Bohinjske novice, januar 2022

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXV 10. JANUAR 2022 ŠTEVILKA 1

Otvoritev vlečnice Kozji hrbet (na 4. strani)

3

8

18

19

20

AKTUALNO

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

ŠPORT

PROJEKTI 2021

Najava javnih razpisov

Lovska družina Bohinjska Bistrica je v svojem okolju aktivna

Folkdance and tradicional – mednarodno srečanje Erasmus+ v Romuniji

Veselo v zimo – Smučarsko društvo Bohinj

Izvedeni projekti 2021

Foto: 2864 Bohinj, d. o. o.

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, zima in sneg prineseta obilo zabave in vese­ lja za staro in mlado. Posebno so zime veseli ljubitelji zimskega športa. Tudi letošnja zima je poskrbela, da je že v novembru zapadlo dovolj snega, da so se odprla vsa smučišča v občini, še celo več, odprlo se je tudi staro-novo smučišče na Kozjem hrbtu v Bohinjski Bistrici. Ekipi 2864 na čelu z g. Furlanijem je s tem uspelo dokazati, da projekt Koble še ni zamrl, za kar jim čestitam. Pri tem je sodelovala tudi Občina Bohinj z odku­ pom zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč in podelitvijo koncesije. Žal pa zima in sneg po drugi strani prinašata tudi veliko dela in napora vsem, ki skrbijo za čiščenje cest, pločnikov, poti in dvorišč.

Ko je zima še posebej radodarna s snegom, so težave pri opravljanju zimske službe še izrazitejše, ne samo v višje ležečih in težje dostopnih predelih, ampak tudi naseljih, kjer je pluženje cest in pločnikov zaradi strnjenosti in utesnjenosti še toliko bolj oteženo.

Naj navedem nekaj dejstev: v občini Bohinj se v okviru zimske­ ga vzdrževanja cest izvaja zimska služba na 18,06 km lokalnih cest, 52,90 km javnih poteh in 12,49 km nekategoriziranih cest javnega pomena. Čistimo pločnike v dolžini 4,5 km, na nekaterih je treba po vsakem sneženju odvoziti sneg, nekatere dele pločnikov pa je treba čistiti ročno. Ta dela se načeloma izvajajo po čiščenju pripadajočih cest (zaradi zameta, ki ga povzročijo snežni plugi, ki čistijo vozišča).

Posip se vrši strojno ali ročno. Vzdržujejo in plužijo se tudi parkirišča, katerih skupna površina je 38.300 m². Parkirni prostori se plužijo glede na prioriteto, na nekaterih se sneg odriva na rob, na nekaterih pa je treba vso količino snega odvoziti. S pluženjem cest se istočasno plužijo tudi avtobusne postaje. Teh je v občini 32. Seveda je vse po končanem sneženju treba tudi očistiti. Zadnja pride na vrsto tudi ko­ lesarska steza, ki jo plužimo v dolžini 10,5 km.

Za vse to imamo na režijskem obratu na voljo Unimog s priključki, kamion, dva traktorja in rovokopač. Imamo tri snežne pluge, posipal­ nike, tri večje snežne freze in dve manjši. S tem pa upravlja 5 stroj­ nikov, seveda ob pomoči vseh ostalih zaposlenih. Režijskemu obratu pomaga še 10 pogodbenih izvajalcev s 14 traktorji in opremo za

Premik izida Bohinjskih novic na vsak prvi ponedeljek v mesecu Uredniški odbor Bohinjskih novic

Spoštovane bralke in bralci. V decembru nas je Pošta Slovenije ob­ vestila, da s 1. januarjem ukinja dostavo vseh nenaslovljenih publikacij ob petkih. To pomeni, da smo bili primorani tudi sami premakniti dan izida Bohinjskih novic, ki bodo v prihodnje na vaših domovih vsak prvi ponedeljek v mesecu. Hvala vam za razumevanje. ・

27. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – v četrtek, 23. decembra 2021 Katarina Košnik

Občinski svet Občine Bohinj je na zadnji lanskoletni seji v drugi obravnavi potrdil proračun za leto 2022, Odlok o prostorskem načrtu za hotel Zlatorog v Ukancu in v skrajšanem postopku Od-

Rok za oddajo prispevkov v januarju

izvajanje zimske službe. Problem pri pluženju predstavljajo objekti, locirani ob ulicah, ki so že same po sebi zelo ozke. Parcele so do roba cest ograjene z ograjami, škarpami ali raznimi nasadi. Ker je narava v primeru sneženja do vseh enako radodarna, pade ista količina snega na »naše« površine (ceste) in na »njihovo« lastnino, ki je skrbno nego­ vana in ograjena. Mi moramo naš sneg odstraniti. Večina od njih ima svoje dovoze očiščene, še preden »komunalci« pridejo okrog in jim ponovno zaplužijo dostope do hiš. Priznam, da kdor dela, tudi greši.

Predvsem, če se ob močnem sneženju dela po 15, celo 20 ur, tudi ponoči. Takrat težko zahtevamo od človeka, da bo vedel, kje in kam mora obrniti plug, da nam ne zapluži dovoza. Vendar pa v teh zgoraj opisanih specifičnih primerih, ko občani pišejo pisne pritožbe, slikajo odplužen sneg, ki je padel na njihove dovoze, kličejo na vse možne naslove in se hudujejo, da bi lahko delavci splužili drugače, obrnili plug v drugo smer – v škarpo, živo mejo ali celo k sosedu – samo k njim ne, prosimo, naj, preden dvignejo slušalko ali napišejo pismo, razmislijo in podajo konstruktivno rešitev, kam in kako naj se odrine odplužen sneg. Da ga odpeljemo s celotne površine cestišč in vasi je že zaradi voznega parka in logistike nemogoče, da ne govorim o času, ki bi ga porabili za odvoz. Nedolgo nazaj smo se prihoda pluga razve­ selili, danes ga pričakamo mrkega obraza in slabe volje. Naj pri tem povem, da imam kljub zgoraj napisanemu ničelno toleranco za doka­ zano namerno povzročanje škode ali dokazano malomarno pluženje, ki povzroči škodo na lastnini, in se hkrati opravičujem ljudem, ki jim je bila povzročena škoda (seveda to povrnemo, če je bila dokazano povzročena z naše strani).

Spoštovani. Sneg je in bo padal, naša naloga pa je, da ga čim hitreje odstranimo z ulic in cest, vendar je nemogoče postoriti vse naenkrat in še isti dan. Kljub nekaterim kritikam se zahvaljujem vsem, ki pos­ krbijo, da lahko ob in po sneženju gremo v službe, šole ali v trgovino.

Ko pada sneg, pomislimo na fante, ki dolge ure sedijo za volanom in nam čistijo sneg ali nam ga drugi dan odvažajo s parkirišč in pločni­ kov, deležni pa so graje in grdih pogledov. Jaz se jim na tem mestu zahvaljujem za njihov trud, hvala! Vse vas, spoštovane Bohinjke in spoštovani Bohinjci, pa prosim za pomoč. Bodimo sosedje in sovaš­ čani ljudem, ki si ne morejo sami očistiti poti ali dovozov, pomagaj­ mo jim. Mi bomo poskrbeli, da bomo svoje delo opravljali še naprej vestno in strokovno.

župan Jože Sodja lok o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju. Na dnevnem redu je bila tudi seznanitev s poročilom o opravljenem nadzoru razpolaganja z občinskim premoženjem. Obsežno gradivo, predvsem na račun proračuna za leto 2022, je na voljo na spletni strani Občine Bohinj, kjer je na ogled tudi videoposnetek celotne seje.

Občina Bohinj v novo leto vstopila z rekordnim proračunom za leto 2022

Tako kot lani, tudi v letošnjem letu Občino Bohinj v okviru rekordne­ ga proračuna v višini dobrih 20 milijonov evrov čakajo številne investi­ cije. Zaradi nižjih prihodkov v višini slabih 17,5 milijona je v proračunu predvideno tudi zadolževanje v višini 2 milijonov 850 tisoč evrov. Za rekordno visok proračun so krive predvsem skoraj 7 milijonov evrov vredna investicija v novi vrtec, rezervacija evropskih sredstev za grad­ njo kolesarske povezave Bohinj–Bled, kjer je Bohinj vodilni partner, in tretjina zneska iz poravnave z državo v zvezi z neuresničevanjem zakona o TNP v skupni vrednosti treh milijonov evrov, ki jih bo Občina v treh letnih obrokih prejela od države.

Proračun je tudi letos izrazito investicijsko naravnan, ob tem pa bi­ stveno ne zmanjšuje sredstev za izvajanje obveznih in nadstandardnih programov, ki jih je Občina uvedla v preteklih letih.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do ponedeljka, 24. januarja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v ponedeljek, 7. februarja 2022.

3 Ob večinoma upoštevanih predlogih svetnic in svetnikov so člani sveta proračun soglasno potrdili. V razpravi pa so ga pospremili pred­ vsem s priporočili in željami po uspešni izvedbi, ki bo na račun splošne situacije v gradbeništvu izjemno zahtevna. Zasedenost gradbenikov in naraščanje cen gradbenih storitev namreč lahko močno vplivata na samo izvajanje ambiciozno zastavljenih projektov v letu 2022.

Sprejet Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3

Sprejeti odlok predstavlja pomemben korak v razvoju turizma in daje potrebno podlago investitorju v rušitev propadajočega in gradnjo novega hotela Zlatorog v Ukancu.

Gradnjo načrtuje novi lastnik hotela Damian Merlak, ki je v letoš­ njem letu že uspešno zaključil prenovo hotela Bohinj v Ribčevem Lazu, prav tako pomemben kamen v ponovni oživitvi nekdaj že sijočega ho­ telskega turizma v Bohinju.

Zaradi dotrajanosti namerava investitor stare zgradbe hotela poru­ šiti in zgraditi tri nove sodobne hotelske stavbe, ki bodo zasnovane trajnostno in oblikovane na način, da se bodo v največji mogoči meri zlile s krajinsko podobo Triglavskega narodnega parka.

S sprejetjem Občinskega podrobnega prostorskega načrta so dolo­ čeni pogoji, ki bodo omogočili celovito ureditev območja, skladno s strateškimi usmeritvami občine Bohinj ter skladno z določili OPN ter smernicami nosilcev urejanja prostora.

Urbanistična rešitev, ki jo je izdelalo podjetje Ofis arhitekti, predstav­ lja hotelski kompleks z razgibano kompozicijo volumnov, ki so razprše­ no umeščeni v prostor. Izdelana rešitev bo izvedljiva na podlagi spreje­ tega prostorskega načrta v izdelavi Šabec Kalan Šabec – arhitekti, ki so ga na seji svetniki brez večjih pripomb soglasno potrdili.

Prostorski načrt je usklajen tudi s pogoji, ki so jih podali Javni zavod TNP, Ministrstvo za kulturo RS in Zavod RS za varstvo narave in vsi pristojni soglasodajalci. Prav na račun številnih soglasij, ki jih tovrstni dokument za občutljivo naravno okolje potrebuje, je bilo med svetniki izraženo zadovoljstvo, da je bil načrt pripravljen in sprejet v le dveh letih.

Predlog Odloka o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju

Svetnice in svetniki so v skrajšanem postopku sprejeli spremembo odloka, ki bo omogočila gradnjo nove vlečnice na smučišču Vogel. Kon­ cesionar namreč gradi novo vlečnico Kratki plaz na smučišču Vogel, s katero bo bistveno izboljšal kapaciteto prepeljanih smučarjev. Nova žičniška naprava predstavlja bistveno izboljšanje žičniške naprave, kar je v javnem interesu (kapaciteta, varnost ipd.). Ker gre za spremembo karakteristik žičniške naprave, je bila potrebna sprememba odloka v delu, ki opredeljuje vlečnico Kratki plaz.

Dopolnitev cenika na področju zimske službe

Cena goriva je eden od ključnih elementov končne cene, ki jo izvajal­ ci zaračunajo Občini Bohinj pri opravljanju zimske službe. V zadnjem obdobju je na trgu prišlo do bistvenih sprememb energentov, zato je bilo treba temu primerno tudi uskladiti ceno, ki bo izvajalcem zim­ ske službe še omogočala, da s prejetimi sredstvi lahko pokrijejo lastno ceno in pričakovano razliko pri opravljanju storitev. Dvig cene na tem segmentu je izračunan glede na stopnjo inflacije, ki je nastopila v času od uveljavitve cenika (1. 1. 2018). Stopnja inflacije v tem obdobju zna­ ša 6,4 %.

Svetnice in svetniki so dvig cen potrdili, potreben dvig finančnih sredstev je že zagotovljen v sprejetem proračunu za leto 2022, de­ janska poraba pa bo odvisna od vremenskih razmer in s tem potreb po pluženju.

Poročilo o opravljenem nadzoru z vsebino »pregled razpolaganja z občinskim premoženjem«

Nadzorni odbor je svetnicam in svetnikom predstavil poročilo pre­

ak tualno gleda razpolaganja z občinskim premoženjem, kjer v večini primerov niso ugotovili nepravilnosti. So pa pri nekaterih primerih podali pripo­ ročila za bolj gospodarno delovanje oziroma upravljanje z občinskim premoženjem. V poročilu so se sicer posvetili predvsem investicijam manjše vrednosti.

Med ugotovitvami so med drugim poudarili, da Občina nima spre­ jetega internega pravilnika o nabavi, ki bi bil po mnenju nadzornega odbora potreben, čeprav ni zakonsko obvezen. Gre za tako imenovana naročila manjše vrednosti, kjer zakon ne predvideva nujnosti objave javnega naročila. Poročilo ugotavlja, da v nekaterih primerih manjših naročil ni bilo pridobljenih več ponudb, kar je sicer znotraj zakonskih okvirov. Prav tako so med drugim v primeru popravila sanitarij na ob­ močju nekdanjega Gradbenega podjetja ugotovili, da so se dela začela še pred izdajo naročilnice. Edina nepravilnost je bila ugotovljena pri čiščenju javnih sanitarij v letu 2019, kjer bi po Zakonu o javnem na­ ročanju glede na končno vrednost preko leta moralo biti izdano javno naročilo.

V večini primerov nadzorni odbor sicer ni zaznal nepravilnosti, občinska uprava pa je v odzivnem poročilu sprejela predlagane ugo­ tovitve oziroma priporočila v povezavi z malimi naročili. Glede nuj­ ne sanacije sanitarij pa gre, kot v odzivnem poročilu navaja občinska uprava, za primer nujnosti sanacije (počena cev) in v tem oziru za od­ ločitev takojšnega začetka del, ki so preprečila nadaljnjo škodo in še višje končne stroške popravila. ・

Najava Javnih razpisov v letu 2022 Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj bo v letu 2022 objavila kar nekaj javnih razpisov, kjer bo moč kandidirati za sofinanciranje vaših projektov ali uresničevanj vaših poslovnih načrtov. Objavljamo okviren urnik objav razpisov, ki jih boste našli v uradnem delu Bohinjskih novic. Če bo snovanje pro­ gramov in projektov na račun morebitnih ukrepov zaradi koronavi­ rusa otežen, bodo na ta račun nekateri razpisi na področju družbenih dejavnosti lahko zamaknjeni oziroma bodo podaljšani roki za prijavo.

Januar:

- Javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev za namen pokrovi­ teljstva v občini Bohinj.

Februar:

- Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje raz­ voja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje sterilizacij in kastracij lastniških mačk v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa 2022, - Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo za leto 2022, - Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih orga­ nizacij vojne za Slovenijo v občini Bohinj za leto 2022.

Marec:

- Javni razpis za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bo­ hinj v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne de­ javnosti v letu 2022 na območju občine Bohinj, - Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih projektov v občini Bohinj v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediščine v občini Bohinj v letu 2022.

April:

- Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj v letu 2022,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 10. 1.

2022; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno - Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim občanom v občini Bohinj v letu 2022, - Javni razpis za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v občini Bohinj za leto 2022, - Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organi­ zacij v letu 2022.

September:

- Javni razpis za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj v letu 2022. ・

Osnovna šola v Srednji vasi ponovno sprejela otroke Občinska uprava Občine Bohinj

da so obiskovali matično osnovno šolo v Bohinjski Bistrici. Vrtčevski otroci pa so od 1. 9. 2021 do decembrskih počitnic gostovali v Kultur­ nem domu v Stari Fužini.

Občina Bohinj je povrnila stroške avtobusnega prevoza vsem učen­ cem, ki so se vozili, ter materialne stroške prostorov.

Otroci se s 3. 1. 2022 vračajo v prostore podružnične šole v Srednji vasi in v vrtec. Župan Občine Bohinj bi se ob tej priložnosti rad zahvalil Triglav­ skemu narodnemu parku ter Krajevni skupnosti Stara Fužina - Studor, ki sta prostore brezplačno oddala, stroške pa je pokrila občina. Prostori so bili več kot odlično pripravljeni za izvajanje izobraževalnega procesa.

Z veseljem so otroke, kot so nam sporočili iz Javnega zavoda Triglav­ ski narodni park, gostili v svojih prostorih: »Sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park in Turizma Bo­ hinj smo hvaležni vodstvu šole za izkazano zaupanje. Z veseljem smo gostili šolski pouk podružnične šole Srednja vas. Otroška radoživost je popestrila delovne dni, zato srčno upamo, da bo tudi otrokom bivanje v naših prostorih ostalo v lepem spominu celo življenje. Otrokom in uči­ teljicam želimo zadovoljno in uspešno bivanje v prenovljenih prostorih – prepričani pa smo, da se bomo na različnih šolskih in obšolskih pro­ gramih srečevali tudi v bodoče. Še enkrat resnično hvala za izkazano zaupanje, v Srednji vasi pa uspešno dalje z gradbenimi deli.« ・

Odprtje vlečnice Kozji hrbet Katarina Košnik

Utrinek iz časa gradnje, Foto: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Po mesecih gostovanja otrok podružnične osnovne šole v Srednji vasi so se po praznikih otroci z učitelji ponovno vrnili v svojo šolo, v kateri se je zaključila dozidava in rekonstrukcija osnovne šole do točke, ki ponovno omogoča izvajanje pouka v prostorih šole. Počitniški čas, ko so otroci doma, pa je bil tudi najbolj primeren čas za mirno selitev in pripravo na sprejem otrok po praznikih.

V prostorih šole je bila obnovljena in povečana telovadnica, povečali so se shrambni prostori, prostor za hišnika, garaže za zaposlene, obnovljene in posodobljene so tudi elektro- in strojne instalacije. Zunanji prostor je dobil novo športno igrišče in igrišče za najmlajše. Vrednost investicije je skupaj z urejenim spominskim parkom znašala 750.000 evrov. V prihod­ njih dneh bodo sicer še izvedena zaključna dela pri ureditvi telovadnice in jedilnice, pomladi pa se bodo izvedla še zunanja dela za dokončno uredi­ tev okolice, zgrajena bo tudi dodatna zunanja letna učilnica.

V času gradnje so otroke z učitelji gostili v prostorih Triglavskega narodnega parka in Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor

Zaradi rekonstrukcije podružnične šole smo na občinski upravi v poletnem času poiskali začasne lokacije, kjer se je izvajal izobraževalni proces in varstvo vrtčevskih otrok.

