Bohinjske novice, avgust 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 2. AVGUST 2019 ŠTEVILKA 8

125 let Orožnove koče (na 10. strani)

4

8

14

18

19

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Promocijski dan umirjanja prometa Ukanc

Splavitev Triglavske rože

Šola zdravja Bohinj

Gostovanje odrasle folklorne skupine KD Bohinj v Pragi

33. CEBE Triatlon jeklenih z novostmi

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

Predstavitev letošnjih občinskih nagrajencev

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Sobota, 6. julija, je bil za občino pomemben dan, čeprav se tega niti nismo zavedali. Na ta dan smo namreč poskusno zaustavili promet proti slapu Savica in naselju Ukanc. Zaradi vse večje gostote prometa in potrebe po ohranjanju narave in kvali­ tete življenja tako domačinov kot obiskovalcev Bohinja bomo morali prej ko slej začeti z zapiranjem nekaterih cest. S to poskusno zaporo prometa smo pridobili izkušnje in podatke, kako postopati in na kaj moramo biti pozorni ob zapori ceste za daljši čas. Odziv ljudi na ta dogodek, tako domačinov kot turistov, je bil pozitiven. Seveda pa tega dogodka ne bi mogli izpeljati brez pomoči prostovoljcev iz različnih društev in krajevnih skupnosti, ki so nam priskočili na pomoč in za kar se jim najlepše zahvaljujem. Zahvalil bi se tudi Javnemu zavodu Triglavski narodni park, Turizmu Bohinj, KS Stara Fužina - Studor in zaposlenim na občinski upravi. Pohvala gre vsem, saj so delo izpeljali z vso resnostjo in zagnanostjo. Posebno pa bi rad izpostavil Darinko Maraž Kikelj in Natašo Fujs, ki sta nosili glavno breme organizacije in koordinacije akcije in sta svoje delo opravili z odliko.

V nedeljo, 14. julija, smo praznovali 125-letnico Orožnove koče za Liscem. Obletnica je priložnost, da se spomnimo na začetke, na ljudi, ki so zaslužni, da obletnico sploh lahko praznujemo. Je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so v vseh teh letih za kočo skrbeli, jo prenav­ ljali in vzdrževali. Današnjega planinca povsod pričakajo urejene koče, planinski domovi in urejene označene poti. Le malokdo od planincev se zaveda, da ni bilo vedno tako. Poti so bile slabo označene, koče so bile redke in še te so bile v lasti tujcev. Orožnova koča ima to čast, da je prva slovenska koča v lasti slovenskega planinskega društva.

Potrebna je bila velika vztrajnost, prizadevnost in trma, da je Pla­ ninskemu društvu Bohinjska Bistrica uspelo na novo zgraditi med vojno požgano kočo. V vseh teh letih posodabljanj in prenov jim jo je uspelo spremeniti v lepo in sodobno planinsko kočo. Vse to pa ni lahko delo, zato je današnja koča lahko v čast in ponos planinskemu društvu, nam pa v veselje, da nam nudi zavetje in dober planinski ser­ vis. Vsem članom čestitam za ljubilej društva in visoki jubilej koče ter se hkrati zahvaljujem za vloženo delo pri gradnji in vzdrževanju koče, za oskrbo planincev in za dobro sodelovanje.

26. avgusta praznuje Bohinj svoj občinski praznik. Ker je praznik posvečen spominu štirim srčnim možem in njihovemu pohodu na Tri­ glav, bomo tudi letos praznik pričeli nekoliko bolj planinsko, saj bomo pred slavnostnim delom v avli Kulturnega doma Joža Ažmana odprli razstavo, ki bo namenjena 125-letnici Orožnove koče, in podelili pri­ znanja vsem planincem, ki so prehodili Bohinjsko planinsko pot.

V nadaljevanju bomo tako kot vsako leto ob kulturnem programu slav­ nostno podelili priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Sledilo bo druženje, kjer nas bo zabavala pevka Ditka. Naj vas kot župan povabim, da s svojo prisotnostjo počastite praznik občine in vse letošnje nagrajence.

Za konec današnjega prispevka sledi samo še opravičilo. Namenje­ no je vsem krajanom Ribčevega Laza in Stare Fužine.

Vsem prizadetim bi se zaradi nevšečnosti z zaporo ceste, hrupom in prahu pri gradnji ceste v imenu Občine Bohinj in v svojem imenu opravičil. Zaradi slabega vremena v maju izvajalci del niso dosegli pla­ niranega načrta gradnje, zato se je posledično podaljšala zapora ceste.

Zadnji dogovor je 5. 8. 2019 in upam, da nas vreme tokrat ne bo izdalo.

S spoštovanjem!

Rok za oddajo prispevkov v avgustu

župan Jože Sodja

zbrala Katarina Košnik

Občina Bohinj bo na občinski slovesnosti ob občinskem prazniku v ponedeljek, 26. avgusta, na slovesnosti podelila letošnja občinska priznanja.

Med prispelimi predlogi je Komisija za mandatna vprašanja, voli­ tve in imenovanja izbrala kandidate za letošnja občinska priznanja. To leto bo Občina Bohinj podelila dve priznanji in tri plakete Občine Bo­ hinj. V nadaljevanju predstavljamo vse prejemnike letošnjih občinskih priznanj.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke – Jure Sodja

Predlagatelj: Stanislav Košnik Plaketo Občine Bohinj si Jure Sodja zasluži najmanj iz treh razlogov: 1. Delovanje na področju kulture je tisto, ki ohranja narodovo bistvo in obstoj. V lokalnem področju pa pomeni tudi ohranitev nekaterih običajev in navad, ki bi verjetno za vedno odšle v pozabo, ter ohra­ njanje, razvoj in promocijo kulturne identitete lokalnega prebivalstva.

G. Jure Sodja že tretji mandat kot predsednik vodi Kulturno društvo Bohinj, katerega organizirani začetek delovanja sega že v prva leta 20. stoletja. Poleg formalnega vodenja je tudi koordinator vodij sekcij in moralna podpora vsem članom delujočih sekcij. Trenutno deluje kar 8 sekcij, kar je tudi Juretova zasluga (ob njegovem prevzemu društva so bile 4): Odrasla folklorna skupina, Pastrirčki, Ta vel'ki Pastirčki, Otroš­ ka folklorna skupina, Ženski pevski zbor, Triglavske rož'ce, Ročna dela in Likovna ustvarjalnica. Koordiniranje tolikšnega števila sekcij in so­ časno uspešno vodenje društva je zelo zahtevna naloga. Je pobudnik prireditev, ki jih vsaj enkrat letno izvedejo vse sekcije skupaj. Ni je prireditve v občini Bohinj, ki bi minila brez aktivne udeležbe članov ali celih sekcij društva. Čeprav ni aktiven član nobene izmed sekcij, pa vsaki sekciji pomaga z organizacijo nastopov, izletov in gostovanj tudi s pobratenimi sorodnimi društvi, urejanjem birokratskih in fi­ nančnih zadev, koordinacijo med sekcijami, komuniciranjem z lokalno skupnostjo in drugimi društvi in institucijami idr.

2. Človekoljubna dejavnost mogoče še najbolje označuje značaj g. Sodje. Ni je akcije v Bohinju in nemalokrat tudi izven njega, kjer g. Sodja ne bi bil nosilec in organizator zbiranja raznovrstne pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo in so nemalokrat na robu preživetja. Ne samo v okviru društev, v katerih deluje, tudi osebno je zelo angažiran v dobrodelnosti. Tudi na svoje stroške in v prostem času je pripravljen pomagati. S pomočjo drugih društev tudi soorganizira razne dobrodel­ ne akcije (zbiranje in odvoz zamaškov, oblek, potrebščin, hrane, zbira­ nje finančnih sredstev ipd.). Svojo dobro voljo in dobrodelnost prenaša tudi na svoji hčerki, ki pri tem že sodelujeta.

3. Skoraj ni prireditve v Bohinju, katere organizator ali soorganiza­ tor oziroma vodja ne bi bil g. Sodja. Res je, da veliko prireditev izpelje kot zaposleni na TD Bohinj na delovnem mestu referenta za prireditve skupaj s svojimi sodelavci. Velika razlika pa je med organizatorji pri­ reditev. Jure v vsako prireditev vloži srce in dušo, kar je več kot samo izpeljati prireditev oz. oddelati delovnik, veliko prostega časa nameni temu, da se v vsako prireditev poglobi in skuša vsakič vnesti še kaj no­ vega. Poleg tega je njegova odgovornost predvsem na velikih dogod­ kih zelo velika. Jure je tudi pobudnik in seveda (so)organizator mnogih novih prireditev in dogodkov. Je pa tudi veliko prireditev, ki jih izpelje v svojem prostem času. Poleg tega pomaga drugim društvom (pred­ vsem kulturnim in športnim) pri organizaciji, predvsem pa pri moderi­

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. avgusta, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. septembra 2019.

3 ranju različnih dogodkov. Mislim, da ni društva v Bohinju, ki ne bi vsaj enkrat povabilo Jureta k sodelovanju. Zaslužen je tudi za vzgojo mlade generacije (npr. preko organizacije raznih dogodkov in festivalov za otroke, zelo je aktiven tudi pri slovenski akciji Turizmu pomaga lastna glava ipd.). Ne nazadnje je g. Sodja močno vpet tudi v delovanje krovne društvene turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, saj je tudi član njenega upravnega odbora in eden izmed podpredsednikov zveze.

Jure Sodja je s svojimi aktivnostmi in požrtvovalnim delom na vseh področjih življenja občine Bohinj zaslužen za velik prispevek k razvoju občine, predvsem pa za njegovo promocijo.

Kljub temu da ni odraščal v Bohinju (čeprav je bil z Bohinjem ved­ no povezan), na vsakem koraku izžareva svojo neizmerno voljo do so­ ustvarjanja boljšega Bohinja. Zato si zasluži priznanje Občine Bohinj.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke – Matija Markič

Predlagatelj: KUD Triglav Srednja vas – sekcija Veterani Matija Markič je bil predlagan iz več razlogov.

Matija je že 20 let prizadeven, aktiven in predan član našega društva. Že leta 1999, pri le 19 letih, je v KUD-u Triglav Srednja vas prevzel vo­ denje Odrasle folklorne skupine. Leta 2008 je ponovno obudil Otroško FS in ustanovil še Mladinsko FS. Tako Odraslo kot tudi Mladinsko FS od takrat do danes vodi sam. Kasneje pa je s plesom navdušil tudi najmlajše, ki jih je povezal v skupino Žgančki. Aktiven član je tudi v Pritrkovalski sekciji našega društva.

Uspelo mu je, da mladino in otroke družijo skupni interesi, ples in veselje do nastopanja na odru. Ves čas skrbi, da se ohranjajo plesi, ki so jih folkloristi prevzeli od starejših članov, hkrati pa ples bogati tudi z novimi odrskimi postavitvami. Poseben poudarek je dal večglasnemu ljudskemu petju, ki ga je lepo vpletel v nastope. Poleg gorenjskih ple­ sov je začel s svojimi plesalci predstavljati tudi plese ostalih slovenskih regij in iz tujine.

Vsako leto se s svojimi skupinami udeležuje folklornih srečanj, ki jih organizira JSKD, kjer so že večkrat dosegli lepe uspehe.

Poleg vodenja skupin pa želi biti aktiven tudi pri vodenju društva, kjer uživa zaupanje svojih članov, zato je letos začel teči že njegov tretji mandat predsednika društva.

Letos je bil pod njegovim mentorstvom, organizacijo in z njegovo idejno in vsebinsko zasnovo izveden že 10. Folklorni večer v KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Že prvi, leta 2010, je bil odličen, a Matiju uspe, da vsako leto preseže svoje in naše delo in nam in vam ponudi nekaj več. Zvrstile so se že različne tematike z izvirnimi naslovi: Ko ple­ šem jaz s svojo (leta 2010), Pa sem fantič vesel (2011), 50. obletnica društva (2012), Prišla bo pomlad (2013), 40 pomladi (2014), Druženje (2015), Bliža se železna cesta (2016), Ohcet (2017), Fantje maširajo (2018) in Na Triglav (2019).

Zagotovo je veliko priznanje vsako leto polna dvorana, bučen aplavz, številne pohvale in lepi odzivi gledalcev, ne moremo pa mimo dejstva, da je pod njegovim vodstvom društvo prejelo častni znak Občine Bo­ hinj in priznanje JSKD. Matija pri svojem prostovoljnem delu izžareva pozitivno energijo in izkazuje veliko pripravljenost za delovanje na kulturnem področju v domačem kraju. Pomembno je razširil delovanje društva z ene na pet folklornih skupin. S svojo vztrajnostjo, energijo in znanjem nam doka­ zuje, da se nam za ohranjanje pred mnogimi leti začete poti ni treba bati, zato si zasluži priznanje Občine Bohinj.

Plaketa Občine Bohinj – Odrasla folklorna skupina KD Bohinj

Predlagatelj: Kulturno društvo Bohinj Odrasla folklorna skupina s svojimi aktivnostmi pomembno prispe­ va k razvoju občine, predvsem pa k njeni promociji.

Uradno deluje že 65. leto pod okriljem Kulturnega društva Bohinj. V odrasli folklorni skupini se je izmenjalo že mnogo generacij.

Tri članice odrasle folklorne skupine so tudi mentorice treh otroških

ak tualno folklornih skupin, kar pomeni, da folklorna skupina tudi vzgaja mlade generacije v duhu ohranjanja tradicije Bohinja za prihodnost.

Vsako leto se udeleži medobmočnega srečanja, na katerem se predstavi z novo odrsko postavitvijo. Srečanje je pod organizacijo Jav­ nega sklada RS za kulturne dejavnosti in ga vedno spremlja strokovni ocenjevalec. Letos je skupina s svojo koreografijo »Boh'n se na Nome­ nu začne« osvojila uvrstitev na regijsko srečanje folklornih skupin, ki je bilo v Kamniku 26. maja.

Koreografija ima poleg ohranjanja in interpretiranja plesov, katerih izvor je iz Nomenja, še vzgojni vidik, saj informira turiste, da Bohinj ni samo območje okoli jezera.

Ne samo, da skupina ohranja ljudske plese, pesmi, običaje in navade, s svojim strokovnim znanjem posameznih članov ljudsko izročilo in­ terpretira in prinese na oder v novi, za gledalce in turiste bolj zanimivi obliki. Ohranja narodno nošo kot kostum na nastopih, predstavlja pa tudi drugo (iz drugih obdobij) odločilno dediščino.

Odrasla folklorna skupina je tudi organizator Mednarodnega folklor­ nega festivala, ki je v Bohinju lani potekal že tretjič, in s tem prispeva k promociji Bohinja.

Skoraj ni kulturne prireditve v Bohinju, kjer ne bi odrasla skupina sodelovala, ne samo z nastopi, tudi z drugimi akcijami (čistilna akcija, srečanje športnih društev, srečanja motoristov in drugih društev ipd.)

Tudi z nastopi v hotelih, na prireditvah v Bohinju, predvsem pa izven Bohinja in na festivalih v tujini pomembno prispeva k promociji Bohi­ nja. V zadnjih letih je sodelovala na naslednjih mednarodnih folklornih festivalih: Beograd – Srbija (kjer je osvojila pokal za najboljšo koreo­ grafijo), Menzingen – Švica, Krems – Avstrija in Piran – Slovenija. Letos skupina odpotuje na mednarodni festival v Prago.

Sodeluje tudi z mnogimi drugimi folklornimi skupinami v Sloveniji in tujini.

Plaketa Občine Bohinj – Planinsko društvo Bohinjska Bistrica

Predlagatelj: Javni zavod Turizem Bohinj Planinsko društvo Bohinjska Bistrica (v nadaljevanju PD BB) se po članstvu uvršča v sam vrh med društvi v občini Bohinj.

Društvo ima bogato in dolgoletno tradicijo, izhajajoč, tako kot sosed­ nje PD Srednja vas, iz korenin prvega planinskega društva Triglavski prijatelji na Bohinjskem, Bohinjske podružnice Turistovskega kluba Skala in bohinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Ko je društvo v začetku 80 let prejšnjega stoletja izgubilo svojo edino planinsko kočo, je v društvu vedno tlela želja po njeni ponovni pri­ dobitvi. V začetku tega tisočletja je dozorela ideja po postavitvi nove koče, Orožnove koče, na planini za Liscem pod Črno prstjo, kot spomin na prvo kočo Slovenskega planinskega društva, ki je bila zgrajena na pobudo domačinov v prvem letu delovanja SPD in otvorjena 15. julija 1894. Otvoril jo je prvi predsednik SPD – profesor Fran Orožen, kočo pa so po njem tudi imenovali. Nova Orožnova koča je bila zgrajena s prostovoljnim delom članov Planinskega društva Bohinjska Bistrica, ki so vanjo v dveh letih vložili več kot 7000 delovnih ur, in s pomočjo donatorjev – več kot 40 podjetij, obrtnikov in posameznikov. Ponovno obnovljeno kočo smo odprli v nedeljo, 16. julija, ob njeni 112-letnici.

14. 7. 2019 bo društvo ob koči s posebnim dogodkom obeležilo 125. obletnico Orožnove koče, ki bo združen s srečanjem planincev. Člani so številni prejemniki različnih občinskih priznanj, začenši z očetom družine Mihelič, Egonom Miheličem, starosto bohinjskih pla­ nincev, vzornikom in mentorjem sinovoma Tinetu in Jožetu Miheliču ter ostalim Bohinjcem, kot sta brata Budkovič. Ne smemo spregledati njegovega sodobnika Janka Lapajneta in veliko mlajših, ne naštetih, ki danes širijo idejo planinstva in pohodništva ter skrb za varovanje gorske narave med Bohinjci in njegovimi obiskovalci.

Društvo s svojim delovanjem dokazuje, poleg svojega osnovne­ ga poslanstva, da je možno tudi v Bohinju presegati lokalne meje. S Planinskim društvom Srednja vas ima organiziranih in uspešno de­ lujočih kar pet skupnih odsekov: mladinski, vodniški, alpinistični,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 8. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno turnokolesarski odsek in odsek za varovanje gorske narave. Uspešno skupno delovanje preko odsekov sta društvi v lanskem letu nadgradili še s podpisom t. i. Uskovniškega dogovora, dogovora o medsebojnem sodelovanju.

