Bohinjske novice, avgust 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 4. AVGUST 2017 ŠTEVILKA 8

Deblak na gladini Bohinjskega jezera

2

5

9

14

15

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

PRIREDITVE

ŠPORT

Vabilo na ­prireditve ob občinskem prazniku

Ogled lepot Bohinja letošnje poletje tudi z e-rikšo

32. j­ ubilejna zaključna ­prireditev na Rudnem polju

Kresna noč – žur do jutranjih ur

Skakalnice na Poljah v novi podobi

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

v danih okoliščinah storili vi, vas sprašujem?

Kdo je uničil znani hotel Kompas? Kdo gledal propadanje Karadžordževičeve vile, ki je že imela dovoljenja za obnovo? Ali se morda spomnite afere Todorović? Kdo ga je pripeljal v Bohinj? Pošteno bi bilo, da napišete nekaj o tem, saj bi Bohinjci izvedeli resnico, ki jo menda zagovarjate.

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci!

Letošnja turistična sezona se je začela zelo zgodaj, kar je za bohinjski turizem zelo dobro. Temu botrujeta tako lepo vreme kot glas o neokrnjeni naravi in odlični turistični ponudbi Bohinja, ki potuje daleč. Zato ni presenetljivo, da Bohinj obišče vsako leto več turistov. Kljub temu je segment enodnevnih gostov zelo velik, slednji tudi v največji meri obremenjujejo prometno infrastrukturo, parkirišča in s tem tudi omejujejo tako domačine kot tudi stacionirane goste v Bohinju.

Menim, da je dostop do bisera, kakršen je Bohinj, premalo cenjen, zlasti enodnevni gos­ ti v samem kraju pustijo zelo malo, večinoma pa vse, kar potrebujejo, pripeljejo s seboj, ostajajo pa polni koši smeti. Parkiranje nekaj metrov od obale neokrnjene narave jezera je luksuz, ki je premalo cenjen.

Zato sem se odločil, da občinskemu svetu Občine Bohinj predlagam spremembo Odloka o prometnem režimu ter s tem 100-odstoten dvig cen parkiranja, kartica za domačine in stacionirane goste pa bi ostala nespreme-

V skladu z Zakonom o javnih medijih na članek v rubriki Aktualno, Županov kotiček na 2. strani v julijski številki Bohinjskih novic, št. 7, objavljamo:

POPRAVEK G. Kramar, V vašem članku, ki se nanaša na moje ime, poudarjate, da imajo občani Bohinja vso pravico izvedeti resnico. Na navedeno odgovarjam z zahtevo po objavi popravka, v skladu z zakonom. Podlaga za vaše trditve je TV-oddaja Pričevalci na TV Slovenija, ki je bila posvečena popolnoma drugi temi, daleč od Bohinja. Z vami ne želim voditi neproduktivnega dialoga zaradi preteklih izkušenj, zato na kratko: ime Pačnik sem prvič slišala od g. Miha Ažmana, ki je bil Pačnikov sodelavec. Prav on se je pri mojem možu zanimal, če je Šport hotel na Pokljuki res naprodaj. Moj mož je g. Ažmanu povedal, da bo Šport hotel in verjetno tudi ostali hoteli v Bohinju naprodaj. G. Ažman je zatrdil, da ima odličnega interesenta za nakup in obnovo hotelov in da ga bo pripeljal predstavit v Bohinj. Interesent je bil g. Pačnik.

Zanimal se je o možnostih v Bohinju, pri tem se je posvetoval s prijateljem g. Nikom Kavči-

Rok za oddajo prispevkov v avgustu

njena. Prav tako menim, da bo sočasno po­ trebno kazni za nepravilno parkiranje dvigniti in uskladiti z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, saj je v trenutni situaciji včasih ceneje dobiti kazen kot pa plačati celodnevno parkiranje.

S tem ocenjujem, da bodo predvsem domačini in stacionirani gosti dosegli znosnejše bivanje v turistični sezoni, na drugi strani bo kraju tudi od enodnevnih gostov ostalo neko nadomestilo, ki bo pokrivalo njihove stroške.

V avgustu obeležujemo tudi praznik občine Bohinj, posvečen spominu na pohod štirih srčnih mož na Triglav. Ob tej priložnosti izrekam iskrene čestitke občinskim nagrajencem in se jim hkrati zahvaljujem za vso opravljeno delo.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

čem, priznanim bankirjem, ki je imel v Bohinju vikend. Šele po posvetu se je g. Pačnik skupaj z g. Ažmanom najavil pri meni v pisarni kot resen kupec. To je bil prvi moj kontakt z g.

Pačnikom in tu moram demantirati vašo neresnico, da sem ga v Bohinj pripeljala jaz. G. Niko Kavčič je zatrdil, da je g. Pačnik resen poslovnež, zato sem bila zelo vesela, saj sem upala, da smo blizu rešitve usode bohinjskih hotelov. Z veseljem sem to povedala na občinskemu svetu. Upala sem, da mi bo uspelo tako kot g. Jankoviča, današnjega ljubljanskega župana, ki je zgradil trgovski center v Bohinjski Bistrici namesto na Bledu, prepričati tudi g.

Pačnika za resno sodelovanje. Žal se je kmalu zgodila usodna napaka. G. Pačnik je postavil pogoj, preden bi pristopil k obnovi hotelov, in sicer, da se mu dovoli nadaljevanje izgradnje hotela Deluks na robu Stare Fužine, kjer je imel dokumentacijo že hotel Lev iz Ljubljane.

Organiziran je bil protest občanov iz Stare Fužine, ker bi ta hotel baje škodil fužinarskemu turizmu. Sprašujem vas, na kateri strani, g. župan, ste bili takrat vi? Kasnejši dogodki po protestu občanov so pripeljali do tega, da je g. Pačnik oddal vse hotele v najem, kakšno je sedanje stanje, se ve ... mene osebno ter mojega moža in tudi g. Kavčiča je takšen razvoj dogodkov v Bohinju prizadel in komunikacije z g. Pačnikom ni bilo več. Kaj konkretno ste

Evgenija Kegl Korošec ・

Občina Bohinj vabi na prireditve ob ­občinskem prazniku SOBOTA, 19. 8. 2017 TEK ŠTIRIH SRČNIH MOŽ – okoli ­Bohinjskega jezera Bogat otroški program! (otroški tek, ­delavnice: mozaiki, grafiti, ples 4 srčnih mož, poslikava obraza ...) glavni organizator ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina PONEDELJEK, 21. 8. 2017 ob 17. uri SPREJEM MLADIH ­ŠPORTNIKOV Ceconijev park Bohinjska Bistrica TOREK, 22. 8. 2017 od 18. uri »PRAVLJIČNI PARK« ­PRIREDITEV ZA OTROKE Ceconijev park Bohinjska Bistrica SREDA, 23. 8. 2017 ob 15. uri ŽUPANOV DAN ZDRAVJA, Dvorana Danica: športne aktivnosti – 1000 gibov ČETRTEK, 24. 8. 2017 ob 18. uri NASTOP LOVSKIH ROGISTOV Bohinj Ceconijev park Bohinjska Bistrica PETEK, 25. 8. 2017 ob 18. uri SPOMINSKA SLOVESNOST V POČASTITEV ŠTIRIH SRČNIH MOŽ Pri spomeniku Štirih srčnih mož na Ribčevem Lazuglavni organizator Planinsko društvo Srednja vas SOBOTA, 26. 8. 2017 ob 19. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ Podelitev občinskih priznanj Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 18. avgusta, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 1. september 2017.

3 Razstava Knjižnica A.T. Linharta v Bohinjski Bistrici - v septembru/4 srčni možje Prireditve v Ceconijevem parku bodo v primeru slabega vremena v avli Kulturnega domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica ・

Predstavitev letošnjih občinskih nagrajencev Zbrala Katarina Košnik

Na občinski slovesnosti ob občinskem prazniku 26. avgusta bo Občina Bohinj podelila letošnja občinska priznanja. Med prispelimi predlogi je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na junijski seji občinskega sveta izbrala kandidate za letošnja občinska priznanja.

To leto bo Občina Bohinj podelila dve plaketi Občine Bohinj.

V nadaljevanju predstavljamo vse prejemnike letošnjih občinskih priznanj:

Plaketa Občine Bohinj – Barbara Sušel in Jožica Arh

Predlagateljica: Mojca Rozman v imenu OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Šola je prostor, kjer pomemben del te skupnosti tvorijo starši s svojim načinom delovanja. Predlagani kandidatki za plaketo Občine Bohinj Barbara Sušel in Jožica Arh sta s svojim dolgoletnim delom pri organizaciji šolskega novoletnega sejma svetel in navdihujoč zgled.

V OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica deluje šolski sklad, ki je bil ustanovljen z namenom zbiranja sredstev za pomoč socialno šibkim in za zagotavljanje nadstandardne dejavnosti šole – šole v naravi, tabori, izleti, predstave ... pomaga pa tudi pri nakupu nadstandardne opreme. Sklad deluje v dobro vseh učencev. Sredstva za sklad se zbirajo predvsem z zbiralnimi akcijami starega papirja, tekstila, s prodajo izdelkov učencev, darovanjem posameznikov in podjetij. V zadnjih letih velik delež sredstev zbere novoletni sejem, ki je izključno v izvedbi staršev in učencev.

Na pobudo Maje Vrhovšek je bil prvič organiziran leta 2011. Naslednje leto sta pobudo prevzeli Barbara Sušel in Joži Arh. Organizirali sta izdelavo različnih uporabnih in okrasnih predmetov, ki sta jih skupaj z učenci prodajali na novoletnem sejmu. Izkupiček je bil vsako leto bogat. Še bolj od bogatega izkupička sta omenjeni kandidatki zgled s svojim načinom delovanja. S svojim pozitivnim odnosom in zavzetostjo ter vztrajnostjo sta k delu pritegnili tudi druge starše, posameznike, podjetnike ... in vsako leto več učencev. S sejmom ne živita le v prazničnem decembru. Ideje se jima porajajo čez celo leto. V šestih letih se je s pomočjo sejma zbralo 8740 evrov.

Barbara in Joži sta zaradi dolgoletnega delovanja, uspešne organizacije in vztrajanja pri obsežni nalogi lahko zgled učencem, učiteljem, staršem – vsem v Bohinju. Njun način vodenja, da znata pritegniti vedno nove sodelavce, odrasle in otroke, je v današnjem času, ko se vsem velikokrat mudi, vreden velike pozornosti in priznanja s strani Občine Bohinj.

Kot šola vidimo njun prispevek še posebno velik v vzgojni noti, pri oblikovanju različnih vrednot: medsebojna pomoč, vztrajanje pri delu, sodelovanje in občutek za lepo ter ne nazadnje tudi doživetje pomena novoletnih praznikov.

Plaketa Občine Bohinj – Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju

Predlagatelj: Marija Žvan 7. marca 1996 je bilo ustanovljeno Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju. Lani je bilo tudi 40 let od ustanovitve Aktiva kmečkih žena.

Aktivi so veliko izobraževali, saj je bilo letno več daljših kuharskih te-

ak tualno čajev po vaseh, izobraževalnih tečajev in izletov. Gonilna sila aktivov je bila tedanja svetovalka za kmetijstvo ga. Majda Loncnar.

Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju združuje kmečke žene in dekleta celotne bohinjske občine. Članice in vodstvo društva je ne­ umorno, saj je njihovo delo doma, v družini in na podeželju. V teh 20 letih je bilo veliko sprememb in novosti, ki so nam danes samoumevne, do novosti, ki jih je težko sprejeti. Toda kmečke žene in dekleta te spremembe, včasih celo ovire vedno zmorejo. Delo žena je zahtevno, saj se s pomočjo žena podeželje obdela, ohranja kulturno krajino in dediščino.

Ga. Ana Beden, svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, z veseljem podpira delovanje društva, hkrati članice društva s svojo zagnanostjo in vestnostjo povezuje in nagovarja, naj kmečke žene in dekleta ostanejo povezane in naj svoje znanje in vztrajnost prenašajo na mlajši rod in tudi na tiste, ki se želijo vključiti v podeželsko življenje.

Društvo sodeluje tudi z Občino Bohinj in ostalimi društvi ter deležniki bohinjskega turizma. Na vseh prireditvah znotraj Bohinja in tudi po širni Sloveniji promovirajo destinacijo Bohinj. Društvo je tudi družbeno potrebno v širšem pomenu za občino Bohinj, saj se preko žena in njihovega dela prenaša kulturna dediščina na njihove otroke. Aktivno delo žena in deklet je pomembno tudi v projektu Bohinjsko in razvijanju le-tega. Članice društva s svojim trudom in večkrat tudi z odrekanjem pripomorejo k razvoju občine Bohinj. ・

Lubadar uničuje naše gozdove Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, OE Bled

Zelene smrekove gozdove v Bohinju so zamenjale v zadnjih treh letih goličave in zavese rjavih lubadark. Strokovnjaki napovedujejo, da bo to uničevanje trajalo še vsaj 3 leta .

Na območju ZGS krajevne enote Bohinj je bilo letos zaradi lubadarja označenih za posek že 93.000 m³, posekanih pa 145.000 m³. Lani so bile številke skoraj za polovico manjše, pa že takrat nepredstavljivo visoke.

Gospodarska škoda, ki so jo v zadnjih treh letih imeli lastniki gozdov v Bohinju zaradi razvrednotenja lesa in nižjih odkupnih cen je 7 milijonov EUR .

V tej situaciji, ko je lubadar v gradaciji, ga ni mogoče ustaviti!

Kako pa lahko napad lubadarja upočasnimo in škode omilimo ?

Zavod za gozdove vse moči usmerja v čimprejšnje odkrivanje lubadark in obveščanje lastnikov gozdov. Lastnik prejme odločbo, kjer je vpisana parcela-lokacija, količina lubadark in rok sanacije. Ta informacija je ključna za lastnike gozdov, ki niso domačini.

Označene lubadarke je potrebno v čim krajšem roku posekati in odpeljati iz gozda. V primeru prepozne sanacije razvije lubadar za lubjem naslednjo generacijo, ki izleti in takoj napade okoliške zdrave smreke.

Iz vsakega hrošča lubadarja se v nekaj tednih razvije naslednja generacija z 30 do 100 novih uničevalcev gozda. Zato je v sedanji alarmantni situaciji pravočasna sanacija živih lubadark najpomembnejši in osnovni varstveni ukrep. Le tako se lahko upočasni uničevanje smrekovih gozdov .

