Bohinjske novice, oktober 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 5. OKTOBER 2018 ŠTEVILKA 10

Jesen v Bohinju (na 5. strani)

2

7

15

17

18

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Poleti v Bohinju z brezplačnimi prevozi prepeljali 33.024 potnikov

Zlati in srebrni gastronomski spominki v Alpski turistični regiji iz Bohinja

Vodnikovi dnevi na Kopivniku in Gorjušah

Klekljanje je zanimivo tudi v Bohinju

Aktiven začetek sezone karateistov

Foto: Saša Erjavec

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Tokratni županov kotiček začnem z infor­ macijo, ki bo nekaj časa osrednja tema na­ ših pogovorov. Po državnozborskih volitvah bomo imeli v pozni jeseni nove, tokrat lokal­ ne volitve. V Uradnem listu RS je bil objavljen Razpis rednih volitev v občinske svete in red­ nih volitev županov. Razpis določa: datum, ki je določen za izvedbo rednih lokalnih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, je v nedeljo, 18. novembra 2018; za dan razpisa volitev, s katerim so začeli teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. 9.

2018; zakon o volilni kampanji v 2. členu do­ loča: volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred glasovanjem.

Naj takoj povem, da bomo imeli vsi kandida­ ti, stranke in liste možnost nagovoriti volivce in predstaviti programe v eni od prihodnjih številk.

25. 9. sem sem bil kot predstavnik Občine Bohinj povabljen na podelitev priznanj zla­ tim maturantom na Gimnaziji Jesenice. Imel sem čast, da izročim darilo zlati maturantki, naši Neži Ribnikar. Dijaki in študentje, kot je Neža, dokazujejo, da se s trdim in vztrajnim delom lahko doseže vse. Nehote se vprašam, ali bo država dovolj naredila za naše mlade, ko bodo končali šolanje, ali bodo dobili za­ poslitev in ali jim bo občina nudila zadostno oporo in pomoč pri iskanju le-te. Mislim, da

Pred lokalnimi volitvami

S spoštovanjem!

podžupan v opravljanju funkcije župana Jože Sodja gradiva. V kolikor bi želeli več prostora za svojo predstavitev, se lahko dogovorite za dodatno, ločeno plačano objavo pri izvajalcu storitve: Specom, d. o. o., na telefonski številki: 040 202 384. ・

Uredniški odbor

Po 24. členu veljavnega Odloka o glasilu Občine Bohinj imajo vse stranke in druge ose­ be, ki kandidirajo na volitvah v času volilne kampanje, ki ga določa zakon, na voljo dolo­ čen brezplačen prostor, kjer se lahko predsta­ vijo svojim volivkam in volivcem. Sporočamo vam, da v času volilne kampanje vsem kandi­ datom in kandidatkam za župana in listam ter posameznikom, ki bodo kandidirali za mesta v Občinskem svetu, po odločitvi uredniškega odbora Bohinjskih novic namenjamo četrtino strani za svojo predstavitev. V kolikor gre za klasično besedilo, je to skupaj 1.750 znakov s presledki, ležeča fotografija zavzame 800 znakov. V kolikor se boste odločili za predsta­ vitev, vas prosimo, da se držite roka oddaje

Rok za oddajo prispevkov v oktobru

nas na tem področju čaka še veliko dela, zato upam, da ne bomo v teh tednih, ki prihajajo, obljubljali stvari s figo v žepu.

Kotiček končujem z bolj slabo novico, po­ sebno za krajane, ki uporabljajo bankomat v Stari Fužini. Lastnica bankomata, Gorenjska banka Kranj, nas je namreč obvestila, da ne­ preklicno umika bankomat iz prometa. Kljub trudu predstavnikov Krajevne skupnosti Sta­ ra Fužina in ponudbi Občine, da delno pokri­ je stroške delovanja, se je banka odločila za umik. To utemeljuje z zastarelostjo banko­ mata, prevelikimi stroški in bližino drugega njihovega bankomata na Ribčevem Lazu.

Občina Bohinj bo pristopila k iskanju novega ponudnika bankomata.

Poleti v Bohinju z brezplačnimi prevozi prepeljali 33.024 potnikov 16. septembra smo z posebnimi organiziranimi prevozi na Kravji bal zaključili z izvajanjem poletnega prometnega režima, ki je v letošnjem letu kot novost ob dražjih parkirninah na parkiriščih tik ob obali Bohinjskega jezera ponudil tri linije brezplačnega organiziranega prevoza. Kot kažejo prvi rezultati, so bile spremembe pozitivne

in izvedba uspešna. Od 23. junija do 16. septembra se je skupaj z letos brezplačnim hop-on hop-off avtobusom na planino Blato, do Bohinjskega jezera in na Pokljuko ter nazaj prepeljalo 33.024 potnikov.

V Občini Bohinj je iz leta v leto več turis­ tičnega obiska. Po eni strani to prinaša veli­ ko pozitivnih učinkov za lokalno skupnost in širše, po drugi strani pa zaradi vse večjih obremenitev prihaja do nekaterih težav, ki zahtevajo smiselne rešitve in upravljanje. Med njimi posebej izstopajo težave, povezane s prometom in dostopnostjo.

Občina Bohinj je zato pripravila najprej Ak­ cijski načrt urejanja prometa v Bohinju in nato Mobilnostni načrt 2018, na podlagi katerega smo že izvedli več ukrepov. Med temi naj po­ udarimo predvsem ureditev novih parkirišč (Senožeta v Srednji vasi in Danica v Bohinjski Bistrici) ter uvedba treh linij brezplačnega organiziranega prevoza: od Danice do jezera in nazaj ter od Senožet do križišča za planino Blato ter nazaj vsak petek, soboto in nedeljo ter od Kristala do jezera in nazaj vsak dan.

Številke in odzivi

Pripombe, komentarje in pritožbe glede prometa najprej dosežejo same izvajalce storitve, ki so o tem vsak teden poročali na skup­nih sestankih s predstavniki Občine Bo­ hinj, Turizma Bohinj, upravljalcem parkirišč in redarstva. Se pa s pripombami obračajo tudi neposredno na Občino Bohinj ali zavod Turizem Bohinj. Večinoma nismo prejeli več­ jih pritožb, se pa med pripombami pojavljajo predvsem pobude, naj brezplačne prevoze do križišča za planino Blato–Vogar vzpostavimo vsakodnevno in ne zgolj ob petkih, sobotah in nedeljah. Naš cilj je, da počasi ukinjamo parkirišča neposredno ob Bohinjskem jezeru in tudi, da zvišujemo pogostost brezplačnega prevoza in le tega povsod ponudimo vsak dan. Število prevoženih potnikov Zgovorne pa so tudi same številke, ki kaže­ jo, da so se ljudje posluževali novih možnosti.

-- DANICA–JEZERO in obratno: 8.243 -- SENOŽETA–PLANINA BLATO in obratno: 2.355 -- KRISTAL–JEZERO in obratno: 16.926 Skupaj vsi prevoženi potniki z organizirani­ mi prevozi: 27.524 -- Hop-on hop-off: 5500 Skupaj vsi: 33.024

Prvi rezultati anketiranja na brezplačnih organiziranih prevozih in hop-on hop-off avtobusih

Na vseh linijah organiziranega brezplač­ nega prevoza kot tudi na avtobusih hop-on hop-off smo preko poletja med uporabniki izvajali tudi anketo, s katero smo preverjali

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 26. oktobra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 9. novembra 2018.

3

ak tualno na travnikih in ob tem ponujanje vse več ugodnejših in za okolje pri­ jaznejših alternativ s parkirišči stran od jezera in brezplačnimi prevozi.

V prihodnje tako načrtujemo nadaljevanje z že sprejetimi ukrepi, z nadgradnjo v obliki dodatnih voženj in tudi linij brezplačnih organi­ ziranih prevozov. Vsekakor bomo v prihodnje s cenovno politiko in dodatnimi alternativami nadaljevali z odmikanjem prometa stran od jezerske sklede. Med najbolj nujnimi bosta v nadaljevanju vsekakor območji Ukanca in Pokljuke. ・ Foto: Katarina Košnik

zadovoljstvo uporabnikov in pomanjkljivosti ter pobude za izboljšanje storitve. Rezultati ankete so sicer še v delu, smo pa povzeli prve ocene.

HOP-ON HOP-OFF Avtobus hop-on hop-off je v času poletne sezone vozil vsakodnevno trikrat na dan po liniji (Bohinjska Bistrica–železniška postaja, po vaseh Spodnje in Zgornje Bohinjske doline do Rudnega polja in po isti liniji nazaj). Na avtobusih so bili urejeni tudi nosilci za prevoz koles. Hop-on hop-off avtobus po Bohinju in na Pokljuko je bil v Bohinju to leto vsem na voljo brezplačno (Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj). Do konca avgusta se je s hop-on hop-off avtobusom peljalo 5500 potnikov.

Generalno so bili uporabniki (ankete so izpolnjevali domačini, Slo­ venci in tujci različnih starosti in izobrazbe) zadovoljni s storitvijo, ki je bila to leto za vse brezplačna. Veliko je bilo pripomb na to, da bi bile vožnje lahko pogostejše, predvsem na Pokljuko. Zadovoljni so bili z letos dodanimi nosilci za kolesa, presenetljivo so bili večinoma tudi pripravljeni plačati storitev (2–5 evrov). Več so bili za storitev priprav­ ljeni plačati predvsem tujci. Sodeč po anketah je storitev uporabljalo tudi več domačinov, predvsem iz višje ležečih vasi, ki so z rednimi av­ tobusnimi linijami slabo pokrite.

BREZPLAČNI ORGANIZIRANI PREVOZI Uporabniki brezplačnih organiziranih prevozov so bili sodeč po od­ govorih večinoma zadovoljni. Med pripombami je bilo največ želja po večji frekventnosti voženj. Predvsem vožnje sredi dneva s planine Bla­ to ter vožnje do planine Blato in nazaj tudi med tednom.

Prav tako je bilo kar nekaj predlogov, naj se vožnja od parkirišča Kris­tal do Bohinjskega jezera podaljša tudi do Ukanca. Pripravljenost za plačilo prevoza je bila v primerjavi z uporabniki hop-on hop-off avto­ busov nekoliko manjša, kar je razumljivo, glede na to, da so parkirišča (razen v Bohinjski Bistrici v Danici) plačljiva. Večjo pripravljenost so pokazali uporabniki vožnje od Danice v Bohinjski Bistrici do Bohinjske­ ga jezera, kjer je parkiranje brezplačno in relacija daljša. Bi pa v vseh primerih plačali manj, predlogi so bili med 0,50 do 2 evra na vožnjo.

NAČRTI ZA NAPREJ Naši ukrepi sledijo dolgoročni viziji, ki predvideva umik pometa od obale Bohinjskega jezera.

Mobilnostni načrt 2018 se je osredotočal na najbolj kritičen del Bo­ hinja, Ribčev Laz ob obali Bohinjskega jezera, kjer se v višku sezone nakopiči največ avtomobilov. Vsekakor pa je treba v tem delu Bohinja, kot tudi drugod, z umirjanjem prometa nadaljevati.

K umirjanju prometa nas usmerja tudi zaveza k trajnostnemu raz­ voju občine in razvijanju trajnostne mobilnosti. Razlogi pa ležijo tudi v konkretnih zavezah, sprejetih z dokumenti, in samo okolje Bohinja: -- Občinski svet Občine Bohinj je lani potrdil Strategijo trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+.

-- Najbolj kritično območje leži v Triglavskem narodnem parku in je del Nature 2000.

-- Bohinj je član Alpine Pearls – zavezan k trajnostni mobilnosti.

-- Bohinj je prejemnik srebrnega znaka Slovenia Green.

V prihodnje predvidevamo dviganje cen na parkiriščih tik ob jezeru, zmanjševanje pakirnih mest ob jezeru z ukinjanjem začasnih parkirišč

Občina Bohinj partnerica v številnih operacijah LAS Gorenjska košarica Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj je septembra 2017 kandidirala na javni poziv za iz­ bor operacij za uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja za LAS Gorenjska košarica za programsko obdobje 2014–2020 s sedmimi operacijami, v skupni vrednosti 438.987 EUR. Kot partnerica je Občina Bohinj vključena v sledeče operacije: Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku, Zelene rešitve, Spoznajmo biodiverziteto v naseljih, Arhitektura gorenjskih vasi, Se­ menjalnica, Medgeneracijski centri ter Pametna razsvetljava.

V okviru prijavljenih operacij se bodo med drugim izvedle sledeče investicije: ureditev kolesarnice z nadstrešnico, info točko in zunanjo ureditvijo na Gorjušah, ureditev trga in izgradnja TIC-a ob kulturnem domu v Stari Fužini, ureditev javne površine na Vodnikovi cesti v Bo­ hinjski Bistrici, obnova vage v Bohinjski Bistrici, nakup električnega avtomobila za izvajanje mobilnega socialnega servisa, zamenjava lučk v Ceconijevem parku.

Avgusta 2018 smo prejeli prvo odločbo o pravici do sredstev, in sicer za operacijo Arhitektura gorenjskih vasi.

Namen operacije je vzpostaviti pristop uporabe tradicionalne ar­ hitekture pri trajnostnem razvoju naselij preko razvitega modela o ohranitvi in upoštevanju tradicionalne arhitekture in prenosu znanj o uporabi tradicionalnih materialov za gradnjo in obnovo ter priporočili za trajnostni razvoj naselij vključno z obnovo zaščitenih stavb in z raz­ vojem možnosti za ponovno oživitev gradnje.

V okviru projekta bo izveden pilotni projekt obnove Žmitkove vage v Bohinjski Bistrici, tehnične dediščine Bohinja, ki je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine in predstavlja neizkoriščen razvojni potencial območja, danes pa predvsem negativno vpliva na izgled ob­ močja in ne ponuja kvalitetne vsebine, ki bi jo na tej lokaciji pričakovali obiskovalci, in vsebin, s katerimi bi lahko obiskovalce ozaveščali in in­ formirali o bogati kulturni dediščini Bohinja.

V okviru operacije bosta za naselji Bitnje in Nomenj izdelani tudi stavbna tipologija teh dveh naselij ter idejna zasnova ureditve trgov.

Upravičeni stroški projekta za Občino Bohinj znašajo 26.589,67 EUR. Informacije o potrjenih operacijah so dostopne na spletni strani Ob­ čine Bohinj (Projekti in investicije) ter na spletni strani Regionalne raz­ vojne agencije http://www.bsc-kranj.si/stran/las-gorenjska-kosarica. ・

PEŠ JE IN, AVTO BO(HIN) – TRAJNOSTNA MOBILNOST V BOHINJU

Evropski teden mobilnosti 2018 Nataša Fujs, občinska uprava

Z namenom promocije okolju in nam prijaznejše oblike mobilnosti smo se v Bohinju letos pridružili tradicionalni evropski pobudi, ime­ novani Evropski teden mobilnosti. Tednu mobilnosti smo se pridružili s projektom Peš je In, avto bo(HIN) – trajnostna mobilnost v Bohinju,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 10.

2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Iz poslanske klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru

Pešbus na poti, foto: Nataša Fujs

ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev sklada za podnebne spremembe.

Namen projekta je bil poleg spodbujanja trajnostne mobilnosti tudi prikazati pomen javnih površin, trgov in zelenic v središčih naselij.

Zato smo v sklopu projekta zaprli parkirišče pri tržnici v Bohinjski Bis­ trici in na njem v času tedna mobilnosti vzpostavili javno površino za druženje. Na parkirišču smo v tednu mobilnosti izvedli vrsto različnih izobraževalnih, ustvarjalnih, športnih in kulturnih dogodkov, izvedli pa smo tudi kolesarske in naravoslovne izlete, poligon s poganjalci, lut­ kovne predstave ter vrsto drugih zanimivih dogodkov. K sodelovanju za izvedbo dogodkov smo povabili precej lokalnih deležnikov in tako skupaj pripravili pester program za vse generacije in tako omogočili, da je vsak lahko našel vsebine po svojem okusu.

V tem tednu smo izvedli tudi promocijo trajnostnih oblik mobil­ nosti za najmlajše. Za učence osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in podružnice Srednja vas smo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skiro­ jem ali podobno je velika prednost, predvsem iz vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepi občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvere­ ni udeleženci v prometu. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje. Akcija Pešbus je potekala v sodelovanju Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja ter podružnice v Srednji vasi, Občine Bo­ hinj, Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj. Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj so v tednu izvajanja akcije Pešbus v šolo spremljali več kot 50 otrok.

Odziv na dogodke, ki so se izvajali ob tednu mobilnosti je bil pozi­ tiven. Skupaj smo pokazali, da smo tudi parkirišča lahko uporabljamo za izvedbo prijetnih dogodkov in ga lahko uporabimo za ustvarjanje, zabavo ter izobraževanje.