Bohinja ni brez planinstva, bohinjskega turizma si prav tako ne pred­ stavljamo brez planinstva in pohodništva, kar je zapisano tudi v Strate­ giji razvoja turizma v naši občini. Po uspešno izpeljani planinski akciji v letu 2018, katere rdeča nit je bila 240-letnica prvega vzpona na Tri­ glav, je letošnje leto s strani turizma, še zlasti pa planincev, posvečeno 125-letnici Orožnove koče in promociji Bohinjske planinske poti in še z nekaterimi spremljajočimi dogodki preko celega leta.

Zaradi dolgoletne skrbi za širitev planinstva in pohodništva, ki se uspešno vključuje v turistično ponudbo kraja, zaradi varovanje gorske narave in krajine, zaradi skrbi za vzgojo mladih planincev, zaradi pre­ seganja lokalnih okvirov delovanja kot tudi zaradi negovanja tradicije, je Turizem Bohinj v zadnjih letih prepoznal planinstvo in pohodništvo kot eno osrednjih turističnih dejavnosti v Bohinju.

Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo – Valentin Zdravko Sodja iz Koprivnika

Predlagatelj: Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše Tovarištvo, sodelovanje, pomoč ... to so vrednote, ki delajo človeka človeškega in lastnosti, ki jih ima Zdravko Sodja. Prav zaradi teh svojih lastnosti je Zdravko živel življenje, s katerim je pomembno doprinesel k razvoju Koprivnika in Gorjuš.

Za Zdravka so vaščani dejali, da je »tavžentkinstler«, torej, da je moj­ ster tisočerih spretnosti. Kot tak je deloval na številnih področjih vaš­ kega dogajanja. Eno najpomembnejših področij njegovega delovanja je bilo prav gotovo gasilstvo. Zdravko je bil dolgoletni tajnik društva in je eden najbolj zaslužnih za izgradnjo gasilskega doma. Prevzel je odgovornost za vso dokumentacijo, za denarne zadeve in hkrati ure in ure delal na gradbišču. Na podoben način je sodeloval tudi pri grad­ nji ceste s Koprivnika na Goreljek. Zdravko je bil tudi dolgoletni član, deset let pa tudi predsednik KS Koprivnik - Gorjuše. 22 let je bil pred­ sednik odbora za splošni ljudski upor in je odigral izredno pomembno vlogo v letih osamosvajanja Slovenije. Veliko svojega truda in prostega časa je vložil tudi v izgradnjo telefonije. Prav s telefonom je povezana še ena njegova zgodba. Kar deset let je bil namreč pri njem doma edini telefon v vasi. Njegova veža je bila velika telefonska govorilnica, njegov dom pa zbirališče vaščanov in priča mnogih veselih in žalostnih zgodb.

Od vseh naštetih dejavnosti je Zdravko našel čas še za eno ljubezen – ljubezen do gora in morda je ravno v čudovitem gorskem svetu našel mir in moč za vse dejavnosti, v katere je bil vključen. Vendar tudi tu ni užival le zase, ampak je več desetletij deloval v odboru Planinske­ ga društva Bohinjska Bistrica. Druga njegova ljubezen je bila ljubezen do fotografiranja in snemanja. Zdravko je s svojimi fotografijami otel pozabe marsikaterega vaškega dogodka, hkrati pa je vaščanom nudil fotografske usluge v času, ko je bila fotografija težko dosegljiva. Vsi pa smo mu najbolj hvaležni, da je na filmski trak zabeležil delovanje koprivniškega mlina na veter.

V svetu, kjer pogosto prednjači egoizem, tekmovalnost in potroš­ ništvo, nam je Zdravko Sodja svetel zgled za vrednote, kot so pošte­ nost, solidarnost in sodelovanje in ki nam bodo edine omogočile pre­ živetje človeškega rodu. S plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo se Zdravku Sodju zahvaljujemo za vse, kar je naredil v dobrobit prebival­ cev Koprivnika in Gorjuš. ・

Prireditve ob Občinskem prazniku SOBOTA, 17. 8. 2019 TEK ŠTIRIH SRČNIH MOŽ – okoli Bohinjskega jezera glavni organizator ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina SREDA, 21. 8. 2019 ob 18. uri ŽUPANOV DAN ZDRAVJA Pred kulturnim domom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica

ČETRTEK, 22. 8. 2019 od 18. uri Razstava o Zoisu in železarski zgodovini Bohinja Zoisov park Bohinjska Bistrica PETEK, 23. 8. 2019 ob 18. uri NASTOP LOVSKIH ROGISTOV Bohinj Ceconijev park Bohinjska Bistrica SOBOTA, 24. 8. 2019 ob 18. uri »PRAVLJIČNI PARK«PRIREDITEV ZA OTROKE Pred kulturnim domom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica NEDELJA, 25. 8. 2019 ob 20. uri KINO NA PROSTEM: To so gadi Pri Kulturnem domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica PONEDELJEK, 26. 8. 2019

ob 18. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ

- Otvoritev razstave ob 125-letnici Orožnove koče in podelitev priznanj za prehojeno Bohinjsko planinsko pot - Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj - Koncert Ditke Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici

Program prireditev bo podrobneje objavljen na plakatih in na spletni strani Občine Bohinj. ・

Uspešno izpeljali Promocijski dan zapore v Ukancu Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Pavel Korošec

Eden najlepših kotičkov Bohinja je v soboto, 6. julija, gostil Pro­ mocijski dan umirjanja prometa. V zameno za onemogočen dostop z osebnimi vozili smo obiskovalcem ponudili organiziran brezplačni jav­ ni prevoz, ob tem pa tudi številne druge možnosti dostopa do želenih ciljev v Ukancu. Obiskovalci so imeli možnost brezplačne vožnje z lad­ jo, prevoz s kočijo, vodene pohode in okrepčilo na stojnici »Pojužnajte na proste m«.

Odzivi udeležencev so bili izredno pozitivni, saj se javnost zaveda prednosti, ki jih tovrstni režim prinaša tako naravi kot tudi doživljanju kraja pohodnikom in kolesarjem.

To soboto se je z brezplačnimi organiziranimi prevozi prepeljalo okoli 2500 potnikov, ob tem je bilo še 1049 obiskovalcev, ki so ko­ ristili brezplačen prevoz z ladjo. Predvsem veseli dejstvo, da je veliko obiskovalcev pustilo svoje avtomobile na parkiriščih v Bohinjski Bistri­ ci in za obisk Ukanca uporabilo organizirane prevoze in da je bilo med obiskovalci veliko kolesarjev in pohodnikov.

5

ak tualno

Foto: Pavel Korošec

Pred ureditvijo, foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

Upravljavci in deležniki so z organizacijo dneva umirjanja prometa pridobili tudi pomembno izkušnjo za upravljanje tega občutljivega na­ ravnega okolja. Obiskovalci so ta dan lahko preko vprašalnikov podali svoje mnenje, pridobljeni odgovori pa bodo v pomoč pri pripravi dol­ goročnega projekta umirjanja prometa na tem območju.

Promocijski dan umirjanja prometa so sofinancirali Občina Bohinj, Javni zavod Triglavski narodni park in Turizem Bohinj.

Zahvala vsem sodelujočim, predvsem prostovoljcem

Izvedba promocijskega dneva ne bi bila možna brez sodelovanja lo­ kalne skupnosti, v akciji so sodelovali številni prostovoljci ter društva, brez katerih izvedba ne bi bila mogoča: -- Kajak kanu klub Bohinj, -- Nogometni klub Bohinj, -- Lovska družina Bohinjska Bistrica, -- Športno-turistično društvo Bohinj, -- Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, -- Prostovoljno gasilsko društvo Savica - Polje, -- Prostovoljno gasilsko društvo Stara Fužina, -- Turistično društvo Bohinj, -- Krajevna skupnost Stara Fužina – Studor, -- prebivalci ter prostovoljci iz Ukanca.

Da je dan potekal brez težav, so pri izvedbi pomagali tudi Medobčin­ ski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Policija ter naravovarstveni nadzorniki TNP. Sodelovali so še: Arriva, d. o. o., Kovi prevozi Etvin Berginc, s. p., Majk, d. o. o., Andrej Smukavec, PAC Sports, Blaž in Tine Ceklin, Kmeč­ ke žene, Andreja Ravnik, vodiči po busih (Mojca Vrhunc, Matic Pavliha, Mare Viduka, Marija Žvan).

Organizatorji se za sodelovanje posebej zahvaljujejo Ministrstvu za infrastrukturo – Direkciji RS za infrastrukturo, Sektorju za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost, Ministrstvu za okolje in prostor in tudi Žičnicam Vogel Bohinj, d. o. o., ter Turističnemu društvu Bohinj za podane popuste za obiskovalce za nihalko na Vogel, gostinske storitve na Voglu ter v Planinskem domu Savica ter brezplačno sladico Savica v gostilni Danica.

Občinska uprava Občine Bohinj se iskreno zahvaljuje vsem sodelujo­ čim, predvsem pa prostovoljcem. ・

Zaključek ureditve informacijske točke ter postajališča na Gorjušah Občinska uprava Občine Bohinj

Ureditev informacijske točke ter postajališča na Gorjušah, ki pote­ ka v sklopu projekta SMER TNP in jo izvaja Občina Bohinj, se počasi pri­bližuje zaključku. Z deli se je zaključilo 30. 6., sledi še kvaliteten pregled ter primopredaja investicije.

V objektu se bo namestila še oglasna deska ter panoramska tabla.

Postavitev informacijske točke predstavlja izjemen potencial za: razvoj nove rabe, vsebin in storitev te neurejene in neustrezno izkoriš­

Po ureditvi, foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

čene javne površine, tako za potrebe lokalnega prebivalstva (ekološki otok, pitnik, urbana oprema) kot za potrebe obiskovalcev (turistično­ -informacijska točka, postajališče, prostor, kamor se lahko zatečejo v primeru slabega vremena, ekološki otok), vzpostavitev učinkovitega informiranja, ozaveščanja in izobraževanja obiskovalcev o gibanju in drugih priporočilih oz. prepovedih na območju Triglavskega narodne­ ga parka, zlasti bližnje Pokljuke, ki je nujno za ugodno stanje Nature 2000, spodbujanje trajnostne mobilnosti.

Aktivnost sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, pristop CLLD. ・

Po petdesetih letih Stara Fužina dobiva novo podobo Občinska uprava Občine Bohinj

Stara Fužina kot največja vas v Triglavskem narodnem parku dobi­ va drugačno, svežo podobo. Projekt se je pripravljal pet let. Prva faza rekonstrukcije ceste skozi Staro Fužino z ureditvijo površin za pešce se zaključuje, tako da bo skozi vas ponovno vzpostavljen promet. Nas­ lednje leto se bo rekonstrukcija ceste nadaljevala od mostu do cerkve sv. Pavla.

Na vrsto prihaja ureditev degradiranega območja med kulturnim domom in Mercatorjem. Pričenja se izvedba rekonstrukcije servisne ceste okoli kulturnega doma in izgradnja parkirišč ter urejanje trga in izgradnja informacijskega središča z galerijo Valentina Hodnika. Za ureditev trga in informacijskega središča je Občina Bohinj pridobila sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Re­ publike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, pristop CLLD, v okviru projekta Zelene rešitve.

Prenova in revitalizacija območja pred kulturnim domom v Stari Fužini bo obsegala ureditev ploščadi pred kulturnim domom, ki bodo omogočale potek različnih prireditev, ureditev zelenice s hortikulturno ureditvijo (zasaditev lipe), postavitev urbane opreme (klop okoli lipe, klop s pitnikom ob kulturnem domu), izgradnjo manjšega objekta – turističnoinformacijskega centra z galerijo ter prenovo replike Aljaže­ vega stolpa.

6

ak tualno Zaključek del je predviden meseca novembra. Skupna vrednost ome­ njenih investicij znaša 2,5 mio EUR.

Tržnica v Ribčevem Lazu Občinska uprava Občine Bohinj

Stanje pred začetkom izvajanja del, foto: arhiv Občinske uprave

Načrtovano stanje:

Foto: Mitja Sodja Photography

V začetku meseca julija je bil dokončno urejen in predan v uporabo tržni prostor v Ribčevem Lazu (ob parkirišču pred pošto). Ureditev je vključevala zunanje pohodne površine in (zaenkrat) postavitev dveh prodajnih objektov – tržnic. Na tržnici se tako že prodaja suha roba iz Ribnice in sveži mlečni izdelki lokalnih pridelovalcev s planin in Bo­ hinjske doline.

Vabimo vas, da obiščete nov tržni prostor in tako podprete lokalne proizvajalce. ・

Foto: Mitja Sodja Photography Načrti nove podobe, vir: projektna dokumentacija

Strategija razvoja kmetijstva Občine Bohinj 2021–2030 KGZS – Zavod Kranj

V prihodnjih mesecih bomo pripravljali strategijo razvoja kmetijstva v občini Bohinj. Da bi lahko verodostojno povzeli trenutno stanje bo­ hinjskih kmetij, pa tudi zajeli poglede kmetov na prihodnost, bomo na naključno izbranem vzorcu kmetij opravili anketo.

Anketo bo možno izpolniti v papirni ali v elektronski obliki. Že sedaj vas vljudno prosimo, da si, v kolikor boste izbrani v vzorec anketiranih kmetij, vzamete čas in anketo v celoti izpolnite. Brez vaših mnenj in odgovorov bo praktično nemogoče pripraviti strategijo, ki bi bila odraz dejanskih potreb in razvojnih možnosti bohinjskih kmetij. ・

Mobilni socialni servis Iva Lapajne

Načrti nove podobe, vir: projektna dokumentacija

Vsem občanom in obiskovalcem se zahvaljujemo za strpnost v času izvajanja del.・

Za začetek izvedbe projektov so pomembni različni dejavniki. Izpol­ niti je potrebno pogoje, tako vsebinske, kot tudi finančne. V primeru, da se projekt ne financira le iz občinskega proračuna, je izpolnjevanje vseh pogojev še toliko bolj pomembno. Projekt Mobilni socialni ser­ vis se sofinancira iz evropskih sredstev in iz občinskega proračuna.

Sredstva so namenjena za nakup električnega avtomobila in izvedbo izobraževanj prostovoljcev. Postopek nakupa avta bo izvedla regional­

7

ak tualno

na razvojna agencija /BSC, kar upamo, da bo najkasneje do meseca oktobra, ko bi z našim projektom lahko uradno začeli.

Izobraževanje prostovoljcev, za kar je bila zadolžena Občina smo že izvedli. Tematskih področij in izobraževalnih vsebin je bilo veliko in bilo je zanimivo. Pogosto so se po predavanju razvile razprave, pos­ tavljala so se vprašanja in iskali odgovori predvsem za primere v prak­ si. Eno takih področij je bilo zdravstveno zavarovanje in pravice, ki iz tega izhajajo. Ugotovili smo, da se težko znajdemo v poplavi različnih komercialnih zavarovanj in ponudb, ki obljubljajo marsikaj. Če smo to ugotovili na izobraževanju, kako je šele posameznikom na domu.

In tudi zato, za informacijo, v nadaljevanju predstavljamo prispevek Andraža Pogačnika, prostovoljca v projektu, ki je zbral splošne infor­ macije.

Glavni namen zdravstvenega zavarovanja je, da zagotovi ustrezno zdravstveno in socialno varnost v primeru poškodb, bolezni, ali drugih zdravstvenih potreb. V Sloveniji zdravstveno zavarovanje sestavljata obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter prostovoljno (dopolnilno) zdravstveno zavarovanja, ki pa ga izvajajo zavarovalnice: Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna. Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vedno vseh zdravstvenih storitev v polnem obsegu, zato morajo zavarovane osebe, ki imajo le obvezno zdravstveno zavarovanje, kriti razliko zdravstve­ ne storitve same. Obstaja tudi možnost prostovoljnega (dopolnilnega) zdravstvenega zavarovanja, kjer pa izbrana zavarovalnica krije dopla­ čilo do polnega zneska storitve. Obvezno zdravstveno zavarovanje pla­ čuje zavarovana oseba sama. Dopolnilno zavarovanih je 95 % Slovencev in lahko se reče, da je nekakšen »podaljšek« obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj brez njega ne more uveljavljati določenih zdravstvenih storitev (specialisti, zdravila) brezplačno.

Ko posameznik sklepa različna zdravstvena zavarovanja pri zaseb­ nih zavarovalnicah, predvsem ko kličejo razni zavarovalni agenti ali pridejo na dom, mora biti posameznik zelo pozoren, saj obstaja mož­ nost, da je predhodno že zavarovan. Lahko se naredi, da je dopolnilno zavarovan pri dveh ali celo več zavarovalnicah hkrati. Posameznik pre­ den karkoli podpiše, naj preveri bančni izpisek ali zavarovalno pogod­ bo ter naj preveri katera zavarovanja plačuje. V primeru, da ima namen menjati zavarovalnico, naj prosi agenta, da mu ta uredi odpoved pri prejšnji zavarovalnici. Zelo pomembno je, da odpoved napiše na pravo zavarovalnico, zato mora posameznik dobro vedeti, kje je zavarovan.

Preveriti mora tudi za koliko časa je sklenjeno zavarovanje pri prejšnji zavarovalnici.

Obstajajo tudi druge oblike zavarovanj, kot so nezgodno zavarova­ nje, nadstandardno zavarovanje, naložbeno zavarovanje itd. za katere mora posameznik sam presoditi, če potrebuje še katero od naštetih zavarovanj. Preden se odloči, da kar koli podpiše, naj se pomeni z ose­ bo, ki ji zaupa, ali naj se obrne na zavarovalnega agenta, ki ga pozna. ・

Javni potniški promet se tudi v Bohinju v zadnjih letih razvija. Ob rednih avtobusnih linijah predvsem v poletnem času ponuja tudi dru­ ge alternativne možnosti prevoza, vse od brezplačnega hop-on hop-off avtobusa na Pokljuko do petih novih linij brezplačnega organiziranega prevoza s parkirišč do obale Bohinjskega jezera in nazaj. Vse promet­ ne informacije, od parkiranja, prevozov do drugih alternativnih mož­ nostih, kot so kolesarjenje in ponudniki taksi prevozov, smo to leto združili na skupni spletni strani, ki si jo lahko ogledate na naslovu https://promet.bohinj.si/.

