Glas dezele, januar 2010

AKTUALNO

Mateja Gr~ar, odgovorna urednica

Da ne bi izgubili zanimanja ...

Pred vami je Glas De`ele, nova {tevilka ~asopisa, v katerem `elimo ob~anom pribli`ati delovanje Ob~inskega odbora Slovenske demokratske stranke Radovljica. Na tem mestu boste brali o mnenjih ~lanov stranke ter, kar je pomembno, o aktivnostih ~lanov, {e posebej strankinih svetnikov v ob~inskem svetu. Slednje pa je vedno tesno povezano s celotnim `ivljenjskim utripom nekega okolja. Bralce `elimo pritegniti tudi v polemiko o dogajanju v ob~ini, s katerim nismo in ne smemo biti zadovoljni in ki je klju~nega pomena za `ivljenje ob~anov. Predvsem pa bi vas radi seznanili z zamislimi, ki se porajajo v na{i sredini in ki so pomembne za prostor, ki je del geografske enote, De`ele. Verjamem, da je mnogo ob~anov na to ime `e pozabilo ali pa zanj niti niso vedeli.

Smo v ~asu, ko ljudje iz razli~nih razlogov zgubljajo zanimanje za politiko, morda celo ob~utenje za pripadnost kraju, v katerem bivajo.

Vsakdanje skrbi in zahtevne delovne obveznosti pa ne morejo in ne smejo biti opravi~ilo za to. Ko se

zavedamo, da z marsi~em nismo zadovoljni in si `elimo sprememb, bi bilo prav, da bi se zavedali tudi, da bodo `elene spremembe dose`ene prav s politi~nim delovanjem; tako spremembe in razvoj potekajo na vseh ravneh, od krajevne skupnosti, ob~ine, regije, dr`ave do Evropske unije. V vsaki od teh enot se prepletajo gospodarski, socialni, okoljski ... in ne nazadnje politi~ni vidiki. Tako se na ravni ob~ine vrstijo klju~ne odlo~itve, ki so odraz predpisov in zahtev vi{jih geografsko-politi~nih ustanov. Vendar pa je vpliv obojestranski: na{e vsakdanje `ivljenje, bivanje vsakega posameznika, pomeni del~ek krogotoka vsega sveta. Zato ne smemo misliti, da sami nimamo mo~i za premike ne more in ne sme nam biti vseeno, kak{ne bodo javne slu`be, kako bo poskrbljeno za pomo~i potrebnim, kako izzivov polno bo `ivljenje na{ih otrok, kaj se bo dogajalo z ob~insko infrastrukturo, odpadki, kak{ne bodo spodbude za razvoj gospodarstva, kako bodo na~rtovali stavbe, ceste, povr{ine za spro{~anje ...

Vse to so izzivi za prihodnost. Mi vemo, vi pa, verjemite, da izzive lahko in moramo uresni~evati tudi z ob~insko politiko. Vstopili smo v volilno leto, ki bo prineslo nova politi~na razmerja in prepri~ani smo, da lahko veliko prispevamo k blaginji na{e ob~ine in njenih prebivalcev. Ni nam vseeno! Zato bomo veseli sodelovanja vsakogar, ki `eli, ima zamisli in kriti~no presoja! Kriti~ni pristop omogo~a, da na probleme pogledamo z ve~ strani; zamisli pa tako ali tako nikoli ni dovolj. Kaj dose`emo z znanjem, hotenjem in pripadnostjo, pa nam Âťka`eÂŤ na{ rojak iz Krope, prof. dr. Du{an Petra~, ki vam ga predstavljamo v tej {tevilki.

Nov Ob~inski odbor SDS Radovljica

Z volilno konferenco novembra je Ob~inski odbor SDS Radovljica dobil nove organe. Konference sta se udele`ila tudi poslanec SDS Milenko Ziherl in predsednik Gorenjske regijske koordinacije SDS Bojan Homan.

Trinajst~lanskemu izvr{ilnemu odboru (IO) bo predsedoval Zvone Prezelj, ~lanice in ~lani pa so Mateja Gr~ar, Majda De`man, Tatjana Kri`aj, Katja Kobal, Maja Prezelj, Marjan Vidic, Jernej Kolman, Brane Fajfar, Tone Poto~nik, Tilen Beravs, Marko @vab in Matev` Men~ak. Na prvi seji je bil za podpredsednika izvoljen Jernej Kolman, za tajnico pa Tatjana Kri`aj.

V programu novega vodstva so ve~ poudarka namenili nastopu na lokalnih volitvah v tem letu. Ob~inski odbor (OO) SDS bo pripravil svoj program razvoja ob~ine Radovljica. V odbor je bila izvoljena kar polovica

mladih, ki so poudarili, da bodo poskrbeli, da se bo ob~inski odbor dodatno okrepil z mlaj{imi ~lani, prav tako se bosta ponovno obudila `enski in seniorski odbor.

Cilj IO SDS Radovljica je ponoviti in {e izbolj{ati uspeh izpred {tirih let, ko je bilo v Ob~inski svet izvoljenih {est svetnikov in svetnic. Uspeh nameravajo nadgraditi tudi z izvolitvijo `upanskega kandidata iz svojih vrst.

Trenutno OO SDS Radovljica {teje 250, medtem ko jih ima celotna slovenska SDS 27.000 ~lanov.

(M. P.) Za vpra{anja, pobude in kritike smo v OO SDS Radovljica dosegljivi na: e-po{ta: predsednik@radovljica.sds.si naslov: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, p. p. 56, 4240 Radovljica.

Obisk poslanske skupine SDS Obiski poslanske skupine SDS v regijah so za`eleni in pri~akovani, saj je to prilo`nost, da podjetja in ustanove opozorijo tako na uspe{no delo kot na te`ave, ki jih pestijo dnevno ali pri snovanju novih projektov. Tako bo poslanska skupina SDS obiskala gorenjsko regijo 1. februarja. V radovlji{ki ob~ini jih bodo sprejeli v begunjskem Elanu in Poslovno industrijski coni Veriga Lesce (podjetji Hypex in EKO-RPM).

Vo{~ilo ob kulturnem prazniku Zakaj 8. februarja, na Pre{ernov dan, zastavo izobesimo tudi na stanovanjskih objektih? Ker tako po~astimo kulturni praznik Slovencev!

V~asih je opustitev obe{anja zastave lahko pomenila dru`bene posledice, danes pa to storimo zaradi spo{tovanja in pripadnosti svoji domovini.

GLAS DE@ELE. Izid: 3. 2. 2010; {tevilka 1/2010; izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com; uredni{ki odbor: odgovorna urednica Mateja Gr~ar, ~lani uredni{kega odbora Maja Prezelj in Jernej Kolman, redaktorica Eva Sen~ar; lektoriranje: Niko Rupel; oblikovanje in prelom: Specom d.o.o.; naklada: 6.750 izvodov; brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica. Naslovnica: Zima na Srednji Dobravi (foto: Jernej Kolman).

2

KOMENTAR: MARJAN VIDIC

Pri(h)vatizacija!?

Marjan Vidic, vodja svetni{ke skupine SDS Minila so tri leta od zadnjih lokalnih volitev. Svetni{ka skupina SDS v ob~inskem svetu je v tem ~asu odigrala vidno vlogo naj{tevil~nej{e skupine, ki pa deluje v opoziciji.

Zakaj poudarjam, da smo v opoziciji, najbr` dobro vedo vsi, ki spremljajo delovanje radovlji{kega ob~inskega sveta.

Ob~ino namre~ vodi `upan s svojo koalicijo, ki je tri leta pridno dvigovala roke za vse njegove bolj ali manj posre~ene zamisli. Za upo{tevanje predlogov opozicije ni bilo posluha, ~eprav 11 opozicijskih svetnikov predstavlja 45 odstotkov volivcev, ki so oddali svoj glas na zadnjih lokalnih volitvah. @alostno je, da so se tudi zelo pomembne odlo~itve sprejemale s preglasovanji. @upan `eli opozicijo in v okviru te zlasti SDS v javnosti prikazati kot ve~ne nerga~e, ki nasprotujejo vsemu in vsakomur. Predsednik OO »`upanove« LDS mag. Primo` Jegli~ je v De`elnih novicah celo trdil, da opozicija no~e predlagati ni~ dobrega, kajti koalicija bi jih podprla. ^e se ozremo na pretekla tri leta, bi na{li kar nekaj odli~nih predlogov, ki pa so bili kategori~no zavrnjeni - npr. prora~unski. ^lovek se ne more znebiti ob~utka, da le zato, ker niso prihajali s prave strani.

Smo pa in bomo tudi v prihodnje nasprotovali projektom, ki dajejo prednost kapitalu pred ljudmi. ^e

usklajen in naraven potek razvoja ob~ine za~ne usmerjati kapitalski interes posameznikov in majhnih skupin, ki bodo na razvoj praviloma delovale ru{ilno, je konstruktivna kritika nujna. Zelo zna~ilen primer v tem mandatu je bila nameravana ve~ stanovanjska gradnja za Merkurjem v Lescah. @upan je na vse na~ine (tudi s pismi, zaradi katerih se je moral celo javno opravi~evati) hotel dose~i svoje in bil pripravljen povsem spregledati tako pomisleke dela stroke kot tudi jasno izra`eno nasprotovanje krajanov Lesc. V tem primeru je na{a svetni{ka skupina zavzela jasno stali{~e, od katerega nismo odstopili.

