Bohinjske novice - julij 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 2. JULIJ 2021 ŠTEVILKA 7

Obeležili dan državnosti (na 2. strani)

6

9

13

20

21

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA IN IZOBRAŽEVANJE

KULTURA

ŠPORT

Gostišče Danica že sprejema goste

Kako so volkovi prišli na Pokljuko in Jelovico?

Ob koncu šolskega leta

Našla sem ti fanta – novo delo Borisa Žagarja

Lena Repinc najboljša mlada zimska športnica Evrope Foto: Albert Dobravec

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, 25. junija smo praznovali dan državnosti in trideseti rojstni dan naše države Slovenije, praz­nik, ki nas spomni na našo odločitev in hkrati tudi na to, kako enotni in pogumni smo bili takrat. To je bil čas, ki je bil za nas zelo dragocen in pomemben. Čas, ki ga premalo poudarjamo, ravno tako premalo cenimo tudi ljudi, ki so se takrat zavedali in nas z dejanji popeljali na to pot osamosvajanja. Prav je, da se pri tem spomnimo politikov, brez katerih ne bi naredili teh odločujočih korakov. Eden takih je dr. France Bučar, ki izhaja prav iz Bohinja in smo nanj lahko upravičeno ponosni. Vendar tako, kot je pri vseh projektih, je bilo tudi pri tem »projektu osamosvajanja« treba urediti zadevo tudi na terenu.

Tu pa nastopijo ljudje, ki so se zavedali, da se je za samostojnost treba tudi boriti in so bili za domovino pripravljeni tvegati tudi svoja življenja. Na te znane in neznane ljudi smo začeli pozabljali. Tudi pri nas v Bohinju je prevečkrat pozabljeno dejstvo, da so bili tudi mnogi naši občani leta 1991 pripravljeni žrtvovati svoje življenje za blagor in neodvisnost mlade slovenske države. Skupaj z ostalimi so brezkompromisno podprli idejo o samostojnosti Slovenije. Prepričan sem, da si zaslužijo veliko spoštovanja in zahvale, da so takrat branili samostojnost in suverenost Slovencev na Karavanškem predoru, v Bohinju po vaseh, ko so skrivali ujetnike in orožje v velikem delu nekdanje občine Radovljica.

V današnjih časih je veliko teh dejanj skoraj pozabljenih in spomin nanje je ostal le še posameznikom. Premalo ali skoraj nič od tega ne povemo mladim po šolah. Naša vojna je bila res kratka, vendar takrat nihče ni niti mogel niti znal napovedati njenega konca ali izida. Njeno zanikanje ali omadeževanje nas žali kot narod in je žaljiva do ljudi, ki so bili vanjo aktivno vključeni.

Ob tridesetletnici naše države izkoriščam priložnost in se v svojem in v imenu vseh občank in občanov zahvaljujem znanim in neznanim posameznikom, ki so leta 1991 prispevali svoj velik delež k samostojni in suvereni državi in nam s tem omogočili življenje, ki ga živimo danes.

Trideset let imamo državo, na katero smo lahko kljub vsemu ponosni. Marsikaj smo spremenili, uredili in izboljšali. Na žalost pa nas mora skrbeti dejstvo, da nikoli nismo bili med seboj tako »razklani«, kot smo sedaj. Ne znamo ali nočemo se več dogovarjati, ne znamo ali nočemo sprejeti kompromisov, pozabljamo na to, da lahko tako kot mi živi tudi naš sosed, in bojim se, da bomo na ta način počasi pozabili na to, da smo ljudje.

Vse najboljše, Slovenija, in srečno!

župan Jože Sodja

23. redna seja Občinskega sveta – četrtek, 24. junij 2021 Katarina Košnik

Občinski svet je v četrtek, 24. junija zasedal na zadnji predpolet­ ni redni seji občinskega sveta. Občinski svet je med drugim spre­ jel drugi rebalans proračuna za letos in potrdil imena letošnjih

Rok za oddajo prispevkov v juliju

občinskih nagrajencev. Na slovesnosti ob Občinskem prazniku, 26. avgusta bodo Plaketo Občine Bohinj prejeli PGD Stara Fuži­ na, Planinsko društvo Srednja vas, PGD Srednja vas v Bohinju, PGD Bohinjska Češnjica in PGD Gradišče. Priznanje za posebne dosežke bodo prejeli Vojko Vojvoda, Marko Kavčič in Ana Sok­ lič. Podeljena bosta tudi dva naziva častni občan Občine Bohinj.

Posthumno bo Občina Bohinj naziv podelila Francu Kramarju, naziv častni občan bo prejel tudi Jože Cvetek.

Občinski svet v skrajšanem postopku sprejel drugi letošnji rebalans proračuna

Občinski svet Občine Bohinj je 17. decembra 2020 sprejel Proračun Občine Bohinj za leto 2021 in Rebalans I na 22. redni seji. S tokratnim Rebalansom II so se spremenili številni projekti in se uskladili glede na dinamiko izvajanja in cenami na trgu. Na drugi strani se zaradi upada dejavnosti zmanjšujejo prihodki na številnih segmentih. Razlika se premešča z zadolževanjem. Kar 1,6 milijonov je investicijskih sredstev TNP, ki predstavljajo pomemben vir financiranja v strukturi prihodkov proračuna 2021, z rebalansom so sredstva in razmerje med lastnimi in TNP sredstvi podrobno razmejeni. Prav tako so na projektih, ki geografsko ne ležijo v TNP določeni ključi za priznavanje sredstev iz tega vira.

Velik del sprememb, ki pomenijo povečanje je pogojen s trenutnim stanjem na področju gradbeništva, kjer se cene surovin večajo in posledično vrednosti projektov eksponentno rastejo.

Vse spremembe so podrobneje predstavljene v dokumentu rebalansa, ki je objavljen na spletni strani Občine Bohinj.

Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj

V preteklem letu je Občinski svet Občine na 11. redni seji sprejel Akcijski načrt Zima v Bohinju v katerem so za doseganje ciljev le-tega izdelani in opredeljeni različni ukrepi, med njimi tudi ukrep sofinanciranja naložb in poslovanja zimskih centrov. V Akcijskem načrtu je predvidena podpora naložbam upravljavcev v žičniške naprave, sisteme zasneževanje smučišč in tekaških prog, opreme drsališč in druge podporne infrastrukture, ter podpora upravljavcem pri poslovanju – spodbujanju poslovne dejavnosti malih smučišč in zasneževanja v zimskih centrih. Za izvedbo sofinanciranja je predvidena priprava in izvedba vsakoletnega razpisa, ki se letno prilagaja identificiranim potrebam, za kar je v proračunu Občine Bohinj za leto 2021 namenjenih 70.000,00 EUR. Občina Bohinj želi omogočiti prijavo čim širšemu krogu upravljavcev zimskih centrov, zato so pripravili nov pravilnik za dodeljevanje državnih pomoči za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj, na podlagi katerega bo kasneje objavljen javni razpis.

Občinski svet je pravilnik soglasno sprejel. ・

Obeležili dan državnosti

Katarina Košnik, Občinska uprava Občine Bohinj Občina Bohinj je v sodelovanju z Območnim združenjem vetera­ nov vojne za Slovenijo in Gorenjskim muzejem s tremi razstavami in slovesnostjo 25. junija obeležila spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna.

Pred 30 leti so se zvrstili številni dogodki povezani z osamosvojitvenim procesom in razvojem slovenske parlamentarne demokracije.

Uresničitev ideje o lastni državi je bila prepletena s številnimi izzivi, ki smo jih uspešno uresničili.

V Bohinju smo v teh slavnostnih dneh, ko se vsi ukvarjajo z obletnico naše države, zelo aktualni. V Muzeju Tomaža Godca si lahko ogledate dokumentarno razstavo o Bohinjcu Francetu Bučarju Ane Debeljak.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. julija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. avgusta 2021.

3 Tudi v knjižnici v Bohinjski Bistrici se Bučarju posvečajo z izborom njegovih najbolj znanih citatov in gradiva ter literature. V knjižnici je na ogled tudi gradivo, ki so ga pripravili v Muzejskem društvu Žiga Zois Bohinj in je povezano s plebiscitom, na katerem so se Slovenci sploh odločili za lastno državo. Spomine na primer lahko obujate ob propagandni akciji Slovenija- Moja dežela je naša država.

Razstava, ki smo jo odprli prav na dan državnosti s posebno sloves­ nostjo sta pripravili Anja Poštrak s sodelavko Barbaro Kalan iz Gorenjskega muzeja in nosi naslov Pa jo imamo svojo državo in prikazuje najpomembnejše vojne dogodke na zgornjem Gorenjskem. »Zgornja Gorenjska je imela nedvomno veliko vlogo v ključnih trenutkih. Zato se je skoraj spodobilo, da smo se lotili priprave razstave o dogodkih pred 30. leti,« je ob otvoritvi povedala Anja Poštrak. Razstavo, za katero je slikovno gradivo in podatke prispevala Zveza veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska dopolnjujejo različne uniforme iz zbirke zasebnega zbiralca Tomaža Groharja.

Ob otvoritvi slednje je bila pred Kulturnim domom Joža Ažmana tudi osrednja slovesnost, s katero smo v Bohinju počastili praznik. Po začetnih uvodnih besedah župana Občine Bohinj Joža Sodja je beseda osrednjega govornika pripadla takratnemu poveljniku drugega bataljona 22. brigade Teritorialne obrambe, ki je v času osamosvojitvene vojne sodeloval pri varovanju mejnega prehoda Karavanke in vodji bohinjskega občinskega odbora območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vojku Vojvodi. V svojem nagovoru je opisal vpletenost bohinjskih članov Teritorialne obrambe in se dotaknil tudi pomembne odločitve, da ne oddajo orožja JLA: »15. maja izdan ukaz o oddaji orožja Teritorialne obrambe pod nadzor JLA bi morali uresničiti do 19. maja. A v tedanji občini Radovljica tega ukaza nismo izvršili in tako ohranili pomemben del orožja. Takih občin je bilo tedaj v Sloveniji le 16. Tako je bila sprejeta odločitev, da se orožje premesti v tajna skladiš­ča po vsem Bohinju. Skladišča so bila na Voglu, v Elektrarni Savica, pri Erlahu v Srednji vasi, na Podjelju pri Smukavcu in v stavbi Gradbenega podjetja Bohinj. Sredstva zvez pa so bila v skladišču pošte v Bohinjski Bistrici.« Kot je dodal v govoru je res bila vojna kratkotrajna, v njej je predvsem prevladal razum in prav lahko bi se končalo tudi drugače: »28. junija smo doživeli letalski napad na položaje na severni strani platoja, do vhoda v predor Karavanke. Prišlo je do oboroženega spopada z enoto JLA, ki je bila na mejnem prehodu. Takrat smo se prvič zavedali, da to niso vaje, ampak je to prava vojna. Bilo je nekaj panike, a ko smo ugotovili, da ni nihče ranjen in ni žrtev, smo se oddahnili. Težko je opisati tedanje občutke vsakega posameznika. Še včeraj v tovarni, danes z orožjem v roki, pripravljen na streljanje.« V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbori in Triglavske rož'ce iz Kulturnega društva Bohinj, Možki pevski zbori Franc Urbanc Bohinjska Češnjica, Godba Bohinj iz Glasbenega društva Bohinj ter Samo Gardener s svojo poezijo. Za potešitev žeje po prireditvi se zahvaljujemo Društvu kmečkih žena in deklet Bohinja. ・

ak tualno Velikokrat smo ličkali koruzo. Vsako leto nas tudi obiščejo otepovci.

Včasih se igramo stare otroške igre, pa šivamo po starem in celo zakurimo na ognjišču v črni kuhinji. Kljub vsemu hiša vse do danes ni zaživela tako, kot so načrtovali. A z optimizmom zremo naprej in že oblikujemo ideje, kako končno uresničiti vlogo, ki ji je bila dana že pred tremi desetletji. Da bo postala srce vasi in pomemben turistični promotor. Prostor, kjer bodo obiskovalci z veseljem pokramljali z domačini, si prebrali kaj zanimivega o vasi, hiši in Oplenovi družini ali pa zgolj počili v prijetnem hladu kamnitih sten v hlevu. Ravno tam bo namreč urejen nov razstavni in družabni prostor. Tokrat smo moči združili vsi: Gorenjski muzej, ZVKD, Krajevna skupnost Studor-Stara Fužina, TNP in Turizem Bohinj. In prav vsi že nekaj mesecev raziskujemo in razmišljamo, kako bo Oplenova hiša preživela vsaj naslednjih trideset let. »Resmanovi si prizadevajo, da bi obiskovalci muzeja prinesli turistični razcvet tudi v prijazno vas pod Studorjem«, so še zapisali ob otvoritvi.

In Resmanovi še niso odnehali. Oskrbnik Gregor nas je pred osmimi leti zapustil. Njegovo vlogo je prevzela hčerka Barbara, ki vas ob tej obletnici z veseljem pričakuje na obisku pri Oplenu.

Javne sanitarije na Vojah Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

Z namenom povečanja kakovosti obiska doline Voje in korit Mostnice, je Občina Bohinj v sodelovanju s Planinskim društvom Srednja vas v Bohinju, v kletnih prostorih planinske koče na Vojah uredila prostore za javne sanitarije. Sanitarije so prilagojene invalidom, imajo pa tudi kotiček s previjalno mizo za najmlajše obiskovalce. Javne sanitarije so že v uporabi, njihova uporaba pa je brezplačna. Z ureditvijo želimo obiskovalcem omogočiti civiliziran, današnjim standardom primeren obisk in doživetje narodnega parka. ・

Anja Poštrak, Gorenjski muzej

Obvestilo o volišču za predčasno glasovanje na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)

»Studor bogatejši« je naslov prispevka, ki so ga pred 30. leti objavili v Gorenjskem glasu. Po petih letih obnovitvenih del so namreč 21. junija 1991 za obiskovalce odprli muzej Oplenova hiša. Zapisali so še, da bo Oplenova hiša na preizkušnji, da vidijo, če bo pripomogla k turistični promociji Studora. Veseli in ponosni so bili, da so bili prvič dani pogoji, da bo hiša živela: da bodo na voljo kmečke jedi in drugi domači izdelki, da bodo uredili kozji hlev in prostor, kjer se obiskovalci lahko odpočijejo. V tridesetih letih se je zgodilo marsikaj. Gorenjski muzej vsako leto skrbno pregleda predmete in bije borbo z lesnimi škodljivci. Večkrat smo že menjavali skodle na strehi skednja in hiše.

Predčasno glasovanje za volivke in volivce z območja občine Bohinj bo potekalo na volišču za predčasno glasovanje s sedežem na naslovu: - Dom Joža Ažmana, Triglavska 16, Bohinjska Bistrica.

Na tem volišču lahko predčasno glasujejo volilni upravičenci z ob­ močja občine Bohinj, ki bodo odsotni na dan splošnega glasovanja v nedeljo, 11. 7. 2021.

Predčasno glasovanje na referendumu bo v torek, 6. julija, v sredo, 7. julija in v četrtek, 8. julija 2021 med 7. in 19. uro. ・

Oplenova hiša je že 30 let urejena kot muzej

Okrajna volilna komisija 2. volilnega okraja 1. volilne enote

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 7. 2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Odvzem vode iz hidrantov dovoljen zgolj za naloge zaščite in reševanja Občinska uprava in Režijski obrat Občine Bohinj

Uporaba vode iz javnega hidrantnega omrežja brez soglasja iz­ vajalca javne službe je prepovedana. Nekontroliran odvzem pitne vode iz hidrantnega omrežja lahko povzroči motnje in pomanjkanje pitne vode v vodovodnem sistemu, motnost pitne vode, spremembe tlaka, vodni udar ipd. Odvzem vode iz javnega hidrantnega omrežja je dovoljen zgolj za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Bohinj dovoljuje odvzem vode brez soglasja zgolj v primeru požarne varnosti. Za druge namene je treba od upravljalca, v Bohinju od Režijskega obrata Občine Bohinj, pridobiti soglasje ter z njim skleniti dogovor o poravnavi stroškov za porabo vode na podlagi pogodbe. Prav tako odlok določa, da je uporabnik dolžan povrniti škodo, ki nastane zaradi motenj, ki jih povzroči nenormalni odvzem vode oziroma zaradi poškodb na hidrantu. V primeru nedovoljene uporabe se prekršek kaznuje z globo 200 evrov za fizične osebe in 1000 evrov za pravne osebe, tudi samostojne podjetnike.

