Spatula 90

SPATULA Š T. 9 0

O K TO B E R 2022

4

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FFA

GL ASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

13

VPLIV KOZMETIČNIH IZDELKOV NA KOŽNO MIKROBIOTO

21

33

SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

44. EPSA LETNI KONGRES 2023

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2022 / Št. 90 Naklada: 950 izvodov

Glavna in odgovorna urednica:

Kazalo

Nina Grum spatula@dsfs.si

Uredniški odbor:

Tilen Čuš, Nina Gradišek, Nina Grum, Eva Mlinar, Lucija Pišek, Ajda Stepišnik, Tjaša Škerl Rifelj

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Klemen Bele, Eva Cencič, Tilen Čuš, Kaja Eržen, Tjaša Gaberc, Sara Goljevšček, Anita Golob, Gordana Goševa, Nina Gradišek, Nina Grum, Nuša Hameršak, Laura Hnatuzs, Nuša Horvat, Katarina Humar, Melanie Jozić, Maša Klarič, Tilen Kralj, Marko Krmac, Anja Kvartuh, Špela Marzidovšek, Doroteja Menhart, Eva Mlinar, Anna Mróz, Yebin Oh, Žiga Petančič, Maša Pirnat, Katarina Resnik, Mitja Roglič, Luka Stegne, Ajda Stepišnik, Tilen Strmšnik, Urša Šimc, Tjaša Škerl Rifelj, Valentina Škufca, Tjaša Valič, Lucija Voga, Valentina Vutolen, Maria Zaki, Tomaž Zupan

Recenzent:

prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

Lektoriranje:

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

3 4 9

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Študentski vodnik po Fakulteti za farmacijo Iz stroke 9

Potencialne zdravilne rastline za lajšanje posledic stresa in izboljševanje kognitivnih funkcij

13 Kozmetološki kotiček 13 Vpliv kozmetičnih izdelkov na kožno mikrobioto

15 LBM kotiček 15 Presejalno testiranje novorojencev

17 Industrijski kotiček 17 3D-tiskanje v farmaciji

19 Farmadventure 21 IPSF SEP se vrača na stare tire 28 Na pogovoru 28 Intervju z asist. Jurijem Aguiarjem Zdovcem, mag. farm.

Oblikovanje:

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Uvodnik

32 33 36 46 47 50

Novičke iz sveta farmacije 44. EPSA Letni kongres 2023 Dogajalo se je Šport Razvedrilo Kolumna

Uvodnik

Oktobrski pozdrav starim in novim obrazom Draga bralka, dragi bralec!

V rokah držiš prvo oktobrsko Spatulo v novem študijskem letu, ki je hkrati moja zadnja izdaja v vlogi glavne urednice.

Za marsikoga od vas, bralcev, bo to številka, ki jo boste postavili k svoji naraščajoči zbirki številk, med vami pa ste tudi študenti, ki jo boste v roke vzeli prvič. Zato mi dovolite, da vam tako v tem uvodniku kot tudi v glasilu samem predstavim, kaj pomeni biti študent na naši fakulteti in na kakšno izjemno in dogodivščin polno pot se podajate. Že takoj na prvih straneh vas čaka majhna predstavitev bolj študentskega vidika študija na naši fakulteti. Predstavitev vseh organov našega skupnega naziva Drug Dealerji naj vam bo kot dopolnilo k Priročniku za bruce – tako boste vedeli, kako priti do skritih vrat vajalnice za mikrobiologijo, kot tudi, na koga se obrniti, če želite sodelovati pri naslednjem društvenem projektu. Za vse starejše letnike pa naj vam te strani služijo kot navdih, da stopite iz svoje cone udobja in se nam pridružite – verjemite, vredno je.

Ker je bistvo študija izobraževanje, pridobivanje znanja in kompetenc za poklicno ali raziskovalno pot, je tudi ta številka obogatena z znanjem – od strokovnih, kozmetoloških, industrijskih in laboratorijskih člankov do novičk iz sveta farmacije, intervjuja z asistentom in zanimive kolumne.

Ker pa študij ni samo učenje, ampak so tudi izkušnje, ki jih dobivamo na poti, si lahko kot razvedrilo prebereš tudi kakšno izkušnjo iz Erasmus izmenjav, se pozanimaš o dogodkih, ki so se dogajali to poletje, ali si prebereš kaj o dosežkih naših športnikov. Seveda pa je oktobrska številka

tista, katere ustvarjanje in oblikovanje potekata poleti, med počitnicami. Zato je nekaj prostora več namenjenega izkušnjam študentov iz poletnih mednarodnih praks, ki naj vas navdihnejo, da si upate izkoristiti študentska leta za nabiranje izkušenj tudi v tujini.

Torej vsem vam, starejšim študentom, ki zvesto prebirate naše glasilo, želim, da bi bilo pred vami še eno uspešno študijsko leto. Da bi ga izkoristili za širjenje znanja in pridobivanje kompetenc, pa tudi, da bi sprejemali nove izzive in se podali na drzne pustolovščine. Zame se je ta dogodivščina začela s sodelovanjem pri simpoziju v drugem letniku, dve leti kasneje pa se nadaljuje s pisanjem uvodnika in spopadanjem z mojim največjim izzivom do zdaj – vodenjem logistike na Letnem kongresu. Pot vmes je vodila skozi tisoče utrinkov, druženj, potovanj, kongresov in zabavnih trenutkov – zgodba pa se le še nadaljuje.

Vsem vam, ki se šele podajate na to pot, pa polagam na srce – raziskujte, uživajte in upajte si. Pot ne bo vedno najlažja, vedno se bo pojavil izpit, ki se ne bo izšel, vedno bo prisotna neka ovira, ki se bo sprva zdela nepremagljiva.

Ampak vedite, da se kljub temu podajate na pot, ki vam bo ostala v spominu. Upam, da vas bomo s to številko navdušili, da se nam pridružite in da skupaj z nami tudi vi ustvarjate spomine, ki bodo še leta krasili strani naslednjih številk.

Nina Grum, glavna urednica Spatule

3

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Študentski vodnik po Fakulteti za farmacijo Fakulteta za farmacijo

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije

Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL) in je matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije, razpisanih pa ima pet študijskih programov (Kozmetologija – 1. stopnja, Laboratorijska biomedicina – 1. in 2. stopnja, Industrijska farmacija – 2. stopnja in EMŠ Farmacija).

Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje študente FFA – svoje člane zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije (EPSA) in predstavnika za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije (IPSF). Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, Twinnet koordinator, koordinator IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. V društvu za večje projekte skrbijo vodja projekta Inkubator inovativnosti, vodja projekta Kapsula priložnosti, vodja projekta InterAKCIJA, vodja projekta za zunanje zadeve, vodja projekta za grafično oblikovanje, vodja projekta Placebo, vodja projektov laboratorijske biomedicine in vodja projektov kozmetologije. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edvarda Farmacevtskega ali na kratko Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Nova študentska sobica se nahaja v kleti stavbe referata na Aškerčevi 9.

Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič – Raščan, mag. farm. prodekan za znanstvenoraziskovalno področje: prof. dr. Rok Dreu, mag. farm. prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm. (skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.), prodekanja za mednarodno sodelovanje: prof. dr. Mojca Lunder, mag. farm. (koordinira prijave Erasmus+ izmenjav – več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na dnevu mobilnosti v decembru).