Zadnji mesec pa je napad neverjetno silovit, napadeni so celi kompleksi gozdov in sprotno označevanje napadenih dreves s strani ZGS je nemogoče.

V dobro lastnikov in gozda priporočamo, da lastniki svoje gozdove redno pregledujejo. Če opazijo intenzivno odpadanje še zelenih iglic, smoljenje lubja ali rjavenje iglic in odpadajoče lubje, naj takoj pokličejo na Zavod za gozdove 04 5747 440 svojega revirnega gozdarja.

Gozdar bo klic in napadeno parcelo zabeležil. Bistveno je, da lastnik tudi brez označitve dreves čim prej začne s posekom in spravilom lesa.

Najbolje, da se lastniki gozdov z manj znanja pri revirnem ­gozdarju

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 8. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno , turizem in gospodars t vo pozanimajo tudi za zunanje znake napada in širino roba, ki ga je prav tako ­potrebno posekati. Lastnikom pa svetujemo, da z izvajalci sklepajo pisne pogodbe in njihovo delo in odvoz lesa nadzirajo. Sanacija lubadark je bolj zahtevna od redne sečnje, zato naj se jo sami lotijo le gozdarskih del resnično vešči lastniki gozdov.

Ko bo gozdar v bližini napadenega gozda, bo posekano drevje evidentiral oziroma, če delo še ni končano lastniku označil do kje naj drevje poseka. V primeru potrebne gradnje vlak mora lastnik gozda kontaktirati revirnega gozdarja, da bo traso označil na terenu in izdelal elaborat vlak.

Pri sečnji, spravilu in transportu gozdno lesnih sortimentov prepogosto prihaja do poškodb mejnih znamenj kot so kamni z vklesanimi križi, groblje. Na lastnikih in izvajalcih je odgovornost, da po končanih delih meje ostanejo jasno vidne. Verjemite, zanamci nam bodo hvaležni.

Zagotavljanje sanacije je naloga, ki so jo dolžni opraviti oziroma zanjo poskrbeti lastniki gozdov. Ker pomeni opustitev sanacije lubadark neposredno grožnjo za okoliške smrekove gozdove je Zavod za gozdove pri kontrolah izvedbe dosleden.

Lastnike gozdov, ki sanacije ne izvedejo, kaznuje gozdarski inšpektor. Na ZGS pa se lahko odločimo tudi za izpeljavo izvršbe.

Zaenkrat odkup hlodovine še tekoče poteka. V primeru zamud pri odvozu lastniki lahko na Zavodu za gozdove dobijo z insekticidom prepojene mreže STORANET, ki preprečijo izlet nove generacija podlubnikov. Mreže se lahko namešča le izven zavarovanih območij, vodnih zajetij in certicifiranih gozdov. ・

Življenja Gorenjcev Nina Kobal, Ragor

Hitre spremembe v sodobnem načinu življenja so privedle do tega, da si mladi ne predstavljajo več življenja brez računalnikov, avtomobilov in telefonov. Ljudje, ki so še izkusili drugačen, danes trd, a hkrati idiličen in umirjen način življenja, vojne, druge politične režime ipd., so še redki pričevalci drugačnih časov, poleg tega pa najbolj pristni govorci domačega narečja. V letu 2017 smo izvajali projekt Življenja Gorenjcev, v sklopu katerega smo za Občino Bohinj na spletu objavili 8 pogovorov s starejšimi domačini.

Na Gorenjskem je tako posnetih že 63 posnetkov, ki predstavljajo pomembno bazo z vidika ohranjanja žive kulturne dediščine, saj beležijo narečne razlike med kraji Gorenjske.

Iz občine Bohinj so nam o svojih spominih pripovedovali Helena in Alojz Zalokar iz Gorjuš, Janez Arh iz Bitenj, Ivanka Malej iz Laškega Rovta, Marija Sodja iz Jereke, Jože Cerkovnik z Broda, Anton Zupanc iz Srednje vasi, Angela Hodnik iz Stare Fužine in Stanislav Hodnik iz Bohinjske Bistrice. Vsem bi se na tem mestu še enkrat zahvalili za pri­ pravljenost deliti svoje spomine. Privedli so nas namreč do spoznanja, koliko zanimivih zgodb in življenjskih izkušenj v sebi nosijo naši najstarejši, popeljali so nas v čase brez asfalta in plastike, čase trdega dela in druženja. Pričevanja so bogat pomnik in večkrat tudi opomin na drugačne čase, ko so bili kljub vojni, pomanjkanju in trdemu življenju (ali ravno zaradi njih) zadovoljstvo, prijateljstvo, poštenje in veselje bolj cenjeni.

Njihova pričevanja so v obliki videoposnetkov dostopna na spletnem portalu YouTube na kanalu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, posnetke pa lahko poiščete s ključnimi besedami »Življenja Gorenjcev« ali z neposrednim vpisom imena in priimka. osebe, ki si jo želite ogledati.

Vabljeni k ogledu. Projekt financira Občina Bohinj. ・

Imenovanje v. d. direktorja ­Javnega zavoda Triglavski narodni park Katarina Košnik

Vlada je na seji 27. julija izdala odločbo o imenovanju mag. ­Janeza Rakarja, Kranj, za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Tri-

4 glavski narodni park (JZ TNP) z dnem 27. 7. 2017, in sicer do ime­ novanja direktorja JZ TNP, vendar najdlje za šest mesecev, tj. do 26.

1. 2018.

20. 7. 2017 je vršilcu dolžnosti direktorja JZ TNP dr. Bogomilu Brezniku potekel mandat. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer že objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja, vendar postopek izbire kandidata še ni zaključen. Zaradi navedenega je ministrica za okolje in prostor predlagala imenovanje vršilca dolžnosti do imenovanja direktorja, vendar najdlje za šest mesecev.

Naj spomnimo, da je edini nacionalni park v Sloveniji vse od leta 2013, ko je mandat potekel zadnjemu direktorju s polnimi pooblastili Martinu Šolarju, brez direktorja s polnimi pooblastili, kar lahko pomeni le dvoje: Slovenija ne premore človeka, sposobnega voditi TNP, ali slovenska politika še ni našla ‘pravega’ kandidata s ‘pravo’ politično podporo. Podpora sveta zavoda TNP v tem primeru po preteklih izkušnjah nima nobene teže. Na mestih v. d. direktorja se namreč kar vrstijo kandidati, ki podpore sveta nimajo. Letošnji postopek imenovanja direktorja TNP sicer še ni končan. V zadnjem poskusu je podporo sveta zavoda TNP dobila Nataša Šalaja, ki je zaposlena kot vodja projektov v Društvu za opazovanje ptic Slovenije. Med kandidati za direktorja pa je bil tudi že takrat Janez Rakar, vodja Urada za družbene dejavnosti na kranjski občini, ki sveta zavoda s svojo predstavitvijo ni prepričal. Oba še ostajata v igri za direktorja, vendar ima slednji, kot poroča Delo, pomembno primerjalno prednost, v žepu ima – tako kot ministrica Irena Majcen – strankarsko izkaznico Desusa. ・

Spremembe Zakona o Triglavskem narodnem parku Katarina Košnik, vir: MOP

Vlada je na seji 13. julija določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Manj zahtevne spremembe zakona so bile potrebne zaradi ekološke sanacije vodnega zbiralnika na Rudnem polju, razbremenitve več ravni načrtovanja/odločanja pri razvijanju rekreacijskih središč v narodnem parku ter vzpostavitev pravne možnosti za sanacijo cest v primeru naravnih nesreč.

Vodni zbiralnik Biatlonskega centra na Pokljuki je bil zgrajen v obsegu 5478 m³ na podlagi gradbenega dovoljenja v obdobju, ko je Zakon o TNP dopuščal 100.000 m³, vendar v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato predstavlja neskladno gradnjo po zakonu, ki ureja graditev objektov.

Za Športno-rekreacijski center Pokljuka, sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike 2007–2013, je bil zaradi kršitev treh okoljskih direktiv odprt poizvedbeni, kasneje pa predsodni postopek Evropske komisije, ki je ugotovila nepravilnosti zaradi neizvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), presoje vplivov na okolje (PVO) in presoje sprejemljivosti na varovana območja ter neskladnosti izvedenih del z izdanimi naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem. Pripravljen je bil program odprave nepravilnosti in Občina Bohinj je izvedla CPVO za občinski prostorski načrt (OPN), pripravljena je bila tudi natančna študija »Presoja vplivov na okolje s Presojo sprejemljivosti na varovana območja« ter v Odloku o OPN predpisani številni ukrepi za zmanjšanje vpliva na okolje. Ugotovljeno je bilo, da je treba izvesti ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju, ki sedaj predstavlja past za dvoživke, da v obstoječem obsegu ne vpliva na vrste in habitate varovanega območja, tudi ne na divjega petelina, in da se strokovno dopušča ekološka sanacija v obsegu, kot ga bo določil zakon. Komisija je na podlagi izvedenih ukrepov in programa predvidenih ukrepov postopek proti Sloveniji ustavila. Ker se ekološke sanacije ne more izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, se zakon spreminja tako, da se dopušča ureditev s sanacijo v obstoječem obsegu.

Sprememba zagotavlja tudi pravno podlago za gradnjo vodnih zadrževalnikov na ostalih rekreacijskih središčih, kadar bi bilo to potrebno za zasneževanje obstoječih smučišč v smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja rekreacijskih centrov v narodnem parku. Pomembno je predvsem za smučišče Vogel.

Uvaja se tudi poenostavitev postopka v primeru načrtovanja pros­ torskih ureditev državnega pomena v narodnem parku, ki omogoča,

5

turizem in gospodars t vo

da lahko te prostorske ureditve načrtuje tudi lokalna skupnost ob predhod­nem soglasju države.

Vzpostavlja pa tudi pravno možnost za izjemo od varstvenih režimov za ožja zavarovana območja, kadar je potrebna sanacija ceste, ki je bila poškodovana zaradi naravne nesreče, na ožjih varstvenih območjih v narodnem parku. ・

Blizu 100 prostovoljcev pomagalo urejati Bohinj Janez Grašič in Majda Odar, JZTNP

Foto: Janez Grašič

Biti prostovoljec, prostovoljno pomagati drugim in svoj prosti čas posvetiti prostovoljnemu delu je že od nekdaj cenjena vrlina. Tudi v naši lokalni skupnosti so tisti, ki svoj prosti čas posvetijo prostovoljnemu delu – bodisi mlajši, srednji ali starejši generaciji – cenjeni in spoštovani, pa čeprav ta občutek ni vedno prisoten.

Prostovoljstvo pa je že dalj časa precej prisotno tudi na drugih ravneh. Ena izmed teh je krepiti pozitiven odnos do prostovoljstva in dober občutek po izkušnji družbenokoristnega dela med mladimi, pa ne nujno v domačem okolju, pač pa v okolju, ki ga sicer (še) ne poznajo – želijo pa v njem pustiti pozitiven pečat, dobro energijo in domačinom hvaležen poklon s tem, da so s svojim delom pripomogli k boljšemu/ lepšemu vsakdanjiku v njihovi lokalni skupnosti.

Prostovoljno delo z dvema skupinama osnovnošolcev iz Velike Britanije je Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Stara Fužina - Studor, Občino Bohinj, Režijskim obratom in Turizmom Bohinj izvedel že lansko leto, z nasipanjem se je urejala sprehajalna pot na severni obali jezera. V letošnjem letu je bilo skupin precej več, skupaj šest. Prostovoljci, ki so v Slovenijo prišli preko taborniške/skavtske dejavnosti ali preko svojih matičnih šol, so bili iz Francije, Belgije in Velike Britanije, stari so bili od 13 do 20 let. Njihovo bivanje je poleg uživanja lepot Bohinja in spoznavanja Triglavskega narodnega parka vsebovalo tudi določeno število prostovoljnih delovnih ur. Vseh skupaj je bilo blizu 100, opravili so preko 2200 ur pros­ tovoljnega dela. Dela smo prilagodili potrebam Bohinja ter njihovim psihofizičnim sposobnostim, znanju in razpoložljivemu času. Uredili so precejšen del jezerske obale – popravljena je pot na desnem bregu Savice v Ukancu, odstranjene so naplavine med Ukancem in Naklovo glavo ter med Vegljem in ribogojnico. Očiščene so poti Ukanc–Savica, Fužina–Peč in Češenjski most–izvir Krope–Voje. S ceste Vorančkojca– Blato so bili odstranjeni večji kamni in manjše skale. Z njihovim delom je zadovoljna lokalna skupnost, navdušeni nad delom in Bohinjem pa so bili tudi prostovoljci. Brez usklajenega sodelovanja v lokalni skupnosti njihovo delo ne bi bilo tako uspešno, pa tudi nota zadovoljstva bi bila precej nižje na lestvici. Ob prihodu jim je bilo predstavljeno območje Bohinja in Triglavskega narodnega parka, delo je potekalo ob pomoči NNS JZTNP in delavcev Režijskega obrata Bohinj, ob zaključku pa jim je bil omogočen brezplačen obisk slapa Savica in/ali korit Most­ nice. V prostorih Centra Triglavskega narodnega parka Bohinj jim je Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor ob pomoči odlične kuharice Tončke Zupanc pripravila pogostitev, Javni zavod Triglavski narodni park pa podelitev certifikatov/zahval kot trajen spomin na njihovo

delo v Bohinju. Vsem sodelujočim iskrena hvala za dobro izkušnjo in ob letu osorej ponovno vabljeni k ustvarjanju družbenokoristnih del z mladimi prostovoljci.

Tovrstno delovanje je priložnost in uspešna kombinacija za vse udeležene. Lokalna skupnost na ta način dobi opravljeno tisto delo, ki običajno ni prioritetno, za izgled kraja pa je še kako pomembno – mladi prostovoljci pa dobro izkušnjo odnesejo domov. Ta izkušnja jim je hkrati tudi dobra popotnica, da se kot odrasli obiskovalci nekoč vrnejo v Bohinj – bodisi na dopust, bodisi kot mentorji novim prostovoljskim skupinam.

Center Triglavskega narodnega parka pa pestro dogajanje pripravlja tudi v mesecu avgustu. Vas in vaše goste vabimo na naslednje dogodke: Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan med 9.00 in 19.00.

