Bohinjske novice, februar 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 5. FEBRUAR 2016 ŠTEVILKA 2

Med 10 najboljšimi ­raziskovalnimi dosežki tudi Bohinjec Benjamina Cerkovnik

Ljubljanska univerza je ob začetku tradicionalnega tedna univerze, ki se je začel 30. novembra 2015, predstavila deset najodmevnejših raziskovalnih dosežkov univerze v letu 2015, ki se uvrščajo v vrh svetovne znanosti. Pri izboru je Komisija za raziskovalno in razvoj­ no delo Univerze v Ljubljani upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor vpliva tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

Raziskovalca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Gregor Strle in Janez Cerkovnik, sta razvila enostavno in učinkovito metodo priprave čistih raztopin vodikovega trioksida (H2O3). Za članek, ki je bil objavljen v prestižni znanstveni reviji Angewandte Chemie, sta prejela posebno pohvalo urednika revije za odlične ocene recenzentov. Zato je bil članek uvrščen v najvišjo kategorijo Hot Paper (med pet odstotkov najboljših prispevkov) in izpostavljen na zadnji strani revije.

Voda (H2O) in vodikov peroksid (H2O2) sta namreč edini znani stabilni naravni spojini, sestavljeni iz elementov vodika in kisika. Obstoj vodikovega trioksida (H2O3), njunega višjega homologa, je sicer bil predpostavljen že pred več kot sto leti, vendar prva zanesljiva poročila o njegovem obstoju segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh desetletjih so raziskave na tem področju postale bolj intenzivne, predvsem zaradi razvoja metod za pripravo vodikovega trioksida. Pomemben del teh raziskav je bil opravljen prav na Univerzi v Ljubljani. Nestabilna narava molekule H2O3 in prisotnost drugih

primesi v različnih pos­ topkih njegove priprave sta glavni oviri za to, da bi bila ta, za mnoge nenavadna spojina, bolj dostopna širšemu krogu raziskovalcev.

Velik napredek na tem področju predstavlja že omenjena enostavna in učinkovita metoda priprave čistih raztopin vodikovega trioksida, ki sta jo razvila mladi raziskovalec, doktorant Grega Strle in njegov mentor Janez Cerkovnik.

Znanstveniki namreč predpostavljajo, da je molekula H2O3 ena izmed ključnih intermeNagrajena raziskovalca Gregor Strle in dr. Janez diatov pri oksidacijah v ­Cerkovnik. Foto: Osebni arhiv dr. Janeza Cerkovnika bioloških procesih (ate­ roskleroza, rakava obolenja in nevrodegenerativne bolezni), kot tudi pri ve­rižnih procesih v okolju in atmosferi.

Dr. Janez Cerkovnik, domačin z Broda, ki stanuje v Ljubljani, je profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno žilico in navdušenje za kemijo je kazal že v otroških letih, saj je po končani osnovni šoli v Bohinjski Bistrici leta 1976 šolanje nadaljeval na Srednji kemijski šoli v Ljubljani in nato s študijem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer je leta 1986 diplomiral z odliko, kasneje magistriral in leta 1993 doktoriral.

Po zaključenem doktoratu se je izpopolnjeval tudi v ZDA. Za dosežen uspeh mu iskreno čestitamo. ・

Vogel med najboljšimi ­podjetji v Sloveniji Žičnice Vogel Bohinj

Po oceni bonitetne družbe Bisnode se Vogel v letu 2015 uvršča med dva odstotka najboljših podjetij v Sloveniji. To pomeni, da Voglu pripada evropsko priznana oznaka bonitetne odličnosti AAA. V letu 2015 v Sloveniji dosega Bonitetno odličnost AAA zgolj 3.744 podjetij. »Veseli smo, da se je naše dobro delo potrjeno tudi s tovrstnim priznanjem. Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih pravnih subjektov. Ta temelji na računovodskih izkazih za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja s podjetjem v naslednjih dvanajstih mesecih.

Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, veljajo za najzanesljivejša, najkredibilnejša in najmanj tvegana in potrudili se bomo, da bo Vogel tako deloval tudi v prihodnje,« je ob tem po­vedal predsednik uprave Boštjan Mencinger. ・

Rok za oddajo prispevkov v februarju

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 19. februarja, na e-naslov bohinjske. no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 4. marca 2016.

2

ak tualno

učinke in rezultate: • 48.905 oseb bo vključenih v izvajanje ukrepov APZ, • 25.445 od teh vključitev pomeni ne­ posredno zaposlitev, • 19.038 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ, bo šest mesecev po preteku vseh pogodbenih obveznosti zaposlenih.

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je Stranka modernega centra nagovarjala volivce s sloganom »Sprememba potrebuje podporo« ali drugače povedano »Čas je za spremembe«. Ironično je, da so volilci močno podprli te »spremembe«, ki so temeljile na etičnosti in morali, ki naj bi bila vodilo omenjene stranke. Po več kot letu in pol pa je stanje vlade, ki jo v večini sestavlja SMC, po moji oceni porazno. Še posebej s stališča občin, za katere ta vlada meni, da so breme državi, in vodi politiko v smeri uničevanja lokalne samouprave.

Značilnost te vlade je tudi, da so gospodje in profesorji, ki so v vladi našli veliko obvodov, kako zaobiti predpise, da so varni na fakultetah, hkrati pa delujejo kot politiki, svetovalci in podjetniki. V politiki pa delujejo kot dvoličneži, ki razpredajo o etiki in morali, a jo na vsakem koraku sami kršijo.

Medtem pa navadni smrtniki, ki niso profesorji v politiki, dnevno živijo z nizkimi plačami ter davčnimi in drugimi inšpekcijami, ki jih pošiljajo prav vladni gospodje. Ti nas izsiljujejo in pišejo naročena ekonomska in pravna mnenja za svoje potrebe in potrebe svojih pajdašev ter kot bogovi ždijo na svojih piedestalih in se potuhnjeno smejijo izza svojih davčnih blagajn. Ko pa jih dobijo »s prsti v marmeladi«, pa še naprej delijo nauke, namesto da bi prevzeli odgovornost in odstopili.

Gledamo jih za govorniškimi odri, na katerih so napisi, da so Slovenci in da iščejo rešitve in da ne jamrajo, ampak njim je lahko, ko imajo podjetniške zaslužke, vsako rešitev pa, ki jo najdejo, jo najdejo le zase osebno, ne pa za preprostega, delavnega in poštenega Slovenca. Govorijo o svojih uspehih, pa čeprav so to uspehi drugih. In boljše

Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja 2016-2017 več kot 182 milijonov evrov Petra Lotrič Ogrin

Vlada Republike Slovenije je na redni seji 21. januarja sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2016 in 2017. Za aktivno politiko zaposlovanja bo v letih 2016 in 2017 namenjenih 182.570.956,00 evrov (proračun RS in sredstva ESS), v programe pa bo vključenih

številke v slovenskem gospodarstvu niso njihova zasluga, temveč zasluga izvoza, ki je delo pridnih rok ljudi, ki se dnevno borijo za zaslužek mimo aktualne politike.

Me­nim, da je čas takšne politike minil, saj ji nihče več ne verjame. Edini, ki spoštujejo to vlado, so ministri sami. A oni žive v lastnem prepričanju, da so Slovenci, da iščejo rešitve in da ne jamrajo. To poudarjam kot dejstvo, da tudi slovenski župani ne jamramo in iščemo rešitve, a žal nismo nikoli uslišani, še celo več, po vseh naporih nam je ostal le poziv, da naj finančni minister Mramor odstopi, a seveda njegov »šef« Ce­rar poziva niti ne prebere. Samozagledanost brez primere.

O sebi namreč meni, da je slovenski cvet in ne težava vseh nas Slovenk in Slovencev, ki ob aferi za afero postajamo apatični in nemočni spremljamo, kar se dogaja.

Ob tem sem prepričan, da ta vlada ne bo odstopila, saj bodo znali zase sproducirati tisoče pravnih in ekonomskih mnenj, ki si jih bodo zaračunali in plačali – z našim, davkoplačevalskim denarjem. Saj je več kot očitno, da je »nova politika« te vlade umirjena sredinska politična elita, ki je zaljubljena v pridobivanje denarja, ki ni njihov. Poudarjajo pa centralistično državo, kar pove že samo ime stranke – Stranka modernega centra, in na račun obubožanja periferije, obuti v lakaste čevlje, prihajajo iz kvazi političnih in akademskih soban. Zato je moje sporočilo gospodu Ce­rarju, da naj kot Slovenec jamra, naj ne dela več škode Sloveniji in naj odstopi skupaj z vso svojo vlado.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

skupaj 48.905 oseb. V letu 2016 bo tako na voljo dobrih 100 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več kot lani.

Ukrepi APZ bodo v 2016-2017 usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg dela. Ključni cilj je zmanj­ šati število dolgotrajno brezposelnih, zvišati zaposlenost mladih, starejših in nizko izobraženih. Cilj je tudi okrepiti ukrepe uspo­ sabljanja in izobraževanja aktivnega prebivalstva ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela.

Z izvajanjem APZ programov in aktivnosti bodo v letih 2016 in 2017 dosegli naslednje

Ukrep 1: »Usposabljanje in ­izobraževanje«

• Usposabljanje na delovnem mestu (za dolgotrajno brezposelne, starejše od 50 let in za tiste, ki imajo nižjo izobrazbo). Posebna sredstva za ta program bodo namenjena tudi mladim brezposelnim; • Izvajali se bodo programi Neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami; • Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O); • Programi spodbujanja neaktivnih k za­ poslovanju; • Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe; • program Delovni preizkus za brezposelne osebe nad 30 let in • Potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifi­ kacij.

Ukrep 3: »Spodbude za ­zaposlovanje«

• Spodbujanje zaposlovanja (subvencio­ nirane zaposlitve za dolgotrajno brezposelne, starejše in nizko izobražene); • Spodbude za trajno zaposlovanje mladih (subvencije za zaposlitev mladih za ne­ določen čas); • Spodbujanje pripravništev, katerega namen bo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za opravljanje pripravništva na področju socialnega varstva; • iz evropskih sredstev Pobude za za­ poslovanje mladih se bo izvajal (povabilo je že objavljeno) program Prvi izziv 2015 – za mlade do 29 let; • spodbude za zaposlovanje v obliki povračila prispevkov delodajalcem, in sicer v območjih z visoko brezposelnostjo (Pomurje, območje Pokolpja, Maribora s širšo okolico in območje Radeče, Trbovlje, Hrastnik).

Ukrep 4: »Kreiranje delovnih mest«

• Osrednji program v tem ukrepu so Javna dela, financirana iz integralnega proračuna. V letu 2016 bodo imeli prednost programi s področja socialnega varstva, predvsem zaradi ranljivih skupin uporabnikov storitev programov javnih del s tega področja (starejši, invalidi) ter programi javnih del, v katere se bodo vključevale dolgotrajno brezposelne osebe z nižjo ravnijo izobrazbe (od I. do IV.). V okviru sredstev, namenjenih za javna dela se bo

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 2. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Langus; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom. si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

3 financiral tudi program »Pomoč pri ob­ vladovanju migracijskih tokov« (zaposlitev BO za pomoč pri obvladovanju migracij­ skih tokov).

• Podprti bodo tudi Zaposlitveni projekti na lokalni ravni, Inovativni projekti za mlade in projekti Učnih delavnic.

Ukrep 5: »Spodbujanje ­samozaposlovanja«

• Projekti Spodbujanja podjetništva med mladimi - namen projektov bo spodbujati podjetniško aktivnost med mladimi brezposelnimi osebami, izkoristiti njihove zmožnosti, spodbujati inovativnost in ustvarjalnost ter podpreti nove ideje; • Z namenom omogočiti premagovanje začetnih finančnih ovir ter na ta način odpraviti eno izmed ovir za udeležbo žensk v podjetniških sferah bo del sredstev namenjen tudi programu Spodbujanje žen­ skega podjetništva. ・

Popravek besedila Javnega razpisa za štipendije Občinska uprava

V januarski številki Bohinjskih novic je v Razpisu za štipendije, na tretji strani, prišlo do napake pri navajanju obdobja za obračun dohodka družine. Pravilno se pogoj glasi: -- da bruto dohodek staršev v obdobju šestih mesecev, ne presega skupne višine 3.406,78 EUR na družinskega člana.

Zaradi navedene spremembe osnovnega pogoja, se podaljša rok za oddajo razpisne dokumentacije do petka, 19. februarja 2016. ・

Javna dela 2016 ­drugo javno povabilo Petra Lotrič Ogrin

Zavod RS za zaposlovanje je konec januarja objavil drugo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2016 v višini 11.4 milijona evrov.

V izbrane programe javnih del se bo lahko vključilo 2.200 dolgotrajno brezposelnih oseb. Prednost bodo imeli dolgotrajno brezposelni, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja. Izobrazbena raven ne bo pogojevala vključitev oseb v programe javnih del, ki bodo izbrani na drugem javnem povabilu.

Ponudbe na drugo javno povabilo lahko oddajo neprofitni delodajalci za izvajanje javnih del na področju: kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, okolja in prostora, kulture ter na področju drugih programov javnih del.

Na drugo javno povabilo ni možno oddati ponudb za izvajanje javnih del na področju socialnega varstva, saj je to prednostno področje prvega javnega povabila.

ak t ualno Za izvajanje javnih del v letu 2016 bo skupno na voljo 32,9 milijona evrov sredstev za vključitev 6.000 dolgotrajno brezposelnih oseb. Drugo javno povabilo je odprto od 1. februarja 2016 dalje do porabe razpoložljivih sredstev vendar najdlje do vključno 7. oktobra 2016.

Več na: http://www.ess.gov.si/obvestila/ obvestilo/objavljeno-drugo-javno-povabilo-za-javna-dela-2016. ・

Delovni preizkus za 30+ Petra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namenja en milijon evrov za delovni preizkus, namenjen starejšim od 30 let.

Delovni preizkus je namenjen preizkusu na konkretnem delovnem mestu, ki brezposelnim osebam omogoča preizkus znanj, spretnosti in navad, na osnovi katerih lahko pride do dodatnega izobraževanja ali zaposlitve.

Namen javnega povabila je izvedba delovnega preizkusa brezposelnih oseb, starih 30 let in več, na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu.

Z vključitvijo v delovni preizkus se brezposelnim omogoči, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti na kon­kretnem delovnem mestu. Delodajalci pa lahko z delovnim preizkusom bodočega sodelavca pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusijo in spoznajo. Doslej se je po zaključku delovnega preizkusa pri istem ali drugem delodajalcu zaposlilo okrog 70 % udeležencev programa.

V delovni preizkus se bo predvidoma vklju­ čilo 1.115 brezposelnih oseb, starih 30 let in več, ki so vsaj šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje.