Študentski svet Študentski svet (ŠS) FFA je organ študentov fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto. Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh študijskih programov na UL FFA, glavni ERASMUS-tutor in glavni koordinator tutorjev študentov. Vsi predstavniki ŠS FFA so na svoje pozicije izvoljeni na začetku študijskega leta. ŠS FFA zastopa študente in njihove pravice, imenuje predstavnike študentov v organe UL FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev in o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, koordinira študentsko tutorstvo na UL FFA, sodeluje pri nadziranju kakovosti na UL FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Poleg tega informira in uvaja študente, sodeluje pa tudi pri projektih na področjih obštudijskih dejavnosti, kot so organizacija Informative, informativnih dnevov in uvodnega dneva za bruce.

Vodstvo ŠS FFA - Marjeta Lipužič, predsednica - Lea Herakovič, podpredsednica - Kaja Fekonja, tajnik

4

Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega in družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju. Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Inkubator inovativnosti, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri in celodnevni ŠSSFD simpozij.

Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni smo tudi na humanitarnem področju, motivacijo in delovno vzdušje naših članov pa ohranjamo z organizacijo motivacijskih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (IPSC) in različnih športnih dogodkov.

Aktivno se udeležujemo kongresov Evropske in Mednarodne zveze študentov farmacije ter skrbimo za mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav.

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga ravnokar prebiraš. Poleg Spatule pa od letošnjega leta naprej izdajamo tudi strokovno glasilo Placebo, v katerem lahko prebiraš strokovne članke na izbrano temo.

Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF).

Če se nam želiš pridružiti ali o nas in naših projektih izvedeti kaj več, te vabimo, da spremljaš našo Facebook stran Študentje Fakultete za farmacijo, najdeš pa nas tudi na Instagram profilu @sssfd.slovenia, Twitter profilu @DSFSfarmacevti in LinkedIn profilu ŠSSFD – Students’ Section of Slovenian Pharmaceutical Society.

Javne kampanje

Redni član društva lahko postane vsak študent FFA, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si/clanstvo, članstvo v društvu pa je povsem brezplačno.

Projekti Društva študentov farmacije Slovenije Humanitarna skupina Največji projekt, ki ga organizira ta skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vse izdelke in slaščice izdelajo študenti FFA. V lanskem študijskem letu nam je malo zagodla korona, kar pa nas, študentov, ni ustavilo, saj smo namesto Božičnega bazarja organizirali Spomladanski bazar. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura, dobrodelna izmenjava potaknjencev, zbiralne akcije in pomoč v Pro bono ambulanti. Prav tako skupaj s študenti Medicinske fakultete organiziramo tudi projekt Medimedo, kjer pomagamo predšolskim otrokom pri premagovanju strahu pred zdravstvenimi delavci. Seveda ni treba poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene.

Strokovni večeri Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti DŠFS, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študenti pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Skozi študijsko leto organiziramo številna strokovna predavanja, simpozije in večdnevni kongres. Nekaj nedavnih projektov, ki smo jih organizirali, so simpozij na temo sodobne tarčne terapije, simpozij na temo digitalizacije v zdravstvu ter strokovni večeri o akademskem dopingu, duševnem zdravju in sindromu izgorelosti. Projekt, ki se vse bolj razvija, so tudi podkasti DŠFS – Serotonin, kjer poskušamo predstaviti pisane poglede strokovnjakov na najrazličnejše farmacevtske, kozmetološke in druge zdravstvene tematike.

Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni.

Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o aktualnih zdravstvenih problemih. Kot študentom vseh programov FFA se nam zdi to še posebej pomembno, saj smo del javnega zdravstva in nosimo ključno družbeno odgovornost. Najprej se študenti na predavanju sami podrobneje izobrazimo o temi, nato pa s pomočjo letakov na stojnicah po fakultetah, trgovskih centrih, osnovnih in srednjih šolah ter v središču mesta informiramo mimoidoče.

Ob tem študenti pridobivamo praktična znanja komuniciranja in stika z bolniki ter pravilnega pristopa pri svetovanju. Vsako leto se organizira tudi tečaj obnovitvene prve pomoči. Letos so v sklopu javnih kampanj zaživeli bralni krožek o cepljenju, javna kampanja »Nisi okej? Povej naprej.« in tudi nekaj mednarodnih projektov.

Spatula Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študenti. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnje farmacevtske zabave.

Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

Motivacijski vikendi Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine ter bliže spoznali društvo. Gre za tridnevne dogodke, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi itd.) in organiziramo aktivne razprave o društvenih projektih in njihovih izboljšavah. Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

Mednarodna scena in študentske izmenjave EPSA – European Pharmaceutical Students’ Association EPSA združuje študente farmacije iz sedemintridesetih evropskih držav. Letno se lahko udeležiš štirih EPSAdogodkov: spomladi Letnega kongresa, konec februarja Letne recepcije, poleti Poletne univerze in jeseni Jesenske skupščine. Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, strokovne ekskurzije in generalne skupščine, poleg tega pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni aktivnejšega sodelovanja, se lahko pridružite tudi EPSA-ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. Aprila letošnjega študijskega leta pa bo DŠFS organiziral tudi 44. EPSA Letni kongres, ki se bo odvijal v Podčetrtku. Več o samem kongresu si lahko prebereš na naslednjih straneh Spatule.

5

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

IPSF – International Pharmaceutical Students’ Federation Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF), ki šteje več kot osemdeset članic. Glavni IPSF-dogodek je Svetovni kongres. Poteka v poletnih mesecih in navadno traja deset dni. Tako kot EPSA-dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine in družabnega programa.

SEP – Student exchange programme Student exchange programme (SEP) v okviru IPSF je program mednarodnih strokovnih praks za študente farmacije. S ciljem promocije mobilnosti med študenti farmacije na svetovni ravni ponuja 1–3-mesečne strokovne prakse na vseh področjih farmacevtske stroke. Študenti imajo tako možnost opravljanja prakse v splošnih in bolnišničnih lekarnah, industriji, klinični farmaciji ali na področju raziskav na fakultetah oziroma inštitutih v več kot šestdesetih državah. Vsako leto na SEP-prakso odpotuje približno trideset slovenskih študentov, približno enako pa je tudi število tujih študentov, ki pridejo na SEP v Slovenijo.

Twinnet Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov – manjša skupina študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti ipd.).

Letos so se nam v Sloveniji že pridružili študenti iz Poljske, nas pa čaka še povratni obisk.

Mednarodni farmacevtski poletni tabor (IPSC) DŠFS organizira IPSC že več kot dvajset let. Gre za sedemdnevno druženje približno šestdesetih študentov farmacevtskih in sorodnih ved iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora, ne manjka pa niti treningov mehkih veščin. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre in tematske zabave.

Veliki projekti InterAKCIJA Projekt InterAKCIJA je največji in najvidnejši med javnimi kampanjami DŠFS. Širšo javnost ozavešča o interakcijah med zdravili, zdravili s hrano in zdravili z alkoholom. V okviru projekta tedensko izhajajo članki na Facebook in Instagram profilu Projekt InterAKCIJA, med študijskim letom pa študenti obiščejo dijake na srednjih šolah in gimnazijah ter študente v študentskih klubih in jim tam v

6

sklopu delavnice osebno predavajo, se z njimi pogovarjajo in si izmenjujejo izkušnje, povezane s tematiko. Več pa si lahko prebereš tudi na naslednjih straneh Spatule.

Kapsula priložnosti Kapsula priložnosti je karierno usmerjen projekt, ki tekom nekaj tednov spomladi in jeseni strnjeno predstavi različne zaposlitvene možnosti s področij farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Poteka na vsaki dve ali tri leta, na njem pa gostimo nekdanje študente naše fakultete in druge predstavnike industrije. Veselimo se aktivnega sodelovanja s študenti, zato organiziramo tudi praktične delavnice o komunikaciji in sodelovanju ter hitre zmenke z največjimi podjetji v Sloveniji, kjer se lahko študenti izurijo v vodenju in nastopu pred delodajalcem.

