Bohinjske novice, julij 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 6. JULIJ 2018 ŠTEVILKA 7

»Brez matice ni panja« – odprtje vzrejne postaje za čebelje matice v Ukancu

4

10

13

16

20

AKTUALNO

TURIZEM

240 TRIGLAV

MLADINA

KULTURA

Šolski parlament V kampu Danica Prvi raziskovalec Dosežki učencev na razpravi pri še ena zvezdica na Triglavu OŠ dr. Janeza županu Mencingerja

Zmagovalca iz Pulja

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

30. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 21. junija 2018

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Po dvajsetih letih županovanja vas tokrat zadnjič nagovarjam v Županovem kotičku.

Veliko je bilo narejenega v teh letih in ne bom ponavljal vseh projektov, ki smo jih uspešno zaključili. Sem pa na vse izvedene projekte ponosen – tako na manjše, ki dvigajo kako­ vost bivanja in preživljanja prostega časa, kot na tiste večje, pri katerih smo pridobili tudi evropska sredstva. Med najpomembnejšimi je zagotovo čistilna naprava in urejanje ka­ nalizacije po Spodnji bohinjski dolini, zaradi česar naše vode ostajajo čiste. Ponosen sem na Bohinjke in Bohinjce, ki kljub temu, da Bo­ hinj s svojo oddaljenostjo od centra ni vedno najbolj prijazno okolje, vztrajajo in s svojim delom pripomorejo k razvoju Bohinja, ter na sodelavke in sodelavce, ki se vsakodnevno trudijo za razvoj naše občine.

Ob zapuščanju mesta župana pa bi se predvsem rad zahvalil. Najprej vsem, ki de­ lujete v dobro občine in ste v letih mojega županovanja z nami dobro sodelovali. Hvala tudi vsem, ki ste s svojim kritičnim pogledom skrbeli, da smo se s sodelavci še bolj trudili v dobro Bohinja, Bohinjk in Bohinjcev. Vsem svetnicam in svetnikom za svoje delo in dol­ ge ure, ki ste si jih vzeli, da smo razpravljali in dorekli ter potrdili pomembne projekte za

Katarina Košnik

Bohinj. Najbolj pa bi se rad zahvalil sodelav­ cem občinske uprave Občine Bohinj in Re­ žijskega obrata, ki so vse to, kar so svetniki odločili, vse to, kar smo se skupaj dogovorili, tudi realizirali. Napredek je možen le s sode­ lovanjem, kar vam in vsem nam skupaj želim tudi v prihodnje.

Do volitev bo prisojnosti župana prevzel podžupan Jože Sodja, ki mu bo v pomoč tudi novoimenovani podžupan Mirko Jeršič.

Res je, da zapuščam mesto župana Obči­ ne Bohinj, vendar ostajam z vami, Bohinjke in Bohinjci, in z mislijo na Bohinj in s priza­ devanji za razvoj naših zgornjegorenjskih krajev bom s svojim delom na drugem delov­ nem mestu tudi nadaljeval. Verjamem pa, da bomo z dobrim sodelovanjem z župani tudi v prihodnje deležni nadaljnjega razvoja našega Bohinja.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Zamenjava na čelu Občine Bohinj Katarina Košnik

V začetku junija smo na volitvah izbra­ li nove poslanke in poslance v državnem zboru, ki so na konstitutivni seji državne­ ga zbora 22. junija sprejeli svoje mandate.

Med poslanci je v tem mandatu tudi župan Občine Bohinj Franc Kramar, kar prinaša tudi spremembe v Bohinju. Zakon namreč določa, da ob potrditvi mandata poslanca avtomatično preneha funkcija župana. Župansko funkcijo bo do jesenskih volitev prevzel podžupan Jože Sodja.

Predaja funkcije podžupanu sledi 33. a čle­ nu Zakona o lokalni samoupravi, ki med dru­ gim določa: V primeru predčasnega prenehanja man­ data župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je

Rok za oddajo prispevkov v juliju

Jože Sodja, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, Foto: Katarina Košnik

župan razrešen. Če župan ne določi, kateri po­ džupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo op­ ravljal to funkcijo.

Za nemoteno delovanje Občine je še pred iztekom mandata župan Franc Kramar ime­ noval drugega podžupana Mirka Jeršiča, ki je prevzel naloge podžupana. ・

30. redna seja bohinjskega občinskega sveta se je 21. junija v sejni sobi začela z nagovorom župana Franca Kramarja v odhajanju, ki se je vsem svetnicam in svetnikom tega mandata zahvalil za kon­ struktivno držo in sodelovanje ter vsem zaželel veliko zmag in dobrega sodelova­ nja tudi v prihodnje. V nadaljevanju seje, ki jo je vodil podžupan Jože Sodja, so spre­ jeli drugi rebalans proračuna, namenili novih 25.000 evrov proračunske rezerve za odpravo posledic decembrske ujme in dvignili višino turistične takse, ki bo sku­ paj s promocijsko takso, ki jo uvaja drža­ va, znašala 2 evra od začetka prihodnjega leta. Podžupan je svetnike ob zaključku seje seznanil tudi z županovo odločitvijo o novem podžupanu, to bo Mirko Jeršič.

Drugi rebalans proračuna

Svetnice in svetniki so v skrajšanem postop­ ku sprejeli drugi rebalans proračuna za letoš­ nje leto. Glavni razlog tokratne spremembe proračuna z Rebalansom II 2018 je bila razpo­ reditev državnih sredstev iz 23. člena Zakona o financiranju občin. Sredstva so bila s pred­ logom Rebalansa I v večjem delu umeščena v projekt izgradnje mostu na Rju, po sprejetem amandmaju pa tudi v pločnik na Ribčevem Lazu. Za črpanje teh državnih investicijskih sredstev mora biti izpolnjenih več pogojev, med ključnimi je poleg vse dokumentacije in dovoljenj tudi realizacija projekta ali prijavlje­ nega dela projekta, ki je prijavljen do konca oktobra tekočega leta. V nasprotnem primeru sredstva ostajajo neporabljena in jih ni mogo­ če prenesti v naslednje proračunsko leto.

Državna sredstva za investicije so tako pre­ nesena na projekte Kanalizacija v Bohinjski Češnjici, Kolesarska povezava med Zgornjo in Spodnjo dolino, Ureditev središča Bohinj­ ske Bistrice ter Ureditev pločnika Ribčev Laz. Poleg navedenega so v drugi rebalans vklju­ čene spremembe na področju prihodkov od prodaje stanovanj (zamenjava stanovanja), prihodkov od prodaje premoženjskih pravic, na podlagi večje realizacije od predvidene se povečujejo tudi drugi nedavčni prihodki in davek na promet nepremičnin. Za realizacijo sprememb je potrebno povečanje tudi najetih kreditov pri poslovnih bankah. Poleg že na­ vedenih sprememb Rebalans II na področju

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. julija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. avgusta 2018.

3 odhodkov povečuje tudi sredstva za: urejanje gozdnih vlak, urejanje brežin in propustov, postavitev turistične signalizacije, oporne zidove, subvencioniranje cene vrtca in bolniških odsotnosti vzgojiteljic, zame­ njavo bojlerja v vrtcu Bohinjska Bistrica, ureditev Mlake na Nemškem Rovtu, ureditev Zoisovega parka, dokončanje investicijskega vzdrževa­ nja turistične ladje Zlatorog, ureditev žarnega pokopališča v Bohinjski Bistrici ter nekatere druge manjše spremembe postavk, ki so razvidne v nadaljevanju gradiva.

Ker je Občina Bohinj z Ministrstvom za infrastrukturo podpisala tudi sporazum o sofinanciranju, so za projekt obnove infrastrukture v Bo­ hinjski Češnjici zaradi višje vrednosti cen gradbenih storitev kot v času izdelave projekta z amandmajem dvignili sredstva na skupaj nekaj več kot dva milijona evrov. Še ta mesec naj bi namreč izšel razpis za pri­ dobitev izvajalca.

Med drugim so na pobudo svetnice Marije Ogrin po razpravi sprejeli tudi sklep, da bo občinska uprava v dveh mesecih urgentno poskrbela za obnovo plavža svete Heme na Nomenju.

Denar iz proračunske rezerve za sanacijo škode po naravnih nesrečah

Ujma z močnim vetrom, snegom, poplavo in dežjem 11. in 12. de­ cembra 2017 je v občini Bohinj povzročila za več kot 600 tisoč evrov škode na objektih in zemljiščih ter več milijonov škode na vodotokih. O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 2100 € lahko odloča župan. V decembru 2017 je občinski svet že sprejel odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Bohinj v višini 40.000 € za sa­ nacijo naravnih nesreč. Ta odlok je prenehal veljati 31. 5. 2018, se pa predlagani odlok od že sprejetega razlikuje v višini predlaganih sredstev za sanacijo. Glede na posledice ujme so v odloku, ki ga je občinski svet sprejel, povečali sredstva za interventno sanacijo po na­ ravnih nesrečah v letu 2018 na 65.000 €. Poraba proračunske rezerve za sanacijo škode je pomembna tudi v primeru pridobitve sredstev za sanacijo s strani MOP, ko bo morala Občina Bohinj pred črpanjem teh sredstev izkazati, da je proračunska rezerva občine porabljena.

Svetniki in svetnice so odlok sprejeli s podanim sklepom Komisije za turizem in kmetijstvo, da se po porabi sredstev pripravi poročilo o tem, kako so se sredstva porabila.

Povišanje turistične takse

V mesecu februarju 2018 je bil sprejet nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki v 50. členu določa, da občine uskladijo splošne akte, s katerimi določajo turistično takso, s tem zakonom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Novi odlok tako sledi spremem­ bam državnega zakona.

Med pomembnimi novostmi, ki jih zakon uveljavlja, je zmanjšanje nabora oprostitev. Po novem bodo polno turistično takso plačevali tudi turisti v kampih (prej so plačevali polovično turistično takso) in člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah (turistične takse jim po starem zakonu ni bilo treba plačati).

Promocijska taksa, ki se obračuna poleg turistične takse, znaša 25 % zneska turistične takse. Postopek pobiranja in odvajanja promocijske takse skladno z ZSRT-1 začne veljati 1. 1. 2019.

Po sprejemu odloka v skrajšanem postopku je občinski svet določil novo ceno turistične takse, ki bo začela veljati z začetkom prihodnjega leta in bo znašala 1,60 evra – skupaj z zakonsko določeno promocijsko takso bo gost plačal 2 evra na dan. Letos bo veljala še stara vrednost takse, tj. 1,27 evra, bodo pa v veljavo stopile druge določbe, ki ukinjajo oprostitve plačila polne takse za goste kampov in za člane Planinske zveze Slovenije za prenočevanje v planinskih kočah. Višina turistične takse bo na posamezno ležišče v pavšalnem letnem znesku znašala 45 evrov. Pavšalne turistične takse bodo oproščeni: -- lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj, ki so v naravi ruše­ vine in kot -- take neprimerne za bivanje, kar se dokazuje z ustreznim fotograf­ skim materialom oziroma ogledom nepremičnine,

ak tualno -- lastniki počitniških hiš/stanovanj, ki z izkaznico ali odločbo doka­ zujejo invalidnost, -- lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj, ki imajo stalno pre­ bivališče na območju občine Bohinj, oziroma če so lastniki pravne osebe, ki imajo registriran sedež na območju občine Bohinj.

Razprava je bila pestra vse od predlogov, da bi morala biti taksa še višja, do tega, da je ob turizmu z manjšimi kapacitetami prav, da je dvig takse postopen. Poleg tega, kot je bilo tudi izpostavljeno v razpravi, bi velik del sredstev za turistično infrastrukturo pridobili tudi z dosled­ nim pobiranjem turistične takse. Še vedno namreč ostajajo ponudniki turističnih kapacitet, ki ne plačujejo od gostov pobrane turistične tak­ se, izpostavljen je bil Eko Park hotel Bohinj, ki Občini samo iz naslova turistične takse dolguje okoli 100 tisoč evrov.

Prihodki od turistične takse so skladno z zakonom namenjeni za načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov, trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, urejanje, čiščenje in ob­ novo površin in turistične infrastrukture, ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ter druge storitve, ki jih v turističnem območju brezplačno nudijo turis­ tom. Sredstva se usmerjajo tudi v bogatitev programa prireditev in promocijo novih turističnih produktov. Sredstva promocijske takse pa se nakažejo javni agenciji, ki opravlja dejavnost nacionalne turistične organizacije (Slovenski turistični organizaciji) za načrtovanje in izvaja­ nje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije. Plačilo turistične takse za lastnike počitniških hiš in stanovanj (8. člen) se od­ merja z odločbo in vodi skladno z upravnim postopkom. V prehodnih in končnih določbah se določa prenehanje veljavnosti predpisov. Od 1. 1. 2019 dalje se na podlagi ZSRT-1 zaračunava tudi promocijska taksa, ki znaša 25 % zneska turistične takse. Turistično takso v letnem pavšalnem znesku za lastnike počitniških hiš in počitniških stanovanj se prvič obračuna v letu 2019 za leto 2018, do tedaj pa se uporabljajo določila do sedaj veljavnega Odloka o turistični taksi Občine Bohinj.

Nove takse

Občinski svet je na podlagi nove zakonodaje dvignil oziroma vzposta­ vil plačilo novih taks. Z odlokom, ki so ga svetniki sprejeli v skrajšanem postopku, so določili novi vrednosti takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občini Bohinj. Višina takse za obravnavanje pobud spremembe osnovne ali podrobnejše namen­ ske rabe v občinskem prostorskem načrtu za posamezno pobudo znaša: -- za spremembo osnovne namenske rabe: 80 evrov, -- za spremembo podrobnejše namenske rabe: 50 evrov.

Za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vod­ na) se taksa ne plača.

Sprejeli so tudi Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Bohinj.

Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: -- za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1500 eurov, -- za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 2000 eurov, -- za omogočanje začasne rabe prostora 1800 eurov.

Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve.

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Bohinj

Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Bohinj je dokument dol­ goročnega razvojnega načrtovanja, s katerim želi Občina oceniti stanje pokritosti, dejansko potrebo po širokopasovnem omrežju,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 7. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno razpoložljivost ostale javne gospodarske infrastrukture in vrednost potrebnih investicij na omenjenem geografskem območju. Na tej pod­ lagi pristojni organi lokalne skupnosti izrazijo javni interes in sprej­ mejo ustrezne odločitve o sodelovanju v aktivnostih za zagotovitev širokopasovne infrastrukture za prebivalce, ki živijo na območjih, na katerih ne obstaja tržni interes za gradnjo le-te. Občina Bohinj želi vsem svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključ­kov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in sto­ ritev. Širokopasovna infrastruktura elektronskih komunikacij je danes ključni pospeševalec gospodarskega in socialnega razvoja lokalnih skupnosti, ki ima neposreden vpliv na razvoj podjetništva, preprečeva­ nje bega možganov v druge regije ipd.

Namen Načrta razvoja je tako ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v občini Bohinj. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobivanja javnih sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širo­ kopasovnih priključkov naslednje generacije oziroma ni tržnega inte­ resa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načr­ tujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo 100 Mb/s. Načrt z zbranimi podatki predstavlja obenem pomembno dokumentacijo za načrtovanje investicijskih projektov zasebnih vlaga­ teljev na območju belih lis. Že v začetku naslednjega leta se bo začel izvajati zasebni projekt, ki ga financira Evropska unija, s katerim bo Bohinj pridobil 2100 novih priključkov na širokopasovno omrežje, predvidoma proti koncu nas­ lednjega leta pa naj bi bil še začetek projekta, delno financiranega iz državnih sredstev, delno s strani prijavljenih investitorjev (razpis bo objavljen konec tega ali v prvi polovici naslednjega leta). V obeh pri­ merih bo šlo za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, ki omo­ goča uporabniku svobodno izbiro med različnimi ponudniki tovrstnih storitev.

Poročilo o poslovanju Osnovnega zdravstva Gorenjske za leto 2017

Poročilo je na seji podal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, ki je uvodoma izpostavil, da je bilo lansko leto eno težjih v zdravstvu, predvsem na račun pomanjkanja denarja, stavke zdrav­ nikov in nove zakonodaje. Novost lanskega leta je bila tudi uvedba e-naročanja, ki predstavlja enega od korakov k postopnemu prehodu na elektronsko poslovanje. V začetnih korakih so se še soočali z neka­ terimi težavami, predvsem na račun programskih orodij, ki še ne sledi­ jo povsem novemu poslovanju. Kljub splošnemu stanju v zdravstvu pa je bilo lansko leto to področje za Bohinj uspešno. S 1. januarjem 2017 so zaposlili novo zdravnico, po dolgih letih tako v Bohinju delujejo tri zdravnice, ki zagotavljajo optimalno zdravstveno varstvo. Čeprav bi za­ radi pritiska turistov potrebovali še dodatnega zdravnika, vsaj preko poletja.

Program je bil dobro organiziran, slabost je le slabši odziv pi ude­ ležbi preventivnih delavnic (zdravo življenje, gibanje, zdravo hujšanje, stres ...).

Ob zaključku poročila je Veternik izpostavil še dobro sodelovanje z Občino Bohinj, ki že vrsto let sofinancira tretjino dežurne službe, pre­ ventivne preglede pi logopedu, polovico zdravstvene nege, namenjene težje dostopnim občanom, ki nimajo najbolje urejenega zdravstvenega varstva. Občina Bohinj prav tako prispeva sredstva za investicije, lani so tako v prvem nadstropju zdravstvenega doma uredili novo dodatno splošno ambulanto in kupili nov defibrilator.

Glede na primerljive občine po velikosti je zdravstvo v Bohinju ureje­ no dobro in vključuje možnosti, ki jih druge primerljive občine nimajo, je zaključil Veternik.

Kljub napredku v lanskem letu se je v razpravi pokazalo še nekaj slabosti oziroma področij, ki jih bo nujno treba urediti. Med pripomba­ mi je bila ponovno izpostavljena premalokrat prisotna pediatrinja, ki trenutno dela sicer tri izmene, vendar le dva dni v tednu, kar je glede na potrebe premalo. Stanje bi se lahko spremenilo v prihodnjem letu, ko bodo izdali razpis za novo pediatrinjo, ki bi bila polno zaposlena v zdravstvenem domu Bled (za Bled in Bohinj) in zato lahko tudi v Bohinju večkrat prisotna. Trenutno pediatrinja, ki v kratkem odha­ ja v pokoj, dela tudi v Splošni bolnišnici Jesenice. Še večji problem pa predstavlja stanje v času poletne turistične sezone, ko je pritisk v

zdravstvu na račun turistov prevelik. Kot je pojasnil Veternik, trenutno čakajo odgovor države glede ureditve turistične ambulante za področje Bleda in Bohinja. Ker, kot je v razpravi povedal svetnik Bojan Traven, odgovora v kratkem ni pričakovati in morebitna ambulanta za turiste na Bledu ne bo zmanjšala čakalnih vrst v Bohinju, bi bilo nujno potreb­ no najti rešitev, in sicer že za to poletje. Po seznanitvi s poročilom so tako svetniki sprejeli sklep, da Občinski svet pozove vodstvo OZG, da v roku treh tednov pripravi predloge konkretnih rešitev za pomanjkanje zdravnikov v času poletne turistične sezone. ・

Šolski parlament na razpravi pri županu

Dora Sabalič, 7. b OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

foto: Sara Gašperin, 7. b

Petek, 8. 6. 2018, je bil za naše predstavnike oddelčnih skupnos­ ti prav poseben dan. Opremljeni z gradivom za sestanek z županom so se z mentorico Martino M. Sabalić odpravili na občino. Tam so jih poleg pogostitve pričakali podžupan Jože Sodja, Katarina Košnik in Nataša Fujs. Podžupan je z našimi učenci debatiral o aktualnih proble­ mih glede mobilnosti v Bohinju. Učenci so podali ogromno razlogov in načinov, zakaj je treba v Bohinju uporabljati kolo, kako razbremeniti obalo jezera, podaljšati kolesarsko stezo, zgraditi dodaten most čez Savo Bohinjko ipd. Največ časa so se zadržali pri točki, ko so govorili o parkiriščih v Bohinju. Podžupan je navedel nekaj akcij, ki se bodo izvedle v bodoče – učencem je bil najbolj všeč brezplačen avtobus od Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza. Razpravljali so tudi o preureditvi prostora na tržnici v Bohinjski Bistrici, kjer bi učenci dodali več zelenja, klopi, talne luči. Veliko so imeli za povedati tudi o opremi na kolesar­ ski stezi in o nevarnosti na cesti po Zgornji bohinjski dolini. Dodali bi več otroških igrišč, predvsem v Jereki, na Koprivniku in Gorjušah. V prihodnosti si želijo, da bi tako tujci kot domačini lahko uporabljali brezplačna (električna) kolesa, ki bi bila na voljo na vsaj petih točkah po Bohinju, najbolj pa so se zavzeli za predlog, da bi zopet vzpostavili električni tramvaj/vlakec do jezera, ki bi ohranjal čisto naravno okolje.

