Bohinjske novice, april 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 12. APRIL 2019 ŠTEVILKA 4

April: Mesec bohinjske kulture (na 4. strani)

5

7

27

30

32

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

ŠPORT

Odprtje razstave Konstruktivne Alpe

Razpis za delo Turizma Bohinj

Ribiška družina Bohinj ima novo vodstvo

Uspeh Minkine rute

Bohinjski otroci tradicionalno v Planico

Foto: Saša Erjavec

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Začel se je »mesec bohinjske kulture«, s kate­ rim bomo obeležili 40-letnico izgradnje Kulturne­ ga doma Joža Ažmana in odprtja Muzeja Tomaža Godca. Od 1. aprila do 1. maja se bodo s pomočjo knjižnice, šole, vrtca, muzejskega društva, Muzeja Tomaža Godca ter vseh društev, ki delujejo na področju kulture, iz­ vajale razne kulturne prireditve. Najlepša hvala vsem udeleženim za njihov prispevek. Na »potezi« smo zdaj mi, občani Bohinja, da se bomo vseh teh prireditev, ki bodo potekale v tem in seveda tudi v prihodnjih mesecih, udeležili in jim dali tisto pravo težo. Dokaz, da to zmoremo, je bila prireditev, posvečena kulturnemu prazniku občine Bohinj. Lepo in prisrčno izpeljana predstava s strani naših osnovnošolcev je navdu­ šila polno dvorano. 26. marca smo Bohinjci praznovali svoj kulturni praznik, ki je posvečen spominu na bohinjskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja, ki se je rodil na ta dan, leta 1838 na Brodu v Bohinju.

Po njem se imenujeta osnovna šola in ena od ulic v Bohinjski Bistrici.

Smo ena redkih občin, ki ima svoj kulturni praznik. To ni zgolj naklju­ čje, saj vemo, da je Bohinj neizmerno bogat na različnih področjih kulturne dediščine, pa naj gre za ljudske tradicionalne običaje ali za naravno in spomeniško področje. Beseda kultura predstavlja tako ši­ rok pojem, kot je zgodovina človeštva. Kultura je namreč vse: je jezik, v katerem se sporazumevamo, so ljudski običaji, ki so se izoblikovali skozi stoletja, in je umetnost, ki iz teh prvin črpa in ustvarja narodu lastno in edinstveno glasbo, poezijo, arhitekturo ... je morala in način obnašanja do soljudi. Torej je kultura tudi človek sam, je tudi stanje duha v ljudeh in prostoru. Vprašajmo pa se, kakšno je stanje duha v današnjem svetu, katerega del je tudi slovenski in še ožje bohinjski prostor?

Začela so se dela na cestah na Ribčevem Lazu, v Stari Fužini in Češ­ njici. Ko človek posluša in bere vsa ta obvestila o zaporah, mu deluje vse to precej kaotično. Mogoče je res, vendar menim, da bo stanje po­ polnoma drugačno, če bomo upoštevali navodila in prometno signa­ lizacijo na deloviščih. Direkcija za ceste ni potrdila kolesarske steze kot obvozne ceste, zato vas vse prosim, da ne uporabljate kole sarske steze za obvozno pot, ker to ni.

Prav je, da se tudi malo pohvalimo. Na veliko veselje vseh nas so se končno zaključila dela na rekonstrukciji ceste skozi Bohinjsko Bistri­ co. Priznati moramo, da je kljub nekaterim pomislekom glede izvedbe Bistrica lepša in bolj urejena. Naj bo to spodbuda za naprej, spodbuda za začetek urejanja celotnega kraja.

S spoštovanjem!

župan Jože Sodja

4. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 4. april 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 4. aprila popoldan v sejni sobi Občine Bohinj sestal na 4. redni seji Občinskega sveta. Na obširni seji s kar 15 točkami dnevnega reda so sprejeli Zaključni račun Občine Bohinj

Rok za oddajo prispevkov v aprilu

za leto 2018, sprejeli Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pe­ diatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj, sprejeli nove cene parkiranja v letoš­ njem letu, pravilnika o sofinanciranju obnove fasad in sofinancira­ nju ohranjanja kulturne dediščine – tradicionalno sušenje krme v kozolcih. Potrdili so Antona Urha kot predstavnika Občine Bohinj v svet zavoda TNP. Del seje povzemam v nadaljevanju, pos­netek ce­ lotne seje z gradivom je na voljo na spletni strani Občine Bohinj.

V drugi obravnavi sprejeli odlok o podelitvi koncesije za zaposlitev otroškega in šolskega dispanzerja na območju Občine Bohinj

Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel Odlok o podelitvi konce­ sije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dis­ panzerja na območju občine Bohinj. Ob razpisu Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki je, za zdaj neuspešno, že odprt, bo zdaj razpis lahko izdan tudi za podelitev koncesije.

Odpira se nov tržni prostor na Ribčevem Lazu

Občinski svet je na seji v skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Bohinj. Ena glavnih novosti novega odloka, ki na­ domešča odlok iz leta 2012, je odpiranje novega tržnega prostora na Ribčevem Lazu.

Nova tržnica potrebuje ustrezna določila v Odloku glede umestitve in sprejema tržnega reda ter določitve upravljavca. Prav tako Odlok vsebuje nekatere spremembe glede definicij prodaje zunaj prodajal­ ne, bolj jasnega zapisa nekaterih določil Odloka (in poenotenje zapisa tekom Odloka) ter nekaterih tehničnih popravkov (npr. parcelne šte­ vilke). Prav tako so v odloku bolj jasno zapisane vsebine, ki jih mora vlagatelj navesti v vlogi, vsebina soglasja ter pogoji za prodajo zunaj prodajalne. Odlok se glede na definicijo prodaje zunaj prodajalne po Zakonu o trgovini dopolnjuje s pogoji glede prodaje s prodajnimi avto­ mati, prav tako so spremenjena določila glede prodaje tekstilnih izdel­ kov. Dodani sta tudi dve novi lokaciji za občasno prodajo zunaj proda­ jaln na območju Koprivnika in Gorjuš, saj v teh vaseh do sedaj občasni prodajni prostor na javnih površinah ni bil določen. Z amandma­jem so potrdili tudi spremembo lokacije na Poljah, ki bo sedaj na urejenem prostoru na Rju. S spremembo Odloka se še naprej omogoča prodajo izven prodajal­ ne kmetovalcem, društvom, posameznikom z dejavnostjo domače obr­ ti ter lastne proizvodnje ter drugim subjektom, ki opravljajo dejavnost prodaje. Skladno z zagotavljanjem kakovostne ponudbe se s spremem­ bami Odloka poleg dopolnitve z možnostjo dodatne ponudbe in pro­ daje zagotavlja tudi ohranitev kvalitet prostora in prodajne ponudbe.

Nove cene parkirnin in letnih dovolilnic in novi ­parkirišči v Bohinjski Bistrici

Občinski svet je sprejel sklep o določitvi javnih parkirnih površin, višin parkirnin in letnih dovolilnic, ki določa nove cene parkirnin v letošnjem letu. Za prihajajočo poletno sezono so dvignili cene parkir­ nih mest neposredno ob Bohinjskem jezeru za 0,50 evra. Višjim ce­ nam neposredno ob Bohinjskem jezeru bodo ob bok postavili ureditev brezplačnega prevoza od bolj oddaljenih parkirišč, ki bodo to poletje še bolj frekventni. Ob višjih cenah, ki so jih na Občinskem svetu soglas­ no potrdili, so s spremembami in dopolnitvami Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera uvedli še novo parkirišče na Kobli in po končanih delih ob Triglavski cesti, ureditev parkirišč za kratkotrajno parkiranje vzdolž Triglavske ceste (pri Cukiju) in Vodni­ kove ceste (pred mesnico).

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 26. aprila, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 10. maja 2019.

3 Letni program športa v Občini Bohinj za leto 2019

Z letnim programom športa na lokalni ravni kot temeljnim strateš­ kim dokumentom na področju športa želi občinska uprava soustvarjati pogoje za razvoj športa. Prispevati želijo k zmanjševanju neenakosti na področju dostopnosti do športne vadbe. Lokalni letni program špor­ ta 2019 opredeljuje javni interes, ki ga udejanjajo nosilci in izvajalci športa v občini. Šport je kompleksen in raznolik sistem, posebno v Bo­ hinju, sestavljen iz tako različnih panog, da so programi in način vadbe izredno težko primerljivi. Šport naj bi bil stvar posameznika, kjer vsak vzame tisto in toliko, kolikor želi in mu ustreza, pa tudi stvar širše lokalne skupnosti, ki lahko aktivno sodeluje pri izboljšanju kakovosti in dostopnosti športa.

Letni program športa v Občini Bohinj za leto 2019 zagotavlja, da bo Občina Bohinj v skladu z Odlokom o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 izvajalcem športnih programov namenila določen obseg finanč­ nih sredstev za izvajanje programov športa, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev.

Program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničeva­ nje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu lokalne skupnosti.

Prednost v programu imajo prostočasna športna vzgoja otrok in mla­ dine.

Predstavlja podlago za pripravo razpisa, ki bo ­objavljen v maj­ ski številki Bohinjskih novic, ki izide 10. maja.

Iz proračuna Občine Bohinj se za proračunsko leto 2019 za šport­ ne programe zagotovi sredstva v višini 112.960,00 EUR, in sicer: 25.500,00 EUR za športno infrastrukturo in 87.460,00 EUR za pro­ gramske in razvojne naloge. ・

Uspešno izpeljana čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj« ter zahvala vsem udeležencem Nataša Fujs, mag.varst.nar., občinska uprava Občine Bohinj

V soboto, 6. aprila je na območju Bohinja potekala vsakoletna čis­ tilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj«. V letošnji čistilni akciji smo moči združili z udeleženci Zelenega vikenda ter učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja.

Akcije se je udeležilo več kot 600 članov različnih društev ter pros­ tovoljcev. Na čistilni akciji so poleg drugih prostovoljcev sodelovali čla­ ni približno tridesetih športnih, kulturnih, gasilskih, lovskih in drugih društev, klubov, skupnosti in organiziranih skupin, nekateri ponudniki športnih in rekreativnih storitev ter udeleženci Zelenega vikenda. Čisti­ li smo kolesarsko stezo, prostor ob cestah, zelenice, lovišča, sprehajal­ ne poti, plezališča, bregove Save Bohinjke, obalo jezera in mnoge druge lokacije. Pokazali smo, da nam ni vseeno v kakšnem kraju živimo in da nas je mnogo takih, ki želimo naše okolje ohranjati čisto in zdravo.

V današnjih časih otroke že od malega ozaveščamo in informiramo o varovanju našega okolja ter o pomenu ustreznega odlaganja ter loče­ vanja odpadkov. Vsi vemo, da ovoj ali plastenka ne sodi na tla, ampak v koš. Kljub ozaveščenosti tako mladih kot starejših prebivalcev vsako leto še vedno opažamo precej odpadne embalaže ob prometnicah ter sprehajalnih poteh, zato nas če čaka dolga pot k ustreznem zavedanju in ravnanju z odpadki.

Vsako onesnaževanje, pa naj si bo to neustrezno odlaganje odpad­ kov ali pa druge oblike onesnaževanja, ima lahko posledice tako za lo­ kalno okolje kot tudi na globalni ravni. Če želimo ohraniti zemljo, zrak in vodo čisto in neonesnaženo, lahko vsak posameznik s svojim ravna­ njem in dejanji prispeva k doseganju cilja zdravega in varnega okolja.

Udeležba na čistilni akciji je vsako leto zelo dobra, kar nam pokaže, da se Bohinjci zavedamo pomena čistega in zdravega okolja in tako po­

ak tualno kažemo, da nam ni vseeno v kakšnem kraju živimo. Čistilne akcije, kot jih že več let zapored izvajamo v Bohinju, pomembno prispevajo k raz­ mišljanju in zavedanju ljudi o pomenu ustreznega ravnanja z odpadki.

Ob uspešno izpeljani čistilni akciji se v imenu organizatorjev (Občina Bohinj in Turistično društvo Bohinj ter Turizem Bohinj z organizacijo Zelenega vikenda) vsakemu udeležencu čistilne akcije, kot tudi delav­ cem Režijskega obrata, ki so na dan akcije in tudi v naslednjih dneh odvažali zbrane odpadke, iskreno zahvaljujemo. ・

Zeleni vikend - zahvala Turizem Bohinj

Tudi letos je Turizem Bohinj v okviru čistilne akcije izvedel Zeleni vikend, v okviru katerega smo v Bohinju gostili 31 udeležencev. Vsi udeleženci so bili nagrajeni z brezplačno nočitvijo, za kar se Turizem Bohinj zahvaljuje ponudnikom, ki so to omogočili: Bohinj EKO Hotel, Hotel Jezero, Hotel Tripič, Hostel Pod Voglom, Apartmaji turis­ tičnega društva Bohinj, Apartmaji Colja Ivanka, Apartmaji Jan­ ko Rožič, Apartmaji Marjan Malej, Apartmaji Hodnik Marinka, Apartmaji Alpik, Apartmaji Rabič. Vsem najlepša hvala, brez vas te pomembne akcije spreminjanja odnosa do narave in promocije javne­ ga prevoza ne bi bilo. ・

Prireditev ob občinskem kulturnem prazniku Katarina Košnik

»Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« S temi besedami Toneta Pavč­ ka so naslovili letošnjo osrednjo prireditev ob Občinskem kulturnem prazniku Občine Bohinj, ki je bila 26. marca v Kulturnem domu Joža Ažmana. Kulturni program so v sodelovanju Glasbene šole Radovljica pripravili v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja.

Posebej za to prireditev so se učiteljice pod vodstvom gospe Cilke Novoselec naučile in zapele bohinjsko himno. Župan Jože Sodja je ob­ čanke in občane nagovoril in jim čestital za praznik. Učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja šole so pod vodstvom učiteljic uprizorili nekaj skečev na temo branja, učenci glasbene šole pa proslavo lepo popestrili z glasbenimi točkami.

Nekaj utrinkov prireditve si lahko ogledate tudi v videu, objavljenem na spletni strani Občine Bohinj oziroma na spletnem mestu Youtube. ・

Zahvala

Koordinator proslave: Monika Zupanc Za občinski kulturni praznik smo ustanovili učiteljski pevski zbor. Gospa Cilka Novoselec se je prijazno odzva­ la naši prošnji, da nas uglasi in nauči zapeti bo­ hinjsko himno.

Za njeno voljo in trud se ji iskreno zahvaljujemo. Ve­ selimo se novih izzivov. ・

Foto: Nejc Pogačnik

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 12. 4.

2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

MESEC BOHINJSKE KULTURE MEJNIK NA PODROČJU KULTURNEGA USTVARJANJA OTVORITEV MUZEJA TOMAŽA GODCA IN KULTURNEGA DOMA JOŽA AŽMANA Kdaj/ Vsebina/razstava, dan odprtih vrat …

Izvajalec/društvo-sekcija datum, ura April

Razstava izdelkov

Kje/lokacija

Kdaj/ Vsebina/razstava, dan odprtih vrat …

Izvajalec/društvo-sekcija datum, ura

TD Bohinj v Ribčevem Lazu

SREDA, 17. APRIL

Kulturno društvo Valentina Vodnika

April in maj

Razstava: 1979 - leto otvoritve doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca Izbor novic tednika Železar iz leta 1979, ki so bralce obveščale o gradnji, otvoritvi in obisku Tita v Bohinju,

Knjižnica Bohinjska Bistrica

17.00

Predavanje: Odnosi

Kje/lokacija

KD Joža Ažmana/sejna soba

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

ČETRTEK, 18. APRIL 17.00–19.00

Knjižnica A. T. Linharta; Bohinjska Bistrica

Dan odprtih vrat – pridružite se nam pri kvačkanju, klekljanju in vezenju

Knjižnica Bohinjska Bistrica/ dvorana

Kulturno društvo Bohinj/sekcija Ročna dela

Obisk folkloristke in predstavitev narodne noše

SREDA, 3. APRIL 19.00

Predavanje Viki Grošelj, Ljudje pod sveto goro

KD Joža Ažmana/sejna soba

ČETRTEK, 4. APRIL Slovenščina za priseljence

Slovenščina za priseljence 17.00

Muzejsko društvo Žiga Zois

17.00

15.00

Muzej Tomaža Godca

16.00–19.00

Prireditev: Generalka pred vsakoletnim srečanjem

KD Joža Ažmana/oder

folklornih skupin, Kulturno društvo Bohinj/vse folklorne skupine, Kulturno umetniško društvo Triglav/vse folklorne skupine ter Društvo upokojencev Bohinj/Folklorna skupina

Medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin

6.30

Medobčinsko srečanje odraslih folklornih skupin JSKD - Nastopajo tudi vse bohinjske odrasle folklorne skupine KD Bohinj, KUD Triglav in DUB

19.30

Rudolf Pečjak: Kraljična z mrtvim srcem, ponovitev

Festivalna dvorana Bled

Festivalna dvorana Bled

Aleluja – Händel, Glasbeno društvo Bohinj/Trobilni kvintet

Srednja vas/Cerkev sv. Martina

Nastop za veliko noč, KUD Triglav Srednja vas/Pritrkovalci

Srednja vas /Cerkev sv. Martina/ zvonik

PONEDELJEK, 22. APRIL Dan odprtih vrat, Glasbeno društvo Delavnica ljudskih plesov (od 4. leta dalje)

Rajanje in pastirske igre na prostem, petje ljudskih pesmi

KD na Gorjušah

Vrtec Bohinj, Srednja vas, skupina Želvice

Branje Bohinjskih pravljic: Zlatorog, Govic, Jezernikobisk Muzeja Tomaža Godca

Vrtec Bohinj, skupine: Čebelice, Metuljčki, Medvedki

SREDA, 24. APRIL Fotografska razstava Štiri desetletja Kulturnega doma Joža Ažmana, Gorenjski muzej ČETRTEK, 25. APRIL 17.00 Slovenščina za priseljence Dramatizacija bohinjske pravljice

PONEDELJEK, 8. APRIL

Vrtec Bohinj, skupina Želvice

KD Joža Ažmana/sejna soba

PETEK, 26. APRIL 19.30 Nastop plesnih skupin, Plesalnica Bohinj 20.00–21.00 Animacija za otroke (plesne urice), Plesalnica Bohinj

TOREK, 9. APRIL Dan odprtih vrat, Pevsko društvo Franc Urbanc

Gasilski dom Češnjica/dvorana

Dan odprtih vrat, Kulturno društvo Valentina Vodnika

Slovenščina za priseljence

17.00 18.00

Koprivnik/bivša osnovna šola

ČETRTEK, 11. APRIL 17.00

19.00

Predavanje: Slovenci in kultura

20.30 KD Joža Ažmana/sejna soba Koprivnik/bivša osnovna šola

Kulturno društvo Valentina Vodnika

17.00

Predstavitev pesniške zbirke Oaza duše, Jaka Košir

Knjižnica Bohinjska Bistrica/ dvorana

SOBOTA, 13. APRIL 19.00

Dan odprtih vrat, KD Bohinj, Triglavske rož’ce

KD Joža Ažmana/sejna soba

19.30

Samuel Beckett: Čakajoč Godota, premiera, Gledališče 2B

KD Joža Ažmana/dvorana

Samuel Beckett: Čakajoč Godota, ponovitev, Gledališče 2B Kreativna delavnica: Krašenje pirhov Dan odprtih vrat Kulturno društvo Bohinj/sekcija Ženski pevski zbor

19.00

Dan odprtih vrat,, Lovski rogisti Bohinj Dan odprtih vrat – predstavitev grafične tehnike: monotipija Kulturno društvo Bohinj/sekcija Likovna ustvarjalnica

Dan odprtih vrat – pridružite se pri plesu folklornih plesov

KD Joža Ažmana/folklorna soba/ vaje otrok 12-15 let

Dan odprtih vrat – pridružite se pri plesu folklornih plesov za odrasle, lahko se oblečete tudi v folklorni kostum, Kulturno društvo Bohinj/sekcija Odrasla folklorna

KD Joža Ažmana/folklorna soba/ vaje starosti od 16 let dalje

20.00

Avla in učilnice matične šole v Bohinjski Bistrici

Koncert Pevsko društvo Franc Urbanc Sekcija Glasbenega društva TRIOLA

Cerkev sv. Marjete

Obisk knjižnice, Vrtec Srednja vas, skupine Želvice

Srednja vas

SOBOTA, 27. APRIL 20.00 Predstava Vinka Moderndorferja Vaja zbora, Kulturno društvo Gorjuše 10.00-11.00 Otroška delavnica: Igrače naših dedkov in babic

KD na Gorjušah

Gorenjski muzej/Oplenova hiša

KD Joža Ažmana/sejna soba

Obisk Muzeja Tomaža Godca, knjižnice in KD Joža Ažmana -spoznavanje gledališča, igralka Mina na obisku, spoznavanje ljudskih iger, običajev in pesmi, spoznavanje narodne noše, ljudskih pravljic in pripovedk…, Vrtec Bohinj, skupini: Slončki in Miške

Sprehod na Ajdovski gradec (Prešernova pesem) Rebro in ogled vojaškega pokopališča

Spoznavanje in igranje rajalnih in pastirskih iger, branje ljudskih in Bohinjskih pravljic, Vrtec Bohinj, skupina Mucki Spoznavanje gledališča, v oddelek povabijo gledališkega igralca

Vrtec Bohinjska Bistrica

KD Joža Ažmana/sejna soba KD Joža Ažmana/godbena soba

TOREK, 16. APRIL 17.00

KD Joža Ažmana/folklorna soba/ vaje otrok 7-11 let

APRIL

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

19.30

KD Joža Ažmana/folklorna soba/ vaje otrok 4-7 let

KD Joža Ažmana/dvorana

PONEDELJEK, 15. APRIL 17.00

Dan odprtih vrat – pridružite se pri igranju ljudskih iger in usvajanju lažjih folklornih plesov

18. ure dalje Noč knjige, OŠ dr. Janeza Mencingerja

NEDELJA , 14. APRIL 19.30

Eco hotel Bohinj

skupina

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

Pogovorni večer: kulturna dejavnost v Vodnikovi fari

Eco hotel Bohinj

Kulturno društvo Bohinj/sekcija Srednja otroška skupina

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

19.00

Dan odprtih vrat – pridružite se pri igranju ljudskih iger in usvajanju prvih plesnih korakov

Srednja vas/vrtec

Kulturno društvo Bohinj/sekcija Ta vel’ki pastirčki

KD Joža Ažmana/sejna soba

PETEK, 12. APRIL 17.00

KD Joža Ažmana/sejna soba

Kulturno društvo Bohinj/sekcija Pastirčki

SREDA, 10. APRIL 19.00-21.00

KD Joža Ažmana/avla

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

Vrtec Bohinjska Bistrica, skupine Čebelice, Metuljčki, Medvedki

20.00

KD Srednja vas/dvorana

KUD Triglav Srednja vas

Branje Bohinjskih pravljic, opazovanje starih hiš v Srednji vasi in Studoru, iskanje starih predmetov in pogovor o njihovi uporabi

Kreativna delavnica: Pomladni/velikonočni okraski iz mavca, Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

KD Joža Ažmana/godbena soba

TOREK, 23. APRIL 19.30

8. - 12. APRIL

17.00

Srednja vas/Pod lipo

16.00

NEDELJA, 7. APRIL Dan odprtih vrat/Kako nastane odrska postavitev gledališke predstave, Kulturno društvo Gorjuše

Vstajenjska procesija v Srednji vasi

7.00

14.00 KD Joža Ažmana/dvorana

Gledališče 2B

18.00

KD Joža Ažmana/avla

Glasbeno društvo/Godba Bohinj

JSKD - Nastopajo tudi vse bohinjske otroške folklorne skupine KD Bohinj in KUD Triglav

18.00

Razstava izdelkov narejenih v okviru sofinanciranja programov Občine Bohinj v letu 2018

NEDELJA, 21. APRIL

SOBOTA, 6. APRIL 11.00

Cerkev Sv. Martina Srednja vas

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj, Društvo invalidov Bohinj,Kulturno društvo Bohinj/sekcija Ročna dela Kulturno društvo Bohinj/sekcija Likovna ustvarjalnica, RAGOR - Podjetniški krožek, M. Žvan - Eko face, Društvo mladih Bohinj, LUR – PUM

Gorenjski muzej, Lovski rogisti Bohinj

19.00

Instrumentalna izvedba Križevega pota Glasbeno društvo/Trobilni kvintet

PETEK, 5. APRIL Razstava: Tovarišice in tovariši! Dovolite nam, da vam čestitamo… Kratek koncert ob otvoritvi razstave

KD Joža Ažmana/sejna soba

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

PETEK, 19. APRIL KD Joža Ažmana / sejna soba

Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj

18.00

Vrtec Bohinjska Bistrica

Vrtec Bohinjska Bistrica, skupine Čebelice, Metuljčki, Medvedki

Vrtec Srednja vas

Vrtec Bohinj, skupina Želvice

KD Joža Ažmana/folklorna soba

SREDA, 1. MAJ 13.00

Zaključna prireditev ob MESECU BOHINJSKE KULTURE

Pred KD Joža Ažmana

5

ak tualno

Odprtje razstave Constructive Alps/Konstruktivne Alpe Katarina Košnik

Odprtje razstave Constructive Alps, foto: Aleš Zdešar

V sredo, 13. marca, ob 18. uri je bilo v Centru TNP Bohinj od­ prtje razstave Constructive Alps, razstave mednarodne nagrade za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp, ki mu je sledilo predavanje Janka Rožiča in Janeza Polda, arhitektov Od­ prtega kroga o stavbni tipologiji bohinjskih in gorjanskih vasi.

