Glas dezele, september 2008

UVODNIK

3P Poslanec v dr`avnem zboru Poga~nik je njegov priimek Podnart je njegov rojstni kraj Spo{tovane volivke in volivci!

Pred nami je izjemna odlo~itev.

Drugi~ v slovenski zgodovini imamo mo`nost v dr`avni zbor, tokrat v Ljubljano, imenovati kandidata z imenom Poga~nik, prav tako iz Podnarta (namre~ Josip Poga~nik iz Podnarta, 1866 – 1932, je bil dr`avnozborski poslanec in poslanec kranjskega de`elnega zbora). Verjamem, da ko se bomo odlo~ali o parlamentarnem predstavniku radovlji{ke ob~ine, lahko morebitne razli~ne predsodke pustimo ob strani. Prepri~an sem, da je mag. Anton Poga~nik pravi kandidat, ki bo na volilni listi zastopal na{o stranko. Je oseba, ki je sposobna poslu{ati, je odprt za probleme vsakdanjega ~loveka in s posluhom za druga~ne predloge, obenem popustljiv, a z odlo~nim stali{~em pripravljen na konsenz.

Mnogi kolega Poga~nika {e ne poznate; naj povem, da prihaja iz Posavca, da je mladost pre`ivel v Podnartu, osnovno {olo obiskoval v Lipnici, v Ljubljani zaklju~il fakulteto, magistriral pa v Kranju. Prvo njegovo delovno mesto strojnega in`enirja z diplomo je bilo v podjetju Iskra Instrumenti Oto~e na podro~ju tehnologije.

Novi izzivi so ga pripeljali v Kranj, v Iskro Kibernetiko, kjer je sodeloval v timu za standardizacijo; slednje je kasneje postalo njegova profesionalna ÂťdeformiranostÂŤ, zato so ga ob ustanovitvi

Slovenskega in{tituta za standardizacijo v Ljubljani povabili v ta novi tim - tu uspe{no deluje {e danes.

Kdaj se Anton Poga~nik pojavi v politi~nem `ivljenju na{e ob~ine?

Leta 1998 smo ga v radovlji{kem ob~inskem odboru SDS povabili v odbor za finance, ki deluje kot telo

ob~inskega sveta, ~etudi ni bil ~lan na{e stranke. Zaradi zavzetosti in pronicljivosti, ki jo je pokazal pri tem delu, smo ga leta 2002 povabili na listo SDS kot kandidata za ob~inski svet.

Njegovo delo in prepoznavnost sta mu zagotovila dovolj glasov, in tako je ob~inski svetnik na listi SDS `e drugi mandat. Leta 2004 se je odlo~il vstopiti v stranko.

Njegovo sodelovanje v

ob~inskem svetu je vedno tvorno, nastop argumentiran. To potrjujejo tudi ~lani ob~inskega sveta nasprotne politi~ne opcije.

Vedno posku{a nastopati povezovalno; zato niti za trenutek ne dvomim, da Vas je mnogo, ki mu boste z vsem zaupanjem in z ob~utkom odgovornosti do na{e stvarnosti, s samozado{~enjem, da soustvarjate splo{no kakovost `ivljenja dr`avljanov, zaupali odgovornost, ki pomeni delovati kot poslanec.

Spo{tovane volivke, volivci, stranka SDS v Radovljici je prepri~ana, da na svoji listi predstavlja kandidata, ki bo v na{em glavnem mestu suvereno zastopal interese ob~anov, pode`elanov, me{~anov in dr`avljanov.

Za zmago mag. Anton Poga~nik potrebuje tudi Va{ glas!

Janez Kaltenekar, predsednik OO SDS Radovljica

S L O V E N I J A N A P R AV I P O T I . N A D A L J U J E M O S K U PA J .

Predsednik ob~inskega odbora SDS Radovljica Janez Kaltenekar in kandidat za poslanca mag. Anton Poga~nik

GLAS DE@ELE. Izid: 5. 9. 2008, letnik 4, {tevilka 2, september 2008, ISSN {tevilka: 1855-5063, izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com, spletna stran: www.radovljica.sds.si, uredni{ki odbor: odgovorni urednik mag. Andrej Poto~nik, ~lani uredni{kega odbora: Mateja Gr~ar, Janez Kaltenekar, mag. Anton Poga~nik, Zvonko Prezelj, redaktorica Eva Sen~ar, fotografije: Bojan Rauh, oblikovanje in prelom: Specom d.o.o., naklada: 6.850 izvodov, brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica. Naslovnica: mag. Anton Poga~nik.

2

POGOVOR: MAG. ANTON POGA^NIK

Takrat, ko se zave{, da s svojim delovanjem lahko pripomore{ za dobro {ir{e skupnosti, je ~as za politiko!

Mag. Anton Poga~nik, doma s Posavca, je kandidat na listi SDS za poslanca v dr`avnem zboru v 1. volilni enoti 3. okraja za obmo~je ob~ine Radovljica. S podporo iste stranke je kot ob~inski svetnik leta 2002 vstopil v svet politike. V tem mandatu je tudi ~lan komisije za strate{ki razvoj ob~ine, predsednik ob~inske komisije za razvoj pode`elja; na dr`avnem nivoju deluje v strankinem odboru za gospodarstvo. Je kandidat, ki se pona{a z izku{njami iz gospodarstva in dr`avne oziroma javne uprave. V pogovoru poka`e ob~utljivost za socialne probleme in vsakdanje potrebe ~loveka.

Zakaj ste se za~eli ukvarjati s politiko in zakaj prav ta stranka?

Mislim, da iz povsem osnovne potrebe po ustvarjalnem bivanju med soljudmi, povezanim s prepoznavanjem njihovih zamisli in `elja, pri ~emer lahko pripomorem za skupno dobro. Najprej sem deloval le na krajevni ravni, kasneje pa sem ugotovil, da bom lahko uspe{nej{i s podporo {ir{e javnosti. ^e probleme re{uje{ kot posameznik, si ponavadi premalo mo~an.

Zakaj stranka SDS? Ker so mi blizu temeljne vrednote, ki jih ta stranka zagovarja, in ker je njena svetovno-nazorska opredelitev tudi moja opredelitev. Mislim, da na{i ~lani cenijo vrednote kot so svoboda, ~lovekovo dostojanstvo, pravi~nost, solidarnost in domoljubnost. Vsega tega v drugih opcijah nisem zasledil tako izrazito. Zato sem se odlo~il za to pot.