Ob tem pa tovrstni nedovoljeni odvzemi vode povzročijo tudi škodo v okolju. Lahko pride do poškodb na javnem vodovodu zaradi sunkovitega zapiranja in odpiranja vode, ogrožena je oskrba z vodo ostalih prebivalcev. Predvsem višjeležeče hiše ob hidrantu lahko ostanejo celo brez vode. ・

Obvestilo ZD Bohinj

Z veseljem vas obveščamo, da imamo v ZD Bohinj po dolgem času novo stalno pediatrinjo, dr. Barbaro Urbanc, ki bo skrbela za otroke 4 dni v tednu.

Ker moramo imeti po pravilih ZZZS vsi izbranega zdravnika, bodo v naslednjih tednih vsi otroci, ki so imeli do sedaj izbrano pediatrinjo dr. Mileno Vrečko Tolar, prejeli obrazec o izbranem pediatru. Starši, ki želijo, da njihov otrok ostane registriran v ZD Bohinj, naj obrazec podpišejo in vrnejo v ZD Bohinj. Vsi starejši od 19 let pa lahko izbirajo tudi med tremi zdravnicami družinske medicine.

Hkrati vas obveščamo, da bo s 14. 7. 2021 v ZD Bohinj ponovno začela opravljati delo dr. Selma Brence Černezel, ki je prevzela ambulanto dr. Maje Rozman. ・

Kotiček za oddajo še delujočih aparatov na zbirnem centru v Bohinjski Bistrici Urša Dolinšek, Zeos, d. o. o.

Na ZC v Bohinjski Bistrici je postavljen nov kotiček za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo. Koti­ ček najdete pod nadstrešnico poleg zabojnika za odpadno elek­ troniko in je označen z rumeno tablo ter tako nezgrešljiv. Vanj se lahko odda naslednje še delujoče aparate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne ra­ čunalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igra­ če, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije.

V kotičku se zbira aparate, ki so delujoči, nepoškodovani in varni za uporabo. Kar 1–2 % takšnih naprav se v povprečju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki in te po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako jim skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. Najbolj trajnosti aparat je

Foto: arhiv projekta Spodbujamo e-krožno

vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji pa se izvajajo tudi zakonodajne spremembe na področju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno gospodarstvo, tako da je tudi zaradi tega ponovna uporaba zelo pomembna za našo prihodnost.

Pomembno: e-naprave vsebujejo številne dragocene in med njimi mnoge živim bitjem škodljive elemente. Nekatere naprave, kot so recimo prenosi telefoni, vsebujejo tudi več kot 60 elementov, ki izvirajo iz različnih koncev sveta, med drugim tudi kritične surovine. To so surovine, ki so za gospodarstvo zelo pomembne, jih težko dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pametnih telefonih, ki jih danes v povprečju uporabljamo manj kot 2 leti in jih na leto prodamo preko 1.5 milijard, bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe za še eno leto prihranili 2.1 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto.

Kotiček je postavila družba ZEOS, d. o. o., v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o., ter lokalnim partnerjem in Občino Bohinj.

Projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor RS ter Evropska komisija.

Vabljeni vsi občanke in občani, da obiščete ZC v Bohinjski Bistrici, oddate v rumeni kotiček kakšen svoj še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujete, in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. Zbranim aparatom bo projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveril funkcionalnost in električno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril.

O projektu Life Spodbujamo e-krožno Projekt Life Spodbujamo e-krožno podaljšuje življenjsko dobo aparatov preko izvajanja različnih aktivnosti, kot so popravilo aparatov, ponovna uporaba aparatov in souporaba aparatov. Organizatorji tudi drugod po Sloveniji postavljajo kotičke za oddajo še delujočih aparatov. ・

Slovensko baklo bo v Bohinju nosila Lena Repinc Katarina Košnik

Pod okriljem Urške Žolnir Jugovar bo slovenska bakla obiskala prav vseh 212 slovenskih občin in se povezala z zamejskimi kraji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter Hrvaškem. 23. julija 2021 bo sklenila prvi del poti z vrnitvijo na Koroško, kjer bo svojo pot tudi začela. S prebujeno jekleno voljo in opolnomočena s pozitivno energijo vseh nosilcev bakle in njenih navijačev bo navdihovala olimpijsko reprezentanco Slovenije Tokio 2020 v njihovih predstavah in prizadevanjih za osvajanje vrhunskih dosežkov na 32. olimpijskih igrah nove dobe.

V ponedeljek, 12. julija, bo prišla tudi v Bohinj. Nosila jo bo ne­ davno nagrajena najboljša mlada zimska športnica Evrope, bo­ hinjska biatlona Lena Repinc. Na pot jo boste lahko pospremili pri Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 17. uri. ・

ak tualno , turizem

5

Odpadna embalaža FFS in odpadna FFS, ki nastajata pri opravljanju kmetijske dejavnosti, niso komunalni odpadki in se jih zato ne sme prepuščati izvajalcu javne službe kot mešane komunalne odpadke ali kot ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov.

KAJ SODI MED FFS ● ● ●

ČIŠČENJE IN SHRANJEVANJE ODPADNE EMBALAŽE FFS

SHRANJEVANJE ODPADNIH FFS

Odpadna embalaža mora biti ustrezno izpraznjena in očiščena. Embalaža FFS se izprazni ob pripravi škropilne brozge: Odpadno embalažo tekočih FFS, ki so pakirana v ročke, plastenke, steklenice ali pločevinke, morate po uporabi najmanj trikrat izprati s čisto vodo, izprazniti v rezervoar škropilnice in osušiti. Prazna embalaža FFS se pri traktorskih napravah očisti z integriranim sistemom, ki je na napravi za nanašanje.  Odpadno embalažo trdnih FFS (npr. granulatov, prahu, WP, WG formulacij) morate temeljito izprazniti. Embalaže trdnih FFS ne izpirate.

Odpadna FFS, ki jih ni mogoče takoj na primeren način odstraniti, mora uporabnik do oddaje hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih posodah, izven dosega otrok, v skladiščih, kjer se tudi sicer hranijo FFS.



ODDAJANJE ODPADNE EMBALAŽE FFS Pravilno izpraznjeno in očiščeno odpadno embalažo FFS brez zamaškov odložite v prozorno vrečo, priložite tudi ločene zamaške.

Vrečo opremite s svojimi podatki: ime, priimek in naslov. Oddate jo svojemu distributerju (trgovcu, kjer ste kupili FFS) ali v eno od zbiralnic odpadne embalaže družbe SLOPAK. Seznam zbiralnic je objavljen na spletni strani http://www.slopak.si/zbirni centri za OE FFS.  Pravilno izpraznjeno odpadno embalažo FFS, pripravljeno v označeni prozorni vreči, mora distributer BREZPLAČNO prevzeti nazaj, kadar jo kmet želi vrniti.  Distributer hrani prevzeto odpadno embalažo FFS do zbiralne akcije, ki praviloma poteka od 1.10. do 31.12.  Distributer najpozneje do 30.9. prijavi okvirne količine zbrane očiščene odpadne embalaže FFS in lokacijo prevzema na kontaktna elektronska naslova info@fitofarmacija.si in eva.lipovz.ancik@slopak.si.  Pravočasno prijavljene količine bodo brezplačno prevzete.  Za nepravočasno prijavljene količine prevzem ni brezplačen, lahko pa jih distributer sam, na svoje stroške, dostavi v najbližjo zbiralnico družbe SLOPAK. 

Člani združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev (GIZ fitofarmacije) v okviru Skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi upravljavca družbe SLOPAK, za Vas organizirajo prevzem očiščene odpadne embalaže FFS in odpadnih FFS članov GIZ fitofarmacije.

Seznam članov GIZ fitofarmacije v letu 2021: - Agroavant d.o.o.

- Albaugh TKI d.o.o.

- BASF Slovenija d.o.o.

- Bayer d.o.o.

- Belchim crop protection d.o.o.

- Bioteh d.o.o.

- Cinkarna Celje d.d.

- Corteva Agriscience SLO d.o.o.

- Karsia, Dutovlje, d.o.o.

- Metrob d.o.o.

- Nufarm GmBH & CO.KG - Picount d.o.o.

- Semenarna Ljubljana d.o.o.

- Syngenta agro d.o.o.

- Unichem d.o.o.

- Velox d.o.o.

Ostanki FFS, ki ostajajo po njihovi uporabi v odpadni prodajni embalaži.

FFS, ki jim je potekel rok uporabe, registracija ali dovoljenje za uporabo.

Odpadna embalaža, ki je ni bilo mogoče pravilno očistiti.









Če pri opravljanju kmetijske dejavnosti zberete vsaj 5 m3 odpadne embalaže FFS, jo lahko za brezplačni prevzem prijavite na kontaktna elektronska naslova tudi izven zbiralne akcije.

Komunalne odpadne embalaže FFS (od vrtičkarjev) distributerji niso dolžni prevzemati.

Prevzeta bo le pravilno pripravljena odpadna embalaža FFS članov GIZ fitofarmacije!

Onesnažena in neočiščena odpadna embalaža FFS ne bo prevzeta!

ODDAJANJE ODPADNIH FFS Odpadna FFS lahko brezplačno oddate svojemu distributerju (trgovcu) ali zbiralcu odpadnih FFS. Komunalna odpadna FFS (od vrtičkarjev) distributerji niso dolžni prevzemati, lahko pa jih brezplačno oddate izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki.  Odpadna FFS prinesite na zbirno mesto v prozorni plastični vrečki ali zavita v prozorno zaščitno folijo.  Ob oddaji odpadnih FFS lahko od distributerja odpadnih FFS zahtevate potrdilo o prevzemu.  Distributer hrani prevzeta odpadna FFS do zbiralne akcije, ki praviloma poteka od 1.10. do 31.12.  Obvestilo o času in načinu zbiranja je nameščeno na prodajnem mestu.  Distributer in izvajalec javne službe najpozneje do 30.9. prijavita okvirne količine odpadnih FFS in lokacijo prevzema na kontaktna elektronska naslova: - info@fitofarmacija.si - eva.lipovz.ancik@slopak.si  Pravočasno prijavljene količine odpadnih FFS bodo prevzete brezplačno.  Prevzemnik bo odpadna FFS prevzel le, če bodo pripravljena v prozornih vrečah nosilnosti do 40 kg ter ustrezno označena: Distributerji: 02 01 08* - nevarni odpadek Izvajalci javne službe: 20 01 19* - nevarni odpadek.  Za prevzem količin večjih od 100 kg odpadnih FFS, se lahko za brezplačni prevzem prijavite na kontaktna elektronska naslova tudi izven zbiralne akcije.  Vse količine večje od 100 kg bodo pred prevzemom pregledane.  Prevzeta bodo le odpadna FFS od članov GIZ fitofarmacije!  Odpadni biocidi, odpadna mineralna gnojiva (v trdi ali tekoči obliki), odpadni rastlinski dodatki, odpadne vreče s semeni ter druge odpadne kemikalije ne sodijo v akcijsko zbiranje odpadnih FFS, zato ne bodo prevzeti!

DODATNE INFORMACIJE 

 



GIZ fitofarmacije, Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256 25 25, www.fitofarmacija.si.

Slopak, Vodovodna 100, 1000 Ljubljana, tel: 01 5600 250, www.slopak.si Kmetijsko gozdraska zbornica Slovenije: Celovška 135, 1000 Ljubljana, tel: 01 5136 600, www.kgzs.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprav RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, tel: 01 300 1300

PEUGEOT 2008 Čas je, da doživiš nekaj novega

Peugeot je v Sloveniji član skupine Emil Frey

peugeot.si

*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 ACTIVE 1.2 PureTech 100 STT (s kamero za vzvratno vožnjo, oranžna Fusion barva) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 15.990 EUR; mesečni obrok je 175 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 05.05.2021 znaša 8,48% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3% (v primeru dviga referenčne obrestne mere se skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko poveča); financirana vrednost 11.193 EUR; skupni znesek za plačilo 19.215 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,2 do 6,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 112 do 153 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0184 do 0,0460 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00035 do 0,00074 g/km. Število delcev: od 0,09 do 5,05. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021.

ZA

15.990 €

*

KASKO ZA 1 €

AVTOSERVIS AVTO PARTNER TRATNIK d.o.o., Cesta D.O.O.,železarjev Ločica ob27, Savinji 427049, Jesenice, 3313 Polzela, tel. 04 583 tel. 03 6660 570 26 40

PEUGEOT-SLO-oglas_SPARK-2008_A5_nve_v3.indd 1

14/05/2021 00:20

6

turizem

Aktivnosti Turizma Bohinj na projektu VrH Julijcev v letu 2021 Javni zavod Turizem Bohinj

Projekt VrH Julijcev prehaja v zaključno fazo. V letošnjem letu bo Turizem Bohinj skupaj z Javnim zavodom Triglavski narodni park izvedel dve strokovni tematski vodenji. Prvo bo potekalo v soboto, 3. julija, po Fužinarskih planinah na temo naravovarstvenega pomena kalov, drugo pa jeseni, po prenovi infrastrukture okrog šotnega barja Goreljek na Pokljuki (več na spletni strani www.bohinj.si).

V oktobru bo izvedena druga faza odstranjevanja lesne zarasti na območju Lisca v obsegu 0,5 ha z namenom zagotavljanja boljših rastiščnih pogojev za alpsko možino. Zaraščanje travišč je poleg ne­ primernega ogledovanja največja grožnja tej zaščiteni rastlinski vrsti.

Od 19. 6. do 14. 9. 2021 vozi iz Bohinjske Bistrice na Pokljuko brezplačen avtobus Hop-On Hop-Off vsak dan (vozni red je na voljo na promet.bohinj.si). Skupaj z občino Bohinj poteka tudi priprava študije za Pokljuko, ki obravnava prometno problematiko planote. V letošnjem letu je načrtovana delavnica s ključnimi deležniki v prostoru.

Na območju Bohinja potekajo številne aktivnosti tudi ostalih projekt­ nih partnerjev. Kmetijsko gozdarska zbornica bo letos pričela z obnovo kalov na planinah, nekatere ležijo tudi na območju občine Bohinj.

Zavod za ribištvo nadaljuje z izlovom rib v Dvojnem jezeru. Planinska zveza Slovenija, Javni zavod TNP, Zavod za varstvo narave in PD Ljubljana-Matica sodelujejo pri optimizaciji čistilne naprave Koče pri Triglavskih jezer, saj se je PZS v projektu zavezala k zmanjšanju vpliva koče oz. odpadnih voda iz koče. Triglavski narodni park bo do konca poletja na gozdnih cestah na Pokljuki, ki potekajo v neposredni bližini mirnih con, postavil dodatne zapornice. Na območjih Pokljuke in Fužinarskih planin poteka telemetrija divjega petelina, ki je že pokazala zanimive podatke o tej zaščiteni živalski vrsti, v visokogorju pa telemetrija belke. Zavod za gozdove nadaljuje s čiščenjem presek in sadnjo plodonosnih in prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst za divjega petelina in gozdnega jereba na območju Pokljuke. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj

GOSTIŠČE DANICA ŽE SPREJEMA GOSTE Bohinjska tradicija pri nas doma!

V nedeljo, 20.6.2021 smo pred množico partnerjev, bohinjskih mojst­rov, domačinov in ostalih obiskovalcev končno odprli vrata Gostišča Danica. Ob degustaciji številnih domačih bohinjskih dobrot ter vin priznanih slovenskih vinarjev, je otvoritveni dan popestril tudi pevski zbor Franc Urbanc ob zvoku mladih nadarjenih harmonikašev.

