Bohinjske novice, junij 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 2. JUNIJ 2017 ŠTEVILKA 6

Z avtovlakom v čas gradnje Bohinjskega predora

4

6

11

13

15

AKTUALNO

IZ NAŠIH KRAJEV

PRIREDITVE

KULTURA

ŠPORT

Otvoritev ­Lovskega doma Nomenj

Mali nogomet je končno prišel tudi v Staro ­Fužino

Bohinj Outdoor Festival 2017

Mitski Lisc

Bohinj Beach volley tour 2017

Foto: Andraž Sodja

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci!

Usoda in razvoj Bohinja sta zelo močno odvisna od Zakona o Triglavskem narodnem parku. V maju sem bil povabljen v državni zbor na sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Predstavil sem stališča, ki jih zagovarjam že dlje časa v zvezi z odsotnostjo države pri upravljanju in financiranju edinega nacionalnega parka kljub jasnim zakonskim določilom. Kljub konstruktivnim pogovorom je težko verjeti, da bodo prinesli spremembe na tem področju, saj je bilo sprejeto le priporočilo in ne zavezujoč sklep, ki bi Vlado RS prisilil, da se to področje, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj Bohinja, dokončno uredi.

Občina Bohinj je za razvoj TNP v vseh teh letih namenila več kot 12 milijonov EUR za infrastrukturne projekte v Bohinju, ki bi jih morala zagotoviti država. Vsem novim obljubam je praktično nemogoče verjeti, saj v vseh teh letih dosedanje niso bile realizirane.

Tako nam preostane še edina možnost, da svojo pravico poiščemo na sodišču.

Ne glede na odsotnost države pri financiranju infrastrukturnih projektov v TNP se

V državnem zboru o neizvajanju 10. in 11. člena ­zakona o ­Triglavskem ­narodnem parku Katarina Košnik

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru Republike Slovenije je na 28. redni seji v sredo 10. maja obravnaval tudi Priporočilo v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Točko so na dnevni red uvrstili na pobudo poslanke Alenke Bratušek, ki je tako izpolnila obljubo, dano na nedavnem obisku v Bohinju in Nove Slovenije. Seje se je v imenu največje parkovne občine udeležil tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je poudaril: »Zakon o TNP se izvaja samo polovično. Izvaja se v delu, kjer so prepovedi, točke zakona, ki državi nalagajo sofinanciranje projektov v parku, se vse od sprejema zakona leta 2010 ne izvajajo.

Občina Bohinj je v infrastrukturo v teh letih vložila že več kot 16 milijonov evrov, torej v

Rok za oddajo prispevkov v juniju

zavedam, da ne moremo čakati konca birokratskih postopkov v Ljubljani, zato Občina Bohinj vodi številne projekte, ki bodo izboljšali kvaliteto življenja v Bohinju in spodbudili tako turizem kot gospodarstvo, zlasti pa dvignili kvaliteto življenja Bohinjkam in Bohinjcem. Trenutno se zaključujejo projekti v vaseh Brod, Stara Fužina, končuje se prestavitev ceste na Rju. V prihodnjih mesecih se dela nadaljujejo tudi na Jelovški in Triglavski cesti, sledi ureditev cest po Zgornji bohinjski dolini, ureditev parkirišča na Trgu svobode, povezava kolesarske poti čez Senožeta in še vrsta drugih projektov.

Ker se nahajamo pred glavno turistično sezono, vsem zaposlenim v turizmu želim uspešno sezono, šolarjem pa srečne in brezskrbne počitnice.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. dejavnosti, ki naj bi bile po zakonu o TNP 80 odstotno sofinancirane s strani države. Zato lahko samo občina Bohinj od države upravičeno pričakuje 12 milijonov 800 tisoč sredstev.

To se ni zgodilo, medtem ko na drugi strani na primer mestna občina Ljubljana od leta 2010 po zakonu redno prejema sredstva, skupaj že 90 milijonov evrov.« V razpravi, v kateri so sodelovali samo prestavniki opozicije se je, po mnenju Kramarja upravičeno postavilo vprašanje, ali naj Triglav­ski narodni park sploh še obstaja. V kolikor bo obstal je zadnji čas, da se država zgane in začne spoštovati svoje zakone. Čeprav je bila razprava konstruktivna, pa ni prinesla potrebnega zaključka. Sprejeli so namreč sklep za obravnavo na plenarnem zasedanju Državnega zbora, v katerem Državni zbor RS priporoča vladi, naj prične z izvajanjem 10. in 11. člena zakona o TNP, ki govorita o subvencijah. Kako je s priporočili nam je jasno. Jasno je tudi občini Bohinj. Prav zato, ker ni pričakovati, da se bo kaj spremenilo na občini, kot je po seji povedal Kramar, že pripravljajo tožbo proti državi Republiki Sloveniji zaradi neizvajanja 10. in 11. člena zakona o Triglavskem narodnem parku. »Res je že skrajni čas, da se

v Ljubljani začnejo obnašati odgovorno do periferije, tako kot se mi moramo odgovorno obnašati do naših občank in občanov,« je še povedal Kramar v pogovoru po seji in dodal, da je kljub temu zadovoljen, da je do obravnave prišlo: »Razprava je bila potrebna in se zahvaljujem predlagateljem. Če ne drugega smo ponovno imeli priložnost opozoriti na to absurdnost našega sistema, ko za nekatere zakoni veljajo, za druge ne. Če je Državni zbor bohinjcem z zakonom dodelil sredstva, potem jih mora tudi izplačati. Ne samo Bohinju ampak vsem parkovnim občinam. Upam, da bomo vsi skupaj nekoč doživeli trenutek, ko bo država odprla mošnjiček in parkovnim občinam dala tisto, kar jim po zakonu pripada.« ・

Defibrilator v skoraj vsaki vasi v Bohinju Katarina Košnik

Oživljanje je tekma s časom. Z vsako minuto, ki preteče od zastoja srca do prve defibrilacije, se zmanjša verjetnost za preživetje za okoli deset do dvanajst odstotkov.

Tega se zavedajo tudi na Občini Bohinj, ki vasi v Bohinju intenzivno opremljajo z napravami, ki lahko rešijo življenje – defibrilatorji. Po vaseh v Bohinju jih je skupaj že 15.

Občina Bohinj načrtno opremla bohinjske vasi z AED defibrilatorji. Po tem, ko so lani kupili štiri, so jih leto še osem. Vseh skupaj je po Bohinjskih vaseh 15 defibrilatorjev, dodatno pa še dva, eden za potrebe reševanja v Vodnem parku Bohinj in drugi v tovarni LIP Bohinj.

Trenutno je defibrilator, ki so jih v večini postavili na Gasilske domove, prisoten v skoraj vsaki vasi v Bohinju.

Lokacije: Nomenj, Bitnje, Bohinjska Bistrica, Nemški Rovt, Kamnje, Srednja vas, Češnjica, Studor, Gorjuše (pri gasilskem domu), Stara Fužina (pri Kulturnem domu), Ukanc (pri gostišču Erlah). Na Koprivniku so ga prejeli z donacijo in stoji pri gasilskem domu. Na Ribčevem Lazu sta, tudi zaradi velike koncentracije ljudi dva, eden na kopališču na Veglju, drugi pred Turističnim društvom Bohinj na parkirnem prostoru.

Trenutno, kot razmišljajo bi v prihodnje potrebovali še dva, enega na Ravnah in še enega v spodnji dolini na Poljah.

Za občino Bohinj je bila to skupna investicija v vrednosti 25.000 eur. Ob tem bo kljub temu, da dobavitelj zagotavlja 5 let življenjske dobe baterije, za optimalno delovanje potrebno redno servisiranje na vsaki dve leti. Na

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. junija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. julija 2017.

3

ak t ualno

podlagi strokovnega mnenja zdravstvenih delavcev ZD Bohinjska Bis­ trica, so se odločili za nakup pri firmi Defibrilator d.o.o., ki jim je ob ugodnih pogojih nakupa zraven ponudila tudi izvedbo izobraževanj po vaseh s strani firme Defibrilator d.o.o. Ta so že potekala v Stari Fužini, Gorjušah in Srednji vasi. V prihodnje bodo, tudi v dogovoru z Rdečim križem, izobraževanja še po ostalih vaseh. Uspodabljanja bodo tudi po vseh gasilskih društvih za njihove člane, ki jih, po mnenju poveljstva bohinjskih gasilcev morajo znati uporabljati. Tudi sama umestitev večine defibrilatorjev pri gasilskih domovih omogoča lažji dostop gasilcem pri prvih posredovanjih.

Oživljanje z defibrilatorji

AED (defibrilator) je namenjem laikom, ki naj ne oklevajo, ko človek potrebuje pomoč. Defibrilator je varna naprava in sama prepozna srćni ritem. V kolikor bo potrebna defibrilacija vas bo na to opozoril.

Ko poskrbite za varnost, namestite elektrode – nalepke defibrilatorja na prsni koš obolelega in vključite defibrilator.

Le ta vas bo z navodili usmerjal in vodil skozi Vir: www.zdravstvena.info potek oživljanja dokler ne bodo prispeli reševalci, ki bodo nadaljevali z oživljanjem.

Dejstvo

-- Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je vsakdo dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnih primerih po svojih močeh in sposobnostih nuditi pomoč in poklicati nujno medicinsko pomoč.

-- Zaradi srčnega zastoja v Sloveniji umre na dan 5 do 6 ljudi.

Oživljanje z masažo srca vsekakor ni brez pomena, pa vendar uporaba defibrilatorja ob zastoju srca močno poveča možnosti preživetja.

In ker so tu, 15 jih je v Bohinju, je prav, da se z njimi spoznamo, se znebimo strahu in se jih naučimo uporabljati. Če v petnajstih letih eden od petnajstih nekomu reši življenje, je vredno. Da se boste z njimi dobro seznanili na občini Bohinj pripravljajo tudi posebne informativne brošure, v prihodnje pa tudi še izobraževanja po vaseh, kjer še niso bila izvedena. ・

8. dan Alpske konvencije Katarina Košnik

8. dan Alpske konvencije je tudi letos ponudil pester nabor dogodkov, ki so se med 19. in 28. majem odvijali v Bohinju, Posočju in Zgornjesavski dolini. Osrednji dogodek se je odvil v Bohinju, ko je bil v Eko Park hotelu Bohinj v petek, 19. maja strokovni posvet »Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gospodarstva – Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah« s predstavitvijo 6. poročila o stanju Alp. Sledila je slavnostna predaja prenovljenega potniškega vagona avtovlaka na železniški postaji Bohinjska Bistrica in odprtje potujoče razstave o slovenskem inženirju Maksu Klodiču, ki je sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora. Po slovesnosti je avtovlak odpeljal do Mosta na Soči, niz dogodkov tega dne se e zaključil na Posoškem razvojnem centru v Tolminu z odprtjem Info točke Alpske konvencije.

Teden pred tem, ko je alpsko cvetje na travnikih, menijih restavracij in številnih dogodkih preplavil Bohinj s 11. mednarodnim festivalom alpskega cvetja, je bil prav ta festival in pa rešitve v povezavi s trajnost­ no mobilnostjo v Bohinju večkrat omenjen kot primer dobre prakse

Zbrani gostje ob otvoritvi vagona, foto: AS

med govorniki na posvetu v okviru 8. dneva alpske konvencije.

Kot je povedal gostitelj dogodka direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, je Bohinj paradni konj v Julijskih Alpah, kar dokazujejo tudi številna povabila, da bi njegove primere dobre prakse prenesli v druge kraje. »Julijske Alpe so že predlani sprejele načrt razvoja, kjer je eden od produktov tudi trajnostna mobilnost, ki jo razvijajo tudi kolegi v Posočju in Zgornjesavski dolini, a čaka nas še kar nekaj dela.« Langus ocenjuje, da so lahko ponosni na opravljeno delo.

Posveta, ki je sicer ponudil širši pogled na stanje Alp, možnostih in nujnosti razvoja trajnostnih načinov mobilnosti, se je udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je poudarila pomen zelenega in krožnega gospodarstva. »Ministrstvo skrbi za izvajanje Alpske konvencije, teme pa se iz leta v leto spreminjajo, letos je to Trajnostna mobilnost. Tu je govora predvsem o železniški in kolesarski infrastrukturi, Julijske Alpe so znane tudi po pešpoteh in kot take pravi prostor za pogovor o trajnostni mobilnosti. Zatika se pri zagotavljanju sredstev,« je dejala ministrica Majcnova.

Memorandum o Bohinjski progi 2017

Pomemben del posveta, še posebej za Bohinj in Posočje je bila tudi potrditev Memoranduma o Bohinjski progi, ki ga je pripravila Operativna iniciativa Bohinjska proga. Kot je na predavanju izpostavil eden od članov iniciative Ervin Sorč na koncu štejejo samo dejanja in da se. To dokazujejo izboljšave na Bohinjski progi iz preteklega delovanja iniciative, med njimi tudi ureditev vagona za kolesa in podaljšana pot Avtovlaka vse do Nove gorice.

