Glas dezele, april 2010

UVODNIK

Mateja Gr~ar, odgovorna urednica

Brezbri`nost?

Neznanje?

Manipulacija?

Na son~no pomladno nedeljo mi pogled uhaja h kupu gradiva za prihodnjo sejo ob~inskega sveta. Na skoraj tiso~ straneh, ki naj bi jih predelali v petih dneh do za~etka seje, je zaobjeta pestra izbira to~k.

Od rebalansa prora~una do poro~il javnih zavodov, od razvojnih programov do ustanovitve novega javnega zavoda, …

Sklicatelj ima svetnike o~itno za izredno sposobne ali pa za neverjetno nezainteresirane? ^e pomislim, da nas ve~ina hodi v slu`bo, bi se za preu~itev gradiva br`kone morali odre~i {e spancu.

Ali pa se v tem `e skriva predvolilna ra~unica: na hitro spraviti in zapakirati v gradivo to ali ono to~ko, ki bi utegnila pritegniti pozornost opozicije.

Ra~unati na to, da ve~ina ne bo prebrala vsega. V eni sami maratonski seji ubiti ve~ muh na en mah … Saj res, kako to, da letos ni predvidene aprilske in majske seje!?

Dejstvo je, da svetniki ne moremo odgovorno sprejemati odlo~itev, ~e nimamo ~asa, da gradivo vsaj preberemo, kaj {ele o

ponujenem temeljito razmi{ljamo, morda pridobimo dodatne informacije, pripravimo konstruktivne pripombe. Je javno dobro tako lahko `rtvovati zaradi nezadovoljivega dela uslu`bencev ob~inske uprave in delovnih teles ob~inskega sveta? Kajti ob~inski svetniki nenazadnje soustvarjamo bolj{e `ivljenje za vse ob~ane.

Spra{ujem se, ~e se kaj takega dogaja tudi v gospodarstvu, tam, kjer se ustvarja dodana vrednost, iz katere se napajajo tudi dru`bene dejavnosti; {olstvo, zdravstvo, kultura, {port, …, vsa nadgradnja ~rpa sredstva iz gospodarstva. ^e gospodarstvo ni uspe{no, je ogro`en tudi javni sektor.

Podjetja na trgu si verjetno ne morejo privo{~iti takih in druga~nih manipulacij. Tam {tejejo rezultati dela izdelki in kako jih prodati.

Uveljavljanju podjetij na zahtevnih tujih trgih politi~ne to~ke ne pomagajo. Odlo~itve je treba sprejemati premi{ljeno, z dovolj znanja in s polno odgovornostjo.

Zgledujemo se lahko tudi pri podjetjih v na{i ob~ini, ki jih tokrat predstavljamo.

Premalo se morda v poplavi takih in druga~nih novic od vsepovsod zavedamo, da so v na{i sredini uspe{na podjetja s {tevilnimi zaposlenimi, ki so jih lastniki ustvarili s trdim delom in dokazovanjem na trgu. To so podjetja, ki o krizi ne govorijo glasno, temve~ jo premagujejo. Tisti, ki odlo~ajo v teh podjetjih, si ne morejo privo{~iti, da bi gradiva slabo prebrali, - ne morejo si dovoliti, da bi slabo pripravljeno gradivo sploh dobili v roke! Morebitne slabe odlo~itve na ta ra~un bi lahko peljale v propad, in tega se zavedajo.

Zgledujmo se po njih!

21 LET SDS

Stranka, ki brani temeljne vrednote

Predstavnika IO OO SDS Radovljica, podpredsednik Jernej Kolman in ~lan Matev` Men~ak, sta se na slavnostni akademiji ob obletnici stranke sre~ala s predsednikom stranke SDS Janezom Jan{o.

V po~astitev vstopa stranke SDS v tretje desetletje je 13. februarja v Semi~u potekala slavnostna akademija. V prijetnem dru`enju ~lanov ter pestrem, lokalno obarvanem kulturnem programu, so si udele`enci izmenjavali mnenja ter prisluhnili govorniku Janezu Jan{i.

Predsednik stranke Janez Jan{a je na slovesnosti spregovoril o zgodovini stranke; ta je v dveh desetletjih opisana v nekaj knjigah, {tevilnih literarnih sestavkih, video prispevkih ter bila ovekove~ena na razstavah. »To, kar je zgodovina SDS in obeh njenih predhodnic, je v veliki meri tudi zgodovina samostojne demokrati~ne Slovenije«, je razmi{ljal in dodal: »[tevilni napori, ki jih je SDS vlo`ila v demokratizacijo, razvoj in mednarodno priznanje in ugled Slovenije, vse to je nedeljiva dedi{~ina, ne samo za nas, ki danes predstavljamo SDS, ampak v veliki meri tudi celotne Slovenije.« Po njegovih besedah so v obdobjih, ko je lahko na tok dogodkov SDS imela ve~ji vpliv, stvari v Sloveniji {le v pravo smer. »V tistem prvem obdobju, ko smo bili gonilna sila takratnega Demosa in je bil pokojni dr. Jo`e Pu~nik predsednik te demokrati~ne opozicije in kasneje zmagovite koalicije Demos, se je Slovenija demokratizirala, osamosvojila in

do`ivela mednarodno priznanje«, je poudaril predsednik. Pojasnil je, da je v prej{njem mandatu, ko je bila SDS glavna politi~na sila takratne vladajo~e koalicije, Slovenija napredovala vidno in tako zmanj{evala zaostanek za povpre~no razvitostjo ~lanic EU. »Uspe{no je vodila dru`ino petsto milijonov Evropejk in Evropejcev ter pripomogla na nov pogled sicer majhne dr`ave - Slovenija ni ve~ del problema, temve~ je del re{itve, ki je sposobna prispevati tudi k re{evanju problemov.« Seveda pa se je treba spomniti tudi, da je stranka ve~ino ~asa pre`ivela v opoziciji, ko je bil njen vpliv izredno omejen, »po drugi strani je pa to lahko tudi izziv in prilo`nost za razmislek za nazaj in kako vnaprej.« Govor je Janez Jan{a zaklju~il z mislijo: »Ob tem, ko izra`amo zaskrbljenost nad stanjem stvari na nekaterih podro~jih v Sloveniji ali nad stanjem nasploh, izra`amo tudi veselje nad spoznanjem, da v Sloveniji obstaja tudi stranka, ki ji gre za skupno dobro oziroma, kot je dejal pokojni dr. Jo`e Pu~nik, ki ji gre za stvar. SDS bo {e naprej branila temeljne slovenske vrednote, bolj ko bodo ogro`ene, bolj glasni bomo. To je stranka, ki je v tem ~asu opora normalnosti in upanje za prihodnost!« Vir: www.sds.si

GLAS DE@ELE. Izid: 14. 4. 2010; {tevilka 1/2010; izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com; uredni{ki odbor: odgovorna urednica Mateja Gr~ar, ~lani uredni{kega odbora Maja Prezelj in Jernej Kolman, redaktorica Eva Sen~ar; lektoriranje: Niko Rupel; oblikovanje in prelom: Specom d.o.o.; naklada: 6.700 izvodov; brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica. Naslovnica: Dolina Draga, v ozadju Begunj{~ica (foto: Jernej Kolman).

2

KOMENTAR: MARJAN VIDIC

Zloraba

Marjan Vidic, vodja svetni{ke skupine SDS Verjetno ga ni med nami, ki bi se veselil in{pekcijskih nadzorov, seveda pa ne moremo mimo dejstva, da so tovrstni nadzori potrebni, nenazadnje usmerjajo delo, ki bi sicer morda ne potekalo najbolj teko~e, ter nujni v primerih, ko obstaja sum o nepravilnosti ali zlorabi.

Ob~ino Radovljica so v zadnjem ~asu in{pektorji pridno obiskovali. Tako je na voljo zapisnik o in{pekcijskem nadzoru, opravljenem v za~etku leta s strani in{pektorata za javno upravo pri Ministrstvu za javno upravo.

Na tem mestu ne nameravam raz~lenjevati podrobnosti o, recimo napa~no ozna~enih dokumentih, nenazadnje bi se moral, da bi to lahko dokazal, podu~iti o ustreznih upravnih postopkih. Kar pa se mi zdi naravnost {okantno, pa je o~itna, ~rno na belem zapisana ugotovitev in{pektorja o poteku dogajanja pri podeljevanju zdravstvene koncesije – `upan je naro~il strokovnemu delavcu, ki je vodil postopek, naj izda negativno odlo~bo o podelitvi koncesije.

Naj spomnim, da je {lo za zgodbo, ki je burila duhove pred dvema letoma: na popolnoma zakonito in pravilno vlo`eno vlogo za podelitev koncesije prosilka ni dobila odgovora v zakonitem roku. Postopek je

Radovlji{ki “~istilni� dan stekel {ele po tem, ko se je o vlogi za~el glasno spra{evati eden izmed svetnikov. Kljub temu, da je bila vloga popolna in za nemoten postopek pridobitve koncesije ni bilo zakonskih ovir, so odobritev zavla~evali s pridobivanjem mnenj strank, ki niso bile v postopku, in sklicevanjem na prihajajo~o zakonodajo (ki pa {e do danes ni sprejeta).

Prosilka se je na negativno odlo~bo prito`ila, razmi{ljala pa je tudi o odpovedi in odhodu drugam, kjer bi jo sprejeli z odprtimi rokami. To pa bi osiroma{ilo zdravstveno varstvo v ob~ini in postavilo na kocko obstoj dobro vpeljane in vodene ambulante, namenjene predvsem u~encem radovlji{ke osnovne {ole.

Potem pa se je nenadoma zgodil preobrat; ovir na lepem ni bilo ve~, ~eprav se ni spremenila nobena okoli{~ina, in `upan je podelil koncesijo.

Sklepam, da je predvsem javnost (volivci), ki je bila o vsem seznanjena preko medijev, vplivala na odlo~itev.

Kaj bi nas pri vsej stvari moralo skrbeti? Predvsem to, kako se lahko zgodi, da `upan, ki naj bi bil varuh zakonitosti v ob~ini, tako samovoljno pose`e v dogajanje! Kako si `upan sploh upa posegati v pravilnost postopka, ki je strokovno voden, in manipulirati z odlo~bo!

Vpra{ati se moramo tudi, ali take nebuloznosti morda pomenijo ugodno re{itev rutinskih postopkov le za prosilce, ki so po godu trenutno vladajo~i politi~ni opciji?

Nikakor ne trdim, da je to praksa, ki se izvaja venomer in vsevprek, vendar pa bi `e en sam primer moral zadostovati, da semafor notranje moralne celovitosti, ki ga prav vsak nosi v sebi, samodejno vklju~i rde~o lu~. Kako dale~ se je `e spustila na{a dru`ba, ~e lahko dovoli tako po~etje!

Predsednica stranke, ki ji pripada `upan Stu{ek, ve~krat poudarja, da je edina prava dr`ava pravna dr`ava.

Verjamem, da pri tem misli na na{o dr`avo.

Dobimo se v soboto, 17. aprila, ob 9. uri pred radovlji{kim pokopali{~em in poka`imo, koliko nam pomeni na{a dr`ava in kraj, kjer `ivimo!