Javno povabilo je odprto od objave do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 9. septembra 2016. ・

Imenovanje članov Sveta TNP Petra Lotrič Ogrin

Vlada RS je v začetku januarja v svet Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), kot predstavnike ustanovitelja, za štiri leta imeno­ vala Bojana Dejaka, predstavnika ministrstva za okolje in prostor, Sašo Roškar, predstavnico ministrstva za kulturo, Gregorja Meterco, predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Duško Radovan, predstavnico ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za predsednika sveta Javnega zavoda TNP je vlada imenovala Bojana Dejaka. Štiriletni mandat prejšnjih članov sveta Javnega zavoda TNP je potekel, zato je vlada imenovala nove člane in predsednika sveta Zavoda. ・

Javna razprava o gradbeni in prostorski zakonodaji podaljšana do 19. februarja Petra Lotrič Ogrin

Na podlagi pobud, prejetih s strani Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, Ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v dosedanjem poteku javne razprave, Mi­ nistrstvo za okolje in prostor (MOP) podaljšuje javno razpravo o Zakonu o urejanju prostora, Gradbenem zakonu in Zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih do petka, 19. februarja 2016.

Navedene organizacije so podaljšanje predlagale zaradi obsega in zahtevnosti materije.

MOP ocenjuje, da lahko podaljšana razprava doprinese h kakovosti zakonskih predlogov, ne da bi se pri tem moral spremeniti terminski načrt priprave zakonov.

Pripombe in predlogi se tako še naprej zbirajo na naslovu gp.mop@gov.si in preko portala E-demokracija. ・

Krvodajalske akcije v februarju in marcu

Kakovost zunanjega zraka

Vabimo vas na krvodajalske akcije. Prva bo v Zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica v ponedeljek, 29. februarja, od 8. do 13. ure. Druga in tretja pa v Festivalni dvorani Bled v torek, 1. marca, od 7. do 14. ure in v sredo, 2. marca, od 7. do 13. ure.

Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. S seboj prinesite veljavni osebni dokument!

V Centru za transfuzijsko dejavnost Jese­ nice je mogoče darovati kri celo leto vsak torek, od 7.30 do 11. ure. ・

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je sredi januarja potekala novinarska konfe­ renca, na kateri je mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, predstavila ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka, pravilno kurjenje ter ureditev dimnikarskih storitev v tem letu. Dr. Janja Turšič, z Agencije RS za okolje, pa je predstavila preliminarno oceno kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2015, predvsem z vidika povišanih koncentracij drobnih delcev PM10 pozimi in ozona poleti.

Onesnaženost zraka z drobnimi delci se pojavi predvsem takrat, ko stabilno ozračje in toplotna inverzija omogočata zadrževanje

OZ Rdečega križa Radovljica

Petra Lotrič Ogrin

ak tualno , gospodar s t vo izpustov pri tleh in predvsem v kotlinah. Če pa piha veter, se zračne plasti mešajo, onesnaženje pa se razredči. Na zmanjšanje koncentracije drobnih delcev v ozračju vplivata tudi moker sneg in dež.

Vlada RS je 5. januarja sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2016. V okviru Eko sklada se za letos predvideva kar 50 mi­ lijonov evrov spodbud za energetsko učinkovitost in druge podnebne ukrepe, ki sovpadajo z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka.

Glavne letošnje spodbude so: -- spodbude za priklop končnih uporabnikov na daljinsko ogrevanje (0,7 mio evrov), -- spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav (3 mio evrov), -- spodbude za zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev z najnižjimi dohodki (1 mio evrov), -- nepovratne finančne spodbude za skupne kotlovnice na lesno bio­ maso v več stanovanjskih stavbah (1 mio evrov).

Eko sklad z ukrepi podpira energetsko sanacijo stavb za zmanj­šanje potrebe po ogrevanju, spodbuja daljinsko ogrevanje, kjer poselitev omogoča izkoriščenje te možnosti in uporabo skupnih kotlovnic na lesno biomaso za večstanovanjske hiše. Popolnoma nova je spodbuda za zamenjavo kurilnih naprav za socialno ogrožena gospodinjstva, tudi v višini 100 % investicije.

MOP v letošnjem letu nadaljuje tudi s pripravo novega zakona o dimnikarski službi. Zaradi zagotovitve javnega interesa, ki je v skrbi za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarno varnost ter energetsko učinkovitost malih kurilnih naprav, je potrebna regulacija tega področja tudi po letu 2015, ko so se iztekle koncesije dimnikarskim službam, zaradi česar je MOP pripravil spremembo in dopolnitev Zakona o varstvu okolja, ki določa podaljšanje obstoječe ureditve do konca letošnjega leta. To velja tako za prve preglede kot tudi za pogostnost čiščenja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, letne preglede ter vse ostale obvezne storitve.

Prav tako se naslednje leto predpisane in izvedene storitve dimnikarske javne službe še vedno zaračunava v skladu z veljavnim Sklepom o ceniku dimnikarskih storitev (Uradni list RS, št. 57/2010). V primeru zavrnitve izvajanja dimnikarske storitve ostajajo v veljavi tudi vse naloge pristojnih inšpektoratov za ukrepe povezane z dimnikarsko službo.

MOP prav tako poziva vse uporabnike malih kurilnih naprav, da upo­števajo dobre prakse pri kurjenju in pravilni pripravi drv in ne kurijo nobenih drugih snovi. ・

LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE

BLEDA, BOHINJA, KRANJSKE GORE, ­RADOVLJICE, ŽIROVNICE, OBČINA JESENICE IN VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED vabijo na tečaj za usposabljanje

LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODNIKA

Bleda, Bohinja, Kranjske Gore, Radovljice, Jesenic in Žirovnice z licenco.

Pogoji za prijavo: • končana V. stopnja izobrazbe; • znanje najmanj enega tujega jezika; • veselje do vodenja in dela z ljudmi.

Prijavo v obliki dopisa ter kopijo dokazila o končani V. stopnji izobrazbe pošljite na naslov: VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Prešernova cesta 32 4260 Bled ali na elektronski naslov martin.lahajnar@vgs-bled.si

Prijave sprejemamo do 26. 2. 2016.

4 Prosimo, da v prijavi dopišete, v katerem tujem jeziku boste opravljali izpit.

Predavanja bodo potekala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, z začetkom predvidoma v začetku marca 2016. Praktični del usposabljanja bodo kandidati opravili z ogledi krajev Bleda, Bohinja, Kranjske Gore, Radovljice, Jesenic, Žirovnice in njihovih znamenitosti. Usposabljanje bo trajalo približno 60 ur. Izvedba za­ ključ­ nega izpita je planirana v maju 2016.

Več o programu je na voljo na spletni strani www.vgs-bled.si pod rubriko NOVICE. Cena tečaja je 230,00€ (ddv vključen) ob pogoju, da bo prijav­ ljenih vsaj 15 tečajnikov. V ceno so vključeni stroški predavanj in terenskih vaj (prevozi, vstopnine), potrdilo o pridobitvi licence lokalnega vodnika ter vodniška izkaznica.

Dodatne informacije: TURIZEM BLED, tel. 04/ 5780 500; info@dzt.bled.si TURIZEM BOHINJ, tel.: 04/ 5747 590; info@bohinj.si LTO KRANJSKA GORA, tel.: 04/ 5885 020; info@kranjska-gora.eu TURIZEM RADOVLJICA, tel.: 08 / 205 13 88; info@radolca.si ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO ŽIROVNICA, tel.: 04 / 580 15 03; info@zirovnica.eu OBČINA JESENICE, tel.: 04 / 586 31 78; tic.jesenice@siol.net ・

Več rojstev in Urgentni center Jesenice Petra Lotrič Ogrin

Preteklo leto je bilo za Splošno bolnišnico Jesenice v mnogočem izjemno. Tako je bilo prvič po letu 1976, prav na božični dan, preseženo število 800 rojstev v enem letu. Vseh porodov v letu 2015 je bilo 808, rodilo se je 816 otrok (383 deklic in 433 dečkov), med njimi so se osemkrat rodili dvojčki. Za primerjavo naj povemo, koliko otrok se je rodilo v preteklosti: leta 2014 - 746, 2013 - 722, 2012 - 655, najnižje število porodov je bilo leta 2001 - 409. Porodnice prihajajo predvsem s področja Zgornje Gorenjske, pogosto tudi s Spodnje Gorenjske in Bovškega. V zadnjem času se je povečalo število porodnic iz Ljubljane in okolice, nekaj jih prihaja tudi iz drugih delov Slovenije, predvsem z Dolenjske in Štajerske.

Povečano število porodov je rezultat kakovostnega strokovnega dela vsega zdravstvenega osebja. Spremenili so nekatere porodniške prakse, ki so bile za današnji čas in moderno medicino in porodništvo zastarele ali nepotrebne. Skušajo zagotoviti varno, prijazno in intimno okolje za porod in poporodno obdobje, ter strokovno in dostopno zdrav­stveno osebje. »Na porod gledamo kot na partnerstvo med porodnico in zdravstvenim osebjem, katerega cilj je dobra porodna izkušnja in dober začetek novega življenja. Za vodenje normalne nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja so izobražene babice, ki smo jih aktivno vključili v oskrbo (babiška ambulanta, babiški oddelek), so povedali predstavniki SP Jesenice na januarski novinarski konferenci. Celotno osebje oddelka in ambulant je sodelovalo pri spremembah, ki jih podpira tudi vodstvo bolnišnice.

V zadnjem času si porodnice želijo poroda, pri katerem sodelujejo s svojimi odločitvami, željami, pričakujejo obporodno oskrbo, ki je osredotočena na njih in njihovega otroka, in obenem, da je taka oskrba varna in da se odvija znotraj ustanove, ki to varnost omogoča. »Nosečnice imajo veliko znanja in informacij o različnih možnostih in načinih, ki so dostopni v tujini in si jih želijo tudi pri nas. Že pred porodom skušajo nosečnice dobro informirati, spoznajo lahko osebje in prostore porodnišnice, zato da vedo, kaj lahko pričakujejo in katerim njihovim željam lahko ustrežemo,« so povedali. Za vse intervencije pridobijo njihov informiran pristanek in jih izvajajo, kadar so le-te medicinsko upravičene. »Poleg strokovnega in prijaznega osebja, želimo porodnicam, otročnicam in njihovim družinam ponuditi prostor in opremo, ki bo udobje in občutek varnosti še poglobilo. V tem tednu zato začenjamo akcijo zbiranja sredstev, s pomočjo katerih bi lahko izvedli nujno potrebno obnovo starih prostorov,« so povedali na novinarski konferenci 14. januarja.

Oddelek za ginekologijo in porodništvo je bil ustanovljen že davnega leta 1949. Prostori oddelka so bili prvič obnovljeni leta 1985, drugič

VSEBINA 1. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015 - 2020

1.

Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik občine Bohinj št. 3/99, 1/03 in 01/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 3. korespondečni seji dne 22. januarja 2016

PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015 - 2020 1. člen S tem Pravilnikom se spreminja Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kme­ tijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015 – 2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj 5/15 in 6/15).

2. člen V 13. členu se doda točka osem (8), ki se glasi »Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi«.

-------

3. člen V 16. členu se za prvo točko (1) dodata dve dodatni točki, ki se glasita: »Pomoč: ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev, ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij, ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

Zavarovanje: krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena; ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.« Ostale točke se ustrezno preštevilčijo.

4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 331-1/2015-4 Bohinjska Bistrica, 22. januar 2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v letu 2016 1. Predmet razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje pro­ gramov, ki so namenjeni: -- reševanju socialnih stisk posameznikov, -- reševanju socialnih stisk invalidov, -- osveščanju javnosti o nediskriminaciji invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, -- izobraževanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, -- ohranjevanju zdravja.

2. Status prijavitelja programa Na razpis se lahko prijavijo: -- organizacije s statusom invalidske organizacije, -- organizacije s statusom humanitarne organizacije, -- druge organizacije le v primeru, da izvajajo posebne socialne programe in storitve, ki temeljijo na samopomoči, -- organizacije, ki delujejo preventivno na področju zdravstva.

3. Pogoji razpisa Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -- da izvajajo program na območju občine Bohinj, -- so programi namenjeni določeni ciljni skupini ali posameznikom na območju občine Bohinj, z izraženo funkcionalno, socialno ali zdravstveno problematiko, -- program mora imeti pregledno in jasno finančno konstrukcijo, ki vključuje vse pri­ hodke in odhodke programa, -- izjemoma se lahko sredstva dodelijo izvajalcu tudi za program, ki se izvaja izven ob­ močja občine Bohinj le v primeru, da je za to izkazan interes uporabnikov iz občine Bohinj, -- interes uporabnikov iz občine Bohinj mora biti razviden iz poročila o uporabi progra­ ma, ki je predmet razpisa in ki se je izvajal v preteklem letu, -- program mora imeti cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa in izhajajo iz potreb uporabnikov iz Bohinja oziroma so cilji programa v interesu Občine Bohinj, -- da se programi ne izvajajo v okviru javne službe.

4. Višina razpisanih sredstev Višina razpoložljivih sredstev je 6.200,00 EUR, na proračunski postavki 3351 Sofinan­ ciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ

Bohinj, 5. februar 2016

do 50 % vrednosti posameznega programa.

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: -- predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, transakcijski račun, -- natančno predstavitev programa (termin, lokacija…), finančno konstrukcija progra­ ma - prihodki, lastna sredstva, zaprošena sredstva iz razpisa, morebitno že dodelje­ na sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd.

-- navedbo predvidenega števila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz občine Bohinj, -- dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi -- ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število mladih invalidov, -- ki se bodo izvajali na območju občine Bohinj.

7. Merila za dodelitev sredstev: -- izvajanje programov za uporabnike na območju Občine Bohinj, -- za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in šte­ vilo članov iz Občine Bohinj, -- program se izvaja na principu samopomoči in samoorganizacije uporabnikov, -- vključenost prostovoljcev v program, -- invalidnost posameznika in njen vpliv na socialni položaj njegove družine, katera se kaže v potrebah po posameznih socialnih programih in storitvah.

8. Rok za oddajo Prijavo pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “prijava na razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in inva­ lidskih organizacij za leto 2016” do vključno 7.3.2016. Vse dodatne informacije dobite št. 577 0115 (Lapajne).

9. Obvestilo o izboru Komisija, ki jo je imenoval župan, bo na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa. Številka: 41011-3/2016 Datum: 28.1.2016 Občina Bohinj, Občinska uprava

6

gospodar s t vo pa leta 2013 oziroma 2014. Takrat so z lastnimi sredstvi in s pomočjo donacij prenovili prvi del porodnega oddelka - porodni blok. »Naš cilj je dokončanje celotne obnove porodniškega oddelka, v tem sklopu bi obnovili prostor za posebno nego novorojenčkov in sanitarije za otročnice ter uredili moderne prostore za sobivanje družine po porodu,« so pojasnili. Za bolj kakovostno delo pa potrebujejo tudi novo opremo, kot je grelno telo za novorojenčke, telemetrična naprava za beleženje plodovih utripov in popadkov, monitor za nadzor vitalnih funkcij, preiskovalno stropno luč in sobno pohištvo. Na donatorje se zato obračajo s prošnjo za donacijo denarnih sredstev, ki bodo omo­ gočila hitrejšo in lažjo realizacijo obnove in s tem prijetnejše okolje za oskrbo novorojencev, porodnic in otročnic.

