Bohinjske novice, junij 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 7. JUNIJ 2019 ŠTEVILKA 6

Bohinjski nogometaši prvaki Gorenjske (na 22. strani)

3

7

8

18

21

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

ŠPORT

Promocijski dan umirjanja prometa Ukanc

Bohinjsko v družbi velikih kolektivnih znamk

125-letnica Orožnove koče

Mednarodno srečanje Erazmus + v Bohinju

Skok v poletje – vabilo na veselico

Foto: Andrej Kovačič

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Začel bom z vsaj zame pomembno novico. Na občinski upravi smo se končno odločili, da 1. julija odpremo sprejemno pisarno. Omogočala bo lažji dostop vsem občanom in jim približala poslovanje občinske uprave. Odprta bo vsak dan v delovnem času Občine. Sprejemna pisarna bo urejena v pritličju, v prostorih, kjer so bili nastanjeni redarji. Stranke bodo lahko tu oddale vloge, dopolnitve, plačale takso, položnice režijskega obrata, kupile ali podaljšale parkirne kartice in pridobivale prve informacije. Občani bodo lahko v njej oddali svoje vloge in prošnje, za katere se bomo potrudili, da jih pomagamo izpolniti. Boljše bo poskrbljeno tudi za invalide. V času, ko ni uradnih ur, dostop do referentov ne bo mogoč, razen pri vnaprej dogovorjenih sestankih. V dneh, ko so uradne ure, se stanje in način dela uprave ne spreminja. Za sprejemno pisarno smo se odločili predvsem zaradi nenehnega motenja tekočega dela izven uradnih ur, boljše organiziranosti dela, koncentracije, varstva podatkov in seveda zaradi hitrejšega servisiranja občanov. Ker se zavedam, da je občinska uprava zaradi občanov in ne obratno, vas prosim, da na to novost gledate kot na pozitivno pridobitev za vse nas. Naj omenim, da se pripravlja tudi energetska sanacija občinske stavbe. Postopki so v fazi zbiranja ponudb.

Trditev, da ima v Bohinju dež mlade, letos kar drži. Padavin in hlad­nega vremena noče in noče biti konec. Vedno bolj pogosto slišim vprašanje, kaj bo z letošnjo sezono. Ne vemo, narava zna biti zelo muhasta, vendar nekaj je res, za vsakim dežjem posije sonce in tudi tokrat bo. Spomladansko prebujanje smo začeli z Mednarodnim festivalom alpskega cvetja, ki letos že 13. leto zapored pripravlja edinstvene dogodke naravne in kulturne dediščine v Bohinju. Vse čestitke organizatorjem in seveda našim prijateljem iz Škotske z gospodom Ianom Mitchellom na čelu, ki so tudi to leto med nami. Ne smemo pa pozabiti, da alpsko cvetje in travniki niso tu le zaradi turistov. Potrudimo se in jih ohranjajmo še naprej.

Prišel je čas, ko vse ozeleni. Tako so ozelenele in se pričele bohotiti tudi prenekatere žive meje ob ulicah in cestah. S svojo košatostjo ožijo že tako ozke ulice in ceste ter zastirajo pogled. Posebej nevarne so na križiščih. Poskrbimo, da bodo pravilno porezane in urejene. S tem ne bomo samo polepšali kraja, ampak se bomo tudi izognili obisku inšpektorja.

S spoštovanjem!

župan Jože Sodja

5. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 23. maj 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 23. maja popoldan v sejni sobi Občine Bo­ hinj sestal na 5. redni seji Občinskega sveta. Na obsežni seji so se svetnice in svetniki seznanili s poročili o poslovanju Osnovnega zdravstva Gorenjske, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Knjiž­ nice Antona Tomaža Linharta Radovljica, Policijske postaje Bled, Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in Turiz­ ma Bohinj, zavoda za pospeševanje turizma za leto 2018. Poro­

Rok za oddajo prispevkov v juniju

čevalec, direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je svetnicam in svetnikom predstavil tudi plane dela za letos. Poročila so na voljo v gradivu, objavljenem na spletni strani Občine Bohinj, kjer je na voljo tudi povezava na posnetek celotne seje. V nadaljevanju podrobneje o drugi točki, v kateri so svetnice in svetniki potrdili prvi letošnji rebalans.

Prvi rebalans letošnjega proračuna Občine Bohinj

Občinski svet Občine Bohinj je 21. februarja 2019 sprejel Proračun Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 2/2019).

Za tokratno spremembo proračuna z Rebalansom I je na odhodkovni strani glavni razlog dobra dinamika izvedbe projektov, ki že v tekočem letu za izvedbo potrebujejo več sredstev, kar posledično pomeni, da se sredstva iz prihodnjih let premikajo v tekoče in tako prihaja do hitrejše izvedbe predvidenih del. Na drugi strani pa pri projektih Obnova infrastrukture v Srednji vasi in Kolesarska povezava med zgornjo in spodnjo dolino prihaja do prestavitve sredstev, predvidenih v letošnjem letu, v prihodnja leta.

V rebalansu so zajete tudi nekatere spremembe na področju nakupa zemljišč in upravljanja s parkirišči ter stroškov pluženja. Na prihodkovni strani pa se povečujejo razpoložljiva investicijska sredstva, ki jih občina pridobi s strani Ministrstva za gospodarstvo, delno se povečujejo tudi pričakovana sredstva na podlagi ZTNP-1.

Rebalans tako določa povišanje sredstev na projektih: Energetska sanacija stavbe v Občini Bohinj za 33.500 evrov (70.000 evrov prispevek države). Razlog za povišanje sredstev je predvsem to, da Občina Bohinj za prej predvidena sredstva na treh javnih razpisih ni bila uspešna. Energetska sanacija občinske stavbe bo izvedena v okviru projekta, preko katerega je Občina pridobila sredstva skupaj z Občino Tržič in v okviru katerega bo energetsko sanirana tudi stavba zdravstvenega doma z lekarno.

Z rebalansom so se povišala tudi sredstva na projektu Obnova infrastrukture v Bohinjski Češnjici. Sredstva se na tem, sicer večletnem projektu generalno zmanjšujejo za okoli 325 tisoč evrov. Po realiziranem delu, ki je bil predviden za to leto, in odločitvijo, da se bodo dela v letošnjem letu še nadaljevala, se sredstva za projekt v letošnjem letu zvišujejo na več postavkah v okviru obnove infrastrukture v Bohinjski Češnjici. Skupaj je za projekt obnove infrastrukture v Češnjici v letu 2019 predvidno 709.676 evrov, od tega 228.932 evrov lastnih sredstev in 480.744 evrov iz države.

Povišujejo se sredstva na projektu Rekonstrukcija ceste Stara Fužina. Z rebalansom se sredstva povišajo za 105.200 evrov. Razlog je obnova primarnega vodovoda Voje, ki poteka v in ob državni cesti, vendar prvotno ni bila zajeta v projektu rekonstrukcije ceste. Del sredstev se nameni tudi za odkup zemljišč in plačilo odškodnine.

Na projektu Ureditev središča Bohinjska Bistrica zaradi dodatnih del predvidena sredstva niso zadoščala, tako da se zvišujejo sredstva pri projektu za 40.000 lastnih sredstev.

Sorazmerno dvigu sredstev na omenjenih projektih se zmanjšujejo sredstva pri obnovi javne razsvetljave, nakupu zemljišč, obnovi infrastrukture v Srednji vasi in kolesarski povezavi med zgornjo in spodnjo dolino.

Zaradi mile zime se zmanjšujejo tudi sredstva za pluženje. S strani države pa so se povišala nepovratna sredstva države, prav tako povratna sredstva za investicije v okviru razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na račun dodatnih nepredvidenih stroškov pri rekonstrukciji ceste Stara Fužina so potrdili tudi amandma Bojana Travna in iz postavke nakupi zemljišč prerazporedili dodatnih 20.000 evrov na projekt Rekonstrukcija ceste Stara Fužina. Dodatna sredstva bodo namenjena za ureditev okolice trga in okolice dveh kapelic, zaradi poenotenja ureditve okolice z ureditvijo trga v Stari Fužini.

Rebalans je bil sprejet. ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 21. junija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. julija 2019.

3

ak tualno

Promocijski dan umirjanja prometa Ukanc – 6. julij 2019, v primeru dežja 13. julij 2019 Občinska uprava Občine Bohinj

Za pomoč prostovoljcev načrtujemo delo v dveh terminih: prvi del prostovoljcev od 7. do 13. ure in drugi del od 13. do 18. ure.

Vljudno vas vabimo k sodelovanju in pomoči pri izvedbi Promocijskega dneva. Če imate čas in voljo sodelovati, se za več informacij obrnite na občinsko upravo, na Natašo Fujs (tel: 04-5-770-139 ali e-pošta: natasa.fujs@obcina.bohinj.si). ・

Ohranjanje in obnova kulturne dediščine v Bohinju Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Katarina Košnik

Občina Bohinj, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, KS Stara Fužina - Studor v soboto, 6. julija 2019 (v prime­ ru dežja 13. julija 2019), v Ukancu, enem izmed najlepših delov Bohinja, organiziramo Promocijski dan umirjanja prometa in spodbujanja trajnostne mobilnosti v Ukancu. Za en dan bomo od 8. do 18. ure zaprli prometni dostop v Ukanc in omogočili obisk Ukanca in naprej slapa Savice z organiziranimi brezplačnimi pre­ vozi in pohodniškimi izleti.

Prometna problematika alpskih dolin in prelazov ni pereča samo v Julijskih Alpah, pač pa v širšem alpskem prostoru. Hrup, prah, onesnaženost z delci in presežena nosilna zmogljivost okolja imajo negativen vpliv na naravo. Občina Bohinj in Turizem Bohinj že več let uspešno nadgrajujeta zgodbo trajnostne ureditve prometa v Bohinju. Interes domačinov, turističnih delavcev, naravovarstvenikov in drugih deležnikov je, da se v Bohinju pritisk motornega prometa omili. Določeni predeli v Alpah so v tovrstni politiki obiskovanja primer odlične prakse, ki je običajno kljub začetnim nasprotovanjem in izzivom izredno dobro sprejeta, predvsem pa nujna.

Promocijski dan umirjanja prometa v Ukancu bo potekal hkrati s promocijskim dnevom umirjanja prometa na Mangartski cesti. V letu 2018 je bil organiziran promocijski dan umirjanja prometa v dolini Vrata. Cilj tovrstnih akcij je spodbuditi obiskovalce k prepoznavanju prednosti tovrstnih prometnih režimov in hkrati upravljavcem podati izredno pomembno izkušnjo pri vzpostavljanju trajnega okolju prijaznega režima na izredno obremenjenih območjih Triglavskega narodnega parka.

Za ta dan bomo pripravili tudi natančen program in navodi­ la za vse, ki se boste ta dan namenili obiskati Ukanc, preko po­ sebne pub­likacije, ki bo pred dogodkom na voljo domačinom in obiskovalcem Bohinja. Potrudili se bomo, da zapora ne bo ovira za obiskovalce Ukanca, ampak bo namesto stresa ob prometnih konicah ponudila prijazno alternativo in pristno doživetje tega izjemnega območja v osrčju Triglavskega narodnega parka.

Vabilo k sodelovanju

V času omenjene akcije 6. julija od 7. do 18. ure bomo za potrebe informiranja, parkiranja na parkiriščih ter urejanja prometa ob zapori potrebovali večje število prostovoljcev. Zato društva, organizacije in posameznike prosimo za pomoč pri izvedbi promocijskega dneva s prostovoljci za informiranje, usmerjanje in parkiranje na parkiriščih, pred zaporami ter na avtobusnih postajališčih po Bohinju.

V letu 2018 je bila velika pozornost namenjena ohranjevanju in obnovi kulturne dediščine. Izvedli smo večje število zahtevnejših in celovitih obnov na spomenikih in spomeniških območjih. Obnovo na pokopališčih Ukanc in Rebro ter obnovo grobišča na Goreljku je v celoti financiralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na občinski upravi smo izvedli postopke pridobivanja KV pogojev s strani ZVKD Kranj in soglasij ter izbiro izvajalcev in nadzor nad izvedbo del. Na področju sakralne dediščine so bila dela izvedena v dveh cerkvah. Na južni fasadi cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru so bili izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi. Ob tem je bila sanirana tudi zaprta okenska odprtina in izvedena delna rekonstrukcija originalne okenske police. Konservatorsko-restavratorski posegi so bili izvedeni tudi na velikem Marijinem oltarju v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Bitnjah. Največ postopkov je bilo izvedenih na stebrih, ki jih je kar 30, k vsakemu sodita še kapitel in baza, lesene plastike, okrasje in tabernakelj. Dela se v obeh cerkvah nadaljujejo v letu 2019. Obnovljena oziroma sanirana je bila zunanjost in streha znamenja ob cesti v Srednjo vas (EŠD16199). V prihodnjem obdobju bo treba sanirati še obstoječe freske.

Obe pokopališči iz obdobja 1. svet vojne Ukanc in Rebro sta dobili nov izgled. V celoti so bili zamenjani leseni križi, ki so dobili strešico in s tem ustrezno podobo v primerjavi s prvotnim stanjem na obeh pokopališčih. Očiščeni in sanirani so bili nosilni kamni in kovinski nosilci križev. Na pokopališču Rebro so se izdelale manjkajoče napisne ploš­ čice. Restavratorska dela na pokopališču v Ukancu pa so vključevala sanacijo dveh podstavkov, celostno sanacijo dveh granat in korpusa ter vrat.

Obnova pokopališča v Ukancu, foto: Katarina Košnik

Grobišče na Goreljku, ki je bilo zadnja leta prepuščeno zaraščanju, je bilo v celoti obnovljeno. Izvedeno je bilo čiščenje celotnega področja, urejene so bile vse poti, postavljena nova ograja. Z restavratorskimi deli in novo ustrezno zasaditvijo je grobišče dobilo svojemu statusu ustrezno in kvalitetno podobo.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 6. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Obnovljeno pokopališče v Bohinjski Bistrici, foto: Katarina Košnik

Obnovljeno grobišče na Goreljku, foto: Iva Lapajne

Na pokopališču v Bohinjski Bistrici so bili obnovljeni spomeniki padlim v drugi svetovni vojni (skupni del). Očiščeni so bili spominski kamni, brušeni robniki ter celostno poglobljene in barvane črke. V letu 2019 se bo uredila še enotna ureditev zasaditve, s čimer so se strinjali še živeči svojci.

Obnovljeno pokopališče v Bohinjski Bistrici, foto: Katarina Košnik

Zagotovili smo dodatna sredstva, tako da je knjižnica v Bohinjski Bistrici lahko odprta pet dni v tednu. S tem smo zagotovili tudi dodaten termin za izvajanje spremljajočih dejavnosti. V Zoisovem parku je bila postavljena druga knjigobežnica v Bohinju. ・

Kaj se dogaja na Gradbeni?

Urška Alič in prostoRož

Foto: arhiv društva prostoRož

Po daljšem obdobju manjših vzdrževalnih del smo v celoti obnovili in uredili Zoisov park v Bohinjski Bistrici. V svoji podobi in s kvalitetno vsebino bo služil kot izjemen kulturno-izobraževalni park, ki bo promoviral zgodovino Bohinja skozi življenje in delo Žiga Zoisa. Obnovljeno je inovativno didaktično leseno igralo, ki ponazarja floro Bohinja.

Po smernicah ZVKD smo uredili odvodnjavanje okoli Zoisove stolpne ure. Očiščena je bila notranjost, sanirana so bila tla in očiščen ter barvan zunanji del fasade. Ob drenaži in urejenosti notranje površine parka je bil saniran drevesni fond ter posajena zelena meja, ki bo razmejila parkovni del od sosednjih površin. V prihodnjem letu bo treba urediti še promocijsko-informativni del parka.