Zelo odlo~no smo nastopili tudi ob nameravanem uvajanju igralni{tva v novem zdravili{koturisti~nem kompleksu v Dvorski vasi. Podprli smo prebivalce, ki so se odlo~no uprli takemu na~inu turisti~nega razvoja.

Kasneje se je izkazalo, da je bilo pri vsej zadevi o~itno sporno {e kaj drugega, saj je EU oziroma dr`ava odtegnila zajetna sredstva, namenjena za ta projekt. Odtegnjeni znesek je 2,7 milijona evrov. Vpra{ajmo se, kako je ob~inski direktor kot prokurist firme, ko je bila ta {e v ob~inski lasti, vodil projekt, da so izgubili ta denar. Se lahko zgodi, da bo firma Predence zaradi tega to`ila Ob~insko upravo? In kdo bi bil v tem primeru pla~nik? Odgovor, ki se ponuja, je: ob~ani.

Odprto ostaja tudi vpra{anje razvoja letali{~a, saj ne vemo, kam se bo zapeljala zgodba po kon~anem asfaltiranju vzletnopristajalne steze. Pri(h)vatizacija?

Poleg na{tetega smo v delovanju ob~ine opozarjali tudi na {tevilne druge probleme. Ne nazadnje je tu zapravljanje, ki na{o ob~ino potiska v vse ve~jo zadol`enost. Nepotrebno se je razbohotila ob~inska uprava, kadrovanje v javne ustanove pa poteka po politi~nih namesto po strokovnih kriterijih … @upan na veliko namenja denar za {portne objekte, ki jih recesiji navkljub gradijo kot gobe po de`ju … To je seveda primerno ravnanje za nabiranje volilnih

glasov, vedno pa se, ~eprav ponavadi prepozno, pojavi predvsem vpra{anje denarja, za vzdr`evanje tovrstnih objektov. @e s {portnim parkom v Radovljici so stro{ki mnogo ve~ji od predvidenih. Zelo zgovoren je primer vzdr`evanja bazena; enkrat ga obravnavajo kot {portnega, drugi~ kot objekt komunalne infrastrukture, odvisno od tega, iz katere prora~unske postavke nameravata `upan ali pa pod`upan pridobiti denar. Kot svetnik se zavzemam za javno dobro, posledica tega pa je bila, da sem bil s strani pod`upana Rebca dele`en to`be.

V SDS menimo, da so prioritete nekoliko druga~ne. @upan ni `elel usli{ati predloga SDS o pove~anju prora~unske postavke za starej{e osebe, ki so potrebne pomo~i na domu.

Razlog za njegovo zavrnitev vidim zgolj v tem, ker predlog ni pri{el s prave strani. Kajti predlog opozicijske stranke vladajo~im ne prina{a volilnih glasov. Spra{ujem se, kako je z `upanovo {irino in ~utom za soljudi ter socialno ogro`ene.

Naslednje vpra{anje, ki me vznemirja, so sredstva, ki so jih namenili iz postavke »deponija ^rnivec« v vi{ini nekaj ve~ kot 850 tiso~ evrov! To je popolnoma zgre{en projekt, za katerega je odgovoren `upan; denar je zapravljen, stro{ki za odvoz smeti pa se bodo zaradi oddaljenosti deponije odra`ali kot vedno ve~je {tevilke na polo`nicah, ki jih prejemajo ob~ani. V gospodarstvu bi

direktorja, ki zagre{i tako napako, odstavili.

Ali lahko vse na{teto ozna~imo le kot nerga{tvo opozicije? V ob~ini pogre{am predvsem razvoj gospodarstva, ki bi bil gonilna sila razvoja ob~ine in blaginje ob~anov. Brez uspe{nega gospodarstva ne bo novih vrtcev, {ol ali razvoja {porta. @elimo si, da bi naslednji `upan postavil gospodarstvo na najvi{je mesto glede pomembnosti dogajanja v ob~ini; da bo znal gospodarno razmi{ljati. To bo uspelo le `upanu s potrebno {irino duha.

Naj bo po treh mandatih politi~nega `upanovanja kon~no ~as za »gospodarskega« `upana!

V zadnjem letu mandata so o~itno tudi nekateri `upanu doslej zvesti svetniki ugotovili, da ni vse tako idili~no, kot `eli prikazati `upan. Tako je v decembru pri{lo do prepolovitve svetni{ke skupine LDS. Z izstopom treh svetnikov iz skupine, ki je bila po {tevilu ~lanov enakovredna na{i, smo tako postali naj{tevil~nej{a svetni{ka skupina v ob~inskem svetu. To pa je tudi cilj, ki ga na{a stranka `eli zasledovati pred prihajajo~imi lokalnimi volitvami letos jeseni. @elimo delovati transparentno in za javno dobro!

Na koncu pa `elim pozvati ob~ane, da se brez zadr`kov in z veseljem obra~ate na kogarkoli od svetnikov SDS z vpra{anji in pobudami.

Zavedamo se, da ste nas vi izvolili!

Plo~nik skozi Posavec Cesta skozi Posavec {e naprej ostaja zelo obremenjena, zlasti ob koncu tedna in v ~asu turisti~ne sezone, ko zastoji na avtocesti preusmerijo voznike. Ne nazadnje avtocesta o~itno ne bo zgrajena ~ez no~ in ves ta ~as so in bodo {e naprej mo~no ogroženi tako krajani kot tudi romarji, ki hodijo na Brezje. Že leta 2007 je svetnik SDS mag. Anton Poga~nik dal pobudo za pospe{eno urejanje te problematike. Na januarski seji je ponovno spomnil na ta problem, predvsem pa ga je zanimalo, kaj je ob~inska uprava naredila v tej smeri. Odgovor uprave se glasi: izvedbo plo~nika skozi naselje bodo re{evali skupaj z nameravano rekonstrukcijo in dozidavo poslovno-stanovanjskega objekta, kjer se nahaja trgovina Mercator.

V prora~unu Direkcije za ceste pa je za ta projekt v letu 2012 (M. G.) rezerviranih tristo tiso~ evrov.

3

KOMENTAR: ZVONE PREZELJ

^astni ob~an, zloraba in `upan

Zvone Prezelj, predsednik OO SDS Radovljica Polemik glede imenovanja ~astnega ob~ana na{e ob~ine je bilo morda preve~, vendar pa je v primeru dveh predlaganih, Iztoka ^opa in prof. dr. Du{ana Petra~a, to {e vedno to~ka, ki je obarvana z mnogo ~ustvene energije. Rad bi se zadr`al na vrsti vpra{anj, ki jih je spro`ilo dogajanje, predstavljeno v razli~nih medijih z mnogo razli~nih zornih kotov.

Predvsem me je zmotilo, kako so mediji nekorektno poro~ali o tiskovni konferenci, ki jo je sklicala OO SDS. Za slednjo lahko re~emo, da je bilo poro~anje o njej neobjektivno in je temeljilo na iztrganih citatih. Recimo: v stranki naj bi zastopali stali{~e, da je Iztok ^op za ~astnega ob~ana {e premlad. Predlog, da prof. dr.

Du{an Petra~ postane ~astni ob~an, pa je bil (ne)hote presli{an in prezrt. Pri vsem {e najbolj vpijo~e pa je bilo, da v ob~inskem glasilu De`elne novice v {tevilki, ki je iz{la 8. januarja, niso hoteli objaviti mojega prispevka.

V sredstvih javnega obve{~anja so v glavnem prevladovala stali{~a, ki jih je predstavljal radovlji{ki `upan.

V njih pa so med neresnicami in zavajajo~imi trditvami prisotne tudi osebne diskvalifikacije. Zgodba o (ne)izglasovanju ~astnega ob~ana pa je le na videz preprosta in enozna~na. ^eprav ve~ine ne zanima postopek imenovanja, je bistvo vsega paradoksalnega dogajanja prav v tem, kako je bil pod vodstvom `upana Stu{ka speljan postopek. Na tem mestu bom posku{al to pojasniti, obenem

4

pa zavrniti nekatere `upanove trditve. @upan poudarja, da je `e januarja 2009 Komisija za volitve in imenovanja (KMVI) mimo dnevnega reda pri~ela obravnavati njegovo pobudo za imenovanja ~astnega ob~ana, zaradi za{~ite integritete kandidata pa tega ni v zapisniku. No, na januarski seji komisije, na katero se sklicuje, je bila na dnevnem redu ena sama to~ka, in sicer sklep o imenovanju direktorja Komunale Radovljica.

Glede na sklicevanje `upana, da to lahko potrdi s pri~ami (pri~e pa so ostali {tirje ~lani komisije iz njegove koalicije), potem lahko preko svojih zapisnikov kot predstavnik SDS potrdim, da smo 8. julija 2009 na 21. redni seji IO OO SDS Radovljica sprejeli sklep o svojem kandidatu za ~astnega ob~ana. V tistem obdobju je bila predsednica odbora Anita Vidic.