Razstava bo na ogled do konca aprila 2019 v Sobi z razgledom Centra TNP Bohinj.

Na razstavi trajnostne prenove stavb in gradnje je na ogled del raz­ stave izvedenih arhitekturnih projektov, ki so bili uvrščeni v ožji izbor v sklopu mednarodne arhitekturne nagrade CONSTRUCTIVE ALPS 2017. Mednarodna komisija je oktobra 2017 v švicarskem Planin­ skem muzeju v Bernu razglasila rezultate: izmed tridesetih projektov iz ožjega izbora je nagradila štiri, sedmim pa je podelila priznanja. Med njimi so: osnovna šola, gostinsko-trgovski objekt, sirarna, kulturni, družbeni in vaški dom, turističnoinformacijski center, planinska koča, bivak, sodišče, skupnostna planina, agrarni center, tribuna nogome­ tnega igrišča, poslovni objekt, kulturni center, mrliška vežica, umetni­ ški depo, gledališki objekt, vzpenjača, dom starejših občanov, vinarna in restavracija.

Nagrada je bila prvič podeljena v okviru slovenskega predsedova­ nja Alpski konvenciji v letu 2011, do sedaj četrtič. Na drugem razpisu (2013) je slovenski projekt Center Rinka iz Solčave prejel 3. nagrado, na tretjem razpisu (2015) pa sta bila v ožji izbor uvrščena Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem in prenova objektov na planini Laš­ ka seč nad Tolminom, ki je prejela priznanje. V tokratnem razpisu sta bila v ožji izbor uvrščena Zimska soba na Kaninu in prenova domačije Vrlovčnik v Solčavi.

Potujoča razstava je bila predstavljena že v Ljubljani, na Bledu, v Tol­ minu, Slovenj Gradcu, Dravogradu, Novi Gorici, Hočah, Idriji, Solčavi, Novem mestu, Mariboru in se po gostovanju v Bohinju nadaljuje še v Celju.

Razstavo je na odprtju predstavila Blanka Bartol, sekretarka na Mi­ nistrstvu za okolje in prostor ter vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference.

Ob odprtju je najprej nekaj uvodnih besed namenila Alpski konven­ ciji, mednarodni pogodbi, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Fran­ cija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter EU za trajnostni razvoj in zaščito Alp. Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, na­ ravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijo­ nov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska konvencija pa, kot je povedala Blanka Bar­ tol, daje poudarek ljudem: »Ljudje so namreč tisti, ki v tem okolju živijo, ustvarjajo dediščino prostora, skrbijo za trajnostni razvoj in za ljudi je po prepričanju pogodbenic Alpske konvencije treba poskrbeti. Alpska konvencija je v prizadevanjih za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje posledic sprejela akcijski načrt za podnebje spremembe v Alpah in si s tem zadala nalogo, da postane vzorčna regija.« Stro­ kovnjaki ugotavljajo, da na območju Alp porabijo zasebna gospodinj­ stva ravno toliko energije kot celoten prometni sektor. Arhitekturni natečaj Constructive Alps je prispevek k temu in del akcijskega načrta:

»Obravnava trajnostno gradnjo. Lahko prenovo oziroma novogradnjo.

Ne upošteva pa samo vidikov energetske učinkovitosti, temveč tudi druge, zlasti funkcionalne vidike in vidike povezanosti s prostorom, v katerem arhitektura je. Poudarek je tudi na ohranjanju prostorske identitete in kulturne krajine ter lokalnih materialov, znanj in veščin, ki so se marsikje že izgubili in je tudi v okviru tega razpisa dana možnost za njihovo oživitev.« Pri nagrajevanju projektov je bila žirija pozorna, kot je dodala Barto­ lova, tudi na tiste projekte, ki krepijo dodano vrednost v okolju, kjer se nahajajo, in so zato tudi širše lokalno oziroma regionalno pomembni ali zanimivi: »Tako gre prvenstveno za javne zgradbe, tiste, ki so name­ njene različnim skupinam ljudi. To so tiste stavbe, ki morajo biti zgled.

Na ta način potem lahko na nek način tudi vzgajamo in dajemo zgled tudi zasebnim investitorjem v okolici.« To so stavbe, ki so lahko v okolju zgled ostalim investitorjem, za njihovo uresničitev pa je po eni strani potrebna velika mera samo­ iniciativnosti. Na drugi strani pa, kot se je pokazalo tudi na primerih slovenskih projektov: »Je zelo pomembno tudi dobro sodelovanje in medsebojna podpora med pobudniki, institucijami in širšo lokalno skupnostjo. To se mi zdi tudi eno pomembno sporočilo. Na ta način stavba odgovarja potrebam, za katere je namenjena, in je v skupnosti tudi sprejeta,« je še dodala Blanka Bartol.

Predavanje arhitektov Odprtega kroga »Arhitektura je zamrznjena glasba« (Goethe)

Odprtju razstave je sledilo zanimivo predavanje Janka Rožiča in Ja­ neza Polda, arhitektov Odprtega kroga o stavbni tipologiji bohinjskih in gorjanskih vasi.

Skozi prostorske principe bohinjskih in gorjanskih vasi sta pokazala posebnost vsakega kraja, pa tudi to, zakaj se univerzalno skriva ali od­ kriva le v lokalnem. Prostorska raziskava Stavbna tipologija bohinjskih in gorjanskih vasi, ki sta jo predstavila, odstira kompozicijske principe, proporcijski sistem ter posebne poglede in vpoglede v prepletenost arhitekture in narave. Stari mojstri in naši predniki so vsak poseg ugla­ ševali z naravo. Ker niso oglaševali, temveč zares uglaševali, sledovi njihovega dela stojijo že stoletja. Pozaba teh principov vodi v narašča­ nje ekoloških problemov, kaotičnost mest in pešanje podeželja. Skrajni čas je, da to najstarejšo modrost umeščanja v prostor povežemo z naj­ sodobnejšimi spoznanji prostorske stroke, kajti le tako bo urbano spet lahko postalo ubrano.

Skozi predavanje sta odpirala oči za drobne detajle, ki ohranjajo ub­ ranost naselja, skladnost z okoljem in razkrivajo izjemno občutljivost in občutek za prostor starih mojstrov, ki so razumeli tisto, kar nas da­ nes uči tudi nevroznanost. V našem okolju, tudi za naše duševno zdrav­ je, potrebujemo prostorski red in uglašenost. To, kar smo nekdaj že znali in danes vse prevečkrat prezremo zavoljo naših trenutnih potreb, bo brez našega zavedanja in spoštovanja lahko za vedno izgubljeno. ・

Obvestilo o spremembi sedeža volišča v Studorju in o spremembi sedeža volišč za predčasno glasovanje Okrajni volilni komisiji 2. in 3. volilnega okraja v 1. volilni enoti

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019.

Volivke in volivce obveščamo, da se je s sklepom Okrajne volilne ko­ misije spremenil sedež volišča v naselju Studor v Bohinju, in sicer: • volišče za volivke in volivce z območja naselja STUDOR V BOHINJU bo na naslovu: PRI MILANU TALERJU, Studor v Bohinju 5a, Srednja vas v ­Bohinju.

S spremembo sedeža se ne spreminja območje volišča.

Hkrati vas obveščamo, da bo volišče za predčasno glasovanje (torek, sredo in četrtek) za 2. in 3. volilni okraj (VO) v 1. volilni enoti (VE) v mali sejni sobi Občine Radovljica, in sicer:

ak tualno , turizem in gospodars t vo SEDEŽ VOLIŠČA ZA PREDČASNO GLASOVANJE ZA 2. VO 1. VE: • volišče za predčasno glasovanje, na katerem glasujejo volilni upra­ vičenci z območja občin Bled, Bohinj in Gorje, ki bodo odsotni na dan splošnega glasovanja, bo na naslovu: MALA SEJNA SOBA OBČINE RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, Radovljica.

SEDEŽ VOLIŠČA ZA PREDČASNO GLASOVANJE ZA 3. VO 1. VE: • volišče za predčasno glasovanje, na katerem glasujejo volilni upra­ vičenci z območja občine Radovljica, ki bodo odsotni na dan sploš­nega glasovanja, bo na naslovu: MALA SEJNA SOBA OBČINE RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, Radovljica. ・

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovane občanke in občani Bohinja. Za nami je pester mesec, ko je bila v državnem zboru glavna tema rebalans proračuna za to leto.

Vemo, kakšno pot je ubiral, da je bil podan veto s strani državnega sveta in smo o njem ponovno razpravljali. Je pa ta rebalans zelo pomemben za Zgornjo Gorenjsko in tudi za Bohinj. V rebalansu so zagotovljena sredstva za investicije, ki se v Bohinju izvajajo oziroma se bodo začele: izgradnja pločnika v Ribčevem Lazu, rekonstrukcija ceste v Stari Fužini in v Bohinjski Češnjici. Ob tem rebalans zagotavlja sredstva tudi za rekonstrukcijo dveh kilometrov ceste Jereka–Koprivnik. Z rebalansom so se povišala tudi sredstva na Ministrstvu za okolje in prostor za ure­ janje vodotokov. V celoti gledano je ministrstvo pridobilo 71 milijonov več denarja kot prejšnje leto, kjer se bodo sredstva povišala tudi za urejanje vodotokov. Del teh sredstev bo ministrstvo namenilo za ure­ janje vodotokov v Bohinju. Ureja se že vodotok Bistrice, sledili bodo še drugi. Skratka, lahko rečem, da je ta rebalans zelo dober, kar se tiče investicij za Bohinj in sploh Zgornjo Gorenjsko. Premikajo se stvari gle­ de izgradnje kolesarske povezave Bled–Bohinj in obvoznice na Bledu, tako da sem vesel, da je rebalans zaživel, in upam, da se bodo tudi vse predvidene investicije v rebalansu speljale. Res je ubiral čudno pot in verjamem, da bomo v Bohinju in na Zgornjem Gorenjskem imeli pos­ redne koristi od denarja, ki se bo preko investicij stekel v naš konec.

Vesel sem tudi, da je prišlo do prodaje hotelov. Že kot župan sem si prizadeval za rešitev bohinjskih hotelov in s tem nisem končal, ko sem prevzel vlogo poslanca. Ob opozarjanju na problematiko tudi na držav­ ni ravni vidim, da se na nivoju države lahko stori bistveno več kot na nivoju občine. Država ima namreč svoje vzvode na zakonski podlagi, ki lahko spodbudijo k reševanju tovrstnih problematik. Glede na izjave novih lastnikov verjamem, da bodo hoteli doživeli svojo prenovo in bodo ponovno zaživeli.

Za konec pa sporočam, da sem se odločil, da bom v Bohinju odprl svojo poslansko pisarno. Ko bodo izpolnjeni pogoji, bom objavil tudi razpored uradnih ur, kdaj in kje me bodo občani in občanke lahko obis­ kali. Ker sem zaradi poslanskih obveznosti manj prisoten v domačem kraju, se bom na ta način lahko približal lokalnemu prebivalstvu, pris­ luhnil njihovim težavam in po svojih najboljših močeh tudi pomagal. Za kasneje, če bo mogoče, razmišljam tudi o poslanski pisarni na Bledu, ki bo bolj dostopna tudi preostalim prebivalcem Zgornje Gorenjske. ・

Novice Turističnega društva Bohinj

6 vo, podjetje in goste prinaša tudi velik del odgovornosti ter redne kon­ trole v samem kampu, ki jih izvajajo svetovalci podjetja Ecocamping.

S pridobitvijo certifikata smo se pridružili 225 kampom v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, Hrvaški in Sloveniji, s katerimi nas sedaj poleg skupnih trženjskih ecocamping aktivnosti združuje tudi skupno eko poslanstvo, saj bomo o tem prioritetno obveščali naše goste, svoje za­ poslene, partnerje ter javnost. Z uvrstitvijo v skupino evropskih eko­ loških kampov je prejetje tega certifikata najvišje možno priznanje v Evropi s področja ekološkega kamping turizma.

Turizmijada

Na pobudo Turističnega društva Bohinj in v sodelovanju z Žičnicami Vogel, Turizmom Bohinj ter PAC Sports je 12. 3. 2019 na Voglu pote­ kal pravi zimski dan turističnih delavcev – Turizmijada.

Poleg druženja, ki je bil prvotni cilj Turizmijade, smo pripravili tudi zabavna družabna tekmovanja. Zbralo se nas je skoraj 90, udeleženci pa smo bili iz kar 15 različnih gostinsko-turističnih podjetij. Preizkusili smo se v tekmi v veleslalomu in s pležuhi, ki se je izkazalo za še posebej zabavno. Najhitrejša v veleslalomu sta bila Meta Fujs (Žičnice Vogel) in Boštjan Mencinger (TD Bohinj), na pležuhih pa Katarina Đurđević (PAC Sports) in Matjaž Gumzej (Eco Hotel Park). Prvi ekipni zmagovalci pa so postali člani ekipe PAC Sports. Iskrene čestitke!

Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas, morda celo dopust, da smo se lahko delavci v turizmu resnično združili in družili na Voglu. Zahvala gre tudi našim soorganizatorjem in sponzorjem ter Maji Sušnik za pr­ tičke. Prihodnje leto se ponovno vidimo, morda pa že kaj organiziramo proti koncu poletne sezone.

Foto: arhiv Turističnega društva Bohinj

Promocija na Mednarodnem balkanskem festivalu sira

V začetku marca se je ekipa Turističnega društva Bohinj skupaj s Turistično kmetijo Gartner udeležila balkanskega festivala sira (IX. Bal­ kan Cheese Festival), ki je potekal v Beogradu, točneje v centru mesta, v Domu omladinaca. Festival je potekal prav tam, kjer je leta nazaj predsednik Tito na večer pred praznikom dneva mladosti obiskal zad­ nje nosilce štafete, ki so v tem domu tudi prespali. Dom je še danes stičišče kultur in kultura je še danes vodilo tega doma.

Tako se je dom za ta vikend prelevil v malce drugačno kulturo, lahko rečemo, v bolj hedonistično, gurmansko, gastronomsko kulturo. To je povzročil Festival sira, kjer je bilo zbranih več kot 100 ponudnikov.

Mi pa smo bili kot gosti iz Slovenije še posebej izpostavljeni, saj je bila Slovenija država – gost. Ob tem so nam ponudili najboljšo lokacijo in še dodatne ugodnosti ter veliko intervjujev za različne srbske medije.

Turistično društvo Bohinj Kamp Danica pridobil certifikat ECOCAMPING

V začetku marca je bil za Kamp Danica izjemen dan, saj je prejel certifikat Ecocamping podjetja Ecocamping iz Nemči­ je. Pridobitev certifikata je bil za Kamp Danica zelo zahteven pro­ jekt, saj so kriteriji zelo strogi in poleg prednosti za okolje, nara­

Foto: arhiv Turističnega društva Bohinj

7

turizem in gospodars t vo

Na festivalu smo ugotovili, kako priljubljeni smo Slovenci v Srbiji. Z našim nastopom smo bili zadovoljni, saj smo razdelili vse prospekte, prodali ves sir in naredili odličen vtis. Naša predstavljena sirova plošča je bila druga po izboru obiskovalcev, poleg tega pa smo bili z Gartner­ jevim sirom med petimi najboljšimi med vsemi razstavljavci. Festival je bil lepa priložnost za promocijo Bohinja in regije Julijskih Alp. Veselimo se tudi vnaprejšnjih dogovorov, da bi tudi na našem 6.

Festivalu sira in vina v Bohinju sodelovali sirarji iz tujine, v teku so namreč že dogovarjanja s sirarji s področja bivše Jugoslavije kot tudi drugih držav.

33. Alpski večer v Bohinju

Kot je zdaj že v navadi, v začetku maja v Bohinju gostimo 33. Alpski večer. Tudi v letošnjem letu ga organizira TD Bohinj, kjer se že od lan­ skega poletja trudimo s promocijo tega dogodka. V letošnjem letu bo prav posebna novost – to bodo nove mize ter stoli, da bo spremljanje tega prekrasnega glasbenega dogodka udobnejše in v še večji užitek.

Letošnji Alpski večer bo 4. 5. 2019, vstopnice pa so na voljo v naših prostorih na Ribčevem Lazu. Tudi letos bodo nastopale odlične glasbe­ ne skupine, tako da ga ne smete zamuditi.

Druga velika novost pa je tudi petkov glasbeni večer v Hotelu Eco Bohinj, kjer bo kot uvertura v 33. Alpski večer nastopal Ansambel Ro­ bija Zupana; vstopnice za ta dogodek se prav tako dobijo v TD Bohinj.

Na voljo so vstopnice brez večerje ali z vključeno večerjo. Vse infor­ macije so na voljo na 045 764 010 ali na info@tdbohinj.si. Vljudno vabljeni!

11. Pohod k slapu Savica

Tudi letos tradicionalno pripravljamo pohod k slapu Savica. Letošnji je že 11. po vrsti. Kot tradicija veleva, bo program predvsem družab­ ne narave. Organiziramo tri pohode; kratek s parkirišča pod slapom, srednji od Picerije Ukanc ter daljši izpred Turističnega društva Bohinj.

Prijave zbiramo na vseh lokacijah uro pred začetkom; Ribčev Laz od 8. do 9., Ukanc od 9. do 10. in pod slapom od 10. do 11.

Predprijave zbiramo na naslovu jure.sodja@tdbohinj.si do vključno 2. 5. 2019.

Doživite lep pohodniški dan v dobri družbi, kjer bo poskrbljeno za vse, saj je v prijavnini vključeno: vstopnina, majica, dobrodošlica, ma­ lica ter pijača. ・

Spremljanje obiska v zavarovanem območju: izziv upravljanja obiska Triglavskega narodnega parka Majda Odar, Miha Marolt, Zavod TNP

Pomladni B. O. FEjST

Po izredno lepem sončnem zimskem B. O. FEjSTu, ki smo ga priredili na drsališču na Bohinjski Bistrici, bo kmalu na sporedu pomladni B. O. FEjST, ki bo 3. 5. 2019 ob 16. uri v Bohinjski Bistrici (v primeru lepega vremena pred dvorano Danica, v primeru slabega vremena pa bo v avli Kulturnega doma Joža Ažmana).

Dveinpolurni program bo predvsem glasbeno obarvan, pripravljamo pa še več dogajanja in delavnice za naše najmlajše obiskovalce. Se vidimo!

Razpis za delo: prijave do 30. aprila 2019 Turizem Bohinj ponovno vabi k sodelovanju študente, ki bi želeli opravljati delo na sledečih delovnih mestih: Študenti: • pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice, • vodniki na turistični ladji, • pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice, • pomoč pri upravljanju plovbnega režima, • delo oskrbnika v Planšarskem muzeju, muzeju Tomaža Godca in Oplenovi hiši, • skrb za čistočo obale jezera, • parkirnina, • pomoč na prireditvah.

Zaželeno je znanje vsaj dveh tujih jezikov. Za delo na turistični ladji je obvezno znanje angleškega in nemškega jezika. Za manj zahtevna dela je minimalna starost 15 let. Do 18 leta starosti morajo starši podati pis­ no izjavo, da materialno odgovarjajo za svojega otroka.

Kandidate bomo izbrali na podlagi pisnih prijav. Po izteku roka za pri­ javo, ki je 15. april 2019, bomo prijavljene kandidate povabili na raz­ govor. Kandidate bomo izbrali na podlagi razgovora in izpolnjevanja pogojev, ki so zahtevani za opravljanje določenega dela.

Prijave pošljite na Turizmu Bohinj, na elektronski naslov: info@bohinj.si ali po pošti, Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko Jezero, najkasneje do 15. aprila 2019. Za vse dodatne infor­ macije nas lahko pokličete na številko: 04 574 75 90.

Izpolnjevaje naloge iz Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025 in v luči Razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije smo v JZTNP leta 2016 začeli z aktivnostmi na področju celovitega vzpostavljanja siste­ matičnega spremljanja obiska zavarovanega območja.

Prvi cilj je bil zbrati obstoječe statistične podatke in pridobiti kva­ litativne podatke skozi javnomnenjsko raziskavo v poletni sezoni 2016. V letu 2018 – ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav – smo kvalitativno raziskavo ponovili, tokrat s poudarkom na obiskovanju Triglava. Podrobnejši analizi obeh raziskav sta bili objavljeni v znan­ stvenoraziskovalni publikaciji JZTNP Acta Triglavensia (2017) in v zborniku Triglav 240 (2018). Tekom letošnjega leta sta bili raziskavi vključeni v sklop različnih tematsko ustreznih dogodkov po Sloveniji, v letu 2017 je bila prva tudi v ožjem izboru izbranih predstavitev na 6. mednarodnem simpoziju raziskovalcev zavarovanih območij v Salzburgu, v letošnjem letu pa na povabilo organizatorja tudi na mednarodni konferenci Sustainable Summits Conference 2008 v Chamonixu.

Pregled pridobljenih podatkov je pokazal, da so določena območja/ področja razmeroma dobro pokrita, medtem ko določena ostajajo sla­ bo spremljana oz. nepokrita, predvsem tista območja, kjer se obisk ne beleži sistematično (visokogorje) in predvsem področje enodnevnih obiskov visokogorja.

Na podlagi ugotovitev je bil naslednji korak vzpostaviti mrežo točk z nameščenimi avtomatskimi števci prehodov/obiskovalcev – torej pokriti t. i. sive lise, ki hkrati predstavljajo izredno obiska­ na območja TNP. V letu 2018 pa je JZTNP v sodelovanju z deležniki in zunanji­ mi izvajalci vzpostavil sistem spremljanja obiska z ustreznimi avtomatskimi števci na vstopnih točkah v najbolj obiskane pre­ dele Triglavskega narodnega parka in sicer na širšem območju

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v Triglava in Doline Triglavskih jezer. Števnih točk z nameščenimi avtomatskimi števci obiska je bilo v letošnji sezoni 12, in sicer na nas­ lednjih lokacijah: -------

Dolina Vrata Dolina Krme Dolina Voje in Fužinske planine Dolina Triglavskih jezer Planina Konjščica Dolina Zadnjice

Stanje na dan 31. 10. 2018 je sledeče:

8

PRVOMAJSKE POČITNIŠKE DELAVNICE V CENTRU TNP BOHINJ

• Ponedeljek, 29. 4. 2019, ob 10. uri – Biodoverziteta je vse živo! (delavnica v okviru projekta LIFE Naturaviva); • torek, 30. 4. 2019, ob 10. uri – Spomladanska kuharija s kuharskim mojstrom Jožetom Godcem.

Obvezne so prijave na info.bohinjka@tnp.si ali na 04 5780 245 vsaj en dan pred delavnico. Otroci, mlajši od 6 let, naj bodo v spremstvu odrasle osebe.

Odpiralni čas Centra TNP Bohinj: 1.–26. aprila: od ponedeljka do petka: 10.–15., sobota in nedelja: 10.–17.; od 27. aprila dalje vsak dan: 9.–17. ・

V marcu polno pustnega veselja, tekmovalnih uspehov, zaključili smo z občnim zborom Olga P. Gorišek, DU BB Dolgoročni cilj spremljanja obiska je zagotoviti razvoj trajnostnega turizma v zavarovanem območju. Le-ta v narodnem parku temelji na potencialih ohranjene narave ter kulturne krajine. Prinaša prihodke in delovna mesta lokalnemu prebivalstvu, prispeva h kakovosti življenja, boljšim možnostim za ohranjanje poseljenosti, obiskovalcem pa po­ nuja možnost doživljanja in spoznavanja ter izvajanje naravi prijaznih prostočasnih dejavnosti, ob upoštevanju in sledenju varstvenim ciljem zavarovanega območja. ・

Dogodki v Centru TNP Bohinj Javni zavod Triglavski narodni park

četrtek, 18. 4. 2019, ob 19. uri: KAJ PRAVZAPRAV VEMO O TLEH?!, predavanje dr. Boruta Vrščaja s Kmetijskega inštituta Slovenije Koliko se sploh zavedamo tal pod nogami, razen, kadar nam jih zmanjka? Kaj tla sploh so? Kaj »počnejo«, če sploh kaj?