Dogodki: vsak torek ob 9.00: Naravoslovna delavnica; dne 1., 8. in 22. avgusta z vodenim pohodom skozi korita Mostnice vsak četrtek ob 19.00: Naredi si svoj spominek/Make your own Souvenir z ženskami Bohinja petek, 11. avgusta ob 21.00: Opazovanje nočnega neba – prof. dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko ULJ) in Tilen Kuhar petek, 25. avgusta ob 20.00: Opazovanje nočnega neba/Smučarski center Vogel – prof. dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko ULJ) in Tilen Kuhar Informacije in obvezne prijave na e-naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si in na tel. št. 04 5780 245. Podrobnosti o dogodkih v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj najdete na www.tnp.si in www.bohinj.si.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Ogled lepot Bohinja ­letošnje ­poletje tudi z e-rikšo, prvim ­električnim triciklom na ­Gorenjskem Katarina Košnik

V torek, 18. julija, je v Bohinju potekala predstavitev novosti prometnega režima v Bohinju, kartice mobilnosti Gost Bohinja, regijskih aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti ter mednarodnega projekta LENA, v okviru katerega je Bohinj to poletje dobil e-rikšo, prvi električni tricikel na Gorenjskem.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj, je v okviru mednarodnega projekta LENA pridobila sredstva za nakup e-rikše, električnega tricikla, ki od začetka julija 2017 omogoča domačinom in turistom prevoz in ogled lepot Bohinja. E-rikša je prva takšna pridobitev na Gorenjskem in prva e-rikša v Sloveniji, ki se uporablja v turistične namene. Med prvimi sta se z njo popeljala Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, in Klemen Langus, direktor LTO Bohinj.

Rikša opravlja funkcijo e-mobilnega transporta v območju Nature 2000 in s tem promovira trajnostno mobilnost v zavarovanih območ­ jih. V času poletne turistične sezone vozi v Bohinju na relaciji Stara Fužina – kopališče Kramar – Pod Skalco, od petka zjutraj do nedelje zvečer. Za vožnjo z rikšo, ki bo sprva imela voznika, v nadaljevanju pa tudi možnost izposoje, se lahko dogovorite v Turizmu Bohinj ali pa pridete v Center Triglavskega narodnega parka Bohinj v Staro Fužino, in to do konca avgusta. S septembrom bo vožnja z rikšo možna v Mestni občini Kranj.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj, od začetka

6

turizem in gospodars t vo

Foto: Katarina Košnik

l­etošnjega leta izvaja projekt LENA – Lokalno gospodarstvo in varstvo narave v Podonavju. Projekt je skupaj s trinajstimi partnerji iz sedmih držav pridobila na razpisu programa Interreg Podonavje. Glavni cilj projekta je okrepitev gospodarskih aktivnosti, ki ohranjajo naravo, ter politik za ohranjanje in trajnostno rabo zavarovanih območij, zlasti območij Natura 2000, ob reki Donavi in njenih pritokih. Partnerji iz Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije razvijajo pristope za ohranjanje in trajnostno rabo zavarovanih območ­ ij ter na skupnih srečanjih obravnavajo tematike, ki povezujejo obravnavano območje.

Pilotne aktivnosti projekta LENA, katerih del je tudi razvoj koncepta turističnih storitev z e-rikšo, spodbujajo gospodarski razvoj območij Nature 2000 na naravi prijazen način. Nakup e-rikše je primer dobre prakse transnacionalnega projektnega sodelovanja med Regionalno razvojno agencijo Gorenjske in bolgarskim vodilnim partnerjem, WWF Bolgarija.

Za Gorenjsko so bili v okviru projekta LENA poleg nakupa e-rikše pripravljeni tudi štirje novi integralni turistični produkti, ki v svojo ponudbo vključujejo vožnjo z e-rikšo. V Bohinju dva: »Od planšarja do Skalce« in »Po zgornji dolini« v času poletne turistične sezone. V turis­ tične produkte so vključeni lokalni ponudniki in ključne naravne in kulturne znamenitosti na poti.

Več o projektu LENA:

Projekt LENA je bil pridobljen na prvem razpisu evropskega programa Interreg Podonavje in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajanje projekta se je začelo 1. januarja 2017 in bo trajalo 30 mesecev.

Celotna vrednost projekta je 2.456.290,72 EUR. Programska prioriteta je okoljsko in kulturno odgovorna Podonavska regija. Specifični cilj je spodbujanje trajnostne rabe naravne in kulturne dediščine ter virov. ・

Umirjanje prometa in trajnostni razvoj v Turizmu Katarina Košnik

Bohinj je letošnjo poletno sezono začel z obnovljenim parkirnim režimom, ki so ga skupaj s Triglavskim narodnim parkom in drugimi partnerji izvedli v okviru projekta Parkiraj in doživi naravo.

Na spletni strani www.bohinj.si so tako to poletje prvič prek interaktivnega zemljevida mehke mobilnosti na razpolago ažurni podatki o zasedenosti parkirišč v okolici Bohinjskega jezera, kar je po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa še eden od kamenčkov v mozaiku zmanjšanja pritiska na jezersko skledo. Na interaktivnem zemljevidu, ki bo v prihodnje prerasel Bohinj in postal osrednje informacijsko središče za promet na območju Julijskih Alp, sicer dobite tudi informacije o polnilnicah za električne avtomo-

bile, vozni red turistične ladjice in druge koristne informacije. Podatke o zasedenosti parkirišč najdete tudi na svetlobnih tablah v Ribčevem Lazu. »Ta sistem je za nas zelo pomemben, gost tako čim hitreje in na čim bolj moderen način izve, kako je lahko v Bohinju mobilen in tako čim manj stresno doživlja naravo Bohinja. To je vse del uresničevanja strategije umirjanja prometa v Bohinju, za kar sta bila pred leti sprejeta tudi že dva strateška dokumenta,« je še povedal Klemen Langus, ki dodaja, da so v preteklosti izvedli že več ukrepov mehke mobilnosti, kot na primer kartica Gost Bohinja, ki je prerasla v kartico mobilnosti.

Vsi ukrepi pa imajo jasno sporočilo pravi Langus: »Gostom sporočamo jasno vizijo kraja, da želimo zmanjšati pritisk na jezersko skledo in jim omogočiti mobilnost brez uporabe lastnega avtomobila. V ta namen smo pripravili celo paleto produktov, ki spodbujajo tudi vožnjo s kolesi in hojo. Del tega projekta je tudi Parkiraj in doživi naravo, kjer smo s številnimi partnerji, med drugim tudi Triglavskim narodnim parkom, Občino Bohinj, Občino Kobarid in drugimi pridobili sredstva tako imenovanega Norveškega finančnega mehanizma. V okviru projekta smo tako prenovili parkirni sistem v Bohinju, zamenjali parkomate in eno parkirišče uredili z zapornicami. Turizem Bohinj je skupaj z drugimi partnerji, predvsem Triglavskim narodnim parkom, pristopil k pri­ pravi platforme mobilnosti, tako smo razvili posebno aplikacijo, ki gostu omogoči, da izve v realnem času podatke o zasedenosti parkirišč.« Kot še dodaja Langus, je to samo prvi korak v smeri mehke mobilnosti, saj bodo s Triglavskim narodnim parkom in preostalimi partnerji poskušali zagotoviti denar za nadgradnjo tega sistema z aplikacijo voznih redov, tako da bodo lahko gostje v realnem času dobili podatke, kako priti od ene do druge točke z javnim prevozom, peš ali s kolesom. S tem namenom vzpostavljajo tudi mrežo izposojevalnic koles, za zdaj v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini.

Sistem sicer še ni povsem popoln, do napak lahko prihaja na odprtih parkiriščih, kjer gostje preko mobilnih telefonov na daljavo podaljšujejo čas parkiranja, kar naprava še ni zmožna zaznati. Je pa teh napak vseeno malo.

V inteligentni transprotni sistem, ki ga bodo še dopolnjevali bi želeli vključiti vse ponudnike prevozov, tako avtobuse, ladjico in tudi gondolo na Vogel. Skratka, kot priznava Langus, dela je še veliko: »To je šele začetek. Zdaj turizem raste, mogoče nas čaka obdobje debelih krav in je prav da smo čuječi in pripravljeni na dodatni pritisk na ključne kulturne in naravne znamenitosti. In prav to s kolegi, tudi Triglavskim narodnim parkom z vsemi ukrepi tudi počnemo. Namen je, da gostu in obiskovalcu, tako enodnevnemu, stacionarnemu kot tudi lokanemu prebivalstvu omogočimo kvalitetno doživetje in življenje v kraju.«

Kartica mobilnosti Gost Bohinja

Kartica Gost Bohinja, ki je prerasla v kartico mobilnosti je s tem poletjem doživela tehnično nadgrad­njo, s katero zdaj kartico lahko proda vsak ponud­nik turistične nastanitve v Bohinju. Na ta način želijo še bolj približati storitev gostu in mu prihraniti dodatno pot. Kartica mobilnosti Gost Bohinja, ki ponuja brezplačen javni prevoz, parkiranje in številne druge ugodnosti v Bohinju in tudi izven Bohinja ima jasen namen, pravi Klemen Langus: »To ni razprodaja Bohinjskega turizma, češ, bomo zdaj nekaj dali, da bo gost ostal. Nikakor ne, gost to kartico kupi in s tem sofinancira ugodnosti, ki jih koristi. Naš namen je, tudi te kartice, da obdržimo dobo bivanja, ki je zdaj tri dni ali jo celo dvignemo na štiri dni. Kartica gostu pove: ko pridem v Bohinj, tudi če pridem brez avtomobila, sem mobilen. To mu mi zagotavljamo. Tako lahko gost po Bohinju in okolici kroži in koristi vse ugodnosti, ki mu jih kartica ponuja.« S tehnično nadgradnjo vsak ponudnik nastanitve s posebnim programom in tiskalnikom sam lahko proda in natisne kartico mobilnosti in s tem gostu prihrani pot. »Tu v tem letu nismo bili tako uspešni, kot bi si želeli,« pravi Klemen Langus.

Ponudniki nastanitev namreč še vedno gosta po kartico raje pošljejo v info center. Težava pa naj bi bila v tem, da je s tem preveč dela. Tudi na tem področju skušajo olajšati zadeve. Sama birokracija ob prijavi gosta bo lažja tudi, ko bo država preko AJPESA poenotila podatke. Cilj

7

turizem in gospodars t vo

namreč je, da bi ponudnik nastanitve samo enkrat vnašal podatke o gostu in nato le s kliki pošiljam prijave in tudi izbral opcijo tiska kartice mobilnosti. To bi pripomoglo k temu, da bi ponudniki to kartico gostu ponudili sami.

Z letošnjim letom so se na Turizmu Bohinj tudi strogo začeli držati pravila, da kartico lahko koristijo le gostje partnerjev Turizma Bohinj, to so tisti, ki sofinancirajo projekte Turizma Bohinj. Trenutno to part­ nerstvo šteje 122 članov od skupaj približno 230 turističnih ponudnikov. To pa predstavlja 78 odstotkov vsega proračuna, ki je za partnerje težak 70 tisoč evrov. »Zaradi krepitve tega partnerstva in upravljanja destinacije pri tem ne popuščamo. Zaradi tega prihaja tudi do nekaj nemirov na info cent­ rih. Gostje, ki niso nastanjeni pri partnerjih, do kartice niso upravičeni in to težko razumejo. Kljub temu od tega ne bomo odstopili. S tem bomo bodisi okrepili partnerstvo ali pa ponudniki, katerih gostje niso upravičeni do kartice, ne bodo več svojih gostov pošiljali na info centre po kartico,« je povedal Langus.

Lani je bilo skupaj prodanih 4700 kartic mobilnosti Gost Bohinja.

Projekt kartice gost Bohinja pa bodo oktobra predstavili tudi članstvu združenja Alpski biseri, ki vključuje 25 partnerjev iz petih držav. Od letos je med članicami tudi občina Bohinj.

Certifikat Bohinjsko v prihodnje tudi za nastanitve

V smeri izboljšanja izkušnje gosta v kraju bo pripomogla še ena novost, ki jo načrtujejo za prihodnje leto. V okviru znamke Bohinjsko bodo uvedli tudi certifikat za nastanitve. Na podlagi določenih kriterijev ga bodo prejeli ponudniki nastanitev, ki se bodo zavezali k trajnost­ nemu razvoju turizma in bodo tudi z ugodnostmi spodbujali trajnost­no mobilnost. Na primer: gostu bodo sami prodali kartico mobilnosti, ga bodo prišli iskat na postajo, v kolikor bo prišel z javnom prevozom, ga seznanili z možnostmi mobilnosti po Bohinju in mu tako omogočili popolno mobilnosti v kraju. To so načrti za prihodnje leto.

Plovbni režim

V skupnem dogovoru zdaj agencije plačajo letno nadomestil za izvajanje storitve, v zameno bodo uredili parkirišče, sanitarije in ostalo po­ trebno infrastrukturo za urejanje vstopnin in izstopnih točk.

Bohinj poka po šivih

Sezona je res odlična. Ni tako samo v Bohinju, tudi drugod beležijo dobre rezultate. Trendi v turizmu so se očitno obrnili, ugotavlja tudi Klemen Langus: »Jaz verjamem, da je tudi delo Turizma Bohinj, oziroma cele destinacije pri promociji pripeljalo do tako dobrih rezultatov. Zelo sem bil vesel recimo podatka nočitev pomladi. Če smo zimo zaključili nekoliko slabše, približno 16 odstotkov manj nočitev kot leto pred tem, je bil samo april 72 odstotkov boljši kot preteklo leto. Maj je bil boljši približno za 15 odstotkov, tudi junija beležimo za okoli 20 odstotkov več nočitev kot lani. Julij in avgust pa sta bila izjemna že lani in tu niti ni več prostora za povečanje.« Ob dobrih rezultatih in polnem Bohinju v času poletne sezone sta pomembni predvsem dve vprašanji za v prihodnje pravi Langus: »Prvo je vprašanje cenovne politike destinacije. Torej kako izboljšati ponudbo in s tem tudi dvigniti cene. Želimo si dobrih kvalitetnih gostov. Takih ki pridejo uživati v Bohinju in so zato pripravljeni tudi več plačati.

