Glas dezele, maj 2006

Pogovori: Zvone Prezelj, mag. Anton Poga~nik, Andrej Zupan str. 3, 7, 10 O varstvu okolja

str. 5

UVODNIK

Ob~anom v razmislek

Bralcem na pot Andrej Poto~nik, urednik glasila Glas de`ele

Spo{tovani ob~ani in ob~anke, pripravili smo drugo {tevilko glasila ob~inskega odbora SDS Radovljica. Kot `e v prvi {tevilki re~eno, `elimo Vam poro~ati o dogodkih iz `ivljenja na{e stranke in o odlo~anju o pogojih bivanja v na{i ob~ini kot jih presojamo ~lani na{e stranke in pa tudi vsi tisti, ki so na pri~ujo~ih straneh `eleli nekaj sporo~iti slehernim ob~ankam in ob~anom na{e ob~ine. Obravnavanja resnih tem pa `elimo popestriti s poro~anjem o razli~nih uspe{nih dejavnostih iz na{ih krajev. Veseli bomo, ~e boste tudi to izdajo prelistali in prebrali z zanimanjem in odobravanjem, ali pa tudi z mero kriti~nosti in nam to tudi sporo~ili.

Pomemben dogodek za `ivljenje na{e stranke je bila prav gotovo volilna konferenca. Tokrat je presenetila velika udele`ba, ne ve~ le en kandidat za predsednika ter veliko kandidatov za izvr{ilni odbor. Za predsednika je bil ponovno prepri~ljivo izvoljen Zvone Prezelj.

V petnajst~lanskem izvr{ilnem odboru se je zamenjala skoraj tretjina ~lanov.

Razvoj stranke lahko opazujemo kot razvoj `ivega organizma. Od prvih korakov pri re{evanju organiziranosti in pripravljanju programov ob sorazmerno enotni idejni usmerjenosti ugotavljamo, da je pri{el ~as, ko se, ob nere{enih problemih, ki se vle~ejo iz preteklosti, pojavljajo {tevilni novi izzivi. Ob mnogih novih izzivih pa se porajajo razli~ne zamisli z bolj ali manj tehtnimi utemeljitvami.

Torej, veliko odgovornega dela za cel izvr{ilni odbor in {e posebej za predsednika. Velikokrat bo treba lo~iti zrnje od plev in med mnogimi ponujenimi izbirati prave poteze. Toda glede na dolgoletne izku{nje predsednika in njegovo politi~no modrost pri~akujemo razvoj stranke v nadaljnji razcvet in njen vidni prispevek v dobrobit na{e ob~ine.

V ~asu pred izidom naslednje {tevilke Vam `elimo, da Vas nove mo~i in novo veselje, ki so Vam ga prinesla spomladanska praznovanja velike no~i in 1. maja v krogu Va{ih dru`in in prijateljev, {e dolgo spremljajo.

2

Prebivalce somestja Radovljice in Lesc, pa seveda ob~ane iz drugih krajev radovlji{ke ob~ine, bi bilo zanimivo vpra{ati, kako presojajo naravo v neposredni bli`ini svojega doma: Se zadovoljni in napolnjeni s sve`o energijo vrnejo s sprehoda bodisi rekreacije, imajo {portniki zadovoljive pogoje za svoj razvoj? Kako do`ivljajo kulturno krajino, s katero je De`ela bogato obdarjena, kako infrastrukturo, po kateri naklju~ni obiskovalec `e na prvi pogled zmore presoditi kulturo bivanja ob~anov. Vse, o ~emer govorim, je najtesneje povezano z gospodarskim in navsezadnje turisti~nim utripom na{e ob~ine, kajti vsi uspe{ni turisti~ni kraji ponujajo obiskovalcem vse, kar je ve~ kot samo nujno zgolj za bivanje. Uspe{en turisti~ni kraj pa mora najprej biti uspe{na 'ob~ina'.

Tokratna {tevilka Glasa De`ele je gotovo odraz marsi~esa, kar ob~ane `e dolgo `uli.

Nenavadno, ampak ~lanki na temo okoljske problematike so se nam kar sami zlo`ili.

Arhitekt Janez Urbanc razmi{lja o odsotnosti neplanskega odnosa do ob~inskega prostora, katerega pomemben del je {portni prostor, gozdar Andrej Avsenek o zanemarjanju in zanemarjenosti naravnih ob~inskih biserov, ki so zanemarjeni postali zaradi odsotnosti pravega odnosa tistih, ki bi po zakonu morali poskrbeti zato, pa tudi zaradi nedore~enih zakonskih podlag.

Omenjen gospod res ni zgolj naklju~ni sprehajalec, sem pa razmi{ljala, kaj bi rekel obiskovalec iz oddaljenej{ega kraja Slovenije, ko bi se sprehodil po radovlji{ki gozdni u~ni poti, ki je sicer ozna~ena tudi v vodi~ih, pa videl vso to nesnago. Drugo leto bo minilo trideset let, odkar je nastala, ker pa jo bo vsak ~as povozila in prepolovila avtocesta, komunalnemu podjetju verjetno res ni ve~ potrebno ~istiti smeti, ob~inski mo`je pa so, ~eprav so jo pred leti oskrbeli z nazivom gozda s posebnim pomenom, verjetno `e pozabili, da obstaja. Menda je bil na Obli Gorici neko~ zgleden rekreacijski poligon, in radovlji{ko kopali{~e Vurnikov spomenik modernisti~ni arhitekturi, ki ga stroka gotovo ne bi `elela spremeniti do nerazpoznavnosti. Za gozdno u~no pot smo dobili celo zamenjavo, naravoslovno u~no pot, ki se za~enja s Fuksovo brvjo in nadaljuje proti Pustemu gradu; ali en kulturni prostor lahko nadomestimo kar z novim, oz. pravo vpra{anje je, koliko ~asa bo zdr`ala ta nova pot, v katero je nekdo vlo`il svojo ljubezen do tega kraja? Kolesarska steza do blejske ob~ine je {e vedno nedokon~ana od prve zamisli je minilo `e kar nekaj let;

izgovori, da k projektu ni `elela pristopiti blejska ob~ina, ne zdr`i resnega komentarja, pa tudi sicer za kolesarje povsod po ob~ini ni dobro urejeno. Avtocesta bo ostala, karkoli se `e bo odvilo z njeno zgraditvijo, bole~ina tega kraja, in kot se mi je neko~ zapisalo, odlo~ila bo rezultat bli`ajo~ih se lokalnih volitev. Tudi o tem je nekaj v tej {tevilki glasila.

Zdi se, da v na{i ob~ini primanjkuje prav posluha za to, kako se infrastruktura in vse, kar ob~ani rabimo za osnovno in nadstandardno bivanje, stopi in zavibrira z naravo. Prednost bivanja v tej ob~ini, na tem kraju je verjetno tudi aktivno `ivljenje v naravi, ki ga okolica kot taka omogo~a, je tisto, kar pritegne iz mestnih sredi{~ in povzdigne iz zaspanosti in zatohlosti provincionalizma. Vpra{anje je, koliko svetniki, ko sprejemajo odlo~itve o name{~anju objektov v prostor, o planskem spreminjanju zemlji{~a, premorejo tiste eti~ne odgovornosti, ki bi jo morali imeti do ljudi in narave, koliko premorejo zavedanja, da njihove odlo~itve vplivajo na vse strukture bivanja, pa tudi na oddaljenej{a obmo~ja, ki na prvi pogled nimajo s problemom neposredne povezave - skratka govorim o dru`beni odgovornosti. V ob~ini ni povsem jasno, kako, ali pa se sploh ne razmi{lja, kako izbolj{ati infrastrukturo in hkrati biti prijazen do ko{~ka narave, ki {e ponuja s svojo neokrnjenostjo nekaj ve~ za svoje ob~ane in vse obiskovalce - po~itnikarje in izletnike. Ni jasno, kako ohraniti staro dobro in pridru`iti novo in sodobno. Ali pa~, izgleda, da so nekateri posamezniki o tem vendarle globoko razmi{ljali; nekateri so se izpostavili s svojimi zamislimi, mnogi, `al, razmi{ljajo, da se v tem prostoru "tako ali tako ne da ni~ ve~ narediti".

Vse, kar se bo s tem prostorom {e naprej dogajalo, bo tudi posledica politi~nih odlo~itev. Te se za~enjajo na ob~inskem nivoju, ali {e prej, v drobnej{ih strukturah - v mi{ljenju ob~anov, njihovem neuradnem zdru`evanju. Civilne iniciative so zadnje ~ase strah in trepet vladajo~ih struktur. Na Postojnskem recimo, je ena takih prepre~ila razvoj regijske deponije odpadkov, saj bi, zaradi poroznosti kra{kih tal to lahko po{kodovalo podtalnico. Ni treba iti tako dale~, kajti izgleda, da se bo nezadovoljstvo ob~anov z avtocestno re{itvijo skozi na{o ob~ino izrazilo na podoben na~in. Iti na barikade bo mogo~e postalo `e kar vsakdanje. Ali bomo ob~ani zmo`ni prese~i ni~evosti, bo pokazal ~as!

Eva Sen~ar

GLAS DE@ELE. Izid: 11. 5. 2006, {tevilka 1/2006, izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com, uredni{ki odbor: mag.

Andrej Poto~nik (glavni urednik), Zvone Prezelj, Igor Zavr{nik, mag. Anton Poga~nik, mag.

Boris Bratu{ek, redaktorica Eva Sen~ar, oblikovanje in prelom: Specom d.o.o. Radovljica, naklada: 5.800 izvodov, brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica.

Naslovnica: Radovljica, foto: Bojan Rauh.

POGOVOR

“Ves ~as smo narekovali politi~ni utrip�

Ob~inski odbor SDS Radovljica je imel v marcu redno volilno konferenco, na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen Zvone Prezelj. Sam pravi, da je to zanj veliko priznanje za njegovo dolgoletno po`rtvovalno delo v stranki in predsedovanje ob~inskemu odboru. Veseli ga dejstvo, da izvolitev pomeni predvsem zaupanje ~lanstva, kar mu bo spodbuda za {e nadaljnje po{teno in preudarno vodenje stranke, ob zavedanju, da je uspeh stranke posledica timskega dela in sodelovanja vseh, ki so in bodo kakorkoli sodelovali pri delu in vodenju stranke na lokalni ravni.