Sestanek je potekal v prijetnem vzdušju, saj si je podžupan vzel veliko časa za razpravo in razlago predlogov. Pojasnil je tudi prednosti in težave, s katerimi se srečujejo pri uresničitvi vseh želja. Predstavniki so se poslovili z željo, da se jim kakšen predlog uresniči, kakor so to dosegli prejšnje leto s knjigobežnico v Ceconijevem parku. ・

Organiziran prevoz starostnikov in invalidov z električnim avtomobilom TD Bohinj

Bohinj se kot občina z največ površinami v Triglavskem narodnem parku intenzivno ukvarja z ureditvijo prometa in zmanjšanjem promet­ nega pritiska na jezersko skledo in posledično manjšim onesnaževa­ njem tega izjemnega naravnega območja. Ker se pomembnosti traj­

5

ak tualno pa od 5.30 dalje, zato naj bodo zabojniki pravočasno pripravljeni za odvoz.

Zaradi povečanja količin mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže med turistično sezono odvoza kosovnih odpadkov od 1. 7.

2018 do 31. 8. 2018 ne bomo izvajali.

Kosovne odpadke lahko sami brezplačno pripeljete v zbirni center v Bohinjski Bistrici, ki je odprt po sledečem urniku: LETNI ČAS: 16. 3.–14. 11.

Foto: Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica

ne mobilnosti zavedamo tudi v Turističnem društvu, smo se skupaj z Občino Bohinj, Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica ter društvo Invalid Bohinj odločili, da bomo starejšim občanom Bohinja in inva­ lidom, ki si ne morejo sami zagotoviti prevoza za obisk zdravnika ali pa nujnejšega opravka, omogočili prevoze z električnim avtomobilom.

Vož­nje z električnim avtomobilom bodo z našimi izbranimi vozniki zagotovo prijetnejše in krajše, vsekakor pa prijazne našemu okolju.

Vabimo vas, da izkoristite ponujeno možnost in se ob taki priložnosti pridružite akciji Vozim zeleno – za cvetoči Bohinj. Pravila, pogoje in podrobnejše informacije o organiziranih prevozih z električnimi avto­ mobili lahko dobite na spletnih straneh občine in Turističnega društva ter v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica oziroma na kontaktni številki: 051 648 624. ・

ZIMSKI ČAS: 15. 11.–15. 3.

ponedeljek

od 7. ure do 18. ure

ponedeljek

od 7. ure do 16. ure

sreda

od 7. ure do 18. ure

sreda

od 7. ure do 16. ure

sobota

od 7. ure do 12. ure

sobota

od 8. ure do 12. ure

Začetek poletja – novosti v prometnem režimu v Bohinju

Novi skiroji za varnejšo pot v prometu Anica Stare

Foto: Mitja Sodja

Foto: Tanja Smukavec

V vrtcu Bohinj smo v jesenskih in pomladnih mesecih namenili ne­ kaj več pozornosti varnosti v cestnem prometu. Prometne znake in promet­na pravila so otroci začeli spoznavati najprej na igrišču vrtca, potem pa še izven vrtca.

Strokovni delavci so otrokom večkrat pripravili prometni poligon, kjer so se neposredno preizkusili v situacijah, ki jih lahko doživljajo v vsakodnevnem življenju. Izkušnje na poligonu so preizkušali s skiroji, poganjalci in kolesi.

Na občini so podprli naš projekt in nam podarili 5 skirojev. Podžu­ pan Jože Sodja in svetovalka za družbene dejavnosti, Iva Lapajne, sta skiroje prinesla otrokom v vrtec. Otroci so se takoj preizkusili na pro­ metnem poligonu in pokazali neizmerno veselje nad novo pridobitvijo.

Skiroji so zelo kvalitetni in bodo dobro služili tudi pri razvijanju gibal­ nih spretnosti.

Strokovni delavci vrtca se zahvaljujemo Občini Bohinj za podarjene skiroje. ・

Spoštovani uporabniki komunalnih storitev!

Režijski obrat Občine Bohinj

Odvoz odpadkov bo zaradi poletne turistične sezone od 1. 7. 2018 do 31. 8. 2018 potekal od 6. ure dalje, odvoz bioloških odpadkov

V soboto, 23. junija, je z začetkom poletne sezone v veljavo stopil tudi poletni prometni režim. Ta v Bohinju letos prinaša brezplač­ na pakirna mesta in brezplačen organiziran prevoz od parkirišč do Bohinjskega jezera in križišča za planino Blato in Vogar. Čeprav boste v obleganih krajih v Sloveniji in po svetu težko našli brezplačno parkirno mesto, v Bohinju poznamo naš zgodovinski sloves o dragih parkirninah. Letos je v Bohinju mogoče brezplačno parkirati in se brezplačno pripeljati od parkirišča do Bohinjskega jezera in nazaj.

To od 23. junija naprej omogoča na novo urejeno brezplačno parki­ rišče pri Danici v Bohinjski Bistrici, ki je vsak petek, soboto in nedeljo v času poletne turistične sezone povezano z brezplačnim organiziranim prevozom do Bohinjskega jezera in nazaj. Za 5 evrov na dan je mogo­ če parkirati na travnatem parkirišču pri vstopu v Ribčev Laz, kjer je vsakodnevno urejen prevoz do Bohinjskega jezera in nazaj. Ugodno alternativo ponujajo tudi vsem, ki se bodo podali v gore. V Senožetih v Srednji vasi dnevna parkirnina stane 2 evra, brezplačen prevoz do križišča Voje–Blato pa je organiziran vsak petek, soboto in nedeljo.

Hkrati so se cene parkiranja neposredno ob obali Bohinjskega jezera dvignile. Osnovni namen novosti in spremljajoče cenovne politike je umirjanje prometa in obvladovanje prometnega kaosa v višku poletne sezone. Poleg tega s sprejetimi ukrepi in nadaljnjimi načrti delujejo v skladu s sprejeto strategijo trajnostnega razvoja v občini Bohinj. Ver­ jamejo, da bodo z uporabo ponujenih možnosti omogočili bolj vzdržen promet in lepšo izkušnjo vsem obiskovalcem.

Podžupan Občine Bohinj Jože Sodja: Na Občini Bohinj smo se odločili, da v letošnjem letu začnemo z raz­ bremenjevanjem prometa v jezerski skledi, zato smo odprli tudi nekaj novih parkirišč, pri Danici v Bohinjski Bistrici, v Senožetih v Srednji vasi in pri vstopu v Ribčev Laz. Ta parkirišča smo odprli zato, da bi raz­ bremenili promet in malo umirili naval avtomobilov, ki ga je Bohinj de­ ležen v višku sezone. Z uporabo ponujenih alternativnih možnosti bo lažje življenje domačinov, hkrati bo tudi bivanje naših gostov v Bohinju bolj prijetno. Same cene ob jezeru so nekoliko višje prav z razlogom, da bi ljudje koristili bolj oddaljena parkirišča.

6

ak tualno Obiskovalci in domačini smo lahko prejšnji konec tedna v praksi preverili, kako sistem deluje. Ob teh prvih začetkih na Občini Bohinj prosijo za malo razumevanja, dodaja Sodja: Zavedamo se, da imajo vse stvari na začetku tudi otroške bolezni in težave. Prepričani smo, da bo prišlo tudi do kakšnih težav, ki jih bomo reševali sproti, zato vas prosimo za malo strpnosti. Se pa zavedamo, da je treba začeti in ukrepe tudi speljati, potem pa bomo v praksi videli, kaj je treba še postoriti in bomo v tej smeri nadaljevali.

Ukrepi pa niso pomembni le za vzdržen pomet preko poletja, temveč tudi za turizem, pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: Gre za novosti izjemnega pomena na področju umirjanja pometa v Bohinju. Projekt se sicer vleče že vsaj od leta 2003 s sprejemom prve strategije umirjanja pometa v dolinah Julijskih Alp. Naj dodam, da se podobne stvari dogajajo v Zgornjesavski dolini, tudi v Posočju razmiš­ ljajo v tej smeri. Predvsem je to jasna vizija in smer, da bo doživetje obiskovalca res dobro in kvalitetno in da bomo ta pritisk motornega prometa na ključne naravne in kulturne znamenitosti zmanjšali. Zato se mi zdi, da so ti letošnji koraki dejansko neka jagoda na vrhu torte, ki bo vsekakor vplivala na naše dojemanje Bohinja in na to, kako bodo gostje in obiskovalci dojemali Bohinj. Upam tudi, da bodo ukrepi izbolj­ šali kvaliteto življenja v destinaciji v poletni turistični sezoni in, kot sem omenil, prispevali k res dobremu doživetju Bohinja.

Pomemben in za goste manj prijeten ukrep so tudi višje cene parki­ rišč neposredno ob obali Bohinjskega jezera. Za uporabo alternativnih možnosti in za dejansko umirjanje prometa v poletnem času pa je ta ukrep nujen.

Podžupan Občine Bohinj Jože Sodja: Vse podražitve parkirnin so sledile cilju, da zmanjšamo promet ne­ posredno ob jezeru v jezerski skledi. Zavedamo se, da smo vsi ljudje in da smo navajeni, da se pripeljemo do končnega cilja, zato je bilo treba ponuditi alternativo, ki bo pritegnila ljudi, to pa je zagotovo brezplačen prevoz. Upamo, da bo ideja padla na plodna tla in da bodo novo stori­ tev ljudje s pridom izkoriščali.

Uporaba gozdne ceste na Voje, Vogar in Blato

Za uporabo gozdne ceste na Voje, Vogar in Blato je bilo že v pretek­ lih letih treba plačati nadomestilo. Zaradi izredno občutljivega območ­ ja, ozke ceste in omejenih možnosti parkiranja je odsvetovana vožnja do vrha z avtomobilom in parkiranje. V ta namen pri vhodu na cesto stoji zapornica, za vožnjo pa bo treba plačati 10 evrov nadomestila, ki bo veljalo za eno vožnjo v roku 24 ur. To pomeni, da bodo tisti, ki bodo avto na planini pustili več dni, ob vračilu v dolino doplačali za vožnjo in parkiranje ob cesti še za ostale dni. Tisti, ki se bodo po cesti v enem dnevu peljali večkrat, bodo plačali za vsako vožnjo. Prav tako bo vožnja do planin možna le, dokler bodo kapacitete parkirnih mest to dopuščale.

Letos bo cesta še bolj obremenjena zaradi ujme in podlubnikov, ki so pošteno opustošili tudi ta predel gozda. Med poletjem bo od ponedelj­ ka do petka potekalo spravilo in prevoz lesa v dolino, kar bo ob pre­ velikem številu avtomobilov, parkiranih na in ob cesti, onemogočeno.

Vse obiskovalce gora tako že vnaprej preusmerjajo na ugodno parki­ rišče (2 evra na dan) v Senožetih v Srednji vasi, od koder bo vsak petek, soboto in nedeljo organiziran brezplačen prevoz do križišča za Blato, Vogar in Voje ter nazaj.

VOZNI REDI BREZPLAČNEGA ORGANIZIRANEGA PREVOZA 1. Srednja vas (Senožeta)–Blato–Srednja vas (Senožeta)

Postaje: Srednja vas (Senožeta), Stara Fužina (Vorenčkojca), križišče Voje, križišče Vogar–Blato 23. 6.–16. 9.: vsak petek, soboto in nedeljo ter ob državnih praznikih (25. 6. in 15. 8.)

Odhod Srednja vas (Senožeta): 5.30* 6.00* 7.00 8.30 18.00 19.00

10.00

15.00

16.30

Odhod križišče Blato–Vogar: 6.15** 6.45** 7.45 9.15 18.45 20.15

10.45

15.45

17.15

* do parkirišča na Blatu, ** s parkirišča na Blatu

2. Ribčev Laz (Kristal)–Bohinjsko jezero

Postaji: Ribčev Laz (travnik nasproti Kristala), Bohinjsko jezero 23. 6.–16. 9.: vsak dan od 9.00 do 20.00 Junija in septembra na 30 minut, julija in avgusta na 15 minut.

3. Bohinjska Bistrica (Danica)–Bohinjsko jezero–Bohinjska Bistrica (Danica)

Postaji: Bohinjska Bistrica (Danica), Bohinjsko jezero 23. 6.–16. 9.: vsak petek, soboto in nedeljo ter ob državnih praznikih (25. 6. in 15. 8.)

Odhod Bohinjska Bistrica (Danica): 8.30

9.00

9.30

10.00

10.30

11.00

11.30

12.00

12.30

13.00

13.30

14.00

14.30

15.00

15.30

16.00

16.30

17.00

17.30

18.00

18.30

19.00

19.30

20.00

9.15

9.45

10.15

10.45

11.15

11.45

12.15

12.45

13.15

13.45

14.15

14.45

15.15

15.45

16.15

16.45

17.15

17.45

18.15

18.45

19.15

19.45

20.15

Odhod Bohinjsko jezero: 8.45

Na Pokljuki s poletno sezono uvajajo plačljivo parkiranje Katarina Košnik

Na Rudnem polju na Pokljuki so sredi junija uvedli plačljivo parki­ ranje, s čimer si želijo večjega reda na področju mirujočega prometa zlasti v poletnih in zimskih mesecih.

Plačljiva parkirišča so za zdaj uredili na nekaterih delih Pokljuke, ki pa jih bodo v nekaj letih razširili na celotno območje Pokljuke. Namen naj bi bil varovanje narave, saj so zdaj vozila parkirana celo v gozdovih in na travnikih.

Novost na Rudnem polju velja od 15. junija dalje. Dnevna parkir­ nina bo za avtomobile stala pet, za kombije 10 in za avtobuse 20 evrov, medtem ko bo za goste hotela in imetnike kartice Gost Bohinja brezplačna. Tega so se lotili zaradi dobrih izkušenj z uvedbo plačljivih tekaških prog. Prepričani so, da je glede na velik naval zlasti za zimske vikende na tem območju treba zagotoviti večji red. Že pozimi so zagotovili dodatne redarje in usmerjali vozila na parki­ rišča, zato se bodo tega lotili tudi poleti, ko skupaj z Javnim zavodom Triglavski narodni park ugotavljajo, da so vozila parkirana vsepovsod, tudi na stezah, travnikih, gozdovih in pašnikih. Ob uvedi plačljivega parkiranja bodo ljudi na to sprva predvsem opozarjali in jih informirali, da je namen tega ohranjanje narave.

Plačljivo parkiranje so najprej uredili na treh parkiriščih za skupaj 350 vozil, nato ga želijo razširiti še na območje vojašnice ter v nekaj letih na celotno Pokljuko. Ne bodo pa zaenkrat delali počivališča za av­ todome, saj je bil načrtovan projekt v skupni vrednosti skoraj 300.000 evrov predrag.

Kot je na novinarski konferenci na Pokljuki povedal direktor Centra Pokljuka Borut Farčnik, si želijo promovirati destinacijo tako, da bo svetovno poznana ne le v biatlonskih in tekaških krogih, temveč tudi v turističnem segmentu. Tega se lažje lotevajo, odkar je Športno društ­ vo Pokljuka lani v upravljanju združilo tako biatlonski center in Hotel Center kot tudi Hotel Jelka.

Center Pokljuka za lani sicer izkazuje manj kot 1400 evrov dobička, a je na to vplival dvig amortizacije zaradi prevzema osnovnih sredstev in drobnega inventarja od Smučarske zveze Slovenje. Brez tega bi ime­

7 li lani skoraj 51.000 evrov dobička, medtem ko ga je bilo leta 2016 5500 evrov. Poleg tega so 66.000 evrov porabili za nabavo opreme in vzdrževanje. »Naš cilj je športni center in hotel pripeljati na raven, na kateri bos­ ta v maksimalno zadovoljstvo tako športnikom kot ostalim uporabni­ kom,« je izpostavil Farčnik in dodal, da so lani v centru realizirali več kot 13.500 nočitev, kar je precejšnje povišanje v primerjavi z letom pred tem, ko je bilo nočitev 10.500.

S koncem lanskega leta so v upravljanje prevzeli tudi družbo Pok­ ljuka turizem oziroma Hotel Jelka ter začeli z agresivnim trženjem zime. To se je že poznalo v prvih treh mesecih, ko je bil obseg poslova­ nja s 175.000 evri za skoraj 53 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, za 32 odstotkov pa se je povišalo število nočitev na skoraj 2500. »Vendar to še niso rezultati, ki so naš končni cilj. Želimo več in bolje, in to ne samo za poletno sezono, ampak tudi zimsko, za katero smo prepričani, da lahko naredimo dodaten premik,« je dejal Farčnik in po­ jasnil, da poleti pričakujejo predvsem individualne goste, jeseni pa več športnih skupin. Intenzivno so začeli tržiti tudi zimsko sezono.

Na zimo so praktično že pripravljeni, saj so na posebni deponiji shra­ nili 80.000 kubičnih metrov snega, za katerega računajo, da ga bo vsaj polovica ostala do oktobra, da bodo lahko med krompirjevimi počitni­ cami zagotovili vsaj kilometer tekaških prog in del sankališča. Druga deponija z 22.000 kubičnimi metri snega pa je zagotovilo, da bodo v začetku decembra pripravljene proge za tekme svetovnega pokala v biatlonu.

Prizadevanja na Pokljuki sta podprla tudi direktor bohinjske občin­ ske uprave Miro Sodja in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki sta izpostavila spodbujanje trajnostne mobilnosti. Letošnjo zimo so na Pokljuko organizirali ski bus, že nekaj let pa poleti organizirajo tudi hop on hop off bus, s katerim so lani v 20 dneh prepeljali 800 potni­ kov, letos pa bo s pomočjo evropskih sredstev deloval 70 dni. ・

Obvestilo občankam in občanom Vodstvo ZD Bohinj

V času turistične sezone se tudi v ZD Bohinj srečujemo s pove­ čanim številom obiskovalcev – tako nenaročenih nujnih primerov v ZD kot nujnih primerov na terenu. Zato se vsakodnevno dogaja, da naročeni pacienti ne morejo biti obravnavani ob uri, na katero so bili naročeni.

Z dovoljenjem ZZZS smo se zato odločili, da v mesecih julij in avgust pacientov ne bomo naročali na uro. Pacienti bodo obrav­ navani po vrsti glede na čas prihoda. Prednost bodo imeli le ur­ gentni pacienti po presoji medicinskega osebja. ・

Novo na krajevnih uradih Upravna enota Radovljica

Eden od glavni ciljev Upravne enote Radovljica je usmerjenost k uporabnikom. Prav zato smo se odločili, da na krajevnih uradih ponudimo še eno storitev, in sicer nakup vrednotnice. Prav tako boste lahko na krajevnih uradih priglasili opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Vrednotnica je poleg potrdila o priglasitvi pogoj za legalno opravlja­ nje osebnega dopolnilnega dela. Ko se opravljajo dela ali storitve za znane naročnike, jo kupi naročnik teh storitev. V primeru, da se delo opravlja za neznane naročnike (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč), pa vrednotnico kupi tisti, ki osebno dopolnilno delo opravlja. Vrednot­ nica velja za koledarski mesec in stane 9,48 EUR. Kupita se lahko naj­ več 2 vrednotnici, in sicer za tekoči in naslednji mesec.

