Bohinjske novice, oktober 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 7. OKTOBER 2016 ŠTEVILKA 10

Po maši za policiste predsednik prejel darilo Angele Hodnik, najstarejše Bohinjke

6 AKTUALNO

Lubadar uničuje naše gozdove

7

11

GOSPODARSTVO IZ NAŠIH KRAJEV

Vogel znova ­ odira rekorde p

12. maša za ­policiste

14

15

PRIREDITVE

ŠPORT

Praznik sira in vina

Jubilejni 30. ­ riatlon jeklenih T

FOTO: Katarina Košnik

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

V zadnjem mesecu je bila sklicana izredna seja občinskega sveta občine Bohinj z edino točko, in sicer o zakonitosti stvarnega vlož­ ka Aleksandre Kramar na lokalu ob Bohinj­ skem jezeru. Dejstvo je, da se moram kot župan izločiti iz obravnav v zvezi s to temo zaradi konflikta interesov in mnenja komisije za preprečevanje korupcije. To pomeni, da se ne smem o tem pogovarjati, razpravljati, odgovarjati, skratka početi ničesar, kar je vezano na to temo. V preteklosti so bile pro­ vokacije svetnika, da bi se pogovorili, pa sem se izognil, ker o tem ne smem razpravljati.

To pa pomeni, da lahko moji nasprotniki podajajo takšne ali drugačne razlage, tudi medijske, sam pa sem ob tem nemočen in lahko samo od strani spremljam vse napade, laži, podtikanja, prirejanje podatkov, obre­ kovanja in ostale žalitve, sam pa moram ob tem molčati. Verjemite mi, da mi ni lahko, saj bi večino natolcevanja lahko brez ovir demantiral. Vendar vseeno nekaj splošnih dejstev.

Dejstvo je, da je bil na osnovi obsežnega gradiva priznan stvarni vložek leta 2013 še v prejšnjem sestavu občinskega sveta in da je občinska uprava postopek izpeljala skladno z zakonom. Že leta 2013 so takratna svetnika Anton Urh in Matilda Arh ter v imenu svet­ nikov Bojan Traven podali kazensko ovadbo proti meni in podžupanu. V tej zadevi pote­ ka predkazenski postopek in upam, da bo kmalu zaključen. Zato čudi, da je g. Traven in

Izredna seja ­nesklepčna Na zahtevo Ekipe za prihodnost pod vodst­vom Bojana Travna je bila v četrtek, 22. septembra izredna seja občinskega sveta Občine Bohinj o deležu županove družine v lokalu na Veglju. Seja je bila po 15 minutah zaključena zaradi nes­ klepčnosti. Seje se namreč niso udeležili svetniki županove Liste za Bohinj in svet­ nik Slovenske ljudske stranke.

Na seji naj bi razpravljali o tem, ali je žu­ panova soproga leta 2013 zakonito postala večinska lastnica občinskega lokala.

Vodja Ekipe za prihodnost Bojan Traven meni, da v zvezi z zakonitostjo leta 2013 na seji občinskega sveta izglasovanega preno­ sa večinskega deleža gostinskega lokala na

Rok za oddajo prispevkov v oktobru

Ekipa za prihodnost ponovno odprla to temo s predpostavko, da zadeva ni bila zakonita.

Izredne seje se niso udeležili svetniki Liste za Bohinj in svetnik SLS, tako da ni bila sklepčna in se je zaključila brez razprave. V svojem pismu za javnost so zapisali vzroke za odsotnost, predvsem pa dejstvo, da je bila zadeva za njih zaključena že leta 2013 in da predlagani sklepi izredne seje niso v skladu z obstoječo zakonodajo in niso pripravljeni ponovno razpravljati o zaključenem prime­ ru. Prav nasprotno, občinski svet ni pristo­ jen, da ugotavlja ničnost lastnih sklepov in jih po želji odpravlja, posebej če so zakoniti, kar je ugotovila tudi pravna služba. Kot va­ ruh zakonitosti sem prvi, ki sem pooblaščen, da zadržim nezakonite sklepe in s tem tudi odgovarjam. Ker pa so bili sklepi zakoniti, sem jih dolžen tudi realizirati.

Ob tem pa poudarjam tudi dejstvo, da je to napad na mojo družino in ni prijetno vedno znova prebirati časopisnih člankov in spremljati medijev, kako blatijo mojo druži­ no. Očitno jo bom primoran zaščititi z vsemi pravnimi sredstvi.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Veglju, ki je bil v lasti občine, obstaja preveč dvomov. Po neizvedeni seji je med drugim povedal: »Večkrat smo želeli te zadeve rešiti sporazumno z županom. Še vedno si želimo le pogovora o tem, kako priti do rešitve, kajti od leta 2013 v zvezi s tem poteka predkazenski postopek. Ko bo zadeva prišla na sodišče, bo res nekdo ‘nasrkal’. Zato je smiselno, da zade­ vo prej popravimo.« Traven predlaga ustano­ vitev komisije, ki bi določila pravi način, kako to storiti. Župan Franc Kramar odgovarja, da je zanj zadeva zaključena: »Najemno pogodbo za ta lokal sva z ženo sklenila kot študenta pred 30 leti in sva vsa ta leta tudi prisotna v tem loka­ lu. Dejansko sva vanj vložila znatna sredstva, kar je razvidno tudi iz sodne cenitve. Občinski svet v preteklem mandatu nama je to priznal.

Sklep je pravnomočen. Če bi bilo pravno spor­ no, se tudi ne bi mogla vpisati v zemljiško

knjigo. Za nas je ta zadeva zaključena, najbolj pa me moti, da napadajo mojo celotno druži­ no,« ob tem pa je tudi poudaril, da sta v zad­ njih 30 letih, odkar sta bila najemnika lokala vanj vložila znatna sredstva, kar je razvidno iz sodne cenitve. Prenos lastništva pa je za neproblematičnega ocenila tudi komisija za preprečevanje korupcije.

Svetniki koalicije, ki so podprli županovo mnenje so pripravili tudi sporočilo za javnost, ki ga ponujamo v branje v nadaljevanju, ob tem pa je svoje stališče v članku predstavil tudi Bojan Traven, vodja Ekipe za prihodnost. ・

Sporočilo za javnost, podano na izredni seji dne 22. 9. 2016 Svetniška skupina Franc Kramar Lista za Bohinj in svetnik SLS

Na izredni seji Občinskega sveta Občine Bohinj bi danes morali razpravljati in odloča­ ti o predlogih svetnika gospoda Travna in Ekipe za prihodnost o solastniškem deležu, ki je bil priznan na nepremičninah 944/4 in 944/8 k. o. Studor Aleksandri Kramar.

Priznanje je bilo sprejeto še v prejšnjem man­ datu 26. septembra 2013 na 27. redni seji.

Vsi postopki so bili namreč transparentni, v skladu z veljavno zakonodajo in na osnovi pravnega strokovnega mnenja Odvetniške pisarne Šlibar Mulej, d. o. o.. Ob tem je treba poudariti, da ima objekt uporabno dovoljenje in ni črna gradnja, kot navajajo tožniki.

Treba je pojasniti in to je dejstvo, da sta najemnika še kot študenta točno pred tridesetimi leti (in ne pred dvajsetimi, kot navaja predlagatelj) najela objekt, ki je bil propadajoč in nezanimiv za ostale interesente.

Z leti sta z lastnimi sredstvi obnovila objekt, ki je danes bistveno drugačen kot leta 1986. Ob tem ko se je v objekt vlagalo, se je z vsakim vložkom povečala tudi najemnina. Danes je povečanje vrednosti objekta ocenjeno na 120.259,00 EUR. Svetniška skupina Ekipe za prihodnost, ki je pridobila pravno mnenje Inštituta za javno upravo, zdaj zahteva, da se račun v znes­ ku 3.000 EUR za to pravno mnenje plača iz občinskega proračuna. To je seveda v nasprot­ ju s Poslovnikom in Statutom Občine Bohinj.

S tem je svetniška skupina prekoračila svoje pristojnosti, ker ima le-te izključno občinski svet. Praviloma takšne storitve plača naročnik.

Za konec pa še stališča svetniške skupine Liste za Bohinj in svetnika SLS: 1. Ne želimo ponovno sklepati o že spreje­ tih sklepih prejšnjih mandatov. Smatra­

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 21. oktobra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 4. novembra 2016.

3 mo, da so bili postopki zakoniti in v skladu z veljavno zakono­ dajo. Župan se je v razpravah o zadevi glede postopka priznanja solastnine vedno izločil in je zadostil zahtevam Komisije za pre­ prečevanje korupcije.

2. Današnji sklic izredne seje služi izključno diskreditaciji dela župa­ na, podžupana, občinske uprave in občinskih svetov v preteklih mandatih.

3. Svetniška skupina Liste za Bohinj in svetnik SLS sedimo v občin­ skem svetu občine Bohinj zaradi odgovornosti za prihodnost Bohinja in ne bomo sodelovali na nobenih sejah, kjer se bo raz­ pravljalo o preteklosti in delu prejšnjih mandatov, saj smatramo, da so ti svoje delo opravljali dobro in predvsem zakonito. Pobuda za sklic izredne seje po naši oceni ni v skladu z etičnimi in moral­ nimi standardi.

4. V prihodnje se ne bomo udeležili nobenih izrednih ali rednih sej, na katerih bo tekla beseda o priznanju solastniškega deleža na prej navedenih nepremičninah in ostalih stvareh, o katerih se je že odločalo v prejšnjih mandatih. Za nas je zadeva pravno-formalno zaključena.

Opomba urednice: Sporočilo je bilo podano na izredni seji dne 22. 9.

2016 s podpisi Svetnikov Liste za Bohinj in svetnika SLS. ・

Kako sem se dve leti pogovarjal z županom in na koncu skoraj ostal brez službe Bojan Traven

Verjamem, da je v zadnjih 20-ih letih marsikoga tako v Bohinju kot zunaj njega zamikal lokal na Veglju, ki ga je imela vsa leta v najemu družina zdajšnjega župana. Kako ga ne bi- gospod Kramar je bil najem­ nik edinstvene lokacije, edine takšne - pa še zgled, kaj se da ustvariti iz tega objekta, ni daleč stran - v mislih imam Vilo Prešeren na Bledu.

Pa še najemnina je bila nizka. Do leta 2007 je dokazano plačeval po 50 evrov na mesec, da, prav ste prebrali, 50 evrov mesečno za to lokacijo. Po letu 2008 je plačeval 152 evrov mesečno, zadnjih sedem let pa 350 evrov mesečno. Treba je priznati, da to res ni prav veliko glede na lokacijo in dejavnost, ki se tam izvaja. Morda tudi zato lokala v vseh teh letih ni skušal odkupiti. Je pa tudi res, da je v lokal vlagal. A poglejmo dejstva: žal je večinoma vlagal v črno gradnjo, ki za Občino Bohinj nima nikakršne vrednosti - da si ni priskrbel ustreznih gradbe­ nih dovoljenj, gre za popolnoma njegovo osebno odgovornost in ne odgovornost Občine Bohinj. Seveda se je gradila tudi kanalizacija, za katero pa je, to kažejo zapisniki, gospod Kramar prispeval 10 odstot­ kov celotne investicije.

Kakorkoli že, gospod Kramar bi lahko vsa ta leta odkupil lokal po neki normalni ceni. Pa ga ni. In še zdaj ga NOČE. Ni prebivalca v Bohi­ nju, ki mu tega ne bi privoščil, saj se ve, da so v njegovi družini gostinci, in prav je, da domači ljudje lahko ustvarjajo in spodobno preživijo od danosti, ki jih Bohinj ponuja. A na pošten način.

Pred zadnjimi volitvami se gospod Kramar odloči, da mu ta lokal pripada. In povzroči pravo godljo, v katero potegne svoje takratne občinske svetnike, predvsem pa podžupana, ki mora vse te dokumente podpisati. Bohinj se razdeli, začnejo se obračunavanja, padajo hude obtožbe, pišejo se ovadbe, mediji namesto o dobrih turističnih sezonah pišejo članke, kako lepo je biti županova soproga v Bohinju. Nikomur v čast. A župan uspe uveljaviti svojo moč in občinski svet mu kot edine­ mu Bohinjcu v zgodovini občine brezplačno odobri 52-odstotni delež na objektu.

Po volitvah v občinski svet pridemo nova generacija, v kateri smo resno zavezani ideji o skupnem delu za boljši Bohinj. In še v nekaj verjamemo: najlažje se je spreti, mnogo lažje kot graditi mostove. Zato v Ekipi za prihodnost teme o Kramarjevem lokalu tudi nismo odpirali v

ak t ualno predvolilni kampanji. Po volitvah sem stopil do župana in mu povedal, da te teme tudi po volitvah ne bomo načenjali, toda zadevo naj uredi na način, ki bo razblinil vse dvome o tem, kaj komu pripada. V tistem času je bila namreč na objektu plomba zaradi črne gradnje, tako da se županova soproga ni mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zdaj nam je jasno, da nas ni jemal resno, kljub temu da smo v občinski svet prišli z veliko podporo Bohinjcev. Mi smo z županom in njegovimi svetniki gradili mostove, se pogovarjali o boljšem Bohinju, marsikaj tudi začrta­ li in realizirali, še več pa bomo. V ozadju pa se je godlja očitno še naprej mešala. In še naprej se je rinilo skozi zid.

Dokaz pride pomladi 2016, ko mediji odkrijejo, da se je kljub pro­ cesom na sodišču okrog vprašanja črne gradnje uspel izvesti vpis v zemljiško knjigo. Nikoli ne bom pozabil tistega dne, saj sva se z žu­ panom skupaj vračala iz Bovca, kjer je bila dosežena pomembna zma­ ga poenotenja vseh občin glede spremembe zakona o TNP. Pijemo kavo in mu rečem, da se mi ne zdi prav, kar so naredili z lokalom. Da kljub temu, da se je vpisal v zemljiško knjigo, obstaja veliko dvomov o legalnosti tega, kar samo razdvaja dolino, predvsem pa za Bohinj pomeni tudi velik mlinski kamen za nadaljnji razvoj, saj ovira pošteno delo za skupno dobro. Predvsem pa v tej godlji ni sam, na koncu bo res še nekdo utrpel škodo in pri tem omenim podžupana Jožeta Sodjo, ki je vse te dokumente podpisal. Pa mi odvrne, naj tega reveža pustim pri miru. Vzelo mi je sapo in odgovorim, da se tako ne more obnašati do ljudi. Predlagam mu, da najamemo strokovnjake, ki bodo pregledali celoten proces in svetovali, kako lahko legalno, transparentno in na pošten način izvedemo prodajo lokala Kramarjevi družini. Župan se ni strinjal s tem, odvrne, da mu lokal pripada. In mu pojasnim, da sem kot novinar slišal že preveč tega, a se na koncu nikoli ni izšlo - pri tem omenim Tovšakovo, Šrota, Ruparja ... In naznanim, da bomo sami zaprosili za pravno mnenje. Takrat me šokira in mimogrede navrže, da bi lahko jaz imel lokal v Mrenšu v Fužinarskem zalivu, na mestu, kjer je nekoč že bil. Za tiste, ki ne veste, tisti kos zemlje ob jezeru je namreč last naše družine. Jasno mu povem, da v Bohinj nisem prišel služit, da resno mislim delati za razvoj Bohinja, zato se ne bom zapletal v po­ dobne zgodbe, v katere se je sam in še kdo. Imam svojo glavo.