Navzoče je nagovoril predsednik TD Bohinj, Boštjan Mencinger, ki je pojasnil, zakaj se je društvo, kljub nenavadnemu letu odločilo biti lomilec krize in gostilni ter destinaciji ponuditi novo priložnost. Simon Jan, direktor Tosidos-a, ki je vodil gradbeni projekt, se je zahvalil za zaupanje in ključe gostilne predal nazaj investitorju. Župan Jože Sodja je v svojem govoru pozdravil novi objekt na katerega je ponosna tudi Občina Bohinj. Sledil je poklon TD Bohinj, g. Stanetu Košniku, ki je predano vodil gradnjo gostišča. Po prerezu slavnostnega traku med TD Bohinj in podjetjem Tosidos je predsednik TD Bohinj, Boštjan Mencinger s ponosom predal ključe gostilne novi direktorici Danica Bohinj d.o.o., Mileni Košnik, ki je zagotovila, da se bo vsak gost, pa naj si bo domač ali tuj, vedno dobrodošel pri nas doma.

Že na videz Bohinjska

Podoba Gostišča Danica frontalnega pogleda interpretira videz bohinjske domačije, v notranjosti pa odseva duh sodobnega časa.

Z Gostiščem Danica Bohinj pridobiva dodatno vrhunsko gastronomsko in nastanitveno ponudbo, ki je tesno povezana z lokalnim okoljem in

Foto: Mojca Odar MOMA Production

tradicijo. Gostišče odlikuje sodobno opremljena notranjost, ki hkrati daje prijeten občutek domačnosti in pripoveduje zgodbo o Bohinju na vsakem koraku. Prevladujejo naravni materiali ter oprema in izdelki iz Bohinja in Slovenije.

Ustvarjamo bohinjsko zgodbo. S pomočjo naših prijateljev.

V Gostišču Danica se zavedamo, kako pomembno je sodelovanje z lokalnim okoljem. Spoštujemo predanost in pridnost domačih pridelovalcev, ki kljub skromni bohinjski zemlji z vso ljubeznijo pridelujejo in ustvarjajo kakovostne pridelke in izdelke. Številni so že pridobili certifikat Bohinjsko/From Bohinj, ki zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom in imajo častno mesto v kuhinji Gostišča Danica.

Gastronomsko ponudbo bomo kronali tudi z različnimi dogodki. Poletne petkove večere bomo popestrili s Slovenskimi večeri, na tržnicah vas bomo spoznavali s pridelovalci bohinjskih dobrot in izdelkov. Na dogodkih Predstavitev sirarstva boste lahko izvedeli več, kako določen sir iz Bohinja nastane. Izven sezone bomo naše goste razvajali z raznovrstnimi kulinaričnimi večeri in potopisnimi predavanji.

Domači pridelovalci vabljeni k sodelovanju z nami.

Gostišče Danica vabi lokalne ponudnike/pridelovalce lokalnih pridelkov k sodelovanju. Vabljeni ste tako tisti, ki se s pridelavo oz. predelavo lokalnih pridelkov ukvarjate že dalj časa, kot tisti, ki ste šele na začetku udejstvovanja na tem področju.

Obiščite nas, vedno ste dobrodošli pri nas, kjer je tradicija doma!

Gostišče Danica bo odslej odprto vsak dan med 8.00 in 22.00 uro.

Novičke in dogodke gostišča lahko spremljate preko spletne strani www.gostisce-danica.si, www.tdbohinj.si, Facebook Gostisce Danica ter Instagram profila Gostisce Danica.

Prireditve 2021 Turističnega društva Bohinj Tradicionalne prireditve

Tudi letošnje leto je posebno in negotovo. V TD Bohinj si ga bomo, še posebno zaradi trenutne situacije, saj je poleg ostalih naših dejavnosti, posegla tudi globoko v področje večjih prireditev. Kot vsako leto smo se v TD Bohinj zagnano lotili plana dogodkov v poletju, vendar zaradi ukrepov nekaterih ne moremo organizirati. Tako smo bili v letošnjem poletju primorani odpovedati Vasovanje in Kmečko ohcet – vendar bomo po vzoru lanskega Kravjega bala, organizirali Virtualno izvedbo v obliki promocijskega videa, ki se bo odvrtel 24. 7. 2021 ob 20.00 uri.

Bohinjske noči žal letos ne bo. 7. Praznik sira in vina ter 64. Kravji bal pa z velikim veseljem napovedujemo za vikend 18. in 19. september.

Od manjših prireditev bomo izpeljali Večere Pod lipo v Srednji vasi in Pozdrave Triglavu na Ribčevem Lazu. Veseli pa smo, da bo v soorganizaciji Bara Karakter zopet na sporedu tudi Festival Kanal, kjer bodo 4. 8. glavni gostje Joker Out.

34. CEBE Triatlon Jeklenih powered by Tosidos

Veliko energije, truda in vlaganja v 34. CEBE Triatlon Jeklenih powered by Tosidos bo letos obrodilo možnost organizacije dogodka.

Izvedba 34. CEBE Triatlon Jeklenih powered by Tosidos bo izpeljana 28. 8. 2021 in se bo tako zopet postavila ob bok največjim slovenskim športnim dogodkom.

7

iz na ših kr a je v

Animacijski program v kampu Danica

Ne glede na situacijo pa bomo za goste kampa Danica in gostišča Danica, pa tudi za vse ostale, pripravili več manjših dogodkov. Vodeni pohodi, glasbeni večeri, predstavitev sira in vina, otroške delavnice in otroško varstvo ter nudenje aktivnosti v dvorani Danica, so tudi letos v programu. Veseli nas, da smo se dogovorili za plezanje, ki bo vsak torek, petek in soboto med 18.00 in 22.00 uro organizirano v dvorani Danica. ・

Gibanje risov, izpuščenih na Gorenjskem Maja Sever, Zavod za gozdove Slovenije

9. balinarski turnir za memorial Štefana Fujsa Stanko Ažman, DU Bohinjska Bistrica

Zemljevid gibanja risov, doseljenih na Gorenjsko. Foto: LIFE Lynx

Foto: Stanko Ažman

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica in balinarska sekcija smo v petek, 4. julija, na balinišču pri društvenem domu organizirali tradicio­ nalni balinarski turnir trojk v spomin na našega dolgoletnega organizatorja Štefana Fujsa. Sodelovalo je šest balinarskih ekipi. Žal smo domači prijavili samo eno ekipo. Zmagovalcem smo podelili pokale in jih ob zaključku lepo pogostili. Po dolgem mirovanju v športni aktivnos­ti je bilo srečanje res prijetno.

Rezultati: DU Zasip, DU Lesce, DU Radovljica, DU Gorje, DU Bled in DU Bohinjska Bistrica. ・

Pred dobrima dvema mesecema so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove izpustili pet risov. Vseh pet je opremljenih s telemet­ ričnimi ovratnicami, ki sporočajo, kje se risi nahajajo. Glede na prve podatke je vseh pet risov ostalo na širšem območju, kjer so jih izpustili.

Doselitev risov na stičišče Dinaridov in Alp je ključnega pomena za dolgoročno ohranitev dinarsko-JV alpske populacije risa. S preselitvami petih risov na območje Gorenjske želijo v okviru projekta LIFE Lynx ustvariti t. i. »povezovalno populacijo«, ki bo pomagala rešiti rise pred izumrtjem. Rok Černe, koordinator projekta z Zavoda za gozdove Slovenije, poudarja, da bo »doselitev risov na Gorenjsko uspešna, če se bodo doseljeni risi na tem območju ustalili, vzpostavili svoje teritorije in se razmnoževali. Sveži geni bodo pripomogli k preprečitvi izumrtja dinarsko-JV alpske populacije in hkrati prispevali k vzpostavitvi povezave z ostalimi populacijami risov v Alpah, kar je ključnega pomena za preživetje risov v tem delu Evrope.« Vključevanje risov spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosijo doseljeni risi. Prvi podatki gibanja risov Zoisa in Aide, ki sta bila izpuščena na območju Jelovice, kažejo, da sta risa zaenkrat ostala na tem območju, Tris, Julija in Lenka pa raziskujejo območje Pokljuke.

Projektna ekipa tudi na terenu preverja, kako uspešno se risi prilagajajo na svoje novo okolje. S pomočjo podatkov iz njihovih ovratnic so ugotovili, da vsi doseljeni risi uspešno lovijo. Skupaj z lokalnimi lovci so našli tudi nekatere ostanke plena in ugotovili, da sta se Zois in Aida vsaj dvakrat hranila z istim plenom. Julij Benedičič, gospodar lovske družine Železniki: »Zelo nas zanima, kako se risi navajajo na svoje novo okolje, zato smo skupaj s člani projekta LIFE Lynx poiskali Zoisov in Aidin plen in ugotovili, da sta se hranila s srno.« Kdo je srno ulovil, ni znano, vedo pa, da sta se Zois in Aida več dni zadrževala skupaj ob plenu.

Zelo zanimiva je tudi pot »triglavskega risa« Trisa. Med raziskovanjem območja je šel celo na Kukovo špico (2427 m), kar kaže, da visoke nadmorske višine in visoka snežna odeja za rise ne predstavljajo ovire. Zadnji podatki gibanja kažejo, da se Tris zadržuje na istem območju kot risinja Lenka.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@ gmail.com. ・

Obvestilo Društva Invalid Bohinj Marija Kožar, Društvo Invalid Bohinj

Obveščamo vas, da sta v juliju dva kopalna izleta, in sicer 7. in 21.

Prijave sprejemajo poverjeniki in predsednica društva Francka Kramar, telefon 031 624 803. 28. julija bo kopalni izlet v Bioterme Mala Nedelja, kjer je termalno kopališče v naselju Moravci v Slovenskih goricah. Izlet je brezplačen, prijavijo pa se lahko le invalidi. Za vstop na kopališče morate izpolnjevati PCT-pogoje. V juliju in avgustu bo pisarna društva zaprta. ・

8

iz na ših kr a je v

Obraz meseca – Cilka Klavora Lothar Orel

PO DOMAČE: Pr' Fajfarjo. (smeh) Star ata so fajfo kadil', pa je tako ostalo.

POKLIC/IZOBRAZBA: Ubena (tj. 'nobena', op. av.). »Samo delaj«, ni bilo nič drugega, ko sem bila jaz mlada. Šli smo v družbo, delali smo in učili smo se drug od drugega.

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Vedra, delavna, marljiva.

KAJ ME FASCINIRA: Rada sem šla v družbo, samo časa ni bilo. Živina je bila doma, jo je bilo treba oskrbeti, kam boš potem hodil.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Kaj pa vem, kaj.

UMETNIŠKO DELO: Sem bila srečna enkrat, smo šli z upokojenci na ...

Vrhniki nekje, Tehniški muzej Slovenije. Tam sem videla toliko takih stvari, da sem bila res navdušena. Cel kup obrti na kupu, to je umetnost, nekaj takega znati – in zbrati na kup.

KRAJ: Otalež, na Primorskem. Veste, kaj se vidi! Na Gorenjsko, na Primorsko, tak razgled!

JED: To pa ne morem nič, ker želodca nimam – dvakrat ni glih. Kaj pa ko ste bili mladi? Takrat ni bilo tako, kakor je danes. Pri nas je bila velika brenta zelja, smo ga naribali. Celo zimo smo jedli zelje s krompirjem pa s fižolom. Pa takrat so bile tiste obvezne oddaje, po vojski je bilo. Bolnica Franja je bila v bližini tam, kjer sem bila, pa so pobirali za bolnico. Februarja je prišel intendant za bolnico – pa je bil še sneg – hitro zavorájte, pojte orat, pa tkuj krompirja, da vam bo za seme. Zdaj bo hajka, pa ne bo nič za vas ostalo. Vam povem, čisto vse je šlo za bolnico Franja. Še slike, kar smo jih po stenah imeli, so dol vzeli, da so stekla imeli za šipe. Pa ni noben nič protestiral, smo vedeli, za kaj gre. ČLOVEK: (se zamisli) To pa ne morem drujga reč kakor: moj oče. Težek invalid je bil, iz prve svetovne vojne, pa je palico imel pa je hodil okrog.

Jaz sem pa morala, pa otrok sem bila, vse nositi za njim. Pa silno rad me je imel, vse bi mi dal. Mama je bila pa huda, je pa rekla: »Sej jo boš čisto scrkljal!« Je pa rekel: »Pa ti za mano hodi pa mi stvari nosi.« In je bil mir.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: V Bohinju niste nikoli domačin, to ti pa lahko povem. 17 let sem bila stara, ko sem prišla v Bohinj. Zdaj bom pa 86, pa še nisem Bohinjka. (smeh) V BOHINJU POGREŠAM: Nič, ljudje so prijazni, nimam kaj reči.

Madame Cilka, od Majde Kular sem izvedel, da ste mojstrica klek­ ljanja, da ste vse te ženske učili klekljanja, pa bi rad danes izve­ del kaj več o tej veščini. Čisto me je presenetilo, da se v Bohinju kleklja.

A od Majde? Ja pa kar njo barajte, ta zelo lepo dela, pa še je teh žensk. Na Bistrici je šola, tja greste tudi lahko, da vam povedo, so zelo dobre.

Ja, ampak jaz sem zdaj pri vas.

No, pa naj vam bo (me povabi naprej). Majda pa še ena s Fužine, tidve res delata. Ostale pa tudi veliko znajo, ampak ... zamudno je to delo, dolgočasno. Potem pa kakor se kateri ljubi. Jaz pa – po pravici vam povem, da ne vidim več. Za vsak slučaj imam še zdaj prštimano, imam še kleklne navite, ampak kam bi pa morala buciko zabost', pa ne vidim več. Je polpremet, premet pa mrežica, pa tisto pa drugo ...

Bucike, kvačko morate imeti zraven, včasih je treba skozi več tistih potegnit, da se zaveže, ne moreš kar z buciko pripeljati okrog. (prinese od bogvekod pripravo za klekljanje na visokem lesenem stolčku in začne spretno sukati nit in kleklne, op. av.) ... Lejte, tako gre, pa to sem, pa tako se zavije ... Vsak reče: »Pa to se ti bo ja staknilo.« Pa se ne. Stoji!

Ja, so hodile ženske, ne samo Majda, ampak nisem jaz nič posebnega.

Marsikaj so me vprašale, pa sem jim pokazala, ampak ene so pa druge stvari vedele, ki jih jaz nisem. Tako da smo eden z drugim …

Kje ste se pa vi naučili klekljanja?

Pri nas so vse ženske znale to delati, ker drugega zaslužka ni bilo. To so doma delale in v Trst nosile prodajat. Cela vas se je spravila vkup, potem je pa to ena pobrala, taka je morala biti, da je znala prodajat, pa je nesla v Trst. Jaz pa za kšeft nisem bila nikoli, pa ne bi bila nič prodala. Naučila ... sama. Jaz sem že od majhnega, ko so imeli te bule naštimane, pa so morali kam delat, pa sem se hitro vmes vtaknila, da sem jim kaj zmešala. (se prisrčno nasmeje, op. av.) Saj nisem nič znala.

Ampak tako sem se na­ učila. Če so vsi drugi delali, sem jaz tudi mislila, da moram. (smeh) Naslednje leto sem pa že kaj znala. Ja. Tako je bilo.

Kako je sestavljena ta »mašinerija«?

Mi smo rekli »povšter« za klekljanje, potem imaš – vam pokažem ... (žal nimam digitalnega papirja, da bi vam lahko prikazal, kako vešče je sukala, pa bi silno rad, op. av.)

In koliko časa vam to vzame?

Kakor je zahtevno.

Lahko cel mesec. Takole rožico (kot je na sliki, op. av.), bi lahko v treh dneh imela narejeno, Foto: Lothar Orel ampak bi morala krepko delati. Potem jo pa kdo hoče imeti, pa debelo pogleda, ko rečem, da je 10 evrov. Klinc, tok je. Koliko ur je vloženega! Pa cvern košta. Delale smo iz ljubezni, pa da smo vsaj za cvern zaslužile. Cvern za čipke je drag.

A to ni tak navaden?

A kje pa!

Ta stolček je pa posebej, kot stojalo?

Ja, da se lažje dela. Saj lahko na mizo dam, ampak se potem krivim, če pa na tem stolčku delam, pa lepo vzravnano sedim.

Kako pa ste pristali v Bohinju?

S trebuhom za kruhom. Takrat, po vojni, je bila revščina, stara sem bila dovolj, da grem od doma … pri nas na Primorskem sta bili še cona A in cona B, ni bilo zaposlitve, sem prišla pa v Bohinj. Po hotelih so nas nucali koj, niso nič rade domačinke po hotelih bile, ker je bilo treba soboto pa nedeljo delat, one so bile rajši tam, kjer je bilo v soboto pa v nedeljo frej. Taka dela so nam ostala, pa mi ni nič žal. Najprej sem službo dobila, potem se omožila, pa sem ostala.

