Bohinjske novice, december 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 7. DECEMBER 2018 ŠTEVILKA 12

Praznik Krajevne skupnosti Srednja vas

2

11

20

23

25

AKTUALNO

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

KULTURA

ŠPORT

V drugem krogu za župana izvolili Joža Sodja

Zapustil nas je dr. Jaka Bahun

Podjetniški krožek na OŠ dr. Janeza Mencingerja

Dobrodelni Miklavžev koncert

Božična produkcija Plesalnice Bohinj

Foto: Rok Mihevc

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Najprej bi se zahvalil vsem tistim, ki ste namenili svoj glas meni kot kandidatu za župana in listi Franc Kramar – Lista za Bohinj. S pomočjo vaših glasov smo oboji na volitvah zmagali. Zavedamo se, da smo vsi pred odgovorno in težko nalogo, da izpolnimo vaša pričakovanja. Vsem, tudi tistim, ki se niste strinjali z mojo kandidaturo, zagotavljam, da bom skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo deloval v korist vseh Bohinjk in Bohinjcev.

Prihaja veseli december in z njim tudi prireditve. Prireditve, ki so bile že izpeljane, so bile dobro obiskane in na nivoju. Prav je, da z obiskom podpremo tudi ostale, ki še sledijo. S tem podpremo in izkažemo priznanje vsem nastopajočim in organizatorjem, ki nam s svojim delom naredijo december še bolj čaroben.

Naj vam na koncu ob prehodu v novo leto zaželim vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspehov polno leto 2019.

S spoštovanjem!

podžupan v opravljanju funkcije župana Jože Sodja

Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo. (J.Doria)

POVZETO PO NEURADNIH IZIDIH VOLITEV, ponedeljek 3. 12. 2019

V drugem krogu za župana izvolili Joža Sodja Katarina Košnik

Dvakrat smo se na lokalnih volitvah v preteklem mesecu odpravili na volišča in v drugo s 57,32 % izvolili Joža Sodja, ki se je za župansko mesto potegoval s štirimi protikandidati. Janez Režek je v prvem krogu prepričal 13,20 odstotkov volivcev, Emil Šubelj je zbral 8,05 odstotka glasov, Bojana Travna je 868 glasov (31,21 %) poneslo v drugi krog. Že v prvem krogu smo dobili nove člane občinskega sveta in krajevnih skupnosti.

Vesele praznike ter srečno 2019!

Podžupan Občine Bohinj Jože Sodja s sodelavci občinske uprave in režijskega obrata

VOLILNA UDELEŽBA

18. 11. 2018 prvi krog

2. 12. 2018 drugi krog

4.378

4.381

Skupaj glasovalo po imeniku:

2.810

2.562

Število oddanih glasov (za župane):

2.810

2.562

Število neveljavnih glasov (za župane):

29

11

Glasovalo s potrdilom (za župane):

0

0

Volilna udeležba (skupaj):

64,18 %

58,48 %

Število volilnih upravičencev:

Rok za oddajo prispevkov v decembru

IZIDI ŽUPANOV - DRUGI KROG Mesto

Kandidat

Predlagatelj

Št. glasov

Odstotek glasov

1.

JOŽE SODJA

Mitja Bajrič in skupina volivcev

1.460

57,23 %

2.

BOJAN TRAVEN

Maruša Krkoč in skupina volivcev

1.091

42,77 %

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 21. decembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Naslednja številka zaradi praznikov izjemoma izide v ponedeljek, 7. januarja 2019.

Uredništvo Bohinjskih novic

3

ak tualno

Nova sestava občinskega sveta

V občinskem svetu bo prihodnja štiri leta razpravljalo in odločalo o usodi Bohinja kar nekaj novih obrazov, med šestnajstimi člani pa tudi stari znanci. Franc Kramar – Lista za Bohinj je na volitvah prejela 6 mest v občinskem svetu, Bojan Traven in Ekipa za prihodnost 4, Lista Jureta Sodja – Bohinj danes, Lista Janeza Režka po dva ter Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSI) in Desus – Demokratična stranka upokojencev Slovenije po enega.

SEZNAM IZVOLJENIH KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA Št.

Kandidat (ime priimek, datum rojstva, naslov)

1

LISTA JANEZA REŽKA

1

JANEZ REŽEK, 2. 8. 1985, SAVICA, SAVICA 9, 4264 Bohinjska Bistrica

2

MELITA ŠTROS MAVRIČ, 11. 8. 1970, STARA FUŽINA, STARA FUŽINA 19, 4265 Bohinjsko jezero

2

NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI

1

MAJA FAJDIGA KOMAR, 25. 5. 1967, BOHINJSKA BISTRICA, POD REBROM 4, 4264 Bohinjska Bistrica

3

FRANC KRAMAR – LISTA ZA BOHINJ

1

JOŽE SODJA, 10. 3. 1958, NOMENJ, NOMENJ 43 A, 4264 Bohinjska Bistrica

2

MAG. MILENA CESAR, 3. 3. 1963, BOHINJSKA BISTRICA, AJDOVSKA CESTA 1, 4264 Bohinjska Bistrica

3

FRANC KRAMAR, 22. 4. 1960, BOHINJSKA BISTRICA, JELOVŠKA CESTA 1, 4264 Bohinjska Bistrica

4

MONIKA RAVNIK, 17. 9. 1962, BROD, BROD 4, 4264 Bohinjska Bistrica

5

MIRKO JERŠIČ, 21. 3. 1967, BOHINJSKA ČEŠNJICA, BOHINJSKA ČEŠNJICA 53, 4267 Srednja vas v Bohinju

6

TANJA ERLAH, 5. 6. 1972, BOHINJSKA BISTRICA, ZOISOVA ULICA 11 A, 4264 Bohinjska Bistrica

7

DARKO LONCNAR, 6. 11. 1983, POLJE, POLJE 9, 4264 Bohinjska Bistrica

4

DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

1

OLGA PIKON GORIŠEK, 9. 8. 1956, POLJE, POLJE 11 A, 4264 Bohinjska Bistrica

5

BOJAN TRAVEN IN EKIPA ZA PRIHODNOST

1

BOJAN TRAVEN, 3. 2. 1974, STARA FUŽINA, STARA FUŽINA 53, 4265 Bohinjsko jezero

2

JERNEJA POTOČNIK, 20. 8. 1977, BOHINJSKA BISTRICA, LETOVIŠKA ULICA 4, 4264 Bohinjska Bistrica

3

BOŠTJAN MENCINGER, 7. 7. 1979, KAMNJE, KAMNJE 50, 4264 Bohinjska Bistrica

4

URŠKA PREŽELJ, 16. 11. 1978, SAVICA, SAVICA 16, 4264 Bohinjska Bistrica

5

MAG. TOMAŽ MEDJA, 5. 6. 1970, NEMŠKI ROVT, NEMŠKI ROVT 15 B, 4264 Bohinjska Bistrica

6

LISTA JURETA SODJA – BOHINJ DANES

1

JURE SODJA, 4. 1. 1976, BOHINJSKA BISTRICA, ULICA TONETA MALEJA 4, 4264 Bohinjska Bistrica

2

MARTINA ODAR, 10. 11. 1974, LEPENCE, LEPENCE 6, 4264 Bohinjska Bistrica

Izvolili nove člane krajevnih skupnosti

Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica Krajevno skupnost Bohinjska Bistrica bodo v svetu krajevne skupnosti zastopali Slavko Ogrin, Jerneja Potočnik, Darja Laza, Doris Sodja, Jana Pekolj, Miha Kalan, Nada Urbanc, Dušan Čop, Jožef Košnik, Blaž Pfeifer in Zdravko Ravnik.

Krajevna skupnost Koprivnik – Gorjuše V Krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše so krajani za svoje predstavnike izvolili Martino Stare, Marjeto Sodja, Karmen Zupan, Damijana Korošca, Aleša Polanca, Jano Lončar in Anito Zupanc.

Krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju V Krajevni skupnosti Srednja vas bodo člani sveta krajevne skupnosti Miha Kemperle, Emil Šubelj, Jure Rebolj, Miha Mišmaš, Anton Mikelj, Mihaela Odar, Petra Prešeren, Zdravko Dobravec in Iztok Soklič.

Krajevna skupnost Stara Fužina V Krajevni skupnosti Stara Fužina bodo interese skupnosti zastopali Bojan Traven, Franci Štros, Simon Kranjc, Ivan Loga, Branko Urh in Jaka Žvan. ・

Občina Bohinj pristopila k izdelavi celostne prometne strategije Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj je začela z izdelavo Celostne prometne strategije občine Bohinj (CPS).

CPS je strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezani s prometom.

Z njim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin ter posledično višjo kakovost bivanja. Temeljni cilj dokumenta je zmanjšati negativne vplive motornega prometa na okolje ter povečati privlačnost naselij za prebivalce in obiskovalce.

Velik poudarek v dokumentu je na trajnostni mobilnosti, ki pomeni težnjo k večji uporabi okolju prijaznih prevoznih oblik, kot so npr. pešačenje, kolesarjenje in javni potniški promet.

Tekom priprave strategije bo narejena analiza obstoječega stanja na področju prometa v občini Bohinj (nadgradnja že obstoječih dokumentov), pripravljeni bodo predlogi strokovno utemeljenih rešitev ter dopolnjen že izdelan akcijski načrt. Vsak ukrep v akcijskem načrtu bo vseboval tudi merljive kazalnike, na podlagi katerih bo moč ugotoviti, ali se posamezen ukrep oziroma aktivnost izvaja in kako uspešna je njena realizacija.

Občina bo pri pripravi Celostne prometne strategije, ki jo bo v končni fazi sprejel Občinski svet, na različne načine sodelovala tako s strokovno javnostjo kot tudi z vso zainteresirano javnostjo ter prebivalci občine Bohinj, npr. prek delavnic, anket, javnih predstavitev in organiziranih dogodkov. Tesno sodelovanje vseh teh deležnikov je ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 12.

2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno Da bo CPS čim bolj prilagojena zahtevam in željam uporabnikov, smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim bomo lahko identificirali usmeritve za prihodnji prometni razvoj občine.

Vljudno vabljeni, da ga izpolnete in s tem sooblikujete prihodnost občine.

Vprašalnik je dostopen na naslovu: https://www.1ka.si/a/189852 ali na naslovu: https://obcina.bohinj.si/post/161770.

Objavljen je tudi na 15. strani tokratne številke Bohinjskih novic. ・

Mobilni socialni servis – pilotni projekt Občine Bohinj Katarina Košnik

V Bohinju bo v začetku prihodnjega leta zaživel pilotni projekt Mobilni socialni servis, ki bo združil prostovoljce in stroko pri ugotavljanju in reševanju težav Bohinjk in Bohinjcev na širšem področju socialnega življenja. V projektu bodo, kot je na predstavitvi projekta potencialnim sodelujočim pojasnila vodja projekta na Občini Bohinj Iva Lapajne, v projektu združili, nadgradili in povezali že obstoječe programe in storit­ve ter tako pristopili k celovitemu reševanju različne problematike po načelu takoj in tam, kjer je to potrebno.

Občina Bohinj ima ob svoji izjemni naravni danosti tudi številne druge atribute, ki so spodbudili Občino Bohinj, da se je celovito lotila reševanja socialne problematike, tudi v povezavi z drugimi področji družbenega življenja. Je po površini ena večjih občin v Sloveniji, ima velik odstotek prebivalcev, starejših od 65 let, naselja so zelo razpršena in slabo povezana z javnim prevozom. Poleg tega je občina Bohinj oddaljena od pomembnih upravnih in drugih središč. Upravna enota, Center za socialno delo, bolnice, reševalna postaja in nenazadnje tudi trgovska središča ter delovna mesta številnih Bohinjk in Bohinjcev so vsa izven Bohinja.

Prav zato so se na Občini Bohinj lotili 5-letnega pilotnega projekta prepoznavanja in reševanja socialne problematike in zanj preko prijave na BSC Kranj dobili odobrena tudi evropska sredstva. Projekt, ki ga na Občini vodi in koordinira Iva Lapajne, nastaja na podlagi večletnega spremljanja in poznavanja potreb občank in občanov, na podlagi izvedenih programov ter različnih projektov ter na podlagi pogojev za kvalitetno življenje v občini Bohinj. Osrednje področje, na katerem sloni projekt, je področje socialnega varstva, ki je neposredno povezano s področjem zdravstva in v sinergiji s področjem športa, kulture, izobraževanja, zaposlovanja ...

Glede na dejstvo, da področna zakonodaja določa razmejitve med obveznostmi države in lokalne skupnosti, ima občina torej pristojnosti, odgovornost in tudi dolžnost, da sama poskrbi za izvedbo standardih (storitve javne mreže) in nadstandardnih storitev (dvig kvalitet storitev in razvoj novih oblik storitev). V tem delu želijo izpostaviti kreiranje ustreznih programov motiviranja vseh ciljnih skupin občank in občanov za soodgovornost do kvalitete svojega življenja.

Tudi zato so pristopili k organizaciji inovativnih oblik storitev, kar so združili v projektu Mobilni socialni servis. Realizacija projekta pomeni narediti nekaj več, gre za operacionalizacijo ideje, ki bo konkretna in se bo lahko kontinuirano izvajala več let ter nadgrajevala v svoji kvaliteti. Gre za inovativni projekt mreženja, detekcije problematike in hitre odzivnosti, ko gre za reševanje težav.

Osnovni cilj projekta, ki uvaja nove oblike reševanja socialne in druge problematike, je dvig kakovosti življenja občanov. Ob tem bodo zagotovljeni pogoji za spodbujanje razvoja novih storitev (tudi v okviru mobilnega socialnega podjetništva) na področju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, storitev za otroke in družine, mladino, storitev za invalide oz. za osebe s posebnimi potrebami, storitev dolgotrajne oskrbe, storitev prostega časa in zabave v povezavi s turizmom in kulturo ter športom.

Uporabnike projekta predstavlja široka ciljna skupina občanov.

Starostne meje ne postavljajo. Posebej ranljivo ciljno skupino bodo predstavljali invalidi, družine in posamezniki s posebnimi potrebami, starejši. V zadnjem obdobju beležijo večje število priseljenih tuje govorečih posameznikov in/ali družin, ki pri asimilaciji v kraju nujno potrebujejo pomoč.

Pomemben del v projektu bodo predstavljali izvajalci, prostovoljci in usposobljeni strokovni delavci ter organizacije, ki bodo sestavljali mrežo sodelujočih v projektu.

Pomemben element, ki je vplival na sestavo skupine oz. oblikovanje mreže, je dejstvo, da gre za posameznike, ki izhajajo iz lokalne skupnosti in so del okolja ter posameznike v skupnosti dobro poznajo. Kot je povedala Iva Lapajne, nobena še tako strokovno opravljena analiza ali usmeritev za delo ne more biti dovolj kakovostna, če pri tem aktivno ne sodelujejo ljudje, ki so del skupnosti.

Izvajalci v projektu bodo tudi strokovni delavci posameznih institucij, s katerimi je Občina Bohinj že sodelovala v preteklih letih in ki so dejansko pripomogli k hitrejšemu reševanju posameznih problemov.

Na lokalnem nivoju izpostavljajo: Zdravstveni dom Bohinj, Policijsko pisarno Bohinj, Zavod sv. Martina Srednja vas in Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja. V okviru širšega področja sodelovanja si glede na izkušnje želijo sodelovanja s strokovni delavci Bolnišnice za psihiatrijo Begunje, Bolnišnice Jesenice, Centra za socialno delo Radovljica ... Pomemben deležnik in partner v tem delu so tudi nevladne organizacije s področja izvajanja invalidskih, humanitarnih in drugih programov.

Posebno skupino izvajalcev bodo predstavljali zaposleni v okviru javnih del in izvajalci družbenokoristnega dela ter posamezniki iz javnega in zasebnega sektorja.

Za izvajanje projekta so že pridobili 50 prostovoljcev iz lokalnega okolja, ki bodo delovali v 24 naseljih občine. Nekateri se bodo vključili tudi v izobraževanje, za katerega je projekt, prav tako kot za nakup električnega avtomobila, prejel nepovratna evropska sredstva. Zagotovljeno pa je tudi že sodelovanje z 31 različnimi organizacijami, kot so center za socialno delo, zdravstvene ustanove, humanitarne organizacije in tudi društva ter podjetja v Bohinju. Čeprav bo projekt uradno zaživel šele naslednje leto, je mreža že začela svoje delo. Trenutno imajo v reševanju 12 primerov, pri katerih se soočajo z različno problematiko in pri katerih med drugim sodelujejo tudi s policijo in šolo. Največkrat izstopa kompleksna socialna problematika, med pogostejšimi težavami je alkoholizem, rešujejo pa tudi primere drugih zasvojenosti in nasilja.

Koordinacijo pri zaznavanju težav in njihovem reševanju zaenkrat opravlja kar Lapajnetova sama. V oblikovanju je mreža izvajalcev, med katerimi so tako prostovoljci kot tudi strokovni delavci iz različnih institucij in organizacij, saj je za reševanje težav potreben multidisciplinaren pristop. ・

Prevzem odpadne folije silažnih bal Režijski obrat Občine Bohinj

Odpadna folija silažnih bal sodi med odpadke iz kmetijske dejavnos­ ti in ni komunalni odpadek, zato odlaganje v zabojnike za odpadke ali v naravo ni dovoljeno.

Režijski obrat občine Bohinj bo v decembru pristopil k zbiranju odpadne silažne folije od kmetovalcev in jo predal v pravi postopek nadaljnje obdelave.

Ob prevzemu mora biti odpadna silažna folija brez mrežice, brez ostankov silaže, brez zemlje in prsti, neonesnažena z nevarnimi snovmi, kot so barva, olje itd.

Odvoz silažne folije bo potekal enkrat mesečno na celotnem območju občine. Prvi odvoz bo v četrtek, 20. 12. 2018. Ostali termini odvozov silažne folije bodo označeni na koledarju odvoza odpadkov 2019, ki ga boste prejeli konec meseca decembra.

Vse uporabnike, ki so zainteresirani za odvoz odpadne silažne folije, prosimo, da to čimprej sporočijo na tel. št.: 577 01 69 ali na elektronski naslov: bojana.stare@obcina.bohinj.si.

Očiščeno odpadno silažno folijo lahko tudi sami pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici, ki je odprt po sledečem urniku: LETNI ČAS: 16. 3.–14. 11.

ZIMSKI ČAS: 15. 11.–15. 3.

ponedeljek

od 7. ure do 18. ure

ponedeljek

od 7. ure do 16. ure

sreda

od 7. ure do 18. ure

sreda

od 7. ure do 16. ure

sobota

od 7. ure do 12. ure

sobota

od 8. ure do 12. ure

5

ak tualno

ODVOZ ODPADKOV V ČASU PRAZNIKOV

Odvoz odpadkov se zaradi praznikov spremeni v naseljih Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina, Studor: -- mešani komunalni odpadki – ponedeljek, 24. 12. 2018 -- mešana embalaža – ponedeljek, 31. 12. 2018 Odvoz stekla bo namesto 25. 12. 2018 in 1. 1. 2019 potekal 28. 12. 2018 in 4. 1. 2019.

V sredo, 26. 12. 2018 in 2. 1. 2019, bo odvoz odpadkov potekal po ustaljenem redu.

ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV

Vsako gospodinjstvo lahko letno odda kosovne odpadke v skupni količini do 4 m³.

Odvoz kosovnih odpadkov je treba predhodno naročiti: -- na tel. št.: 04 577 01 69, -- preko elektronske pošte na e-naslov: bojana.stare@obcina.bohinj.si, -- preko spletne strani oz. povezave: https://bohinj.e-obcina.si/eVloge.

Na dogovorjen termin odvoza uporabnik kosovne odpadke pripravi na svojem prevzemnem mestu, ki omogoča dostop vozilu in nakladanje z avtodvigalom.

Kosovne odpadke lahko tudi sami brezplačno pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici.

Ponovno opozarjamo vse uporabnike komunalnih storitev, da je odlaganje kosovnih odpadkov na ekoloških otokih prepovedano.

