Bohinjske novice, julij 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 8. JULIJ 2016 ŠTEVILKA 7

Ujeti trenutek mednarodnega folklornega festivala

4

7

7

8

12

AKTUALNO

BOHINJSKO

INTERVJU

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

HE Savica ob 100-letnici bogatejša za spominsko ­obeležje

Prihaja ‘halo’ bohinjska gajbica

­Predsedniki bohinjskih lovskih družin ob 70-letnici

Dan odprtih vrat bohinjskih ­čebelarjev

Bomba v ­bordelu na r­ egijskem Linhartovem srečanju

FOTO: KK

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Letos mineva 25 let od osamosvojitve in nastanka države Slovenije, zato menim, da je treba pogledati prehojeno pot in pregledati tudi tiste plati osamosvojitve, ki jih vsaka na novo izvoljena Vlada RS spretno zakriva in modro molči. Še več, pravosodni organi spretno vodijo postopke v smeri »očišče­ nja« kriminala, ki bi ga vsaka pravna država že zdavnaj razrešila v korist državljank in državljanov.

Pred 25 leti so osamosvojitev izborili lju­ dje, ki danes mislijo drugače, kot jim svojo zgodbo znova in znova vsiljuje aktualna poli­ tika. Dejstvo je, da osamosvojitve niso izbo­ rili tisti, ki so iz bunkerja pod Cankarjevim domom ukazovali in si po osamosvojitvi vsak posebej ustvarjali bogastvo, ampak navadni državljani, ki so bili na položajih, na katerih bi lahko celo izgubili svoje življenje.

Z nastankom nove države so se začele »ak­ tivnosti« samozvanih osamosvojiteljev, ki so šle v smeri »grabljenja« nekdanjega skupne­ ga premoženja; tako je prišlo do orožarske afere, s katero so znani akterji obogateli, nikoli ni bilo sprožene nobene kazenske ovadbe in po toliko letih je zadeva zastare­ la. Kaj se je dogajalo v nekdanjih družbenih podjetjih, ki so jih znani akterji izčrpavali na račun velike brezposelnosti in uničenja pod­ jetij, nekaterih celo z dolgoletno tradicijo?

14. redna seja ­Občinskega sveta 30. 6. 2016 Katarina Košnik

Občinski svet je na junijski, 14. redni seji sveta v prvi točki po hitrem postopku sprejel rebalans letošnjega proračuna, s kate­rim so med drugim potrdili donacijo v višini 10 tisoč evrov za stroške zdrav­ ljenja Luka Kovačiča. Svetnice in svetniki so se strinjali tudi s prenosom upravlja­ nja bohinjskih muzejev Turizmu Bohinj, strokovno vodstvo ostaja Gorenjskemu muzeju. Med drugim so potrdili tudi le­ tošnje občinske nagrajence. V svet javnega zavoda Turizem Bohinj so potrdili Jano Pe­ kovec in Dušana Joviča. Naziv častni občan bo na slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Bohinj 26. avgusta posthumno pre­ jel Janez Korošec iz Koprivnika. Na kratko povzemamo nekaj točk seje.

Rok za oddajo prispevkov v juliju

Očitno pa to še ni bilo dovolj, zato so banke začele izbrancem dodeljevati »ugodne« kre­ dite, s katerimi so uničili še ostala podjetja in ustvarili bančno luknjo v velikosti več mili­ jard evrov, ki jo zdaj plačujemo vsi državljani in državljanke. Takšno izčrpavanje države je pripeljalo do javnega dolga v višini blizu 30 milijard evrov, ki pa se še zvišuje, saj se vsako leto zadolžimo še za nove milijarde.

Ob tem se tudi vprašam, kaj smo dobili Bohinjke in Bohinjci od osamosvojitve, za katero so nosili breme naši občani in veliko prispevali k obrambi in ohranitvi samostoj­ nosti. Pravzaprav le obljube, ki niso imele v praksi nobenega učinka. Centralizacija Ljub­ljane je iz leta v leto večja in periferija na račun tega trpi. Ne bom ponavljal, kaj vse so obljubili in celo zapisali v zakone, ki pa jih država ne izvaja. Lep primer je Zakon o TNP. Skratka, Slovenke in Slovenci imamo najlepšo domovino, državo pa žal že 25 let samo za izbrance.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Odlok o spremembah in ­dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2016

Prvi razlog, da so pristopili k pripravi re­ balansa, je uskladitev občinskega proračuna, vsebinsko in vrednostno, z Načrtom porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sofinan­ ciranje investicij, v skladu z določili 21. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Sredstva bodo črpali pri investiciji »Obnova infrastruk­ ture v vasi Brod«, projekt pa so uvrstili v načrt razvojnih programov.

Drugi razlog je uskladitev pripadajoče do­ hodnine in finančne izravnave zaradi zmanj­ šanja, saj je bila 12. decembra 2015 v Zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2016 in 2017 določena povprečnina za leti 2016 in 2017, in sicer v višini 522 EUR. Tretji razlog je prenos sredstev po zaključ­ nem računu. Prenos v proračunu za leto 2016 ni bil planiran, zato so uskladili odhodkovno stran v skladu s prenosom sredstev. Ravno tako so uskladili prenos sredstev Krajevne skupnosti Stara Fužina.

Zadnji razlog pa je ta, da je rebalans predla­ gan tudi na podlagi nepredvidenih dogodkov in realizacije v prvih štirih mesecih, ki na neka­ terih postavkah izkazuje, da planirana sred­ stva ne bodo zadoščala za plačilo obveznosti do konca proračunskega leta 2016. Prav tako so vključene nekatere nove obveznosti, ki prvotno niso bile planirane. Na nekaterih postavkah sredstva z rebalansom znižujejo, ker ocenjujejo, da so bila planirana previsoko oziroma ne bodo porabljena v celoti.

Proračun, kot je po seji povzel bohinjski žu­ pan Franc Kramar, kljub zmanjšanju povpreč­ nine ostaja investicijsko naravnan. Med osred­ njimi investicijami so kanalizacija za vas Brod, ureditev nove ceste na Rju, Jelovška cesta in nekaj preplastitev v Zgornji dolini. Precejšen del sredstev je namenjen pripravi projektov za prihodnji dve leti.

Občina Bohinj ima nov Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska ­dejavnost

V drugem branju so svetniki odlok z upo­ števanimi pripombami iz prve obravnave v drugi obravnavi potrdili. Vsebina odloka, ki ga je občina usklajevala tudi z drugimi deležniki, predvsem gostinskimi obrati, sledi dejstvu, da je Bohinj turističen kraj in da so zavoljo prireditev gostinski lokali posledično lahko odpri dlje kot običajno.

Sprejet Tehnični pravilnik o ­ravnanju s komunalnimi odpadki

Občinski svet je sprejel Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalni odpadki, ki podrob­ no ureja ravnanje z odpadki v občini Bohinj.

V razpravi so bile podane tudi nekatere pripombe.

Med drugim je bil na komisiji za urejanje prostora izpostavljen problem zbiranja em­ balaže v plastičnih vrečah v turističnem nase­ lju, saj naj bi te kazile podobo kraja, obenem pa je bil podan predlog, da se razmisli o upo­ rabi zabojnikov v smislu spodbujanja najema zabojnikov namesto vreč. Režijski obrat nima ustrezne opreme oziroma vozila za pobira­ nje mešane odpadne embalaže in za to niti ni predvidenih sredstev v proračunu, zato tudi način pobiranja smeti ostane tak, kot je pred­ lagan. Predlagana je bila izvedba analize glede smiselnosti uporabe rumenih vreč oziroma zabojnikov po ostalih turističnih občinah in sosednjih državah, npr. Avstriji. Pripomba je bila upoštevana.

Bohinjska občina potrdila ­Strategijo ohranjanja zdravja starejših na območju občin Zgornje Gorenjske 2017-2021

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. julija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. avgusta 2016.

3 Staranje prebivalstva Slovenije in s tem tudi območja Zgornje Gorenjske predstavlja ene­ ga največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Na podlagi statističnih analiz se v prihodnosti pričakuje povečevanje deleža starejših od 65 let v primerjavi z deležem mlaj­ših generacij.

Občina Bohinj je skupaj z občinami Zgor­ nje Gorenjske leta 2014 pristopila k projektu 3fit – Čili in zdravi starosti naproti. Projekt je pripravila in izvajala Ljudska univerza Jesenice, ki je uspešno kandidirala za sred­ stva Programa Norveškega finančnega meha­ nizma in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014. Glavni cilj projekta, ki se je začel izvajati v letu 2015 in se bo zaključil v letu 2016, je promocija in ohranjanje zdravja med starejšimi prebivalci Zgornje Gorenjske.

Strategija predstavlja temeljni strateški doku­ ment z izhodišči, usmeritvami ter skupnimi cilji in ukrepi z aktivnostmi za območje občin Zgornje Gorenjske (Bled, Bohinj, Gorje, Jese­ nice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica).

Občina Bohinj v projektu nastopa kot lokalni nosilec razvoja strategije promocije zdravja starejših in je kot taka ključna za traj­ nostni učinek rezultatov projekta. Predstavni­ ca občine Bohinj je sodelovala v ožji projektni skupini, ki je usmerjala projektne aktivnosti in sprejemala odločitve v projektu. Občina Bohinj je kot partnerka zagotovila uporabo ustreznih prostorov in ostale pogoje za izved­ bo programa promocije zdravja za starejše v Bohinju. Na področju Bohinja so se aktivnosti v okviru projekta izvajale v Srednji vasi, na Ko­ privniku in v Bohinjski Bistrici.

Na podlagi sprejete strategije bo občinska uprava Občine Bohinj pristopila k pripravi izvedbenega načrta tako, da bodo vsakemu cilju in skupnemu ukrepu dodani nosilci za izvedbo ukrepa, kazalniki, s katerimi se bo uspešnost doseženega cilja lahko izmerila, in tudi ocena finančnih sredstev, ki bodo potreb­ na. Najpomembnejši del pa bo predstavljala določitev izvedbe posameznega ukrepa za občino Bohinj. Še nekaj podatkov, zbranih v strategiji: Občina Bohinj sodi po številu prebivalcev med manjše občine, po obsegu pa je med več­ jimi, saj se razprostira na 33.372 ha. Večina od 24 naselij leži v Bohinjski kotlini, dolgi 20 km. Prometne povezave med naselji so slabe, avtobusne linije se ukinjajo, kar je vzrok za slabo mobilnost predvsem starejših ljudi.

V občini je na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov (popisa) 5.222 prebivalcev. Kar 1.107 prebivalcev je starejših od 65 let, evi­ dentiranih upokojencev je 1.200, kar pomeni petino vseh prebivalcev v lokalni skupnos­ti.

Podatki kažejo tudi, da se v primerjavi s skup­ nim številom prebivalcev število starejših povečuje. V zadnjih petnajstih letih se je delež starejših nad 65 let povečal za štiri odstotne točke. Za občino Bohinj je značilno staranje

ak t ualno prebivalstva. Indeks staranja je višji od slo­ venskega povprečja, ki na dan 1. 7. 2015 znaša 122,7Zgovorni so tudi podatki o pov­ prečni starosti prebivalcev. V letu 2000 je bila povprečna starost prebivalcev občine Bohinj 40,2 let, v letu 2010 se je zvišala na 43,3 let in v letu 2015 že na 44,7 let.

Priznanja Občine Bohinj za leto 2016

Na slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Bohinj 26. avgusta bo naziv častni občan posthumno prejel Janez Korošec iz Koprivnika. Potrdili pa so tudi ostale prejete predloge.

Na predlog Milana Zalokarja bo zlato plake­ to na slovesnosti ob občinskem prazniku 26. avgusta prejel Jože Žvan iz Bohinjske Bistrice za življenjsko delo v športu.

Zlato plaketo bosta, na predlog Kulturnega društva Bohinj, prejeli tudi odrasla in otroška folklorno skupino Kulturnega društva Bohinj.

Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica pa je za zlato plaketo predlagalo Anto­ na Cerkovnika za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja. Med prejemniki zlate pla­ kete bo, na predlog društva upokojencev tudi Vinko Čuden, aktivni član in nekdanji pred­ sednik društva.

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica je predlagalo tudi prejemnico srebrne plakete Anico Zima, blagajničarko in prostovoljko v društvu ter prejemnico bronaste plakete An­ gelco Cerkovnik, poverjenico iz Kamenj. Bro­ nasto plaketo bo na predlog Kulturnega druš­ tva Bohinj prejela tudi Lucija Grm iz Bohinjske Bistrice.

Dodatnih obrazložitev občanom, kdo je zavrnil njihove pobude v postopku priprave občinskega prostorskega načrta, ne bo

Občinski svet Občine Bohinj je na svoji 12. redni seji dne 7. aprila letos sprejel sklep, s katerim je pozval vse nosilce urejanja prosto­ ra, da predložijo podrobne obrazložitve za vse parcele oziroma pobude, ki so bile predlagane za spremembo v OPN ter kriterije in merila, ki so jih upoštevali pri vsaki pobudi, tako spre­ jeti kot zavrnjeni.

Občinska uprava je s sklepom seznanila klju­čne nosilce urejanja prostora.

Nove številke transakcijskih računov Občine Bohinj in njenih proračunskih upo­ rabnikov, ki bodo v uporabi od 1. 7. 2016 so naslednje: Občina Bohinj: -- Splošni račun: SI56011000100000437 -- Turistična taksa:SI56011004043206219 -- Upravne takse za dokumente iz upravnih dejanj in drugo: SI56011004040309120 -- Prihodki od komunalnega prispevka: SI56011004046224956 -- Globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine: SI56011004040566849

Ministrstvo za okolje in prostor, Direk­ torat za prostor, graditev in stanovanja se je na poziv odzval 17. maja z odgovorom, kjer pojasnjujejo pristojnost in način sodelova­ nja nosilcev urejanja prostora v postopkih priprave občinskih prostorskih aktov, ki so določene v Zakonu o prostorskem načrtova­ nju (ZPNačrt).

Na podlagi veljavne zakonske ureditve nosilci urejanja prostora občinam niso dolžni posredovati nikakršnih obrazložitev za par­ cele, ki so bile predlagane za spremembo v OPN ter nobenih kriterijev in meril, ki bi bili upoštevani pri obravnavi pobud, kajti vse rešitve, ki jih nosilci urejanja prostora podajo v svojih smernicah oziroma mnenjih, morajo temeljiti na veljavnih predpisih. V primerih neupoštevanja teh predpisov in posledično ugotovljenih neskladnosti, mnenja nosilcev urejanja prostora v skladu z ZPNačrt vsebu­ jejo tudi ustrezne obrazložitve in utemeljitve.

Občina Bohinj umika koše za smeti ob bohinjskem jezeru

Na seji zadnji dan junija je bohinjski župan Franc Kramar napovedal tudi umik košev za smeti v okolici Bohinjskega jezera. Kot je po­ jasnil so alternativa temu trije ekološki otoki s kapaciteto 4000 litrov. Dejstvo je, kot je župan pojasnil, so stroški čiščenja tega območja tako veliki, da si jih občina ne more več privoščiti.

Zmanjšala se je povprečnina in s tem dohodek občine.

Letos je občina Bohinj v parkovno infra­ strukturo že vložila 100 tisoč evrov, stroški odvažanja vseh odpadkov v lanskem letu so prav tako znašali 100 tisoč evrov. Zaradi manjšega dohodka je bilo te stroške potrebno racionalizirati.

Ob tem pa je še bolj pomembno dejstvo, da je 36. člen zakona o Triglavskem narodnem parku pooblastil Javni zavod TNP za uprav­ ljanje tega območja. Zadnji čas je, tako župan, da zavod začne opravljati svojo funkcijo, torej da začne upravljati s parkom.

Pri umiku košev za smeti, kot je povedal Kramar po seji računajo na zavest ljudi, da bodo odpadke za seboj pospravili in odnesli do za to namenjenih ekoloških otokov. O tem naj bi te dni obvestili tudi ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. ・

OŠ DR. Janeza Mencingerja: SI56011006000053179 KS Stara Fužina-Studor: SI56011006000052791 KS Srednja vas: SI56011006000052985 KS Bohinjska Bistrica: SI56011006000053082 KS Koprivnik Gorjuše: SI56011006000053276 Turizem Bohinj: SI56011006000052888

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 8. 7. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Parkovne občine ­usklajeno na ­ministrstvo Katarina Košnik

Župani občin z območja Triglavskega narodnega parka so v skladu z dogovorom med ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in bohinjskim županom Francem Kramarjem v okviru prizadevanj za vzpos­ tavitev vzdržnih razmer za prebivalstvo in gospodarstvo na ministrstvo poslale uskla­ jene predloge občin za spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku. Pod pred­ loge so se podpisali vsi župani občin: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Kobarid in Tolmin.

S strani bohinjske občine so bile podane naslednje pobude: Sprememba zunanje meje, kjer so pred­ lagali izvzem naselij Stara Fužina, Studor, Ribčev Laz, Podjelje, Koprivnik in Gorjuše iz območja TNP. Razlog tiči predvsem v nase­ ljenosti območja in številnih omejitev znotraj parka, ki predstavljajo nesprejemljivo ovi­ ro za nadaljnji razvoj človeka. Prav tako so predlagali izvzem območja smučišča Vogel iz območja parka. Država namreč še vedno ni sprejela državnega lokacijskega načrta za območje smučišča, kar mu onemogoča raz­ voj in povzroča gospodarsko škodo. Z vidika vzpostavitve plovbnega režima, ureditve oko­ lice in nujne postavitve določene infrastruk­ ture predlagajo tudi izvzem jezera iz območja parka.

Sprememba notranje meje, kjer predlaga­ jo izvzem živih planin (Jezero, Laz, Dedno pol­ je, Viševnik, Vodični vrh, Gritojca in Krstenica) iz prvega varstvenega območja in jih umestiti v drugo varstveno območje. Planina Voje pa naj se izloči iz drugega in vključi v tretje varst­ veno območje.

Predlagali so tudi nekaj sprememb v zakonu, ki gredo v smeri lajega gospodarjenja lastnikov zemljišč, dopuščanja godpodarjenja z gozdovi, turistično in gostinsko dejavnost na planinah in bolj uravnoteženi sestavi sveta zavoda TNP. ・

Hidroelektrarna ­Savica ob 100-­letnici bogatejša za osamosvojitveno spominsko obeležje Katarina Košnik

Ukanc, 22. junij 2016 - Hidroelektrarna Savica, največja hidroelektrarna družbe Gorenjske elektrarne, letos praznuje 100-letnico obstoja. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo je bila ta elektrarna tudi tajno skladišče orožja teritorialne obram­ be. Ob 25-letnici vojne za Slovenijo sta di­ rektor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman in župan občine Bohinj Franc Kramar v Ukan­ cu na hidroelektrarni Savica slavnostno od­

krila spominsko obeležje. Spominsko obe­ ležje predstavlja zahvalo vsem, ki so nudili pomoč enotam teritorialne obrambe.

Hidroelektrarna Savica je bila zgrajena dalj­ nega leta 1916 kot vojaška hidroelektrarna v Ukancu. V prvi svetovni vojni je z elektriko oskrbovala obrat Bohinj Kranjskih deželnih elektrarn. Med letoma 1946-1949 je bila zgrajena nova hidroelektrarna. To je bila prva hidroelektrarna, zgrajena po drugi svetovni vojni, v kateri sta bila uporabljena domača tehnologija in znanje. Med letoma 1990 in 1991 je v osamosvojitveni vojni za Sloveni­ jo hidroelektrarna Savica služila kot tajno skladišče orožja teritorialne obrambe. V tem skladišču je bila shranjena oborožitev, pred­ vsem za drugi bohinjski bataljon 22. brigade teritorialne obrambe. Ta je bil mobiliziran 28. junija 1991 in angažiran pri blokadi in zav­ zetju cestnega mejnega prehoda Karavanke, varovanju letališča Lesce ter blokadi vojašnic Bohinjska Bela in Radovljica. Zaradi dobre varovanosti so v njem hranili tudi znatne ko­ ličine zaplenjenega orožja. Tajna skladišča, tudi ta v hidroelektrarni Savica, so omogoči­ la, da teritorialna obramba ni bila razorožena ter da so se enote pravočasno mobilizirale in uspešno izvedle bojne naloge pri obrambi sa­ mostojnosti Slovenije.

Hidroelektrarna Savica je danes ena od 15 malih hidroelektrarn, v katerih podjetje Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elek­ tra Gorenjska, proizvaja zeleno električno energijo na Gorenjskem. Elektrarna predstav­ lja 44,4-odstotni delež proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2-odstotni delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. V stoletni dobi obra­ tovanja je proizvedla že 1 milijardo in 100 milijonov kWh ekološko čiste električne ener­ gije. V letu 2014, ki je bilo hidrološko izredno ugodno leto, je proizvedla kar 27.478.000 kilovatnih ur električne energije.

Aleš Ažman, direktor Gorenjskih elektrarn, je ob slavnostnem odkritju dejal: »Za Gorenj­ ske elektrarne je HE Savica najpomembnejši objekt za proizvodnjo električne energije. Je hkrati tudi objekt, zgrajen izključno z domači­ mi napravami in opremo; Slavnostno obeležje je danes tudi zahvala vsem predhodnikom, ki so skrbeli za ustrezen razvoj in nadgradnjo hidroelektrarne skozi 100-letno zgodovino Savice.« Bohinjski župan Franc Kramar je v svo­ jem nagovoru spomnil na pomembno vlogo Bohinja v času osamosvojitvene vojne: »Žalos­ ti pa me, da v vseh letih naša nova država tega ni prepoznala in Bohinja nagradila ali vsaj upoštevala zakone, ki jih je sama sprejela in ki Bohinju prinašajo neko dodano vrednost.« Janez Koselj, predsednik Območnega zdru­ ženja veteranov vojne za Slovenijo Zgor­ nja Gorenjska je orisal dogodke iz obdobja priprav in vojne za Slovenijo pred 25 leti. »Tu v Bohinju, kjer je bilo shranjeno orožje, strelivo in druga materialno-tehnična sred­ stva bohinjskih enot teritorialne obrambe v kletnih prostorih sedanje stavbe Občine Bohinj, smo pričeli s fizičnim varovanjem v nedeljo, 29. junija 1990. Varovanje se je iz­ vajalo do 5. ali 6. decembra 1990, pred tem pa smo v poznih večernih urah 27. novembra

Bohinjski župan Franc Kramar in direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman ob odkritju spominske plošče.