Kot kandidat za svetnika v letu 2002 ste bili edini, ki ste pripravili svojo lastno zlo`enko, kar je sicer obi~ajno, ko se volivcem predstavlja stranka, kandidat za `upana ali poslanca. Je bil to trden namen aktivno vstopiti v javni prostor? Nenazadnje to lahko ka`e tudi na nekatere va{e osebnostne lastnosti.

Na tak na~in sem `elel ob~anom resno povedati, zakaj vstopam v politiko in za kaj se nameravam zavzemati. Aktiven pa sem bil `e

prej, in ne {ele z vstopom v radovlji{ki ob~inski svet. Sodeloval sem v organih v osnovni {oli ter v kulturnem dru{tvu in {e preden sem tudi sam postal ob~inski svetnik, sem na predlog SDS postal ~lan odbora za finance.

Tako sem pridobil dolo~ene izku{nje in to je bila gotovo primerna pripravnica za svetni{ko obdobje.

Dragocene izku{nje zagotovo ~rpate tudi iz va{ega dela v gospodarstvu. Kar trinajst let ste delali v razli~nih Iskrinih podjetjih v Oto~ah in Kranju, prav tako pa ste `e skoraj petnajst let dejavni na podro~ju nacionalne standardizacije, danes v Slovenskem in{titutu za standardizacijo - SIST).

Zanimivo je povle~i vzporednice o tem, kako izvajati projekte v gospodarstvu in kako, na primer poskrbeti za njihovo financiranje na ravni dr`ave, kako pa to poteka na ob~inski ali na lokalni ravni.

Predvsem je zanimivo to, kako postopati, da projekti dobijo podporo, da se potem lahko tudi uresni~ijo. Izku{nje delovanja najprej v dr`avni nato v javni upravi, katere del je zdaj tudi SIST, omogo~ajo ve~ razumevanja, ko je treba pristopati k lokalnim projektom, pri katerih je pri financiranju soudele`ena dr`ava.

Drugi mandat ste ob~inski svetnik. Katera problematika vam je najbli`e?

Seveda je nemogo~e pri~akovati, da bi bil posamezen svetnik ÂťuniverzalenÂŤ. Na vsak na~in pa so nam nekatera podro~ja bli`e.

Meni konkretno je bilo vedno blizu podro~je razvoja, strate{ko na~rtovanje in na~ini financiranja projektov.

Z velikim veseljem spremljam razvoj {porta in kulturnih dejavnosti. V zadovoljstvo mi je, ~e se izbolj{uje odnos do varstva naravne in kulturne dedi{~ine.

Prav je, da bi se {e ve~ pozornosti usmerili v varovanje vsega lepega, kar so ustvarili na{i predniki. Vse preve~krat opa`am, kako tega ne znamo ceniti. Je pa vsekakor odprto vpra{anje pogojev in

Mag. Anton Poga~nik intenzivnosti varovanja kulturne in naravne dedi{~ine, pri ~emer menim, da bi bilo lahko na tem podro~ju narejenega veliko ve~.

Vedno me je zanimal razvoj pode`elja in temu je zagotovo namenjeno premalo sredstev.

Ob~ina bi se namre~ morala enakomerneje razvijati, zlasti pa bi se moralo nameniti ve~ sredstev obnovi nekaterih starih, znamenitih objektov. Obnova njihove vloge v prostoru z na novo dodanimi vsebinami kulturne, vzgojno-izobra`evalne, dru`abne, {portne dejavnosti s pridihom preteklosti in so`itja med danes in v~eraj lahko preporodi zamrle dele va{kih jeder in mestnih sosesk.

Tako bi lahko zmanj{ali pritisk na zahteve po opredelitvi novo zazidljivih zemlji{~ s strani dru`beno-socialnih potreb, pri ~emer so novogradnje pomembne za hitro spreminjajo~e razmere v gospodarstvu, zagotovitvi stanovanjskih potreb, izgradnje moderne komunalne infrastrukture. Linhartov trg je sicer vedno lep{e obnovljen, toda to ni dovolj. V skrbi za staro mestno jedro v Radovljici je bilo na ta ra~un premalo pozornosti podano snovanju dodatnih vsebin, ki bodo iz stavb ob trgu polnile trg z du{o in privla~nostjo, hkrati premalo pozornosti usmerjene na pode`elje, kjer bo potrebno vasem omogo~iti in izpeljati projekte za krepitev in ohranitev lastne

identitete.

Naj navedem primer iz svojega bli`njega okolja, ki ga najbolj poznam in na katerega sem opozarjal dovolj zgodaj, [parov~evo hi{o na Posavcu, ki je dokumentirana v knjigi stotih najlep{ih kme~kih arhitektur na Slovenskem. To hi{o bi bilo potrebno za{~ititi in obnoviti. @al je danes popolna razvalina. Sredstva v te namene se resda z leti nekoliko pove~ujejo, vendar niti pribli`no ne zadostujejo dejanskim potrebam za mnoge podobne primere drugod po ob~ini in {ir{e po domovini.

Seveda je to `e tudi vpra{anje ob~inskega prora~una. Koliko mo~i ima pravzaprav opozicija, ko govorimo o investicijah?

Vedeti moramo, da je odlo~ilno, ali si svetnik pozicije ali opozicije.

Obi~ajno koalicija pripravi svoje predloge in projekte in jih posku{a uveljaviti. Predlogi opozicije pa se redko uvrstijo na obravnavo ob~inskega prora~una. Da bi dobri predlogi dobili podporo (ne bili preglasovani), bi se politi~ne stranke ene in druge opcije morale med sabo dovolj zgodaj in ve~ dogovarjati. Seveda ima pri tem politika bistveno prevelik vpliv, nenazadnje gre tu za skupno dobro. S pravo~asnim dogovarjanjem bi lahko posamezne projekte izpeljali z ve~jim konsenzom.

3

POGOVOR: MAG. ANTON POGA^NIK Kandidatovi poudarki iz programa Mag. Anton Poga~nik meni, da je skrb za izbolj{anje kakovosti `ivljenja Slovenk in Slovencev osnovna naloga poslanca. Zato mora dr`ava izbolj{evati pogoje za razvoj predvsem gospodarstva in podjetni{tva. A v spodbujanju slednjega se lahko pojavljajo nove nevarnosti za okolje, obenem pa niti starih grehov onesna`evanja {e nismo uspeli poravnati. »Poslanec naj ima nenehno pred o~mi, kako naj se izbolj{ujejo lokalne razmere, le tako bomo skupaj delovali globalno. Poglavitna naloga je priprava kakovostnih okoljskih programov za za{~ito vodá, zemlje in zraka. Ti so v svetu `e pomemben del tudi v gospodarstvu,« razmi{lja mag. Anton Poga~nik.

