Bohinjske novice, december 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 1. DECEMBER 2017 ŠTEVILKA 12

Tudi letos šolski adventni sejem

3

6

7

12

34

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

ŠPORT

Občina Bohinj uporabnikom električnih vozil prijazna občina

Bohinj v ­ stopa tudi v z­ eleno shemo ­slovenskega turizma

Prapor ­Fantovskega kluba Bohinj spet v Bohinju

Vabilo v ­mladinsko ­sekcijo ­Turističnega društva Bohinj

Na m ­ ednarodni tekmi Pole Art Croatia T ­ jaša Dobravec ­osvojila 2. mesto Foto: Barbara Sušel

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Zimska turistična sezona je tu in marsikdo se sprašuje, zakaj tudi v letošnji sezoni Kobla ne bo obratovala. Ob tem se je treba vprašati, zakaj že leta lastniki Koble ŽTG delujejo enako kot Pačnik z bohinjskimi hoteli, to je, da so smučišče Kobla v vseh teh letih toliko uničili, da ne bo s sedanjimi napravami nikoli več delovala. Treba se je vrniti nekaj let nazaj, ko so po neki zimi ustavili obratovanje in pustili naprave propadati (še do danes niso odstranili sedežev in sider z naprav ter tako dopustili zaraščanje smučišča in tras sedežnic in vlečnic do te mere, da so danes neuporabne). Za seboj so pustili tudi dolgove do zaposlenih, neplačane račune za elektriko, dolgove do lastnikov zemljišč in ostale stroške. Zanimivo je, da lastniki zemljišč ne zahtevajo plačila za vsa leta neobratovanja, saj imajo podpisane pogodbe s Koblo ŽTG. Seveda pa je aktivnost lastnikov Koble ŽTG, predvsem največjega, g. Marka Bogataja, in direktorja Petra Žnidarja vodila v smer, kjer so se začele razprodaje snežnih topov in teptalnih strojev in s tem izboljšanje finančnega stanja Koble ŽTG. Leta 2012 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaradi nedelovanja Koble podjetju Kobla ŽTG odvzelo koncesijo za sedežnice in podjetju naložilo njihovo odstranitev, česar pa podjetje ni storilo. Dejstva so, da se podjetje Kobla ŽTG ohranja in ne gre v stečaj, saj likvidnostno tja sodi, da se je v lanskem letu izplačalo sredstva za plače 19.216,65 EUR (zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je še zaposlen v podjetju) in da v ozadju

25. redna seja občine Bohinj – 23. 11. 2017 Proračun za leto 2018 v prvem branju je pod streho. Prav tako so na seji sprejeli dva pomembna dokumenta za delovanje občine: statut Občine Bohinj in poslovnik Občinskega sveta. V zadnji točki so sprejeli sklep, da se ustanovi komisija za proučitev možnosti in pripravo izhodišč za prodajo deleža na nepremičninah katastrska ob­ čina 2198 Studor parceli 944/4 in 944/8 in da ima komisija pet članov. Celotno gra­ divo, vključno s predlogom proračuna za leto 2018 je objavljeno na spletni strani občine Bohinj.

Rok za oddajo prispevkov v decembru

kreira usodo Hypo banka, ki ji je v interesu vse drugo, le obratovanje Koble ne.

Občina Bohinj je razmišljala, da skuša usposobiti vsaj smučišče Kozji hrbet. Po stroš­kovni analizi smo ugotovili, da bi bil vložek v to eno vlečnico 300.000 EUR, saj bi bila nujno potrebna obnova vlečnice (mimogrede, na jekleni vrvi še danes visijo sidra) in zasneževanje. Prav tako je problem teptalni stroj, saj so stroje lastniki prodali, predvsem pa je problem vložek, ki je glede na predvidene prihodke prevelik. Na drugi strani pa se lastniki Koble ŽTG ukvarjajo izključno z napadi za izgradnjo novega smučišča in vlagajo vse sile, da ne bi prišlo do realizacije.

Posledice pa trpijo tako lastniki zemljišč kot celotno turistično gospodarstvo.

Ob koncu Vam, spoštovane Bohinjke in Bohinjci, v tem predprazničnem obdobju želim veliko zdravja (še posebej invalidom in bolnim), sreče in zadovoljstva v novem letu 2018.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Splošna razprava o proračunu za leto 2018

Bohinjske občinske svetnice in svetniki so v prvem branju opravili s splošno razpravo o nekaj več kot 9 milijonov težkem proračunu za prihodnje leto, ki bo tudi tokrat investicijsko naravnan. Načrtujejo začetek gradnje kanalizacije v Češnjici, za kar so trenutno tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. V Stari Fužini načrtujejo ureditev vaškega jedra in prestavitev ceste. V Bohinjski Bistrici bodo uredili cesto mimo občinske stavbe vse do brvi, ki jo bodo zgradili že letos. V proračunu namenjajo denar tudi za ureditev pločnika na Ribčevem lazu od hotela Kristal do gostišča Rožič ob državni cesti, kjer računajo tudi na sodelovanje države in za pločnik na Kamnjah, ki je že dol-

goletna želja vaščanov. Ena večjih investicij bo tudi most čez Savo na Rju, tudi ta projekt naj bi do konca leta pridobil gradbeno dovoljenje.

Nadaljevala se bo ureditev Zoisovega parka in nekaj drugih manjših projektov.

Po temeljiti razpravi bo do drugega branja občinska uprava imela tudi kar nekaj dela, da se bo opredelila do številnih pobud, danih na seji. Med pobudami so na primer tudi zagotovitev sredstev za projektno dokumentacijo za vodovod na Ravnah, priprava ureditvenega načrta za območje bivšega Gradbenega podjetja Bohinj, ureditev parka pri Kulturnem domu Joža Ažmana, kopališča ob Ribnici v Srednji vasi in ob 240 letnici prvega vzpona na Triglav tudi ureditev območja okoli spomenika štirim srčnim možem.

Svetniki so med drugim predlagali tudi namenitev sredstev za vodnjak v Stari Fužini, sanacijo mostu Lev v Stari Fužini, da bi tudi letos še namenjali sredstva za arheološke raziskave na Voglu, kjer so ostaline iz časov 2000 let pred našim štetjem in povišanje sredstev za kmetijstvo. ・

Točka e-VEM ostaja, po novem tudi pisarna v Bohinjski Bistrici načelnica mag. Maja Antonič, UE Radovljica

Na Upravni enoti Radovljica že več kot 10 let deluje točka VEM, kjer izvajamo registracije samostojnih podjetnikov in enostavnih enoosebnih d. o. o.-jev. Posebnost našega dela pa je, da pred ali ob sami registraciji bodočim in obstoječim podjet­ nikom svetujemo in jim pomagamo pri iskanju najboljših rešitev.

Po številu opravljenih storitev se uvrščamo med najbolj obiskane točke VEM. Med vsemi točkami VEM (ki jih je 152) smo bili po številu opravljenih postopkov lani na 10. mestu ter prvi med 33 upravnimi enotami, ki imajo točke VEM. Od 14. oktobra se z novelo Zakona o sodnem registru in Zakona o Poslovnem registru Slovenije spreminja poimenovanje točk VEM v točke za podporo poslovnim subjektom.

Pos­topki, ki jih lahko opravite pri nas, ostajajo enaki: gre za postopke v zvezi z registracijo s. p.-jev in enostavnih enoosebnih d. o. o.-jev, prijave v obvezna socialna zavarovanja, prijave zaposlenih delavcev, pridobitev obrtnega dovoljenja, prijave davčnih podatkov ipd. Vsi postopki so za podjetnike in družbe brezplačni.

Za tiste, ki se šele odločate o samostojni

Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do petka 22. decembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. januarja 2018.

3 poti ali potrebujete več informacij glede registracije, pogojev za opravljanje dejavnosti, davkov, prispevkov, že sedaj izvajamo svetovalne ure, ki so ob torkih med 8. in 12. uro.

Zaželeno je, da se na svetovanje predhodno naročite na tel. 04 537 16 26 ali 04 537 16 09 ali pa po e-pošti na ue.radovljica@gov.si.

Foto: arhiv UE Radovljica Ker se želimo še bolj približati uporabnikom naših storitev, bomo v letu 2018 to storitev izvajali tudi v Bohinjski Bistrici v pisarni KU. Za začetek bomo na Krajevnem uradu Bohinjska Bistrica poslovali enkrat mesečno.

Naša vizija je postati služba za pomoč in svetovanje podjetnikom na širšem regionalnem območju, poslanstvo pa, da s prijaznim, kakovost­ nim in učinkovitim pristopom nudimo strokovno pomoč vsem tistim, ki se še odločajo ali pa so že stopili na pot podjetništva.

Vsak začetek je težak. Tudi odločitev za opravljanje samostojne dejavnosti prinaša veliko mero odgovornosti in postopnih korakov, ki največkrat odpirajo več vprašanj kot dajejo odgovorov. Kljub poenos­ tavitvi postopkov in podjetniške zakonodaje je pred začetkom poslovanja veliko dilem in vprašanj. Pomembno je izbrati prave rešitve, ki podjetniku prinašajo dobre možnosti za delo, razvoj in napredek, ob tem pa opraviti vse predpisane formalnosti.

OBIŠČITE TOČKO ZA PODPORO POSLOVNIM SUBJEKTOM NA UPRAVNI ENOTI RADOVLJICA Z veseljem si bomo rezervirali čas za vas in z vami in drugimi deležniki iskali najboljše rešitve. ・

Občina Bohinj uporabnikom ­električnih vozil prijazna občina Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava

Občina Bohinj v zadnjih letih uspešno izvaja aktivnosti za umirjanje in optimizacijo prometa ter spodbujanje in promocijo alternativnih oblik naravi prijazne mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje, javni prevozi, motorna vozila in plovila, ki nimajo negativnih učinkov na okolje.

Elektromobilnost je nov način okolju prijazne mobilnosti in postaja tako v svetu kot v Sloveniji vse bolj razširjena. Temu trendu želimo slediti tudi v občini Bohinj, zato smo uspešno kandidirali na javnem razpisu Eko sklada za nakup in postavitev treh polnilnih postaj.

Nove polnilne postaje so bile postavljene v prvi polovici novembra, in sicer pred Kulturnim domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, ob dvorani Danica ter na parkirišču na Veglju ob Bohinjskem jezeru.

Postavljene polnilnice smo v sodelovanju s Petrolom vključili v največjo mrežo polnilnic za polnjenje električnih vozil v Sloveniji. Vse polnilnice so javno dostop­ ne, polnjenje pa je za končne uporabni­ ke vsaj leto dni brezplačno.

Polnilnice trenutno delujejo v načinu »priključi in polni«, kar pomeni, da je za začetek polnjenja treba priključiti svoj polnilni kabel v vozilo ter nato še v vtičnico na polnilnici in polnjenje se bo začelo. PolnilNova polnilna postaja za ne postaje omogočajo polnjenje dveh vozil električne avtomobile ob KD hkrati, opremljene so z dvema standardniJoža Ažmana, foto: arhiv občinske uprave ma vtičnicama, na katerih je možno polnjenje do 22 kW. Po novem letu bo polnjenje možno s Petrolovimi karticami elektromobilnosti ter preko nove Petrolove spletne in mobilne aplikacije za

ak tualno polnjenje električnih vozil. Mobilna aplikacija bo olajšala uporabo polnilnic rednim uporabnikom, saj bo omogočala preverjanje razpoložljivosti priključkov na polnilnici, iskanje in navigacijo do drugih polnilnic v omrežju, spremljanje pretekle porabe in še več. S pomočjo spletne aplikacije pa bo polnjenje še naprej dostopno tudi začasnim gostom na sila preprost način. O Petrolovi elektromobilnosti si lahko preberete več na spletni strani http://www.petrol.si/emobilnost/.

Delovanje polnilnic smo testirali z električnim avtomobilom, ki ga ima v svojem voznem parku Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki.

Nova polnilna postaja za električne avtomobile na parkirišču ob obali Bohinjskega jezera, foto: arhiv občinske uprave

S postavitvijo tovrstne infrastrukture smo postavili nov temelj za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti, s katerim bomo dolgoročno pripomogli k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k izboljšanju kakovosti zraka ter k okolju prijaznejšemu obisku zavarovanih območij narave ter posledično k ohranjanju le-te. ・

Občina Bohinj pristopila k ­urejanju zelenih površin v ­središču Bohinjske Bistrice

Nataša Fujs in Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava Zelene površine, kot so parki, drevoredi, otroška igrišča, rekreacijska območja, obvodne površine, zelenice, okrasni nasadi, zelene površine ob večstanovanjskih stavbah, vrtovi, pokopališča, mestni gozdovi in podobno so za življenje v naseljih izrednega pomena, saj prispevajo k višji kakovosti bivanja. Vedno bolj je v središču splošnega zanimanja skrb za zdravo življenje, kakovostno preživljanje prostega časa in ustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja, s tem pa tudi zavedanje o pomenu celostnega in učinkovitega načrtovanja in upravljanja zelenih površin v naseljih.

Vidik urejanja zelenih površin je večplasten. Zelene površine naselja imajo pomembno oblikovno vlogo, saj členijo grajeni prostor ter sooblikujejo podobo naselja – s svojo prepoznavnostjo vplivajo na prostorsko strukturo, podobo in identiteto naselja. Poleg tega je zelo pomemben njihov socialni vidik, saj urejeni javni prostori, predvsem pa zelene površine spodbujajo druženje, srečevanja, različne skupne aktivnosti in rekreacijo, igro, oddih, sprostitev in počitek v stiku z naravo, omogočajo lahko estetski užitek, raznolika doživetja in drugo.

Ekološki vidiki zelenih površin v naseljih vključujejo tako vidike kakovosti človekovega okolja (neonesnaženost, klimatska ustreznost) kot tudi vidike ohranjanja biotske raznovrstnosti. Prednosti zelenih površin in prisotne vegetacije se kažejo v območjih povečanega motornega prometa ali v poletnih mesecih, saj vplivajo na mikroklimo območja

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 12.

2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno (hlajenje, senca) in zmanjševanje koncentracije trdih delcev v zraku ter zmanjšujejo vplive hrupa. Ne nazadnje je v povezavi z zelenimi površinami pomemben tudi ekonomski vidik, saj predstavljajo urejene zelene površine (in z njimi bolj kakovostno bivalno okolje) potencial za povečevanje privlačnosti in (ekonomske) vrednosti širšega prostora.

Kljub jasnim zahtevam v prostorskonačrtovalski zakonodaji pa se v realnosti soočamo s problematiko zmanjševanja obstoječih (tudi javnih) zelenih površin in slabšanjem kakovosti obstoječih zelenih površin v naseljih, predvsem zaradi njihovega slabega vzdrževanja.

Avtorji Urbanističnega načrta za Bohinjsko Bistrico ugotavljajo, da so obstoječe odprte zelene površine v Bohinjski Bistrici bodisi slabo dostopne bodisi slabo urejene in vzdrževane. Prav za središče naselja ob Triglavski cesti poudarjajo, da je neizoblikovano ter da mu primanjkuje urejenih javnih odprtih prostorov, zelenih površin in otroških igrišč. Potrebna je njegova vsebinska in oblikovna nadgradnja, razvoj družbenih in storitvenih dejavnosti, tako da se bo okrepila prepoznavnost naselja.

Na Občini Bohinj smo zato aktivno pristopili k iskanju rešitev za celovito ureditev središča Bohinjske Bistrice ob Triglavski cesti. Jeseni 2015 je bila izvedena arhitekturno urbanistična delavnica za ureditev središča naselja, na podlagi katere so se pripravili oz. se pripravljajo idejni in izvedbeni projekti. Tako je na primer pripravljen projekt za ureditev Triglavske ceste od krožišča do Becovega mostu, v pripravi so idejne rešitve za ureditev prostora pred Kulturnim domom Joža Ažmana, na razpis LAS Gorenjska košarica pa smo prijavili projekt izdelave idejnih rešitev za ureditev obvodnih prostorov ob potokih Belca in Bis­ trica, ki predstavljajo ogromen neizkoriščen potencial naselja.

V letošnjem letu se je izvedla delna ureditev Triglavske ceste od križišča z Jelovško cesto do krožišča, vzporedno z rekonstrukcijo ceste pa se je izvedla tudi ureditev zelenega pasu ob cesti z novo zasaditvijo kostanjevega drevoreda.

Obstoječi kostanjev drevored ob Triglavski cesti je v začetku 20. stoletja zasadilo Društvo za privabljanje tujcev v Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas. Ena izmed glavnih zadanih nalog društva, ustanovljenega leta 1907, je bila predvsem skrbeti za olepšavo in udobnost kraja z izvedbo poti in nasadov ter razgledališč. Kostanjev drevored ob Triglavski cesti naj bi dal zasaditi prav odbor tega društva.

Drevored je danes zavarovan kot vrtnoarhitekturna dediščina. Zaradi upada zdravstvenega stanja vseh drevorednih dreves smo se odločili za obnovo drevoreda – zamenjavo obstoječih vitalno slabih dreves z novimi. Tako se je izvedla nadomestna saditev sadik dreves divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) na JZ strani Triglavske ceste. Poleg prenove obstoječega drevoreda smo se odločili ponovno vzpostaviti dvoredno potezo drevoreda, in sicer tudi na SV strani Triglavske ceste. Tako bo vzdolž ceste mimo Kulturnega doma Joža Ažmana potekal dvoredni drevored divjega kostanja.

4 če drevorede smiselno ohranjati in revitalizirati tudi v prihodnje, saj so eden od gradnikov zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja.