Otroci prvega in drugega razreda so obiskovali prostore v Triglav­ skem narodnem parku, v Stari Fužini. Otroci tretjega in četrtega razre­

Dela v zaključni fazi, Foto: Občinska uprava Občine Bohinj

Ob odprtju vlečnice, foto: Katarina Košnik

Po koncu tedna brezplačne smuke je bilo v petek, 17. decembra, tudi uradno odprtje vsem domačinom dobro poznane vlečnice Kozji hrbet. Ta 440 metrov dolga proga je kljub dolgoletnemu samevanju še živa v spominih Bohinjk in Bohinjcev, ki so se prav na tej progi učili prvih smučarskih zavojev. Želja po obuditvi smučišča je bila vseskozi prisotna in kljub temu, da se na terenu ni kaj dosti dogajalo, je Občina kupovala potrebna zemljišča iz sklada kmetijskih zemljišč za potrebe smučišča, nadaljevali so se tudi načrti za smučišče 2864. »Pogled na žičnico, ki obratuje, mi je v veliko veselje. Zame je to tudi znak, da se obnova vendarle začenja in da smo stopili na pot, ki nas bo pripeljala do ponovnega obratovanja nekdanjega velikega smučišča Kobla. Smučišče Kozji hrbet je sicer majhno, a za popestritev ponudbe Bohinjske Bistrice in Bohinja zelo pomembno,« je ob odprtju, ko so pripravili kratko slovesnost ob ponovnem zagonu smučišča, povedal župan Občine Bohinj Jože Sodja.

Zagon vlečnice Kozji hrbet je prvi korak k oživitvi smučišča na Kob­ li. Na območju nekdanjega smučišča Kobla nameravajo postaviti dve novi kabinski žičnici in tri vlečnice ter Koblo oziroma smučišče 2864 znova spraviti v pogon. Celoten projekt, ki vključuje tudi spremljevalno infrastrukturo za gostinsko ponudbo, je ocenjen na trideset milijonov evrov. Trenutni upravljavec žičnice je podjetje 2864 Bohinj, ki mu je že lani Občina Bohinj podelila koncesijo za upravljanje. Kot je poudaril Franc Alain Furlani, direktor in lastnik družbe Furlani, ki je tudi ena od solastnic družbe 2864 Bohinj, pa se zdaj začenja oživljanje smučarske­ ga središča na Kobli.

Furlani, sicer zastopnik znane družbe Leitner za področje zahodne­ ga Balkana, je pojasnil, da si dve leti znova intenzivno prizadevajo za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, pri čemer je ključna pridobitev okoljevarstvenega in nato še gradbenega dovoljenja. Kot je povedal,

5

ak tualno

je sicer Leitner v projekt doslej vložil že več kot sedemsto tisoč evrov, pa potem zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov nad njim skoraj obupal, tako da je Furlani Koblo zdaj prevzel kot osebni projekt.

Na Kobli sicer nameravajo razvijati tako zimsko kot poletno sezono.

Ob žičniških napravah je načrtovana tudi spremljevalna infrastruktura za gostinsko ponudbo, šolo smučanja in izposojo smučarske ter ko­ lesarske opreme. Celotna investicija je ocenjena na okoli trideset mi­ lijonov evrov, pri čemer naj bi veliko prispevala družba Leitner kot proizvajalec žičniških naprav, ki že od začetka podpira projekt. Ko bo enkrat oživitev Koble uresničena, pa se bodo lahko lotili tudi morebit­ nih načrtov nadaljnje širitve smučišča in povezave s Soriško planino.

Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj, pravi, da z veseljem pomagajo pri oživljanju Koble: »Želimo si, da bi se tudi zimska sezona okrepila in bi se nočitve lepše porazdelile skozi celo leto,« je poudaril Mencinger, ki je prepričan, da bo to omogočilo laž­ je zaposlovanje v turizmu celo leto. Ob prvem zagonu je Kozji hrbet ponudil brezplačno smuko, ki so jo omogočila nekatera lokalna turis­ tična podjetja in Turistično društvo Bohinj. Kot je povedal predsednik društva Boštjan Mencinger, je bil obisk izjemen. Prišlo je veliko Bohinj­ cev in tudi drugih, ki so obujali spomine, kako so se pred desetletji prav na Kobli učili smučati. ・

Po desetletju spet smuka na Kozjem hrbtu 2864 Bohinj, d. o. o.

mo, da bomo projekt lahko izvedli v naslednjih letih. Pri realizaciji tega projekta bo ključna podpora lokalnega okolja in lastnikov, zato prosi­ mo vse vpletene za konstruktivno podporo. Novo smučišče bi prineslo izjemno dodano vrednost lokalnemu okolju in zagotovilo močno zim­ sko sezono, ki jo turistično gospodarstvo in spremljevalne dejavnosti nujno potrebujejo. ・

Urbact – »Bohinjska dnevna soba« Katarina Košnik, Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj se je vključila v projekt Inštituta za politike prostora: Urbact – prenos dobre prakse. V projektu kot nosilec dobre prakse sodeluje Občina Idrija, ki je v okviru projekta v želji oživitve mestnega jedra vzpostavila skupen družbeni prostor, namenjen druženju, aktiv­ nemu preživljanju prostega časa z vpletenimi organiziranimi dejav­ nostmi. Poleg naše občine si dobro prakso želijo prenesti tudi v Bovcu, Ormožu, Podlehniku, Razkrižju in Radencih.

Gre za projekt, kjer bomo skušali prenesti dobro prakso nekate­ rih evropskih mest in tudi slovenske Idrije z vzpostavitvijo skupne­ ga družbenega prostora. Osnovni cilj projekta je oblikovanje lokalne družbene skupine in skozi to aktivirati lokalno prebivalstvo k aktivne­ mu sooblikovanju družbenega življenja v občini. V okviru projekta se bomo ukvarjali najprej z identificiranjem potreb prebivalstva in tudi s prostorskimi možnostmi za uresničitev zaznanih interesov, želja in predvsem potreb lokalnega prebivalstva.

Si želimo mladinski center, nam manjka kulturni center ali prostor za delo in poslovna sodelovanja? Si želimo medgeneracijski center? Komu bo prostor namenjen, kaj se bo v prostoru dogajalo oziroma ali ga sploh potrebujemo, so vprašanja, ki jih lahko razrešimo zgolj z vašim sodelovanjem. Če si želite aktivneje sodelovati in vplivati na prihodnost družbenega življenja v Bohinju, vas vabim, da me kot koordinatorico projekta kontaktirate na elektronski naslov: katarina.kosnik@obcina.bohinj.si.

O projektu

Foto: 2864 Bohinj, d. o. o.

Obilne snežne padavine v začetku decembra so omogočile, da smo po dobrem desetletju 11. decembra promocijsko ponovno lahko smu­ čali na smučišču Kozji hrbet. V podjetju 2864 Bohinj, d. o. o., ki mu je Občina Bohinj lansko jesen podelila koncesijo za vlečnico Kozji hrbet, nam je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja in usposobiti vlečni­ co ter zagotoviti vso potrebno opremo in kadre, da je smučišče lahko začelo z rednim dnevnim obratovanjem 17. decembra. Na ta dan sta župan Jože Sodja in direktor podjetja 2864 Bohinj Franc Alain Furlani tudi slovesno odprla vlečnico.

Obratovanje smučišča je izdatno podprla tudi Občina Bohinj, ki v skladu z Akcijskim načrtom zima v Bohinju, ki je bil na občinskem sve­ tu sprejet konec januarja 2020, podpira naložbe v mala smučišča in njihovo obratovanje. To je osnovni pogoj za dolgoročno vzdržno finan­ ciranje obratovanja smučišča, saj mala smučišča žal sama ne morejo poslovati pozitivno. Občini in lokalni ekipi, ki nam je pomagala pri realizaciji projekta oživitve smučišča Kozji hrbet, se zahvaljujemo. Prav tako hvala vodilnim bohinjskim turističnim podjetjem – Danici Bohinj, d. o. o., ki je hčerinska družba Turističnega društva Bohinj, družbi SHD, d. o. o., ter družbi Alpinia, d. o. o., ki so za promocijski vikend omogoči­ la brezplačno smuko vsem obiskovalcem.

Izzivov na smučišču tudi kratkoročno ne manjka. Trudimo se vzpos­ taviti delovanje zasneževalnega sistema, ki bo omogočil zanesljivo smuko vsako zimo in s tem neke vrste snežno garancijo. Za naslednjo sezono nameravamo zagotoviti tudi nočno smuko, osvetlitev je namreč treba narediti na novo.

Poleg zagotovitve obratovanja Kozjega hrbta pa naprej vodimo tudi projekt smučišča 2864. Pridobivamo vsa potrebna dovoljenja in upa­

Dobra praksa, ki se prenaša na nacionalni ravni, je bila razvita v URBACT prenosnem omrežju Re-growCity in temelji na dobri praksi 'Stellwerk' iz nemškega mesta Altena, vodilnega partnerja projekta Re-growCity.

NVO-platforma naslavlja številne težave, ki so pogoste v evropskih mestih, ki se spopadajo z dolgoročnim upadanjem: socialna izključenost, osamljenost, pomanjkanje socializacije, beg možganov ter pomanjkanje občutka skupnosti in pripadnosti. Lokalne oblasti se pogosto trudijo zadovoljiti te potrebe, a pravega mehanizma za to ni­ majo. Delno lahko dolgoročen upad in težave, povezane s tem, naslav­ ljajo z različnimi ukrepi, kot so na primer spodbude za mlade družine, s katerimi privabljajo mlade družine oziroma preprečujejo odseljevanje.

Nadalje tudi s spodbudami za društva na področju kulture in športa, kot tudi z ukrepi, ki pripomorejo h kvalitetnejši starosti v posameznih občinah.

Platforma te potrebe naslavlja na drugačen način, in sicer s spodbujanjem prebivalcev, vključenih v organizirane skupine ali ne, k lastni iniciativnosti. NVO-platformo samoupravljajo vključene organizacije, neformalne pobude, skupine in posamezniki, ki jih le-ta povezuje. Povezuje prebivalce, ki potrebujejo pomoč ali se zanimajo za določeno področje, z lokalnimi skupinami in posamezniki, ki so na tem področju aktivni. Skuša opolnomočiti prebivalce in spodbuja razvoj skupin, ki imajo sposobnost naslavljati kompleksna družbena vpraša­ nja, ki jih javne institucije pogosto ne uspejo ustrezno nasloviti.

V Alteni je bila NVO-platforma osredotočena predvsem na povezo­ vanje organizacij, ki usklajujejo prostovoljce. V Idriji so razširili obseg organizacij, skupin in pobud, ki jih platforma podpira, zato te niso ome­ jene zgolj na prostovoljne dejavnosti, ampak naslavljajo širši spekter potreb. Kakor v Alteni je tudi v Idriji občina zagotovila prostor, ki služi kot osnova za posameznike in skupine, vključene v NVO-platformo.

Mestna dnevna soba Pr' Golitu, kakor Idrija imenuje skupen prostor, je zasnovan kot skupen prostor, ki je na voljo vsakemu občanu, bodisi samo za druženje in klepet, bodisi za organizacijo dejavnosti, ki prispe­ va h kakovosti življenja v mestu.

ak tualno , iz na ših kr a je v

6

Poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih II. reda Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor poziva lastnike priobalnih zemljišč k čiščenju ob vodotokih 2. reda.

DOLŽNOSTI LASTNIKOV

Vsi lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, st. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati: Odstranjevanje odvečne zrasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

POGOJI, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zem­ ljišča izvede priobalni LASTNIK oz. drug UPORABNIK zemljišča, so naslednji: - zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje suhe, propadajoče odvečne in poškodovane zrasti s priobalnega zemljišča, - golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitna večja zdrava drevesa, če rastejo ob potoku, se ne smejo posekati, - propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je treba v celoti odstra­ niti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka, ki predstav­ lja pas 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka, - potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), - potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuš­ čenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. To je Inšpektorat za okolje in prostor OE Koper.

Prijave sprejemajo na: 05 663 23 40, irsop.oe-kp@gov.si), - priobalni pas in brežine je treba redno kositi, kjer je to mogoče.

Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, predvsem odstranjeva­ nju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Za­ konom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, štev. 16/04), prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.

Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je treba upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja ali Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma upo­ rabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavo­ da RS za varstvo narave.

PREPOVEDI

Z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebi­ valcev, objektov, premoženja in zemljišč vas obveščamo, da je prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršno koli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.

Prav tako je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjše­ vanja posledic škodljivega delovanja voda na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano: - postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, - deponiranje bal sena in drugih pridelkov, - deponiranje gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih odlagališč. ・

Zgórnje Garjúše z Jelíčnjekam in Gólmo vrhám leta 1976 (vir: Gorenjski muzej, avtor: Jaka Čop)

ti in odvisnosti človeka od bližnje narave izgubljajo. Starost ledinskih imen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so mlaj­ ša, so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega razvoja pokrajine. V domači krajevni narečni govorici so se prenašala iz roda v rod. Ob koncu pre­ teklega leta so bila dokončno zbrana in na zemljevidu izdana ledinska imena na območju katastrske občine Gorjuše.

Večine zbranih imen ne najdemo na zgodovinskih ali aktualnih zem­ ljevidih, temveč gre za imena, ki v ustnem izročilu živijo med domačini, ki z njimi živijo in delajo. Zato se zahvaljujemo vsem sodelujočim do­ mačinom, ki so sodelovali pri zbiranju. Med zbranimi imeni najdemo med domačini splošno znana imena, npr. Rávne, Podróf, Répče, kot tudi imena, za katera vedo le še posamezniki. Med najdenimi imeni je zanimivo ime Létənca, ki je nastalo zaradi tega, ker sta se pri košnji dve kmetiji vsako leto menjali, sta po domače rečeno »letle«.

Zemljevid Ledinska imena v katastrski občini Gorjuše je brezplačno na razpolago v preddverju Občine Bohinj, gospodinjstva na Gorjušah in Koprivniku so jih že prejeli v nabiralnike. Na zemljevidu so imena zapisana v narečju, saj v narečni podobi najbolj pristno predstavljajo pomemben del bohinjske nesnovne kulturne dediščine. Zato zemljevid še zdaleč ni namenjen samo obiskovalcem Bohinja, temveč tudi doma­ činom z namenom, da se imena ohranijo in ponovno oživijo. Zbrana ledinska imena na območju Bohinjska so lahko ogledate tudi na skup­ nem čezmejnem portalu ledinskih imen www.ledinskaimena.si, ki je nastal v sodelovanju s Slovenci na avstrijskem Koroškem.

Tokratni zemljevid je bil že peti korak postopnega zbiranja ledinskih imen v občini Bohinj. V letošnjem letu pričakujemo izdajo dveh zemlje­ vidov z ledinskimi imeni na območju katastrskih občin Savica in Nem­ ški Rovt. Projekt zbiranja izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske s financiranjem Občine Bohinj. ・

Spominska slovesnost na Goreljku Martin Gorišek, Tajnik ZB KO Polje Bohinj

Ledinska imena v katastrski občini Gorjuše

Klemen Klinar, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Ledinska imena so ob hišnih imenih temeljni nosilec slovenskega ljudskega imenoslovja in hkrati pristnega narečnega govora. Poimenu­ jejo najmanjše geografske enote: gore, vrhove, doline, pobočja, gozdo­ ve, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orientacijo v njihovem bližnjem življenjskem okolju in pri njihovih kmečkih opravilih, danes pa se zaradi manjše povezanos­

Foto: arhiv ZB Radovljica

7

iz na ših kr a je v

V letošnjem letu mineva 78 let od boja III. bataljona Prešernove bri­ gade na Goreljku na Pokljuki, kjer so Nemci 15. decembra 1943 ob­ kolili in ubili 79 borcev. Zaradi trenutne situacije v državi in po svetu proslave s kulturnim programom ni bilo mogoče izpeljati. Kljub temu pa je delegacija članov ZZB za vrednote NOB pod vodstvom predsedni­ ce Združenja ZB Radovljica v soboto, 4. 12. 2021, ob 11. uri položila venček k spomeniku – reliefni in litoželezni plošči ter se z minutnim molkom poklonila vsem padlim. Slovesnosti se je poleg vodstva ZZB Radovljica udeležil tudi župan občine Bohinj Jože Sodja. Pri spomeniku se je postrojila enota Garde Slovenske vojske in praporščaki krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB. ・

Društvo invalid Bohinj Marija Kožar DIB

Tudi letos smo morali zaradi zdravstvene situacije v državi odpove­ dati naše prednovoletno druženje v mesecu decembru. Tako se je leto 2021 poslovilo v upanju, da bo leto 2022 boljše in se bomo lahko več obiskovali in družili. Pisarno društva bomo ponovno odprli 10. januar­ ja 2022. Uradne ure bodo tako kot do sedaj od 16. do 17. ure. Vljudno vabljeni, da se oglasite v pisarni društva in poravnate članarino za leto 2022. Če ne boste mogli do pisarne, pa vas bo kasneje obiskal pover­ jenik.

Vse aktivnosti bodo potekale po ustaljenem redu, če bodo razmere takšne, da jih bo mogoče izvajati. Informacije najdete v zloženki, ki ste jo prejeli skupaj z voščilnico.

VOŠČILO! V letu, ki se je pravkar pričelo, vsem članicam in članom, občankam in občanom Bohinja želimo veliko trdnega zdravja, veselja, notranje moči, upanja in medsebojnega spoštovanja ter ponovnega druženja. ・

tega cilja storiti, kaj nas vodi? Seveda pa v prvi vrsti ne pozabite, zakaj se borite in zakaj je za vas ta cilj pomemben – zaradi otrok, bolj aktiv­ nega in zdravega življenja, zaradi druženja ...

S tem boste še bolj motivirani, da ga dosežete.

Priporočam vam, da si ustvarite kartonček, ki ga lahko vedno nosite s seboj. Nanj zapišite točno to, kar ste si zastavili kot cilj. Ta cilj razde­ lite na majhne korake, ki vam bodo pomagali na poti do uresničitve.

V sebi morate videti in čutiti, kot da je želja že uresničena. Nato vsak večer pred spanjem in zjutraj, ko se prebudite, vzemite kartonček v roke, ga preberite in vizualizirajte. Z osredotočanjem na cilj bo sčaso­ ma v vas zagorela goreča želja za izpolnitev, ki bo privabila vse tisto, kar potrebujete na poti do cilja.

Cilj, ki ga boste zapisali na kartončku, naj bo natančen in jasen: - ne rečemo samo, da bom jutri začel/-a teči, ampak izpostavimo – do poletja bom pretekel/-a 10 km, - ne samo jutri začnem telovaditi, ampak vsak torek se bom udele­ žil/-a vadbe, - ne le danes začnem zdravo jesti, ampak danes sem se odločil/-a ku­ povati hrano od domačih pridelovalcev, spil/-a bom dve kavi manj, sladkal/-a se bom samo ob nedeljah …

Cilj mora biti dosegljiv, da tudi sami verjamemo, da smo to zmožni narediti. To nam bo dalo občutek moči in s tem občutkom ne bomo odstopali od začrtanega.

