Bohinjske novice, maj 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 10. MAJ 2019 ŠTEVILKA 5

Ob 40-letnici Kulturnega doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca (na 2. strani)

4

5

22

23

25

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

KULTURA

Meritve hitrosti

Športni turizem, naš neizkoriščen potencial

Obraz meseca maja Martin Golob

Več kot 200 mladih bralcev na Noči knjige 2019

Valentin Vodnik in Bohinj

Foto: Andraž Sodja

2

ak tualno

dogodku, ki je pustil neizbrisen pečat na podobo in kulturno življenje v Bohinju. S samoprispevki smo v Bohinju dobili Kulturni dom Joža Ažmana in Muzej Tomaža Godca. V Mesecu bohinjske kulture je sodelovalo 25 društev in ustanov, ki so skupno pripravile 56 prireditev.

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Pisalo se je leto 1979, ko smo v Bohinju po uspeš­nem referendumu in s samoprispevkom krajanov dobili Muzej Tomaža Godca, ki je danes osrednji prostor zgodovine Bohinja, in Kulturni dom Joža Ažmana, nepogrešljiv prostor ustvarjanja bohinjskih društev. To je bil dogodek, ki je pustil neizbrisen pečat na podobo in kulturno življenje v Bohinju. Kulturni dom je danes živ in nepogrešljiv prostor ustvarjanja bohinjskih društev, kar dokazuje 1. maja zaključeni mesec kulture v Bohinju, ki je bil posvečen tej 40-letnici. Mesec, v katerem je 26 društev in ustanov s svojim delom dokazalo in pokazalo, kaj znajo in zmorejo, in pokazali so veliko. Kar 56 prireditev in drugih dogodkov se je zvrstilo v tem času, kar dokazuje, da znamo tudi danes stopiti skupaj – vsaj na kulturnem področju.

Vsem soustvarjalcem meseca kulture še enkrat velika hvala. Žal pa sem razočaran nad obiskom prireditve, ki je bila 1. maja v čast 40-letnice tega dogodka. Kljub odličnim nastopom Triglavskih rožic, ženskega pevskega zbora in Bohinjske godbe je prireditev delovala nekoliko »prazno«. Kar nekaj obrazov je manjkalo, ki bi morali biti prisotni. Mogoče je bila ovira trditev, da je ta dom naredila takratna politika. Dejstvo je, da se je Kulturni dom Joža Ažmana gradil s samoprispevkom Bohinjk in Bohinjcev, ki so znali izkoristiti takrat ponujeno priložnost.

V mesecu aprilu je v Bohinju potekala čistilna akcija. Kot vsako leto se je je udeležilo veliko ljudi. Čistili so ob cestah in potokih ter travnike in poti. Vse pohvale vredno početje. Ima pa človek nekako »čuden občutek«, ko po nekaj urah po čistilni akciji na istih mestih, ki so bila očiščena, zopet vidi pločevinke piva in prazno embalažo kave »za na pot«. Nehote se vprašaš, zakaj, in sam sebe imenuješ z imenom živali, ki si ji tisti hip najbolj podoben. Vem, če hočemo, da obdržimo naš Bohinj čist, je čiščenje nujno, vendar moramo razmišljati tudi o ukrepih, da bi preprečili nekaterim metanje in odlaganje smeti ob cestah in na divjih odlagališčih.

In za konec še prošnja ali obvestilo – kakor jo boste pač brali. Kot ste že sami opazili, smo že dodobra zakoračili v rekonstrukcije cest v Češnjici, Stari Fužini in Ribčevem Lazu. Ker je bilo že kar nekaj pritožb lastnikov zemljišč ob kolesarski poti, obveščam vse, da se po kolesarski poti – kljub temu da je večnamenska – ne sme voziti z avtomobili, motorji in, kar napravi največjo škodo, kamioni. Zdaj, ko so na voljo obvozne poti, se bo tako početje sankcioniralo.

S spoštovanjem!

Foto: Katarina Košnik

Pisalo je se leto 1979, ko smo v Bohinju po uspešnem referendumu, ki ga je podprlo 86,9 odstotka krajanov, in samoprispevkih krajanov dobili Muzej Tomaža Godca, danes osrednji prostor zgodovine Bohinja in Kulturni dom Joža Ažmana, nepogrešljiv prostor ustvarjanja bohinjskih društev poimenovan po Jožu Ažmanu iz Nomenja, človeku, ki je nekoč predstavljal gibalo vsega naprednega gibanja, organizatorju Komunistične stranke v Bohinju in ljubitelju ter poznavalcu napredne literature.

Pet let so krajani krajevnih skupnosti Bohinja (razen Stare Fužine, ki je svoj prispevek namenila Kulturnemu domu v Stari Fužini) plačevali delež svojih dohodkov za izgradnjo kulturnega doma. Prispevali so tudi lastniki počitniških hišic.

Kako resnično smo si želeli in potrebovali kulturni dom priča tudi podatek, kako hitro je zaživel: »V skoraj dveh letih je bilo v dvorani Doma Joža Ažmana 6 koncertov pevskih zborov, 7 proslav ob državnih in kulturnih praznikih, 7 slikarskih ali foto razstav, 15 gledaliških predstav domačih in zunanjih skupin, niz prireditev v okviru 'Naše besede', 12 gledaliških in kino predstav za šolsko mladino, poleg tega tečejo redno trikrat tedensko kino predstave. Povemo naj, da krajani in delovni ljudje radi zahajajo v naš dom in da so vse predstave zelo dobro – številčno obiskane,« so zapisali v poročilu Krajevne skupnosti, 12. maja 1980.

Za tako hitro in obsežno akcijo, ki je Bohinju prinesla Kulturni dom in muzej, je bilo pravzaprav krivo jubilejno zasedanje ob 40-letnici konstituiranja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije z obiskom maršala Tita v Bohinju, oziroma Bohinjke in Bohinjci, ki so v pravem trenutku zagrabili priložnost.

župan Jože Sodja

Mesec bohinjske kulture ob 40letnici Kulturnega doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca Katarina Košnik

V sredo 1. maja ob 13. uri se je pred Kulturnim domom Joža Ažmana s slovesnostjo zaključil Mesec Bohinjske kulture v spomin 40-letnici Kulturnega doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca. Prav na ta dan pred 40 leti smo bili v Bohinju namreč priča

Rok za oddajo prispevkov v maju

Foto: Katarina Košnik

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. maja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. junija 2019.

3

ak tualno

Z Mesecem bohinjske kulture in zaključno slovesnostjo je Občina Bohinj želela počastiti, predvsem za kulturno življenje pomembni pridobitvi. Kako živo je kulturno življenje v Bohinju je v tem mesecu dokazalo 25 sodelujočih društev in drugih organizacij: Kulturno društvo Valentina Vodnika, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica – enota Bohinjska Bistrica, Muzejsko društvo Žiga Zois, Ljudska univerza Jesenice/VGC Bohinj, Gorenjski muzej, Lovski rogisti Bohinj, Kulturno društvo Bohinj (vse sekcije), KUD Triglav Sred­ nja vas, Društvo upokojencev Bohinj, Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna enota Radovljica, Gledališče 2B Bohinjska Bistrica, Kulturno društvo Gorjuše, Vrtec Bohinj (Bohinjska Bistrica in Srednja vas), Pevsko društvo Franc Urbanc, Jaka Košir, Glasbeno društvo Bohinj, Plesalnica Bohinj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Ljudska univerza Radovljica, Društvo Mladih Bohinj, Ragor – podjetniški krožek, Društvo Invalid Bohinj, Eko face, JZ Turizem Bohinj, Občina Bohinj.

Skupaj so pripravili 56 prireditev, ki so se zaključile s prvomajsko zaključno slovesnostjo. Slovesnost so s parado odprli godbeniki Glasbenega društva Bohinj, nastopila sta Ženski pevski zbor in Triglavske rožce iz Kulturnega društva Bohinj. Ob uvodnem pozdravu župana občine Bohinj Joža Sodja je dogodke pred 40. leti orisala Stanka Zupan, ki je v tem času opravljala delo tajnika Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Za domačo pogostitev so poskrbele članice društva Kmečkih žena in deklet Bohinja. ・

Javni zavod Triglavski narodni park v okviru rednih letnih programov sledi razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst na območju parka ter izvaja različne aktivnosti za zmanjšanje negativnih vplivov le-teh na biotsko raznovrstnost. Poleg preventivnih aktivnosti, kot so predavanja in delavnice, vzpostavlja tudi testne točke za odstranjevanje vrst z različnimi metodami. Na območju parka je vzpostavljenih šest točk, kjer se odstranjujejo japonski dresnik, pelinolistna žvrklja in kanadska zlata rozga. V Bohinju sta dve točki, kjer se s prekrivanjem rastišča s filcem zatira japonski dresnik.

Japonski dresnik – vzpostavitev nove testne točke za odstranjevanje te invazivne vrste

V letošnjem letu smo s pomočjo dijakov iz Biotehničnega centra Naklo pristopili k vzpostavitvi ene testne točke prekrivanja dresnika s črnim filcem. Najprej smo si z dijaki ogledali Center Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini in prisluhnili predstavitvi o tujerodnih vrstah, nato pa odšli na testno točko ob reki Ribnici. Z rastišča so odstranili kamenje in ga prekrili s filcem.

Nataša Fujs (Občina Bohinj) in Tanja Menegalija (Javni zavod Triglavski narodni park)

V zadnjih desetletjih smo priča velikemu razvoju ter povečanju trgovine, transporta in drugih potovanj, s tem pa hitreje in bolj obsežno povzročamo vnos večjega števila tujerodnih vrst v okolja, kjer prej niso bile prisotne. Tujerodne invazivne vrste, ki v novem okolju povzročajo ekološko ali gospodarsko škodo, predstavljajo eno izmed največjih groženj biotski raznovrstnosti. Prisotne so na velikem številu območij, prav tako je nekaj invazivnih rastlinskih vrst na območju Bohinja. Prevladuje predvsem japonski dresnik, najdemo pa tudi kanadsko in orjaško zlato rozgo, žlezavo nedotiko, pelinolistno žvrkljo, drobnocvetno nedotiko, robinijo in druge.

Japonski dresnik (Fallopia japonica) je v naših krajih najbolj pogos­ ta invazivna vrsta, ki se je v Bohinju prvič pojavila okoli l. 1937 ob obali Bohinjskega jezera. Japonski dresnik je problematičen predvsem zaradi ogromnega potenciala širjenja, saj se uspešno razmnožuje na vegetativen način. To pomeni, da se lahko že manjši delček stebla ali korenike zakorenini ter zaraste na novem območju. Večje rastišče hitro preraste območje in tam tvori pravo monokulturo in tako negativno vpliva na avtohtone vrste ter ekosistem.

Na območju, kjer je prisotno večje rastišče japonskega dresnika, je le-tega težko odstraniti. Poleg preventivnih ukrepov je priporočljiva vsakoletna košnja ter odstranjevanje podzemnih delov, predvsem na lokacijah, kjer je rastišče še manjše in je uspeh odstranjevanja večji.

Izpuljene in pokošene dele rastline se posuši/sežge na sami lokaciji ali varno odpelje na sežig. Pri odstranjevanju moramo biti previdni in pograbiti celoten material, uporabljene pripomočke na mestu očistimo in z rastlinskim materialom ravnamo tako, da ga ne zanesemo v vodotoke ali na druga območja.

Eden izmed ukrepov zatiranja japonskega dresnika je odstranitev rast­linskega materiala ter prekrivanje lokacije s črno folijo, ki ne prepušča svetlobe. S prekrivanjem rastišča rastline ne dobijo sončne svetlobe in ji s tem onemogočamo izvajanje fotosinteze, ki je potrebna za obstoj rastline. Rastišče pustimo prekrito nekaj sezon in nato z monitoringom opazujemo, ali je bilo zatiranje dresnika učinkovito.

Foto: Nataša Fujs

Foto: Nataša Fujs

Vsa pohvala 16 dijakom in profesorjema, ki so se odlično izkazali.

Akcijo sta podprla tudi Občina Bohinj z okrepčilom in Režijski obrat, ki je posodil orodje. Javni zavod Triglavski narodni park se zahvaljuje vsem sodelujočim! ・

Odvoz odpadkov v poletni sezoni Režijski obrat Občine Bohinj Odvoz bioloških odpadkov:

Odvoz ostalih odpadkov:

maj in september

od 6. ure

julij in avgust

od 6. ure

junij, julij in avgust

od 5. ure

ostali meseci

od 7. ure

ostali meseci

od 7. ure

Zabojniki naj bodo pravočasno pripravljeni za odvoz.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 10. 5.

2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno Od 1. 7. 2019 do 31. 8. 2019 odvoza kosovnih odpadkov ne bomo izvajali.

Kosovne odpadke lahko sami brezplačno pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici, ki je odprt po sledečem urniku: LETNI ČAS: 16. 3.–14. 11.

ZIMSKI ČAS: 15. 11.–15. 3.

ponedeljek

od 7. ure do 18. ure

ponedeljek

od 7. ure do 16. ure

sreda

od 7. ure do 18. ure

sreda

od 7. ure do 16. ure

sobota

od 7. ure do 12. ure

sobota

od 8. ure do 12. ure

Zbirni center za Režijskim obratom v Bohinjski Bistrici je namenjen vsem občanom. Odpadke v posamezne zabojnike odlagate občani sami, s pomočjo delavca na zbirnem centru. ・

Meritve hitrosti Povzela Katarina Košnik

Aprila je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki izvajal meritve hitrosti s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo. Izvedli so tri testne meritve brez izdajanja kazni in štiri meritve. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

5. 4. 2019

13. 4. 2019

22. 4. 2019

30. 4. 2019

Kamnje – gasilni dom

12 74 km/h (najvišja)

4

18 77 km/h (najvišja)

16 65 km/h (najvišja)

Polje – avtobusna postaja

0

0 67 km/h (najvišja)

2

3

Ribčev Laz – avtobusna postaja (hotel Kristal)

2

2

Bohinjska Bistrica – pri OŠ

0

Bohinjska Bistrica – Jelovška 22 SKUPAJ:

14

Na območju občine Bohinj je zaznati, da nekateri lastniki zasebnih zemljišč ob občinskih cestah ne obrezujejo vegetacije, in s tem ko se vegetacija razrašča, ovira normalen prehod pešcev in vozil na občinskih cestah in pločnikih, prav tako pa je tudi ovirana preglednost pri vključevanju na občinsko cesto.

Zakon o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18) v 1. odstavku 5. člena določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjševala varnost prometa na njej.

Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št.

38/16) v 18. členu določa, da se na površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.

Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1) v 4. odstavku 48. člena določa, da je prosti prometni profil pešcev višine 2,50 m, v 70. členu pa določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.

Redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki bomo v tem mesecu intenzivneje preverjali oviranje in preglednost ob občinskih cestah ter ukrepali skladno z določili Zakona o cestah in Zakona o prekrških.

Opozarjamo, da je treba za vegetacijo skrbeti skozi celo leto in skrbeti, da je zagotovljeno minimalno polje preglednosti. ・

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru 0

3

0

2

0

8

22

22

DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

Nedelja, 19.

5. 2019

12.00–20.00

Kamnje – gasilni dom, Polje – avtobusna postaja, Laški Rovt –avtobusna postaja, Ribčev Laz pri cerkvi Sv. Janeza – območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Sreda, 22. 5.

2019

08.00–16.00

Laški Rovt – avtobusna postaja, Ribčev Laz pri cerkvi Sv. Janeza – območ­ je omejene hitrosti, Polje – avtobusna postaja, Bohinjska B. – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilni dom

06.00–14.00

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki

Iz poslanskih klopi

V mesecu maju bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki štirikrat izvajal meritve hitrosti. Po izvajanju meritev v ponedeljek, 6. maja, in v četrtek, 9. maja, sledijo še tri meritve, predstavljene v spodnji tabeli:

Torek, 28. 5.

2019

Žive meje ob cestah

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Laški Rovt – avtobusna postaja, Ribčev Laz pri cerkvi Sv. Janeza – območje omejene hitrosti, Polje – avtobusna postaja, Bohinjska B. – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilni dom

Spoštovane občanke in občani Bohinja. Za nami je še en pester mesec. O svojem delu, ki vpliva tudi na življenje Bohinjk in Bohinjcev vas obveščam v tokratnem zapisu.

Kot poslanec imam na voljo tudi orodje poslanskega vprašanja, ki sem ga tokrat uporabil za vprašanje ministru za okolje in prostor. Želel sem odgovor na vprašanje: Kdaj bo država začela izvajati 10. in 11. člen zakona o Triglavskem narodnem parku. Odgovor ministra je bil žal zelo nejasen. V svojem odgovoru je pojasnil, da morajo najprej parkovne Občine določiti kriterije razdelitve sredstev. Menim, da se je s tem pojasnilom izognil odgovoru. Moje mnenje je, da država mora zagotoviti sredstva in izvajati zakon, ki ga je sprejela.

V zadnjem mesecu smo s sprejeto novelo zakona o dohodnini vsem zaposlenim omogočili višji regres. Pri regresu letos ne bo dajatev v obliki dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ampak bo regres izplačan v bruto višini.

Dogovoril sem se tudi z ministrom za zdravstvo, ki se bo 7. maja udeležil Koordinacije županov Zgornje gorenjske, ki bo ta mesec v Bohinju.

Za konec pa tudi konkretno lahko sporočim, da sem uradno odprl poslansko pisarno. Pisarna bo delovala v prostorih KS Bohinjska Bis­ trica v stavbi Občine Bohinj. S svojim vprašanji in pobudami se lahko obrnete name po predhodni najavi v tajništvu Občine Bohinj, na tel. številki: 04 577 01 100. ・

Semenjalnica

Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Prehranska neodvisnost in težava z monopolnimi multinacionalkami, ki vse bolj agresivno prodirajo tudi na evropski trg, sta glavni razlog, da se prebujajo lokalne institucije, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo, da stare sorte semen ne bodo izumrle. Obenem se veča tudi povpraševanje po kakovostnih starih sortah ekoloških semen, saj so domača semena edina, ki so prilagojena specifičnim razmeram v okolju, in kar

5

ak tualno , turizem in gospodars t vo ve, zimo kot zdravnika, preživljanje zimskih dni v Bohinju, pravila sankališča, pravila smučanja (ob tem tudi opiše elemente »alpske« smučarske tehnike), navaja tarife fijakerjev ...«

je najpomembnejše, le tovrstna semena so se sposobna razmnoževati sama, saj hibridi in gensko spremenjena semena, ki na žalost na trgu predstavljajo večinski delež, po večini ne semenijo.

Na pobudo direktorice Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena, Irene Moro, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske skupaj s partnerji vseh 7 občin Zgornje Gorenjske začenja s CLLD operacijo Semenjalnica. Cilj projekta je vzpostaviti inovativen in celosten model ekološke semenarske »zadruge«, posredno dvigniti delež samooskrbe z ekološkim semenskim materialom kulturnih rastlin, s tem pa prispevati k ohranjanju regionalne biotske pestrosti. V sklopu projekta bomo vzpostavili laboratorij, potekalo bo zbiranje starih sort ekoloških semen, testiranje, vodenje postopka registracije, usposabljanje in podpora kooperantom oz. v projekt vključenim kmetom ter delo odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in vpis v fitoregister.

Potekala bo tudi pilotna vpeljava ekološke fižolove juhe v gostinske obrate. Strokovno vodenje in izvedbo projekta bosta prevzeli dr. Maja Kolar in dr. Marija Gregori, ki že več let aktivno sodelujeta pri različnih ekoloških in biodinamičnih projektih.

Strokovnjaki opozarjajo, da je domača semenska pridelava ključna za prehransko varnost. S CLLD projektom Semenjalnica bomo tako poskrbeli za ohranjanje semenske in genetske dediščine in s tem poskrbeli za oskrbo s kakovostnimi semeni tudi za prihodnje rodove.

Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena vabi vse vrtičkarje, da v trgovini Medeni darovi v Čebelarskem centru v Lescah prevzamejo darilne pakete z ekološkimi semeni graha in fižola.

CLLD projekt Semenjalnica poteka v okviru LAS Gorenjska košarica, delno ga financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020. ・

Športni turizem, naš neizkoriščen potencial Andrej Pikon, dr. Matjaž Stare

Dejstvo je, da je bil v zadnjih letih športni turizem v Bohinju močno zapostavljen in vsi, ki se vračate iz športno-turističnih centrov po svetu, verjetno opazite neizkoriščen potencial Bohinja.