Ne smemo pa pozabiti, da je divji kostanj tudi medovita rastlina, pomembna za čebelarstvo, zato smo z zasaditvijo teh dreves naredili nekaj dobrega tudi za ohranitev čebel. ・

Obvestilo lastnikom zemljišč ob občinskih cestah in pločnikih

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki poziva vse lastnike zemljišč ob občinskih cestah in pločnikih, da pos­ krbijo za redno vzdrževanje živih mej oziroma druge vegetacije tako, da obrežejo ali odstranijo vegetacijo, ki zmanjšuje preglednost občinske ceste oziroma ogroža, ovira ali zmanjšuje varnost prometa na njej.

Prav tako morajo zagotoviti ustrezno vidnost prometne signalizacije, saj je pogosto težje opazna zaradi neustrezno vzdrževane vegetacije.

Prav tako pa 5. člen Zakona o cestah določa, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Globa za navedeni prekršek pa znaša 1000 evrov za posameznika.

V kolikor lastniki zemljišč vegetacije ne bodo odstranili sami, bo to na njihove stroške naredil vzdrževalec občinskih cest, zoper lastnike pa bodo uvedeni ustrezni postopki.

Tako mora biti porezana živa meja, da je pregledno križišče, foto: arhiv redarske službe

Tako mora biti porezana živa meja, da je pregledno križišče, foto: arhiv redarske službe

Kostanjev drevored ob Triglavski cesti, foto: arhiv občinske uprave

Navadni divji kostanj je drevesna vrsta, ki je v preteklosti pomembno sooblikovala številna mestna in vaška naselja. Priljubljeno parkovno drevo so pogosto sadili v drevorede, ob glavne ulice, na trge, tržnice, v parke ali ob pohodne površine za okras in senco. Drevoredi kot linijske strukture imajo v urbanem prostoru poseben pomen, saj so zelena prvina, ki členi in vodi skozi prostor, usmerja poglede in zagotavlja senco na površinah za pešce. Hkrati so tudi povezovalni element in s tem tudi pomemben del zelenega sistema naselja. Prav zato je obstoje-

Tako mora biti porezana živa meja, da je pregledno križišče, foto: arhiv redarske službe

5

Mlaka na Nemškem Rovtu

Nataša Fujs in Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava Nemški Rovt je vasica, ki se razprostira nekoliko nad bohinjsko dolino, odmaknjena od vrveža turizma v poletnem času, a kljub vsemu prečudovita naselbina, ki marsikaterega obiskovalca vabi na ogled vasi, značilnega vaškega trga z vodnjakom v središču, arhitekture stavb ter mojstrske umestitve stavb v prostoru, ki mnogokrat poudarja v naravi prisotne vedute. Nemški Rovt je v veliko pogledih nekaj posebnega, tudi naravoslovci ga večkrat omenjajo zaradi mnogih posebnosti rastlinskega in živalskega sveta.

Nemški Rovt z delom območja Rečevnice na severu je prepoznan kot posebno varstveno območje in je bil zaradi tega vključen v omrežje Natura 2000. Razlog za razglasitev varovanega območja Natura 2000 na Nemškem Rovtu je prisotnost netopirja malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros). Mali podkovnjak, ki je v Sloveniji zavarovan, živi na območjih z listopadnim drevjem in grmičevjem, podnevi pa se zateka na podstrešja stavb, redkeje tudi v jame. Na Nemškem Rovtu ga najdemo na primer v cerkvi svetega Ahaca, populacija na Nemškem Rovtu šteje med 40 in 50 osebkov, ki se tudi uspešno razmnožujejo.

Nemški Rovt in njegova okolica sta bila že botanično raziskana. Nekaj značilnosti vegetacije Nemškega Rovta z okolico nam je na pregleden in zanimiv način predstavil Vid Leban, ki jo je v svojem prispevku Orhideje Nemškega Rovta (2012) opisal kot prevladujočo gozdno vegetacijo zgodnje montanskega alpskega bukovega gozda (Anemono trifoliae-Fagetum) s prisotnostjo termofilnih gozdnih sestojev na južnih pobočjih Rečevnice. Kot iztočnico je podal tudi vpogled v nekaj značilnih in zanimivih vrst na senožetih, pašnikih ter zamočvirjenih travnikih v okolici Nemškega Rovta. Razveseljujoče je dejstvo, da območje predstavlja domovanje vsaj 14 vrstam kukavičevk.

Na južnem delu vasi najdemo mokrišče, mlako, ki predstavlja specifičen življenjski prostor, prebivališče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Mokrišča so opredeljena kot neko posebno življenjsko okolje – ekotoni, saj taka prehodna območja združujejo značilnosti kopenskih kot tudi vodnih ekosistemov. Prav to daje neko dodano vrednost in omogoča pestro, bogato in raznoliko življenje in jih velikokrat poimenujejo kar zibelka biotske raznovrstnosti.

Ramsarska konvencija v 1. členu opredeljuje mokrišča kot »območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, brakična ali slana, vključno z območji morske vode, katere globina pri oseki ne preseže šestih metrov«. Mokrišča so torej tista območja, kjer voda ves čas ali le določeno obdobje prekriva zemljo ali pa je voda prisotna v zgornjih plasteh zemlje oz. na samem površju.

Mokrišča za marsikoga veljajo za nekoristna zemljišča, kraje, ki jih je treba izsušiti, zasuti in spremeniti njihovo rabo. Vendar je treba spodbujati prebivalstvo, da mokrišča uzrejo v drugačni luči, kot okolje, ki ima za nas še poseben pomen. Mokrišča vplivajo na mikroklimo, z izhlapevanjem vode s površin blažijo suše in tako hladijo okolico. Zaradi velike zmožnosti zbiranja vode tako preprečujejo poplave, večja mokrišča ponekod celo preprečujejo in blažijo erozije, vetrove, valove in cunamije.

Imajo veliko očiščevalno funkcijo in tako prečiščujejo vodo, ki gre skoz­ njo in tako delujejo kot neke naravne »čistilne naprave«, delujejo kot ponor ogljika in so ključna za ohranjanje biotske pestrosti.

Poleg pomena, ki ga mokrišča prinašajo okolju, predstavljajo tudi neko zeleno zaledje za rekreacijo, za preživljanje prostega časa in omogočajo spoznavanje narave in tako delujejo kot učilnica na prostem. Stik človeka z naravo je v čedalje hitreje razvijajoči se družbi vedno bolj pomemben.

Ponekod so predvsem zaradi človekove dejavnosti taki močvirnati travniki začeli izginjati. Z razvojem intenzivnega kmetijstva se je začela spreminjati kulturna krajina, izsuševanje ter spreminjanje v njive ali druge površine. Mnogo od vrst, ki so vezane na vlažna mokriščna območja, je ogroženih, predvsem zaradi krčenja njihovega življenjskega okolja.

Pomena in funkcije mokrišč so se že pred časom zavedli tudi domačini z Nemškega Rovta, ki so že pred leti začeli s pripravo načrta in delno ureditvijo okolice mlake na južnem robu vasi.

V letošnjem letu smo z namenom ohranitve in tudi promocije tega mokrišča izvedli ureditve, ki služijo trajnostnemu doživljanju, interpretaciji ter promociji tega ekosistema.

ak tualno Po načrtih arhitektov Odprtega kroga pod vodstvom Janka Rožiča sta bila urejena pomol in mostovž, ki sta speljana tik ob mlaki in usmerjata obiskovalce k opazovanju življenja tako v mlaki kot na mokrotnem travniku poleg nje. Z uporabo mostovža se preprečuje hojo po mokrotnih travnikih in s tem prispeva k ohranitvi tal in prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Tudi sam pomol in mostovž sta nekoliko dvignjena od tal, s čimer se preprečuje pritisk na mokrotni travnik.

Pomol in mostovž ob mlaki na Nemškem Rovtu, vir: arhiv občinske uprave

V sklopu priprave načrta ureditve tega mokrišča je bil izveden tudi popis rastlinskih in živalskih vrst, ki ga sta opravila Nataša Fujs ter ljubitelj botanike in poznavalec flore Nemškega Rovta, Vid Leban.

Nabor rastlinskih vrst je precej pester, od travniških do pravih močvirnatih vrst na travnikih ob južnem robu vasi do mlake.

V okolici mlake zasledimo kar precej zanimivih vrst, med njimi zavarovani kukavičevki mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata) in navadna močvirnica (Epipactis palustris), ki pa sta zaradi posegov v naravo (izsuševanje, gnojenje in zaraščanje travnikov) ogroženi in uvrščeni na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili ima nasprotni učinek, ta se kaže v pretiranem razmnoževanju le nekaterih vrst trav in izginjanju večine tipičnih travniških vrst (npr. kukavičevke). Vlažni in mokrotni travniki so primernejši za košnjo, saj živina s teptanjem na mokrih tleh lahko naredi več škode. Na tako poteptanih in popasenih tleh se uspešno razmnožuje manjše število travnih vrst. Za ohranitev travnikov, kjer uspevajo orhideje, je treba zmanjšati gnojenje, travnike redno kositi in prvo košnjo opraviti nekoliko pozneje, da dozorijo semena, s katerimi se rastline razmnožujejo.

Na travniku od mlaki lahko opazimo srhki šaš (Carex davalliana), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), značilne mokriščne vrste, kot so navadna krvenka (Lythrum salicaria), močvirska samoperka (Parnassia palustris), ter v sami mlaki širokolistni rogoz (Typha latifolia), navadni trs (Phragmites australis), vrsto ježka (Sparganium sp.) in dristavec (Potamogetum sp.). Na robu mlake najdemo tudi močvirsko sito (Eleocharis palustris s.l.).

V vodnatih mokriščih živi veliko dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za ptice. Med nevretenčarji so v mlaki na Nemškem Rovtu najbolj pogoste ličinke kačjih pastirjev, velekrilcev, komarjev in muh, enodnevnic, vrbnic, mladoletnic, najdemo tudi več vrst metuljev, ceponožne rake, vodne pršice, hrbtoplovke in več vrst polžev. V mokriščih živijo tudi plazilci – veliko kač, kot na primer belouška (Natrix natrix), je vezanih na mokra ali vlažna območja. Kot prisotne dvoživke ne smemo pozabiti na žabe, ki so značilne predstavnice takih vodnih teles. V mlaki najdemo tudi pri nas zavarovani vrsti: navadnega močerada (Salamandra salamandra) in planinskega pupka (lchthyosaura alpestris), ki ga ogroža izsuševanje in onesnaževanje mokrišč.

Z namenom promocije te bogate naravne dediščine, povečanja okoljske ozaveščenosti obiskovalcev ter posledično preprečevanja degradacije tega okolja, se je v okviru ureditve mlake pripravila tudi informacijska tabla, ki na zanimiv način skuša predstaviti življenje v in ob mlaki.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

6

Na Voglu iz poletne takoj v zimsko sezono Mag. Aleksandra Fiorelli, direktorica splošnih služb

Življenje v mlaki – prikaz rastlinstva in živalstva v okolici mlake

Ilustracijo za informativno tablo je izdelala domačinka, samostojna kulturna delavka, oblikovalka, ilustratorka in filmska animatorka, Lea Vučko.

Po podatkih Evropskega okoljsko informacijskega in opazovalnega omrežja je v Bohinju 66 mokrišč. Mokrišče na mlaki je eno izmed njih. Verjamemo, da smo z ureditvijo infrastrukture na tem mokrišču prispevali ne samo k ohranitvi le-tega, temveč predvsem k povečanju okoljske ozaveščenosti tako lokalnega prebivalstva kot obiskovalcev ter promociji tovrstnih zavarovanih območij. ・

Bohinj vstopa tudi v zeleno shemo slovenskega turizma Turizem Bohinj

Praktično smo iz poletne sezone prešli na zimsko. Vseeno pa bi radi povedali, da nas veseli, ko ugotavljamo, da smo lahko s poletno zadovoljni, saj beležimo dobrih 12 % več prepeljanih potnikov kot v lanskem poletju, to je skupaj skoraj 142.000 potnikov. Kljub slabi zimi, ki je bila vremensko zelo neugodna, pa vseeno beležimo že dobre 4 % več potnikov. Do sedaj smo tako prepeljali 224.100 potnikov. Po obveznem rednem vzdrževanju, ki se je začelo v času krompirjevih počitnic, smo z 10. 11. že ponovno zagnali nihalko ter z naslednjim dnem začeli z obratovanjem smučišča. Upamo, da bo vreme zdržalo in da se bo tako skupno število obiskovalcev in smučarjev do konca leta še povečalo. Obiskani so predvsem vikendi, saj smo v obeh vikendih beležili 900 in več smučarjev ter drugih potnikov na dan.

Tako, kot smo že v poletnem času nadgradili samo dogajanje predvsem s programom za otroke, se pravi otroško animacijo, kot je iskanje skritega zaklada po učni poti, jahanje ponijev in ostale dejavnosti v okviru Družinskih vikendov, ko smo za družine oblikovali tudi posebej ugodne pakete, bomo za otroke poskrbeli tudi na smučišču. Še naprej se bomo tudi intenzivno vključevali v skupne dogodke v destinaciji.

Letošnjo zimo bomo dali še večji poudarek na dobro počutje gos­ tov, zato bo precej izboljšav namenjenih temu. Obnova Restavracije Viharnik se končuje, kar bo doprineslo še lepša doživetja naših gostov na Voglu, saj se bo restavracija ponašala z najlepšo sončno teraso in izbrano ponudbo pijač in jedi. Planinski dom Savica, ki bo obratoval tudi pozimi, pa vas bo še naprej razvajal z odlično kulinarično ponudbo ter posebej pripravljenimi meniji za različna praznovanja v prijetnem vzdušju restavracije. Za daljša praznovanja, kot je novoletno, pa je na voljo tudi 20 ležišč v večinoma dvoposteljnih sodobno urejenih sobah.

Tudi letos bo v zimskem času polno dogodkov, s katerimi bomo animirali naše obiskovalce Vogla.

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Bohinj se je pridružil 12 destinacijam, ki so se prijavile na tretji nacionalni poziv Slovenske turistične organizacije za pospeševanje vpeljevanja trajnostnega poslovanja v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma - Slovenia Green. Shema do danes združuje že 18 destinacij in 10 ponudnikov z uspešno pridobljenim znakom Slovenia Green.

Zelena shema slovenskega turizma Slovenia Green je nacionalni certifikacijski program, ki ocenjuje in spodbuja trajnostne modele upravljanja in poslovanja v turizmu. Na osnovi ocen 140 kriterijev destinacija prejme končno, mednarodno priznano oceno trajnosti po standardu Slovenia Green.

Znamka SLOVENIA GREEN obiskovalcem Slovenije podaja obljubo, da destinacije, turistični ponudniki in partnerji, ki so nosilci zelenega znaka, resnično delujejo po trajnostnih načelih in so hkrati zavezani k nenehnemu izboljševanju trajnosti svojega poslovanja na področju destinacijskega upravljanja, narave in pokrajine, okolja in podnebja, kulture in tradicije, družbene klime ter poslovanja turističnih podjetij.

V Bohinju smo se s slovesnim podpisom Zelene politike pridružili destinacijam, ki svojo trajnostno poslovanje na področju turizma presojajo z mednarodnimi orodji Green Destinations Standard in ETIS, kar nam bo omogočilo tako nacionalno kot mednarodno primerljivost in vidnost. Na poti do znaka Slovenia Green, ki bo predvidoma trajala do konca letošnjega leta, bomo prek različnih aktivnosti zbirali podatke o trajnosti našega turističnega razvoja ter osveščali lokalno prebivalstvo, gospodarstvo, obiskovalce in preostale deležnike o pomenu trajnostnega turizma.

Znak Slovenia Green Destination bo dodatna potrditev, da je Bohinj v slovenskem, evropskem in globalnem merilu okolju in družbi prijazna destinacija. ・

Foto: Mitja Sodja

PROGRAM DOGODKOV NA VOGLU V ZIMSKI SEZONI 9. 12. 2017: EKO DAN – Pridi z vlakom! Plača 1, potujeta in smučata 2!

15.–17. 12. 2017: SKI OPENING – ugodna smuka, apres ski zabava.

22. 12. 2017: DOBRODELNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT – zbiranje sredstev za šolski sklad OŠ Bohinjska Bistrica.

21. 1. 2018: SVETOVNI DAN SNEGA – otroci do 14.99 let smučajo BREZPLAČNO, mini Snežkove olimpijske igre.

27. 1. 2018: POPOLNI ZIMSKI DAN – ugodne cene, animacija na snegu.

24. 2. 2018: PUSTNO RAJANJE PO VOGLU – izbor najlepše maske, nagrade, animacija za otroke.

3. 3. 2018: POKAL VOGLA – tekma za vse z bogatimi nagradami.

8. 3. 2017: DAN ŽENA – pozdravček za vse dame.

10. 3. 2018: VRHUNEC ZIME – koncert, zabavne igre na snegu, nagrade, test smuči za naslednjo sezono.

17. 3. 2018: KulinarSKI dan – kulinarska tekma, nagrade, večer dobrih okusov v Merjascu.

7

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

25. 3. 2018: ŽENSKI DAN NA VOGLU – 50 % popusta ob nakupu smučarske vozovnice za vse dame, žene in dekleta. Tekma z VSL nagradami.

31. 3. 2018: SKOR KONC VOGEL PARTY – koncert.

NEPOZABNA DOŽIVETJA Vabimo vas na pohode ob polni luni, ki bodo 1. in 2. 12. 2017, 30.

12. 2017 in 1. 1. 2018 2., 3. 2. 2018 ter 2. in 3. 3. 2018. Vabimo vas tudi na opazovanje nočnega neba, ki bo pod vodstvom astronoma, ter na dogodke v snežnem parku Vogel.

Točni termini nepozabnih doživetij bodo objavljeni na naši spletni strani in na socialnih omrežjih. ・

masaže refleksoterapija solna soba

Novo v Vodnem Parku Bohinj SOLNA SOBA!