Zavzemal se bo predvsem za: - ~isto dr`avo, kjer je lepo `iveti; zato je treba podpreti okoljske programe v Sloveniji; - znanje, ki je temelj napredka, zato je treba poskrbeti za kakovostne izobra`evalne programe; - za{~ito kulturne dedi{~ine, da je bodo dele`ni tudi na{i potomci; - mlade dru`ine - treba jim je omogo~iti ugodne pogoje za `ivljenje in delo; - krepitev socialnih programov za ogro`ene skupine prebivalcev; - medsebojno so`itje in spo{tovanje vseh ljudi, saj je to temelj bolj{e skupne prihodnosti.

Finan~na sredstva je mogo~e uspe{neje pridobivati le z dobrimi projekti.

Da, projekte je treba pripraviti pravo~asno, jim dolo~iti vsebino in namembnost ter tako izkoristiti vse mo`nosti za uspe{no kandidaturo na razpisih za zunanje finan~ne vire (regija, dr`ava, EU). Marsikje se ob~ine {ele u~ijo pridobivati zunanje finan~ne vire. Ve~, kot bo primerno pripravljenih pobud s predstavitvijo problematike za prevzem s strani strokovnjakov za vodenje projektov in pridobivanje sredstev, ve~ je mo`nosti, da bo kateri od njih na razpisih pridobil prepotrebna dodatna finan~na sredstva. Od tega je v veliki meri odvisna hitrost razvoja ob~ine.

Seveda mora za pripravo projektne dokumentacije skladno z razpisnimi pogoji skrbeti ob~inska uprava, ni pa nepomembno, da naj bi pri tem vklju~evala tudi zunanje strokovne sodelavce s potrebnim dodatnim znanjem, ki zagotovo zagotavlja ve~ mo`nosti za uspeh.

Ko sva `e pri razvoju ob~ine, kak{no vlogo bo po va{em mnenju pri tem odigrala avtocestna povezava skozi ob~ino?

K razvoju ob~ine bo veliko prispevala prav avtocesta. Ko bo gotova, se bomo, upam, la`je osredoto~ili na ob~insko cestno infrastrukturo. Imamo sicer zelo veliko ob~inskih in lokalnih cest, ki so v zelo slabem stanju. Te je treba nujno ~im prej popraviti oziroma izbolj{ati.

4

S kon~no izbiro avtocestne trase in z gradnjo so se odpirala nova krizna `ari{~a.

Dokler se avtocesta gradi, je vsakdanje delovanje ob~anov zelo moteno. Prometni zama{ki in gne~a na cesti nas vse odbija. [koda, da se vse to vle~e `e toliko ~asa.

Marsikdo z izbiro trase ni zadovoljen, a projekt dolgoro~nega ravnanja s prostorom je bil pripravljen `e dolgo vnaprej, kaj bistvenega se ni dalo spremeniti. Zdaj je pomembno samo {e to, da bo avtocesta ~imprej zgrajena.

Z gradnjo avtoceste pa se je odprlo {e eno prostorsko `ari{~e: Alpski letalski center!

Poleg zasuka in asfaltiranja steze bo, v skladu z neko uravnote`eno politiko, tudi s pomo~jo predlogov ~lanov nekaterih civilnih iniciativ, potrebno poskrbeti za razvoj tega letali{~a.

Sam zagovarjam razvoj letali{~a, a seveda z ukrepi za zmanj{anje hrupa. Z asfaltiranjem steze bi moral biti hrup ob vzletu letal manj{i. Drugo pa je, da {e vedno ni sprejete odlo~itve, komu vse bo letali{~e dolgoro~no namenjeno.

Ta vpra{anja so {e vedno odprta.

Recimo, ~e ho~emo pospe{evati razvoj turizma, moramo temu primerno urediti infrastrukturo.

Letali{~e je zdaj `e tradicija tega dela ob~ine, je posebnost in kot taka sestavni del tega prostora.

Menim, da ga je treba dodatno

urediti in vklju~iti v turisti~no ponudbo.

Volivci vas bodo prepoznali in se za vas odlo~ali tudi zaradi va{ega minulega delovanja; nisva {e povedala, da ste bili med letoma 2005 in 2007 predsednik nadzornega sveta v begunjskem podjetju Skimar.

Elan ostaja bole~ina tega kraja.

Res je, ve~ kot dve leti sem opravljal to zahtevno nalogo. In to z velikim veseljem in zavzetostjo, saj kdor dela za blagovno znamko Elan, ga preprosto prevzame s ponosom in odgovornostjo. V tem ~asu smo precej segmentov poslovanja sanirali in finan~no podprli programe za nadaljnji razvoj tako smu~arskega dela kot tudi razvijanja novih plovil. Zelo so bile odmevne tudi nagrade in priznanja, ki jih je Elan dobil v tem ~asu. Naj omenim najprej svetovno inovacijo leta za smu~i Speedwave, prav tako pa sta bili odmevni dve zaporedni priznanji Elanu za evropsko jadrnico leta.

Vse to nas je navdajalo z optimizmom tudi za bodo~e poslovanje. Potem je pri{lo do spremembe lastni{kih dele`ev Skimarja in obi~ajno se ob takih prilo`nostih menja tudi sestava nadzornega sveta. Tako sem prenehal opravljati to delo oktobra 2007. @al pa se je Elanu zgodila »zelena zima« in druge poslovne okoli{~ine, ki so mo~no zamajale pozitivni trend in spet so pri{le velike te`ave. No, {e vedno verjamem, da ima blagovna znamka Elan za seboj dobre in sposobne ljudi, ki lahko uspe{no delujejo tudi v prihodnosti, saj so se Elanovci vedno znali dokazovati tako po inovativnosti kot prislovi~ni gorenjski zavzetosti in pridnosti.

Stranka SDS je v ~asu vodenja dr`ave potegnila nekaj popularnih potez, nekaj pa takih, ki so jih dr`avljani obsodili.