Kolikor mi je znano, se je `upan v sredini leta o podpori predloga za ~astnega ob~ana pri~el pogovarjati samo z opozicijskimi svetniki.

Na~elno podporo je pridobil, toda na~elno strinjanje {e ne pomeni dokon~ne potrditve.

Na 29. seji KMVI 16. junija je `upan ponovno pod to~ko »razno« predstavil predlog. Citiram zapisnik: »@upan je ~lanom KMVI predstavil za~etek postopka z imenovanjem ~astnega ob~ana Ob~ine Radovljica. Po razpravi vseh navzo~ih je bil sprejet sklep150/29: KMVI podpira `upana, da opravi preliminarne razgovore v zvezi s postopkom za imenovanje ~astnega ob~ana.« Na omenjeni seji je `upan omenjal nekaj mo`nih imen, najmo~neje pa je podprl Iztoka ^opa. Razvidno je, da je `upan pod to~ko »razno« pogosto odpiral to temo.

Na oktobrski seji KMVI je bil soglasno podprt predlog predsednika Antona Kapusa, da z dnevnega reda umaknejo to~ko za imenovanje ~astnega ob~ana. @upan naj bi do naslednje seje opravil pogovore za pridobitev soglasja z vsemi strankami in listami v ob~inskem svetu. Za novembrsko sejo KMVI smo vlo`ili svoj predlog. Za ~astnega ob~ana smo predlagali prof. dr. Du{ana Petra~a, priznanega znanstvenika iz Krope. Zakaj nato `upan in njegova koalicija na{ega predloga niso `eleli obravnavati? Na KMVI

so sprejeli stali{~e, da zaradi proceduralnih razlogov na{a kandidatura ne more biti sprejeta, ~eprav je predlog podprla celotna opozicija, enajst svetnikov. V SDS smo prepri~ani, da bi `upan moral postopek prekiniti. Na to smo ga na seji ob~inskega sveta (OS) tudi opozorili. Predvsem pa bi moral ravnati toliko bolj premi{ljeno, saj dogodek ni bil presedan, ta se je namre~ zgodil `e pred leti (2002), ko je `upanova koalicija nasprotovala izvolitvi zgodovinarja dr. Ceneta Avgu{tina za ~astnega ob~ana. Popravni izpit je OS naredil po enem letu, zaradi sramotnega postopka pa je takrat iz protesta odstopil pod`upan Avgust Mencinger. Zamislite si, da bi `upan takrat sklical tiskovno konferenco z namenom, da bi popljuval svoje svetnike zaradi neizglasovanja! Ne njega ne njegove koalicije ni bilo sram, ker so zlorabili ime tako ~astitljive osebnosti.

Ob~inski odbor SDS Radovljica iskreno ob`aluje, da je zaradi trmastega vztrajanja `upana Janka S. Stu{ka pri neusklajenem predlogu za ~astnega ob~ana Iztok ^op postal `rtev politi~nih igric. Mar ne bi `e zaradi spo{tovanja do predlagane osebe moral dobro razmisliti, ali ima predlog potrebno soglasje?

Ocenjujemo, da se je `upan iskanja podpore lotil povsem neustrezno, celo neresno (potekalo je zgolj na neformalni ravni); sama priprava predloga za tako pomembno imenovanje ni bila na ravni, ki bi si jo predlog kot tak tudi zaslu`il. Prst za neizglasovano odlo~itev naj `upan zato uperi proti sebi, saj je s svojim konceptom zavra~anja argumentov in odlo~anja s preglasovanjem najbolj odgovoren

za polo`aj, v katerem se je Iztok ^op ~util izigranega. Iz tega vidika je ravnanje `upana neodgovorno in `aljivo do samega nominiranca.

Naj na tem mestu Iztoku ^opu v imenu stranke izre~em priznanje, ker kot vrhunski {portnik svetovnega kova deluje kot ambasador na{e dr`ave; njegov prispevek v splo{no dobro je velik in priznanje za ~astnega ob~ana zanj v nobenem pogledu ne bi smelo biti nekaj spornega. @upan zagotavlja, da v javnosti veljam za glavnega akterja nasprotovanja omenjenemu imenovanju. To v celoti zavra~am.

A ~e si `e podajamo `ogo »po ~em kdo v javnosti slovi«, potem radovlji{ki `upan zagotovo po svoji politi~ni prera~unljivosti. Kako pa bi druga~e lahko imenovali politike, ki ve~krat zamenjajo stranko? Med drugim je znan tudi po tem, da je zapravil ve~ kot 850 tiso~ evrov (uradni podatek z dne 19. oktobra 2007) za deponijo na ^rnivcu, od katere nimamo ob~ani ni~esar, razen zadol`enosti. Znan je po tem, da ga je dr`avna in{pektorica kaznovala zaradi hudih nepravilnosti pri vodenju ob~ine, napisanih na sedemintridesetih straneh.

Ker nepravilnosti niso bile odpravljene, je in{pektorica lani novembra ponovno obiskala ob~insko upravo in `upana ter le na eni strani manj kot prvikrat popisala nepravilnosti.

Z `upanovim na~inom vodenja pa se o~itno ne strinjajo tudi njegovi strankarski kolegi, saj je protestno odstopil predsednik KMVI, torej tiste komisije, ki je vodila postopek za imenovanje ~astnega ob~ana.

Za piko na »i« pa ga je zapustila tudi polovica strankarskih kolegov svetnikov in ustanovila svojo neodvisno skupino.

Glasilo Kova{kega muzeja v Kropi Iz{la je nova tematska {tevilka glasila Kova{kega muzeja v Kropi, Vigenjc, z naslovom Rodbina Kappus pl. Pichelstain. To je prvo zaokro`eno strokovno delo o pomembni kamnogori{ki fu`inarski rodbini. Glasilo bodo predstavili na predve~er kulturnega dneva, v nedeljo, 7. februarja ob 18. uri, v Domu krajanov v Kamni Gorici. O nastajanju publikacije, gradivu, pomenu nekaterih pripadnikov te rodbine ter njihovi zapu{~ini bodo spregovorili Nadja Gartner Lenac, dr. Klemen Bohinc, mag. Toma` Nabergoj, Katja Beton, dr. Zmago [mitek, dr. Peter Fister ter {tudentke Cilka Hosta, Ana Pezdirc, Katja Poga~ar in Maja @ust. Na ta dan bo cena publikacije, pa tudi predhodnih {tevilk Vigenjca po promocijski ceni 7 evrov.

POGOVOR: PROF. DR. DU[AN PETRA^, ZNANSTVENIK

“Bil sem udele`en pri pionirskih projektih Nase” projektov zastavljeno `e ve~krat, a njegova smiselnost zato ni ni~ manj{a; torej, kaj pristanki na Luni s ~love{ko posadko ter aktualno raziskovanje Marsa in vesolja prispevajo k ~love{ki blaginji?

Apollo 11 je bil na Luni okoli dve uri, zadnji, Apollo 17, pa `e tri dni. Trudili so se raziskati, ali je `ivljenje mo`no {e kje drugje v vesolju, predvsem pa jih zanima, kako izvesti prilagoditev na razmere na drugih planetih.

Lunarni roverji so omogo~ili velik razpon raziskav in v Nasi so prepri~ani, da so tehnolo{ko pripravljeni za postavitev kolonij in predvsem voja{kih baz na Luni.

Slovenci smo upravi~eno ponosni na radovlji{kega ob~ana, ki je ve~ kot tri desetletja vidno soustvarjal projekte vesoljske agencije Nasa. Prof. dr. Du{an Petra~ se je rodil 28. januarja 1932 v Kropi. Kadar z `eno Ireno obi{~eta Slovenijo, bivata v stari, a z dovr{enim ob~utkom obnovljeni hi{i sredi kroparskega trga. V za~etku januarja je v dvorani Hotela Krek ob~anom Radovljice predaval o `ivljenju in delu v Kaliforniji in pri tem razkril svoj pogled na raziskovanje vesolja. Dan po tem je doma pri zakoncih Petra~ nastal pri~ujo~i zapis.

Ste pri~akovali, da bo va{e predavanje napolnilo prostor do zadnjega koti~ka?

Predvsem je bilo tudi meni v ~ast, da sem lahko doma~i publiki pripovedoval o svojih do`ivetjih. Nekatere znance in prijatelje sem sre~al po dolgem ~asu; in ~eprav pogosto predavam, kadar sem v Sloveniji, so mi mnogi rekli, da so o nekaterih stvareh sli{ali prvi~. Takrat se tudi sam ponovno zavedam, kako sem bil del ne~esa zelo pomembnega, velikega. Predvsem tu mislim na ~lovekov pristanek na Luni, na to, da ~lovek kljubuje te`nosti, kar je dolgo ostajalo le v na{ih sanjah. Po {tiridesetih letih mnogi {e zdaj ne verjamejo, da je bilo to res.

