Bohinjske novice, julij 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 5. JULIJ 2019 ŠTEVILKA 7

Cesto skozi Bohinjsko Bistrico slavnostno predali namenu (na 3. strani)

4

7

AKTUALNO

TURIZEM

Promocijski dan umirjanja prometa Ukanc

Splavitev Triglavske rože

9

11

125 LET IZ NAŠIH KRAJEV OROŽNOVE KOČE Prva Orožnova koča

10 let Ceconijevega parka

16 MLADINA

Dosežki učencev osnovne šole v šolskem letu 2018/2019 Foto: Andraž Sodja

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

V ponedeljek, 24. 6., so vsi pevski zbori Bohinja skupaj z Godbo Bohinj pred Kulturnim domom Joža Ažmana organizirali in izvedli proslavo v čast rojst­ nemu dnevu naše domovine Slovenije. Zbrali smo se, da se spominjamo razglasitve neodvisnosti naše države, naših takratnih upanj in hrepenenj, naše enotne in močne volje vstopiti v boljši čas. Vendar pa samostojna država ni sama po sebi umevna; treba jo je spoštovati, jo negovati, hkrati pa skrbeti za sočloveka, ohranjati slovenski jezik in kulturo.

V zadnjih letih pa je vsa ta pozitivna sila hotenj in razvoja začela neusmiljeno pešati. Ljudje smo dobili občutek odtujenosti in pozabljenosti od lastne države. Vedno manj je medsebojnega dialoga in spoš­ tovanja, močno pa sta načeta strpnost in sodelovanje. Primanjkuje nam nacionalne zavesti, ponosa in odgovornosti. Tudi na tej proslavi sem pogrešal veliko obrazov, ki bi morali biti prisotni po svoji funkciji in delovanju. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem nastopajočim in njihovim vodst­ vom, povezovalcu Klemenu Langusu, posebna zahvala pa gre Franki Pavič Sodja za organizacijo.

Vsi, ki ste bili pri jezeru, ste lahko opazili novo pridobitev za Bohinj. V sredo, 26. 6., smo splavili prenovljeno ladjo Triglavska roža.

Povečana in polepšana bo vozila turiste in seveda nas Bohinjce po Bohinjskem jezeru, primerna pa je tudi za organizacijo raznih dogodkov (poroke).

V petek, 28. 6., nas je obiskala ministrica Alenka Bratušek in prerezala otvoritveni trak prenovljene ceste skozi Bohinjsko Bistrico. Po končanem odprtju je ministrica nadaljevala pot po Bohinju in si ogledala vsa cestna gradbišča.

Naj vam na koncu zaželim lepo poletje in obilo spoščenih užitkov.

S spoštovanjem!

župan Jože Sodja

6. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 20. junij 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 20. junija popoldan v sejni sobi Občine Bo­ hinj sestal na 6. redni seji Občinskega sveta. Svetnice in svetniki so se med drugim seznanili s pilotnim projektom Mobilni socialni servis, sprejeli Celostno prometno strategijo, razpravljali o razvo­ ju zimske turistične sezone in potrdili letošnje Občinske nagra­ jence, ki bodo svoja priznanja prejeli na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 26. avgusta. Poročila so na voljo v gradivu, objavljenem na spletni strani Občine Bohinj, kjer je na voljo tudi povezava na posnetek celotne seje. Nekaj točk povzemam v nada­ ljevanju.

Občinski svet v drugi obravnavi sprejel Celostno prometno strategijo Občine Bohinj

Občina Bohinj je v zadnjih letih že izvedla vrsto pozitivnih ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti in sprejela/pripravila številne

Rok za oddajo prispevkov v juliju

strokovne podlage npr. Mobilnostni načrt Bohinja v visoki turistični sezoni (PNZ, april 2018). Da bi z ustreznimi ukrepi dosegla kar najboljše rezultate, se je Občina Bohinj odločila za pripravo Celostne prometne strategije za Bohinj (CPS). Pri tem je sodelovala s strokovnjaki s področja prometa in javnostjo. V CPS si prizadevajo za trajnostni in bolj uravnotežen razvoj vseh oblik prometa. Vsem občanom želijo omogočiti primerno dostopnost do različnih oblik javnega prevoza. Z vlaganjem v ustrezno javno infrastrukturo bodo spodbujali uporabo trajnostnih oblik mobilnosti in povečali varnost šibkejših udeležencev v prometu. Pri oblikovanju in načrtovanju CPS so poudarjeni t. i. mehki ukrepi, ki brez gradnje in ob vključevanju prebivalcev prispevajo k spreminjanju njihovih navad in izboljšanju javnih prostorov.

Celostno prometno načrtovanje je nov pristop k načrtovanju prometa, ki temelji na najsodobnejših metodah načrtovanja z ustreznimi načeli vključevanja, sodelovanja in vrednotenja, katerih cilj je izpolniti potrebe po boljši kakovosti bivanja za današnje in prihodnje generacije.

Cilj strategije je določitev ukrepov trajnostne mobilnosti, kot so opredeljeni v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in akcijskega načrta za njihovo izvedbo. Na tej osnovi se bo Občina Bohinj lahko potegovala za razpoložljiva sredstva v okviru nadaljnjih razpisov.

Sprememba projektne dokumentacije za gradnjo vrtca v Bohinjski Bistrici

Zaradi neustreznih prostorov obstoječega vrtca in njegove lokacije so na Občini pričeli s pripravo prostorske presoje za nov vrtec v Bohinjski Bistrici, ki jo je v letu 2009 potrdil Občinski svet.

V skladu z določbami Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca so ugotovili, da obstoječa lokacija in prostori ne zagotavljajo ustreznih pogojev za izvedbo programov. Prav tako na prostorsko stisko opozarjajo v matični osnovni šoli.

Projekt za gradnjo vrtca se je začel izdelovati že v letu 2010 in v tem času so se urejale lokacijske zadeve, pokazale pa so se potrebe in tudi zakonske zahteve po spremembah prvotnega načrta. S predlaganimi spremembami bi s podkletitvijo dela površine (ki sedaj ni bila predvidena) v kletne prostore umestili šolsko zobno ambulanto in s tem razbremenili jedilnico. V mansardni prostor novega vrtca bi umestili pisarne in s tem razbremenili zbornico ter pridobili manjše prostore za izvedbo individualnega dela z učenci.

Za spremembo projekta na podlagi spremembe gradbene zakonodaje in spremembe prostorskih normativov je Občina sredstva že zagotovila v občinskem proračunu na proračunski postavki 3434 Gradnja vrtca Bohinjska Bistrica v višini 23.403,30 EUR. Za pripravo projekta, ki vključuje tudi delno podkletitev pa je bo potrebno zagotoviti še dodat­na sredstva v višini 35.868,00 EUR. Svetnice in svetniki so odločitev z spremembo projekta podprli.

Akcijski načrt »Zima v Bohinju«

Svetnice in svetniki so na seji prisluhnili predstavitvi predloga Akcijskega načrta: Zima v Bohinju, ki ga po naročilu Turizma Bohinj in turističnega gospodarstva pripravlja K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o..

Osnovni namen akcijskega načrta je dogovoriti ukrepe s katerimi bomo povrnili Bohinju prepoznavnost zimske smučarske destinacije.

Učinek ukrepov se mora pokazati skozi rast zimskih nočitev, izboljšanje poslovnih rezultatov turističnih in drugih ponudnikov, vzdržnost naložb v zimsko infrastrukturo in konkurenčnost celotne destinacije Bohinj v zimskem obdobju. Akcijski načrt predvideva dve smeri prihodnjega delovanja, in sicer: -- Smer 1: Razvoj obstoječe infrastrukture in ponudbe Bohinja kot zimskorekreacijskega središča, ki temelji na smučanju (alpsko, tek na smučeh ...) kot nosilnem produktu.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 19. julija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. avgusta 2019.

3

ak tualno

-- Smer 2: Prestrukturiranje zimske ponudbe Bohinja v smeri destinacije zimskih butičnih doživetij, ki temelji na nišnem produktu po­ imenovanem »5* zimski odklop v gorski naravi«.

Sprejem Akcijskega načrta »Zima v Bohinju« predstavlja osnovo za zagotovitev sredstev v proračunu Občine Bohinj in bo v prihodnje imelo neposredne finančne posledice na proračun Občine Bohinj. Vsakoletni občinski proračun bo predvidel sredstva, namenjena za izvajanje aktivnosti iz akcijskega načrta.

Akcijski načrt je v celoti na voljo v gradivu za sejo, objavljenem na spletni strani Občine Bohinj. V razpravi pa so svetnice in svetniki od pripravljavcev prejeli tudi pojasnila. Kot so pojasnili gre za živ dokument, ki se bo dopolnjeval tudi v prihodnje. Predstavlja pa osnovo, na podlagi katere bodo kasneje v okviru delovnih skupin Turizma Bohinj snovali konkretnejši projekti, o katerih bo v nadaljevanju seznanjen in o tem odločal tudi Občinski svet Občine Bohinj.

Vsekakor pa bo k razvoju zimske sezone v Bohinju tudi s finančnimi sredstvi moralo pristopiti tudi gospodarstvo. Občina je lahko tista, ki naredi prve korake, ki pa jim za uspeh mora jo slediti tudi v gospodarstvu.

Priznanja Občine Bohinj za leto 2019

Občinski svet je potrdil letošnje Občinske nagrajence, ki bodo priznanja in plakete prejeli na slavnostni seji in osrednji prireditvi ob občinskem prazniku 26. avgusta. Letos bo Občina Bohinj podelila dve priznanji in tri plakete. Priznanje za posebne dosežke bosta prejela Jure Sodja in Matija Markič. Plaketi bosta prejeli Odrasla folklorna skupina KD Bohinj in Planinsko društvo Bohinjska Bistrica ter plaketo za živ­ ljenjsko delo Valentin Zdravko Sodja iz Koprivnika. Podrobneje bomo nagrajence predstavili v Bohinjskih novicah avgusta. ・

Cesto skozi Bohinjsko Bistrico slavnostno predali namenu Katarina Košnik

Petstometrski odsek državne ceste skozi Bohinjsko Bistrico, z urejenimi napeljavami, pločniki, drevoredom in trgom je vreden okoli milijon evrov. Kot je ob tem povedala Bratuškova, se je ta projekt v Bohinju začel že pred njenim ministrovanjem. »Trenutno je v Bohinju v teku še vrsta pomembnih projektov, zato ob tem pozivam k potrpežljivosti, saj bo prišlo do oteženega prometa, a drugače se infrastrukture brez popolne zapore prometa ne da obnavljati.« »Ker boljša infrastruktura predstavlja tudi večjo varnost v prometu, je ta zame še toliko bolj pomembna. V to kategorijo spadajo tudi kolesarske povezave, ki so moja osebna prioriteta. Veliko namreč govorimo o trajnostni mobilnosti, a za to je potrebna infrastruktura,« je dejala Bratuškova in dodala, da se obetajo v Bohinju še dodatne investicije v dotrajano infrastrukturo, med drugim tudi za dotrajan most pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Tam bodo po pojasnilih namestnice direktorja direkcije za infrastrukturo Ljiljane Herga najverjetneje že v roku enega meseca zalili razpoke med konstrukcijo mosta in ograjo, saj je pogodba za nujna sanacijska dela že podpisana, za celovito sanacijo pa je že v pripravi projekt. »Da pa ne bo dvoma, most je varen za promet,« je še dodala namestnica direktorja Ljiljana Herga.

Na vprašanje, ali se Bohinju na račun Triglavskega narodnega parka obeta kaj več sredstev za infrastrukturne projekte, pa je Bratuškova zaključila: »Prepričana sem, da bomo pri pripravi proračuna morali upoštevati sklep državnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Ni razloga, da ministrstvo za okolje parkovnim občinam ne bi pomagalo tako, kot jim po zakonu gre. TNP je naš edini nacionalni park in dolžnost države je, da mu pomaga.« Premika pa se tudi pri težko pričakovani blejski obvoznici. Po besedah Alenke Bratušek so se s predstavniki blejske občine dogovorili, da bodo do konca leta pripravili študijo, kako bi projekt izgradnje južne blejske obvoznice lahko izpeljali po fazah. Za prvi del je večina zemljišč že pridobljenih, v teku je še nekaj postopkov razlastitev. ・

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru

Foto: Katarina Košnik

Minuli petek, 28. junija si je ministrica za infrastrukturo Alen­ ka Bratušek skupaj z namestnico direktorja RS za infrastrukturo Ljiljano Herga ogledala dela, ki se odvijajo na državnih cestah v Kranju, na Bledu in v Bohinju. Že pred obiskom Bohinja so se na Bledu s predstavniki blejske občine sestali v zvezi z blejsko obvo­ znico, v Bohinju so skupaj s podžupanjo Monik Ravnik in poslan­ cem v državnem zboru Francem Kramarjem najprej v Bohinjski Bistrici slavnostno prerezali trak in predali namenu na novo ure­ jen odsek ceste skozi naselje ter površine za pešce in avtobusno postajališče ob njem. Nato si je ogledala še gradbišča na cesti v Ribčevem Lazu, na cesti Bohinjsko jezero–Jereka in na cesti na Pokljuko, na katerih potekajo obnove. Ob otvoritvi so v krajšem kulturnem programu nastopili člani folklorne skupine Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, pogostitev so pripravile članice društva kmečkih žena in deklet Bohinja.

Spoštovani Bohinjke in Bohinjci. Tudi mesec, ki se je pravkar iztekel, je bil pester in z novicami iz parlamenta spodbuden tudi za Bohinj.

V petek 28. junija je bila v Bohinju slovesna otvoritev urejene ceste s površinami za pešce v Bohinjski Bistrici, ki ste se ga ob ogledu gradbišč na Gorenjskem udeležili tudi podpredsednica vlade RS in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek ter namestnica direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga. Investicija v Bohinjski Bistrica je bila ob trenutnih investicijah v Ribčevem Lazu, Stari Fužini in Bohinjski Češnjici ena od skupnih projektov Države in Občine. Tako je omenjene projekte sofinancirala država: v Bohinjski Bistrici v višini 651.444,25 evrov, v Ribčevem Lazu za ureditev ceste 1.058,708,50 evrov, za investicije v Bohinjski Češnjici 475.372,60 evrov, v Stari Fužini 860.414,08 evrov in za cesto Jereka – Koprivnik 300.000 evrov.

V preteklem mesecu smo pri usklajevanju za izplačilo denarja v okviru 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku, s pomočjo poslancev Danijela Krivca in Matjaža Nemca in sodelovanjem župana Bohinja in Bovca ministru za okolje in prostor predlagali izplačilo milijona in pol evrov v tem letu. S predlogom smo uspeli in iz tega naslova bo Občina Bohinj to leto prejela nekaj več kot 500.000 evrov, Bovec 400.000 evrov ostalo sorazmerno glede na območje v parku ostale parkovne Občine. Za naslednje leto pa smo tudi že predlagali, da bi za parkovne Občine namenili 5 milijonov evrov, na kar bom pozoren pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto.

Za konec vas še enkrat opomnim, da delujem tudi v poslanski pisarni. Pisarna deluje v prostorih KS Bohinjska Bistrica v stavbi Občine Bohinj. S svojim vprašanji in pobudami se lahko obrnete name po predhodni najavi v tajništvu Občine Bohinj, na tel. številki: 04 577 01 100. Že vnaprej se zahvaljujem za vsa vaša mnenja in pobude. ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 7. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Občina z julijem odpira sprejemno pisarno Občinska uprava Občine Bohinj

V okviru reorganizacije dela Občinske uprave Občine Bohinj bo z julijem v pritličju občinske stavbe v dotedanji sprejemni pisarni redarske službe začela delovati sprejemna pisarna Občinske uprave Občine Bohinj. Po že znani praksi uradnih institucij v Sloveniji boste tako imeli tudi na Občini Bohinj možnost, da osnovne stvari uredite v sprejemni pisarni. Tam bo mogoče urediti: -- plačila takse, nakup oziroma podaljšanje parkirne kartice, plačilo položnic za komunalne storitve, plačila kazni redarske službe, oddaje prijav na razpise in drugih vlog za Občino Bohinj. Poleg tega boste tam prejeli tudi osnovne in druge informacije v zvezi z delom uprave občine.

Vzporedno z odprtjem sprejemne pisarne se bo občinska uprava tudi strogo držala terminov uradnih ur. Župan in referenti občinske uprave bodo za sprejem občank in občanov na voljo izključno v času uradnih ur, ko se boste najprej najavili v sprejemni pisarni, od koder boste dobili dostop do prostorov občinske uprave. Izven termina urad­ nih ur bo dostop do upravnih prostorov onemogočen, dostopali bodo lahko le najavljeni in vnaprej dogovorjeni obiski.

Uradne ure: Ponedeljek: od 8. do 11. ure Sreda: od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure Petek: od 8. do 11. ure

Čeprav je pri uradnih institucijah to uveljavljen red, bo to za Občino Bohinj nekaj novega. S spremembo se želimo po eni strani približati občankam in občanom in olajšati poslovanje z Občino, ki ga boste po novem v velikem delu lahko opravili že v sprejemni pisarni. Po drugi strani pa omogočiti nemoteno delo referentov na občinski upravi in njihovo lažje prilagajanje urnika, tudi terenskega dela brez rednih motenj z nenapovedanimi obiski izven časa uradnih ur. ・

6. julij 2019 – promocijski dan umirjanja prometa/Ukanc 2019 Občinska uprava Občine Bohinj

Vabljeni, da 6. julija 2019 Ukanc v Bohinju izkusite brez osebnega vozila, da se naužijete tišine in da skupaj z organizatorji podprete sodobne trende, ki spodbujajo odgovoren, trajnosten in okolju prijazen obisk Triglavskega narodnega parka. Promocijski dan umirjanja poteka istočasno na dveh prometno zelo obremenjenih območjih Triglav­ skega narodnega parka, in sicer v Ukancu ter na Mangartski cesti. V primeru dežja bo promocijski dan 13. julija 2019.

Ladja Triglavska roža in ladja Zlatorog (bivša ladja Bohinj) bosta ta dan v vozili brezplačno. ・

20 izobraženih prostovoljcev v Mobilnem socialnem servisu Občinska uprava Občine Bohinj

V občini Bohinj se bo v obdobju petih let pilotno izvajal projekt Mobilni socialni servis. Inovativni projekt, ki bo združil programe na področju socialnega dela in združene v inovativne oblike storitev le te približal občanom in občankam. Za izvedbo projekta so pomembni trije dejavniki, od katerih je najbolj dragoceno področje prostovoljnega dela. S pomočjo prostovoljcev bo postavljena »mreža« po področju celotne občine. Delo prostovoljcev je že prevzelo 20 Bohinj in Bohinjcev, ki so uspešno prestali izobraževanje in na Občini Bohinj tudi prejeli potrdila.

Izobraževanje je vključevalo osnovno teorijo (socialno varstvo, zdrav­stvo, pravice do javnih sredstev, stanovanjske zadeve, pravno področ­je, nasilje, zlorabe, zasvojenosti, demenca, duševno zdravje, računalništvo, skrbništvo, osebna asistenca ...) in opis primerov iz prakse.

Foto: Katarina Košnik

S pomočjo prostovoljcev bomo v okviru projekta zaznavali problematiko na terenu. Do vsakega problema, s katerim se posameznik/ družina srečuje, se bomo opredelili in pripravili program pomoči. V reševanje bomo vključevali strokovnjake iz različnih ustanov, nevladnih organizacij, zasebnike in prostovoljce.

Mrežo prostovoljcev že sestavljajo poverjeniki različnih društev, kot so Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, Društvo Invalid Bohinj, KO RK, s katerimi že sedaj dobro sodelujemo. Tem se je z zaključkom izobraževanja konec maja pridružilo še 20 novih prostovoljcev. Večina jih je na Občini Bohinj, kjer jim je čestital tudi župan Jože Sodja, potrdila o opravljenem izobraževanju že prejela.

Več o načinih reševanja psihosocialne problematike boste lahko prebrali v naslednji številki Bohinjskih novic, ko bomo predstavili tudi področja našega dela in možnosti za vključitev v projekt. ・

Meritve hitrosti Povzela Katarina Košnik

V mesecu juliju bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki štirikrat izvajal meritve hitrosti. Po izvajanju meritev v sredo, 3. julija, sledijo še tri meritve, predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

nedelja, 14.

7. 2019

12.00– 20.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Laški Rovt – avtobusna postaja, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

četrtek, 18.

7. 2019

08.00– 16.00

Laški Rovt – avtobusna postaja, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti

petek, 26. 7.