Pomembno je izpostaviti tudi čiščenje spomeniškega področja in sanacijo obstoječih razvalin Heminega plavža v bližini Nomenja. Po prejetem soglasju s strani nadškofije je bilo najprej izvedeno čiščenje širšega področja. S tem smo omogočili dejanski vpogled v celotno stanje še vidnih zidov. Po sanaciji obstoječih razvalin – zidov je bila osnovna sanacija zaključena. V prihodnjem obdobju pa se dela lahko nadaljujejo v smeri arheoloških del in promocije celotnega področja.

V preteklih tednih je mogoče kdo opazil, da se na območju nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj na Triglavski ulici nekaj dogaja.

Društvo prostoRož iz Ljubljane bo to poletje skupaj z vsemi zainteresiranimi prebivalci in prebivalkami, neformalnimi skupinami in društvi oživljalo področje Gradbene. Na koncu bodo v prostoRož pripravili tudi dolgoročni načrt prenove in razvoja tega območja.

V obdobju od maja do septembra se bodo na območju Gradbene izvajale aktivnosti za trajnostno regeneracijo območja. Po uvodnih dveh sestankih zainteresirane javnosti ter čistilni akciji zaposlenih na Občini, ki so odstranili odvečni material za nekdanjo kovinarsko delavnico, je prostoRož organiziral prvo delovno akcijo. Nanjo so bili vabljeni vsi lokalni prebivalci, ki so že izrazili željo po ureditvi prostora in tudi podali predloge za dogodke.

V sodelovanju z OŠ dr. Janeza Mencingerja in z otroki iz podaljšanega bivanja smo pobarvali steno, ki stoji na vhodni strani v območje Gradbene. Iz zidakov in desk, ki samevajo na tem območju, smo ustvarili t. i. urbano pohištvo. Zidake smo obložili z deskami in tako ustvarili enostavne stole. Fantje iz Društva mladih Bohinj pa so se lotili no­tranjosti kovinarske delavnice, kjer so zbrusili vse črne stene in strop, očistili tla in prebelili stene.

Hemin plavž pred obnovo, foto: Iva Lapajne

Foto: arhiv društva prostoRož

5

ak tualno

Prostor v Gradbeni je odprt za vse ideje, ki vključujejo različne aktivnosti in družabne dogodke. V njem lahko skupaj organiziramo delavnice, tečaje, razstave, začasen kino ali karkoli drugega, kar bi si želeli. Če imate idejo za aktivnost, pa zanjo doma nimate prostora, vam je ta v Gradbeni na voljo brezplačno. Občina Bohinj že razmišlja o nadaljnji obnovi prostorov, predvsem pa bo stopila naproti vsakomur, ki bi želel na tem območju ponovno vzpostaviti dogajanje.

Oživitev Gradbene poteka v sklopu razpisa LAS Gorenjska košarica pri projektu ZELENE REŠITVE – inovativni pristopi in rešitve za trajnost­no prenovo degradiranih in opuščenih območij na Gorenjskem in v sodelovanju z Občino Bohinj. ・

Meritve hitrosti Povzela Katarina Košnik

Maja je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki izvajal meritve hitrosti s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo. Izvedli so pet meritev. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

6. 5. 2019

9. 5. 2019

19. 5.

2019

22. 5.

2019

28. 5.

2019

Kamnje – gasilni dom

19 81 km/h (najvišja)

10 81 km/h (najvišja)

6

10

2

Polje – avtobus­na postaja

2

2

2

2

0

Bohinjska Bistrica – pri OŠ

0

0

Bohinjska Bistrica – Jelovška 22 Laški Rovt avtobusna postaja

1 11

4

Ribčev Laz pri Cerkvi sv. Janeza – območje omejene hitrosti Stara Fužina, avtobusna postaja pri hotelu Triglav SKUPAJ:

32

16 71 km/h (najvišja)

11 73 km/h (najvišja)

0

0

0

0

16

24

11 71 km/h (najvišja)

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovani Bohinjke in Bohinjci. Mesec je bil v poslanski klopeh pester, prav tako pa tudi v Bohinju. Prvič sem kot poslanec doživel neprijetno situacijo, ko sem bil obdolžen 'masakra' ob Bohinjskem jezeru.

Ob tem naj povem, da z odstranitvijo nisem storil nič nezakonitega, je pa res, da mi je vreme ponagajalo in se je odstranitev pomola iz jezera zavlekla za nekaj dni.

Sicer pa sem ponovno postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor glede sredstev parkovnim občinam iz naslova 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. Ponovno, torej že drugič, sem poslušal medle odgovore ministra, ki so me napeljali k nadaljnji akciji. Odločil sem se, da bom začel postopek dopolnitve in spremembe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Predvsem v smeri, da se v zakonu bolj natančno določi financiranje države lokalnim skupnostim znotraj Triglavskega narodnega parka. V svojem odgovoru je minister ponovno prenesel odgovornost na parkovne občine, ki naj bi same sestavile merilnik razdeljevanja sredstev. Menim, da je to absurdno, ker zakon že sam določa, da so v parkovnih občinah projekti 80-odstotno sofinancirani iz državnega proračuna.

Ravno je v pripravi tudi gradivo Odbora za kmetijstvo, na mojo pobudo bo sklicana nujna seja v zvezi s problematiko lubadarja. Dejstvo je, da je država, kar se tiče problematike lubadarja, neodzivna. Za nujno sejo pripravljamo nabor ukrepov, s katerimi bi pomagali lastnikom prizadetih gozdov, da bi za sanacijo prejeli določena sredstva oziroma da se jim oprosti plačilo obdavčitve na podlagi katastrskega dohodka.

Za konec vas še enkrat opomnim, da sem pretekli mesec uradno odprl poslansko pisarno. Pisarna deluje v prostorih KS Bohinjska Bis­ trica v stavbi Občine Bohinj. S svojim vprašanji in pobudami se lahko obrnete name po predhodni najavi v tajništvu Občine Bohinj, na tel. številki: 04 577 01 100. Že vnaprej se zahvaljujem za vsa vaša mnenja in pobude. ・

Znate prepoznati samomorilno vedenje?

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

24

13

V mesecu juniju bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki petkrat izvajal meritve hitrosti. Po izvajanju meritev v torek 4. junija sledijo še štiri meritve, predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

Nedelja, 9. 6.

2019

10.00–18.00

Laški Rovt –avtobusna postaja, Ribčev Laz pri cerkvi Sv. Janeza – območje omejene hitrosti, Polje – avtobusna postaja, Kamnje – gasilni dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Bohinjska B. – Jelovška cesta 22.

Četrtek, 13. 6.

2019

06.00–14.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Laški Rovt – avtobusna postaja, Polje – avtobusna postaja, Kamnje – gasilni dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz hotel Jezero – območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav.

Ponedeljek, 24.

6. 2019

08.00–16.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Laški Rovt – avtobusna postaja, Ribčev Laz pri cerkvi Sv. Janeza – območje omejene hitrosti, Polje – avtobusna postaja, Kamnje – gasilni dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz hotel Jezero – območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav.

Petek, 28. 6.

2019

14.00 – 22.00

Laški Rovt – avtobusna postaja, Polje – avtobusna postaja, Kamnje – gasilni dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz hotel Jezero – območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav, Bohinjska B. – Jelovška cesta 22.

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas v sklopu projekta ANIMA SANA vabi na brezplačno predavanje in pogovor na temo PREPOZNAVANJA SAMOMORILNEGA VEDENJA. Slovenija se po količniku samomorov že vrsto let uvršča v sam svetovni vrh. Razlogi za samomorilno vedenje so številni in se običajno prepletajo, je pa takšno vedenje mogoče tudi prepoznati in pravočasno ukrepati. Na kaj je treba biti pozoren in kako postopati v primeru nevarnosti samomora, se bomo pogovarjali z znanim slovenskim psihiatrom DAMIJANOM PERNETOM, predstojnikom Centra za klinično psihiatrijo v Ljubljani, pred tem pa direktorjem Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Predavanje bo potekalo v sredo, 12. junija 2019, ob 17. uri v dvorani nad gasilskim domom v Gozdu - Martuljku. Informativne prijave bomo zbirali preko elektronske pošte urska.luks@ragor.si in telefonske številke 04 581 34 17.

Samomor ni le težava posameznika in njegove družine; je problem celotne družbe. PREPREČUJMO GA VSI. Projekt ANIMA SANA financirajo občine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. ・

Terenska delavnica in strokovna ekskurzija v okviru projekta Uporabna zelišča Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas vabi na drugo srečanje in strokovno ekskurzijo v okviru projekta Uporabna zelišča.

TERENSKA DELAVNICA bo potekala v torek, 11. junija 2019,

6

ak tualno

Trgovinica se nahaja v Studoru 48, v jedru vasi, tik ob vaškem koritu, pred katerim lahko parkirate. Odprta je od ponedeljka do sobote in sicer vsak dan 10-18, ob četrtkih 8-13 in ob sobotah 8-12.

V mesecu juniju začnemo tudi z dostavo na dom na območju celotnega Bohinja. Naročila za dostavo oddate najkasneje do četrtka do 12.00 in dostavljamo ob četrtkih med 13.30 in 16. uro. Dostava je brezplačna pri nakupu nad 40 EUR. Za vse informacije, vprašanja in naročila sem vam na voljo v času delavnika v trgovini, preko e-maila (info@mica-bohinj.si) ali na telefonski številki 041218881. Vse aktualne dogodke in novice pa lahko spremljate preko facebook in instagram profila mica.bohinj.

Zaradi neposredne bližine kolesarske poti in velike turistične obljudenosti kraja je v naši dodatni ponudbi tudi kava, ki jo pripravimo tudi za na pot. V Mico torej vabljeni prav vsi, tudi tisti ki živali (še) nimate.

Tisti, ki jih imate pa še posebej dobrodošli, da jih pripeljete s seboj.

Veselim se vašega obiska! ・

Foto: arhiv RAGORJA

ob 17.00 (zbor na parkirišču opuščenega smučišča Kobla). Tema srečanja bo DIVJA HRANA. Delavnico bo vodila Andreja Papež Kristanc iz Divjega vrta. Ogledali si bomo divje zdravilne, užitne in strupene rastline v naravi, kako posamične rastline prepoznamo ter kako jih uporabljamo v domači shrambi in lekarni.

V okviru STROKOVNE EKSKURZIJE pa bomo letos obiskali ZELIŠČ­ NO KMETIJO KALAN, in sicer v torek, 18. junija 2019. Odhod bo ob cca 7. uri z Bohinjske Bistrice, povratek pa je predviden do 19. ure.

Predviden je sledeč program: • ogled zeliščnega polja in spoznavanje več kot 40 različnih zdravilnih rastlin, • odhod na Kalobje in predstavitev kraja na razglednih točkah, • sprejem na kmetiji na star kozjanski način in predstavitev kmetije od začetka do danes, • manjša degustacija, • ogled 20-minutnega filma o pridelavi čez vse leto, • odgovori na vprašanja prisotnih z nasveti o uporabi in pripravi zelišč z možnostjo nakupa. Število mest na obeh dogodkih je omejeno. PRIJAVE bomo zbirali do zapolnitve mest, in sicer preko elektronske pošte urska.luks@ragor.si in telefonske številke 04 581 34 17.

Projekt Uporabna zelišča je financiran s strani Občine Bohinj ter namenjen njenim občanom. Udeležba je na obeh dogodkih brezplačna.

Vabljeni, da se nam pridružite. ・

MICA – trgovina za živali Katja Pintar

S koncem aprila se je v Bohinju odprla čisto prva in čisto prava trgovina za živali. V trgovini ponujamo hrano, priboljške, igrače, pripomočke za nego in ostalo opremo za živali najvišje kakovosti za pse, mačke, glodavce, ribe in ptice. Na voljo je tudi hrana za kokoši.

Fužinarski dnevi Povzela Katarina Košnik

Foto: Albert Dobravec

Že tretjič zapored bodo v Stari Fužini v juniju nekaj dni zapolnili Fužinarski dnevi. Program dogodka so strnili v tri dni od 20. do 22. junija pred Center TNP Bohinjka.

Zakaj Fužinarski dnevi?

Stara Fužina je vas, ki je na različne načine povezana z železarstvom.

Prvi namig o tem nam da prav njeno ime ter številni zgodovinski viri in spomeniki, ki so se ohranili vse do danes. Stara Fužina tako velja za zibelko bohinjskega železarstva, saj je bil prav tu leta 1581 postavljen prvi plavž. Iz kasnejšega fužinarskega zaselka Staro klad`vo pa se je razvila vas Stara Fužina v obliki, kakršno poznamo še danes. Z železarst­vom pa ni povezana le Stara Fužina, ampak celotno področje Bohinja. Najstarejši sledovi železarstva segajo v starejšo železno dobo, nekje od 8. stol. pr. n. št. dalje.

Razvoj te obrti so omogočala številna nahajališča železove rude, t. i. bobovca in rdečega železovca, ki se nahajata na območju Julijcev ter na planotah Pokljuke in Jelovice.

Največji razcvet železarstva je Bohinj domnevno doživel od 16. stolet­ ja dalje, ko je tu obratovalo več dnevnih kopov rude ter fužin, njihovo lastništvo pa se je pogosto menjalo. Velik pečat je v kraju pustila družina Zois, ki je fužine v Bohinju prevzela okoli leta 1740. Spremenljive gospodarske razmere so postopoma pripomogle k zmanjšanju donosnosti fužin, požar okoli leta 1890, ki je uničil še zadnjo fužino v Bohinjski Bistrici, pa obeležuje konec cvetoče dobe bohinjskega železarstva.

Zatorej se vsako leto zapored v času šentjanževega zberemo, da prikažemo, kako zahtevno in obenem polno je bilo fužinarsko življenje.

Program prireditve:

Četrtek, 20. 6. 2019, od 15. ure dalje:

• prikaz praženja rude in priprave na taljenje.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7 Petek, 21. 6. 2019, od 9. do 14. ure:

• strokovna konferenca o železarstvu, • postavitev in gradnja starodobnih talilnih peči (od 15. ure dalje).

Sobota, 22. 6. 2019, od 10. ure dalje:

• taljenje železove rude na starodoben način, • prikaz kovanja izdelkov iz železa (žeblji, noži, okraski, spominki ...); kovači iz Slovenije in Avstrije, • postavitev oglarske kope – oglarji z Gorjuš in Koprivnika v Bohinju, • prikaz izdelave in žganja prazgodovinskih lončenih posod, • srednjeveška kuhinja, • otroške delavnice, • fijaker Tin'čk in vožnje s konjsko vprego, • »Po poteh starih fužinarjev« – voden ogled znamenitosti Stare Fužine z okolico. ・

Promocija kulinarike Julijskih Alp v Združenih državah Turizem Bohinj

Foto: arhiv skupnosti Julijskih Alp

Bohinj se je v sklopu združenja Julijske Alpe s kulinariko predstavil v Washingtonu.

V tednu od 11. do 16. maja se je združenje Julijske Alpe s promocijskimi dogodki predstavljalo v glavnem mestu Združenih držav Amerike. Tja je odšla tudi ekipa treh kuharjev iz regije, Uroš Štefelin iz Vile Podvin (Radovljica), Jože Godec iz penziona Resje (Bohinj) in Tomaž Sovdat iz Dobre Vile (Bovec).