Za izvedbo vseh dogodkov se zahvaljujemo osnovni šoli ter vrtcu, Turizmu Bohinj, Knjižnici A.T. Linharta, Triglavskem narodnem parku, Rdečemu križu Slovenije, Turističnemu društvu Bohinj ter vsem osta­ lim lokalni društvom in podjetjem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi dogodkov. ・

Vrnili obisk Rožeku Katarina Košnik

Občina Bohinj je po obisku predstav­ nikov naše pobratene Občine Rožek na Avstrijskem Koroškem ob našem občin­ skem prazniku vrnila obisk. V nedeljo, 16. septembra, sta se podžupan Občine Bohinj Mirko Jeršič in predsednik Pla­ ninskega društva Srednja vas Jaka Zu­ panc v Rožeku udeležila slovesnosti ob njihovem občinskem prazniku, ki jo vsa­ Foto: arhiv uprave Občine Bohinj ko leto združujejo s praznikom ješprenja.

Občina Bohinj ima tri pobratene Občine: Ramsau v Avstriji od leta 2000, Stari grad na Hvaru od leta 2011 in Rožek od leta 2005. ・

Spoštovane Bohinjke in Bohinjci. Za nami je pester mesec, pestro je bilo tudi v Državnem zboru. To je bil predvsem mesec, ko smo končno dobili potrjeno vlado, ki s polnimi pooblastili lahko začne z delom. V vladi našo stranko, Stranko Alenke Bratušek, zastopajo trije ministri.

Predsednica stranke Alenka Bratušek je prevzela Ministrstvo za infra­ strukturo, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo vodil Marko Bandelli, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa Peter Jožef Časnik.

Sam sem kot poslanec predvsem sodeloval v razpravah ob imeno­ vanju vlade, na katerih sem izpostavil štiri ključne probleme, za katere pričakujem, da jih bo vlada v prihodnje rešila: 1. Izgradnja blejske obvoznice. Po petdesetih letih pričakujem, da se bo vlada držala začrtanih ciljev in bo realizirala izgradnjo še druge blejske obvoznice, ki bo veliko pripomogla k umirjanju in pretočnosti prometa tako občanom Bleda in Bohinja kot tudi šte­ vilnim obiskovalcem.

2. Izvajanje Zakona o Triglavskem narodnem parku. Občina Bo­ hinj in tudi ostale parkovne občine pričakujemo, da se bo končno začel izvajati 10. in 11. člen zakona o Triglavskem narodnem par­ ku, ki nalaga državi sofinanciranje v višini 80 odstotkov investicij.

3. Problem podlubnikov. Večkrat sem že v preteklosti omenil, da gre za naravno nesrečo in pričakujem, da bo ministrstvo za kme­ tijstvo sistemsko uredilo, da bi se lastnikom gozdov zagotovila subvencija v višini razlike od tržne in odkupne cene prizadetega lesa.

4. Povprečnina za občine. Do zdaj se povprečnina ni plačevala v skladu z zakonskimi predpisi, ampak je bila nižja. Pričakujem, da se bo povprečnina dvignila na raven, kot jo določa zakon.

Ob tem sem z vprašanji vlade sodeloval tudi na zaslišanjih posame­ znih odborov. Tudi v teh razpravah sem izpostavljal omenjene pro­ bleme. Upam, da bo vlada to povzela, bom pa tudi naprej delu vlade sledil in skrbel predvsem za razvoj Zgornje Gorenjske ter opozarjal predvsem na probleme, ki se dotikajo našega konca.

Za seznanitev vsaj dela vlade s težavami, s katerimi se srečujejo zgornjegorenjske občine, bo v okviru koordinacije zgornjegorenjskih županov tudi srečanje ministrov Stranke Alenke Bratušek z župani zgornjegorenjskih občin. Glede na resorje, ki jih vodijo ministri, verja­ mem, da bo produktivno. ・

Maša za padle vojake v prvi svetovni vojni Katarina Košnik

V petek in soboto naj bi se pohodniki podali na pohod po temat­ ski Poti miru (oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče), ki je zaradi sla­ bega vremena odpadla. Kljub temu so se pohodniki zbrali na planini Na Kraju, kjer je bila v soboto, 22. septembra, slovesnost z mašo za padle vojake v prvi svetovni vojni. Zbrane sta nagovorila podžupan Občine Bohinj Mirko Jeršič in predsednik Planinskega društva Srednja vas Jaka Zupanc. Mašo je vodil župnik župnije Srednja vas v Bohinju Martin Golob.

Prva svetovna vojna je na naših tleh pustila neizbrisen pečat in njene sledi so v Bohinju še vedno zelo vidne. Bohinj je namreč po vstopu Italije v vojno postal pomembno oskrbovalno središče za severni del soške fronte, saj je bil prometno povezan z železnico in dovolj v zaledju bojišča, da je bil izven dosega topov. Danes je bohinjska tematska pot del Poti miru, ki poteka po ostankih soške fronte in je kot del nekda­ njega oskrbovalnega zaledja fronte tako tematsko kot infrastrukturno nekakšna posebnost. Na njej ne boste videli strelskih rovov, kavern, bunkerjev in vojaških utrdb, boste pa deležni številnih vojnih zgodb.

Vsakoletni pohod po Poti miru, na katero se boste organizirano lah­ ko ponovno podali prihodnje leto, organizira Turizem Bohinj v sodelo­ vanju s Kobariškim muzejem in Fundacijo Poti miru. ・

5

turizem in gospodars t vo

Jesen v Bohinju Turizem Bohinj

Urejanje pohodniških poti

Malo zaradi nuje, ker nam jo je zagodla narava, predvsem pa za­ radi potrebe, da se poti uredijo, na Turizmu Bohinj veliko pozornosti posvečamo tudi urejanju pohodniških poti, v tem letu predvsem lažjim pohodniškim in sprehajalnim potem. Tudi zato, ker je pohodništvo za­ gotovo eden pomembnih razlogov za obisk Bohinja, jesen namenjamo predvsem pohodništvu. Letos klasičnega festivala pohodništva, ki smo ga pripravljali v preteklih letih, ne bo, namesto tega smo pod ime Je­ sen v Bohinju združili jesenske pohodniške dogodke in vanj vključili tudi letos že deveti festival muharjenja, ki je potekal v zadnjem tednu septembra.

Bohinj je že zgodovinsko znana izhodiščna točka za vse tiste, ki radi hodijo v gore. Neštete poti, čudoviti razgledi in izjemne naravne da­ nosti Bohinj spreminjajo v pravi pohodniški raj. Temu pritrjuje tudi podatek, da je letos do konca avgusta v planinskih domovih prespalo 22.755 ljudi. Poleg pohodniških doživetij v visokogorju Julijskih Alp je Bohinjska kotlina namreč prepredena tudi s številnimi sprehajalnimi in lažjimi pohodniškimi potmi, ki so odlična priložnost za izlet v naravi tudi za manj kondicijsko pripravljene, za tiste, ki raje z lahkotnim kora­ kom uživajo v čudovitih razgledih. In le ti so po mnenju mnogih pohod­ nikov jeseni najlepši. Prav zato jesenski čas v Bohinju najbolj posve­ čamo prav pohodništvu. V tem letu smo največ pozornosti posvetili ravno lažjim pohodniškim in sprehajalnim potem, ki so bile potrebne temeljitega čiščenja in obnove po lanskoletni nesrečni ujmi in že ne­ kajletnega napada podlubnikov, ki vztrajno klestijo naše gozdove. Poti pregledujemo in če to dopuščajo lastniška razmerja, tudi čistimo. Na novo smo definirali 20 lažjih pohodniških poti, ki so večinoma krožne, jih opremili v skladu z dokumentom urbane opreme (označevalne in informacijske table, klopi). Vseh 20 poti smo opremili s smerokazi, del poti tudi markirali. Z delom bomo še nadaljevali v jesenskem času.

V pripravi je nabor dodatnih smerokazov za pohodne poti in tudi za destinacije, ki ne ležijo ob pohodnih poteh, vendar jih je treba označiti.

Izdali smo prenovljeno pohodno karto Bohinja z opisi poti in zemljevi­ dom, in sicer v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jezi­ ku. Začeli smo tudi že z vnašanjem pohodnih poti in znamenitosti na spletno stran Outdoor Active.

Znotraj pohodniških poti pripravljamo načrte urejanja posameznih pohodniških poti. Že lani smo v ta namen pripravili načrt in na terenu uredili pot ob koritih Mostnice, letos pot do slapov Ribnice in na Aj­ dovski gradec. Obe poti sta opremljeni tudi z informacijskimi tablami.

Za ta namen smo letos namenili okoli 40.000 evrov, bomo pa z ureja­ njem poti v prihodnje še nadaljevali.

ti in finančno podpreti nastanek novih knjig, ki so hkrati arhiv naše preteklosti in podlaga za ustvarjanje in poustvarjanje zgodb tudi za potrebe turizma,« pravi Langus.

V tem letu smo ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav izdali knji­ go Triglav, višje ne gre. Skupaj z Občino Bohinj monografijo Franceta Steleta: Zbogom, ti planinca. Steletove fotografije sta v knjigi z besedili pospremila Janez Bizjak in Mija Ogrin. Kot založniki smo podprli tudi izdajo monografije dr. Bogdana Kolarja: Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij, ki je posvečena 225. obletnici imenovanja Valentina Vodnika za prvega stalnega dušnega pastirja župnijske cerkve na Koprivniku.

EU finančna sredstva razpisi

Za svoje projekte v zadnjih letih uspešno pridobivamo denar tudi preko razpisov države in Evropske unije. Tako smo bili letos uspešni pri prijavi na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, sredstva bomo namenili nadgradnji spletne strani in digitalnemu ogla­ ševanju, urejanju fototeke in bogatitvi filmskega arhiva.

Smo tudi eden od devetih partnerjev več kot tri milijone evrov vred­ nega projekta, ki ga pod okriljem evropske kohezijske politike finan­ cira Evropska unija. Projekt vsebuje ukrepe za ohranjanje in varstvo okolja, spodbujanje učinkovite uporabe virov ter ukrepe za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti tal ter spodbujanje ekosistemskih sto­ ritev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami.

Projekt bo trajal do februarja 2022, vodilni partner je Javni zavod Triglavski narodni park. V letošnjem letu je bil iz tega projekta med drugim financiran tudi avtobus hop-on hop-off, ki je bil prav zato za vse uporabnike brezplačen.

Skupaj s partnerji sodelujemo pri projektu Unesco MAB območja.

UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskova­ nje in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (»Man and the Biosphere Programme« ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Svetovna mreža MAB obsega že 651 obmo­ čij v kar 120 državah sveta. Prvo biosferno območje v Sloveniji so bile prav julija 2003 razglašene Julijske Alpe.

Prijavili smo tudi pet projektov v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) za razvoj podeželja Gorenjska košarica. To je neprofitno pogod­ beno partnerstvo, ustanovljeno leta 2015 ter ima 78 članov iz javnega, zasebnega in neprofitnega sektorja in deluje na območju 14 občin Go­ renjske; Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šen­ čur, Tržič in Žirovnica. Rezultate razpisa pričakujemo v oktobru.

Koordinacija skupnosti julijskih alp

Julijske Alpe so že zdaj v svetu poznane kot enotno območje. Že samo dejstvo, da je Lonely Planet v tem letu celotno območje Julijskih Alp postavil med 10 najboljših evropskih destinacij, nam pove, da so Julijske Alpe geografsko in tudi kot turistična in pohodniška destinaci­ ja eno celovito območje. Prav zato smo se občine, ki smo del Julijskih Alp, odločile, da okrepimo naše sodelovanje tako navznoter kot tudi navzven. V potrditev sodelovanja so občine v Julijskih Alpah (Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj, Bovec, Koba­ rid, Tolmin in Brda) že podpisale nadgrajeno pogodbo o sodelovanju.

Koordinacijo je prevzel naš javni zavod Turizem Bohinj.

Julijske Alpe v tem letu dobivajo novo celostno grafično podobo, ki bo tudi del nastajajoče nove skupne spletne strani Julijskih Alp. Nasta­ ja tudi že prvi večji skupni produkt: Pohodniška pot Julijske Alpe, ki jo bomo premierno prehodili prav to jesen.

Pohodniška pot Julijske Alpe Informacijska tabla ob vznožju Ajdovskega gradca, Foto: Urška Smukavec

Založništvo

Že pogled nazaj vplete Turizem Bohinj predvsem v financiranje in kadrovsko pomoč pri izdaji za Bohinj pomembnih knjig. Kot se spo­ minja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so v založniške vode s sodelovanjem Turizma Bohinj in Občine Bohinj previdno vstopili s finančno pomočjo ob izdaji knjig bohinjskih avtorjev v preteklosti in nato počasi širili dejavnost, ki je v letošnjem letu prinesla izdajo treh novih knjig. »Skozi založniško dejavnost predvsem želimo spodbudi­

Iskati, hoditi peš, spoznavati in doživljati neznano drugačnost, ponu­ jati in koristiti, česar drugi nimajo; to je Pohodniška pot Julijske Alpe, skupen projekt občin v območju Julijskih Alp. To bo pot, ki bo speljana po robu Julijskih Alp in v svojih zankah v posameznih območjih vodila do naravnih in kulturnih znamenitosti. Predvsem bo namenjena vsem pohodnikom in izletnikom, ki iščejo pristen stik z lokalnim okoljem in radi odkrivajo pestrost našega naravnega in kulturnega okolja.

Pot pohodniku omogoča, da odkriva bogato kulturno dediščino kra­ jev v Julijskih Alpah in na njenem obrobju, številne manj znane na­ ravne posebnosti, zgodovinske in kulturne znamenitosti ter znanja, ki se med ljudmi v teh krajih iz roda v rod niso pozabila in jih ponujajo unikatni rokodelski izdelki in kulinarične dobrote.

Na pot po Pohodniški poti Julijske Alpe se bomo podali 21. oktobra.

6

turizem in gospodars t vo Jesenski pohodi

SPOMINSKI POHOD GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE BOHINJ 14. oktober Fužinarske planine Vsako leto v mesecu oktobru DGRS Bohinj organizira spominski pohod. Ture so načrtovane na območju Fužinskih planin in njihovih vrhov. Vsako leto je izbrana tura, na kateri odkrivamo manj znane pre­ dele Fužinskih planin. Nasploh je jesenski čas v tem delu in v lepem vremenu lahko čaroben. Vabljeni drugo nedeljo v oktobru, da se nam pridružite. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri na planini Blato. Izbiro cilja ture pa prepustimo vodnikom.

HODIMO POT OKOLI JULIJSKIH ALP – 21. oktober (prvi pohod po Pohodniški poti Julijske Alpe) Na ta dan se bomo z vseh strani, vsak po svojem delu odpravili po 400 kilometrov dolgi krožni Pohodniški poti Julijske Alpe. V Bohinju bomo pohod začeli ob 8. uri zjutraj pri Šport hotelu na Pokljuki. Bohinj­ ski del pohodniške poti se z Goreljka spusti skozi slikovite vasi Gorjuše in Koprivnik v Bohinju. Krog po Bohinjski kotlini se nato nadaljuje v Zgornji dolini v Jereki, od koder gre skozi vse vasi – Bohinjsko Češnji­ co, Srednjo vas in Studor do Stare Fužine na samem vzhodnem robu Bohinjskega jezera. Ob vzhodni obali gre pot do Ribčevega Laza, kjer začasno zapusti zaselke in gre pod vznožje Spodnjih bohinjskih gora in čez slikovito Dobravo vse do Bohinjske Bistrice. Na našem enodnev­ nem pohodu bomo pot skrajšali in se od Jereke do Ribčevega Laza odpeljali z avtobusom in nato nadaljevali peš do Bohinjske Bistrice, kjer se bo pohod zaključil, kjer bomo preverili tudi, kako je pohod us­ pel pohodnikom naših partnerskih občin. Za pohodnike bo že zjutraj organiziran tudi prevoz do Šport hotela. Vse podrobnosti bodo še pra­ vočasno objavljene na naši spletni strani: www.bohinj.si.

Z BOHINJA NA TOLMINSKO – 28. oktober Vogel–preval Globoko–Planina Razor–Most na Soči POHOD NA SPOMINSKO SLOVESNOST H KRNSKEM JEZERU – 10. november Pohod v počastitev 100-letnice konca 1. svetovne vojne: Ukanc– Komna–Bogatinsko sedlo–Krnsko jezero. ・

pred spomenikom štirih srčnih mož v Ribčevem Lazu, kjer je kot vrhu­ nec prireditve vsakič znova zadonela trobenta s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom. Tudi večina drugih prireditev je bila v znamenju te visoke obletnice - od koncerta slovenske filharmonije v cerkvi v Bohinjski Bistrici do polcijske maše v Srednji vasi, kjer je ravno tako zadonela naša triglavska pesem.

Kot trajen spomin na visoko obletnico je ekipa Turizma Bohinj, ki je vse dogodke tudi koordinirala, izdala posebno knjigo, ki je za Bohinjce še vedno na voljo brezplačno na sedežu Turizma Bohinj v Stari Fužini (center TNP Bohinjka).

Vrhunec slavja pa je bila svečana prireditev v dvorani Danica z ne­ posrednim prenosom na prvem programu nacionalne televizije. Vabilu so se brezplačno odzvali vsi pomembnejši slovenski glasbeniki in sku­ pine. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi prevzel častno pokroviteljstvo nad samimi praznovanjem. Piko na i pa so dali člani bohinjskega glasbenega društva in združeni pev­ ski zbori Bohinja. Bohinjske narodne noše obeh kulturnih društev so sijale v družbi drugih narodnih noš Julijskih Alp. Naš Triglav je tako še kako odmeval po Sloveniji, saj si je svečano prireditev v živo prek televizijskih ekranov ogledalo več kot 300.000 Slovenk in Slovencev.