Slovenska demokratska stranka je na svojem 9. kongresu pozitiven odnos do okolja uvrstila med osrednje strankine vrednote. Tudi vseslovenska o~i{~evalna akcija O~istimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo v soboto, 17. aprila, pod okriljem dru{tva Ekologi brez meja, je prilo`nost, da stranka poka`e svoj odnos do okolja. Akcije se bomo udele`ili tudi ~lani Izvr{ilnega odbora SDS Radovljica, prav tako pa vabimo ostale ~lanice in ~lane stranke ter ob~anke in ob~ane, da se nam pridru`ijo.

To bo doslej najve~ja slovenska akcija, s katero bodo prostovoljci z divjih odlagali{~ odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke.

O~istili bomo tudi ulice, ceste, parke, okolico stanovanjskih naselij, ... ^istilne akcije na za~etku pomladi so po Sloveniji `e leta tradicionalne, tokratni projekt pa naj bi zdru`il dvesto tiso~ prostovoljcev, ki naj bi odstranili najmanj dvajset tiso~ ton nelegalno odvr`enih odpadkov. Dogodek bo tudi prilo`nost za izdelavo prvega digitalnega registra in nacionalni zemljevid divjih odlagali{~.

Organizatorji verjamejo, da bo ta neprofitni in nepoliti~ni projekt zdru`il Slovence vseh starosti ter razli~nih etni~nih in verskih pripadnost. Nenazadnje pa je cilj projekta tudi ozave{~anje in izobra`evanje o izbolj{anju odnosa do ravnanja z odpadki.

IO SDS Radovljica Ve~ informacij o akciji najdete na spletni strani ttp://www.ocistimo.si/ Organizator za obmo~je radovlji{ke ob~ine je Igor Dornik (e-naslov: igor.dornik@ocistimo.si).

Prenovljena spletna stran Ob~inskega odbora SDS Radovljica Spletna stran http://www.radovljica.sds.si/ nas obve{~a o aktualnem politi~nem dogajanju v ob~ini Radovljica in delovanju Ob~inskega odbora SDS Radovljica, predstavlja ~lane svetni{ke skupine SDS in izvr{ilni odbor. V elektronski obliki je dostopno glasilo Glas De`ele, v arhivu pa so starej{e izdaje. Napovedi prihajajo~ih dogodkov in aktivnosti, povezanie z delovanjem Ob~inskega odbora, so dostopne pod gumbkom Koledar dogodkov. ^e `elite pod okriljem stranke SDS prispevati k razvoju in blaginji Slovenije, kliknite na povezavo Pristopna izjava in postanite ~lan stranke.

3

KOMENTAR: ZVONE PREZELJ

Ceste - tak{ne in druga~ne

Zvone Prezelj, predsednik OO SDS Radovljica Pod tem naslovom je `upan v svoji kolumni v mar~evski {tevilki De`elnih novic opisal dogajanje v zvezi s sprejemanjem oziroma zavrnitvijo osnutka odloka o prostorskem na~rtu rekonstrukcije Kranjske in Gradnikove ceste v Radovljici.

Za objektivno presojo je potrebno pogledati tudi drugo stran medalje. Proti sprejemu osnutka omenjenega odloka je glasovala celotna opozicija, pridru`ili pa so se ji tudi nekateri svetniki, ki so {e nedavno podpirali `upana.

Slednji navaja, da je z neizglasovanjem “padla” celovita obnova radovlji{ke vpadnice, ki ~aka na realizacijo `e od leta 1983. In vendar, v vseh treh `upanovih mandatih, v obdobju

dvanajstih let, te njegove trditve ni bilo zaznati. Postopek, ki ga je `upan pri~el lani, je bil sporen `e od vsega za~etka, namre~ `upan je v ~asu od 16. oktobra do 16. novembra 2009 razpisal enomese~no javno razgrnitev, {e pred zaklju~kom javne obravnave pa je na ob~inski svet v obravnavo in sprejem poslal osnutek odloka. Po moji oceni dokaj nenavaden na~in, lahko bi rekli prehitevanje po desni!

Na seji ob~inskega sveta se je zgodila »ulica« - udele`ili so se je {tevilni prizadeti krajani in izrazili nasprotovanje predvideni rekonstrukciji - predlog na tem kratkem odseku predvideva kar tri kro`i{~a. Pri razpravi dnevnega reda je bila nato na predlog opozicije to~ka umaknjena z dnevnega reda.

Pred januarsko sejo ob~inskega sveta so me prizadeti krajani prosili za sestanek, na katerem so ponovno izrazili nasprotovanje predvideni rekonstrukciji Kranjske ceste.

Na seji OS pa se je z obravnavo razkril {e en paradoks; namre~, ob~inski svetniki smo dobili druga~no razli~ico projekta kot ~lani odbora za prostor, ki so svojo na seji pred tem tudi potrdili. Je {lo za malomarnost ali namerno manipulacijo?

O~itno je `upan `elel osnutek odloka sprejeti na vsak na~in, saj ve, da pri sprejemanju predloga v drugi fazi lahko vsebino spreminjamo samo z amandmaji, kar pa je ob

Kranjska cesta v Radovljici Foto: Zvone Prezelj

4

`upanovi koaliciji prakti~no nemogo~e dose~i. @upan glasno poudarja svoje zavedanje, da se obnov in {iritev ob~inskih in dr`avnih cest ne da izvesti brez razumevanja in usklajevanja s prizadetimi krajani, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj se te modrosti ne dr`i in stali{~a krajanov ne preveri neposredno.

Popolnoma se pridru`ujem ugotovitvi, da so v demokraciji klju~nega pomena: razumevanje, sodelovanje, dialog ter priznavanje argumentov ter pripravljenost na kompromis med javnim ter zasebnim interesom. Zato od `upana pri~akujemo ve~ modrosti in zavedanja ko~ljivosti primera. Osnutek kupoprodajnih pogodb z oznako “Razlastitev” prav gotovo ni naletel na odobravanje lastnikov zemlji{~ na Kranjski cesti.

Prepri~an sem, da se z druga~nim pristopom ta problem da re{iti. Predlagam, da se odlok o prostorskem na~rtu rekonstrukcije Kranjske in Gradnikove ceste v Radovljici razdeli na dva dela. Ne vidim razloga, zakaj ne bi Gradnikove ceste na odseku od Sport penziona Manca do trgovine Spar obravnavali kot samostojen projekt? Kot vem, tu ni nikakr{nega nasprotovanja.

Ni mi znano, ali je ob~ina pridobila vsa potrebna zemlji{~a, ki so potrebna za rekonstrukcijo, ki predvideva tudi izgradnjo plo~nika. Dvomim

pa v mo`nost izgradnje, saj predvidena sredstva v prora~unu po moji oceni niso zadostna, da bi gradnjo uresni~ili {e letos. ^e pa `upan s projektom rekonstrukcije na Kranjski cesti misli resno, potem ovir ne bi smelo biti. Predlagam, da v aprilu in maju na seji ob~inskega sveta, lahko je tudi izredna, problematiko pripeljemo do re{itve. Krajevna skupnost Radovljica, pa tudi sam osebno podpiram rekonstrukcijo omenjenih cest, seveda ob upo{tevanju vseh razumnih pogojev, pripomb in stali{~ prizadetih krajanov.

Ker `upan v zgoraj omenjenem prispevku govori o cestah “tak{nih in druga~nih”, je videti, kot da se posipa s pepelom.

Ceste na celotnem obmo~ju v ob~ini so na mnogih odsekih v izredno slabem stanju. K `upanovem na{tevanju bodo~ih projektov cestne infrastruktutre bi sam lahko dodal dolg seznam, vendar bom na{tel le tiste, ki so najbolj potrebne rekonstrukcije: regionalna cesta Lancovo-Zg. Lancovo, LipnicaPodnart, Lipnica-Kropa-Jamnik, ceste na obmo~ju KS Dobrava.

V nastajajo~em ob~inskem razvojnem na~rtu bo potrebno dolo~iti lestvico pomembnosti glede cestne infrastrukture, saj imamo ob~ani pravico do urejenih, predvsem pa varnih cest.

30. REDNA SEJA OB^INSKEGA SVETA

V znamenju tridnevnega zasedanja, preobilice gradiva in tajnega glasovanja Gradivo, te`ko kar dva kilograma, je tokrat obsegalo 22 to~k dnevnega reda, potrebni pa so bili trije dnevi, kar dokazuje, da je `upan slabo na~rtoval termine sej OS. Ko to pi{emo, je tretji dan seje {e pred nami. @upan je namre~ `e v decembrskem na~rtu dolo~il, da so tri leto{nje seje povsem dovolj, da v miru zaklju~i mandat. Kako prebrati in tudi pre{tudirati ve~ kot tiso~ strani gradiva v tednu dni in se pravilno odlo~ati, si svetniki ne znamo razlo`iti druga~e kot s tem, da je to storil namenoma, da bi bili svetniki zaradi zahtevnosti in koli~ine gradiva ~im manj pripravljeni in nepozorni.

Pri uvodni to~ki »imenovanja in volitve« je bil po odstopu predsednika komisije Antona Kapusa izvoljen predsednik LDS Primo` Jegli~. Imenovanje ima grenak priokus, saj s pravne slu`be niso podali verodostojnega tolma~enja glede mo`nosti kandidiranja vseh svetnikov. Kandidatura samostojne svetni{ke skupine, ki je izstopila iz LDS-ove skupine, je bila namre~ zavrnjena. Na tajnem glasovanju je Jegli~ prejel samo dva glasova ve~ oz. 12 ZA, 10 PROTI. Iz razprave je bil umaknjen predlog za imenovanje direktorice javnega zavoda Turizem Radovljica, kajti ugotovljeno je bilo, da predlagana kandidatka ne izpolnjuje razpisnih pogojev.

Razpis bodo ponovili v mesecu aprilu.

Z rebalansom prora~una ob~ine Radovljica se zagotavljajo sredstva med drugim za obnovo prostorov v ZD Radovljica, atletski park Radovljica, villo rustico v Mo{njah, Knji`nico A. T. Linharta Radovljica in ^ebelarski razvojnoizobra`evalni center Gorenjske.

Na predlog Zvoneta Prezlja sta bila z amandmajema sprejeti dve prora~unski postavki; KS Radovljica bo prejela nekaj ve~

kot 13.000 evrov za kritje stro{kov zimske sezone 2009/10. Spor med KS Radovljico in Ob~ino se je vlekel ve~ kot leto dni, saj je `upan neutemeljeno odlo~il, da se sredstva za zimsko slu`bo naka`ejo v vi{ini 80 odstotkov, ostalo pa KS krije iz lastnih virov. Pobudo je Prezelj utemeljeval tudi z dejstvom, da je kot predsednik KS Radovljica, kljub nepodpisani pogodbi med KS in Ob~ino, z izvajalcem zimske slu`be podpisal pogodbo, ki je zagotavljala optimalno kvalitetno vzdr`evanje, zavedajo~ se, da je Radovljica med drugim tudi upravno sredi{~e ob~ine in regije, zato mora biti temu primerno vzorno urejena.