Prav zato tudi vsi projekti, kot so vse aktivnosti za umirjanje prometa, kartica mobilnosti, znamka Bohinjsko in podobno. Drugo vprašanje pa je vprašanje pritiska, ki se v poletnem času vrši na ključne kulturne in naravne znamenitosti. Torej vprašanje, kako bomo zagotovili kvalitetno doživljanje kraja gostom, ki so se odločili, da bodo v Bohinju preživeli svoj dopust. To je izjemen izziv in tu nas lahko zavede. Gostov je dovolj in tu ne smemo zaspati, češ vsega je dovolj in zdaj nam ni treba več misliti, nič razvijati, zdaj lahko samo še pobiramo. Tu vidim največji iziv za prihodnje obdobje.« Podaljšuje se tudi povprečna doba bivanja v Bohinju. Če ne upoštevamo nočitev v planinskih kočah, kjer pohodniki praviloma prenočijo eno noč, je bila lani povprečna doba bivanja 3 dni, kar je več od slovenskega povprečja. Z našimi aktivnostmi želimo, da bi se podaljšala ali vsaj obdržala. Po podatkih prodaje kartice mobilnosti Gost Bohinja, kjer je letos do zdaj bilo prodanih nekaj več kot 1200 kartic, od tega več kot 13 odstotkov desetdnevnih, pa kaže na trend, da se gostje odločajo tudi za daljši čas bivanja. Kako bo bodo pokazali rezultati jeseni. Narodnost gostov je izjemno pestra. Raste češki in madžarski trg, ostajajo tudi vse ostale države, ki so tradicionalno obiskovale Bohinj.

Na prvem mestu pa so še vedno domači, slovenski gostje. Okoli 35 odstotkov gostov letno je namreč gostov iz Slovenije. ・

Nova informacijska tabla na ­Vodnikovem razgledniku Katarina Košnik Foto: Katarina Košnik

Plovbni režim se izvaja. Agencije in klubi so za razliko od lani brez težav pristopili k projektu in kupili nalepke za uporabo Bohinjskega jezera. Večji iziv prdstavljajo individualni gostje. Pred kratkim so na Turizmu Bohinj skupaj z redarsko službo naredili pregled na jezeru in je bil v korist tistih, ki so nalepko imeli. Več kot 65 odstotkov je bilo tistih, ki so plovbni red upoštevali. Kot pravi Langus je mogoče problem tudi v informiranosti gostov. Za 12 privezov so povečali tudi pristanišče Pod Skalco, ki je povsem zapolnjen. Po odzivih gostov so s plovbnim režimom zadovoljni tudi gostje, predvsem zaradi možnosti uporabe priveza, ki predvsem olajša doživljanje kraja tistim, ki s s svojim čolnom pridejo na dopust za daljši čas.

Soteskanje ni več del plovbnega režima, ker ga država tako ne razume. To sodi zdaj v parkirni sistem, pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »To smo uvedli tudi v dogovoru z agencijami, ki se ukvarjajo s soteskanjem, tako domačimi kot tudi blejskimi. V dogovoru z lastniki zemljišč smo pristopili k urejanju parkirišč pri Grmečici in Jerečici. Za soteskanje na Grmečici smo se uspeli dogovoriti z Agrarno skupnostjo in ostalimi lastniki in smo uredili parkirišče, prednostno namenjeno dejavnostim na Grmečici, agencijam za kanjoning in ribičem. Pri Jerečici pa smo tudi uredili, sicer ne najboljše, nadomestno parkirišče.« Kdor dodaja so uredili tudi razmere z blejskimi agencijami.

Na Vodnikovem razgledniku stoji nova informacijska tabla, plod sodelovanja zavoda Turizem Bohinj in Krajevne skupnosti Koprivnik Gorjuše. Ob tem pri cerkvi stoji nova vaška klop.

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Postavitev table je del rednih del aktivnosti Turizma Bohinj, ki skrbi za informacijsko in interpretacijsko opremljenost naravnih in kulturnih zanimivosti Bohinja. Vaška klop pa je del urbane opreme, nanjo lahko sedete pri cerkvi Najdenja sv. Križa na Koprivniku. Na klopci je tudi posvetilo, zadnja kitica iz Vodnikovega Vršaca.

8

turizem in gospodars t vo

Foto: Katarina Košnik

Oblikovanje table in klopce je plod sodelovanja večih udeležencev, kot pa so povedali na Krajevni skupnosti Korpivnik Gorjuše sicer niso v centru turističnega dogajanja v Bohinju, kljub temu pa težijo k čim bolj urejenem kraju in bodo s podobnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje. Že nekaj časa si na primer želijo tudi ponovne postavitve nekdaj znamenitega mlina na veter, na katerega danes spomnija zgolj majhna maketa, ki so jo ob prazniku krajevne skupnosti postavili pred leti. ・

Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone Turistično društvo Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Z veseljem objavljamo razpis Gorenjske turistične zveze za naj gorenjski nagelj. Cvetoči nageljni so vedno nekaj najlepšega na gorenjskih domovih, zato GTZ že leta spodbuja vzgojo le-teh. Fotografije cvetočih nageljnov se skupaj z naslovom in kontaktom pošlje na: Gorenjska turistična zveza, Komisija za ocenjevanje krajev, Koroška c. 27., 4000 Kranj ali na e-naslov: gtz@t-2.net.

Razpis je odprt do 1.9. 2017.

Podelitev priznanj bo 7.10. 2017 v Gorenji vasi, na srečanju turističnih delavcev Gorenjske. ・

Na gladini jezera novo plovilo – deblak Katarina Košnik

V petek 21. julija so Pod skalco v Bohinju splavili nenavadno plovilo, ki bi ga v Bohinju oko ozrlo le, če bi se potopilo na dno jezera. Gre za šestmetrski čoln deblak, ki ga je izdelal Bohinjec, fotograf, alpinist in legenda bohinjskega veslaškega športa, ustanovitelj Kajak kanu kluba Bohinj Stane Klemenc. Kot je ob splavitvi povedal Klemenc, je izdelan iz 120 let stare jelke, posekane v Davči na okoli tisoč metrih, jelko pa so prav v ta namen posekali Fortunčevi iz Kamenj. Ideja pa je že stara: »Idejo so imeli ljudje že deset tisoč let nazaj. To sem načrtoval že dve leti. Ideja mi je bila všeč, ko sem bral knjigo Bobri, pričel sem pred dvema letoma, zbiral podatke med ljudmi, ki so v Ljubljani že delali deblak pri narodnem muzeju. Jelko smo posekali lani, maja letos pa

Ob splavitvi deblaka, foto: Katarina Košnik

sem začel z delom, v izdelavo tega čolna pa je vloženega okoli sto ur intenzivnega dela.« Ob znanju bohinjcev je bila jelka posekana ravno pravi čas, za to vrsto drevesa pa se je odločil, ker je med lesovi v naši okolici najbolj plovna.

V Bohinjskem jezeru je sicer potopljenih več deblakov, je še pojasnil Klemenc, ki je prav po fotografijah enega iz med njih izdelal del oblike deblaka, večinoma pa je obliko narekovala oblika samega hloda.

Pred splavitvijo kljub temu, da zaradi same teže deblaka ni bilo predhodnih preizkusov plovnosti, ni bilo treme: »Les plava, to mi je jasno, nisem pa pri ročni izdelavi vedel, kako bo uravnotežen, ali se bo nagibal levo ali desno, poskusil sem ga uravnotežiti, kar se je le dalo, in kot kaže, mi je uspelo.« Po krstni vožnji je bil Stane Klemenc zelo zadovoljen in je dodal, da bo kar hiter, ko bodo vanj sedli in zaveslali štirje profesionalni kajakaši. Čoln bo še mogoče videti na gladini Bohinjskega jezera. »Čoln je narejen za to, da se vozi. Lesen čoln take vrste mora biti vseskozi v vodi, da ne razpoka, zato ga bom tudi pozimi potopil v jezero, da ostane namočen. V Ljubljani, kjer so pred leti tudi izdelali deblak so ga vzeli ven in je razpokal, tako je sedaj že okrepljen z železnimi obroči, kar ni več isto,« je še dejal.

Je pa bila jelka dovolj velika, da ga doma čaka še en hlod in iz njega že načrtuje izdelavo še enega deblaka, tokrat malo drugače oblike in manjšega, dvosedega. ・

Bohinjska proga v tujih medijih Katarina Košnik

V avgustovski številki štirih nemškojezičnih železniških strokovnih revijah (Schweizer eisenbahn-revue, Eisenbahn österreich, Eisenbahn-revue international, Deutschland-Ausgabe ter Schienenverkehr aktuell) je bil objavljen članek o čezmejnih povezavah Avstrija – Slovenija – Italija. Na to temo namreč e nakj časa potekajo tudi prizadevanja za povezovanje. V članku je avtor, g. Schambureck, pisal tudi o Bohinjski progi in avtovlaku. Članek govori o ideji direktne povezave Münchna preko Salzburga, Udin do ­Trsta, krasi ga fotograPovečana fotografija, kjer članek lahko tudi prebefija avtovlaka na Bohinjrete, je objavljena na portalu Moja občina.si ski progi. ・

9

iz na ših kr a je v

32. jubilejna zaključna prireditev na Rudnem polju Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj

Foto: arhiv KO Polje Bohinj

8. junija 2017 ob 12. uri se je na biatlonskem stadionu na Rudnem polju odvijala zaključna prireditev v spomin na 32. jubilejni pohod na Triglav. Pohoda se je udeležilo okoli 450 pohodnikov, od tega jih je več kot 300 stopilo na vrh Triglava. V kulturnem programu so sodelovali Orkester slovenske policije, pevci Partizanskega pevskega zbora, otroci okoliških osnovnih šol, sodelovala je Gardna enota Slovenske vojske, program pa je povezovala Katja Stušek. Pozdravni nagovor je imela Danijela Mandeljc, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica, navzoče je pozdravil tudi Jože Sodja, podžupan občine Bohinj.

Vsakoletni pohod je namenjen preživelim borcem Prešernove brigade – tako se jim zahvalimo za junaško dejanje partizanskih patrulj leta 1944, ko so ob osvoboditvi Beograda na vrhu Triglava izobesili slovensko zastavo. Z vsakim letom je pohod postajal tradicionalen, obenem pa krepil narodno zavest, druženje in spomine, dodaten pomen pa so pohodi dobili po letu 1991, ko so veterani prav na večer razglasitve samostojnosti Slovenije na Aljaževem stolpu izobesili našo novo slovensko zastavo. V sodelovanju vseh veteranskih organizacij, Občine Bohinj, Slovenske vojske se sredi pokljuških gozdov ter pod budnim očesom očaka Triglava zberemo, da se zavemo pomena NOB-ja, ko so partizani kljub oviranju domačih izdajalcev in s pomočjo zavezniške vojske preprečili izbris Slovenije z zemljevida Evrope. Za ceno tisočih žrtev in požganih domov smo obdržali slovenski jezik, kulturo in svobodo. Po 46 letih pa se je uresničila tudi stoletna želja Slovencev o svoji državi, vendar tudi tokrat ni šlo brez žrtev. Po 26 letih samostojnosti nam pridobljeno prizna tudi tujina, saj smo del velike evropske družine, vendar se lahko večkrat vprašamo, predvsem ob takih priložnostih, ali bi Kajuh še dejal: »... za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«, ali bi veterani vojne za Slovenijo še tako trdno verjeli v boljši jutri kot pred 26 leti, je poudarila Danijela Mandeljc, predsednica Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Radovljica. V nadaljevanju je poudarila, da je prilagajanje zgodovine za dosego svojih izprijenih ciljev vedno pogos­ tejši pojav med politiki, čaščenje izdajstva, kraje in razprodaja državne lastnine, siromašenje vrednot, razpihovanje nestrpnosti oz. sovraštva pa ni slika, ki so jo partizani in veterani nosili v srcih pri ohranjanju in osamosvajanju Slovenije. Na koncu se je zahvalila vsem obiskovalcem, borcem Prešernove brigade, udeležencem patrulj iz leta 1944 in 1991, 106 praporščakom pohodnikom, še posebej tistim najstarejšim, starim tudi 88 let in več, ki so se udeležili skoraj vseh pohodov.

Slavnostni govornik, pisatelj Tone Partljič, je v svojem govoru po­ udaril pomen današnje in vseh dosedanjih prireditev na Rudnem polju, izpostavil letnice in dogodke, ki so odločilno vplivali, da je Slovenija postala samostojna in del evropske družine. Dotaknil se je tudi letošnjega leta, ko smo v osrednjem hramu demokracije doživeli izpad, ob katerem moramo tudi mi, zbrani v tako velikem številu, reči: »Dosti vas imamo, mladi nahujskani kvaziposlanci, ki sedite v tistih klopeh, kjer naj bi predstavljali drugačne poglede in tudi nasprotna stališča aktualni vladi in večini, vi pa ponarejate zgodovino, zgodovinski vojaški poraz pred 72 leti želite spremeniti v samosmilečno in lažno moralno zmago, zanikate ne le zmago in celo holokavst in zamenjujete uničujočo nacio­ nalistično in rasistično morilsko ideologijo z nekakšnim spopadom z

zgodovinskim revolucionarnim boljševizmom.« Nesrečna dogajanja po vojni so se dogajala v vseh državah, povsod je prihajalo do tako imenovane objestnosti zmagovalcev, kar pa ne zmanjšuje odgovornosti za neučakano maščevanje, za Roške jame, Hude jame, Teharje itd. V zgodovini so časi razvoja in gradnje, so časi destrukcije in rušenja, miru in vojne, dobrega in zla ... Stvari izpred 80 let, tudi povojna štirideseta dvajsetega stoletja so pravzaprav že zgodovina. Naša naloga je, da jih etično shranimo za bodoče rodove, jasno zapišemo, kaj je bil boj za svobodo, kaj izdaja, kaj je bila borba za povojno oblast in kaj poslušno vatikansko hlapčevstvo. Zavedati pa se moramo, niti se nimamo pravice delati gluhe, da je povojne poboje uprizorila socialistična oblast. Če pljuvamo po državi, ki ni bila povsem naša, malo pa vendar že, pljuvamo po lastni zgodovini, in državljani te naše nove države lahko rečejo, da jim je bilo v prejšnji državi lažje preživeti, se zdraviti, šolati itd. Titove slike so izginile, kip v Velenju priča, da smo imeli tudi Slovenci zgodovinsko obdobje, ki ga ne moremo in ne smemo izbrisati, ni mogoče prepovedati rdeče zvezde, saj je bila cela desetletja simbol, vso to resnico pa moramo sporočiti svojim vnukom. Bodo prepovedali še partizansko pesem, ki je v bistvu že ponarodela? ・

Vabilo na spominsko slovesnost na Vodiški planini Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica vabi v soboto, 5. avgusta 2017, na spominsko slovesnost ob 76. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in prazniku občine Radovljica. Spominska slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica).