PRIJAVA OKVAR NA JAVNI RAZSVETLJAVI

Napake in okvare na javni razsvetljavi lahko sporočite na sledeče načine: -- na tel. št.: 04 577 01 69 ali 04 577 01 50 – vsak delavnik od 7. do 15. ure, -- preko elektronske pošte na e-naslov: komunala@obcina.bohinj.si, -- preko spletne strani oz. povezave: https://obcina.bohinj.si/prijavenepravilnosti.

Ob prijavi je treba sporočiti naslednje podatke: naselje, hišno številko, ki je najbližja lokaciji svetilke, ali hišno ime, vrsto napake (npr.: ne gori, utripa, poškodovana, drugo).

Prosimo vas, da prijavo sporočite takoj, ko opazite okvaro. ・

Cilj projekta je dvigniti zavedanje o pomenu lokalnega lesa, možnos­ tih njegove rabe v lokalnem in regionalnem prostoru ter o razvoju izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki temeljijo na lokalnem lesu.

Projekt prinaša tudi nova znanja, nove kompetence ter spodbuja podjetnike, arhitekte, oblikovalce in lokalne skupnosti k lokalnemu/regionalnemu zavezništvu pri uporabi/rabi lokalnega lesa, ki od surovine do končnega izdelka prepotuje le malo kilometrov in s tem prispeva tudi k zmanjševanju CO2.

Projekt vzpostavlja tudi t. i. pametna inovativna okolja, dotika pa se tudi zelenih javnih naročil. V okviru projekta bo vzpostavljena tudi t. i.

Pametna točka, ki bo kot del mreže 15-ih točk za promocijo izdelkov iz lokalnega lesa v partnerskih regijah vzpostavljena tudi na Gorenjskem.

Več informacij o projektu CaSCo v okviru programa Interreg Alpine Space je dostopnih na naslovu: http://www.alpine-space.eu/projects/ casco/en/home.

V okviru projekta je bil v drugi polovici leta 2018 v vseh vključenih alpskih regijah izveden tudi natečaj za inovativne izdelke iz regionalnega lesa. V Sloveniji so bili izbrani 4 zmagovalni leseni projekti, po en iz javnega in en iz zasebnega sektorja za Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo.

Občina Bohinj je prejela nagrado za opremo na bohinjski kolesarski poti.

Gre že za tretjo nagrado, ki so jo Občina oziroma avtorji prejeli za bohinjsko kolesarsko pot in urbano opremo ob njej, tokrat za inovativno leseno arhitekturo in urbano opremo z nizkim ogljičnim odtisom v alpski regiji.

V letu 2011 smo prejeli priznanje za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture, t. i. zlati svinčnik, v letu 2014 pa še nagrado Maksa Fabianija za Kolesarske, krajinske in simbolne vidike kolesarske poti v Bohinju, avtorja A. S. Ostana, soavtorjev N. Pavlin, S. Malenšek in T. Dobravc, sodelavk L. Prezelj, S. Simič in U. Špeh ter grafičnega oblikovalca Ž. Okorn, Atelje Ostan Pavlin, d. o. o.

Nagrade so bile vsem 15 nagrajencem iz vključenih partnerskih regij podeljene na najvišjem politično-razvojnem dogodku za Alpe v letu 2018, in sicer na 2. letnem forumu EUSALPS, ki je potekal med 19. in 21. 11. 2018 v Innsbrucku. Podelitve smo se udeležili tudi predstavniki Občine Bohinj ter projektantov Ateljeja Ostan Pavlin.

Nagrado posvečamo pokojnemu sodelavcu Branetu Rozmanu, ki je pričel s snovanjem te kolesarske poti v letu 2006. ・

Občina Bohinj ponovno nagrajena za opremo na bohinjski kolesarski Projekt zbiranja odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev poti Režijski obrat Občine Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: arhiv Občine Bohinj

BSC Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, je skupaj z desetimi partnerji iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije in Slovenije s prijavo projekta CaSCo uspela na drugem razpisu programa Interreg Alpski prostor ter za projektne aktivnosti oz. za partnerske regije pridobila skoraj 2 milijona EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt se dotika strateškega razvojnega vprašanja regije in območ­ ja Alp: kako čim bolje izkoristiti strateško surovino les ter posledično pripomoči k zmanjševanju CO².

Občina Bohinj je v šolskem letu 2018/2019 spet pristopila k izvajanju projekta Zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev, ki ga izvajamo v sodelovanju z JEKO, javnim komunalnim podjetjem, d. o. o., Jesenice. Cilj projekta je predvsem ekološko ozaveščanje učencev, preko njih pa tudi njihovih staršev in širšega lokalnega okolja.

Z njim želimo dolgoročno zmanjšati škodljive vplive na okolje zaradi neprimernega načina odlaganja odpad­nega jedilnega olja.

Projekt, ki se izvaja v občinah Zgornje Gorenjske, je zasnovan kot tekmovanje v zbiranju

Foto: arhiv Režijskega obrata

6

ak tualno odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev v 4. razredih osnovnih šol.

V občini Bohinj je bilo v začetku oktobra 2018 izvedeno izobraževanje za 50 četrtošolcev v matični in podružnični šoli. Na izobraževanju je bila prisotna tudi maskota Sončnica, ki je otroke poučila, zakaj je neprimerno odlaganje odpadnega jedilnega olja škodljivo za okolje in o pomembnosti varovanja le-tega. Med drugim so učenci izvedeli, da olja, ki nam ostane po cvrtju ali peki, nikakor ne zlivamo v straniščno školjko, greznico ali odtočni sistem, saj lahko zamašimo odtočne cevi ali celo čistilne naprave, s tem pa lahko ustvarimo veliko škodo v odtočno-kanalizacijskem sistemu. Odpadno olje sodi v zbirni center, kjer ga zbiramo v posebnem zabojniku, tja pa ga lahko občani prinesejo v plastenkah od olja, pijač, v kozarcih za vlaganje ali v podobni embalaži, ki jo je predhodno treba očistiti od prejšnje vsebine.

Pri tem pa še velja opozoriti na to, da med odpadna jedilna olja uvrščamo rastlinska olja (npr. olivno olje, sončnično olje, repično olje ... in olja iz različnih semen) ter rastlinske maščobe (npr. margarina ali maslo, ki ostaneta po cvrtju), ne pa tudi avtomobilskega olja, ki ga z odpadnim jedilnim oljem ne smemo mešati. Reciklirano olje je mogoče predelati v biodizel, torej ekološko gorivo, ki ne onesnažuje okolja, glicerin, ki ostane pri predelavi, pa se uporablja v farmacevtski industriji.

Vsak četrtošolec je prejel posebno plastenko za zbiranje odpadnega jedilnega olja ter glicerinsko milo.

V okviru projekta Zbiranje odpadnega olja iz gospodinjstev bodo učenci v naslednjih mesecih odpadno jedilno olje iz gospodinjstev prinašali v zbirni center, junija pa bo za zmagovalni oddelek 4. razreda iz vsake občine, ki sodeluje v tem projektu in bo zbral največ odpadnega jedilnega olja na učenca, organiziran izlet v Piran z ogledom akvarija in športnimi aktivnostmi v Fiesi.

ZAKAJ LOČEVATI ODPADNO JEDILNO OLJE?

Kaj storiti z oljem, ki vam ostane po cvrtju ali peki jedi? Nikakor ga ne zlijte v straniščno školjko, greznico ali odtočni sistem, saj s tem lahko ustvarite veliko škodo v odtočno-kanalizacijskem sistemu, saj lahko zamašite odtočne cevi ali celo čistilne naprave.

KATERA OLJA ZBIRAMO KOT ODPADNA JEDILNA OLJA?

-- rastlinska olja (npr. olivno olje in olja iz različnih semen), -- rastlinske maščobe (npr. margarina ali maslo, ki ostanejo po cvrtju), -- avtomobilskega olja ne smemo zmešati z odpadnim jedilnim oljem.

NASVET ZA ZBIRANJE:

Za zbiranje lahko uporabite plastenke od olja, pijač, kozarce za vlaganje ... ki so predhodno očiščeni od prejšnje vsebine. Prosimo vas, da odpadno jedilno olje očistite morebitnih nečistoč oziroma ostankov hrane, in sicer tako, da ga precedite. Zbrano odpadno olje mora biti brez ostankov hrane, brez primesi vode ali pomivalnih sredstev.

URNIK ZBIRNEGA CENTRA

POLETNI ČAS 16. 3.–14. 11.

Ponedeljek

od 7. do 18. ure

Sreda

od 7. do 18. ure

Sobota

od 7. do 12. ure ZIMSKI ČAS 15. 11.–15. 3.

Ponedeljek

od 7. do 16. ure

Sreda

od 7. do 16. ure

Sobota

od 8. do 12. ure

Praznik Krajevne skupnosti Srednja vas Katarina Košnik

V nedeljo, 11. novembra, je bilo veselo v Srednji vasi, kjer so se krajani Krajevne skupnosti Srednja vas zbrali ob krajevnem prazniku in prazniku farnega patrona Svetega Martina. Ob tem, da je bila to priložnost, da se krajani zberejo in poveselijo ob prazniku, so priložnost izkoristili tudi za otvoritev in blagoslov prenovljenega stopnišča do cerkve sv. Martina in kapelice. Kot je v nagovoru povedal tudi takratni podžupan v opravljanju županske funkcije Jože Sodja, je obnova stopnišča, ki ga čaka še nekaj zaključnih del, del večjega projekta, ki se počasi Foto: Rok Mihevc zaključuje. V okviru tega so že uredili dostop do pokopališča, mrliške vežice, parkirna mesta pri Hrvatu, del površin za pešce. V prihodnje jih čaka še ureditev dovozne poti do šole, dokončanje avditorija pri vežicah in izgradnja igrišč ob šoli, kjer je projekt pripravljen za izgradnjo tudi že s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. ・

KAM LAHKO BREZPLAČNO ODDATE ODPADNO JEDILNO OLJE?

DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

S PRAVILNIM RAVNANJEM Z ODPADNIM OLJEM BOSTE IZKAZALI SVOJO ODGOVORNOST DO OKOLJA

šestošolci in učiteljica Urška Beznik

V zbirnem centru se nahaja posebna posoda za zbiranje odpadnega jedilnega olja, kamor lahko prinesete ta odpadek.

Omogočili boste namreč njegovo nadaljnjo predelavo v alternativna goriva – biodizel, torej ekološko gorivo, ki ne onesnažuje okolja. Glicerin, ostanek pri predelavi, pa se uporablja v farmacevtski industriji.

Zajtrk za bohinjske otroke v osnovni šoli

Dan smo začeli z jutranjo telovadbo. To nam je že rutina, saj to počnemo vsako jutro ob 7.50, torej na začetku prve ure. Potem smo šesto-

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7

čebelarje pestijo tudi bolezni, ki napadajo njihove roje: »Tudi pri nas je precej čebelarjev letos izgubilo veliko družin. Razlogov je več, vreme je vse bolj nestabilno in tudi bolezni je vedno več in jih čebelarji vse težje obvladujemo. Res je delo čebelarja postala ena sama borba, da čebele sploh še obdržimo,« je na zajtrku povedal Kotnik, ki je s seboj pripeljal tudi šolski čebelarski podmladek čebelarskega krožka, ki je poskrbel tudi za sladke medene dobrote.

Avlo Kulturnega doma Joža Ažmana, kjer so se zbrali na zajtrku, so krasila likovna dela učencev osnovne šole dr. Janeza Mencingerja in vrtca Bohinj, skupini Slončki in Miške iz bohinjskega vrtca sta za dober tek zapeli Slakovega Čebelarja. ・

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

TRIGLAV 240

šolke prebrale po zvočniku, kakšen pomen ima dan slovenske hrane in zakaj ta dan uživamo tradicionalni slovenski zajtrk. Nato smo zajtrkovali počasi, kulturno. Pojedli smo vse, oziroma skoraj vse, kar je bilo pripravljeno. Letos je naša prednostna naloga odnos do hrane.

Razredniki so poskrbeli, da smo imeli ta dan lepše papirnate serviete, mize smo v večini razredov razporedili tako, da smo sedeli za eno skupno mizo, kot doma, kot ena družina. Kruh iz sedmih žit je bil ponekod v peharjih, maslo je bilo domače, pripravljeno v lesenih modelih, zato je vsakega krasila rožica. Med je bil obogaten s cvetnim prahom in propolisom, zato še bolj okusen, mleko pa je bilo iz bližnje ekološke kmetije. Jabolko carjevič je bilo manjše, sladko in značilnega okusa.

Ob zajtrku smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je, da jemo domačo hrano iz zdravih bohinjskih tal in tudi o tem, kako važno je, da mi poskrbimo, da tla ostanejo zdrava, saj le na takih lahko zraste zdrava hrana. Razmišljali smo tudi o tem, kako kratka je bila pot od bohinjskih kmetij do naše šole, torej nismo skoraj nič obremenjevali okolja. Jedli pa smo zelo svežo hrano, zvečer je bila pri kmetih, zjutraj pa v naših želodčkih. Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da smo ta dan zaužili zdravo hrano, v prijetnem vzdušju.

Zajtrk za občane in občanke Katarina Košnik

TURIZEM BOHINJ

Sprememba višine turistične takse Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Katarina Košnik

Po slovenskem zajtrku, ki so ga tudi letos postregli v osnovnih šolah v Sloveniji, so v Bohinju tradicionalni zajtrk teden dni kasneje, v petek, 30. decembra, pripravili tudi za odrasle. Ob devetih so se, pretežno starejši občani in občanke, zbrali na zajtrku, ki so ga pripravile Kmečke žene, pozdravil jih je župan v funkciji Jože Sodja in predsednik čebelarskega društva Bohinj Bogdan Kotnik, ki je zbranim tudi razložil, zakaj na mizah ni medu iz Bohinja.

Letos je bohinjskim čebelarjem, kot pravi Rupnik, zagodlo vreme.

Pomladi se je s prvimi cvetočimi sadnimi drevesi še dobro začelo, potem pa je hitro prišlo slabo vreme in ker potem ni več medilo, so čebele ostale brez medu. Ko je končno nastopilo lepo vreme, so tudi kmetje pohiteli s košnjo in tako so čebele ostale še brez travniškega medu.

Zaradi številnih podrtih dreves tudi gozdnega medu ni bilo. Ob vremenskih težavah, ki so zaradi globalnega ogrevanja vse pogostejše,

15. marca 2018 je začel veljati nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki je prinesel kar nekaj novosti.

ZSRT-1 opredeljuje drugačen nabor oprostitev oz. delnega plačila turistične takse, kot je slednje opredeljeval pre jšnji zakon. Kot je navedeno v 18. členu ZRST-1, bodo plačila turistične takse (in od 1. 1. 2019 dalje tudi promocijske takse) še naprej oproščeni naslednji zavezanci: • otroci do sedmega leta starosti, • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, • osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,

8

turizem in gospodars t vo • tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.

ZSRT-1 pa na novo definira naslednje zavezance, ki so upravičeni do oprostitve plačil turistične takse: • učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, • oseb e do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu, • osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč,

• pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti.

Turistično takso v višini 50 odstotkov pa po novem plačujejo le naslednji zavezanci: • osebe od 7. do 18. leta starosti, • osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).

Po novem morajo polno turistično takso plačevati tudi turisti v kampih in člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah. Dodatno nov zakon opredeljuje starostno omejitev pri polovičnem plačilu turistične takse za turiste, ki bodo za svojo prenočitev izbrali nastanitveni obrat, ki je vključen v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF). Stari zakon je delno oprostitev vezal zgolj na tiste turiste, ki so člani mednarodnih mladinskih organizacij.

ZSRT-1 tudi bolj jasno določa, kdo so zavezanci za oprostitev plačila turistične takse pod rubriko »učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa«, in tako nedvoumno določa, da slednje velja IZKLJUČNO za vzgojno-izobraževalne ustanove (to je za vrtce, osnovne šole, glasbene šole, srednje šole, fakultete ...). Dodatno pa med zavezance za oprostitev plačila turistične takse ZSRT-1 opredeljuje osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorje, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu. Veljavnost odločbe o dodelitvi statusa v javnem interesu je tako pred oprostitvijo turistične takse dolžan preveriti ponudnik nastanitvene dejavnosti.

Občinski svet Občine Bohinj je dne 21. 6. 2018 na 30. redni seji sprejel Odlok o turistični taksi v občini Bohinj.

Od 1. 1. 2019 turistična taksa skupaj s promocijsko takso na osebo na dan znaša 2 evra. ・

Društveni izlet v Briksen TD Bohinj

V soboto, 13. oktobra 2018, smo se zgodaj zjutraj odpravili na izlet v Briksen (Avstrija), ki ga je za članice in člane organiziral TD Bohinj. Izleta se je udeležilo kar 94 članov.

Foto: arhiv TD Bohinj

Pot nas je vodila skozi Karavanke, preko Lienza do Briksna. Ob poti smo spoznavali velik del Južne Tirolske, znamenitosti, smučišča in Dolomite. Po dolgi vožnji se je naprej prilegla lokalna malica – tris kruhovih cmokov na zeljni posteljici, nato pa smo si ogledali muzej, ki je bil nedaleč stran. Ogledali smo si še sedež briksenške nadškofije, pod okriljem katere je bil tudi Bled (in nekaj bohinjskih vasi) 800 let, z opisom zgodovine, ogledali pa smo si tudi grad. Ob povratku smo se ustavili v tovarni znanih napolitank ter zavili v Ziljsko dolino. Izlet sta z zanimivem vodenjem popestrila Marjana Bajt in Janez Bizjak. Veseli nas, da so bili udeleženci z izletom v avstrijski Briksen in vodenjem izredno zadovoljni. ・

Strokovno srečanje o vodah v Triglavskem narodnem parku Javni zavod TNP

Foto: Aleš Zdešar

V Triglavskem narodnem parku so bile letos izvedene štiri znanstvene raziskave, ki so prinesle nova spoznanja o stanju voda na območ­ju narodnega parka. Na strokovnem srečanju, ki ga je Javni zavod Triglavski narodni park pripravil 15. novembra 2018, je več kot 50 strokovnjakov razpravljalo o metodologijah raziskav, pridobljenih rezultatih ter nadaljnjem sodelovanju strokovnih ustanov in deležnikov za spremljanje stanja voda v prihodnje in sprejetje ukrepov za izboljšanje stanja.

Bogastvo voda v Julijskih Alpah je skrito v občutljivem podzemlju. V Sloveniji je vsaj 20 odstotkov izvirov na območju Triglavskega narod­ nega parka. Napačna ravnanja, dejavnosti ali posegi v gorah se lahko odražajo v neštetih izvirih v dolinah. Stanje večjih rek in jezer v Sloveniji spremlja Agencija Republike Slovenije za okolje, na zajetjih pitne vode kvaliteto oziroma zdravstveno ustreznost vodnega vira kontrolirajo upravljavci vodovodnih sistemov, občasno vode raziskujejo tudi raziskovalci v okviru svojih znanstvenih raziskav z določenimi cilji.

Javni zavod Triglavski narodni park pa je v okviru rednih nalog v letu 2018 financiral oziroma sofinanciral monitoring osmih izvirov in šestih visokogorskih jezer v TNP, sledilni poskus med ponikovalnico male komunalne čistilne naprave Koče pri Triglavskih jezerih in Dvojnim jezerom, stanje Dvojnega jezera ter raziskavo dela napajalnega zaledja vodnega vira Ovčja jama v dolini reke Radovne.

Na srečanju je bilo ugotovljeno in poudarjeno, da je za pravilno interpretacijo rezultatov pomembno več letno sistematično zbiranje podatkov v primerljivih pogojih vzorčenja kot tudi upoštevanje zbranih podatkov že izvedenih raziskav. Udeleženci srečanja so se strinjali, da je povezovanje institucij in deležnikov nujno ter da je potrebno narediti vse, da ohranjamo dobro stanje voda od izvirov in rek vse do gospodinjstev. Rezultati mikrobioloških preiskav nekaterih izvirov kažejo na to, da človek s svojimi dejavnostmi vpliva na kvaliteto vode že na samem izviru.