Minejo meseci, najbolj ugledna pravnika, ki sta specializirana za javno upravo (občine niso privatni subjekti), prof. dr. Senko Pličanič in prof. dr. Rajko Pirnat pripravita mnenje, ki je po mojem mnenju izjemno korektno. To je bilo junija, v času uvajanja plovbnega režima, in po enem izmed sestankov na to temo greva z županom na kavo, kjer ga seznanim, da je sklep občinskega sveta o prenosu lastniškega deleža problematičen, sam pa po mnenju pravnikov ni kršil zakona o integriteti in korupciji. Predlagam mu, da se posedemo za mizo in po­ gledamo, kaj bi lahko storili, da bi bil volk sit in koza cela. Da mu nihče noče vzeti lokala, da pa naj ga pošteno plača. Slika ni nikoli črno-bela.

Predlagam mu, naj razmisli o tem.

Bil je vrhunec poletja, tam avgusta, ko z županom sediva ob novih pomolih Pod Skalco in gledava prve redarje, ki izvajajo nadzor.

Vprašam ga, če je kaj razmislil, sicer nam ne bo preostalo drugega, kot da skličemo izredno sejo. Pove, da ne, da naj vse skupaj pustimo, naj nikar ne sklicujemo izredne seje, saj bo gotovo medijsko odmevna.

Odvrnem mu, da druge izbire po vsem tem enostavno več nimamo.

Pride jesen, ko v Ekipi za prihodnost skličemo izredno sejo Občin­ skega sveta. Že dan kasneje me po Facebooku kontaktira upoko­ jeni, a še delujoči novinar Nedeljskega dnevnika Ciril Brajer, sicer velik navdušenec našega župana, in od mene zahteva, da komenti­ ram anonimno pismo, ki naj bi prišlo do njega s TV Slovenija, kjer služim kruh kot svetovalec, in tudi iz Bohinja. V tej anonimki se grdo obračunava z mano, govori se o zlorabah mojega novinarskega položa­ ja (čeprav, kot rečeno, na TV Slovenija ne delam kot novinar ali urednik ravno zaradi svojega položaja v Bohinju), svetniki Kramarjeve liste pa naj bi zahtevali moj odstop z mesta občinskega svetnika. Veliko laži na kupu. Gospod Brajer, ki smo ga v Ekipi za prihodnost spoznali že med volitvami, saj so bili njegovi zapisi polni osebnih diskvalifikacij, anonimno pismo z vsemi diskvalifikacijami pošlje tudi generalnemu

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 10.

2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno direktorju RTV, direktorici Televizije Slovenija ter odgovorni urednici informativnega programa. Od njih zahteva ukrepanje ter odgovore.

Takrat sem se prvič vprašal, odkar sem kandidiral za župana, ali mi je res treba tega. V kakšnem času pa to živimo? Kakšni pa so to načini političnega obračunavanja? Saj je vendar že 25 let od osamosvojitve ... Še dobro, da so na RTV vajeni vsega hudega. Po pogovorih so končali z ugotovitvijo, da smo v Bohinju očitno izgubili kompas. K sreči sem službo zaradi takšnega stališča za zdaj obdržal. A to še ni vse: naslednji dan je v svoj poštni nabiralnik pismo dobila tudi naša svetnica Jerneja Potočnik, v katerem so obračunavali z njenim možem. Sprašujem se, kaj bo še sledilo? Grožnje partnerjem, prijateljem, otrokom?

Na Franca Kramarja kot župana sem bil pred desetimi leti kot občan Bohinja zelo ponosen. Znal se je upreti Ljubljani, imel je vizijo, nekaj je naredil za Bohinj. Toda moji nadrejeni na RTV imajo prav. Nekdo je leta 2016 izgubil kompas. Ni več vizije, ni več energije, ni več operativnosti, samo še nekakšna užaljenost in prizadetost, da mu hočemo vzeti lokal.

Popolnoma brez potrebe. Dve leti sem se pogovarjal z županom, kako bi lahko skupaj iz Bohinja odstranili ta mlinski kamen, ki nas teži - lokal na Veglju. Zaenkrat neuspešno. A upanje umre zadnje, o tem sem trd­ no prepričan. Zato ga bom še naprej pozival, da posedemo za skupno mizo in se dogovorimo. ・

Natančneje pa je obdelan prostor med trgovino, bifejem ter kul­ turnim domom, kjer se predlaga umestitev osrednjega trga, ki bi omogočal boljše delovanje centralnih funkcij naselja in na katerem bi se lažje odvijale poletne prireditve.

Za ta del je pripravljen izvedbeni projekt, ki je usklajen s projektom rekonstrukcije regionalne ceste skozi Staro Fužino, ki ga je pripravila Direkcija RS za infrastrukturo.

Idejna zasnova ureditve celotnega prostora ter izvedbeni projekt za ureditev trga pred kulturnim domom sta dostopna na spletni strani Občine Bohinj, pod zavihkom projekti v teku. ・

Batimetrična izmera Bohinjskega jezera Občinska uprava

Nadaljevanje priprave ­Strategije trajnostnega razvoja občine Bohinj Občinska uprava

Postopki za pripravo Strategije trajnostnega razvoja občine Bohinj se nadaljujejo, zato bodo v mesecu oktobru organizirane delavnice z občani za nekatera ključna razvojna področja. Kakovost strategije bo v največji meri odvisna od sodelovanja občanov, zato vas ponovno vabi­ mo, da se udeležite ene od naslednjih delavnic: TEMA

LOKACIJA

DATUM

MLADI - Bohinj po meri mladih generacij

Prostori Društva mladih

Petek, 14. 10. 2016 ob 19.00

Sejna soba Občine Bohinj

Ponedeljek, 17. 10.

2016 ob 19.00

Kulturni dom Stara Fužina

Torek, 18. 10. 2016 ob 20.00

GOSPODARSTVO IN DELOVNA MESTA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

Vzemite si čas in se nam pridružite na pogovoru o razvojnih pri­ oritetah naše občine. Le na ta način bomo lahko danes prepoznali

potrebe vseh krajev v občini in različnih skupin prebivalcev ter obli­ kovali enotno smer razvoja in prednostne projekte za delovanje občine v prihodnjih letih.

Podaljšan je tudi rok za izpolnjevanje vprašalnika, in sicer do 10. 10.

2016, dostopen pa je na povezavi https://www.1ka.si/a/102427. ・

Predstavitev projekta Ureditev novega vaškega jedra v Stari Fužini Občinska uprava

Dne 14. 9. 2016 je v Kulturnem domu v Stari Fužini potekala predstavitev projekta ureditve novega vaškega jedra v Stari Fužini.

Projekt je predstavil njegov avtor, arhitekt Janko Rožič, ki je prisot­ nim predstavil tudi posebne poglede in vpoglede v arhitekturo in nara­ vo vasi Stara Fužina ter kako so naši predniki in stari mojstri umeščali v prostor in vsak poseg ves čas uglaševali z naravo.

Celovita ureditev prostora ob kulturnem domu obsega tri ravni: zgornji trg, spodnjo ploščad s parkirišči in obvodni prostor. Vse tri ravni so obdelane na nivoju idejne rešitve.

Foto: Melita Bubek

Občina Bohinj je v letošnjem letu za potrebe izdelave kart plovnosti ter za potrebe zahtev, ki izhajajo iz prostorskega akta (pred posegi v jezero je treba izvesti predhodne arheološke raziskave) naročila bati­ metrično izmero Bohinjskega jezera.

Meritve so se izvajale meseca avgusta, posneta je bila celotna površi­ na jezera vsaj do globine okoli 1-1,5 metra v času snemanja. Rezultati meritev so dostopni na spletni strani Občine Bohinj.

Z izmero globin so bili pridobljeni podatki za izdelavo 3D-modela dna jezera, ki omogoča izdelavo izrisa plastnic, globin, senčenega re­ liefa idr. S pomočjo meritev se je tako pridobila natančna morfologija jezerskega dna, zaznane pa so bile tudi naravne in umetne anomalije.

Eno izmed teh anomalij so potapljači Društva za podvodne in vodne dejavnosti Bohinj že preverili in ob tem na dnu jezera odkrili še en deblak dolžine približno 8 m. Prvi deblak je bil odkrit že pred časom. ・

Spoštovani, vabljeni na osrednjo slovesnost v počastitev žrtev 1. svetovne ­voj­ne, ki bo v soboto, 15. oktobra 2016: ob 10. uri pokopališče R ­ ebro (kulturni program, polaganje vencev), ob 12. uri p ­ okopališče Ukanc (polaganje vencev). Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Obvestilo Žalna slovesnost v spomin mrtvim, bo v petek, 28.10. 2016, ob 17. uri pri osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinju - Dom Joža Ažmana

5

ak t ualno

Največja investicija v ­zgodovini Elektra Gorenjska Elektro Gorenjska

Elektro Gorenjska, d. d., podjetje za distribucijo električne ener­ gije, je v četrtek, 22. septembra, 110- in 20-kilovoltno daljnovodno distribucijsko povezavo med Železniki in Bohinjem slavnostno pre­ dal svojemu namenu. Nova distribucijska daljnovodna povezava med Selško in Bohinjsko dolino, vredna 13,5 milijona evrov, pome­ ni sklenitev gorenjske energetske zanke ter omogoča nadaljnji razvoj obeh dolin. Daljnovodna povezava, ki je od danes v polnem obratovanju, predstavlja največjo in najzahtevnejšo energetsko in­ vesticijo v zgodovini Elektra Gorenjska.

Aktivnosti za izgradnjo daljnovodne povezave so v družbi pričeli leta 2005, osem let kasneje pa pridobili še gradbeno dovoljenje. S tem so dobili zeleno luč za začetek gradnje 19 kilometrov dolge daljnovodne povezave, ki jo sestavlja 115 stojnih stebrov. »Konec preteklega leta smo skladno z roki in znotraj predvidenih sredstev zaključili z izgradnjo dis­ tribucijske daljnovodne povezave ter jo vključili v poskusno obratovanje.

Danes smo na Soriški planini, na meji med občinama Bohinj in Železniki, trinajst in pol milijona evrov vredno investicijo tudi uradno pospremili v polno obratovanje,« je v nagovoru zbranim gostom izpostavil mag.

Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska.

Umeščanje energetskih objektov v prostor, še posebej na geografsko razgibanih terenih, je zaradi zapletene slovenske zakonodaje izjemno zahtevno in dolgotrajno. V družbi Elektro Gorenjska so si tako že od leta 2005 dalje prizadevali za vzpostavitev nove 110- in 20-kilovoltne distribucijske daljnovodne povezave med občinama Železniki in Bohinj.

Enostransko 110 kV napajanje širšega območja Bohinja, Železnikov in Škofje Loke namreč ni zagotavljalo zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo. Prav zato je bil ta daljnovod ena ključnih prioritet podjetja.

Po dvajsetih letih je to prvi tovrsten projekt Elektra Gorenjska, pri ka­ terem je podjetje vložilo največ lastnega truda svojih sodelavcev - tako na področju vodenja projekta kot na področju projektiranja 110-kilo­ voltnih elektroenergetskih objektov in odnosa z lokalnimi skupnostmi pri umeščanju objekta v prostor. »Nov daljnovod je najbolj pomemben za gospodarstvo, tako za indus­ trijo kot tudi za turizem in njegov nadaljnji razvoj. Celotnemu gospo­ darstvu v obeh dolinah omogoča večjo konkurenčno prednost,« sta poudarila župan občine Železniki, mag. Anton Luznar, in direktor Turizma Bohinj, Klemen Langus, ki sta pozdravila zbrane goste.

Današnjega slavnostnega dogodka se je udeležil tudi generalni di­ rektor Direktorata za energijo, Danijel Levičar. Poudaril je: »Na ministrstvu za infrastrukturo in direktoratu za energijo prepoznavamo pomen tega daljnovoda, še posebej v luči sklenitve gorenjske energet­ ske zanke. Podjetje Elektro Gorenjska je uspešno izpeljalo vse postopke javnega naročanja, umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj in ne nazadnje uspelo izpeljati tudi samo gradnjo kot načrtovano in znotraj finančnih okvirjev. To so veliki izzivi, ki za premagovanje zahtevajo odločno vodenje, znanje, sposobnost sklepanja dogovorov in seveda močan kolektiv, ki je ključen za izvedbo.« Z zaključeno investicijo so v Elektru Gorenjska poskrbeli, da bo ome­ njeno področje Gorenjske, ne glede na vremenske vplive, zanesljivo, kakovostno, trajno in stabilno oskrbovano z električno energijo. Prav tako bo dvostransko napajanje obeh dolin omogočilo nadaljnji gospo­ darski in turistični razvoj Selške in Bohinjske doline.

Zagotovljena neprekinjena oskrba z električno energijo je ključna za nemoteno in dobro poslovanje gospodarskih družb. Prav zato je ta in­ vesticija izjemnega razvojnega in strateškega pomena.