Te storitve lahko opravite na KU Bled in KU Bohinjska Bistrica v času poslovanja.

Za podrobnejše informacije v zvezi z opravljanjem osebnega dopol­ nilnega dela ter nakupom vrednotnic pa nas lahko tudi pokličete na tel.

04 537 16 26 ali 04 537 16 09 ali nam pišete po elektronski pošti na ue.radovljica@gov.si.

ak tualno Dosedanja točka VEM deluje pod novo blagovno znamko SPOT

Ker so točke VEM terjale prenovo, je v okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte uveden nov nacionalni sistem SPOT, Slo­ venska poslovna točka. Sistem SPOT je nova krovna znamka, ki bo postopoma nadomestila sedanji sistem VEM, ki ga podjetja dobro poz­ najo. Tako se dosedanje točke VEM, kjer uporabnik s pomočjo referen­ ta opravi postopke v okviru portala SPOT, po novem imenujejo točke SPOT registracija.

Točka VEM na sedežu Upravne enote Radovljica deluje že od leta 1995. Smo zelo obiskani, saj smo lani opravili preko 2000 postopkov VEM in bili med vsemi točkami VEM (ki jih je 144) po številu opravlje­ nih postopkov 9. ter prvi med 33 upravnimi enotami, ki imajo točke VEM. Naša vizija je ohraniti kakovosten nivo ponujenih storitev in visoko obiskanost, poslanstvo pa, da s prijaznim, kakovostnim in učinkovitim pristopom nudimo strokovno pomoč vsem tistim, ki se še odločajo ali pa so že stopili na pot podjetništva, da se lahko čim bolj posvetijo svoji osnovni dejavnosti.

Tisti, ki se šele odločate o samostojni poti ali potrebujete več in­ formacij glede registracije, pogojev za opravljanje dejavnosti, davkov, prispevkov, se lahko predhodno naročite na informativne ure, ki so ob torkih med 8. in 12. uro na tel. 04 537 16 26 ali 04 537 16 09 ali pa po e-pošti na ue.radovljica@gov.si. Z veseljem si bomo rezervirali čas za vas in z vami in drugimi deležniki poiskali najboljše rešitve. ・

Obvestilo o spremembi poslovanja krajevnih uradov v času letnih dopustov Upravna enota Radovljica

Cenjene stranke obveščamo, da bosta krajevna urada na območju Upravne enote Radovljica (Bled in Bohinj) v času letnih dopustov od 18. 6. 2018 dalje poslovala spremenjeno, in sicer: Krajevni urad Bled ob: • sredah od 14. do 17. ure, • petkih od 8. do 12. ure.

Krajevni urad Bohinj ob: • četrtkih od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.

V tem obdobju lahko stranke ostale dni v tednu zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, Radovljica.

Stranke obenem obveščamo, da na krajevnih uradih poleg doseda­ njih nalog (izdaja potrdil, prijava prebivališča, vloge za izdajo osebne izkaznice in potnega lista, zamenjavo vozniškega dovoljenja, upravne overitve itd.) po novem sprejemamo tudi vloge za pridobitev oziroma preklic spletnih kvalificiranih potrdil za fizične osebe, vloge za priglasi­ tev osebnega dopolnilnega dela in izdajo vrednotnic ter vloge za izdajo vpisnega lista za čoln in dovoljenja za plovbo po celinskih vodah.

Za vse informacije smo na voljo tudi na telefonski številki 04 537 16 00 ali e-pošti: ue.radovljica@gov.si.

Zahvaljujemo se za razumevanje. ・

Center za socialno delo Radovljica uradno odprl nove prostore Kaja Marolt, CSD Radovljica

Center za socialo delo Radovljica je 5. junija 2018 s simbol­ nim prerezom traku tudi uradno odprl nove poslovne prostore.

Končno združeni pod eno streho poslujejo na Gorenjski cesti 16 v Radovljici.

Enota za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki je poslova­ la na Kranjski 13, se nahaja v prvem nadstropju. Enoto za pomoč

8

ak tualno

»Brez matice ni panja« – odprtje vzrejne postaje za čebelje matice v Ukancu Katarina Košnik

Foto: arhiv CSD Radovljica

posamezniku in družini, ki je delovala na Kopališki 10, najdete v dru­ gem nadstropju. Njihovi uporabniki lahko zdaj urejajo vse na enem mestu, omogočen je tudi dostop invalidom in staršem z vozički, saj je stavba opremljena z dvigalom.

Pridobitev novih prostorov pomeni tudi velik napredek za zaposle­ ne v smislu izboljšanja pogojev in lažje organizacije dela ter dodatnih pros­torov za izvajanje različnih delavnic, programov in projektov.

Ob odprtju je zbrane goste pozdravil župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, v nadaljevanju pa se je vsem, ki so bili del dolgoletnih priza­ devanj za nove prostore, zahvalila tudi direktorica Centra Urška Repar Justin. Dogodek so z glasbenimi nastopi obogatili učenci OŠ Antona Janše Radovljica, na ogled sta tudi fotografska razstava dijakov EGSŠ Radovljica v sodelovanju z Varno hišo Gorenjske »Nasilje skozi oči mla­ dih« in slikarska razstava Mete Šilc. ・

Eko sklad ob 25-letnici delovanja vabi na razstavo v sprehajališču Tivoli Katarina Košnik

Foto: Miran Kambič, Eko sklad

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v letu 2018 zaznamuje 25-letnico delovanja. Ob tej priložnosti želijo javnosti predstaviti nekaj primerov dobrih praks okoljskih naložb, izvedenih s pomočjo spodbud Eko sklada. Med 25 zgodbami o uspehu je Eko sklad izbral tudi projekt Polnilna postaja za električna vozila v Bohinju (pred kampom Danica in Ribčev Laz), sofinanciran z nepovratnimi sredstvi Eko sklada.

V ta namen vabijo na ogled razstave, ki je nastala v sodelovanju z investitorji, Turizmom Ljubljana in arhitekturnim fotografom Miranom Kambičem. Razstavo si lahko ogledate na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli od 5. junija do 4. avgusta 2018.

Eko sklad, v javnosti verjetno najbolj poznan po subvencijah za učin­ kovito rabo energije, že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost. Ponujajo nepovratne finančne spodbude, ugodne kredite in brezplačno svetovanje. ・

Foto: Katarina Košnik

Zgodovina vzreje čebeljih matic sega v čas Avstro-Ogrske, ko je naj­ znamenitejši bohinjski čebelar in največji vzrejevalec čebeljih matic te­ danjega časa, Jan Strgar, bohinjsko matico ponesel v svet. Potem dolgo nič – vse do petka, 1. junija, ko je Čebelarsko društvo Bohinj v Ukancu slovesno predalo namenu novo vzrejno postajo za matice v Bohinju. »Ideja je rasla dolgo časa, ker pa ni enostavno, je kar nekaj časa trajalo, da smo prišli do sem. Tri leta smo se trudili, da bi dobili vsa do­ voljenja, zavleklo se je tudi, ker je delo v celoti potekalo na prostovoljni bazi. Še eno oviro nam je postavila narava, zaradi lubadarja in decem­ brske ujme je bilo veliko dela tudi s podrtimi drevesi,« je ob otvoritvi priznal predsednik Čebelarskega društva Bohinj Bogdan Rupnik.

Začelo se je leta 2015, ko je na pobudo člana društva Andreja Rožiča občni zbor potrdil idejo o izgradnji vzrejne postaje. Začelo se je iskanje primerne lokacije, kajti izpolnjeni morajo biti določeni pogoji, kot na primer, da v oddaljenosti šestih kilometrov ne sme biti drugih čebel.

Tako sta v poštev prišli dve primerni lokaciji, Voje in Ukanc. Po tehta­ nju za in proti so se odločili za lokacijo v Ukancu na parceli čebelarja in člana društva Tomaža Čuferja, ki je rade volje pristal na dogovor za najem zemljišča. Po pridobitvi dokazila o ustreznosti lokacije na Kme­ tijskem inštitutu Slovenije sta Drago Kotnik in Andrej Rožič izdelala idejni projekt postavitve in delovanja plemenilne postaje. Ob finančni podpori Občine Bohinj in donaciji lesa Gozdnega gospodarstva Bled so po pridobitvi vse potrebne dokumentacije konec leta 2016 pridobili tudi gradbeno dovoljenje.

Za izdelavo čebelnjaka je na pomoč priskočil Dominik Rožič, s. p., in delo se je lahko začelo. S prostovoljnim delom članov društva ob pomoči Janka Ravnika, s. p., so najprej uredili teren in postavili temelje za postavitev čebelnjaka. Med tem časom je bil skelet in ostrešje čebel­ njaka pripravljen in ob pomoči članov društva pripeljan in postavljen na temelje. Sledilo je še nekaj delovnih akcij, v katerih so dokončevali čebelnjak in urejali okolico, pripravili so tudi stojala za plemenilčke.

Za poizkus so še isto leto kupili dve družini z ustreznimi troti in jih namestili v čebelnjak, za tem pa tudi nekaj čebeljih družin z neoploje­ nimi maticami. Rezultat oprašitve je bil spodbuden, saj se je uspešno oprašilo 70 % matic. »V naslednjem letu 2017 nam nekako ni uspelo nadaljevati z istim tempom. Delno je vzrok tudi dejstvo, da je bil tedaj na svojem uniče­ valnem pohodu lubadar, ki je tudi v tem delu uničil pretežni del smre­ kovega sestoja, zaradi česar se je vršil posek in spravilo lesa, kar pa bi bilo ob prisotnosti čebel precej oteženo,« je v svojem govoru povedal Bogdan Rupnik, ki je še dodal, da bodo za začetek vzrejali matice za lastne potrebe ter s tem pridobivali potrebno znanje in izkušnje, poz­ neje pa bi jih, če bo vse potekalo po predvidevanjih in bodo izpolnili vse pogoje za kvalitetno vzrejo, ponudili tudi na trg.

Za vzrejo kvalitetnih matic je potrebnega veliko znanja in dela, da so pogoji odlični, pa je dokazal že Jan Strgar, ki je matice vzrejal na svojih parcelah v Bohinju in na koncu vse bohinjske čebelarje pozval, naj se združijo. Matice je podajal po vsem svetu, vse od Afrike do daljnega severa. Bohinjske matice, kranjske sivke, je tako izvozil po celem svetu.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

9 Na otvoritvi se je predsednik društva Bogdan Rupnik zahvalil vsem za pomoč: županu Občine Bohinj Francu Kramarju za vso podporo in pomoč pri tem projektu, kakor tudi za večletno dobro sodelovanje s čebelarskim društvom, Gozdnemu gospodarstvu Bled za donacijo lesa, Janku Ravniku in njegovi ekipi pri urejanju parcele, Dominiku Rožiču za izdelavo in postavitev čebelnjaka, agrarnim skupnostim Bohinja in vsem članom društva ter drugim prostovoljcem, ki so v izgradnjo vzrej­ ne postaje vložili svoje prostovoljno delo.

Ob slovesnem odprtju sta predsedniku društva trak pomagala pre­ rezati predsednik Čebelarske zveze Gorenjske Anže Perčič in župan Občine Bohinj Franc Kramar, za popotnico so zaigrali Matevž Korošec - Novakov na harmoniko in bohinjski lovski rogisti. Za pogostitev so poskrbele članice. ・

Zelena shema slovenskega turizma se širi tudi v Bohinj

Bronaste destinacije pa so postale Ljutomer, Litija - Šmartno pri Litiji, Sežana ter Divača.

Podelitvi priznanj Slovenia Green so sledile predstavitve primerov dobrih praks na temo pomena ohranjanja narave za razvoj turistič­ nih produktov, kot so astroturizem, kolesarjenje in gozdni selfness, ter trendov na področju trajnostnega turizma in razvoja turistične ponud­ be višje dodane vrednosti za doživetja s petimi zvezdicami. Podrobno smo predstavili Poziv za 5-zvezdična doživetja in v popoldanskem delu izkusili zdravilno moč narave in dobrodejne elemente gozda v produk­ tu Gozdni selfness. ・

Moje finance – Bohinj med 30 najboljšimi slovenskimi turističnimi destinacijami

Marja Milič, odgovorna urednica revije in portala Moje finance

Katarina Košnik

Foto: arhiv STO

Konec maja je srebrna Slovenia Green destinacija Cerkno gos­ tila osrednji dogodek trajnostnega turizma, na katerem so 15 destinacijam in 11 ponudnikom tudi uradno podelili potrditev za svoja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja turizma, znake Slovenia Green. Med njimi je srebni znak Slovenia Green prejel tudi Bohinj.

Shema Slovenia Green danes združuje 37 destinacij ter 24 ponudni­ kov namestitev – njihovo število se je od začetka delovanja v letu 2015 potrojilo. V njej so še trije krajinski parki in dve turistični agenciji, je ob robu zelenega dne slovenskega turizma v Cerknem za STA povedala Tina Zakonjšek iz zavoda Goodplace, ki je ob Slovenski turistični orga­ nizaciji (STO) osrednji akter sheme.

Rast se ob tem nadaljuje, saj je v novem pozivu k postopku certifici­ ranja pristopilo še 13 destinacij in en krajinski park.

Shema se bo ob tem kmalu razširila še na trajnostne atrakcije. Z znakom Slovenia Green se bodo lahko ponašale atrakcije, ki bodo pred tem pridobile enega od dveh mednarodnih certifikatov, in sicer Green Key in Green Globe.

Tako se bo zelena shema razširila na ponudnike, kot so muzeji, gale­ rije, vinoteke ali živalski vrt, je ponazorila Zakonjškova.

V treh letih je shema pritegnila 64 članov, od tega je 37 destinacij. »Z zeleno shemo podpiramo vizijo Slovenije, podpiramo znamko I Feel Slovenia in izpolnjujemo obljubo, ki jo ta znamka daje – zelena, aktivna in zdrava destinacija za petzvezdična doživetja,« je poudarila.

Raziskava na ključnih tujih trgih slovenskega turizma, opravljena v lanskem letu, sicer kaže, da tuji turisti Slovenijo že prepoznavajo kot destinacijo za individualni obisk, torej ne kot množično destinacijo, Slovenija je poznana tudi kot zelena. Ni pa še v zadostni meri prepoz­ nana kot butična destinacija za zahtevnega gosta, je pojasnila Maja Pak iz Slovenske turistične organizacije.

To pomeni, da bo moral slovenski turizem v naslednjih letih še pre­ cej narediti v smeri oblikovanja doživetij višje dodane vrednosti. Zato bo STO v teh dneh objavila prav poseben poziv destinacijam in ponud­ nikom za oblikovanje petzvezdičnih doživetij.

Zlato priznanje so v Cerknem prejele destinacije Komen, Rogaška Slatina in Bled. S srebrom so se okitili Šentjur, Novo mesto, Bohinj, Škofja Loka, Sevnica, Šmarješke Toplice, Koper ter Hrpelje - Kozina.

Revija Moje finance je že tretje leto zapored poiskala top 30 slo­ venskih turističnih biserov. Gorski trojček – Bled, Bovec, Bohinj – je na vrhu lestvice, sledita Ankaran in Kranjska Gora. Največji skok na lestvici, in sicer za kar 16 mest, smo zabeležili pri Radovljici, kjer si po­ magajo tudi z Avseniki. Ljubljana je na repu lestvice. Na lestvici najdete kar nekaj zanimivih občin in potencialno tudi idej za poletni odklop ali tudi priložnosti za posel.

Zadnji dve leti se Slovenija omenja tudi kot kriptodežela, zato smo preverili tudi možnost razvoja kriptoturizma.

Lani je Slovenijo obiskalo 4,9 milijona gostov in tudi letos se spo gledujemo z rekordnim letom. Izvedeli smo, da je treba v nekaterih turističnih biserih na vrhuncu sezone celo dva dneva prej rezervirati mizo v restavraciji.

Kako smo računali?

Pri iskanju top 30 slovenskih turističnih občin smo upoštevali osem izbranih in sestavljenih kazalnikov, ki so imeli v izračunu enakovredno utež. Da bi lahko primerjali 212 občin, smo vse podatke preračunali na število njihovih občanov. Kazalniki so: število prihodov in prenočitev turistov na občana, delež tujih gostov glede na prenočitve, število sob glede na sto občanov, znesek pobrane turistične takse na občana v letu 2017, prispevek občine v pobranih turističnih taksah v vsej državi v letu 2017, letna povprečna rast pobranih taks. Z lestvice smo izločili občine, ki nimajo registriranih sob ali podatkov o prenočitvah oziroma o prejetih turističnih taksah. ・

Izzivi alpskih destinacij Romana Purkart

Foto: Romana Purkart

Na Bledu so gostili srečanje občin Povezanost v Alpah, ki je bilo zdru­ ženo z letno konferenco CIPRE na temo alpskega turizma. Udeleženci so se ukvarjali predvsem z izmenjavo pogledov na pojav množičnosti turizma v alpskih krajih, ohranjanje biotske raznovrstnosti, uvajanje trajnostne mobilnosti ...

Turizem je alpskemu prostoru pripomogel do relativne blaginje, v številnih regijah še vedno predstavlja izredno pomemben ali kar

10

turizem in gospodars t vo osrednji vir prihodkov. Turizem v Alpah pa ima dva obraza – poleg za­ gotavljanja preživetja pa ima seveda tudi negativne učinke, ki se kažejo v pretiranem izkoriščanju prostora in v nenadzorovani rasti.

Kot smo lahko slišali na konferenci, se praktično vsi turistično iz­ postavljeni alpski kraji srečujejo s podobnimi težavami, tudi Bled in Bohinj, razprave in številne delavnice pa so tekle v iskanju odgovorov na vprašanja, kako razvijati turizem, ki bo temeljil na razvoju celovitih ponudb, kako domačine, začasne prebivalce in goste vključiti v skupno prihodnost turističnega območja in kako učinkovito povezati turizem, kulturo, obrat, kmetijstvo, in to v okviru naravnih danosti.

Kot so poudarjali razpravljavci in udeleženci, ki so prihajali iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Slovenije (Bled, Bohinj, Kranjska Gora), se turizem in kakovost življenja ne smeta izključevati. Večkrat smo lahko slišali, da je trajnostni turizem mogoč, temeljiti pa mora na dogovoru med lokalno skupnostjo in turizmom v najširšem pomenu besede. V zadnjih letih, ko je rast turizma v Alpah enormna, je zaznati upor desti­ nacij, da bi postale zabaviščni parki – varovanje okolja, butični produk­ ti in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom so prava pot. ・

V kampu Danica še ena zvezdica TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Sledili smo svojim ciljem in ponosni smo, da je Kamp Danica pridobil še eno zvezdico in je zdaj 4-zvezdični kamp. Kamp smo morali posodobiti in urediti, vanj smo v zadnjem letu vložili dobrih 300.000 EUR, poleg tega smo vložili še okrog 700.000 EUR v nakup zemljišč v kampu. Danica je družinam prijazen kamp, pridobil pa je tudi certifikat za kolesarjem prijazen kamp. Na novo imamo urejene sanitarije in dostope za invalid­ ne osebe ter male otroke. Letošnja novost so označene parcele, ki jih bo mogoče rezervirati tudi preko spleta, uredili pa smo še premično pekarno v lično brunarico s pekovskimi izdelki ter nakupili zmogljivej­ ši sistem za dogrevanje vode. ・

INTERVJU

Boštjan Mencinger – novi predsednik Turističnega društva Bohinj Katarina Košnik

Turistično društvo Bohinj je eno najuspešnejših turističnih druš­tev v Sloveniji, ki med drugim upravlja zgledno urejeno pot do slapa Savica in Kamp Danica v Bohinjski Bistrici. Po smrti Janeza Pristavca so na izrednem občnem zboru za predsednika Turističnega društva Bohinj izvolili Boštjana Mencingerja, nekda­

njega predsednika uprave Žičnic Vogel. Novega predsednika smo vprašali, kaj se društvu obeta pod novim vodstvom.