Na srečanju je bil predstavljen tudi Interreg projekt Eco-Alps Water za vrednotenje ekološkega stanja jezer in rek v alpskem prostoru z inovativnimi metodami. V mednarodnem projektu sta slovenska partnerja Agencija RS za okolje in Nacionalni inštitut za biologijo, pilotni območji v Sloveniji pa Blejsko jezero in Soča.

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 17. ure. Na božični in novoletni dan bo center zaprt.

9

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

Dogodki v decembru: Center TNP Bohinj, Stara Fužina - 14.12. ob 19.00: Odprtje razstave akad. slikarja, profesorja Janeza Ravnika - pregled čez plodna leta ustvarjanja, razstava bo na ogled do sredine februarja Knjižnica Bohinjska Bistrica - 19.12. ob 17.00 : Berimo gore skupaj z otroki! - branje otroške gorniške literature in ustvarjalna delavnica z akad. slikarko Lučko Šparovec (Triglavski narodni park v sodelovanju s Knjižnico A.T. Linharta Radovljica v sklopu mednarodnega festivala Brati gore) Center TNP Bohinj, Stara Fužina - 27., 28., in 29. 12. ob 10.00: Otroške počitniške delavnice; prijave vsaj en dan pred delavnico do 12. ure na info.bohinjka@tnp.gov.si ali na 04 5780 245, otroci do 6. leta starosti naj bodo v spremstvu odrasle osebe 27.12.: Praznična otroška kuharska delavnica z Jožetom Godcem 28.12.: Praznično ustvarjanje 29.12.: Ali pozimi narava miruje? (v okviru projekta Life Naturaviva: Biodiverziteta – umetnost življenja) Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Novembrske novice iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica

Razpored aktivnosti v mesecu decembru 2018:

• 4. decembra 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 14. decembra 2018: Hotel Eco Park Bohinj – prednovoletno srečanje z začetkom ob 18. uri, prijave bodo zbirali poverjeniki in v pisarni društva v času uradnih ur, cena večerje je 10 EUR, pijačo plača vsak sam; • 19. decembra 2018: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Vsako sredo je v Vodnem parku vodna aerobika, začne se ob 17. uri.

URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v gasilskem domu – od decembra vsak TOREK ob 19. uri.

Ugodnosti v Vodnem Parku Bohinj so še vedno aktualne: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini na bazen in najemu steze za bovling.

Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro.

VOŠČILO članicam in članom Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, občankam in občanom Bohinja, poslovnim partnerjem in prijateljem

Olga P. Gorišek, DU BB

Konec oktobra smo v Gostilno Danica povabili vse jubilante, ki so praz­ novali 80- ali 90-let­nico.

Praznovanja se je udeležila le peščica njih, a to ni pokvarilo razpoloženja.

Sprejel in nagovoril jih je predsednik društva Stane Gorenc ter jim zaželel vse dobro, zdravja, sreče in s povabilom, da se po svojih zmožnostih udeležijo aktivnosti v našem društvu. S svojim obiskom jih je počastil in pozdravil tudi podžupan v opravljanju funkcije župana Jože Sodja. Za popestritev jim je zaigral naš harmonikar Ivan Brežan. Stanko Ažman jih je slikal in za spomin pripravil kolaž slik s praznovanja.

V petek, 9. novembra, se je skupina naših članov pridružila ostalim Predstavnika jubilantov režeta torto, upokojencem Gorenjfoto: Stanko Ažman ske, udeležili so se martinovanja v Šentjerneju, kjer so se zabavali do poznih ur. Skupinsko sliko s praznovanja je posnela Irena Šolar.

Naslednji petek, 16. novembra 2018, so se naši člani z Rozman busom odpeljali na praznovanje kakijev v Strunjan. Praznika smo se udeležili tretje leto zapored.

Tebi mir, ki znaš ljubiti, tebi mir, ki znaš trpeti.

Njemu mir, ki ne razume, a z očmi ljubezen išče.

Njemu mir, ki mir prinaša v mnoge hiše po vsem svetu.

V novi svet, ki naj bo boljši, kjer ljudje živijo v miru, kjer se primejo za roke, tudi če so ceste vse drugačne.

Vesele božične praznike, v novem letu miru, zdravja in osebne sreče!

Vam želijo člani upravnega odbora DU Bohinjska Bistrica in predsednik Stane Gorenc ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

16. 12. 2018 ob 14. uri vabimo vse člane društva na prednovoletno druženje v Eco hotel Bohinj. Za vse, ki ste ali pa še boste v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico, so naše članice izdelale darila, ki so jih naredile na delavnicah ustvarjalnosti. Še posebej otroci se bodo razveselili Božička, ki nas bo obiskal. Pripravili smo kratek kulturni program, ne bo manjkalo dobre hrane, pa tudi za muziko bo poskrb­ ljeno. ・

10

iz na ših kr a je v

Čestitka ob prazniku Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica

Vsem krajankam in krajanom ob prazniku Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, 14. decembra, iskrene čestitke. Želimo vam, da je vaše sobivanje s sokrajani čim prijetnejše, v novem letu pa obilo zdravja, zadovoljstva in delovnih uspehov. ・

la predavanje in pomagala prikazati lovstvo v najlepši luči. Na koncu tega dela je bil seveda mali kviz, ki je pokazal, da so otroci res pazljivo poslušali in se tudi učili. Branko, ki je tudi član komisije mladih za lovst­vo v ZLD Gorenjske, je pripravil simbolične nagrade na temo mladi in lovstvo. Vsi udeleženci so tudi prijeli priložnostna darila.

V drugem delu dneva smo se odpravili v samo lovišče. Tu smo otrokom pokazali, kaj so krmilnice in solnice, zakaj so in kako se vzdržujejo. Nato smo pokazali visoko prežo. Lovec Gašper je pokazal, kako naj bi se na preži obnašali. Z nami je bil tudi lovski pes, ki so ga otroci sprejeli kot enakovrednega prijatelja. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali tudi prigode iz lovstva. Po končanem ogledu smo se odpravili globlje v revir. Vsak posameznik je s seboj vzel nekaj jabolk in jih raztrosil po krmišču.

Po nekaj urah, ko je koncentracija malo pošla, pa sta obe mentorici, Janja in Tadeja, dovolili otrokom odmor. V sončnih žarkih in seveda ob prelepih doživetjih so otroci zaužili svoj obrok malice. Otroci so nesebično ponudili sladkarije tudi lovcema. Čas je minil zelo hitro in kmalu se je bilo treba posloviti. Z mentoricama smo se dogovorili, da bomo v prihodnje te dejavnosti še izvajali, saj se je pokazalo, da NARAVA ZDRUŽUJE IN POENOTI VSE PREBIVALCE, ki so del našega bivanja in okolice. Otroci so pokazali in nas opomnili, da so enakovredni partnerji v življenju. Zahvaljujemo se šoli Antona Janše, da smo lahko prikazali del narave in življa v njej ter da se je pokazalo v družbi, da vsak posameznik zasluži enakopravno obravnavanje in tretma.

Hvala otrokom, ki so pokazali, da so tudi oni del nas, čeprav so malo drugačni. Hvala njim in mentoricama za spoznanje enakovrednega življenja ne glede na potrebe in zmožnosti posameznika v družbi. Upamo, da se čimprej snidemo. HVALA! ・

V spoznanju

Okrasna drevesca

Predsednik s člani sveta KS Bohinjska Bistrica

Življenje ni že vnaprej namenjeno, da postane breme za mnoge in praznik za nekatere, ampak, da za vse postane prizadevanje, za katero bo vsakdo odgovarjal. (A. Manzoni)

LD Nomenj Gorjuše, Branko Brgant, Tajnik LD

Zavod za gozdove Slovenija, območna enota Bled

Foto: arhiv Zavoda za gozdove Slovenija, OE Bled

Foto: arhiv LD Nomenj Gorjuše

LD Nomenj Gorjuše je v sodelovanju z Osnovno šolo Antona Janše s prilagojenem programom iz Radovljice organiziralo Spoznavni dan lovstva in lovske družine. Cilj in osnovni namen in usmeritev šole je, da pomaga posameznikom za čim boljše spoznavanje življenja in prilagoditev posameznikov družbi, kateri pripadajo.

Skupaj z mentoricama Janjo in Tadejo in članoma LD Nomenj Gorjuše, Gašperjem in Brankom, smo 9. novembra 2018 pripravili druženje z učenci osnovne šole s prilagojenim programom z naslovom Spoznavni dan lovstva in njegovega poslanstva. V prostorih LD v Nomenju smo pripravili sprejem in prvi del dnevnega druženja.

Branko je najprej predstavil LD, velikost revirja, namen, naloge dela in etiko lovstva ter seveda živali, ki se nahajajo v revirju in so prisot­ ne pod budnim očesom lovcev in seveda tudi krajanov. Predstavil je poslanstvo lovcev in namen lovstva. Otroci so z velikimi očmi poslušali in sledili predavanju. Lovec Gašper jim je predstavil lovski nahrbtnik.

Pokazal jim je vse tisto, kar naj bi imel lovec s seboj v gozdu. Tu je največjo pozornost privabil lovski daljnogled. Otroci so z zanimanjem pogledali skozenj in se čudili, kako blizu je vse. Po tem je lovec Gašper še predstavil lovski puški in pištolo ter strelivo. Tu so posamezniki s še večjim zanimanjem pogledali in vzeli v roke orožje ter tudi pogledali skozi cev in strelni daljnogled. Med predavanjem sta lovca dopolnjeva-

Bliža se božično-novoletni čas in z njim okraševanje domov, javnih prostorov, mestnih trgov in cerkva. Ker se za okraševanje uporabljajo tudi naravna drevesca iz gozdov, želimo na Zavodu za gozdove Slovenije podati nekaj osnovnih navodil.

Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras, morajo biti označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozd­ na drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji. Lastniki gozdov lahko v svojem gozdu pridobijo okrasna drevesa le tako, da predhodno pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti 0,27 EUR na nalepko. Stranke, ki želijo večje število nalepk, naj do 10. 12. 2018 obvestijo pristojno krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.

V Zavodu za gozdove Slovenije kljub sedanjemu težkemu stanju v naših gozdovih spodbujamo uporabo naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Želimo vam prijetne praznike z naravnimi smrečicami v vašem domu. ・

11

iz na ših kr a je v

Pohod spomina 1918‒2018 Janez Pikon, Gore in ljudje

V hvaležnosti za prehojeno pot Vas vabimo k sveti maši v nedeljo 30. decembra 2018 ob 10. uri v župnijsko cerkev sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju.

Sveto mašo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr.

Stanislav Zore OFM. Po sv. maši bo slavnostna akademija v cerkvi sv. Martina.

Po slavju v cerkvi Vas vabimo na domače dobrote in druženje v Dom sv. Martina.

Vljudno prosimo, da udeležbo prijavite najkasneje do petka 21.12.2018 po telefonu 04 577 84 10 ali po e-pošti zsm@zsm.si. ・

Tehnike sproščanja

Zdravstveno vzgojni center Bohinj Foto: Janez Pikon

Osrednjo slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne priredijo Turizem Bohinj in Kobariški muzej skupaj s še drugimi soorganizatorji v počastitev padlih in umrlih vojakov na soški fronti v soboto, 10. novembra, pri Krnskih jezerih.

Na prireditvenem prostoru ob severni obali Krnskega jezera, kjer so množici planincev, praporščakov, oddelku Slovenske vojske in gorske policije, v uniforme iz prve svetovne vojne oblečene skupine, godbenikom in pevcem spregovorili slavnostni govorniki. Po glavni prireditvi so položili vence in prižgali svečke pri križu v spomin na padle vojake, ki stoji nižje na planini Duplja pri Planinskem domu pri Krnskih jezerih. Na nerazumljive bitke prve svetovne vojne nas spominjajo in opominjajo ostanki številnih strelnih jarkov, bunkerjev, labirintov, žičnih ograj in vojaških bivališč, raztresenih po vsem Krnskem pogorju.

Slovesno je bilo na prireditvi 19. spominskega pohoda s počastitvijo padlim in umrlim vojakom med prvo svetovno vojno v pogorju s Krnom na Soški fronti in koncem prve svetovne vojne (KRN ‒ pohod spomina 1918‒2018) s svečano proslavo na vzhodni obali Krnskega jezera v soboto, 10. novembra 2018. Zvečer se v Domu pri Krnskih jezerih organizira še planinski večer s harmoniko in pohod z baklami do Krnskega jezera. Torej začnemo zgodaj zjutraj pri Domu Klementa Juga v Lepeni in se vzpnemo zahodno pod in mimo s soncem obsijanih vrhov Velike Monture in Velike Babe na planino Dupla in Krnskih jezer, kamor prispemo dovolj zgodaj, da se udeležimo slovesnosti ob jezeru.

Posedanje na gorskem travniku južno ob jezeru že pred pričetkom prireditve izkoristimo za daljši počitek, pot nas je vodila v obratni smeri prihoda s spustom do Doma Klementa Juga v Lepeno, kamor se po zaključeni slovesnosti ob jezeru vrnemo v poznih popoldanskih urah. ・

Spominska slovesnost pri spomeniku na Goreljku

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade organizirata v soboto, 8. decembra 2018, ob 11. uri spominsko slovesnost ob 75-letnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slovesnost bo na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Slavnosti govornik bo dr. Franc Križanič, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. ・

Zavod sv. Martin vabi na praznovanje 10. obletnice Zavod sv. Martin

»Spoštovanje in hvaležnost sta osnovni pogoj, če želite postati arhitekt vse večje sreče, in svoje lastne izpolnitve.« 28. decembra 2008 je bil slovesno odprt dom za starejše v Bohinju, Dom sv. Martina.

Srečanje bomo izvedli v torek, 19. 12. 2018, ob 18.00 v sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj (2. nadstropje). Delavnica je brezplačna.

PRIJAVE: 030 708 565 ali na zvcbohinj@zd-bohinj.si. ・

Zapustil nas je doktor Jaka Bahun (1932–2018) V imenu vseh sodelavcev Stanka Ravnik

V petek, 2. 11. 2018, smo se na pokopališču na Dobravi poslovili od dr. Bahuna – upokojenega zdravnika, ki je 40 let opravljal svoje delo v Bohinju in pomembno prispeval k razvoju zdravstvene službe v naši občini. Na svojo željo je bil pokopan v krogu svoje družine in prijateljev, ki so skupaj z njim prehodili še zadnja leta njegovega življenja.

Tako tiho, ob pesmi moškega okteta, ki mu je za slovo zapel Avsenikovo Kadar bom vandral, se je zaključila njegova bogata življenjska pot, da se mi je stisnilo srce ob misli in dejstvu, kako krut je odnos vseh nas do dela in žrtev, ki so jih posamezniki darovali za naše skupno dobro.

G. Jaka Bahun bo vedno ostal eden glavnih kreatorjev zdravstvene službe v Bohinju. Že leta 1957 je prišel nadomeščat odsotnost dr. Hribarja, takrat še v staro Kuretovo hišo ob Becovem mostu, kjer je bila takrat ambulanta. Leta 1958 se je redno zaposlil in se vsak dan z mopedom vozil z Jesenic, kjer je živel. Leta 1959 je bil dograjen nov zdravstveni dom, ki je postal tudi njegov novi dom.

To so bila leta, ko so se postavljali temelji sodobne zdravstvene službe. Čas, ko si ljudstvo še vedno ni docela opomoglo od pretekle vojne, ko je bilo še veliko revščine, za mnoge slabi življenjski pogoji in nizka raven osveščenosti ljudi. Do leta 1958 je bil v Bohinju le en zdravnik.

Kurativi se je priključila preventiva – najprej sistematski pregledi otrok in šolarjev ter cepljenje. Mlad zdravnik z bogatim znanjem in neizmernim mladostniškim zagonom je bil pravi božji dar za krajane. Dr. Bahun je po prihodu prevzel posvetovalnice za otroke, ki so se tedaj izvajale še po vaseh. V Bistrici v Stuškovi hiši na Vodnikovi cesti, v Srednji vasi v zgradbi današnje pošte, na Koprivniku v prostorih takratne šole, v Stari Fužini pa kar v gostilni pri Mihovcu. Nega otrok je bila tedaj v domeni mater, ki pa niso imele prevoza, zato je dr. Bahun skupaj z medicinsko sestro, oborožen s tehtnico in zdravniško torbo z inštrumenti, redno opravljal preventivne preglede otrok na omenjenih lokacijah.

Matere je učil osnov nege, higienskih navad in prehrane otroka, obenem pa nadziral razvoj in odkrival obolenja otrok. To je bila uvedba velikih sprememb, saj so dotlej prav zaradi pomanjkljive nege, slabih razmer in nepravilne prehrane otroci pogosto umirali. Na istih lokacijah je dr. Bahun opravljal tudi cepljenja, ki so jih tedaj starši s hvaležnostjo sprejemali, saj so jim bili spomini na prebolevanje otroških bolezni in smrti zaradi njih še kako znani. V teh časih je bilo še veliko anomalij – rahitisa, izpaha kolkov, prirojenih srčnih napak, nedohranjenosti in posledično zdravstveno težkih stanj otrok in mater, ki jih je dr. Bahun vodil in rešil marsikatero mlado življenje. Leta 1961 je opravil tečaj za zaščito mater in otrok, zato je poleg redne splošne ambulante, ki jo je mnogo let opravljal v popoldanskem času, ob dopoldnevih delal še v dispanzerju za žene. Kmalu je prevzel tudi vse preventivne preglede šolskih otrok, ki jih je že nadgradil z laboratorijskimi preiskavami. Poleg vseh dejavnosti je opravljal tudi dežurno službo, ki je bila organizirana v obliki stalne pripravljenosti. To je pri dveh zdravnikih pomenilo vsak

12

iz na ših kr a je v drug teden biti v pripravljenosti 24 ur na dan od ponedeljka do naslednjega ponedeljka.

Glede na to, da ni bilo avtomobilov, je zdravnik hodil na hišne obis­ke, seveda po zaključenem rednem delu.

Spomnim se njegove pripovedi: »Veliko smo delali. Ko je šel dr. Hribar na specializacijo, sem štiri leta po en teden v mesecu delal sam. Vsak dan sem dopoldan opravljal Foto: arhiv ZD Bohinj splošno kurativno ambulanto. V povprečju se je dnevno zvrstilo 50 do 60 pacientov.

Spomnim se, da jih je bilo največ 117 v enem dnevu. Ko sem zaključil z delom v ambulanti, sem nadaljeval s hišnimi obiski, ki jih je bilo tedaj precej – okrog 150 na mesec, ob epidemiji gripe pa celo do 300. V šestdesetih letih se je skoraj polovico otrok rodilo doma. Porode so sicer vodile babice, vendar so me pogosto klicali v primeru kakršnih koli komplikacij. Spomnim se primera, ko sem v eni sami zimski noči trikrat gazil sneg na Koprivnik, saj prevoza do tja ni bilo. Epiziotomije, šivanje, luščenje placente, medenične vstave z ročno pomočjo, vedno sem imel s seboj vse za forceps, to je bilo le nekaj od pogostih posegov.

Doživel sem en sam porod mrtvorojenega otroka, sicer pa smrti ob porodu ni bilo več. Tak tempo dela se je ponavljal iz dneva v dan. Sam sem bil – hvala Bogu – mlad in bolezni nisem smel poznati. Ko sem imel zlomljeno nogo, tudi pomisliti nisem smel na bolniško. V ambulanto, pa tudi na obiske, sem hodil kar z mavcem na nogi. Žena mi je bila v veliko pomoč. Pogosto je morala biti doma, da je sprejemala naročila za obiske.« Sodelavci vemo, kako velika je bila pri tem podpora, pa tudi žrtev, ki jo je plačala vsa Bahunova družina.

V šestdesetih letih se je začela razvijati tudi medicina dela, prometa in športa. Dr. Bahun je bil vključen v komisije, ki so pregledovale delovna mesta, svetovale odpravo pomanjkljivosti in izboljšave v procesu dela, ki so vplivale na izboljšanje delovnih pogojev. V istem času so začeli sistematsko voditi sladkorne bolnike in izdelali register, še vedno pa so se ukvarjali s tuberkulozo in drugimi sicialnimi boleznimi.

