Bohinjske novice, november 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 5. NOVEMBER 2021 ŠTEVILKA 11

Do 14. novembra lahko še glasujete za projekte participativnega proračuna (na 4. strani)

4

13

17

18

19

AKTUALNO

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA IN IZOBRAŽEVANJE

KULTURA

ŠPORT

Občina Bohinj s poravnavo do treh milijonov evrov od države

V Bohinju prvič v Sloveniji EFFA dogodek!

Diamantni Izid pesniške maturant zbirke Neomajna Bernard Zupanc moč Svetlobe na sprejemu pri predsedniku države

Iz tekaških rolk v pričakovanju zime Foto: Saša Erjavec

2

ak tualno

25. redna seja občinskega sveta Občine Bohinj – četrtek 28. oktober

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, Zadnjih nekaj dni se je po Bohinju razširila novica, da je bohinjska občina od države dobila veliko denarja. Ja, res smo z Republiko Slovenijo sklenili sodno poravnavo glede zahtevka, s katerim smo od Republike Slovenije zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), zahtevali sredstva za sofinanciranje razvojnih projektov, povezanih s Triglavskim narodnim parkom. Po tej poravnavi bo Občina Bohinj od Republike Slovenije v treh letnih obrokih prejela skupaj nekaj več kot tri milijone evrov - to pomeni vsako leto po 1 milijon evrov. Za poravnavo smo se odločili predvsem zaradi dragih in dolgih sodnih postopkov z negotovim izidom. Sem mnenja, da se je v primeru tožb vredno potruditi in zadeve sporazumno rešiti. Z vztrajanjem tudi sodni stroški lahko hitro naraščajo. V dogovor za poravnavo nismo šli za vsako ceno in smo, po mojem mnenju, prišli do poštenega dogovora. Ob tem bi se zahvalil predstavnikom ministrstva za okolje in prostor in samemu ministru g. Vizjaku za korektno sodelovanje in dogovor med pogajanji. V veliko pomoč nam je bil tudi župan Občine Gorenja vas – Poljane g. Čadež, za kar se mu iskreno zahvaljujem.

Tudi letos smo v Bohinju uspešno zaključili turistično sezono. Tudi tokrat se je pokazalo, da je politika Občine, ko zaustavlja promet in organizira prevoze po Bohinju, pravilna. Prepeljali smo več kot 43.000 potnikov med Ribčevim Lazom in Bohinjsko Bistrico, med Senožetmi in planino Blato ter med Bohinjsko Bistrico in Pokljuko.

Trud in denar, ki se vlaga v to, obrodi sadove, vendar se sprašujem koliko časa še. Vsi se zavedamo, da vsi ti postopki in dejanja ugodno vplivajo na okolje, ne smejo pa postati breme nas, ki tukaj živimo.

Zadnje čase vse prepogosto slišim »bentenje« domačinov zaradi »prevelike gužve in nevzgojenih turistov«. Največ kritike leti na kolesarje in pri nas precej osovražene avtodome. Res nam povzročajo težave z divjim parkiranjem, kolesarji pa s smetmi in vedno bolj arogantnim obnašanjem do nas domačinov. Vse več je pritožb zaradi sprehajanja psov po travnikih in ne pobiranju iztrebkov. Zadnje čase je očitno v modi pobiranje pasjih iztrebkov v vrečko ta pa se pozneje najde na travniku ali v bližnjem grmovju. Kar precej dela nas čaka, da bomo vse to uredili in preprečili. Ko prebiramo svetovne turistične časopise, ki nas postavljajo zelo visoko na lestvico glede priporočil za obisk, se moramo zavedati, da bo turistov še več, ne manj. Kljub vsemu je moje mnenje, da je Bohinj življenjsko odvisen od turizma in imamo od njega lahko kljub vsemu vsi koristi. Zato je pomembno, da staknemo glave vsi, tako Občina, turizem in kmetijstvo ter najdemo način kako zadeve urejati, se pripraviti na turiste in obisk prerazporediti preko celotnega leta ter na ta način čim bolj kvalitetno preživeti in seveda od tega imeti čim večjo korist.

Naj na koncu omenim tudi problematiko rekonstrukcije mostu pri Svetem Janezu. Na državi se pripravlja projekt za rekonstrukcijo, vendar se močno zapleta zaradi varovanja kulturne dediščine in postavitvijo začasnega mostu. Velikokrat smo se pogovarjali in izražali zahteve, želje, da bi nam ob rekonstrukciji most razširili, vendar smo vedno naleteli na gluha ušesa in nasprotovanje s strani soglasje dajalcev. Na zadnji seji OS je svetnik g. Jeršič predlagal sklep, ki je bi soglasno sprejet. Sklep nas zavezuje, da na naslednjo sejo povabimo vse soglasje dajalce in jih javno vprašamo kakšni so načrti in zakaj nam ne pustijo mosta delno razširiti. Na ta način hočemo izvajati »pritisk« na odgovorne, da bi vseeno prišli do privoljenja glede razširitve in postavitve rezervnega mosta. Prepričan sem, da imamo podporo Bohinjcev, zato je prav, da to obravnavamo javno.

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v novembru

Katarina Košnik

Člani Občinskega sveta so v četrtek, 28. oktobra popoldan zase­ dali na 25. redni seji Občinskega sveta. Na mizi so imeli gradivo za dve vsebinsko bogatejši točki: Seznanitev z izvajanjem promet­ nega režima v poletni sezoni 2021 ter razprava glede načrto­ vanih ukrepov v sezoni 2022 in drugo obravnavo Stanovanjske strategije Občine Bohinj. Obe točki sta obširneje predstavljeni v gradivo za sejo na spletni strani Občine bohinj, kjer je na voljo tudi posnetek celotne seje.

Seznanitev z izvajanjem prometnega režima v poletni sezoni 2021ter razprava glede načrtovanih ukrepov v sezoni 2022

Občina Bohinj je skupaj s partnerjem Turizem Bohinj že četrto leto zapored sledila in izvajala ukrepe, določene v Akcijskem načrtu umirjanja prometa in Mobilnostnem načrtu Bohinja, s čimer sledi jasno začrtani in sprejeti celostni strategiji umirjanja prometa.

V letu 2021 so se posebni linijski prevozi potnikov izvajali na osmih relacijah. Prevozi so se izvajali v obdobju od 19. 6. do 26. 9. in sicer vsak dan julija in avgusta, junija in septembra pa čez vikend (pet-ned in praznike). Izjema sta prevoza na liniji 7 (Hop on Hop off Pokljuka), ki se je izvajal v obdobju od 19. 6 do 14. 9. vsak dan, ter prevoz na liniji 6 (Bohinjska Bistrica- Soriška planina-Bohinjska Bistrica), ki se je izvajal v obdobju od 2. 7. do 31. 8. vsak torek in petek.

Za zagotavljanje občasnih prevozov je v letu 2021 Občina Bohinj namenila 81.930 EUR. Turizem Bohinj je financiral liniji 6 in 7. Strošek prevozov na obeh linijah je bil 27.957 EUR. Krajevna skupnost Stara Fužina- Studor je financirala liniji 5 in 8. Strošek prevozov je znašal 7.505 EUR. Za uporabnike so bili prevozi brezplačni.

Novost v letu 2021 je bila linija s parkirišča Kristal do križišča Vogar/Blato, ki se je izvajala kot prevozi na klic, ter linija iz Srednje vasi do Vogarja. Linija s parkirišča Kristal do jezera se je v letu 2021 ukinila, ker se je ob rekonstrukciji ceste skozi Ribčev Laz uredil pločnik, ki omogoča varen dostop od parkirišča do središča Ribčevega Laza, obenem pa so se uporabniki parkirišča lahko poslužili ostalih organiziranih linijskih prevozov, ki so ustavljali tudi na postajališču ob parkirišču.

Na vseh osmih relacijah je bilo prepeljanih 43.402 potnikov.

Z mobilnostnim načrtom si je Občina Bohinj začrtala niz učinkovitih ukrepov za upravljanje prometnega povpraševanja v najvišji turistični sezoni (tj. junij, julij, avgust, september) z osnovnim namenom zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje in lokalno prebivalstvo.

Zapisani ukrepi se letno nadgrajujejo, zaradi spremenjenih navad obis­ kovalcev na račun epidemije in z njo povezanih covid ukrepov pa se tudi prilagajajo spremenjenim potrebam. Odzivi javnosti kažejo na to, da so ukrepi učinkoviti, je pa potrebna njihova nadgradnja ter prenos dobrih praks na območja, kjer se ukrepi umirjanja prometa le deloma ali pa sploh še ne izvajajo. Zaradi lažje koordinacije, hitrega pretoka informacij, odprave napak in nepravilnosti so tudi v letošnjem letu od začetka meseca junija do konca septembra potekali redni operativni sestanki, ki so se jih udeleževali udeležujejo upravljavci parkirišč, redarji, predstavniki Turizma Bohinj, Režijskega obrata in Občine Bohinj. Že od septembra tečejo aktivnosti za pripravo in oblikovanje novih oz. nadgradnjo obstoječih ukrepov za sezono 2022. Ukrepi bodo oblikovani na podlagi odzivov uporabnikov, zasedenosti javnih prevozov, informacij služb, ki delujejo na terenu, razprave na občinskem svetu ipd.. Za leto 2022 se med rednimi aktivnostmi predvideva:

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 19. novembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. decembra 2021.

3 - nadaljevanje z aktivnostmi organiziranih javnih prevozov, oblikovanje še dodatnih linij oz. prevozov, okrepitev oz. časovno podaljšanje organiziranih javnih prevozov v poletni sezoni, - posodobitev spletne strani https://promet.bohinj.si/ in prilagoditev za uporabo z mobilnim telefonom, - pregled in dopolnitev predloga prometne ureditve parkirišč in pos­ tajališč s prometnimi znaki, talnimi označbami.

Največji izzivi pri upravljanju prometa in načrtovanju ustreznih ukrepov pa se pojavljajo na sledečih območjih oz področjih: - Usmerjanje oz. upravljanje avtodomov in drugih vozil, prilago­ jenih za bivanje na prostem.

V višku sezone, ko sta obstoječa kampa, PZA-ji ter parkirišča za avtodome polno zasedeni, se pojavi problem regulacije avtodomov in drugih vozil, prilagojenih za bivanje na prostem. Porast uporabnikov tovrstnih vozil je izredno velik, kar se je pokazalo tudi že v letošnji poletni turistični sezoni. Z namenom, da se višek le teh koncentrira na enem območju, ne pa da parkirajo po gozdnih in kmetijskih zemljiščih, se je dva vikenda v avgustu za prenočevanje le teh namenilo parkirišče Danica. Stališča do reševanje tega izziva so različna: odprtje dodatnih kapacitet (PZA-jev, parkirišč za avtodome), reševanje problematike na nivoju Julijskih Alp, vzpostavitev rezervacijskega sistema, pravočasno obveščanje o zasedenosti mest za kampiranje in podobno.

- Pokljuka: Celotno območje je privlačen cilj za obiskovalce v vseh letnih časih. Med številnimi negativnimi vplivi obiskovanja na okolje najbolj izstopajo težave, povezane s prometom. Prometna infrastruktura na območ­ju Pokljuke ima omejene zmogljivosti. Trenutna dostopnost z javnim prometom iz glavnih izhodišč v Bohinju, Gorjah in Bledu ne omogoča ustrezne alternative osebnemu prometu. Na podlagi štetja prometa se je ugotovilo, da je 80% vozil na območje Pokljuke iz smeri Bleda. Javnega prevoza na Pokljuko ni, posebne linijske prevoze (Hop on Hop off ter ski bus) pa organizira samo Turizem Bohinj iz bohinjske strani. Brez aktivnega sodelovanja vseh treh občin problema ne bo mogoče rešiti. V letu 2020 se je v okviru projekta Vrh Julijcev (vodilni partner JZ TNP) pričelo s pripravo analize ukrepov umirjanja prometa, s čimer se želi pridobiti nabor ukrepov za upravljanje z obiskovanjem Pokljuke, ki predstavljajo nadgradnjo in nadaljevanje že izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s projektom Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov – VrH Julijcev (VrH Julijcev).

V začetku leta 2021 je bila izvedena prva delavnica s ključnimi deležniki na tem območju, kjer je bil predstavljen osnutek študije. Novembra 2021 se načrtuje izvedba druge delavnice, na kateri boste tudi svetniki seznanjeni s predlaganimi ukrepi umirjanja prometa na Pokljuki.

Predlagani so naslednji scenariji razvoja prometa in prometne infrastrukture: Scenarij 1: Ureditev in nadgradnja obstoječih sistemov.

Scenarij 2: Celovita prometna ureditev območja .

Scenarij 3: Napredna prometna ureditev območja.

- Gozdna cesta na Uskovnico Obremenjenost gozdnih cest z motornim prometom je iz leta v leto večja. Med njimi izstopa poleg ceste na planino Blato tudi gozdna cesta na Uskovnico. Stališča do reševanja predmetne problematike so različna (prepoved prometa, razen za lastnike nepremičnin na predmetnem območju, vzpostavitev režima z zapornico, vzpostavitev posebnih linijskih prevozov, asfaltiranje ceste, …). Od 1. 6. do 1. 10. 2021 se je izvajalo štetja prometa na gozdni cesti na Uskovnici in sicer na dveh lokacijah (iz smeri Srednje vasi in iz smeri Rudnega polja) z namenom, da se pridobi podatke o obremenjenosti te gozdne ceste z motornim prometom, na podlagi katerih se bo lahko oblikovalo ukrepe za vzpostavitev ustreznega režima. Iz priloženih poročil za oba števca je razvidno, da je bilo v obdobju meritev na območju Uskovnice preko 33.800 vozil. Na lokaciji števca nad Srednjo vasjo iz podatkov izhaja, da je bilo 64 % vozil v smeri Uskovnice osebnih vozil ter cca 19 % koles in

ak tualno motorjev (enoslednih vozil). Na lokaciji števca na Uskovnici pa je bilo iz smeri Rudnega polja proti Uskovnici na prihodih 44,5 % osebnih vozil ter 40 % enoslednih vozil. Za primerjavo: v enakem obdobju (1. 6.1. 10. 2021) je bilo na gozdni cesti na Blato 46.600 vozil.

Bohinjci lažje do stanovanj - Občinski svet sprejel Stanovanjsko strategijo Občine Bohinj Nina Plevnik in Urban Jeriha, IPoP – Inštitut za politike prostora

Dolgoletna zapostavljenost stanovanjskega področja je privedla do vseslovenske stanovanjske krize. Cene stanovanj rastejo hitreje kot dohodek v večini držav članic EU, tudi Sloveniji in tako postajajo stanovanja vedno bolj nedostopna ter so v vedno večje breme gospodinjstev.

Za uspešno in celovito reševanje stanovanjske problematike so ključni tako ukrepi na državni ravni, kot tudi pristopi občin k iskanju boljših odgovorov na stanovanjske stiske občanov. Občinska stanovanjska politika je eno izmed orodij, s katerim si občina začrta smer razvoja na stanovanjskem področju. Izvajanje stanovanjske politike lahko pomembno vpliva na gospodarski in demografski razvoj kraja, hkrati pa v duhu slovenske ustave izboljša možnosti, da ljudje pridejo do primernega stanovanja, kar je eno ključnih vprašanj tega časa.

Občina Bohinj si je s pripravo stanovanjske strategije zadala strateš­ ke usmeritve, s katerimi si bo prizadevala ustvariti pogoje za boljšo kakovost bivanja v občini, zadržati prebivalce v lokalni skupnosti in spodbuditi priseljevanje novih. Obenem bo zagotovila pogoje za lažje ustvarjanje družine, reševanje stanovanjskega problema mladih ter za dostojno in kvalitetno bivanje starejših prebivalcev v lokalni skupnosti.

S strategijo bo Občina vplivala na lastno delovanje in na delovanje drugih akterjev pri zagotavljanju stanovanjske preskrbe. Za prebivalce Bohinja to pomeni, da bodo zlasti mladi lažje prišli do svojega prvega stanovanja. S tem se bo zmanjšala nevarnost odseljevanja perspektivnih mladih in izboljšani bodo pogoji za gospodarski razvoj v občini.

Med pripravo stanovanjske strategije so ugotovili, da skoraj tretjina Bohinjcev ni zadovoljna s svojim trenutnim stanovanjskim statusom.

Mladi čutijo to stisko najhuje, saj so prepričani, da je zanje skoraj nemogoče, da stanovanje kupijo ali zgradijo v občini Bohinj.

Strategijo so v letu 2020 in 2021 pripravljali na IPoP - Inštitutu za politike prostora iz Ljubljane. Med pripravo so sodelovali z lokalnimi prebivalci, saj so izvedli tri ankete, dve javni razpravi, dve delavnici, štiri fokusne skupine in več intervjujev. Vključenih je bilo torej preko 400 ljudi, nekateri celo večkrat.