Na mesto predsednika enega večjih bohinjskih društev verjetno stopate tudi z načrti za prihodnost. Katere bodo prve stvari, ki se jim boste posvetili?

V kandidaturi za predsednika sem predstavil sledeča izhodišča, ki se jim bomo posvetili v naslednjih letih: -- Zagotoviti še boljši servis sobodajalcem – obeta se porast turizma, zato je treba izboljšati komunikacijo in sodelovanje med birojem in sobodajalci s konkretnimi rešitvami. Treba se je prilagajati sodobne­ mu času in napredku tehnologije.

-- Okrepiti in nadgraditi društveno dejavnost – organizacija priredi­ tev, dogodkov, izletov, pohodov in ogledov primerov dobrih praks, trenutno se ukvarjamo z organizacijo prevozov starejših članov TD (k zdravniku, po nujnih opravkih) z električnim avtomobilom v so­ delovanju z Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica. Storitev smo skupaj ponudili tudi Občini za vse občane.

-- Približati turizem Bohinjcem, predvsem pa mladim, da bodo prepoz­ nali turizem kot perspektivno in eno najpomembnejših dejavnosti Bohinja.

-- Dokončati podrobni prostorski načrt na območju kampa Danica in v okviru tega povečati kamp in dvigniti nivo ponudbe z dodatnimi vsebinami.

-- Še naprej razvijati ponudbo in ugled gostilne Danica ter jo prenoviti oziroma zgraditi na novo. Na tem mestu mora stati reprezentativna bohinjska gostilna.

-- Usposabljati kadre in skrbeti za kvalitetno opravljeno delo.

-- Poskrbeti za ohranitev in kontinuiteto upravljanja dostopa do slapa Savica.

-- Iskati dodatne priložnosti za širitev in nadaljnjo rast (organska rast, dodatne kapacitete) poslovanja in zaposlovanja.

-- Poskrbeti za dvig ugleda Bohinja in sodelovati z drugimi deležniki v turizmu v Bohinju.

Dolgoročno pa: TD Bohinj naj, ne glede na način organiziranosti, postane najpomembnejši turistični akter v Bohinju, ki bo v okviru svo­ jih dejavnosti skrbel za razvoj ter ustrezno kakovost storitev in zago­ tavljal pošteno plačana in dobra delovna mesta za Bohinjce. Z dobrim poslovanjem bo lahko optimalno izpolnjeval tudi svoje osnovno pos­ lanstvo – družbeno odgovorno društveno dejavnost.

Rad bi, da se v društvo vključi več mladih in da bi jih navdušili in ustrezno izobrazili ter usposobili za delo v turizmu. Turizem nam mora omogočiti boljše življenje.

Največ dela nas čaka s kampom in gostilno Danica, kjer lahko dose­ žemo še velik napredek.

Najbolj kratkoročno je bil cilj pridobitev štirih zvezdic v kampu Da­ nica. Na to smo bili osredotočeni od začetka leta in 11. 6. smo štiri zvezdice tudi uspešno pridobili.

Turistično društvo je vsaj na videz z razvojem dejavnosti vse manj društvo, primer je kamp Danica. Vidite v prihodnosti društva mo­ goče ločitev katere od dejavnosti?

Tržne dejavnosti so v zadnjih letih postale izjemno močne, zato so bile že narejene analize, kako organizirati društvo v prihodnje. Za­ enkrat se za spremembe še nismo odločili, bodo pa v prihodnje po mojem mnenju potrebne, saj se tržni del izjemno hitro razvija, kar terja hitre odločitve. Nujno je hitro prilagajanje spremembam, hitra odziv­ nost ... Če bo do ločevanja prišlo, bo to ločitev na tržne dejavnosti in društvene dejavnosti, vse s ciljem, da obe vrsti dejavnosti optimizira­ mo in nadgradimo.

V turizmu je pomembno tudi sodelovanje in usklajeno delovanje z drugimi deležniki pod okriljem Javnega zavoda Turizem Bohinj.

Kje pri tem vidite vlogo Turističnega društva?

Turistično društvo Bohinj in Turizem Bohinj dobro sodelujeta in v stičnih točkah delujeta usklajeno. Pričakujem, da bo sodelovanje v pri­ hodnje še boljše, saj lahko s skupnimi močmi naredimo še več. TD Bohinj je eden od največjih partnerjev Turizma Bohinj, upravljamo eno glavnih atrakcij – slap Savica, upravljamo Info center in organiziramo tudi največje prireditve, ki so zelo pomembne za destinacijo. Vloga TD Bohinj je, da pomaga Turizmu Bohinj in da tudi z lastnim zgledom po­ vede ostale turistične subjekte, da stopimo skupaj in dosežemo bistve­ no več, kot bi lahko vsak sam zase. ・

11

turizem in gospodars t vo

Pogovor s predstavnikom ruskega zavarovanega območja Anže Krek (JZ TNP)

Kronoški narodni park (Kamčatka, Rusija), foto: Sergej Krasnoščekov

Roman Korčigin je namestnik direktorja Naravnega rezervata Kronocki na Kamčatki v Rusiji. V Sloveniji se je mudil ob podpisu sporazuma o sodelovanju med Triglavskim narodnim parkom in Naravnim rezervatom Kronocki.

Pozdravljeni! Začniva s hipotetičnim vprašanjem. Kako dolgo bi trajala vožnja z avtomobilom do Naravnega rezervata Kronocki?

Naravni rezervat Kronocki se nahaja na območju polotoka Kamčat­ ka. Dosegljiv je samo z letalom, iz Slovenije najprej tri ure do Moskve, potem še devet ur do polotoka. To pa še ni konec potovanja. Do re­ zervata je treba leteti še eno uro s helikopterjem, vendar pa se ure, preživete na poti, obrestujejo takoj, ko človek zagleda edinstveno in izjemno naravo.

Kako velik je polotok Kamčatka in koliko ima prebivalcev?

Območje polotoka obsega 270 tisoč kvadratnih kilometrov in tu živi 315.000 ljudi.

S čim se ljudje preživljajo in kako živijo?

Domačini večinoma živijo v mestih in se preživljajo z ribarjenjem in turizmom. Mesta niso prav velika in standard je precej primerljiv z va­ šim v Sloveniji. Na Kamčatki živijo tudi prvotni prebivalci, ki še vedno ohranjajo svoj tradicionalni življenjski stil.

Lahko poveste zgodovino Kamčatke v treh povedih?

Dvomim, da je to možno. Zgodovina Kamčatke je edinstvena in se je začela mnogo pred prihodom prvih ruskih raziskovalcev. V novejših časih je pomembno leto 1651, ki velja za leto prihoda prvih Rusov na polotok. Kasneje so jo opisovali pomembni raziskovalci, kot so Vitus Bering, Georg Steller, Stepan Petrovič Krašeninikov, Vladimir Vasiljevič Atlasov in drugi.

Prvo zavarovano območje pri nas je bilo vzpostavljeno leta 1924 na območju Doline Triglavskih jezer, ki danes velja za srce narod­ nega parka. Kakšna je zgodovina zavarovanih območij v Rusiji?

Lansko leto smo praznovali 100-letnico sistema ruskih zavarovanih območij. V letu 1917 je bil vzpostavljen prvi rezervat, Barguzinski. Us­ tanovili so ga z namenom preprečenja izumrtja sobolja, ki so ga ljudje skoraj iztrebili zaradi dragocenega krzna.

Je Naravni rezervat Kronocki kot nekakšen ruski Yellowstone?

Dolina gejzirjev je edinstvena. Nahaja se na območju rezervata in jo res večkrat primerjajo z Narodnim parkom Yellowstone v ZDA, vendar je težko reči, da sta zelo podobna. Dolina gejzirjev meri 8 kilometrov v dolžino, 4 km v širino in 400 metrov v globino. Po dolini teče reka Gejzernaja. V dolini se nahaja več kot 40 gejzirjev in skoraj nešteto termalnih izvirov. Za razliko od ameriškega parka lahko tu opazujemo izbruhe več gejzirjev naenkrat, saj so neprimerno bliže skupaj kot v narodnem parku Yellowstone.

Rusijo poznamo kot naravni vir surovin, nafte in zemeljskega plina. Kakšna so na­ ravna bogastva Kam­ čatke in Kronoškega narodnega parka?

Na Kamčatki poteka izkopavanje premoga, zlata in seveda še dru­ gih surovin, vendar pa ne na visoki, masov­ ni ravni. S pomočjo geotermalnih postaj izkoriščajo tudi toplot­ no energijo zemeljske notranjosti. Na obali je zelo razvita ribiška industrija, seveda pa so kakršne koli indus­ trijske aktivnosti na območju naravnega rezervata prepovedane.

Kakšen je vaš pogled na konflikt interesov med naravovarstvom, Roman Korčigin, namestnik direktorja Kronoškega narodnega parka, Kamčatka, Rusija; izkoriščanjem narav­ foto: arhiv JZ TNP nih bogastev in turiz­ mom?

Z vsemi silami se trudimo ohranjati ravnovesje. Ljudje morajo videti lepoto njihove narave, razvijati turizem, vendar je vse nadzorovano in ekološko.

Izvajamo stalen monitoring turističnega obiska in se trudimo za uvedbo kvot za obiskovanje edinstvenih naravnih znamenitosti v Kro­ noškem narodnem parku. Obiskovalci so dolžni za hojo uporabljati posebne lesene steze. S tem namreč ohranjamo naravno ravnovesje podlage. In tudi naši infrastrukturni objekti so zgrajeni z minimalnim vplivom na naravno okolje.

Ali ljudje prepoznavajo pomen ohranjanja narave in biotske raz­ novrstnosti? Ali prepoznavajo ohranjeno naravo kot ekonomsko prednost?

Ljudje trenutno delno verjamejo v ekonomske prednosti, ki jih prinašajo zavarovana območja. Navadili smo se izkoriščati naravne vire brez misli na prihodnost. S pomočjo okoljskega izobraževanja in ozaveš­čanja poskušamo spremeniti tako vedenje. Za našo prihodnost je nujno občudovanje in spoštovanje narave. Razumeti moramo, da na­ ravni viri niso neskončni. Ob trenutni porabi jih bomo kmalu izčrpali.

Trudimo se pokazati ljudem, da se lahko s sodelovanjem z zavarovani­ mi območji občutno poveča stopnja ekonomskih prednosti.

Kaj je največja nevarnost za okolje? Človek s svojim početjem uničuje okolje v nepredstavljivih razsežnos­tih. Aktivna industrializacija vodi v uničevanje mokrišč in iz­ ginjanje gozdov, izpusti uničujejo ozonsko zaščito pred ultravijoličnim sevanjem Sonca. Zaradi teh procesov ekstremno trpita flora in favna. Še eno hipotetično vprašanje. Kakšen bo svet čez 50 let? Če se izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje ne bo ustavilo, se bo svet spremenil na globalni ravni in to ne bo vplivalo samo na vsakega posameznika, ampak tudi na obstoj vseh živih organizmov.

Slovenci smo veliki ljubitelji narave in obenem precej pustolov­ skega duha. Imate kakšen namig, kako naj odkrivamo ogromna in večinoma neznana zavarovana območja v Rusiji?

V veliko naših zavarovanih območjih obstajajo prostovoljski pro­ grami. To je odličen način, kako spoznavati divjino Rusije in obenem slediti častnim ciljem, zavezanim varovanju narave.

Še zadnje vprašanje. Preživeli ste kar nekaj časa v Sloveniji in na območju Triglavskega narodnega parka. Kakšni so vaši vtisi o de­ želi in njenih ljudeh? Živite v fantastični pokrajini, kjer naravna in kulturna dediščina bi­ vata z roko v roki in kjer ljudje razumejo svojo tradicijo in ji sledijo.

Zaljubil sem se v Slovenijo. ・

turizem in gospodars t vo , 240 trigl av

Prostovoljci pomagali lokalni skupnosti v Bohinju Tina Markun, TNP

Skupina prostovoljcev je v organizaciji Zavoda MEPI – Medna­ rodnega programa za mlade Slovenija ter ob sodelovanju z lokalno skupnostjo v Bohinju in Javnim zavodom Triglavski narodni park po­ magala pri urejanju okolice v Bohinju, zlasti na tistih območjih, ki jih je prizadel vetrolom.

Na pobudo Zavoda MEPI Slovenija, ki spodbuja podjetja k prosto­ voljskim akcijam in povezuje tiste, ki tako pomoč potrebujejo, ter so­ delovanja Javnega zavoda Triglavski narodni park in lokalne skupnosti je dne 15. junija 2018 v okolici Bohinjskega jezera potekala prosto­ voljska akcija. Zaradi vetroloma, ki je pustošil decembra 2017, so bila namreč nekatera območja težko dostopna. Preko 70 prostovoljcev iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana in farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline (GSK), ki z Zavodom MEPI sodeluje že več let, je v skupni akciji odstranjevalo naplavine in smeti ob Bohinjskem jezeru na območju od zaliva Naklova glava do Ukanca ter vejevje in kamenje na pašnikih, urejalo poti po vetrolomu na severni obali Bohinjskega jezera in pot ob koritih Mostnice.

Program MEPI je mednarodni program osebno socialnega razvoja za mlade med 14 in 25 letom. Ustanovil ga je vojvoda Edinburški sku­ paj z dr. Kurtom Hahnom, nemškim pedagogom, in lordom Huntom, vodjo prve uspešne odprave na Mount Everest leta 1953. Izviren naziv programa je Priznanje vojvode Edinburškega, v Sloveniji pa deluje pod imenom MEPI. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno na­ ravnanemu preživljanju prostega časa, s poudarkom na odkrivanju in usmerjanju potenciala, in temelji na dejstvu, da imamo vsi ljudje skrite talente, ki jih lahko razvijamo šele, ko jih spoznamo.

Javni zavod Triglavski narodni park je z Zavodom MEPI sodeloval prvič, zaradi uspešne akcije pa sta obe strani zainteresirani, da se vzpostavi trajno sodelovanje in tako pomoč lokalnim skupnostim, kjer lahko prostovoljci z delom na terenu opravijo družbenokoristno delo. ・

240 let od prvega pristopa na Triglav Zbrala Katarina Košnik

Letos mineva 240 let od prvega zabeleže­ nega uspešnega vzpo­ na na Triglav, najvišje gore v Julijskih Alpah.

V čast obletnici se celo leto vrstijo številni dogodki in prireditve, ki bodo nanizane v koledarju vse do 11. decembra, mednarodnega dneva gora, ko bo v Kulturnem domu

12 Joža Ažmana zaključna slovesnost. S programom bogat bo mesec avgust, ko bodo v Bohinju v čast štirim srčnim možem bohinjski planinci in Občina Bohinj v petek, 24. avgusta, pripravili skupno slovesnost ob občinskem prazniku pri spomeniku štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu. Vrhunec praznovanja bo v nedeljo, 2. septembra, ko se v Bohinju obeta celodnevna tržnica Julijskih Alp, zvečer pa še glasbena prireditev v čast prvopristopnikom z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1: Doma pod Triglavom, ki ji bo sledila še premiera istoimenskega dokumentarnega filma (RTV Slovenija, produkcijska hiša Sever in Turizem Bohinj). Častni pokrovitelj praznovanj ob 240. obletnici prvega pristopa na Tri­ glav je predsednik republike Slovenije Borut Pahor. V nadaljeva­ nju povzemamo glavne julijske dogodke ob praznovanju.

NATEČAJI • Natečaji PRVIČ NA TRIGLAVU – LITERARNI NATEČAJ – do 26. av­ gusta 2018. Organizator: Turizem Bohinj in Slovenske novice. Po­ goji razpisa in nagrade na https://www.bohinj.si/triglav-240-let/.

• TRIGLAV, MOJ DOM – LITERARNI NATEČAJ za učence 2. in 3. tri­ letja – do 30. oktobra 2018. Organizator: Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in Turizem Bohinj. Več o natečaju na http://www.osbohinj.si/.

• TRIGLAV, MOJ DOM – LIKOVNI NATEČAJ za učence 1., 2. in 3. tri­ letja – do 30. oktobra 2018. Organizator: Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in Turizem Bohinj. Več o natečaju na http://www.osbohinj.si/.

VIŠJE NE GRE Turizem Bohinj Knjiga

Po 240 letih, odkar je prvi človek stal na vrhu Triglava, je izšla knjiga, ki jo posvečamo Trigla­ vu in življenju pod njim.

V vsebini boste med dru­ gim našli članke o štirih rožah, ki v svojem ime­ nu nosijo Triglav, o poti štirih srčnih mož na vrh Triglava, prvi ženski na Triglavu in bohinjskih planinah.

Občani in občanke Bohinja knjigo lahko brezplačno prevzamete na naslednjih lokacijah: ---------

TIC Ribčev Laz, Bohinjka, center TNP v Stari Fužini, TIC Bohinjska Bistrica (LD Turizem), TIC Stara Fužina, pošta Srednja vas, bar Goldgorn (Ukanc) dnevni bar Pr' Maretču (Koprivnik) gostilna Resje (Nemški rovt).

240-LETNI TURISTIČNI SOBOTNI POZDRAV OB SPOMENIKU ŠTIRIM SRČNIM MOŽEM TD Bohinj V čast letošnje velike obletnice smo v Turističnem društvu Bohinj pripravili novo, kratko, ampak sladko prireditev, ki smo jo poimenovali Pozdrav Triglavu. Prireditve bodo stalne, vsako soboto zvečer v juliju in avgustu, in sicer na Ribčevem Lazu ob spomeniku štirim srčnim mo­ žem. Tam bodo vsak teden nastopali različni izvajalci, večinoma domači pevski zbori, med nastopajočimi pa bo tudi pevec Filip Kranjec. Prire­ ditve bodo ob 20. uri, vrhunec pa bo vedno ob 20.40, ko bo trobentač zaigral pesem Triglav, moj dom. Prvi pozdrav Triglavu bo 7. 7. 2018.

240 trigl av, iz na ših kr a je v

13 S prireditvijo se tudi v Turističnem društvu Bohinj poklanjamo na­ šim štirim srčnim možem in se pridružujemo praznovanju tega viso­ kega jubileja.

VEČERI POD LIPO TD Bohinj

Vse ljubitelje večerov Pod lipo obveščamo, da je prvi letošnji večer 9. 7. 2018 ob 20.30. Kot vsako leto se bomo trudili za simpatičen pro­ gram, za katerega si bodo prizadevali večinoma domači, lokalni kultur­ niki. TD Bohinj bo poskrbel za degustacije na dogodkih in upamo, da se pogosto vidimo tudi letos. V letošnjem poletju bomo imeli tudi nekaj glasbenih gostov, ki bodo popestrili naš program.

Foto: arhiv TD Bohinj

VASOVANJE IN KMEČKA OHCET TD Bohinj Vabimo vas, da si ogledate letošnje Vasovanje, ki bo 27. 7. 2018 Pod lipo v Srednji vasi. Začne se ob 20. uri, nastopajo pa člani folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj. Pred igro bomo imeli uverturo z glasbenim programom, saj bo nastopal Citrarski orkester. Čeprav igre ne prevajamo, so izkušnje Pod lipo pokazale, da imajo tudi tujci to igro radi, saj se marsičemu nasmejejo, pa tudi vidijo veliko plesa in dogaja­ nja, zato pogumno pripeljite svoje goste na ogled.

28. 7. 2018 bo odločilen dan za par, ki bo dahnil DA na Kmečki ohceti 2018. Vabimo vas, da si vzamete čas in pridete na ogled! Prire­ ditev bo postavljena Pod skalco, da boste lahko spremljali celotno pri­ reditev brez premikov, še posebej pa bi nam bilo v čast, da na našo tra­ dicionalno prireditev povabite tudi svoje goste. Začnemo ob 18. uri. ・

Foto: Mitja Rodic

Foto: arhiv TD Bohinj

Prvi raziskovalec na Triglavu Ivan Veber, Muzejsko društvo

Danes poznamo prvo razis­ kavo rastlin in rudnin na Tri­ glavu, ki jih je opisal pri nas živeči francoski doktor filo­ zofije, zdravnik, naravoslovec in etnolog Baltazar Hacquet, deloma že leto pred vzponom bohinjskih gornikov (1777).