V Washington so se odpravili na povabilo veleposlanika Republike Slovenije v ZDA, Stanislava Vidoviča, ki je že lansko leto na prireditvi EU Open House gostil Radovljico. Ta dogodek vsako leto v maju organizirajo ambasade Evropske unije v Washingtonu. Tudi letos se je promocija Julijskih Alp začela na tem dogodku 11. maja. Tam so Julijske Alpe promovirali kot deželo čebelarstva in medu.

Med 14. in 17. majem se je zvrstilo še 5 kulinaričnih dogodkov na slovenskem veleposlaništvu, namenjenih novinarjem, turističnim agencijam, influencerjem, ženam veleposlanikov evropskih držav ter senatorjem in kongresnikom. ・

Bohinjsko v družbi velikih kolektivnih znamk Dr. Jana Vilman Proje, Turizem Bohinj

Bohinjsko/from Bohinj smo kot primer uspešne prakse iz Slovenije predstavili na konfereci v Bolzanu.

Na delavnici z naslovom Teritorialne kolektivne znamke Alpske regije: Priložnost za ... »Territorial Brands in the Alpine Region« A chance for a better valorisation of regional and local agri-food products! smo se srečali upravljalci največjih kolektivnih znamk iz alpskega dela Evrope.

Foto: Jana Vilman Proje

Iz Švice 100 % Valposchiavo, iz Avstrije in Italije Roter Hahn in Sud Tyrol, iz Francije Marque Savoie. Bohinjsko from Bohinj, kot primer dobre prakse iz Slovenije, sva zastopali avtorica koncepta za vzpos­ tavitev KBZ Bohinjsko/From Bohinj dr. Tanja Lešnik Štuhec in vodja Centra za kakovost Turizma Bohinj dr. Jana Vilman Proje.

Na delavnici smo diskutirali o različnih praksah vzpostavitev kolektivnih znamk, procesih lokalne dinamike in izzivov v lokalnem okolju, odzivih na znamke s strani lokalnih proizvajalcev in prebivalcev ter o tem, kako ustvariti marketinško uspešno znamko. Pomemben del pogovora se je nanašal na pomen administracije v ozadju (pravilniki, poslovniki, merila za ocenjevanje).

Najbolj odmevna je bila diskusija med upravljalci nacionalnih agencij iz Švice in Avstrije, ki se ukvarjajo s promocijo kolektivnih znamk. Ti ugotavljajo, da kolektivne teritorialne znamke močno vplivajo na ohranjanje tradicionalnih vrednot, znanj in lokalne kulture ter soupadajo z ekonomskim razvojem posameznih področij.

Velike, širše poznane znamke, kot so Roter Hahn, Sud Tyrol, Pur Tyrol, 100 % Valposchiavo, itd, so nastale zaradi potrebe po pospeševanju prodaje lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov. Upravljajo jih velike nacionalne agencije Alpina Vera, Valais Wallis promotion (Švica), Agrarmarketing Tirol (Avstrija), Bavarsko ministrstvo za kmetijstvo hrano in gozdove (Nemčija), Euromontana (Italija), ki operirajo z ogromnimi finančnimi spodbudami za promocijo in trženje lokalnih proizvodov.

Ugotovili smo, da so izzivi znamk z alpskega območja zelo podobni. Prav vsi se ukvarjamo z omejeno količino proizvodnje in iskanjem verodostojnih proizvajalcev. To kaže na dejstvo da povpraševanje po lokalno pridelanih in izdelanih izdelkih obstaja, izziv pa se kaže na vzpostavljanju in podpori pri razvoju proizvajalcev. Zanimiv je podatek, da se 70 % izdelkov in pridelkov proda v lokalnem okolju, le 30 % nakupov pa opravijo obiskovalci (turisti).

Ob tem ugotavljamo, da je koncept znamke Bohinjsko/from Bohinj upravičeno primer dobre prakse, saj njen namen ni le etikiranje izdelkov z namenom boljše prodaje, temveč spodbuda za razvoj izdelkov in storitev, kar vpliva na povečanje ekonomske uspešnosti, dvig kako­ vosti in povezovanje deležnikov v lokalnem okolju. ・

Novice iz Turističnega društva Bohinj TD Bohinj

Razstava Krizanteme v TD Bohinj

V času 13. Mednarodnega festivala cvetja je v Turističnem društvu na Ribčevem Lazu na ogled prodajna razstava dekorativnih objektov pod imenom Krizanteme, ki so plod dela izjemnega slovenskega umet­ nika Iztoka Šostarca. Posebnost razstave je, da je kolekcija Krizanteme izdelana iz industrijske embalaže, kot so papirnate nakupovalne vrečke, vrečke za kruh, različen ovijalni papir, kartonski reklamni panoji in jajčne lupine.

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v Najem stojnic na različnih prireditvah TD Bohinj

Vsako leto imamo v TD Bohinj več prireditev, kjer nudimo možnost najema stojnic, prostorov in podobno za najrazličnejše dejavnosti. Radi bi poudarili, da so najemi možni za Kravji bal, Praznik sira in vina, Slovenske večere v kampu Danica, Triatlon jeklenih in Bohinjsko noč.

Vabimo vas k oddaji prijav na jure.sodja@tdbohinj.si.

Vse, ki bi radi brezplačno prodajali na stojnici ob petkih v kampu Danica, vabimo, da se prijavite do 10. 6. 2019. Stojnice bodo postavljene med 17. in 21. uro v bližini recepcije kampa Danica.

Bohinj Beach Volley Tour 2019

Odbojkarski klub Bohinj bo tudi letos pripravil serijo turnirjev odbojke na mivki, ki vsako leto pritegnejo več pozornosti, več navijačev in vse več kvalitetnih igralk in igralcev. V prejšnjih letih sta se nekaterih tekem udeležila celo državna prvaka v Beach Volleyu, tako v ženski kot v moški konkurenci. Tudi letos bomo pod pokroviteljstvom Sberbanka izvedli več turnirjev za serijo Bohinj Beach Volley Tour, in sicer: 22. 6., 13.,14., 21., 28. julija in 4.,11.,17.,18. avgusta, bosta pa dodana še 2 rezervna termina.

8

pozornost bo namenjena tudi Bohinjski planinski poti – ureditvi nekaterih delov poti na terenu, vodenim pohodom, novi vizualni prenovi ter promociji.

Program prireditev ob obeležitvi 125-letnice Orožnove koče Osrednji dogodek št. 1

Proslava/dan bohinjskih planincev

125-letnica Orožnove koče na planini Za Liscem pod Črno prstjo Martin Šolar, predsednik organizacijskega odbora za pripravo praznovanja obletnice

Bohinja ni brez planinstva, bohinjskega turizma si prav tako ne predstavljamo brez planinstva oziroma pohodništva. V lanskem letu 2018 je bila rdeča nit dogajanj 240-letnica prvega vzpona na Triglav, v letu 2019 pa smo se bohinjski turistični delavci in seveda domači planinci odločili, da se bomo posvetili 125-letnici Orožnove koče in promociji Bohinjske planinske poti. Planinstvo, koče in poti so nedvomno izjem­ no pomemben sestavni del današnjega turističnega vsakdana v Bohinju ter v Julijskih Alpah nasploh.

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je imenovalo organizacijski odbor in v sodelovanju s Turizmom Bohinj, Občino, Planinskim društ­ vom Srednja vas in Turističnim društvom pripravilo bogat program dogodkov.

Osrednji dogodek bo v nedeljo, 14. julija 2019, na Orožnovi koči in bo združen s tradicionalnim dnevom bohinjskih planincev. Ta dan bodo organizirani pohodi do Orožnove koče iz več smeri: s Soriške planine, z Vogla, iz vasi Polje in tudi po poti iz Bohinjske Bistrice, po kateri se je na Planino za Liscem pred 125 leti povzpel Fran Orožen, prvi predsednik SPD. Druga osrednja prireditev bo v dolini – tradicionalno bomo v okviru praznovanja občinskega praznika pripravili poseben planinski praznik in se srečali v petek, 23. avgusta, pri spomeniku 4 srčnim možem v Ribčevem Lazu.

Razen omenjenega načrtujemo tudi vrsto spremljevalnih dogodkov in prireditev. Pripravili bomo priložnostno razstavo 125 let Orožnove koče, skupaj s PZS organizirali strokovni posvet o prvih planinskih kočah ter njihovem pomenu in razvoju za slovensko planinstvo, s Triglav­ skim parkom bo izveden tradicionalni Dan alpske možine. Posebna

14. julij ob 14. uri

Spremljajoči dogodki Slavnostna skupna seja UO PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas

Orožnova koča na Planini za Liscem

13. julij ob 17. uri

Vodeni pohodi

Bohinjska Bistrica – Orožnova koča

14. julij

Polje – Žlan – Orožnova koča

14. julij

Soriška planina – Šavnik – Kobla – Orožnova koča

14. julij

Vogel – Rodica – Črna prst – Orožnova koča

14. julij

Novost poletja – Bohinjska noč Ribčev Laz, 10. 8. 2019, rezervni termin 14. 8. 2019

Turistično društvo Bohinj se pridružuje prizadevanjem za ohranjanje narave in predvsem skrbi za živali in okolje. Zato se letos po dolgih letih odpovedujemo ognjemetu, ki je bil glavna točka kresne noči toliko let.

Bohinjska noč je novo ime namesto kresne noči, ki se morda v prihodnjih letih vrne na Kresnika, ali pa morda kot uvod v sezono s sv.

Janezom Krstnikom. Verjamemo, da je Bohinjska noč največja zabava Bohinja, zato jo bomo obdržali in skozi leta nadgrajevali.

Kljub temu, da ne bo ognjemeta, pripravljamo skorajda enourni program ob jezeru, ko bomo vse povabili med cerkvico in čolnarno, kjer se bo dogajalo precej na jezeru. Tudi svečke v jajčnih lupinicah ne bodo manjkale. Poleg tega pa smo poskrbeli za poseben glasbeni program, saj bo letošnja glavna zvezda Bohinjske noči zaželeni slovenski glasbenik Jan Plestenjak, predskupina bodo CoverLoverji, zaključili pa bomo z Veseljakovo petkovo pumpo z DJ Johnyjem. ・

Orožnova koča na Planini za Liscem

Osrednji dogodek št. 2 Planinska proslava v okviru praznovanja občinskega praznika

Ribčev Laz – spomenik 4 srčnim možem

23. avgust ob 18. uri

Predstavitev knjige Joža Miheliča

Bohinjska Bistrica

junij

Dan alpske možine

Orožnova koča, Lisc, Črna prst

avgust

Priložnostna razstava o Orožnovi koči

Stara Fužina, Bohinjska Bistrica

oktober, november, december

Strokovni posvet o prvih planinskih kočah, njihovem pomenu in razvoju

Stara Fužina

oktober

Zaključna prireditev ob mednarodnem dnevu gora

Bohinjska Bistrica

11. 12. 2019

Drugi dogodki

Iz Planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel, tajnica PD

V letošnjem letu sta v PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas začela delovati dva skupna odseka, in sicer vodniški odsek pod vodstvom Martina Šolarja in pa odsek za varstvo gorske narave pod vodstvom Mojce Gorjup.

Vodniški odsek je na svojem sestanku že pripravil seznam letošnjih planinskih pohodov, ki vam ga z veseljem predstavljamo. Objavljen je tudi na stenčasu v Bohinjski Bistrici, med trafiko Cekin in Hike & Bike, ter na spletni strani PD Srednja vas in FB strani PD Bohinjska Bistrica.

O morebitnih spremembah datumov ali odpovedi zaradi slabega vremena vas bomo seznanjali na teh straneh in stenčasu.

Veselimo se skupnih društvenih pohodov.

Odsek za varstvo gorske narave bo skrbel za aktivno delovanje varstva gorske narave, za ohranitev njene neokrnjene podobe, sprejemal odločitve glede pomembnih posegov v naravo, seznanjal o novostih s področja varstva gorske narave, povezoval z drugimi odseki v okviru PD in skrbel za usklajenost s Pravilnikom o organiziranosti in

9

iz na ših kr a je v

Program planinskih izletov Vodniškega odseka Bohinj za leto 2019 Vodniški odsek bohinjskih planinskih društev

Foto: Janko Arh

Foto: Barbara Sušel

delovanju komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije. Želimo si, da se nam k temu delovanju pridruži čim več članov, trenutno sta se iz obeh društev že prijavila po dva člana.

V mesecu maju smo na Orožnovo kočo s pomočjo helikopterja Slovenske vojske pripeljali material: nekaj kubičnih metrov prsti in peska, ki jih potrebujemo za dodatno zasutje cisterne s pitno vodo, les, ki so ga podarili vaščani z Broda, in dve klopi, ki jih je je podaril Turizem Bohinj.

Veliko tega smo v zadnji delovni akciji na Orožnovi koči že pospravili in pripravili za nadaljnje delo. Seveda pa bo potrebna še kakšna akcija

Planinski vodniki obeh bohinjskih planinskih društev – Bohinjska Bistrica in Srednja vas – so februarja letos ustanovili skupen Vodniški odsek Bohinj. V letošnjem letu je pri Planinski zvezi Slovenije registriranih 14 vodnikov VO Bohinj. Osnovna dejavnost vodnikov je priprava in izvedba izletov za člane obeh matičnih planinskih društev.

Datum

Planinski izlet / tura

Vodja izleta

26. maj

OJSTRNIK (2052 m) – Karnijske Alpe

Liza Topolnik

1. junij

VODIŠKA PLANINA NA JELOVICI (1108 m) – Jelovica

Tina Bijol

16. junij

MATAJUR (1642 m) – Julijske Alpe

Robert Klančar

27. in 28. julij

COGLIANS (2780 m) – Karnijske Alpe

Robert Klančar

4. avgust

OROŽNOVA KOČA, LISC (1653 m) – Julijske Alpe/ Dan alpske možine

Urška Smukavec

18. avgust

KUKOVA ŠPICA (2427 m) – Julijske Alpe

Robert Klančar

21. september

PLASKI VOGEL (2348 m) – Julijske Alpe

Andrej Rožič

19. in 20. oktober

POHORJE – po Slovenski planinski poti s kolesom

Grega Šilc

26. oktober

TRUPEJEVO POLDNE (1931) – Karavanke

Martin Šolar

februar 2020

OROŽNOVA KOČA (1346)/tečaj zimskega pohodništva – Julijske Alpe

Andrej Rožič

Razen navedenga bodo vodniki VO Bohinj 14. julija izvedli vodene pohode k Orožnovi koči (pohodi s Soriške planine, Vogla, Polj in Bohinjske Bistrice) v okviru osrednje prireditve ob 125-letnici Orožnove koče in dneva bohinjskih planincev. Prav tako bodo vodniki VO Bohinj sodelovali pri izvedbi pohoda na Triglav po poteh prvopristopnikov (datum še ni določen) in pri tradicionalnih pohodih Po zaledju Soške fronte (predvidoma konec septembra), spominskem pohodu bohinjskih gorskih reševalcev (drugi vikend oktobra) in pohodu spomina h Krnskemu jezeru v drugem vikendu v novembru. ・

Foto: Barbara Sušel

in ob tem vas člane in pa morda kakšnega lokalnega obrtnika prav lepo vabim, da priskočite na pomoč. Dotrajane klopi ob koči bomo zamenjali z novimi. Les je pripravljen, potrebna je še postavitev. Ker nas letos julija čaka pomembna obletnica, namreč 125 let prve slovenske koče – Orožnove koče, si želimo, da bi bilo do takrat vse čim lepše urejeno za proslavo, ki jo pripravljamo.