Za uvod poglejmo zgodovino in razcvet športnega turizma pred več kot sto leti v Bohinju, ki ga odlično strne Batagelj v svojem članku.

Poglejmo si nekaj odstavkov:1 a. »Neka nedelja januarja 1914, torej malo pred prvo vojno, je bila v časopisju opisana kot zelo dobro obiskana. Približno 500 obis­ kovalcev naj bi se ob sankališču trlo kot na Semmeringu, zbrano družbo pa so krasile bogate zimskošportne toalete, pisani jopiči, prikupne in krznene obleke, katere so nosili turisti iz Gorice, Trsta pa tudi Vidma, Benetk ...« b. »Bohinj se je postopoma oblikoval v najbolj monden kranjski turistični center, kjer je bilo mogoče vedno bolj zaznavati »šik« in potrošnjo, ki je polnila lokalne mošnjičke.« c. »Bohinj je bil prepoznan kot eden najbolj perspektivnih turističnih krajev v monarhiji ....« d. »Večjezična predstavitvena knjižica o zimskih športih v Bohinju.

Napisal naj bi jo Valentin Krisper. Knjižica opisuje zmago zimskega športa in njegove oblike v Bohinju: sankališče Belvedere, drsališče Danica, sprehode, gorske ture, vojaške koncerte, plesne priredit­

Wintersport in der Wochein, 1910; v Batagelj 2009

Sport 18.3.1921; v Batagelj 2009

Ključna stvar, ki so jo spoznali že tedaj, pa je, da so nastanitve posledica doživetij in ne obratno (na morje ne gremo zaradi lepega apartmaja, ampak zaradi morja).

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–20212 omenja športni turizem kot eno izmed ključnih turističnih produktov v alpski Sloveniji. Posledično bi ključni dokumenti na področju turizma v Bohinju v prihodnosti morali bolj točno opredeliti športni turizem in definirati bolj konkretne ukrepe, kot jih trenutno vidimo v: a) Strategija trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+ in b) Strategija razvoja turizma v Bohinju.

Zakaj sploh športni turizem? Športna ponudba prispeva k izboljšanju kvalitete storitev, povečanju zasedenosti kapacitet, povečanju izvenpenzionske potrošnje in števila delovnih mest ter dvigu kvalitete življenja domačinov. V turizmu se zahteva visoko strokovne in usposob­ljene kadre z znanjem športa in s specifičnimi znanji, povezanimi s turističnim proizvodom.3 Dobra stvar je, da turistični delavci zaznavajo podhranjenost na omenjenem področju. Oblikovale so se tudi delovne skupine (projekt Akcijski načrt ZIMA V BOHINJU), ki bi reševale omenjeno problematiko. Prvi in kritični korak predstavlja model, po katerem bo »sklad/ oddelek/pravni subjekt« za razvoj športnega turizma (oz. izgradnje in vzdrževanje infrastrukture) deloval. Najverjetneje ni treba odkrivati novih rešitev. Prenesti moramo model, ki deluje v Avstriji. Konkreten primer je multiplikativen učinek žičnic, ki je generator zimskega turizma. To bi moralo biti jasno vsakomur, ki je kdaj obiskal kraje ob in na največjih smučiščih kjerkoli po svetu. Za vsak evro, ki ga gost porabi za smučarsko karto, naj bi porabil še od štiri do sedem evrov v destinaciji.

To pomeni, da imajo žičnice izjemne multiplikativne učinke, zato bi bilo smiselno, da bi k financiranju infrastrukture pristopili tudi drugi turistični subjekti v destinaciji oziroma delno tudi lokalna skupnost.

Najboljša naložba, ki jo lahko hotelir ali lastnik nastanitvenih zmogljivosti, pa tudi gostinec, naredi za zimsko sezono, je ta, da finančno pomaga (seveda v nekem manjšem obsegu, a seštevek vseh v destinaciji bi bil lahko precejšen znesek) žičniškim podjetjem zagotoviti zasneževanje oziroma gradnjo novih žičnic.4

Sport 15. 1. 1921; v Batagelj 2009

6

turizem in gospodars t vo Bistveno je torej razumeti, da bo razvoj na omenjenem področju mogoč samo ob sodelovanju vseh ključnih turističnih delavcev ter ob preglednemu modelu financiranja, ki mu bodo hotelirji, sobodajalci in podjetja zaupali. Pogovori na terenu so zelo optimistični.

Namesto zaključka. Kaj je torej športni turizem? Vse od veslanja po jezeru, muharjenja do zasnežene Koble ter do svetovnega pokala v teku na smučeh, ki je potekalo leta 1986. Zahteva premišljeno izgradnjo infrastrukture in nadalje takojšnje povezovanje s sosednjimi občinami. Športni turizem pa je predvsem tankočutna veja turizma, kjer je nujno imeti strokovne kadre, ki so sposobni sodelovanja in transparentnega in smiselnega delovanja. Čas je, da skupaj končno premaknemo šport­ ni turizem na nivo, kot si ga Bohinj zasluži.

Viri: 1. Batagelj B. »Bohinj – slovenska Švica«: Začetki zimskega turizma v Bohinju pred prvo svetovno vojno. Kronika. 2009, 57 (Izredna št.).

151–160. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/254579712. [Pridob­ ljeno 19. 4. 2019.]

2. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. https://www.slovenia.info/ uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/strategija_turizma_kljucni_ poudarki_koncno.pdf. Objavljeno 2017.

3. Pintar D. Trženje športne ponudbe v slovenskem turizmu. V: Berčič H., ed. Zbornik 5. Slovenskega kongresa športne rekreacije. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, 2004.

4. Mencinger B. Ekonomika smučišč: zakaj je bila zadnja nova sedežnica v Sloveniji zgrajena leta 2011. Finance. https://www.finance. si/8944015/Ekonomika-smucisc-zakaj-je-bila-zadnja-nova-sedeznica-v-Sloveniji-zgrajena-leta-2011. [Objavljeno 28. 1. 2019. Pridobljeno 27. 4. 2019.] ・

13. mednarodni festival alpskega cvetja (24. maj – 9. junij 2019) Katarina Košnik

likovnih tečajev. Pod vodstvom domačih vodnikov in botaničnih strokovnjakov boste lahko na drugačen način spoznali cvetlično bogastvo Bohinja, njegove okolice in tudi nekaterih drugih botanično zanimivih območij Slovenije.

V pestrem programu, ki je objavljen na spletni strani https://www. bohinj.si/alpskocvetje/, boste gotovo našli kaj zanimivega tudi zase. ・

Novice Turističnega društva Bohinj TD Bohinj

Kamp Danica prejel znak Slovenia Green Accommodation

Konec meseca aprila je kamp Danica izpolnil vse potrebne pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation, in sicer po pogojih, ki so opredeljeni v Zeleni shemi slovenskega turizma (ZSST). ZSST je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji in destinacijam ter ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja. Da je kamp Danica izpolnil pogoje za pridobitev tega častnega znaka, je moral pridobiti podporni trajnostni oziroma okoljski znak, za kar smo poskrbeli že mesec prej s pridobitvijo certifikata Ecocamping.

Čistilna akcija članov TD Bohinj

V začetku aprila se je 12 članov zbralo na čistilni akciji. Očistili so most pri cerkvici sv. Janeza. Nato so se odpravili še v Ukanc, kjer so čistili okolico prireditvenega prostora ter pobrali naplavine ob Bohinjskem jezeru. Kljub majhnemu številu so bili pri čiščenju zelo učinkoviti, čas pa je še hitreje minil ob prijetnem druženju in družbenokoristnem delu.

Ekskurzija za člane TD Bohinj – Ali vemo, kaj ponuja Bohinj?

Aprila smo za člane TD Bohinj organizirali prvo ekskurzijo Ali vemo, kaj ponuja Bohinj? Ekskurzija, ki je bila izvedena z namenom, da se udeleženci seznanijo z dejavnostmi, ki jih ponuja naš Bohinj, je prva od mnogih, saj se bo izvajala vsako leto v pomladanskem času.

Na prvo tako ekskurzijo se je 13. 4. 2019 odpravilo 25 članov, ki so si najprej ogledali Muzej Tomaža Godca. Pot se je nadaljevala do bohinjske tržnice, kjer so kmečke žene pripravile predstavitev in pogos­ titev. Nato so obiskali Kulturni dom Joža Ažmana, kjer so si ogledali razstavo ročnih del. Potem so se odpravili na Ribčev Laz, kjer so si ogledali Info center Bohinj, zaposleni pa so predstavili svoje delo in ponudbo info centra. Ogledali so si še Planšarski muzej v Stari Fužini ter se nato vrnili v kamp Danica v Bohinjsko Bistrico. Po ogledu kampa pa so dan zaključili s toplim obrokom v gostilni Danica.

Foto: Mitja Sodja

Pomlad je tu in v Bohinju se ponovno obeta pester program že 13. izvedbe Mednarodnega festivala alpskega cvetja.

Mednarodni festival alpskega cvetja je pomladni vsakoletni festival, ki v duhu spoštovanja in spoznavanja narave skozi številne kulturne dogodke, izobraževalne in ustvarjalne delavnice ter vodene botanične pohode predstavlja našo rastlinsko pestrost in spodbuja spoštljiv odnos do ohranjanja le-te, tako pri tistih, ki tu živimo, kot tistih, ki Bohinj obiskujejo. V štirinajstdnevnem festivalu Bohinj diha s cvetjem, kar dokazujejo tudi številni sodelujoči, vse od mladine, šole in vrtca, številnih športnih in kulturnih društev do lokalnih ponudnikov hrane in drugih izdelkov, ki pod okriljem Turizma Bohinj in zavodom Triglavski narod­ ni park pripravljajo pester festivalski program.

V festivalskih dneh se bo zvrstila cela kopica kulturnih prireditev povezanih s cvetličnimi temami – od likovnih razstav do glasbenih večerov. Strokovnjaki bodo imeli priložnost za posvetovanja o alpskih rastlinah, njihovemu spoznavanju, ohranjanju in pomenu. Zvrstile se bodo delavnice in predstavitve številnih področij in načinov, kako lahko samoniklo cvetje polepša in obogati naše življenje: od tečajev fotografije do kulinaričnih delavnic, od spoznavanja čebelarstva do

Foto: TD Bohinj

Pomladni B. O. FejST

V začetku maja smo se na Pomladni B.O. FEjST poveselili v kulturnem domu Joža Ažmana. Kljub nekoliko manjšemu prostoru, smo se imeli prijetno v družbi trikov čarodeja Tonija ter ob nastopih Plesalnice Bohinj in folkorne skupine. Vse skupaj je popestril še Mali Bu, ki je pripravil pravo zabavo z glasbo in plesom. Naslednji B.O. FEjST bo v jeseni in sicer 31.10. 2019 v Dvorani Danica.

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

7 33. tradicionalni Alpski večer

Po prvomajskih praznikih smo v Dvorani Danica uspešno izpeljali 33. Alpski večer v Bohinju, katerega TD Bohinj skupaj z vodjem Alpskega kvinteta, g. Janezom Perom, organiziramo že drugo leto. Tako smo ta večer napolnjeno dvorana Danica pod humornim vodenjem Vinka Šimeka razvajali ob 4 urnih zvokih narodno-zabavne glasbe v živo v družbi priznanih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. 750 obiskovalcem, predvsem iz Avstrije in Slovenije smo doživetje Alpskega večera naredili še veliko udobnejše, saj smo skupaj z Občino Bohinj prav za take namene nakupili nove udobnejše stole ter mize. Naj še omenimo, da so tovrstni dogodki izredno pomembni tudi z turističnega vidika, saj predvsem tujci ob takih prireditvah ostanejo v Bohinju in Sloveniji tudi več dni. Ob tej priložnosti bi se za ta odličen večer radi zahvalili Janezu Peru, Občini Bohinj, gostilni Danica za pogostitev, vsem udeležencem pa za obisk v Bohinju.

Foto: TD Bohinj

11. pohod k Slapu Savica

Čas hitro beži in kar ne moremo verjeti, da smo v nedeljo, 5. 5. 2019 izvedli že 11. Pohod k Slapu Savica. Kljub izredno slabi vremenski napovedi, se nam je pridružilo nekaj več kot 50 udeležencev na tej pohodniški tradiciji. Pohodniškega vzdušja in druženja si nismo dovolili kvariti z vremenom, to pa so dokazali tudi udeleženci, ki so se lahko pohvalili s svojimi osebnimi jubilejnimi rezultati 10 udeležb na tradicionalnih pohodih k slapu Savica.

Lipicanci tudi letos pridejo Pod Skalco

Po lanskem presenečenju bomo tudi letos v začetku junija gostili jahačice in jahače, ki bodo predstavili jahanje prelepih lipicancev.

Vabljeni na prireditev, ki bo 1. 6. 2019 ob 20. uri Pod Skalco. ・

Foto: Katarina Košnik

Narava nas povezuje – parki Dinaridov Ana Kunstelj, JZ TNP

Na info mesta Triglavskega narodnega parka (Informacijsko središče Dom Trenta, Infocenter Triglavska roža Bled, Center TNP Bohinj v Stari Fužini, Zelena hiša TIC Kobarid in Slovenski planinski muzej v Mojstrani) v maju prihaja zanimiva razstava Narava nas povezuje – Parki Dinaridov. Fotografije velikih formatov prikazujejo kar 90 zavarovanih območij, ki so združena v zvezo Parki Dinaridov in se raztezajo od Slovenije preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Kosova, Črne gore in Albanije. Razstava predstavlja naravne vrednote in kulturne znamenitosti zavarovanih območij ter koristi varovanja teh območij za lokalne prebivalce ter ljudi, ki živijo v širši regiji.

Razstava Narava nas povezuje – Parki Dinaridov, Dan Briški: Triglav in Triglavska stena

Mreža Parki Dinaridov je bila ustanovljena konec leta 2014 v Podgorici, kjer ima tudi sedež. Parki Dinaridov – mreža zavarovanih območij Dinaridov želi s svojimi ukrepi vzpostaviti in uresničiti skupni interes za izboljšanje varstva okolja ter trajnostnega razvoja in izboljšati sodelovanje med zavarovanimi območji v državah Dinarskega loka.

To sodelovanje se nanaša predvsem na krepitev kulturnih in naravnih vrednot zavarovanih območij Dinaridov, na njihovo promocijo in podporo zahtevam zavarovanih območij ter na izvajanje dobrih praks na področju trajnostnega razvoja in upravljanja.

Na razstavi poleg zavarovanih območij v mreži Parki Dinaridov sodelujejo tudi člani Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki je nastala leta 2011 in danes združuje štirinajst upravljavcev zavarovanih območij Slovenije: Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivška jezera, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib ter Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Enkraten mednarodni fotografski projekt nam sporoča, da narava ne pozna meja in nas vedno povezuje. Triglavski narodni park razstavo pripravlja skupaj z Mrežo zavarovanih območij Dinaridov, WWF Adria in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

V Bohinju bo odprtje razstave v petek, 17. maja 2019, ob 19. uri v Centru TNP Bohinj, Stara Fužina. V kratkem predavanju bo mreža zavarovanih območij Parki Dinaridov tudi predstavljena.

Razstava bo stala pred info mesti in na razstavnih prostorih znotraj info mest Triglavskega narodnega parka in bo na ogled do konca avgusta 2019. Ponuja edinstveno priložnost za seznanitev s prostori neokrnjene narave nekoč skoraj enotnega prostora. Politične meje za naravo ne obstajajo in pri njenem varovanju jih bomo morali znati preseči tudi upravljavci zavarovanih območij skupaj s širšo javnostjo.

Triglavski narodni park se z dogodki vključuje tudi v Mednarodni festival alpskega cvetja. Pester nabor dogodkov, botaničnih sprehodov, umetniških delavnic, kulinaričnih doživetij in sproščenega druženja v času, ko narava slavi neverjetno lepoto in pestrost vsega živega, naj nas poveže v skupnih prizadevanjih, da taka tudi ostane. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Občni zbor društva smo imeli 10. 3. 2019 ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Udeležilo se ga je 56 članov. Potrdili smo poročila za leto 2018 in plane za leto 2019. Gospa Iva Lapajne je predstavila Mobilni socialni servis, ki se bo izvajal v petih letih na območju celotne Gorenjske.

V mesecu marcu so bile volitve na Zvezi Invalid v Velenju. Dosedanji predsednik gospod Karel Strašek na teh volitvah ni več kandidiral. Izbirali smo med dvema kandidatoma. Več glasov je dobil gospod Silvester Skok, ki je novi predsednik Zveze Invalid, za podpredsednico pa je bila izvoljena gospa Antonija Miško.

Z mesecem aprilom se zaključuje vodena telovadba v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja in aerobika v Vodnem parku. Vse ostale aktivnosti potekajo po dosedanjem programu.

8

iz na ših kr a je v

Naše folkloristke so se udeležile Gorenjskega srečanja folklor, ki je potekalo na Bledu v Festivalni dvorani v soboto, 6. aprila 2019.

Na prvi planinski pohod so se naši pohodniki odpravili 18. aprila 2019 in vodja Janez je zapisal: V obsežnem škofjeloškem hribovju izberemo za pohod razgledni vrh Blegoš (1562 m). Pot nas je vodila preko Soriške planine v Selško dolino, skozi vasici Sorica in Zali Log ter južno ob sotočju Davče in Muštrove grape vse do višjega zaselka Potok. Ob Matevžkovi grapi se zahodno vzpnemo do parkirišča Črni kal (1112 m). Od tod se povzpnemo po z bukovjem poraščeni in označeni grebenski stezi na predvrh z vidnimi sledmi Rupnikove linije na razgledno teme Blegoša.

Zaključni pohod udeleženk telovadbe na Galetovec, foto: Lenka Pagon

27. 4. 2019 smo se članice, ki smo obiskovale telovadbo, odpravile na pohod na Galetovec. Kljub slabi vremenski napovedi smo dež gledale le od daleč.

V mesecu maju organiziramo izlet v Belo krajino. Vse informacije lahko dobite pri predsednici Francki Kramar, pri njej se tudi prijavite (telefon 031 624 803). Članice, ki obiskujejo delavnice ustvarjalnosti, so s svojimi izdelki sodelovale na razstavi, ki jo je pripravila Občina Bohinj v domu dr. Joža Ažmana 19. aprila.

Vabimo vas, da se prijavite na letovanje v Hotel Delfin v Izolo. Termin letovanja je od 30. avgusta do 6. septembra 2019. Cena letovanja bo 327,60 EUR. ・

Toplo aprilsko sonce je v nas je prebudilo nemirni duh, začeli smo z letošnjimi izleti, pohodi in še čem ...

Olga P. Gorišek, DU BB

Aprilska dogajanja smo odprli s sejo UO našega društva, na kateri smo potrdili starega – novega predsednika, Staneta Gorenca. Potrdili smo tudi predlog predsednika, da je nova podpredsednica društva Nuša Urh. Osebe, ki so zadolžene po sekcijah, ostajajo iste in so že navedene v letnem programu. Govora je bilo tudi o prevozih, o problemu visoke cene ogrevanja in o lokaciji praznovanja ob dnevu starejših.

Takoj naslednji dan, v četrtek, 4. aprila 2019, se je skupina naših članov skupaj s člani DU Šenčur odpravila na prvi izlet v letu, in sicer v Padovo.

Kratek povzetek poti. Izletnike je pot vodila mimo Gorice in Benetk do Padove, ki je eno najpomembnejših univerzitetnih mest v Italiji, sledil je ogled mesta, nato ogled vasi Arqua Petrarca, ki je znana po pes­ niku in humanistu Francescu Petrarci, ogled hiše, kjer je živel. Potem še ogled vile Valsanzibio s prečudovitim parkom, ki je nastal leta 1669.

Nazaj na Gorenjsko so se vračali po deželi Veneto in Furlaniji – Julijski krajini.