Med ključnimi ugotovitvami so avtorji izpostavili, da se prebivalstvo stara in krči. Prisoten je strah pred odseljevanjem mladih. Stanovanjske stavbe so v veliki meri stare, veliko je praznih ali podizkoriščenih. Stanovanjsko področje ima v lokalnem okolju nizko prioriteto. Prostorske zmožnosti so za gradnjo omejene zaradi območij varovanja naravne in kulturne dediščine. Nepremičninski trg je zaznamovan z visokimi cenami stanovanj in stavbnih parcel ter nizkim številom transakcij. Prebivalci morajo s ceno tekmovati s premožnimi turisti iz Slovenije in tujine. Občina ima za najem omejeno število stanovanj, za tržni najem pa je malo ponudbe. Negotovi pogoji najema in črni trg so pogost pojav.

Med krovnimi cilji so zmanjšati odseljevanje iz občine, vplivati na najemni trg stanovanj, zagotavljati stanovanja za mlade družine in obnoviti ter uporabiti obstoječi stanovanjski fond.

Ukrepi so sestavljeni iz treh sklopov: vzpostavitev sistema upravljanja s stanovanjskim fondom, optimizacija in nadgradnja občinskega delovanja ter zagotovitev nove ponudbe stanovanj. Z različnimi ukrepi bi torej različni akterji pripomogli k pridobitvi 55 stanovanj do leta 2027, kar je ambiciozen cilj, a glede na razmere tudi potreben.

Prve učinke je pričakovati že v letu 2022, ko naj bi zaživela dva ukrepa. Z občinsko najemno službo se bodo izboljšali pogoji najemnikov in najemodajalcev. Z ukrepom aktiviranje podizkoriščenih stavb pa bodo na voljo vzpodbude za rekonstrukcije ali obnove stavb za stanovanjsko rabo. ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 11.

2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Občina Bohinj s poravnavo z Republiko Slovenijo do treh milijonov evrov Katarina Košnik

Občina Bohinj je z Republiko Slovenijo sklenila sodno porav­ navo glede zahtevka, s katerim je od Republike Slovenije zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), zahtevala sredstva za sofinanciranje razvojnih projektov, povezanih s Triglavskim narodnim parkom.

Po tej poravnavi bo Občina Bohinj od Republike Slovenije v treh letnih obrokih prejela skupaj nekaj več kot tri milijone evrov.

Občina Bohinj je tožbo proti državi zaradi neizpolnjevanja obveznos­ ti po ZTNP-1 na ljubljansko okrožno sodišče vložila marca 2018, v postopku pa jo je zastopala Odvetniška pisarna Jadek & Pensa iz Ljubljane. Država bi namreč morala v skladu z zakonom, ki je bil sprejet leta 2010, sofinancirati razvoj območja parka oziroma parkovne lokalne skupnosti, ki se zaradi lege v varovanem območju sooča s številnimi omejitvami. Zahtevek je bil izračunan skladno z dikcijo zakona, ki je predpisoval 80 odstotno sofinanciranje projektov.

Lani, deset let po sprejemu, se je omenjeni člen zakona vendarle začel izvajati in sedem parkovnih občin je za sofinanciranje razvojnih projektov skupaj prejelo milijon evrov, od tega je bohinjski občini, ki ima na območju parka največ prebivalcev, pripadlo 300.000 evrov.

Po prizadevanjih nekdanjega župana Franca Kramarja je kasneje Državni zbor potrdil tudi spremembo ZTNP-1 v delu dodeljevanja državnih sredstev parkovnim občinam. Skladno s spremembo, bo odslej po zakonu vsako leto občinam pripadlo 0,2 odstotka dohodnine, ki jo pobere država. Zakon določa tudi ključ glede razdelitve sredstev po posamezni parkovni občini. Bohinj kot občina z največ prebivalci v parku je letos s tega naslova prejela 1,6 milijona evrov, prihodnje leto pa pričakuje 1,5 milijona evrov.

Kot je povedal bohinjski župan Jože Sodja, so se za poravnavo odločili predvsem zaradi dragih in dolgih sodnih postopkov z negotovim izidom: »Sem mnenja, da se je v primeru tožb vredno potruditi in zadeve sporazumno rešiti. Z vztrajanjem tudi sodni stroški lahko hitro naraščajo. V poravnavo nismo šli za vsako ceno in smo, po mojem mnenju, predlagali pošten dogovor. Prav je, da smo zadevo pripeljali do konca in občini ne bomo nalagali vsakoletnih dodatnih sodnih stroškov. Je pa to denar, ki nam je zaradi vseh preteklih vlaganj v območje parka pripadal. Zgodba s tožbo je uspešno zaključena, prav tako je s spremembo zakona urejeno financiranje v prihodnje, za kar se lahko predvsem zahvalimo nekdanjemu županu Francu Kramarju.« Kot je še dodal, bodo sredstva ob številnih načrtovanih projektih skupaj s skoraj 7 milijonov težkim projektom gradnje novega vrtca prišla še kako prav. ・

Do 14. novembra lahko še glasujete za projekte participativnega proračuna Občinska uprava Občine Bohinj

Občanke in občani ste podali predloge za porabo sredstev iz participativnega dela proračuna za leto 2022. Zdaj lahko glasujete. S kodami, ki ste jih prejeli po pošti, lahko oddate svoj glas za enega od predlogov do vključno 14. novembra.

Izbirate lahko med prejetimi ustreznimi predlogi (ob predlogih je v oklepajih podano število prejetih glasov do 26. oktobra 2021): - Asfaltiranje ceste na Uskovnico - odsek »Na Mlaki« (1) - Asfaltiranje ceste Srednja vas - Uskovnica - od korita do razgledne točke Na kresu (19) - Dokončanje asfaltiranja ceste do vodnega zajetja vasi Koprivnika na Ravnah (21) - Javna razsvetljava na Triglavski cesti (12) - Kulturna prireditev – RAVE (0) - Nadstrešnica AP Laški Rovt (13)

- - - - - - - - - - - - -

Obnova dveh mostov na občinski cesti v Spodnjih Gorjušah (8) Otroško igrišče Ribčev Laz (31) Otroško igrišče v Podjelju (0) Razširitev občinske ceste Nomenj (5) Sanacija struge potoka Senjek v Bohinjski Češnjici (8) Sanacija zidu okrog cerkve sv. Marjete v Jereki (42) Steza za kolesarje – Pumptrack (19) Ureditev ekološkega otoka in parkirnih mest v Srednji vasi (7) Ureditev javnih površin pred Oplenovo hišo in drugih javnih površin v vasi Studor (5) Ureditev mostov na potoku Bistrica (1) Ureditev oskrbovalne poti na OROŽNOVO KOČO in izvedba Geomorfološke poti (33) Ureditev trga pred cerkvijo sv. Ahaca na Nemškem Rovtu (19) Ureditev zunanjosti Vodhohrana v Srednji vasi (53)

Način izvedbe glasovanja:

• preko posebne spletne aplikacije; • v sprejemni pisarni Občine Bohinj z oddajo glasovalnega lističa.

Pravila glasovanja:

• vsak občan (stalno prebivališče na območju občine Bohinj), ki bo na dan 14. 11. 2021 dopolnil 15 let ali več, dobi po pošti na dom enkratno kodo za glasovanje; • vsak občan lahko odda 1 glas; • oddan glas ni povezan s prebivališčem občana znotraj občine Bohinj (svoj glas lahko odda tudi za predlog na območje druge KS).

Omejitve glasovanja:

• oddaja glasu preko spleta je povezana z izdano enkratno kodo, ki preprečuje večkratno glasovanje; • oddaja v glasovalno skrinjico v sprejemni pisarni je pogojena s prejeto enkratno kodo, ki preprečuje večkratno glasovanje; • z oddajo glasu preko spleta se posameznik strinja z obdelavo osebnih podatkov skladno s politiko spletne strani, objavljene na https://bohinj.e-obcina.si/GDPR. ・

Obnovljen Most na Brodu Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Katarina Košnik

Občina Bohinj se je julija lotila obnove dotrajanega mostu na Brodu.

Investicija se je zaključila in most je že odprt za uporabo.

Vrednost investicije je znašala 135 tisoč evrov, kar je bilo v celoti pokrito iz proračuna Občine Bohinj.

V okviru del smo zamenjali celotno prekladno konstrukcijo – jeklene nosilce in leseno povozno konstrukcijo, izdelali nove lesene ograje, obnovili ležišča opornikov ter izvedli površinsko zaščito vidnih delov betona opornikov.

Izvedbo projekta je prevzela Gorenjska gradbena družba, ki je dela izvedla tudi v sodelovanju z bohinjskimi podizvajalci.

Prenova mostu je omogočila tudi večjo nosilnost, ki zdaj znaša 20 ton. Preučevali smo sicer tudi možnost še višje nosilnosti, kar pa zaradi statike objekta ni bilo izvedljivo.

Vsem vaščanom Broda in ostalim uporabnikom ceste se zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje. ・

5

ak tualno

Obisk predsednice Slovaške republike v Bohinju

Povzeto po Uradu predsednika RS in Javni zavod Triglavski narodni park

tančno upoštevanje navodil za uporabo, ki so nameščena ob napravi.

Ob aktivaciji uporabnika defibrilatorja vodi glas v slovenskem jeziku.

Ponesrečencu ali osebi v stiski lahko rešimo življenje, če je v bližini defibrilator, s katerim lahko nudimo prvo pomoč.

Lokacija je umeščena tudi na zemljevid vseh defibrilatorjev na pod­ ročju Občine Bohinj. Na tem mestu se zahvaljujemo pomočniku poverjenika civilne zaščite za vas Ravne Zdravku Ravniku pri iskanju lokacije ter lastnikom objekta, ki so prepoznali pomen pobude in dovolili namestitev naprave na njihov objekt.

Za vaščane Raven bo z namenom čim večje seznanitve z delovanjem naprave v prihodnjih tednih organizirano tudi posebno izobraževanje. ・

Evropski teden mobilnosti: Živi zdravo. Potuj trajnostno.

Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: arhiv JZ TNP

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se je 14. oktobra na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudila predsed­ nica Slovaške republike Zuzana Čaputová. Uradnemu sprejemu z vojaš­kimi častmi je sledilo polaganje venca k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Obisk sta predsednik Pahor in predsednica Čaputová nadaljevala z daljšim pogovorom v predsedniški palači, sledili so plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Slovaške republike pod vodstvom obeh predsednikov. Predsednica Čaputová se je v okviru uradnega obiska skupaj z župani slovaških mest, ki so bili v njeni delegaciji, seznanila z upravljanjem z odpadki v Ljubljani. Popoldne je obiskala Triglavski narodni park, kjer se je želela seznaniti z načinom upravljanja in sobivanja narodnega parka z gospodarsko dejavnostjo na način, da le-ta plemeniti in ne siromaši narave. V Bohinju sta jo sprejela župan Jože Sodja in vodja Informacijsko-izobraževalne službe javnega zavoda Triglavski narodni park Majda Odar. Obiskala je Center TNP Bohinj v Stari Fužini, sprehodila pa se je tudi skozi Korita Mostnice do razgledne Vorančkojce. ・

Foto: arhiv Občinske uprave občine Bohinj

Občina Bohinj je na Ravnah pri hišni številki 3 (pri Breznikarju) namestila avtomatski električni defibrilator, ki ga označujemo tudi s kratico AED (Automated External Defibrillator ali Avtomatski Električni Defibrilator).

Naprava AED je nameščena na pročelje pomožnega objekta ob stanovanjski hiši in dobro vidna s ceste, sicer pa je pod ogrevanim zaščitnim pokrovom in pod nadzorom.

Napravo lahko v primeru nujne intervencije uporablja vsak mimoidoči, saj je uporaba defibrilatorja dokaj enostavna, zahteva pa na-

V občini Bohinj smo se v mesecu septembru pridružili Evropskem tednu mobilnosti, katerega namen je predvsem spodbujanje k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov, in se letos odvija pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno. Evropski teden mobilnosti je potekal med 16. in 22. septembrom. Evropski teden mobilnosti se je v Bohinju izvajal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/ SI/000007), ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe.

V tem tednu smo izvedli promocijo trajnostnih oblik mobilnosti za najmlajše. Za učence Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in podružnice Srednja vas smo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, predvsem z vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepitve občutka odgovornosti in zavesti o lastnih zmožnostih. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma usvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje.

Akcija Pešbus je potekala v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja ter podružnico v Srednji vasi, udeleženkami skupine

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

Foto: arhiv Občinske uprave občine Bohinj

Defibrilator tudi na Ravnah Občinska uprava Občine Bohinj

ak tualno Šola zdravja v Bohinjski Bistrici ter starši in drugimi prostovoljci, ki so v času Pešbusa otroke sprem­ljali v šolo. Vsem sprem­ ljevalcem se za njihovo pomoč iskreno zahvaljujemo!

Park(irni) dan predstavlja promocijske aktivnosti, s katerim se poleg spodbujanja trajnost­ne mobilnosti prikazuje tudi pomen javnih površin, trgov in zelenic v središčih naselij. Zato smo v sklopu projekta zaprli del parkirišča pod Skalco in na njem v času tedna mobilnosti vzpostavili javno površino za druženje. Na parkirišču smo v tednu mobilnosti izvedli nekaj aktivnosti. Aktivnosti so se na- Foto: arhiv Občinske uprave občine Bohinj našale predvsem na umestitev različnih dogodkov na parkirišče in prikaz, kako drugačno bi bilo središče naselja, če bi parkirišče zamenjali za vaški trg. Skupaj s Kulturnim društvom ProstoRož smo preuredili parkirišče z uporabo stojal in rdeče strehe, pod katero smo umestili več pisanih miz in stolov za posedanje in druženje. V sodelovanju s Kajak kanu klubom Bohinj smo izvedli kajakaški tečaj za otroke. Otroci so se spoznali z uporabo kajaka in v nekaj uricah uživali v športnih aktivnostih na jezeru. V tednu ETM smo izvedli tudi posvet Plovba in urejanje pristanišča pod Skalco.

Ugotovili smo, da je na tem področju še nekaj prostora za napredek, predvsem pa, da je koristno razpravljati z vsemi deležniki po zaključku poletne sezone.

Poleg tedna mobilnosti je celo leto potekala promocijska kampanja uporabe javnega prevoza. V poletni sezoni je usmerjenost predvsem na uporabi brezplačnih organiziranih prevozov, ki z več parkirišč in postajališč zagotavljajo brezplačne prevoze do številnih točk po Bohinju.

Po nekaterih pločnikih in sprehajalnih poteh po Bohinjski Bistrici in Srednji vasi smo v sklopu projekta postavili tudi več Peš kažipotov. Ti so pobarvani na pohodno površino in pešce spodbujajo k premagovanju krajših razdalj s hojo, ki je precej bolj trajnostna, zdrava in ponekod tudi hitrejša alternativa kot uporaba osebnega vozila. Peš kažipoti prikazujejo čas hoje od točke do večjih ustanov v naselju.

Za izvedbo vseh dogodkov se zahvaljujemo osnovni šoli, udeleženkam skupine Šola zdravja, Režijskemu obratu za pomoč pri pripravi ureditve parkirišča ter vsem ostalim sodelujočim, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi dogodkov.

info@care4climate.si www.care4climate.si LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. ・

V spomin žrtvam prve svetovne vojne – slovesnost v Ukancu in spomin na mrtve v Bohinjski Bistrici

6 na slovenskih tleh. Čeprav je od takrat že tako dolgo, se sledi krvavih bojev vidijo še danes. Ko hodimo po slovenskih gorah, predvsem na področju, kjer je potekala soška fronta, še danes naletimo na ostanke uniform, orožja, streliva in vojaške opreme.

V prvi svetovni vojni je življenje izgubilo med 35 in 37 tisoč Slovencev, predvsem na vzhodni fronti. Tudi tukaj, kjer je bilo v času 1. svetovne vojne zaledje soške fronte, se vidijo sledi vojne. Sledi, ki jih ne narava in ne čas nikoli ne bosta izbrisala. Ko hodimo med grobovi, vidimo, da so tukaj skupaj pokopani vojaki različnih narodnosti, ki so se borili skupaj ali pa na nasprotnih straneh. Lahko nas veseli, da se po več kot sto letih te sledi še vedno vidijo. Urejeni grobovi vojakov različnih narodnosti so dokaz spoštovanja in pietete vseh pad­ lih v prvi svetovni vojni,« je med drugim v svojem govoru uvodoma povedal slavnostni govornik podpolkovnik Fedja Vraničar, poveljnik 132. gorskega polka.

Pokopališče v Ukancu je blagoslovil župnik župnije v Srednji vasi Matjaž Zupan, v kulturnem programu so nastopili člani Moškega pevskega zbora Franc Urbanc Bohinjska Češnjica. S prapori so v protokolu sodelovali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska ter častna straža Slovenske vojske.