Planinski pozdrav! ・

34. Pohod na Triglav

Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska Letošnji 34. spominski pohod borcev, veteranov in slovenskih čast­ nikov s Pokljuke na Triglav bo 12. in 13. julija.

Od 8. do 13. julija pa bodo na 10. pohodu od Radovljice preko Ratitovca do Triglava tudi pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska.

Tako kot vsako leto se bodo pohodniki tudi letos spomnili tistih,

10

iz na ših kr a je v ki so 21. oktobra 1944 na vrhu Triglava izobesili slovensko zastavo.

Prvič so poskusili poleti 1942, a borcem Gorenjskega odreda tedaj ni uspelo. Uspelo pa je dve leti kasneje Ivanki Gracelj – Tanji, Angelci Vidic – Vlasti, Ivanu Gradišarju – Dimitriju, Antonu Pretnarju, Bernardu Reklju, Jožetu Rozmanu – Petru in Bogu Tavčarju. Na vrh Triglava so se povzpeli z Uskovnice preko Velega polja. Zastavo, ki so jo izobesili na vrhu Triglava, je zašila Ivanka Gracelj – Tanja, Hribarjeva s Koprivnika.

Kot je zapisala Danica Dolenc v Gorenjskem glasu, je Ivanka »ponoči iz dveh starih jugoslovanskih zastav sešila dolgo zastavo, tretjo pa je razparala za zvezdo.« ・

Za bohinjskimi gorskimi reševalci že 25 posredovanj GRS Bohinj

Za bohinjskimi gorskimi reševalci je v tem letu že 25 posredovanj, med seboj zelo različnih. Znanje in predvsem izkušnje, ki jih pridobivamo iz dneva v dan, nam pomagajo do pravilnih odločitev. Reševanja so lahko zahtevna zaradi terena ali poškodb, nekatera dolgotrajna, pa tudi nenavadna, pri katerih je potrebna iznajdljivost in previdnost. Opisujemo dve od njih.

se včasih globoko med rušje. Tudi v dolini se dogaja, načelnik poskrbi, da nam gredo nasproti kolegi z nosili za kopen teren. Vseskozi je v stiku s Centrom in helikoptersko posadko. Veter se pod ostenji Stogov umirja, nižje v zavetju gozdov je že povsem mirno. Le noč je vse bliže, sneg se spremeni v leden dež. Ko na poti dokončno zmanjka snega, premestimo ponesrečenca na UT 2000, nosila s kolesom, in nadaljujemo sestop. Helikopter je v zraku, mi pa na pašniku Zarovti, pod planino Grintovico, kjer res v zadnjem trenutku prenesemo ponesrečenca v lebdeče plovilo.

Do doline nas zdaj razbremenjene ter z razgretimi glavami in telesi še kakšno uro hladi dež!

Za konec: ponesrečeni tuji planinec je imel kljub neugodnim pogojem za optimalno reševanje veliko sreče. Padel je preko skalnih pragov na snežišče, se kotalil po strmem melišču, kjer se je zaustavil. Kljub hudim poškodbam (zlomi okončin, poškodba glave) je ostal pri zavesti.

Bil je orientiran, telefon je bil nepoškodovan in na dosegu roke, da je lahko poklical, signal na tem območju ni samoumeven. Bil je sam, zvečer se je močno ohladilo in zapadlo je 10 cm snega.

Reševalo je 20 bohinjskih gorskih reševalcev in posadka helikopterja Slovenske vojske.

Reševanje v zvoniku cerkve v Jereki Vodja reševanja, Borut Gogala

Reševanje na zahodnem pobočju Tosca 13/2019 Robert Klančar, GRS Bohinj

Po nedeljski iskalni akciji na Pokljuki in reševanju poškodovane turne smučarke pod Bogatinskim sedlom pričakujemo bolj miren začetek tedna v hribih. Zimske počitnice so zaključene, napovedano je tudi poslabšanje vremena s padavinami in ohladitvijo.

Zjutraj sem spet na Pokljuki, prav nič prijetno ni zunaj, zato hitro opravim nujne terenske zadeve in se pred zoprnim vetrom umaknem v pisarno. Ne traja dolgo, ko zazvoni, dvojni alarm na mobitelu. Berem, reševanje na Toscu, kasneje sledijo informacije: globok padec iz useka poti, tam ob koncu podora, piha veter, aktiviran helikopter, ki je trenut­ no na drugi dolžnosti. Pomislim, veter pred fronto bo gotovo vplival na reševanje. Mislim na poškodovanega, ki sam leži pod steno v vetru in mrazu ... kaj, če ne bo pomoči iz zraka. Bo zdržal?!

Terenska vozila se eno za drugim polnijo z reševalci in reševalno opremo. Peljemo preko Uskovnice in se po z lesom zglajeni, zasneženi vlaki pripeljemo pred planino Konjščico. Prvo skupino z opremo za imobilizacijo, ogrevanje in kisikom vidimo pod Jezercem. Hodimo peš, turne smuči bi nas v razmerah, ki nas čakajo, samo ovirale. Na Studorskem prevalu v nas butne močan jugozahodni veter, s težkimi tovori oprtane nas skoraj ne spusti čez. Pred nami je dolgo prečenje Tosca, sneg se mestoma globoko predira.

Ponesrečenec je oskrbljen, imobiliziran in toplotno zaščiten, vseskozi je pri zavesti. Pripravimo vse potrebno za dvig z vrvno tehniko nazaj na planinsko pot. Pripravljen je tudi reševalni čoln, aki. Enotni smo, da vračanje preko izpostavljenega in s snegom zasutega useka ne bo možno. Pobralo bi nam preveč moči in časa. Transportirali bomo v dolino Voj. V vetru poplesavajo snežinke, ko se prebijamo skozi labirint zasneženih dolinic in grebenov. Ubiramo najbolj logične prehode, vrv za pomoč je enkrat spredaj, drugič zadaj, vlečemo in zaviramo, predre

Foto: Robert Klančar

Foto: Janez Rozman

Ura kaže pozno popoldne, ko telefon zazvoni s tisto melodijo, ki je rezervirana za reševanja. Na ekranu se izpiše nenavaden kraj reševanja – ZVONIK JEREKA. Kar se da hitro odhitim proti dolini in kar med vožnjo si naredim plan reševanja. Cerkveni zvoniki so navadno visoki, temačni in imajo lesene etaže, ki jih povezujejo lesene strme stopnice, ki so velikokrat v slabem stanju. Prispem na kraj, hitro odhitim v zvonik, pri ponesrečenem so že naši reševalci, ki živijo v bližini, in ekipa ZD Bohinj. Po pregledu zvonika se moje slutnje uresničijo – leseni podesti in stopnice so v zelo slabem stanju. Prostora pri ponesrečenem je ravno za nosila in tri reševalce, čelne svetilke razsvetljujejo prostor, kjer imobiliziramo ponesrečenega. Pri izdelavi sidrišč je potrebna velika iznajdljivost, saj je marsikaj v zvoniku dotrajano. Ponesrečenega namestimo v nosila, sledi kratek dvig, da pod nosili razpremo deske. Nato ga spustimo skozi odprtino proti tlom zvonika, ga prenesemo na kor in od tam po ozkih zavitih stopnicah iz cerkve. Tam ga predamo ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči. Naša ekipa pa pospravi opremo na mesto, kamor sodi, da je pripravljena na naslednja reševanja.

To je bilo že 25 reševanje letos. Čeprav smo gorski reševalci »rezervirani« za gorski svet, nam znanje, izkušnje in sposobnost improviziranja omogočajo, da pomagamo pri še tako nenavadnih in zahtevnih reševanjih tudi v dolini. ・

VSEBINA 16. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019-I 17. TRŽNI RED tržnice Ribčev Laz 18. SKLEP o določitvi cen za tržnico v Ribčevem Lazu 19. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

16.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – urad­ no prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), in 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 5. redni seji, dne 23. maja 2019 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019-I I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen 2. člen Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/19) se spremeni tako, da se glasi:

1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski kla­ sifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine

232.420 0 0 0 13.015.246

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve

4.390.779 1.060.153 175.742 3.073.125 12.000 69.760

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino

3.280.887 190.500 995.220 283.405 1.811.762 0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev

5.100.927 5.100.927

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)

242.653 168.500 74.153 -1.867.685

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

»2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

2.223.685 1.991.265

11.147.562 8.579.567 5.658.244 3.691.263 767.421 1.199.560 0 2.921.323 357.710 10.600 153.000 1.977.501 422.512 341.309 0 0 341.309 3.000 3.000 0

75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

44.912 2.000 42.912 0 0 0 0 44.912

C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

1.905.372 1.905.372 142.000 142.000

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

-59.401

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

1.763.372

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

1.867.685

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OBČINA BOHINJ - KRAJEVNA SKUPNOST STARA FUŽINA STUDOR

136.852 61.916 74.936

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne progra­ me in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proraču­ nov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih progra­ mov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj.

4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2019 izloči 0,179 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov oziroma 20.000 EUR.« 3. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2019 izloči 0,314% prejemkov oziroma 35.000 EUR.« 4. člen Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dol­ gov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2019 lahko dolgoročno zadolži za 1.550.000 EUR pri poslovnih bankah in za 335.372 EUR pri državnem proračunu, in sicer za investicije iz načrta razvojnega programa.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 410-0022/2018/58 Bohinjska Bistrica, 23. maj 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r.

17.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 12. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/09), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 73. člena Poslovni­ ka Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 15. člena Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj 4/12, 3/19) je Občinski svet Občine Bohinj na 5. redni seji dne 23. maja 2019 sprejel

TRŽNI RED Tržnice Ribčev Laz I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tržnim redom se določa upravljavec tržnice, njegove pravice in obveznosti, obra­ tovalni čas, pogoji trgovanja na tržnici, nadzor nad prodajo ter način vzdrževanja reda in čistoče na tržnici.

2. člen Upravljavec tržnice je Občina Bohinj - Režijski obrat.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA 3. člen

Upravljavec tržnice: 1. skrbi, da je ureditev in poslovanje prodajnih mest usklajeno z veljavnimi predpisi, 2. organizirano vodi poslovanje prodajnih mest ter razporeja in oddaja v najem prodaj­ na mesta prodajalcem, 3. skrbi za urejenost prodajnih mest, za čistočo in odstranjevanje odpadkov, 4. določa ceno najema prodajnih mest ter prodajalcem zaračuna in pobira najemnino za najem prodajnih mest na podlagi predhodno potrjenega cenika s strani Občinske­ ga sveta Občine Bohinj.

III. OBRATOVALNI ČAS 4. člen (1) Tržnica ima poletni in zimski obratovalni čas:

• • • •

Bohinj, 7. junij 2019

v poletnem času od ponedeljka do nedelje od 7. do 21. ure v zimskem času od ponedeljka do nedelje od 8. do 18. ure v času prireditev na območju tržnice, se obratovalni čas priredi potrebam prireditve upravljavec lahko v izjemnih primerih začasno podaljša obratovalni čas.

(2) Spremembo je dolžan objaviti na svoji spletni strani.

(3) Zimski obratovalni čas je od 1. oktobra od 31. marca, poletni obratovalni čas pa od 1. aprila do 30. septembra v letu.

(4) Obratovalni čas tržnice mora biti pritrjen na vidnem mestu na tržnici.

IV. TRŽNE POVRŠINE IN PRODAJNI PROSTORI 5. člen (1) Tržnica obratuje na urejenem tržnem prostoru, ob parkirišču v Ribčevem Lazu, na zemljišču katastrska občina 2199 Savica parcela 1131/1.

(2) Trgovanje izven tržnega prostora ni dovoljeno.

• • •

6. člen Tržnica razpolaga z naslednjimi tržnim prostorom in pomožnimi prostori: odprt prodajni prostor, ki zajema 2 prodajni hiški priklop na električno omrežje korito z vodo in ostalo urbano opremo

7. člen (1) Prodajno mesto se lahko najame na podlagi najemne pogodbe med upravljav­ cem in prodajalcem.

(2) Upravljavec za najem prodajnega prostora izstavi račun.

(3) Najemno pogodbo je potrebno skleniti najmanj tri dni pred pričetkom prodaje.

8. člen Prodajno mesto upravljavec odda v najem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za prodajo na tržnici.

9. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na svojih prodajnih mestih. Pred za­ četkom prodaje so dolžni počistiti morebitno nečistočo na stojnicah in v njeni neposredni bližini. Po končanem trgovanju so dolžni stojnico oziroma prodajno mesto zapustiti v čistem in urejenem stanju. Dolžni so odstraniti embalažo, odpadke in drugo neprodano blago.

10. člen Upravljavec lahko odpove uporabo prodajnega prostora prodajalcem, ki kršijo dolo­ čila tega tržnega reda, predvsem zaradi: • neplačevanja pristojbine • neurejenosti na prodajnem mestu • poskusa prodaje oporečnega blaga • prodaje izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati in za katere nima dovoljenja • nespodobnega obnašanja do drugih prodajalcev, kupcev ali delavcev upravljavca • samovoljnega zasedanja in širitve tržnega mesta • nespoštovanja tržnega reda

V. PRODAJA BLAGA 11. člen (1) Na tržnici se trguje z živilskimi in neživilskimi proizvodi. Prednost imajo kmetijski pridelki in živila.

Na tržnici Ribčev Laz se trguje na drobno z naslednjim blagom: • Živila: mleko in mlečni izdelki, žita in mlevski izdelki; vrtnine; med in čebelarski izdelki, sadje in izdelki; meso, perutnina in izdelki; ribe in izdelki; alkoholne in brez­ alkoholne pijače; ostala živila rastlinskega in živalskega izvora; zdravilna zelišča; •

Neživilski izdelki: cvetje; seme, sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin; izdelki do­ mače in umetnostne obrti;

(2) Vsa živila živalskega izvora se prodajajo na stojnicah, če so izpolnjeni pogoji, določeni s sanitarno zdravstvenimi predpisi.

(3) Trguje se v skladu z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za oprav­ ljanje trgovinske dejavnosti.

• • • • •

12. člen Na tržnici smejo prodajati: kmetovalci, ki sami pridelujejo ali proizvajajo pridelke in izdelke, posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost domače obrti in prodajajo pro­ izvode lastne proizvodnje, nabiralci gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in cvetja, društva in humanitarne organizacije, druge fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje trgovine na drobno zunaj prodajaln.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

13. člen (1) Blago se lahko prodaja samo s prodajnih mest – prodajnih hišic. Blaga za pro­ dajo ni dovoljeno zlagati neposredno na tla.

(2) Prodaja s tal je dovoljena le za lončarske, lesene in železne izdelke ter cvetlice, novoletne jelke in podobno.

14. člen (1) Na tržnici je dovoljena prodaja ustrezno označenih (slovensko in botanično ime) svežih gob in svežih ali posušenih zelišč.

(2) Prodajalci sami odgovarjajo za ustreznost proizvodov.

15. člen (1) Prodajalci morajo svoja prodajna mesta vidno opremiti s cenikom in s podatki prodajalca: nazivom oziroma imenom ter sedežem oziroma naslovom.

(2) Obliko in velikost označitve določi upravljavec.

Bohinj, 7. junij 2019

18.

SKLEP O določitvi cen za tržnico v Ribčevem Lazu I. Za tržnico v Ribčevem Lazu se uporablja cenik, ki je priloga tega sklepa.

II. Cene, ki so priloga tega sklepa, veljajo naslednji dan od objave v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 351-0002/2018/29 Datum: 15.5.2019

16. člen Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago z merili, ki so predpisana ali pa običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo izpolnjevati zakonsko določene pogoje.