2019

14.00– 22.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Laški Rovt – avtobusna postaja, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Dan policije v Bohinju Katarina Košnik

V Bohinjski Bistrici so se v četrtek, 13. julija, ob dnevu policije srečali gorenjski policisti, ki so počastili spomin na padle kolege v času osamosvojitvene vojne in podelili priznanja zaslužnim policistom. Slovenski policisti sicer svoj dan obeležujejo 27. junija, v spomin na dogodek pred 18-imi leti, ko so se spopadli z jugoslovansko ljudsko armado na

5

ak tualno

Foto: Katarina Košnik

mejnem prehodu Holmec. V osamosvojitveni vojni je padlo šest policistov, 14 pa je bilo hudo ranjenih.

Nagovorila jih je tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in jim čestitala ob prazniku policije. Ob tem je poudarila izzive, s katerimi se po njenem mnenju slovenska policija uspešno spopada. »Čeprav se pogosto srečujemo z izjemno zahtevnimi nalogami, jih vedno opravimo z odliko. To pomeni, da smo visoko profesionalna in dobro uigrana ekipa ljudi, ki delajo dobro, to pa občutijo konkretni posamezniki, za katere si želim, da bi izkušnje s policijo povezovali z občutkom varnosti, zaupanja in prijaznega človeškega odnosa. Rezultati kažejo izboljšanje rezultatov dela na področju preiskanosti kriminalitete, motenj javnega reda in miru, izzivi pa nas čakajo na področju prometa, kjer se je stanje letos poslabšalo. Morali se bomo še bolj boriti za sleherno življenje. Upravljanje schengenske meje in preprečevanje nedovoljenih migracij nam že leta jemljejo veliko energije, pri tem pa smo uspešni, kar nam priznava tudi tujina. Ne smemo pa pozabiti, da gre pri teh nalogah tako za humanitarni vidik kot zagotavljanje varnosti. Vem, da lahko policistkam in policistom stoodstotno zaupam, da boste za varnost v Sloveniji dali vse od sebe,« je povedala Bobnarjeva. »Smo stabilna, dobro organizirana, predvsem pa enotna in visoko motivirana policija. To je tisto, kar nas je držalo skupaj v težkih trenutkih, in teh skozi leta ni bilo malo – in to je sredstvo, s katerim premagujemo in bomo premagali tudi prihodnje izzive,« pa je poudaril direktor PU Kranj Boštjan Glavič. Prisotne sta sicer nagovorila še predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska Jože Ajdišek in bohinjski župan Jože Sodja.

Na slovesnosti so podelili tudi priznanja policistom in policistkam za posebne zasluge. Zlati ščit policije so prejeli policisti Željko Urgl, Milan Pivk, Miran Oštir in Sergej Kovačevič. Podelili so še 27 srebrnih ščitov in 19 bronastih. Poseben bronasti znak policije za sodelovanje sta prejela Kontrola zračnega prometa Slovenije in Denis Porčić – Chorchyp. Priznanja združenja Sever so prejeli Mirko Kunšič, Damjana Božič Močnik in Valentin Klemenčič, podelili pa so tudi priznanja Kluba upokojenih policistov Maks Perc Kranj. ・

Kakovost voda nas kliče k dogovornemu turizmu Agencija Republike Slovenije za okolje

Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Triglavskega narodnega parka ter Turizma Bled in Turizma Bohinj so 6. junija v Stari Fužini predstavili ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter stanje kopalnih voda in vpliv naraščajočega množičnega turizma na okolje in kakovost življenja. Predstavili pa so tudi, kako se soočajo z izzivi, ki jih prinaša množični turizem, in priporočila za trajnostno obnašanje turistov.

Pritiski na Bohinjsko in Blejsko jezero

Ob obalah Blejskega in Bohinjskega jezera, ki sta v Sloveniji edini večji naravni jezeri z uradno določenimi kopalnimi območji, obisk turis­tov raste. Zlasti v obdobju poletnih vročinskih valov je vsa obala – tudi izven kopalnih območij – na obeh jezerih preobremenjena.

Ekološko stanje na podlagi stanja vodnih rastlin in vodnih živali, ki živijo v priobalnem območju, se je v Blejskem jezeru po skokovitem porastu turizma v letu 2016 poslabšalo iz dobrega v zmerno kakovost­ ni razred.

Analize mikroorganizmov, ki so indikatorji hidromorfoloških sprememb, kažejo na območju Fužinarskega zaliva, ki je kopalno območje ob Bohinjskem jezeru, resen vpliv na kakovost voda.

Priobalno območje je življenjski prostor specifične združbe rastlin in živali, ki prestreza snovi, ki se spirajo v jezersko kotanjo. Dobro ohranjen priobalni pas je pomemben dejavnik, ki preprečuje »cvetenje«.

Pri vstopu v vodo kopalci mehansko poškodujejo mikrohabitate, ki so pomembni za preživetje in dobro delovanje priobalne združbe rastlin in živali, zato priporočamo, da se ljudje izogibajo kopanju izven območij kopalnih voda in ne uničujejo vodnih in obvodnih rastlin, ki s svojim koreninskim sistemom ščitijo jezero.

Kopalci lahko vplivajo tudi na kemijsko stanje jezer z vnosom substanc, ki so prisotne v nekaterih UV-filtrih zaščitnih sredstev za sončenje. Analize vsebnosti etilheksil metoksicinamata, ki je hormonski motilec, so pokazale, da je koncentracija v času kopalne sezone v Blejskem jezeru < 1µg/L. Kopalci s svojimi izločki v jezero vnašajo tudi hranila, ki spodbujajo razrast planktonskih alg in cianobkterij. Ocenjujemo, da je doprinos kopalcev v Blejsko jezero od 25 do 30 kg fosforja na leto, kar je 5 % skupne obremenitve jezera s fosforjem.

Odgovorno ravnanje ob jezerih pomeni, da: -- Odpadkov ne odvržemo v jezero. So neestetski, z vključitvijo v prehranjevalno verigo pa postanejo nevarni za okolje in ljudi.

-- Ne opravljamo svojih potreb v vodi. Urin lahko poleg hranil, dušika in fosforja vsebuje tudi bakterije, ki kontaminirajo vodo.

-- Izbiramo kakovostna sredstva za sončenje – z mineralnimi, ne s kemijskimi UV-filtri. Slednja vsebujejo hranila.

-- Ne krmimo vodnih ptic. Povečana populacije z izločki občutneje onesnažuje vodo. Poleg hranil so v iztrebkih lahko prisotni tudi paraziti, ki pri človeku izzovejo alergično reakcijo, jezersko srbečico.

-- Ob jezero sodi le športni ribolov, ki ne vključuje privabljanja s posebnimi vabami »bojliji« tako kot krapolov. Te vabe večajo vsebnosti hranil, ki vplivajo na razgradne in prehrambne procese v jezeru.

Kopalne vode

V poletnem času se številne lokacije ob rekah, jezerih in morju spremenijo v priložnostna kopališča. Kopanje pa ni povsod varno, bodisi zaradi moči vode bodisi zaradi slabe kakovosti vode.

Kopanju so namenjene tako imenovane kopalne vode (KV) – to so odseki na jezerih, rekah in morju, navadno določeni tam, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo. V Evropi je teh lokacij več kot 21.000, največ jih imajo Italija, Francija, Španija, Slovenija 48. Smo med prvimi glede na številčnost KV na 10 km obalne linije oz. primerljivi z drugimi državami glede na število prebivalcev.

Vsako tradicionalno kopališče pa ni postalo kopalna voda, pač pa je država kopanju namenila mesta, kjer je bilo evidentirano zadostno število kopalcev (300/dan, vsaj trikrat v sezoni), kjer je bila ustrezna širina/dolžina brega, kjer ni izpustov komunalnih čistilnih naprav in kjer kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode.

Glede na upravljavski vidik ločimo pri nas dve kategoriji kopalnih voda – naravna kopališča in kopalna območja. Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Na teh kopališčih je običajno na voljo tudi gostinska ponudba, ponujajo se različni razvedrilni programi za otroke, animacije in druge aktivnosti v in ob vodi.

Teh kopališč je pri nas 18, in sicer 14 na morju, 3 na Blejskem jezeru in 1 na Šobčevem bajerju.

V naravnem okolju se kopamo v kopalnih območjih, teh je pri nas 30 – 5 na Soči, 1 na Idrijci, 1 na Nadiži, 10 na Kolpi, 2 na Krki, 2 na Blejskem jezeru, 2 na Bohinjskem jezeru. Tu ni reševalcev iz vode, pač pa se kopamo na lastno odgovornost, vodne površine niso omejene, zato se na morju smemo oddaljiti od obale do 150 metrov, na jezerih do 100 metrov in na rekah do 30 metrov. Da se kopamo v kopalnem območju, kjer se nadzoruje kakovost vode, nas opozarja informacijska tabla, postavljena navadno na vstopu v območje.

Na vseh 48 kopalnih vodah ARSO redno spremlja kakovost vode med kopalno sezono, ki traja na morju od 1. 6. do 15. 9., na celini pa od 15. 6. do 31. 8. Prva analiza vode je opravljena pred kopalno sezono, nato pa se analize izvajajo vsake 14 dni. Poleg terenskih

6

ak tualno

Foto: Katarina Košnik

meritev vzorčevalci ocenijo stanje na terenu ter v laboratoriju analizirajo vodo na prisotnost bakterije E. Coli in intestinalnih enterokokov, ki so pokazatelji fekalnega onesnaženja, saj se nahajajo v prebavnem traktu toplokrvnih živali.

V površinske vode pridejo bakterije preko neurejene kanalizacije, iztokov KČN, ob prelivih preobremenjenega kanalizacijskega sistema ob močnem dežju, ob spiranju gnojenih površin v zaledju kopalnih voda, viri so tudi iztrebki živali, ptičev, na morju tudi turistična plovila. Te bakterije v vodnem okolju niso obstojne in se ne razmnožujejo, pod vplivom sončne svetlobe hitro razpadejo.

Glede na prisotnost bakterij se kopalne vode razvrstijo v razrede kakovosti na osnovi štiriletnega niza podatkov. Ti razredi so odlična KV, dobra, zadostna in slaba. Za kopanje je primerna voda, ki je vsaj zadostna, v slabi KV pa je treba kopanje prepovedati/odsvetovati in izvesti ukrepe za izboljšanje kakovosti. Kopalna voda odlične kakovosti pa lahko prejme tudi znak Modra zastava. Za informiranje javnosti o kakovosti KV se v vseh državah EU uporabljajo poenoteni simbolni znaki, kjer kopalec na znaku označuje kopalno vodo, zvezde nad simbolom pa označujejo ustrezno kakovost vode.

V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro kakovostjo kopalnih voda in z rednim izvajanjem monitoringa. Vse naše kopalne vode so že vrsto let redno pod nadzorom. V letu 2018 to ne velja za Češko, Slovaško, Švedsko, pa tudi Hrvaško.

Glede kakovosti že vrsto let ne beležimo slabih kopalnih voda. Tudi v letu 2018 vse kopalne vode ustrezajo zahtevam direktive, v Sloveniji je odličnih 87 % vseh KV, dobrih je 11 % in zadostnih 2 %. Glede na preteklo leto se je stanje izboljšalo tudi na Kolpi in Krki.

Slabe kopalne vode tako na celini kot na morju so v letu 2018 določali še v številnih državah EU, na primer v Italiji 89, v Franciji 54 in v Španiji 50.

Lahko se pohvalimo, da imamo vse kopalne vode (100 %) na morju odlične že vrsto let, kar nas uvršča v vrh držav EU. V letu 2018 nam sledita Ciper (99,1 %) in Malta (98, 9 %).

Visok delež odličnih kopalnih voda dosegamo tudi na celinskih vodah.

Podrobnejše stanje kopalnih voda po Evropi podaja poročilo Evropske komisije za leto 2018.

Dobro stanje naših kopalih voda na morju potrjujejo tudi prvi letošnji rezultati analiz vode s kopališč na morju, saj sta bakteriji minimalno prisotni na vseh lokacijah. Na celinskih začnemo vzorčiti sredi junija, podatki so objavljeni na spletni strani ARSO in na informacijskih tablah ob kopalnih vodah.

Novost letošnje sezone je prikazovalnik stanja kopalnih voda, prirejen tudi za mobilne telefone. Prikazovalnik je v beta verziji. Uporabniki ga lahko s svojimi predlogi še izboljšajo.

Triglavski narodni park

Ohranjenost in lepota naravnega okolja sta vrednoti, ki privabita veliko število obiskovalcev. Zato se moramo zavestno odločiti za odgovorno obnašanje v tem okolju, saj ga lahko z množičnim obiskom uničimo. V Triglavskem narodnem parku, kjer se posebej zavedajo enkratnosti in neponovljivosti tega okolja, pomagajo k večji odgovornosti z naslednjimi navodili: -- Pridite peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom. V primeru, da ste z avtom, ga pustite na označenih parkiriščih.

-- Hodite po označenih poteh in bodite tihi obiskovalci. Živali vam bodo hvaležne.

-- Spoštujte življenjski prostor rastlin in živali. Občudujte jih tako, da s svojo prisotnostjo ne boste motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene, kot je vaša.

-- Jasne noči, posute z zvezdami, doživljajte na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov. Taborjenje in bivakiranje zunaj za to določenih mest ni dovoljeno.

-- Pse vodite na vrvici.

-- Bodite nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašate in iz njega ničesar ne odnašate. Ničesar, kar ni shranjeno v vas samih ali na spominski kartici.

Tudi visokogorska jezera so zelo občutljivi in ranljivi življenjski pros­ tori zaradi majhnosti, slabše pretočnosti ter nizkih temperatur pozimi, sprememb vodostaja in visokih temperatur poleti. V njih živijo različne vrste alg, mikroskopski rakci in ličinke žuželk. Več kot pol leta so pokrita z ledom.

Vsa visokogorska jezera ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, kjer kopanje ni dovoljeno in se obravnava kot prekršek. V poletni sezoni bo na območju Dvojnega jezera potekal poostren naravovarstveni nadzor, ki ga bodo poleg poklicnih naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka izvajali še prostovoljni nadzorniki. Poleg ozaveščanja o prepovedi kopanja v visokogorskih jezerih bo okrepljen naravovarstveni nadzor, namenjen tudi preprečevanju drugih pogostih kršitev, kot sta nedovoljeno kampiranje in kurjenje ognja.

Znan je primer, ko so obiskovalci prinesli ribe v visokogorska jezera in porušili njihovo naravno ravnotežje. Javni zavod Triglavski narodni park bo izvedel odstranjevanje jezerske zlatovčice in pisanca. Izlov rib bo izveden tudi v jezeru na Planini pri Jezeru.

Pri planinski koči pri Dvojnem jezeru bodo optimizirali delovanje obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo. ・

Podjetnosti se lahko naučimo že v osnovni šoli

Hermina Biščević, koordinator projekta Podjetniški krožki

Slika s podjetniškega izleta – kamp Perun Lipce, foto: arhiv Ragorja

Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske in Občini Bohinj se zavedamo, da bo prav podjetnost, ustvarjalnost in inovativnost v prihodnosti ključnega pomena. Zato se trudimo spodbujati podjetnost že v osnovnih šolah z vključitvijo učencev v podjetniške krožke. V okviru podjetniškega krožka so učenci iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica spoznali pojem podjetništva, se lotili skupinskega reševanja problemov, uporabljali so različne tehnike ustvarjanja idej, se seznanili s temeljnimi elementi poslovnega modela, izvedli poslovno idejo in napisali mini poslovni načrt. Svoje podjetje so poimenovali Bohinjc', d. o. o., ki izdeluje izdelke z bohinjsko identiteto. Ti izdelki so: lesena sestavljanka z bohinjskimi škrati, nakit naših prednikov in koledar za leto 2019, ki nosi naslov Sledi čopiča bohinjskih avtorjev. Izvajanje krožka pod mentorstvom ge. Vesne Arh so zaključili z razstavo izdelkov v KD Joža Ažmana Bohinjska Bistrica.

Podjetniške krožke, ki jih izvajamo kar na osmih šolah na področ­ ju Zgornje Gorenjske, smo zaključili s skupnim podjetniškim izletom.

Obis­kali smo podjetje Ocean tec, d. o. o., kjer smo si ogledali proizvod­

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7 njo jadrnic in čolnov, ter kamp Perun Lipce. Še posebej se zahvaljujemo Tomažu Mesariču in Branetu Pircu za sprejem in predstavitev podjetij. S podjetniškimi krožki bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj z delom na tem področju pomagamo pri dvigovanju samoza­vesti otrok, dosegamo visoko motiviranost otrok in ne nazadnje otrokom pomagamo tudi pri odločitvi o poklicni izbiri.

Projekt sofinancira Občina Bohinj. ・

Naziv ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe prejela Janez Bizjak in Klemen Langus Javni zavod Triglavski narodni park

rica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič in vodja enote za okolje in prostor na Posoškem razvojnem centru Miro Kristan pa sta predstavila trajnostne prakse iz Zgornjega Posočja v povezavi s soodvisnostjo in odgovornostjo do oziroma okolja.

Evropski teden trajnostnega razvoja je vseevropska pobuda za spodbujanje in prepoznavanje dejavnosti, projektov in dogodkov, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Letošnji Evropski teden trajnostnega raz­ voja, ki poteka od 30. maja do 5. junija, je namenjen tudi ozaveščanju o Agendi 2030 – dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in prihodnje generacije. Ta dokument je 25. septembra 2015 sprejel vrh Organizacije združenih narodov (OZN) o trajnostnem raz­ voju. Agenda 2030 povezuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta s 17 cilji trajnostnega razvoja, ki jih bodo vse države skupaj skušale doseči do leta 2030. ・

Izšla je nova knjiga o rastlinskem bogastvu Bohinja Katarina Košnik

NOVO NEW

Foto: Marko Leban

Javni zavod Triglavski narodni park je v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja podelil prvi plaketi ambasador Bios­ fernega območja Julijske Alpe UNESCO MaB, ki sta jo za podporo programu MaB – Človek in biosfera prejela Janez Bizjak in Kle­ men Langus. Podelitev je potekala dne 30. maja 2019 v sklopu dogodka Narava – izziv vseživljenjskega učenja v sodelovanju Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije in Jav­ nega zavoda Triglavski narodni park v okviru projekta sodelova­ nja Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem – LAS Dolina Soče.

Biosferno območje Julijske Alpe se je v Unescov program Člo­ vek in biosfera (»Man and the Biosphere Programme« ali s kra­ tico MaB) kot prvo v Sloveniji vključilo leta 2003. Območje obsega deset občin: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica, upravljavec pa je Javni zavod Triglavski narodni park. Skupni cilj območja je vzpostaviti destinacijo, ki temelji na trajnostnem razvoju in vzdržuje ravnovesje med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot. Velik doprinos k podpori programa MaB – Človek in biosfera imata Janez Bizjak in Klemen Langus, zato sta na srečanju strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih, ki vključujejo programe trajnostnega razvoja, prejela plaketo ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe. Plaketo sta nagrajencema podelili predsednica nacionalnega odbora MaB – Človek in biosfera dr. Gordana Beltram z Ministrstva za okolje in prostor in Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.

Kot je zapisano v utemeljitvi za pridobitev naziva, je Janez Bizjak prejel plaketo za nesebično razdajanje znanja in vedenja vrhunskega poznavanja Alp in človeka v Alpah, dolgoletno delovanje na področju naravovarstva, etnologije, zgodovine in arheologije gorskega sveta, daljnosežne vizije zagotovitve naziva Biosferno območje Julijske Alpe v okviru Unescovega programa Človek in biosfera in spoštovanja narave in kulturne dediščine ter ohranjanja le-teh v najširšem smislu. Klemen Langus pa je bil za ambasadorja Biosfernega območja Julijske Alpe izbran zaradi vztrajnosti in trme na področju uvajanja trajnostnega raz­ voja na področju turizma, kmetijstva in mobilnosti v Bohinju, povezovanja deležnikov na področju razvoja trajnostnega turizma v Julijskih Alpah in prav tako zaradi spoštovanja narave in kulturne dediščine ter ohranjanja le-teh v najširšem smislu.

V razpravi o naravi in izzivih vseživljenjskega učenja so sodelovali dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Nevenka Bogataj in Anton Komat. Direkto-

Že 13. leto smo spomladi v Bohinju uživali v Mednarodnem festivalu alpskega cvetja, ki je s svojim programom in vsebino spodbudil številne projekte v Bohinju. Rastlinsko bogastvo Bohinja je letos ob festivalu v izdaji Turizma dobilo tudi svojo knjigo: Bohinj cveti.