Ali nam lahko na kratko opi{ete va{o politi~no pot?

Pred v~lanitvijo v SDS sem bil popolnoma apoliti~en, pripadal sem tisti veliki ve~ini, ki jih takratna politika, ni zanimala. V mladosti sem se zapisal {portu in v atletiki sem na{el svojo strast in ambicijo, saj sem bil {e v biv{i skupni dr`avi mladinski dr`avni prvak v metu diska in mnogoboju.

Zaradi po{kodb, ki so me za~ele pestiti, sem moral mnogo prezgodaj kon~ati uspe{no za~eto {portno pot. Ko sem si ustvaril dru`ino, mi ni bilo vseeno kako `ivimo, lahko re~em, da me je marsikaj motilo, predvsem iz razloga, ker bi lahko z malo ve~ posluha za ljudi veliko stvari izbolj{ali. [e se spomnim re`ima vo`nje "soda - liha" in drugih "silnih dose`kov" na{e skupne domovine. Zato ni ni~ nenavadnega, da sem najprej v svojem delovnem okolju v le{ki Verigi za~el sodelovati v sindikatih in tako od blizu videl vso zlaganost sistema, saj se nisem mogel strinjati "s samoupravljalsko latov{~ino". Velikokrat nisem mogel mol~ati in sem se kriti~no ogla{al in prav zaradi tega so me v za~etku osemdesetih izvolili za predsednika sindikata v tovarni Veriga. Verjetno sem bil takrat edini predsednik sindikata, ki ni bil ~lan ZKJ. Ker se nisem strinjal s politiko vodenja in vloge sindikata kot orodja partije, sem dosegel, da je sindikat "Verige" izstopil iz Zveze sindikatov Slovenije in posredno tudi iz ZSJ.

Za takratno obdobje je bilo to dejanje nedojemljivo, {e posebej, ~e pomislimo, da se je to zgodilo nekaj let pred Litostrojskim {trajkom, ki ga je vodil France Tom{i~, kasnej{i prvi predsednik SDZ, oz. SDSS. Zaradi vsega na{tetega je kar nekako logi~no, da sem se v stranko (takrat {e Socialdemokratsko zvezo SDZ) v~lanil 16. februarja 1989 na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Kak{ni pa so bili za~etki delovanja stranke v ob~ini Radovljica?

Ob~inski odbor SDS Radovljica smo ustanovili eno leto kasneje, kot je bila ustanovljena stranka na dr`avni ravni, tako da letos mineva `e 16 let delovanja ob~inskega odbora. Na takratni ustanovni seji, kjer se nas je zbrala pe{~ica somi{ljenikov, sem bil izvoljen za predsednika.

Rad se tudi spominjam takratnega pomladnega vrenja, ki ga je v letu 1988 spro`il proces proti ~etverici, podpisovanje majni{ke deklaracije, ustanovitev DEMOS-a in seveda prvih svobodnih volitev, tako na dr`avnem kakor na lokalnem nivoju. Ponosen sem, da pripadam generaciji, ki je ustvarjala temelje nove dr`ave. Samostojnost, ki smo si jo Slovenci priborili presega najbolj drzna pri~akovanja generacij Slovencev. Prihodnji mesec bomo proslavili 15. obletnico samostojne Slovenije in zato `e ob tej priliki ~estitam vsem ob~ankam in ob~anom za praznik.

Stranka je v tem ~asu do`ivljala vzpone in padce, ves ~as pa je narekovala in kreirala politi~ni utrip, vedno smo bil v mnogih stvareh korak pred drugimi.

Aktivno `ivljenje v stranki se takrat, kot tudi danes, odra`a v delovanju razli~nih interesnih organizacij in forumov v SDS. Kot zaprise`en {portnik in rekreativec sem aktiven v {portnem Foruma Slovenije, ki ga zadnja {tiri leta tudi vodim.

Kak{ni so bili prvi za~etki delovanja politi~nih strank v ob~ini?

Sorodno misle~i smo v za~etku devetdesetih let v Radovljici

Zvone Prezelj, predsednik SDS Radovljica ustanovili tudi lokalni odbor Demos-a, ki je takrat pokrival {e sedanji novi ob~ini Bohinj in Bled.

Z ljudmi iz takratnega obdobja se {e vedno sre~ujemo in ohranjamo prijateljske vezi, saj so nas takratni prelomni ~asi zdru`ili za vedno.

Skupaj smo z velikimi pri~akovanji in veliko volje stopili na pot, ki so jo omogo~ile prve demokrati~ne volitve v Sloveniji.

Kako ocenjujete prehojeno pot va{ega ob~inskega odbora?

Delo ob~inskega odbora v Ob~ini Radovljici ocenjujem kot zelo uspe{no, saj smo bili skozi vse obdobje med uspe{nej{imi odbori v dr`avi. Po lokalni reorganizaciji v letu 1994, ko sta Bohinj in Bled postala novi ob~ini, sem bil na lokalnih volitvah v novi Ob~ini Radovljica kandidat za `upana, v prvem krogu sem celo vodil, v drugem krogu `upanskih volitev, pa me je z malenkostno prednostjo premagal gospod Vladimir ^erne. Stranka SDSS pa je zmagala in dobila {est svetni{kih mest v ob~inskem

svetu. Izvoljen sem bil za predsednika ob~inskega sveta in lahko re~em, da je bila to pomembna politi~na izku{nja. ^e se ozrem nazaj, vidim, da je bilo to obdobje eno najuspe{nej{ih v `ivljenju in razvoju ob~ine.

V mandatu 1998-2002 smo v ob~inskem svetu dobili pet sede`ev in postali opozicijska stranka, zaradi tega smo imeli bistveno manj funkcij in tako manj{i vpliv na razvoj ob~ine. Sam osebno sem bil v tem mandatu predsednik odbora za {olstvo in otro{ko varstvo.

Na volitvah 2002 smo imeli hkrati lokalne in predsedni{ke volitve. To je bilo obdobje, ko je bila LDS s predsednikom dr. Janezom Drnov{kom na vi{ku mo~i in popularnosti. Nesporno je, da se je predsedni{ka kampanja preko dr. Drnov{ka odra`ala tudi na lokalnem nivoju, tako je LDS postala nesporni zmagovalec lokalnih volitev s sedmimi sede`i, mi pa smo dobili {tiri mandate v ob~inskem svetu. Na dr`avni ravni je stranka v povpre~ju dosegla

3

POGOVOR 18 odstotkov, v Radovljici smo dosegli 13,47 odstotkov, kar je bilo pod na{imi pri~akovanji. Na `upanskih volitvah sem bil eden izmed {tirih kandidatov. Kot kandidat SDS in s podporo NSi sem se uvrstil v drugi krog.

Za na{o stranko je bilo prelomno leto 2004, ko smo na dr`avnozborskih volitvah postali zmagovalci, dobili predsednika vlade in DZ. Kako je zmaga spremenila politi~ni zemljevid pove dejstvo, da ima Gorenjska sedaj pet poslancev SDS v dr`avnem zboru, namesto prej{njih dveh.

Vse do danes se je stranka na vseh ravneh krepila tako kadrovsko kot strokovno. Lahko re~em, da smo danes {tevil~no najmo~nej{a stranka v ob~ini, kljub temu, da smo `e drugi mandat v opoziciji. Ob za~etku tega mandata je bila stranka sicer povabljena v koalicijo, sam naj bi prevzel mesto pod`upana, vendar smo po tehtnem premisleku ponudbo zavrnili, saj smo menili, da se na{i pogledi na mnoga vpra{anja razvoja ob~ine preve~ razlikujejo od koalicije, ki ima ve~ino v ob~inskem svetu.

Rad bi poudaril tudi, da ob~inski odbor SDS v Radovljici ves ~as deluje slo`no, da smo mnoga pomembna vpra{anja re{evali na temelju konsenza in temeljitega premisleka. Interes stranke smo vedno postavljali pred interes posameznika. Kot novi predsednik OO SDS Radovljica bom v tem smislu deloval tudi v bodo~e.

Vrniva se na samo konferenco, imeli ste volitve novega vodstva

4

ob~inskega odbora.

Po Statutu SDS imamo vsaka {tiri leta volilno konferenco, na kateri izvolimo novo vodstvo ob~inskega odbora. Udele`ba na tokratni konferenci se je bila veliko ve~ja kot obi~ajno, kar ka`e na veliko zanimanje ~lanstva za delo v stranki to potrjuje podatek, da sta bili za predsednika OO vlo`eni dve kandidaturi. Za 15 ~lanski izvr{ilni odbor pa je kandidiralo kar 23 ~lanic in ~lanov. Poleg predsednika in izvr{ilnega odbora je konferenca izvolila tudi nov nadzorni odbor.

V izvr{ilnem odboru je zavel nov veter, saj je bilo vanj izvoljenih kar tretjina novih ~lanic in ~lanov. Z novo izbrano ekipo sem zadovoljen in upam, oziroma sem prepri~an, da bomo v prihajajo~em obdobju {e aktivnej{i, kar je pogoj za uspeh na volitvah, ki nas ~akajo v jeseni.

Prav sedaj oblikujemo listo kandidatk in kandidatov za ~lanice in ~lane Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica, za katero lahko povem, da jo bodo sestavljali ljudje, ki bodo zagotavljali visoko zaupanje in podporo volivcev.

Novost leto{njih lokalnih volitev so `enske kvote, ki so bile sprejete z novelo zakona o lokalnih volitvah in zagotavljajo ve~jo udele`bo `ensk v bodo~ih ob~inskih svetih.

Veseli me, da v stranki z zastopanostjo `ensk na listi ne bomo imeli te`av, saj imamo kar nekaj strokovnih in uglednih kandidatk.

Kako je konferenca ocenila delo svetni{ke skupine v ob~inskem svetu?