O daljnovodu

Dolžina daljnovodne trase znaša 18,8 kilometra in poteka prek dveh občin, sedmih katastrskih občin in 309 parcelnih številk. Za pravico gradnje so bile sklenjene služnostne pogodbe s 196 lastniki in sed­ mimi agrarnimi skupnostmi. Celotna površina območja za izvedbo gozdnih posekov je bila 62 ha, od tega 43 ha v občini Železniki in 19 ha v občini Bohinj. Količina bruto lesne mase na celotni trasi je 23.756 m3, od tega je 15.168 m3 na strani Železnikov, ostalih 8.588 m3 pa na strani Bohinja. Daljnovodno povezavo sestavlja daljnovodni

Simbolična zasaditev dreves, foto: arhiv Elektra Gorenjska

in kablovodni del. Daljnovod sestavlja 115 stebrov, od tega 58 nosilnih in 57 zateznih. Skupna dolžina priključenih kablovodov znaša 1427 metrov. Kot posebnost: pri gradnji omenjene daljnovodne povezave je bila prvič v Sloveniji sistematično uporabljena metoda temeljenja z mikropiloti. ・

OBVESTILI OBČINE

Brezplačna pravna pomoč na Občini Bohinj: v petek, 21. 10. 2016 Potrebno se je naročiti 577 0115 (Lapajne) Predstavitev in razprava v zvezi z izvedbenim delom ukrepov za ohranjanje zdravja starejših na območju Občine Bohinj bo v sejni sobi Občine Bohinj v sredo, 12.10. od 9. do 11. ure. Vabljeni ・

Začela se je energetska sanacija CŠOD »Doma Bohinj« Katarina Košnik

V ponedeljek, 19. septembra, je v Bohinju potekal svečan pod­ pis koncesijske pogodbe med javnim zavodom Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana in javno-zasebnim partnerjem Petrol, d. d., za energetsko prenovo objekta CŠOD »Dom Bohinj«.

Gre za prvega od treh pilotnih projektov energetske prenove po modelu energetskega pogodbeništva, ki se financira iz EU sred­ stev kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Vlada Republike Slovenije je na 101. redni seji potrdila zagonski elaborat za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta »P1: Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti«, operativno izva­ janje tega projekta se je začelo na prvem pilotnem projektu izvedbe energetske prenove objekta CŠOD »Dom Bohinj«.

Začetek del na energetski prenovi objekta so si ogledali državni se­ kretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek, vodja projektne pisarne za energetsko prenovo stavb na Ministrstvu za in­ frastrukturo mag. Tilen Smolnikar, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh, v. d. direktorice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Alenka Kovšca in predstavnik izvajalca del, Petrola, d. d., mag. Jože Torkar.

Državni sekretar mag. Klemen Potisek (MZI) je dejal, da bo s pro­ gramom energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja vzpostavljen sistem energetskih prenov takih stavb, pri katerem bodo v sofinanciranje vključena sredstva evropske kohezijske politike, sred­ stva proračuna RS in zasebni kapital podjetja. Izvedli se bodo trije pi­ lotni projekti energetske prenove, in sicer poleg ČŠOD »Dom Bohinj« še sklop treh sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah in prvi ciklični mod­ eli energetskih prenov stavb v letu 2017. »Z zagonom tega in nasled­ njih projektov si obetamo tudi dodaten zagon gradbene dejavnosti, nova delovna mesta in gospodarsko rast,« je še dejal državni sekretar.

Državni sekretar dr. Tomaž Boh (MZIŠ) je ob dogodku dejal, da tovrstno javno-zasebno partnerstvo z namenom energetske prenove stavb javnega sektorja predstavlja pilotni model, ki bo dobra pod­ laga za izvedbo bodočih podobnih projektov tudi v celotni vertikali izobraževanja. V okviru energetske prenove, ki bo trajala do avgusta 2017, bodo izvedeni ukrepi na ovoju stavbe, na ogrevalnem sistemu,

6

ak tualno

Ob podpisu pogodbe energetske sanacije Doma Bohinj, foto: Katarina Košnik

na področju hlajenja in prezračevanja ter na področju rabe električne energije. Izvajanje koncesijske dejavnosti pa bo trajalo 15 let.

Alenka Kovšca (CŠOD) je izpostavila, da posebno pozornost name­ njajo delni ali celoviti energetski prenovi njihovih objektov, zato so se tudi vključili v pilotno izvedbo energetske prenove stavb v okvi­ ru Ope­rativnega programa evropske kohezijske politike 2014-2020.

Med mladimi, šolami in športnimi organizacijami je prisoten velik in­ teres za izvedbo programov v CŠOD »Dom Bohinj«, zato je še toliko bolj pomembno, da so pridobili sredstva za energetsko obnovo tega objekta, ki bo dolgoročno doprinesel k zmanjšanju porabe energije in znižanju obratovalnih stroškov.

Predstavnik izvajalca del mag. Jože Torkar (Petrol, d. d.) je izpostavil, da so ponosni za pridobljeno koncesijsko pogodbo za projekt ener­ getskega pogodbeništva za energetsko sanacijo tega objekta. Njihove bogate izkušnje s preko 400 strokovnjaki na področju energetskih in okoljskih rešitev so zagotovilo, da bodo tehnološki in gradbeni ukrepi energetske sanacije objekta pravilno načrtovani, pripravljalne storitve pa izvedene kvalitetno in v pogodbenem roku.

Celovita energetska prenova doma bo stala 714 tisoč evrov, iz ev­ ropskih sredstev bo zagotovljenih 325 tisoč evrov, zasebni partner bo investiral 350 tisoč evrov, ostalo bo dodal CŠOD. ・

Prošnja za pomoč

Mira Stušek, predsednica OO Gorenjska, Slovensko ­društvo hospic Dragi prijatelji, prosimo vas, da pomagate delovanju hospica, ki skrbi za umirajoče bolnike, njihove svojce, za žalujoče odrasle in otroke. Donirali boste 5 evrov, če v telefon odtipkate številko 1919 in napišete sporočilo HOSPIC5.

POTREBNE SO VELIKE TISKANE ČRKE. Še posebej je to pomemb­ no v tem in naslednjem mesecu, ko pripravljamo tabor za žalujoče otroke in mladostnike. Hvala vsem za prijazno pomoč. ・

Lubadar uničuje naše gozdove Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, OE Bled

Zeleni smrekovi gozdovi Zgornje Gorenjske postajajo vedno bolj rjavi - smreko že drugo leto z neverjetno silo uničuje lubadar. Strokov­ njaki napovedujejo, da bo lahko uničevanje trajalo še 2 ali celo več let.

Na Zgornjem Gorenjskem je bilo letos zaradi lubadarja za posek označenih že 210.000 m³, posekanih pa 160.000 m³. Gospodarska škoda, ki jo bodo samo letos imeli lastniki gozdov, znaša že okoli 8 milijonov evrov.

V slovenskem merilu so številke še bolj grozljive, za posek je bilo letos označenih že 1.400.000 m³ lubadark, posekanih pa 1.150.000 m³. Škoda znaša že okoli 60 milijonov evrov.

V tej situaciji, ko je lubadar v gradaciji, ga ni mogoče ustaviti!

Kako pa lahko napad lubadarja upočasnimo in škodo omilimo?

Zavod za gozdove vse moči usmerja v čimprejšnje odkrivanje luba­ dark in obveščanje lastnikov gozdov. Lastnik prejme odločbo, kjer je

vpisana parcela - lokacija, količina lubadark in rok sanacije. Ta infor­ macija je ključna, saj podatki kažejo, da le 5 % lubadark odkrijejo last­ niki sami.

Označene lubadarke je treba v čim krajšem roku posekati in odpe­ ljati iz gozda. V primeru prepozne sanacije razvije lubadar za lubjem naslednjo generacijo, ki izleti in takoj napade okoliške zdrave smreke.

Iz vsakega hrošča lubadarja se v nekaj tednih razvije naslednja gene­ racija 30 do 100 novih uničevalcev gozda. Zato je v sedanji alarmantni situaciji pravočasna sanacija živih lubadark najpomembnejši in os­ novni varstveni ukrep. Le tako se lahko upočasni uničevanje smre­ kovih gozdov.

V dobro lastnikov in gozda priporočamo, da le-ti svoje gozdove red­ no pregledujejo. Če opazijo intenzivno odpadanje še zelenih iglic, smo­ ljenje lubja ali že rjavenje iglic in odpadajoče lubje, naj takoj pokličejo svojega revirnega gozdarja na Zavod za gozdove.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Bled usmerja vse sile v odkrivanje, obveščanje in zagotavljaje sanacije lubadarskih jeder.

Zagotavljanje sanacije je naloga, ki so jo dolžni opraviti oziroma za­ njo poskrbeti lastniki gozdov. Na Zavodu za gozdove lastnikom pri tem pomagamo. Po izdani odločbi lastnikom svetujemo načine spravila, pripravljamo elaborate gradnje vlak, jih trasiramo na terenu, svetu­ jemo izvajalce, zahtevamo izvedbo gozdnega reda, sanacijo gozdnih prometnic po zaključku dela in takojšen odvoz lesa iz gozdnih skladišč.

Ocenjujemo, da le še dobrih 20 % lastnikov samih sanira lubadarke, vsem drugim to opravijo strokovni izvajalci gozdarskih del. Ti imajo ponavadi v navezi tudi stalne odkupovalce, kar je lahko lastniku gozda, ki gozdne proizvodnje ni vešč, v veliko pomoč. Lastnikom pa svetu­ jemo, da z izvajalci sklepajo pisne pogodbe in njihovo delo in odvoz lesa nadzirajo. Sanacija lubadark je bolj zahtevna od redne sečnje, zato naj se je sami lotijo le gozdarskih del resnično vešči lastniki gozdov.

V sedanjih razmerah imajo izvajalci gozdarskih del ogromno dela, zato je treba takoj po prejemu odločbe poiskati primernega izvajalca in se dogovoriti za čas in ceno storitve ter skleniti pisno pogodbo.

Ker pomeni nepravočasna izvedba sanacije lubadark neposredno grožnjo za okoliške smrekove gozdove, je Zavod za gozdove pri rokih, določenih na odločbi, zelo dosleden: v letu 2016 smo malomarnim lastnikom izdali že 126 sklepov o iz­ vršbi s finančno prisilitvijo, s skupno zagroženo kaznijo 52.000 evrov.

Večina teh lastnikov je nato v naknadnem zelo kratkem roku opravila sanacijo, nekateri pa so finančno kazen morali plačati. Finančna kazen znaša od 200 do 800 evrov. Zaradi neizvajanja sanacije lubadark vodi postopke tudi gozdarska inšpekcija, ki kršitelje tudi finančno kaznuje.

V sedanjih razmerah ogromnih količin lesa, lubadark se pojavi zasičenost tržišča z lesom in ob cestah se na skladiščih začne nabirati hlodovina. Če to traja teden in več, lahko lastniki na Zavodu za gozdove dobijo z insekticidom prepojene mreže STORANET, ki preprečijo izlet nove generacije podlubnikov. Mreže se lahko namešča le izven za­ varovanih območij, vodnih zajetij in certificiranih gozdov.

Kljub temu da se bližamo zimskemu času, ko lubadar obmiruje, bo treba ta čas izkoristiti in v gozdovih v čim večji meri sanirati napadeno drevje. Zato bomo na Zavodu za gozdove tudi v zimskem času last­ nikom gozdov izdajali kratke roke za sanacijo lubadark. ・

Občina Bohinj ­aktivna v ­Evropskem tednu ­mobilnosti Občinska uprava

Tudi Občina Bohinj je z dogodkom v Evropskem tednu mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra 2016, želela opozoriti na pomen trajnostnih potovalnih načinov kot dobre investicije.

Dne 20. 9. 2016 je RAGOR v sklopu Europe Direct Gorenjska orga­ niziral brezplačni rekreativni dogodek »S kolesom po Bohinju«, ki je potekal pod vodstvom turistične agencije Hike & Bike, Gregor Šilc, s. p. Dogodku pa smo se pridružili tudi partnerji projekta Parkiraj in doživi naravo, v sklopu katerega so bila priskrbljena treking kolesa, ki smo jih na ta dan tudi preizkusili.

Iz Bohinjske Bistrice smo se s kolesi podali po eni najlepših kolesar­ skih poti, in sicer Klodičevi kolesarski poti do Ribčevega Laza in Stare

ak t ualno , t urizem in gospodar s t vo

7

Želimo tudi izboljšati gostinsko ponudbo in zadovoljstvo obiskoval­ cev. Novih žičniških naprav v prihajajoči zimi še ne bo, bomo pa za vzdrževanje, investicije, stroje in opremo letos namenili več kot pol milijona evrov.

Gondola obratuje vsak dan do konca oktobra med 8. in 18. uro. ・

Živahna jesen v Centru ­Triglavskega narodnega parka Majda Odar, TNP

foto: Arhiv Občine Bohinj

Fužine, kjer so nas v Centru TNP Bohinj prijazno sprejeli in pogostili predstavniki Turizma Bohinj in Javnega zavoda TNP. V Bohinjski Bistrici je predstavnica RAGOR-ja ga. Eldina Čosatović na kratko predstavila Europe Direct Gorenjska, informacijsko točko Evropske unije, v sklopu katere se z različnimi aktivnostmi ponuja odgovore na vprašanja o Evropski uniji, organizira različne dogodke, povezane z EU, ter pripravlja avdiovizualno gradivo.

V Stari Fužini pa sta Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, in Maj­ da Odar, vodja informacijske službe TNP, predstavila projekt Parkiraj in doživi naravo, katerega namen je, da se z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo zmanjša obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom.

Po ogledu animiranega filma o trajnostni mobilnosti Premik v glavi, premik k naravi, pripravljenega v okviru omenjenega projekta, smo se s kolesi zapeljali še skozi Staro Fužino in se nato po kolesarski poti vrnili do Bohinjske Bistrice.

Za udeležbo in dobro voljo se zahvaljujemo vsem udeležencem in upamo, da se srečamo še na kakšnem podobnem dogodku. ・

VOGEL Z REKORDNIM OBISKOM V AVGUSTU

S skoraj 40 tisoč obiskovalci ­presegli zimske mesece Žičnice Vogel

Na Vogel smo v avgustu prepeljali nekaj manj kot 40 tisoč obisko­ valcev, kar je skoraj 15 odstotkov več kot v izjemnem lanskem avgustu in kar 66 odstotkov več od avgustovskega povprečja v zadnjih 15 letih.

S tem smo presegli tudi vse zimske mesece zadnjih let, samo v februar­ ju leta 2007 in 2008 smo prepeljali več potnikov.

V juliju in avgustu smo tako prepeljali že skoraj 72 tisoč potnikov, kar je 23 odstotkov več kot lani. Do konca avgusta smo letos našteli že skoraj 186 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj toliko kot lani v celem letu (189 tisoč), in to kljub temu, da se letos januarja zaradi pomanjkanja snega skorajda ni dalo smučati. Poletna sezona bo tako še drugo leto zapored po obisku presegla zimsko sezono. »V zadnjih letih smo veliko delali predvsem za poletno ponudbo.