Imeti moramo realističen časovni okvir in časovno omejitev. Ker vemo, do kdaj načrtujemo uresničitev, smo pripravljeni vložiti ves trud v našo pot.

Seveda lahko novoletne zaobljube iz sanjavih želja postanejo naša nova resničnost, samo pristop mora biti pravi.

Mi smo svoje cilje že začrtali, kaj pa vi? »Pravo odločitev predstavlja dejstvo, da ste storili nekaj novega. Če niste ničesar storili, potem se niste zares odločili«. Anthony Robbins

Telovadba – Društvo Invalid Bohinj Adriana Kar

Pa so prazniki za nami; upam, da ste jih preživeli nekje na lepem in toplem ter obkroženi z ljudmi, ki jih imate radi. In ker se je začelo novo leto, z njim pridejo tudi novi načrti. Zato je čas, da v januarski številki nadaljujemo z novo modrostnico.

4. MODROST: SPREMEMBE, CILJI IN NAŠ ZAKAJ?

Zakaj, mislite, hrepenimo po spremembah, ki se jih na koncu niti ne držimo?

Sprememb si želimo vsi, dejstvo pa je, da se nihče v resnici noče spremeniti in tako veliko ljudi živi v nezadovoljstvu. Imajo službe, ki jih ne marajo, živijo s partnerji, ki jih ne ljubijo, živijo v telesih, ki jih sov­ ražijo, ohranjajo odnose, ki jih onesrečujejo. Kljub temu pa marsikdo ne stori ničesar, da bi se položaj spremenil. Ponavadi krivca in izgovor za lastno nesrečo vedno najdemo v nekom drugem, samo v sebi ne.

Zavedajmo se, da nihče od nas ni popoln. To je dejstvo! Nobena po­ polnost, niti telesna niti materialna, ni zagotovilo za našo srečo. Ne prelagajmo svojih želja na jutri. Če si resnično želimo spremembe, ukrepajmo takoj, zdaj in se držimo discipline. Tak proces terja močno voljo in veliko potrpežljivosti. Ne bo lahko, ni pa nemogoče. Mnogim je uspelo, seveda lahko tudi vam.

Ne preostane nam drugega, kot da si ob preskoku leta na novo začr­ tamo kratke in dolgoročne cilje ter seveda začnemo razmišljati o nači­ nu življenja, ki naj bo zdrav in razmigan. Ko cilj določimo, moramo vse naše moči usmeriti na pravo pot, da ga bomo tudi dosegli. Še bolj kot končni cilj pa je pomembna pot, torej kako do cilja pridemo. Na tej poti bomo rastli, se oblikovali, spreminjali, prilagajali in učili. Pot je tista, ki nas oblikuje v to, kar smo.

Važno je, da naredimo prvi korak. Seveda je cilj z lahkoto postaviti, ampak tisti težji del je, da zraven napišemo, kaj moramo za dosego

Foto: arhiv DIB

Še naprej vas vabim na druženje, sprostitev in gibanje za našo prihodnost.

Migamo vsak torek od 17. do 18. ure v telovadnici Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Spakirajte športno opremo za sproščenost, pripomočke za moč, bidon za hidracijo in veliko dobre volje za motivacijo. Se vidimo v torek. ・

Pričakovali smo praznični december, a realnost je drugačna ...

Olga P. Gorišek, DU Bohinjska Bistrica

Že v novembrskih novicah smo objavili, da zaradi epidemičnih raz­ mer zapiramo našo pisarno in vse dejavnosti. Žal so bili tudi med nami okuženi, a k sreči so imeli lažji potek bolezni. Tako smo morali dolo­ čene obveznosti preložiti oz. smo jih postorili z zamudo. Zato tokrat predsednik spet poziva, da mu predloge za oblikovanje programa za leto 2022 posredujete pisno, po telefonu ali e-pošti. O tem, da se pri­ pravljamo na pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, smo že pisali. Tokrat pa smo korak dlje, pri tem nam bo pomagal ZDUS. Zato se z njihovim vodstvom srečamo na sestanku v januarju, hkrati jim bo ga. Iva Lapajne predstavila Mobilni socialni servis, uspešen pro­ gram Občine Bohinj.

Upoštevajte navodila NIJZ in lokalne skupnosti, pazite nase in ostanite zdravi! Naj bo korak v novo leto zdrav in srečen! ・

iz na ših kr a je v, ml adina

Lovska družina Bohinjska Bistrica je v svojem okolju aktivna Lovska družina Bohinjska Bistrica

8 prostoru, metode in rezultate spremljanja srnjadi ter tropa volkov na Jelovici in Pokljuki. Sodelavci projekta LIFE Lynx pa so med drugim predstavili tudi monitoring risa s fotopastmi na alpskem območju.

Lovci LD Bohinjska Bistrica v okviru slogana »Lovci Bohinja« odlič­ no sodelujemo z ostalima dvema lovskima družinama, LD Stara Fužina in LD Nomenj - Gorjuše, prav tako odlično sodelujemo tudi z Občino Bohinj. Lovska sezona se je letos tudi zaradi obilice snega praktično že zaključila, divjadi pa v prvih snežnih dneh vedno pomagamo z vsakolet­ nim zimskim krmljenjem. Tudi s tem dokazujemo, da lov ni samo odstrel divjadi, pač pa lovci v naravno okolje Bohinja tudi veliko vračamo. ・

Foto: arhiv LD Bohinjska Bistrica

Člani lovske družine Bohinjska Bistrica smo skupaj s še nekateri­ mi drugimi lovskimi družinami z območja Jelovice aktivno pristopili k terenskemu delu raziskovanja odnosa med volkom kot plenilcem, srnjadjo kot plensko vrsto in človekovimi aktivnostmi v prostoru. V sklopu mednarodnega projekta LIFE WOLFALPS EU bomo skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije in drugimi lovskimi družinami pripo­ mogli k preučevanju srnjadi in volka na širšem območju Jelovice. Pro­ jekt LIFE WOLFALPS EU je namenjen reševanju izzivov sobivanja med človekom in volkom na celotnem območju Alp in vključuje skupne aktivnosti v štirih državah (Sloveniji, Italiji, Franciji in Avstriji), s čimer zagotavlja celostni čezmejni pristop k preučevanju alpske populacije volka ter njenega razširjanja.

Volkovi v Evropi niso bili naseljeni ali preseljeni. Širitev volka je iz­ ključno rezultat naravne dinamike te vrste. Zaradi aktualnosti dogaja­ nja, povezanega z volkom v Bohinju v zadnjih nekaj letih, lovci sprem­ ljamo dogajanje in se povezujemo z ostalimi deležniki. Le tako lahko pridobimo objektivne informacije in s tem pomagamo pri prepreče­ vanju škod na domačih živalih, ki je najbolj pereč problem sobivanja z volkom pri nas. Zaradi prisotnosti volka v našem okolju seveda tudi sami opažamo ostanke njegovega plena. Volk je v Sloveniji zavarovana vrsta in je na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst, zato v izjem­ nih primerih le pristojno ministrstvo lahko izda odločbo o izrednem odstrelu volka.

Del projekta LIFE WOLFALPS EU je tudi preučevanje srnjadi in vol­ kov na širšem območju Jelovice. Zavod za gozdove Slovenije in Odde­ lek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bosta z našo pomočjo zbirala podatke s telemetričnim spremljanjem premikov od­ lovljenih živali in njihovih ritmov aktivnosti, na uplenjenih in poginulih živalih bomo določali sestavo kostnega mozga in tako merili njihovo telesno kondicijo, prispevali pa bomo tudi podatke o lovski aktivnosti.

Za odlov živih osebkov srnjadi uporabljamo lesene t. i. zabojne pas­ ti s samodejnim mehanizmom za zapiranje vrat. Člani lovske družine smo že namestili past v našem lovišču, ki jo sedaj zalagamo s hrano. V primeru aktiviranja pasti bo odlovna ekipa, ki bo čakala v bližini, hitro prišla do ujete živali, jo imobilizirala, premerila ter ji namestila GPS­ -ovratnico in ušesne značke. Več senzorjev na GPS-ovratnici na srnjadi bo natančno beležilo lokacije in aktivnost osebkov. Tako bomo vedeli, kje se srnjad giblje in kako uporablja svoje domače okoliše v različnih sezonah.

Lovci LD Bohinjska Bistrica smo se 3. 12. 2021 udeležili tudi delav­ nice projekta LIFE WOLFALPS EU na Sorici, ki sta jo vodila Zavod za gozdove in Biotehniška fakulteta. Predstavili so nam mednarodno štu­ dijo plen-plenilec-lovstvo, ki jo skupaj z nami lovci izvršujejo v alpskem

Notranjost zabojne pasti: na nasprotni strani drsnih vrat so rešetke, da srnjad vidi skozi na drugo stran in tako lažje vstopi. Na dno in v krmilnik smo nastavili nekaj koruze za privabljanje. Foto: arhiv LD Bohinjska Bistrica

Z novo skupino mladih podjetnikov novim izzivom nasproti Vesna Arh, mag., mentorica podjetniškega krožka v OŠ dr. J. Mencingerja

V podjetniški krožek, ki je projekt Razvojne agencije Zgornje Gorenj­ ske in ga sofinancira Občina Bohinj, je letos vključenih 12 učencev OŠ dr. J. Mencingerja. Zaradi epidemije smo morali izbrati »mehurček«, kar pomeni, da so vsi učenci iz istega razreda. Prva štiri srečanja smo izvedli v živo v šoli, zdaj pa smo se že nekajkrat srečali na ZOOM-u. Kljub temu da naše delo ne poteka v živo, so naša srečanja zelo zanimiva. Trenutno se posvečamo osnovam podjetništva in teoretičnemu delu (razlika med s. p., d. o. o, d. n. o, razvrščanju idej, spoznavamo, kaj vse mora vključe­ vati poslovni načrt …).

V torek, 7. 12. 2021, smo imeli tudi že prvi »obisk« podjetnika. Gostili smo gospoda Branka Slamarja, lastnika Gostilne pri Hrvatu v Srednji vasi. Gostilna slovi po pripravi okusne domače hrane. Hišne specialitete so sirovi štruklji in postrvi, ki so znane daleč naokrog. V sproščenem pogovoru so učenci izvedeli veliko zanimivega o njegovi poslovni poti, na kateri so bili tako kot pri vsakem podjetniku vzponi in padci. Nika so se dotaknile naslednje besede: »Nikoli ne smeš obupati, pa tudi, če je težko!« Daši se je zdela nadvse zanimiva zgodba o imenu gostilne in dejstvo, da je podjetnik svojo podjetniško pot začel kar brez poslovnega načrta. Ko je g. Slamar govoril o tem, da mora vsak podjetnik poiskati neko sprostitev in ko nam je izdal svoje konjičke, je presenetil prav vse.

David je bil začuden: »Razumem, da se je nehal ukvarjati z jadralnim padalstvom, a gorsko kolesarjenje je še vedno zelo ekstremen šport. Kaj, če mu kaj zgodi?« Gospodu Slamarju se ob tej priložnosti zahvaljujemo za čas, ki si ga je vzel za nas in zanimivo ter poučno urico, ki smo jo preživeli skupaj.

Obenem pa mu želimo, da tako kot doslej uresniči vse zastavljene cilje.

Mladi podjetniki pa z novimi spoznanji in znanjem že razmišljajo o pos­ lovnih idejah, ki bi se lahko izkazale kot odlične poslovne priložnosti. ・

LETO XXV

Bohinj, 10. januar 2022

VSEBINA 1. ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3 2. ODLOK o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju

1.

Na podlagi 110., 118., 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.

08/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 27. redni seji dne 23. decembra 2021 sprejel

ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Ta odlok določa: - območje OPPN, - vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, - arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, - načrt parcelacije, - etapnost izvedbe prostorske ureditve, - rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, - rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, - rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, - pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, - dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in - druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) (1) S tem odlokom je načrtovana gradnja turističnih objektov za kratkotrajno nastanitev s spremljajočim programom in pripadajočimi ureditvami.

(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.

3. člen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

Številka 1

(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora 1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (v nadaljnjem besedilu: OPN) s prikazom meje območja OPPN

M 1:1000

2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

M 1:2000

3. Načrt območja z načrtom parcelacije 3.1 Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN 3.2 Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN 3.3 Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu 3.4 Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev 4.1 Odstranitev obstoječih objektov 4.2 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe 4.3 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja 4.4 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti 4.5 Značilni prerezi in pogledi 4.6 Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija 4.7 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav 4.8 Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom 4.9 Prikaz območja OPPN in varovanih območij

M 1:1000 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500

4. člen (spremljajoče gradivo OPPN) Spremljajoče gradivo prostorskega akta je: 1. izvleček iz OPN Občine Bohinj, 2. izhodišča za pripravo OPPN, 3. prikaz stanja prostora, 4. strokovne podlage, 5. konkretne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 6. obrazložitev in utemeljitev OPPN, 7. elaborat ekonomike in 8. povzetek za javnost.

5. člen (izdelovalec OPPN) OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 20–004 v decembru 2021.

II. OBMOČJE OPPN 6. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) UK-3. Območje OPPN zajema dele EUP UK-3 s podrobno namensko rabo prostora BT – površine za turizem, ZP – parki, PO – ostale prometne površine in K2 – druga kmetijska zemljišča.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1775/3, 1777, 1778/3, 1778/10 in 1821/119 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1784/3, 1784/2, 1775/4, 1784/6, 1775/2, 1875/1, 1775/5, 1775/6, 1875/14, 1776/1 in 1778/2, vse v katastrski občini (2198) Studor.

(3) Površina območja OPPN znaša 19.200 m2.

(4) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote, in sicer: - PE1 – površine, namenjene gradnji hotelskih stavb ter pripadajočih objektov, - PE2 – površine, namenjene gradnji hotelskih stavb ter pripadajočih objektov, - PE3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin, - PE4 – površine, namenjene gradnji parkirišča.

(5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 7. člen (vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) (1) Območje OPPN se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: TNP). Bohinjsko jezero je od območja OPPN oddaljeno 350 m. Reka Savica je od območja OPPN oddaljena manj kot 100 m.

(2) Načrtovana gradnja bo izvedena na mestu obstoječih stavb. Kompleks bo zas­ novan in oblikovan tako, da ne bo negativno vplival na krajinsko sliko območja.

(3) Preko območja poteka lokalna cesta Ukanc – hotel Zlatorog. Načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste in javne poti do mostu čez Savico segata izven območja OPPN. V oddaljenosti 500 m od območja je načrtovana krajinska ureditev parkirišča Pod Voglom. Ureditve v območju OPPN upoštevajo načrtovano rekonstrukcijo ceste. Na severovzhod­ni in jugozahodni strani ceste je zagotovljen prostor za rekonstrukcijo ceste Ukanc–hotel Zlatorog s hodnikom za pešce in ureditvijo kolesarske poti na vozišču.

(4) Obračališče za avtobuse je načrtovano zunaj območja OPPN na severozahodni strani. Na severozahodni strani, zunaj območja OPPN, je načrtovana avtobusna postaja z nadstrešnico.

(5) Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo zunaj in znotraj območja OPPN. Zunaj območja OPPN je načrtovana gradnja novega vodovodnega omrežja, elek­tronskega komunikacijskega omrežja, elektroenergetskega omrežja, javne razsvetljave in kanalizacije za odvajanje padavinske vode s ceste. Na mestu obstoječega gos­ podarskega poslopja, zahodno od parkirišč na terenu, sta zunaj območja OPPN načrtovana transformatorska postaja in diesel agregat. Ogrevanje je treba načrtovati z obnovljivimi viri energije.

(6) Na robove območja OPPN na severni in jugozahodni strani segata ledeniški moreni. Severni in jugozahodni rob območja je porasel z varovalnim gozdom. Jugozahodni del območja se nahaja v naravni vrednoti Ukanc-morene in meji na območje Natura 2000.

(7) Območje OPPN se nahaja na prispevnem območju Bohinjskega jezera ter na vplivnem in prispevnem območju kopalnih voda. Manjši severovzhodni del območja OPPN sega na priobalno zemljišče Bohinjskega jezera.

(8) Severni in vzhodni rob območja se nahajata v območju razreda majhne in preostale poplavne nevarnosti, severni del pa v zelo majhnem obsegu tudi v razredu srednje poplavne nevarnosti. Poplavno območje se nahaja za ledeniško moreno, ki preprečuje vtok vode proti hotelskemu kompleksu. Pri načrtovanju je treba upoštevati, da je območ­ je na robovih poplavno ogroženo. Predvideni posegi ne bodo imeli vpliva na poplavne razmere in vodni režim.

(9) V stavbah so načrtovane namestitvene, gostinske, trgovske, športne, kulturne in kongresne dejavnosti, ki bodo dopolnile turistično ponudbo širšega območja v Bohinju.

(10) Najbližje oskrbne in storitvene dejavnosti so od območja OPPN oddaljene več kot 4,5 km.

(11) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 8. člen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev.

(2) Kot dopolnitev osnovne namembnosti območja so v prostorskih enotah PE1 in PE2 dopustni: - 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, - 12650 Stavbe za šport, - 12301 Trgovske stavbe: do 200,00 m² BTP objekta ali dela objekta, - 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo frizerski, kozmetični saloni in podobne dejavnosti, - 12420 Garažne stavbe: samo garaže pod terenom za potrebe območja, - 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo.

(3) V prostorski enoti PE3 so dopustni: - 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalna cesta.

(4) V prostorski enoti PE4 so dopustni: - parkirne površine za osebna vozila in avtobuse.

(5) Na celotnem območju OPPN, razen v območju ledeniških moren, so dopustni: - komunalni objekti, vodi in naprave; novi komunalni vodi so dopustni le v podzemni izvedbi, - pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, jahalne poti, pešpoti, dostopne poti do obstoječih objektov, - avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, - dostopi za funkcionalno ovirane osebe, - parkovne površine, otroška igrišča neposredno ob objektih oziroma med objekti, zelenice in druge urejene zelene površine ter biotopi, - vodnogospodarske ureditve, -

Bohinj, 10. januar 2022

-

objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč, - naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), - mikrourbana oprema, ki mora biti na območju OPPN oblikovana enotno in sonaravno.

(6) Začasni premični objekti, ki nimajo stika s tlemi, so dopustni le v času gradnje.

V času obratovanja stavb niso dovoljeni.

9. člen (zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) (1) Območje OPPN je z lokalno cesto Ukanc–hotel Zlatorog razdeljeno na severni del in južni del. V območju OPPN so načrtovani trije sklopi hotelskih stavb z oznakami A (hotel), B (depandansa) in C (vila). Zasnova hotelskega kompleksa ima razgibano kompozicijo sorodno oblikovanih, višinsko razgibanih in delno povezanih volumnov, ki so razpršeno umeščeni v prostor.