Inkubator inovativnosti Inkubator inovativnosti je projekt, ki študentom omogoča vpogled v delo farmacevta na področju trženja. Udeleženci s pomočjo strokovnjakov iz realnega poslovnega okolja rešujejo konkretne izzive. Izid projekta je uporabna in udejanjena rešitev na zastavljen problem. Inkubator predstavlja vez med potencialnim delodajalcem in perspektivnim kadrom. Kot primer lahko podamo zmagovalce lanskega izziva, ki trenutno že skoraj eno leto uspešno vodijo kampanjo »Vabim te na kavo« na temo izobraževanja širše javnosti in razbijanja tabujev o intimnem zdravju.

Projekti kozmetologije Pri projektih kozmetologije gre predvsem za strokovne večere in javne kampanje, ki pokrivajo sodobna področja kozmetologije. Namenjeni so pridobivanju dodatnega strokovnega znanja in mehkih veščin ter informiranju širše javnosti in študentov FFA o aktualnih kozmetoloških problematikah. Tako sta se do zdaj izvedli kampanja o zaščiti pred soncem in javna kampanja s strokovnim večerom na temo atopijskega dermatitisa, organizirali so se delavnice o naravni kozmetiki, strokovni večeri o dermadiagnostiki in mnogi drugi projekti.

Projekti laboratorijske biomedicine Projekti laboratorijske biomedicine so projekti, ki jih pripravljajo predvsem študenti vseh letnikov programa laboratorijske biomedicine. Potekajo predvsem v obliki javnih kampanj in strokovnih večerov. V njih se podrobneje posvetimo aktualnim in zanimivim temam s področja laboratorijske biomedicine, namenjeni pa so širjenju znanja o aktualnih tematikah s področja laboratorijske biomedicine. Nedavno izvedeni projekti so bili med drugim tudi strokovni večeri na temo celične terapije in diagnostike okužb s paraziti, izvedli pa smo tudi javno kampanjo o dopingu v športu.

Uradne izjave Kot društvo prek uradnih izjav izražamo tudi svoja stališča o aktualnih javnozdravstvenih problemih – v ta namen

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

pišemo dokumente in uradne izjave, kjer sodelujemo tudi z zunanjimi organizacijami (EPSA, IPSF). Tako stremimo k ozaveščanju o problematiki na podlagi izvedenih anket in raziskav, prav tako pa v izjavah tudi predlagamo rešitve.

Kot društvo smo tako podali svoja stališča o podnebnih spremembah in vlogi farmacevtov pri trajnostni zdravstveni skrbi, ozaveščanju o duševnem zdravju in v boju proti bakterijski rezistenci. Same izjave si lahko prebereš na naši spletni strani.

Placebo Placebo je projekt, ki je namenjen vsem študentom, ki hočejo razširiti svoje znanje in ga kolegom predstaviti na strokoven način. Je študentska publikacija, ki za razliko od Spatule, ki jo prebiraš trenutno, vsebuje samo članke strokovne narave. Izide enkrat letno, osrednja tematika pa je določena predhodno. Letos so bile ta tematika avtoimune bolezni, lani pa smo v luči epidemije objavili publikacijo na osrednjo temo covida-19.

Projekti za grafično oblikovanje Pri projektih za grafično oblikovanje skrbimo, da imajo vse naše objave, vsa naša vabila na dogodke in vsi naši socialni mediji kar se da privlačno in edinstveno grafično podobo.

Namenjeni so tudi oblikovanju raznih brošur za javne kampanje, oblikovanju koledarja za v Spatulo in grafičnih podob za dogodke na naši Facebook strani.

ŠOFFA – Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva ter področje izobraževanja). Predsednik in podpredsednik ŠOFFA sta hkrati tudi poslanca Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke zabavnega (farmacevtske zabave – farmažuri, študentska srečanja, ekskurzije, farmapiknik, zdrav zajtrk) in športnega značaja (paintball, drsanje, smučanje) ter organizacijo projektov sodelovanja s ŠOU. Glavni dogodek je vsekakor strokovnozabavna božična ekskurzija, ki poteka na začetku decembra, med petkom in nedeljo. Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij, tamkajšnje fakultete za farmacijo ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da so del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

ŠSSFD – Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva

Drug dealer

Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva.

Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno.

Vse študentske organizacije na fakulteti (ŠS FFA, DŠFS, ŠSSFD in ŠOFFA) so skupaj povezane pod imenom Drug Dealer. Člane lahko prepoznaš po modrih majicah z belimi tabletkami, ki jih lahko naročiš tudi sam. Če želiš o katerikoli od organizacij izvedeti še več, pa se nam lahko pridružiš v naslednjih tednih na Razširjenem Drug Dealer sestanku, kjer bodo predstavniki in člani predstavljali svoje pozicije in projekte, dovolj časa pa bo tudi za vaša vprašanja. Lepo vabljeni!

Študenti imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študenti imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

7

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Spoštovani, prisrčno pozdravljeni na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Z optimizmom zrem v prihajajoče študijsko leto, ki bo spet prineslo novih priložnosti za učenje, inovativnost in raziskovanje.

Vam, ki prvič stopate na pot akademskega življenja, želim, da se v družbi kolegov študentov, vaših učiteljev in vseh zaposlenih čim prej na Fakulteti za farmacijo počutite kot doma. Čestitam tudi za uspešno uvrstitev na želene študijske programe.

Dobrodošlica v novem študijskem letu velja tudi vsem študentom in sodelavcem fakultete ter je povezana z iskreno zahvalo za odgovorno in požrtvovalno držo v sooblikovanju študijskega okolja, v katerem zorijo strokovnjaki prihodnosti na področjih farmacije, laboratorijske medicine in kozmetologije.

Preteklo obdobje nas je naučilo, da so izzivi del vsakdana, in nam hkrati dalo samozavest, da smo jim kos, ko delujemo povezani. Naša skupna dolžnost je, da s svojimi dejanji odgovorno sooblikujemo družbo in da s svojim znanjem in razume-

vanjem ozaveščamo svojo okolico. Pričakujemo, da bo obvladovanje in preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 del našega delovanja in predpogoj za izvajanje študijskega procesa v živo v predavalnicah in laboratorijih. Stremimo k temu, da je prenos znanj in kompetenc čim uspešnejši, da oblikujemo strokovnjake, ki bodo izzive časa naslavljali odgovorno in samozavestno. Izrednega pomena je seveda socialna komponenta druženja, spoznavanja in delovanja v družbi. Prav tako pa bomo ustvarjali pogoje, ki bodo omogočali vrhunske intelektualne dosežke in presežke posameznika in fakultete kot celote, zato bomo krepili vrednote odgovornosti, solidarnosti in empatije. Želim vam uspešno študijsko leto.

Prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, dekanja

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim napredkom v znanosti že 172 let prispevamo k izboljšanju zdravja in dobrega počutja v vseh življenjskih obdobjih. Soočamo se z novimi boleznimi in zdravstvenimi izzivi ter iščemo rešitve za zdravo prihodnost novih generacij. Ko povrnemo ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo opravili dobro.1, 2, 3

Odkritja, ki spreminjajo življenja bolnikov Pfizer Luxembourg SARL, GRAND DUCHY OF LUXEMBOURG, 51, Avenue J.F. Kennedy, L – 1855, Pfizer, podružnica Ljubljana, Letališka cesta 29a, 1000 Ljubljana

8

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for all. Dostopno na: https://www.pfizer.com/news/hot-topics/partnering_to_improve_health_for_all. Dostopano: januar 2022. 2. Pfizer: Company fact sheet. Dostopno na: https://www.pfizer.com/about/leadership-and-structure/company-fact-sheet. Dostopano: januar 2022.