Poro~ilo o delu svetni{ke skupine,

je bilo ocenjeno kot zelo dobro. V poro~ilu so bila izpostavljena nekatera stali{~a in prizadevanja pri sprejemanju gradiv na ob~inskem svetu. Trdim, da smo aktivna, opozicijsko kriti~na, a vendarle tudi konstruktivna svetni{ka skupina, kar dokazujemo v razpravah in odlo~itvah na samih sejah.

Posebej je bilo izpostavljeno na{e stali{~e do gradnje varovanih stanovanj, oziroma na{e zavzemanje, da bi se mnogo ve~ sredstev namenilo oskrbi starostnikov na domu. Omeniti moram tudi prizadevanja za zagotovitev stalne de`urne slu`be v okviru Zdravstvenega doma Radovljica. Poudarili smo svoj pogled oziroma nasprotovanje re{itvam okoli Dermskega gradu v Dvorski vasi. Imamo pomisleke na predvideno gradnjo Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v na{i ob~ini, nedale~ od stare deponije na ^rnivcu. ^lane smo obvestili o skupnih prizadevanjih opozicije z dru{tvom za varstvo okolja, ki je na Vlado RS naslovila pobudo za smiselno uporabo toleran~nega ~lena uredbe o DLN (dr`avni lokacijski na~rt) za avtocesto (AC) na odseku VRBA ^RNIVEC. Pobuda temelji na popravkih poteka trase AC mimo Radovljice, kar bo pomenilo druga~ne tehni~ne re{itve na trasi in pomeni ohranitev kvalitetnih bivalnih pogojev in razvojnih

mo`nosti Lesc in Radovljice, kjer `ivi ve~ kot 11 tiso~ ob~anov, ohranitvi krajine, ter potrebi po bolj{i vklju~itvi na AC in prilagoditvi objektov na trasi.

Z mnogimi vpra{anji in pobudami naslovljenimi na `upana in svet, v ob~inskem svetu velikokrat sproti re{ujemo te`ave in probleme krajanov ali posameznih krajev oziroma krajevnih skupnosti.

Na konferenci ste sprejeli tudi program dela.

Program dela Ob~inskega odbora SDS Radovljica je osredoto~en na leto{nje lokalne volitve. V odboru smo na tem podro~ju opravili veliko dela, {e ve~ pa ga bomo v prihajajo~ih mesecih. Za na{ dober uspeh na volitvah, moramo pripraviti ~im bolj{i volilni programa. Zelo dobro poznamo probleme oz. potrebe v na{i ob~ini.

V OO SDS smo konec preteklega leta kon~ali kandidacijski postopek izbora kandidata za `upana. V skladu z volilnimi pravili SDS je Izvr{ilni odbor na tajnem glasovanju med tremi kandidati, z veliko ve~ino izbral mene.

Kako ocenjujete svoje mo`nosti na `upanskih volitvah?

Lahko re~em, da mi `e sama potrditev moje kandidature, ~eprav zaenkrat {ele na lokalni ravni, daje veliko optimizma, {e posebej, ker mislim, da moja prepoznavnost,

POGOVOR, VARSTVO OKOLJA aktivnost in nekonfliktnost v okolju, v katerem `ivim, in velik ugled stranke dajejo velike mo`nosti za uspeh.

Se `e pogovarjate o bodo~ih koalicijah?

Z vodstvom Nove Slovenije smo `e imeli prve pogovore, v naslednjih dneh se bomo pogovarjali tudi z SLS. S tema dvema strankama v mnogih projektih sodelujemo `e sedaj.

Seveda smo odprti, oziroma si `elimo sodelovanja tudi z drugimi strankami, vnaprej ne izklju~ujemo nikogar, saj nas morajo vse skupaj voditi le prizadevanja za hitrej{i razvoj in blagostanje ob~ine in njenih prebivalcev.

Kaj pa va{ prosti ~as?

Prostega ~asa nimam na pretek, zato ~as, ki mi je na voljo izkoristim predvsem za {portne aktivnosti kot so hoja v hribe in v zimskem ~asu tek na smu~eh, ali pa ko{arka s prijatelji v radovlji{ki osnovni {oli. Veliko kolesarim, tako sem med drugim v lanskem letu opravil kolesarsko turo iz Radovljice na Veliki Klek (Grossglockner). @e mnogo let imamo doma tudi pse huskye, ta trenutek imam dva s katerima pre`ivim mnogo lepih trenutkov.

Kot sem `e na za~etku tega

V Izvr{ilni odbor SDS Radovljica so bili izvoljeni: mag. Boris Bratu{ek, Tatjana Bremec, Janez Kaltenekar, Ferida Klinar, Stanko Mulej, Mitja Peternel, Zvone Prezelj, mag. Anton Poga~nik, mag. Andrej Poto~nik, mag. Janez Poto~nik, Janez Resman, Sre~o Sitar, Anita Vidic, Marjan Vidic, Igor Zavr{nik; V nadzorno komisijo so bili izvoljeni Darko Bertoncelj, Andrej ^ufer in Franc Bo`i~. pogovora omenil, mi veliko prostega ~asa vzame tudi delo v [portnem forumu Slovenije. Vesel sem, da imam nekaj dobrih

prijateljev, ob strani si stojimo v dobrem in slabem. Nikakor ne smem pozabiti dru`ine, saj mi je do sedaj le zaradi podpre in

razumevanja `ene in h~era uspevalo opravljati vse to delo in zadol`itve, ki sem si jih zadal.

Doris Krivi~

Zgodbi dana{njega ~asa in istega kraja Slap Pera~ica (naravna vrednota dr`avnega pomena na podlagi Pravilnika o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS {t.

111/2004) Leto{nja zima je bila kon~no tista prava, mrzla, sne`ena, dolga in nepopustljiva.

Son~nega mrzlega februarskega dopoldneva me je pot zanesla v gozdove za ^rnivcem, {iroko dolino in naprej v Grofijo. Zatopljenega v opazovanje narave me je nevidna sila kar sama privedla k potoku Pera~ica, kateremu v ledeni oklep odetemu toku sem

za~el slediti. Sneg je {kripal pod gojzerji, votlo je donel debel led v meandrih potoka in le po~asi sem se prebijal skozi divjino drevnine ob potoku. @e bi se moral ~uti zna~ilni {um padajo~e vode, ki `e od dale~ vabi pozornega obiskovalca.

Obstanem in poslu{am, ni~, le votlo klokotanje leno premikajo~e se vode pod debelim ledom mojih nog. [e hitreje stopim in kmalu ga zagledam. Noga je kar sama obstala, telo je obmirovalo, pred menoj je v vsej svojem sijaju, o`arjen z mlado son~no svetlobo, kot na tronu stal Slap Pera~ica, popolnoma zaledenel, v barvah smaragda, oblikovan z roko mraza in obdan z zelenilom Pera{kega kamna.

Takega nisem videl {e nikoli.

O~aran sem stal pred tem

Slap Pera~ica - februar 2006

5 3

VARSTVO OKOLJA oltarjem narave in kar same so mi za~ele te~i misli, misli o na{i majhnosti pred tem mogo~nim stvarjenjem narave. Koliko let, stoletij, tiso~letij je potrebovala voda, ki prite~e izpod Dobr~e, da je skozi ta ~udoviti zeleni kamen, katerega lepota krasi na stotine podbojev starih kme~kih hi{, utrla pot in preko prelomnice v soteski s svojim padom ustvarila edinstveni in edini slap na tej redki in plemeniti kamenini pri nas. In kako si drzne ~lovek s svojim potro{ni{kem hlepenjem ogroziti ali celo uni~iti tak naravni spomenik.

Dolgo sem stal in o~i se niso in niso mogle napiti lepote. [ele hlad, ki mi je po~asi prilezel do potne ko`e, me je stresel in vrnil v resni~nosti sedanjega ~asa.

Puhnil sem dolg curek tople sape v dlani in z aparatom naredil nekaj posnetkov. Po~asi sem zapu{~al skriti koti~ek in kljub mrazu mi je bilo toplo v srcu.

Neomade`evana, iskre~a belina snega mi je kar sama povedala, da sem bil leto{nji prvi obiskovalec v tem kraljestvu pera{ke soteske.

Bil je eden prvih dni leto{nje pomladi. Z avtom sem se spustil

Nekdanja deponija odpadkov na ^rnivcu (10 let po zaprtju) po gozdni cesti, ki pelje iz Skladi{~a na ^rnivcu v {iroko dolino. Na kri`i{~u za Grofijo sem izstopil. V pozdrav mi je kimalo na tiso~e belih cvetov velikega zvon~ka, ki so se kot bela preproga razprostirali pod vitkimi jeseni enega najlep{ih logov ob potoku Pera~ica.

Naslednji pozdrav je prinesel veter, ko me je znan smrde~i vonj izcednih vod nekdanje deponije opozoril, po kak{nih opravkih sem pravzaprav pri{el.

Kot vsako pomlad, sem se namre~ tudi tokrat namenil na zaprto deponijo odpadkov na ^rnivcu, kjer z zanimanjem spremljam stanje deponije in reakcijo narave ob vnosu tega ~love{kega tujka v njeno telo.

Vstop v prostor zaprte deponijo naj bi bil sicer onemogo~en, ~emur je namenjena tudi 2 metra visoka ograja nadgrajena celo z bode~o `ico in tudi glavni vhod je zaklenjen in ~uvan z budnim o~esom Muri~evih,

Da to ne bi bilo ni~ nenavadnega, sem se spomnil pisanja Primo`a Jegli~a, ko mi je v svojem silnem naprezanju za{~ite svojega strankarskega kolega `upana J. S. Stu{ka v pismih bralcev Gorenjskega glasa 28. februarja 2006 pojasnil, zakaj je bilo lani porabljenih 58 milijonov tolarjev pri re{evanju premo`enjskih zadev te zaprte deponije. Takole pi{e: "Zaradi to`be, predkupnih pogojev in mo`nosti trajne sanacije z izgradnjo DIRO je bilo potrebno za dobrih 58 milijonov tolarjev odkupiti slabe tri hektarje stare deponije". In kaj je tu nenavadnega? Mogo~e to, da zna{a vrednost normalnega gozda na trgu najve~ 150 tolarjev na kvadratni meter, in bi torej bilo za navedenih 3 ha gozda potrebnih 4,5 milijona.