(2) V prostorski enoti PE1, na severni strani lokalne ceste, sta načrtovani stavbi z oznakama A in B. Stavba z oznako A je umeščena na vzhodnem delu prostorske enote, na mestu obstoječega hotela. Sestavljajo jo štirje volumni, povezani s skupnim pritličnim podstavkom. Stavba B, ki stoji na severozahodni strani prostorske enote na mestu obstoječe depandanse, ima en kompakten, sorodno oblikovan volumen. Pod obema stavbama je dopustna izvedba po ene podzemne etaže. Stavba A in stavba B sta v nivoju pritličja med seboj povezani, dopustna je tudi povezava pod terenom. Povezovalni hodnik med stavbama omogoča pokrit dostop tudi za funkcionalno ovirane osebe. Glavni vhod je preko zahodnega volumna stavbe A z južne strani. Na jugovzhodni strani prostorske enote je uvoz v podzemno garažo za potrebe območja. Zunanje površine so v največji možni meri izvedene kot zelene površine na raščenem terenu. Tlakovani so le dostopi do stavb, sprehajalne poti, terase ob gostinskih lokalih in nujne površine za dostavo. V sonaravno parkovno ureditev so vključena obstoječa kakovostna drevesa, ki se ohranjajo. Preoblikovanje terena ni dopustno, razen v ožjem območju ob stavbah. Načrtovane stavbe so mehko povezane z okolico z rahlo valovitim, sonaravno oblikovanim terenom, ki delno prekrije tudi pritličje stavb in servisne dele stavbe. Izven tlorisnega gabarita stavbe A je na severovzhodni strani dopusten zunanji bazen s površino do 80 m².

(3) Na južni strani ceste je v južnem delu prostorske enote PE2, na mestu sedanje vile, umeščena stavba z oznako C. Stavbo sestavljata dva sorodno oblikovana volumna, med seboj povezana pod blagim kotom v obliki črke V. Stavba je podkletena. Teren v prostorski enoti se dviga v smeri proti jugu. Dostop je urejen po krožni poti, ki se navezuje na lokalno cesto. Glavni vhod v stavbo je na severni strani. Na zahodni strani je načrtovan usek za dostop do kletne etaže. Na severozahodni strani prostorske enote je ohranjen kiosk. Zunanje površine so v večjem delu izvedene kot zelene površine na raščenem terenu. Preoblikovanje terena je dopustno nad garažno hišo, tik ob objektih in med objekti zaradi prilagoditve novim ureditvam, razen v območju ledeniških moren.

(4) Prostorska enota PE3 je namenjena ureditvi lokalne ceste Ukanc–hotel Zlatorog.

(5) V prostorski enoti PE4 je načrtovano parkirišče za potrebe območja. Parkirišče je v delu dvonamensko, tako da na njem lahko parkirajo ali avtobusi ali osebna vozila.

Parkirišče mora biti krajinsko urejeno kot zeleno parkirišče. Parkirna mesta morajo biti v zeleni izvedbi (travne površine, travne plošče ipd.) v kombinaciji z makadamskim voziščem in z zasaditvijo drevnine. Parkirišče mora biti izvedeno tako, da bo nečista voda kontrolirano odtekala v podtalje preko lovilcev olj.

(6) Obstoječe ledeniške morene se ohranjajo. V območju moren je dopustno le vzdrževanje obstoječih zelenih površin in gospodarjenje z gozdom zaradi sanacije in vzdrževanja ugodnega stanja gozdnega sestoja na moreni.

(7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.

10. člen (pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu z določili 9., 11. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.

(2) V območjih varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov pridobiti pogoje in soglasje pristojnih organov za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in drugih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(4) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.

11. člen (pogoji za oblikovanje objektov) -

Pogoji za oblikovanje objektov so: pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 -

-

ob upoštevanju značilnosti tradicionalne gradnje, dopustna je sodobna zasnova stavb, ki izhaja iz značilnosti krajevno značilne arhitekture, vse stavbe morajo biti oblikovno ter glede izbora materialov in barv usklajene. Oblikovna zasnova stavb mora odražati njihovo programsko namembnost, stavbe morajo biti izdelane iz trajnih kakovostnih materialov. Fasada mora biti pretežno lesena, na manjših površinah je dopustna tudi uporaba lokalno značilnega kamna, stekla in ometa brez refleksnih dodatkov, za zaščito lesenih delov objektov je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih sredstev, ki dopuščajo naravno staranje lesa, ter zaščitnih sredstev v odtenkih sive barve, ki imitirajo barvo naravno staranega lesa, barva ometanih delov fasade je bela, dopustni so tudi svetli sivi in zemeljski toni, postavitev klimatskih naprav na fasadah ali strešinah ni dopustna, za preprečitev trkov ptic s steklenimi površinami morajo biti zastekljene prozorne ali refleksne površine ustrezno opremljene z neprozornimi nalepkami, ki ne smejo biti prevlečene z refleksnimi folijami ali premazi, strehe stavb morajo biti dvokapne z naklonom od 45˚ do 51˚, nad pritličjem, kjer so umeščeni javni programi, je dopustna izvedba ravnih streh.

Uporaba ravne strehe nad nastanitvenimi prostori ni dopustna, strehe morajo biti krite s skodlami, deskami ali drugo značilno kritino drobne strukture in sive do grafitno sive barve. Pločevinasta kritina ni dopustna, pri strehah s položnejšimi nakloni in ravnih strehah je dopustna tudi zelena streha, svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo in imajo močan odsev, glazirane svetle pločevinaste in prosojne barvaste kritine ter kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dopustne, dopustni so balkoni oziroma ganki, ki morajo imeti enotno oblikovane lesene ograje v leseni ali v prosojni stekleni oziroma drugi transparentni izvedbi, vse v kombinaciji z lesom. Popolnoma kovinske ograje niso dopustne, dopustne pa so transparentne kovinske ograje v kombinaciji z lesom, tehnične naprave na strehah, na fasadah ali na parterju morajo biti popolnoma oblikovno zastrte.

12. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) V načrtu zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin: - pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba ohranjati merilo, značilne poglede in krajinske značilnosti v odprtem prostoru, - pri zunanji krajinski ureditvi je treba posnemati značilne krajinske gradnike območja Ukanca, preplet travnikov, morenskih nasipov in mešanega gozda, - ureditve morajo biti preproste, minimalistične, upoštevati morajo uporabo naravnih materialov, - vse ureditve morajo upoštevati obstoječo konfiguracijo terena in spoštovati naravne danosti lokacije ter se prilagajati raznovrstnemu reliefu in značilnostim krajine, - poseganje v območje moren ni dopustno, - višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

Dostop­ne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu, načrtovane večje posege pa na koncu sanirati in ozeleniti, - višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami.

Višinske razlike se lahko premostijo tudi s suhozidi ali utrjenimi brežinami. Podporni zidovi so dopustni le kadar se z geotehničnim poročilom ugotovi, da so nujno potrebni zaradi geotehičnih lastnosti terena. V tem primeru je dopustno izdelati podporne zidove kot kamne v betonu z globokimi fugami, ki dopuščajo tudi ozelenitev med njimi. Podporni zidovi v vidnem betonu niso dopustni, - ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele, - rahlo valovit, sonaravno oblikovan teren lahko delno prekrije pritličje stavb in servisne dele stavb, - pri načrtovanju in izvedbi gradbenih posegov je treba izvesti vse preventivne ukrepe za preprečevanje potencialnega vnašanja tujerodnih vrst, predvsem pri manipulaciji z gradbenim materialom (zemljina), ki mora biti neoporečen. Preventivne ukrepe je treba izvajati tudi ob zunanji krajinski ureditvi območja, kjer je za parkovno zasaditev dovoljeno uporabljati le lokalne domače vrste (trave, grmovnice, drevesa), - v čim večji možni meri je treba ohranjati lokalno značilno in obstoječo visoko vegetacijo, predvsem kakovostna odrasla drevesa. Kakovostna drevesa, ki se ohranijo, je treba vključiti v zunanjo ureditev. Kakovostna odrasla drevesa, ki bodo zaradi gradnje načrtovanih ureditev odstranjena, je treba na območju OPPN nadomestiti z novimi drevesi. Kakovostna odrasla drevesa so določena v elaboratu Arboristični načrt arborista svetovalca, št. elaborata 43.1/2021-LM, ki ga je izdelalo podjetje Tisa d. o. o. v maju 2021, - parkovne površine in druge nove zasaditve morajo biti zatravljene z mešanico avtohtonih rastlinskih vrst ter zasajene z lokalno značilnimi drevesi in grmovnicami.

Travnate površine je treba načrtovati in vzdrževati kot naraven travnik, ki se kosi le enkrat letno. Zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti, - na stikih stavbnih in nestavbnih zemljišč je treba praviloma zasaditi nizko in visoko avtohtono vegetacijo, tako da se oblikujejo postopni prehodi v odprto krajino, - ograditev površin je dopustna v obliki žive meje ali lesenega plota, - leseni plot ne sme biti višji od 0,80 m, - za žive meje je treba uporabiti lokalno značilne vrste, uporaba tujerodnih vrst ni

Bohinj, 10. januar 2022

dopustna. Višina žive meje je lahko največ 1,20 m, podporni zidovi so dopustni do višine 1,50 m, razen pri uvozih do kletnih etaž, kjer so lahko višji. Podporni zidovi morajo biti popolnoma zazelenjeni. Ureditev pri podpornem zidu mora preprečiti padec z višje ležečega zemljišča na nižje ležeče, - vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi, - tlakovanje je treba omejiti na nujne funkcionalne površine. Zunanje utrjene površine, namenjene dostopom do stavb in do zunanjega parkirišča, morajo biti peščene ali oblikovane kot armirana travna površina, - sprehajalne pešpoti morajo biti urejene v utrjeni peščeni izvedbi po vzoru poljskih poti. Pri premostitvah manjših višinskih razlik se v primeru izvedbe stopnic uporab­ ljata bodisi les bodisi avtohton kamen, betoniranje ni dopustno, - vozne in manipulativne površine morajo biti tlakovane ali asfaltirane z vodoprepustnimi materiali. Pri tlakovanju javnih površin niso dopustni barvno agresivni in drseči materiali, - parkirne površine na nivoju terena morajo biti ozelenjene z avtohtonim drevjem, na štiri parkirna mesta je treba zasaditi vsaj eno drevo, - načrtovana osvetlitev objektov in javnih površin mora biti minimalna in brez usmerjenega osvetljevanja naravnega okolja, - osvetljevanje sprehajalnih poti ni dopustno, razen pri glavnih dostopih do stavb, - elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju oblikovani enotno, - dopustna je postavitev pitnikov, - v vsaki etapi gradnje mora biti na podrobni namenski rabi BT – površine za turizem na celotnem območju OPPN zagotovljen najmanjši delež zelenih površin DZP = 20 % in na podrobni namenski rabi ZP – parki na celotnem območju OPPN zagotovljen najmanjši delež zelenih površin DZP = 70 %. DZP znotraj namenske rabe BT je razmerje med seštevkom zelenih površin na raščenem terenu znotraj namenske rabe BT na celotnem območju OPPN in površino namenske rabe BT znotraj območja OPPN, ki znaša 7.724 m². DZP znotraj namenske rabe ZP je razmerje med seštevkom zelenih površin na raščenem terenu znotraj namenske rabe ZP na celotnem območju OPPN in površino namenske rabe ZP znotraj območja OPPN, ki znaša 9.473 m². Za raščen teren se štejejo zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije, - v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m² oziroma skladno s standardom, - odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi zavarovati komunalne vode pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves, - v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE4 so ob lokalni cesti dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovani enotno.

(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

-

13. člen (tlorisni gabariti) (1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno z ložami, balkoni in napušči ter brez konzolnih nadstreškov nad vhodi.

(2) Prostorska enota PE1: - stavba A: pritličje širina 63,40 m, dolžina 74,50 m volumen a1 nad pritličjem širina 23,00 m, dolžina 30,20 m volumen a2 nad pritličjem širina 23,00 m, dolžina 20,40 m volumen a3 nad pritličjem širina 23,00 m, dolžina 20,40 m volumen a4 nad pritličjem širina 20,10 m, dolžina 20,40 m - stavba B: širina 23,00 m, dolžina 20,20 m - povezovalni del: širina 3,50 m, dolžina se prilagodi razdalji

med stavbama -

(3) Prostorska enota PE2: stavba C: pritličje volumen c1 nad pritličjem volumen c2 nad pritličjem

širina 30,90 m, dolžina 39,10 m širina 20,40 m, dolžina 18,40 m širina 20,40 m, dolžina 18,40 m

(4) Gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) je črta, ki je načrtovane stavbe na terenu in v nadstropjih ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo le komunalni priključki.

(5) Tlorisne dimenzije kletnih etaž so določene z gradbenimi mejami pod zemljo (GMz), ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost. Preko GMz lahko segajo uvozi in dostopi do kletnih etaž ter komunalni priključki.

(6) Lega, tlorisne dimenzije stavb, GM in GMz so s koordinatami za zakoličbo določeni v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

18. člen (objekti, predvideni za odstranitev)

14. člen (višina stavb in etažnost) (1) Višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Meri se od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe do najvišje točke slemena stavbe. Nad njo je dopustna izvedba dimnikov, odduhov in izpustov. Nad dopustno višino stavbe je dopustna tudi izvedba elek­tronskih komunikacijskih naprav, vendar le takrat, ko za umestitev ni drugih tehničnih možnosti, in pod pogojem, da so vizualno čim bolj zastrte oziroma umeščene na stavbo na oblikovno čim manj moteč način.

(2) Višinski gabariti stavb nad terenom so: - stavba A: volumni a1, a2 in a3: h = 18,30 m volumen a4: h = 16,50 m - stavba B: h = 18,30 m - stavba C: h = 18,30 m (3) Dopustna je podkletitev stavb z eno kletno etažo.

(4) Višine stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.

(5) V fazi projektiranja stavb je treba preveriti možnosti, da bodo imele stavbe, poleg stavbe a4, različne višinske gabarite in bo s tem dosežena čim večja višinska razgibanost celega kompleksa, pri čemer pa ne smejo presegati maksimalnih višinskih gabaritov predpisanih v drugem odstavku tega člena.

15. člen (višinske kote terena in pritličja) (1) Zunanja ureditev je prilagojena kotam pritličij stavb ter višinskim kotam notranjih prometnih površin in lokalne ceste.

(2) Višinske kote urejenega terena so: - javna cesta C1: 531,00 m n. v.

- pred objektom A: 531,00 m n. v.

- pred objektom C: 534,50 m n. v.

-

(3) Višinske kote pritličij stavb so: A in B: 531,00 m n. v.

C: 534,50 m n. v.

(4) Višinske kote terena in pritličij so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja in št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.

16. člen (zmogljivost območja)

-

(1) Površina območja OPPN: 19.200 m² (2) Površina prostorske enote PE1: 11.143 m² bruto tlorisna površina objekta (v nadaljnjem besedilu: BTP) pod nivojem terena:

3.500 m² BTP nad nivojem terena: 11.500 m² število ležišč: 120

-

(3) Površina prostorske enote PE2: BTP pod nivojem terena: BTP nad nivojem terena: število ležišč:

-

5.448 m² 1.000 m² 2.600 m² 48

(4) Površina prostorske enote PE3: 1.449 m² (5) Površina prostorske enote PE4: 1.160 m² (6) BTP je skupna površina vseh etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim, izračunana skladno s standardom SIST ISO 9836, izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.

17. člen (usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) (1) Na območju OPPN je dopustna odstranitev vseh obstoječih objektov. Na vseh obstoječih objektih so dopustni tudi: - vzdrževalna dela ter - rekonstrukcija in posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe.

(2) Na mestu obstoječega kioska je dopustno postaviti nov kiosk za prodajo hrane in pijače. Oblikovanje kioska ter izbor materialov in barv morata biti skladna z zasnovo objektov in zunanjo ureditvijo območja. Streha je ravna ali dvokapna z naklonom 40° do 45°. Največji dopustni gabariti kioska so: - BTP 25 m², - etažnost P, - višina 3,50 m pri objektu z ravno streho in 5,50 m pri objektu z dvokapno streho.

(3) Dopustno je obnoviti obstoječi podporni zid na južni strani morene v prostorski enoti PE1 brez dodatnega poseganja v moreno.

Bohinj, 10. januar 2022

-

(1) V območju OPPN so za odstranitev določeni naslednji objekti: objekt R1 na zemljiščih s parcelnimi številkami 1784/6, 1784/2, 1775/2, 1775/3 in 1777, vse v katastrski občini 2198 Studor, objekt R2 na zemljišču s parcelno številko 1775/2 v katastrski občini 2198 Studor, objekt R3 na zemljišču s parcelno številko 1778/10 v katastrski občini 2198 Studor, objekt R4 na zemljišču s parcelno številko 1775/2 v katastrski občini 2198 Studor, objekt R5 na zemljišču s parcelno številko 1775/2 v katastrski občini 2198 Studor.

(2) Objekti, predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.

V. NAČRT PARCELACIJE 19. člen (načrt parcelacije)

-

-

-

-

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji: 1. Prostorska enota PE1: P1: parcela, namenjena gradnji stavb A in B, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1775/2, 1775/3, 1777, 1784/2, 1784/3 in 1784/6, vse v katastrski občini 2198 Studor. Površina P1 meri 6.180 m², Z1: parcela, namenjena zelenim površinam, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1775/2, 1777, 1775/4, 1784/2 in 1784/3, vse v katastrski občini 2198 Studor. Površina Z1 meri 4.963 m².

2. Prostorska enota PE2: P2: parcela, namenjena gradnji stavbe C, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1778/10 in 1821/119, obe v katastrski občini 2198 Studor. Površina P2 meri 1.670 m², Z2: parcela, namenjena zelenim površinam, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1778/2, 1778/3, 1778/10 in 1821/119, vse v katastrski občini 2198 Studor.

Površina Z2 meri 3.778 m².

3. Prostorska enota PE3: C1: parcela, namenjena gradnji javne ceste C1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1775/2, 1775/5, 1875/14, 1875/1, 1776/1, 1777, 1778/2, 1778/3 in 1778/10, vse v katastrski občini 2198 Studor. Površina C1 meri 1.449 m².

4. Prostorska enota PE4: P4: parcela, namenjena gradnji parkirišča, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1775/5, 1775/6, 1875/14 in 1776/1, vse v katastrski občini 2198 Studor.

Površina P4 meri 1.160 m².

(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.

20. člen (površine, namenjene javnemu dobru) (1) Površina, namenjena javnemu dobru, je parcela z oznako C1, ki predstavlja javne prometne površine. Površina, namenjena javnemu dobru, meri 1.449 m².

(2) Površina, namenjena javnemu dobru, obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1775/2, 1775/5, 1875/14, 1875/1, 1776/1, 1777, 1778/2, 1778/3 in 1778/10, vse v katastrski občini 2198 Studor.

(3) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.

VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 21. člen (etapnost gradnje) (1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih stavbah, ter prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukturne ureditve v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah.

(2) Gradnja stavb v območju OPPN se lahko izvaja v dveh časovno neodvisnih zaključenih etapah: - etapa 1: gradnja stavb A in B ter pripadajoče ureditve v prostorski enoti PE1, - etapa 2: gradnja stavbe C in pripadajoče ureditve v prostorski enoti PE2.

(3) Etapa 2 se lahko izvaja sočasno z etapo 1 ali po njej.