Dejansko ste do`iveli pravljico o uspehu »ameri{ki sen«, kot pravijo Ameri~ani, ~esar, kot ste `e ve~krat povedali, niste niti malo na~rtovali. Povabilo v Los Angeles se je zgodilo slu~ajno.

Nekdo mi je neko~ nadel primerjavo z Martinom Krpanom. Pa sem mu rekel, da je moja zgodba pripoved o de~ku iz vasi. Spominjam se, da sem v ~asu, ko sem bil profesor na kranjski gimnaziji, ve~krat razmi{ljal, ali si vendar ne `elim do`iveti ne~esa velikega.

Morda se je temu sindromu »de~ka iz vasi« pridru`il {e strah dr`avljana z vzhodne

Prof. dr. Du{an Petra~ je obiskoval gimnazijo v Kranju, kjer se je tudi zaposlil po diplomi iz fizike. V Los Angelesu na univerzi UCLA je magistriral in doktoriral iz fizike – v disertaciji je obravnaval pojave superteko~ega helija. Leta 1975 se je zaposlil v Jet Propulsion Laboratory (JPL) na tehnolo{kem in{titutu v Pasadeni, ki deluje v sklopu vesoljske agencije Nasa, kjer je dve leti kasneje postal vi{ji svetnik. Pred ~asom se je upokojil. Zaradi sodelovanja v mednarodni {tudentski organizaciji je postal ~astni me{~an Los Angelesa. strani `elezne zavese?

Ko sem pri{el v Kalifornijo, sem bil neobremenjen, nisem se bal neuspeha, bil sem spro{~en.

Oni cenijo znanje, tehni~ne zmo`nosti, ljudi, ki so izurjeni, inteligentni.

Moj prijatelj, znanstvenik in predavatelj na kalifornijski univerzi, obenem pa poslovne`, mi je zadnji~ rekel, da za svoj laboratorij, ki ga je ustanovil v Sloveniji, med Slovenci ne najde vodilnega delavca, ki bi ga nadomestil kot direktor.

Opa`a, da so Slovenci odli~ni tehnolo{ki in znanstveni delavci, te`je pa prevzemajo odgovornost.

Poleti na Luno in misije Apollo s ~love{ko posadko so se za~ele ravno v ~asu, ko ste pri{li v Kalifornijo in {tudirali ter se nato zaposlili v Nasinem Jet Propulsion Laboratory (JPL). Bil je ~as hladne vojne in nenehnega merjenja mo~i dveh velesil.

Astronavti so se zavedali, da je bila prilo`nost, da so lahko pristali na Luni, stimulirana

zaradi voja{kih namenov in hladne vojne. Tekma velesil.

Rezultat pa je bil nekaj dobrega.

No, ne glede na vzroke, bili smo na Luni. Kljub temu, da kasneje za ponovne pristanke ~loveka ni bilo ve~ potrebnih sredstev, ta zamisel pa {e vedno tli.

V tem trenutku ZDA nimajo drugega vozila, kot je vesoljski taksi (Space Shuttle), ... ... pa {e tega bodo kmalu »upokojili«. Razviti bodo morali novo vozilo. Trenutno od petih taksijev, ki so jih naredili v zadnjih tridesetih letih, {e vedno vozijo plovila Discovery Endeavor in Atlantis. Ti naj bi dokon~ali mednarodno vesoljsko postajo (planirana dograditev 2011, op. p.).

Trenutno pa imajo na~rti za novo vozilo hibe, ena glavnih pa je pomanjkanje sredstev. Zelo mogo~e je, da bodo na Luni ponovno najprej pristali Kitajci.

Ti imajo sredstva in tehnologijo.

Naslednje vpra{anje je bilo v kontekstu vesoljskih

Denimo, da so podrobnosti o omenjenih bazah {e vedno ameri{ka voja{ka skrivnost.

Sino~i ste na predavanju izpostavili, kako pravzaprav voja{ke tajnosti ne pridejo na u{esa niti tistim dr`avnim uslu`bencem, ki, ~eprav le posredno, sodelujejo pri dolo~enem projektu?

Projekte usmerjajo razpolo`ljiva sredstva. @ena Irena je v Nasi delala na pogodbenih programih, kot so Solar Polar Mission, Magellan, Voyager itd.

Bila je v upravnem oddelku in je urejala pogodbe s podjetji, kajti Nasa je mo~no vezana predvsem na sredstva, ki jih iz prora~una dr`ave prejme za civilne namene, kot je raziskovanje vesolja. Ta je potrebno po{teno razporediti po raziskovanih ustanovah in konkuren~nih industrijskih podjetjih, in sicer predvsem v organizacije, ki investirajo v novo tehnologijo. Tu nikakor ne sme biti korupcije. Irena je projekte spremljala s pravnopoliti~nega zornega kota in tako sva v pogovorih pogosto drug drugemu pomagala marsikaj razjasniti.

Hladna vojna je minila, Rusija, ~eprav ima vesoljsko vozilo Sojuz, trenutno ni nevarna tekmica, kajti, kot ste rekli, Ameri~ani se pri~enjajo bati Kitajcev.

Spomnite se, kako so Kitajci zmogli popla~ati ogromnih 50

5 3

POGOVOR: PROF. DR. DU[AN PETRA^, ZNANSTVENIK milijard dolarjev za olimpijado. V Los Angelesu so jih porabili desetkrat manj.

ZDA potrebujejo svetovno prizori{~e, oder, spektakel.

Ho~ejo prevladati v svetu, zato dajejo toliko za vojno. Imeti morajo globalni nadzor.

Slovenija pa {e vedno ni ~lanica evropske vesoljske agencije Esa? Brez normalne vklju~itve v Esa se slovenski znanstveniki in strokovnjaki ne morejo vklju~evati v, recimo, Nasine programe. Kot ~lani bomo pridobili tudi pravico, da se del projektov izvede v na{i dr`avi, saj bomo ne nazadnje prispevali sredstva. ^lanstvo pa ne pomeni tako velikega dele`a iz dr`avnega prora~una.

Mnogi mladi me spra{ujejo, kako priti do tega, da bi delali za Naso. Preko ~lanstva na{e dr`ave v Esi, jim odgovorim. To, da Slovenija ne pohiti, je zame nepojmljivo. Poglejte, tovarna elektronskih komponent v Trbovljah je recimo odgovorila na razpis Nase in so naredili zanje projekt. Razpise za take projekte pa ima Esa. Brez denarnega prispevka Slovenije v Eso pa ne gre, tega ne moremo nadomestiti zgolj z znanjem.

Med vidne dose`ke va{ega znanstvenega dela spadajo med drugim eksperimenti pri nizkih temperaturah in brezte`nosti, poizkusi na letalu KC-135, na suborbitalnih raketah, vesoljskem taksiju ter razvoj infrarde~ih astronomskih satelitov. Kaj med na{tetim je v vas pustilo tudi spomine, obarvane ~ustveno?

Bil sem udele`en pri pionirskih projektih za vesoljski taksi, delo v brezte`nosti predvsem pri nizkih temperaturah. Na letalu sem delal ogromno eksperimentov, ki so bili namenjeni za polete v vesoljskem taksiju. Moja ozka usmeritev je bila v fiziko nizkih temperatur predvsem pri gradnji infrarde~ega astronomskega satelita. Ta je imel ne{teto izzivov.

Imel sem dobro podlago v {tudiju ter odli~ne pogoje v laboratoriju, prilo`nost delati pri izzivalnih tehni~nih problemih,

6 2

[tevilni poslu{alci so z zanimanjem spremljali predavanje. povezanih z elektroniko, temperaturnimi razlikami, senzorji, detektorji ali pa, kako maksimalno napolniti tanke.

Dobili ste priznanje za pionirsko delo, Exceptional Service Medal. V javnosti je odmevala predvsem tudi va{a odlo~na ustavitev izstrelitve satelita IRAS. Infrarde~i detektorji pri satelitu IRAS so morali biti ohlajeni na minus dvesto sedemdeset stopinj, kar je bilo takrat mo`no samo s superfluidnim helijem.

Treba je bilo dose~i, da ta helij ne bi stekel v vesolje. Treba je bilo nadzorovati izparevanje helija, ki hladi instrumente. [lo je za vpra{anje izkoristka. Levji dele` je bila moja ugotovitev, da bo originalna izvedba propadla, ker polprevodni{ka elektronika pri takih temperaturah ni delovala. Elektronika je bila preob~utljiva za stati~no elektriko. Ugotovil sem, da pri satelitu dolo~eno industrijsko podjetje ni naredilo dovolj poizkusov. Ni me zanimalo, koliko bo podjetje potro{ilo za razvoj projekta, pa~ pa zgolj podatki raziskav. V znanstvenem procesu znanstvenika ne bi smelo zanimati petdeset tiso~ dolarjev, pa~ pa, da bo delovalo. Hoteli so skraj{ati proces

dokazovanja, kajti podjetje, ki izvaja projekt, je vezano na omejena sredstva.

Se je nekaj podobnega zgodilo v primeru nesre~e Challengerja leta 1986?