In soproga ste spoznali v službi? A na plesu?

Ne, za tistega pa ni bilo nič časa, smo imeli takrat največ dela, ko je bil kakšen ples.

Kje pa ste delali v Bohinju?

Po hotelih, kako naj rečem, takrat je bil Stane Žagar, tisti hotel nad jezerom, no, naproti. Tam gor sem največ delala, naprej v kuhinji, posodo, potem pa vse več in več. Ko je prišla mrtva sezona, so domače šle domov, 4, 5 nas je pa ostalo, smo pa vse prevzele, kuhanje, strežbo ...

Takrat si se moral drugače obrniti. (zamišljeno pokima)

Koliko vas je bilo doma?

5 otrok, takrat je bilo tako ... nobena hiša jih ni imela manj kot 4, 5, 6. Šele po vojski se je potem ustavilo, da so imeli le po 2 in 3. Tok bom povedala, pa ne boste verjeli – če sem bila 4 leta marbit že stara, sem zjutraj tak cajt, ko je bila žetev, morala vstati ob štirih, da sem vodila konje, pa je bvo mau u breh, pa je bilo treba obrnit konje. Jaz sem pred njim hodila, drugi so za nama tišal, pa me je konj zagrabil z zobmi za obleko, dvignil in na drugo stran dal, da me ni pohodil. Tega ne bom nikoli pozabila, da me je konj varval.

Marsikakšne take dogodivščine so bile, ki se jih s cajtam še spomnim.

No, kar nadaljujva v tej smeri ... Česa se še spomnite, še kakšna taka mladostna?

Zdaj bom pa tiho, dovolj. 5 minut ste rekli.

Velja, sem zelo hvaležen za vaš čas. Mi je zelo zanimivo – bohinj­ ska čipka!

Ampak da vas je pa Majda k meni poslala! Saj ona se je res zavzela, pa res lepo dela. Pa tudi druge, veste – marsikje so imeli pripravo. Znal noben nič, priprave so pa bile pri hiši; torej se je to že nekoč počelo v

9

iz na ših kr a je v

Bohinju. Pa tudi Poljanska dolina, Žiri, Sorica ... na Sorici še vse kleklja.

Hvala, veselim se tega članka, že en čas me je matral!

Priimka pa nič pisat, samo Cilka napišite. Se ne maram izpostavljat.

Saj ne gre za vas, gre za veščino, znanje kulturne dediščine, ki ga utelešate.

Saj je šola na Bistrici. Kar pojte tjaj. Spodnja dolina – kogar boste vprašali, bo vedel! Jaz nisem nič posebnega, kaj teh žensk kleklja! Ena Jana je bila, pa … jaz vsa imena pozabim. Kar Majdo vprašajte, Majda pa res lepo dela, zvečer najprej malo kleklja, potem pa spat. Pa kar je naredila, ima vse spravljeno, pravi, da ne bo nič prodala. »To je moje,« pravi. Mi je všeč, da to ceni.

Ja, Cilka, kako bova zdaj? Jaz bi res rad napisal ta članek, ampak običaj je, da se navede ime in priimek. Rad bi predstavil dragoce­ ne informacije, pa saj mi niso z neba padle – vi ste mi jih dali. Je prav, da vas navedem kot mojo sogovornico.

Ne, ni treba pisat. Ne maram, da bi kdo mislil, da rinem v ospredje.

Pa saj niste, jaz sem rinil k vam in sem vas prosil, pa ste mi ustreg­ li. Kaj bova sedaj naredila?

Ja ne vem, naredite po svoje. (me na pol jezno, na pol hudomušno pogleda, op. av.)

Tako se zmeniva, Cilka – jaz bom napisal ime in priimek, vi me pa lahko drugič za ta sladke, a bo? Pa da vam ne bo nerodno, bom še nekaj drugih žensk navedel, ki tudi klekljajo, da ne boste sami v članku, a velja?

(Mi da roko.)

Obljuba dela dolg: Majda Kular, Ančka Vilman, Monika Ravnik, Cilka je učila še Zoro Sušnik in Marjano Smukavec. Čipke zna de­ lati tudi Meta Kustrle. Špela Cerkovnik strojno dela, to je drugo.

Odlične klekljarske ustvarjalke pa najdemo tudi med Bohinjka­ mi, ki so svoje prve čipke spletle na tečajih v organizaciji Društva mladih Bohinj. ・

Kako so volkovi prišli na Pokljuko in Jelovico?

Gregor Simčič, Maja Sever in Matej Bartol (Zavod za gozdove Slovenije) in Živa Hanc (Dinaricum)

Po več desetletjih odsotnosti so od leta 2019 dalje na Gorenjskem ponovno prisotni volčji tropi. Trije pari volkov so v tistem letu vzpostavili svoje teritorije na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega. Do povratka volkov pa ni prišlo kar čez noč, saj je naravno širjenje območ­ ja prisotnosti živalskih vrst postopen proces, ki je v primeru širjenja volkov v Sloveniji dobro dokumentiran.

Prepoznavanje posameznih volkov s pomočjo DNK/ dednega zapisa

Natančne podatke o številčnosti in razširjenosti volkov zbiramo že vse od leta 2010, ko smo v okviru projekta LIFE SloWolf vzpostavili sistem monitoringa, osnovan za zbiranju in analizi t. i. neinvazivnih

genetskih vzorcev. Tovrstno spremljanje temelji na prepoznavanju posameznih volkov iz genetskega materiala, ki ga živali vseskozi puščajo v okolju (predvsem iztrebkov, urina in dlake).

Laboratorijska analiza teh vzorcev omogoča, da iz njih izločimo dednino/DNK in določimo genotip, molekularni zapis, ki je tako kot prstni odtis pri ljudeh, edinstven za vsak organizem. Na ta način lahko prepoznamo posamezne volkove, kar nam omogoča spremljanje njihovega gibanja v prostoru in času, poleg tega pa lahko na podlagi zakonitosti dedovanja ugotavljamo sorodstvene povezave med živalmi in dobimo vpogled v družinska drevesa volčjih tropov.

Sistematično spremljanje volkov

Podatki neinvazivnih genetskih vzorcev so tudi podlaga za oceno številčnosti volkov. S sistematičnim spremljanjem volkov v Sloveniji (od leta 2010 do danes) beležimo neprestano rast njihove številčnosti, k čemer je pomembno prispevalo tudi prostorsko širjenje volčje populacije.

Proces širjenja volkov proti severozahodu države smo zaznali v letu 2015, ko smo prvič po več letih odsotnosti zabeležili vzpostavitev tropa na območju Trnovskega gozda. Čeprav smo prisotnost posameznih volkov v alpskem in predalpskem delu države beležili že pred tem, je trop Trnovski gozd takrat predstavljal skrajni sever razširjenosti volčjih družin v Sloveniji in ta status je ohranil vse do leta 2019.

Prve znake naravnega širjenja volkov v gorate dele naše države smo opazili med leti 2018 in 2019. V tem času smo na podlagi vzorcev, zbranih na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega, zaznali tri pare samec-samica. Lokacije zbranih vzorcev pa so kazale na to, da se bodo volkovi po več desetletjih odsotnosti ponovno vrnili na Gorenjsko. V poletnih mesecih leta 2019 smo prvič tudi uradno potrdili prisotnost mladičev na omenjenih območjih.

Volčji trop na Jelovici

S pomočjo genetskih analiz smo prepoznali natančen izvor obeh parov vodilnih volkov na Jelovici in Cerkljanskem. Jeloviški trop sestavljajo samica iz tropa Trnovski gozd, samec iz tropa Vremščica in njuni potomci. Oba vodilna volka smo prvič zaznali v letu 2017, ko sta bila še del svojih rodnih tropov. Samca smo na območju Jelovice prvič zaznali konec julija 2018, samico pa aprila 2019. Leglo mladičev iz leta 2019 so glede na zbrane neivazivne genetske vzorce sestavljali vsaj štirje mladiči.

Volčji trop na Pokljuki

Samec in samica, ki sta se ustalila na Pokljuki, sta prišla iz volčjih populacij iz drugih držav. Samec izvira iz Italije in je neposredni potomec slavnega volka Slavca, ki je iz Slovenije prepotoval pot z območja Slavnika do parka Lessinia v okolici Verone in tam skupaj z italijansko volkuljo ustanovil prvi volčji trop na tamkajšnjem območju po več kot sto letih odsotnosti te vrste. Samica pa je na območje Pokljuke prišla iz južnega dela Dinarske populacije. Pri tem paru smo zaznali pet mladičev iz legla 2019.

Spremljanje dogajanja v volčji populaciji bomo izvajali tudi v prihodnje. Vse, ki bi radi o volkovih v Sloveniji izvedeli še kaj več, pa vabimo, da obiščete spletni strani www.volkovi.si in www.lifewolfalps.eu/sl/

Povabilo k sodelovanju pri howlingu

V avgustu bo potekal popis volkov z metodo izzivanja tuljenja, ki je del sistematičnega spremljanja populacije in nam nudi podatke o prisotnosti reproduktivnih tropov. Vabimo vas, da se nam na popisu pridružite. Potekal bo v dveh zaporednih nočeh, predvidoma, 17. 18. 8. 2021, na Alpskem območju. Pred popisom bodo organizirana tudi izobraževanja za popisovalce (na Bledu 10. in v Cerknem 11. avgusta), kjer bo predstavljen potek popisa in učenje oponašanja volčjega tuljenja. Prijavite se preko obrazca na spletni strani www.dinaricum.si. Veselimo se uspešnega sodelovanje z vami. ・

Gozdove je prizadel snegolom Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove OE Bled

Foto: Gabriele Cristiani, LIFE WolfAlps EU

Dolga in snežena zima je zlasti v nadmorskih višinah nad 1000 m povzročila številne razpršene snegolome in vetrolome. Ocenjujemo, da trenutno leži v gozdovih Zgornje Gorenjske okoli 50.000 m³ podrtih smrek, ki so idealno gojišče za lubadarje.

10

iz na ših kr a je v

Foto: arhiv Zavoda za gozdove OE Bled

Gozdarji poškodovana drevesa označujemo in izdajamo odločbe. Če računamo, da je v poprečnem revirju okoli 3000 parcel, pa je nujno, da se gozdarjem pri odkrivanju poškodovanih dreves pridružijo tudi last­ niki gozdov. Če poškodovana drevesa smreke, ki jih trenutno močno zavrtava lubadar, ne bodo pravočasno izdelana in odpeljana iz gozda, je ponoven izbruh lubadarja neizogiben. Svež les ima trenutno tudi dobro odkupno ceno.

Največ podrtega drevja je na Pokljuki z obrobjem, na Jelovici, Mežakli in v Zgornjesavski dolini.

V Bohinju je najbolj prizadeto območje med Podjeljem, Gorjušami in Koprivnikom.

Da bi zajezili ujme v gozdovih, lastnikom gozdov svetujemo: - Lastniki gozdov, ki imate doma odločbe za sanitarni posek, morate sečnje nujno izvesti v roku, ki ga predpisuje odločba.

- Svoje gozdove čimprej preglejte tudi sami. Če opazite poškodovana ali napadena drevesa, takoj začnite s sanacijo in obvestite revirnega gozdarja.

- Posek v gozdu izvaja vedno manj lastnikov gozdov, saj je delo izredno naporno in nevarno. Izvajalci gozdarskih del trenutno niso pretirano obremenjeni z delom, pa tudi odkupne cene lesa so primerne.

- Pri posameznih podrticah lahko smreko nevtraliziramo s takojšnjim lupljenjem. To delo lahko opravi tudi lastnik gozda samo s sekiro in lupilnikom. Posamezne neizdelane podrtice smreke so lahko leglo lubadarja, ki bo v naslednjem letu uničil več 100 kubikov smreke.

- Če je polomljen mlad smrekov gozd, je treba poškodovana drevesa razrezati na metrske dele in vse zložiti na kupe. Za ta pravočasno izvedena dela dobi lastnik gozda subvencijo.

Obiskovalcem gozdov svetujemo: - Drevesa, določena za posek, in poti, po katerih vozijo stroji, so pretežno privatna lastnina. Izvedba sanitarnih sečenj je v javnem interesu, zato je treba gozdnim delavcem s stroji dati prednost in spoštovati njihov trud.

- Gibanje v območju delovišč, strojev in kupov hlodovine je prepovedano in nevarno. Po končanih delih bo gozd spet dostopen za rekreacijo. ・

Priznanje za bohinjske vinogradnike Alenka Ivanuš

V soboto, 19. 6. 2021, je bila v Beltincih razglasitev rezultatov ocenjevanja fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Bohinjski vinograd­niki z neumornim gospodom Krstom Tripićem na čelu in našo vinsko kraljico Majo so se razveselili srebrnega priznanja za dva vzorca vina Bohinc letnik 2019 in 2020.

Letošnje ocenjevanje je bilo tretje, v organizaciji gospoda Geza Farkaša, ki je zbiral vzorce. Preverjanje vzorcev in strokovno ocenjevanje je bilo izvedeno s pomočjo Javne službe kmetijskega svetovanja Slovenije KGZ Murska Sobota. Predsednik komisije je bil gospod Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr., specialist za vinogradništvo, vinarstvo.

Zaradi pandemije covida-19 je bila razglasitev rezultatov ocenjevanja združena in prestavljena v leto 2021.

Leta 2019 je bilo preverjenih 190 in v letu 2020 163 vzorcev vina. Med vzorci je bilo največ roze fermentiranih pijač, kjer je prevladovala jurka.

Zanimanje za samorodne sorte trt je bilo že nekoč veliko, sedaj pa se vedno bolj uveljavljajo zaradi neoporečne ekološke pridelave grozdja samorodnic. V letu 2019 je v Bohinju grozdje oddalo 40 hiš, v letu 2020 pa 41 hiš.

Priznanje je vsekakor spodbuda za vzgojo in pridelavo fermentiranih pijač iz grozdja samorodnih trt. ・

Donacija sadik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja

Foto: arhiv OŠ Bohinjska Bistrica

Letošnje leto smo bili v šolskem rastlinjaku zelo delavni, kar se nam je obrestovalo z močnimi sadikami paradižnika, mačje mete, čilija, pora, kolerabice, paprike, ognjiča ... Učenci so v okviru projekta Pogum ustvarili plakat s sadikami, z mentoricami skrbeli za sadike v rastlinjaku, imeli delavnico marketinga ter s prostovoljnimi prispevki v zameno za sadike na tržnici v Bohinjski Bistrici bogatili šolski sklad. Ker nam je ostalo še veliko sadik, smo se odločili, da jih podarimo društvu upokojencev, društvu invalidov v Bohinjski Bistrici ter zavodu svetega Martina v Srednji vasi. Želimo vam obilne pridelke pri vrtičkanju!

Mentorice: Alenka Rozman, Barbara Vevar, Barbara Glavič, Nataša Colja Obiako. ・

Bodi junak, reši življenje Štab civilne zaščite Občine Bohinj

Bohinjski udeleženci podelitve priznanj v Beltincih. Foto: A. Ivanuš

V juliju se nadaljujejo predstavitve postopkov oživljanja pred gasilskimi domovi v vaseh v Bohinju. Sedem predstavitev je bilo že izvedenih sledijo še: - PGD Studor, 6. 7. ob 18.00, - PGD Bohinjska Bistrica, 8. 7. ob 18.00, - PGD Savica Polje, 13. 7. ob 18.00 in - PGD bohinjska Češnjica, 15. 7. 0b 18.00 Vabljeni. ・

LETO XXIV

Bohinj, 2. julij 2021

VSEBINA 22. REBALANS II Proračuna Občine Bohinj za leto 2021 23. PRAVILNIK o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), in 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno bese­ dilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 23. redni seji, dne 24. junija 2021 sprejel

REBALANS II Proračuna Občine Bohinj za leto 2021 I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen 2. člen Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2021 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/20) se spremeni tako, da se glasi: »2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski kla­ sifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV NAZIV

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

ZNESEK EUR 13.029.732

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

8.979.298

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)

5.991.999

700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije

3.663.934 3.436.989

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

0,00 0,00 0,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

22.