Ali je torej bilo potrebnih 53,5 milijona za umik to`be biv{ih lastnikov deponije? Kot ka`e gornja navedba, da. In zakaj to`ba biv{ih lastnikov? Zato, ker upravljavec deponije (Komunala Radovljica) ni izvedel sanacije deponije tako, kot je to zahteval projekt sanacije, in ker se ni dr`al pogodbenih obveznosti do lastnikov. In upravljavec te sanacije {e do danes ni izvedel in o~itno je ob~ina raje pla~ala nekaj deset milijonov tolarjev davkopla~evalskega denarja za sodno poravnavo. Mogo~e je nenavadno tudi to, da je `e ob zaprtju stare deponije, ob~ina pla~ala biv{im lastnikom od{kodnino in najemnino za zemlji{~e za naslednjih 40 let, sedaj pa izvr{ila {e odkup. Nenavadno in skoraj neverjetno je tudi to, da navedeni svetnik in predsednik radovlji{kega LDS izjavi, da je to zemlji{~e dobra nalo`ba in sicer kot stavbno zemlji{~e. Predlagam, da se mu na zaprti deponiji iz ob~inskega prora~una postavi stanovanjsko hi{o, v kateri naj prebiva do konca svojih dni. Nenavadno je tudi to, da ob takih zneskih ne reagira nih~e, niti svetniki niti nadzorni odbor niti ra~unsko sodi{~e. Mogo~e pa bodo volivci?!

6 2

Zama{ene kaskade stanovalcev edine hi{e ob deponiji, ki z ob~inskim (davkopla~evalskim) denarjem `e pridno gradijo hi{o na ^rnivcu. Na deponijski prostor sem zato vstopil skozi spodnja vrata v gozdu, ki, zanimivo, nikoli niso zaklenjena. Najprej sem se namenil na vzhodno stran deponije, kjer sem lani ob tem ~asu opazil podrto smreko, ki jo je veter 17. novembra 2004 podrl preko ograje (gozdarji si namre~ pi{emo dnevnik in letno kroniko in so tako vsi ve~je dogodki zabele`eni, tega dne pa je bil na tem predelu mo~nej{i veter). Seveda sem pri~akoval, da je upravljavec deponije po letu in pol drevo odstranil in ograjo obnovil. A glej ga zlomka, lani {e zelena, tokrat `e suha smreka je {e vedno le`ala na uni~eni ograji, za name~ek se je vanjo naselil {e lubadar in svoje delo nadaljeval in opravil tudi `e na sosednjih stoje~ih smrekah zunaj ograje.

Pot sem nadaljeval ob vzhodnem delu, kjer sem si nameraval ogledati, kako deluje sistem zajemanja in odvodnjavanja izcednih vod, ki se po posebnih kanaletah kaskadah vodijo na ~istilni usedalnik. Gre za sistem drena`, ki prepre~uje razlivanje strupenih, izcednih vod v naravno okolje izven deponije.

Tudi tokrat mi je zastal korak, vendar tokrat zaradi lepljivega smrde~ega blata, v katerem je

obti~al moj {korenj. Namre~ vsi kanali so napolnjeni s suho travo, vejevjem, blatom in izcedne vode se namesto po kaskadah izlivajo prosto izven deponije. Posledice so `e prva su{e~a drevesa.

Nadaljujem proti sredini deponije, kjer so posamezne skupine nasajenega drevja `e kar lepo uspele. Pozornost mi vzbudijo mlaj{a drevesca, ki imajo pogrizeno popje. Seveda srnjad ima prost vstop in ko stopim do ograje, hitro najdem odprtine pod ograjo, skozi katero se plazijo. Lepa re~, zopet bodo imeli srnjaki po{kodovana rogovja in na{i lovci se bodo spra{evali, za kak{no igro narave gre tokrat.

Povzpnem se {e na najvi{jo teraso deoponije, kjer je krovna plast rodovitne zemlje pretanka in kamenita, porasla le s skromnim travinjem. Kot stra`ni stolpi gledajo iz zemlje kovinski odplinjevalci, skozi odprtine katerih izhaja deponijski plin, nastajajo~ znotraj deponijskega telesa ob procesih razgrajevanja odpadkov. Spomnim se ovc, ki so se lani brezskrbno pasle tu na travi, prepojeni z izhajajo~imi plini in drugimi strupenimi snovmi, ki jih srkajo korenine iz kontaminirane zemlje. Res dober tek u`ivalcu tako ekolo{ko pridelanega mesa.

Mogo~e se bo lastnik ovc ob kak{nih zdravstvenih te`avah spomnil na ob~ino Radovljica in od nje zahteval od{kodnino

NA[E GOSPODARSTVO zaradi ogro`anja zdravja ali pa poleg nove hi{e zahteval {e pa{nik za svoje ovce. Iz zapeljanih misli me prebudi zvon bli`nje oto{ke cerkvice Sv. Roka, ki {e danes ob 11. uri naznanja prihod Turkov v na{e kraje.

Pot po deponiji nadaljujem po zahodni strani navzdol. Tudi tu se jasno vidi, da upravljalska noga lani ni stopala po deponiji.

Kanalete so tudi tu zama{ene, rjav, smrde~ izcedek se preliva preko njih v okolico in le naravnemu jarku gre zahvala, da se iztekajo v pravo smer.

Ograjeni del deponije zapustim in sledim izcednim vodam. Na mestu, kjer je bila ~istilna komora ali usedalnik trdih delcev, je le ogromen brezobli~en kup, ki se ga izcedne vode levo in desno izognejo in se po nekaj metrih ni`e, pod silo gravitacije, zlijejo v skupno strugo ter nadaljujejo pot proti potoku Pera~ica. Smrde~i, rjavi brozgi se kmalu pridru`i obilo ~istih studencev, tako da je vsaj barva izcedne vode ob iztoku v Pera~ico nekoliko znosnej{a.

Slabe volje kot obi~ajno, ko zapu{~am ta prostor, se mi je korak ustavil ob starem lesenem kri`u, znamenju, ki stoji ob cesti tik pod deponijo. Nikoli nisem vpra{al, kdo in zakaj ga je postavil. V tem trenutku sem razumel ta kri` kot znamenje, namenjeno nam, vsem nam, ki `ivimo tu in danes. Nam, ki so nam na{i predniki lahko za vzgled kako se ravna z prostorom, zemljo, vodo, gozdovi, nam, ki smo odgovorni, kak{no doto bomo zapustili na{im vnukom, in nam, ki se imamo za gospodarje narave in vsega sveta, pa se ne zavedamo, kako malo vemo in kako majhni smo.

Lahko bi tukaj nadaljevali z novo povestjo na istem kraju seveda, ki bi ji dali naslov Regijski center ravnanja z odpadki na ^rnivcu.

K sre~i je to le no~na mora sedanje lokalne oblasti, ki je s figo v `epu celoten mandat prepri~evala svetnike in ob~ane, da re{ujejo le lokalne zagate ravnanja z odpadki (DIRO), na koncu pa le pokazala prave karte in mirno ponudila lokacijo za regijsko deponijo. Njihova igra nas je stala priznanih 280 milijonov tolarjev, kak{en pa je resni~en ra~un, bo pokazal {ele ~as.

Andrej Avsenek

Blagovno znamko Elan bodo {e razvijali Lanskega julija je mag. Anton Poga~nik, doma s Posavca, tudi ~lan radovlji{kega ob~inskega sveta, prevzel vodenje nadzornega sveta v sistemu Skimar. Pripoveduje, da je to zahtevno nalogo sprejel z radovednostjo, pomeni mu strokovni izziv in hkrati veliko odgovornost. Gorenjcem, zlasti radovlji{kim ob~anom nikoli ni bilo vseeno, kaj se `e ve~ kot desetletje in pol dogaja s paradnim konjem gospodarstva.

Danes je Elan {e vedno sinonim "dobre smu~ke", uveljavljanje blagovne znamke pa bodo v Skimarju nadaljevali s plovili, {portnim orodjem, posebej prepoznavni pa so postali s sne`nimi deskami.

Anton Poga~nik je kon~al Fakulteto za strojni{tvo v Ljubljani in nato magistriral iz organizacije dela, zdaj pa je zaposlen na Slovenskem in{titutu za standardizacijo (SIST). Pred tem je {est let vodil podro~je nacionalne standardizacije v USM v sklopu Ministrstva za znanost in tehnologijo, trenutno pa na SIST deluje kot koordinator projektov na razli~nih strokovnih podro~jih standardizacije. Pred tem si je vodstvene sposobnosti kalil v gospodarstvu - 3 leta v Iskri Instrumenti Oto~e, 10 let v Iskri Kibernetiki, zadnja tri leta v podjetju Iskra {tevci (zdaj Iskra EMECO), ima pa vse ve~ izku{enj iz dr`avne uprave in delovanju infrastrukturnih dejavnosti za potrebe gospodarstva, predvsem standardizacije.

Eno leto gotovo pomeni dolo~eno ~asovno obdobje, ko `e lahko ovrednotite prve korake pri va{em prevzemu vodenja nadzornega sveta Skimarja. Da ste se najprej seznanili z vsem, kar se je dogajalo v dobrem desetletju in pol, in kar se v biv{em Elanu pripravlja zdaj, gotovo niso bile ma~je solze?

Sploh, ~e pogledate, kako je sistem Skimar razvejan, vsaka pravna oseba v sistemu - torej dru`be z omejeno odgovornostjo Elan, Atac, Elan Inventa (proizvodnja {portnega orodja) in Elan Marine ter druge h~erinske dru`be - je dokaj zapletena

Predsednik nadzornega sveta mag. Anton Poga~nik.

zgodba zase. Prav je, da se sedaj osredoto~imo na tisto, kar je bistveno, kar je/bo dodana vrednost. Ko sem prevzel mesto predsednika, sem se kmalu zavedal te`av, ki so bile tisti trenutek zelo zaskrbljujo~e; namre~ hipoteka na vse, na zemlji{~a in ostale nepremi~nine, to pa seveda pomeni veliko omejitev za delovanje sistema kot celote. Ta del bremena se vle~e `e blizu 15 let, saj ste~ajni postopek nad biv{im Elanom {e ni kon~an.