Poleg domačinov so se komemoracije udeležili veleposlanik republike Poljske Krzysztof Olendzki, predstavniki veleposlaništev Madžarske, Slovaške in Romunije ter predstavniki fundacije Krajzcarosz, ki so tudi položili žalne vence. Gostje iz Romunije so žrtvam prve svetovne vojne posvetili tudi krajši pravoslavni verski obred.

Foto: Katarina Košnik

Žalna slovesnost v spomin mrtvim pri osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinju v Bohinjski Bistrici V soboto, 30. oktobra, so se v Bohinju mrtvim poklonili tudi s komemoracijo pri osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinju pri Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Občine Bohinj Jože Sodja, slavnostni govornik je bil predstavnik Združenja borcev za vrednote NOB KO Bohinj Martin Gorišek. V svojem nagovoru se je med drugim posvetil vrednotam, ki se danes žal vse bolj izgubljajo: »Vrednote narodnoosvobodilnega boja, kot sta poštenost in borba za boljši jutri, za socialno in do vseh ljudi enako pravno državo so danes še posebej aktualne. Vrednote ostajajo za vse čase in tudi danes se jih moramo za-

Katarina Košnik

Žalna slovesnost v spomin žrtvam prve svetovne vojne v Ukancu

Občina Bohinj je v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska v soboto, 16. oktobra, pripravila komemoracijo v spomin žrtvam prve svetovne vojne na grobiščih žrtev prve svetovne vojne na Rebru in v Ukancu. Osrednja slovesnost je bila to leto v Ukancu. »Več kot sto let je od konca prve svetovne vojne, v kateri je bilo mobiliziranih več kot 130 tisoč Slovencev. Vojne, ki se je odvijala tudi

Foto: Dušan Bavčar

7

ak tualno

vedati in jih braniti. V zadnjih 30 letih smo nekatere vrednote potisnili v ozadje, a vse bolj spoznavamo, da so solidarnost, skrb za sočloveka in povezanost v doseganju skupnih ciljev osnova za razvijajočo družbo, h kateri vsi težimo. Na žalost v zadnjem času pri nas čedalje več govorimo o vrednotah in njihovem pomenu. Hkrati dejansko doživljamo razpad vrednot v družbenem dogajanju in v odnosih med ljudmi. To povzroča, poleg gospodarske in politične, tudi globoko moralno krizo. Čedalje bolj postajamo družba brez vrednot, kar vodi v splošno demoralizacijo, razočaranje in brezup državljanov.« V kulturnem programu so nastopili bohinjski harmonikarji Glasbene šole Radovljica. ・

Posvet – demenca v lokalnih okoljih Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Adriana Kar

V torek, 12. oktobra, je v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici potekal strokovni posvet Demenca v lokalnih okoljih, ki sta ga pripravila Občina Bohinj in Alzheimer Slovenija – Spominčica.

Demenca je vse bolj razširjena bolezen možganov, o kateri je premalo zapisanega. Kljub razširjenosti je prevečkrat podvržena stigmatizaciji ter pozni diagnostiki. Demenca postaja epidemija 21. stoletja, o kateri moramo spregovoriti, da bi s tem lahko olajšali in osmislili življenje oseb z demenco ter njihovih svojcev. Le odgovornost za lastno zdravje in zdrav življenjski slog lahko pripomoreta k zdravi skupnosti. Če temu dodamo izmenjavo strokovnih stališč, posredovanje razumljivih informacij in umeščanje primerov dobrih praks, lahko uspemo.

V uvodnem delu posveta je župan Občine Bohinj Jože Sodja poudaril pomen dobrega sodelovanja služb in občine, ki se je izkazal kot primer dobre prakse v okviru projekta Mobilni socialni servis (MSS).

Da bomo lahko zagotovili kakovostno življenje vsem prebivalcem v lokalnih skup­nostih, je v prihodnje treba poiskati družine, ki potrebujejo pomoč, in jim slednjo z usposobljenimi izvajalci ponuditi.

Mag. Nadja Čobal z Ministrstva za zdravje je izpostavila pomen aktivne vloge ministrstva v lokalnih okoljih, kjer se v vsakodnevnem življenju pokažejo težave posameznikov. Ministrstvo to področje ureja na strateški ravni s Strategijo obvladovanja demence in vzpostavljanjem mreže centrov duševnega zdravja in prav tu vidi priložnost za aktivno vlogo občin.

Na pomen prepoznavanja znakov demence in zagotavljanja pomoči na domu je opozorila predsednica Spominčice Štefanija L. Zlobec.

Največ oseb z demenco živi v domačem okolju, zanje skrbijo svojci, žal pa obstoječe oblike pomoči ne zadoščajo potrebam družin z demenco.

Priložnost za izboljšanje je v povezovanju in krepitvi služb v lokalnih okoljih. Ljudje zaradi pomanjkanja informacij in stigme demence ne pridejo pravočasno do pomoči, kar se spreminja z mrežo Demenci prijaznih točk, ki so pomembni elementi demenci prijazne lokalne skupnosti. V tem letu je bilo uradno odprtje točke tudi na Občini Bohinj.

Lucija Grkman in Nina Mavrič (NIJZ) sta poudarili, da ima občina Bohinj višji indeks staranja prebivalstva od slovenske povprečja. V lokalnih skupnostih je pomembno zmanjševati negativne posledice ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, ki se izražajo zaradi izolacije.

Poleg demence so motnje kontinence pri starejših še pogostejša težava, ki pa je zaradi stigme bolj skrita, je izpostavil dr. Božidar

Voljč. Motnje kontinence so tudi socialna težava, ljudje se izključujejo iz družbe. Zato je treba zmanjšati stigmo in izboljšati ozaveščenost o oblikah pomoči.

Za potrditev diagnoze je pomemben nevrološki pregled. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike Ljubljana je izpostavila dejstvo, da je bolezen mogoče v zgodnji fazi z ustreznimi zdravili in načinom življenja močno upočasniti. To lahko dosežemo tako, da bo čim več ljudi usposobljenih prepoznati zgodnje znake demence. Ob demenci pa so pomembne tudi druge spremljajoče bolezni (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak …).

V drugem delu posveta so bile na vrsti skupnostne oblike pomoči in podpore. Predstavnice ZD Bohinj so skupaj z Martino Vičič Ravnik, dr. med., spec. druž. med., predstavile področje demence, diagnostiko, sodelovanje in potrebe na terenu. Maja Kržišnik (patronažna služba) in Urša Finc (delovna terapija) sta predstavili delo na terenu in posebnosti pri delu z osebo z demenco. Potrebna so znanja tako za bolnike kot tudi za svojce. Občina je na dobri poti. Sodelovanje je dobro in kaže pozitivne rezultate.

Tudi Alenka Zorč iz Doma sv. Martina je predstavila pogled na demenco, na zdrav način življenja in pomembne aktivnosti, ki jih v domu že izvajajo. Izpostavila je tudi, da za pomoč na domu ni čakalnih vrst in da je cena za to storitev med najnižjimi v državi.

Na terenu se pogosto zazna nemoč pacientov in tudi svojcev, ko gre za iskanje možnosti za boljše življenje. Kaj narediti, ko posameznik odklanja vse oblike pomoči? Stališče CSD Radovljice oziroma možnosti za pomoč ali postavitev osebe pod skrbništvo je predstavila Darja Žalar. Izpostavila je pravno podlago in težave v praksi.

Adriana Kar je kot primer dobre prakse na področju ozaveščanja in informiranja o demenci predstavila Interaktivne medgeneracijske delavnice, ki so v poletnih mesecih potekale v Bohinju.

Direktorica Knjižnice A. T. Linharta Božena Kolman Finžgar je na zanimiv način približala pomen knjig o demenci in aktivnosti, ki jih knjižnica na tem področju že izvaja.

Skupne ugotovitve posveta so bile, da je treba okrepiti sodelovanje služb, ki sodelujejo v verigi oskrbe oseb z demenco, povezati storitve zdravstva, sociale in storitev za krepitev aktivnosti starejših oseb, ki jih izvajajo nevladne organizacije (NVO). Občina Bohinj je na dobri poti.

Vabljeni so bili predstavniki različnih institucij, NVO in drugi deležniki iz lokalnih skupnosti, ki se pri svojem delu dnevno srečujejo z osebami ali svojci, ki se soočajo s posledicami te bolezni. Vsebina posveta je bila namenjena tudi skupini informatorjev – svetovalcev v projektu MSS, kot nadaljevanje izobraževanja.

S povzetkom vsebine, s poudarkom na ozaveščanju, zgodnjem odkrivanju bolezni in o tem, kaj lahko sami naredimo zase, so bili seznanjeni tudi poverjeniki Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, Društva Invalid Bohinj in Združenja borcev za vrednote NOB – KO Bohinj. Na izobraževanju 26. oktobra so prejeli promocijsko gradivo o demenci in se seznanili z delovno terapijo na domu, ki jo izvaja Urška Finc. ・

Predstavitev terapevtskih pripomočkov

Iva Lapajne in Adriana Kar, Občinska uprava Občine Bohinj V petek, 22. oktobra, je v avli Kulturnega doma Joža Ažmana Bohinjska Bistrica potekala predstavitvena delavnica ortopedskih in medicinsko-tehničnih pripomočkov. Sodelovali sta dve priznani blagovni znamki OrTana in Neuroth.

Ines Stanonik, direktorica specializirane prodajalne ortopedskih in medicinskih pripomočkov OrTana iz Radovljice, je v teoriji in praksi predstavila bogat nabor razstavljenih izdelkov. Poudarila je, da so pogodbeni dobavitelj ZZZS, kar pomeni, da se večino pripomočkov lahko dobi na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Le v primeru posebnih naročil ali prilagoditev je treba počakati, sicer pa imajo pripomočke na zalogi. Nekateri pripomočki so na izposojo (bolniške postelje, hodulje, hrbtni nasloni, blazine ...), spet druge dobimo v trajno last.

V trgovini Ortana najdete pripomočke za nego, merilnike krvnega tlaka in sladkorja, sredstva za nego nog, nogavice proti krčnim žilam, dodatke k prehrani, naravno kozmetiko, opornice za sklepe in

8

ak tualno

rejšim, ki ostanejo v domačem okolju, nakopiči veliko dela okoli hiše, ki ga sami več ne zmorejo v celoti opraviti, razlogi za to pa so različni.

Zato je zagotovljena zanesljiva pomoč še kako dobrodošla. Šest izbranih fantov Skupnosti je z veliko mero srčnosti opravilo delo in s tem poskrbelo za urejeno okolico ter poskrbelo za dobrobit še ene naše občanke.

Prostovoljno delo je dragoceno in izjemno, zato je pomemben vsak posameznik. Vedno bolj se zavedamo, da je v današnjih časih nujna tudi medsebojna pomoč, zato se društvu Žarek in vsem pridnim fantom iskreno zahvaljujemo za pripravljenost in izvedena dela.

Za konec še izposojena misel s FB-strani društva Žarek, ki zagotovo drži kot pribita: »Kdor beži pred odgovornostjo, se osebnostno ne razvija in se vrti v začaranem krogu lastnega nezadovoljstva.« ・ Foto: Adriana Kar

antirevmatično perilo, ortopedske pripomočke in razne medicinske pripomočke, za katere nudijo strokovno svetovanje.

Blaž Erčulj iz podjetja Neuroth slušni aparati Jesenice je prisotne popeljal v svet ljudi, ki imajo težave s sluhom. Podrobno je predstavil delovanje, čiščenje, uporabo in modernizacijo aparatov današnjega časa.

Njihova vizija je, da bi ljudem, ki imajo težave s sluhom, pomagali premagati strah pred življenjem s slušnimi aparati. Predvsem želijo zavreči stigmo, ki se žal še vedno drži slušnih aparatov, in pokazati, da je lahko življenje spet lepo, če dobro slišimo.

Pri obeh predstavitvah je bilo poudarjeno, da si za vsako stranko vzamejo čas in prisluhnejo njihovim individualnim potrebam. Kar pa je za našo občino zelo pomembno, je dejstvo, da v primeru, če stranka ne zmore do njih, lahko pridejo in svetujejo tudi na domu.

Za izvedbo delavnic se zahvaljujemo predstavnikoma obeh podjetij in tudi delovni terapevtki Urški Finc, ki je z delavnico želela približati informacije našim občankam in občanom. Uspelo je! ・

Uspešno sodelovanje v projektu Adriana Kar in Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Društvo Žarek

V okviru pilotnega projekta Mobilni socialni servis smo v sodelovanju z Društvom za delo z mladimi v stiski Žarek – komuna Skupnost Žarek (Skupnost) ponovno dosegli velik uspeh. S strokovno vodjo in ustanoviteljico ter predsednico Ivanko Berčan so prvi pogovori o navedeni akciji stekli že v preteklem mesecu na Jesenicah, ko smo se udeležili seminarja »Smisel kot preventiva in rehabilitacija zasvojenosti«.

Tako kot seminar, ki so ga organizirali, je bila uspešna tudi naša skup­ na akcija.

Fante smo poprosili za pomoč pri čiščenju neposredne okolice, za žaganje, košnjo, redčenje rastja, odstranitev grmovja, zavezovanje »bačk« in spravilo drv, ki so bila postavljena na dovozu do hiše.

Ker ima društvo Žarek v program vključeno tudi delovno terapijo in utrjevanje delovnih navad, so se fantje takoj odzvali na našo prošnjo in se nam pod vodstvom strokovnega delavca Mitja Dolinarja z veseljem pridružili.

Pomoč je bila namenjena naši starejši občanki iz Zgornje doline.

Obis­kali smo jo in se dogovorili za vsa potrebna opravila. Včasih se sta-

Rožnati oktober v Bohinju

Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Izdelki sekcije ročnih del Kulturnega društva Bohinj krasijo drevo ob ZD, foto: Adriana Kar

Oktober je mesec, ko je priložnost za ozaveščanje o dveh pomembnih področjih. 10. oktobra je bil svetovni dan duševnega zdravja, ko so aktivnosti opozarjale na neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in še vedno doživljajo stigmo ter diskriminacijo.

Mesec oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je v letu 2018 za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 1516 žensk in 11 moških, umrlo pa 473 žensk in 5 moških.

To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvedo za diagnozo, vsaj ena pa umre. To niso samo številke, to so naše mame, žene, hčere, prijateljice in sodelavke. V Združenju Europa Donna Slovenija (ED) v mesecu oktobru že vrsto let izvajajo številne aktivnosti, s katerimi osveščajo širšo javnost o raku dojk in opozarjajo na pomen zdravega načina življenja, redno telesno aktivnost in zgodnje odkrivanje bolezni.

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno.

Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Ključno vlogo pri odkrivanju

Cvetlična, rožnata pot ob zdravstvenem domu z učenci in učiteljicami 4. razredov, foto: Manca Arh

ak tualno , turizem

9 raka dojk imamo ženske, saj s samopregledovanjem lahko odkrijemo tipne spremembe v dojkah. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak 7. do 10. dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu.

Za tehnični pregled svojega avtomobila poskrbi vsak. Kaj pa za svoje zdravje? Redni pregledi pri zobozdravniku nam prihranijo marsikatero neprespano, bolečo noč in pogosto tudi nekaj denarja. Sodelovanje v presejalnih državnih programih Zora, Dora in Svit nam omogoči boljše življenje. Negativni izvidi so pogosti, za nas dragoceni in pomembno je, da se tega zavemo. Pri presejalnih programih tudi pozitivni izvidi ne pomenijo črnega scenarija. ・

Podeljena so priznanja 30. natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna Po TZS povzela Katarina Košnik

svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja. Območje ob­ sega 10 občin – Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica, Žirovnica, Jeseni­ ce, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid in Tolmin.

Cilj mreže je spodbujati razvoj, ki temelji na trajnostni rabi na­ ravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

RAZVOJNI NAČRT JULIJSKE ALPE KOT TRAJNOSTNE TURISTIČNE DESTINACIJE

Skupnost Julijske Alpe je skupnost turističnih destinacij v Julijskih Alpah. Nekatere izmed njih so hkrati najbolj obiskane v Sloveniji (Bohinj, Kranjska Gora, Dolina Soče, Bled). Upoštevaje nove razmere novelacija Razvojnega načrta (2020) turizem obravnava kot panogo, ki ni »samostojna«, pač pa je »posledica« okolja, ki je prijazno domačinom in posledično privlačno obiskovalcem, tako z naravovarstvenega, okoljskega, socialnega, prostorsko-načrtovalskega, kulturnega in gospodarskega vidika. Turizem izpostavlja kot medsektorsko in ne kot samostojno gospodarsko panogo.

V zadnjem času je zaradi podnebnih sprememb, povečane potrebe ljudi po sprostitvi v naravi in po zdravem načinu življenja, posledic epidemije in vsesplošne priljubljenosti rekreacije na prostem opazno vedno večje število obiskovalcev v naravnem okolju. Obiskovalci informacije iščejo po spletu pred prihodom v destinacijo in med obis­ kom naravnega okolja. Potreba po razvoju digitalizacije na področju usmerjanja obiska v naravnem okolju je nujna. Digitalna kartografska podlaga in digitalne aplikativne vsebine so namenjene brezstičnemu in učinkovitemu informiranju, izobraževanju in pravočasnemu opozarjanju obiskovalcev. Podatki bodo prikazani na uporabniku prijazen in razumljiv način. Digitalizacija je eden izmed osrednjih ciljev Razvojnega načrta in hkrati eden izmed največjih izzivov.