Za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji Zveze borcev bosta podeljeni plaketi Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dvema članoma Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica.

Na proslavo bo organiziran avtobusni prevoz iz Radovljice ob 8.45. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, tajnica DIB

Enodnevne izlete v Izolo smo v juniju in juliju zaključili zelo dobro, saj je bil avtobus vedno polno zaseden. Tudi v mesecu avgustu organiziramo dva enodnevna izleta v Izolo, in sicer 9. 8. in 23. 8. 2017.

Avtobus bo pobiral po Zgornji in Spodnji Bohinjski dolini. Cena izleta je 15 EUR na osebo. Kdor bi želel na kopanje, naj pokliče na telefonsko številko 031 624 803.

Prav tako je še nekaj prostih mest za letovanje v hotelu Delfin v Izoli, ki bo od 4. 9. do 11. 9. 2017, kjer bomo zaključili letošnjo poletno turistično sezono. Organiziran je avtobusni prevoz. Prijave sprejemamo na številki 031 624 803. ・

Ne glede na dopustniški čas in vročino smo člani DU Bohinjska Bistrica neutrudni Olga P. Gorišek, DU BB

Foto: Janez Pikon

10

iz na ših kr a je v Novice o aktivnostih naših članov začenjamo s sliko s pohoda na Javorjev vrh. Skupina pohodnikov se je na Javorjev vrh odpravila 15. junija 2017. Od tam je pogled na prostrano planoto, bogato s smrekovim gozdom, še bolj izrazit, ko Lomovce krasi še praznično mavrič­ na zavesa, in obis­kovalcu na južnem robu pokljuškega raja se trajno vtisne v spomin, pravi Janez, vodja pohodnikov. Nazaj grede so se na povabilo Frenka Zupanca - Žvanovega iz Srednje vasi odpravili še na planino Jelje. Tam jih je Frenk presenetil in jim postregel z okusno gobovo juho. Frenku najlepša hvala za trud in dobro voljo.

Julijske dni smo začeli delavno in veselo. V soboto, 1. julija 2017, se je naša skupina balinarjev udeležila tekmovanja za pokal Bleda. Tokrat jim ni šlo najbolje, a najpomembneje od vsega je to, da sodelujemo, se družimo in prijateljujemo s sorodnimi društvi.

Naši člani DU BB so prevzeli šank na gasilski veselici PDG Bohinjska Bistrica in delali v korist gasilskega društva.

S Turističnim društvom Bohinj smo sklenili poseben dogovor glede pomoči pri organizaciji večjih prireditev. Na ta način naše društvo dobi nekaj sredstev. Tako je skupina naših članic že pomagala pri postrežbi skupine Madžarov, ki so bivali v privatnih sobah, prehrano pa so imeli v dvorani Danica.

Julijski pohod je bil 13. julija 2017, tokrat so jo naši pohodniki mahnili na Krsteniški Stog, o katerem je vodja pohodov Janez Pikon zapisal, da se nad cestno zaporo vzhodno pri planini Blato požene strmo čez vznožno stopnico in neoznačen kolovoz z uhojeno, nekoč lovsko stezo, ki se vije zložno in zahodno, po kateri pridemo dobro uro kasneje mimo obnovljene lovske koče, kjer se gozdna steza obrne vzhodno in v kratkem pripelje na spodnje travnike planine Krstenica (1655 m).

Prijetnih vtisov ob srečanju z mlado Veroniko, ki vodi planšarijo na planini, kjer se pogovorimo in pogrejemo s toplim čajem in sirarskimi dobrotami, pričnemo z vzponom severno na hišno in razgledno goro nad planino. Dosežemo sedlo in višje gorski pašnik, kjer steza popelje južno v pobočje s strmimi vložki na greben razgledne gore. In takle je pogled s Krsteniškega Stoga.

Foto: Janez Pikon

Razpored aktivnosti v mesecu avgustu 2017: 1. avgusta 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 10. avgusta 2017 Pohod na Lisec, odhod ob 7. uri izpred društvenega doma v Bohinjski Bistrici, rezervni datum: 17. 8. 2017

16. avgusta 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici 24. avgusta 2017 Izlet v Mojstrano, ogled Planinskega muzeja, ogled Zelencev, po tem se odpeljemo v Planico na ogled Nordijskega centra – vetrovnika, ogled Belopeških jezer in čez Predel O točnem programu izleta vas bodo kot vedno obvestili in obiskali poverjeniki: če boste šli na izlet, se boste njim tudi prijavili.

31. avgusta 2017 PZDU Gorenjske organizira srečanje upokojencev Gorenjske. Srečanje bo na prostoru konjeniškega kluba Žirovnica z začetkom ob 10. uri. Vsi zainteresirani se boste prijavili svojim poverjenikom oz. v pisarni društva ob sredah od 16. do 17. ure. Obvezna kotizacija znaša 7 EUR na osebo (bon za hrano), bon

je hkrati tudi vstopnica na prizorišče. O točni uri odhoda avtobusa vas obvestijo poverjeniki. Zadnji rok za prijavo je 16. avgust 2017.

Ugodnost v Vodnem parku Bohinj, da s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling, še vedno velja.

Izkoristite jo!

Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici.

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

IN MEMORIAM

Minka Marija Smukavec (1932‒2017) Marija Cvetek

V cerkvi sv. Martina v Srednji vasi smo se v petek, 14. julija, zbrali številni sorodniki, prijatelji, znanci in sovaščani Marije Smukavec iz Sp. Podjelja, ki se je v 86. letu starosti poslovila od tega sveta. Na poslednji poti smo ji zaželeli, naj v miru počiva ob vznožju svojih ljubih planin, obkrožena z vencem bohinjskih vršacev, ki jih je tako rada obiskovala še v zadnjih letih svojega življenja.

Ljuba naša Minka!

Z žalostjo se poslavljamo od tvoje drage zemeljske podobe ... A spričo tolikšnega trpljenja ti privoščimo večni počitek. Za tako neizmerno pridnega človeka je bilo že nemočno ležanje v postelji huda preizkušnja. Večkrat si Foto: Pavel Korošec dejala: »Raj b devov, kar je, kôkr toklê ləžim. A že more tôk bitə. Jə že tôk namenjeno.« Kot bi slišali tvojo mamo Terezijo, ki je prav tako vdano, z globoko vero prenašala številne izgube svojih najdražjih.

V ponedeljek, 10. julija, si sklenila krog svojega zemeljskega življenja. Ta dan smo zadnjikrat zrli v tvoj prijazni in dobrotljivi obraz; še smrt ga je obdarila s prav takim hudomušnim smehljajem, ki smo ga bili vajeni in ki nas je navdajal z optimizmom, upanjem in pogumom.

Rodila si se v težkih časih med obema vojnama, v sončni hribovski vasici v Sp. Podjelju. Luč sveta si zagledala 27. jan. 1932 na Gregorč­ kovi domačiji kot četrta izmed osmih otrok. Pred tabo so odšli v večnost trije bratje: Janez, Joža in Tonej ter sestri Minka in Francka. Te izgube so te globoko prizadele, saj nihče od njih ni doživel posebno visoke starosti. Mama Reza, ki pa je umrla v 96. letu, je preživela polovico svojih otrok. Že v najnežnejših letih si morala prijeti za delo. In pri trinajstih si že pomagala pri Zg. Krucmanu, kjer se je rodila tvoja mama Reza in kjer je njen brat Tonej zagospodaril na kmetiji. Tvoja mladost je poznala eno samo garaško delo, ki ti je že takrat hudo načelo zdravje. Pri osemnajstih letih si tako hudo zbolela, da so te komaj oteli pred smrtjo. K sreči se je k hiši primožila pridna Klemenova Minka s Koprivnika in ti tudi v bolezni ves čas stala ob strani.

Odšla si v planino, kjer si se okrepila, čeprav je bilo veliko dela z živino. Konjska dolina ti je tako prirasla k srcu, da si jo omenjala še v zadnjih dneh svojega življenja. Upala si, da se boš kmalu lahko odpravila tja, nas pa je stiskalo pri srcu, ker smo vedeli, da se to ne bo nikoli več uresničilo.

Pri Krucmanu si prislužila Minka v planini na Šeh, Foto: Marija Cvetek 22 let delovne dobe, služila pa

11 si tudi v Šport hotelu na Pokljuki. Tja si v eni izmed hudih zim hodila kar osem ur. Ko si se med obilnim sneženjem prebila do Jelja, si s strehe snela dva »šinkeljna«, jih navezala na noge in dosegla svoj cilj s temi nenavadnimi krplji. Že samo ta prigoda priča o tvoji iznajdljivosti, prizadevnosti in odgovornosti. Pozneje si se zaposlila na LIP-u na Bohinjski Bistrici in po službi te je doma čakalo kmečko delo, a si nisi privoščila počitka, dokler se ni spet pojavila bolezen. Kar precej časa si prebila v bolnišnici. A božja volja je bila taka, kot je večkrat rada rekla tvoja mama, da si se tudi drugič izvlekla iz najhujšega. Po trinajstih letih si na LIP-u dočakala zasluženi pokoj. Do konca si skrbela za ostarele in bolne starše. Usoda pa je hotela, da si se po njuni smrti spet odpravila v mamino rojstno hišo, kjer si pomagala, dokler se niso začeli kazati znaki hude in neozdravljive bolezni. Večkrat si podkrepila svoje pripovedi s pregovorom, da se vsaka dobrota povrne, če ne z dobrim pa s slabim. Tebi jo je obilo povrnila z dobrim nečakinja in krščenka Saša, ki je kot najboljša hči skrbela zate. Tudi mnogi sorodniki in prijatelji so ti v bolezni zvesto stali ob strani. Kako smo te imeli radi, pove že podatek o številnih obiskovalcih, ki so te naravnost oblegali najprej v bolnišnici v Kliničnem centru v Ljubljani in nato v Domu sv. Martina v Srednji vasi. Prav vsakega posebej si bila vesela. Toda bolezen je napredovala, počasneje kot so pričakovali zdravniki, a v tretji »bitki« z njo si bila premagana.

Odšla si v najbolj razkošnem poletnem času, ki si ga imela najraje. V času bujnega cvetenja rož in zelišč, ki si jih tako rada nabirala zase in še raje za druge. Čas košnje ti je prinašal veliko veselja in dela. Pokosila si tudi vse bregove z derezami na nogah in nisi odnehala, dokler ni bilo vse opravljeno tako, kot se ti je zdelo, da mora biti. Pokosila si tudi okrog podjeljske kapelice sv. Martina, na katero si bila še posebej ponosna. Okrog nje si obsekala grmovje in pometla vso cesto, da bo ja lepo, ko bodo prišli ljudje k maši.

Pobliže sem te spoznala pri popravljanju dežnikov na tvojem domu.

Te veščine si se naučila od svojega dragega očeta Janeza, ki te je naučil delati tudi brezove metle in cokle. In popravila si marsikaj, kar bi večina ljudi odvrgla med staro šaro. Občudovali pa so te trajnostno naravnani ljudje, ki v skrbi za čisto okolje hočejo »spraviti k dobremu« marsikaj, kar bi se sicer grmadilo na smetiščih. Ohranila si skromnost iz časov svojega otroštva in mladosti, ko je vsega primanjkovalo.

Vedno si tudi skromno pripominjala, da ne veš nič posebnega, a vse tvoje pripovedi o delu in življenju nekoč so bile dragocena pričevanja in mnoga so že našla svoj prostor v zakladnici bohinjske duhovne kulturne dediščine. Koliko molitvic si znala na pamet, kako lepo si znala voščiti za naše rojstne dneve in godove! Povedala si, kako se zdravi živina, kako zelo pomaga trikraljevska blagoslovljena voda, kako spoštljivo ste se včasih držali starih šeg in navad ...

S stričevo ženo Minko sta pri Krucmanu živeli v velikem sožitju; najgloblji smisel bivanja sta iskali in našli v molitvi, v poštenem in ustvarjalnem delu ter pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Obe sta se znali veseliti lepot božjega stvarstva, zato so vama bile tako ljube gore in planine. Globoko sta bili navezani na domače košenice, njive in gozdove ... Skupaj sta se znali veseliti drobnih stvari. Vajino skupno temeljno bistvo je bilo in bo tu in onkraj: mir, ljubezen in dobrota. Ta vajin vir sreče sta znali prenašati tudi na druge.

Zato se nam ni treba spraševati, če govorim ob slovesu posebej zate, zakaj smo te imeli tako zelo radi. Preprosto nas je grela tvoja življenjska energija, srčnost, tvoja neizmerna pridnost, zanesljivost, prijaznost, skromnost, resničnost brez vsakega hinavstva, tudi upravičena kritičnost in vse tiste vrednote in značajske vrline, ki krasijo najbolj plemenite človeške duše. Navajena najtrših razmer si izžarevala zadovoljstvo, veselje in globoko življenjsko modrost; s humorjem si opogumljala vse, ki smo imeli to srečo, da smo te poznali. Taka, kot si bila, nam ne moreš nikoli umreti. A ker smo samo ljudje, nam je težko, da odhajaš iz naše bližine, vendar verujemo, da se bomo nekoč srečali onstran zagrobnega mraka. Zato te z verzi pesnice Makarovičeve poslednjič spremljamo na božjo njivo, kjer počivajo tvoji predniki, ki si jih vseskozi tako zvesto obiskovala:

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, si nikdar ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ・

iz na ših kr a je v

Letovanje gasilske mladine v ­Pineti Mentorji gasilskih društev v Bohinju

Foto: mentorji

Leto je spet naokoli in mladi gasilci iz Bohinja in Sela pri Bledu smo se odpravili na gasilsko letovanje v letovišče Pinea, ki spada k Zvezi društev prijateljev mladine Jesenice. Tam smo bivali v tednu od 5. 7.