V primeru KS Lesce pa se zgodba vrti okrog neporabljenih sredstev, namenjenih za letno vzdr`evanje cest, posledi~no pa z odvzemom sredstev v vi{ini 28.708 evrov. V amandmaju smo obrazlo`ili, da KS Lesce omenjenih sredstev ni porabila predvsem zato, ker je menila, da jih ni racionalno vlagati v obnovo cest, med tem ko gradnja avtoceste na njenem obmo~ju {e poteka. Na tajnem glasovanju sta dobila oba amandmaja potrebno ve~insko podporo.

Odlok o ob~inskem podrobnem prostorskem na~rtu za rekonstrukcijo Letali{ke ceste ni dobil podpore. Na javnem glasovanju so svetniki z 8 glasovi PROTI in 7 ZA, zavrnili odlok. Zakaj »na javnem glasovanju«? O~itno `upan odlo~itve ni sprejel kot dokon~ne, zato je eden izmed svetnikov njegove koalicije v nadaljevanju prekinjene seje ugotovil, da {tetje direktorja ob~inske uprave ni bilo to~no, saj je po njegovem predlog odloka podprlo najmanj 9 svetnikov. Na posvetu s svetni{kimi skupinami smo svetniki opozicije ostro nasprotovali kakr{nemukoli ponovnem pre{tevanju in

opozorili, da je `upan `e objavil, da je bil odlok zavrnjen.

Pred koncem seje smo opozicijski svetniki vlo`ili ugovor, v katerem smo ponovno protestirali proti ponovnem pre{tevanju.

Menimo, da 58. ~len poslovnika, ki sicer svetniku omogo~a ugovor na izid glasovanja zaradi napake, velja izklju~no v primeru takoj{nega odziva oz. protesta, neposredno po tem, ko `upan objavi izid glasovanja. Nikakor pa to ne velja z enodnevnim zamikom.

V razpravi na izhodi{~a razvojnega na~rta Ob~ine Radovljica (RNO) smo svetniki SDS opozorili, da mora biti razvojni program tak, da bo dose`ena velika stopnja verjetnosti, da bo uresni~en.

Poudarili smo, da je bistvo za obravnavo izhodi{~ izdelava enotnih kriterijev in prioritet, samo tako se lahko ognemo razli~nim pritiskom, ki prihajajo s strani lobijev in aktualne politike. Kriteriji morajo biti postavljeni tako, da bodo na ~im manj subjektiven na~in opredelili, kako se bodo v prihodnosti razvijala podro~ja, kot so gospodarsko, kulturno in dru`beno. Razvojni na~rt je potrebno oklestiti razli~nih postavk, ki ne sodijo v RNO, ki bo tako postal tudi preglednej{i, smo enotni v stranki. Anton Poga~nik je v razpravi opozoril na pomen prihodkovne strani. Ob~ina bi morala dati poudarek razvoju con za delovanje podjetnikov, obenem pa jim nuditi tudi olaj{ave, ki bi omogo~ale razvoj in odpiranje novih delovnih mest, je poudaril.

Zahtevali smo, da se dinamika vlaganj na postavkah komunalne infrastrukture bistveno pove~a. Ob tem je Janez Kaltenekar dejal: »Ne znam si predstavljati, da je za rekonstrukcijo ceste Srednja Dobrava–Mi{a~e–Oto~e namenjenih le 120.000 evrov, obnova pa naj bi potekala kar tri leta. [e bolj nedopustna je

postavka Ureditev krajevnih cest v KS Dobrava, za kar je namenjenih 80.000 evrov, dela pa naj bi bi bila kon~ana v 10 let. Podobna situacija je pri povezovalnem vodovodu Radovljica–Kamna Gorica, povezava na vodovod Radovna, predvidena realizacija pa je od 2010. do 2020. leta. Nesprejemljivo!«.

Svetniki SDS pri~akujemo, da se bomo {e pred sprejemanjem ORN najprej dogovorili o kriterijih, {ele po tem pa naj bi sledilo obravnava in sprejem izhodi{~ za pripravo razvojnega na~rta do leta 2020.

Pri to~ki »Sklep o soglasju k ceni Socialne varstvene storitve – pomo~ na domu – socialna oskrba na domu« je predsednik odbora za zdravstvo in socialno varstvo Marjan Vidic zahteval pojasnilo, zakaj po sklepu odbora ni prilo`en finan~ni izra~un za primer, da se dele` sofinanciranja ob~ine pove~a na 70 odstotkov. Pravega pojasnila ni dobil, zato je v razpravi dokazoval, da imajo mnoge ob~ine veliko ve~ posluha pri dodeljevanju pomo~i pri oskrbi na domu.

Izra~unal je, da se pri povi{anju za s strani odbora predlaganih 8 odstotkov obremeni prora~un v vi{ini 8.000 evrov, za kar je sredstev na postavki dovolj. Za primerjavo je izpostavil predvideno investicijo »son~na plo{~ad« in »premi~na streha« na kopali{~u Radovljica v vi{ini 250.000 evrov, za katero se, po Vidi~evih besedah, o~itno nih~e ne razburja. Ob tem se je {e vpra{al, kako to, da se za obnovo oken po osnovnih {olah in v zdravstvenem domu niso na{la potrebna sredstva. `al `upan ni hotel prisluhniti upravi~eni pobudi za pomo~ starej{im oskrbovancem na domu, nasprotno, trdi, da bo to mo`no {ele s ponovnim rebalansom ob~inskega prora~una.

Svetni{ka skupina OO SDS Radovljica

5 3

GOSPODARSKA KRIZA

Stanje je bolj resno, kot si priznamo Ob~inski odbor SDS Radovljica je 10. marca v Hotelu Krek v Lescah organiziral javno tribuno o pere~i problematiki slovenskega gospodarstva z naslovom KAKO IZ RAZVOJNE KRIZE. Gostje Zofija Mazej Kukovi~, predsednica gospodarskega foruma SDS, mag. Bernard Br{~i~, asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter dr.

Marjan Poga~nik, direktor podjetja Iskra Mehanizmi iz Lipnice, so spregovorili o trenutnem gospodarskem stanju pri nas in v Evropi, o posebnostih slovenske ekonomske politike, ve~ pa se zadr`ali ob problemih, zna~ilnih za mala in srednja podjetja ter pla~ilno nedisciplino, ki pesti tudi radovlji{ka podjetja.

Mag. Bernard Br{~i~ je uvodoma dejal, da Slovenija ni le v gospodarski krizi, pa~ pa je gospodarsko zlomljena, kar vsekakor dokazuje tudi {tevilo brezposelnih in pa podatek, da je {estindvajset tiso~ delavcev vklju~enih v programe subvencioniranja delovnega ~asa, kar je toliko kot v devetdesetih letih. A to ni edina {tevilka, ki dokazuje resnost stanja; ~e se postavimo ob bok dr`avam Evropske unije, bele`imo enkrat ve~ji padec gospodarske rasti - s 6 odstotki javno finan~nega primanjkljaja pa ne izpolnjujemo pakta o rasti. »Najhuje je v polju fiskalne politike, ta je izrazito razbrzdana; namre~ javna poraba se je pribli`ala 50 odstotkom porabe BDP. Postali smo fiskalni bolnik, o tem pa govori 34-odstotni javni dolg, kar je 50-odstotno pove~anje, torej smo prvaki v pove~evanju javnega dolga,« je stvarno nizal mag. Br{~i~. »Makroekonomski podatki in drugo dogajanje me navdajajo s tesnobo, da tonemo v

6 2

Dr. Marjan Poga~nik, mag. Bernard Br{~i~, Zofija Mazej Kukovi~ ter predsednik OO SDS Radovljica Zvone Prezelj, ki je vodil pogovor.

vsesplo{ni dru`beni razkroj. Ne `elim, da delimo la`ni optimizem predsednika vlade, ~e{, prihaja pomlad in z njo nova naro~ila. Tesnobnost, ki jo je bilo ~utiti pri mag. Br{~i~u, bi rada omeh~ala,« je razpravo nadaljevala Zofija Mazej Kukovi~, a `e naslednje informacije, med drugim 160 tiso~ javnih uslu`bencev, odmiranje malih in srednjih podjetij ter vsakodnevni ste~aji, vse to zaradi nepla~ilne discipline, ka`ejo na zaskrbljujo~e stanje. Povrnila se je v mandat, ko je bila stranka SDS na oblasti: »No~em hvaliti rezultatov, ki smo jih dosegli, vendar si upam trditi, da je bilo druga~e.

Zdaj pa se dogaja, da se ljudje navajajo na »nedelo«, saj socialna pomo~ ne more biti stimulacija. V svoji knjigi Voz

na strmini (Bele vode, 2008, cena 12 evrov) Mazej Kukovi~eva, ki bo v kratkem nastopila mandat kot osma slovenska evroposlanka, govori o tem, kako podjetje lahko postane uspe{no. Res, da obdobja, kakr{no je bilo, ne bo ve~, a z miselnim naporom se da pririniti iz te`av, je prepri~ana.

V podjetju Iskra Mehanizmi `e skozi krizo Dr. Marjan Poga~nik je odgovoril na vpra{anje Zvoneta Prezlja, ali vlada stimulira ohranjanje delovnih mest. »Do tega sre~anja sem imel {e nekaj optimizma, zdaj pa me skrbi, ali bojazen o razpadu nekega sistema vrednot ni upravi~ena.«

V podjetju Iskra Mehanizmi se je krizno obdobje za~elo jeseni leta 2008. Naro~ila so v le nekaj tednih padla za 30 do 40 odstotkov, se spominja Poga~nik, v Sloveniji pa so v tem ~asu o krizi {ele za~eli razmi{ljati. Odpu{~anju zaposlenih se vodstvo podjetja ni moglo izogniti, saj so vladni ukrepi za ohranjanje delovnih mest za~eli veljati {ele, ko je podjetje `e {lo skozi najhuj{o krizo. To so jim pomagali prebroditi izklju~no novi projekti v letu 2009. [e lani je bila kriza ob~utna, vsaj na za~etku leta, je povedal dr.

Poga~nik, za na{ ~asopis pa stanje {e dodatno pojasnil: »Do konca lanskega leta smo z novimi posli nadomestili izpad v za~etnih mesecih in celo pove~ali obseg prodaje glede na leto 2008. Tudi letos

GOSPODARSKA KRIZA se naro~ila pove~ujejo, prav tako pa na novo zaposlujemo delovno silo. Pasivna pomo~ v obliki podpore delavcem na domu ne pomaga kaj dosti, ~e ni novih poslov, ~e ni rasti. In prav tu bi bilo potrebno narediti najve~ tudi na nivoju dr`ave.