Tokrat so udeleženci posveta potrdili sledeči memorandum: »Svet Severno Primorske regije in Svet Gorenjske regije sta na svojih sejah v letu 2017 ponovno potrdila pomen Bohinjske proge kot medregijskega in potencialno čezmejnega intermodalnega elementa tako za mobilnost prebivalcev kot turistov in s tem podpirata delovanje Operativne iniciative Bohinjska proga pri nadaljevanju pogovorov s Slovenskimi železnicami, Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo za infrastrukturo v imenu regij.

V dobrem letu od sprejetja prvega memoranduma o Bohinjski progi oktobra 2015 je bilo na progi uvedenih kar nekaj pomembnih izboljšav, vseeno pa je potrebno za izkoristek potenciala še veliko postoriti.

Udeleženci posveta »Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gos­ podarstva« Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah v Bohinjski Bistrici 19. 5. 2017 se strinjamo, da se pozornost vseh akterjev usmeri predvsem v nadaljevanju naštete cilje.

Strateški cilji: -- priprava vizije in srednjeročnega programa upravljanja ter razvoja infrastrukture in storitev na Bohinjski progi, v sodelovanju z vsemi deležniki,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 6. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Zahvala udeležencem ­zelenega vikenda ter čistilne akcije ­»Prijatelji, očistimo Bohinj« Nataša Fujs, občinska uprava Občine Bohinj

Krstili sta vnukinji Maksa Klodiča Neda Klodič Jež in Adela Klodič Pritekelj, foto: AS

-- umestitev Bohinjske proge v strateške in izvedbene dokumente RS, -- vzpostavitev manjkajočih čezmejnih povezav z Italijo in Avstrijo.

Pomembnejši kratkoročni izvedbeni cilji: -- zagotovitev voznih sredstev, operativnega kadra in infrastrukturnih zmogljivosti za zagotavljanje pričakovanega standarda storitev, -- začetek modernizacije postaje Most na Soči in postaje ter potnega prehoda Grahovo, -- ponovna uvedba hitre in kakovostne povezave Nove Gorice in Ljub­ ljane preko Jesenic (IREX Soča).

-- ureditev dvotarifnega cenika avtovlaka, ki bo spodbujal trajnostno mobilnost in boljši izkoristek avtovlaka, -- nadaljevanje projektiranja in izvedbe modernizacije posameznih ele­mentov infrastrukture, -- izvajanje celovitega in usklajenega obveščanja potnikov (vozni redi, zvočne in vizualne informacije na postajah in vlakih), prilagojenega domačinom in turistom.

Realizacijo zastavljenih ciljev v sodelovanju s SŽ, MZI in DRSI stalno spremlja Operativna iniciativa za Bohinjsko progo in o njej poroča občinam in javnosti.«

V letošnji čistilni akciji, ki je potekala v začetku aprila, smo moči združili z udeleženci Zelenega vikenda in tako pokazali, da nismo samo domačini tisti, ki skrbimo za čisto okolje v Bohinju. Tokrat je bilo kar nekaj prostovoljcev iz vse Slovenije, prišli pa so tudi nekateri udeleženci iz tujine. Zahvaljujemo se vsem udeležencem kakor tudi ponudnikom brezplačnih prevoznih in nastanitvenih storitev (Potovalna agencija Alpetour, d. d., Hotel Jezero, Hotel Tripič, Hotel Gašperin, Bohinj ECO Hotel, Turistično društvo Bohinj in Apartmaji Rabič), ki so omogočili izvedbo Zelenega vikenda in tako pokazali, da je Bohinj prava zelena destinacija.

Ob uspešno izpeljanem Zelenem vikendu ter čistilni akciji se v imenu organizatorjev (Občina Bohinj, Turistično društvo Bohinj in Turizem Bohinj) vsakemu udeležencu in tudi delavcem Režijskega obrata, ki so na dan akcije in tudi v naslednjih dneh odvažali zbrane odpadke, iskreno zahvaljujemo. ・

Otvoritev Lovskega doma Nomenj Katarina Košnik

Potujoča razstava o Maksu Klodiču

Ob začetku osmega dneva Alpske konvencije so po strokovnem posvetu na železniški postaji Bohinjska Bistrica namenu predali tudi prenovljen železniški vagon, ki bo postal stalni del sestave bohinjskega avtovlaka, ki redno povezuje Bohinjsko Bistrico z Mostom na Soči in Novo Gorico. Vagon je opremljen s stalno razstavo v spomin na inženirja Maksa Klodiča, ki je pomagal pri gradnji Bohinjskega predora.

Predor je prava inženirsko tehnična poslastica, saj je bil načrtovan z izjemno natančnostjo, ki presega natančnost olimpijskih prvakov v strel­ janju. Kot je poudarila Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, ki je pripravil razstavo o Maksu Klodiču, je bil ta poseben človek. »Z veseljem smo pristopili k temu projektu, saj gre za združitev zgodbe o gradnji Bohinjskega predora in pa zgodbe o inženirju Klodiču. Zapustil je zapise in dokumente, po katerih smo lahko pripravili razstavo. Predor je bil izkopan večinoma ročno, nagajala jim je voda, a kljub temu so ga izkopali z neverjetno natančnostjo,« je dejala Žibertova in dodala, »Maks Klodič je bil izjemno zanimiva osebnost, rojen na Primorskem, po dokončanem šolanju leta 1902 je bil premeščen na to gradbišče.

Bil je človek mnogih talentov. Načrtoval je tudi zobato železnico do vrha Triglava. Klodičeva pot pa se je nadaljevala, udeležen je bil pri praktično vseh železniških projektih Kraljevine Jugoslavije.« Ob tem je dodala, da je bila tudi sama priprava razstave nekaj posebnega. Po težavah z različnimi merami sicer tipskih vagonov so razstavo postavljali v vagonu kar med potjo. Vse od Ptuja do zaključnih del v Novi Gorici.

Ob otvoritvi je vagon z razstavo na pot pospremil Matjaž Nemec, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ob razstavi je zbrane nagovorila tudi Ksenija Kovačec Naglič, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino in Črtomir Remec, predsednik inenirske zbornice Slovenije. Župana obeh strani: Uroš Brežan, župan občine Tolmin in Franc Kramar, župan občine Bohinj pa sta od vodje prodaje in marketinga Slovenskih Železnic Gorazda Hartnerja simbolno prejela ključe vagona.

Vagon sta krstili vnukinji Maksa klodiča Neda Klodič Jež in Adela Klodič Pritekelj. Blagoslovila sta ga pater Niko Žvokelj, župnik na Kostanjevici v Novi Gorici in Janez Burja, župnik v Bohinjski Bistrici. ・

Zbrani ob otvoritvi, Foto: KK

Lovska družina Nomenj Gorjuše, ki je do zdaj svoje poslovne prostore imela v Zoisovi graščini na Gorjušah, hladilnico in zbiralnico pa na domu članu lovske družine, je končno dobila svoje prostore na Nomenju. V nedeljo 14. maja so jih slavnostno otvorili in pospremili z nastopom lovskih rogistov.

Za lovsko družino Nomenj Gorjuše je to pomembna pridobitev, ob postopkih sprejema divjadi in postopanja naprej pa za delovanje

Trak prerezal najstarejši član Lovro Zavodnik, foto: KK

ak t ualno , t urizem

5

Foto: Iztok Potočnik Po uradnem delu je sledila lovska pogostitev, Foto: KK

skorajda že nujna. Z lastnimi sredstvi in svojimi rokami so stopili na pogum­no pot in oživili bivšo trgovino in zbiralnico mleka, poslopje v lasti Gozdarsko kmetijske zadruge. 14 let zaprti objekt so vzeli v najem in jih uredili za svoje potrebe. Uredili so poslovne prostore in hladilnico in zbiralnico divjadi. Dela je bilo veliko. Za obnovo so prispevali okoli 12 tisoč evrov, zbrali so jih z varčevanjem lastnih sredstev in kreditom. Ob tem so člani lovske družine Nomenj Gorjuše za obnovo prispevali tudi preko 400 ur prostovoljnega dela.

Predsednik lovske družine Nomenj Gorjuše Slavko Ličef je ob otvoritvi tako nagovoril zbrane: »Lovci smo po 14. letih zaprtega objekta zbrali toliko poguma, vi krajani in lastnik pa toliko razuma, da smo vzeli objekt v najem, ga obnovili in uredili za potrebe naše dejavnosti.« Zbrane je spomnil tudi na delo lovskih družin, ki letno izvaja dela po letnem načrtu, ki jim ga nalaga država: »Lovstvo je danes odraz razmer in sprememb v naravi in družbi, zato večkrat slišimo ali beremo razne kritike o lovcih. Moderna družba danes ne ve, da je divjad državna lastnina, da je življenjski prostor divjadi – kmetijska in gozdna zemljišča v večini primerov privatna lastnina in da smo lovci le upravljalci lovišč, ki z raznimi biotehničnimi in biomeriolativnimi ukrepi poskušamo ustvariti primerne pogoje bivanja za divljad.« Ob zahvali vsem lastnikom zemljišč za strpnost in razumevanje je spomnil tudi na naravno nesrečo: »Prav v predelu našega lovišča je pred nekaj leti udaril močan žled.

Posledično je v zadnjih dveh letih močan napad smrekovega lubadarja, ki bo uničil skoraj vse smrekove sestoje. Gozd je edino varno zatočišče za divjad. Zaradi pospravila sušic je povečan nemir. Divjad se prilagaja novim razmeram in se koncentrira v predelih, kjer se počuti še dokaj varno. V teh predelih se običajno poveča škoda na gozdih sestojih – objedanje, lupljenje in na kometijskih površinah s povečano popašenostjo.« Razumevanje in sodelovanje lastnikov zemljišč bo tako tudi vnaprej pomembna pri vzpostavljanju ravnovesja v življenjskem okolju divjadi.

Bohinjsko lovstvo ima tudi dolgo tradicijo, ki jih je kalila tudi za tovrst­ne projekte, je še povedal Ličef v svojem nagovoru: »Lovci imamo v Bohinju bogato tradicijo, saj smo v lanskem letu praznovali že 70. obletnico. Za nami je dolga pot, na kateri smo se učili, prilagajali in spreminjali. Vedno znova dokazujemo, da smo kot organizacija sposobni izvrševati svoje poslanstvo in ga prenašati iz roda v rod in da smo kljub današnji moderni družbi še vedno pripravljeni opraviti veliko prostovoljnega dela. Plod naše vztrajnosti je tudi ta obnovljeni objekt.« Lovski dom Nomenj je blagoslovil župnik bistriške fare gospod Janez Burja, trak so slovesno prerezali župan občine Bohinj Franc Kramar skupaj z najstarejšima članoma lovske družine Nomenj Gorjuše Lovrom Zavodnikom in Jožem Staretom. ・

22. Evropsko srečanje gasilcev Zora Sušnik

Od 25. – 28. maja je potekalo 22. Evropsko srečanje gasilcev v mestu Sønderborg na Danskem, ki smo se ga udeležili gasilci Gorenjske regije. Iz zveze Bled-Bohinj smo bili tudi gasilci iz Bohinja. Prisotni so bili

tudi gasilci Šmarje-Sap s konjsko vprego, staro ročno brizgalno in oblečeni v stare uniforme. V soboto, 27. maja smo imeli parado po mestu Sønderborg. Režek Vili je v svečani gasilski uniformi ponosno nosil Slovensko zastavo, na vsaki strani pa sva ga v narodni noši sprem­ljali Darinka Pekovec in Zora Sušnik. Ostali so korakalo v ešalonu. Bilo nas je kar lepo število in smo poželi veliko aplavza.

Na Dansko smo se peljali v z gasilskim kombijem Bukovc. Poleg so bili še Gorišek Miha, Intihar Mateja, Pretnar Simon in Režek Jernej. Da smo se srečno vrnili s tako dolge poti, se imamo zahvaliti našim trem dobrim šoferjem (Jerneju, Mihu in Viliju).

Z zelo lepimi vtisi in lepimi pogledi na čudovito in urejeno mesto smo se z zadovoljstvom vrnili v naš prelepi Bohinj. ・

Vabimo vas na ­krvodajalsko ­akcijo

RKS – Območno združenje Radovljica v Osnovno šolo prof.dr. Josipa Plemlja Bled 3. julija, od 7. do 13. ure in 4. julija, od 6.30 do 12. ure.

S seboj prinesite veljavni osebni dokument!

Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak torek, od 7.30 do 11. ure, vse leto. ・

Uspešno začeli 11. mednarodni festival alpskega cvetja Turizem Bohinj

Uspešno se je začel 11. mednarodni festival alpskega cvetja, ki ga brez vaše pomoči ne bi uspeli speljati. Najlepša hvala vsem, ki ga soustvarjate in sprejemate v svojem okolju. Otvoritveno oddajo si je preko TV ekranov ogledalo več kot 33 tisoč gledalcev, tudi do zdaj speljane prireditve so bile dobro obiskane. Uživanja na travniku ob Bohinjskem jezeru, največja slovenska zelena tržnica, vaški dnevi, Prizma optimizma radia Slovenija, priredtev učencev osnovne šole, predavanja, koncerti, razstave, delavnice in vodeni pohodi, pa je še nekaj drobcev pestrega festivalskega dogajanja do zaključka festivala 11. junija.