3. Pfizer: Company Timeline: a Legacy of Innovation.

Dostopno na: https://www.pfizer.com/about/history.

Dostopano: januar 2022.

PP-PFE-EEP-0423

Januar 2022

172

že od 1849

IZ STROKE

Potencialne zdravilne rastline za lajšanje posledic stresa in izboljševanje kognitivnih funkcij Avtorica: Doroteja Menhart, 3. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

V današnjem svetu smo vse bolj zaposleni in preobremenjeni. Najverjetneje ni osebe, ki ne bi bila vsaj nekajkrat v tednu pod vplivom stresa, in najbrž ni študenta, za katerega izpitno obdobje ne bi bilo vsaj malce stresno. Zato je še toliko bolj pomembno, da se stres naučimo prepoznati in se z njim soočiti. Poleg različnih nefarmakoloških ukrepov (tehnike sproščanja, meditacije, sprehod v naravi) nam pri tem lahko pomagajo tudi zdravilne rastline iz skupine adaptogenov. Bolj znani zdravilni rastlini s tovrstnim delovanjem sta pravi ginseng (Panax ginseng) in navadni rožni koren (Rhodiola rosea). V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj manj znanih tovrstnih zdravilnih rastlin, poleg njih pa bodo predstavljene tudi raziskave njihovih mehanizmov delovanja.

Stres in njegov vpliv na fiziološke funkcije Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor).

Stres delimo na kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Kratkotrajni stres ima lahko celo pozitiven učinek, saj spodbuja pomnjenje, kreativno razmišljanje in motiviranost za delo. Za razliko od tega dolgotrajen stres vodi v izčrpanost in je povezan z zmanjšano kognitivno funkcijo ter negativnim razpoloženjem, kar povzroča občutek tesnobe in depresije ter poveča tveganje za nastanek kroničnih bolezni (kardiovaskularne bolezni, debelost, sladkorna bolezen). Na fiziološkem nivoju predstavlja stres aktivacijo simpatičnega živčevja, sproščanje adrenalina in noradrenalina ter povzroči nastanek reaktivnih kisikovih spojin v centralnem živčnem sistemu, zaradi česar lahko kronični stres vodi do strukturnih sprememb v različnih predelih možganov, posledice česar še danes niso povsem znane (1).

Koncentracija in spomin Stres odraža svoje posledice tudi na koncentraciji.

Koncentracija je zbrana pozornost, medtem ko kognicija predstavlja sposobnost zaznavanja in interpretacije dražljajev ter vključuje učenje, odločanje, pozornost, pomnjenje in presojo (1). Boljša koncentracija pripomore k temu, da si posledično več zapomnimo. Obstajajo različne tehnike, kako ohranjati koncentracijo in si posledično več zapomniti, imenovane mnemotehnike. K boljši koncentraciji

in zbranosti pa pripomorejo tudi nekatere zdravilne rastline, kot so nootropiki. Nootropiki so snovi, ki na kakršenkoli način izboljšajo možganske funkcije. Vplivajo na sposobnost pomnjenja, pozornost, učenje, fizično in psihično počutje ali odpornost na stres. Takšno delovanje imajo določeni vitamini, minerali, zdravilne rastline ter sintezne in polsintezne učinkovine. Skupna lastnost vsem pa je vpliv na nekatere nevrotransmitorje, encime ali hormone v možganih, kot so acetilholin, dopamin, adrenalin in serotonin. Mnogi med njimi povečujejo nivo energije, spodbujajo krvni pretok v možganih in ščitijo možgane pred oksidativnim stresom.

Adaptogeni in njihovo delovanje Adaptogeni so rastlinske droge, ki izboljšajo posameznikovo zmožnost spopadanja s stresom, saj ob povečanem stresu normalizirajo fiziološke procese v telesu in pomagajo, da se telo lažje prilagodi na spremembe. Pri adaptogenih rastlinskih drogah je zaželeno, da (2): 1) znižajo posledice stresa; 2) so varne in učinkovite; 3) so brez večjih neželenih učinkov in brez povzročitve odtegnitvenega sindroma; 4) ne motijo normalnega delovanja telesnih funkcij.

Uspavalna vitanija Uspavalna vitanija ali ašvaganda je zdravilna rastlina, ki je manj poznana v našem svetu, ampak zelo pomembna v

9

IZ STROKE

indijski tradicionalni medicini – ajurvedi, kjer je v uporabi že več kot 2500 let. Ašvaganda, z botaničnim imenom Withania somnifera, spada v skupino razhudnikovk (Solanaceae).

Poznamo jo tudi pod imenom indijski ginseng ali zimska češnja. V nekaterih kulturah jo častijo tudi kot »sveto« rastlino, in to prav zaradi njenih raznolikih učinkov na človeški organizem, saj korenina ašvagande vpliva na živčni, imunski in endokrini sistem, reproduktivne funkcije ter sodeluje pri pretvorbi energije (3, 5). Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin uvršča ašvagando v kategorijo Z (zdravila) – torej med zdravilne rastline, namenjene preprečevanju in zdravljenju bolezni in bolezenskih stanj, v naravni ali predelani obliki, ki se praviloma razvrstijo med zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept. Danes se ašvaganda na trgu pojavlja predvsem v obliki zdravilnega čaja, kapsul in tablet kot prehransko dopolnilo.

Korenina ašvagande ima adaptogene, antioksidativne in antidepresivne učinke. Vsebuje številne spojine, kot so vitanolidi, sitoindosidi in flavonoidi. Vitanolidi in sitoindosidi predstavljajo glavni komponenti s protistresnim, antioksidativnim in imunomodulatornim delovanjem, pri čemer ima vitaferin A, ki je steroidni lakton iz skupine vitanolidov, boljšo biološko uporabnost kot ostali vitanolidi (3, 4, 5).

je pri uporabi barbituratov, saj lahko okrepi njihov učinek, in pri uporabi imunosupresivov. Ašvaganda dokazano zniža nivo kortizola, krvni tlak in zmanjša občutek tesnobe pri ljudeh, ki so izpostavljeni kroničnemu stresu (5). V Indiji jo uporabljajo kot domače zdravilo in jo smatrajo kot najboljši »tonik« za spodbujanje spomina pri starejših in tudi otrocih.

Brahmi Brahmi je zdravilna rastlina s svetlovijoličnimi cvetovi in majhnimi listi, znana pod botaničnim imenom Bacopa monnieri in izvira iz Azije. Že več 1000 let je v indijski medicini v uporabi zel v obliki zdravilnih čajev. Prvič je bila omenjena v indijski ajurvedi 2500 let p. n. št. z učinki na centralni živčni sistem (CŽS). Deluje kot nootropik za izboljšanje koncentracije in spomina, kar so potrdile tudi številne klinične študije na ljudeh; pomaga pri obvladovanju tesnobnih situacij ter deluje tudi kardiotonično in diuretično (6, 7).

Kaj se zgodi v možganih ob poškodbi ali bolezni?

Vnetje v CŽS je pogojeno s celicami mikroglije. Pri napadu patogenov in drugih vnetnih signalov celice mikroglije migrirajo na mesto poškodbe ali bolezni in se aktivirajo.

Aktivirane celice mikroglije se lahko transformirajo v nevrotoksične fenotipe (M1) ali nevroprotektivne fenotipe (M2). Fenotip M1 proizvaja protivnetne citokine, kot sta tumor nekrotizirajoči faktor alfa (TNF-α) in interlevkin 6 (IL6). Fenotip M2 pa proizvaja protivnetne citokine IL-10 in zniža regulacijo odziva M1 (6).