+386 (0)40 657 466 Anja Cesar

Vir: splet

V skrbi za kakovost v Vodnem Parku Bohinj razširjamo našo ponudbo! S prvim decembrskim tednom odpiramo solno sobo!

Zgodovina solne terapije je stara že več kot sto let. Odlična je za krepitev zdravja in čiščenje sluznice, krepitev imunskega sistema ter kakovostno regeneracijo po večjih naporih. Solne terapije so primerne za vse starosti. Dobrodošli! ・

Solna soba je posebna soba obdana s soljo, ki nudi podobno klimo kot je v naravnih rudnikih soli ali ob morju. Srce solne sobe je posebna naprava imenovana halogenerator, s pomočjo katerega se v sobo vpihava suhi solni aerosol. Vam tako ni potrebno delati nič, le dihati.

Poslužujejo se je za lajšanje težav s kožo in dihali (prehladi, bronhitis, težave s sinusi...). Prav tako je učinkovita pri utrujenosti in stresu, priporoča pa se tudi športnikom, pevcem in vsem, ki preventivno skrbite za svoje zdravje. Otroci lahko pridejo od 6. meseca dalje. Da konkret­ no spoznate kaj je to, pa do 22. 12. 2017 lahko izkoristite GRATIS 1. obisk solne sobe.

Center se nahaja na Prečni 1 v Bohinjski Bistrici, naročila za termine sprejemamo na 040 657 466 (Anja), kjer lahko naročite tudi darilne bone. December je tu! ・

Prapor Fantovskega kluba Bohinj spet v Bohinju Janko S. Stušek

Terapevtsko masažni center in ­solna soba Bohinj

OGLASNO SPOROČILO

Anja Cesar

Konec novembra je svoja vrata odprl nov center, v katerem boste lahko izbirali med sprostitveno in terapevtsko masažo, Obrazno reflek­ soterapijo in solno sobo.

Masaža nudi pozitivne učinke na skeletno mišični sistem ter dobro psihično počutje. Pomaga pri bolečinah v hrbtu, išiasu, izboljša sklep­ no gibljivost, pretok limfe, pomaga pri hitrejši regeneraciji športnikov ter v splošnem dviguje telesno vitalnost.

Pri Obrazni refleksoterapiji s stimulacijo akupresurnih točk in con na obrazu delujemo na celoten organizem in s tem pomagamo pri krepitvi imunskega sistema, hormonalnih težavah, glavobolih, migrenah, težavah s sinusi, prebavnih motnjah, nespečnosti ... Metoda je popolnoma naravna in zato primerna tudi za otroke in nosečnice.

Bohinj se je nekdaj ponašal z zelo dejavnim in tudi izvirnim združenjem domačih fantov, pretežno iz Bohinjske Bistrice, ki se je imenoval Fantovski klub Bohinj. Skoraj vedno v narodnih nošah, na vseh turističnih in zabavnih prireditvah in vedno samo fantje, to je bila značilnost sicer neformalnega Fantovskega kluba Bohinj. Najbolj značilen pa je bil simbol kluba, fantovska zastava, pravzaprav prapor z dvodelnim drogom, polnim spominskih žebljičkov (če se je fant, član kluba, poročil ali je umrl, so njegov žebljiček počrnili) in s pločevinastim srcem, ki ga prebada folklorni dežnik, na vrhu. Prebodeno srce je izdelal precej kasneje kot je bil narejen prapor, Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice. Prapor je še originalen, poslikan na dobri polovici lanene rjuhe, ki jo je moj stric Alojz Stušek vzel doma mami menda kar z vrvi za sušenje perila. Na praporu sta v oljni tehniki narisana »fantovska simbola«: sonce, ker so z vasovanja fantje hodili domov z jutranjim soncem, amor – angelček, ki z lokom strelja puščice v veliko srce, simbol ljubezni. Slikarija je delo znanega bohinjskega slikarja Valentina Hodnika iz Stare Fužine.

Fantovski prapor, pod katerim so se bohinjski fantje zaobljubljali in prisegali večno fantovstvo, vasovanje, druženje in veseljačenje, je Fantovski klub Bohinj razvil, po ustnem izročilu, v začetku oktobra 1936 ob »obisku njegovega veličanstva Haileja Selassieja, cesarja Abesinije« v Bohinju. Pri tistem dogodku in razvitju prapora je imel zelo pomembno vlogo Jože Medja ali po domače Hkavčov Joža iz Bohinjske Bistrice, ki je bil tudi vodja ali »mer« (francosko maire pomeni župan) neformalnega fantovskega kluba.

Prva generacija bohinjskih fantov, ki je ustanovila fantovski klub in razvila prapor, je tradicijo fantovstva predala, prapor pa prodala za sto litrov vina z velikim pompom in veseljačenjem naslednji generaciji v nekdaj cvetoči gostilni Črna prst ali po domače Pri Markežu. Novi »fantje« – ne samo fantje, tudi možje – so bili zelo aktivni tudi izven Bohinja. S praporom in v narodnih nošah so sodelovali celo pri ­odprtju

8

iz na ših kr a je v novega hotela Lev v Ljubljani. Fantovski prapor je bil uporab­ljen tudi na prireditvah kmečkih ohceti v Bohinju.

Proti koncu je bil fantovski klub Bohinj bolj dejaven pri turističnih kot fantovskih dogodkih, čeprav tudi originalni fantovski sprejemi niso manjkali. V fantovski klub sem bil sprejet leta 1970 kot »mrtvo rojeno dete«, ker sem se naslednji teden poročil, z odmevno fantovščino v nekdanjem hotelu Stane Žagar na Ribčevem Lazu. Fantovski obred je vodil »mer« in zadnji fantovski hranitelj prapora ­ raporom Janez Medja, po domače Župan Franc Kramar in Janko S. Stušek s p Fantovskega kluba Bohinj, 3. oktobra 2017 Kavčov Janez, sin prvega mera Joža. Obred je bil za goste hotela tudi turistična atrakcija, ki se je med fanti končala dokaj borbeno.

Janez Medja je umrl leta 2000, prapor pa je ohranila njegova žena Darinka in ga kasneje nekajkrat posodila priložnostnim fantovskim skupinam za uporabo na fantovščinah. Žal so fantje prapor vračali vedno težje in vedno bolj zanemarjenega. Kot moževega prijatelja me je leta 2003 Darinka Medja poklicala in mi izročila fantovski prapor z utemeljitvijo, da je rjuha tako in tako Stuškova in da bo pri meni še najbolj na varnem. »Shrani ga, saj je bohinjskim fantom nekoč nekaj pomenil! Škoda bi ga bilo uničiti ali da bi se izgubil,« mi je še dejala ob izročitvi.

Shranjenega sem imel 14 let. Fantovski klub se ni nikoli več obnovil v prvotni obliki in namenu. Vendar sem menil, da fantovski prapor pripada Bohinju. Zato sem ga s podobnimi besedami, kot sem ga dobil, in z utemeljitvijo, naj bo prapor v Bohinju za nekdanje namene ali bohinjsko zgodovino, izročil županu Francu Kramarju oziroma bohinjski občini v last in posest, kot temu rečemo. Naj bo Bohinju v spomin na zanimivo zgodovino turizma in ljudskih običajev. ・

Lovski rog in lovski rogisti Bohinja z vami že 20 let Peter Benedik, Lovski rogisti Bohinj

Foto: Roman Pekovec

tem priročnejše rogove izdelovali in uporabljali Nemci. S takimi rogovi, imenovanimi po izumitelju knezu Plessu, so leta 1972 prvič pri nas zaigrali štirje Prekmurski rogisti pod vodstvom prof. Jožeta Grleca, kateri je tudi Bohinjskim rogistom napisal skladbo Bohinjski rogisti prihajajo. V Bohinju so se prvič oglasili lovski rogovi od Stojkota, Rožičevega Borisa in Skalarjevega Tončka, rogove pa jim je prinesel lovski gost Rupej iz Nemčije, na poučevanje so hodili v Gorje kar jim je vzelo veliko časa in tako so kmalu opustili igranje.

Lovski rogisti Bohinj smo bili ustanovljeni leta 1997 na pobudo takratnih lovskih družin v Bohinju, ki so tudi financirale nakup lovskih rogov. Uradno smo se kot samostojno društvo registrirali decembra 1998 in kot predsednika društva izvolili Stanislava Žmitka, kateri je lovske rogiste Bohinj vodil do leta 2014. Do takrat sta nas poučevala Edi Zaveršnik in Aleš Ambrož. V Škalah pri Velenju smo se leta 2001 udeležili srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov in se predstavili prvič pred vsemi zbori Slovenije. Tablo, katera je naznanjala od kod prihajamo z veseljem hranimo, spominja pa nas na ure vloženega trdega dela in lepih spominov na prvo srečanje, katerih se udeležujemo od takrat naprej vsako leto.

V letu 2004 smo Lovski rogisti Bohinj skupaj z Škofjeloškim lovskim pevskim zborom organizirali »srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Bohinju«.

V letu 2014 je vodstvo lovskih rogistov Bohinj prevzel Peter Benedik, poučujeta pa nas umetniški vodja Martin Zupanc in Anton Mikelj.

V letu 2015 smo lovski rogisti Bohinj organizirali koncert v Stari Fužini, in podelili Stojkotu Žmitek naziv Častni član lovskih rogistov Bohinj. Lansko leto smo s pomočjo župana Franca Kramarja organizirali veselico z ansamblom Saša Avsenika v Jereki, na kateri smo ves dobiček od srečelova namenili Luki Kovačiču. V letošnjem letu pa smo organizirali 44. mednarodno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Bohinju. Od ustanovnih članov sedaj v društvu igrava Janez Smukavec in Peter Benedik, z leti pa se je število članov spreminjalo.

Sedaj društvo šteje 11 aktivnih članov kateri igrajo: prvi rog: Peter Benedik in Roman Ličef drugi rog: Martin Zupanc, Bogdan Rupnik in Grega Voršič parforce 1: Gašper Mikelj, Beno Urh in Anton Mikelj parforce 2: Jernej Cesar, Iztok Soklič in Janez Smukavec.

Foto: Roman Pekovec

Pred stoletji, ko so tak rog pričeli uporabljati na primer na lovih, niso poznali not, zakonov zvoka, akustike. Trobilec je le spretno z vibracijo ustnic iz roga spravil ton ali dva. Rogovi so bili po večini iz kosti ali lesa. Sporazumevali so se na daljavo (temu je bil ta signalni rog namenjen) le z dolžino in številom več ali manj enakih tonov. Več po višini različnih tonov so znali in zmogli iz roga izvabiti šele po odkritju in obdelavi kovine. Takšne (kovinske) rogove so v Evropi pričeli uporabljati v Franciji in belgijskih Ardenih (sv. Hubert), kasneje so manjše in s

Foto: Roman Pekovec

Ob praznovanju 20. obletnice delovanja smo pripravili koncert v Kulturnem domu Joža Ažmana v petek, 10. novembra, na katerem so poleg nas nastopili še Škofjeloški lovski pevski zbor, citrarka Ana Ogrin, Domžalski rogisti, ŽPZ KD Bohinj, Notranjski rogisti, katerim se prav lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Prav tako pa se lepo zahvalju-

9

iz na ših kr a je v

jemo Občini Bohinj, Zvezi lovskih družin Gorenjske, Petru Belharju in Sely de brea Šubic, Heleni in Janezu Smukavec ter povezovalki Stanki Zupan. Po koncertu smo v avli pripravili majhno pogostitev za vse goste in nastopajoče, na kateri nas je presenetila Veronika Benedik z lepo in dobro torto.

Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je večer lepo uspel. ・

Čestitka ob prazniku krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Predsednik s člani sveta KS Bohinjska Bistrica

Življenje ni že vnaprej namenjeno, da postane breme za mnoge in praznik za nekatere, ampak da za vse postane prizadevanje, za katero bo vsakdo odgovarjal (A. Manzoni)

Foto: arhiv KS Bohinjska Bistrica

Vsem krajankam in krajanom 14. decembra iskreno čestitamo ob prazniku krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Želimo vam, da je vaše sobivanje s sokrajani čim prijetnejše, v novem letu pa obilo zdravja, zadovoljstva in delovnih uspehov. ・

Planinsko društvo Bohinjska ­Bistrica Barbara Sušel, PD Bohinjska Bistrica

V Planinskem društvu Bohinjska Bistrica smo v mesecu novembru dokončali poFoto: arhiv Planinskega društva Bohinjska Bistrica membna dela.

Na Planini za Liscem smo v Orožnovi koči uredili oskrbo s pitno vodo. Tako je sedaj možna oskrba z vodo v koči tudi v zimskem času, saj je koča pozimi odprta od

četrtka do nedelje, vse šolske počitnice in praznične dni. Pri sami vgradnji cisterne nam je zelo pomagala Planinska zveza Slovenije in Slovenska vojska.

Preko PZS smo pridobili subvencijo za UV žarnico, ki omogoča, da je voda neoporečna.

Obenem smo uredili tudi prostor za pristajanje helikopterja. Dostavili smo material, ki ga bomo potrebovali za ureditev zimskega WC-ja, prostora za hrambo agregata in pa drvarnico. Ta bo lahko namenjena tudi nočnemu bivanju kakega štirinožnega prijatelja. V koči so se izvedla tudi električna dela.

Potekali sta dve delovni akciji pripraFoto: arhiv Planinskega društva ve drv za kočo. Peščica prijateljev in Bohinjska Bistrica oskrbnik Franc so izkazali veliko dobre volje, za kar jim gre velika pohvala.

Vse člane PD obveščamo, da bo društvo v novembru položnici za plačilo članarine za prihodnje leto priložilo tudi obrazec, s katerim lahko do 0,5 % dohodnine namenite društvu. Članom PD in vsem ostalim želimo ob prihajajočih praznikih vse lepo, veliko zdravja in pa čim več lepih planinskih dni! ・

Spominska slovesnost pri ­spomeniku na Goreljku

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor Prešernove brigade organizirata v soboto, 9. decembra 2017, ob 11. uri spominsko slovesnost ob 74-letnici boja III. bataljona Prešernove brigade.

Slovesnost bo na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, DIB

Člani in članice DIB so se udeležili športnih iger Zveze Invalid Velenje, kjer so članice dosegle drugo mesto v pikadu.

Za letovanje v Hotelu Delfin v Izoli že sprejemamo prijave v pisarni društva. Letovali bomo od 29. 8. do 5. 9. 2018. Cena letovanja bo objavljena v naslednjih novicah.

V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah si bomo 6. 12. ob 19. uri ogledali komedijo.

17. 12. ob 14. uri vabljeni člani in članice društva na prednovolet­ no srečanje. Letos organiziramo srečanje v Hotelu Park v Bohinjski Bistrici. Prispevek članov je 7 evrov. Lepo vabljeni tudi tisti člani, ki ste v letošnjem letu praznovali okrogle obletnice, istočasno vabimo naše najmlajše člane, da se nam pridružijo, saj nas bo obiskal Božiček.

Vabljeni na telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka Bernarda Markelj, vsak torek od 17. do 18. ure v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja.

Ob sredah je v Vodnem parku v Bohinjski Bistrici aerobika od 18. do 19. ure. Člani društva lahko koristijo karte DIB. Ob četrtkih ste vabljeni, da se pridružite pri igranju bovlinga v Vodnem parku v Bohinjski Bistrici, ki se začne ob 16. in konča ob 18. uri.

Ob petkih pa v Društvenem domu v Bohinjski Bistrici potekajo delavnice od 16. do 18. ure. ・

Vabilo alpinističnega odseka ­Bohinj načelnik AO Bohinj, Andraž Nahtigal

Foto: arhiv Planinskega društva Bohinjska Bistrica

V soboto, 16. 12. 2017, bo minilo 40 let od ustanovitve alpinističnega odseka Bohinj. Ta dogodek bomo obeležili s spomini na alpinistične vzpone članov odseka, in sicer v prostorih Triglavskega narodnega parka v Stari Fužini ob 18. uri.

10

iz na ših kr a je v Vljudno vabimo vse člane AO Bohinj in vse druge navdušence alpinizma, da skupaj preživimo lep večer in obudimo stare čase bohinjskega alpinizma.

Naslednji dan bo na programu spominska skupna tura, ki pa bo odvisna od vremena in snežnih razmer, zato o izbranem cilju malce kasneje. Okvirno naj bi trajala 4–5 ur, težavnost pa naj ne bi bila prezahtevna, tako da bo primerna tudi za izkušene gospode. ・

Oktober zaključili s ­praznovanjem jubilantov, novembra smo ­martinovali in se odpravili na ­slovensko obalo na praznik ­kakijev Olga P. Gorišek, DU Bohinjska Bistrica

V sredini oktobra se je skupina naših pohodnikov odpravila na zadnji pohod v letošnjem letu. Pot jih je vodila na Podjelje, Zajamnike, planino Šeh in Šipanco. Na sliki, ki jo je posnel Janez Pikon, pohodniki počivajo in uživajo v lepem in toplem vremenu.

Foto: Janez Pikon

O Šipanci je Janez zapisal: izpostavljeni in prepadni predel Robje na svojem strmem in poraščenem pobočju nekako na sredini med nižjim Slatovnikom in včasih divjo strugo Ribnice v Ptoncu nad Srednjo vasjo poskrbi, da veličasten razgled z višje Šipance proti Senožetom, Rudnici in južnim bohinjskim goram redko izostane.

26. oktobra 2017 smo uspešno izvedli predavanje o novostih v cestno­prometnih predpisih, pravilni vožnji skozi krožišča in kako ravnati s starejšimi udeleženci v prometu. Predavanje je bilo v mali sejni sobi KD Joža Ažmana, udeležilo pa se ga je 20 članov.