Nekaj let je še vodil dispanzer za žene, dispanzer za borce, sladkorne bolnike in tudi splošno ambulanto. Bil je član zdravniške komisije, v prostem času je imel tečaje prve pomoči pri Rdečem križu za bodoče šoferje, vodil 90-urne tečaje prve pomoči za gorsko reševalno službo, predavanja za tečajnike higienskega minimuma po gostinskih in turističnih organizacijah in že leta 1960 prevzel vlogo zdravstvenega inšpektorja za Bohinj.

Leta 1974 je dr. Bahun zaključil specializacijo iz splošne medicine in nato še magisterij. Tedaj je bilo to mogoče le na zagrebški medicinski fakulteti. Bil je prvi zdravnik splošne medicine z magisterijem v Sloveniji. V svojem raziskovalnem delu je proučeval problem okuženosti s toksoplazmozo in njenimi posledicami na psihične in inteligenčne sposobnosti šolskih otrok. Njegova raziskava je pomenila velik prispevek k obravnavi, preventivi in zdravljenju omenjene bolezni pri nas. V letih po opravljenem magisteriju je sodeloval na številnih seminarjih in kongresih s predstavitvijo svoje raziskave.

Leta 1975 je poleg osnovnega dela prevzel tudi vodstvo zdravstvenega doma in s tem prevzel še skrb za razvoj zdravstvene službe v Bohinju. Leta 1978 je dr. Bahun ponovno ostal edini zdravnik v Bohinju.

Z dežurstvi so mu pomagali zdravniki iz Radovljice.

Vsa leta vodenja ZD si je prizadeval za širitev zdravstvenih dejavnosti v Bohinju. Leta 1978 je za delo pridobil višjega fizioterapevta in postopoma poskrbel za dodatne terapevtske možnosti na tem področ­ju.

Poleg zobne ambulante za odrasle je uvedel dodatno zobozdravstveno ambulanto za mladino, uvedel laboratorij in poskrbel za strokovno izo­

brazbo kadra za opravljanje preiskav. Zdravstveno službo je vodil v času reorganizacij, ko je bilo treba izboriti pogoje in sredstva za obstoj službe v obliki zdravstvenega doma, ne le zdravstvene postaje. Med obema je v odnosu do uporabnika bistvena razlika. Samo tako, da smo organizirani kot zdravstveni dom, lahko občanom zagotovimo izvajanje vseh dejavnosti. Če v ključnih trenutkih ne bi bili imeli primernega vodstva, lahko z gotovostjo trdimo, da bi imeli v Bohinju precej bolj okrnjeno zdravstveno službo. Za svoj prispevek si dr. Bahun zasluži vse priznanje.

Dolgoletni napori so pustili posledice tudi na njegovem zdravju in leta 1992 se je delno upokojil. V času do popolne upokojitve leta 2001 je večinoma vodil še otroški in šolski dispanzer.

Ob vsem napisanem se lahko le vprašamo, ali je to sploh vzdržno.

Očitno je bilo, vendar le z izjemno požrtvovalnostjo in ambicioznostjo, usmerjeno v splošno dobro. Pri tem plača svoj davek človek sam in njegova družina. Življenje teče z izredno naglico. Pogosto pozabljamo celo svoje spomine. Žal še pogosteje pozabimo na sadove tujega dela. Vsi, ki smo lahko sodelovali z dr. Bahunom, se zavedamo, da je njegovo delo bistveno pripomoglo k širitvi in utrditvi obstoja zdravstvene dejavnosti v Bohinju. Nenehno si je prizadeval tudi za dvig kvalitete dela in je s tem krajanom omogočil enakovredno zdravstveno oskrbo in ne nazadnje tudi nekaj delovnih mest.

Po upokojitvi se je umaknil v zavetje svojega doma. Le malo ljudi pozna sadove njegovega dela. Velikokrat mi je v zadnjih letih rekel: »Sprašujem se, ali je bilo vredno.« Naj vam odgovorim. Vredno je bilo. Vredno za rod pred nami, za nas in naše zanamce. Postavili ste trdne temelje bohinjskega zdravstva.

Zaradi vas je že mnoga leta vsem Bohinjcem dostopna zdravstvena služba z vsemi dejavnostmi. Prav spoštovanje do vašega dela in dela vaših sodelavcev nas je bodrilo, da smo te trdne temelje negovali in jih branili.

Spoštovani gospod Jaka Bahun. Počivajte v miru. Sodelavci pa izrekamo iskren in globok poklon Vam in vašemu delu. ・

ZLOŽENA DRVA – TURISTIČNA ZANIMIVOST?

Nekaj razmislekov o turizmu v Bohinju.

Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Pa kaj še! Pred zimo vsi zlagamo drva na tak ali drugačen način.

Največkrat jih zložimo v krade, prekrijemo z vso mogočo šaro, ki je trenutno pri roki, in drva pridno čakajo, da jih razžagamo, če so pa že, da končajo v peči. Saj temu so končno namenjena. Pa ni povsod tako.

V Karnijskih Alpah v Italiji sta na nadmorski višini 1212 m dve vasici Sauris di sotto in Sauris di sopra. Vseh prebivalcev je samo 421. Vsaj tako pravijo podatki. Lahko pa se je medtem še kdo rodil, lahko pa tudi umrl. Kakor koli, življenje na tej višini je zahtevno, saj so prvotno živeli zgolj od pašništva in gozdarstva. Skratka, naporno in odmaknjeno od doline so se spopadali z revščino. V dolino so jih vodile le ozke steze.

Zaradi te odmaknjenosti so ohranili še staro tirolsko govorico. Toda vaščani niso obupali. Najprej so si uredili novo cesto do vasi in naprej v planino. Ta povezava je sprožila splošni razvoj naselbine.

Danes izdajajo časopis v svojem jeziku, postavili so pivovarno in pršutarno in zgradili še sirarno. In kaj bodo z vsem tem? Ja, svoje pro­ izvode prodajajo turistom. Daj no, zakaj pa bi turisti na veliko hodili na primer na Koprivnik? O, pa prihajajo v Sauris. Se jih kar tare. In kaj jim ponujajo? Pogled na drva, ki so zložena okoli hiš z veliko domišljije.

Drva so iz različnih vrst lesa, barva lesa daje različne vzorce. Okoli lesenih hiš so postavljeni tudi različni izrezljani kipi. V vasi je rezbar in v Saurisu skoraj ni hiše, ki ne bi imela njegove rezbarije. Domačini mu s tem delajo reklamo in sedaj prodaja kipe tudi obiskovalcem. Tako imajo korist rezbar in vaščani. Zaradi povečanega priliva turistov je veliko gostišč – ne hotelov!, kjer se popotniki podprejo in okrepčajo. Ohranili so nedotaknjeno podobo hiš s kamnitim podnožjem in leseno nadgrad­ njo. Še dimniki so oblečeni v lesene deske. Notranjost pa je sodobna in prijetna za bivanje. Tu ni nobenih kičastih novogradenj v dveh nadstropjih, kot je to pogosto v Bohinju. Zgoraj za ta mlade, ki tako in tako kasneje odidejo drugam iz Bohinja s trebuhom za kruhom. In nazadnje

13

iz na ših kr a je v Kaj pa naši logi. Še največ te prvobitnosti in arhaičnosti najdemo v vaseh Studor in Gorjuše. V drugih naseljih najdemo gorenjske arhitekturne bisere raztresene med uniformiranimi in dolgočasnimi novogradnjami. Občina je tu popolnoma odpovedala ali pa je bilo odgovornim malo mar za celovito podobo naselij in kulturno dediščino v Bohinju. Tako se danes turizem v Bohinju opira na jezero, adrenalinske aktivnosti in nekaj folklornih dejavnosti. Edina svetla točka v tej ponudbi se mi zdi, da je Festival alpskega cvetja, ki edini ponuja mehki turizem. Novi in novi parkirni prostori bodo Bohinj dolgoročno spremenili v eno samo parkirišče. Še obvoznic vasi ne zmoremo (na južni Tirolski je to pravilo), da bi vasi lahko bile varne in prijazne za vaščane.

Slab primer je most pri svetem Janezu, ko se na njem srečujejo pešci, kolesarji, fotografi, avtomobili, avtobusi in še kdo.

Foto: Mišo Serajnik

Zložena drva pri Majniku, foto: Mišo Serajnik

Sedaj pa še k drvom. Tudi pri nas lahko najdemo turistično zanimivost »zložena drva«. Ko se peljete skozi Srednjo vas, boste pri kaščah zagledali srenjsko znamenitost Majnikova drva, dopolnjena s pisanim cvetjem. Kdo ve, kolikokrat so bila slikana in posnetki odnešeni blizu in daleč. Podobno so pred drugo svetovno vojno turisti množično fotografirali Zetkov nagelj v Stari Fužini. Bil je tako bujen, da je segal od okna v zgornjem nadstropju do sredine duri. Če so hoteli vstopiti v hišo, so ga morali odmikati.

Foto: Mišo Serajnik

živita eden ali dva sama v taki »graščini«. V Saurisu je naselje narejeno kot iz enega testa. Vodilni v vasi so našli dovolj modrosti in moči, da so ohranili vas brez novodobnih tujkov. Sedaj imajo od tega korist prav vsi. Tu se turizem piše z veliko začetnico. Tu ni vozečega turizma, razen po glavni cesti skozi vas. Vas si lahko ogledaš le peš in imaš kaj videti.

Vsaka hiša je svojstven eksponat. Naselje te tako prevzame. Poznam zakonca, ki se znova in znova vračata v Sorapis, čeprav ga že dobro poznata. Tudi sam sem bil že večkrat tam in še bom šel. Tudi člani Muzejskega društva smo tam pustili nekaj evrov. Veliko nas je poskusilo njihovo pivo, za popotnico pa smo nakupili nekaj suhih mesnin in sira.

Postavili so tudi nekaj manjših žičnic, saj zaradi južne lege vetrovi prinašajo vlažen zrak, s severa pa mrzli stric poskrbi, da se dež spremeni v sneg in če dodamo še nadmorsko višino, je za smuko že preskrbljeno. Vaščani ponujajo tudi sobe in apartmaje in finančno stanje vaščanov se je krepko dvignilo.

Zložena drva pri Majniku, foto: Mišo Serajnik

Zdaj pa si imamo v Bohinjski Bistrici možnost ogledati na poseben način zložena dva kupa drv pri Cerkovnikovem Martinu v Spodnji vasi.

Najmlajši sin Matija se je odločil, da ne bo zlagal drv klasično kot večina Bohinjcev, ampak bolj domiselno. Nastala je taka zanimivost, ki je »poskočila« že v marsikateri fotoaparat. Mislim, da bo še kdo parkiral pred osnovno šolo in odnesel fotospomin na ti dve drvarski zloženki.

Mlademu Matiju pa vse čestitke za novo turistično ponudbo v upanju, da bo uresničil še kakšno novo idejo. To je sicer turistični drobec, toda tudi v kruhu je malo soli, in prav zato je kruh okusen, ali ne? ・

iz na ših kr a je v

Obraz meseca novembra – Carmen Elena Iskra Lotar »Pepa« Orel

PO DOMAČE: / POKLIC/IZOBRAZBA: diplomirana računovodkinja MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: vedno nasmejana, pozitivna, zaupljiva. Če je možno, rada pomagam. Ustvarjalna.

KAJ ME FASCINIRA: Jaz bi spoznala vse; vse, kar se da.

Tuji jeziki, potovanja, čevlji, obleke ...

Moj mož pa reče, da sem sraka, ker mi je všeč vse, kar se sveti. (smeh) VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASFoto: Lotar »Pepa« Orel BENIK: Conjunto Borincuba – Tengo en Borinque UMETNIŠKO DELO: Gabriel Garcia Marquez KRAJ: otok Mulatos v Kolumbiji JED: chontaduro. To je podobno kot kostanj, ampak ni ... sploh ni podobno kostanju, samo okus je podoben. Čakaj, ti pokažem sliko (objavljena ob članku, op. av.). To se jé tudi z medom – tebi je všeč med (smeh), ali pa s soljo. Zelo okusno, pa tudi kalorično. ČLOVEK: Moj mož, to je tako dober človek. Morda izgleda strašen, ampak je zelo prijazen. (smeh) V BOHINJU MI JE VŠEČ: mir V BOHINJU POGREŠAM: Bohinj je tak, kot je in to je dovolj. Ne vem, kaj bi pogrešala – nič. V Bohinju imaš to, kar imaš tam in to je to.

Carmen, nate sem naletel pravzaprav po naključju, ko sva delala intervju z Mino in ob pogovoru se je izkazalo, da imaš zanimivo zgodbo z veliko začimbami, ki bi jo želel sam pobliže spoznati in zapisati. Se lahko najprej na kratko predstaviš?

Sem Kolumbijka, rodila sem se v Chokoju ob Tihem oceanu. Z družino smo se preselili v Kalio, kjer sem doštudirala in se zaposlila. V SŠ sem začela plesati folkloro in jo kasneje tudi študirala – čeprav me oče ni pustil, sem študirala na skrivaj, ob večerih, vzporedno z rednim študijem računovodstva. Sem 4. od petih otrok. Bili smo 3 fantje in 2 punci; starejši brat je že umrl, brata sta ostala doma, s sestro sva šli po svetu. Oče in mama sta še živa. Kaj še povem? Zdaj sem poročena s Slovencem, imava enega otroka, Danijela, ki je star 15 let.

Kako si se pa učila slovensko?

O joj, to je bilo težko. (smeh) Čisto drug jezik, ni podoben ničemur, kar sem jaz poznala. Na začetku smo imeli dobro učiteljico. Njen oče je bil Slovenec, ampak je živel v Kolumbiji in je znala špansko. Dva meseca nas je učila, res osnovne stvari.

Potem, ko sem spoznala moža, me je on učil. On je bil tisti, ki se je prav potrudil, on mi je kupil par knjig in s tem sem se sama veliko učila, seveda z njegovo pomočjo. Nisem šla na noben tečaj. Ko je bilo konec pogodbe za ples – tisti gospod je imel tudi lokal, tam sem delala kot natakarica in sem komunicirala z ljudmi. To mi je ogromno pomagalo. Nekaj znaš, pa komuniciraš, eni te popravijo, eni pa ne, ampak se učiš; iz tega, če govoriš, se učiš. Moj mož me še vedno popravlja, še vedno seveda imam napake (smeh), me popravlja in to je tisto.

Katere jezike si govorila, ko si prišla sem?

Poleg španskega še italijanščino, v šoli smo se učili angleščino pa francoščino, ampak francoščino zelo malo. Razmišljala sem tudi, da bi študirala. Ko sem bila doma, sem tudi hotela študirati to, ampak sem premislila, kaj je najboljše in se odločila za računovodstvo.

14 Zakaj?

Pri nas je računovodstvo zelo spoštovan poklic, meni so bile všeč številke ... Če bi imela 200 let življenja, bi stalno študirala, karkoli, vse.

Sem hotela biti tudi baletka, a veš? Ampak sem bila že prestara. Ko smo živeli v Chokoju, tam ni bilo šole za balet, ko pa smo se preselili, sem bila stara 10 let, to je prestaro za balet. Potem mi pa ni ostalo drugega kot folklora.

Kako izgleda folklora v Kolumbiji?

Naša folklora je zelo podobna slovenski, počakaj, da ti nekaj pokažem (za hip zapusti prostor in se vrne s fotografijo sebe v slovenski narodni noši).

Imamo tudi polko, valček, samo naša glasba je bolj živahna, ampak podobno, bi rekla.

Kako si pristala v Sloveniji?

Delala sem v plesni šoli za otroke s posebnimi potrebami in tam sem preko prijatelja glasbenika spoznala gospoda iz Kranja, ki je v Kolumbiji iskal plesno skupino, ki bi nastopala v njegovi diskoteki – tako plesalce kot glasbenike. Ponujal je pogodbo za eno leto, delo je bilo dobro plačano, pa še stanovanje in hrano si imel zastonj. Sem šla na avdicijo. Poleg mene je izbral še kolegico in še 3 fante.

Videla si veliko sveta, pa si za svoj dom izbrala ravno Slovenijo.

Kako to?

V Sloveniji nikoli nisem imela namena ostati. Pred odhodom o Sloveniji nisem vedela nič, jezika nisem niti približno poznala, ko sem malo pobrskala, sem videla, da je bivša Jugoslavija. Doma sem imela dobro službo, hobije, prijatelje, družino, vse sem imela, vse! (Kot zanimivost, Kolumbija je četrta največja država v Južni Ameriki, ima 43 milijonov prebivalcev in 992 letališč, od tega kar 876 velikih, op. av.) Ampak za eno leto sem si pa rekla: »Pa ja, zakaj pa ne? Spoznam nekaj novega, dobro zaslužim in pridem nazaj domov.« Ampak – ko sem prišla sem, sem spoznala moža in tukaj sem že 20 let. To je bilo leta 1998, junija, 30. junija smo prišli sem, tega se spomnim, kot bi bilo včeraj.

S čim pa se zdaj ukvarjaš?

To je najtežje od vsega. Rada živim tu, ker je Slovenija mirna, lepa, majhna, zelo organizirana, tako čista, ampak za delo ... To je edino, zaradi česar obžalujem, da sem ostala – ker ne dobim službe v svojem poklicu. Morda, ker sem »tujka«. Tujka tako, v narekovajih. Sem slovenska državljanka, imam slovensko državljanstvo, ampak ne pridem niti do razgovora. Sploh ne, niti odgovora ne dobim. Nekaj časa me je preživljal moj mož, ker nisem nikjer dobila službe, zdaj pa delam v pekarni.

Se ti zdi, da je Slovenija zadržana do »tujcev«?

Tako kot povsod, večinoma so me sprejeli zelo prijazno, eni pa tudi s predsodki, ampak povsod je tako, eni te sprejemajo, drugi pa ne. Doživela sem nekaj zanimivih pripetljajev zaradi barve kože, to ja. So ljudje, ki jih to zmede.

Enkrat so me tri punce, stare 10, največ 13 let, gledale, gledale, gledale in potem me je ena vprašala: Ja kje si bila pa ti na morju, da si tako črna?

Na šuštarski nedelji v Tržiču mi je en gospod s prstom drgnil po koži, da bi videl, če gre barva dol.

V Mariboru smo šli po plesnem nastopu na kosilo v neko nabito polno gostilno. Mi smo vstopili in vsi – ampak prav vsi – so se obrnili in me gledali. Jaz sem se takoj ustavila: A je kaj narobe? Vsi tako gledajo.

Meni ni bilo nič jasno. Ampak vsi so gledali. Jaz sem rekla: »A sem jaz naga? Kaj je narobe?« (smeh) Veliko sem prepotovala, ampak tukaj v Sloveniji je bilo res tako zanimivo. Ti pozabiš, da si črn, ampak ljudje te tako gledajo, čudno. Ampak glej, jaz se spomnim takih stvari, pa se samo smejim. Vedno pozitiva.

Take stvari, ki so slabe, rajši odmisliš. Si misliš svoje in greš naprej.

Kaj pa je tisto, zaradi česar si res vesela, da si prišla v Slovenijo – močna pozitivna izkušnja?

Predvsem, da sem spoznala moža – od začetka je bil tako drugačen od vseh. Boljšega ne bi mogla dobiti, res. Čeprav bi rekla, da ni moj tip, ker izgleda tako strašen (smeh); ampak ne, zelo je prijazen. V službi mora biti strog, ampak drugače je zelo ... vedno mi je na voljo. Od njega dobim vse, kar potrebujem. Vedno imam vse. On je tista oseba, ki bi jo morali vsi poznati. Sem zelo vesela, da sem ga spoznala, in da imava takega otroka, Danijela, ga moram pohvaliti. Je zelo prijazen. Tako sem si ga želela in zdaj ga imam. ・

OBČINA BOHINJ

VPRAŠALNIK O PROMETU IN JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI BOHINJ Spoštovani!