Foto: Katarina Košnik

1990 skladišče izpraznili in vsa sredstva pre­ peljali v tajna skladišča. Najpomembnejše je bilo v hidroelek­trarni Savica, za skladiščenje za več enot TO pa so bila skladišča še pri Erla­ hu v Srednji vasi, pri Kajžarju v Podjelju in na Voglu. V hidroelektrarni Savica se skladišče, kot tudi druga skladišča, ni izpraznilo do 28. junija 1991, ko je bila izvedena mobilizacija enot TO Bohinja, pač pa smo v tega in osta­ la skladišča prepeljali oborožitev, strelivo in minsko eksplozivna sredstva, last JLA, zaple­ njenega na mejnih stražnicah na Zgornjem Gorenjskem. Izpraznili smo ga šele v začetku septembra 1991. leta. Zaradi teh in podobnih odločitev in akcij lahko z gotovostjo trdim, da slovenska TO ni bila nikoli razorožena, še naj­ manj Gorenj­ska,« je dejal Janez Koselj in se na koncu zahvalil vsem teritorialcem Bohinja za pogumna dejanja, pomoč, predvsem pa za varovanje in obvarovanje vašega, našega orož­ ja in za prispevek Bohinjcev v osamosvojitveni vojni ter zaposlenim za skrbno čuvanje orožja.

Ob tej priložnosti je podelil spominske listine petim zaupnikom, takrat zaposlenim v hidroelektrarni Savica: Francu Sodji, Jožetu Sodji, Janezu Pekolu, Janezu Strgarju in Alojzu Marklju. ・

Dejavnosti društva Hospic Mira Stušek, OO Gorenjska

Star pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce. Vemo pa tudi, da sonce ne sije dolgo in še kako hitro se zgodi, da ga zagrnejo viharni oblaki. Tako tudi v družino nenadoma vstopi nov, nepovabljen član. Pride kakor vi­ har vseh viharjev. Butne skozi zaprta vrata in v trenutku skali družinsko srečo. Rak. Na tak dan ima marsikdo občutek, da pada v črno jamo, iz katere ni izhoda. Zrak je na­ polnjen z mnogo vprašanji, razočaranjem ter hudo bolečino pri srcu. Po šoku pa ledena tiši­ na. Ne veš, kaj bi. Telo je otrplo, noge so težke, a treba je vstati, sprejeti usodo in se boriti.

S takšnimi in podobnimi zgodbami se vsakodnevno srečuje Slovensko društvo hos­ pic, nevladna humanitarna organizacija, ki podpira ljudi v stiski, v času nemoči ob spre­ jemanju življenjske resnice, da se bližnjemu življenje izteka. Društvo po vsej Sloveniji nudi sočutno celostno oskrbo umirajočim in nji­ hovim svojcem na domu, v bolnišnici ali domu za ostarele in po smrti nadaljuje s podporo ža­

5 lujočim otrokom, mladostnikom in odraslim. Na območju gorenjskega odbora mesečno izvajamo skupino za samopomoč odraslim v procesu žalovanja, kreativno delavnico za žalujoče otroke in mladostnike, v mesecu oktobru organiziramo tridnevni tabor Levjesrčni za žalujoče otroke iz celotne Slovenije. Žal se je društvo moralo lansko leto zaradi finančnih problemov odpovedati edini slovenski hiši hospica. Zbiranje donacij za njeno delovanje je preseglo moči društva, saj je država hišo financirala le 20-odstotno. Vsa donatorska sredstva smo porabili za delovanje hiše in se zaradi tega tudi v letošnjem letu znašli v hudi finančni krizi.

Hišo hospica na Hradeckega 22 v Ljubljani je ljubljanski župan, ko Slovensko društvo hospic ni zmoglo več plačevati visoke najemnine, prodal Lekarni Ljubljana, ki je ustanovila zavod Ljubhospic, v okviru katerega hiša zdaj deluje. V njej imajo prednost ljubljanski bolniki, za razliko od prej, ko so bili v okviru Slovenskega društva hospic bolniki iz vse Slovenije v hišo hospica enakopravno sprejeti.

Slovensko društvo hospic, ki zajema vso Slovenijo, pa še vedno de­ luje na terenu, kot je opisano v drugem odstavku. Hiše trenutno res nima, ima pa še vedno sočutno srce za ljudi v stiski. Njegova predsed­ nica od leta 2014 je Renata J. Roban. Ubada se z rdečimi številkami, ki jih je prinesla hiša, in kljub obljubam države že eno leto zaman čaka s sodelavci in prostovoljci na razpis za delovanje ustanove, kot je hiša.

Vizija društva je namreč še vedno sprejem najtežjih bolnikov v celost­ no oskrbo ne le doma ali v domu za ostarele, ampak tudi v novi hiši na drugi lokaciji.

V slovenski družbi je ob podpori številnih posameznikov in odgo­ vornih zmagala filozofija hospic. Ta želi nuditi skrb prav vsakomur v njegovem zadnjem obdobju življenja in podpreti njegove svojce v stiskah, ki jih prinaša umiranje najdražjih, ter sočutno prehoditi del poti žalovanja z odraslimi, mladostniki in otroki. Vsakdo si zasluži hos­ pic podporo ali oskrbo.

Vaše finančne podpore je društvo zdaj in je bo tudi v prihodnje potreb­ no, zato vas vabimo, da nas ne samo podprete, ampak tudi pokličete, če se boste znašli v stiski zaradi bolezni, umiranja svojcev ali žalovanja. Št. računa: SI56 0510 0801 0047 155 Sklic: SI00 161016-4240 www.drustvo-hospic.si SEDEŽ DRUŠTVA www.facebook.com/drustvo­ Po telefonu in osebno smo vam hospic na voljo na sedežu društva: ponedeljek 8.00 – 13.00 Slovensko društvo Hospic torek 12.00 – 18.00 Območni odbor Gorenjska sreda 8.00 – 13.00 Gorenjska cesta 25, Radovljici četrtek 8.00 – 13.00 hospic.go@siol.net petek 8.00 – 13.00 ・ 04/53 25 140; 051 416 421

Nov sistem ­obveščanja v Splošni bolnišnici Jesenice Irena Micco, univ. dipl. soc., p ­ redstavnica za odnose z javnostmi, Splošna bolnišnica Jesenice

V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno srečujemo z izjemnim številom pacientov, ki se želijo naročiti na pregled ali preiskavo.

Vsem bi radi ustregli in jim v najkrajšem času odgovorili, zato iščemo manj zamudne načine za posredovanje informacij.

Odločili smo se, da bomo v prihodnje večino informacij o pred­ videnem terminu pregleda, preiskave ali posega posredovali pa­ cientom prek sms-obvestil ali na njihovo željo po e-pošti. Paciente zato vljudno prosimo, naj ob vpisu v sprejemni pisarni zdravstve­ nim administratorjem povedo svojo mobilno številko in elektronski naslov, če želijo prejemati informacije na tak način. Kontaktne po­ datke za sms-obveščanje ali e-obveščanje lahko pripišejo tudi k na­ potnicam, ki jih pošljejo po pošti, ali pa nas o spremembi obvestijo na elektronski naslov: spremembe@sb-je.si.

Paciente, ki bi se radi osebno naročili na pregled, pa obveščamo, da je od 15. junija pisarna centralnega naročanja premeščena iz prvega nadstropja v pritličje glavne bolnišnične stavbe (v bivše pro­ store trgovine z medicinskimi pripomočki).

Vsem se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje. ・

ak t ualno , t urizem

Ob zaključku Mednarodnega ­festivala starodavnega taljenja železa

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Foto: Mojca Odar

Od 7. do 12. junija so se v Stari Fužini zvrstili dnevi, namenjeni spominu na dolgoletno tradicijo železarstva v Bohinju in tudi drugod po svetu. Ekipe obiskovalcev - ljubiteljev obujanja dediščine: izkušenih kovačev, metalurgov, arheologov, pa tudi drugih poklicev iz Nemčije, Anglije, Francije in z Nizozemske - vključno z našo ekipo pod vodstvom metalurga in avtorja knjige Pozabljeno bohinjsko zlato Iva J. Cundriča so praktično prikazale postopek pridobivanja železa, ki ga označujemo z izrazom taljenje. Delo je potekalo na prostoru pod Zoisovim gradom v Stari Fužini. Praktična ponazoritev postopka je bila dopolnjena z razstavo Sijaj železa, ki jo je pripravil Ivo J. Cundrič s pomočjo mnogih, njegovih bližnjih in tudi institucij in posameznikov, ki so s svojim prispevkom lahko smiselno doprinesli k vsebini in izvedbi. Ekskurzija po nekaterih bohinjskih rudiščih (Rudno polje) z vodenjem poznavalca, raziskovalca in publicista Janeza Bizjaka je udeležencem približala vse­ bino še s stališča rudnih najdišč, hkrati pa smo imeli priložnost obiskati še oglarje na Spodnjih Gorjušah.

Pobudo za festival so dali angleških udeleženci iz Ludlowa, ki Bohinj obiskujejo že več kot desetletje. Povezuje nas ohranjanje tradicije, po­ vezane s podeželjem, nazadnje so bili to kozolci. Priprava takega festi­ vala je zahtevna in je mogoča le s sodelovanjem vseh, ki lahko prispe­ vamo po svojih močeh. Občina Bohinj se je spodbudno odzvala in tako prispevala k potrebni motivaciji za delo vsem ostalim. Turizem Bohinj je prevzel krovno organizacijo za pripravo festivala. Posebno vlogo je imela KS Stara Fužina, saj je bilo tam prizorišče vsega dogajanja. Ker še nimamo izkušenj s pripravo tovrstnega festivala, smo se vključevali na način, kot so nam svetovali udeleženci prejšnjih festivalov in na naši strani vodja naše ekipe Ivo J. Cundrič. Turistično društvo Bohinj, Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej, Triglavski narodni park, Zavod za gozdove Bled, Pokljuški oglarji, Lovska družina Stara Fužina, Nadškofija Ljubljana (kot lastnik večjega dela zemljišča), OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Režijski obrat Občine Bohinj, Prosto­ voljno gasilsko društvo Stara Fužina in drugi posamezniki, predvsem bližnji sosedje, so se vključevali skladno s svojimi zmožnostmi in se sproti prilagajali nastali situaciji. Moralne opore smo bili deležni tudi od mnogih izven Bohinja. Društvo Slovenska pot kulture železa se je ves čas zanimalo za priprave in dogajanje in spodbudilo k obisku svo­ je člane. Veliko dela je bilo opravljenega ljubiteljsko. Pa vendarle or­ ganizacija dogodka zahteva tudi udeležbo finančnih sredstev. Občina Bohinj je pridobila sponzorja Sij Acroni z Jesenic, ki je pokril velik del materialnih stroškov, predvsem za nakup oglja. Vse ekipe so svoje delo kljub pretežno deževnemu vremenu uspešno opravile. Pri delu so jih ves čas požrtvovalno spremljali in varovali fužinarski gasilci.

V imenu šole, za katero je festival pomenil dragoceno učno priložnost, in kot Fužinarka se vsem, ki ste v sklopu sodelujočih in­ stitucij v Bohinju ali kot posamezniki kakorkoli prispevali, da se je festival lahko uspešno odvijal, prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala

turizem , okol je

6

velja vodju naše ekipe in avtorju razstave Sij železa Ivu J. Cundriču za vodenje domače ekipe, ki jo je okrepil s fanti iz Železnikov, in za pripravo razstave ter podjetju Acroni kot sponzorju festivala. V imenu obiskovalcev festivala se zahvaljujem vsem udeležencem iz tujine. V ta dogodek so vložili veliko truda, predanosti, napora in prostega časa.

Pri nas so se prijetno počutili in prepričana sem, da nas bo prav ta tema zbliževala tudi v prihodnosti. ・

Uspešen 7. dan Alpske konvencije Triglavski narodni park

Program 7. dneva Alpske konvencije V ALPE PO NAV­ DIH: PO ALP­ SKIH DOLI­NAH S KOLESOM IN PEŠ - GREMO V BOHINJ, DOLINO SOČE IN ZGORNJESAVSKO DOLINO so tudi le­ tos oblikovali različni deležniki, saj so Alpe naš skupni življenj­ ski prostor, za katerega želimo čim bolj odgovorno in usklajeno skrbeti ter k temu pritegniti tudi obiskovalce. Sklop prireditev od 26. do vključno 28. maja 2016 je vključeval odprtje razstave, projekcijo filma, strokovni posvet in doživljajske programe za obiskovalce.

Razstavo z naslovom Constructive Alps v Zeleni hiši v Kobaridu sta odprla generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan in župan občine Kobarid Robert Kavčič.

Na razstavi, je predstavljenih preko 30 arhitekturnih projektov traj­ nostne prenove in gradnje s celotnega območja Alpske konvencije, med njimi sta tudi dva slovenska projekta, in sicer prenova planine Laška seč nad Tolminom, ki je prejela posebno priznanje žirije, in Mladinski hotel Punkl z Raven na Koroškem. V Kinogledališču v Tolminu so si obiskovalci lahko ogledali film Mirno, ki prikazuje življenje mlade žen­ ske v Bavarskih Alpah, ki se je odločila ostati na visokogorski kmetiji.

Mednarodni posvet z naslovom Storitve v čezmejnem prostoru je bil namenjen osvetlitvi vprašanja, katere storitve lahko okrepijo vlogo obmejnih območij, kar je za Slovenijo, ki ima preko 1300 km kopen­ ske meje s sosednjimi državami, pomembno za njihov prihodnji razvoj.

Vlogo prebivalstva za ohranjanje alpske kulturne in naravne dediščine posebej izpostavlja deklaracija Alpske konvencije o prebivalstvu in kul­ turi. V soboto, 28. maja 2016, pa so obiskovalci spoznavali številne danosti alpskega območja. Organizatorji dneva Alpske konvencije (CIPRA Slovenija, Fundacija Poti miru Gornjesavski muzej - Slovenski planinski muzej, LTO Sotočje, Ministrstvo za okolje in prostor, Fun­ dacija Poti miru v Posočju, Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Posoški razvojni center, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Triglavski narodni park, Turizem Kranjska Gora, Turizem Bohinj, Turistično društvo Dovje-Mojstrana) so pripravili pohode, kolesarjenje, tek in bogat spremljevalni pro­ gram v Bohinju, dolini Soče in Zgornjesavski dolini, na katerih je skupno sodelovalo več kot 450 obiskovalcev. Namen dogodkov je bil opozoriti na občutljiv alpski prostor, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskega prostora, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da Alpe obiskujejo na okolju prijazen način.

V Bohinju je potekal botanično-kulinarični dan s predstavitvijo izdelkov in pridelkov blagovne znamke Bohinjsko in bohinjske kulina­ rike, vodenim ogledom botaničnega vrta Goričica, delavnico za otroke in predstavitvijo plezalne stene pri Centru Triglavskega narodnega parka v Bohinju. Del dogodka v Bohinju je obiskala tudi Televizija Slovenija v okviru oddaje Slovenija danes, ki si jo lahko ogledate na njihovi spletni strani.

Alpe so izjemno raznolik prostor naravnih pojavov in kulturne de­ diščine, življenjski prostor za 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, evropska zakladnica pitne vode, dom in gospodarski prostor za 14 milijonov prebivalcev, zgodovinski prostor številnih narodov, jezi­ kov in kultur ter vsakoletni izletniški in dopustniški cilj za 100 mili­ jonov obiskovalcev. Območje Alp obsega 191.000 km². je prva med­

Bohinjska kulinarika na dnevu Alpske konvencije, foto: arhiv TNP

narodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države alpskega loka: Avstrija, Italija, Francija, Slovenija, Švica, Nemči­ ja, Liechtenstein in Monako ter Evropska skupnost, ki so se zavezale k varovanju in trajnostnemu razvoju Alp ter zaščiti gospodarskih in kulturnih interesov v Alpah živečih prebivalcev. Z namenom izvaja­ nja zastavljenih ciljev je bila sprejeta Okvirna konvencija z osmimi te­ matskimi protokoli, ki se nanašajo na naslednja področja: prostorsko planiranje, kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo narave in urejanje krajine, energija, varstvo tal, turizem in promet. Območje veljavnosti Alpske konvencije v Sloveniji zajema 62 občin, kar je 33,4 odstotka ozemlja Slovenije. Nosilec koordinacije izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor, ki si skupaj s partnerji v Sloveniji prizadeva približati Alpsko konvencijo prebivalcem alpskega prostora in jo predstaviti kot razvojno priložnost. ・

Vaš korak je pomemben - ne zahteva veliko, pomeni ogromno - kampanja Hodite po označenih poteh Majda Odar, TNP

Ostre podnebne razmere, mlada in plitva prst ter krušljiva apnen­ ča­sta skala vsako poletje pogojujejo rast alpske flore. Vegetacija ob planinskih in drugih poteh je prilagojena negostoljubnim razmeram gorskega sveta. Hoja zunaj poti zato ni priporočljiva - naravovarstveni, upravljavski in estet­ ski vidik obiskovanja občutljivega gorskega VAŠ KORAK JE POMEMBEN YOUR STEP MATTERS območja zahteva po­ zornega obiskovalca, ki spoštuje krhkost življenja v gorah.

Javni zavod Triglavski narodni park je v le­ tošnjem letu skupaj s partnerji sprožil kampanjo, ki spodbu­ ja in priporoča hojo po označenih poteh.

S ciljem varovanja narave in vzdrževanja dobrega stanja poti, predvsem izogibanja bližnjicam in hoji po zasebni lastnini ter posledično sledenja označeni trasi, so h Varujmo tla Protect the soils kampanji pristopili tudi partnerji. Vese­ Hodite po označenih poteh Stay on trails li bomo tudi vašega odziva in sodelova­ nja! ・

bohinjsko , int ervju

7 ZNAMKA BOHINJSKO/FROM BOHINJ

Bohinjske dobrote s kmetij do vašega praga Turizem Bohinj

V začetku julija bomo uresničili dolgoleten načrt in gostom v apartmajih in obiskovalcem Bohinja ponudili dobrote bohinjskih kmetij na prav poseben način. Kot darilo ali zajtrk za goste bo možno naročiti gajbico bohinjskih dobrot s certifikatom Bohinj­ sko/from Bohinj na dom.

Naročanje bohinjske gajbice bo možno na telefonskih številkah: 045747600 ali 041412574, dostava bo potekala v ponedeljek, v sre­ do, v petek, v soboto med 8. in 10. uro. Gajbico boste naročili dan prej in naslednji dan zjutraj prejeli v povratnem zabojčku ali v darilni embalaži, lično pakirano z razlago vsebine in posvetilom.

Naročiti bo možno: -- bohinjsko malico v škatli ali v culi (primerno za darilo ali piknik v naravi), -- 2 povratni gajbici/zabojčka (za zajtrk ali malico, piknik za dve in za 4 osebe), -- bohinjske specialitete (mohant, različnih siri in mlečni izdelki, kruh, semena konoplje, jajca, suhomesnati izdelki in zaseka).

Za to ponudbo smo se odločili zato, da bi spodbujali lokalno pridela­ vo, zagotovili gostom preverjene izdelke, izkoristili vsebino za pro­ mocijo pridelovalcev in krepitev znamke Bohinjsko. Hkrati je gajbica bohinjskih dobrot lahko razbremenitev sobodajalca s ponudbo zajtrka, ali posebno doživetje in pozornost za gosta.

O vseh podrobnostih boste sobodajalci seznanjeni osebno od pred­ stavnika Turizma Bohinj.

Vrhunska tematska kulinarika v času tradicionalnih prireditev Turizem Bohinj

S certifikatom Bohinjsko/from Bohinj nagrajene gostilne v času tradicionalnih prireditev pripravljajo tematske večhodne menije po enotni ceni 15 eur. Že v času festivala cvetja smo se lahko razvajali s kulinarično ponud­ bo na temo divjega cvetja, ki vsako leto kuharjem predstavlja pravi izziv. V prihodnje bodo tudi druge prireditve temtsko kulinaročno obrvane.

-- Etno vikend - Vasovanje in kmečka ohcet bo v gostilnah in restavraci­ jah vikend tradicionalnih bohinjskih jedi, pripravljenih po sodobnih receptih iz lokalno pridelanih sestavin.

-- Kresna noč bo imela svojo kulinarično temo. V času Triatlona jeklenih konec avgusta bo ponudba hrane za energijo, moč in vzdržljivost.

-- Praznik sira in vina & Kravji bal septembra bo ponovno čas tradici­ je, sira, kulinarike in zabave v Bohinju. Na degustacijski prireditvi sebodo predstavile bohinjske sirarne s ponudbo slovitega mohan­ ta, sirarske skute, tlačene skute, trapista, planšarskega sira, masla, jogurta in seveda ogomnim bohinjskim sirom ementalcem z veli­ kimi luknjami, ki se še vedno izdelujejo po tradicionalnih postopkih iz mleka krav, ki se pasejo po planinah in travnikih. Celodnevno praznovanje je nadgrajeno s planšarsko kulinariko: bohinjskimi ko­ ruznimi žganci iz trdinke s prilogami, bohinjskim sirom in drugimi izdelki bohinjskih sirarn ter pestro ponudbo lokalnih jedi bohinjskih gostiln.

Gostilne s certifikatom, ki sodelujejo in pripravljajo priložnostne kulinarične ponudbe so: Gostilna RESJE na Nemškem Rovtu, Restavracija 2864 v Bohinj ECO hotelu, Res­ tavracija in picerija TRIPIČ, Gostilna DANICA in Gos­ tilnica ŠTRUDL v Bohinj­ ski Bis­trici, Restavracija Lovec v hotelu KRISTAL na Ribčevem Lazu, Gostilna PRI HRVATU v Srednji vasi ter Hotel JELKA na Goreljeku. ・

INTERVJU:

70 let lovstva v Bohinju Katarina Košnik

Bohinjske lovske družine Stara Fužina, Bohinjska Bistrica in Nomenj - Gorjuše in zveza lovskih družin Gorenjske so konec maja s slovesnostjo v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici skupno proslavile sedemdesetletnico lovstva v Bohi­nju.

Slovesnosti so sta se poleg domačih lovcev, gostov in župana Občine Bohinj Franca Kramarja udeležila in goste tudi nagovo­ rila predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša.

Na praznovanju so lovske družine in združenje lovskih družin podelili tudi vrsto priznanj zaslužnim članom, posebno predstavo s predstavitvijo lovskega krsta in nekaterih drugih lovskih običa­ jev pa so pripravili učenci petih razredov Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja.

Ob tej priložnosti sem poklepetala s predsedniki lovskih družin Bohinja: Antonom Urhom, predsednikom Lovske družine Stara Fužina, Petrom Benedikom, predsednikom Lovske družine Nomenj - Gorjuše in Janezom Logarjem, predsednikom Lovske družine Bohinjska Bistrica. Iz našega klepeta sem strnila nasled­ nje misli sogovornikov: Je 70 let dolga tradicija?