Pojasnilo glede gostinske ponudbe

Otvoritev festivala je bila tudi letos kulturna prireditev namenjena uvodu v festival, ki ponuja raznovrstne dogodke povezane s cvetjem, bohinjsko naravno in kulturno dediščino. Prav tako tržnica je ob Bohinjskem jezeru ponudila bogato ponudbo kakovostnih izdelkov. Iz Bohinja so se predstavili ponudniki z znamko Bohinjsko, od drugod pa izbrana kakovostna ponudba domačih izdelkov.

Na očitke, da ni bilo zadosti poskrbljeno za gostinsko ponudbo odgovarjamo, da gre za našo odločitev, da vsebinska pestrost ponudbe na tržnici ostaja v okvirih koncepta zelene, domače tržnice z rokodelskimi izdelki. Okolica bohinjskega jezera pa preko gostinskih objektov ponuja dovolj možnosti za oddih ob pijači. ・

6

turizem in gospodar s t vo

Vogel pripravljen na poletno ­sezono

Mag. Aleksandra Fiorelli, direktorica splošnega sektorja

Foto: Mitja Sodja

Že po koncu zimske sezone, ki tudi letos zaradi neugodnih vremenskih razmer žal ni bila ena boljših, smo se na Voglu odločili, da vse napore usmerimo v pripravo atraktivne poletne ponudbe, ki bo pritegnila tako domače, kot tudi tuje obiskovalce.

Pridobitve in novosti na Voglu in pod njim V poletje bomo tako vstopili tudi s povečanimi zmogljivostmi, saj so dela v novi restavraciji z najlepšim razgledom na Bohinjsko jezero že v zaključni fazi. Restavracijo bo odlikoval prijeten alpski ambient s kulinarično ponudbo, ki se bo dopolnjevala z že tradicionalno ponudbo in certifikatom ‘Bohinjsko/ From Bohinj’ v Koči Merjasec, pa tudi s posebno ponudbo ‘ Lačni Gams’ in ‘Lačni polh’ iz Viharnika ter Orlovo slaščico, ki se jo dobi samo na Orlovih glavah.

Posebej nas veseli, da smo ponovno postali tudi ponosni najemniki Doma pri Savici, ki bo tokrat v povsem novi preobliki ponovno odprt predvidoma s 01.07, medtem, ko bo Trgovina s spominki odprta že od 27.05. Dom Savica predstavlja za naše podjetje dodano vrednost k že obstoječi ponudbi in jo celostno zaokrožuje, saj se kot bolj znano zimsko turistično podjetje z usmerjenim trženjem poletnih produktov postopno preoblikujemo v celoletno aktivno turistično središče.

Aktivno v poletje in pridružitev Zlatorogovi pravljični deželi Poletje bo obarvano s pestrim poletnim prireditvenim programom.

Posebno pozornost smo letos namenili našim najmlajšim obiskovalcem. Pripravili smo Popolne družinske dneve, ki vključuje tri tematske dogodke preko poletja, namenjenim družinam. Prvi bo 24. 6. 2017., t. i. Dan odprtih vrat, ko bodo otroci uživali ob raznovrstni animaciji od veselih uric z bogatim srečelovom in obiskom gorskega ranča, kjer se bodo preizkusili tudi v jahanju, občudovali alpsko cvetje v botaničnem vrtu, preizkusili svoje spretnosti na otroških igralih in otroškem kolesarskem parku ter svojim prijateljem poslali razglednico, ki jo bodo sami izdelali. Otroke bo gotovo pritegnila tudi Zlatorogova pravljica o prav­ljičnem junaku Telebanu, katerega točko pa bodo morali na Voglu poiskati. Vogel je letos namreč pristopil tudi k projektu Zlatorogova dežela - Pravljični oddih U ‘konc sveta, v katere se uvršča tudi ta Zlatorogova pravljica. Na ta dan bodo tako vse storitve za otroke do 14,99 leta brezplačne, vključno s povratno vožnjo z nihalko, animacijo, ... Vsi otroci, ki zberejo žige vseh pravljičnih junakov iz Knjižice Zlatorogove pravljične dežele, pa imajo preko celega poletja zagotovljeno brezplačno vožnjo z nihalko na Vogel in bodo tudi nagrajeni s sladico, ki nosi ime pravljičnega junaka Telebana. Ugodnost bo veljala za otroke do 14,99 leta v spremstvu dveh odraslih oseb do zaključka poletne sezone. Knjižice Zlatorogove pravljične dežele lahko kupite tudi v naši Vogel sport trgovini na spodnji postaji, v trgovinici s spominki na Voglu ali v trgovinici Savica.

Vabilo na 53. rojstni dan in druge zanimive dogodke Vabljeni vsi, da se nam pridružite 1. 7. 2017, na praznovanju 53. rojstnega dne žičnic Vogel, ko bomo vsem Bohinjcem (identifikacija z osebnim dokumentom) omogočili brezplačen prevoz z nihalko, ostalim obiskovalcem pa bomo priznali 50 % popust. V času prireditve bomo

poskrbeli za pestro zabavno in kulinarično dogajanje. V sklopu prireditev bi radi izpostavili tudi dogodek, ki je vedno bolj obiskan, to je Opazovanje nočnega neba, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Triglav­skim narodnim parkom in bo letošnje poletje večkrat razveseljeval vse tovrstne navdušence.

Zimsko tradicijo pa nadaljujemo tudi z kulinaričnim dogodkom 4. 8. 2017– Poletna noč na Voglu – Večerja pod zvezdami v družbi priznanih velemojstrov kulinarike Uroša Štefelina in Igorja Jagodica.

V poletju na Voglu bodo lahko uživali tudi vsi adrenalinski navdušenci, ki bodo svoje meje preizkušali s skoki s padalom, s spustom z Zip line ali gorskim kolesom po kolesarskem parku. Društvo kolesarjev vas vabi tudi na poseben kulinarični zaključek s krčmo Mexico, ki se bo zgodil v avgustu.

Vabljeni torej vsi navdušenci lepot Triglavskega narodnega parka, tradicionalne in sodobne kulinarike, adrenalinskih športov, pa tudi tisti, ki si želite za nekaj ur umakniti se iz stresnega vsakdanjika in se povzpeti na enega od bližnjih vrhov ali pa se z otroci poveseliti ob različnih otroških dogodkih, da nas v teh prihajajočih poletnih dneh spremljate in se nam pridružite. ・

Pobratenje Triglavskega ­narodnega parka in Narodnega parka Crater Lake (ZDA) Tina Markun, TNP

Triglavski narodni park in Narodni park Crater Lake iz Združenih držav Amerike (Oregon) sta dne 25. maja 2017 v Infocentru Triglavska roža Bled podpisala dogovor o pobratenju za medsebojno podporo ter izmenjavo znanja in izkušenj na področjih ohranjanja narave, upravljanja zavarovanih območij, izobraževanja ter strokovnih nalog in raziskovanja.

Sedem članska delegacija z direktorjem Narodnega parka Crater Lake je na obisku v Triglavskem narodnem parku od 22. do 25. maja 2017 obiskala informacijska središča Triglavskega narodnega parka, Bohinj, Tolminska korita, Trento, Vršič, Vrata in Zgornjo Radovno.

Predstavniki iz ZDA so se srečali z različnimi deležniki na območju Triglavskega narodnega parka ter predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in lokalnih skupnosti.

Triglavski narodni park in Narodni park Crater Lake sta si podobna po zemljepisni širini, bogati biotski raznovrstnosti, oba sta poznana po jezerih, gorah in gozdovih. Oba privabljata številne obiskovalce, ki si želijo miren oddih ali aktiven dopust. Pri upravljanju se oba parka srečujeta s podobnimi izzivi, zlasti, kako zagotavljati doživljanje parka, ki je ustrezno z vidika varstva narave. Veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Robert Hartley je v nagovoru ob slavnostnem podpisu dogovora povedal, da je povezava med parkoma smiselna zaradi številnih razlogov in dodal: »Slovenci in Američani globoko cenimo naravna bogastva.

Odkar sem prišel v Slovenijo, sem presunjen nad obilico naravnih lepot Slovenije, ob katerih človeku zastaja dih, kot tudi nad neštetimi načini preživljanja prostega časa Slovencev v naravi,« ter dodal, da so v ZDA upravičeno ponosni nad sistemom ureditve narodnih parkov, ki ga imajo mnogi za najboljšo idejo Amerike. Vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Marija Markeš je po­ udarila, da vse kar počnemo v naravi, za naravo in z naravo danes, bo dediščina jutri, in da je ne glede na to, kje živimo – v majceni Sloveniji ali veliki Ameriki – pomembno, kako s svojim delovanjem prispevamo, da bi ljudje okoli nas naravo začutili, jo spoštovali in ohranjali. ・

Mali nogomet je končno prišel tudi v Staro Fužino

Za Športno društvo Avgust Gašperin Stara Fužina, Nejc in Vito 30. 4. 2017 smo z velikim ponosom odprli popolnoma novo igrišče pod Vorančkojco v Stari Fužini. Igrišče se prav gotovo nahaja na eni lepših lokacij na planetu, in sicer v bližini Bohinjskega jezera pod vznožjem Vogarja.

t urizem in gospodar s t vo , iz na ših k r a je v

7

Foto: Mitja Sodja

Izlet v Novo mesto z ogledom Krke, foto: Janez Pikon

Novo igrišče smo odprli z zelo nogometno obarvanim dnevom. V 11. kolu medobčinske malonogometne B-lige smo se pomerili z ekipo radovljiške Cifre in jih premagali z rezultatom 6 : 3. Tako je zgodovinska prva zmaga na novem igrišču ostala doma. Popoldne smo se v sklopu otvoritvenega dneva pomerili še z ‘večnimi’ rivali Utripom z Nomenja. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je tudi tokrat zmaga zanesljivo ostala doma. Takoj po prvi tekmi pa so se tradicionalno udarili še ‘stari’ in ‘mladi’. Po epski borbi na igrišču, ki je zabavala kar lepo število gledalcev, je ekipa ‘mladih’ šele po kazenskih strelih strla trdoživo ekipo ‘starih’.

Ob glasbi, pijači in prigrizku smo se družili in zabavali vse do večera.

Ko se je stemnilo, smo se preselili na Vorančkojco, kjer smo zakurili kres. Pridružila sta se nam še Vid in Silvo in nam z glasbeno spremljavo polepšala večer.

Hvala vsem sodelujočim članom ŠD AG ter županu in Občini Bohinj, Turizmu Bohinj in Krajevni skupnosti Stara Fužina, da ste nam omogočili in pomagali pri izpeljavi tega prijetnega dogodka. ・

Krka. Tam so si najprej ogledali kratek film o Krki in nato še o proizvodnem obratu Notol. V Notolu proizvajajo trdne oblike farmacevtskih izdelkov (tablete, kapsule). Gre za visoko avtomatizirane proizvodne in transportne procese. V obratu so vgrajeni najkako­vostnejši in najsodobnejši materiali in tehnologije. Še polni vtisov so se odpravili na ogled mesta pod vodstvom lokalnega vodiča. Po kratkem predahu so se peljali na ogled lepe kraške Kostanjeviške jame. Po nadvse zanimivem in napornem dnevu pa se je prileglo kosilo. Nato je bila pred njimi samo še vožnja proti domačemu Bohinju.

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, tajnica DIB

V soboto, 20. 5. 2017, smo organizirali tekmovanje v bovlingu v Park hotelu Bohinj. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip, in sicer: moška in ženska ekipa Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, ekipa Društva zveze borcev, moška in ženska ekipa Društva Invalid Bohinj. Zmago si je prislužila ženska ekipa Društva Invalid Bohinj, za katero je največ točk dosegla Ana Kocjanc.

28. 6. 2017 organiziramo že prvi enodnevni izlet v Izolo. Avtobus bo pobiral po Zgornji in Spodnji Bohinjski dolini. Cena izleta je 15 EUR po osebi. Kot zdaj kaže, bo morje že dovolj toplo za kopanje, saj so temperature iz dneva v dan višje. Prijave sprejemamo na telefon – 031 624 803 ali v pisarni društva, ki je v mesecu juniju še odprta ob ponedeljkih od 16. do 17. ure. ・

DU Bohinjska Bistrica – mesec mladosti preživeli aktivno, kot se spodobi za maj Olga P. Gorišek, DU BB

Še na praznični dan so se v društvenem domu za šahovnice usedli naši zagnani šahisti. Igralci pikada pa pridno trenirajo za naslednji turnir.

Pohodniki so se 11. maja odpravili na pohod na Dajnarsko planino in na Kačji rob. Ker je bil meglen dan, žal slike ni, zato pa vam posredujem povezavo na spletno stran Gore in ljudje, kjer objavlja naš vodja pohodov J. Pikon: http://www.gore-ljudje.net/informacije/134042/; tu si lahko ogledate nešteto lepih posnetkov.

Strelska sekcija našega društva se je v prvi polovici maja udeležila strelskega tekmovanja PZDU Gorenjske, o čemer lahko preberete v članku, ki ga je pripravil vodja ekipe Stanko Ažman.