Glavna pobuda je sicer zagotovo na ramenih vodstev podjetij, toda prav gotovo je bolje stimulirati rast, nove kratkoro~ne projekte oziroma posle, ki lahko hitro prinesejo zaposlitve, kot pa ~akanje na delo, ki bo mogo~e pri{lo ali pa tudi ne. Pomo~ dr`ave v obliki ukrepov se mi v tem smislu zdi porazna. Poleg tega pa so v tem izhodu iz krize podjetja, predvsem tista, ki so zaposlovala te`je zaposljivo delovno silo z ni`jimi pla~ami do`ivela enkraten nenormalen dvig minimalne pla~e, kar posledi~no pomeni, da bo, po moji oceni, v dveh letih izgubilo delo vsaj {e 50 tiso~ te`je zaposljivih ljudi v Sloveniji. Da pa je mera polna, vse obljube o isto~asnem razbremenjevanju gospodarstva niso do`ivele prav nobene realizacije. Sedaj bodo, poleg vi{je mase pla~, podjetja pla~evala {e vi{je prispevke in davke na te pla~e in s tem dodatno polnila dr`avni prora~un. Zato se mi tak{en pristop k izhodu iz krize, ko naj bi si vsi prizadevali za ve~ poslov in s tem ve~ delovnih mest, zdi diletantski,« zaklju~uje dr.

Marjan Poga~nik.

in nepremi~ninski baloni; ve~na nelikvidnost je koncentrirana v gradbeni{tvu. Vse te razmere pa ban~nikom narekujejo previdnost,« raz~lenjuje mag.

Br{~i~ in dodaja, da opravilno sposobna podjetja v ~asu krize ne vstopajo v investicije, ki so bile pred leti generator rasti. V lu~i te presoje je vlada reagirala z vrsto jamstvenih shem, ki pa so s strani dr`ave potrata. »NLB ima poldrugo milijardo depozitov. Kaj po~ne s tem denarjem, se spra{uje in hkrati odgovarja: »Denar namenjajo kupcem stanovanj in varljivim gradnjam, torej na nepremi~ninski trg, namesto da bi ga plasirali v gospodarstvo. Tako se ustvarja umeten vtis, da je kapital lahko dostopen.« Zato je na mestu predlog, naj bi se izvedla likvidacija investicijskih nalo`b.

Seveda, razvpiti krediti, ki so se zgodili La{kemu, Merkurju, Istrabenzu, ... in njihovim protagonistom bi se morali vrniti. »Gniloba sistema sta dr`avni banki, ki sta dali 'politi~ne kredite'!« je odlo~en. »Ker je bil lanski poslovni izid dr`avne banke negativen, je to o{kodovanje javnih sredstev; zahtevali bodo dokapitalizacijo, a v resnici bo to le sanacija,« je napovedal mag. Br{~i~.

Zunanji dolg Slovenije je 40 milijard evrov, na{a vlada pa zasebni dolg transformira v javnega. Kako bo dr`ava to odpla~evala, je resen problem in mlinski kamen naslednjih generacij.

»Gniloba« sta dr`avni banki

Protikrizni ukrepi, ~arobna palica?

Mag. Bernard Br{~i~ je pogovor nadaljeval s tezo o kreditnem kr~u, namre~ ban~ni sistem servisira projekte, ki generirajo pozitivni denarni tok. ^e se podjetje na krizo ne odzove z odpu{~anjem, potem pri~akujejo ban~no financiranje – zato je sedanja kriza v resnici ban~na kriza, tipi~na monetarna kriza, podobna kot je bila leta 1929/30.

Zofija Mazej Kukovi~ je bila stvarna: »^e so blagajne prazne, ~arobne palice ni. Tudi zni`anje zaposlenih, kot ga je obljubil premier, je premajhno, pokojninska reforma pa ne bi smela biti aktualna prav zdaj, ko je toliko mladih brezposelnih. Ko se borimo s krizo, je treba postaviti prioritete, in brezposelni ne bi smeli zgolj ~akati na socialno pomo~.«

»Banke so {e pred ~asom obilno kreditirale in tako dajale vtis, da je dostopnost kapitala ugodna, zato nastajajo finan~ni

Nenazadnje, ~e ne bo dela, tudi odpla~evanja kreditov ne bo, je dodala in nato opozorila,

da je dr`ava brez razvojne komponente. V gospodarskem forumu SDS se bodo letos sre~ali z mnogimi pomembnimi ljudmi gospodarstva vsega sveta, je {e povedala predsednica gospodarskega foruma SDS. »^eprav na stranki ne pri~akujemo, da bodo sre~anja prinesla ~ude`no odre{itev, pa je to pomembno predvsem tudi zato, ker ljudje potrebujemo drug drugega.« Mazej Kukovi~eva je nagovor zaklju~ila z vpra{anjem, ali se v ob~ini zavedamo, kako zanimivo je le{ko podjetje @ito Gorenjka za tr`i{~e, kakr{no je Kitajska.

Gostje so nato odgovarjali na vpra{anja poslu{alcev. Ta so nakazovala predvsem probleme okoli pla~ilne nediscipline, nezmo`nosti manj{ih podjetij, da bi si na trgu izborila naro~ila, saj jih izpodrinejo velika podjetja, predvsem pa je bilo izpostavljen problem ste~ajne mase, saj mala podjetja tako najve~krat ne uspejo dobiti pla~ila za svoje delo.

Na retori~no vpra{anje, kaj stranka SDS, ~e bo osvojila naslednji mandat, sploh {e lahko stori za izbolj{anje razmer, je mag. Br{~i~ spomnil na dedi{~ino prej{njih komunisti~nih struktur, Klientelizem, Kriminal, Korupcijo. In vendar, pravi, bodimo kriti~ni: »3 K tudi Jan{eva vlada ni ovrgla, afere

Pivovarne La{ko, Luke Koper idr. segajo {e v prej{nji mandat.« Spra{uje se, ali je desnica sposobna narediti potrebne korake, ki bodo vodili stran od propadanja moralnih vrednot in razkroja dru`be, kajti sodomitske in pederasti~ne afere so simbol razkroja dru`be in ne le personalni obrat.

Kako iz krize je ~arobno vpra{anje, odgovor pa zelo preprost, vendar le na videz in na splo{no. »Delo je vrednota, odrekanje in var~evanje pa pomo~ iz krize. Sistem gospodarstva naj temelji na ustvarjenem, ne pa na prerazdeljevanju. Je tega desnica sposobna?« se je vpra{al Bernard Br{~i~ in zaklju~il, da je ~as za rekonceptualizcijo politike, saj nimamo prave me{~anske stranke, so le variacije na temo socializma vseh barv.

Zofija Mazej Kukovi~ se je strinjala s svojim predhodnikom, da v ~asu vlade SDS ni bilo postorjenega dovolj, v zagovor temu pa pojasnila, da so tvornej{e korake prepre~evale stare strukture zaposlenih v dr`avnih slu`bah. Vsekakor, je prepri~ana, dana{nje razmere zahtevajo druga~no regulativo.

Eva Sen~ar

7 3

POSLANCI SDS NA OBISKU

Podjetja v ob~ini: Elan, Hypex in Eko-RPM Obisk poslancev v ob~inah ter njihovih podjetij in ustanov so v prvi vrsti namenjeni pristnemu stiku ter vpogledu v gospodarski in dru`beni utrip ob~ine in ob~anov. Februarja so bili tako poslanci SDS, Vinko Gorenak, Ivan Grill, Robert Hrovat in mag. Andrej Vizjak (nekdanji minister za gospodarstvo) na obisku v treh podjetjih radovlji{ke ob~ine, pridru`ila pa sta se jim {e evroposlanka Romana Jordan Cizej in dr`avni svetnik Bogomir Vnu~ec.

V Elanu Begunjski Elan je {e danes eno najprepoznavnej{ih slovenskih podjetij v svetu. Smu~i ostajajo paradni konj skupine Elan, saj s tehnologijo WaveFlexTM in dovr{enim izgledom v svetu veljajo za vrhunskega proizvajalca smu~i in sne`nih desk. Druga divizija je navti~na, tretja storitvena. Skozi proizvodne hale, kjer izdelujejo jadrnice in smu~i, sta goste vodila tehni~na direktorja Sre~ko Kav~i~ in Miran Pristavec. Sledil je sprejem pri predsedniku uprave Elana dr.

Robertu Ferku. Na ~elu

podjetja je od februarja lani, torej natanko leto dni. Svoj predstavitveni govor je za~el z besedami. »Elan je tudi avantura,« pri tem pa mislil na dedi{~ino, ki jo je podedoval, in na izzive, s katerimi se bo sre~eval v prihodnosti. In vendar, pravi, ga prevzame poseben ob~utek, ko pride v tujino, in mu kot predstavniku Elana izka`ejo spo{tovanje. Ko je stopil na ~elo podjetja, je to imelo 54 milijonov terjatev, danes so finan~ne obveznosti Elana 27 milijonov evrov.

Smu~arska divizija je lani prinesla 56 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, navti~na 22 milijonov, storitvena pa 7 milijonov evrov (gradili so tri {portne dvorane na Hrva{kem). Pred smu~arsko sezono so veliko investirali v marketing in tako pokrili 7,5 odstotka svetovnega smu~arskega trga, na katerem se je v leto{nji sezoni prodalo tri milijone parov prodanih smu~i ter 2 odstotka vseh potreb po sne`nih deskah – proizvodnjo teh imajo v Avstriji.

Prav tako je predsednik uprave Elana dejal, da smu~arsko tr`i{~e spreminja svojo strukturo ter raste najem smu~i in celotne opreme. Za navti~no divizijo je bilo leto 2007

Poslanci SDS so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo smu~i in jadrnic v Elanu.

8 2

posebno, kajti banke so bile zelo agresivne, trg pa manj{i predvsem zaradi lizinga - ta posel je zelo problemati~en, je povedal dr. Ferko, saj proizvajajo jadrnice in motorne ~olne, slednje je bila »zgre{ena investicija nekoga, ki je imel prevelike apetite.« Lani so prodali le devet motornih ~olnov. Njihov adut so plovila nove generacije za leto 2011, naro~il imajo dovolj, zato so morali {e dodatno zaposlovati.

Nov investicijski ciklus za sodobnej{o serijo plovil pa bodo zaklju~ili v letu 2013.

Nenazadnje, nih~e ne `eli kupovati zastarelih plovil, ki so jih razvijali pred desetletjem.

Skupina Elan ima trenutno 750 zaposlenih. Potop enega podjetja znotraj skupine bi lahko pomenil celotni potop, razmi{lja. Zato je treba zni`ati fiksne stro{ke. Smu~arski trg se je lani zni`al le za 30 odstotkov, medtem ko se je svetovni navti~ni za 60 odstotkov, 120 plovil je bilo te`ko prodati. Trend padanja tako za prvo kot za drugo divizijo se je zdaj ustavil.

Vodstvo si trenutno najbolj prizadeva za refinanciranje celotnega dolga. »Kot pravni subjekt moramo zni`evati stro{ke, tega pa bank o~itno ne

zanima,« je zaskrbljen. Drugi del poti proti poslovnemu uspehu je vsekakor pocenitev dr`ave, meni, tretji ukrep pa ureditev razmerja med fiksnimi in variabilnimi stro{ki, ki mora biti v korist zadnjih. Ob tem je omenil tudi izku{nje s podjetjem iz Brnce; v obdobju, ko so zaposleni brez dela, skrb zanje prevzame dr`ava.