Anton Urh: Samo lovstvo je staro približno toliko kot človeštvo, saj se je človek od samega začetka preživljal z lovom. Za nas Bohinjske lovce pa je 70-letnica organiziranega lova v Bohinju lepa in častitljiva starost. Lovske družine so se organizirale iz nastanka zakupniškega lova, predvsem p iz lova, ki so ga imenovali divji lov ali po Bohinjsko ‘raubšici’.

Kdo so člani vaših lovskih družin?

Anton Urh: Pogoj, da si član lovske družine Stara Fužina je Sloven­ sko državljanstvo, da je lastnik kmetijskih površin ali da se na področju naše LD ukvarja s kmetijstvom in, da ni član druge lovske družine. Žal pa se družina stara in primanjkuje nam mladih članov. V povprečju smo stari 62 let, nas je pa 46 lovcev.

Janez Logar: V LD Bohinjska Bistrica nas je 49 članov, od tega so 4 pripravniki. V naših vrstah sta dve lovki. Najstarejši član lovske družine Bohinjska Bistrica je bil rojen leta 1926, najmlajši pa leta 1995, kar pomeni starost od 21 do 90 let. Povprečna starost naših članov je bila v juniju 2016 54,94 leta. Člani smo v veliki večini Bohinjci, tisti, ki pa to niso, so vsekakor tako ali drugače tesno povezani z Bohinjem.

Peter Benedik: Nas je 38, imamo pa kar nekaj mladih članov, pov­ prečna starost je okoli 51 let.

Kakšne so obveznosti lovcev danes?

Anton Urh: Kar dosti je dela. Vsak član mora na leto obvezno nare­ diti 24 delovnih ur, kaj vsak lovec dela, se dogovorimo vnaprej in delo porazdelimo. Več dela imajo pripravniki, ki morajo v dveh letih pripravništva opraviti kar 80 delovnih ur. Od tega 40 ur fizičnega dela, 40 pa opazovanja in spremljanja lovcev pri delu. Se je pa dejavnost lovcev zelo spremenila. Včasih sta bila poglavitna odstrel in trofeja, danes je delo.

Peter Benedik: Konkretno je to: košnja, priprava krme, čiščenje stez, čiščenje in pomlajevanje grmišč, izdelava in popravilo lovskih naprav, raznos soli, spremljanje divjadi.

Janez Logar: Pri odstrelu pa imamo točno določen načrt, ki ga predpišejo državne institucije. Pri načrtovanju sicer sodelujemo z načr­ tovalci, vendar se naši predlogi načrtov upoštevajo le deloma oziroma se ne upoštevajo, ob tem pa ne gre pozabiti na nekaj daljših zim z veliko snega v zadnjih letih, ki so zahtevale svoj davek, na povečanje turizma in rekreacije, ki vpliva na populacije oziroma njihovo vedenje, na prisotnost risa v Bohinju in ne nazadnje tudi vse hitrejši tempo živ­ ljenja, ki lovcem pušča vse manj prostega časa. Hitro postane jasno, da je treba vložiti kar nekaj truda, da se postavljeni cilji ob takih pogojih tudi dosežejo.

V primeru nedoseganja postavljenih planov pa je država zelo načel­ na. Začne se s pisnim opozorilom, nadalje so zagrožene denarne kazni, ki lahko znašajo do 12.500,00 €, in če se postavljeni plani še vedno ne dosegajo, je možen celo odvzem koncesije.

Peter Benedik: Tudi ne gre več toliko za odstrel, bolj za ­uravnavanje

intervju , iz na ših k r a je v

8 kakih posebnih nihanj v članstvu naše lovske družine ne beležimo.

Vedno smo veseli vseh novih članov, še posebno mladih, ki se odločijo, da se vključijo v lovske vrste.

V Sloveniji je žal še vedno veliko ljudi, ki lovstva ne pozna dovolj ali pa ga sploh ne poznajo, pri tem seveda tega nihče ni pripravljen priznati. Tudi niso redki tisti, ki v lovstvu vidijo samo še eno priložnost za neko materialno korist, pri tem pa na družbeno koristnost lovstva v celoti pozabljajo.

Anton Urh: Vse tri lovske družine tudi pozivamo vse, da smrt divjadi takoj javijo lovcem. To je zelo pomembno tudi zato, ker lahko vsako ubito divjad evidentiramo in s tem prihranimo življenje drugi. Javijo naj na center za obveščanje ali lovcem.

Peter Benedik: In skupaj se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri praznovanju 70-letnice organiziranega lovstva v Bohinju. ・ Foto: Roman Pekovec

populacije. Vedeti moramo koliko bolezni se lahko preko iztrebkov li­ sic prenaša, na primer na domačo živino in ljudi in nesmiselno se mi zdi da v prvi coni narodnega parka na primer lov ni dovoljen in tam so zaradi rasti populacije že težave z boleznimi, kot je garjavost.

Divjad v Bohinju.

Anton Urh: Mi imamo lepo in pestro lovišče. Je gams, srnjak, jele­ njad in mala divjad. Se pa divjad širi povsod po Sloveniji. Da orišem z zgodbo. Ravno sem bil na planini Laz in z daljnogledom gledal 7 gamsov, kozoroga, srnjaka, zraven hiše pa je bil še svizec. Manjkal je le še medved, ki pa ga tudi imamo. In ne samo enega. Medved sicer ni lovna divjad, odstreli se samo s posebno odločbo ministrstva, tam pa smo nemočni.

Janez Logar: Zadnja leta opažamo zniževanje staleža srnjadi in si zato po svojih močeh prizadevamo za zmanjšanje odstrela, pri teh naših prizadevanjih pa žal nismo uspešni. Podobno je pri jelenjadi. Lanskolet­ no realizacijo smo v predpisanih okvirih z veliko truda dosegli v okviru dovoljenih odstopanj. Letos je bil plan dvignjen za 40 % glede na lan­ skoletno realizacijo in to brez strokovnih obrazložitev. Glede jelenja­ di se je podobna zgodba letos primerila tudi v mnogo drugih lovskih družinah po Sloveniji.

Kako sodelujete med sabo?

Janez Logar: Bohinjske lovske družine že dolgo lepo sodelujemo.

Vse tri bohinjske lovske družine skupaj sodelujemo tudi z osnovno šolo. Lansko leto smo praznovali 30. obletnico sodelovanja in tako dol­ go sodelovanje je v Sloveniji redkost. Pomeni pa, da so bili tako učitelji kot tudi lovci v Bohinju pred 30 leti daleč pred svojim časom, ko so se zavedli pomembnosti tega izobraževanja oziroma sodelovanja.

Peter Benedik: Prvič smo skupaj praznovali 50-letnico lovstva, torej zametki sodelovanja segajo že 20 let nazaj. Naslednji korak povezovanja so bili rogovi za lovske rogiste Bohinj, ki so jih družno kupile vse tri lovske družine. Potem srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov leta 2004, na pobudo Lovske družine Bohinjska Bistrica skupno sodelovanje s šolo, športne aktivnosti: veleslalom, strelstvo in tudi skupno organiziranje lova.

Je tudi za divjad danes drugače?

Peter Benedik: Danes je predvsem manj miru za divjad. Lov se začne zelo pozno, ker divjad zelo pozno izstopa. Včasih je bil zgodaj zvečer mir, danes pozno v večer še ropotajo traktorji. Mladiča srnjadi včasih kmet opazi šele pozimi, ko odpre silažno balo.

Janez Logar: Turizem oziroma rekreacija je nekaj, kar v lovišču vse pogosteje opažamo oziroma je zadnja leta močno v porastu. Zato danes ne preseneti več, ko srečujemo rekreativne tekače ponoči s čelnimi svetilkami, kolesarjev v naravnem okolju ne ustavi niti hud dežni naliv, kolesarjenje po gozdu postaja moderno, motoristi na gozdnih poteh so že stara zgodba. Sprehajalci na neobičajnih mestih in ob nenavadnih urah postajajo tudi že kar običajni in tudi psi, ki niso pod nadzorom, so pogosti. Vse to vpliva na divjad, po drugi strani pa lahko pride tudi do kakšnega manj prijetnega dogodka oziroma srečanja. Nemški turist, ki se je pred tremi ali štirimi leti odločil, da se bo v temi, snegu in dežju iz Bohinjske Bistrice peš odpravil do jezera po gozdni poti, je imel veliko srečo, da se je njegovo bližnje srečanje z medvedom končalo z veliko strahu in manjšo prasko na hrbtu.

Še za konec.

Janez Logar: V Sloveniji imamo srečo, za razliko od mnogo zahod­ noevropskih držav, da je lov dostopen praktično vsakemu. Kljub temu

Dan odprtih vrat slovenskih ­čebelarjev, tudi v Bohinju Nataša Klemenčič Štrukelj

Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi društvi in čebelarji organizira Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Letos bo odprlo vrata več kot 150 čebelarskih društev, kar pomeni, da gre za najbolj množično predstavitev čebelarstva, kar jih je bilo v Sloveniji.

Predvsem želimo lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter širši javnosti predstaviti čebelarsko dejavnost, prika­ zati postopke pridobivanja medu, saj še vedno veliko ljudi tega ne poz­ na. Ljudem želimo povedati, da so čebelji pridelki popolnoma naravno živilo, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo. Poudarili bomo pomen kranjske čebele kot pomem­ bne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. Čebelarji bodo obiskovalcem predstavili čebeljo družino, njeno bi­ vališče, člane čebelje družine, satje, kje čebele skladiščijo med, cvetni prah, propolis, čebelarske pripomočke in čebelarjeva opravila. Čebe­ larji bodo poudarili pomen sajenja medovitih rastlin, glavne paše na posameznem območju in aktivnosti, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k ohranitvi čebel.

Bohinjski čebelarji se bodo predstavili v nedeljo, 17. julija, na tržnici v Bohinjski Bistrici.

Vabljeni! ・

Prevzem in blagoslov gasilskega vozila Gasilke in gasilci PGD Studor

Foto: arhiv PGD Studor

V nedeljo, 15. maja 2016, je bilo v vasi Studor zelo veselo, saj je Prostovoljno gasilsko društvo Studor uradno prevzelo in blagoslovilo novo gasilsko vozilo GV-1. Novo vozilo je znamke Ford in je v gasil­ skem domu zamenjalo vozilo TAM-75.

V društvu so se začela zbiranja sredstev v letu 2014, ko je druš­ tvo praznovalo okroglo obletnico delovanja - 60 let. Društvu je uspelo zbrati velik del sredstev s pomočjo dveh uspešnih veselic s srečelovom, domače krajevne skupnosti, domače in sosednjih agrarnih skupnosti ter sosednjih gasilskih društev. Del donacij so prispevali posamezniki in podjetniki iz celotnega Bohinja in sosednjih občin. Velik del (40 %)

9

iz na ših k r a je v

je prispevala Občina Bohinj (Občina Bohinj, Civilna zaščita in Gasilsko poveljstvo Bohinja).

Vsem donatorjem in vsem, ki so prispevali za nakup vozila, se čla­ nice in člani PGD Studor lepo zahvaljujemo.

Po slovesni binkoštni nedeljski maši v studorski cerkvi pri svetem Duhu smo se podali v vas Studor, kjer je potekal uradni prevzem gasil­ skega vozila in tudi blagoslov le-tega.

Po nagovoru predsednika PGD Studor Branka Urha je sledil nagovor župana občine Bohinj Franca Kramarja in predstavnika Gasilske zveze Bled - Bohinj Jakoba Pora. Po nagovoru je vozilo blagoslovil župnik Župnije Srednja vas v Bohinju Martin Golob. Ob njegovem blagoslovu je pomagal tudi gospod Bog in godovnica Zofija, saj je ravno v času blagoslova začelo močno deževati.

Po opravljenem blagoslovu je župan predal ključe poveljniku PGD Studor, ta pa naprej gasilcu, ki bo skrbel za vozilo.

Po zaključku slovesnega prevzema in blagoslovu je bila pogostitev vseh prisotnih, za katero so poskrbele studorske gospodinje. Še enkrat se v imenu PGD Studor najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam darovali sredstva ter nam tako omogočili nakup vozila ter tak lep nedeljski dan ob njegovem prevzemu in blagoslovu. Menimo, da nam bo vsem gasilkam in gasilcem ta dan ostal v lepem spominu. Z gasil­ skim pozdravom Na pomoč! ・

Spominski pohod na Triglav

Organizacijski odbor spominskega pohoda na Triglav Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteran­ skih organizacij - Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policij­ skih veteranskih društev Sever ter Zveze Slovenskih častnikov - 8. in 9. julija organizira 31. spominski pohod na Triglav. Na pot so krenili danes, 8. julija ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 9. julija ob 13. uri na Rudnem polju. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica SKGZ in Zveze slovenskih kulturnih društev za Videmsko pokrajino - borka za pravice slovenske manjšine.

Vabljeni tudi k ogledu zaključne razstave Triglavske likovne galerije v vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. ・

Prijatelji Orožnove koče Prijatelji Orožnove koče, Barbara Sušel

bila všeč misel znanega alpinista, ki je na svojem blogu zapisal: »Ni je najdražje vetrovke ali materiala, ki bi nadomestila najcenejši dežnik!« In tako smo postali zmagovalci vsi, ki smo se kadar koli podali tja gor. In spet se je slišalo: »Če ne bi bilo treba, ne bi šli, in če ne bi šli, se ne bi imeli fajn!« Pri fantih je šlo najbolj na nož, saj je Borut vlekel nit proti 100-od­ stotnemu obisku, ni popuščal in je uspel, dosegel je 62 vpisov, tik za petami mu je bil ves čas Robert (60) in za njim še Matjaž (49).

Tudi pri dekletih oz. damah je bilo borbeno, ta glavna, Anka, je našte­ la 52 vpisov, takoj za njo se je borila Tanja (51) in za njo še jaz (39).

Ime­li pa smu tudi glavnega junaka med otroci,Anže je naštel 13 vpisov!

Oskrbniku Francu pa se lepo zahvaljujemo za praktične nagrade.

Pa naj zapišem še enkrat, mi smo hodili, veliko naredili zase in prav vsi smo del te lepe planinske zgodbe, ki nam jo ponuja Orožnova koča.

Na tem mestu pa moramo prijatelji povedati še nekaj. Nekajkrat smo slišali, da smo postali le Frančevi prijatelji, ker v poletni sezoni na planino za Liscem ne prihajamo tako pogosto. Želimo povedati, da je naš namen širjenje dobrega glasu o naši prelepi koči na planini za Liscem. Prijatelji delamo na tem, da postaja koča prepoznavna širše izven Bohinja, da bi postala izhodišče mnogim planincem, ki prihajajo tudi od drugod.

Treba je razumeti, da gremo radi tudi kam drugam, da nabrano zim­ sko kondicijo nesemo še kam višje, saj je poletni čas tisti, ki te možnos­ ti ponuja, in da to ne pomeni, da poleti nismo prijatelji Orožnove koče.

Letošnjega občnega zbora smo se udeležili tudi novi člani planin­ skega društva. Ker so nekateri podali svoj odstop, so se v upravnem odboru pojavili novi člani iz vrste prijateljev Orožnove koče. Dobili smo občutek, kot da se nekateri počutite »ogrožene«, mi pa vam sporoča­ mo, da si želimo medsebojnega sodelovanja.

Mi imamo energijo in ideje, vi pa izkušnje in mogoče kakšno minut­ ko več časa, ki ga nam primanjkuje.

Radi bi, da naše sodelovanje postane vez med mladostjo in modrost­ jo! ・

Mesec junij v Društvu ­upokojencev Bohinjska Bistrica, mesec športnih dogodkov Olga P. Gorišek, DU BB

Konec maja se je 38 članov društva udeležilo izleta po Štajerski in Koroški. Pot jih je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec v Zadrečko dolino. Ogledali so si Gornji Grad in njegove znamenitosti in nadalje­ vali v Radmirje na ogled cerkve z zlatimi oltarji. V Lučah so si ogledali skalni stolp Igla in presihajoči studenec ter obiskali Solčavo in Logar­ sko dolino - 7 km dolga dolina je prava ledeniška lepotica. Po daljšem postanku in okrepčilu so se odpravili preko Pavličevega sedla v Kara­ vankah in se po ovinkasti cesti spustili v dolino Bele in čez Jezerski vrh na Gorenjko. Zadnji postanek je bil na Jezerskem, ob Planšarskem jezeru, kjer so izletniki naredili sliko za spomin na prijetno druženje.

Prijatelji orožnove koče, foto: osebni arhiv Barbare Sušel

Pa je za nami še ena zimska sezona. Drugo sezono smo začeli v sredini oktobra in jo zaključili sredi maja. Ker je naše navdušenje nad hojo prevzelo še mnoge druge, se je krog prijateljev iz meseca v mesec večal.

Spoznavali smo se novi prijatelji, pogovarjali smo se s tistimi, ki jih še nismo poznali, srečevali smo se velikokrat eni in isti, smejali smo se tudi, če smo se videli prvič, trosili smo dobro voljo po gozdu tja gor in dol, se razumeli med sabo mladi in stari in najbolj pomembno, vedno nas je pričakala topla in prijetna koča, svež štrudelj in vedno dobre volje oskrbnik Franc.

Ja, če hočete slišati, smo tudi tekmovali. Pa ne za čast in ne za nagra­ do, pač pa za dobro voljo. Veliko jo je bilo, ko smo šteli ... Hodili smo ob lepem vremenu, v snegu in v dežju tudi z »marelo«. Najbolj mi je

Pozdrav iz Logarske doline, foto: arhiv DU BB

Moška in ženska ekipa sta se udeležili medobčinskega tekmovanja v balinanju, ki je bilo v Lescah 25. maja 2016. 1. mesto je dosegla naša ženska ekipa v sestavi: Marica Medja, Majda Sodja in Radmila Jakovac.

Ekipa moških v sestavi: Franc Žvan, Janez Čufar, Andrej Smukavec in

10

iz na ših k r a je v Meho Ejup pa je dosegla 3. mesto. Društveno tekmovanje v balinanju za memorial Štefana Fujsa se je odvijalo 4. junija 2016. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip z Bleda, Lesc, Gorij, Radovljice in Bohinja. Ekipe so se razvrstile: 1. DU Radovljica, 2. DU Bled, 3. DU Lesce - M., 4. DU Boh. Bistrica - Ml., 5. DU Lesce - Ž., 6. DU Gorje, 7. DU Bohinjska Bistri­ ca - M., 8. DU Bohinjska Bistrica - Ž. Po končanem tekmovanju je bilo prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili člani našega društva.

Odzvali smo se vabilu Društva Invalid Bohinj in se udeležili tek­ movanja v bovlingu. Naši dve ekipi sta zasedli 3. in 5. mesto.

V torek, 7. junija 2016, je šahovska sekcija organizirala redni mesečni turnir.

Vabljeni vsi, ki si želijo razvedrila in miselnega treninga.

V sredo, 15. junija 2016, je bilo redno mesečno društveno tek­ movanje v pikadu. Kdo zna najbolje ciljati v tarčo, bo znano konec leta.

Razpored aktivnosti v mesecu juliju 2016: 5. julija 2016 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

18. julija 2016 Kopalni izlet v IZOLO, odhod z Bohinjske Bistrice ob 6. uri, cena 15 EUR na osebo, prijavite se na tel. št. 04 531 52 49.

20. julija 2016 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

23. julija 2016 POHOD NA GRADOVEC, odhod ob 8. uri izpred društvenega doma na Bohinjski Bistrici.

Naše društvo je bilo skupaj s TD Bohinj in Občino Bohinj soorga­ nizator srečanja Društva psoriatikov Gorenjske - bolnikov z luskavico.

Predsednik Stane Gorenc skupaj z ostalimi društvi in zavodi (Druš­ tvo Invalid Bohinj, Rdeči križ, Zavod sv. Martina) aktivno sodeluje pri pripravi Strategije za starejše. Nosilec aktivnosti o pripravi Strategije je Občina Bohinj - družbene dejavnosti; ko bo dokončana, bo objavljena v Bohinjskih novicah.

Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici.

Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Tekmovanje v bovlingu Marija Kožar, tajnica DIB

Društvo Invalid Bohinj je v soboto, 4. junija 2016, v Bohinj Park EKO hotelu organiziralo tekmovanje v bovlingu, ki je bilo namenjeno društvom iz Bohinja. Sodelovali so: Društvo upokojencev (DU) z žensko in moško ekipo, Društvo Zveze borcev Bohinj (ZBB) z mešano eki­po, Kulturno društvo Bohinj – folklorna skupina - mentorice (KD) z žen­ sko ekipo in Društvo Invalid Bohinj (DIB) z mešano ekipo. Zmago so si seveda prislužili borci, torej Društvo Zveze borcev Bohinj, drugo mes­ to je zasedlo Društvo Invalid Bohinj. Za tretje mesto so se borili upo­ kojenci in folklornice, ki so le za pet točk zaostale za upokojenci. Na peto mesto so se uvrstile upokojenke. Po tekmi je v prostorih Društva Invalid Bohinj sledila malica in podelitev medalj prvim trem uvrščenim ekipam, predsednica društva Francka Kramar pa je posebej pohvalila Žana Nartnika, ki je dosegel največ točk na tekmi. Prejel je tudi pokal za najboljšega igralca na tekmovanju. Iskrene čestitke vsem tekmo­ valkam in tekmovalcem. ・

Majerski dan na Goreljku Jure Grmek

V nedeljo, 31. 7. 2016, lepo povabljeni na Goreljek, kjer bo ob 11. uri pri kapeli sv. Antona sveta maša, po maši bo kratek kulturni program, ki mu bo sledil majerski prigrizek in druženje z majerji. ・

Janez je bil po poklicu kočijaž in je v tistem času vozil potni­ ke z železniške postaje ali celo z Bleda. Že v 37. letu starosti je zaradi bolezni umrl, ko je imela Ivanka komaj leto dni.

Stara mama Lucija je skrbela za gospodinjstvo, otroke in kmetijo, ki je bila glavni vir preživetja. V hlevu so imeli tudi do deset glav goveda, več konj, prašiče in kokoši.

Stara mama je bila že v tistih časih podjetna in je del hiše preuredila za goste in tako prislužila kak dodaten dinar.

Mama je povedala, da so pri njih letovale ugledne in bo­ Ob obisku župana Franca Kramarja pri Ivanki gate družine, ki so se tudi rade vračale, saj so imeli velik in lepo urejen vrt, na katerem so se lahko otroci igrali, njihovi starši pa zabavali.

Prve tri razrede osnovne šole je obiskovala v Stari Fužini, višje pa v Srednji vasi. Učenje je ni posebno zanimalo, zato je raje pomagala mami doma na kmetiji in pri oddajanju sob.