Foto: Janez Pikon

Razpored aktivnosti v maju 2019: • 4. maja 2019: v sodelovanju s TD Bohinj kolesarski izlet do slapa Savice in nazaj, z začetkom in zaključkom v Danici. Ob zaključku vse udeležence čaka sladka nagrada. Dobimo se ob 9.30 pred kampom Danica; • 4. maja 2019: v popoldanskem času društveno tekmovanje v balinanju, po zaključku druženje s piknikom; • 7. maja 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 9. maja 2019: izlet Rovinj – Limski kanal, o programu in točnem odhodu so vas že obvestili poverjeniki. Več o izletu v naslednjih novicah; • V maju 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu, v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • 14. maja 2019: Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču, nastop naše folklorne skupine ob 12.45; • 16. maja 2019: predviden izlet na Golico oz. na Golico se bomo odpravili, ko bodo cvetele narcise, točen datum bo objavljen na oglasni deski društvenega doma. Odhodi izpred društvenega doma ob 8. uri; • 9. in 23. maja: bovling v Eco hotelu Bohinj, vsak prvi in tretji četrtek v mesecu med 18. in 20. uro, prijave pri Nuši Urh; tel. št. 031 404 675. V juniju, juliju in avgustu lahko posamično, vendar samo po dogovoru z Nušo; • v zadnjem tednu v maju bo Fujsov memorial, kdaj točno, bo objav­ ljeno na oglasni deski društvenega doma; • 6. junija 2019: srečanje upokojencev Gorenjske v Termah Snovik v Tuhinjski dolini. Odhod avtobusa ob 8.30 izpred KD J. Ažmana, cena 10 EUR po osebi. Prijave zbirajo poverjeniki ali v času uradnih ur v pisarni društva.

POSEBNO OBVESTILO:

Foto: DU Šenčur

Vse člane obveščamo, da bodo zaradi cestnih zapor na več delih v Bohinju odhodi na izlete ali druge organizirane prireditve vedno iz Bohinjske Bistrice, s parkirišča pri Kulturnem domu Joža Ažmana. Prosimo za razumevanje.

Z mesecem majem zaključujemo s telovadbo po vaseh, prav tako tudi z vodno aerobiko. Bazen lahko ob sredah še vedno obiščete, le strokovnega vodenja ne bo. Vidimo se spet v oktobru!

S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost je vredno izkoristiti.

Oglejte si našo spletno stran www.dubohinj.si, kjer je dokumentirano in zapisano vse.

Vabimo vas v društveni dom na Bohinjski Bistrici, vedno dobrodošli!

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro.

9

iz na ših kr a je v

Zaključek telovadbe v Srednji vasi

»V Srednji vasi smo se odločile, da telovadbo zaključimo v slogu, in jo mahnile proti Vojam. Tam smo nazdravile in si privoščile pito. Fino smo se imele!« ・

ZZB NOB Slovenije, na seji 2. aprila 2019, sprejela sklep o podelitvi Zlate plakete najboljšim organizacijam ZB. Med nagrajenimi KO je bila tudi naša Krajevna organizacija Polje Bohinj. Slavnostne podelitve so se udeležili štirje naši člani, visoko priznanje - ZLATO PLAKETO je prevzel predsednik KO Polje Bohinj Boris Rožič.

To visoko priznanje pa pomeni, da smo opaženi, da v kraju delovanje opravljamo vse tiste naloge, ki so predpisane v vsakoletnem programu dela na nivoju Zveze, Združenja ZB Radovljice, kakor tudi naše KO. Zavedati pa se moramo, da to ni samo pohvala za opravljeno delo, ampak tudi obveza za nadaljnje delo. ・

Vojko Vojvoda – prejemnik zlate plakete ZVVS Foto: Andreja Ličef

Foto: Andreja Ličef

ZZB KO Polje prejelo listino in zlato plaketo ZZB NOB Slovenije Tajnik KO Polje Bohinj Martin Gorišek

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska

Zlato plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo je letos prejel tudi Vojko Vojvoda iz Bohinjske Bistrice, član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska od ustanovitve leta 1997. V osamosvojitveni vojni leta 1991 je poveljeval 2. bataljonu 22. brigade Teritorialne obrambe, ki je izvajal blokado in zavzetje mednarodnega cestnega mejnega prehoda Karavanke na Hrušici. Je dolgolet­ ni član predsedstva območnega združenja Vojko Vojvoda, foto: arhiv Območnega in predsednik Občinskega odbora Bohinj vse od njegove ustanovitve. Je aktivni ude- združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska leženec spominskih srečanj in pohodov.

Občinski odbor Bohinj, skupaj z madžarsko fundacijo »Krajcaroš« in Občino Bohinj organizira vsakoletno spominsko srečanje na grobišču prve svetovne vojne v Ukancu in na Rebru v Bohinjski Bistrici. Letošnji bosta 19. oktobra. ・

Tečaji varnega dela za lastnike gozdov

Bojan Bajželj, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled Zavod za gozdove Slovenije OE Bled v letu 2019 organizira 3 dvodnevne tečaje Varno delo z motorno žago: • 22.–23. maj • 3.–4. september • 11.–12. september

Foto: Iztok Pipan

V okviru praznovanja dneva upora proti okupatorju je bila v četrtek ,25. aprila 2019, v Ljubljani, v prostorih kina Bežigrad, razširjena slavnostna seja predsedstva ZZB NOB Slovenije. Na razširjeni seji s kulturnim programom so bila podeljena priznanja, zlate plakete in listini ZZB NOB Slovenije. Uvodni nagovor je imel predsednik Tit Turnšek, ki je vse navzoče pozdravil, čestital vsem prejemnikom nagrad in zaželel vesele praznike. Slavnostni govornik, dr. Damijan Guštin, je v nagovoru orisal dogodke iz časa pred drugo svetovno vojno, začetek vojne in aktivnosti prebivalstva, ustanavljanje posameznih skupin in kasneje organiziranega odpora proti okupatorju in delovanje le teh tekom celega vojnega obdobja. Opisal je težke čase takoj po vojni, delovanje organov oblasti v novi državi in združevanje v posamezne organizacije, med katerimi se je kmalu po osvoboditvi formirala tudi predhodnica današnje Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. Za dolgoletno delovanje organizacij, predvsem za ohranjanje vrednot NOB zveza že vrsto let podeljuje priznanja, krajevnim organizacijam in posameznikom za vzorno delovanje na vseh področjih. V letošnjem letu je predsedstvo

Tečaji so financirani iz Programa razvoja podeželja in so za udeležence brezplačni. Udeleženci so lahko lastniki, zakupniki ali uporabniki gozdov. Ob prijavi je treba izpolniti Izjavo upravičenca usposabljanja.

Tečaji na OE Bled bodo potekali v Učnem centru v Bohinjski Bistrici (Grajska cesta 10), praktični del pa na terenu v gozdu. Tečaji se začnejo ob 8. uri.

Potek tečaja Varno delo z motorno žago: • Prvi dan poteka teoretični del v učilnici, praktični v delavnici in na poligonu.

• Drugi dan poteka v gozdu na terenu.

Tečajniki morajo imeti oba dneva s seboj z gorivom in mazivom napolnjene lastne motorne žage ter ustrezno osebno varovalno opremo (gozdarska zaščitna čelada z zaščitno mrežico in glušniki, sekaške zaščit­ ne rokavice, primerna obutev – priporočeni so sekaški čevlji ali sekaški škornji, zaščitne hlače z vlakni proti vrezu). V primeru neugodnih vremenskih razmer se drugi dan preloži na termin predvidenega izboljšanja.

Kandidati se lahko prijavijo na Zavodu za gozdove Slovenija, Območ­ na enota Bled, Ljubljanska 19, Bled, tel. št. 04 57 50 300 oziroma po elektronski pošti (bojan.bajzelj@zgs.si). Prijave se sprejemajo do najmanj tri dni pred tečajem oziroma do zasedenosti predvidenega

10

iz na ših kr a je v števila. Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.

Malico morate načeloma imeti s seboj. Prvi dan je možno oditi na malico med glavnim odmorom v bližnjo stavbo – restavracijo Zoisov grad (cca 5 EUR).

Udeleženci se tečaja udeležijo na lastno odgovornost.

Vljudno vabljeni! ・

»Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!« Lovci LD Bohinjska Bistrica

nje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov.

Psi v naravnem okolju

Lovci prosimo lastnike psov, naj imajo štirinožne prijatelje med sprehodi v naravi na povodcih in pod nadzorom. V naravnem okolju se morata tako pes kot njegov vodnik obnašati primerno. Psi morajo biti pripeti na povodcu, vodniki pa naj se z njimi sprehajajo po urejenih poteh, tako da ne vznemirjajo divjadi in drugih živali. To je treba še posebno upoštevati prav v tem času, v katerem večina živali koti in vodi mladiče.

Vozila v naravnem okolju

V naravi bodimo spoštljivi in obzirni. Kolesarimo, hodimo in tecimo po urejenih poteh in stezah, omejimo vožnje z gorskimi kolesi, motorji in štirikolesniki na primerna območja, upoštevajmo cestne zapornice, ne kričimo in ne delajmo hrupa.

Lovci LD Bohinjska Bistrica bomo letos še posebej pozorni na vožnjo motornih koles po neurejenih poteh, ki najbolj vznemirjajo divjad in ljudi v naravi. Skupaj s policisti PP Bled bomo izvajali nadzore z lov­ skimi čuvaji ter zoper kršitelje dosledno podajali prijave in ukrepali v skladu s svojimi pooblastili.

Povoz divjadi

Vir: Lovska zveza Slovenije

V drugi polovici maja in v začetku junija srne polegajo svoje mladiče in jih, medtem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri zato mislijo, da gre za osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. S tem kršijo predpise in povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo! Če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo, kjer smo ga našli, ga bo srna morda še sprejela, kasneje nič več.

Košnja travnikov

Druga nevarnost, ki preti mladičem, pa je košnja. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila, namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Posledice lahko občutno zmanjšajo naprave, nameščene na strojih, ter način košnje. Za žival se bo tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se ta nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Če med pokošeno travo za silažo zaide del živalskega tkiva, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride celo do pogina.

Zelo pomembno je sodelovanje lovcev in kmetov. Zato se lovci trudimo, da bi pred košnjami s šolanimi psi nekajkrat preiskali travnike, saj se večina živali zaradi vznemirjanja raje umakne na druga mesta.

Lovci prosimo kmetovalce in druge uporabnike naravnega okolja, da v primeru najdbe mladičev divjih živali te lahko tudi varno prenesejo na rob travnika. Pri tem pa je treba paziti, da se ne navzamejo vonja po ljudeh, za kar je posebno občutljiva srnjad. Zato se jih ne smemo dotikati z nezaščitenimi rokami.

Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.

Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše koš-

Divjad je nepredvidljiva, zato moramo biti v prometu pazljivi. Možnost trkov z divjadjo in drugimi živalmi je večja ponoči ali zgodaj zjutraj. Zato je treba paziti posebno tam, kjer cesta meji na gozd ali druge zaraščene predele. Prav divjad je v Bohinju izrazito izpostavljena trkom, saj cesta od Bleda do Ukanca poteka praktično skozi stanišča divjadi. Prosimo vas, da upoštevate omejitve in znake, ki opozarjajo na prisotnost divjadi. Včasih je dobro delo voznika storjeno že s pravočasnim zaviranjem, zasenčenjem luči in upoštevanjem možnosti, da ceste ni prečkala le ena žival. Bodite do živali pozoren voznik. Če pa se nesreča vseeno zgodi, o tem nemudoma obvestite 112. Na poziv klicnega centra bomo lovci ustrezno poskrbeli za nesrečno divjad. Ne poskušajte ji pomagati, saj največji stres poškodovani divjadi povzročamo prav z našo prisotnostjo. Poskrbite predvsem za lastno varnost in varnost ustavljenega vozila na kraju nesreče.

Spoštovani občani in občanke občine Bohinj. Vsem nam, prebivalcem planeta Zemlja, je bila narava dana v varstvo, zato bodimo vsej živi in neživi naravi prijazni sopotniki. Zavedajmo se, da smo v naravi le trenutni obiskovalci, varstvo narave pa naj prodre v slehernega izmed nas. ・

Majske delavnice Zdravstveno vzgojnega centra Bled - Bohinj ZVC Bled - Bohinj

Vam večkrat nagaja stres?

Občutite hitrejše bitje srca, bolečine v mišicah, imate pogoste glavobole? Saj veste, da si lahko brez stroškov najbolj pomagate sami, kajne? V ponedeljek, 13. 5. 2019, ob 16.30 namenite dobro urico spoprijemanju s to nadlogo ter sproščanju. Delavnica se bo nadaljevala še naslednje tri ponedeljke. Zaradi lažje organizacije so obvezne prijave na zvcbohinj@zd-bohinj.si ali po telefonu na 030 708 565. Se vidimo?

Zaradi velikega zanimanja bomo ponovili tudi enkratno delavnico SPROŠČANJE, na kateri bomo preizkusili tri različne tehnike. V sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj bomo v četrtek, 16. 5. 2019, ob 19. uri. Tudi tokrat prosimo za prijave, da ne bi zmanjkalo prostora.

Mesec ljubezni pa bo poseben tudi zato, ker bomo vsak petek ob 17. uri v sodelovanju s Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica v podružnični knjižnici Bohinjska Bistrica po napornem delovnem dnevu klepetali ob kavi oziroma čaju. Začnemo 10. maja s tihim ubijalcem – povišanim krvnim tlakom in brezplačnimi meritvami, nadaljujemo 17. 5. 2019 s povišanim krvnim sladkorjem in meritvami, nato 24.

5. 2019 s povišanimi maščobami v krvi ter zaključimo 31. 5. 2019 z zdravim življenjskim slogom. Vabljeni VSI, klepet je brezplačen. Več informacij v knjižničnem mesečnem programu ali na 030 708 565. ・

VSEBINA 15. POPRAVEK Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic

15.

Na podlagi 109. člena poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) dajem

POPRAVEK Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic V drugem členu Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/19) se pri javni parkirni površini št. P14 Srednja vas 14(Senožeta) popravi navedba datumov, tako da se glasi:

PARKIRIŠČE ZA AVTODOME JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE Št.

PREDLOG IMENA

P14

Srednja vas 14 (Senožeta)

CONA 3

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

CENA (z DDV) 1.1. do 21.6.

22.6. do 15.9.

16.9. do 31.12.

parkiranje ni dovoljeno

15,00 *

parkiranje ni dovoljeno

ENOTA na dan

Tretji člen Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/19) se popravi navedba datumov in avtobusnega postajališča, tako da se glasi: Rezervne javne parkirne površine, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so:

PARKIRIŠČA ZA OSEBNA/ KOMBINIRANA VOZILAS POSEBNIM REŽIMOM OBRATOVANJA (ODPRTO OD 22.6. DO 15.9.)

JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Št.

IME PARKIRIŠČA

P07

Ribčev Laz 7 (Labora)

1

pon. - ned.

8:00-20:00

P10

Ribčev Laz 10 P+R (travnik nasproti Kristala)

2

pon. - ned.

P14

Srednja vas 14 P+R (Senožeta)

3

P23

Bohinjska Bistrica 23 (Kobla)

P13

Bohinjska Bistrica 13 (Danica)

CENA v EUR (z DDV)

ENOTA

1.1. do 21.6.

22.6. do 15.9.

16.9. do 31.12.

da; 8:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

15,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

8:00-20:00

da; 8:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

7,00 *

parkiranje ni dovoljeno

na dan

pet. - ned.

00:00-24:00

ne

brezplačno

4,00 **

brezplačno

na dan

3

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

parkiranje ni dovoljeno

brezplačno *

parkiranje ni dovoljeno

/

3

pon. - ned.

6:00-20:00

da; 6:00-21:00

brezplačno

2,00 *

brezplačno

dan

* cena parkiranja vključuje brezplačen organiziran prevoz do avtobusne postaje Bohinjsko jezero ** cena parkiranja vključuje brezplačen organiziran prevoz po cesti Voje - Vogar - Blato (do križišča za Voje in do križišča Vogar - Blato) Številka: 007-3/2018/9 Bohinjska Bistrica, dne 29. april 2019 Občina Bohinj Jože Sodja Župan

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/19), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 1/18), ter na podlagi soglasja Ministrstva za finance, Sektorja za spremljanje državnih pomoči (št. priglasitve: M001-5883415-2015) objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI BOHINJ V LETU 2019 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za spodbujanje raz­ voja gospodarstva na območju občine Bohinj.

V letu 2019 bodo sredstva namenjena naslednjim ukrepom: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 4: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 6: Spodbujanje poslovne dejavnosti Ukrep 7: Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij Ukrep 10: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 12: Subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Namen razpisa je spodbujanje investicij in drugih naložb, ki bodo prispevale k raz­ voju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju občine Bohinj.

2. VIŠINA SREDSTEV Skupna višina sredstev: 80.000,00 EUR Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj – 40.000,00 EUR Ukrep 4: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja – 19.000,00 EUR Ukrep 6: Spodbujanje poslovne dejavnosti – 1.000,00 EUR Ukrep 7: Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij – 4.000,00 EUR Ukrep 10: Spodbujanje sobodajalstva – 7.000,00 EUR Ukrep 12: Subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov – 9.000,00 EUR V proračunu Občine Bohinj so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 4204 – Ukrepi za dodeljevanje državnih pomoči za spodbujanje in razvoj gos­ podarstva v Občini Bohinj v skupni vrednosti 80.000,00 EUR. Sredstva se na podlagi tega razpisa dodeljujejo po pravilu »de minimis«.

Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v cestno promet­ nem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR).

Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Maksimalna višina sofinanciranja je opredeljena v okviru posameznih ukrepov.

V kolikor sredstva na posameznem ukrepu ne bodo v celoti izkoriščena, se sredstva na podlagi sklepa komisije lahko prerazporedijo na drug ukrep.

3. UPRAVIČENCI Upravičenci po tem javnem razpisu so samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Upravičenec mora imeti sedež ali lokacijo registrirane poslovne enote (razvid­ no v poslovnem registru), oziroma stalno prebivališče v občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v občini Bohinj.

Kot upravičenci za dodelitev finančne spodbude so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev (potencialni podjetniki, fizične osebe), če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa.

Velikost posamezne gospodarske družbe se določa na podlagi enotnih meril za določanje velikosti podjetij, ki so bila sprejeta z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008.

-- Mikro podjetje ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov.

-- Malo podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov.

-- Srednje veliko podjetje ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov.

Bohinj, 10. maj 2019

Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

4. SPLOŠNA DOLOČILA OZIROMA POGOJI UPRAVIČENOSTI Splošna določila, ki veljajo ne glede na ukrep opredeljen v tem pravilniku so sledeča: -- pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa, -- pomoč se dodeli na podlagi vloge z elementi poslovnega načrta (osnovni podatki o investitorju, podatki o investiciji, časovni potek investicije, stroški investicije).

Podrobna vsebina in oblika se določita v razpisni dokumentaciji po posameznih ukrepih, -- upravičenec lahko kandidira samo za naložbo, ki jo lahko izvede v celoti in v skladu z veljavnimi predpisi, -- Občina Bohinj lahko v javnem razpisu pri posameznih ukrepih določi podrobnejše pogoje za dodelitev sredstev, -- naložba, za katero se dodeli pomoč, mora ostati v lasti upravičenca vsaj 2 leti od dokončanja naložbe, če ni v okviru posameznega ukrepa določeno drugače, -- pomoč se ne dodeljuje podjetjem, ki so storitev ali material naročili pri lastniško povezanem podjetju, -- upravičenec oziroma podjetje, ki kandidira na razpisu mora poslovati neprekinjeno vsaj 2 leti od prejema sredstev, -- delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po prejemu pomoči naložba, za katero se dodeli pomoč, se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, -- če je prejemnik za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljenih intenzivnosti državnih pomoči, -- upravičenec, ki pridobi pomoč na podlagi tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev, ter jo hraniti vsaj še 10 let po izvedenem zadnjem izplačilu, -- Občina Bohinj bo hranila evidenco o individualni pomoči »de minimis« 10 let od datuma dodelitve pomoči, -- vsi računi oziroma poslovne listine, ki se uveljavljajo pri posameznih ukrepih morajo biti zavedeni v poslovnih knjigah upravičenca in morajo biti izdani na ime upravičenca, -- DDV ni upravičen strošek.

---

--

Pomoč ne sme biti: pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega, namenjena izvozu oziroma z izvozom povezanim dejavnostim v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, dodeljena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.