Nesre~a se je zgodila 28. januarja, na dan mojega rojstnega dneva. Do zadnjega nisem verjel, da bodo taksi zares izstrelili, niti televizije nisem pri`gal. Glede Challengerja je bila odlo~itev politi~na. Ameri{ki predsednik Reagan je bil mo~no zainteresiran za izstrelitev, mened`erji pa so bili pod mo~nim pritiskom. Mi smo leto prej opravili uspe{en poizkus.

Zakaj, kako torej ...?

Komisija je po nesre~i ugotovila napako v tesnilu pri raketah na teko~e gorivo.

Te rakete se starajo v segmentih. Tesnila so bila delno pre`gana `e pri prej{njih poletih. Se pravi, lahko bi se `e prej zgodilo. To je bila afera, ki se je dotikala politikov, mened`erjev in znanstvenikov hkrati. Zavedali so se hib in nevarnosti, situacija pa je bila {e posebej kriti~na, ker je bilo vreme tako hladno. Nesre~e ni zakrivila tehnolo{ka brezbri`nost, pa~ pa politi~na agresija. Pri vrhunskih projektih je vedno vme{ana tudi politika.

Koliko poznate bodo~e Nasine projekte?

Nasa ima veliko satelitov za opazovanje, denimo vremena, ogljikovega dioksida, vesolja.

Pred kratkim je bil izstreljen satelit, ki naj bi meril koncentracijo ogljikovega dioksida ter mesto njegovega nastanka ter smer potovanja.

Dioksid je eden glavnih argumentov pri segrevanju ozra~ja. Ta projekt je bil izjemno aktualen, je pa pri izstrelitvi propadel. Nasa zdaj veliko dela pri zunanjih projektih pa tudi pri opazovanju Zemlje, recimo vetrov, predvsem pa se mo~no usmerjajo v odkrivanje Zemlji podobnih planetov ter obstoju `ivljenja v vesolju. Bil je projekt Terrestrial Planet Finder, ki naj bi odkrival planete okoli bli`njih zvezd, podobne Zemlji.

Vesoljski teleskop Spitzer, ki ste ga soustvarjali, je {e vedno dejaven.

Ta je pravzaprav naslednik Irasa. Porabil je `e ves helij, kljub temu pa nekateri instrumenti {e lahko delujejo pri vi{ji temperaturi. Spitzer tako svojega poslanstva {e ni zaklju~il.

Ustanovili ste svojo stranko, Progresivno stranko .... ... na~elo katere je bilo {iroka odprtost, dostopnost do vseh novih idej. Nisem pa uspel, da

POGOVOR: PROF. DR. DU[AN PETRA^, ZNANSTVENIK

Prva leto{nja seja ob~inskega sveta

Prof. dr. Du{an Petra~ je razkril svoj pogled na raziskovanje vesolja. bi dobil dovolj ~lanov, ki bi jih zanimal dialog, denimo o ~lanstvu v agenciji Esa. To je bilo v ~asu, ko smo Slovenci z referendumom odlo~ali o ~lanstvu v Natu. Spominjam se, da niste bili dobro obve{~eni, v kaj se podajate, zavajanje je bilo tudi, da dr`avo to ne bo veliko stalo.

Videz dogajanja po vzpostavitvi demokracije je po~asi prehajal v svoje nasprotje - z Ireno nisva zmogla razumeti tega ~udnega dogajanja. Divje privatizacije, kraje, ... {e vedno smo ravnali kot »narod dekel in hlapcev«, nismo znali razmi{ljati s svojo glavo in uvideli, kak{ne odlo~itve so dobre za nas. Iz ZDA sva opazovala, kako se je Slovenija komaj osvobodila centralizacije Beograda, `e je podlegla gospodovalnosti Bruslja.

Slovenci se te`ko kar tako navdu{ijo za nekaj tako druga~nega, kot je bila moja stranka. Morda bi moral narediti iz sebe podobo, kakr{na je bil predsedni{ki kandidat Ivan Kramberger, potem pa bi uspel.

Z vstopom Slovenije v demokracijo sem presodil, da je stranka, ki mi je najbolj blizu, stranka SDS. Da ima najve~ji posluh za dru`beno-socialne zadeve. V~lanil sem se, na kar je komunikacija z njihove strani prenehala. [e danes ne vem zakaj, tega ni mogel ugotoviti

niti gospod Branko Grims. No, to pripovedujem kot zanimivost.

Na nek na~in je bila to dobra formalnost, ko sem ustanavljal svojo stranko.

Kako danes, ko obiskujete Slovenijo, vidite na{e okolje, kako dojemate spremembe?

Mnogo tega se je spremenilo.

Se pa dogajajo pozitivne spremembe, ki morda niso toliko odvisne od sistema samega.

Pogre{am pa so`itje med ljudmi. Recimo, ko sem v~asih pogledal skozi okno na kroparski trg, sem videl ve~ deset ljudi. Zdaj pogosto ni niti enega. Tako, kot je to v Ameriki.

Sprememba `ivljenja, tehnologija sta temu vzrok. Saj se tam zdaj celo ve~ dru`iva kot tukaj. @ivljenjski standard pa se mi v primerjavi z ZDA v Sloveniji zdi celo bolj{i. Bleste~i primer je {ola v Bohinjski Bistrici, ki sva jo imela prilo`nost obiskati. Ta {ola je biser, izjemno lepa.

Otroci so bili prijetni. Ob tem mi je pri{lo na misel, kako v Ameriki {olski sistem propada. V Sloveniji je dedi{~ina te bogate infrastrukture pri{la iz socialisti~nih ~asov, zato je treba, predvsem zaradi uvajanja zasebni{tva v {olski sistem, paziti, da ne bo ta sfera postala taka, kakr{na je v ZDA. Eva Sen~ar

29. redna seja ob~inskega sveta je bila `ivahna in polemi~na, najve~ poudarka pa je bilo na urejanju prostora.

Marjan Vidic ni bil zadovoljen z odgovorom `upana na vpra{anje, ali je kopali{~e v Radovljici komunalni objekt ali spada med {portne objekte. @upan je namre~ odgovoril, da je resnica »dvozna~na« in da v odloku o gospodarskih javnih slu`bah obstajajo trditve, da je bazen komunalni, {portni ter »komunalni in {portni« objekt, ker je tako navedeno. Svetnik je nato od `upana zahteval, da javno izjavi, da se ne upa opredeliti o trditvah pod`upana Jo`eta Rebca, ki trdi, da kopali{~e Radovljica ni {portni, ampak komunalni objekt. @upan je svetnikovi zahtevi ugodil. Vidic bo zahteval spremembo odloka o gospodarskih javnih slu`bah.

Zapletlo se je tudi pri to~ki volitve in imenovanja, kjer bi morali izvoliti nadomestnega ~lana in predsednika Komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja. Konec preteklega leta je namre~ odstopil predsednik komisije Anton Kapus (stranka LDS). Ker ni bilo zadovoljivega pravnega pojasnila, zakaj ni bila v postopek vklju~ena kandidatura samostojne svetni{ke skupine, ki je izstopila iz svetni{ke skupine LDS, je bila to~ka umaknjena.

Brez posebnih te`av pa smo svetniki potrdili imenovanje Ale{a Breznika, Tatjane Kri`aj in Klavdija Luke`i~a kot predstavnike ob~ine v Svet zavoda za turizem.

Obravnavali smo osnutek odloka o podrobnem prostorskem na~rtu za rekonstrukcijo Kranjske ceste in Gradnikove ceste v Radovljici. O tej problematiki smo svetniki tik pred za~etkom seje prejeli dodatno gradivo, ki se je precej razlikovalo od poslanega pred enim tednom. Te`ko se je o tako pomembni temi odlo~iti tako na hitro, saj zadeva kvaliteto `ivljenja mnogih ob~anov.

Menimo, da svetniki lahko z odgovornostjo odlo~amo le, ~e lahko tudi gradivo preberemo v miru. Pomembno je, da prebivalci ob Kranjski cesti nasprotujejo re{itvam, za katere menijo, da so nedore~ene in niso bile na~rtovane s posluhom za potrebe stanovalcev in ob~utljivost prostora. Svetni{ka skupina SDS se strinja z nujnostjo rekonstrukcije Kranjske ceste, vendar osnutka odloka nismo podprli zaradi neustreznega na~ina priprave. Pri pripravi novega osnutka bo treba vsekakor bolj prisluhniti prebivalcem in problem radovlji{ke vpadnice re{iti na ~imbolj zadovoljiv na~in.

Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Radovljica nam je na stranska vrata spet prinesel mo`nost ve~stanovanjske gradnje za Merkurjem. S podpisi polovice ob~inskih svetnikov, tudi na{e svetni{ke skupine, sta bila izglasovana tudi dva amandmaja, ki spreminjata besedilo predloga odloka; prvi prepre~uje pove~ano gostoto gradnje za Merkurjem, drugi pa se nana{a na umestitev drugega tira `elezni{ke proge Ljubljana - Jesenice.