Zaenkrat sem tudi sam ve~ino dogajanja lahko spremljal preko medijev. Nekajkrat sem ugotovil, da so posamezne informacije o dolo~enih projektih, ki so se ravno izvajali, zavajajo~e, zato je pri razli~nih splo{nih ocenah potrebna previdnost. Res pa je, da se nas ve~ina dr`avljanov najla`je opredeljuje do zakonov, ki se neposredno nana{ajo na na{e vsakodnevno `ivljenje. Moje mnenje je, da je bilo mnogo narejenega, dobro opravljeno delo

lahko zato le pohvalimo in z novimi zanosom skupaj nadaljujemo delo. V pripravi so tudi novi projekti, za katere se je potrebno zavzeti s vso resnostjo, odprtostjo, zbiranjem zamisli in mnenj ter jih ~imprej uspe{no izpeljati. Vsekakor je na{a dr`ava, na primer uspe{no uvedla evro, izvedene so bile pomembne spremembe zakona o dohodnini, ogromno dela je vlada vlo`ila v predsedovanja EU, in to izpeljala zelo uspe{no. Dr`avljane je pove~ini razveselila tudi uvedba avtocestnih vinjet in {e bi lahko na{tevali.

Vladi se tudi o~ita, da se ne umika iz gospodarstva. Tu je treba vedeti, da je vsaka prodaja temeljila na vnaprej za~rtanem programu, ki opredeljuje kriterije in cilje ter metode le-te, tako da so bila pravila prodaje vnaprej za~rtana in objavljena. Po eni strani se vladi o~ita razprodajo dr`avne »srebrnine«, po drugi strani pa pasivnost pri umiku iz gospodarstva. Niti prva niti druga trditev nimata argumentov, saj se je dr`ava iz nekaterih delov gospodarstva delno `e umaknila (SIJ, Splo{na plovba, Nova NKMB), iz drugih pa se {e bo.

Nekateri segmenti gospodarstva pa verjetno {e dolgo ne bodo predmet prodaje.

Urejeno pa {e vedno ni tudi vpra{anje pokrajin v Sloveniji!

To bi bilo potrebno urediti ~imprej.

Vlada je pripravila potrebne zakone, vendar je eden od zakonov po ustavi RS vezan na dvotretjinsko soglasje v dr`avnem zboru. Opozicija je v zaklju~ni fazi sprejemanja zakonov s podro~ja pokrajin preprosto odtegnila podporo. Za Gorenjsko trdim, da je edino smiselno, da ostane enotna pokrajina, saj ima kot taka vse atribute, da bi bila lahko uspe{na.

Tako zagotovo lahko potrdim, da je bila vlada pri svojem delu uspe{na. Upravi~eno lahko sledimo sedanjemu delu ljudi v SDS, ki smelo poudarja, da je Slovenija na pravi poti in je zato treba samo strniti vrste in skupaj nadaljevati zastavljeno delo.

Delo poslancev lahko spremljamo tudi na malih ekranih. Ali se kdaj resno zamislite nad etiko in humanizmom posameznika? V~asih se moramo gledalci vpra{ati ali nemara ne gledamo farse? @al moram re~i, da je zelo veliko

POGOVOR: MAG. ANTON POGA^NIK sprenevedanja in nastopa{tva.

Premalo je predvsem zavedanja, da naj bi poslanci skrbeli za skupno dobro in pri tem so argumenti tisti, ki prepri~ajo. V to je treba usmerjati svojo energijo.

Seveda pa je na{a splo{na politi~na kultura taka, kakr{na pa~ je, in samo `elimo si, da bi prevladovalo medsebojno spo{tovanje in kultura dialoga.

Osnovne vrline, odkritost, po{tenost, vse to bi moralo veljati tudi za predstavnike ljudstva.

Splo{no mnenje je, da so uspe{nej{e kandidature tistih, ki so v javnosti `e poznane osebnosti. V predvolilnem ~asu smo celo zasledili, da naj bi nekatere stranke dajale prednost lep{im in mlaj{im kandidatom, mnogi so znani iz medijev in {porta.

Ali ni to nemara na nek na~in smiselno, ~e vemo, da sta danes mladost in lepota kult?

Res se med kandidati pojavlja vedno ve~ znanih osebnosti, a osebno menim, da na tem ni ravno najpametneje graditi. Eno je prepoznavnost, ki je pomembna, drugo pa zaupanje v sposobnost ljudi, ki so v javnosti morda manj znani. Vse to je treba na kandidatnih listah uravnote`iti.

Prav zato pa se potem v parlamentu pojavijo tako razli~ni in tudi zelo zanimivi ljudje. Predvsem naj bi se v politiko vklju~evali tudi mladi, sploh pa `enske. Pa ne le zaradi kvot, `enske v politiki poskrbijo za ravnote`je.

Vrniva se k va{i kandidaturi.

Kdaj ste za~eli razmi{ljati, da bi kandidirali za poslanca?

O tem sem razmi{ljal kar precej ~asa. Po mojem osebnem prepri~anju je za kakr{nokoli kandidaturo potrebno izpolnjevati dolo~ene pogoje. Ugotovil sem, da se na osnovi dosedanjih izku{enj lahko spoprimem tudi z delom poslanca. Sledili so povsem prakti~ni postopki pri pridobivanju podpore tako na ravni ob~inskega odbora SDS pa do kon~ne potrditve na strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke v Ljubljani, avgusta letos.

In vi ste ugotovili, da te pogoje izpolnjujete? ^utim, da je v tem ~asu to prava odlo~itev. Da so nekatere stvari dozorele, kajti tega se programirati ne da (smeh). Po potrditvi so se nemudoma za~ele priprave programa volilne kampanje. Pri

tem pa so bistvene razlike med kandidaturo za `upana oziroma ob~inskega svetnika in kandidaturo za poslanca. V vsaki kandidaturi je treba postopati prilagojeno, vse bolj pa so pomembne kandidatove osebnostne lastnosti in izku{nje pred pripadnostjo dolo~eni stranki.

Zaradi na~ina volitev in volilnega sistema za dr`avni zbor je seveda vsekakor pomembno, kak{en uspeh dose`e stranka na volitvah.

Sam se bom potrudil, da bo moja kandidatura ~imbolj uspe{na.

Vsekakor vem, da lahko uspem in `elim si, da bi ob~ina Radovljica imela svojega poslanca.

Nadaljujva z va{imi minulimi aktivnostmi: kar precej dolgo ste bili predsednik Namiznoteni{kega kluba Ljubno, med drugim pa ste {e vedno ~lan gradbenega odbora za obnovo ljubenske `upnijske cerkve, delovali ste tudi v svetu star{ev in v svetu osnovne {ole Antona Toma`a Linharta, ko so va{i sinovi obiskovali osnovno {olo. Tudi peli ste v mo{kem komornem zboru Podnart.

No, najdlje, 25 let, sem bil ~lan mo{kega komornega zbora v Podnartu. Nanj imam lepe spomine. Zelo rad prisluhnem njihovim vsakoletnim koncertom.