(4) Parkirišče v prostorski enoti PE4, ureditev lokalne ceste v prostorski enoti PE3 ter obračališče z avtobusnim postajališčem zunaj območja OPPN morajo biti izvedeni sočasno z etapo, ki se bo izvajala prva, ali pred njo.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 22. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN se nahajata dve enoti nepremične kulturne dediščine: kulturna krajina Julijske Alpe – TNP, EŠD 7593 in memorialna dediščina Ukanc – Spominska plošča posvetovanju aktivistov OF, EŠD 14223.

(2) V primeru neprimernega ravnanja, poškodovanja ali odtujitve spominske plošče mora investitor zagotoviti nadomestno, novo spominsko ploščo ter spoštovati vsebinski zgodovinski kontekst spominske plošče in druge pogoje ZVKDS. (3) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti soglasje/pozitivno mnenje pristojnega ZVKDS OE Kranj.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 23. člen (varstvo narave) (1) Celotno območje se nahaja na ekološko pomembnem območju Julijskih Alp z id. št. 21100. Celotno območje OPPN se nahaja v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka in spada pod 3. varstveno območje TNP. Preko jugozahodnega dela območja OPPN poteka naravna vrednota z id. št. 330 V Ukanc – morene. Jugozahodni del območja OPPN se nahaja v območju Nature 2000: Julijske Alpe, id. št. 3000253.

(2) Na območju OPPN se nahajajo kvalifikacijske vrste velika uharica, širokouhi netopir, bukov kozliček, hribski urh in rogač.

(3) OPPN se nahaja v bližini naravnih vrednot z id. št. 5472 Savica – vodotok in z id. št. 15 V Bohinjsko jezero Savica – vodotok.

(4) Pri načrtovanju je treba upoštevati varstvene režime Zakona o TNP. (5) V varovano območje moren ni dopustno posegati. V času gradnje je treba morene ograditi z zaščitno ograjo, ki preprečuje njihovo poškodovanje z gradbenimi stroji.

Viški zemeljskih izkopov se ne smejo uporabiti za zasipavanje obstoječih ledeniških moren in tudi ne za ureditev novih nasipov, ki posnemajo ledeniške morene.

(6) Pri posegih, predvsem pri zemeljskih delih, je treba izvajati preventivne ukrepe za preprečevanje potencialnega vnašanja tujerodnih rastlinskih vrst. Za zunanjo krajinsko ureditev in zasaditev je treba pri parkovni zasaditvi uporabljati le lokalne domače vrste. Morebitne tujerodne rastline je treba odstranjevati še tri leta po dokončanju krajinske ureditve območja.

(7) Gradnja lahko poteka le v dnevnem času, osvetljevanje gradbišča in gradbiščnega provizorija ni dopustno.

(8) Vsi posegi v drevesno ali grmovno vegetacijo so prepovedani v času gnezdenja ptic, to je med 1. marcem in 1. avgustom.

(9) V največji meri je treba ohranjati vitalna visokodebelna drevesa. Pri gradbenih delih je treba debla obstoječih dreves, ki bodo ohranjena, zaščititi z ograjo; če pride do poškodb korenin, jih je treba ustrezno sanirati. Pri načrtovanju je treba upoštevati Arboristični načrt arborista svetovalca, št. elaborata 43.1/2021-LM, ki ga je izdelalo podjetje Tisa d. o. o. v maju 2021 in določila standarda DIN 18920.

(10) Posekan les je treba takoj po poseku odstraniti, da se preprečita odlaganje jajc hroščev kozličkov in njihovo uničenje.

(11) V izogib nastanka ekoloških pasti in uničenja posameznih osebkov dvoživk (predvsem urhov) ali njihovega zaroda je treba med gradnjo preprečiti nastajanje luž (v gradbenih jamah in v kolesnicah), ki bi lahko privabile dvoživke.

(12) Za vse posege v območju OPPN je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojnega zavoda za varstvo narave skladno z zakonodajo s področja varstva narave.

24. člen (varstvo gozda) (1) Na severnem in jugozahodnem delu območja OPPN je evidentirana gozdna površina na 0,33 ha. Gre za gozd s posebnim namenom s poudarjeno ekološko in socialno funkcijo.

(2) Gozdno drevje, ki bo odstranjeno, mora pred posekom evidentirati pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Bohinj. V območju posegov je treba preprečiti poškodbe debel obstoječih dreves in omejiti poškodbe na koreninah dreves. Vsa zemeljska dela morajo potekati na način, ki ne predstavlja nevarnosti za gozdni ekosistem v neposredni bližini posegov, in tako, da bo preprečena vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah v gozdu. Po končanih delih mora investitor v najkrajšem možnem času vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje. Odvečnega odkopa in gradbenega materiala, ki nastane pri gradnji, ni dopustno odlagati v gozd oz. v vrtače, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma se lahko uporabita za ureditve v območju OPPN. 25. člen (varstvo voda) (1) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja naravnega ekosis­tema, vodnega režima, stanja voda, da se ohranjajo naravni procesi, da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter da je omogočeno ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

Bohinj, 10. januar 2022

(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

(3) Na območju hotela Zlatorog je pričakovana kota podzemne vode med 526,07 in 527,00 m n. v. Na območju vile Zlatorog je pričakovana kota podzemne vode med 526,17 in 528,60 m n. v.

(4) Priporočena kota temeljne plošče je nad ugotovljeno koto talne vode oziroma morajo biti zagotovljeni ukrepi, ki bodo omogočali trajno in varno uporabo stavb.

(5) V času posegov je treba preprečiti onesnaženje podzemne vode. Pri gradnji je treba uporabljati okolju varne materiale. Zagotoviti je treba ustrezno ravnanje z gradbenimi stroji, ki morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani, da ne pride do izpustov goriva in mineralnih olj v podtalje.

(6) Izvedba kletnih etaž mora biti vodotesna, brez iztoka v podtalje ali kanalizacijo.

Zagotovljen mora biti zajem morebitnih požarnih voda. Za vsakim lovilnikom olj mora biti vgrajen ročni zasun oziroma loputa, ki jo je treba pred pričetkom gašenja zapreti.

Požarno vodo z območja je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v ponikanje ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek.

(7) Prostori, kjer prihaja do uporabe, pretakanja ali hrambe okolju nevarnih snovi, njihove embalaže in ostankov, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, kot tudi podzemne garaže morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez talnih odtokov in povezave s kanalizacijskim sistemom, neprepustna za vodo in dovolj velika, da zajame vso morebitno razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin. Tla v tovrstnih prostorih in mestih morajo biti odporna na delovanje snovi, ki se tam nahajajo, ter na mehanske poškodbe, (8) Pri načrtovanju je treba upoštevati Hidrogeološko poročilo o vplivu gradnje novega hotela Zlatorog na podzemno vodo in vodni režim reke Savice, št. elaborata K-II-30d/c-1228, ki ga je izdelalo podjetje Geo-Hidro d. o. o. v aprilu 2021.

(9) Celotno območje OPPN se nahaja na prispevnem območju kopalnih voda na Bohinjskem jezeru in znotraj vplivnega območja kopalnih voda na Bohinjskem jezeru.

(10) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba načrtovati rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.

(11) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.

(12) Območje OPPN se nahaja v bližini vodotoka Savica (vodotok 2. reda), ki se nahaja severno od območja hotelskega kompleksa. Severovzhodno od območja se nahaja Bohinjsko jezero (vodotok 1. reda). Manjši severovzhodni del območja OPPN sega na priobalno zemljišče Bohinjskega jezera. Na priobalnem zemljišču posegi v prostor niso dopustni, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1).

(13) Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. in 201. členu Zakona o vodah (ZV-1). Na obravnavanem območju skladno z 38. in 39. členom Zakona o vodah (ZV-1) ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.

(14) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(15) Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču v območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.

(16) Meje priobalnega zemljišča Bohinjskega jezera ter prispevnega in vplivnega območja kopalnih voda Bohinjskega jezera so prikazane na grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz območja OPPN in varovanih območij«.

26. člen (varstvo zraka) (1) Pri načrtovanju, gradnji in urejanju novih objektov ter površin je treba upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.

(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.

(4) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati energetski standard. Za ogrevanje načrtovanih objektov je treba prednostno uporabiti energetske vire, ki manj onesnažujejo zrak.

(5) Gradnjo novih stavb je treba načrtovati na način, ki preprečuje vstop radona v stavbo.

27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN je v skladu z OPN Bohinj opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Upoštevati je treba naslednje ukrepe za varstvo pred hrupom: - med izvajanjem gradbenih del je treba upoštevati omejitve predpisa o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Z organizacijo gradbišča ter uporabo ustreznih gradbenih strojev in naprav je treba zagotoviti, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene. Vse naprave, ki zaradi nizkih frekvenc povzročaj vibracije, je treba

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

-

-

stalno servisirati. Gradbena dela in transport za potrebe gradnje po javnem cestnem omrežju lahko potekajo le med delavniki v dnevnem obdobju med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer ter pogojno tudi ob sobotah med 6. in 16. uro. Najhrupnejših del, ki jih spremljajo vibracije, ni dopustno izvajati v večernih, nočnih in jutranjih urah, v času obratovanja bodo prevladujoči viri hrupa promet, obratovanje parkirišč ter naprav za prezračevanje, hlajenje in ogrevanje objektov. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav, parkirišč in drugih virov hrupa, z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ter na hrup občutljivih površin v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa, stavbe v območju OPPN je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zvočne zaščite stavb.

28. člen (odstranjevanje odpadkov)

(1) Pri načrtovanju zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke v času gradnje in obratovanja objekta je treba upoštevati: - predpise, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki v času gradnje in v času obratovanja objektov, - občinski odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in - tehnični pravilnik ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke stavbe A (hotela) in stavbe B (depandanse) je načrtovano v kletni etaži stavbe A. Prevzemno mesto za komunalne odpadke hotela in depandanse je načrtovano ob javni cesti ob uvozno–izvozni klančini hotela.

V času odvoza bodo posode z odpadki prestavljene na prevzemno mesto. Zbirno in prevzemno mesto za stavbo C (vila) je na severozahodni strani kletne etaže stavbe C. (3) Dovoz za komunalna vozila je načrtovan po cesti C1, na kateri je zunaj območja OPPN načrtovano obračališče. Do prevzemnih mest mora biti zagotovljen dostop s komunalnimi vozili. Višinske razlike na poteh med prevzemnim mestom ter med mestom, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.

(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja. Zanje je treba poskrbeti v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Na območju OPPN je treba načrtovati ustrezne koše za odpadke.

(6) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnih načrtih št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«.

29. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3) Okrasno osvetljevanje načrtovanih objektov ni dopustno. Ob vstopu v objekt so dopustne luči le za potrebe funkcionalne uporabe objekta. Uporabiti je treba popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Uporabiti je treba sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV-spektru. Osvetlitev mora biti minimalna.

(4) V času odstranitev, gradnje in obratovanja objektov osvetljenost varovanih pros­ torov ne sme preseči predpisanih mejnih vrednosti.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 30. člen (potresna varnost in zaklanjanje) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vred­ nostjo pospeška tal 0,2 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal in določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije.

Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.

31. člen (ukrepi za varstvo pred požarom) -

(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja, pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike od meje parcel, odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, neovirane in varne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Bohinj, 10. januar 2022

(2) Intervencijske poti in površine: dovoz intervencijskih vozil je določen po cesti C1. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.

(3) Hidrantno omrežje: požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.

(4) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.

(5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacija je najprej mogoča po sistemu dovoznih cest in pešpoti v območju OPPN do lokalne ceste Ukanc–hotel Zlatorog.

(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.

32. člen (ukrepi za varstvo pred poplavami) (1) Območje OPPN je glede ogroženosti z visokimi vodami v zelo majhnem obsegu uvrščeno v razred majhne in preostale poplavne nevarnosti. V zelo majhnem obsegu se severni del območja OPPN nahaja v razredu srednje poplavne nevarnosti. Vtok vode proti hotelskemu kompleksu preprečuje ledeniška morena.

(2) Obravnavano območje se nahaja zunaj dosega poplav Savice in Bohinjskega jezera pri Q10. Pri pretoku Q100 ima bistveni vpliv na poplavljanje območja Bohinjsko jezero, ki doseže mejo območja OPPN, vendar le v manjšem obsegu na severnem in vzhodnem delu ureditvenega območja. Kota poplavne vode Q100 je na območju OPPN enaka vodostaju Bohinjskega jezera in znaša G100 = 529,81 m n. m. Obseg poplav pri pretoku Q500 se na območju poveča predvsem na severnem delu območja OPPN, saj se voda razliva čez strugo Savice in teče po lokalni cesti Ukanc–hotel Zlatorog proti območju OPPN. Večina območja OPPN je izven dosega Q500.

(3) Pri načrtovanju je treba upoštevati, da je območje na robovih poplavno ogroženo.

(4) Merodajna pričakovana kota gladine za območje OPPN je pri poplavi Q100 Bohinjskega jezera HQ100 = 529,81 m n. v.

(5) Načrtovani objekti morajo biti grajeni vodotesno do višine 0,5 m nad dosegom HQ100. Nasipavanje poplavnih območij znotraj dosega HQ100, razen same gradnje objekta in funkcionalnih navezav na objekt, ni dovoljeno. Razred preostale poplavne nevarnosti (doseg HQ500) skladno z veljavnimi predpisi ne predstavlja omejitev za gradnjo in posege.

(6) Garaža mora biti načrtovana tako, da se pri načrtovanju in izvedbi upošteva pred­lagana dovolj varna kota kot tista kota, do katere ne sme priti do vdora vode v objekt. To pomeni vodotesen obod in talno ploščo garaže ter zasnovo uvoza v garažo tako, da ne pride do vtoka vode v garažo.

(7) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(8) Nasipavanje na poplavnem območju znotraj dosega Q100 je prepovedano, razen na območju gradnje stavb in funkcionalnih navezav na stavbe.

(9) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.

(10) Pri projektiranju je treba upoštevati Elaborat poplavne in erozijske nevarnosti za OPPN za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3, št. elaborata 151/2020, ki ga je izdelalo podjetje Tempos, okoljsko gradbeništvo, d. o. o. v septembru 2020.

33. člen (plazljiva in erozijsko nevarna območja) (1) Na območju OPPN v skladu z opozorilno karto erozijskih območij za Občino Bohinj obstaja možnost erozije.

(2) Načrtovani posegi na območju OPPN ne smejo negativno vplivati na nevarnost pojava erozije, zemeljskih plazov in padajočega kamenja.

(3) Pri načrtovanju je treba upoštevati usmeritve iz elaborata Elaborat poplavne in erozijske nevarnosti za OPPN za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3, št. elaborata 151/2020, ki ga je izdelalo podjetje Tempos, okoljsko gradbeništvo, d. o. o. v septembru 2020, in Geotehnično poročilo o sestavi temeljnih tal, stabilnosti površja, erozijski ogroženosti lokacije in o pogojih temeljenja objektov OPPN Zlatorog, Ukanc, št. elaborata 3098/2020, ki ga je izdelalo podjetje I-N-I, podjetje za geotehnični in gradbeni inženiring, d. o. o. v oktobru 2020.

X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 34. člen (pogoji za prometno urejanje) (1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati v čim večji meri univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 10. januar 2022

(2) Povozne prometne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Vse parkirne površine morajo biti urejene sonaravno s tlakovanjem, ki mestoma dopušča ozelenitev površin kot betonski rušniki ali pvc travni rušniki.

(3) Pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in izvedene v peščeni ali drugi vodoprepustni izvedbi kot armirana travna površina.

(4) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.

(2) Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje objektov in dejavnosti znotraj območja OPPN je treba urediti v sklopu parkirnih površin, v kletni etaži hotela ali na dovozu vile. Na jugozahodni strani stavbe A je dopustna ureditev ustavnih mest za potrebe hitre dostave.

35. člen (ureditev cest in priključevanje na javne ceste)

Dostop intervencijskih vozil je omogočen po cesti C1 v območju OPPN. Obračališče za intervencijska vozila je načrtovano na lokalni cesti 014041 Ukanc - Hotel Zlatorog na severozahodni strani izven območja OPPN.

(1) Načrtovani objekti se prometno navezujejo na lokalno cesto Ukanc–hotel Zlatorog, ki poteka preko območja OPPN. (2) Na javni cesti C1 je določeno vozišče, v sklopu katerega je treba urediti kolesarski promet. Ob robu vozišča je načrtovan hodnik za pešce.

(3) Pri načrtovanju prometnih površin v območju OPPN je treba upoštevati projekt­ no dokumentacijo za rekonstrukcijo lokalna ceste 014041 Ukanc - Hotel Zlatorog. Cesto C1 je treba navezati na načrtovani profil lokalne ceste izven območja OPPN, na severozahodni strani pa tudi na načrtovano krožno obračališče izven območja OPPN. Uporaba materialov in oblikovni detajli na cesti C1 morajo biti skladni z načrtovanimi ureditvami na lokalni cesti izven območja OPPN. (4) Minimalni prečni profil ceste C1 je: - hodnik za pešce 1,75 m - zelenica 1,00 m - vozišče: 2 x 2,75 m: 5,50 m - prosti profil (zelenica, bankina in podobno) 0,50 m - skupaj: 8,75 m (5) Z lokalne ceste je treba omogočiti uvoz in izvod v podzemno etažo hotela ter dovoz do podzemne etaže vile.

36. člen (mirujoči promet) (1) Površine za mirujoči promet so načrtovane na nivoju terena in v garaži pod terenom.

(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba znotraj območja OPPN zagotoviti naslednje število parkirnih mest: - 80 PM za osebna vozila in - 6 PM za avtobuse.

(3) Parkirna mesta za avtobuse morajo biti dvonamenska, urejena tako, da v času, ko niso zasedena z avtobusi, omogočajo parkiranje osebnih vozil.

(4) Vsako parkirišče z več kot 50 PM za motorni promet mora imeti tudi najmanj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.

(5) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.

(6) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti umeščene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisan DZP. (7) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način.

(8) V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati Mobilnostni načrt za OPPN za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3, št. elaborata UP-20-004-MN, ki ga je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p. v aprilu 2021.

37. člen (peš promet) (1) Ob javni cesti C1 je načrtovan hodnik za pešce. Peš dostopi do stavb so po utrjenih peš poteh.

(2) Širina hodnika za pešce ob cesti C1 je najmanj 1,75 m. Širina glavnih dostopov do načrtovanih stavb je najmanj 2,00 m.

(3) Hodnik za pešce je določen na grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.

38. člen (kolesarski promet) (1) Kolesarski promet znotraj območja OPPN poteka po vozišču javne ceste C1.

(2) Prostori za parkiranje koles obiskovalcev, zaposlenih in uporabnikov hotela so načrtovani na tlakovanih površinah ob javni cesti C1. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti v območju OPPN oblikovana enotno in morajo omogočati priklepanje koles. Nad prostori za priklepanje koles je dopustna izvedba nadstrešnic, ki morajo biti v območju OPPN oblikovane enotno.