Kmalu po začetku strahotne vojne so mamo Ivanko skupaj s staro mamo 16. junija triinštiridesetega leta izselili v Nemčijo. Mama je pri­ šla v bogato kmečko družino za služkinjo, kjer pa so bili z njo dobri in jo obravnavali kot del družine, zato jih ohranja v lepem spominu in še danes moli zanje. Drugo bridko izkušnjo po izselitvi je doživela, ko je njena mama v Nemčiji umrla, zato je preostanek izseljenstva preživela brez mame. Julija 1945 se je domov vrnila sama na izčrpano in izro­ pano kmetijo.

Skupaj s teto sta kmetijo s trdim delom in močno voljo ponovno postavili na noge. Še vedno se zahvaljuje Bogu, da ji je pri rosnih 19-ih letih dal pamet, s katero je kmetijo uspela obdržati.

Mojega ata Jaka je mama spoznala na Bohinjski Beli. Bil je zelo do­ ber, miren in delaven človek. Zaposlen je bil na železnici. Janez je bil njun prvorojenec, 4 leta kasneje pa sem na svet privekal jaz.

Mama v službo ni hodila. Delala je doma na kmetiji, veliko je poma­ gala tudi sosedom. Zelo ima rada živali in delo z njimi in dokler sta z atom zmogla, sta se ukvarjala s kmetijstvom. Hkrati je nadaljevala s turistično dejavnostjo, s katero je začela že njena mama. Vse življenje je bila delavna in kljub velikim naporom in težkim izkušnjam vese­ le narave. Ko smo jo obiskovali, se je njen »šporget« vedno svetil, na mizi pa nas je čakalo kakšno »ratanje«, kot je sama poimenovala svoje sladice. Še nekaj dni pred odhodom v dom - takrat še pri 89-ih - smo se posladkali z njenimi »fancovti«.

Mama pravi, da se sama sebi čudi, »kdaj so ta leta prišla«. Nikoli ni pričakovala, da bo kdaj zapustila domačo hišo in se preselila v dom za starejše. Selitev ob izgubi noge sprejema zelo razumno in je zase in tudi za druge stanovalce zelo zadovoljna. Meni, da je dom pravi dar za Bohinjce, ki lahko tako ostanejo blizu domačim. Privadila se je na svojih 90 let in tudi na dom. Mama je zelo verna in je Bogu hvaležna za vse, kar ji je bilo dano. Pravi, da On že ve, zakaj vztraja na tem svetu.

Veliko časa si vzame za branje, kar krepi njen bogat besedni zaklad, zelo pa se razveseli, ko jo njeni obiščemo. Hvaležna je tudi vsem osta­ lim sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki si vzamejo čas in z njo poklepetajo. Takrat se njen dar govora pokaže v svojem velikem sijaju.

Na zalogi ima vedno kaj hudomušnega in to zna tudi zanimivo in pos­ rečeno opisati ter nas tako tudi vedno zabavati.

Mama Ivanka nam na njej lasten način vedno sporoča naslednje.

Njen pogled na življenje in svet kljub zahtevni mladosti ostaja pozi­ tiven. Njen smisel za humor kljub njenim letom ostaja večno mlad. ・

Tomanova mama je praznovala 90 let Anžlinovi Jelki za 90 let Jaka Zupančič

Jelkini vnuki

Moja mama Ivanka Zupančič, bolje poznana kot Tomanova mama, se je rodila 29. 5. 1926 v domači hiši v Stari Fužini. V družini je bilo šest otrok, štiri deklice in dva dečka. Bila je najmlajši otrok. Stari oče

Naša mama Ela Podlipnik, po domače Anžlinova Jelka, je pred krat­ kim praznovala 90. rojstni dan. Čestitamo ji pravnuki, vnuki, sinovi, vsa ostala družina, sosedje, prijatelji in znanci.

11 Mama Jelka ne priha­ ja iz Bohinja. Rodila se je leta 1926 v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. V Bohinj je kot mlado dekle prišla iskat službo.

Kot pomočnica v kuhinji je delala v gostilni Črna prst, kjer je srečala svo­ jega moža, Anžlinovega Franca. Z atom sta v zakonu preživela pol­ nih 55 let. Ata Franc je hodil na »šiht«, delavna in pridna mama pa je prevzela delo na kmeti­ ji in skrb za družino.

Rodilo se jima je pet otrok, vendar je Barb­ ka, prvorojenka, zgodaj umrla zaradi hude srčne Anžlinova Jelka z vnuki (eden žal manjka) napake. O tej neizmerni bolečini starša, ki izgubi svojega otroka, je mama redkokdaj govorila.

Rekla je le, da si tega človek ne more predstavljati in da je uteho in pozabo našla v skrbi za otroke, ki so ostali in so jo potrebovali - štir­ je sinovi: Franci, Simon, Gregor in Primož. Vsem nam je bila vedno v pomoč in oporo. Kadarkoli smo jo potrebovali, nam je prisluhnila, nas podpirala in z nami sočustvovala, četudi ni mogla pomagati.

Mama Jelka je pustila velik pečat v naših življenjih. Na kaj pomislimo, ko se spomnimo nanjo? Na nebeško dobra ocvrta jajca, ki nam jih je pekla za večerjo in smo jih poplaknili s kakavom iz domačega kravjega mleka, ki ga je naša mama malo prej prinesla iz hleva. Spomnimo se je tudi po limoninih napolitankah in bombonih 505, ki jih je vedno tako nespretno skrila, da smo jih takoj odkrili in vse pojedli. Naša mama je rada spremljala tekmovanja v alpskem smučanju in smučarskih skokih ter se iskreno veselila uspehov slovenskih šampionov. Njena poseb­ nost je bilo navdušenje do Formule 1. Ko se je ob nedeljah v prenos vključil Miran Ališič ter naznanil start, se je svet zanjo ustavil. Vsi smo dobro vedeli, da je takrat ne smemo motiti! Zelo rada je imela jagode, jagodni sladoled in jagodno čokolado Milka. Spomnimo se, kako nas je ata Franc na vroč poletni dan s svojim avtom peljal na Ribčev Laz k Cukiju po sladoled za mamo in smo nazaj pripeljali za polovico manjšo kepico, ker se je sladoled talil in smo vnuki z veseljem poskrbeli za to, da kakšna odvečna kapljica sladoleda ni umazala avtomobila. Še pose­ bej pa se z nostalgijo spomnimo dni, ko se je okoli sladoleda Planica (tistega klasičnega štirikotnega v kartonskem ovoju) za mizo zbrala vsa družina. Starejši vnuki se zelo dobro spomnimo tudi njenega legen­ darnega kolesa Pony rožnate barve, s katerim se je polno naložena z vrtičkarskim orodjem vozila do svojega »zevnka« in nazaj.

Pred letom dni je naša mama postala prababica - razveselila se je dveh pravnukov, Eme in Oskarja. Trenutno mama svoj čas preživlja v domu sv. Martina v Srednji vasi. Vseh naših obiskov se zelo veseli, še posebej obiskov najmlajših. Za nas vnuke je naša mama Jelka najboljša stara mama na celem svetu! ・

ZAHVALA Boštkovi

Ob boleči izgubi Joža Arha (po domače Boštkovega) iz Stare Fužine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v času slovesa stali ob strani.

Posebna zahvala vsem sorodnikom in sosedom (Mrovljovim, Žnidar­ jevim, Ražnovim, Mežnarjevemu Andreju, Šlosarjevi Francki, Šlosar­ jevemu Zvonku, Suheljnovim in Urščovim). Hvala župniku za res lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, Mateju za vso pomoč in po­ grebni službi. Hvala GRS Bohinj za poslovilne besede in spremstvo na Joževi zadnji poti. Hvala Slavici in Mojci za vso pomoč na dan slovesa. Še enkrat najlepša hvala vsem za izrečena sožalja in spremstvo na zad­ nji poti, hvala pa tudi vsem, ki so se od Joža poslovili z mislijo nanj. ・

iz na ših k r a je v, ml adina

Najuspešnejši v letu 2016

Mojca Rozman, ravnateljica Osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Letošnje šolsko leto je 24. junija zaključilo 365 učencev od 1. - 8. razreda. 55 devetošol­ cev se je poslovilo od osnovne šole že 15. junija, ko smo jih na valeti pospremili z besedami: Do današ­ Foto: arhiv OŠ Dr. Janez Mencinger njega dela poti smo bili z vami in ob vas. Opremljeni ste s popotnico za nov začetek. Čakajo vas novi izzivi, nove priložnosti, da na poti življenja rastete in dozorevate v odgovorne in poštene ljudi.

Za izpolnitev želje, ki jih imajo bodoči dijaki, bo potrebno vložiti tudi mnogo lastnega truda. Med njimi je mnogo talentov na različnih po­ dročjih. Vsem želimo, da v življenju uspejo in najdejo poklic, ki jih bo osrečeval.

Matic Ličer, Maša Repinc, Katra Komar, Ajda Arh, Marko Cerkovnik, Luka Štih, Simon Gašperin, Zala Potočnik in Urša Mišmaš so tisti učen­ ci, ki so bili zelo uspešni vseh devet let šolanja. Gospod župan Franc Kramar in gospa Iva Lapajne sta jih v imenu Občine Bohinj gostila na skupnem kosilu. Najuspešnejšim devetošolcem pa se je pridružila tudi najuspešnejša dijakinja Veronika Hribar, ki je štiri leta dosegala odličen uspeh kot dijakinja Biotehniškega centra Naklo. Zaželela sta jim dobro popotnico v življenju in ob tej priložnosti vsakemu podarila knjigo. ・

Bohinjke - uspešne dijakinje na Gimnaziji Franceta Prešerna Vesna Arh, mag., Gimnazija Franceta Prešerna

Kako šport in druge interesne dejavnosti pozitivno vplivajo tudi na uspešnost v šoli, so dokazale Mina, Nuša in Špela, ki so letos uspešno končale četrti letnik na Gimnaziji Franceta Prešerna. Za dekleti so že pisni izpiti splošne mature, ravno v teh dneh pa opravljajo še ustne dele mature. Mina Rozman Hadžič se je vrsto let ukvarjala s plesom, sodelovala na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter v plesu požela veliko priznanj in nagrad. Četrti letnik je zaključila z odličnim uspe­ hom, za kar ji velja posebna pohvala. Nuša Pikon je športnica, s srcem in dušo predana nogometu. Kljub številnim poškodbam, ki so jo pes­ tile, je vztrajala in z ekipo deklet GFP osvojila naslov državnih prvakinj. Špelo Bizjak pa je vedno bolj vleklo v družboslovne vode, največje ve­ selje so ji predstavljali jeziki. Lani je postala prva Bohinjka, ki je prido­ bila mednarodno priznan certifikat Deutsches Sprachdiplom 1.

Dekleta, ki jim za njihov uspeh iskreno čestitamo, so končala pro­ gram ekonomske gimnazije. V letošnjem letu mineva že 20 let od uvedbe tega programa, kar smo na Gimnaziji Franceta Prešerna v mesecu maju počastili s slavnostno akademijo. Spomnili pa smo se tudi 70. obletnice ekonomskega izobraževanja v Kranju, na njegovih teme­ ljih deluje tudi naša gimnazija. Danes pa se je na Gimnaziji Franceta Prešerna možno izobraževati kar v treh gimnazijskih programih, poleg ekonomske gimnazije in športnega oddelka ekonomske gimnazije tudi v programu splošne gimnazije, ki ga tudi uspešno obiskuje kar nekaj naših Bohinjcev. ・

Napovedali smo boj japonskemu dresniku Nataša Fujs, mag. varst. nar. ter učenci 7. b razreda z učiteljico Nežko Košnik

V zadnjih desetletjih smo priča velikemu razmahu trgovine, tran­ sporta in drugih potovanj, s tem pa hitreje in bolj obsežno povzročamo nameren ali nenameren vnos večjega števila tujerodnih vrst. Tujerodne

ml adina , kult ur a

12

Foto: Nataša Fujs

vrste predstavljajo vedno večjo problematiko, saj imajo nekatere, t. i. invazivne vrste škodljive ekološke in gospodarske vplive, vplivajo pa tudi na zdravje ljudi.

Z učenci 7. razredov Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja smo na delavnicah na temo tujerodnih vrst spoznavali predvsem problematiko pojavljanja japonskega dresnika, ki se je na območju Bohinja ponekod že zelo razširil. Spoznali smo, da je japonski dresnik (Fallopia japonica) izredno invaziven, saj hitro prerašča območja, kjer se pojavlja ter tako izpodriva naravno rastje, prerašča tudi obdelovalne površine (travniki, njive) in tako povzroča škodo v kmetijstvu.

Učenci 7. b razreda in učiteljica Nežka Košnik so zapisali nekaj vtisov in besed o delavnici: V mesecu maju nam je Občina Bohinj skupaj z našo učiteljico pripravila delavnico o tujerodnih vrstah rastlin in živali v Sloveniji in Bohinju. Še posebej smo se ukvarjali z invazivnimi vrstami, ki se v novem okolju hitro razmnožujejo in izpodrivajo naše domorodne vrste.

Nekatere so celo škodljive našemu zdravju.

Po pouku je k nam v šolo prišla Nataša Fujs, ki dobro pozna invazivne vrste in nam jih predstavila. Izvedeli smo, kako se te vrste širijo in one­ mogočajo rast drugim rastlinam. V Bohinju je taka rastlina japonski dresnik, ki so ga prvič opazili ob Bohinjskem jezeru že 1937. leta Po predstavitvi smo šli v Danico in poiskali nekaj invazivnih vrst videli smo dve vrsti nedotike in divjo trto. Nekaj jih raste tudi okoli šole - volčji bob smo nasadili kot okrasno rastlino, pa še kakšna se najde.

Dobili smo orodje in rokavice in se lotili izkopavanja dresnika, ki je razširjen že po celi Sloveniji. Vse izkopane in izpuljene rastline smo pospravili v vreče, saj nam je Nataša povedala, da se iz koščka, velikega kot kovanec ali vrečka sladkorja ob čaju, razvije nova rastlina. Odstra­ nili smo ga kar za 7 vreč, učenci 7. a pa so bili še bolj hitri, nabrali so 13 vreč. Te je kasneje odpeljal delavec komunale s tovornjakom.

Fantje so predvsem kopali, punce pa so pobirale in dajale v vreče.

Fantje so odkrili v grmu, ki smo se ga lotili, gnezdo kosa. Ta del smo zato pustili, saj so kosi v naravi koristne ptice.

Po končanem delu smo bili nagrajeni s sladoledom. Hvala.

Tudi v prihodnje bomo učenci ta del poti ob mostičku čez Savo poskušali ubraniti pred širjenjem dresnika. Sedmošolci bodo jeseni in spomladi opravili akcijo. Če se nam bo kdo želel pridružiti, bomo samo bolj uspešni. ・

Predstava Bomba v ­bordelu na regijskem ­Linhartovem srečanju Katarina Košnik

Konec meseca, od 16. do 19. junija, je v Letnem gledališču Dob pri Domžalah potekal 19. Festival gorenjskih komedijantov, ki je hkrati Medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na srečanju je po izboru selektorja Gašperja Jarnija nastopila tudi predstava Gledališča 2B: Bomba v bordelu, ko­ medija danskega avtorja Tommyja Suna Hansena, ki je bila izbrana tudi za ogled državnega selektorja za državno Linhartovo srečanje lju­ biteljskih gledališč. Igro je prevedel, insceniral in režiral profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, domačin Darko Čuden, in jo tako umes­ til v okvir nadvse zanimivega in unikatnega projekta med slovenskimi ljubiteljskimi gledališči Pazi! Evropski obrazi!, v sklopu katerega vsako leto domačinom, pa tudi turistom predstavijo eno izmed (po možnosti predsedujočo) držav članic EU. Predstavo so člani Gledališča 2B za državno selektorico odigrali na

Ekipa ustvarjalcev Bombe v bordelu, foto: arhiv Gledališče 2B

domačem bohinjskem odru, na njeno oceno še čakajo. So pa na regij­ skem srečanju podelili tudi posebne nagrade; med nagrajenci je bil tudi Klemen Langus, ki je nagrado prejel za glavno moško vlogo Klausa Bumbuma v predstavi Bomba v bordelu (Gledališče 2B, Bohinjska Bis­ trica). Obrazložitev je podal regijski selektor Gašper Jarni. Ponujam vam jo v branje: »Prekaljeni ljubiteljski gledališčnik Klemen Langus je v predstavi Bomba v bordelu v produkciji Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice upo­ dobil nadvse duhovit lik Klausa Bumbuma. Odlična posluh in govorna disciplina, predvsem pa izvrsten občutek za plasiranje replik so bila glavna orodja, s katerimi je Klemen Langus izoblikoval resnično zaba­ ven odrski lik, ki je poskrbel za številne komične trenutke v predstavi. Še posebej bravurozno in duhovito je preigraval prizore, v katerih se je moral preleviti v priložnostno prostitutko po sili. S premišljeno od­ merjenimi feminilnimi gestami po principu manj je več, predvsem pa z resnično humornimi komentarji banalnih situacij, v katerih se je znašel njegov lik, je poskrbel, da se je občinstvo smejalo od srca in nasme­ jalo do obisti. Klemenu Langusu iskreno čestitamo in se mu globoko poklanjamo.« ・

Ustvarjalno polletje Glasbenega društva Bohinj Nada Frelih

V Glasbenem društvu delujejo instrumentalne skupine: Godba Bohinj kot največja, Trobilni kvintet, trio flavt MiSoUr in Mlajši trobilni ansambel; za vstop v glasbeni svet pa skrbi društvena glasbena šola. Šestmesečni pregled dela sledi začrtanim smernicam, kar potrjuje tudi dejavno sodelovanje vseh članov skupin.

Godba Bohinj je že tradicionalno popotovala po bohinjskih vaseh ob prvomajskem praznovanju, izvedla je premierni koncert na pros­ tem z rockovsko vsebino na tržnici v Bohinjski Bistrici, kjer so nas­ topili tudi plesalke Plesalnice Bohinj in člana Motokluba Bohinj; kar dvakrat je gostovala v tujini: na mednarodnem festivalu FAKS - Vrsar Rovinj, 12.-15. 5. 2016, in na tekmovanju hrvaških pihalnih orkestrov - Novi Vinodolski, 12. 6. 2016, kjer je nastopila kot gost iz Slovenije

Godbeniki smo začeli prvomajsko budnico pred hišo pok. Anice Bajtove in se poklonili veliki umetnici. Foto: P. Korošec

VSEBINA 15. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2016-I 16. ODLOK o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gos­ tinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Bohinj 17. TEHNIČNI PRAVILNIK o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Bohinj 18. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

15.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05-popr., 138/06 in 108/08), Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 91/00, 122/00) in 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) ter 73., 90. in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) je Občinski svet Občine Bohinj na 14. redni seji, dne 30. junija 2016 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2016-I 1. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj št.

08/2015) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »2. člen« (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto

v evrih Rebalans I 2016

73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev pror. EU

3.000 3.000 1.635.449 1.217.683 417.766

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)

8.693.700

40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso prorač. uporabnik 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

3.814.209 938.517 135.702 2.647.447 24.000 68.543 2.496.851 211.500 948.946 264.009 1.072.396 2.192.191 2.192.191 190.449 149.549 40.900

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -502.524 (I. – II.) (skupaj prihodki minus skupaj odhodki) III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -479.524 (I.-7102) - (II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 58.118 (70+71) - (40+41) (tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto

Rebalans I 2016

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV (750+751+752) 50.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 50.000 750 Prejeta vračila danih posojil 500 751 Prodaja kapitalskih deležev 49.500 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 200 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 200 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 200

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)

8.191.176

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELEŽEV (IV.-V.) 49.800

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

6.369.178

C. RAČUN FINANCIRANJA

70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. sredstev

4.555.774 3.282.857 663.717 609.200 1.813.404 372.376 5.560 71.000 992.980 371.488 183.549 80.000 103.549

Skupina/Podskupina kontov/Konto/

Rebalans I 2016

VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje

496.184 496.184 496.184

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga

235.129 235.129 235.129

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

-191.669

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

261.055

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 6 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

502.524

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.

PRETEKLEGA LETA

191.669

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj.

4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj št.

08/2015) se spremeni 1. odstavek 8. člena tako, da se glasi: »1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2016 izloči 0,2264 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov oziroma 18.543 EUR.« 4. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj št.

08/2015) se spremeni 1. odstavek 9. člena tako, da se glasi: »1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2016 izloči 0,4273% prejemkov oziroma 35.000 EUR.« 5. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj št.

08/2015) se spremeni 1. odstavek 12. člena tako, da se glasi: »1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do 496.184 EUR, in sicer za investicije iz načrta razvojnega programa.

6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 410-31/2016-37 Bohinjska Bistrica, 30. junij 2016

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

16.

Na podlagi 12. člena Zakona o gostinstvu – ZGos (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo in 26/14 – ZKme-1B), 4., 11. in 17. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gos­ tinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občin Bohinj, št. 3/99, 1/03) je Občinski svet Občine Bohinj na 14. redni seji, dne 30. junija 2016 sprejel

ODLOK

o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na ­območju Občine Bohinj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa merila in pogoje, na podlagi katerih Občina Bohinj (v nadaljevanju: Občina) izda soglasje k podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju: gostinski obrat) na območju Občine Bohinj, razloge za preklic soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času, izjemno podaljšanje obratovalnega časa ter nadzor nad obratovanjem v podaljšanem obratovalnem času.

II. REDNI OBRATOVALNI ČAS 2. člen Gostinec prijavi obratovalni čas na obrazcu in na način, ki ga določa veljavni državni Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na ka­ terih se opravlja gostinska dejavnost.

Bohinj, 8. julij 2016

Gostinski obrati, ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na stanovanjskih območjih in izletniške kmetije na stanovanjskih območjih, imajo redni obratovalni čas med 6.00 uro in 22.00 uro.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti Občini Bohinj 15 dni pred: -- začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, -- začetkom obratovanja, -- spremembo obratovalnega časa.

Ne glede na določbo prve alineje tretjega odstavka tega člena gostincu, ki prijavi obratovalni čas v skladu s 3. členom državnega Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov oziroma ne zaproša za podaljšani obratovalni čas, po prvi potrditvi ni treba za vsako koledarsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa, če tega ne spreminja in če ni prišlo do sprememb, ki se nanašajo na podatke o gostinskem obratu (vrsta gostinskega obrata, naziv in sedež matične firme (ustanovitelja) gostinskega obrata).

III. PODALJŠANI OBRATOVALNI ČAS 3. člen Podaljšani obratovalni čas pomeni obratovanje gostinskega obrata izven rednega obratovalnega časa, ki ga določa veljavni državni Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.