Donacije zbirajo na tekoči račun Splošne bolnišnice Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice: TRR SI56 0110 0603 0277 215, sklic 730 000-27, račun je odprt pri Banki Slovenije, namen: Obnova porodnišnice SBJ. Za dodatna pojasnila jim lahko pišete na naslov: maja.valjavec@sb-je.si ali pokličete na številko 051 380 811.

Poročilo ob prvem mesecu delovanja UC Jesenice

SB Jesenice ima za sabo tudi prvi mesec delovanja v novih prostorih Urgentnega centra Jesenice. V noči z 12. na 13. december 2015 se je ekipa urgentne službe preselila iz vojaške bolnišnice in pričela z delom v novih prostorih. V omenjenem obdobju pa so obravnavali že skoraj 2.600 pacientov. »Vsaka organizacijska ali prostorska sprememba s seboj prinaša izzive, ki jih z zavzetostjo in dobrim sodelovanjem sproti premagujemo.

Organizacijske težave so izhajale predvsem iz pomanjkanja kadra, a omenjeni primankljaj postopno odpravljamo. Tudi težave tehničnega značaja sproti uspešno rešujemo. V Urgentnem centru zagotavljamo primerno, varno in kakovostno obravnavo pacienta,« so povedali predstavniki SB Jesenice.

Od petka, 15. januarja, dalje, pa se v Urgentnem centru Jesenice izvaja tudi dežurna služba Zdravstvenega doma Jesenice. Predvidoma v dveh do treh mesecih pa bo Urgentni center Jesenice v celoti zaživel.

Pacienti, ki so zaradi poškodbe ali nenadne obolelosti do sedaj iskali zdravniško pomoč v ambulanti za nujno medicinsko pomoč v Zdravstvenem domu Jesenice, naj se napotijo v Urgentni center pri SB Jese­ nice, saj bo zdravstveni dom v nočnem času (od 20. do 6.30 ure), ob koncih tedna in praznikih zaprt.

V ambulanti za nujno medicinsko pomoč, ki je lokacijsko preseljena v Urgentni center Jesenice, bodo kot običajno obravnavali paciente z nujnimi stanji – otroke in odrasle z občutkom težke sape, nenadno nastalimi ali hudimi bolečinami, s poškodbami, ki potrebujejo nadalj­ njo oskrbo ali imobilizacijo, s povišano telesno temperaturo nad 38° C, z alergijskimi reakcijami ipd. Zaradi nenujnih stanj naj pacienti obiščejo pristojnega izbranega zdravnika (npr. za predpisovanje zdravil oz. stalne terapije, za izstavitev rednih napotnic in urejanje bolniškega staleža).

Urgentna ekipa ZD Jesenice bo kot do sedaj za nujna stanja na voljo na številki 112. Za nujne obiske in zdravstvene nasvete naj pacienti pokličejo številko SB Jesenice 04 58 68 000. ・

Med slovenskih čebelarjev je ­varno živilo

mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek, ČZS, JSSČ Znano poreklo in način pridelave hrane sta lastnosti živil, ki jima osveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, s čimer živila izgubljajo svojo biološko vrednost.

Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih predvsem v sadju in zelenjavi ohranijo vitamini in ostale bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so tudi življenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obremenitve za naše okolje glede sproščanja toplogrednih pli-

Slovenski med je zdrav. Foto: Čebelarska zveza Slovenije

nov, ki nastajajo zaradi dolgih transportov hrane.

Uživanje živil iz tujega okolja poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih kot tudi otrocih. Ker imamo v Sloveniji izredno nizko oskrbo s hrano, z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju.

Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja. Ustrezno naravno okolje je predpogoj tako za življenje ljudi, živali kot tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja okolja slišimo o pomorih čebel. Čebele so prvi indikatorji onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane.

Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kako­ vost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljamo sledljivost.

Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«.

Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgub­lja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost.

Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na Čebelarski zvezi Slovenije. Tudi varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih preko 1.200 vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu, pridelanega v Sloveniji, ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ter ka­ kovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave.

V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole ka­ kovostno in varno živilo, priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca. ・

Prvi preizkus znanja Petra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je lani poleti sprejelo novo Uredbo o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov. Neposredni nadzor v naravi zajema nadzor nad spoštovanjem prepovedi, določenih z Zakonom o ohranjanju narave in Zakonom o varstvu podzemnih jam, akti o zavarovanju naravnih parkov ter predpisi s področja varstva narave.

7 I­ zvaja ga 29 naravovarstvenih nadzornikov, zaposlenih v naravnih parkih in rezervatih, in 25 prostovoljnih nadzornikov, ki z njimi sodelujejo kot ljubitelji narave. Te vrste bodo parki lahko letos okrepili z novimi nadzorniki, prvih 24 je v drugi polovici januarja uspešno opravilo preizkus znanja.

Jeseni se je pričelo usposabljanje, na katerega se je prijavilo 124 kandidatov. Usposabljanje je potekalo dva dni v Ljubljani (teoretski del), tri dni v Gotenici (operativni postopki, izvaja Policijska akade­mija) in en dan na terenu v Triglavskem narodnem parku. Preverjanje znanja v januarskem roku je potekalo od 18. do 27. 1. 2016 v prostorih MOP. Vsak od kandidatov je odgovoril na pet vprašanj iz Kataloga vprašanj, pripravljali pa so se na podlagi predpisane literature.

Preverjanje pred tričlansko komisijo je uspešno opravilo 24 kandidatov. Večina je zaposlenih ali sodeluje z naravnimi parki: Triglavskim narodnim parkom (5), Kozjanskim parkom (7), Parkom Škocjanske jame (6), Krajinskim parkom Strunjan (2) in Goričko (1).

Kandidati, ki so pred tem že opravili preizkus znanja za vodenje in odločanje v postopku za prekrške (izvaja Upravna akademija pri Mi­ nistrstvu za javno upravo), bodo prejeli pooblastilo o usposobljenosti za naravovarstvenega nadzornika, drugi pa pooblastilo o usposob­ ljenosti za prostovoljnega nadzornika. Tisti izmed njih, ki bodo z na­ ravnimi parki sklenili pogodbe, bodo nato lahko začeli opravljati delo nadzornikov.

Več o neposrednem nadzoru v naravi si lahko preberete http://www. mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/neposredni_nadzor_v_naravi/strokovna_literatura_in_predpisi_za_strokovno_usposabljanje_in_ preverjanje_znanja_naravovarstvenih_in_prostovoljnih_nadzornikov/, kjer MOP objavlja tudi termine usposabljanj in preverjanj znanja. ・

E-novičnik projekta Parkiraj & doživi naravo!

Uroš Brankovič

Izšla je 1. številka e-no­ vičnika projekta Parkiraj & doživi naravo! S projektom podpiramo uvajanje trajnost­ ne mobilnosti pri obiskovanju naravne dediščine v Triglavskem narodnem parku, zlasti v Bohinju ter Zgornjem Posočju. V e-novičniku si po­ leg njegove predstavitve lahko preberete, kako poteka urejanje parkirišča pod planino Kuhinja ter o številnih izobraževalnih in promocijskih dogodkih na temo trajnostne mobilnosti. Izvedbo projekta sofinancirata Program Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 in Republika Slo­ venija.

E-novičnik projekta Parkiraj & doživi naravo! najdete na tem spletnem naslovu: http://www.prc.si/novice/izsla-je-prva-stevilka-enovicnika. ・

Skupaj za večjo varnost ­obiskovalcev gora Petra Lotrič Ogrin

Generalni direktor Policije Marjan Fank ter predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Bojan Rotovnik in Igor Potočnik so v četrtek, 21. januarja, na Igu podpisali letni načrt sodelovanja ter si tako postavili skupne cilje za letošnje leto s poudarkom na nadgradnji sodelovanja na preventivnem področju.

Načrt sodelovanja Policije in PZS za leto 2016 obsega pomoč pri obnovi planinskih poti v visokogorju in pomoč pri prevozih opreme

gospodar s t vo

Generalni direktor Policije Marjan Fank, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik pri podpisu pogodbe. Foto Manca Čujež

in materiala, pripravo preventivne akcije o varnejšem obiskovanju slovenskih gora, sodelovanje predstavnikov PZS s patruljami Policije in GRZS pri osveščanju obiskovalcev gorskega sveta, skupno pridobivanje podatkov o nesrečah v gorah za pripravo analize, zagotovitev uporabe Planinskega učnega središča Bavšica za potrebe Policije, za­ gotavljanje podatkov o planinskih poteh za izdajo internih policijskih zemljevidov in drugo interno rabo, predajo planinske literature Policiji ter sodelovanje strokovnih kadrov PZS pri večjih iskalnih akcijah pogrešanih oseb.

Načrt sodelovanja Policije in Gorske reševalne zveze Slovenije za leto 2016 obsega uporabo učnega centra GRZS na Virnikovi planini za potrebe usposabljanja Gorske enote Policije in usposabljanja na področju socialnih veščin, sodelovanje pri usposabljanju iz zimske tehnike oz. organiziranem reševanju iz plazov in pri iskalnih akcijah v gorah, skupno izvajanje preventivnih dejavnosti v gorah, sodelovanje članov GRZS in Posebne policijske enote v preventivnih dejavnostih na regionalni in lokalni ravni, skupno dežurstvo v času zimske in poletne turistične sezone, uporabo transportnega helikopterja za usposabljanje letalcev reševalcev GRZS, skupno novinarsko konferenco pred poletno planinsko sezono in sodelovanje Policije na zboru inštruktorjev GRZS. Generalni direktor Policije Marjan Fank, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik so letni načrt sodelovanja svečano podpisali 21. januarja 2016 v Centru za zaščito in reševanje na Igu na redni seji UO PZS. »Po številu smrtnih nezgod prekaša število v gorskem svetu samo prometna varnost v Sloveniji, zato je še toliko pomembneje enotno sodelovanje, če hočemo doseči izboljšanje,« je poudaril generalni direktor Policije Marjan Fank in dodal, »izrednega pomena v našem skupnem delu je ravno preventivna dejavnost, zato bomo tudi v pri­ hodnje vlagali v varnost v gorah ne le z resursi, ampak tudi novimi idejami. Upam, da bomo stopili še korak naprej in zagotovili še večjo varnost obiskovalcev gora pri vseh dejavnostih, seveda pod jasnimi pravili, kaj je v naših gorah dovoljeno.« »Upam, da bomo v sodelovanju planinske zveze, Policije in gorske reševalne zveze uspeli omejiti število nesreč v gorskem svetu, saj smo jih lani zabeležili rekordno število, več kot 420,« je dejal predsednik GRZS Igor Potočnik. Predsednik PZS Bojan Rotovnik pa je izpostavil pomen skupnega preventivnega delovanja. »Zelo smo zadovoljni, da slovenska Policija v civilnodružbenih organizacijah, kot sta Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije, prepoznava partnerja za izvajanje skupnih pomembnih preventivnih projektov v gorskem svetu, poleg tega pa je za planinsko organizacijo zelo pomemb­ na tudi pomoč Policije pri vzdrževanju planinskih poti v visokogorju, kar tudi prispeva k povečanju varnosti obiskovalcev gora,« je povedal Rotovnik. ・

Prioritete kmetijskega ministrstva v letu 2016 Petra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo v letošnjem letu zasledovalo tri prioritete: več kmetijske proizvodnje, manj

gospodar s t vo , iz na ših k r a je v administrativnih ovir in povečanje učinkovitosti delovanja ministrstva in organov v sestavi.

Statistični podatki iz leta 2014, iz katerih izhajajo na MKGP, leto 2014 je bilo namreč ugodno leto za kmetijstvo, kažejo, da je imela sicer vsa Evropa padec kmetijske proizvodnje za 1,4 %, samo osem držav je beležilo rast, ena izmed njih je bila Slovenija, ki je imela naj­ višjo rast. Fizična rast je znašala 13 %, v vrednosti je bila rast osemodstotna, ker so se cene nekoliko znižale. Znižali so se tudi stroški, zato je bil finančni učinek, izmerjen skozi faktorski dohodek, za 18 % višji kot leto pred tem.

Leta 2015 se je v Evropi na področju kmetijstva dogajalo relativno dosti kriznih situacij, zato leto ni bilo preveč ugodno za kmetijstvo, še vedno traja rusko-ukrajinski spor, ki zaradi embarga pomembno vpliva tudi na Slovenijo. Po količini se je proizvodnja lani povečala za štiri do šest odstotkov, vrednost proizvodnje pa zaradi padca cen kmetijskih proizvodov za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oz. dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za šest odstotkov.

Letošnje leto bo na področju kmetijstva še posebej pomembno – je namreč leto razpisov, 4. januarja je tako MKGP na svoji spletni strani že objavilo časovnico razpisov. V okviru programa razvoja podeželja bo na voljo 146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, pa bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov.

Minister Židan je predstavil tudi nadgradnjo Programa razvoja podeželja, ki jo je Slovenija (MKGP) poslala na Evropsko komisijo konec decembra lani. Največ sprememb se nanaša na tako imenovane površinske ukrepe oziroma ukrepe na živali, torej na ukrep Kmetij­ sko-okoljsko-podnebna plačila, ukrep Ekološko kmetovanje in ukrep Dobrobit živali – slednjega je minister označil kot zanj zelo pomembnega. ・

V Berlinu o kmetijstvu in ­podeželju v obdobju urbanizacije V okviru 81. mednarodnega sejma prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden«, sta v Berlinu potekala tudi 8. globalni forum za prehrano in kmetijstvo in 7. berlinski Vrh kmetijskih ministrov z vsega sveta. Udeležilo se ju je okoli 70 ministrov in drugih visokih predstavnikov držav iz vsega sveta.

Vodilna tema Globalnega foruma za kmetijstvo in prehrano je bilo vprašanje, kako nahraniti naša mesta ter vprašanje kmetijstva in kmetij­skih površin v dobi urbanizacije. Poudarili so, da je potrebno podeželje pripeljati v mesto, mesto pa mora razumeti in sprejeti podeželje. Posebej so izpostavili pomen kratkih verig tudi v mestih ter potrebo po še večji zaščiti kmetijskih zemljišč. Forum je bil tudi izhodišče za razpravo na 7. berlinskem Vrhu kmetijskih ministrov. Na njem so odprli razpravo, osredotočeno na vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane in učinkovite prehranske sisteme za naraščajoča mesta.

Urbanizacija je eden ključnih izzivov prihodnosti. V mestih živi danes okoli 3,5 milijard globalnega prebivalstva. Do leta 2050 se predvideva, da bo to število naraslo na 6 milijard oz. več kot 70 % svetovnega pre­ bivalstva. Zato urbanizacija predstavlja izziv tako za razvoj mest kot tudi za razvoj podeželja. Kako zagotoviti dostop do kakovostne hrane za naraščajoče mestno prebivalstvo in kakšen prehranski sistem je za to potreben, je pomembno vprašanje, ki je del širšega načrtovanja razvoja in upravljanja mest. Je tudi vprašanje, ki vpliva na kmetijstvo, podeželje in upravljanje omejenih naravnih virov.