Do prejema pomoči po tem javnem razpisu niso upravičena podjetja oziroma fizične osebe: -- ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, -- ki so opredeljena kot podjetja v težavah in dobivajo pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje, -- ki so že prejela državno pomoč po tem pravilniku in naložbe oziroma storitve niso izvedla v skladu s podpisano pogodbo, -- ki so že koristila pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamez­ na pravila državnih pomoči, -- ki nimajo pravočasno in v celoti izpolnjenih pogodbenih obveznosti do Občine Bohinj iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovala, -- ki nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi, -- iz sektorja ribištva in akvakulture, -- primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, -- predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

RAZPISI IN OBVESTILA

5. UKREPI Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj

4.

Predmet pomoči: sofinanciranje začetnih investicij in investicij v razširjanje in razvoj --

------

--

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Pogoji: naložba se mora izvesti na območju občine Bohinj in se ohraniti vsaj 5 let po njenem zaključku, za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroš­ki gradnje in/ali nakupa objekta), za naložbo se šteje tudi investicija v neopredmetena sredstva kot so nakup programske opreme, licence, patentov in nepatentiranega tehničnega znanja, stroji in oprema se ne dajejo v najem drugim pravnim ali fizičnim osebam, naložba mora predstavljati začetno investicijo ali investicijo za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa v predelovalni, storitveni ali raziskovalno-razvojni dejavnosti. Povečanje obsega proizvodnje ali storitev, ki jih prijavitelj že opravlja, se po tem ukrepu ne šteje za upravičeno. stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost, ki je predmet prijave na javni razpis, prijavitelj pa ima to dejavnost registrirano v uradnem poslovnem registru.

----------

Upravičeni stroški: strošek nakupa zemljišč strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč stroške gradnje ali nakupa objekta strošek nakupa strojev ali opreme strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije strošek licence strošek programske opreme strošek nakupa patenta strošek nakupa nepatentiranega tehničnega znanja

--

Višina sofinanciranja: Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: dotacije – do 30% upravičenih stroškov posamezne investicije

Znesek pomoči: Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma lahko znaša največ 3.000,00 EUR. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 200,00 EUR na vlogo, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

-------

--

---

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije, znižanje občinskih dajatev (znižanje komunalnega prispevka; znižanje odmere za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča).

Upošteva se nakup novih osnovnih sredstev, in sicer: računalniška strojna in programska oprema samo za podjetja, ki so registrirana manj kot 12 mesecev. Ne upoštevajo se računalniški programi za igralne avtomate, stroji in naprave ter druga osnovna sredstva namenjena za proizvodno ali storitveno dejavnost, kot so: gradbeni stroji, dvigala, pralni stroji za čistilnice, šivalni stroji, posebne žage, tiskarski stroji, sušilniki, ipd., osnovna sredstva, ki so zavedena v knjigovodskih listinah prijavitelja in se amortizirajo. Ne upoštevajo se osnovna sredstva, ki niso v lasti družbe ali samostojnega podjetnika, ki se prijavlja na javni razpis (ne upošteva se poslovni najem osnovnega sredstva – leasing), osnovna sredstva, ki se pričnejo uporabljati v letu prijave na podlagi pogojev javnega razpisa (rok za oddajo dokazil o realizaciji naložb).

Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 2 vlogi (posebej za nakup opreme in posebej za investicije) podjetja po ZGD-1 in samostojni podjetniki, ki so investirali v turistične nastanitvene kapacitete vseh vrst, niso upravičeni do sofinanciranja po tem ukrepu

Dokazila: 1. Kopija dokumentacije, ki dokazuje posamezno investicijo (gradbeno dovoljenje, kupoprodajne pogodbe, specifikacije nabavljenih investicijskih sredstev ipd).

2. Kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške. Računi se morajo glasiti na podjetje.

3. Potrdila o plačilu (za plačilo preko TRR se predloži potrdilo o plačilu banke vlagatelja. V kolikor je bila narejena kompenzacija priložite ustrezne računovodske listine.

5.

6.

7.

Bohinj, 10. maj 2019

Za gotovinska plačila mora biti iz računa razvidno, da je način plačila gotovinski). Iz potrdila o plačilu mora biti razvidno, da je račun plačalo podjetje.

Izpis iz Registra opredmetenih osnovnih sredstev za prijavljeno naložbo (razvidna mora biti številka osnovnega sredstva, nabavna vrednost, datum nabave in aktiviranja, ipd. V kolikor je za eno osnovno sredstvo več računov se priloži točna specifikacija izračuna vrednosti za to osnovno sredstvo. Samostojnim podjetnikom, ki imajo status normiranca, dokazila ni potrebno priložiti).

Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

Dokazilo o izvedeni investiciji (npr. fotografija, kopija projektne dokumentacije oz. elektronska verzija, kopija izpisa iz Zemljiške knjige, kopija dokazila o licenci, promet­no dovoljenje za registrirana vozila ipd.)

Dokazilo o letu izdelave opreme (če je oprema rabljena).

Subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019).

Ukrep 4: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja ---------

--

-------

--

Predmet pomoči: sofinanciranje samozaposlovanja sofinanciranje zaposlovanja novih delavcev Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje Pogoji: delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč se mora ohraniti vsaj 2 leti po zaposlitvi nova zaposlitev mora pomeniti povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišje stanje v zadnjih 12 mesecih (upoštevajo se podatki iz bilančnega poslovanja v preteklem letu) realizacija samozaposlitve oziroma odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju občine Bohinj za novo odprto delovno mesto se šteje zaposlitev registrirane brezposelne osebe, prijavljene na zavodu za zaposlovanje najmanj 1 mesec pred zaposlitvijo na delovno mesto, ki je predmet prijave na razpis. V kolikor je bila registrirana brezposelna oseba vključena v program javnih del, je lahko prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje manj kot mesec dni pred zaposlitvijo, ki je predmet prijave na razpis po tem pravilniku. Prednost pri prijavi imajo podjetja, ki prijavljajo osebe s stalnim prebivališčem na območju občine Bohinj v primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln, iz kateregakoli razloga pred potekom 2 let, mora prejemnik sredstev, v roku 30 dni od prenehanja zaposlit­ ve, zaposliti novega delavca, ki ustreza v tem pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. Rok za vračilo sredstev je 90 delovnih dni od dneva prejema poziva samozaposlitev se dokaže z dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1 oseba mora ostati samozaposlena vsaj 2 leti oseba ne sme biti vključena v aktivno politiko zaposlovanja. za vsakega na novo zaposlenega je potrebno predložiti svojo vlogo.

Upravičeni stroški: stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 3 minimalnih mesečnih plač in obvezni prispevki za socialno varnost, stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 3 minimalnih mesečnih plač in obvezni prispevki za socialno varnost.

Višina sofinanciranja: upravičeni stroški se financirajo do 100%, vendar maksimalna višina sofinanciranja ne more presegati 3 minimalnih mesečnih plač na vlogo.

--

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

--

Realizacija projekta: zaposlitev mora biti realizirana v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019.

----

Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog, (vsaka vloga mora biti v svoji ovojnici), prijavitelj, ki je za prijavljene upravičene stroške že dobil sofinanciranje z drugega vira (npr. ZRSZ) po tem javnem razpisu ni upravičen do sofinanciranja, ne upošteva se zaposlitev osebe, ki je bila že zaposlena v tem podjetju ali pri njegovih povezanih pravnih ali fizičnih osebah (v enotnem podjetju) in so bila za njeno zaposlitev že dodeljena finančna sredstva iz občinskih ali drugih javnih virov sredstev v zadnjih treh letih,

RAZPISI IN OBVESTILA ---

1.

2.

3.

4.

5.

ne upošteva se samozaposlitev osebe, v kolikor so bila za njeno samozaposlitev že dodeljena finančna sredstva iz občinskih ali drugih javnih virov sredstev v zadnjih treh letih, ne upošteva se zaposlitev ali samozaposlitev registrirane brezposelna osebe, ki je imela zadnjo zaposlitev pri upravičencu ali njegovih povezanih podjetjih, Dokazila: Dokazilo o registraciji podjetja (v primeru samozaposlitve).

Kopija pogodbe o zaposlitvi (v primeru odpiranja novega delovnega mesta).

Kopija potrjenega obrazca M1 s strani ZZZS. Potrdilo ZRSZ, da prijavitelj ni vključen v aktivno politiko zaposlovanja.

Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

Subvencionirane bodo izključno zaposlitve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. 9.

2018 do 31. 8. 2019).

Ukrep 6: Spodbujanje poslovne dejavnosti Namen ukrepa: pomoč pri opravljanju registrirane poslovne dejavnosti podjetja ter spodbujanju na področjih izboljšanja trženjskega položaja.

---

----

---

--

Predmet pomoči: sofinanciranje registrirane poslovne dejavnosti podjetja.

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) Upravičeni stroški: stroški priprave investicijske in projektne dokumentacije, stroški specialističnih svetovanj s področja davkov, delovnega in gospodarskega prava, računovodstva in trženja, stroški izdelave dokumentov, ki so potrebni za opravljanje registrirane poslovne dejavnosti, kot so npr., marketinška strategija, izjave varnosti z oceno tveganja, pos­ lovni načrt, kadrovski načrt ipd.

Pogoji: stroški morajo biti povezani z registriranimi poslovnimi dejavnostmi, ki jih opravlja podjetje, redni mesečni stroški računovodskih storitev niso upravičen strošek v okviru tega ukrepa.

Višina: sofinanciranje upravičenih stroškov do 70 % vrednosti.

Znesek pomoči: V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na vlogo, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

--

Realizacija projekta: upravičeni so stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019.

--

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

--

1.

2.

3.

4.

Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 3 vloge, (vsaka vloga mora biti v svoji ovojnici), Dokazila: Kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške iz katerih mora biti razvidna vsebina opravljene storitve. Računi se morajo glasiti na podjetje.

Potrdila o plačilu (za plačilo preko TRR se predloži potrdilo o plačilu banke vlagatelja. V kolikor je bila narejena kompenzacija priložite ustrezne računovodske listine.

Za gotovinska plačila mora biti iz računa razvidno, da je način plačila gotovinski). Iz potrdila o plačilu mora biti razvidno, da je račun plačalo podjetje.

V primeru, da iz kopije računa ni razviden predmet opravljene storitve, se priloži tudi pripravljena dokumentacija (v kateri se lahko zakrije osebne podatke in poslovne skrivnosti oziroma del vsebine, katere podjetje ne želi razkriti).

Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

Subvencionirane bodo izključno storitve, ki bodo izvedene in plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019).

Ukrep 7: Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij Namen ukrepa: spodbujanje podjetništva z vzpostavitvijo podpornega okolja, ki

Bohinj, 10. maj 2019

omogoča lažje razvijanje in ohranjevanje konkurenčnih prednosti prijaviteljev.

-----

Predmet pomoči: sofinanciranje stroškov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetju, spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij.

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki kandidirajo za sredstva in v letu prijave na razpis še ni minilo štiri ali več let od njihove ustanovitve fizične osebe z registriranim osebnim dopolnilnim delom ali – za sofinanciranje promocijskih aktivnosti, ki kandidirajo za sredstva in v letu prijave na razpis še ni minilo štiri ali več let od njihove ustanovitve.

----

Upravičeni stroški: stroški izobraževanja ali usposabljanja, stroški najema razstavnega prostora stroški priprave in izvedbe promocijske akcije podjetja, kot npr. najem tehnične ali druge prireditvene opreme, stroški oglaševanja v raznih medijih, stroški programa ipd. stroški izdelave publikacij, stroški izdelave spletne strani, stroški oglaševanja.

----

Neupravičeni stroški: potni stroški, stroški kilometrin, stroški dnevnic, stroški prenočevanja in prehrane.

----

----

--

Pogoji: vsi upravičeni stroški morajo biti povezani z registriranimi poslovnimi dejavnostmi podjetja, ne upoštevajo se izobraževanja, ki pripomorejo k višji stopnji javno veljavne izobrazbe, oziroma sodijo v javno veljavni izobraževalni program promocijska akcija je dogodek, ki je namenjen širši javnosti, kjer podjetje predstavlja svoje registrirane poslovne dejavnosti.

Višina sofinanciranja: sofinanciranje upravičenih stroškov do 50%

Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša največ 1.000,00 EUR. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na vlogo, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

--

Realizacija projekta: upravičeni so stroški, nastali v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019.

--

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

----

Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo za promocijo in 1 vlogo za izobraževanje, najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca se določi z javnim razpisom, podjetja po ZGD-1, samostojni podjetniki in sobodajalci, ki izvajajo promocijo turističnih nastanitvenih kapacitet vseh vrst, niso upravičeni do sofinanciranja po tem ukrepu.

Priloge: 1. Kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške. Računi se morajo glasiti na podjetje.

2. Potrdila o plačilu (za plačilo preko TRR se predloži potrdilo o plačilu banke vlagatelja. V kolikor je bila narejena kompenzacija priložite ustrezne računovodske listine.

Za gotovinska plačila mora biti iz računa razvidno, da je način plačila gotovinski). Iz potrdila o plačilu mora biti razvidno, da je račun plačalo podjetje.

3. Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

4. Dokazilo o izvedeni aktivnosti kot npr. kopija potrdila o udeležbi na usposabljanju, ki ga izda izvajalec usposabljanja (če so potrdila izdana na osebo, morajo biti te osebe zaposlene v podjetju, kar dokažete Potrdilom o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (potrjen obrazec M1 Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), kopija vstopnice za sejem, dokazilo o izvedeni promocijski aktivnosti, kopija promocijskega materiala, kopija oglasa, fotografije promocijske aktivnosti, poročilo o promociji – npr. o klikih na oglas ipd).

5. Verificirano potrdilo za opravljeno usposabljanje oz. izobraževanje v primeru, da ste ga pridobili

RAZPISI IN OBVESTILA Subvencionirani bodo izključno stroški, ki bodo izvedeni in plačani v celoti v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019).

6. Dokazilo o izvedeni promocijski aktivnosti (npr. fotografije, kopija oglasa, kopija članka, posnetek oglasa ipd.)

Ukrep 10: Spodbujanje sobodajalstva ----------

-----

Predmet pomoči: sofinanciranje sobodajalstva in promocijskih aktivnosti sofinanciranje stroškov za nakup notranje opreme (brez stavbnega pohištva) Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki imajo registrirano dejavnost oddajanja turističnih nastanitvenih zmogljivosti, registrirani sobodajalci, ki so vpisani v Registru nastanitvenih obratov.

Pogoji: dejavnost, za katero prijavitelj pridobi sredstva po tem pravilniku, se mora opravljati vsaj še 2 leti po zaključeni investiciji, poravnana turistična taksa v preteklem koledarskem letu, naložba se mora izvesti na območju občine Bohinj in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku, naložbe morajo biti izvedene v skladu z veljavno zakonodajo (pridobljena ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti). sofinanciranje upravičenih stroškov samo v primeru obnove oz. nadgradnje obstoječih kapacitet Upravičeni stroški: stroški gradbenih in obrtniških del za ureditev prostorov in zunanje ureditve prostorov, namenjenih oddaji, stroški opreme, ki je potrebna in neposredno povezana z opravljanjem turističnih nastanitvenih zmogljivosti, stroški promocijskih aktivnosti. sofinancira se nakup notranje opreme z minimalno vrednostjo 50 € za kos oz. artikel.

---

Višina sofinanciranja: sofinanciranje gradbenih in obrtniških del ter opreme do 50 % sofinanciranje stroškov promocijskih aktivnosti do 100 %

--

Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: dotacije – do 50% upravičenih stroškov posamezne investicije

Znesek pomoči: Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije oz. 100 % upravičenih stroškov posamezne promocija, oziroma lahko znaša največ 1.000,00 EUR. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na vlogo, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

--

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

--

Realizacija projekta: upravičeni so stroški, nastali v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019.

---

1.

2.

3.

4.

5.

Omejitve: Upravičenec ne more ponovno zaprositi za sredstva sofinanciranja stroškov gradbenih in obrtniških del ter nabave opreme, če je za ureditev istega prostora že pridobil sredstva na podlagi tega pravilnika v zadnjih 5 letih. prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 2 vlogi (posebej za investicijo in posebej za promocijo).

Dokazila: Kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške. V primeru, da so računi v tujem jeziku naj bodo artikli prevedeni v slovenski jezik. Računi se morajo glasiti na podjetje oz. sobodajlca.

Potrdila o plačilu (za plačilo preko TRR se predloži potrdilo o plačilu banke vlagatelja. V kolikor je bila narejena kompenzacija priložite ustrezne računovodske listine.

Za gotovinska plačila mora biti iz računa razvidno, da je način plačila gotovinski). Iz potrdila o plačilu mora biti razvidno, da je račun plačalo podjetje oz. sobodajalec.

Izpis iz Registra opredmetenih osnovnih sredstev za prijavljeno naložbo (razvidna mora biti številka osnovnega sredstva, nabavna vrednost, datum nabave in aktiviranja, ipd. V kolikor je za eno osnovno sredstvo več računov se priloži točna specifikacija izračuna vrednosti za to osnovno sredstvo. Samostojnim podjetnikom, ki imajo status normiranca, dokazila ni potrebno priložiti).

Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

Dokazilo o izvedeni investiciji (npr. fotografija, kopija projektne dokumentacije oz. elektronska verzija, kopija izpisa iz Zemljiške knjige, kopija dokazila o licenci, promet­no dovoljenje za registrirana vozila ipd.)

Bohinj, 10. maj 2019

Ob oddaji vloge morajo biti poravnane vse obveznosti iz naslova turistične takse.

Subvencionirani bodo izključno stroški in aktivnosti, ki bodo izvedeni in plačani v celoti v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019).

Ukrep 12: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov ---

----

--

Predmet pomoči: subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov.

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Pogoji: strošek najemnine mora biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim pos­ lovanjem podjetja najemniki občinskih prostorov niso upravičeni do pomoči v okviru tega ukrepa Upravičeni stroški: upravičeni so stroški, ki nastanejo in so hkrati tudi plačani v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 Višina sofinanciranja: sofinanciranje upravičenih stroškov do 50 %

Znesek pomoči: pri čemer maksimalna višina ne more presegati 2.000,00 EUR na upravičenca. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na vlogo, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

----

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo, prijavitelj ne sme imeti istega naslova lastnika podjetja oz. družbenika podjetja in naslova opravljanja dejavnosti stalnega prebivališča in opravljanja dejavnosti

Dokazila: 1. Kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške. Računi se morajo glasiti na podjetje.

2. Potrdila o plačilu (za plačilo preko TRR se predloži potrdilo o plačilu banke vlagatelja. V kolikor je bila narejena kompenzacija priložite ustrezne računovodske listine.

Za gotovinska plačila mora biti iz računa razvidno, da je način plačila gotovinski).

V primeru, a je najemodajalec fizična oseba, je potrebno priložiti dokazilo o plačilu akontacije dohodnine. Iz potrdila o plačilu mora biti razvidno, da je račun plačalo podjetje.

3. Kopija najemne pogodbe.

4. Potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, šteto od dneva oddaje vloge.

Subvencionirane bodo izključno najemnine, ki bodo izvedene in plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019).

6. MERILA Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije.

7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so navedene v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Za vsako investicijo, znotraj vsakega ukrepa, je potrebno oddati svojo vlogo.

Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa, merila za vrednotenje, vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ter na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina.bohinj.si.

Dokazila, ki jih mora prosilec priložiti prijavnemu obrazcu so opredeljena v okviru vsakega ukrepa posebej.

Vsi prosilci morajo v okviru javnega razpisa priložiti izjavo o točnosti navedenih podatkov ter izjavo, da za iste upravičene stroške niso pridobili ali so v postopku pridobivanja dodatnih sredstev, iz kateregakoli drugega javnega vira.

Dokazila priložena v okviru prijave na javni razpis se vlagateljem vloge ne vračajo.

RAZPISI IN OBVESTILA

POZIV lastnikom zemljišč, prizadetih s poljskim majskim hroščem

8. ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Na zaprti kuverti naj vlagatelji navedejo tudi ime, točen naslov ter e-pošto pošiljatelja.

Rok za oddajo vlog je do vključno 3. 9. 2019 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 14:30 ure ali priporočeno po pošti do 00.00 ure).

Vloga za posamezno naložbo, posamezen ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – GOSPODARSTVO 2019 - ______ (številka ukrepa)!«.

-------

Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 4: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 6: Spodbujanje poslovne dejavnosti Ukrep 7: Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij Ukrep 10: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 12: Subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov

Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis.

Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice, bodo s sklepom zavržene.