Mehanizem delovanja brahmija Brahmi ima na podlagi in vitro študij na nevronskih celicah dokazano protivnetno delovanje v CŽS tako,

Slika 1: Glavni aktivni komponenti ašvagande. Prirejeno po (5).

Ašvaganda modulira markerje oksidativnega stresa v možganih, kot so superoksidna dismutaza (SOD), katalaza, lipidna peroksidacija in neencimski antioksidanti, kot je glutation (GSH).

Na podlagi in vivo preizkušanj na miših so prišli do ugotovitve, da vitanolid A krepi spomin, izboljšuje povezave aksonov, dendritov in sinaps v možganih, korteksu in hipokampusu (5). Prav zato ima ašvaganda morda koristne potencialne učinke pri terapiji Alzheimerjeve bolezni, kot enega izmed glavnih vzrokov za demenco. Hipotetično deluje tako, da inhibira aktivacijo nuklearnega faktorja NF-ƙB, blokira proizvajanje ß-amiloida (Aß), zmanjša apoptozo celic in krepi antioksidativne učinke prek migracije Nrf2 v jedro, kjer poveča izločanje antioksidativnih encimov. Vitaferin A naj bi tudi aktiviral translokacijo Nrf2 v jedro, kjer transkripcijski faktor vpliva na izražanje nevroprotektivnih proteinov, kot je hemske oksigenaze 1. Ugotovljeno je bilo, da vitanolidi krepijo delovanje acetilholina, glutationa in sekrecijskega encima (β in γ), vitaferin A pa zaradi visoke afinitete inhibira acetilholinesterazo. Posledica inhibicije je povečana aktivnost holinergičnega sistema, kar je povezano z izboljšano kognitivno funkcijo. Uporaba visoko koncentriranih ekstraktov korenine ašvagande je varna, kontraindicirana pa

10

Slika 2: Diagram hipotetičnih tarčnih mest delovanja brahmija (Bacopa monnieri) (GSSH – glutation disulfid; SOD – superoksid-dismutaza).

Prirejeno po (5).

IZ STROKE

da inhibira sproščanje IL-6 in TNF-α iz monocitov pri stimulaciji z lipopolisaharidi (LPS). Vsebuje bakozid, ki inhibira lipooksigenazo in odstranjuje proste radikale.

Nevtralne celice prefrontalne skorje in hipokampusa ščiti pred citotoksičnostjo in poškodbami DNA, povezanimi z Alzheimerjevo boleznijo. Bakozidi povišajo aktivnost glutation peroksidaze, ojačajo z dušikovim monoksidom povzročeno vazodilatacijo v možganih, kar vodi v izboljšanje celokupnega spomina. Najverjetneje vplivajo na regulacijo fosforilacije in defosforizacije membrane. Farmakološko aktivnejši je bakozid A kot bakozid B (7). Kombinacija bakozida A in bakozida B inducira protistresne učinke in lahko ščiti pred D-galaktozamin induciranimi jetrnimi poškodbami (5).

V in vivo študiji na podganah je bilo ugotovljeno, da tudi ščiti možgane pred negativnimi učinki pasivnega ali aktivnega kajenja (11).

Ugotovili so, da standardizirani izvlečki brahmija (300 mg) pri 12-tedenski terapiji izboljšajo zmogljivosti in spomin ter Stroopov učinek (zakasnitev reakcijskega časa med skladnimi in neskladnimi dražljaji) pri bolnikih z in brez demence, starih 65 let ali več (5). Še zmeraj pa ostaja uganka, ali je brahmi zmožen modulirati sproščanje provnetnih citokinov, kot sta IL-6 in TNF-α iz LPS aktiviranih monocitov. Če bodo novejše študije to pokazale, potem bi lahko bil brahmi odličen kandidat za zdravljenje nevrodegenerativnih in psihiatričnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, depresija, tesnoba, bipolarna motnja in shizofrenija (5).

Zeleni čaj in mača Dandanes vse bolj priljubljena nadomestka jutranje kave nosita številne zdravilne učinke. Mača je japonska različica zelenega čaja v prahu, pridobljenega na tradicionalni način, ki se zaradi svoje edinstvene sestave in cenjenega okusa razlikuje od ostalih pijač ter velja za enega izmed najkakovostnejših čajev. Njene zdravilne lastnosti pripisujemo visoki vsebnosti antioksidantov in protivnetnih učinkovin. Zaradi njihovega potenciala za preprečevanje številnih bolezni in podpore kognitivnih funkcij lahko redno uživanje mače pozitivno vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje (8, 9).

Zeleni čaj, čajevec ali Camellia sinensis vsebuje štiri glavne katehine: (-)-epikatehin (EC), (-)-epikatehin-3-galat (EKG), (-)-epigalokatehin (EGC) in (-)-epigalokatehin-3-galat (EGCG), od katerih je slednji najbolj aktiven in bogat, mača pa je njihov zgoščeni vir. Katehini delujejo antioksidativno, nevtralizirajo radikale, povečajo aktivnost encimov, vključno z glutation peroksidazo, katalazo in glutation reduktazo, ter imajo podobno antioksidativno delovanje kot vitamin C, glutation in flavonoidi (8). In vivo študija na podganah je pokazala, da EGCG zavira sproščanje glukokortikoidov in ojača delovanje kateholaminov (dopamin, epinefrin, norepinefrin), kar vodi do izboljšane kognitivne funkcije in boljšega razpoloženja (9). Uživanje velikih količin EGCG lahko prispeva k zmanjšanju pojavnosti raka debelega črevesa in danke, deloma zaradi zaviranja tumorskih rastnih faktorjev. In vitro študije dokazujejo, da lahko EGCG deluje

Na fiziološkem nivoju predstavlja stres aktivacijo simpatičnega živčevja, sproščanje adrenalina in noradrenalina ter povzroči nastanek reaktivnih kisikovih spojin v centralnem živčnem sistemu, zaradi česar lahko kronični stres vodi do strukturnih sprememb v različnih predelih možganov, posledice česar še danes niso povsem znane.

na nereceptorske protein kinaze in receptorske tirozin kinaze, kot sta receptorja za epidermalni rastni faktor in vaskularni endotelijski rastni faktor, ki pripomoreta k inhibiciji rakastih celic. EGCG je tudi sposoben zavirati rast in inducirati apoptozo rakavih celic (8). Katehini delujejo sinergistično z zdravili proti raku in se lahko uporabljajo za podporno terapijo. Študije potrjujejo imunomodulatorne lastnosti zelenega čaja in njegove protivirusne učinke, ki naj bi uravnavali imunski odziv pri nalezljivih boleznih, vključno s covidom-19 (8).

Vse vrste zelenih čajev vsebujejo kofein in L-teanin, aminokislino, ki je po kemijski strukturi analog glutamata in glutamina. Raziskave so pokazale, da kombinacija kofeina in L-teanina poveča raven pozornosti in zmožnost opravljanja nalog. Po novejših znanstvenih odkritjih naj bi imel L-teanin tudi vpliv na izboljšanje razpoloženja, saj naj bi deloval na alfa valove (povezani s stanjem sproščenosti) v možganih, vendar mehanizem še ni povsem raziskan (9). Po prehodu L-teanina skozi krvno možgansko bariero ima slednji vpliv na povečano sintezo nevrotransmitorjev in zmanjšanje stresnih odzivov v CŽS. Študije na glodavcih so pokazale, da L-teanin izboljša prenos nekaterih aminokislin v možganih, kot sta triptofan in tirozin, prekurzorja nevrotransmitorjev, ki imajo pomemben vpliv na pozornost, motivacijo in motorični nadzor. L-teanin dviguje raven in koncentracijo dopamina, serotonina in GABA v bazalnih ganglijih, hipokampusu in hipotalamusu. Višja raven serotonina se kaže kot povečana sproščenost in izboljšane sposobnosti učenja (9).