Nadaljujva s problemom nagrad biv{emu poslovodstvu pod vodstvom gospoda Kor`eta.

Pravni postopki {e vedno te~ejo in se, `al, vle~ejo zelo dolgo, zaradi nejasnosti izida pa so oblikovane rezervacije v Elanu. Ampak v vsakem primeru je ta bremena treba urediti in pravno zadevo pripeljati do konca; to naj bi se zgodilo po oceni pravnih strokovnjakov vsaj do leta 2010, ~e ne bo pri{lo do ugodnej{e re{itve. Upamo tudi, da breme ne bo v tak{nem obsegu, kot pri~akuje prej{nje poslovodstvo.

Stalno biti pod Demoklejevim me~em nere{enih problemov

onemogo~a smelej{i razvoj.

Za obdobje 2006-2010 ste izdelali strategijo razvoja. Kam vodi?

Strate{ki razvojni program za omenjeno obdobje je nadzorni svet sprejel sredi decembra 2005.

Klju~na ugotovitev je, da se bosta razvijali dve dejavnosti, zimska (predvsem smu~i, sne`ne deske) s {portnim orodjem in pa dejavnost plovil - jadrnice in motorni ~olni. Vse to bo nosilec blagovne znamke Elan, ki je tudi v svetu poznana. Znotraj sistema Skimar pa se odvija proces sanacije: ~i{~enje sistema, urejanje bremen, da bi na koncu dosegli stanje, ko bi se izklju~no lahko posvetili dejavnostim, za katere smo prepri~ani, da jih znamo svetovno primerljivo razvijati in jih tehnolo{ko konkuren~no obvladujemo.

Gotovo ste se morali odlo~ati ali ostati pri manj proizvodih in pove~ati kakovost izdelkov, ali osnovati ve~ proizvodov, ki bi popularizirali blagovno znamko ELAN? Oboje. V zimskem programu so smu~i in sne`ne deske nosilna dejavnost, ki se lahko neprestano

7 3

NA[E GOSPODARSTVO, [PORT

Novi predsednik uprave Skimarja Igor Umek, imenovan na zadnji, aprilski seji nadzornega sveta, v ozadju inovacija leta, smu~ka Speedwave in jadrnica Elan razvija in prena{a blagovno znamko ELAN na dodatno ponudbo in opremo, tudi kot obla~ila in obutev. Blagovna znamka ne pomeni ni~, ~e za njo ni ustreznega ali celo vrhunskega proizvoda ali cele kolekcije proizvodov. Hkrati je treba upo{tevati ciljne skupine kupcev - od zahtevnej{ih z veliko znanja, do tistih z razli~no kupno sposobnostjo. Skupno vsemu temu prizadevanju pa je, da z nekaterimi novimi modeli smu~i Elan `eli priti v visoki cenovni razred. Tu je treba izpostaviti pomembno svetovno inovacijo leta, tako imenovano smu~ko Speedwave (s tehnologijo waveflex), ki je namenjena predvsem visoko zahtevnim rekreativcem.

Kako je s trendom prodaje smu~i v svetovnem merilu in kako se trenutno uvr{~ajo Elanove smu~i?

Trend prodaje smu~i rahlo pada, kljub temu pa Elan `eli priti s sedmega na peto mesto na lestvici svetovnih proizvajalcev do leta 2010.

Dana{nji svetovni tr`ni dele` je 7,6 odstotka, kar je verjetno najve~ji tr`ni dele` slovenske blagovne znamke.

In kako je z dejavnostjo plovil? Jadrnice so `e prodrle na tuje tr`i{~e, kaj pa motorni ~olni?

Motorne ~olne proizvajamo v Obrovcu na Hrva{kem, in mislim, da bi lahko postali zgodba o uspehu. Seveda pa se tako razvoj kot strokovno tehni~na podpora odvija preko mati~ne firme Elan Marine, ki v Begunjah izdeluje jadrnice. Graditi blagovno znamko tudi na tem podro~ju je ena klju~nih usmeritev, in tu naj {e posebej izpostavim, da `elimo priti v vi{ji cenovni razred, {e bolj uveljaviti lastno blagovno in izbolj{ati kakovost teh produktov.

Kupci plovil imajo vedno ve~je zahteve tudi glede opreme, in Elan Marine mora temu slediti - vro~a evropska jadrnica leto{njega leta je Elanova jadrnica Impression 344. V trenutnem programu jadrnic danes manjkajo ve~je jadernice. Skladno s programom do leta 20062010 na~rtujemo jadrnice, ki bodo bistveno dalj{e, dol`ine nad 45 ~evlji. To so ve~je, sodobnej{e v vi{jih cenovnih razredih. Naj dodam, da smo morali na podro~ju plovil cilje nekoliko preoblikovati, tako da je nadzorni svet prav na zadnji, aprilski seji, sprejel dopolnitve srednjero~nega programa. Na osnovi te strategije si `elimo {e v tem letu postaviti ve~jo proizvodno halo, ki je pogoj, da bo Elan Marine sploh lahko izdeloval bistveno dalj{a plovila.

Kako visoka bo investicija v novo proizvodno halo?

Investicija je vredna 2,6 milijona evrov. [e vedno je precej{en problem logistike, kajti oba programa bosta tudi v bodo~e na istem zemlji{~u v Begunjah. Te`ava je, da vse kar bi se tu zgradilo, bi bilo {e vedno pod hipoteko, torej lastni{tvo ne bi bilo Elanovo. To posku{amo urejati z upniki.

Kam nadzorni svet v tem trenutku usmerja najve~ svojih mo~i?

Najprej smo se ukvarjali s spremembo organizacijske oblike Elana, delni{ke dru`be, in jo preoblikovali v dru`bo z omejeno odgovornostjo. Namre~ Elan d.d. je imel svoj nadzorni svet, Skimar pa svojega, s spremembo pa smo upravljanje uredili pregledno. Tako ima cel sistem Skimar en nadzorni svet, v katerem sedijo predstavniki lastnikov.

Druga pomembna stvar je razvojna strategija 2006-2010, tretja preoblikovanje in dopolnitev

Iz letnega poro~ila o poslovanju v letu 2005: Skupina Elan je dosegla 104 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je 5 odstotkov ve~ kot leto prej, ~isti dobi~ek pa je bil 3,9 milijonov evrov. V letu 2004 je skupina {e izkazovala izgubo. Skupina Skimar, v kateri je poleg skupine Elan {e Elan Inventa, je imela 109 milijonov evrov prihodkov in 4 milijone evrov ~istega dobi~ka. Elan Marine je svoje prihodke glede na leto prej pove~al za 7 odstotkov. strategije na podro~ju plovil, ~etrta, da smo se ukvarjali s spremembami v upravi, potem ko je gospod Tav~ar konec oktobra odstopil. Na zadnji seji smo imenovali novega predsednika uprave gospoda Igorja Umka, ki je bi preje zadol`en za finance. Hkrati pa poleg funkcije predsednika uprave opravlja {e dela direktorja Elan Marine.

Zelo pomembna vloga nadzornega sveta je dobro sodelovanje z upravo in lastniki. @elimo, da se sistem Skimar ~imprej dokon~no sanira, po drugi strani razvojno naravna in tako dose`e evropsko primerljive rezultate v smislu razvojnih in finan~nih u~inkov.

Kako sodelujete z novim predsednikom uprave?

Lahko re~em, da zgledno, in mislim, da imamo vsi skupaj, tako uprava kot nadzorni svet podporo pri lastnikih.

In ~e se problem hipoteke ne re{i? ^e bi se preselili, na primer v jeseni{ko okolje, bi rabili okoli 20 milijonov evrov za en program, 22 za drugega, torej toliko samo za selitev. To je nesmiselno, raje vlo`imo v razvoj. Sicer pa kdo nam bo pa dal toliko denarja? ~imprej se morajo zaklju~iti ste~ajni postopki, ki se, `al, v Sloveniji vle~ejo odlo~no predolgo.

Ali bi glede na {tevilo zaposlenih {e vedno lahko govorili o ob~inskem podjetju?

Skimar ima okoli 1270 zaposlenih, iz ob~ine Radovljice okoli tretjino, kar je veliko, saj v Begunje prihajajo tudi iz sosednjih, pa tudi oddaljenej{ih ob~in. Predsednik uprave je sicer z Dolenjske, a vsak dan prihaja. Rekel bi, da je to podjetje 'vsegorenjsko'.

Eva Sen~ar

Planiranje {portnega prostora in prostora za prosti ~as V volilnem letu `upan "presene~a" s skrbjo za mlade, tokrat s {portno rekreacijskim parkom Radovljica ([RP).

Spolitiziranost te investicije kar kli~e po resnej{em planiranju. V Razvojnem na~rtu ob~ine 2002 - 06 sta tudi igri{~i v Vrbnjah in Kamni Gorici, a o~itno s premalo volivci. Pred {tirimi leti je odpiral otro{ko igri{~e v Radovljici, sicer pa se

8 2

ob~inska politika le be`no dotika tovrstnih potreb. V ob~ini je ve~ naravno danega, grajenega prostora za {port in rekreacijo ter prosti ~as pa skoraj ni~.

Odsotnost planiranja {portnega prostora je v tranzicijskih ~asih ve~ kot o~itna, Trditvi, da {port ni zadovoljivo ume{~en v prostorski plan, nenazadnje pritrjuje sleherna stanovanjska gradnja, kjer je za tovrstne povr{ine o~itno namenjenih

premalo sredstev. Kot zadnji primer naj navedem predvidene pozidave savskih teras v Lescah.