4. člen Gostinski obrat lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če gostinec za to pridobi pisno soglasje Občine Bohinj, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih s tem odlokom.

5. člen Gostinec določi podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata samostojno in v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb tega odloka. Če v okviru gostinskega obrata deluje več enot, ki samostojno opravljajo dejavnost, je dolžan gostinec prijaviti podaljšani obratovalni čas za vsako tako enoto posebej.

6. člen Gostincu se izda soglasje k podaljšanem obratovalnemu času glede na vrsto gos­ tinskega obrata kot sledi; -- restavracije, gostilne in izletniške kmetije najdlje do 1. ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah in dnevih pred prazniki do 2. ure naslednjega dne -- slaščičarne, okrepčevalnice, bari in kavarne najdlje do 2. ure naslednjega dne (razen v bližini hotelov, kjer lahko obratujejo najdlje do 24. ure) -- gostinski obrati, ki gostom nudijo tudi mehansko glasbo za ples (diskoteka ipd.) naj­ dlje do 4. ure naslednjega dne, -- gostinski obrati v stanovanjskih objektih lahko obratujejo do 23. ure pod pogojem, da s tem pisno soglaša zbor etažnih lastnikov, -- gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovnih centrih, kulturnih ustanovah in drugo) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prire­ ditev. Obratovalni čas, določen s hišnim redom, se v zaprtih prostorih gostinskega obrata lahko določi do 2. ure naslednjega dne.

-------

7. člen Občina mora pri izdaji soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času upoštevati: potrebe gostov in značilnosti območja, kjer se nahaja gostinski obrat, potrebe po razvoju turizma v občini, vključevanje gostinskega obrata v kulturne in športne programe, število pritožb oziroma kršitev javnega reda in miru, posredovanj policije in inšpekcijskih služb, vrsto gostinskega obrata, lokacijo gostinskega obrata.

8. člen Občina poda pisno soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata, ki je priloga obrazcu prijave obratovalnega časa. V soglasju so navedeni pogoji za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje za obratova­ nje v podaljšanem obratovalnem času se izda za vsako posamezno koledarsko leto in velja do konca leta, za katero se izda.

Pred izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času lahko Občina zaprosi tržno inšpekcijo in policijo za posredovanje podatkov o morebitnih kršitvah obratovalnega časa gostinskega obrata, ki je zaprosil za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Če Občina oceni, da je za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času potrebno dodatno zagotoviti ustrezne pogoje (parkirišča, protihrupna zaščita, regulacija svetlobe, dostop do lokala in drugo), soglasja za obratovanje v podaljšanem času ne izda do izpolnitve pogojev, ne glede na določbe ostalih členov odloka.

9. člen Obratovalni čas gostinskega obrata se začne, ko gostje lahko vstopijo v gostinski obrat, oziroma ko gostinec začne za goste opravljati gostinske storitve, konča pa se, ko gostje ne morejo več vstopati v gostinski obrat, oziroma ko gostinec preneha za goste opravljati gostinske storitve.

Številka 6

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Gostje, ki so ob koncu obratovalnega časa še v gostinskem obratu, ga morajo zapustiti najkasneje v 30 minutah, če se v gostinskem obratu streže enostavne jedi, pijače in napitke, oziroma najkasneje v 60 minutah, če se v gostinskem obratu streže tudi zahtevnejše jedi (restavracije, gostilne).

10. člen Občina lahko zavrne izdajo pozitivnega soglasja k podaljšanju obratovalnega časa, ob upoštevanju naslednjih okoliščin: -- števila posredovanj policije zaradi kršenja javnega reda in miru v zadnjem letu; -- pisnih pritožb bližnjih sosedov zaradi kaljenja nočnega miru; -- ugotovitev tržnega inšpektorja, policista ali občinskega nadzora razvidno, da je gos­ tinec vsaj trikrat prekoračil podaljšani obratovalni čas v zadnjem letu; -- v drugih utemeljenih primerih, ko to narekuje javni interes.

Pritožba občanov zoper obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostin­ skega obrata se lahko upošteva v primeru, če je podana s strani najmanj treh sosedov, kolikor se gostinski obrat nahaja v samostojnem objektu ali stanovanjski hiši v stanovanjskem naselju.

Podpisniki pritožbe morajo imeti na lokaciji, kjer se nahaja gostinski obrat, stalno ali začasno prebivališče. Pritožba se vloži pisno na naslov Občine Bohinj.

Izpolnitev razlogov za zavrnitev izdaje soglasja se dokazuje na podlagi podatkov, ki jih pridobi Občina od pristojnih organov, ki v skladu s predpisi vodijo uradno evidenco.

19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-3/2016-14 Bohinjska Bistrica, 30. junij 2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

17.

Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 5/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št.

8/07), je Občinski svet Občine Bohinj na 14. redni seji dne 30. junija 2016 sprejel

TEHNIČNI PRAVILNIK

IV. PREKLIC SOGLASJA K PODALJŠANEMU OBRATOVALNEMU ČASU 11. člen Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času se gostinskemu obratu lahko takoj prekliče oziroma podaljšani obratovalni čas skrajša v primeru ugotovljenih kršitev določb tega Odloka.

Pred preklicem soglasja mora Občina gostinca pisno opozoriti na neizpolnjevanje pogojev in mu določiti rok v katerem mora le te izpolniti. Rok ne sme biti krajši od osem (8) dni. Če gostinec v danem roku ne izpolni pogojev, se soglasje prekliče in o tem obvesti pristojni tržni inšpekcijski organ in policijo.

12. člen V primeru preklica soglasja na podlagi 11. člena tega odloka je gostincu odvzeta možnost pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času za dobo 6 mesecev od dneva preklica.

V. ENODNEVNO IZJEMNO PODALJŠANJE OBRATOVALNEGA ČASA 13. člen Občina lahko posameznemu gostincu izda soglasje za enodnevno izjemno podalj­ šanje obratovalnega časa gostinskega obrata.

Soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena se gostincu izda v primeru, kadar se v gostinskem obratu odvijajo različne prireditve zaprtega tipa (poroke, proslave, različna srečanja, degustacije idr.) ali izven njega prireditve širšega pomena (lokalni prazniki, športne prireditve idr.).

V primeru da se prireditev izvaja izven gostinskega obrata in je ozvočena, mora gostinec vlogi za izjemno podaljšanje obratovalnega časa priložiti tudi potrdilo pristojne policijske postaje o priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve.

14. člen Za vsako izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata mora gostinec zaprositi z vlogo.

15. člen Gostinec mora za izdajo odločbe o izjemnem podaljšanju obratovalnega časa gos­ tinskega obrata zaprositi vsaj 3 dni pred prireditvijo, v vlogi pa mora natančno navesti vzrok za izjemno podaljšanje obratovalnega časa.

16. člen V primeru pritožb, kršitev javnega reda in miru ali posredovanja policije ali tržne inšpek­cije v času obratovanja v izjemnem podaljšanem obratovalnem času, je gostincu odvzeta možnost, da pridobi soglasje za obratovanje v izjemnem podaljšanem obratovalnem času za dobo 6 mesecev od zadnjega izjemnega podaljšanja obratovalnega časa.

VI. NADZOR

o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Bohinj I. Splošna določila 1. člen (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Bohinj (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«), obsega: 1. opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; 2. tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; 3. tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke; 4. tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; 5. minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; 6. podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih; 7. podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, bio­ loških odpadkov; 8. podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; 9. druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen: -- izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov; -- mešana embalaža je plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor; -- uporabnik je vsak imetnik oz. povzročitelj komunalnih odpadkov; -- drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva; -- občina je občina Bohinj.

----------

17. člen Uresničevanje določb tega odloka, v skladu s predpisi, ki določajo obratovalni čas gostinskih obratov, nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ.

----

VII. KONČNE DOLOČBE

-----

18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 04/06).

Bohinj, 8. julij 2016

2. člen Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih, prevzem ločeno zbranih frakcij od uporabnikov na prevzemnih mestih, prevzem frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij, prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih, prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami, prevzem nevarnih odpadkov, zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru, transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto), tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije, vizualna kontrola in odbiranje odpadkov, predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, priprava odpadkov za prevoz in predajo zbiralcem, obdelovalcem ali odstranjevalcem, začasno skladiščenje odpadkov, prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov, predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.

II. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov 1. Tehnologija ravnanja z odpadki

Številka 6

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

3. člen (tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) (1) V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.

(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbrane mešane embalaže in biološko razgradljivih kuhinj­ skih odpadkov.

Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s: -- specialnim tovornim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov in -- specialnim poltovornim vozilom, opremljenim z avtodvigalom.

(3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija loče­ nega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne in se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Zbiranje - prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s: -- specialnim tovornim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov.

(4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov. Zbiranje - prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s: -- tovornim vozilom - nakladalcem za prevzemanje odpadkov in -- specialnim poltovornim vozilom, opremljenim z avtodvigalom.

(5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov.

Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike.

2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov 4. člen (tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri uporabnikih.

(2) V okviru javne službe se na območju občine zagotavljajo naslednji načini loče­ nega zbiranja odpadkov: -- zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih mestih, -- zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih mestih, -- zbiranje mešane embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih, -- zbiranje papirja in kartona ter papirne, kartonske in steklene embalaže pri drugih uporabnikih na prevzemnih mestih, -- zbiranje steklene in papirne embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij, -- zbiranje kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na prevzemnih mestih po naročilu, -- zbiranje v zbirnem centru.

(3) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje mešane embalaže na zbirnih mestih uporabnika je obvezno za vsa gospodinjstva in vse druge uporabnike.

Morebitna obveznost dodatnih zabojnikov na zbirnih mestih se za gospodinjstva in druge uporabnike lahko določi v letnem programu ravnanja z odpadki.

(4) Ločevanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov je za uporabnike obvezno, pri čemer uporabnik odloži odpadke v lastnem kompostu ali ga odda izvajalcu na prev­ zemnem mestu.

5. člen (dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) (1) Dinamika zbiranja odpadkov se določi na letnem nivoju v programu ravnanja z odpadki. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdela pooblaščeni izvajalec.

(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: -- 26-krat letno za mešane komunalne odpadke za stanovanjske objekte z do 25 stanovalci. Za objekte z več kot 25 stanovalci, uporabniki zagotovijo večji volumen zabojnika ali več zabojnikov. Če to ni mogoče, z izvajalcem sklenejo dogovor za večkratni odvoz; -- 52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke; -- 26-krat letno za odpadno mešano embalažo.

(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 26-krat letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov v zbiralnicah dejanskim potrebam.

(4) Minimalno število akcij zbiranja kosovnih odpadkov je 1-krat letno.

Bohinj, 8. julij 2016

(5) Minimalno število akcij zbiranja zelenega vrtnega odpada je 1-krat letno.

(6) Minimalno obratovanje zbirnega centra je najmanj 3 dni v tednu.

3. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 6. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so izdelani v skladu z evropskimi normativi o zbirnih zabojnikih za odpadke (EN-8401 do 6).

(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov so: -- 120 litrov, -- 240 litrov, -- 770 litrov in -- 1.100 litrov.

(3) Tipske namenske vrečke so namenjene izključno zbiranju mešane odpadne embalaže in so prosojne rumene barve z logotipom izvajalca in navodili za ločeno zbiranje.

7. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve in označbe za označevanje posameznih skupin zabojnikov, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: -- za mešane komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka, -- za biološko razgradljive kuhinjske odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov rjave barve, ustrezna nalepka, -- za odpadno mešano embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve, ustrezna nalepka, -- za stekleno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka, -- za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rdeče barve, ustrezna nalepka.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in barvno niso usklajeni glede frakcije, ki se v njih zbira, se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko za posamezno vrsto odpadka, sicer pa uporaba ustrezne nalepke ni obvezna.

(2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede najmanj na enega od načinov: -- elektronski čip se vgradi na rob zabojnika, ki je izdelan za ta namen in -- črtna koda, ki se nalepi na zabojnik.

Z vgraditvijo elektronskega čipa mora biti omogočeno avtomatsko prepoznavanje zabojnika pred vsakim praznjenjem in vodenje evidenc praznjenj.

8. člen (objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti) (1) Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).

(2) V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje vključen z minimalno 120 litrskim zabojnikom za mešane odpadke.

(3) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima komunalnih priključkov ter ni več v evidencah GURS evidentiran kot stavba.

9. člen (merila za določanje obračunskega volumna za uporabnike) Izvajalec pri porazdelitvi količin opravljenih storitev za uporabnike iz dejavnosti upošteva dejansko količino zbranih količin odpadkov na podlagi evidenc izvajalca, preostala količina pa se porazdeli med ostale uporabnike ob upoštevanju obračunskih volumnov: -- v gospodinjstvih 66 litrov na osebo na mesec, -- v storitvenih dejavnostih, kjer prihaja do manjših količin odpadkov, 22 litrov na zapo­ slenega na mesec, -- uporabnikom, ki izvajajo dejavnost oddajanja sob in apartmajev, tabornikom, ipd., 2,2 litra na osebo na nočitev, -- za uporabnike, ki so lastniki počitniških objektov, se obračuna 66 litrov na mesec.

10. člen (pogodbeni uporabniki) (1) Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza odpadkov in potrebno opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo.

(2) V kolikor zaradi kakršnegakoli razloga ne pride do sklenitve pogodbe so pogodbeni uporabniki dolžni plačevati storitve javne službe, za katere se kot osnova za obračun uporablja volumen 300 litrov ter upošteva pogostost odvoza v gospodinjstvih.

11. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastnik opreme za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih uporabnika je lahko

Številka 6

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

uporabnik ali izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

Lastnik opreme v zbiralnicah je izvajalec.

(2) V kolikor uporabnik najame opremo od izvajalca, ta po petih letih najema postane last uporabnika. Zabojniki morajo biti vzdrževani in nepoškodovani.

12. člen (spremenjene količine odpadkov) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, se izvajalec in uporabnik dogovorita za ustreznejšo opremo.

4. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ­vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 13. člen (minimalni standard za zbirna mesta) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču stavbe, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo odpadke v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah.

14. člen (prevzemno mesto za odpadke) Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz.

15. člen (določanje prevzemnih mest za odpadke) (1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna.

(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Prevzemno mesto določi izvajalec.

16. člen (skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna, nedostopna ter druga območja) Izvajalec lahko za uporabnike na zaokroženih območjih določi skupna prevzemna mesta. Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov predvi­ denih za prevzemno mesto in zbiralnico ločenih frakcij. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.

17. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dos­ top za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev zabojnikov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti upo­ rabnikom nazaj na njihova zbirna mesta.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec na stroške povzročitelja začasne zapore dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.

18. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

19. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij.

(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in pristojno občinsko upravo. Zbiralnice so funkcionalno, oblikovno in arhitekturno ustrezno umeščene v prostor glede na značilnosti naselij in dostopnost za specialna komunalna vozila ter grajene na podlagi soglasja in smernic pristojnih občinskih in državnih služb.

(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.

(4) Oprema v zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.

(5) V zabojnike v zbiralnicah je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov. Prav tako je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov ali v bližino zbiralnice.

Bohinj, 8. julij 2016

5. Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih 20. člen (relacija zbirno-prevzemno mesto) (1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto.

(2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prev­ zemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 7. ure zjutraj na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.

(3) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na odjemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov.

(4) Zabojniki, ki imajo zbirno in prevzemno mesto enako, se v času odvoza redno pobirajo, razen če so na dan odvoza prazni.

21. člen (relacija prevzemno mesto–transportna pot) (1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prev­ zame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom.

Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona. Slepe ulice in ceste, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, morajo imeti zaklju­ček z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali v krivini, mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. Če je dostop do prevzemnega mesta oviran (zaparkiran dostop, zaklenjeno prevzemno mesto) velja, da je izvajalec opravil storitev in jo upošteva pri obračunu.

(2) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih samo v obsegu, kakršen je bil pred uve­ ljavitvijo tega pravilnika.

(3) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih - fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, zidane in druge ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.).

22. člen (vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih) (1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.

(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.

(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.

23. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.

(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.

(3) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.

(4) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje.

(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugo­ tovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke ustrezno usposobljeni osebi.

(6) Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.

(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ­ustrezne zabojnike.

(8) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: -- papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti, -- mešana embalaža, -- les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

Številka 6 ----------------------------

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, steklena embalaža, embalaža iz tekstila, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi zabojniki, izrabljene gume, steklo, biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, oblačila in tekstil, odpadne nagrobne sveče, topila, kisline, alkalije, fotokemikalije, pesticide, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, jedilno olje in maščobe, barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi, čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, zdravila, baterije in akumulatorji, odpadna električna in elektronska oprema, plastika, kosovni odpadki, zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (brezplačno do velikosti avtomobilske prikolice oz. 0,5 m³ letno) manjše količine odpadkov (do pet kosov), ki vsebujejo azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.

(9) Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru je za občane, ki so vklju­ čeni v redni odvoz komunalnih odpadkov brezplačno. Omejitev količine velja le za prev­ zem gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest.

(10) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis.

(11) Podrobnejši seznam odpadkov je zajet v letnem programu ravnanja z odpadki.

6. Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih in bioloških odpadkov 24. člen (zbiranje kosovnih odpadkov) (1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo lahko hkrati odda kosovne odpadke v skupni količini do 4 m³. Pri več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki lahko oddajo kosovne odpadke v skupni količini do 4 m³ na eno stanovanjsko enoto.

(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem mestu, ki omogoča dostop specialnemu vozilu in nakladanje z avtodvigalom. Upravnik več­ stanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz.

(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta najkasneje naslednji dan odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati.

(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in od­ dajo v zbirnem centru.

(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu, ki je plačljiv.

25. člen (zbiranje nevarnih odpadkov) (1) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah, redno oddajo v zbirnem centru.

(2) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma odstranjevanje.

26. člen (zbiranje bioloških odpadkov) (1) Za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, povzročite­ lji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, upo­raba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.

(2) Kompostiranje je možno le v naseljih, v katerih je možno zagotoviti higienske pogoje in omejiti emisije neprijetnih vonjav. Kompostiranje v strnjenih naseljih je možno, če lokacija kompostnika in kompostnik izpolnjujeta pogoje iz tehničnega pravilnika.

Kompos­tiranje v zelo strnjenem naselju ni primerno.

Lokacija kompostnika mora biti: -- na primernem mestu in zračna, da ne omogoča zadrževanje vonjav iz kompostnika oziroma ne omogoča širjenje smradnih emisij v okolje.

Bohinj, 8. julij 2016

-----

Kompostnik mora biti: kompaktne izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane, z dovolj velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem, opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v celoti.

V kompostniku je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo živali in glodavce in ne oddajajo škodljivih emisij v okolico. Mesa in ostankov priprav mesne hrane ni dovoljeno kompostirati.

Občinski organ, pristojen za nadzor, lahko preveri ali uporabnik, ki uporablja kompostnik, izpolnjuje pogoje iz Odloka in Tehničnega pravilnika. V primeru ugotovitve, da uporabnik ne izpolnjuje pogoje skladno s Tehničnim pravilnikom in jih tudi v 30 dnevnem roku ne izpolni, občinski organ, pristojen za nadzor, izpelje ustrezne postopke ter odredi vključitev uporabnika v sistem obveznih uporabnikov storitve prevzemanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov.

(3) Povzročitelji, ki bioloških kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo na način, kot je določen v letnem programu ravnanja z odpadki.

(4) Odjemna mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti, katerih dejavnost pov­ zroča odpadke, ki so opredeljeni v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo na odjemnem mestu imeti tudi zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke.

7. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 27. člen (podrobnejše vsebine katastrov) (1) Izvajalec javne službe vodi kataster, ki obsega: -- register prevzemnih mest, -- register zbiralnic ločenih frakcij in -- register zbirnih centrov.

(2) Podatki, ki se vodijo v katastru, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno.

Kataster prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: -- ime in priimek, ter naslov nosilca uporabnika, -- ime in priimek, ter naslov plačnika nosilca uporabnika, -- število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva, število zaposlenih), -- vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu, -- velikost in število zabojnikov oz. vreč po vrstah odpadkov, -- podatki o lastništvu zabojnika, -- podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, …), -- lokacijo prevzemnega mesta (Gauss - Krügerjeve koordinate) in -- naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, sezonsko, itd.)

V kolikor se uporabnik ne prijavi v sistem oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov, je izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc, na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem in obračuna storitev, skladno z Odlokom in področno zakonodajo.

(3) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: -- številko zbiralnice ločenih frakcij, -- naziv zbiralnice ločenih frakcij, -- število, vrsta in velikosti zabojnikov v zbiralnici ločenih frakcij in -- lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate).

8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 28. člen (javne prireditve, čistilne akcije, javne površine in začasna prodajna mesta) (1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih je več kot 1.000 udeležencev, morajo najmanj 7 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca in se dogovoriti za namestitev zabojnikov, prevzem vreč in druge opreme.

(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev.

Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.

(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen bio­ loško razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.

(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.

(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 7 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjeva­

Številka 6

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

nja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.

(7) Občina je dolžna na javnih površinah (sprehajalne poti, parki, parkirišča itd.) poskrbeti za postavitev komunalne opreme, ki omogoča ločeno zbiranje odpadkov.

Stroški zbiranja odpadkov na omenjenih površinah ne smejo bremeniti stroškov gospo­ darskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.

(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti zagotoviti ustrezne zabojnike. Glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo, izvajalec gospodarske javne službe, določi velikost in število potrebnih zabojnikov.

29. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.

(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: -- podatke o vlagatelju, -- podatke o investitorju, -- podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, -- podatke o projektantu in projektu in -- predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.

(3) Obvezna vsebina soglasja obsega: -- podatke o vlagatelju, -- podatke o investitorju, -- podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in -- soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.

30. člen (gradbišča) (1) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delova­ nja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje komunalnih odpadkov. Velikost in število ustreznih zabojnikov določita izvajalec gospodarske javne službe in investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove.

(2) Obveznost uporabe storitev in plačila ravnanja s komunalnimi odpadki nastopi z začetkom gradnje za volumen 120 litrov komunalnih odpadkov, ob čemer se upošteva pogostost odvoza mešanih komunalnih odpadkov.

31. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov) (1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.

(2) Minimalni standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je naslednji: -- na krajevno običajen način ter na svoji spletni strani najmanj enkrat letno obvesti uporabnike o načinih in urnikih prevzemanja vseh frakcij odpadkov skladno s Tehničnim pravilnikom in Letnim programom zbiranja in prevoza odpadkov, -- obvešča uporabnike o akcijah zbiranja zelenega vrtnega odpada najmanj enkrat letno, na svoji spletni strani pa najmanj 10 dni pred začetkom načrtovane akcije, -- na spletni strani izvajalca izvaja nenehno osveščanje uporabnikov in javnosti o pravilnih načinih in hierarhiji ravnanja z odpadki ter prepuščanju frakcij odpadkov, -- obvešča uporabnike o načrtovanih akcijah pranja zabojnikov, -- nudi možnost izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po dogovoru, -- stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in -- pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.