Prometni sistem omogoča mobilnost in dostopnost prebivalcem in obiskovalcem širšega območja do upravnih, izobraževalnih, prostočasnih dejavnosti in delovnih mest ter spodbuja gospodarski razvoj. Ker promet prepogosto povzroča tudi negativne vplive se zavedamo, da promet ne sme biti cilj sam po sebi, temveč mora postati sredstvo za doseganje širših ciljev. Zato je Občina Bohinj pristopila k pripravi celostne prometne strategije.

Osnovno vodilo celostne prometne strategije bo trajnostna mobilnost, torej energetsko učinkovite, prostorsko manj potratne, okolju manj škodljive in bolj zdrave oblike prometa v občini in regiji, ki so podlaga za ravnotežje med gospodarskim razvojem, družbeno enakostjo in kakovostjo okolja. S skupnimi močmi in s spremembami naših potovalnih navad lahko oblikujemo trajnostno prihodnost.

Da bo strategija občine čim bolj prilagojena zahtevam in željam vas uporabnikov, vas vabimo, da izpolnite vprašalnik, s pomočjo katerega bomo analizirali potovalne vzorce in probleme, ki bodo osnova za razumevanje in načrtovanje usmeritev za nadaljnji prometni razvoj občine Bohinj. Z vprašalnikom želimo izvedeti, kakšne so vaše potovalne navade, kakšne so vaše želje po prometnih ureditvah v naseljih ter kakšen je vaš odnos do skupnih javnih površin v občini.

Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri izbiri ustreznih ukrepov in zasnovi strategije prometnega razvoja občine. Zato vas prosim, da vprašalnik rešite in tako prispevate k trajnostnemu razvoju naše občine, hkrati pa se lahko potegujete za nagrade v nagradnem žrebu.

Vprašalnik lahko izpolnite tudi na spletu na povezavi https://www.1ka.si/a/189852 Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem.

Podžupan Občine Bohinj v začasnem opravljanju funkcije župana Jože Sodja

• Vprašalnik lahko izpolnijo vsi prebivalci občine Bohinj, starejši od 12 let.

• V nagradni igri ne morejo sodelovati izdelovalci CPS in uslužbenci Občine Bohinj.

• Vsi, ki boste oddali v celoti izpolnjen vprašalnik ter v njem vpisali tudi svoje kontaktne podatke, se boste preko žrebanja potegovali za bogate nagrade, ki vam bodo olajšale trajnostno mobilnost: 1. NAGRADA – darilni bon v vrednosti 100 EUR za izlet po lastni izbiri v organizaciji potovalne agencije Arriva Alpetour d.o.o.

2. NAGRADA – skiro 3. NAGRADA – skiro + praktične nagrade (10x pohodne majice, 10x pohodne palice, 10x dežnik, 3x nahrbtnik) • Če svojih kontaktnih podatkov ne želite posredovati, lahko vprašalnik izpolnite anonimno.

• Informacije o nagradni igri so dostopne na spletni strani občine, www.obcina.bohinj.si, kjer bodo objavljeni datumi žrebanja.

PRVI DEL: SPLOŠNA VPRAŠANJA O VAS

7. Če ste šolar ali zaposleni, v katerem kraju se šolate oziroma delate? (prosimo, napišite):

1. Spol □

_______________________________________________________

moški

□

2. Starostna skupina □ 12-18 □ □ 36-45 □ □ 66-75 □

ženska

19-25 □ 46-55 □ nad 75 let

26-35 56-65

3. Dokončana izobrazba □ □ □

osnovna šola ali manj srednja šola (poklicna, splošna, gimnazija) višja/visoka šola ali več

4. Kakšen je vaš trenuten status? □ šolajoči (OŠ, SŠ, študent) □ zaposlen / samozaposlen □ nezaposlen □ upokojen 5. Ali imate zdravstvene težave, ki vas omejujejo pri uporabi kateregakoli prevoznega sredstva? □ Da □ Ne □ Ne želim odgovoriti 6. Kraj bivanja (prosimo, napišite): _______________________________________________________

8. Ali ste voznik? □ Da, imam vozniško dovoljenje in vozim avtomobil vsaj občasno □ Da, imam vozniško dovoljenje, vendar ne vozim avtomobila □ Ne, nimam vozniškega dovoljenja 9. □ □

Koliko oseb biva v vašem gospodinjstvu?

1 □ 2 □ 5 ali več

10. □ ali več

Koliko avtomobilov imate na razpolago v vašem gospodinjstvu?

Nobenega □ Enega □ Dva □

3

□

4

Tri

11. Če se na delo / v šolo vozite z avtomobilom, ali imate v bližini delovnega mesta / šole na voljo garažo ali parkirni prostor? (odgovarjajo samo šolajoči in (samo)zaposleni, ki se vozijo z avtomobilom, ostali nadaljujte z 12. vprašanjem) □ Da – brezplačno □ Da – plačljivo □ Ne 12. □ □ □ □

Koliko koles imate na razpolago v vašem gospodinjstvu?

Nobenega Enega Dva Tri ali več

DRUGI DEL: VAŠE POTOVALNE NAVADE 13. Kako pogosto opravljate naslednje poti? (označite z X) Vsak dan

6-krat na teden

5-krat na teden

4-krat na teden

3-krat na teden

2-krat na teden

1-krat na teden

Manj pogosto

Ne opravljam teh poti

Na delo V šolo Po opravkih (trgovina, uradi) Na druženje Na rekreacijo 14. Kateri način potovanja najpogosteje uporabljate za naslednje poti (izberite način, ki predstavlja najdaljši del poti)? (označite z X) Hoja

Kolo

Avtobus

Vlak

Motor

Osebno vozilo kot voznik

Osebno vozilo kot voznik s sopotniki

Osebno vozilo kot sopotnik

Taksi

Drugo (prosimo, dopišite)

Ne opravljam teh poti

Na delo V šolo Po opravkih (trgovina, uradi) Na druženje Na rekreacijo 15. Kadar ne uporabljate zgoraj navedenega najpogostejšega načina, kateri alternativni način potovanja uporabljate ali bi uporabljali za naslednje poti? (označite z X) Hoja

Kolo

Avtobus

Vlak

Motor

Osebno vozilo kot voznik

Osebno vozilo kot voznik s sopotniki

Osebno vozilo kot sopotnik

Taksi

Drugo (prosimo, dopišite)

Ne opravljam teh poti

Na delo V šolo Po opravkih (trgovina, uradi) Na druženje Na rekreacijo 16. Kako daleč potujete na delo oziroma na izobraževanje? (odgovarjajo samo šolajoči in (samo)zaposleni, ostali nadaljujte z 19. vprašanjem) □ Manj kot 1 km □ 1-2 km □ 2-5 km □ 5-10 km □ 10-20 km □ Več kot 20 km 17. Kako pogosto v povprečju uporabljate naslednje načine potovanj? (označite z X) 5 do 7-krat tedensko Motor Taksi Hoja (po opravkih) Hoja (za rekreacijo) Kolo (po opravkih) Kolo (za rekreacijo) Avtobus Vlak Osebni avtomobil (kot sopotnik) Osebni avtomobil (kot voznik)

2 do 4-krat tedensko

1-krat tedensko

Nekajkrat letno

Ne uporabljam

TRETJI DEL: VAŠE MNENJE O PROMETNEM SISTEMU 18. Kako bi ocenili stanje prometnih ureditev v občini Bohinj? (označite z X) 1- Zelo slabo

2- Slabo

3- Niti dobro niti slabo

4- Dobro

5- Zelo dobro

Ne uporabljam (zato ne morem oceniti)

HOJA IN KOLESARJENJE Urejenost, varnost in število šolskih poti Urejenost in število pločnikov in pešpoti Urejenost in število prehodov za pešce Varnost pešcev Osvetljenost pešpoti in kolesarskih povezav Kolesarske povezave (sklenjenost, kakovost) Varnost kolesarjev Urejenost in število parkirišč/stojal za kolesa Prilagojenost prometnih površin starejšim in osebam z različnimi gibalnimi omejitvami Ustrezna hitrost motornega prometa 1- Zelo slabo

2- Slabo

3- Niti dobro 4- Dobro niti slabo

5- Zelo dobro

Ne uporabljam (zato ne morem oceniti)

JAVNI POTNIŠKI PROMET Potek linij avtobusa Časovni interval voženj avtobusa Pogostost lokacij avtobusnih postajališč Cena vozovnice avtobusa Dostopnost in jasnost informacij o voznih redih, postajališčih in linijah avtobusnega prometa Oddaljenost avtobusnega postajališča do vašega doma (prosimo, napišite tudi oddaljenost v metrih: _____________ ) Časovni interval voženj železniškega prevoza Cena železniškega prevoza MOTORNI PROMET Pretočnost prometa (zastoji, gneča) Število parkirišč Parkirni režim na plačljivih parkiriščih Količina tovornega prometa SPLOŠNO V OBČINI BOHINJ Varnost v prometu Kakovost zraka Kakovost življenja Kakovost javnih površin za preživljanje prostega časa Dostopna mobilnost za vse, ne glede na starost, zdravje ali socialni status Strošek gospodinjstev za promet/mobilnost (samo stroški znotraj občine) 19. Prosimo, za vsakega izmed naslednjih prometnih ukrepov določite, kako pomemben / potreben se vam zdi v Občini Bohinj? (označite z X) 1 - Nepomembno Več površin za pešce Izboljšanje šolskih poti Prilagoditev prometnih površin starejšim in osebam z različnimi omejitvami Več površin za kolesarje Več parkirnih površin/stojal za kolesa Vzpostavitev sistema za izposojo koles Zmanjšanje števila osebnih vozil (na cestah in parkiriščih) Umirjanje prometa v naseljih Omejevanje dostopa z osebnimi vozili ob Bohinjskem jezeru

2 - Manj pomembno

3 - Niti pomembno niti nepomembno

4 - Pomembno

5 – Zelo pomembno

1 - Nepomembno

2 - Manj pomembno

3 - Niti pomembno niti nepomembno

4 - Pomembno

5 – Zelo pomembno

Omejevanje dostopa z osebnimi vozili na Pokljuki Večja urejenost javnih površin (parki, trgi) Dopolnitev omrežja javne razsvetljave Dostopnejše in jasnejše informacije o avtobusnem prometu Več linij avtobusov Več avtobusnih postajališč Pogostejše vožnje avtobusov Pogostejše vožnje vlakov Možnost prestopanja med različnimi prevoznimi načini (npr. z avtobusa na vlak, s kolesa na avtobus itd.)

Več električnih polnilnic za avtomobile Uvedba prevozov na klic 20. Hoja in kolesarjenje sta obliki mobilnosti, s katero lahko zadostimo k dnevni potrebi po gibanju za zdravo življenje in boljše počutje ter pri tem ne bremenimo okolja, hkrati pa je brezplačna in pogosto učinkovitejša. Ali bi bili ob primernih pogojih pripravljeni prevoz z osebnim avtomobilom vsaj občasno nadomestiti s hojo ali kolesarjenjem? □ Da □ Ne □ Že hodim / kolesarim v največji možni meri 21. Če da, kaj je tisto, kar bi vas pri tem dodatno spodbudilo/motiviralo? IZBERITE TRI za vas najbolj pomembne dejavnike. □ Več kakovostnih in varnih površin za pešce in kolesarje □ Dražje ali omejeno parkiranje avtomobilov □ Cenejši dostop do koles □ Manj avtomobilov na cestah □ Zemljevidi peš in kolesarskih poti □ Infrastruktura, prilagojena starejšim in gibalno oviranim □ Varna parkirišča za kolesa na delovnem mestu, šoli in drugod □ Nižje hitrosti avtomobilov □ Označene poti in razdalje za pešce in kolesarje □ Drugo (prosim, zapišite): □ □

__________________________________________ Spletni načrtovalnik poti Tuši in garderobe na delovnem mestu

22. Javni potniški promet (JPP) je prostorsko bolj učinkovit kot osebni avtomobilski promet, hkrati pa tudi manj obremenjuje okolje in je dostopen vsem. Ali bi bili ob primernih pogojih pripravljeni prevoz z osebnim avtomobilom vsaj občasno nadomestiti z JPP? □ Da □ Ne □ Že uporabljam JPP v največji možni meri

23. Če da, kaj je tisto, kar bi vas pri tem dodatno spodbudilo/motiviralo? Izberite tri za vas najbolj pomembne dejavnike. □ Če bi bilo postajališče bližje □ Boljši pogoji za prestopanje (usklajenost vozovnic, voznih redov) □ Bolj pogoste vožnje □ Boljša prilagojenost starejšim in gibalno oviranim □ Cenejši prevozi □ Dražje ali omejeno parkiranje avtomobilov □ Hitrejši prevozi □ Pogoji za parkiranje avtomobila v bližini postajališča □ Zanesljivejši prevozi □ Pogoji za parkiranje kolesa v bližini postajališča □ Spletni načrtovalnik poti □ Parkiraj in se pelji sistem (P+R) □ Drugo (prosim, zapišite): □

__________________________________________ Bolj jasne in dostopne informacije o JPP

24. Ali menite, da bi za naselja v zaledju in za tamkajš nje starejše občane in ljudi, ki nimajo osebnega vozila uvedba dodatnih storitev javnih prevozov lahko vplivala na dvig njihove mobilnosti ali ne? □ Da, potrebno je povečati frekvenco voženj avtobusov ali vzpostaviti nove avtobusne linije. □ Da, potrebno je vzpostaviti storitev »prevoz na poziv«. □ Da, šolski prevozi bi lahko poleg prevoza otrok omogočili prevoz ostalih občanov, prevozi bi se lahko izvajali tudi med poukom, ko so otroci v šoli. □ Ne, dodatne storitve javnih prevozov ne bi vplivale na dvig mobilnosti med ljudmi.

25. Ali želite podati še kakšno mnenje ali komentar o prometu / dostopnosti v občini Bohinj? ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

Hvala za odgovore! Čestitamo! Izpolnili ste vprašalnik, s čimer ste dobili možnost sodelovanja v nagradni igri, v kateri bomo razdelili bogate nagrade: 1. NAGRADA – darilni bon v vrednosti 100 EUR za izlet po lastni izbiri v organizaciji potovalne agencije Arriva Alpetour d.o.o.

2. NAGRADA – skiro 3. NAGRADA – skiro + praktične nagrade (10x pohodne majice, 10x pohodne palice, 10x dežnik, 3x nahrbtnik) Želite sodelovati v nagradni igri? □ Da □ Ne Če želite sodelovati, prosimo, izpolnite naslednja prazna polja: Ime in priimek:

__________________________________________________________________________

Telefonska številka:

__________________________________________________________________________

Naslov: __________________________________________________________________________

23. 12. 2018

Veseli bomo, če vprašalnik do vključno oddate na zbirnem mestu, kjer ste vprašalnik prejeli, oziroma v sprejemni pisarni Občine Bohinj, lahko nam ga pošljete tudi po pošti na naslov Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali na elektronski naslov obcina@bohinj.si.

VSEBINA 24. SKLEP o spremembi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »SE-3« (št. 350-47/2017/11 iz dne 25. 4. 2018)

24.

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: ZPNačrt) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 08/17 – uradno prečiščeno besedilo) je župan Občine Bohinj dne 28.11.2018 sprejel

SKLEP o spremembi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »SE-3« (št. 350-47/2017/11 iz dne 25. 4. 2018) 1. člen Spremeni se 6. člen Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »SE-3« (št. 350-47/2017/11 iz dne 25. 4. 2018) tako, da se glasi: » 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 3. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, 4. Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Ulica Mirna Vadnova 5, 4000 Kranj

19

5. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Planina 3, 4000 Kranj 6. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 7. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 8. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 9. Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, 10. Režijski obrat Občine Bohinj, Rožna ulica 18, Bohinjska Bistrica, 11. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 12. Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj 13. Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 14. Telemach d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana 15. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, 16. Agencija RS za okolje, Vojkova 1a, 1000 Ljubljana, V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. « 2. člen Vsa ostala določila sklepa št. 350-47/2017/11 iz dne 25. 4. 2018 ostanejo nespremenjena.

3. člen Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in na svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi.

Bohinjska Bistrica, dne 28. 11. 2018 Št.: 350-47/2017/27 Jože Sodja, l. r. podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana

iz na ših kr a je v

Drsališče Bohinj - Bohinjska Bistrica in SKI SERVIS Iskra Brane Iskra

Sporočamo vam, da bo drsališče v Bohinjski Bistrici odprto prvi vikend v decembru. Tudi letos je drsališče združeno s SKI servisom Iskra, tako da dobite športne rekvizite, smuči, drsalke, sanke oz. zimsko šport­no ponudbo na enem mestu. Poleg izposoje imate možnost servisiranja smuči (alpske, tekaške smuči in boarde) in drsalk. V mrzlih dnevih pa se lahko pogrejete s toplim čajem ali kuhanim vinom.

Na drsališču smo prisotni med delavniki 10.–12. in 16.–20. ure, med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami pa 10.–22. ure. Letošnjo sezono ne bomo imeli strehe nad glavo in bomo drsali na odprtem.

Med zimo pa bomo organizirali tudi hokejske turnirje, pustno rajanje in tečaj drsanja.

Tečaj drsanja bo potekal vsako soboto, tako kot lansko leto v do-

Foto: Brane Iskra

poldanskem času. Vabljeni otroci začetniki od 3. oz. 4. leta dalje. Tečaj bodo vodili trenerji Drsalnega kluba Bled.

Prijave zbiramo na e-pošto: brane.iskra@gmail.com ali osebno na drsališču. Vstop na drsališče je brezplačen. ・

ml adina , izobr a že vanje

20

Spodbujanje branja knjig: Erasmus+ 2016–2018

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Naša šola je bila ponovno uspešna na razpisu programa Erasmus+. V dveh šolskih letih bomo sodelovali v mednarod­ nem projektu z naslovom Spodbujanje branja knjig (Enhancing Book Reading). Partnerske šole prihajajo iz naslednjih dežel: Španija, Turčija, Italija in Poljska.

Tokratni projekt naslavlja tematiko upadanja branja knjig s ciljem ponovno povečati zanimanje za branje. Hkrati želimo izboljšati še socialne veščine, uporabo IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija), medkulturno ozaveščenost, znanje jezika ipd.

Aktivnosti, ki bodo vodile k temu, so poleg branja knjig: pisanje spisov, priprava tematske revije, organiziranje dogodkov, povezanih z branjem, mednarodna srečanja. Med sabo se bomo sporazumevali v angleščini. Projekt bo tudi priložnost za izmenjavo dobrih praks med partnerskimi šolami. Partnerske šole so vsaka na svoj način že do zdaj izkazovale različna prizadevanja za motiviranje bralnih navad učencev.

Začetni meseci minevajo v spoznavanju teme. Glavne dejavnosti pri nas potekajo v sklopu bralne značke v višjih razredih (od šestega do devetega). Tudi sicer smo pozorni, da branje vključujemo v različne tekoče dogodke, kot je bil primer obeleženja dneva jezikov (ko so imeli učenci priložnost spoznavati, kako lahko berejo slepi in slabovidni), pridružili smo se akciji meseca skupinskega branja ipd. Učenci so ustvarjali predloge za logotip projekta, s tajnim glasovanjem njih in mentorjev so izbrali najboljšega. To je bil logotip učenke Nine Topolovec Fajfarič. Podobno so storile ostale partnerske šole in potem smo z glasovanjem izbrali še skupni logotip projekta. Največ glasov je prejel italijanski predlog in tako postal logotip projekta.

Nekatere naloge smo si partnerji razdelili. Španska šola je koordinatorica celotnega projekta in skrbi za ustrezno komunikacijo med vsemi partnerji. Italijani bodo pripravili vse potrebno za eTwinnig. To je portal, ki omogoča varno komunikacijo in delo (nalaganje vsebin). Poljaki so izvedli natečaj za logotip in vzpostavili facebook stran projekta.