Ob predlogu rebalansa prora~una za leto{nje leto pa je na{a svetni{ka skupina predlagala, da se pri postavki za obnovo vzletno pristajalne steze posebej navede znesek, namenjen za nadomestno gradnjo in preselitev dru`ine Vovk in se tako izognemo morebitnim zapletom v prihodnosti tako glede obveznosti ob~ine kot tudi zahtev Vovkovih. Na{ amandma je bil izglasovan.

Sprejet je bil tudi amandma Andreja Avseneka iz EKO Liste modrega so`itja, ki v turisti~nemu kompleksu gradu Drn~a onemogo~a dejavnost, povezano z igralni{tvom.

Svetniki pa so soglasno sprejeli odlok, ki omogo~a, da bodo v Begunjah pri~eli z gradnjo novega pokopali{~a, saj je staro zapolnjeno. Novo pokopali{~e naj bi v prvi fazi obsegalo petsto grobnih mest, z rezervo pa {e enkrat toliko.

Svetni{ka skupina SDS

7 3

AKTUALNO

Nezakonitosti na ob~inski upravi Ob~inski svetnik Andrej Avsenek (E-kolo) glasno opozarja na sistemske nepravilnosti glede zaposlovanja na ob~inski upravi. Ali bo posredovanje in{pektorice za sistem javnih uslu`bencev prepre~ilo vsaj nadaljnje nepravilnosti, saj zaradi zastaranja mnogo teh ne bo mogo~e odpraviti?

Pri prvem in{pekcijskem nadzoru (2007) je in{pekcija ugotovila, da je pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest neusklajen z zakonom o javnih uslu`bencih; ti imajo za dolo~ena delovna mesta neustrezno izobrazbo, preveliko osnovno pla~o in dodatke, bodisi so nezakonito napredovali v vi{je pla~ilne razrede, nekateri uslu`benci pa bi lahko napredovali, a jim to ni bilo omogo~eno. Brez nepravilnosti je bilo le pet personalnih map od osemintridesetih. Nekaterim aktom je `e potekel triletni zastaralni rok, zato odlo~be ni mogo~e odpraviti in bodo uslu`benci {e naprej dobivali previsoko pla~o. @upan naj bi v {estdesetih dneh po prejetju odlo~be odpravil preostale nepravilnosti, a je vlo`il ugovore in prito`be, javnost pa zavajal, da so nepravilnosti `e odpravljene in da gre pri vsem le za politi~no zaroto, je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v ta namen, povedal Andrej Avsenek. Slednji je mesto ob~inskega svetnika zasedel po odstopu Janeza Urbanca, ki je prvi opozoril na sporni na~in zaposlovanja ob~inskih uslu`bencev.

Naslednji nadzor je in{pektorica Du{a Poker`nik opravila konec minulega leta, ugotovila pa, da kljub odlo~bi in globi nekaj ve~ kot osemsto evrov kr{itev niso odpravili.

Najbolj nenavadno pri vsej zgodbi pa je, da so na ob~inski upravi opravljeni nadzor pred javnostjo posku{ali prikriti, ~eprav je zapisnik javna listina, ki jo ima pravico pridobiti vsak

8 2

dr`avljan. Urbancu so zapisnik posredovali z ministrstva za javno samoupravo, a je med tem, naj spomnimo, zaradi nedemokrati~nega ravnanja `upana (pred tem je v zvezi z omenjeno temo prejel dve kazenski ovadbi) odstopil s svetni{kega polo`aja. Avseneku pa kot svetniku kopije ugotovitev in{pektorice niso `eleli dati. Pri tem se sklicujejo na 62. ~len poslovnika ob~inskega sveta, kjer pi{e: »^lan ob~inskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih ob~inske uprave, ~e je to potrebno zaradi izvr{evanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor ob~inske uprave na podlagi pisne zahteve ~lana ob~inskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odlo~i o vpogledu `upan v skladu z

zakonom in aktom ob~inskega sveta.« Na ob~ini so dolo~ili, da je rok za odlo~itev, ali bodo svetniku na njegovo zahtevo listino sploh posredovali, dvajset dni, tako namre~ za dr`avljana predvideva zakon o dostopu do informacij javnega zna~aja.

Andrej Avsenek meni, da tu ne gre le za sistemske nepravilnosti, kar ne nazadnje pomeni tudi nezakonito zapravljanje davkopla~evalskega denarja, pa~ pa tudi za na~ela in korekten odnos. Do trenutka, ko to pi{emo, od `upana v vpogled pri~akuje zapisnik o ponovno opravljenem in{pekcijskem pregledu. Poleg tega bodo ~lani nadzornega odbora (NO) ob~ine pregledali izpla~ila pla~ za leti 2007 in 2008. Ob~inski svetniki pa bodo zahtevali izredno sejo ob~inskega sveta. Ko bodo prejeli razpolo`ljivo gradivo in poro~ilo NO, se bodo odlo~ili, ali se bodo nadalje obrnili na

Komisijo za prepre~evanje korupcije in Ra~unsko sodi{~e.

Svetnik SDS Marjan Vidic je pred novinarji povedal, da gre za politizacijo ob~inske uprave, torej da politika usmerja delo strokovnih slu`b, `upan pa si kupuje ~as do naslednjih volitev; a ne nazadnje, kaznujejo ga lahko prav volivci. Simon Resman, vodja svetni{ke skupine Nova Slovenija, opozarja, da je omenjeno delovanje koruptivno. Opozicijski svetniki zahtevajo odstop predsednika nadzornega odbora ob~ine Staneta Muleja, in sicer zaradi nepristranskosti, kajti, na kar je opozoril predsednik OO SDS Radovljica Zvone Prezelj, je Mulej postal predsednik NO na predlog stranke SDS in kot njihov ~lan; ker pa je lani izstopil (domevno je sedaj ~lan stranke Zares) - po nepisanem pravilu to mesto pripada najve~ji opozicijski skupini.

(E. S.)

8. februarja obi{~ite muzeje radovlji{ke ob~ine Galerija [iv~eva hi{a je med podobnimi ustanovami, ki delujejo v okviru muzejev, izjemna prav po svoji zbirki izvirnih ilustracij slovenskih avtorjev. Ilustracije predvsem tudi privla~no prezentira, ne nazadnje pa pod vodstvom kustosinje Barbare Boltar zaradi njenega dolgoletnega spremljanja te posebne zvrsti v likovni umetnosti nastaja zbirka, ki premore dela najvidnej{ih avtorjev in je tudi nazoren pregled ilustratorstva od povojnega ~asa naprej. Tokratna razstava ponuja na ogled ilustracije razli~nih avtorjev, ki so ustvarjali na temo otro{kih folklornih pesmi iz Bele krajine. V ta namen je lani Zveza dru{tev slovenskih likovnih umetnikov (Sekcija ilustratorjev) zalo`ila zbirko pesmi, igric, iz{tevank, posmehljivk idr. z naslovom Dirin, dirin, duka, projekt pa je zasnoval in vodil akademski slikar Du{an Muc. Stene treh prostorov v stari radovlji{ki mestni hi{i bodo tako do 14. marca krasile podobe, ki, [aljivko Dirin, dirin, duka je upodobil Du{an Muc kot pravi pisec spremne besede Robert (me{ana tehnika, papir, 16,5 x 18,5 cm) Lozar, »morajo prepri~ati mladega gledalca, v~asih otroka – in ti so pogosto neprizanesljivi kritiki, saj jih komentar ali opomba, ki naj bi jim razlo`ila u`itek, veselje v pou`ivanju podob, sploh ne zanima.« Ta svojstvena pisana dedi{~ina zapisov vsebuje mnogo {e neobjavljenega gradiva, ilustrirani pa so na visoki umetni{ki ravni. Tako bo razstava pa{a tudi za o~i odraslih.

(E. S.)

AKTUALNO

Donacija za Karitas

Namesto novoletnega sre~anja nakazilo za `upnijski Karitas.

V ~asu gospodarske krize in rasto~e brezposelnosti je med nami vse ve~ tistih, ki bi za osnovno pre`ivetje `e potrebovali pomo~.

Nizke pla~e ali izguba slu`be vodijo v socialno stisko, zato jih vedno ve~ potrka tudi na vrata dobrodelnih organizacij. Zato smo se v OO SDS Radovljica konec lanskega leta odlo~ili, da za na{e ~lane ne bomo pripravili novoletnega sre~anja, temve~ bomo namenili sredstva v vi{ini tiso~ evrov za `upnijski Karitas.

Donacijo smo izro~ili pred bo`i~nimi prazniki. V pogovoru s predstavnikoma `upnije in Karitasa smo izvedeli, da je pro{enj za pomo~ iz dneva v dan ve~, tako kot posameznikov in dru`in, ki jim zmanjka sredstev za pla~ilo polo`nic in vsakodnevnih osnovnih potreb. Dobili smo tudi zagotovilo, da bodo sredstva pri{la v roke tistim, ki so pomo~i najbolj potrebni.

(M. G.)