Zelo na kratko: Tla so bogat in dinamičen ekosistem. En centimeter tal nastaja, odvisno od sestave matične podlage, tudi do 500 let. Za pridelavo hrane potrebujemo najmanj 30 centimetrov globoka tla. Tla so tovarna življenja. Mikroorganizmi in favna so sposobni razgraditi organske ostanke v anorganske. Ti tako ponovno vstopajo v živi svet.

Rodovitni sloj tal nam ne zagotavlja le pridelave hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, tem­ več pokriva tudi različne nematerialne dobrine, kot so vzdrževanje bio­ diverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z za­ drževanjem in čiščenjem vode, uživanjem v kultur­ ni krajini in podobno.

Veliko več nam bo v predavanju, ki bo v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri v Centru TNP Bohinj, predstavil dr.

Borut Vrščaj s Kmetij­ skega inštituta Sloveni­ je. Predstavil bo neka­ tera izpostavljena tla v Triglav­skem narodnem parku, kako tla delujejo, kako so lahko degradi­ rana, kako prispevajo k biotski pestrosti in kako pomembna so za pre­ hransko varnost. Z vese­ ljem bo odgovoril tudi na Foto: arhiv Kmetijskega inštituta Slovenije vaša vprašanja. Vabljeni!

Ko smo s predsednikom obravnavali razna področja glede social­ nega varstva, zdravja naših članov in ne nazadnje medgeneracijskega sodelovanja, smo dobili idejo za primeren prostor za medgeneracijski center. Zato sem kot članica društva in občinska svetnica na februarski seji Komisije za negospodarske dejavnosti predlagala, da se, ko se bo zgradil nov vrtec ob šoli, proda naša društvena stavba in ne stavba vrtca. V stavbi sedanjega vrtca bi se lahko uredili prostori za Medgene­ racijski center, kjer bi se izvajale razne delavnice, tudi dnevno varstvo starejših, v zgornje prostore pa bi se preselili vsi, ki domujemo in de­ lujemo v sedanjem društvenem domu. Na komisiji je bil moj predlog soglasno sprejet in predstavljen tudi na seji občinskega sveta.

Mesec marec smo začeli z nedeljskim izletom na pustni karneval v Cerknici, pred tem smo imeli krajši postanek za ogled Ljubljane in ok­ repčilo. Nepozabno doživetje, ko v živo doživiš sprevod teh ogromnih likov in vseh nastopajočih in vidiš, kako je kraj s to prireditvijo povezan in složen.

Naše folkloristke, tokrat v pustnih maskah, so na pustni dan obiskale varovance Zavoda sv. Martina v Srednji vasi. Vzdušje je bilo nepozab­ no, da je bilo veselje še večje, so bili tam tudi učenci podružnične šole.

Vsi so obljubili, da naslednje leto spet pridejo in jih razveselijo s pust­ nimi norčijami.

Pust v Zavodu sv. Martina, foto: Nuša Urh

Takoj ko se je pustno rajanje končalo, se je 10 naših članov v OŠ v Bohinjski Bistrici v okviru programa Simbioza učilo osnov računalniš­ kih veščin in pametnega telefona. Udeleženci so bili navdušeni, ko so videli, koliko znanja imajo učenci in kaj vse so jih naučili. Na tem mestu se jim zahvaljujemo za potrpljenje in dobro voljo.

Po zaključku tečaja, v petek, 15. 3. 2019, ob 18. uri smo imeli v KD Joža Ažmana občni zbor društva. Udeležilo se ga je kar lepo število članov in tudi gostov; župan občine, predstavniki društev Bohinja in sosednjih občin ter predstavnica Turističnega društva Bohinj, z vsemi tesno in zgledno sodelujemo. Pred začetkom uradnega dela smo imeli krajši kulturni program, ki sta ga pripravili naši članici in hkrati članici Gledališča 2B. Iva Lapajne pa je predstavila program Mobilni socialni

9 servis. V uradnem delu občnega zbora je predsednik predstavil delo v letu 2018 in program za leto 2019 z vsebinskega vidika in računovod­ kinja s finančnega vidika. Izpostavil je problem ogrevanja, povišanje za naše društvo je enormno in nesprejemljivo, zato se je že povezal z Ob­ čino in županom, da se ta problem čim prej razreši. Imeli smo volilno leto, v organih je bilo nekaj zamenjav, poslovila pa sta se naša dolgo­ letna tajnica Irena Šolar in podpredsednik Janez Čufar, poverjeništvo delo je zaključila tudi Lojzka Čelik. Predsednik se jim je javno zahvalil s šopkom rož. Nova tajnica je Olga Repinc, novega podpredsednika pa bomo izvolili na prvi seji UO DU BB. Na koncu sta predsednik našega društva in predsednica DU Raka podpisala listino o pobratenju. V petek, 22. marca 2019, pa je bil naš predsednik z ekipo povabljen na njihov občni zbor, tudi oni so listino potrdili. V spomin na ta dogodek sta si predsednika izmenjala darili – sliki Rake in Bohinja.

19. marca 2019 je bilo v Lescah v okviru PZDU Gorenjske tekmo­ vanje v pikadu. Naša ženska ekipa (Dragica Matuc, Nuša Urh, Ivica Lupšina in Nada Osterc) je zasedla 2. mesto. 2. mesto je osvojila tudi Nuša Urh kot posameznica med vsemi tekmovalkami. Bravo dekleta in iskrene čestitke!

Razpored aktivnosti v aprilu 2019: • 2. aprila 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • April 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu, v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • 4. in 18. aprila 2019: bovling v Hotelu Eco Bohinj, vsak prvi in tretji četrtek v mesecu med 18. in 20. uro, prijave pri Nuši Urh na tel. 031 404 675; • 4. aprila 2019: izlet v Podovo, o katerem so vas že obvestili; kako je bilo pa izveste v naslednjih Bohinjskih novicah; • 18. aprila 2019: prvi planinski pohod – gremo na Blegoš, zbor pred društvenim domom, odhod ob 8. uri.

Vsako sredo je v Vodnem parku vodna aerobika, začne se ob 17. uri.

iz na ših kr a je v potek del, ki jih Občina Bohinj v sodelovanju z ZVKD Kranj trenutno izvaja. Naloga je nadaljevanje priprav potrebnega Odloka o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena in njihovega vzdrževanja. Uspelo nam je obnoviti grobove na centralnem pokopališču v Bohinjski Bistrici.

Naš podpredsednik KO ZB Polje - Bohinj Janez Cerkovnik je pripravil predlog združitve vseh KO ZB Bohinja v enotno občinsko organizacijo Bohinja. Ob podpori ostalih predsednikov KO ZB Bohinja bi združitev izvedli do konca leta 2019. Gostujoči predsedniki oziroma predstav­ niki sosednjih organizacij so se s pobudo strinjali in jo odobravajo, saj nekaj organizacij svoje delo opravlja zelo težko. Vsi pa smo bili mnenja, da morajo idejo predstaviti svojim članom na njihovih letnih skupščinah, le z njihovo privolitvijo bo združitev izvedljiva. Za pripravo združitve se bo ustanovila komisija, ki se bo imenovala izmed članov vseh KO ZB Bohinja.

V letu 2019 praznujemo 10. obletnico organizacije in izvedbe proslave na Žlanu, ki je namenjena počastitvi prvega padlega talca v Bohinju Franca Podlipnika in vseh žrtev 2. svetovne vojne Bohinja.

Zato se je upravni odbor odločil, da enajstim (11) zaslužnim članom oziroma društvom podeli posebno priznanje v zahvalo za njihov pris­ pevek in aktivno sodelovanje.

Po dveurni razpravi smo sejo zaključili z ugotovitvami, da je doseda­ nje vodstvo NO in UO delovalo zelo dobro, kar je bilo razvidno tudi iz mnenj gostov ter župana Občine Bohinj, obenem pa so nam vsi zaželeli, da s tako obliko dela nadaljujemo tudi v naslednjem letu.

Po napornem in odgovornem delu ter dolgi razpravi je treba izgub­ ljeno energijo nadoknaditi. Poskrbeli smo za pogostitev, ki pa je bila namenjena predvsem druženju in izmenjavi mnenj ter navezovanju osebnih stikov. Na tem mestu se zahvaljujemo donatorju za izvrstno pripravljeno hrano. ・

Krvodajalstvo v Bohinju RKS – OZ Radovljica

URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v gasilskem domu vsak TOREK ob 19. uri.

S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost je vredno izkoristiti.

Vse naše aktivnosti in dogodke si lahko ogledate na naši spletni stra­ ni www.dubohinj.si.

Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Redna letna skupščina krajevne organizacije Polje - Bohinj, ZZB za vrednote NOB Martin Gorišek, tajnik KO Polje - Bohinj

Čas neusmiljeno beži, minevajo dnevi, meseci in leta. Niti se ne za­ veš, da je leta konec in že je tu začetek februarja, ko je čas za redne letne zbore – skupščine, ki jo je bilo treba izvesti tudi v naši organiza­ ciji. Pripravili smo pregled celoletnega delovanja na vseh področjih in po posameznih aktivnostih. Tako smo tudi v naši organizaciji v soboto, 16. 2., v prostorih gasilskega doma Savica - Polje izvedli skupščino.

Udeležilo se je je veliko naših članov in kar nekaj gostov iz sosednjih KO, vodstva Združenja ZB NOB Radovljica, vodstva Društva izgnancev Bohinja, z obiskom pa sta nas počastila tudi župan Občine Bohinj in predsednik ZZB KO Škofljica.

Dnevni red je bil kar obsežen, z 12 točkami, ki se nanašajo na poro­ čila posameznih nosilcev funkcij, predstavitve finančnega in delovnega plana, vzdrževanje in obnovo spomenikov in obeležij, skrb za starejše občane in konstruktivne razprave na podana poročila. Na temo vzdrže­ vanja in obnove spomenikov je župan Občine Bohinj natančno pojasnil

Foto: Dušan Bavčar

Začetek krvodajalskih akcij v Bohinju je bil že leta 1953. Prav vsi tedanji prostovoljci RK so se aktivno vključili v iskanje novih krvodajal­ cev od vrat do vrat in izvedbo krvodajalskih akcij. V delovnih organiza­ cijah pa je krvodajalske akcije podpiral sindikat. Krvodajalske akcije so bile zelo dobro obiskane, saj se je akcije v enem dnevu udeležilo tudi čez 200 krvodajalcev. Po letu 1990 nam število krvodajalcev zelo upa­ da. V letu 2010 se je krvodajalskih akcij v Bohinjski Bistrici udeležilo še 265 krvodajalcev, v lanskem letu pa le še 131.

Akcije, ki je potekala 22. marca, se je udeležilo 75 krvodajalcev, od tega 50 moških in 25 žensk. Veseli smo, da se je opogumilo 6 mladih, ki so kri darovali prvič. Med aktivnimi krvodajalci je sedem krvoda­ jalcev, ki so kri darovali več kot 50-krat. Rekorder med krvodajalci je kri daroval že 93 krat, sledita mu krvodajalca z 82 in 80 odvzemi krvi. Zanimivo je, da sta prevladujoči krvni skupini med bohinjskimi krvodajalci 0+ in A+.

Da bi približali krvodajalstvo mlajšim generacijam, si vsako leto učenci 8. razredov OŠ dr. Janeza Mencingerja ogledajo potek krvo­ dajalske akcije, kjer jim je krvodajalstvo predstavljeno v upanju, da se bodo o pomenu krvodajalstva pogovarjali tudi v krogu svoje družine Naslednja krvodajalska akcija bo v Kulturnem domu Joža Ažmana potekala 18. novembra.

17. in 18. julija bo krvodajalska akcija v OŠ prof. Josipa Plemlja Bled.

Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice (stavba E v Bolnici Jese­ nice) je možno darovati kri vsak petek, od 7.30 do 11. ure.

10

iz na ših kr a je v Kri lahko daruje vsaka oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kg, ki je dobrega zdravja in počutja, ki ima vrednosti he­ moglobina 135 g/l (moški) in 125 g/l (ženske). Moški lahko kri daru­ jejo na vsake 3 mesece, ženske pa na vsake 4 mesece.

Dan udeležbe na krvodajalski akciji refundira ZZZS (tudi za samo­ zaposlene).

Ker je kri nenadomestljiva tekočina, ki rešuje življenja – k darovanju vabimo nove krvodajalce. Vsem krvodajalcem, ki se zavedate pomena krvodajalstva, pa se za vašo nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo. ・

Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bled - Bohinj

V ponedeljek, 1. 4. 2019, se je ob 19. uri nič za šalo, temveč prav zares za vse nosečnice in njihove partnerje začela Priprava na porod in starševstvo, ki poteka v sejni sobi Zdravstvenega doma Bled.

Tako imenovana šola za starše se sicer začne vsak prvi ponedeljek v mesecu, torej tudi 6. maja in nato 3. junija. Obvezne so prijave na tele­ fonsko številko 030 708 565, kjer smo vam na voljo tudi za dodatna vprašanja. ・

smo dokazali, da je med našimi otroki veliko talentov. Na odru se jih je zvrstilo veliko število, od najmanjših do tistih malo večjih. Skozi pesmi­ ce so predstavili navihanega Pedenjpeda, zaplesali, odigrali dva skeča o družinskem in šolskem življenju ter o Gorenjcih, večer pa so popes­ trili z glasbenimi nastopi, od petja, igranja kitare, električne kitare, trobente, kahona, pa do prečne flavte. Hvala vsem: Erik, Dunja, Mina, Lucija, Ana, Anina, David, Anže, Žiga, Matija, Neža R., Manca, Tinkara, Peter, Hana, Eva, Neža H., Tina, Nika, Gaja, Ajda, Julija, Katja, Vasja, Jure, Nina, Larisa, Anika, Tanja, Jasmina. Tudi Kulturno društvo Gorju­ še je pripravilo kratek skeč za naslovom 'Gostilniška'. Martin je s svojo harmoniko dvigal razpoloženje, Kulturno društvo Valentin Vodnik je poskrbelo za ročno izdelane naglje, ki so jih dobile vse predstavnice nežnejšega spola, gospodinje pa so poskrbele, da domov nismo odšli lačni. Hvala vsem! ・

Gasilci s Koprivnika sodelujejo z gasilci iz Gornje Radgone Franci Klemenčič

Maškarada na Gorjušah

Martina Stare, Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše vsako leto priredi otroško maškarado, eno leto na Koprivniku, drugo leto na Gorjušah. Tokrat so na pustno soboto osnovnošolski in predšolski otroci skupaj s starši ve­ selo rajali na Gorjušah v gasilskem domu. Zbralo se je skoraj 50 otrok, ki so se zabavali ob glasbi in animaciji Monike Zupanc in Sabine Jeklar ter se posladkali tudi s krofi.

Foto: arhiv KS Koprivnik - Gorjuše

Dan žena in materinski dan na Gorjušah Anita Zupanc, Krajevna skupnost Kropivnik - Gorjuše Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše, Kulturno društvo Valentin Vodnik Koprivnik in Kulturno društvo Gorjuše že tradicionalno prire­ jajo predstavo ob dnevu žena in materinskem dnevu. Še enkrat znova

Gosta s Koprivnika in domači vodstveni, foto: Franci Klemenčič

V letu 2004 sta PGD Koprivnik z območja občine Bohinj in PGD Gor­ nja Radgona z območja Pomurje po nekajletnem sodelovanju podpisali listino o pobratenju. Do sodelovanja med društvoma, ki sta med seboj oddaljeni okrog 200 kilometrov, je prišlo po tem, ko je PGD Koprivnik kupilo od radgonskih gasilcev rabljeno gasilno vozilo. Kot nam je pred dnevi povedal podpoveljnik Lado Žmitek, so ti to vozilo že prodali na območje Črne gore.

V okviru sodelovanja obeh društev so se mladi obeh društev ude­ leževali mladinskih taborov. Bilo pa je opravljenih tudi več različnih drugih srečanj in obiskov ostalih članov obeh društev. Že vrsto let pa se udeležujejo eni in drugi predstavniki občnih zborov obeh društev.

Letošnjega zbora v Koprivniku, ki je bil 2. marca, sta se iz PGD Gornja Radgona udeležila Vinko Gošnjak in Izidor Vrbnjak. Na 137. občnem zboru PGD Gornja Radgona, ki je bil v petek, 7. marca, pa sta bila pod­ poveljnik društva PGD Koprivnik Lado Žmitek in članica Petra Perič.

Na občnem zboru v Gornji Radgoni, ki se ga je poleg članov društva udeležilo 18 predstavnikov sodelujočih prostovoljnih gasilskih druš­ tev z območja Slovenije in Republike Hrvaške, se je Lado Žmitek rad­ gonskim gasilcem zahvalil za dosedanje sodelovanje in napovedal, da bo tako ostalo še naprej. ・

Jubilejnih 90 let Jožefa Rozmana 3. marca je Jožef Rozman iz Bo­ hinjske Bistrice dopolnil okroglih 90 let. Ob jubileju ga je v imenu Občine Bohinj obiskal tudi župan Jože Sodja in mu zaželel predvsem zdravja tudi v prihodnje. ・

Foto: arhiv KS Koprivnik - Gorjuše

Foto: arhiv Občine Bohinj

VSEBINA 7. ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2018 8. ODLOK o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj 9. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Bohinj 10. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 11. PRAVILNIK o sofinanciranju obnove fasad na objektih v občini Bohinj 12. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine – tradicionalno sušenje krme v kozolcih 13. PRAVILNIK o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj 14. SKLEP o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic

7.

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in na podlagi 119. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je občinski svet na 4. redni seji, dne 4.4.2019 sprejel

ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2018, poročilo o porabi rezervnega sklada obvezne proračunske rezerve in poročilo o porabi stanovanjskega rezervnega sklada.

Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Bohinj so bili v letu 2018 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO

OPIS

REALIZACIJA 2018

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

8.600.766,49

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

7.838.045,66

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)

5.552.696,13

700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki

3.790.987,00 766.222,34 989.508,16 5.978,63 2.285.349,53 309.508,43 10.334,88 112.813,18 1.678.123,67 174.569,37

72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

231.558,11 51.464,73 0,00 180.093,38 2.750,00 2.750,00 0,00 528.412,72 528.412,72 0 0,00 0,00 0,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

8.794.551,15

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve

3.687.470,49 937.366,83 152.790,22 2.555.653,34 2.955,30 38.704,80

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino

2.932.247,64 191.602,72 981.611,84 276.118,60 1.482.914,48 0,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev

1.934.542,59 1.934.542,59

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

240.290,43 169.394,67 70.895,76

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)

-193.784,66

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

35,72 35,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 35,72

C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje

121.408,80 121.408,80

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

235.128,60 235.128,60

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

-307.468,74

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

-113.719,80

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

193.784,66

2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bohinj za leto 2018.

Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov.

3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2018 v višini 76.538,67 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2019.

4. člen Saldo sredstev stanovanjskega rezervnega sklada na dan 31.12.2018 v višini 21.713,83 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2019.

5. člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2018 se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 4103-0001/2019/7 Bohinjska Bistrica, 4.4.2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

8.

Na podlagi drugega in petega odstavka 44a. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17 in 1/19 – odl. US) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 4. redni seji dne 4.4.2019 sprejel

ODLOK o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Bohinj, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja v na območju občine Bohinj.

S tem koncesijskim aktom se določi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

2. člen Ta odlok ureja podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj v predvidenem obsegu 0,84 programa in trajanju 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja koncesijske dejavnosti z možnostjo podaljšanja na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

3. člen Koncesija za področje pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti opravljanja zdrav­ stvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, in ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvene storitve, zato je v dopisu z dne 18. 1. 2019 podal soglasje k objavi razpisa koncesije za področje pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja.

Bohinj, 12. april 2019

4. člen Javno službo v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja v občini Bohinj lahko na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

5. člen Koncesija je pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe.

Zdravstveno dejavnost na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja v občini Bohinj na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine.

6. člen Koncesija za področje pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani občine in na portalu javnih naročil.

Javni razpis mora, poleg podatkov glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti na področju, vsebovati tudi podatke, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

7. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu z zakonom in tem odlokom in se sočasno z javnim razpisom objavi na spletnih straneh občine in na portalu javnih naročil in mora vsebovati najmanj tisto vsebino, ki jo predpisuje zakon, ki ureja zdrav­ stveno dejavnost.

8. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje, opredeljene v razpisni dokumentaciji.

Pri izboru koncesionarja občina upošteva merila, ki jih določa zakon, ki ureja zdrav­ stveno dejavnost, in druge okoliščine in merila, glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti, določene v razpisni dokumentaciji.

9. člen Koncesijo za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti občina podeli z odločbo o izbiri koncesionarja.

Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije občina in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo.

10. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med občino in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja občina.

Koncesionar mora na zahtevo občine v roku, ki mu ga občina določi, poročati o svojem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti.

11. člen Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

12. člen Občina koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

13. člen Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.

14. člen Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, posamezno vprašanje ni posebej urejeno.

15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Št.: 172-1/2019/ Bohinjska Bistrica, 4. 4. 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

9.

Na podlagi 6. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08 in 47/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 4. redni seji dne 4. 4. 2019 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Bohinj 1. člen 1. točka 1. odstavka 2. člena Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/12) se spremeni tako, da se glasi: »1. »Prodaja blaga zunaj prodajaln« pomeni prodajo blaga s potujočo prodajalno, na premični stojnici, s prodajnim avtomatom in na tržnici. Za prodajo blaga zunaj prodajalne se šteje tudi prodaja blaga na prireditvah (sejmih, shodih in podobno);« Na koncu 3. točke 2. člena se ločilo »pika« spremeni v ločilo »podpičje«.

Za 3. točko 2. člena se doda novo, 4. in 5. točko, ki se glasita: »4. »prodajni avtomat« je tehnična naprava, ki omogoča prodajo blaga brez človekovega sodelovanja; 5. »tržnica« je posebej organiziran in urejen poslovni prostor, ki omogoča prodajo blaga na odprtem ali zaprtem tržnem prostoru. « 2. člen Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Prodajalec, ki želi izvajati prodajo blaga zunaj prodajalne na premičnih stojnicah in s potujočo prodajalno na območju občine Bohinj, mora predhodno pridobiti pisno soglasje za prodajo zunaj prodajalne, ki ga izda občinska uprava Občine Bohinj. « 2. odstavek 3. člena se spremeni tako, da se za besedilom »prodajo blaga na prireditvah« doda besedilo »(sejmih, shodih in podobno)« 3. člen 1. točka 2. odstavka 4. člena se spremeni tako, da se za besedama »podatki vlagatelja« doda stavek »(firma, naslov, matična številka; v primeru prodaje blaga zunaj prodajalne preko osebnega dopolnilnega dela pa podatke: ime, priimek, naslov, zaporedna številka iz Seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo – eSODD)« 7. točka 2. odstavka 4. člena se spremeni tako, da se na koncu stavka ločilo »pika« zamenja z ločilom »vejica«.

Za 7. točko 2. odstavka 4. člena se doda novo 8. točko, ki se glasi: »8. Druge priloge, ki dokazujejo, da tekstilni izdelki v primeru prodaje po 3. odstavku 6. člena predstavljajo domačo in umetnostno obrt. « Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi: »(3) Dokazila o registrirani dejavnosti prodaje blaga zunaj prodajaln bo organ pridobil iz uradnih evidenc.« 4. člen 1. odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Soglasje za prodajo blaga zunaj prodajalne v občini Bohinj na premičnih stojnicah in s potujočo prodajalno izda občinska uprava Občine Bohinj.« Za 1. odstavkom se dodata dva novi 2. in 3. odstavek, ki se glasita: »(2) V soglasju se določi lokacijo, vrsto blaga in časovni termin prodaje blaga ter pogoje, ki se nanašajo na umestitev premične stojnice, prodajnega avtomata ali potujoče prodajalne.

(3) Za soglasje za prodajo blaga zunaj prodajalne na stalnem tržnem prostoru na tržnici v Bohinjski Bistrici ter tržnici na Ribčevem Lazu se po tem odloku šteje najemna pogodba, ki jo skladno s 13. do 17. členom tega odloka s prodajalcem sklene upravljavec. « Dosedanji 2., 3., in 4. odstavek postanejo 4., 5. in 6. odstavek.