V Sloveniji se izziva naraščajočih mest pristojne institucije zavedajo in v okviru tega procesa že skrbijo za trajnostno upravljanje naravnih virov in za varstvo kmetijskih zemljišč in voda. »V Sloveniji smo bili zaradi pritiska urbanizacije v zadnjih desetletjih priče pozidavi kmetij­ skih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom. Zato z zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, z ukrepi agromelioracij in odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč ter z izboljšanjem posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, spodbujanjem na­ makanja ter z drugimi ukrepi skrbimo za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter na ta način prispevamo k prehranski varnosti, ob hkratni skrbi za okolje in za zagotavljanje prehranske varnosti za obdobja ekonomskih kriz,« so povedali na mi­ nistrstvu. S svojo kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, ka-

8 tere pomemben del je tudi spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih preskrbnih verig, Slovenija po besedah ministrstva že skrbi za zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano za vse. ・

V SPOMIN

Janez Korošec Sokol

Branko Brgant, LO ZB za vrednote NOB Koprivnik Gorjuše

Janez Korošec 1924-2015. Foto: Petra Lotrič Ogrin

Sredi tedna pred bližajočimi se decembrskimi prazniki, 9. decembra 2015, nas je za vedno zapustil naš Janez Korošec.

Rojen je bil na Koprivniku, 8. junija 1924. Življenjska pot ga je vodila širom po svetu. Zaradi vojaške mobilizacije v nemško vojsko je bil poslan na rusko fronto. Kljub smoli, da je bil ranjen, je v tem našel tudi del sreče, saj je lahko prebegnil in se septembra 1943 vključil v NOB. Po vojni je najprej končal višjo vojaško šolo. Leta 1947 se je demobiliziral in začel zasedati razne službe v bivši državi. Med drugim je bil sekretar okrajnega odbora Osvobodilne fronte (OF) v Radovljici, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Kopru, podpredsednik občin Koper in Piran, namestnik direktorja podjetja Transturist Škofja Loka, pred upokojitvijo pa še direktor direkcije pri Narodni banki Slovenije.

Z nastopom upokojitve pa se je vrnil v Bohinj na Ribčev Laz in seveda nato v domačo hišo na Koprivniku, kjer se je vključil v javno življenje v domačem Bohinju. Bil je dolgoletni predsednik Krajev­ ne skupnosti Koprivnik–Gorjuše, predsednik Planinskega društva Srednja vas, predsednik Agrarne skupnosti, predsednik LO ZB NOB Koprivnik–Gorjuše, član Lovske družine Nomenj–Gorjuše. V svojem dolgem in plodnem življenju je eden najzaslužnejših Bohinjcev predvsem pri razvoju infrastrukture v krajevni skupnosti (elektrifikacija, vodovod, telefonija, asfaltiranje krajevnih cest), pri obnovi župnišča na Koprivniku ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika, postavitvi spomenika štirim srčnim možem, bil je eden tistih, ki so verjeli v obstoj Bohinjskih mesnin in še bi lahko naštevali.

Vedno pa je stal trdno in ponosno pri ohranjanju slovenske zavesti in zagovarjal načela NOB in povojnega razvoja države, republike in kraja. V našem lokalnem odboru ZB za vrednote NOB je bil gonilna sila društva, vedno na vseh prireditvah v spomin na padle za svobodo, bil je eden tistih, ki je vključeval domačine in domača društva v prireditve vseh slovesnosti, pri katerih je sodeloval.

Za vsa njegova dela v življenju je bil večkrat tudi odlikovan, še posebej pa je bil ponosen na dve priznanji, in sicer na Zlato plaketo, ki so mu jo izročili farani Koprivnika in Gorjuš, ter na Častni znak Republike Slovenije, ki mu ga je podelil prvi predsednik države Milan Kučan.

LO ZB Koprivnik–Gorjuše se zahvaljuje vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in s tem izkazali čast njemu in njegovi družini in seveda njegovim dejanjem, ki bodo ostala globoko zapisana v razvoju Bo­ hinja, Koprivnika in Gorjuš. Verjetno bo preteklo kar nekaj časa in vode bo preteklo, preden bo lahko kdo stopil v njegove čevlje.

Janez, hvala za vse, kar si nam dal! ・

9

Letovanje v hotelu Delfin v Izoli v letu 2016 Francka Kramar, predsednica DIB

Društvo Invalid Bohinj organizira letovanje v hotelu Delfin v Izoli od 11. do 18. aprila 2016. Prijavite se lahko v pisarni društva v času uradnih ur, kjer boste dobili vse dodatne informacije. Če imate željo po letovanju tudi ostali občani Bohinja, se nam lahko pridružite. Veseli bomo vsakega, ki bi želel preživeti teden dni v naši družbi. Organizirali bomo tudi avtobusni prevoz.

Prilagam opis Kneippovega vrta, ki so ga odprli v oktobru lani. Vrt je sestavljen iz več sklopov, in sicer iz cvetočega travnika, ki je pri­ meren za boso hojo po travi, iz vrta zdravilnih rastlin, z zelišči Krasa in Istre, ter iz osrednjega dela vrta, ki ga predstavlja Kneippov vrt, v njem rastejo rastline, ki jih je pri delu uporabljal Sebastjan Kneipp. Skozi vrt je urejena krožna pot, ob kateri so tudi korita za hladne oblive rok in nog. Obiskovalci se lahko sprehajajo, posedajo na klopeh, razgibavajo pod strokovnim vodstvom ter ne nazadnje uživajo v vonjavah številnih rastlin. ・

Pustovanje v Češnjici Franka Pavić Sodja

Leto je okoli in bliža se čas, da zopet z maskami prikličemo pomlad.

Vse maškare, ki bi se rade pridružile sprevodu in rajanju v Češnjici, ste vabljene v torek, 9. februarja, ob 16. uri v dvorano gasilskega doma. Prosim, da maškare mlajše od sedem let, pridejo v spremstvu staršev.

Prijave so obvezne in jih sprejemamo do nedelje, 7. februarja, na tel. št.: 031 763 638. ・

Proslava v Dražgošah Martin Gorišek, ZB NOB Bohinj

V nedeljo, 10. januarja, se je ob 74. obletnici dražgoške bitke v Dražgošah zbralo več kot 3500 ljudi iz vseh koncev Slovenije, tako starih kot mladih. Zaradi slabega vremena jih je bilo sicer nekoliko manj kot v preteklih letih, a vseeno lepo število. Deževna noč številnih pohodnikov ni odvrnila, da bi se v slikovito vas preko Jelovice iz različnih krajev podali peš, tudi tistih z najdaljšo potjo s Pasje ravni ne. Večina obiskovalcev se je na proslavo pripeljala organizirano z avtobusnimi prevozi in drugimi vozili, tako kot tudi člani ZB za vrednote NOB iz Bohinja.

Slavnostni govornik je bil slovenski pisatelj, dramaturg, scenarist in urednik Saša Vuga, ki je v svojem govoru poudaril, da so Dražgoše nesmrtne, in sicer s pozivom, »naj se ne zgodi, da bi našim ljudem kdaj opešal zgodovinski spomin.« V nadaljevanju je povedal, da so Dražgoše veličastna zgodba o narodni moči, dokler bomo Slovenci obstajali. Ugasnile bodo šele, če bo usahnil slovenski narod, dotlej pa naj mu kažejo pot, dajejo pogum in samozavest, še dolgo naj oznanjajo kaj, kje, kako in zakaj se je, ne samo ob bitki 9. januarja leta 1942, dogajalo. Dražgoše so največji dogodek v evropskem odporniškem gibanju, dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti. Vuga je svoj slavnostni govor zaključil, da se Dražgoš tudi z revizijo zgodovine ne da izničiti in izbrisati, saj tega ni uspelo niti okupatorju. Dražgoše namreč po 74 letih vse bolj živijo. ・

Dogajanje v Centru TNP Bohinj Ana Kunstelj, Javni zavod TNP

V Centru TNP Bohinj bomo celo leto vsak mesec en petkov večer namenili spoznavanju in raziskovanju, pa tudi občudovanju vode v vseh njenih oblikah. Januarski petkov večer je bil posvečen pitni vodi in preskrbi z njo v Julijskih Alpah – s poudarkom na Bohinju. Sogovorniki so bili dr. Mihael Brenčič z Od­delka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Ciril Strgar, vodja Režijskega

iz na ših k r a je v obrata Občine Bohinj, Janez Bizjak, nekdanji direktor JZ TNP in velik poznavalec alpskega prostora, ter Davorin Koren, sodelavec razvojnega oddelka strokovne službe TNP. Julijske Alpe so karbonatne oz. apnenčaste, kar je za preskrbo z vodo velika sreča. Voda namreč s površja hitro ponikne in se shranjuje v podzemnih sistemih, medtem ko v Zahodnih Alpah, ki so pretežno granitne, oddteče po površju.

Značilnost Julijskih Alp, da so dober rezervoar vode, zna biti vedno bolj pomembna. Podnebne spremembe, ki se kažejo tudi v ekstremnih vremenskih pojavih, kot so obilne padavine v zelo kratkem času, suhe zime brez snega ipd., lahko marsikje ogrozijo preskrbo s pitno vodo.

Ciril Strgar je predstavil, kako Režijski obrat Občine Bohinj skrbi za kakovost vode v omrežju, katera in kakšna so zajetja, ki oskrbujejo bohinjska naselja, in kaj lahko ogroža kvaliteto pitne vode. Na vseh zajetjih Režijskega obrata pripravljajo pitno vodo s pomočjo UV dezinfek­ cije, s čimer zagotavljajo zdravstveno ustrezno pitno vodo. Vsi sogo­ vorniki so se strinjali, da smo za kvaliteto vode, ki jo pijemo, odgovorni vsi, še posebej na občutljivem kraškem svetu Julijskih Alp, kjer se to, kar se dogaja zgoraj na površju, pije v vodi, ki priteče na površje od spodaj.

Februarja Center TNP Bohinj vabi na pestro dogajanje

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, vas ob 19.30 uri vabimo na Koncert zlatih slovenskih popevk.

V sobi z razgledom Centra TNP Bohinj bo Klemen Torkar, magister akademski glasbenik in pevec, s pianistko Mojco Prus pustvaril naj­ lepše pesmi iz zlate dobe slovenske popevke. Hkrati bomo odprli razstavo Miti in legende TNP, ki odkriva, kako je gorski svet povezan s človekom in kako se njun odnos odraža v bogastvu ljudskih mitov in legend. Med zimskimi počitnicami vabi Bohinjka staro in mlado na počitniške delavnice, pa tudi na Vogel na opazovanje nočnega neba in na fotografske delavnice. Več o dogajanju na www.tnp.si.

Center TNP Bohinj lahko obiščete vsak delovnik med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom Javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. Sodelavci TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200.

Program delavnic med zimskimi počitnicami

Zimske ustvarjalne urice – ponedeljek, 15. 2. ob 11. uri: z Nušo Cokan si ustvarite svojo posebno tablico za na vrata otroške sobe.

Planinska kuhinja: enolončnica – torek, 16. 2. ob 11. uri: družinska kuharska delavnica z domačinko Katico Mikelj.

Preproste lesene igrače – sreda, 17. 2. ob 11. uri: družinska roko­ delska delavnica z mojstrom Ivanom Kovačičem za spretne očke in otroške pomočnike.

Dobrote iz krompirjevega testa – četrtek, 18. 2. ob 11. uri: družin­ska kuharska delavnica z Jožetom Godcem (Gostišče Resje z Nemškega Rovta) Darilne vrečke in škatlice Sovica Oka – torek, 23. 2. ob 17. uri: z Marijo Žvan si ustvarite darilno vrečko ali škatlico.

Preproste lesene igrače – sreda, 24. 2. ob 17. uri: družinska roko­ delska delavnica z mojstrom Ivanom Kovačičem za spretne očke in otroške pomočnike.

Ob peči s šivanko v roki – četrtek, 25. 2. ob 17. uri: od bohinjskih žena se naučite izvesti prtiček z nageljčkom.

Zaželen prispevek za vsako delavnico: 2 EUR na udeleženca. Več o vsaki delavnici na www.tnp.si. Za vse delavnice je potrebna predhodna prijava na: info.bohinjka@tnp.gov.si ali na telefon: 04 5780 245. Otroci do 6. leta starosti naj bodo v spremstvu staršev.

Opazovanje in spoznavanje nočnega neba na Voglu

V soboto, 13. in 27. 2., ob 19. uri: opazovanje nočnega neba v družbi strokovnjaka prof. dr. Tomaža Zwittra, profesorja astronomije

iz na ših k r a je v, kult ur a in astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Uvodni predstavitvi osnov astronomije (prvi večer bo tema razis­ kovanje našega Osončja, drugi večer pa se bomo vprašali kako daleč so zvezde) bo sledil praktični del, kjer boste s prostim očesom, dalj­ nogledom in teleskopom imeli možnost podrobneje spoznati čudovito nočno nebo.

Zborno mesto: zgornja postaja nihajke Prispevek: cena vozovnice za nihalko Prijave niso potrebne. Dodatne informacije so na voljo v Centru TNP Bohinj, po tel. št.: 04 5780 245 ali e-pošti info.bohinjka@tnp.gov.si.

Fotografska delavnica TNP – Zimska pravljica na Voglu

V petek, 19. in 26. 2., od 15.30 do 18. ure: s pomočjo fotografa in strokovnega sodelavca Aleša Zdešarja s fotoaparatom zabeležite zimsko pravljico na Voglu. Predznanje in posebna tehnična opremna nista potrebna, imejte svoj fotoaparat in se dobro oblecite.

Zborno mesto: zgornja postaja nihajke Prispevek: 6 EUR na udeleženca Prijave in dodatne informacije so na voljo v Centru TNP Bohinj, po tel. št.: 04 5780 245 ali e-pošti info.bohinjka@tnp.gov.si. ・

Projekt LIFE WOLFALPS Petra Lotrič Ogrin

Zaposleni v alpskih zavarovanih območjih so na letošnjem rednem letnem srečanju, ki je potekalo v italijanskem naravnem parku Marguaries v Ligurijskih Alpah, pozornost namenili stanju in upravljanju populacije volka. Na strokovnem posvetu v okviru projekta LIFE WOLF­ALPS so zavarovana območja predstavila izsledke raziskav o stanju populacije volka in konkretne predloge za ohranjanje in upravljanje te vrste.

Na konferenci so bili predstavljeni tudi konkretni primeri iz prakse zavarovanih območij s predstavitvijo načinov spremljanja stanja te vrste ter aktivnosti naravovarstvenih nadzornikov in strokovnih služb.