Svetovna ekonomska kriza {e ni mimo, vendar vidimo `e danes, da jo bo Skupina Elan bolje premostila kot marsikateri od njenih mednarodnih konkurentov. Tako bo Skupina Elan tudi v prihodnje ostajala eden redkih {e neodvisnih proizvajalcev {portnih izdelkov v panogi, ki je v zadnjem desetletju pri~a globalni koncentraciji, je {e dejal predsednik uprave Skupine Elan dr. Robert Ferko.

V Hypexu V podjetju Hypex d.o.o. je poslance sprejel direktor in ustanovitelj podjetja, Janez Grilc. Podjetje ima v industrijski coni v Lescah sodobne poslovno proizvodnje prostore, trgovino ter skladi{~e. Ste~aj Verige {e vedno ni zaklju~en, na teritoriju tega nekdaj

Pogovor poslancev SDS s predsednikom uprave Skupine Elan, dr. Robertom Ferkom.

POSLANCI SDS NA OBISKU velikega podjetja pa veliko lastnikov, je ob slabo urejeni zakonodaji potrebno za vsako odlo~itev pridobiti soglasje vseh lastnikov, je najprej povedal direktor.

Leta 1982 je Grilc osnoval obrtno podjetje s proizvodnjo pnevmati~nih in hidravli~nih priklju~kov ter ventilov. Potreba tr`i{~a je pokazala veliko ve~, in tako je pred natanko dvajsetimi leti nastalo dana{nje podjetje – dru`insko podjetje s 40 zaposlenimi. Te`ave pred leti, ki so jih povzro~ile tr`ne razmere in nekajletna prekinitev proizvodnje, so danes pozabljene. Tr`i{~e zalagajo z elementi industrijske avtomatizacije in industrijske opreme za strojegraditelje, vzdr`evalce, instalaterje in obrtnike. Proizvajajo pnevmatiko, linearno, profilno, procesno in merilno tehniko ter hitre spojke in vtika~e, izvajajo pa tudi storitve. »Na{i izdelki nimajo visoke tr`ne vrednosti, ve~ ali manj so vezani na gradbeni{tvo. Danes izdelujemo stvari, ki smo jih nekdaj kupovali, recimo na Hrva{kem, zdaj pa je ravno obratno,« nadaljuje s predstavitvijo podjetja Janez Grilc. »Ker je slovenski trg majhen in bolj specifi~en, izva`amo v 15 evropskih dr`av, od Skandinavije do Tur~ije.

Padec v ~asu recesije ni tako velik, uredili smo ga s politiko

tr`enja in s proizvodnjo izdelkov, ki so na tr`i{~u redki.

Padec proizvodnje se je pri~el zmanj{evati lani decembra, kar je presenetljivo. Bolj na {iroko se nam je odprlo italijansko tr`i{~e, letos pa se bojimo, kako bomo prodajali v Sloveniji.« V tem ~asu na~rtujejo posodobitev proizvodnje – novi stroji, ki bodo zamenjali osem starih, bodo povsem robotizirani. Vedno so problem sredstva za investicije, seveda, najve~ja te`ava je predvsem tudi pla~ilna nedisciplina. Njihova prednost je fleksibilnost ter {iroka ponudba artiklov, je predstavitev zaklju~il Janez Grilc.

V EKO-RPM Tudi to podjetje je dru`insko in ima svoje prostore v le{ki industrijski coni na obmo~ju nekdanje Verige. Kratica imena pomeni proizvodnja, trgovina in monta`a ekolo{ke opreme.

Proizvajajo plo{~e, folije, cevi in profile iz plasti~nih mas (proizvodnja priklju~kov za hi{no in zunanjo kanalizacijo iz polipropilena). Podjetje so ustanovili Peter, Andrej in Marija Ravnikar in je danes vodilno v Evropi po kakovosti izdelkov iz plasti~nih mas.

Eva Sen~ar

Gostje so si ogledali sodobne poslovne prostore in tehnolo{ko dovr{eno proizvodnjo v podjetju Hypex.

Iskrica za skupni lep{i jutri Tudi SDS se zaveda krize, ki ji na lokalni ravni botrujejo vse stranke v odnosu na kar 12 civilnih iniciativ, vzniklih v zadnjih {tirih letih. Zato podpira vseh pet na~elnih pri~akovanj za dvig ob~ine iz recesije: 1. @upan naj bo ~astna in v `ivljenju uspe{na oseba, funkcija pa le simboli~no nagrajena!

2. Ob~inski svet naj sestavljajo ob~ani iz zaokro`enih bivalnih okolij. S prora~unom okoli 20 milijonov evrov naj se upravlja transparentno in odgovorno v dobrobit ob~anov – delovno mesto na ob~inski upravi ni samo sebi namen!

3. Strokovna ob~inska uprava naj bo vodena nepoliti~no in projektno posebej za u~inkovito pridobivanje evropskih in dr`avnih sredstev!

4. Komunala naj preraste v neprofitno razvojno podjetje s strokovnim gospodarjenjem javne infrastrukture!

5. Krajevne skupnosti naj se organizirajo projektno v prid razvoju krajevnih programov!

Zato ob~ani in ob~anke: ne verjemite 'politikantom', da je ukvarjanje z javnim dobrim umazano. To je ~astno delo, ki ob strokovni upravi lahko veliko pripomore k trajnostnemu razvoju ob~ine Radovljica. (pobudnik »ZA BOLJ[O OB^INO RADOVLJICA« je uredni{tvu znan)

Poslanka SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizej in lastnik podjetja EKO-RPM Peter Ravnikar med predstavitvijo podjetja.

9 3

IN MEMORIAM

Dr. Cene Avgu{tin (1923 - 2010) 30. marca je sklenil `ivljenjsko pot dr.

Cene Avgu{tin, v strokovnih krogih eden najbolj spo{tovanih umetnostnih zgodovinarjev, muzealcev, konservatorjev in med ljubitelji sodobne likovne umetnosti eden najbolj priljubljenih likovnih kritikov. Hkrati je bilo njegovo strokovno delovanje vselej tesno povezano z rodno Radovljico. Naj bodo naslednje vrstice skromna oddol`itev velikemu ~loveku, mentorju in prijatelju.

Rojen je bil 2. januarja 1923 v Radovljici.

Leta 1952 je diplomiral na oddelku za umetnostno zgodovino in etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, naslednje leto je postal kustos in upravnik novoustanovljenega Mestnega muzeja v Kranju. Za~el je orati ledino na muzejskem podro~ju in po zaslugi intenzivnega zbiranja ogro`enega gradiva in prirejanja razstav v nekaj letih postavil temelje muzejstva v Kranju.

V petdesetih letih je skrbel tudi za organizacijo spomeni{kega varstva na celotnem gorenjskem obmo~ju. V letih 1953 do 1960 je bil predsednik Okrajne spomeni{ke komisije v Kranju, v letih 1963 do 1965 je ob vodenju kulturnozgodovinskega oddelka muzeja opravljal tudi naloge v. d. ravnatelja Zavoda za spomeni{ko varstvo v Kranju.

Leta 1954 je postal pobudnik galerijske dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem.

Naslednja {tiri desetletja je skrbel, da so bila vrata galerij v Kranju vselej na ste`aj odprta tako uveljavljenim ustvarjalcem kot mladim avtorjem. Obenem je sodeloval z mnogimi galerijami v drugih slovenskih krajih, tesne stike je vzpostavil tudi z Beljakom in Innsbruckom. Likovne kritike je objavljal v razli~nih ~asopisih, revijah in samostojnih publikacijah. Leta 1970 je prisluhnil `elji slovenskih fotografov – v okviru muzeja je bil ustanovljen Kabinet slovenske fotografije, ki je med muzejskimi in galerijskimi institucijami opravil pionirsko vlogo pri zbiranju fotografij in fotografskega gradiva ter prirejanju fotografskih razstav. Intenzivno je spremljal tudi ljubiteljsko likovno dejavnost, v letih 1973 in 1983 je bil predsednik Zdru`enja likovnih skupin pri ZKOS. Med letoma 1965 in 1972 je bil ravnatelj Gorenjskega muzeja v Kranju, kasneje muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerij. Njegov tehten prispevek je bilo mogo~e zaslediti pri muzejskih raziskavah, {tudijah in publikacijah, pri snovanju Pre{ernovega spominskega muzeja sredi {estdesetih let ter ureditvah muzejskih zbirk v Mestni hi{i (mdr. zbirka srednjeve{ke umetnosti s plastikami in kopijami fresk) in v Baro~nem dvorcu, kjer je leta 1986 postavil izbor del starih slikarskih mojstrov od 16. do 19. stoletja. Skorajda ni bilo muzejske ali galerijske prireditve, na kateri ne bi bilo zaslediti ustvarjalnega dele`a dr. Ceneta Avgu{tina.

10 2

Kljub temu, da je bil razpet med ve~plastnim delovanjem na podro~ju muzealstva, likovne kritike in konservatorstva, se je intenzivno posve~al znanstvenemu raziskovanju. Leta 1971 je bil promoviran za doktorja znanosti umetnostnozgodovinskih ved. Doktorsko disertacijo »Zgodovinsko-urbanisti~ni in arhitekturni razvoj Kranja« je dopolnil z novimi dognanji in jo leta 1999 izdal pod naslovom »Kranj – Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja« pri Znanstvenem in{titutu Filozofske fakultete v Ljubljani.

Avgu{tinovo znanstveno in raziskovalno delo je med drugim zajemalo urbanisti~ni, naselbinski in arhitekturni razvoj gorenjskih mest in trgov v primerjavi z ostalimi slovenskimi in srednjeevropskimi mesti, spremljanje in ugotavljanje preobrazb me{~anske hi{e od njenega nastanka v srednjem veku do razkroja cehovskega na~ina gospodarjenja ter preu~evanje arhitekturnih in likovnih sestavin ljudskega stavbarstva na Gorenjskem. Oblikoval je temeljne raziskovalne smernice in doma~e spomenike postavil v evropske okvire.

Pritegnil je bogato primerjalno gradivo in uporabil dognanja s terenskih ogledov in raziskav, na katerih je nastala bogata fotografska dokumentacija.

Strokovne prispevke je objavljal v zbornikih, periodi~nih in samostojnih publikacijah, enciklopedijah in leksikonih. Za popularizacijo kulturne dedi{~ine si je prizadeval tudi s strokovnimi in poljudnimi predavanji ter javnimi vodstvi. Ve~ kot tri desetletja je bolnikom Psihiatri~ne bolnice v Begunjah ob torkih redno predaval o umetnosti.

Dr. Cene Avgu{tin je bil ~lan odbora Kluba kulturnih delavcev v Kranju, uredni{kega odbora Gorenjske revije za kulturo, Snovanj, Kranjskega zbornika, Likovnih odsevov idr.

Deloval je kot zunanji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete, ~lan Znanstvenega in{tituta Filozofske fakultete in ~lan mednarodne delovne skupine za preu~evanje hi{ in naselij (AHF).