Bohinj, 10. maj 2019

Občina Bohinj bo v letu 2019 izvedla aktivnosti za zatiranje poljskega majskega hrošča na območju občine Bohinj. Podroben opis aktivnosti je objavljen na spletni strani Občine Bohinj – lokalni utrip.

Za potrebe identifikacije zemljišč, prizadetih z ličinkami majskega hrošča, prosimo lastnike teh zemljišč, da to sporočijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani Občine Bohinj.

Po pridobitvi informacij o številu in velikosti prizadetih zemljišč bo komisija Občine Bohinj po potrebi opravila ogled na terenu in pripravila seznam prioritetnih zemljišč za izvedbo aktivnosti zatiranja.

Izvajalec, ki bo naročen s strani Občine Bohinj, bo nato v skladu s seznamom zem­ ljišč izvedel aktivnosti za zatiranje poljskega majskega hrošča. Ob tem izpostavljamo, da ne gre za dodelitev sredstev tistim, ki se bodo javili na poziv in ne gre za pravice, ki bi jih lahko zainteresirani uveljavljali v upravnem postopku . Šteje se, da lastniki zemljišč ob oddaji obvestila o prizadetih zemljiščih podajajo soglasje za izvedbo del na teh zemljiščih. Lastniki ne morejo uveljavljati povračila morebitne škode, ki bi nastala na zemljišču iz naslova izvedenih aktivnosti zatiranja majskega hrošča.

Z lastniki zemljišč se bo podpisala tripartitna pogodba, v kateri bo določena razdelitev stroškov izvajalca sanacije. Stroške storitev bo prevzela Občina Bohinj, stroške gnojila in semena trav pa lastniki zemljišč.

Rok za oddajo obrazca: 24. 5. 2019

9. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene.

Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna.

Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla.

Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri­ pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 (osem) dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.

Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti.

ŽUPAN Jože Sodja

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov lovskih družin v Občini Bohinj za leto 2019 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov lovskih organizacij. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 1.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 70 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih lovskim družinam in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za lovske družine izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

10. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice. Kontakt­ na oseba: Eldina Čosatović, mag. posl. ved; 04/581-34-19; dina@ragor.si in na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger, telefon; 04/577 01 28; tanja.mencinger@ obcina.bohinj.si.

Za prijavitelje bo organizirana delavnica, na kateri bomo ponudili pomoč pri izpolnjevanju vlog in posredovali odgovore na morebitna vprašanja.

Delavnica bo v sredo, 6. 6. 2019 ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, vodila jo bo Eldina Čosatović (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske).

Datum: 26. 4. 2019 Številka: 41010-2/2019

• • • • •

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do vključno 13. 6. 2019 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinanciranje programov lovskih družin”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite v tajništvu in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru

ŽUPAN Jože Sodja

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov lovskih družin za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

RAZPISI IN OBVESTILA

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi

• •

ki bodo izvajali izobraževalne programe za mlade, ki bodo osveščali javnost o varovanju živali in varovanju naravnega okolja.

5. Okvirna višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja Programi športa SM

7. Obdobje izvajanja aktivnosti

3601

Programi morajo biti v celoti izvedeni v letu 2019. Številka: 41011-6/2019-3 Datum: 25. 4. 2019

Bohinj, 10. maj 2019

Področje, vsebina, program, namen

Leto 2019

ZŠO – Strokovno izobraževanje

17.000 Eur

• Delovanje društev

14.000 Eur

• Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev

2.000 Eur

• Občinska priznanja športnikom

1.000 Eur

Občina Bohinj, Občinska uprava

3603

ZŠO – Programi društev • Športne prireditve

3604 Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 2/19), 5. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 IN 21/18 ZNOrg), ter na podlagi 6. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega proračuna športa v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1/18), objavlja

JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2019

Programi drugih izvajalcev-kakovostni šport • Kakovostni šport

3607

ZŠO Rekreacija

6.360 Eur 6.360 Eur 4.800 Eur 4.800 Eur 5.300 Eur

• Športna rekreacija

3.800 Eur

• Šport starejših

1.000Eur

• Šport invalidov 3610

Vzdrževanje športnih igrišč in nakup opreme

500 Eur 17.000 Eur

Programi za mladino SM

Področje, vsebina, program, namen

Leto 2019

3602

ZŠO – šport otrok in mladine

37.000 Eur

• Interesna športna vzgoja predšolskih otrok

5.000 Eur

Sredstva so v proračunu zagotovljena na podlagi sprejetega Letnega programa športa v občini Bohinj za leto 2019.

• Interesna športna vzgoja šolo obveznih otrok

5.000 Eur

• Interesna športna vzgoja mladine

5.000 Eur

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa

• Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

22.000 Eur

1. Podatki o naročniku

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica

2. Predmet razpisa

Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -- športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji; -- zavodi za šport; -- pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; -- ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove; -- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe; -- samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; -- zasebni športni delavci.

Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti letnega programa športa, če izpolnjujejo pogoje: -- imajo sedež v občini in so njihovi programi namenjeni občanom občine Bohinj; -- so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa najmanj eno leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova pretežna dejavnost pa je izvajanje športnih programov; -- izvajajo športne programe/področja športa skladno z Odlokom in letnim programom športa; -- se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje; -- in imajo za prijavljene športne programe/področja športa: -- zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu; -- izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov; -- urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.

Programi javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvaja javnoveljavne programe, se ne sofinancira iz javnega razpisa za izvajanje letnega programa športa, ampak na podlagi neposredne pogodbe.

4. Kriteriji in merila

Vrednotenje športnih programov bo izvedeno v skladu s Odlokom o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Bohinj.

Dodatni kriteriji se določijo za občinska priznanja športnikom. Upravičenci do nagrad so športniki, prijavljeni v tekmovalnih sistemih po dopolnjenem 12. letu starosti.

Upoštevajo se dosežki na tekmovanjih, pridobljeni v letu 2018. Nagrade v obliki finančnih sredstev se podelijo prvim trem najboljšim glede na konkurenčnost v posameznih disciplinah. O vrednotenju dosežkov bo komisija odločala na podlagi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega proračuna športa v občini Bohinj.

Letni programi se sofinancirajo največ do višine 80% vrednosti letnega programa oziroma v skladu s sprejetim Letnim programom športa za leto 2019. Tekom leta je možno prerazporejanje na razpisu pridobljenih sredstev, in sicer v višini 20 % v skladu s pravili Odloka o proračunu za leto 2019. Pri prijaviteljih tečajev se pri oblikovanju velikosti skupin upošteva prisotnost posameznega otroka, ki mora biti vsaj 50 %, odvisno od trajanja posameznega tečaja. Za organizirane tečaje se sofinanciranje izvede za vzgojno-izobraževalne zavode in društva. Izjemoma se lahko vrednoti tečaje drugih izvajalcev, če gre za športno panogo, ki jo ne izvajajo društva in vzgojno-izobraževalni zavodi. Sofinancira se nakup opreme, ki jo za svojo redno dejavnost potrebujejo športna društva, vzgojno izobraževalni zavodi ter drugi izvajalci športnih programov.

6. Vsebina vloge, zahtevana dokumentacija in datum odpiranja vlog

Podatki o razpisni dokumentaciji: Vpis v aplikacijo, katera omogoča registracijo v sistem bo možna od 10. 5. 2019. Nujno potrebna je čim hitrejša ureditev baze članstva in baze kadra. Priporočamo, da registracijo uredite takoj, ker proces vzame več časa. Razpis bo odprt od 20. 5. 2019, na spletni strani: https://obcina. bohinj.si/.

Za vse informacije v zvezi z javnim razpisom se obrnite na uradno osebo Marušo Velički Rozman; marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si, bohinj.sport@tendee. net, ali po telefonu na številko 01/577 01 23.

Seznanjanje s spletno aplikacijo bo potekalo organizirano kot skupinska konzultacija za pravilno vpisovanje podatkov v aplikacijo, 30. 5. 2019 ob 18:00 uri, v sejni sobi Občine Bohinj. Do takrat morate biti že registrirani! Priporočamo, da s seboj prinesete prenosne računalnike.

Rok za oddajo prijave na razpis (v obliki kontrolnega obrazca) je 7. 6. 2019. Prijavo na razpis lahko oddate v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali priporočeno po pošti. Vloga mora biti pred tem oddana preko spletne aplikacije.

Občina prevzame tudi prijave prejete po izteku roka, določenega v javnem razpisu in javnem pozivu, vendar jih, zaradi prekoračitve roka, s sklepom zavrže.

Naslov: na vsaki ovojnici mora biti naveden naslovnik: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

Prijava mora biti oddana v zaprtih kuvertah z oznako: »JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2019 – ne odpiraj«. Kuverta mora biti opremljena tudi z nazivom (imenom) predlagatelja in njegovim naslovom ter oznako ali gre za vlogo ali dopolnitev vloge.

7. Rok, v katerem bodo izdane odločbe v izbiri:

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Odloka o sofinanciranju programov športa v občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v občini Bohinj za leto 2019 najkasneje 60 dni po preteku roka za oddajo prijav. Odločbe o sofinanciranju bodo izdane z veljavnostjo Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019.

RAZPISI IN OBVESTILA

8. Rok porabe dodeljenih sredstev

Bohinj, 10. maj 2019

Dodeljena proračunska sredstva za programe izvedene v letu 2019 morajo biti porabljena v letu 2019.

Pobude oziroma predloge bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala v skladu določbami Odloka o priznanjih Občine Bohinj, sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu Občine Bohinj v potrditev.

Št.: 41011-0005/2019-2 Bohinjska Bistrica, 26. 4. 2019

Prijavni obrazec se nahaja na koncu uradnih objav, na strani 21. Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

OBČINA BOHINJ OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Triglavska cesta 35, 4264 BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/2016), in sklepa 1. korespondenčne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja

JAVNI RAZPIS

za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2019 1. Predmet razpisa: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva občane, politične stranke in neodvisne liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti, da posredujejo pobude oziroma predloge za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2019.

2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev: 2.1. Naziv častni občan Občine Bohinj Je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za posebno pomembno delo in za zasluge, ki predstavljajo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine.

Številka: 094-1/2019 Bohinjska Bistrica, 10. maj 2019

Predsednica Komisije Občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tanja Erlah

POJASNILO ZA PRIJAVITELJE - JAVNI RAZPIS ZA SODELOVANJE PRI RAZDELEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH V OBČINI BOHINJ V LETU 2019 Glede na novo sprejeti Pravilnik o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih se je med potencialnimi prijavitelji pojavilo kar nekaj vprašanj oziroma nejasnosti.

Sredstva za tradicionalno sušenje krme v kozolcih se bodo za kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti živino, dodeljevala na enak način kot pretekla leta, torej se bo upoštevalo vsakokratno polnjenje bran in bodo sredstva dodeljena na podlagi končnega poročila. Financiranje do 15,00 EUR/brano.

Novost, ki jo prinaša sprememba pravilnika je ta, da se na razpis lahko prijavijo tudi kmetijska gospodarstva, ki nimajo živine, vendar bodo seno sušili v kozolcih za namen ohranjanja kulturne dediščine in potrebe turizma. V tem primeru, bodo morale biti brane napolnjene v začetku junija, izpraznile pa se bodo v začetku oktobra (napolnjene bodo enkrat). Financiranje do 10,00 EUR/brano.

V prijavnem obrazcu morate obkrožiti ali boste brane napolnili za potrebe sušenja krme ali za ohranjanje kulturne dediščine. Izberete lahko eno možnost, dvakratno financiranje ni možno. Kmetijska gospodarstva, ki imajo živino in bodo brane polnila za potrebe krme, morajo prijavnemu obrazcu priložiti tudi obrazec B živina iz subvencijske vloge.

Upamo, da bo sprememba Pravilnika spodbudila tudi tiste kmete, ki nimajo živine, da bodo napolnili vsaj nekaj bran in s tem ohranjali kulturno dediščino.

2.2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za življenjsko delo, za njihove pomembne dosežke in rezultate, ki predstavljajo trajen prispevek k razvoju občine in so pomembni za delo in življenje v njej ter za njen ugled.

2.3. plaketa Občine Bohinj Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove večletne pomembne dosežke ter rezultate, ki predstavljajo prispevek k razvoju občine in so pomembni za njen ugled.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/19) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 3/19) objavlja

2.4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za dosežke in rezultate, ki so plod večletnega dela in pomembni za ugled občine, ali za požrtvovalnost in človekoljubje, ki ga izkažejo s svojimi dejanji v preteklem letu.

JAVNI RAZPIS za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2019

2. Vlaganje pobud:

1. Predmet javnega razpisa

3. Rok za oddajo pobud:

Občina Bohinj objavlja razpis za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih. Za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih so v proračunu Občine Bohinj za leto 2019 predvidena sredstva v višini 15.500,00 EUR.

Pobuda mora biti posredovana na obrazcu »Predlog za podelitev občinskega priz­ nanja Občine Bohinj za leto 2019«, ki je priloga tega razpisa.

Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati najkasneje do 31.maja 2019, na naslov: Občina Bohinj, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom - “ZA RAZPIS - PRIZNANJA OBČINE BOHINJ”.

Določbe o posameznih priznanjih in postopki za podelitev priznanj so podrobneje obrazložene v Odloku o priznanjih Občine Bohinj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 10/2016 in je dostopen tudi na spletni strani Občine Bohinj https:// obcina.bohinj.si/Files/eMagazine/23/105582/Uradni%20vestnik%20Obcine%20Bohinj%20st.%2010%20-%202016.pdf Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko dobijo pri Jožici Hribar, na tel. (04) 577-01-00, 577 01 14.

2. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti -------

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki: so vpisana v register kmetijskih gospodarstev – RKG, imajo sedež v občini Bohinj in kmetujejo na območju občine Bohinj, opravljajo dejavnost na kmetiji sami (nosilci kmetije) ali skupno z ostalimi družinskimi člani, imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti po tem Pravilniku (dokazilo z obrazcem B živina), delujejo na področju kmetijstva več kot eno leto, od dneva registracije in pridobitve KMG-MID številke nimajo živine, vendar bodo kozolce napolnili s senom za namen ohranjanja kulturne dediščine sušenja sena v kozolcih.

RAZPISI IN OBVESTILA Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih: -- voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah -- voditi evidenco kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena -- do 30. septembra 2019 na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, posredovati končno poročilo za sušilno sezono 2019, -- 5 let po zadnji odobritvi sredstev hraniti evidenco v zvezi z razpisom.

Na podlagi prijave na tem razpisu in posredovanih končnih poročil, bodo ob koncu sušilne sezone razdeljena proračunska sredstva. Sredstva bodo izplačana upravičencem najkasneje do 31. decembra 2019.

3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev: ------

Šteje celotna (“obdevana”) brana posušenega sena ali otave – financiranje do 15,00 EUR/brano.

Za polnjenje brane v namene ohranjanja kulturne dediščine – financiranje do 10,00 EUR/brano (kmetijska gospodarstva, ki nimajo živine). Brane se napolnijo v začetku junija in se izpraznijo v začetku oktobra.

Velikost brane najmanj 3,5 m x 3,5 m. Število “obdevanih” bran v eni letni sušilni sezoni (za kmetijska gospodarstva, ki imajo živino).

Kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (»obdevana«) za sušenje v eni sušilni sezoni (za kmetijska gospodarstva, ki imajo živino).

4. Razpisna dokumentacija Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana.

Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, prijavni obrazec in obrazec za končno poročilo za sušilno sezono, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ter na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina.bohinj.si.

5. Rok in način oddaje vlog Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov ter e-pošto pošiljatelja.

Rok za oddajo vlog je do vključno 17. 5. 2019 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 12:30 ure ali priporočeno po pošti do 00.00 ure).

Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH 2019«.

Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis.

Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice, bodo s sklepom zavržene.

6. Obravnava vlog Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene.

Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine Bohinj v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene.

Na podlagi podatkov, ki bodo navedeni v prijavni vlogi, bo komisija opravila ogled stanja na terenu.

Po prejemu vse končnih poročil bo komisija pregledala prispela končna poročila in pripravila predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev z odločbo, ki jo posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper odločbo o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 15 (petnajst) dni od dneva vročitve odločbe o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

Bohinj, 10. maj 2019

Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.

Po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi sredstev se upravičencem nakaže dodeljena sredstva.

7. Dodatne informacije Vlagatelji lahko dobijo vse informacije v zvezi z javnim razpisom na Občini Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, pri Tanji Mencinger, e-pošta: tanja.mencinger@obcina.bohinj.si, tel.: 04/577 01 28.

Datum: 15. 4. 2019 Številka: 331-1/2019 ŽUPAN Jože Sodja

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 2/19)Turizem Bohinj objavlja naslednji:

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV V OBČINI BOHINJ ZA LETO 2019 1. Naročnik

Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero

2. Predmet razpisa

Turizem Bohinj objavlja javni razpis za sofinanciranje prireditev v občini Bohinj v letu 2019, ki pospešujejo turistični razvoj in promocijo občine Bohinj v letu 2019.

3. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo: -- organizatorji prireditev, ki nimajo profitnega značaja (krajevne skupnosti, društva, klubi, zavodi in njim sorodne neprofitne organizacije), in imajo sedež v občini Bohinj, -- imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco članstva, kot to določa ustrezna zakonodaja, -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet razpisa.

Razpis velja za sofinanciranje prireditv, ki bodo izvedene v času od 1. 12. 2018 do 30. 11. 2019 Razpisno dokumentacijo in prijavni obrazec najdete na spletni strani www.bohinj.si, ali v pisarni Turizma Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero, vsak delovnik od 8:00 do 15:00 ali na tel. 04 574 75 90 ali info@bohinj.si.

1. Kriteriji

Kriteriji za sofinanciranje prireditev in točkovanje prireditev so objavljeni na spletni strani www.bohinj.si pod zavihkom B2B: razpisi, novice/Razpisi in drugi dokumentni

2. Rok za prijavo Rok za prijavo na razpis je: 24. 5. 2019.

Prijavo je potrebno poslati v zaprti kuverti na naslov: Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero s pripisom: »Prijava na Javni razpis za sofinanciranje prireditev v Občini Bohinj za leto 2019 – ne odpiraj«

RAZPISI IN OBVESTILA

PRIJAVNI OBRAZEC

---

TRADICIONALNO SUŠENJA KRME V KOZOLCIH

--

1. PODATKI O VLAGATELJU

(podatke vpišite oz. ustrezno obkrožite) Ime in priimek/ naziv nosilca kmetijskega gospodarstva:

Identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva KMG – MID: ________________

Naslov/sedež:

da se strinjam z načinom zbiranja in obdelave podatkov, ki se uporablja za izvajanje tega razpisa, da za namen razpisa dovoljujem Občini Bohinj pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, svojim podatkom potrjujem točnost vseh navedenih podatkov.

Za navedene izjave kazensko in materialno odgovarjam.

V/na _________________, dne______________

Ulica/hišna št.:

Bohinj, 10. maj 2019

______________________ (Podpis vlagatelja)

t Poštna št./kraj: Telefonska številka:

4. SOGLASJE O UPORABI OSEBNIH PODATKOV

E-pošta: Davčna številka: EMŠO (fizična oseba) Številka transakcijskega računa:

Občina bo osebne podatke obdelovala za namen izvedbe postopka za obravnavo vloge na Javnem razpisu za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj ter po Pravilniku o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 3/19).

__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __

Občina bo hranila in varovala osebne podatke skladno z roki, določenimi v klasifikacijskem načrtu občine in na primeren način, tako da ne bo prišlo do morebitnih neupravičenih razkritij podatkov nepooblaščenim osebam. Občina bo omogočila obdelavo oziroma posredovanje osebnih podatkov izključno naslednjim pooblaščenim uporabnikom (pooblaščeni zaposleni občine, pooblaščene osebe, ki obdelujejo osebne podatke pri pogodbenem obdelovalcu občine, osebe, ki izkažejo pooblastilo za dostop do osebnih podatkov v okviru zakona oziroma podzakonskih predpisov, člani strokovne komisije).

Občina ne uporablja avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov.

SI56

Banka, pri kateri je odprt račun:

2. PLAN ZA SUŠILNO SEZONO 2019 Seno bom v sušilni sezoni sušil v kozolcih za namen (obkrožite): ali

a) ohranjanja kulturne dediščine

b) za krmo

Izberete lahko samo eno od navedenih možnosti.