Bohinjske kmečke žene in nosilci certifikata Bohinjsko pa so tisti večer predstavili bohinjsko kulinarično izkušnjo, ki je mesto našla tudi v vrsti drugih slovenskih medijev. Slovenske novice so bile sicer tudi medijski pokrovitelj dogodkov; tako so skupaj s Turizmom Bohinj pripravili lite­ rarni natečaj na temo moje prve poti na Triglav in vabilu se je odzvalo več kot 200 bralk in bralcev. V avgustu pa so Slovenske novice pripra­ vile tudi posebno prilogo v čast našemu praznovanju.

V sodelovanju s skupnostjo Julijskih Alp, Turizma Bohinj, produk­ cijsko hišo Sever&Sever ter TV Slovenija je za to priložnost nastal tudi dokumnetarni film Naš Triglav, ki je bil predvajan po svečani priredi­ tvi, danes pa že obiskuje mednarodne festivale gorništva in gorniškega filma po Evropi.

Bohinjci imamo kaj pokazati, če se le »vzamemo skupaj«. Veliko nas je sodelovalo pri pripravah in izvedbi dogodkov in vsak je postavil svoj kamenček v mozaiku, ki še vedno odmeva daleč naokrog.

V imenu organizacijskega odbora hvala vsem in vsakomur posebej.

240 LET OD PRVEGA PRISTOPA NA TRIGLAV

Bohinj je bil srce Slovenije Bojan Traven, predsednik OO za počastitev 240. obletnice prvega pristopa na Triglav

Slabo leto dni so potekale priprave organizacijskega odbora za po­ častitev 240. obletnice prvega pristopa na Triglav, kjer so bili združe­ ni predstavniki vrste društev in drugih organizacij iz Bohinja. Le tako združeni smo lahko Sloveniji in vsem tistim, ki so preživeli dopust v Bohinju pokazali, kakšni smo Bohinjci in predvsem, kako ponosni smo na našo dediščino, ki nas je Slovence umestila med alpske narode. Štir­ je srčni možje, ki so se pred dvesto štiridesetimi leti povzpeli tja gor, namreč predstavljajo tisto, kar Bohinjci nosimo v sebi: srčnost, pogum, vztrajnost, medsebojno povezanost in znanje.

Te vrednoste so bile tudi izhodišče za vse naše dejavnosti. Tako smo skupaj z učiteljskim zborom osnovne šole in ministrstvom za šolstvo pripravili vseslovenski literarni natečaj za osnovnošolce na temo Tri­ glava. Na sploh so v bohinjski šoli celo leto namenili tej visoki obletnici.

Učenci so s svojo raziskovalno nalogo sodelovali tudi na znanastve­ nem simpoziju o Triglavu v Mojstrani in med strokovnjaki poželi velik aplavz, saj se je njihova naloga lahko postavila ob bok drugim raziska­ vam. Že spomladi smo skupaj z obema bohinjskima planinskima društvo­ ma in planinsko zvezo začeli pripravljati jubilejno zvezno planinsko pot od Savice do Triglava, ki z devetimi pečati in knjižico pohodnikom nudi drugačno – prijetnejše – doživetje vzpona na našo najvišjo goro. Že odzivi ob prvem organiziranem pohodu s pomočjo bohinjskih gor­ skih reševalcev so pokazali, da velja to pot obdržati tudi v naslednjih letih – tako zaradi Bohinjcev kot tudi turistov. Na drugem jesenskem pohodu pa smo iz globin Bohinjskega jezera dvignili arhivske stekleni­ ce našega »Bohinca« in ga z bohinjskimi vinogradniki ter vinsko kralji­ co odnesli na vrh Triglava.

Turistično društvo je prevzelo poletno sobotno večerno dogajanje

Doma pod Triglavom, foto: Andraž Sodja

OKTOBRSKE PRIREDITVE OB 240-LETNICI PRVEGA PRISTOPA NA TRIGLAV

sobota, 6. oktober OD VALJUHNA, SINA KAJTIMARA, DO BOGOMILE, LEPE KOT DEVICA Pohod od Ajdovskega gradca do slapa Savice Organizator: Gledališče 2B nedelja, 13. oktober, Bohinjske gore 18. SPOMINSKI POHOD GRS BOHINJ Člani Gorske reševalne službe Bohinj bodo pohod posvetili preminulim reševalcem in tudi štirim srčnim možem.

Organizator: GRS Bohinj nedelja, 21. oktober, Julijske Alpe HODIMO POT OKOLI JULIJSKIH ALP Pohodniška pot Julijske Alpe je 400 kilometrov dolga kožna pot, ki jo bomo s skupnimi močmi, vsak del poti, prehodili. (Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, Žirovnica, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Tolmin, Kobarid, Brda) sreda, 31. oktober, od 16.00 do 19.00 Jesenski B. O. FEjST, festival za otoke (TD Bohinj). ・

7

turizem in gospodars t vo

Zlati in srebni kulinarični in gastronomski spominki v Alpski turistični regiji iz Bohinja Katarina Košnik

Foto: Mitja Sodja

Turistična zveza Slovenije je kot prvo predstavitveno regijo izbra­ la Alpsko Slovenijo in med izbrane spominske gastronomske izdelke uvrs­tila naše bohinjske s certifikatom Bohinjsko / From Bohinj. Doma­ či bohinjski izdelki bodo torej ponosno predstavljali Bohinj in Slovenijo v kulinaričnem svetu in turistični promociji.

Slovenija bo leta 2021 nosila naziv evropske gastronomske regije (European Region of Gastronomy).

Turistična zveza Slovenije je kot partnerica projekta European Re­ gion of Gastronomy – Slovenija 2021 ima nalogo ivesti natečaje in izbrati slovenske. Kot izvirne gastronomske in kulinarične spominke.

Pred kratkim so izvedli natečaj in izbrali izdelke iz Alpske Slovenije. Na natečaj je prispelo 41 izdelkov izmed katerih so izbrali 20 izvirnih, vi­ sokokakovostnih kulinaričnih izdelkov, ki bodo predstavljali slovensko kulinariko v svetu.

Ponosni smo, da je bilo med 20 izdelki, ki so jih izbrali, kar 16 vrhun­ skih izdelkov iz Bohinja, ki se ponašajo s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj.

Strokovna komisija je izbrala 3 spominke s področja kuhinjske opreme, med njimi 2 iz Bohinja: leseno dilco z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča in sestavljiv model za maslo Ivana Kovačiča. Oba izdel­ ka sta bila nagrajena s posebnim zlatim (Kovačič) in srebrnim (Lotrič) priznanjem.

Med 17 izbranih prehranskih spominkov je komisija uvrstila 14 izdelkov s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj: Bohinjska mal'ca Tu­ rističnega društva Bohinj, Mini mohant, Bohinjski sir in Bohinjska za­ seka Kmetije Pr' Odolneku, Mohant iz Bohinjske sirarne, Kuhano maslo in Siri iz Bohinja s Kmetije in sirarne Pr' Prangarčk, Bohinjska zaska in suha dimljena klobasa Bohinjskih mesnin, Mohantovo preseneče­ nje, čokolada Čebelica in Temna čokolada z bohinjsko zaseko Alenke Dobravec, Vandrovčevo suho sadje Kmetije Pr' Vandrovc, Prvovrsten bohinjski med čebelarstva Cerkovnik in Bohinjski planinski čaj iz Ze­ liščnega butika.

Med izbranimi kulinaričnimi spominki in izdelki s področja kuhinj­ ske opreme so podelili tudi posebna priznanja. Zlati in srebrni prizna­ nji iz obeh kategorij sta pripadli bohinjskim izdelkom. Z zlatim pri­ znanjem za kuhinjski pripomoček je bil nagrajen Sestavljiv model za maslo Ivana Kovačiča, s srebrnim Dilca z intarzijo biserne matice Sreč­ ka Lotriča. Pri kulinaričnih spominkih je komisija za zlato priznanje določila Bohinjsko mal'co, ki jo prodaja Turistično društvo Bohinj in za srebrno Bohinjsko zaseko s suho dimljeno klobaso Bohinjskih mesnin v steklenem kozarcu. Priznanja bodo podelili na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu 9. oktobra. »Odziv na razpis je bil zadovoljiv, predvsem so presenetili rezultati znamke Bohinjsko / From Bohinj, ki so lahko odlična učna ura vsem ostalim slovenskim destinacijam in tudi turističnim društvom,« je za­ pisala strokovna komisija za izbor najboljših kulinaričnih in gastro­

nomskih spominkov ter spominkov s področja kuhinjske opreme, ki so jo sestavljali: dr. Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca Adlešič (Ministrstvo za gospodarstvo) in prof. dr. Janez Bogataj (Ambasador projekta ERG Slovenija).

Strokovna komisija je bila z izborom, količino in kakovostjo izbra­ nih izdelkov zadovoljna. Znamko Bohinjsko/Fom Bohinj so postavili za zgled tudi ostalim regijam: »Spominki Bohinja z lastno znamko Bohinj­ sko /from Bohinj so zares dobrodošlo presenečenje in tudi primeren količinski nabor. Komisija svetuje tudi drugim regijam in društvom, da se zgledujejo po tem pristopu, ki daje dobre rezultate. Pri tem nimamo v mislih kopiranja vsebin posameznih izdelkov, ampak spoznanja nači­ nov in poti, ki privedejo do njih.« Tovrsten uspeh je zagotovo lepo priznanje za vse bohinjce in potrdi­ tev za obstoj ter razvoj kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj, ki se že 6 let razvija pod okriljem Turizma Bohinj. Združuje že 65 lokalnih ponudnikov, ki skupaj nudijo 354 izdelkov in storitev nagrajenih s certifikatom kakovosti Bohinjsko/from Bohinj, garancijo pristnosti, pod katero so iskreno podpisani domačini. ・

Otvoritev Učne točke na Ribčevem Lazu Turistično društvo Bohinj

V Turističnem društvu Bo­ hinj (TD Bohinj) se že drugo leto ponašamo z znakom Učeča se organizacija, ki ga v okviru certifikacijskega pro­ cesa podeljuje Life Learning Academia. Ponosni smo, da smo del procesa Učečih se organizacij in da smo tretji v Sloveniji, ki smo postavili Učno točko/Learning point pred našim Info centrom Bo­ hinj na Ribčevem Lazu.

Slavnostno odprtje Učne točke Bohinjsko/From Bo­ hinj smo pripravili v sredi­ ni septembra na Ribčevem Lazu, kjer smo preko točke predstavili blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj. Od­ prtje je gostila vodja global­ Odprtje Učne točke pred Info centrom Bohinj, foto: arhiv TD Bohinj nega projekta Učne točke/ Learning points, Milena Košnik – vodja TD Bohinj, ki je ob odprtju povedala: »Kolektivna zaščitna znamka Bohinjsko/From Bohinj je cer­ tifikat, ki zagotavlja kakovost izdelkov in lokalno poreklo. Zato si zaslu­ ži, da preko Učne točke ozavestimo obiskovalce Bohinja o kvalitetnih izdelkih in storitvah, ki nosijo tradicijo kraja.« Prizadevanja in delo TD Bohinj je podprla direktorica Life Learning Adcademie Marjetka Kastner, pri tem lepem dogodku pa so se nam pridružili tudi drugi, med njimi še Jože Sodja, podžupan v funkciji žu­ pana, in Boštjan Mencinger, predsednik TD Bohinj (na sliki). Seveda pa so naše želje po sodelovanju in povezovanju veliko močnejše, saj želimo projekt učnih točk v sodelovanju z Life Learning Academio širiti širom po svetu. ・

Kravji bal v Bohinju gostil dobrih osem tisoč obiskovalcev in rekordno število krav Turistično društvo Bohinj

Tretja nedelja v septembru je v Bohinju že tradicionalno rezervira­ na za največji bohinjski praznik in eno najlepših prireditev v Sloveni­ ji – Kravji bal, ki je na sončno nedeljo v Ukanc privabil dobrih osem tisoč obiskovalcev. Ti so imeli na prizorišču kaj videti. V bogatem

8

turizem in gospodars t vo

voljo dva konja lipicanca, za fotografiranje je bila na voljo papiga, kot zanimivost je bila predstavljena tudi velika pustna krava iz Voklega.

Del prizorišča je bil LesEnDemo 2018 s prikazom sodobne predelave lesa, sekancev, žaganja in strojev, velike pozornosti pa so bili deležni tudi vsi razstavljavci. Želimo si še več takšnih Kravjih balov in hvaležni smo vsem, ki ste kakor koli prispevali pri izvedbi uspešnega dogodka! ・

Pomoč pri načrtovanju novogradnje - rekonstrukcije enostavnih ali nezahtevnih kmetijskih objektov

Davorin Koren, JZTNP, Oddelek za trajnostni razvoj Rekordno število obiskovalcev na Kravjem balu, foto: Albert Dobravec

kulturno-zabavnem programu so sodelovali godbeniki, folkloristi, ci­ trarji, plesalci, bohinjski majerji in majerice, največja atrakcija za obi­ skovalce pa je bil mimohod planšarjev in majerjev, ki so z višje ležečih planin pripeljali okrašene trope živine in na ramenih prinesli »basen­ go« – vse, kar so med poletjem potrebovali za izdelavo sira in življenje na planini. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval Igor Stanonik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je za kraljico bohinjskih planin okronala kravo Strelo, katere lastnik je Janez Korošec – Zelenar s pla­ nine Velo Polje.

Veseli nas, da imajo ljudje tudi po 61 letih Kravji bal še vedno radi.

Nepregledna množica obiskovalcev, ogromno tujcev, pa nam daje po­ trditev, da se trudimo in delamo v pravi smeri. Za nas je to pohvala za vloženi trud, saj je Kravji bal zelo kompleksna, zelo težka prireditev.

Kravji bal je tokrat postregel s fantastičnim vremenom, bogato ponud­ bo, rekordnim številom krav (154) in predvsem z odličnim vzdušjem, ki ga je bilo čutiti na vsakem koncu našega prizorišča.

Majerke in planšarji so se s planin vrnili dobre volje po odlični se­ zoni in ob prekrasnem zaključku. Na prizorišču je bilo poskrbljeno za raznoliko kulinarično ponudbo, najlepše pa je dišalo v kmečki kuhinji in stanu, kjer so pripravljali koruzne žgance, zabeljene z ocvirki, kislo zelje, bohinjske klobase in postregli odlično bohinjsko zaseko. Marjana Zupanc, ena od kuharic, ki nam pomaga, tudi doma ohranja tradicijo. »Skoraj vsak petek imamo pri nas na mizi koruzne žgance. Poleti s kislim mlekom, pozimi z zeljem,« pove.

Ljubitelji sira so na Kravjem balu prišli na svoj račun, saj je marsika­ teri planšar prihranil največje in najlepše hlebe prav za to prireditev.

Mohant je edini avtohtoni bohinjski sir, največ pa se proda planšar­ skega in ementalca. »Kravji bal je za nas, ki delamo in prodajamo sir, eden največjih praznikov v Bohinju. Tu lahko damo na mizo tisto, za kar smo se čez leto trudili. Pozdravljamo take prireditve in smo veseli, da so ljudje odzivni in radi pridejo v naše lepe konce,« je povedala majerka Lucija.

V Turističnem društvu Bohinj smo v okviru letnega ocenjevanja za­ nimivih posebnosti Bohinja letos pozornost namenili živim planinam, kjer še delajo sir in pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne in ku­ linarične dediščine Bohinja. Na več planinah sirarijo mladi, študentje, ki si za trimesečne počitnice izberejo trdo delo in življenje na planini.

Letošnjo sezono se je na 28 živih planinah paslo kar 633 glav živine, poleg 100 krav molznic še okrog 200 ovac in konjev. Zanje skrbi 19 pastirjev, pridelalo pa se je 60 tisoč litrov mleka. Priznanja biserčki Bo­ hinja, ki sta jih podeljevala predsednik TD Bohinj Boštjan Mencinger in kmetijski svetovalec KGZ Dušan Jović, so prejele planine Zadnji Vogel, Krstenica, ki je edina sirarna, ki obratuje neprekinjeno že okrog sto let, planini Velo polje in Mišelj vrh, Konjščica, Planina na Lazu, Zajavornik in zasebna Sirarna Jerom s planine Uskovnica.

Za dobro voljo obiskovalcev je že deseto leto skrbel dramski igralec Konrad Pižorn – Kondi, ki je v tem času poglobil znanje iz živinoreje in bohinjskih običajev. Odlično pa so se med gorenjski hribi počutili tudi člani Ansambla Saša Avsenika, ki so množico obiskovalcev zabavali z glasbo in skrbeli, da je bilo plesišče ves čas polno.

Na Kravjem balu je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše obiskovalce z otroškimi animacijami in poslikavami obraza, za jahanje sta bila na

V letošnjem letu se je na osnovi Načrta Upravljanja za TNP, začel izvajati tudi 56. člen zakona o Triglavskem narodnem parku, po ka­ terem se finančna sredstva iz državnega proračuna, na podlagi pro­ grama dela JZTNP, zagotavljajo tudi za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog, pri čemer se 50 odstotkov sredstev nameni za izva­ janje naravovarstvenih nalog, 50 odstotkov sredstev pa za izvajanje razvojnih nalog.