Praznični oktober smo 27. oktobra zaključili s praznovanjem 80in 90-letnih jubilantov v gostišču Danica. Srečanja se je udeležilo 10 jubilantov. Ob začetku sta jih z nagovorom pozdravila predsednik DU BB Stane Gorenc in župan Občine Bohinj Franc Kramar. Ob dobri hrani, žlahtni kapljici in zaigranih melodijah Antona Kravanje se je druženje zavleklo pozno v večer.

Fotokolaž s praznovanja, foto: Pavel Korošec

10. novembra 2017 se je skupina naših članov odpravila na martinovanje. Obiskali so Staro Goro v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ogledali so si mlin na veter in pa etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja domačina Jožefa Čuša. Od tam so se odpeljali v Bioterme Mala Nedelja, kjer je bilo organiziranje martinovanje – zabavali so se pozno v noč.

16. novembra 2017 se je sestal UO in NO našega društva. Obravnavali smo finančno poročilo za 9 mesecev in se dogovorili za prednovoletno srečanje. Uredili bomo tudi spletno stran, kjer bomo lahko bolj natančno poročali o našem delu. Potrdili smo nabavo nujnih osnovnih sredstev (obleke praporščakom, tiskalnik s skenerjem ter novi, lažji drogi za prapor).

17. novembra 2017 se je 30 naših članov z organizatorjem izletov Rozmanom odpeljalo na praznik kakijev v Strunjan. Pred tem so si ogledali vas Krkavče, ki je biser koprskega zaledja, in obiskali oljarno, kjer so člani lahko kupili olivno olje. Ogledali so si tudi cerkev sv. Mi­ haela iz 17. stoletja, ki je ena najbogatejših v slovenski Istri.

Razpored aktivnosti v mesecu decembru 2017: 5. december 2017 – šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu.

19. december ob 18. uri – DRUŠTVENO IN NOVOLETNO SREČANJE v PARK HOTELU BOHINJ. Cena večerje je 15 EUR/osebo, a ker društvo za člane prispeva 5 EUR, je končna cena za člane 10 EUR/osebo. Nečlani plačajo polno ceno.

Pijačo ob večerji plača vsak sam. Prijave bodo zbirali poverjeniki in v društveni pisarni v času uradnih ur.

20. december 2017 – turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Urnik telovadbe: • v Bohinjski Bistrici – v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi – v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 20. uri, • na Kamnjah – v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 17.30, • na Nemškem Rovtu – v prostoru gasilskega doma vsak PONE­ DELJEK ob 19. uri.

Prisrčno vabljeni v društveni dom v Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure so vsako sredo med 16. in 17. uro.

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

11

Drsališče Bohinjska Bistrica Brane Iskra

Kot ste opazili, drsališče že stoji, vsi skupaj že nestrpno pričakujemo mraz in led. SKI servis Iskra je že odprt – športne rekvizite, smuči, drsalke, sanke oz. zimsko športno ponudbo dobite na enem mestu. Poleg izposoje imate možnost servisiranja alpskih in tekaških smuči, bordov in drsalk.

Na drsališču smo prisotni med delavniki od 10. do 12. in od 16. do 22. ure, med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami pa od 10. do 22. ure. Pozimi pa bomo organizirali tudi hokejske turnirje, pustno rajanje in tečaj drsanja.

Tečaj drsanja bo potekal vsak petek, tako kot lansko leto, ob 17. uri mlajša skupina in ob 18. uri starejša skupina. Vabljeni otroci začetniki od 4. leta dalje. Tečaj bodo vodili trenerji Drsalnega kluba Bled.

Prijave zbiramo na e-pošto: brane.iskra@gmail.com ali osebno na drsališču.

Vstop na drsališče je brezplačen. ・

Jaslice v Stari Fužini

Pavel Zalokar, predsednik KS Stara Fužina - Studor V imenu članov KS Stara Fužina - Studor pozivam prebivalce Stare Fužine, da za letošnje božične praznike uredijo jaslice tudi na vidnem mestu okrog svojih hiš, da polepšamo vas in nadgradimo praznično vzdušje za nas in obiskovalce. Tudi krajevna skupnost bo financirala postavitev jaslic na vsaj štirih vidnejših lokacijah v vasi. Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem. ・

Srečanje Erasmus+ v Italiji

Ortona leži v pokrajini Abruzzo ob morju, je gričevnata in gorata, v sklopu programa smo spoznali še mesta Pescara, Chieti, Lanciano.

Nabrali smo si veliko izkušenj, ki so ovekovečene na slikah, filmih in zapisih, kar nas bo na obisk še dolgo spominjalo. Prepričani smo, da je preplet vseh dejavnosti pripomogel k doseganju ciljev našega projekta, to je k zmanjševanju različnih predsodkov in ovir, s katerimi se soočamo. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: ustvarjalni december Katjuša Arh Lapajne

Decembra bomo pripravili več kreativnih delavnic, na katerih bomo izdelovali predvsem novoletno okrasje in voščilnice. Ustvarjali bomo ob ponedeljkih v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 16.30 uri: 4. 12. novoletne voščilnice v različnih tehnikah, 11. 12. novoletna dekoracija, 18. 12. slikanje z akrilom. V našo družbo pa vas vabimo tudi 5. 12. in 12. 12. ob 17. uri, ko bomo v folklorni sobi skupaj z Natašo Colja Obiako in člani Kulturnega društva Bohinj izdelovali novoletne voščilnice, okraske, nakit in mokro fil­ cali.

Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com.

Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Unescov tujejezični recital in ­ljubljanski maraton

Neža Sušel, 1. g EGSŠ Radovljica, doma iz Polj v Bohinju

Dr. Urška Repinc, Nataša Mrak, Martina Mašić Sabalić, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Dijakinje EGSŠ Radovljica na ljubljanskem maratonu, foto: arhiv EGSŠ

Romunski, italijanski in naši udeleženci, foto: Nataša Mrak

V sklopu projekta Erasmus+ »Premagujmo ovire brez predsodkov« je v tednu od 12. do 18. novembra potekalo tretje mednarodno srečanje oziroma tretja aktivnost učenja, poučevanja in usposabljanja v mestu Ortona v Italiji. Učenci iz partnerskih šol so se na srečanje pripravljali že prej. Tinkara Bajrič, Iza Jensko, Tija Klemenčič in Alen Kukić so skupaj z mentoricami pripravili predstavitev naše dežele s poudarkom na bližnji okolici in na aktivnostih, ki so učencem še posebej blizu. Tako so lepo prikazali predvsem športe: gorništvo, alpinizem, padalstvo, tek. Večina naštetih se je udeležila Ljubljanskega maratona, kar so ponazorili s posnetim filmom. Prav vsi naši sodelujoči učenci so tudi glasbeno zelo ustvarjalni, za svoj glasbeni nastop so izbrali pesem Ne bodi kot drugi.

Občudovali smo tudi nastope partnerskih učencev iz Romunije, Turčije in gostiteljice Italije. Italijanski učenci so nam lepo prikazali dejavnosti njihove srednje šole, npr. pomorske, turistične in oblikovne. V naslednjih dneh je prišlo v ospredje sodelovalno delo v narodnostno mešanih skupinah. Učenci so se v delavnicah in na ekskurzijah izpopolnjevali na različne načine. Za sporazumevanje so največ uporabljali angleščino, naučili so se tudi veliko italijanskih besed, slišali smo tudi slovenske stavke iz ust Italijanov, Romunov in Turkov.

V petek, 20. oktobra, smo se tri dijakinje 1. letnika ekonomske gim­ nazije skupaj s prof. Benjamino Cerkovnik odpravile na tujejezični recital v Škofjo Loko. Za Unescovo mrežo šol ASP ga že 17. leto zapored pripravlja Gimnazija Škofja Loka. Našo šolo smo predstavljale Tinkara Baloh z recitacijo soneta Potovanje, avtorskim delom prof. Lidije Brezavšček, Sara Atanasova in jaz pa sva v slovensko-makedonskem dialogu predstavili lepote Makedonije. Na recitalu se je zvrstilo mnogo različnih jezikov in narečij, vse tja do danščine. Dogodek je potekal v dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki.

Jesenske počitnice pa smo začeli s tekom na ljubljanskem maratonu.

V soboto, 28. oktobra, smo se zbrali pred šolo in jo v družbi mentorice prof. Lidije Brezavšček mahnili proti Ljubljani. V gruči mnogih drugih dijakov iz celotne Slovenije smo odtekli šolski tek in si na cilju prislužili medaljo. Med dijakinjami EGSŠ Radovljica smo bile tudi Bohinjke: Manca Rupnik, Karmen Ličef, Sara Colja in Neža Sušel. ・

Aljaž Plahuta v projektu MyMachine Vesna Arh, mag.

Gimnazija Franceta Prešerna je edina slovenska gimnazija, ki je septembra v Ljubljani na 2. svetovnem kongresu o prosto dostopnih izobraževalnih virih Unesco predstavila svoj projekt MyMachine.

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

12 točk od možnih 96 druga najbolj uspešna slovenska šola, ki opravlja DSD I. K temu lepemu uspehu so pripomogli tudi naši bohinjski dijaki Ana, Neža, David in Matija. Matija je med vsemi diplomanti dosegel najboljši rezultat, zavidljivih 94 točk!

Dijaki so diplome DSD I. kot posebni gostje prejeli na slavnostni podelitvi maturitetnih spričeval v septembru. Vsem iskrene čestitke! ・

Vabilo v mladinsko sekcijo ­Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj Aljaž Plahuta, foto: arhiv GFP

Projekt MyMachine spodbuja ustvarjalnost v izobraževanju, saj povezuje vse stopnje izobraževanja – osnovnošolce, srednješolce in študente ter industrijo. Osnovnošolci predlagajo idejo za sanjski stroj, študentje ga načrtujejo, dijaki pa stroj izdelajo.

Pri projektu so sodelovali tretješolci Osnovne šole Predoslje, ki so predlagali ideje, jih narisali in opisali želeno delovanje sanjskega stroja. Študentje fizike, strojništva in elektrotehnike so izbrali za model šolsko torbo, ki na podlagi senzorjev samostojno sledi učencu na poti v šolo. Dijaka Gimnazije Franceta Prešerna, Bohinjec Aljaž Plahuta in Tadej Hrovat, sta se pod mentorstvom Tadeja Legata učila uporabe in programiranja elektronike, na podlagi katere deluje avtonomna šolska torba in na osnovi predlaganega delovanja realizirala idejo. V okolju Arduino sta programirala infrardeče senzorje, ki so nameščeni na torbi in zaznavajo signal infrardečega oddajnika, ki ga učenec drži v roki, in s pomočjo katerih torba samostojno sledi učencu na poti v šolo. Poleg tega je bilo treba sprogramirati tudi ultrazvočne senzorje, ki preprečujejo zaletavanje torbe v ovire in morebiten padec s pločnika.

Dijaki so na koncu v Cankarjevem domu uspešno demonstrirali njeno delovanje, s čimer je ideja mladih osnovnošolskih »izumiteljev« postala resničnost. ・

Nemška diploma I. štirim ­Bohinjcem, dijakom Gimnazije Jesenice

Metka Podlipnik, prof. nemščine na Gimnaziji Jesenice

Vse mlade do 28 let vabimo v mladinsko sekcijo Turističnega društva Bohinj.

Druženje, zabava, odkrivanje novih znanj, poklicev, nove zgodbe in pa seveda tudi kakšno popotovanje! Upamo, da pritegne tudi tebe, zato pridi v četrtek, 7. 12., ob 19.00 v sejno sobo TD Bohinj (vhod zadaj), kjer ti bomo predstavili ideje, pa seveda poslušali tudi tvoje.

Skupaj bomo oblikovali seznam vaših želja in predstavili nekaj možnosti, ki jih ponujamo. Koordinator bo Jure Sodja (jure.sodja@ bohinj-info.com), ki mu lahko tudi vnaprej pošlješ kako vprašanje, njemu pa se tudi prijaviš za četrtek, 7. 12., ob 19. uri. Želimo si, da prideš, da naredimo ekipco, ki bo že od mladih nog dejavna v turizmu. Morda te navdušimo za katerega od poklicev, ki jih bomo skozi srečanja predstavljali. Morda spoznaš nove prijatelje, nove kraje v Sloveniji in še marsikaj, zato si naredi opomnik.

Se vidimo v mladinski sekciji Turističnega društva Bohinj! ・

Vabilo na ­šolski ­adventni ­sejem Barbara Sušel

Vabljeni na šolski adventni sejem v soboto, 16. 12. 2017, od 8. do 14. ure v Mercator v Bohinjsko Bistrico.

Vaš prispevek bo obogatil šolski sklad, vi pa boste zagotovo našli kakšno darilo za prihajajoče praznike! ・

Foto: Barbara Sušel

Čarobni prednovoletni čas prežet z glasbo Manca Mikelj, Glasbeno društvo Bohinj Foto: arhiv Gimnazije Jesenice

V šol. letu 2016/17 je prva generacija jeseniških gimnazijcev opravljala Nemško diplomo I. Med njimi so bili tudi štirje dijaki, ki prihajajo iz Bohinja. To so Ana Ogrin, Neža Ribnikar, David Cerkovnik in Matija Cvetek.

Nemška jezikovna diploma je v pristojnosti Stalne konference deželnih ministrov Zvezne republike Nemčije (Deutsches Sprachdiplom der Kultusministerkonferenz, Stufe I – DSD I) in je primerljiva s stopnjo zahtevnosti B1 v evropskem referenčnem okviru. Je dobra popotnica pri iskanju zaposlitve in študiju v nemško govorečem prostoru.

Dijakom daje možnost, da se vključijo v t. i. Studienkolleg, kjer se pol leta pripravljajo na kasnejši redni univerzitetni študij. Izpit ima mednarodno veljavo, je brezplačen, z njim dijaki izkazujejo aktivno znanje nemškega jezika.

Jeseniški gimnazijci so se pri opravljanju DSD I. odlično odrezali. Izpit so opravili vsi prijavljeni kandidati in bili z odličnim povprečjem 84

Godba Bohinj na študijskih vajah na Debelem Rtiču, foto: Matija Markič

priredit ve , kultur a

13 Prijetno toplo nam je, ko se v prazničnih dneh stisnemo v svoj najljubši kot ob peči, odpremo škatlo piškotov z božičnimi motivi in bajamo, dokler se nam čaj čisto ne ohladi.

Včasih pa tudi besede ne prinesejo tistega pravega ritma ... Ne vzamemo si dovolj časa, da bi jih skrbno izbrali, ne znamo odgovarjati ali preprosto prisesti h klepetu brez tiktakanja ure v ozadju.

Naj bo tokrat drugače. V torek, 26. 12. 2017, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana upočasnite z nami in prisluhnite kolažu glasbe, ki bo svoje zvočne barve nežno potresla med nas.

Veseli bomo vaše navzočnosti!

Vaši godbeniki in otroški zbor OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica ・

Dobrodelni Miklavžev koncert

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: arhiv TD Bohinj

velja le prebivalcem Bohinja. Turistično društvo vam nudi vse to in še marsikaj. Vaše prijave pričakujemo do 1. 4. 2018 na naslov info@ bohinj-info.com. ・

Pravljice otrokom pričarajo svet čudes Maja Šmitek, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

Foto: Pavel Korošec

Dogodek, ko se združimo ljudje dobre volje v skupni skrbi za bližnjega, bo letos v soboto, 2. decembra, v Kulturnem domu Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. Kot že nekaj let zapovrstjo, se tudi letos obeta lep dogodek, ki ga organizira KD Bohinj s pomočjo mnogih posameznikov in ljudi dobre volje.

Trudili se bomo za lep dobrodelni dogodek, s katerim bomo pričarali Miklavževo vzdušje z obdarovanjem. Vsi skupaj bomo obdarovali Nastjo Radin, ki jo je letos izdalo zdravje. Nastja in njena družina so na začetku maratona, ki jo bo vrnil v življenje. Vsi skupaj upamo, da bo tudi naš prispevek malce pripomogel k njeni rehabilitaciji. Odločitev IO KD Bohinj in posameznikov, ki jih prosim za pomoč pri tem dogodku, je bila enostavna in jasna. Letos POMAGAMO Nastji, ki ji želimo kupiti posebno napravo za aktivno in pasivno vadbo rok in nog MOTOmed Viva 2. Ta naprava je izrednega pomena za Nastjo.

Na prireditvi bo spet večje število nastopajočih. Poleg naših dveh zborov bo na prireditvi nastopalo precej solistov iz Bohinja, pa tudi iz Slovenije.

Vstopnine kot vedno ne bo, zbirala se bodo prostovoljna sredstva. V Ažmana ste vabljeni tudi tisti, ki morda ne morete prispevati nič, važna je energija, tako da res vsi dobrodošli.

Vidimo se v soboto, 2. 12. 2017, v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 19.30. Člani KD Bohinj vam želimo pravljične praznike in vse dobro v letu 2018!

V kolikor se dogodka ne morete udeležiti, lahko svojo donacijo nakažete na račun: RKS OZ RADOVLJICA, GORENJSKA C.25, RADOVLJICA SI56 0700 0000 0487 321 SKLIC 00 29024 NAMEN: ZA NASTJO ・

Kmečka ohcet 2018 TD Bohinj

Prihaja praznični čas in čas za nove zaobljube. Ena od teh bi lahko bila zaroka. Bi se radi poročili na poroki, ki je drugačna, lepa, tradicionalna, pa še pripravimo jo za vas? Če je temu tako, vas vabimo k prijavi na Kmečko ohcet v Bohinju, ki bo zadnjo soboto v juliju. Vabilo

Radovedne bralce knjige popeljejo v drugačen svet, foto: arhiv knjižnice A. T. L.