V zadnjih desetletjih številčnost volka narašča in posamezne živali se po naravni poti polagoma širijo na območja, od koder so bile nekoč pregnane. Enako velja tudi za Triglavski narodni park, kjer naj bi se v zadnjih letih občasno pojavljala eden do dva volka.

Triglavski narodni park in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani sodelujeta v petletnem čezmejnem projektu LIFE WOLFALPS pod vodstvom italijanskega Naravnega parka Alpi Marittime. V Sloveniji se v projektu med drugim izvajajo ukrepi za preprečevanje napadov volkov na domače živali ter aktivnosti za boljše poznavanje in odnos javnosti do vrste. Triglavski narodni park je na omenjenem posvetu predstavil kratek video prispevek o izkušnjah naravovarstvenih nadzornikov z volkom. V prispevku so predstavljeni odnosi različnih deležnikov do volka in aktivnosti projekta WOLFALPS. Strokovni posvet je koordinirala italijanska delegacija v platformi Alpske konvencije »Velike zveri in prostoživeči parkljarji ter družba«.

Platforma je bila ustanovljena na 10. Alpski konferenci leta 2009 z namenom, da preuči možnosti upravljanja za obnovitev in ohranitev populacije volka, risa in medveda v Alpah.

V okviru srečanja je potekalo tudi tradicionalno ekipno športno

10 tekmovanje Mamorial Danilo Re v spomin italijanskemu naravovarstvenemu nadzorniku, ki se je med opravljanjem svojega dela v gorah smrtno ponesrečil. Triglavski narodni park je s samostojno ekipo, ki je sodelovala v vseh disciplinah (turnosmučarski vzpon, veleslalom, tek na smučeh in streljanje), med 34 ekipami dosegel odlično 9. mesto, skupna ekipa Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko predgorje pa je zasedla 26. mesto. ・

Svetovni dan mokrišč Petra Lotrič Ogrin

Od leta 1971 2. februarja, ko je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih, obeležujemo Svetovni dan mokrišč.

Ramsarska konvencija opredeljuje mokrišča kot območja, ki so stalno ali občasno pod vodo ali so tla nasičena z vodo, skupaj z vsemi obalnimi peščinami in plitvimi obalnimi območji. Ta opredelitev zajema celinska mokrišča, kot so močvirja, mlake, jezera, barja, reke, poplavne ravnice in logi, pa tudi vsa obalna mokrišča, ki vključujejo slana in brakična močvirja in lagune, rečna ustja, mangrove in koralne grebene. Poleg tega konvencija vključuje še vsa antropogena mokrišča, kot so ribniki, riževa polja in soline.

Ključna mokrišča v 169 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena. Med 2.225 mokrišči so iz Slovenije vpisana 3 mokrišča - Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi pa je Ljubljansko barje kot predlog za vpis na ta seznam. Poleg vključevanja na seznam mednarodno pomembnih mokrišč je pomembno čezmejno sodelovanje, ohranjanje in trajnostno upravljanje z mokrišči v porečjih.

Slovenija ima več kot 37 % ozemlja vključenega v mrežo območij Natura 2000 po habitatni in ptičji direktivi. Slovenske ramsarske lokalitete in večina za naravo pomembnih mokrišč je vključena v upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem teh ukrepov se dosega ohranjanje in trajnostno upravljanje z biotsko najbogatejšimi in naj­ pomembnejšimi mokrišči. Program upravljanja območij Natura 2000 je vlada sprejela aprila lani. Mokrišča so del porečij in povodij in na ta način tudi vključeni v načrte upravljanja voda (NUV).

Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, pa tudi kot turistična destinacija. Tako z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih mokrišča za­ gotavljajo, in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna.

Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki zagotavlja sol, je območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo. ・

OB KULTURNEM PRAZNIKU

Vélika vojna v bohinjskem ­socialnem spominu Marija Cvetek

Jaka Zupanc, Janez Smukavec in Jože Kocjanc postavljajo križ na Kraju.

Foto: Arhiv Janeza Smukavca

Dokler se ni začela 2. svetovna morija, so prvo imenovali vélika vojna, kajti ta je bila v primerjavi s prejšnjimi katastrofa neizmernih razsežnosti. Vendar je bila do pred nekaj desetletji v precejšnji meri

11

Lovski rogisti ob ponovno postavljenem križu. Foto: Arhiv Janeza Smukavca

»zamolčana« v zgodovinopisju in v slovenskem kolektivnem spo­minu.

V šoli smo se učili, da so se naši vojaki borili za tujo domovino, kar je tudi res, in da so zato še teže odhajali na bojišča. V bohinjskem socialnem spominu pa je vélika vojna »od nekdaj« trdno zasidrana v drugačni luči predvsem zaradi soške fronte, ki Bohinjcem ni pomenila samo prizorišča bojev med Avstro-Ogrsko in Italijo. V strahu so trepetali za svojo ožjo »domovino«, za svojo bohinjsko deželico, kajti julija 1915 je že kazalo, da bodo Italijani s krnskega pogorja prodrli na bohinjsko stran. Zato je avstro-ogrska armada začela v zaledju graditi rezervne obrambne položaje. Grozila jim je evakuacija in vojaška oblast je ukazala duhovnikom in županom, naj prebivalce pripravijo nanjo. Avstro-ogrski vojski in tudi Bohinjcem se je vendarle nasmehnila sreča v nesreči. In ni se jim bilo treba podati na begunsko pot, tako kot so se v Bohinj zatekli begunci s Posočja.

Kako hudo se je našim prednikom godilo »med fronto in zaledjem«, je v svojem delu vsestransko obdelal naš srčni raziskovalec tega strahotnega obdobja, žal prezgodaj pokojni Tomaž Budkovič. Sama sem v svojih portretih najstarejših domačinov »ujela« tudi njihove spomine na prvo vojno, ki so bili še posebno bogati v domači hiši. Med njimi je seveda tudi veliko »spominov na spomine«, ki pričajo, da so že del ko­ lektivnega spomina. Te pripovedi, kot sem zapisala v svoji knjigi (Hude so res vojské ... ) »žlahtno dopolnjujejo na tisoče zgodovinskih podat­ kov, ki so nam dostopni vsepovsod«.

Zgodovinarji trdijo, da še vedno »primanjkuje« razprav, ki bi obravnavale življenje civilnega prebivalstva v tem obdobju. Naš socialni spomin najbolj »otipljivo« bogati bohinjska materialna dediščina iz tedanjega časa: vojaška pokopališča, spomeniki žrtvam vojne in druga spominska obeležja, stavbe ‒ kjer so bile vojaške bolnišnice ‒ vojaški eksponati v Muzeju Tomaža Godca itd. Tudi posamezniki poleg bogate korespondence, zapiskov in fotografij hranijo še mnogo vojaških predmetov, ki so jim bili dosegljivi že med vojno in predvsem po njej.

Ob 100. obletnici 1. svetovne vojne ‒ in še posebej soške fronte ‒ pa se je v Bohinju zvrstilo nič koliko spominskih dogodkov, zanje so poskrbeli posamezniki in najrazličnejše organizacije od osnovne šole, knjižnice, muzeja, Turizma Bohinj itd. Tudi študentka etnologije in kulturne antropologije Tina Komac iz Stare Fužine je ob tem jubileju napisala imenitno diplomsko delo, ki nosi naslov Ohranjanje spomina na prvo svetovno vojno v Bohinju. Tudi ona je zapisala, da je njeno delo poklon vsem žrtvam te vojne. Predstavila je prireditve, razstave, spominsko Pot miru in publikacije ob tej obletnici in tudi vso nepremično kulturno dediščino, ki še posebej ‒ kot že rečeno ‒ ohranja »vojskini čas« v kolektivnem spominu bohinjskega človeka.

Pri Sedmerih jezerih je gorski reševalec Marko Matajurc iz Posočja obnovil spomenik na grobu dveh ustreljenih ruskih ujetnikov. V planini na Kraju so pod »vodstvom« skrbnega in kulturnega varuha spomina na vojno, Janeza Smukavca, postavili lesen križ skupaj z Jakom Zupancem in Jožetom Kocjancem. Janez mi je pripovedoval, kako radi bi postavili še leseno kapelico na mestu, kjer so jo pred skoraj sto leti postavili avstro-ogrski vojaki. Čeprav je že zdavnaj preminila, ima v bohinjskem socialnem spominu neprecenljivo vrednost, ne samo kot nekdanji sakralni arhitekturni spomenik, ampak kot duhovna dediščina ubogih trpinov, ki so našli še toliko moči, da so si zgradili preprosto leseno znamenje, ki jim je pomagalo vztrajati v nečloveških razmerah in trpljenju. Zato sem se ob branju članka v prejšnji številki Bohinjskih

kult ur a novic (izpod peresa Lojzeta Budkoviča) še toliko bolj začudila, da niso dobili podpore za gradnjo kapelice. Razumem »institucije«, ki se strogo držijo Zakona o TNP v 1. varstvenem območju; vendar: tako kot življenje morajo tudi zakoni »računati« z izjemami.

Slovenci pa smo znani kot »škrupulozni« (pretirano strogi) varuhi zakonov, ki radi »lovimo muhe in spuščamo konje ali slone«. Kakšna velika črna gradnja veselo »obratuje«, zatika pa se pri majhnih stvareh, kot bi se hudič skrival v podrobnostih. Ne mislim, da je kapelica maj­ hna stvar, prav nasprotno, le objekt bi bil majhen in ne bi – roko na srce – prav nič motil te spominske pokrajine, prežete s krvjo. Tudi če prej ne bi nikoli stal, bi ga bilo potrebno postaviti kot pomnik hudih časov in opomin današnjim rodovom, da se kaj tako grozovitega ne sme nikdar več zgoditi. Morda bi postavili vsaj še malo manjše znamenje, tako kot je bilo (po pripovedi in fotografiji sodeč) zgrajeno med 1. svetovno vojno.

Veseli smo lahko, da imajo nekateri domačini močno zgodovinsko zavest, da želijo ohraniti spomenike preteklosti. Saj vemo, da so vseskozi samo posamezniki tisti, ki se borijo za ohranjanje take ali drugačne kulturne dediščine, večina je neozaveščena in celo »barbarsko indiferentna«, kot je zapisal angleški raziskovalec. Če bo v vsaki gene­ raciji nekaj tako čutečih in zavzetih posameznikov, se nam ni treba bati, da bodo ti človeško dragoceni spomini in pomniki šli v pozabo. To je naš memento mori in nenazadnje naša identiteta! V planini na Kraju je bilo vojaško pokopališče. Kaj če bi ga hoteli na novo postaviti, tako kot delajo po svetu?!

Ko sem bila še v bivši Sovjetski zvezi, sem spraševala po stričevem grobu, a sem naletela na hudo jezo »komsomoljskih« vodičk, ki sta govorili, da so ta pokopališča izravnali z zemljo, ker so v njih pokopani njihovi sovražniki. Kasneje so vsa ta pokopališča obnovili. Kaj bi storili pri nas, če bi bilo to v 1. varstvenem območju? Saj bi bile to spet novogradnje. Tudi na tem območju se bo treba pogledati v srce in priznati, da izjeme potrjujejo pravila, če tudi ne spremenijo Zakona o TNP. Da se razumemo, jaz sem na strani tega zakona, a ne za vsako ceno.

Kapelico na Kraju je uničil vsaj le zob časa, kajti imamo še bolj žalostne primere, ki jih dobro ohranja slovenski kolektivni spomin. Med 2. svetovno vojno in po njej so barbarsko odstranjevali, kot bi dejal dr. Božidar Jezernik, »stoletne svetinje preteklosti in se postavljali s svojimi umotvori«. Pa kaj se čudimo, tako zlahka so »odstranjevali« tudi ljudi!

Kljub vsemu nepoboljšljivo upam in verjamem, da bodo mnogi, ki so krojili »usodo« Zakona o TNP, in vsi, ki se morajo ravnati po njem, našli toliko strokovne izvirnosti, duhovne fleksibilnosti in »civilne korajže«, da bodo znali prisluhniti socialnemu spominu, katerega del je tudi kapelica na Kraju. To je nenazadnje naš skupni etični dolg vsem, ki so zastavili svoja življenja, da so ubranili naš Bohinj. Niso zaman napisali na spominsko ploščo vojaškega pokopališča v Ukancu: »Junakom Krna – braniteljem Bohinja.« In ni zaman akademski slikar Valentin Hodnik sam zastonj izdelal skoraj tristo lesenih križev vsem pokopanim na tem pokopališču!

In tudi planina Kraj ‒ z malo in z veliko začetnico ‒ je kraj, ki nosi v sebi Spomin. Kapelica tej pokrajini ne bi ničesar odvzela. Posvetila bi jo s spominskim pečatom, ki bi mimoidočega nagovarjal: »Postoj, kdor mimo greš.

Ta kraj je svet.« (O. Župančič) ・

Kulturni praznik v Češnjici Franka Pavić Sodja

V nedeljo, 7. februarja, se bomo ob 16. uri v dvorani gasilskega doma v Bohinjski Češnjici s pesmijo in glasbo poklonili spominu na našega pesnika Franceta Prešerna. Že v navado nam je prišlo, da se Moškemu pevskemu zboru Franc Urbanc ob tej priložnosti na odru pridružijo mladi glasbeniki. Tudi letos lepo vabimo vse željne nastopanja in seveda vse poslušalce, da nas s svojim obiskom spodbudijo k nadaljnjemu glasbenemu poustvarjanju.

Prijave za nastop sprejemamo do 6. februarja na tel. št. 031 763 638. ・

12

kultur a

Občina Bohinj praznuje kulturni dan s KD Bohinj Organizacijska ekipa za Občino Bohinj in KD Bohinj

Na pobudo Kulturnega društva Bohinj bo letos občinsko praznovanje slovenskega kulturnega praznika v spomin na največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, v Kulturnem domu Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. Prireditev bo glasbeno obarvana in bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri. Nastopila bosta ženski pevski zbora KD Bohinj in kvintet Tivoli. Slovesnost bosta povezovali občinski nagrajenki, članici Gledališča 2B, Anica Bajt in Stanka Zupan. Želimo si, da se nam na predvečer praznika pridružite na slovesnosti in da skupaj proslavimo slovenski kulturni praznik. ・

Slovenska literatura od A do Ž NK Bohinj

Nogometni klub Bohinj organizira v sodelovanju s Špas teatrom iz Mengša gostovanje predstave z naslovom Slovenska literatura od A do Ž, ki bo na sporedu v soboto, 20. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Vstopnice so v prodaji pri TD Bohinj na Ribčevem lazu in pri LD Turizmu na Bohinjski Bistrici. Cena vstopnic znaša 18 evrov. Predstava traja eno uro in pol.

Slovenska literatura od A do Ž je komedija, v kateri se Lado Bizovičar loteva edine teme, na katero se spozna še manj kot na glasbo – književnosti!

Slovenci veljamo za literaren narod. Pa smo res? »Slovenska lite­ ratura od A do Ž« odgovarja na vsa bistvena vprašanja o slovenski li­ teraturi. Kakšna je razlika med Novo revijo in revijo Nova? Ali je prečka Cirila Zlobca resnično v obliki knjige in ali zbrana dela Ivana Cankarja res gorijo dlje kot tista od Miška Kranjca?