Pomembni {portni objekti v ob~ini V zadnjem desetletju je ob~ina "re{ila" ve~ino prostorskih problemov {porta in ima za ve~ino {portov (in dru{tev) zgledno infrastrukturo: kopali{~e v Radovljici in Kropi - oba

bazena sta preurejena v plavali{~i; ve~namenska {portna dvorana pri SGT[, ob~ina je dala zemlji{~e in je 17-odstotna solastnica {ole in dvorane, {portniki pa imajo pogoje za nacionalni nivo in 950 mest za odbojko in ko{arko, za rokomet in mali nogomet pa do 200, predolgo pa je nere{eno soupravljanje dvorane; osrednje (pokrito) balini{~e v Lescah je ostalo od Verige in je nedokon~ano `e dvajset let;

[PORT regijsko streli{~e MK oro`je v Mo{njah; igri{~a za tenis so se razmahnila, radovlji{ka pa dobro zasedena z dru{tvom, imajo pa potrebe za dve pokriti igri{~i; nedokon~an je atletski poligon ob osnovni {oli v Radovljici, lahko bi postal tudi osrednjega pomena za ob~ino; Dom {portnega dru{tva v Radovljici je bil z odlokom razgla{en za objekt ob~inskega pomena, dru{tvo in ob~ina se `e leta brezuspe{no prerekata s "formalnim" lastnikom, to pa je gotovo razlog, da se ta ne posodablja in ne razvija dru{tvenih in lokacijskih potencialov; "rekreacijski centri" po KS ({olske telovadnice in igri{~a: Lipnica, Lesce, Ljubno, Begunje, Radovljica, Podnart, Brezje, ...) so brez aktivnih upravljavcev - po sili razmer so to {ole - in ve~inoma potrebni prenov ...

Med {portne in prosto~asne objekte posebnega (zasebnega, javnega, {ir{ega) pomena se uvr{~ajo {e: golf, letali{~e, hipodrom, kolesarske poti, obvodja, ‌ Letali{~e z avtocesto dobiva okvir, sorodni programi (bencinski {porti, ob~inski prireditveni prostor, ‌) pa niso dore~eni navkljub `ivahni investicijskim aktivnostim na letali{~u.

Hipodrom ob pove~anem zanimanju specifi~ne javnosti {e ni bil dele`en planiranja z vidika javnega interesa. Ena bolj{ih bo kolesarska pot Lesce - Bled, sicer pa jih ni zadosti, na~rtovanje in medkrajevne povezave so premalo prisotne navkljub dokaj ugodnemu okolju. Pore~ja nimajo planskih izhodi{~.

Kako, kje na~rtovati Skrb za {portne objekte se praviloma neha pri radovlji{kem {portnem parku in domu [D Radovljica, kjer pa se `e leta ni~ ne zgodi. Potrebe so: pokritje balini{~a, ureditev igri{~, dozidava doma in teni{ka dvorana. Amaterski {portni delavci smo bili prilo`nostno vpra{ani po ureditvi, kar se je zgodilo tudi v zadnjem primeru idejnega na~rtovanja {portno rekreacijskega parka, program pa je ob~ina zaklju~ila po svoje in ga nadaljuje v nerealno smer. @e s samo prenovo igri{~ bi nadomestili primanjkljaj,

posebej ob dejstvu, da obe radovlji{ki srednji {oli igri{~ sploh nimata, pa bi jih lahko celo tr`ili.

Osrednji prostor pred kampingom je `e dolgo "obet" {portnikom in ob~anom.

Korenine {portnih apetitov se`ejo v pozna petdeseta, ko so navdu{enci pod vodstvom A. ^ebulja za~eli urejati atletsko tekali{~e z nogometnim igri{~em, nikoli dokon~ano.

Zemlji{~e od teni{kih igri{~ do parkiri{~a nasproti trgovine "`ivil", je radovlji{ka posebnost ("~istina" pod Oblo Gorico, kopali{~e z "nadomestnim" stolpom, vila bloki, vrtno mesto ...), a vsake toliko ~asa postane tar~a politike. Umestitev zdravstvenega doma v utesnjeni jugovzhodni kot obmo~ja, nekaj kasnej{a postavitev {tirih teni{kih igri{~ na jug in nedavno otro{ko igri{~e na severozahodu ter (ne)razvoj kampa kli~ejo po redefiniciji prostora. @e sedaj pa lahko ugotovimo, da preostanka osrednjega mestnega obmo~ja ne smemo neplansko zasesti.

Klju~no za lokacijo Pod Oblo Gorico je vpra{anje smiselnost planiranja izrazito {portnih vsebin. V tem delu mesta primanjkuje urejenih parkovnih vsebin. Predolgo odla{ana obnova grajskega parka je samostojen projekt, ki pripada mestu kot celoti, ne zadosti pa me{~anom. Ker pa se razvoja ne da ustaviti in so potrebe po urejenem zelenem prostoru sredi mesta `ive, se v obmo~ju Pod Oblo Gorico zlahka pride do sodobnej{ih parkovnih vsebin za danes in jutri. S tak{nim parkom tudi planirani (a vsiljeni) objekt na sedanjih parkiri{~ih "`ivil" bistveno pridobi, s tipi~no {portnimi pa izgubi - sicer pozidava ni za`elena.

Edino arhitekturni nate~aj je zdravilo za prostorsko travmo in predvolilno vro~ico, re{itve pa podlaga za odlo~itve, tudi ob aktivnej{i vlogi KS Radovljica.

Vsekakor pa za enonamenske {portne programe tu ni mesta, favorizirana potreba drsali{~a je namre~ uresni~ljiva kar znotraj sedanjih igri{~.

Nogomet Na primeru prostorskih pogojev za nogomet se lahko prepri~amo o pomanjkanju strokovnih izhodi{~ za ob~insko

politiko. Infrastruktura je pogoj {portne dejavnosti: imamo bazen in plavalce, letali{~e in letalce, jadralce in padalce, streli{~e - znanih strelcev `al ne (specifi~en objekt: SV, policija). ^as pa bi `e bil, da se pogoji tudi ostalim {portom, npr. atletiki, izbolj{ajo.

Situacija z enim nogometnim dru{tvom, ki igra na ducat metrov preozkem osrednjem nogometnem travniku, je za prihodnost dale~ najbolj popularne igre neperspektivna.

NK Lesce je eno najstarej{ih dru{tev na Gorenjskem, zaradi slabih pogojev pa ima te`ave z nadaljevanjem tradicije.

Nogomet ni ve~ nebodigatreba izpred desetletij, atraktivnej{i postaja tudi zaradi vabljivih trat, ki mladim omogo~ajo spektakelske poteze. Najbolj{i pogoji z najve~ igri{~i so na {tajerskem in v Prekmurju, Gorenjska je trdo zadnja.

Navzlic navidezni dovzetnosti ob~inskih politik za probleme malega nogometa in navkljub temu, da se najve~ ob~anov nogometno rekreira, je nenaklonjenost nogometu ve~ kot o~itna. Da se pri nas brca ve~inoma 'malonogometno', je tudi odraz slabih pogojev za pravi nogomet. So {e drugi razlogi, ki pa ne opravi~ijo prenizke skrbi ob~ine za normalne pogoje, ki so danes: nogometno prizori{~e, pomo`no igri{~e in spremljajo~i objekt z mo`nostmi za normalno dru{tveno delo z mladimi.

Nogometa tudi ni kar izklju~iti iz infrastrukture turisti~nega obmo~ja, kamor se tako radi uvr{~amo. Odgnati je treba dvome, da nismo dovolj bogati za toliko panog; ob~ina je za izvajanje programa {porta dol`na zagotavljati "enakopravne" mo`nosti.

Le{ki klub za upravljanje z igri{~em v obdobju zadnjih trideset let ni bil dele`en vidne pomo~i z izjemo majhnih finan~nih injekcij v sla~ilnice in podobno. Tudi ni bil obravnavan kot resna dejavnost, saj se z njim ni ukvarjal nih~e izven dru{tva. Prioritetni vrstni red tovrstnih investicijskih problemov je bil oprt na subjektivna merila, objektivnih ob~ina ni vzpostavila. Le{ko igri{~e je edino v ob~ini, a ne ustreza niti dimenzijsko, in tak{no kot je, ne more biti

osrednje prizori{~e sedanjega in ne jutri{njega ranga tekmovanj.

Nogometna lokacija Nogometa brez pomo`nega igri{~a jutri ne bo. Sedaj je v gradnji pomo`no igri{~e in `e minulo jesen bi lahko bilo kon~ano, ~e bi ob~ina imela posluh. Ob mno`ici nelegalnih igri{~ dru{tva in zainteresirane skupine vsako sezono trepetajo za (najeto) usodo.

Nobeno od igri{~ nima tak{ne perspektive, kot le{ko in nobena sredina tak{ne tradicije. Zato je edino primerno za ob~inski center, lahko tudi medob~inski (@irovnica), kar bi omogo~ilo izdatnej{e dr`avno sofinanciranje. Tudi regijske planske metode bi potrdile sedanjo makro lokacijo za pravilno.

Iskanje nadomestnega igri{~a za "povo`eno" igri{~e za mali nogomet je potrebno, vendar je preu~iti smiselnost lokacije sredi Radovljice navkljub temu, da se tam `e leta brca. Prav tovrstne "nadomestne" intervencije ka`ejo nujo planiranja tovrstnega prostora, prilo`nostno re{evanje ni smiselno, sredi Radovljice pa nogometno igri{~e ne sodi.

Obmo~je severno od Jegli~a vseskozi nima trdnega programskega namena. Iskanje nadomestnega se je v Lescah izkazalo za jalovo, potrebno bi bilo kupiti okoli 2,5 ha, kar pa na obmo~ju {ir{e ob~ine in v Lescah ni uresni~ljivo.

Prednosti lokacije za nadgradnjo igri{~a oz. za fazne raz{iritve ter posodobitve v Lescah so relativna "izoliranost" (prostorski `ep), primerna razse`nost in primernost zaradi tradicije. S posegom se ureja zanemarjeni del kraja; "center" Lesc dobi dodatno programsko zaledje, krajani nov javni prostor - {portni park, neposredno ob novo planiranem otro{kem igri{~u; obmo~je za progo nima programskega konkurenta in je sprejemljivo, vseh drugih lokacij v Lescah bi bilo bolj {koda; zavetrna lega je izrazito ugodna; ve~ji del sedanjega igri{~a je na ule`anem smeti{~u, vsaka druga raba zemlji{~a pomeni odpiranje terena z mo`nimi presene~enji.