V knjigi so avtorji besedil (Igor Dakskobler, Nada Praprotnik, Andrej Seliškar, Polona Strgar, Peter Strgar, Branko Dolinar, Branko Zupan z uvodnikom Marka Viduke) razkrili lepoto krhkega cvetličnega bogastva Bohinja in, kot je zapisal Viduka v uvodniku, »z znanstveno poglobljenim pogledom izkazali poklon bohinjskemu cvetličnemu bogastvu s svojim znanjem in poznavanjem, s spoštovanjem in ljubeznijo.« Fotografije so prispevali Peter Strgar, Igor Dakskobler in Ciril Mlinar.

Avtorji so vsebino razdelali pod naslovi: Vzgoja in šolanje bohinjskega cvetja, Travniki in travniške rastline v Bohinju, Divje orhideje v Bohinju, Bohinjska perunika, Alpska možina, Rastlinstvo Črne prsti in njena botanična pot, Triglavske cvetke in v zaključku Kazalo rastlinskih vrst.

Več informacij o knjigi vam lahko podajo pri izdajatelju na Turizmu Bohinj, knjiga pa je že na voljo tudi v turistično-informativnih centrih v Bohinju. ・

Splavitev Triglavske rože Lucija Rozman

Vabljeni v petek, 5. julija, ob 20. uri na pomol v Ribčevem Lazu na slavnostno splavitev prenovljene ladje Triglavska roža.

Zgodovina organiziranih prevozov po Bohinjskem jezeru sega v leto 1910, ko je začela obratovati prva redna linija. Z lesenim čolnom Bogomila so od Ribčevega Laza do Ukanca dvakrat dnevno prevažali ljudi od cerkve sv. Janeza do hotela Zlatorog in nazaj.

Javni prevoz po Bohinjskem jezeru se nadaljuje tudi več kot stoletje kasneje. Na jezeru bosta z začetkom julija redno pluli dve ladji, ki poleg ekološkega javnega prevoza preko jezera potnikom nudita zanimivo in

8

turizem in gospodars t vo

bodo zaigrali člani folklorne skupine KUD Triglav Srednja vas v Bohinju. Kot se za ohcet spodobi, bo poskrbljeno tudi z domačimi dobrotami. Pridružite se nam 27. 7. 2019 Pod skalco na že 64. Kmečki ohceti, kjer bomo skupaj z mladoporočencema pisali zgodovino.

Foto: Klemen Langus

poučno doživetje v družbi lokalnega vodiča ter prečudovite razglede na zrcalno jezersko gladino, razkošne zelene travnike in dvigajoče se okoliške vršace.

Na jezero se v popolnoma prenovljeni podobi vrača ladja Zlatorog, ki pa se bo sedaj imenovala Triglavska roža.

Za oblikovno zasnovo ladje je bilo porabljenega veliko časa, umetno ustvarjene objekte je namreč treba snovati previdno, da ne bi pretirano zasenčili bistva, čudovitega okolja, ki s svojimi naravnimi lepotami privablja obiskovalce od vsepovsod. Plovilo ne sme kvariti razgleda z obale s svojo vsiljivostjo, hkrati pa mora omogočiti potnikom, da uživajo v edinstvenih vedutah, ki se odpirajo s plovila.

Triglavska roža (bivša Zlatorog) ne bo hitra ladja, njene kvalitete so varnost, udobje in prijetno počutje. Dejavnost panoramskih ogledov in redne povezovalne linije bodo sedaj dopolnjevali tudi glasbeni in kulinarični dogodki ter poroke. ・

Foto: arhiv TD Bohinj

Razstava slik Albina Polajnarja

Albin Polajnar je bil rojen let 1924 v Bohinjski Bistrici in je od leta 1958 je deloval kot svobodni umetnik. Od prve samostojne razstave v Kranju, leta 1959, se je naš bohinjski slikar predstavil na številnih samostojnih razstavah doma in na tujem. Trenutno si lahko del njegovih izjemnih del ogledate v Info centru Bohinj na Ribčevem Lazu, slike pa so možne tudi za odkup. Več informacij: info@tdbohinj.si.

Pestro v poletje s Turističnim društvom Bohinj TD Bohinj

Večeri Pod lipo

Vse ljubitelje Večerov Pod lipo obveščamo, da je prvi letošnji večer že 8. 7. 2019 ob 20.30. Kot vsako leto se bomo trudili za prijeten program, za katerega si bodo prizadevali večinoma naši domači, lokalni kulturniki. TD Bohinj bo poskrbel za degustacije na dogodkih in upamo, da se pogosto vidimo tudi letos. Vaški večeri Pod lipo v Srednji vasi bodo še 15., 12., 29. 7. 2019.

Pozdrav Triglavu

Tudi letos se bodo v čast lanski 240. obletnici prvega pristopa na Triglav na Ribčevem Lazu pod spomenikom štirih srčnih mož odvijale že poznane kratke prireditve Pozdrav Triglavu. Prireditve bodo vsako soboto zvečer v juliju (in avgustu). Vsak teden bodo nastopali različni izvajalci, večinoma domači pevski zbori, pri moderiranju pa bodo letos sodelovali tudi učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja. Prireditve bodo ob 20. uri, vrhunec prireditve pa bo vsakokrat ob 20.40, ko bo trobentač zaigral pesem Triglav, moj dom. Prvi Pozdrav Triglavu v juliju bo 6. 7.

2019, sledili pa bodo še 13., 20. in 27. 7. 2019.

Vasovanje in Kmečka ohcet

Vabimo vas na Vasovanje, ki se bo 26. 6. 2019 ob 20. uri odvijalo v vaškem jedru Pod lipo v Srednji vasi. Vasovanje bo letos malo drugačno, prvo uro bomo namreč gostili spopad harmonik, kjer se bosta pomerila Miha Debevec in Dejan Kuser. Repertoar bo obsegal vse od domiselnih priredb popularne, klasične in etno glasbe z različnih koncev sveta, s posebnim poudarkom na virtuoznosti in interpretaciji. Sledila bo vesela igra, ki nas bo tako kot vsako leto navdušila z originalnim jezikom, plesom, smešnimi prigodami in osvajanjem na vasi, kot se je to dogajalo včasih.

Letošnja Kmečka ohcet bo zelo posebna, saj se bosta prav zares poročila Petruška in Boštjan. Kmečka ohcet bo kot vedno prikazovala polno starih običajev in navad, ob tem pa ne bo manjkalo dobre glasbe, ki jo bosta na svatbi izvajala narodnozabavni ansambel Svetlin, kasneje pa Daniels band. Kulturni del programa s plesi, dialogi in povorko

Foto: arhiv TD Bohinj

Animacija v kampu Danica in gostilni Danica

V juliju in avgustu smo za goste kampa in tudi za vse ostale pripravili zanimiv animacijski program. Tako v mesecu juliju vabimo na pohode z baklami, otroške delavnice z Rubi in Rudi ter interpretativne arheološke delavnice. V mesecu avgustu pa vabimo na pohode z baklami,

Foto: arhiv TD Bohinj

9

turizem in gospodars t vo , 125 le t orožnove ko če

otroške delavnice z Rubi in Rudi, interpretativne arheološke delavnice, hata jogo, vodene meditacije in predstavitev sirarstva. Ob večerih pa vabimo v gostilno Danica na slovenski večer in stojnice ter glasbene večere pred bar Allo Allo. Vse aktualne dogodke lahko spremljate na FB Camp Danica Bohinj in na FB Gostilna Danica.

Rent e-car in prevozi starostnikov

Gostom kampa tudi v letošnji poletni sezoni nudimo možnost najema dveh trenutno najbolj priljubljenih električnih vozil na evropskem tržišču, Renault ZOE Q90. Najem električnih avtomobilov pa je možen tudi za domačine, prav tako pa bomo skupaj z Društvom upokojencev Bohinj tudi letos zagotavljali prevoze starejšim občanom Bohinja za obisk zdravnika ali nujnejšega opravka.

do 36 kontrolnih točk, ki so dostopne vsakemu povprečnemu planincu. Posebnost Bohinjske planinske poti pa je njen plezalni del, ki nas dodatno vodi na 8 brezpotnih dvatisočakov.

V Bohinju je Bohinjska planinska pot prepoznana kot izjemna dragocenost in turistično-pohodniški produkt, ki ga želimo negovati in na pravi trajnostni način ponuditi obiskovalcem Bohinja.

V letošnjem letu, ko praznujemo 125-letnico odprtja prve planinske koče Slovenskega planinskega društva, Orožnove koče pod Črno prstjo, smo se odločili, da pristopimo k izdelavi nove informativne zgibanke, drugo leto pa skupaj s Planinsko zvezo Slovenije načrtujemo izdajo vodnika po Bohinjski planinski poti.

V Planinskem društvu Bohinjska Bistrica smo se odločili, da vsem prejemnikom Bohinjskih novic brezplačno kot povabilo na Bohinjsko planinsko pot pošljemo zgibanko, dnevnik pa lahko kupite oziroma naročite na Planinskem društvu Bohinjska Bistrica ali na Turizmu Bohinj: pdbohinjskabistrica@pzs.si ali pd.boh.bistrica@gmail.com oziroma turizem@bohinj.si. ・

Zapisi ob odprtju Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo leta 1894

Po Planinskem vestniku, I. leto 1895, povzel Martin Šolar Foto: arhiv TD Bohinj

Najemi štirikolesnik

V kampu Danica smo nadgradili ponudbo tudi z možnost najema štirikolesnika, ki je zanimiv način raziskovanja bohinjskih kotičkov. Informacije o najemu dobite na info@camp-danica.si.

15. Festival Kanal × Karakter

Festival Kanal je vedno imel karakter, zdaj pa se mu je pridružil še pravi Karakter. To je glavna zgodba letošnjega festivala in verjamemo, da bosta sinergija in energija dali zagon za nadaljnjih 15 festivalov Kanal. Dobra glasba, zabava in predvsem popestritev bohinjske scene je bilo vodilo začetkov, to nas je spremljalo in pripeljalo do leta 2019.

Vsakokrat pa upamo, da bo hudourniška struga ostala suha za naše dogodke. Ta ista struga je bila leta 2004 velikokrat kot velik koš za smeti in ponosni smo, da smo jo pomagali revitalizirati. V želji, da boste tudi naslednjih 15 let radi prihajali na naše koncerte in si ogledovali razstave, vam v letošnjem letu želimo veliko užitkov ter vam poleg vsega podarjamo Orleke, ki še danes držijo rekord obiskanosti izpred desetih let. Začenjamo 17. 7. z zasedbo Anzhe & Moj Band, sledijo 24.

7. Orleki, 31. 7. pa bo na sporedu lokalno obarvana Anja Baš. Uživajte v poletnih večerih, ob obisku pa nikakor ne pozabite nahraniti tudi svoj »karakter«. ・

Bohinjska planinska pot Martin Šolar

Bohinj je obkrožen z gorami. Vse, ki tvorijo venec vrhov okrog Bohinja, imajo Bohinjci za svoje, bohinjske vrhove, pa čeprav so nekateri vsaj delno tudi tolminski, trentarski in pokljuš­ ki, Triglav pa si tako ali tako lastimo vsi Slovenci.

Bohinj je morda najbolj pomembna zibelka slovenskega planinstva, vsekakor pa je pohod­ ništvo oziroma hoja v hribe v Bohinju prepoznana kot prvinska dejavnost, s katero se ukvarjajo domačini ter domači in tuji obiskovalci.

Pred malo več kot 40 leti, točneje 1977. leta, je bila vzpostavljena Bohinjska planinska pot, ob Slovenski planinski poti ena starejših obhodnic oziroma veznih poti v Sloveniji. Ob 30-letnici leta 2007 je bila Bohinjska pot obnovljena. Je točkovna vezna pot, ki nas popelje

Prva Orožnova koča, foto: arhiv Planinskega vestnika

Koncem devetnajstega stoletja so na obronku planine za Liscem pod Črno prstjo zaječali tečaji na vratih prve planinske postojanke SPD. Slavnostno odprtje 15. julija 1894 je bilo nadvse odmevno in slovesno.

Na Bohinjski Bistrici je bil postavljen slavolok z napisom: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska«.

Najbolj izčrpen vir informacij o gradnji Orožnove koče je seveda naš Planinski vestnik, ki je leta 1895 o gradnji in odprtju obširno poročal.

V nadaljevanju navajamo nekaj odlomkov: Idejo o gradnji koče je sprožil na seji glavnega odbora 14. 7. 1893 Josip Ravhekar, občinski tajnik in gostilničar iz Bohinjske Bistrice. Prve dni marca 1894 so pričeli delavci sekati les in ga na saneh vlačili na gradbišče. Junija se je pričela prva gradnja. Delavci so bili kljub neugodnemu vremenu tako zagnani, da je bila koča pod streho prve dni julija. Koča je stala na najugodnejšem mestu, varna pred silnimi vetrovi, plazovi, s prekrasnim razgledom na Bohinjsko dolino, jezero in na mogočni Triglav.

Kočo je SPD slovesno odprlo 15. julija 1894. V soboto se je z odposlanskim gorenjskim vlakom odpeljalo v Lesce nad 50 članov in prijateljev SPD. Na okrašenih vozovih so nadaljevali pot skozi Bled proti Bohinjski Beli. Tam so izletnike pozdravljali s streljanjem, 'nežne roke' pa so jim delile dišeče cvetje. Pred Nomenjem so nekateri hribolazci, ki jim je bila znana lega Orožnove koče, kazali novo kočo, ki se je 'jako razločno videla'. Veselje je prekipevalo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Bohinjsko Bistrico, na katerem je bil prisrčen napis: Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska. Župan in občinski tajnik sta z izbranimi besedami pozdravila izletnike. Bohinjska Bistrica je bila okrašena s številnimi zastavami. Izletniki so posedali ob šumeči Bistrici, se pokrepčali in pripravili za hojo na Črno prst. Ob 6. uri so odrinili in med 8. in 9. uro srečno prispeli do koče, kjer jih je pričakal društveni načelnik, gospod profesor Fran Orožen. Pred okrašeno kočo je na dolgem drogu vihrala Slovenska trobojnica, puške in topiči

10

125 le t orožnove ko če pa so veselo oznanjali prihod izletnikov. Vstopili so v kočo, kjer so jim 'Piparji' postregli s pijačo in jedačo. Tamburaški zbor je igral domače skladbe, pevci so prepevali, pod Liscem so Bohinjci prižgali velikanski kres, ki je čarobno odseval v temno noč. Bil je lep in vesel večer, prvi večer v Slovenski planinski koči.

Ponoči je pričelo deževati in tudi zjutraj je lilo kot iz škafa. Opustili so skupinski izlet na Črno prst in pričakali občinskega tajnika g.

Ravhekarja, ki je pripeljal še nekaj izletnikov. Ob 8. uri se je dež unesel in pričela se je slavnostna otvoritev. Besedo je povzel profesor Fran Orožen, ki je z lepimi besedami razložil pomen turistike, omenil delovanje SPD ter gradnjo prve koče. Zahvalil se je občini, vsem Bohinjcem, posebno pa tajniku g. Ravhekarju za vodstvo in nadzorstvo gradnje koče ter za topel sprejem, in nato odprl kočo. Društveni odbornik g.

Josip Hauptman je hvaležno poudarjal velike zasluge načelnika profesorja Frana Orožna za razvoj in napredek društva. V znak hvaležnosti je prvo slovensko planinsko kočo krstil po načelniku SPD 'Orožnova koča'. Izza zagrinjala so prinesli tablo in na njej je pisalo: 'SPD. Orožnova koča. 1346 m. 1894.' Zagrmeli so streli, zaigrali so tamburaši in zapeli pevci. Načelnik profesor Fran Orožen se je zahvalil za priznanje, ki mu bo za vedno ostalo v spominu kot najlepši trenutek v življenju.

Po skupinskem fotografiranju so izletniki ob 10. uri sestopili v lepem vremenu na Bistrico, kjer so obedovali. Popoldne so se poslovili od gostoljubnih Bohinjcev in krasne doline ter se vrnili v Lesce. Po dolini so jih pozdravljali domačini z veselim streljanjem. ・

14. julij 2019 – dan bohinjskih planincev in slovesnost ob 125-letnici Orožnove koče pod Črno prstjo Martin Šolar

Visoko poletje je. Seno je pospravljeno. Lepi in vroči dnevi vabijo v naravo, k vodi, v gore! Bohinjci so nadvse ponosni na svoje hribe in planinsko tradicijo, zgodovinske mejnike in prvenstva. Že vrsto let sredi julija praznujemo dan bohinjskih planincev in se srečujemo na Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo. Tudi letos bo tako, a hkrati bo letošnje srečanje nekaj posebnega, drugačnega. Pridružite se nam!

14. julija 2019 ob 14. uri bo na planini za Liscem pri »novi« Orožnovi koči slovesno. Spomnili se bomo dogodka izpred 125 let. Takrat je bila odprta sploh prva koča Slovenskega planinskega društva, poimenovana po prvem načelniku SPD Franu Orožnu. Veselo je bilo takrat v Bohinju – okrašen kraj, slavoloki, veselje ljudi, celo streljanje v zrak v znak odprtja prve koče, ki ni pomenila le temelja za razvoj slovenske planinske dejavnosti, temveč je imela tudi izjemno narodnobuditeljsko vlogo. Tudi letos Bohinj planinsko praznuje, 125-letnica Orožnove koče je osrednji dogodek, kjer se bomo srečali ne le planinci, alpinis­ ti in reševalci, temveč tudi drugi Bohinjci ter širša planinska javnost.

Verjamemo, da ne bo manjkalo niti tujcev, turistov, ki v pohodništvu vidijo izjemno primerjalno prednost Bohinja in Julijskih Alp nasploh.

Slovesnost bo imela priložnosten kulturni program, osrednji govorec pa bo prav predsednik Planinske zveze Slovenije gospod Jože Rovan, ki je seveda tudi naslednik prvega načelnika SPD Frana Orožna, ki je bil slavnostni govornik pod Črno prstjo pred 125 leti. Druženje, tako pristno, kot je lahko le v gorah, ne bo izostalo.

Vodeni pohodi k Orožnovi koči Bohinj se je zavezal k pohodništvu kot temeljni turistični dejavnos­ ti in trajnostni mobilnosti. Zato za naš dan bohinjskih planincev in srečanje pod Črno prstjo pripravljamo več vodenih pohodov s ciljem spoznavanja drugačnosti, sledenja prvopristopnikov in promociji Bohinjske planinske poti. Z vodniki Vodniškega odseka Bohinj, ki deluje

v okviru obeh domačih planinskih društev, vas vabimo na doživeto in drugačno spoznavanje poti k Orožnovi koči. Kdaj ste se zadnjič peš odpravili z železniške postaje na Bohinjski Bistrici ali s Polj do Orožnove koče? Si predstavljate planinsko popotovanje s Soriške planine ali z druge strani z Vogla do Orožnove koče? Priključite se enemu od štirih pohodov in ne bo vam žal.

Vsi spodaj navedeni pohodi so organizirani tako, da do izhodišča pripelje avtobusni ali železniški javni prevoz. Če vseeno prihajate od drugod z osebnim vozilom, ga pustite na urejenih parkiriščih na Bohinjski Bistrici. Vse poti pri sestopu z Orožnove koče namreč vodijo nazaj na Bohinjsko Bistrico.

Program pohodov

1. Bohinjska Bistrica–Rebro–Ravne–Orožnova koča 9:15 Železniška postaja Bohinjska Bistrica (vezano na prihode vlakov z Jesenic in Nove Gorice) Čas hoje: 2 uri 30 min 2. POLJE–ŽLAN–REPAR–OROŽNOVA KOČA 9:20 Avtobusna postaja v vasi Polje (vezano na avtobusne prevoze rednih linij ter Hop on Hop off) Čas hoje: 2 uri 30 min 3. VOGEL–RODICA–ČRNA PRST–OROŽNOVA KOČA 7:20 Spodnja postaja nihalke Vogel (popust za udeležence: prevoz z nihalko in sedežnico na Orlove glave) Čas hoje: 6 ur 4. SORIŠKA PLANINA–MOŽIC–ŠAVNIK–KOBLA–SEDLO ČEZ SUHO– OROŽNOVA KOČA 9:10 Parkirišče Kobla na Bohinjski Bistrici, prevoz z avtobusom na Soriško planino (brezplačno) Čas hoje: 5 ur Izlete bodo vodili usposobljeni vodniki Vodniškega odseka Bohinj.

Potrebna je primerna planinska oprema, nahrbtnik ter hrana in pijača.

Sestop od Orožnove koče do Bohinjske Bistrice: 1 ura 30 min. Odhod z vodnikom vsake pol ure po proslavi, ko se bo zbrala skupina.

Orožnova koča je oskrbovana, vendar ob res velikem številu obiskovalcev dne 14. julija 2019 ne moremo zagotoviti hrane za vse obiskovalce.