5. člen 2. odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: » (2) Prodaja tekstilnih izdelkov zunaj prodajalne je praviloma dovoljena le na prireditvah (sejmih, shodih in podobo) ter znotraj obstoječih trgovskih, poslovnih in podobnih objektov. « Za drugim odstavkom se doda nov 3. odstavek, ki se glasi: » (3) Izjema od prejšnjega odstavka je prodaja tekstilnih izdelkov domače in umetnostne obrti zunaj prodajaln, ki se lahko s soglasjem občinske uprave vrši na predvidenih prodajnih mestih iz 7., 10. in 11. člena.« 6. člen 1. odstavek 7. člena se spremeni tako, da se za prvo alinejo doda nova, druga alineja, ki se glasi: »- na tržnici na Ribčevem Lazu, zemlj. parc. št. 1131/1 k.o. Savica,«

Bohinj, 12. april 2019

Dosedanja druga alineja postane tretja alineja. Črta se 2. odstavek 7. člena.

7. člen 2. točka 1. odstavka 10. člena se spremeni tako, da se za besedo »na površinah« doda besedilo »iz 11. člena«.

Za prvim odstavkom se dodata novi 2. in 3. odstavek, ki se glasita: » (2) Prodaja se lahko opravlja tudi iz potujoče prodajalne na javnih površinah, na podlagi soglasja občinske uprave Občine Bohinj, v kateri se določi seznam mest za prodajo blaga in vrsta blaga, ki se prodaja iz potujoče prodajalne.

(3) Prodaja s prodajnimi avtomati se lahko vrši le znotraj oziroma v sklopu obstoječih prostorov poslovnih, trgovskih in podobnih objektov. « Dosedanji 2. odstavek postane 4. odstavek.

8. člen 2. odstavek 11. člena se spremeni tako, da se za besedilom »Za prodajo blaga zunaj prodajaln« doda besedilo: »s premično stojnico ter potujočo prodajalno«.

V 5. točki 2. odstavka 11. člena se besedilo »1959« zamenja z besedilo »1959/1«.

V 6. točki 2. odstavka 11. člena se besedilo »1834/1« zamenja z besedilom »1843/1«. Črta se 7. točka 2. odstavka 11. člena.

V 12. točki 2. odstavka 11. člena se besedilo »971« zamenja z besedilom »971/4«.

Dosedanje 8., 9., 10,. 11., 12., 13. točke 2. odstavka postanejo 7., 8., 9., 10,. 11., 12. točka 2. odstavka.

Dodajo se nove 13., 14. in 15. točka, ki se glasijo: »13. Koprivnik: nasproti gasilskega doma, zemlj. parc. 208/3, k.o. Gorjuše 14. Gorjuše: pri bivši šoli, zemlj. parc. št. 931/2, 1154/2, obe k.o. Gorjuše 15. Kamnje: na Rju, zemlj. parc. št. 259/16, k.o. Savica« Za 3. odstavek 11. člena se doda dva nova 4. in 5. odstavek, ki se glasita: » (4) Občina lahko odreče izdajo soglasja zaradi prostorske neprimernosti ali neustrezne namembnosti predlagane površine, oziroma zaradi drugih utemeljenih razlogov.

(5) Če je predlagana površina na mestu, kjer se že nahaja urejena tržnica, se soglasja za prodajo zunaj prodajalne izven teh površin praviloma ne izda, izjemoma v času prireditev, shodov in podobno. « 9. člen Za 1. odstavek 12. člena se doda nov odstavek, ki se glasi: » (2) Prodaja blaga zunaj prodajaln na prireditvah (sejmih, shodih in podobno) se lahko izvaja v času od začetka do zaključka prireditve. « 10. člen Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se za besede »Upravljavec tržnice v Bohinjski Bistrici« doda besede »ter tržnice na Ribčevem Lazu«. Črta se 2. odstavek 15. člena.

11. člen

12. člen 1. odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravljavec sklene s prodajalci najemno pogodbo. Predmet najema je prodajno mesto na tržnici v Bohinjski Bistrici ter tržnici na Ribčevem Lazu. « 2. odstavek se spremeni tako, da se črta besedilo: »vendar ne za daljše obdobje, kot je izdano soglasje občine. « Za besedilom »je njeno veljavnost mogoče z aneksom podaljšati« se ločilo »vejica« spremeni v ločilo »pika«.

KONČNE DOLOČBE 13. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-2/2019/3 Datum: 4. 4. 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

10.

Na podlagi 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št.

82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US)), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in in 15/17 – odl. US) in 31. člena Statuta Občine Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 4. redni seji dne 4. aprila 2019 sprejel

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 1. člen 2. člen Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/08, 1/09, 3/10, 3/11, 2/12, 1/17, 5/17 in 1/18) se spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok velja za območje Bohinjske jezerske kotline, od slapa Savice in na vzhodu do meje, ki poteka po južnem in vzhodnem robu naselja Stara Fužina in Ribčev Laz - potok Suha, za gozdno cesto Stara Fužina - Voje, Vogar - planina Blato vključno s parkirišči, za vstopna mesta sotesk Grmečica in Jerečica ter za parkirišča v Senožetih in v Bohinjski Bistrici (Danica, Kobla, Triglavska cesta in Vodnikova cesta).« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-3/2018/7 Bohinjska Bistrica, 26. marec 2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

11.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 4. redni seji dne 4. 4. 2019 sprejel

PRAVILNIK o sofinanciranju obnove fasad na objektih v občini Bohinj 1. člen (1) Namen Pravilnika o sofinanciranju obnove fasad na objektih v občini Bohinj (v nadaljevanju: Pravilnik) je spodbujanje obnove objektov v smislu urejenosti zunanjega videza objektov in naselij, obnove in oživljanja vaških jeder in vasi na območju občine Bohinj.

(2) Predmet tega pravilnika je sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj. S tem pravilnikom se določajo pogoji, postopek in merila za sofinanciranje obnove fasad na območju občine Bohinj lastnikom, solastnikom in najemnikom stavb, postopek pridobivanja sredstev ter nadzor nad porabo sredstev.

2. člen Višina sredstev za sofinanciranje obnove fasad se določi z javnim razpisom, sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna Občine Bohinj, določenega z odlokom o proračunu Občine Bohinj za vsako posamezno proračunsko leto.

Upravičenci 3. člen (1) Upravičenci do sredstev so fizične osebe ter upravniki večstanovanjskih objektov, ki na območju občine Bohinj obnavljajo fasade na stanovanjskih ali nestanovanjskih objektih in imajo ustrezna soglasja in dokazila za obnovo fasad ter izpolnjujejo z javnim razpisom določene pogoje.

(2) Z javnim razpisom se lahko podrobneje opredeli ali določi objekte, katerih obnova fasad je upravičena do sredstev po razpisu.

(3) V primeru, da je prijavitelj solastnik objekta, je treba predložiti pisno soglasje solastnika, da soglaša z obnovo.

(4) V primeru etažnih lastnikov lahko prijavo za sofinanciranje na podlagi tega pravilnika oddajo etažni lastniki oziroma v njihovem imenu upravnik stavbe s sklepom etažnih lastnikov, sprejetim z ustrezno večino.

(5) V primeru, da je prijavitelj najemnik objekta, je treba predložiti pisno upravno overjeno soglasje lastnika z morebitnimi pogoji.

(6) Upravičenci ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do Občine Bohinj.

(7) Upravičenci in pogoji za sofinanciranje se natančneje določijo v javnem razpisu.

(8) Upravičenci, ki s svojimi projekti kandidirajo za proračunska sredstva na tem razpisu, ne smejo kandidirati z istimi projekti na drugih razpisih Občine Bohinj.

Bohinj, 12. april 2019

Postopek pridobivanja sredstev

4. člen (1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se za posamično proračunsko leto objavi na spletni strani Občine Bohinj in na krajevno običajen način.

(2) Javni razpis mora vsebovati najmanj: -- naziv in sedež podeljevalca sredstev, -- predmet javnega razpisa, -- višino sredstev, ki se razpisujejo, -- navedbo pogojev, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, -- navedbo meril in način dodeljevanja sredstev upravičencem, -- višina sofinanciranja, -- podatke, ki jih moralo prosilci navesti v vlogi -- rok za prijavo in način oddaje vlog, -- navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena k vlogi, -- rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu prijave, -- druge potrebne podatke.

5. člen (1) Na podlagi objavljenega javnega razpisa prijavitelji oddajo vlogo z vso zahtevano dokumentacijo.

(2) Vloga mora vsebovati najmanj naslednje podatke: -- podatke o upravičencu (ime, priimek, naslov, EMŠO ali datum rojstva, številka bančnega računa), -- podatke o objektu, -- opis del, -- predračun materiala in storitve za predvideno investicijo obnove fasade, -- obvezne priloge (dokazilo o legalnosti objekta- gradbeno ali uporabno dovoljenje, kulturnovarstveno soglasje v primeru da objekt leži na kulturnovarstvenem območju, gradbeno dovoljenje v primeru če je glede na obseg del to potrebno po gradbenem zakonu, druga soglasja na varovanih območjih, če je za predvideno investicijo potrebno, fotografije objekta pred obnovo fasade ter druge obvezne priloge, ki se določijo v javnem razpisu), -- drugi podatki, ki se določijo z javnim razpisom.

6. člen (1) Pripravo in postopek javnega razpisa izvede komisija, ki jo za vsak razpis posebej imenuje župan. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, in sicer predsednik in najmanj dva člana.

(2) Komisija po izteku razpisanega roka prispele vloge odpre in jih obravnava.

(3) V primeru nepopolne vloge komisija prosilca pozove, da jo v določenem roku dopolni.

(4) Vloge, ki niso bile vložene v predpisanem razpisnem roku oziroma niso bile dopolnjene v danem roku ali jih ni vložila upravičena oseba, pristojni organ občinske uprave zavrže s sklepom. Zoper sklep je možna pritožba na župana Občine Bohinj.

(5) Popolne vloge komisija oceni na podlagi meril iz 8. člena tega pravilnika ter meril iz javnega razpisa.

(6) Na podlagi predloga dodelitve proračunskih sredstev, ki ga pripravi komisija, občinska uprava izda sklep o dodelitvi sredstev. Zoper navedeni sklep je možna pritožba na župana Občine Bohinj.

(7) Upravičenec je po preteku pritožbenega roka dolžan skleniti z Občino Bohinj pogodbo o sofinanciranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja. S pogodbo se tudi določi, da upravičenec finančna sredstva odobrena s pogodbo, pridobi šele po zaključku vseh del, oddaji končnega poročila o izvedenih delih ter terenskem ogledu izvedenih del komisije, imenovane s strani župana. Če se upravičenec v postavljenem roku ne odzove na poziv oziroma ne sklene pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.

(8) Upravičencu se dodeljena sredstva nakažejo na podlagi vloženega končnega poročila izvedenih del z zahtevkom za izplačilo sredstev, ki vsebuje najmanj podatke o upravičencu, opis izvedenih del ter priložena ustrezna dokazila o namenski porabi sredstev (računi za izvedena dela). Vsebina in rok oddaje končnega poročila izvedenih del se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

Pogoji in merila 7. člen (1) Pogoji za sodelovanje na razpisu so: -- dela morajo biti izvedena v skladu s pogoji javnega razpisa, predpisi ter pros­ torskimi akti Občine Bohinj, -- pisno soglasje solastnika, da soglaša z obnovo (če je objekt v solastnini) oziroma sklep etažnih lastnikov, sprejetim z ustrezno večino, če je objekt v etažni lastnini in vlogo oddaja upravnik oziroma pisno upravno overjeno soglasje lastnika z morebitnimi pogoji (če je vlagatelj najemnik objekta), -- pridobljeno upravno dovoljenje (gradbeno dovoljenje), če je za predvideno inves­ ticijo potrebno, oziroma druga soglasja na varovanih območjih, če je za predvideno investicijo potrebno, -- pridobljena ustrezna dokumentacija s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (soglasje oziroma mnenje k predvideni obnovi), če se objekt nahaja na območju varovanja kulturne dediščine, -- predračunska vrednost predvidene investicije s popisom del, pripravljena s strani

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

gospodarskega subjekta, registriranega za opravljanje tovrstnih dejavnosti, -- drugi pogoji, določeni z javnim razpisom.

(2) Po tem pravilniku se sofinancira le celovita obnova fasade objekta, ki leži na območju občine Bohinj in ki ustreza pogojem iz tega pravilnika ter javnega razpisa.

8. člen (1) Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so: -- pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti, -- nevarnost, dotrajanost fasade, neustrezne arhitekturne rešitve (detajli, napeljave, barva…), -- lega, lokacija stavbe.

(2) Merila se natančno opredelijo v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

(3) Višina sofinanciranja je odvisna od ocene investicije v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena, pri čemer Občina sofinancira do največ 50% neto vrednosti obnove in ne več kot 2.000,00 EUR na stavbo. Podrobnejši način sofinanciranja se določi z javnim razpisom.

(4) V primeru, da je investicija izvedena v nižji vrednosti, kot je znašala predračunska vrednost, se vrednost dodeljenih sredstev temu ustrezno zniža.

(5) Prijavitelj lahko, v obdobju 20 let, samo enkrat kandidira za isto stavbo.

2. člen Prvi in drugi odstavek 5. člena se spremenita tako, da se glasita: »Župan za izvedbo postopka javnega razpisa imenuje Komisijo za pripravo in izvedbo javnega razpisa za ohranjanje kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (v nadaljevanju: komisija), ki ima štiriletni mandat in jo sestavljajo predstavnika Občine Bohinj, predstavnik Turističnega društva Bohinj in predstavnika kmetov«.

3. člen V drugem odstavku 8. člena se doda točka e), ki se glasi: »za polnjenje brane v namene ohranjanja kulturne dediščine – financiranje do 10,00 EUR/brano.« 4. člen V drugem odstavku 9. člena se številka »15« zamenja s številko »30«.

5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 330-1/2015/2 Datum: 25. 3. 2019

Nadzor nad porabo sredstev 9. člen (1) Sredstva, dodeljena na podlagi tega pravilnika, so namenska in se lahko porabijo samo za namene, določene s pogodbo iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika.

(2) Namensko porabo sredstev in izvajanje pogodb preverja občinska uprava Občine Bohinj ter komisija, ki jo za ta namen imenuje župan.

(3) Občina Bohinj lahko od prijavitelja zahteva vsa dokazila in podatke, ki so potrebni za ocenjevanje investicije ali preverjanje namenske porabe sredstev.

(4) Komisija in pristojni organ občinske uprave po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev izvede kontrolo izvedenih del na objektu pri vsakem upravičencu. V kolikor komisija in pristojni občinski organ ugotovijo nepravilnosti pri izvedbi obnove fasad (glede na oddano prijavo, pogodbo, končno poročilo, …), upravičenec ni upravičen do sredstev.

(5) Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko pridobljena finančna sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.

(6) Kot nenamenska poraba se šteje: -- da je upravičenec za namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, -- v primeru drugih nepravilnosti pri porabi sredstev.

10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-3/2019/2 Datum: 4. 4. 2019

Bohinj, 12. april 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

12.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 8. in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 4. redni seji 4. aprila 2019 sprejel

PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine – tradicionalno sušenje krme v kozolcih 1. člen 3. člen Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine – tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15) se spremeni tako, da se glasi: »Za tradicionalno sušenje krme po tem pravilniku se šteje sušenje krme za živino v branah v kozolcih oziroma »stogovih« in v »branicah«. Za ohranjanje kulturne dediščine se šteje, da v začetku junija brane napolnimo in jih izpraznimo v začetku oktobra«.

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

13.

Na podlagi 66. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 4. redni seji, dne 4. 4. 2019 sprejel

PRAVILNIK o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj 1. člen Prvi odstavek 12. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/09, 2/11 in 1/18) se spremeni tako, da se beseda »februarja« nadomesti z besedo »marca«.

2. člen Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi: »17.a člen Mednarodno sodelovanje kulturnih društev (1) Za ta sredstva lahko kandidirajo izvajalci, če izvedejo mednarodno sodelovanje.

(2) Mednarodno sodelovanje pomeni: a) udeležba skupine/sekcije na mednarodnem festivalu/srečanju ipd. v tujini, na katero je povabljena ali se prijavlja in bo udeležena vsaj 2 dni b) organizacija mednarodnega festivala/srečanja ipd. v Bohinju, na katerem bodo udeležene vsaj 3 skupine iz dveh držav in vključuje vsaj 2 dogodka.

(3) Pri prijavi mora izvajalec priložiti vabilo ali ponudbo za mednarodni festival/srečanje ipd.

(4) Nastope ali sodelovanja, ki jih bo izvajalec izvedel v okviru mednarodne udeležbe, ne sme prijaviti v okviru redne letne dejavnosti.

(5) Prav tako se stroški za organizacijo mednarodnega sodelovanja ne smejo prijaviti v okviru letnega programa. V kolikor bodo le ti prijavljeni se pri redni dejavnosti ne bodo upoštevali.

(6) Predlog za sofinanciranje mednarodnega sodelovanja pripravi komisija iz 4. člena pravilnika, v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljenih v proračunu tekočega leta , vendar največ do 80 % prijavljenih stroškov.« 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-6/2018/3 Datum, 5. 4. 2019

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

Bohinj, 12. april 2019

14.

SKLEP o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic 1. člen S tem sklepom se na območju Občine Bohinj določajo javne parkirne površine, višine nadomestil za parkiranje – parkirnina, čas, v katerem se parkirnina plačuje, višina parkirnine in cena letnih dovolilnic.

2. člen Javne parkirne površine, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so: PARKIRIŠČA ZA OSEBNA/KOMBINIRANA VOZILA JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

CENA v EUR (z DDV) 1.1. do 31.3.

1.4. do 30.6., 1.9. do 31.10.

1.7. do 31.8.

1.11. do 31.12.

ENOTA

Št.

IME PARKIRIŠČA

P01

Ribčev Laz 1 (pred pošto)

1

pon. - ned.

6:00-20:00, prve pol ure brezplačno

da: največ 2 uri

brezplačno

1,50

3,00

1,50

na uro

P02

Ribčev Laz 2 (za hotelom Jezero)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P03

Ribčev Laz 3 (Pod Skalco)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

da: največ 2 uri

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P04

Stara Fužina 4 (Vegelj)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P05

Ukanc 5 (Naklova glava)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P06

Ukanc 6 (križišče Ukanc)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P08

Stara Fužina 8 (Vorenčkoj­ ca)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P11

Stara Fužina 11 (Kulturni dom)

2

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P15

Ribčev Laz 15 (pri hotelu Jezero)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

da: največ 2 uri

brezplačno

1,50

3,00

brezplačno

na uro

P16

Ribčev Laz 16 (cerkev sv. Janeza)

1

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P17

Stara Fužina 17 (cerkev sv. Pavla)

2

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P18

Ribčev Laz 18 (cerkev sv. Duha)

1

pon. - ned.

/

da: največ 1 ura za udeležence verskih ­obredov

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P24

Bohinjska Bistrica 24 (Pri Cukiju)

3

pon. - ned.

/

da: največ 1 ura

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P25

Bohinjska Bistrica 25 (Pri mesnici)

3

pon. - ned.

/

da: največ 30 min za stranke

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

1.1. do 31.3. brezplačno

PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSE JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE Št.

PREDLOG IMENA

P02

Ribčev Laz 2 (za hotelom Jezero)

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

CENA (z DDV) 1.4. do 30.6., 1.9. do 31.10.

1.7. do 31.8.

1.11. do 31.12.

prva ura 5,00 €, vsaka naslednja ura 1,50 €

prva ura 5,00 €, vsaka naslednja ura 2,00 €

brezplačno

ENOTA

/

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

Bohinj, 12. april 2019

PARKIRIŠČE ZA AVTODOME JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE Št.

PREDLOG IMENA

P14

Srednja vas 14 (Senožeta)

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

3

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

CENA (z DDV) 1.1. do 15.6.

16.6. do 16.9.

1.11. do 31.12.

parkiranje ni dovoljeno

15,00 *

parkiranje ni dovoljeno

ENOTA na dan

* turistična taksa ni vključena v ceno in jo je potrebno poravnati na recepciji 3. člen Rezervne javne parkirne površine, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so:

PARKIRIŠČA ZA OSEBNA/ KOMBINIRANA VOZILAS POSEBNIM REŽIMOM OBRATOVANJA (ODPRTO OD 22.6. DO 15.9.)

JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Ribčev Laz 7 (Labora)

1

pon. - ned.

8:00-20:00

P10

Ribčev Laz 10 P+R (travnik nasproti Kristala)

2

pon. - ned.

P14

Srednja vas 14 P+R (Senožeta)

3

P23

Bohinjska Bistrica 23 (Kobla)

P13

Bohinjska Bistrica 13 (Danica)

Št.

IME PARKIRIŠČA

P07

CENA v EUR (z DDV)

ENOTA

1.1. do 15.6.

16.6. do 16.9.

17.9. do 31.12.

da; 8:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

15,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

8:00-20:00

da; 8:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

7,00 *

parkiranje ni dovoljeno

na dan

pet. - ned.

00:00-24:00

ne

brezplačno

4,00 **

brezplačno

na dan

3

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

parkiranje ni dovoljeno

brezplačno *

parkiranje ni dovoljeno

/

3

pon. - ned.

6:00-20:00

da; 6:00-21:00

brezplačno

2,00 *

brezplačno

dan

* cena parkiranja vključuje brezplačen organiziran prevoz do avtobusne postaje Ribčev Laz ** cena parkiranja vključuje brezplačen organiziran prevoz po cesti Voje - Vogar - Blato (do križišča za Voje in do križišča Vogar - Blato) 4. člen (1) Cene letnih dovolilnic za parkiranje in uporabo ceste Stara Fužina – Voje in Vogar – Blato:

DOVOLILNICE ZA PARKIRANJE OBLIKA NADOMESTILA

VIŠINA NADOMESTILA v EUR (z DDV)

Parkirna kartica

150,00

Parkirna kartica – lastniki počitniških hiš in stanovanj

30,00

Parkirna kartica – občani

10,00

Letna dovolilnica za uporabo ceste Stara Fužina - Voje - Vogar - Blato

500,00

Letna dovolilnica za uporabo ceste Stara Fužina- Voje - Vogar - Blato, za izvajalce javnega prevoza

po dogovoru med Občino Bohinj in izvajalcem

CESTA STARA FUŽINA - VOJE - VOGAR - BLATO Št.

GOZDNA CESTA

P20

Cesta Stara Fužina - Voje - Vogar - Blato

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

CENA v EUR (z DDV)

1

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

12,00

1.1. do 31.12.

ENOTA uporaba ceste na dan

5. člen (1) Javne parkirne površine – vstopno izstopna mesta, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so: JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Št.

IME PARKIRIŠČA

P21

Jerečica

3

pon. - ned.

6:00-19:00

P22

Grmečica

3

pon. - ned.

6:00-19:00

OBLIKA NADOMESTILA

VIŠINA NADOMESTILA v EUR (z DDV)

Sezonska dovolilnica Jerečica, ­Grmečica

800,00

CENA v EUR (z DDV)

ENOTA

1.1. do 31.3.

1.4. do 31.10.

1.11. do 31.12.

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

(2) Kot potrdilo o plačilu parkirnine za ta mesta velja tudi kupljena ribiška dovolilnica.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

6. člen (1) V primeru izgube parkirnega listka se zaračuna znesek v vrednosti celodnevnega parkiranja.

(2) V primeru izgube parkirnega listka za Cesto Stara Fužina - Voje - Vogar – Blato se zaračuna 50,00 EUR.

Bohinj, 12. april 2019

7. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Bohinjska Bistrica, 26. marec 2019 Številka: 007-3/2018/8

Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v Občini Bohinj za leto 2019 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj s tem razpisom določa, da je predmet javnega razpisa sofinanciranje mladinskih projektov, ki bodo izvedeni v letu 2019.

Mladinski projekt je aktivnost izvajalca – posamični vsebinsko zaključen enkratni dogodek (npr. tabor, delavnica, predavanje in podobne dejavnosti).

Bohinj, 12. april 2019

7. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje mladinskih programov v Občini Bohinj za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa.

8. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti

-----

ki bodo brezplačni za uporabnike, ki bodo trajali dalj časa, aktivnega preživljanja prostega časa učencev, dijakov in mladostnikov, s področja medgeneracijskega sodelovanja.

Številka: 41011-3/2019-3 Datum: 7. 3. 2019

Občina Bohinj, Občinska uprava

2. Pogoji razpisa

Projekti se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za mlade izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

2.a Splošni pogoji Na javni razpis se lahko prijavijo mladinske organizacije, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci projektov, namenjenim mladim med 12. in dopolnjenim 27. letom starosti ter izpolnjujejo naslednje pogoje: -- so registrirani za opravljanje prijavljene dejavnosti najmanj od 1. 1. 2018 dalje -- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju mladinskih dejavnosti, -- vodijo evidenco o izvedenih programih in projektih, -- vsaj 70 % udeležencev aktivnosti, ki jih nosilec prijavlja, so mladi med 12. do 27. letom starosti, -- prednost pri vključitvi v projekte imajo mladi s stalnim bivališčem v občini Bohinj.