Na naši šoli pa v tem obdobju pripravljamo uvodno glasilo, v katerem bomo sodelujočim partnerjem lahko tudi na kratko predstavili naše največje knjižne ustvarjalce. Ne bomo pozabili na Cankarja, saj prav v tem mesecu obeležujemo stoletnico njegove smrti. Turki pa pripravljajo vse potrebno za prvo mednarodno srečanje (le-tega se bodo udeležili samo odrasli). Tam bomo tudi bolj konkretno določili, kaj bodo učenci s svojimi mentorji lahko ustvarjali, ko se bodo srečevali med seboj – od dramatizacij, pisanja pesmi, spisov, medsebojnega spoznavanja ipd.). Želimo in upamo, da bo preplet različnih aktivnosti prispeval k temu, da bomo še vedno radi brali tudi knjige, saj to v današnjem času ni tako samoumevno, kot je bilo včasih. ・

Podjetniški krožek na OŠ dr. Janeza Mencingerja Vesna Arh, mag.

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske tudi v letošnjem letu nadaljuje z izvajanjem podjetniškega krožka na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Projekt, ki ga financira Občina Bohinj, v letošnjem šolskem letu prvič izvajam kot mentorica. Krožek poteka na šoli kot interesna dejavnost in je razdeljen na naslednje sklope. Prvi sklop je namenjen oblikovanju skupine in spoznavanju članov. V drugem sklopu učenci spoznavajo različne tehnike zbiranja podjetniških idej in tehnik

Predstavitev kmetije Pr’ Odolnek, foto: Vesna Arh

timskega odločanja. Pri tem sklopu si učenci izberejo eno podjetniško idejo, ki jo v nadaljevanju – torej v tretjem sklopu – sistematično obdelajo in zanjo pripravijo Mini poslovni načrt. Naša skupina, ki se je že prvo uro poimenovala v Bohinjc, d. o. o., se nahaja že na koncu druge faze. V mesecu oktobru smo v goste najprej povabili Lucijo Gartner, ki nam je predstavila zanimivo podjetniško pot Turistične kmetije Pr' Odolnek. Naš drugi gost je bil Tomo Krivc, ki je skupaj z Jakobom Šuš­ teričem ustanovil podjetje MESI. Na pobudo in s pomočjo srčno-žilnega kirurga Matjaža Špana sta mlada podjetnika razvila avtomatski merilnik gleženjskega indeksa ABPI MD, ki natančno izmeri pretok krvi skozi žile na nogah. Naša naslednja gostja pa je bila še Jana Vilman, ki je s svojim strokovnim znanjem učencem pomagala pri oblikovanju embalaže za izdelke, ki jih bodo naredili. Vsem trem gostom se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za predstavitve, spodbudne besede in pripravljenost, da pomagajo bodočim podjetnikom. Bohinjski mladi »podjetniki« so se izkazali z inovativnostjo in kreativnostjo – njihove ideje so res odlične. Vse, ki so ostale v ožjem izboru, so šle skozi sito mnogih vprašanj in so realno izvedljive. Tri izbrane podjetniške ideje (1. Lesena sestavljanka z ročno naslikanimi bohinjskimi škrati 2. Koledar s pesmimi bohinjskih avtorjev in 3. Delavnica izdelovanja nakita – »kotaleči se Bohinjski sir«) bomo v tretji fazi tako predstavili v poslovnem načrtu »Mladi Bohinjci na poti do izdelkov z bohinjsko identiteto«, vam, dragi bralci, pa bomo končne izdelke podrobneje opisali v eni od prihodnjih številk Bohinjskih novic. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v decembru Katjuša Arh Lapajne

Decembra bomo pripravili dve kreativni delavnici, in sicer bomo v ponedeljek, 3. 12., izdelovali mila, v ponedeljek, 17. 12., pa drobna darila. Delavnici bo vodila akademska slikarka Nataša Colja Obiako.

Ustvarjali bomo v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 17. uri.

Kot že celo leto bo tudi v decembru vsako sredo od 17.30 dalje v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici potekala telovadba na stolih, ki jo prostovoljno vodi Iva Lapajne.

Pripravili pa smo tudi tri različna predavanja:

V petek, 7. 12. 2018, ob 18. uri vas vabimo v avlo Kulturnega doma Joža Ažmana na zanimivo predavanje z delavnico Bachove rešilne kap­ ljice in rešilno mazilo.

Bachove rešilne kapljice so naraven pripravek brez stranskih učinkov, ki nam učinkovito in hitro pomaga ob močnih čustvenih vznemirjenjih, stresu, jezi, žalosti, strahu, nespečnosti, ob telesnih težavah pa kot podpora ob siceršnji medicinski pomoči. Mazilo se uporablja za kožne težave, srbečice, alergije, pike žuželk, udarce, zvine, manjše opekline, lahko pa tudi za nego telesa, rok, nog, obraza.

Naučili se bomo, kako uporabljati Bachove rešilne kapljice in rešilno mazilo zase in za bližnje, kdaj potrebujemo alkoholne in kdaj brezalkoholne kapljice, kdaj uživamo koncentrat in kdaj razredčino, kdaj je bolje, da namesto kapljic uporabimo mazilo in kdaj oboje, kako in gle-

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

21

de na kaj prilagodimo doziranje zase in naše bližnje, kako uporabljamo kapljice in mazilo za odrasle, otroke, živali in rastline, poučili se bomo o trajnosti in shranjevanju rešilnih kapljic (koncentrata in razredčine) ter mazila. Čas bo tudi za odgovore na vaša vprašanja.

Delavnico bo vodila Irena Roglič Kononenko, psihologinja, ki že 20 let pomaga z Bachovimi kapljicami, izobražuje o Bachovi cvetni terapiji, prevaja in piše knjige ter poučuje cvetne plese. Z možem Igorjem sta pripravila Bachove kapljice po originalni recepturi doktorja Bacha, pretežno iz divje raslih rastlin iz okolice Bohinja.

V ponedeljek, 10. 12. 2018, ob 17. uri ste toplo vabljeni v sejno sobo Kulturnega doma Joža Ažmana na predavanje Angeli ... za vsak dan ... za vsakogar Vsi se razvijamo: vsak človek posamezno, vsi skupaj kot človeštvo, Zemlja kot planet. Vse več nas je ljudi, ki se zavedamo, da ne obstaja le materialni svet, temveč še mnogo več – energijski svet. Tokrat se bomo zbrali z namenom, da odstremo tančice skrivnosti, ki obdajajo ta svet.

Da spoznamo, kako blizu nam je. Pobližje bomo spoznali, kako deluje angelski svet, kako lahko komuniciramo z angeli, kako vemo, da so z nami in kako nam lahko pomagajo.

Mnogi od nas smo se spoznali z njimi kot otroci, se pogosto zatekali s svojimi prošnjami in zahvalami k njim. Bolj smo odraščali, manj vere vanje je bilo. Nekaterim je še ostala, drugim pošla. Tretji šele sedaj odkrivate te svetove. Dobrodošli vsi, ki se vas to vabilo dotakne. Da skupaj oblikujemo čudovito srečanje in začutimo, kako čudovita družba so angeli.

Predavala bo intuitivna terapevtka Tatjana Miljavec, ki se med terapijami povezuje z energijskim svetom. Od tod ima vpogled v človekovo dušo, vidi vzroke, zakaj se človeku dogajajo težke stvari. Preko nje človek dobi potrebno energijo, da se njegovo zdravje ali odnosi spravijo v ravnovesje. Iz svojega dela črpa znanja o zakonitostih Vesolja.

Viki Grošelj je za nas pripravil poučno predavanje in predstavitev knjige z naslovom Najvišji vrhovi celin. Predavanje bo 18. 12. ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. Poleg zanimive vsebine in čudovitih fotografij si lahko obetamo tudi prijeten pogovor in odgovore na naša vprašanja.

Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com.

Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Skozi leto s pesmijo na ustih in v srcih mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj

Foto: Milan Škof

Čeprav že nekaj časa nismo poročale o delovanju našega zbora, to ne pomeni, da smo počivale. Ravno nasprotno, bile smo zelo aktivne in lanskoletno rekordno število nastopov letos povečale še za dva.

Skupno bomo tako nanizale kar 18 nastopov, poleg teh pa še nekaj spontanih.

Po uspešni zimski sezoni smo smelo zakorakale v pomlad in 26. 4. z nizom partizanskih pesmi več kot odlično prvič nastopile v Festivalni dvorani Bled ob dnevu upora proti okupatorju. Želele bi si več obisko-

valcev, a smo bile ob uspešnem »krstu« zelo zadovoljne. Z intenzivnimi vajami smo takoj nadaljevale, saj sta nas 18. 5. čakala kar dva nastopa v istem dnevu. Najprej smo dopoldne v prenosu nacionalne televizije za oddajo Dobro jutro zapele nekaj pesmi o cvetju ob začetku Festivala alpskega cvetja pred TNP v Stari Fužini. Zvečer pa smo po napornem dnevu zmogle še toliko energije in koncentracije, da smo kot gostje nastopile na koncertu Triglavskih rož'c v Kulturnem domu Joža Ažmana. Zadnji dan v maju pa smo pred Kulturnim domom v Stari Fužini sodelovale še na otvoritvi čebelarske razstave in vezenin s cvetličnimi motivi.

Za vstop v poletno sezono smo se na pobudo Franke Pavič Sodja v dobrem mesecu dni naučile kar nekaj novih pesmi tako na lastnih kot skupnih vajah za koncert združenih bohinjskih pevskih zborov ob dnevu državnosti, ki je potekal 25. 6. ob cerkvi sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Nekaj pesmi smo zbori zapeli samostojno, večino pa skupaj. To je bil že naš drugi skupni nastop letos in resnično smo uživali ob mogočni energiji, ki nas vse prevzame, ko pesmi zadonijo iz tolikih grl. Že tradicionalno smo 2. 7. nastopile tudi na prireditvi Vaški večeri pod lipo v Srednji vasi. Preden smo se za en mesec razkropile po zasluženih dopustih, smo praznovale še okroglo obletnico pevke Malke Čufar.

Ponovno smo se zbrale na vajah v začetku avgusta, saj nas je 11. 8. zopet čakal dan s kar dvema nastopoma. To se v zgodovini zbora še ni zgodilo, letos pa kar dvakrat. Če bomo nadaljevale s takim tempom, bo res obveljalo, da »Cilkine koprive« nismo kar tako. Sredi dneva smo najprej nastopile na partizanski proslavi na Žlanu, med katero se je ravno ob začetku usul dež in vztrajal do konca. To nam ni moglo niti pokvariti dobre volje niti preprečiti druženja ob zakuski.

Zvečer pa smo nastopile na Ribčevem Lazu pri spomeniku štirim srčnim možem na prireditvi Pozdrav s trobento, ki je preko poletja potekala vsako soboto zvečer. Pripravile smo samostojen koncert, ki se ga je udeležilo precej poslušalcev, pritegnile pa smo tudi nekaj naključno mimoidočih. Za več kot uspešen dan smo se nagradile s sladoledom pri Cukiju in zasedle celo teraso. Spontano smo začele prepevati in zapele vsaj deset pesmi. Ker je bila kresna noč in Bohinj poln obiskovalcev, so se ustavljali ob nas, nas poslušali, peli z nami, nas slikali, snemali ter navdušeno ploskali. Bilo je prav prešerno in tako smo v istem dnevu pravzaprav še tretjič nastopile.

Sodelovale smo tudi na proslavi ob občinskem prazniku 24. 8. v Kulturnem domu Joža Ažmana, ki je bila letos zaradi jubileja še posebej slavnostna, nastopile pa smo samostojno in z združenimi zbori.

Prvič smo bili vsi nastopajoči oblečeni v enotne jubilejne majčke TRIGLAV, v katerih smo združeni bohinjski zbori kasneje nastopili tudi na osrednji slovenski prireditvi v počastitev 240-letnice prvega pris­ topa na Triglav, katere častni pokrovitelj in obenem tudi slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. Prireditev je potekala 2. 9. zvečer, v živo pa jo je prenašala nacionalna televizija na prvem programu. Že dan prej smo se zbrali na tonskem snemanju v prireditveni dvorani v Danici. Na dan same prireditve se je generalka z vsemi nastopajočimi začela že popoldne. Znašli smo se v družbi res imenitnih glasbenikov in ostalih nastopajočih. V veliko čast nam je bilo na sami prireditvi čakati na nastop na odru ravno med slavnostnim govorom Boruta Pahorja. Ko pa smo pred celo Slovenijo, pa čeprav z zvočnim posnetkom v ozadju, mogočno zapeli Oj, Triglav, moj dom, verjetno ni bilo nikogar med nami, ki ne bi čutil vznesenosti ob tej veličastni izkušnji in ponosa ob tem, da smo Bohinjci in Bohinjke ter da živimo ravno pod Triglavom.

Konec septembra smo se z izletom nagradile za uspešno sezono, leto pa bomo zaokrožile z družabnim večerom v decembru. Konec novembra so nas že drugič letos povabili v goste v Dom sv. Martina v Srednji vasi, da smo jim s pesmijo prinesle malo veselja v jesenski dan in v srce. 1. 12. smo vstopile v veseli december z nastopom na tradicionalnem večeru našega Kulturnega društva Bohinj. Zapele bomo tudi na Miklavževem dobrodelnem koncertu 8. 12. ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana. Še posebej srčno in s ponosom pa vas vabimo na naš prvi božični koncert, ki bo 29. 12. ob 18.45 v cerkvi sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Vstop je prost.

Tam smo začele naše bogato ter pestro pevsko leto in ga bomo tudi zaključile. Leto, v katerem smo nanizale kar nekaj krstnih izkušenj – prvič zapele z združenimi bohinjskimi zbori, prvič s Triglavskimi

22

kultur a in priredit ve rož'cami, prvič nastopile dvakrat v enem dnevu in prvič zapele v živo za nacionalno televizijo. Leto, v katerem so nekatere pevke zabeležile okrogle obletnice in druge postale babice. Tri pevke so prenehale peti, a so se mu hkrati pridružile štiri nove, ki smo jih z veseljem sprejeli, saj to pomeni, da je zbor živ, se glasovno krepi, pomlajuje in trenutno šteje 28 aktivnih pevk. Leto, v katerem smo pod požrtvovalnim vodstvom zborovodkinje Cilke Novoselec veliko in trdo delale, zanosno nastopale in se podajale v nove izkušnje, ki nas bogatijo. A hkrati se nismo pozabile zabavati in se zavedati, da nas poleg ljubezni do petja skupaj držita naša srčnost in predanost.

Naj bo nadvse čudovito tudi prihajajoče leto! Nam in vsem vam, ki nas spremljate in kakorkoli podpirate v našem delovanju. Vsem Bohinjkam in Bohinjcem za 2019 želimo polno blagoslovov in navdihujočih izkušenj med srčnimi ljudmi. ・

Igle in niti skozi čas

Foto: Klara Medved

Za pletenje potrebujemo prejo in pletilke. Včasih so bile pletilke iz lesa ali kosti, danes uporabljamo kovinske ali plastične materiale. Zanimivo je, da je bilo pletenje nekdaj moška domena – ribiči, kmetje in pastirji so pozimi večinoma pletli.

Pleteni vzorci so različni in prav tako s paleto različnih barv ustvarimo vzorce, ki so krasni na pogled. Pletiva izdelujemo z vodoravnim in navpičnim nitnim sistemom, niti pa so zvite v petlje.

V ritmičnem tempu igre pletilk človek zapade v nekakšno zamaknjenost. Roke so zaposlene, glava prosta nepotrebnih misli, zavest v stabilnem stanju ravnovesja. To je miselna praksa meditacije, ki mu sledi na milijone ljudi po vsem svetu. Nevrologija je razglasila pletenje kot jogo za možgane. Ohrani oster um in podaljša življenje. Potrebujete še kaj, da vas prepriča, da vzamete pletilke v roke in začnete? Pridružite se nam na ročnih delih, ki jih imamo v sekciji ročnih del Kulturnega društva Bohinjska Bistrica. Vsak četrtek pletemo, kvačkamo, klekljamo, vezemo v domu Joža Ažmana od 17.30 do 19.30. ・

Za Kulturno društvo Bohinj Alenka Ivanuš

Foto: Alenka Ivanuš

Že od najzgodnejših časov so se igle in niti uporabljale za izdelovanje uporabnih in okrasnih izdelkov. Tkanje, pletenje, vezenje, klekljanje, vozlanje in mnogo drugih tehnik ročnih del je vrhunec doživelo v srednjem veku. Takrat so imeli vezenine za najvišjo obliko umetnosti, celo višjo kot slikarstvo. Z veliko vztrajnostjo so tehnike ročnih del razvijali do sredine 19. stoletja, potem pa so se pojavili stroji. S tem je postalo življenje nekoliko lažje, blaga ni bilo več treba ročno tkati, okraševati, plesti oblačila in ročne spretnosti so tonile v pozabo. Kljub temu so ročno izdelane vezenine, čipke, pletenine vedno imele posebno mesto med ljudmi.

Predvidevajo, da se je pletenje iz Azije razširilo v Evropo, a to so le domneve. Pletene bombažne nogavice so se ohranile tudi iz Starega Egipta. Ohranjene imamo pletenine iz obdobja 900 let pr. n. št. V Evropi so se ohranile dragocene cerkvene rokavice, nogavice, preproge, različna oblačila dostojanstvenikov. Naravna vlakna (bombaž, svila, volna, lan) so uporabljali do konca 19. stoletja. Po tem času so v tekstilni industriji razvijali nove materiale za pletiva, sprva iz celuloze, kasneje tudi iz umetnih vlaken.

Pletenine so različne po geografskih področjih. Poznane so pletenine z Irske, otoka Aran s kitami in reliefnimi vzorci, ki so pleteninam dali trpežnost in prepoznavnost, saj so vzorci predstavljali posamezne župnije z otoka. S severa Škotske so poznani večbarvni vzorci. S strojnim pletenjem so se uveljavili tudi različni modni oblikovalci z novimi oblikovanji pletenin, a čar ročno izdelanih pletenin je ostal. Pletenine so bile vedno povezane z vzrejo ovc in uporabo volne kot pletiva. Tako je bilo tudi v Bohinju. Zgodovinski dokazi o pletenju in pleteninah v Bohinju so povezani z ljudskim izročilom in načini oblačenja v preteklosti, kar je dokaz, da so bile pletenine v Bohinju doma. Tradicija pletenja se je ohranila do danes in še ohranja. ・

Pletenje

Za Kulturno društvo Bohinj Klara Medved Človek pozna pletenine že od pradavnine in od nekdaj so bili pleteni izdelki najljubše oblačilo človeka, ki ga ščiti pred mrazom in vročino.

Bolj so služile namenu in uporabnosti, kot samo zunanjemu videzu.

Likovno ustvarjanje

Za Kulturno društvo Bohinj Nataša Colja

Foto: Nataša Colja

Prav vsakič me ob naših torkovih srečanjih pričakajo iskrive oči in vedno znova slišim eno in isto vprašanje: »Kaj bomo pa danes delali?« Otroci zelo radi ustvarjajo, skozi ustvarjanje jih vodim kot skozi igro, tako, da večkrat sploh nimajo občutka, da se kaj učijo.

Ena od vej likovne umetnosti, ki jo bom tu predstavila, je umetniška grafika. Grafika je čarobna zato, ker si otroci velikokrat med procesom dela ne predstavljajo, kako bo izgledal končni izdelek – grafični list oz. odtis. Sprašujejo me, ali bo kaj sploh nastalo iz tega, na koncu pa smo vedno vsi očarani nad rezultatom. Grafika nam omogoča uporabo in rokovanje z različnimi materiali in orodji, zahteva pa nekaj natančnosti in premišljenosti, ob tem pa izboljšujemo miselne in motorične spretnosti. Z otroki smo se lotili izdelovanja matrice iz materialov različnih površinskih struktur (karton, vrvica, tekstil, lepilo). Ko je bila matrica dokončana, smo na površino matrice s tiskarskim valjčkom nanesli tis­karsko barvo. Barva se je prijela le na dvignjenih delih matrice.