Prejel je ve~ nagrad: Pre{ernovo nagrado mesta Kranj (1958, 1965), Medaljo dela (1962), srebrni ~astni turisti~ni znak TZS (1974), medaljo zveze konservatorskih dru{tev Jugoslavije (1975), Odli~je Svobode z zlatim listom (1979), veliko plaketo mesta Kranj (1980), Valvazorjevo nagrado (1980), Zlato Puharjevo plaketo (1981), A`betovo plaketo (1983), Steletovo nagrado za `ivljenjsko delo (1999), Linhartovo plaketo ob~ine Radovljica (2000), nagrado Janez Puhar za `ivljenjsko delo (2009) idr. Za ~astnega ~lana so ga izbrala razli~na strokovna zdru`enja: Foto-kino zveza Jugoslavije (1982), Umetnostnozgodovinsko dru{tvo (1982), Fotoklub Janez Puhar v Kranju (1992) in Slovensko konservatorsko dru{tvo (1993). Leta 2003 je postal ~astni ob~an Ob~ine Radovljica.

Po odhodu v pokoj leta 1990 ni prekinil s pronicljivim in nesebi~nim strokovnim delovanjem, v katerem je prej kot delo videl poslanstvo. Pripravljal je strokovne razprave, posve~ene urbanisti~nemu razvoju srednjeve{kih mest na Slovenskem. V vlogi likovnega kritika je s tehtno in toplo besedo pospremil {tevilne razstave. Znal se je v`iveti v likovno delo in prizadevanja posameznega likovnika. Vselej je prisko~il na pomo~ s strokovnimi nasveti, besedilom za katalog ali zlo`enko, strokovno oceno ali ~lanstvom v `iriji. Pogosto je sodeloval tudi z radovlji{kimi slikarji in fotografi, z Galerijo [iv~eva hi{a, galerijo Avla v stavbi ob~ine, pri razstavah v Galeriji Pasa`a, v banki, v Galeriji Avsenik v Begunjah idr.

Arhitekturno in urbanisti~no dedi{~ino Radovljice in njene okolice je dr. Cene Avgu{tin predstavljal tudi na strokovnih predavanjih in javnih vodstvih. Tujim in doma~im obiskovalcem je vselej s ponosom razkazoval staro mestno jedro, ki ga je poznal do zadnjega koti~ka. Med njegove vodnike po gorenjskih mestih se uvr{~a vodnik po Radovljici (1974, ponatis 1983).

Strokovne {tudije je posvetil tudi posameznim umetnostnozgodovinskim temam, me{~anski hi{i v Radovljici, naselju Predtrg in pera~i{ki kamnose{ki delavnici.

Vrsto izsledkov njegovih raziskav rodnega kraja je razgrnila razstava »Radovljica, na{e mesto skozi stoletja«, ki je bila leta 2008 odprta v zakristijskem obrambnem stolpu.

Svetoval je pri obnovi starega mestnega jedra Radovljice in drugih spomenikov.

Dr. Cene Avgu{tin je imel Radovljico rad.

Tisti, ki smo imeli ~ast postati Avgu{tinovi sodelavci in prijatelji, se bomo ob obisku starega mestnega jedra vselej s toplino in hvale`nostjo v srcu spominjali njegovega navdu{ujo~ega in nesebi~nega strokovnega delovanja, njegove strokovne in ~love{ke {irine.

Damir Globo~nik

IN MEMORIAM

France Tom{i~, prvi predsednik SDS (1937 - 2010) so mu in po naravni poti je tako kot njegov vzornik na Poljskem Lech Walensa postal najprej delavski in nato politi~ni voditelj.

France Tom{i~ se je rodil v [marci leta 1937 kot ~etrti otrok v dru`ini s 6 otroki, `iveli so na manj{i kmetiji. Po O[ v [marci je obiskoval ni`jo gimnazijo v Kamniku, nato pa industrijsko {olo v Kranju in kasneje srednjo tehni~no {olo v Ljubljani. [tudiral je na strojni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomiral. Po diplomi je delal na in{titutu Jurij Vega. Kmalu je s trebuhom za kruhom od{el za 10 let v Nem~ijo, leta 1976 se je vrnil in se vklju~il v razli~ne iniciative, ki so sku{ale spreminjati zaostale razmere tako v svoji tovarni kot tudi v svojem lokalnem okolju.

"France Tom{i~ je bil ~lovek dejanj, ki razmer ni samo opisoval ali kritiziral, temve~ jih je spreminjal," je na `alni seji Sveta SDS v slovo od Franceta Tom{i~a, ki so ga minuli mesec pokopali v Kamniku, dejal predsednik SDS Janez Jan{a.

1987, ko je litostrojski stavkovni odbor pod vodstvom ing.

Franceta Tom{i~a ustanovil iniciativni odbor za socialdemokratsko stranko Slovenije, pa je bila zahteva po vladavini prava in svobodi organiziranja izjemno pogumno dejanje,« je {e dejal Jan{a.

»Od{el je prvi, ustanovni predsednik na{e stranke, ~lovek, ki je v ~asu boja za spo{tovanje delavskih in splo{nih ~lovekovih pravic in politi~nih svobo{~in polagal temelje slovenske demokracije.

Danes v na{i ustavi pi{e, da je Slovenija pravna in socialna dr`ava. Svoboda politi~nega in sindikalnega organiziranja je zagotovljena. [e pred 20 leti to ni bilo samoumevno. Decembra

Iz svojega `ivljenja in dela v zahodnem Berlinu je vedel, da lahko socialno tr`no gospodarstvo in politi~na demokracija delavcu zagotovita bistveno vi{ji standard in bistveno ve~ politi~ne svobode, kot pa pravljice o samoupravnem socializmu, ki jih je poslu{al v Sloveniji. O normalnem sistemu zahodne Evrope je pripovedoval svojim sodelavcem in prijateljem, sledili

Ker je bil France Tom{i~ ~lovek, ki je normalen sistem videl delovati od blizu, se tudi doma ni zadovoljil samo s teorijo, je razmi{ljal Janez Jan{a. »Postal je nosilec konkretnih sprememb.

V ~asih, ko je Komunisti~na partija suvereno obvladovala vse pore dru`be, je ustanavljal stavkovni odbor, vodil prvo politi~no stavko v nekdanji Jugoslaviji, prvi iniciativni odbor za ustanovitev politi~ne stranke in prvi neodvisni sindikat. [e posebej pa je France Tom{i~ prispeval k spremembam s pohodom litostrojskih delavcev po Celov{ki cesti ter zborovanjem pred skup{~ino in nato v Cankarjevem domu.

Tistega 9. decembra 1987, skoraj dve leti pred padcem Berlinskega zidu, se je prvi~ do temeljev zatresla enopartijska oblast v Ljubljani. Panika je bila popolna in strah pred razjarjenimi delavci in protestniki se je takratni nomenklaturi tako zalezel v kosti, da so {e danes alergi~ni, ~e samo sli{ijo besedo protest ali zborovanje. Po tistem pohodu Litostrojskih delavcev je slovensko re`imsko ~asopisje za demokrati~ne proteste izumilo besedo »ulica«.

Slovenski delavci, ki so do takrat v vseh dokumentih Zveze komunistov Slovenije formalno nastopali kot nekaj

posve~enega, kot vladajo~i razred, so naenkrat postali »ulica«. Zru{il se je pomemben ideolo{ki steber re`ima, prevara je postala o~itna. Poimenovanje stavke za protestno prekinitev dela je od takrat postalo tako sme{no, da so ta izraz nehali uporabljati celo na partijskih forumih. Pri tej spremembi je bila vloga ing. Franceta Tom{i~a odlo~ilna.

Jan{a je spomnil tudi na Tom{i~ev znamenit stavek, ki ga je izrekel na protestnem zborovanju na Kongresnem trgu, ko je bila leta 1989 prebrana Majni{ka deklaracija: "Slovenci zahtevamo svojo mo{njo, pu{ko in palico!" »Uspelo mu je, da je s preprostim stavkom izrazil bistvo zahteve po slovenski suverenosti. Preprosti ljudje so razumeli sporo~ilo odkrite besede in mu mno`i~no pritrjevali. Bil je pogumen ob pravem ~asu, sadovi njegovega poguma pa so danes vtkani v demokrati~no politi~no ureditev, sindikalni pluralizem in slovensko dr`avnost. S svojimi dejanji je na najbolj nazoren na~in pripomogel k temu, da se je Komunisti~na partija Slovenije, ki se je {e leta 1987 razgla{ala za elito delavskega razreda, razgalila pred Slovensko javnostjo kot na represijo oprta zbirokratizirana ostalina tragi~ne zgodovine.« (govor Janeza Jan{e povzela E. S.)

Ob stoti obletnici rojstva Antona Dermote Prvi koncert mednarodnega vokalnega ciklusa Mojstri pevci z naslovom Pesmi dveh domovin bo v nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri, v farni cerkvi v Kropi, posve~en pa bo stoti obletnici rojstva Antona Dermote. Argentinske in slovenske samospeve bo pel basbaritonist Marcos Fink, na klavirju pa ga bo spremljala Jelena Boljuba{. Koncert prireja ustanova Poti kulturne dedi{~ine. Drugi koncert ciklusa Mojstri pevci bo 4. junija, prav na dan stote obletnice.

Anton Dermota, slovenski operni pevec, tenorist in orglavec ter pedagog se je rodil 4. junija 1910 v Kropi. Danes velja za enega najve~jih slovenskih opernih pevcev. Po drugi svetovni vojni je zaslovel kot eden najbolj{ih interpretov likov v Mozartovih operah, pa tudi sicer se je njegova kariera za~ela vzpenjati po vojni. Pel je v mnogih slovitih evropskih opernih hi{ah. Umrl je 22. junija 1989 na Dunaju.

11 3

OTO^E-BREZJE

Od `elezni{ke postaje do kulturnega sredi{~a Oto~e so majhen, a prelesten kraj, ki ga pod dobravskimi pe~inami bo`a Sava. Skoznje se `e od leta 1874 vije `elezna cesta, po njej pa so na Brezje prihajali romarji od blizu in dale~. Leta 1940 so za ta namen zgradili imenitno `elezni{ko postajo, ob njej pa lepo uredili park s Kalinovim kipom Marije z Jezusom. Tega so leta 1954 podrli, postajo pa pred leti zaprli zaradi »nerentabilnosti«.

Ustanova Poti kulturne dedi{~ine Slovenija (sede` ima v Kropi) je postajo najela in si za~ela prizadevati za njeno obnovitev ter o`ivitev. V sodelovanju s Fundacijo za razvoj Lipni{ke doline, Slovenskimi `eleznicami, brezjansko baziliko in prizadevnimi doma~ini so oktobra lani v Marijinem parku po petinpetdesetih letih ponovno postavili Marijo – begunko z Oto~. Sledila je obnova postajne ~akalnice in `e 3. decembra, na »pre{erni dan kulture«, so odprli novo kulturno izobra`evalno sredi{~e KIS Postaja Oto~e – Brezje. Otvoritveni program je povezal skupni slovenski kulturni prostor (predstavitev antologije slovenskega pesni{tva v Italiji - Rod lepe Vide, David Bandelj; film Maja i{~e jezik - Miha Dolin{ek iz Celovca).

Za mlaj{e in starej{e KIS Postaja Oto~e – Brezje je oblikovalo ve~ tematskih programskih ciklusov.