Naša želja je, da poleg izjemnih razgledov in doživetja vožnje z gondolo vsak obiskovalec najde nekaj zase tudi na samem Voglu. Če iz naše ponudbe naštejem samo nekaj aktivnosti in doživetij na Voglu: pohod­ ništvo, informacijska pot Vogel, alpski vrt, kolesarski park in izposoja koles, zip line, tandemski skoki z jadralnim padalom, nočne vožnje na Vogel in opazovanje nočnega neba, otroški park, kulinarika, vožnje s sedežnico, možnost spanja v naših kočah ali Ski hotelu, sirarna Zadnji Vogel ... Trudimo se, da vsako leto dodamo nove aktivnosti oziroma doživetja. Idej in priložnosti za naslednja leta je še veliko. Predvsem smo veliko naredili pri prodaji, zelo dobro pa sodelujemo tudi s Turiz­ mom Bohinj, Javnim zavodom Triglavski narodni park in turističnimi subjekti v Bohinju in tudi širše. Seveda pa nam gredo na roko tudi pozitivni trendi v slovenskem turizmu in varnostna situacija,« razloge za uspeh izpostavlja Boštjan Mencinger, predsednik uprave Vogel, d. d.

Intenzivno se že pripravljamo tudi na zimsko sezono. Predvsem si želimo zmanjšati odvisnost od naravnega snega in vsaj v manjšem delu zagotoviti zasneževanje, kar je ena od prioritet za prihajajočo zimo.

Jesensko dogajanje v Bohinjki je precej ustvarjalno, poučno in strokovno. Poleg šolskih skupin, ki nas obiskujejo v tem delu leta, je živahno tudi na področju prireditev. V času 9. Festivala pohodništva smo gostili dogodke, ki so povezani s tistim, kar kot pohodniki doživ­ ljamo, spoznavamo in občutimo na krajših in daljših pohodih v naravi.

Teden mobilnosti (RAGOR) nam je podaril novo izposojevalni­ co koles (projekt Parkiraj & doživi naravo!). V sodelovanju z občino Bohinj, Turizmom Bohinj in agencijo Hike & Bike vam je od septem­ bra dalje na voljo 14 koles. Izposojevalnici sta dve - ena v Bohinjki, druga pa v agenciji Hike & Bike (Bohinjska Bistrica). Po predhodnem dogovoru (ali rezervaciji na spletni strani www.bohinj.si) je možno tudi to, da kolo vzamete na eni, vrnete pa na drugi lokaciji. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Turizmom Bohinj smo odprli razstavo Sv. Janez Krstnik – starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru. Zani­ mivo strokovno predavanje je pripravila arheologinja Marija Ogrin. S Klemnom Klinarjem (RAGOR) smo raziskovali ledinska imena na ob­ močju Stare Fužine in Studorja. Bogastvo ledinskih imen je izjemne­ ga pomena in poraja veliko zanimanje, kar je pokazala tudi živahna in dolga razprava tekom dogodka. Najmlajši so ustvarjali na ustvarjalni otroški delavnici Vse teče - Panta Rhei z umetnico Andrejo Pogačar.

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine smo pripravili strokovni posvet Les okoli nas - kako podaljšati njegovo življenjsko dobo na naraven način, ki je predstavil različne načine, kako tradicionalni in hkrati vedno moderni material - les - ohraniti čim dlje uporaben in lep.

Z otroki pa smo kulturno dediščino spoznavali na sobotnem družinskem sprehodu ob Mostnici, imenovanem Od legen­ de do žgancev.

V oktobru in v času jesenskih počitnic pri­ pravljamo več dogod­ kov, vabljeni že zdaj.

Junaki animiranega filma Premik v glavi, premik k Izpostaviti pa želimo naravi – promocija mehke mobilnosti v Julijskih Alpah osrednjo novost meseca oktobra - info točko trajnostne mobilnosti - Premik v glavi, premik k naravi. Sistem info točk trajnostne mobilnosti bo vzpostavljen na območju celotnih Julijskih Alp, bohinjska točka bo v okviru Zelenega vikenda odprta kot prva. Sistem predvideva: • animirani stenski zemljevid Julijskih Alp s predstavitvijo naravnih in kulturnih znamenitosti in izpostavitvijo trajnostne mobilnosti oz. možnosti rabe le-te, • interaktivno spletno stran trajnostne mobilnosti v Julijskih Alpah, ki uporabniku ponuja kombinirane možnosti rabe mehke mobil­ nosti na območju, • kratki animirani film o obiskovanju Julijskih Alp brez osebnega vozila, osrednji liki so avtohtone vrste domačih živali - bohinjska cika, bovška ovca in drežniški kozel.

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od 1. 10. do 16. 10. odprt vsak dan med 10. in 18. uro, od 17. 10. dalje pa od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah (praznikih) pa med 10. in 17. uro. 1. novembra bo center zaprt.

Dogodki v oktobru in v času jesenskih počitnic: -- sobota, 15. 10., med 16. in 18. uro: Zeleni vikend v Bohinju in

turizem in gospodar s t vo , iz na ših k r a je v odprtje info točke Premik v glavi, premik k naravi (zaključek Zelenega vikenda in predstavitev info točke trajnostne mobilnosti z animiranim filmom na temo trajnostne mobilnosti - projekt Parkiraj & doživi naravo!)

-- petek, 21. 10., ob 19. uri: Odprtje razstave Constructive Alps (iz­ brani projekti trajnostne prenove in gradnje v Alpah za leto 2015) -- sobota, 29. 10., ob 10. uri: Glasbene urice za otroke z Glasbeno šolo Avsenik (za otroke nad 6 let, predznanje ni potrebno, cena 5 EUR) -- sobota, 29. 10., ob 20. uri: Opazovanje nočnega neba (delavnica poteka na Zgornji postaji žičnice Vogel!)

-- sreda, 2. 11., ob 10. uri: Jesenska kuharija I z Jožetom God­ cem (družinska delavnica; potrebne predhodne prijave - število udeležencev je omejeno) -- četrtek, 3. 11., ob 10.00: Pobarvajmo si svojo jesen - ustvarjal­ na delavnica z Nušo Cokan (družinska delavnica; potrebne pred­ hodne prijave - število udeležencev je omejeno) -- petek, 4. 11., ob 10.00: Jesenska kuharija II z Jožetom God­ cem (družinska delavnica; potrebne predhodne prijave - število udeležencev je omejeno) -- sobota, 5. 11., ob 10.00: Papirnate buče in drugi jesenski pridel­ ki - ustvarjalna delavnica z Marijo Žvan (družinska delavnica; po­ trebne predhodne prijave - število udeležencev je omejeno) Prijave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp. gov.si ali po telefonu 04 5780 245.

Predvidoma od 16. 11. do 19. 11. 2016 v Bohinjki načrtujemo brezplačen tečaj tradicionalnega znanja: Oblikovanje lesa z Iva­ nom Kovačičem (lastnik certifikata Bohinjsko).

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen­ tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Ko­ privniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

46. Srečanje gorenjskih turističnih delavcev Ekipa TD Bohinj

Za turistične delavce pričetek oktobra in tudi jeseni pomeni tudi konec poletne sezone in s tem čas za druženje, sprostitev in zabavo.

Letos smo v Turističnem društvu Bohinj sprejeli izziv in organizirali tradicionalno srečanje. V dvorani Danica smo gostili 150 obiskoval­ cev iz celotne Gorenjske, točneje iz 26 društev. Najštevilčnejše je bilo Turistično društvo Ribno, s kar 17 člani. Prireditev je vsako leto priložnost za druženje in za podelitev priznanj, ki jih podeljuje Gorenj­ ska turistična zveza.

Gostje so ob prihodu v Bohinj imeli možnost različnih ogledov, tako smo jih peljali po Ribčevem lazu, Bohinjski Bistrici, nekateri pa so odšli na krajši pohod k Slapu Savica. V dvorani Danica smo pripravili kratek kulturen program in zabavo z odličnim ansamblom KDR VOČ. Za kul­ turni del so poskrbeli Ta vel’ki pastirčki KD Bohinj in odrasla FS KUD Triglav Srednja vas. Srečanja se je udeležilo precejšne število gorenj­ skih županov ter podpredsednik Turistične zveze Slovenije, Dominik S. Černjak.

Tudi letos se je podelilo večje število priznanj. Najbolj lepi trenutki so ob podelitvi priznanj za dolgoletno delo v društvih, ki se jih pode­ ljuje za posebne zasluge in za posebne ljudi, ki s svojim delom izstopa­ jo v prostovoljski turistični dejavnosti. Tudi letos se na osnovi akcije, ki jo že vrsto let organizira Gorenjska turistična zveza, podelilo štiri priznanje za najlepše nageljne. Priznanja so se podelila še najlepšim izletniškim krajem Gorenjske, ki so postali za leto 2016: Bohinjska Bela, Planina Pod Golico, Dvorje, Zasip, Lesce, Brezje, Gorje, Begunje, Kranjska Gora in tudi Bohinjska Bistrica, ki si je priznanje priborila z novostmi, še posebej spomenikom vremenu in krožiščem. Letošnje priznanje za Kamp je dobil Kamp Perun-Lipce, med drugimi kraji sta priznanje dobila Milje-Visoko in Spodnje Duplje, med hribovskimi kraji Davča, kot najbolj urejeno manjše mesto Mengeš in za najlepše vaško jedro Cerklje na Gorenjskem. Seveda pa tudi Gorenjska turistična zveza

8

Foto: Irma Taler

ni mogla mimo dejstva, da v Bohinju praznujemo 70-letnico našega društva. V ta namen smo dobili prav posebno priznanje za naš visoki jubilej.

Ob koncu tega zapisa se z veseljem pohvalimo, da so bili naši gostje izredno zadovoljni z našo gostoljubnostjo in odlično večerjo, ki smo jo pripravili v Gostilni Danica pod budnim očesom našega podpredsed­ nika društva, Janeza Pristavca. Ob zaključku tega projekta že snujemo nove načrte, saj bomo v letu 2017 organizirali Objezersko srečanje Turističnih društev, ki se tako po desetih letih vrača v Bohinj. ・

3. Medgeneracijsko srečanje GZ Slovenije GZ Bled - Bohinj

V skladu z letnim programom je GZ Slovenije v sodelovanju z GZ Gorenjske, GZ Bled - Bohinj in PGD Stara Fužina v soboto, 10. 9. 2016, v Stari Fužini organizirala 3. medgeneracijsko srečanje GZS, ki se ga je udeležilo okrog 600 gasilk in gasilcev iz vse Slovenije, lahko bi rekli kar od Goričkega do Pirana in od Bovca do Črnomlja.

Nekateri udeleženci so izkoristili dopoldan za oglede, ki so jih po ugodni ceni ponudili vsem, ki so se izkazali s priponko srečanja. Tako je bil popust pri povratni vožnji z gondolo na Vogel, vožnji s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru, pri obisku cerkve sv. Janeza Krstnika ali slapa Savice, obisk Planšarskega muzeja in vstop v korita Mostnice pa sta bila brezplačna.

Uradni del srečanja se je začel ob pol dveh. Ekipe, ki so štele pet članov, od katerih je bil vsaj en veteran, so se podale na dobra dva kilo­ metra dolg pohod, obogaten z različnimi nalogami. Na prireditvenem prostoru pa so potekale različne igre in zanimanje zanje je bilo veliko.

Udeleženci so se pomerili v zabijanju žeblja, žaganju debla z žago »lis­ tarico«, pihanju žogice po lesenem žlebu ter gašenju z berglovko.

Istočasno z medgeneracijskim srečanjem je potekalo tudi tekmova­ nje veteranov GZ Gorenjske v vaji raznoterosti in vaji s hidrantom.

Tudi udeleženci medgeneracijskega srečanja so se lahko pomerili v teh dveh vajah, vendar izven konkurence.

Foto: arhiv GZ Bled - Bohinj

9

iz na ših k r a je v

Ob robu prostora za igre so organizatorji pripravili predstavitev dejavnosti domačinov. Vzdušje so popestrili člani ansambla Bohinjski muzikantje.

Ob 17.30 se je z uvodnim skečem in nekoliko šaljivim nagovorom predsednice Sveta članic Vladke Bučevec, oblečene v gorenjsko nošo, in predsednika Sveta veteranov Jožeta Smoleta v planšarski noši začel zaključni del srečanja. Prisotne sta nagovorila župan občine Bohinj gospod Franc Kramar ter podpredsednik GZS Jože Derlink. V nada­ ljevanju je moderator Sašo Gardener napovedal razglasitev rezultatov tekmovanja v družabnih igrah. Predsednika svetov sta najboljšim eki­ pam podelila simbolične nagrade. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja veteranov GZ Gorenjske je sledil le še pozdrav z željo, da se ponovno snidemo na 4. medgeneracijskem srečanju. Kljub temu da je ansambel igral vesele viže, se je večina udeležencev kmalu poslovila od Bohinja, saj je nekatere čakala še dolga pot proti domu.

Organizatorji srečanja, največ dela so imeli gasilci PGD Stara Fužina, so se zelo izkazali, saj je vse teklo kot namazano. Svoj delež k lažji izvedbi organizacije je prispevalo tudi OGP Bohinj, ki je s člani PGD Bohinj zagotavljalo redarsko službo, ki je skrbela za prevoz in varnost udeležencev.

Izvedba srečanja prav gotovo ne bi bila tako uspešna brez prispev­ kov občine Bohinj, KS Stara Fužina, Turizma Bohinj, vseh ostalih or­ ganizacij ter posameznikov, ki so s svojim prispevkom pripomogli k iz­ vedbi srečanja. Hvala vam za vašo podporo, brez vas nam ne bi uspelo. Čudovita narava, prijetno vzdušje, pozitivna klima in druženje raz­ ličnih generacij ter novo stkane vezi so zaznamovale 3. medgeneracij­ sko srečanje. Ob slovesu je bilo mnogo zagotovil, da se vidimo prihod­ nje leto, nekje v naravi, pri odkrivanju novega koščka Slovenije. ・

DU Bohinjska Bistrica, ­dogodki meseca avgusta in napovedi za september in ostale jesenske mesece Olga P. Gorišek, DU BB

Od 6. do 13. 9. 2016 se je poln avtobus naših članov DU BB odpravil na letovanje na Murter.

Vzdušje na letovanju je bilo odlično, dneve so preživeli aktivno, šli so tudi na izlete po bližnji okolici.

Letovanje na Murterju, foto: Stanko Ažman

25. srečanja upokojencev Gorenjske, ki je bilo v četrtek, 8. septem­ bra 2016, v Lescah, se je udeležilo kar veliko število naših članov, tam okrog 80.

Srečanje je bilo nadvse prijetno, svoje je prispevalo tudi lepo vreme.

Planinska sekcija bila na dveh pohodih: • konec avgusta na Debelem vrhu, od koder so prelepi razgledi.

Dolini Solnice se med Draškim robom in Velikim Selišnikom pridruži poraščeni Debeli vrh, ki se ob severnem grebenu Mrelše blago dviguje zahodno nad Pokljuko. Gorski travniki na pobočju Zgornjega Razorja so prepleteni s skalnatimi lijaki. Vrtačasto zelena očesa so močno po­ raščena, razdrapana in odeta v ruševje.