»Pravljice otrokom pričarajo svet čudes, pred njihovimi očmi se odvijajo zabavne, hudomušne in nepozabne dogodivščine,« pove Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Pravljice, v katerih nastopajo vile, čarodeji, škratje, velikani, princi, otroci s čudežnimi močmi in še bi lahko naštevali, otroke popeljejo v svet domišljije, v njih se vzbudijo raznolika čustva, hkrati pa lahko otroci v zgodbah spoznajo tudi prve življenjske vrednote in se naučijo, da dobro vedno zmaga nad hudim. Pravljice otrokom bogatijo besedni zaklad, jim omogočajo razvoj in v prvi vrsti spodbujajo njihovo ljubezen do branja. Pri slednji pomembno vlogo odigrajo tudi starši.

Ti po zadnjih raziskavah glasnemu branju pravljic posvečajo vse manj pozornosti – kar 36 odstotkov staršev, ki imajo otroke stare od 2 do 8 let, branju ne posveča nobene pozornosti ali pa z njimi bere le občasno, z vstopom otrok v šolo pa večina staršev to dejavnost povsem opusti.

Branje pozitivno vpliva tudi na otrokov učni uspeh. Rezultati raziskav kažejo tudi, da otroci, ki do 10. leta pogosto berejo knjige in do 16. leta berejo več kot enkrat na teden, dosegajo boljše uspehe pri matematičnih, besedoslovnih in pravopisnih testih kot otroci in mladina, ki bere manj pogosto.

V enajstih enotah radovljiške knjižnice lahko naši najmlajši izbirajo med raznolikimi pravljicami in drugim gradivom. »Z izposojo devetih različnih 'Pravljičnih kovčkov in nahrbtnikov', v katerih so poleg prav­ ljic tudi kompleti ročnih lutk, med drugim tudi Petra Pana, Čebelice in Tigrčka, želimo spodbuditi družinsko branje, ki med otroki in starši sple­te posebne čustvene vezi, zaupanje in tudi toplino,« poudari direktorica knjižnice, ki bo skupaj z zaposlenimi v decembru k branju aktivno nagovarjala tudi mladino. »Različne in zanimive knjige v prazničnem mesecu zavijemo v darilni papir. Naši radovedni obiskovalci z veseljem poskusijo srečo in s 'Skritim presenečenjem' tako dobijo priložnost za prebiranje dobrih knjig, ki jih sicer ne bi vzeli s polic,« še pove Kolman Finžgarjeva in poudari, da so otroci radovljiške knjižnice že vrsto let za

14

kultur a vsak obisk knjižnice tudi nagrajeni: »Otroke želimo spodbuditi k izposoji knjig in ne nazadnje, seveda, tudi k branju. Vsakič, ko si izposodijo najmanj eno knjigo, tako dobijo štampiljko, Knjižko, za vsakih sedem štampiljk jih v knjižnici čaka sladka nagrada. Posebno presenečenje pa za vse sodelujoče pripravimo tudi ob koncu akcije v mesecu maju.« Prihajajoči praznični dnevi so odlična priložnost za nekoliko drugačna presenečenja, še zaključi direktorica knjižnice: »Namesto materialnih daril lahko veselje in nasmeh na obrazih otrok prikličemo tudi tako, da jim podarimo svoj čas in jim približamo svet knjig, svet, ki je poln domišljije in vsak dan drugačen.« ・

Iz veselega novembra v veseli ­december mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj

Foto: Barbara Hočevar

Članice Ženskega pevskega zbora KD Bohinj smo imele zelo pester veseli november, napolnjen z veliko nastopi in družabnimi srečanji.

Družabni del meseca se je začel že sredi oktobra, ko so nas iz ZB za vrednote NOB v zahvalo za nastopanje na njihovih prireditvah povabili na svoj piknik na Žlan. Tudi društvo upokojencev nas je v zahvalo za nastop po vaji presenetilo s pogostitvijo, za katero se je v njihovem imenu zelo potrudila tudi naša pevka Malka Čufer.

V novembru smo se odzvale na veliko vabil na nastope ob raznih dogodkih, ki so se zato vrstili skoraj vsak teden. 3. 11. zvečer smo nastopile v Muzeju Tomaža Godca ob odprtju stalne razstave »Bohinj v arheoloških obdobjih«. Prireditev je snemala nacionalna televizija, daljši prispevek o dogodku je bil objavljen naslednji dan v poročilih na 1. programu RTV SLO. Po odprtju smo se zadržale na pogostitvi in si ogledale razstavo. Z navdušenjem smo spoznavale, kako bogato zgodovino skriva naša dolina, in se strinjale, da bi nekatere kose ali vsaj kopije razstavljenega nakita prav rade nosile. S presenečenjem smo nekatere ugotovile, da imamo tudi v Bohinju svoj Dunaj, in sicer tistega pri Jereki.

Teden dni kasneje smo kot gostje zapele ob 20-letnici Lovskih rogistov Bohinj v KD Joža Ažmana in »moškemu« večeru dodale tudi žensko noto. Ob ne preveč dobri akustiki dvorane smo se s svojimi glasovi in zapetimi pesmimi uspešno kosale z donenjem mogočnih rogov. Po nastopu smo se na bogati zakuski ob kozarčku, dobri volji in smehu zadržale še dolgo v večer. Naša pevka Helena Smukavec je bila v počastitev priznanju, ki ga je prejel njen soprog rogist, zaslužna za ves sladki del pogostitve.

Z ostalimi sekcijami Kulturnega društva Bohinj smo 24. 11. nastopile na tradicionalnem društvenem večeru v KD Joža Ažmana in se po nastopu z ostalimi člani ter obiskovalci prireditve zadržale ob kuhanem vinu in čaju. Za zaključek meseca smo bile 30. 11. že drugič letos povabljene v Dom sv. Martina v Srednji vasi, da bi stanovalcem s svojimi pesmimi polepšale jesenski dan. Marsikdo z veseljem zapoje z nami, pa tudi kakšno oko se orosi ob slovenskih narodnih pesmih.

V preteklem mesecu je bilo v zboru še posebej veselo, saj je naša članica Jožica Repinc srečala abrahama in nas po vaji pogostila. Z veseljem smo ji čestitale, nazdravile in zapele, prav tako naši pevki Moniki Korošec, ki nas je počastila ob svoji 60-letnici. Ob intenzivnem tempu vaj in nastopov nas tako občasno sproščeno druženje ob smehu in pes­ mi še bolj poveže.

Iz za nas že veselega novembra smo se pomaknile v veseli december, saj bomo 2. 12. ob 19.30 nastopile na Miklavževem dobrodelnem koncertu v organizaciji našega Kulturnega društva Bohinj v KD Joža Ažmana. Morda v decembru zapojemo še na kakšnem koncertu, zato

spremljajte najave dogodkov tudi na bohinjskih spletnih straneh.

Naš pevski zbor je v letošnjem letu nanizal rekordno število uspeš­ nih nastopov, kar šestnajst jih je do sedaj že za nami. Od tega sta bila dva samostojna večerna koncerta. Prvi je bil v februarju ob kulturnem prazniku v KD Joža Ažmana, na katerega smo v goste povabile tudi Lovske rogiste. Naš drugi, popolnoma samostojni večerni koncert pa je bil v maju v cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici. Zanj sem napisala vezni tekst, bralo pa ga je kar devet pevk. S koncertom smo navdušile zbrane poslušalce in prejele tudi pohvale gospoda župnika. Zelo uspešno, z dobro oceno strokovne žirije, smo zapele tudi na Območnem srečanju odraslih pevskih zborov marca v Radovljici in kakovostno nadgradile dosedanje nastope na reviji.

V začetku leta smo se naučile novih glasovnih tehnik na celodnevni pevski delavnici pod vodstvom Roberta Feguša in pridobljeno znanje s pridom uporabile na vajah in nastopih. V juniju pa smo se odpeljale na celodnevni izlet na Primorsko. Tako bogato, intenzivno in uspešno delovanje zbora v letošnjem letu bomo v decembru proslavile z večernim družabnim srečanjem.

Ob tej priložnosti se pevke iskreno zahvaljujemo naši zborovodkinji Cilki Novoselec za vso njeno srčnost, dobro voljo, strokovnost in prizadevnost, s katero že od vsega začetka, torej že sedem let, vodi naš zbor.

Obenem velja zahvala tudi vodji zbora Alenki Ivanuš in predsedniku KD Bohinj Juretu Sodji za njune večletne organizacijske aktivnosti in prizadevanja tako pri delovanju zbora kot zagotavljanju denarnih sredstev za njegovo delovanje. Ter seveda Občini Bohinj za sofinanciranje zbora.

Vsem organizatorjem prireditev, na katere smo bile letos vabljene, se zahvaljujemo za vabila in v času, ko se že počasi poslavljamo od starega leta, želimo obilo veselja, predanosti in dobre volje tako pri delovanju kot tudi organizaciji prireditev v naslednjem letu. In seveda čim večje število obiskovalcev, ki si jih na vseh prireditvah želimo tudi same.

Naj bo vsem, ki so kakor koli povezani z našim zborom, našim bližnjim, ki nas podpirajo v veselju do prepevanja, vsem Bohinjkam in Bohinjcem, leto, v katerega vstopamo, kar se da prijazno in polno vsakovrstnih blagoslovov. Polno srčnosti med srčnimi ljudmi. ・

Umor v Stari Fužini

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: arhiv KD Bohinj

Novembrski večer je v Centru TNP Bohinjka postregel s prav posebno prireditvijo. Premierno se je predstavila druga avtorska kriminalka Umor v Stari Fužini. Napisala jo je mlada in nadobudna avtorica Meta Osredkar, ki je pred tem zaslovela s svojo prvo kriminalko Zločin v Šmihelski vasi.

Pisateljica, ki je ustvarila še drugo zanimivo zgodbo, polno raznih dogodkov in zapletov, je pravzaprav ljubiteljica Bohinja in je dogajanje postavila v Staro Fužino, prepletla pa ga je z dogajanjem na tradicionalnem triatlonu jeklenih, ki ga je v letu 2017 tudi opravila.

Večer je bil prijeten in je minil v pogovoru med voditeljem (Jure Sodja) in avtorico ter ob prelepem petju Triglavskih rož'c KD Bohinj, ki so polepšale ta literarni dogodek. Zahvaljujemo se Centru TNP za ponujeno udobje prostora in dobro voljo.

Na koncu pa še poročilo za inšpektorja Kosa: Ta večer ni bilo zločina!

Obe knjigi sta na voljo v TD Bohinj in Centru TNP Bohinjka. ・

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 1. december 2017

VSEBINA

Številka 8

naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom.

15. STATUT OBČINE BOHINJ – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) 16. POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) 17. OBVEZNA RAZLAGA TOČK 1, 4 in 24 PREGLEDNICE 4 v 60. ČLENU ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BOHINJ (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/16, 11/16, 7/17)

4. člen (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

(2) Občina Bohinj varuje koristi in interese svojih prebivalcev – občanov na svojem območju.

(3) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

(4) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(5) Na osnovi odločitve organov občine, v skladu s svojimi pristojnostmi, se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

15.

5. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

(2) Občina odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.

(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarod­ nimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Na podlagi 100. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 8/07, 2/09 in 7/17) je Občinski svet Občine Bohinj na 25. redni seji dne 23. 11. 2017 sprejel Statut Občine Bohinj – uradno prečiščeno besedilo (UPB1), ki vsebuje: -- Statut Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), -- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.

7/17)

STATUT OBČINE BOHINJ – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Občina Bohinj je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij (24): Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Gorjuše, Goreljek, Jereka, Kamnje, Koprivnik, Laški Rovt, Lepence, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne, Ribčev Laz, Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor, Ukanc in Žlan.

(2) Sedež občine je: Bohinjska Bistrica, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bis­ trica.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami občinskega premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen (1) Na območju Občine Bohinj so ustanovljeni ožji deli Občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Bohinj so določeni s tem statutom in odlokom Občine.

(2) Imena in območja ožjih delov občine so: 1. krajevna skupnost Bohinjska Bistrica, ki obsega območje naselij: Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemški Rovt, Bitnje, Lepence, Log v Bohinju, Nomenj, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Laški Rovt, Ribčev Laz in Žlan; 2. krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju, ki obsega območje naselij Srednja vas v Bohinju, Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje; 3. krajevna skupnost Stara Fužina - Studor, ki obsega območje naselij Stara Fužina, Studor in Ukanc; 4. krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše, ki obsega območje naselij Koprivnik, Gorjuše in Goreljek.

3. člen Občina Bohinj (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in

6. člen (1) Občina ima svojo zastavo in grb.

(2) Zastava občine je dvobarvna. Polovica zastave je bele barve, polovica pa svetlo modre. V sredini zastave je grb občine.

(3) Grb, v obliki ščita, stilno prikazuje cerkev sv. Janeza z mostom ter Bohinjskim jezerom.

(4) Način uporabe zastave in grba je določen z odlokom.

(5) Občina ima občinski in kulturni praznik. Praznik občine se praznuje 26. avgusta, kulturni praznik občine pa 26. marca.

(6) Občina ima svojo himno. Himna občine je pesem “Čudopolna Kranjska zemlja”, in sicer njena prva, druga in četrta kitica.

(7) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Bohinj, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo, in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

6.a člen Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

7. člen (1) Občina ima županovo protokolarno ovratnico. Sestavljena je iz osemnajst (18) ploščic. Posamezne ploščice so z vezmi vpete v ovratnico.

(2) Županovo protokolarno ovratnico Občine Bohinj nosi župan ali podžupan, kadar v skladu s statutom opravlja funkcijo župana.

(3) Protokolarno ovratnico nosi župan: -- na slavnostnih sejah občinskega sveta in osrednji svečanosti občinskega praznika, -- ob podelitvi občinskih priznanj, -- ob sprejemu ali slavnostnih obiskih državnih ali tujih visokih predstavnikov, -- ob sklepanju zakonske zveze, -- v vseh drugih primerih, ko gre za svečanost predstavljanja ali zastopanja občine in jih določi župan.

II. NALOGE OBČINE 8. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

Številka 8 -----

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

sprejema statut in druge splošne akte občine, sprejema proračun in zaključni račun občine, načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, predpisuje davke in prispevke iz svojih pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: -- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, -- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, -- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, -- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: -- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, -- v skladu z zakonom opravlja naloge na področju turizma, -- v skladu s svojimi pristojnostmi pospešuje razvoj kmetijstva in gozdarstva na svojem območju, -- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, -- oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, -- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gos­ podarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, -- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da: -- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, -- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, -- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, -- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, -- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, -- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, -- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da: -- ustanavlja lokalne javne službe, -- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, -- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, -- nadzira delovanje lokalnih javnih služb, -- gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, -- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da: -- ustanovi vzgojno izobraževalni in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, -- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, -- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, -- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, -- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da: -- spremlja stanje na tem področju, -- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, -- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

Bohinj, 1. december 2017

-- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje: -- lokalne javne ceste in druge javne poti, -- površine za pešce in kolesarje, -- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, -- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter -- ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: -- organizira reševalno pomoč v požarih, -- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, -- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, -- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, -- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, -- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini, tako da: -- sprejema ustrezne splošne akte, -- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, -- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, -- organizira občinsko redarstvo, -- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, -- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, -- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

9. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo

na: -- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, -- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, -- določanje namembnosti urbanega prostora, -- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, -- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, -- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, -- mrliško ogledno službo in -- urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

10. člen (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe v skladu z zakonom.

(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

III. ORGANI OBČINE 1. SKUPNE DOLOČBE

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekre­ acije, tako da: -- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, -- zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, -- z dotacijami spodbuja te dejavnosti, -- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

11. člen (1) Organi občine so: -- občinski svet, -- župan in -- nadzorni odbor občine.

(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da: -- izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, -- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, -- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, -- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

12.člen (1) Občina ima občinsko upravo kot enovit občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

(2) Organ občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8 njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

13. člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.

14. člen (1) Delo organov občine je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z objavo gradiv za seje občinskega sveta in drugih dokumentov splošnega pomena, ki so določeni z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2.OBČINSKI SVET 15. člen (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet šteje šestnajst članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

16. člen (1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

(2) Občinski svet se voli po volilnem sistemu, ki ga določa zakon.

(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

17. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: -- sprejema statut občine in druge splošne akte občine -- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, -- sprejema občinski proračun in zaključni račun, -- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, -- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupna interesna združenja, združenja občin, skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, -- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, -- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, -- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, -- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, -- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, -- voli predstavnika v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter določi kandidata za člana Državnega sveta, -- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, -- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, -- razpisuje referendum, -- v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, -- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, -- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

Bohinj, 1. december 2017

-- imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, -- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, -- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, -- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, -- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, -- imenuje predstavnike občine v koordinacijski sosvet, -- odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

18. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

19. člen (1) Župan predstavlja, občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.

(5) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

20. člen Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

21. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko občinskemu svetu v sprejem predlaga odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja njegovih članov, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

22. člen (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na način, ki se določi s poslovnikom.

23. člen (črtan)

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

2.1 KOMISIJE IN ODBORI OBČINSKEGA SVETA 24. člen (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov, določi občinski svet tudi njegove naloge.

25. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: -- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, -- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, -- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, -- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

26. člen (1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.

(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: -- statutarno-pravna komisija, -- komisija za gospodarstvo in podjetništvo, -- komisija za turizem in kmetijstvo, -- komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo, -- komisija za negospodarske dejavnosti.

(3) Komisije in odbori štejejo praviloma najmanj 5 in največ 9 članov.

(4) Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje določita s poslovnikom občinskega sveta.

(5) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

27. člen (1) Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. Drugi občani lahko predstavljajo največ polovico članov komisije in odbora.

Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poziva političnim strankam in neodvisnim listam zastopanim v občinskem svetu.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri pripravi predloga oziroma določitvi števila članov v vseh komisijah in odborih, ki pripadajo posamezni politični stranki ali neodvisni listi, upošteva velikost (število članov) posamezne svetniške skupine politične stranke ali neodvisne liste, ob določitvi mest v posamezni komisiji in odboru pa upošteva razmerje med koalicijo in opozicijo. Mesto predsednika in večina članov v nadzornem odboru občine pripada članom, ki jih predlagajo opozicijske svetniške skupine ali svetniki političnih strank oziroma neodvisnih list.