V ponedeljek, 22. maja 2017, se je avtobus naših članov odpravil na izlet po Dolenjski. Natančneje v Novo mesto na ogled tovarne zdravil

Razpored aktivnosti v mesecu juniju 2017:

6. junija Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 8. junija Pohod na Javorjev vrh, odhod izpred društvenega doma ob 8. uri. Rezervni termin: 15. junij 21. junija Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Ne pozabite na ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico imate popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling.

Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici.

Naše uradne ure, vsako sredo, med 16. in 17. uro. ・

Pokrajinsko tekmovanje Zveze društev upokojencev Gorenjske v streljanju z zračno puško v moški in ženski konkurenci Stanko Ažman, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica

Strelsko tekmovanje, foto: Stanko Ažman

Letošnje strelsko tekmovanje ekip ZDU Gorenjske z zračno puško je bilo v soboto, 6. maja, na prekrasnem strelišču SD Trzin v Osnovni šoli v Trzinu. Strelišče je opremljeno z elektronskimi tarčami in sodobno opremo za izračun rezultatov. Za najboljše gorenjsko upokojensko društvo so tekmovale moške in ženske ekipe. Ekipo sestavljajo štirje tekmovalci ali tekmovalke. Sodelovalo je 43 strelcev in 16 strelk iz osmih društev Gorenjske. Naša letošnja ekipa, ki so jo sestavljali Srečko Rejc, Anton Preželj, Franci Kandare in Stanko Ažman, je zasedla zadnje, 8. mesto. Tekmuje se s serijsko zračno puško stoje na razdalji 10 m z dvajsetimi streli. Tudi letos so strelci veterani bolj malo trenirali, saj sta v dvorani Danica trenutno postavljeni dve zasilni strelski mesti.

Najbolj­ši trije tekmovalci prejmejo priznanja, zmagovalna ekipa pa prehodni pokal PZDU. Tudi v Trzinu, kjer so letos že drugič streljali, so preuredili garderobe osnovne šole v prekrasno strelišče za zračno

8

iz na ših k r a je v orožje, ki je namenjeno predvsem šolski mladini. Strelišče je urejeno tako, da je dostopno ločeno mimo zaprte šole. Rezultati strelcev iz SD Trzin so zelo dobri, zanimanje za strelstvo pa veliko. Zaradi odlične organizacijske ekipe bo letos v Trzinu tudi državno prvenstvo ekip Društev upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško. Na to tekmovanje se je uvrstila zmagovalna ekipa Gorenjske iz DU Škofja Loka.

Naša »veteranska« ekipa hodi tudi na druga strelska tekmovanja po Sloveniji in spoznava, kako lepo drugod skrbijo za strelski šport.

Strelski pozdrav! ・

Iz PGD Bohinjska Bistrica Povzela KK

Prihod GVC 16/25

V sredo, 17. 5. 2017 je v naše društvo prišla nova GVC 16/25. Vozilo je zamenjalo dosedanje vozilo letnik 1978. Nova GVC 16/25 je bila kupljena kot drugo vozilo v okviru načrta zamenjav dotrajanih gasilskih vozil v občini Bohinj. Sredstva za novo vozilo je v proračunu zagotovila Občina Bohinj, oprema za vozilo pa se bo deloma premestila iz dosedanjega vozila del nove opreme pa je PGD Bohinjska Bistrica kupilo z lastnimi sredstvi.

Slovesni prevzem z blagoslovom bo potekal v soboto, 17. junija v šotoru pri Zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici. Po prevzemu bo sledila veselica.

Foto: arhiv PGD Boh. Bistrica

Vaja – gori Tovarna LIP Bohinj

V soboto, 20. 5. je potekala občinska vaja na tovarno LIP Bohinj v okviru obeleževanja 70-letnice PIGD LIP tovarne Bohinj. Na vaji so sodelovala naslednja društva: PIGD Lip tovarna Bohinj, PGD Bohinjska Bistrica, PGD Nemški Rovt, PGD Savica – Polje, PGD Stara Fužina, PGD Srednja vas, PGD Bohinjska Češnjica, PGD Gorjuše, PGD Koprivnik, PGD Gradišče in PGD Nomenj.

Elaborat vaje je pripravil poveljnik PGD Bohinjska Bistrica Silvo Režek, vse sodelujoče enote pa so se posebno pozornost namenile štabnemu vodenju intervencije ter pri tem uporabi sistema IPS. Kljub deževnemu vremenu je vaja odlično uspela, analiza pa bo pokazala na katerih segmentih bo potrebno v prihodnje pri intervencijah večjega obsega še posvetiti pozornost. Člani PIGD LIP tovarna Bohinj in samo podjetje so po koncu vaje pripravili manjšo slovesnost ob jubileju, vse prisotne pa počastili s kosilom ter priložnostnim darilom.

Vaja tehnično posredovanje

V soboto, 27. 5. so gasilci PGD Bohinjska Bistrica izvedli zadnjo društveno vajo pred poletno sezono. Vaja je bila razdeljena na tri točke, gasilci pa razdeljeni v tri skupine, kjer so na vsaki točki morali opraviti zadane naloge. Na prvi točki je bilo potrebno tehnično posredovanje na prometni nesreči, druga točka je vključevala reševanje ponesrečenega iz višin, na tretji točki pa sočasno delo z več vitli in jeklenicami.

Kot vsako leto zadnjo vajo pred poletjem na koncu pripravijo tudi presenečenje, lansko leto so pekli na žaru, letos pa je njihov član Niko pripravil torto, prvi kos pa sta imela čast razrezati poveljnik in tajnik. Z vajami nadaljujemo jeseni. ・

Knjige na dopustu oz. sodelovanje Knjižnice A. T. Linharta s Hostlom Pod Voglom Katarina Đurđević, Hostel pod Voglom & Pac sports

Sodelovanje med knjižnico A. T. Linharta in Hostlom pod Voglom (Ribčev laz 60, Bohinjsko jezero) se je začelo že v letu 2015, ko smo v biljardnici Hostla pod Voglom s pomočjo knjižnice A. T. Linharta – enota Bohinjska Bistrica postavili svojo lastno knjižnico in manjšo filmoteko.

Knjižnica nam je odstopila cca 250 svojih knjig z naslova projekta: Knjige na počitnicah. S tem se je obstoječa zbirka naše knjižnice močno povečala. Svoje knjige nam je odstopilo tudi nekaj domačinov in tudi obiskovalci Hostla pod Voglom, ki včasih pustijo Foto: Katarina Đurđević svoje prebrane knjige.

Knjižnica Hostla pod Voglom obsega cca 1000 naslovov. Na voljo so knjige v različnih jezikih, največ (80 %) sicer v slovenskem jeziku, precej pa jih je tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem ter srbskem in hrvaškem jeziku. Ker je struktura gostov v Hostlu pod Voglom nadvse pestra, je nekaj knjig tudi bolj »eksotičnih« (hebrejske, finske, tajske knjige ...).

Hostel pod Voglom večino leta gosti predvsem šolske in mladinske skupine, zato je temu primerno tudi izbor otroške in mladinske literature precejšen. Prevladujejo pa predvsem romani in 'lažje' branje.

Najde se tudi nekaj strokovne literature in starejše številke nekaterih strokovnih revij (National Geographic, Radar, Hiše, Val ...).

Poleg knjig si lahko gosti v Hostlu pod Voglom izposodijo tudi različne filme na DVD- jih. Teh je okoli 80 naslovov.

V letu 2017 smo se s Knjižnico A. T. Linharta razširili še v Ukanc – v apartmajsko hišo Ob Savici, kjer smo odprli še eno enoto »dopustniš­ kega branja«. Na lokaciji Ukanc 67a obstaja nova 'mini knjižnica' s cca 200 naslovi. Tudi tu so knjige v različnih jezikih.

Hostel pod Voglom se iskreno zahvaljuje Knjižnici A. T. Linharta za pomoč pri bogatenju naše knjižnice. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično donirali svoje knjige. Ob tej priliki apeliramo, da smo v Hostlu pod Voglom še vedno odprti za sprejem najrazličnejše literature, ki je imate doma preveč ali se na njej po nepotrebnem nabira prah. Knjige se bodo v naši knjižnici prav gotovo odlično počutile. ・

ZAPOSLIMO Zavod sv. Martina

V Zavodu sv. Martina zaposlimo socialno oskrbovalko za pomoč na domu.

Od kandidatov pričakujemo: • ustrezno izobrazbo zdravstvene smeri po možnosti bolničar-negovalec ali opravljen tečaj NPK za socialnega oskrbovalca, • smisel za pomoč ljudem in veselje do dela s starejšimi ljudmi.

Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za polovični delovni čas 20 ur tedensko do 31.12. 2017 z možnostjo podaljša­ nja pogodbe glede na potrebe dela. V primeru večjih potreb se bo obseg dela povečal.

Svojo ponudbo za delo lahko oddaste na e-naslov: joze.cer­ kovnik@zsm.si oz. na naslov Zavod sv. Martina, Srednja vas v Bohi­ nju 33a, 4267 Srednja vas v Bohinju.

Za morebitna vprašanja smo na voljo na tel št.: 04/577-84-12. ・

9

iz na ših k r a je v

Aktivnosti ­Planinskega društva Bohinjska ­Bistrica Barbara Sušel

Foto: Janko Arh

Foto: Gregor Skoberne

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica letos praznuje nekaj pomembnih obletnic.

40 let alpinističnega odseka, 40 let bohinjske planinske poti, 95-let­ nico ustanovitve bohinjske podružnice Skala in 70 let povojne GRS. Dogodki bodo izvedeni v sodelovanju z odseki in Planinskim društvom Srednja vas.

Foto: Janko Arh

V letošnjem letu je društvo dobilo tudi novo vodstvo. Predsednica je Anka Medja, podpredsednica Tanja Kalan in tajnica Barbara Sušel.

Predsednik nadzornega odbora je Alojz Budkovič, gospodarskega odbora pa Janko Arh. Vse člane obveščamo, da je na FB-portalu prenovljena stran PD. V urejanju je tudi postavitev nove spletne strani in pa stenčas.

V kolikor bi člani želeli prejemati obvestila še v kakšni drugi obliki, nam to sporočite na naslov društva ali pa na e-mail: pd.boh.bistrica@ gmail.com.

Orožnova koča je za letošnjo poletno sezono oddana v najem Francu Begušu.

Do 15. 6. je koča odprta od četrtka zvečer do nedelje zvečer. Od 15. 6. do 17. 9. pa je koča odprta neprestano.

PRIJATELJI OROŽNOVE KOČE

Se še spomnite, ko smo vam lani in predlani zapisali: »Če ne bi bilo treba, ne bi šli in če ne bi šli, ne bi bilo fajn!« In če še

lani nismo hoteli slišati, da tekmujemo, nam je to letos postalo zelo zabavno.

In tako smo že 3. zimsko sezono hodili. Hodili smo od četrtka do nedelje zvečer, nizali vpise,hodili v dežju, snegu in mrazu, z marelami, derezami in tako širili dobro voljo, zdravje in si pridobivali kondicijo.

Od 13. oktobra do 14. maja se je bilo v knjigo prijateljev »treba« vpisati 70-krat. In 100-odstotnih je bilo letos kar šest prijateljev: Tanja Kalan, Špela Cerkovnik, Robert Ribnikar, Robert Arh, Silvo Hadžič in Gregor Jan. Na tretje mesto med ženskami se je vpisala Barbara Sušel z 69 vpisi, za njo Anka Medja s 64 vpisi. Pri moških je 64 vpisov zabeležil Ivan Rozman. Med mladinci je z največ vpisi zmagal Nace Mencinger, pri otrocih pa Anže Lukan.

Foto: Janko Arh

Zaključek sezone smo obeležili v pre­ krasnem dnevu, 21. maja. Hvala Francu za nagrade in Šivalnici Rauter za »bufe« stoprocent­ nim. In kaj smo si ta dan zaželeli? »Se vidimo naslednjo sezono!« Vabljeni, da se nam pridružite! ・

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/2016) objavlja naslednji

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/2016) Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v občini Bohinj za leto 2017 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj s tem razpisom določa, da je predmet javnega razpisa sofinanciranje mladinskih projektov, ki bodo izvedeni v letu 2017.

Mladinski projekt je aktivnost izvajalca – posamični vsebinsko zaključen enkratni dogodek (npr. tabor, delavnica, predavanje in podobne dejavnosti).

2. Pogoji razpisa

Projekti se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za mlade izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

2.a Splošni pogoji Na javni razpis se lahko prijavijo mladinske organizacije, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci projektov, namenjenim mladim med 12. in dopolnjenim 27. letom starosti ter izpolnjujejo naslednje pogoje: -- so registrirani za opravljanje prijavljene dejavnosti najmanj od 1. 1. 2017 dalje -- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju mladinskih dejavnosti, -- vodijo evidenco o izvedenih programih in projektih, -- vsaj 70 % udeležencev aktivnosti, ki jih nosilec prijavlja, so mladi med 12. do 27. letom starosti,

3. Merila za ocenjevanje in vrednotenje predlogov mladinskih programov in projektov Ocenjevanje in vrednotenje mladinskih projektov bo izvedeno v skladu z merili, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Posamezne aktivnosti bodo sofinancirane do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja na podlagi meril dobila posamezna prijava, in ne more presegati višine zaprošenih sredstev na razpisu.