11

IZ STROKE

Zaključek Stres kot »tihi morilec« je v današnjem svetu povezan z veliko večino bolezni, zato je pomembno, da ga obvladamo, preden obvlada nas. Pri preprečevanju in lajšanju posledic stresa si lahko pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami. Danes

zdravilne rastline pridobivajo vedno večjo pozornost tudi s strani znanstvenikov, saj predstavlja odkrivanje naravnih zdravilnih učinkovin in njihovih učinkov nove poti in pristope k zdravljenju ter boljši kakovosti življenja ljudi.

1. Yaribeygi H, Panahi Y, Sahraei H, Johnston TP, Sahebkar A. The impact of stress on body function: A review. EXCLI J. VIRI 2017;16:1057-1072. Published 2017 Jul 21. doi:10.17179/excli2017-480 2. Chandrasekhar K, Kapoor J, Anishetty S. A prospective, randomized double-blind, placebo-controlled study of safety and efficacy of a high-concentration full-spectrum extract of ashwagandha root in reducing stress and anxiety in adults. Indian J Psychol Med. 2012;34(3):255-262. doi:10.4103/0253-7176.106022 Kuboyama T, Tohda C, Komatsu K. Effects of Ashwagandha (roots of Withania somnifera) on neurodegenerative diseases. Biol Pharm Bull.

2014;37(6):892-897. doi:10.1248/bpb.b14-00022 3. Zahiruddin S, Basist P, Parveen A, et al. Ashwagandha in brain disorders: A review of recent developments. J Ethnopharmacol. 2020;257:112876. doi:10.1016/j.jep.2020.112876 4. Farooqui AA, Farooqui T, Madan A, Ong JH, Ong WY. Ayurvedic Medicine for the Treatment of Dementia: Mechanistic Aspects. Evid Based Complement Alternat Med. 2018;2018:2481076. Published 2018 May 15. doi:10.1155/2018/2481076 5. Nemetchek MD, Stierle AA, Stierle DB, Lurie DI. The Ayurvedic plant Bacopa monnieri inhibits inflammatory pathways in the brain. J Ethnopharmacol. 2017;197:92-100. doi:10.1016/j.jep.2016.07.073 6. Sukumaran NP, Amalraj A, Gopi S. Neuropharmacological and cognitive effects of Bacopa monnieri (L.) Wettst - A review on its mechanistic aspects. Complement Ther Med. 2019;44:68-82. doi:10.1016/j.ctim.2019.03.016 7. Kochman J, Jakubczyk K, Antoniewicz J, Mruk H, Janda K. Health Benefits and Chemical Composition of Matcha Green Tea: A Review. Molecules.

2020;26(1):85. Published 2020 Dec 27. doi:10.3390/molecules26010085 8. Dietz C, Dekker M. Effect of Green Tea Phytochemicals on Mood and Cognition. Curr Pharm Des. 2017;23(19):2876-2905. doi:10.2174/1381612 823666170105151800 9. Stough C, Singh H, Zangara A. Mechanisms, Efficacy, and Safety of Bacopa monnieri (Brahmi) for Cognitive and Brain Enhancement. Evid Based Complement Alternat Med. 2015;2015:717605. doi:10.1155/2015/717605

Z NOVIM IMENOM ZA VRHUNSKO ODPORNOST

12 ZLATI SPONZOR SLOVENSKIH REPREZENTANC V TEKU NA SMUČEH

Vitamin C in cink

www.defendyl.si

SI-DEF-0422-001 Informacije za uporabnike

Izvleček bukovega ostrigarja

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Vpliv kozmetičnih izdelkov na kožno mikrobioto Valentina Vutolen, 1. letnik S2 IND

Kožna mikrobiota je ekosistem različnih vrst mikroorganizmov, ki interagirajo med seboj. Te interakcije so pomembne za gostitelja, saj veliko pripomorejo k vzdrževanju kožne bariere in preprečevanju razrasta patogenih bakterij na površini kože. Če pride do neravnovesja v mikrobioti (do disbioze), se lahko pojavijo različne motnje in kožne bolezni. Če pa imajo patogeni mikroorganizmi možnost prehajati globlje v tkivo, lahko kožna bolezen napreduje in preide v sistemsko.

Kožno mikrobioto sestavlja veliko različnih vrst bakterij, posamezne vrste gliv, parazitov in virusov. Mikroorganizme normalne mikrobiote delimo na stalno in prehodno mikrobioto. Stalna mikrobiota so mikroorganizmi, ki jih v danem starostnem obdobju najdemo na posameznem območju, prehodna mikrobiota pa vsebuje nepatogene ali prehodno patogene mikroorganizme, ki se začasno naselijo na kožo ali sluznice (1).

Slika 2: Poškodovana kožna bariera z disbiozo. Prirejeno po (5).

vnetje ipd.). Simptomi disbioze se pojavijo pri nekaterih vnetnih kroničnih boleznih kože, kot so atopijski dermatitis, luskavica, akne in rozacea (2).

Slika 1: Kožni mikrobiom.

Ena izmed vlog kože kot organa je, da deluje kot biološka bariera. Pri tem glavno funkcijo opravljajo prav mikroorganizmi, ki interagirajo z epitelijskimi in imunskimi celicami kože. Omogočajo vzdrževanje kislega pH in primerne vlažnosti kože, varujejo pred poselitvijo drugih nevarnih patogenov ter uravnavajo prirojen in pridobljen imunski odgovor. Koža je zdrava takrat, ko vzdržuje pravilno pestrost in ravnovesje mikroorganizmov (1). Določeni intrinzični in ekstrinzični dejavniki pa lahko to ravnovesje porušijo ter s tem povzročijo spremembe v normalni mikrobioti, kar vodi v disbiozo. Mikroorganizmi se namnožijo in naselijo, pri čemer pa lahko dobri, komenzalni mikroorganizmi postanejo patogeni. Na koži se pojavijo klinični znaki neravnovesja med kožo in mikrobioto (srbečica, luščenje,

Vpliv kozmetičnih izdelkov na kožno mikrobioto Večina konvencionalne kozmetike vsebuje sestavine, ki lahko vplivajo na spremembo pestrosti kožne mikrobiote.

Kozmetični izdelki se nanašajo na površino kože, na koži pa lahko sestavine kozmetičnega izdelka kljub umivanju ostanejo tudi po nekaj tednov (3). V študiji iz leta 2019 so Gannesen in sodelavci proučevali, kako so konzervansi, ki se uporabljajo v kozmetiki za zaviranje rasti Staphylococcus aureus in Cutibacterium acnes, vpleteni v inhibicijo za kožo komenzalnih bakterij. V eni izmed študij iz leta 2016 so dokazali, da emulgatorji kozmetičnih izdelkov pospešujejo rast patogena Staphylococcus aureus. Ugotovili so tudi, da obstaja povezava med spremembo v raznovrstnosti bakterij in arhej na koži ter zamenjavo kozmetičnih izdelkov, kot so dezodoranti, vlažilne kreme in trda mila

13

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

(4). Zaradi že dokazanih sprememb mikrobiote pri redni uporabi kozmetičnih izdelkov so se podjetja usmerila v proizvodnjo kožnemu mikrobiomu prijaznih izdelkov.

Na trgu so že izdelki, ki preprečujejo odstranjevanje »za kožo dobrih« mikroorganizmov oziroma dodajajo »za kožo dobre« mikroorganizme, katerih količina se zaradi uporabe določenega kozmetičnega izdelka zmanjša (npr. pri tuširanju), tako da v izdelek dodajajo prebiotike, probiotike in postbiotike (5).