(3) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

(4) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

28. člen (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

29. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

3. ŽUPAN 30. člen (1) Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. Volijo na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

(3) Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne

Bohinj, 1. december 2017

komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(4) Župan lahko opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

31. člen (1) Župan predstavlja in zastopa občino.

(2) Poleg tega župan predvsem: -- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, -- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, -- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, -- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v skladu s tem statutom.

-- v skladu z odlokom o proračunu odloča o odpisu terjatev, -- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, -- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, -- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, -- izmed članov občinskega sveta imenuje podžupana in ga lahko tudi razreši, -- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, -- v okviru svoje pristojnosti sprejema odredbe, pravilnike, navodila in sklepe, -- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

32. člen (1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je le-ta neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

33. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: -- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, -- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, -- sprejme načrt zaščite in reševanja, -- vodi zaščito, reševanje in pomoč, -- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, -- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, -- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

34. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

35. člen (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.

S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.

V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

36. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga le-ta ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

37. člen (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

38. člen (črtan)

4. NADZORNI ODBOR 39. člen (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: -- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, -- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, -- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

40. člen (1) Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Predsednik in člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno - računovodskega, upravno - pravnega področja ali področja gospodarstva. Vsaj tretjina članov mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali pravne smeri. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članov občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

41. člen (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se ustanovi, če je na prvi seji navzoča večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo podpredsednika nadzornega odbora. Podpredsednik mora biti član nadzornega odbora.

(3) Predsednik, v posebnih primerih, ki so določeni v poslovniku nadzornega odbora pa lahko podpredsednik, predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(4) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

42. člen (1) Nadzorni odbor sprejme letni program dela, s katerim seznani župana in občinski svet. Letni program dela mora vsebovati nadzor zaključnega računa občine, javnih zavodov katerih edina ustanoviteljica je občina in nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.

(2) Župan, Občinski svet in občani lahko podajo predloge za izredni nadzor. Nadzorni odbor mora proučiti dano pobudo in izredni nadzor po lastni presoji vključiti v letni program dela.

(3) Nadzorni odbor je dolžan vsaj dvakrat letno občinskemu svetu podati poročilo o svojih ugotovitvah.

Bohinj, 1. december 2017

predsednika in se izloči sam.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: -- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, -- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, -- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi drug član nadzornega odbora ali nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

45. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

(2) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo končnih poročil o oprav­ ljenih nadzorih na spletni strani občine.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

46. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, in sicer na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

47. člen Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

5. OBČINSKA UPRAVA 48. člen (1) Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi na predlog župana občinski svet z odlokom.

(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan.

49. člen (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

50. člen (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

51. člen (1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

43. člen (črtan)

52. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

44. člen (1) Vsak član nadzornega odbora ima dolžnost preverjanja okoliščin, ki bi ga lahko pripeljale do pristranskosti. Če pride do takih okoliščin, obvesti o tem nadzorni odbor ali

53. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna ­oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

54. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča določen z zakonom državni organ.

55. člen (1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO 56. člen (1) Občina lahko sama ali z drugimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino občinske organe in ožje dele občine.

(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.

(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

7. DRUGI ORGANI OBČINE 57. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

58. člen (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. OŽJI DELI OBČINE 1. SPLOŠNE DOLOČBE 59. člen (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posamez­ nih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.

(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

(4) Če krajevna skupnost obsega samo eno naselje, se imenuje vaška skupnost.

Vaške skupnosti imajo enak položaj kot krajevne skupnosti. Določbe tega statuta, ki se nanašajo na krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo tudi za vaško skupnost.

60. člen (1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih oprav­ lja samostojno, v skladu s tem statutom in odlokom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevno skupnost v pravnem prometu zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali oseba, ki jo predsednik sveta za to pooblasti.

61. člen Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

62. člen Z odlokom se opredeli območje, naloge, organe, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevne skupnosti.

Bohinj, 1. december 2017

2. PRISTOJNOSTI IN NALOGE 63. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: -- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih inves­ticij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, -- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, -- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, -- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, -- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), -- predlagajo in izvajajo programe javnih del, -- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, -- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, -- dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, -- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, -- v sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, -- spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, -- dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, -- lahko dajejo predloge k imenovanju predstavnikov v organe občine, katerih ustanoviteljica je Občina Bohinj.

64. člen (1) Naloge krajevnih skupnosti z območja prebivalstva krajevne skupnosti, se nanašajo na: -- urejanje prostora, -- zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, -- gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin, -- upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter -- pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.

(2) Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine.

3. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI 65. člen (1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

(3) Svet krajevne skupnosti lahko šteje največ 11 članov. Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

(5) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo potrditev in prenehanje mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za mandat člana sveta ožjega dela občine.

66. člen (1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se smiselno uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

(2) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

(3) Sejo sveta skupnosti lahko skliče tudi župan občine.

67. člen (1) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

(2) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(3) Vabilo za sejo sveta krajevne skupnosti se pošlje tudi županu.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

Bohinj, 1. december 2017

(4) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, ali najmanj polovica članov sveta.

(6) Zapisnik seje sveta krajevne skupnosti se posreduje županu najkasneje v petnajstih dneh po opravljeni seji.

(7) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

(5) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

(6) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

68. člen (1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: -- obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, -- daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, -- sprejema odločitve o razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti v okviru predpisa občine za izvršitev občinskega proračuna ter drugih občinskih predpisov.

(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen, če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporab­ ljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

69. člen Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

70. člen (1) Krajevna skupnost ima lahko za opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za potrebe delovanja krajevne skupnosti strokovnega delavca - tajnika krajevne skupnosti, ki svoje naloge opravlja nepoklicno.

(2) Tajnika krajevne skupnosti imenuje svet skupnosti in ne more biti član sveta krajevne skupnosti.

(3) Število in struktura strokovnih delavcev se opredeli z odlokom iz 62. člena tega statuta.

(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov lahko zagotavlja občinska uprava.

71. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: -- če se svet krajevne skupnosti po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, -- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, -- če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.

72. člen Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

4. FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI 73. člen (1) Občina v proračunu zagotavlja sredstva za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti v skladu z zakonom.

(2) Sredstva od premoženja, plačil za storitve javnih služb, ki jih zagotavljajo krajevne skupnosti in druga sredstva, kot so prispevki krajanov in donacije, se s proračunom občine namenijo za financiranje njihovih nalog, razen za tekoče odhodke.

(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina.

74. člen (1) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.

Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna (njegova priloga), sprejme občinski svet na predlog župana.

(2) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

(3) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.

(4) Krajevne skupnosti imajo lahko svoje račune. Sklep o posebnem računu skupnosti izda župan.

75. člen Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

76. člen (črtan)

77. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1.ZBOR OBČANOV

78. člen (1) Občani na zboru občanov: -- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, -- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, -- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, -- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, -- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, -- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, -- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

79. člen (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, ali na pobudo občinskega sveta, ali sveta krajevne skupnosti.

(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino, ali za njen ožji del na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem ožjem delu.

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

80. člen (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

81. člen (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% odstotkov volivcev, če je zbor sklican za vso občino oziroma najmanj 20% odstotkov volivcev, če je zbor sklican za območje krajevne skupnosti ali posameznega naselja. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.

(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklep­ čnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana. Direktor ga na krajevno običajen način objavi.

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE 82. člen (1) Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih

Številka 8

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

a­ ktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

83. člen (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

84. člen (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je splošni akt občine (ali njegove posamezne določbe) zavrnjen, se splošnega akta ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

85. člen (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

86. člen (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.

(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja podpore zahtevi za razpis odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec sez­ nama.

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, ki je pristojen za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, ki je pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.

(4) Da je zahteva za razpis referenduma vložena, se šteje če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.

87. člen (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa in sicer, v nedeljo ali na drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

88. člen (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Bohinj, 1. december 2017

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

89. člen (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in o drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, smiselno pa tudi določbe zakona, ki urejajo lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. SVETOVALNI REFERENDUM 90. člen (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4. DRUGI REFERENDUMI 91. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

5. LJUDSKA INICIATIVA 92. člen (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

93. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 94. člen (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: -- neposredno v okviru občinske uprave, -- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, -- z dajanjem koncesij, -- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

95. člen (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: -- osnovnošolsko izobraževanje, -- predšolska vzgoja in varstvo otrok, -- osnovno zdravstvo in lekarna, -- osebna pomoč družini in -- knjižničarstvo.

(2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zadosti javnim potrebam.

96. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupno z drugimi občinami.

Številka 8

------------

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

97. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja javne službe za: oskrbo s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, javno snago in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, vzdrževanje občinskih javnih cest, vzdrževanje javnih parkirnih površin in pobiranje parkirnin, urejanje dostopov do naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti in pobiranje vstopnin, urejanje smučarskih prog za potrebe turizma in na drugih področjih, če tako določa zakon ali odlok občine.

98. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gos­ podarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

99. člen (1) Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

100. člen (2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gos­podarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupno z drugimi občinami.

101. člen (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skup­ nega organa.

102. člen (1) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

(2) Občina ustanavlja javne službe z odlokom.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 103. člen (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja do vrednosti, ki se določi z odlokom o proračunu, je pristojen župan. Župan odloča tudi odpisu terjatev do vrednosti, ki se določi z odlokom o proračunu.

(4) Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon.

104. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

105. člen (1) Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

(2) Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

(3) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

(4) V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.

106. člen (1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

107. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za

Bohinj, 1. december 2017

sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

108. člen (1) Proračun občine je odlok občine v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.

(2) Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.

(3) Neposredni uporabnik občinskega proračuna so občinski organi ali organizacije, ožji deli občine ter občinska uprava.

(4) Posreden uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod katerega ustanovitelj je občina in drugi uporabnik če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik).

109. člen (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom, in sicer na predlog župana.

(2) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

110. člen (1) Pri sestavi proračuna se upošteva zakone ki urejajo to področje.

(2) Proračun je sestavljen iz treh delov, in sicer splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih programov pri čemer mora biti iz posebnega dela proračuna razvidno kdo, zakaj in na kakšen način uporablja proračunska sredstva.

111. člen (1) Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.

(2) Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.

(3) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

112. člen (1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna lahko župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.

(2) O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.

(3) Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

113. člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in jih vključi v proračun v obsegu večjih pričakovanih prejemkov.

114. člen (1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje neposred­ nega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

(2) Če se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug neposredni uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.

115. člen (1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali se najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

(2) O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

116. člen (1) Občina oblikuje proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. V navedeni sklad se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, in sicer v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

(2) Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

(3) Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

117. člen (1) Rezerva se uporablja za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč: kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

(2) Občina lahko ustanovi tudi druge proračunske sklade, ki delujejo kot evidenčni računi v okviru računa proračuna.

(3) Sredstva za namene iz prvega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja.

(4) O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča župan na podlagi sprejetega odloka o proračunu.

118. člen (1) Med odhodki proračuna se predvidi splošna proračunska rezervacija (42) kot nerazporejeni del prihodkov. Uporabi se za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.

(2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan 119. člen (1) Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

(2) Zaključni račun mora biti sestavljen v skladu s predpisi, ki jih določi pristojen minister za finance. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom tudi bilanco stanja ter pojasnilo odstopanj.

120. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet. Zadolžitev je mogoča na način, ki ga določa zakon. Skupna višina zadolžitev in izdanih poroštev se določi z odlokom o proračunu.

121. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.

(2) Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

122. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

123. člen (1) Občina v skladu z zakonom financira politične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Na enak način financira tudi ostale liste kandidatov, ki so zastopane v občinskem svetu.

(2) Način financiranja na predlog župana določi občinski svet s sklepom.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. SPLOŠNI AKTI OBČINE

124. člen (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

125. člen (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku kot je predpisan za sprejem odloka.

126. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino opredeljenih navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta 127. člen (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

128. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

Bohinj, 1. december 2017

131. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine - Uradnem vestniku Občine Bohinj in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

2. POSAMIČNI AKTI OBČINE 132. člen (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

133. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 134. člen Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

135.člen Občinski svet ali župan lahko začneta spor o pristojnosti pred ustavnim sodiščem, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

136. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

137. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, ki so določene z ustavo in zakoni.

138. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 139. člen (1) Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

129. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

140. člen Občinski svet mora v roku šestih mesecev uskladiti poslovnik občinskega sveta ter druge in splošne akte, če so določbe teh aktov v nasprotju s tem statutom.

130. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

141. člen Določbe, ki se nanašajo na imenovanje komisij občinskega sveta in nadzornega odbora začnejo veljati po preteku mandata sedanjega občinskega sveta.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

141. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99, 1/03, 1/07), razen poglavja XI. prehodne in končne določbe.

142. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. _____________________ Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.

7/17) vsebujejo naslednji prehodno in končno določbo: 41. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

V kolikor imajo posamezni ožji deli občine sprejete svoje statute, ti veljajo do uveljavitve odloka iz 21. in 23. člena tega Statuta. Številka: 007-4/2017/8 Bohinjska Bistrica, 23. november 2017 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

16.

Na podlagi 100. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 8/07, 2/09 in 7/17) je Občinski svet Občine Bohinj na 25. redni seji dne 23. 11. 2017 sprejel Statut Občine Bohinj – uradno prečiščeno besedilo (UPB1), ki vsebuje: -- Poslovnik Občinskega sveta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), -- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Bohinj (Uradni vest­ nik Občine Bohinj, št. 2/09) -- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Bohinj (Uradni vest­ nik Občine Bohinj, št. 7/17)

POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).

2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

3.člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

4. člen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

5.člen (1) Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.

(2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.

6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

Bohinj, 1. december 2017

7. člen (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.

(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor uprave) ali delavec, ki ga za to pooblasti.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 8. člen (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.

9. člen (1) Prvo sejo do potrditve mandata novoizvoljenega župana vodi najstarejši član občinskega sveta.

(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu kot so bili vloženi dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

(3) Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.

(4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

10. člen (1) Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

(3) Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

11. člen (1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.

(2) S prenehanjem mandata članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora v roku treh mesecev pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 13. člen (1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

(2) Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

(3) Član občinskega sveta ima pravico: -- predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; -- glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

-- sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; -- sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej; -- predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

(4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

(5) Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

14. člen (1) Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

(2) Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.

2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 16. člen (1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

17. člen (1) Vsak član občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svetnik) lahko županu ali direktorju občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor uprave) postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja občine ali občinske uprave.

(2) Svetniška vprašanja so lahko ustna ali pisna. Svetniške pobude so lahko le pisne.

(3) Svetniško vprašanje ali pobuda morata biti kratka in jedrnata ter izražena tako, da je njuna vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali direktor občinske uprave člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

(4) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. a) Ustna vprašanja 17.a člen (1) Svetnik lahko na eni seji postavi največ eno ustno vprašanje.

(2) Svetniško vprašanje svetnik pisno prijavi županu najkasneje tri dni pred začetkom seje, na kateri se obravnavajo vprašanja svetnikov, do 12. ure. Prijava vsebuje vprašanje v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega poslovnika.

(3) Župan na seji občinskega sveta pri določitvi vrstnega reda prijav svetniških vprašanj zagotovi, da pridejo na vrsto svetniki iz različnih svetniških skupin.

17. b člen (1) Ustna predstavitev svetniškega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute.

(2) Na svetniško vprašanje župan oziroma direktor uprave odgovori na isti seji v največ petih minutah. Če odgovora ne more dati na isti seji, to ustno obrazloži in najkasneje v 15. dneh pošlje pisni odgovor.

(3) Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je dobil na seji, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Obrazložitev zahteve svetnik za dopolnitev odgovora ne sme trajati več kot dve minuti, dopolnitev odgovora župana ali direktorja uprave pa ne več kot tri minute.

(4) Na predlog svetnika, ki je postavil vprašanje, lahko občinski svet sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru župana oziroma direktorja uprave. O tem odloči občinski svet brez razprave. b) Pisna vprašanja in pobude 17. c člen (1) Pisno vprašanje ali pobudo svetnik pošlje oziroma predloži županu. Župan pisno svetniško vprašanje oziroma pobudo takoj posreduje direktorju uprave.

(2) Župan oziroma občinska uprava na pisno svetniško vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 15 dneh po prejemu vprašanja oziroma pobude.

(3) Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva dopolnitev odgovora.

Bohinj, 1. december 2017

18. člen (1) Pri obravnavi svetniških vprašanj morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor uprave. Če sta župan ali direktor uprave zadržana določita, kdo ju bo nadomeš­ čal in odgovarjal na svetniška vprašanja.

(2) Če zahteva odgovor na ustno vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.

(3) Pisni odgovor na svetniška vprašanja in pobude mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.«

3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 19. člen (1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne ali izredne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.

(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 20. člen (1)Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2)Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.

V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 21. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Seje sveta sklicuje župan.

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

22. člen (1) Gradivo za seje Občinskega sveta občinska uprava pripravi v elektronski obliki.

V kolikor član občinskega sveta želi prejemati vabilo z gradivom v pisni obliki mora o tem obvestiti občinsko upravo.

(2) Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

(2) Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave.

23. člen (1) Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

(2) Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.

(3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.

(4) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.

(5) Če razmere terjajo drugače se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

24. člen (1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

mogoče sklicati sejo občinskega sveta, lahko župan izvede korespondenčno sejo.

(2) Če se četrtina članov občinskega sveta ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje in je dana zahteva za sklic izredne oziroma redne seje, mora župan sklicati izredno oziroma redno sejo.

(3) V ta namen se župan po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje s člani občinskega sveta in dobi od njih odgovor. Župan lahko za to pooblasti podžupana, direktorja občinske uprave ali drugega zaposlenega v občinski upravi.

(4) Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovorit samo z »DA« ali »NE« (»ZA« ali »PROTI«).

(5) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori članov občinskega sveta. Ta zapisnik potrdi občinski svet na naslednji seji. Župan mora na naslednji seji občinskega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.

25.člen (1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor uprave.