(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij osveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki, …).

32. člen (tehnologije, pogoji in pogostost pranja zabojnikov za odpadke) (1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov v okviru storitev javne službe najmanj 2-krat letno in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) V zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in čiščenje zaboj­ nikov najmanj 2x letno oziroma skladno z dejanskimi potrebami.

33. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati: -- izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov, -- podatke o načinu zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih/ulicah, -- podatke o načinu zbiranja mešane embalaže po naseljih/ulicah, -- podatke o načinu zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov po naseljih/ ulicah,

Bohinj, 8. julij 2016

-- podatke o načinu zbiranja zelenega vrtnega odpada po naseljih/ulicah, -- podatke o načinu zbiranja papirja, kartona in papirne ter kartonske embalaže po naseljih/ulicah, -- podatke o načinu zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij, -- podatke o načinu zbiranja kosovnih odpadkov, -- podatke o načinu zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih, -- podatke o pranju zabojnikov po naseljih/ulicah, -- plan obveščanja uporabnikov, -- postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in -- plan obratovanja zbirnega centra.

(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani.

34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. Sočasno se lahko prevaža samo ena vrsta odpadka.

(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče: -- ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo ali morajo ostati nepoškodo­ vani v razsutem stanju, -- ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več uporabnikov in -- gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.

35. člen (osnove za obračun storitev) (1) Osnove za obračun storitev so veljavne cene za storitve posamezne javne službe, število uporabnikov, frekvence praznjenja ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.

(2) Masa prepeljanih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na število uporabnikov po vrsti odpadka, z upošteva­ njem dinamike zbiranja odpadkov (praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju.

(3) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnem centru ni vključeno v izhodiščni zabojnik in je dodatno plačljiva storitev.

(4) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje odpadne embalaže se za obračun upo­ števa enako, kot bi uporabnik uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca odvoza).

(5) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz kosovnih odpadkov in zbiranje odpadkov v zbirnem centru in je dodatno plačljiva storitev.

(6) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov.

(7) Natančnejši način obračuna uporabnikom je določen v Sklepu o cenah komunalnih storitev v občini Bohinj.

36. člen (izstavljanje računov) (1) Izvajalec izvaja obračun storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in lahko tudi obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Izvajalec praviloma izstavlja račune mesečno, razen v primerih ko mesečno izstavljanje računov glede na skupni znesek računa ni ekonomsko upravičeno, se uporablja daljše obračunsko ob­ dobje.

(2) Kolikor izvajalec izvaja obračun za vse storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, mu mora izvajalec storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in izvajalec storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, pravočasno zagotoviti vse potrebne podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (količina komunalnih odpadkov oddana v obdelavo, odložene količine po obdelavi, strošek finančnega jamstva, okoljska dajatev itd.). V tem primeru medseboj­ na razmerja v zvezi z obračunavanjem, izstavljanjem računov in izterjavo neplačnikov, iz­vajalci storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uredijo pisno v obliki pogodbe, v nasprot­nem primeru o načinu zaračunavanja odloči župan s sklepom.

(3) Uporabnik mora račun plačati do 18. dne v mesecu, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila. Za nepravočasno plačilo računa, izvajalec lahko zaračuna zakonske zamudne obresti. Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Izvajalec lahko, skladno s predpisi, zaračuna tudi stroške opomina.

(4) Če uporabnik kljub opominu, zapadlih računov v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga, ki obsega: izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov.

(5) Za večstanovanjske objekte izvajalec mesečno izstavlja račune upravniku. Če uporabniki v večstanovanjskem objektu nimajo upravnika, morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov ter podatke o delitvi stroškov na uporabnike.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec mesečno izstavlja račune neposredno uporabnikom, ki so v mesecu sprejema tega pravilnika prejemali račune na tak način.

Upravnik objekta je v tem primeru dolžan minimalno vsake 3 mesece pošiljati podatke izvajalcu storitev javne službe, ki vplivajo na obračun.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 6

37. člen (reklamacije) (1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.

(2) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca.

Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije.

(3) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki in določili Tehničnega pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave.

(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V pri­ meru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugo­ vora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.

38. člen (prekinitev izvajanja storitev) (1) Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je drugi uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.

(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja toliko časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali pri izvajalcu zaradi izterjave neplačanih računov.

(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti organ, pristojen za inšpekcijo.

39. člen (vizualna kontrola) Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotov­ ljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ.

III. Prehodne in končne določbe 40. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajalcu javnih storitev morajo sporočiti podatke, ki so skladno z Odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov.

41. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja z odpadki (Ur. vestnik Občine Bohinj št. 7/99 in 5/00).

42. člen (začetek veljavnosti) Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-4/2016-3 Bohinjska Bistrica, 30. junij 2016

Bohinj, 8. julij 2016

SKLEP

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se zemljišču s parc. št. 1459/4 k.o. 2200 - Bohinjska Bistrica, ukine status javnega dobra.

2. člen Zemljišče iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Bohinj.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 353-13/2015-3 Bohinjska Bistrica, 30. junij 2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2016 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov veteranskih organizacijvojne za Slovenijo. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 1.700,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih veteranskim organizacijam in so za opravljanje navedene dejavnosti re­ gistrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa s stalnim bivališčem v občini Bohinj, kar je razvidno iz evidence članov.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za veteranske organizacije vojne za Slovenijo izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija • • • • •

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 8.8.2016 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenije v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti • • •

18.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11 Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Bohinj na 14. redni seji dne 30. junija 2016 sprejel naslednji

ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število uporabnikov, aktivnega preživljanja prostega časa, športa, kulture in izobraževanja, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti.

Za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj. Številka: 41011-5/2016-10 Datum: 20. 6. 2016 Občina Bohinj, Občinska uprava

RAZPISI IN OBVESTILA

Številka 6

Povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2016« Občina Bohinj objavlja povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2016«, objavljen v Bohinjskih novicah, dne 18. 4. 2016 (v nada­ ljevanju: javni razpis).

Javni razpis se spremeni tako, kot sledi: V 1. točki, ki se glasi: »Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2016 v Občini Bohinj iz proračuna Občine v višini 100.000,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:

Okvirna višina sredstev

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

51.000 EUR

UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

10.000 EUR

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

2.000 EUR

UKREP 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode

2.000 EUR

UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis

5.000 EUR

UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev - de minimis

10.000 EUR

UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju - de minimis

5.000 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi - de minimis

10.000 EUR

UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih

2.000 EUR

21

UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja

Bohinj, 8. julij 2016 3.000 EUR

Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.« Povečanje sredstev začne veljati po začetku veljavnosti rebalansa proračuna Občine Bohinj za leto 2016.

Povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za dode­ litev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2016« Občina Bohinj objavlja povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2016«, objavljen v Bohinjskih novicah, št. 4, dne 1. 4. 2016 (v nadaljevanju: javni razpis).

Javni razpis se spremeni tako, kot sledi: V 2. točki, ki se glasi: »Skupna višina sredstev: 55.000,00 EUR Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj - 17.000,00 EUR Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja - 17.000,00 EUR Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva - 4.500,00 EUR Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva - 7.000,00 EUR Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov - 9.500,00 EUR V proračunu Občine Bohinj so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 4204 – Ukrepi za dodeljevanje državnih pomoči za spodbujanje in razvoj gospodarstva v Občini Bohinj v skupni vrednosti 55.000,00 EUR. Sredstva se na podlagi tega razpisa dodeljujejo po pravilu »de minimis««.

Povečanje sredstev začne veljati po začetku veljavnosti rebalansa proračuna Občine Bohinj za leto 2016.

kult ur a

Letni koncert Godbe Bohinj na tržnici v Bohinjski Bistrici. Foto: P. Korošec

Rovinj - Godba Bohinj v sklepnem delu mednarodnega festivala pihalnih orkestrov.

Foto: arhiv društva

in ­avditorij izjemno »razveselila« z Avsenikovo glasbo; sodelovala je na Mednarodnem folklornem festivalu v Bohinjski Bistrici.

Trobilni kvintet se vse bolj uveljavlja v povsem novi gledališko-in­ strumentalni tehniki in na oder postavlja lastna, avtorska dela; po od­ mevni celovečerni glasbeni satiri Ta pa ni ta prav je v lanskem letu pripravil glasbeno pripravljico Moje pesmi, moje sanje in jo ponovil v začetku marca letos. Repertoar kvinteta obsega zabavno, narod­ nozabavno, klasično in sakralno glasbo - prav s slednjo so se ­fantje ­predstavili na veliki petek na križevem potu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi.

Flavtistke - trio flavt MiSoUr s svojo pretanjenostjo in nežnostjo ustvarjajo svoj glasbeni slog za sprostitev in umiritev; nastopile so na dobrodelnem koncertu in na predstavitvi za starše; načrtujejo tudi nas­ tope za hotelske goste in zaključene družbe. Člani Mlajšega trobilnega ansambla so začetniki; sproščeno, z otroško igrivostjo pod vodstvom Martina Zupanca izvajajo preproste slovenske skladbe in skladbe tujih avtorjev; predstavili so se že staršem in sorodnikom ter članom glasbenega društva na občnem zboru - in se že veselijo, da bodo lahko igrali tudi v velikem pihalnem orkestru (Godbi Bohinj).

22

kultur a Društvena glasbena šola trenutno izobražuje učence na trobilih in tolkalih ter v glasbeni teoriji in na široko odpira vrata novim učencem (omejitve v starosti ni!).

Ob vsej dinamiki društvenega življenja večkrat zmanjka moči, pred­ vsem pa denarja, zato velja velika zahvala staršem godbenikov in lju­ biteljem instrumentalne glasbe za materialno in finančno pomoč. ・

Razstava Izzivi predora

Urša Cerar, Gorenjski muzej, Muzeji v Bohinju

Glasbeno poletje v Bohinju Roman Leskovic

Spoštovani ljubitelji glasbe! Veselilo bi nas, če bi med prijetne dogodke iz poletnih dni vpletli tudi katerega izmed naših koncer­ tov v okviru 21. poletnega glasbenega festivala Glasbeno poletje v Bohinju, ki bo tudi letos potekal v organizaciji Turizma Bohinj.

V čudovitem okolju cerkvice svetega Martina v Srednji vasi in kul­ turnem domu v Bohinjski Bistrici želimo z glasbenimi večeri ustvariti razpoloženje, ki bo poletje 2016 naredilo še bolj mavrično in zaradi katerega vam bo spomin nanj še hitreje pričaral nasmešek na obraz.

Potrudili smo se, da smo z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbenimi umetniki oblikovali privlačen in zanimiv program, v katerem bo, upa­ mo, vsak ljubitelj glasbe našel glasbeni utrinek za svoj okus. Vabimo vas, da si ogledate program in se odločite za obisk.

Vstopnice za koncert (12 EUR) lahko kupite pol ure pred začetkom koncerta na lokaciji koncerta.

1. koncert bo v četrtek, 23. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

Nastopili bodo: NUŠKA DRAŠČEK, vokal BLAŽ JURJEVČIČ, klavir VID UŠENIČNIK, tolkala Program: Večer šansonov – posvečeno Edith Piaf »Glasba je moj užitek,« pravi karizmatična in samozavestna pevka, ki s svojim bleščečim vokalom navdušuje na glasbenih odrih.

2. koncert bo v četrtek, 28. julija, ob 20.30 v cerkvi svetega Martina v Srednji vasi.

Nastopili bosta: BARBARA JERNEJČIČ, alt TINA ŽERDIN, harfa Program: Maurice Ravel, Benjamin Britten, Johannes Brahms, Manuel de Falla, slovenske ljudske pesmi Čaroben zven harfe in barvit vokal bosta v izjemni akustiki cerkvice svetega Martina pričarala izjemen glasbeni dogodek.

3. koncert bo v četrtek, 4. avgusta, ob 20.30 v cerkvi svetega Marti­ na v Srednji vasi.

Nastopil bo: SLOVENSKI KITARSKI KVARTET: Erazem Izidor Grafenauer, Simon Krajnčan Fojkar, Mario Kurtjak in Aljoša Vrščaj Program: A. Vivaldi, F. Moreno Torroba, J. Rodrigo, G. Gimenez, J. Cordoba, L. Boccherini, E. Elgar, N. Rimski-Korsakov, M. D. Pujol Slovenski kitarski kvartet navdušuje z izjemno instrumentalno teh­ niko, skupnim muziciranjem in uravnoteženim zvokom.

4. koncert bo v četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 v cerkvi svetega Mar­ tina v Srednji vasi.

Nastopila bosta: ANTAL ZALAI, violina JOZSEF BALOG, klavir Program: H. W. Ernst, G. F. Händel, P. de Sarasate, C. W. Gluck - F. Kreisler, F. Waxman, Zimbalist, P. I. Čajkovski - L. Auer, S. Prokofjev J. Heifetz, J. Massenet, N. Paganini, M. Castelnuovo-Tedesco »Izjemen violinist z dovršeno tehniko, čudovitim tonom, fineso in plemenito osebnostjo.« (Igor Ojstrah) 5. koncert bo v četrtek, 18. avgusta, ob 20.30 v cerkvi svetega Marti­ na v Srednji vasi.

Nastopila bosta: NEJC LAVRENČIČ, klavir CRISTINA SEGURA RODRIGUEZ - mezzosopran (Španija) Program: F. Schubert, J. Brahms, G. Mahler, F. Rückert, E. Granados, M. de Falla, G. Rossini, P. Luna Tudi ob zaključku festivala bodo lahko uživali ljubitelji vokalne glas­ be, ki je v letošnji sezoni rdeča nit Glasbenega poletja v Bohinju.

Vljudno vabljeni! ・

Otvoritev razstave, foto: Jelena Justin

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je od 3. junija do konca leta na voljo ogled občasne razstave Izzivi predora. Avtorica razstave mag. Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja je skozi fotografsko in tekstovno predstavitev povedala zgodbo o nastanku tunela, o njegovi gradnji, kot tudi o doprinosu tunela za lokalno prebivalstvo.

Bohinjci so si od gradnje veliko obetali in so jo sprejeli z navduše­ njem, predvsem so si želeli povrnitev fužinarstva, ki je zamrlo po poža­ ru v letu 1890.

Z izzivom predora so se znali spopasti in ga izkoristiti. Ob gradnji tunela je vzcvetel turizem v Bohinju. Domačini so preuredili mnoga podstrešja in kleti za stanovanja, postavljali so nove gostinske lokale in trgovine. Imenitne stavbe so rastle kot gobe po dežju, med drugim Ceconijeve stavbe s hotelom in restavracijo na čelu. Bohinjski kot se je odprl za južni del Avstro-Ogrskega cesarstva in ga z železnico povezal s Trstom.

Več kot sto let je že minilo od slavnostnega odprtja tunela, pa ga do zdaj še ni bilo treba popravljati, kar priča o izjemno kakovostni gradnji.

Kar dve leti in pol so se potili in predor kopali ročno, dnevno napredo­ vali 1 meter in na ta način izkopali skoraj 2 kilometra samo z Bohinjske strani. Leta 1903 pa so prvič v zgodovini uporabili poseben električni vrtalni stroj, za katerega so uporabili energijo iz manjše elektrarne v Bohinjski Bistrici. Za potrebe gradnje sta obratovala dva kamnoloma, eden v Ribčevem Lazu in drugi v Laškem Rovtu.

Tunel so prebili in tako 31. maja 1904 združili severni in južni rov, kar je skoraj leto dni pred načrtovanim datumom.

Izzivamo vas, da si ogledate razstavo in se prepričate o sposobnosti in podjetnosti Bohinjcev. ・

2. Mednarodni folklorni festival privabil 5 skupin v Bohinj Za KD Bohinj, predsednik Jure Sodja

Foto: Katarina Košnik

kult ur a , priredit ve

23 V sredini junija smo člani KD Bohinj gostili 2. Mednarodni folklorni festival. Prišlo je 5 skupin iz 4 držav. Vsi gostje so prinesli del svoje kulture in verjamemo, da so tudi odnesli lepe spomine. Gostili smo jih kar 6 dni, vsi pa so nad našim Bohinjem navdušeni. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Na prvem mestu so seveda Turizem Bohinj, Turistično društvo Bohinj, Pac sports, Sirarna Pri Odolnjek’, Hotel Jezero ter tudi ostali, predvsem pa naši prosto­ voljci in plesalci obeh folklor Bohinja. Skupine so prišle iz Bolgarije, Srbije, Makedonije in Indonezije. Nastopali so enkrat na Voglu ter na gala večeru, ki je bil tudi tekmovalnega značaja. Največ navdušenja so poželi otroci FS Orce Nikolov iz Skopja (Makedonija), ki so prejeli tudi nagrado publike. Žal nam je sredina parada v okolici cerkve sv. Janeza Krstnika zaradi dežja odpadla. Pri vseh dogodkih smo upali in želeli še malce več obiskovalcev, predvsem iz domačih logov. Za prihodnje leto načrtujemo festival med 13. in 18. junijem in upamo, da se nam pridružijo atraktivne skupine kot na prvih dveh festivalih.

Folklorni pozdrav. ・

enega izmed treh parov, ki so v finalnem izboru za letošnji par Kmečke ohceti 2016. V času izida novic bo tudi že znano, kateri od treh parov bo izbran. Kot zanimivost vam predstavljamo, kdo se je letos boril za pozornost bralcev Gorenjskega glasa in Sveta24. To so Matjaž Kristan in Milena Čerin z Jesenic, ki imata dva otroka, Milena pa ima dva še od prej. Poroka bi jima pomenila kronanje dolgoletne zveze. Drug pri dru­ gem pa cenita spoštovanje in odkritosrčnost. V prostem času se rada odpravita v hribe, še posebej na bližnjo Golico. Simona Dijak in Anton Bizjak sta dokaz, da starostna razlika ni ovira za uspešno zvezo. Skupen dom sta si ustvarila v Doslovčah. O poroki sta razmišljala že precej časa, kmečka ohcet pa jima pomeni prav poseben izziv, saj sta oba člana FS Bled, doma pa imata tudi vzrejo konj. Teja Tominec in Sašo Švigelj pa sta z Notranjske in sta zelo moderen par, saj sta se spoznala na družbenem omrežju Facebook. Teja se je kmalu po začetku zveze preselila na njegov dom na Grahovo. Pravita, da je poroka pravi korak naprej v njuni zvezi. Kmečka ohcet pa jima je blizu, saj sta velika ljubi­ telja narodno-zabavne glasbe. Veseli ju tudi urejanje skupnega vrta. ・

Poletje 2016 na info mestih TNP

Večeri pod lipo

Zavod TNP

Ekipa Turističnega društva Bohinj

Dogajanje na info mestih Triglavskega narodnega parka bo pose­ bej intenzivno v juliju in avgustu. Različni dogodki - vodenja po učnih poteh, naravoslovne delavnice, poletne ustvarjalne šole in tečaji tradi­ cionalnega znanja - bodo potekali skoraj vsak dan. Vodenja po parku v letošnjem tematskem letu Vodni krog 2016 potekajo večinoma ob hladnih vodotokih - Triglavski Bistrici, Mostnici, Tolminki in Soči. V juliju pa vam še posebej priporočamo astronomska večera v Bohinju (8. in 22. 7.) in tradicionalni vsakoletni dogodek v osrčju narodnega parka - Trentarski senjem (31. 7.). Podrobnejši program je na voljo na spletni strani www.tnp.si.

Odpiralni čas centra v juliju in avgustu je med 9.00 in 19.00.

Vas in vaše goste vabimo tudi na pestro poletno dogajanje.

Vsak teden v juliju in avgustu je v Bohinjki na voljo naslednji program: • Ob torkih ob 11.00: Skrivnostni svet Bohinjskega jezera - nara­ voslovna delavnica • Ob torkih ob 19.00: Vodena joga in meditacija na prostem • Ob sredah ob 9.00: Vodenje po koritih Mostnice • Ob četrtkih ob 19.00: Vezenje, pletenje, kvačkanje - naredi svoj spominek • Ob sobotah ob 8.30: Vodena joga in meditacija na prostem • 8. 7. ob 21.00: Opazovanje nočnega neba (Vogel, Rjava skala) • 22. 7. ob 21.00: Opazovanje nočnega neba (Center TNP Bohinj) • 29. 7. ob 17.00: Petkovo popoldne v parku - Življenje v reki (No­ menj, parkirišče ob Savi, pred mostom) • Za vse dogodke, razen za vodeno jogo in petkovo popoldne v parku, so potrebne predhodne prijave na navedenih kon­ taktih. Podrobnejše informacije o dogajanju so na voljo na tel. št. 04 5780 245, na e-naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali na spletni strani www.tnp.si.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali na tel. št. 04 5780 200. ・

Vasovanje in kmečka ohcet Ekipa TD Bohinj

Vabimo vas, da si ogledate letošnje Vasovanje, ki bo 29. 7. 2016 Pod lipo v Srednji vasi. Začne se ob 20. uri, nastopajo pa člani folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj. Pred igro bomo imeli glasbeni program. Kljub temu da ni prevodov, so izkušnje Pod lipo pokazale, da imajo tudi tujci to igro radi, saj se marsičemu nasmejejo, pa tudi vidijo veliko plesa in dogajanja. 30. 7. 2016 pa bo odločilen dan za

Foto: Mitja Sodja

Turistično društvo Bohinj kot že vrsto let tudi letos prireja tradicio­ nalne Vaške večere pod lipo, ki bodo letos že devetič. Tudi letos bomo v sodelovanju z domačimi društvi ter domačini iz Srednje vasi prire­ dili osem lepih večerov. Program bo tradicionalen, s tem da se vedno trudimo pripeljati v Bohinj zanimive goste in verjamemo, da bo lepo in pestro tudi letos. Vabimo vas k udeležbi, predvsem pa vabimo do­ mačine, ki imajo v hišah turiste, da jih pripeljejo v Srednjo vas. Večeri bodo potekali v juliju in avgustu z začetkom ob 20.30. ・

Festival Kanal

Ekipa Turističnega društva Bohinj Organizatorji Festivala Kanal smo navdušeni, da prihaja tisti čas v letu, ko se v Kanalu dogaja. In ne boste verjeli, že 12. Festival Kanal je na vrsti. Želimo si, da bi tudi letošnji program navdušil s svojo raznovrstnostjo in kvalitetno glasbo. Še preden pa se vsi skupaj odpe­ ljemo v svet glasbe, lahko že občudujemo razstavo fotografij Gregorja Skoberneta z njegove lanskoletne pustolovščine, ko je kar mesec dni pohajkoval po prelepih bohinjskih gorah. Glasba pa nas bo popeljala daleč naokrog, saj bodo nastopali raznoliki izvajalci.