FOKUSI DIGITALIZACIJE Foto: arhiv Turistične zveze Slovenije

DIGITALNA DESTINACIJA JULIJSKE ALPE PLATFORMA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE

Turistična zveza Slovenije je na Dnevih slovenskega turizma 2021 v Postojni podelila priznanja najbolje uvrščenim iz letošnjega natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je tako rekoč že ponarodelo lepot­ no tekmovanje slovenskih krajev. Med finalisti pa dvakrat tudi Bohinj.

V kategoriji vaška jedra je končno drugo mesto po mnenju strokovne komisije pripadlo Stari Fužini, med kampi je strokovna komisija med tremi finalisti za zmagovalca določila Kamp Danica Bohinjska Bistrica.

Priznanja so bila podeljena v 14 kategorijah: večja mesta, srednja mesta, manjša mesta, turistični kraji, zdraviliški kraji, izletniški kraji, mestna jedra, vaška jedra, trška jedra, mladinska prenočišča, kampi, glampingi, tematske poti in bencinski servisi Petrol. Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji za izstopajoče dosežke na področju urejenosti okolja ter deset priznanj »glas ljudstva«, in sicer tistim krajem, ki so jih preko spletnega glasovanja za najbolj urejene in gostoljubne izbrali ljudje sami. »Ne pravijo zastonj, da je zmaga v posamezni kategoriji tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna vredna prav toliko kot Michelinove zvezdice za gostince. To tekmovanje oziroma ocenjevanje, ki ga vsako leto prostovoljno opravljajo predani in strokovno usposobljeni ocenjevalke in ocenjevalci, s svojimi resnično strokovnimi, objektivnimi in nepristranskimi ocenami postavlja zrcalo naši celotni turistični ponudbi in jo podpira pri uveljavljanju na našem domačem turističnem tržišču, prav tako pa tudi na velikih turističnih trgih,« je na prireditvi poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka.

Rezultati so objavljeni na spletni strani Turistične zveze Slovenije. ・

Biosferno območje Julijske Alpe 2021 v jubilejnem letu 50-letnice biosfernih območij UNESCO MAB Javni zavod Triglavski narodni park

UNESCO je leta 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka in dela Karavank v mednarodni program UNESCO Človek in biosfera. Julijske Alpe so postale del

PREMIUM PROIZVODOV, STORITEV IN DOŽIVETIJ

DIGITALIZACIJA IN INTEGRACIJA PODATKOV V PODPORO TIC, MARKETINGU & RAZVOJU VIRTUALNI ASISTENT

DIGITALIZACIJA POSLOVANJA TURISTIČNIH PODJETIJ HOTELI, PENZIONI, AGENCIJE DIGITALIZACIJA MONITORINGA & USMERJANJA OBISKA NA IN MED TOČKAMI OBREMENJENOSTI TRAJNOSTNI DIGITALNI PROMET PARKIRIŠČA – SHUTTLI + JPP + IJPP + KOLO+E-KOLO + NAČRTOVANJE POTI INTEGRALNA & HIBRIDNA KARTICA GOSTA IN OBČANA JULIJSKIH ALP POTOVALNA + INFO + BONITETE + NAKUPI

ZNAK KAKOVOSTI TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Certifikat znaka kakovosti zasleduje vrednote in poslanstvo Triglav­ skega narodnega parka (TNP) na celotnem Biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA). Glavni pogoj za pridobitev certifikata je zagotavljanje in konkretno dokazovanje, da imajo izdelki in storitve nadstandardno splošno in predvsem specifično okoljsko kakovost. Znak kakovosti se podeljuje za področja kmetijstva, turizma, domače in umetnostne obrti, gozdarstva, zeliščarstva, izobraževanja … Družini nosilcev so se letos pridružili: Turistična agencija Hike and Bike, Hotel in vila Stare, Kamp Špik, Pehtra.si, Lesbled, Ekokmetija, d. o. o., in 8 osnovnih šol, članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe.

SKUPNOST ŠOL BIOSFERNEGA OBMOČJA JULIJSKE ALPE

Na področju ozaveščanja in izobraževanja posebno pozornost namenjamo osnovnošolski ciljni skupini. Leta 2018 je bila ustanovljena Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki združuje kar 38 šol (19 matičnih šol s podružnicami – skupaj več kot 7000 učencev) v vseh treh upravnih enotah.

Dolgoročni cilj skupnosti je povezati bodoče nosilce razvoja ter upravljavca in deležnike na edinstvenem območju Triglavskega narod­ nega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe ter s tem zagotoviti ravnovesje med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem tudi v bodoče.

Učencem članic Skupnosti šol je na voljo širok izbor brezplačnih naravoslovnih vsebin. Poleg pestrega nabora brezplačnih naravoslovnih delavnic so vsako leto v okviru različnih projektov organizirani

10

ak tualno brezplačni naravoslovni dnevi. Učencem in učiteljem je na voljo spletni portal Triglavska zakladnica z učnimi vsebinami. Da bi otrokom nudili podporo pri izobraževanju o trajnostnem razvoju in lokalno pridelani hrani, so vse šole v letu 2019/20 prejele visoko gredo, v letu 2020/21 pa sadno drevo slivo. Učenci vsako leto prejmejo tudi številko otroškega časopisa Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, v letošnjem letu že četrto po vrsti.

V letošnjem letu je 8 članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe prejelo znak kakovosti Triglavskega narodnega parka za njihovo predano in aktivno sodelovanje na področju izkazovanja izredne zavzetosti pri krepitvi identitete skupnosti. Prejemnice so: OŠ Gorje, OŠ Koroška Bela, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, OŠ Antona Janše Radov­ ljica, OŠ Žirovnica in OŠ Simona Kosa Podbrdo. Te šole bodo imele prednost pri brezplačnih aktivnostih s področja okoljske vzgoje. Znak kakovosti bo pogoj za sodelovanje v razpisih za pridobivanje sredstev za različne šolske projekte.

PRESTRUKTURIRANJE CENTRA TNP BOHINJ V CENTER BIOSFERNEGA OBMOČJA JULIJSKE ALPE

Center Triglavskega narodnega park Bohinj trenutno deluje kot center z info pultom in trgovinico ter kot prostor različnih prireditev in izo­braževalnih delavnic za različne ciljne skupine kot tudi za dejavnos­ ti lokalne skupnosti. V prihodnjih letih Centru TNP Bohinj načrtujemo dodati širšo komponento in ga prestrukturirati v Center Biosfernega območja Julijske Alpe. Prepričani smo, da tovrstne centre biosferno območje potrebuje – ne le enega; zaradi velikosti in pomembnosti bo centrov v bodoče zagotovo več.

Osrednje vsebine, načrtovane v bohinjskem posodobljenem centru, so: • center ozaveščanja in izobraževanja: center Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, center izobraževanja turističnih deležnikov, center znaka kakovosti TNP; • center kakovosti: degustacijski center in trgovina za blagovne znamke UNESCO MaB: znak kakovosti TNP ter ostale destinacijske kolektivne blagovne znamke; • center interpretacije – predstavitve Biosfernega območja Julijske Alpe; • center za povezovanje in dejavnosti lokalne skupnosti: poleg že utečenih dejavnosti, ki jih domačini izvajajo v prostorih Centra, se po prestrukturiranju v prostore Centra seli tudi enota splošne knjiž­nice A. T. Linharta Radovljica – Stara Fužina.

Cilj deležnikov biosfernega območja je zagotoviti trajnostni raz­ voj v edinstvenem območju Julijskih Alp, nadaljevati večtisočlet­ no sobivanje človeka z naravo, omogočiti domačinom kvalitet­ne bivanjske pogoje, obiskovalcem – željnih doživetij – pa nuditi naj­ boljše ob njihovem zavedanju, da so gostje dragocenega območ­ja narave in kulturne dediščine generacij, ki prihajajo.

Biosferno območje Julijske Alpe je tudi del Čezmejnega območja Ekoregija Julijske Alpe, ki ga tvori skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje iz Italije, upravljavcem Biosfernega območja Julijske Alpe, Italija. Parka sta v letošnjem prazničnem letu, Triglavski narodni park obeležuje 40. in 60. obletnico delovanja, Naravni park Julijsko predgorje pa 25. obletnico, podpisala dogovor, s katerim sta se zavezala k začetku postopka za razglasitev čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe.

Biosferni rezervati so »učna okolja za trajnostni razvoj«. To so okolja za preizkušanje interdisciplinarnih pristopov k razumevanju in obvladovanju sprememb ter interakcij med socialnimi in ekološkimi sistemi, vključno s preprečevanjem konfliktov in upravljanjem biotske raznovrst­nosti. So kraji, ki ponujajo lokalne rešitve za globalne izzive.

Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije UNESCO Izmenjava praks in izkušenj je bistvenega pomena, saj se občine iz Biosfernega območja soočamo s podobno problematiko in izzivi. Biti del Triglavskega narodnega parka in del Biosfernega območja Julijske Alpe nam pomeni potrditev in podporo našim prizadevanjem za razvoj naše občine s pozornostjo do ohranjanja naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Bohinj je v prvi vrsti naš dom in zatorej naša odgovornost, da ga ohranimo. Ob več kot 650 tisoč dnevnih obiskovalcev letno in preko 150 tisoč nočitvami pa že dolgo nismo več samo Bohinjci, ki oblikujemo podobo našega okolja, in samo s spoštljivim korakom vsakega, tako domačina kot tudi obiskovalca, bomo v prihodnje še lahko uživali v lepotah, ki nam jih ponuja ohranjena naravna in kulturna dediščina.

Jože Sodja, župan Občine Bohinj ***

V prihodnosti pričakujemo, da se bodo turistični produkti povezovali, to pa vidimo kot odlično poslovno priložnost. Želimo si, da bi se nosilci ZKTNP med seboj povezovali in ustvarjali nove skupne produkte s sporočilnimi zgodbami. Želimo si tudi, da bi se že obstoječim nosilcem znaka ZKTNP pridruževali mnogi drugi nosilci, saj bi s tem skupnost nosilcev ZKTNP z ustrezno skupno promocijo postala še močnejša in udarnejša na turističnem trgu.

Kamp Danica, Bohinj ***

Iz projektne dokumentacije

PRIPADNOST

Široka paleta različnih področij upravljanja biosfernega območja pa dobiva svojo vizualno pojavnost z označevanjem gradnikov skupnega prostora, kar krepi pripadnost skupnosti Julijskih Alp. UNESCO MAB Biosferno območje Julijske Alpe je zgodovinsko gledano gorsko območ­ je dolgotrajnega odseljevanja in hkrati že več kot stoletje priljubljena turistična destinacija. Dodana vrednost Bio­sfernega območja Julijske Alpe je v povezovanju tradicionalnih gospodarskih panog območja, izobraževanju otrok in mladine v duhu vrednot območja ter predvsem odgovornem poseganju v naravo.

Zadnjih nekaj let smo na Biosfernem območju Julijske Alpe – Triglavski narodni park utrdili sodelovanje med turizmom in varovanjem narave. To je dobro in prav. Izidi so tu in opazni. Naj omenim le novo pohodniško pot Juliana, ki je postala temelj našega sodelovanja. Zaradi trdnosti tega temelja bomo lažje odgovarjali na pereča vprašanja dobe, v kateri živimo.

Prav zato si želim, da bi uspehe te poti merili drugače, kot smo vajeni. Vsaj turistični delavci. Recimo, koliko več imamo hektarjev obdelanih kmetijskih površin, kako se je spremenil naš odnos do pomena in ohranjanja biodiverzitete, koliko ljudi, posameznikov in družin se je odločilo in ostalo v regiji, koliko novih linij javnega prevoza nam je uspelo vpeljati itn. Velik izziv, ni kaj. Sploh, če vemo, da je prav povezava med turizmom, razvojem na splošno na eni in ohranjanjem narave in kulture na drugi strani, kot bi hodili po napeti vrvi visoko nad prepadom in ves čas, ampak res ves čas iskali ravnotežje in včasih zanihali malo na eno, včasih malo na drugo stran. Uf, naporno, ni kaj. Že sama misel na to. A prav za to gre: za iskanje ravnotežja, odnosa – do narave, kulture in ljudi. Upravljanje 'posvečenega prostora' Biosfernega območja Julijske Alpe, ki je 'prijeten za domačine in obiskovalcem oaza presenečenj', je torej zahtevno, zagonetno, pa vseeno tudi častno delo.

Da bi laže razumeli zapletenost upravljanja tega prostora, sem ga v ne-

LETO XXIV

Bohinj, 5. november 2021

Številka 8

VSEBINA 25. OBVEZNA RAZLAGA 146. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BOHINJ (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/16, 11/16, 4/17, 8/17)

25.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in na 99. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 25. redni seji, dne 28. 10. 2021 sprejel

OBVEZNA RAZLAGA 146. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BOHINJ (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/16, 11/16, 4/17, 8/17) Za razlago in uporabo določila 146. člen OPN Bohinj - gradnje novega objekta samo na mestu poprej odstranjenega objekta je potrebno, poleg 26. točke prvega odstavka 4. člena OPN Bohinj (»gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega obstoječega objekta«), upoštevati tudi 51. točko prvega odstavka 4. člena OPN Bohinj (»praviloma«). Številka: 350-018/2021 Bohinjska Bistrica, 18.10.2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

ak tualno , iz na ših kr a je v

11 kem trenutku začel primerjati z dnevno sobo, ki jo povsem po človeški naravi uredim tako, kot je meni in mojim najbližjim pogodu. To dobro počutje seveda želim deliti, zato povabim prijatelje, kolege, znance, take 'radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske'. Sproščeno ozračje čudenja, spoštovanja in izmenjave mnenj rodi bogastvo novih zamisli, ki me utrdijo v prepričanju, da je ta prostor, ta dnevna soba pravzaprav urejena butična galerija izbranega in najdražjega, ki sploh ni naprodaj«.

Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe

90 let bohinjske podružnice Slovenskega planinskega društva

V teh čudnih časih je šel sredi avgusta tiho mimo nas pomemben jubilej bohinjskega planinstva – 90 let od ustanovitve bohinjske podruž­ nice Slovenskega planinskega društva (SPD).

16. 8. 1931 je vodja pripravljalnega odbora Franc Arh (Primožičev iz Češnjice) sklical ustanovni občni zbor bohinjske podružnice SPD pri Resmanu na Ribčevem Lazu. Zbora se je udeležilo 31 domačinov in nekaj povabljenih zastopnikov. Prisotna sta bila oba župana takratnih občin. Vodstvo prvega odbora podružnice je prevzel Janko Hod­ nik, gostilničar iz Srednje vasi. Bohinjska podružnica je uspela že ob ustanovitvi pridobiti pomembne podpornike (knez Pavel, poslanec in minister Mohorič, ban dr. Marušič, tovarnar Westen). Z njeno ustanovitvijo je Bohinj v tretjem poskusu končno dobil planinsko društvo, saj je leta 1872 propadel poskus ustanovitve Triglavskih prijateljev na Bohinjskem, leta 1923 pa se je prehitro poslovila podružnica Skale.

Lojze Budkovič

Koča pod Bogatinom, foto: osebni arhiv Lojzeta Butkoviča

Planina Na kraju, razglednica Slovenskega planinskega društva

12

iz na ših kr a je v Bohinjska podružnica SPD je že naslednje leto na ostalinah avstrijske bolnišnice na planini Na Kraju postavila svojo postojanko. Kočo pod Bogatinom so slovesno odprli 7. 8. 1932. Zagnano in plodno delo pod­ ružnice je prekinila druga svetovna vojna. Takoj po okupaciji je oblast prepovedala in razpustila vsa društva. S tem dejanjem se je dokončno poslovila tudi bohinjska podružnica SPD. Plodno delovanje podružnice je leta 2002 na Bohinjski Bistrici na muzejskem večeru, posvečenemu bohinjskemu planinstvu in letu gora, celovito predstavil dr. Janez Korošec. Predstavitev je objavljena v biltenu Muzejskega društva Žiga Zois. ・

Člani društva Invalid Bohinj na izletu na Dolenjskem Marija Kožar, DIB

V oktobru je naše društvo organiziralo izlet na Dolenjsko. Odpeljali smo se v Mirno Peč na obisk Pavčkovega doma, Muzeja Lojzeta Slaka in Dežele kozolcev.