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.

26. člen (1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.

(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.

(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

(4) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj ali če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.

27. člen (1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

28. člen (1) Seje občinskega sveta so javne.

(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.

(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo oziroma se jim gradivo posreduje preko elektronske pošte.

(4) Občan, ki se želi udeležiti seje ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.

(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

(6) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

(7) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.

2. Potek seje 29. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

30. člen (1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

Bohinj, 1. december 2017

(2) Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

31. člen (1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek .

(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

32. člen (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.

(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

33. člen (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.

(3) Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.

(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.

(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.

34. člen (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

35. člen (1) Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.

(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.

(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.

36. člen (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

37. člen (1) Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur.

(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

38. člen (1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.

3. Vzdrževanje reda na seji 39. člen (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

40. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: -- opomin -- odvzem besede -- odstranitev s seje ali z dela seje.

41. člen (1) Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.

(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

(4) Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

42. člen (1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

43. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

4. Odločanje 44. člen (1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani).

(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

45. člen Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov izrekla »ZA« njen sprejem.

46. člen (1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.

47. člen (1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

Bohinj, 1. december 2017

(2) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

48. člen Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.

49. člen (1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.

(2) Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM”.

50. člen (1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor uprave.

(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.

(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.

(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

(6) Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

(10) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

51. člen (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega: -- število razdeljenih glasovnic, -- število oddanih glasovnic, -- število neveljavnih glasovnic, -- število veljavnih glasovnic, -- število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, -- ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.

(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

52. člen (1) Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.

5. Zapisnik seje občinskega sveta 53. člen (1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

(3) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor uprave. Direktor uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

(4) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih ter korespondenčnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

(6) Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

54. člen (1) Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).

(2) Magnetogram seje se trajno hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.

(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.

(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.

55. člen (1) Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske uprave.

(3) O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

56. člen (1) Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.

6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 57. člen (1) Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor uprave z zaposlenimi v občinski upravi.

(2) Direktor uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

(3) Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor uprave. Direktor uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.

7. Delovna telesa občinskega sveta 58. člen (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov.

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: -- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, -- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, -- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, -- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.

59. člen (1) Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Občinski svet se lahko odloči, da sprejme predloge aktov in drugih odločitev iz svoje pristojnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, tudi če delovno telo ni

Bohinj, 1. december 2017

oblikovalo svojega mnenja oz. stališča v skladu s tem poslovnikom.

60. člen Stalna delovna telesa občinskega sveta ustanovljena s statutom občine so naslednje komisije: -- statutarno-pravna komisija, -- komisija za gospodarstvo in podjetništvo, -- komisija za turizem in kmetijstvo, -- komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo, -- komisija za negospodarske dejavnosti.

61. člen (1) Komisija za gospodarstvo in podjetništvo ima 9 članov.

(2) Komisija obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti in podjetništva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svojem mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti do začetka seje občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.

Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora komisija predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

62. člen (1) Komisija za turizem in kmetijstvo ima 9 članov.

(2) Komisija obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju turizma in kmetijstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti do začetka seje občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.

Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora komisija predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(4) Komisija za turizem in kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

63. člen (1) Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko javno infrastrukturo ima 9 članov.

(2) Komisija obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju urejanja prostora, varstva okolja, gospodarjenja z nepremičnim premoženjem občine, komunalnih dejavnosti in gospodarske javne infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti do začetka seje občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.

Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora komisija predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.

64. člen (1) Komisija za negospodarske dejavnosti ima 9 članov.

(2) Komisija obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti do začetka seje občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.

Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.

(4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti.

65. člen (1) Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima 5 članov.

(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev. Komisija obravnava tudi predloge odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.

(3) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.

(4) Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.

66. člen Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

67.člen (1) Člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.

(2) Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov.

(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

(4) Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

68. člen (1) Komisija za turizem in kmetijstvo, Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko javno infrastrukturo, Komisija za negospodarstvo in Komisija za gospodarstvo in podjetništvo imajo po enega podpredsednika, ki jih imenuje občinski svet izmed svojih članov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Podpredsednik vodi posamezno delovno področje iz pristojnosti komisije, ki ga določi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pomaga predsedniku pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 71. člena tega poslovnika.

69. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnega telesa pripravi komisija za mandat­ na vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

70. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

71. člen (1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.

(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.

(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.

(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.

72. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 73. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: -- poslovnik o delu občinskega sveta, -- proračun občine in zaključni račun, -- planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, -- odloke, -- odredbe, -- pravilnike, -- navodila, -- sklepe.

(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

74. člen (1) Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

Bohinj, 1. december 2017

75.člen (1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

2. Postopek za sprejem odloka 76. člen (1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obraz­ ložitev.

(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

77. člen (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

78. člen (1) Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

79. člen (1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

(2) Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

(3) Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov občinskega sveta.

(4) Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili posredovani ali sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so se upoštevale pripombe, mnenja in predlogi dani na pravi obravnavi in katere pripombe, mnenja in predloge ni upošteval ter razloge.

80. člen (1) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.

(2) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.

(3) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

81. člen (1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta, komisije in predlagatelj z amandmaji.

(2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

(3) Amandma z obrazložitvijo mora biti vložen v pisni obliki najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo Občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Vloženi amandmaji morajo biti posredovani vsem članom Občinskega sveta en dan pred samo sejo, lahko tudi po elektronski pošti. Amandma lahko predlaga svetniška skupina, posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Na sami seji se lahko predlaga amandma, če temu ne nasprotuje četrtina vseh članov Občinskega sveta.

(4) Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.

(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

82. člen (1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov.

(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

83. člen (1) Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.

(2) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.

84. člen (1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

(2) V primeru, da postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere bo začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

(3) Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.

3. Hitri postopek za sprejem odlokov 85. člen (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku . Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

(4) Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.

(5) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

(6) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

(7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 86. člen (1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: -- manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, -- prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, -- uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, -- spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.

(2) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

(3) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena četrtina navzočih članov občinskega sveta.

(4) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.

87. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

5. Postopek za sprejem proračuna 88. člen (1) S proračunom občine se razporedijo vsi prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.

(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

89. člen (1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta.

(2) Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.

(3) Ob predložitvi predloga proračuna občine, predstavi župan na seji občinskega sveta predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave.

89.a člen (1) Predlog proračuna se da v javno obravnavo hkrati s predložitvijo predloga občinskemu svetu in mora biti v javni razpravi najmanj 14 dni.

(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.

Bohinj, 1. december 2017

(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.

90. člen (1) Predsedniki delovnih teles lahko v desetih dneh od vložitve predloga proračuna občine, skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.

(2) Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.

91. člen (1) V osmih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.

(2) Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

92. člen Župan se opredeli do vloženih pripomb in predlogov svetnikov in iz javne razprave ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.

93. člen (1) Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.

(2) Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

94. člen Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih pred­ loga proračuna občine, župan ali predstavnik občinske uprave pojasni, katere pripombe in predloge svetnikov in iz javne razprave je upošteval in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.

95. člen (1) Ko je končano glasovanje po delih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.

(2) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.

96. člen (1) Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.

(2) Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.

(3) Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.

97. člen Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

98. člen (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

(2) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.

98.a člen Za brezplačno pridobitev nepremičnega premoženja mora v primerih, ko bi taka pridobitev povzročila nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve, občinski svet podati soglasje.

6. Postopek za sprejem obvezne razlage 99. člen (1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

(3) Obvezno razlago pripravi občinska uprava. Pred obravnavo na občinskem svetu mora obvezno razlago obravnavati Statutarno-pravna komisija in pristojna komisija Občinskega sveta.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po hitrem postopku.

(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu.

7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 100. člen (1) Če bi bil kak občinski splošni akt po uveljavitvi zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

(2) Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem postopku, brez razprave.

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 101. člen (1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet se opravi po določilih tega poslovnika.

(2) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

(3) Izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter določitev kandidata za člana Državnega sveta se opravi po določilih tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

102. člen (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

(2) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

(3) Kandidat je imenovan, če je glasovala večina opredeljenih članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

103. člen (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.

(3) Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

104. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta 105. člen (1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poziva političnim strankam in neodvisnim listam zastopanim v občinskem svetu.

(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.

3. Postopek za razrešitev 106. člen (1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.

(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.

(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.

(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev

Bohinj, 1. december 2017

nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.

(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.

(7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.

(8) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.

4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 107. člen (1) Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta se opravi v skladu z zakonom ki ureja to področje.

(2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(3) Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 108. člen (1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in oprav­ ljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

109. člen (1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.

(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

IX. JAVNOST DELA 110. člen (1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveš­ čanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

(3) Župan in direktor uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.

(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

111. člen (1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

(2) Javnosti je na spletni strani občine na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 112. člen (1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta.

O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 8

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 113. člen (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov.

114. člen (1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.

XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 115. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99, 1/03, 1/07).

hinj.

116. člen Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bo-

_____________________ Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vest­nik Občine Bohinj, št. 2/09) vsebujejo naslednjo končno določbo: 6. člen Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Urad­ nem vestniku Občine Bohinj. _____________________ Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vest­nik Občine Bohinj, št. 7/17) vsebujejo naslednjo končno določbo:

Bohinj, 1. december 2017

17.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 7/17) je Občinski svet Občine Bohinj na 25. redni redni seji dne 23. novembra 2017 sprejel

OBVEZNO RAZLAGO TOČK 1, 4 in 24 P ­ REGLEDNICE 4 v 60. ČLENU ODLOKA O OBČINSKEM ­PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BOHINJ (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/16, 11/16, 4/17) 1. člen Predmet obvezne razlage so določbe točk 1, 4 in 24. preglednice 4 v 60. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj in se nanašajo na dopustnost gradenj objektov s šifro 12510 industrijske stavbe po posameznih namenskih rabah.

2. člen Določilo pri točkah 1, 4 in 24 preglednice št. 4, kjer je zapisano, da se na predmetnih namenskih rabah dopušča objekte s šifro 12510 industrijske stavbe: samo delavnice je potrebno razumeti tako, da se na predmetnih namenskih rabah dopušča delavnice, v katerih se opravlja proizvodnja na obrtni način (npr. proizvodnja piva, žganih pijač, stavbno mizarstvo in tesarstvo, vzdrževanje in popravila motornih vozil, ipd.), obenem pa ustrezajo pogoju glede dovoljene velikosti objekta, določene v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj.

3. člen Ta obvezna razlaga se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-62/2017/2 Bohinjska Bistrica, 23. november 2017 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

25. člen Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-4/2017/9 Bohinjska Bistrica, 23. november 2017 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

33

kultur a

Razstava Bohinj v arheoloških ­ ­obdobjih Anja Poštrak, dr. Veronika Pflaum, Muzeji v Bohinju, Gorenjski muzej

V Muzeju Tomaža Godca smo odprli nov del stalne razstave, ki kratko predstavlja približno 9000 let bohinjske preteklosti. Prikazuje poselitev Bohinja v sedanjih upravnih mejah od srednje kamene dobe, preko bronaste in železne ter rimske dobe do zgodnjega srednjega veka, to je od 8. tisočletja pr. Kr. do začetka 11. stoletja.

Najstarejše, skromne sledi človekove prisotnosti v Bohinju iz 8. ali 7. tisočletja so znane iz jame pri Planini v Lazu. Po večtisočletnem premoru sledijo ostaline visokogorskih postojank iz bronaste dobe, 3. in 2. tisočletja pr. Kr. Gospodarski in poselitveni višek je Bohinj dosegel v starejši železni dobi, med 7. in 4. stoletjem pr. Kr. Tesno je bil povezan s Posočjem, bohinjsko železarstvo pa je omogočilo razcvet tamkajšnje skupnosti. V rimski dobi je bil Bohinj odmaknjeno območje, ki ga je rimska materialna kultura sicer dosegla, prebivalstvo pa je ostalo le

Odprtje razstave, foto: Miran Pflaum

kultur a , šport

34

slabo romanizirano. Slovanska naselitev v 8. stoletju se je osredotočila na Srednjo vas.

Posamezna obdobja ilustrirajo fotografije nekaterih arheoloških najdišč, zemljevidi in izbor najdb. Najdbe so predstavljene kot vir podatkov o preteklosti in so večinoma iz zbirk Gorenjskega muzeja, malo­ številni iz Gornjesavskega muzeja Jesenice, kopije nekaterih predmetov pa so izposojene iz Narodnega muzeja Slovenije.

Na razstavi so predstavljeni tudi starejši raziskovalci arheoloških ostalin v Bohinju, saj je tukajšnje raziskovanje tesno povezano z razvojem arheološke stroke v Sloveniji. Posebej so predstavljena tudi nekatera arheološka najdišča, ki po pomenu presegajo lokalno raven.

Razstava Njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar, Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni

Do konca januarja 2018 bo v Muzeju Tomaža Godca na ogled nova občasna razstava z naslovom Njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar, Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni. Na razstavi so predstavljeni polki prve svetovne vojne, v katere so bili vključeni gorenjski vojaki, in nekatera odlikovanja, ki so jih prejeli za svoja hrabra dejanja. Med njimi je bil tudi Jožef Hribar iz Češnjice, čigar obraz je »razodeval bistroumnega, močnejšega in hladnokrvnega frontnega borca«. Junaštvo slovenskih vojakov se je bojda vedno izkazalo na vseh bojnih poljih Evrope kot neprekosljivo.

Vabljeni, da nas obiščete v petek, soboto ali nedeljo med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. ・

Na mednarodni tekmi Pole Art Croatia Tjaša Dobravec osvojila 2. mesto Ekipa Tjaše Dobravec

Foto: arhiv ekipe Tjaše Dobravec

Prvega oktobra 2017 je bila v prijetnem ambientu koncertne dvorane Doma hrvatskih branitelja v Puli mednarodna tekma v umetnost­ nem plesu na drogu. V finale je bilo uvrščenih 20 plesalk in plesalcev iz različnih držav sveta. Strokovno žirijo so sestavljali svetovno znani plesalci in koreografi: Američanka Nadia Sharif, Rusinja Daria Chebotova, Anglež Josh Taylor, Španka Maria Contreras in Francozinja Marion Crampe. Ocenjevali so tehnično dovršenost, fleksibilnost, težavnost elementov in prehode med njimi, ekspresijo, izvirnost zgodbe, koreografijo in koordinacijo glasbe s plesom.

Tjaša je kot edina Slovenka tekmovala v kategoriji Pole Art amater. Z interpretacijo lastne koreografije se je tokrat dotaknila občutkov preživelih v prometnih nezgodah, bolečine ob izgubi najdražjih in iskanja smisla življenja po tem. Sodniki so jo nagradili s srebrno medaljo in lepimi pohvalami, občinstvo pa z bučnim aplavzom. Zmagovalka v isti kategoriji je bila Kim Gartman iz Švice, tretja pa Xenia Black iz Nemčije.

Bravo, Tjaša! S svojim plesom si segla v srca vseh prisotnih. Lepo te je bilo videti v družbi svetovnih prvakov. Želimo ti še veliko takšnih in drugačnih stopničk ... S tvojo predanostjo je vse mogoče.

Hvala kreativni sponzorki »Poledancerki« za kostume in avtorju fotografij Janezu Mencingerju ter vsem, ki ji pomagate s prostorom za trening. ・

Zimska sezona se bliža Nordijsko smučarsko društvo Bohinj

Letošnja poletna sezona se je zaključila z državnim prvenstvom dečkov do 12 let na prenovljenih skakalnicah v Tržiču.

Naša tekmovalca Patrik Stare in Aljaž Repinc sta zasedla 13. in 6. mesto.

Fanta se zdaj pripravljata že na zimsko sezono.

Po končanih tekmovanjih se je Aljaž na povabilo Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja udeležil tudi šolskega ljubljanskega maratona, kjer je med 243 sodelujočimi v svoji kategoriji zasedel peto mesto. Zahvaljujemo se tako šoli kot mentoricam, ki so prevzele in organizirale ta dogodek in otrokom od blizu prikazale Ljubljanski maraton.

V kolikor želite podpreti naša skakalca, lahko donirate društvu z nakupom novoletnih voščilnic.

Lahko nas kontaktirate na e-pošto: nsd.bohinj@gmail.com ali na GSM 040-468-376.

Vsem, ki ste v tem času že donirali, pa se najlepše zahvaljujemo. ・

Jesen v Kajak kanu klubu Bohinj Andraž Nahtigal

Ko se poletna kajakaška sezona konča, pridejo na vrsto meseci, ki se jih trenerji zelo veselimo. Sedaj imamo čas, da se posvetimo pestrosti in raznolikosti športne vadbe, ta pa poteka v sproščenem vzdušju. Letošnjo jesen smo tako zelo dobro izkoristili za spoznavanje okolice Bohinja in bohinjskih hribov. Vrhunec je bil seveda vzpon na Triglav, ujeli pa smo prav zadnji dan, preden je zapadel sneg. Opravili smo tudi nekaj tur s kolesi. Zanimiva je bila izkušnja iz podzemnega sveta, ko smo raziskovali po čisto pravi jami. Za poseben dogodek se zahvaljujemo tudi Ranču Foto: Lucija Odar Mrcina, ki nam je omogočil nepozaben dan. Vsi skupaj smo uživali v jahanju po Bohinju, spoznali pa smo se tudi s pripravo konj za ježo in seveda čiščenjem in krtačenjem. Novembra smo začeli s treningi v telovadnici v Bohinjski Bistrici, in sicer ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Medtem je hribe že pobelil sneg in nekateri smo to hitro izkoristili, veselimo pa se že prihodnjih dni, ko bomo lahko še več treningov opravili zunaj – ali s smučmi ali kako drugače.