Prvi koncert (13. 7.) bo v znamenju mladeničev, ki prihajajo iz Moravške doline. V Sloveniji so prepoznavni po tem, da so prepeva­ li podoknice. Danes pa izvajajo klasično oktetovsko glasbo, priredbe popevk, dalmatinsko ter narodno-zabavno glasbo.

Drugi julijski koncert (20. 7.) pa bo prav poseben, saj bo na naš oder pod mostom stopila posebna gostja iz ZDA, ki je bila nominirana tudi za grammyja. To je Gwen Hughes iz Atlante, ki izvaja svoj retro soul reper­ toar, ki ga dopolnjuje s priredbami velikanov soula, bluesa, funka ...

V juliju (27. 7.) bomo gostili tudi eno najhitreje vzpenjajočih se skupin na slovenski glasbeni sceni. Skupina King Foo poskrbi, da z njihovih nastopov nihče ne odide ravnodušen.

Pred izidom naslednjih novic bo še en koncert, in sicer 3. 8., ko v

priredit ve , pogled v pre t ek los t

24

Jantarjeva jagoda z Ajdovskega gradca

Foto: Mitja Sodja

goste prihaja skupina z Nizozemske, ki igra svojo mešanico popa.

Avgusta sledita še dva koncerta, ki ju predstavimo prihodnjič. Vsi koncerti se začnejo ob 20.16. ・

Na Ajdovski gradec - »v trdnjavo zidano na sivo skalo« Mija Ogrin

Pred 2800 leti, v času starejše železne dobe, postane Bohinj posel­ jen; iz tistega časa so nam poznane naselbine - vasi na Ajdovskem gradcu, Lepencah, Dunaju pri Jereki in Srednji Vasi.

Ajdovski gradec je dobro viden skalnat grič vzhodno od Bohinjske Bistrice. Nanj je vezanih veliko ljudskih pripovedk in ni naključje, da je v času, ko se je med Slovenci budila narodna zavest, naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren nanj postavil tudi epsko pesnitev Krst pri Savici: On z njimi, ki še trd’jo vero krivo, / beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino, / v trdnjavo zidano na skalo sivo. // Še dan današnji vidiš razvalino, / ki Ajdovski se gradec imenuje, / v nji gledaš Črtomiro­ vo lastnino.

Prešeren je pesnitev napisal leta 1835, dobrih deset let kasneje pa je švicarski montanist Adolph von Morlot raziskoval železarske ostaline na Ajdovskem gradcu in leta 1850 objavil zelo natančen načrt nasel­ bine. Ajdovski gradec je bil in bo vedno mikaven za raziskovalce. Na njem je bila že vrsta arhe­ oloških raziskav; pred drugo svetovno vojno je leta 1936 na njem izkopaval Valter Šmid, v 80. letih prej­šnjega stoletja Andrej Valič in v letih 2003 in 2007 Mija Ogrin.

Iz ohranjenega gradiva je razvidno, da je bil Ajdovski gradec poseljen več kot 1000 let; od starejše železne dobe (7. stol. pr. Kr.) nepreki­ Hinko Smrekar, Črtomir vojščake na njeno v poznorimski čas, vse do prihoda Slova­ nagovarja Ajdovskem gradcu, nov v Bohinj. Vas je bila varovana z obzidjem, perorisba 1918. ki je bilo grajeno iz kamnov in v rimskem času vezano z apneno malto. Obzidje je bilo še pred dobrimi 150 leti, kot poroča Morlot, ponekod visoko za moža. Te­ kom časa so na Ajdovskem gradcu tudi kosili in odnašali uporabno obde­ lano kamenje tudi za zidavo bitenjske Pogled na Ajdovski gradec cerkve ali novejših hiš. Tako je danes obzidje vidno le še v travnati ruši in med gozdnim rastjem.

Strateška lega na koncu Spodnje in Zgornje doline in sončna poboč­ ja griča sta bila odlična pogoja za postavitev bivalnih hiš. Kovaška og­ njišča so bila, po do zdaj znanih podatkih, ločena od bivalnih ognjišč.

Prav tako znotraj naselbin niso postavljali peči za taljenje železove rude.

Stavbe so postavili na umetno zravnane terase, ki so bile večino­ ma na zgornji strani vsekane v skalnato osnovo. Iz drobcev najdb sklepamo, da so bile stavbe zgrajene podobno kot na Mostu na Soči, kjer so se ohranile v večji meri. Hiše so imele kamnite temelje, na ka­ tere so postavili leseno konstrukcijo vodoravnih in navpičnih brun.

Vmesni prostor so zapolnili z tanj­ šimi bruni ali prepleti iz šib in jih Jantarjeva ogrlica 5. - 4. Stol. pr. Kr naj­ zamazali z ilovico. Hiše so bile skromne, v njih je bilo prostora le dena v grobovih v Novem mestu, foto: Dolenjski muzej za spanje in ognjišče, ob katerem so bile najdene različne oblike posod: lonci, latvice, pekve. Ob ognjiščih so bili najdeni tudi glineni svitki, ki so služili kot podstavki pri kuhanju na odprtih ognjiščih.

Z arheološkimi raziskavami so bile odkriti še drugi uporabni in okrasni predmeti iz različnih časovnih obdobij. V zemlji med hišami je bila najdena lepo oblikovana bronasta sponka - fibula za spenjanje obleke, ki jo je hkrati tudi krasila. Take sponke so nosili v rimskem času.

Drobna rdeča jantarjeva jagoda je del ogrlice, kakršne so bile del ženske noše v železni dobi. Od orodja so bili najdeni številni noži, skovani iz kakovostnega jekla, in prav tako železne sulične osti.

Naselbina na Ajdovskem gradcu je bila obljudena tudi v mlajši železni dobi in rimskem času vse do nemirnih časov, ko rimski imperij propade (5.-6. stoletje). Takrat postane Ajdovski gradec refugij - za­ točišče staroselcev; z njimi pa se je življenje na Ajdovskem gradcu tudi končalo.

Na podlagi dosedanjega poznavanja se v zemeljskih plasteh skriva še mnogo materialnih ostalin, ki čakajo nadaljnjih raziskav ter pred­ stavitev gradiva javnosti. Ajdovski gradec je eno izmed najpomemb­ nejših arheoloških najdišč Slovenije in obenem jugovzhodnoalpskega prostora, ki ga imamo pred svojim domačim pragom - treba ga je le kdaj obiskati! ・

POSVEČENO 110-LETNICI BOHINJSKE PROGE

Hiša št. roj. hčerke 20784

Mišo Serajnik,Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj Nenavaden naslov, toda tudi zgodba, ki vam jo bom posredoval, je zelo nenavadna. Glavno vlogo ima Bohinjska proga, ki je pred 110 leti trdno povezala Primorsko in Gorenjsko. V času delovanja so se na pro­ gi ali na vlaku dogajale vesele in žalostne stvari. Po njej so se prevažali turisti iz Trsta v Bohinj, pa vojaki na poti na soško fronto, zgodile so se smrtne nesreče in tudi vlaka sta se zaletela itd. Rad pa bi vam posredo­ val lepo in veselo zgodbo, ki je lansko leto ponovno oživela.

Pred 50 leti so se v vasi Brestje v Goriških Brdih, skromni vasici, obdani z vinogradi, začeli porodni popadki materi Zalki Jeretič. Še danes ima vas le 36 prebivalcev in na zdrav­nika ali babico ni bilo tedaj možno niti pomisliti. Ni bilo dru­ ge izbire, kot da se je porodnica ob spremstvu moža Albina in očetove sestre Guste peš odpravila do prve avtobusne postaje Gonjače, od kod­ er je delavski avtobus zjutraj vozil delavce do Plav. Sestra je kasneje pri­ povedovala da »b’l k’ gremo hor v’n, hujše popadke je imela«.

Takrat porodnišnice v Šempetru pri Gorici še ni bilo. Najbližja je bila v Postojni, toda avtobusne povezave in sama cesta do tja so bile na robu obupa. Ni kazalo drugega, kot da so šli na bohinjski vlak. Tako je prvi jutranji vlak poleg delavcev vozil tudi

pogled v pre t ek los t, šport

25 to našo skupinico. Vzpon proti Podbrdu je za parno lokomotivo kar hud zalogaj, pot se je neskončno vlekla, dete pa je vse bolj hotelo priti na ta svet. Sila je bila že tako velika, da je oče v Podbrdu od sprevod­ nika zahteval, da mora v Bohinjski Bistrici babica pričakati porodnico.

Postajenačelnik v Podbrdu je telefoniral na drugo stran Koble ter tudi na Jesenice, naj se pripravijo na porod žene, ki potuje z vlakom. Tako je navsezgodaj bohinjska babica Urša Erlah pričakala ta nenavaden »tovor« v Bohinjski Bistrici. Ker še ni bilo poroda, je vlak odpeljal naprej proti Jesenicam v upanju, da bodo pravočasno prispeli do porodnišnice.

V Soteski pa se je vsa zgodba zaključi­ la. Pri železniškem daljinskem kamnu št.

20784 je strojevodja zaustavil vlak zato, da se je ob pomoči Urše Erlah Sonjica lahko rodila ter vstopila med dobre in slabe ljudi. Otroka so zavili kar v »škla­ vin«, odejo, in vlak je ponovno odbrzel proti Jesenicam. Mati je bila celo tako prisebna, da je na vozno karto zapisala »hiša št. roj. hčerke 20784«. Karto še vedno čuvajo kot družinsko svetinjo. Uokvirjena in na častnem mestu spominja gospo Sonjo na svoj nenavaden kraj rojstva, nam pa pripo­ veduje to zanimivo zgodbo. Čez štiri dni je šla teta Gusta na Jesenice po porodnico in malo dete.

Sonjica je bila tudi med sošolci nekaj posebnega. S prstom so kazali za njo in govorili: »Glejte, to je Koršičeva Sonjica. To je tista, ki se je rodila na vlaku!« Kot otrok je to čutila kot zbadljivko, zdaj, v zrelejših letih, pa čuti veliko spoštovanje do svoje matere in najbližjih, predvsem pa babice Urše Erlah, ki so sodelovali v teh dogodkih.

Uganko nenavadnega zapisa »hiša št. roj. hčerke 20784« smo rešili ob 50-letnici rojstva, ko je gospa Sonja Kodelja obiskala kraj svojega prihoda na svet v Soteski. Bila je vesela in vidno ganjena. Ganjeni smo bili tudi mi spremljevalci. Njen dober prijatelj Marko Maffi je bil glavni pobudnik, da se je zgodba izpred petdesetih let razvozlala in osvežila.

Gospe Sonji Kodelja, Marku Maffiju in njihovim najbližjim pa samo še: na mnoga leta in naj živi železnica! ・

Prva kajakaška tekma na mirnih vodah v Sloveniji Zbral in zapisal: Darko Logar, KKK Bohinj Viri: Članki iz časopisa Jutro, leto 1936

V Bohinju ima kajak dolgo tradicijo. Precej daljšo, kot nam seže spomin. Letos mineva 80 let od izvedbe prvega tekmovanja na Bohinj­ skem jezeru, ki je bilo sploh prvo v kajaku na mirni vodi na slovenskih tleh.

Razpis tekmovanja je bil objavljen v časopisu Jutro, 25. 6. 1936: »Kajakaška regata bo letos v Bohinju na progi 10 km od starta pri sv. Duhu proti hotelu sv. Janez, kjer je na približno 1700 metrov prvi obrat, nato vodi v ravni črti proti zapadu, kjer je na skrajni točki spet obrat (5900 m) ter se vrača proti cilju pred hotelom sv. Janez. Rega­ ta je razpisana za šest kategorij, in sicer: a) zložljivi kajak-enojka FI (tekmovalni), obenem izločilna borba za olimpijado (op. Berlin 1936), b) zložljivi kajak-dvojka FII (tekmovalni), obenem izločilna borba za olimpijado, c) kajak-enojka (leseni) KI (tekmovalni), obenem izločilna borba za olimpijado. Izven okvira tekme za državno prvenstvo tek­ mujejo udobnejši kajaki za dame in gospode, zložljiva enojka, zložlji­ va dvojka za gospode in zložljiva dvojka za damo in gospoda. Pravico starta imajo vsi verificirani člani Jugoslovanskega kajakaškega saveza.

Start izven konkurence ni dovoljen. Tekmovanje se prične ob 10.30 ...« Tekmovanje 5. 7. 1936 se je prvič sploh odvijalo na mirni vodi.

Organizator (Jugoslovanska kajakaška zveza) je na tekmi za državno prvenstvo pričakoval udeležbo 18 do 20 čolnov enojk in dvojk, po­ leg tega pa še udeležbo Nemcev s 15 čolni. Članek v časopisu (Jutro, 6. 7. 1936) slikovito opisuje dogajanje tistega dne: »Malo ima Bohinj takih dni, kakršen je bil danes. Nebo jasno kot ribje oko, temno-zele­ na jezer­ska površina, voda pa tako kristalno čista, da je razločiti vsak kamenček na dnu. In potem okolica! Od vseh strani kipe proti nebu vršaci, na levi se na strmi skali dviguje kakor orlovo gnezdo smučarski

dom Skale, prav na zapadu se pa dviguje mogočna silhueta novega doma SPD na Komni, za njim pa s snegom zalita severna stena Bo­ gatina. Ni čuda, da je letos v Bohinju obilo tujcev, tako pri sv. Janezu, sv. Duhu, pri Zlatorogu in v Ukanci. Jezero je letos nenavadno naras­ lo. Zlasti lep je pogled od Zlatoroga proti slapu Savici, ki še nikdar ni izlival tako mogočnega curka v 80 metrsko globino, kakor sedaj.

V tem prelepem kotičku naše domovine so se danes zbrali najboljši kajakaši Jugoslavije v borbi za državno prvenstvo. Konkurenca je bila proti pričakovanju pičla. Ne le, da niso nastopili vsi domači prijavljeni, na startu tudi ni bilo Nemcev, ki menda zaradi deviznih težkoč niso mogli priti pravočasno v Bohinj. Tako je nastopilo skupno le 9 čolnov, ki pa so nudili izredno ogorčeno borbo. Doseženi rezultati so prav raz­ veseljivi in se nam ni bati, da bo Jugoslavija na olimpijadi slabo zasto­ pana ...« Zmagovalec v kategoriji posameznikov je bil s časom točno 62 minut Deutschman (KK Ljubljana). V kategoriji dvojic pa sta s časom 55 minut 10 sekund slavila inž. Gaberšek in Šavnik (KK Ljubljana).

Kajak kanu klub Bohinj bo obletnico prvega tekmovanja obeležil 3. 9. 2016 z organizacijo tekmovanja v kajakaškem maratonu. Tek­ movanje bo štelo za državno prvenstvo. Isti dan bo izveden tudi prikaz kajakaštva po starem. Vabljeni.

Pa še aktualen citat iz tistega časa: »Bohinj je precej drag. Ne vemo zakaj. Morda nameravajo na ta način pridobiti več tujcev? Na svetu je vse mogoče in morda je ta metoda pravilna. Potrpeti je treba, čas bo pokazal.« (Jutro, 18. 7. 1936) ・

19. Tek štirih srčnih mož okrog Bohinjskega jezera Športno društvo Avgust Gašperin Stara Fužina

Tek predstavlja velik del življenja mnogim ljudem, ki radi kakovost­ no in zdravo živijo, če pa jim je omogočeno, da tečejo tudi v neokr­ njeni naravi, se zagotovo podajo tudi v naš prelepi Bohinj. Čudovita in razgibana pot okrog Bohinjskega jezera nam po navadi vzame dve uri hoda, če jo pretečemo, pa najhitrejšim tekačem le slabih 40 minut. Tek okoli jezera sprošča in navdihuje s prelepo naravo ter ohladi v prijet­ nem okolju in vročih mesecih. Vsakemu tekaču prija ta osvežujoč hlad Bohinjskega jezera in bližnjega gozda. Trasa teka je dolga 11 km in se začenja na prizorišču Pod Skalco ter nadaljuje pot proti severni obali jezera. Del tekaške proge poteka po gozdnati poti, nato pa od Ukan­ ca do cilja tekaška proga poteka ob glavni cesti Ribčev Laz-Ukanc.

Na cilju Pod Skalco vsakega tekača pričaka zagreta navijaška publi­ ka in osvežujoče okrepčilo. Poskrbljeno je tudi za varstvo najmlajših, parkirni prostor, topel obrok in prevzem štartnih številk dve uri pred začetkom teka. ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina letos organizira 19. Tek štirih srčnih mož okrog Bohinjskega jezera v soboto, 6. avgusta, na isti dan, kot bo bohinjska kresna noč.

Prijave sprejemamo na spletni strani www.tek4src.si. Vabljeni! »Ne pustim, da življenje teče mimo mene, zato tečem z njim, in to z nasmehom!« ・

Plezalna šola Bohinj Lucija Odar

Že četrto leto zapored med šolskimi dnevi od septembra do juni­ ja potekajo treningi plezanja. Pri vsakem treningu dva inštruktorja poskrbita, da otroci razvijajo motoriko, pridobivajo na raztegljivosti in moči ter seveda nadgrajujejo plezalno znanje, poskrbita pa tudi, da se otroci pozabavajo pri kakšni igri. Večino takšnih treningov opravimo na naši »stenci« nad gasilskim domom v Srednji vasi, od decembra dalje pa je nastala še ena skupina najmlajših otrok, s katero smo plezali v Bohinjski Bistrici na novo zgrajeni steni v osnovni šoli. Tam so treni­ rali otroci, ki obiskujejo vrtec in večinoma prihajajo iz Spodnje Bohinj­ ske doline. Članstvo v naši plezalni šoli se z vsakim letom povečuje in tako je letos treniralo že več kot 60 otrok različne starosti. Kar nekaj vadečih je med letom svoje znanje in moč pokazalo na tekmovanjih zahodne lige, kjer so dosegali lepe rezultate. Najbolj uspešni so bili na balvanskih tekmah (krajše, a težje smeri), ker tudi trenirajo na podobni

26

šport steni. Malce več težav so jim predstavljale tekme na visokih stenah, ker za trening takšne v Bohinju nimamo, upamo pa, da bodo lahko s čim­ prejšnjo pridobitvijo visoke stene v Bohinju izboljšali svoje spretnosti tudi na tem področju.

Naša »stenca« v Srednji vasi je vsako leto deležna sprememb in iz­ boljšav. V tem poletju načrtujemo povečanje plezalne stene in s tem pridobitev skoraj še enkrat več plezalne površine, kot je imamo tre­ nutno.

Plezalno sezono po navadi zaključimo z izletom. Letos bomo naše najmlajše peljali plezat v skalo in na vožnjo s kanuji po jezeru, starejše pa čaka rafting po Savi Bohinjki. Z rednimi treningi plezanja in vpisom novih otrok pa spet začnemo sredi septembra. ・

Uvodne tekme poletne sezone NSD Bohinj

V mesecu juniju se je začela po­ letna sezona v smučarskih skokih.

Naporni kondicijski treningi in treningi skokov so bili poplačani z dobrimi rezultati na uvodnih tekmah. Mitja Arh je na pokalnih tekmah v Mostecu in Kranju v kate­goriji mladincev do 16 let dvakrat zasedel 7. mesto, Rok Arh pa v kategoriji dečkov do 14 let 10. in 15. mesto. Patrik Stare je svojo pripravljenost primerjal z vrstniki na revijalnih tekmah in mednarod­ ni tekmi Alpe-Adria. Zasedel je 6. in 11. mesto. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili trenerjema za trud in odlično delo s tekmovalci. ・

Foto: Vesna Arh

brodelne akcije in zbiranje sredstev za njegovo zdravljenje. Prva je bila v soboto, 11. junija, ko so se v dvorani Danica zbrali najboljši skakalni asi in odigrali nogometni turnir. Ena takih dobrodelnih akcij je bil nas­ top v oddaji Dobro jutro, kjer smo se skupaj z nogometaši pomerili v različnih igrah, denarno nagrado pa namenili Luku.

Na zadnji šolski dan smo na B.O. FEjST-u Pod Skalco otrokom pred­ stavili delovanje našega kluba in skakali na Mini Planici.

V juliju pa skakalce čaka kratek oddih, prepustili se bomo poletni vročini in vsem zaželeli lepe počitnice. Vsak nadobuden skakalec pa se nam lahko pridruži v drugi polovici avgusta, ob torkih in četrtkih ob 18. uri na skakalnici na Poljah. ・

Zahvala in kajakaške novice Kajak kanu klub Bohinj

Po dolgih letih vztrajnega prizadevanja smo dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo nujno potrebne kajakaške brunarice. Za omogočenje projekta se zahvaljujemo lastnikom zemljišča, Nad­ škofiji Ljubljana, županu Francu Kramarju in direktorju občine Miru Sodji. Gradnja je mogoča po občinskem ureditvenem načrtu T9/2003. Upamo, da bo objektu naklonjen tudi novi OPPN. Pod strokovnim vodstvom Robija Miklja in Darka Logarja smo sredi junija naredili temeljno ploščo in vse komunalne povezave. Na delovni akciji smo uredili okolico objekta, ki jo je pred tem strojno izravnal Stane Mikelj. Če bomo uspeli najti donatorje in zbrali dovolj sredstev, bo brunarica jeseni dokončana in osnovni pogoji za normalno delo bodo zagotovljeni.

Kdor je pripravljen pomagati in ima možnosti za donacijo ali zna naj­ ti donatorja, naj nam to sporoči na e-naslov: kajak.bohinj@gmail.com.

Letošnja razveseljiva novost je redna zaposlitev trenerja, delovno mesto je dobil Andraž Nahtigal, prof. telesne vzgoje in učitelj kajaka.

Dve tretjini stroškov trenerja pokriva ministrstvo za šport, ostalo klub.

Skakalci skočili na kratek oddih SSK Bohinj

V oddaji Dobro jutro, Foto: arhiv SSK Bohinj

V juniju smo z nekaterimi skakalci nastopili na nekaj revijalnih in pokalnih tekmah. Prva tekma nas je pričakala v ljubljanskem Mostecu, kjer je tekmoval vsak v svoji kategoriji. Katra K. je osvojila 2. mesto, Tinkara K. 4. mesto, Žan Ž. 5. mesto, Mila Gaja 11. mesto, Matija J. 12. mesto.

