Bohinjske novice, maj 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 6. MAJ 2016 ŠTEVILKA 5

Občinski prostorski načrt Občine Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

Občinski svet Občine Bohinj je na svoji 12. seji v četrtek, 7. aprila 2016, sprejel Odlok o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Bohinj.

Odlok bo objavljen dne 6. 5. 2016 v Uradnem vestniku Občine Bohinj ter na spletnih straneh Občine Bohinj, v veljavo pa bo stopil dne 21. 5. 2016.

Občinski svet je na isti seji tudi sprejel sklep, da se takoj po uveljavitvi Odloka o OPN pristopi k spremembam in dopolnitvam Odloka. O pričetku sprememb in dopolnitev Odloka ter o možnostih podajanja novih pobud vas bomo pravočasno obvestili. ・

PGD Bohinjska Bistrica ­vključeno med gasilske enote širšega pomena Silvo Režek, PGD Bohinjska Bistrica

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) pri Ministrstvu za obrambo je 20. 4. 2016 izdala sklep, s katerim je PGD Bohinjska Bistrica vključila v nabor gasilskih enot širšega pomena (GEŠP), in sicer kot dodatno enoto za izvajanje tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu (GEŠP-0) na območju občine Bohinj. Na podlagi omenjenega sklepa je PGD Boh. Bistrica z URSZR podpisalo tudi posebno (koncesijsko) pogodbo.

V začetnem obdobju gre za način t. i. dvoj­ nega pokrivanja terena, ki ga omogoča nedavno sprejeta novela Uredbe o organiziranju in opremljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, na območjih, ki so bila do sedaj časovno slabše pokrita z GEŠP. Sicer pa bo sam način posredovanja ob prometnih nesrečah na območju občine Bohinj v prehodnem obdobju dveh let ostal podoben kot do sedaj, saj je naše društvo že od leta 2004 posredovalo ob vseh prometnih nesrečah, kjer je nudilo pomoč PGD Bled.

Tako je PGD Bohinjska Bistrica kot dodatna enota tudi formalno vključeno v sistem GEŠP na področju prometnih nesreč ter je s tem pridobilo dodatna pooblastila.

Kljub temu da je bil sklep izdan pred kratkim, nas je URSZR že v začetku letošnjega leta obvestila o predvidenih spremembah.

Zato smo v tem času izvedli vrsto aktivnosti za popolnitev gasilske enote. V celoti z lastnimi sredstvi društva smo kupili novo hitro

Rok za oddajo prispevkov v maju

te­hnično reševalno vozilo (HTRV-1), ki je trenutno še v fazi nadgradnje v podjetju Rosenbauer, d.o.o. V operativno rabo bo predan sredi maja 2016. S specifično opremo za tehnično reševanje smo delno že razpolagali in jo bomo premestili v novo vozilo, del opreme (hidravlične škarje, razpirala, cilindri ipd.) pa je bilo potrebno še dokupiti. Pri slednjem nam je pomagala Občina Bohinj, Občinsko gasilsko poveljstvo Bohinj ter Civilna zaščita Občine Bohinj, zato se jim na tem mestu zahvaljujemo za pomoč.

Vključitev v nabor GEŠP predstavlja izredno pomemben korak na področju operativnega delovanja PGD Bohinjska Bistrica in večjo varnost vseh udeležencev v prometu na območju naše občine, obenem pa tudi večjo odgovornost, česar se zelo dobro zavedamo. ・

Foto: Arhiv PGD Bohinjska Bistrica

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. maja, na e-naslov bohinjske.no­ vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. junija 2016.

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet dolgo pričakovani Občinski prostorski načrt. Dolgoletno usklajevanje z državnimi nosilci prostora je bilo zaključeno in s tem je bil zaključen tudi postopek tako imenovanega OPN. Verjamem, da je bil marsikdo ob sprejetju omenjenega akta razočaran, ker ni uspel s svojo pobudo, vendar na to občina ni imela vpliva in državni nosilci prostora niso sledili željam občank in občanov in tudi ne željam občine. Samovolja določenih državnih nosilcev prostora je z njihovo močjo prevladala nad interesi občine, ki je ob tem nemočno sledila negativnim stališčem.

Ob tem poudarjam, da so nekateri državni nosilci prostora določene pobude po mojem prepričanju obravnavali nestrokovno in po njihovi osebni presoji. Kako naj drugače razumem dejstvo, da je za dve pobudi, ki sta bili v prvem branju in na obeh javnih raz­ grnitvah usklajeni, tik pred drugim branjem eden od nosilcev dal negativno smernico in pobudi izločil. Da ne bo skrivnosti, se ta državni nosilec prostora imenuje Zavod za kulturno dediščino iz Kranja in je družini, ki je čakala enajst let, da bi uresničila željo po

12. redna seja ­Občinskega sveta Občine Bohinj

svojem bivalnem prostoru, le-to preprečila z argumentom, ki je smešen in nestrokoven. Žal je njihova moč nad željo občine in občana in prav nič jih ne briga, v kakšnih razme­ rah živijo naše občanke in občani.

Ob tem se je treba vprašati, ali ima občina sploh kakšno pristojnost, razen tega da plačuje izdelovalce OPN, o vsem pa odloča 27 državnih nosilcev prostora, večino sta­ cioniranih v Ljubljani in Kranju. Izhajajoč iz tega dejstva je tak način čista centralizacija postopka in negiranje vseh lokalnih interesov, zato sem še bolj prepričan, da nam Bohinjkam in Bohinjcem kreirajo usodo v Ljubljani. Ob tem bi rad poudaril, da smo na občini predlagali večino pobud za pozitivne, v pogajanjih pa smo žal velikokrat ostali praznih rok. Zato pozdravljam odločitev občinskega sveta, da takoj ponovno pri­ stopimo k zbiranju pobud in skušamo v čim krajšem roku izpeljati postopek sprememb in dopolnitev OPN, in upam, pa da bomo pri novih pobudah uspešni v pogajanjih z državnimi nosilci prostora.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

Petra Lotrič Ogrin

rizem Bohinj; 8) imenovanje predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste; 9) vprašanja, pobude in informacije -- prošnja za finančno pomoč za zagon po­ djetja Filbo, d. o. o.

Aprilska seja občinskega sveta je potekala prvi četrtek v aprilu, 7. 4. 2016. Za sejo je bil določen naslednji dnevni red: 1) predlog Odloka o občinskem pro­ storskem načrtu Občine Bohinj, druga obravnava; 2) predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi zavoda, skraj­ šani postopek; 3) zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2015; 4) razprava o Odloku o plovbnem režimu v občini Bohinj; 5) soglasje k dodatni sistematizaciji delovnih mest v OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinj­ ska Bistrica za organizacijsko enoto Vrtec; 6) imenovanje uredniškega odbora Bohinj­ skih novic za mandat 2016–2020; 7) imenovanje sveta javnega zavoda Tu-

Občinski svet je na aprilski seji sprejel Občinski prostorski načrt Občine Bohinj.

Občina Bohinj je že leta 2006 na podlagi določil Zakona o urejanju prostora začela pripravljati občinske prostorske akte. Z uve­ ljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju, ki je pomembno spremenil način in vsebino priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov, je Občina Bohinj v marcu 2008 sprejela Sklep o pripravi občinskega prostor­ skega načrta (OPN).

Gre za osnovni prostorski dokument na občinskem nivoju in opredeljuje načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter pogoje umeščanja posegov v prostor. Pripravljen bo kot enovit dokument s strateškim in izvedbenim delom.

Strateški del OPN določa predvsem izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za

Občinski prostorski načrt

celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega po­ mena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter območja razpršene poselitve.

Izvedbeni del OPN določa območja namenske rabe, enote urejanja prostora (EUP) in območja, za kate­ ra se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (OPPN), splošne prostorske izvedbene pogoje (PIP), skupaj s PIP glede na namensko rabo prostora in PIP za območje Triglav­ skega narodnega parka, podrobne PIP za posamezne EUP in usmeritve za pripravo OPPN. Ko bo sprejet izvedbeni del, bo OPN občine Bohinj podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izjema bodo območja, ki bodo v izvedbenem delu OPN opredeljena kot območja urejanja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN).

Za naselje Bohinjska Bistrica je izdelan urbanistični načrt (UN), ki natančneje določa območja celovite prenove naselja z rešitvami in ukrepi za celovito prenovo, zelene površine naselja, prometno ureditev vključno s površinami za mirujoč promet, gospodarsko javno infrastrukturo ter temeljne strukture naselja z elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.

Izhodišče OPN Občine Bohinj in Urbanističnega načrta (UN) za Bohinj­ sko Bistrico je vzpostaviti pogoje za prostorski razvoj, ki bo gradil na prostorskih kakovostih in prednostih občine, ki jih predstavlja raznovrstnost urbanega, ruralnega in naravnega prostora s prepoznavno identiteto, ki temelji na urbani ponudbi mesta Bohinjska Bistrica, ohranjenimi vzorci poselitve na podeželju in planinah ter sklenjenimi območji obdelovalnih površin in alpske krajine.

Naselja v občini se bodo razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine. Poselitev in razvoj dejavnosti se prednostno usmerjata v Bohinjsko Bistrico.

Pomemb­nejša naselja za razvoj poselitve in dejavnosti so tudi lokalna središča Srednja vas, Stara Fužina in Ribčev Laz, ki imajo vlogo manj­ ših gravi­tacijskih jeder. Privlačnost območja za delo in bivanje se bo povečevala z vzdrževanjem dobrih prometnih povezav in omogočanjem

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 5. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Langus; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom. si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

3 dobrega poslovnega in delovnega okolja.

Druga naselja se bo razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve, predvsem pa se v nase­ ljih dviguje kakovost obstoječih storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter ureja odprti prostor in zelene površine.

Oddaljena naselja na Pokljuki, Jelovici in v Spodnjih Bohinjskih gorah se bo krepilo s spodbudami za povezovanje kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem trajnostnega turizma. Razpršeno gradnjo se omejuje zaradi nekompatibilnosti med razvojem infrastrukture in širitvijo poselitve ter neskladnosti s krajinsko sliko območja.

Temeljni strateški prostorski cilji Občine Bohinj so: vzpostavitev trajnostne prometne ureditve, krepitev Bohinjske Bistrice kot živahnega občinskega središča, krepitev lokalnih značilnosti naselij in kulturne krajine, zagotavljati varstvo okolja, zagotavljati zdravo in uspešno podeželje, ohranitev in spodbujanje hribovskega kmetijstva, upoštevanje interesov lokalnega prebivalstva, visoka arhitekturna kakovost zgradb in ureditev ter gradnja objektov in izvedba ureditev v skladu z napredno ekološko gradnjo.

Turizem Bohinj

Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi javnega zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj. Zaradi sprejetega Odloka o plovbnem režimu je občinska uprava preverila, ali ima Turizem Bohinj prava pooblastila za izvajanje dejavnosti in ali ima registrirane dejavnosti, ki mu jih je novi odlok o plovbnem režimu naložil. Ugotovljeno je bilo, da je treba dopolniti seznam registriranih dejavnosti, kar se je z omenjenim, na aprilski seji sprejetim odlokom tudi zgodilo.

Zaključni račun 2015

Občinski svet je sprejel Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2015. Občina Bohinj je imela v letu 2015 slabih 10,77 milijona evrov prihodkov in dobrih 10,4 milijona evrov odhodkov, kar pomeni dobrih 350.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Občinski svet je sprejel tudi sklep o prenosu namenskih sredstev v leto 2016, in sicer sredstva rezervnega stanovanjskega sklada v višini 22.486 evrov in sredstva rezervnega sklada obvezne rezerve v višini 45.865 evrov.

O plovbnem režimu

Seje se je udeležil Marin Medak, predstavnik rekreativnih veslačev, ki je dobil tudi besedo in možnost obrazložitve njihovega stališča. Rekreativni veslači niso povezani v noben klub, društvo ali zvezo, gre za ljubitelj­ ske kanuiste, kajakaše in suparje. Ker niso formalno povezani v kakršno koli združbo, tudi niso bili povabljeni k sodelovanju pri nastajanju plovbnega režima. Edino orodje v njihovih rokah je bila možnost protestnega shoda, ki so ga tudi organizirali. Z njim so izrazili svoje nestrinjanje z zaračunavanjem vstopno-izstopnih mest na Bohinjskem jezeru.

Marin Medak je pojasnil, kakšno je ljubiteljsko veslanje na jezeru: »Ko pride nekdo veslat, je to videti nekako takole – parkira avto, vzame

ak t ualno svoj rekvizit s strehe avtomobila ali pa ga, v primeru napihljivih supov, napihne, ga na rami odnese do plaže, položi v vodo in gre veslat. Ko pride nazaj, stopi na plažo, vzame rekvizit, ga da na ramo in ga odnese nazaj k avtu.« Povedal je, da veslači ne potrebujejo nobene infrastrukture in da nikjer na svetu ne gradijo pomolov zato, da rekreativni veslači tam izvajajo rekreacijo. Spomnil je, da je jezero javno dobro, da je njegov lastnik Republika Slovenija. Razume, da so Bohinjci na jezero čustveno navezani, ker ob njem živijo in ga zato jemljejo kot svoje. »Ampak ni!« je dejal, »dve vstopni točki, ki ste ju določili, ležita na zemljišču v lasti Republike Slovenije, se pravi vseh nas državljanov. In zaračunavanje uporabe javnega dobra je nesprejemljivo.« Spomnil je na zaračunavanje vstopa na portoroške plaže pred leti in na trud ljudi, ki so se morali skoraj boriti, da so dokazali, da mora biti prehod na plaže in dostop do morja brezplačno omogočen vsem. »Če bomo začeli vsi skrbeti le za svoj vrtiček in drugim zaračunavali vstop nanj, bomo prišli do absurdnih situacij,« je pojasnjeval Medak, »ko so bili naša občina (tudi sam je doma iz Portoroža op. a.) in najemniki plaže primorani omogočiti brezplačen dostop do morja vsem, so bili primorani poiskati tudi nov vir dohodkov. Novi viri so bili na portoroški plaži izposoja ležalnikov in senčnikov, prodaja pijače, barčki ob plaži. To je na koncu privedlo do še večjega dobička, kot je bil prej od zaračunavanja plaže. Zato vas pozivam, da še enkrat premislite in spremenite odlok v točkah, ki določajo zaračunavanje uporabe vstopno-izstopnih točk za veslače, suparje, kajakaše in kanuiste.« V razpravi je svetnik Bojan Traven (Ekipa za prihodnost) poudaril, da s sprejetjem odloka o plovbnem režimu občinski svet in Občina Bohinj nista naredila nič nezakonitega. »Začeli smo le izvajati zakon o celinskih vodah. In vse o čemer ste govorili - o javnem dobrem, o Republiki Sloveniji - za to mi nismo pravi naslov. Zakon je veljaven, nihče ga še ni izpodbijal. Če ga boste izpodbijali vi in ga boste uspeli pripeljati do Ustavnega sodišča, bomo mi prvi, ki bomo spremembe zakona spoštovali,« je povedal Traven. Strinjal se je, da jezero pripada kot naravna vrednota vsem, vendar se mu zdi logično, da bi moralo potemtakem tudi vzdrževanje jezera pripadati vsem. »Kar pa ne! Občina Bohinj ima dobrih 5.000 prebivalcev, od teh je 2.000 upokojencev, 1.000 neaktivnih prebivalcev in 2.000 aktivnih prebivalcev. Občina Bohinj vsako leto v svojem proračunu nameni 20.000 evrov za vzdrževanje jezera. Delavci našega Režijskega obrata vsako leto naredijo 260 ur čiščenja obale, kar je več kot 32 delovnih dni, da lahko vi varno in v miru veslate in uživate v tem jezeru. Se vam zdi pravično, da morajo tudi bohinjske gospe, ki sploh ne pridejo več do jezera, plačevati za njegovo vzdrževanje? Se vam zdi to solidarno – užitek vam, stroški pa nam? Če je res to tak problem, da tisti, ki uporablja jezero, nekaj malega več plača, da mi to breme porazdelimo, ker za nas je teh 20.000 tisoč in 260 ur precejšen strošek, se sprašujem, ali je to solidarnost, ali je pravičnost, ali je sebičnost? Mi nismo postavili cene, kot so

jo postavili v Posočju na osem ali deset evrov za en spust. Mi smo postavili ceno dva evra na dan. Za simboličen prispevek k ohranjanju tega jezera gre. Vedno sem si predstavljal, da v Bohinj prihajajo ljubitelji narave. In normalno za ljubitelje narave je, da jih ne moti, če morajo prispevati k vzdrževanju narave. Ampak vi tega niste pripravljeni storiti. Da bi se breme porazdelilo pošteno in da bi lahko še naprej varno veslali po jezeru. Zato potrebujemo ta denar! Ko sem se danes pripravljal na sejo, sem gledal mlade ljudi, ki čistijo obalo jezera, grabijo privatne parcele, odstranjujejo naplavine. Veste, ti ljudje prihajajo iz Velike Britanije. So prostovoljci. In oni ta trenutek čistijo jezero. Skrbijo za jezero. Vi pa sedite na tej seji, ali pa demonstrirate in zapirate cesto. Če vam je do jezera zares toliko, kot v zadnjem času po medijih razlagate, si predstavljam, da bi se morali tem Britancem pridružiti. Niso Slovenci in nič jim ne pripada, a vseeno to delajo. Ampak oni so sami, vas pa ni nikjer.« je v svoji razpravi povedal Traven.

Svetnica Marija Cesar je v svoji razpravi povedala, da po tehtnem premisleku odloka o plovbnem režimu ne bi nikoli več podprla. »V odloku gre za zaračunavanje stvari, ki so last vseh nas. In tako si je Občina Bohinj prisvojila javno dobro. Kar je v nasprotju z obstoječim pravnim redom pri nas in celo s slo­vensko ustavo. Ustava v 70. členu go­vori, da zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Stvarnopravni zakonik pa govori o javnem dobru kot o stvari, ki jo lahko pod enakimi pogoji uporablja vsa­kdo. Javno dobro nastane na podlagi zakonskega ali podzakonskega zapisa in za javno dobro je značilna splošna raba.

Nasprotniki našega odloka opozarjajo, da je v njem veliko nejasnosti. In res, v tretjem členu je določeno, da pristojbine ni treba plačevati za tradicionalne lesene čolne na vesla. V 35. členu so navedene pristojbine za uporabo urejenih pristanišč in vstopno-izstopnih mest. Šesti odstavek tega člena pa določa tudi, da se brez dovolilnice plovba ne sme vršiti. Torej se plovba ne bi smela vršiti niti s tradicionalnimi lesenimi čolni. Kljub plačevanju pristojbine pa odlok ne zagotavlja varnosti in reda na jezeru, saj nikjer ne zasledimo določil glede odgovornosti v primeru nesreče med plovili na jezeru.