Na spletni strani na interaktivnem zemljevidu lahko tudi sproti pre­ verjate vse od zasedenosti parkirišč, voznih redov brezplačnih organi­ ziranih prevozov in ladjice do delovnih zapor na cestah. Spletno stran bomo sproti še dopolnjevali in kasneje tudi usklajevali z novimi aktu­ alnimi informacijami, povezanimi s prometom. V kolikor si jo boste ogledali in opazili kakšne pomanjkljivosti oziroma napake, bomo veseli vaših pripomb, mnenj in popravkov. ・

Meritve hitrosti povzela Katarina Košnik

V mesecu avgustu bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki štirikrat izvajal meritve hitrosti. Podrobnosti so predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

sreda, 7. 8.

2019

10.00–18.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bis­trica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

ponedeljek, 12. 8. 2019

12.00–20.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bis­trica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Nedelja, 25. 8. 2019

8:00 – 16:00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bis­trica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

sobota, 31. 8. 2019

12.00–20.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bis­trica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Promet v Bohinju na svoji spletni strani Občinska uprava Občine Bohinj

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru

Vir: spletna stran promet.bohinj.si

Spoštovani Bohinjke in Bohinjci. Poslanci smo od 15. julija do 15. avgusta na parlamentarnih počitnicah, kar pomeni, da ni nobenih sej odborov oziroma državnega zbora. Ta čas tako izkoristimo tudi za pripravo na stvari, ki jih bomo realizirali v jesenskem času. Prav zato sem se odločil, da tudi javno odgovorim na kar pogosto zastavljeno

ak tualno , turizem in gospodars t vo vprašanje, ki mi ga postavljate občanke in občani. Kaj je bolje biti, žu­ pan ali poslanec?

Menim, da gre za dve zelo pomembni funkciji, tudi za Bohinj. Že v času, ko sem bil župan, sem pogosto apeliral na državo, da bi kaj po­ storila za Bohinj, zdaj so vloge malce zamenjane. Zdaj sem jaz na strani države in je moja naloga, da od tam kaj postorim za Bohinj. V tem pogledu na poziciji poslanca za Bohinj pravzaprav lahko storim celo kaj več oziroma imam za to več možnosti. Če sem prej apeliral, zdaj dejansko lahko tudi kaj naredim in menim, da to tudi delam, kar se v kraju tudi vidi. Menim, da je prihodnost odvisna od tega, kaj vse bomo v tem mandatu še naredili. Jaz sem prepričan, da bomo novelirali Za­ kon o Triglavskem narodnem parku, vsaj v delu, ki se tiče finančnih sredstev. Končno bo treba jemati Triglavski narodni park kot vrednoto in ne kot neko birokratsko institucijo, ki se ukvarja s slikanjem lepih zgodb. Lahko torej ocenjujem, da sta obe funkciji zelo pomembni, a po enem letu vidim, da zdaj lahko za Bohinj, predvsem kar se tiče financ, postorim več in tako bom tudi nadaljeval.

Moram pa poudariti, da je funkcija poslanca zagotovo širša. Gre za interese vseh državljanov Slovenije in ne samo Bohinja, če pa pogle­ dam ožje na pomembne projekte in finance, pa gre predvsem za našo Zgornjo Gorenjsko.

Za sodelovanje sem tako na voljo vsem županom Zgornje Gorenjske, ki sem jim za pomoč vedno na voljo. Redno sem tako v stikih z bohinj­ skim županom, tudi veliko z blejskim zaradi blejske obvoznice. Tukaj naj povem, da je projekt narejen, denar je zagotovljen, se pa še vedno močno zatika pri lastnikih zemljišč. Pogajanja so težka in trenutno vse stoji na pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč. Je pa zagotovo to nu­ jen projekt, ker je predvsem v poletnem času prometna situacija že nevzdržna.

Za konec vas še enkrat opomnim, da delujem tudi v poslanski pi­ sarni. Pisarna deluje v prostorih KS Bohinjska Bistrica v stavbi Obči­ ne Bohinj. S svojim vprašanji in pobudami se lahko obrnete name po predhodni najavi v tajništvu Občine Bohinj, na tel. številki: 04 577 01 100. Že vnaprej se zahvaljujem za vsa vaša mnenja in pobude. ・

Splavitev Triglavske rože na Bohinjskem jezeru Katarina Košnik

Foto: Pavel Korošec

V Bohinju nadaljujejo stoletno tradicijo javnih prevozov po Bohinj­ skem jezeru in so jo to poletje nadgradili z obnovljeno ladjo Triglavska roža. V petek, 5. julija zvečer, so jo na pomolu ob Bohinjskem jezeru z blagoslovom župnika župnije v Srednji vasi Martina Goloba in krstom najstarejše Bohinjke ter botre ladje, 104 leta stare Angele Hodnik, sku­ paj s posadko pospremili na pot. Z glasbo sta kulturni del programa ob splavitvi pospremila Anja Baš in Mitja Jeršič. Svoje prve vožnje je brezplačno nudila že naslednji dan na Promocijski dan umirjanja pro­ meta v Ukancu.

Ladja, ki ima svoje začetke na Kraljevem jezeru v nemškem Berch­ tesgadnu, po izdelavi leta 1956 danes v povsem prenovljeni podobi skupaj z ladjo Zlatorog ponuja vožnje po Bohinjskem jezeru. S svojo premišljeno oblikovno zasnovo interpretira bohinjsko arhitekturo in se nevsiljivo vključuje v podobo bohinjskega okolja.

8

Foto: Pavel Korošec

Triglavska roža ni hitra ladja, njene kvalitete so varnost, udobje in prijetno počutje. Ob izletih, čudovitih panoramskih pogledih in rednih povezovalnih linij doživetja ustvarjajo tudi glasbeni in kulinarični do­ godki ter možnost poroke in drugih dogodkov za zaključene družbe.

Prenovo je vodil Javni zavod Turizem Bohinj in že iz nagovora direk­ torja Klemena Langusa je bilo jasno, da gre za pomemben bohinjski dogodek: »Za mene je to izjemno čustven dogodek. Eno dolgo pot smo prehodili pri obnovi te ladje. Kar mi je osebno v izjemno veselje in ponos, da smo ladjo lahko obnovili z domačim znanjem in domačimi močmi na podlagi zasnov in idej ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Res je bila pot dolga in včasih tudi težavna. Vendar, ko danes gledam to izjemno lepotico in v njej vidim to dolgo, skoraj 60 let dolgo zgodovino, naš partnerski odnos z Občino Ramsau in vse pridne roke ljudi, ki so v zadnjih letih s to ladjo živele, bi najraje pol ure jokal. Gre za popolnoma novo obliko ladje in za neke vrste unikum v slovenskem in tudi širšem evropskem okolju. Resnično hvala vsem, ki ste nam in nam še stojite ob strani, da smo lahko prišli do tega pomembnega dogodka in splavili ter krstili Triglavsko rožo.« Ob splavitvi se je dotaknil tudi občutljivosti bohinjskega naravnega okolja in spomnil na Promocijski dan umirja­ nja prometa, ki je bil dan kasneje: »Ladja ima svojo nosilnost, 77 oseb, vsaka naslednja oseba že predstavlja nevarnost, da ladja potone. In taka je tudi naša vizija turizma. Tudi ta dragoceni prostor, s katerim upravljamo, ima svojo nosilnost. In prav zato delamo vse korake v ra­ zvoju, tudi Promocijski dan umirjanja prometa v Ukancu.« Triglavska roža v svoji zasnovi ponuja več kot zgolj prevoz po Bo­ hinjskem jezeru. Klemen Langus: »Ladja Triglavska roža je namenjena javnemu prevozu po Bohinjskem jezeru. To je njena osnovna naloga, druga pa seveda tudi dodatni turistični produkti. Ta ladja bo poleg panoramske vožnje omogočala tudi izvedbo drugih turističnih progra­ mov: raznih dogodkov za manjše zaključene družbe, kjer bo predsta­ vljena predvsem kulinarika in drugi izdelki blagovne znamke Bohinj­ sko/From Bohinj. Na ta način bo ladja tudi neke vrste razstavni prostor za certificirane izdelke naše blagovne znamke. Že sama zasnova ladje odraža Bohinj, je neke vrste zrcalo Bohinja. Verjamem, da bodo obis­ kovalci in uporabniki to tudi začutili. Že sama lesena senčnica ladje posnema obliko mostu na Ribčevem Lazu pri sv. Janezu, bohinjske balkone, 'ganke', tudi interier poleg udobja z lesenimi elementi upošte­ va lokalne specifike. Predstavlja neke vrste reprezentativen objekt na Bohinjskem jezeru.« Zbrane je nagovorila tudi podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik, ki se je dotaknila tudi partnerskega odnosa z Občino Ramsau, od koder ladja prihaja – ta bo tudi v novi podobi nosila les iz te pobratene obči­ ne. Oblikovno zasnovo pa je predstavil oblikovalec Jaka Verbič: »Pred dobrim letom smo se začeli pogovarjati o oblikovni nadgrad­ nji te ladje, o tem, da je to edinstvena priložnost, da se barki da svoj specifičen karakter in da postane edinstvena, kot je tudi okolje. S tem sem se začel zavedati pomembnosti spoštovanja tradicije in značilnosti tega okolja. Zelo kmalu sem se zavedal, da v tem okolju stvari, ki preži­ vijo, ki ostanejo, niso tiste, ki so po domače 'nakrancljane', ampak stva­ ri, ki delujejo, ki so preizkušene, ki tudi zdržijo pritiske časa, vremena in drugih vplivov. To je tudi močno vplivalo na samo zasnovo ladje.

Elementov nadgradnje je veliko, med glavnimi pa: Leseno senčilo, nadstrešnica, ki je narejena iz enakih materialov, kot so v tem okolju balkoni že desetletja, če ne že stoletja. Na ta način

9 barka noče biti preveč markantna, ampak nekaj, kar se zlije z okoljem, kar ponuja nevtralno, a še vedno zelo zanimivo platformo, s katere se okolico doživlja. Bodisi kot obiskovalec ali domačin.

Druga karakterna lastnost je lok, po katerem je odrezano stransko senčilo. To obliko sta navdihnila oba loka kamnitega mostu pri sv. Ja­ nezu. Predvsem pogled izpod mostu, ki sem ga skušal interpretirati tudi na barki. Moja želja je bila, da bi ta čudoviti pogled izpod mostu nekako lahko prenesli tudi na barko.

Tretje, kar bi omenil, je interier. Spremenili smo kapaciteto in pred­ vsem zagotovili več načinov uporabe. Eno je prevoz in dnevni ogledi potnikov, drugo pa, da lahko ladja predstavlja tudi prostor za druženje, ki je udoben, prijeten, topel in na ta način dolgo časa uporaben.

Ladja seveda ne sme samo dobro zgledati, ampak mora tudi dobro funkcionirati in v tem primeru barka funkcionira že dolgo let in upam, da bo tako še naprej in da bo še dolga leta krasila podobo Bohinjskega jezera in ponujala funkcionalnost, ki je tudi v svetu redkost.« Ob koncu svojega nagovora se je Verbič tudi zahvalil vsem, ki so z njim soustvarili novo podobo ladje: »Zahvalil bi se vsem sodelujočim v projektu, da so me poslušali, da smo se dobro pogovarjali, da so tudi kakšno divjo idejo znali slišati, razumeti in s svojim znanjem in izkuš­ njami to tudi znali nadgraditi, da so barko na koncu tudi izvedli tako, kot je treba, da se to na ladji tudi čuti, ponos in odnos vsakega, ki je na barki delal. To so stvari, ki niso otipljive, ampak jih vsak produkt po mojem mnenju nosi sabo in v tem primeru je tega res veliko. Hvala Tu­ rizmu Bohinj, da smo lahko naredili nekaj, na kar sem iskreno rečeno sam zelo, zelo ponosen.« Ponosni so zagotovo lahko vsi sodelavci, ki se jim je ob splavitvi v imenu Turizma Bohinj direktor Klemen Langus tudi zahvalil: Sodelujoči pri obnovi: Oblikovanje: Jaka Verbič, Office13.eu Inženiring: Protehno, d. o. o., Ignac Biškup

Tehnična izvedba: Jezernik, Anže Logar, s. p., in Lakercraft team: Kle­ men Odar, Aleš Žmitek, Jure Kunčič, Tomaž Kunčič, Toni Mikelj, Iztok Prezelj Eko alternativa, trgovina in storitve, d. o. o.

Interier: Lip pohištvo Bohinj, d. o. o., Folklordizajn, Jana Vilman Proje Tehnični podatki: Kapaciteta: 77 oseb Dolžina: 18,97 m Širina: 3,20 m Vrsta pogona: notranji elektromotor Moč motorja: 8,8 kW Leto gradnje: 1956 (Rambeck, Bootswerft Starnberq) Leto obnove: 2019 ・

Splavitvi prenovljene Triglavske rože ob bok – kako se je sploh začelo?

Martin Šolar

Ko sem tistega petka 5. julija letos poslušal vznesene besede Kle­ mena Langusa ob splavitvi prenovljene turistične ladje Triglavska roža (prej se je imenovala Zlatorog) in gledal odsev Pršivca na gladi­ ni Bohinjskega jezera, sem bil preprosto vesel dogodka, a misli so mi odtavale 20 let nazaj. Kako se je sploh začelo? Prav govor direktorja Turizma Bohinj pa me je vzpodbudil, da zapišem nekaj o začetkih in lahko boste prebrali, zakaj je prav, da to ne gre v pozabo.

Kako se je sploh začelo? Mejnik bi lahko postavil tja pred 220 leti, v leto 1799, ko naj bi se na vrh mogočnega Watzmanna nad Berch­ tesgadnom v najužnejšem žepu nemških Alp prvi povzpel slovenski duhovnik, jezikoslovec in raziskovalec Valentin Stanič. Zanimivo, da samo 20 let nazaj, ob 200-letnici prvega pristopa na Watzmann, še ni bilo čisto jasno ali je Stanič osvojil vrh leta 1799 ali 1800? Kasneje pa je Dr. Tatjana Peterlin Neumaier ugotovila, da se je to zgodilo leta 1800. Leto gor ali dol, Valentin Stanič se je leta 1808 povzpel tudi na Triglav ter kot prvi izmeril njegovo višino.

Triglav in Watzman veljata za najlepši gori vzhodnih Alp, v ledeniš­ kih dolinah globoko pod njima se zrcalita naše Bohinjsko jezero in ba­ varsko Kraljevsko jezero (Königsee). Veličastni alpski pokrajini sta od

turizem in gospodars t vo od leta 1981 oziroma 1978 zavarovani kot Triglavski narodni park in Narodni park Berchtesgaden.

Verjeli ali ne, morda komu to tudi ne bo lahko prebrati, novo sode­ lovanje med alpskima biseroma sta začeli prav upravi obeh narodnih parkov, vrhunec pa se je odvijal v času priprav in proslavljanj 200 letnice prvega vzpona na Watzmann. Sledilo je sodelovanje planinskih društev, občin Bohinj in občine Ramsau v Berchtesgadnu in še mnogo tega, na kar smo ponosni še danes. Eden od ponosov je seveda tudi prenovljena ladja Triglavska roža, ki je iz Berchtesgadna v Bohinj ža­ čela pluti leta 1999, na Bohinjskem jezeru pa so jo splavili leta 2000.

Triglavski narodni park je v Julijske Alpe z Berchtesgadna želel pre­ nesti primere dobri praks in ena od pobud je bilo tudi urejanje pro­ meta in turizma na območju jezera. V znak dobrega sodelovanja med Bohinjem in Ramsauem je družbaBayerische Seenscchiffahrt GMBH Bohinju ponudila v odkup turistično ladjo za namene prevoza potni­ kov/turistov po Bohinjskem jezeru.

In glej zlomka, oglasili so se okoljevarstveni nevladniki, na ministr­ stvu v Ljubljani so dvomili, nekateri mediji so pisali celo o parniku na Bohinjskem jezeru in bližajoči okoljski katastrofi.

Vesel in ponosen sem, da sem takrat pred skoraj dvajsetimi leti spisal in sopodpisal kratko a odločno pozitivno mnenje Triglavskega narodnega parka. Pobudo Občine Bohinj je Triglavski narodni park podprl, jo ocenil kot okoljsko sprejemljivo in že takrat tudi poudar­ jal, da je ladja pomembna ne le za turistične vožnje pač pa tudi kot sredstvo za javni prevoz do Ukanca in nazaj.

Na Bohinjskem jezeru plujeta dve turistični ladji, kar nekaj let je tra­ jalo, da se je zaključila saga s pomoli. Prav bi bilo, da bi prišli še do zadnjega potrebnega posega – postavitve prostoru in okolju ustrezne čolnarne, ki si jo prenovljena lepotica Triglavska roža tudi zasluži. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj Pozdrav Triglavu

Turistično društvo Bohinj je skupaj z ostalimi sodelujočimi v čast lanski 240. obletnici prvega pristopa na Triglav pod spomenikom šti­ rih srčnih mož na Ribčevem Lazu domačim in tujim obiskovalcem v že v juliju predstavilo štiri kratke prireditve Pozdrav Triglavu. Prireditve, ki potekajo vsako soboto zvečer, popestrimo z nastopi različnih, ve­ činoma domačih izvajalcev, pri moderiranju, ki poteka v slovenskem in angleškem jeziku, pa so nam v veliko pomoč učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja. Prireditve bodo potekale tudi v avgustu, vsakič ob 20. uri, vrhunec prireditve pa bo kot vedno ob 20.40, ko bo trobentač zaigral pesem Triglav, moj dom. Prvi Pozdrav Triglavu v avgustu bo 3. avgusta, sledili pa bodo še 10., 17. in 24. avgusta.