KONTO

Številka 6

4.264.320 922.579 805.100 0,00 3 2.987.299 254.310 10.600 217.000 2.253.315 252.074 384.000 0,00 0,00 384.000 2.500 2.500 0,00

226.944

15.092.519

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve

4.779.123 1.380.381 226.673 3.080.169 18.600 73.300

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino

3.722.957 234.980 1.084.800 312.105 2.091.071 0,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev

6.266.926 6.266.926

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)

323.513 173.513 150.000 -2.062.787

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije

370 370 0,00 0,00

44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb

0,00 0,00 0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

370

C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje

2.163.000 2.163.000

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

400.310 400.310

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

-299.727

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

1.762.690

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

2.062.787

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA

300.727

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 6 OBČINA BOHINJ

2.291

KRAJEVNA SKUPNOST STARA FUŽINA STUDOR

30.703

KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS

20.434

KRAJEVNA SKUPNOST KOPRIVNIK GORJUŠE

6.555

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne progra­ me in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proraču­ nov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih progra­ mov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj.

4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dol­ gov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2021 lahko dolgoročno zadolži za 2.163.000 EUR in sicer za investicije iz načrta razvojnega programa.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

(upravičenci do sofinanciranja) (1) Do sofinanciranja po tem pravilniku je upravičen upravljavec zimskega centra (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), ki javno obratuje in omogoča dostop večjemu šte­ vilu uporabnikov na pregleden in nediskriminatoren način, zimski center pa se nahaja na območju občine Bohinj oziroma Soriške planine.

(2) Do sofinanciranja po tem pravilniku upravljavec ni upravičen, če: 1. investicije ne izvede, 2. nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije (EU), objavljenega na njeni spletni strani, o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, 3. v vlogi ni dal pravih podatkov oziroma je podal zavajajoče izjave, 4. neredno izplačuje plače in socialne prispevke, 5. ima neporavnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali držav­ ne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance, 6. ima na dan prijave neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne ne­ davčne obveznosti, razen če vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne prese­ ga 50 eurov, 7. ima na dan prijave neporavnane obveznosti do Občine Bohinj.

- - -

(3) Sofinanciranje ni: namenjeno dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice, pogojeno, da se daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi, namenjeno za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.

4. člen

Številka: 410-0017/2020/70 Bohinjska Bistrica, 24. junij 2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r.

23.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 19.a člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13, 33/14 in 200/20) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradi vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno pre­ čiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 23. redni seji, dne 24. junija 2021 sprejel

PRAVILNIK o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj 1. člen (vsebina) Ta pravilnik določa pogoje in merila za namen sofinanciranja vzdrževanja in obrato­ vanja žičniških naprav ter sofinanciranja investicij v skladu s proračunom Občine Bohinj in Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč de minimis (UL L št.

352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene ve­ ljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU).

2. člen (namen sofinanciranja) (1) Finančna pomoč je namenjena delnemu pokrivanju stroškov vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav za preteklo zimsko sezono ter sofinanciranju investicij v zimskih centrih.

- - - -

3. člen

240.744

KRAJEVNA SKUPNOST BOHINJSKA BISTRICA

Bohinj, 2. julij 2021

(2) Zimski centri, opredeljeni v Akcijskem načrtu Zima v Bohinju, so: smučišče, ki se po predpisih uvršča med smučišča, drsališče, območje s skakalnicami in tekaškimi programi ali ledena dežela s spremljajočo dopolnilno in celoletno gostinsko, turistično, športno in podobno ponudbo.

(splošna pravila dodelitve pomoči) (1) Skupni znesek pomoči, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev proračuna Republike Slove­ nije, občine ali Unije.

(2) Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od nas­ lednjih razmerij: - podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; - podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodne­ ga ali nadzornega organa drugega podjetja; - podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi po­ godbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; - podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(3) Podjetja, ki so v kakršnemkoli razmerju s podjetji iz prejšnjega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, se štejejo za enotno podjetje.

(4) V skladu z Uredbo 1407/2013/EU se pomoč de minimis, dodeljena po tem pra­ vilniku: - ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, - lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.

360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8), zadnjič spreme­ njeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020, str. 1).

(5) Občina Bohinj pred dodelitvijo sredstev od prijavitelja pridobi pisno izjavo: - o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejel na podlagi Uredbe 1407/2013/ EU ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; - o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške; - o tem ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 1407/2013/EU; - s seznamom vsek podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje, v smislu druge­ ga odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013; - da z dodeljenim zneskom pomoči ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih.

(6) Občina Bohinj bo prijavitelju izdala odločbo: - da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU in - o višini zneska pomoči de minimis.

(7) Šteje se, da je pomoč dejansko dodeljena z izvršljivostjo odločbe.

(8) Občina Bohinj hrani evidence o pomoči de minimis deset let od datuma dode­ litve pomoči.

5. člen (sofinanciranje začetnih investicij) (1) Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno koncesijo za žičniške naprave oziroma ima vloženo vlogo za pridobitev koncesije oziro­

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 6

ma upravljavec zimskega centra, ki pred investicijo v zadnjih treh letih ni izvajal dejav­ nosti zimskega centra.

(2) Za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in opre­ ma, nakup zemljišč). Stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost upravljanja žičnic oziroma zimskega centra.

(3) Sofinanciranje začetnih investicij gradnje se sofinancira le v primeru, da je grad­ nja izvedena skladno z veljavnimi predpisi, zanjo morajo biti pridobljena vsa ustrezna dovoljenja.

(4) Sofinanciranje investicij in opreme do največ 70 % neto stroškov (DDV ni pred­ met sofinanciranja).

(5) Dodatni pogoji se določijo v javnem razpisu.

6. člen (sofinanciranje investicij v razširjanje in razvoj) (1) Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 14 dni v obdobju od 15. decembra preteklega kole­ darskega leta do 15. aprila tekočega koledarskega leta oz. upravljavec zimskega centra, ki je v zadnjih treh letih izvajal to dejavnost najmanj 6 mesecev.

(2) Za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in opre­ ma, nakup zemljišč). Stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost upravljanja žičnic oziroma zimskega centra.

(3) Sofinanciranje začetnih investicij gradnje se sofinancira le v primeru, da je grad­ nja izvedena skladno z veljavnimi predpisi, zanjo morajo biti pridobljena vsa ustrezna dovoljenja.

(4) Sofinanciranje investicij in opreme do največ 70 % neto stroškov (DDV ni pred­ met sofinanciranja).

(5) Dodatni pogoji se določijo v javnem razpisu.

Bohinj, 2. julij 2021

darskega leta do 15. aprila tekočega koledarskega leta oz. upravljavec zimskega centra, ki je v času od 1. 9. preteklega leta do prijave na javni razpis izvajal to dejavnost najmanj 3 mesece.

(2) Upravljavec ni upravičen do sofinanciranja, oziroma je upravičen do sorazmer­ nega dela za čas obratovanja, če žičniška naprava ni obratovala zaradi: - izrečene prepovedi obratovanja s strani inšpektorja, - odvzema dovoljenja za obratovanje, - neurejenih razmerij med lastniki zemljišča in upravljavcem, za katera ni podan pred­ log na podlagi 35. ali 36. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz (Uradni list RS, št. 126/06, 56/14, 33/14 in 200/20).

(3) V primerih višje sile ali izrednih razmer se pogoj glede zahtevanega minimalne­ ga števila dni obratovanja ne zahteva.

(4) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena upravljavec dokazuje s pisno izjavo.

(5) Dodatni pogoji se določijo v javnem razpisu.

KONČNA DOLOČBA 8. člen

(začetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bo­ hinj. Uporabljati se začne po pridobitvi mnenja o skladnosti z Uredbo Komisije (EU) št.

1407/2013, ki ga izda Ministrstvo za finance. Pravilnik je veljaven za čas veljavnosti Uredbe Komisije (EU). Številka: 007-10/2021 Bohinjska Bistrica, dne 24. junij 2021 Jože Sodja župan Občine Bohinj

7. člen (sofinanciranje vzdrževanja in obratovanja zimskega centra) (1) Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 14 dni v obdobju od 15. decembra preteklega kole­

13

Ob koncu šolskega leta

Mojca Rozman, ravnateljica OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Naporno leto je za nami. »Koronačasi« so močno zaznamovali delo v šoli in vrtcu. Že od jeseni dalje je bilo potrebno mnogo prilagajanja razmeram, ki so zahtevale posebno organizacijo dela, stalno pripravljenost in vsakodnevno sledenje epidemiološkim razmeram in s tem povezanim ukrepom. Šola na daljavo je postala za nekaj mesecev skorajda že utečena realnost. V primerjavi s prvim zaprtjem šol marca 2020 smo k delu na daljavo jeseni pristopili bolje pripravljeni, kar se je močno poznalo pri samem delu. Kljub posebnim razmeram nam je uspelo zaključiti šolsko leto. Marsikaterih vsebin nismo izpeljali na način, kot smo si želeli, smo pa zato poiskali druge metode in oblike dela, ki so bile za učence prav tako zanimive. Vsi si želimo, da bi se vrnili »v stare tire«, čeprav vemo, da verjetno ne bo več, kot je bilo. Kalimo se v situacijah, ki niso najbolj optimalne. Tu se izkaže naša iznajdljivost in iskanje novih možnosti in načinov. Vsi smo se v tem času naučili marsikaj novega. Razmere, ki so nam letos krojile življenje v šoli in doma, so nam pokazale, da kljub vsej tehnologiji, ki nam lahko olajša delo, potrebujemo drug drugega, potrebujemo oseben stik. Ne bom pozabila občutka, ko so se v šolo začeli vračati prvi učenci. Toliko iskrenega veselja je bilo čutiti ob ponovnem snidenju – tako s strani učencev kot učiteljev. Zato upam, da bomo v prihodnje še bolj znali ceniti medsebojno povezanost in občutek za človeka in skupnost.

Med seboj bodo zagotovo povezani ostali tudi letošnji devetošolci. Z valeto, ki je v prisotnosti staršev potekala na šolskem vrtu, so zaključili osnovno šolanje in stopili na novo pot.

ml adina in izobr a že vanje

Iva Krkoč, Aljaž Repinc in Erazem Markič so učenci, ki so bili pri svojem delu zelo uspešni vseh devet let. Župan Jože Sodja jim je na slavnostnem kosilu, s katerim so jih velikodušno počastili v restavraciji Triglav, podelil priznanje Občine Bohinj – »Županovo petico«.

Foto: Mojca Rozman

14

ml adina in izobr a že vanje Utrinki dogodkov letošnjega šolskega leta: Dosežki učencev OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v šolskem letu 2020/2021 (mentorji tekmovanj, Mojca Medja in Marta Volf Trojer).

Letošnje šolsko leto je bilo zelo posebno. Pouk se je preselil na splet, na prireditvah smo se srečevali virtualno, tekmovanja so se zgostila v spomladanskih mesecih. Skupaj z učenci in starši smo letos pripravili dve spletni prireditvi: za novo leto in ob občinskem kulturnem praz­niku. Vsi skupaj smo se uspešno spoprijeli s projektom Trajnostna mobilnost, za katerim je stalo veliko učiteljev in je bilo izvedenih veliko različnih aktivnosti. Učenci so se udeleževali različnih tekmovanj in projektov. Veseli smo, da jih je bilo kar nekaj, ki so letos sodelovali prvič. Kljub spremenjenim pogojem in nekaterim omejitvam, so pridobili veliko priznanj in nagrad.

Vsem udeležencem, njihovim mentorjem in nagrajencem iskreno čestitamo!

TEKMOVANJA

CANKARJEVO TEKMOVANJE (SLOVENŠČINA)

Na Cankarjevem tekmovanju je, pod mentorstvom učiteljic razredne stopnje, ki poučujejo slovenski jezik, tekmovalo kar 23 drugošolcev in 21 tretješolcev. Vsi so prejeli priznanje za sodelovanje. V četrtem razredu so bronasto Cankarjevo priznanje prejeli Matija Rožič, Ela Klešnik, Eva Habjan, Sara Langus in Nik Koren, v petem pa Naomi Sodja, Ana Rožič, Alja Čuden, Daša Gumzej in Matevž Pekovec.

V šestem razredu so bili bronasti Sara Koren, Ela Markelj, Eva Colja Obiako, Neža Habjan in Ahac Medja, v sedmem Alina Svoljšak, Brina Markelj in Zala Medja, v osmem Neža Potočnik in v devetem Šilc, Ajda Sodja ter Iva Krkoč. Na državno tekmovanje sta se uvrstili Neža Potočnik in Iva Krkoč, ki je tam dosegla tudi srebrno Cankarjevo priznanje.

Mentorstvo na predmetni stopnji sta prevzeli Marija Helena Logar in Anita Zupanc.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA TUJEGA JEZIKA ANGLEŠČINE 8.RAZRED

Osmošolce je na tekmovanje iz znanja angleščine pripravljala učiteljica Ana Marija Sodja. Šolsko tekmovanje je bilo sestavljeno iz slovnice, besedišča in uporabe jezika, državno pa je poleg zgoraj omenjenega vsebovalo še pisni sestavek.

Ker so se učenci in učenke v letošnjem šolskem letu veliko šolali na daljavo, se je tudi to tekmovanje izvedlo preko spleta. Na šolski ravni so se tekmovanja udeležili Aleks Glišović, Neža Korošec, Leja Odar, Matija Repinc in Monika Rozman iz 8. a ter Katja Cvetek, Hana Langus, Tevž Marič, Matevž Andrej Markun ter Neža Zupan iz 8. b razreda.

Aleks, Matija, Monika, Katja in Matevž so dosegli bronasto priznanje, Aleks, Matija, Katja in Matevž pa so se uvrstili tudi na državno tekmovanje, kjer sta Aleks in Matija dosegla srebrno, Katja pa zlato priznanje.

Vsem skupaj čestitamo za izvrsten dosežek!

ŠOLSKO TEKMOVANJE ZA 9. RAZRED V ZNANJU ANGLEŠČINE

Tekmovanje je potekalo 29. 3. na matični šoli.

Na tekmovanje je učenke pripravljala mentorica Nataša Stare. Tekmovale so tri učenke iz 9.a in 9. b razreda. To so bile Tara Horvat, Julija Kusterle in Iva Krkoč.

Pri tekmovanju je potrebno pokazati veliko znanja angleščine, predvsem v bralnem in pisnem razumevanju. Učenke so se odrezale odlično, in sicer od 50 točk sta jih Tara in Julija dosegli 45 (90 %), Iva pa je dosegla 48 (96 %). S tem se je tudi uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo 25. 5., letos, prav tako na matični šoli. En del nalog je Iva reševala online, preko računalnika. Zadnjo, pisno nalogo, pa je napisala in poslala preko računalnika v ocenjevanje. Njeno reševanje nalog je bilo tako uspešno, da je na državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje.

TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA

22. aprila je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike – evropski matematični kenguru. Učence so pripravljale učiteljice, ki poučujejo matematiko na razredni stopnji ter mentorice na predmetni stopnji

Marjeta Dobravec, Andrejka Kramar in Monika Zupanc. Tekmovalo je 181 učencev od prvega do devetega razreda. V vsakem razredu je tretjina najbolje uvrščenih dosegla bronasto priznanje.

DRŽAVNO TEKMOVANJE je potekalo 15. 4. 2021. Tekmovali so: Ana Rožič iz petega razreda, Adam Žerovec in Anja Režek iz sedmega razreda in Katja Cvetek iz osmega razreda. Zelo uspešno so reševali zahtevne matematične naloge. Vsi so dosegli srebrno Vegovo priznanje.