V idilični dolenjski vasici Šentjurij na Dolenjskem, rojstnem kraju pes­nika Toneta Pavčka, je postavljena njegova stalna spominska zbirka. Zbirka je zasnovana kot poklon preminulemu velemojstru slovenske pesniške besede, verza in rime: velemojstru intimne poetične izpovedi, o kateri pričajo čudovite pesmi, napisane v razponu več kot pol stoletja, in v umetnosti otroške in mladinske poezije, ki z Jurijem Murijem in drugimi pesmimi že desetletja neizbrisno zaznamuje domišljijski svet mladih rodov. Hkrati je spominska zbirka tudi poklon velikemu človeku, ki je ljubil rodni Šentjurij in Mirno Peč in se je vedno rad vračal v rodni kraj.

Na poti domov smo si v Bistrici pri Mokronogu ogledali še Simončičev toplar, edini kozolec na Slovenskem, ki je spomenik državnega pomena.

Pisarna društva je odprta vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Nekaj je še neplačane članarine za leto 2021, zato prosimo tiste, ki je še niste poravnali, da to storite v pisarni društva ali pa preko svojega poverjenika.

Začeli smo s telovadbo v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Vabljeni, da se nam pridružite ob torkih od 17. do 18. ure. Udeležite se lahko tudi bovlinga, plavanja, telovadbe na stolu in delavnic. Prihaja novoletni čas, zato še posebej vabljeni, da se udeležite delavnic, kjer bomo izdelovali novoletne voščilnice in še marsikaj lepega. ・

Oktober v znamenju športa in praznovanja častitljivih jubilejev naših članov Olga P. Gorišek, DU BB

Končno smo dočakali trenutek, da smo v prenovljenem gostišču Danica zbrali vse naše jubilante, ki so v letih 2020 in 2021 praznovali svoj 80., 90. ali 100. rojstni dan. Na srečanju 15. oktobra 2021 jih je gostil naš predsednik Stane Gorenc, s svojim pozdravnim nagovorom jih je počastil tudi župan Jože Sodja. Na druženje je od 31 prijavljenih prišlo 25 oseb oz. vsi, ki jim je to dopuščalo zdravje. Osebju gostišča Danica hvala za odlično hrano in prijazno pogostitev.

Več fotografij je na naši spletni strani www.dubohinj.si.

Foto: Alenka Ivanuš

V sodobnem interaktivnem muzeju Lojzeta Slaka je na razstavi s pis­ nim in slikovnim gradivom, s predmeti, glasbo in filmi predstavljeno življenje in delo mirnopeškega rojaka Lojzeta Slaka. Na sprehodu skozi njegovo življenje od rojstva do smrti začutimo vpliv dolenjske pokrajine, ljudi in ljudske glasbe na njegov glasbeni ustvarjalni opus. Slakovo življenje je bilo prežeto z glasbo. Bil je virtuoz na diatonični harmoniki, pisec skladb in besedil ter ustanovitelj in vodja Ansambla Lojzeta Slaka. Harmonikam, ki so pod njegovimi prsti tako nepozabno zvenele, je dodal »Slakov gumb«, ki ga lahko vidimo na razstavljenih harmonikah.

Dežela kozolcev je muzej kozolcev na prostem v bližini Šentruperta v dolini reke Mirne na Dolenjskem. Muzej je namenjen ohranjanju in predstavitvi različnih tipov kozolcev, slovenske etnografske posebnos­ ti, povezane s spravilom sena in drugih kmetijskih pridelkov.

Foto: Alenka Ivanuš

Najstarejši jubilanti v družbi župana J. Sodja, foto: Pavel Korošec

Lahko se pohvalimo, da imamo v Bohinju eno najboljših ekip v namiznem tenisu.

Udeleženci tekmovanja PZDU Gorenjske, ki je bilo v začetku oktobra v Škofji Loki, so dosegli zavidljive rezultate: v kategoriji moški do 65 let 1. mesto Srečo Vida, 2. mesto Matjaž Glišič, 5. mesto Zefir Alić in 8. mesto Jože Repinc, v kategoriji dvojic do 70 let sta 1. mesto zasedla Srečo Vida in Matjaž Glišič, ekipno pa so v sestavi Vida, Glišič, Alić dosegli 3. mesto. Iskrene čestitke!

Program Društva upokojencev Bohinjska Bistrica tokrat zajema ogled ledeniške doline Tamar pod gorami Mojstrovke, Ponce in mogočnim Jalovcem zahodno v ozadju. Tamar je ledeniška dolina v Julijskih Alpah na skrajnem severozahodu Slovenije. Na zahodu jo omejujejo greben gora dvatisočakov Mojstrovke, Travnik, Šite, Jalovška škrbina in Goličica, na vzhodu pa greben z gorami Ponce. Najvidnejše mesto nad Tamarjem nosi gora Jalovec. Tamar je nadaljevanje doline Planica, svetovno znane po smučarskih skakalnicah, kjer poteka zaključno dejanje svetovnega pokala. Makadamska cesta vodi iz Planice do planinske postojanke Dom v Tamarju (1108 m). Poleti je dom priljubljen cilj kolesarjev, pozimi pa so do njega speljane tekaške proge, kjer se nedaleč od planinske koče nahaja izvir in potok Nadiža, ki je prvi izvir Save Dolinke. Obiščemo tudi jezero Jasna, ki je sicer oblikovano iz dveh medsebojno povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič. Jezeri sta za potrebe turizma urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Okoli Jasne so speljane sprehajalne poti, kjer si ogledamo novi viseči most čez Malo Pišnico.

13

iz na ših kr a je v

Pohod nam je s prevozom omogočilo Gasilsko društvo Bohinjska Bis­trica, zato najlepša hvala za dobro voljo in pomoč. (Janez Pikon)

Pohodniki v Tamarju, foto: Jože Borišek

Razpored aktivnosti v društvenem domu v mesecu novembru 2021:

- - - -

vsak torek šah, vsako sredo pikado, vsak četrtek prstomet, vsak petek v večernih urah bovling v Eco Hotelu Bohinj od 18. do 19. ure, - vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Bohinjska Bistrica, - vsak ponedeljek ob 19. uri v Srednji vasi nad pošto, - 5. novembra 2021: martinovanje v Dobravi pri Škocjanu, v Oštariji pri Selaku, cena 28 EUR po osebi, prijave bodo zbrali poverjeniki.

Po navodilih NIJZ je povsod obvezno potrdilo PCT. Pisarna je odprta. Uradne ure so ob sredah od 16. do 17. ure, dobrodošli.

Omejitev zaradi covida-19 še ni konec, zato prosimo, da jih upoštevate, pazite nase in na svoje zdravje. ・

Zaključek pilotnega projekta Vpeljava pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka

habitatih 92/43/EGS, Direktiva 2010/60/EU). S pridelavo ohranjevalnih semenskih mešanic na vrstno bogatem travinju in njihovo uporabo na degradiranih območjih lahko bistveno pripomoremo k hitrejšemu izpolnjevanju zavez, povezanih z varstvom narave. V ta namen so se v okviru pilotnega projekta, ki se financira iz ukrepa Sodelovanje (PRP), povezali Kmetijski inštitut Slovenije, Triglavski narodni park, Športni center Pokljuka in kmetije Magdalene Medja, Jakoba Zupanca, Valentina Zupanca in Janeza Korošča z območja Triglavskega narodnega parka. Zaradi obsežnih žledolomov, vetrolomov, vlak, intenzivnih gozd­ nih ter gradbenih del so na območju ŠC Pokljuka nastala degradirana območja, ki jih je ŠC Pokljuka želela na sonaraven način hitro in trajno vegetacijo obnoviti. Lokalne semenske mešanice so bolj prilagojene na specifične talne in klimatske pogoje okolja na Pokljuki v primerjavi s komercialnimi sortami travnih vrst, zato lahko na degradiranem območju hitreje vzpostavimo trpežno travno rušo, podobno njeni izvorni sestavi.

Rezultate dela zadnjih dveh let so partnerji projekta javnosti predstavili na zaključnem dogodku, ki je dne 29. 9. 2021 potekal na ŠC Pokljuka. V lanskem letu so na vrstno bogatem travniku ene izmed sodelujočih kmetij poželi ohranjevalno semensko mešanico, pri preostalih sodelujočih kmetijah pa preizkusili tudi druge metode zbiranja semen in ozelenjevanja oz. vzpostavitve biotsko pestrih travišč, kot sta prenos neuvele in delno uvele pokošene rastlinske biomase. V letošnjem letu so nato izvedli botanični popis in oceno uspešnosti izvedenih ukrepov.

Ocenili so, da so po prvem letu dosegli ustrezne rezultate, saj je povprečna pokrovnost tal na popisanih ploskvah znašala med 35 in 65 %.

Na degradiranih površinah ŠC Pokljuka je bilo zabeleženih 106 rastlinskih vrst, prenesenih je bilo 56 vrst oz. 2/5 vseh, ki so rastle na vrstno bogatih travnikih, 50 rastlinskih vrst pa izvira iz okoliškega habitata ali pa so se že nahajale v tamkajšnji talni semenski banki.

Za več informacij obiščite https://www.kis.si/Pilotni_Pokljuka/. ・

V Bohinju prvič v Sloveniji EFFA dogodek!

Helena Vukšinič

Kmetijski inštitut Slovenije

Foto: arhiv ribiške trgovine Govic

Ogled uspešnosti izvedenih ukrepov (dr. Branko Lukač, Kmetijski inštitut Slovenije), foto: Kmetijski inštitut Slovenije

Trajni travniki so se v preteklosti zaradi svojega načina rabe oblikovali v vrstno bogate združbe. V preteklosti je bila njihova osnovna vloga pridelava krme za prežvekovalce, z razvojem različnih dejavnos­ ti in predvsem turizma na podeželju pa prihajajo vse bolj v ospredje tudi neproizvodne funkcije travinja (družbene, naravovarstvene itd.). V zadnjih desetletjih smo se začeli zavedati pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti tudi v Sloveniji. O tem pričajo številne direktive in smernice, h katerim smo se kot družba oziroma država zavezali (Direktiva o

EFFA (Evropska muharska ribolovna organizacija), ki ima svoje člane v več kot 20 državah, vsakoletno organizira izobraževalno-povezovalni dogodek za svoje predstavnike in člane. Primarni namen organizacije je, da združuje vse deležnike, ki jih ribolov muharjenja zadeva. EFFA je tako glavni povezovalni organ muharskega ribolova v Evropi, hkrati pa se zavzema za zaščito rek, njihovo ravnovesje in skrbi za izobraževanja ribičem muharjem, vezalcem muh in inštruktorjem.

Letos je bila za ta dogodek prvič izbrana Slovenija in v veliko čast nam je, da smo organizacijo lahko gostili v Bohinjski Bistrici. Ribiška trgovina Flyfisher’s Friend – Govic, d. o. o., (Bohinjska Bistrica) smo bili kot člani omenjene organizacije EFFA soorganizatorji tega velikega dogodka in v ta namen smo se povezali tudi s Penzionom Cerkovnik (Stara Fužina), ki nam je omogočil zunanji prostor z bazenom za kasting.

Tridnevni dogodek, ki je potekal od 8. do 10. oktobra 2021, smo odprli s pozdravnim večerom, ki se ga je udeležilo 36 tujih ribičev muharjev iz Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Bolgarije, Belgije, Francije in Nizozemske. Naslednji dan so najprej potekali dogodki, namenjeni inštruktorjem kastinga, nato pa še delavnice (odprtega tipa), ki so bile namenjene vsem, ki jih muharjenje zanima. Glavni predstavniki delavnic so bili Herbert Daiggeler EFFA Instructor – Basic Presentations, Günter Feuerstein EFFA Master – Double Hand (UH), Valerio

14

iz na ših kr a je v ­ antagostino EFFA Master – Bow / Trick Cast, Giacomo Catellani EFFA S Master – Casting with light fly lines in Daniele Di Fronzo EFFA Instructor – Basic Errors (predsednik). Zadnji dan je bil ribolovni dan.

Večina gostov je bila pri nas v Bohinju prvič in so ostali veliko dlje, kot smo pričakovali. Očarala jih je naša lepa narava, čiste in razgibane reke, ki pomenijo dobre ribiške revirje. Navdušeni so bili tudi nad našo gostoljubnostjo, dobro kulinariko in udobno namestitvijo. Tako so gost­je kot predstavniki EFFA v majhnosti Slovenije spoznali veliko možnost različnih destinacij za ribolov, ki so hitro dosegljive. Predvsem smo z dogodkom Slovenijo kot ribiško destinacijo zagotovo zarisali na zemljevid EFFA, kar pomeni pomemben doprinos slovenskemu turizmu in ribištvu.

Naš dogodek seveda ne bi bil tako uspešno izveden, če se ne bi med seboj povezali. Zato se najprej iskreno zahvaljujemo našemu županu gospodu Jožetu Sodju, ki je naše goste pozdravil na otvoritvenem večeru in jim izrekel dobrodošlico. Zahvaljujemo se tudi Restavraciji pri Lovcu – Hotel Kristal in ribiškima družinama Bohinj in Radovljica.

Ribiška trgovina Flyfisher’s Friend – Govic, d. o. o., smo kot organizatorji in udeleženci dogodka z odzivi zelo zadovoljni in se že veselimo naslednjega tovrstnega srečanja.・

Darila sta v imenu bohinjskih krajevnih organizacij predali predsed­ nica krajevne organizacije Rdečega križa Stara Fužina - Studor Mihela Odar in predsednica krajevne organizacije Bohinjska Bistrica Emiljana Kutnjak. Z darili, ki so jih pripravili v Rdečem križu, in s samo gesto so želeli predvsem sporočiti vsem stanovalcem doma, da mislijo na njih in da niso sami. ・

POPRAVEK

Novice iz Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

Uredništvo Bohinjskih novic V prejšnji številki Bohinjskih novic je prišlo do napake. Avtor fotografije, ki je bila objavljena v članku o praznovanju Vodnikovih dni, je Albert Dobravec in ne Karmen Zupan, kot se je pomotoma zapisalo.

Hvala za razumevanje. ・

Foto: arhiv ribiške trgovine Govic

Katica Mikelj, mag. inov. men. v izo.

V septembru smo v društvu izvedli kar nekaj dejavnosti. Ves mesec so bile na ogled razstave bohinjske kulinarične dediščine v knjižnici v Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in Radovljici. S tem se je naše društvo pridružilo dejavnostim, ki potekajo v okviru pridobitve naziva Slovenija, gastronomska regija Evrope 2021.

V okviru razpisa MKGP za Pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju za leto 2021 smo združili izobraževanje in oglede dobrih praks. Z avtobusom smo se odpeljali proti Štajerski. Med vožnjo smo poslušali Utrinki naših dejavnosti, foto: arhiv Društva zanimivo predavanje etnologinje kmečkih žena in deklet v Bohinju dr. Bože Grafenauer z naslovom Podeželje kot konkurenčna prednost v turizmu. Zanimiv prikaz upoštevanja in vključevanja dela domačinov, kot prednost in priložnost prikaza njihovih znanj za obiskovalce. Navdušila nas je s primeri z Islandije in Nizozemske. Na Štajerskem smo si najprej ogledali Oljarno Fram, prvo tovrstno oljarno v Evropi, kjer že 270 let pridelujejo bučno olje. Kot prvi primer dobre prakse smo si ogledali eko kmetijo in sirarstvo Frešer v Kopivniku pri Framu. Na kmetiji gojijo koze, predelujejo mleko v okusen kozji sir, predelujejo tudi kravje mleko iz sosednje kmetije. Nekateri iz-

Rdeči križ obdaril stanovalce Doma sv. Martina Katarina Košnik

V Rdečem križu so se tudi to leto spomnili stanovalcev Doma sv. Martina in jih prav na mednarodni dan starejših razveselili z darili.

Sladkim roladam, kavi in čaju so priložili čestitko z izbranimi mislimi in darila tudi letos ob skrbi za zdravje stanovalcev predali direktorju doma sv. Martina v Srednji vasi, ki jih je izročil stanovalcem.

Utrinki naših dejavnosti, foto: arhiv Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

15 med njihovih izdelkov se ponašajo s KBZ Naše najboljše, to je znamka/ certifikat kakovosti rokodelskih in živilskih izdelkov in pridelkov, ki jih ustvarjajo ponudniki na območju Maribora, Dravske doline in Dravskega polja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric. Naš naslednji postanek je bil na turistični kmetiji Pri Kovačniku v Polici nad Framom. Tam se je celotna družina posvetila samo nam. Pripravili so nam ogled in predstavitev njihovih dejavnosti na kmetiji. Kosilo, ki so nam ga pripravili, pa je bilo prava paša za oči in brbončice – vse pridelano doma. Dneva še ni bilo konec. Odpeljali smo se še do sestre ene od naših članic, ki z družino v Gačniku pri Mariboru na kmetiji Šraj postavlja »hotel in varstvo za konje«. Izvirno, inovativno in pogumno. Prav prijeten dan smo preživeli skupaj in idej za naprej ne manjka.