Naj vas literarna tematika ne prestraši: skrb, da bi v predstavi lahko izvedeli kaj pretirano pametnega, je odveč – o šesti umetnosti bo predaval Lado Bizovičar, ki knjige uporablja predvsem kot obtežilnik za neplačane položnice in občasni domači herbarij. Da bi pa zadevo ohranili na vsaj zmerno dostojni kulturni ravni, se mu bosta na odru pridružila akademsko izobražena (diplomi sta po naših ocenah videti kolikor-toliko verodostojni) igralca Jaša Jamnik in Jernej Čampelj. Igro so naštudirali pod režijsko taktirko Primoža Ekarta, pod tekst pa se je podpisal odlični in duhoviti Jure Karas. ・

Razstava Vojni plakat 1941–1945 v Muzeju Tomaža Godca Veronika Pflaum, Muzeji v Bohinju

V četrtek, 14. januarja, smo v Muzeju Tomaža Godca v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice odprli razstavo plakatov z naslovom Vojni plakat (1941–1945), Iz depojev Gornjesavskega muzeja Jese­ nice. Razstavo je pripravil in nam jo ob otvoritvi v zanimivem predavanju predstavil umetnostni zgodovinar Aljaž Pogačnik, kustos Gornje­ savskega muzeja Jesenice.

Na razstavi je 18 plakatov z ideološko-propagandno vsebino raz­ ličnega izvora – predvsem nacističnega, pa tudi partizanskega in domobranskega. Plakati so izbrani in predstavljeni z umetnostno­ zgodovinskega vidika, poudarek razstave pa je na likovni raznovrstnosti plakatov, njihovi motiviki in na plakatih kot avtorskih izdelkih uporabne grafike.

Razstava bo na ogled do 7. marca 2016. Vljudno vabljeni, da si jo ogledate! ・

7. FOLKLORNI VEČER KUD TRIGLAV SREDNJA VAS

Bliža se železna cesta Člani KUD Triglav Srednja vas

Člani KUD Triglav Srednja vas v Bohinju prirejamo že 7. folklorni večer, ki bo tokrat posvečen 110. obletnici odprtja bohinjske proge.

Naše potovanje bomo začeli na Dunaju, od koder se bomo z južno železnico odpravili preko Gradca, Maribora in Celja do Ljubljane. V Ljubljani bomo presedli na gorenjsko progo, ki nas bo vodila do Jesenic. Tam bomo še zadnjič presedli, in sicer na vlak, ki nas bo popeljal bo bohinjski progi preko Bohinjske Bistrice, kjer se bomo spomnili tudi moškega pevskega zbora KUD Triglav, in Sežane v Trst.

Vlak odpelje v petek, 26. februarja 2016, ob 19.30 iz dvorane Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Vse, ki se boste podali na to nepozabno potovanje, prosimo, BODITE TOČNI, ker vlak ne sme imeti zamude. Med potovanjem vam bodo čas krajšale folklorne skupine KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, folklorna skupina Sava Kranj, Godalni ansambel glasbene šole Radovljica ter skupini Plattfuß in Deci.

Cena karte je vaša odločitev. Vljudno vabljeni. ・

Vabilo na koncert ansambla Novi spomini NSD Bohinj

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj vas vabi na koncert ansambla Novi spomini, ki bo v soboto, 27. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Koncert bo dobrodelen, saj bo izkupiček od prodanih vstopnic namenjen delovanju društva in nakupu skakalne opreme. Vstopnice po 12 evrov bodo v predprodaji v LD Turizmu na Bohinjski Bistrici, kupite pa jih lahko tudi eno uro pred pričetkom koncerta v KD Joža Ažmana. ・

Nova stalna arheološka razstava v Muzeju Tomžaža Godca Mija Ogrin

V letu 2014 ožja delovna skupina, ki smo jo sestavljali dr. Verena Vidrih Perko, dr. Damir Globočnik, dr. Estera Cerar in Marija Ogrin, pripravila scenarij nove muzejske postavitve v Muzeju Tomaža Godca z delovnim naslovom Bohinj skozi čas in ga posredovali Občini Bohinj, Ministrstvu za kulturo ter Službi za premično kulturno dediščino.

Koncept smo zasnovali tako, da je razstava prikaz bogate dediščine Bohinja in preteklosti, ki je skozi več kot tri tisočletja zaznamovala Bohinj in tukajšnje prebivalstvo gospodarsko, kulturno in politično: železarstvo, rudarstvo, lesarstvo, gozdarstvo ter vojne vihre. Trdo živ­ ljenje je Bohinjce zaznamovalo. Stara verovanja odražajo vraže in edinstveni običaji, ki puščajo sledi še vse do danes. Razstava je zasnovana kot timsko, interdisciplinarno delo z aktivnim sodelovanjem lokalne skupnosti, društev in tukajšnjega gospodarstva in je namenjena domačinom, šolskim skupinam ter turistom s ciljem zavedanja in ohranjanja kolektivnega spomina. Njen cilj je osveščanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev o bogati naravni in kulturni dediščini Bohinja, ki je vir identitete in gospodarskega razvoja. Razstavno sporočilo je usmerjeno v poziv za ohranjanje dediščine v izvornem okolju, kot edinstvene in prepoznavne identitete evropskega prostora.

V sklopu celotne prenove smo namenili tudi del, kjer bo predstav­ ljena najstarejša zgodovina Bohinja – arheologija Bohinja, ki sem jo kot muzejska svetnica v Gorenjskem muzeju dokončala v zadnjem letu.

V tem prispevku želim Bohinjkam in Bohinjcem ter ostalim bralcem

kult ur a , ml adi

13 predstaviti kratko vsebino arheološke prestavitve, ki sem jo snovala več let. Pripravila sem celotni scenarij postavitve s pripombami dr. Verene Vidrih Perko, izbrala in skupaj z odgovorno konservatorko Zdenko Kramar pripravila arheološke predmete za razstavo ter pripravila osnutke postavitve panojev, njihove ilustracije ter vsebine.

Razstava ima delovni naslov Najstarejša zgodovina Bohinja in je rezul­ tat večletnih arheoloških raziskav, ki sem jih opravljala v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, Triglavskim narodnim parkom ter posamezniki. Razstava je zasnovana tako, da temelji na prostorskem prikazu Bohinja, kot del jugovzhodno alpskega prostora skozi temelj­ ne vsebine, kot so: poselitev Bohinja od prazgodovine do srednjega veka, življenje v naselbinah, takratna noša, visokogorske postojanke, posvečeni kraji, ter predstavitev pomembnih gospodarskih dejavnosti, ki so Bohinj zaznamovali skozi tisočletja: rudarstvo, železarstvo, pašništvo.

Bohinj raj pod Triglavom

Bohinj je alpska kotlina, ki obsega jugovzhodni del Julijskih Alp, kjer je najvišja slovenska gora Triglav. Kotlino obdaja plato Jelovice, Spodnje bohinjske gore, plato Komne, Fužinarske planine in del Pokljuke.

Dolina se deli na jezersko kotlino na območju Bohinjskega jezera ter na Zgornjo in Spodnjo dolino, ki ju loči hribovita pregrada Šavnice in Rudnice.

Večji del Bohinja prekriva gozd. Les in kamen sta bila v preteklosti edini vir za gradnjo hiš in gospodarskih stavb. Bukov les je bil edini primeren za kuhanje oglja, ki so ga rabili za taljenje kvalitetne železove rude. Rudo so kopali v dolini in v visokogorskem svetu Julijskih Alp. Na rodovitni zemlji so s trdim delom, kmetovanjem pridelovali hrano.

V Bohinju so že od rimskega časa dalje rabili naravne travnate pašnike nad gozdno mejo za pašo živine. ・

Zimski B.O. FejST Ekipa TD Bohinj

Vabimo vas, da se nam na pustno soboto, 6. februarja, pridružite med 11. in 14. uro na drsališču na Bohinjski Bistrici, ko bomo za vas pripravili krofe in pustno zabavo.

Tokrat bo ob 11.15 na sporedu pustna zabava z modrimi palčki.

Otroci bodo sodelovali s petjem, plesom in igro. Hudobni čarovnik jim morda ukrade čarobni napoj, sledi premagovanje čarovnika in kuhanje novega čarobnega napoja. Na koncu boste vsi skupaj zaplesali. Po predstavi bo na sceno stopila Kura Berta, ki bo nadaljevala s pustno zabavo. Poleg tega bodo na voljo poslikave obrazkov, kjer boste lahko nadgradili svoje maske in postanete Vau maškara! ・

Nagrada za mlade znanstvenike Petra Lotrič Ogrin

Stalni sekretariat Alpske konvencije razpisuje natečaj za nagrado za mlade znanstvenik, in sicer za njihova magistrska dela, napisana na eno izmed tematik, ki so neposredno povezane z Alpami. Sekretariat Alpske konvencije podeli nagrado vsaki dve leti. Tema letošnje nagrade »Young Academics Award« je Zeleno gospodarstvo v Alpah.

Natečaj za nagrado je namenjen magistrskim nalogam, izvedenim v letih 2014, 2015 in 2016, ki so obravnavala naslednja vsebinska področja: - energetska učinkovitost in nizkoogljično gospodarstvo, - gospodarstvo, ki ravna učinkovito z viri (vključno z ravnanjem z odpadki), - ekosistemske storitve in gospodarstvo, ki temelji na naravnem kapitalu, - gospodarstvo, ki spodbuja kakovost življenja in blaginjo.

Prispele magistrske naloge bo ocenila strokovna žirija, ki jo sestav­ ljajo raziskovalci in profesorji iz različnih alpskih držav. Rok za oddajo dokumentacije za nagradni natečaj je 30. april 2016, in sicer na naslov yaa@alpconv.org. Več na http://www.alpconv.org/sl/activities/ younggeneration/default.html. ・

Obisk predstavnikov občin na ­Osnovni šoli Antona Janše Radovljica OŠ Antona Janše Radovljica

Učenci višjih razre­dov so prikazali pouk v novi gospodinjski učilnici.

Foto: OŠ Antona Janše

Radovljiška osnovna šola s prilagojenim programom je v petek, 22. januarja, županom in predstavnikom občin predstavila delo, dosežke ter novosti, ki jih je pridobila s pomočjo občin. »Srečanje je bilo družabnega in delovnega značaja. Ni bila obeležena obletnica, ni bil praznik, bilo je srečanje županov in predstavnikov občin ter članov sveta šole, da se zaključi dobro opravljeno delo in da poudarek dobremu sodelovanju občin in šole,« je ob obisku poudarila ravnateljica Jelena Horvat. Občina Radovljica, ki je ustanoviteljica šole, ter občine Bled, Bohinj in Gorje, iz katerih prihajajo učenci, financirajo iz občinskih proračunov del rednih in del nadstandardnih programov. V preteklem letu je bil s skupnimi sredstvi kupljen kombi za prevoz otrok, na novo je bila opremljena sodobna gospodinjska učilnica z vsemi novimi aparati, prenovljen je bil del sanitarij. Občine že leta financirajo tudi zaposlitev logopeda in krijejo stroške različnih programov. Županoma občin Radovljica in Gorje, podžupanu občine Bled, strokovni delavki bohinjske občine Aniti Zorč ter ostalim gostom so prikazali vsakodnevni utrip življenja in dela na šoli. Učenci višjih razredov so prikazali pouk v novi gospodinjski učilnici, učenci in učitelji v posebnem programu usposabljanje k samostojnosti, ki se prične pri najmlajših z individualiziranem pristopom, terapevtske oblike dela, s čimer pridobivajo veščine in spretnosti, ki v kasnejšem starostnem obdobju prispevajo k večji samostojnosti in delovnim spretnostim.

Učenci v šolskem programu prvih treh razredov so pokazali, kako se učijo brati in pisati, obenem pa predstavili nekaj zabavnih utrinkov iz njihovega vsakdana.

V Osnovno šolo Antona Janše je vključenih 64 učencev iz devetih občin. Po besedah ravnateljice se za vključitev zanimajo iz različnih občin zaradi programov, ki jih šola izvaja, terapevtskih pristopov, razvijanja dobre prakse, vključevanje v zunanje okolje ter delovno usposabljanje in prakso mladostnikov. Obiskovalci pogosto izpostavijo domač in prijeten občutek že ob vstopu v šolo ter pozitivno vzdušje, ki ga izražajo učenci in zaposleni. ・

Na EGSŠ se dogaja

Benjamina Cerkovnik, EGSŠ Radovljica Po uspešni vrnitvi dijakov z delovne prakse doma in v tujini (Tene­ rife, Braga – Portugalska, Schkeuditz – Nemčija, Dunaj) sredi novembra 2015 smo v polnosti izkoristili decembrske dni. Uspešno smo izvedli delavnice za učence in mentorje osnovnih šol na temo medijev in podjetništva. EKOdijakinje Manja Golmajer, Klara Grilc, Tanja Železnik, Karmen Ličef in Karin Komar so skupaj z mentorico Karmen Gogala izvedle dobrodelno akcijo zbiranja igrač in rabljenih oblačil. V decembru je šolo obiskala naša nekdanja dijakinja Katja Koselj, ki predava angleški jezik na srednji šoli The North School v JV Angliji.

V novo leto nas je popeljala skupina akademsko izobraženih glasbenikov LinkArt, v kateri igra nekdanji dijak EGSŠ Gašper Primožič. Staro leto se je končalo in novo začelo z uspehi naših dijakov športnikov.

Slovenska nogometna reprezentanca U 18 z dijakom Tomom Žurgo, je v St. Petersburgu v Rusiji na turnirju Memorial Valentina Granatkina

ml adi , šport osvojila 1. mesto. Dijakinja ekonomske gimnazije Tina Cvetković je na državnem zimskem prvenstvu v tenisu v kategoriji do 16 let osvojila naslov državne prvakinje. Dijakinja Aleksandra Vovk se je v kategoriji mladink uvrstila na čelo uradne jakostne lestvice Namiznoteniške zveze Slovenije.

V januarju so dijaki v šolskem TV studiu opravili intervjuje z bivšimi dijaki naše šole. Vrhunski športnik v metu kopja Matija Muhar, evropski prvak v kategoriji mlajši člani, je spregovoril o usklajevanju šolskih in športnih obveznosti. Irena Joveva, novinarka, ki je 2014 prejela nagrado Čuvaj za debitantko leta, je orisala svojo dosedanjo poklicno pot.

Peter Dolenc, uspešen podjetnik, zaposlen v podjetju OUTFIT 7, kjer pokriva finance, pa dijakom naše šole in širši mladi javnosti sporoča, da postaneš odgovoren, ko dobiš in sprejmeš odgovornost. Več o dogajanju na EGSŠ Radovljica lahko spremljate na internetni strani šole ali na našem Facebook profilu. ・

27. državno tekmovanje Mladina in gore Petra Lotrič Ogrin

14 Preserje pri Radomljah, OŠ Venclja Perka iz Domžal, PD Domžale), na peto ekipa Krompirjev hribov’c (OŠ Šenčur, PD Kranj) in šesto Korada (OŠ Deskle, PD Valentin Stanič Kanal).