39. člen (dostava in odvoz odpadkov) (1) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po javni cesti C1. Obračališče za komunalna vozila je načrtovano na lokalni cesti 014041 Ukanc - Hotel Zlatorog na severozahodni strani izven območja OPPN.

40. člen (intervencijske poti)

41. člen (splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje) (1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture so: - načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov, - vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje, - upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav, - kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost, - gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno, - dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN, - obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati njeno zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

42. člen (vodovod) (1) V območju OPPN, severno od občinske lokalne ceste Ukanc–hotel Zlatorog, se nahaja obstoječe javno sekundarno vodovodno omrežje, ki omogoča oskrbo obstoječega hotelskega kompleksa s pitno, sanitarno in požarno vodo. Drugo obstoječe javno sekundarno vodovodno omrežje poteka na severni in vzhodni strani obstoječega hotela.

(2) Načrtovane objekte je treba priključiti na javno sekundarno vodovodno omrežje.

(3) V območju OPPN je načrtovana prestavitev javnega vodovodnega omrežja v javno cesto C1. Na prestavljenem javnem vodovodu je načrtovana namestitev treh novih nadzem­ nih hidrantov.

(4) Za oskrbo načrtovanih stavb s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti stavb sta načrtovani priključitev na javno vodovodno omrežje v javni cesti C1 z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje in gradnja novih vodovodnih hotelskih priključkov.

(5) Sočasno z odstranitvijo obstoječih hotelskih stavb je treba ukiniti tudi obstoječi vodovodni hotelski priključek.

(6) Vodomerni jašek je treba načrtovati zunaj objekta in mora biti vedno dostopen upravljavcu. Pri vgradnji cevi interne inštalacije in priključne cevi mora biti globina izkopa vsaj 140 cm, da se preprečita zmrzovanje in pregrevanje vode. Upoštevati je treba predpisan odmik objektov od javnega vodovoda. Pri gradnji interne inštalacije se je treba izogibati delom, kjer voda zastaja, oziroma sistem načrtovati tako, da se v sistemu zagotovi minimalni pretok.

(7) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Idejna zasnova vodovodnega omrežja za OPPN za hotel Zlatorog, št. načrta 892-IB70-2020, ki jo je izdelalo podjetje Jelen & Jelen d. n. o. v aprilu 2021.

(8) Pri načrtovanju in gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.

(9) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

43. člen (kanalizacija) (1) V območju OPPN, severno od hotela Zlatorog, poteka obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo, ki se zunaj območja OPPN, približno 200 metrov v smeri proti vzhodu, priključuje na črpališče.

(2) Objekte v območju OPPN je treba priključiti na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo.

(3) V območju OPPN sta načrtovana dva priključka na komunalno odpadno vodo: - priključek vile, ki je načrtovan v dovozu objekta, lokalni cesti in na severozahodni strani depandanse, ter - priključek hotela, ki je načrtovan severovzhodno od objekta.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

(4) Kanalizacijske priključke je treba izvesti z vodotesnimi cevmi ustrezne dimenzije. V poplavnem delu je treba cevi zaščititi proti vzgonu. Jaški naj bodo iz umetnih mas, ki zagotavljajo normalno prehodnost in tesnost. Pokrovi na jaških morajo zagotavljati zračenje kanalizacije. Litoželezni pokrovi morajo biti vidni in v povoznih površinah zaščiteni s protihrupnim vložkom.

(5) Pri cevovodih je treba po izgradnji in pred začetkom uporabe preveriti tesnost in pregledati kanalizacijo z videokamero.

(6) Fekalno kanalizacijo v objektu je treba zasnovati tako, da so odvodne cevi interne kanalizacije zgornje etaže in pritličja vodene posebej pod stropom kleti iz objekta.

Odpadna voda iz vseh prostorov, ki ležijo pod nivojem terena, mora biti iz objekta speljana ločeno od odpadne vode iz prostorov, ki ležijo nad nivojem terena. Vodo, ki nastaja na ta način, je treba prečrpavati v javno kanalizacijo, v tem primeru mora biti v projektu načrtovano hišno črpališče. Tlačni cevovod mora biti primerne velikosti in speljan tako, da je preprečen povratni tok.

(7) Dimenzija cevi priključkov fekalne kanalizacije ne sme biti manjša kot 160 mm.

(8) Odpadne vode iz kuhinj in drugih delov objekta, ki naj bi bile bolj obremenjene z maščobami, je treba voditi preko lovilnikov maščob, ki jih je treba redno vzdrževati in prazniti v skladu z veljavnimi predpisi.

(9) Način odvajanja odpadne vode iz bazena je treba obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z veljavnimi predpisi.

(10) V širšem območju OPPN ni javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo. Obstoječe interno kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo poteka severno od lokalne ceste in se mimo depandanse izliva v Savico.

(11) Načrtovana je prestavitev kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo v javno cesto C1.

(12) Padavinske odpadne vode obstoječih objektov je treba ponikati. Padavinske odpadne vode s streh načrtovanih objektov morajo biti speljane v ponikovalnico. Padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih tlakovanih površin morajo biti speljane preko cestnih požiralnikov v kanalizacijsko omrežje padavinske odpadne vode. Padavinske vode morajo biti predhodno očiščene v skladu s predpisi. V primeru ponovne uporabe deževnice za potrebe objekta in posledično izpuščene vode v javno kanalizacijo je treba za uporabo deževnice izvesti merilno mesto.

(13) Padavinske odpadne vode je treba prednostno ponikati, v primeru odvajanja v bližnji vodotok, ki je oddaljen približno 150 m severno od območja OPPN, mora biti padavinska odpadna voda očiščena po veljavnih področnih predpisih in v čim večji možni meri mora biti zmanjšan hipni dotok voda, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje pred iztokom v površinske odvodnike.

(14) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda.

(15) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

44. člen (ogrevanje) V širšem območju OPPN ni daljinskega sistema ogrevanja. Na območju OPPN mora biti energetska oskrba načrtovanih objektov za ogrevanje zagotovljena iz obnov­ ljivih virov energije.

Bohinj, 10. januar 2022 46. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) V osrednjem in južnem delu območja OPPN poteka obstoječe podzemno elektronsko komunikacijsko omrežje. Ob vseh treh obstoječih objektih se nahajajo elektronske komunikacijske razdelilne omarice. Na strehi hotela Zlatorog stojita antenski stolp KR167B hotel Zlatorog Bohinj in radijska postaja. Na strehi vile Zlatorog stojita antenski stolp BP Bohinj-Zlatorog in radijska postaja.

(2) Antenska stolpa in radijski postaji na obstoječih objektih je treba odstraniti oziroma prestaviti v skladu s pogoji upravljavcev. Pred odstranitvijo je treba v prostorski enoti PE4 postaviti začasno mobilno postajo.

(3) Bazne postaje je z upoštevanjem predpisov s področja vrst objektov glede na zahtevnost dopustno graditi v objektu ali na njem. Izvesti jih je treba tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt.

(4) Na območju OPPN je treba sočasno z odstranitvijo podzemnega elektronskega komunikacijskega omrežja ukiniti tudi obstoječe elektronske komunikacijske hišne priključke.

(5) Za načrtovane stavbe v območju OPPN je dopustna priključitev na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje pod pogoji upravljavcev. Obstoječa omrežja omogočajo dograditev za zagotovitev potrebnih kabelskih zmogljivosti za izvedbo priključkov stavb v območju OPPN na omrežje.

(6) Načrtovana je kabelska kanalizacija za elektronsko komunikacijsko omrežje, ki omogoča priključitev stavb v območju OPPN na omrežji dveh različnih operaterjev.

(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromag­ netnega sevanja.

(8) Pri načrtovanju elektronskega komunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati Idejno zasnovo elektronske komunikacije, št. 27072017, ki jo je izdelalo podjetje Dekatel d. o. o. v aprilu 2021.

47. člen (javna razsvetljava) (1) Omrežje obstoječe javne razsvetljave poteka južno od lokalne ceste Ukanc–hotel Zlatorog in prečka površine hotelskega kompleksa.

(2) Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. Javna razsvetljava je načrtovana ob robu ceste C1.

(3) Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.

(4) Za osvetljevanje javnih površin je treba uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico.

Uporabiti je treba sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV-spektru.

(5) Ostale zunanje površine morajo biti osvetljene z minimalno interno zunanjo razsvetljavo, ki zagotavlja nujno potrebno funkcionalno osvetlitev, brez usmerjenega osvetljevanja naravnega okolja.

48. člen (učinkovita raba energije v stavbah)

45. člen (elektroenergetsko omrežje)

Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati pravilnik, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(1) V območju OPPN, na severni strani obstoječega objekta depandansa Zlatorog, stoji obstoječa transformatorska postaja T144 – TP Zlatorog z nazivno močjo 400 kVA. Transformatorska postaja napaja z električno energijo širše območje. Po celotnem območju OPPN so razvejani obstoječi podzemni nizkonapetostni kabelski vodi. Na severnem delu območja OPPN se nahaja obstoječe srednjenapetostno omrežje.

(2) Zaradi načrtovanih novih prostorskih ureditev je treba prestaviti obstoječo transformatorsko postajo, zgraditi nove podzemne kabelske povezave za načrtovane objekte in zgraditi nove podzemne kabelske povezave za prevezavo obstoječih kablovodov.

(3) V območju OPPN so glede elektroenergetske infrastrukture načrtovane: - izgradnja nadomestne transformatorske postaje T144 – TP Zlatorog, ki bo omogočala napajanje novega hotelskega kompleksa in ostalih obstoječih odjemalcev.

Lokacija transformatorske postaje je določena izven območja OPPN, na mestu obstoječega gospodarskega poslopja zahodno od prostorske enote PE4, - prevezava srednjenapetostnega omrežja preko nove kabelske kanalizacije v nadomestno TP, - izgradnja nove podzemne kabelske kanalizacije s potrebnimi kabelskimi jaški za potrebe javnega omrežja in - izgradnja nove podzemne kabelske kanalizacije za napajanje objektov – interno omrežje hotelskega kompleksa.

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

(4) Pred odstranitvijo obstoječe TP je treba na novi lokaciji s stalnim dostopom zgraditi nadomestno TP z dvema transformatorjema 20/0,4 kV. Po izgradnji nadomestne TP je treba obstoječo TP odstraniti.

(5) Novo elektroenergetsko omrežje je treba zgraditi v podzemni kabelski kanalizaciji.

(6) Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati Idejno zasnovo elektroenergetskega omrežja za OPPN, št. naloge 8295-1E1, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Gorenjska d. d. v septembru 2021.

49. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

-

-

-

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so: 1. Tlorisni gabariti: pri posameznih volumnih stavb nad terenom so dopustna odstopanja navzdol.

Odstopanja navzgor so dopustna do + 1,00 m, pri stavbi A lahko pritličje odstopa znotraj gradbene meje, tlorisni gabarit kleti lahko odstopa znotraj gradbene meje, odstopanja pri tlorisnih dimenzijah so dopustna, če so upoštevane gradbene meje GM in GMz ter če so zagotovljene zelene površine na raščenem terenu v skladu z določili tega odloka.

2. Višina stavb in etažnost: višinski gabariti stavb lahko odstopajo navzdol, pri kletni etaži so pod koto talne plošče dopustne lokalne poglobitve zaradi tehnološ­ kih zahtev, kot na primer pri dvigalnih jaških, zaradi tehnologije bazena in podobno.

3. Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: pri kotah pritličja stavb so dopustna odstopanja do ± 0,50 m, pri čemer je treba upoštevati varnostno višino 0,50 m nad koto poplavne vode Q100, pri kotah zunanje ureditve in prometnih površin so dopustna odstopanja do ± 0,50 m.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 -

-

-

-

-

-

51. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

4. Vhodi in dostopi: mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb se lahko spremenijo.

5. Parcelacija in zakoličba: pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah, koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objektov, meje parcel, namenjenih javnim površinam, lahko odstopajo do 0,50 m v korist javnih površin, parcelo C1 je dopustno prilagoditvi končni prometni ureditvi območja, posledično je dopustno tudi odstopanje pri mejah in površinah parcel, ki mejijo na parcelo C1, površine parcel lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri poteku parcelnih mej.

6. Prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture, mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili, transformatorsko postajo je dopustno prestaviti na drugo lokacijo pod pogoji, da se do nje zagotovi ustrezen dostop, da ni prekomernega sevanja v delovnih in nastanit­ venih prostorih ter da je pridobljeno soglasje upravljavca elektroenergetskih vodov. Če se transformatorska postaja prestavi v območje OPPN, ji je dopustno določiti svojo gradbeno parcelo, število parkirnih mest lahko odstopa, če je na podlagi mobilnostnega načrta ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje prometne strategije Občine Bohinj, pri čemer se ne sme posegati izven meja obstoječega parkirišča in ne v zelene površine ali raščen teren, prečni profil ceste C1 se lahko spremeni, če je tehnično ustrezen in skladen z načrtovanimi ureditvami na lokalni cesti izven območja OPPN ter če je k rešitvi pridob­ ljeno soglasje upravljavca, odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve, se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev iz 21. člena tega odloka.

7. Zmogljivost stavb: število ležišč znotraj območja OPPN lahko odstopa navzdol, BTP nad terenom se lahko spremeni v okviru dopustnih odstopanj pri gabaritih stavb, BTP pod terenom lahko odstopa znotraj GMz.

XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 50. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Občino Bohinj.

(2) Investitor mora najpozneje dve leti po sprejetju tega odloka zagotoviti parcelacijo, določeno v 19. členu tega odloka.

(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - zagotoviti morajo nemoteno okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani, - zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, - v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, - pri zaščiti dreves in v času izvajanja zemeljskih del med gradnjo morajo zagotoviti nadzor strokovnjaka arborista, - v času gradnje morajo zagotoviti naravovarstveni nadzor nad upoštevanjem ukrepov za varstvo narave, - promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju, - v času gradnje ne smejo biti prekoračene dopustne ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom, - pred začetkom izvajanja gradbenih del se morajo investitorji dogovoriti z izvajalcem javne službe o zbiranju in načinu odvoza vseh vrst komunalnih odpadkov, ki bodo nastajali v času odstranitve objektov in v času gradnje, - pred uporabo objektov morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gos­ podarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti.

Bohinj, 10. januar 2022

Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: - odstranitev objektov in naprav, - vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, - vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb, - obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v območju OPPN, - postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, in - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest znotraj obstoječih parkirnih površin, brez poseganja v nove zelene površine ali raščen teren, ter dovolj zelenih površin.

XIII. KONČNI DOLOČBI 52. člen (vpogled OPPN) -

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri: Občinski upravi Občine Bohinj, Upravni enoti Radovljica.

53. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 350-7/2020/79 Bohinjska Bistrica, 23. december 2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

2.

Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13, 33/14 in 200/20) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Bohinj na 27. redni seji dne 23. decembra 2021 sprejel

ODLOK o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju 1. člen Druga točka Priloge - žičniške naprave – vlečnice Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/07, 7/11 in 1/19) se spremeni tako, da se glasi: »a. Lokacija žičniške naprave: žičniška naprava leži na zemljiščih katastrska občina 2199 Savica parcela 1250/3 in katastrska občina 2198 Studor parcela 1842/24. b. Značilnosti žičniške naprave žičniška naprava je žičniška naprava za prevoz oseb z naslednjimi značilnostmi: - vrsta žičniške naprave: sidrna dvo vlečnica - število postaj: 1x vstopna, pogonska postaja; 1x izstopna postaja; - vodilo: jeklena vrv, 16mm; - dolžina proge: 494 m; - pogon: električni - elektromotor 58 kW (spodnja postaja); - višinska razlika: 126,50 m; - zmogljivost: 1192 oseb na uro;« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 032-72/2007/4 Bohinjska Bistrica, 23. december 2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l. r.

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 10. januar 2022

JAVNI POZIV ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA NAMEN POKROVITELJSTVA V OBČINI BOHINJ

Obseg razpoložljivih sredstev je določen s sprejetjem proračuna Občine Bohinj za leto 2022. Na proračunski postavki 3012 v višini 6.600,00 EUR.

Občina Bohinj, v skladu s 5. členom Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj 1/2020) objavlja javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v občini Bohinj, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala iz občinskega proračuna.

Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bohinj www.obcina.bohinj.si, pod rubriko Javni razpisi ali pa jo zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Bohinj.

Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo po e-pošti: obcina@bohinj.si ali na telefonski številki 04 577 01 00

1. Naročnik:

Občina Bohinj, Vodnikova 35, 4264 Bohinjska Bistrica,

2. Pravna podlaga

4. člen Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v občini Bohinj.

3. Predmet javnega razpisa

Občina je lahko pokrovitelj dogodkov, projektov, dosežkov, aktivnosti, prireditev ali drugih dejavnosti (v nadaljevanju: dogodkov): - ki promovirajo občino oziroma širijo njene razvojne potenciale; - ki utrjujejo in promovirajo pozitivne vrednote (demokratične vrednote, človekove pravice in druga temeljna načela, zapisana v statutu občine in Ustavi Republike Slovenije); - ki so socialne, kulturne, športne, izobraževalne, turistične, humanitarne, zdravstvene in podobne narave; - ki so neposredno vezani na medobčinsko, medregijsko, državno in mednarodno sodelovanje; - ki jih organizirajo mladi in so namenjene mladim; - ki so neposredno vezani na gostovanja organiziranih skupin iz sosednjih krajev ali drugod iz Slovenije ali tujine; - ki so neposredno namenjeni plačilu stroškov sprejema in pogostitve ob pomembnejših jubilejih, obiskih in drugih priložnostih oziroma pomoč pri tem.

Sredstva niso namenjena aktivnostim političnih strank ter komercialnim in profitnim organizacijam.

4. Pogoji sofinanciranja

-

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so: fizične osebe in pravne osebe, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini, fizične osebe in pravne osebe, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi občini, če se dogodek izvaja na območju občine, fizične osebe in pravne osebe, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi občini, če je njihov dogodek, ki je organiziran izven občine, pomemben za občino.

5. Merila javnega poziva

Za ocenjevanje posameznih prijaviteljev bodo uporabljena merila iz 4. člena Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v občini Bohinj.

Sredstva se dodelijo le za dogodke, ki v istem koledarskem letu, niso financirani iz drugih proračunskih postavk.

ak tualno

6. Okvirna višina sredstev

7. Informacije o javnem razpisu

8. Rok za oddajo vlog

Prijavo z vsemi prilogami v zaprti kuverti pošljite na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali osebno oddajte v sprejemni pisarni Občine Bohinj z oznako »Javni poziv pokroviteljstvo 2022 (v primeru dopolnitve se doda še »DOPOLNITEV«) Javni poziv je odprt do porabe sredstev.

Skrajni rok za oddajo vlog po objavljenem javnem pozivu je do 30. novembra za tekoče leto. Prijave bo presojala in ocenjevala posebna komisija. O dodelitvi sredstev bo odločil župan s sklepom. Komisija se praviloma sestane ob koncu vsakega meseca in obravnava popolne vloge in pravilno vložene vloge, ki so prispele do sestanka komisije.