3. Merila za ocenjevanje in vrednotenje predlogov mladinskih programov in projektov

Ocenjevanje in vrednotenje mladinskih projektov bo izvedeno v skladu z merili, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Posamezne aktivnosti bodo sofinancirane do višine razpoložljivih sredstev, vendar največ do 80% vrednosti prijavljenega programa ali projekta. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja na podlagi meril dobila posamezna prijava, in ne more presegati višine zaprošenih sredstev na razpisu.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 2/19) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, 5/15, 6/15, 1/16) objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2019 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2019 v občini Bohinj iz proračuna Občine Bohinj v višini 80.000,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:

Okvirna višina sredstev

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

40.000 EUR

UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

10.000 EUR

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

5.000 EUR

UKREP 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode

1.500 EUR

UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

5.500 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis

15.000 EUR

UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja

3.000 EUR

4. Okvirna višina razpoložljivih sredstev

Okvirna višini sredstev, namenjenih za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v letu 2019 znaša 10.000,00 EUR in sicer za: -- izobraževanje in usposabljanje mladih, v višini 3.000,00 EUR, -- inovativne programe s področja kulture 2.500,00 EUR -- programi s področja zdravja in športa za mlade v višini 2.000,00 EUR, -- aktivna izraba prostega časa v višini 2.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala le upravičene stroške povezane z izvedbo projekta.

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

------

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.

2. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE

6. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo, ki mora biti v celoti izpolnjena, je potrebno poslati najkasneje do vključno 13. 5. 2019 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje mladinskih projektov”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

• •

•

Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posamez­ nega ukrepa.

Pomoč je dodeljena takrat, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima, oz. ko sklep o dodelitvi pomoči postane pravnomočen.

Pomoč se lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, in sicer takrat, ko je vloga za

RAZPISI IN OBVESTILA pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta (velja za ukrepe 1, 4, 5 in 6).

Naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka.

• Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev, v nasprotnem primeru mora sredstva vrniti v celoti.

• Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške.

• Upravičenec, ki pridobi proračunska sredstva Občine, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom. Dokumentacijo in pogodbo o dodelitvi sredstev mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev.

• Upravičenec mora po izplačilu sredstev omogočiti, da Komisija za terenske oglede, ki jo s sklepom imenuje župan, lahko v naslednjih 5 letih preveri, če se naložba uporablja za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva in preveri predpisano dokumentacijo.

• Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenim dodelitve sredstev.

• Upravičenec, ki je že pridobil pomoč iz proračunskih sredstev Občine, za enako naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let.

• Upravičenec, ki od svoje vloge odstopi (razen v primerih višje sile, v skladu z definicijo nacionalnih operativnih strateških dokumentov državnih razpisov za področje kmetijstva) po že odobreni pomoči, ne more kandidirati naslednji 2 leti.

• Najvišji znesek, ki ga v okviru javnega razpisa za leto 2019 lahko prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), je 4.000,00 EUR. Najvišji znesek dodeljene pomoči, se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

• Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

• Upravičenec mora predložiti izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

• Državna pomoč oz. pomoč de minimis ne sme biti namenjena za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

• Državna pomoč oz. pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostjo uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

• Pomoči iz javnega razpisa se ne uporabljajo za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.

• Pravilnik se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za: -- pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; -- pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve; -- pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, raz­voja in inovacij v drugih državah članicah.

• Do pomoči po Pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so: -- podjetja v težavah; -- v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji; -- srednja in velika podjetja; -- subjekti, ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, če bi skupna pomoč presegala najvišje intenzivnosti ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s Uredbo št. 702/2014/EU; -- nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali proračuna Evropske unije v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti; -- naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

-- naložbo ali storitev že zaključili (velja za ukrep št. 1 in 4).

• Do pomoči de minimis (18. člen Pravilnika) niso upravičena podjetja iz sektorjev: -- ribištva in akvakulture, -- primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, -- predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

• »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj povezana najmanj v enem izmed razmerij: a. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; •

Bohinj, 12. april 2019

d. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

• Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a. do d. preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

• Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

• V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi, če se ugotovi: -- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, -- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, -- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

• Pri pomočeh »de minimis« (ukrep 12 in 13) mora vlagatelj k vlogi predložiti: -- pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, -- pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroš­ke in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, -- seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja.

OSTALI POGOJI: •

•

•

•

Prijavitelj mora imeti na dan oddaje vloge poravnane vse obveznosti do Občine Bohinj iz predhodnih javnih razpisov (če je na njih sodeloval) in tudi druge obveznosti do Občine Bohinj; Občina Bohinj bo pri prijaviteljih, s katerimi bo sklenila pogodbe o sofinanciranju, pred nakazilom sredstev ponovno preverila, če je prijavitelj dolžnik Občine Bohinj.

V primeru, da se ugotovi, da je prijavitelj dolžnik, bo dolžan v dogovorjenem roku poravnati vse obveznosti, sicer do sredstev iz tega javnega razpisa ni upravičen.

V kolikor se bo upravičenec po odobritvi sredstev odločil, da investicije ne bo izvedel, naj do 22. 8. 2019 na Občino Bohinj posreduje izjavo, da odstopa od pogodbe (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 14:30 ure ali priporočeno po pošti do 00.00 ure).

V kolikor upravičenec do navedenega roka ne bo odstopil od realizacije dodeljenih sredstev, investicije pa brez tehtnega razloga ne bo izvedel, v prihodnjih dveh letih ne more kandidirati za sredstva na področju sofinanciranja ukrepov na področju kmetijstva.

3. MERILA ZA VREDNOTENJE NALOŽB Merila za vrednotenje naložb so sestavni del razpisne dokumentacije.

4. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, POGOJI, VIŠINA IN ZNESEK POMOČI TER VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo Predmet pomoči: 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetij­ skih gospodarstvih.

Upravičeni stroški: -- stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; -- stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo); -- stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; -- stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; -- stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme z izjemo namakalnih naprav (pos­ tavitev možna na naslednjih namenskih rabah zemljišč: SK, IK, AK, K1 in K2.

Rastlinjak na kmetijskem zemljišču mora biti postavljen v izvedbi, ki zagotavlja, da ga je ob prenehanju gojenja kmetijskih rastlin možno odstraniti, tako da na zemljišču ni vidnih sledov takega objekta); -- stroški nakupa in postavitev zaščite pred divjadjo; -- stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

Pomoč se ne dodeli za: -- nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; -- zasaditev letnih rastlin;

RAZPISI IN OBVESTILA -- dela v zvezi z odvodnjavanjem; -- nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; -- naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; -- za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; -- investicije, ki se izvajajo izven območja občine; -- investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; -- stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; -- obratna sredstva.

Upravičenci do pomoči so: -- kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin.

Pogoji za pridobitev: -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; -- ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; -- predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; -- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Pomoč se ne dodeli za: -- nakup ovijalk, -- nakup balirk.

Nakup balirk se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo starih balirk.

Višina pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo.

Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji morajo obvezno nakup oz. izvedbo naložbe opraviti šele po oddaji vloge in ne pred oddajo, zato k vlogi priložijo predračune. Naložbo morajo izvesti do 25. 10.

2019.

1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Upravičeni stroški: -- stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); -- stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; -- stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; -- stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči: -- posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…); -- kmetijska gospodarstva (vpisana v RKG), ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin.

Pogoji za pridobitev: -- ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; -- kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; -- dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča.

Bohinj, 12. april 2019

Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Znesek pomoči: najnižji znesek dodeljene pomoči, ki ga prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo, je 250,00 EUR. V kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi.

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo.

DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji morajo obvezno nakup oz. izvedbo naložbe opraviti šele po oddaji vloge in ne pred oddajo, zato k vlogi priložijo predračune. Naložbo morajo izvesti do 25. 10.

2019.

UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

Upravičeni stroški: -- gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; -- nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; -- splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe); -- nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

Pomoč se ne dodeli za: -- obratna sredstva; -- za že izvedena dela; -- stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; -- naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; -- naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.

Pogoji za pridobitev: -- dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči; -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja; -- za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; -- poslovni načrt s ponudbo oziroma predračunom za načrtovano naložbo; -- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; -- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi.

Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine.

Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov.

Znesek pomoči: najnižji znesek dodeljene pomoči, ki ga prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo, je 250,00 EUR. V kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.

Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi in omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo.

Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi.

RAZPISI IN OBVESTILA DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji morajo obvezno nakup oz. izvedbo naložbe opraviti šele po oddaji vloge in ne pred oddajo, zato k vlogi priložijo predračune. Naložbo morajo izvesti do 25. 10.

2019.

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičeni stroški: -- stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; -- stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev za izobraževanja v tujini; Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.

Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let.

Upravičenci do pomoči: -- člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: -- pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemnik pomoči: -- pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.

Pogoji za pridobitev: -- dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; -- program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine.

Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

Višina pomoči: -- do 100% upravičenih stroškov.

Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 500,00 EUR na posamezno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

UKREP 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

Upravičeni stroški: -- Stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo: a) stroške udeležbe (kotizacije); b) potne stroške in stroške prevoza živali; c) stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan; d) najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; e) simbolične nagrade do vrednosti 1.000,00 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

Bohinj, 12. april 2019

-- Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo: a) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo: -- shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji; -- sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju.

Prejemniki pomoči: -- pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.

Pogoji za pridobitev: -- dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; -- program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.

Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije pro­ izvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

Višina pomoči: -- do 100 % upravičenih stroškov.

Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 500,00 EUR na posamez­ no kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški: -- stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; -- stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; -- stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.

Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev: -- dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; -- dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; -- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi; -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

RAZPISI IN OBVESTILA Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov.

Znesek pomoči: najnižji znesek dodeljene pomoči, ki ga prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo, je 250,00 EUR. V kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo.

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo.

Pomoč dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske Unije.

DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji lahko naložbo izvedejo od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019.

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Cilji ukrepa: -- z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

Predmet pomoči: -- podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu Upravičeni stroški: -- gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu,…).

Pomoč se ne dodeli za: -- nakup gozdarskih prikolic.

Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine.

Pogoji upravičenosti: -- upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (zemljiškoknjižni izpisek), -- kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu, -- s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, -- mnenje Zavoda za gozdove Slovenije Višina pomoči: -- za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 40%, -- za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 50 %, -- pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Znesek pomoči: najnižji znesek dodeljene pomoči, ki ga prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo, je 250,00 EUR. V kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo.

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo.

Pomoč dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske Unije.

DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji lahko naložbo izvedejo od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019.

UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Pomoči bodo dodeljene za sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.

Upravičenci so društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območ­ ju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Splošni pogoji upravičenosti: -- društva registrirana za delovanje na območju občine oz. delujejo na območju občine, -- sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev, -- izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.

Specifični pogoji upravičenosti: -- odločba o vpisu v register društev

Bohinj, 12. april 2019

-- seznam članov društva iz območja občine.

Upravičeni stroški so: -- materialni stroški za delovanje društev (sem sodijo: nabava materiala, poštni stroš­ki, stroški prevoza, oglaševanja, stroški vstopnin, prijavnin, izdelava promocijskega materiala, ekskurzij, spletnih strani, občni zbori ipd.).

Neupravičeni stroški nakupa: -- osnovnih sredstev, knjig, alkoholnih pijač in tobaka V kolikor iz priloženega računa ni razvidna vrsta kupljenega blaga ali opravljene storitve, potem se tega stroška ne upošteva.

Pri posameznih stroških, ki jih društvo uveljavlja v vlogi, Komisija za izvedbo pos­ topka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija) upošteva delež stroškov glede na število članov društva iz občine Bohinj.

V kolikor Komisija oceni, da društvo za posamezno vrsto upravičenih stroškov uveljavlja nerealno visoke stroške glede na število članov društva, lahko Komisija od vlagatelja zahteva dodatna dokazila oz. pojasnila, ki bodo upravičila te stroške.

Višina pomoči: -- višina sofinanciranja do 100 % upravičenih stroškov.

Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 1.000,00 EUR na društvo na leto, ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so navedene v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Za vsako investicijo, znotraj vsakega ukrepa, je potrebno oddati svojo vlogo.

Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa, merila za vrednotenje naložb, vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ter na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina.bohinj.si.

Vlagatelji lahko dobijo vse informacije v zvezi z javnim razpisom na Občini Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, pri Tanji Mencinger, e-pošta: tanja.mencinger@obcina.bohinj.si, tel.: 04/577 01 28.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite v času uradnih ur tudi: -- za področje kmetijstva na KGZS: 041 697 506 (Dušan Jović) -- za področje dopolnilih dejavnosti na KGZS: (04) 535 36 17, 051–684–163 (Ana Beden) -- za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove: (04) 57 47 440, 041 657 137 (Marko Gašperin).

6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov ter e-pošto pošiljatelja.

Rok za oddajo vlog je do vključno 3. 5. 2019 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 14:30 ure ali priporočeno po pošti do 00.00 ure).

Vloga za posamezno naložbo, posamezen ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO 2019 - ______ (številka ukrepa)!«.

• • • • • • •

Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo; Ukrep 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Ukrep 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja; Ukrep 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode; Ukrep 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis; Ukrep 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Ukrep 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.

Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis.

Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice, bodo s sklepom zavržene.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa

RAZPISI IN OBVESTILA (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene.

Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna.

Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla.

Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri­ pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 (osem) dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.

Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti.

8. POROČANJE IN ROK IZVEDBE Upravičenci pripravijo končno poročilo z ustreznimi dokazili, ki ga predložijo sofinancerju najkasneje do 25. 10. 2019.

Dodeljena sredstva za sofinanciranje ukrepov morajo biti porabljena v letu 2019, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.

Datum: 18. 3. 2019 Številka: 41010-1/2019 Župan občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/19) in Pravilnika o sofinanciranju obnove fasad na objektih v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/19) objavlja Občina Bohinj

Bohinj, 12. april 2019

V primeru, da se obnavlja stavba v solastnini, je treba predložiti pisno soglasje solastnika, da soglaša z obnovo.

V primeru, da je prijavitelj najemnik objekta, je treba predložiti pisno upravno overjeno soglasje lastnika z morebitnimi pogoji.

V primeru etažnih lastnikov lahko prijavo na razpis oddajo etažni lastniki oziroma v njihovem imenu upravnik stavbe s sklepom etažnih lastnikov, sprejetim z ustrezno večino.

Upravičenci ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do Občine Bohinj.

Upravičenci, ki s svojimi projekti kandidirajo za proračunska sredstva na tem razpisu, ne smejo kandidirati z istimi projekti na drugih razpisih Občine Bohinj.

5. Splošni in posebni pogoji:

-- Dela morajo biti izvedena v skladu s pogoji razpisa, predpisi in prostorskimi akti Občine Bohinj.

-- Obnova fasade objekta, ki leži na območju občine Bohinj, mora biti celovita ter izvedena v času od 13. aprila 2019 do oddaje končnega poročila z zahtevkom za izplačilo – to je najkasneje do 20. novembra 2019.

-- Barva fasade mora biti izvedena v beli barvi oziroma v odtenkih bele barve. Izjemoma je dopustno odstopanje od določila barve fasade v primeru, da je v pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine zahtevana drugačna barva fasade.

-- Predmet sofinanciranja so obnove fasad na zakonito zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah, ki so starejši od petih (5) let.

-- Predmet sofinanciranja niso obnove fasad pomožnih objektov (npr. garaže, lope, vrtne ute in drugi enostavni ter nezahtevni objekti).

-- Dela obnove fasad morajo izvajati registrirani in za to usposobljeni izvajalci.

-- Upravičeni stroški sofinanciranja so stroški celovite obnove fasade (t.j. obnova fasade celotnega objekta), kar predstavlja material in storitev obnove fasade – postavitev fasadnega odra, odstranitev ometa, zaščita oken, popravilo fasadnega ometa, izvedba toplotne izolacije, oplesk fasade, in drugi stroški, ki se neposredno nanašajo na obnovo fasade objekta.

-- Prijavitelj lahko, v obdobju 20 let, samo enkrat kandidira za isto stavbo.

Za prijavljeno investicijo obnove fasad mora prijavitelj pridobiti oziroma predložiti: -- Pisno soglasje solastnika, da soglaša z obnovo (če je objekt v solastnini) oziroma sklep etažnih lastnikov, sprejetim z ustrezno večino, če je objekt v etažni lastnini in vlogo oddaja upravnik oziroma pisno upravno overjeno soglasje lastnika z morebitnimi pogoji (če je vlagatelj najemnik objekta).

-- V primeru, da je objekt oz. območje varovano kot kulturna dediščina, morajo biti dela izvedena skladno s pogoji in smernicami kulturnovarstvene službe (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine).

-- Na območju varovanja narave (Natura 2000, ekološka pomembna območja, naravna vrednota, zavarovana območja…)je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje (Agencije RS za okolje), v kolikor je skladno s področno zakonodajo glede na obseg investicije to potrebno.

-- V kolikor gre za investicijo, za katero je skladno z gradbeno zakonodajo potrebno gradbeno dovoljenje, je potrebno vlogi priložiti gradbeno dovoljenje ter dela izvesti skladno z gradbenim dovoljenjem.

-- Predračunska vrednost predvidene investicije s popisom del, pripravljena s strani gospodarskega subjekta, registriranega za opravljanje tovrstnih dejavnosti.

-- Dokazilo o legalnosti objekta (gradbeno ali uporabno dovoljenje)

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj za leto 2019

Če je prijavitelj ob oddaji vloge zamolčal resnična dejstva ali navajal neresnične podatke, ki vplivajo na dodelitev sredstev, ali bo sredstva porabil nenamensko ali v nasprotju s predpisi, vlogo in razpisom, mora sredstva v celoti vrniti, skupaj z zamudni obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila sredstev do plačila.

1. Naziv in sedež podeljevalca sredstev:

6. Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel. 04 5 77 01 00, e-mail: obcina@bohinj.si

2. Namen in predmet javnega razpisa

Namen Javnega razpisa za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj za leto 2019 (v nadaljevanju: Razpis) je spodbujanje obnove objektov v smislu urejenosti zunanjega videza objektov in naselij, obnove in oživljanja vaških jeder in vasi na območju občine Bohinj.

Občina Bohinj bo sofinancirala celovite obnove fasad, izvedenih v času od 13. aprila 2019 do oddaje končnega poročila z zahtevkom za izplačilo – to je najkasneje do 20. novembra 2019.

3. Višina sredstev, ki se razpisujejo:

Razpisanih je 10.000,00 EUR sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Bohinj za leto 2019.

4. Upravičenci do razpisanih sredstev

Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe ter upravniki večstanovanjskih objektov, ki na območju občine Bohinj načrtujejo obnovo fasad na stanovanjskih in nestanovanjskih objektih in imajo ustrezna soglasja in dokazila za obnovo fasad ter izpolnjujejo razpisne pogoje.

Posamezne vloge bodo ovrednotene na podlagi podanih meril (*opomba: točke se pri točkah b) in f) ne seštevajo): a.) Kategorija registrirane kulturne dediščine: □ objekt je zavarovan kot dediščina oziroma se nahaja na območju naselbinske ali stavbne dedišči ne……………………………………………………………………………12 b.) Dotrajanost objekta: □ močno odpadanje ometa……………………………………….....………………………13 □ delno odpadanje ometa ali luščenje zaključnega sloja na posameznih mestih……….9 □ vidne poškodbe zaključnega sloja na stavbi oz. močna onesnaženost stavbe…….…4 *OPOMBA: točke se med seboj ne seštevajo c.) Objekti z neustreznimi arhitekturnimi rešitvami: □ neustrezna obstoječa barva fasade ………………........…………………………………4 □ moteči elementi na fasadi objekta (napeljava, žlebovi, reklame ipd.)……………….....3 d.) Delno obnovljeni ali nedokončani objekti: □ objekt je delno obnovljen ali nedokončan ……………………………………..............…4 (fasada, stavbno pohištvo, balkoni)

RAZPISI IN OBVESTILA e.) Lega objekta v prostoru: □ objekt leži na ožjem območju vasi/naselja…….................………………………………6 □ v bližini državne ceste………………….....…………………………………………………4 □ v neposredni bližini naravne ali kulturne znamenitosti …………………………….….…4 f.) Lega objekta v predelu, ki je že obnovljen: □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb ………………………………………………………4 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 30 m) □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb ……………………………….......…………………2 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 60 m) *OPOMBA: točke se med seboj ne seštevajo

7. Višina sofinanciranja

Komisija bo vlogo vrednotila skladno z merili iz 6. točke tega razpisa. Občina Bohinj bo prejemnikom sredstev na podlagi zbranih točk sofinancirala do največ 50 % neto vrednosti opravljenih del obnove fasade na stavbi. Maksimalni znesek subvencije je 2.000,00 EUR/stavbo.

V primeru, da je investicija izvedena v nižji vrednosti, kot je znašala predračunska vrednost, se vrednost dodeljenih sredstev temu ustrezno zniža.

8. Vsebina vloge Vloga mora vsebovati: a) Izpolnjen obrazec vloge, * (OBRAZEC 1) b) Predračun predvidene investicije s popisom del, pripravljena s strani gospodarskega subjekta, registriranega za opravljanje tovrstnih dejavnosti c) - Pisno izjavo solastnikov stavbe, da soglašajo z obnovitvenimi deli, v kolikor investitor ni edini lastnik objekta ALI -- Pisno soglasje lastnikov večstanovanjskega objekta oziroma sklep etažnih lastnikov, sprejetim z ustrezno večino, v kolikor je prijavo v imenu etažnih lastnikov oddal upravnik večstanovanjskega objekta ALI -- Upravno overjeno soglasje lastnika, če je prijavitelj najemnik objekta d) Dokazilo o legalnosti objekta (gradbeno ali uporabno dovoljenje) e) Vsaj dve fotografiji stanja objekta pred prenovo fasade (barvni tiskan izvod ali oddaja fotografij na elektronskem digitalnem nosilcu ali mediju oziroma po e-pošti na obcina@bohinj.si s pripisom: ''za Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad'') f) Soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije k predvideni investiciji (v kolikor je objekt oz. območje varovano kot kulturna dediščina) g) Naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje (v kolikor se objekt nahaja v naravovarstvenem območju in je glede na obseg investicije pridobitev soglasja potrebna) h) Gradbeno dovoljenje v primeru, če je glede na obseg del to potrebno po gradbeni zakonodaji * Dokumentacija a) OBRAZEC 1 te točke razpisa je del razpisne dokumentacije in je na voljo na spletni strani Občine Bohinj na zavihku Javni razpisi in druge javne objave (www.obcina.bohinj.si/Razpisi) oziroma je na voljo za prevzem na Občinski upravi Občine Bohinj v času uradnih ur.

Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s to razpisno dokumentacijo.

Vzorec pogodbe je del razpisne dokumentacije. S prijavo na razpis prijavitelj soglaša z bistvenimi sestavinami pogodbe o sofinanciranju. Vzorca pogodbe ni potrebno prilagati vlogi za prijavo na razpis.

Bohinj, 12. april 2019

11. Obravnava vlog

Komisija, ki jo je za ta namen imenoval župan, po izteku razpisanega roka vloge odpre in jih obravnava.

Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki so zahtevane po razpisu. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem danem roku ne bo dopolnil, se s sklepom zavrže.

Nepravilno označene vloge ter vloge, ki niso bile vložene v predpisanem razpis­ nem roku oziroma niso bile dopolnjene v danem roku ali jih ni vložila upravičena oseba, pristojni organ občinske uprave zavrže s sklepom, neutemeljene vloga pa s sklepom zavrže. Zoper sklep je možna pritožba na župana Občine Bohinj.

Vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge bo komisija ocenjevala na podlagi meril, navedenih pod točko 6 tega razpisa.

12. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki sredstev obveščeni o izidu javnega razpisa

Na podlagi predloga dodelitve proračunskih sredstev, ki ga pripravi komisija, občinska uprava izda sklep o dodelitvi sredstev, praviloma v roku 10 dni od zadnjega odpiranja vlog. Zoper navedeni sklep je možna pritožba na župana Občine Bohinj.

Upravičenec je po preteku pritožbenega roka dolžan skleniti z Občino Bohinj pogodbo o sofinanciranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja. S pogodbo se tudi določi, da upravičenec finančna sredstva odobrena s pogodbo, pridobi šele po zaključku vseh del, oddaji končnega poročila z zahtevkom za izplačilo sredstev ter terenskem ogledu komisije imenovane s strani župana. Če se upravičenec v postavljenem roku ne odzove na poziv oziroma ne sklene pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.