23 Za tiskanje nismo potrebovali preše, saj smo papir, ki smo ga položili čez obarvano matrico, le dobro pogladili z dlanjo, pri tem pa pazili, da se papir ni izmaknil. Pritisk z dlanjo mora biti bolj močan. Kadar z odtisom nismo popolnoma zadovoljni, ga vedno lahko ponovimo, z večkrat­nim poizkušanjem pa pridobivamo občutek za dovoljšen pritisk na podlago. Pri grafiki je posebno tudi podpisovanje na grafični list.

Pod odtis najprej napišemo ime tehnike in kateri po vrsti je odtis od vseh odtisov serije (količina odtisov), v sredini je naslov dela, sledi še ime in priimek avtorja ter letnica nastanka odtisa. ・

Dobrodelni Miklavžev koncert

Za Kulturno društvo Bohinj Jure Sodja, predsednik Kot že nekaj let do zdaj, se tudi letos obeta lep dobrodelni dogodek, ki ga organizira Kulturno društvo Bohinj v času Miklavža, v času, ko si vzamemo malce več časa in pomislimo tudi na druge. Tudi letos se bomo zbrali in poskušali pričarati lep večer vsem nam, pa tudi nekomu, ki je pomoči potreben.

V letošnjem letu smo se odločili, da bomo namenili večer vsem prizadetim v poplavah v občini Tržič. Konec oktobra je na območju občine Tržič divjalo strahovito neurje, ki ga ne pomnimo. Silovito neurje nepredvidljivih razsežnosti je odrezalo od sveta vasi od Čadovelj do Jelendola. Poškodovani so bili številni mostovi, uničeni kilometri cest, družini je odneslo hišo, škode je za več kot deset milijonov evrov, sanacija bo potekala več let. Ljudje so znali stopiti skupaj, pomagati drug drugemu v težkih trenutkih in vrniti upanje na obraze domačinov, ki so v poplavah utrpeli škodo. Prostovoljni gasilci iz vseh tržiških društev, člani civilne zaščite in številni prostovoljci so opravili izjemno delo. Občina Tržič je za pomoč prizadetim v poplavah v soboto, 24. novembra, organizirala dobrodelni koncert Stopimo skupaj in dobrodelno dražbo.

Na prireditvi bo spet večje število nastopajočih. Poleg naših zborov bo na prireditvi nastopalo precej solistov iz Bohinja, pa tudi od drugod po Sloveniji. Kot vsako leto se nam bo pridružil tudi polfinalist šova Slovenija ima talent, za koga gre, pa boste videli na koncertu.

Vstopnine ne bo, zbirala se bodo prostovoljna sredstva. V Ažmana ste vabljeni tudi tisti, ki morda ne morete prispevati nič, važna je energija, tako da res vsi dobrodošli.

Vidimo se v soboto, 8. 12. 2018, v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 19.30. Člani KD Bohinj vam želimo pravljične praznike in vse dobro v letu 2019! ・

Zaključek jubilejnega leta Glasbenega društva Bohinj z božično-novoletnim koncertom Katarina Košnik

Gremo na začetek, 20 let nazaj. 2. novembra leta 1998 je z ustanovnim občnim zborom Glasbenega društva Bohinj naša občina dobila prostor učenja, združevanja in ustvarjanja mladih glasbenikov in kaj kmalu po dolgih letih tudi svoj pihalni orkester.

Med člani in tistimi, ki spremljajo razvoj društva, bi lahko našli nekaj pogumnih posameznikov, ki so zagrizli v delo in takrat iz nič ustvarili godbo. Med njimi je bil tudi Jože Cvetek, ki je z nami delil spomine na začetek. »Posebej moram poudariti vlogo župnika Pavla Uršiča. Bil je zelo dober duhovnik, dolgo je deloval v Bohinju, eno obdobje tudi v Nemčiji kot duhovnik za izseljence, od koder se je vrnil nazaj v Bohinj. Študiral je glasbo na akademiji in je bil velik ljubitelj glasbe. Tudi sam sem se z njegovo pomočjo učil not in igranja na klavir. Zelo si je želel, da bi v Bohinju nastala godba na pihala. Kot je sam rekel, je v Bohinju ogromno talentov, ogromno glasbenikov in tudi Bohinj si to zasluži,« je povedal Jože, ki se mu je posebej vtisnil v spomin dan, ko so dobili prve instrumente: »Spominjam se, ko sem kot učitelj in takrat tudi ravnatelj Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v razredu učil zemljepis in me pridejo iskat, da kliče župnik iz Srednje vasi. Sem si mislil, če me kliče v šolo, je

kultur a in priredit ve gotovo nekaj pomembnega. Takrat sem bil tudi predsednik prvega Občinskega sveta in župnik se je spomnil name, ker je želel, da pridem kot predstavnik Občine. Takrat se 'na brzino' pripeljem tja in se sprašujem, kaj je tako nujnega. Ko pridem v Srednjo vas, tam stojijo štirje kovčki z novimi instrumenti, dve krilnici in dva tenorja. Zraven stojijo gospodje z Bavarske in pravijo, da so prinesli darilo za začetek bohinjske godbe na pihala. Župnik je sijal od sreče, jaz sem se jim v imenu Občine zahvalil in res vsi smo bili veseli. Najbolj gotovo Nada Frelih, ki je kasneje prevzela funkcijo prve predsednice društva.« To darilo z Bavarske so bili hkrati prvi instrumenti in eden temeljev rojstva Glasbenega društva Bohinj, za katerega je Jože Cvetek spisal statut in pogoji za ustanovitev društva so bili izpolnjeni. Prva leta so nekaj instrumentov pridobili tudi s finančno pomočjo Občine Bohinj in pomočjo župnika Pavla Uršiča, takoj pa se je začelo tudi delo z glasbeniki, učenje in vaje za prvi koncert. Po komaj treh mesecih učenja so 24. decembra leta 1998 tudi prvič nastopili na polnočnici v cerkvi sv.

Martina v Srednji vasi.

Jože Cvetek pravi, da je za razvoj društva odgovorna prav Nada Frelih, ki je bila v začetnem, najtežjem obdobju tista gonilna sila, tista, ki je s pomočjo strokovnjakov skrbela za bogatenje znanja in dvig ugleda društva. »Sam sem zelo vesel, da se je to zgodilo. Župnik je velikokrat, ko so bile težave, rekel, da moli za to društvo, ki bo gotovo uspešno.

In tako se je tudi zgodilo. Sam sicer zaradi šibkejšega srca nisem sodeloval v pihalnem orkestru, čeprav bi si tega gotovo želel, namesto tega pa z veseljem prisluhnem njihovi glasbi, kjer lahko prisluhnem tudi vnukinji Katji na klarinetu in vnuku Klemenu na trobenti. Od lani pri godbi sodeluje tudi moj sin Robert na baritonu. Vidim, da imajo veliko veselje, ki ga rad delim z njimi,« je še povedal Jože Cvetek, ki je z nami delil drobec spominov na začetke Glasbenega društva Bohinj.

In danes? O danes govori njihova glasba, ki ji v živo lahko prisluhnete že ta mesec.

Božično-novoletni koncert Godbe Bohinj in počastitev dneva samostojnosti in enotnosti

Bohinjski godbeniki z dirigentom Martinom Pustinkom vas ob zaključku zanje jubilejnega leta 2018 vabijo na božično-novolet­ ni koncert Godbe Bohinj in počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, gost na koncertu bo tenorist Klemen Torkar. ・

Zmote na spominski plošči Rozalije Škantar in posledično tudi v tisku Marija Cvetek

V letošnji junijski številki Bohinjskih novic nam je Peter Skoberne v svojem članku Spomenik pri slapu Savica povedal o napakah, ki so se pri obnovi tega spomenika vgnezdile na njem. Na spomeniku je v latinščini napisano posvetilo nadvojvodu Janezu Avstrijskemu. Od res­ tavratorja, ki ga je obnavljal, res ne moremo zahtevati, da bi obvladal latinsko, vendar bi moral biti zato še toliko bolj pozoren pri obnovi napisa. Vedeti pa bi tudi moral, da ne sme »izginiti« kamnosekov podpis.

Nekaj podobnega se je zgodilo v cerkvi sv. Janeza, kjer so pri obnovi izginili znameniti podpisi na hrbtni strani glavnega oltarja, med njimi tudi podpis prvega slovenskega pesnika in koprivniškega župnika Valentina Vodnika. Kot kaže, odgovorni z Zavoda za varstvo kulturne dediščine prav natančno ne bdijo nad restavratorji, ali pa premalo poznajo dragocene podrobnosti kulturnih spomenikov, ki so jim zaupani.

In kakšne napake so se »vgnezdile« na spominski plošči, posvečeni prvopristopnici na Triglav?! Planinsko društvo Srednja vas jo je pred dvema letoma dalo pritrditi na Vodnikovo kočo na Velem polju. Tam je bila Rozalija Škantar oskrbnica, prav tako pa je bila tudi na Kredarici. Ko sem o tem novem obeležju prebrala v reviji Zarja, sem bila zelo vesela, saj v članku ni bilo omenjeno, kaj je napisano na plošči. Iz Slovenskih novic in Nedeljskega dnevnika sem pozneje izvedela, češ da so Rozaliji po domače rekli Šestova Reza, kakor je napisano na ploš­ či. Njen oče Jožef je bil doma pri Šestu; ta hiša je soseda današnjega

24

kultur a in priredit ve

Spominska plošča Rozaliji Škantar, Foto: Marija Zupanc

Skalarjovega doma. Torej je bil le oče Šestov, hči Rozala pa je bila Jagrova, saj se je rodila pri Jagru v Srednji vasi, št. 37 (zdaj tudi pri Štancarju). Nekoč so to hišo imenovali Baronova hiša, kot sem že zapisala v Bohinjskih novicah, kajti baron Žiga Zois jo je dal postaviti za potrebe svojih delavcev. Najbrž so bili povečini lovci, saj se je hiše prijelo domače ime pri Jagru. Jožef si je potem zgradil svojo hišo (Srednja vas 68), kjer se še dandanašnji po njem tudi reče pri Jagru. Rozalija pa ni bila Reza, saj je to krajše ime za Terezijo. Rozalija bi kvečjemu lahko bila Roza, a je niso tako klicali, ampak so ji v mladih letih rekli Rozalka, potem pa Rozala. Takrat še ni bilo Rozk. Dopuščam pa možnost, da jo je kakšen nebohinjski hribolazec drugače poimenoval in povedal, da je Šestova hči, vendar to ni bistveno, ker je sicer niso klicali tako. Res pa je, da je bila njena pranečakinja krščena za Rozo in je prav gotovo dobila svoje ime po njej. Takrat je Rozalija službovala na Koroškem in je že tam skrbela za Rozo. Ta je bila nezakonska hči njenega šestnajstlet­ nega nečaka Martina, Pekovčovega iz Srednje vasi. Pri sedmih letih jo je pripeljala v Bohinj k svoji sestri Mini Hodnik, njeni Pekovčovi stari mami. In še naprej je pomagala skrbeti zanjo. Ko je odrasla, je šla z njo oskrbovat planinske koče. Rozi so v Srednji vasi po koroški navadi rekli Rozəlj in ne Rozalj, kot se je po moji pripovedi napačno zapisalo novinarki v Slovenskih novicah. Rozəljnu je mož Janez Zupanc med 1. svetovno vojno pisal s fronte in jo naslavljal z Rozi in tako so jo klicali tudi njegovi sorodniki.

Na spominski plošči bi morali biti vsaj letnici Rozalinega rojstva in smrti, če že niso poiskali ali našli podatka, od kdaj do kdaj je bila oskrb­ nica v Vodnikovi koči. Na koncu besedila pa je vklesan še stavek brez končnega ločila: Očistimo naše gore (Glede na vsebino bi to moral biti klicaj.) To je sicer geslo hvalevredne tradicionalne čistilne akcije v naših gorah, ki pa brez spremnega pojasnila drugače učinkuje na plošči.

In tja tudi ne sodi, čeprav je bila prav ob zaključku te akcije plošča predstavljena, kakor smo lahko prebrali tudi v Slovenskih novicah, v Nedeljskem dnevniku (Tone Fornezzi) in še kje drugje. Kolega slovenist z inštituta za slovenski jezik je komentiral zapis tega gesla: »Vse ob svojem času in na pravem kraju! Čudno, da niso napisali še: Smrt fašizmu!« Avtor članka v Slovenskih novicah (11. okt. 2016) Boštjan Fon je žal zaradi napačnih informacij zapisal tudi, da se je Reza povzpela na Triglav v spremstvu očeta Jožeta in brata Jerneja /.../ Rozalija ni imela nobenega brata s tem imenom, pač pa je bil brat Lovrenc znamenit gorski vodnik, vendar ob njenem prvem vzponu na Triglav ni šel z njima. Oče Jožef je takrat vodil na vrh znanega hribolazca Bamberga in še dva njegova ljubljanska prijatelja, s seboj pa je vzel tudi Rozalko, ne pa da so jo oni spremljali na Triglav. Morda je komu izmed njih celo pomagala nesti nahrbtnik, saj iz drugih virov izvemo, da sta jih nekoč z domačo gostilniško deklo »tovorili«, ker sta bila oče in brat Lovrenc že na poti v gore z drugimi planinci. In to prav gotovo ni bilo samo enkrat.

Večino omenjenih zmot je hvalabogu objavila Tina Horvat v Slovenskih novicah (Srčna Rozalija v dolgem krilu prva ženska na Triglavu, 21. 4. 2018, str. 14-15). Vendar sem že po tej objavi iste napake (in še druge zraven) našla tudi v knjigi Triglav s podnaslovom Višje ne gre, ki je izšla letos ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav. Marko Viduka je v svojem članku Prva gorniška junakinja v krilu, ki bi bil potreben

tudi lektorskega peresa, zapisal, da je bila Šestova Reza na Triglavu, ko še ni dopolnila 22 let /.../ (str. 38) Dopolnila ni niti enaindvajset let, na dvaindvajseti rojstni dan pa je bila že spet na vrhu; takrat pa je bila res, kot že rečeno, tudi s svojim bratom, ne pa prvič: Rozalija se je prvič na vrh Triglava podala z očetom, bratom in dvema ljubljanskima gospodoma. Drugič jo Viduka imenuje Šestova Rozi (str. 39). Na strani 38 je zapisal, da je bil Jožef Škantar divji lovec in da mu je v dolini pred žandarji žena krila hrbet /.../. Prepovršno je prebral moj članek v Bohinjskih novicah in zato je »zamešal« Rozalijino pranečakinjo Rozəljna in njenega moža Janeza z njenima staršema. Janez je bil »ravbšic«, oče Jožef pa je bil tako rekoč poklicni Zoisov lovec. V isti sapi pa je prav na isti strani Viduka zapisal, da je bil Jožef že od mladih nog v Zoisovi lovski službi /.../ Na koncu je avtor brez pojasnila objavil tudi fotokopijo fotografije in posvetila k članku Jožef Škantar – Šest potomec bohinjskih kosezov, ki ga je za Planinski vestnik napisal naš rojak Franc Ceklin ob 150. obletnici rojstva Jožefa Škantarja in 110. obletnici rojstva njegove hčere Rozalije. Ob fotografiji je zapisano: Foto Červ, Tolmin. Morda so takrat tako pisali tudi za prefotografirane fotografije, kajti ta je nastala na Koroškem, kjer je Rozala služila in skrbela za svoja dva nečaka, ki sta se učila za mesarja. Ta objava pa je sicer dobrodošla, saj nas opominja, da bomo naslednje leto praznovali že 170. obletnico Rozalijinega rojstva in leta 2020 bo minilo že 150 let, odkar se je po pisnih virih prvič povzpela na vrh očaka Triglava. Ob teh okroglih jubilejih pa se moramo še bolj zamisliti nad etičnim in moralnim dolgom, ki zavezuje vse odgovorne, da ne popravijo samo napak na Rozalijini spominski plošči na Velem polju, ampak ji tudi na rojstni hiši postavijo skromno obeležje. In morda tudi na Kredarici?! Moja dolžnost pa je, da opozarjam na omenjene napake, saj se po avtentičnih virih trudim osvetliti življenje naše sovaščanke, ki se je že zdavnaj zapisala med najpogumnejše slovenske narodne junakinje. ・

Dediščina Bohinja – prednovoletno predavanje ArheoAlpe

Foto: Mija Ogrin

Vljudno vabljeni, da se pridružite predavanju in pogovoru o dediščini: IZSLEDKI NAJNOVEJŠIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAV BRONASTODOBNE POSTOJANKE POLJANICA NA ZADNJEM VOGLU V letih 2017 in 18 so bile izvedene nadaljnje arheološke raziskave na planini Poljanica na Zadnjem Voglu. Prišlo je do presenetljivih odkritij, ki kažejo na to, da so bile Spodnje bohinjske gore obljudene že pred 3000 leti, ko Bohinj še ni bil stalno poseljen.

Predavanje bo obogateno z manjšo priložnostno razstavo, kjer si boste lahko ogledali najdene predmete.

Predavanje bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 17.30 v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici.

Predavala bo Mija Ogrin, arheologinja.

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj ・

kultur a in priredit ve , šport

25

Jesenski B. O. FEjST navdušil lepo število obiskovalcev TD Bohinj

Foto: Matjaž Mencinger

Kot že vrsto let, smo tudi letos v Turističnem društvu Bohinj pripravili prireditev v času krompirjevih počitnic. Obiskalo jo je lepo število obiskovalcev, ki so lahko ustvarjali na delavnicah, uživali v razstavi ročnih del KD Bohinj, se potegovali za nagrade s svojim petjem, z zanimanjem spremljali predstave in uživali v halloweenskih sladkarijah.

Predstavljale so se različne skupine, od otroških folklornih skupin do Plesalnice Bohinj. Vrhunec sta bili obe predstavi: Peripetije čarovnice Hudibabe v izvedbi Burekteatra ter Vilinska pravljica v izvedbi Gledališča Talija.

Ponovno se vidimo na zimskem B. O. FEjSTu, ki bo na pustno soboto v letu 2019. ・

Božična produkcija Plesalnice Bohinj Mateja Mihelič

Foto: arhov SSK Bohinj

Na Poljah smo skakalnice prav tako že pripravili za začetek zimske sezone. Na skakalnice smo namestili mreže, ki zadržujejo sneg, in temeljito pospravili okolico skakalnic.

Prav prvi zapadli sneg smo izkoristili in pripravili skakalnice za zimsko rabo in tako prvi v Sloveniji opravili zimski trening.

Za nami je veliko kondicijskih treningov v telovadnici. Ob koncu meseca novembra pa nas je čakalo še testiranje fizičnih sposobnosti na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Vabimo vse otroke do 4. razreda, da se nam pridružijo v akciji Skoči z nami. Na tej akciji, ki jo izvajamo že 10. leto, se igramo, učimo prvin smučanja in poskakujemo čez male skokce. Začnemo takoj, ko zapade sneg, več informacij pa lahko dobite na naši FB strani ali na 041 981 234.

Na vrata pa že trka veseli december, ki je za nas pester tudi na organizacijskem področju, saj pripravljamo veliko dogodkov. Veseli bomo, če nas boste podprli v dvorani Danica, kjer bomo delali na novoletnih veselicah. Člani našega kluba pa vas bodo tudi letos obiskali po domovih z našimi klubskimi koledarji, da vam zaželimo lepe praznike in uspešno ter srečno prihajajoče novo leto 2019. ・

Članska ekipa NK Bohinj jeseni najboljša na Gorenjskem, uspešne tudi mlajše selekcije UO NK Bohinj

Foto: Anže Repinc

Tudi to zimo ne zamudite božične produkcije Plesalnice Bohinj, ki bo v petek, 21. 12. 2018, ob 18. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana.

Predstavili se bodo vsi člani Plesalnice od najmlajših baletnih sončkov do najstarejših članov. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji plesa. ・

Na zaključni izlet v Gardaland Brane Iskra, SSK Bohinj

Po končanih tekmovanjih na državnem nivoju smo krompirjeve počitnice izkoristili za skoke na večjih skakalnicah v Planici. Skakalce in skakalke SSK Bohinja smo peljali na več treningov v Planico, kjer je vsak tudi zbral pogum in skočil na večji skakalnici. Kot novost so v Planici letos prvič pripravili ledno smučino na K60 m in K90 m skakalnici, tako da smo prvi stik z zimo že občutili.