Janez Urbanc, Begunje

9 3

[PORT

Robin Hood na snegu Andrej Zupan je vrhunski {portnik, lokostrelski biatlonec (Archery Biathlon), pa mnogi zanj {e nismo sli{ali. Pona{a se s petimi zmagami na tekmovanjih za svetovni pokal, s trinajstimi naslovi dr`avnega prvaka, trikrat pa so ga proglasili za najbolj{ega strelca svetovnega pokala. Minula sezona mu je v skupni uvrstitvi na svetovnem pokalu prinesla naslov viceprvaka; pet sezon zapored si je na posameznih evropskih in svetovnih prvenstvih prislu`il bodisi prvo bodisi drugo mesto. Ta petintridesetletnik je ob~an Radovljice, doma iz Mo{enj, in je leta 2003 za izjemne {portne dose`ke prejel Bloudkovo plaketo.

Na{a dr`avna reprezentanca se udele`uje vseh tekem svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev. Ker je disciplina dokaj specifi~na (sestavljena iz dveh razli~nih {portnih disciplin), je udele`ba na doma~ih tekmovanjih majhna. Kot ekipa pa smo v svetovnem merilu zelo uspe{ni. Ekipa {teje {tiri do sedem reprezentantov, {tevilo pa je odvisno od oddaljenosti prizori{~a tekmovanja, nenazadnje smo omejeni finan~no. Iz na{e ob~ine sem pa edini, ki se ukvarjam s tem {portom.

Kako bi vsem, ki o lokostrelskem biatlonu ne vemo kaj dosti, opisali ta zimski {port?

Ta lepa {portna panoga je podobna klasi~nemu biatlonu. Ravno tako te~emo na smu~eh in na hrbtu nosimo {portno oro`je, le da so to lok in pu{~ice. Poznamo {tiri razli~ne discipline, in sicer {print na 7,5 kilometrov, individualno na 12,5 kilometrov, zasledovalno na 10 kilometrov - navezuje se na {print ali individualno preizku{njo, ter tekmo {tafet na 6 kilometrov s {tirimi ~lani ekipe.

Streljamo na tar~e premera 16 centimetrov, ki so od strelne linije oddaljene 18 metrov in so padajo~e. Za razliko od klasi~nega biatlona na vsakem streli{~u izstrelimo po {tiri pu{~ice. Streljamo izmeni~no stoje in kle~e.

O katerem uspehu {e danes razmi{ljate posebej zanosno?

Seveda se najraje spomnim naslovov, zaradi katerih poslu{am dr`avno himno, vendar mi najve~ pomeni Bloudkova plaketa, s katero smo ne le jaz ampak vsi slovenski lokostrelski biatlonci dobili pomembno potrditev, namre~ da tudi mi obstajamo!

Je to razmeroma mlada {portna panoga?

Lokostrelski biatlon se je v svetu za~el razvijati v osemdesetih letih prej{njega stoletja, ko so Skandinavci pri~eli s prvimi tekmovanji. Organizirano pa so se tega {porta lotili Italijani konec osemdesetih. Prvo svetovno prvenstvo pa je bilo leta 1998 v Italiji. Od takrat pa vse do danes smo zamenjali tri mednarodne krovne organizacije. Sprva smo bili pod mednarodno lokostrelsko zvezo (FITA), nato pod mednarodno biatlonsko zvezo (IBU), od zadnje sezone dalje pa smo zopet pod FITO. To je tudi eden od poglavitnih razlogov, da nismo tako prepoznavni v svetu, {e zlasti pa doma.

Drug najve~ji razlog pa je, da nismo prisotni v olimpijski dru`ini. Zato nismo zanimivi za kamere, kar je pogoj za pridobitev dobrih sponzorjev. Tako za organizatorje kot za tekmovalce.

Na zadnjih OI v Torinu so potekali pogovori o tem, da bi se ta {portna panoga pojavila na olimpijskih igrah. Kot demonstracijska disciplina smo potrjeni za leto 2014.

Kako pa se je razvijala va{a {portna pot, kdaj so se za~eli prvi uspehi?

S {portom se resno ukvarjam 28 let; sprva

10 2

Upam, da ne prav dolgo, saj poznam nekaj fantov, ki so navdu{eni nad tem {portom in me `e spremljajo na nekaterih treningih.

Andrej Zupan strelja z lokom in pu{~icami ameri{ke izdelave, oboje je te`ko tri kilograme. sem tekel na smu~eh, kasneje pa na hrbtu nosil pu{ko, in bil tudi zadnji biatlonski juniorski dr`avni prvak biv{e Jugoslavije.

Nato sem se zaposlil in ob zaposlitvi pri~el tekmovati z gorskim kolesom. Leta 1998 pa so me {kofjelo{ki lokostrelci zvabili v svoje vrste. Tisto leto so v Mariboru organizirali prvo uradno dr`avno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu. Tako sem za {kofjelo{ko ekipo nastopil na svoji prvi uradni tekmi. Ta {portna disciplina me je prevzela in tako sem se naslednje leto na~rtno lotil treninga in priprav. V klubu so mi pomagali s posebnimi lokostrelskimi treningi. Leta 1999 sem se tako uvrstil v slovensko ekipo, ki je nastopila na drugem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Franciji, in zasedel {esto mesto.

Nato so {li rezultati samo {e navzgor.

Kako se pripravljate tik pred sezono, kako ~ez vse leto vzdr`ujete visoko telesno pripravljenost?

Sredi maja se pri~ne pripravljalno obdobje, ko so treningi raznoliki, dolgi, med njimi pa pazim nizek sr~ni utrip. Veliko kolesarim, hodim v hribe, rolkam na specialnih teka{kih rolkah, te~em in streljam z lokom. V avgustu pa treningi postajajo svojevrstni, predvsem hitrej{i in kraj{i. Streljam `e pod sr~nim utripom in s tem imitiram tekmovanje. Sicer pa treniram od 10 do 20 ur na teden.

Kako {tevil~na je na{a dr`avna reprezentanca in ali ste v ob~ini osamljeni lokostrelski biatlonec?

Ali je kombinacija loka in smu~i dovolj mikavna za mlade ljudi? Je starost 35 let obi~ajna, ali ste mogo~e celo med starej{imi tekmovalci?

Zanimivo vpra{anje. Lok in pu{~ica so absolutno mikavni rekviziti med mladimi. Kdo ne pozna legende Robina Hooda ali indijanskih zgodb in filmov? To gotovo privablja mlade v lokostrelski {port. Ko pa je potrebno vse skupaj zdru`iti {e s tekom na smu~eh, pa nastanejo te`ave. Ni dovolj strokovnega kadra, ki bi mlade usmerjal v ta {port.

Sam res sodim med starej{e tekmovalce, vendar so zlata leta v tem {portu v starosti 28 do 38. Zelo pomembne so zrelost in izku{nje. Hitrost ne pomaga zadosti, ~e ne zadene{ vseh tar~.

Kako vidite svojo prihodnost, kaj si `elite kot {portnik?

V naslednji sezoni se {e vidim na smu~eh in z lokom, nato pa verjetno samo {e za lokom.

Pravijo mi, da sem nadarjen za streljanje, in ~e je res tako, bi to rad povsem izkoristil.

Skupaj s kak{nim dobrim trenerjem `elim dose~i lokostrelske rezultate svetovnega formata in tako stopiti tudi na prizori{~e olimpijskih iger. ... in kaj v zasebnem `ivljenju?

V zasebnem `ivljenju pa se mi letos ka`ejo korenite spremembe. Z mojo `ivljenjsko spremljevalko Nino se bova preselila v novo stanovanje v Kamni Gorici, v jeseni pa se {e poro~iva.

Potem pa obilo sre~e.

Eva Sen~ar

NA KRATKO Projekt Comenius Osnovna {ola iz Lipnice se je smelo in uspe{no vklju~ila v programe in projekte, ki jih na podro~ju vzgoje in izobra`evanja nudijo institucije Evropske unije. Eden takih je projekt Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje {ol in aktivno vklju~uje u~ence, u~itelje in star{e. Z izmenjavanjem izku{enj prispeva k strokovnemu izpopolnjevanju u~iteljev, u~ence spodbuja k u~enju in samozavestnemu izra`anju v tujih jezikih, star{em s {irjenjem obzorij pomaga pri njihovi vzgoji, vsem pa krepi pozitivno mednarodno zavest in {irino.

V leto{njem {olskem letu so lipni{ki u~itelji obiskali partnersko osnovno {olo v Litvi, skupaj z nekaj u~enci zadnjih razredov teden dni pre`iveli pri partnerski {oli v Gravini v ju`nem delu Italije, teden dni pa so gostili u~itelje iz Litve, u~itelje in njihove u~ence iz Italije ter s Poljske. V drugem letu pa se `e veselijo izmenjave iz Romunije.

Na vseh gostovanjih so u~enci nastanjeni pri dru`inah u~encev gostiteljev. Dopoldneve tako u~enci kot u~itelji ve~inoma pre`ivijo v {oli ob rednem pouku, popoldanski program in

program ob koncu tedna pa s sodelovanjem star{ev pripravi {ola gostiteljica.

Torej, res veliko novih izku{enj in novih do`ivetij z bogato vsebino. Marsikaj, kar je bilo prej kar samo po sebi umevno ima zdaj ve~jo ceno. Pomembna ugotovitev - {olski sistem, ki bi bil uspe{en in prijazen, ni samo eden in edini, ampak takih sistemov je lahko ve~. Na{i u~enci pa tudi verjetno u~itelji so bili {e posebej veseli ob ugotovitvi, da imamo v dolo~enih primerih prav razko{ne pogoje. Prav gotovo pa so videli tudi stvari, ki bi jih lahko ali pa bi jih kar morali uvesti tudi v na{ih {olah.