13. Nakazilo dodeljenih sredstev prejemnikom ter končno poročilo o izvedenih delih z zahtevkom za izplačilo sredstev Prejemnik sredstev je dolžan najkasneje do 20. novembra 2019 izvesti obnovo fasade, ki je predmet sofinanciranja in do 20. novembra 2019 Občini Bohinj predložiti popolno končno poročilo o izvedenih delih z zahtevkom za izplačilo sredstev.

Končno poročilo o izvedenih delih z zahtevkom za izplačilo sredstev naj vsebuje vsaj: -- Podatki o upravičencu (ime, priimek, naslov), navedba št. sklepa o dodelitvi sredstev, št. pogodbe o sofinanciranju), -- fotokopije računov za izvedena dela, ki so predmet sofinanciranja. Račun se mora glasiti na upravičenca po tem razpisu, -- vsaj dve (2) barvni fotografiji fasade objekta po izvedenih delih obnove fasade, -- opis izvedenih del.

Pogodbeni znesek bo Občina Bohinj nakazala na transakcijski račun prejemnika sredstev trideseti (30) dan po ogledu zaključenih del na terenu. Ogled opravi strokovna komisija najkasneje do 27. 11. 2019.

14. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka v času uradnih ur v pisarni št. 22 Občine Bohinj. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Bohinj na zavihku Javni razpisi in druge javne objave (www.obcina.bohinj.si/Razpisi).

V primeru, da v okviru postavljenih rokov sredstva ne bodo v celoti izkoriščena, lahko Občina Bohinj na krajevno običajen način ponovno objavi razpis za preostala sredstva.

Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu Občine Bohinj, pri Nataši Fujs, na telefonski številki 04 577 01 39 ali prek e-pošte: natasa.fujs@obcina.bohinj.si. Številka: 41010-3/2019 Datum: 5. 4. 2019

9. Rok za prijavo in način predložitve vlog

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

Razpisni rok začne teči naslednjega dne po objavi tega razpisa in se zaključi 24. junija 2019.

Vloge morajo biti dostavljene najkasneje do 24. junija 2019: -- po pošti priporočeno na: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 24. junija 2019) ali -- osebno v tajništvu Občine Bohinj (najkasneje do 24. junija 2019 do 14. ure).

Vloge morajo biti v zapečateni ovojnici s pripisom: »Ne odpiraj – vloga za Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj za leto 2019« na sprednji strani ter opremljena s polnim naslovom vlagatelja.

10. Roki za odpiranje vlog Odpiranje vlog se bo izvedlo predvidoma 26. junija 2019 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj. Odpiranje vlog ni javno.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) in Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/09, 2/11, 1/18 in 3/19) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2019 na območju Občine Bohinj 1. Podatki o naročniku Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica

RAZPISI IN OBVESTILA

2. Predmet razpisa

Sredstva so v proračunu zagotovljena za naslednje namene: -- redno dejavnost, -- stroške prostora za študijo in izvedbo programa, -- nakup in vzdrževanje opreme, -- vzdrževanje prostorov, -- mednarodno sodelovanje kulturnih društev -- ter namera za izdajo tiskanih gradiv.

9. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2019. Komisija bo pri vrednotenju vlog upoštevala samo tiste podatke, ki so navedeni na posredovanih obrazcih razpisne dokumentacije. V primeru, da bo prijavitelj prijavil dejavnost, ki ni v skladu z njegovim statutom, bo vloga zavržena. Za formalno nepopolne vloge bodo prijavitelji pozvani k dopolnitvi. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa.

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -- so nevladne organizacije, -- so registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti, -- redno delujejo na področju ljubiteljske kulture na območju Občine Bohinj in vključujejo občane Bohinja, -- imajo urejeno evidenco o članstvu in zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo programov, -- delujejo na področju kulture več kot eno leto, od dneva registracije dejavnosti, -- vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, -- najmanj enkrat letno svoje delo predstavijo javnosti, -- prijavljene programe morajo izvajati člani društva, ki se prijavi na razpis.

4. Kriteriji in merila

Vrednotenje kulturnih programov bo izvedeno v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (v nadaljevanju: Pravilnik).

5. Višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja

Višina razpoložljivih sredstev je 49.700,00 EUR: -- za redno dejavnost 30.700,00 EUR -- za povrnitev stroškov prevoza strokovnega kadra 1.500,00 EUR, -- nakup in vzdrževanje opreme 7.000,00 EUR, -- stroške prostora za študij in izvedbo programa 4.000,00 EUR, -- stroške za vzdrževanje prostorov 1.500,00 EUR, -- za mednarodno sodelovanje kulturnih društev 5.000,00 EUR, -- ter za izdajo tiskanih gradiv se zbirajo namere, ki bodo vključene v proračun za leto 2020.

Letni programi za dejavnost in izdaja tiskanih gradiv se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa. Plačani koncerti, nastopi, razstave, predavanja itd, ki so naročeni, odkupljeni in plačani, se ne sofinancirajo.

Prevozi za strokovni kader se sofinancirajo do 50 % vrednosti avtobusnega prevoza. Stroški prostora za študij in izvedbo programa se sofinancirajo največ do 70 % stroškov. Stroški za vzdrževanje in nakup opreme se sofinancirajo največ do 60 % upravičenih stroškov. Stroški za mednarodno sodelovanje kulturnih društev se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti.

Stroški za vzdrževanje prostorov se sofinancirajo do 60 % vseh upravičenih stroškov. Izvajalec, ki bo izvedel vzdrževalna dela v prostoru, mora, pred izvedbo teh del, predhodno pridobiti soglasje lastnika objekta.

6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si - razpisi. Vloga mora vsebovati: -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo (tisti obrazec, ki vključuje predmet razpisa za katerega zaprošate) in -- vse zahtevane priloge.

Razpisna dokumentacija obsega: obrazec 1 (osnovni podatki), obrazec 2 (stroški prostora za študijo in izvedbo programa), obrazec 3 (nakup in vzdrževanje opreme), obrazec 4 (vzdrževanje prostora), obrazci 5 (redna dejavnost po posameznih kulturnih dejavnostih), obrazec 6 (mednarodno sodelovanje kulturnih društev) ter obrazec 7 (izdaja tiskanih gradiv-namera 2020).

7. Rok in način oddaje vlog

Prvi dan razpisnega roka je 16.4.2019. Prijavo pošljite na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Prijava na razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2019«, do vključno 17.5.2019. Vloge prispele po roku, bodo zavržene.

Posamezen izvajalec lahko na razpis za financiranje redne dejavnosti predloži največ pet (5) prijav za vsako od posameznih kulturnih dejavnosti (instrumentalna in vokalna dejavnost; gledališke in lutkovne skupine; folklorne skupine in skupine, ki ohranjajo ljudska opravila in običaje; plesne skupine; likovne in fotografske skupine; recitatorske in literarne skupine; skupine za ohranjanje muzealske dejavnosti ter druge ljubiteljske kulturne dejavnosti). V kolikor bo izvajalec za posamezno sekcijo oz. skupino posredoval več kot 5 vlog, bo komisija upoštevala samo prvih 5 (pet) vlog, ostale bodo zavržene.

Za področje mednarodnega sodelovanja (obrazec 6) lahko izvajalec posreduje več vlog, vendar samo 1 (eno) za posamezno sekcijo oz. skupino. Lahko posreduje ali a) sodelovanje skupine/sekcije na mednarodnem festivalu/srečanju ipd. v tujini ali b) organizacija mednarodnega festivala/srečanja v Bohinju ipd., skladno s Pravilnikom, lahko pa tudi oboje hkrati.

Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa.

8. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo

Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi pri Maruši Velički Rozman ali po telefonu št. 04 577 01 23 ter preko e-pošte: marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si.

Bohinj, 12. april 2019

10. Rok porabe dodeljenih sredstev

Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2019. Številka: 41011-2/2019-3 Datum: 28. 3. 2019

Občina Bohinj, Občinska uprava

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim občanom v Občini Bohinj, za leto 2019 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov društev, ki izvajajo programe za starejše. Višina razpoložljivih sredstev je 6.000,00 EUR, na proračunski postavki 5000 Sofinanciranje društev in organizacij.

Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

Za sofinanciranje društev in organizacij so predvidena sredstva -- v višini 6.000,00 EUR za sofinanciranje programov, Obnova spominskih obeležij in spomenikov ni predmet razpisa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo društva, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih starejšim in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani.

Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa iz naše občine, kar je razvidno iz evidence članov ali uporabnikov s stalnim bivališčem v občini Bohinj.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za starejše izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo sredstva Občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: • predstavitev izvajalca programa, • dokazilo o registraciji izvajalca programa, • vsebinska predstavitev programa, • morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, • finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Vloge pošljite, na predpisanih obrazcih, najkasneje do vključno 13. 5. 2019 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje programov za starejše”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115, Lapajne.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30 dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi

• • • • •

medgeneracijskega sodelovanja, aktivnega vključevanja starejših oseb v programe, ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število oseb, projekti aktivnega preživljanja prostega časa, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti, varovanje okolja ter kulturne dediščine.

Številka: 41011-4/2019-3 Datum: 6. 3. 2019

Občina Bohinj, Občinska uprava

iz na ših kr a je v

Kača na obisku Davor Ros

Prezgodnje temperature so nas tudi v odročnih krajih in kotičkih podalpskih gorenjskih občin letos presenetile že v sredini februarja in tako se je topli del leta začel ne le za nas, temveč tudi za premnoge živali, med njimi tudi za kače.

V Sloveniji lahko z malce sreče opazimo kar 11 vrst avtohtonih pla­ zilk, med katerimi so navadni in progasti gož, belica ter črnica, smo­ kulja, kobranka, belouška, mačjeoka kača, laški in navadni gad ter modras, nekaj od teh pa je stalno opaženih tudi na Gorenjskem. Tako gre največkrat za nenevarne smokulje, kobranke, belouške ali navadne gože, sem pa tja pa se na prisojnih legah lahko najdeta tudi modras in navadni gad. Vse kače se človeku praviloma umaknejo, zaradi večde­ setletnih posegov v njihova naravna okolja pa se kdaj lahko znajdejo tudi v naši neposredni bližini, na primer na dvorišču, v garaži, kleti, avtu ali kjer koli drugje. Žal se je te krasne in za ekosistem nujno potrebne živali v preteklosti zaradi vpliva vere in neznanja prevečkrat pobijalo, a danes vemo o njih več kot kdaj koli prej in je vsak uboj nedolžne živali nepotreben in po Ustavi Republike Slovenije tudi kazniv, zato vse bralce naprošam, da nobene nepovabljene kače NE UBIJETE, TEMVEČ POKLIČETE. Tako se bo žival varno ujelo in se jo s čim manj stresa vrnilo nazaj v naravo in prispevalo k raznolikosti habitata in populacije določene vrste na nekem območju.

Pred leti je bil v ta namen predvsem za osrednjeslovensko regijo ustanovljen tako imenovani Kačofon, zadnja leta pa smo se v povezavi s tem po celi Sloveniji razdelili tudi drugi prostovoljci, ki se odzovemo na klice in pridemo na teren po žival.

VSE TAKŠNE INTERVENCIJE SO BREZPLAČNE IN PROSTOVOLJNE, TODA BREZ VAŠEGA KLICA NIČ NE MOREMO, ZATO NAS POKLIČITE. Tako se je v letu 2018 v občinah Bohinj, Bled, Gorje, Žirovnica, Ra­ dovljica, Jesenice in Kranjska Gora rešilo 76 kač na več kot 60 inter­ vencijah, po celi Sloveniji pa je številka po zbranih podatkih presegla 300 rešenih in varno izpuščenih živali, kar je doslej nesporno največ v vseh letih delovanja.

Ko opazite kačo, ki je zatavala v vaš dom, se zadržuje v neposredni bližini ali znotraj hiše, v avtu, garaži, lopi itd., pokličite 070 571 273 (Davor Ros) in v kar najkrajšem času pridem do vas in žival prenesem na varno. Hkrati se lahko na to številko obrnete tudi z vsemi drugimi vprašanji glede plazilcev.

Poiščete nas lahko tudi v javni Facebook skupini »KAČA NA OBIS­ KU?«, kamor lahko naslovite svoje vprašanje ali pripnete sliko posnete kače in postregli vam bomo z vsemi potrebnimi nasveti in odgovori!

Najlepša hvala in se vidimo – upajmo, da v še večjem številu kot lansko leto! ・

Ob 80. obletnici začetka 2. svetovne vojne in očetovi 100. obletnici rojstva Marija Cvetek

Po očetovih stopinjah

Letos mineva osemdeset let, odkar se je začela 2. svetovna vojna z napadom na Poljsko, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da bi da­ tum začetka vojne lahko postavili že v leto 1935, ko je Italija napadla Abesinijo (Etiopijo). Pri nas pa se je 2. svetovna vojna začela na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941; Nemci so bombardirali Beograd, ker se je Ju­ goslavija uprla trojnemu paktu.

Našega očeta je ta usodna katastrofa doletela v Gorskem Kotarju, kjer je bil pri vojakih. Ker se je bližala vojna, so mu že prej podaljšali vojaški rok za štiri mesece, kar je tudi svojevrstno nasilje.

Doma so že tako ali tako težko čakali, kdaj se bo vrnil, saj so ga po­ grešali tudi pri kmečkem delu kot najstarejšega sina številne družine; najmlajši so bili še otroci.

Koliko nečloveških »situacij« je moral prestati že v prvih dneh vojne!

Večkrat nam je pripovedoval, kako so ga ujeli, ko se je od vojakov vra­ čal proti domu. V letu njegove smrti smo se 2003. tri kolegice slavistke

26 odpravile v Gorski Kotar, da bi spoznale kraje, kjer se je začela odvijati očetova težka izkušnja vojne. Ker je bila v Gerovem bir­ ma, smo si lahko ogledale cer­ kev, kamor je zahajal tudi naš oče kot vojak. Hitro smo našle domačinko, ki nam je šla poka­ zat vojašnice, kjer so prebivali starojugoslovanski vojaki. To so bile ruševine, kajti v njih od začetka vojne ni nihče več pre­ bival, samo v oficirsko stavbo so po vojni naselili stanovalce.

Gospa je povedala, da jih bodo vsak čas porušili. Razmišljala sem: »Bogve, v kateri izmed teh vojašnic je bil naš ata?!« Med razvalinami sem pobrala kamen in nekaj ometa za spomin. Gero­ vo je tudi za Slovence zanimiv kraj; na njihovem pokopališču je veliko slovenskih priimkov Franc Cvetek v starojugoslovanski vojaški (Čop, Turk itd.), ker so se nekoč uniformi, foto: družinski arhiv tja preseljevali še posebno go­ renjski železarji, zato v njihovem narečju tudi švapajo. Naš profesor za dialektologijo, dr. Tine Logar, mi je nekoč pripovedoval, da je bil v internaciji skupaj z ljudmi iz teh krajev.Ti Hrvatje so se jim pridružili, kadar so peli slovenske pesmi, saj so v njih začutili svojo slovensko identiteto.

Na Hrvaškem smo se kolegice ustavile pred obcestno domačijo, kjer nam je starejša gospodinja pripovedovala, kako je videla bežati vojake.

Ti reveži, kot je dejala, so se umikali v gozdove; potem so se spet znašli na poljskih poteh, tekli po cestah itd.

Očetovo pripoved iz tega časa sem tudi zapisala, zato naj spregovori kar sam v 1. osebi: Vojaški rok sem služil v Gerovu v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, proti koncu pa sem bil v Ostrovici blizu Kamenjaka, od koder so nas odredili v »posadni« (garnizijski) bataljon in nas razporedili po bun­ kerjih blizu morja. Nazadnje nas je oficir na konju obvestil, da je konec jugoslovanske vojske in da naj se vsak po svoje vrne domov. Takoj smo se peš podali na pot; že na Jelenju so nam hrvaški vojaki odvzeli orožje in vojaške čutare. Cel kup čutar in pušk je bilo tam. In že tudi zastavice »Nezavisne države Hrvatske« (Neodvisne države Hrvaške).

Ker od doma nismo mogli dobiti civilne obleke, smo bili v vojaških.

Nekaterim se jih je med potjo posrečilo zamenjati za civilne. Jaz bi težko zamenjal svoje vojaške čevlje, saj imam številko 47; 46 imam samo »ta prazənkove« (praznične). Prvo noč nas je nekaj prespalo pri nekem kmetu blizu Karlovca. Naslednji dan smo se kratek čas vozili z vozom, potem smo spet pešačili. Naši podplati so bili en sam vodeni mehur. S šivankami smo si predirali te žulje in iz njih iztiskali tekočino.

Končno smo prišli do vlaka; z njim so se peljali tudi drugi vojaki. Bila je že noč, ko so v Kandiji pri Novem mestu na vlak prišli Nemci in zahtevali, da moramo vsi vojaki izstopiti, češ da bomo na postaji dobili tako imenovane objave za pot proti domu. Na postaji so nas postrojili in zastražene z brzostrelkami odvedli v neko novomeško šolo. Bilo nas je okoli dvajset, natančnega števila se ne spominjam. Poznal sem samo bratranca Matevža Hodnika iz Srednje vasi, ki je umrl že med vojno, in pa Ludvika Glavana, s katerim smo se poslovili, že preden so nas zajeli Nemci. Pravzaprav nismo bili več vojaki, saj je vojska razpadla, nas pa so tudi razorožili. Bili smo tako rekoč begunci, ki smo bežali domov.

Naslednji dan so nas iz šole gnali na vlak za v Celje; tam smo prib­ ližno teden dni prebili v kasarni. Iz Celja so nas s kamioni prepelja­ li v Lavamünt (Labot) v Avstriji, kjer so nas izstradali. Ležali smo na golih tleh brez slame, pod ceradami (ponjavami); pred nami so tam imeli konje. Potem so nas spravili v Wolfsberg (Vošperk); v neke vrste zbirno taborišče; v njem so bili vojaki in civilisti. Ko se nas je nabralo za en transport, smo se odpeljali v zaprtih živinskih vagonih do Neu­ brandenburga v Nemčiji, kjer je bilo v bližini veliko taborišče za vojne ujetnike. Iz Bohinja smo se v njem znašli: bratranec Matevž Hodnik, Franc Preželj iz Srednje vasi in Jože Cesar iz Stare Fužine; vsi trije so žal že pokojni.

Nameščen sem bil v Lager II. A; dobil sem svojo taboriščno številko: 74 205. Po približno mesecu dni sem šel delat k velikemu kmetu; imel

27 je 50 krav in 30 konj, ki jih je redil za vojsko. Pravzaprav sem se javil sam, ko je ta kmet vpil, kdo zna molsti. Tam smo morali pomolsti to­ liko krav, da nisem več čutil svojih rok. Stražarji so nam bili stalno za petami, da ja ne bi kdo spil kakšnega požirka mleka. Ta pruski kmet, majhne postave, je bil zelo brezsrčen. Molzla sta še dva Poljaka in nem­ ški študent na delovni praksi. Poljskima ujetnikoma molža ni šla dobro od rok, tako da je zame ostalo še več dela.

Kopali smo tudi kanale za izsuševanje močvirja – cele dneve smo stali v mrzli vodi, posebno v glavnem kanalu, – tako da sem hudo zbo­ lel in so me poslali v taboriščno ambulanto. To je bila pravzaprav le neke vrste garaža. Tam sem se onesvestil in z zgornjega pograda padel na beton; kar nekaj časa sem bil brez zavesti. S hudimi glavoboli in vrtoglavicami sem komaj ostal »pri življenju«. Tako sem oslabel, da mi je poljski zdravnik svetoval, naj si vendarle pomagam na kmete, ker mi »tu nimajo kaj pomagati«, niti s hrano ne. Vrnil sem se v »lager«, nato pa so me dali v Bargensdorf blizu taborišča, h kmetu, ki je imel 20 krav. Cele dneve smo delali na polju, pleli sladkorno peso itd. Tisti, ki niso bili vajeni kmečkega dela, so precej zaostajali in stražarji so jih merili s puškami, češ da bi jih bilo najbolje postreliti. Približno čez leto dni so nas s transportom premestili v taborišče Greifswald blizu Sever­ nega morja (pravzaprav je to mesto na SV Nemčije na obali Baltskega morja), kjer je stalno pihalo in smo neprestano prezebali. Pozimi so bili ves čas zameti na železnici, zato smo cele dneve in celo zimo od­ metavali sneg s proge, da so ga laže odstranjevali s stroji. Pomladi smo hodili kmetom sadit krompir, jeseni smo delali zasipnice zanj, ker so ga pripravljali za vojsko. Bil sem navajen vsakega dela in sem povsod pridno delal, zato so me nazadnje dodelili neki sirarni, kjer nismo bili zastraženi. Tam sem pomagal delati sir, pomival posodo, itd. Znanec iz Kranja, mislim, da mu je bilo ime Franc, je že prej ušel iz taborišča.

Pisal mi je, da je treba paziti v Berlinu, ker sem mu zaupal, da bi tudi jaz rad pobegnil. V sirarni smo stanovali trije ali štirje taboriščniki, in ker ni bilo stražarjev, bi se dalo laže zbežati. Še dva Slovenca sta bila tam: Jože Herman in Anton Drame, oba nekje iz Savinjske doline. Herman mi je poslal domov celo majhen lesen kovček; v Bargensdorfu mi ga je naredil slovenski mizar iz starih desk. Od doma so mi poslali obleko in legitimacijo; ponaredil jo je naš sorodnik Janez Cvetek, Suheljnov Janez, ki je bil fotograf in slikar. Če bi kdo zelo pozorno opazoval mojo fotografijo, bi pri ovratniku lahko ugledal, da je ponaredek. Tako sem decembra (1942) zvečer ušel in se odpeljal z vlakom iz Greifswalda.

Ker ni bilo direktne zveze, sem se presedel na drug vlak in potem celo noč čakal v Berlinu. V železniški čakalnici sem prisedel k majhni sku­ pini potnikov, ki so igrali karte, in spremljal sem njihovo igro. Prišel je neki oficir in kontroliral samo vojake. Iz Berlina sem se odpeljal zjutraj in do Münchna dokupil karto na avtomatu. Na vlaku me je legitimiral kontrolor in me vprašal, do kod se peljem in kam grem. Dejal sem, da k stricu v München. V resnici sem imel strica Matevža, očetove­ ga bratranca, v Düsseldorfu. Pokazati sem mu moral še živilsko kar­ to. V Münchnu si vseeno nisem upal izstopiti, ker sem se bal, da bi me zasledovali, zato sem se peljal do Innsbrucka, nato pa spet nazaj v München. Vožnjo sem nadaljeval do Celovca, kjer sem srečal Slovence, ki so »anjrikali« ( šli v vojsko) v nemško vojsko. Eden izmed njih me je vprašal, kje bi lahko prišel do vode. Ko sem mu šel pokazat, sva srečala prijaznega belokranjskega železničarja. Povabil naju je, naj si pri želez­ ničarjih kupiva kavo. Ponudil sem mu cigareto, saj sam nisem kadil, a nekoč smo jih dobili v taborišču iz ameriškega paketa. Čudil se je, kje sem dobil tako dobre cigarete. Dal sem mu jih vso škatlo, in ker se mi je zdel dobričina, sem mu zaupal, kam sem namenjen, in ga vprašal, kako je s kontrolami na vlaku. Poučil me je, da so stroge kontrole v Podrožci in na Jesenicah.

Prijazni Belokranjec mi je dejal, naj počakam do jutra in pridem v zadnji vagon vlaka, kjer bodo železničarji. Že kar takoj je šel po že­ lezničarsko kapo zame, zjutraj pa mi je posodil še svoj plašč. Navse­ zgodaj sem prišel tja in se usedel med železničarje poleg njega. Tako sem srečno in brez kontrol prispel na Jesenice. Na postaji sem zagledal domačina iz Stare Fužine; prosil sem ga, če mi gre kupit karto. Do Bo­ hinjske Bistrice sva se z vlakom peljala skupaj s Francem Staretom iz Češnjice. Potem sem ponoči peš nadaljeval pot čez senožeti do Srednje vasi. Ko so bili Nemci obveščeni o mojem pobegu, so našega ata klica­ li na »landratkomando« v Radovljico. Ata so se izgovarjali, da morajo imeti edinega odraslega sina doma za pomoč pri delu, ker je drugi sin vpoklican v nemško vojsko. To nas je rešilo, da niso naše družine

iz na ših kr a je v izselili v taborišče. Preden je Janez odšel na fronto, nas je Suheljnov Janez še fotografiral. Naslednje leto nismo bili več vsi, kajti Janez je padel v Ukrajini, kjer je tudi pokopan. (Opomba: v resnici je pokopan v Belorusiji.)

Doma sem se nekaj časa »prikrival« in premišljeval, kaj naj storim.