VI. NAJEMNINA 17. člen Višino najemnin za uporabo prodajnih mest določa Občinski svet Občine Bohinj, na predlog upravljavca.

VII. NADZOR PRODAJE IN KAKOVOSTI BLAGA

• •

18. člen Nadzor nad prodajo in kakovostjo blaga opravljajo: Pristojne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti Upravljavec

19. člen (1) Skladiščenje blaga na tržnici je dovoljeno v kolikor se bo prodaja istega proda­ jalca vršila tudi naslednji dan.

(2) Blago se skladišči na lastno odgovornost.

IX. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE 20. člen Prodajalci lahko na tržnico dovažajo le očiščeno in za prodajo pripravljeno blago, ki mora biti hranjeno v primernih embalažah.

21. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na in ob svojih prodajnih mestih. Nepo­ vratno prazno embalažo, oporečne in druge organske ter druge odpadke so dolžni sproti odstranjevati s tržnice na prostor za ločeno zbiranje odpadkov. Prav tako je prodajalec dolžan tržni prostor zapustiti v čistem stanju. Kolikor prodajalec tega ne opravlja, je to dolžan storiti upravljavec na stroške prodajalca.

22. člen Prodajalci morajo skrbeti za osebno higieno in izgled, da niso vinjeni, preglasni, da nimajo nedostojnega vedenja in da ne kršijo javnega reda in miru. V primeru kršitve se lahko prodajalcu odpove najemna pogodba.

23. člen Za vzdrževanja reda in čistoče upravljavec: čisti prodajne površine in opremo, prazni posode za odpadke, po svojem programu in na zahtevo pristojne inšpekcije razkuži tržne površine.

24. člen Vožnja in parkiranje vozil na tržnici je prepovedana.

X. KONČNE DOLOČBE 25. člen Tržni red z obratovalnim časom tržnice mora biti pritrjen na vidnem mestu na tržnici.

Objavi se tudi na spletni strani upravljavca.

26. člen Ta tržni red začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 351-0002/2018/28 Bohinjska Bistrica, 23. maj 2019

NAJEM PRODAJNEGA MESTA

ENOTA

CENA BREZ DDV

CENA Z DDV

VISOKA SEZONA

CENA BREZ DDV

CENA Z DDV

NIZKA SEZONA

Prodajni objekt A+B

dan

20,49 €

25,00 €

8,20 €

10,00 €

Prodajni objekt A (večji)

dan

16,39 €

20,00 €

8,20 €

10,00 €

Prodajni objekt B (manjši)

dan

12,30 €

15,00 €

8,20 €

10,00 €

Prodajni objekt A+B

dan

12,30 €

15,00 €

6,56 €

8,00 €

Prodajni objekt A (večji)

dan

8,20 €

10,00 €

6,56 €

8,00 €

Prodajni objekt B (manjši)

dan

6,15 €

7,50 €

6,56 €

8,00 €

Prodajalci certificiranih izdelkov Bohinjsko

VIII. SKLADIŠČENJE BLAGA

• • •

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r.

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r.

Čas visoke sezone je od 1. julija do 31. avgusta.

En poslovni subjekt lahko v istem časovnem terminu najame največ en prodajni objekt A+B. Prodajalci certificiranih izdelkov Bohinjsko v vlogi navedejo, da prodajajo izdelek Bohinj­ sko, organ pa dejstvo preveri v Registru certificiranih izdelkov Bohinjsko.

Najetih prodajnih prostorov ni mogoče dajati v podnajem.

19.

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 –uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11- Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 5. redni seji dne 23. maja 2019 sprejel naslednji

SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se zemljišču katastrska občina 2199 Savica 1278/6 (ID 6548831) parcela ukine status javnega dobra.

2. člen Zemljišču iz prejšnjega člena preneha status javnega dobra in se vknjiži kot last Občine Bohinj.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-64/2019/2 Bohinjska Bistrica, 23. maj 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r.

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2019 1. Predmet razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov veteranskih organizacijvojne za Slovenijo. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 2.000,00 EUR. Občina bo sofi­ nancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih veteranskim organizacijam in so za opravljanje navedene dejavnosti re­ gistrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa s stalnim bivališčem v občini Bohinj, kar je razvidno iz evidence članov.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki pro­ grame za veteranske organizacije vojne za Slovenijo izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

• • • • •

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do vključno 8.7.2019 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo«. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenije v Občini Bohinj za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20 dneh po zaključenem roku razpisa.

• • •

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število uporabnikov, aktivnega preživljanja prostega časa, športa, kulture in izobraževanja, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti.

Za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj. Številka: 41011-7/2019/3 Datum: 27. 5. 2019

Občina Bohinj, Občinska uprava

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 2/19) Turizem Bohinj objavlja naslednji:

POZIV za sofinanciranje prireditev In drugih aktivnosti, ki pospešujejo turistični razvoj in promocijo Bohinja v letu 2019 1. Predmet poziva

Turizem Bohinj objavlja poziv za sofinanciranje prireditev v občini Bohinj v letu 2019, ki so v skladu s Strategijo razvoja Turizma 2017 – 2025 in pospešujejo turistični razvoj ter promocijo občine Bohinj v letu 2019.

Bohinj, 7. junij 2019

2. Pogoji poziva

Na poziv se lahko odzovejo: -- organizatorji prireditev, ki nimajo profitnega značaja (krajevne skupnosti, društva, klubi, zavodi in njim sorodne neprofitne organizacije) in imajo sedež v občini Bohinj, -- imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco članstva, kot to določa ustrez­ na zakonodaja, -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet poziva.

Poziv velja za sofinanciranje prireditev, ki bodo izvedene v času od 1. 11. 2018 do 30. 10. 2019 -- organizatorji, ki za iste upravičene stroške, ki jih navajajo v svoji vlogi, niso pridobili sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna ali mednarodnih virov, -- stroški hrane in pijače niso predmet sofinanciranja.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija ---

Vloga mora vsebovati: izpolnjeno VLOGO ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE PRIREDI­ TEV IN DRUGIH AKTIVNOSTI, KI POSPEŠUJEJO TURISTIČNI RAZVOJ IN PRO­ MOCIJO BOHINJA V LETU 2019, obvezne priloge, navedene v Vlogi za dodelitev sredstev za sofinanciranje prireditev in drugih aktivnosti, ki pospešujejo turistični razvoj in promocijo Bohinja v letu 2019

4. Merila in pogoji za sofinanciranje

Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije.

5. Vrednost razpisanih sredstev

Višina razpoložljivih sredstev znaša 10.000 €.

Višina sofinanciranja: Organizator lahko prejme do 50 % vrednosti ocenjenih celotnih stroškov za izvedbo prireditve, vendar ne več kot 1500 €.

Omejitve: Organizator lahko odda vlogo za največ 1 (eno) prireditev.

Sredstva bodo razdeljena na podlagi meril in pogojev, navedenih v tem pozivu.

Izbrane prireditve bodo sofinancirane do razpisane višine sredstev.

Pred črpanjem odobrenih sredstev mora organizator predložiti poročilo o izvedbi prireditve ter obračun stroškov s prilogami.

Rok za oddajo poročil s prilogami za črpanje sredstev je 30 dni po končani prireditvi, vendar najkasneje do 20. 11. 2019.

Rok za oddajo poročil s prilogami za črpanje sredstev že izvedenih prireditev je 30 dni po odobritvi vloge in podpisu pogodbe.

6. Rok za predložitev vlog in način predložitev vlog

Organizatorji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo na Turizmu Bo­ hinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero.

Rok za oddajo vlog na poziv je do vključno ponedeljka 28.6.2019 (osebno na Turiz­ mu Bohinj do 14:30 ure ali priporočeno po pošti do 24.00 ure).

Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – POZIV – SOFINANCIRANJE PRIREDITEV V OBČINI BOHINJ ZA LETO 2019«.

V levem zgornjem kotu na prednji strani ovojnice morajo biti navedeni podatki o prijavitelju: naziv in naslov prijavitelja. Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na poziv za sofinanciranje.

7. Obravnava vlog in obveščanje o izboru

Postopek izbire javnih prireditev, ki bodo sofinancirane s strani Turizma Bohinj, bo vodila tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor Turizma Bohinj. Odpiranje vlog bo izve­ deno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba, ali nepravočasna vloga ne bo predmet sofinanciranja.

Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v pozivu. V primeru nepopolne vloge bo komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne in neustrezno dopolnjene prijave, ki jih organizatorji do naknadnega roka ne bodo dopolnili, ne bodo upoštevane.

Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in pogojem poziva. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev za sofinanciranje, je komisija ne bo ocenjevala.

Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri­ pravi predlog sofinanciranja. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani komisije direktor Turizma Bohinj izda pozive k podpisu pogodb o sofinanciranju, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji sofinanciranja.

8. Razpisna dokumentacija

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.bohinj.si/b2b/razpisi/ pod zavihkom B2B: razpisi, novice/Razpisi in drugi dokumentni.

9. Informacije

Vse informacije v zvezi s pozivom lahko dobite na: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero, vsak dan od 8.00 do 15.00 ali na tel. 04 574 75 90 ali info@bohinj.si.

15

iz na ših kr a je v

Obraz meseca junija – Miroslav Živković Lothar Orel

PO DOMAČE: Miro, Miki.

POKLIC/IZOBRAZBA: Višja hotelirska šola.

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Umirjen, pošten, direkten.

KAJ ME FASCINIRA: Da sem pri teh letih končno našel en tak mir.

Ko sem bil mlad, mi življenje ni prizanašalo. V najstništvu sem imel najslabše življenje, glede vojne in vsega, kar je to prineslo. Borba za hrano, nisi razmišljal, kako boš šel na morje, na počitnice, ampak kaj boš naslednji dan jedel. Sedaj pa dobro živim in to me navdušuje.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Zdravko Čolić UMETNIŠKO DELO: Picassova Guernica KRAJ: Egipt kot država; Kairo, Giza, piramide. Sem okužen z egipčansko zgodovino.

JED: Glede jedi sem povsem preprost. Slivovi cmoki. ČLOVEK: Gašper Cerkovnik, hokejist.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: Narava. In ljudje, ker se na splošno ne vtikajo v privatne zadeve drugih ljudi.

V BOHINJU POGREŠAM: Več dogodkov za mladino, ki ji sedaj tukaj manjka zabave in ustreznih služb, zato mladi tudi zapuščajo Bohinj.

Občina bi se morala več ukvarjati s tem, da bi mladi ostajali v Bohinju.

V redu. No, pa začniva: Miroslav, v Bohinju te poznamo pred­ vsem kot kuharja, ni pa obče znano, da si v zasebnem življenju strasten zgodovinar.

Od kod tvoje veselje do zgodovine?

Izhaja še iz najstništva. Lahko rečem, da sem prebral več knjig, kot sem se kruha najedel. In opozarjam: »zgodovinski« podatki na Googlu, Wikipediji itd. v 85 % ne držijo. Pogosto vidim napačne letnice, zgodovinske osebe itd. Moj nasvet je, naj ljudje podatke bolj iščejo v knjigah kot na spletu.

Uvodoma si omenil Vorliebe, posebno ljubezen do Egipta kot kra­ ja. Te zanima tudi zgodovinsko?

Ja, bral sem o Egiptu, faraoni, dinastije – bilo je 20 avtohtonih dinas­ tij Egipta, kasneje so padle, ko jih je osvojil Aleksander Veliki. Po njegovi smrti so si njegovi generali razdelili to veliko cesarstvo na manjša cesarstva in kraljevine.

Iz egipčanske dinastije Ptolemajcev izhaja tudi poslednja egipčanska kraljica Kleopatra.

Torej, rekel si, da si veliko bral. Si se v knjige zatekal po uteho, zaradi vojne, pomanjkanja?

Ne, od nekdaj sem rad bral. Tudi pred vojno. Leta 1991, ko se je začelo, sem bil star 13 let, trajala je do 95. 96 in 97 je bil mir. Potem se je vojna na Kosovu začela 98, 99, takrat sem že bil vojak. Ampak bral sem kot otrok, kot najstnik. Zakaj? Ne vem, kako ostala mladina funkcionira, ampak zase – ni bilo denarja za kavarne, za pijačo, za izlete.

Tega ni bilo. Večinoma smo bili doma, med počitnicami sem šel delat, za razvedrilo sem bral. Največ pozimi.

Kaj si pa bral?

Zgodovinske, avtobiografske, rusko književnost, jugoslovanske romane ... Ivo Andrić, Miloš Crnjanski.

Torej nisi bral samo zgodovinskih knjig?

Ne, tudi beletristika je bila redno na sporedu.

Si se kdaj preizkusil v pisanju?

Ja, napisal sem knjigo o zgodovini svoje vasi, zaradi financ pa še ni bila natisnjena in izdana.

Kako si se tega lotil?

Spontano, iz zanimanja. Tavankut je prelepa vasica 14 km od Subotice, pa me je zanimalo, kako je nastala. Prebral sem eno knjigo, pobiral podatke od starih ljudi, raziskoval ... Npr. ena majhna anekdota – moja vas se je 3 dni borila proti okupatorju aprila 41. V Subotici so bili že okupirani, pri nas pa ne, ker so se tako levje borili.

Kaj pa zgodovina Bohinja?

Glede Bohinja – škoda je hiše na Ribčevem Lazu, ki je bila v lasti kneza Pavla Karađorđevića. Tam so preživljali počitnice plemiči; stric

Foto: Lothar Orel

sedanje angleške kraljice, jugoslovanska kraljeva družina. Škoda, da občina in država tega ne obnovita v muzej. Veliko tujcev pride sem iz držav, ki so tudi monarhije, so glede tega tradicionalisti in bi Bohinj lahko precej zaslužil s tem. Bohinj ima pred 2. sv. v. zelo pestro zgodovino, in kraljeva družina ni bila samo srbska, ampak cele Jugoslavije.

Zakaj bi tam stala ta podrtija, če bi lahko naredili nekaj zanimivega, koristnega za Bohinj?

Katera hiša je to?

Zraven hotela Bohinj na hribčku, samo še temelji so ostali. To je podrto, sneg je podrl streho, potem je občina to podrla leta 2014 ali kaj takega.

No, to je pa voda na moj mlin. Zadnje čase se veliko ukvarjam z vprašanjem, kako bi lahko v Bohinju ustvaril ponudbo za goste, ki bi bila neodvisna od vremena. Kaj misliš, kako bi se v Bohinju še dalo narediti turistične atrakcije s pomočjo zgodovine?

Bohinj je za to optimalen, ker ga je v preteklosti obiskalo veliko znamenitih oseb, bavarski kralj, Franc Jožef, ki je odprl predor, Agatha Christie, jugoslovanski kralj Aleksander I, knez Arsen, kralj Peter II, zadnji »YU« kralj ... On je tukaj bival kot tabornik na Bohinjskem jezeru. Čakaj. Če najdem eno fotografijo ... Delal je tudi udarne mladinske akcije, eno makadamsko cesto so gradili in so s samokolnicami prevažali kamen – bil je tako vzgojen, da se znajde povsod, ne samo kot vladar.

Celo na Triglavu je bil. Kralj Peter je bil leta1939 na Triglavu z domačini iz Stare Fužine, obstajajo fotografije ob Aljaževem stolpu.

Pa tvoji nezgodovinski interesi?

Telovadim, grem v hribe, želim si tudi sam osvojiti Triglav. Pozimi drsam, tečem na smučeh, rad kolesarim ...

No, pa reciva še kakšno o kuhanju.

Kuharija je vrsta umetnosti, je na splošno problem, ker se kuharjev ne ceni dovolj, njihovo delo je podcenjeno, terja veliko odrekanja, družba in družina trpita na račun dela, kar se tiče gostinstva.