Andrej Poto~nik

Je prekr{ek, ~e stanovalci odklonijo meritve emisij dimnih plinov? @ivimo v ~asu, ko so nam na voljo {tevilne ponudbe, usluge in servisi. Obvezni in neobvezni.

Za tiste, ki niso obvezni, se pogostokrat odlo~imo sami, najve~krat brez njih sploh ne gre. To nepreglednost in slabo vidno mejo med obveznim in neobveznim zlahka izkori{~ajo domiselni ponudniki razli~nih

uslug. Kot obvezno izvajajo nekaj, kar v resnici to ni, ali pa kot obvezno izvajajo nekaj, kar kot tako {e ne morejo izvajati.

Eden takih primerov je meritev emisij dimnih plinov. Namre~, izvajalci meritev emisij dimnih plinov po gospodinjstvih oziroma na malih kurilnih napravah bi za to dejavnost morali imeti dr`avno koncesijo.

Na na{em podro~ju te meritve opravlja podjetje Dimnikarstva Dovrtel, d.o.o., ki pa koncesije nima. Ko se odlo~amo, ali bomo pristali na merjenje emisij v na{em gospodinjstvu oziroma na na{i mali kurilni napravi ali ne, je zgornja ugotovitev zelo pomembna. ^e meritev odklonimo, za zdaj tako {e ne storimo prekr{ka, ~eprav nas sodelavci Dimnikarstvo Dovrtel, ob svojih obiskih, po predhodnih pisnih najavah, prepri~ujejo, da teh meritev ne smemo odkloniti.

Odlo~itev je na{a. Seveda se za meritve emisij dimnih plinov lahko odlo~imo, toda to dimnikarsko podjetje {e ni v seznamu poobla{~encev za upravljanje meritev emisij snovi v zrak. @e zdaj pa ne smemo odkloniti pregleda naprav, ki je predpisan enkrat letno. Pregled naprav in meritve emisij dimnih plinov ni ena, ampak sta to dve storitvi. Obra~unavata se vsaka

po svojem ceniku. Pregled naprav mora izvajalec dimnikarskih slu`be izvesti so~asno z rednim ~i{~enjem male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov.

A. P.

Sre~anje otro{kih folklornih skupin V okviru prireditev, ki so posve~ene 250-letnici rojstva Antona Toma`a Linharta, je javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Obmo~na izpostava Radovljica, 22. aprila priredil medobmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin. S svojimi domiselnimi in dovr{eno izvedenimi plesnimi spleti nas je razveselilo kar 8 skupin iz {ir{e Gorenjske, ki s svojimi u~itelji in mentorji vneto ohranjajo na{o bogato kulturno in etnolo{ko dedi{~ino. Radovlji{ko ob~ino je uspe{no zastopala otro{ka folklorna skupina "Vo{e" s podru`ni~ne osnovne {ole na Ovsi{ah.

Otro{ki folklorni ples je na Gorenjskem v vseh pogledih na zelo visoki ravni. To ugotovitev je ob koncu v svojih vzpodbudnih besedah {e posebej poudarila Mojca Lepej, ki je prireditev spremljala kot ~lanica dr`avne strokovne `irije.

A. P.

En ob~inski praznik. Ne to pa ne! Ali pa~ ...

Osnovna {ola iz Lipnice se je vklju~ila v projekt Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje {ol in vklju~uje u~ence, u~itelje in star{e.

^lani svetni{ke skupine SDS Radovljica smo v tem mandatu vsaj dvakrat predlagali `upanu in ob~inskemu svetu, naj bi v Ob~ini Radovljica uvedli en sam ob~inski praznik; zdaj praznujemo dvakrat, in sicer 5. avgusta in 11. decembra. Na{a pobuda je bila, da naj se prvi, ki obele`uje obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona, kot ob~inski praznik ukine. Tako bi radovlji{ki ob~ani praznovali 11. decembra na obletnico rojstva Antona Toma`a Linharta.

Radovljica je Linhartovo mesto, Linhart pa vseslovenski in tako zagotovo upravi~eno zdru`uje ob~anke in ob~ane v praznovanju, na to smo ponosni. Le-ta naj jih {e bolj pove`e v praznovanju v ~asu pred bo`i~no-novoletnimi prazniki tudi v bodo~e.

Vsekakor se zavzemamo, da se

11 3

ZADNJA STRAN tudi v prihodnosti praznuje obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona, ki je bil nedvomno pomemben dogodek v na{i polpretekli zgodovini na tleh radovlji{ke ob~ine, vendar pa naj to ne bi bil ve~ dan za obele`evanje ob~inskega praznika. Menimo, da ob~anom zadostuje en osrednji ob~inski praznik. To naj bo praznik veselja in dru`enja vseh ob~ank in ob~anov, ki so ponosni in

zadovoljni, da `ivijo v lepi ob~ini, ter da so veseli vsakoletnih dose`kov na vseh podro~jih `ivljenja in dela v ob~ini.

Takrat se podeljujejo tudi ob~inska priznanja. In prav je tako.

Razmi{ljamo, da se o tem razvije ustrezna razprava, ki naj ne bi bila preve~ politi~no motivirana, ampak naj bo izraz ve~inskega mnenja in volje ob~anov. Morda bi bilo smiselno, da se o tem

vpra{anju ti izre~ejo na posvetovalnem referendumu, ki bi ga lahko izvedli hkrati z leto{njimi jesenskimi volitvami.

Ob~inski svet pa bo tisti, ki bo tak{no pobudo sprejel ali zavrnil. Ob~inski praznik v 6. ~lenu opredeljuje tudi statut ob~ine, ki ga sprejema ob~inski svet.

Temu primerno naj se oblikuje tudi referendumsko vpra{anje.

Tak{na je na{a javna pobuda, ki pa do sedaj sploh ni bila

ustrezno obravnavana, saj je v ob~inskem svetu z mo~no podporo `upana brezkompromisno prevladalo ve~insko mnenje, da v radovlji{ki ob~ini potrebujemo dva praznika. Pobudniki bi bili veseli odkrite in po{tene razprave, ki pa do sedaj ni bila mogo~a. Morda pa bo po novih lokalnih volitvah mo`no odpirati tudi tak{ne teme?

Anton Poga~nik, Posavec

Dru{tvo za varstvo okolja Radovljica (DVO)

Civilna iniciativa “ZA prej zgrajeno in cenej{o avtocesto�

Izjava za javnost {t. 01 1/1 Odlo~no nasprotujemo umestitvi oskrbnega centra (OC - par ~rpalk) na Predtr{kem polju. V EU so OC na 40 do 70 km, nikjer v Sloveniji pa ne tako na gosto kot pri nas, na manj kot 20 km. Potrata prostora!

1/2 ~e se na~rtovani OC ne bi gradil, bi ta odsek avtoceste (AC) - podobno se je v SLO `e primerilo - dobil uporabno dovoljenje. Dokaz ve~, da je OC nepotreben.

1/3 {tudija umestitev OC je DARS-ova, uporablja se dogovorno, torej politi~no. V Ob~ini OC zagovarja `upan od leta 2002, nenadomestljivo zemlji{~e pa opravi~uje z novimi delovnimi mesti.

Ker tudi javno podpira stali{~a DVO ne more skriti, da so v igri drugi interesi.

1/4 umestitev OC je sporna vse od razgrnitve osnutka

dr`avnega lokacijskega na~rta (DLN). Na tem odseku za OC ni mesta tudi zaradi "nedarsovega" nakupovalnega centra Lesce pri odcepu za Bled.

1/5 OC na Predtr{kem polju bi Radovlji~anom odvzel najvrednej{o rekreacijsko povr{ino.

1/6 Mnenja smo, da je OC "kukavi~je jajce" politike: za svoje interese je pripravljena `rtvovati interese ob~anov, ki si `ele AC in normalnih kri`anj s pri~akovanimi lokalnimi nadvozi.

BISTVO JE BILO O^EM SKRITO: ^e bi `upan res branil interese ob~anov, se DARS sploh ne bi mogel potegovati za OC na Predtr{kem polju. Odpadla bi vsiljena politizacija in AC bi bila re{ljiva strokovno.

Klju~na to~ka problema je odlo~itev o na~inu kri`anje

AC z lokalno cesto Radovljica - Nova vas.

Za tako pomembno povezavo ({olski okoli{), je bilo pri~akovati NADvoz, v okoljskem in psiholo{kem smislu primernej{i od PODvoza.

Zaradi iskanja lokacije za OC pa je bil vsiljen podvoz, ki tako AC pomaga k dvigu na Predtr{ko polje, da ga lahko zasede OC. ^e bi na tem mestu AC bila poglobljena, {e dovoljena vzdol`na niveleta AC ne bi zmogla dviga na Predtr{ko polje in OC nanj SPLOH NE BI BILO MOGO^E UMESTITI. VA@NO: Nadvozi so bili ideja JV trase, s temi razlogi je zamenjala severno. V JV trasi so bila skrita vsa pri~akovanja ob~anov ter stali{~a lokalne opozicije, ki se je koncem 2004 v nemo~i zatekla k DVO. DELI IN VLADAJ:

Skrita za dr`avo naj bi politika Radovlji~anom nacionalizirala "dnevno sobo". Dars bi `e na{el pravega koncesionarja, da bi politiki iz OC pritekala renta (za za~etek za asfaltiranje letali{ke steze).

Da pa ne bi samo Radovlji~ani tarnali zaradi izgubljene "dnevne sobe", so si kroja~i na{e prihodnosti zamislili kolektivno kazen: vsi ob~ani, ki so 60 let v kletnih stanovanjih (kadar pre~kajo glavno cesto) in ki jim je v zadnjih 20 letih bilo obljubljeno pritli~je, se selijo v drugo klet. Pritli~je "okol{ne s podobo raja" pa bi politika oddajala kot apartmaje.

OC je zloraba demokracije v politi~ne namene. In to naj bi bilo razvojno dejanje, na katerega smo ~akali 20 let?

ZATO SMO PROTI OSKRBNEMU CENTRU!