Prijave in informacije: Turizem Bohinj, info@bohinj.si do vključ­ no 12. 7. do 12. ure! ・

Zaključek akcije Prijatelji Orožnove koče

Barbara Sušel, tajnica Planinskega društva Bohinjska Bistrica

Letošnjo zimo je že petič po vrsti potekala akcija Prijatelji Orožnove koče. Od sredine oktobra do sredine maja je bilo treba zbrati vpise.

Akcija je namenjena vsem ljubiteljem hoje in dobre volje.

Preprosto, hoja, skrb za zdravje in dobro kondicijo, nabiranje moči za naporen vsakdanjik so naša vodila, da to potko do Orožnove koče

125 le t orožnove ko če , iz na ših kr a je v

11

Foto: Barbara Sušel

radi prehodimo. Ni važno vreme, niso važne razmere, vedno je želja le ena, narediti nekaj zase.

Veseli nas, da se krog prijateljev počasi, a vztrajno širi. Menjajo se generacije, prihajajo novi prijatelji in tudi tu je naš namen in želja, da koča pridobiva na razpoznavnosti in gostoljubnosti našega najemnika Francija.

V letošnjem letu sta bila najbolj vztrajna Slavica Stare in Robert Ribnikar. Oba sta zapisala 70 pohodov.

Na drugem mestu so bili Maja Debeljak in Janez Stare ter Drago Pikon, na tretjem Lucija Šiljar, četrta pa Anka Medja in Borut Selan.

Vsem prijateljem pohodništva in dobre volje iz srca čestitamo!

Naj zapišem tudi to, da so za nami letos že trije pohodi skupnega vodniškega odseka, PD BB in PD Sr. vas. Liza Topolnik nas je peljala na Ojstrnik, Tina Bijol je že tradicionalno vodila na Vodiško planino, Robert Klančar pa nas je vodil na Matajur. Vsi pohodi so bili čudoviti, z večjo ali manjšo udeležbo, a zato toliko bolj prijetni. Naslednji pohod je Coglians – Karnijske Alpe, 27. in 28. julija. Prisrčno vabljeni, da se udeležite društvenih pohodov. ・

10 let Ceconijevega parka Katarina Košnik

skozi leta nadele šaljivo ime »kapule«, so ga zelo pohvalile. Kot pravijo, je delo opravljal skrbno in ob svojih nalogah večkrat priskočil na pomoč tudi gospem pri skrbi za cvetje. Ob srečanju so priznale, da je bilo delo včasih tudi naporno: »Delo je bilo naporno, ko pa je park zacvetel, pa smo bile zadovoljne in upravičeno lahko tudi ponosne. Kljub negodovanju številnih krajanov smo bile prepričane, da smo nekaj dobrega naredile za kraj. Domačini parka niso prav številčno obiskovali, zato pa je bilo, in verjetno je tako prav, toliko več tujih obiskovalcev, ki jim je bil park všeč. Prav ti so nedvomno tudi na račun lepo urejenega parka svoje vtise odnesli s seboj v svet.« Leta 2010 so v parku začeli opravljati tudi poročne obrede, za katere je bila kot predsednica Komisije za opravljanje porok v Ceconijevem parku odgovorna prav Marija Žvab. Kot povzema, je bilo v času, ko so v primeru dežja na voljo še imeli prostor v hotelu Park, zanimanja za poroke v parku veliko. V sedmih letih so opravili kar 20 porok, med njimi tudi tujih parov, celo iz Rusije, Nemčije in Amerike. Po izgubi nadomestnega prostora v hotelu so prenehali tudi z organizacijami porok.

Zadnja tri leta za nasaditev v parku skrbijo na Režijskem obratu Občine Bohinj. Kot pravi Marija Žvab, park večkrat obišče in si ga dobro ogleda. Njenim pogledom niso ušle niti spremembe pri zasaditvah, ki odstopajo od njenega avtorsko zasnovanega koncepta parka. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Obveščamo vas, da bo pisarna društva v mesecu juliju in avgustu zaprta.

V mesecu juliju vas vabimo, da se prijavite na dva kopalna izleta v Izolo, in sicer 10. 7. in 24. 7. Avtobus bo odpeljal iz Bohinjske Bistrice ob 6.30 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana. Če ne bo cestnih zapor, bo avtobus pobiral po vaseh in bo iz Jereke odpeljal ob 6. uri. Vse informacije in prijave sprejema predsednica društva Francka Kramar.

Vabimo vas, da se še prijavite na letovanje v Hotel Delfin v Izolo. Termin letovanja je od 30. avgusta do 6. septembra 2019. Cena letovanja pa bo 327,60 evra. Kdor se še misli, naj se prijavi takoj, saj moramo rezervacijo še nezasedenih sob sprostiti. ・

Junijsko lepo in vroče vreme nas ni odvrnilo od načrtovanih aktivnosti Olga P. Gorišek, DU BB

Bohinjske »kapule«, foto: Katarina Košnik

To leto mineva 10 let od nove ureditve Ceconijevega parka. Za novo ureditev parka se je odločil takratni župan Franc Kramar, izvedbo pa je zaupal Mariji Žvab, ki je za park z družbo pridnih rok vseh teh deset let tudi skrbela. Pri izdelavi parka je bila prisotna vse od začetka do konca.

V sodelovanju z delavci režijskega obrata je skrbela je za organizacijo in izvedbo vseh del. Prve pomoči je bila deležna v končni fazi, ko je bilo treba nasaditi še cvetje. Takrat se ji je prostovoljno pridružilo nekaj krajank, ki so skupaj z gospo Marijo Žvan prostovoljno in brezplačno skrbele za park tudi v nadaljnjih letih. Ob desetletnici so se zbrale v hotelu Park v Bohinjski Bistrici in s kosilom proslavile desetletno sodelovanje. Na srečanju jih je pozdravil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, Občina Bohinj pa je prispevala za kosilo.

Prvih sedem let je skupina krajank, ki se ji je skozi leta pridružilo še nekaj posameznic, skrbela za pomladno in jesensko nasaditev cvetja, za tekoče vzdrževanje ter lep izgled parka. Njihovo delo je bilo ves čas prostovoljno oziroma brezplačno. Pogodbeno je z Občino Bohinj sodeloval Andrej Smukavec, ki je kosil travo in zalival cvetje. Gospe, ki so si

1. junija, v soboto, smo pred društvenim domom organizirali Fujsov memorial v balinanju. Udeležilo se ga je šest ekip: z Bleda, Gorij, Radov­ ljice, Lesc in dve ekipi našega društva. Zmagali so Gorjanci, druga je bila naša starejša ekipa, tretji Blejci ter četrta naša mlajša ekipa. Vsem iskrene čestitke za dobro uvrstitev in udeležbo. Po končanem tekmovanju je bilo družabno srečanje s pogostitvijo.

8. junija se je poln avtobus naših članov odpravil v Terme Snovik na srečanje gorenjskih upokojencev. O prijetnem druženju dovolj pove slika, na kateri so člani našega društva s predsednikom Stanetom Gorenj­ cem, ki je od letos pomladi tudi aktiven podpredsednik Pokrajinske zveze upokojencev Gorenjske.

Udeleženci na srečanju v Snoviku, foto: Nuša Urh

12

iz na ših kr a je v 20. junija so naši pohodniki odšli na načrtovan pohod v dolino Vrat, ki vodi do vznožja Triglavske severne stene in slovenskega višinskega rekorderja Triglava. Je največja ledeniško preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, ki se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene. Na poti pridemo najprej do dveh slapov s skupnim imenom Peričnik. Od Peričnika do Vrat vodi pot pod Galerijami. Galerije so izvotljene in ponekod previsne kamnine, ki jih je spodkopal potok Triglav­ ska Bistrica, ki teče globoko spodaj, je zapisal naš vodja Janez Pikon.

Krvodajalska akcija

RKS – Območno združenje Radovljica Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja Bled v -- sredo, 17. julija, od 7. do 13. ure in -- četrtek, 18. julija, od 7. do 13. ure.

S seboj prinesite veljaven osebni dokument!

Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak petek od 7.30 do 11. ure celo leto. ・

Vabilo

Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Bled

Pohodniki v dolini Vrat, foto : Janez Pikon

V petek, 28. junija 2019, so najbolj aktivni člani našega društva, folklorna skupina, sodelovali na odprtju odseka obnovljene ceste v Bohinjski Bistrici – mimo občine vse do Danice. V najhujši vročini so odplesali nekaj plesov in poskrbeli za prijetno vzdušje. Postajajo nepogrešljiv člen naše lokalne skupnosti.

Prijazno vas vabimo na vsakoletno spominsko svečanost pri spomeniku padlim borcem pokljuške čete pod Lipanco na Pokljuki v soboto, 6. julija 2019, ob 11. uri.

Po govoru predsednika KO ZBZV NOB Bled Milana Rejca bo kratek kulturni program.

Veselimo se našega tovariškega srečanja in druženja po svečanosti.

Zaželen je prihod s prapori. ・

34. spominski pohod na Triglav

Organizacijski odbor spominskega pohoda na Triglav Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever ter Zveze Slovenskih častnikov – organizirata 12. in 13. julija 2019 34. spominski pohod na Triglav. Na pot se bo krenilo v petek, 12. julija 2019, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 13. julija 2019 ob 13. uri na Rudnem polju – Pokljuka. Slavnostni govornik bo Patrik Zulian, predsednik ANPI-VZPI Doberdob. ・

Folklorna skupina na otvoritvi, foto. O.P.G.

Razpored aktivnosti v juliju 2019: • 4. julij 2019: izlet v Kranj z ogledom kranjskih rovov in v Ljub­ ljano z ogledom Narodnega muzeja, odhod ob 8. uri izpred KD Ažmana v Bohinjski Bistrici; • 6. julij 2019: sodelovanje prostovoljcev na Promocijskem dne­ vu umirjanja prometa v Ukancu; • 11. julij 2019: predpraznični pohod na Osredke pod Liscem mimo lovske koče na Orožnovo kočo, zbor in odhod ob 7. uri izpred društvenega doma; • 2. julij 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • v juliju 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu.

Naša sekcija pohodnikov bo šla na predpraznični pohod par dni prej, ste pa vsi vabljeni, da se udeležite proslave ob 125-letnici Orožnove koče, ki bo 14. julija 2019.

POSEBNO OBVESTILO: Vse člane obveščamo, da bodo zaradi zapor ceste na več delih Bohinja odhodi na izlete ali druge organizirane prireditve vedno iz Bohinjske Bistrice, s parkirišča pri Kulturnem domu Joža Ažma­ na. Prosimo za razumevanje.

S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost je vredno izkoristiti.

Oglejte si našo spletno stran www.dubohinj.si, kjer je dokumentirano in zapisano vse, smo pa prisotni tudi na Facebooku.

Vabimo vas v društveni dom na Bohinjski Bistrici, vedno dobrodošli!

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Vida Torkar dopolnila 90 let Zavod sv. Martina

Foto: arhiv Zavoda sv. Martina

V četrtek, 27. junija 2019, smo v Zavodu sv. Martina pripravili praz­ novanje rojstnih dni za stanovalce, ki so praznovali v juniju. Med slavljenci je bila tudi domačinka Vida Torkar s Koprivnika, ki je 5. junija dopolnila 90 let. Ob tej priliki je našo stanovalko Vido Torkar obiskala podžupanja Monika Ravnik in ji zaželela vse najboljše. Prireditev je kulturno obarval ženski pevski zbor Lipa iz Radovljice pod vodstvom Elizabete Demšar Zupan. Vida Torkar je živela na Koprivniku na kmetiji. Rada je skrbela za živali. Spominja se, da je imela svojega zajčka, na katerega je pazila. Po opravljenem osnovnem šolanju je bila zapos­ lena v hotelu Šport in penzionu Jelka. Po rojstvu sina Milana je ostala doma in skrbela zanj. Kasneje ni šla več v službo. Dolga leta je živela s sinom in svojo sestro v skromnem stanovanju na Koprivniku. V naš dom je prišla v februarju leta 2017. Tu se dobro počuti in dobro razume s sostanovalci. Gospo Vido razveselimo, kadar ji postrežemo s sadjem, rada ima tudi kaj sladkega. Je aktivna gospa, rada se udeležuje aktivnos­ti in dogodkov. Želimo ji dobrega počutja in vse najboljše. ・

LETO XXII

Bohinj, 5. julij 2019

VSEBINA

Številka 6

1. člen S tem sklepom se zemljišču katastrska občina 2196 Bohinjska Češnjica parcela 1959/5 (ID 6970025) ukine status javnega dobra.

2. člen Zemljišču iz prejšnjega člena preneha status javnega dobra in se vknjiži kot last Občine Bohinj.

20. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

20.

Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 6. redni seji dne 20. junija 2019 sprejel naslednji

SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-83/2018/3 Bohinjska Bistrica, 20. junij 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) ponovno objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim občanom v Občini Bohinj, za leto 2019 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov društev, ki izvajajo programe za starejše. Višina razpoložljivih sredstev je 3.000,00 EUR, na proračunski postavki 5000 Sofinanciranje društev in organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

Za sofinanciranje društev in organizacij so predvidena sredstva -- v višini 3.000,00 EUR za sofinanciranje posebnih socialnih programov in programov športa za starejše.

Obnova spominskih obeležij in spomenikov ni predmet razpisa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo društva, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih starejšim in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za starejše izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo sredstva Občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: • predstavitev izvajalca programa,

• • • •

dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Vloge pošljite, na predpisanih obrazcih, najkasneje do vključno 6.8.2019 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje programov za starejše”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št.

577 0115, Lapajne.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v

Bohinj, 5. julij 2019 Občini Bohinj za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli

• • • •

posebni socialni programi, programi športa, prilagojeni starejši populaciji, ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število oseb, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti, varovanje okolja ter kulturne dediščine.

Številka: 41011-4/2019-25 Datum: 21. 6. 2019 Občina Bohinj, Občinska uprava

iz na ših kr a je v

Obraz meseca julija – Marija Farkaš Lothar Orel

PO DOMAČE: / POKLIC/IZOBRAZBA: Gostinsko-turistična, višja upravna šola, kasneje študij numerologije, astrologije, Grabovoja (ruski znanstvenik, ki se ukvarja z vplivom števil na človeka).

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Narava, narava in še enkrat narava.

Spoštljivost do narave. In vztrajna sem do … To pa res.

KAJ ME FASCINIRA: Ja, res je, narava. Ni kaj. Zato se borim, da bi se upošteval zakon narave. Zame obstaja samo to, vse drugo je manipulacija z ljudmi.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Reciva Avsenika, no.

UMETNIŠKO DELO: Aida.

KRAJ: Slovenija. Tisti ki po svetu romajo in denar nosijo ven, naj si ogledajo Slovenijo in tu denar puščajo. Tu denar služijo ljudje, potem pa vse znesejo ven.

JED: Kopriva, jedi iz kopriv. ČLOVEK: Tako je – človeka! Biti človek.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: Izhodišča za gore.

V BOHINJU POGREŠAM: Nič (smeh). Pa naj si pomagajo s tem, kar si hočejo (me hudomušno pogleda). A boš imel kaj od tega odgovora?

Kaj pa ti pogrešaš?

Nič (smeh).

No, vidiš.

Marija, kot veste, vsako portretno popotovanje začnem z enim pripravljenim vprašanjem – pa mi povejte, s kakšnimi vprašanji se vi ukvarjate oz. kakšna vprašanja se vam zdi vredno zastavljati drugim.

Saj jih sploh ne zastavljam, saj mi sami povejo. Ljudje sami pridejo do mene z vprašanji.

S kakšnimi pa?

V zvezi s stvarmi, s katerimi se ukvarjam.

To pa je?

Z numerološkega področja, z zdravilnimi rastlinami ... To so te bist­ vene stvari.

Zdaj pa tudi veliko s temi Gabrovojevimi številčnimi nizi, ki delujejo na različna področja delovanja človeka.

Povejte kaj več o tem. Števila, ki delujejo na določeno področje. Če se hočeš obvarovati negativnih energij, je številčni niz 10-17. In se obvaruješ negativnih energij, da se te ne dotaknejo. Ker imamo med sabo veliko energetskih vampirjev, ki nas lahko izčrpajo, tudi nezavedno.

Numerologija je pa preračunavanje rojstnih podatkov – števil in črk, da pride do notranje strukture števil. Ta vam potem povedo, kakšna oseba ste, kako lahko funkcionirate sami s sabo, v odnosu z drugimi ... Recimo, kdor ima število 1, ta iz vsakega viharja izide kot zmagovalec. Sem pridejo tudi ljudje z zdravstveno diagnozo, iščejo alternativno zdravljenje z zelišči. Tem ravno z numerološko metodo izračunam njihovo energijo in jo primerjam z energijo zelišča, ki zdravi določene bolezni – samo če se števila ujemajo, to zelišče pomaga.

To si predstavljam ... vse je vibracija!

Vse je energija! Mi smo samo prevodniki. Če se ti čakre zamašijo, ne funkcioniraš več. In se pojavi bolezen. Največ škode pa sami sebi naredimo ljudje z miselnimi vzorci, ki jih nosimo v sebi. Energetska bitja smo.

Ampak smo ujeti v ...

V okvir, ki deluje na tak ali drugačen način. Veš ... če bi ljudje delali na svoji notranji podobi, jih nikdar ne bi motilo kaj zunanjega. To je edina rešitev za človeštvo, delo na notranjem svetu.

Zaradi mene lahko nekdo tu okrog hodi po glavi, me nič ne briga; tudi videla ga ne bom. To je njegova pot, po kateri mora hoditi, in naj hodi, če se tako dviguje duhovno.

Pa vaša pot? Prej ste omenili, da ste prišli iz Gornje Radgone ...

Gor na Savico, za vodjo gostišča.

14 Kako ste pa potem pristali v Modrinu?

Pod Voglom sem šla za direktorico hotela, ko se je začelo privatizirati, smo ustanovili podjetje in začeli s trgovino in bifejem.

Zdaj sem pa pristala v vrtnariji, na meni zelo ljubem področju, in zdravilna zelišča imam. Veliko tinktur delam. Poglej, tole je ščetkar, edina zdravilna rastlina, ki zdravi borelijo, Pa lakota, drobnocvetni vrbovec za prostato, to se lahko kar preventivno pije; melisa, gabez, koprive, cel hrib kopriv, božanska je, za prehrano!

Zdravi od nohta na nogi do konice lasu.

Kaj še imam? Storožo, ki zdravi 100 bolezni. Ozkolistni trpotec.

Za suho kožo?

Laški smilj, ravno za tabo cveti. Namočiš v olivno olje in se namažeš.

Obnavlja kožne celice. Še luskavico se s tem zdravi.

Kaj pa smrekovi vršički delajo?

Pljuča čistijo. Tudi trpotec. Vidiš, kako je to zanimivo! Dve zelišči za isti učinek. Samo če človek nima istih števil kot rastlina, ne bo nič pomagalo. Zato nekaterim zdravila nič ne pomagajo, drugim pa instant­ no.

In za glavobole, migrene?

Indijanska meta. Čaj si skuhaš, pa boš zdrav. Pa melisa, ta pomirja, znižuje napetosti v organizmu. Ali pa drugače delujoče rastline, kot talismani.

Katere rastline so za zaščito?

Za zaščito pred uživanjem drog – timijan. Čaj iz timijana je za odvajanje od alkohola. Kar poskusi. Aja, saj ti ne piješ alkohola (smeh).

Pa druge vrste talismanov? Za ljubezen? Za denar?

Joj, to sem že malo pozabila, pred leti sem to bolj poglobljeno študirala.

Kaj pa vam predstavlja ljubezen?

Najmočnejše čustvo, kar ga človek lahko doživi in živi. Kaj pa tebi?

Pa ljubezen, saj ni to samo ljubezen med moškim in žensko. Ljubezni je čuda. To je moja ljubezen – bezeg. (Poboža prijazno lubje drevesa, ki se boči nad nama.) Je čuvaj hiše. Pa mački. Mački so največji zdravilci, čistijo negativno energijo. Prav tako je z negativnim. Zate je lahko to, da moj maček tu zraven mene spi, povsem negativno, ker pušča dlako, zame je pa to božansko. Ni enega pravila, vsak doživlja po svoje. In koliko analiz sem že naredila, pa še nisem srečala dveh, ki bi si bila enaka!

Kaj je pa za vas smisel življenja tukaj? Kaj je vaše poslanstvo?

Da živim z naravo. Moje poslanstvo? Širjenje pozitivne energije, pa pomoč tem, ki jo iščejo pri meni.

Pa pridejo kar sami?

Sami, kaj pa misliš!? A misliš, da jih iščem? Pa da ne boš zdaj tega napisal! (smeh). Pomagam, kar je v moji moči. Najhujše je, če človek moralno bankrotira. Ni povratka. Če finančno, je povratek, se dvigne. Če pa moralno, ga pa ni.