Večeri Pod Lipo

Obiskovalci Večerov pod lipo so v mesecu juliju lahko uživali v pri­ jetnem programu pravih vaških večerov, na katerih so se predstav­ ljali večinoma naši domači, lokalni kulturniki. Vaški večeri pod lipo v Srednji vasi bodo tudi v avgustu, in sicer 5., 12. ter 19. avgusta 2019.

Vabljeni!

Bohinjska noč z Janom Plestenjakom

Letos smo se v Turističnem društvu pridružili skrbi za okolje in živali ter sprejeli odločno in, verjamemo, tudi odlično odločitev. Ognjeme­ ta na Kresni noči z letošnjim letom ne bo več.

Na Bohinjski noči, kot se bo prireditev od zdaj imenovala, spreminjamo koncept v želji, da jo naredimo kot pravi vrhunec poletja za vse naše obiskovalce.

Tako bo 10. 8. 2019 največja polet­na zaba­ va v Bohinju na tradicionalnem prizorišču Pod skalco, kjer bomo postavili koncertni oder. Na njem bodo nas­topali CoverLover, zvezda večera pa bo izjemen slovenski pevec Jan Plestenjak!

Za končno zabavo bo poskrbela Veseljakova

Foto: arhiv izvajalca

turizem in gospodars t vo , 125 le t orožnove ko če Petkova pumpa v družbi DJ-ja Johnyja. Med 22. in 23. uro bo poseben program na jezerski gladini – uživali bomo v vodni glasbeni predstavi ter presenečenju na bohinjski ladjici. Tradicio­nalno bomo tudi na le­ tošnji Bohinjski noči na jezero spustili svečke v jajčnih lupinicah ter zakurili kres na vodi.

Pestro dogajanje na Bohinjski noči bomo popestrili že čez dan z do­ gajanjem v parku ob jezeru. Med 12. in 21. uro bo predstavljena novost – Mini bohinjski festival gina, ob 16.00 pa se odprejo stojnice ponudni­ kov Bohinjsko. Ob 19. uri za otroško animacijo poskrbi Čarovnik Grega.

Da bomo vsi na Bohinjski noči uživali še bolj brezskrbno, bomo skupaj z Občino Bohinj ter Turizmom Bohinj organizirali brezplačne prevoze na prireditev in nazaj, vozni red bo objavljen na spletni strani, www.tdbohinj.si in www.bohinj.si.

Pridružite se nam na največji zabavi poletja!!!

15. Festival Kanal

V juliju smo v sodelovanju s Karakter barom svoje karakterje lahko nahranili z odličnimi bendi in pevci, nadaljujemo pa tudi v avgustu, in sicer bomo 7. 8. 2019 uživali v pop & rock večeru z Jernejem Zoranom (bivši član zasedbe Društvo mrtvih pesnikov), zadnji koncert, ki bo 14. 8. 2019, pa bo jugonostalgičen s skupino Yugo Nostalgica.

Prireditve se vršijo ob 20.19, vstopnine na prireditve ni.

Bliža se september

In z njim enokulinarični dogodek, 6. Praznik sira in vina ter že tradicionalni 62. Kravji bal. Tudi letos smo v pripravljanju zanimivih programov za oba dogodka, ki bosta 14. ter 15. sep­ tembra. Vabimo vas k ogledu programov na naši spletni strani www.tdbohinj.si ter Facebook strani Turističnega društva Bohinj. Vse zainteresirane za sodelovanje na omenjenih dogodkih pa vabimo k iz­ polnjevanju prijavnic, ki jih prav tako najdete na naši spletni strani www.tdbohinj.si.

10

Foto: arhiv TD Bohinj

Petruška in Boštjan sta seveda poleg poroke prejela v dar najem apartmaja v prostorih TD Bohinj, 5-kilogramsko kajlo sira Bohinjske si­ rarne, poleta s padali Kumulus paraglidinga ter odlično poročno torto, ki so jo pripravili v Slaščičarstvu Cerkovnik iz Tržiča. Kljub močnemu deževju po 22.30 uri so svatje uživali in zdržali do pozne ure, naša mladoporočenca pa sta odšla v tujsko sobo Eco hotela Park, ki jima je bila nadvse všeč. Za izposojo ograj se zahvaljujemo Žičnicam Vogel.

Vsem, ki ste pomagali Turističnemu društvu Bohinj pri izvedbi, z darili ali pa z vašim obiskom, se iskreno zahvaljujemo. ・

Kamp Danica praznoval 30 let TD Bohinj

Tabla Danica kopališče, foto: arhiv TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Letošnje vasovanje in kmečka ohcet izpeljana z muhastim vremenom in pravim parom

Tradicionalno etnografski vikend ohranjanja šeg, navad in jezika je uspešno za nami. Kljub izredno muhastemu vremenu, smo v petek, 26. julija izpeljali Vasovanje. Glasbena uvertura v tokratno igro je bila spektakularna, saj so obiskovalci lahko uživali v spopadu harmonik sve­ tovnega prvaka Miha Debevca ter Dejana Kušarja. Ob koncu njunega nastopa je pričelo deževati, kar je pomenilo pobeg polovice obiskoval­ cev, vendar so člani Folklorne skupine KD Bohinj izvrstno opravili mal­ ce skrajšano verzijo Vasovanja. Izreden dosežek je uspel tudi režiserki del te predstave – Marjeti Preželj, ki je predstavo režirala petindvajsetič.

V soboto pa smo pripravili Kmečko ohcet. Tokrat smo imeli pravi par in sicer Petruško Krek in Boštjana Vogelnika iz Žirovnice. Za par je Turistično društvo Bohinj organiziralo tudi civilno poroko na pomolu pri cerkvici Sv. Duha ter poročno kosilo v Gostilni Danica. Zopet se je z nami poigralo vreme, saj smo imeli pripravljenih več variant pote­ ka večera in odločili smo se odlično. Odločitev bo botrovala tudi pri izvedbi Etno vikenda v prihodnosti. Celotno dogajanje smo izvedli na prireditvenem prostoru Pod Skalco, kjer smo imeli velik prireditveni šotor in pokrit oder. Zabavo so odprli člani Ansambla Svetlin, ki si je delil oder z Daniels bandom. Glasba je bila skozi cel večer vrhunska in naši svatje ter ostali obiskovalci so se dobro zabavali. Naša Petruška in Boštjan pa sta skupaj z odlično ekipo KUD Triglav, pevci Kvarteta Polži ter z lastniki konj s svojimi vpregami, zdržala formalni del. Kot pravita, jima ni bilo nič težkega, prav nasprotno, uživala sta v pripravah, vajah in tudi na njunem in našem prav posebnem dnevu.

15. julija smo v Turističnem društvu Bohinj obeležili 30-letnico od­ kar je društvo odprlo Kamp Danico in tako pričelo razvijati novo dejav­ nost, ki mu danes zagotavlja trdno materialno osnovo delovanja. Kljub, tudi neprimernim posegom drugih na njegovem prostorsko opredelje­ nem življenjskem območju, je doživljal vsakoletni razvoj, predvsem pa je napredoval na kvalitetnem in ekološkem področju. V zadnjem letu je pridobil kategorizacijo štirih zvezdic ter priznane okoljske certifikate ECOCAMPING in SLOVENIA GREEN ACCOMMODATION ter vrsto dru­ gih priznanj evropskih avto touring klubov. V vsakoletnem projektu TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna, je v ocenjevalni kategoriji veli­ kostno primerljivih kampov bil vedno uvrščen med prve tri, lanskem letu pa je bil ponovno zmagovalec. Veseli nas, in na to smo v društvu še zlasti ponosni, da vsakoletni napredek in izboljšanje kvalitete storitev v Kampu Danica opazijo tudi naši obiskovalci, saj vsakoletno beležimo več povratnikov, nekateri med njimi pa so z nami že skoraj od vsega začetka. ・

125 let Orožnove koče - Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska Katarina Košnik

»Pred okrašeno kočo, prav na tem mestu, pred 125 leti, v času, ko je bila tu K & K monarhija, je na dolgem drogu vihrala velika sloven­ ska trobojnica. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno le leto dni poprej kot odgovor na naraščajočo prevlado tujcev v naših gorah, je imelo izjemen narodnobuditeljski pomen. Zato je bil takratni dan, ka­ kor tudi današnji, praznik ne le planincev, Bohinjcev, temveč praznik Slovencev.« Tako se je z uvodnimi besedami Klemena Langusa začela

11

125 le t orožnove ko če

Foto: Katarina Košnik

slovesnost ob 125-letnici Orožnove koče, prve koče Slovenskega pla­ ninskega društva, ki je bila v nedeljo, 14. julija, na dan bohinjskih pla­ nincev prav pri Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo.

Okoli 250 ljudi se je to nedeljo zbralo pri Orožnovi koči, da bi skupaj z domačimi planinci proslavili to pomembno obletnico. Še 70 pohod­ nikov se je udeležilo petih organiziranih pohodov ob obletnici. Vse zbrane je najprej nagovorila podpredsednica PD Bohinjska Bistrica Tanja Kalan, ki je v uvodu najprej prenesla pozdrave predsednice in častnega predsednika društva: »Pozdravljeni in spoštovani, v mojem nagovoru vas bodo pospremile tudi besede predsednice Anke Medja, ki je danes žal odsotna. Prav tako prenašam lepe pozdrave častnega predsednika Lovra Vojvoda. Oba vam želita lepo praznovanje in prije­ ten dan.« V svojem nagovoru je spomnila tudi na letošnjo 65-letnico domačega Planinskega društva Bohinjska Bistrica in se ozrla na nekaj pomembnih planinskih mejnikov v Bohinju: »Vodi nas bohinjska tra­ dicija gora in sožitje z njimi ter narava nasploh. Tradicija bohinjskega gorništva je tradicija planinskega vodništva in ustanovitev prvega slo­ venskega planinskega društva Triglavski prijatelji ... do posameznikov, ki so v prejšnjih dveh stoletjih pustili pečat v slovenskem gorništvu.

Tukaj je doma tudi srčnost gorskih reševalcev kot začetnikov gorskega reševanja v Sloveniji. Prostovoljstvo, pridnost in zagnanost planincev celotnega Bohinja so pripomogli, da je bila Orožnova koča, ki je bila med vojno požgana, ponovno postavljena na njenih temeljih leta 2006.

Mimo Orožnove koče vodi tudi Bohinjska planinska pot, ki kot venec objema Bohinj, v katerem se planinci vse bolj povezujemo.

Po pobudi, ki je vzniknila v 80-ih letih prejšnjega stoletja, je lani jeseni na Uskovnici prišlo do podpisa dogovora o medsebojnem sode­ lovanju med PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas, na kar smo zelo ponosni.

Dragi obiskovalci, naj tudi vas začara prelepo okolje in rastlinje pla­ nine za Liscem, ozrite se tudi proti Triglavskemu pogorju in celotnemu Bohinju. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji tega praznika in vam, spoštovani planinci, hvala, da ste prišli.« Da je tudi Občina Bohinj ponosna na bohinjsko planinsko zgodovino in domači planinski društvi, je v svojem nagovoru povzel župan Občine Bohinj Jože Sodja: »Obletnica ni samo številka za spodbudo, obletnica je spomin na za­ četke, spomin na ljudi, ki so krivi, da obletnico sploh lahko praznujemo.

Je tudi spomin na vso prehojeno pot, ki pa verjetno ni bila vedno lahka.

Današnjega planinca povsod pričakajo urejene koče, planinski domovi in urejene označene poti. Seveda imajo vse koče tudi lepa slovenska imena. Le malokdo pa se zaveda, da ni bilo vedno tako. Poti so bile slabo označene, koče so bile redke in še v teh so se bohotili tuji lastniki.

Orožnova koča ima to čast, da je bila prva koča v lasti Slovenskega pla­ ninskega društva. Obletnica je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so v 125-letni zgodovini koče zanjo skrbeli, jo obnavljali, vzdrževa­ li in prenavljali. Posebna zahvala in pohvala gre sedanjim lastnikom

koče. Potrebne je bilo veliko vztrajnosti, prizadevnosti in trme, da je Planinskemu društvu Bohinjska Bistrica uspelo ponovno zgraditi med vojno požgano kočo. V vseh teh letih posodabljanj in prenov jim jo je uspelo spremeniti v sodobno in lepo kočo. Vse to pa ni lahko delo, zato je današnja koča lahko v čast in ponos planinskemu društvu, nam pa v veselje, da nam nudi tudi zavetje in dober planinski servis. Spoštovani, naj vam v imenu Bohinjk in Bohinjcev ter v svojem imenu čestitam za jubilej. Zahvaljujem se vam za vaše delo na področju varstva narave, za oskrbo planincev in za dobro sodelovanje. Želim vam, da bi koča uspešno delovala vsaj še naslednjih 125 let, vsem pa želim varen ko­ rak po planinskih poteh. Hkrati čestitam tudi planinskemu društvu za njihovo obletnico.« Slavnostni govornik je bil predsednik PZS Jože Rovan, ki je pri Orož­ novi koči bohinjsko kotlino označil kot eno izmed zibelk slovenskega planinstva in med drugim povedal: »Občutim veliko zadovoljstvo, da vas lahko v tako velikem številu pozdravim v imenu Planinske zveze Slovenije in v svojem imenu na tej slovesnosti.

V Bohinju smo v enem najlepših kotičkov Julijskih Alp, v svetu zele­ nih gozdov in pašnih planin, smaragdnih jezer in gorskih vršacev v na­ ročju Triglava. Planinstvo ima v Bohinju globoke korenine. Če se ozre­ mo daleč nazaj v zgodovino, ugledamo štiri srčne može, spodbujene od Žige Zoisa za drzen podvig, vzpon na Triglav leta 1778, sledijo pobude bohinjskega kaplana Ivana Žana, tako Jože Škantar Šest leta 1869 na­ dela prvo planinsko pot v naših Alpah iz Ledin čez Sopce proti Trigla­ vu in prvo kočico pod Triglavom, imenovano Triglavski tempelj leta 1871, najpomembnejši pa je poskus ustanovitve planinskega društva Triglavski prijatelji leta 1872, ki pa mu žal tedanja oblast ni dala prav­ ne veljave. Danes pa se velja posebej pokloniti vsem tistim ženam in možem, ki so leta 1894 postavili prvo kočo Slovenskega planinskega društva, tukaj na planini za Liscem, poimenovano po Franu Orožnu, načelniku osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva. V koči tako nekoč kot tudi danes pohodnik najde toplo zavetje in prijazno besedo. Zato lahko upravičeno označimo bohinjsko kotlino kot eno izmed zibelk slovenskega planinstva. Ta žlahtna tradicija je seveda še živa, lepo je, da ostajate Bohinjci zvesti temu izročilu tudi danes.« Med pohodniki, ki so se udeležili slovesnosti, so to obletnico s svojo prisotnostjo počastili tudi predsednik Gorske reševalne zveze Slove­ nije Janez Rozman, direktor TNP Janez Rakar, župan Občine Kobarid in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Marko Matajurc, podžupan Občine Tolmin in predsednik PD Podbrdo Tomaž Štenkler in predsednik nadzornega odbora PZS Franci Ekar.

Naj zaključim z uvodnimi besedami Klemena Langusa: »Dobrodošli v planinskem raju pri Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo«. V koči vas namreč z veseljem pričakujejo vsak dan, od četrtka do nedelje tudi pozimi. ・

Slovesnost ob 125-letnici Orožnove koče - zahvala

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica in organizacijski odbor 125-letnice Orožnove koče Planinsko društvo Bohinjska Bistrica se iskreno zahvaljuje vsem planincem in obiskovalcem Orožnove koče, s katerimi smo v nedeljo, 14. julija, v prelepem planinskem okolju obeležili 125-letnico postavit­ ve prve koče Slovenskega planinskega društva.

Ob tem se velja posebej iskreno zahvaliti mnogim planinkam in pla­ nincem starejše generacije našega društva, ki so s ponovno izgradnjo Orožnove koče v letu 2006 omogočili, da smo jubilej postavitve prve Orožnove koče lahko praznovali pri novi Orožnovi koči. Koča in njena okolica ni le zasijala v soncu, ampak je obiskovalce pričakala malce »nališpana«, za kar se ob zgoraj navedenih članih društva zahvaljujemo tudi Ljubiteljem Orožnove koče in mnogim drugim prostovoljcem.

Za kulturno-glasbeni del slovesnosti so poskrbeli KUD Bohinj s svojo tokrat posebno izstopajočo sekcijo, pevkami zbora Triglavske rožce, Kvintet trobil Godbe Bohinj ter neumorni povezovalec kulturnega pro­ grama Klemen Langus iz Gledališča 2B. Organizacijskemu odboru za 125-letnico Orožnove koče so posebej pomagali Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Turistično društvo Bohinj ter Planinska zveza Slovenije kakor tudi Žičnice Vogel, d. d., GRS Bo­

125 le t orožnove ko če , iz na ših kr a je v hinj, Kalled Franc Beguš, s. p., Pekarna Planika, d. o. o., Loške mesnine, d. o. o., Avtoprevoznik Stane Mikelj, s. p., Macesen Dominik Rožič, s. p., Agrarna skupnost Savica - Polje, Škodlarstvo Bohinj, Nejc Dijak, s. p., Lip Bohinj, d. o. o.; S svojo ponudbo in donacijo v izdelkih so sodelovali nosilci blagovne znamke Bohinjsko: Bohinjska sirarna, d. o. o., Sirarna Pr' Prangarčk, Andreja Ravnik, s. p., Delavnica odprtih vrat, Klavdija in Primož Rauter, Mesnine Bohinja, TD Bohinj. Les za ureditev zunanjosti koče so prispe­ vale domačije Pr' Prangarčk, Pr' Smarekar in Pr' Botinčnek z vasi Brod.