• 22. septembra so se v lepem in še dokaj toplem vremenu odpravili na pohod na Primorsko, na Kojco.

Kojca je razgledni vrh, ki se dviga južno nad Baško grapo. Z vrha, na katerem se nahaja kopa sena, je lep razgled na verigo Spodnjih Bohinj­

Debeli vrh, foto: Janez Pikon

skih gora, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Snežnik, Golake in del gora, ki se dvigajo nad osrednjim delom reke Soče ... Šahovska sekcija in skupina tekmovalcev pikada so se družili prvi torek oz. tretjo sredo v mesecu. 20. septembra 2016 sta se člana ša­ hovske sekcije Gabrijel Jurman in Vojko Smolej na povabilo DU Radov­ ljica udeležila vsakoletnega šahovskega turnirja.

Kojca, foto: Janez Pikon

Razpored aktivnosti v mesecu oktobru 2016: 4. oktober 2016 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu.

13. oktober 2016 Pohod na PRŠIVC, odhod ob 8. uri izpred društ­ venega doma. Predviden datum pohoda ni dokončen, odvisno od vremena, zato bodite pozorni na objavo na oglasni deski društva.

19. oktober 2016 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sre­ do v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

Naj vas spomnimo, da smo z oktobrom začeli s telovadbo, vseeno še enkrat objavljamo urnik: -- na Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole: vsak torek ob 19. uri, -- v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas: vsak torek ob 20. uri, -- na Kamnjah v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 18.30, -- na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 20. uri.

Najavljamo tudi arheološko delavnico, ki bo 8. novembra ob 19. uri v sejni sobi društvenega doma.

Ljudje so se od nekdaj kitili z raznovrstnim nakitom. Nošenje naki­ ta je bil tudi odraz kulturne pripadnosti in stanu. Pred več kot 2500 leti so se v Bohinju krasili tudi z bronastimi zaponkami v obliki spi­ rale, ki je služila tudi za spenjanje obleke. Po vzoru tako oblikovanih zaponk bomo na delavnici izdelovali nakit: ogrlice, zapestnice ali uhane. Pri izdelovanju nakita bo treba dodati še nekaj svoje domišljije ter spretnosti in vaš izdelek boste lahko nosili sami ali ga podarili. Za material in orodje na prvi poskusni delavnici bo poskrbelo društvo.

V začetku novembra načrtujemo izlet v STRUNJAN na praznik kaki­ jev in nato še martinovanje. O datumu obeh dogodkov vas bodo obves­ tili poverjeniki, obves­ tilo bo tudi na oglasni deski društva.

Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici.

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in Nakit, najden na Bitnjah 17. uro. ・

VSEBINA

4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev)

21. SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega pros­ torskega načrta Občine Bohinj

V okviru predmetnega postopka se dodatnih strokovnih rešitev in strokovnih podlag ne bo pridobivalo.

5. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj)

21.

Na podlagi 46. in 53a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) v nadaljevanju ZPNačrt) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07) je župan Občine Bohinj dne 28.9.2016 sprejel

SKLEP

o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj 1. člen S tem sklepom se prične postopek drugih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj, sprejetega z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16; v nadaljevanju OPN Bohinj), ki se izvede po kratkem postopku.

2. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve OPN Bohinj) Občinski prostorski načrt Občine Bohinj je stopil v veljavo 21. maja 2016.

Ob uporabi OPN Bohinj je bila v praksi ugotovljena napaka tehnične narave v 76. členu OPN Bohinj, ki na posameznih namenskih rabah onemogoča gradnjo in pridobitev upravnih dovoljenj za objekte, kateri so sicer z OPN Bohinj dovoljeni.

3. člen (območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka za izvedbo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj)

V kratkem postopku se občinski prostorski načrt spremeni in dopolni na način, kot je v občini predpisan za sprejem drugih občinskih odlokov s tem, da bo predlog sprememb skupaj z obrazložitvijo pred sprejemom na občinskem svetu javno objavljen na oglasni deski in v svetovnem spletu vsaj 15 dni, v tem času pa bo javnosti omogočeno tudi podajanje pripomb na objavljeno gradivo.

6. člen (seznam nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev) Spremembe in dopolnitve OPN Bohinj so take narave, da ne terjajo sodelovanje nosilcev urejanja prostora ali bi bilo zaradi njih treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

7. člen (finančna sredstva) Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj se zagotavljajo v proračunu Občine Bohinj.

8. člen (začetek veljavnosti sklepa) Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Bohinj in v svetovnem spletu na naslovu: http://obcina.bohinj.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Občina Bohinj sklep pošlje tudi Ministrstvu za okolje in prostor ter sosednjim občinam.

Bohinjska Bistrica, dne 28. 09. 2016 Številka: 350-125/2016

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Spremembe in dopolnitve OPN Bohinj se pripravi za 76. člen OPN Bohinj.

Ker gre za očitno napako, se bo odprava neskladja v skladu z določili 53.a člena ZPNačrt izvedla po kratkem postopku.

iz na ših k r a je v

Programi v društvu Invalid Bohinj Za društvo Invalid Bohinj, Francka Kramar

Društvo Invalid Bohinj nadaljuje z letnimi programi dela. Programi se prilagajajo posebnim potrebam posameznikov, posebej izpostav­ ljamo program pomoči in varstva za starejše in invalide, ki se izvaja v okviru javnih del in dopolnjuje redni program društva. V program se lahko vključijo starejše, invalidne, dolgotrajno ali kronično bolne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju dnevnih aktivnosti ali po­ trebujejo spremstvo k zdravniku ali drugam, ter predvsem vse osebe, ki jim s pravo informacijo in pomočjo pri uveljavljanju različnih pravic lahko pomagamo. Dodatne informacije glede nudenja tovrstne pomoči

10 lahko poiščete v času uradnih ur društva ali pa pokličete na telefonski številki 031 624 803 (Francka Kramar) ali 577 0115 (Iva Lapajne).

Društvo Invalid Bohinj nadaljuje z delavnicami, ki so vsak petek med 17. in 19. uro v prostorih društva Invalid Bohinj. V jesenskem času se bomo posvetili predvsem izdelovanju in aranžiranju daril, voščilnic in v decembru tudi izdelovanju novoletnih okraskov.

28. 10. od 17. do 19. ure pripravljamo delavnico, kjer bomo izdelovali nakit iz žice.

Med poletnimi meseci smo organizirali in uspešno izvedli tudi pet kopalnih izletov v Izolo, udeležba je bila vedno visoka. Zato vas ob­ veščamo, da društvo Invalid izvaja tudi program plavanja, ki nudi svo­ jim članom brezplačne karte za plavanje v Vodnem parku v Bohinju.

Karte dobite na informacijah s predložitvijo članske knjižice.

11

iz na ših k r a je v

Vabimo vas tudi na bovling, ki ga skupaj igramo v hotelu Park v Bohinju ob četrtkih od 18. do 20. ure, in sicer do konca oktobra, no­ vembra pa bomo začeli s termini od 16. do 18. ure.

Nadaljujemo z druženjem ob čaju in igranju družabnih iger, in sicer vsak ponedeljek med 10. in 12. uro v avli Kulturnega doma Jožeta Ažmana.

V primeru, da bi se nam želeli pridružiti, pa je prevoz ali sprem­ stvo nujno, pokličite na številko 031 624 803, da vam organiziramo potreb­no pomoč.

Vabljeni, da se bomo skupaj imeli lepo! ・

12. sveta maša za policiste Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policije je bila v župnijski cerkvi v Srednji vasi v nedeljo 25. septembra 12. maša za policiste. Somaševanje je vodil Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Maše se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Zore je v pridigi izpostavil plemenitost policijskega poklica in poudaril, da se policist ne sme nikoli odtujiti od ljudi, posebej se je zahvalil tudi družinskim članom policistov in policistk: »Trdno sem prepričan, da morda oni velikokrat še veliko globlje in veliko bolj oseb­ no doživljajo vašo izpostavljenost,« je dejal in dodal, da je velikokrat težje čakati doma, če se bo policist vrnil, kot biti neposredno na terenu.

Letos sta pri opravljanju službene dolžnosti umrla dva policista.

Svoj­cem vseh umrlih policistov in njihovim bližnjim je Zore izrazil sožalje. »Naj se Gospod dotakne vašega srca in bolečin. Naj jo potolaži z zavestjo, da so delali dobro, da so služili dobremu in da so to storili za sočloveka,« je dejal.

Maše se je udeležila tudi Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, ki je strnila misli tudi za naše glasilo: »Danes smo počastili spomin na policiste, ki so pri opravljanju svojega dela izgubili tisto največ, svoje življenje. Življenjska pot jim je bila na krut način mnogo prezgodaj pretrgana, ampak pomembno je da se spomnimo zakaj so živeli. Živeli so za plemenite vrednote poklica policista in to je preganjati slabo in delati dobro ljudem.« Predsednik republike Borut Pahor pa je povedal, da je pomemben tudi poklon živim:„Tukaj smo zato, da bi se spomnili tistih, ki jih zaradi vestnega opravljanja njihovih dolžnosti ni več in tudi tistih, ki jih ni več zaradi drugtih razlogov.

Predvsem pa jaz tega ne vidim samo kot poklon mrtvim ampak tudi kot zahvalo živim, da kljub vsemu, zlasti ko vidijo za seboj taka črna leta, tako predano opravljajo svoje delo in ga jemljejo bolj kot poslan­ stvo kot delo. To se mi zdi zelo navdihujoče in tudi zaradi tega zelo rad pridem sem.“ Kot je po maši povedal bohinjski policist Aleš Rozman, idejni oče dogodka in tisti, ki ga s pomočjo sodelavcev in domačinov tudi vsako leto organizira, je to edinstven primer take preventivne aktivnosti v Slovenskem prostoru in predstavlja obenem tudi priložnost za druže­ nje z domačini.

Po maši so pripravili druženje s pogostitvijo in prikaz opreme, ki jo uporabljajo policisti specialne enote. ・

10 let komune skupnosti Žarek Katarina Košnik

V soboto 3. septembra so na dnevu odprtih vrat komune skup­ nosti Žarek s torto, ki so jo spekli kar uporabniki sami, simbolično

Foto: Katarina Košnik

obeležili deseto obletnico odprtja komune. V desetih letih je v ko­ muni uspešno našlo svojo pot nazaj v življenje 58 uporabnikov, trenutno je v komuni 10 uporabnikov, vsi, upamo na dobri poti.

Desetletnico so z obiskom počastili tudi predstavniki zgornjegorenj­ skih občin ter ministrtva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vsi podporniki že od začetka. Komuno je obiskala tudi Mar­ jeta Ferlan Istinič, sekretarka direktorata za socialne zadeve na minis­ trstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je tudi skrbnica programa komune. »To je eden od programov s področja obravnave zasvojenosti, po desetih letih lahko rečem, da je to eden od zelo uspešnih programov, kar kažejo tudi rezultati uporabnikov,« je poudarila Ferlan Istiničeva in dodala, da se na področju zasvojenos­ ti kažejo novi izzivi, ki jim bo v prihodnosti treba posvetiti posebno pozornost: »Naloga ministrstva je tudi spremljanje trenutne situacije.

V zadnjih letih opažamo porast nekemičnih zasvojenosti, torej zasvo­ jenosti z računalniškimi igrami, mobilnimi aplikacijami, čezmerno upo­rabo spletnih aplikacij, igre na srečo, pornografijo in druge oblike zasvojenosti, tudi motnje hranjenja in pa alkoholizem, ki jim bo v pri­ hodnje treba posvetiti več pozornosti.« Bohinjski župan Franc Kramar je ob obletnici pozdravil dejavnost komune in njihove aktivnosti v občini Bohinj, tako so nazadnje obnovili skakalnico ob Savi Bohinjki in stopnice na sprehajalni poti iz Lepenc v Bitnje, ki so jih domačini izjem­ no lepo sprejeli. Kot je dejal Kramar: »Ta skupnost je nekaj izjemnega, k temu, da so jih Bohinjke in Bohinjci sprejeli, so veliko pripomogli sami, to sobivanje pa je zelo pomembno. Tukaj ste, naši ste, tudi v pri­ hodnje vam bomo skušali nuditi vso pomoč in podporo.« Srce in duša programa Ivanka Berčan pa se tako spominja prvih deset let: »Predvsem z občutkom hvaležnosti. Ni bilo lahko na začet­ ku. Začeli smo res zelo skromno v velikem pomanjkanju, ampak smo vedno sledili načelu, da je najprej treba nekaj pokazati, potem lahko druge prosiš za pomoč. Doživeli pa smo res veliko podpore, s strani ministrstva za delo, ki je sofinanciral program že od samega začetka od leta 2006 naprej in s strani vseh sedmih zgornjegorenjskih občin.

Prav zaradi te podpore smo lahko že junija leta 2007 prišli do te hiše na Bitnjah, kjer še danes domujemo. Toplo smo bili sprejeti s strani lokalnega okolja in zato smo res hvaležni. Tudi za to, da imamo svojo hišo, kar je predpogoj, da program sploh lahko izvajamo. V desetih letij je šlo skozi naš program 58 fantov in lahko rečem, da se jih je vsaj polovica uspešno vključila nazaj v družbo in uspešno nadaljujejo svoje življenje ter ostajajo z nami v stikih.

Za cilj vnaprej pa smo si zadali nadaljevati delo, odgovarjati na po­ trebe odvisnikov, tudi v okviru sprejemnih centrov v Radovljici, na Bledu in na Jesenicah, kjer imamo lahko tudi pogovore z odvisniki in s starši, ki pridejo s svojimi stiskami po pomoč. Bi pa samo to rada pov­ edala. Ne sramujte se, če imate probleme. Pridite prej, in ne čakati, ko voda res že teče v grlo. Ni sramota če imamo probleme, imamo jih vsi.