Priznanje na šolskem tekmovanju so prejeli:

• 1. razred: Dora Odar, Nika Žvan, Anastazija Korošec, Rožle Pretnar, Vid Ostović. Andrej Arh, Ajda Sodja, Ema Cvetek, Hana Smukavec, Matija Smukavec, Gaber Sodja, Jaš Žvan • 2. razred: Tjaš Horvat, Ivana Rožič, Ruj Osenjak, Tjaša Remic, Štefan Sodja, Matej Franjić, Nik Čelik, Julija Ravnik, Alex Ribarič, Matija Zupanc, Leon Vončina, Mija Čufer, Ema Golobič, Ajda Korošec, Žan Kovačič, Urša Logar, Helena Rozman, Izak Sodja, Urban Tement, Taisia Titova, Lara Vovk, Tom Zupan, Ožbej Žvan • 3. razred: Lenart Markič, Niki Jensterle, Liam Medja, Nace Rožič, Jaka Ravnik, Neža Ravnik, Brina Sodja, Gaber Sodja Voršič, Patricija Repinc, Karlina Dobravec, Nemanja Lazarević, Anže Kovačič, Anja Sodja, Izak Sodja, Nika Tancar • 4. razred: Nik Koren, Matevž Smukavec, Ožbej Vid Sodja, Matija Rožič, Eva Habjan, Žana Rijavec • Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju so dosegli: • 5. razred: Ana Rožič, Lucija Cvetek, Manca Cesar, Jakob Hodnik, Anže Medja • 6. razred: Voranc Markič, Ana Mikelj, Ahac Medja, Eva Colja Obiako, Andrej Komar, Matija Stanovnik, Neža Habjan • 7. razred: Anja Režek, Adam Žerovec, Matej Kalita, Julija Jeklar • 8. razred: Katja Cvetek, Aleks Glišović • 9. razred: Iva Krkoč, Julija Kusterle

TEKMOVANJE V RAZVEDRILNI MATEMATIKI

V letošnjem šolskem letu je prvič na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje v razvedrilni matematiki. Učenci so se ukvarjali s poliedri, labirinti na mrežah poliedrov, morali so logično sklepati ob različnih številskih nalogah. Mentorice smo bile: Marjeta Dobravec, Andrejka Kramar in Monika Zupanc. Bronasto priznanje so dosegli: • iz 6. razreda: Ahac Medja, Neža Habjan, Ela Markelj, Gaber Jurkovič in Nino Anton Sodja, • iz 7. razreda: Julija Jeklar, Anja Režek, Adam Žerovc, Lara Arh in Zala Medja, • iz 8. razreda: Katja Cvetek, Bor Klešnik, Jon Osenjak in Leja Odar, • iz 9. razreda: Iva Krkoč in Karmen Mlakar.

Julija Jeklar je na šolskem tekmovanju zbrala dovolj točk in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je dosegla srebrno priznanje.

TEKMOVANJE IZ LOGIKE

Tekmovanje je potekalo iz znanja logike in lingvistike pod mentorstvom Marjete Dobravec.

Na naši šoli so tekmovali učenci sedmega, osmega in devetega raz­ reda.

Tekmovalo je 13 sedmošolcev, 8 osmošolcev in 8 devetošolcev. Bronasto priznanje so osvojili: Lara Arh, Vita Žnidar, Matej Kalita in Katja Smukavec iz sedmega, Uršula Dobravec, Neža Zupan in Matevž Andrej Markun iz osmega ter Iva Krkoč, Karmen Mlakar in Erazem Markič iz devetega razreda.

24. marca 2021 je potekalo državno tekmovanje iz znanja logike za učence.

Na državnem tekmovanju sta tekmovali: Lara Arh in Iva Krkoč.

TEKMOVANJE IZ FIZIKE

Na šolskem tekmovanju, ki je potekalo 15. 4. 2021, so se osmošolci in devetošolci preizkusili v reševanju nalog iz fizike. Bronasto Stefanovo priznanje so dosegli: Katja Cvetek in Aleks Glišović iz osmega razreda in Erazem Markič iz devetega razreda. Na državnem tekmovanju, ki je bilo 8. 5. 2021, je Katja Cvetek dosegla Srebrno Stefanovo priznanje v znanju fizike. Učence sta na tekmovanje pripravljala učitelja fizike: Marjeta Dobravec in Anže Krek.

TEKMOVANJA IZ ZNANJA RAČUNALNIŠTVA

V letošnjem šolskem letu so naši učenci, pod mentorstvom učiteljice

15 Andrejke Kramar, prvič sodelovalni na dveh računalniških tekmovanjih.

Prvo tekmovanje je bilo mednarodno tekmovanje iz računalniškega mišljenja BOBER. Namen tekmovanja je povečati zanimanje učencev za računalništvo, jim pokazati, da računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, urejanje besedil ter gledanje filmov in poslušanje glasbe. Računalnik je vir zanimivih logičnih problemov in z njimi se je letos spopadlo petnajst naši učencev. S pomočjo tekmovalnih vprašanj so se preizkusili v algoritmičnem razmišljanju, logičnem sklepanju ter s tem razvijalo svoje spretnosti reševanja problemov. Najbolj spretni med njimi so osvojili bronasto priznanje. Ti učenci so bili: Eva Habjan, Adam Vončina, Eva Colja Obiako, Neža Habjan, Sara Koren, Andrej Matevž Markun, Matija Repinc in Simon Zupanc. Državnega tekmovanja v letošnjem šolskem letu, zaradi situacije v kateri smo bili večji del šolskega leta, ni bilo.

Drugo računalniško tekmovanje na katerem je odlično sodeloval sedmošolec Jure Zakrajšek pa je bilo tekmovanje v izobraževalnih videoposnetkih. Cilj tekmovanja je spodbuditi produkcijo izobraževalnih vsebin na osnovnih šolah in na ta način omogočiti in povečati dostopnost do uporabnih video vsebin. Jure je posnel videoposnetek z naslovom Varni na spletu ter na državnem tekmovanju osvojil 2. mesto.

TEKMOVANJA S PODROČJA NARAVOSLOVJA IN BIOLOGIJE

V mesecu marcu in aprilu smo na šoli izvedli tri tekmovanja s področja naravoslovja in biologije. Učence je na tekmovanje pripravljala učiteljica biologije in naravoslovja Barbara Vevar.

9. marca smo imeli šolsko Proteusovo tekmovanje iz znanja biologije. Letos so učenke 8. in 9. razreda preučevale glive. Tekmovanja so se udeležile štiri učenke, Iva Krkoč pa je dosegla na tekmovanju bronasto priznanje ter si priborila mesto na državnem tekmovanju. Letos smo ga 16. aprila izpeljali kar na šoli. Iva se je odlično odrezala in osvojila 11 mesto v državi in zlato priznanje za Proteusovo tekmovanje. Že jeseni so se Iva Krkoč, Karmen Mlakar in Jera Stanovnik iz 9. razreda odločile, da bi rade raziskovale. Zanimalo jih je, kako vplivajo različne barvne folije na rast rastlin. Izdelale so raziskovalno nalogo, ki so jo 15. aprila preko ZOOM-a v okviru tekmovanja Mladih raziskovalcev predstavile ocenjevalni komisiji. S svojo raziskovalno nalogo so osvojile zlato regijsko priznanje in si tako priborile uvrstitev na državno tekmovanje. 14. junija pa je ocenjevalna komisija državnega srečanja sporočila, da so dekleta osvojila bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev.

Kako narediti kis kar v domači kuhinji, barvila iz kamenčkov in trdnejši most iz papirja pa so letos ugotavljale učenke in učenci 6. in 7. razreda, ki so se prijavili na naravoslovno tekmovanje Kresnička.

Tekmovanja se je udeležilo 9 učenk in učencev in kar 4 so osvojili bronasto priznanje. To so Jakob Čemažar iz 6. a, Bor Korošec iz 6. b, Alina Svoljšak in Izabela Urh iz 7. a.

Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za vztrajnost pri delu, udeležbo na tekmovanju in osvojena priznanja.

DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU KEMIJE

Šolskega tekmovanja, ki je bilo 11. marca, se je udeležilo 6 osmošolcev in 3 devetošolke. Bronasto priznanje je prejela Katja Cvetek.

Prvouvrščeni Katja Cvetek iz 8. b razreda in Hana Štendlar iz 9. b razreda sta se 13. maja udeležili državnega tekmovanja, na katerem je Katja dosegla tretji rezultat v državi in s tem zlato Preglovo priznanje.

TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI

Šolskega tekmovanja, ki je bilo oktobra, se je udeležilo 19 učencev osmega in devetega razreda.

Dobitniki bronastega priznanja so: Iva Krkoč in Ajda Sodja iz 9. b, Jera Stanovnik iz 9. a, Katja Cvetek in Neža Zupan iz 8. b ter Matija Repinc iz 8.a razreda.

Državnega tekmovanja so se udeležili najboljši trije učenci. To so bili: Iva, Katja in Matija. Kljub temu, da so dosegli od 65 % do 75 % vseh točk, to ni bilo dovolj za srebrno ali zlato priznanje.

Na obe tekmovanji, iz kemije in sladkorne bolezni, je učence priprav­ ljala mentorica Urška Beznik.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE

Letošnja tema je sodelujoče ponesla nazaj v čas železne dobe. Tema tekmovanja je bila OD ŽELEZNE DOBE DO PRIHODA RIMLJANOV NA

ml adina in izobr a že vanje NAŠA TLA. Sprva je bilo predvideno, da bo tekmovanje tristopenjsko, zaradi nastale situacije glede epidemije, pa je bilo dvostopenjsko, s tem, da so tekmovanje prestavili na spomladanski čas. Kljub temu, da so tekmovanje iz leta v leto zahtevnejša, pa imamo na naši šoli še nekaj ljubiteljev zgodovine. Šolskega tekmovanja so se tako udeležile štiri učenke. Na tekmovanje so se pripravljale pod vodstvom mentorice Lucije Markelj Jensko. Iva Krkoč in Nina Topolovec Fajfarič pa sta na šolskem tekmovanju dosegli bronasto priznanje. Iva Krkoč se je uvrstila tudi na državno tekmovanje, kjer je dosegla odlično srebrno priznanje. Čestitke obema tekmovalkama za lepe dosežke z željo, da bi vama bila zgodovina učiteljica življenja tudi v prihodnje.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE

Naslov letošnjega tekmovanja je bil »Prehrana v geografski perspektivi.« Učenci so se izkazali v poznavanju literature in splošnem znanju geografije. Spoznavali so, kako je samooskrba s hrano odvisna od ravnanja s prstmi, prilagajanja na podnebne spremembe ter kakšne so razlike v kulinarični tradiciji Slovenije, Amazonskega pragozda, arktičnih območij ter prostranstvih Afrike in Azije.

Na šolskem tekmovanju v marcu je sodelovalo 12 tekmovalcev, pod vodstvom mentorice Nataše Mrak. Štirje so osvojili BRONASTA priznanja: to so Matej Kalita, Eneja Svoljšak, Brina Markelj in Alina Svoljšak.

Na državno tekmovanje v aprilu sta se uvrstila dva tekmovalca: Matej Kalita iz 7. b je dosegel zlato, Eneja Svoljšak iz 7. a pa srebrno priznanje.

Pohvala vsem tekmovalcem za udeležbo in ves trud, ki so ga vložili v priprave, dobitnikom priznanj pa čestitke.

TEKMOVANJA IZ TEHNIŠKIH ZNANJ

TEKMOVANJE V KONSTRUKTORSTVU IN TEHNOLOGIJAH OBDELAV

Tekmovanje v konstruktorstvu in tahnologijah obdelav, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Mentorja Anže Krek in Monika Zupanc sta učence pripravljala na tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav. V petek, 30. maja je v Kranju potekalo regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih šol. Učenci so tekmovali v različnih kategorijah, sestavljali so z lego kockami, izdelovali izdelek iz papirja, lesa, umetnih mas in kovin. Učenci so odlično zastopali našo šolo in usvojili kar nekaj zelo dobrih uvrstitev. Bronasto priznanje so prejeli: • iz 6. razreda Neža Habjan, Nikolaj Ogrin, Matej Sodja in Matija Stanovnik, • iz 7. razreda Julija Jeklar, Amadej Erlah, Gregor Gašperin in Gašper Sodja, • iz 8. razreda Uršula Dobravec , • iz 9. razreda Erazem Markič.

Z odličnimi izdelki so se na državno tekmovanje, ki je bilo 5. junija v Mariboru, uvrstili Neža Habjan, Nikolaj Ogrin, Uršula Dobravec in Erazem Markič, kjer so Nikolaj, Uršula in Erazem usvojili še srebrna priznanja.

OSTALA TEKMOVANJA

TEKMOVANJE VESELA ŠOLA

Vesela šola je izobraževalni projekt. Na naši šoli ga vodita mentorici Martina Medja in Nataša Stare. Njegov namen je širjenje splošnega znanja. Učenci v Veseli šoli spoznavajo raznovrstne teme. Na šolskem

16

ml adina in izobr a že vanje tekmovanju je letos tekmovalo 19 učencev od 4. do 9. razreda. Bronasto priznanje so dobili Matija Rožič in Nik Koren iz 4. r., Sara Koren in Ahac Medja iz 6. r., Anja Režek iz 7. r. ter Nina Topolovec Fajfarič iz 9. r. Trije učenci so se uvrstili tudi na državno tekmovanje, kjer so dosegli odlične rezultate. Nik Koren iz 4.a prejel srebrno priznanje, Matija Rožič iz 4.a in Ahac Medja iz 6.b pa sta prejela zlato priznanje. Čestitke vsem tekmovalcem za lepe rezultate. Se vidimo v Veseli šoli naslednje leto!

Rožič, Žanej Ogrin, Nika Rink, Manca Ravnik, iz 5.b razreda: Lovro Ceklin, Nika Korošec in Lucija Cvetek. Učence sta pripravljali mentorici Marinka Soklič in Martina Mašić Sabalić.

LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE LJUBEZENSKO PISMO MED MLADIMI

Na 9. natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji so sodelovali tudi učenci naše šole: Julija Jeklar in Alina Svoljšak iz 7. razreda, Neža Potočnik iz 8. razreda in Iva Krkoč iz 9. razreda. Učenci zadnje triade so na letošnjem natečaju pisali pisma na temo ljubezen do svobode. Strokovno komisijo je z izvirnim in vsebinsko bogatim ljubezenskim pismom svobodi navdušila sedmošolka Alina Svoljšak, ki je osvojila 2. mesto med 93 sodelujočimi učenci iz celotne Slovenije. Mentorici Marija Helena Logar in Urša Rožič vsem učenkam čestitava za sodelovanje, še posebno Alini za izjemen dosežek!

PROJEKTI MALE SIVE CELICE 2020/2021

Za letošnje tekmovanje Male sive celice sta se prijavili dve ekipi tekmovalcev, pod mentorstvom učiteljice Nataše Stare. Še preden sta nastali ekipi, je potekal predizbor predizbora. Učencev iz 7. razredov je bilo prijavljenih pet, sodelujeta pa lahko le dva.

Pisni predizbor je letošnje leto, izjemoma potekal na matični šoli in, sicer 15. septembra. Vsaka ekipa je bila v svojem razredu. Tekmovalne naloge so reševali preko računalnika.

Obe ekipi sta bili zelo v redu. Rezultat je bil izenačen (26 in 25 točk), toda za obe ekipi je bilo premalo zbranih točk, da bi se uvrstile na ustni del predtekmovanja na OŠ Naklo.

Za letošnje leto je tako tekmovanje za našo šolo zaključeno. To pa ne pomeni, da učenci ne razmišljajo že o naslednjem. Za ekipi v naslednjem letu ne bo potrebnih veliko sprememb.

Hvala obema ekipama sodelujočih, 1. ekipa Matej Kalita, Tia Prešeren in Jera Stanovnik, v 2. ekipi pa so bile Alina Svoljšak, Neža Potočnik in Iva Krkoč.

SODELOVANJE NA RAZPISU VARNO NA KOLESU

Učenci petih razredov, ki so se v letošnjem letu pripravljali na kolesarski izpit, so sodelovali na razpisu Varno na kolesu. Učence je, tako kot vsako leto, na varno vožnjo pripravljala mentorica Monika Zupanc.

Analizirali so nevarne točke v svojem kraju, predstavljali pozitivne primere kolesarjenja v svoji občini in na ustvarjalen način razmišljali o različnih prometnih situacijah. S sodelovanjem v projektu že deveto leto spodbujamo učence k aktivnemu preživljanju prostega časa in varni udeležbi v prometu.

ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA PROJEKTA ERASMUS+ SPODBUJANJE BRANJA KNJIG NA DALJAVO

Projekt Spodbujanje branja knjig (Enhancing Book Reading) se v tem šolskem letu izteka. Načrtovano je bilo srečanje v živo na Poljskem. To pa smo ob koncu šolskega leta – od 7. do 9. junija 2021 – izpeljali na daljavo. Sodelovali so učenci sedmih razredov, ki so te dni imeli kulturne dni, pridružili so se jim še nekateri učenci devetih in osmih razredov, ki so se mobilnosti že udeležili ali pa bi se je, če bi ta lahko potekala v živo.