Takrat je bil preveč neučakan in ni poslušal domačih vodni­ kov, ki mu jih je priskrbel ba­ ron Žiga Zois, lastnik bohinj­ skih in javorniških železarn.

Zato mu samemu ni uspelo splezati z Velega polja na vrh Triglava, katerega višino je hotel izmeriti z živosrebrnim barometrom. Uspelo mu je čez dve leti (1779). Na Trigla­ vu je bil še enkrat leta 1782.

O spoznanjih je pisal v svoji Portret Hacqueta iz njegove knjige knjigi Oryctografia Carniolica Oryctografija (1784). Pisana je bila v la­ tinščini. Za nas je najbolj zanimivo, da je odkril štiri rastline, ki jih je poimenoval po Triglavu. Danes jih v slovenščini imenujemo triglavski svišč, triglavska neboglasnica, triglavski dimek in triglavska roža. Za minerale pa je pravilno ugotovil, da bogatih železovih rud ni na Tri­ glavu. Ta ugotovitev je bila pomembna za bohinjske železarne, ki jim je rude takrat že primanjkovalo. Lahko si mislimo, da je njegov prvi obisk okolice Triglava leto pred prvim uspelim vzponom Bohinjcev na Triglav pomembno vplival na Žigo Zoisa, da je obljubil nagrado za prvopristopnike.

Hacqueta premalo poznamo, zato nekaj podatkov o njem.

Po rodu je bil Bretonec, nezakonski sin plemiča, ki mu je omogočil izobrazbo v jezuitski šoli, kjer je dosegel diplomo. Izobraževal se je tudi v zdravilstvu. To mu je pomagalo, da se je lahko udeležil vojaškega poklica. Bil je majhen po rasti, opravljal je lahko le vojaški ranocelniš­ ki poklic. Udeležil se je več vojn, končno pa si je zaradi znamenitosti idrijskega rudnika in tamkajšnjega rastlinstva s pomočjo poznanstva z zdravnikom cesarice Marije Terezije pridobil službo zdravnika v Idriji.

Hitro se je navadil slovenščine in je v prostem času s konjem potoval po tedanji Kranjski. Spoznanja je opisoval v svojih knjigah. Po sedmih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je bil učitelj anatomije, kirurgije in babištva. Čez štirinajst let je odšel na Lvov, kjer je nadaljeval poučeva­ nje v medicinskih vedah. Še naprej je potoval po Evropi in pisal knjige o novih spoznanjih. Bil je navdušen raziskovalec.

Iz njegovih knjig izvemo zanimivosti, ki jih šele sedaj odkrivamo in zadevajo tudi naše štiri ali tri prvopristopnike na Triglav. O tem pri­ hodnjič. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, DIB

Obveščamo vas, da bo pisarna društva julija in avgusta zaprta. Pred­ sednica društva Francka Kramar bo dosegljiva na telefonski številki 031 624 803, kamor se prijavite za kopalne izlete v juliju in avgustu.

Julija bosta izleta 11. in 25. Odhod avtobusa iz Jereke bo ob 7. uri in bo pobiral po Zgornji in Spodnji dolini, iz Bohinjske Bistrice pa bo odpeljal ob 7.30 izpred Občine Bohinj. Ob 18. uri se vračamo iz Izole proti domu. Cena avtobusnega prevoza znaša 15 evrov. Do srede julija se še vedno lahko prijavite za letovanje v Hotelu Delfin v Izoli, ki bo v času od 29. 8. do 5. 9. 2018. Konec junija smo zaključili s skoraj vsemi programi, ki smo jih izvajali med letom. Kopanje v Vodnem parku pa je možno tudi v juliju in avgustu, za kar lahko člani koristite že kupljene karte. Z vsemi ostalimi aktivnostmi nadaljujemo jeseni, ko se vrnemo z letovanja. ・

14

iz na ših kr a je v

Družili smo se na Fujsovem memorialu in na srečanju gorenjskih upokojencev

Pohod na Škabrijel v četrtek, 14. junija 2018

Olga P. Gorišek, DU BB

Članice in člani planinske sekcije DU Bohinjska Bistrica so se tok­ rat odpravili z vlakom do Bleda na Malo in Veliko Osojnico. Izhodišče je bila Zaka, od koder se odpravimo do kažipotov, ki nas vodijo na Malo Osojnico; vzhodna pot je bolj strma, zahodna bolj položna. Za razliko od razgledne Male Osojnice (685 m) je treba na Veliki Osojnici (756 m) stopiti malo nižje, bolj severno do razglednega pobočja. Obiš­ čemo tudi izpostavljeno Ojstrico (610 m) nad Zako, kjer si ogledujemo jezero s širšo gorenjsko okolico, je zapisal vodja naše sekcije Janez Pikon in posnel sliki z lepim razgledom in pohodniki.

Foto: Janez Pikon

Pohodnice in pohodniki Društva upokojencev Bohinjska Bistrica se tokrat povzpnemo na gozdni vrh Škabrijel južno nad Solkanom. Hrib, ki je poimenovan po nadangelu Gabrijelu, zavetniku prinašalcev ves­ ti, so vojaki različnih narodnosti imenovali tudi Satanov hrib in Hrib smrti, saj je tu potekalo najhujše bojišče na Soški fronti. Škabrijel je slovenski branik in zadnji dom številnih vojakov s poreklom od Balt­ skega morja do Sicilije, je zapisal in izlet poslikal naš vodja Janez Pikon.

Razpored aktivnosti v juliju 2018:

Foto: Janez Pikon

V petek, 25. maja 2018, smo organizirali tradicionalni Fujsov memo­rial v balinanju. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip s širše Gorenjske. Prvo mesto so si priborili člani DU Bled, drugi so bili člani našega društva – mlajša ekipa, tretji DU Gorje in četrti naša starejša ekipa. Vsem, ki so tekmovali in pripravili tekmovanje, iskrene čestitke.

• 3. julija 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v me­ secu; • 11. julija 2018: planinski izlet na Javorco, odhod z jutranjim vla­ kom ob 6.48 do Mosta na Soči, naprej za avtobusom oz. s kombiji do parkirišča, od koder je le še kratek del poti do cerkvice sv. Duha.

Cena izleta je 14 €, možno kosilo v gostilni po ceni 10 €. Prijave do 6. julija 2018 predsedniku ali tajnici; • 18. julija 2018: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling.

Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici.

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Izlet srednje otroške folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj Mark Mencinger, KD Bohinj

Foto: Stane Gorenc

Zadnjega maja pa smo se odpravili na izlet v Štanjel, pot nas je vodila preko Ljubljane.

V četrtek, 7. junija, se nas je kar 54 odpravilo na srečanje gorenjskih upokojencev v Moravče. Za slikovni spomin na srečanje je poskrbel predsednik DU BB Stane Gorenc.

Foto: Jure Sodja

Foto: Stane Gorenc

V soboto, 26. 5. 2018, se je srednja otroška folklorna skupina od­ pravila na zaključni izlet.

Najprej smo se odpeljali proti Planici. Tam smo nekateri odšli na zipline in nadvse uživali. Sledil je ogled muzeja smučarskih poletov. Pot smo nadaljevali proti mestu Gmünd v Avstriji, kjer je bil naš cilj zasebni muzej znamke Porsche. Pogledali smo film o ustanovitelju Ferdinandu Porscheju, nato pa smo občudovali še avtomobile. Postanek smo imeli tudi v mestu Špital ob Dravi, kjer smo si ogledali največji model želez­ nice v Avstriji. Ustavili smo se tudi pri Milštatskem jezeru, kjer so se že kopali kot pri nas sredi poletja.

Naša zadnja postaja je bila v nakupovalnem centru Atrio v Beljaku, kjer smo si lahko kaj kupili, nato pa smo se odpravili proti domu. ・

15

iz na ših kr a je v

Izlet Pastirčkov in Ta vel'kih pastiric otroške folklorne skupine KD Bohinj Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

V letošnjem letu smo se starši ter mladi plesalci odpravili na izlet v sosednjo Avstrijo. Naša prva postaja je bila Minimundus v Celovcu, kjer smo imeli cel svet na dla­ ni. Po tem nadvse zanimivem ogledu smo se odpravili v so­ sednjo stavbo v Reptilienzoo oziroma živalski vrt plazilcev, kjer imajo marsikaj – mnogi mladi plesalci so imeli kače ovite okoli vratu, vsi pa smo jih božali in s tem premago­ vali strahove pred kačami.

Po tem smo se odpravili v pobrateni kraj Rožek, kjer smo se najprej dobesedno iz­ gubili v Labirintu. Izgledalo je precej lahko, vendar nekateri tudi v roku ene ure niso prišli Foto: arhiv KD Bohinj do cilja. Skupna ugotovitev je, da je bil to odličen teambuilding. Za konec smo naredili še pohod po živalskem vrtu in se utrujeni, pa vendar polni novih doživetij veseli odpravili domov. ・

Likovna ustvarjalnica na izletu v Ljubljani Jure Sodja, KD Bohinj

VABILO

Krvodajalska akcija

RKS – Območno združenje Radovljica Vabimo vas na krvodajalsko ak­ cijo v Osnovno šolo prof. dr.

Josipa Plemlja Bled v: - sredo, 18. julija, od 6.30 do 12.30 in - četrtek, 19. julija, od 6.30 do 12.30.

S seboj prinesite veljaven osebni doku­ ment!

Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pride­ te tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak torek od 7.30 do 11. ure celo leto. ・

33. spominski pohod na Triglav Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih ve­ teranskih društev SEVER ter Zveze slovenskih častnikov – organizirata 13. in 14. julija 2018 33. spominski pohod na Triglav. Na pot se bo krenilo v petek, 13. julija 2018, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 14. julija 2018, ob 13. uri na Rudnem polju – Pokljuka. Slavnostni govornik bo predsednik ZVVS Ladislav Lipič.

Organizacijski odbor spominskega pohoda na Triglav

Uspešno v pasji šoli Katja Koren

Eden glavnih namenov tečaja je pravočasno preprečiti nezaželeno vedenje pri psih in poskrbeti za optimalno sožitje psa s človekom v določenem okolju. To nas je vodilo, da smo med 21. aprilom in 1. ju­ nijem ponovno organizirali tečaj male in osnovne pasje šole in jo vsi tudi uspešno končali. Šolo so obiskovali: Iva Lapajne in Winny (dolgodlaki škotski ovčar), Marko Mikelj in Runo (nemški ovčar), Cvetka Medja in Yorki (york­ shirski terier), Tiana Dobravec in Lord (ameriški stafford terier), Luci Rusanova in Arči (jack russel terier), Ema Ribarič in Sky (ameriški sta­ fford terier), Duša Golja in Popy (križanec), Bernarda Mlakar in Jessy (francoski buldog).

Foto: Jure Sodja

Ker so bili naši likovni ustvarjalci spet pridni in ker so naše skupne ure ob torkih, smo se tudi letos na izlet odpravili v torek. Tokrat smo se odpeljali v Ljubljano. Obiskali smo Plečnikovo hišo, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Spoznavali smo se s skicami, risbami in načrti, hkrati smo veliko izvedeli o našem mojstru arhitekture, o njegovem delu in živ­ ljenju.

Ker nam to ni bilo dovolj, smo se odpravili še na ljubljanski grad, kjer nas je čakalo presenečenje po imenu: ISKANJE ZAKLADA. Skozi zabavne naloge smo si ogledali večino Ljubljanskega gradu, ki nas je navdušil. Vse zgodbe in zanimivosti ...

Po ogledu je sledila obvezna sladka malica s sladoledom, ki si ga sam pripraviš in obložiš. Otroci so se z izletom veselo poslovili od šolskega leta, z ustvarjalnico pa nadaljujemo v drugi polovici septembra. ・

Foto: Katja Koren

V mali šoli smo se naučili pravil vedenja na poligonu, socializaci­ je psov, vedenja psa v skupini ljudi, osnovnega položaja, medsebojne igre z igračo, vodenje psa na povodcu in izpopolnjevanja ukazov: sedi, prostor in odpoklic.

V osnovni šoli smo osvojili zahtevnejše znanje v odlaganju (kar po­ meni, da pes počaka na prostoru, ko gre lastnik naprej) in poslušnosti.

Brez nenehnega zavedanja, da je treba za svojim psom pobirati iztreb­ ke, pa ne bi imeli v tečaju kaj iskati. Pogovarjali smo se tudi o zdravju,

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje preventivi, negi in pravilni prehrani naših štirinožcev, hkrati pa smo v sklopu socializacije obiskali Bohinjsko Bistrico in se ohladili s sladole­ dom pri Cukiju.

Imeli smo se zares »šponsko«!

Foto: Katja Koren

Vtisi tečajnikov: Tečaj je psom dal veliko novega znanja, največ pa nam, lastnikom.

Naučili smo se razumeti svojega psa, kako se počuti v določenih situa­ cijah in kako moramo ravnati v takih primerih. Imeli smo raznovrstne dejavnosti. Agility, hoja poleg, odpoklic, socializacija, veterinarski nas­ veti, šli smo po Bistrici na sladoled, igra z drugimi psi, moteči dejavniki ... Imeli smo super druženja, nikoli ni bilo dolgčas. Hvala Katji za res super tečaj. (Ema)

Tole je bla skorej zihr ena najboljših pasjih šol, kar jih je. Lastniki psov in psi smo se velik naučil, ker se je Katja posvetila tud usakmu posebej in ne samo celi skupini. Res nam nikol ni blo dougčas. (Tiana) Pasja šola je bila odlična ... veliko sem se naučila in tudi moj kuža se je. (Bernarda) S pasjo šolo sem bila zelo zadovoljna. Spoznala sem osnovne pris­ tope vzgoje psa, izvedela veliko koristnih nasvetov. Prijetno je bilo spoznati in se družiti z ostalimi udeleženci in njihovimi psi. Katja, super mentorica si – čestitke! (Cvetka) V pasji šoli spoznaš karakter svojega psa. Na začetku skoraj znoriš, ker te pes nič ne uboga, a na koncu pasje šole se mu že smejiš. (Duša) Kako že govorijo: če želiš res dobrega prijatelja, si omisli psa. Jaz pa bi dodala še to: ... in če z njim želiš živeti kvalitetno, pa gresta h Katji v šolo, kjer se zabavaš, spoznaš in postaneš vzgojeni del ekipe. (Iva) Težko je v nekaj stavkih napisati, kaj vse smo se naučili. Vesel sem in ni mi žal, da sem bil zraven, saj sem se veliko naučil glede vzgoje psa.

Bohinjci se ne zavedamo, koga imamo med nami. Bravo, Katja, hvala tudi vsem udeležencem tečaja. (Marko) Bilo je strokovno in iz srca. Najboljša zadeva za pasje prijatelje in ljubljenčke. (Luci) ・

Dosežki učencev OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v šolskem letu 2017/2018 mentorji tekmovanj in Mina Pavliha

Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci OŠ dr. Janeza Mencin­ gerja Bohinjska Bistrica poželi veliko uspehov na tekmovanjih iz znanja, športnih tekmovanjih, natečajih ter projektih.

CANKARJEVO TEKMOVANJE (SLOVENŠČINA) Na Cankarjevo tekmovanje so se tekmovalci od 2. do 9. razreda pri pravljali tako, da so skozi različne knjige odšli v nove svetove, kjer so

16 spoznavali čudne in čudežne besede. Svoje razumevanje, doživljanje in vrednotenje prebranih knjig so pokazali pri pisanju pisnega sestavka na šolskem tekmovanju.

Vseh 55 tekmovalcev 2. in 3. razreda je prejelo priznanje za sodelo­ vanje, od 67 tekmovalcev od 4. do 9. razreda pa jih je kar 29 prejelo bronasto priznanje. Najbolje uvrščene tekmovalke Zvezda Vesna Ko­ šir, Lena Repinc, Manca Mikelj, Kaja Marič, Špela Pekovec so se pod mentorstvom učiteljice Anite Zupanc uvrstile na regijsko tekmovanje v Kranjsko Goro, kjer so Zvezda, Manca, Lena in Kaja prejele srebrno priznanje.

TEKMOVANJA IZ ZNANJA TUJIH JEZIKOV Letošnje leto je 7 učencev iz razredov 9. a in 9. b tekmovalo iz zna­ nja angleščine. Tekmovanje je tristopenjsko. Na šolskem tekmovanju, ki je potekalo 15. novembra na naši šoli, učenci rešujejo tekmovalno polo 60 minut. Tekmovali so naslednji učenci: iz 9. a Tinkara Bajrič, Nejc Horvat, Lena Repinc in Varvara Titova, iz 9. b pa Mojca Kusterle, Špela Pekovec in Karla Stare. Učenci so bili na šolskem tekmovanju zelo uspešni, saj jih je kar 6 doseglo bronasto priznanje (57 % od mož­ nih 50 točk), in sicer Tinkara, Nejc, Lena, Varvara, Mojca in Špela. Za območno tekmovanje je bilo treba prebrati knjigo enega najuspešnej­ ših ameriških avtorjev, Shermana Alexieja: Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom (The Absolutely True Diary of a Part time Indian). Na območno tekmovanje, ki je potekalo v Tržiču 18. januarja 2018, so se uvrstili učenci z največ doseženimi točkami na šolskem tekmovanju. To so bili: Nejc Horvat, Lena Repinc in Mojca Kusterle. Na tej stopnji je bil najboljši Nejc Horvat, ki se je s 43 točkami od 50 uvrstil na državno tekmovanje. Hkrati je dosegel tudi srebrno priznanje na območnem tekmovanju.

VEGOVA PRIZNANJA (MATEMATIKA) 15. marca je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike – evropski matematični kenguru. Tekmovali so učenci od 1. do 9. razreda. Tekmo­ valo je 193 učencev. V vsakem razredu je tretjina najbolje uvrščenih prejela bronasto priznanje. Na državnem tekmovanju so lahko tekmo­ vali najbolje uvrščeni s šolskega tekmovanja. Državno tekmovanje je potekalo 21. aprila v Kranjski Gori. Iz sedmega razreda so tekmovali Klemen Cvetek, Iza Medja, Benjamin Gašperin, iz osmega Urh Cer­ kovnik in Benjamin Komar in iz devetega Nejc Horvat, Lena Repinc in Varvara Titova. Vsi so zelo uspešno reševali zahtevne matematične naloge. Srebrno Vegovo priznanje so dosegli Klemen, Iza, Benjamin K., Urh, Lena in Varvara. Prav pri vrhu v državi sta Benjamin Gašperin (37. mesto od 515 tekmovalcev) in Nejc Horvat (16. mesto od 581 tekmovalcev) – osvojila sta zlato Vegovo priznanje.

STEFANOVA PRIZNANJA (FIZIKA) Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 13 učencev osmega razreda in 10 učencev devetega razreda. Bronasto Stefanovo priznanje so do­ segli: Tina Bučar, Nejc Horvat, Benjamin Komar, Lena Repinc, Mark Zupančič, Manca Mikelj in Urh Cerkovnik. Področnega tekmovanja, ki je potekalo 16. 3. 2018 na Jesenicah, so se udeležili Tina, Benjamin, Nejc, Lena in Manca. Srebrno Stefanovo priznanje sta prejela Benjamin Komar in Nejc Horvat.

TEKMOVANJE IZ LOGIKE Logika je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logi­ ka v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del mate­ matike in kasneje računalništva. Na šolskem tekmovanju 28. 9. 2017 je tekmovalo je 8 sedmošolcev, 7 osmošolcev in 14 devetošolcev. Bro­ nasto priznanje so osvojili: Benjamin Gašperin, Jan Štros, Maks Pro­ je, Manca Mikelj, Nika Markelj, Nejc Horvat, Varvara Titova in Lena Repinc. V soboto, 21. 10. 2017, je na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici potekalo državno tekmovanje iz znanja logike za učence. Tek­ movali so Benjamin Gašperin, Maks Proje in Manca Mikelj. Benjamin Gašperin je osvojil srebrno priznanje na državnem tekmovanju.