Za pravilno opremljeno se šteje prijava na javni poziv in njena morebitna dopolnitev, če je vložena v zaprti ovojnici, na kateri je navedeno: - naslov sofinancerja, - označba javnega poziva, na katerega se prijava nanaša, - opozorilo »JAVNI POZIV POKROVITELJSTVO– NE ODPIRAJ« (v primeru dopolnitve prijav se doda še beseda »DOPOLNITEV«), - naziv in naslov prijavitelja.

Ovojnice, ki niso pravilno označene in se zanje ne more ugotoviti, da gre za prijavo na konkreten javni poziv, se neodprte vrnejo pošiljatelju.

S sklepom se zavržejo vloge, ki niso dane na obrazcih razpisne dokumentacije.

Formalno nepopolne vloge pa mora prijavitelj dopolniti v postavljenem roku. Če tega ne stori, pristojni organ s sklepom vlogo zavrže.

9. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu prijave

Prijavitelji bodo o izidu prijave pisno obveščeni predvidoma v roku 30 dni od prejema popolne vloge.

10. Rok za prijavo

Rok za prijavo prične teči z objavo na spletni strani Občine Bohinj in se zaključi ob porabi sredstev oziroma najkasneje 30. novembra 2022. Številka: 41010-0011/2021/2 Datum: 23.12.2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja l. r.

18

Folkdance and tradicional – mednarodno srečanje Erasmus+ v Romuniji Katja Smukavec, Jure Kralj in Vasja Zupanc, 8. razred

V tednu od 6. do 10. decembra je v Bukarešti, glavnem mestu Ro­ munije, potekalo srečanje partnerskih šol iz Turčije, Italije, Portugal­ ske, Romunije in Slovenije, ki so vključene v projekt Folkdance and tradicional. Šola, ki nas je gostila, se imenuje Geo Bogza Middle School.

Sprejeli so nas gostoljubno, po njihovih običajih, s kruhom in soljo.

Program smo pričeli s predstavitvijo na šoli. Ogledali smo si pouk v nekaterih nižjih razredih, pouk na predmetni stopnji pa pri njih po­ teka v popoldanskem času. Mnogi učenci in učitelji so bili oblečeni v bluze s tradicionalnim romunskim vzorcem. Mi smo predstavili Bohinj in našo šolo v sliki in besedi. Za nas so pripravili različne delavnice: slikanje na steklo, okraševanje žlice s tradicionalnimi motivi, kazalke in šivanje motivov na torbico. Vsi smo s seboj prinesli tudi predmete,

Foto: Jaka Jakšič

ml adina , šport

19 ki predstavljajo tradicijo krajev, iz katerih prihajamo. Predstavili smo se z maketo kozolca, planšarstvom in slovensko narodno nošo. Pri tem bi se radi zahvalili Turističnemu društvu Bohinj, ki nam je v ta namen podarilo promocijski material, s katerim je bila naša predstavitev še bolj zanimiva. Drugi dan izmenjave smo pričeli z obiskom romunske­ ga parlamenta, ki je tudi najtežja zgradba in največja upravna stavba na svetu. Kljub temu, da smo prehodili 1,2 kilometra, smo si s tem ogledali le 7 % poslopja. Popoldne smo se odpravili v etnološki muzej, kjer so se predstavile gostiteljica in ostale udeleženke projekta s svo­ jo tradicionalno glasbo in plesom. Naslednji dan smo se zapeljali na romunsko podeželje proti gradu Peles v Sinaji, kjer je imel romunski kralj Karel l. poletno rezidenco. Doživeli smo tudi prvi sneg v Romuniji in si privoščili nekaj zimskih radosti. V četrtek smo si ogledali Buka­ rešto, se sprehodili skozi mestno jedro in občudovali stare zgradbe še iz časa Avstro-Ogrske. Popoldne smo si na šoli gostiteljici ogledali vse postavljene razstave udeleženk projekta, strnili vtise in prejeli potrdila o udeležbi. Zadnji dan je bil namenjen slovesu in vožnji do Temišvarja, kjer smo si zvečer ogledali praznično okrašeno mestno jedro in uživa­ li ob zvokih romunskih tradicionalnih kolednic. Polni novih vtisov in poznanstev smo se vrnili domov. Naslednja mobilnost bo potekala v mesecu marcu na naši šoli in prav vsi se je že zelo veselimo. ・

Mlajše selekcije so prav tako uspešno nastopale v svojih tekmova­ njih. Veseli nas dejstvo, da imamo v klubu v mlajših selekcijah vpisanih okoli 60 otrok, kar je za Bohinj zavidljiva številka. NZS kot krovna or­ ganizacija podpira sistem tekmovanja, kjer se rezultati ne beležijo do 13 leta starosti. S tem se skuša dati vsem otrokom enako možnost za razvoj, saj ne pride do prevelike želje po tekmovalnosti. Vsekakor pa druženje in zabava med igro vpliva na otrokov razvoj, disciplino in red, kar vsakemu koristi v nadaljnjem razvoju. Tudi NK Bohinj skuša slediti omenjeni filozofiji in bo še naprej skrbel za vzgojo naših najmlajših.

Vsem, ki bi se nam radi pridružili, pa vabimo, da se nam kadarkoli pridružite in preizkusite svoje sposobnosti. Več informaciji glede raz­ poreda treningov dobite na naši Facebook strani Nogometni klub Bo­ hinj.

Za konec pa želimo vsem našim članom, sponzorjem in občanom občine Bohinj srečno, uspešno in predvsem zdravja polno leto 2022. Športni pozdrav! ・

Veselo v zimo

Smučarsko društvo Bohinj

Jesenski del sezone v NK Bohinj UO NK Bohinj

Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Foto: arhiv NK Bohinj

Jesenski del sezone v NK Bohinj je za nami. Po pomladanskem zapr­ tju države in odpovedi vseh ligaških tekmovanj je na srečo jesenski del sezone potekal bolj ali manj nemoteno.

Največji premik v našem klubu v primerjavi s prejšnjimi sezonami se je zgodil v še tesnejšem sodelovanju z sosednjim klubom NK Bled.

Tako imamo skupaj novo zastavljene cilje od selekcije U15 do članov, kjer želimo vzpostaviti popolno piramido ekip in biti konkurenčni v slovenskem nogometnem prostoru. To je glede na omejeno bazo na­ bora igralcev edina možna in smiselna pot, ki se je v preteklosti že izkazala za zelo uspešno.

Tako smo že v letošnjem letu združili članski ekipi NK Bled Bohinj Hirter in pa ekipo U15 NK Bohinj Bled. Poteza se je pokazala za uspeš­ no tako v tekmovalnem kot športnem smislu. Članska ekipa je tako po polovici prvenstva pristala tik pod vrhom gorenjske lige na 2. mestu in je v boju za naslov prvaka in napredovanje v višji rang tekmovanja.

Na 10 tekmah je dosegla kar 8 zmag in zgolj 1 neodločen rezultat in 1 poraz. Prav tako je ekipa U15 pokazala, da se lahko mirno bori z vsemi ekipami na Gorenjskem. V 12-članski ligi si delijo 4. mesto in kažejo vse boljše predstave, ki nas navdajajo z optimizmom pred na­ daljevanjem sezone.

Letos nas je že zgodaj razveselil sneg, kar nam omogoča odlične pogoje za trening. Začele pa so se tudi že prve tekme.

Prvi vikend v decembru je Boštjan Korošec tekmoval na tekmah mednarodnega niza OPA v švicarskem Gomsu in dosegel 37. mesto na sprintu in 51. mesto na tekmi s skupinskim startom.

Isti vikend je na domači Pokljuki potekalo tekmovanje za pokal Slo­ venije v biatlonu – sprint, kjer je Kaja Zorč med mladinkami dosegla 2. mesto. Za mlajše mladince so nastopali Gašper Pekovec (4. mes­ to), Martin Jensko (5. mesto), Nino Rozman (6. mesto) in Tjaž Zorč (7. mesto). Imeli pa smo kar nekaj tekmovalcev v mlajših kategorijah, ki so dosegli naslednje rezultate: Tomaž Pekovec (8. mesto), Matej K. (11. mesto), Nastja Zorč (18. mesto), Ela Markelj (16. mesto), Sara Koren (17. mesto) in Eneja Zorč (22. mesto).

Od 10. do 18. decembra je bila mladinska biatlonska reprezentan­ ca na tekmah IBU JUNIOR CUP-a v italijanskem Martellu. Na najdaljši posamični tekmi (12,5 km) je Kaja Marič dosegla odlično 17. mesto, na sprintu sta naši tekmovalki dosegli 13. mesto (Kaja Zorč) in 21. mesto (Kaja Marič). Bila pa je še ena posamična tekma, in sicer v super sprintu, na kateri so se po kvalifikacijah 4 Slovenke uvrstile v finale, med njimi tudi Kaja Zorč in Kaja Marič. Kaja Zorč je na koncu osvojila odlično 8. mesto, Kaja Marič pa 30. mesto. Na sporedu so bile tudi štafetne tekme. Prva izmed njih je bila v bohinjsko-gorjanski navezi, kjer je ekipa v sestavi Klara Vindišar, Kaja Zorč, Zala Repe in Kaja Marič tekmo končala na 6. mestu. Naslednja je bila mešana štafeta, kjer je ekipa v sestavi Živa Klemenčič, Kaja Zorč, Pavel Trojer in Anton Vidmar tekmo zaključila na 5. mestu. Tej je sledila še enoj­ na mešana štafeta, v kateri sta Kaja Marič in Matic Repnik dosegla 6. mesto.

Vmes je bila Kaja Zorč prisotna na svetovnem pokalu v avstrijskem Hochfilznu kot članica ženske štafete v postavi Polona Klemenčič,

šport, projek ti 2021 Živa Klemenčič, Kaja Zorč in Nika Vindišar. Osvojile so 19. mesto.

15. decembra je bilo v Planici državno prvenstvo v smučarskih tekih. Tekači so se pomerili v najbolj atraktivni disciplini, in sicer v posamičnem sprintu. Boštjan Korošec se je po kvalifikacijah uvrstil v finale, kjer je dosegel odlično 4. mesto v absolutni konkurenci.

Pokljuka je bila tretji vikend v decembru gostiteljica Alpskega po­ kala v biatlonu. Na startu smo imeli 4 tekmovalce, ki so prvič tekmo­ vali v mednarodni konkurenci. Na dveh tekmah v sprintu so dosegli super rezultate: Gašper Pekovec (16. mesto, 33. mesto), Tjaž Zorč (40. mesto, 42. mesto), Martin Jensko (46. mesto, 54. mesto), Nino Rozman (53. mesto, 60. mesto).

Dan po Božiču se je pričelo 2-dnevno Državno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki. Na štartu smo imeli kar 18 tekmovalcev, ki so dosegli odlične rezultate: Lena Repinc (2. in 1. mesto), Kaja Zorč (3. in 4. mes­ to), Kaja Marič (4. in 3. mesto), Nino Rozman (3. in 7. mesto), Gašper Pekovec (5. in 4. mesto), Tjaž Zorč (7. in 6. mesto), Martin Jensko (9. in 8. mesto), Tomaž Pekovec (3. mesto), Matej Kalita (5. mes­ to), Tevž Marič (10. mesto), Nastja Zorč (17. mesto), Aljaž Bremec (19. mesto), Staš Drole (7. mesto), Nik Koren (12. mesto), Ela Markelj (7. mesto), Sara Koren (9. mesto), Eneja Zorč (18. mesto) in Živa Štendler Beguš (19. mesto).

V Zgornjih Gorjah se je 26.decembra odvilo Državno prvenstvo v smučarskih tekih za odrasle kategorije in Pokal Argeta za otroške kategorije. Tekmovali so v štafetah. Pri starejših dečkih sta Tomaž Pekovec in Matej Kalita dosegla 5. mesto. Boštjan Korošec in Ožbe Mulej (Športno društvo Gorje) pa sta v članski kategoriji osvojila 6.mesto.

Leto 2021 smo zaključili z nočnim tekmovanjem v teku na smu­ čeh za Pokal Argeta junior ter Memorialom junakov gorjanskega laufa. Ponovno je bilo na štartu kar 15 tekmovalcev, tri dekleta in en deček so se prvič pomerili na pravi tekmi. Pritekli so si naslednja mesta: Boštjan Korošec (1. mesto), Gašper Pekovec (1. mesto), Martin Jensko (3. mesto), Tjaž Zorč (5. mesto), Tevž Marič (15. mesto), To­ maž Pekovec (10. mesto), Matej Kalita (11. mesto), Nastja Zorč (20. mesto), Sara Koren (18.mesto), Ela Markelj (19.mesto), Nik Koren (23. mesto), Urban Tement (35. mesto), Eneja Zorč (19. mesto), Tin­ kara Pertnač (21. mesto), Tjaša Remic (26. mesto) in Helena Rozman (30. mesto).

Kakor smo zaključili leto, tako smo ga tudi začeli - z novimi odličji! Že drugi dan novega leta je bila prva tekma za Pokal Slovenije v biatlonu, kjer so naši tekmovalci ponovno blesteli: Lena Repinc (1. mesto), Kaja Marič (4. mesto), Kaja Zorč (5. mesto), Martin Jensko (3. mesto), Tjaž Zorč (5. mesto), Gašper Pekovec (7. mesto), Nino Rozman (9. mesto), Matej Kalita (1. mesto), Tomaž Pekovec (2. mesto), Tevž Marič (9. mesto), Nastja Zorč (18. mesto), Staš Drole (17. mesto), Nik Koren (23. mesto), Sara Koren (3. mesto), Ela Markelj (11. mesto), Živa Štendler Beguš (21. mesto) in Eneja Zorč (28. mesto).

Medtem ko starejši člani tekmujejo, pa se naši najmlajši člani učijo osnovnih prvin smučarskega teka skozi igro.

V okviru Smučarskega društva Bohinj organiziramo tudi tečaje teka na smučeh v prosti in klasični tehniki, in sicer za vse starostne kategorije. Prijavite se lahko na e-mail: debeljak.blaz99@gmail.com, tel. 041 618 098. Ob prijavi navedite želeno tehniko in nivo znanja (začetni/nadaljevalni), nato pa bomo skupaj uskladili termin. Cena je 40 EUR na tečajnika (dva dneva po dve uri). ・

Izvedeni projekti 2021

Občinska uprava in režijski obrat Občine Bohinj Foto: arhiv OU in RO Občine Bohinj Ureditev avtobusnega postajališča v Studorju

Pod vasjo Studor se je izvedla investicija v ureditev avtobusnega pos­tajališča, s čimer se je zagotovila varna prometna infrastruktura za vse uporabnike javnega potniškega prometa ter prostorski pogoji za kratkotrajno parkiranje avtobusov, obiskovalcev Oplenove hiše.

VREDNOST INVESTICIJE: 359.419,56 EUR, Od tega strošek Občine Bohinj: 131.839,23 EUR (vir sredstev: ZTNP-1) sofinancer: DRSI

20 Ureditev vaškega jedra v Studorju (ob koritu)

Izvedla se je celostna prenova vaškega jedra Studor, ob vaškem ko­ ritu: prenova korita ter prostora ob njem z ustreznimi tlaki, sanacija prometnih površin, postavitev urbane opreme, izgradnja oz obnova gospodarske javne infrastrukture.

VREDNOST INVESTICIJE: 187.887,26 EUR, od tega sredstva ZTNP1:178.862,26 EUR

Ureditev trga pri Planšarskem muzeju v Stari Fužini (»Na Pvac«)

Izvedla se je celostna prenova javnega prostora pred Planšarskim muzejem (»Na Pvac«) z novimi tlaki ter urbano opremo.

VREDNOST INVESTICIJE: 185.500,00 EUR, od tega sredstva ZTNP-1: 176.475,00 EUR

Energetska sanacija dvorane Danica

Zaključila se je prva faza energetske sanacije dvorane Danica, v okviru katere bomo pridobili energetsko učinkovit objekt, ki bo z novo streho in fasado tudi oblikovno in barvno bolj usklajen z okolico. V letu 2021 smo zamenjali dotrajano streho, spomladi 2022 se bo na­ daljevalo z zamenjavo fasade, rekuperacijo ter izboljšanjem požarne varnosti objekta.

STROŠEK INVESTICIJE:518.883,00 EUR SOFINANCER: Ministrstvo za infrastrukturo, v višini 234.000 EUR, oddana pa je bila tudi prijava na razpis Fundacije za šport za sredstva v višini 70.000 EUR.

21

projek ti 2021

Most na Brodu

V letu 2021 je bil obnovljen most na Brodu. V okviru del smo za­ menjali celotno prekladno konstrukcijo – jeklene nosilce in leseno po­ vozno konstrukcijo, izdelali nove lesene ograje, obnovili ležišča opor­ nikov ter izvedli površinsko zaščito vidnih delov betona opornikov.

Prenova mostu je omogočila tudi večjo nosilnost, ki zdaj znaša 20 ton.

VREDNOST INVESTICIJE: 135.000,00 EUR

Manjša igrala na Kamnjah

Na Kamnjah smo v sklopu participativnega proračuna postavili manjša igrala.

VREDNOST INVESTICIJE: 5.000,00 EUR

Ureditev javnih sanitarij v planinski koči na Vojah

Občina Bohinj je uredila javne sanitarije v planinski koči na Vojah.

Namen investicije je bil primerna ureditev sanitarnih prostorov za obiskovalcev doline Voj in korit Mostnice.

VREDNOST INVESTICIJE: 35.000,00 EUR.

Izgradnja odseka kanalizacije in obnova vodovoda Ukanc VREDNOST INVESTICIJE: 120.000,00 EUR + DDV.

Igrala na Gorjušah

V letošnjem letu smo na Gorjušah postavili otroška igrala, ki so bila v tej vasi še kako potrebna. V letu 2022 planiramo opremiti igrišče poleg igral.

VREDNOST INVESTICIJE: 19.500,00 EUR

projek ti 2021 Obnova odseka kanalizacije v kampu Ukanc VREDNOST INVESTICIJE: 8.300,00 EUR + DDV.

Montaža grobih grabelj v črpališču fekalne kanalizacije Ukanc VREDNOST INVESTICIJE: 27.800,00 EUR + DDV.

-

Obnove na področju vodovoda Obnova vodovoda na Gorjušah proti hišni številki 42 – 300 m Obnova vodovoda na Gorjušah proti hišni številki 71 – 350 m Izgradnja vodovoda na Koprivniku – Krniški Lom – 350 m Obnova vodovoda na Koprivniku proti hišni številki 49 – 100 m Avtomatizacija objektov v centralni nadzorni sistem na vodohranu Koprivnik zgoraj Avtomatizacija objektov v centralni nadzorni sistem na Nemškem Rovtu Izgradnja vrtine na Koprivniku – 150 m Obnova hišnega priključka Gorjuše 27 – 300 m Obnova vodovoda v vaškem jedru Studor Obnova vodovoda v vaškem jedru Stara Fužina Izgradnja vodovoda na Nomenju – 150 m

22

23 Dozidava in rekonstrukcija OŠ v Srednji vasi ter izgradnja spominskega parka

V prostorih šole je bila obnovljena in povečana telovadnica, povečali so se shrambni prostori, prostor za hišnika, zgrajena bo dodatna zuna­ nja letna učilnica, garaže za zaposlene, obnovljene in posodobljene so tudi elektro in strojne instalacije. Zunanji prostor je dobil novo športno igrišče in pa igrišče za najmlajše. Poleg vežic je urejen spominski park.