2017 do 12. 7. 2017, letovanja pa se je udeležilo 72 otrok in 8 mentorjev. Že drugi dan smo dobili obisk predstavnikov treh občin in predstavnikov GZ Bled - Bohinj. Prinesli so nam darila – kremo Viki, bombone in čips. Seveda smo se vsega lotili z velikim veseljem. Po končanem sladkanju smo jim prikazali krst otrok in mentorice. Tega je deležen vsak, ki se prvič udeleži letovanja. In tako smo krstili tudi dva člana visokega obiska.

Dnevi so nam hitro minevali, saj smo ves čas imeli lepo vreme, presenetila nas je samo ena popoldanska nevihta z močnejšim vetrom. Čas smo si krajšali z gasilsko šolo, štafetnimi igrami, ustvarjalnimi delavnicami, vožnjo z gliserjem, igrami z žogo, kinom pod zvezdami.

Vsak dan pa smo se tudi veliko kopali in se zaradi vročine skrivali pod borovci.

Foto: mentorji

Teden je hitro minil in že je prišel trenutek, ko smo se z dvonadstropnim avtobusom odpeljali proti domu. Vrnili smo se polni prijetnih vtisov, novih prijateljstev ... Res smo se imeli lepo.

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! ・

Reševanje krave Murke Sredi julija so gorski reševalci prejeli nenavaden klic na pomoč. Na bohinjski planini Krstenica je na približno 1600 metrih krava med pašo zdrsnila v grapo. Ujeto žival sta opazila dva pohodnika, ki sta poklicala na pomoč.

500-kilogramsko Murko so gorski reševalci uspeli rešiti.

Na reševanje so se v ponedeljek, 17. julija, odpravili helikopter Slovenske

Vir: PU Kranj

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje , priredit ve in kultur a

12

vojske, policist in gorski reševalci, so sporočili s PU Kranj. Pri reševanju je ekipa za transport z nevarnega mesta uporabila transportno helikoptersko mrežo, kravo s helikopterjem dvignila iz grape in prepeljala do planine Blato, kjer jo je prevzel lastnik.

Prestrašena žival jo je, po poročanju medijev, k sreči odnesla le z manjšimi poškodbami.

Zahvala Kocjančevi, Jereka 2

Iskreno se zahvaljujemo Jerneju in Veroniki Hribar, reševalcem GRS BOHINJ in članom s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS BRNIK za pomoč pri reševanju naše krave Murke. ・

Odlični dosežki dijakov Gimnazije Jesenice v preteklem šolskem letu in na maturi mag. Natalija Bohinc Zaveljcina, prof. kem., Gimnazija Jesenice

Na Gimnaziji Jesenice zaključujemo še eno uspešno šolsko leto. Ob zaključku pouka je bil učni uspeh na naši gimnaziji 81,43 %. Samo 7,37 % dijakov je neuspešnih in bodo lahko opravili manjkajoče obveznosti z izpiti; le en dijak nima te možnosti. 11,2 % dijakov ima zaradi zdravstvenih težav ali športnih obveznosti možnost opravljanja obveznosti do 31. 8. 2017.

Od 310 dijakov splošnih in športnih oddelkov jih je 56 doseglo odličen splošni učni uspeh in 96 prav dobrega. Med dijaki 4. letnika je 8 dijakov doseglo odličen učni uspeh vsa štiri leta, in sicer: -- Manja Vidic, Neža Žerjav in Blaž Žerjav Jereb iz 4. a, -- David Cerkovnik (iz Bohinja), Tjaša Češek in Manca Novak iz 4. b -- ter David Jovanović in Rok Tomaš iz 4. š razreda.

Najuspešnejši razred na naši gimnaziji v šolskem letu 2016/17 je 2. c razred.

Kot vsa leta so bili naši dijaki pod mentorstvom profesorjev zelo uspešni na srednješolskih tekmovanjih iz znanja in športa ter v razis­ kovalni dejavnosti. Osvojili so 11 zlatih, 24 srebrnih in 139 bronastih priznanj.

Največji uspeh je je dosegel Andraž Maier (3. a) z uvrstitvijo na 58. Mednarodno matematično olimpijado (IMO) od 12. do 23. julija v Braziliji in 11. Srednjeevropsko matematično olimpijado od 21. do 27. avgusta v Litvi.

Tradicionalno smo organizirali že 6. Dramski festival, božično-novoletni bazar in koncert, dobrodelni koncert Sprostite dobroto v sebi, projektni dan, dan mladih raziskovalcev, predavanja, humanitarne akcije in številne družabne dogodke. V tem šolskem letu je prva generacija naših dijakov pod mentorstvom profesoric nemščine opravljala izpit za nemško jezikovno diplomo. Dijaki – umetniki so z mentorico prof. Sonjo Janša-Gazič pripravili prvo razstavo v galeriji Dolik in stenski koledar. Šola je sodelovala pri številnih projektih: Pozorni na okolje, MEPI, UNESCO, UNICEF, UStart, Dvojna kariera športnika, Zlato v izobraževanju in vrhunskem športu, Izobraževanje na daljavo, Rastem s knjigo, Rdeči noski in Živimo zdravo, ker se cenimo.

Dokaz za kvaliteto dela na naši gimnaziji so tudi odlični rezultati na Maturi 2017. Od 76 maturantov jih je bilo 74 uspešnih, le en kandidat ima en in eden dva popravna izpita. Tako je uspeh na Gimnaziji Jesenice 97,4 % (v Sloveniji 93,5%).

Med uspešnimi maturanti na naši gimnaziji jih je kar 18 doseglo 25 in več točk. S tem so postali odlični maturanti. Med njimi so štirje zlati maturanti, ki so dosegli 30 in več točk, in sicer: -- Manca Novak:30 točk, -- Tjaša Češek in David Cerkovnik: 32 točk, -- Neža Žerjav: 34 točk (ena izmed petnajstih diamantnih maturantov v Sloveniji.)

Kar 9 naših maturantov je pri posameznem predmetu doseglo več kot 95-odstotni uspeh. Največje število točk pri predmetih splošne mature v Sloveniji sta dosegli:

Bohinjski zlati maturant David Cerkovnik, Foto: arhiv Gimnazije Jesenice

-- Neža Žerjav, ki je dosegla najboljši rezultat pri slovenščini v Sloveniji (97 odstotnih točk) -- in Manja Vidic, ki je dosegla pri matematiki (osnovna raven) vse možne točke (takih maturantov je bilo v Sloveniji 14).

Vsi smo lahko ponosni na dosežke, ki so rezultat dobrega sodelovanja med dijaki, profesorji in starši. ・

22. Glasbeno poletje Bohinj Katarina Košnik

Letošnja 22. izvedba Glasbenega poletja Bohinj je e z uvodnim koncertom 1. julija v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana poskrbela za stoječe ovacije. Slovenski tolkalni projekt in Zbor Slovenske Filharmonije z izjemnimi solisti so v Bohinj pripeljali Carmino Burano Carla Orffa. Pravzaprav jih je v Bohinj pripeljal oče in umetniški vodja festivala Roman Leskovic, ki nas tokrat skupaj z organizatorjem festivala Turizmom Bohinj Sabina Cvilak, foto: letak Glasbenega poletja Bohinj tokrat nagovarja z naslednjimi besedami: »Veselilo bi nas, če bi med prijetne dogodke iz poletnih dni vpletli tudi katerega izmed naših koncertov v okviru 22. poletnega glasbenega festivala Glasbeno poletje v Bohinju. V čudovitem okolju cerkvice Svetega Martina v Srednji vasi in Kulturnem domu v Bohinjski Bistrici želimo z glasbenimi večeri ustvariti razpoloženje, ki bo poletje 2017 naredilo še bolj mavrično in zaradi katerega vam bo spomin nanj še hitreje pričaral nasmešek na obraz. Potrudili smo se, da smo z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbenimi umetniki oblikovali privlačen in zanimiv program, ki bo prav vsakega ljubitelja glasbe navdušil in pričaral poseben glasbeni utrinek za vsak glasbeni okus. Vabimo vas, da si ogledate program in se odločite za obisk. Vljudno vabljeni!« Pred nami sta v okviru Glasbenega poletja bohinj v avgustu še dva koncerta: - V četrtek, 10. avgusta ob 20.30 v Cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi: SALZBURG MOZART QUARTET MICHAEL MARTIN KOFLER flavta DANIELA BEER violina DOROTHEA GALLER viola MATTHIAS MICHAEL BECKMANN violončelo Program: W.A. Mozart, L. Boccherini, J.M. Haydn Mozartovi kvarteti s flavto so ena najlepših glasbenih strani v komorni glasbeni literaturi.

- V četrtek, 17. avgusta ob 20.30 v Cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi: SABINA CVILAK sopran NEJC LAVRENČIČ klavir Program: R. Wagner, G. Puccini, R. Strauss, L. LebiË, F. Liszt, F. Chopin Sopranistka Sabina Cvilak s svojim mojstrstvom in pojavnostjo prevzame tako najzahtevnejše občinstvo velikih svetovnih odrov kot intim­ nejše skupine. ・

13

priredit ve in kultur a

Torkove glasbene večere v Stari Fužini bodo zaključili člani godbe Bohinj Katarina Košnik

Utrinek iz tržnice, vir: KS Stara Fužina-Studor

Že nekaj let Krajevna skupnosti Stara Fužina - Studor skupaj s Turizmom Bohinj prireja tudi torkove koncerte pred Kulturnim domom v Stari Fužini. Julijski in avgustovski večeri predstavljajo prijetno popes­ tritev poletnega dogajanja v Bohinju.

V glasbenih večerih uživajo tako domačini kot tudi naključni obisko­ valci. Predstavljajo prijetno popestritev poletnega dogajanja v Bohinju.

Zvrstilo se je že kar nekaj različnih glasbenikov za različne glasbene okuse v domačih in tujih zasedbah: -- od baročnih duetov, -- slovenskih in tujih ljudskih pesmi, -- narodno-zabavnih uspešnic, -- do evergreenov oziroma večno zelenih svetovnih in slovenskih popevk...

V zadnjem letu za popestritev na prizorišče postavijo tudi stojnico z izdelki domače obrti. V avgustu se bodo zvrstili še trije koncerti: -- V torek 8. avgusta: Koncert: Ansambel Kdr voč (20.00) in domača tržnica (16.00) -- V torek 15. avgusta: Koncert: Sara band (20.00) in domača tržnica (16.00) -- V torek 22. avgusta: Koncert: Godba Bohinj (20.00) in domača tržnica (16.00) ・

vižami iz narodno-zabavne zakladnice in iz sveta slovenske popevke ter tudi z deli mlajših slovenskih skladateljev.

Oba umetnika imata za seboj že kar nekaj glasbenih dosežkov, koncertov in nastopov na različnih slavnostnih prireditvah. Janja Hvala je kot solistka in članica komornih zasedb nastopala doma in v tujini, se udeleževala številnih tekmovanj ter vodila pevske delavnice in predavanja iz vokalne tehnike. Sedaj posreduje svoje znanje mladim pevcem na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje. Jernej Valant pa kot solist in član Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica redno koncertira in se udeležuje mednarodnih tekmovanj.

Veliki šmaren oziroma praznik Marijinega vnebovzetja velja za enega največjih in najstarejših krščanskih praznikov, ki ga praznujeta katoliška in pravoslavna cerkev. Njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem, v Jeruzalemu pa so ga v 5. stoletju obhajali kot spomin na dan, ko je Marija zaspala. Stoletje kasneje se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. Šele 1. novembra 1950 je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija »po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«.

Danes praznik s številnimi slovesnostmi častijo cerkve in verniki po celi Sloveniji. ・

Štala na Ranču Mrcina

Robi Božnar, Ranč Mrcina in Klemen Langus, Gledališče 2B

Glasbeno obarvan praznik na ­Bitnjah Janja Hvala

S koncerta, osebni arhiv Janje Hvala

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bitnjah že tradicionalno gosti koncert ob Marijinem prazniku, velikem šmarnu. Praznovanje bosta na torkov večer, 15. avgusta, glasbeno obeležila sopranistka Janja Hvala in Jernej Valant, ki jo bo spremljal na koncertni harmoniki. Tokrat se jima bo pridružil nadarjen mlad glasbenik, skladatelj, pianist in pevec, Tom Varl. Praznični koncert se bo začel ob 20. uri. Večer bo obarvan z različnimi glasbenimi zvrstmi – s cerkvenimi skladbami, z znanimi

Ranč Mrcina se poleti spremeni v en sam velik oder. Če je bil ta oder v prvih letih namenjen zgolj potopisnim večerom, je v zadnjih letih svoje gostoljubje ponudil različnim kvalitetnim kulturnim dogodkom.

Glasba, gledališče, potopisi in večeri slovenskega alpinističnega filma.

Večeri na Ranču Mrcina, ki jih pomaga soustvarjati tudi Gledališče 2B, so doživetja kvalitete, odličnosti, drugačnosti, preprostosti ...

V sproščenem in avtentičnem okolju so bili naši gostje vrhunski slovenski alpinisti (Pavle Kozjek, Viki Grošelj, Davo Krničar ...), odlični glasbeniki (člani slovenske filharmonije, Godbe Bohinj), gledališki igralci (Gregor Čušin, člani Gledališča 2B) in drugi. V enkratnem vzdušju se želimo spominjati, veseliti, spoznavati, občudovati in opazovati.

V avgustu vas na Ranču Mrcina čaka še nekaj lepih večerov, prvi že nocoj: -- petek, 4. 8. 2017 ob 21.00, gledališka predstava, Gledališče 2B Marjan Marinc: Krasen cirkus -- sobota, 12. 8. 2017 ob 20.30, koncert Mr-CI-NAAA: Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac z gosti ...

-- petek, 18. 8. 2017 ob 20.30, potopisno predavanje Renata Jozič: Centralna Azija -- petek, 25. 8. 2017 ob 20.30, gledališka predstava, Gledališče 2B Marjan Marinc: Krasen cirkus ・

14

priredit ve in kultur a

13. festival Kanal Turistično društvo Bohinj

Festival Kanal je v polnem teku, dejansko je nekaj koncertov že za nami.

Pred nami sta še dva avgustovska koncerta, 9. 8. Pushluschtae, ki se jih mnogi Bohinjci spomnimo iz lanskega Dobrodelnega koncerta. 16.