Naslednji dan, v soboto, pa je Katra nastopila na prav posebni tekmi, ki jo organizirajo enkrat na leto. Tekma parov na izločanje je popestrila sobotno dogajanje. Par sta bila tudi naša Katra Komar in Domen Prevc, žal pa nista uspela priskakati do finala.

Na tekmi v tednu skokov v Kranju sta na 40-metrski skakalnici skakala Žan Ž., ki je osvojil 4. mesto, in Žiga L., ki je bil 24.

Klub je priskočil na pomoč našemu nekdanjemu skakalcu Luku Kovačiču. Skupaj z drugimi prostovoljci pomagamo organizirati do­

Župan Franc Kramar in Robi Mikelj na gradbišču, foto: Stane Klemenc

MEMORIAL MATIJE LJUBEKA - ZAGREB, 21. MAJ

Manca in Tjaša Mikelj sta na močni mednarodni tekmi v Zagrebu kot najmlajši v kategoriji osvojili bronasto medaljo v K2 1000 m. Tudi v K1 1000 m sta bili obe v finalu, dosegli sta 5. in 7. mesto. Tjaša celo z mini kajakom.

Fantje so obstali v kvalifikacijah (Jaka Kordež, Andraž Korošec, Anže Pikon) - tekma jim je pomenila predvsem nabiranje izkušenj med bolj izkušenimi in starejšimi vrstniki. Ker so bili naši starejši tekmovalci s klubskim kombijem v Nemčiji, nam je OŠ Bohinj posodila šolski kombi, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

VELIKA NEMŠKA REGATA – BRANDENBURG, 20.-22. maj

Naš klub je zastopalo sedem kajakašev, prav vsi pa se lahko pohvali­ jo z dobrimi uvrstitvami. Rok Šmit je priveslal bronasto medaljo v enoj­ cu na 200 metrov, prav tako tretja sta bila z bratom Janom v dvojcu na 200 metrov. Jan Markelj je v finalu na 200 metrov zasedel šesto mes­ to, šesti je bil tudi na 5000-metrski preizkušnji. V dvojcu je tekmoval z Luko Drolom, dosegla sta šesto mesto na 1000 metrov in četrto mesto na 200 metrov. Ines Matuc je najboljšo uvrstitev dosegla na 500 met­ rov, kjer je zasedla peto mesto. Taja Smukavec je v dvojcu nastopala z

27

šport

Mio Medved, na 500 metrov sta priveslali do bronaste medalje, na 200 metrov pa sta bili četrti. Zelo dobro sta v dvojcu veslala tudi Miha Far­ tek in Matic Ajdič, ki sta priveslala do sedmega mesta na 200 metrov in osmega mesta na 1000 metrov.

MEDNARODNA TEKMA NA SLOVAŠKEM, 26.-29. MAJ

Prvi dan tekmovanj na Slovaškem sta nas z zmago v dvojcu na 1000 metrov lepo presenetila Jan Markelj - Bohinj in Luka Drol - SE. Taja Smukavec - Bohinj in Mia Medved - SE sta v finalu zasedli osmo mesto.

Drugi dan sta bila Markelj in Drol druga med dvojci na 500 metrov.

Tretji dan sta Jan Markelj in Luka Drol v dvojcih na 200 metrov prive­ slala do tretjega mesta, tako da sta domov odnesla cel komplet medalj.

TEKME MLAJŠIH KATEGORIJ - SLO POKAL V BRESTANICI

Prva tekma Slovenskega pokala 29. maja v Brestanici je potrdila do­ bro spomladansko delo otrok. Pobrali smo 6 kolajn.

Dvojec Ajdič-Fartek je bil najboljši med mladinci, Urška Mustar in Sara Šeničnjak pa najboljši med mlajšimi deklicami. Med starejšimi deklicami sta Manca in Tjaša Mikelj v dvojcu priveslali do drugega mesta.

Tudi v enojcih smo dobili zlato kolajno, in sicer Tjaša Mikelj med mlajšimi deklicami, družbo na odru ji je na tretjem mestu delala Urška Mustar. Le nekaj sekund za njima je na 5. mesto priveslala Sara Šenič­ njak, dobro pa je veslala tudi Eva Arh na 9. mestu.

Med starejšimi deklicami je bila Manca Mikelj druga. Fantje so v enojcih zasedli mesta: 7. Jaka, 8. Anže in 9. Andraž. Dvojec KordežPikon pa je z malo smole namesto na tretjem mestu končal v vodi. ・

lige. Ob tem velja omeniti še našega člana, Dejana Kovačiča, ki mu je sledil na drugem mestu. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na preostale igralce ekipe, ki v spomladanskem delu sezone niso poznali poraza. Se­ zono smo zaključili na 7. mestu v skupni lestvici oz. na 1. mestu v t. i. ligi za obstanek, za katero še vedno ne razumemo, zakaj se deli. Tako smo na jesenski spodrsljaj, ko se ekipi ni uspelo uvrstiti v zgornji del tekmovanja, odgovorili kar se da pozitivno in predvsem motivirano za prihajajočo sezono. Zagotovili smo si tudi prvo mesto v točkovanju fair playa (športna, etična in moralna načela), kar vsekakor pomeni pošteno in športno obnašanje ekipe kot tudi ostalih udeležencev.

Nogometaši bomo zdaj odšli na krajši premor, ki bo vključeval tudi skupni timbilding, nato pa predvidoma sredi julija začnemo s pripra­ vami na novo sezono. Vsekakor pa se veselimo neuradnih informacij, da se bodo jeseni ekipi pridružili tudi nekateri kakovostni domači igral­ ci, ki so v pretekli sezoni igrali za druge ekipe. Športni pozdrav. ・

Memorial Marka Pikona Bohinj 2016 NK Bohinj

Zaključek sezone 2015/2016 člani NK Bohinj Jure Krkoč, NK Bohinj

Ekipa NK Bohinj U9. Foto: Pavel Korošec

Članska ekipa 2015/2016. Foto: arhiv NK Bohinj

V soboto, 4. 6., se je s tekmo članske ekipe zaključila sezona 15/16 na nogometnem igrišču v Danici. Pred tekmo nam je Medobčinska nogometna zveza Gorenjske podelila plaketo ob 60-letnici delovanja, ki smo jo praznovali lansko leto. Za doseženih 22 golov v tej sezoni je priznanje prejel naš igralec Mitja Horvat, ki je postal prvi strelec

Mitja Horvat prejemnik priznanja za najboljšega strelca in v imenu NK Bohinj in prejemnik plakete ob 60-letnici Jure Krkoč. Foto: NK Bohinj

V soboto, 11. junija, je na nogometnem igrišču v Danici v orga­ nizaciji Nogometnega kluba Bohinj potekal tradicionalni turnir mladih nogometašev, ki ga organiziramo v spomin na našega dolgoletnega igralca in prijatelja, na žalost mnogo prezgodaj preminulega Marka Pikona. V njegov spomin smo turnir organizirali sedmič zapored, kore­ nine turnirja pa segajo še mnogo dlje.

Ponovno smo bili priča tradicionalnemu bohinjskemu vremenu, ki pa vsaj v soboto otrok ni ustavil. Prav nasprotno, otroci v kategorijah U9 in U11 so še bolj uživali v nogometni igri. Na žalost pa je razmočeno igrišče naredilo svoje in smo morali nedeljski spored, ko naj bi nasto­ pile ekipe v kategoriji U13, odpovedati. Tako je na turnirju vseh skupaj nastopilo nekaj manj kot 200 mladih nogometašev iz celotne Slovenije.

Poleg tega je turnir obiskalo tudi ogromno staršev oz. navijačev, tako da je bil pogled na naše prepolno nogometno igrišče resnično čudovit.

Glede na prikazano bomo za marsikaterega otroka, čigar ime je danes nepomembno, še slišali v prihodnje. Vrstila so se lepa preigra­ vanja, streli, obrambe, ki so navdušile polne tribune ob igrišču v Danici.

Tako se je vzdušje stopnjevalo iz tekme v tekmo, svoje so resnično dodali tudi navijači z glasnim navijanjem.

Kot vedno pa smo med dobrimi na koncu dobili tudi najboljše. Tako je v kategoriji U9 največji pokal šele po izvajanju 7-metrovk dvignila ekipa iz Lesc, v kategoriji U11 pa naša sosednja partnerska ekipa z Bleda. Za predstave na turnirju gre čestitati prav vsem ekipam, med drugim tudi našim mladim fantom, ki so pokazali veliko znanja in bor­ benosti. Ekipa U9 je na koncu osvojila 6. mesto, medtem ko je ekipa U11 zasedla nehvaležno 4. mesto. Zmanjkalo pa je malce športne sreče in znanja, da bi dosegli še kaj več.

Moramo reči, da naš memorial ostaja zelo popularen pri gostujočih ekipah zaradi bogatega nagradnega sklada naših sponzorjev in pa od­ lične organizacije, za kar imajo zaslugo pridni starši. Vsem se najlepše zahvaljujemo, gostje pa so nam obljubili, da se vidimo prihodnje leto. Športni pozdrav! ・

28

šport

Iz pisarne HDD Bled Branko Brgant

V sredo, 15. 6. 2016, je imelo društvo HDD BLED (hokejska šola Rudija in Gorazda Hitija) po uspešni sezoni 2015/16 skupščino društva. Na njej se je pregledalo delo v pretekli sezoni in začrtalo delo za prihodnjo sezono. Po tekmovalni plati smo v preteklosti že pisali, da je bila zelo uspešna, da so imeli vsi otroci enake pogoje in enake možnosti za trening in, kar je najbolj pomembno, tudi za tekmovanja.

Nikoli niso bili prikrajšani s strani trenerjev ali kako drugače. Toda to ni tisto, kar je danes na tej skupščini stopilo iz ozadja naprej, temveč finančno stanje sezone.

Tu se je klub ob izdatni pomoči staršev in sponzorjev ter seveda vod­ stva kluba kljub težkim časom, ki nas spremljajo, izkazal. Iz poročila je bilo razvidno, da se je tekoča sezona končala brez enega samega ne­ plačanega računa. Mislimo, da bi bil klub lahko zgled ostalim klubom.

Poravnane so bile tako obveznosti do najema ledenih površin v Ledeni dvorani Bled kakor tudi v pokritem drsališču v Radovljici, poravnane obveznosti do trenerjev, poravnane obveznosti do HZS, skratka vse obveznosti tekočega leta. Treba je izpostaviti dejstvo, da so prav v Ra­ dovljici lahko brezplačno trenirali otroci, ki niso bili člani HDD Bled, temveč naključni fantje in dekleta, ki so se lahko naučili spretnosti drsanja ob budnem očesu trenerjev; želja nas vseh pa je, da v prihod­ nje postanejo člani naše sredine. Še posebej zaradi tega, ker bomo v naslednji sezoni nadgradili klub z novo kategorijo in igrali državno prvenstvo U 12, kar pomeni, da bomo potrebovali še več igralcev za nemoteno delovanje in igranje.

Zato apeliram na vse tiste, ki bi se nam želeli pridružiti, tako začetni­ ke kakor tudi fante od drugod, bivše naše, ki so že bili v naši sredini in so spoznali, da drugje ne delajo tako, kakor mi. Naj bo njihova volja do igranja zadosten motiv za vrnitev v sredino, kjer z roko v roki sodelu­ jemo stroka, klub in starši.

Vabljeni vsi, skupaj bomo še boljši. ・

Tudi športno dobrodelno za Luka Katarina Košnik

foto: arhiv fb strani akcije za Luka

K sodelovanju so pristopili številni športniki in v soboto, 11. Junija so se v Dvorani Danica pomerile ekipa zlate generacije Slovenije, vete­ rani NK Bohinj, ekipa slovenskih smučarskih skakalcev in prijateljev Luka.

Sredstva so zbirali številni na številnih prireditvah. Na facebook stra­ ni akcije zbiranja sredstev za Luka Kovačiča je stekla dražba številnih artiklov, ki so jih darovali znani iz sveta športa in glasbe. Prispevala je Občina Bohinj. Denar prihaja tudi iz drugih koncev Slovenije. V tem času se je Luka vrnil domov v odgovor vsem, ki se sprašujejo, koliko je bilo že zbranega denarja in kam bo šel, če ga bo preveč, bom citirala Jureta Sodjo, enega izmed koordinatorjev akcije: »Najprej naj povem, da je zgodba predvsem žalostna zaradi Lukove bolezni, žalostna zaradi diagnoze, žalostna zaradi zdravstva v Sloveniji in tudi v Nemčiji, kjer je Luka bil. Trenutno je Luka doma in se zdravi z isto terapijo, kot bi jo prejemal v Nemčiji. Trenutno še ne potrebuje denarja tukaj in zdaj, vendar gremo z akcijo naprej.

Ne glede na trenutno stanje, se lahko zadeve hitro obrnejo, da se Luka odloči za zdravljenje v Kanadi, pa bomo hitro pod nujno iskali vsak možen evro. Morda pa se kljub vsemu zadeve obrnejo in Luka ozdravi, pa bomo imeli višek denarja. Z Lukom in njegovo družino sem dogovorjen, da kot soskrbnik računa pri RK, zagotavljam, da bo vsak ‘preveč’ zbran evro šel naprej, za nov dober namen, ki se ga bo določilo predvsem v dogovoru z Lukom.

O temi denarja rad govorim odprto, saj je dejstvo, da denar prite­ ka in mnogo vas je nakazalo sredstva, zbralo pomoč, zbralo artikle za srečolov, zbirate zamaške, organizirate dogodke ... Zato je prav, da veste, da je na računu RK trenutno zbranih več kot 15000 evrov, od tega pa je 4000 evrov že nakazanih v Nemčijo.

Dovolite nam, da akcije potekajo še naprej, saj načrtujemo še nekaj koncertov, muzikal, pa dobrodelne srečolove na teku, triatlonu in še kje ... Tudi vas bomo poslušali, za kakšen namen bi ga namenili, če bo do tega prišlo.

Foto: Katarina Košnik

V Bohinju so se v juniju zgodili številni dogodki, na katerih so dobrodelno zbirali denar za zdravljenje Luka Kovačiča za rakom.

Eden takih je bil tudi dobrodelni turnir v malem nogometu v Dani­ ci, ki mu je sledil še dobrodelni koncert v Kulturnem domu Joža Ažmana. Skupaj so zbrali že preko 15.000 evrov. Člani glasbene skupine Siddharta, foto: arhiv fb strani akcije za Luka

Foto: Katarina Košnik

Želimo začeti z dražbami artiklov, saj so nam na pomoč priskočile legende našega športa. Imamo čez 40 artiklov za prodajo. Prosim vas, pomagajte pri dražbah, delite, všečkajte, povejte naprej, predvsem lokalnim društvom, ki bi morda skupaj zbrali za kak podpisan dres, ki bi lahko krasil njihove klubske prostore ...

Skratka, se opravičujem, ker sem bil dolg, vendar želel sem povedati, da se Luka zdravi in da bo še naprej potreboval našo pomoč, če pa to slučajno ne bo v denarju, pa v dobrih mislih in skupaj z njim bomo pomagali še komu ...« ・

šport, pisma br alce v

29

Kako varneje v gore

Povzeto po Matjažu Šerkeziju, strokovnem sodelavcu PZS in inštruktorju GRZS Obvezna oprema

Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hra­ na, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lah­ ka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice. V poletni planinski sezoni je še posebej pomemb­na zaščita pred soncem s sončno kremo in sončnimi očali.

Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbi­ jo za zadostno količino brezalkoholne tekočine. Planinci naj se na pot odpravijo dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldan­ skim nevihtam. Pomembno si je urediti tudi zavarovanje za planin­ sko dejavnost. Ves čas je treba imeti tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov.

Ukrepi ob nesreči: • Ohranimo prisebnost in ostanimo mirni. S tem pomirimo tudi os­ tale udeležence.

• Ocenimo situacijo in zaščitimo SEBE in PONESREČENCA pred nepo­srednimi nevarnostmi.

• Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.

• Ob nesreči pokličemo center za obveščanje na številko 112 in na­ vedemo naslednje podatke: • KDO kliče, • KAJ in KJE se je zgodilo, • KDAJ se je zgodilo, • KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe, • KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru he­ likopterskega reševanja), • KAKŠNO pomoč potrebujete.

• Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona ali UKV radijske postaje, ki se nahajajo v planinskih kočah.

Koristni napotki za varnejše obiskovanje gorskega sveta v 12 točkah: 1. Planinski pohod, turo skrbno načrtujte. Izberite si jo primerno vaši fizični in psihični pripravljenosti ter pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje vaših najbližjih/prijateljev, ki bodo z vami odšli na turo. Med boleznijo ali takoj po njej so lahko gorniški napori za vas škodljivi.

2. Poučite se o vremenu, podnebju, poteh in potrebni opremi, pre­ den greste na turo. Preverite odprtost planinskih koč, stanje pla­ ninskih poti, vremensko napoved (spremljajte jo že nekaj dni pred odhodom). Na pot se odpravite dovolj zgodaj. Obvestite bližnje o svojem pohodu ter se vpisujte v vpisne knjige v planinskih kočah in na vrhovih.

3. Prve pol ure hodite počasi, da se telo počasi ogreje. Hitrost hoje prilagodite najšibkejšemu v skupini, še posebej če so to otroci.

4. Ob turah jejte hranljivo mešanico lahko prebavljive hrane (sestav­ ljene ogljikove hidrate, npr. polnozrnati piškoti itd).

5. Pijte kar se da pogosto, vendar nikakor ne alkoholnih pijač; kakor tudi ne pijač z mehurčki. Vsako uro, če se le da, se malo ustavite, malo počijte in pijte. Jejte manj, pijte pa precej, čeprav niste lačni ali žejni.

6. Če začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Če ste izčrpani, se po počitku in premisleku morda od­ ločite za sestop s spremstvom. Če ste zelo izčrpani, pomislite, ali ni morda prišlo do višinske bolezni, pregretja ali podhladitve. Med počitkom ne jejte le čistega grozdnega sladkorja, ampak tudi bolj sestavljeno lahko prebavljivo hrano.

7. Otroci in starejše osebe pa tudi tisti s kroničnimi boleznimi se lahko ukvarjajo s planinstvom, le da morajo biti ob tem previdni. Če mislite, da je kakšen napor za vas prevelik, se prej posvetujte z zdravnikom.

8. Ko gremo v hribe z otroki, gremo mi z njimi, ne oni z nami - torej

9.

10.

11.

12.

prilagodimo tako izbiro pohoda, vrha, načina hoje, ustavljanja ... otrokom.

Pri turah v visoke gore se ne vzpenjajte prehitro. Pri nadmor­ skih višinah nad 2500 do 3000 metrov ne povečujte višine prenočevanja za več kot 300 metrov na dan. Če je mogoče, ne spite na najvišji točki dnevnega vzpona.

Tudi v najmanjšem nahrbtniku je dovolj prostora za osnovno opremo: ne pozabite sončnih očal, rokavic, kape, alu-folije ali ve­ like črne vreče in bivak vreče, nekaj rezervne (tudi tople) oble­ ke, vžigalic, sveče, zavitka prve pomoči, beležke in navadnega svinčnika, naglavne svetilke ter železne rezerve (hrane, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen).

Mobilni telefon - pred odhodom napolnite baterijo, po možnosti vzemite s seboj tudi rezervno baterijo. Med turo naj bo telefon ugasnjen, spravljen v za vodo neprepustni vrečki in na toplem.

Planinska zveza Slovenije priporoča vsem obiskovalcem gora, da za prenočevanje v planinskih kočah uporabljajo svojo, s seboj prineseno posteljnino. ・

Potrpežljivost na preizkušnji Vesna Arh, mag.

Kar veliko nas je Bohinjcev, ki se vsakodnevno vozimo skozi Bled in prav vsak dan nam vožnja predstavlja nove izzive. V vseh teh le­ tih smo se gneče nekako že navadili, a to, kar se dogaja v tem času še pred glavno turistično sezono, presega že vse meje potrpežljivosti.

Upali smo, da bo krožišče pri bencinskih servisih vsaj malo sprostilo promet, a zgodilo se je ravno nasprotno. Izkazalo se je, da ravno ta rondo v povezavi s semaforjem malo naprej predstavlja največjo oviro za »preboj« skozi Bled. Ugašanje semaforja med prometno konico se je izkazalo za nesmiselno, saj na tem mestu takrat pride do totalne­ ga kaosa. Verjetno bi bilo veliko bolj pametno zgraditi rondo še pri semaforju. Moram priznati, da so Blejci res pohiteli z izgradnjo sever­ ne obvoznice in krožišče zgradili v rekordnem času, kar je pohvale vredno. Žal pa Bohinjcem ta obvoznica prav nič ne koristi. Če primer­ jamo zavzetost Občine Bled in države, ki gradi krožišče pri odcepu za golfišče že od aprila letos, je Občina Bled velika zmagovalka, saj je z izgradnjo krožišča začela precej kasneje. Ne morem se znebiti občut­ ka, da država želi narediti krožišče pri odcepu za golfišče le na željo oziroma pobudo elitnih gospodov, ki si ne morejo vzeti niti minutke časa, da bi v križišču počakali na sprostitev prometa. Če bi kdo od teh pomembnežev oziroma vplivnežev živel v Bohinju oziroma se vsak dan vozil na tej relaciji, bi že zdavnaj imeli blejsko južno obvoznico. Na izgovore odločevalcev, da denarja za izgradnjo ni, ne morem pristati.

Denar se v državni blagajni vedno najde, če za projekti stojijo »pravi ljudje«, a teh, ki bi se zavzemali za obvoznico na Bledu, vsekakor ni.

Očitno južna obvoznica ni nikomur od odločevalcev v interesu. Žal je takšna naša realnost. ・

ZA KONEC NE PREZRITE

Kopalni izlet v Izolo Društvo Invalid Bohinj

Društvo Invalid Bohinj organizira kopalne izlete v Izolo v nasled­ njih terminih: 12. in 26. julij ter 9. in 23. avgust 2016 Cena prevoza je 15 evrov.

Odhod avtobusa z Jereke ob 7.00 uri.

Odhod avtobusa iz Bohinjske Bistrice (Mercator center) ob 7.30 uri.

Avtobus bo pobiral po vaseh.

Povratek ob 18.00 iz Izole. Prijave zbiramo na tel. št.: 031 624 803 V primeru slabega vremena bo izlet dan ali dva kasneje.

Vabljeni, da se bomo skupaj imeli lepo! ・

30

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

31

ogl a si 040/202 384

ČE BI MIDVA SE KDAJ SREČALA ... ŠKODA FAMILY MODELI INTEGRAL AVTO d.o.o.

C. maršala Tita 67, Jesenice tel.: 04 583 33 99 Kombinirana poraba goriva: 3,4-7,1 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.

z adnja s t r an

32