Mesto sušenja

Katastrska občina

Parcelna številka

Število kozolcev oz. branic

Število bran (oken) v velikosti 3,5 m x 3,5 m

Ali bo brana obdelana v 1. košnji (obkrožite)

Ali bo brana obdelana v 2. košnji (obkrožite)

1

DA / NE

DA / NE

2

DA / NE

DA / NE

3

DA / NE

DA / NE

4

DA / NE

DA / NE

5

DA / NE

DA / NE

6

DA / NE

DA / NE

7

DA / NE

DA / NE

8

DA / NE

DA / NE

9

DA / NE

DA / NE

10

DA / NE

DA / NE

Planirano število obdelanih bran (oken) Navodilo za izpolnjevanje obrazca: »Katastrska občina« vpišete katastrsko občino, v kateri se nahajajo kozolci »Parcelna številka« vpišite parcelne številke, v kateri se nahajajo kozolci »Število kozolcev« vpišite število kozolcev, ki se nahajajo na navedeni parceli »Število posameznih bran (oken) v velikosti 3,5 m x 3,5 m« vpišite število bran/oken, ki jih ima/jo kozolec oz. kozolci, Na koncu seštejte število bran (oken), ki jih imate v kozolcih.

3. IZJAVA VLAGATELJA Izjavljam, -- da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, -- da se strinjam in sprejemam vse razpisne pogoje, ki so sestavni del razpisane dokumentacije in da z njimi v celoti soglašam, -- da bom v primeru odobritve pomoči predpisano dokumentacijo vodil(a) in hranil(a) še najmanj 5 let po izplačilu sredstev,

___________________________________ (ime in priimek) sem seznanjen, da imam glede osebnih podatkov (tistih, ki so navedeni v vlogi na javni razpis in tistih, ki se ustvarijo tekom izvajanja postopka), ki se nanašajo name ter člane kmetijskega gospodarstva, pravico seznanitve, dopolnitve, popravka, omejitve obdelave, izbrisa, prenosljivosti in ugovora (vključno s pravico do pritožbe pri Informacijskem pooblaščencu in sodnim varstvom pravic).

Podrobnejše informacije o tem, kako občina ravna z osebnimi podatki, so na voljo na preko kontaktnih podatkov pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov: e-pošta: obcina@bohinj.si.

Datum: ___________________

Lastnoročni podpis: ______________________________________________

5. PRILOGE Obrazec B živina (iz subvencijske vloge)

PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEGA PRIZNANJA OBČINE BOHINJ ZA LETO 2019 datum:............................

Predlagatelj:

............................................................................................................................ ............................................................................................................................ ime, priimek in naslov predlagatelja VRSTE PRIZNANJ OBČINE BOHINJ (Označite eno priznanje): 1. Naziv častni/a občan/ka Občine Bohinj 2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo 3. Plaketa Občine Bohinj 4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke ZA OBČINSKO PRIZNANJE PREDLAGAM / PREDLAGAMO: Podatki o kandidatu: __________________________________________________________________ ime in priimek kandidata / ime institucije / zavoda / društva __________________________________________________________________ izobrazba: srednja, V, VŠ, akademski naziv/...

21

iz na ših kr a je v

10. obletnica programa SVIT Tina Vovk, diplomirana medicinska sestra, Zdravstvenovzgojni center Bohinj

Letos obeležujemo 10. obletnico delovanja preventivnega programa SVIT. Preventivni program je državni nacionalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na danki in debelem črevesju. Program je namenjen vsem moškim in ženskam od 50. do 74. leta, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje.

Rak debelega črevesja in danke je četrti najpogostejši rak v Sloveniji. Bolezen se razvija dolgo, največkrat brez očitnih bolezenskih znakov. Na steni debelega črevesja se pojavijo spremembe, ki jih imenujemo polipi. Ti lahko povzročajo šibko, očem nevidno krvavitev. Če polip odkrijemo in odščipnemo pravočasno, preprečimo nadaljnji razvoj bolezni. Tudi v začetni fazi je bolezen popolnoma ozdravljiva, oseba pa ohrani tudi kvalitetno življenje.

Kljub temu, da je program brezplačen, odvzem blata v domačem okolju neboleč, nezamuden postopek, bolezen pa zahrbtna in visoko smrtna, je v letu 2018 v občini Bohinj oddalo vzorčke blata le 65,83 % vabljenih. Da bi vam pri odločitvi čim bolj pomagali, vam ustrezno svetovali in vas spodbudili k izpolnitvi vprašalnikov ter oddaji vzorčkov blata, smo vam v Zdravstvenem domu Bohinj na voljo vsak delovni dan po predhodnem dogovoru na 030 708 565 ali preko e-poš­te zvcbohinj@zd-bohinj.si.

Ne oklevajte in poskrbite za svoje zdravje tudi tam, kamor vaše oko ne seže! ・

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... ....................................................................................................................................

PODPIS:

IZPOLNI ORGAN OBČINE: Datum prejema predloga:...............................................................

Predlog obravnavan na seji KMVVI, dne :....................................

SKLEP KMVVI:

A) utemeljen

B) neutemeljen

C) prerazporeditev

PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEMU SVETU (obrazložitev): .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... .................................................................................................................................... ....................................................................................................................................

Zdravstveno letovanje otrok

Stanka Ravnik, dispanzer za otroke in šolsko mladino ZD Bohinj Tudi letos bomo napotovali otroke v zdravstveno kolonijo. Na razpisu ZZZS je bilo za izvajalca zdravstvenih letovanj izbrano Društvo prijateljev mladine Škofja Loka. Ker je način prijavljanja nekoliko drugačen, vas k čimprejšnji prijavi otroka obveščamo tudi po tej poti: -- Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci med 5. in 19. letom starosti.

-- V zdravstveni dokumentaciji morata biti zabeležena vsaj dva obiska zaradi obolenj ali hospitalizacije v letu (med februarjem 2018 in 2019).

-- Starši izpolnite prijavnico za letovanje, ki jo najdete na spletni strani DPM Škofja Loka (https://www.dpm-skofjaloka.si/), kjer je tudi povezava na prijavnico, ki jo izpolnite in lahko v elektronski obliki pošljete na naslov DPM Škofja Loka. Tako rezervirate mesto v želeni destinaciji.

-- Da vam zagotovimo sofinanciranje s strani ZZZS, morate z izpisano prijavnico in kartico zdravstvenega zavarovanja priti v dispanzer za otroke v ZD Bohinj, kjer bomo mi dodali zdravniško napotnico. Šele na osnovi obeh izpolnjenih napotnic, poslanih na DPM, bodo tam sestavili pogodbo o pogojih in plačilu letovanja.

-- Vse o terminih in krajih letovanja si lahko preberete na plakatih v zdravst­venem domu in osnovni šoli ali na spletni strani DPM Škofja Loka.

Za dodatna pojasnila lahko pokličete v ZD Bohinj (Stanko Ravnik). ・

22

iz na ših kr a je v

Obraz meseca maja – Martin Golob Lothar Orel

PO DOMAČE: župnik POKLIC/IZOBRAZBA: duhovnik MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Rad se smejem, uživam v hitri vožnji, rad živim.

KAJ ME FASCINIRA: Narava in ljudje ter Bog; kako Bog deluje po ljudeh.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Queen UMETNIŠKO DELO: Victor Hugo – Les Misérables KRAJ: Bohinj JED: pizza ČLOVEK: moj ati V BOHINJU MI JE VŠEČ: Narava in ljudje.

V BOHINJU POGREŠAM: Boljšo infrastrukturo. Predvsem izboljšane ceste.

Martin, začel bi zelo preprosto, ker slutim, da bova kaj hitro zašla v bolj kompleksne vode: kaj te dela zanimivega?

Težko odgovorim, ampak če sodim po ljudeh in njihovih odzivih na moje videe: določena drugačnost. Da sem drugačen od neke ustaljene predstave o duhovnikih. Kaj še? Da imam tudi sam rad drugačnost, da ni vse po kopitu. Da imam rad ljudi.

Kako pa se to manifestira?

V vsakem človeku iščem dobro, plemenito in posebno – kar vsak človek v sebi ima. Spoznavam veliko zgodb ljudi, te so zelo zanimive, navdihujoče. Predvsem rad spoznavam, kako Bog deluje preko ljudi.

Denimo?

Ljubezenska zgodba nekega para, starejšega para, ki sta se zaljubila še kot najstnika in postala par. Nato je šel on delat v Nemčijo, se kasneje tam poročil, imel družino, ona pa je ostala tukaj v Sloveniji, ker je starši niso pustili z njim, si tu našla moža. 40 let kasneje, ko sta bila že oba ovdovela, sta se srečala v neki galeriji, najstniška ljubezen je zopet vzcvetela, in sta se poročila.

Kot duhovniku mi ljudje marsikaj zaupajo, to mi je v čast. Zavedam se, da si je zaupanje treba zaslužiti, zato živim tako, da podeljeno res ostane pri meni.

S kom pa ti deliš stvari?

Imam enega starejšega duhovnika, ki mi je mentor, enkrat tedensko ga pokličem, predebatirava nedeljsko pridigo in tudi posvetne zadeve.

Pa z enim kolegom duhovnikom, ki je v Rimu. Z domačimi tudi, ampak ne delim vsega, da jih ne vznemirjam, saj predvsem duhovnik razume duhovnika. Drugače sem dovolj odprta oseba, o sebi lahko mirno govorim z vsakomer. Saj hitro začutim, kdo je spoštljiv poslušalec, če se pa kdo norca dela ali to izkorišča, je pa to njegov problem.

[Ta pripomba med nama sproži živahno izmenjavo mnenj in komentarjev, ki se zaključi z nekaj sočnimi metaforami in modrostmi, ki naju oba nasmejijo in jih tu izpuščam (v primeru resne radovednosti o izrečenem vabljeni k maši v Srednjo vas, da ob koncu vprašate Martina o vsebini izmenjave), kulminirajo pa v občudujoči Martinovi ugotovitvi:]

Neposreden si pa res (smeh)! Ko si tam sedel v dvorani na stopnicah (ko sem ga zaprosil za pogovor za to upodobitev, op. av.), si ne bi nikoli mislil, da si novinar. Vedno malo ugibam o človeku, ko ga prvič vidim, ampak se tudi vedno pustim presenetiti. Koliko enih mamc vidiš po Bohinju, za katere si misliš: »Saj ta nima pet pik,« ampak njeno srce, njeno življenje pa nosi toliko zakladov!

To je modrost ponižnosti, ta skromnost in hkrati zaklad. Mene to kupi.

Katere so še stvari v človeku, ki te »kupijo«? V smislu »prepričajo«, seveda.

Vera mi pomeni vse. In duhovniški poklic. Se zavedam, da je v lončeni posodi, moram stalno paziti, da se ne razbije. To je moje poslanstvo.

Poslan sem bil sem med Bohinjce in to želim zelo resno jemati. To je središče mojega življenja.

Da lahko živim kot duhovnik, črpam moč iz odnosa do Boga. Sem samo navaden človek, ampak tu sem vse dni v tednu, po cele dneve, med ljudmi. Znotraj tega delovanja je mnogo niti: zakramenti, obisk

starejših, stik z otroki, gospodarske dejavnosti v župniji, skušam biti tudi malo oznanjevalca po spletu, da dosežem ljudi, ki ne pridejo v Cerkev. Danes je bil moj 11. vlog, je prejel lepe odzive. Od oktobra naprej se pojavljam v medijih, praktično skoraj vsak teden imam kakšnega novinarja tu. To je del tega, kar sem; da oznanjam Boga – to je tisto srce in srčíka.

Si pa artikuliran!

Rad se lepo izražam, slovenščina je čudovit jezik. Žal premalo berem, mi je pa v veselje, da imam čudovito lektorico, Marijo Cvetek.

Bi pa rad več bral, sploh klasike, Cankar, Dostojevski. Notranjega doživljanja se lahko Foto: osebni arhiv Martina Goloba naučiš preko branja – če Dostojevski na 40 straneh opiše, kako nekdo doživlja, prebiranje takega zapisa obogati tvoje notranje doživljanje.

Korak nazaj – kaj je zate vera?

Pot k Bogu. Vera ni cilj – Bog je cilj. Skupaj z župljani sem sopotnik na poti k Bogu. Vera je dar, je pa tudi odnos. Če želiš nek odnos živeti, ga moraš stalno negovati, sicer se lahko ohladiš. Če se ohladiš v odnosu do Boga, izgubiš vero. Tudi če bi šla moja pot preveč po svoje, bi lahko izgubil smer, vero ...

Ob pogrebu Luka Kovačiča sem rekel, da smo na dogodku, kjer lahko vero poglobiš ali izgubiš.

In ko človek izgubi vero, izgubi smisel življenja. Veš, vsak človek ima vero, tudi če ni katolik – če drugega ne, verjame npr., da bodo njegovi otroci odrasli v dobre ljudi.

Ko izgubiš svojo vero, izgubiš smisel življenja ...

Vera nam osmišlja življenje. Na Zemlji je veliko trpljenja. Za mnogo stvari ni besed, ni odgovorov. Kot bi gledal preprogo s spodnje strani – nesmiselni vzorci.

Pogled iz večnosti pa je pogled s prave strani. To nam daje uteho. In še nekaj – nedeljsko srečanje pri maši je tudi srečanje drug z drugim.

To je strašno lepo. V svetu individualizma tega manjka. S krstom smo umrli temu svetu, da lahko iz jaza postanemo mi, občestvo. Fasado cerkve mažemo mi, če ne živimo zares tega občestva. To svet zaboli.

S tem ciljaš na spolne zlorabe?

To je sploh pošastno. Ampak tudi že na mnogo manjše stvari ... Dos­ tikrat kdo reče: »Ja, sej, una hod’ k maš’, men’ je pa táko nar’diva.« Jaz to vidim tako – so ljudje, ki hodijo k maši iz predanosti; ker živijo vero, ker živijo občestvo. So pa tudi ljudje, ki tja zahajajo iz navade ali z drugimi motivi. Ampak vedno iščimo najboljše v človeku. Jaz vedno iščem najboljše. Želim biti pristen zgled s svojim življenjem. Mnogo ljudi preko mene pride do Boga, s svojim življenjem lahko človeka odbijem ali dobim.

Kje si pa bil, preden si prišel v Bohinj?

Vrhnika, Zagorje ob Savi, 5 let v Ljubljani ... Izhajam iz vasi, Šmartno v Litiji.

Mislim – kdo si bil, preden si bil duhovnik?

Kmet. Sem kmetoval, doma sem delal na kmetiji. Kot dijak in študent sem dobro opravljal obveznosti, prosti čas pa preživel doma na kmetiji.

Pravzaprav, biti duhovnik in kmet je na nek način zelo podobno. Oba morata delati z ljubeznijo do poslanstva. To ni služba za 8 ur, za dobiček – terja srčno predanost.

Si kdaj razmišljal, da bi šel v službo za 8 ur?

Ne! Nikoli se nisem videl v tem, da bi bil recimo uradnik. Kot duhov-

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

23 nik nisem uradnik. Resda predstavljam in zastopam Cerkev, ampak to ni uradništvo. Je ... kakor en oče predstavlja svojo družino.

Kako želiš, da bi te ljudje videli?

Tako, kot sem.

Kako pa si?

Hja ... težko človek samemu sebi postavlja ogledalo. Ljudje smo drug drugemu ogledalo.

Vprašam drugače ... Prej si omenil, da daješ veliko intervjujev za slovenske medije. Obstaja kakšno vprašanje, ki ti ga ni še nihče zastavil, pa si želiš, da bi ti ga?

Ja! »Kaj bi naredil, če bi bil papež?« Kaj bi naredil, če bi bil papež?

Povabil bi vse Bohinjce v Vatikan, najel ansamble – Čuke, Modrijane ... pa imel bi cel teden žurko.

Idealen zaključek, hvala lepa. ・

Prvo leto zavoda Belih angelov Katarina Košnik

Foto: arhiv Zavoda Belih angelov

Pred letom dni je bil na pobudo Vilija Gorenca ustanovljen zavod Beli angeli, ki v maju beleži prvi rojstni dan. Ob tej priložnosti v soboto 18. maja pred gostiščem in picerijo Zoisov grad v Bohinjski Bistrici pripravljajo prireditev, na kateri bodo predali denarna sredstva motoristu invalidu, v svojo družbo vabijo vse, predvsem motoriste, ki jih podpirajo pri njihovem delu. Gostje se bodo zbirali vse od 11. ure dopoldan, osrednje dogajanje se začne ob 13. uri. Celotna prireditev bo potekala brez točenja alkoholnih pijač.

Zavod Belih Angelov je bil ustanovljen z namenom povezovanja enako mislečih motoristk in motoristov, ki želijo s solidarnostjo, humanitarnimi akcijami in podobnimi dejanji spodbuditi in deliti svoje misli in tako pomagati, ozaveščati k večji prometni varnosti. Da so na pravi poti in da je v Sloveniji veliko enakomislečih, jim potrjuje tudi podatek, da imajo že okoli 10 tisoč podpornikov.

Kot pravi pobudnik za ustanovitev zavoda Vili Gorenc, njihovo poslanstvo ni samo pomoč motoristom v stiski, ampak tudi osveščanje vseh udeležencev v prometu. Prav zato so se odločili, da bo tokratno srečanje potekalo brez alkohola. »Upamo, da bomo z našim poslanstvom in ozaveščanjem rešili kakšno življenje na cesti, da bodo ljudje vozili strpno-pametno in da bomo z našo dobrodelnostjo pomagali komu v stiski po prometni nes­reči. To smo mi, zavod Belih angelov in dobrodošel je vsak enako misleči motorist ali ne motorist, da se nam pridruži. Veseli bomo vsakih vaših predlogov in idej kako zavod Belih angelov narediti še večji, močnejši, da pomagamo še več motoristom v stiski.« so zapisali na svoji spletni strani, kjer boste našli tudi podatke, kako se pridružiti oziroma pomagati. ・

Foto: Monika Zupanc

na državno raven projekta Turizmu pomaga lastna glava. Tudi tokrat so zagnani osnovnošolci navdušili komisijo in za turistični spominek Minkina ruta ponovno prejeli zlato priznanje.

Zaključno 33. Turistično tržnico je na sredo, 24. 4. 2019, gostilo mesto Maribor, kjer je svoje spominke predstavljalo devetindvajset šol iz vseh koncev Slovenije. Bohinjska Minkina ruta, ki so jo učenci izdelali pod mentorstvom Jane Krkoč, Martine Medja, Alenke Rozman in Monike Zupanc, je strokovne ocenjevalce Turistične zveze Slovenije prepričala s svojo celostno podobo, veliko pohval in povpraševanja po modnem izdelku pa so izkazali obiskovalci tržnice. Živordeče rutke z belimi pikami in s posebnim, unikatnim gumbom na Štajerskem še niso bile naprodaj, v različnih oblikah in velikostih pa bodo na voljo na stojnici ob odprtju Festivala alpskega cvetja. Najbolj neučakani lahko svojo Minkino ruto naročite pri mentoricah projekta. Izkupiček od prodaje bo v celoti namenjen šolskemu skladu.

Več fotografij in uporabnost modnih rutk z unikatnimi gumbi si oglejte na Facebook strani: Minkina ruta. ・

Več kot dvesto mladih bralcev na Noči knjige 2019 Marija Helena Logar in Jožica Kašca, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

V petek, 26. aprila, je na matični in podružnični šoli potekala Noč knjige, ki so se je udeležili bralci Finžgarjeve bralne značke od 1. do 9. razreda. S prireditvijo se že nekaj let pridružujemo tisočim bralcem po Sloveniji, ki z različnimi dogodki obeležijo svetovni dan knjige (23. aprila). Letošnja vseslovenska Noč knjige je bila posvečena spominu na 200-letnico smrti Valentina Vodnika in Žiga Zoisa.

Na matični šoli v Bohinjski Bistrici smo se v uvodnem programu spomnili še dveh pomembnih slovenskih literarnih ustvarjalcev – Frana Levstika in Frana Milčinskega. Najprej so nam učenci, ki so sodelovali v Erasmusovi izmenjavi v Španiji, na zanimiv način predstavili odlomek iz Martina Krpana, nato pa smo se prepustili presenečenju večera – dramski uprizoritvi Butalcev, ki so jo mojstrsko izvedli učenci Podružnične šole Ribno. Na bralno-ustvarjalnih delavnicah, ki so sledile po razredih, so nam vir navdiha predstavljale tudi misli iz knjige Mali

Bohinjskim učencem zlato priznanje Turistične zveze Slovenije Jana Krkoč, OŠ dr. Janeza Mencingerja

Po treh zlatih priznanjih na regionalnem srečanju v Kamniku so se učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica uvrstili

Butalci v izvedbi PŠ Ribno, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

24

iz na ših kr a je v

kotiček. Vzdušje je bilo zelo dobro in otroci so z veseljem sodelovali.