V okviru istega razpisa je bila izvedena tudi delavnica »Štrkanja žokov« v Oplenovi hiši z domačinko Marijo Žvan. V treh druženjih so se udeleženke naučile skrivnosti in trikov izdelave pravih žokov. Luštno je bilo.

Tako v septembru kot v oktobru smo pripravile tudi nekaj pogostitev in predstavitev našega dela v sodelovanju s Turizmom Bohinj, TNP in Občino Bohinj. Pa še kaj bi se našlo.

Vsem, ki nam pomagate in nas podpirate pri našem delu, se zahvaljujemo. Idej in volje nam še ni zmanjkalo. Letošnja jesen je bila radodarna z zelenjavo, marsikaj ste predelali in shranili v kozarce. Zakaj pa se ne bi pohvalili s tem in pokazali še drugim? Kako bomo to izvedli, vam sporočimo v naslednjih mesecih.

Do takrat pa ostanimo zdravi. ・

V spomin – Marija Smukavec, p. d.

Krucmanova Minka Jože Andrej Mihelič

Pred letom dni smo se na pokopališču v Srednji vasi poslovili od Marije Smukavec, p. d. Krucmanove Minke iz Zgornjega Podjelja. Od tistega dne dalje me peče vest, ker nisem o njej ničesar napisal za Bohinjske novice. Leto poprej sem ji v knjigi Vprašaj goro namenil poglavje.

Marija Smukavec se je rodila pri Klemenu na Koprivniku. Bilo je deset otrok in Marija je bila prva med hčerami. Krstili so jo že prvi dan po rojstvu, ker je bila videti slabotna, toda doživela je visoko starost, dobrih dvaindevetdeset let. Poročila se je s Tonejem Smukavcem, gospodarjem na Krucmanovi kmetiji v Zgornjem Podjelju. Po moževi prezgodnji smrti je velik del svojega življenja preživela kot uspešna gospodarica na kmetiji. Táko sem spoznal in opisal v knjigi Vprašaj goro. V izjemni spremni besedi k tej knjigi je Marija Cvetek med drugim napisala: »To je žlahtna pripoved o skromnih in poštenih ljudeh, ki so v bližnji preteklosti živeli … predani svojemu rodu in domu in svoji zemlji … take vrste zvestoba ustvarja izjemne posameznike, ki jim zemlja domača ni prazna beseda, kakor je zapisal Ivan Tavčar, temveč je del njihovega življenja«.

Tako lepa misel naj bo uvod v zapis, s katerim želim obuditi spomin na izjemno žensko resnega videza in dostojanstvene pojave. Dolgo sem se spraševal, kako naj ji, kmečki kneginji, kakor jo je nekoč zares lepo označila Marija Cvetek, napišem zahvalo, kajti spomine na takega človeka je težko opisati z besedami, premalo povedo.

Naključje je hotelo, da mi je, zdaj tudi že pokojni prof. Boštjan Anko s Fakultete za gozdarstvo v Ljubljani, zagotovo eden najsvetlejših profesorskih in prijateljskih likov, kar jih pomnim, nekoč predlagal, naj za knjigo »Znamenja trajnosti« pišem o bohinjski ciki. Da bi lahko začel z delom, sem stopil do Krucmanovih v Podjelju, pa tudi do Odarjevih na Lepencah. Obema kmetijama sem dolžan zahvalo. Vedel sem, da imajo pri Krucmanu poln hlev cik. Če bi mi gospodarica takrat ne zaupala, bi ne bilo nič s pisanjem, toda knjiga je danes bralcem dostopna tudi na medmrežju. Prav v zvezi s tem sem, v tretji osebi, kot Andrej, kasneje napisal: »Minka je imela že blizu osemdeset let, ko jo je Andrej nekoč srečal na Velem polju. Tam je takrat pasel France Smukavec, Gregorč'k po domače, nečak njenega pokojnega moža Toneja. Prišla je pogledat, kako gre njihovi čredi, kajti hlev pri hiši v Zgornjem Podjelju, ki je za tako visoko kmetijo zelo velik, je bil vselej poln. Bila je visoko vzravnana in ponosna, pa vseeno prijazna, z rahlim nasmeškom na obrazu, ki je izražal zadovoljstvo. Kljub visoki starosti ni kazala najmanjšega znaka utrujenosti po dogi poti, ves čas peš čez pokljuške planine, Kravjo dolino, Zajamnike, Konjščico in Zgornji Tosc.

iz na ših kr a je v Minki je bilo všeč, da je pisal o njihovih cikah, ki so jih ohranili v hlevu prav zaradi planinske paše. K tekstu je takrat priložil tudi njeno sliko, pravzaprav portret, posnet med delom, ko je nesla v naročju drva v kuhinjo. Toda Minka na tisti sliki ni samo zelo lepa. Opazna je njena dostojanstvena drža, s katero je vselej znala spregovoriti tudi brez besed. V resnici ni nikoli veliko govorila, toda Andrej se je od nje prav zaradi tega veliko naučil. Začutil je, da je njen odnos do dela, katerega koli, zelo spoštljiv, in da se vsakega dela loti premišljeno, vzneseno, nikoli s slabo voljo ali naveličana. Ko ji je ob nekem prazniku podaril svojo knjigo Dober dan, Triglavski narodni park, je v trenutku spoznal, da ni ta knjiga nikoli prej prišla v boljše roke. Kako počasi jo je prijela in začela listati po njej in si jo ogledovati. Ko je prišla do svoje slike, ki je umeščena tudi v to knjigo, se je za kratek čas ustavila ... Potem je knjigo zaprla in jo podržala tako, kakor to znajo le ljudje, ki so še živeli v časih, ko je bila knjiga redkost in velika dragocenost. Spoznal je, da želi s tem pokazati svoje spoštovanje do njegovega dela. Vedel je, da si bo kasneje, ko bo ostala sama, vse še enkrat pazljivo ogledala in prebrala. Andrej ni nikoli prej močneje občutil, da je veliko lepše nekaj podariti kot prejeti … da je knjiga, ki ji jo je podaril, nekaj zelo majhnega v primerjavi s tem, kar je ona podarila njemu, saj bi brez ljudi, kot je ona, Bohinj zanj ne mogel biti resnični Bohinj. V takih ljudeh se odseva celoten čar te krasne doline in njenih gora.« Način življenja prednikov zdaj ne ustreza več novim rodovom, toda Minka je to sprejela z globino in širino duha ter znala vselej povezati niti preteklosti s hotenji sedanjosti. Preteklost, ki je nenehno prisotna na stari kmetiji, je mogoče razumeti le z notranjo zrelostjo. Če bi to ne držalo, bi hlev na njihovi kmetiji zaprl svoja vrata kmalu po prezgodnji smrti njenega moža Toneja, travniki v Krucmanovi dolini in v Konjski dolini bi ne bili več pokošeni in na Velem polju bi se domače cike že dolgo ne pasle več. Napor za ohranitev kmetije bi bil prevelik. Tako pa ostaja Krucmanova domačija po njeni zaslugi ena od le štirinajstih v Sloveniji, kjer so zadržali vitalno, dolgoživo avtohtono kravico ciko, ki je na tak način kot slovenska pasma domače živali preživela in nam ostala.

Sodobni čas skuša, v prid turizmu seveda, predstaviti posebnos­ ti nekdanjega gorskega kmečkega gospodarjenja v duhu nekakšne visokogorske idile, skoraj lirično, kakor zavito v prtiček z uvezenimi nageljni. Istočasno ustvarjamo novo znanost o t. i. trajnostnem kmetovanju, kljub temu, da so med nami še vedno ljudje, ki so od nekdanjega kmetijstva, ki ni bilo nič drugega kot trajnostno, živeli. Toda resnični akterji, protagonisti zdaj že malodane davnega sonaravnega gospodarjenja, ne izgubljajo besed, molčijo. Namesto besed govori njihova bit.

Tak človek je bila Marija Smukavec.

Foto: Jože Andrej Mihelič

Pripis uredništva

Marija Smukavec je bila med tistimi pomembnimi kmečkimi gospodarji in gospodaricami, ki so uspeli ohraniti bohinjsko ciko in ji dati takšno veljavo, da imamo sedaj v Sloveniji Društvo rejcev cikastega goveda.

Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji je bilo ustanovljeno 17. oktobra 2001. Cika v izvornem tipu je, po pisanju na spletni strani društva, v tistem času že skoraj izumrla. Lovil se je zadnji vlak ohranitve tega avtohtonega tipa cikastega goveda, s katerim se radi

iz na ših kr a je v, ml adina pohvalimo tudi v Bohinju. Da smo ga lahko ujeli, gre zahvala trmastim kmetom, ki so rejo cikastega goveda ohranjali. Kar nekaj jih je bilo iz Bohinja, med njimi tudi Smukavčevi iz Podjelja: - Korošec (p. d. Bajder), Koprivnik v Bohinju - Mlakar (p. d. Mlakar), Bohinjska Češnjica - Odar (p. d. Ferjan), Studor v Bohinju - Smukavec (p. d. Spodnji Krucman), Podjelje v Bohinju - Smukavec (p. d. Zgornji Krucman), Podjelje v Bohinju - Soklič (p. d. Beretavc), Podjelje v Bohinju - Šest (p. d. Mežnar), Srednja vas v Bohinju Napišemo lahko tudi kaj o tistem polmehkem siru ostrega vonja in pikantnega okusa z geografskim poreklom v Bohinju, mohantu. Zakaj, ker so prav kmetije (in verjetno tisti del kmetij, ki podpira tri vogale pri hiši) zaslužne, da lahko danes postrežemo s pikantnimi bohinjskimi specialitetami z mohantom, edinstvenimi za naše geografsko območje. ・

Nemška jezikovna diploma Anji Repinc

Vesna Arh, mag., Gimnazija Franceta Prešerna Na Gimnaziji Franceta Prešerna že 20 let izvajamo priprave in izpite za Nemško jezikovno diplomo dveh stopenj (DSD I in DSD II). Profesorice, ki dijake poučujemo nemščino, smo že pred leti opravile t. i. DSD Gold licenco, s katero lahko izpite 1. stopnje opravljamo na šoli samostojno. Diploma je zelo cenjena po vsem svetu, dijaki jo pišejo na več kot 600 šolah po svetu, na isti dan in ob istem času. S tem dokazujejo visok nivo znanja nemščine pri bralnem in slušnem razumevanju in govornem ter pisnem sporočanju.

Dijaki, ki opravijo Nemško jezikovno diplomo na drugi stopnji, Foto: Anja Repinc imajo s tem možnost študija na vseh nemških univerzah. Komisija nemškega kulturnega ministrstva za Nemško jezikovno diplomo je naši šoli ponovno podelila DSD diplome.

Veseli smo, da smo k opravljanju izpita lahko povabili toliko dijakov.

Kar 41 jih je opravljalo DSD izpit prve stopnje. Dobro znanje jezikov je danes neprecenljiva sposobnost. Med temi dijaki se je posebej izkazala Bohinjka Anja Repinc, ki je DSD izpit opravila na višji stopnji.

Anja, za dosežen uspeh ti iskreno čestitam! ・

16 pestra. Pripravljali so jedi iz pire, ječmena, lanenih semen in tudi gozd­ nih sadežev. Iz teh sestavin, ki so jih uporabljali že v železni dobi, so učenci na delavnicah pripravili posebno ajdovsko sladico. Za glavne sestavine sladice so uporabili pirino moko, laneno seme in skuto. Sladico so učenci pripravili vsak po svojem okusu in jo tudi domiselno okrasili z gozdnimi sadeži, medom ali lešniki.

Ajdovsko sladico s priokusom železne dobe si lahko pripravite tudi vi po receptu, ki ga je sestavila Mija Ogrin.

Ajdovska sladica

Najprej speci prazgodovinski biskvit. Spečenega nareži. Ohlajene narezane kose okrasi z ajdovsko kremo.

Prazgodovinski biskvit – sestavine: 1,5 skodelice pirine moke 0,5 skodelice zmletih lanenih semen po okusu med 1–2 skodelici vode ščepec vinskega kamna – dodatek po želji Lanena semena namoči v vodi za nekaj minut. Nato vse sestavine zmešaj v gladko tekoče testo. Testo vlij v pekač in peci pri 180 stopinjah pol ure. Še vročega nareži.

Ajdovska krema – sestavine: 1 skodelica skute 1 ščepec zmletih lešnikov 1 ščepec ovsenih kosmičev po okusu med za okras borovnice, robide, listi koprive, listi lešnika Vse sestavine zmešaj v gladko kremo in jo nadevaj na pripravljeno testo. Po okusu ga okrasi z borovnicami ali robidami, listi koprive ter postavi na lešnikov list.

Dober tek! ・

Foto: arhiv OŠ dr. J. Mencingerja Boh. Bistrica

Kulinarično obarvani Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 Erasmus+ dnevi 2021 Marija Helena Logar in Lucija Markelj Jensko, OŠ dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica

Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Tudi letos je ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem, v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica konec septembra pripravil dve delavnici v sklopu Dni evropske kulturne dediščine 2021. Potekali sta na temo letošnjega slogana Dober tek, vodila pa ju je arheologinja Mija Ogrin.

Dve skupini učencev (nadarjeni učenci in učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije – radio) sta na interpretativnih delavnicah spoznavali prehrano ljudi v Bohinju v železni dobi pred več kot 2500 leti. Učencem se je zdelo zanimivo, da so se sledovi prazgodovinske prehrane razkrili tudi z arheološkimi raziskavami na Ajdovskem gradcu. Ostanki živalskih kosti nam povedo, da so se takrat prehranjevali z divjimi prašiči, jeleni, medvedi in bobri. Ti so bili kar stalnica na jedilniku, saj je bilo najdenih veliko njihovih kosti. Po ostankih z drugih arheoloških najdišč sklepamo, da je bila prehrana železnodobnega človeka pri nas

Vsako leto oktob­ ra v Evropi praznujemo Erasmusove dneve, s katerimi se spomnimo na program Evropske unije, ki podpira izo­braževanje, usposabljanje, mladino in šport v Evropi.

Letos so potekali 14., 15. in 16. oktobra.

Učenci izbirnega pouka vzgoja za medije – radio so v ta namen pri­ pravili posebno radijsko oddajo, ki smo jo poslušali v petek med glavnim odmorom. Dogodek smo umestili tudi na širši evropski zemljevid.

ml adina , kultur a in priredit ve

17 Konec prejšnjega šolskega leta smo zaključili triletni Erasmusov projekt z naslovom Spodbujanje branja knjig ali Enhancing Book Reading.

V mesecu juniju smo imeli zadnje srečanje, ki je potekalo na daljavo. Z vrstniki iz Španije, Turčije, Italije in Poljske smo spoznavali znane pisatelje iz posameznih držav, izdelali pa smo tudi plakate na temo branja, ki si jih ta mesec lahko ogledate na razstavi v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici.

Na naši šoli smo letos vključeni v dva Erasmusova projekta. Prvi je projekt o folklori – naslov v angleščini se glasi Popular Folk Dance a Mirror of the National Traditions of the Minorities. V njem sodelujemo šole iz Italije, Portugalske, Romunije, Turčije in Slovenije. Pri projektu spoznavamo ljudske in sodobne plese, običaje in zgodovino partnerskih držav. V mesecu marcu bomo pripravili mednarodno srečanje v Bohinju, kjer bomo v živo spoznali tudi vrstnike iz sodelujočih držav.

Drugi projekt Erasmus+, v katerem sodeluje naša šola, se imenuje Branje za zabavo ali Reading with Ease and Fun. Poleg nas so v projekt vključene še šole iz Bolgarije, Latvije, Portugalske, Litve, Romunije, Grčije in Turčije. Z dejavnostmi želimo odpravljati težave, povezane z branjem, hkrati pa projekt želi mlade spodbuditi, da bi še bolj segali po knjigah in si z ostalimi evropskimi šolami izmenjali bralne izkušnje.

Učenci bodo pri omenjenih projektih z evropskimi vrstniki sodelovali pri različnih interesnih dejavnostih, izbirnih predmetih in tudi pri urah rednega pouka. ・

Diamantni maturant Bernard Zupanc na sprejemu pri predsedniku države Ana Hlebanja, prof. slov. na EGSŠ Radovljica

Foto: družina Bernarda Zupanca

Predsednik republike Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec sta v soboto, 9. oktobra 2021, na Brdu pri Kranju sprejela letošnjo generacijo maturantk in maturantov, ki so na mednarodni, splošni in poklicni maturi dosegli vse možne točke. Po besedah šolske ministrice je bilo letos takšnih maturantov 210, in sicer 12 na mednarodni, 18 na splošni in 180 na poklicni maturi. Diamant­ ne maturante je na slovesnosti nagovoril predsednik Pahor in dejal, da je »ta oder najvišji in najlepši stolp z razgledom na našo prihodnost«.