Slovenske ve~ernice so tako najprej obudile spomin na dva znamenita Slovenca duhovnika, ki sta v teh krajih pustila {e danes vidne sledove.

Ob slovenskem kulturnem prazniku je raziskovalka Marjeta @ebovec predstavila pisatelja Janeza Jalna, marca pa je {tevilna publika u`ivala ob pripovedi in pesmih Jakoba Alja`a (MePZ KD Jakoba Alja`a Medvode, Peter Urbanija in `upnik France Urbanija). Maja bodo ve~ernice posve~ene duhovniku ter planinskemu in

12 2

Me{ani pevski zbor KD Jakoba Alja`a Medvode, `upnik France Urbanija in Slavko Me`ek. humoristi~nemu pisatelju Janku Mlakarju, junija pravniku in poslancu v dunajskem dr`avnem zboru Lovru Tomanu, julija Franu S. Fin`garju, sledi hommage skladatelju Vendelinu [pendovu, Mohorjevi zalo`bi itd. Ustvarjalna delavnica Ljudsko petje bo udele`ence popeljala v zakladnico ljudskega glasbenega izro~ila slovenskih pokrajin. Mladini bo od maja naprej namenjen raznovrsten multimedijski program z imenom »ajzen[PON«. @e to pomlad bo dokon~no obnovljen Marijin park, v katerem bo vseslovensko nevladno prostovoljno gibanje Kultura-natura.si 15. maja podelilo leto{nja priznanja za dose`ke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dedi{~ine / krajine Na{a Slovenija, prvi~ pa tudi javni opomin Prangar. V Oto~e se bodo z vlakom pripeljale prve {olske in odrasle popotni{ke skupine. Pe{ se bodo napotile po poteh kulturne in naravne dedi{~ine proti Kropi, Kamni Gorici, Rovtam, Jamniku, Ljubnem, romarji pa spet na Brezje. V obnovljenih bivalnih prostorih bodo ustvarjalne kulturno-izobra`evalne delavnice, slu`ile pa bodo tudi kot urejeno zaveti{~e za `elezni{ke in druge popotnike.

KIS Postaja Oto~e–Brezje bo

pomagala kraje in ljudi med Savo in Jelovico ponovno umestiti na zemljevid prepoznavnih in ustvarjalnih slovenskih kulturnih epicentrov.

»Nova postaja je nujna,« so odlo~ili leta 1936 » Postaja na Oto~ah je najbolj donosna in najbolj prometna postaja na gorenjski progi, seveda zaradi tega, ker je izstopna postaja za najve~jo slovensko bo`jo pot Brezje. ~akalnica je premajhna, peron pa ne dosti ve~ji. V slu~aju de`ja si je vsak pomagal, kakor je vedel in znal, Pristojni se za {tevilne prito`be niso menili, mene~, da je za romarja pa~ vse dobro,« so zapisali leta 1940 v ~asniku Gorenjec.

Leta 1936 so se zbrali vrli doma~i in drugi velmo`je s fran~i{kani vred ter ugotovili, da je nova postaja nujno potrebna.

Za zbiranje sredstev in gradbenega materiala se je odlo~ilo Tujsko prometno dru{tvo Brezje. Denar je primaknila tudi dr`ava in `elezni{ka direkcija. Ob vseh svetih 1939 je bilo novo poslopje, ki ga je na~rtoval Ple~nikov u~enec arhitekt Osredkar, gotovo.

V nedeljo, 18. avgusta 1940 je bil v Oto~ah praznik. Na imenitni

novi postaji se je trlo doma~inov in uglednih gostov od vsepovsod, pri{la sta celo ban Natla~en in {kof Ro`man.

Dogodek je na filmski trak dokumentiral filmar Janko Balanti~ s Srednje Dobrave.

Ob novozgrajeni postaji, ki je po velikosti in vsestranski namembnosti presegala vse takratne standarde, so takrat uredili tudi li~en Marijin park.

Krasil ga je sedem metrov visok trojni steber, ki so ga umetelno okovali kroparski kova~i, na njem pa kip Marije z Jezusom kiparja Borisa Kalina.

Doma~inka Mara Ovsenik se spominja: »Pred spomenikom je bil dolg park v obliki podkvice.

Obkro`alo ga je okrasno grmovje, prav tisto, ki {e sedaj raste pred Debeljakovo hi{o. Po sredini so bile nasajene bele in ro`nate potonke, vmes pa kak{na vrtnica. Ob okrasnem grmovju so dehteli Binko{tni nagelj~ki. Med tem cvetjem se je vila rahlo dvignjena steza, posuta z belim peskom.« Po vojni romarji niso bili ve~ za`eleni, Marijin kip pa je novo oblast motil; leta 1954 so ga odstranili in prenesli na Brezje; tam se ga je prijelo ime Marija – begunka iz Oto~.

Slavko Me`ek Foto: Franci Poga~nik

OD VSEPOVSOD

Kratka zgodba vasi Oto~e Ime vasi je po nekaterih ugotovitvah najbolj blizu izrazu »otok«, ker Sava obkro`i vas Oto~e in tvori polotok.

Stari ljudje so vedeli povedati, da je neko~ Sava tekla skoraj do Janharjeve doma~ije. Med okupacijo se je vas imenovala Werd. V starih urbarjih je zapisano, da so va{~ani Oto~ zaradi bli`ine Save in njenega spodjedanja imeli olaj{ave pri dajatvah fevdalni gospodi.

Marija Debelak, po doma~e [panova Mica, je ve~krat povedala, da so se ~ez Savo vozili z ~olnom v Podbrezje, kjer je bila fara in kamor so tudi vozili pokopavat mrli~e.

Ob neki ve~ji povodnji se je ~oln z ljudmi potopil. Kasneje so zgradili most ~ez Savo in pobirali mostnino. V starih zapisih pi{e, da je bilo v Oto~ah 6 kmetij in 6 kaj`, v katerih so stanovali strici in tete, ki so imeli malo zemlje za vrti~ek- garkelc.

Elektriko so v Oto~e napeljali leta 1925. V za~etku je bilo veliko pripomb posameznikov na stro{ke, ki so nastali. Na koncu so spoznali, da je le ta prinesla razvoj in so pla~ali.

Vodo so v Oto~e za vso vas napeljali leta 1935, navkljub pripombam, ~e{, da imajo dobre {terne.

Pred drugo svetovno vojno so v Oto~ah postavili predilnico in tkalnico, po vojni pa se je v teh prostorih razvila tovarna merilnih instrumentov ISKRA Oto~e, ki je v najbolj{ih letih zaposlovala tudi {eststo ljudi.

V vasi je bila tudi mizarska delavnica »Markelj«.

V Kamni Gorici pomlad pozdravijo z bar~icami Tudi letos so se doma~ini in obiskovalci iz drugih krajev ob mraku zbrali v okolici nekdaj mogo~ne Kapusove gra{~ine v sredi{~u vasi.

Otroci so prinesli doma narejene bar~ice iz papirja, kartona, lesa in umetnih materialov, pri`gali sve~ke ter jih spu{~ali po potoku.

Kljub nekoliko hladnej{emu vremenu je letos na prireditvi, ki jo organizira Krajevna skupnost Kamna Gorica v sodelovanju s Kulturnim dru{tvom Kamna Gorica in prostovoljnim gasilskim dru{tvom Kamna Gorica, ob prisotnosti {tevilnih opazovalcev, zaplulo 190 bar~ic.

Dan sv. Gregorja, 12. marec, je do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan. Dan se je takrat `e toliko podalj{al, da obrtniki pri svojem delu niso ve~ potrebovali umetne razsvetljave, ki so jo na predve~er sv.

Gregorja simboli~no vrgli v vodo.

V zadnjih letih se {ega vra~a v {tevilne kraje po Sloveniji, hkrati pa ostaja doma v starih `elezarskih krajih Kropi, Kamni Gorici in `eleznikih, kjer so jo ohranjali skozi stoletja.

Prvotna {ega je bila v ~asu kova{tva druga~na, kot jo poznamo danes. V Kamni Gorici je okrog {estih zve~er prvi vrgel lu~ v vodo kova~ v prvem vigenjcu in tako naprej. Sprva je bil to kos lesa ali stara cokla z gore~im, v smolo namo~enim oblanjem ali sve~o, ki je v vodi potonila. Po prvi svetovni vojni, so spu{~anje lu~i po vodi prevzeli otroci in vajenci. Bar~ice v obliki hi{ic, cerkvic in {marnih kri`ev so pripravljali `e pozimi in celo tekmovali, ~igava bo lep{a.

Bar~ice, ki jih spu{~ajo po potoku, so lahko prave umetnine. sve~kami in jih spustili po va{ki strugi ter po~akali, da so zgorele. Po drugi svetovni vojni pa se je uveljavljala navada, da so otroci bar~ice za~eli loviti preden bi zagorele, in jih nato po vodi spustili ve~krat. Tako je ostalo do danes.

Izdelovali so jih iz lesa, kartona in papirja, na predve~er Gregorjevega pa so jih razsvetlili s

Kaja Beton

Tudi SDS zna smu~ati Leto{nje zimske igre SDS so potekale 6. marca na najvi{je le`e~em smu~i{~u na Kaninu, udele`ili pa so se jih tudi ~lani OO SDS Radovljice in osvojili dve medalji.

V dana{njem ~asu pa ima vas poleg tovarne {e kar nekaj uspe{nih obrtnikov, gostinski lokal in turisti~no kmetijo. Vas se pona{a s tem, da je v njej najve~ delovnih mest na {tevilo prebivalcev v Radovlji{ki ob~ini.

Jutranje sonce nam je vsem vlivalo veliko dobre volje in tako so igre tudi potekale, saj med udele`enci ni bilo ~utiti nezdrave tekmovalnosti.

Za spro{~eno vzdu{je so poskrbeli organizatorji zgornje primorskih odborov SDS; `e v jutranjih urah so nam ponudili doma~e dobrote, pr{ut, poga~e, teran …

Zapisal: Kotnik Kazimir ali po doma~e Kotnikov Mirko

Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri discipline, na smu~anje, deskanje ter tek na smu~eh. Smu~arsko progo za `enske in otroke ter teka~e so speljali po slovenski strani kaninskega smu~i{~a, mo{-

ki pa so smu~ali po italjanski strani (Sella Nevea).

Vreme nam je bilo naklonjeno prav do konca tekmovanja, le na podelitvi nam je ponagajal veter.

OO Radovljica je imela kar nekaj tekmovalcev vendar pa se je le dvema uspelo priboriti medaljo.

Zlato medaljo je osvojil Rok Primo` Sitar v kategoriji de~ki do 15 let, bronasto medaljo pa Matev` Men~ak v kategoriji mo{ki od 21 do 30 let.

Skupno so zmagali ~lani OO SDS Gornja vas–Poljane, za kar jim tudi iskreno ~estitamo.

Upam, da se bodo naslednje leto na{i ~lani iger udele`ili v ve~jem {tevilu kot letos, in morda bo pokal tako lahko pripadel radovlji{kemu odboru.