V ospredju so bili tokrat življenjepisi pisateljev. Tako so prvi dan učenci vseh partnerskih šol pripravili življenjepis literarnega ustvarjalca. Naši učenci so se odločili za Primoža Suhodolčana, saj ga mladi zelo radi berejo, pa tudi zaradi okrogle obletnice bralne značke (60 let), saj je Primož sin Leopolda Suhodolčana – pobudnika gibanja Bralne značke. Pričeli so tudi ustvarjati film in plakat, kjer so strnili vtise dogajanja skozi celotni projekt. Drugi dan je bil namenjen spoznavanju Poljske.

Znanje so učenci izkazali v kvizu, ki je potekal ob koncu dneva. Zadnji dan so si ogledali filme in plakate, ki so nastali v vseh partnerskih šolah, ter glasovali za najboljše. Plakate si lahko ogledate na priloženih fotografijah. Več o srečanju bomo videli v t. i. novičniku, ki bo izšel ob koncu meseca, učenci, ki so vpisani v portal eTwinning, pa tudi tam. Čeprav na daljavo, je bilo slovo kar čustveno doživeto. Ostaja pa želja, da bi branje ostalo priljubljena dejavnost – predvsem branje knjig, ne le to, kar beremo prek računalnikov. Projekt je vodila mentorica Urška Repinc.

Erasmus+, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja Kolesarski izpit, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

NATEČAJI

LIKOVNI NATEČAJ ZAVODA ZA GOZDOVE

Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Bled, je organizirala že 27. likovni natečaj ob Tednu gozdov. Povabilu k sodelovanju se je prijavilo 6 osnovnih šol. Nagrajeni učenci naše šole iz 5. a so bili: Ana

E-TWINNING

V celoletnem projektu smo sodelovale osnovne šole iz Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Naši učenci so sodelovali pod mentorstvom Nataše Mrak. Naslov letošnjega projekta je bil Earth, Our Home/Zemlja, naš dom. Našo šolo so zastopali učenci izbirnega predmeta astronomija, ki so skozi projekt spoznavali lepote našega planeta, možnosti za življenje na njem in pomembnosti varovanja okolja ter ozaveščanja ljudi o skrbi za naš skupni dom. Učenci so posneli številne fotografije Zemlje (s pomočjo Nasinega programa Sally Ride EarthKAM) ter fotografi-

17

ml adina in izobr a že vanje

je narave v svojem domačem okolju. V varnem okolju Twinspace so ustvarili zbirke fotografij in spletno razstavo ter komunicirali v angleškem jeziku, spoznavali pa tudi značilnosti drugih slovanskih jezikov.

V treh video srečanjih so obeležili različne dneve, povezane z mednarodnim obeleževanjem pomena Zemlje (dan voda, dan gozdov, dan Zemlje, dan oceanov ...), se seznanili z njihovo vsebino in pripravili program za video srečanja. Ustvarili so slogane, s katerimi opozarjajo na pomen varovanja Zemlje, iskali rešitve za ohranjanje okolja ter pluse in minuse posameznih predlogov, reševali kvize v narodno mešanih ekipah ter še veliko drugega. Zaključek projekta je bil v juniju ob mednarodnem dnevu varstva okolja.

RIBŠTETA – SODELOVANJE V PROJEKTU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Pri projektu Turizmu pomaga lastna glava je bila letošnja tema Moj kraj, moj »Chef«. Skupaj z vodjo projekta Evo Vavroš in ostalimi mentorji smo izoblikovali in naredili turistični spominek ter jed ribšteta, t. i. ribja pašteta, ki je narejena iz lokalnih sestavin.

V turistični nalogi smo predstavili pomen rib na zdravje, ribištvo in ribogojstvo nekoč in danes v Bohinju, izoblikovanje in trženje proizvoda ter pravljico Jezernikova vrša povezali z ribšteto. Z nalogo in spletno tržnico smo si prislužili zlato Ribšteta, priznanje. foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

ZELIŠČA V KULINARIKI – POVEZOVANJE TEMATIKE Z MFAC

Aromatična zelišča običajno uporabljamo v kulinariki kot začimbe.

S svojimi aromami izboljšujejo ali pa spreminjajo okus hrane. Zelišča imajo uporabne učinkovine v različnih rastlinskih delih. Na vrtu največkrat gojimo tista zelišča, ki imajo učinkovine v listih, steblih in cvetovih, izjemoma tudi tiste, ki jih imajo v semenih in koreninah.

V zeliščni vrt najpogosteje posadimo dišeča in aromatična zelišča, ki jih uporabljamo v kuhinji. Vonj zelišč je različno močan, sestavljen pa je iz različnih kemičnih snovi. Zelišča lahko neprestano oddajajo aromatične snovi in takšna zavohamo na razdaljo. Druga zelišča pa aromatične snovi sprostijo ob dotiku. Pomembno je, da jih znamo uporabiti pri različnih jedeh in tako izboljšati okus, videz in zdravilne učinkovine v hrani.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

V letošnjem šolskem letu smo bili deležni dveh tradicionalnih slovenskih zajtrkov. Prvega so si učenci pripravili sami, ker smo bili ob Dnevu slovenske hrane doma, drugega pa smo zaužili v šoli v petek, 11. junija. Postrežen je bil kruh, ki ga je spekla domačinka Marija Žvan in je bil pečen v krušni peči, namazali smo bohinjsko maslo iz Sirarne v Srednji vasi, pili bohinjsko ekološko mleko iz kmetije Pr, Tonejc, jabolka smo dobili iz nam najbližjega sadovnjaka v Resju. V vrtcu smo na kruh namazali bohinjski med čebelarja Antona, v šoli pa smo zaradi lažje delitve, strogih ukrepov NIJZ in zaradi pomankanja medu v Bohinju, razdelili medenke, v kateri se je skrival slovenski med.

V tem letu smo izvedli številne dejavnosti, s pomočjo katerih smo učencem približali pomen čebel, lokalne samooskrbe in trajnostnega načina življenja. To je tudi način, da povezujemo delo lokalnih in slovenskih pridelovalcev in predelovalcev z našimi učenci.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem bohinjskim kmetom in čebelarjem, s katerimi že vrsto let zgledno sodelujemo, hkrati pa vabim vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati s šolo, da se nam s svojo ponudbo izdelkov javijo na naslov urska.beznik@osbohinj.si .

Letošnji 15. Mednarodni festival alpskega cvetja je potekal v živo, kot tudi v digitalni dimenziji. Rdeča nit festivala je bila: »Za vsako bolezen rož’ca raste«.

Na naši šoli ga je vodila mentorica Pavlina Zorman. Učenci so v šoli spoznavali pomen zdravilnih rastlin v prehrani, jih nabirali v naravi, na zeliščnem vrtu in nekatere uporabili pri praktičnem delu pri pouku gospodinjstva.

Jedi z zelišči nosijo dediščino naših prednikov, učijo nas prihodnosti, širijo znanje, navdušujejo mlade z inovativnostjo in izboljšujejo zdravje. V Bohinju najdemo v naravi številna zelišča od pomladi do jeseni.

Učenci 6. razreda so uporabili zelišča pri pripravi rižote : drobnjak, česen, peteršilj, bazilika, materina dušica, divji luk, smrdljivka, regrat, kopriva, rman, marjetica, kadulja...

Uporabili smo kar 17 različnih sestavin za pripravo okusne rižote, seveda vsakega v majhni količini in tako dobili zaokrožen okus jedi.

Tradicionalni slovenski zajtrk, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

NOČ KNJIGE 2021

Različne rižote z zelišči, foto: Pavlina Zorman

V letošnjem šolskem letu je Finžgarjevo bralno značko – S knjigo v svet osvojilo okrog 200 učencev šole. Po navadi se z mladimi bralci knjig pridružimo vseslovenskemu bralnemu dogodku Noč knjige 23. aprila, letos pa smo se zaradi epidemije odločili, da šolski dogodek prestavimo na mesec junij. Prireditev smo izpeljali v dveh delih – za učence od 1. do 5. razreda 9. junija, za učence od 6. do 9. razreda pa 10. junija. Ker letos praznujemo 30. obletnico samostojne Slovenije, smo dejavnosti na Noči knjige povezali s temo literatura in izročilo.

Na matični šoli v Bohinjski Bistrici so učenci prve triade izdelovali knjižne kazalke, sošolcem so predstavili svojo najljubšo knjigo, brali so ljudske pravljice in poustvarjali na njihovo vsebino ter prebrali bohinjsko pripovedko o zmaju Govicu in iz das mase izdelali zmaja. Četrtošolci so prebirali šaljive ljudske zgodbe, nato so svojo domišljijo upodobili s pasteli ter si izdelali vsak po dve štampiljki, večer pa so zaključili z masažo ob prijetni glasbi. Petošolci so raziskovali bohinjske reke in besedne igre, ki so značilne za Bohinj. Zapisovali so jih z redis peresi in jih

18

ml adina in izobr a že vanje zapečatili s čisto pravim pečatnim voskom. Prebirali so tudi bohinjske pripovedke in si izdelali okrasne lončke za pisala.

'Knjigoljubci' od 6. do 9. razreda so prav tako preživeli zanimiv večer, povezan s knjigo. Na delavnici »Tipam knjigo« so spoznavali brajico, kako berejo slepi in slabovidni ter predstavili pripovedko o Zlatorogu z lutkami, izdelanimi iz različnih materialov. Posamezne prizore so slikali in oblikovali v kratek animiran film. Na delavnici »Šivam s knjigo« so si iz filca sešili obesek za ključe, pri izbiri motivov pa jim je bila v pomoč knjiga s slovenskimi ornamenti in vezeninami. Na delavnici »Okušam knjigo« so učenci iz različnih jedilnih sestavin oblikovali posebno knjigo, pogrinjek pa so okrasili s citati na temo branja. Na delavnici »Tiskam knjigo« pa so se mladi bralci podali v čas Primoža Trubarja in s pomočjo štampiljk tiskali njegove znamenite besede.

Tudi na podružnični šoli v Srednji vasi so učenci, ki so med šolskim letom zavzeto brali, za nagrado večer preživeli v šoli. Učiteljice so za začetek učencem prebrale pravljice, nato pa so se v branju preizkusili še učenci sami. Učenci prvega razreda so v nadaljevanju večera poustvarjali pravljico z dramatizacijo, učenci drugega razreda pa so oblikovali likovne izdelke in se igrali različne športne igre. Tretješolci so se spoznavali z »rapom« in pisali svoje pesmi in rime, četrtošolci pa so brali in se preizkusili v ustvarjanju knjižnih kazalk.

Letošnja Noč knjige je bila zaradi raznolikih in zanimivih dejavnosti za učence prijetna in zabavna. Mentorice, sodelujoče učiteljice projekta Radi beremo, pod vodstvom Marije Helene Logar, še enkrat čestitamo vsem, ki so med šolskim letom pridno brali. V naslednjem šolskem letu pa k branju knjig (tudi za bralno značko) vabimo še ostale učence.

ŠPORT

NAJ ŠPORTNA ŠOLA NA DALJAVO

Slišalo se bo zelo obrabljeno pa vendarle smo se sredi marca 2020 vsi, tako učitelji, kot tudi učenci in starši, znašli v nepoznani situaciji.

Novih izzivov ni manjkalo. Hitro smo se morali navaditi in znajti v novem načinu poučevanja in učenja – na daljavo. Učenje športa prenesti iz telovadnice na splet in obenem poskrbeti, da bodo učenci motivirani za športne aktivnosti, je bil za nas, učitelje športa, še poseben izziv.

V to kislo jabolko smo takrat zagrizli Nejc Pogačnik, Maja Velički in Eva Pušnik.

Zato smo še posebej veseli zlatega priznanja za “Najbolj športno šolo – šport in šola na daljavo pomladi 2020”, ki nam ga je podelil Zavod za šport Republike Slovenije Planica.

S tem priznanjem se lahko pohvali samo še 18 drugih osnovnih šol po Sloveniji, od tega štiri z Gorenjske.

Priznanje pomeni potrditev, da smo učenje športa na daljavo zastavili in izvedli dobro, ter da so učenci od 1. do 9. razreda izbirali med različnimi zanimivimi vsebinami, kjer je vsak lahko našel nekaj zase.

Nenazadnje nam je prišlo na uho, da so skupaj z učenci vadili tudi njihovi starši in sorojenci, kar nas še posebej veseli.

Navkljub prejeti nagradi pa si vsi želimo, da se način šolanja na daljavo ne bo več ponovil in se bomo lahko nemoteno gibali in potili v šolskih telovadnicah in zunanjih igriščih.

Noč knjige, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Komna, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Noč knjige, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Priprava na valeto, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

ml adina in izobr a že vanje , kultur a

19

Glasbeno poletje Bohinj

Umetniški vodja festivala Roman Leskovic

Foto: arhiv Ditke

Obisk pri risih, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Spoštovani ljubitelji glasbe in dolgoletni zvesti obiskovalci Glasbenega poletja v Bohinju.

Po petindvajsetih letih od prvega koncerta Bohinjskega poletnega glasbenega festivala v idilični in izredno akustični cerkvici svetega Martina v bohinjski Srednji vasi sem tudi letos pripravil že šestindvajseti festival klasične glasbene umetnosti kljub ne najboljši epidemiološki sliki. Ker še ne vemo, kako bo koronavirus poleti »počitnikoval« v Bohinjski dolini, sem se odločil, da pripravim samo tri koncerte, in sicer konec meseca julija in v začetku meseca avgusta, da ne bo treba odpovedovati koncertov. Rad bi namreč nadaljeval petindvajsetletno kontinuiteto z vrhunskimi glasbenimi umetniki in s koncerti klasične glasbe polepšal turistični utrip Bohinja. Želel sem pripraviti program, v katerem bo vsak obiskovalec koncerta našel drobec muzikalnega užitka za svojo glasbeno dušo. Kot nekaj zadnjih sezon, bo tudi letos uvodni koncert v soboto, 24. julija, v Kulturnem domu v Bohinjski Bis­trici. Nastopila bo kantavtorica in skladateljica Ditka, ki si je svojo prepoznavnost v slovenskem glasbenem prostoru ustvarila z uglasbitvami poezije priznanih slovenskih pesnikov, s svojo iskrenostjo in drugačnim avtorskim pristopom. Kot kontrast uvodnemu koncertu je drugi koncert festivala 29. julija komornega značaja. Povabil sem slovensko virtuozinjo na violončelu Vito Peterlin, ki trenutno deluje v Avstriji in ima družinske korenine v Bohinjski Bistrici. Na klavirju jo bo spremljal pianist Philipp Scheucher iz Nemčije. Pravi glasbeni sladkorček pa bo zaključni koncert 12. avgusta. Že dolgo sem želel, da bi poleg basbaritonista Marcosa Finka, ki je v zgodovini bohinjskega festivala že večkrat navdušil polno cerkvico svetega Martina, nastopila tudi njegova sestra, svetovno znana mezzosopranista Bernarda Fink Inzko. Bernarda je trenutno ena najbolj cenjenih in iskanih glasbenih umetnic na pevski glasbeni sceni. Končno se mi je v letošnji sezoni želja uresničila. Kljub številnim poletnim angažmajem je Bernarda našla večer za nastop v čudoviti bohinjski cerkvici. Moram priznati, da se že izredno veselim vrhunskega glasbenega dogodka.

Naj na koncu velja samo še prijazno povabilo na koncerte Glasbenega poletja v Bohinju.

Program Glasbenega poletja Bohinj 2021

1. koncert Glasbenega poletja v Bohinju V soboto, 24. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici

Sadike, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

DITKA TRIO Ditka – akustična kitara, vokal Gorazd Čepin – klaviature, spremljevalni vokal Jan Lužnik – bas kitara, električna kitara, spremljevalni vokal Kantavtorica in skladateljica Ditka si je svojo prepoznavnost v slovenskem glasbenem prostoru ustvarila predvsem z uglasbitvami poezije priznanih slovenskih pesnikov, s svojo iskrenostjo in drugačnim avtorskim pristopom.