Najbolj ~udno je bilo dejstvo, da je ob~inska uprava decembra 2004 objavila dokaj nenavaden oglas za prodajo kompleksa v ob~inskem ~asopisu De`elne novice, v katerem so poudarili, da je mo`na prodaja objekta ali sodelovanje v skupni delni{ki dru`bi. V SDS smo pozdravili namero, da se dvorec Drn~a nameni turisti~ni dejavnosti, hkrati pa smo dokazovali, da postopek ni transparenten. Sporno in hudo sumljivo je bilo, da Ob~ina i{~e najbolj{ega ponudnika in investitorja s slabo opaznim oglasom. V razpravi je bil izra`en dvom o primernosti dru`be, ki se je do tedaj ukvarjala predvsem z gradbeni{tvom oz. izolacijo. Kljub izra`enim pomislekom sta `upan in direktor vse po vrsti zavrnila in poudarjala, da je Ob~ina na{la najbolj{ega ponudnika. Za name~ek vsega je bil direktor ob~inske uprave Boris Mar~eti~ imenovan za prokurista z namenom varovanja premo`enja in pregledne gradnje turisti~nega kompleksa.

Da namen gradnje ni bil pravi ali tak{en, kot je bil prikazovan, ka`ejo kasnej{e spremembe namembnosti, saj so sredi gradnje namembnost projekta preusmerili v igralni{ko dejavnost. Vlada RS pa koncesije ni podelila. Prav tako se je zapletlo pri razpisu za evropska sredstva, saj Ministrstvo za gospodarstvo podjetju ni dodelilo pol tretjega milijona evrov, in kot ponovno zatrjujejo, jih tudi ne bodo. Pri tem se pojavi vpra{anje, kaj je delal prokurist, ki bi verjetno moral opozarjati na {tevilne nepravilnosti. Menim, da je vpra{ljiva tudi odlo~itev, da Ob~ina kupuje zemlji{~a za povezovalno cesto do Drn~e; po mojem prepri~anju je to stvar investitorja. Da zato zmanjkuje denarja za ostale ob~inske ceste, ki so marsikje v poraznem stanju, pa ne bi izgubljal besed. Zelo verjetno lahko pri~akujemo tudi podrobnej{o raziskavo glede vlo`ka v deponijo na ^rnivcu glede 860 tiso~ evrov, ki pa je, kakor trenutno izgleda, izgubljena nalo`ba davkopla~evalskega denarja.

Zvone Prezelj, svetnik SDS

Predstavitev romana dr. Dimitrija Rupla

Sporna prodaja Drn~e

V Knji`nici A. T. Linharta Radovljica: Bo`ena Kolman Fin`gar in dr. Dimitrij Rupel (foto Zvone Prezelj).

Drn~a postaja predmet spora (foto Bojan Rauh).

V sredstvih javnega obve{~anja smo bili seznanjeni, da kriminalisti pregledujejo prodajo ob~inskega premo`enja kompleksa Drn~a.

Tako bodo pregledali vso gradbeno dokumentacijo, gradnjo, nadzor itd. Na~in prodaje ob~inskega premo`enje je bil za svetnike SDS sporen `e od samega za~etka, zato je prav, da na kratko osve`im celotno dogajanje.

Na predlog `upana je ob~inski svet na 23. redni seji aprila 2005 s preglasovanjem (ÂťzaÂŤ so glasovali svetniki SD, LDS, SMS, SNS) sprejel sklep o ustanovitvi dru`be z omejeno odgovornostjo Predence. Od tega sklepa naprej se je postopoma pri~ela odprodaja kompleksa gradu Drn~a.

Opozicija na ~elu s SDS je na ob~inskem svetu opozarjala, da se prodaja ne vr{i pravilno – kr{ijo se kriteriji dobrega gospodarja.

Dr. Dimitrij Rupel je tudi v Radovljici, v knji`nici A. T. Linharta, predstavil politi~ni triler Predsednik ali Tako, kot je bilo, ki je nedavno na dobrih tristo straneh iz{el pri zalo`bi Vale-Novak.

Avtorjem je v pogovoru, ki ga je vodila Alenka Bole Vrabec, povedal, da se je med letoma 1989 in 2008 posve~al izklju~no politiki, tako da mu je za pisanje literarature zmanjkalo ~asa. Od izdaje njegovega zadnjega literarnega dela je minilo `e skoraj dvajset let. Njegov zadnji roman je politi~ni triler, katerega zgodbo je sicer razvijal fiktivno, vendar pa na podlagi zgodovinskih dejstev.

Ob tej prilo`nosti so se mu v knji`nici zahvalili s knji`nim darilom, kopijo izvirnika iz leta 1790, ki je iz{la ob 250. obletnici rojstva A. T. Linharta in 100. obletnici ustanovitve javne knji`nice v Radovljici.

Knjiga z naslovom Linhartovi komediji iz Zoisove knji`nice (ponatis prve izdaje Linhartovih komedij @upanova Micka in Ta veseli dan ali Mati~ek se `eni) je bila v lasti @ige Zoisa.

(J. K.)

9 3

OB^ANI IN USTANOVE

Bogomir Vnu~ec, dr`avni svetnik pravosodni sistem, javno upravo ter obrambo dr`ave.

Bogomir Vnu~ec,

S katerimi nalogami ste se {e sre~ali kot dr`avni svetnik?

Poleg vodenja komisije in dela v volilni enoti sem marca lani organiziral predstavitev obmo~ja Volovje rebri in ume{~anje vetrne elektrarne, aprila lani posvet z naslovom [portna rekreacija danes in jutri, konec minulega leta pa sejo Dr`avnega sveta na Jesenicah, in tako je seja prvi~ potekala na Gorenjskem.

dr`avni svetnik Radovlji~an, ki je `e poldrugo desetletje vidno prisoten v politi~ni sferi. V politiko je vstopil preko podmladka SKD. Do leta 2006 je bil ob~inski svetnik, med letoma 2000 in 2004 poslanec v dr`avnem zboru, izvoljen na listi Stranke mladih Slovenije.

Leta 2004 je vstopil v SDS, na zadnjih volitvah pa je bil s pomo~jo elektorjev iz vrst SDS izvoljen v dr`avni svet, kjer zastopa lokalne interese, poleg tega pa je tudi predsednik komisije za dr`avno ureditev.

Kaj je naloga komisije, ki ji predsedujete?

Komisija za dr`avno ureditev obravnava predloge zakonov in druge akte, ki se nana{ajo na notranje zadeve,

Menite, da je Dr`avni svet, kljub ve~kratnim javnim polemikam, {e vedno pomembno in potrebno dr`avno telo?

Dr`avni svet predstavlja ve~plastnost pogledov na aktualne politike. Po Ustavi lahko kot drugi dom Dr`avnemu zboru predlaga sprejem zakonov, daje mnenja o vseh zadevah iz svoje pristojnosti, zahteva ponovno odlo~anje o zakonu, razpis referenduma in preiskavo o zadevah javnega pomena. Ena pomembnej{ih vlog, ki ga postavlja med vidne institucije v dr`avi, pa je njegova povezanost s civilno dru`bo. S {tevilnimi javnimi posveti omogo~a civilni dru`bi, da se aktivno vklju~uje v procese soodlo~anja o zadevah javnega pomena. Je vidnej{i

Dr`avni svet Republike Slovenije je predstavni{ko telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. V njem delujejo predstavniki delovnih in socialnih interesov ter predstavniki lokalnih interesov. Vse glavne segmente dru`be zastopajo predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti, najve~je {tevilo od 40 svetnic in svetnikov pa je 22 predstavnikov lokalnih interesov. Delovna telesa DS so komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve, komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, komisija za kulturo, znanost, {olstvo in {port, komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, komisija za dr`avno ureditev ter mandatno-imunitetna komisija. Bogomir Vnu~ec zastopa 10. volilno enoto, ki obsega ob~ine Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, @irovnica, Jesenice in Kranjska Gora.

10 2

akter med politiko in javnostjo, je povezovalec razli~nih dru`benih interesov, ki se prek civilne dru`be {irijo na vse dru`bene segmente gospodarstva, {olstva, kulture, zdravstva, znanosti, kmetijstva itd. tako na dr`avni kot na lokalni ravni. Je pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta na~in lahko uresni~ijo v zakonodajnem procesu. Je medij med civilno dru`bo oziroma dr`avljani in politiko.

Ve~ji sta dostopnost in odprtost naj{ir{i javnosti nas svetnikov, ve~ja je stopnja demokracije.

Kako bi zavrnili miselnost, da je ta institucija premalo vplivna?

Konstitutivna seja DS je bila decembra 1992. Ob tem je treba nekoliko pogledati okoli{~ine, ko je bilo v Ustavo RS ume{~eno delovanje DS RS; ustavna opredelitev DS je bila mo`na le s kompromisom politi~nih strank in z dvotretjinsko ve~ino pri odlo~anju. Danes prehajamo v drugo polovico ~etrtega mandata in v zadnjem ~asu se porajajo razne zamisli o spremembi Ustave (zbor pokrajin, sprememba pristojnosti, ukinitev ...). O predlogu se bo {e veliko in tudi {ir{e razpravljalo in presojalo vse do kon~nega soglasja.