Poleg skokov pa smo imeli še »zaključni izlet«, ogledali smo si zabaviščni park Gardaland v Italiji, kjer smo se cel dan sproščali v dozi adrenalina.

Foto: arhiv NK Bohinj

Jesenski del sezone v NK Bohinj je za nami. Za člansko ekipo to pomeni nekaj oddiha in nato priprave na spomladanski del, mlajše selekcije pa že pridno trenirajo v dvorani Danica.

šport, z a konec Po lanskoletni izkušnji igranja v 3. SNL se je članska ekipa NK Bohinj vrnila k nastopanju v Gorenjski nogometni ligi. Splet okoliščin ter zmanjšanje števila nastopajočih v 3. SNL je na žalost pomenil izpad iz omenjene lige. Veseli nas pa dejstvo, da je ekipa kljub temu ohranila svoje domače jedro in se uspešno lotila izziva napada na vrh Gorenjske lige. Kljub številčni šibkosti so v jesenskem delu nanizali odlične rezultate, saj so na 11 tekmah kar devetkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno in enkrat izgubili. Na koncu je to pomenilo osvojitev naslova jesenskega prvaka ter dve točki prednosti pred ekipo iz Lesc. Tako bodo spomladi poizkušali ponoviti uspeh iz leta 2016 in pokoriti vso konkurenco na Gorenjskem.

Mlajše selekcije so prav tako uspešno nastopale v svojih tekmovanjih. Veseli nas dejstvo, da se z nogometom ukvarja vse več otrok, kar kaže na dobro delo z mladimi. V klubu tako redno vadi okoli 60 otrok od 7. leta starosti dalje. NZS kot krovna organizacija podpira sistem tekmovanja, kjer se rezultati ne beležijo do 13. leta starosti. S tem se skuša dati vsem otrokom enako možnost za razvoj, saj ne pride do prevelike želje po tekmovalnosti. Vsekakor pa druženje in zabava med igro vplivata na otrokov razvoj, disciplino in red, kar vsakemu koristi v nadaljnjem razvoju. Tudi NK Bohinj skuša slediti omenjeni filozofiji in bo še naprej skrbel za vzgojo naših najmlajših.

Vse, ki bi se nam radi pridružili, pa vabimo, da se nam kadarkoli pridružite in preizkusite svoje sposobnosti. Več informaciji glede razporeda treningov pa dobite na naši facebook strani Nogometni klub Bohinj ali po e-pošti: info@nkbohinj.si. Športni pozdrav! ・

Obudimo stare čase – vrnimo hokejskemu mestu srce in dušo HDD Jesenice

Še pomnite polne dvorane navijačev in razgrete debate med ljubitelji hokejistov legendarnega kluba HK Acroni Jesenice? V zadnjih letih so jeseniški Železarji zavihali rokave s ciljem in željo, da se hokej v polnem razcvetu vrne pod slovenske Alpe. Če gre vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav, gre zagotovo vsak Gorenjec vsaj enkrat na hokej.

Brez Jesenic ni hokeja v Sloveniji. Zato so vrli Gorenjci stopili skupaj in ustanovili profesionalno hokejsko drsalno društvo ter hitro začeli nizati uspehe. Že v drugi sezoni (2014/15) so jeseniški hokejisti postali državni prvaki, naziv državnih prvakov pa držijo tudi zadnji dve sezoni (2016/17 in 2017/18). Seveda je njihov cilj, da to lovoriko osvojijo tudi v aktualni sezoni 2018/19. Poleg uspehov na domačem ledu so v sezonah 2014/15 in 2015/16 postali še polfinalisti INL ter polfinalisti AHL v sezonah 2016/17 in 2017/18.

Aktualno sezono 2018/19 so nadobudni hokejisti dobro začeli, iz tekme v tekmo se krepijo in so bolj povezani, z vsako tekmo pa se vse bolj zbuja tudi občutek, ki je še manj kot pred desetletjem v dvorano Podmežaklo privabljal več tisoč ljudi. Za hokej so nekoč dihali tako mladi kot stari, ni bilo slovenskega človeka, ki ne bi vedel za jeseniški hokej, vsaka tekma je bila posebno doživetje, skoraj praznik, vsak derbi pa je pomenil še toliko več. S prerojeno ekipo in mladimi igralci, ki se jim po žilah pretaka klena gorenjska kri, je jeseniški hokej z odličnimi temelji tradicije na pragu nove zlate dobe in piše novo poglavje v knjigi uspehov. Kako trnova in naporna bo ta pot, pa je veliko odvisno tudi od navijačev. Pred desetletjem je Podmežakla pokala po šivih, ko jo je do zadnjega kotička napolnilo 5.000 ljubiteljev hokeja, fante na ledu so glasno spodbujale številne generacije Slovencev, prav to pa si želijo slišati tudi v prihodnje.

Jeseniški hokej je simbol in ponos Gorenjske, med igro se pokaže prava gorenjska trma, ki je sposobna premikati gore, skozi igro tudi otroci spoznajo, kaj pomeni pripadnost, požrtvovalnost, zagrizenost, močna volja, disciplina in še marsikaj ter predvsem, kako daleč jih lahko te lastnosti ponesejo.

Najboljše zgodbe so tiste, ki jih pišemo skupaj, zato bodite del zgodbe o ponovnem dvigu jeseniškega hokeja na mesto, ki mu pripada. Mladi do 12. leta so še posebej vabljeni, saj imajo prost vstop, staršem pa namignemo, da jim ne bo žal, če bodo obiskali tekme naših Železarjev, saj fantje vsako tekmo pustijo srce na ledu prečudovite Podmežakle!

Gremo skupaj po nove zmage. Ena ekipa, eno srce. Ponos Gorenjske! ・

26

Zahvala

Sestra Marjeta in brat Lovro z družino Ob tragični in prerani izgubi dragega brata, Milana Hodnika, se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Gorenjske gradbene družbe, Zavodu svetega Martina in Avtoprevozništvu Dean Žunič.

Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč.

Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, praporščakom Združenja vojnih veteranov Gorenjske ter pevcem za zapete žalostinke.

Hvala mednarodni pogrebni službi Edit Aljić in pogrebni službi Novak.

Posebna zahvala gospodu Andreju Šteru, Generalnemu konzulatu Republike Slovenije na Madžarskem, Policijski postaji Bled ter Policiji v Veliki Kaniži na Madžarskem. Še enkrat iskrena hvala vsem. ・

Medijska kampanja BOJIM SE – pirotehnika skozi oči živali Katarina Košnik

Neizbežno se približujejo prazniki in slavje ob koncu leta, z njim na čelu pa tudi uporaba pirotehničnih sredstev, kar večini ljudi predstav­ lja zabavo. Širša slika celotne problematike pa sega tudi v kontekst z živalmi. Te tematike se je v svojem zaključnem delu lotila tudi bivša občanka Bohinja Urška Krek. »V zaključku leta 2018 sem v sodelovanju z Veterinarsko ambulanto Pristov pripravila medijsko kampanjo, v kateri sem želela javnost nagovoriti, naj ne uporabljajo pirotehničnih sredstev, saj s tem povzročajo živalim hude travme. Živali ob tovrstnih zvokih pokov mnogokrat iz stiske pobegnejo od doma, za mnoge od njih se konča tragično. S plakatom kampanje želim širši javnosti sporočiti, da prazniki niso zabavni za vsa bitja. Petarde namreč na živali vplivajo veliko huje, kot si lahko zamislimo.« ・

27

z a konec

Razpis za pridobitev certifikata Bohinjsko/From Bohinj Turizem Bohinj

Foto: Anže Papler

Foto: Mitja Sodja

Že več let se preko Javnega zavoda Turizem Bohinj, v lasti Občine Bohinj, uspešno razvija naša lastna kolektivna blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj, ki ponuja odlično okolje za razvoj malega podjetništva. Deluje kot znamka, ki označuje in pod katero se predstavlja ponudba izdelkov in produktov iz Bohinja in hkrati deluje kot znamka za certificiranje kakovosti – predvsem pa je to razvojna platforma za razvoj novih proizvodov in storitev, v tesni povezanosti s številnimi lokalnimi deležniki. Kolektivna blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj presega zgolj nalepko, certifikat na izdelku, v ozadju je jasna strategija razvoja lokalnega gospodarstva. Za upravljanje znamke skrbi Center za kakovost Javnega zavoda Turizem Bohinj. Cilji ki jih zasleduje prek aktivnosti vezanih na kolektivno blagovno znamko Bohinjsko je dvig kakovosti izdelkov in storitev, skupna promocija in razvoj lokalnega gospodarstva. Kolektivna blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj je na širšem območju Slovenije prepoznana kot primer dobre prakse.

Z večanjem števila partnerjev v projektu raste tudi nabor in pestrost izdelkov ter vizija razvoja znamke. Prvotnim ponudnikom pridelkov in kulinaričnih ter rokodelskih izdelkov so se letos pridružili tudi ponudniki nastanitev in doživetij. Danes je pod okriljem kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj združenih že 65 lokalnih ponudnikov, ki skupaj nudijo 354 izdelkov in storitev. Z novim razpisom se odpira priložnost, da se med imetnike kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj pridružijo novi ponudniki.

Turizem Bohinj objavlja razpis za pridobitev certifikata Bohinjsko/Form Bohinj Razpis je odprt za prijavo: -- vodenih doživetij, -- nastanitev, -- pridelkov in kulinaričnih izdelkov, -- rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja ter -- jedi in pijač.

Rok za oddajo prijav: 24. december 2018 Datum ocenjevanja: torek, 8. januar 2019

INFORMACIJE, PRIJAVA IN OBRAZCI: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38 (Center TNP Bohinj) e-pošta: bohinjsko@bohinj.si, telefon: 040 229 079 (Jana Vilman) spletna stran: https://www.bohinj.si/bohinjsko/ ・

Zahvala Občini BOHINJ Ribiška družina Bohinj

Člani in članice RD Bohinj, bi se s tem radi zahvalili Občini Bohinj in njenim uslužbencem v občinski upravi, predvsem Blažu Repincu in Jolandi Planovšek, za ažurno in strokovno opravljeno delo pri nakupu

stavbnega zemljišča. Na zboru družine v mesecu marcu 2018, katerega se je na povabilo udeležil tudi takratni župan Franc Kramar, je bila z njegove strani podana pobuda, da gre RD v odkup zemljišča na katerem smo ribiči zgradili svoj ribiški dom in ribogojnico, za zemljišče pa smo imeli v tem času z Občino Bohinj podpisano pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in zanjo plačevali letno nadomestilo.

Zato je RD Bohinj sprejela sklep, da želi odkupiti celotno nepremičnino saj menimo, da je lastninska pravica primernejša oblika lastnine za potrebe delovanja in upravljanja ribiške družine.

Zaradi prej omenjene ažurnosti in strokovnosti omenjenih uslužbencev in aktivnosti nas ribičev samih smo v zadovoljstvo tako RD Bohinj kakor Občine Bohinj omenjen nakup stavbnega zemljišča realizirali v slabe pol leta.・

V Bohinj na korporativno prostovoljsko akcijo!

Zavod MEPI

V Bohinju širijo priložnosti za prostovoljce tokrat iz profitne sfere.

Zadnja akcija je potekala 11. oktobra na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Na iniciativo Zavoda MEPI so se povezali uigrana ekipa oddelka logistike in nabave podjetja Studio Moderna Group, Triglavski narodni park in lokalna skupnost Bohinj. Ekipa 25 prostovoljcev je ob obali Bohinjskega jezera čistila naplavine in utrdila učno pot. »Prostovoljstvo ni delovna naloga ali izguba časa. Je velik osebni dosežek, pri katerem dajemo nazaj skupnosti. Studio Moderna prepoznava pomembnost socialne odgovornosti in posledično s tem tudi pomembnost korporativnega prostovoljstva,« je povedal David Rose, direktor oddelka Logistika in nabava. »Ne samo, da s takšnim prostovoljstvom vračamo širši družbi in naravi, temveč z delom izven pisarne prav tako izboljšujemo skupinsko dinamiko med zaposlenimi. Skupina se na tak način bolj poveže in je tako tudi bolj učinkovita pri svojem delu.« V Sloveniji so akcije korporativnega prostovoljstva v porastu. Po besedah Nede Kajfež Ambrožič, vodje projekta, med prebivalstvom na terenu marsikdaj še naletimo na tujost besedne zveze korporativno prostovoljstvo. V tem primeru dodamo stavek ali dva, da sogovornik razume, da gre za akcijo, ki jo organizira ali podpira posamezni delodajalec in zaposlene povabi k sodelovanju, bodisi da je prostovoljsko delo všteto v delovni čas bodisi kot dodaten dan dopusta oz. izven delovnega časa.

Kajfež Ambrožičeva pravi: »Starejšim pogovor zbudi asociacijo na akcije mladinskih delovnih brigad v nekdanji Jugoslaviji. Živi so tako njihovi spomini kot ponos, da so v določenem času lahko prispevali k skupnemu dobremu in ob tem sklepali trajna prijateljstva. Pozdravljajo raznolike oblike sodobnega prostovoljstva, ki prispevajo k razvijanju vrednot solidarnosti oz. so nasprotje potrošniški družbi in egoizmu.«

Širimo glas o MEPI-ju

Ob tem, da organizacije prepoznavajo MEPI kot relevantnega part­nerja in skupaj snujejo načrte in pišejo dobro prakso na področju korporativnega prostovoljstva, MEPI lokalno skupnost na območju akcije ozavešča tudi o svoji osrednji dejavnosti, o edinstvenem

28

z a konec programu celostnega osebnostnega razvoja mladih; MEPI – Mednarod­ no priznanje za mlade, ki mlade opremlja z veščinami in znanji ter v njih krepi solidarnost in empatijo.

Program MEPI je edinstven mednarodni program osebno-socialnega razvoja, ki mlade med 14. in 25. letom vabi, da prevzamejo odgovornost za lastni osebnostni in poklicni oz. karierni razvoj. Ustanovil ga je vojvoda Edinburški skupaj z dr. Kurtom Hahnom, nemškim pedagogom, in lordom Huntom, vodjo prve uspešne odprave na Mount Eve-

rest leta 1956. V tujini priznanje poznajo pod imenom Priznanje vojvode Edinburškega, v Sloveniji pa deluje pod imenom MEPI. »Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa s poudarkom na odkrivanju in usmerjanju potenciala in temelji na dejstvu, da imamo vsi ljudje skrite talente, ki jih lahko razvijamo šele, ko jih spoznamo,« je povedala Andreja Anžur Černič, direktorica programa MEPI Slovenija, »prav zato je naš moto: V tebi je več, kot si misliš!« ・

PRIREDITVE V DECEMBRU 2018 Datum in ura

Naziv prireditve/dogodka

Kraj prireditve/dogodka

Organizator

1. 12.-9. 12. 2018

BMW IBU Svetovni pokal v biatlonu

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav Pokljuka

14. 12. 2018 19.00 (razstava bo na ogled do 10. 2. 2019)

Odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Janeza Ravnika, po domače »Šturmovega Janeza« iz Bohinjske Bistrice

Center TNP Bohinj, Stara Fužina 38

TNP

14.-16. 12. 2018

Otvoritev smučarske sezone

Smučišče Vogel

Žičnice Vogel

15. 12. 2018

Slovenski pokal v biatlonu (šprint)

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav Pokljuka

15. in 16. 12. 2018 11.00, 13.00, 15.00, 17.00

Božičkova dežela (obvezne prijave: Liza, 051 412 686, liza@topagencija.si)

Planšarski stan, Ribčev Laz

Top agencija

17. 12.-21.12. 2018 15.00, 17.00

Božičkova dežela (obvezne prijave: Liza, 051 412 686, liza@topagencija.si)

Planšarski stan, Ribčev laz

Top agencija

19. 12. 2018 17.00

Beremo gore z otroki

Knjižnica A. T. Linharta, Bohinjska Bistrica

TNP in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

21. in 22. 12. 2018, 20.00

Pohod ob polni luni

Spodnja postaja nihalke Vogel

Hike&bike, Žičnice Vogel

22. in 23. 12. 2018, 18.00

Pohod do Orožnove koče, ob polni luni

Zborno mesto: Bivše gostišče Janez na Ravnah (informacije in prijave: Franci, 041 645 118)

Pd Bohinjska Bistrica

22. 12. 2018

EKO smučarski dan na Voglu

Smučišče Vogel

Žičnice Vogel

22. 12. in 23. 12. 2018 11.00, 13.00, 15.00, 17.00

Božičkova dežela (obvezne prijave: Liza, 051 412 686, liza@topagencija.si)

Planšarski stan, Ribčev laz

Top agencija

23. 12. 2018

Dobrodelni božično-novoletni koncert

Restavracija Viharnik na Voglu

Žičnice Vogel

26. 12. 2018 13.00-22.00

Otepanje na Štefanovo

Stara Fužina, Studor

Vaška mladina

26. 12., 28. 12. in 29. 12.

2018, 10.00

Počitniške delavnice za otroke

Center TNP Bohinj, Stara Fužina

TNP

26. 12.-30. 12. 2018 11.00, 13.00, 15.00, 17.00

Božičkova dežela (obvezne prijave Liza, 051 412 686, liza@topagencija.si)

Planšarski stan, Ribčev Laz

Top agencija

28. 12. 2018

Dobrodelni božično-novoletni koncert

Restavracija Viharnik na Voglu

Žičnice Vogel

29. 12. 2018

Državno prvenstvo v biatlonu (šprint)

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav Pokljuka

30 .12. 2018

Državno prvenstvo v biatlonu (zasledovalno)

Rudno polje Pokljuka

Športni center Triglav Pokljuka

29. 12. 2018 17.00-2.30

Čuki in Ribič Pepe / Modrijani

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica

Občina Bohinj

30. 12. 2018 21.00-2.30

Mambo Kings

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica

Občina Bohinj

31. 12. 2018 13.00-22.00

Otepanje na Silvestrovo

Srednja vas, Bohinjska Češnjica, Jereka

Vaška mladina

31. 12. 2018 21.00-5.30

Silvestrovanje z Ansamblom Saša Avsenika

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica

Občina Bohinj

31. 12. 2018 21.00-5.30

Silvestrovanje na prostem s Posavskimi veseljaki

Pred Kulturnim domom v Stari Fužini

KS Stara Fužina – Studor

31. 12. 2018 20.00

Silvestrovanje v hotelu Jezero z Duom Wolfy

Hotel Jezero (obvezne rezervacije: 04 5721 91 00, info@hotel-jezero.si)

Hotel Jezero, Ribčev Laz

29

ogl a si 040/202 384

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

30

ogl a si 040/202 384

ELEKTRIČNIH GORIVO V VREDNOSTI 800 € ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH MaxSym 600i ABS 65 EUR 6.899 EUR 1 EUR* MOŽNOST FINANCIRANJA 6.299 EUR

JET 14 125l NOVO 2.399 EUR

BREZ POLOGA

Fiddle 1.749 EUR

75 EUR -50%*

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0-7,8 l/100 km in 113-177 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0089-0,0515 g/km, trdi delci: 0,00016-0,00138 g/km, število delcev: 0,02-9,7 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. * Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 17.200 • lastna udeležba (polog): € 0 • znesek financiranja: € 17.200 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 250,86 • stroški odobritve: € 344 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 21.416 • letna spremenljiva obrestna mera: 5,95% • efektivna obrestna mera: 6,77% na dan 17.10.2018 • V primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačilo poveča.

Akcija velja do 31.12.2018. Do prejema Magna kartice v vrednosti 800 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

31

ogl a si 040/202 384

LIPP

POHIŠTVO BOHINJ

Vesele božične in novoletne praznike!

LIP Pohištvo Bohinj d.o.o., Tomaža Godca 5, Bohinjska Bistrica, e: info@lipp.si, t: 04 579 58 13

z adnja s tr an

32