Vabljeni, da si privoščite večer za dušo. Nežna glasba, ki opeva dvojino, bližino in veliko občutkov lepega, naj vas popelje v svet, kjer so sanje večne.

20

kultur a 2. koncert Glasbenega poletja v Bohinju V četrtek, 29. julija, ob 20.30 v Cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju

Vita Peterlin – violončelo Philipp Scheucher – klavir Program: L. van Beethoven, F. Schubert, A. Dvořak, R. Schumann, M. Bruch, D. Popper Ko se združi iskreno prijateljstvo, virtuozno obvladovanje glasbenega instrumenta in strastna mladostna muzikalnost, se zgodi glasbeni dogodek, ki ga ne smete zamuditi.

3. koncert Glasbenega poletja v Bohinju V četrtek, 12. avgusta, ob 20.30 v Cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju

Bernarda Fink Inzko – mezzosopran Marcos Fink – basbariton Vladimir Mlinarič – klavir Program: F. Schubert, A. Falconieri, A. Piazzola, C. Guastavino, J. Ravnik, S. Premrl, J. Ipavec Skozi glasbeni večer bosta ob spremljavi klavirja ljubezen do samospeva delila z nami vrhunska pevska umetnika, ki gojita še prav posebno naklonjenost do slovenske besede. ・

voljo za odkup, tako da vabljeni, da na FB-strani Kamra projekt Bohinj pogledate nabor del ter ustvarjalce in njihovo avtorsko delo podprete.

Odziv na poziv je bil sicer večji kot končna količina objavljenih del, vendar ostala dela niso ustrezala zapisanim pogojem. (Za marsikoga je bil izziv večji format, vendar se nam je zdelo, da bi kopica malih del ostala manj opažena.) S tem ozirom bi si želela, da bi z omogočanjem takih in podobnih možnosti predstavitev umetniških in ostalih disciplin lahko v občini širili možnosti vključevanja skupnosti v procese interakcije, socializacije in opolnomočenja ter ustvarjanja boljših pogojev za vse.

Naj poudarim, da vsi predstavljeni avtorji izhajajo iz mlajše generacije, tako tudi izgovor nezainteresiranosti tu dokončno odpade.

Zahvalila bi se Katarini in Borutu iz PAC Sports, da podpirata nove, neklasične, drugačne ideje in vedno tudi pomagata pri izvedbi. In hvala Katarini Košnik, ki želi s svojim delom omogočati boljše pogoje za kulturo in umetnost v občini, hkrati pa mi nikar ne prenehajmo s stalnimi vzpodbudami in predlogi za več. ・

Našla sem ti fanta – novo delo Borisa Žagarja Katarina Košnik

Razstava bohinjskih ustvarjalcev vsem na očeh v Bohinjski Bistrici Urška Alič

Boris Žagar in Aleksander Čufar, foto: osebni arhiv Borisa Žagarja

Foto: Katarina Košnik

Že pred začetkom projekta Kamra, ki sem ga lani vodila v Bohinjski Bistrici, sva se s Katarino iz PAC Sports pogovarjali, da bi poskusili izkoristiti potencial velikih oken njihovega Hostla Pr' Budkovič. Zaradi nadaljnje situacije v preteklem letu se nama je spomladi zdelo pomembno, da poskušamo ponuditi neko obliko dogajanja, ki bi vključevala domačine, in k sodelovanju sva povabili tudi Občino. Skupaj smo sestavili poziv za nabor del, ki ni imel določene tematike, zaradi lokacije neposredno ob glavni cesti in omenjenih velikih oken pa je nosil slogan »Umetnost je povsod, naj bo tudi vsem na očeh«. Z odprtim pozivom smo želeli pokazati in dokazati, da se v Bohinju skriva ogromno ustvarjalnosti.

3. julija se razstava zaključuje in upam, da ste ob sprehodu skozi Bohinjsko Bistrico uspeli opaziti razstavljena dela. Njihovi avtorji so: Špela Jensterle, Bohinc je djau, Špela Sodja, Ana Krese, Urška Golob, Lea Vučko, Nena Šeša in Anita Bizjak. Za nekatere je bila to prva predstavitev, zato hvala za zaupanje in korajžo! Razstavljena dela so si med seboj zelo različna, kar kaže na to, da ima vsak avtor svoj neobremenjen, svoboden način ustvarjanja, način razmišljanja in dela. Dela kažejo na to, da sta kultura in umetnost ogromni polji interakcij, kombinacij in izražanja idej ter izkazujejo, da umetnost ni samo nekaj nežnega, barvitega, ampak nas kakšna dela tudi spodbodejo k razmisleku, ker so eksperimentalna, kritična, mogoče celo nelagodna. Vsa dela so na

Ambiciozna ženska, ki rada živi in ima vse polno načrtov v življenju, pri svojih štiridesetih ugotovi, da so se ji vse življenjske sanje sfižile.

Na lepem ji zmanjka zaleta. Ima občutek, da je obtičala, pa ne ve, zakaj se ji je moralo življenje tako grdo obrniti. Predvsem je razočarana nad moškimi. Ne le enkrat je bila prepričana, da je našla pravo ljubezen, pa se je vsakič znova izkazalo, da je živela v iluzijah. Vsi so jo samo izkoristili. V divjem gnevu nad njimi si reče: Dovolj jih imam! Itak ga ni, ki bi bil zame. K vragu z njimi!

Potem pa še (za polno mero): Pa kdo jih sploh potrebuje ...

O tej svoji odločitvi se je znala izraziti zelo slikovito: ugasnila sem se, je rekla.

Poskuša se prepričati, da res zmore biti sama. Ima kup prijateljic, ki imajo podobne slabe izkušnje, a ena med njimi je izjema, ker je vsem pred nosom našla pot iz osame in zdaj ve, kako se je tega treba lotiti.

Prvo pravilo se glasi: ne ciljati previsoko! Raje vzeti tisto, kar ti je na dosegu in iz tega poskušati kaj narediti.

Ko se ta prijateljica nekoč vrne iz Bohinja, pokliče po telefonu in se povabi na kavico. Pripravi se! Prihajam z veliko novico, reče.

Kaj bi to lahko bilo? Prijateljica ne ovinkari. »Ustreli« kar v čelo: Našla sem ti fanta.

Tako se zaplete, po mnenju nekaterih, ki jim je že uspelo dobiti knjigo v roke, pikantna zgodba o ljubezni, ki se je zgodila v Bohinju, avtorja Borisa Žagarja. Pisatelja, ki rad s temami ki jih izbira, malce dregne v občutljive točke bohinjske zgodovine in s svojimi deli povzroči, da se Bohinjci malo pogovarjamo, negodujemo, morda hvalimo ali pa si mislimo svoje, pa vseeno iz radovednosti preberemo.

kultur a , šport, z a konec

21 Z novim delom se je Boris Žagar malce odmaknil od 'nasilja' pretek­ lih knjig in se posvetil ljubezni. Ali vsaj 'treniranju' zanjo.

Zgodba je že desetletje ležala v predalu, preden je letos ugledala luč sveta. Kot je povedal, je bila sporna za tisto dekle, ki je bila navdih za glavno vlogo v knjigi. Da se je le opogumil in jo v branje ponudil širši javnosti, je razlog v malce zbadljivi pripombi, naj še kaj napiše o tremah, kjer se ne pobijajo in tudi v dobrem sodelovanju s Kulturnim društvom Bohinj, ki je knjigo tudi založilo.

Prav o tej krvavi strani zgodb njegovih preteklih del se je razgovoril, ko sva se nedavno pogovarjala ob izidu nove knjige. Od spominov iz mladosti, ko je v Bohinju preživljal svojo idilo in brezskrbne dni, do svoje profesionalne poti, ko se je kot kriminalist srečal s primeri pogrešanih v Bohinju in ob tem tudi s tisto bolj krvavo preteklostjo naše kotline. Prav ta preteklost ga je dovolj pretresla, da ga je spodbudila k pisanju. »Hočeš nočeš, te kaj zagrabi tako, kot je Bohinj s svojimi skritimi zgodbami mene,« je povedal.

No, motiv za pisanje tega dela je bil povsem druge narave. Skozi branje te ljubezenske zgodbe vas bodo spremljale tudi fotografije Alek­ sandra Čufarja, ki v svojem, skoraj malce mističnem stilu s podobo krepijo vsebino romana. ・

Lena Repinc najboljša mlada zimska športnica Evrope Katarina Košnik

stotkov talenta in 90 odstotkov trdega dela. Prav zato sem v zadnjih letih res trdo trenirala, se marsičemu tudi odpovedala, da sem lahko danes tu, kjer sem.« Pri svojih 18 letih je letos postala najuspešnejša atletinja IBU mladinskega svetovnega prvenstva z osvojenimi štirimi medaljami, od tega kar dvema zlatima, pred tem je uspešno tudi prvič nastopila na svetovnem biatlonskem prvenstvu na Pokljuki. »Biatlon mi je všeč, ker je zelo raznolik. Tudi skozi treninge ni samo tek na smučeh in streljanje, temveč tudi veliko drugih šport­nih aktivnosti, kolesarjenje, tek, pohodništvo, tudi turna smuka in plezanje,« o športu, ki mu posveča velik del svojega časa, pravi Lena.

Kot so še zapisali v sporočilu komisije, jo odlikuje iskren odnos in fair play, označili so jo za atletinjo z zelo svetlo prihodnostjo: »Biatlon je šport, kjer so potrebne potrpežljivost, vztrajnost, talent in želja po trdem delu. Kar je tudi tisto, kar odlikuje Leno Repinc.« Nagrado Evropskih olimpijskih komitejev Piotra Nurowskega za mlade atlete so uvedli leta 2011 v spomin članu Nurowskemu, nekdanjemu predsedniku Poljskega olimpijskega komiteja, ki je leto pred tem umrl v letalski nesreči. Letno podeljujejo nagrade mladim perspektivnim športnikom, ki so se v preteklem letu izkazali s športnimi rezultati in tudi sicer poštenim, športnim odnosom na športnem prizorišču in izven njega.

V celotni zgodovini podeljevanja te prestižne nagrade se je Lena Repinc pridružila do zdaj edinemu slovenskemu nagrajencu, Domnu Prevcu, ki je nagrado prejel leta 2013. ・

Junijska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Lažne prijave

V soboto, 26. 6. 2021 ob 21.17 so planinci na Uskovnici našli osebo, ki je ležala na tleh, posredovanje gorskih reševalcev GRS Bohinj ni bilo potrebno, saj je bila oseba vinjena.

Nesreče ljudi na in v vodi

V nedeljo, 13. 6. 2021 ob 11.19 je v Bohinjsko jezero strmoglavil jadralni padalec. Pripadniki Ekipe CZ za reševanje na vodi in iz vode Bohinj, gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled, potapljači Podvodne reševalne službe Bled in reševalci NMP Bohinj so poškodovanega padalca rešili iz vode, ga oskrbeli na kraju dogodka ter zavarovali kraj pristanka helikopterja Slovenske vojske. Helikopter ga je v spremstvu dežurne ekipe HNMP prepeljal v Splošno bolnišnico Jesenice.

V ponedeljek, 14. 6. 2021 ob 14.44 je v Bohinjsko jezero je strmo­ glavil jadralni padalec. Pripadniki Ekipe CZ za reševanje na vodi in iz vode Bohinj, gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled, potapljači Podvodne reševalne službe Bled in reševalci NMP Bohinj so poškodovanega padalca rešili iz vode in ga oskrbeli na kraju dogodka. Ekipa NMP Bled je poškodovanca odpeljala v Splošno bolnišnico Jesenice.

Nesreče v gorah Foto: arhiv družine Repinc

Na zasedanju Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) v Atenah je Lena Repinc dobila nagrado Piotra Nurowskega za najboljšo mlado športnico v zimskih športih Evrope, so sporočili z Olimpij­ skega komiteja Slovenije. Letos je bila biatlonka Repinčeva dva­ kratna mladinska svetovna prvakinja, premierno se je odlično odrezala tudi na svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki.

Leno Repinc, mlado slovensko biatlonko, prejemnico štirih medalj z mladinskega svetovnega prvenstva v letu 2021, so na zasedanju skupščine EOC izbrali v družbi petih finalistov. Poleg lepega priznanja za njene dosedanje športne uspehe in trdo delo, ki pomeni tudi močno vzpodbudo za delo vnaprej, Leni Repinc pripada tudi štipendija, ki ji bo v pomoč pri nadaljnjem razvoju športne kariere in izobraževanju.

Po mnenju komisije velja za eno najbolj talentiranih mladih biatlon zadnjega desetletja, sama zase pa, kot je povedala v svoji videopredstavitvi, da ni nikoli bila dobra v športih: »Ko sem bila mlajša, sem bila zelo slaba v športih in nikoli niti v sanjah ne bi mislila, da lahko prejmem tako nagrado.« Zaveda pa se, kot je še dodala, da je »uspeh le 10 od-

V soboto 5. 6. 2021, ob 17.52 je pod Rušnim vrhom, planinka zdrs­ nila po severnem pobočju približno 80 m in se poškodovala. Gorski reševalci GRS Bohinj, dežurna ekipa GRS z Brnika in posadka helikopterja LPE so poškodovanko na kraju oskrbeli in prepeljali v SB Jesenice.

V nedeljo 27. 6. 2021 ob 17.03 se je v ferati nad Bohinjskim jezerom zaplezala tuja planinka. Gorski reševalci GRS Bohinj so jo nepoškodovano s pomočjo vrvne tehnike rešili iz ferate in pospremili v dolino.

V ponedeljek 28. 6. 2021 ob 7.07 si je na planini Suha planinec poškodoval nogo. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa HNMP s helikopterjem Slovenske vojske so poškodovanega planinca oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico na Jesenice

Tehnična in druga pomoč

V četrtek 17. 6. 2021 ob 15.32 je med Planino Vodični vrh in Planino Zgornji Vogar na smreki pristala in obvisela nepoškodovana jadralna padalka. S tehničnim posegom so njo in padalo rešili z drevesa gorski reševalci GRS Bohinj.

V nedeljo 27. 6. 2021 ob 15:57 so na cesti Stara Fužina planina Blato gasilci PGD Stara Fužina nudili tehnično pomoč pri izvleki vozila na cestišče. ・

ogl a si 040/202 384

22

AKCIJA

ZA NOVE OGLAŠEVALCE V BOHINJSKIH NOVICAH

SAMO V AVGUSTU - 50 % IZID 6. 8., NAROČILA DO 30. 7.

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

POŠTA IN TRGOVINA TINKA

Stalna ponudba: -

poštne storitve oblačila od rojstva naprej igrače sveče pisarniški pripomočki

Tinka, Tina Žvan s.p.

Srednja vas v Bohinju 79 4267 Srednja vas v Bohinju

Delovni čas: PON 9-14 TOR 9-14,16-18 SRE 9-14,16-18 ČET 9-14, PET 9-14

23

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

12/02/15 08:04

Touran.

Odkrijte svobodo. Odkrijte prostoren družinski avto.

Prihranek do

3.000 EUR*

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

Kombinirana poraba goriva: 5,6-4,3 l/100 km. Emisije CO2: 148−132 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6.

Emisije NOX: 0,0503−0,0311 g/km. Število delcev: 0,00800−0,00015 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Prihranek vključuje popust na vozilo, ki se razlikuje glede na model vozila in BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 1000 EUR z DDV do katerega je leasingojemalec upravičen v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu / kreditu / operativnem leasingu pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo d.o.o. (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.) pod pogoji akcije VWBON_2021. Več na www.porscheleasing.si.

Ponudba velja do vključno 30.6.2021. Slika je simbolna.

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice

Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice Telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373, www.integral-avto.si VW_Oglas_Dealer_Freedom_TOURAN_137x198.indd 1

21/05/2021 09:10

24

ogl a si 040/202 384

Nudimo: • • •

Izposojo odra Izposojo dizelske košare Izposojo električne košare

Po ugodnih cena nudimo peskanje, varjenje, lakiranje, …

Možen nakup materiala: pločevine, profili, cevi, vijačni material, …

Pripravljeni smo pomagati različnimi družbeno koristnimi organizacijami, ki delujejo na območju bohinja ter v okolici.

Trenutno prodajamo stružnico za kovino, žago za kovino, magnetne vrtalke….