21 let sem delal v gostinstvu, do lanskega leta, sedaj sem pa v CŠOD in tudi mentor mladim kuharjem.

Nam zaupaš en preprost in okusen recept?

Srbska gibanica. 0,5 kg vlečenega testa, 1 kg skute, kisla smetana, jajca, pecilni in sol, vse sestavine zmešaš, potem pa testo namakaš v filo in daš v pekač, s testom pokriješ in spečeš.

Kako pa si prišel v Slovenijo?

Spontano. Nenačrtovano. Moja prva služba je bila v hotelu Kristal, zdaj sem pa javna uprava (smeh). Ludvikov sosed je šel v Subotico in mi je omenil, da v Kristalu iščejo kuharja. Sem rekel: »Bom poskusil,« in sedaj že 11 let »poskušam« v Bohinju (smeh). Tukaj so me zelo lepo sprejeli, takoj ob prihodu sem se potrudil, da sem se naučil jezika, dobro se počutim tukaj.

Kako si se izučil za kuharja?

Naredil sem srednjo šolo v Paliću, nato pa v Beogradu višjo hotelirsko, študiral sem ob delu. Moji mentorji so bili nekdanji Titovi kuharji, tudi šef strežbe je bil nekdanji osebni butler Tita na Belem dvoru na Dedinjah ... Jaz za Tita nisem kuhal, sem pa v svoji karieri kuhal nekdanjim jugoslovanskim politikom, igralcem, veleposlanikom, kraljevi družini, nekdanjemu srbskemu premierju Zoranu Ðinđiću ... In še ko sem prišel v Slovenijo, me je to spremljalo, pa sem kuhal za nekdanjega

16

iz na ših kr a je v predsednika Danila Türka, za nekdanje ministre, tudi predsednike državnega zbora, pevke, pevce, tukaj v Bohinju denimo Rade Šerbedžija, Bojan Muičević ...

Si jih tudi osebno spoznal?

S Šerbedžijo sva se osebno pogovarjala, spomnim se ga še iz Subotice, iz gledališča, in takrat mi je omenil, da je tudi svojo soprogo spoznal ravno v Subotici, ne samo mene (smeh).

Kaj je tvoja najbolj zanimiva kuharska izkušnja?

To ime ni ravno najbolj priljubljeno, ampak ... Milošević. Ko sem še delal v Subotici, je imela po otvoritvi avtoceste Subotica–Budimpešta delegacija pri nas naročeno kosilo. To je bilo zame prvo srečanje z državnim protokolom. V službo smo morali priti do točno določene ure, po tem roku so zaprli za promet vse okoliške ceste, celotno območje okrog restavracije in hotela, da ni nihče mogel priti ne ven ne noter.

Smo bili od jutra do večera zaprti v službo.

Vse kuharje so legitimirali, gotovo tudi drugače preverjali, pa še so nam ljudje iz varnostne službe ves čas gledali pod prste. Kaj kuhamo, katere sestavine uporabljamo ... Najprej so pripeljali sanitarno inšpekcijo, veterinarsko inšpekcijo, za jedrsko sevanje živil, zunaj telesni stražarji, notri inšpekcija za hrano ... Vse sorte so preverjali. To je bila zame zanimiva izkušnja, ampak tudi zelo stresna. Predstavljaj si enega takega fanta, ki še ni bil dopolnil 20 let, kako je to doživljal.

Vsa hrana je morala iz kuhinje časovno tempirano, na minuto natančno, vse je moralo slediti protokolu. Je pa zelo težko kuhati, če ti nekdo gleda pod prste, te ustavlja, omejuje. Sem hotel dosoliti juho, pa me je nekdo potegnil nazaj: »Kaj boste to dali noter?« Sem rekel: »Sol.« »Aha, dajte, da pogledam. Kaj boste pa boste še dali od začimb?« In ti naštevaš, hrana se pa praži na štedilniku in minute tečejo.

No, ampak ti ljudje so tudi že zgodovina, zato jaz za sebe vedno rečem: »Ko pridem v starejša leta, jaz bom živa zgodovina.« Bova zaključila, povej mi še, kaj imaš danes za kosilo.

Bučna juha, postrv in krompir, za sladico pa sirovi štruklji s čežano.

dediščine Bele krajine, poznavanje jedače in pijače. Dobili smo tudi oceno vedenja. Bili smo uspešna skupina in smo šolo zapustili z veliko dobre volje.

Ogledali smo si tudi Tri fare v Rosalnicah in spoznali sakralno umetnost v času gotike v teh treh cerkvah, za katere še danes ni pojasnjeno, zakaj so zgrajene ena ob drugi.

Na poti smo si v vasi Otok ogledali razstavljen zavezniški avion Dakota, ki so ga zavezniki uporabljali med drugo svetovno vojno za oskrbo partizanov in prebivalstva na osvobojenem ozemlju v Beli krajini.

Pot nas je vodila v Semič na kosilo in ogled učnega vrta dr. Drganca.

Vrt je organiziran tako, da je dostopen invalidom in nazorno predstav­ lja visokodebelni travniški sadovnjak, vinograd z vinsko trto, nasad jagodičevja in vrt z dišavnicami. Strokovni sodelavec vrta nam je opisal delovanje v učnem vrtu in predstavil sadne vrste, pokazal osnovne reze, ki jih opravljamo na sadnem drevju v mesecu maju in juniju.

Za zaključek izleta smo se ustavili v Črnomlju v cerkvi sv. Petra in si ogledali čudovit mozaik, ki nadomešča glavni oltar. Mozaik je izdelal svetovno znani sakralni umetnik pater Marko Rupnik. ・

Bohinjski upokojenci so maj, mesec mladosti, praznovali v raznih doživetjih Olga P. Gorišek, DU BB

V začetku maja smo organizirali izlet v Rovinj in Limski kanal, ki pa je žal zaradi premalo prijavljenih odpadel. Vsi, ki bi radi obiskali Istro, pa imate možnost 17. 6. – Agencija Rozman ima še 10 prostih mest, le pokličite jih na tel. št. 041 624 955.

4. maja je naša folklorna skupina obiskala Dneve medgeneracijskega sožitja, ki so potekali v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, in z nastopom razveselili obiskovalce.

Dober tek. ・

Izlet po Beli krajini

Alenka Ivanuš, za Društvo Invalid Bohinj

Nastop na Gospodarskem razstavišču, foto: Božena Kokalj

Člani Društva Invalid Bohinj pri pouku v Osnovni šoli Brihtna glava, foto: Alenka Ivanuš

Tokrat smo člani društva Invalid Bohinj spoznavali zanimivosti v Beli krajini. Na potep smo odšli v soboto, 18. 5. 2019. Najprej smo se ustavili v Metliki in si ogledali staro mestno jedro, grad in Gasilski muzej. Kustosinja v muzeju je predstavila zgodovino in zbirko gasilskih predmetov, opreme, dokumentov in slik. Letos praznujemo 150-letnico gasilstva na Slovenskem. V času našega obiska je v Metliki potekal festival Vinska vigred, ki ima tudi že 37-letno tradicijo. Poskusili smo belokranjsko pogačo, si ogledali pripravo te dobrote in razstavo različnih kulinaričnih dobrot, ki so jo pripravile gospodinje iz Metlike in bližnjih vasi.

Potem nas je čakal pouk v Osnovni šoli Brihtna glava v vasi Radovica. Stroga učiteljica nam je predstavila naravno in kulturno dediščino Bele krajine. Pouk je potekal po strogih pravilih šole iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Pri pouku smo zavzeto sodelovali, se nasmejali in vsi dobili »spričevalo« o uspešno opravljenih predmetih: poznavanje

Teden kasneje, natančneje 23. maja, pa so naši folkloristi spet razveseljevali varovance Zavoda sv. Martina.

Pohodniki so se zaradi snega na Golico odpravili šele 23. maja. In kot vedno je Janez zapisal takole: Golica (1836 m) je vrh v zahodnih Karavankah, ki je poznana predvsem po poljanah narcis. Izpred koče kot tudi z vrha je lep razgled na avstrijsko Koroško ter na Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino. Danes so pobočja Golice namenjena pašnikom za ovce, vse do leta 1957 pa so jih domačini kosili. Domačinom je v velik ponos tudi zaradi Avsenikove svetovno znane polke Na Golici ...

Pohod na Golico, foto: Janez Pikon

17

iz na ših kr a je v

V zadnjih dveh tednih maja so se naši člani poverjeniki od ponedelj­ ka do srede udeležili izobraževanja za prostovoljce, ki ga organizira Občina Bohinj v okviru projekta Mobilni socialni servis.

Razpored aktivnosti v juniju 2019: • 5. junij 2019: tradicionalni Fujsov memorial, v primeru slabega vremena je rezervni datum 12. 6. 2019; • 6. junij 2019: srečanje Gorenjskih upokojencev v Termah Snovik, o čemer ste bili obveščeni preko poverjenikov; • 4. junij 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu • v juniju 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu, v društvenem domu v Bohinjski Bistrici; • 20. junij 2019: pohod v Vrata in ogled muzeja v Mojstrani, odhod ob 8. uri izpred društvenega doma.

Najavljamo tudi izlet, ki bo 4. julija 2019 – ogledali bomo okoli­ co Kranja, grad Strmol, kranjske rove in kanjon Kokre. O vsem vas bodo natančno informirali naši poverjeniki.

POSEBNO OBVESTILO: Vse člane obveščamo, da bodo zaradi zapor ceste na več delih Bohinja odhodi na izlete ali druge organizirane prireditve vedno iz Bohinjske Bistrice, s parkirišča pri Kulturnem domu Joža Ažma­ na. Prosimo za razumevanje.

S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost je vredno izkoristiti.

Oglejte si našo spletno stran www.dubohinj.si, kjer je dokumentirano in zapisano vse, smo pa prisotni tudi na Facebooku.

Vabimo vas v društveni dom na Bohinjski Bistrici, vedno dobrodošli!

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

90 let življenja Hrvatovega Tončka, po novem Skalarjovega Tončka iz Srednje vasi v Bohinju Jože Žvan

manj veselo, vendar se raje spominja vesele plati. Zelo rad je igral igre veselega značaja; po letu 1955 je bilo namreč igranje iger velikega pomena za druženje, saj ni bilo televizij, radio je bilo slišati redko, še manj pa sedanjih modernih aparatov. Pri igrah mu tudi drame niso bile tuje.

Zelo se je vživel v vlogo, ki jo je kot lik predstavljal. Prepeval je tudi v oktetu KUD Srednja vas, in sicer drugi bas vse od ustanovitve pa do ukinitve zaradi pomanjkanja pevcev. Skratka, Tončk je človek vesele in dobrovoljne narave, ne glede na svojo starost in slabovidnost. Je pa tudi zagrizen in zaprisežen jager še danes, od Lovske zveze Slovenije je prejel celo zlati jubilejni lovski znak za 60 let članstva v lovski organizaciji. Če pogledamo v dnevno sobo, v kateri je tudi lovski kotiček, ugotovimo, da mu ni ušla nobena srnica, če se je odločil, da je za odstrel.

To je bilo v mladih letih, sedaj je drugače. V Lovski družini Stara Fužina je član že od samega začetka. V preteklosti so mu bile zaupane razne funkcije, ki jih je vestno in dosledno izpolnjeval. Še danes je spoštovan in priljubljen član LD, tako mu je ob jubileju 90-letnice čestitalo veliko članov, med njimi tudi rogisti, ki so mu tudi zaigrali. Taki trenutki ostanejo nepozabni in v trajnem spominu, tudi pri ostalih domačih.

Seveda pa tudi vojna vihra ni šla mimo njega. Že kot otroka (starega 14–15 let) so ga zadolžili kot kurirja in je prenašal pošto po Bohinju in bohinjskih planinah. Partizani so smatrali, da kot otrok Nemcem ne bo sumljiv in bo pošta prišla na pravo mesto in v prave roke. Je član borčevske organizacije.

Ker pa opisujem, kaj je počel in kaj še počne v svojem življenju, mimo gasilskega društva Srednja vas ne morem, saj je član že več kot 60 let. Tudi tam je opravljal različna dela, najdlje je bil tajnik društva.

Od takrat je ostala anekdota (obljuba), da bo desetino, če bo zmagala na tekmovanju, peljal s čolnom po Bohinjskem jezeru, vendar je čas prehitro tekel naprej in mladinci so odrasli v moške, danes so stari 73 let. Vendar je bila ta spodbuda dobra in neškodljiva, zmagali so pa le.

Da si je spočil svojo glavo in možgane, je rad pretegnil frajtonarico, in to na veselje stori še danes pri 90-ih. Tudi peti in basirati še zna. Zelo rad je v veseli družbi, kjer je vedno dobre volje. Da pa je igranje harmonike v genih, se vidi pri vnukinji, saj tudi ona že preteguje frajtonarico, igrati jo je naučil kar sam. Njegov moto za visoko starost je »ljubiti se, dobro jesti in zmerno piti ter biti vedno dobre volje, saj cel svet ni toliko vreden, da bi bil pol minute žalosten«. Če ne bo prekršil teh pravil življenja, mu mogoče uspe živeti do stotice.

Kar tako naprej veselo v nadaljnjem življenju in uživaj v krogu družine in občuduj lepote Bohinja, čeprav slabo vidiš. S tem naj zaključim Tončkovo popotovanje skozi devetdeset let življenja, v bodoče mu želim čim manj tegob in čim več zdravja.

Srečno. ・

Zora Korošec iz Bohinjske Češnjice in Cecilija Sodja iz Srednje vasi dopolnili 90 let Občinska uprava Občine Bohinj Foto: arhiv Občine Bohinj

Bilo je desetega aprila leta 1929, ko se je pri Hrvatu v Srednji vasi rodil sin, ki sta mu starša dala ime Anton, vendar v nadaljnjem življenju bolj sliši na ime Tončk.

Ob njegovem visokem jubileju sta ga obiskala tudi župan občine Bohinj Jože Sodja in častni občan občine Bohinj Jože Žvan. Kramljanje je steklo v prijetnem vzdušju, seveda pa sta gosta Tončku ob koncu zaželela še obilo zdravja in srečnega življenja v družinskem krogu. Obiskala pa sta ga tudi predstavnika ZB Srednja vas Emil Šubelj in Lado Cesar, tudi njunega obiska je bil zelo vesel.

Ker je bil oče po poklicu žnidar (krojač), se je tudi Tončk izučil za krojača, ampak ne doma; odšel je v Radovljico in se tam dokončno izu­ čil pri mojstru Janezu Pristavcu. Po opravljenem izpitu sta imela oba z očetom doma, pri Hrvatu, krojaško obrt. Spodaj v pritličju je bila gos­ tilna, v prvem nadstropju pa krojaštvo (žnidarija). Ker pa je bilo vedno manj naročil za doma izdelana oblačila, je odšel v Bohinjsko Bistrico za vodjo krojaštva. Zatem je ostal nekaj časa doma in opravljal svoj poklic, nato se je zaposlil v Lip Bledu v Bohinjski Bistrici in tam ostal do upokojitve. Vendar pa ima Tončk tudi drugo plat življenja, veselo in

V deževnem maju sta okroglih 90 let praznovali Zora Korošec iz Bohinjske Češnjice ter Cecilija Sodja iz Srednje vasi. Ob jubileju ju je v imenu Občine Bohinj obiskal tudi župan Jože Sodja in jim zaželel vse najboljše in predvsem zdravja v prihodnje. ・

Korošec Zora iz Boh. Češnjice, foto: arhiv Občinske uprave

Sodja Cecilija iz Srednje vasi, foto: arhiv Občinske uprave

ml adina , izobr a že vanje

18

Mednarodno srečanje Erasmus+ v Bohinju Dr. Urška Repinc, vodja projekta Erasmus+ na OŠ dr.

Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Bohinj (ladjica po jezeru in Vogel, obiski muzejev) in Turistično društvo Bohinj (slap Savice, gostišče Danica s cenovno dostopnim kosilom).

Tudi GRS Bohinj hvala za pripravljenost za spremstvo do Voj, kar smo zaradi deževnega vremena sicer izpustili. Županu Občine Bohinj hvala za spodbudne besede na začetku srečanja ob otvoritveni slovesnosti. Vsem sodelavcem šole hvala za uspešno izveden program in pripravljenost za prilagoditve, ki so ob takem dogodku nujne.

Le z veliko sodelovanja smo lahko uspešno izpeljali program v skupno zadovoljstvo vseh udeleženih. V imenu šole vsem iskrena hvala z željo po uspešnem nadaljevanju projektnih dejavnosti. ・

Podjetniški krožek aktiven tudi izven šolskih klopi mentorica krožka Vesna Arh, mag.

Foto: Mojca Odar

V sklopu dvoletnega programa Erasmus+ je v Bohinju potekalo mednarodno srečanje partnerskih šol projekta »Enhancing Book Reading« – Spodbujanje branja knjig. Program je bil naravnan na dejavnosti, povezane z branjem, ter na spoznavanje naravne in kulturne dediščine Bohinja. Ustrezno spodbudo za celoten teden smo dobili ob uvodni proslavi v šolski avli. S kulturnim programom smo obiskovalcem predstavili nekaj naše tradicije, hkrati pa so se na kratko tudi oni predstavili nam. Obiskali smo podružnično šolo v Srednji vasi, kjer so učenci predstavili dramatizacijo Malega princa. Opazovali smo značilnosti bohinjskih vasi, prvi dan pa zaključili z obiskom znamenite cerk­ vice sv. Janeza. V nadaljevanju smo spoznali novo knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica in se temeljito seznanili z dejavnostmi, ki jih izvajajo za spodbujanje branja. Mojster Janez Rozman nam je v Zgoši prikazal svoj muzej oziroma delavnice, povezane s slovenskimi prvotiski, in nasploh zgodovino slovenske knjige. V muzeju v Bohinjski Bistrici so učenci pisali z gosjim peresom, v knjižnici so poustvarjali in se izražali o doživetem ... V Ljubljani so na igriv način spoznavali glavne stavbe in spomenike, ki se na tak ali drugačen način povezujejo tudi z branjem in kulturo. V celotnem tednu smo našli čas za obisk krajev, po katerih je Bohinj poznan daleč naokoli.

Zahvala ob izvedbi srečanja v sklopu programa Erasmus+ Mojca Rozman, ravnateljica OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

V zadnjem tednu maja smo v Bohinju gostili učence in učitelje part­ nerskih šol iz Španije, Italije, Poljske in Turčije v sklopu projekta Erasmus+ z naslovom Spodbujanje branja knjig. Hkrati je bil to prvi teden dejavnosti Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Program smo medsebojno usklajevali, tako se je veliko aktivnosti odvijalo zunaj v naravi.

Velika zahvala gre staršem učencev, ki so na svoje domove sprejeli učence iz partnerskih šol ter za njih skrbeli kot za svoje. V gostišču Rupa, od koder prihaja učenka, ki sodeluje pri projektu, smo bili deležni brezplačnega kosila, ki je obiskovalce seznanil z nekaterimi značilnostmi slovenske kulinarike. Starši so pripravili pecivo za torkovo delavnico. Torte z motivi knjige in rož so izražale povezanost dejavnosti projekta in festivala.

Pri izvedbi programa smo sodelovali s Knjižnico Antona Tomaža Linharta. Obiskali smo matično knjižnico v Radovljici, zaključne delavnice pa izvedli v enoti v Bohinjski Bistrici. Hvala direktorici in vsem knjižničarjem, ki so sodelovali pri izvedbi programa. Tudi enoti Gorenjskega muzeja Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Planšarski muzej v Stari Fužini sta dodali svoj kamenček v mozaiku celotedenskega dogajanja. Hvala za ustvarjalne delavnice in zanimive pripovedi. Farni žup­ nik župnije Srednja vas nam je pokazal cerkvi v Srednji vasi in cerkev sv. Janeza. Hvala direktorju Zavoda sv. Martina (dom starostnikov) za sprejem, njihovi sodelavki pa za predstavitev programa branja.

Triglavski narodni park smo spoznavali v njihovi stavbi – Bohinjki – v Stari Fužini in v naravi. To sta nam v veliki meri omogočila Turizem

Svoj kamenček v mozaik prireditev v času Meseca bohinjske kulture smo dodali tudi člani in članice podjetniškega krožka in v petek, 19. aprila 2019, na razstavi izdelkov, narejenih v okviru sofinanciranja programov Občine Bohinj, predstavili svoje aktivnosti in vse tri naše končne izdelke (koledar za leto 2019, ročno izdelan nakit in leseno sestavljanko). V soboto, 11. 5. 2019, pa smo s krožkom izvedli še zadnjo delavnico v tem šolskem letu. Obiskali smo varovance Doma sv. Martina in prav vse udeležence delavnice razveselili Foto: Vesna Arh z ročno izdelanimi uhani, zapestnicami in verižicami. Mladi »bohinjski podjet­niki« že komaj čakajo na 31. maj, saj se takrat odpravljamo na izlet na Jesenice, kjer si bomo ogledali podjetje OCEAN TEC, d. o. o. (izdelava jadrnic), Kamp Perun na Lipcah ter zavetišče za živali. Ob tej priložnosti bi se zahvalila RAGOR-ju in Občini Bohinj, ki bohinjskim otrokom omogočata prvo spoznavanje s svetom podjetništva, hvala tudi osebju Doma sv. Martina v Srednji vasi za prisrčen sprejem. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v juniju, Parada učenja 2019 Katjuša Arh Lapajne

Junija pripravljamo dve kreativni delavnici, in sicer v ponedeljek, 3.

6., izdelava filcane torbice za telefon – iz mikane volne bomo s postopkom mokrega filcanja izdelali ovitek za telefon ali drugo podobno torbico oz. etui. V ponedeljek, 17. 6., pa vas vabimo na poslikavo steklenih kozarcev: z barvami za steklo bomo poslikali kozarce za shranjevanje živil, iz blaga bomo naredili kapice za pokrovčke. Obe delavnici bosta v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 17. uri.

Tudi v juniju bo vsako sredo od 17.30 dalje v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici potekala telovadba na stolih, in sicer 5., 12., 19. 6.

Ob četrtkih bo v sejni sobi KD Joža Ažmana slovenščina za priseljence (6. in 13. 6. ob 17. uri).

Parada učenja je bila v različnih krajih po Sloveniji organizirana na isti dan – letos v sredo, 15. maja 2019. V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici smo se družili od 16. do 18. ure. V svojem imenu in imenu LUJ bi se sodelujočim, ki so zastopali razna društva in organizacije, rada zahvalila za sodelovanje na Paradi učenja 2019, ki je po mnenju številnih obiskovalcev res uspela. Kljub neugodnemu vremenu se je na paradi družilo ogromno ljudi (sodelujočih in obiskovalcev), na kar smo lahko ponosni. Hvala vsem, ker ste s svojim sodelovanjem in aktivnostmi popestrili dogajanje, ki je privabilo zelo heterogeno množico obiskovalcev.

19

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

Namen Parade učenja, tj. povezovanje različnih institucij s ciljem skupne promocije vseživljenjskega učenja, je bil – tudi po vaši zaslugi – dosežen. Res se lahko pohvalimo, da je bila parada medkulturno in medgeneracijsko obarvana, kar je bil tudi eden izmed naših ciljev. Veselimo se prijetnega sodelovanja na paradi tudi prihodnje leto.

Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com.

Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Zlatorogova pravljična dežela v Bohinju Dijaki drugih letnikov in mentorji

Foto: Marta Bajc

Dijaki drugih letnikov Srednje šole Jesenice, programa Predšolska vzgoja, smo v soboto, 25. 5. 2019, že četrto leto priskočili na pomoč vzgojiteljicam vrtcev občine Bohinj. Delali smo v ustvarjalnih delavnicah sedaj že desete prireditve Zlatorogova pravljična dežela. Skupaj z vzgojiteljicami smo se trudili otrokom čim bolj približati in predstaviti različne dejavnost, kot so: orientacijsko iskanje skritega zaklada, mali znanstvenik, skodlarstvo, folklora, knjižnica, zeliščni napitki, igre, teniš­ka šola, muzej, vožnja z raftom ... Skozi pripovedovanje vile so spoznali tudi pravljice in pravljične junake ter se zabavali v različnih gibalnih aktivnostih. Otroci so tako ne le uživali v raznovrstnih in zanimivih delavnicah, temveč tudi v čudoviti naravni pokrajini, ki jo ponuja Bohinj. Pravljičnega vikenda se niso udeležili samo domačini. V dejavnostih so uživali tudi otroci in njihovi starši iz cele Slovenije.

Spremljale so nas mentorice profesorice: Marta Bajc, Iris Kučina, Klavdija Sotlarin Nataša Vester Terseglav, ki nas sicer poučujejo strokovni predmete Ustvarjalno izražanje (jezik, glasba, ples, likovna umetnost, inštrument), Angleščina za otroke in Družboslovje za otroke. V prireditvi so videle odlično priložnost, da s sodelovanjem pridobimo praktične izkušnje za naš bodoči poklic. Tako smo se učili primernega pristopa in komunikacije z otroki in starši ter s tem prispevali k prijetnemu vzdušju. Tovrstne praktične izkušnje nam ponujajo neposredne stike z najmlajšimi, kar popestri teoretična znanja, ki jih pridobimo v šoli. Takih priložnosti si želimo še več, saj bomo samo s pomočjo novih znanj nekoč postali dobri vzgojitelji. »Danes smo organizatorju pomagali izpeljati različne ustvarjalne delavnice za otroke. Hvaležne smo, da lahko praktični pouk za ustvarjalno izražanje doživimo v našem lepem Bohinju, kjer smo doma. Pouk za ustvarjalno izražanje v naravi je veliko bolj doživet in zanimiv, ker je to konkretna izkušnja z otroki in starši. To je podobno izobraževanju/ praktičnemu delu v šoli. Učimo se pristopa do otrok in urimo govorne sposobnosti. Tako smo jim razumljive. Naučimo se dela z najmlajšimi, ki so boječi in neučakani ali nemotivirani za delo. Naša dejavnost povezuje vsa kurikularna področja, in sicer od naravoslovja, jezikoslovja, družboslovja, športa, matematike ter glasbe, plesa in jezikovne umetnosti. Skratka, preživeli smo pestre ure v Ukancu!« Nika Dijak, Tina Smukavec in Ana Mikelj, dijakinje 2. BV iz Bohinja ・

CSR projekt na EGSŠ Radovljica Judita Polanc in Ema Lapajne, 3. g

Na povabilo Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR se je naša šola EGSŠ Radovljica vključila v dvoletni Erasmus+ projekt, v katerem

Dijaki EGSŠ Radovljica na delovnem obisku v Benetkah, foto: Arhiv EGSŠ Radovljica

dijaki raziskujemo stanje družbeno odgovornega podjetništva v Sloveniji in na primeru izbranega podjetja iščemo in predlagamo rešitve za še bolj uspešno integracijo le-tega v poslovnem svetu. V projektu sodelujejo italijanski, avstrijski in slovenski dijaki.

Dijaki EGSŠ Radovljica smo bili pri projektu razdeljeni v deset skupin po štiri dijake. V skupini smo bili dijaki smeri ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik in medijski tehnik. Na ta način smo združili znanja z vseh področij. V sklopu skupinskega dela smo iskali rešitve in predloge za izboljšavo poslovanja podjetja Plastkom, d. o. o, z Jesenic. Ker je projekt CSR in Class del evropskega projekt Erasmus+, smo se od 15.

4 do 19. 4. 2019 podali na delovno izmenjavo v Italijo. Ogledali smo si Benetke, Treviso, Conegliano. Predstavili so nam tudi nekatera zelo znana evropska podjetja, ki smo si jih tudi ogledali. Rezultate našega dela smo delili z italijanskimi dijaki, ki so bili vključeni v projekt. Od 13. do 17. 5. 2019 pa smo na šoli gostili 45 avstrijskih dijakov. V okviru delovnega tedna so se na podoben način kot mi v Italiji naučili marsičesa novega. Obiska avstrijskih dijakov smo bili zelo veseli, prav tako smo jim pripravili tudi različne delavnice. V okviru projekta smo pridobili nove delovne izkušnje, nove prijatelje ter odkrivali nove kraje.

Judita Polanc je dijakinja 3. letnika gimnazije, doma iz Ribčevega Laza. Ema Lapajne je dijakinja 3. letnika gimnazije, doma iz Kamenj. ・

Izlet sekcije ročnih del KD Bohinj v Srbijo Za Ročna dela KD Bohinj, Klara Medved

Foto: arhiv KD Bohinj

Članice sekcije ročnih del smo se po koncu sezone nagradile z izletom v Srbijo. Šle smo si ogledat znamenite pletenine Sirogojno Style, včasih so slovele po Modi Sirogojno in so jih prodajali vse od Pariza, Dunaja, Londona, Tokia itd.

Sirogojno je etno vasica na jugozahodu Srbije v bližini Zlatibora oz.

Užic in je bila prvič omenjena že v 15. stoletju. Leži na višini 900 m. n. m. Kasneje se je uveljavila s pleteninami, ki so jih v sedemdesetih letih 20. stoletja obudili. Volnene puloverje, jopice in ostale pletenine še danes delajo iz domače ovčje volne, ki jo sami pridelajo.

Naslednji dan smo šli pod Mokro Goro, kjer smo imeli panoramsko vožnjo z vlakom Ćira. Šarganska osmica je del ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Beograd s Sarajevom in Dubrovnikom, delali so jo v času Avstro-Ogrske, delovno silo so dobili v prvi svetovni vojni, ko so zajeli tuje vojake. Vlak Ćira je začel voziti leta 1925 in obratoval vse do

kultur a in priredit ve , šport

20

leta 1974. Del proge v obliki osmice od Mokre Gore do postaje Šargan Vitasi so ponovno oživili in muzejski vlak ponovno vozi skozi številne tunele. Res zanimivo doživetje.

Ogledali smo si tudi Drvengrad, etno vas, ki jo je režiser Emir Kusturica izkoristil za snemanje filma Život je čudo, popoldan pa še Užice (1946–1992 Titove Užice), ki je še danes videti kot pravo industrijsko mesto. Čas druženja smo zvečer podaljšali še v vzdušju pravega srbskega večera z glasbo.

Zadnji dan smo si rekle, da tako hitro pa vseeno ne gremo domov in smo izlet razširile tudi čez Bosno. Najprej smo se ustavile v Višegradu, ki je poznan po Andrićevem romanu Most na Drini, in nato še v Sarajevu, da ne bi šle mimo Baščaršije.

Vse lepo hitro mine, tako je bilo treba oditi počasi proti Sloveniji.

Izlet nam je ostal v lepem spominu, prav tako prijaznost in kulinarika naših južnih sosedov. ・

V adventnem času je bil lani – poleg nastopov z bohinjskimi pevskimi zbori – zelo poseben tudi nastop s čudovitim zborom Garažni decet iz Škofje Loke in okolice.