Kožni mikrobiom je dom več tisočih mikrobnih vrst, ki tvorijo bogat ekosistem, z medsebojnimi interakcijami pa zagotavljajo gostitelju primerno zaščito, pri čemer je za podrobnejše poznavanje vpliva mikrobiote na zdravje kože potrebnih še veliko raziskav. Raziskave o vplivu mikrobiote na kožo so pomembne pri nadaljnjem razvoju kozmetičnih izdelkov, s povečanim poznavanjem mikrobioma pa lahko kozmetični izdelki pripomorejo in delujejo dopolnilno k zdravljenju določenih poškodb in bolezenskih stanj kože.

Fotobiomodulacija kot sodoben pristop ponovne vzpostavitve mikrobiote Fotobiomodulacija se ukvarja z uporabo nizkoenergijske vidne svetlobe (rdeče) ali NIR-svetlobe za celjenje, stimulacijo tkiva, zmanjšanje vnetja in sprostitev bolečine.

Ima vpliv na povečano proliferacijo in migracijo matičnih celic ter na mitohondrijsko verigo (vpliv na povečan transport elektronov in s tem povečano produkcijo ATP).

Fotobiomodulacijska terapija omogoča zmanjševanje oksidativnega stresa in števila nastalih provnetnih citokinov ter s tem vpliva na zmanjšanje vnetnih procesov. Če pojem mikrobiote kože razširimo in pomislimo na celoten sistem mikroorganizmov v naših prebavilih, lahko zaključimo, da je uporaba laserske svetlobe perspektivna metoda zdravljenja ne samo disbioze na koži, temveč tudi kardiovaskularnih bolezni in mnogih drugih (6).

Koža je zdrava takrat, ko vzdržuje pravilno pestrost in ravnovesje mikroorganizmov.

1. Flowers L, Grice EA. The Skin Microbiota: Balancing Risk and Reward. Cell Host Microbe. 2020; 28(2): 190-200. doi:10.1016/j. chom.2020.06.017.

VIRI

2. Lee SY, Lee E, Park YM, Hong SJ. Microbiome in the Gut-Skin Axis in Atopic Dermatitis. Allergy Asthma Immunol Res. 2018; 10(4): 354-362. doi:10.4168/aair.2018.10.4.354 3. Kocbek P. Mikrobiota zdrave kože – zapostavljena zaščitna bariera. Farmacevtski vestnik. 2021; 4(72): 242-248.

4. Boxberger M, Cenizo V, Cassir N, La Scola B. Challenges in exploring and manipulating the human skin microbiome. Microbiome. 2021; 9(1): 125. doi:10.1186/s40168-021-01062-5 5. Sfriso R, Egert M, Gempeler M, Voegeli R, Campiche R. Revealing the secret life of skin - with the microbiome you never walk alone. Int J Cosmet Sci. 2020;42(2):116-126. doi:10.1111/ics.12594 6. Liebert A, Bicknell B, Johnstone DM, Gordon LC, Kiat H, Hamblin MR. »Photobiomics«: Can Light, Including Photobiomodulation, Alter the Microbiome?. Photobiomodul Photomed Laser Surg. 2019;37(11):681-693. doi:10.1089/photob.2019.4628

14

LBM KOTIČEK

Presejalno testiranje novorojencev Katarina Resnik in Valentina Škufca, 1. letnik S2 LBM

Presejalno testiranje novorojencev (angl. Newborn screening) je pomemben program za prepoznavo določenih bolezni pri novorojencih. Omogoča zgodnje odkrivanje bolezni še pred pojavom kliničnih znakov, kar je ključno za pravilne in pravočasne klinične odločitve, ki lahko preprečijo napredovanje bolezni ali smrt. V Sloveniji se je program presejalnega testiranja začel leta 1979 s presejanjem za fenilketonurijo, dve leti kasneje pa je bilo v program dodano še presejanje za kongenitalni hipotiroidizem. Leta 2018 je bilo uvedeno razširjeno presejalno testiranje za vrojene bolezni presnove (VBP), tako da v Sloveniji sedaj program presejanja vključuje 19 bolezni. Gre za redke genetsko pogojene motnje, kjer mutacije v genih povzročijo nedelovanje ali pomanjkanje encimov, ki so ključni pri številnih presnovnih reakcijah. Pojavnost teh bolezni je manj kot 1 : 10.000 živorojenih otrok (1, 2, 4).

Vzorec V okviru presejanja novorojencev se odvzem krvi na filtrirno kartico, ki je označena s črtno kodo, opravi v porodnišnici od 48 do 72 ur po porodu in hkrati vsaj 24 ur po začetku hranjenja. Za skupine novorojencev, ki potrebujejo posebno obravnavo (nedonošenčki, novorojenci na intenzivni terapiji), se odvzem vzorcev izvaja v skladu s posebnimi navodili. Odvzem krvi se izvaja po predpisanih navodilih iz točno določenega predela novorojenčkove pete ali iz venske krvi, odvzete na standardiziranih mestih. Mesto odvzema mora biti toplo, zato ga je treba segreti z mokro krpico, razkuženo z alkoholnim dezinfekcijskim sredstvom.

S sterilno lanceto se izvede vbod, ki ne sme biti globlji od 2,0 mm. Prvo kapljo krvi je treba odstraniti s sterilno gazo, nato pa z nežnim dotikom filter papirja odvzeti naslednjo kapljo krvi. Pomembno je, da se dobi ustrezen vzorec, kjer kri v celoti prepoji filtrirni papir, in da so zapolnjeni celotni označeni krogi, kot je prikazano na sliki 1. To je ključno, saj mora biti za kvantifikacijo volumen natančno določen. V primeru, da je kri nanesena v večkratnih nanosih, nanesena z obeh strani, je premalo vzorca ali pa je ta kontaminiran, se tak vzorec zavrne in prosi za ponoven odvzem (2, 5).

Tabela 1: Bolezni, za katere presejamo novorojence v Sloveniji (pri teh boleznih lahko ukrepamo in zdravimo). Povzeto po (5).

Metoda NeoBaseTM2 Metodo NeobaseTM2 uporabljajo za presejanje novorojencev na Kliničnem inštitutu za specialno diagnostiko v Ljubljani, kjer na dan prejmejo od 50 do 100 vzorcev. Metoda temelji na ekstrakciji analitov iz filtrirnega papirja, dodatku stabilnih, izotopsko označenih internih standardov in masni analizi s tandemsko masno spektrometrijo, ki omogoča zaznavo velikega števila analitov in tudi določitev njihove koncentracije. Metoda uporablja tandemski masni

15

LBM KOTIČEK

spektrometer, ki ima zaporedno vezana dva masna analizatorja, med njima pa je nameščena kolizijska celica. V prvem masnem analizatorju se ioni, ki izvirajo neposredno iz ionizatorja, ločijo na podlagi mase in naboja, nato prihajajoči ioni v kolizijski celici razpadejo s pomočjo inertnega plina na manjše fragmente, drugi masni analizator pa zopet loči fragmente na podlagi mase in naboja, čemur sledi detekcija. Analizator za analizo vzorca potrebuje približno 2 minuti, koncentracija analitov pa se izračuna z ustreznimi enačbami s pomočjo izrisanih grafov in izmerjene absorbance, nakar se vrednost na koncu primerja z referenčnimi vrednostmi posameznih analitov. V primeru pozitivnega rezultata presejalnega testiranja posameznega analita je potrebna ponovitev, če rezultat ostane enak, pa se izvaja potrditvena metoda za posamezen analit oziroma bolezen (2, 3).

Leta 2018 je bilo uvedeno razširjeno presejalno testiranje za vrojene bolezni presnove (VBP), tako da v Sloveniji sedaj program presejanja vključuje 19 bolezni.