8. bo zadnji letošnji koncert Festivala Kanal. Zaprl ga bo slovenski Joe Cocker, Danijel Rampre, ki bo svojo skupino navduševal z uspešnicami Joe Cockerja.

Tudi letos so nastopajoči počaščeni z dobrimi picami Picerije Ukanc, generalni in zvesti sponzor pa je Sberbank. Zahvaljujemo se za pomoč tudi Hotelu Jezero, ki nas oskrbuje z elektriko. Seveda bosta omenjena koncerta ob sredah zvečer na znani lokaciji ob Kava baru Paviljon, koncerti pa se pričnejo ob 20.17.

na dodaten koncert, ki bo zagotovo malce drugačen in zaradi tega poseben.

Se vidimo v petek 11.8. 2017 ob 20.30 uri. ・

Odlično sprejeta predstavitev ­sirarstva v kampu ­Danica Turistično društvo Bohinjt Vir: Splet

Kresna noč – žur do jutranjih ur Turistično društvo Bohinj

V soboto, 12. 8. 2017 vabimo vse zabave željne na tradicionalno Kresno noč. Pod Skalco bo veselo od 20.00 ure naprej. Vsi komaj čakamo na vrhunec zabave poletja. Glavna zvezda letošnje Kresne noči je Nina Pušlar. V prvem delu večera bo za zabavo skrbela skupina Mono, na koncu pa skupina Bombshell, ki je že navdušila na letošnjem Festivalu Kanal. Tudi letos bomo po 22.00 uri pričeli s prižiganjem svečk v jajčnih lupinicah. Ob 23.00 uri bo na sporedu ognjemet. Cesta bo zaprta med 22.30 in 23.30 uro. Program bosta popestrila še Tjaša Dobravec ob drogu in Ognjeni show Čupakabra.

Vse obiskovalce vabimo na naš vrhunec poletne zabave.

Foto: arhiv TD Bohinj

Že drugo leto zapored TD Bohinj v sodelovanju s Kmetijo Odolnjek pripravlja četrtkove večere, kjer predstavljamo sirarstvo, planine, Praz­ nik sira in vina ter Kravji bal. Vsak četrtek ob 19.30 pričnemo s prireditvijo, kjer v premični sirarni pripravljamo maslo in sir. Na koncu večera, ob cca 21.45 naši gostje lahko poskusijo sveži sir, proizveden v Kampu Danica. K sodelovanju smo povabili tudi Klet Brda, ki se na teh večerih predstavljajo z linijo vin Quercus. Večeri so lepo sprejeti in z veseljem povabimo tudi domačine, da se sprehodijo do Kampa, kupijo kak narezek in kozarec vina in si v živo ogledajo izdelavo sira. ・

Vir: Splet

Koncert projekta AutEtno Turistično društvo Bohinj

V petek, 11. 8. 2017 bomo na prizorišču Festivala Kanal priredili koncert Projekta AutEtno. Gre za divji preplet renesančne in evropske etno glasbe. Na koncertu bodo nastopali Eva Jurgec, oboa in kljunasta flavta; Klemen Bračko, violina in Uroš Jezdić, harmonika. Vabljeni ste

Vabilo za oddajo vlog za najem prostorov na Prazniku sira in ­Kravjem balu Turistično društvo Bohinj

Tudi v letošnji sezoni Turistično društvo Bohinj organizira Praznik sira in Kravji bal, kjer imamo na voljo prostore za razne dejavnosti. V kolikor bi želeli sodelovati, vas vabimo, da si na naši strani preberete kaj nudimo. Tam so tudi prijavnice- vloge za posamezne prireditve ter najbolj važno – datum, do katerih morate prijavnice oddati. Za Praznik sira pridejo v poštev le dejavnosti sirarstva. ・

15

šport

Akademija borilnih veščin Bohinj Pisarna ABV Bohinj

Jan za las zgrešil finale. Tako Rok kot Jan sta nastopila tudi na 200 metrov v enojcih in oba dosegla osemnajsto mesto. Teden po evropskem prvenst­vu so trije člani našega kluba nastopili tudi na mednarodni regati v Auronzu. Miha Fartek je v svoji kategoriji zmagal tako na 200 kot na 500 metrov. Rok Šmit je zmagi na 500 metrov dodal še četrto mesto na krajši razdalji, Ines Matuc pa je najbolje nastopila na 500 metrov, kjer je dosegla peto mesto. Doseženi rezultati kažejo dobro pripravljenost naših tekmovalcev, zato optimistično pričakujemo naslednja tekmovanja. ・

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

Foto: arhiv ABV Bohinj

Karateisti Akademije borilnih veščin Bohinj so ob zaključku šolskega leta uspešno opravili izpite in napredovali po šolskih pasovih. Komisijo so sestavljali mojstri ABV Bohinj (Tatjana, Nina, Marko in Andrej), vse skupaj je spremljal predsednik Janez Medja. Tokrat je izpit opravilo rekordno število učencev, posebej višji pasovi: Luka, Jaka, Vito, Gaber in Samo so si prislužili zeleni pas. Modri pas pa Karin, Mark in Neža ter starejša člana Nika in Sašo. Vsem, posebej najmlajšim, iskrene čestitke in uživajte v zasluženem poletnem oddihu.

Med počitnicami se pripravlja nova grafična podoba kluba, preureja in dopolnjuje se spletna stran. V pripravi je Karate vrtec za najmlajše, kjer se bomo posvetili delu z rekviziti in ustvarjalnemu učenju. Skratka, vsi karateisti ne počivajo.

Prvi vikend v septembru se bodo karateisti z višjimi pasovi, otroci in njihovi starši udeležili dvodnevnega karate vikenda na Debelem rtiču. To bo aktivna priprava na novo sezono, utrjevanje znanja in nove izkušnje. V letošnjem letu bodo starejši karateisti intenzivno delali na veščini napada in obrambe z nožem oz. palico. In prvi seminar bo že na morju, bo pa odprt za vse karateiste, kar pomeni obilo novih prijateljstev in zanimivega znanja. ・

Kajakaši uspešni v prvem delu sezone Miha Kordež, KKK Bohinj

V mesecu avgustu bomo zaradi velikega zanimanja v Športnem društvu Bohinj spet organizirali osemurni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku od ponedeljka do petka od 17.00 do 18.30. Začnemo v ponedeljek, 21. avgusta in končamo v petek, 25. avgusta s podelitvijo diplom.

Prijave sprejemamo do 20. 8. 2017. Število prostih mest je omejeno.

Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com ali telefon: 030-401-691Tadej, 040-468-376 Saša. ・

Skakalnice na Poljah v novi ­podobi Brane Iskra, Trener A-pro

Ko smo se že vneto pripravljali na poletnih skaklanicah za prve tekme na plastiki smo imeli v Velenju še sklepno dejanje za zimsko sezono za Pokal Cockta, Katra Komar je bila skupna zmagovalka in je prejela zlato snežinko.

V juniju smo tekmovali na revijalnih tekmah v Ljubljani, Kranju in Tržiču. Pokalne tekme so se odvijale v Žireh, Kranju in Mislinji.

Na tekmah višjega ranga FIS pa je Katra nastopala v Beljaku, kjer se je uvrstila med najboljšo petnajsterico članic v Evropi. Za Katro prihajajo glavne tekme v avgustu in septembru, kako bo nastopala pa lahko spremljate na naši spletni strani Facebook/SSK Bohinj.

Ker smo domačo skalanico »slekli« smo bili primorani treninge opravljati drugje, največ smo skakali v Kranju, tam smo z mlajšimi skakali na večjih skakalnicah in podirali rekorde (Martin Resman 33m, Miha Mencinger 17m, France Dan Kranjc 16,5m, Ben Žvan 16m).

Skupnih priprav z reperzentanco pa sta se prvič udeležila Žan Žnidar in Tinkara Komar. Povabili so perspektivne skakalce na skupni tabor v Velenje, tam so spoznali nove skakalnice, pristop na treninge z drugimi trenerji in izvedli tudi interno tekmovanje. S članicami slovenske reprezentance pa se je priprav v Beljaku in Planici udeležila Katra.

Foto: Miha Kordež

V zadnjih dveh mesecih so naši mladinci in člani nastopili na dveh pomembnih tekmah. Jan Markelj in Rok Šmit sta konec junija nastopila na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane. Rok je nastopil v dvojcu s Simonom Blaževičem, dosegla sta odlično peto mesto na 500 metrov in deveto na 200 metrov. Na svojem prvem evropskem prvenstvu je zelo dobro nastopal tudi Jan Markelj, ki se je uvrstil v finale na 500 metrov, kjer je zasedel osmo mesto. Na 1000 metrov je

Tinkara in Žan z reprezentanco v Velenju, foto: arhiv SSK Bohinj

Letošnje počitnice smo poleg treningov in tekmovanj izkoristili za prenovo domačih skalanic na Poljah. Opravili smo preko 900 pros­ tovljnih delovnih ur, saj smo v petnajstih dneh z vsakodnevnimi akcijami, prenovili doskočišče otroških skakalnic. Za novo plastiko, ki so

16

šport

Tek štirih srčnih mož

Vito Arh, ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina

Skakalnica v novi podobi, foto: Brane Iskra

jo pripeljali s Finske, smo postopno pripravili podlago za doskok iz pene in plastične mreže. Nato pa smo z vezicami pričvrstili podložno plato in plastične metlice, po katerih drsijo smuči. Prenovljena podoba skakalnic bo koristila skakalcem in skakalkam vsaj dvajset let, za kar smo izkreno hvaležni Fundaciji za šport, Smučarski zvezi Slovenije in Občini Bohinj.

Trenige na novih skakalnicah bomo izvajali vsak torek in četrtek, tako vabimo tudi mlade nadobudne skakalce da se nam pridružite.

Vpis v skakalno šolo bo na treningu ob 18. uri!

Občane in občanke pa vabimo na preizkus edinstvenega ZIPLIN-a, v avgustu imamo odprto vsak dan od 16. do 20.ure. Vabljeni. ・

Zaključek telovadne dejavnosti Branko Brgant

Vir: FB stran tek štirih srčnih mož

19. avgusta vas vabimo na ogled Teka štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera. Štart teka bo ob 10. uri pred mostom na Ribčevem Lazu.

Tekmovalci bodo tekli v obratni smeri urinega kazalca. Ob progi jih bo na več mestih čakala glasbena spremljava različnih skupin in posameznikov. Pridite tudi vi, da z navijanjem pospremite tekmovalce, saj jim to vliva dodatnih moči, prireditvi pa da poseben pečat.

Letos bo tek že dvajsetič, zato smo se še posebej potrudili pri organizaciji. Dogodek smo nadgradili z bogatim dogajanjem na prireditvenem prostoru pod spomenikom štirim srčnim možem, kjer bo poskrb­ ljeno s hrano za lačne, pijačo za žejne, z varstvom za otroke in z veliko dogodki za mladostnike. V sodelovanju z nekaterimi drugimi društvi se bodo mladostniki lahko naučili plesne koreografije Štirih srčnih mož, imeli bodo možnost ustvarjati grafite in se zabavati na različne načine.

Otroci in mladostniki se bodo lahko preizkusili na otroškem netekmovalnem teku. Vsak udeleženec bo dobil vrečko nagrad naših sponzorjev. Popoldan pa bo razglasitev rezultatov Teka okoli jezera potekala v spremstvu glasbe. ・

Kolesarska tekma na Uskovnico in veseli večer Katarina Košnik Foto: Branko Brgant

V nedeljo, 16. julija, je del skupine žensk iz Koprivnika in Gorjuš, ki med zimo vadijo pod mentorstvom Saše Žunič in Tadeja Žvaba, v sklopu Športnega društva Bohinj odšlo na zaključni izlet v sosednjo Avstrijo. Ogledale so si znameniti Grossglockner oz. slovensko Veliki Klek. Tu so se pokazale lepote ledeniške pokrajine, gorsko rastje in seveda znameniti svizci, ki so bili »vodiči« skozi nacionalni park. Nato so se odpravile v Velden oz. slovensko Vrbo, kjer so se naprej okrepčale v enem od tamkajšnjih lokalov. Pot se je nadaljevala na Vrbsko jezero, po katerem so se popeljale z ladjico. Na eni od postaj so tudi zaplavale.

Prijetna osvežitev v vodi je trajala kratek čas, saj vozni red ladjice ni dovoljeval daljšega postanka. Sledila je vožnja skozi karavanški predor in v poznih večernih urah so se vrnile domov.

Izlet je bil posvečen druženju in seveda je minil v prijetnem vzdušju, tako kot so minevali vsi telovadni dnevi med zimo. Celotno pot je spremljala dobra volja in pa seveda tudi dobrote, ki so jih posameznice pripravile za na pot. Ob tej priložnosti se dekleta oziroma žene zahvaljujejo obema mentorjema, tako Saši kakor Tadeju za njuno delo in izkazano pozornost s priložnostnimi darili, ki so jih bile deležne med sezono in seveda tudi na koncu tega izleta. Hvala tudi za prijeten izlet, saj verjetno marsikatera ne bi nikoli videla znamenitosti in lepot tega dela Avstrije.

Za konec pa so se vsi skupaj dogovorili, da jeseni začnejo novo sezono telovadbe in seveda organizirajo tudi kakšen izlet v sklopu delovanja Športnega društva Bohinj. Se že veselijo septembra. ・

Športno društvo Srednja vas tudi letos pripravlja gorsko kolesarsko tekmo na Uskovnico, ki ji bo sledil še veseli večer z ansamblom Štrukelj.

Tekma bo v ponedeljek 14. avgusta s štartom ob 17. uri na smučišču Senožeta.

Kolesarji se bodo tudi tokrat podali na 9 kilometrov dolgo pot do cilja na planini Uskovnica pri planinski koči.

Tekmovalci bodo kolesarili večinoma po makadamski cesti, višinske razlike od štarta do cilja je 550 metrov.

Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne kategorije in skupine ločene po spolu.