Kot vsako leto smo se tudi letos udeležile revije območnih pevskih zborov v Radovljici, kjer smo se uvrstile v regijsko tekmovanje.

V posebno čast pa nam je bilo letos prepevati ob 1. maju družini Apih na Poljah. Ker je pri njih doma partizanska pesem, smo Rož'ce zbudile tudi te melodije.

Trenutno je v zboru petnajst pevk, zelo pa smo vesele vsakega glasu, ki se nam pridruži.

V zboru Rož'c ni omejitev. Naš starostni razpon je tri desetletja. A tu vmes ni nobenih razlik. Kljub temu, da smo vse zasute s kupom obveznosti, najdemo čas, ko priletimo – ja, včasih dobesedno, na vaje in kjer je dobra volja in veselje do petja naš najboljši razlog in moto za druženje.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki prenašate naše odsotnosti, nas podpirate in nam tudi sponzorsko omogočate naša gos­tovanja v tujini. ・

Od opere do popa: Tina Debevec & Filip Kranjec Zaključna produkcija Plesalnice Filip Kranjec z ekipo Bohinj Lepo vabljeni na glasbeni večer, ki bo 15. junija 2019 ob 20. uri v Srednji vasi v Bohinju, v župnijski cerkvi sv. Martina.

Tina Debevec in Filip Kranjec vas vabita na glasbeni sprehod od klasičnih opernih arij, najlepših duetov klasične in popularne glasbe do lastnih skladb, katerih avtor je Filip Kranjec.

Filip Kranjec je kantavtor, pisec besedil in glasbe, dolgoletni član Ansambla bratov Poljanšek, zborovodja, ljubitelj arij in opernih napevov. Na odru se mu bo pridružila Tina Debevec, akademska pevka in solistka, ki se uspešno udejstvuje v različnih zvrsteh, med drugim je članica Hišnega ansambla Avsenik!

Vabljeni! Vstop je prost! ・

Mateja Mihelič, Plesalnica Bohinj

Iz Kulturnega društva Bohinjska Bistrica – sekcija Triglavske rož'ce Barbara Sušel, predsednica sekcije

Foto: arhiv društva

Ne zamudite zaključne produkcije Plesalnice Bohinj, ki bo v četrtek, 20. 6. 2019, ob 18. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Koreografinji predstave sta Mateja Mihelič in Maruša Odar. Predstavili se bodo vsi člani Plesalnice – od najmlajših baletnih sončkov do najstarejših članov. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji plesa.

Plesalnica Bohinj ponovno odpira vrata začetek septembra. Ponujamo vse od plesnih programov, vodenih vadb in rojstnodnevnih zabav.

Vse o ponudbi si lahko pogledate na naši spletni strani www.plesalnicabohinj.si. ・

Foto: arhiv KD Bohinj

Pevski zbor Triglavskih rož'c je v lanskem letu zaokrožil deseto leto delovanja.

V tem času se je v zboru, ki je vsa ta leta deloval pod vodstvom Urške Zupančič, zamenjalo kar nekaj pevk. Nekaj pa je deklet, ki v njem pojejo že od vsega začetka. V letošnjem letu je pomoč pri vodenju zbora prevzela Mateja Urh. Rož´ce smo v lanskem letu zabeležile rekordnih 27 nastopov. Največ smo prepevale doma, odzvale pa smo se tudi vabilom izven naše občine.

Velik izziv nam je prepevanje vseh zvrsti glasbe. Pojemo domače in tuje popevke, slovenske ljudske pesmi, muzikle, filmsko glasbo, božične pesmi ...

V lepem spominu nam je ostalo mednarodno gostovanje na festivalu Music & Friends lani novembra v Pragi. Spontano prepevanje in množica ljudi, ki se je zbrala okrog nas na osrednjem mestnem trgu, pa nas še danes naježi.

V mesecu maju več po svetu kot doma trener KKK Bohinj Andraž Nahtigal

Foto: Andraž Nahigal

21 Vsako leto je v KKK Bohinj zelo pestro. Tradicionalno se z mladinsko in člansko ekipo udeležimo mednarodne regate v Mantovi, kjer smo letos dosegli odlične rezultate. Do kolajn so priveslali Rok Šmit, Miha Fartek, Tjaša Mikelj in Manca Mikelj.

Sledila je izbirna tekma v Zagrebu, kjer so se starejši tekmovalci borili za mesta v reprezentanci. Po pričakovanju si je mesto v ekipi zagotovilo 6 naših tekmovalcev. Manca Mikelj in Tjaša Mikelj v ekipi do 16 let, Miha Fartek v mladinski ekipi, Taja Smukavec, Jan Markelj in Rok Šmit pa v državni reprezentanci mlajših članov. Rok Šmit je zmagal tudi v članski kategoriji na razdalji 500 m, kar mu je omogočilo nastope na tekmah svetovnega pokala.

V maju so se začele tudi tekme za slovenski pokal za mlajše kategorije. Led smo prebili v Žusterni in v tekmi na 200 metrov so kolajne dobili Urška Mustar, Eva Arh, Anže Pikon in Andraž Korošec, tekmovala pa sta tudi naša najmlajša tekmovalca Ayden Hibell in Maks Repinc. Druga tekma za slovenski pokal je bila zadnji vikend maja v Brestanici. Na 1000 met­ rov sta s tretjim mestom v dvojcu presenetila Ažbe Arh in Tilen Varl.

Tekmovali smo tudi v Zagrebu na mednarodni regati v spomin kanuista Matija Ljubeka. Dobro formo je potrdila Manca Mikelj in domov prinesla komplet odličij: bronasto iz tekme v enojcu, srebrno in zlato pa sta si s Tjašo Mikelj priveslali v dvojcu. Pohvaliti gre tudi dvojec Pikon-Korošec, ki sta v kategoriji do 18 let zasedla odlično peto mesto.

Pretekli vikend smo imeli dve najpomembnejši tekmi. Mladinska ekipa je odpotovala na zelo močno mednarodno regato v Pieštany, Rok Šmit pa na svetovni pokal v Poznan. V Pieštany smo prišli en dan po tamkajšnjih poplavah in tekmovanje so prestavili v Bratislavo. Naš predstavnik je bil Jan Markelj, ki je dosegal odlične uvrstitve. Dvakrat četrti v enojcu, s kolegom iz Mosta na Soči sta bila v dvojcu enkrat četrta in peta. Med dekleti sta slovenske barve zastopali Manca in Tjaša Mikelj. Najboljšo uvrstitev sta dosegli v dvojcu na 1000 metrov, kjer sta bili šesti, tudi na 500 metrov sta veslali v finalu, posamično je bila Manca dvakrat deveta. Skupno se je slovenska ekipa uvrstila na 6. mesto izmed 16 nastopajočih držav. Rok Šmit se je medtem v Poznanu boril z najboljšimi kajakaši na svetu.

Na 500-metrski preizkušnji je potrdil primat najhitrejšega Slovenca in se uvrstil na odlično 15. mesto. Rok se je medtem že preselil v Nemčijo, kjer ga čaka nadaljevanje svetovnega pokala v Duisburgu, mlajše ekipe pa si bodo privoščile krajši tekmovalni premor in zaslužen počitek. Čestitke vsem. ・

Vabilo na veselico

SSK Bohinj, trener A-pro Brane Iskra »SKOK V POLETJE«

VESELICA OB 20-LETNICI KLUBA IN 90-LETNICI HANSSENOVE SKAKALNICE KJE: NORDIJSKI CENTER POLJE – HANSSENOVA SKAKALNICA

šport KDAJ: SOBOTA, 15. 6. 2019, OD 17. URE DALJE

IGRA: ansambel GORENJSKI KVINTET

ZA PIJAČO IN JEDAČO BO POSKRBLJENO VABLJENI!

Smučarskoskakalni klub Bohinj je bil uradno ustanovljen v letu 1999, ko je tudi začel z urad­ nim delovanjem na Smučarski zvezi Slovenije.

V klubu zadnjih deset let aktivno poudarjamo športno pedagogiko pri mladih, še posebej osnovnošolcih, ki začenjajo skakati že ob vstopu v šolo. Poizkušamo jih vzgajati v športnem duhu, tako da jim bo šport oz. gibanje postal način življenja ne glede na starost, vseh teh otrok je že več kot 100. Seveda pa je pri tem pou­ darek tudi na profesionalni ravni, trenutno je Katra Komar naša najbolj uspešna tekmovalka, ki tekmuje na najvišji ravni v svetovnem pokalu in je članica A-reprezentance Slovenije.

Na skakalnici na Poljah, kjer še danes stoji najstarejša skakalnica v Sloveniji, smo – poleg našega poslanstva – ustvarili osnovne pogoje za delovanje. Otroške skakalnice so pokrite z novo plastično podlago, športno-rekreacijski poligon, edinstveni zipline na svetu, klubski prostor in kombi za prevoz na treninge in tekme.

Pod Hanssenovo skakalnico postaja športni prostor vedno bolj urejen. Skozi vsa ta leta ohranjamo bogato bohinjsko dediščino, ki so jo že naši predniki z velikim trudom postavili.

Ob tem spominu na pretekla leta pozivamo vse, zlasti člane kluba, ki so pripravljeni o začetkih kluba kaj deliti z nami.

Obletnico bomo obeležili 15. junija 2019 od 17. ure naprej z ansamblom Gorenjski kvintet.

Podrobnosti dogajanja večera pa naj bodo zaenkrat še zavite v tančico presenečenja. Celotno dogajanje bo na lokaciji Nordijskega centra – pod Hanssenovo skakalnico. Že zdaj vse Bohinjke in Bohinjce vabimo, da se udeležite našega dogodka, še posebno vabilo pa velja vsem nekdanjim članom, ki se jih je v vseh teh letih nabralo kar nekaj. ・

Prošnja in zahvala

Za OK Bohinj, Jure Sodja, vodja turnirja Turnir podpira veliko bohinjskih podjetij, ki smo jim hvaležni, da turnir obogatijo z nagradami, nad katerimi so udeleženke in udeleženci vedno navdušeni. Hvaležni smo tudi Občini Bohinj, ki je nabavila in dostavila mivko, tako da je igrišče v dobrem stanju. Posebna zahvala gre tudi članom OK Bohinj na čelu s predsed­nikom Andrejem Sodjo, ki se BODO nagarali pri ureditvi igrišča. Letos pa zopet sanjamo novo povečano tribuno ob igrišču. Vse to za dober izgled igrišča in turnirja ter odličen imidž v svetu tega športa. Ker si želimo ekip iz domačih logov, vas vabimo k prijavam na naslov jure.sodja@tdbohinj.si ali preko FB strani Bohinj Beach Volley Tour. ・

šport, z a konec

22

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

V mesecu juniju bomo v Športnem društvu Bohinj organizirali še drugi deseturni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku od ponedeljka do petka, od 15.30 do 17. ure. Začnemo v ponedeljek, 17. junija, in končamo v petek, 21. junija s podelitvijo diplom.

Prijave sprejemamo do 16. 6. 2019. Število prostih mest je omejeno.

Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com ali tel. št.: 030-401691, 040-468-376. ・

Bohinjski nogometaši prvaki gorenjske!!!

UO NK Bohinj

Foto: Andrej Kovačič

Sezona 2018/2019 je NK Bohinj prinesla novo priznanje dobrega dela. Naša članska ekipa je osvojila naslov najboljšega moštva na Gorenjskem in s tem ponovila uspeh iz sezone 2016/2017.

Ekipa je praktično celotno sezono preživela na vrhu lestvice Gorenjske nogometne lige in potrdila primat v zadnjem kolu z zmago proti ekipi Zarice iz Kranja. Preko 200 gledalcev si je ogledalo še zadnjo šampionsko predstavo v letošnji sezoni in skupaj z igralci proslavilo osvojitev prvaka Gorenjske. Skupaj so v sezoni tako dosegli kar 18 zmag, enkrat igrali neodločeno in le trikrat izgubili. Uspeh še pridobi na vrednosti, ko vidimo da so praktično vsi igralci plod domače nogometne šole, kar nam da vedeti, da se v klubu dobro dela z mladimi nogometaši. Poleg naslova prvaka ima NK Bohinj v letošnji sezoni tudi najboljšega strelca lige. Z doseženimi 16 zadetki je to postal Dejan Kovačič.

Glede na to, da je drugi naslov prvaka v zadnjih treh letih dokazuje, da ima NK Bohinj v fantih resnično zlato generacijo nogometašev, ki so vsi hkrati še mladi in imajo pred sabo še kar nekaj sezon igranja nogometa. Naslov prvaka prinaša kvalifikacije za vstop v 3. SNL, ki pa se je v zadnjem letu številčno močno zmanjšala. Na žalost v tem trenutku NK Bohinj ne more zadostiti vsem pogojem strogega licenciranja NZS, zato smo se skupaj odločili da se odrečemo nastopanja v kvalifikacijah in skušamo napasti vrh ponovno v prihodnji sezoni, ko bomo popolnili tako igralski kader kot skušali zadostiti ostalim pogojem. Glavna naloga je torej pridobiti iz lastne nogometne šole še nekaj povratnikov v ekipo in pridobiti dodatna sponzorska sredstva za nemoteno delovanje kluba.

Tudi ostale selekcije v klubu so nastopale v letošnji sezoni uspešno.

V klubu tako trenutno redno vadi okoli 80 mladih nogometašev, kar dokazuje da je nogomet doma tudi v Bohinju. Poleg tega smo v prejšnji sezoni uspešno v osnovno šolo vpeljali s pomočjo NZS tudi nogometni vrtec v katerem vadijo praktično vsi otroci zadnjega leta obiskovanja vrtca. Seveda je prostora za napredek vedno še dovolj, ampak za tako majhen kraj kot je Bohinj so rezultati, ki jih dosegamo proti ostalim klubom z veliko večjo bazo igralcev, zavidljivi.

Na koncu bi se zahvalili vsem navijačem in sponzorjem, ki ste nam pomagali v letošnji sezoni in upamo, da nas podprete tudi v prihodnji.

Zahvalili bi se tudi Občini Bohinj za podporo, še posebej pa županu Jožu Sodji za spodbudne besede po končani zadnji tekmi. Športni pozdrav! ・

Zahvala Družina Urh

Vsem, ki ste sodelovali v reševalni akciji 14. maja 2019 v cerkvi svete Marjete v Jereki in pomagali ponesrečencu Jožetu Urhu, najlepša hvala.

Vaša srčnost in toplina nam je lajšala trenutke negotovosti. Želimo vam še veliko uspehov pri vašem delu. ・

23

ogl a si 040/202 384

AAKKCCIJIJSSKKEE UUGGOODDNNOOSSTTII ZA

1.500 €

JUNIJA SAMO DO KONCA

ŽE OD

14.950 € *

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, število delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

Akcija velja do 30.6.2019. Do akcijski ugodnosti (Magna kartica v vrednosti 500 eur + komplet zimskih pnevmatik na platiščih v vrednosti 1.000 eur) so upravičeni tisti kupci novih vozil, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. *Cena velja za model Suzuki Vitara 1.0 Boosterjet Comfort.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

@

24

ogl a si 040/202 384

MUZIČARNA

GLASBENA ŠOLA KLEMENA TORKARJA

vpis v šolsko leto 2019/20

PETJE / klasika, pop, jazz, muzikal, narodno-zabavna KITARA / klasična, električna in bas kitara HARMONIKA / klavirska in diatonična KLAVIR informacije in cenik: www.muzicarna.com kontakt: klemen.torkar@gmail.com, 041 607 451 Podhom 64b, 4247 Zgornje Gorje

lnino.

pust na celoletno šo

ija prejmete 5% po

Ob vpisu do 15. jul

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si