Sem pa ostal brez besed.

Resnica je to. Saj vidiš, kam je družba prišla, ker morala propada.

Joj, da ne boš tega vsega napisal. Že tako bi me eni v žlici vode utopili (smeh). Ampak zdaj pa ti meni povej, kaj je tebe sem prineslo, kje si me našel?

Spomnim se vas še iz Modrina.

A res? Jaz se pa tebe sploh ne spomnim. Vidiš, jaz si ne zapomnim zunanjosti, samo energijo človeka. Modrin, ja. Mi smo bili prvi, ki smo tu odprli trgovino, leta ‘89, potem se je pa začela vojna. Ja, v Modrinu smo pa delali, do desetih zvečer smo delali, preden so začeli sekati te male trgovine. Mi smo imeli vinoteko, pa darilni program, pa delikateso ... Pa spomnim se tvoje babice, je hodila k meni. To je bila pokončna ženska. Ne kot kdo, ki sploh nima hrbtenice. Takim se rajši kar umaknem. Včasih sem se še trudila, danes pa sem kakor moji

15

iz na ših kr a je v

mački – kar izginem, ni me (smeh). Čakaj, zdaj bom pa še jaz tebi nekaj dala. Povej mi svoj rojstni datum in napiši mi svoje ime (preračunava).

Vidiš, ti imaš talent za tuje jezike. Ti se lahko samo s poslušanjem zelo hitro naučiš tujega jezika, ni ti treba v šolo, kar sproti pobereš. To mi povedo tvoje številke.

To zmore numerologija?

Ja, to je cela znanost. Moraš razumeti pomen črk, pomen številk – ni enostavno. Enkrat sem eni znani osebi naredila izračun, pa sva dodala nekaj v priimek, da je prišla ven 19, zelo močna številka, ki omogoča pridobivanje denarnih sredstev in osebnostne rasti skozi posel. Prej je imel tak sistem, da je z glavo gradil in takoj z ritjo podirali. Uf, dve leti potem ga je mlelo, ko so se stare energije transformirale v nove – ampak da bi ga sedaj videl, kako živi!

Lahko za konec poveva še eno Grabovojevo sekvenco?

Svoboda: 9189481.

Hvala za vaš čas. ・

Foto: Katja Carl

Pogovarjali smo se tudi o zdravju, negi, pravilni prehrani in preventivi naših štirinožcev, hkrati pa smo v sklopu socializacije obiskali Bohinjsko Bistrico in se ohladili s sladoledom pri vedno dobrem Cukiju.

Od udeležencev:

Meni je bila šola prava sprostitev, našemu psu pa izziv in je komaj čakal, da pride na poligon in se kaj novega nauči ter poigra z drugimi psi. Vsi nasveti, ki sem jih prejela, so zelo koristni, da lažje vzgajaš psa in mu znaš pomagati, če ima kakšno težavo. Katja je odlična in izkušena učiteljica, ki pozna pasje navade in jih zna dobro uporabiti pri učenju in motiviranju psov.

Martina Odar

Uspešno v pasji šoli Katja Carl

Pasja šola je super in v Bohinju zelo potrebna. V njej sem pridobila vse potrebne informacije za vzgojo svojega psa. Pes se je varno socializiral. Naučil se je igrati z drugimi, večjimi pasmami, kot je on, in se znebil različnih strahov. Jaz sem se naučila, kako s psom ravnati ob različnih situacijah. V pasji šoli sva se s psičkom poleg učenja tudi trdno povezala in z veseljem jo obiščeva še kdaj.

Tjaša Dobravec Foto: Katja Carl

Eden glavnih namenov tečaja je pravočasno preprečiti nezaželeno vedenje pri psih in poskrbeti za optimalno sožitje psa s človekom v določenem okolju. To nas je vodilo, da smo med 20. aprilom in 8. junijem ponovno organizirali tečaj male in osnovne šole in jo vsi tudi uspešno končali. Šolo so obiskovali: Tinkara Velički in Biggie (angleški buldog), Laura Slamar in Daisy (ameriški stafford terier), Martina Odar in Arni (cavalier king charles španjel), Teja Šmid in Bruno (križanec), Ajda Rauter in Inja (kratkodlaki jazbečar), Milan Kalan in Miša (jack russel terier), Ljubica Odar in Lili (križanec), Anja Pristov in Bianca (zlati prinašalec), Iva Lapajne in Vinny (dolgodlaki škotski ovčar), Tjaša Dobravec in Boku (čivava), Franci Stare in Brina (nemški ovčar), Urška Rupar in Oja (dalmatinec) ter Aleš in Petra Brumec in Toby (havanski bišon).

V mali šoli smo se naučili pravil vedenja na poligonu, socializacije psov, vedenja psa v skupini ljudi, osnovnega položaja, medsebojne igre z igračo, vodenja psa na povodcu in izpolnjevanja ukazov: sedi, prostor in odpoklic. V osnovni šoli smo osvojili zahtevnejše znanje v odlaganju in poslušnosti. Brez nenehnega zavedanja, da je treba za svojim psom pobirati iztrebke, pa ne bi imeli v tečaju kaj iskati.

Foto: Katja Carl

Pasja sola je bila zelo super. Z Daisy sva z veseljem hodili. Naučili sva se veliko novega, poleg tega pa je dobila nekaj novih prijateljev. Tudi utrudila se je, tako da me med delom ni skrbelo, kakšno presenečenje bom spet dobila doma.

Laura Slamar Pasja šola je bila zelo zabavna in poučna. Naučila sem se veliko in se hkrati tudi zabavala ter imela res fajn.

Anja Pristov Vse pohvale in zahvala Katji za organizacijo in odlično odvoden program pasje šole. Vidi se, da ima Katja veliko izkušenj ter občutek za učenje psov. Velik plus je, da imajo lastniki psov možnost šolati pse v Bohinju in jih ni treba voziti v Lesce ali še dlje, upam, da bo tako tudi ostalo. Priporočam.

Franci Stare Pasja šola je mene in Injo zbližala in obe naučila veliko novega. Inja se je naučila to, kar sem mislila, da sploh ne zmore. Hvala za učenje in potrpežljivost.

Ajda Rauter Glede na to, da morava biti kratka (čeprav bi se ti najraje razpisala na treh straneh, kako si nama pomagala, saj na začetku nisva vedela, kaj bi naredila z novim članom, naučila si naju, kako mu pokazati, da ga imava rada, odgovarjala na nešteto vprašanj, ko nisva vedela, ali je bolan, in najpomembneje: naučila si naju, da morava postaviti meje in še bi lahko naštevala), bi povedala le, da je pasja šola zakon, učiteljica Katja neverjetna, sošolci noro prisrčni. Sama bi priporočila prav vsem lastnikom psov, ki imajo radi svoje ljubljenčke in bi zanje naredili nekaj resnično dobrega.

Tinkara Velički in Grega Gardener Pasja šola je bila super, predvsem strokovna, zanimiva in z obilico koristnih nasvetov o naših štirinožnih prijateljih. Priporočal bi jo vsem lastnikov psov. Jaz in naša psička Miša sva zelo uživala in se veliko naučila. Hvala, Katja!

Milan Kalan ・

ml adina , izobr a že vanje

Dosežki učencev OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v šolskem letu 2018/2019 mentorji tekmovanj in Barbara Velušček

Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci OŠ dr. Janeza Mencin­ gerja Bohinjska Bistrica poželi veliko uspehov na tekmovanjih iz znanja, športnih tekmovanjih, natečajih ter projektih.

CANKARJEVO TEKMOVANJE (SLOVENŠČINA)

Na Cankarjevo tekmovanje, katerega krovna tematika se je v letošnjem letu glasila Dediščina identitet(e), so se mladi bralci od 2. do 9. razreda pripravljali tako, da so preko branja različnih knjig spoznavali evropsko in domače izročilo, o njem razmišljali, iskali njegovo vrednost ter prebrano povezovali z lastnim izkušenjskim svetom.

Vseh 42 tekmovalcev 2. in 3. razreda, ki je svoje razumevanje, doživ­ ljanje in vrednotenje prebranih knjig pokazalo s pisnimi sestavki na šolskem tekmovanju, je prejelo priznanje za sodelovanje, od 62 tekmovalcev od 4. do 9. razreda pa jih je na šolski ravni kar 20 prejelo bronasto priznanje. Najbolje uvrščeni tekmovalki Iza Medja iz 8. ter Zvezda Vesna Košir iz 9. razreda sta se pod mentorstvom Urše Rožič uvrstili na območno tekmovanje v Kranj, na katerem sta prejeli srebrno priznanje.

TEKMOVANJA IZ ZNANJA TUJIH JEZIKOV (ANGLEŠČINA)

Sedmošolce je na tekmovanje iz znanja angleščine pripravljala učiteljica Ana Marija Sodja, tekmovalo pa se je letos na nekoliko drugačen način kot prejšnja leta. Tema tekmovanja je bila lokalna in je nosila naslov Find and seek. Učenci so se morali za en dan preleviti v vodiče in angleško govoreče turiste ter drug drugemu prikazati pestrost in lepote domačega kraja. Posneli so kratek 4-minutni film, s katerim so se uvrstili na državno tekmovanje. Učenci Klara Arh, Tara Horvat, Olivia Nenarokov ter Bor Strgar Soklič so na njem prejeli bronasto priznanje, učenke Iva Krkoč, Julija Kusterle, Ajda Sodja in Nina Topolovec Fajfarič pa srebrno priznanje.

Osmošolce in devetošolce je na tekmovanje iz znanja angleškega jezika pripravljala učiteljica Anita Zupanc. Šolskega tekmovanja za učence 8. razredov se je udeležilo 6 učencev: Ažbe Arh, Mila Gaja Kranjc, Iza Medja, Mark Mencinger, Karin Mihelčič in Timotej Sodja. Najbolje se je odrezala Karin, a se ji kljub trudu ni uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. Na šolskem tekmovanju iz angleščine v 9. razredu so tekmovali naslednji učenci: Larisa Bučar, Tina Bučar, Janez Cerkovnik, Peter Horvat, Benjamin Komar, Zvezda Vesna Košir, Taisia Nanarokova in Maja Rozman. Tina Bučar in Maja Rozman sta dosegli bronasto priznanje in se uvrstili na območno tekmovanje. Maja je tam dosegla tudi srebrno priznanje in le za las zgrešila uvrstitev na državno tekmovanje.

VEGOVA PRIZNANJA (MATEMATIKA)

Šolsko tekmovanje iz matematike – Evropski matematični kenguru – je pod mentorstvom učiteljic Marinke Soklič, Marije Cerkovnik, Marjete Dobravec in Monike Zupanc potekalo 21. marca. Tekmovalo je 170 učencev od 1. do 9. razreda. V vsakem razredu je tretjina najbolje uvrščenih dosegla bronasto priznanje. Državno tekmovanje, na katerega so se uvrstili najboljši učenci, je potekalo aprila v Lipnici. Zahtevne matematične orehe je uspešno trlo sedem učencev: Adam Žerovec iz 5., Katja Cvetek in Matevž Andrej Markun iz 6., Benjamin Gašperin in Jan Štros iz 8. ter Benjamin Komar in Maja Rozman iz 9. razreda.

Srebrno Vegovo priznanje so dosegli Katja Cvetek, Jan Štros in Benjamin Komar. Zlato Vegovo priznanje pa sta osvojila Adam Žerovec (39. mesto od 455 tekmovalcev) in Benjamin Gašperin (45. mesto od 581 tekmovalcev). Prejemnik priznanja diamantni kenguru, ki ga podeljujejo osnovnošolcem v zaključnem letu šolanja za vsakoletno osvojeno bronasto priznanje na tekmovanju Mednarodni matematični Kenguru, je postal Benjamin Komar.

STEFANOVA PRIZNANJA (FIZIKA)

Šolskega tekmovanja, na katerem so se učenci pod mentorstvom učiteljic Marjete Dobravec in Marije Cerkovnik preizkusili v reševanju nalog iz fizike in je potekalo februarja, se je udeležilo 13 učencev iz 8. in 8 učencev iz 9. razreda. Bronasto Stefanovo priznanje so dosegli osmošolci Benjamin Gašperin, Jan Štros, Mila Gaja Kranjc in Iza Medja

16 ter devetošolca Tina Bučar in Benjamin Komar. Na področnem tekmovanju, ki je bilo marca v Kranjski Gori, so tekmovali Benjamin Gašperin, Jan Štros in Benjamin Komar. Vsi so dosegli srebrno Stefanovo priznanje, Benjamin Gašperin, ki je bil na področnem tekmovanju sedmi, pa se je uvrstil še na državno tekmovanje, ki je potekalo aprila v Ljubljani.

Z doseženim 16. mestom od 136 tekmovalcev je postal prejemnik zla­ tega Stefanovega priznanja iz znanja fizike.

TEKMOVANJE IZ LOGIKE

Šolsko tekmovanje iz logike, filozofske discipline, ki je v 19. stoletju postala del matematike, kasneje pa tudi računalništva, je na šoli potekalo septembra. Pod okriljem mentorice Marjete Dobravec je tekmovalo 13 osmošolcev in 15 devetošolcev. Bronasto priznanje so osvojili osmošolci Benjamin Gašperin, Iza Medja, Klemen Cvetek in Jan Štros ter devetošolci Tina Bučar, Maja Rozman, Benjamin Komar, Peter Horvat, Larisa Bučar, Urh Cerkovnik in Mark Zupančič. Na državno tekmovanje, ki je bilo oktobra v Radovljici, so se uvrstili Benjamin Gašperin, Tina Bučar in Maja Rozman. Benjamin Gašperin je na njem osvojil srebrno priznanje.

PREGLOVA PRIZNANJA (KEMIJA)

V priprave na tekmovanje iz znanja kemije, ki se vsako leto zdi zahtevnejše, učenci z mentorico Urško Beznik vložijo veliko truda, pomeni pa jim tudi velik izziv. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 22 učencev, bronasto priznanje pa so prejeli Tina Bučar iz 9. ter Benjamin Gašperin, Mila Gaja Kranjc, Iza Medja, Mark Mencinger in Jan Štros iz 8. razreda. Vsi navedeni so se uvrstili na državno tekmovanje, na katerem je srebrno priznanje prejela Iza Medja, Benjamin Gašperin pa je dosegel zlato Preglovo priznanje.

PROTEUSOVA PRIZNANJA (BIOLOGIJA)

Za Proteusovo priznanje iz znanja biologije se je letos na temo Raznovrstnost in ogroženost plevelov na šolskem tekmovanju potegovalo 11 učencev iz 8. in 9. razredov. Priprave na tekmovanje je vodila učiteljica Nežka Košnik. Pet učencev je doseglo bronasto priznanje, in sicer Mila Gaja Kranjc, Iza Medja, Mark Mencinger in Benjamin Gašperin iz 8. ter Tina Bučar iz 9. razreda. Državno tekmovanje je letos potekalo na naši šoli, udeležili pa so se ga vsi dobitniki bronastega priznanja. Iza Medja in Mark Mencinger iz 8. in Tina Bučar iz 9. razreda so na njem dosegli srebrno Proteusovo priznanje. Naslednje šolsko leto bo tema tekmovanja iz znanja biologije Človeška ribica in jamski ekosistemi, tudi tokrat se bodo za priznanja lahko potegovali učenci 8. in 9. razreda.

TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI

»Ker še vedno zaznavamo velik porast bolnikov s sladkorno boleznijo, nas veseli dejstvo, da si učenci želijo znanja o tej bolezni, saj jo z osveščenostjo lahko preprečijo,« je prepričana učiteljica Urška Beznik, ki je učence pripravljala na tekmovanje. Letos se ga je udeležilo kar 27 tekmovalcev. Bronasto priznanje so prejeli Tina Bučar in Larisa Bučar iz 9. ter Benjamin Gašperin in Iza Medja iz 8. razreda. Na državno tekmovanje so se uvrstili Benjamin Gašperin, Iza Medja in Tina Bučar ter vsi dosegli srebrno priznanje.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE

V letošnjem šolskem letu je tekmovanje iz znanja zgodovine, na katerega je učence pripravljala Lucija Markelj Jensko, potekalo na temo Ob 150-letnici prvega tabora na Slovenskem – od čitalniškega gibanja, besed, do taborov na Slovenskem. Šolskega tekmovanja se je udeleži-

ml adina , izobr a že vanje

17 lo 6 učencev, 4 so prejeli bronasto priznanje, in sicer Tina Bučar, Iza Medja, Mark Mencinger in Benjamin Gašperin. Prvi trije tekmovalci so se udeležili območnega tekmovanja na Jesenicah, kjer je Tina Bučar prejela srebrno priznanje.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE

Tema letošnjega tekmovanja so bile migracije kot geografsko-zgodovinska pokrajinska posebnost sveta. Pod mentorstvom učiteljice Nataše Mrak se ga je udeležilo enajst učencev iz zadnje triade. Bronasto priznanje je osvojilo pet učencev: Iza Medja, Mark Mencinger, Benjamin Gašperin, Mila Gaja Kranjc in Erazem Markič. Naprej se je iz vsake skupine (6. in 7. ter 8. in 9. razred) lahko uvrstil po en učenec. Našo šolo sta marca v Kranjski Gori uspešno zastopala Erazem in Iza, ki sta osvojila srebrno priznanje.

TEKMOVANJE VESELA ŠOLA

Pobudnik Vesele šole je bil pedagog Ivan Bizjak, ki je v Pionirskem listu najprej uvedel kviz znanja. Ta je prerasel v Veselo šolo, izobraževalni projekt, namenjen osnovnošolcem za izpopolnjevanje v znanju družboslovja in naravoslovja. Mentorici Vesele šole na naši šoli sta bili letos učiteljici Martina Medja in Nataša Stare. Na šolskem tekmovanju od 4. do 8. razreda je tekmovalo 34 učencev. Bronasta priznanja so dosegli Neža Habjan, Sara Koren, Eva Colja Obiako in Gal Kovačič iz 4., Zala Medja, Brina Markelj in Anja Režek iz 5., Jon Osenjak iz 6., Nina Topolovec Fajfarič iz 7. in Iza Medja iz 8. razreda. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo na OŠ Koroška Bela, pa so Zala Medja, Brina Markelj in Iza Medja dosegle tudi srebrna priznanja.

TEKMOVANJA IZ TEHNIŠKIH ZNANJ

Tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav – regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih šol, na katerem so se naši učenci pod mentorstvom Monike Zupanc pomerili v disciplinah konstruktorstva in tehnologij obdelav, je potekalo v aprilu. Larisa Jeklar je tekmovala v obdelavi papirja, z lego kockami sta sestavljala Andrej Logar in Bor Klešnik, Iva Krkoč in Mila Gaja Kranjc sta izdelali izdelek iz lesa, z umetnimi masami sta se ukvarjala Aljaž Repinc in Gašper Pekovec, Marko Kalita in Jakob Pintar sta obdelovala kovine, Benjamin Gašperin pa je načrtoval s pomočjo računalniškega programa Google Sketchup. Bronasta priznanja so osvojili Mila Gaja Kranjc, Iva Krkoč, Bor Klešnik, Jakob Pintar, Marko Kalita in Benjamin Gašperin, ki pa se je z odličnim risanjem, dosegel je 1. mesto, uvrstil na državno tekmovanje. Tudi v Ljubljani mu je načrtovanje s pomočjo računalniškega programa Google Sketchup odlično uspelo. Na državni ravni je osvojil 4. mesto in srebrno priznanje.

ŠPORTNA TEKMOVANJA

Naši učenci so se tudi letos pod mentorstvom učiteljev športa zelo dobro izkazali na kar nekaj športnih tekmovanjih. Na šolskem držav­ nem tekmovanju v deskanju na snegu je Kayla Hibell osvojila 2. mesto, Jakob Pintar 6., Lana Rink in Jaka Stare 9. in Anže Rozman 14. mesto. Šolskega področnega tekmovanja v smučarskih skokih v Tržiču se je udeležilo 11 učenk in učencev. Na 1. mesto je skočila Zala Iskra, na 2. Neža Habjan, na 3. Irenej Zalokar in Tevž Sodja, na 4. mesto pa Eva Habjan, Julija Valjavec in Georgy Millioschnikov. Na šolskem državnem prvenstvu v Planici je skakalo 8 učencev naše šole. Zala Iskra je dosegla 1. mesto, Julija Valjavec 2., Neža Habjan 3., Tevž Sodja 4. in Eva Habjan 5. mesto. V mesecu marcu je bilo v Gorjah medobčinsko tekmovanje v no¬gometu za starejše dečke. Maj Kozamara, Enej Dobravec, Gal Korošec, Jan Tepina Langus, Aljaž Kustrle, Mitja Arh, Luka Vončina in Anže Rozman so osvojili 4. mesto, njihovi mlajši sošolci v postavi Tristan Bučar, Aljaž Repinc, Patrik Stare, Taj Klemenčič, Jaka Proje, Luka Zadnikar in Gašper Pekovec pa so bili 5. Na medobčinskem tekmovanju v atletiki se je pomerilo 26 učen¬cev naše šole. V posameznih disciplinah so 2. mesto dosegli Pia Sitar (višina) Bor Klešnik (višina), Luka Vončina (300 m), 3. mesto pa Karmen Mlakar (300 m) in Nuša Mlakar (daljina). Na regijskem tekmovanju v atletiki je uspešno nastopilo 14 predstavnikov naše šole. V Brestanici je konec maja potekalo še državno šolsko prvenstvo v velikem kanuju, na katerem se naši učenci niso uvrstili med najboljših osem.