Tudi sicer sem vsaj ob~asno spremljal razli~ne glasbene dogodke, recimo tudi na Festivalu stare glasbe v Radovljici, pa tudi drugod. Rad pogledam tudi zanimive razstave. Obiskujem gledali{~e in v Linhartovi dvorani v Radovljici imam abonma.

Kaj pa prosti ~as? Ali izkoristite prednosti `ivljenja na pode`elju.

Prosti ~as namenjam dejavnostim, ki so tesneje povezane z naravo in mojim bivanjem v kraju ob Savi.

Rad zahajam v gore ali pohajam po hribih, pozimi smu~am in poleti plavam. Rad imam dru`abne {porte kot so nogomet, ki je bil {port moje mladosti. Ne smem pa izpustiti tudi namiznega tenisa, veliko sem ga igral. [e posebej sem bil vesel uspehov svojega sina Petra, ki je bil v osnovno{olskih letih trikrat gorenjski namiznoteni{ki prvak ob tem moram s hvale`nostjo omeniti dolgoletnega trenerja Namiznoteni{kega kluba Ljubno, Vladimirja Er`ena, Peter pa je dokaj uspe{no tekmoval tudi v slovenski ligi in prav z veseljem

@ivljenjepis Rojstni kraj mag. Antona Poga~nika je Podnart, kjer se je rodil na silvestrovo leta 1955. Ima tri sinove, `ivijo na Posavcu v ob~ini Radovljica. Leta 1979 je diplomiral na Fakulteti za strojni{tvo Univerze v Ljubljani. Najprej je tri leta delal v ISKRI Instrumenti Oto~e, nato deset let v ISKRI Kibernetiki in tudi v ISKRI {tevci (danes ISKRAEMECO) v Kranju, kjer je bilo delovno podro~je povezano s tehni~no regulativo za podjetni{ke potrebe (interna standardizacija, tehni~na dokumentacija in industrijska lastnina).

Pred nastopom dela v Uradu RS za standardizacijo in meroslovje (USM) je bil eno leto predsednik Komisije za standardizacijo in kakovost (KSK) pri Gospodarski zbornici Slovenije, katere ~lan je bil od leta 1984.

Leta 1993 je v USM prevzel mesto pomo~nika direktorja, pristojnega za podro~je standardizacije. Kot ~lan ali vodja delegacije je ve~krat zastopal Slovenijo oziroma USM v mednarodnih (ISO, IEC) in evropskih organizacijah za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI).V letu 1997 je magistriral na Univerzi v Mariboru na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V letih 2000 in 2001 je aktivno sodeloval pri pripravah novega zakona o standardizaciji. Sodeloval je tudi pri razvoju podlag za ustanovitev novega Slovenskega in{tituta za standardizacijo (SIST), ki je pri~el delovati septembra 2001, in kjer je zdaj tudi zaposlen. sem ljubenske igralce in igralke popeljal po takratnih tekmovanjih.

No, v zadnjem ~asu pa rad igram tudi tenis.

Ste o~e sinov, Nejca, Matije in Petra, ki so prezgodaj ostali brez matere in vi brez `ene.

Ali imate zdaj, ko so odrasli, ve~ ~asa, da se posvetite politiki?

Dru`insko `ivljenje je to mo~no zaznamovalo, vendar smo se po dalj{em obdobju kar dobro postavili na noge. Res je, da je imela pri tem veliko vlogo {ir{a dru`ina, brez katere bi bilo

verjetno {e te`je. Kot dru`ina smo delovali ~isto prakti~no, a gotovo je enemu samemu star{u pri re{evanju sprotnih problemov precej te`je. Jasno je, da se sinovi odlo~ajo vsak za svojo pot in pri tem jim je treba stati ob strani.

Vsak ~lovek si v `ivljenju za~rta neko pot, jaz sem jo videl tudi v {ir{em dru`benem delovanju. Kot o~e sem vesel vseh posameznih korakov napredka svojih sinov in kot va{ bodo~i poslanec bom posku{al {e naprej narediti kaj za skupno dobro.

Eva Sen~ar

S predstavitvenega obhoda po radovlji{ki ob~ini

5 3

PRED VOLITVAMI

Zakaj mag. Anton Poga~nik? »Ko otrok preraste potrebe materinske ljubezni, se mora soo~iti z izzivi in nalogami izven dru`ine, kjer pa je vloga o~eta {e vedno zelo pomembna.

Predajanje izku{enj in spretnosti vodenja so, poleg brezpogojne materine podpore, velik osebnostni kapital, ki ga prejmemo od star{ev. Res sem se v prvi povedi naslonil na filozofska izhodi{~a Ericha Fromma, vendar sta pri mojih odlo~itvah in izoblikovanju vrednostnih nazorov star{a odigrala zelo pomembno vlogo.

Vztrajnost, delavnost, potrpe`ljivost, volja, tradicija, dru`ina, ljubezen niso le besede – so vrednote, ki jih poznam in ki jih lahko ob~udujem tudi pri svojih star{ih.« (Sin Antona Poga~nika, Nejc Poga~nik, univ. dipl. in`. vki.) »Sedanja vlada je naredila veliko.

Izpeljala je uvedbo evra, prost prehod meja za ljudi in blago med dr`avami EU, uvedla vinjete, uveljavila zelo dober protikadilski zakon, zni`ala notarske tarife, zni`ala in ukinila nekatere davke in nenazadnje, uspe{no vodila najvi{je evropske organe. Anton Poga~nik je pravi ~lovek, ki bo nadaljeval in usmerjal za~eto delo po pravi poti naprej. Pomembno je, da bo njegovo delo podprto tudi z izku{njami iz prostora, kjer `ivi. Je ~lovek iz gospodarstva, `e v drugem mandatu deluje v radovlji{kem ob~inskem svetu z zelo pronicljivimi zamislimi in uspe{no deluje tudi v razli~nih organih v gospodarstvu in javni upravi.« (Andrej ^ufer, podjetnik in kandidat za `upana na zadnjih volitvah v Radovljici) »Anton Poga~nik je v Mo{kem komornem zboru Podnart za~el prepevati `e v svojih dija{kih letih.

Kot prvi bas je skoraj ~etrt stoletja pu{~al sledi. Te bi bile gotovo {e dalj{e, vendar so mu njegove vsakodnevne obveznosti 'prepre~ile' dru`enje z nami. A ostal je na{ zvest poslu{alec.