4. Okvirna višina razpoložljivih sredstev

Okvirna višini sredstev, namenjenih za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v letu 2017 znaša 10.000,00 EUR in sicer za: -- izobraževanje in usposabljanje mladih, v višini 3.000,00 €, -- inovativne programe s področja kulture 2.500,00 € -- programi s področja zdravja in športa za mlade v višini 2.500,00 €, -- aktivna izraba prostega časa v višini 2.000,00 €.

Občina bo sofinancirala le upravičene stroške povezane z izvedbo projekta.

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija • • • • •

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

6. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo, ki mora biti v celoti izpolnjena, je potrebno poslati najkasneje do 3. 7. 2017 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje mladinskih projektov”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

7. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje mladinskih programov v občini Bohinj za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

8. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti • • • •

ki bodo brezplačni za uporabnike, ki bodo trajali dalj časa, aktivnega preživljanja prostega časa učencev, dijakov in mladostnikov, s področja medgeneracijskega sodelovanja.

Številka: 41011-6/2017 Datum: 24. 5. 2017 Občina Bohinj, Občinska uprava

Bohinj, 2. junij 2017

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje veselic v občini Bohinj v letu 2017 1. PREDMET RAZPISA

Občina Bohinj objavlja razpis za sofinanciranje veselic, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva v letu 2017.

Predmet razpisa so: -- veselice, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva v letu 2017

2. POGOJI RAZPISA ----

Na razpis se lahko prijavijo prostovoljna gasilska društva, ki; imajo sedež v občini Bohinj imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco članstva, kot to določa ustrez­ na zakonodaja (Zakon o društvih, o zavodih …) imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet razpisa

3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN UPRAVIČENI STROŠKI

Višina razpoložljivih sredstev je 3.500,00 EUR. Občina Bohinj bo sofinancirala stroške honorarja nastopajočih na veselici. V primeru večjega števila vlog, bo Občina Bohinj sofinancirala stroške honorarja nastopajočih največ do 50 %.

V kolikor bo strošek ansambla nižji od predvidenega po predračunu, se sredstva ob nakazilu sorazmerno zmanjšajo.

4. VSEBINA VLOGE IN ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA ----

Vloga mora vsebovati: navedbo organizatorja prireditve – obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, št. transakcijskega računa, predstavitev prireditve (ime, termin, lokacija, nastopajoči, dodatna ponudba) ponudbo oz. predračun nastopajočih na prireditvi Zahtevana dokumentacija je navedena v razpisni dokumentaciji.

5. ROK ZA ODDAJO VLOG

Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

Rok za oddajo vlog je do vključno 9. 6. 2017 (na ta dan morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko).

Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z nazivom in naslovom na hrbtni strani kuverte.

Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »NE ODPIRAJ – Razpis za sofinanciranje veselic v letu 2017«.

6. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE

Pravočasno prispele in pravilno označene vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava.

Odpiranje vlog ni javno. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne.

Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30 dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu.

V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se vsem prosilcem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del.

7. DODATNE INFORMACIJE

Za vse dodatne informacije se obrnite na Tanjo Mencinger, tel. št. 04/ 577 01 28, e-pošta: tanja.mencinger@obcina.bohinj.si.

Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu Občine Bohinj in na spletni strani Občine Bohinj http://obcina.bohinj.si/ Številka: 41011-7/2017/3 Datum: 18. 5. 2017

OBČINA BOHINJ Franc Kramar, l.r., ŽUPAN

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

11

Večgeneracijski center Gorenjske, Bohinj: kreativni delavnici v juniju Katjuša Arh Lapajne

Utrinek z delavnice, foto: arhiv Centra

Maja smo imeli dve zanimivi kreativni delavnici: s servietno tehniko smo krasili leseno in kovinsko embalažo ter izdelovali mila. Zaključili smo tečaj slovenščine za tujce, ki živijo v Bohinju, ter se vsak teden družili z družabno-kreativno skupino osnovnošolskih otrok, s katerimi smo vzpostavili večgeneracijsko sodelovanje in okrepili prostovoljstvo v Bohinju.

Junija se bomo še naprej družili s skupino osnovnošolskih otrok, pripravili pa bomo tudi kreativni delavnici, in sicer bomo imeli v ponedeljek, 5. 6., ob 17. uri izdelavo krem in mazil, v ponedeljek, 19. 6., ob 17. uri pa izdelavo nakita (delavnici bo vodila Irena Jugovic). Obe delavnici bosta potekali v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

Dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne, o njih vas bomo obveščali s plakati in v Bohinjskih novicah. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@ bohinj-sport.com. ・

vključuje tudi pridobivanje izkušenj o evropskem državljanstvu, in sicer, kaj pomeni EU v vsakdanjem življenju in kaj lahko storimo, da bo prihodnja Evropa taka, kot si jo želimo. Program se izvaja v sodelovanju s Socialno akademijo in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Sodelujoči dijaki smo aktivni na različnih področjih in smo v letošnjem šolskem letu izvedli že veliko aktivnosti. V prvih letnikih smo izvedli učne ure na temo zgodovine Evropske unije, dijakom smo predstavili institucije EU in jim pokazali nekaj primerov pridobitev EU v vsakdanjem življenju. Na šolo smo povabili novinarja Dejana Štamflja, ki nam je predaval o beguncih in begunski krizi. Z njim smo posneli tudi intervju. Pripravili smo proslavo v počastitev 9. maja, dneva Evrope, kjer smo EU predstavili kot dobitnico Nobelove nagrade za mir, hkrati pa smo predstavili še štiri evropske literate, ki so bili nagrajeni z Nobelovo nagrado za književnost. Na praznični dan smo izvedli tudi anketo med dijaki o poznavanju EU. V avli šole smo uredili infotočko, kjer lahko dijaki dobijo različno gradivo o EU in nam zastavijo vprašanja, na katera ne poznajo odgovorov. Junija bomo na šoli gostili evropskega poslanca, dr. Milana Zvera, s katerim se bomo med drugim pogovarjali tudi o programu Erasmus+.

Z delom v okviru projekta širimo lastno znanje in znanje dijakov naše šole o EU, postajamo aktivni državljani Slovenije in EU, hkrati pa pridobivamo veščine, ki nam bodo pomagale kasneje v življenju.

Ob koncu šolskega leta bo Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica pridobila plaketo in naziv Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, aktivni dijaki pa naziv dijak ambasador Evropskega parlamenta. ・

Bohinj Outdoor Festival 2017 Ekipa organizatorjev Trans Julius in TD Bohinj

Šola ambasadorka Evropskega parlamenta

Karin Komar, Bohinjska Bistrica, 3.g EGSŠ Radovljica V sklopu gorskokolesarskega dogodka Trans Julius bo letos prvič potekal tudi Bohinj Outdoor Festival, ki je namenjen odkrivanju, spoznavanju in preizkušanju različnih športov, ki so doma v Bohinjski kotlini in Julijskih Alpah. Na prizorišču festivala bo za vse kolesarske navdušence brezplačno na voljo tudi Scott pumptrack.

Noč outdoor filmov – petek, 23. junij 2017 Otvoritveni večer Bohinj Outdoor Festivala bo v ritmih tistih ­filmskih

Ambasadorke Evropskega parlamenta, med njimi Karin Komar, Karmen Ličef in Manca Rupnik, foto: arhiv EGSŠ

Program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta je lani začelo izvajati šest držav EU. Letos se je pridružila tudi Slovenija, in sicer 30 različnih srednjih šol in zavodov, med njimi tudi naša šola, EGSŠ Radovljica.

V program, ki ga vodi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in je namenjen srednjim in poklicnim šolam po Sloveniji, nas je iz EGSŠ vključenih 11 dijakov in dve profesorici. Predvsem je namenjen dvigovanju zavedanja mladih o Evropi in evropski parlamentarni demokraciji, da bi pridobili aktivno znanje o Evropski uniji, zlasti o Evropskem parlamentu. Poleg poučevanja dejstev o Evropski uniji

Foto: Mitja Sodja

priredit ve , kult ur a

12

ustvarjalcev, ki jim težko rečemo samo režiserji, temveč so tisti, ki prenašajo neverjetne slike in podobe narave do vseh, ki športe v naravi čutimo kot svoj način življenja. V veliko čast nam je, da bo filmski večer odprl film Crossing Iceland fotografa, režiserja in ljubitelja bohinjskih lepot Jureta Breceljnika. Gorski kolesarji pa se bodo razveselili najbolj težko pričakovanega gorskokolesarskega filma leta Deathgrip.

Program Bohinj Outdoor Festivala – sobota, 24. junij 2017, in nedelja, 25. junij 2017 Na prizorišču festivala v kampu Danica v Bohinjski Bistrici se boste obiskovalci lahko preizkusili v različnih športih ter aktivnosti v na­ ravi – tako v tistih na vodi kot na kopnem – plezanje, MTB šola za otroke, Scott pumptrack, Triglav tekma s pogajalčki, pohodniške ture, gorskokolesarske ture, kajak, kanjoning, raftanje, slackline, zipline in supanje. Vodniki in inštruktorji različnih športov vam bodo omogočili brezplačno preizkušanje različnih športnih aktivnosti, tiste daljše ture in izleti pa bodo ta vikend na voljo po festivalskih cenah.

Oba dneva bo poskrbljeno za dobro hrano in pijačo, seveda zato si rezervirajte celoten vikend za uživanje v družbi ljubiteljev športov na prostem!

10. Poletni B.O. FEjST – sobota, 24. junij 2017, 16.00–20.00 V sklopu Bohinj Outdoor Festivala bo na prizorišču potekal tudi otroški festival B.O. FEjST, ki bo odlična priložnost za vse družine, da spoznate Bohinj Outdoor Festival, da spoznate športne aktivnosti, ki bodo na voljo, poleg tega pa uživate na klasični zabavi B.O. FEjST. Animacijo s predstavami bo izvajal Mali Bu. Na sporedu bosta predstavi EKO EKO EKO krava daje ...? Mleko!!! in Medo BU in čebela. Poleg predstav in vseh prostočasnih aktivnosti se bodo predstavile tudi fol­ klorne skupine ter sekcije KD Bohinj, ročna dela in likovna ustvarjalnica. Manjkala pa ne bo niti Kravica Fejstka.

Turistično društvo Bohinj pripravlja tradicionalno Kmečko ohcet, ki bo zadnjo soboto v juliju.

Glede na to, da še nimamo izbranega para, vas vabimo k odločitvi, da svoj najlepši dan preživite v naši veseli družbi. Za vse informacije in sprejem kandidatov se obrnite na jure.sodja@bohinj-info.com ali na 04 5746 010.

Prepričani smo, da vam ne bo žal, da se poročite na tem lepem dogodku. ・

13. festival Kanal TD Bohinj

Kar neverjetno se sliši, da napovedujemo že 13. festival Kanal.

Tudi letos smo ga pripravili z željo, da vam bo všeč naš izbor. Letošnja rdeča nit so tribute koncerti, saj imamo v Sloveniji veliko odličnih glasbenikov, ki na tak ali drugačen način preigravajo znane hite. Program nas bo peljal od jugorocka, preko 80-ih in 90-ih, do legendarnih Rolling Stonesov in Joe Cockerja. Kot pika na i letoš­ njega festivala bodo na sporedu fantastični Poshluschtae.

Za mnoge pa najboljše pride takoj na začetku, na odprtju letošnjega festivala – Omar Naber že na prvem koncertu, ki bo 12.

6., seveda ob 20:17. Takrat bomo tudi uradno odprli fotografsko razstavo Mitje Sodje. Več o posameznih večerih in razstavi na www. festivalkanal.si. ・

Trans Julius zabava – sobota, 24. junij 2017, od 20. ure dalje Sobotni večer bo popestrila posebna Trans Julius zabava v družbi posebnih glasbenih izvajalcev folk rock skupine Čedahuči, ki bodo poskrbeli tudi za najbolj zahtevne glasbene okuse in za pravo mero glasnosti, da boste lahko dnevno druženje in zabavo podaljšali tudi v nočne ure.

Beer & grill nedeljsko popoldne – nedelja, 25. junij 2017, od 12. ure dalje Nedelja, ki bo prav tako čez dan obarvana z različnimi športi na prostem, bo od 12. ure dalje poskrbela za pravi piknik na prostem. V sodelovanju z različnimi ponudniki boste uživali v dobrem domačem pivu in drugih osvežilnih pijačah za poletni čas ter se po športnih aktivnostih okrepčali z mojstrovinami z žara. V popoldanskem času pa boste lahko tudi čestitali zmagovalcem prvega večdnevnega enduro MTB tekmovanja Trans Julius! ・

Vabilo bodočim ­mladoporočencem za poroko na Kmečki ohceti TD Bohinj

Junij v Knjižnici A. T. Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik

V knjižnici so z majem do septembra zaključili s tedenskimi predstavami in delavnicami za otroke.

Ko pa boste ta mesec obiskali knjižnico vas tako v Bohinjski Bistrici kot tudi v Srednji vasi čaka nova razstava.