Prireditve se je udeležil tudi Bernard Zupanc, ki je na poklicni maturi v programu ekonomski tehnik na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica dosegel vseh 23 možnih točk. Tako je postal ne le zlati, ampak tudi diamantni maturant. Trenutno študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, zato mu želimo čim bolj uspešno študijsko leto in srečno na novi življenjski poti! ・

Aktivno in ustvarjalno v novembru Mija Ogrina, ArheoAlpe

Vabljeni, da novembrske popoldneve in večere preživite aktiv­ no in ustvarjalno.

Predavanja: 9. november 2021: Janez Bizjak – Skrivnostni Bohinj ter njegove manj znane naravne in zgodovinske znamenitosti. Predavanje bo ob 18. uri v Centru Triglavskega narodnega parka – Bohinjka v Stari Fužini.

25. november 2021: Mija Ogrin – Najlepša arheološka najdišča Bohinja. Predavanje bo ob 19. uri v Knjižnici Bohinjska Bistrica.

Vodeni ogledi arheoloških najdišč: 6. november 2021: voden ogled arheološkega najdišča s cerkvijo sv. Janeza Krstnika in Mali Gradec na Ribčevem Lazu. Dobimo se ob 14. uri pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika.

13. november 2021: voden ogled arheološkega najdišča Dunaj pri Jereki in cerkve sv. Marjete. Dobimo se ob 14. uri na Triglavski ulici (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici.

Delavnica keramike: 15. in 29. november 2021: izdelava mozaika po antičnem vzoru. Ob 18. uri na Triglavski 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici. Obvezne prijave.

Za dogodke je treba izpolnjevati PCT-pogoje.

Predhodne prijave in vse informacije na telefon 031 61 75 77 ali arheo.alpe@gmail.com.

Vsi dogodki so brezplačni, več o njih na www.arheoalpe-bohinj.si.

Aktivnosti omogoča ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj v okviru projektov Znamenitosti Bohinja in Dediščina za starejše. Projekta sofinancira Občina Bohinj. ・

November v bohinjskih knjižnicah Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Seznam dogodkov, ki bodo novembra v Knjižnici Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina: - torek, 9. 11., ob 19.00, splet: Obrazi slovenskih pokrajin: Uroš Smolej – Uroš Smolej je priznani slovenski igralec, ki je svojo igralsko pot začel v Prešernovem gledališču in kasneje postal del igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Predavanje bo potekalo v živo v Občinski knjižnici Jesenice, možen pa bo tudi ogled na spletu.

- sreda, 10. 11., ob 17.00: Deževna delavnica – Ob slikanici Mama, ki je deževala bodo najmlajši spoznali prav posebno mamo. Med dežne kapljice jih bo popeljala prevajalka Urška Rupar Vrbinc.

- četrtek, 11. 11., ob 19.00: Blagodejni učinki lokalno, sezonsko in ekološko pridelane hrane na naše zdravje – Narava je naša najboljša in najcenejša lekarna, sonaravno, ekološko in sezonsko doma pridelana hrana pa naše najboljše zdravilo. Med predavanjem bo dr.

Jan Bizjak prikazal, s katerimi živili si lahko po doktrini tradicionalne kitajske medicine (TKM) okrepimo jetra, srce, vranico, pljuča in ledvice in tako poskrbimo za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja.

- 15.–20. 11.: Teden splošnih knjižnic – Ob tednu slovenskih splošnih knjižnic vam nudimo brezplačni prvi vpis v knjižnico. Ugodnost lahko koristite v ponedeljek, 15. 11., v knjižnici Stara Fužina, v torek, 16. 11., v knjižnici Srednja vas, v četrtek, 18. 11., v knjižnicah Begunje in Kropa, v petek, 19. 11., v knjižnicah Bohinjska Bistrica, Brezje, Gorje in Lesce ter 19. in 20. 11. v knjižnicah Bled in Radovljica.

- sreda, 17. 11., ob 10.00, splet: Kdaj začeti z gosto hrano? – Predavanja Mama mami. Srečanja bodo potekala preko Zooma. Število mest je omejeno. Več informacij v Facebook skupini Spletna srečanja za mamice z dojenčki.

- sreda, 17. 11., ob 17.00: Pravljične rokodelnice – lovilec sanj – Pravljične rokodelnice so skupni projekt gorenjskih splošnih knjižnic. Ustvarjalni kotički, kjer starši in otroci skupaj prebirate knjige in ustvarjate, omogočajo kvalitetno preživljanje prostega časa v knjižnici.

Poleg branja in poslušanja otroci razvijajo domišljijo in urijo fino motoriko. Gorenjski knjižničarji, ki mesečno pripravljamo rokodelnice, vam želimo prijetne ustvarjalne urice pri druženju v knjižnici in tudi doma.

Novembra boste z Lejo Rozman izdelovali simpatične lovilce sanj.

- četrtek, 18. 11., ob 19.00: Japonska in izbruh vulkana Sakura­ jama – Fotograf in popotnik Nejc Draganjec bo predstavil Japonsko, ki jo je fotografiral od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Z jagodnim izborom fotografij bo prikazal vse od ikoničnih destinacij do skritih nepoznanih biserov Japonske.

18

kultur a in priredit ve - sobota, 20. 11., splet: Dan slovenskih splošnih knjižnic – Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic bomo predstavili vseh naših deset enot v fotografski in video obliki. Knjižnica Radovljica ni le radovljiška, pač pa je tedensko blizu bralcem od Stare Fužine do Brezij, na to smo ponosni in zato bi radi tudi najmanjše enote predstavili vsem našim uporabnikom. Knjižnico konec koncev gradite prav vi. Predstavitve so pripravili pri SOOS, filmski produkciji.

- sreda, 24. 11., ob 17.00: Jesenska lepljenka – Otroci bodo izdelali vsak svojo jesensko zgodbo. Ustvarjalno delavnico bo vodil Srečo Koren.

- četrtek, 25. 11., ob 19.00: Znamenitosti Bohinja – najlepša arheološka najdišča Bohinja – Predavanje bo pripravila arheologinja Mija Ogrin, zavod ArheoAlpe, sofinancira Občina Bohinj.

- 9., 10., 16., 17., 23., 24. in 30. 11., ob 17.30, splet: Lego robotika (delavnice) – Za vse navdušence spletnega programiranja v Scratchu je tu nova sezona delavnic preko spleta. Termini bodo potekali ob torkih in sredah preko platforme ZOOM med 17.30 in 18.30. Vabljeni tako novi kot že izkušeni udeleženci. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: toni.podobnik.r@gmail.com.

- ves mesec: Invazivke na poti – Razstava o invazivnih tujerodnih vrstah v gozdovih. Razstava predstavlja tujerodne rastline, živali in glive, ki ogrožajo slovenske gozdove oziroma negativno vplivajo na gos­ podarstvo ali zdravje ljudi. Potujočo razstavo so pripravili v projektu LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu, katerega cilj je povečati osveščenost splošne javnosti in zasebnih lastnikov gozdov o škodi, ki jo v gozdovih povzročajo invazivne tujerodne vrste. Projekt izvaja Gospodarski inštitut Slovenije s partnerji Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom Symbiosis, so. p., ter Zavodom za gozdove Slovenije.

- 29. 11.–10. 12.: Kvačkarije in štrikarije – Razstava izdelkov članic sekcije ročnih del KD Bohinj.

- ves mesec, Knjižnica Srednja vas: Pletemo mreže – Razstava likovnih izdelkov učencev 1.c POŠ Srednja vas v Bohinju z učiteljico Jožico Kašca.

- 1. 10. 2021–30. 4. 2022, vse enote: Ta veseli knjižni svet – Potrebujete bralni nasvet? Vstopite v Ta veseli knjižni svet in že dvanajsto leto zapored s seznama odličnih literarnih del izberite, preberite in ocenite najmanj sedem predlaganih del.

- 1. 9.–31. 3., vse enote: Vesolje zakladov – Sedemkrat pridi v knjiž­ nico in si izposodi vsaj eno knjigo. Z vsakim pridobljenim žigom si bližje nagradi, do katere te zapelje Knjižko Astronavt.

- vsak mesec, vse enote: Mislice – Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjiž­ nici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.

- vsak mesec, vse enote: Zbistrimo um – Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

V skladu z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom covid-19 morate tudi uporabniki knjižnice izkazati, da izpolnjujete enega od PCT-pogojev. To se izkazuje s potrdilom, da ste bolezen preboleli, bili cepljeni ali z rezultatom testa (PCR ali HAG). V primeru, da omenjenega potrdila nimate, vstop v knjižnico ni mogoč. Izjema so otroci do 15. leta starosti.

Vse prireditve bodo potekale skladno s takrat veljavnimi ukrepi. V primeru spremenjenih ukrepov bodo aktualne informacije glede omejitev objavljene na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica.

Vašega obiska si želimo, zato vas prosimo, da imate dokazila s seboj. ・

Ta veseli knjižni svet

Barbara Klinar, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Knjižničarke in knjižničarji Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radov­ ljica v vseh svojih enotah že dvanajsto leto zapored z bralno akcijo za odrasle Ta veseli knjižni svet vabimo bralke in bralce k sodelovanju.

Od oktobra do aprila ponujamo v branje dela na izbrano temo. Če smo lani potovali po Afriki in spoznavali zgodbe močnih žensk, vas letos vabimo na Japonsko. Verjamemo, da boste nad nekaterimi deli odličnih avtorjev dežele vzhajajočega sonca presenečeni, saj je njihovo

dojemanje sveta resnično drugačno. Besedila so prežeta s tradicijo, a hkrati moderna in aktualna. Lahko se prepustite opisom dvornega življenja v 11. stoletju, spoznate svet samurajev in prvih odprav, pokukate v zakulisje življenja gejš in jakuz ali pa sočustvujete z usodo preživelih po drugi svetovni vojni in odkrijete neznane zgodbe japonskih otrok po njej.

Od nekdaj so na Japonskem častili in spoštovali naravo, zato smo med osemdeset predlaganih naslovov dodali še izbor knjig, ki poveličujejo naravo, njene lepote in vrednote ter skrb za njeno ohranitev. Posezite po priročnikih, ki spodbujajo pristen stik z njo, ali izberite zgodbe, ki skozi usode junakov prikažejo osupljivo moč življenja.

Privoščite si skodelico japonskega čaja in se nagradite z drobnim haikujem, pesniškimi utrinki, ki v nekaj mojstrskih besedah zajamejo en doživljaj, en vtis, eno resnico, ali filmskimi mojstrovinami, ki slavijo japonski tempo premišljevanja, naravo, drobne radosti vsakdana in medosebne vezi.

Vsem, ki se boste v naši družbi s knjigo podali na Japonsko in v naravo in boste prebrali vsaj sedem del, bomo ob zaključku akcije podelili nagrado in priznanje. Vabljeni k branju. ・

Izid pesniške zbirke Neomajna moč Svetlobe Katja Cesar

Iz predstavitve knjige, foto: Simona Hozjan

Konec septembra je v samozaložbi izšla moja prva knjiga, pesniška zbirka z naslovom Neomajna moč Svetlobe. Poezija, zbrana v knjigi, je postopoma in nenačrtovano nastajala v zadnjih devetih letih. Pesmi so po zvrsti lirične in govorijo o vsem mogočem: soncu, luni, svetlobi, temi, naravi, meditaciji, energijah, vesolju. Lahko bi rekla, da so pesmi tudi zdravilne, saj kot učiteljica meditacije preko številnih metafor v pesmih predajam odgovore na nekatera eksistencialna vprašanja.

Knjigo je z ilustracijami opremila moja mami, Urša Cesar – tako je to delo tudi nekakšen družinski projekt. Ob tej priložnosti se zahvaljujem prof. Mariji Cvetek, ki je poezijo lektorirala in s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogla k še lepši slogovni obliki pesmi. Izid zbirke pa je finančno podprla tudi Občina Bohinj.

V soboto, 23. 10. 2021, je v centru Triglavskega narodnega parka v Stari Fužini potekala predstavitev knjige. Pesmi so poleg mene recitirale tudi Martina Pirnat, Eva Vavroš in Urša Cesar. Prireditve se Marija Cvetek žal ni mogla udeležiti, zato pa je z njene strani pripravljen govor prebrala Leja Markež. Večer je bil tudi glasbeno obarvan: s čudovitim vokalom je dogodek odprla Manca Povšin, na prečno flavto je igrala

19 Eva Jensterle, za konec pa sta nekaj uglasbene poezije predstavila Matic Cesar (vokal in kitara) ter Simona Skvarča (viola). Zahvala gre vsem, ki ste tako ali drugače pomagali, da je prireditev uspela.

Pesniška zbirka bo kmalu na voljo v vseh večjih knjigarnah in knjiž­ nicah po Sloveniji, za kar bo poskrbela knjigarna in založba Primus.

Več o knjigi si lahko preberete na spletni strani www.infinitecrea­ tion.si, kjer si lahko s klikom na gumb »pokukaj v knjigo« brezplačno prenesete .pdf datoteko, v kateri je zbranih nekaj pesmi, ali pa knjigo naročite v spletni trgovini. Zbirko je mogoče kupiti tudi v Trgovini Tinka v Srednji vasi v Bohinju. Vsem, ki ste knjigo že kupili, se iz srca zahvaljujem, saj z nakupom podpirate slovensko poezijo, od vsakega prodanega izvoda pa gre 1 EUR tudi društvu Palčica Pomagalčica.

Za konec še zadnja kitica iz pesmi Zgradi most:

kultur a in priredit ve , šport

Iz tekaških rolk v pričakovanju zime Smučarsko društvo Bohinj

Nisi sam, kot se ti zdi.

Skrito nam je to obzorje.

Ti si jaz in jaz sem ti, v vseh nas je celotno vesolje. ・

Telovadba v društvu Invalid Bohinj Adriana Kar

Z mesecem oktobrom se je v organizaciji Društva Invalid Bohinj ponovno začela sezona telovadbe. Aktivnosti izvajamo vsak torek od 17. do 18. ure v telovadnici Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja.

Vadbe so namenjene vsem, ki se zavedajo pomena ohranjanja gibalnih sposobnosti do pozne starosti. Programi so sestavljeni tako, da vključujejo vaje za moč, gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, raztezanje, sproščanje in se izvajajo v prijetnem, mirnem vzdušju. Za raznolikost vadb poskrbimo z raznimi pripomočki, kot so palice, gimnastične žoge, masažne žogice, trakovi, elastike in lahke uteži. Vadba za starejše je izjemnega pomena pri ohranjanju zdravja, telesne energije in moči za vsakdanje življenje.

1. MODROST: KAKO REDNA VADBA VPLIVA NA NAS? Če redno izvajamo vaje, jih stopnjujemo in na več načinov ohranjamo telesno aktivnost, lahko s tem dosežemo zmanjšanje telesne teže, večjo prilagodljivost, izboljšano moč in stabilnost, zmanjšano tveganje resnih padcev, zdravje srca in ožilja ter nižji krvni tlak, zmanjšano nevarnost tesnobe in depresije in izboljšan spanec. Vsekakor pa ne pozabimo tudi na družaben vidik, kjer sta dobra volja in smeh redna spremljevalca.

2. MODROST: NE SMEMO POZABITI NA HIDRACIJO! - Čez dan vodo neprestano izgubljamo z znojenjem, dihanjem, odvajanjem urina in blata. Zavedati se moramo, da naše telo vode ne proizvaja, zato moramo za zadostno hidracijo poskrbeti s pitjem.

- Ves dan skrbimo za potrebe telesa po vodi, saj tako lažje ostanemo hidrirani in se izognemo vrtoglavici in slabosti.

- Za zadostno hidracijo telesa poskrbimo že pred samo telesno vadbo, med razgibavanjem in po njem.

- Dober vir za nadomeščanje izgubljenih mineralov so zelenjavni sokovi.

- Brez vode ali s premajhno zaužito količino vode dehidriramo. Kar se kaže v obliki mišičnih krčev, utrujenosti, žeje in drugih neprijet­ nih simptomov. Trpi lahko tudi sposobnost razmišljanja, zmanjša se apetit, kronična dehidracija pa lahko privede tudi do nastanka ledvičnih kamnov.

- Uživajte hrano, ki vsebuje več vode, saj z njo lahko vnesemo tudi do 80 odstotkov tekočine. Največ je vsebujejo živila, kot so kumare, zelena, paradižnik, redkvice, cvetača, lubenica, špinača, jagode, brokoli in grenivka, ki vsebujejo 90 ali več odstotkov vode.

- Če vam sama voda težko steče po grlu, ji dodajte okus, aromo, kot na primer limonin ali pomarančni sok ali meto. Prijetno ohlajena bo nadvse osvežilna.

Nadaljevanje MODROSTNIC v naslednjem članku v prihodnje.

Vabim vas na druženje, sprostitev in gibanje za našo prihodnost.

Spakirajte športno opremo za sproščenost, pripomočke za moč, bidon za hidracijo in veliko dobre volje za motivacijo. Se vidimo v torek. ・

Gašper in Martin, foto: arhiv SD Bohinj

Čas se že močno prevesi v jesen, ko se vsako leto zaključijo tekmovanja na tekaških rolkah.