Slovesnost smo obogatili z izvedbo petih vodenih pohodov, ki se jih je udeležilo 70 udeležencev, ki so pod budnim očesom vodnikov Vodniškega odseka Bohinj vsi varno prispeli do Orožnove koče in se srečno vrnili v dolino.

In ne nazadnje – dan pred slovesnostjo se je na skupni slavnostni seji upravnih in nadzornih odborov planinskih društev Bohinjska Bis­ trica in Srednja vas zbralo 20 planinskih odbornikov in ob prisotnosti predsednika PZS Jožeta Rovana vgradilo nov kamenček v mozaik poti uveljavljanja Uskovniškega dogovora med obema planinskima druš­ tvoma. ・

12

Vabilo na proslavo

Organizacijski odbor ZZB KO Polje Bohinj ZZB za vrednote NOB KO Polje - Bohinj, vabi v soboto, 10. 8. 2019, ob 16. uri na proslavo v počastitev 1. talca Bohinja in vseh žrtev Bohinja 2. svetovne vojne, ki jo organiziramo že 10. leto zapored.

Spominska slovesnost s kulturnim programom in pogostitvijo bo tokrat potekala na prireditvenem prostoru Hanssenove skakalnice na Poljah. Naš slavnostni govornik bo priznani zgodovinar in kustos v Vojaškem muzeju slovenske vojske dr. Martin Premk.

Vljudno vabljeni. ・

34. spominski pohod na Triglav Katarina Košnik

Dan alpske možine 2019 Turizem Bohinj

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica, Turizem Bohinj in Triglavski narodni park v nedeljo, 4. avgusta 2019 organiziramo dogodek Dan alpske možine. V okviru spoznavanja alpske možine pod Črno prstjo bo izvedeno tematsko strokovno predavanje za javnost ter izobraževanje planinskih in turis­ tičnih vodnikov o alpski možini in traviščnih habitatnih tipih v okviru projekta VrH Julijcev, saj je ravno pravilno usmerjanje obiskovalcev pomembno za izboljšanje stanja te ogrožene rastlinske vrste.

Foto: Martin Šolar

Alpska možina cveti od konca julija do septembra, najbolj znana in najbogatejša rastišča pa so prav na območju Črne prsti. Je zelo redka rastlina, stanje pa je neugodno in se še poslabšuje. Opuščanje košnje strmih in razgibanih travnatih pobočij, kjer uspeva, je vzrok, da se zmanjšuje zanjo primeren habitat (življenjski prostor). Zaradi nepri­ mernega obiskovanja v obdobju cvetenja so ponekod evidentirane tudi poškodbe rastlin in habitata vrste.

Zbor bo ob 9.00 v Orožnovi koči na planini za Liscem (1.346 m), pod Črno prstjo. Po kratkem predavanju v koči, bo po rastiščih alp­ ske možine vodil dr. Igor Dakskobler, izjemen botanik in poznavalec te ogrožene rastlinske vrste. Prijave zbiramo do petka, 2. 8. 2019 do 12.00 na elektronski naslov info@bohinj.si ali na telefonski številki 04 57 47 590.

Spoznavanje alpske možine pod Črno prstjo bo potekalo v okviru projekta VrH Julijcev, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. ・

foto: Vid Šibelja

S slovesnostjo na Rudnem polju so v soboto, 13. julija popoldne skle­ nili letošnji že 34. spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav.

Organizatorji so prireditev posvetili partizanskim patruljam, ki so med vojno leta 1944 na vrh Triglava ponesle slovensko zastavo.

Več kot sto praporov, 560 pohodnikov in številni drugi gostje so se zbrali na Pokljuki in prisluhnili osrednemu govorniku, zamejskemu Slovencu, predsedniku sekcij Vsedržavnega združenja partizanov Itali­ je iz Doberdoba Patriku Zulianu, ki je med drugim spregovoril o sožitju in sobivanju. »Rast in prodiranje idej o močnih narodih v močnih dr­ žavah, povzdigovanje lastnega na račun poniževanja drugega je korak nazaj,« je med drugim dejal v svojem govoru.

Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja: »Bohinjci smo ponosni, da zaključna prireditev ob tradicionalnih pohodih na Triglav poteka prav na našem terenu. Pohod, ki s svojim poslanstvom skrbi, da vrednote naše polpretekle zgodovine ne utonejo v pozabo. Naj bo to leto 1944 ali 1991, vedno je v narodu vela ogrom­ na moč ponosa, želje, poguma in predvsem vizije za naprej. Vendar pa država ni sama po sebi umevna. Treba jo je negovati, ohranjati sloven­ ski jezik, spoštovati svojo slovensko kulturo in navsezadnje poskrbeti za sočloveka. V zadnjem času pa so vse te vrline začele neusmiljeno pešati. Dobili smo občutek odtujenosti, pozabljenosti s strani lastne države. Primanjkuje nam nacionalne zavesti, ponosa in odgovornosti.

Zmanjkuje nam sposobnosti, da se pohvalimo in da pohvalimo tudi drugega, četudi je drugačen. Agresije in stiske, ki prihajajo iz medna­ rodnega okolja, pa so nas in domovino postavile na dodatno preizkuš­ njo. Le odločen in obenem sočuten pogled v prihodnost je lahko pravi odgovor na izzive današnjih časov. Triglav je in bo naš simbol. Tako kot smo ponosni na štiri srčne može, ki so prvi osvojili vrh Triglava, moramo biti ponosni na vse, ki so nam omogočili, da lahko danes izo­ besimo slovensko zastavo. Spoštovani, želim, da se tradicija pohodov in srečanj na Pokljuki nadaljuje. Čestitke pohodnikom in dobrodošli pri nas prihodnje leto.« Zaključna prireditev, ki jo je posnel in uredil Vid Šibelja, je objavljena tudi na Youtubu. ・

13

iz na ših kr a je v

Kenneth Ryan Douglas dopolnil 90 let Katarina Košnik

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Obveščamo vas, da bo pisarna društva tudi v avgustu zaprta.

V mesecu avgustu vas vabimo, da se prijavite na dva kopalna izleta v Izolo, in sicer 7. 8. in 21. 8. Avtobus bo odpeljal iz Bohinjske Bistrice ob 6.30 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana. V kolikor ne bo cestnih zapor, bo avtobus pobiral po vaseh in bo iz Jereke odpeljal ob 6. uri.

Vse informacije in prijave sprejema predsednica društva Francka Kra­ mar. Živimo z naravo bo letos 11. septembra. Prijavite se lahko pri pred­ sednici. Organiziran bo avtobusni prevoz. Več informacij vam bodo posredovali poverjeniki v drugi polovici avgusta, ko bo tudi objavljeno uradno vabilo in potek prireditve. Vabljeni! ・

Foto: arhiv Občine Bohinj

28 julija je okroglih 90 let praznoval Kenneth Ryan Douglas, ki zad­ njih 20 let z ženo živi v Bohinju. Ob jubileju ga je obiskala tudi podžu­ panja Bohinja Monika Ravnik, ki mu je zaželela predvsem zdravja in še veliko lepih trenutkov tudi v prihodnosti. Kot sta s soprogo povedala v pogovoru, sta že pred 30 leti prvič prišla v Bohinj. Lepote Bohinja jima niso dale miru in po desetih letih rednega vračanja sta v Stari Fužini kupila hišo in Bohinj je postal njun dom. Imata tri otroke, eden živi v Zambiji, drugi v Litvi in tretji v Italiji. Onadva pa sta svoje dni preživlja­ la na izletih v hribih. Kot je povedal, rada živita tu, Bohinjci pa so dobri ljudje, vedno pripravljeni pomagati. Mimogrede sta pohvalila tudi pri­ zadevanja Občine za odmik prometa od jezerske sklede in spregovorila o tem, kako se je tudi življenje v vasi od njunega prihoda spremenilo.

Predvsem pogrešata jutranje in večerne sprehode živine na pašnik in nazaj. Sta pa tudi žrtvi turističnega kraja, kjer vsi govorijo angleško in se tako v vseh letih našega jezika nista naučila. Pravita, da je slovenšči­ na težak jezik in vsi govorijo dobro angleško in jima tako ni uspelo. ・

Ana Rozman dopolnila 90 let Katarina Košnik

Julijske novice dogajanj v našem društvu DU Bohinjska Bistrica Olga P. Gorišek, DU BB

V začetku julija smo se odpravili na izlet v Kranj – na ogled kranj­ skih rovov. Pod mestom Kranj se skrivajo številni umetni podzemski objekti, ki so delo človeški rok in nas na svojevrsten način vabijo k odkrivanju zgodbe. V 1300 m dolgih rovih lahko občudujete čisto pra­ ve kapnike in zanimive jamske živali. Nadaljevali smo v Ljubljano v Narodni muzej, kjer smo si ogledali razne predmete, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine, kot so: neandertalčeva piščal – najsta­ rejše poznano glasbilo na svetu, staro 60.000 let, slovito situlo iz Vač, eno izmed najlepših in najbolj ohranjenih situl nasploh, pa 3000 let star deblak in še mnogo drugih zanimiv predmetov. Izlet smo zaključili z druženjem ob kosilu v gostilni Štern v Ljubljani in se domov vrnili dobre volje in polni lepih vtisov.

V soboto, 6. julija 2019, smo na povabilo Občine Bohinj sodelo­ vali kot prostovoljci informatorji na Promocijskem dnevu umirjanja prometa Ukanc 2019. Vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati, iskrena hvala.

V sredo, 10. julija 2019, je bila seja upravnega in nadzornega odbo­ ra. Predsednik nas je informiral s pismom predsednika ZDUS-a glede udeleževanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in Dnevih med­ generacijskega sožitja. Razpravljali smo tudi, kako poživiti vse sekcije, najsibo športne, kulturne ali socialne. Dogovorili smo se, da za pregled in obnovo statuta najamemo strokovno osebo, ki nam bo popravila in dopolnila statut tako, da bo naše društvo delovalo v javnem interesu.

Takoj naslednji dan, 11. julija 2019, se je naša skupina pohodnikov, bilo jih je kar 15, odpravila na pohod na planino Osredki in naprej do Orožnove koče. Vodja Janez je izlet opisal: »Opuščena planina Osred­ ki, severno pod širokim vrhom Četrt, ki meji vzhodno ob grebenu na vrh Lisec ter s sedlom na Kozje robe in vrh Jež. Zahodno planina seže skoraj do smučarsko priljubljene doline Žalostnica s Konjskim vrhom in nižjim vrhom Nos. Vzhodno pod vrhom Pezdenca na predelu Šumi­ jevka vodi označena planinska pot do planine Osredki in višje na Črno prst. Predpraznični pohod v okviru praznovanja prve slovenske planin­ ske koče združimo z našim pohodom s planine Osredki do Orožnove koče na planini za Liscem.«

Foto: arhiv Občine Bohinj

Svoj okrogli jubilej, 90. rojstni dan, je 15. julija praznovala Ana Rozman iz Polj. V Bohinj je prišla pred 30 leti iz Rimskih Toplic in si tu med hribi ustvarila življenje in družino. Otroci danes živijo v Ljubljani, sama pa pravi, da iz Bohinja ne gre več. V očeh Bohinjk in Bohinjcev, za katere pravi, da ve, da so imeli skozi zgodovino težko življenje, bo mogoče vedno priseljenka, ampak tu se počuti doma. Danes pa najbolj pogreša bohinjske gore, kamor je včasih z možem rada zahajala. Ob jubileju jo je obiskal tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki ji je zaželel zdravja in veselja tudi vnaprej. Živahna gospa, ki si je ravno pripravlja­ la kosilo, še vedno živahno stopa po hiši in pravi, da je že v letih, ko si vsako jutro reče: »No, danes sem še živa«. ・

Pohodniki pred Orožnovo kočo, foto: J. Pikon

14

iz na ših kr a je v Članice folklorne skupine vse sobotne večere v juliju in avgustu so­ delujejo na prireditvi Pozdrav Triglavu, kamor ste vabljeni tudi VI! Razpored aktivnosti v avgustu 2019: • 2. julij 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • v juliju 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu.

S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost je vredno izkoristiti.

Oglejte si našo spletno stran www.dubohinj.si, kjer je dokumenti­ rano in zapisano vse, smo pa prisotni tudi na Facebooku.

Vabimo vas v društveni dom na Bohinjski Bistrici, vedno dobrodoš­ li! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Foto: Pavel Korošec

Šola zdravja Bohinj

klepetu zaključili prijetno srečanje in si obljubili, da se še vidimo.

Seveda moramo poudariti, da so k prijetnemu druženju pripomogli: Nogometni klub Bohinj, ki nam je odstopil prostor ob igrišču, vodja muzejev v Bohinju Anja Poštrak, Adrijan Džudžar, ki nas je sprejel v muzeju, Občina Bohinj ter župan Jože Sodja. Vsem se zahvaljujemo za pomoč. ・

Šola zdravja Bohinj

Letovanje gasilske mladine Mentorji GZ Bled - Bohinj

Foto: Pavel Korošec

Naša skupina je 17. junija v Bohinj povabila članice Šole zdravja z Bleda in z Bohinjske Bele. Na sončen dan smo se zbrali ob 8. uri v Danici. Gostjam smo predstavili ta čudoviti delček našega kraja, kjer se zlivata Sava in Bistrica. Ob medsebojnem spoznavanju se nam je pridružil tudi gospod župan Jože Sodja, ki nas je pozdravil s prijetnim nagovorom in tako se je druženje sproščeno nadaljevalo s telovadbo na igrišču, kjer nam je še naprej družbo delal gospod župan, fotograf Pavel pa je vse skupaj beležil in pripravil spominske slike za vse ude­ leženke in udeležence.

Foto: Pavel Korošec

Po uradnem delu je sledila pogostitev, ki smo jo pripravili članice in člani domačega društva ob podpori Občine Bohinj.

Nato smo se odpravili na ogled Muzeja Tomaža Godca. Čeprav je bil tega dne muzej zaprt, nam je vodja muzejev Anja Poštrak prijazno omogočila brezplačen obisk, kjer nas je sprejel Adrijan Džudžar. Spoz­ nali smo, saj je bil marsikdo prvič v muzeju, da je zgodovina Bohinja bogata, pestra in zanimiva.

Sledila je še zadnja točka programa, in sicer pohod na Ajdovski gra­ dec. Če ga je naš največji pesnik France Prešeren vtkal v pesnitev Krst pri Savici, se nam je zdelo pomembno, da ga predstavimo našim gost­ jam. Ob prihodu na cilj smo se najprej razgledali, naša članica je iz Prešernovih poezij prebrala del Uvoda h Krstu pri Savici.

Dobro razpoloženi, polni vtisov, zagreti ob sončni pripeki smo se nazadnje ustavili še pri Cukiju na sladoledu, kjer smo v sproščenem

Foto: mentorji gasilske mladine

Prišel je težko pričakovani torek 2. julij in mladina GZ Bled - Bohinj je do zadnjega kotička napolnila dvonadstropni avtobus s potovalkami, se poslovila od svojih staršev in krenila proti Novigradu v spremstvu svojih mentorjev.

Zveza društev prijateljev mladine Jesenice nas je gostila od 2. 7. do 9. 7. 2019. Letovanja se je udeležilo 75 otrok in 9 mentorjev.

V petek, 5. 7. 2019, so nas obiskali predstavniki občin Bohinj, Bled in Gorje ter predstavniki GZ Bled - Bohinj. Kot vsako leto smo pripravili krst za vse, ki so prvič obiskali naš tabor, tako otroke kot mentorje.

Krstili pa smo tudi naše pomembne goste.

V imenu otrok in mentorjev se jim zahvaljujemo za obisk in sladko presenečenje.

Ves teden smo imeli lepo vreme, tako da smo se dvakrat dnevno kopali, se potapljali, skakali v vodo, nabirali školjke, rakove lupine ...

Vsa gasilska mladina se je udeležila gasilske šole, ki smo jo izvedli v več dnevih. Imeli smo štiri teme: razvrščanje, uporaba kompasa, risbe na temo gasilstva in trgovine Spar, poišči besede. Otroci so bili razpo­ rejeni v skupine po starosti in vsi so se udeležili vseh štirih delavnic.

Preživeli smo zelo pester teden. Praznovali smo tudi dva rojstna dneva, odšli na sprehod do Novigrada. Vsakodnevno smo imeli

Foto: mentorji gasilske mladine

15 športne igre, družabne igre, večkrat smo organizirali tekme v nogome­ tu in odbojki. Tekmovali smo tudi z mladino GZ Jesenice. Dvakrat smo pripravili tudi kino na prostem, en dan zaradi nevihte tudi v jedilnici.

Kot vsako leto so tudi letos otroci metali vodne balone v mentorje. Vo­ zili smo se tudi z gliserjem, vendar smo zaradi varnosti vožnje prekinili.

Gospodu Ivanu Ferjanu se zahvaljujemo za to doživetje. Vsem otrokom in mentorjem se zahvaljujemo za sodelovanje, saj smo s skupnimi moč­ mi tabor srečno zaključili, brez večjih težav in poškodb.

Vsem mentorjem in otrokom se zahvaljujemo za dobro sodelovanje in da smo s skupnimi močmi tabor izpeljali tako, da je bilo za vse po­ učno in hkrati pestro in zabavno.

Zahvaljujemo pa se vsem spodaj naštetim za pomoč in donacije: Ob­ čina Bohinj, TD Bohinj, Bohinjske mesnine, Slap Bohinj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Vrtec Bohinj, Bar pri Cukiju, PGD Savica - Polje, Zdra­ vstveni dom Bohinj, Peter Dobravec, Ivo Mikelj, Štacion.

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ do naslednjega gasilskega leto­ vanja. ・

Novice iz GRS Bohinj

Robert Klančar, društvo GRS Bohinj V pomladanskem času smo re­ ševalci opravili več posameznih segmentov vaj, ki smo jih na koncu povezali v smiseln potek dveh predvidljivih situacij. Reše­ vanje padalca, obviselega visoko v krošnji drevesa, in reševanje poškodovanega iz ozkega ka­ njona Grmečice in Mostnice. Po­ tek reševanja ni umeščen v nek okvir, hitro je treba oceniti situa­ cijo in na varen, učinkovit način pomagati. Z aktivnim pristopom posameznikov na vajah smo ob­ novili licence, ki so pogoj za delo in za zavarovanje reševalcev. V letno sezono smo vstopili pri­ pravljeni, z osveženim znanjem.