V Bohinjski Bistrici: PROJEKT ERASMUS+ »Premagujmo ovire brez predsodkov«

Razstava izdelkov sodelujočih učencev OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z mentoricama Natašo Mrak in Marijo Heleno Logar.

V Srednji vasi: Lepo je na svet

Razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca Srednja vas z vzgojiteljicama Valči Stare in Špelo Škerbec.

Projet za otroke in mladino: Poletavci in NajPoletavci

Foto: arhiv TD Bohinj

Poletavci (otroci od 7. do 12. leta) berejo 30 dni po pol ure na dan in pišejo dnevnik branja. Berejo lahko karkoli. NajPoletavci so mladi od 3. do 16. leta, ki preberejo 3 knjige in na koncu izpolnijo obrazec, objavljen na spletni strani knjižnice. Več informacij bo objavljenih na spletni strani knjižnice. ・

13

kult ur a

SKRIVNOSTNI BOHINJ

Zgornji in spodnji svet

Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj Prebivalci Bohinja so bili že od nekdaj tesno povezani s prostorom od doline do vrha gora, kar jim je omogočalo preživetje. Ker je bil Bohinjec življenjsko tako zelo odvisen od tega, kako je izkoriščal polja, travnike, gozdove in planine, je tankočutno ravnal z njimi. Zahvaljujoč temu odnosu so nam rodovi pred nami zapustili dediščino, za katero smo jim lahko iz srca hvaležni. Številne arheološke najdbe drobnih predmetov v dolini kakor v visokogorju nam dokazujejo, kje vse so se gibali naši predniki, kje so si postavljali bivališča ali začasna zavetja, kje so pasli živino in celo kje so rudarili. Tako so arheologi našli na Komni, na Voglu, na planini Pečana kamnite osnove bivališč, črepinje glinaste posode, kravji zvonec in podobno. Tomaž Budkovič je v Sotes­ ki odkril orodje rimskega rudarja, Ivan Veber je v pobočju Rudnice našel kamenodobno rezilo itd.

Vseskozi je bila v Bohinju pomembna dejavnost živinoreja. Skoraj do nedavnega je bilo govedo v hlevu kapital, ki je omogočal kmetu vsaj skromno preživetje. Iz tega izvira tudi poseben odnos do živine in pašnikov. Oboje je bilo tesno povezano in urejeno s posebnimi pravicami in dolžnostmi. Ker so bili ravninski deli namenjeni pretežno skromnemu poljedelstvu, se je zaradi tega zaostril odnos do uporabe pašnikov (pašne pravice). Tako se je tekom stoletij razvila posebna oblika pašništva, ki je modro izkoristila možnosti goratega območja Bohinja.

Spom­ladanska paša se je začela v dolini, poleti je prehajala iz sredogorja v visokogorje in se jeseni ponovno vračala v dolino.

Pašništvo v visokogorju je prinašalo tudi številne nevarnosti za živino in pastirje. Oboji so bili izpostavljeni mogočni sili narave, zato so imeli tudi spoštljiv odnos do nje. Danes si domišljamo, da smo gospodarji narave, vendar se vse bolj kažejo naše zablode, kar povzroča poplave, suše, plazove in podore. Vedno pa ni bilo tako. Kmečki človek je naravo spoštoval in se tudi bal neznanih dogodkov visoko v planinah. Te sile je skušal zadovoljiti in si pridobiti njihovo naklonjenost s posebnimi obredi. Najbolj se ve za obrede, ki se nanašajo na planino Zalisc. Področje nad 1000 m ali več je bilo nadsvet ali rajski svet, dolina pa podsvet ali območje zlobe, žalosti, sovraštva in podobnih »lepih« lastnosti človeka. Če si torej želel vstopiti v ta zgornji svet, si se moral najprej obredno očistiti in se pripraviti za vstop v ta raj. Ko so pastirji prignali živino na prag zgornjega sveta, so se ustavili, počakali, da se je živina malo odpočila in umirila, in temu je sledil poseben obred.

Nadpastir se je usmeril proti Črni prsti ali Čarni gori, odložil pastirsko palico in povzdignil roke proti nebu. Ostali spremljevalci so pokleknili na eno koleno in sklonili glave.

greha, da je vse dovoljeno. Podobno pripoved poznajo o Kronplatzu na južnem Tirolskem.

Po prihodu na planino je sledil še obred na prostoru današnje Orož­ nove koče. Tam je bila »sveta ograd črnega junca«. Sledil je ponovno poseben ritual, ki sta ga opisala Ivan Veber in Janez Pikon (na internet­ ni strani Gore in ljudje – Bohinjski poganski kult). Poleg tega so mladi pastirji spremljevalci z gorjačami letali po planini, tolkli po skalah in odganjali nevidnega črnega junca in zle duhove. Planina je bila s tem dejanjem dokončno očiščena in varna za živino in ljudi.

Ti obredi so danes pozabljeni, zato se je lahko medved na planini mastil z junico, saj ni več fantov, ki bi obredno očistili planino. Da je ta prostor res nekaj posebnega, nam pokaže narava sama, ko se odene v razkošje pisanih cvetic. Nekatere so tako redke, da jih najdemo le tu.

Imenujemo jih endemiti. Planina Zalisc je res nekaj posebnega, je botanični raj Bohinja. Tudi Festival alpskega cvetja se s svojim programom ni izognil tega področja. Redno ga obiskujejo tudi Prijatelji Orožnove koče, ki nevede s tem častijo »sveto ograd«. Kaj je to, da jih tako vleče v ta prostor?

Foto: Janez Pikon

V času zimskega solsticija osveti sonce ta mistični prostor le za kakšno minutko, kar lahko vidimo na fotografiji Janeza Pikona. Je ta »ograd« slučajno na tem mestu? Je bil ta prizor starodavni »cahn« našim prednikom, kje zamejiti sveti prostor za opravljanje zagonetnega obreda? V tem zgornjem svetu je Ivan Veber zaznamoval posebno botanično pot, ki pojasnjuje značilnosti posamezne rastline na planini. Jurij Kunaver, Lovro Vojvoda in jaz smo na planini odkrivali tudi ostanke pragozda, posebno zanimive ledeniške in geološke pojave in celo sledi nekdanjega morja (školjke, alge, korale). Tu smo res v drugačnem svetu, ki od nas zahteva prav takšno spoštovanje, ponižnost in modrost, kakor so jo imeli naši predniki – naravoverci.

Vsi posegi v ta prostor morajo biti zato čim bolj zadržani in dobro premišljeni. Usklajeni morajo biti z naravo in prejetim izročilom naših prednikov. V nasprotnem primeru bo Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi razril in uničil nam podarjeno lepoto zgornjega sveta. Tega pa si ne želimo, mar ne? ・

Konservatorska delavnica v muzeju Anja Poštrak, Gorenjski muzej Pod fotografijo: Mitski Lisc – risba Avtor risbe: Nataša Colja

Avtor risbe: Nataša Colja

Nadpastir je nato vodil molitev. Najprej so zmolili tri »češene Marije« za duše in mir rajnih pastirjev, prosili so tudi za njihovo pomoč in podporo. Sledila je glavna molitev k bogu, da bi jim dovolil »malovrednim« vstopiti v sveti raj. Živini naj dopusti slastno pašo v tem svetem pros­ toru in naj jo varuje pred strelami, neurjem in drugimi nevarnostmi.

Spokorni obred jim je tako odklenil vrata raja. Stopili so na območje brez greha. To se je kasneje sprevrglo v mišljenje, da nad 1000 m ni

V aprilu in maju smo v Muzeju Tomaža Godca uspešno izvedli konservatorsko delavnico, ki jo je vodila Sandra Dimitrijević, restavratorka v Gorenjskem muzeju. Na prvem srečanju smo obravnavali osnovne pojme v konservatorsko-restavratorski stroki in dejavnike tveganja, ki najbolj ogrožajo muzejske in zasebne zbirke. Na drugem srečanju pa smo se posvetili negi predmetov po materialih. Udeleženci so s seboj prinesli tudi predmete, ki jih hranijo doma, da smo lahko v praksi ­preizkusili

Skupaj smo pregledali stanje ­predmeta, foto: arhiv MTG

kultur a

14

stvari, ki smo jih izvedeli med predavanjem in se hkrati urili v ustrez­ nem rokovanju s predmeti. Predavateljica je za vsak predmet pojasnila, kateri postopki so potrebni za njegovo konserviranje ali restavriranje.

Sodelujočim hvala za udeležbo. Vsi pa ste vabljeni, da se v primeru vprašanj, kako rokovati in hraniti stare predmete kulturne dediščine iz različnih materialov, obrnete na Gorenjski muzej, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasvetom. ・

Pogovorni večer z Marico Ravnik Rosvito Anja Poštrak, Gorenjski muzej

E. Stöhr: Avtoportret, 1917 in 1886 (Iz razstavnega kataloga, 1997).

Obiskovalci so z navdušenjem spremljali pripoved Marice Ravnik, foto: arhiv MTG

Na muzejskem večeru, ki smo ga pripravili v Muzeju Tomaža Godca, je ob aktualni razstavi o zgodbi partizanske Ambulante E na Pokljuki spregovorila Marica Ravnik, ki je tam delala kot bolničarka. Z njo se je pogovarjala novinarka Vlasta Felc. Skozi dobro uro in pol pogovora smo izvedeli Rosvitino življenjsko zgodbo. Poudarila je, da je voljo in pogum za dogodke, s katerimi se je srečavala, črpala predvsem iz svoje velike želje pomagati drugim. Govorila je o zdravnikih, ki so zapustili družine in prav tako brezpogojno odšli pomagati ranjencem, in o domačinih s Koprivnika in Podjelj, brez katerih včasih ne bi šlo. Z ranjenci se je selila od staje do staje, prespali so pod milim nebom, tudi v mrzli zimi. Življenje in delo v ambulanti so spremljali različni dogodki. Nekoč bi jim ambulanta skoraj pogorela. Rane so bile za neizkušeno mlado bolničarko sprva huda preizkušnja, a se je v ambulanti hitro priučila vsega, kar je bilo treba vedeti o njihovi oskrbi.

S svojo nepristranskostjo in vedrino nas je vse navdušila. V imenu muzeja in obiskovalcev se ji zahvaljujem, ker je z nami delila svojo zgodbo. Tudi zaradi njenega prizadevanja se bo zgodovina ambulante E ohranila v spominu Bohinjcev. ・

OB 100. OBLETNICI SMRTI

Znameniti avstrijski slikar Ernst Stöhr (1860–1917) in Bohinjci Marija Cvetek

Starejši Bohinjci Počitniški dom na Skalci ob Bohinjskem jezeru imenujejo Stöhrova vila na Koku. Zgradil si jo je znameniti avstrijski slikar Ernst Stöhr, ki je v Bohinj prav gotovo prišel na povabilo svoje sestrične Friederike (Fritzi) Tirmann. Ta je imela v najemu hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, ki je takrat nosil še nemško ime. Slikar je bil rahlega zdravja in Bohinj mu je s svojim mirom in naravnimi lepotami nudil čudovito pribežališče za počitek in umetniško ustvarjanje. Leta 1898 se je s svojo sestrično tudi poročil, saj je bila vseskozi »njegov angel varuh«, kajti bila je močnega značaja, Stöhr pa je bil silno občutljiva duša. Tako mu ni bilo treba skrbeti za druge plati življenja; posvetil se je samo ustvarjalnemu delu. Ženi je oblikoval in natisnil celo turistični prospekt, v katerem najdemo tudi podatek, da je bila v hotelu temnica za razvijanje fotografij, ki so jih hotelski gostje posneli na bohinjskih poteh. Izdajal je razglednice Bohinja, ki jih je narisal; fotografije pa je tudi koloriral. V Bohinju je nastalo veliko njegovih del; nekatera so izginila neznano kam, mnoga so v privatni lasti, najdemo pa jih tudi po avstrijskih galerijah, v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in

v slavni dunajski Albertini, ki hrani na tisoče umetniških del.