Matev` Men~ak

13

DEMOKRATI^NE VOLITVE 1990

Prvih dvajset let Prve demokrati~ne parlamentarne volitve v Radovljici sem spremljal od blizu, ponosen sem, da sem pomagal pri nastajanju in koordinaciji dela radovlji{kega Demosa. Takratne novoustanovljene stranke na ob~inski ravni, SDSS, SKD in SLS, smo strankarske »apetite« podredile skupni ideji in zavedanju, da le enotni in zdru`eni v Demosu lahko upamo na uspeh. Za vedno bodo ostali spomini na priprave na volitve, pa tudi na iskreno veselje ob rezultatih. Tako nas je v Skup{~ini RS v Zboru Ob~in zastopal Avgust Mencinger, dr. med, za predsednika Skup{~ine Ob~ine Radovljica pa je bil izvoljen Vladimir ^erne, ki je kasneje postal prvi `upan Ob~ine Radovljica.

Prve demokrati~ne volitve republik biv{e Jugoslavije so se “zgodile” v Sloveniji, 8. aprila 1990, na cvetno nedeljo. SDSS, kot se je takrat imenovala stranka SDS, je nastopila v zdru`eni koaliciji Demos.

Takratno politi~no dogajanje sta zaznamovala dva ~lana SDSS: France Tom{i~, ki je leto prej ustanovil stranko, in dr. Jo`e Pu~nik, ki je vodil zdru`eno koalicijo Demos.

Pot do prvih demokrati~nih volitev je bila vse prej kot lahka, posuta je bila z mnogimi ovirami, gro`njami in tudi zapiranjem. Proti koncu osemdesetih let je totalitarni re`im za seboj pu{~al grozljive posledice. Ljudem je po~asi za~elo zmanjkovati potrpljenja in razumevanja za socializem in njegove pridobitve. Veliko majhnih in velikih korakov, veliko poguma in smelosti je bilo potrebno, da so ljudje zavrgli strah pred represijo.

Dogodki so se za~eli vrteti s pospe{eno hitrostjo. Sredi leta 1988 se je zgodila aretacija Janeza Jan{e in ostalih prijateljev, afera pa so poimenovali JBTZ. Zaradi »litostrojskega {trajka« je pod vodstvom Franceta Tom{i~a nastala pobuda za ustanovitev iniciativnega odbora socialdemokratske stranke, ki jo je 16. februarja 1989 ustanovil France Tom{i~ z mnogimi somi{ljeniki. 8. maja 1989 je pesnik Tone Pav~ek na Kongresnem trgu javno prebral Majni{ko deklaracijo, ki je `e takrat jasno izra`ala te`nje po samostojni slovenski dr`avi, in ki jo je podpisalo na deset tiso~e Slovencev.

14

Skup{~ina SRS je konec leta 1989 sprejela zakon o politi~nem zdru`evanju in zakon o volitvah in tako je zakon legaliziral obstoje~e stanje. V tem letu so potem nastale SDZ, SKD, SLS, Zeleni Slovenije, ki so se kasneje zdru`ile v koaliciji Demos. Vodstva novoustanovljenih, prijelo se jih je ime pomladne stranke, so se zavedala, da samo zdru`eni v koaliciji lahko uspe{no nastopijo in na volitve privabijo ~im ve~ dr`avljanov. Program Demosa je bil jasen.

Po sprejetju zakona so se priprave na volitve pri~ele. Takratna oblast, Zveza komunistov Slovenije (ZKS) in Socialisti~na zveza delovnega ljudstva (SZDL) sta na volitve pristali, jasno pa je bilo, da predvolilni boj {e zdale~ ne bo enakopraven. Na eni strani je bil blok z vso »ma{inerijo« aparatom in denarjem, na drugi skupina pomladnih strank z ideali in `eljo po svobodi in uvedbi ve~strankarskega sistema. Demos je na parlamentarnih volitvah zmagal, sestavil je vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle in pri~el uresni~evat program. 26. decembra 1990 je bil razgla{en plebiscitarni rezultat, ki je potrdil voljo Slovencev po samostojni dr`avi - ni nam bila podarjena, v kratki vojni za Slovenijo smo jo ubranili. V dobrem letu dni je Slovenija postala samostojna.

Danes, 20. let po prvih demokrati~nih volitvah, je jasno, da brez Demosa Slovenija ne bi postala samostojna dr`ava. Proces lo~evanja od Jugoslavije bi se sicer nadaljeval, stopnja svobode izra`anja in demokracije pa bi bila na druga~nem nivoju. [e vedno pa se posamezniki lastijo zasluge za demokratizacijo, leva in desna politi~na opcija pa se prerivata za zasluge.

Predvsem prve verjamejo, da so s sestopanjem z oblasti omogo~ale pot k demokratizaciji. Razmislek o tem pa nam pove, da je takratna oblast bila pod te`o pritiskov prisiljena popustiti.

Na slavnostni seji dr`avnega zbora 8. aprila 1990 je tedanji predsednik Skup{~ine RS dr. France Bu~ar dejal: «Slovenci smo imeli v svoji novej{i zgodovini nesre~o, da smo se pri oblikovanju odgovorov na izzive okolja zna{li pod pritiskom dveh ideologij, ki sta se obe izkazali za neustrezni in nasprotni narodnim interesom: klerikalizma in komunizma. Obe sta nestrpni in izklju~ujo~i in obe sta pomembno prispevali k nezgodam, ki so nas zadevale. Takratne volitve so kon~ale

Avgust Mencinger, dr. med., nas je zastopal v Skup{~ini RS v Zboru Ob~in

njun uni~evalni pohod. Obe sta le epizodi v `ivljenju naroda.« Po dvajsetih letih Slovenija {e vedno ni dovolj utrjena demokracija. Manjka nam demokrati~ne tradicije, politi~ne kulture in strpnosti. Totalitarni vzorci vladanja, ki se ka`ejo kot prisvajanje politi~ne mo~i in njene uporabe za zasebne koristi, so preneseni iz prej{njih ~asov. Ko smo `e vsi mislili, da smo demokracijo osvojili in da je ta nepremagljiva, smo dobili te`ke preizku{nje, po katerih se nam zastavljajo vpra{anja, kako je mo`no, da je zaupanje v demokracijo tako upadlo, da razvoj demokracije nazaduje, da se ljudje vse manj udele`ujejo volitev. Na ta vpra{anja bo treba iskati odgovore.

Starej{a generacija se {e spominja prvih povojnih volitev leta 1945, ki naj bi bile za takratno oblast demokrati~ne in velik dose`ek na poti utrjevanja socializma. In vendar, namesto glasovalnih listi~ev so bile kroglice, ki so glasno odzvanjale, ko jih je volivec spustil v katero od volilnih skrinjic. Marsikateri volivec je kasneje ob~util posledice »napa~nega glasovanja« – izdal ga je zven kroglice.

Kasneje smo glasovali z listi~i, na katerih smo obkro`ili ponujeno ime. Izbire ni bilo.

Petin{tirideset let je bilo potrebnih, da smo se za~eli zdru`evati po svobodni volji. Upam, da nam tokrat ne bo potrebno dodati {e petindvajset let, da bomo slavili pravo demokracijo.

Zvone Prezelj

AKTUALNO

Defibrilator - lahko nam re{i `ivljenje Nenadni zastoj srca je resen zdravstveni zaplet, pri katerem odlo~ajo minute. ^as, v katerem uspe re{evalcem priti na kraj dogodka, je odlo~ilnega pomena za uspe{nost o`ivljanja in vrnitev ~loveka v normalno `ivljenje. @al kljub trudu in hitri odzivnosti v~asih prete~e preve~ ~asa do prihoda medicinske ekipe in v takem primeru je, poleg uporabe postopkov o`ivljanja s strani prisotnih, v veliko pomo~ lahko tudi polavtomatski sr~ni defibrilator.

Polavtomatski defibrilator je naprava, ki ob zastoju srca lahko pomembno pripomore k uspe{nosti o`ivljenja in s tem povezanega pre`ivetja. Je preprost za uporabo in z njim lahko upravljajo tudi ljudje, ki nimajo medicinske izobrazbe.

Zato je predvsem smiselno, da naprava obstaja tam, kjer se navadno zadr`uje ve~je {tevilo ljudi: v trgovskih centrih, {portnih parkih, ...

Kot ob~inska svetnica sem lani maja na `upana naslovila pobudo, da tudi v na{i ob~ini pridobimo defibrilator. Pri tem sem izpostavila trgovski center v Lescah in predlagala, da se ob~ina pove`e z velikimi trgovci v centru v smislu morebitnega sofinanciranja, pri ~emer je treba pojasniti, da ne gre za nek vrtoglav znesek, temve~ za cca.

2.000 evrov.

Na naslednji seji so mi suhoparno odgovorili, da sogla{ajo z mnenjem

Zdravstvenega doma, ~e{ da polavtomatski defibrilator za lai~no javnost ni primeren. Na tem mestu ne `elim polemizirati s stroko, me pa zelo ~udi, kako to, da je po Sloveniji name{~eno kar nekaj teh naprav, ki so `e tudi re{ile `ivljenja; tako radi poudarjamo, da ~love{ko `ivljenje nima cene.

Defibrilator imajo na primer v Mercatorjevem trgovskem centru na Jesenicah in v Kranju, ima ga Festival Ljubljana, kateremu ga je podarila tovarna Lek, ~e omenim le nekatere. [e bolj zanimivo je, da smo 16. septembra lani, torej le nekaj mesecev po moji pobudi, na Gorenjski televiziji lahko videli prispevek o zaklju~ku dobrodelne akcije za nakup defibrilatorja za potrebe veteranskih zdru`enj v Radovljici - poteza, vsekakor vredna omembe in pohvale. Ob tej prilo`nosti je direktor Zdravstvenega doma Bled opisal potencialno veliko korist naprave z besedami, ki se niso mnogo razlikovale od mojih argumentov.

Laik morda res nima znanja in poguma za o`ivljanje, in vendar ne pozabimo, da je o`ivljanje del izobra`evanja tudi v drugih poklicih in zdru`enjih, recimo v gasilskih dru{tvih. Kadar so {tete minute, se ljudje, ki se znajdejo v bli`ini umirajo~ega, zmo`ni neverjetnih dejanj.

Pomo~ so~loveku nikakor ne more biti utopija; lahko pa nam za vedno ostane huda travma, ~e ob so~loveku obstanemo nemo~ni, ob tem pa se

zavedamo, da re{itev ni bila nerealna.

Zato me `alosti, da je bil ta tako preprost predlog tako presli{an.

Spra{ujem se, ~e bi bil odgovor `upana druga~en v primeru, ~e bi kot predlagateljica pripadala `upanovi politi~ni opciji, in ne opoziciji? Vsaj na takem podro~ju bi bilo prav, da bi se prisluhnilo dobronamernim

pobudam, saj gre vendarle za zdravje, ki ga vsi tako visoko postavljamo na lestvici vrednot.

Mar ne `elimo biti ob~ina z najvi{jo kvaliteto `ivljenja na Gorenjskem? Pri tem merilo niso le zidovi in metri asfalta, bolezen pa ne izbira politi~nih opcij.

Mateja Gr~ar, svetnica

15

RAZVEDRILO

16