Dr`avni svet ne nazadnje omogo~a demokrati~ni dialog. Dialog pa pomeni poslu{ati in sli{ati ter mnenja tudi upo{tevati. Sogla{am z oceno prej{njega predsednika DZ dr. Franceta Cukjatija, ki je ob sklicu konstitutivne seje povedal: ÂťPet let gotovo {e!ÂŤ (E. S.) (Kontaktna oseba na ob~ini za stik med dr`avnim svetnikom in volilno bazo je Manca [etina Mikli~, e-po{ta manca.setinamiklic@radovljica.si, uradne ure so od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob sredah od 14. do 17. ure.)

PISMO @UPANU Strnitev vrst v boju z recesijo Gospod Janko S. Stu{ek, v januarski {tevilki De`elnih novic nas svetnike pozivate, da v boju z recesijo strnemo vrste v najodgovornej{ih ob~inskih politi~nih strukturah. Na ta na~in, {e dodajate, se bodo la`je uresni~ili za ob~ino koristni projekti, pa {e energija se ne bo tro{ila v prazno.

Zelo pohvalno. A kot ob~inska svetnica si ne morem kaj, da se ne bi vpra{ala, zakaj nas k poenotenju ne pozivate `e od za~etka `upanovanja v tem mandatu.

Nasprotno, dokler ste v ob~inskem svetu udobno delovali s trdno ve~insko koalicijo, ki je poslu{no, in bojim se, v~asih nekriti~no, glasovala za va{e predloge, vam strnitve vrst o~itno ni bilo mar.

Slednje se je jasno odra`alo na sejah sveta, ko so bili predlogi opozicije praviloma zavrnjeni oziroma preglasovani. Po odhodu treh svetnikov iz svetni{ke skupine LDS pa zagotovljena ve~ina ni ve~ samoumevna in naenkrat apelirate na vseh {estindvajset svetnikov, kar ste doslej po~eli le pri iskanju podpore za dvotretjinsko ve~ino. V ta namen ste `e na decembrski seji napovedali posvetovanje z vsemi svetniki pred vsako sejo in nam za januarsko sejo tudi poslali vabilo za sestanek, na katerem nam boste predloge {e Âťdodatno obrazlo`iliÂŤ.

S tem ni ni~ narobe, {koda pa je, da vam kaj takega ni pri{lo na misel `e prej, ne pa {ele na koncu mandata. In {koda, da ste se {ele sedaj, ko je recesija mo~no pokazala svoje zobe, pripravljeni pogovarjati tudi z opozicijo! Kako to, da pomisleki, dobronamerni predlogi in pobude opozicijskih svetnikov skoraj po pravilu niso dobili podpore? Nasprotovanje zaradi nasprotovanja samega, ki ga, gospod `upan, pripisujete predstavnikom opozicije, je bilo prav na ob~inskih sejah {e kako prisotno in opazno prav s strani koalicije. Ker pa ste prekaljeni politik, verjamem, da vam bo ob vnovi~ni kandidaturi omenjeno ravnanje morda prineslo nekaj dodatnih volilnih glasov.

Mateja Gr~ar, ob~inska svetnica

[PORT

Odbojkarski klub UKO Kropa Kroparski odbojkarski klub je edini prvoliga{ki klub v mo{tvenih {portih radovlji{ke ob~ine.

Kropa ima v odbojki dolgo tradicijo; njeni za~etki segajo v leto 1939, ko je ta {port v kraj pripeljal Janez [mitek – takrat {e {tudent. Mladi igralci so bili neposredno po koncu vojne `e dele`ni organiziranega treninga.

Kmalu so dosegli prve uspehe.

Tako so leta 1954 mladinci na takratnem prvenstvu Jugoslavije dosegli peto mesto. V {estdesetih letih prej{njega stoletja so kroparski odbojkarji krojili sam vrh slovenske odbojke. Tekme so sprva igrali le na prostem; takratno igri{~e je bilo na mestu sedanje po{te, kasneje pa na letnem kopali{~u v Kropi. Leta 1972 so poleg O[ Lipnica zgradili telovadnico, v kateri imajo odbojkarji {e danes svoj dom. V osemdesetih in devetdesetih letih so bolj ali manj uspe{no igrali kot del slovenske lige.

Pred desetimi leti se je nekaj biv{ih odbojkarjev odlo~ilo klub prenoviti, prednost pa so dali tudi organiziranemu treningu z mlaj{imi selekcijami. Na~rtno in dobro organizirano delo je kmalu obrodilo sadove: v minuli sezoni so napredovali v drugo dr`avno ligo, kjer so `e prvo leto osvojili prvo mesto in se tako uvrstili v prvo dr`avno ligo.

Danes v klubu deluje {est selekcij, od mini in male odbojke - de~kov, kadetov, mladincev do ~lanov. V vseh {estih selekcijah zvesto vztraja ve~ kot 60 otrok in mladincev, za katere skrbi kar pet trenerjev.

Sicer pa ima klub skoraj 200 ~lanov, mnogi med njimi v klubu delajo predano. Trenirajo trikrat tedensko v SG[ Radovljica, dvakrat pa {e vedno v O[ Lipnica. @e drugo leto je trener Luka Slabe, njegov pomo~nik pa Rok Blaznik. Najbolj so ponosni na to, da je jedro ekipe sestavljeno iz odbojkarjev, ki prihajajo iz Krope, Kamne Gorice in Dobrave in so se kalili v doma~em klubu. Okrepili pa so se s {tirimi igralci, ki prihajajo iz drugih klubov.

Kroparski odbojkarji v leto{nji sezoni uspe{no nastopajo v prvi dr`avni ligi (foto arhiv OK UKO Kropa) Omeniti je treba, da niti v enem klubu prve lige ni toliko doma~ih igralcev; od 16 registriranih igralcev za prvo ekipo je 12 doma~ih, ki vsi brez izjeme igrajo brez pla~ila.

Trenutno zasedajo sredino lestvice, imajo pa veliko te`av s po{kodbami, saj je naju~inkovitej{i igralec iz pretekle sezone `e od samega za~etka lige po{kodovan.

Tekme OK UKO Kropa so ene najbolj obiskanih v prvi ligi. Za to je zaslu`na tudi navija{ka skupina Macola, katere glavni »motor« je doma~in Danilo Dornik z Brezovice pri Kropi.

Zvesti navija~i so velikokrat ne samo sedmi, ampak tudi osmi igralec. Cenjeni in spo{tovani so tudi v drugih ekipah, saj se njihov moto glasi: »Navijaj glasno in {portno!« Za vsako gostovanje je organiziran brezpla~ni avtobusni prevoz.

Kot v vsakem klubu so problem finan~na sredstva. Ve~ kot devetdeset odstotkov denarja pokrijejo sponzorji, ostalo pa prispeva ob~inski prora~un.

Vstop na doma~e tekme je brezpla~en. Ob koncu prej{njega leta pa so za~eli sodelovati s humanitarnim

dru{tvom So`itje, ki skrbi za ljudi s posebnimi potrebami; zato prosijo, da vsak po svojih zmo`nostih prispeva za omenjeno dru{tvo.

Predsednik kluba Tomi Kr`i{nik je povedal, da je njihova velika `elja, da bi se v prihodnosti poleg O[ Lipnica zgradila nova, ve~ja dvorana, saj obstoje~a ne zadostuje predpisanim pogojem za igranje v prvi ligi. Hvale`en je

vsem sponzorjem za pomo~ in upa na nadaljnje dobro sodelovanje.

Poudariti je treba, da je OK UKO Kropa edini prvoliga{ki klub v mo{tvenih {portih iz na{e ob~ine, zato v prihodnje fantje upravi~eno upajo na ve~ji posluh ob~ine. Tega bi si vsekakor zaslu`ili.

Mateja Gr~ar

Barvarji v radovlji{ki gra{~ini - ob slovenskem kulturnem prazniku V Mestnem muzeju Radovljica nadaljujejo z nizom predstavitev ob~anov in `ivljenja v 18. stoletju; po stalni razstavi o znamenitem Radovlji~anu A. T. Linhartu je tokrat na ogled razstava o radovlji{kih barvarjih. O tem, zakaj so med {estnajstimi obrtni{kimi poklici, kolikor jih je takrat obstajalo v Radovljici, izbrali ravno barvarje, je kustosinja Mestnega muzeja Radovljica mag. Tita Porenta povedala, da zamisel izvira iz podatka, da je bila Linhartova mati doma iz barvarske dru`ine, njegov o~e pa je izdeloval nogavice, ki so jih barvali pri sorodnikih. S pomo~jo {tudija razli~nih arhivskih virov in primerjalne doma~e in tuje literature so ugotovili, da se je v 18. stoletju s to obrtjo v Radovljici ukvarjalo pet rodbin in nekaj posameznikov. Ti so svoje znanje in delavnice prena{ali na sinove in bli`nje sorodnike. Najve~ barvarjev je iz{lo iz rodbin Kunstel, Krolnik ter Osounik. Razstava in katalog ponujata glavne vire, ki osvetljujejo delo ter okoli{~ine, v katerih so `iveli in delali evropski in na{i barvarji. Arhivsko gradivo je zbrala Nadja Gartner Lenac.

(E. S.)

11 3

RAZVEDRILO

12 2