PREGLOVA PRIZNANJA (KEMIJA) Letošnjega tekmovanja v znanju kemije se je udeležilo 21 učencev.

Na tekmovanje so se pripravljali učenci pri kemijskem krožku z uči­ teljico Urško Beznik. Bronasto priznanje je prejelo 7 učencev. V de­ vetem razredu so to Nejc Horvat, Lena Repinc, Anja Repinc, Manca Mikelj, Varvara Titova, v osmem razredu pa Tina Bučar in Janez Cer­ kovnik. Državnega tekmovanja se je udeležilo 1560 osnovnošolcev, iz naše šole vsi prejemniki bronastega priznanja. Nejc Horvat je dosegel

17 7. mesto med devetošolci in s tem zlato Preglovo priznanje. Srebrno Preglovo priznanje pa je prejela Tina Bučar.

PROTEUSOVA PRIZNANJA (BIOLOGIJA) Za Proteusovo priznanje v znanju iz biologije so letos na temo Ribe slovenskih celinskih voda tekmovali le devetošolci. Bronasta prizna­ nja so na šolskem tekmovanju dosegli: Nejc Horvat, Vid Medja Peskar, Lena Repinc in Varvara Titova iz 9. a razreda in Iza Jensko iz 9. b raz­ reda. Lena, Nejc in Varvara so se uvrstili na državno tekmovanje, kjer je Varvara Titova dosegla zlato Proteusovo priznanje.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE Tema letošnjega tekmovanja je bila Podobe življenja ljudi v pred­ marčni dobi na Slovenskem. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 12 učencev, šest jih je prejelo bronasto priznanje, in sicer Varvara Titova, Tina Bučar, Lena Repinc, Iza Jensko, Špela Pekovec in Nejc Horvat.

Prvih pet tekmovalk se je udeležilo območnega tekmovanja v Škofji Loki, kjer so vse tekmovalke prejele srebrno priznanje, Tina Bučar in Lena Repinc pa sta se uvrstili na državno tekmovanje. Obe sta dokazali, da dobro poznata življenje ljudi v 19. stoletju na Slovenskem, saj sta prejeli zlati priznanji v znanju zgodovine.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE Tema letošnjega tekmovanja je bila Trajnostni turizem za razvoj. Pod mentorstvom Nataše Mrak se ga je udeležilo osem učencev iz zadnje triade. Učenki Varvara Titova in Lena Repinc sta dosegli bronasto priz­ nanje. Regijskega tekmovanja se je udeležila Varvara Titova, ki se ji je srebrno priznanje izmuznilo le za točko. Zahvaljujemo se članom TD Bohinj, ki so nam v sklopu tekmovanja predstavili delo v kampu Danica in nas pogostili s svojo sladico Savica.

PILOVA VESELA ŠOLA Tekmovanje je dvostopenjsko; šolsko in državno. Šolsko tekmovanje je potekalo na šoli v sredo, 13. 3. 2018, državno pa 11. 4. 2018 na osnovni šoli na Jesenicah. Vsak tekmovalec je rešil 20 danih nalog z različnih področij (družboslovna, naravoslovna). Na šolskem tekmova­ nju je bilo prijavljenih 17 učenk in učencev od 6. do 9. razreda. Tekmo­ valo jih je 15. Učenci, ki so dosegli več kot 50 % točk, so dobili bronas­ to priznanje. V 6. razredu so tekmovali Jasmina Čuden, Ana Bremec, Ana Medja, Ajda Sodja, Hana Štendlar, Nina Fajfarič Topolovec. Ajda in Nina sta prejeli bronasto priznanje. V 7. razredu so tekmovali Mila Gaja Kranjc, Iza Lavtar, Iza Medja, Dora Sabalič, Mark Mencinger. Iza Medja in Mark Mencinger sta prejela bronasto priznanje in se udeležila tudi državnega tekmovanja, kjer sta z znanjem dosegla srebrni priznanji. V 9. razredu so tekmovali Nejc Horvat, Lena Repinc, Karla Stare in Vid Medja Peskar. Vid Medja Peskar je prejel bronasto priznanje.

TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI Že v oktobru je potekalo tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni.

Nanj se je pod mentorstvom Urške Beznik pridno in vestno pripravljalo 33 učencev 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje so prejeli: Vid Medja Peskar, Iza Jensko, Jerneja Sodja, Špela Pekovec, Anja Repinc, Varvara Titova, Lena Repinc, Nika Markelj, Nejc Horvat, Benjamin Komar, Da­ naja Smukavec, Tina Bučar in Eva Arh. Državnega tekmovanja se lahko udeležijo le najboljši trije učenci na šoli. To so bili Lena Repinc, Nejc Horvat in Varvara Titova. Lena Repinc in Varvara Titova sta prejeli zlato priznanje, Nejc Horvat pa srebrno priznanje. Lena je dosegla vse možne točke.

ŠPORTNA TEKMOVANJA Naši učenci so se tudi letos zelo dobro izkazali na kar nekaj športnih tekmovanjih.

Na šolskih tekih 22. Ljubljanskega maratona je naša šola ekipno dosegla 7. mesto od skupno 80 osnovnih šol. Teka se je udeležilo 16 učencev, v rezultat ekipe pa se upošteva mesta osmih najboljših učen­ cev v posameznih kategorijah. Ti učenci so: Aljaž Repinc (5. mesto), Kaja Zorč (7. mesto), Kaja Marič (8. mesto), Lena Repinc (16. mesto), Iza Jensko (19. mesto), Manca Mikelj (28. mesto), Špela Pekovec (30. mesto), Jošt Stanovnik (31. mesto). Šolskega področnega tekmovanja v smučarskih skokih v Žirov­ nici se je udeležilo 11 učenk in učencev. Na 1. mesto je skočila Neža Habjan, na 2. mesto Eva Habjan in na 3. mesto Tevž Sodja. Na šolskem državnem prvenstvu v Kranju sta državna prvaka postala Eva Habjan in Ažbe Hodnik, Tevž Sodja je bil 4., Neža Habjan pa 8.

V mesecu marcu je bilo v Gorjah medobčinsko tekmovanje v no­ gometu. Peter Matuc, Nejc Stare, Rok Arh, Jure Medja, Kris Štendlar

ml adina , izobr a že vanje in Joshua William Moolman so osvojili 1. mesto, njihovi mlajši sošolci v postavi Luka Zadnikar, Enej Dobravec, Gal Korošec, Maj Kozomara, Urban Rozman, Matevž Korošec in Matija Jeršič pa so bili 3.

Na medobčinskem tekmovanju v atletiki se je pomerilo 26 učen­ cev naše šole. V posameznih disciplinah sta 1. mesto dosegla Kaja Ma­ rič (tek 1000 m) in Maj Kozomara (tek 60 m), 2. mesto Tajda Bremec (tek 300 m), Aljaž Repinc (tek 600 m), Dora Sabalič (tek 60 m) in Iza Medja (daljina), 3. mesto pa Lena Repinc (tek 1000 m). Na regijskem prvenstvu je nastopilo 14 predstavnikov naše šole. Najuspešnejša sta bila Kaja Marič (tek 1000 m) in Maj Kozomara (tek 60 m), ki sta osvo­ jila 1. mesto in se tako uvrstila na šolsko državno prvenstvo v atletiki, ki je bilo v Žalcu. Tam sta v zelo močni konkurenci osvojila 18. mesto.

V Brestanici je konec maja potekalo državno šolsko prvenstvo v velikem kanuju. Peter Matuc, Nejc Stare, Anže Pikon, Matija Sodja, Rok Arh, Andraž Korošec in Jaka Kordež so osvojili 1. mesto in s tem naslov državnih prvakov.

Tudi v tem šolskem letu so vsi učenci prve in druge triade uspešno opravljali športne naloge za osvojitev kolajne športnih programov Zlati sonček in Krpan.

TEHNIČNA ZNANJA V petek, 6. aprila 2018, je v Kranju potekalo tekmovanje v konstruk­ torstvu in tehnologijah obdelav. Iz naše šole se je tekmovanja udeležilo 11 učencev. Tekmovali so v različnih kategorijah. Benjamin Gašperin in Klemen Cvetek sta reševala problem s konstrukcijsko zbirko Lego.

Benjamin je odlično rešil problem in premagal vso konkurenco, prejel bronasto priznanje in se celo uvrstil na državno tekmovanje. Iva Krkoč in Nina Fajfarič Topolovec sta izdelovali izdelek iz papirja. Naredili sta izvrstni mapi za zvezke in si prislužili bronasto priznanje. Pladenj iz lesa sta izdelala Gašper Cerkovnik in Jakob Pintar, Urh Cerkovnik se je trudil z izdelavo družabne igre iz umetnih mas, tulec za sajenje čebulic sta iz kovine izdelala Luka Vončina in Nik Prešeren. S konstrukcijsko zbirko Lego sta sestavljala Bor Strgar Soklič in Martin Jensko. Državno tekmovanje je potekalo maja v Mariboru. Benjamin Gašperin je v zah­ tevni konkurenci dosegel peto mesto.

OSTALA TEKMOVANJA Na regijskem tekmovanju v sklopu festivala Turizmu pomaga lastna glava v Kranju je sodelovala tudi ekipa bohinjskih osnovno­ šolcev. Učenci so na turistični tržnici predstavili interaktivno doživetje Misija: ajdovski ‘rešpetin’ 360 stopinj, ki so ga pripravili v sklopu tu­ ristične naloge Ajdi na Ajdovski gradec! Bili so zelo uspešni, saj so bili najboljši med gorenjskimi osnovnimi šolami. Prejeli so dve zlati priznanji: zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo in zlato prizna­ nje za sodelovanje na turistični tržnici. Uvrstili so se tudi na državno srečanje v Mariboru. Sodelujoči učenci in prejemniki zlatega priznanja: iz 7. razreda – Sara Gašperin, Dora Sabalič, Iza Medja, Iza Lavtar, David Rotar Arh, Tilen Varl, Marko Kalita, Mark Mencinger, Sara Šeničnjak, Ana Zalokar, Karin Mihelčič; iz 8. razreda – Tina Bučar, Larisa Bučar, Danaja Smukavec, Zvezda Vesna Košir, Neli Bernik, Nik Prešeren, Maja Rozman, Maks Proje, Taisia Nenarokov; iz 9. razreda – Nika Markelj, Varja Titova, Anja Repinc, Iza Jensko, Emiliya Vernikovska, Nejc Hor­ vat, Lena Repinc, Tija Klemenčič, Vid Medja Peskar. Mentorice so bile Marija Helena Logar, Lucija Markelj Jensko, Nataša Stare in Nataša Mrak.

Foto: arhiv OŠ D. Janeza Mencingerja

Z raziskovalno nalogo Triglav – moj dom? sta učenca Mojca Kus­terle in Nejc Horvat sodelovala na 27. srečanju mladih raziskoval­ cev osnovnih in srednjih šol Gorenjske v Naklem. Z nalogo sta pod

ml adina , izobr a že vanje

18

mentorstvom Nataše Mrak in Anite Zupanc osvojila 1. mesto na inter­ disciplinarnem področju in prejela bronasto priznanje. Nalogo sta v juniju uspešno predstavila tudi v sklopu Mednarodnega festivala alp­ skega cvetja v Centru TNP Bohinj in na Posvetu Triglav240 v Sloven­ skem planinskem muzeju v Mojstrani.

NATEČAJI Z učenci petih razredov smo v okviru kolesarskega krožka sodelo­ vali na razpisu Varno na kolesu. Učenci so od septembra do marca z različnimi oblikami ustvarjanja in učenja izdelovali izdelke. Fotogra­ firati ali posneti so morali nevarne prometne točke na svojih šolskih poteh in jih predstaviti svojim sošolcem. Skupaj smo zbrali gradivo in sestavili video, ki smo ga poslali v ocenjevanje. V drugem sklopu pa so izdelovali izdelke za utrjevanje znanja o vedenju kolesarjev v različnih prometnih situacijah. Vsi so se zelo potrudili. Izmed 15 sodelujočih šol iz gorenjske regije so naši učenci zbrali dovolj točk za 2. mesto. Vsi učenci so prejeli praktične nagrade, si prislužili izlet v Ljubljano, šola pa je prejela donacijo v vrednosti 200 evrov.

Učenke 9. razreda Tinkara Bajrič, Iza Jensko in Tija Klemenčič so sodelovale na mednarodnem natečaju Sodelujmo za sanjsko reko, obalo in jezero v sklopu Blejskega vodnega festivala. Soorganizator natečaja je Ministrstvo za okolje in prostor, namen pa ozaveščanje mladih o skrbnem in odgovornem ravnanju z lokalnimi vodotoki in grožnjah, ki jih prinašajo podnebne spremembe (na primer poplave, suše) ter nepremišljena ravnanja (onesnaževanje, degradacija okolja).

Posneti je bilo treba kratek film, ki opozarja na pomen vode v prostoru.

Učenke so v svojem videu opozorile na poplave v šoli, ki so se zgodile septembra 2007, kar so predstavniki Agencije RS za okolje obeležili tudi s postavitvijo tablice z oznako visokih voda v sklopu šolske pri­ reditve. S filmom so osvojile 1. nagrado, ki jim bo zelo prav prišla v nadaljevanju šolanja.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Horvat, Manca Mikelj, Nika Markelj, Anja Repinc, Varvara Titova, Špela Pekovec, Mojca Kusterle in Kaja Marič so tisti učenci, ki so bili vseh devet let šolanja zelo uspešni. Z besedami in knjigo za dobro popotnico v življenje pa sta naštete učence nagovorila tudi gospod žu­ pan Jože Sodja in Iva Lapajne, ki sta jih v imenu Občine Bohinj gostila na skupnem kosilu. Župan jim je čestital in zaželel srečo in uspeh pri nadaljnjem šolanju.

Vsem učencem in njihovim mentorjem za dosežke iskreno čestitamo! ・

Projekt eTwinning Nataša Mrak

Foto: arhiv Blejskega vodnega festivala

V torek, 8. maja 2018, je na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radovljici potekalo že 9. regijsko tekmovanje Zlata kuhalnica.

Med mladimi kuharji so uspešno kuhale Dora Sabalič, Marjeta Mikelj in Karin Mihelčič iz 7. b. Pod budnim očesom mentorice Nikice Zorč so pripravile vitaminsko rižoto z rdečo peso in feta sirom, koromačem ter sirovo omako, za sladico pa so umetelno predstavile še vaniljevo šarloto z mariniranim sadjem, penasto skuto in mangovim cvetom. V kuhinjah se je ves čas širil omamen vonj po začimbah, zelenjavi, peci­ vu. Vsi učenci so se zelo trudili in na svojih krožnikih predstavili prave gastronomske umetnine, zato je imela strokovna komisija kar težko delo. Osvojile so srebrno priznanje med kar 16 ekipami osnovnošol­ cev, kar je odlična spodbuda za naprej.

Najlepša in največja hvala mentorici Nikici Zorč, ki je nad učenka­ mi neumorno bedela in jih spodbujala ter jim zastavljala izzive, ki so učenke pripeljali do priznanja. Zahvala gre tudi Turističnemu društvu Bohinj in OŠ dr. Janeza Mencingerja za nudeno pomoč.

Najuspešnejši devetošolci na kosilu z županom Mojca Rozman, ravnateljica

Šolsko leto devetošolcev se je končalo teden dni pred ostalimi osnovnošolci. Valeta je slovesen dogodek, ki predstavlja pomemben mejnik v življenju. Učenci so od prvega dne vstopa v šolo pa do danes dosegli veliko. Med bodočimi dijaki je mnogo talentov na glasbenem, športnem, jezikoslovnem, kulturnem, naravoslovnem, likovnem ... pod­ročju. Nina Odar, Iza Jensko, Jerneja Sodja, Lena Repinc, Nejc

Foto: Monika Zupanc

Na bohinjski osnovni šoli smo z učenci tretje triade že tretje leto zapored sodelovali v projektu eTwinning. eTwinning je skupnost evropskih šol, ki različne šole povezuje prek spletnega portala. »eTwinning spodbuja sodelovanje evropskih šol s pomočjo informa­ cijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), tako da nudi podporo, orodja in storitve, ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih partnerstev na katerem koli predmetnem področju.« (https://live.etwinning.net/, 22. 6. 2018) Tema letošnjega projekta je bila spoznavanje okolice šole na zani­ miv način. Povezali smo se z Základno školo Zeleneč iz Slovaške in Bolnišnično šolo Ljubljana. Učenci so si glede na interese in aktivnosti razdelili geografske vsebine (geologijo, podnebje, vode ...), za vsako temo so poiskali značilno območje (Pokljuka, Bohinjsko jezero, gore, spomenik dečka z dežnikom), kjer so naredili čim bolj zabavne foto­ grafije. Kajakaši Andraž Korošec, Anže Pikon in Manca Mikelj so se slikali na treningu na jezeru, biatlonke Kaja Marič, Kaja Zorč in Lena Repinc na treningu na Pokljuki, Nika Markelj in Varvara Titova sta na sliki s Triglavom v ozadju, Iza Jensko, Tinkara Bajrič in Tija Klemenčič pa delajo družbo dečku z dežnikom.

V šoli so učenci oblikovali kratke opise v angleščini in zemljevide z izbranimi območji ter vse skupaj povezali v skupno predstavitev. V

19

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

Twinspace učilnici, varnem prostoru za sodelujoče v projektu, so se na kratko predstavili in spoznali z učenci in učitelji iz drugih šol. Sledila je predstavitev projekta, ki je potekala na daljavo prek spletne konferen­ ce. Učenci so drug drugemu predstavili pripravljene vsebine, kasneje pa v Twinspace podali pohvale in pripombe glede projekta. Učenci so se zelo potrudili in pokazali, da znajo samostojno predstavljati svoje projekte tudi v angleščini. Bilo je poučno in zabavno, zanimiv pa je bil tudi drugačen način predstavitve, ki je za šolski pouk neobičajna. Vtisi učencev kažejo, da si takega sodelovanja še želijo. ・

26. september, svetovni dan jezikov

Mentorice: Urška Repinc, Marija Helena Logar in Nataša Stare Vsako leto, letos že šesto leto, obeležujemo svetovni dan jezikov tudi na naši šoli.

• Ali veš, koliko jezikov obstaja na svetu?

• Ali veš, da je več kot polovica prebivalcev na svetu dvo- ali večje­ zična?

Za nekatere jezike pravimo, da jih govori le peščica ljudi, druge go­ vori večina ljudi po svetu in jim zato rečemo svetovni jeziki.

Obstaja pa jezik, ki ga ljudje govorijo ne glede na to, od kod so ali koliko so stari (nekateri ga ne znajo od rojstva in se ga morajo naučiti šele kasneje). To je jezik, s katerim se bomo poskušali seznaniti danes.

Jeziku pravimo ZNAKOVNI JEZIK in ko se ga naučimo »govoriti«, reče­ mo, da kretamo (to pomeni govoriti znakovni jezik).

Z nami je gospa Zlata Crljenko, tista, ki zna kretati ali govoriti zna­ kovni jezik. Je pa tudi tolmačka. To ne pomeni, da zna prevajati v slo­ venščino, ampak ... No, pa naj nam kar sama pove o znakovnem jeziku, kretanju ali o tolmačenju. Prepričani smo, da nam bo povedala veliko zanimivih stvari. Z njo so prišli tudi gostje, ki so vešči v kretanju in nam bodo pokazali, kako se to počne. Prisluhnimo in poglejmo.

Take so bile uvodne besede letošnjega svetovnega dneva jezikov.

Učenci od 1. do 9. razreda so poslušali predstavitev znakovnega jezika.

Poskušali so se tudi naučiti znakovno abecedo. Po predavanju so učen­ ci v razredih in pri različnih predmetih poskušali kretati (»govoriti« znakovni jezik).