V nemško vojsko prav gotovo ne bi hotel oditi po vsem tem, kar sem prestal v ujetništvu. Odločal sem se za v partizane, zato sem se odpravil v našo planino na Mlako. Priključil sem se Gradnikovi brigadi, ki je bila takrat na Uskovnici. Pravzaprav sem pribijal neko desko na hlevu; zaslišali so me in so me prišli iskat. Pozneje sem bil v Prešernovi bri­ gadi; ob mojem prihodu v partizane še ni bila ustanovljena. Že junija 1943 sem bil ranjen v ofenzivi na Poreznu. Julija 1944 pa sva bila z Jožetom Logarjem izpod Studora ujeta blizu Grahovega v Baški grapi.

Po čudežu naju niso ubili, ampak so naju odvedli v goriški zapor. (Ta zgodba presega okvire pričujočega prispevka.) V zaporu so nam vze­ li tudi obutev, tako da smo imeli noge ovite le v vrečevino. Nekateri so bili po celem telesu v gnojnih turih. Ležali smo na lesenih letvah brez vsega in se vsak dan tresli, koga izmed nas bodo izbrali in ubili.

Govorilo se je, da nas hočejo partizani rešiti iz zapora. Če se je kje zas­ lišalo kakšno pokanje pušk ali drugega orožja, so takoj poklicali nekaj ujetnikov in jih pobili. Po mesecu dni so nas s tovornjaki odpeljali na Katschberg v Avstrijo.

V tem taborišču se je nadaljevala očetova kalvarija, a ta zgodba je bila že objavljena v Bohinjskih novicah. Šele mesec dni po koncu vojne se je naš oče Franc vrnil pod ljubo domačo streho k Mežnarčku v Srednjo vas, kjer je bil rojen, 9. aprila 1919. leta. V teh dneh, ko obhajamo 100. obletnico njegovega rojstva, nam prihajajo naproti njegove dragocene pripovedi z žalostnimi in ve­ selimi spomini iz njegovega ‒ truda polnega ‒ življenja. ・

Ribiška družina Bohinj ima novo vodstvo Upravni odbor RD Bohinj

Za Ribiško družino Bohinj je že peto volilno leto. Na dvajsetem let­ nem zboru članov, ki je potekal 2. 3. 2019 v Hotelu ECO Bohinj, se je zbrala polovica vseh članov, hkrati pa so se zbora članov udeležili tudi vabljeni gosti – župan občine Bohinj g. Jože Sodja, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, član UO RD Radovljica Roman Zu­ panc, predsedniki lovskih družin LD Boh. Bistrica Janez Logar, LD No­ menj - Gorjuše Avgust Petrič in LD Stara Fužina Jurij Korošec.

Zbor je vodil sedaj že bivši predsednik RD Bohinj Miro Stare.

V novi mandat vstopamo z novim predsednikom Markom Krajncem in nekoliko pomlajeno ekipo, saj sta se upravnemu odboru pridružila Rok Čufer in Anže Repinc z upanjem, da bosta pripomogla k delovanju ribiške družine ter pridobivanju novih, mladih članov.

Ribiška družina Bohinj je bila ustanovljena 31. 1. 1999 ter takrat pri­ dobila v upravljanje zgornji revir Save Bohinjke. Kmalu po ustanovit­vi si je družina postavila začasno ribogojnico na Nomenju, kasneje pa s pomočjo občine Bohinj na lokaciji ob Belci v Bohinjski Bistrici. Zaradi odličnih pogojev stalne temperature in pretoka potoka Tunelščice smo si začeli prizadevati za izgradnjo ribogojnice za vzrejo potočne in jezer­ ske postrvi ter lipana. Z veliko vloženega truda bivšega predsednika in članov UO Leopolda Selana, Blaža Selana ter drugih smo leta 2014 dokončno zgradili nov ribiški dom z ribogojnico, na katero smo lahko upravičeno ponosni. V naših bazenih tako trenutno plavajo avtohtone potočne postrvi, jezerske postrvi ter lipani.

Danes ima ribiška družina nekaj več kot 110 članov, od tega 9 mla­ dincev.

Ribiška družina Bohinj se bo z novim vodstvom in upravnim odbo­ rom še naprej zavzemala za ohranjanje narave, skrb za čiste vode in ribjega življa v njih, uspešno delo v ribogojnici in tudi za ohranjanje avtohtonih vrst rib v Savi Bohinjki. Obenem se bo z novim programom začela bolj aktivno uveljavljati v lokalni skupnosti z namenom pridobi­ vanja novih članov in članic. Zato vas vabimo, v kolikor bi želeli postati ribiči in ribičke, da se včlanite v Ribiško družino Bohinj. Z veseljem vas bomo sprejeli vsak petek med 18. in 20. uro v ribiškem domu na Je­ lovški cesti 5 v Bohinjski Bistrici, kjer vas bomo seznanili s postopkom včlanitve ter sprejema v Ribiško družino Bohinj. ・

iz na ših kr a je v

Obraz meseca aprila – Nika Godec Lothar Orel

PO DOMAČE: Godec!

POKLIC/IZOBRAZBA: Turistični delavec.

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Delovna, prijazna, energična, vedo­ željna.

KAJ ME FASCINIRA: Vse po malo, ti kar to napiši.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: To se stalno spreminja, trenutno bi rekla Lady Gaga. Je prijazna, karizmatična, se mi zdi, da rada pomaga.

KRAJ: Seveda Bohinj, zelo všeč mi je bil pa tudi Killarney na Irskem. To je kot malo večji Bohinj z malo manjšimi hribi.

JED: Banana split. ČLOVEK: Vsakdo, ki je prijazen, karizmatičen – taki bi morali biti vsi znani.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: Narava, hribi, jezero, vroča poletja, mrzle zime.

V BOHINJU POGREŠAM: Malo širše ceste skozi vasi, več pločnikov, da bi bilo bolj varno.

Nika, nate sem naletel povsem po naključju na recepciji vodnega parka in tvoja preprosta, pristna prijaznost se me je tako dotak­ nila, da sem si rekel: »Pišuka, o tej osebi pa želim napisati portet.« Pa tudi sama si v uvodu izpostavila prijaznost kot vrlino – kot bi rekli Američani: »Great minds think alike.« (smeh) Pa začniva s tem – kaj je oblikovalo tvojo življenjsko filozofijo – stara si ven­ darle šele 19 let –, da tako ceniš in aktivno izžarevaš prijaznost, to tako ključno, ampak tako pogosto zapostavljeno vrlino?

Meine starša sta me naučila – dobra vaga v nebesa pomaga. In se strinjam – lepo je, če si prijazen. Zakaj bi bil hudoben do kogarkoli, kaj so ti drugi naredili? Nisem pa imela kake posebne izkušnje v travma­ tičnem smislu, kar ponavadi prebudi ljudi. Prijaznost, tovariškost, to je bila družinska vrednota; pomagamo si med seboj in tudi navzven vidimo, če je treba priskočiti na pomoč. Imamo tudi obrt, od majhnega sem videla starše delati in tudi sama pomagala.

28 letom, na kakšen način bi se dalo organizirati stva­ ri, da bi mlade pritegnilo in bilo uporabno?

Ja, težko je narediti nekaj, kar bi ustrezalo vsem, am­ pak moje mnenje je, da so primerni kratkotrajni, udar­ ni tečaji, dogodki, nekaj, kar lahko obiščeš samo enkrat Foto: Lothar Orel ali pa nekajkrat zapored v relativno kratkem času, rav­ no toliko, da se malo naučiš, naprej pa nadaljuješ sam oz. z ljudmi, ki jih spoznaš tam, kajti najtežje je začeti. Če se izkaže, da je interes skupine večji, pa se potem dogovarja za nadaljevalni tečaj in poglobitev znanja.

O kakšnem časovnem obdobju govoriva?

Res na kratko, odvisno od vsebine. Mogoče samo eno popoldne, en vikend, ali pa dva tedna, največ en mesec, da se ti ne bi bilo treba od začetka preveč angažirati, zavezati. Tako bi se verjetno marsikdo lažje odločil, da pristopi in poskusi nekaj novega.

Prej si omenila, da rada potuješ. Kaj si že prepotovala?

Hja, Avstrija, Italija in Hrvaška skoraj ne štejejo, z družino smo bili skoraj na vseh hrvaških otokih, pa tudi sicer veliko potujemo skupaj, bili smo v Egiptu, v Turčiji, Angliji ... Zelo mi je bilo všeč, da smo veliko prepotovali tudi s šolo, preko letnih ekskurzij: Romunijo, Poljsko, Alba­ nijo, Črno goro ... Veliko držav smo obiskali.

Kaj pa samostojna potovanja, odkrivanja sveta?

Joj, lani sva šli s prijateljico na noro potovanje. Sredi poletja smo s prijatelji sedeli ob ognju in pekli hrenovke, ko sva s prijateljico dobili idejo: »Kaj, če bi šli septembra v Anglijo pa na Irsko?« In sva si dali roko, čez en mesec sva kupili karte in šli. Včasih moraš preprosto reči: »Klinc gleda,« pa iti. Če zdaj ne bo, morda ne bo nikoli. Treba je biti aktiven udeleženec svojega življenja, ne opazovalec.

Se nameravaš še dodatno izobraževati?

Ne, to je bil moj cilj in ta je dosežen. Zdaj me zanimata delo in šport, predvsem to dvoje.

Kaj si spoznala na potovanjih?

Vidiš, kako drugje živijo, to je neprecenljivo, različna kulinarika, raz­ novrstne izkušnje. Če imaš odprte oči, se ogromno naučiš in tudi znaš mnogo bolj ceniti določena razkošja, ki jih imamo doma in smo zanje slepi, saj so nam samoumevna. Recimo v Egiptu je nora gneča na cesti, čakajo par ur na gorivo, to so kilometrske kolone, po štirje na enem mopedu, pa vsi kar stojijo in čakajo. Umirjeno in dobre volje. Tukaj smo pa hitro nejevoljni že, če sta pred nami na Petrolu dva avtomobila.

Kar se me vedno znova dotakne, je, kako nekje živijo v čisti preprošči­ ni, spet nekje drugje pa v blišču in razkošju – kako različna je lahko človeška izkušnja. In zelo se zavedam, kako dragoceno je, da imamo v Sloveniji relativno visoko možnost potovanj. Tudi kar se tiče slovenske­ ga potnega lista in cenovne dostopnosti potovanj. No, če nimaš večjega proračuna, greš lahko tudi na štop. Sicer so tveganja, ampak vse se da, samo pozitivno je treba gledati.

Kje si se pa naučila vseh teh veščin? Čisto vsega v Bohinju! Vedno posegam po tem, kar je v Bohinju na razpolago. Dejansko imamo ogromno ponudbe, dogodkov, delavnic, samo najti jih je treba. Kdor pravi, da se v »Bohinju nič ne dogaja«, ne zna gledati okoli sebe, ne zna poiskati!

Kdo je vplival na tvoje življenje?

Moja starša, česar sem zelo vesela, ker sta oba v redu človeka, og­ romno sta me naučila – če hočeš v življenju nekaj narediti, moraš za to delati, zato imam to »delovno roko«, da sem z veseljem na šihtu, poprimem za delo in z veseljem tudi v prostem času drugim vedno priskočim na pomoč.

Pa mislim, da sta mi tudi ona privzgojila to ljubezen do narave in gibanja. Veliko smo hodili v hribe, vedno. In to mi je nekako ostalo.

Si zadovoljna s ponudbo dejavnosti za mlade v Bohinju? Mogoče kakšna ideja, kaj bi bilo zanimivo za mlade, recimo med 15. in 25.

Kaj pa Triglav?

Ja, tudi Triglav – z očetom se meniva, da greva enkrat gor pogledat sončni vzhod, to imava še v planu. Sva že večkrat hotela, ampak potem ne vstaneva »za cajta« (smeh). Oh, pa Sedmera jezera! Ko sem prišla do Ledvičke, sem kar tam stala, strmela, sem si rekla: »A je to fotomonta­ ža?« (smeh)

Kaj pa sicer, kdo si, s čim se ukvarjaš?

Po pravici povedano sem ena zgubljena duša, ki se še išče v življenju.

Rada športam, rdeča nit mojega življenja so redne športne aktivnosti in pa seveda delo. Delam v Hotelu Eco že 4 leta, na vseh frontah: kuhinja, sobarica, recepcija, strežba ... zadnji dve leti pa sem resneje poprijela na recepciji in na bovlingu.

Torej, po izobrazbi si ...

Narejeno imam srednjo gostinsko-turistično šolo v Radovljici.

Prav, pa si poglejva šport – s čim se ukvarjaš?

Uf ... ni da ni: kolesarjenje, rolkanje, kar imam le časa, hribolazim, potem ljub mi je hiphop, karate, badminton, plezanje ... Tudi žongliram, sicer bolj osnovno, s tremi žogicami, pa tudi poi vrtim, tudi z ognjem sem se preizkusila – na srečo si nisem nikoli zažgala hlač, sem pa sliša­ la, da si je ena zažgala lase in sem odtlej pri tem precej bolj previdna. (smeh)

Kaj so pa sicer tvoji – reciva temu »nešportni« interesi?

Hm ... Težko rečem. Recimo, za kontrast: ko je bil moj brat star 6 let, je že govoril, da bo »štromar« – in je štromar, električar. Mene pa vse po malem zanima in se težko osredotočam na eno stvar, nikoli nisem imela tako jasno začrtane linije specifičnega interesa kot recimo moj brat. Sicer pa ima tudi to potencial, da se združiti več različnih znanj v eno sintezo – kaj in kako bi to izvedla, še ne vem, ampak imam še čas.

To tebi ne dela težav, kajne?

Niti ne, treba je misliti, da je vedno nekje nekaj pozitivnega, po dežju zmeraj posije sonce. Včasih je pa človek tisti – se zgodi, da koga srečaš in ti ob njem posije sonce.

Kaj si že vse obredla?

Veliko, s starši ... Južne hribe skoraj vse: Rodica, Črna prst, Možic, z očetom greva večkrat turno smučat.

29 Kaj pa razen športa? Čemu se še posvečaš?

Predvsem delu. Svojemu poklicu. Šola, akademsko delo me ne zani­ mata, sedenje za knjigami, za računalnikom, to nisem jaz. Sem pa od nekdaj risala, slikala, fotografiram, danes kar s telefonom. Tudi za to me je navdušil oče, ki je veliko fotografiral, pa je imel izjemen poten­ cial.

Znam kako pesem zaigrati na klavir, imamo pianino in sintesaj­ zer, pojem pa ne, bi šipa počila. Sicer pa zelo cenim glasbo, mi je po­ membno, da imam dobre slušalke ali zvočnike, da res pride do izraza vsaka nota. Ti ljudje so se potrudili, so vadili, vložili sebe v to glasbo – ne moreš jih pa ti »po fabršk’« poslušat (smeh).

Zelo spoštljivo! Redko naletim na človeka, ki ima tak odnos do glasbe. Pa sicer v življenju, delaš vse stvari tako predano ali se tudi česa lotiš »po fabršk’«? (smeh) Za šolo, za službo, kar je pomembnega, naredim, kot je treba, sicer pa odvisno, koliko mi stvar pomeni.

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje Vadili bomo socializacijo psa, vaje za boljšo vodljivost, vaje posluš­ nosti, vodenje na povodcu, prostor in odpoklic, obnašanje v urbanem okolju ter premagovanje ovir. Ker pa nas zanima še veliko več, se bomo pogovarjali tudi o prehrani, negi, skrbi za zdravje in tako poskrbeli za optimalno sožitje psa in človeka v določenem okolju.

Vabljeni!

Prijave in dodatne informacije na e-naslovu: carlkatja@gmail.com. ・

Mednarodno srečanje učencev v Španiji – Erasmus+ dr. Urška Repinc in Marija Helena Logar, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Hvala za tvoj čas. ・

Pasja šola v Bohinju Katja Koren ex Carl

Pes ne ve, kaj želite od njega, zato se vzgoja začne takoj, ko ga prinesete do­ mov!

Morda se sprašujete, zakaj je psa sploh treba šolati. Psi nagonsko želijo pomagati lju­ dem in »delati« zanje. To velja tako za delovne kot za vse druge pse. Šolanje krepi od­ nos med psom in lastnikom ter psu daje večji občutek var­ nosti in samozavesti.

Pomembno je, da je šola­ nje ustrezno, le tako si boste namreč zagotovili dolga leta poslušnosti brez vsakršnih težav. Vsak v družini, tudi vi, lahko naredi napako in psa nehote nauči vedenja, ki si ga najmanj želi. To je popolnoma normalno, napake pa lahko Foto: osebni arhiv Katje Koren zmanjšate in popravite, če ra­ zumete osnovna pravila učenja. Šolanje lahko poteka na različne načine. Psa lahko šolate sami ali se udeležite pasje šole, v kateri se bosta oba, tako pes kot vi, veliko naučila, obenem pa se boste zavedali odgovornosti, ki vam jih prinaša lastništvo psa. Znano je, da je najboljši način za doseganje rezultatov metoda šolanja s pozitivno motivacijo. Vodniki »stare šole« so pse učili s kaznovanjem. Pametni vodniki uporabljamo nagrado. Nagrada je lah­ ko vse, kar ima pes rad. Nekatere nagrade, predvsem slastni priboljški (sir, salama, kuhana jetrca, koščki piščanca ...) zaležejo več kot pa na primer prijazna beseda in pozornost. Pri neješčih psih lahko namesto priboljškov uporabimo njegovo najljubšo igračo (žogico, vozel, kong, cunjo ...).

Kužki radi obiskujejo dobre tečaje, kjer se učijo z igro in s hrano in kjer je dovolj časa za umirjeno učenje in divjo igro. Mala šola temelji predvsem na socializaciji psov. Skupine so majhne, saj se le tako lahko inštruktor tečajnikom dovolj posveti. Veliko časa se namenja pozor­ nosti psa na vodnika, saj je to najpomembnejša vaja, ki se je mlad pes lahko nauči. Ko je pozoren na svojega lastnika, se lahko začne tudi učenje raznih povelj, kot so poleg, odpoklic, odlaganje, sedi, prostor ... Človek in pes sta elementa, ki sestavljata ekipo. Za dober rezultat sta potrebna oba. Če med njima ni zaupanja, usklajenosti in razumevanja, je vse skupaj precej težje. Od nas je odvisno, kaj bomo našemu psu do­ volili in kakšne informacije glede njegovega vedenja bomo signalizirali.

Lastnike mladih psov obveščamo, da se bo letošnja pasja šola v Bo­ hinjski Bistrici začela v soboto, 20. 4. 2019. Šola bo potekala vsako soboto in nedeljo v dopoldanskem ali popoldanskem času in bo trajala do sobote, 8. 6. 2019.

Foto: Marija Helena Logar

Naša šola sodeluje v dvoletnem mednarodnem projektu Erasmus+ Enhancing Book Reading (Spodbujanje branja knjig). Kot partnerske države so poleg Slovenije v projekt vključene še Poljska, Italija, Španija in Turčija. V tednu od 25. 2. do 1. 3. 2019 je na šoli C. E. I. P. »12 DE OCTUBRE« v španskem mestu Hernan Cortes v sklopu projekta pote­ kalo drugo mednarodno srečanje, ki se ga je udeležilo tudi šest bohinj­ skih učencev od 7. do 9. razreda (Nina Topolovec Fajfarič, Iva Krkoč, Benjamin Gašperin, Iza Medja, Janez Cerkovnik in Maja Rozman).

Različne vsakodnevne dopoldanske delavnice so bile tematsko povezane s spodbujanjem branja knjig. Učenci so med drugim spoz­ navali jezikovne, kulturnozgodovinske, geografske in naravne značil­ nosti partnerskih držav, še posebno gostiteljice Španije. Na delavnicah ­kreativnega pisanja, ki jih je vodila pisateljica Chelo Pineda, so s prak­ tičnimi vajami razvijali domišljijo in zmožnosti pisnega izražanja. Na kulinarični delavnici so iz testa oblikovali posebne slaščice perrunas.

Pri urah dramske igre so učenci iz vsake sodelujoče države uprizorili pripovedno delo, ki je splošno poznano v njihovi literaturi. Slovenski učenci so vrstnikom na zanimiv način predstavili Levstikovo pripoved­ ko Martin Krpan z Vrha, prek uglasbene pesmi Ne bodi kot drugi pa so jim približali tudi sodobnega slovenskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Na delavnici filmske vzgoje so ob gledanju kratkih filmov in vodenem pogovoru razvijali kritično mišljenje, prijateljske vezi pa so učenci stkali tudi prek različnih tradicionalnih iger, ki so se jih v tem tednu naučili drug od drugega.

Popoldanski program je bil obarvan predvsem z ogledi kulturnozgo­ dovinskih in naravnih znamenitosti bližnjih krajev v regiji Extremadu­ ra. Medellin nas je očaral z dobro ohranjenim rimskim gledališčem in srednjeveškim gradom, narodni park Monfrague pa z lepotami, ki jih skriva tamkajšnja neokrnjena narava. V mestu Trujillo smo odkrivali bogato kulturno dediščino – preplet prazgodovine, rimskega obdobja, arabskega vpliva, srednjega veka in renesanse. Poseben pečat pa je v nas pustil ogled rimskih ostalin (od amfiteatra do akvadukta) v mestu Merida, ki je pred več kot dva tisoč leti slovelo kot rimska provinca Emerita Augusta.

Pestra programska vsebina celotnega tedna nas je obogatila z novi­ mi spoznanji, ki jih bomo tako učenci kot učitelji vpletli v šolski vsak­ dan na različnih koncih Evrope. Še zlasti nam bosta v spominu ostali odprtost in prijaznost šolskega osebja ter družin gostiteljic. Upamo, da bo tudi konec letošnjega maja za predstavnike partnerskih držav nepozaben, saj bo naslednje mednarodno projektno srečanje potekalo pri nas v Bohinju. ・

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

30

Regijsko tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava – Uspeh Minkine rute Jana Krkoč

Foto: Milan Škof

Foto: Marija Helena Logar

Turistična zveza Slovenije je letos že triintridesetič zapored razpisala tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava na temo Turistični spomi­ nek mojega kraja.

Skupina bohinjskih osnovnošolcev je izdelala spominek Minkino ruto, sodoben modni dodatek, prežet s tradicijo bohinjskega plan­ šarstva. Pot iskanja ideje, načrtovanja, uresničevanja in trženja Min­ kine živordeče rute z belimi pikami in unikatnim gumbom so učenci predstavili v turistični nalogi ter na javni prireditvi na turistični tržnici v Kamniku.

V Kamniku je 26. 3. 2019 potekalo regijsko tekmovanje, kjer so učenci z Minkino ruto prejeli 3 zlata priznanja: zlato priznanje za naj­ boljšo turistično nalogo, zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico in zlato priznanje za sodelovanje. Uvrstili so se na državno tekmovanje, ki bo potekalo 24. aprila v Mariboru.

Pri nastanku naloge in izdelavi rutke so nam pomagali in se jim iskreno zahvaljujemo: Učnekovi Minki iz Srednje vasi, ki je z nami deli­ la svojo življenjsko zgodbo, Špančevi Minki iz Srednje vasi, ki je učenke učila šivati, Bohinjski sirarni, ki je podarila triglavski planšarski sir za predstavitev Minkine rute na tržnici, ter KUD-u Srednja vas, ki je poso­ dilo narodno nošo. Res hvala.

Bralce vabimo, da na spletni strani ali na Facebook profilu OŠ dr. Ja­ neza Mencingerja preberete nalogo, si ogledate reklamni spot Minkine rutke ter utrinke z regijskega tekmovanja v Kamniku.

Iskrene čestitke vsem sodelujočim učencem in mentoricam. ・

Prešerno v pomlad

mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Letošnji zimski meseci so bili za naš zbor izjemno delovni, saj sta nas že takoj v februarju čakala dva posebna dogodka.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo organizirale in izpeljale že tradicionalni koncert. Pripravila in povezovala sem sprem­ ljajoči kulturni program, tokrat na temo »Prešeren in prijatelji«. Sko­ zi spremno besedo in recitacije, ki jih je bralo kar enajst pevk, smo spoznali in obenem počastili spomin na pesnikove srčne prijatelje, s pomočjo in podporo katerih se je njegov notranji ustvarjalni ogenj razplamtel v bogato in neprecenljivo pesniško ter kulturno zapuščino.

Rdeči niti programa je sledil tudi izbor zapetih pesmi, saj tudi skozi njih ohranjamo žlahtno slovensko besedo. Zapele smo devet pesmi, MPZ Franc Urbanc z zborovodkinjo Franko Pavić Sodja, ki smo jih povabile v goste, pa tri. Skupaj smo za zaključek zapeli Pesem sužnjev, ki je mo­ gočno zadonela iz naših grl ter veličastno zaključila slavnostni večer, ki nas je navdajal s ponosom. Na pogostitvi po prireditvi smo bile deležne veliko pohvalnih besed. V pripravo takšnega dogodka vedno vložimo res veliko truda, zato si želimo, da bi bile tovrstne kulturne prireditve v Bohinju bolj obiskane.