Na regijskem tekmovanju v plezanju so uspešno sodelovali: Larisa Bučar, Jošt Stanovnik, Mark Zupančič, Matevž Andrej Markun, Urh Cerkovnik in Tristan Bučar. Na državno tekmovanje v nekategorizirani skupini so se uvrstili: Jošt Stanovnik, Mark Zupančič in Larisa Bučar, ki je dosegla 2. mesto.

Tudi v tem šolskem letu so vsi učenci prve in druge triade uspešno opravljali športne naloge za osvojitev kolajne športnih programov Zlati sonček in Krpan.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Tekmovanje z elastoplovi in vozili – učenci 2. in 3. triade so z učiteljicama Moniko Zupanc in Špelo Šmitek pri izbirnem predmetu Obdelave gradiv: les in kovine izdelovali plovila s pogonom na elastiko, pri neobveznem izbirnem predmetu Tehnika pa sestavljali vozila. Pri izdelavi elastoplovov so učenci uporabili različne materiale, plovila pa so morali skonstruirati tako, da so z enim navijanjem elastike priplula čim dlje. Najboljše elastoplove so izdelali Jan Štros, Tristan Bučar, Erazem Markič in Klemen Cvetek, zato so se udeležili tekmovanja v Kranju. Janov elastoplov je plul kar 14 metrov in dosegel tretjo dolžino na tekmovanju. Mlajši učenci so z zbirko LEGO, BIMO, Metalico ali Fischer sestavljali vozila, ki so jih spuščali po klančini. Zmagalo je tisto, ki se je peljalo najdlje, vanj pa so morali vgraditi tudi vnaprej določene obvezne elemente karoserije. Na tekmovanje so se uvrstili Žiga Žmitek, Gašper Sodja, Val Preželj in Ožbej Stare. Val Preželj je s svojim vozilom dosegel tretjo dolžino v svoji kategoriji.

16 učencev planinskega krožka se je novembra udeležilo tekmovanja Mladina in gore, ki je potekalo v Semiču. Spremljale so jih učiteljice mentorice Mina Pavliha, Barbara Rozman in Monika Zupanc. Mladi planinci so se pomerili v znanju planinstva, gorništva, prve pomoči in ostalih tem, povezanih s planinstvom. Tekmovanje je potekalo v sproščenem, veselem in delovnem vzdušju. Po tekmovanju smo se sprehodili po belokranjskih gričih in spoznali del njihove kulture.

32 učenk in učencev od 6. do 9. razreda je oktobra 2018 zastopalo bohinjsko šolo tudi na šolskih tekih 23. Ljubljanskega maratona.

Premagati so morali 1800 metrov dolgo pot po središču Ljubljane.

Udeležba na dogodku ni bila namenjena samo tekmovanju, ampak smo z njim želeli poudariti tudi pomen zdravega življenjskega sloga in športnega druženja. Kot šola smo se uvrstili na skupno 22. mesto od 75 sodelujočih šol, predvsem pa smo v teku in navijanju uživali. Posamezni rezultati so objavljeni na spletni strani Ljubljanskega maratona.

OSTALA TEKMOVANJA

Festival Turizmu pomaga lastna glava – na 33. festivalu Turizmu pomaga lastna glava v Kamniku je sodelovala skupina bohinjskih osnovnošolcev, ki so v okviru teme Turistični spominek mojega kraja z Minkino ruto prejeli tri zlata priznanja: zlato priznanje za sodelovanje na 33. festivalu, zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo in zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico. Uvrstili so se na državni

ml adina , izobr a že vanje

18

festival v Maribor, kjer so prejeli zlato priznanje za najboljšo celostno podobo spominka na zaključni tržnici 33. festivala. Sodelujoči učenci in prejemniki zlatih priznanj so učenci in učenke Uršula Dobravec, Ana Bremec, Iva Krkoč, Marko Kalita, Tinkara Komar, Matevž Korošec, Mila Gaja Kranjc, Iza Lavtar, Iza Medja, Mark Mencinger, Julija Odar, Ajda Rautar in Nik Prešeren, njihove mentorice pa učiteljice Jana Krkoč, Martina Medja, Alenka Rozman in Monika Zupanc.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Raziskovalna naloga Geografske uganke/zanke v besedilih pes­ mi – učenki Tina Bučar in Maja Rozman sta z raziskovalno nalogo Geo­ grafske uganke/zanke v besedilih pesmi sodelovali na 28. srečanju mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Gorenjske v Naklem. Z nalogo sta pod mentorstvom Nataše Mrak osvojili prvo mesto na področju geografija in geologija ter se uvrstili v prvi in nato še v drugi krog državnega tekmovanja. Na 53. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti sta 14. maja 2019 nalogo odlično zagovarjali še pred državno komisijo, za kar sta prejeli srebrno priznanje.

Komar, Maja Rozman, Tina Bučar in Zvezda Vesna Košir pa so tisti učenci, ki so bili vseh devet let šolanja zelo uspešni. Z besedami in knjigo za dobro popotnico v življenje sta naštete učence nagovorila tudi gospod župan Jože Sodja in gospa Iva Lapajne, ki sta jih v imenu Občine Bohinj gostila na skupnem kosilu. Župan jim je čestital in zaželel srečo in uspeh pri nadaljnjem šolanju. ・

Šola na Mednarodnem festivalu alpskega cvetja Anita Zupanc, vodja projekta

NATEČAJI

V okviru likovnega natečaja Triglav – moj navdih, ki ga je razpisal Slovenski planinski muzej iz Mojstrane, je strokovna komisija za najboljše likovno delo (1. mesto) v starostni kategoriji od 1. do 3. razreda izbrala likovno delo, ki ga je pod mentorstvom učiteljice Mojce Odar ustvaril Urban Božnar iz 3. c razreda.

Na vseslovenskem literarnem natečaju Pavčkove vitice so s svojimi pesmimi sodelovali tudi učenci naše šole z mentoricama Marijo Heleno Logar in Uršo Rožič. S svojo izvirnostjo pri pisanju sta strokovno komisijo še posebej prepričali Iva Krkoč in Nina Topolovec Fajfarič iz 7. b, ki sta se uvrstili med tri najboljše pesnice v svoji starostni kategoriji.

PROJEKTI

Učenci naše šole so se skozi celotno šolsko leto množično udeleževali tudi različnih dejavnosti v sklopu naslednjih projektov: Mednarodni festival alpskega cvetja, Erasmus+, Radi beremo, Evropska vas, Slovenski tradicionalni zajtrk in Simbioza šola.

Vsem učencem in njihovim mentorjem za dosežke iskreno če­ stitamo!

NAJUSPEŠNEJŠI DEVETOŠOLCI

Šolsko leto se je za devetošolce končalo teden dni pred ostalimi osnovnošolci. Uradno pa so osnovnošolsko izobraževanje zaključili 14. 6. 2019, z valeto. Ravnateljica Mojca Rozman jih je ob slovesu nagovorila: »Izobraževanje je občudovanja vredna stvar, pravi slavni pisatelj in pesnik Oscar Wilde. Vsak posameznik iz celotne izkušnje pridobi nekaj, kar je še posebej dragoceno le zanj. Prav gotovo se vsak od vas spomni izkušnje ob učenju, ki vas je navdušila, spodbudila k nadaljnjemu razmišljanju in delovanju in ki je morda bila vzrok vaši odločitvi o nadaljnjem šolanju. Ob slovesu ste si tudi vi izbrali zanimiv izrek Oskarja Wilda, ki govori o tem, da bodi to, kar si. Vsakega od vas ta stavek nagovarja po svoje. Želim, da vas nagovarja tudi k temu, da boste v prelomnih trenutkih znali prisluhniti samemu sebi. Da bi znali spoznavati svoja močna področja in iskati priložnosti, ko jih boste lahko razvijali in uresničevali. Imejte pogum in zaupanje, da ste svoje zamisli zmožni uresničiti.« Bodoči dijaki zdaj stopajo na nove poti. Med njimi je mnogo talentov na glasbenem, športnem, jezikoslovnem, kulturnem, naravoslovnem, likovnem ... področju. Janez Cerkovnik, Luka Vončina, Benjamin

Foto: Špela Šmitek

V okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja smo letos izvedli kar dva sejma: prvega, sejem sadik, v soboto, 6. maja, na tržnici v Bohinjski Bistrici, drugega pa v soboto, 27. maja, na Veglju ob Bohinjskem jezeru, ko smo se pridružili mnogim tržnicam in predstavili tudi naš zeliščni vrt, ki smo ga v zadnjih dveh letih uredili za šolo.

Letos smo na obisk v šolo povabili dve razstavi – razstavo slikarskih del Vinka Prežlja, Objanovega s Savice, ki sicer ne živi v Bohinju, in razstavo panjskih končnic, ki so nam jo iz svoje bogate zbirke posodili učenci in delavci OŠ Antona Janše Radovljica. V ponedeljek, 29.

5. 2019, smo razstavi odprli, rdeča nit prireditve pa je bila čebela, ki je tudi glavna tema letošnjega Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi predstavitev raziskovalne in turistične naloge. Ob koncu smo uradno odprli še šolski zeliščni vrt.

Posadili smo zelišča za čaje, za kuhanje, za sirupe in medovite rastline.

Vrt nam bo tako od sedaj naprej ponujal mnoge možnosti za učenje.

V petek, 2. junija, nam je popoldansko vreme, ki je povsod okrog nas zalivalo naravo, prizaneslo in naši prireditvi dodalo piko na i. V uri in pol se je zvrstilo veliko nadarjenih učencev in nam zaigralo na različne inštrumente, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v različnih igrah, ki so jih pripravile učiteljice: od hoje po vrvi, gumitvista, sestavljanja rož z različnimi oblikami, iger križci in krožci ter spomina s kamni, hoje s hoduljami, družabnih iger, ki so jih izdelali učenci sami, pa vse do zbijanja pločevink, hoje po stopalkah, igranja s padalom in izdelave igre Pastirjeve bolhe, ki so jo otroci lahko odnesli domov. ・

ml adina , izobr a že vanje , kultur a , priredit ve

19

Projekt Nogometni vrtci

Anica Stare, Vrtec Bohinj in UO NK Bohinj

nogometašev) in pisani »tatooji« so potrdili naš moto: z gibanjem in igro do veselja. Za piko na i pa je dan popestrilo še druženje s čisto pravimi nogometaši, člani naše mlade reprezentance, ki so se v vadbenem centru pripravljali na nove izzive.

Zahvala Vrtca Bohinj

Strokovne delavke so pohvalile srečanje s starši in otroki ob zaključku prvega leta v sodelovanju z Nogometnim klubom Bohinj, ki je bilo na nogometnem igrišču v Bohinjski Bistrici.

Za sodelovanje v projektu Nogometni vrtci se zahvaljujem Nogomet­ ni zvezi Slovenije, Nogometnemu klubu Bohinj in Tadeju Langusu.

Zahvala NK Bohinj

Za konec le še zahvala vsem, ki podpirate program in nam pomagate navduševati mlade za šport. Še posebna zahvala pa gre OŠ Bohinjska Bistrica in kolektivu Vrtca Bohinj, ki sta omogočila otrokom nemoteno delo preko leta in izlet na zaključno prireditev. ・

Nogomet v telovadnici, foto: arhiv oddelkov Miške in Slončki

V šolskih letih 2017/2018 in 2018/2019 smo se v našem vrtcu na pobudo Nogometne zveze Slovenije v sodelovanju pridružili programu Nogometni vrtci.

Program, katerega začetki segajo v sezono 2016/2017, se je izvajal v vseh devetih nogometnih regijah po Sloveniji, v vsaki medobčinski nogometni zvezi je bil za izvedbo programa izbran en vrtec.

Za izvajanje tega programa se je Nogometna zveza Slovenije med drugim odločila, ker so želeli dodatno popestriti vsebino programa v vrtcih ter promovirati šport in gibanje z nogometno prepoznavnostjo.

V letošnji sezoni je v programu sodelovalo 20 vrtcev iz vse Slovenije, vključenih je bilo tako preko 1200 otrok.

V našem, bohinjskem vrtcu, se je od oktobra do junija za žogo podilo kar 63 malih žogobrcarjev in žogobrcark, ki so se na nogomet­ nih uricah srečevali enkrat tedensko. Preko veselja, gibanja in igre smo poizkušali predstaviti šport na splošno kot pozitivno vrednoto.

Kot vrednoto, v katero se splača vlagati. Nagrada, v smislu pozitivnega vpliva na otrokov razvoj in počutje, pa je neprecenljiva.

Program je bil namenjen otrokom v starosti 5 in 6 let. Sodelovali so tako dečki kot deklice. Izvajal se je v dopoldanskem času v vrtcu (v šolski telovadnici) enkrat tedensko in je bil za starše brezplačen.

Pri izvajanju programa je Nogometna zveza: • sodelovala z Nogometnim klubom Bohinj, • zagotovila potrebne pripomočke, • zagotovila ustrezen strokovni kader.

Pri vadbi je bila poleg trenerja Tadeja Langusa vedno prisotna tudi vzgojiteljica.

Zahvaljujem se staršem, ki ste nam zaupali, da smo ponudili kvaliteten program in ste svoje otroke vključili v projekt Nogometni vrtci.

Dvoletno sodelovanje z Nogometno zvezo Slovenije in Nogometnim klubom Bohinj je bilo izjemno strokovno. Za vse pozitivne izkušnje je zaslužen Tadej Langus, ki je dve leti navdušujoče motiviral otroke. Vsi prijavljeni otroci so aktivno sodelovali celo šolsko leto.

Letošnji zaključek programa je bil nekaj posebnega. Z otroci smo se enotno napravljeni v nove majčke odpravili v čudovito okolje Nacio­ nalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Sprehod v naravi, zabijanje golov na prekrasnih igriščih, zabavni Trigi (maskota naših

Mladi čebelarji Mentor Bogdan Rupnik

Foto: Bogdan Rupnik

Na osnovni šoli Beltinci je 25. maja potekalo že 42. državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki obiskujejo čebelarske krožke v slovenskih šolah. Tudi iz naše šole smo se s tremi ekipami v soboto zjutraj odpravili na pot proti Prekmurju. Do Naklega smo se peljali z osebnimi vozili ter se nato v avtobusu pridružili ostalim ekipam. Po prihodu v šolo in registraciji smo prejeli pakete z malico in prospekti beltinskih zanimivosti. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice šole, župana, predsednika čebelarskega društva in podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije se je več kot 500 učencev razporedilo po učilnicah na preizkus znanja o poznavanju in pomenu čebel, delu čebelarja, prepoznavanju medovitih rastlin in prepoznavanju sortnosti medu. V prvi ekipi naše šole sta bila Benjamin Gašperin in Matej Kalita in sta od 40 možnih dosegla 39 točk. V drugi ekipi sta Klemen Cvetek in Marko Kalita prejela 38 točk in v tretji Jan Štros in Urban Rozman 37 točk. Kar je zadostovalo, da so vse tri ekipe prejele zlato državno priznanje. Za kar si zagotovo zaslužijo vse priznanje. ・

Leto Valentina Vodnika: študijski krožek Poskusimo kuhati po Vodnikovo Anja Poštrak

Zaključek na Brdu, foto: arhiv oddelkov Miške in Slončki

Valentina Vodnika na Koprivniku in Gorjušah radi vzamemo za svojega. Navsezadnje je bil naš prvi župnik. Da bi ga v letošnjem Vodnikovem letu, ko praznujemo 200 let od njegove smrti, še bolj spoznali, smo se odločili, da bomo poskusili kuhati po receptih iz njegovih Kuharskih bukev. Gorenjski muzej je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ob asistenci Andragoškega centra Slovenije pridobil sredstva za izvedbo študijskega krožka, kar je bila enkratna priložnost, da ženske s Koprivnika in Gorjuš svojo željo lahko tudi uresničimo.

V študijskem krožku kuhamo, a se hkrati učimo, zabavamo in prijetno družimo. Dobra stvar takega druženja je, da ni važno, kako dober

kultur a , priredit ve

Kuhanje po Vodnikovo: goveje meso v svaljkih, foto: Anja Poštrak

kuhar si, ampak je bolj pomembno, kako se razumeš z Vodnikom. Najbolj se zabavamo ob prebiranju sestavin in mer za kuhanje, njihovem pretvarjanju v sodobna kuharska navodila, še vedno pa nam največjo težavo predstavlja vprašanje: »Koliko časa se to peče?« Vodnik namreč pravi: »Daj na žerjavico in počasi zapeči!« V okviru naših srečanj smo obiskale tudi Vodnikovo domačijo v Šiški, ki je danes Hiša branja, pisanja in pripovedovanja, kjer smo se udeležile predavanja dr. Janeza Bogataja In zakaj nam je nos ravno nad usti.

Ves čas pa smo ugotavljale, da so jedi, skuhane po Vodnikovih receptih, kljub prvotnemu presenečenju glede kombiniranja sestavin okusne in prav konkurenčne današnjim jedem. Najbolj so nas pre­pričali silipup – vino s smetano, pa pemska župa, sromak, goveje meso v svaljkih, puding iz pese, limonina žolca, namašena jajca ... Tako da se že veselimo septembra, ko bomo v okviru Vodnikovih dni za vse obiskovalce pripravile tudi degustacijo izbranih jedi. ・

Prepevanje po Notranjski Alenka Ivanuš, ŽPZ KD Bohinj

V nedeljo, 2. junija, smo članice ŽPZ KD Bohinj in naši podporniki odšli na potepanje po Notranjski. Dan smo namenile petju in spoznavanju lepot tega dela Slovenije. Po tej deželi nas je vodila simpatična in znanja polna Alenka Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja.

Na izletu smo se seznanile z značilnostmi krasa in njegovimi pojavi, najbolj impresivno pa je bilo Cerkniško jezero, ki je bilo po majskem deževju izjemno veliko. Najprej smo se ustavile v Cerknici in si ogledale protiturški tabor ter zapele ob spomeniku J. V. Valvazorju. Pot smo nadaljevale preko Loške doline do gradu Snežnik, ki je edinstven muzej bivalne kulture 19. stoletja. V gradu smo prisluhnile pestri zgodovini in življenju na gradu ter občudovale čudovito zbirko originalnega grajskega pohištva. V izredno akustični kleti gradu smo tudi zapele.

Naslednji postanek smo imele na dvesto let stari Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju. Naša gostiteljica Alenka Veber nam je predstavila zanimivosti tega kraja.

Srečale smo se z domačinkami in poklepetale o naravni kozmetiki, dobrotah teh krajev in prisluhnile pripovedi o nekdanjem življenju na kmetiji. Tudi tukaj smo zapele nekaj pesmi iz bogate slovenske glasbene dediščine.

Ob cesti iz Babnega Polja, na travniku za vasjo, nas je »pričakal« mlad medved. Mirno se Petje ob gradu Snežnik, foto: Maja Arh je pasel na travniku in le

20 za trenutek nas je pogledal, a se ni dal motiti. Za večino od nas je bilo to prvo srečanje z medvedom v naravi. Po navdušenem opazovanju medveda smo pot nadaljevale v vasico Žerovnica, ki je tipična notranjska vasica, z gručasto postavljenimi hišami. V domači gostilni Pri Stani smo si privoščile kosilo. Naše potepanje smo zaključile v vasi Dolenje jezero ob Cerkniškem jezeru. V podeželski cerkvi svetega Petra smo si ogledale lepo poslikan lesen, kasetirani strop in zanimivo upodobitev sv. Notburge. V cerkvi so tudi trije pozlačeni baročni oltarji in lestenec iz »beneškega« stekla, narejen v eni izmed javorniških steklarn.

Skrbnik cerkve nam je predstavil zgodovino cerkve in opisal nastanek te umetnine. Poleg tega smo si ogledale dragocen, več kot sto let star cerkveni prt, okrašen z motivi, izvezenimi v tehniki rišelje.