Njihov odziv je bil dodatna motivacija za naše nadaljnje delo. Veselimo se naših srečanj in se hkrati zavedamo, da moramo ravnati odgovorno, letom primerno in organizirano. Pridobili smo veliko novih praktičnih izkušenj in si želimo še več sodelovanja z otroki v vrtcu. ・

Vse življenje se učimo

Mija Kikelj, vodja projekta na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Ustvarjanje z Malim princem, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

princ in nas spodbujale k domišljiji. Na delavnicah smo med drugim ustvarjali knjižne kazalke, si ogledali film po knjižni predlogi, razvajali brbončice s sladkim presenečenjem, kovali verze ob slikah, spoznavali različne dežele s pomočjo literarnih junakov ...

Tudi v Srednji vasi so učenci, ki so med šolskim letom pridno brali, za nagrado večer preživeli v šoli. V uvodnem delu smo v goste povabili učiteljico in pisateljico Jano Ivanko Arnež, ki nas je popeljala v čaroben vrt s sladkimi jagodami. V nadaljevanju večera smo si v manjših skupinah pripovedovali zgodbe in pravljice, ki so nas med letom navduševale. Vsak od nas je namreč s seboj prinesel svojo najljubšo knjigo. Tudi na podružnični šoli je bila rdeča nit večera zgodba Mali princ, ki jo je napisal Antoine de Saint-Exupery. S svojo modrostjo, preprostostjo in igrivostjo nam je bil navdih za ustvarjanje v delavnicah. Tako so učenci izdelali prelepe vrtnice, letala, backe, lisičke in planete, ki sedaj krasijo našo avlo. Večer smo zaključili s knjižnim sejmom.

Na koncu prijetnega druženja ob knjigah smo vsi skupaj ugotovili, da se knjigam ni treba bati za obstoj, saj veliko mladih še vedno z veseljem sega po njih. ・

Praktično ustvarjalno izražanje v vrtcu Dijaki 3. BV in mentorji Srednje šole Jesenice

Ustvarjanje z Malim princem, foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Dijaki tretjih letnikov Srednje šole Jesenice, program Predšolska vzgoja, že peto leto gostujemo po gorenjskih vrtcih z igricami in ustvarjalnimi kotički.

V torek, 16. 4. 2019, smo dijaki 3. BV gostovali v vrtcu Bohinjska Bistrica z igrico Ples v zabojniku. Po končani igrici in plesu so vzgojiteljice otroke od 4. do 6. leta razdelile v pet skupin. Zanje smo skupaj z našimi mentorji pripravili pet ustvarjalnih kotičkov. Profesorici Marta Bajc in Nevenka Novak sta pripravili dijakinje za igrico s plesom v plesnem kotičku, profesorica Ines Rajgelj je organizirala angleški kotiček, profesorici Marjeta Rakar in Barbara Bezenšek kemijski kotiček, profesorica Ana Bozovičar Retuznik kotiček igre za otroke, profesorica Marisa Monti likovni kotiček ter profesorica Katja Zupan glasbeni

V mesecu marcu je v sklopu projekta Simbioza šola na naši šoli potekal računalniški tečaj za starejše.

Simbioza je v šestih letih zaživela po vsej Sloveniji, tudi v računalniških delavnicah za starejše, kjer se le-ti učijo od mladih in v enem tednu spoznajo osnove računalništva. Delavnice so bile brezplačne in so temeljile na medgeneracijskem sodelovanju in prenosu znanja od mladih k starejšim.

Učiteljem Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja je pri vodenju delavnic, ki jih je obiskovalo 12 udeležencev, pomagalo 25 učencev.

Iskrena hvala prav vsem – udeležencem za obisk na delavnicah, učiteljem in učencem pa za sodelovanje. ・

Foto: Mija Kikelj

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v maju, Parada učenja 2019 Katjuša Arh Lapajne

Maja pripravljamo dve kreativni delavnici, in sicer v ponedeljek, 6. maja, poslikava steklenih kozarcev: z barvami za steklo bomo pos­ likali kozarce za shranjevanje živil, iz blaga bomo naredili kapice za pokrovčke; v ponedeljek, 20. maja, pa izdelava kozmetike z eteričnimi olji: izdelava naravnega dezodoranta in mazila za zaščito kože po sončenju. Obe delavnici bosta v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 17. uri.

V torek, 7. in 21. maja, organiziramo delavnici/predstavitev EFT tehnike, ki ju bo vodila Mojca Stojan. Delavnici se bosta začeli ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. Na predstavitvi boste izvedeli, kaj je EFT metoda in kako nam pomaga na različnih področjih našega življenja. Kaj vse lahko olajšamo ali odpravimo, medtem ko tap­ kamo s prsti po določenih točkah na obrazu in telesu. Naučili se boste uporabljati to čudovito, preprosto in učinkovito metodo samopomoči in tudi sami preizkusili s praktičnimi primeri, kako metoda deluje. Delavnica je primerna tako za popolne začetnike kot za tiste, ki metodo že uporabljajo. Mentorica delavnice bo z veseljem odgovarjala na vaša vprašanja.

Tudi v maju bo vsako sredo od 17.30 dalje v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici potekala psihofizična vadba na stolih.

Ob četrtkih bo v sejni sobi KD Joža Ažmana slovenščina za priseljence (9., 16., 23., 30. 5. ob 17. uri).

Parada učenja je v različnih krajih po Sloveniji organizirana na isti dan – letos v sredo, 15. maja 2019. Dobimo se med 16. in 18. uro pred Kulturnim domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na trgih in drugih javnih mestih bodo mimoidoče vabili stojnice, delavnice, nastopi na odrih, multimedijske predstavitve pa tudi strokovni dogodki v bližnjih ulicah in učnih kotičkih. Marsikje bodo potekale tudi številne spremljevalne dejavnosti, kot so natečaji, razstave in podobno. Parada učenja bo močno podprta tudi z objavami na družbenih omrežjih. Sodelovali bodo pripadniki vseh generacij.

Na Paradi učenja se bodo srečevali ponudniki znanj in spretnosti ter povpraševalci po obojem. Živahen utrip, barvitost, obilo radovednosti,

ak tualno , kultur a in priredit ve

25 ponosa, upanja ... Vse to bo mogoče doživeti v družbi zagovornikov in uresničevalcev kulture vseživljenjskosti učenja.

Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com.

Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Dediščina Bohinja – Stavbna dediščina bohinjskih planin

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Foto: arhiv ArheoAlpe

Pastirski stanovi na bohinjskih planinah so bili v preteklosti nepogrešljivi za planšarstvo in preživetje kmeta, danes pa jih kot del kulturne krajine in dediščine varujejo državni zakoni. Naši predniki so znanja gradnje stanov prenašali iz roda v rod, jih premišljeno postavljali v prostor, pri tem pa so upoštevali tudi dane možnosti narave.

Vabljeni na predavanje in pogovor v četrtek, 16. maja, ob 17.30 v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici.

Predavala bo Mija Ogrin, arheologinja. ・

OB 200. OBLETNICI SMRTI VALENTINA VODNIKA

Valentin Vodnik in Bohinj Marija Cvetek

Že lansko leto smo ob ne preveč okrogli obletnici prvega vzpona na Triglav »pogrešali« Valentina Vodnika (1758‒1819) in Žiga Zoisa (1747‒1819), ki sta zaslužna, da je Triglav postal simbol slovenstva. Oba sta umrla pred dve sto leti, zato je letošnje leto posvečeno našemu prvemu slovenskemu pesniku, ki se je tudi prvi zavedal svojega pesniškega poslanstva: Ne hčere ne sina / po meni ne bo, / Vir: Vikipedija dovolj je spomina: / me pesmi pojó. Sicer pa je prvenstvo njegove znamenite pesniške zbirke Pesme za pokušino (1806) po mnenju sodobnejših literarnih zgodovinarjev relativno, kajti za prvo slovensko posvetno pesniško zbirko naj bi šteli drugi pesniški almanah Pisanic, ki je izšel l.1780, saj so vse pesmi v njem izpod peresa urednika o. Janeza Damascena Deva. Izšli so trije zborniki: prvi 1779. in tretji 1781. leta; v Pisanicah je Vodnik objavil svoje prve pesmi. Drugo mesto naj bi zasedla pesniška zbirka Pavla Knobla (1765‒1830): Štiri pare novih kratko-časnih pesmi (1801), ki so jih ljudje radi prebirali, »uradno« pa so bile nekako »zamolčane« zaradi svoje tako rekoč banalne vsebine (o prdcu, o nezvestih ženah in možeh itd.). Tudi Vodniku niso bile všeč;

v svoj izvod je zapisal: Bukve iz Kranja / polne drekanja. Torej so Vodnikove Pesme za pokušino na tretjem mestu, a ta neizmerno zaslužni duhovnik ima vse polno »prvenstev« še na drugih poljih, saj je utemeljitelj naše proze; rokave pa je zasukal tudi na področju časnikarstva, uredništva, šolstva, jezikoslovja, slovaropisja, prevajalstva itd.

Vodnik je prvi slovenski planinski pesnik; v pesmi Vršac je izrazil svojo »zamaknjenost« v lepoto božjih skladov. Mimo pesnikove ode gorskemu veličastju ni mogel niti Tine Mihelič v svojem Klicu gora, niti njegov brat Joža Mihelič v knjigi Vprašaj goro, ki bo šele izšla; in tudi ne Janez Mencinger, naš bohinjski glasnik. Mnogi gorniki in alpinisti ugotavljajo, da Vodnik po vsej verjetnosti ni stal na Vršacu, ko je pisal to veličastno himno božjemu stvarstvu, a vseeno je že zaradi pesmi prav, da se zdaj imenuje Vodnikov Vršac. Vodnik je prehodil peš domala vso našo deželo po hribih in dolinah. Težko si predstavljamo, kako je vse to zmogel en sam človek poleg svojega poklicnega in ustvarjalnega dela na številnih področjih, saj vseh ne morem niti našteti v tem prispevku. Grof Franc Hohenwart je v svojem dnevniku s hvaležnostjo opisal Vodnikovo prijazno družbo, ko so se leta 1895 podali tudi na Triglav in prenočevali v danes po njem poimenovanem Vodnikovem domu na Velem polju. Z njima je šel takratni šentjakobski župnik Jožef Pinhak, razsvetljenec nemškega rodu, rojen na Moravskem (pozneje stolni nemški pridigar, ravnatelj bogoslovnega semenišča itd.), ki je bil tudi navdušen hribolazec. Hohenwart je zapisal za Vodnika, da se jima je takoj priljubil, in zelo sva se veselila, da je postal najin sopotnik. /.../ Vodnik je napravil pesem, ki je vse očarala. /…/ Mislil je na Vodnikovo odo Vršac: v neposredni bližini starešine slovenskih gora (je) pregledoval široki svet in strmeče občudoval Stvarnikove vsemogočnosti.

Zapisal je, da je Vodnik vtisnil trajen pečat tem krajem.

Kaj vse bi človek rad povedal o tem zaslužnem slovenskem razsvetljencu, ki je vse svoje žitje in bitje do zadnjega diha posvečal delu za slovenski narod, za njegovo kulturo in vsestransko izobraževanje. Morda kdaj drugič. Danes pa se ozrimo po njegovih bohinjskih poteh; te so nam že precej znane, najbrž bolj kot nekaterim literarnim zgodovinarjem, ki nimajo najboljše predstave o Vodnikovem bohinjskem bivanju v koprivniški fari. Za Koprivnik radi zapišejo, da je pri Bohinju ali nad Bohinjem ; zaenkrat je še kar v Bohinju, čeprav se je treba iz doline povzpeti v to našo prijazno hribovsko vasico.

Kot vemo, je bil Vodnik frančiškan, z redovniškim imenom Marcelijan, toda janzenistični škof Herberstein ga je iz samostana poslal past duše na podeželje. V času jožefinskih reform so nastale mnoge nove župnije, kar je bilo v korist Cerkvi in državi. Vodnik je bil pred prihodom v Bohinj kaplan v Ribnici, a ker je hotel biti samostojen, je sam zaprosil za mesto župnika v nanovo ustanovljeni župniji na Koprivniku.

Na splošno pa velja mnenje, da so ga »po kazni« poslali v bohinjske hribe. K nam je prišel l.1793; dokler ni bilo dograjeno župnišče, je stanoval v Zoisovi lovski koči na Gorjušah, ki jo domačini še danes imenujejo graščina. V opisu te enote nepremične kulturne dediščine pa je imenovana kot Zoisova pristava (s hlevom in vodnjakom), ki jo je Zois zgradil l.1791 za potrebe svojih lovcev in občasnega bivanja. A Vodniku se je morala ta koča zelo priljubiti, saj je v njej bival še potem, ko je bilo župnišče že zgrajeno. Sicer iz njegove korespondence spoznamo, da je nekatera pisma napisal tudi na Koprivniku. Njegov gorjuški življenjepis je datiran v zadnjem letu njegovega pastirovanja na Koprivniku: Pisano na Gorjušah v Bohinskeh gorah, 1. Rožnicveta 1796. Najbrž je zato literarni zgodovinar Jože Koruza napisal: župnija Gorjuše s sedežem na Koprivniku. Domačinom tega ni potrebno razlagati. A ko sem letos predavala o Vodniku na Teološki fakulteti v Ljubljani, sem pa morala povedati, da Gorjuše spadajo v koprivniško župnijo. Morda se je pesnik na Gorjuše pozneje samo zatekal, da je v miru ustvarjal.

To bi lahko potrdil zapis v dnevniku grofa Hohenwarta, kjer citira nekega Levičnika: Vodniku, očetu pevcev slovenskih, je bilo na visokem in tihem Koprivniku še vse preglasno in prenizko. Vodnika so naravne lepote pod Triglavom navdale s svežo umetniško močjo in marsikatera njegova pesem se ponaša z »bohinjskim« pesniškim navdihom (na pr.: pesem Bohinska Bistrica: Spod Lisca skaka / Bistrica / Pevska se vnéma / Iskríca. In pesem: Na sebe: Grem visoko pit Savico, / Lepih pesmi hladni vir, /.../ ).

V bohinjskem izročilu se je ohranil celo »podatek«, da je imel Vodnik svojo kočo na Goreljeku, kar izvemo tudi v Mencingerjevi Moji hoji na Triglav, kjer avtor pove, da se mu je prav tam razjasnilo, od kod etimološki izvor imena Bohinj. Ta anekdota kaže na humorno plat

kultur a in priredit ve , šport Vodnikovega značaja: V svoji planinski koči na Goreljeku je legel spat, ugibajoč postanek imena »Bohinj«; a ko je drugo jutro vstal ves opikan, je vzkliknil v svoji jezi: »Vendar hvalim te bolhe, ker so mi ad hominem dokazale, da naj od njih izvajam ime te pokrajine.« Torej: Bolhinj.

Mencinger je z veliko simpatijo ovekovečil Vodnika v omenjenem delu, kjer opisuje bohinjskega kmeta Roka, ki je pripeljal svojega sina in še dva bohinjska fanta vpisat v ljubljansko gimnazijo. Tam so srečali Vodnika, nekdanjega koprivniškega farja, kakor so včasih nežaljivo rekli župniku. Čakajoči straši s sinovi so si hoteli privoščiti »starošegnega« a mogočnega Bohinjca, ki je ropotal s svojimi podkovanimi škornji po kamnitem hodniku. Ta pa je vsakega dobro zabil. Potem ga višja oblast prime za ramo. Naš Rok se ozre, hipoma sname klobuk raz glavo in zakliče svojim dečkom: »Brž poljubite gospodu roko! To so naš prejšnji koprivniški far!« Dečki so točno izvršili, kar je mož zapovedal.

Kmetje v obližju se pa spogledujejo, češ zdaj pride pa gromska strela na vse, ker je ta zarobljenec duhovnega gospoda dirnil s psovko »far«.

Ta gospod je bil Valentin Vodnik, za francoske vlade vodja višjih ljub­ ljanskih šol. Ker je bil pred leti prvi župnik nove fare na Koprivniku, je dobro vedel, da beseda »far« v Bohinju ni žaljiva. Prijazno je pogledoval vse tri Bohinjčke pred seboj, povpraševal Roka, katerega je poznal že od prej, po svojih znancih v Bohinju in mu naposled obljubil, da bodo njegovi dečki vpisani najprvi.

Vodnik je bil samo tri leta na Koprivniku, oziroma na Gorjušah, pa še vedno »prijazno« živi v bohinjskem kolektivnem spominu. Nekaj je k temu pripomogla šola; zadnjih petindvajset let pa Vodnikovi dnevi na Koprivniku, ki so se začeli z veličastno proslavo ob Vodnikovi 200. obletnici prihoda na Koprivnik. Na župnišču so odkrili njegov doprsni kip; že l. 1893 pa so hvaležni farani pritrdili nad vhodom spominsko ploščo ob stoti obletnici svoje župnije in Vodnikovega duhovniškega dela v njej. Leta 1993 je Francka Korošec, učiteljica in gostilničarka, s svojo družino v njihovi gostilni Pri Korošiču pripravila slavnostno kosilo na najvišji ravni, in to večinoma po receptih iz Vodnikovih Kuharskih bukev. To tradicijo še posebej v letošnjem letu nadaljuje v Vodnikovem društvu njena vnukinja, kustosinja Anja Poštrak.

Na Bistrici imamo Vodnikovo ulico; po pesniku se imenuje tudi Vodnikov razglednik, ki ga domačini še vedno imenujejo Gospodovc, kajti gospod Bavant so se tam gori pogosto razgledovali po bohinjski dolini in okoliških vršacih. V Vodnikovem letu bi se spodobilo, da bi to prvotno ime zapisali vsaj na razgledniku, če že ne na kažipotih, ki nas usmerjajo k njemu. Ne bi bilo odveč, če bi bilo na vrhu napisanega še kaj o Vodniku in lahko tudi o Zoisu, s katerim sta se menda od tam na daljavo sporazumevala z določenimi znamenji.

O Vodniku še dandanašnji pripovedujejo, kaj je priporočal in svetoval svojim faranom. Usmerjal jih je k umnemu čebelarstvu, čeprav na Koprivniku in Gorjušah ni najboljših pogojev zanj. Čebelar Zdravko Sodja ima zato naslikanega na panjski končnici svojega čebelnjaka.

Prav gotovo se je Vodnikovim nasvetom pritaknilo še marsikaj folklornega , a ljudje jih še danes upoštevajo, ker so ga zelo spoštovali.

Ohranila se je tudi folklorna zgodba, ki sem jo po pripovedi Franca Čudna, Čučkovega ata, zapisala v svoji knjigi Naš voča so včas zapodval. Iz te pripovedi spoznamo tako rekoč sodoben način pastoralnega delovanja. Vodnik je hotel spoznati svoje župljane in se jim dobrohotno približati: Včasəh, k šə ni blo koprivənške fare, so hodil na Bitnje k mašə. Sej se šə tle prav, da greš skoz Mašənk, k so to skoz k maš hodil. Potle so pa na Koprivnjeko sojo faro dobilə, pa tud sojga fajmoštra. To j biv Valentin Vodnik. Pravjo, da j biv zlo družabən, na ta način kət Zarnik, to j biv srenjsk župnik.

Vodnik jə hodov po hišah, da j spoznov soje farane. So reklə, da bo pršov gospod k tə pa k gun hišə. Anà j votla pa vse uštimat, da bo čedno, k bo gospod pršov. Jə pa pred pršov, jo j pa narajmov, k jə na trəbuh ləžava pa pod postljo j prah pa pajčovne bəzava. Njə j bo narodno, Vodnik se j pa smejov, se mo j pa šəle fanj zdevo, Vodnik jə biv s Cojzam prjatov, k jə rudo kopov v Bohinj. Se j takret Cojz prəce prspevov za cerkov na Koprivnjeko. (Bitnje 1990) V dobi janzenizma je bil tak duhovnik, kakršen je bil Valentin Vodnik, pravi blagoslov. Ne samo iz kolektivnega spomina, tudi iz zapisov njegovih sodobnikov in predstojnikov izvemo, da je bil prizanesljiv do svojih podrejenih, srčno dober in prijazen. Janzenistični duhovniki pa so žugali s prižnic, pretirano strogo so postopali v spovednicah in niso hoteli dati odveze itd. Na Igu je bil tak župnik Jožef Golmajer; iz cerkve

26 je odstranil tudi križev pot, češ da gre za nepotrebno ljudsko pobožnost, ki nima povsem evangelijske podlage. Celo cesar ga je posvaril, da naj bo bolj strpen do svojih faranov. Kot zanimivost naj povem še to, da je bil pri njem za kaplana v Stari Fužini rojeni nabožni pisec Anton Klementini (1744‒1826), ki je napisal janzenistični Sveti križovi pot za zasebno pobožnost.