Ob koncu dneva smo bili vsi veseli, da slišimo. Hkrati pa smo se vsaj nekoliko spoznali s težavami, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tisti, ki so naglušni ali gluhi. ・

Postavitev tablice z oznako visokih voda in sprejem srednješolcev Parlamenta mladih Savskega bazena Nataša Mrak

Foto: Urša Rožič

18. 9. 2007 je bila OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica za­ radi posledic velikih količin dežja poplavljena. Telovadnica in celotno spodnje nadstropje sta bila uničena. Z učenci 9. razreda smo si ogledali arhivske fotografije, ki so nas presenetile: kakšne uničujoče posledi­

ce ima lahko voda! Da bi dogodek zabeležili, smo se odločili postaviti oznako visoke vode, ki jih namešča Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pripravili smo manjšo prireditev, s katero smo želeli osvetliti pomen pravilnega upravljanja s prostorom.

O tem, kaj se je dogajalo pred desetimi leti, smo veliko izvedeli od Jožeta Cvetka, ravnatelja šole v času poplav, in Franca Kramarja, žu­ pana Občine Bohinj. Posamezni učenci so o dogajanju v času poplav in obnove šole povprašali tudi svoje sorodnike in o tem pripovedovali.

Organizacijo dogodka je podprlo tudi Turistično društvo Bohinj, saj se zaveda, da je naravna gorska pokrajina in dejavnosti v njej največja tržna priložnost Bohinja.

Tablici za visoke vode na naši šoli in v bližnjem kampu Danica nas bosta opominjali na pravilno uporabo prostora in moč vode. Vse to pa je zajeto v kratkem filmu, ki so ga učenke 9. razreda Tinkara Bajrič, Iza Jensko in Tija Klemenčič posnele za natečaj in z njim osvojile prvo nagrado. Povezavo do filma najdete na spletni strani naše šole.

Bohinj, film o poplavah ter tablico z oznako visoke vode so učenke 9. razreda Tinkara Bajrič, Iza Jensko, Kaja Marič, Lena Repinc, Varvara Titova in Kaja Zorč predstavile tudi srednješolcem, udeležencem Par­ lamenta mladih Savskega bazena. 1. in 2. junija 2018 je namreč v Bo­ hinju potekal že sedmi sestanek Parlamenta mladih, na katerem se je zbralo 60 dijakov in profesorjev iz 8 srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Razpravljali so o trajnostnem turiz­ mu kot priložnosti za razvoj Savskega bazena. Ravnateljica ga. Mojca Rozman jih je pozdravila na uvodnem srečanju v hotelu Kristal, mi pa smo jih skupaj s pomočnico ravnateljice Jano Komac sprejeli na naši šoli, nad katero so bili navdušeni. ・

Nogometni vrtec

Valči Stare, Alenka Sodja, Marjana Lukanič, Petra Perič, Karmen Žmitek, Petra Pintar

Foto: Karmen Žmitek

V šolskem letu 2017/18 je Nogometna zveza Slovenije v skladu z usmeritvami za razvoj mladinskega nogometa izvajala program »No­ gometni vrtci«. Program je bil brezplačen in je bil namenjen vsem ot­ rokom v starosti pet in šest let. Vadbe so se odvijale vsak ponedeljek od oktobra 2017 do maja 2018 v veliki telovadnici Osnovne šole dr.

Janeza Mencingerja.

Vključeni so bili tudi otroci iz vrtca Srednja vas, za katere je No­ gometni klub Bohinj organiziral prevoz s kombijem iz Srednje vasi v Bohinjsko Bistrico. Vadbo je izvajal trener Tadej Langus, ki je s svojo strokovnostjo, prizadevnostjo in odličnim občutkom otroke tako mo­ tiviral, da so se vadbe udeleževali redno in z velikim interesom. Skozi vadbe so vsak ponedeljek veliko pridobili na motoričnem, socialnem in mentalnem področju.

Zaključek Nogometnega vrtca so organizirali v Danici na nogomet­ nem igrišču, kjer so predstavili osvojene veščine in odigrali nekaj te­ kem. Večina staršev in otrok se je zaključka udeležila, izkazali so veliko navdušenja in med tekmo glasno navijali za svoje otroke.

Vsi, ki smo bili udeleženi v tem programu, se trenerju Tadeju Lan­ gusu najlepše zahvaljujemo in si želimo sodelovanja še v prihodnje. ・

20

kultur a in priredit ve

3. Mednarodni folklorni festival navdušil Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Še tretjič smo sprejeli izziv in organizirali Mednarodni folklorni festival. V letošnjem letu je bilo precej zahtevno.

Imeli smo težave, saj je dva meseca pred festivalom od­ povedala skupina iz Litve.

Kljub temu smo se odločili, da nadaljujemo z organizacijo, potem pa je pred prireditvijo sledil šok, saj so odpovedali člani turške skupine, ki je bila nekako najbolj eksotična sku­ pina, ki bi morala nastopati v Bohinju. Zaradi tega smo bili osiromašeni za program, pre­ Foto: Jure Sodja cej sivih las pa smo povzročili sobodajalcem, saj smo bili primorani odpovedati skupine. K sreči so folklorniki in folklornice iz Bolgarije, od koder sta prišli dve skupini, poskrbeli, da je bil festival izredno lep in uspešen. Ludi Mladi iz Plov­ diva so navdušili, kjer koli so se pojavili, veliko simpatij pa so poželi tudi člani skupine Jarava. Skupaj jih je bilo več kot 100 v Bohinju, ki se jim je vtisnil v spomin kot najlepši kraj daleč naokrog – marsikdo je ob slovesu v joku dejal, da bi se kar preselil k nam. Tretja skupina je prišla iz Srbije, to so naši dolgoletni prijatelji iz KUD Sv. Sava, ki so tokrat pripeljali otroško folklorno skupino. Na petkov gala večer smo naredili mimohod po Bohinjski Bistrici, potem pa izredno lep folklorni večer, na katerem so nastopale še domače skupine: Ta vel'ke pastiri­ ce otroške folklorne skupine KD Bohinj, odrasla FS Bohinj ter članice in člana folklorne skupine Društva upokojencev Bohinjska Bistrica. Z njimi in vsemi tujimi skupinami smo se zadnji dan, v soboto, udeležili 37. Festivala idrijske čipke v Idriji, kamor smo pripeljali veselje ter uro in pol programa, ki je močno popestril dogajanje na tem lepem tradi­ cionalnem dogodku. Ponosno lahko povemo, da smo dobro zastopali bohinjske barve in hkrati promovirali naš kraj. Ob koncu dogodkov Mednarodnega folklornega festivala bi se radi zahvalili za pomoč Tu­ rizmu Bohinj, Turističnemu društvu Bohinj, Mesninam Bohinj, Sirar­ ni Bohinj ter seveda Občini Bohinj za vso pomoč, brez katere morda fes­tivala sploh ne bi bilo. Upamo, da kmalu priredimo 4. Mednarodni folklorni festival v Bohinju. ・

Prejmite lepe pozdrave z Gorenjske Anja Poštrak, Gorenjski muzej

V Gorenjskem muzeju hranimo obsežno zbirko razglednic gorenj­ skih krajev iz druge polovice 20. stoletja. Med njimi je veliko takih, ki so bile poslane tudi iz Bohinja. Z njihovo pomočjo lahko spremljamo in opazujemo podobe pokrajine. Izbor razglednic gorenjskih turistič­ nih krajev si boste lahko čez poletje ogledali v Muzeju Tomaža Godca.

Odprtje občasne razstave Prejmite lepe pozdrave z Gorenjske, ki jo je pripravila mag. Monika Rogelj, bo 6. julija ob 19. uri. Veseli bomo va­ šega obiska. ・

Prekrasen večer muzikalov Triglavskih rož'c Kulturnega društva Bohinj z gosti Triglavske rož'ce

Eden najdaljših dni v letu je ponudil pravo glasbeno poslastico. Lah­ ko rečemo, da samo za sladokusce, saj Soba z razgledom ni bila polno

Foto: arhiv KD Bohinj

zasedena. Kljub temu smo imeli program, ki se ga ne bi sramovale niti velike dvorane. Risanke, filmi, muzikali. Trije žanri, ki se še kako dopol­ njujejo, kar lahko vidimo v svetu kulture zadnjih let, ko se je mnogo filmov priredilo v muzikale in obratno. Risanke pa na najvišjem glasbe­ nem nivoju že dolgo navdušujejo staro in mlado. Vsekakor smo prepri­ čani, da lahko tak večer s ponosom postavimo tudi na veliko večji oder.

Hvaležni smo vsem fantastičnim gostom, ki so nam popestrili večer, in Centru TNP za gostoljubje. Do naslednjega dogodka vam želimo lepo poletje. ・

Zmagovalca iz Pulja Alenka Bole Vrabec

Foto: Luka Mozetič

Harmonikarja Janez Cerkovnik in Miha Mozetič iz Glasbene šole Radovljica sta ponosna zmagovalca v komornih zasedbah na 43. Tekmovanju harmonikarjev v Pulju. Ponosen in zadovoljen je njun glasbeni učitelj Tomaž Cilenšek.

Istrska prestolnica postaja svetovna destinacija za tekmovanja na harmoniki. Tradicija in visoka kvaliteta sta porok, da so nagrade, po­ deljene na tem tekmovanju, zelo cenjene in res vzpodbuda mentorjem in učencem harmonike. Letos je od 25. do 28. aprila OKUD Istra – Organizacija kulturno-umjetničkih djelatnosti Istra – priredila že 43.

Tekmovanje harmonikarjev v treh po starosti ločenih kategorijah. Za soliste enajst kategorij od baby do koncertantov, tri za komorne zased­ be in enajst za orkestre.

Tekmovanja so bila za 500 udeležencev in 19 članov žirije od 9. ure zjutraj pa do 19. ure zvečer s premorom za kosilo. Dom hrvatskih branitelja je bil prizorišče tekmovanj, ki so se vrstila v treh dvoranah, večeri pa so bili namenjeni koncertom. Vzdušje tekmovalno: naelektre­ no, polno upanja, pričakovanj, samozavesti, veselja in navdušenja, pa tudi razočaranj.

Tekmovalci so prišli iz osemnajstih držav, kar kaže, da je Pulj eno od središč harmonike v Evropi, cenjeno tudi na drugih celinah.

Glasbena šola Radovljica je na omenjenem vsakoletnem tekmovanju že dobivala nagrade in priznanja, tokrat pa sta si dva učenca, duo JAMI – ime je duhovito sestavljeno iz prvih zlogov njunih imen –, priigrala v trajno last tudi pokal mesta Pulj, enega od štirih, kolikor jih vsako leto razdelijo za izjemno igranje. Od možnih 100 točk sta jih priigrala

21 95,40 in navdušila s talentom, muzikalnostjo, niansiranostjo in obču­ dovanja vredno lahkotnostjo – česar brez dobrega in razumevajočega pedagoga in predanih vaj ni mogoče doseči.

Fanta se zadovoljno nasmihata: »Tekmovala sva tudi kot solista, jaz v kategoriji C2, tj. med mlajšimi od petnajst let. Dosegel sem tretje mesto in prvo nagrado ter 96,17 točke,« pravi Janez, Miha pa dodaja: »Jaz pa sem tekmoval v kategoriji A2, tj. do enajst let. Zasedel sem drugo mesto in dobil prvo nagrado, skupaj je bilo 93,47 točke.« Ko ju sprašujem, kdo ju je navdušil za glasbo, Janez, ki obiskuje OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, s smehom odgovarja: »Mene je navdušil ati. Imam seveda še mami, starejša brata in sestro in pri nas na Brodu, Pri Gregorčnek se reče po domače, vsak kaj igra, kitaro, flavto, orgle, harmoniko ...« Miha, ki obiskuje waldorfsko šolo v Naklem, ne zaostaja: »Mene je za glasbo navdušila babica ... Igrala je klavir. Doma sem najstarejši, imam sestrico Ano, ki je stara sedem let, in bratca Žigo, ta je star tri leta. Ko sem bil še majhen, sem se igral zelo na glas, se pravi, da sem po čem razbijal ali tolkel. In zapomnil sem si besedo, da naj bi bil muzikalen. Zdaj sem končal drugi razred harmonike.« Janez in Miha sta velika občudovalca Slavka Avsenika in njegovih melodij. »Ja, ta je pa znal,« pravi Janez. Radovedna sem, če ob harmo­ niki ostane tudi kaj prostega časa za kaj drugega. Oba sta smučarja, koš za žogo in metanje nanj tudi ni neznanka, Miha prebere vsaj eno knjigo na mesec, Janez pozna še stare fantovske igre ... Nastopov jima ne manjka: šolske produkcije in priložnostni nastopi drugod. Janez: »V Bohinju nas je v oddelku za harmoniko sedem in radi nastopamo.

Včasih igramo tudi v Domu sv. Martina v Srednji vasi.« Oba se veselita počitnic, jaz pa vrtam: »A bo tudi harmonika poči­ vala?« Oba sta si edina, da ne. »Sta bila tudi na drugih tekmovanjih?« Odgovor je: »Seveda,« kot bi bila to najbolj samoumevna zadeva. Miha: »Nazadnje sva bila v Murski Soboti na začetku maja.« Janez dopolni: »To je bilo 13. Mednarodno tekmovanje društva Pannoni Accordion – Društva harmonikarjev Murska Sobota, ki ima več kategorij.« Oba zažarita, ko učitelj Tomaž pravi: »Res sta se odrezala in zelo navdušila.

Igrala sta Newyjev Divertimento v C kot v Pulju in dosegla 98,80 točke in prvo nagrado.« Iskrene čestitke učencema harmonike Janezu, Mihi in učitelju Toma­ žu in veliko užitkov ter uspehov s harmoniko! ・

Poletavci – poletni bralci

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Poletavci – poletni bralci od 11. junija do 11. septembra 2018 v vseh enotah Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. »Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran!« je že znani slogan vseh Poletavcev – poletnih bralcev!

Med počitnicami se lahko otroci od 7. do 12. leta pridružijo skupini POLETAVCEV – poletnih bralcev.

30 dni berejo pol ure na dan in vodijo dnevnik bra­ nja. Berejo lahko karkoli: knjige, stripe, časopisne članke, revije, recepte ...

Zgibanke dobijo v splošnih knjižnicah RADOVLJI­ CA, BLED, BOHINJSKA BISTRICA, LESCE, GORJE, BEGUNJE, KROPA, BREZJE, SREDNJA VAS, STARA FUŽINA IN ZASIP. Najstniki, stari več kot 13 let in manj kot 16 let, se lahko pridružijo NAJPOLETAVCEM. Prebrati mora­ jo 3 knjige ali e-knjige in izpolniti obrazec na spletni strani radovljiške knjižnice www.rad.sik.si.

Poletavci oddajo izpolnjeno zgibanko s svojimi podatki do 11. septembra 2018 v svoji splošni knjiž­ nici. NajPoletavci izpolnijo spletni obrazec.

kultur a in priredit ve , šport 27. septembra 2018 bodo vsi Poletavci in NajPoletavci povabljeni na zaključno prireditev pred novo radovljiško knjižnico. Dobili bodo priznanje in zeleno majico Poletavci. Vsi pridni bralci sodelujejo pri žrebanju številnih nagrad, glavna med njimi bo športna ura. Prispeva jo podjetje Hervis, d. o. o.

Za zaključno prireditev bomo za doživljajske nagrade zaprosili tudi podjetja iz naših krajev. Kot donatorji prispevajo čudovite doživljajske nagrade za mlade bralce. Lansko leto so tako prispevali Čarman Bled, Infrastruktura Bled, Vogel Ski center, Restavracija Center Lesce, Elan Begunje, Zavarovalnica Triglav Kranj, Okrepčevalnica Galetovec Bo­ hinjska Bela, Sitoprint Hrastnik in Knjižnica ATL Radovljica.

Projekt, ki ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, je prejel priznanje Slo­ venske sekcije IBBY 2014 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Letošnje leto sodeluje 15 splošnih knjižnic iz Slovenije.

Slovenski projekt podpirajo Hervis, d. o. o., Tiskarna Koštomaj, Knji­ garna Konzorcij, JP Vodovod – kanalizacija, ZOO Ljubljana, Ljubljanski grad, Outfit7, Muzej iluzij, Hiša eksperimentov, Chupa chups in PEZ. ・

Bohinj Beach Volley Tour Jure Sodja, OK Bohinj

Foto: arhiv OK Bohinj

Tudi letos bo OK Bohinj s pomočjo Turističnega društva Bohinj, ban­ ke Sberbank in ostalih nenadomestljivih lokalnih sponzorjev organi­ ziral že deveti sklop turnirjev v odbojki na mivki. Letošnji turnir bo podobno kot v preteklih letih sklop štirih turnirjev, skupni zmagovalci pa prejmejo nagrade in pokal Bohinja. Poleg Toura bomo organizirali tudi dva turnirja samo za dekleta in dva turnirja samo za mešane pare.

Vse informacije, datumi in ostale podrobnosti so na voljo na Facebook strani Bohinj Beach Volley Tour.

Se vidimo na igrišču za odbojko za mivko! ・

Zaključek plezanja v šolskem letu 2017/18 Robert Franjić, Plezalna šola Bohinj

S koncem šolskega leta so se zaključili tudi treningi v Plezalni šoli Bohinj. Skupaj z našimi mladimi plezalci smo leto zaokrožili z zaključnim izletom in srečanjem, ki smo ga izvedli za tri različne starostne skupine.

Z najmlajšimi plezalci smo se srečali v dvorani Danica, kjer smo otrokom pripra­ vili razne zabavne igre, predvsem pa so se otroci preizkusili v plezanju na visoki ple­ zalni steni. Z drugo skupino, kjer so malce starejši plezalci, smo se odpravili na rafting po Savi Bohinjki, najstarejši pa so se lahko preizkusili v soteskanju v kanjonu Jerečice.

Hvala športni agenciji Sport4fun in PGD Bohinjska Bistrica za izposojo opreme na Foto: arhiv Plezalne šole Bohinj zaključnih izletih.

22

šport

Foto: arhiv Plezalne šole Bohinj

Foto: arhiv Plezalne šole Bohinj

Letos je plezalno šolo obiskovalo več kot 70 otrok različnih starost­ nih skupin – od 4. pa do 17. leta starosti. Sezona je bila tudi to leto uspešna, nekateri so se udeležili tudi nekaterih tekem, predvsem pa smo bili trenerji z napredkom otrok zelo zadovoljni. Delo z otroki se razlikuje od skupine do skupine in prav vsak otrok prispeva neko do­ dano vrednost k skupni dinamiki ter nabiranju izkušenj mladih plezal­ cev in tudi trenerjev.

Najbolj pomembna pridobitev v letošnjem letu je predvsem nova vi­ soka plezalna stena v dvorani Danica, ki je nadobudnim plezalcem zelo popestrila treninge in jim omogočila še bolj učinkovite treninge in več priložnosti za vadbo ter napredek.

Z rednimi treningi in delom bomo v plezalni šoli začeli v drugi polo­ vici septembra, do takrat pa lahko otroci brusijo svoje plezalne spret­ nosti tudi na kakšni skali ob morju ali plezalni steni ob bazenu. Za dodatne slike z zaključnih izletov ste vabljeni na našo Facebook stran Plezalna šola Bohinj. ・

V tekmi mešanih parov na reviji Mostec pa je Katra skupaj s Cene­ tom Prevcem zgrešila skupno zmago za 1 meter. Lep spektakel sredi Ljubljane je obiskalo veliko ljubiteljev skokov.

Tekmovali smo tudi v Tržiču, kjer je Martin Resman prvič skočil na stopničke, osvojil je 3. mesto. Prav tako je bila 3. Tinkara Komar. Tevž Sodja in Zala Iskra pa sta skakala v kategoriji cicibanov in prav tako osvojila medaljo.

S članicami slovenske reprezentance pa se je priprav v Beljaku in Planici udeležila Katra. Pripravljajo se za prve tekme FIS, ki bodo v začetku julija v Beljaku, in na poletni Grand Prix, kjer bo Katra ponov­ no dobila priložnost, da osvoji nove točke v svetovnem pokalu, ki bo v nemškem Hinterzartnu. Mlajši tekmovalci imajo v juliju čas za kratek oddih in skok na počitnice na morje, medtem pa bomo za Katro držali pesti in navijali po televiziji.