Mogo~e se nam bo v zboru pridru`il {e kdaj in z veseljem ga bomo znova sprejeli medse. Na njegovi poti mu `elimo veliko uspehov.« (Marko Konc, za Mo{ki komorni zbor Podnart) »[port je zdrav temelj dru`be, vrhunski {port pa je nekaj, od ~esar lahko vsi pridobimo. Zato bom dal svoj glas gospodu

6 2

Antonu Poga~niku, ker je tudi on {portnik, {port podpira in ga bo podpiral tudi v dr`avnem zboru.« (Jernej Poto~nik, slovenski odbojkarski reprezentant) »Gospoda Antona Poga~nika poznam `e ve~ kot trideset let, poznal pa sem tudi njegove star{e. Izhaja iz skromne in urejene kroja{ke dru`ine iz Podnarta. Predvsem pa cenim tudi njegov zna~aj: je umirjen, prijazen in vedno pripravljen pomagati ljudem v stiski.

Prepri~an sem, da je Tone dovolj izobra`en, razgledan in sposoben, da bi lahko kot poslanec v parlamentu veliko pripomogel pri re{evanju problematike v skupno dobro. V na{em okoli{u ne poznam primernej{ega za to poslanstvo.« (Jo`e Pavli~ st., ljudski pesnik iz Ljubnega)

Predvolilna Volivci, ki do zdaj {e neopredeljeni ste, poglejte kaj v levih vladah se godilo je, politi~no nastavljali so glavne kadre vse, tako usmerjali in {e vodili medije.

Pomladne stranke kritizirati je res lahko, saj sprenevedanje ni preleviteljem te`ko, ker vsi uspehi na{e vlade jih vznemirjajo, zato vse sile v njeno ru{enje namenjajo.

Prav neverjetne trike so uporabíli `e ter izkoristili cigane in prebrisane, pa sindikate prav vseh sort v to vpregli so, da neprestano zlonamerne zdrahe delajo.

Sodniki s pla~ami so shajali kar dvanajst let, a kar na lepem s takimi ne morejo `ivet, saj nekaj je navajenih na privilegije in pred volitvami {e hujskajo ostale vse.

Tako uspe{ne vlade nismo {e imeli mi, po{tene, prizadevne za blaginjo vseh ljudi.

Zato ni res, kar trobijo nam levi mediji, dejanja govorijo, le resnica naj `ivi.

Jo`e Pavli~

Pomanjkanje vizije razvoja Priprava razvojnega programa Ob~ine Radovljica (RP) zahteva veliko znanja, poznavanja realnih potreb in vizije enakovrednega razvoja ob~ine. Ob dejstvu, da je sprejem navedenega dokumenta dolo~en z zakonom in je hkrati obvezna podlaga za pripravo dveletnega ob~inskega prora~una, je toliko bolj razumljivo, da ga ne moremo sprejeti kar 'z levo roko'. Oba dokumenta sta v {tiriletnem mandatu `upana in ob~inskega sveta najpomembnej{a akta. Od pripravljavca RP {ir{a javnost z vso upravi~enostjo pri~akuje polno odgovornost, pri sprejemanju ob~inskega prora~una pa tudi premi{ljeno razporeditev davkopla~evalskega denarja.

Osnovna ugotovitev je, da komisija, ki je razvojni program pripravljala, svoje naloge ni opravila najbolje. Tako ni ~udno, da je `upan sprejem RP prelo`il, rok za dodatne pobude pa podalj{al. Svetni{ka skupina SDS je v konstruktivni razpravi predstavila svoje pomisleke, na podlagi le-teh pa tudi svoja dopolnila. Na{a osnovna ugotovitev je, da v RP ni jasno razdelane vizije oziroma ni dolo~ene prioritete vlaganj, saj pre{tevilne postavke kr~ijo celovitost nekaterih projektov.

Ne glede na to, da pripravljavec RP v strate{kem delu med {tirimi prioritetami izpostavlja spodbujanje in razvoj podjetni{tva, `al ugotavljamo, da je to le mrtva ~rka na papirju. V RP za obdobje 2009 do 2013 so za to panogo finan~na sredstva v vi{ini nekaj deset tiso~ evrov raztresena po razli~nih postavkah, kar ne daje slutiti strate{kega pomena.

V programu tudi ni na~rta, kako namerava ob~ina spodbujati razvoj podjetni{tva in gospodarstva, saj podpori tehni{kim in razvojnim idejam, podjetni{tvu med mladimi, {tipendiranju, informiranju in usposabljanju podjetnikov v t. i. razvojnem programu ne namenjamo niti evra.

Sistemati~nega pristopa ni niti pri obnovi cestne infrastrukture.

Regionalne ceste so na nekaterih odsekih v

katastrofalnem stanju. Res je, da so te ceste dr`avne, vendar je jasno, da s pristojnimi `upan o~itno ni znal poiskati skupnega jezika. Zanemarjanje cestnih povezav v va{kih sredi{~ih kot je npr. obmo~je Dobrav, je o~itna.

Cesta od Spodnjega do Zgornjega Lancovega je v vedno slab{em stanju. Vsekakor pa asfaltiranje ceste Lipnica Go{ka ravan ne more biti prioriteta, dokler v ob~ini niso urejene glavne ceste.

V odboru SDS pozitivno gledamo na program oskrbe s pitno vodo, vendar pa bi po na{em mnenju sanaciji dotrajanega azbestnega omre`ja morali dati veliko ve~ji pomen. Enak pogled imamo tudi na odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda. Nedore~en in nere{en problem pa ostaja podro~je ravnanja z odpadki.

Projekt deponije na ^rnivcu je neizogibno propadel, s tem pa izgleda tudi vlo`ek 860 tiso~ evrov, ki jih je ob~ina v ta projekt `e investirala. Za to zgre{eno investicijo `upan ne najde besed opravi~ila; od njega upravi~eno pri~akujemo, da bo pri sprejemanju novelacije RP kot tudi ob~inskega prora~una znal pojasniti, kako re{iti zavo`eno investicijo. @upanovo sklicevanje na sklep ob~inskega sveta je brezpredmetno, saj ga je sprejela njegova koalicija.

Investicije v {olstvo in otro{ko varstvo za nas pomenijo pomembno prioriteto. Na tej lestvici je tudi energetska sanacija objektov osnovnih {ol, vrtcev in zdravstvenih domov.

Investicije v obnovljive vire energije, pridobivanje elektri~ne energije iz son~ne energije, t. i. fotovoltalika, so v sedanjosti nujnost in upravi~ena investicija.

V vrtcih mo~no pogre{amo nadstandardne vsebine.