Vrste smo okrepili z novimi močmi. Nejc, Miha in Jernej so uspešno zaključili alpinistično šolo, zdaj jih čaka triletna pri­ pravniška doba, v kateri morajo opraviti predpisana izobraževa­ Foto: Robert Klančar nja in končni izpit za gorskega reševalca. V tem času se bo pokazalo, ali so iz »pravega testa« za to humano, vendar naporno in od­ rekanja polno dejavnost.

Ena od naših nalog je tudi pre­ ventivna dejavnost. Svoje znanje in izkušnje prenašamo na mladi rod. Z veseljem smo se odzvali šolam v naravi, planinskim tabo­ rom, kjer smo predstavljali naše delo in otroke seznanjali s pravil­ nim, varnim gibanjem v gorah.

Preventivno pa bi morali delo­ vati vsi, ki se kakor koli ukvarja­ mo s turizmom. V zadnjih tednih je precej govora o stanju poti čez Komarčo, celo o njenem zaprtju.

Pot je kategorizirana in označe­ na kot zahtevna planinska pot, takih je v naši gorah kar nekaj in nanje naj bi se podajali izkušeni planinci. Pot čez Komarčo ima izhodišče praktično iz najbolj ob­ ljudenega turističnega parkirišča Foto: Robert Klančar in nanjo se podajajo TURISTI, ki

iz na ših kr a je v v večini primerov niso PLANINCI. O teh je govor v članku. Po najkrajši poti (na panoramski karti) želijo na ogled Sedmerih jezer ali pa le najti obvoz za ogled Savice. Za njih je to popolnoma nov svet, postavljen po­ konci, v katerem neizkušeni, neprimerno opremljeni sami nimajo kaj iskati. V zanje tujem okolju in situacijah, ki jim niso več kos, se počutijo nemočne, izgubljene. Ja, s porastom turističnega obiska se povečuje tudi število nesreč v gorah, tudi reševanj nepoškodovanih oseb.

In kako lahko preventivno delujemo mi, ki se ukvarjamo s turiz­ mom!? Veliko pomeni že to, da je obiskovalec obveščen o razmerah v gorah, o stanju na planinskih poteh, časovnicah od ene točke do druge, odprtosti planinskih koč. Da znamo spremljati vremenske napovedi, jih morda prenesti v lokalno okolje. Vprašanja gostov, ki niso planinci, včasih niso logična, lahko so za nas celo smešna, zato je pomembno, da znamo pravilno odgovoriti, svetovati, tudi brez slabe vesti odsvetovati.

Nocoj, ko to pišem, so šli fantje v noč, v nevihte, preko Komarče na pomoč. Dvema turistoma se je zalomilo, »presenetila« ju je noč, dolžina poti, kasneje tudi nevihte. Njuna odločitev, da sestopita v dolino, ni bila pravilna, nista pa imela niti primernih informacij.

Statistika reševalnega dela: do 18. 7. 2019 smo imeli 43 posredo­ vanj, v polovici primerov so bili udeleženi tujci. Delež reševanih tujih oseb pa je v odstotkih še višji, ker se gibljejo v parih ali manjših sku­ pinah. ・

Obvestilo Lovske družine Bohinjska Bistrica

Jožef Trošt, starešina LD Bohinjska Bistrica Lovska družina Bohinjska Bistrica obvešča občane, da za potrebe krmljenja divjadi prevzema odvečno sadje in tropine.

Kontakt: 031 712 400 (Primož), 031 684 378 (Tom). ・

Gradnja molzišča na pašniku Dušan Jović, KSS Bohinj

Foto: Dušan Jović

Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica je v juliju začela uresničevati idejo o postavitvi molzišča na pašniku nad vasjo. Za potrebe izvaja­ nja molže na paši se bodo postavili trije manjši objekti, in sicer nad­ strešnica za oskrbo pasočih se živali (zdravljenje, osemenitve, porodi), molzišče, ki bo omogočalo strojno molžo štirih krav molznic hkrati, in objekt, namenjen za hlajenje in hrambo mleka ter hrambo krmil za dokrmljevanje molznic. Molža na pašniku omogoča celodnevno pašo živali (24 ur). Živali se pasejo pretežno v hladnejšem delu dneva in dostikrat tudi pozno v noč. S takim načinom paše se poveča izkoristek paše in sčasoma se tudi poveča količina pridelanega mleka na osnovi voluminozne krme.

S postavitvijo objektov za molžo krav na pašniku se bo prenehal vsa­ kodnevni dogon in odgon živali s kmetij na pašnik in nazaj na kmetije.

S tem se bomo izognili vsakodnevnim težavam, ki nastanejo pri go­ njenju živali preko regionalne ceste in po lokalnih cestah, ki so v času turistične sezone zelo obremenjene. Vsakodneven dogon na pašnik in odgon s pašnika predstavlja za živali stres, ki lahko vpliva na zdravje živali ter tudi na količino in kvaliteto mleka.

Objekti bodo lično izdelani in umeščeni v prostor tako, da bodo omogočali dogon živali na molžo z vseh delov pašnika in bodo vizual­ no najmanj moteči. ・

iz na ših kr a je v

16

Obraz meseca avgusta – Andrej Ribarič Lothar Orel

PO DOMAČE: Riba.

POKLIC/IZOBRAZBA: Kuhar.

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Delaven, zabaven, vztrajen, impulzi­ ven.

KAJ ME FASCINIRA: Nič ne me fascinira, kaj bi me fasciniralo?

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Kaj pa vem. Kar nekaj napiši.

UMETNIŠKO DELO: / KRAJ: Če se imaš fajn, je povsod lepo.

JED: Gavrilovičeva pašteta. ČLOVEK: Moja žena Špela. Ona je moja opora in že 30 let vse ustvarja­ va skupaj; tako zasebno kot v gostinstvu – jaz v kuhinji, ona za šankom.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: Kaj pa vem.

V BOHINJU POGREŠAM: Tarzana.

Andrej, kuhan in pečen si v kuhi in pečenju, vsak petek in svetek.

Kako si pa to usklajeval s starševstvom, z očetovsko vlogo?

Ja, bolj malo. Otroci so zrasli, kot bi mignil, pa bi hotel biti več časa z njimi, ampak sem se moral fokusirati na delo, treba je bilo odplačevati hišo, sezona je tukaj poleti in dela se na polne obrate. Sem pa zelo zadovoljen z njimi, kako so se naredili.

Kako pa si pristal v tem poklicu?

Kaj pa vem, mama je bila kuharica, rad sem kuhal, veliko me je ona naučila, delno šola, sem pa tudi samouk.

Si od nekdaj vedel, da bi rad bil kuhar?

Ja, od malega sem rad kuhal, sem pa opravljal tudi druge poklice. V 80-ih letih sem nekje 8, 9 let delal kot dimnikar. To je prijeten poklic, dinamičen, pester, ljudje so te povsod veseli. Kamor sem prišel, so se držali za gumbe, me toplo sprejeli, mi ponujali kavo, narezke ...

Ja, to je danes poklic, ki nekako izumira. Težko je dobiti dimnikarja danes, sploh v Bohinju. Mogoče lahko to izkoristiva za apel, da se kaka dva priselita (smeh). Ampak šalo na stran, kaj pa je tvoja izobrazba?

Naredil sem kuharsko srednjo v Ljubljani, potem sem se pa vrnil v Bohinj in začel delati. Na Bistrici sta bila zakonca, ona je imela Danico, on pa dimnikarstvo. Poleti sem bil torej kuhar, pozimi pa dimnikar. Iz črnega v belo, iz belega v črno, in tako 8 let. O, pa tudi kot zidar sem delal, kar mi je potem zelo prav prišlo, ko smo urejali Emo, saj sem veliko znal postoriti sam.

Kako pa si začel v Emi? Ja, z ženo sva to najprej vzela v najem, nato čez nekaj let odkupila, pa sva začela. Prvo leto sva imela samo pice in kalamare, potem sva razširila ponudbo še na kosila. Nekaj časa smo se širili, prostorsko in s ponudbo, pred časom pa sem sklenil, da zastavim na manjše, ne več tako širokopotezno. Na neki točki se je treba odločiti in reči: »To je dovolj!« Ljudje smo tako naravnani, da vedno hrepenimo po nečem, želimo več, ampak treba se je znati tudi ustaviti in reči: »Zadovoljen sem s tem, kar imam.« Lahko ima nekdo pol milijona, pa še ne bo za­ dovoljen, nekdo pa ima 300 evrov, pa bo »kontent«. To je stvar odnosa do življenja, mentalitete, ne materialnih dobrin.

Torej sta zdaj zmanjšala ponudbo?

Ja, tako pice kot kosila, in tudi zasedbo osebja. Enkrat sem v štirih dneh – od petka do ponedeljka – spekel 1300 pic! Tako sem bil opečen potem, da sem šel komaj po stopnicah. Še lani smo imeli 65 vrst pic in 13 dnevnih kosil. Potem sem si pa rekel: »Dovolj je.« Sedaj imamo od 2 do 3 dnevna kosila in 10 pic, živimo bolj umirjeno in z manj osebja, stvari gredo bolj gladko, pa nama pravzaprav skoraj še več ostane. Če se preveč zaženeš, si tudi preutrujen, težko je ohranjati kakovost, narediš napake, ljudje so nezadovoljni, pa osebje stane ... Zdaj pa sem zadovoljen, vse gre bolj tekoče.

13 DNEVNIH KOSIL?!

Ja, 12 ali 13 vsak dan.

Ja, kako si pa to zmogel? Saj menda nisi bil sam za vse?

Sam, sam, ob sedmih zjutraj sem začel in preden smo odprli, je bilo

Foto: Lothar Orel

vse nared. No, sem pa zelo hvaležen, da imam v kuhinji še Marjana, ki je moja desna roka, brez njega bi težko naredil. Okreten je, obrne se, vse ve, kje je kaj, lahko mu navržem: »Nareži to, prinesi ono,« in leti in je narejeno. Če bi imel nekoga, ki bi mu moral vsako stvar petkrat ponoviti, pokazati, kje kaj je, bi bilo hitreje, če bi kar sam naredil. Špela (žena, op. av.) pa pokriva šank in strežbo in koordinira ekipo.

In, si zadovoljen z ekipo, ki jo trenutno imaš?

Ja, fajn je, ker se dobro razumejo, da je sloga, dobra komunikacija – če so odnosi med osebjem dobri, je prijetno delati, stvari lepo tečejo in tako je narejeno, kot je treba. Seveda pa vsak dela napake, tudi jaz, to je razumljivo. Samo kot šef imam to prednost – če drugi naredijo na­ pako, jih ozmerjam, in če jaz naredim napako, jih prav tako ozmerjam (smeh). Ampak kdor me pozna, ve, da ne mislim nič slabega. Nikomur nočem žalega in ne maram, da bi bil kdo užaljen, saj tudi sam ne ku­ ham zamer in nisem jezen na nikogar, če se mu med delom kaj zalomi. Življenje teče dalje, treba se je osredotočati na ta trenutek in delati, kot najbolje znaš. Negativnost blokira energijo.

Kaj pa velikost porcij? To je tisto, ob čemer veliko ljudi kar izbulji oči – zakaj sta se tako odločila?

Kaj pa vem, od samega začetka je bilo tako in tako je ostalo. Vsaka restavracija ima nek svoj pečat – nekje so veliki krožniki in na njih majhne jedi, pri nas so pa porcije velike, vsaka ponudba pa najde svoje povpraševanje in prav je tako.

Kaj pa testo za pice? To izgleda zelo lahkotno, ampak v praksi ni tako enostavno. Če sam delam pico, ima testo naklon (je na enem koncu debelejše in na drugem tanjše) ali pa se na par mestih strga. Koliko časa si se učil?

Ja, kar nekaj časa – to je res veliko bolj zahtevno, kot je videti.

In na kaj si najbolj ponosen?

Eh, nikoli se nisem bahal. Imaš, kar imaš, važno je, da so otroci zdravi in da imamo dobre odnose, kaj kdo ima, to mi ni bistveno.

No, pa saj ne gre nujno za materialne dobrine – na dosežene cilje, uspehe, prehojeno pot …

Hm ... da nam posel dobro uspeva, da drživa ta nivo že toliko časa.

In vsekakor sem zadovoljen, da je moj zakon zdržal dobrih 30 let, vse viharje in vse sva prebrodila skupaj.

Pa sta se kdaj tudi skregala?

Seveda (smeh). Še zdaj se kregava, saj veš – toliko časa v tem poklicu, stres, naporno, naglica, vročina ... Ampak ne glede na vse delava za iste cilje, vlečeva v isto smer.

Pa da to delo zdržiš, moraš biti tudi poseben tip človeka. Ti si bil od nekdaj tako energičen?

U, vedno, vedno. V osnovni šoli sem bil problematičen, pogosto sem se stepel, nagajiv sem bil ... šele vojska mi je dala en mentalni pre­ obrat, po vojski sem prišel nazaj čisto drugače postavljen, šele tedaj sem vedel, kaj imam doma in znal to ceniti. In jaz bi danes spet uvedel za mladino služenje vojaškega roka, da bi se navadili discipline, se mi zdi, da mladim danes tega manjka.

Ja, se spomnim, ko sem vodil jezikovne tečaje in se nam je kakav polil po mizi, pa sem poslal 13-letnika po viledo, da bi pobrisali lužico. Poba je šel v kuhinjo in prišel ven s posodo Tupperware.

17 Pa sem ga poslal še enkrat in je prišel drugič ven z detergentom v roki. Se vprašaš, kaj je šlo narobe pri vzgoji, da do 13. leta še ni brisal mize.

Ja, res je. Brez reda, brez samodiscipline ne boš dosegal rezultatov.

In ne glede na spol – da je mlad človek samostojen, mora znati vsaj osnovno poskrbeti zase, skuhati, pospraviti, ne da sedi za mizo in čaka, kdo ga bo postregel.

No, tvoja žena se je dobro možila, kar se tega tiče, da nima moža, ki bi sedel in čakal, kaj mu bo skuhala in postregla. V zvezi s tem še dve vprašanji: kaj pa ti rad ješ in kako sta se s Špelo spoznala?

Eh, jem bolj malo, zjutraj pred šihtom in potem zvečer, ko zaključi­ mo, mora biti paradižnik nujno, pa kruh in pašteto. S Špelo sva se pa spoznala v disku pri Kozamari, ko je bila ona stara rosnih 18 let, jaz pa dve leti starejši. In vse odtlej uspešno plujeva.

Hvala za tvoj čas. ・

POPRAVEK

10 let Ceconijevega parka Katarina Košnik

V julijski številki Bohinjskih novic se mi je v članku 10 let Ceconije­ vega parka primerila napaka, za kar se gospem, ki so skrbele za park, opravičujem in popravljam.

V skupini krajank, ki so v zadnjih desetih letih skrbele za park, nikoli ni sodelovala Marija Žvan, kot sem navedla v članku, to je bila Marija Žvab, ki si je takrat tudi zamislila novo ureditev parka.

Ob tem ponovno pravilno navajam tudi zapis Marije Žvab: »Delo je bilo naporno, ko pa je park zacvetel, pa smo bile zadovoljne in upra­ vičeno lahko tudi ponosne. Kljub negodovanju številnih krajanov smo bile prepričane, da smo nekaj dobrega naredile za kraj. Domačini par­ ka niso prav številčno obiskovali, zato pa je bilo, in mislim, da je še tako, toliko več tujih obiskovalcev, ki jim je bil park zelo všeč. Prav ti so nedvomno tudi na račun lepo urejenega parka svoje vtise odnesli s seboj v svet.« Ob pogovoru mi je gospa Žvab zaupala tudi izvor njihovega imena Kapulce, ki so si ga hudomušno nadele. Ideja se je porodila žal že po­ kojni Tilki Arh, ki je z dušo in srcem živela za park. V svoji hudomušni naravi ni bilo nič nenavadnega, da je prav z njene strani prišla domisli­ ca, da bi se poimenovale Kapulce. Kot dodaja gospa Žvab, pa so zdaj 10 let starejše in prav nič ne zamerijo, da sem jih v članku preimenovala v Kapule. Čeprav glede na živahno vzdušje ob srečanju, ki so ga pripravi­ le ob desetletnici druženja, mogoče malce neupravičeno. ・

Regulacijski načrt ozemlja Bohinjskega jezera Anja Poštrak, Gorenjski muzej

»Na tujca ne učinkuje samo prirodna krasota, temveč tudi lično izve­ dene stavbe v primerni razvrstitvi.« Ciril Metod Koch se je rodil v Kranju, 31. marca 1867. Zaključil je šolo za arhitekturo na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju in bil eden prvih šolanih slovenskih arhitektov. Že med študijem je bil stavbni risar v Ljubljani, nato se je zaposlil v ljubljanskem mestnem stavbnem uradu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je ustvaril načrte za mnoge nove stavbe. Veliko se je ukvarjal s pripravo regulacijskih načrtov. Izdelal je tudi regulacijske načrte za Bled in Radovljico ter leta 1907 tudi za območje Bohinjskega jezera.

Naročilo za izdelavo regulacijskega načrta Bohinjskega jezera je dobil s strani radovljiškega okrajnega glavarja Otona pl. Detela in žu­ panstva v Bohinjski Bistrici. Izdelava regulacijskih načrtov je bila ta čas zelo priporočena. Veljalo je, da je poleg stavbnega sloga, ki naj bo domač, za razvoj kraja, ki ima »svojo bodočnost kot letovišče« zelo po­ membno tudi, da ima svoj regulacijski načrt. »To je načrt, ki natančno določa, kako se sme dotični kraj zazidati, kje se izpeljejo ceste, kako široke bodo in konečno, koliko sveta se sme porabiti za nasade, vrtove in parke. S tem se zabrani, da ne zida vsak, kakor se mu poljubi in da ne

iz na ših kr a je v, kultur a in priredit ve dela kraj na tujca vtisa, kakor da so se stavbe tjekaj zmetale.« Gre za prvi urbanistični načrt v Bohinju, katerega glavni na­ men je bil, da se doseže »lepa razvrstitev in deloma tudi eno­ tnost, ki na tujca vplivata na­ ravnost blagodejno«.