24. februarja smo zelo suvereno in odločno nastopile na Območ­ nem srečanju odraslih pevskih zborov »Naj slavec poje« v Radovljici.

Predstavile smo se s pesmimi San se šetao, Tam na vrtni gredi in V Pliberci v Jarmaci. Čas in energija, vložena v vaje, ter število nastopov, ki jih vsako leto povečujemo, so se poznali tudi v nastopu na reviji, ki je bil po oceni naše zborovodkinje Cilke Novoselec najboljši do sedaj. Štiri pevke, ki so se zboru pridružile lansko leto, so s prvim nastopom na reviji doživele svoj »krst«, zato smo jih zadolžile, da za zbor pripravijo pogostitev, na kateri smo jim nazdravili.

Ne samo za zbor, še posebej naporno je bilo to obdobje za našo zbo­ rovodkinjo, saj je kljub hudim bolečinam po odprtem zlomu in opera­ ciji desne roke v začetku leta pogumno in srčno vodila naše vaje, za kar smo ji zelo hvaležne. Da ni bilo samo delovno, smo imele v marcu priložnost za proslavljanje ob okrogli obletnici pevke Damjane Medja, s katero se je pridružila klubu abrahamovk.

Ob zaključku marca, 28. 3., pa smo na že pomladno dopoldne nasto­ pile v Domu sv. Martina v Srednji vasi. Med stanovalci je bilo kar enajst slavljencev, ki so v letošnjem letu že slavili rojstni dan. Njim in vsem zbranim stanovalcem, obiskovalcem ter osebju smo dan polepšale z desetimi pomladno obarvanimi pesmimi, v katerih smo pele o rožah, planinah, pomladi, ljubezni in našem čudovitem Bohinju. V srca zbra­ nih smo priklicale pomlad in veselje, na nebo pa sonce.

Tudi vas vabimo, da skupaj z nami vstopite v letošnjo pomlad! Pri­ družite se nam na naši javni vaji v ponedeljek, 15. aprila, ob 19.30 v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. Z njo se pridružujemo obeleževanju 40-letnice ljubiteljske kulture v Bohinju. Tako boste lah­ ko pokukali »v zakulisje« naših priprav na nastope, morda pa koga celo navdušimo za zborovsko petje. Srčno vabljeni! ・

Noč z Andersenom 2019 Knjižnica Antona Tomaža Linharta

Tako, za nami je trinajsta Noč z Andersenom. Pridružili smo se 1.773 knjižnicam in šolam na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, v Avstraliji, Grčiji, Španiji, Švici, Novi Zelandiji, Avstraliji, ZDA, Keniji in drugod po svetu. In v tej noči je po svetu bedelo kar 100.000 otrok in odraslih. Podatki še niso dokončni, so z domače spletne strani s same noči (http://www.nocsandersenem.cz/), saj končnega poročila še ni.

Noč smo preživeli v knjižnici in imeli smo se super. Vse »dokaze«, kaj smo počeli, kako super je bilo, smo vestno beležili – posneli smo cel kup fotografij, samo dogajanje pa predstavili s kratkim filmom – hvala mladi ekipi iz SOOS, filmske produkcije. Pripravili smo tudi razstavo in vsa radovljiška knjižnica bo še ves mesec »andersenovsko« obarvana.

Knjižnici Bled in Gorje prav tako.

Sodelovalo je 16 otrok in deset knjižničarjev, pridružili so se nam tudi gostje. Otroci so stari 12, 13, 14 in 15 let, kar pomeni, da so učenci tretje triade, imeli pa smo tudi enega petošolca in prav nič ni za­ ostajal za malo starejšimi vrstniki. Dva izmed njih sta učenca Osnovne šole Antona Janše, ki je šola za otroke s posebnimi potrebami. Doma so iz različnih krajev občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje, ena učenka pa je iz občine Žirovnica, obiskuje pa knjižnico v Radovljici. Učiteljica iz Osnovne šole Antona Janša Janja Urevc je bila z nami že osmič, učitelj Peter Kolman četrtič in to, ali bosta z nami naslednje leto, ni vpraša­ nje, ampak tradicija. Pridružili sta se nam tudi kolegici iz domžalske knjižnice Barbara Ahačič Osterman ter mag. Katarina Peterc in prav radovedni smo, kako bo pri njih naslednje leto. Skoraj vso noč je bila z nami tudi igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec, ki je naša draga

kultur a in priredit ve , šport

31

Foto arhiv Knjižnica Antona Tomaža Linharta

gostja čisto vsako leto, vso noč pa tudi novinarka RTV Slovenija Tanja Mojzer – tudi ona že tretjič.

Dogajalo se je veliko. Zbrali smo se v čajnici in kavarni v pritličju radovljiške knjižnice, srkali zeleni, črni ali sadni čaj, kdo tudi kavo, in prisluhnili nekaj zanimivostim o čaju: je druga najpogostejša pijača na svetu, takoj za vodo (na tretjem mestu, zanimivo, je pivo), pridelajo ga ogrooomne količine v različnih državah, največ na Kitajskem - kar 2.550.000 ton, liste čajevca sušijo na različne načine in tako dobimo črni, zeleni, beli, rumeni čaj ... Nato smo poskušali ugotoviti, kdo je kdo. Ker vse počnemo malce drugače, smo se tudi spoznavali tako.

Najprej smo izpolnili vprašalnik in poskušali ugotoviti, kdo je tisti, ki ga je izpolnil. Nadvse zanimivi so bili odgovori na vprašanja: od doma ne grem brez .../ obožujem .../ znam ..../ rad(a) bi bil(a) .../ moj gost na večerji bi bil ... Elvis Presley, Dumbledor, pa kakšen sošolec ali sošolka ... so bili najpogostejša izbira. In tudi narisati se je bilo potrebno. Če nikakor ni šlo, barva las v kombinaciji z barvo majice je razblinila vse dvome. Tako smo se spoznali.

Seveda brez (s)poznavanja Andersena tudi ne gre: malo o njegovem življenju, delu, popotovanjih – bil je tudi v Ljubljani, in to dvakrat – smo najprej poslušali, nato pa »utrdili« z družabno igro »Andersen, ne jezi se«. Jezili se nismo, zagrizeno pa smo odgovarjali na vprašanja in si želeli, da bi bili prvi na cilju. In kaj smo si najbolj zapomnili? To, da je bil velik, zelo suh, svetlook, skodranih las in nosil je številko čevljev 47!

Ker je to Noč z Andersenom, smo se priključili branju ob rojstnem dnevu H. C Andersena in svetovnem dnevu otroške literature »Knjige nam pomagajo, da ne hitimo ...«. Letošnjo poslanico je pripravila Li­ tovska sekcija IBBY in govori o tem da se nam danes vsem zelo zelo mudi. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacij­ skega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, da je lahko tudi drugače. Knjige imajo čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo: ko listamo, be­ remo, se potapljamo v nove in nove svetove, zgodbe ...

In poskrbeli smo, da je vsa noč minila tako, da nismo (preveč) hiteli, da smo imeli čas za kavo, čaj, klepet, opazovanje, razmislek ... in tudi za zaljubljene poglede, nasmeške in kakšen (skriven) stisk rok.

Ogledali smo si film z vesoljsko tematiko (Wall-e), v planetariju smo opazovali vesoljske ladje, planete in komete, ozvezdja, se (na)učili, kje je zvezda Severnica ... In nato prisluhnili, kaj je to kamišibaj. Razložili, predvsem pa pokazali kako in kaj, sta nam Barbara Ahačič Osterman in mag. Katarina Peterc, obe iz domžalske knjižnice. Odigrali sta besedila: Vse je čisto res (H.C. Andersen), Skrb, Žalost in Primojduš (ljudska), Povodni mož (F. Prešeren) in Skodelica kave (I. Cankar). Tako smo teo­ rijo povezali s prakso. Zlasti ob Skodelici kave smo se malo zamislili: če bi v šoli odigrali to črtico kot kamišibaj, bi bilo mnogo bolj zabavno in veliko več bi si zapomnili. Pa smo misli hitro preusmerili drugam: razdelili smo se v skupine in vsaka skupina je pripravila svojo kamiši­ baj predstavo po motivih Andersenovih pravljic: Ajda, Polž in vrtnica, Hranilnik in Princesa na zrnu graha. Kamišibaj je zakon! In izvajalci so bili super, čisto pravi, da ga izvedejo še kdaj in še kje. Tudi mi, knjižni­ čarji, smo bili navdušeni nad tehniko pripovedovanja zgodb in zatrdno sklenili, da se je lotimo tudi sami.

Karaoke so bile nekaj posebnega: peli smo znane pesmi znanih av­ torjev in prepevali bi še in še ... Na začetku malo sramežljivo, potem pa neustavljivo, vse do (čisto) hripavih glasov.

Celo na sprehod po Radovljici smo šli. In se ustavili na čudovitem zajtrku, ki so nam ga pripravili v Gostilni Lectar. In tako je noč blisko­ vito minevala. Komaj smo utegnili pripraviti razstavo (na ogled je do konca meseca) in vse potrebno za sprejem gostov, kajti v soboto zjutraj

(30. 3. 2019, ob 9.00) smo predstavili Noč z Andersenom obiskoval­ cem. In ponosni smo, da nas vsako leto Noč z Andersenom prebedi malo več, ne le v Evropi, pač pa tudi po svetu in predvsem doma. V Sloveniji smo tokrat bedeli v treh knjižnicah (Knjižnica Antona Toma­ ža Linharta Radovljica, Knjižnica Brežice ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) in sedmih osnovnih šolah (prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Staneta Žagarja Lipnica, Frana Saleškega Finžgarja Lesce (že en teden prej), Prežihovega Voranca Jesenice, Rinža Kočevje, Stara Cerkev in Ivana Babiča – Jagra, Merezige). Da smo se res imeli super, tako otroci kot mi, dokazuje tudi naša odločitev: Noč z Andersenom leta 2020 v naši knjižnici bo! Štirinajstič! In upamo, da še kje. Še več pa naši na domači strani: www.rad.sik.si. ・

Zima v Kajak kanu klubu Bohinj Andraž Nahtigal, trener KKK Bohinj

Foto: Andraž Nahtigal

Zimske šolske počitnice smo zapolnili s pestrim programom trenin­ gov. Tek na smučeh smo izvajali na Pokljuki, drsali smo v Bohinjski Bistrici, šli smo v hribe, plezali v dvorani Danica, z mladinci pa smo toplo vreme izkoristili že za prve treninge na vodi.

Preko celotne zime poleg rednih treningov v telovadnici v osnovni šoli treniramo tudi v naših klubskih prostorih Pod skalco, kjer imamo fitnes, kajakaški ergometer, trenažer in več drugih športnih rekvizitov za pestro vadbo.

Na zimskih pripravah smo bili letos v Franciji, obiskali smo Puy Saint Vincent v Južnih Alpah. Teden lepega vremena smo do konca izkoristili. Vsako dopoldne smo smučali, popoldnevi so bili rezervirani za tek na smučeh. Ogromno smučarskih in tekaških prog je bilo vsak dan izvrstno urejenih. Smučali smo tudi na nočni smuki in imeli nočni pohod. Vaje za moč in gibljivost smo opravljali kar v jedilnici. Na poti domov smo se za trening teka na smučeh ustavili še na progah v Mont­ genevru.

Konec februarja smo na Pokljuki organizirali tekmo v teku na smu­ čeh, ki šteje za zimski kajakaški pokal. Na domačem terenu smo Bohi­ njci upravičili vloge favoritov in v vseh kategorijah zasedali mesta na stopničkah.

V hladnejših mesecih svoje mesto v programu najdejo tudi testira­ nja, ki so jih naši člani reprezentance opravljali na Fakulteti za šport. Člani, ki so v lanskem letu dosegli kategorizacijo, pa so imeli tudi obse­ žen in zahteven zdravniški pregled.

Sredi marca nas je čakala že prva tekma v kajaku na mirni vodi. Že tradicionalno se spomladi pomerimo na 2- in 5-kilometrski razdalji v Monfalcone. Cilj tekme je bil preverjanje forme in sproščen uvod v tekmovalni del sezone, kar nam je tudi uspelo.

Zadnji teden marca smo imeli spomladanske priprave. Za cel teden smo se z mladinsko ekipo odpravili na Bled. Tako kot ostali člani petih slovenskih kajakaških klubov smo tudi mi bivali v Gorjah in program reprezentance U16 izpeljali v celoti. V Olimpijskem veslaškem centru na Bledu so nam omogočili izvrstne pogoje. Na voljo smo imeli svojo garderobo, uporabo fitnesa in telovadnice, sobo za masažo, spremlje­ valni čoln in mirno vodo z veslaškimi progami. Domov se vračamo zelo zadovoljni in se veselimo prvih pomembnejših tekmovanj v naslednjih mesecih. ・

32

šport

Bohinjski otroci tradicionalno v Planico SSK Bohinj, Brane Iskra, trener A-pro

Letošnja zima je ob­ rodila sadove, saj smo imeli odlične pogoje za treninge skokov na skakalnicah na Poljah.

Skakali smo na vseh skakalnicah od K5 m do K50 m. Z najmlajši­ mi »skoči z nami« smo izvajali program do za­ četka marca. Osem ot­ rok si je na regijskem prvenstvu zagotovilo vstopnico za državno prvenstvo, ki je letos potekalo v Planici.

Dobro delo preko cele zime se je obresto­ valo, saj smo dobili tri medalje na državnem prvenstvu, bronasta je bila Neža Habjan, sre­ brna Julija Valjavec in zlata Zala Iskra, ki je priskakala en avtobus za ogled tekme v Pla­ nici. Na četrto mesto je Foto: arhiv SSK Bohinj skočil Tevž Sodja, peto Eva Habjan, deveto Irenej Zalokar in 12. Urban Božnar in Igor Milli­ onshchikov.

Planico, ki je naš slovenki športni praznik, pa je v celotnem vikendu organizirano obiskalo skoraj 100 bohinjskih otrok, ki so podpirali in navijali za najboljše orle na svetu. Skupaj z bohinjsko OŠ dr. Janeza Mencingerja smo si z otroki ogledali četrtkov trening in kvalifikacije.

Vsem skupaj bo to zagotovo ostal lep spomin, saj so najboljše svetovne orle gledali in slikali čisto od blizu. Na koncu smo vse otroke pogostili z dobro pico in pijačo.

Cicibani pa so imeli letos prvič animacijsko tekmovanje, ki je poteka­ lo tudi v Planici. Tekmovanje se je dogajalo v treh segmentih. Pokazati so morali skoke na K15 m skakalnici, prvine elementarnih iger v telo­ vadnici ter igre in osnove smučarskega teka.

Naj omenimo še, da je Tinkara osvojila tretje mesto v skupnem seš­ tevku v slovenskem pokalu Cockta.

Foto: arhiv SSK Bohinj

Na mednarodni ravni pa je Katra Komar stopnjevala svojo odlično formo. To je za njo in naš klub najboljša sezona, saj smo imeli Bohinj­ ci po več kot desetih letih spet tekmovalko, ki je konstantno osvajala točke na najvišji ravni tekmovanj. Vodstvo se je odločilo, da Katra ne gre na svetovno prvenstvo, ki je potekalo v Seefeldu, tako so jo poslali v tem času na tekme evropskega pokala in v nemškem Brotterodeju je tudi prvič zmagala. Katra je osvojila zadosti točk in prevzela vodstvo in zmagala tudi v skupnem seštevku evropskega pokala. Z ekipo A-repre­ zentance se je udeležila tekme norveške turneje RAW, ki je potekala v Oslu, Lillehamerju in Trondheimu. Z odličnimi skoki je Katra prišla tudi do najboljše posamezne uvrstitve v svetovnem pokalu na 17. mesto, v skupnem seštevku pa je osvojila 37. mesto. Katro je sprejel tudi pred­ sednik države Borut Pahor in ji čestital za dosežene uspehe.

Vsem, ki ste kakor koli pripomogli in pomagali pri realizaciji sezone, se najlepše zahvaljujemo, posebej pa tistim, ki ste nam pomagali zbi­ rati star denar – tolarje. Na zaključku zimske sezone v Planici pa smo bili prijetno presenečeni, saj smo z Mercatorjevo akcijo »Dona, napol­ ni nas z upanjem« osvojili med vsemi slovenskimi klubi četrto mesto, slavnostna podelitev vrednostnega čeka je potekala v nedeljo v izteku letalnice pred množico navijačev. ・

Zimski del sezone v Nogometnem klubu Bohinj UO NK Bohinj

Foto: arhiv SSK Bohinj

Foto: arhiv NK Bohinj

šport, z a konec

33 Letošnji zimski del sezone v NK Bohinj je za nami. Od meseca novembra pa do marca so otroci pridno trenirali v dvorani Danica, hkrati pa odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Ekipi U11 in U13 sta se udeležili tudi zimske lige v malem nogometu v Šenčurju, ekipa U9 in U11 pa tekmovanja Rad igram nogomet.

Ob prehodu na zunanja igrišča smo sedaj že tradicionalno organizirali priprave na morju.

Tudi letos smo otroke peljali na priprave v Ro­ vinj. Trajale so 4 dni, skupaj pa se jih je udele­ žilo 41 otrok med 7 in 13 letom, kar priča tudi o popularnosti nogometne igre med otroci v Bohinju. Otroci so lahko spoznali, kako poteka »delovnik« profesionalnega športnika. Poleg treningov in tekem dvakrat dnevno, smo obis­ kovali bazen, ogledali smo si mesto Rovinj, se zabavali z raznimi igrami in doživeli marsika­ tero lepo dogodivščino. Za nekatere je bilo to prva tovrstna izkušnja, kljub napornemu urni­ ku pa prav vsi v en glas poudarjajo, da bodo šli naslednje leto ponovno. Mlajše selekcije so z tekmovanji začeli v vikendu po 1. aprilu. Na tem mestu bi se zahvalili tudi staršem, ki ste omogočili otrokom priprave z našim klubom.

Obenem vabimo vse otroke, ki bi se radi priključili našemu klubu in doživeli podobne izkušnje, da se nam pridružijo. Več informa­ ciji pa dobijo na naši facebook strani Nogo­ metni klub Bohinj, spletni strani ali po emailu: info@nkbohinj.si. Članska ekipa je po osvojitvi naslova je­ senskega gorenjskega prvaka z pripravami na novo leto začela v mesecu februarju. V vmes­ nem času so fizično pripravljenost vzdrževali tudi z igranjem v Zimski ligi v dvorani Danica, prav tako pa so odšli na priprave v Rovinj. V Zimski ligi je sodelovalo 8 ekip, naslov prva­ ka pa je tudi letos na koncu ostal v Bohinju.

Zimsko ligo NK Bohinj organizira že osem­ najsto leto, prvič pa je naslov osvojila ekipa KMN Utrip. Glede na-to, da se je prvenstvo članov že začelo ste vsi vljudno vabljeni, da jih podprete v boju za naslov najboljše ekipe na Gorenjskem. Športni pozdrav! ・

90 let Hanssenove skakalnice – odmev Ivan Veber, Muzejsko društvo

V tretji letošnji številki Bohinjskih novic je urednica K. K. najavila jubilej Hanssenove skakalnice, ne da bi navedla izvirni dokaz. Ker dvomim o resničnosti navedbe, prosim, da jo utemeljite na pravilen način, kot se za zgodo­ vinske dogodke spodobi. ・

Odgovor

Katarina Košnik Ob jubileju Hanssenove skakalnice sem na­ pisala novinarski članek o dogodku, ki so ga v ta namen pripravili v Smučarsko skakalnem klubu Bohinj in ga orisala s podatki iz zgodo­ vine. Podatke sem črpala iz obsežnega gradi­ va smučarsko skakalnega kluba Bohinj, ki je o zgodovini skakalnic na Poljah pred leti pri­ pravilo tudi razstavo v avli Kulturnega doma Joža Ažmana. Virov je veliko, o tem dogodku

so dan po tekmi, v ponedeljek 11. februarja 1929 pisali številni časopisi, med drugim tudi Slovenski list. Dva vira prilagam tudi v slikov­ nem gradivo, za boljšo vidljivost si lahko origi­ nale, oziroma izvirne kopije ogledate v arhivu smučarsko skakalnega kluba Bohinj. ・

Čestitka

KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Bohinjska Bistrica KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Bohinj­ ska Bistrica čestita vsem članicam in članom ter vsem občanom Bohinja ob Dnevu upora 27. aprila in 1. maju, prazniku dela. ・

Možnosti zatiranja poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) na območju občine Bohinj

Vir: splet Wikipedija

Na spletni strani Občine Bohinj je objavljen članek o možnostih zatiranja majskega hrošča v Občini Bohinj Kmetijsko gozdarskega zavo­ da Nova Gorica. Članek bomo v celoti objavili tudi v majski številki Bohinjskih novic. ・

34

ogl a si 040/202 384

Glasbena šola Radovljica vabi k vpisu za šol. leto 2019/20 EVIDENČNE PRIJAVE za opravljanje preizkusa glasbenih sposobnosti zbiramo od ponedeljka, 6. maja, do petka, 10. maja 2019, preko e-prijavnice na spletni strani šole ali v tajništvu od 9.00 do 13.00 oz. v četrtek od 11.00 do 17.00.

SPREJEMNI PREIZKUSI bodo po razporedu, objavljenem na spletni strani šole ter na oglasni deski, potekali v petek, 24. maja, soboto, 25. maja, ter ponedeljek, 27. maja 2019.

VPIS V PREDŠOLSKO GLASBENO VZGOJO, GLASBENO PRIPRAVNICO in BALETNI ODDELEK bo potekal 6., 7. in 10. junija 2019 brez predhodnega preizkusa.

Obiščite tudi DAN ODPRTIH VRAT v sredo, 24. aprila 2019, na Linhartovem trgu 1 v Radovljici. več na: www.gs-radovljica

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica

GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 info@kamnosestvo-vurnik.si

preverite ponudbo na

www.kamnosestvo-vurnik.si

35

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, število delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

Akcija velja do 30.6.2019. Do prejema Magna kartice v vrednosti 500 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

ogl a si 040/202 384

36

ogl a si 040/202 384

INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE KOVINSKE KONSTRUKCIJE STROJEGRADNJA

proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o.

MALOSERIJSKA PROIZVODNJA TRANSPORTNI SISTEMI SERVIS / REMONT

Podjetje Venturia je mlado rastoče podjetje, ki temelji na znanjih, pridobljenimi z mnogo izkušnjami in ima bogato zgodovino na področju industrijske ltracije zraka, prezračevanja in kovinskih konstrukcij.

ZAPOSLIMO:

INŽENIR STROJNIŠTVA Opis del in nalog: Sodelovanje z razvojno inženirsko ekipo in iskanje novih tehničnih rešitev na področju industrijske ltracije zraka.

Samostojno konstruiranje in 3-D tehnično risanje, izdelava načrtov in pomoč pri dizajniranju novih sistemov. Priprava tehnične dokumentacije, pomoč pri vzpostavitvi internih baz podatkov, certiciranju izdelkov, vodenje projektov z informacijskih sistemom in priprava tehničnih poročil. Sodelovanje s tehnološko ekipo podjetja in določevanje ter optimizacija tehnoloških postopkov v kooperaciji z inženirsko ekipo. Vodenje in pomoč pri vodenju projektov ter pomoč pri pripravi ponudb in tehničnih kalkulacijah. Delo v pisarni, občasno na terenu.

Drugi pogoji: Vsaj VI. stopnja izobrazbe smer strojništvo oziroma drugih tehničnih ved. 2 leti delovnih izkušenj. Aktivno govorjenje angleškega jezika Znanje računalništva (MS Ofce, Word, Excel itd.). Znanje CAD in 3-D modeliranja je zaželjeno. Pozitivnost, ciljno naravnanost, motiviranost, proaktivnost in smisel za reševanje problemov. Pripravljenost na timsko delo in sodelovanje.

Nudimo: Zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Eno-izmensko delo po dogovorjenem časovnem režimu. Delo v dobrem kolektivu in stimulacijo za uspešnost. Delo na lokaciji podjetja v Bohinjski Bistrici ali v Ajdovščini

RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE: SREDNJA ŠOLA:

Srednje poklicno izobraževanje: - Oblikovalec kovin - orodjar - Varilec - Strojni mehanik Poklicno-tehnično izobraževanje: - Strojni tehnik

RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE: FAKULTETA:

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje STROJNIŠTVO: - Projektno aplikativni program Univerzitetni študijski program 1. stopnje STROJNIŠTVO: - Razvojno raziskovalni program

Prošnje za delo in za štipendije v našem podjetju lahko oddate po pošti na naslov: Venturia d.o.o., Ajdovska cesta 2, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si