V oktobru sta bila dva vikenda obarvana tekmovalno.

9. 10. je v Ložu potekalo biatlonsko tekmovanje za mlajše kategorije, in sicer kombinacija krosa in streljanja. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je kar močno pihalo, kar je mladim tekmovalcem predstavljalo kar nekaj izzivov na strelišču. Naši fantje in dekle so se kljub razmeram borili do konca. Pri starejših dečkih je bil najboljši Nastja Zorč na 12. mestu. Dve mesti za njim je bil Matej K., Tomaž Pekovec pa je osvojil 16. mesto. Prvič je na biatlonski tekmi nastopila Eneja Zorč in zasedla 18. mesto.

Dan kasneje je v Dolu potekalo rolkarsko tekmovanje v štafetah. Na zmagovalni oder sta stopila Martin Jensko in Gašper Pekovec in pustila vso konkurenco za seboj. Za mladince sta tekla tudi Nino Rozman in Tjaž Zorč ter osvojila 5. mesto. Pri starejših dečkih smo imeli dve štafeti. Najbolje se je odrezala štafeta v postavi Tomaž Pekovec in Matej K., ki je tekmovanje zaključila na 9. mestu. Štafeta Nastja Zorč in Staš Drole je pritekla v cilj 13. Pri mlajših deklicah sta Sara Koren in Živa Štendler Beguš zasedli 9. mesto.

S tem vikendom smo zaključili poletni pokal Argeta, kjer je Gašper Pekovec v skupnem seštevku na odličnem tretjem mestu.

V soboto, 16. 10., pa je potekalo še državno prvenstvo v poletnem biatlonu, katerega organizator smo bili Smučarsko društvo Bohinj.

Naši tekmovalci so se odlično odrezali. Lena Repinc je postala državna prvakinja, Kaja Zorč je zasedla 2. mesto, Kaja Marič pa 4. mesto. Pri mlajših mladincih so tekmovali Gašper Pekovec, ki je dosegel 4. mesto, Martin Jensko 6. mesto, Nino Rozman 7. mesto, Tjaž Zorč pa 9. mesto. Za starejše dečke so tekmovali Matej K. z uvrstitvijo na 9. mesto, Tomaž Pekovec 14. mesto in Nastja Zorč 18. mesto. Mlajše dečke je zastopal Staš Drole in osvojil odlično 2. mesto. V kategoriji mlajših dek­ lic je Sara Koren dosegla 17. mesto, Živa Štendler Beguš pa 21. mesto.

Zahvaljujemo se vsem našim članom in podpornikom za pomoč pri izvedbi državnega prvenstva v biatlonu.

Obenem vabimo na: - vodno aerobiko oziroma vadbo v vodi, ki poteka v Vodnem parku Bohinj ob ponedeljkih (17.00–18.00) in petkih (15.00–16.00). Namenjena je vsem, ki bi radi nekaj naredili za svoje zdravje (info: Katarina Đurđević, prof. športne vzgoje, gsm: 041 389 990).

- akrobatiko, ki poteka v OŠ dr. Janeza Mencingerja in je namenjena otrokom od 7. do 15. leta (info: Branka Mavrič, gsm: 041 956 406).

- dvoransko streljanje, ki se odvija ob sredah ob 17. uri v telovadnici OŠ dr. Janeza Mencingerja, namenjeno učencem od 1. do 9. razreda (info: Uroš Tement 041 220 711).

Zdaj pa čakamo prvi sneg, do takrat bomo pa še pridno trenirali. ・

20

z a konec

Oktobrska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Nesreče v gorah

V soboto, 9. 10. 2021 ob 12.36 si je na Viševniku, planinec poškodoval ramo. Reševalci GRS Bohinj so ga na kraju oskrbeli, imobilizirali in na klasičen način prenesli do Rudnega polja, kjer so ga predali reševalcem NMP Bled.

V četrtek, 28. 10. 2021 ob 19.28 se je na poti z vrha Triglava izgubil alpinist. Gorski reševalci GRS Bohinj so alpinista našli in nepoš­ kodovanega pospremili v dolino.

V petek, 29. 10. 2021 ob 13.11 je iz Ogradov proti planini Jezerci omahnil v globino planinec. Aktivirani so bili gorski reševalci GRS Bohinj. Planinec padca ni preživel. V dolino ga je prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z združeno ekipo HNMP-GRS na Brniku in dežurnim letalcem reševalcem GRS. Naslednji dan so na območju Ogradov, reševalci GRS Bohinj poiskali izgubljeno opremo planinca in jo izročili pristojnim službam. (Pripis uredništva: po poročanju več medijev je bil ponesrečeni planinec 52-letni duhovnik Matjaž Zupan, zadnje leto župnik župnije Srednja vas v Bohinju) V soboto, 30.10. 2021 ob 14.54 se je na Voglu zaplezala planinka. Reševalci GRS Bohinj in združena ekipa HNMP-GRZS Brnik so s helikopterjem Slovenske vojske planinko rešili in prepeljali v dolino.

V nedeljo 31. 10. 2021 ob 10.27 se je v ferati Ožarjeni kamen v Ukancu, občina Bohinj, zaplezal planinec. Gorski reševalci GRS Bohinj in združena ekipa HNMP-GRZS Brnik so s helikopterjem Slovenske vojske nepoškodovanega planinca prepeljali v dolino.

Požari v stanovanjskih stavbah

V nedeljo, 10. 10. 2021 ob 0:48 je v naselju Gorjuše zagorela dvostanovanjska lesena hiša.

Posredovali so gasilci PGD Gorjuše, Bohinjska Bistrica in Koprivnik. Požar so pogasili in preprečili širjenje na sosednje objekte. Objekt je uničen.

alpinist, znan celi Sloveniji po svojih odličnih knjigah – vodnikih in doživljajskih knjigah, med katerimi je tudi izbirni vodnik Bohinjske gore, sem na grob zasadil grmiček ruševja, ki naj skupaj s skalo simbolizira njihovo dejavnost in ljubezen. Grmiček je lepo uspeval, vendar je bilo, kot kaže, narobe, da so veje segle le malo čez rob groba. Ob tem ni odveč napisati, da je naš grob najožji med okoliškimi, grmiček pa ni prav nikogar ogrožal. Kljub temu je nekdo stranske veje nekulturno porezal, da so ostali le žalostni, nelepi štrclji, ki sem jih potem sam prirezal in skušal s tem omiliti škodo in polepšati izgled. Ostala je le v višino rastoča glavna veja, ki sedaj s svojo podobo kvari skupni izgled groba. Rušje ni drevo, kar bi morali v Bohinju vedeti vsi, zato je lepo le kot grm. Ali si, s čisto etičnega stališča, smemo dovoliti posege v tuje grobove? Smemo po svoji volji spreminjati izgled tujih grobov, če nam niso všeč?

Glede na to, da bi si spomin na mojo mater in očeta zaslužil nekaj spoštovanja, kajti bila sta častna občana Občine Bohinj, predvsem pa odlična učitelja in dejavna kulturna delavca, brat pa pisec in alpinist, s katerim se Bohinj lahko ponaša, je dejanje neznanega storilca nevredno, pritlehno in skrajno žaljivo, škoda pa nepopravljiva. Se še kdo spominja očetovih tamburašev, ki so dolga leta nastopali na domala vsaki kulturni prireditvi, njegovih odlično vodenih modelarskih, fotografskih in planinskih krožkov, ki jih je vse, dosledno, vodil brezplačno? Se prav tako še kdo spominja materinih prevodov v nemščino in njene neopazne podpore očetovi dejavnosti? Nikoli ni, kljub poglobljenemu znanju, zaračunala nobene usluge, pa je bilo vsega, kar je dobrega naredila, zelo veliko. Je ta spomin zares tako malo vreden?

Užaloščen in užaljen sem najprej pomislil, da bi žare s pepelom svojih rajnih odnesel s pokopališča, kjer lahko vsakdo posega v tuje grobove, toda to bi ne bilo po njihovi volji. ・

Požar na Gorjušah

Aleš Polanc, poveljnik PGD Gorjuše V noči na nedeljo 10. 10. 2021 je na Gorjušah zagorela lesena dvostanovanjska hiša. Ob nastanku požara sta bili v hiši dve osebi, ki sta hišo pravočasno zapustili brez poškodb. Gasilci smo dobili poziv za intervencijo ob 0:48 preko regijskega centra za obveščanje 112.

Na kraj požara so prispeli PGD Koprivnik, PGD Gorjuše in PGD Bohinjska Bistrica. Ob našem prihodu je ogenj že zajel ostrešje hiše. Gasilci smo takoj začeli z gašenjem objekta. Po dobri uri gašenja nam je uspelo požar omejiti, dokončno pa smo ga pogasili v treh urah. Uspelo nam je ohraniti manjši leseni objekt, ki je stal zraven hiše. Na intervenciji smo gasilci uporabili 7 gasilskih vozil, od tega 4 cisterne z vodo. V tem delu vasi ni hidrantnega omrežja, zato smo morali ves čas požara vodo dovažati.

Na intervenciji je skupaj sodelovalo 40 gasilcev. Za zelo učinkovito gašenje požara se je pokazala tudi dvižna košara, ki so jo pripeljali gasilci PGD Bohinjska Bistrica.

PGD Gorjuše se za pomoč pri gašenju zahvaljuje gasilcem sosednjega društva PGD Koprivnik in osrednji enoti PGD Bohinjska Bistrica za izredno hitro in učinkovito gašenje na intervenciji. ・

Foto: PGD Bohinjska Bistrica

RENAULT CLIO LIMITED

V ponedeljek, 25.10.2021 ob 23:29 je zagorel kontejner s papirjem na bencinskem servisu v Bohinjski Bistrici. Požar sta opazila policista in do prihoda gasilcev z ročnimi gasilniki preprečila širjenje požara na bencinski servis. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so požar dokončno pogasili ter s termo kamero preverili okolico zabojnika in bencinskega servisa. ・

Onečaščen spomin Jože Andrej Mihelič

Med zadnjim obiskom ob grobu svojih bliž­ njih na pokopališču v Bohinjski Bistrici sem doživel neprijetno, prav grenko razočaranje.

Ker je bil oče dejaven planinec, soustanovitelj domačega planinskega društva in Bohinjske planinske poti, mati planinka, brat pa slovit

PHOTO : JAN STEINHILBER

Požari v komunalnih in drugih zabojnikih

ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS

že za

12.690 €

*

paket zimskih pnevmatik 5 let podaljšanega jamstva** *Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotoni DDV in DMV. Cena velja za model Renault CLIO Limited SCe 65 in že vsebuje redni popust v višini 500 € ter dodatni popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financiranjem. **Ob nakupu avtomobila z Renault Financiranjem kupec prejme subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 €, podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) in vzdrževanje za motor po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 €, minimalnim trajanjem 36 mesecev z Renault Financiranjem. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Poraba pri mešanem ciklu: 5,1 - 7,8 l/100 km. Emisije CO 2 : 116 - 136 g/ km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0115 - 0,0338.

Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Pridržujemo si pravico do napak.

Renault priporoča

www.renault.si

avtohiša in njeno uradno imeJesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 www.renault.si naslov trgovca Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

21

ogl a si 040/202 384

Fristads d.o.o. Glavna cesta 24, Naklo 4202 www.vrhunskaoprema.si mobi: 040 522 066

$3 $ $0$(. 30 *3&( - . !$3+. 303*$ $+$3 3$ 3 3 3 $3 3.( 3 ' 1 3 # ) %132 31) 3),%' ,1 3# 3 #

3

),/3 3 ,'% 3 1 , ,#%3 #3/ % #% 3

2 2(*& 2+ *. + 2 $2, % 0% 2)* ! 2.'/ "2 ' ' 2 + $ 2 +- 2# *1 ! 2 , 2 2 2 + % 2

INTEGRAL AVTO prodaja, servisi in tehnični pregledi vozil d.o.o. Jesenice, Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice

www.integral-avto.si

Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADS in nemške blagovne znamke KUBLER WORKWEAR. Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo (bivši prostori Občine Naklo).

Bi avto takoj?

Povprečna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,40 – 181 g/km.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si.

Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14.

Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si.

Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000

22

ogl a si 040/202 384 PRENOVLJENI SPLETNI PORTAL MOJ ECE

Imejte energente na dosegu prstov Napredno spremljanje energentov je odslej še lažje in preprostejše. Standardne funkcionalnosti brezplačnega portala Moj ECE odslej bogatijo še napredne rešitve za vse, ki želijo globlji vpogled v energetske aktivnosti svojega doma ali podjetja.

Portal, ki ga pozna že več tisoč uporabni­ kov, je doživel prenovo, »zrasel« je tako po obsegu funkcionalnosti kot tudi po tipu uporabnikov. Omogoča spremljanje pora­ be energentov domače in poslovne rabe ter združuje funkcije portala in mobilne aplikacije.

Portal je zasnovan z namenom, da se z istimi prijavnimi podatki dostopa tudi v spletno trgovino ECE shop. Registracija je preprosta in opremljena s standard­ nimi varnostnimi protokoli. Po vstopu uporabnika pričaka video razlaga ključnih nastavitev, najpomembnejša je povezava pogodbenega razmerja za energente, ki portal »spremeni« v zakladnico grafov in tabel.

Aktualne informacije takoj in brez nepotrebnih klikov

Vpogled v energetske potrebe

Največji poudarek je namenjen električni energiji, saj pomeni osnovo za vse ostale energente doma ali v podjetju. Primer­ jati je možno aktualno porabo s porabo prejšnjih let in s tipičnimi gospodinjski­ mi porabniki (stanovanje, hiša, vikend).

Portal omogoča nastavitev opomnikov, ki uporabnika opozorijo, če poraba presega tolerančni pas, ki ga uporabnik sam nas­ tavi, zamudi s plačilom računa ali mora oddati števčno stanje. S povezavo po­ godbenega razmerja za zemeljski plin so na voljo enake funkcionalnosti tudi za ta energent.

Prenovljeni portal vključuje tudi nov vse­ bino – energetske rešitve, ki je zasnovana z namenom, da uporabniku omogoča šir­ ši vpogled v energetske potrebe doma ali podjetja. S kratkim energetskim testom je možno hitro ugotoviti, kako energet­ sko potratni so objekti in življenjski slog ter kakšne so možnosti za izboljšave. Z energetskim monitorjem pa lahko upo­ rabnik spremlja še vrsto drugih energen­ tov in tudi porabo vode. Z rednimi vnosi je možno »zgraditi« pregleden energetski semafor, ki omo­ goča pregled po porabi ali stroških.

Analitičen prikaz finančnega stanja

En klik do ugodnosti

Pri financah je prikaz bolj analitičen, z več podatki in pregledom vseh plačil, ki so bila opravljena s podjetjem ECE, za energente, energetske storitve ali nakupe v spletni trgovini. Tabela odkriva ločene zneske za plačilo energentov in obrokov za trgovsko blago. Prikaz vsebuje seznam poknjiženih računov, ki uporabniku razkriva tudi mo­ rebiten dolg oz. neplačane račune. Račun je možno reklamirati kar v aplikaciji, prav tako je z enim klikom možen prenos raču­ na v formatu PDF.

Nabor ugodnosti v porta­ lu se nanaša na osnovno ponudbo podjetja ECE, na ponudbo energet­ skih rešitev, spletne trgovine in ponudbe pri part­nerjih. Poseb­ no mesto ima ECE bonus, ki ga kupci energentov prejme­ jo vsak mesec. V portalu Moj ECE je

omogočen pregled stanja bonusa in dose­ danjih unovčenj.

V kratkem bo portal na voljo tudi v angleš­ čini in v temnem načinu prikaza vsebin za brskalnike. V ured­ ništvu specializirane revije za računalništvo, Računalniš­ke no­ vice, so portal ocenili z oceno »odlično«, nagrajen pa je bil tudi z zlatim sejemskim priznanjem za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost na letošnjem sejmu MOS. Več na moj.ece.si.

plačan oglas

Domača stran navduši z nizom kartic, na katerih so povzetki porabe elektrike in zemeljskega plina, financ, števčnih stanj, aktualnih računov, ugodnosti, trenutnih akcij in drugih informacij, ki bodo upo­ rabniku popolnoma zadostovale ob hitrem pregledu z drsenjem čez ekran mobilnika, tablice ali ob vrtenju kolesa na miški.

23

ogl a si 040/202 384

Odkup - posek, spravilo in prevoz lesa Strahinj 87 - Naklo, tel.: 04/25 76 440 gsm: 051 / 358 368 info@megales.si www.megales.si

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu • • • • • • •

Odkupujemo hlodovino in celulozni les Opravljamo celovite sanacije gozdov Odkupujemo sečne ostanke in les za biomaso Izvajamo posek in spravilo lesa Gojitvena dela Gradnja in rekonstrukcije gozdnih prometnic Ugodne cene in dobri plačilni pogoji

Megales - vaš partner pri odkupu, poseku in prevozu lesa.

Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

24

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.