Prepričana sem, da bo kljub odloku še vedno prihajalo do vnosa plovil kjerkoli je mogoče in brez plačane pristojbine. Nad množico raznovrstnih plovil je nemogoče zagotavljati učinkovit nadzor, razen v primeru, da zaposlimo množico nadzornikov in redarjev ter vsakemu zagotovimo lastna plovila, s katerimi bodo lovili kršitelje odloka. Če pod vse to potegnemo črto in dodamo še stroške za izgradnjo infrastrukture, se znajdemo globoko v rdečih številkah. Tekla je razprava, da veslači in uporabniki drugih plovil onesnažujejo jezero. Kaj pa kopalci? Menim, da bi moralo biti breme skrbi za jezero porazdeljeno tudi med kopalce, saj le-ti spadajo med hujše onesnaževalce od veslačev. Zasledila sem tudi mnenje dr. Mihe Pavliha, predstojnika pravne katedre Pravne fakultete v Ljubljani, ki pravi, da morajo imeti pristojbine zakonsko podlago, saj so drugače nezakonite in nedopustne. Zakon o plovbi po

4

ak tualno celinskih vodah iz leta 2002 predpisuje, da lokalna skupnost lahko pobira pristojbine za uporabo pristanišč in vstopno-izstopnih mest na rekah in jezerih, ampak ta zakon govori o ladjah in tovornem prometu. Obenem imajo celinske vode in vodna zemljišča status naravnega dobra, podobno kot morje in zrak. Kar pomeni, da ga lahko brezplačno uporablja kdorkoli pod pogojem, da ne škodi vodnemu ekosistemu in ne omejuje pravic drugim. 70. člen ustave tudi določa, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon. Kar pomeni, da se to ne sme zgoditi z vladnim ali ministrskim podzakonskim aktom, še manj s podzakonskim aktom lokalne skupnosti, to je z občinskim odlokom. Poleg načela zakonitos­ ti je treba upoštevati še načelo, da se ne dela razlik med uporabniki, kar lahko enačimo z enakostjo pred zakonom za vse. Poleg vsega navedenega se nikjer na svetu voda z značajem javnega dobra ne plačuje. Namen tega odloka je le polnjenje občinskega proračuna in ko bo le-ta spet bolj kot ne prazen, se bo začelo zaračunavati še druge stvari, kot so na primer pristojbine za kopa­nje v jezeru, takse za ogled hribov in okoliških gora ter ostalih naravnih znamenitosti, ker je nedopustno in skregano z zdravim razumom, saj posegamo v svobodo bivanja in tudi giba­nja ljudi. S tem pa delamo tudi slabo reklamo pred bližajočo se turistično sezono, od katere je odvisna usoda marsikaterega gospodarskega subjekta. To pa lokalni skupnosti, kaj šele državi, ni nič mar, kajti oni si bodo v prihodnje še vedno odrezali svoj kos pogače. Ne stri­njam se, da sledimo konceptom neoliberalnega kapitalizma. To je moje mnenje!« Svetnik Boštjan Mencinger pa je v svoji razpravi povedal: »Mislim, da smo z vso razpravo že precej zašli. Vse se suče okrog teh dveh evrov, kljub temu da ima odlok kar nekaj členov, ki marsikatero zadevo dobro urejajo. Res ne vem, če sta ta dva evra oziroma teh dvajset evrov, kolikor stane letna dovolilnica, vredni vse te razprave. Vsi se zavedamo, da je treba področje čolnov, kajakov, kanujev in vsega ostalega urediti. Na tem mestu bi citiral Iztoka Čopa, katerega prispevek iz Poleta je objavljen tudi v tej številki Bohinjskih novic. Oba citata lepo povzemata smisel odloka o plovbnem režimu. Takole je napisal. ‘Treba bo določiti pravila plovbe in plavanja vsem uporabnikom v praksi. Zdaj lahko skačete v vodo in poležavate ob njej, rinete (lastno) plovilo vanjo in vlečete iz nje kjer koli. Priobalni pas naj bi pač pripadal nam vsem. Vendar tega ne gre razumeti, da lahko kdor koli počne kar koli in kjer koli v tem pasu, kar se vse pogosteje dogaja.’

In še naslednji citat. ‘Prepričan pa sem, da smo že na točki, ko je nujno treba določiti (in ure­ diti) vstopno-izstopna mesta za različne vrste plovil in območja, ki so namenjena kopalcem, s čimer bo omogočen pregled nad uporabniki jezera.’ In točno to je bil tudi cilj našega odloka. Vsaj kolikor sem si sam predstavljal. Župan in občinska uprava bodo poskrbeli za ureditev vstopnih točk, tam bomo postavili kompresorje, da si bodo lahko napolnili supe, da bomo uredili pomole, da bomo olajšali dostop, mo­ goče kakšno parkirišče. In to bi vas stalo dva

oziroma dvajset evrov, ne pa uporaba vode!« Za zaključek je Marin Medak občinski svet še enkrat pozval k spremembi odloka. Če spremembe ne bo, bodo organizirali nove proteste. Ko se bo začel odlok izvajati, ga bodo izpodbijali na sodišču. »Če bomo reševali zadeve na sodišču, mi je žal Bohinjcev, ki bodo imeli izpad prihodka, ker se bomo ali ustavili na Bledu ali pa odšli drugam.« Na koncu je svoje mnenje podal tudi župan: »Prav je, da smo se danes o tem pogovorili. Vse poti so vam odprte, ampak dejstvo je, da ta odlok velja. Bil je objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Kot župan sem zavezan temu, da ga izvajam, in ga tudi bom. Boštjan Men­ cinger mi je vzel besede Iztoka Čopa. Iztok Čop ni katerikoli veslač, je olimpijski in svetovni prvak v veslanju. In on opozarja na to, da je treba poleg vstopno-izstopnih mest določiti tudi koridorje, ker je obala javno dobro vseh.

Tudi tistih, ki se ne kopajo, ki ne čolnarijo, ampak lahko samo posedijo na novih klopeh, ki jih imamo, in je to tudi njihovo javno dobro. Še enkrat poudarjam, red na Bohinjskem jezeru je treba vzpostaviti. Na to nas opozarjajo tudi drugi. Tudi gostje, ki prihajajo k nam s kajaki in kanuji. Ker o Savi Bohinjki sploh nismo go­ vorili danes, je jezero tisto, ki predstavlja naj­ večji problem. A ne gre za katerokoli jezero.

To jezero leži v Triglavskem narodnem parku. In občina spet opravlja delo upravljavca.

Upravljavec bi moral določiti zakonsko predpisane dejavnosti, ki so dovoljene na jezeru.

Ponovno smo domačini porinjeni v to, da skrbimo za to področje. In ta dva evra sta res simbolična, da se bo lahko uredila infrastruktura, tako kot je dejal g. Mencinger. Odlok velja, mi ga bomo začeli izvajati. Danes smo si natočili čistega vina, prihodnost bo pa pokazala, kdo je imel prav. In tudi v prihodnosti lahko nek drug občinski svet sprejme spremembe odloka o plovbnem režimu.«

Sistematizacija delovnih mest v vrtcu

Občinski svet je podal soglasje k dodatni sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Bohinj, in sicer dve uri dodatne strokovne pomoči univerzitetne diplomirane psihologinje do konca avgusta in za dve uri dodatne strokovne pomoči mobilne specialne in rehabilitacijske pedagoginje prav tako do konca avgusta letos.

Nov uredniški odbor Bohinjskih novic

Občinski svet je za mandatno obdobje štirih let imenoval nov uredniški odbor Bohinjskih novic, in sicer v sestavi: Katarina Košnik, odgovorna urednica, Adrijan Džudžar, pomočnik odgovorne urednice, Lucija Grm, čla­ nica, Klemen Langus, član, in Mojca Polajnar Peternelj, članica. Uredniški odbor v novi se­ stavi je pričel delovati 27. aprila 2016.

Svet javnega zavoda Turizem Bohinj

Občinski svet je imenoval svet Javnega zavoda Turizem Bohinj v sestavi: Joža Cve­ tek, Darja Lazar, Bojan Traven, predstavnik Občine Bohinj, Jaka Žvan, predstavnik TD Bohinj, Ludvik Dobravec, predstavnik hotelov v Bohinju, Majda Odar, predstavnica TNP in Vida Kovačič, predstavnica zaposlenih v Tu-

rizmu Bohinj. Za predsednika sveta Turizma Bohinj je bil imenovan Bojan Traven.

Predstavnik javnosti

Občinski svet je za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste imenoval Mirka Jeršiča.

Vprašanja, pobude in informacije

Občinski svetnik Bojan Traven (Ekipa za pri­ hodnost) je v tem delu seje podal dve pobudi.

Prva je bila, da bi se omogočilo prebivalcem Zgornje doline, da rumene vreče za odlaganje embalaže prevzemajo v trgovini Krpan v Stari Fužini in v trgovini Flis v Srednji vasi, saj mnogi nimajo prevoza do Režijskega obrata, kjer sedaj prevzemajo vrečke vsi občani. Druga pobuda, ki jo je dal Traven, je bila v zvezi z mrliškimi vežicami v Srednji vasi, za katere je povedal, da jim že odpada omet in da zamakajo. Vežice naj bi bile še vedno v bančni garanciji, zato je predlagal, da se pokliče izvajalca in se zahteva, da čim prej odpravi napake.

Za obe pobudi je prosil tudi, da direktor občinske uprave na naslednji seji poroča o poteku uresničevanja obeh pobud.

Občinski svetnik Boštjan Mencinger (Ekipa za prihodnost) je podal pobudo staršev otrok, ki hodijo v šolo v Srednji vasi, in sicer da bi se preučila možnost postavitve nadstreška za otroke, ki čakajo na šolski avtobus, da v primeru dežja ali sneženja ne bodo več vsi premočeni in premraženi. Župan je povedal, da so to možnost nasproti sirarne v Srednji vasi že preverjali, vendar lastnik zemljišča ne proda, vendar je obljubil, da bodo do naslednje seje še enkrat preverili, če je kakšna možnost za drugačen dogovor z lastnikom zemljišča.

Naslednjo pobudo je dal občinski svetnik Robert Franjić, in sicer da naj si nekdo, ki je pristojen za vzdrževanje mostu pri svetem Janezu, ta most ogleda s spodnje strani, kaj­ ti tam pod enim od lokov visi električni kabel javne razsvetljave že skoraj do gladine in tudi kamni, ki so očitno na most nalepljeni že dodobra odstopajo od mostu, da ne bo prišlo do kakšne nesreče, ko bodo začeli odpadati v vodo. Oziroma, da si most ogleda nekdo iz občinske uprave in pozove za popravilo pri­ stojni organ na državi, če je le-ta upravljavka mostu.

Podjetje 3GM, d. o. o. se je na Občino Bohinj obrnilo s prošnjo za finančno pomoč za zagon podjetja. V obrazložitvi prošnje je direktor podjetja Robert Ravnihar povedal, da je ponovni zagon podjetja zahteval ogromno napora, predvsem zaposlenih, saj je bila večina strojne opreme nevzdrževana in potrebna so bila nujna popravila, da so lahko proizvodnjo sploh zagnali. Dobavitelji materiala so zaradi nezaupanja zaradi neplačevanja materiala s strani podjetja Filbo v preteklosti zahtevali od novega podjetja predplačila za material. Povedal je tudi, da imajo naročil za nekaj mesecev dela, da se dogovarjajo tudi za nova naročila ter da so tudi že izstavili prve fakture za izpolnjena naročila.

Občinski svet je sprejel sklep, ki ga je predlagala Komisija za gospodarstvo in podjetniš­ tvo, da občinski svet predlaga, da se podjetju 3GM zagotovi pomoč. Podjetje 3GM se bo moralo prijaviti na razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva. ・

5

ak t ualno

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne de­ diščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 3/15) Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica (v nada­ljevanju Občina) objavlja

ni) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo).

Nepravilno oz. nepopolno označene ­ovojnice bodo s sklepom zavržene.

JAVNI RAZPIS OZIROMA POZIV

6. Obravnava vlog Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2016 (v nada­ ljevanju Komisija).

Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge za razpisne namene. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno.

Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (oddane po 20.5.2016), bodo s sklepom zavržene.

Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepo­polne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene.

Na podlagi podatkov, ki bodo navedeni v prijavni vlogi, bo komisija opravila ogled sta­nja na terenu.

Po prejemu vse končnih poročil bo komisija ocenila prispela končna poročila in opravila izračune za sofinanciranje. Izračune bo komisija predložila pristojnemu organu občine - direktorju občinske uprave.

Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal odločbe, s ka­ terimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 10 dni od pregleda končnih poročil.

Pritožbo na odločbo izdano v okviru tega razpisa lahko prejemnik odločbe poda v roku 15 dni od prejema odločbe na župana Občine Bohinj. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni.

za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v Občini Bohinj v letu 2016 1. Predmet javnega razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih. Za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih so v proračunu Občine Bohinj za leto 2016 predvidena sredstva v višini 12.500 EUR. 2. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gos­podarstva, ki: -- so vpisana v register kmetijskih gos­podarstev – RKG, -- imajo sedež v občini Bohinj in kmetujejo na območju občine Bohinj, -- opravljajo dejavnost na kmetiji sami (nosilci kmetije) ali skupno z ostalimi družinskimi člani, -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti po tem Pravilniku, -- delujejo na področju kmetijstva več kot eno leto, od dneva registracije in pridobitve KMG-MID številke.

Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicio­ nalno sušenje krme v kozolcih: -- voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah -- voditi evidenco kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v bra­ nicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena -- do 15. septembra 2016 na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, posredovati končno poročilo za sušilno sezono 2016, -- 5 let po zadnji odobritvi sredstev hraniti evidenco v zvezi z razpisom.

Na podlagi prijave na tem razpisu in posredovanih končnih poročil, bodo ob koncu sušilne sezone razdeljena proračunska sredstva. Sredstva bodo izplačana upravičencem najkasneje do 31. decembra 2016.

3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev: -- šteje celotna (“obdevana”) brana posuše­nega sena ali otave – financiranje do 15,00 EUR/brano.

-- velikost brane najmanj 3,5 m x 3,5 m.

-- število “obdevanih” bran v eni letni sušilni sezoni.

-- kolikokrat je bila posamezna brana uporab­ljena (obdevana) za sušenje v eni sušilni sezoni.

4. Potrebna dokumentacija Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana.

Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v tajništvu Občine Bohinj, na spletni stra­ni Občine Bohinj – http://obcina.bohinj.si. in pri kmetijski svetovalni službi.

5. Rok in način dostave vlog Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali jih pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

Rok oddaje vlog je 20. 5. 2016 (najpozneje ta dan morajo biti vloge oddane na pošti s pri­poročeno pošiljko).

Vloga za posamezni ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani posamezne ovoj­nice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH 2016«.

Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji stra-

7. Dodatne informacije Vse dodatne informacije in pomoč v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Občini Bohinj, na telefonski številki 04/ 577 01 28 ali na elektronskem naslovu - tanja.mencinger@obcina.bohinj.si.

Datum: 13. 4. 2016 Številka: 331-5/2016

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. ing. les., l. r. ・

Javno zbiranje ponudb za oddajo premičnega gostinskega lokala v najem Na podlagi 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) Občina Bohinj objavlja javno zbiranje ponudb za od­dajo premičnega gostinskega lokala v najem.

PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

Organizator javnega zbiranja ponudb je Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (Občina).

Predmet javnega zbiranja ponudb je od­daja premičnega gostinskega lokala (lokala) v najem. V naravi predstavlja prikolico pri­bližnih mer 2,4 m x 4 m. Lokacija lokala je na parkirišču na Naklovi glavi (parc. št.

1875/12, k.o. Studor). Lokal ne vključuje nobene opreme in jo mora priskrbeti najemnik sam.

Občina bo z najboljšim ponudnikom (tistim, ki bo predlagal najvišjo najemnino) sklenila najemno pogodbo za lokal za določen čas petih let in pol, pri čemer se kot začetek šteje datum sklenitve pogodbe, vendar ne kasneje kot 1. 6. 2016.

Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 20.

ak tualno , gospodar s t vo maja 2016 do 11. ure na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica z oznako: »Ne odpiraj - javno zbiranje ponudb za najem premičnega gostinskega lokala.« Ovojnica mora biti zapeča­ tena in na hrbtni strani označena s polnim naslovom pošiljate­lja. Javno odpiranje ponudb bo 19. maja ob 11.30 uri na sedežu Občine v sejni sobi. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh od dneva odpiranja ponudb.

SPLOŠNI POGOJI

Na razpisu lahko sodelujejo fizične ali pravne osebe, pod pogojem, da so državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije oziroma imajo sedež v državi članici Evropske unije, pod pogojem, da so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ali se bodo ustrezno registrirali v primeru, da bodo izbrani na javnem zbiranju ponudb za oddajo lokala v najem.

Izhodiščna najemnina znaša 6.500,00 EUR za celo obdobje najema. Izbrani najemnik lahko plača najemnino za vsako leto posebej, po enakih obrokih.

Najemnik je dolžan poleg najemnine tekoče plačevati vse redne obratovalne stroške in stroške vzdrževanja. Vse obveznosti najemnika začnejo teči z dnem podpisa najemne pogodbe, ne glede na čas, ko bo najemnik pričel z opravljanjem dejavnosti.

Najemnik ne bo upravičen do povrnitve kakršnihkoli vlaganj v lokal, niti ne pridobi nikakršnih pravic na lokalu na podlagi vlaganj. Dajanje lokala v podnajem ni dovoljeno.

Najemnik mora skleniti najemno pogodbo v roku 5 dni po prejemu pisnega obvestila o izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da je od najema odstopil. V tem primeru zapade varščina v korist najemodajalca.

Ponudnik se strinja, da je dana ponudba veljavna do vključno 3 mesece od dneva odpiranja ponudb.

Ponudbi je potrebno priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 500,00 EUR, vplačano na transakcijski račun Občine, št. SI56 0120 4010 0008 048, z navedbo »plačilo varščine – najem premičnega gostinskega lokala«. Znesek varščine se v nobenem primeru ne obrestuje. Uspelemu ponudniku se bo varščina vrnila ob prenehanju najemne pogodbe, saj bo služila tudi kot garancija za odpravo morebitne škode, ki bi nastala na lokalu zaradi neustrezne zaščite ali rabe s strani najemnika. Neuspelemu ponudniku bo vrnjena v roku 8 dni od izbire najugodnejšega ponudnika.

Pisno ponudbo je potrebno predložiti z naslednjo vsebino: -- podatki o ponudniku: ime in priimek oziroma firma, naslov stalnega bivališča oziroma sedež ponudnika, številko transakcijskega računa, matično in davčno številko v primeru, da je ponudnik že registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, drugače pa osnovne osebne podatke kot so ime in priimek, naslov stalnega bivališča ponudnika, EMŠO in kopijo osebne izkaznice kot dokazilo o državljanstvu; -- ponujena višina najemnine, ki ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine; -- potrdilo o plačilu varščine; -- izjava ponudnika, da do Občine nima neporavnanih obveznosti; -- izjava ponudnika, da se strinja s pogoji, ki so navedeni v javnem zbiranju ponudb; -- podpisana in žigosana pogodba.

Ponudba je popolna, če vsebuje vse navedene elemente. Obravnava se samo ponudbe, ki so popolne in pravočasne. Po prejemu ponudb se s ponudniki lahko izvedejo dodatna pogajanja, morajo pa se izvesti v primeru, kadar je podanih več enakovrednih ponudb.

DRUGI POGOJI

Predmet najema se odda v najem v stanju, kakršnem je, ob prevzemu pa se sestavi zapisnik. Predmet najema se lahko uporablja izključno za namen nudenja gostinskih storitev na omenjeni lokaciji. Čas nudenja storitev mora biti v skladu s predpisi o odpiralnih časih.

Najemnik mora sam pridobiti vsa morebitna potrebna upravna dovoljenja za izvajanje svoje dejavnosti.

Najemnik mora lastnika obveščati o okoliščinah, ki bi vplivale na predmet najema, o morebitnih poškodbah lokala, neurejenost ali poškodovanost zemljišča ipd. in omogočiti lastniku dostop in vstop v lokal za potrebe preverjanja stanja lokala.

Najemnik je dolžan od dneva podpisa najemne pogodbe dalje plačevati vse davke, prispevke in druge javnopravne dajatve, ki se nanašajo na najem lokala, vključno z obveznim zavarovanjem za vandalizem.

6 Po preteku najema mora najemnik lokal vrniti lastniku očiščen in v takšnem stanju, kakršno se na splošno pričakuje pri primerljivih predmetih in pri rednem vzdrževanju, ki je v celoti na strani najemnika.

Na lokaciji lokala ni predvidenih posod za odpadke, ki bi jih izvajalec javne službe ravnanja z odpadki odvažal. Ponudnik mora poskrbeti, da se bodo odpadki, ki se bo ustvarila z izvajanjem gostinske dejavnosti odložila na za to določenih mestih, v zbiralnicah odpadkov ali v zbirnem centru. Kot pravna oseba bo najemnik moral skleniti pogodbeno razmerje z izvajalcem javne gospodarske službe ravnanja z odpadki glede prevzema, odvoza in nadaljnjega ravnanja z odpadki. Najemnik bo skrbel za čistočo v neposredni bližini lokala.

POJASNILA PONUDNIKOM IN OGLED

Zainteresirani ponudniki lahko naslovijo pisna vprašana v zvezi z razpisom na e-pošto obcina@bohinj.si do vključno petih dni pred potekom razpisnega roka. Občina bo na vprašanja odgovorila v roku treh dni. Predmet najema si bo mogoče ogledati po predhodnem dogovoru.

Dodatno gradivo je na voljo na spletni strani www.obcina.bohinj.si.

DRUGE DOLOČBE

Občina lahko do šest dni pred potekom roka za oddajo ponudb spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo dopolnitev. Slednje bodo objav­ ljene na spletni strani Občine: www.obcina.bohinj.si. V tem primeru lahko Občina tudi ustrezno podaljša rok za oddajo ponudb.

Občina si pridržuje pravico, da lahko na podlagi tega razpisa posto­ pek ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in odško dninske odgovornosti. Potrebne obrazce za oddajo ponudbe, vzorec najemne pogodbe in vsa pojasnila v zvezi z najemom predmeta najema v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na spletni strani Občine Bohinj ali na sedežu Občine Bohinj. ・

Vogel je najboljše slovensko smučišče Žičnice Vogel Bohinj

Foto: Žičnice Vogel Bohinj

Že tretje leto zapored je Vogel prejel nagrado za najboljše veliko smučišče v Sloveniji. Snežni park Vogel pa se je takoj za parkom na Rog­li uvrstil na drugo mesto med snežnimi parki v Sloveniji. »Vesel sem, da so obiskovalci še tretje leto zapored prepoznali naš trud in dobro delo celotne ekipe Vogla. Nagradi sta motivacija in obveza, da se bomo za naše obiskovalce še bolj potrudili in jim v kratkem ponudili tudi kakšno infrastrukturno novost,« je ob tem povedal predsednik uprave Boštjan Mencinger.

Vogel je sicer v letu 2015 dosegel najboljše poslovne rezultate v zgodovini. Čisti prihodki od prodaje so dosegli skoraj 3,6 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, čistega dobička pa so ustvarili dobrih 230 tisoč evrov, kar je 28 odstotkov več kot v letu 2014. »Pričakujemo in se trudimo, da bo letošnje leto kljub slabšemu začetku zimske sezone še boljše kot lansko,« ob tem dodaja Mencinger, ki vabi Bohinjce in Bohinjke, da Vogel obiščejo tudi v poletni sezoni. ・

7

Nepovratne finančne spodbude EKO sklada Andrej Svetina, energetski svetovalec mreže ENSVET

V Uradnem listu RS št. 18, ki je izšel 4. 3. 2016, je EKO SKLAD objavil Javni poziv 37SUB-OB16 nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe v obnovljive vire energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Ukrepi se lahko začnejo izvajati po oddaji vloge. Višina nepovratne finančne spodbude za en ukrep znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, za hkratno izvedbo treh ali več ukrepov pa do 30 odstotkov.

Velja za nove naložbe: A – vgradnja solarnega ogrevalnega sistema (ploščati, vakuumski in toplozračni sprejemniki sončne energije), največ 20 m² in 200 evrov na m² svetle površine, B – vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogreva­ nje stanovanjske stavbe (na polena, sekance in pelete), do 2.000 evrov, C – vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje zrak/voda - do 1.000 evrov, voda/voda in slanica/voda - do 2.500 evrov, D – priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, E – vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, trojna zasteklitev, RAL montaža, največ 30 m² in 100 evrov na m², F – toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, debelina toplotne izolacije 18 cm pri toplotni prevodnosti λ ≤ 0,045 W/mK, največ 200 m² in 12 evrov na m², G – toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejše eno- ali dvostanovanjski stavbi, največ 150 m² in 10 evrov na m², H – vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, I – gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanj­ ske stavbe, J – celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, K – nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnov­ ljeni v skoraj nič-energijskem razredu.

Seznam ustrezne opreme se nahaja v razpisu. Dodatne informacije so na voljo v energetsko svetovalnih pisarnah mreže ENSVET ali po telefonu 04 5743 287. ・

Evropa za državljane

Eldina Čosatović, Informacijska točka Europe Direct Gorenjska

gospodar s t vo , iz na ših k r a je v • mreže mest in • projekti civilne družbe.

Pomembno je, da se projekti izvajajo na mednarodni ravni (obli­ kovanje in upravljanje mednarodnih partnerstev in mrež) ali z jasno evropsko razsežnostjo.

Upravičeni prijavitelji so občine ali njihovi odbori za pobratenje ali mreže, druge ravni lokalnih/regionalnih oblasti, zveze/združenja lokalnih organov, nepridobitne organizacije, ki zastopajo lokalne organe. Upravičeni prijavitelji so različni glede na sklop, na katerega se prijavlja organizacija.

Cilji in prednostne naloge programa

Vsi projekti, ki jih prijavijo prijavitelji Izvajalski agenciji in za njih kandidirajo za sredstva, se morajo vsebinsko navezovati na cilje programa, ki jih je določila Evropska komisija.

Splošni in posebni cilji programa

• Prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo; • spodbujati evropsko državljanstvo ter izboljšati pogoje za držav­ ljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije.

• povečati ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter namenu Unije, ki je krepiti mir, njene vrednote in blaginjo njenih prebivalcev s spodbujanjem razprave, refleksije in razvoja mrež; • spodbujati demokratično in državljansko udeležbo državljanov na ravni Unije z razvojem njihovega razumevanja procesa oblikovanja politik Unije ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Vse aktivnosti so centralizirane in jih vodi Izvajalska agencija v Bruslju, več informacij je zato dostopnih na njihovi spletni strani: http://eacea.ec.europa.eu/europe-for-citizens_en Kontaktna in promocijska točka v Sloveniji: CMEPIUS, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, 01-620-94-50, www.cmepius.si, www.ezd.si, info@cmepius.si.

O dogodkih, ki jih bomo organizirali, novicah in dogajanju v EU vas bomo obveščali tudi preko e-biltena, ki izhaja šestkrat letno. Na naše e-novice se lahko prijavite na e-poštnem naslovu: dina@ragor.si. Veliko informacij si lahko pogledate tudi na Facebook profilu Europe Direct Gorenjska. Več informacij o dogodkih pa si lahko preberete na spletni strani www.ragor.si. Če imate vprašanje o EU, vprašajte EUROPE DIRECT GORENJSKA! Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in na lokalni ravni s strani Občine Jesenice, Bohinj, Gorje in Kranjska Gora. ・

DELAVNICA

Javni razpis za spodbujanje ­gospodarstva Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

V tokratni objavi vam želimo predstaviti program Evropa za držav­ ljane. Gre za program, ki posameznikom, ki živijo in delujejo v državah EU (in širše) omogoča aktivnejšo vlogo pri razpravah in sooblikovanju politik evropskega pomena. Ta je lahko v obliki civilne pobude, pobratenja mest ali v obliki dogodka, ki obeležuje in ohranja našo skupno preteklost, vrednote. Tovrstni projekti krepijo medsebojno solidarnost, strpnost, spodbujajo medsebojno razumevanje in medkulturni dialog.

Nadalje program spodbuja aktivnejše državljanstvo in družbeno udej­ stvovanje. Projekti pomembno prispevajo h gradnji mostov med gene­ racijami, regijami, mesti, državami in posamezniki v luči demokratičnega, razvitega, varnega in mirnega evropskega prostora.

Program se izvaja v dveh sklopih: Sklop 1 – Evropski spomin: namen je povečati ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter namenu Unije.

Sklop 2 – Demokratično delovanje in državljanska udeležba: cilj je spodbujati demokratično in civilno udeležbo državljanov na ravni Unije. Sklop 2 se razdeli na tri ukrepe: • pobratenje mest,

V torek, 17. maja, ob 10. uri bo organizirana delavnica, na kateri bo potekala predstavitev javnega razpisa za spodbujanje razvoja gos­ podarstva v Občini Bohinj v letu 2016. Podrobneje bodo predstav­ ljeni posamezni ukrepi za dodelitev pomoči, ponudili bomo pomoč pri izpolnjevanju vlog in posredovali odgovore na morebitna vprašanja.

Delavnica bo potekala v sejni sobi Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica, vodila jo bo Eldina Čosatović iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. ・

Zahvala ob uspešno izpeljani ­čistilni akciji

Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava Občine Bohinj 16. aprila je na območju Bohinja potekala vsakoletna čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj«. Akcije se je udeležilo približno 300 članov različnih društev v Bohinju ter prostovoljcev. Čistili smo kolesarsko stezo, prostor ob cestah, zelenice, lovišča, sprehajalne poti itd.

Ob uspešno izpeljani čistilni akciji se v imenu organizatorjev

8

iz na ših k r a je v

Pikona odpravila na pohod na Sabotin. Da so dan preživeli aktivno in prijetno, se vidi na sliki.

Člani SD Bohinj. Foto: Blaž Repinc

(Občina Bohinj, TD Bohinj) iskereno zahvaljujemo tako posemeznim udeležencem čistilne akcije kot tudi delavcem Režijskega obrata, ki so na dan akcije in tudi v naslednjih dneh odvažali zbrane odpadke. ・

Predavanje GRS Bohinj Ekipa TD Bohinj

»Kaj odgovorimo gostu, ki nas vpraša, kako na Triglav? Kako naj­ lažje do vrha? Kakšno opremo potrebujem?« Takšna in podobna vprašanja dobivamo vsi, ki se ukvarjamo z gosti, pa tudi vsi, ki živimo v tem prelepem kraju. Zato vas vabimo v torek, 10. maja, na informativen večer v TNP Centru Bohinjka v Stari Fužini, kjer bodo naši gostje člani Društva GRS Bohinj, ki nam bodo vsem svetovali, kako in kam napotiti goste v hribe. Pričnemo ob 19. uri Njihove izkušnje so neprecenljive in njihovo podano znanje lahko reši tudi življenja, predvsem pa bomo z boljšo informacijo, ki jo bomo nudili gostom, izboljšali tudi njihovo izkušnjo pri nas.

Ob tej priložnosti bosta imela predstavitvi tudi javni zavod Triglavski narodni park, ki bo predstavil poletno dogajanje v Bohinjki, in Turizem Bohinj, ki bo predstavil strategijo Julijskih Alp. ・

Pomladne aktivnosti upokojencev Olga P. Gorišek, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica

Manjša skupina, štirinajst članov, našega društva se je odzvala vabilu agencije Rozman, da so šli na štiridnevni izlet v Banjo Vručičo v Bosni. V programu so imeli koriščenje bazena in savn, zdravniški pregled (splošni ali zobozdravstveni) in dva izleta v okolico Banje Vručice in Sarajeva. Izlet si bodo zapomnili predvsem zaradi dobre družbe in obilice dobre volje, kar se vse lepo vidi na sliki.

Na izletu v Banji Vručiči v Bosni. Foto: Stane Gorenc

Folklorna sekcija našega društva je že večkrat obiskala varovance Doma za starejše občane sv. Martin. Z obiskom jih je razveselila tudi v torek, 19. aprila. Skupaj z varovanci so zapeli in zaplesali. Vzdušje je bilo nepozabno.

Planinska sekcija pa se je v petek, 22. aprila, pod vodstvom Janeza

Na vrhu Sabotina nad Solkanom. Foto: Janez Pikon

Aktivnosti v maju

Sobota, 7. maj: Šahovski turnir ob 17. uri v društvenem domu v Bohinjski Bistrici. Četrtek, 19. maj: pohod na Šavnik, odhod bo ob 8. uri z Raven.

Sreda, 25. maj: društveno tekmovanje v balinanju za moške in ženske za Memorial Štefana Fujsa s pričetkom ob 8. uri, pred društvenim domom. Četrtek, 26. maj: izlet preko Jezerskega v Logarsko Dolino, ogled slapu Rinka in Pavličevega sedla. Prijavite se lahko do 18. maja pri poverjenikih, ki vam bodo povedali tudi točno uro odhoda in kako bo avtobus pobiral prijavljene po bohinjskih vaseh.

Telovadba

Naše društvo je v zimskem času organiziralo telovadbo pod strokovnim vodstvom v Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in na Nemškem Rovtu. Obveščamo vas, da bo v prihodnji jesensko-zimski sezoni vodena telovadba organizirana tudi za vse občanke in občane Spodnje Bohinjske doline od Broda do Ribčevega Laza. Potekala bo v gasilskem domu na Kamnjah. O najemu prostora se že dogovarjamo. Podrobne informacije vam bomo posredovali v septembrskih Bohinjskih novicah.

Vabimo vas, da se nam pridružite v društvenem domu v Bohinjski Bistrici. Vsako sredo med 16. in 17. uro imamo tudi uradne ure. Pri­ srčno vabljeni! ・

Obnovljen spomenik nadvojvodi Janezu pri Slapu Savica Turistično društvo Bohinj

Nadvojvoda Janez, vnuk av­stroogrske cesarice Marije Terezije, je Slap Savica obiskal leta 1807. Nadvojvoda je bil velik ljubitelj in razis­ kovalec Alp. Bil je tudi pobudnik gradnje južne železnice od Dunaja do Trsta. Sodeloval pa je tudi v vojnah proti Napoleonu. Zoisova bohinjska železarna je zato ob obisku postavila spomenik, ki ga je izdelal L. Kelbl. Spomenik stoji ob skali v razglednem paviljonu pri Slapu Savica.

Spomenik je bil res že potreben obnove. Bolj kot zob časa, so ga poškodovali obiskovalci, ki niso imeli pravega odnosa do kulturne dediščine.

V Turističnem društvu Bohinj smo se odločili, da spomenik obnovimo, zato smo zagotovili tudi potrebna finančna sredstva. Občina Bohinj, ki je lastnica spomenika, je

9 pri Zavodu za kulturno dediščino pridobila kulturno varstvene pogoje za obnovo spomenika.

Obnovo je izvedel Gregor Šajn, ki je strokovnjak za obnavljanje takšnih reči. Zaradi občutljivega in razrahljanega kamna smo se z iz­ vajalcem dogovorili, da je izvedba potekala v primernih temperaturnih pogojih to pomlad.

Lepo obnovljen spomenik poleg mogočnega Slapa Savica vas vabi na ogled! ・

Maj v Bohinjki

Majda Odar, TNP Bohinj Središče v spo­mla­ danskem času pogosto obiskujejo šolske skupine od blizu in daleč.

V letošnjem letu smo gostili tudi dve skupini prostovoljcev. Prva, ki je skupno štela 100 udeležencev iz Velike Britanije, je v sodelova­ nju z Občino Bohinj in KS Stara Fužina urejala posamezne dele bohinj­ ske turistične infrastrukture, druga, manjša iz Belgije pa je sodelovala tudi pri urejanju okolice centra.

V aprilu smo gostili tudi filmski večer ob začetku kampanje Balkan River Tour. Pestro pa je bilo dogajanje tudi v času prvomajskih počitnic. Udeleženci so kuhali z Jožetom Godcem, spoznavali čebeljo Počitniške delavnice v Centru Triglavskega umetnost z Nušo Cokan, ­narodnega parka Bohinj. Foto: Antonio Prata na nočnem nebu nad Voglom s prof. dr. Tomažem Zwittrom in Tilnom Kuharjem iskali zvezde in ozvezdja. Posebnost prvomajskih počitnic je bila glasbeno-pripovedovalna urica, ki sta jo na osnovi pripovedk izpod Triglava za najmlaj­ še pripravila pripovedovalec Rok Kušlan in glasbenica Jelena Ždrala.

Vsem sodelujočim se za izvedbo delavnic iskreno zahvaljujemo in priporočamo za vnaprej!

Zeleno obarvani dnevi vabijo v naravo. To smo upoštevali tudi pri sestavi majskega programa dogodkov v Centru TNP Bohinj. Okolica centra bo v letošnjem maju pridobila pomembno novost - sistem otroških igral, ki bodo razveseljevala otroke od blizu in daleč. Zasnovali smo jih v sodelovanju z Andrejo Jensterle, avtorico Zlatorogove pravljične dežele. Lega ob Bohinjki je sončna in ravno prav odmaknjena od glavne ceste. Igrala pred Bohinjko sodijo v kontekst Zlatorogove pravljične dežele, na kar smo zelo ponosni. Namenjena bodo prebivalcem in obiskovalcem Bohinja, še posebej veseli pa bomo domačih otrok. Želimo si, da se bodo ob njih dobro počutili in da jih bodo čim večkrat obiskali.

Tekom 10. Mednarodnega festivala alpskega cvetja bo tudi naš center Bohinjka gostil različne dogodke. Namenjeni so otrokom in odraslim, ljubiteljem cvetja in strokovnjakom ter domačinom in obis­ kovalcem od drugod. V sklopu festivalskega dogajanja bo potekal tudi Dan Alpske konvencije (27. – 28. 5. 2016). Letošnje leto je za Dan Alpske konvencije prelomno, saj prvič poteka istočasno na več lokacijah. Petkovo dopoldne je namenjeno strokovnemu posvetu v Tolminu.

V soboto (28. 5.) pa bo v Mojstrani, v Trenti, v Tolminu in v Bohi­ nju istočasno potekalo dogajanje s skupnim imenovalcem - V Alpe po navdih. Dogajanje v Bohinjki bo obarvano bohinjsko, namenjeno pa je vsem starostnim skupinam. Več o dogajanju v programu Dneva Alpske konvencije/Mednarodni festival alpskega cvetja.

iz na ših k r a je v V maju vas vabimo na odprtje igral, ki bo v petek, 20. maja ob 17.17. Takrat bomo gostili tudi Otroško folklorno popoldne, ki ga pripravlja KD Bohinj. Glasbeno-zabavno popoldne bo hkrati otroški uvod v festivalsko cvetlično dogajanje. Več o dogajanju tekom Mednarodnega festivala alpskega cvetja na www.bohinj.si.

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj lahko od 1. 5. dalje obiščete vsak dan med 10. in 18. uro.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Čebelarska tradicija Slovenije

Lidija Senič, vodja javne svetovalne službe v čebelarstvu

Čebelarski tabor. Foto: Borko

Čebelarstvo je kmetijska dejavnost, ki ima na ozemlju naše države že dolgotrajno tradicijo. Zasluge za to imajo številni znani čebelarji - učitelji, duhovniki, mentorji, ki so svoje znanje s tega področja prenašali tako na druge kot tudi iz roda v rod oz. na mlajše generacije.

Tako smo Slovenci v 18. stol. dobili prvo čebelarsko knjigo, ki jo je v nemščini napisal slovenski čebelar in učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju Anton Janša, v slovenščino pa jo je prevedel župnik Janez Goličnik. In ker je 20. maj rojstni dan Antona Janše, bo Republika Slovenija Organizaciji združenih narodov predlagala, naj ta dan razglasi za svetovni dan čebel.

Kot rečeno, so znanje čebelarjenja v preteklosti - tako pa je še dandanes –posameznikom ali skupinam posredovali tudi mentorji.

V Sloveniji je čebelarstvo zelo dobro organizirano, saj gradi svoje temelje že pri najmlajših. Trdimo lahko, da smo v primerjavi z drugimi čebelarstvi po svetu edinstveni. Že desetletja je pri nas znano mentorsko delo v čebelarskih krožkih. Sprva so bili krožki, ki so delovali na osnovnih šolah po Sloveniji, v domeni društva ali kar posameznega čebelarja. Šlo je za številne čebelarske zanesenjake, ki so s svojo iznaj­ dljivostjo prenašali znanje o čebelarstvu na mlade. Pozneje je Čebelarska zveza Slovenije krožke povezovala na letnih srečanjih mentorjev in državnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Zadnje desetletje pa se je na tem področju zgodil velik premik. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar­ stvo in prehrano je delo čebelarskih krožkov uvrstilo v program Javne svetovalne službe v čebelarstvu. V tem obdobju sta nastala 40-urna učna načrta za čebelarstvo za nižjo in višjo stopnjo, po katerih od tedaj poučujejo mentorji. V okviru programa skušamo krožkom zagotoviti nekatere pripomočke za njihovo delovanje, med drugimi tudi učbenike z delovnimi zvezki.

Vsako leto se povečuje tako število čebelarskih krožkov kot tudi število učencev in dijakov, ki so vključeni vanje. Na osnovnih in srednjih šolah zdaj deluje skupaj 163 krožkov, vanje pa je vključenih več kot 2300 otrok in mladostnikov. Če to število primerjamo s številom izpred osmih let, se je število čebelarskih krožkov v tem obdobju po­ večalo za 114 odstotkov, število krožkarjev pa za 170 odstotkov. Lahko smo ponosni, da so brezplačni čebelarski krožki, za katerih delo po večini skrbijo člani čebelarskih društev, edinstven primer tudi v

10

iz na ših k r a je v sistemu osnovnošolskega izobraževanja. Kje bi se lahko otroci bolj poglobljeno naučili osnov čebelarjenja, če ne pri izkušenih čebelarjih praktikih? Kot je zapisano v navodilih za uporabo učnega načrta za čebelarske krožke, mentorji opravljajo pomembno delo - otrokom in mladostnikom pomagajo razviti čebelarsko znanje, spretnosti in vrednote. Vključitev v čebelarski krožek jim prinaša veliko pozitivnega.

Omogoča jim stik z naravo, ustvarjalnost, razvijanje ročnih spretnosti, upoštevanje pravil vedenja pri čebelnjaku itd. V nekaterih primerih v krožkih dobro sodelujeta in dopolnjujeta svoje delo tudi učitelj in mentor praktik ter tako še bolj celostno predstavita čebelarstvo. Ne nazadnje imajo zasluge za to tudi šole, ki omogočajo delovanje čebelarskih krožkov, s čimer razširijo tudi nabor svojih obšolskih dejavnosti.

Vemo, da vsi učenci in dijaki, ki so bili ali so vključeni v čebelarske krožke, ne bodo postali čebelarji. Vendar to ni pomembno. Pomembno je predvsem to, da mladim že zelo zgodaj posredujemo jasno sporočilo o pomembni vlogi čebel in čebelarstva v naravi. Otroci in mladostniki v čebelarskih krožkih spoznavajo načine dejavnega varovanja in ohranjanja naravnega okolja ter medsebojno povezanost okolja in človekovih dejavnosti. Z delom v čebelarskih krožkih skušamo tako oblikovati njihov pozitiven odnos do kulture čebelarstva, tradicije in ohranjanja okolja. Naša prizadevanja so že obrodila sadove. Na vsakoletnih državnih tekmovanjih mladih čebelarjev, vključenih v čebelarske krožke (letošnje je že 39.), je kljub vse bolj zahtevnim temam pode­ ljenih vedno več zlatih priznanj. Torej, mladi vedo vedno več. Skupine najboljših uspešno zastopajo Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Nekateri nekdanji krožkarji so postali tudi uspešni čebelarji, ki si zdaj s čebelarstvom služijo svoj kruh. Čebelarji vseskozi vlagamo veliko truda v ozaveščanje otrok in širše javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Naše dejavnosti podpirajo tudi številne druge organizacije, šole, občine in posamezniki. Vse to kaže, da se čedalje bolj znova vračamo k naravi in da z našim skupnim delom prispevamo k ohranjanju kolikor mogoče zdravega okolja. ・

Diabetiki imajo novo vodstvo Lilijana Kos

Na občnem zboru so se 11. marca letos člani društva z glasnim in iskrenim aplavzom zahvalili svojemu dolgoletnemu predsedniku Otu Kelihu za njegovo predano in uspešno delo, ki ga zaradi bolezni ne more več nadaljevati. Za novo predsednico Društva diabetikov Jese­ nice pa so izvolili podpredsednico društva Sonjo Ravnik, ki skrbi tudi za izobraževalne in socialne programe društva.

Pri pregledu dela v letu 2015 so ugotovili, da so svoje cilje dosegli, za kar gre zahvala tudi Občini Jesenice, ki je pomagala pri proslavi ob 30-letnici društva, združeni z republiško proslavo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Lani je imelo društvo 460 članov, od tega skoraj dve tretjini iz jeseniške občine. V društvo se je vpisalo 18 novih članov, žal pa jih je 28 umrlo ali so se izpisali in tako število članov že drugo leto upada. Tudi zaradi tega bo treba programe društva prilagoditi mlajšim sladkornim bolnikom in jih vključiti v njegovo delo.

Na področju izobraževanja in sociale so bili pri vseh aktivnostih zelo uspešni, saj so bila predavanja, edukativne delavnice in preventivna pedikura ter obdaritev starejših članov v celoti izvedene; število tedenskih meritev sladkorja v krvi in pritiska pa se je znižalo, saj imajo člani svoje merilne aparate in meritve opravljajo sami doma.

Edukativnega okrevanja v Strunjanu in Šmarjeških Toplicah se je udeležilo manj članov kot prejšnja leta, predvsem zaradi finančne stiske, povečala pa se je udeležba na urah telovadbe. Organizirali so 7 društvenih pohodov in se redno udeleževali meddruštvenih pohodov in športnega srečanja v Kočevju.

Društvo je pridobljena sredstva porabilo za načrtovane prireditve in programe in je poslovalo pozitivno. Župan Tomaž Tom Mencinger je pohvalil člane društva, da se množično udeležujejo predavanj in drugih prireditev ter da delujejo kot ekipa. Alojz Rudolf iz Zveze društev diabetikov Slovenije pa se je Društvu diabetikov Jesenice zahvalil za organizacijo lanskoletne republiške proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ter poudaril, kako dobro je, da je vodstvena ekipa utečena in organizirana. Pohvalil je jeseniškega župana, ker redno prihaja na občne zbore diabetikov, saj je to drugod velika redkost.

Predsedniku Otu Kelihu so se za dolgoletno uspešno in prijetno sodelovanje zahvalili tudi gostje iz gorenjskih društev diabetikov Škof­ ja Loka, Kranj, Kamnik, Tržič in Domžale.

Program dela za leto 2016 je optimističen in utečen, največ pozornosti pa bodo namenili izobraževanju in preventivnim programom ter delu z mladimi v šolah. ・

Pogovorni večer: Ko se prikrade demenca Alenka Zorč, socialna delavka

V Zavodu sv. Martina opažamo, da vedno večje število prosilcev za sprejem potrebuje institucionalno varstvo zaradi obolevnosti za demenco. Ker gre pri demenci za bolezen, ki posredno prizadane celo družino, se tudi svojci obolelih srečujejo s stiskami in mnogimi neodgovorjenimi vprašanji. Zato smo v aprilu v goste povabili pisateljico Tanjo Mlakar, ki je izkušnjo soočenja z boleznijo pri svoji mami opisala v avtobiografski knjigi z naslovom Vsiljivka v družini.

Gospa Tanja Mlakar nam je v pogovoru pojasnila, kako se je bolezen začela pri njeni mami in kako je potem postopoma napredovala. Ob tem se je družina znašla pred vprašanjem, kako nuditi mami in očetu vedno več pomoči, ki sta jo potrebovala. Čeprav jim ni bilo lahko zaprositi za formalno pomoč, pa so bili na koncu zanjo vsi hvaležni.

Pomoč na domu pri osebni negi mame ter osnovnem čiščenju gospo­ dinjstva je gospe Tanji in njeni družini omogočila vsaj nekaj prostih ur. Ko je bolezen napredovala do te mere, da je bilo mamo potrebno odpeljati v dom, je bilo za svojce težko, vendar pa so na koncu spoznali, da so imeli pred institucionalnim varstvom mnoge predsodke, ki so se s spoznavanjem dejanskega življenja v domu postopoma razblinili.

Pogovor z zanimivo gostjo je tudi ob mnogih vprašanjih in zgodbah iz občinstva hitro minil. Obiskovalci so si ob tej priložnosti lahko ogledali še razstavo slik, ki so jih narisali stanovalci varovanega oddelka v našem domu. ・

Srečanje objezerskih krajev Slovenije Ekipa TD Bohinj

Foto: Arhiv TD Bled

21. srečanje objezerskih krajev Slovenije je za nami in sodeč po odzivih, ki smo jih dobili z Bleda, so udeleženci tam preživeli prijeten dan. Največ so k uspehu srečanja prispevali člani turističnih društev, ki so se v velikem številu odzvali vabilu na Bled. Iz Bohinja ni bilo preveč zanimanja, morda zato, ker smo preblizu. Kljub vsemu bi se radi opravičili vsem, ki ste klicali po preteku prijavnega roka, ker vas nismo nikakor mogli uvrstiti na srečanje, saj je bilo število mest na srečanju omejeno.

Kljub deževnemu dnevu so si udeleženci ogledali grad in uživali na kosilu ter v dobri glasbi v Restavraciji Panorama. Na tem srečanju je imelo pomembno vlogo tudi naše društvo, saj smo s ponosom predali naše darilo TD Bledu, »culo z bohinjsko mal’co«, ki postaja pravi hit in jo seveda lahko tudi kupite v naši trgovini v Ribčevem Lazu. Poleg tega pa je naša predsednica Nikica Zorč iz rok blejske predsednice Jane Špec prevzela zastavo organizatorja, saj smo v letu 2017 organizatorji 22. srečanja objezerskih krajev. ・

VODNIK PO FESTIVALU ALPSKEGA CVETJA

10 let

21. 5. – 5. 6. 2016

O Mednarodnem festivalu alpskega cvetja Triglavski narodni park Program Izleti Razstave in dogodki Orhideje Bohinja

Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjsko Alpski večer 2016

Vodeni botanični izleti

Bogat spremljevalni kulturni program, glasbeni koncerti, razstave Zanimive delavnice za otroke in odrasle

10. JUBILEJNI MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA

ORHIDEJE V BOHINJU? V Bohinju raste več kot 40 vrst orhidej (kukavičevk).

Na območju Slovenije jih raste preko 70 vrst, medtem ko na celotnem območju Anglije najdemo le še 7 vrst divjeraslih orhidej.

........................

2006-2016

VA RHELLIKANO MURKeAllicani), (Nigritella

rh

IH ENA OD ZNAN ORHIDEJ BOHINJSKIH

Orhideje v Bohinju rastejo na travnikih, v močvirjih in gozdovih. Vsako leto odkrijemo kakšno novo rastišče, zgodi pa se tudi, da najdemo novo vrsto.

Vabimo vas, da se nam pridružite na botaničnih izletih, kjer vam bodo strokovnjaki predstavili divje rastoče bohinjske orhideje.

.............................

Generalni pokrovitelj Mednarodnega festivala alpskega cvetja, Občina Bohinj

O MEDNARODNEM FESTIVALU ALPSKEGA CVETJA O NAS PO SVETU IN DOMA Vse čestitke organizatorjem Mednarodnega festivala cvetja, ki letos že 10. leto zapored pripravljajo to čudovito praznovanje edinstvene naravne in kulturne dediščine v Bohinju. Izredno vesel sem, da lahko že deseto leto sodelujem pri tem dogodku s tako nadarjenimi in delovnimi ljudmi, ki želijo in so motivirani za nadaljnji razvoj in uspeh festivala. Še posebej pa cenim, da me je ta čudovita lokalna skupnost kolegov in prijateljev, ki s svojo toplino, velikodušnostjo, prijaznostjo in navdušenjem predstavljajo bistvo uspeha tega dogodka, sprejela medse. Čestitam in se zahvaljujem vsem, prav tako pa tudi predani ekipi, ki skrbi za nemoten potek dogodka in ki je imela pravo vizijo pri oblikovanju in pripravi tega festivala od začetka. Upam, da bo festival v prihodnosti še uspešnejši ter da se bo namen festivala ohranil ter ostal pomemben del turistične ponudbe Bohinja vsaj še nadaljnjih 10 let.

Pat Buchanan

............

Ali je res že 10 let minilo od prvega Mednarodnega festivala alpskega cvetja?

In že 34 let je minilo od mojega prvega obiska v Sloveniji? Kam so šli vsi ti dnevi, tedni, meseci in leta? Zdi se mi, kot da bi pred kratkim govoril z ljudmi o nori ideji, kako po svetu promovirati izjemno naravno in kulturno dediščino Bohinja v okviru festivala alpskega cvetja.

In že smo v letu 2016 – ne le, da Mednarodni festival alpskega cvetja praznuje svojo 10. obletnico, v teh letih je osvojil tudi kar nekaj nagrad, priznanj in dosežkov. Preveč je pomembnih stvari, ki bi jih rad omenil, ampak bistvo je, da festival lahko ocenimo glede na njegov uspeh, saj je Bohinj uvrstil na svetovni zemljevid krajev, ki jih je vredno obiskati zaradi njihove narave in kulture!

Mednarodno priznani botanik Bob Gibbons je Bohinj in Julijske Alpe uvrstil na seznam 50 svetovnih krajev, kjer je mogoče videti alpsko cvetje. Botaniki in ljubitelji narave prihajajo s celega sveta v Bohinj, mnogi od njih zgolj zaradi festivala, ki postaja vedno bolj priljubljen. Ste vedeli, da letos v Bohinj prihaja skupina članov škotskega združenja ljubiteljev vrtnarstva (Scottish Rock Garden Club), ki želijo uživati v naravi in kulturi tega čudovitega podeželja ter prispevati k ohranjanju alpskega cvetja in travnikov?

Ne pozabimo, da alpsko cvetje in travniki niso tu le zaradi turistov, že na stotine let jih ohranjajo mnogi deležniki s pomočjo skrbnega in trajnostnega alpskega kmetijstva. Kmetje, gozdarji, sirarji, železarji, gorniki ter seveda turisti smo vsi pustili pečat na prelepem bohinjskem podeželju. Vendar pa moram poudariti, da uspeh festivala temelji prav na iznajdljivosti, navdušenju, ustvarjalnosti in odločnosti Bohinjcev vseh generacij.

V zadnjih 10 letih se je veliko spremenilo, hkrati pa je mnogo stvari ostalo istih.

Bohinj ostaja prijazen in čudovit kraj, prav takšen, kot je bil, ko sem ga odkril pred več kot 30 leti. Je prava oaza alpskega cvetja in prijateljstev. Želim se zahvaliti in čestitati vsem, ki so v zadnjih 10 letih prispevali k organizaciji festivala - od predsednikov do osnovnošolskih otrok in udeležencev iz različnih držav, seveda pa ekipi zavoda Turizem Bohinj ter vsem preteklim in sedanjim podpornikom festivala.

Ian Mitchell

............

Zgodba Festivala alpskega cvetja - navdihujoča zgodba o biotski raznovrstnosti in trajnostnem turizmu Bohinja Projekt Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki v ospredje postavlja cvetlično bogastvo Bohinja, Triglavskega narodnega parka in Slovenije, na inovativni in privlačni način domačim in tujim obiskovalcem predstavlja doživetje Bohinja in Slovenije, hkrati pa je na edinstven trajnostni način tesno povezan s kulturo, tradicijo in ljudskim izročilom destinacije.

Inovativnost in kreativnost ter pomemben doprinos projekta k turizmu Bohinja, okolice in celotne Slovenije je leta 2011 prepoznala tudi strokovna komisija priznanja Sejalec in projekt izbrala za enega od dveh finalistov. Ta odličen trajnostno usmerjen turistični produkt ni ostal neopažen niti v mednarodni strokovni javnosti. Tako ga je je Svetovna turistična organizacija že v letu 2007, mednarodnem letu biotske raznovrstnosti, na svoji spletni strani uvrstila pod prispevke z zgovornim

naslovom »Inspiring story on biodiveristy«. Čestitke Turizmu Bohinj za inovativni in mednarodno odmevni projekt, ki trajnostni razvoj naše dežele in njene turistične ponudbe ne vzpodbuja le na papirju, temveč ga udejanja v odličnem turističnem produktu v enem najbolj neokrnjenih kotičkov Slovenije.

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije

............

Tisoče in tisoče cvetov krasi majske travnike Zgornje in Spodnje Bohinjske doline.

Oko, nevajeno te lepote, se skorajda noče odtrgati od neizmernega bogastva Narave na tem koščku sveta. Za domačine verjetno samoumevna stvar, za priseljenko nekaj najlepšega, kar ti Bohinj ponudi. V Zgornji dolini, med Češnjico in Srednjo vasjo (pa verjetno še marsikje drugod…), se travniki dobesedno valijo in zgrinjajo na mimoidočo cesto. Še en razlog več, da izstopiš iz avta, zajameš buhteč spomladanski zrak, s pogledom loviš čebelo in čmrlja ter sedeš med pisano druščino travniških prebivalcev.

Enkraten uvod, povabilo in razlog, da obiščeš dogajanje v času edinstvenega Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki že deseto leto vabi k spoznavanju, občudovanju, spoštovanju in varovanju lepega. Dobrodošel!

Majda Odar, javni zavod Triglavski narodni park

............

“Najbolj sem si zapomnila modno revijo, ki je potekala nekaj let nazaj v Ažmanovem domu. V spominu mi je ostala, ker so mi bile nekatere obleke zelo všeč.”

“Najbolj všeč mi je bilo na Mednarodnem festivalu alpskega cvetja lani, ker je bilo veliko stojnic in delavnic, ki so bile poučne in zanimive. Letos se veselim, da bom spoznala še več travniških orhidej. Upam, da bomo imeli veliko delavnic.”

“Všeč mi je glasbeni nastop in delavnice pred domom Joža Ažmana.”

Učenci osnovne šole dr. Janeza Mencingerja

TRIGLAVSKI NARODNI PARK NA MEDNARODNEM FESTIVALU ALPSKEGA CVETJA 4. OTROŠKO FOLKLORNO POPOLDNE IN ODPRTJE IGRAL PRED CENTROM TNP BOHINJ V STARI FUŽINI Petek, 20. 05. 2016, ob 17:17 uri Triglavski narodni park in Kulturno društvo Bohinj vabita 20. maja 2016 v Staro Fužino, kjer bo veselo in barvito. Vabimo vas na Otroško folklorno popoldne pred Center TNP Bohinj, kjer bomo prav ta dan, ob 17 uri in 17 minut odprli igrala, namenjena otrokom od blizu in daleč, ki vam bodo na voljo prav vsak dan. Po odprtju bo na sporedu mednarodno folklorno srečanje otroških folklornih skupin, ki se bodo predstavile z najrazličnejšimi plesi.

U KONC’ SVETA SO PRAVLJICE DOMA – VIKEND ZA DRUŽINE IN OTROKE Sobota, 21. 05. 2016 in nedelja, 22. 05. 2016, od 10:00 ure dalje v Ukancu Na točki TNP bodo otroci in odrasli skupaj z biologinjo raziskovali, kje v potokih in rekah se skrivajo živali. Kakšne so male vodne živali, s čim dihajo, kako se premikajo, kako poskrbijo, da jih ne odnese vodni tok? Odgovore bodo skupaj poiskali tudi z opazovanjem živalic pod manjšimi in večjimi lupami.

»KAJ TO TAM CVETI?«, IZOBRAŽEVALNO–USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE Torek, 24. 05. 2016, ob 16:00 uri, zborno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz Pisani cvetlični svet marsikoga navdušuje in mu daje navdih. Zakaj taka raznolikost, katere barve prevladujejo in kateri rastlini pripadajo, bomo ugotavljali z našimi najmlajšimi. Na kratkem sprehodu bomo poskušali odgovoriti na vsa ta vprašanja ter na koncu upodobili najljubšo rožico.

»PETKOVI POPOLDNEVI V PARKU: ZELENI ŠKRAT BOTANIK NA TRAVNIKU«, IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA ZA OTROKE IN ODRASLE Petek, 27. 05. 2016, ob 17:00 uri, zborno mesto: Center TNP Bohinj v Stari Fužini Znanstvenik, ki deluje na področju botanike, je botanik. Botanika se ukvarja s področjem narave, katerega imenujemo tudi flora, to je rastlinstvo in vse kar je povezano z njegovim razvojem in obstojem. Z delom botanika se bomo seznanili zadnji petek v maju. Med sprehodom po travnikih v Bohinju se bomo seznanili z osnovno opremo botanika, se naučili nekaj osnovnih veščin določanja rastlin s pomočjo digitalnega rastlinskega ključa ter izdelave herbarija. Sledila bosta košnja in grabljenje travnika ter obvezna malica po končanem delu.

BOHINJSKE PLANINE - VODENI IZLET TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Nedelja, 29. 05. 2016, ob 9:00 uri, zborno mesto: parkirišče Vorančkovca nad Staro Fužino – ob poti na Voje Potek poti: planina Blato - planina Jezero planina Laz – planina Krstenica – planina Blato Ustavi se za trenutek, popotnik. Tišina še vedno šepeta, travniki se kopljejo v razkošju barv in gozd dehti. Pesem ptic se razlega po širnem nebu ... Dovolite, da vam vse to pokažemo.

ŠOTNO BARJE GORELJEK – VODEN BOTANIČNI IZLET Ponedeljek, 30. 05. 2016, ob 16:00 uri, zborno mesto: parkirišče pred hotelom Jelka, Goreljek

Barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena. Obisk učne poti Šotno barje Goreljek vam bo razjasnil marsikatero zanimivost, ki je mogoče še niste vedeli. Pot je krožna, dolga približno en kilometer in ima pet učnih točk z informativnimi tablami. Poleg rastlinstva in živalstva na barju je predstavljena tudi Pokljuka danes in v preteklosti, splošne značilnosti barja ter človekove dejavnostim v okolici.

FOTOGRAFSKA DELAVNICA: KAKO FOTOGRAFIRATI CVETJE? Ponedeljek, 30. 05. 2016, od 16:00 do 20:00 ure, zborno mesto: Center TNP Bohinj v Stari Fužini Fotografska delavnica je namenjena vsem tistim, ki bi radi nadgradili svoje fotografsko znanje ter vsem, ki se na fotografsko pot podajate prvič. Fotografija je odličen način in pripomoček pri spoznavanju narave, tudi cvetja, saj nas sili, da prepoznavamo vrste, ki smo jih ujeli na kamero.

PREDAVANJA, POSVETI IN DELAVNICE V CENTRU TNP V STARI FUŽINI PREDAVANJE: SLOVENSKE DIVJE RASTOČE ORHIDEJE Ponedeljek, 23. 05. 2016, ob 19:00 uri Predavatelj: g. Branko Dolinar, eden največjih poznavalcev kukavičevk v Sloveniji

INTERPRETACIJSKA DELAVNICA – PRIPOVEDOVANJE ZGODB Četrtek, 26. 5. 2016, od 9:30 – 14:00 ure POSVET OB 120-LETNICI PRVEGA ZAVAROVANJA PLANIKE NA SLOVENSKEM Torek, 31. 05. 2016, ob 16:00 uri

OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA NA FESTIVALU CVETJA Kot že vsa leta, bohinjska osnovna šola tudi letos pripravlja bogat program.

V soboto, 21. maja 2016, pripravljamo SEJEM SADIK. Obiščite nas pred Kulturnim domom Joža Ažmana od 18.00 ure pa vse do pričetka otvoritvene slovesnosti in si priskrbite sadike zelenjave ter različnih zelišč. Izkupiček sejma bo, kot vsako leto, namenjen šolskemu skladu. Finančna sredstva šolskega sklada so namenjena nakupu nadstandardne opreme, financiranju dejavnosti, ki niso obvezen del izobraževalnega programa ter nudenju pomoči nadarjenim ter socialno šibkejšim učencem.

V torek, 24. maja 2016, bomo na matični šoli s prireditvijo ob 10.30 odprli RAZSTAVO O DIVJE RASTOČIH ORHIDEJAH. Pokazali vam bomo, kaj vse smo se o njih naučili, ter ponudili na ogled naše likovne in literarne umetnine, povezane z njimi. Prav tako vas vabimo, da obiščete ŠOLSKI ZELIŠČNI

VRT. Razstava in zeliščni vrt bosta na ogled vse do 6. junija 2016.

OSREDNJA PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE se bo odvijala v petek, 3. junija 2016, od 18.00 do 19.00 ure, na travniku pred Kulturnim domom Joža Ažmana. V glasbenem delu se vam bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbor naše šole ter naši mladi glasbeniki, udeležili pa se boste lahko tudi delavnic, ki jih pripravljamo za vse ustvarjalne in radovedne.

U KONC’ SVETA SO PRAVLJICE DOMA VIKEND ZA DRUŽINE IN OTROKE

posebnega. Dogaja se namreč na poti dolgi dva kilometra, ki vas pelje ob reki, skozi gozd, čez travnike in mimo Bohinjskega jezera.

Tu je sicer čez leto vse mirno, le sedem junakov bohinjskih pravljic vas čaka z žigi in lesenimi igrali.

Če vprašate otroke kje je konec sveta, bodo rekli : »Tam, kjer nikamor več ne moreš!« In prav tako se zdi, ko pridete v Ukanc ... naprej so samo še visoke gore.

V »pravljičnem« vikendu pa je živahno, na poti je kar 30 postaj – 30 možnosti, da se otroci gibajo, skozi igro nekaj naučijo, ustvarjajo ali pa samo razvijajo svoja čutila. Ob tem dobijo še 7 žigov od pravih pravljičnih bitij v knjižico, ki jo brezplačno prejmejo ob vstopu v Zlatorogovo pravljično deželo. Odrasel človek pot sicer prehodi v pol ure, vendar z otroci prav gotovo v enem dnevu ni mogoče doživeti vsega, pa čeprav se prireditev vsak dan začne ob 9.30 in konča ob 14.00.

In na tem koncu sveta, bo letos 21. in 22. maja (v primeru slabega vremena 4. in 5. junija) že sedmič zapored potekala dvodnevna prireditev za družine z otroci.

To je dogodek, ki ni čisto običajen. Je nekaj

Na prireditvi ne morete ničesar kupiti, razen kosila pa še to za simbolično ceno. S seboj boste odnesli samo nova znanja, knjižico z bohinjskimi pravljicami in lepe spomine ... zastonj.

ZANIMIVE RAZSTAVE IN DOGODKI NA RAZLIČNIH LOKACIJAH FOTOGRAFSKI RAZSTAVI PETRA STRGARJA: ORHIDEJE BOHINJA

KONCERT V GOZDU Zborno mesto: Hotel Jelka, Pokljuka, 25. maj 2016, 18:00

vedno znova dopovedujeta, kako lepa in enkratna bitja so in kako vredna so našega občudovanja. Fotografije devetdesetih dnevnih metuljev Slovenije bodo razvrščene po posameznih družinah in opremljene s spremljajočim tekstom.

Razstava bo na ogled od 6. maja do 12. junija v Muzeju Tomaža Godca.

Avtor fotografij, Stanislav Čičerov, bo imel 3. 6. tudi predavanje o dnevnih metuljih Slovenije, ki bo še posebej posvečeno metuljem Bohinja.

Ob orhidejah najprej pomislimo na čudovite cvetove tropskih krajev, ali na gojene v rastlinjakih, ki jih lahko kupimo v cvetličarni. Divje rastoče orhideje pa rastejo tudi v Bohinju in okoliških gorah. Te išče in občuduje botanična skupina: Ivan Veber, Brane Zupan, ter Polona in Peter Strgar. Na fotografski razstavi je predstavljenih vseh 40 vrst in podvrst divje rastočih orhidej, ki so jih našli na področju Bohinja in okoliških gora. Predstavljeno je njihovo trinajstletno delo.

Razstavi sta na ogled v času od 21. maja do 6. junija v Kulturnem domu J. Ažmana, Bohinjska Bistrica in v parku ob Bohinjskem jezeru na Ribčevem Lazu.

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA – “OKOLI JEZERA” PRED CENTROM TNP BOHINJ V STARI FUŽINI

RAZSTAVA: O PLANIKI - VSEM ZNANA, A SLABO POZNANA Predavanje o resonančnem lesu in koncert učencev Glasbene šole Avsenik.

Na koncertu bodo nastopile »Violinske strunice« pod vodstvom učiteljice violine Ajde Hribar in oddelek kitara pod vodstvom učitelja Jerneja Smoleja.

Vabljeni na edinstveni koncert glasbenikov med pokljuškimi smrekami iz katerih izdelujejo najkvalitetnejša glasbila.

Planika je ena najbolj znanih alpskih cvetlic.

Njena podoba je od nekdaj privlačila številne planince, ki so jih radi trgali in zatikali za klobuke in palice, zato je marsikje skoraj izginila. Značilnosti njenega rastišča so bile navdih za številna ljudska poimenovanja.

Njeno najnižje rastišče v Sloveniji je v soteski Zarica pri Kranju (350 m), najdemo pa jo tudi v Alpah, na Ratitovcu, v Trnovskem gozdu in na Snežniku. Je prva z zakonom zaščitena rastlina pri nas. Vse to in še več o tej nežni cvetki, si lahko ogledate in preberete na razstavi, ki smo jo ob 120. letnici njenega zavarovanja pripravili v Slovenskem planinskem muzeju.

Organiziran prevoz z Bohinjske Bistrice na Pokljuko in nazaj 10€/osebo.

RAZSTAVA: O RASTLINAH IN ŽIVALIH BOHINJA V knjižnici v Bohinjski Bistrici bo od 21. maja do 5. junija na ogled gradivo o rastlinah in živalih Bohinja, o bohinjskih planinah, užitnih divjih rastlinah, o vezenju; na voljo so elektronski viri o orhidejah.

Svoje izdelke - torbice s cvetličnimi vzorci predstavlja Zvezda Malej.

Razstava bo na ogled od 20. maja do 5. junija v Info centru (TIC) Bohinj na Ribčevem Lazu.

7. DAN ALPSKE KONVENCIJE Narava okoli Bohinjskega jezera ljubiteljem narave ponuja veliko, saj lahko odkrivamo, opazujemo in fotografiramo številne živalske in rastlinske vrste. Jezero, okoliške gore, gozdovi, travniki in potočki se med letnimi časi in zaradi naravnih ter tudi človeških vplivov stalno spreminjajo in ponujajo spekter svetlobnih učinkov.

Devetim fotografinjam in fotografom, ki pod vodstvom G. Paula Kornackerja sodelujejo v ekipi Bohinj Nature Photography (BNP), je uspelo prikazati košček lepote in raznolikosti te regije. Veliko pa je prepuščeno obiskovalcem samim, da odkrivajo lepote narave – tudi med sprehodom okoli jezera.

Otvoritev razstave bo v nedeljo, 22. maja, ob 19. uri in bo na ogled ves čas festivala.

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA STANISLAVA ČIČEROVA: DNEVNI METULJI SLOVENIJE Ob pogledu na metulja v letu se le redkim ne porodi občutek svobode in lahkotnosti bivanja. Pestrost barvnih odtenkov metuljevih kril in njihova krhkost nam

Vljudno vabljeni na sklop prireditev za spoznavanje raznolikosti slovenskega alpskega območja v Bohinju, dolini Soče in v Zgornjesavski dolini, kjer organiziramo pohode, kolesarjenje, tek, bogat spremljevalni program, razstavo in strokovni posvet. Program Dneva Alpske konvencije so tudi letos oblikovali različ- ni deležniki, saj so Alpe naš skupni življenjski prostor, za katerega želimo čim bolj odgovorno in usklajeno skrbeti ter k temu pritegniti tudi obiskovalce.

V soboto, 28. maja 2016, bodo potekali pohodi, kolesarjenje, tek in bogat spremljevalni program v Bohinju, dolini Soče in Zgornjesavski dolini.

-

9.30 – 10.30 predstavitev izdelkov in pridelkov blagovne znamke Bohinjsko na tržnici v Bohinjski Bistrici

V četrtek, 26. maja 2016, ob 19. uri bo v Zeleni hiši v Kobaridu odprtje razstave Constructive Alps, rezultatov natečaja za trajnostno gradnjo v Alpah. V petek, 27. maja 2016, ob 10. uri bo v Kinogledališču v Tolminu mednarodni posvet z naslovom Storitve v čezmejnem prostoru, namenjen osvetlitvi vprašanja, katere storitve lahko okrepijo vlogo obmejnih območij, kar je za Slovenijo, ki ima preko 1300 km kopenske meje s sosednjimi državami, pomembno za njihov prihodnji razvoj. Ob 20. uri pa bo v Kinogledališču v Tolminu predvajanje etnografskega filma Mirno o življenju v bavarskih Alpah in prihodnosti mladih.

-

10.45 – 11.45 voden ogled botaničnega vrta Goričca v bližini Bohinjske Bistrice

-

12.00 – 13.00 voden kolesarski izlet čez Dobravo od Bohinjske Bistrice do Centra Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini

-

13.00 -15.00 predstavitve blagovne znamke Bohinjsko in bohinjske kulinarike, plezalna stena ter delavnice za otroke pred Centrom TNP Bohinj v Stari Fužini. Za zabavo bo skrbel Duo Jasna in Petra.

Tina Markun, TNP PRIREDITVE V BOHINJU:

Prireditve ob Dnevu Alpske konvencije potekajo tudi v Tolminu, Trenti in Mojstrani.

DIVJE ORHIDEJE st več kot 40 vr ju in h o B v

Družina Orhidej (Kukavičevk) je obsežna skupina raznolikih cvetnic, ki v Bohinju cvetijo od konca aprila do avgusta od doline do visokih gora. Zato predstavljajo ljubiteljem zanimiv izziv in vabilo za številne sprehode v naravo.

Ivan Veber

Dvobarvna murka (Nigritella bicolor)

ORHIDEJE BOHINJA besedilo in fotografije: Peter Strgar

Dr. Igorju Dakskoblerju, profesionalnemu botaniku iz Tolmina, se lahko zahvalimo, da nas s strokovno literaturo, ki nam jo pošilja, znova in znova spodbuja, da iščemo naprej, čeprav smo včasih prepričani, da smo v Bohinju našli že vse. Pa ni tako. Veliko je na našem majhnem prostoru predelov, kamor je izjemno redko ali ni še nikoli stopila človeška noga, zato kaj takega ne moremo trditi.

Ob orhidejah najprej pomislimo na čudovite cvetove tropskih krajev ali na gojene v rastlinjakih, ki jih lahko kupimo v cvetličarni. Divje rastoče orhideje pa rastejo tudi v Bohinju in po okoliških gorah.

Te išče in občuduje naša botanična skupina: Ivan Veber, Brane Zupan, moja soproga Polona Strgar in jaz, ki sodelujem tako, da botanične najdbe fotografiram.

S prihodom pomladi nam vedno začne zmanjkovati časa, saj kar naenkrat poženejo vse vrste cvetja, ki ga želimo raziskati.

Opazovanje kukavičevk ali divje rastočih orhidej je pravi praznik, kajti nedvomno gre za najlepše vrste rož. Seveda pri nas niso tako bohotne in barvite kot v tropih, podnebje je tukaj pač bolj neprijazno.

Seznam orhidej, ki rastejo v Bohinju, obsega 40 vrst in podvrst, kar je nekako polovica vrst, ki jih poznamo v Sloveniji.

Nekatere smo našli šele lani ali predlani. Žal ugotavljamo, da je ogromno travnikov preveč gnojenih in na takšnih orhideje ne rastejo. Tako je pravi izziv najti travnike, kjer se ne gnoji ali ki so povsem opuščeni.

Nekaj vrst orhidej raste tudi v gozdovih.

Te je najtežje najti, saj po barvah ne izstopajo iz listnate podlage. So pa zato bolj skrivnostne, nekatere kakšno leto sploh nočejo zrasti in se kar potuhnejo. Tako vsako leto v velikem pričakovanju preverjamo znana nahajališča in nikoli ne vemo, kaj bomo našli.

Kar malo čudno se sliši, da orhideje rastejo tudi v gorah. Mednje spadajo tudi vsem dobro poznane murke. Za nekatere vrstno pripadnost ugotavljajo tudi s pomočjo analiz DNK. Tudi mi na vsaki planinski turi iščemo nova nahajališča posebnih vrst murk.

Nekatere orhideje pa rastejo celo samo nad 2.000 metri nadmorske višine. Najti te je kar težko, saj po navadi ne dosežejo 10 centimetrov. Seveda je svojevrsten

............

Seznam orhidej, ki rastejo v Bohinju, obsega 40 vrst in podvrst, kar je nekako polovica vrst, ki jih poznamo v Sloveniji. Nekatere smo našli šele lani ali predlani. Žal ugotavljamo, da je ogromno travnikov preveč gnojenih in na takšnih orhideje ne rastejo. Tako je pravi izziv najti travnike, kjer se ne gnoji ali ki so povsem opuščeni.

............ dogodek, ko stojiš nekje v visokogorju in si rečeš: »Glej, tu pa vidim divjo orhidejo.« Na fotografski razstavi in v knjižici je predstavljenih vseh 40 vrst in podvrst divje rastočih orhidej, ki smo jih našli v Bohinju in okoliških gorah. Predstavljeno je delo 13 let našega iskanja.

Zahvaljujem se vsem prej naštetim za nepozabne botanične izlete, za nesebično pomoč pri prepoznavanju najdenih vrst in ideje, kje, kdaj in kako iskati.

Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)

PROGRAM 10. MEDNARODNEGA FESTIVALA ALPSKEGA CVETJA, 21.5. – 5.6. 2016 PETEK, 20. 5. 2016 17:17

19:00

4. Otroško folklorno popoldne in odprtje igral pred Centrom TNP Bohinj, (Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Predavanje – Cvetje v kuhinji – praktična uporaba, predavateljica: ga. Maura Arh, ekologinje prehrane, (sejna soba hotela Tripič, Bohinjska Bistrica)

SOBOTA, 21. 5. 2016 9:00 – 13:00 9:00 – 12:00

9:30 – 14:00

Tržnica – Domača obrt, (Tržnica, Boh. Bistrica) odeni izlet – Harmonija vode, gozda in melišč (Severna obala Bohinjskega jezera) z ogledom debelih dreves, (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Zlatorogova pravljična dežela – U konc’ sveta so pravljice doma, 1. dan, vrtec Bohinj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica, (Ukanc) – v primeru

SREDA, 25. 5. 2016 Vodeni izlet – Bogastvo grbinastih travnikov 15:00 – 19:00 (Vogar), (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Delavnica – Dario Cortese: Užitne divje rastline – 16:00 – 19:00 nabiranje in priprava, (Ranč Mrcina, Studor) Koncert v gozdu učencev glasbene šole Avsenik 18:00 – 19:30 in predavanje o resonančnem lesu, (Pokljuka) Predavanje – Tla - skriti del narave: Tomaž Kralj, 20:00 (Zoisova hiša, Gorjuše) Koncert – Moški pevski zbor Franc Urbanc, zborovodja: Franka Pavić Sodja 20:30 Razstava izdelkov otroške delavnice, (Zoisova hiša, Gorjuše)

ČETRTEK, 26. 5. 2016 9:30 - 14:00

slabega vremena se prestavi na soboto, 4. 6. 2016

11:00

18:00 – 22:00

20:00

Ljudski plesi – Folklorna skupina Kulturnega društva Bohinj, (Tržnica, Bohinjska Bistrica) Bohinjska tržnica – izbrana ponudba proizvodov in storitev z območja Bohinja pod blagovno znamko “Bohinjsko” in sejem sadik učencev Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, (pred Kulturnim domom J. Ažmana, Bohinjska Bistrica) Otvoritev fotografske razstave – “Orhideje Bohinja”, avtor: Peter Strgar, Otvoritvena slovesnost 10. Mednarodnega festivala alpskega cvetja, (Kulturni dom J. Ažmana, Bohinjska Bistrica)

NEDELJA, 22. 5. 2016 8:30 – 10:00

9:30 – 14:00

Delavnica – Joga in meditacija na prostem, (pred centrom TNP Bohinj, Stara Fužina) Zlatorogova pravljična dežela – U konc’ sveta so pravljice doma, 2. dan, vrtec Bohinj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica, (Ukanc) – v

13:00

15:00 – 18:00

PETEK, 27. 5. 2016 10:00

13:00 – 19:00 14:00 – 18:00 15:00 – 18:00 15:00 – 18.00

primeru slabega vremena se prestavi na nedeljo, 5. 6. 2016

15:00 – 17:00

19:00

Delavnica – S košaro naokrog – delavnica nabiranja in prepoznavanja cvetja z napotki za praktično uporabo v kuhinji pod vodstvom ge.

Maure Arh, (zborno mesto: gostilnica Štrud’l, Bohinjska Bistrica) Otvoritev fotografske razstave – “Okoli jezera”, avtor: Paul Kornacker, (pred Centrom TNP Bohinj)

PONEDELJEK, 23. 5. 2016 Strokovna konferenca: Kako komunicirati posamezne (manjše) destinacije in regijske blagovne znamke kot del trženjskega koncepta 9.00 - 14.00 slovenskega turizma, (Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Vodeni izlet – botanični vrt Goričca, (zborno 17:00 – 18:00 mesto: TIC Bohinjska Bistrica - LD Turizem, Bohinjska Bistrica) Predavanje – Slovenske divje rastoče orhideje: 19:00 Branko Dolinar, (Center TNP Bohinj, Stara Fužina)

TOREK, 24. 5. 2016 10:30

16:00 – 18:00

17:00 – 19:00

Otvoritev razstave o divje rastočih orhidejah, (avla OŠ dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica) Izobraževalno–ustvarjalna delavnica za otroke (Triglavski narodni park) – Kaj to tam cveti?, (zborno mesto: parkirišče pri cerkvi sv. Janeza, Ribčev Laz) Delavnica in razstava – Izdelovanje šopkov, (Apartmaji Rabič, Stara Fužina)

Interpretacijska delavnica – Pripovedovanje zgodb, (Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Otvoritev razstave – Vezenine s cvetličnimi motivi in otvoritev razstave Čebelarskega društva Bohinj – “Od Strgarja do danes”, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – Harmonija vode, gozda in melišč (Severna obala Bohinjskega jezera) z ogledom debelih dreves, (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz)

17:00

17:00 – 22:00 20:00

Dan Alpske konvencija v Tolminu, (Kinogledališče Tolmin) Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – Pojdimo skupaj do bohinjske perunike (Rudnica), (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – V kraljestvu čebel (Čebelarska učna pot), (zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica LD Turizem) Izobraževalna delavnica Triglavskega narodnega parka za otroke in odrasle – Petkovi popoldnevi v parku, (zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Kulinarični večer: Alpske rastline v gostinski ponudbi, (Gostilna Pri Hrvatu, Srednja vas) Koncert – Moški pevski zbor Franc Urbanc, zborovodja: Franka Pavić Sodja, (vrt gostilne Pri Hrvatu, Srednja vas)

SOBOTA, 28. 5. 2016 9:00 – 13:00

9:00 – 15:00

11:00 9:30 – 15:00

9:30 10:45 – 11:45

12:00 – 13:00

Tržnica – Domača obrt, (Tržnica, Bohinjska Bistrica) Dan Alpske konvencije Dan Alpske konvencije v Mojstrani Dan Alpske konvencije v Tolminu Dan Alpske konvencije v Trenti Ljudski plesi – Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Triglav Srednja vas, (Tržnica, Bohinjska Bistrica) Dan Alpske konvencije v Bohinju Predstavitev izdelkov/pridelkov Bohinjsko (Tržnica, Bohinjska Bistrica) Vodeni izlet – botanični vrt Goričca, (zborno mesto: Turizem Bohinj, Bohinjska Bistrica) BREZPLAČNO Voden kolesarski izlet čez Dobravo od Bohinjske Bistrice do Stare Fužine (zborno mesto: Turizem Bohinj, Bohinjska Bistrica) BREZPLAČNO

SOBOTA, 28. 5. 2016

13:00 – 19:00

15:00 – 18:00

9:00 – 14:00 13:00 – 19:00 15:00 – 18:00 17:00 – 18:00

PETEK, 3. 6. 2016 9:00

NEDELJA, 29. 5. 2016 Delavnica joge in meditacije na prostem (pred centrom TNP Bohinj, Stara Fužina) Vodeni izlet Triglavskega narodnega parka – Bohinjske planine, (zborno mesto: parkirišče 9:00 Vorančkovca nad Staro Fužino – ob poti na Voje) Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, 13:00 – 19:00 (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, 15:00 – 18:00 (Kulturni dom Stara Fužina)

8:30 – 10:00

15:00 – 19:00 17:00 – 22:00 18:00 – 19:00

PONEDELJEK, 30. 5. 2016 Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, 15:00 – 18:00 (Kulturni dom Stara Fužina) Strokovno vodenje TNP – Pokljuka (šotno barje 16:00 – 19:00 Goreljek), (zborno mesto: Hotel Jelka, Goreljek) Delavnica – Fotografska delavnica: 16:00 – 20:00 Kako fotografirati cvetje? (Rudnica), (zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Koncert – Moški pevski zbor Franc Urbanc, zborovodja: Franka Pavić Sodja, 20:00 (Gostilna Mihovc, Stara Fužina)

13:00 – 19:00

TOREK, 31. 5. 2016 13:00 – 19:00 15:00 – 18:00 16:00 – 20:00

16:00 – 20:00

19:00

SREDA, 1. 6. 2016 Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – Bogastvo grbinastih travnikov 15:00 – 19:00 (Vogar), (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, 15:00 – 18:00 (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica in razstava – Izdelovanje šopkov, 17:00 – 19:00 (Apartmaji Rabič, Stara Fužina) 13:00 – 19:00

Vodeni izlet – Ogled botaničnega vrta Juliana v Trenti, (zborno mesto: Avtobusna postaja Bohinjska Bistrica) Vodeni izlet – Harmonija vode, gozda in melišč (Severna obala Bohinjskega jezera), (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Kulinarični večer: Alpske rastline v gostinski ponudbi, (Gostilna Pri Hrvatu, Srednja vas) Osrednja prireditev učencev Osnovne šole dr.

Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, (pred Kulturnim domom J. Ažmana, Bohinjska Bistrica) Predavanje – Dnevni metulji Slovenije, s poudarkom na metuljih Bohinja, Stanislav Čičerov (Muzej Tomaža Godca, Boh. Bistrica) Razstava Dnevni metulji Slovenije avtorja S. Čičerova bo v Muzeju Tomaža Godca na ogled od 6. 5. 2016 do vključno 12. 6. 2016.

SOBOTA, 4. 6. 2016 8:00 – 13:00 9:00 – 13:00 10:00 – 13:00 15:00 – 18:00

Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – Skozi slikovita korita do kukavic in kranjske lilije (Voje), (zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Posvet ob 120-letnici prvega zavarovanja planike na Slovenskem (Center TNP Bohinj, Stara Fužina)

Vodeni izlet – Po lovski poti do bohinjskega bisera (Lovska pot – slap Savica), (zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz) Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica – Vezenje cvetličnih motivov, (Kulturni dom Stara Fužina) Vodeni izlet – botanični vrt Goričca, (zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica - LD Turizem)

17:00 – 20:00

Srečanje planincev Gorenjske, (Uskovnica) Vodeni izlet – Ratitovec, (zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica - LD Turizem) Tržnica – Domača obrt, (Tržnica, Bohinjska Bistrica) Delavnica – Dario Cortese: Užitne divje rastline – nabiranje in priprava, (Ranč Mrcina, Studor) Vodeni izlet – Vijugamo med cvetlicami (Kobla), (zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica - LD Turizem) Vodeni izlet – Okrog Stare Fužine po ornitološko, (zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina)

NEDELJA, 5. 6. 2016 Delavnica joge in meditacije na prostem (pred centrom TNP Bohinj, Stara Fužina) Vodeni izlet – botanični vrt Goričca, (zborno 10:00 – 11:00 mesto: Turizem Bohinj, Bohinjska Bistrica) Slavnostni zaključek 10. Mednarodnega festival alpskega cvetja in koncert Ženskega pevskega 20:00 zbora Kulturnega društva Bohinj, (Kulturni dom J. Ažmana, Bohinjska Bistrica) 8:30 – 10:00

OSTALI DOGODKI: 8. 6. - 12. 6. 2016

11.6.2016, 8:30 – 15:00

Mednarodni fužinarski festival Bohinj Stara Fužina Juliana včeraj, danes, jutri - slovesnost ob 90-letnici Juliane, (Trenta, Hiša trentarskih vodnikov ob Informacijskem središču Dom Trenta)

...................................................................................

Informacije in rezervacije:

RUNNER-UP 2015

RE[

SL

EVALN

VEZA

Občina Bohinj

AZ

GORSKA

TURIZEM BOHINJ, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica, t: +386 (0)45 74 75 90, e: info@bohinj.si, www.bohinj.si

OVENIJE

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

13:00 – 15:00

ČETRTEK, 2. 6. 2016

Predstavitve blagovne znamke Bohinjsko in bohinjske kulinarike, plezalna stena ter delavnice za otroke (Center TNP Bohinj, Stara Fužina) Razstava – Vezenine s cvetličnimi motivi, (Kulturni dom Stara Fužina) Delavnica – Aktivne počitnice na podeželju – Obdelovanje trave v stoh (delavnica Turističnega društva Bohinj v sodelovanju s turističnimi kmetijami in sobodajalci iz vasi Studor), (kozolci pred vasjo Studor v Bohinju)

BOTANIČNI VODENI IZLETI

5

SEVERNA OBALA BOHINJSKEGA JEZERA

6

1

LOVSKA POT - SLAP SAVICA

7

11

BOTANIČNI VRT NA GORIČCI V BOHINJSKI BISTRICA

RUDNICA

8

Zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica LD Turizem, Bohinjska Bistrica

VOGAR

Zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz

RATITOVEC

12

BOHINJSKE PLANINE

9

KOBLA

ORNITOLOŠKI VODENI IZLET

Zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica LD Turizem, Bohinjska Bistrica

Zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz

4

POKLJUKA - Šotno barje Goreljek

V KRALJESTVU ČEBEL

Zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica LD Turizem, Bohinjska Bistrica

Zborno mesto: Hotel Jelka

Zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz

3

10

Zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina

Zborno mesto: Info center (TIC) Bohinj, Ribčev Laz

2

VOJE

Zborno mesto: Center TNP Bohinj, Stara Fužina

(Blato – Laz – Krstenica) Zborno mesto: parkirišče Vorančkovca nad Staro Fužino

Zborno mesto: TIC Bohinjska Bistrica LD Turizem, Bohinjska Bistrica

P

9

OKROG STARE FUŽINE PO ORNITOLOŠKO

k

o

RUDNO POLJE Športni center Triglav Pokljuka

5

l

j

u

k

6

a

MRZLI STUDENEC

ŠPORT HOTEL GORELJEK

2

7

BOHINJ ZLATOROG

Vogar

Planina Blato

1

SLAP SAVICA

Voje

SOTESKA

12

10

BOHINJSKO JEZERO / LAKE

3 RIBČEV LAZ

UKANC KRIŽIŠČE Ski center Vogel

11

8 4 Ski center Soriška planina

KARTICA MOBILNOSTI GOST BOHINJA BREZPLAČNO parkiranje v Bohinju avtobusni prevozi po Bohinju, Hop-on Hop-off avtobus na Pokljuko prevozi z ladjo po Bohinjskem jezeru najem električnih koles vstopnina za korita Mostnice in slap Savica vstopnine v muzeje

POPUSTI Do 50% cenejši prevozi z vlakom in avtobusom iz Bohinja in številni drugi popusti v Bohinju in drugod po Sloveniji.

BOHINJSKO / FROM BOHINJ Bohinjsko/From Bohinj je sinonim za izvrstne izdelke pridelane, predelane, narejene in oblikovane na območju Bohinja. V dveh letih odkar smo zasnovali znamko Bohinjsko/from Bohinj, družina šteje že 52 aktivnih ponudnikov.

S certifikatom kakovosti se ponaša 121 izdelkov domače in umetnostne obrti ter sodobnega oblikovanja, 86 kulinaričnih pridelkov in izdelkov, 41 jedi in pijač.

Center za kakovost

Uspešno proti cilju

Za izvedbo aktivnosti povezanih s promocijo in podelitvijo certifikata kakovosti Bohinjsko/ From Bohinj je zadolžen Center za kakovost, ki deluje v sklopu Turizma Bohinj. Vzporedna naloga Centra za kakovost je spodbujanje lokalnih prebivalcev k razvoju podjetniških idej, povezovanje deležnikov in razvoj novih proizvodov.

Za največji uspeh si štejemo, da je znamka Bohinjsko/From Bohinj vse bolj prepoznana med domačini in da se z vsakim ocenjevanjem poveča število novih prijaviteljev.

V Centru za kakovost posameznikom z določenimi znanji (tradicionalne obrti, ročna dela, itd.) nudimo strokovno pomoč pri izboljšanju ali razvoju novih izdelkov, predlagamo grafično opremo in embalažo, po pridobitvi certifikata kakovosti Bohinjsko/ From Bohinj pa izvajamo promocijo in pomoč pri prodaji.

Vabimo Vas, da se z idejami, končnimi izdelki ali polizdelki zglasite v Centru za kakovost, kjer vam je na voljo brezplačno svetovanje.

Informacije: Jana Vilman Proje, tel: 040 229 079

Igra “Ta lesen” v novi podobi.

V letu 2015 smo presegli lastna pričakovanja. V sklopu razpisa EDEN (Evropska destinacija odličnosti) smo dosegli 2. mesto in le za las zgrešili naslov Bohinj, evropska kulinarična destinacija odličnosti.

Nagrada EDEN je bila razpisana za turistično manj obiskane destinacije, ki razvijajo specifično lokalno kulinariko in prispevajo k celovitem oživljanju lokalnega okolja na trajnosten (vzdržen) način ter s tem povečujejo obisk gostov preko celega leta.

Z aktivnostmi spodbujenimi preko znamke znamke Bohinjsko/From Bohinj in z odličnostjo ponudbe prehiteli uveljavljene in poznane produkte Radol’co, Kras in Dobrote Dolenjske.

Tradicionalna obrt, krašenje z biserno matico, na sodobnih izdelkih.

KAKO PRIDOBITI CERTIFIKAT KAKOVOSTI BOHINJSKO/ FROM BOHINJ Certifikat kakovosti, ki zagotavlja geografsko poreklo in visoko kakovost , se lahko pridobi za jedi in pijače, pridelke in kulinarične izdelke, rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja. V postopku pridobitve certifikata kakovosti je potrebno prijaviti izdelke na razpis, ki ga vsaj dvakrat letno razpiše Turizem Bohinj.

Ocenjevanje izvede strokovna komisija v sestavi dr. Tanja Lešnik Štuhec, prof. Jože Zalar in dr. Janez Bogataj, ki pozitivno ocenjenim izdelkom podelijo pravico do uporabe certifikata kakovosti Bohinjsko/From Bohinj.

Bohinjska tujska soba

Bohinj, kulinarična destinacija Komisijo EDEN so s svojo ponudbo prepričale ekipe izbranih gostiln, ki se ponašajo s certifikatom kakovosti Bohinjsko/from Bohinj za posamezne jedi, sestavljene iz vsaj 30% lokalnih sestavin.

Kulinarična razvajanja nadaljujemo s tematsko ponudbo v času prireditev in festivalov.

............

ZA ZAČETEK S TRAVNIKA NA MIZO PO BOHINJSKO Cvetje je našlo pot tudi v kuhinje najboljših bohinjskih gostiln.

Kuharski mojstri se bodo v času 10. mednarodnega festivala cvetja predstavili s cvetličnimi meniji po enotni ceni 15 eur.

............

Kulinarično razvajanje si lahko rezervirate: Gostilna Resje, Nemški Rovt Restavracija 2864, Bohinj ECO Hotel Restavracija - picerija Tripič, Boh. Bistrica Gostilna Danica, Bohinjska Bistrica Pri lovcu, Hotel Kristal, Ribčev Laz Gostilna Pri Hrvatu, Srednja vas

V poslovni suiti (106m3) največkrat nagrajenega Bohinj ECO Hotelu v Bohinjski Bistrici je zaživela “bohinjska tujska soba”, edinstven primer interierja turistične namestitve, v katerem so predstvljeni visokokakovostni izdelki narejeni na območju Bohinja, s poudarkom na pohištvu, ki sta ga za LIP Pohištvo Bohinj oblikovala Andraž Tarman in Gašper Premože.

Poslovna suita, služi kot razstavni prostor visokokakovostnih izdelkov najboljšega iz Bohinja obenem pa omogoča avtentično bivanje. Je primer dobre prakse, kako »po bohinjsko« opremiti turistične namestitve z izhodiščem v kulturni dediščini, z elementi tradicionalne izdelave, tehnološko inovacijo, ekološkim pristopom in uporabo lokalnega lesa.

Projekt je nastal v sodelovanju LIP Pohištva Bohinj, Turizma Bohinj in Bohinj ECO hotela.

Ogled je možen ob najavi na tel: 040 229 079.

1. MEDNARODNI FESTIVAL STARODAVNEGA TALJENJA ŽELEZA – Stara Fužina V deželah z železarsko tradicijo je to že tradicionalni festival.

Sodelujoči pripravijo peči in talijo železovo rudo. Predstavniki različnih narodov (Angleži, Valižani, Madžari, Nemci, Nizozemci, …) se »pomerijo«, komu uspe staliti bolje. Priložnost bomo imeli prikazati dosežke na tem področju tudi pri nas v Bohinju, ostanke nekdanjega fužinarstva, eksponate iz dragocene zbirke Iva Cundriča, avtorja knjige Pozabljeno bohinjsko zlato.

100 % V ŽIVO!

Alpski kvintet JUBILEJNI 30. ALPSKI VEČER IN 50-LETNICA DELOVANJA ALPSKEGA KVINTETA Sobota, 14. maj 2016, ob 20. uri DVORANA DANICA Bohinjska Bistrica 4 urni program v živo, več kot 50 narodno zabavnih melodij, gostinska ponudba Cena vstopnice: 25 EUR na osebo z vključenim aperitivom.

Na 21 oseb eno prosto mesto.

INFORMACIJE, REZERVACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC: TURIZEM BOHINJ, Triglavska cesta 30, 4264 Boh. Bistrica, t: +386 (0)4 57 47 590, e: info@bohinj.si, www.bohinj.si

Program povezuje VINKO ŠIMEK

Generalni sponzor Alpskega večera v Bohinju je Občina Bohinj.

DIE MOOSKIRCHNER

ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA

ANSAMBEL SEKSTAKORD

OKROGLI MUZIKANTJE

ANSAMBEL DORI

ANSAMBEL VESELI SVATJE

Občina Bohinj

23

kult ur a

4. Otroško folklorno popoldne Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Kot uvod v letošnji Mednarodni festival alpskega cvetja bomo Triglavski narodni park in Kulturno društvo Bohinj pripravili posebno popoldne. Gre za Otroško folklorno popoldne, ki bo tokrat pred Centrom TNP v Stari Fužini, torej pred Bohinjko. To bo prav poseben dogodek, saj bodo v Bohinjki otvorili na novo postavljena otroška igrala, Kulturno društvo Bohinj pa pripravlja tradicionalno Otroško folklorno popoldne.

Pričnemo ob 17. uri in 17 minut. Nastopajoči otroci bodo plesali zelo različne plese. Gre za mednaroden dogodek, saj bodo v Bohinj prišli folklorniki iz KUD Mičevec iz okolice Zagreba, poleg njih pa še KUD sv. Ciril in Metod iz Kranja, ki plešejo makedonske plese, in mladi plesalci iz KUD Vuk Karadžić iz Radovljice, ki plešejo srbske plese.

Lahko rečemo, da bomo na prireditvi predstavili otroške plese bivše Jugoslavije.

Pred Bohinjko vstopnine ni, zato ste vabljeni prav vsi! ・

Regijsko srečanje odraslih ­folklornih skupin na Bledu Marjeta Preželj, vodja odrasle FS KD Bohinj

V soboto, 2. aprila, sta v kulturnem domu v Bohinjski Bistrici potekali dve medobmočni srečanji folklornih skupin, in sicer dopoldan otroške skupine in odrasle skupine v večernih urah. Čestitke vsem mladim in starejšim plesalcem, glasbenikom in vodjem. Da je vse potekalo v tako dobrem vzdušju, je zagotovo pomagal zelo lepo preurejen oder, za obnovo katerega se ob tej priliki zahvaljujemo Občini Bohinj.

Nastopale so naslednje domače otroške folklorne skupine: Žgančki KUD Triglav Srednja vas, Otroška FS KUD Triglav Srednja vas, Pastirčki KD Bohinj in Ta veliki Pastirčki KD Bohinj. Lahko smo ponosni, da imamo v Bohinju toliko otrok, ki so dejavni v folklornih skupinah. V Bo­ hinju delujejo štiri otroške skupine, poleg tega pa še mladinska folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, ki pa se je z zahodno štajerskimi ple­si predstavila zvečer na srečanju odraslih FS. Nastopili sta še odrasla FS KUD Triglav, ki si je upala na gorenjski oder pripeljati koroške plese z naslovom postavitve Na Jormak, ter Odrasla FS KD Bohinj, ki si je za svojo odrsko postavitev Janez z majolko izbrala tradicionalne plese. Le te je priredila in vključila še šaljivo dramsko igro med Janezom in fantom, ki je ostal brez plesalke za ples, saj je le ta zaplesala z Janezom, ki je poleg plesa z dvema dekletoma na glavi nesel še polno majolko. Ta koreografija je prepričala strokovno spremljevalko, da je skupino izbrala za regijsko srečanje odraslih folklornih skupin.

Gorenjsko srečanje odraslih folklornih skupin bo potekalo v Festivalni dvorani na Bledu v soboto, 14. maja, zvečer. Poleg FS KD Bohinj (Janez z majolko) bodo nastopale še: FS DU Naklo (Puš’lc za penzionerje), FS Podkuca - KD Dobrava Naklo (So nas stara mama hoteli naučiti), FS Trzinka (Ofriranje), FS Zala- TD Žirovski Vrh (Popra ni), FS Mengeš (U v’k pa češnje rabutajo) ter Mladinska skupina AFS Ozara (Abraham).

Pridite, veseli bomo vaše podpore. ・

Pastirčki osvojili hrvaško ­prestolnico Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

V sredini aprila so se Ta veliki pastirčki, mentorji in spremljevalci odpravili v Zagreb. Razlog za to je bilo prvo gostovanje te zanimive in nadobudne folklorne skupine, ki že nekaj let deluje pod vodstvom Eve Vavroš in ob pomoči Marjete Preželj, Nine Kožar Mencinger in Špele Lotrič.

Sprejeli so vabilo Kulturno umetniškega društva Mičevec, ki deluje v Turopolju, v bližini Zagreba. Društvo je organiziralo že deveti festival »Mi smo djeca vesela«, kjer je nastopilo šest vrhunskih otroških fol­ klornih skupin. Naši »Pastirčki« so bili edini iz tujine in prav veseli nas, da so bili nadvse lepo in srčno sprejeti. Festival je potekal v svetovno

Foto: Arhiv KD Bohinj

znani dvorani Vatroslava Lisinskega, ki jo lahko enačimo s slovenskim Cankarjevim domom. Polna mala dvorana je navdušeno spremljala otroške folklore, ki so pokazale vso svojo barvitost, znanje in otroško razigranost.

Zanimiva je misel našega gostitelja, predsednika KUD Mičevec, Vladimirja Štarkelja, ki pravi, da ima narodni ples nacionalni pomen in je zelo važen del življenja. Naši otroci so prvič nastopali v takšni dvorani, v tujini, brez staršev. Bili so odlični in vsi, ki smo sodelovali, si želimo, da jim bo ta avantura ostala v trajnem spominu.

Brez staršev? Prav ste prebrali, to pot so šli pogumni otroci na nastop tudi prvič brez staršev. To pa še ni vse, gostovali so dva dni, kar pomeni, da so na tujem tudi prespali. V soboto so tako doživeli dobrodošlico z ogledom Zagreba, kosilom v znani hitri restavraciji, potem pa z veliko zabave v znamenitem živalskem vrtu. V nedeljo pa smo si ogledali še kraje naših gostiteljev in polni energije odšli na nastop.

Na koncu se zahvaljujemo staršem, Občini Bohinj in vsem podpornikom za pomoč pri izvedbi tega nadvse pomembnega gostovanja. ・

V pričakovanju Mednarodnega festivala starodavnega taljenja železa

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica V nekaterih evropskih deželah se železarski festivali redno vrstijo že od leta 2003.

Ker je tudi Bohinj zgodovinsko močno povezan z železarsko tradicijo, kar nazorno izpričuje tudi ime vasi Stara Fužina, smo bili veseli pobude sodelujočih iz Shropshira (Anglija), da se vključimo v to dogajanje. V Shropshiru se je festival odvijal leta 2012. Gostje iz Shropshira so se ob prejšnjih priložnostih obiskovanja Bohinja seznanili z raziskavami in drugim delom domačina Iva Janeza Cundriča, opisanem v knjigi Pozabljeno bohinjsko zlato, kar jih je med drugim napeljalo k pobudi za Rekonstrukcija peči. Foto: Blaž Prapotnik izvedbo festivala v Bohinju.

Festivali so naravnani zelo praktično. Običajno sodelujoči na pri­mernem kraju postavijo peči in talijo rudo. Včasih je peči toliko, kolikor je sodelujočih dežel, pri nas jih bo gotovo manj. Znano je, da je nabrati rudo precej zahtevno opravilo. Najprimernejši kraj za izvedbo festivala pri nas se zdi prostor v neposredni bližini Zoisovega gradu v Stari Fužini. Tako bomo imeli domačini in obiskovalci priložnost obuditi spomin tudi na čas barona

24

kultur a Žiga Zoisa in dediščino tistega časa.

Festival se bo odvijal od 8. do 12. junija 2016 pod okriljem Turizma Bohinj in s sodelovanjem Občine Bohinj, KS Stara Fužina, šole in bližnjih muzejev ter drugih institucij, društev in posameznikov. Poleg nepretrganega dogajanja pod gradom v Stari Fužini bo potekal spremljevalni program v obliki razstav, posvetovanj in drugega kulturnega programa. Ivo Janez Cundrič bo eksponate, ki jih hrani doma, skupaj s tistimi, ki se nahajajo v bližnjih muzejih, pripravil za ogled v Kulturnem domu v Stari Fužini. Gornjesavski muzej Jesenice in Gorenjski muzej (enota v Bohinju) bosta s svojimi zbirkami dodatno primerno osvetlila to temo. ・

Le na planine, za lepe spomine Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej

Foto: Arhiv KD Bohinj

V torek, 19. aprila, sta spomine na planine na muzejskem večeru ob razstavi fotografij Draga Holynskega Bohinjske planine pred štirimi desetletji, Fotografije stanov, majerjev, sirarjev v bohinjskih planinah leta 1975 in 1978 obujali majerici in sirarki Minka Odar - Ferjanova izpod Studora in Cilka Mlakar iz Češnjice. Obe sta že kot otroka spoznali delo v planinah, Minka za Javornikom z očetom, Cilka pa na Krstenici s sestro. Takrat, pred približno 70 leti, je bilo na vsaki planini veliko ljudi, skupaj v vseh planinah 230. Majerji in majerice so skrbeli za živino, sirarji pa so predelovali mleko v sir in ostale izdelke. Potem pa so mladi našli zaposlitev v tovarnah, planine so začeli opuščati. Včasih so vse hlebe sira prodali v dolino, danes jih številni planinci pokupijo kar na planini.

Sprememb je preveč, da bi jih lahko vse našteli. Še vedno pa je treba zgodaj vstati in krave pripeljati na molzišče še preden posije sonce, sicer se gredo past po svoje. V lepem vremenu se zvečer rade same vrnejo, v dežju pa se skrijejo na suho pod smreke in jih je potrebno najti in nagnati k stanovom. Na planini se majerji niso nikoli prepirali, ker preveč potrebujejo drug drugega pri svojem napornem delu. Znali pa so se pošaliti, včasih tudi ponorčevati. Ob nedeljah so k mladim majericam prišli na obisk fantje, od doma pa so jim prinesli sveža živila – »kešt«.

Majarili so tudi Minkini otroci, ko so morali jeseni v šolo, je pa Minka prišla v Laz. Zdaj vse poletje preživi tam in tudi sama predela mleko.

Družbe, zlasti turistov, ima več kot dovolj. Cilka je bila v službi v Ljub­ ljani in je šele v sedemdesetih letih začela na Zajamnikih, kasneje na Krstenici. Pri skrbi za živino in sirjenju ji pomagajo otroci, ki v planini preživijo del počitnic. Ko pripoveduje o življenju z njimi, o čaju in piškotih navsezgodaj, pa kako se mlajši otroci učijo od starejših, kako jih je naučila množico iger s kartami, ji žare oči.

Poslušalci ob tem niso mogli ostati ravnodušni, razvil se je zanimiv pogovor. Večer v muzeju je bil prijeten in napolnil nas je z upanjem, da bo dediščina tako predanih ljudi živela naprej v mladih. ・

Fotografija groba ruskih ujetnikov v Ukancu iz leta 1921.

Foto: Arhiv družine Budkovič

stražarji so zelo grdo ravnali z njimi in za vsak najmanjši prekršek so jih strogo kaznovali. Bili so slabo oblečeni in prestradani, zato ni čudno, da je marsikdo izmed njih poskušal pobegniti. Našim vojnim ujetnikom se je v Rusiji godilo mnogo bolje.

V Bohinjskih novicah smo že brali o grobu dveh ruskih ujetnikov pri Sedmerih jezerih. Nesrečna ruska ubežnika so ujeli avstrijski žandarji in ju ustrelili. Še prej pa sta si morala sama izkopati grob. Gorski reše­ valec Marko Matajurc iz Posočja je obnovil spomenik na njunem grobu in se s tem dejanjem poklonil vsem žrtvam nesmiselnih vojn.

Tudi v Ukancu je leta 2012 Egon Kozina obnovil grob trem ruskim ubežnikom, ki so jih ustrelili blizu jezera. Prav 16. aprila letos je minilo sto let od njihove nesrečne smrti. Oba grobova ruskih vojakov je obiskal vojaški ataše ruskega veleposlaništva v Sloveniji.

Tomaž Budkovič je g. Egonu posredoval fotografijo groba iz l. 1921.

V stari Jugoslaviji so takrat popisali in fotografirali vse grobove iz 1. svetovne vojne, ki so jih našli na svojem ozemlju. Kot pravi g. Kozina, so takrat domačini po spominu naredili in postavili na grob tudi ruski pravoslavni križ, ki pa ni imel treh prečk in tudi druga prečka je bila daljša od zgornje. Ta križ je bil bolj podoben lorenskemu križu ali pa tistemu, ki je bil že od začetka prejšnjega stoletja simbol svetovnega boja proti tuberkulozi. Kakorkoli že, pomembno je njihovo pristno sočutje do ubogih vojakov. Neka Rusinja, ki živi v Ljubljani, je g. Egonu razložila, da tretja poševna prečka kaže smer »navzgor« in pomeni pot »iz pekla življenja v radost nebes«. Pravoslavni ruski križ ima bogato simboliko; zgornja prečka naj bi pomenila tablico, na kateri piše INRI. To je latinska kratica (Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum), ki jo je na Jezusov križ

OB 100. OBLETNICI SMRTI

Grob ruskih ujetnikov v Ukancu Marija Cvetek

Med 1. svetovno vojno je bilo v Bohinju veliko ruskih ujetnikov in večinoma so morali opravljati najbolj težaška dela. Avstro-ogrski

Grob ob 100. obletnici smrti ruskih ujetnikov. Foto: Egon Kozina

25 dal pritrditi Poncij Pilat, in v slovenščini pomeni: Jezus Naza­reški, kralj judovski. Spodnja poševna prečka pa naj bi simbolizirala tudi križa obeh razbojnikov, ki sta bila križana skupaj z Jezusom. To je dodala ljudska domišljija, v resnici pa so na prvotnih upodobitvah križev tako stilizirali oporo za noge.

Egon Kozina mi je pravil, kako je Petričov Joža izpod Studora leto dni pred svojo smrtjo za 1. november požagal leščevje, ki je preraslo grob in nanj prižgal svečo. Tako je g. Egon izvedel za ta grob, ki ga je kasneje iskal Tomaž Budkovič. V svojih zapiskih je imel tudi imena pokopanih in datum njihove smrti.

G. Kozina vsako leto za vse svete na tem grobu prižge svečo, letos pa jo je prižgal še na predvečer 100. obletnice smrti teh nesrečnikov.

Pridružila se ji je še moja lučka, saj me ta grob spominja na našega strica vojaka, ki je pokopan v Belorusiji. Naš ded Jožef si je na ruski fronti v svojo »vojaško« beležnico zapisal dolgo (trinajst kitično) češko pesem z istim naslovom. Ta govori o »zlem« času, ki je mladega očeta odtrgal od doma. Zadnja kitica pa pove, da v ruskem »dolu« stoji lesen križ, pod njim pa v grobu spi »atek«. V tej pesmi je naš ded videl tudi svojo usodo. Imel je srečo, da se je vrnil pod ljubo domačo streho, a v 2. svetovni vojni je tam ostal njegov sin. Večkrat je žalostno pripomnil: »Jest səm srečno pršov damú. Kdo p s pa biv mislov, da bo pa naš Janez ostov tam!« Mnogi vojaki počivajo v tuji zemlji. Njihov molk je zgovornejši od vseh nesmiselnih bitk tega sveta. ・

Maja v Knjižnici Bohinjska Bistrica

kult ur a , ml adina

Foto: Nežka Košnik

srečencu najpomembnejša. Za hude krvavitve potrebujemo tudi kri, ki jo dobimo od krvodajalcev. Član RK nam je povedal nekaj o zgodovini krvodajalstva in tudi kako poteka krvodajalstvo danes. Da bi si vse še bolje predstavljali, smo v ponedeljek, 29. 2., šli v ZD in si ogledali vse, kar mora krvodajalec opraviti. Ta dan mi bo ostal v spominu in kar je najpomembnejše, od sedaj bom vedela, kako pomagati človeku, ki je v stiski in poškodovan.« Natalija D. »Ta naravoslovni dan je bil poučen in zanimiv, saj zdaj vem, kako ravnati, ko nekdo potrebuje pomoč in kaj sploh je krvodajalska akcija.« Anja P.

Sara Klemenčič, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

PONEDELJEK, 9. 5., 17.00 - Škratovo ime: v »Vesolju zakladov« sodelujoči otroci si bodo lahko ogledali zabavno predstavo Gledališča iz desnega žepka. Vabila bomo poslali po pošti.

SREDA, 11. 5., 17.00 - Andrej in Piki: pravljico in delavnico o prijatelj­ stvu med kužkom in fantkom bo vodila Elkana Angelova.

SREDA, 18. 5., 17.00 - Igralna urica z Grdinico: o Grdinici, njenih prijateljih in njihovih razburljivih dogodivščinah z avtorjem Lukom Poklukarjem.

SREDA, 25. 5., 17.00 - Tovarna milnih mehurčkov: zabavna animacij­ ska predstava v izvedbi Teatra Cizamo.

Razstave

VES MESEC - Bohinjska Bistrica - Cvetoča pomlad: razstava likov­nih izdelkov učencev 5. a in 5. b z učiteljicama Marinko Soklič in Mojco Medja.

VES MESEC - Srednja vas - Rad imam knjigo: razstava likovnih izdelkov učencev POŠ Srednja vas z učiteljicami Mojco Odar, Jožico Kašca, Natašo Korošec, Alenko Rozman in Marijo Krkoč.

Od 21. maja do 5. junija - Bohinjska Bistrica - Mednarodni festival alpskega cvetja: razstava gradiva o rastlinah in živalih Bohinja, o bohinjskih planinah, užitnih divjih rastlinah, o vezenju; poleg tega pa so na voljo elektronski viri o orhidejah. Svoje izdelke, torbice s cvetličnimi vzorci, predstavlja Zvezda Malej. ・

Naravoslovni dan na temo Prva pomoč in krvodajalstvo Osmošolci in učiteljica Nežka Košnik

Učenci v osmem razredu spoznavajo, kako deluje naše telo, kako lahko sami poskrbijo, da bodo s pravilnim ravnanjem kvalitetno živeli tudi v pozni starosti. Spoznavajo pa tudi pomen solidarnosti, empatije in prostovoljstva, ko je nekdo potreben pomoči. Organizacija RK in Zdravstveni dom Bohinj sta nam omogočila, da smo nekoliko pobliže spoznali njihovo delo in se tudi zase nekaj novega naučili. Hvala vsem, ki ste pri tem sodelovali. »V februarju so nas, osmošolce, na šoli obiskali medicinski sestri iz zdravstvenega doma v Boh. Bistrici in uslužbenec Rdečega križa, ki se ukvarja s krvodajalstvom. Spoznavali smo različne vrste poškodb, kot so odrgnine, ureznine, zlomi ... Učili smo se tudi oživljanja človeka, kakšen je pravilen položaj nezavestnega ter povijanja raznih ureznin in zlomov. Dobro je, da znamo pomagati, saj je 1. minuta pri pone­

Foto: Nežka Košnik

»Vse skupaj je bilo super, čeprav ne prenesem preveč dobro pogleda na kri. Vsi zdaj znamo pomagati nezavestnemu, ko bomo večji, pa bomo lahko reševali življenja tudi s krvodajalstvom.« Nuša P. »Všeč mi je bilo, ker smo lahko sami poskusili pravilno oživljati.

Seveda smo za to imeli prav posebno lutko. Mislim, da sem se kar veliko naučila in zdaj lahko pravilno reagiram, če bi prišlo do take situa­ cije. Več smo se pogovarjali o darovanju krvi, kako pomembno je to, zakaj to počnemo. Ko bom polnoletna, bom tudi jaz darovala kri in s tem reševala življenja.« Urška N. »Izvedeli smo, da je v Sloveniji odlično povprečje krvodajalcev in da moramo (ko bomo dovolj stari) to povprečje obdržati ali ga celo zvišati.

Dan je bil zanimiv, všeč mi je bilo tudi, ker so sodelovale medicinske sestre iz zdravstvenega doma Bohinj.«Melisa O. »Tisto, kar še nikoli nisem poskusila, je bilo oživljanje na lutki. Tudi priprava položaja za nezavestnega mi je bila zanimiva. Pri vsem tem sem se naučila, da je treba ljudem v stiski pomagati, saj se to lahko zgodi tudi meni.« Lea A. ・

26

ml adina

Projektno srečanje v Latviji

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica V aprilu je v Latviji potekalo zadnje srečanje v sklopu mednarodnega šolskega projekta Erasmus+. Preučevanje različnih metod poučevanja naravoslovnih predmetov za povečevanje motivacije in promovira­nje znanstvene (in druge vrste) pismenosti. Podrobneje smo spoznali kar dve njihovi šoli; eno v Rigi in eno v obmorskem mestu Jurmala. Sodelujoči iz vseh dežel so pripravili učne ure, pri katerih so učitelji uporab­ ljali pripomočke iz naravnih materialov iz svojega lokalnega okolja.

Učiteljica kemije Urška Beznik je tako prikazala poučevanje na temo beljakovin, pri čemer je za zgradbo molekul uporabila semena raz­ ličnih rastlin ter volno domačih ovc, kar se je ostalim sodelujočim zdelo zanimivo, vredno posnemanja. Zanimive ure so pripravili tudi ostali.

Ponovno sva imeli priložnost predstaviti Bohinj tudi z ozirom na narav­ne lepote, saj ena od njihovih učiteljic deluje tudi na lokalnem radiu. Projektno delo se s tem ne zaključuje. Sodelujoči se bomo trudili širiti rezultate dela tako vsak na svoji šoli v sklopu strokovnih aktivov, kot širše preko strokovnih združenj (študijske skupine), ustreznih konferenc in objav v strokovni literaturi. ・

Državno tekmovanje Generacija €uro EGSŠ Radovljica

Dijaki EGSŠ Radovljica s poslanko Tanjo Fajon. Foto: Arhiv EGSŠ Radovljica

poslanko Tanjo Fajon in njenega asistenta, ki nam je osebno razkazal parlament. Nato smo si ogledali še mestno jedro Strasbourga, kjer smo imeli tudi nekaj prostega časa, ki smo ga nekateri izkoristili za vožnjo z ladjico okoli mestnega jedra.

Popoldne smo mesto zapustili ter se odpravili v Baden-Baden, kjer smo v mladinskem hostlu prenočili. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili v Derendingen, in sicer v cerkev, kjer je deloval Primož Trubar.

Nato smo se odpravili v Tübingen, staro univerzitetno mesto, kjer smo imeli tudi nekaj prostega časa. Sledil je ogled gradu Hohenzollern z osupljivim razgledom. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpravili na pot nazaj v Slovenijo, na kateri smo se peljali tudi mimo Allianz Arene v Münchnu. Domov smo prispeli okoli dveh zjutraj. Nagradni izlet smo dobro izkoristili in spoznali nove kraje in ljudi. ・

Mladi planinci že 60 let pod ­objemom gora Planinska zveza Slovenije

Ekipa EGSŠ Radovljica z mentorico prof. Cvetko Finc in guvernerjem Banke ­Slovenije Boštjanom Jazbecem. Foto: Arhiv EGSŠ Radovljica

Tudi letošnje leto je Banka Slovenije pod okriljem Evropske centralne banke (ECB) organizirala tekmovanje Generacija €uro. Gre za tekmovanje, ki je namenjeno dijakom višjih letnikov srednjih šol v državah članicah evroobmočja in spodbuja mlade k pridobivanju zna­ nja s področja ekonomije in financ ter seznanjanju z vlogo, nalogami in delovanjem ECB in Evrosistema.

Sodelovala je tudi naša šola, in sicer ekipa Ekonomistke (Amanda Janežič, Eva Kovačič, Mateja Nikolovska in Maja Fartek iz 4. Ga) pod mentorstvom profesorice Cvetke Finc.

Prvi krog tekmovanja je bil kviz o Evropski centralni banki, ki ga je naša ekipa uspešno rešila. Dijakinje so se uvrstile v drugi krog, kamor so sprejeli 19 od 28 ekip, kjer je sledilo pisanje eseja z napovedova­ njem ključne obrestne mere v evroobmočju. Tudi tu so se dekleta uvr­ stila naprej in v sredo, 30. marca, je na Banki Slovenije potekal zagovor štirih najboljših ekip v tekmovanju. Tekmovalce je nagovoril guverner Boštjan Jazbec. Čestitke ekipi EGSŠ in mentorici za izjemen uspeh! ・

Za nagrado v Strasbourg in ­Tübingen 2. Ga EGSŠ Radovljica

Za uspešno zaključen 1. letnik brez popravnih izpitov smo dijaki 2.

Ga prejeli izlet v Strasbourg. Tako smo se 11. aprila odpravili v Strasbourg in Tübingen. Po približno devetih urah vožnje smo prispeli na cilj. Imeli smo nekaj časa, da smo se uredili in pozajtrkovali. Naša prva postaja je bil Evropski parlament, v katerem smo spoznali slovensko

Že kmalu po vzniku organiziranega planinstva je v korak z izkušenej­ šimi planinci stopila tudi mladež, ki je s svojim razumevanjem nara­ve, radovednostjo in raziskovalno slo razgibala življenje v gorah. Z izobraževanjem mladih so se ukvarjali že skalaši, pomen vključevanja otrok in mladostnikov v svoje vrste pa je zgodaj prepoznala tudi krovna planinska organizacija, ki je delo z mladimi izvajala že v prvi polo­ vici 20. stoletja. Aprila 1956 je Planinska zveza Slovenije na Šmarjetni gori ustanovila Mladinsko komisijo (MK) in jo vpregla v žlahtno skrb za vzgojo in izobraževanje mladih v planinstvu. Skupaj z mladinskimi odseki, ki delujejo v okviru planinskih društev, že šest desetletij z različnimi akcijami skrbi za popularizacijo in kakovost planinstva, spodbuja mladinsko organiziranost in mladinsko delo ter usposablja strokovne kadre, ki delajo z mladimi. Srečanje ob 60-letnici Mladinske komisije PZS bo v soboto, 9. aprila 2016, ob 17. uri v Slovenskem planinskemu muzeju v Mojstrani. »Poslanstvo Mladinske komisije se od samega začetka ni dosti spremenilo. Naša glavna naloga ostaja predajanje znanj mlajšim generacijam – skrb za okolje in ohranjanje narave, varno gibanje, zdrav način življenja. Vse to so stvari, ki jih želimo približati planincem že od malih nog in jim s tem dati popotnico za njihov nadaljnji razvoj. Ne le na planinskem področju, temveč tudi v vsakdanjem življenju, saj pristen stik z naravo in druženje s sovrstniki vedno bolj izpodriva tehnologija,« zimzeleno poslanstvo oriše načelnica MK PZS Barbara Bajcer, tudi sama vodnica PZS, predana delu z mladimi.

Takoj po ustanovitvi leta 1956 je Mladinska komisija PZS začela izobraževati mladinske vodnike, ki so skrbeli za planinski podmladek v društvih, že leta 1963 pa so začeli v mladinskih odsekih planinskih društev izvajati prve planinske šole, izobraževanja mladih za varnejšo hojo v gorah, ki so se obdržala vse do danes. Da bi mlade planince usmerjali k zdravemu življenju v naravi, jih seznanili z osnovami planinske dejavnosti in varnostjo v gorah, ob tem pa razvijali vrline, kot so tovarištvo, vztrajnost in vedoželjnost, sta leta 1969 oz. 1975 zaživeli akciji Mladi planinec in Ciciban planinec, ob leta 2010 radoživo prenov­ljenih dnevnikih pa oba programa še spodbujata organizirano obliko planinstva in vse mlade obiskovalce gora usposabljata za

ml adina , šport

27 samostojnej­še varnejše gibanje v gorah. Mejnik v mladinski dejavnosti predstavlja leta 1995 izdana knjižica Mladi v gorništvu in gorniški organizaciji, ki je nakazala nove usmeritve organiziranja in delovanja mladih znotraj PZS, ki so se večinoma uresničile.

Na mladih svet stoji, mladinska planinska dejavnost pa na ljudeh, ki odraščajočo mladež izobražujejo, usmerjajo in spodbujajo k planinskemu udejstvovanju. MK je že konec šestdesetih ustanovila Odbor za vzgojo in izobraževanje, v letih od 1971 do 1973 pa vpeljala seminar za mentorje planinskih skupin, ki so danes ključne osebe za poučeva­ nje planinskih vsebin in desna roka vodnikov na izletih in taborih. Poleg uspo­sabljanja za mladinskega voditelja, ki predstavlja most med otroki in vodniki PZS ter je zadnja leta prava uspešnica, velja med neformalnimi izobraževanji MK PZS omeniti še zimsko planinsko šolo, tečaj hoje po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, tečaj orientacije in seminar družabnosti.

Za popestritev dela z mladimi je MK skupaj s PD Domžale leta 1989 organizirala tekmovanje Mladina in gore, najbolj uveljavljeno tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj s planinskega delova­ nja, ki se je v 27 letih dodobra usidralo v srca osnovnošolcev po vsej Sloveniji, letos je premiero doživela tudi tekmovalna preizkušnja za srednješolce. V drugi polovici devetdesetih je MK obudila planinska orientacijska tekmovanja, ki so se še posebej dobro ukoreninila na Štajerskem. Tako je leta 1998 na Menini planini potekalo prvo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), planinska orientacija pa je svojo 60-letnico slavila lani na Rakitni. Zabavnejše pridobivanje znanja za samostojno in suvereno obvladovanje gibanja v gorskem svetu je še danes kažipot orientacijskih preizkušenj, ki se odvijajo v osmih področnih ligah in sedmih starostnih kategorijah.

Pravi magnet za mlade kolenogrizce so planinski tabori, ki so (šotorska) krila prvič razprli leta 1925 na Vogrskem, od ustanovitve MK pa nosijo lovoriko ene najbolj priljubljenih metod dela z mladimi v planinstvu. Večdnevno doživetje gora, prenočevanje pod šotorskim platnom in druženje ob tabornem ognju prav tako netijo iskre v otroških očeh.

Kljub velikemu organizacijskemu zalogaju so v številnih odsekih krona celoletnega dela planinskih krožkov in skupin, pa naj bodo pod streho planinske koče, v obliki klasičnega poletnega taborjenja v šotorih ali kot pohodni tabor. Preprostost, skromnost in pristen stik z naravo mlade učijo življenja, drugačnega od vse bolj elektronskega vsakdana, hkrati pa jih ob raznolikih dejavnostih kalijo v gorniških znanjih. »V planinski organizaciji so se že kmalu po ustanovitvi začele izvajati aktivnosti za mlade planince, zadnjih 60 let pa je tovrstna dejavnost tudi organizacijsko vpeta v delo naše organizacije. V začetnem obdobju organiziranega delovanja so se izvajale različne oblike dela z mladimi, sčasoma pa se je razvijalo tudi delo mladih, ki je danes eno od zelo prepoznavnih področij delovanja naše organizacije, tako doma kot v tujini. K razvoju in popularizaciji dejavnosti mladih tako na ravni planinske zveze kot v društvih in v meddruštvenih odborih so pripomogle številne generacije mladih in malo manj mladih planincev, za kar jim gre seveda velika zahvala. Poleg tega so dejavnost mladih močno zaznamovale in tudi preoblikovale marsikatere aktivnosti, med kate­ rimi bi želel izpostaviti usposabljanja za mladinske planinske vodnike, Planinsko šolo, akciji oz. programa Ciciban planinec in Mladi planinec, usposabljanja za mentorje planinskih skupin, tekmovanja Mladina in gore ter v zadnjem obdobju tudi neformalna izobraževanja za mladinske voditelje,« ob jubileju poudarja predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je bil na čelu Mladinske komisije PZS med letoma 1996 in 1998: »V aktivno delo v planinski organizaciji mnogi vstopajo ravno prek aktivnosti, namenjenih mladim planincem. Vesel in ponosen sem, da sem eden izmed teh, saj mi pridobljeno znanje in izkušnje iz časa dela v mladinskem odseku matičnega društva in v Mladinski komisiji PZS močno koristi pri opravljanju sedanjega dela predsednika PZS in hkrati tudi v vsakdanjem življenju.« ・

Velikonočna smuka ljubiteljev smučanja po starem Ekipa TD Bohinj

Letos smo gostili rekordno število udeležencev, saj nas je bilo skoraj 100 v akciji. Tudi letos vreme ni bilo sanjsko, toda dobro volja je bila na vrhuncu. Vsi smo lahko uživali v pogledih na krasna oblačila,

Foto: Gregor Skoberne

opremo, smučarsko znanje. Na Voglu smo tudi letos pripravili zadnjo tekmo sezone. Najštevilčnejša ekipa je bila ekipa Rovtarjev iz Škofje Loke, najboljša pa Emaus iz Bovca, ki so imeli tekmovalce in tekmo­ valke v vseh kategorijah.

Udeleženci so bili zelo zadovoljni, zabava ob zvokih glasbe fantastičnih Špele in Jasne je naredila vzdušje in družaben dan je vsem prinesel zadovoljstvo. Veselimo se prihodnjih srečanj na prekrasnem Smučišču Vogel. ・

Odličen zaključek sezone tekačev in biatloncev Rok Bremec, SD Bohinj

Zmagovalka Ajda Arh. Foto: SD Bohinj

Bohinjski tekači in biatlonci smo več kot odlično zaključili letošnjo sezono, saj smo na koncu nanizali ogromno odličnih rezultatov.

Biatlonci so se med 17. in 20. 3. na Rudnem Polju zbrali na zadnjem letošnjem alpskem pokalu, kjer je Blaž Debeljak v najmlajši kategoriji dosegel odlične rezultate. Na prvi tekmi je dosegel 3., na drugi 6. in na tretji tekmi 4. mesto, ter se v skupnem seštevku tega pokala na podlagi teh rezultatov in tudi preteklih, ko je v Švici enkrat celo zmagal, uvrstil na sijajno 3. mesto.

Na slovenskem pokalu v biatlonu smo prav tako na dveh tekmah vknjižili kar 5 uvrstitev na stopničke. Iza Jensko pri mlajših in Ajda Arh pri starejših deklicah sta po enkrat zmagali, na tretje mesto pa so se uvrstili Kaja Zorč, Kaja Marič, Anže Markelj in še enkrat Ajda Arh na drugi tekmi.

V skupnem seštevku slovenskega pokala v biatlonu pa sta Ajda Arh in Anže Markelj vsak v svoji kategoriji osvojila 3. mesto. V kategoriji mlajših deklic so se v skupnem seštevku naša dekleta prav tako odlično odrezala, saj je Iza Jensko osvojila 2., Kaja Marič 3., Lena Repinc 4. in Kaja Zorč 6. mesto.

28

šport

Ekipa strelcev DU Bohinjska Bistrica na pokrajinskem tekmovanju DU Gorenjske.

Foto: Stanko Ažman

Odličen Luka Plahuta. Foto: SD Bohinj

Na tekaških tekmah smo podobno kot na biatlonskih, dosegali odlične rezultate tako na slovenskem kot tudi mednarodnem nivoju. Naj­ prej je treba omeniti Ajdo Arh, ki je 20. marca na FIS tekmi v Sarajevu v absolutni ženski konkurenci dosegla izvrstno 3. mesto, ter tako dosegla zelo dobre FIS točke, kar jo na svetovni rang lestvici v svojem letniku uvršča med prvih pet na svetu. Prav tako je zelo dobro tekmovala tudi Maša Kozomara, ki je osvojila 10. mesto. Obe dekleti sta tako pridobili tudi kategorizacijo državnega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Odlično smo se tako kot organizator kot tudi v tekmovalnem smi­slu odrezali na državnem štafetnem prvenstvu, ki je 19. 3. pod našim okri­ ljem potekalo na tekaških progah na Soriški planini. Mlajše mla­dinke v postavi Maša Kozomara-Ajda Arh-Kaja Marič so postale državne podprvakinje.

V skupnem tekaškem seštevku sta podobno kot v biatlonu, skupno 3. mesto vsak v svoji kategoriji dosegla Anže Markelj in Ajda Arh, kljub temu da sta tekmovala z leto starejšimi sotekmovalci/kami.

Tudi podatek o številu kategorizacij, ki jih izdaja Olimpijski komite Slovenije pove, da smo to sezono v društvu delali odlično, saj smo jih dosegli rekordnih 7, od tega dva državna in 5 mladinskih razredov.

Dve kategorizaciji smo pridobili v panogi biatlon, ostalih 5 pa v panogi smučarski teki.

Vse pohvale za tako odličen zaključek zimske sezone pa gredo seveda tudi trenerju, ki je poskrbel za odlično formo naših tekačev in bia­ tloncev.

Sezono zaključujejo tudi najmlajši člani društva. Njihovi trenerji so poskrbeli, da so imeli čim več aktivnosti na prostem. Trudili so se tudi za pestrost treningov, navkljub pomanjkanju snega v dolini. Ob slabem vremenu so treningi potekali v telovadnici in v Vodnem parku. Ker pa je zima Pokljuko obdarila s precejšnjo mero snega, so konce tednov brusili smuči po tekaških poteh Rudnega Polja. Za še več adrenalina pa so trenerji organizirali strelske treninge. Nekateri otroci so se tekom sezone udeleževali različnih tekem in si s tem pridobivali še dodatne izkušnje. ・

Pokrajinsko tekmovanje v ­streljanju z zračno puško

Stanko Ažman, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica Letošnje strelsko tekmovanje z zračno puško ekip društev upokojencev Gorenjske je potekalo v soboto, 16. aprila, v Trzinu na novem strelišču v trzinski osnovni šoli. Za najboljše Gorenjsko upokojensko društvo so tekmovale moške in ženske ekipe. Sodelovalo je 51 strelcev in strelk iz osmih društev Gorenjske. Naša ekipa je zasedla zadnje, osmo mesto.

Na žalost smo tudi letos strelci veterani bolj malo trenirali, ker v Bohinju nimamo primernega strelišča. Vsako leto naša skromna »ve­ teranska« ekipa hodi na strelska tekmovanja po Sloveniji in spoznava, kako lepo drugod skrbijo za strelski šport. Večina strelišč za strelja­ nje z zračnimi puškami in pištolami je urejenih v osnovnih šolah, naj­ večkrat v nekdanjih zakloniščih, ki jih imajo skoraj vse novozgrajene osnovne šole. Tudi v Trzinu, kjer smo letos streljali, so pred kratkim preuredili garderobe v prekrasno strelišče za zračno orožje, ki je namenjeno predvsem šolski mladini. Tam, kjer imajo strelišča urejena tako, da so dostopna za osnovnošolce, so rezultati zelo dobri in zanimanje za strelstvo veliko.

Da bi se nekaj le premaknilo na področju strelskega športa tudi v Bohinju smo “veterani” sklenili, da prevzamemo pobudo in čim prej zberemo vse ljubitelje strelstva, bivše člane Strelskega društva Florijan Majhen, lovce, veterane ZVZS, pa tudi smučarje tekače - biatlonce in vse ljubitelje športnega streljanja. Dobili bi se čim prej v letošnjem maju in dogovorili, kako peljati to lepo športno panogo z nemajhno tradicijo v Bohinju naprej.

Za srečanje predlagamo neobvezni termin v petek, 13. maja. Dobili bi se v dvoranici Društvenega doma na Triglavski c. 30 ob 19. uri. Vaše predloge, pripravljenost za sodelovanje, ideje in razmišljanja, kako naprej, nam že prej pošljite na e-poštni naslov stanislav.azman@gmail. com ali nas pokličite na tel. št.: 051 363 609.

Strelski pozdrav! ・

Aktivni počitek za skakalce SSK Bohinj

Foto: SSK Bohinj

Skakalci po zimski sezoni nismo dali noge na pašo, aktivno smo izkoristili naše »počitnice« v prehodnem obdobju in skočili v novo sezono.

Enkrat tedensko smo ohranjali kondicijo v telovadnici, vsak vikend pa smo nabirali kilometre na smučišču na Voglu. V mesecu maju pa bomo zopet pričeli skakali na umetni podlagi na Poljah, vabljeni vsi nadobudni skakalci.

Udeležili smo se tudi bohinjske čistilne akcije, kjer smo temeljito očistili okolico skakalnic. Zahavljujemo se tudi vsem občanom Bohinja, ki ste nam pomagali pri akciji »Pospravimo star papir«. Tudi tokrat se ga je nabralo kar precej, ob enem pa vam sporočamo, da lahko vsi,

šport, ogl a si 040/202 384

29 ki ste akcijo spregledali, star, odvečen papir shranite do oktobra, ko bomo akcijo ponovili, lahko pa nas pkličete in papir bomo prišli iskat k vam domov.

Konec prejšnjega meseca smo na našem turističnem produktu BohinjSKI-FLYer Zipline posneli nekajminutno reportažo za oddajo Dob­ro jutro. Odziv gledalcev oddaje pa je bil več kot odličen. V klubu smo se zato odločili, da bomo v mesecu maju vsem Bohinjcem ponudili 50 % popusta, da preizkusite edinstveno napravo na svetu in sami občutite, kako se počutijo skakalci in skakalke.

Več dogajana lahko spremljate na naših internetnih in Facebook straneh SSK Bohinj in BohinjSKI-FLYer.si ・

Katana cup Bohinj open 2016 Akademija borilnih veščin Bohinj

cnar, Tina Sodja Preželj, Žiga Mikelj in Lovro Ceklin.

Podeljenih je bilo več kot 500 medalj, več kot 100 najmlajših je prejelo manjša darila, prav vsi pa so se lahko posladkali s kremnimi rezinami. V najbolj častni kategoriji grand master je bilo podeljenih devet katan.

Tekmovalci so se pomerili v katah, elementih, skupinskih (team) katah in borbah. Skupaj je naš klub osvojil kar 18 zlatih, 12 srebrnih in 31 bronastih medalj, katano pa si je priboril starejši član Andrej Gracelj.

Prav vsi tekmovalci si zaslužijo čestitke za osvojene medalje in odličen nastop. Večina jih je prvič nastopila na večjem tekmovanju.

Posebna zahvala gre trenerju Janezu Medji, ki je naše tekmovalce na turnir odlično pripravil. Omeniti pa moramo tudi mlade pomočnike Nino Sodja, Andreja Graclja, Joža Vrhunca in Tatjano Salmič. Hvala vsem za srčno in požrtvovalno delo z najmlajšimi.

Za uspeh tekmovanja pa so zaslužni vsi vpleteni: starši, člani Akademije Bohinj, ostali prijatelji tega športa, gasilci, lokalna skupnost na čelu z Občino Bohinj. Hvala vam za sodelovanje in vaš prispevek. ・

Naši člani pri skupinski kati na tekmovanju. Foto: ABV Bohinj

V soboto, 9. aprila, je Akademija borilnih veščin Bohinj organizirala mednarodni karate turnir v katah in borbah Katana cup Bohinj 2016.

Udeležilo se ga je skoraj 300 mladih in starejših karateistov iz 37 klubov Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Naš klub je zastopalo 31 mladih tekmovalcev in pet starejših članov.

Med številnimi tekmovalci našega kluba so nas zastopali domačini: Urša Čop, Nina Sodja, Anja Sinkovič, Tjaž Kozelj, Mark, Neža in Matic Mencinger, Mark Tomšić, Žanej Ogrin, Eva Colja Obiako, Mark Lon-

PROMOCIJA IZOBRAŽEVANJA ZA OHRANJANJE ZDRAVJA ČILI IN ZDRAVI STAROSTI NAPROTI

Ker želimo, da skrb za zdravje postane vaša vrednota, vas vabimo, da se v okviru Tedna vseživljenjskega učenja udeležite BREZPLAČNIH delavnic projekta 3FIT, ki jih bomo izvedli v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju.

www.norwaygrants.org

PREPOZNAVANJE IN ­OBVLADOVANJE STRESA

KLJUČ DO DOBREGA SPOMINA JE NAŠA DOMIŠLJIJA

ponedeljek, 16. maj 2016 ob 17. uri

ponedeljek, 30. maj 2016 ob 17. uri

www. norwaygrants.si

Zagotovite si mesto na delavnicah in pokličite: 04 58 33 808 ali pišite: 3fit@lu-jesenice.net www.svrk.gov.si/ lu-jesenice.net/3fit-projekt/

ogl a si 040/202 384

30

31

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

32

z adnja s t r an

OSTER VID NA DALEČ IN BLIZU Z ENIMI OČALI?

JESENICE - LESCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34

LIBERTY ŽE OD 69 EUR ZA ENO STEKLO!

SON^NA O^ALA Z DIOPTRIJO