Nerazumljivo je, da ob~inska uprava z `upanom in pod`upanom vred nima posluha za ta del. Tako pod`upan brez vsake zadrege predlaga vlaganje za {portno kopali{~e in son~no plo{~ad v vi{ini 250 tiso~ evrov, za zaposlitev psihologa ali u~itelja tujega jezika v VVZ pa je to za nekatere o~itno nepotreben stro{ek.

PRED VOLITVAMI Zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva je ena od najpomembnej{ih vlog ob~ine.

Na lestvici vrednot je zdravje na najvi{jem mestu. Nerazumljivo je, da Zdravstveni dom Radovljica nima nekaterih osnovnih aparatur in opreme oziroma je ve~ina `e zastarele.

Politika v odnosu med javnim in zasebnim oz. koncesijskim delom zdravstva je nedore~ena in zna v prihodnosti povzro~ati hude glavobole, posebno, ker koncesije podeljujejo brez ustreznih kriterijev in pravil.

Zna~ilnost `upanove koalicije se ves ~as ka`e tudi v odklanjanju pobud in stali{~ opozicije, ne glede na to, kako podprta so z argumenti. Tako se navzven izkazujo~a `upanova »odprtost do druga~e misle~ih« vedno kon~a s preglasovanjem.

Zvone Prezelj

De`evno vreme ni pokvarilo vedrega vzdu{ja na festivalu SDS v [entvidu pri Sti~ni.

Na festivalu SDS v [entvidu so igrala srca @e kar nekaj poletnih koncev tedna je bilo de`evnih. Tako je bilo tudi sobotno jutro, 16. avgusta, na dan tradicionalnega festivala SDS, ki so ga tokrat pripravili v [entvidu pri Sti~ni.

Po de`evni no~i smo se zbudili v de`evno jutro. Hudo neurje na Ptuju in v okolici se je ponovilo in slabe novice so odmevale v jutranjih poro~ilih. Bolj kot veselje zaradi festivala me je preplavil nelagoden ob~utek zaradi stiske {tevilnih prizadetih dru`in. Prepri~an sem bil, da tokrat na prireditvi gotovo ne bo veliko ljudi.

V [entvid smo prispeli pozno dopoldne in do`iveli prijetno presene~enje; trlo se je nasmejanih in prijaznih obrazov, nenazadnje so za njihov prevoz poskrbeli kar trije posebni vlaki ter {tevilni avtobusi. Pomislil sem, da nas je mnogo, ki podpiramo program stranke in smo tudi sami zavezani vrednotam, ki jih zagovarja Slovenska demokratska stranka. V evfori~nem razpolo`enju, ki ga je ustvarila vsa ta valujo~a mno`ica, sem dobil ob~utek, da je strankina

pot trdno in ravno za~rtana.

Optimisti~no razpolo`enje je izpodrinilo jutranjo turobnost. [e preden smo si z vsemi znanci izmenjali pozdrave in prijazne besede, se je za~el »uradni program«. Najprej seveda nagovori predsednikov razli~nih interesnih skupin in organov na{e stranke, vmes glasbeni vlo`ki {tevilnih gostov.

Mene osebno je {e posebej predramila domoljubna pesem in beseda na{ega pesnika Toneta Kuntnerja. Vse povedano je bilo jasno in do`iveto in je spro`ilo {tevilne spontane aplavze.

Vrhunec prireditve je bil govor predsednika Janeza Jan{e, nedvoumen in poln optimizma.

Izklju~evanje ljudi v sodobnem svetu ni primerno, je bila ena izmed njegovih izhodi{~nih misli. Sledila je predstavitev vseh strankinih kandidatov za leto{nje poslanske volitve, med njimi pa na{ Tone.

Raz{li smo se v poznih popoldanskih urah. Menda nas je bilo kar sedemnajsttiso~.

Iz programa za prihodnost (2008 - 2012 in naprej) Slovenski nacionalni interes je svobodna demokrati~na dru`ba in blaginja za vse. Tak nacionalni interes, pravijo v SDS, pa je tudi interes posameznih dr`avljanov, ni pa nujno, da se vedno ujema s posameznikovim interesom. Lahko mu nasprotuje in ravno v tem je nacionalen in ne samo posami~en.

Kaj torej je interes slovenske dr`ave? Trajnostni razvoj, kar nedvomno pomeni tudi spremljanje uresni~evanja klju~nih razvojnih projektov, ki so dolo~eni z resolucijo. Slednjemu pa je osnova gospodarska rast! Nedvomno k temu med drugim pripomorejo tehnolo{ka razvitost, visoki standardi varovanja okolja, hitri dostop do spletne povezave za vsakega dr`avljana, prihranek primarne energije, dvig turisti~ne ponudbe.

Tudi znanost, vzgoja in izobra`evanje ter {port vplivajo na gospodarstvo. Za~ne se `e z zagotovitvijo dovolj prostih mest v vrtcih, s {olo, ki je bolj odprta za star{e in okolje nasploh, s {tipendijskimi skladi za poklice, ki so trenutno premalo zastopani.

A vse omenjeno ne more biti uresni~ljivo, ~e ni populacija dobrega zdravja. Tudi na podro~ju zdravstvenega varstva imajo v SDS mnogo zamisli: odprava ~akalnih vrst v ordinacijah, enaka dostopnost do vseh javnih zdravstvenih storitev za vse dr`avljane, kar {e posebej velja za specialisti~ne storitve. A na prvem mestu pred kurativo je preventiva – `ivljenjski slog prebivalca je potrebno izbolj{ati tudi s pomo~jo dodatne skrbi vladnih in{titucij. ^e se `ivljenje za~ne z mal~ki in izteka v starosti, je treba za slednjo {e posebej poskrbeti – starej{i, ki ne `ivijo v domovih, naj imajo ob doma~em ognji{~u enake pravice kot oskrbovanci v domu.

Steber vsake stabilne dr`ave je urejena socialna struktura, odnos med delom in kapitalom, skrb za socialno {ibke, ki potrebujejo pomo~ od zunaj – nego, subvencijo. Mlade dru`ine z otroci so opro{~ene pla~ila vrtca za vsakega naslednjega otroka. Mladim dru`inam je treba pomagati tudi pri re{evanju stanovanjskega vpra{anja. In gotovo se je treba boriti proti oblikam socialnega izklju~evanja starej{ih in invalidov.

Mala dr`ava ne sme tro{iti preve~ za javno porabo, to pomeni racionalizacijo javnega sektorja in javnih izdatkov, razmi{ljajo v SDS. In nenazadnje, k zdravemu okolju pripomore tudi spodbujanje kmetijstva, ki upo{teva strategijo trajnostnega razvoja. Pri tem je {e kako pomembno, kako visoka je stopnja samooskrbe s hrano.