Dan smo zaključile na obali Cerkniškega jezera, ki nas je prevzel v vsej lepoti in skrivnostnosti svojih voda. ・

Lovski rogisti Bohinj osvojili srebrni rog Lovski rogisti Bohinj

Foto: Timotej Sodja, Lovski rogisti Bohinj

Vse se je začelo v februarju, ko smo na internetu zasledili razpis za Internationaler & 50. Niederoesterreicher Jagdhornblaeserwettbewerb v Schloss Weinzierlu, Wieselburgu, 21. in 22. junija. Na vaji v februarju smo se enoglasno odločili, da je treba oddati prijavo, da vidimo, kam sodimo. Za prijavo smo zadolžili naša člana Bogdana Rupnika in Antona Miklja, ki se žal tekmovanja ni mogel udeležiti zaradi službenih obveznosti, saj najbolje obvladata nemški jezik. Že na naslednjo vajo sta nam prinesla notno gradivo, ki se ga je bilo treba naučiti za tekmovanje. Naš umetniški vodja Martin Zupanc se je odločil, ker nas pač on najbolje pozna, da se prijavimo v srednje težko kategorijo, saj so bili za vse kategorije zelo zahtevni kriteriji. Tako zahtevnih skladb do sedaj še nikoli nismo igrali. Začeli smo z vajami in kar kmalu ugotovili, da nam pri višjih rogovih manjka kakšen član in se odločili, da povabimo domačina Timija Sodjo, ki vadi trobento v glasbeni šoli Radovljica in je s komaj trinajstimi leti z veseljem sprejel našo ponudbo, se včlanil v naše društvo in pripomogel pokriti vse glasove. Začeli smo z vajami tudi po trikrat na teden in samo z dobro voljo, vztrajnostjo in pogumom prišli do rezultata.

Osem vztrajnih članov, to so Janez Smukavec, Iztok Soklič, Jernej Cesar, Gašper Mikelj, Bogdan Rupnik, Timi Sodja, Martin Zupanc kot umetniški vodja in Peter Benedik, se je poFoto: Timotej Sodja, Lovski rogisti Bohinj dalo v petek, 21. 6., ob

kultur a , priredit ve

21

komornih zasedbah že večkrat z velikim uspehom nastopili na polet­ nem glasbenem festivalu v Bohinju.

3. koncert Glasbenega poletja v Bohinju

V četrtek, 25. julija, ob 20.30 v cerkvi svetega Martina, Srednja vas v Bohinju.

Davide Burani – harfa Program: G. Verdi, J. Thomas, G. Caramiello, J. Offenbach, P. Mascagni, G. Pierné, C. Oberthur Čaroben zven harfe bo v izjemno akustični cerkvi pričaral lep glasbeni dogodek.

4. koncert Glasbenega poletja v Bohinju Foto: Primož Rauter, Lovski rogisti Bohinj

sedmih zjutraj iz Bohinja v Wieselburg. Popoldne smo prispeli v hotel, se nastanili in odšli na prizorišče, kjer se je ob 16. uri začelo tekmovanje. Skupine, ki so tekmovale, so bile kar številčnejše od nas, saj so štele tudi do 30 članov.

Najprej malo zaskrbljeni smo se podali na tekmo, saj smo vedeli, da moramo iz rogov izzveneti najboljše tone, saj se ne more nihče za nikomer skrivati zaradi naše majhnosti.

Po 18. uri se je začelo družabno srečanje, kjer so se lahko predstavile posamezne skupine s kakršno koli instrumentalno glasbo in prav mi smo imeli veliko srečo, saj imamo v svojem društvu Jerneja na harmoniki, Gašperja na baritonu, Martina na trobenti, naš spremljevalec, fotograf in umetnik Primož Rauter pa je igral kitaro. Ko je zadonela naša Golica, so vsi navzoči z bučnim aplavzom podprli našo Avsenikovo glasbo, priključili pa so se nam kar trije klarinetisti iz avstrijskih društev. Naša glasba je odmevala pozno v noč. Upamo, da smo pustili lepe vtise za našo Slovenijo in občino Bohinj.

V soboto smo izmed 120 nastopajočih skupin Slovenijo zastopali samo lovski rogisti Bohinja in domžalski rogisti.

Naša visoka uvrstitev ne bi bila mogoča brez našega vztrajnega umetniškega vodje Martina Zupanca, ki nas je znal pobrati, kljub temu da smo včasih mislili kar odnehati. Obenem pa bi se zahvalili tudi vsem zvestim podpornim članom, Občini Bohinj in naši Zvezi lovskih družin Gorenjske. ・

Glasbeno poletje Bohinj Katarina Košnik

Konec junija se je z Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije začela 24. izvedba poletnega glasbenega festivala Glasbeno poletje Bo­ hinj. V juliju in avgustu bo festival postregel še s štirimi vrhunski­ mi koncerti v izboru umetniškega vodje Romana Leskovica.

Festival se po uvodnem koncertu v cerkvi svetega Nikolaja v Bohinjski Bistrici seli v svoje domovanje, v Srednjo vas, kamor z naslednjimi besedami vabita umetniški vodja festivala Roman Leskovic in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »V čudovitem okolju cerkvice svetega Martina v Srednji vasi in cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici želimo z glasbenimi večeri ustvariti razpoloženje, ki bo poletje 2019 naredilo še bolj mavrično in zaradi katerega vam bo spomin nanj še hitreje pričaral nasmešek na obraz. Potrudili smo se, da smo z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbenimi umetniki oblikovali privlačen in zanimiv program, ki bo prav vsakega ljubitelja glasbe navdušil in pričaral poseben glasbeni utrinek za vsak glasbeni okus. Vabimo vas, da si ogledate program in se odločite za obisk.« V nadaljevanju koncerti, ki sledijo v naslednjem mesecu:

V četrtek, 1. avgusta, ob 20.30 v cerkvi svetega Martina, Srednja vas v Bohinju.

Reinhold Friedrich, trobenta Franc Kosem, trobenta Eriko Takezawa, orgle Program: G. B. Martini, G. Torelli, W. A. Mozart, T. Takemitsu, G. P. Telemann, J. S. Bach, F. Mendelssohn-Bartholdy, J. B. Loeillet, A. Vivaldi Veličasten zvok orgel in prodoren zven trobente v cerkvi svetega Martina vedno najdeta hvaležen odmev pri poslušalcih. ・

Topilnica sv. Ema – nekaj dopolnil s strani Muzejskega društva Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Z zanimanjem sem prebral prispevek gospe Ive Lapajne o ohranjanju in obnovi kulturne dediščine Bohinja.

Občinska uprava je res veliko storila na tem področju in zasluži s strani občanov vso pohvalo. Vsi ti spomeniki so rojstni listi bohinjske dediščine, naš spomin, ponos in pot v preteklost. Če bi kar koli od te rešene dediščine propadlo in izginilo, bi bila velika vrzel v zgodovini Bohinja in v nas samih. Osebno vem, kako se gos­pa Lapajne trudi pri ohranjanju naravne, kulturne in duhovne dediščine, ter se predvsem v imenu Muzejskega Foto: Mišo Serajnik društva Bohinj zahvaljujem za njeno opravljeno delo na tem področju. Imam pa nekaj dopolnil v zvezi z zgodovino obnove plavža sv. Eme na Nomenju.

Dolga leta, vse do leta 1965 je gospa Mazijeva učila učence v okviru domoznanstva poznavanje domačega kraja. V ta sklop je sodil tudi vsakoletni obisk in strokovna razlaga o plavžu na Nomenju. S tem dejanjem je preprečevala pozabo na ta zanimiv objekt, na zgodovino železarstva v Bohinju. Po njeni upokojitvi teh obiskov ni bilo več in je žal to nahajališče vse bolj tonilo v pozabo. Robide, leskovje in drevje je počasi preraščalo to dediščino in ta železarska Trnuljčica je prešla v dolgotrajno spanje.

Na srečo so po več kot petdesetih letih prišli kar trije princi: Budkovič Lojze, Veber Ivan in jaz ter začeli obujati Trnuljčico.

Dve smrekovi bruni, ki ju je pred leti preko potoka Plavžarica namestil Ivan Veber, smo leta 2007 nadomestili s kovinsko brvjo z

2. koncert Glasbenega poletja v Bohinju

V četrtek, 18. julija, ob 20.30 v cerkvi svetega Martina, Srednja vas v Bohinju.

Trio del Ducato (Italija) Črtomir Šiškovič, violina Enrico Contini, violončelo Mario Verdicchio, orgle Program: J. S. Bach, M. Reger, W. Popp, J. Rheinberger Člani instrumentalnega tria Trio del Ducato so kot solisti ali v različnih

Foto: Mišo Serajnik

kultur a , priredit ve

22 izpeljali kulturni program in osvežili zgodovino objekta. Sledil je pohod do cerkve sv. Ahaca na Nemškem Rovtu, kjer je v oltarju tudi rezbarija sv. Eme in njenega moža sv. Henrika. V cerkvi smo se seznanili z zgodovinskim ozadjem in življenjem sv. Eme. Dvomim, da bi Občina obnovila spomenik, če ne bi Muzejsko društvo sprožalo vse dogodke v zvezi z obnovo plavža.

Veseli smo kvalitetne obnove plavža, finančnega vložka Občine Bohinj, prizadevanj gospe Lapajne, da se je ta zgodba končala v splošno zadovoljstvo.・ POČITNIŠKE ARHEOLOŠKE DELAVNICE www.arheoalpe-bohinj.si

Foto: Mišo Serajnik

ograjo. Tako je bil dostop olajšan in ni bilo več zdrsov v Plavžarico.

Lotili smo se tudi čiščenja vsega rastja, posebno leskovja, ki je tako pridno raslo iz zidovja. Prosili smo Nadškofijo Ljubljana za dovoljenje za posege na njihovem zemljišču in bili pri tem uspešni. Sledile so večkratne čistilne akcije članov Muzejskega društva. Leta 2008 nam je peščeni plaz delno zasul spodnji del plavža, a smo ga še isto leto sanirali. Podrli smo tudi nekaj smrek in s tem odprli prostor, da je bilo nahajališče primerno za obiskovalce.

KDAJ – VSAK PONEDELJEK OD 9. DO 12. URE KJE – v knjižnici v Bohinjski Bistrici 1.JULIJ OB 9.URI DELAVNICA GLINA

Zgodbe iz gline: prepoznavanje izdelkov iz gline nekoč in danes ter izdelava svojega lastnega izdelka iz gline.

Zgodbe iz rimskega obdobja, izdelava mozaika.

8. JULIJ OB 9. URI DELAVNICA GLINA

15. JULIJ OB 9. URI DELAVNICA OGENJ

Vse delavnice so brezplačne.

Zgodbe o ognju in delavnica netenja ognja.

Prepoznavanje izdelkov iz kamna nekoč in danes. Izdelava kamnitega artefakta.

22. JUNIJ OB 9. URI DELAVNICA KAMEN

29. JUNIJ OB 9. URI DELAVNICA KOVINA

Foto: Mišo Serajnik

A kaj, ko je leta 2014 to območje prizadel žledolom ter je bilo vse prekrito s podrtimi smrekami s pobočja. Pri odstranjevanju podrtin je Muzejsko društvo sodelovalo z nalogo, da se prepreči dodatna škoda pri odstranitvi hlodovine z že tako razrahljanih zidovih. Žal zaman, saj je bila močno poškodovana ali podrta zaščitna kapa zidovja in del zidovja.

Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, gospa Lapajne kot predstavnica Občine Bohinj in jaz v imenu Muzejskega društva Bohinj smo opravili strokovni ogled nahajališča. Izdane so bile pisne strokovne smernice. Obnova arheološkega spomenika je s tem dobila nov zagon. Sedanji župan Joža Sodja, vaščani Nomenja in člani Muzejskega društva Bohinj smo namestili nov, še lepši lesen mostiček in leta 2016 se je začela končna obnova arheološkega zidovja. Sanacijo je financirala Občina Bohinj in tudi našla strokovnega izvajalca. Trajala je nekaj let in se letos uspešno zaključila.

Zakaj ta zapis? V prispevku v Bohinjskih novicah meseca junija je bilo izpuščeno, da smo ravno člani Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj »krivi«, da je plavž sv. Eme zopet prišel v našo zavest, da so se naše misli, besede in dejanja več kot 13 let vrtele okoli tega objekta.

Neformalno je bil naš, saj smo vsako leto poleg vzdrževanja in čiščenja prostora prirejali tudi Pohod od sv. Eme do sv. Eme. Pri plavžu smo

Foto: Mišo Serajnik

5. AVGUST OB 9. URI DELAVNICA KOVINA

12. AVGUST OB 9.URI DELAVNICA TKANINA

19. AVGUST OB 9. URI DELAVNICA ARHEOLOGIJA

26. AVGUST OB 9. URI DELAVNICA ZGODBE

Uporaba kovin za orodje, orožje in nakit: kitenje skozi čas; od nakita do tatuja.

Izdelava svojega nakita in poslikava.

Uporaba kovin za orodje, orožje in nakit: železarstvo in rudarstvo. Rudarske igre .

Obleka skozi čas, lan, tkanje.

Izkustvena delavnica: izdelava pasu.

VABLJENI!

VABLJENI!

Predmeti, zbiranje in poklic arheologa.

Delavnica izkopavanj.

Zbiranje starih predmetov. Delavnica izdelave razstave in družabni zaključek s pogostitvijo.

Triglavska roža ‒ »čudotvorna« roža mogota Marija Cvetek

Pod tem naslovom sem v okviru lanskega Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Stari Fužini predavala o triglavski roži (lat. Potentilla nitida), ki so jo Bohinjci že nekoč imenovali roža mogota. To starodavno poimenovanje tudi danes radi uporabljamo, saj poudarja njeno »čudotvornost«. Brez Zlatoroga težko govorimo o roži mogoti, saj je zrasla iz njegove krvi in mu hkrati ozdravila rane, ki mu jih je zadal trentarski lovec, da bi prišel do njegovih zlatih rogov. Ko je beli gams zaužil njene čudežne liste in cvetove, je v hipu ozdravel in pohlepnega lovca pahnil v prepad.

In kar naenkrat se z rožo mogoto znajdemo v območju mitološkega sveta! Vendar tudi v njem, kakor nas uči omenjena povedka, še kako obstaja red, da se ne porušijo razmerja med naravo in človekom. Da človek tudi do sočloveka ne spleta nevarnih razmerij! Zato se mora v te skrivnostne svetove in v vsako svoje delo poglabljati natančno, iskreno in z velikim spoštovanjem. Dolžni smo opozarjati tudi na napake, da se ne bi nekritično širile naprej. Zato moram omeniti vsaj eno floskulo, ki se je primerila uredniku lanskoletne publikacije Višje ne gre. Takole je zapisal Marko Viduka v svojem prispevku na 11. strani: Pravljični svet gora je mitološki svet bajeslovnih dimenzij. Pravljica in

kultur a , priredit ve ,

23

Foto: Marija Zupanc

bajka sta dva različna žanra folklornega pripovedništva. Bajko s tujko imenujemo mit, torej je mitološki svet bajeslovni svet in bajeslovne dimenzije so mitološke dimenzije. O tem smo se učili že v osnovni šoli, a nekatere ljudi zanese v napačno smer v njihovi vznesenosti, da bi se ja »prekrasno« izrazili.

Ob koncu letošnjega cvetličnega festivala naj misel ostane ob cvetju, zato se vrnimo k mitološki lepotici, roži mogoti. Ta je bila tako rekoč kraljica lanskoletnega festivala, družbo pa so ji delali še trije triglavski: svišč, dimek in neboglasnica. O njih sta predavala botanika Nada Praprotnik in Igor Dakskobler; sama pa sem predavala o roži mogoti z etnološkega, jezikoslovnega in literarnozgodovinskega vidika. Predavanje je bilo zelo dobro sprejeto in poslušalci so me spraševali, kje in kdaj bo to objavljeno. Tudi sama sem bila mnenja, da bi bilo treba predavanje objaviti. Še posebno zato, ker sem dve leti pred tem prav za ta festival pripravila obširno predavanje o planiki, ki pa v celoti še ni zagledalo belega dne. A bajeslovna roža mogota jo je zagodla tudi meni, saj se je v knjigi Višje ne gre »čudotvorno« priključila članku Nade Praprotnik, čeprav je o njej predavala s stališča svoje botanične stroke. In čeprav je v napovedniku za predavanja že mnogo prej iz naslova mojega predavanja izvedela, o čem bo tekla beseda. Sicer mi ni jasno, zakaj so me sploh naprosili za predavanje?!

Praprotnikova me je poslušala in prav tako M. Viduka, ki je kot urednik omenjene knjige »sprejel« ta čudež. Morda je bila Praprotnikova celo nagovorjena k temu?! Čudim se, da je svojemu botaničnemu članku o omenjenih štirih cvetlicah dodala »bajeslovni« prispevek samo o roži mogoti, kajti tudi vse rumene triglavske cvetlice (kamor spada triglavski dimek) imajo svojo razlagalno povedko itn. Vsaka stroka ima svoje prijeme; Praprotnikova je dobra botaničarka, a v njenem etnološkem dodatku najdemo napake, ki se rade pritaknejo tudi plagiatorjem, ker vedno poskušajo »izposojeno« zasukati nekoliko po svoje, a jim ob takih »zasukih« morda celo namenoma uide kakšna pomembna stvar.

Praprotnikova je slabo podala etimologijo izraza mogota. Sicer citira tudi moje pisanje o roži mogoti, a je izpuščen podatek o našem starem očetu, ki je za kakšnega mogočneža ali domišljavca rad rekel, da je prava mogota. Ta podatek je izrednega pomena, ker dokazuje, da so Bohinjci poznali ta izraz. Kajti prvotno je veljalo, da si ga je pisatelj Janez Mencinger izposodil od tolminskega zgodovinarja Simona Rutarja, ki ga je leta 1892 prvi zapisal v svoji pripovedki o Bogatinu.

Mencinger pa ga je 1893. leta zapisal v romanu Abadon, torej leto dni za Rutarjem, za katerega je Praprotnikova trdila, da ga je prvi omenil v pisani besedi. Izraz je po vsej verjetnosti živel tudi na Tolminskem, lahko pa so ga prevzeli od Bohinjcev. Kajti pozneje se je izkazalo, česar pa Praprotnikova ne omenja, da ga je naš pisatelj zapisal že okoli leta 1860. Naš rojak Joža Mahnič je namreč pregledoval Mencingerjevo rokopisno zapuščino in v gradivu za povest Pozabljeno našel beležko, da bo pisatelj pisal tudi o triglavski roži »mogoti«.Te povesti Mencinger žal ni dokončal, zato je roža mogota zagledala beli dan šele v Abadonu.

Torej je ta izraz prvi zapisal in ga prvi uporabil v leposlovju, saj ga je poznal iz domačih folklornih pripovedi. Tudi Joža Mahnič je svojemu delu o nekdanjem Bohinju dal naslov V svetu rože mogote (1995).

Iz bohinjskih logov je čudežna cvetlica prešla v slovensko književnost. Pri Župančiču jo najdemo v pesmi Ti skrivnostni moj cvet (Čaša opojnosti,1899), kjer simbolizira ljubezen, ki s svojo magično silo v njegovi duši vzbudi zaklad in izraža hrepenenje po najvišjem samo­

uresničenju. Anton Aškerc je rožo mogoto ovekovečil v svoji pesnitvi Zlatorog, narodna pravljica izpod Triglava (1904). V njej se Zeleni lovec veseli človekove nesreče, ki jo povzročijo zavist. srd, zlobnost in spletkarstvo. Čudežna cvetlica je omamljala Ivana Cankarja v pesmi Bolnik (1908): Fant je videl rožo čudotvorno /.../ Pesem je v spreme­ njeni obliki vključil tudi v dramo Lepa Vida (1912). Ivan Pregelj pa je z naslovom Roža mogota napisal balado v prozi; leta 1917 je izšla v reviji Dom in svet. Pesnik je v sanjah videl nenavadno rožo, ki ni bila slična smrtnim rožam, cvetela je čudovito življenje od vekomaj do vekomaj.

In spraševal je: Poznate to rožo mogoto? Umetnik mu je odgovoril, da je to lepota, jetični bolnik pa je zahropel, da je to smrt.