VREDNOST INVESTICIJE: cca. 750.000 EUR z vključenim DDV, pri­ bližno 300.000 EUR je sredstev ZTNP.

projek ti 2021 Počivališče za kolesarje na Senožetih

Po izveden projektu je bilo v letu 2021 izvedeno odpravljanje napak in pridobljeno uporabno dovoljenje VREDNOST PROJEKTA: 25.000 EUR

Rekonstrukcija odsekov cest na Koprivniku in Gorjušah

Zaradi slabih cest v Krajevni skupnosti Koprivnik Gorjuše smo pris­ topili k rekonstrukciji najbolj dotrajanih odsekov cest v obeh vaseh.

V sklopu rekonstrukcije se je izvedla zamenjava kompletne voziščne konstrukcije, ureditev odvodnjavanja in ureditev poteka prednosti v obravnavanih križiščih. Obnovljenih je bilo 775 m posameznih odse­ kov cest. Zato je bilo potrebno zagotoviti 272.000, 00 EUR, ki so bila v celoti porabljena.

Začetek gradnje novega vrtca v Bohinjski Bistrici

Objekt novega vrtca je načrtovan kot 11 oddelčni vrtec z lastno ku­ hinjo, vsemi spremljajočimi prostori in zobozdravstveno ambulanto.

Objekt »Vrtec v Bohinjski Bistrici« je lociran ob stavbi Osnovne šole.

Zaključek gradnje je predviden v jeseni 2022.

VREDNOST INVESTICIJE: 6.800.000,00 EUR, 1.200.000,00 EUR sofinanciranje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in 700.000,00 EUR računamo sofinanciranja s strani Eko sklada.

Infrastrukturna ureditev industrijske cone Bohinjska Bistrica

Območje je na novo opremljeno z javno kanalizacijo ter obnovljen javni vodovod. VREDNOST INVESTICIJE: Skupna vrednost investicije v letu 2020 do 2021 je znašala 154.524,18 EUR

Obnova komunalne infrastrukture v Bohinjski Češnjici

Kolesarska povezava med Bohinjsko Bistrico in vasjo Kamnje

V letu 2020 je bila zgrajena kolesarska povezava, ki vključuje most na Rju, povezavo do obstoječe kolesarske poti Bohinj in označitev vo­ zišča v Bohinjski Bistrici. V letu 2021 je bilo uspešno pridobljeno upo­ rabno dovoljenje.

VREDNOST INVESTICIJE: 455.000 EUR, sofinanciranje EKOSKLAD 300.000 EUR

Parkirišče pred Sparom v Bohinjski Bistrici

Izvedeno v letu 2020, v letu 2021 je bila izvedena odprava napak in pridobljeno uporabno dovoljenje.

VREDNOST INVESTICIJE: 330.000 EUR Pri parkirišču spar je bilo sofinancirano iz sredstev iz naslova 23. člena ZFO v višini 250.000 EUR povratnih in nepovratnih sredstev.

Dokončan je projekt obnove komunalne infrastrukturne v Bohinj­ ski Češnjici. Na novo je zgrajena fekalna kanalizacija v skupni dolžini 2.694 m, obnovljen je vodovod v skupni dolžini 1.899 m, obnovljena je meteorna kanalizacija v dolžini 2.418 m, obnovljena javna razsvetljava z 45 novimi svetili, obnovljene so voziščne konstrukcije javnih cest ter odvodnjavanje cest v naselju ter državna cesta skozi naselje v dolžini 540 m. Obnovljen je tudi vodovod do vodohrana ter armaturna celica ob vodohranu Debeli kok.

VREDNOST INVESTICIJE: Celotna gradnja vključno z državno cesto je znašala 2.445.265,00 EUR z DDV.

Kanal Nemški Rovt

V letošnjem letu zaključili z izgradnjo 2 faze povezovalnega kanala do Bohinjske Bistrice. STROŠEK INVESTICIJE je v letošnjem letu znašal 61.740,00 EUR.

Povezovalni kanal zgornja dolina

Izveden javni razpis in pričetek gradnje, v tem letu zgrajen 1. odsek 1. faze to je Bohinjska Bistrica - Bitnje ter 1 odsek druge faze, Jereka do Bohinjske Češnjice. STROŠEK INVESTICIJE v letošnjem letu je znašal 475.000,00 EUR.

24

projek ti 2021, z a konec Obnove enot kulturne dediščine

V letu 2021 smo v skladu z razpoložljivimi sredstvi obnovili močno dotrajano streho »kajnarja« na pokopališču na Bitnjah.

Na tehtnici v Ceconijevem parku v Bohinjski Bistrici (EŠD: 28485) smo z nadaljevanjem obnove uredili odvodnjavanje in zaključili ostala betonska dela na objektu, ob tem smo izvedli tudi nanos ometa na trstiko v notranjosti objekta.

Obnovili smo Razpelo na Nomenju (EŠD: 27711), poškodovano v lanski zimi ter restavrirali Spominsko plošča Jožetu Štendlerju na Ravnah (EŠD: 16928).

Iz naslova participativnega proračuna je bil zgrajen Spomenik padlim bohinjcem spodnje doline, vojakom 1914-1918 na pokopališču v Bohinjski Bistrici.

S sredstvi, namenjenimi obnovi spomenikov je bila financirana tudi letna ureditev NOB spomenikov (pesek, ...), izdelan doprsni kip Fran­ ca Bučarja, ki bo nameščen v aleji slavnih v okviru projekta ureditve okolice Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici in urejena osvetlitev Spomenika štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu.

VREDNOST INVESTICIJ: 30.336,81 EUR

Nov motor za čoln Civilne zaščite

Na področju Civilne zaščite se je Enoto CZ za reševanje iz vode opre­ milo z novim motorjem za čoln. S tem bo posredovanje na Bohinjskem jezeru hitrejše in učinkovitejše.

Vrednost investicije 8.355 EUR.

25

z a konec

Kakšno neverjetno naključje!

Marija Cvetek

V decembrski številki Bohinjskih novic sem z velikim zanimanjem prebrala zgodbo o naključju, ki je letos izšla v knjigi avtorice Irene Tršinar in nosi naslov Naših sto nak­ljučij. Naključja so ses­tavni del na­ šega življenja in ljudje si jih razlagajo na najrazličnejše načine. Slovar slovenskega knjiž­nega jezika nas pouči, da je naključje, kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih de­ janj. Govorimo o srečnih, nesrečnih, golih, neverjetnih naključjih itn.

O njih bi lahko napisali mnogo zgodb, zato nas ne preseneča, da je francoski pisatelj Honoré de Balzac zapisal: Naključje je največji ro­ manopisec.

Tudi s Tršinarjevo sva se spoznali po srečnem naključju »na dalja­ vo«, ko sem pred dvajsetimi leti po telefonu poizvedovala za določene podatke na Statističnem uradu RS. Prijazno se je oglasila po telefonu in me poučila, da moram najprej napisati prošnjo. Nekoč je bila tam zaposlena znanka, ki mi je vedno hitro »priskočila na pomoč«, zato mi ni prišel na misel »uradni postopek« s prošnjo. Tršinarjevi sem poveda­ la, da se mi mudi, saj podatke potrebujem za objavo članka. Takrat pa je na moje veliko presenečenje dejala, da me pozna po mojem pisanju in da mi bo zato lahko posredovala potrebne informacije. Povedala mi je, da ima tudi ona »srenjske« korenine. Bila sem navdušena, saj iz te družine, po domače Markoteljčove, izhaja njena teta, znamenita ilustratorka Ančka Gošnik Godec, ki s svojimi izjemnimi ilustracijami pravljic že desetletja razveseljuje in bogati duše slovenskih otrok, pa tudi otroci po svetu jih poznajo, saj so pravljice z njenimi ilustracijami prevedene v mnoge tuje jezike. Po njenih umetniških stopinjah je šla še hči Jelka Godec Schmidt, ki pa je tudi pisateljica.

Tudi sama sem že večkrat pisala o takšnih in drugačnih naključjih, a nas­lov današnjega prispevka je namenjen zgodbi, ki mi jo je povedala Mi­ lana Emilija Rozman, izšla pa je v moji knjigi Hude so res vojske … Med prvo svetovno vojno je pri sedlarju Jaku Ravniku z Bohinjske Bistrice naj­ brž delalo več vojakov, a Milanin mož Stanko je največkrat pripovedoval o Srbu s Kosovega polja.

Zgodba je napisana v narečju, tokrat pa sem jo zaradi lažjega branja in razumevanja (razen nekaterih izrazov) prestavila v knjižni jezik.

Zotlarjov voča s snaho Milico na vogalu domače hiše.

Foto: Janko Ravnik, 30. leta prejšnjega stoletja.

Kakšen slučaj!

Med ta prvo vojno je bil pri nas, pri Zotlarju, en Srb v sedlarski de­ lavnici. Pomožni delavec je bil pri Zotlarjovem voču Jaku. To je bil od našega Stankota, mojega moža, stari oče. Ta Srb je bil navaden vojak, bil je pa zôtlar, zato je pa delal zotlarijo za konje. Najbrž je bilo še več vojakov. Ne vem, kje so spali. Da je bil v redu, da ga je voča zelo po­ hvalil. S Prištine je bil doma, s Kosovega polja. Naš Stanko je bil takrat še majhen.

Je bil pa tak slučaj, da je šel Stanko v Prištino k vojakom. Je pa slučajno prišel v vojaško sedlarsko delavnico, ker je bil že zôtlar. Ko je povedal, da je Slovenec, ga je pa mojster vprašal: »Od kuda si ti iz Slovenije?« Je pa Stanko rekel, da je iz Bohinja, ta je pa rekel: »Tamo sam ja bio za vreme rata.« Potem sta se pa pogovarjala, sta pa prišla do tega, da je bil pri Zotlarjovem voču. »Pa znam ja Jaku Ravnika!« On je vse povedal in je vse to štimal (se je ujemalo), da je bil pri Zotlarju.

Tako je bil navdušen, da je imel Stanko ves čas privilegij. Nikoli mu ni bilo treba toliko delati, kot so morali drugi vojaki. Včasih mu je še kakšno reč pomolov (dal).

Njegov vódnik je bil pa jezen nanj, ker ga je mojster tako upošteval.

Ga je pa enkrat na samem dobil, pa pretepel. Potlej ga je pa enkrat Stanko v eno šupo zvabil, pa prav pokazal mi je, kako ga je zagrabil pa stisnil za vrat. Je rekel: »Takole sem mu vrat pritisnil, da je oni kar gr­ čal.« Stanko se je ustrašil pa sam pri sebi si je mislil: »Tega pa ne smem narediti, da bi ga do konca stisnil.« Omarija, to je meni včasih pravil ob prilikah, ko smo se kaj takega pogovarjali. Je rekel, da si je takrat mislil, »da moram biti zdaj pa bolj previden«. Mojstru je povedal, da je ta začel, pa kako ga je pretepel. Potem je pa mojster govoril z njim, da je bil tisti potlej pameten.

Stanko je bil samo devet mesecev pri vojakih; je bil frajan (oproščen), zato ker je bil edini sin. ・

Komentar k zgodbi »Daničin ovinek« Boris Žagar

Zgodba, ki jo je v Bohinjskih novicah objavila gospa Irena Tršinar, deluje name kot »poživitveni odmerek«. Spomni me na to, da je »življe­ nje smrtno nevarno« in da nikoli ne veš, kako po robu se giblješ in kako hitro se lahko zgodi, da ga moraš zaključiti. Obema akterjema v teh dveh zgodbah bi se moralo to zgoditi, pa jima je bilo (kot po čudežu) prizaneseno. In ko smo pri tem – čudeži so nekaj, kar je ljudem ved­ no dalo misliti. Verni ljudje vedo, kam morajo iti in v zahvalo prižgati svečo. Jasno jim je, da življenje ni (samo) v njihovih rokah. »Po svoje verni« (vraževerni) imajo svojo razlago o višjih silah, ki so bile v tem primeru (spet) na delu. Na nekaj se je pač treba opre­ ti, kajne, da se ne bi počutil samo kot list, ki trepeta na veji in se boji, da je izročen prvi večji sapi.

Bohinj ima svoje vraže, o katerih je pisala Marija Cvetek. Imenuje jih prav­ ljojce. So del kulturne dediščine in zelo zanimiv odziv preprostih ljudi na nevarnosti, ki prežijo vsak­ danjem življenju. Zanimivi so načini, kako so stari ljudje poskušali nevarnos­ ti »panati«. Jih ukrotiti ali se jim izogniti. Jih vsaj po nepotrebnem ne izzivati.

Mene se je ta optimizem starih ljudi zelo dotaknil.

Kako čust­veno bogato so znali živeti. Kako pove­ zani so bili med sabo in Foto: neznani avtor (izvor Avstrijska koroška), hrani Janez Pikon. s svojo stvarnostjo!

z a konec Posebno so mi všeč t. i. kvatre, ki se jih je včasih zelo upoštevalo, danes pa nihče več ne ve, kakšne vrste zla so stari Bohinjci slutili v njih in kako so se poskušali pred njim zavarovati. Prav zabavna je primerjava z današnjim prekletstvom v obliki covida, ki je za mnoge smrtonosen, pa ga nekateri vseeno dojemajo podobno, kot da gre za prazne marnje in navadno vraževerje. Bohinjci ga glede na kulturno tradicijo svojega vraževerja, ki svetuje ubogljivost pri postopkih, s katerimi se je mogo­ če smrti izogniti, ne bi smeli, kajne!

Tu sem pa pri vprašanju, kako se Bohinj spreminja in v kakšno smer.

Bojim se, da stari Bohinj zelo hitro izginja. Kulturna dediščina, ki je bila včasih ljudem vrednota in so se nanjo opirali, je bolj ali manj samo še relikt pretek­losti, ki se danes prodaja turistom kot zanimivost starih Bohinjcev. Tistih, ki jih ni več. Zelo me zanima, ali znajo turistični vodi­ či v starem izročilu najti tista zrna soli, ki so večna in se vedno znova pojavijo na jeziku, če znaš okušati.

Tole pišem, ker se dobro zavedam, da sam odhajam. Nabrala so se »častitljiva leta«, ko se življenju vse bolj samo še čudim. Se pa ob tem rad družim s starimi Bohinjci. Ko sem pisal o bohinjskih raubšicih, sem omenil starega Šmonca in njegovo sestro Johano, ki je kot raubšicarka dala nekaj na svoj renome in se je rada pohvalila pred moško konku­ renco, da je bila bolj uspešna od njih. Pa je bila res. Čisto po svoje. Na Lazu, kjer je raubšicala in planvava, je zanosila z lovskim nadzornikom!

Moški raubšici so na nadzornike streljali. Ciljali so v njihove klobuke.

Johana je znala z njimi drugače. Na ženski način je nadzorniku snela klobuk se na mehki način pogodila z njim. Na način, ki je nadaljevanje življenja. Rodila je sina, na katerega je Bohinj lahko ponosen. Franc Ceklin se je pisal. Tudi o njem sem hotel kaj napisati, ker sem slišal, da je ob dvestoletnici prve znane osvojitve Triglava objavil v Planinskem vestniku zgodovino Bohinja. Izšla so tri nadaljevanja, za svoj prispevek pa je bil nagrajen. Pričakoval sem, da bom našel (glede na njegov pe­ digre) zanimive opise divjega lova, pa mi takrat teh številk ni uspelo najti. Tudi če bi jih našel, ne bi našel nič o krivolovcih. Prejšnji teden pa mi je te številke Planinskega vestnika ponudil prijatelj Srečko, ki sploh ni vedel, da sem jih iskal. Naključje? Sploh ne! Naključij ni, ker se vse zgodi z razlogom. (Vraže)verni to vedo.

Bohinj je mističen kraj in kar diha to vero, če mu izročiš svojo dušo.

Tu sem odkril staro vero (Ajdovski gradec!). V samoti in tišini Zatre­ pa, mojega Zlatega repa, pa sem osmislil svoje življenje na bohinjski način. Jaz njihove vraže (naključja) živim. Zato sem kratko in malo tu doma, pa naj si ljudje mislijo, kar hočejo. Čeprav sem Franca Ceklina (po naključju) pozno našel, naj se za zaključek tegale paberkovanja malo podružim z njim! Za stavke, ki jih je napisal v uvodu svojega raziskovanja zgodovine Bohinja, bi mu z veseljem dal cekin! Takole se je predstavil. Citiram.

Zamirajoča svetloba poletnega večera. Nočnik prinaša hlad gora in šum Mostnice. »Z Voje so voda šliš′ . Vreme bo«, de babica. Vrne se v vežo, k loncem, pripravljat večerjo. V ognjenih zubljih se sveti črni ši­ povnik, se zlatijo babičini lasje. Sedečega na stopničastem »mostu« pod širokim napuščem očetne hiše me skozi svetlo odprtino baročnih vrat – z vrezano letnico 1736 – treplja in boža plapolajoč svit. Od samotne obalne cerkvice, potopljene v rasteči mrak, pa čez jezersko gladino, čez polje sem doni čist jasen zven – že dolga desetletja ga nosim v sebi.

Da, tudi zdaj, ko odpiram dveri davnih dedov, slišim ta zvonki glas.

Franc, Franc! Raubšice si pa moral (kot pravi Bohinjec) zatajiti. Nič zato. Vem, da se smejiš z mano. Ti pokažem enega, ki ga je odkril Janez Pikon. ・

Decembrska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Nesreče v gorah

V nedeljo, 12. 12. 2021,ob 13.14 je na planini Zajamniki planinka nenadoma padla v nezavest. Posredovali gorski reševalci GRS Bohinj in policijski helikopter Letalske policijske enote, ki je obolelo planinko prepeljal v Splošno bolnišnico Jesenice.

Reševanje obolelih

V sredo, 1. 12. 2021 ob 00:27 so bili na zahtevo dežurnega zdrav­ nika nujne medicinske pomoči, gasilci PGD Bohinjska Bistrica in PGD Savica Polje aktivirani za oživljanje osebe. ・

26

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

27

ogl a si 040/202 384

Hitra dostava kurilnega olja

Naše prednosti: - hitra odzivnost in dostava - kakovostno kurilno olje v skladu z evropskimi standardi - zelo ugodna cena

031 280 771

Poženik 35, Cerklje na Gorenjskem

dela a n č o r a z e s V Trgovina Marcela BLED, Ulica Jule Volk Molnar 5, Bled (pri Sparu)

www.monna-lisa.si

Pester izbor prej za pletenje in kvačkanje, pletilke in kvačke, pribor za šivanje in krpanke, Burda kroji, gobelini, in še več ...

http://www.simon-oil.si info@simon-oil.si

28

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

PEUGEOT 208 ČISTO SVEŽA ZALOGA

Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0,0 do 6,1 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0 do 0,0536 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,0 do 0,00043 g/km. Število delcev: od 0,0 do 3,00. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660

PEUGEOT-SLO-oglas_208-sveza-zaloga_A5_nve_v2.indd 1

03/12/2021 13:50