Mi smo zares tu zato, da jih pomagamo reševati. Nikoli nikogar ne sod­ imo, ker vsi imamo stiske in skupaj jih pomagamo premagovati in zelo spoštujem vsakega, ki pride in reče, jaz se bom pa tega problema lotil.« Ko sem jo vprašala, če si je pred desetimi leti predstavljala, da jih bo pot tako vodila do danes, je odgovorila: »Moram reči, da sem vedno

12

iz na ših k r a je v zelo fokusirana na danes. Se mi zdi, da danes delamo za jutri in če danes delamo zares dobro in se trudimo potem mislim, da bo tudi jutri dobro. Nikoli ne želim razmišljati preveč vnaprej, ker mislim, da se pot vedno razvija postopno, korak za korakom. In ko smo pripravljeni se zgodi, se pokaže nova priložnost. Tako da sem predvsem hvaležna za vse. Mislim da je bilo s strani sodelavcev v društvu, prostovoljcev, donatorjev in vseh fantov, ki so bili v tem času vključeni v program omogočeno, da smo prehodili to pot do danes. Moja največja želja, tudi za deseto obletnico je, da bi vsak, ki je v tem času prišel v stik z nami ali bil v našem programu našel neko pozitivno pot v življenju in bi mu dobro šlo.« ・

Vodnikovi dnevi na Koprivniku Katarina Košnik

Tudi prihajajočo zimo bo imela Orožnova koča na planini za Liscem odprta svoja vrata. Zimska sezona se začne 13. 10. 2016.

Koča bo odprta od četrtka od 18. ure dalje do nedelje do 18. ure. Že tretje leto bo potekala akcija »Prijatelji Orožnove koče«. Vsak vikend bosta veljala dva vpisa. Če vikend podaljša praznik,veljajo trije vpisi. Natančna pravila bodo na voljo v koči.

Povabljeni, da se nam pridružite novi prijatelji, skratka vsi, ki ste željni dobre kondicije, rekreacije, če si želite tudi tekmovalnosti, pred­ vsem pa zdravja in dobre volje, kar v vsakdanjem napornem življenju najbolj potrebujemo. ・

Akcija »pospravimo papir« Brane Iskra

Pobrskajte po kleteh vaših domov ali podjetij. Sodeluj­ te pri naši akciji in nam pomagajte na­ polniti zabojnik.

ZBIRAMO PO BOHINJSKIH VASEH 24.-28. 10. 2016, 15.-18. ure

Foto: Katarina Košnik

Drugi konec tedna v septembru so se na Koprivniku na tradicionalnih Vodnikovih dnevih spomnili na Valentina Vodnika, pisatelja, pesnika, kulturnika, narodnega buditelja in prvega župnika koprivniške fare.

Letošnje Vodnikove dneve so začeli s petkovim večernim pohodom otrok z baklami na Vodnikov razglednik. Pohod, ki se ga je udeležilo skupaj okoli 50 otrok s starši pa je bil živi dokaz, da bohinjske va­ sice, ki so se razvile iz nekdanjih pašnih planin še zdaleč ne zamirajo.

Vodnikovi dnevi so se nadaljevali s sobotno večerno kulturno prire­ ditvijo. Kot je povedala Karmen Zupan iz krajevne skupnosti Koprivnik Gorjuše je: »Vodnikova ustvarjalna dediščina tako bogata, da nam ljub temu, da prireditev pripravimo vsako leto, nikoli ne zmanjka gradiva.« Tokrat so prvi del prireditve namenili Vodnikovi poeziji, v drugem delu je nastopila flavtistka Jerca Novak, veliko lepih spominov pa je prebu­ dil arhivski posnetek Koprivnika in Gorjuš, ki jih je posnel sovaščan Zdravko Sodja iz šestdesetih let.

Vodnikovi dnevi so se zaključili s tradicionalno mašo v spomin Valentinu Vodniku, na kateri so sodelovali vsi trije bohinjski cerkveni pevski zbori, po maši je sledil še vaški sejem ob pogostitvi in prijetni družbi domačinov. ・

Kaj sodi v zabojnike za papir :

Kje bomo:

časopisi, revije, knjige

24. 10. - Boh. Bistrica (pred trgovino Lipa), Ravne, Nemški Rovt

prospekti, katalogi, zvezki

25. 10. - Brod (pred sirarno), Savica, Kamnje (pred gasil­ skim domom), Polje (avtobusna postaja), Žlan, Laški Rovt

pisma, pisemski in ovojni papir

26. 10. - Stara Fužina (pred blokom), Ribčev Laz (pred TD-jem), Studor (pred trgovino)

arhivski papir, razrezani papir

27. 10. - Češnjica (pred sirarno), Jereka (pred mos­ tom), Srednja vas (pred trgovino) 28. 10. - Bitnje (gasilski dom), Nomenj, Koprivnik, Gorjuše

NOVO: zabojnik za papir bo stal celo leto v Boh. Bistrici (za betonar­ no - za Petrolom), kamor boste lahko odlagali star papir.

Več info: 041/981-234 Brane. PRIDEMO TUDI NA DOM! ・

Oratorijsko poletje na Bistrici Janez Burja, župnik

Zimska sezona na Orožnovi koči Prijatelji Orožnove koče

Foto: Janez Burja

Zimska idila pri Orožnovi koči

V dneh letošnjega oratorija od 22. do 27. avgusta je župnijsko dvorišče na Bohinjski Bistrici napolnilo 60 otrok in mladih animator­ jev. Tokratna osrednja vez dogajanja je bila zgodba o Ostržku. Kaj nam želi povedati v poduk za današnji čas? Kaj je v življenju res pomembno in kako je kaj z lažjo. Če ostajamo zvesti resnici, naslovljeni Zdaj gre zares, nam bo življenje prinašalo dobro voljo z dobrimi prijatelji vred.

Ravno to pa je bilo moč doživeti tudi v oratorijskem živžavu: od duho­ vite gledališčne in glasbene vneme animatorjev ter ubranega prepe­ vanja do ustvarjalnih delavnic izdelave nakita, priprave zdrave hrane, lepopisja, programa za najmlajše in vrhunca zabave: vodnih iger. Otro­ ci so bili navdušeni, koristno so preživeli prosti čas, okrepili stike in

iz na ših k r a je v, ml adina

13 navezali nove vezi, kar jih je po malem pripravilo tudi na šolske dni.

Organizatorji oratorija si zaslužijo vso pohvalo za odlično priprav­ ljen in izpeljan program. Največ so k temu prispevali animatorji: David in Klemen Cerkovnik, ki sta jih tudi vodila in povezovala, Anja Sinkovič, Urša Čop, Judita Polanc, Zala Potočnik, Marko Cerkovnik, Katarina Do­ bravec, Špela Bajrič, Agata Stare, Samo Kalan, Jurij in Matej Strehar, Petra Schwarzbartl in Gašper Komatar. S svojim prostovoljnim delom, dobro voljo, vnemo, radoživostjo in smislom za humor, resnostjo in odgovornostjo so dokazali, da nanje vedno lahko računamo.

Oratorij smo lahko odlično izpeljali tudi zaradi dragocene pomoči in prispevkov sponzorjev in dobrotnikov - kot bi rekli naši dedje, »Bog povrni«: Gostišču Tripič, Pizzeriji Košnik, Trgovini Krpan, Marici Hvala, Lenki Pfeifar, Jani Čop, Vandrovčevim, Juriju Sodji in vsem pridnim rokam, ki so nas zalagale z domačim pecivom. ・

Jožetu Žvanu v slovo Člani kluba Max Perc Bled

Spoštovani: Jožetova soproga Minka, hčerki, vnukinja in vnuki, sorod­ niki in vsi, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti!

Vsako slovo nas žalosti, še posebej, kadar se poslavljamo za vedno.

Naš veliki pesnik Prešeren je v pesmi »Momento mori« zapisal: »Od­ prta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prat’ka.« Smrt vedno pride prezgodaj. To je storila tudi Jožetu in vam, ki ste ostali brez njega. Tudi upokojene delavce Ministrstva za notra­nje za­ deve Republike Slovenije, živeče v Radovljici, na Bledu, v Gorjah in tu v Bohinju, združenih v klub ‘Max Perc’, je njegova smrt presenetila in razžalostila. Odhaja namreč član kluba, ki je nam starostnikom s svo­ jim življenjskim slogom dokazoval, da starost ni nujno grda, ampak da je lahko še kako lepa.

Skoraj devetdeset let je minilo, kar je pri Pukovnikovih privekal mali Jožko. V zibko mu je bil položen pogled na pokljuške in jelovške gozdove, visoke bohinjske hribe in z obilico snega obdarjena bohinjska zima. Vse to in domačija so v veliki meri krojili njegovo življenje. Kruh je služil najprej v gozdu, nato sedem let pri takratni milici, kasneje kot šofer in nazadnje receptor v hotelu. Bil je delaven, pošten in občutljiv za krivice. Tako se je še kot najstnik, kakor danes pogosto rečemo mla­ dim, zoperstavil nemškemu okupatorju z delom na terenu in kasneje kot partizan. Ob delu je našel čas in voljo za vrsto drugih opravil. Česar pa se je lotil, je opravil dosledno in učinkovito.

Njegova velika ljubezen je bila smučarija in predvsem smučarski tek. Že v osnovni šoli je tekmoval v teku na smučeh. Tudi v partizanih se je udeležil smučarskega tekmovanja na Cerknem. Po osvoboditvi je intenzivno nadaljeval s svojo veliko ljubeznijo, smučarskim tekom.

Sedem let je služboval kot miličnik prometnik in tam ob zahtevnem delu našel čas in voljo, da je sestavil in treniral ekipo miličnikov smučarjev tekačev, ki so postali celo državni prvaki. Ko je izstopil iz milice, se je ob rednem delu leta in leta posvečal trenerskemu delu in ustvaril vrsto mladih vrhunskih tekačev, ki so tekmovali in dosegali opazne rezultate doma in v tujini, sam pa se je posvetil tudi pripravam in organizaciji tekmovanj.

Za dolgoletno volontersko delo v športu je prejel več priznanj.

Največje, predvsem pa njemu najljubše priznanje so bili uspe­ hi njegovih varovancev. Prejel je zlato plaketo za življenjsko delo v smučarskem športu, ki jo pode­ ljuje Smučarska zveza Slovenije in nedavno tega zlato plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo v športu.

Po upokojitvi se je pridružil našemu klubu. Skupaj z ženo Minko sta bila opazna člana.

Občudovali smo njegovo zavzetost za športno in predvsem zdravo življenje. Kot da to ni nič poseb­ nega, je znal omenjati januarske Jože Žvan nočne pohode od Pasje ravni do

Dražgoš, udeležbo na kolesarskem maratonu Franja, udeležbo na Partizanskih smučinah Cerkno in skoraj vsakoletni spominski pohod z borci na Triglav. Nehote nas je spodbujal, da smo razmišljali, kako preživljamo svoje tretje življenjsko obdobje in kaj bi kazalo spremeniti oziroma kako slediti njegovemu vzoru.

Zdaj ko se poslavljamo od njega, ga nehote primerjamo z mogočnim macesnom, ki visoko v skalovju kljubuje viharjem, strelam, plazovom in človeški neumnosti. Viharniku – drevesu, ki nam ob poti proti vrhu nudi zaščito pred soncem, varuje pred dežjem, nudi užitek ob pogledu na njegovo krošnjo in ne nazadnje nas napoti, da občudujemo njegovo moč in voljo, da se obdrži v skalovju. Jože je marsikateremu nudil opo­ ro in pomoč, mladim športnikom, ki jih je treniral, pa je dopovedoval, da ko je najtežje, je treba vztrajati, če hočeš uspeti. Vendar pride dan, ko viharji drevo uničijo in naslednje leto ne ozeleni, ostane pa spomin, kako nam je nudil viharnik zavetje in lepoto. Naj bo spomin na Jožeta podoben. Člani kluba Minki, hčerkama, vnukom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Njemu želimo miren počitek v gorenjski zemlji, ki jo je imel tako rad. Vsem, ki ste Jožeta spremili na zadnji poti, pa iskrena zahvala. ・

Obisk na šoli

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 9. septembra je našo šolo obiskala ddr. Mira Delavec Tou­ hami. Njeno delovanje je usmer­ jeno k ozaveščanju in ohra­njanju kulturne dediščine tako pri nas kot v oddaljenih krajih, kamor jo vodi življenjska pot. Navdih doma ji je predstavljala pred­ vsem Josipina Turnograj­ska. Ra­ ziskovala je njeno življenje in o njej pisala. Za nastop na šoli pa je bilo zanimivo predvsem njeno poznavanje Tuaregov. Več let se stalno vrača k njim v Afriko; DDr. Mira Delavec Touhami z možem z enim od njih je poročena. De­ Vir: http://www.kdjt.si luje v Nemčiji med slovenskimi izseljenci. Še naprej bi rada pomagala Tuaregom pri ohranitvi njihove kulture, predvsem z izobraževanjem, ustanavljanjem šole. Pomoči so potrebni tudi mnogi otroci pri nas in s svojimi nastopi bi jih Mira rada spodbudila, da si pomagajo med sabo na različne načine. Konec leta bo z družino ponovno odšla v Afriko; hvaležna je za darove, ki jih lahko odnese s seboj.

Mirino poslanstvo je v humanitarnem delu, ki navdihuje, spodbuja in zbuja občudovanje. Od leta 2006 ves svoj prosti čas namenja človeko­ ljubnim potem, kjer pomaga revnim nomadskim prebivalcem (v Libiji, Alžiriji, Maliju, Nigru itd.). Še posebej svojo pomoč namenja Tuaregom, zato so jo simbolično izbrali za svojo ambasadorko v Evropi. O njih je napisala knjigo Hči puščave, ki je bogato opremljena s slikovnim gra­ divom. Naj bodo njene knjige in njene pripovedi tudi nam spodbuda za nadaljnje branje, za dejavnosti, povezane z branjem (učenje) in druge dejavnosti, ki bogatijo naše življenje tako v šoli kot doma. ・

Začni mlad, tekmuj pošteno z otroki vrtca Bohinj Katarina Košnik

V petek, 16. septembra, je v okviru projekta »Začni mlad, tekmuj pošteno« potekal najbolj množičen tek za otroke v Sloveniji, ki se je odvijal na različnih lokacijah po celotni državi. Teklo je 17.000 otrok, med njimi tudi bohinjski otroci.

Projekt skupaj vodijo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Zavod za šport RS Planica, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Atletska zveza Slovenije in

ml adina , priredit ve

14

Spoznavanje v Bohinju Vesna Arh, mag.

Foto: Karmen Žmitek

Obisk v muzeju, foto: Sabina Konc

­Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Ob številnih drugih so se le­ tos projektu v sodelovanju z občino Bohinj vključili tudi v vrtcu Bohinj.