Vodnik pa je bil povsem drugega kova. Oznanjal je krščansko oznanilo veselja in upanja, kajti »preveval« ga je evangelijski duh služenja; z resnično gorečnostjo in prijaznostjo je služil drugim: veselo, blago in ponižno. Svoje dijake in farane je navajal k delavnosti in podjetnosti ter jih z velikim navdušenjem vnemal za slovenstvo in ljubezen do domovine.

Zato je tudi njegova poezija prepojena z optimizmom, ki ga dandanašnji še kako primanjkuje. Namesto vsesplošnega jamranja bi priporočila tudi našim politikom, da bi si večkrat recitirali Vodnikovo Dramilo: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava / in pridnim nje lega najprava. ・

7. Otroško folklorno popoldne bo tudi v letu 2019 odprlo Mednarodni festival cvetja Za organizatorje, Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Tudi letošnji uvod v Mednarodni festival alpskega cvetja bo otroško obarvan. Triglavski narodni park, Turizem Bohinj in Kulturno društvo Bohinj bomo namreč pripravili posebno popoldne. Gre za Otroško folklorno popoldne, ki bo tudi tokrat pred Centrom TNP v Stari Fužini, torej pred našo ljubo Bohinjko.

Začnemo ob 17.17. Nastopajoči bodo otroci, ki bodo plesali različne plese. Poleg domačih skupin KD Bohinj bomo tudi tokrat gostili skupine iz drugih krajev.

Pred Bohinjko vstopnine ni, zato ste vabljeni prav vsi! ・

Bohinjski kajakaši v Mantovi priveslali pet kolajn Miha Kordež

Foto: arhiv KKK Bohinj

Pretekli vikend smo se z mladinci in mlajšimi člani udeležili mednarodne regate v Mantovi. Tradicionalno tekmovanje, ki se ga udeležujemo že vrsto let, je bilo tudi letos prvi test pripravljenosti naše ekipe.

Prvi dan tekmovanj so potekale kvalifikacije in polfinala na sprint razdaljah 200, 500 in 1000 metrov. Vsi naši člani so si zagotovili nastop v polfinalu, večina tudi nastop v nedeljskih finalnih tekmah. Za malo sta zgrešila finale le Andraž Korošec in Anže Pikon, ki sta kot mlajša mladinca v Mantovi nastopila prvič in pokazala, da pridno trenirata in nista daleč od mednarodne konkurence. V nedeljo sta prva nastopila Jan Šmit in Jan Markelj, ki sta v dvojcu na 1000 metrov dosegla šesto mesto. Jan je v enojcu veslal tudi v B-finalu na 500-metrski razdalji.

Na 500 metrov smo se veselili kar treh kolajn, saj je bil Rok Šmit drugi

27

šport

v konkurenci članov, Manca in Tjaša Mikelj sta v dvojcu zmagali pri mlajših mladinkah, za piko na i pa je Manca zmagala še v enojcu. V finalu pri mladincih je veslal tudi Miha Fartek, ki je bil peti. Na koncu so sledile še tekme na 200-metrski razdalji, kjer smo priveslali dve kolajni. Miha Fartek je zmagal pri mladincih, Manca in Tjaša pa v dvojcu pri mlajših mladinkah. V finalu je veslal še Rok Šmit, ki je bil sedmi. Vsi naši člani so prikazali dobre predstave in spodobno pripravljenost v tem delu sezone, zato nestrpno čakajo prihajajoča tekmovanja. Dobro vzdušje, močna mednarodna konkurenca ter odlična organizacija tekme so nas prepričali, da se v Mantovo vrnemo spet prihodnje leto. ・

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj – priprave na poletno sezono NSD Bohinj

Po uspešno končani zimski sezoni skakalce čaka še razglasitev skup­ nih rezultatov zimske sezone. Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj se z doseženimi točkami v skupnem seštevku fanta lahko kosata tudi s klubi z večjim številom tekmovalcev. V svoji kategoriji je v gorenjskem pokalu Cockta Aljaž Repinc zmagal, Patrik Stare je bil 10., v pokalu Cockta je bil Aljaž 8., Patrik 19. in med leto starejšimi, s samo tremi tekmami od petih, Aljaž 6. in Patrik 26.

Skakalca NSD Bohinj pa se že pripravljata na poletno sezono, ki je pred vrati. V prihajajočem mesecu bosta fanta opravila še testiranje na Fakulteti za šport, kondicijske treninge in prve skoke v poletno sezono.

Hvala vsem, ki nas spremljate in podpirate Patrika in Aljaža na treningih in tekmah. ・

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

V mesecu maju bomo v Športnem društvu Bohinj zopet organizirali deseturni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku od ponedeljka do petka, od 15.30 do 17.00. Začnemo v ponedeljek, 13. maja, in končamo v petek, 17. maja, s podelitvijo diplom.

Foto: arhiv SD Bohinj

Prijave sprejemamo do 12. 5. 2019. Število prostih mest je omejeno.

Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com ali telefon: 030-401691, 040-468-376. ・

Smučarsko društvo Bohinj uspešno zaključilo zimsko sezono Smučarsko društvo Bohinj

V marcu se je zaključila zimska sezona smučarskih tekov in biatlona.

V finalu sezone so naši tekmovalci nanizali še veliko odličnih uspehov.

Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Kaja Marič je postala državna prvakinja v ski krosu v teku na smučeh. Mlajši dečki Tevž, Tomaž in Nastja so nastopili na državnem prvenstvu v klasični tehniki štafet in pritekli na 6. mesto.

V smučarskih tekih si je Boštjan Korošec z uvrstitvijo na drugo mesto v pokalu Alpina priboril pravico za nastop na OPA igrah. Pravico na tekmovanju si je pritekla tudi Kaja Marič. Tekmovanje je potekalo v Le Brassusu (Švica). Tam se je Kaja Marič na 5 km dolgi progi uvrstila na 19. mesto. Boštjan Korošec je na 10 km dosegel 44. mesto. V preizkušnji štafet sta se naša tekmovalca uvrstila na 9. in 14. mesto.

Blaž Debeljak se je pred iztekom sezone preizkusil tudi v tekaškem maratonu na 21-kilometrski preizkušnji in se uvrstil na drugo mesto. V tednu brez biatlonskih tekem se je vseh naših 14 tekmovalcev udeležilo tekaške tekme za pokal Alpina v Planici. Domov so prinesli eno zlato in tri bronasta odličja. Mlajše mladinke so tudi tokrat pokazale premoč biatlonk nad vrstnicami v smučarskem teku. Najboljši pri mlajših dečkih je bil Tevž Marič na 9. mestu. Gašper Pekovec je bil naš najboljši šesti pri starejših dečkih. Pri mlajših mladinkah je Kaja Marič osvojila zlato, Kaja Zorč bron ter Lena Repinc 9. mesto. Blaž Debeljak je v kategoriji junior osvojil 3. mesto.

V sredini marca se je šest naših odpravilo na zadnje tekmovanje No Border Cup, ki je potekalo v Bad Kleinkirchheimu. Vsi so dosegli odlične rezultate. Na zadnji tekaški preizkušnji pri nas je Boštjan Korošec v klasični tehniki pritekel na 3. mesto. V skupnem seštevku je Boštjan zaključil tekaško sezono 18/19 na tretjem mestu v kategoriji starejših mladincev.

Biatlonci so pobrali, kar se je pobrati dalo. V pokalu Alpina so osvojili štiri zlata, štiri srebrna in šest bronastih odličij, štiri 4. mesta, dve 5. mesti in štiri 6. mesta. Na stopničkah so stali Gašper Pekovec, Tjaž Zorč pri mlajših dečkih, Blaž Debeljak pa pri mladincih. Pri mlajših mladinkah so si stopničke podajale Lena Repinc, Kaja Zorč in Ajda Arh. Tekmovalci starejših kategorij so zaključili še dve tekmi alpskega pokala. Prva tekma je potekala na domači Pokljuki. Kljub močnemu vetru so se naša dekleta in fantje dobro odrezali. V nizu tekem so se uvrstili na 5. in 12. mesto Blaž Debeljak, 26. in 16. mesto Anže Markelj, 8. in 17. mesto Ajda Arh, 7. in 7. mesto Kaja Zorč, 10. in 1. mesto Lena Repinc, 18. in 23. mesto Kaja Marič. Naslednje prizorišče za alpski pokal je bilo v Ruhpoldingu. Kaja Zorč se je prvi dan povzpela na stopničke kot drugouvrščena. Drugi dan je pristreljala 7. mesto. Lena Repinc je bila 6. in 4. Ajda Arh 8. in 31. Anže Markelj se je uvrstil na 23. in 35. mesto.

Na predzadnji biatlonski tekmi smo dosegli vse tri uvrstitve. Kaja Zorč pri mlajših mladinkah 1. mesto. Prav tako pri mlajših mladinka je Lena Repinc stopila na stopničke kot drugouvrščena. Bron pa je pri mlajših dečkih pripadel Gašperju Pekovcu.

Zadnja biatlonska tekma je bila izvedena pod vodstvom domačega društva. Lena Repinc je postala državna prvakinja v biatlonu v supersprintu. Gašper Pekovec je osvojil 1. mesto. V skupnem seštevku sta Lena Repinc in Gašper Pekovec postala zmagovalca pokala Alpina v biatlonu v sezoni 18/19. Kaja Zorč si je zagotovila 3. mesto. Ajda Arh je bila na 4. mestu, mesto za njo je pripadlo Kaji Marič. Blaž Debeljak je bil pri mladincih skupno na 8. mestu. Pri mlajših mladincih so se fantje uvrstili na 8. mesto Anže Markelj, 13. mesto Boštjan Korošec in 16. mesto Rok Arh. Mlajši dečki so pristreljali 4. mesto Tjaž Zorč, 10. mesto Tevž Marič, 12. mesto Martin Jensko, 16. mesto Tomaž Pekovec in 18. mesto Nastja Zorč.

Naši tekmovalci so zaključili z zasluženim počitkom in se pridno pripravljajo na novo sezono. ・

šport, z a konec

28

Aktivni spomladanski oddih skakalcev Brane Iskra, trener A-pro, SSK Bohinj

Foto: Brane Iskra

Zima se je v dolini kar hitro poslovila, tako da smo zadnje skoke na snegu naredili konec meseca marca. April je mesec počitka, saj sta tako poletna kot zimska sezona zelo dolgi. Tritedenske počitnice so hitro minile in že smo začeli s kondicijskimi treningi v telovadnici in na prostem.

V začetku maja pa smo že naredili prve skoke na plastični podlagi na domačih skakalnicah na Poljah.

Med oddihom seveda nismo sedeli križem rok, ampak smo bili aktivni na drugih področjih. Odšli smo v Italijo in na Vogel, kjer smo uživali v spomladanski smuki. Plavali v bazenih Vodnega parka Bohinj.

Opravili trening borilnih veščin pod strokovnim vodenjem Davorin Zalokarja in naredili trening umetnostnega drsanja na Bledu.

Na domačem terenu smo se udeležili vsakoletne občinske čistilne akcije. Pospravili in očistili smo Nordijski center na Poljah in postorili vse za poletno skakanje. V izteku Hanssenove skakalnice smo postavili tudi otroška igrala in dodali še nekaj športnih naprav, ki pa jih lahko vsi brezplačno koristite, vendar na lastno odgovornost.

Ker je turistična sezona tako rekoč že pred vrati, bi bohinjske sobodajalce, hotelirje in turistične delavce radi ponovno spomnili, da lahko gostom ponudijo edinstveno adrenalinsko izkušnjo – simulacijo skokov na smučeh. Naš BohinjSKI-FLYer ZIPLINE bo v maju in juniju odprt vsako nedeljo med 11. in 15. uro. V poletnem času, julija in avgusta, pa bomo delali vsak dan v popoldanskem času od 16. do 20. ure. ・

Tečaj Priprava na NPK – sekač

Bojan Bajželj, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled Izvajamo štiridnevni tečaj »Priprava na NPK – sekač«, ki ga Zavod za gozdove Slovenije OE Bled organizira 28.–31. maja 2019.

Prvi dan tečaja bo potekal v Učnem centru v Bohinjski Bistrici (Grajska cesta 10), naslednji trije dnevi na terenu v gozdu. Že prvi dan s seboj prinesite lastne motorne žage z dodatno opremo in orodjem (klini, sekira, sekaški meter, osebna prva pomoč, oprema za vzdrževanje motorne žage, polna posoda za gorivo in mazivo), osebno varovalno opremo (zaščitna čelada z zaščitno mrežico in glušniki, zaščitne sekaške rokavice, sekaški čevlji ali sekaški škornji, zaščitne sekaške hlače z vlakni proti vrezu).

Tečaj se začne ob 8. uri. Če ste za tečaj zainteresirani, več informacij prejmete na Zavodu za gozdove, OE Bled, Ljubljanska 19, Bled, tel. št. 04 57 50 300 oziroma po elektronski pošti (bojan.bajzelj@zgs.si). ・

Evropske volitve

Po 24. členu veljavnega Odloka o glasilu Občine Bohinj imajo vse stranke in druge osebe, ki kandidirajo na volitvah v času volilne kampanje, ki ga določa zakon, na voljo določen brezplačen prostor, kjer se lahko predstavijo svojim volivkam in volivcem.

Po odločitvi uredniškega odbora Bohinjskih novic, je ta prostor v obsegu 1/4 strani. Odlok je javno objavljen na spletni strani Občine Bohinj. ・

Zahvala

Foto: arhiv Šole zdravja Bohinjska Bistrica

Udeleženci Šole zdravja Bohinjska Bistrica se zahvaljujemo Občini Bohinj za sponzorstvo pri nakupu majic. Na naših vsakodnevnih srečanjih kot tudi ob druženju z drugimi skupinami bomo s ponosom nosili majice z napisom BOHINJ oziroma predstavljali našo občino.

Obenem tudi povabljeni vsi, ki bi se radi razmigali s telovadbo 1000 gibov, da se nam pridružite. Dobimo se vsako jutro ob 8. uri pri žup­ nišču v Bohinjski Bistrici. V času poletnih počitnic pol ure prej, ob 7.30. ・

Naročnik oglasa: Stranka Alenke Bratušek

Šola zdravja Bohinjska Bistrica

29

Pomoč tabornikov prostovoljcev prebivalcem Bohinja Javni zavod TNP

V poletnem času Bohinj obiščejo taborniki iz raznih koncev Evrope. Tekom svojega bivanja v Bohinju že več let opravljajo tudi družbenokoristno delo, npr. urejanje različnih pohodniških poti, urejanje jezerske obale ... kot pomoč lokalni skupnosti pri urejenosti kraja.

Različne skupine bodo prihajale tudi tekom letošnjega poletja, predvsem v mesecu juliju.

Ker imamo – kot njihovi gostitelji in koordinatorji – z njimi zelo dobro izkušnjo, si želimo, da v letošnji poletni sezoni pomagajo tudi (pomoči potrebnim) domačinom pri lažjih opravilih na kmetiji, v gozdu ali na travniku/pašniku.

Skupine običajno štejejo 15–20 tabornikov, starih od 15 do 20 let. Delo načeloma ne sme biti prezahtevno ali nevarno. Taborniki so locirani ali na Naklovi glavi ali pa na Ribčevem Lazu/Laškem Rovtu. Mobilni so v okviru bohinjskih poletnih javnih prevozov oz. peš.

Lastnega prevoza nimajo. V zameno se pričakuje morebitna malica/pijača in seveda dobra volja gostitelja.

V kolikor ste kot fizična ali pravna oseba zainteresirani za pomoč tabornikov na vaši lokaciji ali pri vaših opravilih, vas pozivamo, da nas kontaktirate na e-naslov anze.krek@ tnp.gov.si.

V pričakovanju sodelovanja lepo pozdravljamo.

Javni zavod Triglavski narodni park, Občina Bohinj, Turizem Bohinj in Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor. ・

Mobilni socialni servis v Bohinju Koordinator in vodja projekta Iva Lapajne

V občini Bohinj se bo v obdobju petih let pilotno izvajal projekt Mobilni socialni servis.

K pripravi projekta smo pristopili na osnovi večletnega spremljanja in poznavanja potreb občank in občanov, na podlagi izvedenih programov ter različnih projektov ter v želji po zagotavljanju pogojev za kvalitetno življenje v občini Bohinj. V naši občini je dobro poskrb­ ljeno za zakonske obveznosti, ob tem pa so že sedaj na različnih področjih zagotovljeni dodatni programi za katere se občina odloča prostovoljno.

V skladu z navedenim smo pristopili k organizaciji inovativnih oblik storitev, kar smo združili v projektu Mobilni socialni servis. Gre za inovativni projekt mreženja, detekcije problematike in hitre odzivnosti, ko gre za reševanje težav.

Starostne meje za uporabnike ne postavljamo, po vsebini pa bodo aktivnosti projekta namenjene starejšim, priseljencem, brezposelnim osebam, ženskam, osebam s posebnimi potrebami, mladim…

Za izvedbo projekta so pomembni trije dejavniki od katerih je najbolj dragoceno pod­

z a konec ročje prostovoljnega dela. S pomočjo prostovoljcev bo postavljena »mreža« po področju celotne občine. Vsi, ki bodo v tem delu sodelovali bodo vključeni v program izobraževanja, s katerim bomo začeli v ponedeljek, 20.5.2019 ob 15. uri.

Izobraževanje bo vključevalo osnovno teorijo (socialno varstvo, zdravstvo, pravice do javnih sredstev, stanovanjske zadeve, pravno področje, nasilje, zlorabe, zasvojenosti, demenca, duševno zdravje, računalništvo, skrbništvo, osebna asistenca ...) in opis primerov iz prakse.

S pomočjo prostovoljcev bomo zaznavali problematiko na terenu. Do vsakega problema s katerim se posameznik/družina srečuje se bomo opredelili in pripravili program pomoči. V reševanje bomo vključevali strokov-

njake iz različnih ustanov, nevladnih organizacij, zasebnike in prostovoljce. Več o načinih reševanja psihosocialne problematike boste lahko prebrali v naslednji številki Bohinjskih novic, ko bomo predstavili tudi področja našega dela in možnosti za vključitev v projekt.

Mrežo prostovoljcev že sestavljajo poverjeniki različnih društev, kot so Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, Društvo Invalid Bohinj, KO RK, s katerimi že sedaj dobro sodelujemo. Želimo pa si, da se nam pridružijo tudi drugi posamezniki, ki znajo in zmorejo narediti nekaj dobrega za drugega in zavedamo se, da je takih ljudi v Bohinju veliko.

Za vključitev v mrežo prostovoljcev in izobraževanje pokličite na tel. št. 04 577 0115, najkasneje do 17. 5. 2019 do 13. ure. ・

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

30

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica

GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 info@kamnosestvo-vurnik.si

preverite ponudbo na

www.kamnosestvo-vurnik.si

31

ogl a si 040/202 384

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, število delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

Akcija velja do 30.6.2019. Do prejema Magna kartice v vrednosti 500 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

www.volkswagen.si

Novi T-Cross.

OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34 www.optika-berce.si

Sem več, kot pričakuješ!

Novi Volkswagen T-Cross že za 15.990 EUR. Obiščite naš salon z vozili Volkswagen in ga zapeljite na testno vožnjo.

Emisije CO2: 112−111 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0294−0,00253 g/km. Število delcev: 0,00042−0,00011 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana oprema je na voljo opcijsko. Slika je simbolna.

BREZPLAČNI PREGLEDI VIDA

SONČNA OČALA Z DIOPTRIJO VW_Dilerski_TCross_2017_210x297.indd 1

10/04/2019 14:23

ogl a si 040/202 384

32