Andrej Poto~nik

7 3

ZADNJA STRAN

Okolje in mi (razmi{ljanje v vrtu) Opozorila in sporo~ila, v kak{nem okolju `ivimo in kako ga spreminjamo, so vsakodnevna in {tevilna, so hvale`ne zgodbe visoke politike, svetovnih voditeljev, urejenih in neurejenih demokracij povsod po svetu. Pravo zavedanje pa je {e vedno {ibko tako na dr`avni, dru`beni, strankarski politi~ni in osebni ravni. In ker je poro~anje o {tevilnih okoljskih katastrofah v medijih prisotno vsak dan, nas to zanima vse manj, gre preprosto mimo nas, pa ~etudi se dogaja neposredno v na{em okolju.

S tem zapisom `elim opozoriti na pomanjkanje zavesti in ob~utka, da je okolje dobrina sedanjosti in {e bolj prihodnosti.

Dobrino pa prav razumemo in cenimo {ele takrat, ko jo za~ne primanjkovati ali se njena kakovost slab{a. In prav to se `e dogaja z okoljem, tudi v na{i neposredni bli`ini. Od vsakega bralca posebej je odvisno, ali se bo ob branju tega prispevka vsaj za hip vpra{al o svojem odnosu do okolja in narave.

Poglejmo le nekaj primerov iz na{ega vsakdana. Te`ave z vodo: nekje jo je preve~, 'udari' nenadno in silovito; drugje jo je premalo; je bolj ali manj dobra.

Pitna voda nas {e ne skrbi, dovolj je imamo, povr{inske in podtalne vode pa so druga zgodba. Marsikje so ÂťzakladnicaÂŤ {tevilnih in zdravju nevarnih kemi~nih snovi, ki jih nekontrolirano spu{~amo v okolje in so skrite ve~ini od nas.

Pri tem dejstvu so problemi komunalnih odplak zanemarljivi, ~eprav se politika rada postavlja z gradnjo novih ~istilnih naprav.

Narava sama marsikje {e lahko obvladuje izpuste organskih bremen. Mnogo nevarnej{e pa je industrijsko onesna`evanje, nepravilna raba fitofarmacevtskih sredstev, ~rne deponije vseh vrst odpadkov, pretirana raba gnojevke na kmetijskih povr{inah in ob nepravem ~asu kljub zakonski prepovedi itd.

Kdaj ste o teh nevarnostih za na{e zdravje in po~utje brali v dnevnem ~asopisju? V katerem strankarskem programu ste to zasledili? Katera ob~inska garnitura se je resno spopadla s preventivo in re{evanjem pravih, in ne le navideznih okoljskih problemov? Na `alost je ve~ina

8 2

teh odgovorov skrb vzbujajo~a.

Torej ne pri~akujmo preve~ tudi v prihodnje, pozabimo na velike zgodbe o Âťvesoljnem potopuÂŤ, ~eprav so se zgodili @elezniki in Kropa, kar smo s svojimi posegi sami vzpodbudili! Pozabimo, da bomo re{evali globalno onesna`evanje in klimatske spremembe, ~eprav nas z njimi stra{ijo resni strokovnjaki in branjevke na tr`nici! Za nas so pomembne majhne zgodbe, majhni koraki v lastnem okolju in sprememba obna{anja in odnosa do narave in okolja nasploh! Delujmo lokalno, da bomo uspe{ni tudi globalno!

Toda vse bolj imam ob~utek, da nas skupna in okoljska prihodnost sploh ne zanima, pomembna nam je na{a lastna prihodnost, kariera, kapital, hi{a, avto, morda {e lastno zdravje.

Da pa je slednje povezano z zdravim okoljem in zdravo vodo ter hrano pa pozabljamo hote ali nehote. Kljub odli~ni okoljski zakonodaji le-to veselo kr{imo tako kot kr{imo prometne predpise. Tudi v tem smo edinstven narod v svetu. Politika na tem podro~ju ni enotna, ni koordiniranih akcij, okoljsko ministrstvo pogosto ne ve, kaj dela kmetijsko, zdravstveno pa ne, kak{ne so zdravstvene te`ave ljudi na obremenjenih obmo~jih.

Ali smo Gorenjci bolj bolni zaradi slab{e kakovosti hrane in vode, nezdravih `ivljenjskih navad in okoljskih bremen, kot razviti evropski narodi? Trdim, da je v pritrdilnem odgovoru veliko resnice.

Kaj bo torej v prihodnje klju~no za izbolj{anje na{ega odnosa do okolja in narave? Samo ena pot

Ob~anke in ob~ani, ki si prav zares `elite poslanca iz radovlji{ke ob~ine

vabljeni

Rake v Kamni Gorici - naravna in kulturna znamenitost

je prava, to je nenehna vzgoja posameznika (pa ne s floskulami in strokovno povsem zgre{enimi projekti kot so eko-{ole ali pa na~ini sankcioniranja) in strokovna vzgoja dela dru`be, ki ima politi~no mo~ in lahko odlo~a. Pisanje obljub v politi~nih programih za izbolj{anje okolja lahko ostane zgolj lep namen, ~e ni politi~ne volje in predvsem {irokega znanja posameznikov, ki za takimi programi stojijo. Tudi za razumevanje okolja so potrebni pravi strokovnjaki zdravnik zdravi ljudi, naravoslovec in ekolog pa naravo; oba se zavedata, da je preventiva pomembnej{a in uspe{nej{a od kurative. Brez teh spoznanj bo skrb za okolje le ga{enje po`arov, mi pa kot tisti piromani, ki ogenj netijo zgolj iz veselja do ga{enja.

Prof. dr. Mihael J. Toman, Kamna Gorica

v soboto, 13. septembra 2008, ob 17. uri, v [portni park v Radovljici

na volilni gola` in pivo Na zabavni prireditvi se bo predstavil kandidat SDS za dr`avnozborskega poslanca mag. Anton

Poga~nik

Gost bo minister vlade RS dr. Gregor Virant.

Za prijetno vzdu{je bodo skrbeli: - Harmonikarski orkester Radovljica, dirigent Ga{per Primo`i~ - Mo{ki komorni zbor iz Podnarta, dirigent prof. Egi Ga{per{i~ - Triglavski muzikantje Moderator: Franci ^erne, tudi v vlogi A. T. Linharta Sre~elov glavna nagrada KOLO

Sava pri Globokem, rastlinska pestrost bre`in