Kochov regulacijski načrt predlaga ureditev severovzho­ dnega dela ob Bohinjskem je­ zeru proti Stari Fužini.

Na regulacijske načrtu je označen hotel Sv. Janez, ki je bil najstarejši hotel v Bohinju.

Na severni obali, ob vznožju Vrtovina, je bilo načrtovano javno pristanišče. Na Veglju naj bi naredili kopališče, loče­ no za moške in ženske. Najver­ jetneje bi šlo za lesene kopale kadi. Proti Fužinarskemu zali­ Kochov regulacijski načrt, vu bi se zopet nadaljevalo jav­ vir: Muzej Tomaža Godca no pristanišče in nato sledi po­ seben del obale, namenjen občinskemu pristanišču. Fužinarsko polje bi prepredli s cestami in načrtno poselili. Regulacijski načrt z današnjega vidika na srečno ni bil izveden. Če pa je to vplivalo na takratni sloves Bohinja kot urejenega letovišča, pa je težko soditi.

Leta 1914 je stavbni urad potrdili tudi Kochov načrt za kamniti most čez Jezernico pri cerkvi sv. Janeza, ki pa so ga zaradi začetka 1. svetov­ ne vojne zgradili šele med letoma 1924 in 1926. ・

Dopolnilo k članku z naslovom Topilnica sv. Ema Julijana Cundrič

Kot članica Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj sem dolžna dodati »dopolnilo« k članku, ki ga je zapisal Mišo Serajnik. Že v letu 2002 je v knjigi Pozabljeno bohinjsko zlato Ivo J. Cundrič predstavil vso zgo­ dovino in trenutno stanje z železarskim obratom na Plavžarici blizu Nomenja. Predstavil je tudi načrte in ugotovitve S. Smoleja iz Tehni­ škega muzeja Jesenice. Če bi se sanacija pričela takrat in upoštevale omenjene ugotovitve, bi bilo danes veliko več ohranjenega. Vsa zahva­ la prizadevnim posameznikom in društvu, da je bil prostor očiščen in zavarovan. Institucije pa so v svojem poslanstvu dolžne postoriti tisto, kar je za ohranjanje kulturne dediščine najbolj pomembno.

Najdba, ki jo je odkopal arheolog Walter Šmid l. 1938 ob Plavžarici, ni nikakršna topilnica sv. Eme, pač pa Konradova livarna. Dr. medicine Konrad Wiederholtz iz Ljubljane je maja 1617 zaprosil deželnega vla­ darja, da dovoli postaviti peč za železo.

Po navedbah zgodovinarja Alfonsa Müllnerja je livarna v letu 1647 že obratovala. Narejena je bila po vzoru prve livarne na Kranjskem iz 16. st. v Hublu pri Ajdovščini. Obstoj livarne pri Nomenju omenjata tako J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske kot Baltazar Hacquet v svoji Oryctographiji.

Po tem, ko je bila Konradova livarna odkopana, je bila neusmiljeno prepuščena propadu. Vemo, kaj se je l. 1940 zgodilo.

Kaj ima ta livarna opraviti s sv. Hemo Krško, grofico iz rodu breških grofov na Koroškem, ki se je rodila l. 980 in umrla 1045, je bilo v knjigi Pozabljeno bohinjsko zlato korektno predstavljeno.

Kneginja Hema je izgubila oba sinova in tudi moža, kneza Viljema.

V njenih rokah se je združila velikanska posest v treh deželah in tudi v Bohinju. Rudniki srebra, železa in obrati so spadali tudi v to posest.

Vsemu temu se je prostovoljno odrekla in odšla kot ubožna v samo­ stan. Ljudstvo je poznalo dobrotljivost kneginje Heme že za časa nje­ nega življenja in še stoletja po njeni smrti.

V času Šmidovega odkopavanja je bila Hemi končno priznana čast svetništva. Takrat so se zgodbe o sv. Hemi nenadoma obudile in »pre­ nesle« tudi na livarno na Plavžarici. ・

kultur a in priredit ve , šport

18

Gostovanje odrasle folklorne skupine KD Bohinj v Pragi

Za Kulturno društvo Bohinj, Nina Kožar Mencinger

Kaj lepšega od vrhunske dalmatinske glasbe z akademsko izobra­ ženimi glasbeniki iz splitske klape Šufit bi lahko želeli ob slovesu od letošnjega poletja? Na dobri dve uri dolgem koncertu se bodo predsta­ vili s svojimi največjimi uspešnicami, med katerim je Slovencem najbolj poznana Ne diraj moju ljubav. Kot gostje bodo na koncertu s slovenski­ mi pesmimi nastopile domačinke iz zbora Triglavske rož'ce, ki deluje v okviru KD Bohinj.

Koncert bo v dvorani Danica v petek, 6. septembra, ob 19.30. Na koncert vas vabita Zavod Levstikova pot in Kulturno društvo Bohinj. ・ POČITNIŠKE ARHEOLOŠKE DELAVNICE www.arheoalpe-bohinj.si

KDAJ: VSAK PONEDELJEK V AVGUSTU OD 9. DO 12. URE KJE: v knjižnici v Bohinjski Bistrici 5. AVGUST OB 9. URI DELAVNICA KOVINA

Foto: Helena Sorč

Člani odrasle folklorne skupine KD Bohinj smo od 18. do 21. julija gostovali na Češkem. Udeležili smo se največjega folklornega festiva­ la v osrednji Evropi z nazivom: Pražské folklorní dny/Praški folklorni dnevi, ki je potekalo že 14. leto.

Veseli smo, da smo lahko bili ena izmed več kot 40 skupin, ki smo doprinesli k pisani množici folklornih kostumov, zvokov instrumentov ter raznolikih plesov in kulture. Sodelovale so skupine iz 18 držav s treh kontinentov (Evrope, Azije in Afrike). Našo državo sta zastopali tudi folklorna skupina KŠD Predgrad in folklorna skupina KD Stari trg ob Kolpi, s katerima smo že navezali prijateljske stike.

Folklorniki smo prosti čas izkoristili za ogled mesta in njegovih zna­ menitosti. Spoznali smo vožnjo s tramvajem in podzemno železnico, se po reki Vltavi vozili tudi z ladjico ter okušali češke jedi in seveda češka piva. Zanimiva ni bila le Praga, temveč tudi pivovarski muzej v Plznu in Škodin muzej v mestu Mlada Boleslav.

Plesalce in muzikante nas vedno razveseli, da s svojim nastopom navdušimo občinstvo. To nam je v Pragi dobro uspelo. Kljub kar nekaj prehojenim kilometrom v nošah in napornemu urniku smo naredili zelo dober vtis in se nasmejanih obrazov vrnili domov. Na koncu pa se­ veda velja zahvala vsem našim sponzorjem, v prvi vrsti Občini Bohinj, ki podpira tudi mednarodno delovanje kulturnih društev. Pomagali pa so nam še Kostmann, d. o. o., GG Bled, Hotel Tripič, Mesnine Bohinja, Turistična kmetija Gartner, Turizem Bohinj, Turistično društvo Bohinj in Hotel Jezero. »Ahoj Praha« do naslednjič. ・

12. AVGUST OB 9.URI DELAVNICA TKANINA

19. AVGUST OB 9. URI DELAVNICA ARHEOLOGIJA

Vse delavnice so brezplačne.

Uporaba kovin za orodje, orožje in nakit: železarstvo in rudarstvo. Rudarske igre in delavnica obeskov iz pločevine.

Obleka skozi čas, lan, tkanje.

Izkustvena delavnica: izdelava pasu.

Predmeti, zbiranje in poklic arheologa.

Delavnica izkopavanj.

26. AVGUST OB 9. URI

DELAVNICA ZGODBE : ZVONCI

Zbiranje starih predmetov, prestavitev rimskega zvončka iz Stare Fužine.

Delavnica izdelave razstave in družabni zaključek s pogostitvijo.

Delavnice sofinancira Občina Bohinj.

Jan Oblak obiskal poletno nogometno šolo v Bohinju Katarina Košnik

Klapa Šufit prvič v Bohinju Za KD Bohinj, predsednik Jure Sodja

Foto: Katarina Košnik

Tudi letos preko poletja v Bohinjski Bistrici v organizaciji NK Ljublja­ na poteka Poletna nogometna šola, ki se je vsako leto udeležujejo otro­ ci iz Slovenije in zamejstva. V šestih terminih se pod strokovnim vod­ stvom zvrsti preko 300 otrok. Poleg številnih aktivnosti (nogometni treningi, zabava v vodnem parku, izlet z vlakom na Primorsko, rafting, varovano plezanje, veslanje s kanuji po jezeru ...), ki jih za otroke pri­ pravijo organizatorji, jih z obiskom presenetijo tudi nekateri nogomet­ ni reprezentanti in selektorji. Tako so se tudi domači bohinjski nogo­ metaši Nogometnega kluba Bohinj lahko srečali z vratarjem slovenske nogometne reprezentance in članom moštva Atletico Madrid. Ob svo­ jem obisku smo ga ujeli tudi za nekaj odgovorov za Bohinjske novice.

Foto: arhiv Klape Šufit

Menda radi pridete pogledat najmlajše v nogometno šolo.

Ja, res je. Z veseljem pridem sem. Tudi jaz sem bil pred leti enkrat tukaj in ko sem bil v nogometni šoli in sem treniral z ostalimi mladimi, smo bili vedno zelo veseli, ko nas je kdo od že uveljavljenih športnikov, nogometašev prišel pogledat. Vem, koliko to otrokom pomeni in z ve­ seljem ustrežem.

šport, z a konec

19 Danes je za mlade nogometaše, udeležence nogometne šole v Bohinju dan, ko jih je prišla pogledat legenda v nogometu. Veliko med njimi je takih, ki sanjajo, da bi nekoč igrali v velikem klubu.

Kaj jih vse še čaka, da bi prišli do tja?

Mislim, da jih čaka še zelo veliko. Kot mladi fantje imajo svoje sanje in si verjetno ne predstavljajo, da je vse to mogoče. Ampak če pridno delaš, si torej priden, vodljiv, ubogaš trenerje, treniraš, potem na koncu z nekaj sreče lahko dosežeš stvari, ki si jih mogoče kot majhen fant niti nisi mogel predstavljati. Ampak to je mogoče in marsikomu to tudi uspe. Seveda pa je treba v to vložiti ogromno dela. Kot sem rekel, treba je biti zelo priden, zelo trdo delati in ubogati starše, ki ti vse to omo­ gočijo. Na koncu, če uspeh pride, pride, ampak jaz vedno pravim, tudi če nekako ne dosežeš tega, kar si si želel, si zagotovo v otroštvu užival v treningih in druženju, si pridobil prijatelje v nogometu in tako nekaj dobrega odnesel.

Torej je nekako treba skoraj spati z žogo?

Ja, gotovo (smeh). Ja, marsikateri dan sem res spal z žogo. To je sicer bolj pregovor, ampak ja, vsak dan žoga v nogah, cele dneve na igrišču, cele dneve na terenu in tudi ko ni treninga, odraščaš z žogo, in jaz mislim, da samo tako na koncu nekaj dosežeš. ・

Skakalci aktivni tudi poleti Brane Iskra, trener A-pro

Letos pričenjamo novo zgodbo, ki se nam bo v prihodnosti izkazala za uspešno. Vse to je prikazano na naši internetni strani www.triatlon­ -bohinj.si.

Spreminjamo tri zadeve. Prva je menjalni prostor med kolesom in tekom. Novi menjalni prostor bo na Biatlonskem centru na Pokljuki, kjer bo tudi zaključna prireditev. Organizatorji računamo, da bomo s tem povečali zanimanje za prireditev s strani sponzorjev, ki jim s tem nudimo podaljšanje prodajnega okna. Za tekmovalce verjamemo, da bo logistično lažje organizirati njihov dan. Tretja zadeva pa je nova kategorija in sicer tekmovanje supov namesto kajakov. SUParji bodo imeli 5 km dolgo pot supanja. Ostale trase ostajajo podobne, čeprav bo kolesarska proga za odtenek daljša.

To bo nekakšna prelomnica, po kateri verjamemo, da bomo obrnili smernice navzgor.

Glede na novosti, si v prihodnje želimo novih legendarnih tekmo­ vanj, kot je bilo že lansko, s snegom in ekstremnimi razmerami. Le­ tošnja zgodba bo zopet zelo zahtevna za organizatorje, zato že zdaj vabimo k prijavi za prostovoljske funkcije na naši dirki.

Vse informacije glede dirke, sponzorstev in prostovoljstva, dobite na naslovu jure.sodja@tdbohinj.si. ・

Presenetljiva jamarska odkritja med planinama Poljana in Suha Špela Borko, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Foto: Brane Iskra

V juniju smo tekmovali na revijalnih in pokalnih tekmah v Ljubljani, Kranju in Velenju. Pokalne tekme so potekale v Žireh, Kranju in Mis­ linji.

Z mlajšo kategorijo smo skočili na počitnice, Katra pa se je z repre­ zentanco udeležila tekmovanj na mednarodni ravni. Na tekmah višjega ranga FIS pa je Katra nastopala v svetovnem pokalu Grand Prix v nem­ škem Hinterzatrenu.

V času počitnic smo odlično sodelovali s TNP-jem. V Nordijskem centru smo dva dneva gostili tabornike iz Belgije. Vsak dan je dvajset tabornikov čistilo staro Hanssenovo skakalnico, z ročnimi orodji so skakalnico dobesedno obnovili, saj jo je že zaraščalo drevje. Izjemna zahvala gre Anžetu Kreku, ki je tabornike vsak dan bodril in jih pri delu tudi usmerjal ter tudi sam pomagal pri delu.

Sredi junija smo člani SSK Bohinj organizirali veselico pod Hansse­ novo skakalnico, ob jubilejni 20. obletnici kluba in 90-letnici skakal­ nice smo se potrudili in izvedli nepozaben dogodek. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pripomogli pri veselici.

Treninge na novih skakalnicah bomo izvajali vsak torek in četrek, tako vabimo tudi mlade nadobudne skakalce, da se nam pridružite.

Vpis v skakalno šolo bo na treningu ob 18.uri!

Občane in občanke pa vabimo, da preizkusite edinstveni ZIPLINE, v avgustu imamo odprto vsak petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. ure. Vabljeni. ・

33. CEBE Triatlon jeklenih z novostmi

Za Cebe triatlon jeklenih, Jure Sodja, vodja tekmovanja Vabimo vse ljubitelje triatlona jeklenih k raznovrstni udeležbi na že 33.

CEBE triatlonu jeklenih, ki bo po vseh težavah z datumi, tokrat 24. avgusta.

Če bi jamarja povprašali o bohinjskem podzemlju, bi vsak najprej pomislil na Pršivec in dobro poznane jame, kot sta Govic in Brezno pri gamsovi glavici. Ob misli na Bohinjsko-Tolminsko gorovje pa bi odmahnil z roko, saj bohinjska stran pač nima jam. Vse jame so ostale pri Tolmincih, na Migovcu, kjer se bohoti najdaljša slovenska jama. Oh, kako bi se motil! Člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana zadnja leta najbolj ak­ tivno delujemo v visokogorju. Redno se oziramo po še neraziskanih območjih, saj se ravno v naših lepih gorah skrivajo najdaljše in naj­ globlje jame. Že od 2011 raziskujemo jame na Pokljuki, natančneje med Viševnikom in Velikim Selišnikom, kjer smo raziskali 10 km dolg sistem Pokljuškega grebena. Omeniti velja tudi Brezno na Toscu, dolgo izgubljeno jamo, ki smo jo leta 2015 znova našli in poglobili na zavid­ ljivih 600 m globine. Pri tem nam je naproti stopilo PD Srednja vas v Bohinju – na Vodnikovem domu so nas po utrujajočih, več kot 12-ur­ nih akcijah vedno toplo sprejeli. A bližje Bohinjskemu jezeru nismo prišli vse do letošnje pomladi, ko je našo pozornost pritegnilo območ­ je pod Rodico, siva lisa na slovenskem jamarskem zemljevidu. Marca nas je predsednik društva, na pol Bohinjec, premamil na prvi terenski ogled. Namenili smo se proti planini Poljana in že po prvem dnevu teren razglasili za jamski raj: našli smo kar 10 vhodov! Prvemu terenu je sledil drugi, nato tretji in vsak je obrodil več jam.

O najdbah smo se pohvalili lokalni »žlahti« in Anka Medja nas je povezala z Jankom Arhom, gornikom, ki je med drugim tudi pastir na Poljani in Suhi. Bil je navdušen nad našimi odkritji, nam dal kopico nasvetov in nas priporočil Agrarni skupnosti Savica - Kamnje, ki nam je prijazno dovolila uporabo stanov na Poljani. Prav to nam je omogočilo bolj učinkovito raziskovanje, ki je kmalu prineslo izjemne rezultate.

Za to smo jim nepopisno hvaležni in v zameno kadarkoli ponudimo pomoč močnih jamarskih rok.

A vrnimo se k jamam. Vse od prvega terena navdušenje med člani ni usahnilo in kadar je le šlo, smo prišli na Planino. Ko je bilo ruševje še prekrito s snežno odejo, smo brzeli sem ter tja po kraških podih med obema planinama in navdušeno beležili koordinate pretaljenih ali breznatih vhodov (jame imajo pogosto prepih, ki prepreči, da bi sneg zaprl vhod). Ko je sneg skopnel, pa smo spoznali neusmiljeno moč ru­ ševja. A čeprav nas je močno upočasnilo, smo v lovu za jamo vseeno zapluli vanj. Iz ruševja kukajoči veliki jamarski nahrbtniki so postali stalnica okoli Gradovca. Vsa odkritja so dobro dokumentirana. V pičlih štirih mesecih smo izmerili in napisali zapisnike za kar 30 jam, vse so poimenovane z narečnimi bohinjskimi besedami. Zapisniki ob koncu leta romajo v slovenski kataster jam, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa. Od majhnih brezen z dvoranami na dnu, spodmolov, ozkih črev, iz katerih smo kaj hitro pobegnili, do nekaj res veličastnih odkritij.