Za sodelovanje so prejeli tudi zahvalno listino, kjer je med drugim zapisano: »Prepričani smo, da smo skupaj prispevali k uspešnemu razvoju teka in športa v Sloveniji ter spodbudili otroke, da so se preizkusili v športni aktivnosti in sodelovali pri tem posebnem dogodku. Zagoto­ vo bo pozitivna izkušnja prispevala k njihovemu vključevanju v šport oziroma atletiko in omogočila, da bodo z veseljem redno tekli ali se kakorkoli drugače vključevali v športno dejavnost.« S projektom Atletska zveza Slovenije in drugi sodelujoči promovirajo zdrav in aktiven življenjski slog in pošten šport. ・

Novo okolje, novi profesorji, novi sošolci ... Za dijake prvih letnikov srednjih šol je v prvih dneh šolskega leta vse novo. Da je prehod za prvošolce čim manj stresen, na Gimnaziji Franceta Prešerna že vrsto let v začetku septembra organiziramo spoznavni tabor v Bohinju.

Tudi letošnje šolsko leto so se ga dijaki prvih letnikov z navduše­ njem udeležili. Tabor je bil naravoslovno-športno obarvan. Z lokalnim vodnikom Urošem Zalokarjem so se dijaki sprehodili po Bohinjski Bis­ trici, si ogledali Muzej Tomaža Godca in Planšarski muzej. Kljub slabi vremenski napovedi nas je vse dni razvajalo sonce in izvedli smo vse načrtovane aktivnosti. Dijaki so uživali v kolesarjenju, vožnji s kanuji po jezeru in se spoznavali s pomočjo team buildinga. Spletli so prva prijateljstva, na delavnicah o učenju učenja pa spoznavali različne učne strategije, ki jim bodo v pomoč pri njihovem nadaljnjem delu.

Prvi nekoliko bolj sproščujoči dnevi, v katerih smo se spoznavali in vzpostavljali temelje našega sodelovanja, so kar prehitro minili.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila kustosom v obeh muzejih, vod­ nikom in osebju Hostla pod Voglom za prijaznost in gostoljubje. ・

Cicibanove urice

Anica Stare, pomočnica ravnateljice Obvestilo staršem, ki nimajo otroka, vključenega v vrtec!

V enoti Vrtec Bohinj bodo od 13. 10. 2016 dalje potekale CICIBANOVE URICE, in sicer od 16.30 do 18.30.

Otroke od 3. leta starosti dalje vpisujemo v vrtcu na Bohinj­ ski Bistrici od 8. do 12. ure.

Ob vpisu boste dobili tudi vse informacije o poteku programa. ・

Praznik sira in vina & Kravji bal Ekipa Turističnega društva Bohinj

Novičke iz Društva mladih Bohinj Nace Arh za DMB

3. IZMENJEVALNICA OBLAČIL

Vsak od nas ima v omari kakšen uporaben in dober kos obleke, ki ga enostavno ne nosi več. Škoda bi ga bilo prepustiti moljem, zato Društ­ vo mladih Bohinj ponosno že tretjič predstavlja rešitev: v soboto, 22.

10. 2016, od 15. ure dalje bo v AVLI KD Joža Ažmana potekala izmenjevalnica OBLAČIL: 1. prinesi oblačilo (za moške, ženske, starejše, mlajše ...), opremo za malčke, modne dodatke, rute, šale, kopalke ..., 2. pomeri, kar ti je všeč, srečaj znanca, 3. odnesi kos oblačila z mislijo, da si združil/-a koristno s prijetnim preostala oblačila romajo dobrodelni organizaciji.

POZOR: oblačila naj bodo oprana, nepoškodovana in primerna za nošenje v letu 2016. Popolnoma brezplačno, neškodljivo in zabavno, zato vljudno vabljeni. DMB

IZMENJEVALNICA KNJIG

Tako kot oblačila imajo molji radi tudi knjige, zato ima DMB rešitev tudi za to: v petek, 21. 10. 2016, od 17. ure dalje bo v AVLI KD Joža Ažmana potekala izmenjevalnica KNJIG: Dobrodošle so knjige, učbeniki, delovni zvezki, revije ... vendar le nepoškodovane in neprašne.

S svojimi mlajšimi ste dobrodošli že od 16. ure dalje, ko bomo v likovni delavnici poskrbeli za primerno okrasitev prostora.

Na dogodku bodo za mlajše s svojim programom poskrbeli tudi iz Knjižnice Bohinjska Bistrica, starejši pa bomo lahko kulturo branja združili s kulturo pitja - kozarcem vina. Vljudno vabljeni. DMB ・

Foto: Albert Dobravec

Letošnji prireditvi Praznik sira in vina ter Kravji bal sta se začeli več mesecev nazaj, ko smo sprejeli odločitve o poteku in ciljih letošnje­ ga praznika sira in vina ter jubilejnega kravjega bala. Predvsem smo v Turističnem društvu Bohinj letos namenili občutno več sredstev za promocijo kot v prejšnjih letih. Verjamemo, da bi se nam to poznalo tudi pri kravjem balu, kot se nam je pri prazniku sira in vina. V ta promocijski del gre tudi snemanje oddaje Dobro jutro v Ukancu, kjer je sodelovalo lepo število Bohinjcev s svojimi produkti in delom. Vsem se ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje.

V soboto, 17. septembra, je bil v Bohinjski Bistrici tretji praznik sira in vina. Tudi letos se je zbralo lepo število sirarjev in vinarjev. Med sirarji so bili poleg bohinjskih tudi sirarji iz ostalih delov Slovenije. Vsi so ponujali odlične mlečne izdelke in sire. Mohant, mladi sir, sirarska skuta, tlačena skuta, trapist, planšarski sir, bohinjski sir, trnič, maslo, jogurt, sir za žar - vse to so lahko naši obiskovalci degustirali. Med si­ rarje smo povabili tudi odlične vinarje, saj smo z leti videli, da sta sir in vino zaljubljena kombinacija. Predstavilo se je precej vrhunskih sloven­ skih vinarjev. Za piko na i so poskrbeli gostinci, ki so pripravili odlične

priredit ve , kult ur a , šport

15 in predvsem zanimive jedi, ki so vsebovale sir in ostale mlečne izdelke.

Na prireditvi smo imeli priložnost poskusiti mohantov sladoled, polže s sirom na krompirjevi blazinici, mavžlje, klobase s sirom, sirove lizike, piškotke z mohantom in ostale odlične jedi. Čez dan se je odvijal tudi zabavno-kulturni program, v katerem so nastopali raznovrstni nasto­ pajoči: Harmonikarski orkester Bučar, Lovski rogisti Bohinj, Ženska klapa Volosko iz Istre, starodobni kolesarji, Ansambel Kerlci, Poljanski orgličarji, Godba Bohinj, plesna skupina Cowboy ritem, folklorniki KD Bohinj in odličen pevec Anže. Na prireditvi smo gostili skoraj 2000 obiskovalcev, med njimi tudi večje število tujcev, ki so predvsem uživali na prireditvi, ki jih je presenetila in navdušila. Že pred začetkom praznika sira in vina smo sprejeli odločitev, da 60. jubilejni kravji bal odpovemo. Vremenske napovedi so obetale dež v času glavnih dogodkov prireditve, torej med 12. in 15. uro. Glede na to, da gre za prireditev, ki vključuje veliko ljudi, sodelujočih, organiza­ torjev, prodajalcev, nastopajočih, smo se odločili, da je najbolj poštena opcija odpoved. Čeprav je v nedeljo zjutraj celo posijalo sonce in je bil marsikateri obiskovalec že na poti v Bohinj, se je kasneje, od pol enih naprej, naša odločitev izkazala za pravilno, predvsem pa pošteno do množice ljudi, ki bi bila ob našem vztrajanju pri izvedbi mokra in neza­ dovoljna. Seveda smo v TD Bohinj najbolj žalostni, da smo prireditev odpovedali, saj to za nas pomeni nezadovoljstvo ob praznovanju 60. obletnice, predvsem pa veliko finančno izgubo, saj smo do dneva od­ povedi ogromno promovirali oba dogodka, prizorišče pa je bilo prak­ tično pripravljeno. Upamo le, da bo naslednje leto več sreče s prazno­ vanjem 60-letnice! ・

Jesenski B.O. FEjST

Ekipa Turističnega društva Bohinj Tudi letos vas vabimo v dvorano Danica na jesenski B.O. FEjST, ki bo v petek, 28. 10. 2016, z začetkom ob 16. uri. Tudi tokrat bomo poskušali navdušiti otroke, ki imajo v tem času krompirjeve počit­ nice. Vabljeni, vstopnine seveda ni! ・

V Menzingnu v Švici poznajo Bohinj zaradi folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj

Za Kulturno društvo Bohinj, Marjeta Preželj, vodja odrasle folklorne skupine

Foto: arhiv KD Bohinj

Odrasla folklorna skupina se je od 19. do 21. 8. udeležila 3. Med­ narodnega folklornega festivala v mestu Menzingen v Švici (v kantonu Zug). Kraj je bil nekaterim že poznan, saj smo bili že na 2. festivalu, ki je sicer potekal pred 18 leti. Tako kot takrat so nas tudi letos navdušili prijazni ljudje, dobra organizacija festivala, okusna hrana in lepote kra­ ja, pravzaprav smo se počutili podobo kot v Bohinju.

V obe smeri smo potovali v nočnih urah, zato nam je ostalo več časa za oglede mest, kot so Luzern, Zug in okolica Menzingna. Sicer pa smo imeli kar nekaj obveznosti v okviru festivala.

Nastopi so potekali na glavnem odru, mi smo se predstavili v sobo­ to zvečer z dvema koreografijama, za kateri smo dobili potrditev, da sta bili zelo zanimivi. Poleg tega smo v soboto nastopili še v domu za starejše ter v nedeljo pri jutranji maši v njihovi cerkvi, na sprevodu po ulicah kraja in na glavnem odru. Na sprevodu se je predstavilo kar 38

različnih skupin, poleg folklornih (gostujočih in domačih) še različne druge skupine (npr. nosilci zvoncev, krave z velikimi zvonci, skupine s kozami, različni traktorji z lesenimi maketami na vozovih, pevske, športne skupine idr.). Pravzaprav je težko opisati vse skupine, ki so se predstavile, je pa bilo odlično predstavljena kultura Švice. Še bolj pa nas je navdušilo ogromno število obiskovalcev, ki so sprevod bučno pozdravljali.

Svojo kulturo so poleg naše skupine predstavile še skupine iz Avstri­ je, Nizozemske, Nemčije in Francije. Z vsemi smo se dobro razumeli, predvsem za odrom, kjer smo skrbeli za dobro vzdušje, skupaj s člani drugih skupin smo peli, igrali in plesali. Vabil na festivale v njihovih državah nam ne manjka.

Na glavnem odru smo poleg plesa predstavili tudi naš lep Bohinj. Glas o naših lepih nošah, plesih, organiziranosti in dobri volji je krožil po Menzingnu in dlje. Poleg tega smo jih presenetili tudi z belimi in rdeči­ mi majicami, na katerih je bilo na sprednji strani natisnjeno besedilo »I feel Slovenia«, na zadnji strani naziv festivala in logotipi sponzorjev, na rokavu pa logotip občine Bohinj. Promocijo Bohinja smo dosegli tudi z reklamnim gradivom in darili gostujoči in drugim skupinam.

Prejeli smo veliko pohval, tako z aplavzom kot v besedah, na kar sem kot vodja turneje in mentorica folklorne skupine zelo ponosna. Me pa hkrati boli, da pohvale ne dobimo v domačem kraju oz. od komisije občine Bohinj, saj je bila naša vloga za podelitev občinskega priznanja že drugo leto zapored zavrnjena. Skupina je namreč v svojem več kot 60-letnem delovanju doživela ogromno takih dosežkov, s katerimi je zanesljivo povečala ugled občine predvsem na kulturnem in turistič­ nem področju.

Hvala vsem članom, da ste s svojo pozitivno energijo soustvarili še en uspešen festival oz. gostovanje ter hvala sponzorjem, donatorjem in vsem, ki nas kakorkoli podpirate pri našem delovanju. ・

Razstava »Plavž svete Heme« v Muzeju Tomaža Godca

Veronika Pflaum, Gorenjski muzej, Muzeji v Bohinju V Muzeju Tomaža Godca je od začetka septembra na ogled nova občasna razstava, ki jo je Gorenjski muzej pripravil v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice. Posvečena je manj znanemu, ven­ dar nadvse zanimivemu in edinstvenemu poglavju v bogati zgodo­ vini bohinjskega železarstva. Razstava predstavlja najstarejšo livarno železa na Gorenjskem (in drugo najstarejšo na Kranjskem), ki so jo sredi 17. stoletja postavili nasproti Nomenja, ob potoku Plavžarica ob vznožju Jelovice. Njen nastanek je neposredno povezan z rudnikom živega srebra v Idriji, delovala pa je le kratek čas predvsem druge polovice 17. stoletja.

Potem ko je bila livarna opuščena, se je kraja prijelo ljudsko ime »plavž svete Heme« oziroma »Hemin plavž«, kot razvaline poznamo še danes. Ustno izročilo o sveti Hemi kot začetnici železarstva v Bohinju ter lastnici tamkajšnjih rudnikov in posesti je v Bohinju močno pri­ sotno predvsem v okolici Bitenj in Nemškega Rovta. Zgodovinski viri nasprotno dokazujejo, da Hema Krška oz. sveta Hema, ki je živela v 11. stoletju, v Bohinju ni mogla imeti posesti in da tu ni bila prisotna.

V 20. stoletju so razvaline livarne pritegnile arheologe ter razisko­ valce zgodovine železarstva in tehnične dediščine. Leta 1938 jih je izkopaval arheolog Walter Schmid, pomemben raziskovalec arheologi­ je Bohinja. Njegovi opisi nudijo veliko podatkov o nekdanji podobi kompleksa livarne, sestavljenega iz treh stavb. Razvaline kompleksa so danes mestoma še dobro ohranjene in vidne, zanje pa že leta skrbi in jih vzdržuje Muzejsko društvo Žiga Zois. Prav letos v sodelovanju z Občino Bohinj obnavljajo ostaline glavne stavbe livarne, poškodovane od žleda.

Razstava bo na ogled do januarja 2017. Lepo vabljeni! ・

30. jubilejni Cebe triatlon jeklenih Za ekipo Turizma Bohinj, Jure Sodja, vodja tekmovanja

Za nami je 30. jubilejna izvedba Cebe triatlona jeklenih. Na začetku moram izraziti zadovoljstvo, saj sta bila izpolnjena dva osnovna cilja:

16

šport

Foto: Albert Dobravec

da triatlon izvedemo in da vsi zbrani pridemo na podelitev zdravi in brez hujših poškodb ter zadovoljni. Vreme pa nam je tudi letos pri tem pomagalo. Vedno lahko samo rečemo: vsa čast vsaki in vsakemu, ki pride do cilja ene najstarejših ekstremnih športnih prireditev v Sloveniji. To je tudi ena najboljših prireditev po zaslugi gledalcev/navi­ jačev ob progi, vrlih prostovoljcev različnih bohinjskih društev in seve­ da sponzorjev, ki so nam tudi letos pomagali, da smo prireditev izvedli.