Ne smemo pozabiti na Janeza Jalna, ki je napisal dramo v štirih dejanjih z naslovom Roža Mogota. Pozneje je zapisal, da je to triglavska igra. Zaradi narodno zavedne misli drama ni bila nikoli objavljena in ne uprizorjena. Pisateljev pranečak Janez Mulej z Rodin mi je prijazno posodil Jalnov rokopis in tipkopis drame. Nada Praprotnik, ki pravi, da je podatke o tej drami dobila s spleta, mi je napisala, da je delo nedokončano. V Wikipediji sicer piše, da je rokopis podpisan z datumom: 4. marec 1944, a kdor ga ni imel v rokah, iz tega ne more razbrati, da je avtor takrat zaključil svoje delo. V Wikipediji sta osebi iz drame: kmet Matija Robar in njegova hči Tilka označena kot Dolinar in Dolinarjeva Tilka. Podatki s spleta niso zanesljivi! Pisatelj Janez Jalen je na koncu rokopisa zapisal, da je delo dokončal 4. marca 1944 leta, ob petih popoldne, medtem ko je čakal svojo nečakinjo kuharico, kdaj se bo vrnila od očetovega pogreba. Ker je bila vojna, kot je zapisal: K umirajočemu je niso pustili tujci in še pogreb je morebiti zamudila. In nazadnje je še nostalgično dodal: Kdaj spet požene v Triglavu roža mogota? Drama temelji na bajeslovnih elementih povedke o Zlatorogu. Dogaja se v okolju Triglava v starosvetnih časih. Roža Mogota si zasluži, da bi jo objavili in postavili tudi na oder. Še marsikdo je na Slovenskem pisal o Zlatorogu in roži mogoti; povedka o Zlatorogu se je prenesla tudi v družbene institucije. V Ukancu imamo hotel Zlatorog in njegove okolice se je že zdavnaj prijelo ledinsko ime Zlatorog. Namesto v Ukanc, pravimo, da gremo v Zlatorog.

Roža mogota je tudi ime nagrade, ki jo za določene dosežke podeljuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije itn.

Bajeslovne kulturne dobrine se dobesedno izražajo tudi v domiselno predstavljenih, oblikovanih in aranžiranih bohinjskih dobrotah. Po idejni zasnovi Alenke Dobravec iz družinskega hotela Kristal Bohinj imamo ročno izdelano čokolado v umetniško oblikovani embalaži po motivih povedke o Zlatorogu. Te je upodobil akademski slikar Albin Polajnar. Ob lanskoletnem festivalu cvetja pa so v delavnici mentorice Zdenke Dobravec izdelovali omenjene alpske cvetlice iz papirja. Med njimi še posebej prisrčno in optimistično žari tudi roža mogota, kakor so jo v zamislih videle otroške oči.

Veseli smo, da se povedka o Zlatorogu živahno oživlja in na novo folklorizira tudi iz pisanih virov. ・

Predstava Čakajoč Godota Gledališča 2B na državnem Linhartovem srečanju - Plodno leto bohinjskega gledališkega ustvarjanja Katarina Košnik

Predstava Samuela Becketta: Čakajoč Godota v režiji Nika Kra­ njca se je uvrstila na državno 58. Linhartovo srečanje ljubitelj­ skih gledališč Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki bo konec septembra v Postojni. V program sedmih najboljših prijavljenih predstav ljubiteljskih gledališč, se je uvrstila po ogledu državne selektorice, igralke Ane Rutar, ki si je predstavo ogledala na 22. festivalu Gorenjskih komedijantov 56. regijskem srečanju gledaliških skupin Gorenjske v Radovljici v začetku junija, kjer je Gledališče 2B nastopil tudi s predstavo Rudolfa Pečjaka: Kraljična z mrtvim srcem v režiji Darka Čudna.

Pred tem je plodno bohinjsko gledališko leto potrdilo tudi Kultur­ no društvo Gorjuše, ki je skupaj z obema predstavama Gledališča

kultur a , priredit ve ,

24

2B dopolnilo bohinjsko obarvani program Linhartovega marato­ na, ki je bil ravno tako v Radovljici.

To pomlad je Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna izpostava Radovljica v Linhartovi dvorani v Radovljici priredila najprej Linhartov maraton, pregledni festival ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja na področju izpostave Radovljica in nato v začetku junija še 56. regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Gorenjske: 22. festival Gorenjskih komedijantov. Na gledališkem maratonu so bile del programa kar tri bohinjske predstave: dve predstavi gledališča Bohinjska Bistrica (Rudolf Pečjak: Kraljična z mrtvim srcem in Samuel Beckett: Čakajoč Godota) in predstava Kulturnega društva Gorjuše (Vinko Möderndorfer: Vaja zbora). Po ogledu strokovne selektorice za območno srečanje JSKD-ja Maje Gal Štromar dve tudi na Festivalu gorenjskih komedijantov, kjer je bohinjsko gledališko ustvarjalnost potrdila tudi nagrada za najboljšo stransko moško vlogo, ki jo je prejel Klemen Langus za vlogo Pikoloruma v predstavi Rudolfa Pečjaka: Kraljična z mrtvim srcem.

Na regijskem srečanju si je strokovna selektorica za državno Linhartovo srečanje igralka Ana Rutar ogledala predstavo Samuela Becketta Čakajoč Gotota in jo tudi izbrala. Državno Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledališč bo od 26. do 28. septembra v Postojni.

maratonu je bila predstava uvrščeno v spremljevalni program Srečanja gorenjskih komedijantov, regijskega srečanja gledaliških skupin, kamor jih je uvrstila strokovna sodelavka, selektorica Maja Gal Štromar, ki je v svoji oceni med drugim zapisala: »Oder je en sam praznik, razkošje lepot, izvirnosti, prava paša za oči, notranje pa daje občutek estetske izravnave, saj so vsi detajli domišljeni in odlično ubrani. (Iztok Šostarec je odlično poskrbel za kostumografijo) Temu segmentu predstave bi lahko mirno rekla umetnost, igra barv, harmonij in presežkov.

Tako se zdi, da Darko Čuden z ekipo dejansko dela velik in spoštljiv poklon gledališki izreki, saj se je do potankosti poglobil v izoblikovanje odrske iluzije. Njegov notranji umetniški pulz, njegov univerzum je poseben in takih posebnosti bi si na slovenskih odrih želela več, jih še videti in okušati, saj dokazuje, da naš prostor zmore in zna biti barvito poln, zanimiv, utripajoč in nikakor ne zaprašeno provincialen in zato zdolgočaseno poploščen in komercialen.«

Vinko Möderndorfer: Vaja zbora (KD Gorjuše, režija Klemen Langus)

V kulturnem društvu Gorjuše so se pod režijskim vodstvom Klemena Langusa lotili besedila Vinka Möderndorferja: Vaja zbora. S predstavo, ki so jo premierno uprizorili že v lanski sezoni so to leto nastopili na Linhartovem gledališkem maratonu v Radovljici in bili deležni tudi strokovnega ogleda selektorice Maje Gal Štromar, ki jim je v svoji izčrpni oceni čestitala in že z uvodom v svojo oceno dala vedeti, da je z delom dobro seznanjena: »Besedilo komedije VAJA ZBORA je eno izmed tistih, ki mi je ostalo zelo v spominu, saj sem v SLG Celje nastopila v praizvedbi v režiji Francija Križaja. Zato mi je bilo v veselje in radost ponovno spremljati dogajanje na odru skozi postavitev Klemna Langusa in v izvedbi KD Gorjuše. Že samo besedilo je napisano tako, da dramaturgija dobro teče, lok je jasen in zapleti takisto, posamezni liki pa natančno karakterno že izpisani (celo bi rekla, da so duhovito stereo­tipizirani) kot je tudi samo dogajanje. Oder – dogajalni prostor je KD Gorjuše potisnilo na proscenij, zadaj so zavese, na njih napis »S PETJEM V NOVO OBDOBJE«, na odru so praktikabli – oder pripravljen za pevce, na njem pa so stoli. Prizor se odpre s prihodom Žike Črnogorca, gostilničarja, ki neprestano že tako nedisciplinirano in notranje razklano ekipo podžiga s pijačo in hrano, njegov akcent je južnjaški, njegova duhovitost pa že izpisano prijetna in v predstavi skrbi, da humorja ne zmanjka.« N nadaljevanju se je podrobneje posvetila posameznim vlogam in postregla tudi z nekaj napotki za nadaljnje delo in v zaključku čestitala za simpatičen nastop in jim zaželela že veliko dobrih nastopov in ogrete publike.

Foto: arhiv KD Gorjuše

Rudolf Pečjak: Kraljična z mrtvim srcem (Gledališče 2B, režija Darko Čuden)

Kraljična z mrtvim srcem Rudolfa Pečjaka je še ena v vrsti redko oziroma prvič uprizorjenih predstav, ki se jih v gledališču Bohinjska Bistrica s svojo režijo loteva Darko Čuden. Po nastopu na Linhartovem

Foto: arhiv gledališča 2B

Ob izboru predstave na območno srečanje je Klemen Langus za vlogo Pikoloruma prejel tudi nagrado za najboljšo stransko moško vlogo, ki jo je selektorica Maja Gal Štromar utemeljila s sledečim zapisom: »V izjemno barviti odrski postavitvi, v razkošju lepot, scenske in kostumske izvirnosti umetnika Darka Čudna, kjer so vsi detajli domišljeni in odlično ubrani, igralec Klemen Langus, v vlogi maršala Pikoloruma, v svoji 'svinčeni' dominantnosti vojaka ali čuvaja skozi predstavo ustvarja jezikovno razbrsten izraz in tako s svojo igro močno izstopa.

Z glasovno izbrušenostjo in posebno dikcijo ter z visoko stiliziranimi in do milimetra izdelanimi metjejskimi akcenti gnete odličen kontrapunkt dogajanju, to pa deluje simpatično, komično, predvsem pa zelo prepričljivo in sveže. Njegov telesni fokus, natančnost in izrazna moč so vredni nagrade.«

Samuel Beckett: Čakajoč Godota (Gledališče 2B, režija Niko Kranjc)

Gledališče 2B je ravno v času zadnjih popravkov pred izidom Bohinjskih novic prejelo informacijo JSKD-ja, da je predstava po izboru selektorice Ane Rutar bila izbrana v program zaključnega, državnega srečanja ljubiteljskih gledališč, ko bo septembra v Postojni. Linhartovo srečanje predstavlja osrednje srečanje najboljših ljubiteljskih gledaliških predstav sezone, med tistimi, ki so svoje predstave prijavili za ogled. Že pred ogledom državne selektorice, je skozi ozko sito predstavo za ogled državne selektorice izbrala območna strokovna selektorica Maja Gal Štromar in se v uvodu svoje ocene najprej posvetila izboru besedila: »Ko se ljubiteljsko gledališče loti tako kompleksnega teksta gledališča absurda kot je Beckettova zdaj že klasična stvaritev Čakajoč na Godota, ne morem drugače, kot da že v samem izhodišču skupini čestitam za pogum. Kako postaviti na oder predstavo, ki je bila od njenega nastanka neposredno po drugi svetovni vojni do danes že neštetokrat izvedena, in še vedno ohranjati svežino in najti v njej presežnost, da bi znotraj novih časovnih okvirjev vedno znova in še vedno lahko naslavljali gledalca, kakovostno in z vsem arzenalom pomena in osmišljenosti, pa tudi presežnosti, ki jo uprizoritev zahteva, če hoče ohranjati živost. Zdi se, da je Beckettovo besedilo še kako aktualno: v zadnjih 70 letih sta žal človeškemu bivanju pokazala zobe zbanaliziranost in poploščenost delovanja, ki sta v službi takih ali drugačnih diktatov, tudi totalitarizmov, pa naj bodo to neoliberalizem, kapital ali

kultur a , priredit ve

25 pač novo porajajoče se oblike ekstremizmov in vseh oblik na novo prebujajočih se fašizmov.« O predstavi pa med drugim zapisala: »Predstavo lahko v njenih estetskih elementih pohvalim, saj je prepričljiva, od praznega odra z drevesom, do projekcije lune ob prehodu iz prvega v drugi del (te slike so še posebej poetično močne, ganljive), do odličnih kostumov, preprič­ljive igre vseh petih akterjev in njihovega angažmaja. V ljubiteljskem gledališču nedvomno predstava dosega visok nivo.« Predstavo si boste lahko skupaj še s šestimi predstavami ljubiteljskih gledališč Slovenije ogledali med 26. in 28. septembrom v Postojni, pred tem pa načrtujejo še kakšno ponovitev tudi v Bohinju. ・

belo barvo, avtomatično izključen. Najbolj znan akvarelist je angleški slikar in grafik J. M. W. Turner, ki je naslikal preko 20.000 akvarelov.

Ker je akvarel zahtevna tehnika, smo se jo v Likovni ustvarjalnici lotili bolj igrivo. Najprej smo spoznali tehniko, kjer je papir že namočen, mi pa smo dodajali barve na papir, ki so potovale po podlagi, se razlivale in se mešale med seboj. Otroci so to doživljali z začudenjem in kot neke vrste eksperiment. V drugem delu smo opazovali različne kitajske vaze, vsak otrok si je sam izbral kakšne oblike bo njegova vaza in kako jo bo umestil v format. Vzorci na vazah so v različnih svetlostnih odtenkih modre barve, kar nam je pomagalo, da smo postopoma dodajali več barvnih pigmentov posamezne barve na papir. Z otroke je bilo najtežje čakanjem, da se posamezna plast posuši. Vedno poudarjam, da ni učenja brez napak in pri tej tehniki smo se veliko naučili. Akvarel smo slikali tri zaporedne ure, tako da so tisti otroci, ki so bili pri delu hitrejši imeli še nalogo slikanja cvetja v vazi.

Veselo ustvarjanje tudi vam doma, če se boste lotili te tehnike sami!

Izlet Likovne ustvarjalnice v Lipico Za KD Bohinj, Nataša Colja Obiako, vodja Likovne ustvarjalnice

Foto: arhiv Gledališča 2B

Likovna ustvarjalnica širi znanje med vse nas, na vrsti je akvarel Za KD Bohinj, Nataša Colja Obiako, vodja Likovne ustvarjalnice

Tehnika akvarela spada med eno najstarejših slikarskih tehnik. Uporabljali so jo že stari Egipčani. Prva akvarelna dela so bila naslikana s pigmenti naravnega izvora (minerali, glina, zemlja). Pri klasičnem akvarelu je uporabljena transparentnost oz. »lazurnost«, to pomeni, da so barve močno redčene z vodo, papir pa proseva skozi nanose. Mešanje barv se lahko uporablja na samem papirju (tehnika alla prima).

Lahko pa mešamo barve po nanosih. Ko se en nanos barve posuši, postopoma dodajamo več nanosov. Slikamo od svetlih k temnim tonom.

Praviloma se bela in črna barva pri klasičnem akvarelu ne uporabljata.

Zato je akvarel zahtevna slikarska tehnika, ki zahteva dosti premišljanja in ne dopušča napak, saj se barv ne da posvetliti, ko so že enkrat na slikarski podlagi. V angleškem združenju akvarelistov, ki je bilo ustanovljeno v 19. stoletju, je bil slikar, ki je pri risanju akvarelov uporabil

Foto: arhiv KD Bohinj

Foto: arhiv KD Bohinj

Letos smo se z otroci iz Likovne ustvarjalnice KD Bohinj odpeljali v nedeljo 9. 6.19, v Lipico. Tam smo pustili svoj pečat, kjer smo precejšen del belih ograj pomladili s svežo belo barvo. Skupaj smo prepleskali kar 75 metrov ograje. Po napornem delu smo si spočili oči na ogledu kobilarne, kjer smo veliko izvedeli o Lipicancih, žrebičkih, njihovih imenih in njihovi posebni barvi. Zanimivost je, da Lipicanci v resnici niso beli, njihova koža je temna, njihova dlaka pa osivi s starostjo do skoraj ali popolnoma bele barve. Pred 200 leti so bili Lipicanci rjavi in črni. Takih, ki so podedovali barvo po svojih prednikih in so tudi v odrasli dobi črni, je v Lipici izmed tristo belih, le nekaj (samo trije). Lipicanci so del naše kulturne dediščine in so simbol Slovenije, upodob­ ljeni pa so tudi na slovenskem evro kovancu za 20 centov. Po ogledu kobilarne smo si ogledali še predstavo skozi katero je bila predstavljena zgodba o Lipici in Lipicancih. Z otroci smo sodelovali na strokovno vodeni ustvarjalni delavnici, ki jo je izvajalo KUD C.C.U. Otroci so si iz kartona, razcepk, vrvic in plute izdelali in pobarvali talisman, ki nas bo varoval in čuval. Nastala so bitja iz naše domišljije, rajske ptice, ter seveda tudi čarobni beli konji. Po doživetem dnevu v Lipici smo si privoščili še našo najljubšo jed – Pico in psssst!: sladoled, potem pa smo jo mahnili proti domu. ・

šport, z a konec

Tekmovali na svetovnem pokalu in domačih tekmah Andraž Nahtigal, trener KKK Bohinj

V preteklem mesecu so potekale tekme za svetovni pokal. Rok Šmit je tekmoval v Duisburgu in Poznanu. Dobro je nastopal v enojcu na razdaljah 200 in 500 metrov. Naredil je nekaj odličnih voženj in na 500 m dvakrat veslal v B-finalu. Najboljšo uvrstitev pa sta dosegla v dvojcu z Vidom Debeljakom na 200 metrov, ko sta si priveslala finale.

Mlajše kategorije so veslale na tekmah slovenskega pokala. Na Mostu na Soči je bila posamična tekma v kronometru, kjer je tekmovalo kar 17 naših tekmovalcev. Ankaran je na zadnji šolski vikend gostil sprint, kjer smo imeli tudi 3 krstne nastope. V skupnem seštevku slovenskega pokala je trenutno več naših tekmovalcev na stopničkah.

V Ljubljani je potekala izbirna tekma za evropsko prvenstvo v maratonu, kjer so nas­ topali štirje naši tekmovalci. V kategoriji mladink je zmagala Manca Mikelj, odločitev o nastopu na evropskem prvenstvu še ni padla.

V juliju osnovnošolce čakata dva tabora, ki se jih bodo lahko udeležili. Ekipa mlajših mladincev bo nastopila na močni mednarodni regati v Auronzu. Taja Smukavec, Rok Šmit in Miha Fartek se pripravljajo na evropsko prvenstvo za mladince in mlajše člane, ki bo v Račicah. Za rekreativce pripravljamo 4-dnevni začetni in nadaljevalni kajakaški tečaj. ・

Podelitev zimske sezone in začetek poletne

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj

Foto: arhiv NSD Bohinj

Predstavniki društva so se v Vizorah udeležili podelitve zimske sezone, ki je potekala v

26 soboto, 15. 6. 2019. Na podelitvi je tudi Aljaž stopil na zmagovalni oder. Oba fanta iz našega društva sta bila odlično uvrščena v skupnem seštevku zimske sezone, tako v njuni kategoriji kot tudi v kategoriji pri letu starejših tekmovalcih. Za kar se starši in člani NSD Bohinj zahvaljujemo trenerjema za njuno delo, trud in vzpodbudo. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki nam stojijo ob strani in verjamejo v naše delo, in staršem tekmovalcev, ki skrbijo za prevoze na treninge in tekme.

Ker pa je del pomladanskih treningov že za tekmovalcema, sta se 23. 6. 2019 udeležila prve državne tekme pokala Cockta, kjer sta se zasedla Patrik 13. mesto in Aljaž 6. mesto.

Aljaža in Patrika v prihajajočih dneh poleg šolskih počitnic čakajo treningi, tekme in seveda nekaj morskega oddiha. ・

Zahvala družina Arh

Zahvaljujemo se gasilskim društvom iz Bohinja, ki so sodelovala pri gašenju požara gos­ podarskega objekta na planini Lom. ・

27

ogl a si 040/202 384

NOVA ŠKODA SCALA

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 5833 399 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0−4,1 l/100 km in 113−108 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0585−0,0278 g/km, trdi delci: 0,00156−0,00012 g/km, število delcev: 1,23−0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si

28

ogl a si 040/202 384

INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE KOVINSKE KONSTRUKCIJE STROJEGRADNJA

proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o.

MALOSERIJSKA PROIZVODNJA TRANSPORTNI SISTEMI SERVIS / REMONT

Podjetje Venturia je mlado rastoče podjetje, ki temelji na znanjih, pridobljenimi z mnogo izkušnjami in ima bogato zgodovino na področju industrijske ltracije zraka, prezračevanja in kovinskih konstrukcij.

RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE SREDNJA ŠOLA Srednje poklicno izobraževanje: - Oblikovalec kovin - orodjar - Varilec - Strojni mehanik Poklicno-tehnično izobraževanje: - Strojni tehnik

FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje STROJNIŠTVO: - Projektno aplikativni program Univerzitetni študijski program 1. stopnje STROJNIŠTVO: - Razvojno raziskovalni program

Prošnje za pridobitev štipendije v našem podjetju lahko oddate po pošti na naslov: Venturia d.o.o., Ajdovska cesta 2, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si