Pri enem nam je pomagal Mirko Smukavec, izjemen poznavalec tega

20

z a konec

Foto: arhiv Društva za raziskovanje jam Ljubljana

območja. Davno tega je pod Gradovcem našel globoko brezno in ko je slišal govorice o jamarjih, je brž našpičil ušesa. Na vročo poletno soboto nas je tako popeljal po skritih stezicah. Urno kot gams je brzel med skalovjem, da smo ga komaj dohajali – kdo bi verjel, da piše že 84 po­ mladi?! Po mnogo urah iskanja se je trud poplačal. Odkritje, kakršnega v dobro prečesani Sloveniji ne bi več pričakovali: brezno premera 15 m, s kamnitim lokom, ki se pne nad praznino, globoko vsaj 60 m (tam nam je zmanjkalo vrvi). Ob pogledu nanj je Mirko vzkliknil: »O, čudo kranjske zemlje!« In tako je jama dobila ime. Nato pa dodal: »To ni moja jama«.

Le v katerem rušju se torej skriva še eno veliko brezno?

Pripoved o novi dobi bohinjskega jamarstva naj zaključim v najbolj perspektivni jami, imenovani Grvn. Brezno se odpira tik ob lovski poti s Poljane proti Gradovcu. Že pozimi smo občudovali močno pretaljen vhod in slutili smo nekaj velikega. Nismo se motili! Že takoj za 25 m globokim vhodnim breznom jama postane prostorna in razvejana. Glo­ boka in široka brezna si neprekinjeno sledijo vse do globine 260 m, kjer se srečamo s prvo ožino. Še nekaj krajših brezen nižje nam na glo­ bini 340 m jama postreže s prepletom vodoravnih suhih rovov, ki jih je dolgo tega zapolnjevala in dolbla voda. Novim možnostim tu ni videti konca, rovi se vejijo v vse smeri. Največji rov, premera 10 m, se v ravni črti vzpenja proti planini Poljana, na drugi strani pa spušča neznano kam. Na obeh koncih nas je ustavila kratka stopnja, ki zahteva tehnič­ no plezanje. Sredi rova smo se spustili v brezno, ki nas je prav tako po­ peljalo naprej, do meandra s tekočo vodo. Nešteto nadaljevanj, ki tiho čakajo, da jih raziščemo in o njih povemo površju. Jama je danes dolga okoli 1500 m in globoka 360 m. Zagotovo ji še kmalu ne bo konca. Bo nekoč bohinjsko podzemlje prehitelo tolminsko? Le čas bo povedal. ・

Sobivanje z netopirji Davor Ros

Foto: Davor Ros

Srhljiva brezpotja, pokopališča in dolgo zapuščeni in s pajčevinami obdani dvorci so po navadi slike, ki se nam ob omembi netopirjev prve prikažejo pred očmi. A premalokrat se ob teh preveč nepoznanih bitjih ustavimo in pomislimo, kaj vse nam dajo in kaj mi lahko damo njim, da skupaj pričaramo še lepši svet. Zanje in za nas. V sobivanju.

Netopirji so edini pravi leteči sesalci in mednje spadajo predstavni­ ki 1200 in več vrst (predstavljajo približno četrtino vseh sesalcev na svetu), od tega jih 32 najdemo tudi v Sloveniji. Odvisno od posame­ zne vrste se zadržujejo tako v gozdovih kot v jamah in starih stavbah, nemalokrat pa zatočišče najdejo v neposredni bližini ali kar v naših domovih. Uvrščamo jih med sinantropne živali, ki se stika s človekom

navadno izogibajo, s pridom pa za domovanja uporabljajo našo infra­ strukturo, gradnje in druga nenaravna bivališča izpod človeških rok, ki jim predstavljajo zavetje.

Večina izmed naših netopirjev se prehranjuje z žuželkami in jeseni delno s sadjem (ob poznih večerih lahko izkoristimo trenutek in se ozremo na veje prezrelih jablan, češenj, breskev, sliv itd. in jih z malo sreče opazimo), en netopir pa lahko od večera do jutra posamezne noči nalovi celo tisoč ali dva tisoč in več žuželk, zato je vsakomur dobrodo­ šel sosed ali vsaj prebivalec podstrešja.

Poleg lova žuželk pa opravljajo tudi večini ljudem neznano funkcijo, ki pa se največkrat omenja v povezavi s čebelami – oprašujejo drevje in tako posredno skrbijo za pridelek. In v tem je še en razlog, da jih ne preganjamo in jim pomagamo ter z njimi sobivamo!

Toda … kako jim lahko pomagamo?

Najprej lahko poskrbimo, da njihova dnevna počivališča v naših domovih ostajajo prehodna, vsekakor pa je dobrodošlo, da pri nepre­ hodnih prostorih naredimo odprtine približnih mer 40 × 15 cm in tako morda zagotovimo dom še kaki koloniji. Iste mere prehodov velja­ jo tudi za jame, zato lahko tudi v lokalnem jamarskem društvu začne­ mo s pobudo, da se zaprte jame, če še niso prehodne, uredijo prijazno netopirjem. Dobrodošlih je več prehodov eden nad drugim in, če je možno, seveda, vsaj na dveh ločenih mestih.

Poleg tega lahko izdelamo tudi namenska bivališča, in sicer neto­ pirnice. Preproste lesene škatle ožje izdelave z odprtino na spodnjem koncu (podobno kot hišni poštni nabiralniki) namestimo na višino 3 do 4 metrov, obrnjene proti jugu ali zahodu in predvsem tako, da so varne pred plenilci.

Vsi ti ukrepi pomagajo populaciji in kolonijam na dolgi rok, nema­ lokrat pa se predvsem v vročih poletnih dneh zgodi, da nebogljeno življenjce netopirja pade dobesedno v naše roke. Če upoštevamo nekaj osnovnih navodil, netopirja lahko rešimo!

Temperature vsako leto znova dosegajo rekordne vrednosti in tudi letos bo z ozirom na napovedi temu tako. To pomeni precej hud in za del populacije netopirjev tudi usoden udarec, mi pa jim lahko pomaga­ mo, kolikor je v naši moči!

Maja in junija se porodniške kolonije povečajo za kar precej novih članov in po nekaj tednih jih mame že učijo letati. Mladiči so kakopak sprva še slabi letalci in se zgodi, da bodo zaradi vročine ne samo oni, temveč v povečanem obsegu strmoglavljali tudi njihovi starši.

V tem primeru vzamemo naluknjano škatlo (najboljše od čevljev ali škatlo podobnih dimenzij), vanjo damo krpo za podlago, plitvo poso­ dico z vodo (pokrovčki od Nutelle ipd.) in plišasto igračko v velikosti netopirja.

Vsaka spremenljiva situacija žival spravi v stres, zaradi katerega lah­ ko tudi pogine, in igračka jim bo predstavljala varnost in zavetje, precej verjetno se je bodo tudi oprijeli.

V vodo dajte tudi nekaj kapljic medu ali – če ga v najslabšem prime­ ru nimate – malo rjavega sladkorja. Ker bo možnost pregretja velika, v kot škatle dajte še kako mokro brisačko, da se bodo po svojo volji morda pohladili tam.

Slednji napotki veljajo tako za odrasle kot za mladiče, z opozorilom, da ob večeru in padcu temperatur (ki zdaj padejo šele ob 22. ali 23. uri) najdenega mladiča brez mame nastavimo na zunanje višjim ple­ nilcem nedostopno mesto, da ga bo mama prišla pobrat. Če se to ne zgodi, ga vzamemo nazaj v škatlo, kajti sam preživeti ne more in ima še tako najboljše možnosti z mamo.

In pozor – če najdemo strmoglavljeno mamo z mladičem, vzamemo oba skupaj, saj na 35 in več stopinjah mama ni več pri sebi in bi brez pomoči poginila oba!

Ob najdbi se za vsakršne napotke in nasvete lahko obrnete tudi na naš Azil za prostoživeče živali Muta ali na številko 070 - 380 - 074 (Davor Ros), kjer sem dosegljiv 24 ur na dan, samo da bomo rešili in pomagali čim več netopirjem! Se slišimo!

REŠIMO NAŠE NETOPIRJE! ・

Dodatna pojasnila o zaprtju planinske poti čez Komarčo

Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije V skladu s 16. členom Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št.

61/2007) sta Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Ljublja­

21 na Matica, ki je skrbnik poti, 2. julija obvestila javnost, da bo do nadaljnjega zaprt odsek pla­ ninske poti Koča pri Savici (653 m)–Komarča– Črno jezero (1324 m) zaradi poškodb na poti.

Planinska društva v večini primerov sanacij na zavarovanih poteh ne izvajajo sama, ampak pri tem sodeluje tehnična ekipa Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije, ki raz­ polaga z vso potrebno opremo za takšna dela.

Za vse večje prenose opreme, lesa in drugega materiala pa je nenadomestljiva pomoč heli­ kopterske enote Slovenske vojske ali Policije.

Po nam znanih podatkih do nesreče nizo­ zemske planinke ni prišlo zaradi pomanjklji­ vosti na poti. Pot je za dobro opremljenega planinca s potrebnimi izkušnjami za zahtevno pot tudi zdaj sicer prehodna, a je zaradi načr­ tovanih del zaprta, zato planince prosimo, da upoštevajo zaporo, da bo obnova poti poteka­ la neovirano, za pot do Koče pri Triglavskih jezerih imajo na voljo alternativno, lahko pla­ ninsko pot prek Komne ali planine Viševnik.

Stanje varoval na zavarovanih planinskih poteh redno vsaj enkrat letno pregledamo, ugotovimo morebitne pomanjkljivosti in jih glede na to uvrstimo na seznam popravil v naslednji sezoni. Pot čez Komarčo je bila zad­ njič pregledana 13. oktobra 2018, ko se je po­ kazalo, da so vsa kovinska varovala v dobrem stanju, da pa je na pot padlo nekaj debel, ki jih je treba odstraniti, in da so na nekaterih mes­ tih dotrajane lesene bočne opore in stopnice.

Zaradi tega je uvrščena na prednostni seznam letošnjih popravil. Pot je za ustrezno oprem­ ljenega in usposobljenega planinca, kakršne­ ga pričakujemo na tej poti, ki je kategorizira­ na kot zahtevna planinska pot (na določenih delih si moramo pomagati z rokami, varovala so namenjena varnosti planinca, svetujemo uporabo čelade), še vedno prehodna, zavedati pa se je treba, da je zaradi specifičnega tere­ na (zemlja, listje) na tej poti večja nevarnost zdrsa kot na mnogih tehnično precej zahtev­ nejših poteh v naših gorah, česar z nadelavo podlage poti ni mogoče preprečiti.

Dela na poti se bodo predvidoma začela 12. julija. Potekala bodo v dveh fazah, in sicer v prvi fazi načrtujemo odstranitev podrtega drevja in kamenja, v drugi pa namestitev no­ vih lesenih varoval. Kdaj bo pot spet odprta, je težko predvideti, pravi obseg del se pri za­ menjavi lesenih varoval pokaže šele ob delu.

Transport lesa v steno Komarče bo izveden s helikopterjem Slovenske vojske, ki pa ima tudi številne druge obveznosti.

Po dogovoru Združenja planinskih organi­ zacij alpskega loka (CAA) se tudi v Sloveniji zahtevnost poti označuje na usmerjevalnih tab­lah, kjer prazen trikotnik pomeni zahtevno in trikotnik s klicajem zelo zahtevno planinsko pot; če teh dveh znakov ni, je planinska pot lahka. Prav tako je težavnost poti označena na vseh planinskih zemljevidih, kjer polna rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot, črtkana zahtevno in pikčasta zelo zahtevno.

Po podatkih Planinskega vestnika za prvo označeno pot v Julijskih Alpah štejemo leta 1879 urejen pristop iz Bohinja čez Komarčo na Triglav, kar pomeni, da so obiskovalci gora že pred 140 leti hodili po njej brez dodatnih pomagal. O zahtevnosti poti prek Komarče se

z a konec lahko sicer planinci danes informirajo tako v vodniški literaturi kot tudi v številnih virih na spletu, zahtevnost poti je označena na planin­ skih zemljevidih in na usmerjevalnih tablah, tako na izhodiščih kot na sami poti.

Slovenija se promovira kot zelena, aktiv­ na, zdrava turistična destinacija, kjer med aktivnostmi v naravi prednjačita planinstvo in pohodništvo, zato tudi gore obišče vse več ljudi, ki se odpravijo v gore brez ustreznega znanja in opreme, opažamo pa tudi, da k ne dovolj premišljenemu izbiranju planinskih ci­ ljev pripomorejo nekritične objave na družbe­ nih omrežjih. Na planinski zvezi pripravljamo gradiva za zaposlene v namestitvenih in turis­ tičnih organizacijah, da bodo obiskovalcem znali pravilno svetovati, trudimo se osveščati

tuje obiskovalce gora z informacijami in var­ nostnimi napotki, pravkar sta izšli preventivni zgibanki z napotki za varnejši obisk gora v slo­ venskem in angleškem jeziku. Še vedno pa se je treba pred odhodom pozanimati o zahtevnosti poti in potrebni opremi. Pri tem je treba opozoriti, da je slo­ venski alpski svet zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, ter da je na poteh v naravi stalno prisotno tveganje, ki se ga je treba zavedati, prav tako kot objektivnih in sub­jektivnih nevarnosti, čemur Planinska zve­ za Slovenije namenja veliko pozornosti s pre­ ventivno dejavnostjo. ・

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

22

ogl a si 040/202 384

Tračne in verižne žage www.logosol.si

Prochrom-comp d.o.o., Šobčeva cesta 12b, 4248 Lesce, tel: 04 53 78 210, E-mail: info@logosol.si

Mizarski delovni pulti www.naredisisam.si T: 04 53 78 210

23

ogl a si 040/202 384

PREDSTAVLJAMO

NAŠE NOVICE

15

MALOSERIJSKA PROIZVODNJA INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE TRANSPORTNI SISTEMI KOVINSKE KONSTRUKCIJE MALOSERIJSKA PROIZVODNJA INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o.

SERVIS STROJEGRADNJA TRANSPORTNI SISTEMI/ REMONT KOVINSKE KONSTRUKCIJE proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o.

SERVIS / REMONT STROJEGRADNJA

Podjetje Venturia je mlado rastoče podjetje, ki temelji na znanjih, pridobljenimi z mnogo izkušnjami in Podjetje je mlado rastoče industrijske podjetje, ki temelji nazraka, znanjih, pridobljenimiinz kovinskih mnogo izkušnjami in ima bogatoVenturia zgodovino na področju ltracije prezračevanja konstrukcij. ima bogato zgodovino na področju industrijske ltracije zraka, prezračevanja in kovinskih konstrukcij.

RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE SREDNJA ŠOLA SREDNJA ŠOLA

Srednje poklicno izobraževanje: Srednje poklicno izobraževanje: - Oblikovalec kovin - orodjar - Oblikovalec kovin - orodjar --Varilec Varilec - -Strojni Strojnimehanik mehanik Poklicno-tehnično Poklicno-tehničnoizobraževanje: izobraževanje: - -Strojni Strojnitehnik tehnik

FAKULTETA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program 1.

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje STROJNIŠTVO: stopnje STROJNIŠTVO: -- Projektno aplikativni program Projektno aplikativni program Univerzitetni študijskiprogram program1.1.stopnje stopnje Univerzitetni študijski STROJNIŠTVO: STROJNIŠTVO: -- Razvojno raziskovalniprogram program Razvojno raziskovalni

Prošnje zaza pridobitev po pošti poština nanaslov: naslov:Venturia Venturiad.o.o., d.o.o.,Ajdovska Ajdovska cesta Prošnje pridobitevštipendije štipendijevvnašem našempodjetju podjetju lahko lahko oddate oddate po cesta 2,2, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si

Podjetje s 50­letno tradicijo Venturia d.o.o. s sedežem na Ajdovski cesti 2 v Bohinjski Bistrici se ukvarja s ponudbo proizvodov in storitev na področ­ ju kovinarske panoge. Lahko se pohvali s 50­letno tradicijo na področju izdelave kovinskih konstrukcij, industrijskega odpraševanja, transportnih sistemov, strojegradnje, servisov in montaže. Ponujajo možnost sodelovanja pri načrtovanju, izdelavi, sestavi, montaži, iskanju optimalnih dobaviteljev opreme, pridobivanju certifikatov, marketingu, izbiri prodajne strategije in poslovnemu modelu.

Oprema: • 7000 m² proizvodnih površin, • 3 dvigala nosilnost 10 t, • največji možni tovor 3,2 m x 4,5 m x 15 m • proizvodna kapaciteta: 75.000 ur na leto, 1200 metričnih ton materiala na leto • 46 oseb v proizvodnji in 14 v administraciji • plamenski (30 mm - 200 mm), plazemski razrez jekla, aluminija, kroma (do 30 mm) • razrez s tračno in krožno žago

• štirivaljni stroj za uvijanje pločevine (širine 2 m debelin do 25 mm) • stroj za krivljenje pločevine (250 t, širina pločevine do 4 m) • stroj za uvijanje profilov (cevi do premera 114 mm, ostali profili do 100 mm x 100 mm) • hidravlična stiskalnica (400 t, dimenzije pločevine 0,5 m x 0,5 m)

• 6 x vertikalni vrtalni in rezkalni stroj • 2 x radialni vrtalni stroj, 2 x stružnica • 4 x TIG varilni aparati, 15 x MAG, MIG varilni aparati • peskalni stroj (kontinuirano peskanje 1,25 m x 0,5 m x L, tudi peskanje zunaj) • 600 m² lakirnica

Foto: www.venturia.si

24

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04