Kajakaški pozdrav. ・

Poletno ­sezono zaključili z ­rekordi Brane Iskra

Po končanih tekmovanjih na državnem nivoju smo krompirjeve počitnice izkoristili za skoke na večjih skakalnicah v Planici. Skakalce in skakalke SSK Bohinj smo peljali na več treningov v Planico, kjer je vsak tudi zbral pogum in skočil na večji skakalnici. Pa začnimo z najmlajšimi: Nuša 10 m, France Dan 20 m, Miha M. 26 m, Martin 40 m, Mila Gaja 47 m, Matija J. 53 m, Tinkara 65 m, Žan 78 m, Matija S. 80 m, Miha A. 125 m (prvič na K120), Katra 138 m. Poleg

Foto: Arhiv SSK Bohinj

šport, od na ših br alce v

35 skokov pa smo imeli še »planinski dan«, ogledali smo si planinski muzej v Mojstrani in slap Peričnik. Pravo planiško vzdušje pa nam je dalo zagon tudi za novo sezono in vsi že nestrpno čakamo prvi sneg.

Zaključek poletne sezone smo sklenili s podelitvijo najboljšim v pokalu Cockta. Prvo mesto v skupnem seštevku sta osvojili sestri Komar.

Tinkara in Katra sta vsaka v svoji kategoriji osvojili najvišjo stopničko.

Na Poljah smo skakalnice prav tako že pripravili za začetek zimske sezone. Na skakalnice smo namestili mreže, ki zadržujejo sneg, in temeljito pospravili okolico skakalnic.

Za nami je veliko kondicijskih treningov in zato že prav nestrpno čakamo na prve skoke na snegu. Ob koncu meseca nas je čakalo še testiranje fizičnih sposobnosti na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Na vrata pa že trka veseli december, ki je za nas pester tudi na organizacijskem področju, saj pripravljamo veliko dogodkov. Veseli bomo, če nas boste prišli podpret v dvorano Danica, kjer bomo delali na novoletnih veselicah. Člani našega kluba pa vas bodo tudi letos obiskali po domovih z našimi klubskimi koledarji, da vam zaželimo lepe praznike in uspešno ter srečno prihajajoče novo leto 2018. ・

Dogajanje v Športnem društvu Bohinj Športno društvo Bohinj

Tudi letos naše vadbe obiskuje lepo število bohinjskih otrok. Vadbe potekajo dvakrat tedensko v Bohinjski Bistrici, v Srednji vasi in na Koprivniku. Športno društvo vsem vadečim nudi brezplačni tečaj angleščine eno uro tedensko in enkrat mesečno brezplačno plavanje v Vodnem parku Bohinj.

V Srednji vasi in na Koprivniku imamo organizirano tudi vadbo za starejše.

V prihajajočem predprazničnem času nas bo na Miklavževem dogajanju Športnega društva Bohinj, ki bo potekalo v Senožetih, obiskal tudi Miklavž. Zahvaljujemo se Občini Bohinj in Turističnemu društvu, ki so nam priskočili na pomoč pri nakupu daril za obdarovanje najmlajših. Športnemu društvu Srednja vas pa zahvala za gostoljubje.

Ob prihajajočih praznikih Vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja, predvsem pa gibanja v letu 2018! ・

Športno društvo Bohinj vabi Športno društvo Bohinj

Tako kot vsako leto bomo tudi letos smučali v Senožetih. Vabljeni vsi, ki bi se želeli naučiti ali izboljšati vaše smučarsko znanje (otroci od tretjega leta dalje).

V Športnem društvu Bohinj bomo letos v Senožetih, takoj ko bodo razmere dovoljevale, organizirali tako tečaj drsanja, začetni in nadaljevalni, kot tudi tečaj hokeja (pomoč pri organizaciji nam nudita Športno društvo Srednja vas in HDD Bled – Rudi in Gorazd Hiti), tečaj drsanja in hokeja pa bo vodil trener hokeja Branko Brgant (trener otroških kategorij in bivši trener nekaterih sedanjih olimpijskih reprezentantov).

Glede smučanja, drsanja in hokeja nas lahko kontaktirate na e-pošto: sdbohinj@gmail.com ali na GSM 040-468-376 in 030-401-691. ・

Počitniške objave na Facebooku Vito Arh

Facebook je fantastično orodje za komunikacijo s prijatelji in deljenje spominov med počitnicami – vendar ima lahko deljenje preveč informacij katastrofalne posledice.

Bliža se čas božičnih praznikov in mnogi med vami bodo prosti čas preživeli zdoma. Nobene potrebe ni, da »oglašujete« prazno hišo ali stanovanje. Zgolj to, da ste vi na počitnicah, še ne pomeni, da so vlomilci tudi. Če jih obvestite, da bo vaš dom prazen, lahko postane tarča vloma.

Bodite pozorni na informacije o lokaciji

Sodobni telefoni, fotoaparati in tablice imajo možnost, da v sliko

shranijo podatke o lokaciji. Geografske informacije so lahko zelo uporabne. Prijatelji lahko samodejno sledijo vašemu gibanju. In zopet – če delite fotografijo božične večerje, ki vsebuje podatek o lokaciji, le-ta razkriva, da ste trenutno v drugi državi in nehote objavite, da je vaše stanovanje prazno. Zato preverite nastavitve telefona ali fotoaparata.

Ne oglašujte, da ste vredni ropa

Ne uporabljajte socialnih medijev za hvaljenje pred »prijatelji«, da ste si kupili drago televizijo, igralno konzolo, sistem hišnega kina ter drugih naprav. Podobno tudi ni dobro, da puščate ključe avtomobila na vidnem mestu izven vaše hiše ali vreden nakit ob oknu. Še posebej bodite previdni pri objavah na vašem Facebook profilu.

Sam doma oz. ranljiv

Mnogi naivno delijo vsako misel zasebnega ali poklicnega življenja na Facebooku, Twitterju ali Instagramu. Preprosta objava, da ste sami doma ali da vam še vedno niso popravili kljuke na balkonskih vratih, vas lahko kaj hitro veliko stane. Mogoče se sliši paranoično, vendar se vedno splača pomisliti o posledicah najslabšega možnega scenarija preden objavite nov status.

Bodite še posebej previdni, ko objavljate o prijateljih

Tudi za vaše prijatelje je lahko nevarno, če v objavah označite, da so zdoma. Zato pred objavo pomislite tudi, ali lahko z njo spravite v nevarnost tudi koga iz vaše okolice. Želim vam prijetne in sproščene praznike, veliko lepih in seveda tudi varnih trenutkov v 2018. ・

Zahvala članom PGD Bohinjska Bistrica Andrej Pangerc, dr. med., ZD Bled

Spoštovani, rad bi vas obvestil in se zahvalil članom PGD Bohinjska Bistrica za odzivnost in pomoč, ki so nam jo nudili na nujni zdravstveni intervenciji dne 9. 11. 2017. Člani omenjenega PGD so se hitro odzvali pozivu in bili na kraju intervencije nekaj minut pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči.

Do časa prihoda so učinkovito in pravilno pomagali obolelemu ter kasneje nudili pomoč ekipi nujne medicinske pomoči pri oskrbi bolnika.

Zainteresiranost za pridobivanje novih znanj, zmožnosti za implementacijo le-teh v odločilnem trenutku in pripravljenost za pomoč sočloveku so odlike, katerih utelešenje smo spoznali v članih Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica. Še enkrat hvala Občini Bohinj za podporo omenjeni organizaciji, še zlasti pa njenim članom za brezpogojno in nesebično pomoč sočloveku.

Občina Bohinj dodaja

Prvi posredovalci

Jože Sodja, podžupan Občine Bohinj Namen in cilj usposabljanja prvih posredovalcev je usposobiti ljudi iz različnih delov občine, da bi v času od nastanka dogodka (nenadno obolele osebe) pa do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči čim hitreje pomagali z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Za to izjemno zahtevno in odgovorno nalogo se računa predvsem na gasilce, ker so že usposobljeni za aktiviranje preko ReCO 112 in ustrezno oprem­ljeni. Že ob nameščanju avtomatskih defibrilatorjev (v občini Bohinj jih imamo sedaj stalno dostopnih 15) je bil skoraj povsod gasilski dom najprimernejša lokacija in gasilci so aktivno sodelovali pri širjenju ideje in informiranju krajanov. Kljub še neurejenemu statusu prvih posredovalcev pa imamo v občini že kar nekaj izobraženih gasilcev, ki so že sposobni nuditi pomoč. Eno izmed takih društev je osrednja enota PGD Bohinjska Bistrica, ki se je na zadnji poziv po nudenju pomoči z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odzvala in posredovala izredno hitro, za kar jih je pohvalila ekipa nujne medicinske pomoči.

Na Občini Bohinj se pohvali pridružujemo, mi pa se bomo še naprej trudili zagotoviti cilj – AED v vsako bohinjsko vas. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki so že ali še bodo postali prvi posredovalci. ・

od na ših br alce v

36

Pohvala za zgodovinski projekt – toplovod v Bistrici Bojan Kočar iz Bohinjske Bistrice

Ne poznam vseh akterjev tega projekta, je pa hvalevredna investicija za okolje in vse nas.

Vsa hvala sosedu Simonu Staretu za pobudo in vztrajanje, da smo lahko del te zgodbe. Čeprav kot individualci morda nismo omembe vredna enota, se zahvaljujem vsem zaposlenim pri podjetju Petrol, ki so sodelovali pri projektu Toplovod v Bohinjski Bistrici.

Posebna zahvala Blažu Korenu za pojasnila in organizacijo vseh del že pred dvema letoma, da zdaj pri priključitvi na toplovod ni prišlo do ponovnega kopanja pri moji dograjeni hiši. Hvala tudi vsem izvajalcem za kvalitetno izvedeno delo.

Vsem skeptikom tega projekta pa namig: vsi smo del narave, »ujeti« v prečudoviti gorski dolini in smo le popotniki skozi čas, ki nam smog individualnih kurišč veliko bolj uničuje življenja in naravo kot centralno kurišče. Lahko bi storili kaj več za naše potomce in se bolj množično priključili na toplovod.

Upam, da bo še kdo objavil kakšen članek, morda bolj strokovno – z izračuni in prednostmi centralnega ogrevanja. ・

Podprite naša društva, ker vas nič ne stane Katarina Košnik, po CNVOS (Center za informiranje, ­sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

Društveno dogajanje je pomemben del življenja v naši občini.

Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v naši občini lepši, varnejši ali šport­ no in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko

Foto: arhiv CNVOS

našim društvom še dodatno pomaga, tako da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... to ga nič ne stane, pomeni pa veliko.

V naši občini je 31 društev, ki jim lahko podarite del svoje dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre pol odstotka vaše dohodnine nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane neporabljenih več kot 4 milijone evrov, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti.

Vsakdo se verjetno najprej spomni naših prostovoljnih gasilcev, ti si vedno zaslužijo našo pomoč. Ima pa najbrž vsakdo še kakšno svoje najljubše občinsko društvo, tudi njim lahko podarite svojega pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to – izberete jih lahko do največ pet.

Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete splet­ no stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz naše občine – poiščete jih po poštni številki, označite jih, vpišite svoje podatke, natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. ・

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017

37

Nakup novega reševalnega čolna

Novo gasilsko vozilo za PGD Bohinjska Bistrica

Postavitev novih otroških igral

Postavitev novih sanitarih na Ribčevem Lazu

Postavitev počivališča na Nomenju

Postavitev zunanjih fitnes naprav v Danici

Prestavitev ceste na Rju in izgradnja počivališča

Rekonstrukcija Triglavske ceste

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017

38

Ureditev infrastrukture v vasi Brod in del Savice

Ureditev mlake na Nemškem Rovtu

Ureditev nabrežine v Danici

Ureditev območja mlake na Nemškem Rovtu

Ureditev parkirišča pri društvenem domu

Ureditev propusta v Srednji vasi

Ureditev prostorov nove ambulante

Ureditev vodotoka na Rju

projek ti , z akl ju훾eni v le tu 2017

39

Urejanje Zoisovega parka

Izgradnja brvi na Becovem mostu

Zamenjava strehe na cervki sv. Duha na Rib훾evem Lazu

Infrastrukturna ureditev v Stari Fu탑ini

Izgradnja 50-meterske skakalnice na Poljah

Zamenjava plastike na obstoje훾ih skakalnicah na Poljah

projek ti , z akl juÄ?eni v le tu 2017

40

Izgradnja toplovoda v Bohinjski Bistrici

Izradnja jezu pod Savskim mostom

Nova novoletna razsvetljava

Novo gasilsko vozilo za PGD Koprivnik

Obnova ladje Zlatorog

Obnova opornega zidu pri cerkvi na NemĹĄkem Rovtu

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017

41

Obnova spomenika 4 srčnim možem

Popravilo propusta na cesti proti Nemškemu Rovtu

Ureditev propusta na Laškem Rovtu

Posaditev novega drevoreda na Triglavski cesti

Postavitev novih polnilnic za električna vozila

Prenova ceste na Brod

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017

42

Priznanje Zlati kamen za razvojni prodor med slovenkskimi občinami

Ureditev bankin v Zgornji bohinjski dolini

Ureditev ceste na Koprivnik

Ureditev ceste na Koprivnik-2

Ureditev društvenega doma Bohinjska Bistrica

Ureditev fasad na Jelovški cesti

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017

43

Ureditev kanalizacije na Goričci

Ureditev pokopališča v Bohinjski Bistrici

Preplastitev ceste na Soriško planino

Izgradnja novega igrišča v Stari Fužini

Zamenjava strehe na cervki sv. Pavla v Stari Fužini

Izgradnja plezalne stene v dvorani Danica

projek ti , z akl jučeni v le tu 2017, ogl a si 040/202 384

44

Dograditev pomolov na jezeru

Izgradnja parkirišča na Trgu Svobode

Popravilo stopnišča k cerkvi v Srednjii vasi

Nabava novega smetarskega vozila

PENSION

o`i~ Rib~ev Laz 42, Bohinjsko Jezero, tel.: 04/5723 393 e-mail: rozic@siol.net http://www.penzion-rozic.com

Fotografije, s katerimi smo preleteli ­številne ­investicije v tem letu, smo pridobili iz arhiva ­Občine Bohinj.

Vsem občanom Bohinja in našim obiskovalcem želimo vesel božič ter obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!

45

ogl a si 040/202 384

Srečno v letu 2018!

Cvetličarna in pogrebna služba

ZVONČEK Jesenice 070 / 55 00 96 04 / 586 55 60 Nova SEAT Ibiza že od 10.490 €.

Z bonom za zimske pnevmatike.*

Avtohiša Vrtač, Delavska cesta 4, 4000 Kranj

MEŽAN d.o.o.

Prešernova 64 4260 Bled

T.: 04 27 00 252, M.: 040 579 600, www.avtohisavrtac.si

Povprečna poraba goriva 4,9 – 3,9 l/100 km, povprečne emisije CO2 112 - 90 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0396 - 0,0212 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00041 - 0,00014 g/km. Število delcev: 5,12 x 10¹¹ - 1,64 x 10¹¹. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Začasni podatki veljajo za motorje nove SEAT Ibize: 1.0 MPI 55 kW, 1.0 EcoTSI 70 kW in 1.0 EcoTSI 85 kW. *Več na www.seat.si in www.porscheleasing.si.

Seat Ibiza _Delo na ceni_Avtohisa Vrtac_oglas_91x126mm.indd 1

G: 041 654 188 T: 04 574 26 50

29/11/2017 15:04

info@komunala-mezan.si www.komunala-mezan.si

- POPRAVILO KANALIZACIJSKIH CEVI BREZ IZKOPA - NABAVA IN VGRADNJA MALE ČISTILNE 018!

NO 2 SREČ NAPRAVE

Kurilno olje in lesni peleti vrhunske kvalitete zelo ugodni ceni!

SR

!

18

NO EČ SR

EČ

20

N

O

20

18

!

Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

- IZDELAVA KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV - ČIŠČENJE GREZNIC, CEVI, ODTOKOV - VIDEO PREGLED ODTOČNIH CEVI

ŽELIM VAM MIREN BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2018!

Vesel bo`i~ in sre~no novo leto 2018!

Odprto vsak dan!

www.bohinj-info.com

Frizerski salon Andreja (041 546 855)

Hvala za zaupanje! Se priporocamo!

46

ogl a si 040/202 384

LIPP

POHIŠTVO BOHINJ

Anton Novak d.o.o.

Hraše 19, Lesce www.anton-novak.si

prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bohinj, Bled, Radovljica in Gorje Vesel božič in srečno 2018!

Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze

041/620 143

Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, klemen.meze@siol.net

VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA

POOBLA[^ENI SERVISER ZAVAROVALNICE TRIGLAV IN ADRIATIC Vsem na{im sedanjim in bodo~im strankam `elimo vesele bo`i~ne praznike in sre~no 2018!

Mencingerjeva 10, Bohinjska Bistrica TEL 04/5747 600, FAX 04/5747 601

Turistična agencija LD Turizem vsem svojim kooperantom in strankam želi zadovoljno in uspešno leto 2018! e-pošta: darja.lazar@siol.net, http: www.ld-turizem.si

18!

NO 20

SREČ

47

ogl a si 040/202 384

ak t ualno

ULKANIZERSTVO AVTODELI VEM MESTU!

Alpska 43, 4248 Lesce, T: 04 53 53 804, www.avtomony.si Alpska 43, 4248 Lesce T: 04 53 53 804

www.avtomony.si

GOSTIŠČE - PIZZERIA - PR' KOŠNIK Spoštovani gostje, OPTIKA IN OČESNA ORDINACIJA BERCE

Zahvaljujemo se vam za obisk. Želimo vam Vesel Božič in Vse najlepše v Novem letu 2018!

Želimo vam vesele božične praznike in dober vid v letu 2018!

mojadežela

1

Polje 48, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: 05/998 92 42 e-mail: simonakosnik@gmail.com, www.gostisce-prkosnik.com

Nudimo vse vrste pizze, testenine, solate

z adnja s tr an

48