Na letošnjem premiernem tekmovanju Mladina in gore za srednješolce se je prav tako pomerilo 22 srednješolskih ekip. Šesterica najboljših je v ločenem finalu skozi težje praktične naloge pokazala znanje iz orientacije, prve pomoči in splošnega planinstva. Zmage sta se veselili Planinski muhi (PD Idrija), drugega mesta ekipa Pancertanc (PD Tržič) in tretjega dvojica Capricorn (PD Dobrovlje Braslovče). Četrto mesto je pripadlo Prekmurskim planinkam (PD Matica Murska Sobota), peto ekipi Dos Sfingas in šesto Lazohribkam (obe ekipi PD Srednja vas v Bohinju).

Pisca vprašanj, ki so iskala uporabno planinsko znanje, sta bila inštruktorica Planinske vzgoje pri PZS Izabel Vadnal in nekdanji načelnik Mladinske komisije PZS Uroš Kuzman, ki je poudaril, da je bilo pri končnih uvrstitvah odločilno praktično znanje. Najboljše ekipe so bile nagrajene s planinskim taborom v Planinskem učnem središču Bavšica oz. vikend paketom na Planinskem domu na Zelenici, pokali in medaljami, vsi sodelujoči pa s praktičnimi nagradami.

Posebno doživetje za tekmovalce in spremljevalce je bil voden ogled mesta in Tržiškega muzeja ter srečanje s skritim gostom Iztokom To­mazinom, vrhunskim alpinistom, gorskim reševalcem, jadralnim padalcem in publicistom, ki je mladim planincem zaželel, da bi vsaj približno tako uživali v gorah, kot je on v njihovih letih in kot še vedno uživa. Zmaga likovnega natečaja na temo 60 let Mladinske komisije je romala v Ljutomer ekipi Zobl, zobl pa lük, literarnega natečaja o planinskih taborih pred 60 leti in čez 60 let pa k Barbari Čibej, sicer članici Idrskih jegličev. ・

Šport na Gimnaziji Franceta Prešerna Finale 27. državnega tekmovanja Mladina in gore v Tržiču. Foto: Manca Čujež

V soboto, 23. januarja, je Tržič gostil 27. državno tekmovanje Mla­ dina in gore, najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. V starem šuštarskem mestu so se dvojne zmage veselili Idrijci – med osnovnošolci Idrski jegliči, ki so za sabo pustili Slivniško avtohtono vrsto iz Slivnice pri Celju in Pr’farske gamse iz Spodnje Idrije, ter med srednješolci Planinski muhi, ki sta premagali tržiško ekipo Pancertanc in braslovško Capricorn.

Tekmovanje so v kraju lanskih zmagovalcev organizirali Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija PZS, Zavod za šport RS Planica, Planinsko društvo Tržič in Osnovna šola Tržič. Tekmovalo je več kot 120 tekmovalcev.

Mladina in gore, ki je hkrati tekmovanje iz znanja in športno tekmovanje, saj planinstvo obe prvini enakovredno združuje, je namenjeno osnovnošolcem od 6. do 9. razreda, letos pa je bila poskusno izvedena tudi podobna preizkušnja za srednješolce. Eno najpomembnejših tekmovanj za popularizacijo planinstva in spoštljivega odnosa do na­ rave je tudi priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje mladih planincev iz vse Slovenije, ki so veliko znanja pokazali že na regijskih tekmovanjih novembra 2015 v Podnanosu, Framu in Bohinjski Bistrici. Štiričlanske ekipe osnovnošolcev in dvočlanske ekipe srednješolcev so tekmovanje začele dopoldne s testi iz planinskega znanja, ki so ga mladi pridobivali v planinskih krožkih in med svojim (večletnim) udejstvovanjem v planinstvu. V finalni del državnega tekmovanja za osnovno šolo se je uvrstilo šest najboljših ekip, ki so v finalu v obliki kviza odgovarjale na državni ravni ustrezno zahtevna vprašanja iz Planinske šole in dodatnega gradiva o 120-letnici Planinskega vestnika, najstarejše slovenske še izhajajoče revije, pokazati pa so morale tudi praktično znanje iz orientacije in prve pomoči.

Za naslov državnih prvakov se je v osnovnošolski kategoriji potego­ valo 22 ekip, šesterica najboljših v finalu v živo, ki je bilo pošten zalogaj znanja za vse zbrane. Finalna preizkušnja je za nove državne prvake okronala Idrske jegliče (OŠ in PD Idrija), državne prvake izpred dveh let. Takoj za zmagovalce se je uvrstila ekipa Slivniška avtohtona vrsta (OŠ in PD Slivnica pri Celju) in na tretje Pr’farski gamsi (OŠ Spodnja Idrija, PD Idrija). Na četrtem mestu so tekmovanje sklenili Ščinkovci (OŠ

Vesna Arh, mag.

V športni oddelek na Gimnaziji Franceta Prešerna vpisujemo najbolj­ še športnike, ki so uspešni v evropskem in svetovnem merilu. V oddelku je največ 22 dijakov, ki imajo posebej prilagojen urnik, da so lahko uspešni tako v šoli kot v športu. Pomagajo jim tudi športni in pedagoški koordinator ter razrednik, ki ima izkušnje pri delu s športniki.

Omogočamo pa jim tudi izobraževanje na daljavo, s pomočjo katerega so mnogi vrhunski športniki uspešno dokončali šolo.

Naše bivše in sedanje dijake skakalce pozna cela Slovenija, nekatere pa tudi svet. Le kdo ne pozna Petra in Domna Prevca, Jurija Tepeša, Anžeta Laniška, Anžeta Semeniča ... Veseli pa smo, da dijaki športniki, ki obiskujejo športni oddelek, dosegajo izredno lepe športne rezultate v mnogih športih panogah in ne le v skokih. V zadnjih letih je vpisanih v športni oddelek veliko odličnih kolesarjev, tenisačev, plavalcev, pa tudi dijakov, ki se vrhunsko ukvarjajo s športi, ki so v Sloveniji še malo manj uveljavljeni, npr. golf, badminton, rugby itd., zato živijo v tujini in se izobražujejo na daljavo. Trenutno se na GFP izključno na daljavo šola okrog deset športnikov, ostali pa na kombiniran način.

Tudi v ostalih oddelkih splošne in ekonomske gimnazije imamo veliko dijakov športnikov, posebej pa v oddelke združujemo dijake, ki trenirajo skupinske športe (odbojko, košarko, rokomet, nogomet, vaterpolo, hokej ...), tako so perspektivni in vrhunski športniki razporejeni v vse programe in tudi njim prilagajamo obveznosti.

Tudi iz bohinjskih krajev se na GFP šola kar nekaj dijakov, ki uspešno združujejo šolo z drugimi dejavnostmi: Mina Hadžič Rozman (ples – 5. mesto na evropskem prvenstvu), Nuša Pikon (nogomet – državne prvakinje), Špela Bizjak (uspešno opravila DSD 1), Uma Bezjak (ples – 8. mesto na svetovnem prvenstvu), Mark Kramar (nogomet – kvalificiranje v 1. ligo), Aljaž Plahuta (prej smučarski skoki, danes perspektiven fotograf). ・

Vadba Tai Chi v Bohinju Davorin Zalokar

Več kot 1000 let stara veščina gibanja Tai Chi prihaja iz Kitajske, danes pa je razširjena po celem svetu in izoblikovana v več različnih

15

šport V ceni sta vključena vstopnica in prevoz. Prijave zbiramo do torka, 1. 3. 2016, na e-poštnem naslovu ssk.bohinj@gmail.com ali po tel. št.: 041 981 234 (Brane). Na obeh kontaktih dobite tudi vse dodatne informacije. ・

Pokal Senožet v veleslalomu Organizacijska ekipa za ŠD Srednja vas

V soboto, 13. februarja, vas vabimo na rekreativno tekmo v veleslalomu za Pokal Senožet. Tekmovanje se prične ob 19. uri, prijave pa bodo potekale od 17.30 naprej.

Izzovite partnerje, prijatelje ali sosede v tekmi, kdo bo hitrejši med količki na Pokalu Senožet. stilov. Vadijo jo ljudje vseh starosti, ter si s tem krepijo psihofizično zdravje, si izboljšujejo telesno formo, uživajo v mehkobi in sproščenosti gibanja.

Tai Chi oz. umetnost najvišje polarnosti je sestavljena iz nasprotujočih si sil Yin in Yang, energetskih vaj Chi Kung in namenskih tehnik s točnim zaporedjem, ki nam povezuje telesne dele v močne energetske verige, počasno mehko in valujoče gibanje, pa združujejo v ples harmonij.

Veščina Tai Chi je namenjena ljudem, ki si želijo nadgraditi svoj način delovanja in gibanja. Vaje se izvajajo v stoječem položaju, za vadbo pa potrebujete le športne copate in udobna oblačila. Če vas zanima tovrstna vadba vas vabim, da nas obiščete, jo preizkusite in če vam bo všeč se vpišite v trimesečni tečaj. Učili se bomo vaj sproščanja, dihanja, raztegovanja, ravnotežja, samomasaže in forme (več gibov povezanih v celoto) elementa Zrak.

Pričeli bomo v sredo, 2. marca, ob 20. uri v mali telovadnici OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Za lažjo odločitev je prva vadba brezplačna, za več Informacije pa se lahko obrnete na davorin. zalokar@gmail.com ali na tel. št. 041 608 661. Vabljeni. ・

Zdrava hrbtenica in dobra drža Športno društvo Bohinj

V Športnem društvu Bohinj v februarju pričenjamo z vadbo za zdrav­ je s poudarkom vadbe za zdravo hrbtenico in dobro držo. Vodenje vadbe bo prevzela naša članica Maša Gorše, inštruktorica vadbe za zdravo hrbtenico, ki ima izkušnje z vadbo za zdravje vseh starostnih skupin.

Vadba je primerna za vse, ženske, moške in tudi otroke.

Brezplačne predstavitve vadbe bodo potekale v ponedeljek, 8. 2., v gasilskem domu na Kamnjah ob 17. uri in v Kulturnem domu v Stari Fužini, ob 18.30.

Vadba bo nato potekala enkrat ali dvakrat tedensko na lokacijah predstavitev, ki so potekale tudi v telovadnici vrtca na Bohinjski Bistrici in v telovadnici podružnične OŠ v Srednji vasi, vendar že pred izidom aktualne številke Bohinjskih novic. Vadbo lahko organiziramo tudi na drugih lokacijah po Bohinju.

V kolikor ste za vadbo zainteresirani se lahko prijavite po e-pošti sdbohinj@gmail.com ali na tel. št.: 040-468-376 (Saša) in 030-401691 (Tadej). ・

Skočite z nami v Planico SSK Bohinj

Smučarsko skakalni klub Bohinj vabi vse Bohinjke in Bohinjce, da se nam pridružite pri ogledu in navijanju na največjem slovenskem skakalnem prazniku v Planici.

Za ogled uradnega treninga in kvalifikacij v poletih, ki bodo v četrtek, 17. marca, organiziramo avtobusni prevoz. Izpred Kulturnega doma Joža Ažmana bo odhod ob 6.30 zjutraj, povratek pa ob 14. uri. Cena za otroke (do 15 let) je 15 evrov, za odrasle 20 evrov.

Na tekmo v nedeljo, 20. marca, organiziramo avtobusni prevoz v sodelovanju s Pac Sports.

Juretov memorial 2016 Organizacijska ekipa za ŠD Srednja vas

V petek, 26. februarja, vas vabimo na že tradicionalen veleslalom, ki smo ga poimenovali Juretov memorial. Tudi letos bo organiziran na smučišču Senožeta v Srednji vasi. Prijave bomo zbirali od 17.30 dalje, štart pa bo ob 19. uri.

Vidimo se v petek na Flahaw! ・

Naš trener predskakalec na ­kulmski velikanki NSD Bohinj

»Končno tekme«, so rekli naši mladi skakalci. Čeprav je zaradi pomanjkanja snega odpadlo kar nekaj uvodnih tekem, se je vse skupaj le začelo. Mrzle noči so organizatorji tekmovanj dobro izkoristili in zasnežili skakalnice. Doslej so se naši tekmovalci s svojimi vrstniki pomerili le v kategorijah D 13 (Rok 22. mesto), D 12 (Đinđo 15. mesto) in D 15 (Mitko 7. in Miha 17. mesto).

V januarju se je naš trener Rok Urbanc kot predskakalec udeležil tekme za svetovni pokal v Willingenu in svetovnega prvenstva v poletih v Kulmu. Nov osebni rekord sicer ni padel, so pa, kot pravi Rok: »skoki na letalnicah nekaj posebnega in občutek je nepopisen. Doživ­ ljati in spremljati odlične skoke naših najboljših skakalcev je nekaj enkratnega. Človek je v takih trenutkih ponosen, da je bil del te uspešne zgodbe«. Tako je tudi naš trener dobil dodaten zagon in motivacijo, da se marca preizkusi na prenovljeni letalnici v Planici, kjer lansko leto zaradi sodelovanja kot statist skakalec pri filmu Eddie the Eagle, ni skakal. ・

Nova mejnika za SD Bohinj SD Bohinj

Na alpskem pokalu v biatlonu, ki je drugi januarski vikend potekal v švicarskem Lenzerheideju, je Blaž Debeljak v kategoriji mlajših mla­ dincev zmagal ter si na podlagi tega in tudi preteklih rezultatov zago­ tovil mesto za nastop na olimpijskih igrah mladih, ki bodo med 12.-21. februarjem 2016 potekale v norveškem Lilehamerju.

Prav tako se je Luka Plahuta že četrtič zapored uvrstil na mladinsko svetovno prvenstvo v biatlonu, ki ravno sedaj poteka v romunskem biatlonskem centru Cheile Gradistei.

Uspešni smo bili tudi na mednarodnih tekaških tekmah. Na tekmovanju za No borders Cup (pokal Avstrija-Italija-Slovenija) je Kaja Marič v prosti tehniki v kategoriji starejših deklic osvojila srebrno medaljo, uspešne so bile tudi ostale starejše deklice, saj sta Iza Jensko in Lena Repinc osvojili peto in osmo mesto med 48 uvrščenimi.

Prav tako smo uspešno nastopali na pokalu Topolino v Italiji, kjer je nastopalo več kot 1000 tekmovalcev iz desetih različnih držav – velesil smučarskega teka. Letos nismo posegli po stopničkah, smo pa dosegli naslednja mesta: pri mlajših mladinkah (letnik rojstva 2000/01) sta bili Ajda Arh 18. in Maša Kozomara 55., pri mlajših mladincih je Anže

16

šport

prvenstvo, tako posamezno kot v štafetah, v tujini pa še pokala No borders v Avstriji in Italiji. Blaž Debeljak bo sredi meseca tekmoval v biatlonu na Norveškem, kjer bo skupaj s fantom iz Notranjske ter dekletom iz Kranja zastopal barve Slovenije. ・

Uspešni kljub zeleni zimi SSK Bohinj

Foto: SD Bohinj

Markelj zasedel 31. mesto, ter pri starejših deklicah (letnik rojstva 2002/03)so bile Lena Repinc 23., Kaja Zorč 78. in Špela Pekovec 118.