Slikar je v hotelu med gosti »izbiral« tudi svoje modele, ki jih je upodabljal; med izobraženci pa je našel sogovornike na filozofskem in umetnostnem področju. Leta 1900 je na Koku ob jezeru začel graditi svoj atelje; kupil si je tudi tiskarski stroj, na katerem je lahko pre­ izkušal nove slikarske tehnike itd. Mnogi bohinjski informatorji so mi pripovedovali, kako so kot otroci s strahom kukali skozi okno, saj so v umetnikovem ateljeju videli mrtvaško glavo. Frančiška Šest izpod Studora se je še spomnila poslikane fasade na jezerski strani. Stöhr je tudi doma svojemu bratu zdravniku poslikal fasado in ta hiša je pravi secesijski biser, saj so pri njeni gradnji in notranji opremi sodelovali sami vrhunski mojstri. V bohinjskem ateljeju je bila prav tako izbrana notranja oprema; to je vdova z umetninami vred odpeljala v Avstrijo na začetku 2. svetovne vojne. Do takrat pa je živela v tej vili; njeni gostje pa so bili sami »imenitni dunajski gospodje«, kakor mi je pripovedovala Francka Langus, ki je službovala pri njej tudi v avstrijskem Melku, kjer je imela svojo hišo. Tja se je vrnila iz Bohinja in tam sta oba z možem tudi pokopana. Ljudje so se je spominjali kot sloke gospe v sivi obleki in z velikim belim psom. Vstajala je že ob štirih zjutraj in hodila peš v Srednjo vas po meso za svoje goste. Navsezgodaj se je okopala v jezeru, kjer je imela v zakupu tudi ribolov. Ker so med 1. svetovno vojno lačni vojaki lovili ribe, so ji celo znižali najemnino. Prepovedali pa so ji tudi vožnjo s čolnom po jezeru, češ da »plaši« ribe, kar se nam zdi dandanes čisto pretiravanje. A vendarle se sprašujemo: »Kje je danes ta obzirni odnos do narave?!« Vrnimo se k njenemu možu Ernstu, ki je bil rojen 1. novembra 1860. leta v Sankt Pöltnu v Spodnji Avstriji; bil je četrti izmed petih sinov. Družina je bila glasbeno nadarjena; oče je izdeloval violine, stric Ludwig, ki je živel z njimi, pa je bil učitelj glasbe, skladatelj in ravnatelj sanktpeltenskega glasbenega društva. Tudi Ernst je bil poleg slikanja izredno glasbeno nadarjen, zato se je težko odločil, kateremu izmed talentov bi se poklicno posvetil. Nazadnje se je odločil za študij slikarstva na šoli uporabnih umetnosti na Dunaju, a s formalnim usposabljanjem na njej ni bil zadovoljen, zato se je lotil študija na dunajski Akademiji za likovno umetnost, kjer mu tudi ni bilo všeč strogo akademsko ustvarjanje. Pridružil se je mladim umetnikom, ki so izstopili iz društva Dunajska akademija in ustanovili novo društvo Dunajska secesija, katere soustanovitelj je bil tudi on. Poleg slikarjev in kiparjev so se tudi mladi arhitekti odcepili od tradicionalnih umetniških slogov (zato v nem. Jugendstil). Secesija v latinščini pomeni odstop, odcepitev in za začetek tega novega gibanja velja l. 1897. Izdajali so revijo z latinskim naslovom: Ver sacrum (1898–1903), kar po slovensko pomeni sveta pomlad. V njej je Stöhr poleg risb in skic objavljal tudi pesmi in prozo. V reviji so objavljali svoje prispevke upodabljajoči umetniki in znameniti literarni ustvarjalci (R. M. Rilke itd.). Ob 100. obletnici začetkov dunajske secesije so v Stöhrovem rojstnem kraju pripravili izjemno razstavo.

Leto dni prej pa je prišla v Bohinj dunajska galeristka in umetnostna zgodovinarka Kathrin Pokorny - Nagel, da bi si ogledala kraje, kjer je slikar živel in ustvarjal v »bohinjskem« obdobju svojega življenja. S soprogom sta v Vili Bled prosila za pomoč sedanjega blejskega župana Janeza Fajfarja, ki me je poklical po telefonu. Izjavil je, da je prav sra-

kult ur a , šport

15 motno, ker v desetih dneh še nista našla človeka, ki bi kaj vedel o umetniku. K sreči sem kar nekaj vedela o njem, odpeljala pa sem ju k naši bohinjski učiteljici Štefki Jazbarjevi, ker se je družila z njegovo vdovo. Seznanila sem ju tudi s prijateljico Angeliko Hribar, ki hrani kar nekaj Stöhrovih grafik, skic, razglednic itd. Njena babica, akademska kiparka Elza Kastl von Obereigner, je bila v Stöhrovem »krogu« umetnikov in je tudi mnoge njegove grafike »preoblikovala« na svoj način.

V Bohinj je hodila na počitnice, E. Stöhr: Ženska, 1898 kjer so se okrog Stöhra zbirali (Iz razstavnega kataloga, 1997). tedanji najznamenitejši slikarji, kiparji, arhitekti itd. Tomaž Budkovič mi je prav tako posredoval nekaj »materiala«, saj je Friederike kupovala v njihovi trgovini; pokazal pa je tudi grafiko, za katero do tedaj ni vedel, kdo je njen avtor. Imel je tudi besedilo pesmi, ki si jo je Stöhr sam skomponiral za svoj pogreb.

Ko je v St. Pöltnu muzejsko društvo Pottenbrunn v gradu Wasserburg l. 1997 postavilo omenjeno razstavo z naslovom Sinnlichkeit und Versuchung (Čutnost in skušnjava), sem bila povabljena, da si jo ogledam. Pravzaprav sem si jo ogledala dvakrat, ker smo se drugič odpeljali tja s Klemenom Langusom, Angeliko Hribar in umetnostnim zgodovinarjem Damirjem Globočnikom, kajti takratna direktorica Gorenjskega muzeja, Barbara Ravnik, je bila za to, da bi razstava gostovala vsaj v Kranju. A ogromna zavarovalnina jo je odvrnila od naše skupne zamisli. Na razstavi je poleg drugih predstavnikov secesije imel osrednje mesto domači umetnik E. Stöhr. S Hribarjevo sva ugotovili, da jim manjkajo celo grafike in skice, ki jih ima ona v lasti. Sicer pa je po pripovedi kustosinje K. P. Nagel ogromno slikarjevih skic, grafik itd. v dunajskih depojih.

Stöhr je bil dobrodošel gost v najrazličnejših umetniških krogih, saj so vsi občudovali njegovo duhovno širino in ga šteli za enega najbolj vsestranskih umetnikov dunajske secesije. Bil pa je tudi zelo tankočuten in usmiljen človek. Zelo je bil navezan na strica glasbenika; ko je ta zbolel, ga je šel iz Bohinja domov negovat in njegova smrt ga je tako pretresla, da je zapadel v depresijo. Potem se je kmalu spet vrnil domov, da bi stregel bolni materi. Po njeni smrti je tudi oče hudo zbolel in po dolgi bolezni umrl. Skoraj desetletno obdobje je posvetil stricu in bolnim staršem. Ko pa se je začela 1. svetovna vojna, je tudi njegovo slikarstvo preplavila globoka melanholija. Po italijanskem »vstopu« v vojno je nastalo novo bojišče, soška fronta, Bohinj pa je postal njeno etapno območje. Stöhrovo duševno zdravje se je začelo močno krhati.

V Bohinj je prišel iskat tišino in mir, potem pa so se mimo njegove vile na Koku valile trume vojakov. Vojaška konjska železnica je povzročala silovit hrup, saj je bilo prav na Koku izogibališče, kjer so se srečevali vagoni, kjer je bil strašen ropot, kričanje vojakov nad konji, ki so jih ustavljali in spet poganjali naprej. Tudi elektrifikacija ozkotirne želez­ nice ni prinašala za slikarja nič dobrega. Težko se je bilo prebijati skozi ogromno gradbišče in na vsakem koraku so civiliste legitimirali, saj je Kok mejil že na območje bojnih operacij. Prav v tistem času se je umetnikovo duševno stanje tako poslabšalo, da se je moral zateči v bolnišnico v Tullnu, od koder so ga po nekaj tednih odpustili. Odšel je v St. Pölten in si v domači kuhinji vzel življenje. Letos bo 17. junija minilo sto let od njegove tragične smrti.

Ne smemo pa pozabiti, da je s Stöhrom prijateljeval tudi naš bohinjski slikar Valentin Hodnik, katerega imenitno razstavo, posvečeno 120. obletnici njegovega rojstva, smo si do nedavnega lahko ogledovali v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini. Pa ne samo to, Stöhr je bil Hodnikov vzornik, saj v Hodnikovih upodobitvah bohinjskih gora zlahka zaznamo vplive in odmeve Stöhrovega ustvarjanja. In nenazadnje v Bohinju živi Stöhrov rod, saj ima po nezakonskem sinu tu svoje potomce, ki so lahko upravičeno ponosni nanj.

Letos se bodo svojega znamenitega rojaka spominjali v Avstriji, prav pa bi bilo, da bi se mu oddolžili tudi mi in mu na »njegovi« vili na Koku postavili vsaj skromno obeležje. To bi tudi naslednje bohinjske rodove

spominjalo, da je pri nas živel in ustvarjal mož, ki je bil odličen slikar, glasbenik, skladatelj, pesnik in pisatelj. Že pred več kot stotimi leti je bohinjske naravne lepote ovekovečil v svojih vrhunskih stvaritvah in vanje vtkal pristna človeška občutja radosti, lepote in tudi osebnih stisk. ・

Bohinj Beach volley tour 2017 Za OK Bohinj, Jure Sodja, vodja turnirja

Odbojkarski klub Bohinj bo tudi letos pripravil serijo turnirjev odbojke na mivki, ki vsako leto pritegnejo več pozornosti, več navijačev in vse več kvalitetnih igralk in igralcev. Tudi letos bomo pod pokroviteljstvom Sberbanka izvedli 4 turnirje za serijo Bohinj Beach volley toura, in sicer: 25. 6., 16. 7., 30. 7. in 13. 8. Rezervna termina sta 19.

8. in 27. 8.

Tudi letos pripravljamo prav poseben turnir za dekleta, ki bo 15. 7., izredno obiskan in atraktiven turnir mešanih parov pa bo 20. 8.

Turnir podpira veliko bohinjskih podjetij, ki smo jim hvaležni, da turnir obogatijo z nagradami, nad katerimi so najboljši vedno navdušeni. Hvaležni smo tudi Občini Bohinj, ki je nabavila in dostavila mivko, tako da bo igrišče v dobrem stanju. OK Bohinj bo letos turnir dvignil še na višji nivo, saj nabavljamo stroj za rahljanje mivke ter semafor in streho za sodnika. Želimo si ekip iz domačih logov, zato vas vabimo k prijavam na naslov: jure.sodja@bohinj-info.com. ・

Kajakaši uspešno nastopali v Brandenburgu Miha Kordež, KKK Bohinj

Drugi vikend v maju smo se že tradicionalno udeležili mednarodne tekme v Brandenburgu. Na vedno dobro organizirani tekmi so tudi letos naši kajakaši dokazali, da se lahko kosajo z močno mednarodno Foto: Miha Kordež, KKK Bohinj konkurenco. Najbolj so nas navdušili nastopi Roka Šmita, ki je zmagal na razdalji 200 metrov, in Miha Fartka, ki je na isti razdalji v konkurenci kadetov zasedel drugo mesto. Na 1000-metrski preizkušnji je Rok zasedel sedmo mesto, Miha pa šesto. Fanta sta v dvojcu skupaj dosegla še bronasto medaljo. Ines Matuc je v kategoriji članic v vseh kategorijah priveslala do finala in dosegla četrto, šesto in osmo mesto. Letos sta v Brandenburgu prvič nastopili tudi Manca in Tjaša Mikelj. Tjaši se je na 500 metrov uspelo prebiti v finale, kjer je dosegla osmo mesto. Manca se je dobro znašla na daljši preizkušnji, kjer je zasedla 14. mesto. V dvojcu sta punci za las zgrešili finale, kar je odličen rezultat za prvo mednarodno tekmo na tako visokem nivoju. Domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni z doseženimi rezultati. V natrpanem tekmovalnem koledarju se že pripravljamo na prihajajoče tekme. ・

Veliko tekem v maju za KKK Bohinj Andraž Nahtigal

Mesec maj je za kajakaše zelo pester. Začnejo se tekme za slovenski pokal na mirnih vodah, šolsko prvenstvo v velikih kanujih, na sporedu pa je tudi več mednarodnih tekmovanj v tujini.

Prva tekma za SLO pokal je v bila v Žusterni. Lepo je presenetil fantovski del ekipe. Dvojec Jaka Kordež-Anže Pikon je osvojil 2. mesto. Jaka pa je do bronaste kolajne priveslal še v enojcu na 500 m. Med mladinci je Jan Markelj osvojil 2. mesto na 500 m in zmagal na 3000 m. Na svoji prvi kajakaški tekmi sta veslala Jaka in Maks Proje in pokazala dobro borbo. Največ kolajn sta domov prinesli Urška Mustar in Sara Šeničnjak.

Prvi sta bili v dvojcu, v enojcih pa sta na 500 m in 3000 m dobili srebrno

16

šport

Foto: Andraž Nahtigal

in bronasto kolajno. Naslednja tekma za SLO pokal je (bila) v Brestanici zadnji vikend v maju.

Maja v Zagrebu organizirajo mednarodno tekmo v spomin Matije Ljubeka. Nastopalo je 24 klubov iz petih držav. V soboto smo na sprinterskih tekmah nastopali starejši dečki in deklice ter mladinka Taja Smukavec, ki je brez težav zmagala tako na 500 kot 1000 metrov.

Med deklicami sta bili Manca in Tjaša Mikelj tretji v dvojcu, Manca pa tudi tretja v enojcu. Med fanti se je najbolje odrezal Andraž Korošec, ki je končal kot osmi. Nedeljski del tekmovanj je bil namenjen daljšim razdaljam in članski ekipi bohinjskih kajakašev. Ines Matuc je zmagala med kajakašicami na 9 km, na 3-kilometrski razdalji v tekmi kajakašev rekreativcev je bil najhitrejši Stane Klemenc. Matic Ajdič je v letošnji sezoni kajak zamenjal za SUP in na svoji prvi tekmi v kategoriji napih­ ljivih SUP-ov na 3 km prav tako zmagal.