Naj povemo še, da smo na naših skakalnicah gostili tudi različne klube iz Slovenije in Italije, ki so k nam prišli na dnevni trening in izko­ ristili čas za kopanje v našem jezeru ter si ogledali tudi druge naravne znamenitosti.

Odpadni papir lahko zdaj po novem odlagate na Poljah na parkirišču pri skakalnicah, kjer bo zabojnik skozi celo leto.

Turističnim delavcem oz. vsem, ki ste kakor koli povezani s turisti v Bohinju in v stiku z njimi, pa sporočamo še, da je zipline SKI FLYer odprt v juliju in avgustu vsak petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. ure. Vabljeni. ・

Zaključna produkcija Plesalnice Bohinj Katjuša Arh Lapajne

foto: Anže Repinc

Skakalci skočili na kratek oddih Brane Iskra, trener A-pro

foto: Anže Repinc

Foto: Brane Iskra

V maju in juniju smo se že vneto pripravljali na poletnih skakalnicah za prve tekme na plastiki. Skakali smo na revijalnih tekmah v Kisovcu, kjer je bil Miha Mencinger na stopničkah na 3. mestu. V Mostecu je bil France Dan Kranjc na 8. mestu, v Velenju je Katra Komar med članica­ mi zmagala, Tinkara Komar je bila 3. v svoji kategoriji, Mitja Arh je bil 8. in prav tako Mila Gaja Kranjc, Žan Žnidar je bil na 11. mestu in Miha Arh na 30. mestu med člani.

Zaključna produkcija Plesalnice Bohinj je uspešno za nami. Dosegli smo tisto, kar smo si iz srca želeli. Narisali smo nasmeške na obraze staršev ter plesalcev in plesalk. Viden je bil napredek vseh skupin od najmlajših do najstarejših članov. Vrhunec produkcije je bila zadnja točka z naslovom Verjamem, ki je navdušila občinstvo predvsem zato, ker so se v njej predstavili vsi plesalci. Med njimi je plesala tudi koreo­ grafinja in trenerka najmlajših otrok Maruša Odar. Marušo in njene plesne uspehe Bohinjci poznamo in spremljamo že dlje, koreografinja zaključne predstave pa je bila poleg Maruše Odar tudi Mateja Mihelič, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sinologinja in diplomira­ na plesalka. Diplomo iz sinologije je dobila na Filozofski fakulteti v

šport, z a konec

23 Ljubljani, ples pa je študirala v tujini na priznani akademiji Cambrid­ ge Performing Arts, ki deluje v okviru kolidža Trinity College London.

Med študijem in po njem je plesala v različnih predstavah. Trenutno kot pedagoginja in koreografinja svoje plesno znanje prenaša na dru­ ge, zelo pa smo veseli, ker je prevzela tudi mesto predsednice društva Plesalnica Bohinj, ki letos praznuje 10 let obstoja. Bohinjske plesalke in plesalci so že vrsto let zelo uspešni, trenutno se pripravljajo na dr­ žavno prvenstvo, ki bo v Medvodah.

Plesalnica Bohinj ponovno odpira vrata 17. septembra, in sicer z novimi programi. Ponudba društva zajema vse od plesnih programov, vodenih vadb in rojstnodnevnih zabav. Vse o ponudbi si lahko pogle­ date na novi spletni strani www.plesalnicabohinj.si. ・

Občudujmo lepote planinskega cvetja ter v naravo ničesar ne prinašajmo in iz nje ničesar ne odnašajmo Javni zavod Triglavski narodni park

nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo še druge pristojne službe in tudi posamezniki, zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo kar najstrožje – celo kot kaznivo dejanje.

Vse obiskovalce pozivamo, da občudujejo in uživajo v lepotah tako lepega čeveljca kot tudi ostalega planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih naravovarstve­ nih nadzornikov.

Pravila ravnanja v Triglavskem narodnem parku: -- Vaša pot v Triglavskem narodnem parku naj bo pot, ki se je boste z veseljem spominjali. Izberite jo vašim sposobnostim primerno.

-- Vaše vozilo pustite na označenih parkiriščih. Na območju parka jih je dovolj.

-- Priporočamo, da hodite po označenih poteh. Ne povzročajte hrupa. Živali vam bodo hvaležne.

-- Spoštujte življenjski prostor rastlin in živali. Občudujte jih tako, da s svojo prisotnostjo ne boste motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot vaša.

-- Pse vodimo na vrvici.

-- Jasne noči, posute z zvezdami, doživljajte na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov. Kampiranje in bivakiranje izven za to določenih mest ni dovoljeno.

-- Bodimo nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašamo in iz njega ničesar ne odnašamo. Ničesar, kar ni shranjeno v nas samih ali na spominski kartici. ・

Najlepša planinska pot v Sloveniji je bohinjska Povzela Katarina Košnik

Fotografija: Razkošna skupina lepih čeveljcev (Cypripedium calceolus), foto: Andrej Arih, JZ TNP

Prebujena narava bo v prihajajočih mesecih s svojo lepoto in bar­ vitim cvetjem navduševala obiskovalce Triglavskega narodnega par­ ka. Pestra množica rastlin, ki v zavarovanem območju šteje vsaj 1400 različnih vrst praprotnic in semenk ali kar 40 odstotkov vse slovenske flore, vključuje tudi nekaj sto vrst, prepoznanih kot ogroženih in pot­ rebnih posebnega varstva. Ogrožene so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega prostora, pa tudi zaradi svoje mikavnosti.

Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju narodnega parka pa navedena omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste.

Med strogo zavarovane vrste sodi tudi največji predstavnik v nara­ vi rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi – lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). V Sloveniji je predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922. Po strokovnih ocenah uspeva v Triglavskem narodnem parku kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in nepri­ mernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množič­ no obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Nekatera rastišča so namreč raz­ meroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti nji­ hove popolne zaščite. Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej.

Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so med drugim vključena v ekološko omrežje območij Natura 2000, kot upravljavci slednjih pa smo zato še dodatno odgovorni za dolgoroč­ no ohranitev vrste. Tudi v letošnjem letu se poleg naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka v izvajanje poostrenega

Foto: Miro Kregar

Sodelujoči v akciji Naj planinska pot, ki jo organizirata Planin­ ska zveza Slovenije in akcija Očistimo naše gore, so največ glasov namenili krožni poti Planina Blato–Planina pri Jezeru–Planina Dedno polje–Vrata (pod Zelnarico)–Prehodavci–Dvojno jezero– Štapce–Ovčarija–Planina pri Jezeru–Planina Blato. Zmagovalna pot je prejela skoraj dvakrat toliko glasov kot drugouvrščena planinska pot.

Akcija Naj planinska pot je potekala v okviru vseslovenske okolje­ varstvene akcije Očistimo naše gore, ki pod okriljem Zavarovalnice Triglav letos poteka že devetič. Drugo mesto so pohodniki prisodili krožni poti Aljažev dom–Bovški Gamsovec–Kriški podi– Stenar–Aljažev dom, tretje pa planinski poti, ki vodi od Soriške planine do Ratitovca.

Zmagovalna naj planinska pot združuje dve lepi pohodni izkušnji iz osrčja Julijskih Alp: pot po bohinjskih planinah s pohodno potjo po čudovitem visokogorju, kot ga ponuja Dolina Triglavskih jezer. Posa­ mezne etape poti so označene kot lahka oziroma kot zahtevna pot.

Poznavalci planincem svetujejo, da se na pot odpravijo s primerno planinsko opremo, na nekaterih odsekih je še sneg, zato je dobro, da imajo s seboj tudi dereze in cepin. Pot brez vmesnih postankov od povprečnega planinca zahteva 11 ur hoje.

Za izglasovano naj planinsko pot Planina Blato–Planina pri Jeze­ ru–Planina Dedno polje–Vrata (pod Zelnarico)–Prehodavci–Dvojno jezero–Štapce–Ovčarija–Planina pri Jezeru–Planina Blato skrbijo 3 pla­ ninska društva: PD LPP, PD Ljubljana Matica in PD Radeče. Da je pot

z a konec

24

dobila največ glasov, ni le potrditev, da je pot pri planincih priljubljena, ampak je tudi priznanje in zahvala markacistom, ki skrbijo, da je pot lepo vzdrževana, varna in označena.

Organizatorji izbora so štiri tedne zbirali predloge najlepših, najbolj urejenih, najvarnejših in najbolj jasno označenih planinskih poti, v končno glasovanje, ki se je začelo 23. maja, pa so uvrstili 60 poti. ・

ZAHVALA

Župnijski pastoralni svet Župnijski pastoralni svet Župnije Bohinjska Bistrica se zahvaljuje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bohinjska Bistrica in udeleženim gasilcem za vodenje prometne varnosti in spremstvo pri vsakoletni procesiji svetega Rešnjega telesa, ki je potekala v nedeljo, 3. junija 2018, po tradicionalni poti po Bohinjski Bistrici. ・

Popravek lektorice

Uredniški odbor Bohinjskih Novic V junijski številki Bohinjskih novic je bil na 9. strani obja vljen čla­ nek avtorice Marije Cvetek z naslovom In memoriam Demetru Bitencu (1922‒2018), »Tudi jaz sem nekoliko Bohinjca, Srednjevaščana ‒ Srenjana ...«, v katerem je lektorica pri lektoriranju sledila predlogu dr. Jožice Škofic, naj se »z veliko začetnico piše vsaka prva zaporedna sestavina hišnega (npr. HI Na Skalici v Kropi 37 ali Pri Spodnjem Ka­ jetu v Češnjevku 3) ali ledinskega imena (npr. Pod Ta mokro skalo v Kropi), in sicer ne glede na to, ali gre za izvorno lastno ali občno ime ali nepopolno besedno vrsto.« (Jožica Škofic: Zasnova vseslovenskega slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen. Annales, Series historia et sociologia 24/2 (2014). 293‒306.) Tako je pri Bitencu, pri Gabriču in pri Tišlarju malo začetnico predlogov popravila v veliko začetnico, in sicer brez soglasja avtorice. Slovenski pravopis 2001, normativni priročnik, pravopisa dialektologije ne kodificira, zato je seveda pravi­ len (tudi) zapis z malo začetnico. Avtorici se opravičujemo in objavlja­ mo popravek.

In memoriam Demetru Bitencu (1922 ‒2018)

»Tudi jaz sem nekoliko Bohinjca, Srednjevaščana ‒ Srenjana ...« Marija Cvetek

V Ljubljani je 22. aprila v 96. letu starosti umrl legendarni gledališki, filmski in televizijski igralec Demeter Bitenc. Rodil se je v Ljubljani, 22. junija 1922. leta v premožni meščanski družini. Diplomiral je na Trgo­ vski akademiji v Ljubljani; med vojno pa ga je zasebno poučeval igralec Slavko Jan, tako da je bil 1943. sprejet v ljubljansko Dramo. Pred tem je bil v taborišču Gonars. Po vojni se je vpisal na takrat imenovano Akademijo za igralsko umetnost; ta je bila ustanovljena šele l. 1945.

Leta 1954 pa se je znašel na gledaliških deskah na Reki, v Beogradu in Celju. Pot ga je zanesla v tujino; v mednarodni filmski karieri (vključno s slovensko) je odigral okoli dvesto trideset vlog. Znan je po tem, da je igral nemške oficirje; marsikatero vlogo so mu zaupali tudi zato, ker je znal jahati konja. Lansko leto je zadnjič igral v celovečernem filmu Vztrajanje. Takrat je bil tako rekoč še v vrhunski kondiciji, ki jo je vzdrževal kot športnik, letos pa ga je pljučnica priklenila na bolniško posteljo. Stregla mu je ljubljena hči Marina, in ko je odšel v bolnišnico, je nenadoma umrla, kar ga je tako zelo prizadelo, da je odšel za njo le pet dni po njeni smrti.

Ko sem imela pred leti predstavitev ene izmed svojih knjig v Vod­ nikovi domačiji v Ljubljani, je prišel tudi on. Galantno me je pozdravil in čestital za knjigo, potem pa je dejal, da je prišel zato, ker je tudi on nekoliko Bohinjca, Srednjevaščana. In oba sva naenkrat rekla: »Srenja­ na!« Kakor se pač v narečju reče prebivalcu naše Srednje vasi. Vedela sem, da so Bitenčevi imeli hišo tam, kjer je zdaj gostilna Rupa. Dejal je, da je oče tu po vojni imel »konzum« in da je bil tudi on v Srednji vasi do 1954. leta. Ker je bilo premalo prometa v trgovini, je oče odšel drugam. Tilka in Janez Škantar, skoraj soseda, pa vesta povedati, da Bi­

Vir: Kinoteka

tenčevim ni bilo všeč tudi to, ker jim je ob neurjih voda poplavljala klet­ ne prostore. Povedala sta mi tudi, da je Demeter, sin edinec, preživljal svoje otroštvo po planinskih kočah, kjer je bil njegov oče za oskrbnika.

Pred vojno so imeli hotel v Planici in Bitenčev oče je skupaj z Radom Hribarjem financiral planiško skakalnico. Nazadnje sta Bitenčeva star­ ša živela na Bledu, kjer so imeli vilo.

Predolgo sem odlašala, da bi se srečala z znamenitim igralcem; žal se je prej poslovil in odnesel v grob marsikakšno zanimivo bohinjsko zgodbo. Starejši ljudje še danes rečejo njihovi nekdanji hiši pri Bitencu ali celo pri Gabriču. Anton Gabrič pa je imel pred vojno tu vrtnarijo in goste, saj je hiša nudila več prenočišč. Svojim gostom je tudi kuhal.

Hišo naj bi mu po pripovedi Ančke Frelih Nemci zaplenili, ker je bila žena Židinja. In med vojno je bila v njej žandarmerija. Na ohranjeni fotografiji, ki danes visi na steni v gostilni Rupa, in je nastala med 2. svetovno vojno, se na hiši vidijo strelske line. Te so napravili v lesenih »opažih«, s katerimi so zaprli verando. Njihova soseda Ančka Frelih se še spominja, da so zadaj nasuli pesek in prav tako so zavarovali za te potrebe zgrajen opazovalni stolp s strelnimi linami. To so morali izdelati v mizarski delavnici pri Tišlarju, kakor se še zdaj reče pri tej hiši v Srednji vasi.

Ko je bil Demeter v službi v ljubljanski Drami, so k njim prihajali na počitnice tudi drugi igralci. O tem in še o marsičem sta mi pripovedo­ vala zakonca Škantar, po domače Mežnarjeva; v svoji bogati zakladnici spominov imata tudi »predalček« za Bitenčevo družino.

Tudi Tone Kopčavar mi je nekoč pripovedoval, kako so prihajali k Bitenčevim znani slovenski igralci in so kar bosi hodili po vasi. Še po­ sebej je omenjal Ivanko Mežanovo. Kopčavar je bil v tistem času šolski upravitelj v Srednji vasi. On pa je gostil sošolca in prijatelja Staneta Se­ verja, ki je med šolskimi počitnicami s svojo družino preživljal dopust kar v eni izmed učilnic naše šole. In seveda rad obiskoval svoje igralske kolege pri Bitencu. ・

25

ogl a si 040/202 384

OD OPERE DO POPA TINA DEBEVEC IN FILIP KRANJEC SREDNJA VAS V BOHINJU župnijska cerkev sv. Martina

7. 7. 2018 OB 20. URI

Glasbeni večer Lepo vabljeni na glasbeni večer, ki bo 7. julija ob 20. uri v Srednji vasi v Bohinju v župnijski cerkvi sv. Martina. Filip Kranjec in Tina Debevec vas vabita na glasbeni sprehod od klasičnih ­opernih arij, najlepših duetov klasične in popularne glasbe do modernih melodij. Filip Kranjec je kantavtor, pisec besedil in glasbe, dolgoletni član ansambla bratov Poljanšek, zborovodja, ljubitelj arij in opernih napevov. Na odru se mu bo pridružila Tina Debevec, akademska pevka in solistka, ki se uspešno udejstvuje v različnih glasbenih zvrsteh, med drugim je članica Hišnega ansambla Avsenik.

Vabljeni! Vstop je prost!

26

ogl a si 040/202 384

SUZUKI SWIFT Z BOOSTERJET MOTORJEM

IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI SWIFT

Z BOOSTERJET MOTORJEM IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM IN SISTEMOM ALLGRIP

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM IN SISTEMOM ALLGRIP

SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP

UŽIVAJU ŽVI VA VOŽNJI J V VOŽNJI V V U Ž IALPSKA VA JCESTA ŽNJI 43,OLESCE

www.volkswagen.si Kombinirana poraba goriva in izpusti CO₂: 4,0-5,7 l/100km in 90-131 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,00510,0558 g/km, trdi delci: 0,00024-0,00129 g/km, število delcev: 0,098-8,9800 E11/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO₂ iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO₂, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

Znanstveno fantastičen!

Novi Touareg.

Z napredno armaturno ploščo Innovision Cockpit.* Novi Touareg s svojo markantno pojavnostjo združuje lastnosti športnega terenca s slogovno dodelano eleganco, vrhunskim dizajnom in tehnološko dovršenostjo. Inovativna armaturna plošča Innovision Cockpit * z ukrivljenim zaslonom in visoko ločljivostjo je ena od vrhunskih odlik novega Touarega.

Upravljamo jo lahko z dotikom, gestami ali govorom.

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM IN SISTEMOM ALLGRIP

Uresničujemo prihodnost.

Emisije CO2: 182−180 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6.

Emisije NO x : 0,0692 g/km. Število delcev: 0,0041 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. *Na voljo opcijsko.

VWoglasDealer_Touareg_2018_137x198.indd 1

PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si

22/06/2018 11:43

27

ogl a si 040/202 384

GSM: 040 38 00 86 GSM: 040 89 11 51 www.avtonota.si

Cesta Borisa Kidriča 1a

JESENICE

RABLJENA VOZILA

15.500 EUR

15.900 EUR

13.990 EUR

4

7.500 EUR

16.999 EUR

4

4x

SE

Audi A4 Avant quattro 2.0 TDI, 1 LETO JAMSTVA L. 2013, 114.000 km 130 kW / 177 KM

BMW serija 5: 520d 1 LETO JAMSTVA L. 2011, 169.000 km 135 kW / 184 KM

Hyundai ix35 4WD 2.0 CRDi Comfort, 1 LETO JAMSTVA L. 2012, 77.000 km 100 kW / 136 KM

Nissan Juke 1.6 16V Tekna 1 LETO JAMSTVA L. 2010, 135.000 km 86 kW / 117 KM

7 Seat Alhambra 2.0 TDI CR Style, 1 LETO JAMSTVA L. 2014, 161.000 km 103 kW / 140 KM

11.290 EUR

12.990 EUR

16.500 EUR

11.990 EUR

5.700 EUR

4

4

4x

Subaru Forester 2.0D Trend AWD, 1 LETO JAMSTVA L. 2011, 130.000 km 108 kW / 147 KM

Subaru Outback 2.0D VC Trend 4WD, 1 LETO JAMSTVA L. 2011, 123.000 km 110 kW / 150 KM

11.000 EUR

19.500 EUR

x4

4

Volkswagen Tiguan 1.4 TSI 4motion Sport Style, 1 LETO JAMSTVA, L. 2009, 139.000 km 110 kW / 150 KM

4

4x

V

ŽE

E ED

S 8 Volkswagen Transporter T5 Kombi 7+1 2.0 TDI KMR, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 99.800 km, 103 kW / 140 KM

4

4x Subaru XV 2.0D Free, 1 LETO JAMSTVA L. 2014, 42.000 km 108 kW / 147 KM

4

4x

Škoda Octavia Combi 4x4 2.0 TDI CR DPF Scout, 1 LETO JAMSTVA, L. 2010, 138.000 km 103 kW / 140 KM

•

ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA

•

MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR

•

V

ŽE

DE

4x

1 LETO JAMSTVA NA VOZILA

4x Volkswagen Golf 4motion Sportline 2.0 TDI, L. 2007, 259.000 km 103 kW / 140 KM

•

GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE

•

SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ ZA ZAVAROVALNICE

•

MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI

z adnja s tr an

28