Pred novim letom je klub dobil dva državna prvaka v biatlonu. Absolutni mladinski državni prvak je postal Luka Plahuta, v kategoriji mlajših deklic pa je zmagala Kaja Marič, na stopničkah ji je družbo delala Lena Repinc na tretjem mestu.

Drugega januarja je potekal slovenski pokal v biatlonu. Starejši dečki so tekli 5 km z dvema strelskima postankoma, na tej tekmi je 3. mesto pripadlo Anžetu Marklju, 11. mesto pa Boštjanu Korošcu. Pri starejših deklicah je Ajda Arh osvojila četrto, Maša Kozomara pa šesto mesto.

Tudi mlajše deklice so bile zelo uspešne, saj sta se kar dve tekmovalki uvrstili na stopničke. Iza Jensko je z devetimi zadetki pritekla zlato, Kaja Zorč pa srebro. Lena Repinc je zasedla osmo mesto, Kaja Marič pa 11. mesto.

Naslednji dan smo se udeležili tekmovanja »51. Srebrna smučar­ ska palica Jožeta Jermana«, ki velja za Pokal Geoplin in je potekalo na novem tekaškem prizorišču pod Poncami. V klasični tehniki je Anže Markelj med mlajšimi mladinci pritekel peto, Boštjan Korošec v isti konkurenci pa deseto mesto. Odlično so nas zastopala tudi dekleta.

Ajda Arh je osvojila tretje in Maša Kozamara četrto mesto med mlaj­ šimi mladinkami. Pri starejših deklicah pa so se dekleta uvrstila tako: deveto mesto Kaja Zorč, sedmo mesto Iza Jensko, šesto mesto Lena Repinc. Stopničke pe si je pritekla Kaja Marič in zasedla tretje mesto med 26 tekmovalkami.

Foto: SD Bohinj

17. januarja je ponovno potekal slovenski pokal v biatlonu, kjer je Luka Plahuta pri mladincih zasedel drugo mesto. V mlajših kategorijah (mlajše in starejše deklice in dečki, letniki 2001-2004) pa je za slo­ venski pokal v biatlonu potekala tekaška tekma (torej brez streljanja), kjer je Ajda Arh v kategoriji starejših deklic osvojila drugo mesto. Za največji skupinski uspeh pa so poskrbele mlajše deklice, saj so dekleta zasedla Kaja Marič prvo, Iza Jensko drugo, Lena Repinc tretje in Kaja Zorč peto mesto med 30 tekmovalkami.

Tako smo prvič dosegli trojno zmago tudi v zimski sezoni, zelo malo pa je manjkalo celo do četverne zmage, saj so Kaji Zorč do četrtega mesta zmanjkale pičle tri desetinke sekunde. Štartali so tudi cicibani in cicibanke ter se uvrstili na odlična mesta.

Pri fantih je Tevž Marič zasedel drugo mesto, Gašper Pekovec se je uvrstil na četrto mesto, Tjažu Zorču je pripadlo peto mesto. Odlično se je uvrstila tudi Julija Kusterle, ki je za društvo pritekla tretje mesto.

V februarju nas čakata državno prvenstvo v tekih v disciplinah sprint štafete, prosto individualno, zasledovalno v klasiki ter otroško državno

Mini Planica sredi mesta. Foto: Arhiv Francija Petka

Letošnja zima nam res ni naklonjena. Skakalnice nam je že zgodaj pobelilo, potem pa nam je toplo vreme vse pobralo, tako da smo trenirali malo doma, še več pa v Avstriji in v Planici. Mrzel zrak nam je dal elana, da zasnežimo skakalnice z umetnim snegom, več dni smo izkoristili zimske pogoje in uspelo nam je zasnežiti manjše skakalnice na Poljah, ob tem bi se zahvalili smučišču Senožeta, ki nam je priskočil na pomoč pri zasneževanju.

V tem času nismo imeli prav veliko tekomovanj. Na pokalni tekmi v Vizorah sta Žan Žnidar in Matija Sodja osvojilja 5. in 9. mesto. V Žireh na pokalni tekmi pa je Katra Komar pometla z vso konkurenco. Z dobrimi rezultati na domačih tleh je dobila priložnost tudi na medna­ rodnih tekmovanjih, v Oberwiesenthalu na FIS-Alpen cup je osvojila 5. mesto med mladinkami do 20 let.

Pričeli smo tudi s treningi najmljaših – začetniki, ki sodelujejo v akciji SKOČI Z NAMI. Vsak četrtek in soboto ob 18. uri smučamo in skačemo na Poljah. Vabljeni vsi, ki bi se radi preizkusili z alpskimi smučmi na mali petmeterski skakalnici. Za najmlajše bomo 23. februarja pripeljali v osnovno šolo tudi skaklanico Mini Planica, na kateri bomo skupaj z Francijem Petkom skakali pred šolo. Naj omenimo še to, da 1. marca naš klub skupaj v sodelovanju z osnovno šolo oraganizira regijsko tekmovanje Skoči z nami, tako da bomo tekmovali na domačem terenu.

Najboljši pa bodo nato odšli še na državno tekmovanje v Logatec. ・

30-letnica prvega svetovnega pokala FIS v smučarskih tekih v Bohinju Nadaljevanje iz prejšnje številke.

Stanislav Ažman

Vse sodniške ekipe za izvedbo vrhunskega tekmovanja so bile domače. Smučarski sodniki iz Smučarskega kluba Bohinj, s potrjenimi zveznimi licencami, so pod vodstvom Stanka Hodnika opravljali vse odgovorne naloge na startu, cilju in na vzporednih meritvah. Kontrole na progi je vodil Metod Malej.

Tekmovanje v tekih na takem nivoju, je vsem predstavljalo no­ vost; tako programsko kot tehnično. Računalniških programov, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo. Veliko programerskega časa in sugestij vodstva tekmovanj je bilo potrebnih, da so bili podatki za FIS in zahtevno novinarsko srenjo vrhunsko pripravljeni.Meritve časov in obdelavo rezultatov so izvajali merilci iz Timinga Mojstrana in računalničarji Iskra-Delte iz Kranja. Za vrhunsko ozvočenje je poskrbel Roman Seljak. Napovedovalec za gledalce je bil Franek Trefalt. Vsi zunanji izvajalci so imeli izkušnje iz Kranjske gore in Planice. Za pripravo us-

šport, ogl a si 040/202 384

17

veliko priznanje vsem organizatorjem za dosedanje večletno delo pri organiziranju smučarskih tekmovanj. Rekla je, da je to fenomen, ki ga ni mogoče videti nikjer več.

V spominih imamo tudi precej pokojnih delavcev, ki so v letih pred prvim svetovnim pokalom »držali gor« bohinjsko smučarijo – oba Joža in Franca Podlipnika, Franca Vojvodo, Ceneta Resmana, Bena Lazarja – in pokojne organizatorje vseh petih svetovnih pokalov – Janeza Žitnika, Franca Bajta, Franca Repinca, Mirka Košnika, Antona Murovca in mnoge druge.

Na koncu pa še poziv – Bohinj ima na področju zimskih športov dolgo in bogato zgodovino, čas bi bil, da se še ohranjeni ostanki in arhivi te bogate zgodovine zberejo in shranijo v kakšnem od bohinjskih muzejev.

Prizor iz startno-ciljne arene tekmovanja SP FIS v smučarskih tekih 1986.

Foto: Arhiv Stanislava Ažmana

treznih pogojev za tehnične ekipe in inštalacije je bil odgovoren Stanko Ažman.

Direktnega TV prenosa takrat, kljub velikim prizadevanjem, ni bilo zaradi tehničnih ovir. Je pa vsak dan, v večernem času, TV Ljubljana poslala v svet reportažo s posnetki tekmovanja, ki so jih zmontirali v Ljubljani. Kamere ob progi so se vozile z motornimi sanmi, ki so bile takrat prvič pri nas uporabljene za takšen namen.

Tekmovanje, kot je svetovni pokal, je bilo zahtevno tudi po logistiki in transportu, tehničnih službah, oskrbi z električno energijo, reševalni službi, zdravstveni službi, telefonskih linijah za radijske prenose in gostinski oskrbi. Za transfer tekmovalcev z in na letališče je vodil Miro Mulej. Za namestitve po hotelih sta skrbela Cene Resman in Janez Šporar. Domači Zdravstveni dom in dr. Jakob Bahun so skrbeli za zdrav­ niško službo. Gorski reševalci Bohinja so bili na vseh nevarnih mestih na progi, ki je bila zaradi majhne količine snega še toliko bolj nevarna.

Za opremo prizorišč z električno energijo in tehnične inštalacije sta s svojima ekipama skrbela Stanko Dobravec in Mirko Košnik. Redarska služba na prireditvi in varovanje sta bila v rokah Vlasta Torunčiča.

Na tekmovanju so bili med gosti tudi prireditelji naslednjega prizorišča tekmovanja za svetovni pokal iz Obersdorfa v Nemčiji. Pohvalili so našo organizacijo, si ogledali naše rešitve in povabili ekipo našega OK na njihovo prireditev, ki je sledila v februarju tistega leta. Dele­ gacija se je z veseljem udeležila njihovega tridnevnega tekmovanja.

Ogledali so si takrat nov prekrasen objekt na izteku njihove velikanke, ki služi tudi kot stadion za teke.

Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila Zavarovalnica Folksam iz Švedske, ki je opremila štartne številke. Na startnih številkah je bil tudi napis Bohinj 86. Pokrovitelji tekmovanja so bila tudi vsa bohinjska in mnoga slovenska podjetja takratnega časa: Almira, GP Bohinj, Hoteli Alpetour, Žito Lesce, Železarna Jesenice, Elan, Alpina ... Med glavnimi pokrovitelji je bili domači LIP Bled, ki je z opremo za stadion in z dopusti delavcev največ prispeval k vrhunski organizaciji tekmovanja. Seveda je k temu neizmerno pripomoglo tudi voluntersko delo domačinov, ki so s svojim prostovoljnim delom dokazali, da je mogoča organizacija tudi tako velikega tekmovanja. Predsednica OK Bogomila Mitič je dala

ZGODOVINA FIS MEDNARODNIH TEKMOVANJ IN SVETOVNIH POKALOV V SMUČARSKIH TEKIH V BOHINJU

1961-1963 – Smučarski klub Bohinj organizira mednarodna FIS tekmovanja v smučarskih tekih.

1966-1985 – Organizacijski komite Bohinj 20 let neprekinjeno organizira mednarodna FIS tekmovanja v Bohinju, pridobiva izkušnje in reference za organizacijo Svetovnega pokala FIS. Tekmovanja so bila vedno dobro obiskana. Sodelovalo je vedno do 11 držav, tudi z udeležbo do 100 tekmovalcev.

1977 je potekal v Bohinju neuradni Svetovni pokal, ki je bil takrat kot preiskusno tekmovanje za nastajajoča tekmovanja FIS za svetovni pokal v smučarskih tekih.

1986. 15.-16. jan. – 1. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 19 držav, 100 tujih in 16 domačih tekmovalcev, tekma v smučarskih tekih 15 km klasično in v štafetah 4 x 10 km, moški, Bohinjska Bistrica – FIS proga Dobrava.

1987. 9.-10. januar – Mednarodno FIS tekmovanje, Alpski pokal, OK Bohinj; 12 držav, smučarski teki 15km klasično in v štafetah 4 x 10 km, moški, Boh. Bistrica – FIS proga Dobrava.

1987. 12.-13. december – Alpski pokal, organizira OK Bohinj skupaj z TSK Dol, tekmi v biatlonu na 10 in 20 km, moški, na Rudnem polju, na progi pripravljeni za svetovni pokal.

1987. 16. december – 2. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 11 držav, tekma v smučarskih tekih 10 km prosto, ženske, na Rudnem polju na Pokljuki, ker v dolini ni bilo snega.

1988. 14.-15. december – 3. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 12 držav, tekma v smučarskih tekih 30 km prosto in v štafetah 3 x 10 km, moški, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.

1990. 24.-25. februar – 4. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje devet držav, tekmovanje v smučarskih tekih 15 km prosto in štafetah 3 x 5 km, ženske, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.

1991 in 1992 v SLO ni bilo tekmovanj zaradi pravila FIS, da so tekme le vsako drugo leto.

1993. 15. januar – 5. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; sodeluje 11 držav, tekma c smučarskih tekih 15 km prosto, na Voglu, ker v dolini ni bilo snega.

1994. 15 dec. – 6. SVETOVNI POKAL FIS-WC, OK Bohinj; tekmovanje v smučarskih tekih 15 km prosto, ženske, je bilo odpovedano, ker niti Vogel niti Pokljuka nista imela snega. ・

• CALERIO 8.599 € • SWIFT 9.999 € + zimske gume • VITARA 14.500 € + zimske gume • JIMNY 16.199 € • SX4 S-CROSS 15.800 € + bon za 800 € goriva + zimske gume na platiščih

šport, ogl a si 040/202 384

Vrtec in šola smučanja Športno društvo Bohinj

Športno društvo Bohinj tudi letos ob vikendih in med šolskimi počitnicami organizira vrtec in šolo smučanja na smučišču Senožeta. Tečaji smučanja bodo potekali med 9. in 12. uro. Cena tečaja je 25 evrov na dan, za drugega otroka pa 20 evrov na dan. Cena 5-dnevnega tečaja je 125 evrov, za drugega otroka 100 evrov. Otroci, ki v Športnem društvu obiskujejo vadbo preko celega leta, imajo pri vrtcu oziroma šoli smučanja 30-odstotni popust. V ceno je vključena smučarska vozovnica, tečaj pa bo potekal pod vodstvom trenerja alpskega smučanja, učiteljev in vaditeljev športa in športne rekreacije.

V vrtec lahko vpišete otroke od 2. leta starosti dalje, spoznavali se bomo s prvimi koraki na snegu, na smučeh in se skozi igro naučili marsikaj novega.

V šolo lahko vpišete otroke ne glede na njihovo predznanje – otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni po skupinah.

Prijave sprejemamo vsak teden do petka na elektronski naslov ­sdbohinj@gmail.com ali po tel. št.: 040 468 376 (Saša), 030 401 691 (Tadej), kjer dobite tudi vse dodatne informacije.

Prijava naj vsebuje vaše ime in priimek ter gsm številko, ime in priimek otroka, leto rojstva, in informacijo o tem, ali se otrok že zna peljati z vlečnico.

Otrok potrebuje ustrezno smučarsko opremo in malico. ・

18

19

ogl a si 040/202 384

z adnja s t r an

20