Poskušali smo narediti bilten ob 30-letnici, pa žal do triatlona ni­ smo imeli vseh rezultatov in bi tisk česa takega bil nelegitimen. Kljub temu smo se zahvalili društvom in posameznikom, ki nam vsako leto pomagajo, s posebno spominsko plaketo. Poleg tega pa smo odkrili spominsko ploščo, ki Pod skalco spominja na triatlon jeklenih.

Nekateri pravijo, da je triatlon jeklenih na razpotju. Prepričan sem, da je to res, saj nam številke to dokazujejo. V ta namen nameravamo organizirati problemsko konferenco na temo, kako naprej. To bomo organizirali pozno jeseni, že zdaj pa vabimo vse zainteresirane, da poš­ ljejo svoj interes, vprašanja in pobude na jure.sodja@bohinj-info.com.

Vabimo vas tudi na Facebook in na internetno stran, kjer so objavljeni zanimivi prispevki, rezultati in fotografije. Še malce o glavni smernici ljubiteljev pravega triatlona jeklenih, ki je predvsem želja, da se ga približa h koreninam tega dogodka. Mor­ da se malce spremeni traso, morda se naredi menjava kolo - tek na Centru Pokljuka, kjer so tribune in bi bilo bolj dostopno za navijače in ostale obiskovalce. Veliko je idej in upam, da bomo povlekli prave odločitve. Osebno pa se nagibam k promociji v svetu, saj so takšni dogodki popolnoma globalni in verjamem, da lahko pritegnejo večje število tujcev. Vendar so to le razmišljanja ...

V upanju, da bo v Bohinju tako tudi v prihodnje, bi se rad osebno zahvalil vsem, ki se trudijo, da gre tradicija tako velike športne prire­ ditve naprej. Ni zanemarljivo, da ta prireditev vsako leto prinese veliko obiska pred, med in po triatlonu. Ustvari se precej nočitev, obišče se veliko gostincev in verjamem, da bi se zgodila nepopravljiva škoda, če triatlona ne bi bilo več, zato le pogumno naprej! ・

Uspešno v drugi del poletne ­sezone NSD Bohinj

Po poletnem predahu in z začetkom novega šolskega leta postane pestro tudi v skakalnem športu. S septembrom se namreč začne drugi del poletne sezone. Patrik Stare in Rok Arh sta se v tem času udeleži­ la pokalnih in regijskih tekem. Patrik je v kategoriji dečkov D10 na tekmi gorenjske regije v Tržiču zasedel odlično 5. mesto, na pokalni tekmi na Glenci v Žirovnici pa 10. Rok si je v Mislinji v kategoriji deč­ kov do 14 let priskakal 15. mesto. V oktobru pa tekmovalce čakajo še najpomemb­nejša tekmovanja poletnega dela, to je državna prven­ stva. O rezultatih na teh tekmovanjih bomo poročali v naslednji številki Bohinjskih novic. ・

Državna prvenstva v oktobru za skakalce Brane Iskra

Septembra in oktobra imamo skakalci na sporedu vrsto tekmovanj za poletni del. Ob začetku šole je zelo aktivno tudi na skakalnicah.

Tekme se vrstijo vsak konec tedna. Na mednarodnih tekmah je Katra nastopila v Švici in Nemčiji, z mlajšimi pa smo se udeleževali domačih tekem za pokal Cockta.

Domačo tekmo, ki smo jo imeli v programu, pa smo bili primorani prestaviti na konec oktobra, in sicer v soboto, 22. 10. 2016.

Dobrodošli tudi vsi najmlajši nadobudni skakalci - pridružite se nam lahko vsak torek in četrtek ob 18. uri na skakalnici (pod reflektorji).

V tednu pred krompirjevimi počitnicami pa bomo spet organizirali papirno akcijo po bohinjskih vaseh. Novost je stalni zabojnik za papir.

Stal bo v Bohinjski Bistrici (za betonarno - za Petrolom) in bo namenjen odlaganju starega papirja preko celega leta. ・

Skupni karate trening in druženje Akademija borilnih veščin

Karateisti Akademije borilnih veščin Bohinj se veselijo jeseni in za­ četka treningov. Prvi vikend v septembru je Akademija organizirala skupen trening prav za vse člane Bohinjske Bele, Lesc, Bleda in seveda Bohinja.

Skoraj dve uri vadbe v prečudoviti naravi ob bohinjskem jezeru sta minili, kot bi mignil. Ponovili smo kate, tehniko in preverili kondicijo.

Trener je potrdil, da smo pripravljeni na novo učenje karateja.

Po treningu pa na čolne, zato smo se zbrali. Pac Sport pod Voglom nas je že čakal s čolni, kajaki in kanuji. Ura veslanja in čofotanja po vodi je bila zelo prijetna. Izmučene in mokre nas je čez cesto čakalo prijetno presenečenje. Zadišale so slastne, sladke palačinke.

Hvala Pac Sportu, trenerju Janezu Medji, staršem in karateistom za prijetno doživetje.

V oktobru je še čas, da se nam pridružite na urah karateja. Ponedelj­ ki in srede v mali spodnji telovadnici osnovne šole.

KARATE: STARŠI IN OTROCI TRENIRAMO SKUPAJ V mesecu oktobru začenjamo vadbo s prav posebno mešano skupi­ no. Namenjena je staršem in njihovim otrokom. Pogoj pa je starost nad 9 let. Torej skrb za varstvo in prevoze odpade. Zgled in skrb za lastno zdravje sta najboljši vzgojni vrlini.

Treningi potekajo vsak ponedeljek in sredo ob 19.00 v osnovni šoli Bohinjska Bistrica.

Akademija borilnih veščin Bohinj, vaš trener Janez Medja 041 723 824 ・

Vadba za otroke Športno društvo Bohinj SKUPINA ŽABICA

Športno-gibalna vzgoja predšolskih otrok od 3. do 5. leta starosti Otroci vadijo brez prisotnosti staršev, pod vodstvom dveh vaditeljev.

Spoznali bodo različne športno-gibalne vsebine in pridobili različna športno-gibalna znanja. Vadba je prilagojena starosti in razvoju otroka, prav tako tudi igrala in športni pripomočki.

Program je sestavljen iz elementarnih iger (preko ogrevanja do iger in sproščanja), vaj gimnastike (z rekviziti in brez njih) in naravnih ob­ lik gibanja (tek, poskakovanje, skakanje, plezanje, plazenje, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, metanje, zadevanje).

Cilj programa po 10-mesečnem obdobju je, da otroci obvladajo os­ novna gibanja.

SKUPINA SKOKEC

Šport od A do Ž Šport od A do Ž je raznovrstna vadba, namenjena otrokom od 5. do 10. leta starosti, ki se ne želijo usmeriti v določeno športno panogo.

Pri tej obliki vadbe otroci spoznavajo osnovne elemente številnih športnih panog, od atletike, badmintona, gimnastike, nogometa, roko­ meta do košarke, tenisa, plavanja, drsanja, skratka, spoznavajo športe od A do Ž.

Vadba je rekreativna oblika vzgoje z namenom razvijanja motoričnih sposobnosti in športnega duha. Vadbo vodijo usposobljeni vaditelji.

šport, ogl a si 040/202 384

17 Kje in kdaj: Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica, v ponedeljek, 15.30-16.30, Koprivnik - Gorjuše, v ponedeljek, 17.30-18.30, Kulturni dom, Stara Fužina, v torek, 17.30-18.30, Osnovan šola, Srednja vas, v četrtek, 17.30-18.30.

Z vadbo začnemo v ponedeljek, 12. 9. 2016.

Dodatna ugodnost: vsi otroci, ki bodo v letu 2016/2017 redno obiskovali programe Športnega društva Bohinj, imajo možnost obiskovanja ur angleščine enkrat tedensko brezplačno, po vpisu pa dobijo tudi trenirko in bidon Športnega društva Bohinj.

Prijavite se lahko na e-naslov sdbohinj@gmail.com ali pokličite na številko 030 401 691 (Tadej) oziroma 040 468 376 (Saša). ・

FIT CENTER Bohinj Maruša Krkoč

Jesen je čas za skupinske vadbe v našem centru. Vabimo vas, da se nam pridružite na vadbah joge, pilatesa, spinninga (kolesarjenja v skupini), visoko intenzivnega intervalnega treninga oziroma metabo­ ličnega treninga in kombinirane vadbe. Novost letošnje jeseni je tudi vadba z utežmi in jutranja vadba. Na vadbo z utežmi, visoko intenzivni intervalni trening in spinning posebej vabimo moške, saj so vse naštete vadbe zelo dober trening v obdobju, ko zunaj v naravi trening ni mo­ goč. Vse, ki imate težave s hrbtenico ali bolečinami v križu, vabimo na vadbo joge in pilatesa. Vsekakor na vadbe vabimo tudi starejše in vse, ki želijo ohraniti dobro fizično pripravljenost, izgubiti telesno težo ali pa enostavno odklopiti svoje misli in se družiti z nami v prijetnem in pozitivnem okolju. Vadba se izvaja v dveh dvoranah prizidka Vodnega parka Bohinj z ustreznimi inštruktorji in vaditelji. Letos vsi člani prej­ mejo majico našega centra. Vabljeni.

Www.fitpilates.si ali Facebook stran FIT CENTER Bohinj. ・

I WAGEN.S W.VOLKS W W A N E PREVERIT

Čas je za akcijo!

V času turneje veljajo prav posebne fantastične cene. Preverite ponudbo in ob nakupu novega vozila izkoristite prihranek do 2.500 EUR*, bon za financiranje do 1.500 EUR** ter komplet zimskih pnevmatik s platišči***. Ja, res fantastično!

Fantastična ponudba velja za modele: up!, Polo, Golf, Golf Variant, Golf Sportsvan, Caddy, Jetta, Passat, Passat Variant, Touran in Sharan. Velja za vozila na zalogi do 15. 11. 2016. Za več informacij o ponudbi se obrnite na našega prodajnega svetovalca.

Volkswagen

Emisije CO2: 174−0 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,4−3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,1211−0 g/km. Število delcev: 9,9−0. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Višina prihranka je odvisna od modela. **Bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 1.500 EUR z DDV velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o. in permanentnega Porsche kasko zavarovanja vozila preko Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWBON16. Več na www.porscheleasing.si. ***Dobroimetje na kartici zvestobe Volkswagen Card, ki velja za zimski komplet koles na originalnih jeklenih platiščih z zimskimi pnevmatikami Semperit iz zimske ponudbe originalne dopolnilne opreme Volkswagen. Kartico zvestobe lahko brezplačno naročite pri pooblaščenem trgovcu ali serviserju Volkswagen ali na spletni strani www.porsche-group-card.si. Slike so simbolne.

VWoglasOV_Turneja2016_148x210_dealer.indd 1

19/09/16 10:35

ogl a si 040/202 384

18

19

ogl a si 040/202 384

Premišljena izbira ležišča je modro dejanje - se splača poročamo obisk razstavnih salonov Reny v Novem mestu center Hedera v Bršlinu in na Muljavi ter preizkus različnih tipov postelje.

Vzemite si čas za pogovor z njihovim svetovalcem za zdravo spanje, saj vam bo na podlagi morebitnih zdravstvenih težav, spalnih navad in drugih posebnosti svetoval najboljše ležišče za vas.

Za razvoj ležišč Reny skrbijo domači strokovnjaki z več desetletnimi izkušnjami, ki so kot zunanji partnerji zadolženi tudi za tehnično in kakovostno kontrolo. Ležišča Reny z do 10 letno garancijo so plod domačega razvoja in v celoti izdelana v Sloveniji. Uspeli so razviti in ponuditi celotni spalni program, ki poleg 12-ih vrst ležišč obsega tudi posteljne okvirje, posteljna dna in druge posteljne dodatke, ki se vsi po vrsti lahko pohvalijo, da so narejeni v Sloveniji. Priporočamo vam, da se pri nakupu ležišča pozanimate še o možnostih dostave in odvoza stare vzmetnice.

Družba Reny bo v mesecu oktobru pripravila veliko različnih akcij in še posebej izpostavila ŽEPKASTO LEŽIŠČE DUO ­LATEX po še prav posebej promocijskih cenah NA ŽE AKCIJ­ SKO CENO še – 8%. Svetujemo vam, da se na njihovi spletni stra­ ni www.reny.si ogledate njihovo celotno ponudbo in potem po potrebi obiščete tudi njihove salone ležišč RENY. VSI NAKUPI VZMETNIC V OKTOBRSKI AKCIJI BODO ­NAGRAJENI TUDI S PRAKTIČNIMI NAGRADAMI, KATERE BOSTE LAHKO VIDELI IN SI JIH IZBRALI V SALONIH LEŽIŠČ RENY. Pa dolg in zdrav spanec vam želimo!

oglasno sporočilo

Strokovnjaki menijo, da naj bi odrasli spali približno 8 ur na dan.

Naši predniki so spali približno 9 ur, danes v povprečju spimo dve uri manj. Med zdravim in globokim nočnim spancem naš imunski sistem nabira moč za dnevne aktivnosti. Če ne spimo dovolj in če spanec ni kakovosten, smo bolj dovzetni za bolezni in okužbe, saj se med spanjem zviša število obrambnih celic, ki nas varujejo pred bakterijami in virusi. Ljudje, ki premalo spijo, imajo uvelo sivo kožo, ki se hitreje stara, lahko jim tudi začnejo izpadati lasje, ogrožen je hormonski sistem, prav tako so bolj izpostavljeni boleznim srca in depresiji. Poleg tega se tisti, ki ne spijo dovolj, tudi hitreje redijo.

Pravilno spanje na nas deluje pomlajevalno, je dober zaščitnik pred stresom, krepi imunski sistem in spomin, revitalizira možgane ter uravnovesi čustva.

O tem smo spomladi že obširno pisali, hkrati pa ugotavljamo tudi sledeče: Za dober spanec seveda potrebujemo tudi dobro ležišče, ki nas pravilno podpre in razbremeni naše telo ter hrbtenico. Dejstvo je, da vsakemu človeku ne ustreza vsako ležišče. Na to namreč vplivajo telesna teža in konstitucija ter različne zdravstvene težave in spalne navade. Pri podjetju Reny ugotavljajo, da ljudje z leti postanemo precej zahtevnejši pri nakupu novih ležišč in si za nakup vzamemo veliko več časa za raziskovanje, informiranje in preizkušanje različnih ležišč, preden se dokončno odločimo. Zato vam pri­

z adnja s t r an

20