Tekmovanja za osnovnošolsko državno prvenstvo v velikih kanujih se že tradicionalno udeležujemo z dvema ekipama. V Brestanico je od­ šla ena ekipa otrok tekmovalcev z licencami in ena šolska ekipa, ki je nastopala v kategoriji brez licenc. 8 tekmovalcev v enem čolnu se na razdalji 250 metrov bojuje na izpadanje. Nastopalo je 27 posadk. Šolska ekipa je priveslala do 15. mesta. Ekipa tekmovalcev pa je prišla do polfinala in zasedla mesto med 5–9. Čestitke vsem, ki so bili udeleženi na omenjenih tekmovanjih.

V juniju nas najprej čaka kratek premor, potem pa novim zmagam naproti. ・

Družina Hanssen na obisku v Bohinju Brane Iskra, trener A-pro

Katra Komar na Večeru šampionov

Spomladanska papirna akcija nam je dobro uspela, za kar se lepo zahvaljujemo občanom.

Na Fakulteti za šport v Ljubljani smo opravili vsakoletna testiranja za tekmovalce, starejše od 12 let. Rezultati kažejo, da je fizična priprava v konstantnem vzponu.

Presenetila in pretresla nas je tudi žalostna novica, saj smo vseskozi verjeli in pomagali Luku pri težki bolezni. Luka je bil član kluba kar nekaj let. Veliko časa smo preživeli skupaj na treningih in tekmova­ njih. Žal je najtežjo, najpomembnejšo tekmo izgubil. Člani kluba smo ga pos­premili na zadnji poti in še enkrat izrekamo sožalje najbližjim.

Na povabilo Smučarske zveze Slovenije se je naša Katra Komar prvič

udeležila slavnostne prireditve Večer šampionov. Dobili so priznanje za odlične dosežke v pretekli sezoni. Že tretjič pa nas je obiskal sin inž. Hanssna z Norveške. Gospod inž. Hanssen je bil zelo pomemben člen v začetku prejšnjega stoletja v Bohinju in takratni Jugoslaviji, saj je bil glavni trener skakalcev in konstruktor skakalnic. Skakalnica na Poljah je najbolje ohranjena in se da na njej, sicer kljub drugačni tehniki, še kar skakati. Tokrat sta prišla oba sinova z družinama. Člani kluba in župan Franc Kramar smo jih lepo sprejeli na Hansenovi skakalnici na Poljah. V Bohinju so ostali nekaj dni, saj so nad lepoto Bohinja očarani in obljubili so nam, da se še vrnejo.

Konec maja in v začetku junija nas čakajo že prva tekmovanja v Kranju, Žireh, Ljubljani in Tržiču. Del ekipe se je udeležil tudi Prav­ ljične dežele v Ukancu, kjer smo postavili miniSKI-FLYer. V dveh dneh se je po jeklenici spustilo več kot 300 otrok. Več o športnih dosežkih s tekmovanj pa v naslednji izdaji Bohinjskih novic. ・

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

V mesecu juliju bomo v Športnem društvu Bohinj zopet orga­nizirali osemurni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku od ponedeljka do petka, od 17.00–18.30. Začnemo v ponedeljek, 3. julija in končamo v petek, 7. julija s podelitvijo diplom.

Prijave sprejemamo do 30. 6. 2017. Število prostih mest je omejeno.

Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com ali telefon: 030-401691 Tadej, 040-468-376 Saša. ・

Vodna aerobika v Bohinju

Za SD Bohinj Katarina Đurđević, prof. športne vzgoje – ­inštruktorica vadbe Konec meseca aprila smo v Vodnem parku Bohinj uspešno zaključili s pilotnim projektom AEROBNE VADBE V VODI oz. VODNE AEROBIKE v Bohinju. Program so organizirali in sofinancirali Občina Bohinj (zdravstveno preventivni program), Vodni park Bohinj, ki je znatno znižal vstopnino v bazen (3 €/obisk) in Smučarsko društvo Bohinj, ki je priskrbel inštruktorico aerobike.

Aerobna vadba v vodi ali skrajšano ‘vodna aerobika’ je nizko intenzivna vadba, ki se izvaja v bazenih s stojno višino (možno tudi v globokih bazenih). Nizka intenzivnost se nanaša na nizek srčni utrip, ki ga vadeči med vadbo dosežejo in se giblje od 100–140 udarcev na minuto (odvisno od starosti in fizične pripravljenosti vadečega). To pomeni, da je vadba vseskozi sproščena, da se vadeči med vadbo še vedno lahko pogovarjajo, da niso prekomerno zadihani in da v vsakem trenutku med vadbo uživajo.

Vadba je primerna za širok spekter uporabnikov, med drugimi tudi za invalide, starejše vadeče, nosečnice, osebe s prekomerno težo in podobno.

Z izvedbo in obiskanostjo programa so na Občini Bohinj zelo zadovoljni. Na vadbo je prišlo v povprečju od 16 pa tudi do 20 vadečih, s povprečno starostjo okoli 50 let (najmlajši predstavnik je imel 20 let, najstarejši pa 74). Sicer so prevladovale predstavnice nežnejšega spola, vendar je bilo na koncu programa na listi prisotnosti označenih 6 predstavnikov močnejšega spola. Veseli nas, da je velika večina udeležencev vadbo zelo redno obiskovalo. S tem je bilo mogoče intenzivnost vadbe zviševati in dodajati nove elemente. Vadba je bila sestavljena iz ogrevanja (15–20 min), glavnega aerobnega dela (30–35 min) in razteznih vaj, ohlajanja ter vaj za ravnotežje in umirjanje (5–10 min).

V Vodnem parku Bohinj so se nam nadvse prilagodili in med vadbo ugasnili vse vodne efekte, ki bi nas pri vadbi ovirali. Včasih so se nam pri vadbi pridružili tudi gosti Bohinj ECO hotela in ostali gosti Vodnega parka. Temperatura vode v bazenu je bila optimalna, prav tako zunanja temperatura.

Vadbo smo izvajali vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30. Termin vadbe je bil za večino udeležencev optimalen. Zaradi izredno velikega

šport, z a konec

17 interesa in tudi zaradi boljših učinkov vadbe inštruktorica in vadeči predlagajo, da se za naslednjo sezono na Občini Bohinj odločijo za 2 termina na teden. Prepričani smo, da bo projekt enako uspešen oz. še uspešnejši kot prvi. ・

Varna izbira gesel Vito Arh

Danes bi vam rad predstavil varno izbiro gesel, ki jih uporabljamo za dostop do raznoraznih spletnih storitev.

Gesla morajo biti praviloma zapletena, da jih nihče ne more uganiti.

To ne velja za dostop do elektronske pošte – tu geslo najpogosteje uporabljamo, zato naj bo kar se da preprosto, kajne?

Seveda ne! Predstavljajte si, da ga nekdo »ugane«. Recimo Janez.

Ta Janez lahko geslo zamenja in tako boste ostali brez dostopa do vaše elektronske pošte. Potem pa Janez poskusi pridobiti še dostop do vašega Facebook računa. Ker imamo pogosto nastavljeno tako, da se preverjanje istovetnosti izvaja preko elektronske pošte, bomo novo geslo dobili v e-poštni predal. Aja, sedaj nimamo več dostopa do naše e-pošte, ker ga ima Janez. Tako mu je uspelo pridobiti še naš Facebook račun. Pa najbrž podobno še LinkedIn, mogoče še kakšna službena gesla ... Poudaril bi rad, da je vaše geslo elektronske pošte eno izmed tistih, ki jih je treba najskrbneje čuvati. Kakšno pa je dobro sestavljeno geslo? Nekaj pravil: -- geslo naj ima vsaj 10 znakov, -- geslo naj vključuje majhne, velike črke in številke, če vključimo še kakšen poseben znak (recimo %, $, €, {, “, ?, ! ...), bomo kakovost gesla še povečali, -- geslo naj se ne nahaja v slovarju, -- naj ne vsebuje očitnih zamenjav (recimo namesto »domovina« bi napisali »d0m0vina«). Tudi taka gesla niso varna.

Trik za ustvarjanje novih varnih gesel Glede na zgornja pravila je precej preprosto sestaviti dobro geslo.

Samo odtipkajmo nekaj črk po tipkovnici in ustvarili bomo »močno« geslo, kot na primer: »vo394slAS!?Ć/#%j«. To je zelo dobro geslo – sle­ di vsem zgoraj napisanim pravilom. Njegova težava je le ta, da si ga je težko zapomniti. Ob predpostavki, da za vsako storitev uporabljate drugačno geslo (kar močno svetujem), si bo več gesel, sestavljenih na zgornji način, skoraj nemogoče zapomniti. Če si želite geslo zapomniti, poskusite nekaj drugega. Predvidevam, da si ni težko zapomniti naslednjih stavkov: »Ob nedeljah vstajam ob 8. uri. V pekarni kupim za 3 € žemelj.« Za geslo bi lahko izbrali prve znake vsake besede, tako dobimo naslednje: Onvo8uVpkz3€ž. Geslo je močno, saj sledi prej omenjenim pravilom. Vse, kar si moramo zapomniti, pa sta dva preprosta stavka.

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, klesanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 info@kamnosestvo-vurnik.si www.kamnosestvo-vurnik.si

Načinov za sestavo močnih gesel, ki si jih je možno zapomniti, je več. Želel bi poudariti, da izbira močnega gesla ne zagotavlja popolne varnosti. Občasno se dogajajo kraje celotne baze gesel. Recimo, da na spletu objavijo gesla vseh komitentov spletne banke. Če uporabljate posamezno geslo na več mestih (elektronska pošta, spletna banka ...), so v primeru kraje vseh gesel na udaru ostale storitve, ki jih uporab­ ljate z istim geslom.

Zelo pomembna je uporaba unikatnih gesel, pozornost pri »phi­ shing« straneh in izogibanje virusom. Dobro izbrano geslo je le dober začetek varnega brskanja po spletu. ・

Zahvala

Ob prerani izgubi našega predragega Luka, se iz srca zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki je Luku in pa tudi nam stal ob strani v boju, da premaga to težko bolezen.

Luku in tudi nam je to veliko pomenilo in ne bo nikoli pozab­ljeno!

Preostala denarna sredstva gredo pomoči potrebnim! Še enkrat res iskrena hvala vsem!

Mami Vesna, ati Tadej, sestrica Nina. ・

Zahvala PGD Stara Fužina Zlatka Repinc, Stara Fužina 60

V mesecu aprilu nismo imeli prav lepega vremena. Bilo je namreč zelo vetrovno in sunki vetra presenetljivo močni. Tako je 19. aprila ob 21.15 močan sunek vetra dosegel svoj vrhunec okoli moje hiše v Stari Fužini 60. Hiša stoji na začetku vasi in je bila izpostavljena temu vetrov­nemu vrtincu. Močni sunki vetra so polomili in poškodovali velik del strešne kritine, ki je razbita ležala na cesti.

Napovedovalo se je zelo slabo vreme z dežjem, zato sem se bala, da bo skozi poškodovano streho zamakalo. Imela sem srečo, saj so ravno v tem času gasilci iz PGD Stara Fužina reševali in popravljali streho pri sosedih. Gasilec Brvar Bojan se je takoj ponudil, da popravijo razbitine strehe tudi pri meni. Kritino sem imela doma, gasilci lestev in dobro voljo in streha je bila sanirana.

Vsem gasilcem se iskreno in z veliko hvaležnostjo zahvaljujem za njihovo nesebično pomoč pri reševanju poškodbe, ki je nastala ta večer. ・

ogl a si 040/202 384

18

19

ogl a si 040/202 384

kadrovski_oglas_91x126_KR_Bohinj.pdf 1 24.5.2017 10:27:35

Zaposlimo Zavarovalne zastopnike in pomožne zavarovalne zastopnike na področju trženja zavarovanj v območni enoti Kranj – na območju Bohinja Pričakujemo:

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

 srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri (V. stopnja)  dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (pogoj pri zavarovalnih zastopnikih)  vozniški izpit B kategorije  poznavanje dela z ustreznimi programskimi orodji  samostojnost in samoiniciativnost  komunikacijske sposobnosti

Omogočamo:     

ustvarjalno delovno okolje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje samostojno in dinamično delo stimulativno nagrajevanje varno zaposlitev

Delovno razmerje z izbranimi kandidati za delovno mesto zavarovalni zastopnik bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.

Delovno razmerje z izbranimi kandidati za delovno mesto pomožni zavarovalni zastopnik pa bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.

Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 12. 06. 2017 na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana, ali na elektronski naslov kadri@triglav.si. Pod "zadeva" navedite: zavarovalni zastopnik oz. pomožni zavarovalni zastopnik KR.

20

z adnja s t r an

OSTER VID NA DALEČ IN BLIZU Z ENIMI OČALI?

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 UR ZA ENO STEKLO! ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 E www.optika-berce.si

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite