Spatula 91

SPATULA Š T. 91

F EB RUA R 2023

11

IZ STROKE

14

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

31

NA POGOVORU

43

KOLUMNA

GL A SILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

Klik kemija in bioortogonalna kemija

Retinoidi

Doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.

Ponarejena zdravila

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula FEBRUAR 2023 / Št. 91 Naklada: 750 izvodov

Glavna in odgovorna urednica: Eva Mlinar spatula@dsfs.si

Uredniški odbor:

Anja Dremelj, Nina Gradišek, Maša Klarič, Eva Mlinar, Nika Simšič, Anja Tršek, Antonina Žaberl

Kazalo 3 4

Recenzenti:

Prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm.

Lektoriranje:

Nov inovativen pristop za zdravljenje povišanega holesterola 7 Mikropeptidi 11 Klik kemija in bioortogonalna kemija

14 Kozmetološki kotiček 14 Retinoidi

16 LBM kotiček 16 Tekočinska biopsija pri diagnostiki rakavih obolenj

19 V tretje gre rado - pevski zbor FFA je končno zapel (tudi v živo)

20 Farmadventure 20 Estonija, Tartu!

21 Neponovljiva študijska izmenjava

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Iz stroke 4

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Eva Cenčič, Tjaša Gaberc, Teja Gošek, Nina Gradišek, Nina Grum, Nuša Hameršak, Manca Jenko, Melanie Jozić, Živa Kovšca, Manca Kralj, Aljaž Kranjc, Črt Krebs, Anja Kruščič, Ema Kurent, Tamara Picaboo Kuster, Ela Mikulan, Eva Mlinar, Leonora Prestreši, Nika Simšič, Lana Svečko, Vesna Škrlj, Katrin Bea Štefanič, Nadja Štradjot, Natalija Trunkelj, Nina Veber, Lea Vrhovnik, Antonina Žaberl

Uvodnik

22 Predstavitev DŠFS 31 Na pogovoru 31 Doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.

34 35 42 43

Novičke Dogajalo se je ALI VEŠ?!

Kolumna 43 Ponarejena zdravila niso le zgodba o tretjem svetu

45 Šport 47 Razvedrilo

Uvodnik Novi začetki Oh ta uvodnik, kako sploh začeti … Nanj me je opozorila že nekdanja glavna urednica Nina, pa sem ji povedala, da naj nič ne skrbi, saj bom napisala uvodnik že en mesec pred rokom za oddajo. Ta se je potem na »to do« listu premaknil iz meseca pred rokom na teden pred rokom in potem na zadnji dan oddaje. To pokaže, kako težki so uvodi oziroma novi začetki, pa ne le v Spatuli, ampak tudi v življenju. Za vse nas študente že novo izpitno obdobje in nova priložnost, da se dokažemo, hkrati pa tudi začetek novega semestra, ki bo prinesel spet nove in drugačne izzive. Težko se je začeti učiti in težko je spet pasti v ritem predavanj in vaj ter dolgih dni, prebitih na faksu, ampak ko enkrat začneš (tako kot jaz s pisanjem tega uvodnika), vse postane lažje.

Sodelovanje v Spatuli je bila moja želja že davnega leta 2018, ko sem na mojem prvem študentskem dnevu prvič v roke dobila Spatulo. Celotno sem prebrala na vožnji domov in že takrat ugotovila, da je to projekt, del katerega želim biti. Originalni načrt je bil napisati kakšen prispevek, mogoče sodelovati pri kakšni nagradni igri (na faksu sem res že dolgo in še vedno nisem osvojila nobene nagrade … hm, kako nemoralno bi bilo, če bi si letos nagrado podarila kar sama, iz pravnih razlogov je to le šala) ali pa prispevati v ustvarjalni kotiček, ampak me je pot pripeljala sem, na mesto glavne urednice. Še zdaj ne vem, kaj je sramežljivega introverta, kot sem jaz, pripravilo do tega, da sem se prijavila na mesto koordinatorke. Karkoli je že bilo, morda zblojenost od premajhne količine spanca, strah, da nimam

dovolj napisanega v življenjepisu, ali pa samo moja ljubezen do prenatrpanega urnika, sem vesela, da sem se prijavila in dobila priložnost, da se naučim nekaj novega. Čeprav je delo glavnega urednika nekoliko stresno, nepredvidljivo in zahteva veliko organizacije (po kateri sama nisem znana), je ob koncu dneva, ko si poslal že vse »friendly reminderje«, pregledal vse prispevke in odgovoril na vse maile, dejansko zelo nagrajujoča izkušnja. Zato se ne preveč bati novih izkušenj, ker se, tudi če ti spodleti, še vedno lahko nekaj naučiš iz vsake. Čeprav smo jaz in moja odlična ekipa v času pisanja in urejanja te številke še globoko v izpitnem obdobju, upam, da smo vsi brez večjih tragedij vstopili v nov semester.

Medtem ko jaz najbrž že pridno načrtujem novo številko (v sanjah, medtem ko poskušam nadoknaditi izgubljene ure spanca), upam, da vsi ostali uživate v prebiranju nove številke Spatule.

Za konec bi se rada zahvalila še moji uredniški ekipi in pa nekdanji urednici Nini za vso pomoč in podporo. Brez vas bi bila ta številka veliko bolj kaotična.

Eva Mlinar, glavna urednica Spatule

3

IZ STROKE

Nov inovativen pristop za zdravljenje povišanega holesterola Avtor: Črt Krebs, 3. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

Leta 2021 je FDA odobrila rabo nove zdravilne učinkovine, imenovane inklisiran. Inklisiran s tržnim imenom Leqvio® je namenjen zdravljenju primarne hiperholesterolemije in mešane dislipidemije.

Proprotein konvertaza subtilizin/keksin tipa 9 (PCSK9) je encim, ki se v glavnem nahaja v jetrih, natančneje na površini hepatocitov, in je odgovoren za uravnavanje lipoproteinskih receptorjev nizke gostote (LDL-R). Mutacija gena, ki kodira PCKS9, lahko privede do spremenjenega delovanja danega encima. Ob vezavi PCSK9 na LDL-R le-ta uniči dani receptor, kar privede do zmanjšanega prevzema in posledično do zmanjšanega metabolizma lipoproteinov nizke gostote (LDL). S poznavanjem te tarče in njenega delovanja se je ponudila nova možnost zdravljenja indikacije, kadar uveljavljena terapija s statini ne daje želenih kliničnih rezultatov (1, 2, 3).

Odgovor na obstoječi problem Povišan holesterol je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki so eden izmed vodilnih vzrokov smrti (4). Trenutna prevalenca primarne hiperholesterolemije je ocenjena na 2,5 milijona Evropejcev, vendar ocenjujejo, da ima zgolj 15 % pacientov potrjeno diagnozo (5, 6). Zlati standard v terapiji pacientov s primarno hiperholesterolemijo in mešano dislipidemijo so statini. Težava nastopi pri pacientih, ki že prejemajo maksimalni dovoljen odmerek statinov in ne dosegajo želenih rezultatov znižanja LDL. Nedavno so v klinično prakso vpeljali monoklonska protitelesa, ki inhibirajo delovanje PCSK9, a slednja zaradi pogostega odmerjanja na 2 ali 4 tedne niso preveč privlačna. Inklisiran po prvem odmerku ponovno apliciramo čez 3 mesece in nato vsakih 6 mesecev, kar pomeni manj obiskov v ambulanti (1, 5).

Metabolizem holesterola Holesterol lahko glede na izvor ločimo na endogenega in eksogenega. Eksogenega vnašamo s hrano, medtem ko endogenega telo proizvede samo. Eksogeni se absorbira v duodenumu in proksimalnem delu jejunuma. Po absorpciji v enterocite se tvori micel, ki vsebuje trigliceride, holesterol in zaestren holesterol. Micel iz zrnatega endoplazemskega retikuluma prejme protein apolipoprotein B48 (ApoB48), ki je odgovoren za vezavo na proteoglikane na membrani hepatocitov. Nato mu HDL donira še dve vrsti proteinov, in sicer apolipoprotein E (ApoE) ter apolipoprotein CII

4

(ApoCII). ApoE je odgovoren za vezavno specifičnost na LDL-R, ApoCII pa za vezavo na lipoprotein lipaze (LPL), s čimer stimulira njihovo delovanje. S tem se tvori hilomikron, ki po krvnem obtoku pripotuje do jeter, kjer se absorbira s pomočjo LDL-R. V jetrih zrnat endoplazmatski retikulum novonastalemu delcu donira apolipoprotein B100 (ApoB100).

ApoB100 deluje kot ligand za vezavo na LDL-R. Ob ponovni vrnitvi v krvni obtok delec od HDL ponovno prejme ApoE in ApoCII. S tem nastane VLDL, ki je ponovno podvržen LPL. LPL so na površju endotelijskih celic, kjer opravljajo dve pomembni funkciji, prva je hidroliza trigliceridov, druga pa katalitična pretvorba VLDL v lipoprotein srednje gostote IDL, ki se nadalje pretvori v LDL. Trigliceridi, ki jih hidrolizira LPL, se pretvorijo v proste maščobne kisline, ki služijo kot vir energije za mišice in oblika energije za shranjevanje v adipocitih. Ob izgubi deleža trigliceridov na račun delovanja LPL nastane IDL s povečano količino izraženih proteinov ApoE. IDL potuje v jetra, kjer mu hepatična triglicerid lipaza odvzame večinski delež trigliceridov. Ob vrnitvi v krvni obtok vrne HDL ApoE, pri čemer nastane LDL. Na tej točki nastopi divergentna pot LDL: 60–70 % LDL gre v jetra, preostalih 30–40 % pa v periferna tkiva, kot so spolne in nadledvične žleze, ki imajo tudi LDL-R. V primeru, da so vsi LDL-R zasedeni, pride do pojava LDL v krvnem obtoku. LDL lahko reagira z reaktivnimi kisikovimi zvrstmi, kar privede do oksidiranega LDL (oLDL), ta pa lahko sproži kopičenje in vnetni odziv v žilnem endoteliju. Zato makrofagi kot del vnetnega odziva migrirajo na lokacijo oLDL. Makrofagi se vežejo na oLDL z odstranjevalnimi receptorji. oLDL se kopiči v obliki kapljic v citosolu makrofagov, pri čemer iz

IZ STROKE

makrofagov nastanejo t. i. penaste celice. Te lahko zapustijo arterijsko steno, v primeru, da količina vstopajočih lipidov preseže količino izstopajočih lipidov, ki jih lahko makrofagi odstranijo, se aterom poveča. Prav povečani ateromi so pokazatelj zgodnjega poteka ateroskleroze. Vendar tukaj nastopi HDL, ki v procesu reverznega transporta holesterola vrača holesterol iz perifernih tkiv v jetrne celice, nadledvične žleze ter moške in ženske spolne žleze. HDL prav tako preprečuje oksidacijo LDL, kar prepreči vnetni odziv endotelija (3, 7).

Iz tega lahko vidimo naslednje: HDL deluje kot t. i. dober holesterol, saj opravlja zaščitno funkcijo, LDL deluje kot t. i. slab holesterol, saj njegovo kopičenje v žilnem endoteliju privede do nastanka ateromov, in to, da je omejitveni korak v metabolizmu holesterola število LDL-R na površini hepatocitov.

vsebujejo fosfodiestrske vezi, ki so kovalentne narave in so zato zelo stabilne. Asialoglikoproteinski receptorji (ASGPR) prepoznajo glikoproteine, ki imajo na terminalnih koncih galaktozo (Gal) ali ostanke GalNAc. S pomočjo endocitoze inklisiran vstopi v hepatocite. Naslednja točka je vstop siRNA v RNA-induciran kompleks za utišanje genov (RNA-induced silencing complex: RISC). Gre za multiproteinski kompleks, ki uporabi eno vijačnico siRNA kot komplementarno verigo mRNA za PCSK9. Ob najdbi komplementarne verige mRNA se aktivirajo ribonukleaze, ki razgradijo PCSK9 mRNA na manjše nefunkcionalne komponente, kar zavre prevajanje do PCSK9 in zmanjša koncentracijo PCSK9. Posledica tega je manj uničenih receptorjev LDL-R povečan privzem LDL v hepatocite (1, 2).

Monoklonska protitelesa (mAb) Delovanje temelji na vezavi aktivnega vezavnega mesta PCSK9. Z blokiranim aktivnim vezavnim mestom na PCSK9 dosežemo manj prostega PCSK9, ki bi se lahko vezal na LDL-R in uničil dani receptor. Posledično se večje število receptorjev LDL-R reciklira in se ponovno pojavi na površini hepatocitov. Po subkutani aplikaciji se mAb hitro absorbirajo in specifično vežejo na PCSK9. Odmerke je treba ponavljati na 2–4 tedne. Trenutno sta registrirani dve zdravili, in sicer alirokumab in evolokumab. Obe sta humana mAb in se v zdravljenju uporabljata v kombinaciji s statini ali ezetimibom (8, 9, 10, 11).

Mehanizem delovanja inklisirana Inklisiran je dvovijačna sintetizirana siRNA (mala interferenčna RNA), katere nekodirajoča veriga je komplementarna človeški PCSK9 mRNA. Sama siRNA je izjemno kratkoživa in ne prehaja celičnih membran, zato jo je bilo treba kemijsko modificirati. Ta RNA vsebuje eno deoksiribozo, enajst 2'-fluororiboz in dvaintrideset 2'-O-metiliranih riboz. Na 3' koncu inklisiranove kodirajoče verige se nahaja velika sladkorna enota N-acetilgalaktozamin (GalNAc), ki se kovalentno veže na kodirajočo verigo in tako nudi zaščito ter zagotavlja specifičnost vezave. Preostali terminalni konci

Slika 2: Strukturna formula inklisirana. Prirejeno po (16).

Klinične študije Tretja faza kliničnih študij je vključevala paciente s primarno hiperholesterolemijo (heterozigotno – familiarno) in paciente z aterosklerotičnimi kardiovaskularnimi boleznimi, ki imajo povišan LDL, kljub prejemanju največjega dovoljenega odmerka statinov. Klinično študijo so sestavljale tri paralelne skupine z različnimi indikacijami. Te so bile randomizirane, dvojno slepe, vsaka je imela skupino, ki je prijemala placebo. Razmerje med tistimi, ki so prijemali placebo in inklisiran, je bilo v vsaki skupini 1 : 1. Cilj klinične študije je bil opaziti znižano plazemsko koncentracijo LDL ob prejemanju inklisirana. Padec LDL je bil linearen in je znašal 2–3 % na mesečni ravni. Celokupno znižanje je variiralo med 40 % in 52 %, odvisno od zdravljene indikacije (1, 2, 12, 13).

1 – subkutana injekcija prejeta 1. dan, 90. dan in nato na vsakih 180 dni.

2 – znižanje LDL na 510. dan glede na začetne plazemske vrednosti.

Tabela 1: Rezultati kliničnih študij. Povzeto po (12).

Slika 1: Delovanje inklisirana. Avtorica: Zala Krajšek.

5

IZ STROKE

Neželeni učinki

Sklep

Kot velja za vsa zdravila, je treba v obzir vzeti tudi možna tveganja oziroma neželene učinke. Ker pacienti s primarno hiperholesterolemijo pogosto trpijo tudi zaradi pridruženih bolezni, kot so kronične bolezni ledvic ali diabetes, je treba upoštevati vpliv na renalno funkcijo. Farmakodinamični učinki inklisirana se pri bolnikih z zmanjšano ledvično funkcijo in pri kontrolni skupini ob prejetju enega odmerka subkutano niso razlikovali (14). Iz tega je razvidno, da za bolnike z zmanjšano ledvično funkcijo prilagajanje odmerka ni potrebno. V naboru neželenih učinkov, ki niso resni in so zgolj odziv na aplikacijo, pa je 8,2 % pacientov poročalo o neželenih učinkih na mestu aplikacije, pri čemer je večinoma šlo za nespecifične neželene učinke, kot so bolečina, rdečina in izpuščaji. Resnih neželenih učinkov (npr. anafilaktični šok) kot odziva na aplikacijo ni bilo (1, 12, 13).

Inklisiran je prva svojevrstna učinkovina, ki zavira sintezo PCSK9. Inklisiran učinkovito zmanjšuje plazemske koncentracije t. i. slabega LDL, ki lahko predstavlja tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, ki so eden izmed vodilnih razlogov za smrt. V primerjavi s klasično terapijo s statini deluje na drugo tarčo, tovrsten pristop pa ponudi možnost manj pogostega odmerjanja, kar poveča adherenco pri pacientih (15). Inklisiran tako ponuja nov terapevtski pristop, ko sprememba v prehrambnih in gibalnih navadah pacientov ter obstoječa terapija odpovedo.

1. https://www.ema.europa.eu/en/documents/assessment-report/leqvio-epar-public-assessment-report_en.pdf. Dostop: 20. 11. 2022.

2. Sinning D, Landmesser U. Low-density lipoprotein-cholesterol lowering ltrategies for prevention of atherosclerotic cardiovascular disease: focus on siRNA treatment targeting PCSK9 (Inclisiran). Curr Cardiol Rep. 2020 Oct https://doi.org/10.1007/s11886-020-01427-6.

Dostop: 20. 11. 2022.

VIRI

3. Luo J, Yang H, Song BL. Mechanisms and regulation of cholesterol homeostasis. Nat Rev Mol Cell Biol. 2020 Apr; 21(4): 225-245. doi: 10.1038/s41580019-0190-7. Epub 2019 Dec 17. PMID: 31848472. Dostop: 25. 11. 2022.

4. Barquera S, Pedroza-Tobias A, Medina C, Hernández-Barrera L, Bibbins-Domingo K, Lozano R, Moran AE. Global Overview of the Epidemiology of Atherosclerotic Cardiovascular Disease. Arch. Med. Res. 2015, 46, 328-338.

5. https://fheurope.org/latest-news/the-time-is-now-cardiovascular-disease-as-an-eu-priority/. Dostop: 20. 11. 2022.

6. NCD Risk Factor Collaboration (NCD-RisC). Repositioning of the global epicentre of non-optimal cholesterol. Nature 582, 73-77 (2020). https://doi. org/10.1038/s41586-020-2338-1. Dostop: 1. 12. 2022.

7. Pirkmajer S, ed. Patološka fiziologija. Ljubljana: UL MF, Inštitut za patološko fiziologijo; 2019: 153-160.

8. Ito MK, Santos RD. PCSK9 Inhibition with monoclonal antibodies: modern management of hypercholesterolemia. J Clin Pharmacol. 2017 Jan; 57(1): 7-32. doi: 10.1002/jcph.766. Epub 2016 Jun 21. PMID: 27195910; PMCID: PMC5215586. Dostop: 25. 11. 2022.

9. Roth EM, Davidson MH. PCSK9 inhibitors: mechanism of action, efficacy, and safety. Rev. Cardiovasc. Med. 2018, 19(S1), 31–46. https://doi.org/10.3909/ ricm19S1S0002. Dostop: 25. 11. 2022.

10. Schmidt AF, Carter JL, Pearce LS, Wilkins JT, Overington JP, Hingorani AD, Casas JP. PCSK9 monoclonal antibodies for the primary and secondary prevention of cardiovascular disease. Cochrane Database Syst Rev. 2020 Oct 20; 10(10): CD011748. doi: 10.1002/14651858.CD011748.pub3. PMID: 33078867; PMCID: PMC8094613. Dostop: 25. 11. 2022.

11. Ito MK, Santos RD. PCSK9 Inhibition With Monoclonal Antibodies: Modern Management of Hypercholesterolemia. J Clin Pharmacol. 2017 Jan; 57(1): 7-32. doi: 10.1002/jcph.766. Epub 2016 Jun 21. PMID: 27195910; PMCID: PMC5215586. Dostop: 25. 11. 2022.

12. Raal FJ, Kallend D, Ray KK, et al. ORION-9 Investigators. Inclisiran for the treatment of heterozygous familial hypercholesterolemia. N Engl J Med. 2020 Apr 16; 382(16): 1520-1530. doi: 10.1056/NEJMoa1913805. Epub 2020 Mar 18. PMID: 32197277. Dostop: 20. 11. 2022.

13. Wright RS, Collins MG, et al. Effects of renal impairment on the pharmacokinetics, efficacy, and safety of inclisiran: An analysis of the ORION-7 and ORION-1 studies. Mayo Clin Proc. 2020 Jan; 95(1): 77-89. doi: 10.1016/j.mayocp.2019.08.021. Epub 2019 Oct 17. PMID: 31630870. Dostop: 22. 11. 2022.

14. Janas MM, Harbison CE, Perry VK, Carito B, Sutherland JE, Vaishnaw AK, Keirstead ND, Warner G. The nonclinical safety profile of GalNAc-conjugated RNAi therapeutics in subacute studies. Toxicol. Pathol. 2018, 46, 735-745.1. Dostop: 1. 12. 2022.

15. Banach M, Stulc T, Dent R, Toth PP. Statin Non-Adherence and Residual Cardiovascular Risk: There Is Need for Substantial Improvement. Int. J. Cardiol.

2016, 225, 184-196. Dostop: 1. 12. 2022.

16. Migliorati JM, Jin J, Zhong XB. siRNA drug Leqvio (inclisiran) to lower cholesterol. Trends Pharmacol Sci. 2022 May; 43(5): 455-456. doi: 10.1016/j. tips.2022.02.003. Epub 2022 Mar 17. PMID: 35307191; PMCID: PMC9802187. Dostop: 27. 12. 2022.

6

IZ STROKE

Mikropeptidi Avtorica: Živa Kovšca, 1. letnik S2 LBM I Recenzent: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Mikropeptidi so peptidi, ki jih za razliko od ostalih peptidov ne kodirajo mRNA, temveč kratki odprti bralni okvirji sORFs (angl. short open reading frames), prisotni v nekaterih nekodirajočih RNA. Zanje uporabljamo tudi kratico SEPs (angl. small ORF-encoded peptides). sORFs so sestavljeni iz začetnega kodona, ki mu sledi manj kot 100 kodonov, ki kodirajo mikropeptid, in zaključnega kodona ter so torej sestavljeni iz manj kot 100 aminokislinskih ostankov. Nastajajo s translacijo različnih transkriptov, kot so dolge nekodirajoče RNA (lncRNA), mikro RNA (miRNA), krožne RNA (circRNA), ribosomske RNA (rRNA), transkripti neznanih funkcij (TUFs, angl. transcripts of unknown function) in drugi. Mikropeptidi se izražajo tako v evkariontskih kot v prokariontskih celicah. Od klasičnih proteinov se poleg razlike v dolžini aminokislinskega zaporedja razlikujejo tudi po tem, da nimajo N-končnega signalnega zaporedja in se zato nahajajo v citoplazmi (1–4).

Mikropeptidi imajo v organizmih različne funkcije. Biološke vloge vseh še ne poznamo, saj gre za relativno novo področje, ki je še v razvoju. Tisti s poznano funkcijo sodelujejo v različnih celičnih procesih. Nekateri sodelujejo v celičnem metabolizmu, pri signalizaciji, ionski homeostazi, vnetnih procesih, karcinogenezi, regulaciji embriogeneze, apoptozi, regulaciji translacije in v številnih drugih procesih (1-4).

Metode odkrivanja mikropeptidov Za odkrivanje in identifikacijo novih mikropeptidov najpogosteje uporabljamo kombinacijo eksperimentalnih metod in računalniških pristopov (bioinformatike). Med eksperimentalnimi pristopi najpogosteje posegamo po masni spektrometriji in t. i. ribosomskem profiliranju (imenovanem tudi ribosomsko sekvenciranje). Zaradi majhnosti in nizkih koncentracij mikropeptidov morajo biti te tehnike visoko občutljive (5, 6).

Masna spektrometrija (MS)

Masno spektrometrijo v proteomiki uporabljamo za identifikacijo in kvantifikacijo proteinov. Z njo detektiramo tudi mikropeptide in daje zelo močan dokaz za njihov obstoj, saj neposredno potrdi, da določen sORFs res kodira določen mikropeptid. S to metodo merimo razmerje med maso in nabojem (m/z) ioniziranih aminokislinskih zaporedij v plinskem stanju (5, 6).

MS ima tudi nekatere slabosti, na primer, da nekaterih zelo kratkih mikropeptidov ne moremo zaznati, ker se lahko izgubijo že med samo pripravo vzorca. Med pripravo vzorca je treba izbrati primerno proteazo, saj te lahko cepijo mikropeptide na tako majhne fragmente, da jih z MS ne zaznamo, ali pa dajo tako šibek signal, da ga ne moremo ločiti od šuma ozadja. Mikropeptidi imajo lahko tudi kratko življenjsko dobo, se nahajajo v nizkih koncentracijah ter imajo specifično časovno in tkivno izražanje. Zato se je treba zavedati, da odsotnost signala mikropeptidov v spektrih MS še ne pomeni, da mikropeptid ne obstaja (5–9).

Kot bolj robusten pristop pogosto uporabljamo MS, sklopljeno z genskimi analizami, kot je sekvenciranje transkriptoma (RNA-Seq), kar imenujemo tudi proteogenomika (5, 8).

Ribosomsko sekvenciranje

Ribosomsko sekvenciranje (angl. ribosome profiling, RiboSeq) je metoda, ki temelji na sekvenciranju regije mRNA (angl. deep sequencing) z uporabo sekvenciranja naslednje generacije (NGS), s katero spremljamo translacijo in vivo.

Izkorišča dejstvo, da ribosom, ki v določenem trenutku prevaja zapis mRNA, ščiti okoli 30 nukleotidov zaporedja mRNA pred razgradnjo z nukleazami. Fragmente, ki so zaščiteni z ribosomom, imenujemo tudi ribosomski odtisi (angl. ribosome footprints) ali fragmenti, zaščiteni z ribosomi (RPFs, angl. ribosome-protected fragments) (5, 6, 10).

Postopek (slika 1) izvajamo tako, da najprej pripravimo citoplazemsko frakcijo celičnih lizatov z uporabo zaviralcev translacije in tako ohranimo stanje in vivo (tj. ribosome, vezane na mRNA). Z RNazami nato razgradimo mRNA, ki je ribosomi ne ščitijo. Nato ultracentrifugiramo, da zberemo ribosomske odtise, vezane v ribosome. Sledita izolacija fragmentov molekul mRNA in vezava oligonukleotidnih

Slika 1: Shematski prikaz ribosomskega sekvenciranja. Prirejeno po (10).

7

IZ STROKE

adapterjev za reverzno transkripcijo v cDNA. Po reverzni transkripciji nastale produkte pomnožimo z verižno reakcijo s polimerazo (PCR). Tako ustvarimo knjižnico, ki jo nato sekvenciramo (5, 9, 10).

S sekvenciranjem dobimo informacijo o položajih ribosomov v trenutku, ko smo translacijo ustavili. Poleg tega lahko merimo tudi gostoto ribosomskih odtisov, kar nam poda informacijo o dinamiki translacije in približek hitrosti sinteze proteinov (5, 9, 10).

Ribo-Seq je široko uporabna metoda, saj so z njo odkrili veliko sORFs, in ima resolucijo branja zaporedja na en nukleotid natančno. Treba se je zavedati, da ima tudi določene slabosti. Ena izmed njih je ta, da regija, ki jo ščiti ribosom, ni nujno kodirajoča, ker se na RNA lahko vežejo tudi drugi proteini. Poleg izoliranih kompleksov ribosommRNA so prisotne tudi rRNA in tRNA, ki lahko predstavljajo obsežen šum. Težava so tudi RNaze, ki lahko razgradijo tudi molekule rRNA, s čimer pride do izgube informacije zaradi destabilizacije ribosomov (5, 6, 9).

Bioinformatika

Za identifikacijo in iskanje mikropeptidov so razvili veliko računalniških pristopov, ki uporabljajo različne algoritme.

Ti temeljijo na primerjavi sORFs med različnimi vrstami za identifikacijo ohranjenih zaporedij, analizi transkripcijskih in translacijskih eksperimentalnih podatkov za identifikacijo kodirajočih sORFs ter analizi raznolikosti kodonov znotraj zaporedij sORFs (5, 6, 7).

Primerjava nukleotidnih zaporedij med različnimi vrstami je uporaben pristop napovedovanja genov. Večina genov je namreč podvržena evolucijskemu pritisku za ohranjanje zaporedja in s primerjavo ortolognih genov dobimo vpogled v razmerje med nesinonimnimi (Ka) in sinonimnimi zamenjavami kodonov (Ks). Sinonimne kodonske zamenjave so tiste zamenjave nukleotidov, ki ne spremenijo kodirane aminokisline. Razmerje med Ka in Ks uporabljamo za oceno potenciala, da nek gen kodira protein. Če je vrednost razmerja nižja od ena, to pomeni, da gen izpolnjuje potencial kodiranja proteina. Vendar tega razmerja za napovedovanje mikropeptidov ne uporabljamo, saj zaradi njihove omejene dolžine in posledično majhnega števila možnih sprememb ne dobimo statistično pomembnih vrednosti. Zato so razvili računalniška orodja, kot je PhyloCSF (angl. Phylogenetic Codon Substitution Frequences), ki so uspešnejša pri analizi krajših zaporedij, kot je razmerje med Ka in Ks. PhyloCSF proučuje evolucijske »podpise«, značilne za poravnavo zaporedij evolucijsko ohranjenih kodirajočih regij, in omogoča filogenetsko oceno pogostosti zamenjav kodonov. Podobno deluje tudi orodje CRITICA (angl. Coding Region Identification Tool Invoking Comparative Analysis), ki identificira kodirajoče sORFs s kombinacijo primerjave (podobno kot razmerje med Ka in Ks) in statistične analize kodirajočih zaporedij. sORFfinder je program, ki na podlagi specifične sestave kodirajočih nukleotidnih zaporedij (razlik v rabi kodonov) poišče sORFs z visokim kodirajočim potencialom. PhastCons

8

uporablja skriti Markov dvostopenjski filogenetski model za oceno ohranitve zaporedja z večkratno poravnavo. Poleg omenjenih obstaja še veliko drugih programov za iskanje in identifikacijo mikropeptidov, ki tukaj niso navedeni (5, 6, 7, 9, 11, 12).

Identifikacija in vrednotenje mikropeptidov Ni pomembno samo, da mikropeptide odkrijemo in dokažemo njihov obstoj, ampak tudi, da jih validiramo in ovrednotimo njihovo strukturo in funkcijo. Veliko sORFs ima potencial kodiranja, a ni nujno, da imajo njihovi produkti pomembno biološko vlogo. Ko najdemo kandidatne transkripte mikropeptidov, sta potrebni tako validacija kot vrednotenje biološke vloge (5, 6).

Validacija kodirajočega potenciala transkriptov mikropeptidov

Običajno za validacijo uporabimo protitelesa, ki specifično prepoznajo določen mikropeptid. Pri načrtovanju protiteles proti mikropeptidom naletimo na težave predvsem zaradi njihove majhnosti in tega, da imajo nekateri mikropeptidi transmembranske domene, zaradi česar je možnost izbire optimalnega epitopa omejena. Druga težava je, da tehnike, ki temeljijo na uporabi protiteles (npr. imunocitokemija, prenos western), kljub uporabi visokoafinitetnih protiteles niso dovolj občutljive za mikropeptide z nizkim izražanjem.

Zato v takšnih primerih uporabimo za validacijo druge metode, kot so tehnike za gensko inženirstvo (npr. CRISPRCas9) in in vitro translacijski test (5, 6, 9, 11).

Slika 2: Princip CRISPR-Cas9. Prirejeno po (9).

Z uporabo CRISPR-Cas9 (angl. Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats/CRISPR-Associated Protein 9) lahko v kodirajoče zaporedje lokusa domnevnega mikropeptida vstavimo nukleotidno zaporedje za označevalni epitop z uporabo homologne rekombinacije

IZ STROKE

(angl. homology directed repair) in vitro ali pa in vivo (slika 2). Fuzijski protein, ki pri tem nastane, detektiramo s prenosom western ali z imunoprecipitacijo (5, 9).

Drug pristop je in vitro translacijski test za identifikacijo kodirajočih potencialov sORF (slika 3). Pri tem pristopu dvoverižno cDNA za zapis potencialnega mikropeptida vgradimo v vektor (plazmid), ki vsebuje promotor bakteriofagne RNA-polimeraze. Nato izvedemo translacijo in vitro z brezceličnim ekspresijskim sistemom, ki vsebuje vse elemente, potrebne za translacijo in z dodatkom radioaktivno označenega metionina (35S-metionin), ki se pri translaciji vgradi v mikropeptid. Mikropeptide ločimo z gelsko elektroforezo in detektiramo z avtoradiografijo.

Kot pozitiven rezultat za določen mikropeptid pričakujemo pojav lise pri predvideni molekulski masi. Čeprav je ta pristop informativen, je treba pri interpretaciji rezultatov paziti, da lahko translacija nukleotidnega zaporedja in vitro poteče, medtem ko in vivo ne (5, 6, 9).

stabilizatorji interakcij med proteini, citoplazemski ribosomski proteini in kot proteini, ki so predstavljeni na celični površini na molekulah MHC Ⅰ. Zaradi tega se pri opredelitvi funkcije mikropeptidov ne smemo osredotočiti samo na njihove interakcije, ampak tudi na vzorec in čas njihovega izražanja (5, 6, 7).

Dokaz biološke pomembnosti mikropeptidov Za razumevanje delovanja mikropeptida in njegove pomembnosti analiziramo biološki sistem brez gena za ta mikropeptid. Študije izgube gena izvajamo na celičnih linijah ali pa na živalskih modelih. Zaradi pomanjkanja določenega gena se določen peptid ne bo sintetiziral in zato bo prišlo do spremembe fenotipa. Ker pa nekateri mikropeptidi tvorijo interakcije z večjimi proteini in modulirajo njihovo delovanje, študije izgube genov morda zaradi možnih komplementarnih poti ne bodo pokazale spremembe fenotipa. V takem primeru lahko z vpeljavo ustreznega stresnega dejavnika ugotovimo, ali je nek mikropeptid pomemben. V pomoč pri ugotavljanju funkcije so nam tudi različni podatki, kot so interakcije z drugimi proteini ali molekulami, s katerimi se lahko usmerimo pri iskanju nekega stresnega dejavnika (5, 6, 7, 11).

Primeri odkritih mikropeptidov

Slika 3: In vitro translacija. Prirejeno po (9).

Vrednotenje biološke funkcije mikropeptidov

Poleg validacije kodirajočih transkriptov mikropeptidov je treba ugotoviti tudi njihovo biološko funkcijo, ker sam obstoj mikropeptida še ne pomeni, da ima ta pomembno fiziološko vlogo. Že sama lokacija gena za mikropeptid in njegova subcelična lokalizacija nam lahko podata koristne informacije o njegovi biološki funkciji. Za določanje lokacije mikropeptida lahko uporabimo imunocitokemijo, pri kateri uporabimo epitope za označevanje. V pomoč pri ugotavljanju njihove funkcije so nam interakcije, ki jih nekateri mikropropeptidi tvorijo z drugimi proteini in makromolekulami. Te interakcije išče in proučuje funkcionalna proteomika. Z imunoprecipitacijo in MS lahko ugotovimo partnerske povezave med proteini in iz njih sklepamo na biološko funkcijo mikropeptida (5, 6, 7, 11).

Veliko že ovrednotenih mikropeptidov ima vlogo regulatorjev večjih proteinskih kompleksov, nekateri pa delujejo tudi samostojno kot ligandi receptorjev,

Odkritih je že veliko mikropeptidov, a nimajo še vsi povsem določene svoje biološke funkcije. Največ do zdaj odkritih mikropeptidov igra različne vloge pri razvoju raka. Za primer: mikropeptid SMIM30 je dolg 59 aminokislin in je kodiran iz lncRNA. Njegova vloga je spodbujanje celične proliferacije in migracije. Visoke koncentracije SMIM30 so povezane z nizkim preživetjem pri bolnikih s hepatocelularnim karcinomom. SMIM30 je potencialni biomarker za diagnostiko in prognozo hepatocelularnega karcinoma. Kot tumor supresor pri trojno negativnem raku dojk deluje 90 aminokislin dolg mikropeptid ASRPS. Ostali mikropeptidi, ki so povezani z rakom, so še HOXB-AS3, KRASIM, CIP2ABP in drugi. Mikropeptidi niso samo povezani z rakom, ampak tudi z drugimi procesi v organizmu. Na primer pri regeneraciji skeletnih mišic sodeluje mikropeptid SPAR. Mitohondrijski mikropeptid MOCCI je analog podenote NDUFA4 citokroma C oksidaze kompleksa IV. Izraža se med vnetjem in okužbami, da zavaruje gostitelja tako, da zniža membranski potencial mitohondrija in zmanjša nastajanje kisikovih reaktivnih zvrsti, kar vodi v zmanjšanje imunskega odziva in citoprotekcijo (1, 2, 9).

Sklep Mikropeptidi so peptidi, sestavljeni iz manj kot 100 aminokislinskih ostankov. Kodirajo jih sORFs, ki pa se izražajo iz različnih molekul RNA (lncRNA, mikro RNA itd.). Opravljajo veliko različnih vlog v različnih bioloških procesih, a vse njihove vloge še niso povsem znane. Za njihovo odkrivanje in določanje uporabljamo različne pristope, najpogosteje kombinacijo eksperimentalnih in računalniških metod. Po odkritju potencialnega mikropeptida ga moramo validirati in ovrednotiti. Mikropeptidi so novo področje raziskovanja,

9

IZ STROKE

ki se še razvija, zato v prihodnosti lahko pričakujemo razvoj novih in občutljivejših metod za njihovo detekcijo, validacijo in vrednotenje. Razumevanje funkcij mikropeptidov bi nam lahko pomagalo pri razumevanju etiologije raznih bolezni,

nekateri mikropeptidi pa bi morda lahko bili potencialne zdravilne učinkovine.

1. Yuanyuan J, Xinqiang Y. Micropeptides Identified from Human Genomes. J Proteome Res. 2022; 21(4): 865-873. doi:10.1021/acs.jproteome.1c00889. Dostopano 29. 12. 2022.

VIRI

2. Ye M, Zhang J, Wei M, Liu B, Dong K. Emerging role of long noncoding RNA-encoded micropeptides in cancer. Cancer Cell Int. 2020; 20: 506.

Published 2020 Oct 16. doi:10.1186/s12935-020-01589-x. Dostopano 29. 12. 2022.

3. Chen Y, Ho L, Tergaonkar V. sORF-Encoded MicroPeptides: New players in inflammation, metabolism, and precision medicine. Cancer Lett. 2021; 500: 263-270. doi:10.1016/j.canlet.2020.10.038. Dostopano 29. 12. 2022.

4. Schlesinger D, Elsässer SJ. Revisiting sORFs: overcoming challenges to identify and characterize functional microproteins. FEBS J. 2022; 289(1): 53-74. doi:10.1111/febs.15769. Dostopano 29. 12. 2022.

5. Makarewich CA, Olson EN. Mining for Micropeptides. Trends Cell Biol. 2017; 27(9): 685-696. doi:10.1016/j.tcb.2017.04.006. Dostopano 29. 12. 2022.

6. Yin X, Jing Y, Xu H. Mining for missed sORF-encoded peptides. Expert Rev Proteomics. 2019; 16(3): 257-266. doi:10.1080/14789450.2019.1571919. Dostopano 29. 12. 2022.

7. Yeasmin F, Yada T, Akimitsu N. Micropeptides Encoded in Transcripts Previously Identified as Long Noncoding RNAs: A New Chapter in Transcriptomics and Proteomics. Front Genet. 2018; 9: 144. Published 2018 Apr 25. doi:10.3389/fgene.2018.00144. Dostopano 29. 12. 2022.

8. Hartford CCR, Lal A. When Long Noncoding Becomes Protein Coding. Mol Cell Biol. 2020; 40(6): e00528-19. Published 2020 Feb 27. doi:10.1128/MCB.0052819. Dostopano 30. 12. 2022.

9. Li J, Qu L, Sang L, et al. Micropeptides translated from putative long non-coding RNAs. Acta Biochim Biophys Sin (Shanghai). 2022; 54(3): 292-300. doi:10.3724/ abbs.2022010. Dostopano 30. 12. 2022.

10. Ingolia NT, Hussmann JA, Weissman JS. Ribosome Profiling: Global Views of Translation. Cold Spring Harb Perspect Biol. 2019; 11(5): a032698. Published 2019 May 1. doi:10.1101/cshperspect.a032698. Dostopano 30. 12. 2022.

11. Vitorino R, Guedes S, Amado F, Santos M, Akimitsu N. The role of micropeptides in biology. Cell Mol Life Sci. 2021; 78(7): 3285-3298. doi:10.1007/s00018-02003740-3. Dostopano 29. 12. 2022.

12. Choi SW, Kim HW, Nam JW. The small peptide world in long noncoding RNAs. Brief Bioinform. 2019; 20(5): 1853-1864. doi:10.1093/bib/bby055. Dostopano 30. 12. 2022.

ŽELITE KR EATIVNO KA RIERO? Obiščite našo karierno spletno stran https://www.krka.biz/sl/zaposlitev-v-krki/.

QR-koda – povezava na karierno središče

• Vpišite se v splošno bazo kandidatov za zaposlitev ali študentsko delo.

• Enostavna in hitra prijava je možna prek spleta ali mobilnega telefona.

IZ STROKE

Klik in bioortogonalna kemija: kako je in bo Nobelova nagrada za področje kemije 2022 vplivala na razvoj farmacije Avtorica: Ela Mikulan, 2. letnik EM FAR I Recenzent: izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm.

Predstavljajte si, da bi lahko dve spojini združili in dobili produkt skoraj tako enostavno kot sestavimo dve lego kocki, hkrati pa hitro, z visokim izkoristkom in brez stranskih produktov. Lanskoletni nagrajenci Nobelove nagrade za področje kemije – Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in Barry Sharpless – so s postavitvijo temeljev klik in bioortogonalne kemije sprožili razvoj novih materialov in zdravilnih učinkovin ter upanje za odkritje učinkovitejših tarčnih terapij za rakava obolenja.

Kaj je klik kemija in kako je nastala ideja zanjo?

Vse se je začelo z Barryjem Sharplessom, ki je skoval idejo o funkcionalnih reakcijah, katerih preprosti potek lahko opišemo s »klikom« med reagentoma. Z njimi je želel pospešiti in poenostaviti postopek sinteze novih spojin in olajšati razvoj zdravilnih učinkovin. Po opravljenih kliničnih raziskavah zdravilne učinkovine in njeni odobritvi za prodajo na trgu lahko učinkovitost njene množične proizvodnje za farmacevtsko industrijo povzroča težave, saj se za optimizacijo procesa lahko potrebuje tudi več let. Sharpless je stremel k odkritju alternative dolgotrajnim in dragim sinteznim postopkom, ki vključujejo več zaporednih reakcij, od katerih vsaka prispeva svoje neželene stranske produkte, zaradi katerih lahko pride do velikih izgub oziroma nizkega izkoristka sinteznega postopka (1).

Sharpless je postavil kriterije, na katerih stojijo sodobne klik reakcije. Te temeljijo na enostavnih reakcijskih pogojih, široki uporabi reakcij, odsotnosti škodljivih stranskih produktov, visoki selektivnosti in stereospecifičnosti reakcij, termodinamsko stabilnem produktu, visokem izkoristku in enostavnih postopkih izolacije produkta. Idealno naj bi bila reakcija neobčutljiva na prisotnost vode in kisika ter stabilna v fiziološkem okolju. Morten Meldal je leta 2001 »ponesreči« odkril prvo reakcijo, ki se imenuje z bakrom katalizirana azid-alkin cikloadicija (angl. copper-catalysed azide-alkyne cycloaddition), ki je ustrezala pogojem in postala sinonim za praktično uresničitev koncepta klik kemije. Reakcija se danes uporablja za enostaven način povezovanja dveh molekul.

Gre za reakcijo, kjer dva reaktanta – azid in alkin – med seboj »klikneta« ob prisotnosti bakrovih (I) soli, ki imajo vlogo katalizatorja. Prisotnost substituentov na reaktantih ni imela vpliva na regioselektivnost reakcije in tako je bil končni produkt vedno 1,4-disubstituiran 1,2,3-triazol.

Reakcija poteče v nekaj urah pri sobni temperaturi z visokim, 80–95-odstotnim izkoristkom (1).

Reakcije klik kemije so precej hitre in v teoriji potekajo le med

tistima dvema molekulama, med katerima lahko pride do »klika«. Kot take te reakcije slovijo po svoji visoki selektivnosti, kar je obetavna lastnost, saj je skrb glede nastanka oziroma učinkov stranskih produktov in intermediatov odvečna. V zadnjih letih so odkrili še veliko več tipov klik reakcij, ki sledijo temeljem klik kemije, ki jih je definiral Sharpless (1).

Ali bo prihodnost razvoja novih zdravil osnovana na reakcijah klik kemije?

Klik reakcije imajo mnogo prednosti v primerjavi s klasičnimi sinteznimi metodami. Blestijo v svoji učinkovitosti, saj je zaradi visoke selektivnosti njihov izkoristek običajno okoli 90 %. Njihova večstranska uporabnost nam omogoča sintezo tako manjših kot tudi večjih molekul, denimo peptidov ali oligonukleotidov. Običajne sintezne metode velikokrat spremljajo nečisti produkti, katerih izolacija je zahtevna in časovno potratna, medtem ko je za relativno čiste produkte klik reakcij potrebna le osnovna laboratorijska oprema, izolacijo pa se največkrat opravi s pomočjo destilacije, kristalizacije, ekstrakcije ali kromatografije. Enostavne so za proizvodnjo večjih količin produkta, kar je pomemben dejavnik za farmacevtsko industrijo, znane pa so tudi po netoksičnih reaktantih, s katerimi se lahko varno rokuje. Pozitivna lastnost so tudi stabilni produkti reakcij, kar omogoča večjo obstojnost spojine v določeni farmacevtski obliki in zmanjša možnost razgradnje po daljšem časovnem obdobju. Zaradi njihovih številnih odlik in posledične stroškovne učinkovitosti se klik reakcije odlično obnesejo kot metoda za razvoj novih zdravilnih učinkovin ali kot izboljšava že obstoječih (1, 2).

Bioortogonalna kemija in njen potencial Sorodno področje klik kemiji, katere začetnica je nagrajenka Carolyn R. Bertozzi, se imenuje bioortogonalna kemija in temelji na reakcijah visoke selektivnosti, ki ne zmotijo kemijskega ravnovesja ali bioloških procesov znotraj celice, in obratno, torej da biološko okolje ne vpliva na potek reakcije

11

IZ STROKE

in nastanek njenih produktov. Prav visoka selektivnost klik reakcij omogoča, da reaktanti ne reagirajo z ogromno količino drugih molekul, ki so hkrati prisotne v celičnem okolju, na primer z elektroliti, kisikom, vodo in aminokislinami (1, 3).

Bertozzijeva je leta 2004 naredila velik preskok in prenesla klik kemijo iz laboratorijskih bučk z relativno enostavnim nadzorovanjem dejavnikov v zahtevno biološko okolje. Njen glavni izziv je bil potek klasične klik reakcije med azidom in alkinom brez prisotnosti bakrovih ionov kot katalizatorjev, saj so ti v višjih koncentracijah citotoksični. Bertozzijeva je kot enega od reaktantov namesto alkina, kot je to prvič storil Morten P. Meldal, uporabila ciklooktin, ki ima zaradi svoje strukture veliko sterično napetost, kar ustvari dovolj energije, da reakcija – napetostno spodbujena [3+2] azidalkin cikloadicija (angl. strain-promoted [3+2] azide-alkyne cycloaddition) – poteče brez prisotnosti bakrovih ionov.

Njeno delo se je osredotočilo na označevanje glikanov, ki so kompleksni ogljikovi hidrati, prisotni na površini celic ali proteinov. Glikani so sestavljeni iz več vrst sladkorjev, prisotnih v celici, in igrajo pomembno vlogo pri aktivaciji imunskega sistema. Cilj Bertozzijeve je bil označiti glikane s fluorescentnim barvilom, kar bi ji omogočilo sledenje in raziskovanje njihove vloge v celici. S pomočjo metaboličnega inženiringa je modificiran monosaharid, to je Ac4ManNAz, na katerega je bil vezan azid, injicirala v miši. Preko biosinteznih poti v celici se je monosaharid lahko vgradil v sialično kislino, ki je sestavni del glikanov in jo je celica sposobna vgraditi v glikane tudi v primeru, da je modificirana. To je omogočilo, da se je sladkor z azidom vgradil v glikane in bil dostopen na površini celice za klik reakcijo s ciklooktinom. Ciklooktin, na katerega je Bertozzijeva vezala zeleno fluorescentno barvo, je tako lahko »kliknil« z azidom. Po klik reakciji je nastal triazol, ki deluje kot most med fluorescentnim barvilom in glikanom.

Slabost opisane klik reakcije je njen prepočasni potek, zato so se razvili modificirani ciklooktini, s katerimi klik reakcija poteče hitreje (1, 3, 4).

Slika 2: Postopek označevanja glikanov s pomočjo bioortogonalne kemije.

Prirejeno po (3).

Razgradnja glikanov poveča imunski odziv na rakave celice Bertozzijeva se je osredotočila na tumorske celice in sestavo njihovih glikanov. S svojo raziskovalno ekipo je dokazala, da imajo maligne rakave celice na površini povečano količino sialične kisline oziroma sialoglikanov, kar deaktivira imunske celice in prepreči zaznavo rakavih celic. Ta obrambni mehanizem rakavih celic je želela s pomočjo ekipe odpraviti tako, da se s površine odstrani sialoglikane in tako poveča odziv imunskega sistema na rakave celice. Trenutno je v kliničnih študijah njihovo biološko zdravilo, katerega osnova je protitelo, ki ima s klik reakcijo nase vezan encim, ki omogoča razgradnjo sialoglikanov. Protitelesa se specifično vežejo na antigene, prisotne na rakavih celicah. Ko encim opravi svoje delo, rakava celica izgubi svojo »kamuflažo« pred imunskimi celicami, kar naj bi upočasnilo ali ustavilo rast tumorja (3, 5).

Slika 3: Poenostavljen prikaz delovanja biološkega zdravila za izboljšanje imunskega odziva na rakave celice. Prirejeno po (5).

Dostavni sistemi na osnovi bioortogonalnih reakcij

Slika 1: Prikaz klik reakcije med linearnim alkinom in azidom ob prisotnosti bakrovih ionov (1a) ter klik reakcije med ciklooktinom in azidom s pomočjo sterične napetosti brez prisotnosti katalizatorja (1b). Prirejeno po (9).

Iznajdljiva rešitev Bertozzijeve je postala temelj za aplikacijo klik kemije v žive organizme brez citotoksičnih učinkov in nam omogoča varno aplikacijo klik reakcij v fiziološko oziroma celično okolje. To danes odpira nove možnosti za potek reakcij in vivo, sledenje metaboličnih in patoloških procesov, diagnozo in tarčno zdravljenje (3, 5).

12

Tarčno zdravljenje rakavih obolenj Ustrezni in učinkoviti dostavni sistemi so pomembni za doseganje želenega terapevtskega učinka na organizem oziroma določene lokacije v organizmu. Sproščanje učinkovine ob napačnem času ali na napačni lokaciji lahko povzroči več neželenih kot želenih učinkov, zaradi česar je pomemben razvoj dostavnih sistemov z izboljšanim nadzorom nad sproščanjem zdravilne učinkovine, kar nam omogočajo tudi bioortogonalne reakcije. Dostavni sistemi za tarčno terapijo tumorjev oziroma tarčno aktivacijo zdravilne učinkovine so se pred bioortogonalno kemijo zanašali na pretirano izražene proteaze ali esteraze v okolici tumorskih celic, višje vrednosti pH v intracelularnem in nižje v ekstracelularnem prostoru ter višje koncentracije oksidantov znotraj rakavih

IZ STROKE

celic. Praktične uporabe teh strategij na miših so imele za posledico predčasno sprostitev zdravilne učinkovine zaradi nestabilnosti dostavnega sistema v cirkulaciji, kar je pripeljalo do toksičnih učinkov na zdrave celice, poleg tega pa zdravilna učinkovina ni dosegla želenega tarčnega mesta (1, 6).

Zaradi visoke stabilnosti in selektivnosti bioortogonalnih reakcij so v razvoju dostavni sistemi, ki so ciljno usmerjeni k izboljšavi tarčnega zdravljenja rakavih obolenj. Eden bolj znanih deluje na osnovi »click to release« oziroma metode CTR. Princip delovanja temelji na bioortogonalni reakciji med spojino 1, ki je vezana na protitelo in zdravilno učinkovino, ter spojino 2.

Prvi korak je injiciranje specifičnih protiteles, ki se vežejo na antigene, torej posebne proteine, ki so prisotni le na površini rakavih celic. Po vezavi protitelesa na antigene se injicira spojino 2, ki bo idealno reagirala le s spojino 1 na površini rakavih celic. Klik med tema dvema spojinama omogoči tarčno sproščanje zdravilne učinkovine v bližini tumorja. Testi, ki so jih opravljali na miših, so pokazali obetavne rezultate, saj je prišlo do zaviranja rasti tumorja, predvsem pa se je ta način izkazal za zelo zanesljiv in učinkovit dostavni sistem. Izmerjena koncentracija zdravilne učinkovine v tkivu tumorja je bila stokrat večja od izmerjene koncentracije v ledvicah in plazmi miši, kar dokazuje, da se je zdravilna učinkovina v visoki meri sprostila na želenem mestu (5, 7).

Dostavni sistemi, ki temeljijo na bioortogonalni kemiji, imajo kljub možnosti klinične uporabe v prihodnosti še veliko prostora za izboljšave v povezavi z višjo specifičnostjo reakcij, njihovim hitrejšim potekom in hitrostjo sproščanja zdravilne učinkovine. Problem, ki ga predstavlja dostavni sistem »click to release«, je njegov občutljiv časovni interval med aplikacijo prve in druge spojine. Specifična protitelesa, ki so injicirana prva, morajo imeti dovolj časa, da se vežejo s proteini na površini rakavih celic, hkrati pa se drugega odmerka ne sme injicirati prepozno, saj se lahko v tem času protitelesa že metabolizirajo oziroma odstranijo s površine, kar pomeni, da do sprostitve zdravilne učinkovine v bližini tumorja ne bo prišlo. Pomembna je tudi hitrost reakcije, saj se mora zdravilna učinkovina sproščati s hitrostjo, ki omogoča doseganje terapevtske koncentracije (2, 7, 8).

In vivo nastanek zdravilnih učinkovin Gre za koncept, pri katerem lahko s pomočjo bioortogonalnih reakcij združujemo fragmente zdravilne učinkovine in jo

tako »ustvarimo« znotraj celic. Prednost principa, kljub zapletenosti izvedbe, je, da bi bila v teoriji zdravilna učinkovina v višjih koncentracijah prisotna le na tarčnih mestih znotraj celic, kar bi pomenilo manj neželenih učinkov in možnost širšega terapevtskega okna zdravilne učinkovine. Ker velika bioaktivna molekula nastane šele znotraj celice, bi lahko njena manjša »predhodnika« premostila ovire, ki jih običajno večjim molekulam povzročata celična membrana in krvnomožganska pregrada (7).

Slika 4: Ena od bioortogonalnih reakcij (IEDDA), s katero dosežemo »click to release«, oziroma potek klik reakcije in posledična sprostitev zdravilne učinkovine. Prirejeno po (6).

Sklep Temeljna odkritja klik in bioortogonalne kemije ter njihov potencial za klinično uporabo so pripeljali do visokega interesa raziskovalcev, kar je posledično vodilo v odkritje novih klik in bioortgonalnih reakcij ter prikaz njihove aplikacije na različna področja. S klik kemijo lahko spojine optimiziramo tako, da jim na enostaven način »dodamo« želene lastnosti tako, da jih vežemo z drugimi molekulami, ki so na primer električno prevodne, absorbirajo svetlobo, imajo protibakterijske lastnosti in drugo. Čeprav se koncepti na prvi pogled zdijo enostavni, je odkrivanje novih klik in predvsem bioortogonalnih reakcij zelo zapleten proces, saj je težko odkriti in izpopolniti reakcijo, ki ima v teoriji 100-odstotno selektivnost, poteče v fizioloških pogojih in ima hkrati tudi ustrezno kinetiko. Na področju farmacije bo imela klik kemija vpliv na sintezo novih spojin, ki jih nismo uspeli pridobiti z že znanimi postopki. Spojine, ki bodo produkt klik reakcij, imajo lahko še nepoznane in boljše fizikalno-kemijske lastnosti ter terapevtske učinke. Zaradi enostavnejših postopkov pridobivanja novih aktivnih učinkovin bodo lahko zdravila v prihodnosti tudi cenovno dostopnejša. Vpliv bo viden tudi na področju farmacevtske tehnologije, kjer lahko pričakujemo razvoj novih dostavnih sistemov in optimizacijo pomožnih snovi.

1. Ramström O. Click chemistry and bioorthogonal chemistry. NobelPrize. org Website. https://www.nobelprize.org/uploads/2022/10/advanVIRI ced-chemistryprize2022-2.pdf. Objava: 5. 10. 2022. Dostop: 28. 12. 2022.

2. Medical Device News Magazine Website. Is Click Chemistry The Future Of Drug Development. https://infomeddnews.com/is-click-chemistry-the-future-of-drug-development/. Objava: 16. 11. 2022. Dostop: 4. 1. 2023.

3. Fernholm A. Their functional chemistry works wonders. NobelPrize.org Website. https://www.nobelprize.org/uploads/2022/10/popular-chemistryprize2022-3.pdf.

Objava: 5. 10. 2022. Dostop: 30. 12. 2022.

4. Takayama Y, Kusamori K, Nishikawa M. Click Chemistry as a Tool for Cell Engineering and Drug Delivery. Molecules. 2019; 24(1): https://doi.org/10.3390/molecules24010172. Dostop: 25. 12. 2022.

5. Gray MA, Stanczak MA, Mantuano NR. et al. Targeted glycan degradation potentiates the anticancer immune response in vivo. Nat Chem Biol 16, 1376-1384 (2020). https://doi.org/10.1038/s41589-020-0622-x. Dostop: 4. 1. 2023.

6. Liu G, Wold E, Zhou J. Applications of Bioorthogonal Chemistry in Tumor-Targeted Drug Discovery. Current Topics in Medicinal Chemistry. 2019; 19: 892-897. DOI:10 .2174/1568026619666190510091921.

7. Devaraj N. The Future of Bioorthogonal Chemistry. ACS Central Science. 2018; 4: 952-959. https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/acscentsci.8b00251. Dostop: 2.1.2023 8. Bird R, Lemmel S, Yu X, Zhou QA. Bioorthogonal Chemistry and Its Applications. Bioconjugate Chemistry. 2021; 32 (12): 2457-2479. https://pubs.acs.org/doi/ pdf/10.1021/acs.bioconjchem.1c00461?src=getftr. Dostop: 1. 1. 2023.

9. Dadfar S, Sekula - Neuner S, Bog U, Trouillet V, Hirtz M. Site-Specific Surface Functionalization via Microchannel Cantilever Spotting (µCS): Comparison between Azide–Alkyne and Thiol–Alkyne Click Chemistry Reactions. Small. Objava: 22. 4. 2018; 14(21). DOI:10.1002/smll.201800131

13

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Retinoidi Nadja Štradjot, 2. letnik KOZ

Retinoidi so skupina spojin, ki so derivati vitamina A ali pa so slednjemu strukturno ali funkcionalno podobne. Pospešujejo sintezo kolagena in obnovo kožnih celic, zato se v kozmetiki in dermatologiji uporabljajo proti staranju kože, za kožo, nagnjeno k nepravilnostim, ter za izboljšanje njenega videza in strukture. Retinoidi so ena izmed najbolj raziskanih kozmetično aktivnih sestavin. Zaradi svojih dokazanih učinkov med dermatologi in drugimi strokovnjaki za kožo veljajo za zlati standard kozmetičnih učinkovin.

Oblike retinoidov in njihova uporaba v kozmetologiji Retinoide lahko razdelimo v dve skupini: biološko aktivne oblike in neaktivne oblike (1).

Med biološko aktivne oblike uvrščamo tretinoin, adapalen in tazaroten. Biološko aktivne oblike so pri dermalnem nanosu učinkovitejše, saj v primerjavi z neaktivnimi oblikami za dosego učinka ni potrebna pretvorba v retinojsko kislino.

Uporaba biološko aktivnih oblik bi bila v kozmetičnih izdelkih torej najbolj smiselna, a zaradi večjih stranskih učinkov ni dovoljena; njihova uporaba je omejena na uporabo v zdravilih na recept pod nadzorom dermatologa (1).

V kozmetičnih izdelkih je dovoljena uporaba retinola, retinaldehida in retinilnih estrov. V primerjavi z učinkovinami, ki jih vgrajujemo le v zdravila na recept, so manj potentni, a je zato njihova prednost to, da so manj dražeči. Njihovo delovanje se razlikuje glede na število pretvorb, ki so potrebne, da se spojina pretvori v biološko aktivno obliko. Najšibkejši učinek imajo retinilni estri, saj jih od aktivne oblike ločuje največje število pretvorb od aktivne oblike, iz estra se morajo najprej pretvoriti v retinol, nato v retinaldehid, na koncu pa še v aktivno obliko – retinojsko kislino. Najučinkovitejši je retinaldehid, ki pa je hkrati tudi najmanj stabilen. Po učinkovitosti in stabilnosti se retinol uvršča med retinilne estre in retinaldehid (2).

Retinol Najbolj priljubljen in najpogosteje uporabljen retinoid v kozmetičnih izdelkih je retinol. Ker je v uporabi že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, so njegovo učinkovitost dokazale že številne študije. V primerjavi z retinojsko kislino ima retinol manj stranskih učinkov, povzroča bistveno manj luščenja kože, eritema in transepidermalne izgube vode. Prav tako dokazano izboljša teksturo in suhost kože, zmanjšuje drobne gubice, deluje proti staranju kože, poenoti ten kože in pomaga pri zdravljenju aken, saj zavira z UV induciran razpad kolagena, pospešuje njegovo nastajanje in pospešuje obnovo kožnih celic (3).

V več študijah so dokazali, da je retinol enako ali celo bolj učinkovit kot retinojska kislina v primerljivih koncentracijah.

Pri uporabnikih retinola so opazili znatno vizualno izboljšanje gladkosti kože, več nastalega kolagena in večjo zadebelitev epidermisa kot pri uporabnikih retinojske kisline. Izboljšala se

14

Slika 1: Prikaz pretvorbe retinoidov

je tudi suhost kože, česar skupina, ki je uporabljala retinojsko kislino, ni opazila. Dokazali so tudi, da je retinol za kožo manj dražeč in povzroča manj luščenja (4).

V Evropski uniji z vidika varnosti maksimalna koncentracija retinola v kozmetičnih izdelkih ni omejena, je pa omejena z vidika stabilnosti, zaradi česar se koncentracije gibljejo med 0,01 % in 1,0 %. Na slovenskem trgu lahko zasledimo mnogo izdelkov, ki vsebujejo retinol, tako na drogerijski kot lekarniški ravni (5).

Retinaldehid Retinaldehid oziroma retinal je oksidirana oblika retinola, ki je eno stopnjo bliže retinojski kislini kot retinol in v koži potrebuje samo eno pretvorbo, da lahko začne učinkovati. Zaradi tega je bolj učinkovit od retinola, čeprav je bolj dražeč, pa ima vseeno manj neželenih učinkov kot retinojska kislina. Kot vsi retinoidi pospešuje tvorbo kolagena in obnovo kožnih celic (6).

Zaradi močnejšega antibakterijskega delovanja naj bi izkazoval več učinkov proti aknam kot drugi retinoidi (7). V kombinaciji z glikolno kislino dokazano pomaga pri blagih do zmernih indikacijah aken. Pomaga tako pri zdravljenju aken in odpravljanju brazgotin kot pri preprečevanju njihovega nastanka (8).

Retinaldehid je primeren za uporabo pri posameznikih, katerih koža je že navajena na uporabo retinoidov, saj je najmočnejši od oblik, ki so na voljo v prosti prodaji, in kar desetkrat močnejši od retinola. Na trgu za zdaj še ni postal stalnica (9).

Retinilni estri Najnežnejša oblika retinoidov so retinilni estri, največkrat jih v kozmetičnih izdelkih srečamo v obliki retinil retinoata (estra retinola in retinojske kisline), retinil acetata in retinil palmitata.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Še posebej primerni so za uporabo na občutljivi koži. Retinilni estri nudijo enak učinek kot ostali retinoidi, vendar je treba za viden učinek izdelek uporabljati dlje časa. Za začetnike in tiste z občutljivo kožo so estrske oblike retinoidov najboljša odskočna deska v svet retinoidov. Ko se koža nanje privadi, lahko nadaljujemo z močnejšimi oblikami. Na trgu so zaradi njihove stabilnosti že dobro prisotni, saj je z njimi lažje formulirati (10).

Kako začeti z uporabo retinoidov Kdo je torej primeren kandidat za uporabo retinoidov? Po mnenju mnogih strokovnjakov skoraj vsak. Z njihovo uporabo naj bi preventivno začeli že v dvajsetih letih, ko začne raven kolagena in elastina v koži upadati (10). Če povzamemo, retinoidi delujejo tako, da pospešujejo obnovo kožnih celic in spodbujajo sintezo kolagena. Delujejo tako preventivno kot kurativno na znake staranja kože: izboljšujejo videz gub in drobnih linij, povečujejo njeno elastičnost in zadebelijo dermis, ki se z leti tanjša. Odpravljajo pigmentne madeže, zmanjšujejo hiperprodukcijo sebuma in delujejo antioksidativno. Učinkoviti so tudi za uporabo na aknasti koži in koži, ki nosi posledice aken – brazgotine in rdeče madeže. Z uporabo retinoidov se izboljša tudi hidratacija kože, saj povečujejo nastajanje naravnih vlažilnih faktorjev kože. Pogosti neželeni učinki retinoidov so draženje, rdečica, občutljivost na sonce in izsuševanje kože, te pa lahko minimiziramo ob pravilni uporabi in nanosu (11, 12).

Pri uporabi retinoidov morajo biti pozorni posamezniki z občutljivo kožo in začeti z majhnimi koncentracijami in nežnejšimi oblikami, kot so retinilni estri ali enkapsulirane oblike retinoidov. Med dermatologi velja konsenz, da se tudi občutljivo kožo lahko postopoma privadi na uporabo retinoidov, pomembno je le postopno uvajanje in povečevanje koncentracije. Retinoidov ne smejo uporabljati nosečnice,

saj lahko škodujejo zarodku. Za začetnike je priporočljivo, da začnejo z uporabo šibkejših oblik in manjših koncentracij retinoidov. Tisti z mastno kožo, katerih koža je ponavadi manj občutljiva na neželene učinke uporabe retinoidov, lahko začnejo s koncentracijo 0,5 % (12).

Pred nanosom retinoida je predvsem pri začetnikih priporočljiv nanos vlažilno-pomirjujočega seruma in vlažilne kreme za obraz, ki ublaži reakcijo kože. Pozorni moramo biti pri nanosu okoli občutljivih delov obraza, torej okoli oči in ust, saj je možnost draženja tam večja. Retinoide je priporočljivo uporabljati zvečer (12).

Njihova uporaba poveča občutljivost kože na sončno sevanje.

Cilj uporabe retinoidov je zmanjšanje UV in mehanskih poškodb kože, zato bi bila uporaba brez ustrezne zaščite pred soncem nesmiselna. Priporočata se uporaba izdelkov z minimalnim zaščitnim faktorjem SPF 30, ki jih moramo nanašati primerno pogosto in v ustrezni količini, ter omejevanje izpostavljanja soncu, ki je že brez uporabe retinoidov vzrok za kar 80 % znakov staranja kože (13).

Svetuje se postopno uvajanje, najprej vsak tretji večer, potem pa postopno stopnjevanje. Po dveh do treh tednih lahko ocenimo občutljivost kože na retinoide in v primeru, da nismo opazili neželenih učinkov, povečamo pogostost njihove uporabe. Po dveh mesecih uporabe, ko lahko dobro ocenimo vpliv retinoidov, lahko začnemo tudi z uporabo večjih koncentracij ali močnejših oblik. Ob uvajanju uporabe retinoidov je priporočljivo, da se preneha z uporabo ostalih kozmetično aktivnih sestavin, predvsem tistih, ki pospešujejo luščenje kože, da zmanjšamo možnost draženja in prekomernega luščenja kože. Vidni učinki bodo pri retinoidih, ki so dovoljeni za uporabo v kozmetičnih izdelkih, vidni po približno šestih mesecih uporabe, zato sta potrebni vztrajnost in potrpežljivost (13).

1. Cosmedoc. Vodič po retinoidih za začetnike. Cosmedoc. https://cosmedoc.si/2020/10/21/vodic-po-retinoidih-za-zacetnike/. Published OctoVIRI ber 21, 2020. Dostop: 11. 1. 1023.

2. Elder M. Understanding the hierarchy of retinoids. Skin Wellness Dermatology. https://skinwellness.com/learn/the-ultimate-guide-to-understanding-the-hierarchy-of-retinoids/. Published September 15, 2021. Dostop: 11. 1. 1023.

3. Mukherjee S, Date A, Patravale V, Korting HC, Roeder A, Weindl G. Retinoids in the treatment of Skin aging: An overview of clinical efficacy and safety. Clinical Interventions in Aging. 2006; 1(4): 327-348. doi:10.2147/ciia.2006.1.4.327 4. Draelos Z, Peterson RS. A double-blind, comparative clinical study of newly formulated retinol serums vs tretinoin cream in escalating doses: A method for rapid retinization with minimized irritation. Journal of Drugs in Dermatology. 2020; 19(6): 625-631. doi:10.36849/jdd.2020.5085 5. Gombosi K. Retinol. Veliki vodič po retinoidih S praktičnimi nasveti. Superskin. https://www.superskin.si/blog/retinol-vodic-po-retinoidih/. Dostop: 11. 1. 2023.

6. Dréno B, Nocera T, Verrière F, et al. Topical retinaldehyde with glycolic acid: Study of tolerance and acceptability in association with Anti-Acne treatments in 1,709 patients. Dermatology. 2005; 210(Suppl. 1): 22-29. doi:10.1159/000081500 7. Pechère M, Germanier L, Siegenthaler G, Pechère J-C, Saurat J-H. The antibacterial activity of topical retinoids: The case of Retinaldehyde. Dermatology. 2002; 205(2): 153-158. doi:10.1159/000063903 8. Dreno B, Katsambas A, Pelfini C, et al. Combined 0.1% retinaldehyde/ 6% glycolic acid cream in prophylaxis and treatment of acne scarring. Dermatology. 2007; 214(3): 260-267. doi:10.1159/000099593 9. Nedič G, Grdiša M, Plahuta T. Retinal izdelki na voljo v Sloveniji. Parokeets (SL). https://www.parokeets.com/sl/2021/03/retinal-izdelki-na-voljo-v-sloveniji/. Objava: 2. 9. 2022. Dostop: 11. 1. 2023.

10. Rud M. If your skin can't handle retinol, try retinyl palmitate. Byrdie. https://www.byrdie.com/retinyl-palmitate-for-skin-4768234. Objava: 22. 8. 2022. Dostop: 11. 1. 2023.

11. Wu J. How to use retinol without irritations: A beginner's. Geeky Posh. https://www.geekyposh.com/how-to-use-retinol/. Published September 11, 2022.

Dostop: 11.1.1023.

12. SimplySabrina. The ultimate beginner's guide to retinol: Hey simply. Hey Simply | Beauty & Lifestyle Blog. https://heysimply.com/guide-to-retinol/. Objava: 14.

6. 2022. Dostop: 11. 1. 2023.

13. Cosmedoc. Spoznavanje z retinoidi 2. del. Cosmedoc. https://cosmedoc.si/2019/09/19/spoznavanje-z-retinoidi-2-del/. Objava: 28. 9. 2022. Dostop: 11. 1. 1023.

15

LBM KOTIČEK

Tekočinska biopsija pri diagnostiki rakavih obolenj Avtorici: Vesna Škrlj in Katrin Bea Štefanič, 1. letnik S1 LBM I Mentorica: asist. dr. Tijana Markovič, mag. farm.

Rakava obolenja spadajo med najresnejše in najtežavnejše bolezni v okviru zdravljenja in diagnostike. Podatki iz leta 2022 kažejo, da je bilo na svetovnem nivoju diagnosticiranih 19,3 milijona novih primerov raka in 10 milijonov smrtnih izidov. Ob povečevanju deleža starejše populacije in prisotnosti ostalih rizičnih dejavnikov se predvideva, da bodo rakava obolenja v naslednjih letih še v porastu (1). Zelo perspektivna metoda, ki omogoča pogostejše in predvsem manj invazivno spremljanje ter diagnosticiranje rakavih bolezni, je tekočinska biopsija. Pri omenjeni metodi se navadno odvzame vzorec telesne tekočine, običajno kri, in se jo analizira na prisotnost specifičnih bioloških označevalcev.

Standardne diagnostične metode, ki se jih uporablja pri diagnostiki in spremljanju rakavih obolenj, vključujejo biopsijo tumorskega tkiva. Odvzame se neoplazma, ki jo histološko in genetsko analizirajo. Takšen način odvzema vzorca je lahko problematičen, ker je metoda zelo invazivna in nekateri onkološki bolniki za to vrsto odvzema zaradi slabega zdravstvenega stanja niso primerni, poleg tega pa je tkivna biopsija zelo boleč in neprijeten poseg. Druga težava pri klasični biopsiji pa je sejanje (angl. seeding).

Rakave celice imajo namreč šibko medcelično adhezijo, kar povzroči, da se celice med vbodom lažje ločijo od tumorja in med samim odvzemom migrirajo v obtok rakavih celic.

Tretja ovira je velika genetska in evolucijska raznolikost metastaz primarnega tumorja, zato enkraten vzorec ni reprezentativen za celotno rakavo tvorbo (2, 3).

Pomemben napredek v razvoju tekočinskih biopsij se je zgodil v zadnjih nekaj letih, predvsem zaradi napredka v sekvenciranju človeškega genoma, ki je raziskovalcem omogočil hitrejše odkrivanje genetskih mutacij pri raku (4). Razvoj se je začel že leta 1869, ko je Thomas Ashworth pri pacientu z metastazami prvič opazil krožeče tumorske celice (CTC; angl. circulating tumor cells), leta 1997 pa je Dennisu Lo v krvi odkril fetalno cirkulirajočo prosto DNA (cfDNA; angl. circulating free DNA) (5).

Biološki označevalci Tekočinska biopsija omogoča analizo bioloških označevalcev, ki imajo potencial pri diagnostiki in spremljanju rakavih obolenj (slika 1). S tekočinsko biopsijo lahko v venski krvi analiziramo cirkulirajoče tumorske celice (CTC), cirkulirajočo tumorsko DNA (ctDNA) in eksosome.

Cirkulirajoča tumorska DNA Cirkulirajoča brezcelična DNA (cfDNA) se nanaša na zunajcelično DNA v telesni tekočini, ki lahko izvira iz normalnih in obolelih celic. Koncentracija, celovitost, genetske in epigenetske spremembe v cfDNA lahko kažejo na patološka stanja v telesu, kot so vnetje, avtoimunske bolezni, stres in rakave bolezni. Trenutno se cfDNA uporablja v perinatalnem presajanju, ima pa tudi veliko uporabno vrednost pri napovedovanju in spremljanju bolezni, zlasti pri raku. Med življenjskim ciklom rakavih celic lahko njihovi deli DNA vstopijo v krvni obtok. To je znano kot cirkulirajoča tumorska DNA (ctDNA) (4).

Slika 1: Shematski prikaz analize tekočinske biopsije. Na sliki sta prikazana odvzem in uporaba vzorca tekočinske biopsije. Prirejeno po (6).

16

S preiskavo bolnikove krvi lahko z analizo ctDNA odkrijemo fragmente DNA rakavih celic. Rakave celice se namreč nenehno obnavljajo. Z rastjo tumorja se lahko povečuje tudi količina ctDNA, ki pri bolnikih z rakavimi obolenji vsebuje takšne različice kot v celicah tumorskega tkiva, kar omogoča neinvazivno oceno tumorja v realnem

LBM KOTIČEK

času. Klinično odkrivanje cfDNA je ena glavnih aplikacij tekoče biopsije in ima veliko uporabno vrednost pri zgodnjem diagnosticiranju kliničnih tumorjev, spremljanju napredovanja v realnem času, opazovanju in ocenjevanju terapije ter oceni prognoze in analizi tveganja za nastanek metastaz (7).

Eksosomi Eksosomi so majhni vezikli, velikosti od 30 nm do 100 nm, ki se sproščajo iz celic. Odražajo vsebino celice, iz katere izvirajo. Eksosome lahko najdemo v vseh bioloških tekočinah. Pri rakavih obolenjih so eksosomi vključeni v več procesov, kot so rast tumorja, metastaziranje in imunski odziv, tako da prenašajo informacije v tarčne celice. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti so zanimivi tudi na področju razvoja tekočinske biopsije (7).

Cirkulirajoče tumorske celice Cirkulirajoče tumorske celice (CTC) so tumorske celice, ki se iz tumorja izločajo v krvni obtok (slika 2) (6). Razumevanje metastatske poti CTC ima velik potencial za identifikacijo novih terapevtskih tarč. Odkrivanje zelo redkih CTC med množico krvnih celic je zahtevno, a so nove tehnologije za odkrivanje CTC močno prispevale k poglobljenemu raziskovanju biologije CTC in olajšale njihovo klinično uporabo. Kljub rednemu sproščanju tumorskih celic v obtok so CTC precej redke, saj sta procesa odmiranja in odstranjevanja iz krvnega obtoka hitrejša. Vzroki za hitro odmiranje so sile krvnega obtoka, pomanjkanje rastnih faktorjev in imunski nadzor. Zaradi vseh teh razlogov je koncentracija CTC v krvi približno 1–10 celic na 10 ml krvi, kar je največja ovira pri uporabnosti (8).

spremljanje raka pri ljudeh z napredovalim rakom dojke, kolorektalnim rakom in rakom prostate. Slednja tekočinska biopsija, imenovana CellSearch Circulating Tumor Cell (CTC), analizira vzorec krvi na prisotnost tumorskih celic v krvnem obtoku (10). Leta 2016 je FDA odobrila test tekočinske biopsije cobas EGFR Mutation Test v2, ki zazna specifične mutacije ali spremembe v DNA tumorskih celic, ki krožijo v krvi ljudi z nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NSCLC; angl. non-small cell lung cancer) (11).

Multigenski testi, ki jih vključuje področje tekočinske biopsije, se izvajajo v centraliziranih laboratorijih in so spremenili paradigmo, ki je zgodovinsko temeljila na analizi tumorjev na patološkem oddelku vsake bolnišnice, v model, ki temelji na centraliziranem testiranju. Ti testi zahtevajo znatne naložbe časa, znanja, virov, najsodobnejših naprav in usposobljenega osebja za interpretacijo podatkov.

Drug pomemben vidik za vključitev tekočinske biopsije v klinični potek dela vključuje izobraževanje in usposabljanje bolnišničnega osebja (slika 3).

V sam razvoj pa se je začela intenzivno vključevati tudi umetna inteligenca (AI; angl. artificial intelligence). Ta je že bila uporabljena za izboljšanje učinkovitosti različnih testov tekočinske biopsije. V zvezi z zgodnjo diagnozo je bila za odkrivanje pljučnega raka razvita platforma strojnega učenja, imenovana “verjetnost pljučnega raka v plazmi“ (Lung-CliP) (12).

Slika 3: Načrt za vključitev testa tekoče biopsije v klinično prakso. Povzeto po (13).

Sklep

Slika 2: Shematski prikaz prečnega prereza žile ter primarnega in sekundarnega tumorja. Prirejeno po (8).

Obstaja več vrst metod tekočinske biopsije, izbira metode pa je odvisna od bolezni, ki jo proučujemo. Pri tekočinski biopsiji, ki se uporablja za diagnozo in spremljanje raka, preiskujemo pacientov krvni ali urinski vzorec. Poleg diagnostike rakavih obolenj se tekočinska biopsija uporablja tudi pri perinatalni diagnostiki, diagnostiki nevroloških boleznih in detekciji srčnega infarkta (9). Na začetku 21. stoletja je FDA odobrila prvi tekočinski biopsijski test za

Tekočinska biopsija predstavlja minimalno invazivno metodo za zgodnjo diagnozo in spremljanje terapevtskega odziva, odkrivanje rakavih obolenj pri različnih populacijah, oceno raznolikosti tumorja in odkrivanje novih mutacij.

Podobno kot tkivna biopsija tudi tekočinska biopsija zagotavlja molekularne informacije o tumorju, ki lahko omogočijo zgodnje odkrivanje tumorskega bremena veliko prej kot običajni testi. Prav tako ima tekočinska biopsija velik potencial za spremljanje tumorske raznolikosti, določanje evolucijskih procesov v različnih zgodnjih stadijih raka, služi pa tudi kot napovedni dejavnik za prikrite metastaze. Poleg tega lahko z molekularno opredelitvijo tumorjev, razkrito z uporabo tekočinske biopsije, spremljamo razvoj bolezni in preprečujemo njeno ponovitev. Kljub naštetim koristim je klinična uporaba tekočinske biopsije omejena zaradi nezadostne specifičnosti in občutljivosti, pomanjkanja

17

LBM KOTIČEK

različnih postopkov standardizacije in izolacije ter visokih ekonomskih stroškov. Potrebno bo izboljšanje tehnologije, ki bo omogočala odkrivanje raka na več organih in poglobljeno analizo tumorjev. Z napredkom v raziskavah in

tehnologiji bo lahko reševanje izzivov, povezanih z uporabo tekočinske biopsije, omogočilo njeno optimalno vključitev v klinična okolja, kar bi lahko privedlo do korenitih sprememb na področju diagnostike in spremljanja rakavih obolenj.

1. Sung H, Ferlay J, Siegel RL, et al. Global Cancer Statistics 2020: GLOBOCAN Estimates of Incidence and Mortality Worldwide for 36 Cancers in VIRI 185 Countries. CA Cancer J Clin. 2021; 71(3): 209-249. doi:10.3322/caac.21660 2. Alix-Panabières C, Pantel K. Liquid Biopsy: From Discovery to Clinical Application. Cancer Discov. 2021; 11(4): 858-873. doi:10.1158/21598290.CD-20-1311 3. Corcoran RB. Liquid biopsy versus tumor biopsy for clinical-trial recruitment. Nat Med. 2020; 26(12): 1815-1816. doi:10.1038/s41591-020-01169-6 4. Chovanec M, Kalavska K, Mego M, Cheng L. Liquid biopsy in germ cell tumors: biology and clinical management. Expert Rev Mol Diagn. 2020; 20(2): 187-194. doi :10.1080/14737159.2019.1685383 5. The history of liquid biopsy assays. The History of Liquid Biopsy Assays - LabCE.com, Laboratory Continuing Education. https://www.labce.com/spg1560905_the_ history_of_liquid_biopsy_assays.aspx. Dostop: 8.1.2023 6. Biorender. Brain Cancer Liquid Biopsy. Accessed January 8, 2023. BioRender (2023). Brain Cancer Liquid Biopsy. Retrieved from https://app.biorender.com/biorender-templates/figures/all/t-5e1f35b66bca230087062b15-brain-cancer-liquid-biopsy. Dostop: 8. 1. 2023.

7. Crowley E, Di Nicolantonio F, Loupakis F, Bardelli A. Liquid biopsy: monitoring cancer-genetics in the blood. Nat Rev Clin Oncol. 2013; 10(8): 472-484. doi:10.1038/nrclinonc.2013.110 8. Aljaž KRAVANJA. Uporaba tekočinske biopsije pri diagnostiki raka in sledenju bolezni. 2022: 29.

9. Woodhouse R, Li M, Hughes J et al. Clinical and analytical validation of FoundationOne Liquid Cdx, a novel 324-gene cfdna-based comprehensive genomic profiling assay for cancers of solid tumor origin. PloS one. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32976510/. Dostop: 8. 1. 2023.

10. Bauml JM, Li BT, Velcheti V et al. Clinical validation of guardant360 CDX as a blood-based companion diagnostic for Sotorasib. Lung cancer (Amsterdam, Netherlands). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34838325/. Dostop: 8. 1. 2023.

11. Pantel K, Mader S; MSP. Liquid biopsy: Current status and future perspectives. Oncology research and treatment. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28693023/.

Dostop: 8. 1. 2023.

12. McDowell S. Liquid biopsy: Past, present, future. American Cancer Society. https://www.cancer.org/latest-news/liquid-biopsies-past-present-future.html. Published February 12, 2018. Dostop: 8. 1. 2023.

13. Torres S, González Á, Cunquero Tomas AJ et al. A profile on Cobas® EGFR mutation test V2 as companion diagnostic for first-line treatment of patients with non-small cell lung cancer. Expert review of molecular diagnostics. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32011193/. Dostop: 8. 1. 2023.

14. Chabon JJ, Hamilton EG, Kurtz DM et al. Integrating genomic features for non-invasive early lung cancer detection. Nature. 2020; 580(7802): 245-251. doi:10.1038/s41586-020-2140-0

18

PEVSKI ZBOR FFA

V tretje gre rado – pevski zbor FFA je končno zapel (tudi v živo) Nuša Hameršak, članica pevskega zbora

Pevski zbor FFA deluje pod okriljem Študentskega sveta FFA in pod vodstvom Doris Keršič, ki je hkrati tudi prva zborovodkinja našega pevskega zbora.

Glasbena pot naše prve zborovodkinje Doris Keršič je v Glasbeni šoli Rogaška Slatina zaključila nižjo glasbeno šolo iz klavirja, nato pa šolanje nadaljevala na umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Študirala je na Akademiji za glasbo, smer Glasbena pedagogika, in študij leta 2021 tudi zaključila z nazivom magistra profesorica glasbene pedagogike. Med študijem je v Glasbeni šoli Moste - Polje zaključila nižjo glasbeno šolo iz petja. Poleg tega se je udeležila nekaj seminarjev pri priznanih dirigentih, kot so Sebastjan Vrhovnik, Alenka Podpečan, Maris Sirmais idr.

Prvi samostojen koncert.

dobili ponudbe za več nastopov. Tako smo 23. 11. 2022 zapeli na slavnostni podelitvi nagrad UL FFA. Temu je 15.

12. 2022 sledil naš prvi samostojni koncert, ko smo zapeli na otvoritvi humanitarnega božičnega bazarja. Božično obarvan nastop je bil s strani občinstva in organizatorjev božičnega bazarja zelo dobro sprejet. V prihodnje bi si v okviru humanitarne skupine s prepevanjem želeli osrečiti tudi starostnike v domovih za starejše.

Kaj obeta prihodnost?

Nastop pevskega zbora v času karantene.

Naši začetki segajo v leto 2020 Pevski zbor FFA je bil ustanovljen februarja 2020. Po avdicijah, ki se jih je udeležilo 40 študentov in zaposlenih na FFA, smo imeli prvo vajo 26. 2. 2020. Zaradi korone smo morali vaje v živo ukiniti, a smo v novembru že nadaljevali z online vajami. V decembru smo se nato naučili pesem »Winter canon«, ki smo jo predstavili tudi v videu, ki je bil 29. 12. 2020 objavljen na kanalu YouTube. Posnetek si še vedno lahko ogledate in tako podprete naš prvi projekt.

12. 6. 2021 nas je čakal nov izziv, in sicer magistrski koncert naše zborovodkinje Doris z naslovom Kanon. Kanon?

Kanon! v Glasbeni dvorani Univerze v Ljubljani. Na njem sta poleg našega pevskega zbora sodelovala še Mešani zbor Akademije za glasbo in Komorni zbor Akademije za glasbo. Naš pevski zbor je predstavljala manjša zasedba dvanajstih pevk, ki so zapele ljudske melodije iz Bele krajine, priredbo tradicionalnega napeva iz Konga in dobro poznan Winter Canon.

Nadaljevanje prepevanja S študijskim letom 2022/23 smo ponovno začeli s pevskimi vajami v živo. Takoj po začetku ponovnega obratovanja smo

Prvoten cilj ustanovitve pevskega zbora FFA je bil, da bi naš pevski zbor nastopal na slavnostnih prireditvah, kot so podeljevanje nagrad, diplom in magisterijev. Cilj smo sčasoma razširili z željo po samostojnem koncertu ob koncu študijskega leta. Pred tem imamo v načrtu tudi udeležbo na reviji pevskih zborov, ki bo že marca. Namen pevskega zbora pa ni samo nastopanje, ampak tudi povezovanje, druženje in prepevanje z novimi in starimi prijatelji.

Kako se nam pridružiti?

Vsak, ki rad prepeva, se nam lahko pridruži, se z nami podruži in skupaj z nami zapoje na prihajajočih dogodkih.

Naše dogajanje lahko spremljate na Instagram profilu PZ FFA. Veselimo se vaše podpore in upamo, da se nam vas čim več pridruži in skupaj z nami nadaljuje tradicijo pevskega zbora FFA. KO N TA K T:

INSTAGRAM:

YOUTUBE POSNETEK KONCERTA:

pevskizbor. ffa@gmail.com

19

FARMADVENTURE

Estonija, Tartu!

Lea Vrhovnik 5. letnik EM FAR Univerza v Tartuju Estonija

»Minu nimi on Lea. Mis sinu nimi on?« Čudno, kajne? To je estonščina, jezik, ki ga razume le majhna skupina ljudi na svetu. Gre za ugrofinski jezik, ki je zelo samosvoj in še najbolj podoben finščini.

Zadnjih nekaj mesecev sem v sklopu Erasmus+ izmenjave preživela v Estoniji, v mestu Tartu. Zakaj ravno Estonija? Estonija je majhna država, ki ima več kot polovico svoje površine pokrito z gozdovi.

Pozimi se preobrazi v pravo zimsko pravljico, ki ji ne manjka snega.

Temperature padejo krepko pod ničlo, tudi do –20 stopinj Celzija. Poleg tega njena lega omogoča enodnevne izlete v mnoge druge države, ki jih sicer ne bi nikoli obiskala.

Najbolj me je privabila Univerza v Tartuju. Gre za največjo in najuglednejšo univerzo z dolgoletno tradicijo v državi, saj je bila ustanovljena že leta 1632. V Estoniji sem opravljala laboratorijsko delo za magistrsko nalogo. Zaradi dobre naveze naše in njihove katedre za farmacevtsko tehnologijo sem imela čast, da sem svoje delo opravljala pod mentorstvom profesorice Karin Kogermann, vodje Inštituta za farmacijo na Fakulteti za medicino. Seznanila sem se s katero sem pripravljala nano- in mikrovlakna. »electrospinning«, oziroma sukanja z metodo elektrostatskega pripravljenih vlaken in na njihovo obnašanje v lastnosti mehanske na Raziskovala sem, kako različni polimeri vplivajo biorelevantnem vodnem okolju. Čeprav sama nisem imela priložnosti izkusiti njihovega običajnega študija, moram kljub temu izpostaviti njihov študijski sistem. Imajo namreč sistem sprotnega dela z vmesnimi testi, s katerimi v večini primerov že pridobiš končno oceno. Izpitno obdobje zato na Univerzi v Tartuju izgleda malce drugače oziroma je krajše kot pri nas. To sem izkusila tudi na tečaju estonščine, ki sem se ga udeležila v sklopu njihove univerze. Med izmenjavo namreč ponujajo brezplačne tečaje tujih jezikov. Pohvaliti moram tudi organizacijo ESN (Erasmus student network) v Tartuju, ki je organizirala veliko družabnih večerov, izletov, kulturnih srečanj itd. Čeprav »žurke« žal niso najboljše, saj balkanskim res niso kos, so bili vsak teden na voljo številni dogodki, tako da nikomur ni bilo dolgčas.

Mesto Tartu je čudovito mesto za izmenjavo. Imenuje se tudi študentsko mesto, saj je kar 1/5 vseh prebivalcev študentov. Poleg tega je mesto Tartu izbrano za mesto kulture leta 2024, kar pomeni, da ima raznovrstno ponudbo muzejev, galerij, do naslednjega leta pa naj bi bila ponudba še bolj pestra. Moja Erasmus izkušnja žal ni bila popolna, saj zaradi pomanjkanja prostih mest nisem izkusila bivanja v študentskem domu v Tartuju. En majhen nasvet: v dom se prijavite že na prvi dan prijav, najbolje kar ob polnoči. K sreči sem pred odhodom spoznala še eno farmacevtko, Zalo, ki se je soočala z enakim problemom. S skupnimi močmi sva našli stanovanje in se imeli kljub začetnim težavam odlično. V tem času sem spoznala ogromno novih ljudi in različnih kultur, za kar sem zelo hvaležna.

20

FARMADVENTURE

Neponovljiva študijska izmenjava Nina Veber 4. letnik EM FAR Karlova univerza v Pragi Češka

Opisati študijsko izmenjavo na kratko je težka naloga. Obstajajo mnoge izvrstne besede, ki bi jo lahko opisale, a ena izstopa: »neponovljiva«. Če bi lahko študentom v 1. letniku predala vsaj en nasvet, bi rekla, naj nikakor ne odlašajo s prijavo na Erasmus+ izmenjavo.

Sama sem se podala na Češko, natančneje na Karlovo univerzo v Pragi. Sedež fakultete za farmacijo je sicer kar 115 km oddaljen od glavnega mesta, a čeprav ni v centru države, kot vsa študijska mesta ponuja obilico študentskega življenja. Hradec Králové je prisrčno mestece, kjer se najde ogromno skritih kotičkov za lov na sončne žarke, pogovore s svojimi internacionalnimi sošolci in kozarec piva za kak evro.

Do zdaj smo prejeli že obilico snežne pošiljke, kepanja, spontanih izletov v trampolin parku, večernih ur ob kresu in druženj v lokalnem študentskem »pajzlu«. Ko si na izmenjavi, čas teče veliko hitreje kot doma, saj si ves čas v izjemni družbi. Skupaj se smejiš, ješ, jeziš in jočeš. Ob prihodu v tamkajšnji študentski dom dobiš novo družino, ki ti stoji ob strani na vsakem koraku. Neprecenljivo, neopisljivo.

Prijateljstva, ki sem jih tukaj spletla, niso preveč podobna domačim. Ljudje so veliko bolj odprti, zanimivi in neobremenjeni. Češka republika ima izvrstno lokacijo, predvsem za potovanja v sosednje države. V vsem tem času nam je uspelo obiskati Berlin (Nemčija), Bratislavo (Slovaška), Budimpešto (Madžarska), Wrocław (Poljska) in še mnoga mesta na Češkem, kot so Brno, Český Krumlov, Liberec in seveda Praga. Vsa ta mesta so primerna tudi za študentsko denarnico.

Sama fakulteta je dokaj priznana in hkrati ena najstarejših v Evropi.

Slednje se kaže predvsem v njihovih zanimivih raziskovalnih skupinah, kjer lahko kot magistrski študent nadaljuješ svoje izobraževanje. Sama sem se odločila za študijsko izmenjavo v zimskem semestru 4. letnika, vendar se nameravam, če bo sreča na moji strani, vrniti za pisanje magistrske naloge. Čisto po naključju sem se po pozivu profesorice farmakologije pridružila še njihovi raziskovalni skupini, ki se ukvarja s placento in razvojem možganov zarodka. Nemudoma sem se zaljubila v svet raziskovanja.

Nekaj, česar na domači fakulteti ne doživiš v velikem obsegu, sta predvsem izjemna dostopnost profesorjev in kakovosten dialog, ki ga želijo vzpostaviti s tabo. Večina resnično želi, da se pri njihovih predavanjih dobro počutiš in odneseš čim več znanja. Če povzamem, študijska izmenjava ponuja veliko zabave, potovanj, novih prijateljstev in ne nazadnje tudi delovnih kompetenc. Osebnostni lastnosti, ki ju študentje na izmenjavi navadno izpopolnijo, sta predvsem osebna in profesionalna samozavest. Ti sta še posebej pomembni in zaželeni pri prihodnjem delodajalcu.

21

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavitev društvenikov Uredniški odbor Spatule Tudi letos smo skupaj z uredniškim odborom Spatule pripravili predstavitev novih (in starih) obrazov društva. Da se boste nanje lažje obrnili in lažje navezali stike, vam jih predstavljamo z malo bolj hudomušne strani.

Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD PREDSEDNICA:

Ajda Stepišnik

predsednik@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Ljubljana Kako bi se opisala s tremi besedami: iznajdljiva, avanturistična, svobodoljubna

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Kaj je zabavno na meni in kaj niti ne, lahko presodite sami, če me povabite na kavo. Najraje pijem črno s cimetom.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Da se pridružiš, te običajno prepričajo kolegi ali pa te navduši član ekipe na kakšnem dogodku. Da del ekipe ostaneš dlje časa, pa so običajno krive spletene prijateljske vezi, pridobljene izkušnje s področja organizacije, delovanja v timu in druge ter pa želja, da poleg študija narediš še nekaj več.

GENERALNA SEKRETARKA:

Tjaša Možek gs@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Čadovlje (Gorenjska) Kako bi se opisala s tremi besedami: »zmrznjena«, zgovorna, aktivna

Povej nam en »fun fact« o sebi. Čeprav imam »resting bi*** face«, sem v resnici zelo prijazna.

22

Je vloga predsednice društva morda le predpriprava na naslednje predsedniške volitve Republike Slovenije?

Zdaj, ko je naziv prve predsednice Republike Slovenije že oddan, me to ne zanima več.

Popolnoma hipotetični scenarij: skupščina traja osem ur – kako poskrbiš, da vsi udeleženci skupščine ostanejo zbrani in motivirani za sodelovanje?

Ekipa že ve, da imam zelo rada »energizerje«, še posebej rada prepričam ljudi, da zaplešejo na enega od »Just Dance« plesnih videov. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Februarja. Je kratek in se nikoli zares ne spomnim, kaj sem takrat počela. Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Sobne rastline ali pa knjige. Že zdaj imam obojih toliko, da bi jih lahko prodajala.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker je odlična priložnost za spoznavanje odličnih ljudi.

Koliko besed na minuto lahko natipkaš?

Huh, precej, odvisno, koliko mislim, da moram vmes govoriti.

Po sestanku se ti izbriše celoten zapisnik. Kako ukrepaš?

Razpravo zapišem po spominu in prosim še koga, da pogleda in pove, ali se še kaj dodatno spomni.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Jogurt. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Novembra.

PREDSTAVITEV DŠFS

BLAGAJNIK:

Aljaž Kranjc

blagajnik@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Velike Lipljene Kako bi se opisal s tremi besedami: duhovit, trmast, lojalen

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Na dober dan ali ob dobri pijači lahko postanem zakladnica »fun factov«, ki si jih niste nikoli želeli slišati!

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker delo v ekipi Drug Dealer predstavlja odlično priložnost za nova poznanstva, tako z drugimi študenti kot tudi potencialnimi delodajalci, prav tako pa ustvarja delovno okolje, PREDSTAVNICA ZA STIKE Z JAVNOSTJO:

Maša Klarič pr@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Kotlje (Koroška) Kako bi se opisala s tremi besedami: nasmejana, prijazna in delovna

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ne pijem piva.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker ti udejstvovanje v društvu ne da samo nekih novih izkušenj in znanj, ampak tudi odlična prijateljstva.

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z EPSA:

Anita Golob

ls.slovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Godič, tam gori pri Kamniku Kako bi se opisala s tremi besedami: tri so premalo (:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Vozim kot podivjan 16-letnik. Še slabše je, če sem v avtu sama in si predvajam kakšen hiter house/techno komad.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker se v društvu združujemo podobno misleči študenti, ki poleg faksa radi naredimo še kaj bolj zabavnega in uporabnega. Fino je, da po vsakem sestanku malo »pohengamo«, gremo na pijačo in skupaj pošimfamo tekoče drame. Tu se tkejo tesna prijateljstva, odlične ideje in nepozabni spomini,

ki te lahko vsaj malo bolje pripravi na delo v kolektivu in soočanje z raznoraznimi izzivi. Če bi se društveni denar »pomotoma« znašel na tvojem računu, kam bi najprej odpotoval?

Društveni denar se ne bo znašel na mojem računu, haha. Če pa je vprašanje, kam bi odpotoval, bi si verjetno izbral Afriko. Če bi lahko z društvenim denarjem za društvo kupil karkoli, kaj bi kupil?

Zobne ščetke in copate za vse tiste društvenike, ki se znajdemo v študentski sobici praktično vsak dan.

Kaj je tvoj najljubši predmet na FFA? Farmacevtska kemija, všeč pa sta mi bila tudi izbirna predmeta Farmacevtsko trženje in upravljanje ter Farmakoekonomika. Če bi se lahko znebil enega meseca v letu, katerega bi se?

Verjetno kakega novembra ali pa februarja.

Na katerih socialnih omrežjih moraš biti odgovorna za podobo našega društva in katero socialno omrežje ti je najljubše?

Upravljam našo uradno spletno stran, profile na Facebooku, Instagramu, LinkedInu in občasno tudi na Twitterju. Mislim, da vsi vemo, kaj je tvoj naslednji korak – »follow«.

Trenutno mi je najljubši Instagram, mogoče tudi zato, ker ga tudi zasebno največ uporabljam. Če bi imelo društvo profil na TikToku, kako bi društvenike podkupila za snemanje TikTok plesov?

Mislim, da mi večine društvenikov v to sploh ne bi bilo treba prepričevati. Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Najbrž bi bili to kozmetični izdelki za osebno nego.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Absolutno mleko, in to rahlo toplo. zraven pa se seveda ogrooooomno naučimo.

Predstavniki katere države znajo po tvojem mnenju narediti najboljšo žurko?

Slovenci valda! Če pa slučajno o tem dvomite, pa se le udeležite kakšnega kongresa, najbolje, da kar aprilskega v Podčetrtku ;). Če bi te zmeden študent vprašal, zakaj naj se udeleži kongresa EPSA, kaj bi mu odgovorila?

Da so kongresi verjetno najboljši del študija, saj ponujajo priložnost druženja z več sto študenti, ki vsi iščejo zabavo ob študiju. Na kongresih se res oblikujeta sproščeno vzdušje in zelo povezan »community«. Poleg novih znancev iz celotne Evrope in norih zgodb odneseš s kongresa tudi znanje o novi kulturi in strokovno znanje, ki vedno pride prav. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Januarja. Sovražim občutek, da moram po novem letu postati boljša oseba. Česa si se najbolj bala, ko si bila otrok?

Polžev. Res so nagnusno sluzasti ewwww.

23

PREDSTAVITEV DŠFS

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z IPSF:

Nuša Hameršak

cp.slovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Lenart Kako bi se opisala s tremi besedami: sama svoj sonček

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Najvišji vrh, ki sem ga dosegla, meri 3711 m n. v. in je v Ruandi.

Do katerega smo s skupnimi močmi in spodbujanjem prilezli vsi slovenski delegati, ki smo se udeležili »post congress toura« po svetovnem kongresu v sklopu IPSF leta 2019.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Naučiš se ogromno koristnih veščin, ki ti kasneje zagotovo pridejo prav, kot so delo v ekipi, podajanje mnenja,

razporejanje s časom, organizacija dogodkov in tako naprej.

Ob tem pa si v družbi čudovitih ljudi, s katerimi se spletejo nova ali pa okrepijo stara prijateljstva. Če bi zmedenega študenta zanimalo, kako poteka kongres IPSF, kaj bi mu povedala?

Poleg generalne skupščine, kjer društvene interese zastopajo uradni delegati, potekajo razne delavnice, treningi in seminarji čez dan. Zvečer pa ne gre brez družabnega programa, kjer nadaljuješ spoznavanje in druženje z ostalimi slovenskimi in tudi tujimi študenti.

Kaj je najpomembnejša stvar, ki jo vzameš s seboj na kongres IPSF? Slovensko zastavo in Edija.

Kaj je tvoj najljubši predmet na FFA? 15-minutni odmor.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Mleko.

Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD KOORDINATORICA MEDNARODNIH STROKOVNIH PRAKS IPSF SEP

Manca Kralj

seo.slovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Grosuplje Kako bi se opisala s tremi besedami: majhna, ambiciozna, delovna

Povej nam en »fun fact« o sebi. Če bi dobila kovanec za vsakič, ko sem slišala stavek »strup je v majhnih flaškah« ali pa kak drug podoben hec, mi sploh v službo ne bi bilo treba iti. V srednji šoli sem celo dobila »uradni” email kleinaberpraktisch@gmail.com, vendar morebitnemu piscu sporočam, da sem na žalost izgubila geslo.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Sama sodelovanje v društvu vidim kot razvijanje kompetenc in mreženje z ostalimi študenti. Oboje pa je zelo pomembno za nadaljnji karierni razvoj. S sodelovanjem tako izboljšuješ in nadgrajuješ različne veščine, hkrati pa si na tekočem z vsem, kar se na faksu dogaja, in marsikdaj ujameš tudi kakšno zanimivo priložnost.

24

Katero državo bi za SEP-prakso izbrala ti?

Moja država, ki sem jo izbrala dve leti nazaj, je bila Tanzanija.

Bi jo izbrala še enkrat? Brez pomisleka, me pa zelo mikajo tudi skoraj vse ostale države, ki so na voljo, in kar malo ljubosumno spremljam, kam vse bodo letos potovali naši študentje :D. Sem pa pri izbiri države gledala, da grem malo izven svoje cone udobja (pravijo, da se najlepše stvari zgodijo prav tam, jaz pa pravim, da bo kar držalo!). Če bi te zmeden študent vprašal, zakaj naj se udeleži SEPprakse, kaj bi mu povedala?

Priložnost, da preizkusiš še druga področja farmacije, ki jih med študijem ne spoznaš dovolj dobro, žepu bolj prijazno raziskovanje države, spoznavanje novih kultur in spletanje novih prijateljstev z ljudmi s celega sveta, pa seveda odličen dodatek za CV, saj s tem delodajalcu pokažeš, da se znaš soočiti z izzivi, si prilagodljiv, ambiciozen, imaš razvite komunikacijske veščine, znanje tujega jezika itd. Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Grinch božične puloverje! Česa si se najbolj bala, ko si bila otrok?

Javnega nastopanja. Danes je to stvar, v katero sama sebe prisilim (v stilu vaja dela mojstra), so bili pa časi, ko bi raje sprejela negativno oceno in rekla, da predstavitve sploh nisem naredila, kot pa se spravila pred tablo.

PREDSTAVITEV DŠFS

TWINNET KOORDINATORICA:

Lucija Fortuna

twinslovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Hrastov Dol (okolica Ivančne Gorice) Kako bi se opisala s tremi besedami: perfekcionistična, delovna, željna novih izkušenj in dogodivščin

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Pravijo, da »nakladati« pa res znam kot kakšen filozof ali pa politik.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Seveda je na prvem mestu opravljanje dolžnosti za faks, pomembno pa je, da temu ne posvetimo celotnega svojega časa, ampak počnemo še kaj zraven. Čez leta bodo zbledeli spomini na faks kot študijsko ustanovo in število točk na

KOORDINATORICA HUMANITARNE SKUPINE:

Tjaša Gaberc

humanitarna@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Kranj Kako bi se opisala s tremi besedami: pozitivna, dobrosrčna in delavna

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Piškote jem rajši z vodo kot z mlekom.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Pridobivanje novih prijateljev in poznanstev, naučiš se načrtovanja projektov in personalizirana kolekcija.

GLAVNA UREDNICA SPATULE:

določenem izpitu, bolj živi in topli pa bodo ostali spomini na razne dogodivščine, dogodke, projekte, prijatelje itd.

Katera je prva fraza, ki se jo naučiš v tujem jeziku pred odpravo na Twinnet?

Kako se pozdravi. Prav pridejo še drugi vljudnostni izrazi, kot so hvala, prosim itd. Če bi te zmeden študent vprašal, kaj je twinnet, kaj bi mu povedala?

Twinnet je enotedenska izmenjava, v kateri sodelujejo študentje iz dveh držav, Slovenije in še neke druge države.

Lansko leto je bila to Poljska, letos je Francija. Glavna značilnost je, da je namenjena manjši skupini študentov (do 10 oseb iz vsake države) in da so študentje nastanjeni pri tujih študentih. Program vsebuje izobraževalni del, seveda pa tudi turističnega in družabnega. Mislim, da je to ena res lepa, sproščena izmenjava, kjer spoznaš tako slovenske študente iz drugih letnikov kot tudi tuje študente, s katerimi spleteš nova poznanstva in prijateljstva.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Kosmiče. Če bi te zmeden študent vprašal, katere projekte boš letos izvedla, kaj bi mu odgovorila?

Pridruži se naši skupini na FB (Humanitarna skupina Fakultete za farmacijo), naši »mailing« listi ali mi piši v ZS in izvedi več.

Vsaka pomoč je vedno dobrodošla.

Kaj je tvoj najljubši projekt, ki ga izvaja humanitarna skupina?

Jih imam več: obdarovanje starostnikov (kjer obiščemo dom starejših občanov in delimo darila), Medimedo (obisk otrok v vrtcu in igranje farmacevta) in Pro bono ambulanta (kjer pregleduješ in razvrščaš zdravila za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in spoznaš vsebino zdravil). Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Osebne stvari bivših tipov svojih frendic. Česa si se najbolj bala, ko si bila otrok?

Tega, da bom padla na smučišču, ker se nisem znala pobrati, in vešč (še vedno se jih).

Ker se mi zdi to odlična priložnost za pridobivanje novih znanj in spretnosti.

Eva Mlinar

Kakšen je popoln pisec za Spatulo?

Takšen, ki je pripravljen pisati!

Študij: EM FAR Domači kraj: Litija Kako bi se opisala s tremi besedami: zaspana, zmedena, ustvarjalna

Če bi zmeden študent rad sodeloval pri ustvarjanju Spatule, kako naj to stori?

Naj mi piše na spatula.dsfs@gmail.com, lahko pa tudi na Messenger, samo naj pazi, kateri Evi Mlinar piše, ker nas je v Sloveniji kar šest.

spatula@dsfs.si

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Rahlo sem obsedena s pisanimi nogavicami, trenutno jih imam kar 41 parov.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Nogavice.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Za ta odgovor bom najbrž izgnana iz družbe, ampak vedno mleko.

25

PREDSTAVITEV DŠFS

KOORDINATORICA STROKOVNIH VEČEROV:

Nina Grum

strokovni@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Radomlje Kako bi se opisala s tremi besedami: vedno v akciji

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Kljub temu, da že skoraj 17 let igram violino ne morem z levo roko napisati niti svojega imena. Torej lestvice, šestnajstinke in akordi brez težav, zaplete pa se pri štirih črkah. Z mojo levo roko pa je povezan tudi drugi »fun fact«: prav zaradi violinskih strun nimam dovolj razločnih prstnih odtisov – ob izdelavi osebnih dokumentov tako vedno zadržujem kolono, ker mi bralec odtisov prsta enostavno ne zazna.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Biti del ekipe Drug Dealer ti prinese ogromno novih izkušenj in sposobnosti – kot oseba z vsakim projektom, pri katerem sodeluješ, zrasteš. Poleg tega pa si nabereš kup izjemnih

VODJA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA 25. MEDNARODNEGA POLETNEGA FARMACEVTSKEGA TABORA

Kaja Zajc

ipsc@dsfs.si

Študij: LBM Domači kraj: Ljubljana Kako bi se opisala s tremi besedami: dinamična, komunikativna, ne-jutranja oseba

spominov skupaj z ekipo in s seboj odneseš marsikatero zabavno anekdoto.

Zakaj bi zmedenemu študentu priporočila obisk strokovnih večerov?

Ker lahko na ta način razširiš svoja obzorja in pridobiš nova znanja iz teme, ki smo jo morda pri predavanjih le omenili.

Prav tako lahko predavanje poslušaš v sproščenem okolju brez stresa, saj po koncu strokovnih večerov ni izpitov ;).

Kako bi privabila čim več študentov na strokovne večere?

Hmm, to je kar zanimivo in dobro vprašanje. Definitivno z dobro promocijo, najpomembnejše pa se mi zdi, da je tudi sama tema predavanj taka, ki bi jo študenti radi poslušali. Če imaš kot bralec kakšno željo, jo še vedno lahko predlagaš! Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Katerokoli drugo leto bi bil moj odgovor april, saj mi aprilski dež čisto prevečkrat pokvari načrte (in premoči vsa oblačila – ne vem, ali je kaj hujšega kot poslušanje triurnega predavanja v mokrih nogavicah). Ker pa bo letos aprila potekal najbolj odličen kongres, bom za odgovor izbrala drugouvrščeni november. Zakaj? Dneve raje preživljam tako, da se namakam v sončnih žarkih, kot da hodim v novembrski megli.

Kaj je tvoj najljubši predmet na FFA? Klinična farmacija.

tudi zanimiva znanja in »skille« mehkih veščin, ki ti bodo zelo pomagala na tvoji karierni in življenjski poti. Poleg tega letos za vas pripravljamo novost, ki vas bo zagotovo še bolj navdušila nad prijavo na tabor. »Stay tuned«. :) Kaj je tvoja najljubša stvar IPSC-taborov? »Matchy« energija vseh udeležencev, res se nek »community« ustvari med nami, pa zanimivo je, ko o prigodah z IPSC-ja govoriš z novimi prijatelji še celo naslednje študijsko leto. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Januarja ali februarja, ker sta mi taka čudna in počasna meseca. Pa še megla v Ljubljani je katastrofa, jaz sem bolj ljubiteljica sončka.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Bomo o tem raje govorili v živo :).

Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Januarja ali februarja, ker sta mi taka čudna in počasna.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker si s tem ustvariš nepozabna študentska leta, zelo razširiš svojo mrežo ljudi in pridobiš zelo koristne življenjske izkušnje, pa še na CV-ju so vedno dobrodošli taki »experienci«.

Kaj je tvoj najljubši predmet na FFA? Transfuzijska medicina.

Če bi te zmeden študent vprašal, kaj je IPSC, kako bi ga prepričala, da se ga udeleži?

To je »once in a lifetime« izkušnja, ki je ne boš nikoli pozabil.

Spoznaš ogromno svojih »fellow« študentov in študentk vseh smeri in letnikov – resnično se med 6-dnevnim taborom povežemo in ustvarimo trdne vezi. Poleg sprostitve in zabave po napornem spomladanskem izpitnem obdobju pridobiš

28

PREDSTAVITEV DŠFS

KOORDINATOR JAVNIH KAMPANJ:

Natalija Trunkelj

javnekampanje@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Jama pri Dvoru (Dolenjska) Kako bi se opisala s tremi besedami: perfekcionistka, deloholik, avanturistična

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Res nisem jutranji človek, vedno sem se zbujala deset minut pred predavanji (prednost tega, če živiš blizu faksa), ampak ko se gre pa na potovanja, bom vedno prva v akciji, tista najbolj polna energije.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Definitivno je to dobra priložnost, da spoznaš nove ljudi, pridobiš neverjetne izkušnje, ki ti jih študij ne more ponuditi, in predvsem koristno izkoristiš svoj prosti čas, saj dela nikoli ni premalo.

Kako narediš javno kampanjo čim bolj odmevno?

Uporabim vse družabne medije, ki so mi na voljo. Verjamem pa, da še vedno najbolj deluje nek osebni stik, kjer lahko pristopiš do ljudi in jim to predstaviš najbolj pristno.

Kaj so lastnosti dobrega promotorja javnih kampanj?

Komunikativnost, inovativnost in – kot za vsakega koordinatorja – zavzetost za delo. Česa si se najbolj bala, ko si bila otrok?

Kač, to je moj daleč največji strah še danes. Pa ne samo kač, tudi zadev, ki se biološko ne uvrščajo med kače, kot na primer slepci. Vsega, kar se plazi, če povzamem.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Kosmiče, pa obvezno z mrzlim mlekom.

Vodje projektov DŠFS in ŠSSFD VODJA PROJEKTA ZA ZUNANJE ZADEVE:

Katarina Hauptman zunanje.zadeve@dsfs.si

Študij: LBM Domači kraj: Kropa Kako bi se opisala s tremi besedami: smeh, skrb, slaščice

Povej nam en »fun fact« o sebi. Že 2 leti nisem bila pri frizerju.

Ker s tem res razširiš obzorja, spleteš mnoga čudovita prijateljstva in dodaš še nek dodaten smisel svojemu študentskemu življenju.

Kaj bi povedala zmedenemu študentu, če bi te vprašal, kaj je projekt za zunanje zadeve?

Zastopanje stališč našega društva in študentov farmacije nasploh, pri različnih problematikah na evropski in svetovni ravni. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Februar. Kljub temu da je najkrajši, se najbolj vleče.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Vedno mleko, ker kosmiči dlje ostanejo hrustljavi.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

VODJA PROJEKTOV LABORATORIJSKE BIOMEDICINE

Meta Furlan

lbm.dsfs@gmail.com

Študij: LBM Domači kraj: Postaja (this is not a joke, i swear, google it) Kako bi se opisala s tremi besedami: energična nočna ptica

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Velikokrat se spotim samo v predelu obrvi. Bonus »fun fact«: na pamet znam celo besedilo pesmi Tequila by The Champs.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ekipa študentov je neverjetno sprejemljiva in prijetna (počutiš se kot na družinskem druženju, samo da je veliko

več sestričen in bratrancev), poleg tega pa pridobiš ogromno raznih veščin, ki ti bodo še kako koristile tako na osebni kot na karierni poti.

Zakaj bi študentom LBM priporočila sodelovanje in udeležitev v tvojih projektih?

Najprej seveda, ker bi imeli super “šefico«, poleg tega pa je sodelovanje odlična odskočna deska za vključitev v društvo, to so tudi dobri podatki za v CV, pa še veliko se lahko naučijo! Udeležbo v letošnjih projektih pa res svetujem vsem študentom, ker imamo letos v načrtu ogromno raznolikih projektov, kjer bo vsak našel vsaj nekaj zanimivega in koristnega.

Kateri je tvoj najljubši predmet na FFA? Biomedicinska analitika… haha. NOT. Organska kemija mi je bila super. Česa si se najbolj bala, ko si bila otrok?

Okej, zelo ironično glede na trenutno smer študija, ampak odvzema krvi. Zdaj to ni več problem.

29

PREDSTAVITEV DŠFS

VODJA PROJEKTA INTERAKCIJA

Leonora Prestreši

interakcija.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR Domači kraj: Slovenska Bistrica Kako bi se opisala s tremi besedami: ambiciozna, deloholik, organizirana

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ljudi znam prepričati v karkoli, če se potrudim.

GLAVNI UREDNIK PLACEBA

Mitja Roglič

placebo.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR Domači kraj: Lukovica Kako bi se opisal s tremi besedami: vedoželjen, natančen, organiziran

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Se je že zgodilo, da sem zamujal, ker RES nisem želel bočno parkirati. In obratno, sem že zamujal, ker sem se odločil za bočno parkiranje.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

EPSA AC 2023:

Klemen Bele

epsaac2023@dsfs.si

Študij: EM FAR Domači kraj: Brunšvik Kako bi se opisal s tremi besedami: velik, blond, našpičen

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Imam sposobnost hitro zaspati, lahko zaspim v manj kot 10 minutah. Nisem izbirčen niti glede mesta in položaja pri spanju.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Predvsem zaradi novih poznanstev. Takih, ki ti ostanejo za celo življenje. V društvu dobiš tudi širino, ki ti je samo študij na fakulteti ne more dati – naučiš se delati z ljudmi, organizirati kakovostne projekte in se ob tem imeti odlično.

30

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Pridobiš nove izkušnje in poznanstva!

Kaj bi povedala zmedenemu študentu, če bi te vprašal, kaj je projekt InterAKCIJA? Je projekt v sklopu društva naše fakultete, s katerim želimo z raznimi članki ljudi seznaniti s pomembno vlogo interakcij med zdravili in varno uporabo zdravil. Če bi se lahko znebila enega meseca v letu, katerega bi se?

Definitivno januarja. Če bi imela svojo trgovino, kaj bi v njej prodajala?

Bombone, predvsem kislice.

Preizkusiš se v novih vlogah, kjer dobiš nove izkušnje, hkrati pa se s kolegi nasmejiš ob raznih situacijah. Če bi zmedenega študenta zanimalo, v čem je razlika med Spatulo in Placebom, kaj bi mu odgovoril?

Spatula ima dolgo tradicijo izhajanja, poleg strokovne vsebine vsebuje še članke o preteklih in prihodnjih društvenih dogodkih, samem društvu itd. Placebo pa je po drugi strani »novorojenček« – vsebuje samo strokovne članke, ki se vrtijo okoli osrednje teme.

Kaj najraje bereš, ko ne prebiraš Placeba?

Komentarje na Nova24. Šalo na stran, najraje se »odklopim« s kakšno dobro fantazijsko knjigo.

Kaj daš najprej v skodelico, mleko ali kosmiče?

Kar mi je bliže, tetrapak mleka ali škatla kosmičev.

Kaj je tvoj najljubši predmet na FFA? Najljubši so mi predmeti, povezani z analitiko.

Katerega dela kongresa EPSA se najbolj veseliš?

Verjetno kar začetka kongresa, torej otvoritvene slovesnosti.

Tam bo zbranih vseh približno 350 udeležencev, vključno z organizacijsko in delovno ekipo … Si kar predstavljam, da bo to ena veličastna uvertura v nepozaben teden.

Ali so jeleni tvoja najljubša žival?

Druga najljubša. Takoj za najboljšim človekovim prijateljem psom. Da mi ni dolgčas, imam doma kar dva. Če bi se lahko znebil enega meseca v letu, katerega bi se?

Običajno mi zmanjkuje ur v dnevu oziroma mesecev v letu, tako da se ne bi nobenega znebil, bi raje enega dodal. Recimo enega spomladanskega. Če bi imel svojo trgovino, kaj bi v njej prodajal? Če bi že moral kaj prodajati, potem naj bo to zelenjava. V mlajših letih sem veliko dni preživel z dedkom in babico na njivi in vrtu, tako da bi se kar v redu znašel med jajčevci, paradižniki in solatami.

NA POGOVORU

Doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.

Nina Gradišek in Nika Simšič, članici urediškega odbora

Za prvo letošnjo številko smo se za pogovor o njegovem delu in življenju sestali z izr. prof. dr. Izidorjem Sosičem, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko kemijo, katerega prepoznavnost na raziskovalnem področju je razvidna tudi iz preglednega članka na temo molekul PROTAC, ki so ga skupaj s sodelavci lani objavili v ugledni znanstveni reviji Chemical Society Reviews (faktor vpliva 60.615).

Za začetek klasično vprašanje: zakaj farmacija? Kaj vas je navdušilo in kdaj ste vedeli, da je to prava izbira?

Dobro vprašanje, ker med gimnazijo sploh nisem bil na informativnem dnevu na Fakulteti za farmacijo. Ob razmisleku za nazaj pa sklepam, da je bilo glavno vodilo občutek, da gre pri študiju farmacije za skupek naravoslovnih znanosti, od matematike, fizike do strogo kemijskih predmetov, ki so mi bili vedno blizu. Hkrati je k odločitvi pripomoglo tudi dejstvo, da sem imel najlažjo predstavo o tem, kaj vse bi lahko počel po zaključku študija. Torej neka vizija o 'oprijemljivem' poklicu, ko doštudiraš.

Kateri predmet vam je bil med študijem najljubši? Je bila to vedno farmacevtska kemija, glede na to, da je to danes vaše področje?

Farmacevtska kemija mi je bila res vedno najbolj pri srcu, še posebej zato, ker je bilo pridobljeno znanje bolj interdisciplinarno, saj sem imel občutek, da znam tudi nekaj o farmakologiji. Z današnjega zornega kota in v povezavi s tem, s čimer se ukvarjam danes, pa je bilo pridobljeno znanje s področja biofarmacije in farmakokinetike tudi izjemno pomembno. Pa tudi predmet mi je bil všeč.

Ali se vam zdi, da je na faksu premalo poudarka na določenih temah oziroma področjih? Kaj bi vi mogoče bolj poudarili oziroma dodali?

Mogoče res. Na FFA damo veliko poudarka na širino znanja, kar je odlično, da se študenti znajo ustrezno usmeriti v eno izmed vej farmacije. Jaz bi programu dodal kak izbirni predmet, kjer bi se študentom, povsem poljudno, predstavljalo najnovejša dognanja na področju zdravil in personalizirane medicine ter najnovejše tehnike, ki se uporabljajo pri odkrivanju zdravil, najnovejši znanstveni pristopi itd., torej predmet s spremenljivo vsebino, ki bi študentom pokazal, da smo na FFA v koraku s časom in da je poklic farmacevta dinamičen ter zahteva aktivno spremljanje področja.

Kaj vas je navdušilo za doktorat?

Moram prav pobrskati po spominu, kaj je bilo tisto, ob čemer mi je kliknilo: 'Da, to želim delati.' Možnosti ob zaključevanju študija je bilo precej. Bodisi delo v industriji,

Slika 1: Skupinska slika z raziskovalno skupino s Farmacevtskega inštituta Univerze v Bonnu (2018).

lekarni, ki me je sicer takrat še najmanj pritegnila, ali pa nadaljnje poglabljanje znanja. Nekako sem se pri slednjem v tistem obdobju najbolj videl. Želel sem biti udeležen pri odkrivanju nečesa novega. Fasciniralo me je, da ko narediš novo molekulo in jo karakteriziraš, je to nekaj, kar si ustvaril in ima lahko nov, neraziskan potencial. Dejstvo, da ima lahko tudi uporabne biološke funkcije, je predstavljalo še dodatno motivacijo pri izbiri. Odkrivanje novega in nadgrajevanje obstoječega znanja znotraj znanstvene tematike med doktoratom je bil torej glavni jeziček na tehtnici.

Slišali smo, da ste nekaj časa preživeli tudi na izmenjavi v Nemčiji?

Da, tam sem bil na podoktorskem izobraževanju, saj sem dobil štipendijo evropskega združenja FEBS. Profesorja z Univerze v Bonnu sem poznal že od prej, skupaj smo prijavili projekt in bili uspešni pri pridobitvi sredstev. Tako se je cela družina – takrat smo bili še trije – odpravila v Nemčijo. Ker je tudi partnerka sočasno dobila štipendijo, je bilo vse skupaj še lažje in res prijetna izkušnja, ki je obrodila tudi odlična nova znanstvenoraziskovalna sodelovanja.

Ali bolj uživate v raziskovalnem delu ali delu s študenti in ali je bilo slednje načrtovano?

Da bi delo s študenti načrtoval že v mlajših letih, med študijem, seveda ne, saj nisem vedel, kam me bo pot vodila. Sem pa že v prvem letu doktorskega študija začel

31

NA POGOVORU

z vodenjem vaj, tako da ni bilo časa za skrbno načrtovanje dela s študenti. Sem se pa kar znašel in mi delo s študenti ne predstavlja nobene težave in v tem tudi uživam. Kakovostno predajanje znanja naprej je bistveno za napredek družbe.

Hkrati te z zadovoljstvom obdaja občutek, da je v vsaki generaciji nekaj študentov, ki se jim bodo tvoje besede, ne nujno povezane s tematiko predavanja, vtisnile v spomin in vplivale na njegovo pot.

Seveda mi raziskovalno delo tudi ogromno pomeni. Zelo sta mi všeč raznovrstnost raziskovanja in spremljanje najnovejših dognanj pri tematiki, ki jo raziskujem. Možnost povezovanja, komunikacije in sodelovanja z ljudmi, ki delajo preboje na posameznih področjih, nudi tisto iskrico in motivacijo, zaradi katere mi ni nikoli težko zjutraj iti v službo.

V obeh segmentih svojega dela torej uživam, obstajajo pa seveda trenutki, ko mi en del ni všeč, in obratno. Takrat vsaj meni pride prav ločnica med obema vrstama dela in motivacijo za vztrajanje iščem v tistem segmentu dela, ki mi gre takrat dobro od rok.

Glavna tema vašega raziskovalnega dela so molekule PROTAC. Nam jih lahko na kratko predstavite in poveste, kako ste sploh prišli na to temo?

Na tej temi sem začel delati v sklopu podoktorskega izobraževanja leta 2018, saj so bile molekule PROTAC tudi tematika prijavljenega projekta. Že prej sem prebiral članke na to temo in vse skupaj se mi je zdelo zelo zanimivo, zato sem imel željo, da bi bila moja raziskovalna niša usmerjena na to področje. Zanimivo, ob izvajanju prve magistrske naloge s tega področja sem si moral izbrati tudi slovenski izraz za molekule PROTAC. Zaradi njihove strukture in povzročanja razgradnje proteinov sem jih poimenoval himerni razgrajevalci.

Mehanizem delovanja teh molekul je precej enostaven.

Preden pojasnim mehanizem, moramo vedeti, da se večina napačno zvitih, poškodovanih in odsluženih znotrajceličnih proteinov razgrajuje prek proteasoma, nekakšnega celičnega mlinčka. Da lahko proteasom takšne proteine prepozna, se morajo ti najprej označiti z majhno beljakovino, ki se imenuje ubikvitin. Pri označevanju odsluženih proteinov so odgovorne tri družine ligaz, in sicer E1, E2 in E3, pri čemer so proteini iz družine E3 tisti, ki prenesejo ubikvitin na tarčni protein.

Slika 3: Srečanje z Nobelovimi nagrajenci leta 2017 – slika z Avramom Hershkom, Nobelovim nagrajencem za odkritje ubikvitin-proteasomskega sistema.

Molekule PROTAC so himerne spojine, kar pomeni, da so sestavljene iz dela, ki se veže na protein, ki te zanima (torej tarčni protein), liganda za ligazo E3 in vmesnika, ki oba dela med seboj povezuje. Znotraj celice lahko zato takšna molekula inducira bližino ligaze E3 in tarčnega proteina, nakar se tarčni protein ubikvitinira in razgradi, čeprav se mu 'življenjska doba' še ni iztekla. Zaradi povzročanja razgradnje proteinov in ne le zaviranja imajo molekule PROTAC prednost pred klasičnimi zaviralci. Zaradi mehanizma delovanja lahko ena molekula PROTAC povzroči razgradnjo več molekul proteina, kar pomeni, da delujejo v katalitičnih oziroma substehiometričnih količinah.

Trenutno so glavna tarča himernih razgrajevalcev rakave in vnetne bolezni – v kliničnih preizkušanjih je zdaj enajst potencialnih protirakavih učinkovin in tri protivnetne.

Ali delate na celotni molekuli hkrati ali različne raziskovalne skupine med seboj sodelujejo in vsaka dela na enem delu končne molekule?

Povsem odvisno od projekta oziroma tarčnega proteina. V nekaterih primerih različni laboratoriji pripravijo vsak svoj del molekule, ki ju nato eden združi, spet drugič pa vse komponente sintetiziramo in povežemo sami. V vsakem primeru je precej pozornosti posvečene vmesnikom, saj lahko z njimi najbolj vplivamo na fizikalno-kemijske lastnosti končnih himernih spojin. Če sta oba liganda lipofilna, moramo izbrati bolj hidrofilen vmesnik, in obratno. Trend pri molekulah v kliničnih preizkušanjih kaže, da imajo najboljši razgrajevalci kratke in rigidne vmesnike.

S čim pa se ukvarjate v prostem času, kaj so vaši hobiji?

Slika 2: Utrinek iz laboratorija P48.

32

Največ časa posvetim obema otrokoma. Sta zelo igriva fanta, ki zahtevata precej energije. Da smo vsi čim bolj srečni in zadovoljni, pa mora seveda nekaj časa ostati tudi zame. V prostem času se poskušam čim več rekreirati – igram skvoš (v svojih najboljših letih sem bil tudi univerzitetni prvak).

NA POGOVORU

Poleg športa mi hobi predstavlja tudi glasba, a ne igranje instrumentov, ampak zbiranje vinilnih plošč in CD-jev. Ker poslušam težko metalno glasbo, je včasih težko najti kakšen album, zato grem pogosto na koncerte, kjer se vedno najde kakšna 'rariteta', ki jo dodam zbirki, in tako tudi podprem bend.

Slika 4: Na skvoš igrišču.

ne veš, kaj bi sam s seboj, čim manj. Danes to veliko bolj razumem, saj je vse stvar notranje motivacije.

Imate za konec kakšen nasvet za študente? Kaj bi si vi želeli slišati v študijskih letih in bi se vam zdelo uporabno?

Seveda, točno vem, kaj bi svetoval študentom. Govorili smo že o tem, da je študij farmacije zelo široko usmerjen in lahko po zaključku počneš najrazličnejše stvari. Moj nasvet pa je naslednji: ko usvojiš neko širino znanja v prvih treh letnikih, počasi lahko začneš razmišljati o tem, katera veja farmacije te najbolj pritegne. Če se ti še ne sanja, si lahko pomagaš z vprašanjem, na katera predavanja rad hodiš in na katera ne.

Menim namreč, da težko obstaja študent, ki bi ga zanimale vse smeri študija v povsem enaki meri. Ko imaš na določeni točki približno predstavo o tem, kaj te zanima, lahko začneš samoiniciativno poglabljati svoje znanje na tem področju. Če te nekaj res zanima, ne boš imel težav usvajati dodatnega znanja na tem področju. Na ta način lahko postaneš še boljši strokovnjak na nekem področju.

Kje pa vidite vašo raziskavo čez pet let oziroma kam menite, da vas pelje vaša raziskovalna pot?

Težko vprašanje, saj je to precej odvisno od uspeha pri pridobivanju financiranja raziskav. Nekatere utečene projekte bomo neodvisno od tega v sodelovanju z drugimi inštituti po Evropi nadaljevali. Želel bi si, da bi s himernimi razgrajevalci na enem ali dveh tarčno usmerjenih projektih prišli do in vivo študij. Šele takrat vidiš, kakšen je resnični potencial molekul, in znaš bolje oceniti, predvsem s stališča farmakokinetike, kaj storiti, da molekule PROTAC optimiziraš.

Ker so projekti na tej tematiki 'high risk-high gain', bi si želel, da imam čez pet let dovolj znanja, da bi znal z večjo gotovostjo oceniti, kaj vodi do uspešnega razgrajevalca farmakološko pomembnih proteinov. Vsekakor bom poskušal iti v korak s časom, saj se to področje neprestano razvija in se skoraj vsak mesec pojavi kakšna nova strategija vplivanja na patološke proteine. Zato vidim raziskave tudi tematsko malo širše kot zdaj.

Prej ste omenili, da ste bili univerzitetni prvak v skvošu.

Ali ste se mogoče med študijem ukvarjali še s kakšnim drugim športom in kako ste usklajevali študijske in športne obveznosti? Že pred skvošem sem enajst let treniral karate. V drugem ali tretjem letniku študija sem prenehal s treniranjem zaradi poškodb, in to kljub črnemu pasu. Sva pa kasneje z bratom začela intenzivneje igrati skvoš, imela sva tudi trenerja.

Pred slabimi desetimi leti sem bil tudi na slovenski lestvici najvišje uvrščen na 14. mesto. Tudi danes ga igram, ko imam čas, in občasno se udeležim še kakšnega turnirja, vedno pa nastopim na državnem prvenstvu.

Usklajevanja obveznosti sem se navadil že v gimnazijskih letih, ko sem intenzivneje treniral kot kasneje na fakulteti.

Pri tem bi rad poudaril, da nisem bil profesionalni športnik. Če je bilo kdaj preveč obveznosti, sem tudi izpustil trening, česar si profesionalni športniki navadno ne smejo privoščiti.

Ne glede na to pa sem se usklajevanja obveznosti lotil tako, da sem se poskusil prepričati, da mora biti časa, ko res

Slika 5: Skupaj s frontmanom najljubšega benda Crowbar na MetalDays v Tolminu.

Za zaključek pa še hitri “this or that”: film/knjiga zima/poletje morje/gore zgoden/pozen načrtovano/spontano aktivno/lenobno kava/čaj

33

NOVIČKE

Novičke FDA odobrila prvo gensko terapijo za zdravljenje hemofilije B FDA (angl. Food and Drug Administration) je 22. novembra 2022 odobrila prvo gensko terapijo za zdravljenje hemofilije B z imenom Hemgenix. Terapija je namenjena zdravljenju hude in zmerne hemofilije B pri odraslih, ki nimajo zaviralcev faktorja IX. Potrebna je le ena infuzija zdravilne učinkovine entracogene dezaparvovec, ki temelji na virusu, modificiranem tako, da vsebuje kopijo gena, odgovornega za proizvodnjo faktorja IX. Ob injiciranju v veno se prenese v jetra, kjer gen začne s proizvajanjem faktorja IX in na ta način omeji krvavitve. Trenutna zdravila na trgu, ki so odobrena za zdravljenje hemofilije B, so namenjena preprečevanju krvavitev, ki se lahko pojavijo med operacijo oziroma v nujnih primerih tudi pri bolnikih, ki prejemajo redno zdravljenje.

Proizvajalec CSL Behring je 15. decembra 2022 pridobil tudi pozitivno mnenje Evropske agencije za zdravila (EMA), ki priporoča izdajo pogojnega dovoljenja za promet. Zdravilo je postavilo nov rekord v ceni, saj en odmerek stane 3,28 milijona evrov (3,5 milijona dolarjev). Zdravljenje posameznega bolnika s hemofilijo B naj bi skozi življenje zdravstveni proračun obremenilo za približno 9 milijonov dolarjev, tako da naj bi zdravilo kljub visoki ceni zdravstvenemu sistemu privarčevalo denar.

EMA. First gene therapy to treat haemophilia B. European Medicines Agency. https://www.ema.europa.eu/en/news/ first-gene-therapy-treat-haemophilia-b. Objava: 16. 12. 2022.

Dostop: 4. 1. 2023.

Uporaba umetne inteligence v farmaciji napreduje Pomemben preboj se je zgodil tudi na področju umetne inteligence (AI), kjer je farmacevtska industrija dobila modele za izboljšanje odkrivanja zdravil. Umetna inteligenca v farmaciji se nanaša predvsem na uporabo avtomatiziranih algoritmov. Po podatkih GlobalData naj bi svetovni prihodki od umetne inteligence v farmacevtskem sektorju do leta 2025 dosegli skoraj 21 milijard dolarjev. Med drugim Novartis že uporablja AI za napovedovanje smiselnosti raziskovanja še nepreizkušenih učinkovin. Z AI razvrstijo digitalne slike celic z nanesenimi spojinami ter z algoritmi zberejo in združijo snovi s podobnimi učinki. Tudi pri Verge Genomics razvijajo zdravila tako, da avtomatizirajo proces njihovega odkrivanja.

Uporabljajo avtomatizirano zbiranje in analizo podatkov z načinom preslikave na stotine genov, ki so odgovorni za bolezen. Cilj je najti učinkovino, ki deluje na vse tarče hkrati.

Njihova platforma je zasnovana posebej za nevrološke bolezni in lahko predvidi učinek novih zdravljenj, hkrati pa zmanjša stroške razvoja zdravil. Bayer in Merck & Co pa so v sodelovanju ustvarili integrirano omrežje Ligand Express, ki testira (tudi že obstoječe) male molekule za potencialno delovanje na

34

VIR

Melanie Jozić, 4. letnik EM FAR

proteinske tarče prek določevanja polifarmakoloških profilov.

Iz tega podjetje identificira pomembne proteinske tarče in uporabi AI za določitev učinka zdravila. AI nato ustvari vizualno reprezentacijo interakcije učinkovine in proteina. AI se v farmakologiji uporablja predvsem za pomoč pri iskanju zdravil za bolezni, ki so nekoč veljale za neozdravljive. Lahko pa se uporabi tudi za iskanje zdravil za znane bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, ali pa tudi za redke bolezni. Farmacevtska podjetja se običajno zaradi velikih stroškov in dolgotrajnosti raziskav ne osredotočajo na zdravljenje redkih bolezni, vendar pa se je z napredkom tehnologije AI znova povečalo zanimanje zanje.

Arsene C. Artificial Intelligence & Pharma: What’s Next? Digital Authority Partners. https://www.digitalauthority.me/resources/artificial-intelligence-pharma/. Objava: 4. 11. 2022. Dostop: 4. 1. 2023.

VIR

2022 in review: Regulation starts to catch up with AI in pharma. Pharmaceutical Technology. https://www.pharmaceutical-technology.com/features/2022-in-review-regulation-starts-to-catch-up-with-ai-in-pharma/. Objava: 22. 12. 2022.

Dostop: 4. 1. 2023.

V Sloveniji bo zrasel Center za tehnologije genske in celične terapije Genske in celične terapije so velik korak v znanosti in bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji ključne za zdravljenje bolezni, ki jih ne moremo zdraviti na klasičen način. Večina genskih in celičnih terapij, ki že obstaja, je zelo dragih in jih trenutno pridobivamo iz tujine. To pa kmalu ne bo več potrebno, saj bo v Sloveniji zrasel Center za tehnologije genske in celične terapije.

Strokovnjaki upajo, da bodo v sodelovanju z zdravniki pacientom omogočili hitrejši dostop do novih oblik zdravljenja. Namen ustanovitve Centra za tehnologije genske in celične terapije je razvoj učinkovitih načinov zdravljenja, saj bodo ti bolj prilagojeni posameznikom ali skupini bolnikov. Z razvojem tehnologije za pripravo naprednih zdravil in začetkom kliničnih raziskav želijo izkoristiti slovenski znanstveni potencial ter posledično izboljšati kakovost življenja ljudi z redkimi boleznimi.

Melanie Jozić, 4. letnik EM FAR

Leonora Prestreši, 2. letnik EM FAR

Center bo na različnih znanstvenih področjih povezoval zdravnike in farmacevtsko industrijo. Projekt je vreden 30 milijonov evrov, kar bo omogočilo razvoj centra in začetek njegovega delovanja.

Pričakuje se, da bo projekt uvedel inovativne terapije, ki jih bomo lahko začeli uporabljati že v bližnji prihodnosti. S tem bo raziskovanje na področju genske in celične terapije v Sloveniji naredilo velik korak naprej. Tako se bodo bistveno zmanjšali stroški zdravljenja za paciente v Sloveniji.

Kemijski inštitut. V Sloveniji bo zrasel Center za tehnologije genske in celične terapije. https://www.ki.si/novica/v-sloveniji-bo-zrasel-center-za-tehnologije-genske-in-celicne-terapije/. Dostop: 3. 1. 2023.

VIR

Kamenarič K. Center za genske in celične terapije: 'To je velika zmaga za Slovenijo'. 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/slovenija/center-za-tehnologije-genske-in-celicne-terapije-dobil-evropsko-zeleno-luc.html. Dostop: 3. 1. 2023.

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 18. jesenska skupščina EPSA v Atenah Tjaša Gaberc, 5. letnik EM FAR Novembra 2022 je v Atenah potekala šestdnevna 18. jesenska skupščina, ki je poleg poletne univerze, letnega kongresa in letne recepcije eden izmed štirih večjih dogodkov EPSA (Evropske zveze študentov farmacije). Slovenska delegacija je tokrat štela kar 24 članov.

Objava celotne sekvence človeškega genoma leta 2003 je vodila v večje zanimanje in preboj na področju genov, biokemičnih genskih produktov in področja genomike, ki je zadnja leta na področju zdravstva izredno aktualna tematika.

To je bil tudi razlog za izbiro osrednje teme kongresa: Omics – The future is now. Gre za nabor vej znanosti, ki se zaključijo s končnico -omics, in sicer genomika, proteomika, metabolomika, metagenomika in transkriptomika. V sklopu omenjene tematike smo imeli udeleženci organiziran dvodnevni simpozij, delavnice (angl. Workshops) in treninge.

Workshops so interaktivne delavnice, kjer študenti skupaj s profesionalci z izbranega področja razpravljajo v smeri zastavljenega cilja. Tu gre ponavadi za nadgradnjo osrednje teme simpozija. Poudarek simpozija pa je tudi na izvedbi treningov, ki se osredotočajo na izboljšave mehkih veščin (osebne kompetence, kot so komunikacija, obvladovanje stresa in podobno).

Poleg tega smo imeli priložnost sodelovati tudi pri javni kampanji o ozaveščanju o diabetesu in se udeležiti znanstvene ekskurzije. Pri ekskurzijah je običajno organiziran ogled farmacevtskega podjetja ali tovarne. Sama sem obiskala proizvodnjo APIVITA®, kjer izdelujejo naravne kozmetične izdelke iz rastlin in čebeljih produktov. Oblekli smo čebelarsko zaščitno obleko in si ogledali zunanje panje čebel. Izvedeli smo veliko zanimivosti o razmnoževanju, ohranjanju in pomembnosti čebel, na koncu pa bili nagrajeni z darilcem. Vse štiri dni je vzporedno potekal letna recepcija, ki je najvišji odločilni organ EPSA. Sestavlja ga 41 društev iz 35 različnih držav. Vsako društvo izbere dva uradna delegata, ki na omenjeni generalni skupščini predstavljata društvo.

Tu lahko študentje dobimo vpogled v dogajanje v EPSA, predvsem kar se tiče prihodnosti študentov farmacije.

Med kongresom imajo študentje priložnost sodelovati na dogodku Career Fair, kjer se predstavijo različna farmacevtska podjetja. Udeleženci se lahko pogovarjajo s predstavniki podjetij, se povezujejo in ustvarjajo karierne priložnosti.

Organiziran je bil tudi ogled Aten, in sicer v obliki lova na zaklad. Ogledali smo si Parthenon, kjer so leta 1896 potekale prve moderne olimpijske igre. Starodavne olimpijske igre naj se ne bi v Atenah nikoli izvajale. Mesto je polno ruševin, ostankov belih stebrov in templjev, ki naj bi bili na začetku obarvani, vendar je barva sčasoma zbledela. Zajtrkovali smo na strehi hotela ob sončnih vzhodih s pogledom na Acropolis in Parthenon. Del slovenske delegacije si je v enem izmed večerov ogledal napeto košarkarsko tekmo ABA lige med Panathinaikosom in Olympiacosom.

Seveda je bil del kongresa tudi večerni zabavni del, ko so se odvijale tematske zabave. Prvo noč je v vojnem muzeju potekala otvoritvena slovesnost, kjer smo se spoznali z vsemi udeleženci kongresa. Naslednjo noč je potekal “National Night”, na kateri smo se oblečeni v belo-modra oblačila seznanili z grško kulturo. Manjkali niso niti pozlačeni kovinski oljčni venci, ki jih v Atenah prodajajo na vsaki drugi stojnici. Jedli smo tradicionalne grške jedi in se ob spremljavi klavirja naučili tradicionalni Zorbin ples (sirtaki). Na dogodku “International Night” naslednjo noč je vsaka država postavila svojo stojnico s hrano in pijačo, kjer smo lahko sodelovali pri izzivih in zbirali značke različnih društev. Zaključili smo z gala večerom, v sklopu katerega smo se vsi oblekli v svečane obleke in se poslovili s tradicionalnim EPSA-plesom Muevelo. Tik pred gala večerjo smo po telefonu dobili sporočilo grške vlade, da se približuje orkan in naj se ne zadržujemo na ulicah. Sporočilo smo vzeli bolj za šalo kot za res in se peš odpravili po cestah do dvorane, kjer smo imeli večerjo. Izgledalo je, kot da neurja sploh ne bo, vendar nas je na polovici poti nazaj v hotel zajel močan dežni naliv. Pihal je sunkovit veter, lilo je kot iz škafa, po cestah pa so tekle reke dežja. Tako smo premočeni do kosti, a polni veselja in novih prijateljstev zaključili čudovit teden.

35

DOGAJALO SE JE

Uvodni dan za bruce 2022 Ema Kurent, vodja organizacijske ekipe Študijsko leto 2022/23 smo tudi tokrat začeli z Uvodnim dnevom za bruce. Dogodek, ki ga organiziramo študentje Fakultete za farmacijo v sodelovanju s Študentskim svetom Fakultete za farmacijo, je letos potekal že tretje leto zapored. Namenjen je študentom prvih letnikov programov EMŠ Farmacija, Kozmetologija in prve stopnje programa Laboratorijska biomedicina.

Ideja dogodka je olajšati prehod brucem iz srednje šole v univerzitetno okolje in jih seznaniti s fakulteto. Uvodni dan za bruce se je začel s pozdravom predsednice Študentskega sveta, vodje dogodka in vodstva fakultete. Sledil je program, kjer smo novopečene bruce seznanili s predmetnikom 1. letnika, predstavili smo jim sistem VIS in vse o prijavah na izpit. Ker se študentje FFA zlasti v prvem letniku selimo z ene fakultete na drugo, smo brucem lokacije predavanj in vaj ter možnosti dostopa z javnim prevozom do ostalih fakultet poskušali olajšati s krajšim predstavitvenim videom. Projektu so se k organizacijski ekipi pridružili tudi odgovorni za tutorski sistem, učitelj tutor, predstavniki Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS), Študentske organizacije Fakultete za farmacijo (ŠO FFA) in Študentskega sveta Fakultete za farmacijo (ŠS FFA), ki so predstavili svoje področje dela. Študentje so – zaradi še vedno aktualnih epidemioloških razmer – poslušali sklop predavanj na temo zdravil in cepiv proti covidu-19, ki so jih pripravili prof. dr. Borut Štrukelj, izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič in izr. prof. dr. Tihomir Tomašič.

Člani organizacijske ekipe smo z izvedbo dogodka zadovoljni.

Veseli smo, da lahko nadaljujemo z idejo predhodnikov, ki že postaja tradicija. Upamo, da brucem ustvarjamo okolje, kjer se počutijo dobrodošle in tako začnejo sklepati nova poznanstva in prijateljstva.

Zahvaljujemo se vodstvu FFA, predstavnikom DŠFS in ŠO FFA ter ostalim sodelujočim, ki ste z dobro voljo in pripravljenostjo pomagali soustvariti letošnji dogodek.

Dragi bralec, če smo te s tem prispevkom pritegnili in prepričali, te vabimo, da se nam pridružiš v naslednjem študijskem letu in postaneš del zgodbe Uvodnega dneva za bruce!

Inkubator inovativnosti 2022 Aljaž Kranjc, vodja projekta Tudi letos smo v DŠFS že četrto leto zapored izvedli projekt Inkubator inovativnosti. Tokrat je bil projekt sestavljen iz dveh delov. Prvi del je potekal v oktobru, ko smo v sodelovanju s podjetjem Aetas študentom predstavili možnosti zaposlitve na predstavništvih farmacevtskih podjetij.

Med tremi kratkimi predavanji smo spoznali delo vodje blagovne znamke, vodje prodaje, strokovnega sodelavca, osebe, odgovorne za komplianco, osebe, odgovorne za farmakovigilanco in zdravstvenega svetovalca. Pozicije so nam iz prve roke predstavili predavatelji z različnih podjetij, ki so aktivni na predstavljenih področjih.

Drugi del Inkubatorja inovativnosti pa je tako kot vsako leto potekal od 7. 11. do 13. 11. 2022 v obliki tekmovanja, namen katerega je študentom približati področje farmacevtskega marketinga. Letos sta z nami prvič sodelovali podjetji Vivit Pharma in Novo Nordisk. Prvo je mlado in inovativno slovensko podjetje, drugo pa že dobro uveljavljeno dansko farmacevtsko podjetje. Pred samim začetkom tekmovanja so se morali tekmovalci spopasti z vstopnim izzivom, v katerem so infektologom pomagali ozaveščati populacijo o namišljeni klopni bolezni. S svojimi inovativnimi in iznajdljivimi rešitvami je 24 tekmovalcev prepričalo podjetja, da si zaslužijo sodelovati na letošnjem tekmovanju. Zdaj je šlo zares – 24 tekmovalcev, 8 ekip, 2 izziva.

36

Podjetji sta na začetku tedna predstavili svoja izziva.

Podjetje Vivit Pharma je svoje ekipe postavilo pred izziv lansiranja novih izdelkov na trg, podjetje Novo Nordisk pa je iskalo inovativne rešitve, s katerimi bi destigmatizirali debelost. Pod vodstvom mentorjev obeh podjetij so ekipe med celotnim tednom vztrajno iskale najboljšo rešitev za zastavljen problem.

Zaključek projekta je ponovno potekal v idilični Tuhinjski dolini, v Termah Snovik. Tu so podjetja svojim tekmovalcem nudila brezplačno bivanje in uporabo bazenov. Tekmovalci so v petek in soboto vneto pilili svoje rešitve za večerno predstavitev. Popoldne so se nam na lokaciji pridružili še predstavniki podjetij in predstavnika UL FFA. Veliki finale smo otvorili, kjer smo projekt zaključili lani.

Lanski zmagovalki Nejka in Maruša sta vsem navzočim predstavili svoj projekt Vabim te na kavo. Sledil je nagovor predstavnika fakultete, prof. dr. Marka Anderluha, mag. farm., nato pa kratki predstavitvi podjetij Vivit Pharma in Novo Nordisk. Delo in izdelke podjetja Vivit Pharma sta predstavila direktor Andrej Pučnik in Jure Ferlež, podjetje Novo Nordisk pa sta predstavili Tina Zavec Safran in Jana Kreitner. Sledile so ločene predstavitve končnih rešitev tekmovalcev.

DOGAJALO SE JE

Napetost glede identitete letošnjih zmagovalcev je naraščala tudi med zaključno gala večerjo, na kateri sta obe podjetji slavnostno razglasili svoji zmagovalni ekipi. Pokal in nagrada podjetja Vivit Pharma sta romali v roke ekipe “Anonimni kivi” (Klemen Bele, Jan Števančec in Urban Linke), podjetje Novo Nordisk pa je za svoje zmagovalke in nagrajenke

razglasilo ekipo “Domačice” (Melanie Jozić, Vesna Slatinek in Tinkara Žula).

Za nami je tako še en uspešen projekt, ki ga želimo še naprej uspešno nadgrajevati. Boš morda naslednjič prav ti tisti, ki si bo drznil (po)leteti najvišje?

»Mini« lekarna in delavnica izdelovanja kreme na Festivalu zdravja Nina Grum, 5. letnik EM FAR 3. septembra smo študenti Fakultete za farmacijo sodelovali pri izvedbi 7. Festivala zdravja, organiziranega s strani Lekarne Ljubljana. Sam festival je namenjen promociji zdravja v najširšem pomenu besede, zato so bili udeležencem na voljo brezplačne meritve in strokovni nasveti. Predstavila pa so se tudi različna društva, ki delujejo na področju zdravja.

Kot bodoči zaposleni v javnem zdravstvu smo v sklopu javnih kampanj na festivalu sodelovali tudi študenti, ki smo pomagali pri izvedbi delavnic za naše najmlajše in jim tako predstavili delo farmacevta v lekarni, z njimi pa smo izdelovali tudi kremice. »Mini« lekarna za otroke je bila namenjena vsem otrokom, ki so si želeli zaigrati svetovanje v lekarni, študenti pa smo jih pri tem usmerjali in jim pomagali. Z njimi smo odigrali različne scenarije na temo slabega počutja, pikov žuželk, oskrbe rane in nege kože. Na pomoč sta nam priskočila tudi Racman Jaka in zmajček Malček, ki so mu otroci lahko svetovali in mu pomagali. Tako smo tudi najmlajšim udeležencem na z igro obarvan način prikazali, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje in kakšno vlogo pri tem igramo farmacevti v lekarni.

Domen Grögl

Da pa otroci ne bi odšli domov praznih rok, smo poskrbeli tudi za delavnico izdelovanja kremic. Na tej delavnici smo otrokom pomagali izdelovati enostavne vlažilne kreme.

Seznanili smo jih z osnovnimi pripomočki za izdelovanje krem – pestilom, spatulo in pateno, razložili pa smo jim tudi osnovno sestavo kreme in njen namen uporabe.

Otroci so bili nad našimi delavnicami navdušeni, študenti pa smo domov odnesli tudi nekaj novih izkušenj, predvsem pa velik nasmeh na obrazu.

Domen Grögl

Kozmetološko obarvan december Teja Gošek, vodja projektov kozmetologije December je mesec, ko v nas žarijo dobra volja, božični duh in pričakovanje nečesa lepega. Ekipa Projektov kozmetologije se je odločila, da praznične dni še polepša in organizira projekt, ki bo študente povezal, jim prinesel nove veščine in v njih prebudil sočutje do drugih.

je s poslušalci delila pot od ideje do produkta, nasvete pri formuliranju in izdelavi kozmetičnih izdelkov ter izzive, s katerimi se je soočala pri ustanavljanju lastne znamke. Po pogovoru so sledila vprašanja študentov, na katera je Petja z veseljem odgovorila.

Projekt smo otvorili 29. novembra s predavanjem »Pogovor s Petjo«, kjer se nam je v predavalnici PD na Fakulteti za farmacijo pridružila Petja Škufca, diplomirana kozmetologinja, dobitnica Prešernove nagrade, ustanoviteljica znamke Clariteca in ena izmed tekmovalcev Štartaj Slovenija 2022. V sklopu sproščenega intervjuja

Polni znanja in pričakovanj smo vstopili v drugi del projekta, kjer smo v sklopu dveh delavnic preizkusili svoje praktične sposobnosti izdelave kozmetičnih izdelkov. V laboratoriju na Iliriji se je pridno tehtalo, mešalo in previdno vlivalo narejene izdelke v vsebnike. Rezultat pa: dišeči balzami za ustnice, negovalne kreme za roke in osvežujoči pilingi za telo.

37

DOGAJALO SE JE

Ker je december čas prazničnega vzdušja in obdarovanja, smo se odločili, da k temu prispevamo tudi mi. Narejeni izdelki so se tako prodajali na humanitarnem božičnem bazarju na Fakulteti za farmacijo, s čimer so se zbirala sredstva za družino v stiski. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odločili za nakup naših izdelkov in vsaj malo polepšali praznične dni tudi članom te družine.

Za konec bi se radi še enkrat zahvalili Petji za zanimivo in novih znanj polno predavanje ter Fakulteti za farmacijo za finančno podporo, nudenje prostorov in omogočanje izvedbe dogodka.

Hvala tudi vsem udeležencem projekta. Upamo, da se kmalu vidimo tudi v sklopu drugih dogodkov DŠFS.

Javna kampanja LBM: “Evropski dan darovanja – dan za opredelitev” Tamara Picaboo Kuster, vodja projektov LBM v 2022 V sklopu dogodkov ob evropskem dnevu darovanja, ki ga praznujemo drugo soboto v oktobru, smo študentje laboratorijske biomedicine v sodelovanju z Zavodom Slovenijatransplant pripravili jesensko javno kampanjo. Ta je potekala od 10. do 12. oktobra 2022, deloma na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani in deloma na Fakulteti za farmacijo.

Naš glavni namen je bil ozaveščanje ljudi o možnosti opredelitve glede darovanja organov in tkiv po smrti prek portala eUprava z veljavnim digitalnim potrdilom. Postopek je enostaven, varen, hiter in omogoča opredelitev na daljavo, brez osebnega obiska enega od zavodov, kot je na primer Zavod za transfuzijsko medicino. Opredeli se lahko vsak, ki je starejši od 15 let, in sicer za ali proti posmrtnemu darovanju organov in tkiv. V ta namen smo pripravili letake s QR-kodo, ki je obiskovalce stojnice vodila neposredno do obrazca za opredelitev.

Z javno kampanjo smo želeli spodbuditi ljudi k razmišljanju o darovanju organov in tkiv za potrebe zdravljenja, jih povabiti k pogovoru o tej tematiki tudi doma, odgovoriti na njihova vprašanja in razbliniti številna zmotna prepričanja o darovanju.

Po podatkih iz leta 2021 je v registru opredeljenih oseb le 0,5 % prebivalcev Slovenije. V primeru, da se oseba glede darovanja opredeli že za časa življenja in se o tem pogovori tudi s svojci,

lahko v primeru smrti pogovori z njimi lažje stečejo. Zato smo želeli ljudi spodbuditi tudi k formalni opredelitvi v nacionalnem registru, seveda v skladu z njihovimi prepričanji.

V treh dneh je našo stojnico obiskalo več kot 200 ljudi, s čimer smo izjemno zadovoljni. Po podatkih Zavoda Slovenijatransplant se je v oktobru 2022 v register vpisalo 566 oseb, kar je bilo največ na mesečni ravni v obdobju treh let. Poleg tega so v letu 2022 zabeležili največ opredelitev na letni ravni, odkar deluje register (od leta 2004), pri čemer se je opredelilo 2006 ljudi, med njimi 53 proti darovanju.

Na našo javno kampanjo smo zato izjemno ponosni, saj verjamemo, da je pripomogla k zgornjim številkam in je tako presegla naša pričakovanja. Veseli nas, da skupaj širimo kredibilne informacije med ljudi, ki so nam pripravljeni prisluhniti.

Velika zahvala gre vsem sodelujočim iz Zavoda Slovenijatransplant, ki so nam pomagali pri pripravi javne kampanje, nam predali vsaj delček svojega znanja ter prispevali fizična gradiva in material za stojnico. »Z darovanjem organov in tkiv lahko drugemu človeku povrnemo zdravje ali celo podarimo novo priložnost za življenje.«

Projekt Cepljenje Natalija Trunkelj, 5. letnik EM FAR

V lanskem letu smo študentje Fakultete za farmacijo v sodelovanju s študenti AGRFT združili moči in se lotili skupnega projekta – snemanja filma o cepljenju. Projekt smo zasnovali tako, da bomo z njim dosegli čim širši krog ljudi. Naša osrednja tema so bile ošpice, katerih posledice so lahko v primeru, da posameznik ni cepljen, usodne, zato je ozaveščanje še toliko bolj pomembno. V filmčku sta sodelovala strokovnjaka doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. in dr.

Nina Grasselli Kmet, dr. med., ki sta nam pomagala predstaviti različne vidike bolezni. Sodelovala sta tudi Aleš Praprotnik, ki nam je predstavil svoje srečanje z »antivaxerstvom« in na ta način v filmu pozval gledalca, da razmisli, kako zelo je cepljenje pomembno, ter gospa Nina P., ki je z nami delila

38

svojo osebno izkušnjo s prebolevanjem ošpic in kako jo je ta zaznamovala. Zajeli smo tako izkušnjo obolenja kot strokovna dejstva o cepljenju in ošpicah. Študenti režije na AGRFT so poskrbeli, da bo film res vrhunsko izdelan, farmacevti pa smo ga obogatili z verodostojnimi informacijami. Pri tem so nam pomagali tudi mentorji z obeh fakultet, izr. prof. dr. Nataša Keras Kuželički, mag. farm., izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm., s Fakultete za farmacijo, Rok Kajzer Nagode, mag. televizijskega in filmskega snemanja, ter zunanja režiserka Kaya Tokuhisa. Njihovi nasveti so nam predstavljali vodilo za ustvarjanje kakovostnega kratkega filma, ki bo dosegel čim več ljudi. Ne pozabite pogledati našega filma, ne bo vam žal!

DOGAJALO SE JE

Ekskurzija v Beograd Lana Svečko, 5. letnik EM FAR Na začetku decembra se je 50 študentov Fakultete za farmacijo odpravilo v praznično okrašeno prestolnico Srbije in tam preživelo vikend, poln zabave, druženja in kulture.

Naše potovanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljani, na Študentskem kampusu, kjer smo se vkrcali na avtobus in se še vsi zaspani odpravili na pot. Najprej je bilo na vrsti nekaj poučnega programa, ogledali smo si Fakulteto za farmacijo v Beogradu in se seznanili z njihovim načinom dela. Po obisku fakultete smo kovčke odložili v hostlu, pojedli 5 ali 10 čevapčičev, nato pa je sledilo večerno druženje.

Sobota je bila namenjena predvsem spoznavanju mesta v spremstvu vodiča. Srbsko kulturo smo dodobra spoznali še zvečer s tradicionalno večerjo in zabavo. Čisto prekratek vikend smo zaključili v nedeljo s prihodom nazaj v Ljubljano.

Težko najdem eno besedo, s katero lahko opišem pravzaprav katerokoli strokovno ekskurzijo, mislim pa, da se je mora

vsak študent udeležiti vsaj enkrat. Naslednja priložnost bo morda že kmalu.

Farmacevtski piknik Lana Svečko, 5. letnik EM FAR Začetek novega študijskega leta poleg vrnitve v klopi, poslušanja predavanj in ponovnega učenja pomeni tudi vrnitev zabavnega dela študentskega življenja in vseh dogodkov, ki jih organizira naša študentska organizacija.

Spoznavni FarmaPiknik je dogodek, ki obeležuje otvoritev nove sezone družabnih dogodkov in je idealna priložnost za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Letošnji FarmaPiknik, ki je eden izmed najbolj obiskanih dogodkov na Fakulteti za farmacijo, je tradicionalno potekal na Študentskem kampusu. Študentje vseh smeri so lahko uživali v dobrotah z žara izpod rok naših mojstrov za žar. Seveda pa ni manjkalo niti dobre glasbe. Če si slučajno zamudil prvi piknik, pa brez skrbi, saj se bomo lahko že kmalu družili na naslednjem!

Božični bazar

Manca Kralj, koordinatorica humanitarne skupine 2022 Po dveh letih končno spet božični bazar. Živčnost, kako bo projekt potekal in kakšen bo odziv ostalih, hkrati pa nek notranji mir – nekomu bomo pomagali. Kontaktiram Rotaract club Ljubljana in s solzami v očeh berem opis družine. Smrt, huda bolezen in še finančno breme, težko si predstavljam, skozi kaj vse se prebijajo otroka in ostali družinski člani.

Pet tednov načrtovanja in priprav na bazar. Kozmetologinje nam pomagajo z organizacijo delavnic izdelave kozmetičnih izdelkov, ki so »vroča roba« letošnjega bazarja. Pri projektu Obdarovanje starostnikov izdelamo večjo količino čajev, da jih imamo nekaj še za prodajo na stojnici. Organiziramo še delavnice poslikave keramičnih lončkov in izdelave voščilnic, študente pa naprosimo, da nam s peko peciva pomagajo obogatiti stojnico.

39

DOGAJALO SE JE

Bazar je potekal med 15. in 21. decembrom na Fakulteti za farmacijo. Čas stojnice smo prilagodili časovnim zmožnostim študentov, ki so bili pripravljeni pomagati. Poznajo se »koronski« časi in včasih je res izziv dobiti zainteresirane študente. Prvi dan bazarja in moji strahovi se razblinijo, ko že po nekaj urah dobim sporočilo, da je nekaj izdelkov že praktično razprodanih. Zelo uspešen dan, ki ga na koncu popestri še pevski zbor UL FFA (če jih še niste slišali, priporočam!). Ostali dnevi bazarja minejo bolj mirno, a vseeno z lepim končnim izkupičkom. Uspelo nam je zbrati kar nekaj denarja, s katerim s pomočjo Rotaract cluba pomagamo plačati položnice družine.

Naj zadnje besede namenim zahvali: hvala Katedri za farmacevtsko biologijo, Katedri za farmacevtsko tehnologijo in Katedri za biofarmacijo s farmakokinetiko za vse donacije, prostore in pomoč. Hvala moji organizacijski ekipi, vsem, ki ste sodelovali na delavnicah, pekli pecivo in pomagali na stojnici. Na koncu pa še hvala prav vsakemu, ki se je oglasil na stojnici in tako omogočil, da družina v novo leto vstopa z nekaj manj skrbi. Veseli me, da znamo stopiti skupaj, ko je treba, in verjamem, da nas čaka še veliko srčnih projektov.

Skrivni Božiček FFA Lana Svečko, 5. letnik EM FAR V najbolj čarobnem mesecu v letu je tudi na naši fakulteti, zdaj že drugič zapored, potekal dogodek Skrivni Božiček FFA. Vsak sodelujoči je naključno določeni osebi izbral in poslal simbolično darilo, hkrati pa je tudi sam prejel darilo od nekoga drugega. Namen dogodka ni bil zgolj obdarovanje,

darilo, na katerega si se lahko podpisal ali pa ne, temveč je bila to tudi odlična priložnost za navezovanje stikov in širjenja kroga prijateljev.

Obdarovanje starostnikov Tjaša Gaberc, koordinatorica humanitarne skupine 2023 V prazničnem decembru smo v humanitarni skupini pridno zavihali rokave in že skoraj tradicionalno izpeljali projekt obdarovanja starostnikov. Vsako leto si izberemo dom starejših občanov, katerim okoli božiča osebno izročimo darila. Letos smo obdarovali kar 222 občanov Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, kar je skoraj dvakrat toliko kot preteklo študijsko leto. Vsako darilo je vsebovalo ognjičevo mazilo, zeliščni čaj in novoletno voščilo, ki smo jih v sklopu delavnic izdelali in zapakirali študentje. Glede na visoko število obdarovancev bi lahko rekli, da smo na fakulteti odprli mini proizvodnjo čajev in mazil.

Z namenom, da bi pričarali čim boljše vzdušje, smo dom obiskali v božičnih kapicah in za stanovalce pripravili krajši družabni program. Društvo je zanje posnelo videovoščilo, ki smo ga v uvodu predvajali skupaj s posnetkom pevskega zbora Fakultete za farmacijo. Sledila sta izvedba nagradnega binga in deljenje daril. Veliko obdarovancev se nam ni uspelo pridružiti v sejni dvorani, zato smo darila osebno nesli v sobe in jim zaželeli srečno novo leto.

40

Dobrodelnost, dobrosrčnost in dovzetnost naših študentov je omogočila, da smo konec leta 2022 pričarali obilico širokih nasmeškov. Rada bi se zahvalila Fakulteti za farmacijo, DŠFS in Gorenjskim lekarnam za donacije ter vsem študentom, ki ste priskočili na pomoč. Brez vas ta projekt ne bi bil izvedljiv.

DOGAJALO SE JE

Drug Dealer Motivacijski vikend 2022 Tamara Picaboo Kuster, glavna organizatorka MV 2022 Od 25. do 27. novembra 2022 je v CŠOD Vojsko potekal motivacijski vikend, ki se ga je udeležilo 28 študentov različnih letnikov in smeri Fakultete za farmacijo.

V petek popoldne smo se zbrali pred avtobusno postajo Aškerčeva in z nekaj ustvarjalnosti spakirali svoje stvari v majhen avtobus s še manjšim prtljažnikom. Pot nas je vodila proti Idriji, nato pa smo se po ozki ovinkasti cesti počasi prebijali do končnega cilja. Na vrhu nas je pričakal sneg, ki smo ga bili (nekateri bolj, drugi manj) veseli. Med motivacijskim vikendom smo imeli kar pester program, ki so ga poleg spoznavnih delavnic, družabnih iger, predstavitve Drug Dealer družine, »brain-storminga« in tematskih žurov zapolnili tudi treningi mehkih veščin. V ta namen smo k sodelovanju povabili EPSA-trenerki Ano Ivanušo in Katjo Olenik, ki se jima še enkrat zahvaljujem za kakovostno pripravljene treninge o medosebni komunikaciji, samozavedanju in postavljanju mej, na katerih smo (čeprav malo utrujeni) z veseljem sodelovali.

Motivacijski vikend je lahko za nekoga prvi stik z društvom, študentskim svetom ali študentsko organizacijo, zato se Drug Dealerji po svojih najboljših močeh trudimo predstaviti vse tri (DŠFS, ŠS FFA in ŠOFFA) na čim boljši način. Poleg tega

pa se na tem vikendu zaveš, da v študijskih tegobah nisi sam, in navežeš nova poznanstva, ki ti popestrijo študijska leta na FFA. Tudi na tem motivacijskem vikendu smo dosegli vse to.

Vseeno pa je bil prav ta zame nekaj posebnega. Hvala vsem, ki ste ga delili z mano, saj mi brez vas ne bi ostal v tako svetlem spominu.

41

ALI VEŠ?!

Ali veš?!

Leonora Prestreši, tajnik ŠS FFA

Med študijem se študenti UL FFA veliko naučimo o svojih pravicah, vendar je dobro, če nas nekdo o njih opomni. V ta namen vas o tem Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) v sodelovanju s Spatulo ponovno ozavešča skozi rubriko ALI VEŠ?! Želimo si, da si pomembne informacije zapomnite, saj vam lahko pomagajo pri študiju.

Ali veš, da: ti lahko objava strokovnega članka v reviji Spatula ali Placebo pomaga pri izpolnitvi pogojev za Zoisovo štipendijo? obstaja aplikacija STUDO, v kateri imaš dostop do ponudnikov študentske prehrane in novic, povezanih z njo, VIS-a, študentskega e-naslova, spletne učilnice UL FFA, spletne strani FFA in mnogih drugih pomembnih rubrik, povezanih s študijem? je študentska sobica, ki se nahaja v kletnih prostorih referata, namenjena vsem študentom UL FFA? si s sodelovanjem v projektih in na dogodkih društva ter v projektih ŠS FFA nabiraš dodatne točke za mednarodne izmenjave (ERASMUS+, SEP itd.) in kongrese? na volitvah ŠS FFA voliš predstavnike VSEH letnikov vseh programov na naši fakulteti? ima ŠS FFA svoj lastni Instagram profil, na katerem redno objavljamo novičke, povezane s študijem? obstaja portal POPR (prijavni portal osebnega in profesionalnega razvoja), ki ti omogoča dostop do zgodovine udeležbe na različnih dejavnostih, ki ti je kadarkoli na voljo in jo lahko uporabiš pri pisanju CV-ja ali pri različnih prijavah, poiščeš si lahko študentsko delo, pregledaš ponudbo prostih delovnih mest in drugih kariernih priložnosti ter pridobiš informacije o potencialnih delodajalcih, ponuja pa tudi široko paleto možnosti za dogodke, s katerimi lahko nadgradiš svoja znanja in veščine? ti kot študentu UL pripada brezplačni paket Office 365, zastonj licenčni ZOOM in velikost predala 100 GB? lahko med študijem zvišuješ eno oceno za tekoče študijsko leto in dve oceni za nazaj?

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko vzpostaviš stik s predstavnikom svojega letnika ali za dodatne informacije pišeš kar na studentski.svet@ffa.uni-lj.si.

42

KOLUMNA

Ponarejena zdravila niso le zgodba o tretjem svetu Antonina Žaberl, 2. letnik EM FAR

Naj bo blag glavobol ali pa kakšen hujši bolezenski simptom, vsak izmed nas se je gotovo vsaj enkrat v življenju obrnil na pomoč farmacevtske industrije, ki obljublja lajšanje skoraj vsake, še tako nelagodne zdravstvene težave. Zdravila so pridobitev moderne dobe, brez katerih si naših življenj ne predstavljamo več. Po zdravilno škatlico se odpravimo v bližnjo lekarno ali jo naročimo na spletu, pri tem pa si ne predstavljamo, da bi lahko domov prinesli zdravilo, ki ga je v resnici proizvedla organizirana kriminalna združba. Pa vendar takšna, tako imenovana ponarejena zdravila po oceni WHO predstavljajo kar 10 % zdravil na svetovnem trgu (1). V Evropi naj bi predstavljala kar 62 % vseh zdravil, prodajanih na spletu (2). Čeprav so na dolg seznam vprašljivih sestavin zašli celo svinec, podganji strup, živo srebro in beton, se njihova prodaja iz leta v leto povečuje in je ocenjena na 80 milijard dolarjev letno (3).

Ponarejena zdravila so skupno ime za vse izdelke, ki niso proizvedeni s strani zaupanja vrednega ponudnika, kot sta na primer Pfizer ali Bayer, temveč so narejena v amaterskih laboratorijih in proizvodnih obratih. Slovenski zakonik definira ponarejeno zdravilo kot vsako zdravilo, pri katerem so lažno predstavljeni identiteta, ime oziroma sestava zdravila, njegov izvor ali pa zgodovina (4). Ker takšna proizvodnja ne zagotavlja varnega in učinkovitega poteka zdravljenja ali pacienta celo izpostavlja nevarnosti, je prepovedana.

Tarča ponarejanja so predvsem zdravila na recept – tako originatorska kot generična zdravila, poleg slednjih pa tudi cepiva in antibiotiki. Proizvajalci za ponarejanje izberejo zdravila z velikim povpraševanjem, ki dosegajo dovolj visoke cene. Prodaja ponarejenih zdravil poteka, tako kot pri ostalih ilegalnih dobrinah, na črnem trgu, vendar še zdaleč ni omejena samo na ulično trgovanje. Svoj razcvet je namreč doživela z razvojem spleta, ki služi kot učinkovito orodje za povezovanje ljudi iz različnih delov sveta. Prav tako je zmotno predvidevati, da kupec vedno zavestno kupuje ponarejen izdelek. S spretnim zavajanjem in lažnim oglaševanjem postajajo uporabniki spleta vse bolj podvrženi nevarnosti nehotenega nakupa nelegitimnega zdravila. Ponarejena zdravila se pogosto na videz ne razlikujejo od običajnih zdravil. Njihov pravi izvor lahko pogosto odkrijemo šele z drago laboratorijsko analizo. Ljudje, ki iščejo zdravljenje, se lahko soočajo s čustveno stisko in so za prevare še posebej ranljivi. Četudi zdravilo zavestno pridobijo od nepooblaščenega prodajalca, se le malokrat zavedajo vseh tveganj, povezanih s takšnim nakupom.

Ponarejena zdravila so problematična iz več razlogov, ki se lahko med seboj prepletajo. Poleg zdravilne učinkovine lahko vsebujejo nevarne primesi, ki v farmacevtskih izdelkih nikakor ne bi smele biti prisotne, na primer arzen, težke

kovine, mikrobiološke kontaminante in druge (1). V zadnjih letih je predvsem pri ponarejenih narkotikih beležena porast prisotnosti fentanila, opioida, ki je po moči delovanja od 25- do 40-krat močnejši od heroina in se v bolnišnični praksi uporablja za lajšanje hudih bolečin bolnikov v paliativni oskrbi. Zdravilo takšne sestave uporabniku, ki je zmotno prepričan, da se srečuje z blažjim narkotikom, na primer oksikodonom, predstavlja visoko tveganje za predoziranje.

Fentanil je lahko sopotnik tudi drugim priljubljenim uličnim substancam, na primer Xanaxu, MDMA in kokainu (5).

Manj senzacionalna kot bizarne prikrite sestavine, a nič manj nevarna praksa ilegalno proizvedenih zdravil je, da se lahko količina zdravilne učinkovine razlikuje od deklarirane.

Pot do končnega farmacevtskega izdelka je kompleksna, zato nekateri ilegalni proizvajalci ne uspejo zagotoviti natančnega odmerka zdravilne učinkovine, ki je uveljavljen pri originalnem zdravilu. Leta 2009 je denimo Pfizer poročal o zasegu kopij svojih zdravil, ki so vsebovala kar 3-kratnik deklariranega odmerka (2). Uporabnik z nakupom ponaredka tvega predoziranje ali pa vnos nezadostne količine potrebne zdravilne učinkovine. To je posebej problematično pri ponarejenih zdravilih za diabetike in analogno neustrezno proizvedenih antibiotikih, ki niso zmožni zaustaviti napredovanja infekcije. Realnost ponarejenih zdravil je tudi, da zdravilne učinkovine morda sploh ne vsebujejo. Takšnim prevaram so pogosto podvržene najranljivejše skupine ljudi.

To so bolniki, ki so bili diagnosticirani z rakom ali virusom HlV. Prav pri njih je za pozitivno prognozo ključno, da z ustreznim zdravljenjem začnejo v čim zgodnejši fazi bolezni.

Na ilegalnem trgu se pojavljajo tudi zdravila, ki so dokazano toksična ali neučinkovita. Pojavljajo se predvsem v Afriki in Aziji, vendar pa so bila odkrita tudi na zahodnem trgu kot pripravki za izgubo telesne teže v kategoriji pripravkov za izgubo telesne mase (1).

43

KOLUMNA

Kupec se najpogosteje zavestno odloči za ponarejeno zdravilo, ko želi uživati večjo količino zdravila od predpisane, ko nima recepta ali ko se za nakup odloča na podlagi cene.

Prisotnost ponarejenih zdravil na posameznem trgu je odvisna od strogosti zakonske regulacije in doslednosti njene implementacije. Močno povezana pa je tudi s stopnjo organiziranosti mreže javne zdravstvene oskrbe in dostopnosti zdravil za javno uporabo. V Sloveniji nam je zato ob razvitem javnem zdravstvu problematika ponarejenih zdravil morda nekoliko tuja. Vendar pa že hiter pregled globalnega zdravstva razkriva, da je dobra in brezplačna oskrba z zdravili prej izjema kot pravilo. Dostop do zdravil po svetu predstavlja izziv za milijone pripadnikov marginaliziranih skupin, kroničnih bolnikov in prebivalcev na območjih endemij. Na zahodnem trgu ostaja najpogosteje ponarejena zdravilna učinkovina sildenafil, znana tudi kot modra tabletka – viagra, ki se uporablja za zdravljenje motnje erekcije. Nakup tega ponaredka na spletu kupcu omogoča, da med nakupom ostane anonimen. Vse pogostejši so tudi spletni nakupi ponarejenih zdravil za zniževanje telesne teže ali substance za povečevanje mišične mase, na primer steroidi in rastni hormon. Veliko povpraševanje je tudi po analgetikih, narkotikih in učinkovinah, ki lajšajo tesnobo, depresijo in motnje pozornosti (1, 5). Strokovnjaki opozarjajo, da se na trgu pojavlja tudi vse več ponarejenih zdravil za zdravljenje življenjsko ogrožajočih bolezni, kot so zdravila za zdravljenje raka in kardiovaskularnih bolezni.

Najnevarnejša, a hkrati ena izmed najbolj razširjenih, so ponarejena zdravila za malarijo, ki se prodajajo predvsem na afriškem in azijskem trgu (Indija, Pakistan, Bangladeš in Kitajska) (2). Za ponarejene antimalarike je značilen visok delež nečistoč, izstopajo pa tudi po pogostosti vsebovanja potencialno nevarnih zdravilnih učinkovin. Podobno velja za ponarejena cepiva in zdravila za zdravljenje tuberkuloze in aidsa (1). Kljub tveganjem za resne stranske učinke ljudem na nekaterih ogroženih območjih ta ilegalno proizvedena zdravila pogosto predstavljajo edino možnost zdravljenja endemičnih bolezni. Problematika ponarejenih zdravil je lahko večplastna in sega izven meja farmacevtske industrije. Odpira socialna in ekonomska vprašanja ter vprašanja o temeljnih človekovih pravicah in problemu globalne neenakosti v zdravstveni varnosti. Pomembno je, da do nje pristopimo z razumevanjem in je ne obravnavamo povsem črno-belo.

Ponarejena zdravila v številkah predstavljajo okoli 10 % vseh zdravil, ki vstopajo na svetovni trg, vendar se tako njihov delež kot vrsta glede na mesto na globusu močno razlikujeta. Še danes je odstotek farmacevtskih ponaredkov najvišji v osrčju začetka prakse (v nekaterih delih Afrike in Azije), kjer bi lahko predstavljal kar 30 % celotnega trga z zdravili in zdravstvenimi pripomočki. Na območju Evrope je delež takšnih zdravil bistveno manjši in dosega 1 % (1).

V Sloveniji primerov ilegalnih zdravil v lekarnah še nismo zabeležili. Zakonsko smo zaščiteni tudi na domačem spletu.

Dovoljenje za prodajo zdravil na medmrežju imajo le ponudniki, ki so za to registrirani na pristojnem ministrstvu in prodajajo zdravila tudi v fizičnih poslovalnicah (4). To, da nam je globalni problem ponarejanja zdravil uspelo zadržati pred vrati, je rezultat dobrega sodelovanja farmacevtske stroke in zakonotvornih organov, pomembno vlogo pa ima tudi nacionalna dostopnost zdravil brez doplačil. Vendar to ne pomeni, da posameznik do ponarejenega zdravila, zavedno ali pa nezavedno, ne more dostopati. Ilegalna zdravila ostajajo lahko dostopna dobrina na svetovnem spletu, zato je pomembno, da kot člani farmacevtske skupnosti širimo znanje o njihovih potencialnih nevarnostih.

Ko govorimo o ilegalni izdelavi zdravil, govorimo o perečem globalnem problemu, ki dosega vse demografske skupine.

Proizvajalci zdravil, namenjenih neregulirani prodaji, ne nosijo odgovornosti do pacienta in niso motivirani, da bi proizvajali varna, kemijsko in biološko indiferentna ter učinkovita zdravila. Tako se izgubi pravi namen zdravila – pacientu varno in učinkovito izboljšati potek bolezni in povečati kakovost njegovega življenja. Pomembno je, da se zavedamo potencialne nevarnosti ponarejenih zdravil in njihove rastoče prisotnosti na svetovnem trgu. Hkrati pa je pomembno, da kot prihodnji del farmacevtske stroke razumemo, kaj ponarejenim izdelkom omogoči obstoj na prodajnem trgu in kako proti temu uspešno nastopati.

1. Kralj, T. Ponarejena zdravila: Lahko vodijo v smrt, tudi če v njih ni »nič nevarnega«. Zdravje.si: https://www.zdravje.si/ponarejena-zdravila. Dostop: 27. 12. 2022.

VIRI

2. Mayor, S. More than half of drugs sold online are fake or substandard. BMJ. 2008. https://doi.org/10.1136/bmj.a618. Dostop: 27. 12.

2022.

3. Fake Drugs 101: Facts on Illegal, Counterfeit Drugs. Pfizer.com. 2022. https://www.pfizer.com/news/articles/fake_drugs_101_facts_on_illegal_counterfeit_drugs. Dostop: 29. 12. 2022.

4. Štucin, K. Ponarejena zdravila. ABCzdravja.si. 2016. https://www.abczdravja.si/bivanje/ponarejena-zdravila/. Dostop: 27. 10. 2022.

5. Anderson, L. The Dangers of Fake Drugs: Top 10 Facts on Counterfeit Meds. Drugs.com. 2022. https://www.drugs.com/slideshow/counterfeit-drug-issues-1136. Dostop: 27. 12. 2022.

44

ŠPORT

Šport 26. Ljubljanski maraton

Melanie Jozić, 4. letnik EM FAR

V nedeljo, 23. oktobra 2022, se nas je 50 tekačev UL FFA udeležilo 26. Ljubljanskega maratona. Tako smo se preizkusili na razdaljah 10, 21 in 42 km. Štartna lokacija za vse razdalje je bila idealna, saj smo začeli le nekaj metrov od naše fakultete, kamor smo pritekli tudi v cilj. Vsako leto znova cenim dejstvo, da smo ena izmed redkih fakultet, ki 50 izbranim udeležencem omogoči brezplačen nastop na maratonu. V okviru projekta Promocija zdravja na delu UL FFA se ga lahko udeležimo tako študentje kot profesorji. Rada bi se zahvalila vodstvu fakultete, ki nas vsako leto podpre, in profesorju Dušanu Videmšku za organizacijo, spodbudne maile in nasvete vse od prijave do prečkanja ciljne črte. Skupno smo udeleženci pretekli skoraj 752 km, s čimer bi v štafeti lahko pretekli do Strasbourga!

Menim, da dolga štafeta za zdaj še ni v načrtu, zagotovo pa smo postavili nove osebne rekorde, se zabavali in bili počaščeni, da smo lahko zastopali našo fakulteto na tako velikem tekaškem dogodku.

Univerzitetne lige Ženska odbojkarska ekipa Žensko odbojkarsko ekipo FFA sestavljajo Izza Rozman, Žana Županc, Ljupka Pavlova, Taja Natek, Mia Medved, Ema Krajnc, Tiana Jarnovič, Tina Bengez, Špela Pajer, Ajda Dedič, Nuša Svetanič, Pia Berglez, Tina Topič, Gaja Pušnik, Vesna Slatinek, Aleksandra Šoronda, Špela Morgan in Laura Šoba. Letos sodeluje kar 16 ekip, ki so razdeljene v tri skupine (A, B, C). Ekipa FFA je prvo tekmo odigrala 23. 12. 2022 proti ekipi FF, ta se je končala s porazom 2 : 1 (23 : 25, 28 : 26, 15 : 13). Druga tekma je potekala 4. 1. 2023 proti ekipi EF, ki se je končala z rezultatom 2 : 0 (25 : 19, 26 : 24) za ekipo EF. Naslednja tekma bo potekala 15. 3. 2023 proti ekipi VF.

Moška odbojkarska ekipa Letos moško odbojkarsko ekipo FFA sestavljajo Uroš Štuhec, Jure Kuder, Tit Jelenko, Mihael Lebar, David Arnuš, David Vuk, Lev Grabner, Miha Rožič in Toni Travnik. Za prvo mesto se bori kar 14 ekip, ki so razdeljene v tri skupine, FFA trenutno spada v skupino B. Do zdaj so odigrali dve tekmi. Na prvi, ki je potekala 7. 12. 2022 proti ekipi PEF, so dosegli odličen rezultat, in sicer 2 : 0 (25 : 15, 25 : 10). Druga tekma se je odvijala 11. 1.

2023 proti ekipi FE, kjer so zabeležili prvi letošnji poraz z rezultatom 2 : 0 (25 : 8, 26 : 19). Naslednja tekma se bo odvijala 26. 4. 2023, ko se bodo pomerili z ekipo FŠ.

45

ŠPORT

Moška košarkarska liga Moško košarkarsko ligo FFA zastopajo Luka Garb, Jaka Rotman, Tine Sotlar, Vid Tement, Tim Korošec Vobovnik, Lars Martin Riedl, Žan Vodopivc, Luka Horvat in Jure Kuder. Osemnajst ekip je razporejenih v štiri predtekmovalne skupine, in sicer po pet v skupinah A in B ter po štiri v skupinah C in D. Ekipa FFA je nastopala v skupini A in je vse svoje tekme v njej že odigrala, in sicer 7. 11. 2022 je proti ekipi PEF zmagala z 39 : 36, v tretjem krogu, ki je potekal 28. 11. 2022, je proti ekipi FRI izgubila s 45 : 53, prav tako so bili poraženi v četrtem krogu, ki je potekal 19. 12. 2022 proti ekipi FE, in sicer z rezultatom 62 : 52. Tako so zasedli končno četrto mesto v skupini.

Futsal ekipa Futsal ekipo sestavljajo predstavniki dveh fakultet, FFA in FSD: Matija Kolman, Jan Haznadar, Tilen Strmšnik, Nik Podkrajšek, Tilen Kralj, Filip Zlatoper Dobrijević, Gal Boršič, Jaka Križnik, Julijan Mark Jurečko, Andraž Tkalec, Matija Roth, Lan Leskovšek, Jan Pipp, Klemen Bele in Arne Bulajić. Nastopa dvajset ekip: sedem v predtekmovalni skupini A, sedem v predtekmovalni skupini B in šest v predtekmovalni skupini C. Ekipa FFA/FSD je v predtekmovalni skupini B odigrala tri tekme, na katerih je boj izgubila: 2. 11. 2022 proti ekipi BF z rezultatom 0 : 1, 30. 11. 2022 proti ekipi FS z rezultatom 0 : 1 in 21. 12. 2022 proti ekipi PF z rezultatom 0 : 3. Trenutno se v skupini nahajajo na 6. mestu z razliko –5. Naslednja tekma jih čaka 12. 4. 2023 proti ekipi FS.

Vsem športnikom želimo čim več uspeha tudi v prihodnje! *Opombe: Vse slike so pridobljene s spletne strani Športne zveze Univerze v Ljubljani.

Rezultati tekem so aktualni v času ustvarjanja Spatule.

O DKR IJ N E K A R I E R N O ST I P R I LO Z O M Z M ED I S

* & V EC IN F O: E V A IJ PR

evu m na dn a n e s i ž te FFA Pridru a študen 23, z t a r v . 3. 20 odprtih ljek, 20 bljani! e d e n o vp Lju ičevi 3 v na Brnč

W46W W.M ED IS.C O M * Število prijav je omejeno.

S E V I D I M O! 230130

nih inovativ trženje o it v v o lo lk e C de vtskih iz i Evropi farmace dn o h z v in v srednji

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

NAVPIČNO 1: majhni vezikli velikosti od 30 nm do 100 nm, ki se sproščajo iz celic 2: mesto, kjer je potekala 18. jesenska skupščina EPSA 4: nagrajenke Inkubatorja inovativnosti 2022 9: nov inovativen pristop za zdravljenje povišanega holesterola 10: najbolj nevarna, a hkrati ena izmed najbolj razširjenih ponarejenih zdravil, so zdravila za ...

11: center za kakšno tehnologijo bo zrastel v Sloveniji 16: priimek zborovodkinje pevskega zbora FFA

VODORAVNO 3: študentsko mesto v Estoniji 5: spektrometrija za odkrivanje in identifikacijo mikropeptidov 6: derivati vitamina A 7: kar se histološko in genetsko analizira pri diagnostiki rakavih obolenj 8: bolezen, ki jo zdravimo gensko terapijo Hemgenix 12: kaj je osrednja tema filmčka, posnetega v sodelovanju s študenti AGRFT 13: retinol spodbuja njegovo sintezo 14: začetnica bioortogonalne kemije 15: sestavljeni so iz več vrst sladkorjev, prisotnih v celici in igrajo pomembno vlogo pri aktivaciji imunskega sistema

Označena polja postavi v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 30. 4. 2023. Za sodelovanje izpolni obrazec na naslednji povezavi dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in socialnih omrežjih društva. Prevzem nagrad bo možen do konca študijskega leta.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD lonček

3. nagrada: DD rokovnik

47

RAZVEDRILO

Izpitno Ko ne veš ali je petek ali sreda, ko nedelja tudi isto zgleda, ko rabiš datum s telefona, da veš kaj početi tisti dan se mora.

Ali ko nastaviš si budilko, eno, dve, tri, da slučajno se ne zgodi, da na izpit, za katerega si švical v rit, pozabil bi it.

In če to ti ni nič znano, potem ne veš, kaj je življenje pravo.

Anja Kruščič, 4. letnik EM FAR

Eva Cencič, 4. letnik EM FAR

Manca Jenko, 5. letnik EM FAR

48

RAZVEDRILO

Sudoku

49

SPONZORJI

50

Lek d. d.

Naša skupna strast.

Prebojne inovacije.

Ekipe naših znanstvenikov in strokovnjakov uvajajo pionirske pristope v razvoj in proizvodnjo zdravil za dostopno zdravljenje.

Novartis je vodilni ponudnik zdravil v Sloveniji, kjer delujejo Lek, Novartis Pharma Services in Sandoz. Z vrhunskimi odkritji in odličnimi proizvodnimi procesi nam vsak dan uspeva, da so bolnikom doma in po vsem svetu na voljo najnovejša inovativna in zahtevna generična zdravila.

Smo Novartis.

Soustvarjamo medicino.

Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana, Slovenija, www.lek.si

Dr. Tina Trdan Lušin, vodja oddelka Analitika v Razvojnem centru Slovenija