Za vse obiskovalce pa so člani Športnega društva Srednja vas ob razglasitvi in podelitvi medalj pripravili veseli večer z zabavnimi igrami in srečelovom. Za veselo vzdušje pa bo poskrbel ansambel Saše Avsenika. ・

šport, z a konec

17

Joga ob jezeru

INFORMACIJSKA VARNOST

Varno brskanje po spletu

Barbara Hočevar

Vito Arh (vito@arh.si)

Foto: Barbara Hočevar

Sobotno jutro. Težko zgodaj vstanem, ko pa je tako prijetno spati. A hitro me predrami misel- joga! Ne, vstanem, peljem psa na sprehod, počakam prijateljico, ki se pripelje na jogo iz Vrbe, potem pa na kolo do travnika ob jezeru, Točno ob 8.30 sva tam, ko se začne joga. Obe veva, da se bo dan začel aktivno, sproščeno. V prijetno hladnem jutru nas pozdravi petje ptic, mirna gladina jezera in naša voditeljica Tamara Debevec, ostali ljubitelji joge. Poležemo se na podloge, se umirimo,in naredimo pozdrav soncu. Tamara nas s svojo karizmo popelje v omamno spokojnost ob strokovnem vodenju. Naše telo sledi njenim gibom in navodilom in z vsakim raztezanjem se zavem, kako dobro mi je.

Vadbe pa se ne udeležujejo samo mladi, ampak je primerna za vse starosti. Za starejše je morda še bolj priporočljiva, da bomo razgibani imeli manj zdravstvenih težav v pozni starosti. Vadba traja uro in pol, Vedno mine prehitro, saj sta naše telo in um popolnoma sproščena. Po vadbi se nam svet zdi prijazen in lep in napolnjeni z energijo zremo v nov dan. Če pa je dan lep in voda v jezeru topla, s prijateljico še zaplavava.

Res je neprecenljiva vadba ob jezeru, vendar nam je tudi jeseni, pozimi in spomladi lepo v sobi z razgledom v prostorih TNP. ・

31. CEBE Triatlon jeklenih Za Turizem Bohinj, Jure Sodja

Večkrat sem že pisal o tem, da je brskanje po internetu za brezbrižne lahko nevarna stvar. Ogled napačne spletne strani lahko okuži vaš računalnik, ukrade podatke, šifrira podatke in za povrnitev zahteva odkupnino. Kakorkoli se to sliši zastrašujoče, se lahko z znanjem ubranite težav.

Tokrat bom pisal o tem, kaj vam brskalnik sporoča glede varnosti posamezne spletne strani. Ko v naslovno vrstico brskalnika vtipkate naslov spletne strani, vam brskalnik pred naslov vrine nekaj dodatne informacije. Če spletna stran uporablja ssl enkripcijo, brskalnik nariše ključavnico in napiše https. Zadnji znak »s« predstavlja »secure«, kar v angleščini pomeni varno. To pomeni, da so vsi podatki, ki jih vnašate v spletno stran, šifrirani, zato jih ne more prestreči nihče na poti med vašim računalnikom in ciljnim strežnikom. Po domače: taki spletni strani lahko zaupate, v spletni trgovini bo s tega vidika nakupovanje varno (glej sliko).

Da je nakupovanje v spletni trgovini varno, vam sporoči že brskalnik. Vir: splet

Če brskalnik ne prepozna veljavnosti certifikata spletne strani, vas ne pusti k ogledu te strani in na to opozori s trikotnikom ter napisom »Ni varno« in prečrtanim https. Primer je viden na spodnji sliki, kjer brskalnik sporoča, da brskanje po spletni strani ni varno.

Veliko spletnih strani pa danes še ne uporablja šifrirane povezave. Brskanje po takih straneh ni zasebno. Če kliknete v levi del naslovne vrstice, brskalnik izpiše več podatkov o spletni strani. Če spletna stran ne uporablja šifriranja, vas opo- Brskalnik omejuje nadaljevanje brskanja po spletni strani.

Vir: splet zori, da vnašanje podatkov na tako spletno stran ni varno, ker jih lahko ukradejo napadalci. Glej spodnjo sliko.

Spletna stran ne uporablja certifikata, zato vnašanje občutljivih informacij ni priporočljivo. Vir: splet

Foto: arhiv TD Bohinj

Konec avgust prihaja, kot že tolikokrat – Triatlon jeklenih. 26. avgus­ ta bo že 31-ta izvedba in želimo si, da bi bila obiskana tako kot vsako leto, pa morda še bolje. Vse informacije na jure.sodja@bohinj-info.com.

Vabimo vas k prijavi, še posebej vse ekipe, ki nas boste z vašo prijavo tudi maksimalno podprli pri organizaciji. Le še par dni je cena nižja!!! Vabimo vas, da všečkate našo FB stran in si ogledate novice na internet­ni strani. Kot vsako leto prosimo za večje število prostovoljcev, ki smo jim hvaležni za vsako leto posebej, ko nam pomagajo pri tej zahtevni organizaciji. Vsi, ki bili radi del tega, pomagali in si prislužili majico in malico, naj se javijo na 040-572-611.

Vidimo se zadnjo soboto v avgustu! ・

Ne bojte se brskanja po spletu. Kot že rečeno, se večini težav lahko izognete z razumnim ravnanjem, poznavanje tehnologije pa vam bo lahko le v pomoč. ・

Pritožba

Družina Luke Kovačiča V mesecu juliju je bil v Bohinjskih novicah objavljen odziv na anonimno pismo, ki se je navezoval na dispanzer za otroke in mladino v Zdravstvenem domu Bohinj. Na pismo je odgovorila gospa Stanka Ravnik. Ob branju njenega odgovora smo se ustavili pri določenih delih, ki se nam zdijo neprimerni in žaljivi do našega (žal pokojnega) Luke in prav tako tudi vseh nas.

18

z a konec Gospa Stanka v odgovoru navaja, da je prepričana, da zdravje kogarkoli v našem zdravstvenem domu še nikoli ni bilo ogroženo. Vsi dobro vemo in veste, da je bil Luka deležen nestrokovne in žaljive obravnave s strani takratnega splošnega zdravnika. Kljub temu da je Luka večkrat obiskal zdravnika, le-ta ni opravil nobene preiskave (kri, blato ...), ki bi lahko potrdila, da gre za nekaj resnega. Predpisoval mu je razne tablete – pretežno za zdravljenje želodčnih težav, vendar problem ni bil v želodcu, temveč v črevesju. Posledica teh tablet in nepopolne obravnave je bila ta, da se je Luki stanje še slabšalo in bolezen je v parih mesecih dobesedno eksplodirala.

Takrat je bilo žal že prepozno, sledila je operacija, kjer so ugotovili, da je bolezen eksplodirala: rak se je že razširil na trebušno mreno.

Sledila je leto in pol dolga borba. V tem času je več zdravnikov (tudi iz tujine) pojasnilo, da je težava v tem, da Luka na začetku bolezni ni bil pravilno obravnavan in če bi splošni zdravnik opravil preiskave nekaj mesecev pred postavitvijo prave diagnoze, bi bil Luka operiran in danes užival mladost.

Kljub vsemu se zahvaljujemo tistemu zdravstvenemu osebju iz ZD Bohinj, ki so znali s srcem in dobroto pristopiti do Luke in mu pomagati po postavitvi diagnoze. ・

Vojna za semena – seme je ­dragoceno in neponovljivo Ferenc Godina

Se vam zdijo semena kot pečke, ki jih izpljuvamo? Takšna so se mi zdela tudi meni, preden sem napisal ta članek. Seme je dragoceno in neponovljivo. Semena so osnova naše prehrane in pomemben člen v razvoju človeštva. Dvanajst tisoč let so kmetje svobodno sejali, izbirali in si izmenjevali semena. Zdaj je ta stari običaj ogrožen. Na planetu je 5 kemijskih multinacionalk, ki pridelujejo semena in nadzirajo polovico tržišča. Zdaj želijo postati še lastnice semen. Ena izmed njih je Monsanto, ki pravi, da je njihova naloga, da izkoreninijo lakoto po svetu. To je kavbojsko obnašanje.

Povsod po svetu so se ljudje pričeli upirati tej privatizaciji. Kot odgovorni in previdni državljani zahtevajmo takojšnjo ustavitev patentiranja semen, saj je nedopustno, da bi zasebna podjetja nadzorovala prihodnost naše prehrane. V New Yorku, Parizu, Tokiu in skoraj 400 drugih večjih mestih po svetu se je temu uprlo na stotine ljudi, kmetje, znanstveniki in politiki. Ustanovili so gibanje, na čelu katerega je znana indijska aktivistka Vandana Shiva. Po Gandhijevem vzoru zagovarja politiko neposlušnosti. Če mislijo, da lahko patentirajo življenje, naj vedo, da jih ne bomo ubogali. Njen boj spremljajte v Indiji, Franciji in Bruslju. To je izbira med obiljem in pomanjkanjem. Izbira med vojno in mirom. Industrijsko pridelana hrana ogroža našo prehransko neodvis­ nost. Grozi nam vojna za semena.

V Bruslju se je vojna za semena že začela. Z določenim zakonom bi lahko sprožili privatizacijo semen. V Evropskem parlamentu se temu upira belgijski poslanec. Poznate kak gospodarski sektor, ki bi ga danes na svetovni ravni obvladovalo 20 igralcev? Seveda, rekli boste: banka. Banke določajo delovanje vlad in globalno poslovanje. Toda to se dogaja tudi v prehranski industriji. Poznate kak sektor, ki bi bil v celoti standardiziran, kjer bi vsi udeleženci ponujali enake izdelke? Spet boste rekli: seveda, banka. V prehranski industriji smo priča enakemu pojavu. Želijo, da bi v Džakarti, Tokiu, Braziliji jedli vsi enako hrano oziroma nezdrava živila. Tisto, kar je narava ustvarila za nas, želijo spremeniti v trgovsko blago.

Komunikacijske strategije multinacionalk so nam vsem zelo dobro poznane. Govorijo vam, da želijo zavarovati potrošnika, male kmete, mala podjetja. Vsak dan govorijo o tem. Čas je, da snamejo maske. Ščitijo zgolj interese nekaterih.

V čigavi lasti so torej semena? So javna dobrina ali le trgovsko blago? Tudi v Franciji je lepa zlato rumena pšenica zrasla iz kategoriziranih semen. Za prodajo mora biti vsaka sorta pšenice ali koruze vpisana v sortni katalog rastlin (Plantes de grande culture, Edition 2012, Catalogue Francais des especes at varietes). Vanj zapisujejo njihova imena, lastnosti in predvsem njihove lastnike. Danes je približno 6.000 sort, ki so po večini v lasti 5 velikih podjetij.

Semena niso več v domeni kmetov ali vaških skupnosti. Ljudje so si včasih izmenjevali semena. Sčasoma so se pojavili proizvajalci in pro-

dajalci semen, ki so se specializirali na tem področju. Velik del tega dela so odvzeli kmetom.

Tisti, ki želi ustvariti novo sorto, verjame, da je za obnavljanje semen dovolj, da se seme poseje. Torej ni tržišča, kmetovo delo pa nima nobene vrednosti. Iz tega izvira zahteva po pravici do lastništva nad življenjem.

Kmetje morajo poleg semen plačevati tudi patentne pristojbine na semena, ki jih sejejo. Sistem je obrodil sadove. Po 50 letih se je francos­ ka poljedelska proizvodnja podvojila. Čedalje manj je kmetov, so pa šestkrat produktivnejši.

V Franciji nekateri kmetje kritizirajo ta pohlep po dobičku. Ni jih veliko. Kako pa v Sloveniji ukrepamo na področju zaščite semen oz. možnosti ohranitve samozadostne in predvsem neodvisne proizvodnje?

Na področju semenarske industrije moramo strmeti k temu, da je poraba certificiranega semena čim večja, kakor tudi, da je varstvo naše intelektualne lastnine (sorte, blagovne znamke) čim bolj zaščiteno. Rešitev v neodvisnosti od multinacionalk vidim v vlaganju v razvoj novih sort, ki bodo konkurenčne tujim in jih bodo kmetje kupovali. Zato podprite ustanovitev hranilnice semen na Gorenjskem in vlaganje tudi v razvoj na tem segmentu, kar pa je seveda zamudno in potrebuje svoj čas. Pridobite čim več semena avtohtonih slovenskih sort in poskrbite za semena.

Zanimivo bi bilo pridobiti odgovore Ministrstva za kmetijstvo, ki dodeljuje finančna sredstva javnemu sektorju in odloča o tem, kateri ukrepi bodo na ravni države sprejeti z namenom zaščite domačih žlahtniteljev, proizvajalcev in ne nazadnje trgovcev.t Ali lahko dokažete, da lahko delate vse tisto, kar so nekoč počeli naši očeti, pradedi? Čeprav se je svet spremenil, lahko še vedno sami pridelujemo seme koruze. Naši očetje so opustili to delo. Kot kmetje ločujte med setvijo, žetvijo ... Želim, da ste čim bolj neodvisni pri vseh opravilih. Tudi pri semenih.

Dodatek k članku (Katarina Košnik)

Hranilnica semen gorenjske je projekt Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR) in Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj. Projekt podpirajo vsi župani Zgornje Gorenjske: Ciril Globočnik iz občine Radovljica, Janez Fajfar iz občine Bled, Peter Torkar iz občine Gorje, Franc Kramar iz občine Bohinj, Leo­ pold Pogačar iz občine Žirovnica, Tomaž Tom Mencinger iz občine Jesenice, Janez Hrovat iz občine Kranjska Gora. Svoj prostor bo ime­la v Čebelarskem centru v Lescah. ・

19

ogl a si 040/202 384

VOZNIKI ŠKODE NI SMO RADI DOMA

ŠKODA SUPERB. NAREJEN ZA POTOVANJA V STILU.

INTEGRAL AVTO d.o.o.

C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,6-7,4 l/100 km in 94-170 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0733 g/km, trdi delci: 0,0000- 0,00120 g/km, število delcev: 0,00-9,79x1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

20

z adnja s tr an

SEJEM 26 - 31. 8. 2017 Gornja Radgona

www.logosol.si

RAZŽAGAJTE HLOD S SVOJJMM ŽAGAMM! Verižne žage od 175 €

Skobeejni stroji od 4.900 €

Cene ne vkkjučujejo DDV in prevoza

Šobčeva cesta 12b, 4248 LESCE E-mail: info@logosol.si Tel: 04 537 82 10

Brusiinica PC Nabrusimo vam: - krožne iste, nože za skobbjanje, - ozke tračne iste...

Tračne žage od 4.280 €

Verižne žage, tračne žage, skobeejni stroji, debeeinke/poravnaake robiiniki, cepiine žage...