V okviru razvojnih nalog se med drugim izvaja tudi pomoč pri iz­ delavi idejnih zasnov za enostavne in nezahtevne kmetijske objekte.

Na osnovi želja in potreb investitorja se izdela elaborat, na osnovi ka­ terega lahko kasneje investitor pridobi vsa potrebna soglasja in tudi nezahtevno gradbeno dovoljenje. Po potrebi lahko vsebina elaborata vsebuje tudi določene tehnične ali tehnološke rešitve pri gradnji objek­ ta. Elaborati se izdelujejo do porabe razpoložljivih sredstev.

Več informacij: Tel: 031345479 Mail: davorin.koren@tnp.gov.si ・

Dnevi evropske kulturne dediščine in delavnice med jesenskimi počitnicami Ana Kunstelj, Zavod TNP

Konec septembra in začetek oktobra že več let zaznamujejo Dnevi evropske kulturne dediščine: teden dni, ko kulturne ustanove, društva in posamezni kraji po celotni Sloveniji in Evropi odprejo svoja vrata z zanimivimi dogodki. Letos potekajo pod geslom: Kjer preteklost sreča prihodnost. Triglavski narodni park je v okviru DEKD organiziral do­ godke v Mojstrani, na Bledu in v Bohinju.

V Bohinju v okviru DEKD vabljeni na projekcijo etnografskega filma V LAZU, ki bo v petek, 5. oktobra, ob 19. uri, v Kulturnem domu Stara Fužina. Projekcijo organiziramo skupaj z Inštitutom za slovensko naro­ dopisje ZRC SAZU in Krajevno skupnostjo Stara Fužina. Film prikazuje planino Laz, v življenju katere se zanimivo prepletata tradicija prete­ klosti ter novi načini dela in bivanja.

V Center TNP Bohinj vas v petek, 19.oktobra, ob 18. uri, vabi Smuški klub Bohinj na svojo 90-letnico. Večer bo priložnost za sre­ čanje, pregled delovanja in obujanje spominov.

Seveda pa bodo tudi jesenske počitnice aktivne. V Center TNP Bo­ hinj med prostimi dnevi: v ponedeljek, 29. oktobra, torek, 30. oktobra in sredo, 31. oktobra, vsakič ob 10. uri, vabljeni predvsem otroci na počitniške delavnice. Kuhali bomo in ustvarjali. Podroben program bo objavljen na www.tnp.si in na www.bohinj.si. Zelo dobro­ došli pa ste tudi, da sledite programu in drugim objavam na socialnih omrežjih triglavskega narodnega parka!

Do 4. novembra je v sobi z razgledom v Bohinjki na ogled razstava o svetlobnih pojavih v gorah - resnično vredna ogleda!

Bohinjka – Center TNP Bohinj pa je vedno prizorišče tudi za druge dejavnosti: v njem se srečujejo žene z ročnimi deli, v njem poteka pouk glasbene šole, postal je center z prostovoljce, ki s svojim delom že od pomladi lepšajo podobo Bohinja, v organizaciji Turizma Bohinj in RA­ GOR-ja pa se vrstijo različna podjetniška izobraževanja.

Vabljeni, da se dogajanja v Bohinjki udeležite!

9

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v -- ponedeljek, 22. oktober, ob 17. uri: -- četrtek, 25. oktober, ob 9. uri:

-- četrtek, 25. oktober, ob 11. uri:

-- ponedeljek, 29. oktober, ob 17. uri:

Podpora pri spoprijemanju s stresom

(3. srečanje) Dejavniki tveganja

Tehnike sproščanja

Spoprijemanje s stresom (zadnje srečanje)

*Test hoje bo izveden na igrišču Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. ・

Foto: arhiv JZ TNP

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je do 15. oktobra odprt vsak dan med 9. in 17. uro, od 16. oktobra dalje pa med tednom od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 17. ure.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen­ tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kop­ rivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Svetovni dan boja proti bolečini – test hoje na 2 kilometra Zdravstvenovzgojni center Bohinj

»Hoja je človekovo najboljše zdravilo,« je učil že grški antični zdrav­ nik Hipokrat. Redna telesna dejavnost izboljšuje kakovost življenja, saj zmanjšuje možnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni in drugih obolenj.

Poleg tega aktiven življenjski slog zagotavlja več energije za življenje, manj stresa in hkrati zmanjšanje bolečine v hrbtenici in sklepih.

Preizkusite svojo telesno pripravljenost na TESTU HOJE NA 2 KI­ LOMETRA, ki bo potekal na svetovni dan boja proti bolečini, in sicer v četrtek, 11. oktobra 2018, od 10. do 12. ure na igrišču ob Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Potrebujete le udobna oblačila in primerno obutev.

Vljudno vabljeni! ・

Delavnice zdravstvenovzgojnega centra Bohinj Zdravstvenovzgojni center Bohinj

Če nimaš zdravnika, naj bodo tvoji zdravniki vedra duša, počitek in zmerno življenje.

– latinski pregovor Zdravstvenovzgojni center Bohinj tudi v mesecu oktobru nudi brezplačne delavnice. Za udeležbo potrebujete le kartico zdravstvene­ ga zavarovanja. Dobrodošli v sejno sobo Zdravstvenega doma Bohinj (2. nadstropje) v: -- ponedeljek, 1. oktober, ob 15. uri:

Zdrav življenjski slog

-- ponedeljek, 8. oktober, ob 17. uri:

Podpora pri spoprijemanju s stresom (1. srečanje)

-- četrtek, 4. oktober, ob 8. uri: -- četrtek, 4. oktober, ob 11. uri:

-- četrtek, 11. oktober, ob 10. uri :

-- ponedeljek, 15. oktober, ob 17. uri: -- torek, 16. oktober, ob 18. uri: -- sreda, 17. oktober, ob 10. uri:

Dejavniki tveganja Zdrav življenjski slog

Test hoje na 2 kilometra*

Podpora pri spoprijemanju s stresom (2. srečanje) Tehnike sproščanja

Zdrav življenjski slog

Delavnice zdavstvenovzgojnega centra Bled - Bohinj Enkratne delavnice

Zdravo živim Delavnice se lahko udeležite vsi odrasli s prisotnimi dejavniki tvega­ nja za kronične bolezni. Traja 2 uri in sprejme 10 udeležencev, ki na srečanju pridobijo informacije o pomenu zdravega življenjskega sloga za ohranjanje in krepitev zdravja, preprečevanje nastanka kroničnih bolezni oziroma kakovostnejše življenje z že obstoječo kronično bolez­ nijo. Prav tako pridobijo motivacijo in podporo za spremembo vedenja, povezanega z zdravjem.

Ali sem fit?

Delavnica je namenjena vsem odraslim, ki vas zanima, kakšna je vaša telesna pripravljenost ter kakšna je raven telesne dejavnosti, ki koristi vašemu zdravju. Izvajamo preizkus hoje na 2 kilometra in vam skladno z vašim rezultatom in zdravstvenim stanjem svetujemo o ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja.

Dejavniki tveganja Na uro in pol dolgem srečanju pridobite informacije o bioloških dejavnikih tveganja (zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi, zvišan krvni sladkor), o njihovem vplivu na nastanek kroničnih bolezni in o njihovi povezanosti z življenjskim slogom. Delavnica je namenjena vsem, ki imate prisotne dejavnike tveganja oziroma ste ogroženi za razvoj kroničnih bolezni.

Tehnike sproščanja Eno uro in pol dolga protistresna delavnica je namenjena vsakomur, ki ga stres obremenjuje v vsakdanjem življenju. Udeleženci spoznajo osnovne značilnosti sproščanja in preizkusijo tri različne tehnike – di­ halne vaje, postopno mišično sproščanje in vizualizacijo pomirjujočega kraja. Udeležence skušamo opolnomočiti, da bi se znali sprostiti tudi doma.

Poglobljene, daljše delavnice

Spoprijemanje s stresom Delavnica obsega 4 skupinska srečanja z možnostjo dodatnega in­ dividualnega svetovanja, namenjena pa je vsem, ki vas stres obreme­ njuje v vsakdanjem življenju. Udeleženci pridobijo znanja in veščine, s katerimi si lahko pomagajo sami in tako izboljšajo svoje počutje ter obvladajo stres.

Skupinsko ali individualno svetovanje za opuščanje kajenja Delavnice se lahko udeležijo VSI kadilci, ki bodo v 6 srečanjih dobili ključne informacije o opuščanju kajenja, strokovno podporo in pomoč pri opuščanju kajenja. Lahko se vključite v tisto obliko svetovanja, ki vam bolj ustreza.

Zdravo jem Znotraj 4 tedenskih skupinskih srečanj in 2 individualnih svetovanj udeleženci pridobijo najpomembnejša znanja o zdravi prehrani in nje­ nem pomenu za zdravje. Nudimo tudi strokovno podporo in pomoč pri spreminjanju nezdravih prehranjevalnih navad.

Zdravo hujšanje Udeleženci prejmejo strokovno podporo in pomoč pri zdravem huj­ šanju ter znanja in veščine za spreminjanje prehranskih in gibalnih navad ter psihološko podporo v procesu hujšanja. Delavnice se lahko udeležite vsi, katerih indeks telesne mase (ITM) presega 27.5. Delavni­ ca je dolgotrajna, saj je cilj sprememba življenjskega sloga. Na poti do

10

iz na ših kr a je v cilja vam pomagamo diplomirana medicinska sestra, fizioterapevtka in psihologinja. Vključena je tudi telesna vadba.

Gibam se V 14 tedenskih srečanjih pridobite poglobljeno oceno vaše telesne pripravljenosti, po programu povečujete količino telesne dejavnosti in spreminjate gibalne navade. Delavnico vodi diplomirana fizioterapevt­ ka, namenjena pa je vsem odraslim, ki ste telesno nedejavni.

Podpora pri spoprijemanju z depresijo Delavnica je namenjena vsem osebam, pri katerih so prisotni obre­ menjujoči simptomi depresije, in njihovim svojcem. Tekom 4 tedenskih srečanj udeleženci pridobijo znanja in veščine, s katerimi si lahko po­ magajo sami in izboljšajo svoje počutje. Z ostalimi udeleženci v skupini si lahko izmenjajo izkušnje in se medsebojno podpirajo.

Podpora pri spoprijemanju s tesnobo Tudi ta skupinska delavnica obsega 4 skupinska srečanja, med kate­ rimi udeleženci spoznajo osnovne značilnosti tesnobe oziroma anksi­ oznosti, vzroke zanjo ter potek in načine zdravljenja. Pridobijo znanja in veščine, s katerimi si lahko pomagajo sami. Delavnica je namenjena vsem odraslim, ki jih obremenjujejo simptomi anksioznih motenj, ter njihovim svojcem.

Za več informacij smo na voljo preko e-pošte na naslovu: zvcbled@zd-bled.si oziroma zvcbohinj@zd.bohinj.si in na telefonski številki 030 708 565. ・

Nega bolnika na domu

Območno združenje Rdečega križa Radovljica Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Rdečega križa Radovljica skupaj z Občino Bohinj pripravlja niz predavanj z naslovom Nega bol­ nika na domu, ki bodo potekala po krajih občine Bohinj. Predavala bo Saša Puconja, dipl. med. sestra, prostovoljka ter članica ekipe za prvo pomoč RKS OZ Radovljica. Predavanje poteka interaktivno, s predsta­ vitvijo praktičnih primerov in odgovori na vprašanja udeležencev ter pravice bolnikov/starostnikov do različnih medicinskih pripomočkov za nego iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na predavanju bo predavateljica predstavila temelje laične nege bolnika/starostnika in skušala olajšati oziroma odgovoriti na vprašanja ali težave tistih, ki nego na domu že izvajajo. Cilj predavanja je kakovostna laična oskrba bolnikov/starostnikov ter zmanjšanje stresa in obremenitve tistih, ki za bolnike/starostnike skrbijo.

Datumi predavanj na območju krajevnih skupnosti: -- 26. oktober ob 18.00 Kulturni dom Stara Fužina, -- 2. november ob 18.00 Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica (sejna soba), -- 9. november ob 18.00 Kulturni dom v Srednji vasi v Bohinju, -- 16. november ob 18.00 v prostorih Gasilskega doma Koprivnik. ・

Ob svetovnem dnevu oživljanja Območno združenje Rdečega križa Radovljica

16. oktobra obeležujemo svetovni dan oživljanja, zato bomo bol­ ničarji, člani ekip prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Radovljica in civilne zaščite Občine Bohinj, v drugi polovici oktobra, tako kot lansko leto, zaokrožili po krajih občine Bohinj z namenom, da bi čim več prebivalcev seznanili s pomembnostjo takojšnje reakcije ob srčnem zastoju. Projekt Oživimo Bohinj smo skupaj z Občino Bohinj začeli lansko leto in odziv občanov je bil izjemen. Pomembno pa je, da temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja obnavljamo!!! Zato vabimo vse, da se udeležijo katere od predstavitev.

Datumi predstavitev temeljnih postopkov oživljanja: -- 16. oktober ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Srednja vas v Bohinju, -- 18. oktober ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Bohinjska Češ­ njica, -- 19. oktober ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Gorjuše, -- 20. oktober ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Nomenj,

Foto: arhiv OZRK Radovljica

-- 21. oktober od 13.00 naprej v vaseh Polje, Kamnje, Brod in Savica (točne ure bomo objavili naknadno na plakatih), -- 21. oktober ob 18.00 v prostorih Gasilskega doma Koprivnik, -- 22. oktober ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Nemški Rovt, -- 23. oktober ob 19.00 v Kulturnem domu Stara Fužina, -- 24. oktober ob 19.00 v prostorih Turističnoinformacijskega centra Bohinjsko jezero, Ribčev Laz. ・

Sprejemni center društva Žarek vabi

Za društvo Žarek: Zora Košir Zupan, strokovna delavka Je odvisnost tudi del vašega vsakodnevnega soočanja? Ne zanikajte, ne bodite apatični! Pridite na posvet v Sprejemni center društva Žarek.

Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek (skrajšano: društvo Žarek) že drugo desetletje nudi pomoč ob spoprijemanju s problemi odvisno­ sti tako odvisnikov kot tudi njihovih svojcev. Tokrat predstavljamo Sprejemni center, kjer se vzpostavi stik z zasvojenimi oz. s svojci, ki se želijo rešiti odvisnosti od drog ali alkohola. Stiska odvisnosti je ši­ rokoplastna in specifična za vsakega posameznika in v Sprejemnem centru zaposleni poskušamo razumeti težo in vsebino problema po­ sameznika in pokazati možne poti iz teh stisk. Ponujamo varen nefor­ malen prostor, kjer je možno spregovoriti o sebi, svojih doživljanjih, čustvenih obremenitvah in nemoči. Po drugi strani pa v tem prosto­ ru posameznik dobi informacije, spodbudo in podporo za boljši uvid v stanje odvisnosti, za soočanje z njo in za reševanje problematike v društvu ali kje drugje. Odvisnike spodbujamo k večji skrbi za lastno zdravje, izboljšanemu odnosu do sebe, ureditvi statusa in h korakom za reševanje problematike odvisnosti. Pri delu s svojci pa je dan poudarek na opuščanje težkih občutkov (razočaranja, krivde, strahu), na opolno­ močenje ter na spodbujanje k sodelovanju pri reševanju problema za­ svojenosti. Pomagamo z individualnim svetovanjem ali s skupinskimi oblikami dela.

Izpostavljamo skupine za svojce, kjer se omogoča celovita in kon­ stantna obravnava svojcev v smeri spoznavanja same problematike odvisnosti, soočanja s sprotnimi življenjskimi situacijami, ki jih odvis­ niški stil življenja prinaša. Pomembna je tudi izmenjava izkušenj pre­ hojenih poti. Skupine vodijo strokovne delavke, ki usmerjajo postopne korake na poti reševanja problema.

Z namenom, da se čimbolj približamo uporabnikom, smo delo Spre­ jemnega centra organizirali na več lokacijah. Razpored delovnega časa po posameznih lokacijah je naveden spodaj.

Vabimo vas, da se oglasite individualno ali na skupino. Pred­ hodni kontakt lahko vzpostavite na tel. 040 790 345 (Ivanka) ali 030 348 153 (Zora). Na ti številki lahko pokličete tudi, ko potrebujete kontakt z nami izven razporeda dela po posameznih lokacijah.

PREGLED DELOVNEGA ČASA PO POSAMEZNIH LOKACIJAH

JESENICE – na sedežu društva C. M. Tita 78, Jesenice (ZD ob pnevmološki ambulanti): • vsak torek od 13. do 17. ure, • vsak prvi teden v mesecu: četrtek od 7. do 15. ure,

11

iz na ših kr a je v

• vsak drugi teden v mesecu: četrtek in petek od 7. do 15. ure.

Skupina za svojce: vsak torek od 17. do 19. ure.

RADOVLJICA, Gorenjska 25, Radovljica: • vsak ponedeljek od 13.00 do 14.30, • vsak tretji in četrti teden: • četrtek od 7. do 15. ure.

Skupina za svojce: vsak ponedeljek od 14.30 do 16.30.

BLED – prostor ob Festivalni dvorani: Skupina za svojce: vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. ・

Zahvala gre tudi našim voznikom, ki vozijo na razne preglede vse, ki nimajo lastnega prevoza; to so Ivica Lupšina, Ivica Torkar, Ivica Men­ cinger in Jože Borišek.

Pohodniki so se pod vodstvom J. Pikona odpravili na pohod do Je­ reke in naprej do Peči in nazaj skozi ozek prehod Luknco, ki omogoča varen prehod po stezi iz davne preteklosti s strmim sestopom do zgo­ dovinskega Čučkovega čebelnjaka na Bitnjah.

Angela Pekovec dopolnila 90 let Alenka Zorč, Zavod sv. Martina

Foto: Janez Pikon

Foto: arhiv uprave Občine Bohinj

Gospa Angela se je rodila 24. avgusta leta 1928 v Studoru kot peta od desetih otrok: v družini so imeli sedem deklet in tri fante. V šolo je hodila v Srednjo vas. Že kot otrok je pomagala na kmetiji, kjer so imeli številne živali, s pomočjo katerih so se preživljali. Oče je pogosto delal v gozdu in tam služil denar. Na svoja otroška leta ima Angela lepe spo­ mine, čeprav rada doda, da je bilo treba veliko delati, posebej na polju.

Ga. Angela je rodila dve hčerki, ena od njiju je danes že pokojna, druga pa živi na Jesenicah.

Po smrti staršev sta skupaj z mlajšim bratom vodila kmetijo, sama pa je veliko pomagala po vasi drugim kmetom pri kmečkih in gospo­ dinjskih opravilih. Čeprav pravi, da je bilo njeno življenje zaznamovano z delom, pa pove, da je rada nabirala rože in krasila oltar v cerkvi, odšla k prija­ teljicam na kavo in klepet, pa tudi plesala je rada. Uživala je tudi pri nabiranju borovnic in gob.

Za odhod v Zavod se je odločila avgusta leta 2012. Takrat je poveda­ la, da njena hiška nima ogrevanja in tekoče vode, zato je napočil čas, da pride k nam, saj ne zmore več težkega življenja doma.

Angela je v sobi skupaj s svojo sestro Pavlo. Najbolj od vsega jo raz­ veseli obisk vnukinje Renate, kadar pride s svojima otrokoma. Sicer pa jo v dobro voljo spravi tudi kruh z zaseko in kozarec vina.

Ob njenem jubileju sta jo obiskala in ji voščila tudi podžupan v oprav­ljanju funkcije župana Jože Sodja in podžupan Mirko Jeršič. ・

Za upokojenci aktiven september Olga P. Gorišek, DU BB

Upokojenci smo bili v septembru povsod; varovali otroke na poti v šolo in iz nje, jih pospremili s pešbusom, bili na Kravjem balu, na mor­ ju, na prvem jesenskem izletu, na pohodu ...

Lepi in topli septembrski dnevi so nam omogočili, da smo svoje na­ črtovane aktivnosti brez težav izvedli. Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva Invalid Bo­ hinj smo v prvem tednu šole, t. j. od 3. 9. do 9. 9. 2018, varovali otroke na poti v šolo, v vrtec ter varno vodili otroke s pešbusom v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi. Na tem mestu bi se radi javno zahvalili; Poldetu in Jožici Selan, Dragici Matuc, Ivici Lupšina, Nuši Urh, Silvi Sušnik, Zori Štros, Ljubu in Tončki Gumzej, Radu Zakrajšku, Dušanu Kejžarju, Stanetu Gorencu in Viliju Gorencu iz moto društva Beli angeli.

V soboto, 15. septembra, se je skupina prijavljenih upokojencev od­ pravila na enotedensko letovanje na Orebič, več v naslednjih novicah.

V nedeljo, 16. septembra, smo bili na Kravjem balu, člani naše folklorne skupine so imeli dva nastopa, dopoldne in popoldne. Vsi, ki smo bili prisotni, smo se s ponosom pohvalili; to so pa naši ... Tudi dru­ gi smo bili zaposleni tako in drugače (predvsem kot pomoč za točilnimi pulti in pri organizaciji). Komaj smo si malo opomogli, že se je avtobus naših članov odpravil na izlet po Dolenjski; na ogled letališča Cerklje ob Krki, ogled Muzeja slovenskih izgnancev 2. sv. vojne v gradu Raj­ henburg, nato na kosilo na Rako. Po kosilu ogled gradu na Raki, ki je v zasebni lasti. Ogled so nam omogočili člani DU Raka in nas pogostili s cvičkom in pogačami raznih vrst, vse so bile odlične. Predsednika obeh društev sta se dogovorila, da se pobratimo, kar bomo potrdili pri­ hodnje leto na občnem zboru, pripravili listino v podpis in organizirali skupno srečanje.

Foto: Janez Pikon

Neverjeten mesec, poln dobre volje, aktivnosti in sonca.

V petek, 21. septembra 2018, smo se na povabilo Občine Bohinj udeležili predstavitve projekta Mobilni socialni servis. V tem projektu bomo sodelovala vsa društva in krajevne skupnosti Bohinja.

V sredo, 26. septembra 2018, smo imeli 5. redno razširjeno sejo UO DU BB, kjer smo poleg tekočih zadev razpravljali tudi o pripravah na obisk Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo 2. oktobra v Cankar­ jevem domu v Ljubljani. Potrdili smo predlog predsednika, da podeli­ mo na občinski proslavi ob dnevu starejših dve nagradi. O nagrajencih več v novembrski številki.

Razpored aktivnosti v mesecu oktobru 2018:

• 1. oktobra 2018: proslava v domu Joža Ažmana ob 18. uri ob mednarodnem dnevu starejših, v sodelovanju DU BB, DIB in Ob­ čine Bohinj; • 2. oktobra 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu;

12

iz na ših kr a je v • 2. oktobra 2018: obisk Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, odhod avtobusa iz Bohinjske Bistrice ob 8. uri, o točnem programu vas bodo obvestili poverjeniki; • 17. oktobra 2018: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Z oktobrom začnemo s telovadbo, zaradi pomanjkanja trenerjev bo telovadba v Srednji vasi in Bohinjski Bistrici. V Bohinjsko Bistrico se pridružijo vsi, ki so hodili na telovadbo na Kamnje, na Nemškem Rovtu bo telovadba od decembra dalje.

URNIK TELOVADBE:

v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri; v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri; na Nemškem Rovtu v gasilskem domu – od decembra vsak TOREK ob 19. uri. Še vedno veljajo ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko iz­ kaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling.

Izkoristite jih!

Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Proslava na Uskovnici

Tajnik ZB KO Polje - Bohinj Martin Gorišek

di osebnih koristi pišejo in prikazujejo zgodovino po svoje, razglasili kot edine zaslužne za osvoboditev domovine. Vsega tega ne bi bilo, če med politiki ne bi bilo obračunavanj in če bi si najvišji predstavniki države upali na glas povedati, da samostojne države Slovenije, kulture in jezika ne bi bilo brez Osvobodilne fronte, partizanskega boja ter veteranov vojne za Slovenijo. Vse to ni samoumevno in pridobljeno z rojstvom. Zato nas odnos politike do naše zgodovine skrbi, za narodov blagor niso pripravljeni kaj dosti storiti, pokleknejo pa pred Evropsko skupnostjo, katere enakopravni člani smo. ZAKAJ? Kaj vse so prip­ ravljeni storiti za svoje lastne interese! Z lahkoto zatajijo zgodovinska dejstva, ki jih pozna, ceni in spoštuje tujina. Mi ostajamo pokončni v spoštovanju drug drugega, v spoštovanju zgodovine, ki nam je prines­ la samostojno državo Slovenijo, s prelepim jezikom, ki edini premore dvojino in kulturo, je ob zaključku še poudarila slavnostna govorni­ ca z opozorilom, da moramo vse to negovati, obdržati in zapustiti vnukom. ・

Člani odrasle FS KUD Triglav na vrhu Triglava Matija Markič

KUD Triglav bo 23. februarja 2019 priredil že 10. folklorni večer, ki se bo še malo dotikal letošnjega praznovanja 240. obletnice prvega pristopa na najvišjo goro v Sloveniji. V ta namen se je odrasla folklorna skupina odpravila s folklornimi kostumi in harmoniko na vrh ter tam

V soboto, 1. 9. 2018, so članice in člani ZB KO Jesenice s pomočjo ZB KO Bohinj kljub slabemu vremenu in v nekoliko manjši zasedbi na partizanski Uskovnici organizirali proslavo v čast in spomin na sep­ tember leta 1944, ko je bil ustanovljen jeseniško-bohinjski odred. V uvodu je vršilec dolžnosti predsednika KO Jesenice Izidor Podgornik

Foto: Martin Gorišek

pozdravil vse navzoče goste, praporščake, harmonikarja Boruta Spaca­ la, recitatorko Stanko Kaplan Mrak, slavnostno govornico, predsednico Združenja ZB Radovljica Danijelo Mandeljc. Sledil je kulturni program z recitacijami in glasbo partizanskih pesmi. Slavnostna govornica Dani­ jela Mandeljc je v svojem govoru orisala nastanek in razvoj ter zgodo­ vino jeseniško-bohinjskega odreda od ustanovitve dalje. Kljub temu, da so vedeli, da se marsikdo ne bo nikoli več vrnil v varno zavetje svojega doma in domačih, jih je gnala ljubezen do domovine, da jo ubranijo pred sovražnikom in da sovražnika ob pomoči zavezniških sil v celoti porazi. To jim je tudi uspelo, a žal s premnogimi žrtvami, med katerimi so tudi padli borci na tem kraju. Za vse navedeno ima v teh naših krajih veliko zaslug prav jeseniško-bohinjski odred, saj je deloval po celotni bohinjski dolini do Podbrda, po Jelovici do Otoč in Podnarta, preko Bleda, Lesc do Žirovnice, po desnem bregu Save Dolinke do Jesenic in naprej po Zgornjesavski dolini po območju Mežaklje in Pokljuke. Pod vodstvom prvega komandanta Franca Jernejca – Milčeta in kasneje Ivana Lebana – Janeza so izvajali različne sabotaže, s katerimi so one­ mogočali delovanje sovražnika, saj so imeli 3 bataljone, štabno četo, bolnico, minersko četo ter obveščevalni center. Med ostalimi nalogami odreda je bila tudi preskrba hrane za bolnice in zaledne vode, zbiranje novih borcev, zavarovanje ljudstva in premoženja, pri čemer je odredu izdatno pomagalo prebivalstvo kljub prisotnosti rojakov, ki so odkrito sodelovali z okupatorjem. Prav te pa naj bi v želji nekaterih, ki zara­

Foto: arhiv KUD Triglav

zagodla in zaplesala nekaj taktov pred Aljaževim stolpom, ki so ga nato čez dva dni odpeljali v dolino.

Naša pot se je začela ob 4. uri zjutraj na Rudnem polju, kjer smo si prvič nadeli noše. Drugič smo zaplesali pri Vodnikovem domu na Ve­ lem polju, tretjič pa smo bili že pri domu Planika. Povsod smo bili dob­ ro sprejeti, saj se je fotografov in snemalcev okoli nas kar trlo. Dobrih 9 ur po odhodu smo se že nastavljali sončnim žarkom na samem vrhu Triglava ob Aljaževem stolpu. Ne morem opisati vseh pozitivnih občut­ kov, vtisov in vzpodbudnih besed, ki smo jih bili deležni od prisotnih planincev na vrhu, ko smo se še četrtič preoblekli in na vrhu Triglava tudi zaplesali. Sledil je še krst prvopristopnikov, ki jih je bilo v naši odpravi kar 6, ter sestop do Vodnikovega doma, kjer se je, ob zvokih harmonike, zaključil naš prvi dan. Naslednji dan nas je čakala le še pot nazaj do Rudnega polja ter zaslužen počitek.

Kakšna sta bila pot do vrha in ples na vrhu Triglava, pa boste lahko videli na našem 10. folklornem večeru, ki bo, kot se že omenil, 23. februarja 2019 v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. ・

RAZPISI IN OBVESTILA Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17- uradno prečiščeno besedilo), župan Občine Bohinj izdaja

JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP BJ-4 (Pod skalco) I. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP BJ-4 (Pod skalco)(v nadaljevanju: OPPN Pod skalco), ki ga je izdelalo podjetje Atelje Ostan Pavlin d.o.o., Ulica na Grad 8, 1000 Ljubljana., št. projekta AOP-08/17, november 2017.

Območje OPPN zajema naslednje parcelne številke ali njihove dele: 1150/45, 1150/30, 1150/50, 1150/43, 1150/40, 1150/34, 1150/33, 1150/29, 1150/23, 1150/53, 1150/48, 1150/37, 1150/17, 1150/52, 1150/42, 1150/44, 1150/38, 1150/36, 1150/31, 1150/28, 1150/21, 1150/47, 1150/46, 1150/41, 1150/32, 1150/56, 1150/55, 1150/54, 1150/56, 1150/55, 1150/39, 1150/35, 1150/25, 1150/24,1150/14, 1150/49, 1150/14, 1150/15, 1257/7 vsa k.o. Savica.

II. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Pod skalco bo potekala od ponedeljka, 22. oktobra 2018, do vključno petka, 30. novembra 2018, v avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, od ponedeljka do petka med 8.00 in 19.00 uro.

Gradivo bo javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Bohinj: obcina. bohinj.si.

III. Javna obravnava bo potekala: - 24. oktobra 2018 ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.

Pripombe in predloge je možno podati do vključno 30. novembra 2018 in sicer v: --

ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v

--

pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev OPPN Pod skalco‒ pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si.

---

Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 30. novembra 2018, elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 30. november 2018.

Nečitljive in nepodpisane pripombe se ne bodo obravnavale.

Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj (www.obcina.bohinj.si), dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.

Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.

V. Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (www.obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice, in na oglasni deski Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Številka: 351-127/2016/34 Bohinjska Bistrica, 26. 9. 2018 Občina Bohinj Podžupan v opravljanju funkciji župana Občine Bohinj Jože Sodja

Bohinj, 5. oktober 2018

Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/17 in 3/18) razpisuje za šolsko leto 2018/2019

ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2018/2019 razpisuje 25 štipendij.

2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpolnjujejo naslednje pogoje: -- da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, -- da ne prejemajo druge štipendije, -- da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in -- da bruto dohodek staršev v zadnjih šestih mesecih, pred objavo razpisa, ne presega skupne višine 3.532,456 EUR na družinskega člana.

3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: -- dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, -- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, -- potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa (april, maj, junij, julij, avgust in september) -- dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), -- potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine.

4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do petka, 26. 10. 2018, na naslov Občinska uprava, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. 5.) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Adrijanu Džudžarju po telefonu oziroma po e-pošti: -- tel.št. 04/577 01 23 -- e-pošta: adrijan.dzudzar@obcina.bohinj.si 6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15).

7.) Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh po roku za oddajo vlog.

Občinska uprava Občine Bohinj Podžupan v opravljanju funkciji župana Občine Bohinj Jože Sodja

14

iz na ših kr a je v

Obraz meseca septembra – Mina Pavliha Lothar »Pepa« Orel

PO DOMAČE: / POKLIC/IZOBRAZBA: psihologinja MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: nemirnost, navihanost, človekoljubje (vedno pripravljena pomagati), ustvarjalnost, vedoželjnost KAJ ME FASCINIRA: umirjeni ljudje; da lahko nekdo zamenja švedšči­ no za japonščino, kar sem pred kratkim doživela (smeh); človeška vzdržljivost VSI BI MORALI POZNATI:

PESEM/GLASBENIK: Foo Fighters

UMETNIŠKO DELO: • J. P. Sartre – Zaprta vrata • Peter Pan (izvedba Lutkovnega gledališča v Ljubljani)

KRAJ: vrh Viševnika ob sončnem vzhodu

JED: pad thai

ČLOVEK: Vsakdo, ki ga srečam, je lahko vreden spoznavanja.

V BOHINJU MI JE VŠEČ: narava V BOHINJU POGREŠAM: ustvarjalni utrip Mina, rekla si, da v Bohinju pogrešaš ustvarjalni utrip – tebi ga zagotovo ne manjka. V preteklosti si trenirala smučanje, igrala kitaro, plesala jazz balet, bila si mlada nadzornica TNP, govoriš nizozemsko, igraš v gledališču, si predsednica DMB, plešeš salso ... Kaj še?

Ja, moj problem je nezmožnost filtriranja (smeh). Toliko stvari me zanima, da mi včasih zmanjka časa. Verjetno bo najbolj zgovorno, če povem, da znam pritrkavati na cerkvene zvonove. Nekoč me je nekaj »pičilo« in sem se naučila.

No, »kej tačga«! Kako izbiraš svoje interesne dejavnosti?

Zanima me ogromno stvari, vsekakor pa imam rada zahtevne izzive.

Rada si dokažem, da zmorem uspeti tudi na področju, ki na prvi pogled nikakor »ni zame«. Hitro se navdušim, ampak potem vztrajam, dokler ne dosežem zastavljenih ciljev. Preko različnih športnih in umetniških dejavnosti se obenem podajam na pot spoznavanja svojega telesa in uma, kar mi ogromno da. Čemu pa se trenutno najbolj posvečaš?

Ves čas se gibam v okvirih plesa, gledališča, izraznosti, giba ... Tre­ nutno mi je najbolj blizu pole dance, ples na drogu. Nisem izkušena polerina, to dejavnost jemljem v smislu spoznavanja svojega telesa, kaj vse zmore. Tukaj me Tjaša (Tjaša Dobravec, učiteljica plesa na drogu, op. av.) daleč prekaša. To je fizično bolj zahtevno kot kar koli drugega, s čimer sem se ukvarjala doslej. Nisem še imela tako težkih treningov.

Pri tem delajo vse mišice, zdaj se že posvečamo samo pravilnemu diha­ nju med izvajanjem vaj.

Se kdaj spogleduješ z idejo, da bi iz hobija naredila kariero?

Načeloma ne; ne želim, da bi moje prostočasne aktivnosti postale služba, vsaj ne primarno, rajši ohranjam užitek. Ko hobi postane vir zaslužka, izgubi nek čar, neobremenjenost.

Sicer pa imam zelo rada svoj poklic, in ja, občasno razmišljam o tem, kako ti dve strasti (psihologijo in ples), ki terjata vsaka posamično zelo veliko časa, združiti v neko funkcionalno celoto. Trenutno še nisem tako daleč – če sem se doslej česa naučila, je to predvsem, da v življenju ne moreš ničesar izsiliti. Ne moreš prisiliti življenja, da se odvija po tvoje, ti pa ponavadi prinese to, kar takrat potrebuješ.

Ko si že omenila – kako pa si pristala v tem poklicu? Glede na tvojo široko paleto interesov to najbrž ni bila lahka odločitev.

No, v bistvu sem razmišljala, da bi študirala ples. Pri 17-ih sem šla celo v Amsterdam delat sprejemne izpite za plesno akademijo. Člani komisije so mi dali zelo realno sliko – z veliko truda in predanosti bi mi uspelo, a konkurenca je bila izjemna, stroški prav tako (najemnina, šolnina, življenje ...) in vsaka poškodba lahko pomeni konec kariere.

Ko sem pretehtala vse našteto, sem se odločila za bolj »varen« študij.

Vedno sem se rada učila, veliko stvari me je zanimalo in na koncu sem pristala na študiju psihologije. Po študiju sem opravila pripravništvo v dispanzerju na Jesenicah, toda v zdravstvu se nisem našla, tedaj pa se je v Bohinju na šoli sprostilo delovno mesto in ...

Foto: osebni arhiv Mine Pavliha

Leta in leta sem govorila, da nikoli ne bom delala v Bohinju – no, kaj že pravijo o zarečenem kruhu? Zdaj mi je všeč, da sem blizu – ne bi se vsak dan prevažala, škoda časa.

Stopiva korak nazaj – torej si se nizozemsko naučila zaradi sprejem­nih izpitov v Amsterdamu?

Ne, ne, nizozemsko sem se naučila kasneje, med študijem na Filozof­ ski fakulteti v Ljubljani.

Med študijem psihologije si se naučila nizozemsko?

Ja, enkrat sem se pogovarjala z Darkom (Čudnom, op. av.), ki je imel kabinet zraven psihologov, in tam je bila tudi Anita Srebnik, ki je po­ učevala nizozemščino. Bila je prijetna sogovornica in zdelo se mi je zanimivo in sem vpisala lektorat, rekoč: »Zakaj pa ne? Nekoč mi bo prav prišlo.« Ti je nizozemščina že prišla prav?

Izjemne koristi od tega znanja nimam (smeh); še najbolj zanimivo je, ko kdaj poleti pristopim k skupini Nizozemcev, ki tu dopustujejo, in jih ogovorim. Če bi slikala te njihove obraze, bi lahko postavila zelo uspešno fotografsko razstavo z naslovom Presenečeni turist (smeh).

Zdi se, da je tvoj vsakdan eno samo odkrivanje, učenje, gibanje, premikanje meja ... Kaj pa »la dolce far niente«? Te pritegnejo tudi umirjene stvari? Slikanje, risanje, meditacija?

Za risanje nisem nadarjena, ta dar imata brat in oče. Sicer pa se po­ dajam tudi v bolj umirjene vode, po dolgem času sem bila zopet na jogi.

Vse, kar počnem, je zame na nek način meditacija – ko grem v Lju­ bljano plesat salso, ko grem v hribe ... Pravzaprav je lahko čisto vsaka dejavnost meditacija, ampak ne spočetka, šele ko presežeš nek nivo, ko dovolj obvladaš, ne razmišljaš, avtomatiziraš, začneš uživati.

To je t. i. »flow«? Mihaly ... ... Csikszentmihalyi, ja. To je bila tudi tema moje diplomske naloge, flow oz. zanos; stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozor­ nosti na izvajanje določene mentalne ali fizične aktivnosti, ko izgubiš občutek za čas.

No, zelo pomemben mi je tudi partnerski odnos. Tadeja sem spozna­ la pri 17-ih, to je bilo zame res prelomno leto – vsekakor si zasluži po­ kal, saj sva skupaj že 13 let. Prav on mi je kupil tudi – menda namesto prstana – cyr wheel (magični obroč – na sliki, op. av.) in aerial hoop (zračni obroč), kar je moja najnovejša fascinacija.

Za konec: se spomniš kakšne anekdote iz otroštva, je že takrat kaj nakazovalo tvojo osebnost, tvojo življenjsko pot?

Ja (smeh). Prvi dan v mali šoli! Ko je mami popoldne prišla pome, sem sedela na mizi sredi igralnice, ostali otroci pa okrog mene na tleh in jaz sem jim zavzeto nekaj razlagala. Od nekdaj sem hitro navezovala stike, to imam še danes. Očitno imam prirojen občutek za ljudi, kar mi pomaga v poklicu, je pa tudi dvorezen meč. Na tak način spoznam zelo zanimive ljudi, se mi je pa dogajalo, da se mi je kdaj kdo »nalepil«. Z leti sem se na srečo naučila, kako spoštljivo, a hkrati jasno in odločno postaviti meje.

Hvala za tvoj čas. ・

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

15

Vodnikovi dnevi na Kopivniku in Gorjušah Karmen Zupan, podpredsednica KS Koprivnik Gorjuše

Letošnje Vodnikove dni je vsekakor najbolj zaznamoval petkov lite­ rarni večer, ki je bil namenjen predstavitvi knjige Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij, ki je izšla tik pred tem in je posvečena 225. obletnici imenovanja Valentina Vodnika za prvega stalnega dušnega pastirja župnijske cerkve na Koprivniku. Obiskali so nas avtorji monografije, dr. Bogdan Kolar, ki je napisal prvi, najobsežnejši del monografije, ki govori o zgodovini župnike Koprivnik ter Mojca Ramovš in Lilijana Jantol Weber, ki sta s pomočjo pogovorov z nekaterimi domačini na­ pisali prispevek o majarjenju na Koprivniku in Gorjušah. Gostje so nam predstavili svoje delo na tako zanimiv način, da smo vsi komaj čakali trenutek, ko smo v roke dobili knjigo, katere brezplačen izvod je dobilo vsako gospodinjstvo v obeh vaseh. Na tem mestu bi se radi zahvalili našemu zdaj že bivšemu župniku Marjanu Lamovšku, saj brez njego­ vega entuziazma in truda ta knjiga ne bi uzrla luči sveta. Za finančni prispevek se zahvaljujemo tudi občini Bohinj in Turizmu Bohinj, ki je financiral tiskanje knjige.

Vse, ki vas zanima zgodovina naših dveh vasi, vabimo, da si za ceno 10 evrov kupite omenjeno knjigo, ki jo lahko dobite v prostorih Turiz­ ma Bohinj v Stara Fužini, v poslovalnici Turističnega društva na Rib­ čevem Lazu in pri gospe Marjeti Sodja, tajnici KS Koprivnik Gorjuše.

Pester program ves konec tedna

Vodnikovi dnevi so, predvsem domačinom tudi letos postregli z železnim delom programa. Že pred predstavitvijo monografije v pe­ tek, so se otroci Koprivnika in Gorjuš odpravili na pohod na Vodnikov razglednik, ki je pred pohodom doživel tudi prenovo opreme. Številni

Pionirji PGD Stara Fužina na državnem prvenstvu v orientaciji za gasilsko mladino v Moravčah PGD Stara Fužina

V soboto, 15. 9. 2018, so se Ana Mikelj, Gašper Sodja in Ma­ tej Sodja udeležili državnega pr­ venstva v orientaciji za gasilsko mladino, ki je potekalo v Morav­ čah. Na progi jih je spremljal Ro­ bert Mikelj. Dosegli so 16. mes­ to od 35 ekip iz cele Slovenije.

Za uvrstitev na državno pr­ venstvo so se pionirji najprej udeležili tekmovanja na nivoju Gasilske zveze Bled - Bohinj. 26.

5. 2018 so v Srednji vasi v Bohi­ nju dosegli 3. mesto od 21 ekip in se uvrstili na tekmovanje go­ renjske regije, ki je potekalo 9.

7. 2018 v Planici. Tam so doseg­ li 2. mesto od 22 ekip in se tako uvrstili na državno prvenstvo.

Ves čas so pridno vadili z Foto: Barbara Cerar mentorjema Darinko Pekovec in Tonijem Mikljem.

Obenem pa vabimo vse mlade, da se nam pridružijo. ・

Šola v naravi Komna 2018 Mojca Odar, OŠ dr. Janeza Mencingerja

Pohod otrok na Vodnikov razglednik, foto: Albert Dobravec

udeleženci pohoda so znova potrdili, da sta, čeprav oddaljeni vasi, še kako živi.

V soboto so člani Krajevne skupnosti, Kulturnega društva Gorjuše in domači otroci pod mentorstvom Ksenije Kralj Vodniku v čast pripravili

Sobotna prireditev, foto: Albet Dobravec

kulturni večer, na katerem so se letos, ob 240. letnici prvega pristopa na Triglav posvetili njegovemu hribolazenju.

Vodnikovi dnevi so se zaključili v nedeljo s sv. Mašo posvečeno Va­ lentinu Vodniku, ki ji je sledil vaški semenj s pestro ponudbo lokalnih izdelkov. ・

Foto: Mojca Odar

V drugi polovici septembra smo z učenci in učenkami devetega razreda izvedli šolo v naravi na Komni. Prvi dan smo se povzpeli od Savice do Komne in popoldan izvedli delavnice na planini Na Kraju (zgodovina prve svetovne vojne, orientacija, prva pomoč, spoznavanje delovanja srca, izdelava vozlov in ustvarjanje). Ta dan je z nami preži­ vela tudi gospa Juansa Cheng s šolskega ministrstva v Singapurju. Nad načinom dela, otroki in danostmi, ki nam jih pri nas ponuja narava, je bila navdušena. Zvečer smo poslušali potopisno predavanju o Nepalu in pisali haikuje. Drug i dan smo naredili turo do Krnskega jezera in na­ zaj. Zvečer smo igrali družabne igre, devetošolci so pripravili predsta­ vitvene točke in uživali ob glasbi. Zadnji dan pa smo se mimo Sedmerih triglavskih jezer spustili do Blata, kjer so otroke počakali starši.

Kratke tri dni na Komni smo se imeli lepo. Otroci so pokazali pred­ vsem veliko vztrajnosti. Verjamem, da to ni bila le šola v naravi, ampak šola za življenje. Da naštejem le nekaj stvari: v treh dneh smo prehodili preko 42 km in naredili preko 3000 m vzpona – to zahteva veliko vztrajnosti in truda pri vsakomur; zadnji dan se je kar 18 učencev (od 38) podalo na dodaten pohod, na Malo Tičarico; prostovoljno se odločiti za dodaten vzpon po treh dneh hoje je zagotovo vsega občudovanja vredno; učili smo se samostojnosti – zebe,

ml adina , izobr a že vanje

16

če ne vzameš puloverja, žejen si, če si ne razporediš vode čez cel dan ali si ne napolniš plastenke, ko imaš priložnost; »A to je tudi Bohinj?« (Vprašanje, ko smo pogledovali nazaj na Sedmera jezera.) Ja, to, kar imamo pred pragom, je naravna danost, za katero se mnogi vozijo ure in ure daleč. In če najdeš delček sebe v tem kraju, boš zagotovo bogat do konca življenja; nekateri so pokazali ogromno občutka do sočlove­ ka, ko je žejen, sam pa imaš še nekaj požirkov in si jih pripravljen deliti; nekaj učencev je zagotovo našlo veselje, ki ga bodo lahko razvijali v življenju – hribi, fotografiranje ... prav vsi pa so dokazali, da zmorejo iti preko svojih meja, ki si jih ljudje ustvarimo v glavi. Da so sposobni mnogo več, kot mislijo. In ko bo naslednjič v življenje težko in breziz­ hodno, bodo imeli eno rešitev več – »Če sem to zmogel, lahko še kaj!« Ob tej priložnosti bi se zahvalili najboljšemu osebju Doma na Komni.

Počutili smo se kot doma! Hvala Turizmu Bohinj za majice in kape.

Zaradi vas smo bili še bolj enotni. Velika hvala pa tudi GRS Bohinj za pomoč na delavnicah in spremstvo na turah. ・

Učenci šestih razredov v Fiesi Maja Velički, OŠ dr. Janeza Mencingerja

Foto: Maja Velički

Za nami je šola v naravi, ki so jo šestošolci preživljali v Fiesi od 10. do 14. septembra. Glede na pestro dogajanje in raznovrstne aktivnos­ ti se nam je zdelo, da je teden prehitro minil. Naučili smo se marsi­ kaj novega in mnogo doživeli. Najprej smo v Škocjanskih jamah, ki so pod Unescovo zaščito, raziskovali kraški svet z najglobljim kanjonom v Evropi, v Fiesi smo spoznavali obmorske rastline in živali ter dve umetni jezerci, tehnične spretnosti smo razvijali z ustvarjanjem izdel­ kov iz papirja. Športni navdušenci so prišli na svoj račun pri plavanju, štafetnih igrah, igrah z žogo ... Vsi, ki jih zanimata zgodovina ter po­ morstvo, so uživali v mestu Piran in Pomorskem muzeju. Nepozabna je bila vožnja z ladjo, kjer smo skozi dno gledali školjčišča in živi svet pod morsko gladino. Skratka, dejavni smo bili od jutranje telovadbe do večernega izpolnjevanja dnevnikov. Na poti domov smo si ogledali še Predjamski grad. Izpeljali smo vse predvidene naloge in se domov vrnili polni lepih vtisov in novega znanja.・

Učenci OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica na kolesarskem izletu ozaveščajo o varni vožnji s kolesom Sabina Komar, za program Varno na kolesu

Mladi kolesarji in ambasadorji programa Varno na kolesu OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, ki v projektu sodelujejo že šesto leto zapored, so se podali na krajši kolesarski izlet in aktivno podprli pos­ lanstvo Evropskega tedna mobilnosti (ETM), ki poteka v času od 16. do 22. septembra pod sloganom »Združuj in učinkovito potuj«. S tem so med sovrstnike ponesli zavest o programu Varno na kolesu, ki letos že sedmo leto spodbuja varno in samostojno vključitev naših najmlajših udeležencev v promet in zagovarja uporabo tega trajnostnega prevoz­ nega sredstva.

Foto: OŠ dr. Janeza Mencingerja

Skupina učencev tretje triade iz OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica se je v ponedeljek, 17. septembra, s kolesi odpravila na izlet vse od Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza, kjer so se srečali z učenci 4. razreda podružnične šole, ki obiskujejo krožek športne abecede in so se do Ribčevega Laza po kolesarski stezi pripeljali iz Srednje vasi.

Pred vrnitvijo so še obnovili svoje znanje in se pomerili v nekaj spret­ nostnih igrah, s katerimi so med starejšimi in mlajšimi učenci krepili pravi kolesarski duh. S tem so uradno odprli novo kolesarsko sezono v tem šolskem letu, ko bodo z rednim kolesarjenjem in beleženjem svojih poti ter opravljenimi kilometri tekmovali za nagrado programa Varno na kolesu, in sicer servis koles za širšo lokalno skupnost in šolo, ki ga v sodelovanju z organizatorjem razpisa, družbo Butan plin, poklanja partner programa Zavarovalnica Triglav. »Kolesarski izlet smo izvedli z namenom ozaveščanja varnega kolesarjenja. Želimo si, da kolo posta­ ne ena izmed možnih alternativ učencev za prevoze na krajše razdalje, saj poleg koristi za zdravje prinaša tudi ugodne vplive na okolje,« je pojasnila Monika Zupanc, mentorica na OŠ Janeza Mencingerja Bo­ hinjska Bistrica.

Foto: OŠ dr. Janeza Mencingerja

Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu pri družbi Butan plin, poudarja: »Kolo predstavlja odlično priložnost za zdravo spros­ titev in vzdrževanje kondicije ter prinaša ogromno koristi za okolje in posameznika. Prizadevamo si k čim pogostejši uporabi tega traj­ nostnega prevoznega sredstva in si želimo, da tako mlajši kot starejši udeleženci v prometu ponesejo zavest o upoštevanju kolesarskih pra­ vil za čim večjo varnost na cestah.« Program Varno na kolesu poteka na pobudo družbe Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Zavoda RS za šolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija, družbe BTC in Zavarovalnice Triglav. Program podpirajo tudi številna kolesar­ ska društva in uspešni kolesarji. Več informacij o Varno na kolesu na www.varnonakolesu.si in facebook.com/varnonakolesu.si. ・

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

17

Množičen tek za učence 1. triade vrtca Maja Velički, OŠ Dr. Janeza Mencingerja

in kakšne so bile njene posledice. Zanimive zgodbe nosijo nekateri še živi pričevalci pa tudi razstavljeni predmeti. Pridite in odkrijte še eno bohinjsko zanimivost.

Razstava bo na ogled do konca decembra. ・

Regijski festival gorenjskih pihalnih orkestrov v Bohinju JSKD, Območna izpostava Radovljica

Foto: Maja Velički

V sredo, 19. 9. 2018, so učenci 1. triade OŠ in vsi otroci vrtca, tekli v okviru projekta, »ZAČNI MLAD, TEKMUJ POŠTENO«. Teklo je kar 20 000 otrok iz cele Slovenije, med njimi tudi naši otroci. Projekt vodi Atletska zveza Slovenije, pod okriljem MIZŠ, Zavoda za šport Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije in sponzorjev. Za sodelovanje so ot­ roci prejeli priznanje za množičen tek. Z našim sodelovanjem želimo tudi pri naših otrocih promovirati zdrav način življenja in preživljanja prostega časa, ter jih spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu že od malih nog naprej. ・

Ob letošnji 20-letnici Glasbenega društva Bohinj bo Bohinj letos gos­til Regijski festival gorenjskih pihalnih orkestrov, ki ga bo organi­ zirala radovljiška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnos­ti v sodelovanju z Godbo Bohinj. Srečanje bo v večnamenski dvorani Danica v Bohinjski Bistrici v nedeljo, 7. oktobra.

Festival se bo začel ob 10. uri s parado orkestrov od parkirišča do dvorane Danica, ob 11. uri se bo v dvorani začel koncert s predstavitvi­ jo sodelujočih godb. Sodelovali bodo: Godba Bohinj, Godba Lukovica, Pihalni orkester Mestne občine Kranj, Pihalni orkester Tržič in Godba Komenda.

Strokovni spremljevalec prireditve bo Mitja Dragolič, vstop bo prost. ・

Vpis novih članov Folklorne skupine KUD Triglav Člani FS KUD Triglav Srednja vas v Bohinju

Društvo mladih vabi na delavnice Društvo mladih Bohinj

DMB to jesen vabi na delavnici:

KLEKLJANJA za mlade od 12. do 27. leta, ki bo potekala ob tor­ kih od 16. do 18. ure, začetek 9. oktobra v prostorih DMB. Brez­ plačno za člane društva (članarina 10 EUR). Prijave na e-pošto dmbohinj@gmail.com do 7. oktobra.

MODERNEGA MOZAIKA, za vse starosti. Potekala bo ob sobotah 20. oktobra, 3. in 10. novembra od 10. do 14. ure v prostorih DMB. Za člane društva (članarina 10 EUR) od 12. do 27. leta je brezplačna, za ostale 49 EUR. Prijave na telefon 031 555 212 (Urška) ali po e-pošti info@rokodelc.si do 8. oktobra. ・

Razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu Anja Poštrak, Muzeji v Bohinju, Gorenjski muzej

Foto: arhiv KUD Triglav

KUD Triglav Srednja vas v Bohinju vabi k vpisu nove, stare, bivše in vse ostale zagnane plesalke, plesalce in godce. Vpis je na vsaki vaji, ki poteka v Srednji vasi nad Pošto, in sicer za: -- 4 do 6 let – petek, od 17h do 18h; -- 7 do 10 let – petek, od 16h do 17h; -- 11 do 14 let – petek, od 18h do 19.30; -- nad 15 let – petek, od 20h do 22h.

Kaj se učimo, lahko pridete pogledat na vaje, kako pa izgleda končni rezultat vaj, pa lahko vidite na naših nastopih.

VABLJENI. ・

Klekljanje je zanimivo tudi v Bohinju

Za sekcijo Ročna dela KD Bohinj, Marjeta Preželj Foto: Boštjan Gunčar

5. oktobra 2018 ob 18. uri lepo vabljeni v Muzej Tomaža Godca, kjer bomo odprli novo občasno razstavo Incident hladne vojne na bo­ hinjskem nebu. Na razstavi boste izvedeli, kaj se je 19. avgusta 1946 dogajalo na Gorjušah, zakaj je prišlo do sestrelitve ameriškega letala

Klekljanje oziroma klekljarstvo je veščina oziroma obrt izde­ lovanja klekljanih čipk s križanjem, sukanjem, pretikanjem oziroma prepletanjem niti, navitih na kleklje. Poleg klekljev, profilirano obli­ kovanih lesenih palčk, na katerih je navit sukanec, se pri klekljanju rabi še blazino (t. i. bula), položeno v košaro (jerbas) ali podstavek, na katero je z bucikami pripet vzorec, kjer je s svinčnikom narisana obli­ ka čipke (t. i. papirc). Za spojitev posameznih delov čipk se uporablja

kultur a in priredit ve , šport majhna kvačka (t. i. heknadl, jeftarca), za navijanje sukan­ ca na kleklje pa kolovrat za navijanje klekljev ali novejši strojčki na ročni ali električ­ ni pogon.

Klekljana čipka je po­ memben del slovenske kul­ turne dediščine, ki se že sto­ letja prenaša iz roda v rod.

Klekljanje je bilo v Idriji do­ kumentirano že konec 17. stoletja, ko so delavci začeli izgubljati delo v rudniku.

Idrijske čipke so po svetu postale znane leta 1875, ko je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te začel uspešno izvažati po celotni Evropi ter Ameri­ ki. Leta 1876 so klekljarice pod vodstvom Ivanke Fer­ Foto: Marjeta Preželj jančič odprle čipkarsko šolo, ki deluje še danes.

Klekljanje se je v naših krajih torej rodilo v Idriji, dokončno se je razvilo v Spodnji Idriji, Trnovskem gozdu, Cerkljanskem, Ljubljani ter Selški dolini. Najbolj je bilo razširjeno na Žirovskem, kjer so leta 2006 proslavili 100-letnico. Klekljarice so delale pozimi ob petrolejki, poleti pa na dvorišču, na soncu. Klekljale so predvsem ženske ter otroci (le redkokdaj so klekljali moški). Med tem, ko so klekljarice klekljale, so se pogovarjale, pele, se družile ter učile klekljanja. Včasih so kleklja­ li predvsem za cerkve, za služenje denarja ter za osnovne življenjske potrebščine.

Za ohranjanje veščine klekljanja so v prvi vrsti zaslužni Čipkarska šola Idrija z oddelki ter vse klekljarice idrijske čipke, med katerimi so nekatere vključene v Društvo klekljaric idrijske čipke in lokalna društva klekljaric.

V Bohinju društva klekljaric sicer (še) nimamo, postaja pa ta zanimi­ va veščina priljubljena. Dve članici Kulturnega društva Bohinj poglab­ ljava svoje znanje in spretnosti, ki ga pridobivava na tečajih klekljanja (prvi tečaj v Bohinju je bil leta 2016 v organizaciji Društva mladih Bo­ hinj), na tedenskih srečanjih sekcije Ročna dela ob četrtkih med 17.30 in 19.30 v folklorni sobi Kulturnega doma Boh. Bistrica. Va­ bljeni, da se nam pridružite, poleg klekljanja tudi kvačkamo, pletemo, šivamo ipd. in se učimo novih spretnosti.

To spretnost skušamo razširiti tudi med mladimi, zato v Društvu mladih Bohinj tudi letos organizirajo brezplačno delavnico za mlade (od 10. do 29. leta), z začetkom 9. oktobra, ki bo potekala vsak torek med 16. in 18. uro v prostorih društva (stavba Občine Boh. Bistrica).

Poleg tega klekljajo tudi otroci (od 2. do 9. razreda) v Osnovni šoli Boh. Bistrica v okviru interesne dejavnosti, ki se bo letos začela 2. oktobra in potekala vsak torek med 13.15 in 14.45. Vpisi so še dobrodošli.

Veseli me, da je zanimanja za klekljano čipko veliko, saj se s to dejav­ nostjo krepijo ročne spretnosti, razvija logično mišljenje in koncentra­ cija, pridobiva natančnost in potrpežljivost, predvsem pa nastajajo lepe umetnine. Ne samo prtički in čipke za obrobo, predvsem tudi čipka kot slika za v okvir in čipka kot nakit. Za konec bi se rada zahvalila naši mentorici Andreji Jemc, ki prihaja iz Škofje Loke (Čipke Mojca), ki je s svojo srčnostjo in potrpežljivostjo zaslužna, da klekljanje spet živi tudi v Bohinju. ・

Jesenski B. O. FEjST Turistično društvo Bohinj

Tudi letos vas vabimo v dvorano Danica na jesenski B. O. FEjST, ki bo v sredo, 31. 10. 2018, z začetkom ob 16. uri. Tudi tokrat bomo poskušali navdušiti otroke, ki imajo v tem času krompirjeve počitnice.

Vabljeni, vstopnine seveda ni! ・

18

Vadba aerobike

Maja Velički, športna pedagoginja Spoznajte izbrane vaje različnih športnih zvrsti. Združene so na podlagi strokovnega znanja in dol­ goletnih izkušenj iz prakse. Z njimi vplivamo na vse segmente splošne kondicijske pripravljenosti. Z obis­ ki aerobike boste bolj kondicijsko pripravljeni.

Aerobika vsebuje elemente funkcionalne vadbe, metaboličnega tre­ ninga, atletike, pilatesa, gimnastike ... V eni uri vadbe gibanje izpeljemo tako, da celostno vplivamo na naše telo. Potrudimo se, da dosežemo čim boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, moč in vzdržljivost. Ae­ robna vadba je namenjena ženskam vseh starosti.

Naredite nekaj za svoje telo. Pridružite se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v mali spodnji telovadnici OŠ dr. Janeza Mencingerja.

ZAČNEMO V PONEDELJEK, 1. OKTOBRA 2018, OB 20. URI V MALI SPODNJI TELOVADNICI. ・

Aktiven začetek sezone karateistov Karate akademija Bohinj

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

Letošnjih karate priprav na Debelem rtiču se je udeležilo več kot 20 karateistov. Najštevilčnejši iz Karate akademije Bohinj, ostali iz kluba Olimpija Ljubljana in OKI iz Nemčije. Pod vodstvom glavnih trener­ jev – Janez Medja 5. dan, Đulaga Huskič 5. dan in Omer Sabanovič 6. dan – so karateisti pridno trenirali vse štiri dni. Na jutranjem treningu so bil že ob 7.00, po zajtrku trening karateja in kopanje. Po kosilu si karateisti niso vzeli počitka, takoj so odhiteli v morje ali bazen. Na popoldanskem dvournem treningu so bili nekateri že malce utrujeni, a so stisnili vse moči in izpeljali trening do konca. S poslušnostjo in vztrajnostjo so se naučili kati Sochin in Basadaj, mlajši pa manj zah­ tevno kato. Trenerji so pohvalili prav vse udeležence. Samostojnost, medsebojno sodelovanje, prilaganje in disciplino so kot pravi karateisti pokazali tudi izven treningov.

Z rednimi treningi pa so vsi člani začeli v začetku septembra. Še se jim lahko pridružite v mali zgornji telovadnici OŠ, ob ponedeljkih in sredah ob 19.00 ali prijave na: info@borilna-akademija.info. ・

Odrasli trenirajo karate Karate akademija Bohinj

V Karate akademiji Bohinj so v začetku oktobra s treningi začeli tudi odrasli. Ta japonska borilna veščina je primerna za vsakogar, ki je pri­ pravljen nekaj storiti zase, ne glede na starost in telesno pripravljenost.

To dokazuje skupina začetnikov in mojstra v starosti od 28 do 66 let, ki so trenirali predlansko sezono. Treningi so strokovno vodeni ter po potrebi individualno prilagojeni.

Karate-do je čudovita, starodavna samoobrambna borilna veščina brez uporabe orožja. Med treningom se učimo usklajevati dihanje, koncen­ tracijo in gibanje telesa – temelji na harmonizaciji telesa, čustev in duha.

19

šport

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

Preizkusite se, v ta namen vam v oktobru podarjamo eno vadbo brezplačno. Treningi bodo potekali v prostorih MK Bled ob petkih od 19.30 do 21.00, lahko pa se pridružite skupini otrok v OŠ Bohinjska Bistrica ob 19.00.

Ne odlašajte, prijavite se in povabite še koga. In kot zgledni starši boste s to plemenito veščino s skupnimi močmi poskrbeli za zdrav duh v zdravem telesu. Prijave na http://www.borilna-akademija.info/rekre­ acija-35-let. ・

Trening akrobatike pa smo popestrili tudi v trampolinskem parku v Ljubljani, priporočamo tudi ostalim, da park obiščete, zagotavljam, da vam ne bo žal.

Razplet tekem, ki bodo na sporedu še v oktobru, pa bomo ažurno sporočali tudi na naši Facebook strani SSK Bohinj.

Treninge skokov z najmlajšimi začetniki pridno izvajamo na doma­ čem terenu vsak torek in četrtek ob 18. uri, trening kondicije pa v te­ lovadnici ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri. Vpis nadobudnih mladih skakalcev začetnikov je vsak ponedeljek. Za dodatne informacije pa lahko z nami kontaktirate na e-poštnem naslovu ssk.bohinj@gmai.com ali na telefonu 041 981 234 – Brane.

V oktobru bomo izvedli tudi papirno akcijo Pospravimo star papir.

Začeli bomo v ponedeljek, 22. 10. v Bohinjski Bistrici, 23. 10. v vseh vaseh v Spodnji dolini do Laškega Rovta, 24. 10. Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor, 25. 10. Srednja vas in Češnjica ter 26. 10. Koprivnik Gorjuše, Jereka, Bitnje in Nomenj, zato vabimo vse, ki imate odvečnega papirja dovolj, da nas pokličete (041 981 234). ・

Državno prvenstvo v kajak sprintu in Zmajčkov pokal za najmlajše Andraž Nahtigal, KKK Bohinj

Aktivno jesensko obdobje za skakalce Brane Iskra, trener A-PRO, SSK Bohinj

Foto: Andraž Nahtigal

Foto: arhiv SSK Bohinj

V klubu imamo v drugem delu poletne sezone polno dela. Člani klu­ ba smo organizirali tekmo na domačem terenu na Poljah za pokal Coc­ kta, kjer se je pomerilo skoraj sto tekmovalcev.

Aktivni smo bili tudi na mednarodnem tednu mobilnosti, organizira­ li smo spretnostni poligon z rolerji in skiroji v Bohinjski Bistrici. Nav­ dušenje in zanimanje je bilo neizmerno, nakar smo pomislili, da bi nam kakšen skejt park, kot je bil že v preteklosti v kraju, prišel zelo prav.

Da pa sploh lahko izpeljemo vse športne programe, so starši in čla­ ni kluba sodelovali na prireditvi Kravji bal, kjer smo prodajali pijačo.

Tokratni bal je bil fantastičen, saj sta nam vreme in odličen ansambel zelo pomagala pri dobri izvedbi dogodka. Za dobro sodelovanje pa se zahvaljujemo Turističnemu društvu.

Na področju tekmovanj smo dosegli zavidljive rezultate. Tekmovali smo po celi Sloveniji: v Žireh, Ljubljani, Kranju, Tržiču, Kisovcu in Ve­ lenju.

V Žireh so blesteli kadeti, na državnem prvenstvu je bila Tinkara Komar na 4. mestu, Žan Žnidar na 16. mestu in Mitja Arh na 19. mestu pri dečkih do 15 let.

V Tržiču in Žirovnici pa so pri cicibanih izkušnje na mednarodni otroški tekmi nabirali Miha Mencinger, ki je dvakrat zmagal in se bo v finalu v Italiji boril za skupno rumeno majico, France Dan Kranjc je bil ravno tako na stopničkah, in sicer na 3. mestu, deseterico pa sta ujela še Tevž Sodja in Martin Resman na 9. mestu.

V mesecu oktobru se bo tempo tekmovanj po celi Sloveniji nadalje­ val.

Katra Komar je z odličnimi rezultati na najvišjem nivoju – svetovnem pokalu potrdila kriterij za članico A reprezentantke, na kar smo zelo ponosni. V začetku oktobra bo nastopila še na zadnji tekmi grand prixa v nemškem Klingenthalu na HS 140-metrski skakalnici.

September je že tradicionalno rezerviran za najpomembnejše držav­ no tekmovanje v kajak sprintu. Tokrat so se tekme za državno prven­ stvo prvič odvijale v Radečah. Na nekaj začetnih težav z organizacijo smo hitro pozabili, ko so naši tekmovalci začeli nizati odlične nastope.

V sobotnem programu so bile na sporedu tekme na 1000 m, popol­ dan pa še v dvojcih na 500 m. Že prvi dan smo dobili nekaj kolajn in naslovov državnih prvakov. Na svojem prvem DP je nastopilo tudi nekaj najmlajših, ki so pridobili nekaj izkušenj na večjem tekmovanju.

Starejši del ekipe je prespal na Lisci in nadaljeval nedeljski program.

Po enojcih na 500 m so sledile najkrajše preizkušnje na 200 m, kot zadnja pa je bila tekma na 5 km. Odličnih nastopov naših kajakašev kar ni bilo konca in tako se je nabralo toliko kolajn, da smo jih s težavo prešteli. Prav vsi smo iz Radeč odšli zadovoljni in optimistični za nas­ lednjo sezono.

Vikend za tem je sledila še zadnja tekma za najmlajše za letošnjo se­ zono. To je priljubljeni Zmajčkov pokal na Ljubljanici, kjer so organiza­ torji pripravili krasen kajakaški poligon s spretnostnimi nalogami. Naši najmlajši so se odlično znašli in vsi opravili z vsemi zadanimi nalogami.

Sledila je še podelitev z bogatimi nagradami za vse sodelujoče, nato pa še tekma v dragon boatu, ki je štela za DP, kjer smo zasedli 7. mesto. ・

Bohinj na stopničkah Smučarsko društvo Bohinj

Po izjemno uspešni tekaški in biatlonski sezoni 2017/2018 so naši tekmovalci pridno nadaljevali s treningi. Udeleževali so se biatlonskih in tekaških taborov. Njihovi treningi pa so bili, če povemo z besedami trenerja, ne samo napor, vendar tudi doživetja.

Trud naših tekmovalcev pa se je obrestoval že na prvi poletni tekaš­ ki tekmi, kjer smo dobili državno prvakinjo in državnega podprvaka.

Državno prvenstvo na tekaških rolkah v Medvodah je bil vrhunec do­ mačih tekaških tekmovanj pred zimo. Letošnja novost te tekme je bila

šport, z a konec

20

Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Foto: arhiv Gimnazije Jesenice

spremenjena trasa za mlajše kategorije, ki je potekala na zgornjem delu vasi Tehovec. Navedeno progo sta uspela preteči Gašper Pekovec (4. mesto) in Tjaž Zorč (6. mesto). Za članice, mladinke ter mlajše mla­ dinke in mladince je tekma potekala iz vasi Studenčice do Tehovca. Na 4,5 km dolgi progi so se tekmovalci povzpeli za 310 m višinske razlike.

Kaja Zorč je progo pretekla v 25:31,2 minutah in si s tem časom pri­ tekla naslov državne prvakinje. V absolutni konkurenci pa je zasedla odlično 7. mesto. Člani in mladinci so se na tej tekmi pomerili na trasi od Preske do Tehovca. Pretekli so 6,5 km ter 400 m višinske razlike.

Boštjan Korošec si je s časom 28:46,9 pritekel naslov državnega pod­ prvaka ter absolutno dosegel 10. mesto, kar je izvrsten rezultat. Rok Arh se je med mlajšimi mladinci uvrstil na 9. mesto.

Sredina meseca septembra je bila biatlonsko obarvana. Pokljuka je v soboto, 14., in nedeljo, 15. 9., gostila tekmi državnega prvenstva Slove­ nije v letnem biatlonu na tekaških rolkah. Prvi dan so bile na sporedu sprinterske preizkušnje v petih kategorijah. Kaja Marič je osvojila na­ slov državne podprvakinje v kategoriji mlajših mladink. Na stopničke se je kot tretjeuvrščena povzpela tudi Lena Repinc. Za mlajše mladinke je tekla tudi Kaja Zorč in se uvrstila na 5. mesto. Rok Arh se je pri mlaj­ ših mladincih uvrstil na 8. mesto. V kategoriji mladincev absolutno sta Bohinj zastopala Blaž Debeljak (6. mesto) in Anže Markelj (13. mesto).

V kategoriji mladink si je Ajda Arh pritekla 6. mesto. Odlično sta se borila tudi najmlajša tekmovalca. Tjaž Zorč si je z vsemi zadetimi streli v kategoriji mlajših dečkov pritekel bron. Tevž Marič pa je zasedel od­ lično 9. mesto.

Po sprintu je v nedeljo prišel na vrsto še skupinski start. Tekmova­ nje je tokrat potekalo samo za odrasle kategorije. Tekmovalci so se pomerili na 10 km dolgi progi s štirimi strelskimi postanki. Pri mla­ dincih absolutno je Blaž Debeljak obdržal 6. mesto s petimi zgrešenimi streli. Anže Markelj pa si je pritekel 14. mesto s štirinajstimi pokritimi tarčami. Rok Arh se je v kategoriji mlajših mladincev povzpel na 7. mesto. Mlajše mladinke pa so pometle s konkurenco in pobrale prva tri mesta. Kaja Zorč je bila strelsko 100-odstotno uspešna le na zadnji postaji, vendar si je s skupno 5 zgrešenimi streli pritekla naslov dr­ žavne prvakinje. Po sobotnem uspešnem dnevu pa je naslov državne podprvakinje tokrat pripadel Leni Repinc, ki je pokrila 15 tarč in za prvouvrščeno zaostala dobre pol minute. Kaja Marič pa je v nedeljo odnesla domov bron. Dekleta so bila tudi v absolutni članski konku­ renci uvrščena na visoka mesta. Kaja Zorč je bila absolutno peta, Lena Repinc si je med članicami pritekla sedmo mesto in le mesto za njo (osmo) si je pritekla Kaja Marič.

Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha tudi na prihajajočih tek­ mah! ・

če in raziskavah radioaktivnosti trosnjakov in njihovih ekstraktov. Na Pokljuki je namreč še vedno prisotna onesnaženost z radioaktivnim cezijem kot posledica černobilske jedrske nesreče pred dobrimi 30 leti. Kot zanimivost povejmo, da so raziskovalke radioaktivnost merile v posebnem laboratoriju v opuščenem rovu pod Mežaklo z aparaturo, ki so jo pred dvema letoma izdelali naši jeseniški mladi raziskovalci pod mentorstvom Alena Šesta iz Acronija in odlično služi tudi za zelo natančne meritve, saj je pod Mežaklo izredno majhno sevanje ozadja.

Raziskovalno nalogo so izdelale pod mentorstvom profesorice biologi­ je Katarine Trontelj, doc. dr. Andreja Gregorija iz podjetja MycoMedica iz Podkorena in Alena Šesta iz podjetja Acroni. Nagrade so bile pode­ ljene na slavnostni podelitvi v tovarni Krka 14. 9. 2018. Čestitke dekletom za prizadevno in odlično opravljeno raziskovalno delo in velik dosežek na državni ravni (poleg Krkine nagrade so razis­ kovalke prejele tudi srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti maja 2018)! ・

Krkina nagrada za dve bohinjski maturantki mag. Natalija Bohinc Zaveljcina, Gimnazija Jesenice

Naše raziskovalke, zdaj že maturantke Kaja Ličef, Katjuša Krupenko in Neža Ribnikar (Neža in Kaja sta Bohinjki) so za raziskovalno nalogo Smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola) – zdravilna ali radioaktivna? prejele Krkino nagrado.

Raziskovalke so si nagrado prislužile za obsežno dveletno razisko­ valno delo na zdravilnih učinkovinah drevesne gobe smrekove kresila­

14. sveta maša za policiste Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policije je bila v župnijski cerkvi v Srednji vasi v nedeljo 30. septembra 14. maša za policiste.

Mašo so namenili pokojnim iz vrst policije in Ministrstva za notranje zadeve, molili so tudi za policiste, njihovo uspešno delo in dobre od­ nose med sodelavci. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in domačega župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice. »Spoštovane policistke in policisti! V imenu Cerkve na Slovenskem se vam zahvaljujem, da v svoji službi ljudem mnogokrat razodevate učlovečeno karitativnost. Kjerkoli se v uniformah postavite pred nas, se takoj spomnimo, kako smo dolžni ravnati. Kot varuhi reda nam izprašujete vest, ki se ob pogledu na vas takoj spomni, kakšne dolžnos­ ti ima. Bolj je vest prebujena, bolj je odgovorna. Vest ima pravice šele takrat, ko se je sposobna odzivati na dolžnosti. To pomeni izgubljati tisto življenje, ki išče varnost v zgolj v sebi in končno najti življenje, ki se svobodno in velikodušno daruje tudi za druge.« S temi besedami je murskosoboški škof zaključil svojo mašo. Domači župnik pa je molitev in približevanje bogu, v duhu letošnje 240-letnice prvega pristopa na Triglav, primerjal tudi z osvojitvijo našega najvišjega vrha. Lepo je os­

z a konec , ogl a si 040/202 384

21 vojiti vrh naše najvišje gore, pravi, ker na vrhu lahko pogledaš dol in ne vidiš meja.

Maše se je udeležil tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, podžupan Bohinja v opravljanju županske funkcije Jože Sodja in podžupan Občine Bled Toni Mežan. S strani policije pa direktor Policijske uprave Kranj mag. Boštjan Glavič in generalni direktor po­ licije Simon Velički. Slednji je po maši povzel zadnje leto v policiji: »Policija se vedno sooča z novimi izzivi, am­ pak naš cilj je vedno enak. S svojim znanjem in odgovornostjo zagotavljati varnost v repub­ liki Sloveniji. Pri tem lahko ocenim, da nam je skupaj z vsemi partnerji in predvsem poveza­ nostjo z državljani uspelo zagotavljati dobre in stabilne varnostne razmere. To ljudem omo­ goča, da živijo v varnem okolju in se lahko ukvarjajo z vsem drugim, ne da bi se bali za svojo varnost.« Ob številne obisku domačinov je dodal: »To je za nas izjemno pomembno in smo zelo veseli, da ljudje čutijo, da skrbimo za njihovo varnost in da nam predvsem zaupajo.

To je največ kar lahko, tudi v teh turbulentnih časih, rečemo, da vendarle ni vse delo in trud zaman. To nam ljudje povedo, tudi s tem, da pridejo na tak dogodek, kjer se poklonimo našim mrtvim, da podpirajo in spoštujejo slo­ vensko policijo.« Kot je po maši povedal bohinjski policist Aleš Rozman, idejni oče dogodka in tisti, ki ga s pomočjo sodelavcev in domačinov tudi vsa­ ko leto organizira, je to edinstven primer take preventivne aktivnosti v Slovenskem prostoru in predstavlja obenem tudi priložnost za dru­ ženje z domačini.

Po maši so pripravili druženje s pogostit­ vijo, otroke je obiskal tudi policist Leon, mas­ kota policije, ki je otrokom delil kresničke in odsevne trakove. ・

vanju naravne in kulture dediščine Bohinja, se je kmalu prevesil v popoldne, ko so po name­ stitvi v Hostlu pod Voglom sledile še športne aktivnosti in ogled po svetu najprepoznavnej­ še znamenitosti Bohinja – to je cerkvice sv.

Janeza Krstnika ob mostu čez Jezernico. Farni župnik Martin Golob nam je na zanimiv način predstavil to kulturno dediščino državnega pomena. Ogledi, sprehodi, vožnja s kolesi in kanuji ter večerno druženje z novimi sošolci in razredniki so bili odlična priložnost za med­ sebojno spoznavanje. Razred­ne skupnosti so tako že oblikovale osnutke skupnih ciljev in vizij, ki jim bodo sledile vse do konca šolske­ ga leta. Naslednji dan je bil namenjen zgodo­ vini in arheologiji v Bohinju, ki ju je dijakom razkrivala arheologinja Mija Ogrin. Začeli smo

z delavnicama oblikovanja nakita in netenja ognja. Dijakom je z veliko truda in vztrajnos­ ti le uspelo prižgati ogenj brez pripomočkov, ki so nam v današnjem času povsem samo­ umevni. Po delavnicah je sledil še voden ogled Ajdovskega gradca, simbola slovenstva, ki ga je v svoji epski pesnitvi Krst pri Savici opeval največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.

Hvala vsem, ki ste pomagali, da je spoznavni tabor naših dijakov dosegel svoj namen. Hva­ la prijaznemu in gostoljubnemu osebju Hostla pod Voglom, vodnikom, oskrbnicam muzejev, voditeljici delavnic in g. župniku. ・

NOVA

Že 6. spoznavni tabor dijakov GFP v Bohinju

Vesna Arh, mag., prof. nem. in soc. na GFP Tako kot že šest let zapored smo tudi letos dijake prvih letnikov Gimnazije Franceta Pre­ šerna pripeljali v Bohinj na spoznavni tabor.

Zgodovino, kulturo in lepote Bohinja je letos spoznavalo ter občudovalo kar 143 dijakov naše gimnazije. Prvi dan so dijaki najprej obi­ skali Muzej Tomaža Godca, kjer jim je oskrbni­ ca predstavila zgodovino Bohinja, od prve po­ selitve v železni dobi pa vse do druge svetovne vojne. Dijaki so si ogledali tudi razstavo, ki je posvečena 1. in 2. svetovni vojni, in usnjarno, kjer so se mladi seznanili s predelavo kože v usnje. Po ogledu muzeja je pod vodstvom Uro­ ša Zalokarja sledil še sprehod po Bohinjski Bi­ strici z ogledom znamenitosti (Zoisov in Ceco­ nijev park, železniška postaja, cerkev ...). V Planšarskem muzeju v Stari Fužini, kjer je oh­ ranjena prvotna sirarska delavnica, so si dijaki z zanimanjem ogledali velika vzidana sirarska kotla, prešo za oblikovanje hlebov sira, origi­ nalno sirarsko orodje in predmete, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu na plani­ ni. Dopoldanski čas, ki je bil namenjen spozna­

ČAS ZA Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,8-7,085 l/100km in 131-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0245 g/km, trdi delci: 0,00035-0,00065 g/km, število delcev: 1,77-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

ZMOGLJIVOST NA VSAKI PODLAGI.

Ste zaključili konferenčni klic? Čas je, da osvobodite otroka v sebi in se prepustite igri! Uživajte v vsakem trenutku: zmogljiva in učinkovita BOOSTERJET motorja pričarata neskončno zabavo za volanom. In edinstveni štirikolesni pogon ALLGRIP poskrbi za optimalen oprijem v vsaki situaciji. To je vaš trenutek.

ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si

22

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

12/02/15 08:04

www.volkswagen.si

Polo.

Slovenski avto leta.

Več varnosti serijsko!

Že za R!* 10.990 EU

Novi Polo s serijskim sistemom Front Assist s funkcijo zaznavanja pešcev je lahko vaš že za 10.990 EUR.*

Emisije CO2: 134−98 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,9−3,8 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0661−0,0131 g/km. Število delcev: 0,00992−0,0000 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. *Akcija vključuje BON avto leta v višini 500 EUR z DDV in BON za financiranje in zavarovanje, ki predstavlja bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 500 EUR z DDV in velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o. ali Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. in sklenitvijo VW zavarovanja (permanentni kasko Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno zavarovanje Zavarovalnica Sava d.d.), pod pogoji akcije VWPOLOBON18 (več na www.porscheleasing.si). Akcija traja do 31. 10. 2018.

VW_Dilerski_Polo_2018_AvtoLeta_RE_137x198.indd 1

13. 09. 18 14:30

23

ogl a si 040/202 384

GSM: 040 38 00 86 GSM: 040 89 11 51 www.avtonota.si

Cesta Borisa Kidriča 1a

JESENICE

RABLJENA VOZILA

12.800 EUR

6.999 EUR

11.500 EUR

10.990 EUR

12.500 EUR

Audi Allroad A4 quattro 2.0 TDI DPF, L. 2010, 226.000 km 105 kW / 143 KM

Ford C-Max 1.6 TDCi Trend, 1 LETO JAMSTVA L. 2011, 202.000 km 70 kW / 95 KM

Mini Countryman Mini Cooper D ALL4, 1 LETO JAMSTVA L. 2011, 190.000 km 82 kW / 112 KM

Peugeot 2008 Allure 1.6 e-HDi , 1 LETO JAMSTVA L. 2013, 74.000 km 68 kW / 93 KM

Subaru Forester 2.0D Comfort AWD, 1 LETO JAMSTVA, L. 2011, 119.800 km 108 kW / 147 KM

10.500 EUR

4.990 EUR

3.500 EUR

9.999 EUR

9.990 EUR

Škoda Octavia Combi 1.6 TDI Ambition, 1 LETO JAMSTVA L. 2015, 159.000 km 66 kW / 90 KM

Škoda Octavia Combi 1.6 TDI Ambition, BREZ POLOGA L. 2007, 228.000 km 77 kW / 105 KM

Škoda Octavia Combi 1.6 TDI Ambition, BREZ POLOGA L. 2006, 245.000 km 110 kW / 150 KM

Volkswagen CrossPolo 1.2 TSI, 1 LETO JAMSTVA, L. 2011, 102.000 km 77 kW / 105 KM

Volkswagen Golf Highline 1.6 TDI MATCH, L. 2013, 120.000 km 77 kW / 105 KM

11.500 EUR

14.990 EUR

Volkswagen Touran 1.6 TDI Comfortline DSG, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 157.000 km 77 kW / 105 KM

Volvo V60 D3 Momentum Geartronic, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 157.000 km, 100 kW / 136 KM

•

ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA

•

MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR

•

1 LETO JAMSTVA NA VOZILA

•

GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE

•

SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ ZA ZAVAROVALNICE

•

MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI

OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34 www.optika-berce.si

Progresivna očala vseh cenovnih razredov

z adnja s tr an

24