Ostali presejalni testi V Sloveniji se v okviru presejalnega testiranja izvaja tudi testiranje sluha, saj zgodnje diagnosticiranje motenj sluha omogoča pravočasno obravnavo in ukrepanje ter tako omogoča normalen razvoj otroka. S tako imenovano tranzitorno izzvano otoakustično emisijo izvajajo merjenje zvočnega sevanja notranjega ušesa in beleženje njegove odzivnosti. V program presejalnega testiranja spadata tudi merjenje nasičenosti krvi s kisikom, ki omogoča hitro odkrivanje prirojenih srčnih napak in presvetlitev očesnih medijev za zgodnje odkrivanje sive mrene. V določenih primerih (porod v medenični vstavi, displazija kolka pri starših oziroma sorojencih, prirojene nepravilnosti) je obvezen tudi ultrazvočni pregled kolkov (7).

Slika 1: Kartica za odvzem krvi.

Prirejeno po (1).

Slika 2: Priporočeno mesto za odvzem kapilarne krvi iz pete.

Prirejeno po (9).

1. Osredkar J, Marc J, Lukač - Bajalo J, Preželj J, Pučnik K. Laboratorijska medicina I: učbenik za študente medicine, farmacije in laboratorijske biomedicine. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo; 2012.

VIRI

2. Standardni operativni postopek Pediatrične klinike Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko MM033 (velja od 22. novembra 2021) 3. Cicalini I, Valentinuzzi S, Pieragostino D, et al. Analytical Evaluation of the Ideal Strategy for High-Throughput Flow Injection Analysis by Tandem Mass Spectrometry in Routine Newborn Screening. Metabolites. 2021;11(8):473. Published 2021 Jul 22. doi:10.3390/metabo11080473 4. Šmon A, Grošelj U, Žerjav Tanšek M, Biček A, Oblak A, Zupančič M, Kržišnik C, Repič Lampr Et B, Murko S, Hojker S, Battelino T. Newborn Screening in Slovenia. Zdravstveno Varstvo. 2015; 52 (2): 86-90.

5. Uradni list RS, št. 47/2018 z dne 6. 7. 2018; 2439. Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, stran 7937.

6. Navodilo za izvajanje razširjenega presejanja novorojencev v Sloveniji, marec 2019. https://www.redkebolezni.si/assets1191/wp-content/uploads/2016/05/Redke-bolezni_Protokol-razsirjenega-presejanja-novorojencev-marec-2019.pdf?x50514. Dostop: 11. 8. 2022.

7. Hrast T. Presejalni testi novorojenčka – poznavanje in uspehi dosedanjega presejanja v Sloveniji in v tujini : diplomsko delo. 2020. https://repozitorij.uni-lj. si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119727.

9. Božnar Alič E, Trampuš Bakija A. Priporočeni postopek za odvzem kapilarne krvi. Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko biomedicino.

2020; 2 (2). https://www.szkklm.si/assets/images/upload/PP_2_II__06.pdf

16

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

3D-tiskanje v farmaciji Maša Pirnat, 2. letnik S2 INF

Živimo v dobi tehnologije, v kateri smo že v precejšni meri zakorakali čez prag tehnološke revolucije.

Kar je bila nekoč le fantazija, danes postaja resničnost. Proces razvoja zdravil je večstopenjski postopek, ki zahteva znatna sredstva in čas ter predstavlja področje, ki je pod vplivom konstantnega razvoja ter odkrivanja in sprejemanja novih tehnik. Tako se je začela v zadnjem desetletju, ne samo v avtomobilski industriji, vojski, gradbeništvu in medicini, ampak tudi na področju farmacije, v ospredje prebijati uporaba tridimenzionalnih (3D) tiskalnikov. Predvideva se, da bo 3D-tiskanje spremenilo način oblikovanja, proizvodnje in uporabe zdravil (1).

Princip 3D-tiskanja 3D-tiskalniki se uporabljajo za izdelavo 3D-objektov s pomočjo digitalnih modelov po principu polaganja oziroma dodajanja številnih zaporednih tankih plasti materiala.

Postopek se ponavlja, dokler se plasti ne seštejejo v predmet želene oblike. Za uporabo v farmaciji je na voljo več različnih tehnologij 3D-tiskanja, samo izbiro pa narekujejo lastnosti uporabljene zdravilne učinkovine in pomožnih snovi.

Velik vpliv imata tudi želen profil sproščanja in geometrija farmacevtske oblike. Poznamo na primer tehniko kapljičnega nanašanja materiala, laminacije pol, fotopolimerizacijo v kadi, usmerjeno nanašanje energije in povezovalno brizganje. Vse tehnike 3D-tiskanja vključujejo dva osnovna koraka, in sicer načrtovanje predmeta prek računalniške programske opreme in oblikovanje predmeta s 3D-tiskanjem.

Najpogosteje uporabljena tehnologija 3D-tiskanja pa je ekstrudiranje materiala (slika 1). To je postopek, pri katerem se poltrdni material iztisne iz šobe, nato pa se, tako kot pri ostalih 3D-tiskalnikih, plasti nanašajo ena na drugo, dokler ne oblikujejo 3D-modela oziroma končnega izdelka (2, 3).

želeni terapevtski učinek. Namen tehnologije 3D-tiskanja je oblikovanje novih, edinstvenih in specifičnih geometrijskih oblik dostavnih sistemov, ki bi omogočili prilagojene profile sproščanja. Uporablja se kot orodje za dostavo zdravilnih učinkovin na mesto delovanja s pomočjo farmacevtskih oblik s takojšnjim, prirejenim ali pulzirajočim sproščanjem, implantatov, transdermalnih obližev in gastrorezistentnih farmacevtskih oblik. Učinkovita je za dostavo tako hidrofilnih kot lipofilnih zdravilnih učinkovin, s 3D-tiskanjem izdelana zdravila BCS razredov II in IV pa izkazujejo tudi boljše profile topnosti in biološke uporabnosti (3, 4).

Natisnjeni končni izdelki se razlikujejo glede na način aplikacije. Kot primer lahko omenimo peroralne, transdermalne, vaginalne in pulmonalne farmacevtske oblike (5).

Peroralna aplikacija 3D-tiskanje se je izkazalo kot obetavno v razvoju trdnih peroralnih farmacevtskih oblik, saj omogoča prilagojeno izdelavo različnih geometrijskih oblik, ki jih ni mogoče izdelati s konvencionalnimi metodami. Zanimiva je na primer izdelava farmacevtskih izdelkov v obliki radiatorja (slika 2), ki izkazujejo še hitrejši profil sproščanja kot katerakoli druga oblika do zdaj.

Transdermalna aplikacija Tehnika 3D-tiskanja je bila uspešno uporabljena tudi pri izdelavi transdermalnih farmacevtskih oblik, kot so implantati, mikroigle, maske in obliži za lokalno in sistemsko dostavo zdravilnih učinkovin. Mikroigle so med drugim primerne tudi za perkutano aplikacijo cepiv, izkazujejo pa tudi povečano stabilnost zdravilnih učinkovin.

Pulmonalna aplikacija

Slika 1: Prikaz delovanja in sestavnih delov 3D-tiskalnika z ekstrudiranjem materiala. Prirejeno po (3).

3D-tiskanje in dostavni sistemi Ključna lastnost farmacevtske oblike je sposobnost dostave zdravilne učinkovine do mesta delovanja, kjer lahko ta doseže

Tehnologija 3D-tiskanja se uporablja za zdravljenje bolezni dihal z izdelovanjem 3D-natisnjenih medicinskih naprav in modelov. 3D-natisnjeni prototipi pljuč pomagajo specialistom pri boljšem razumevanju bolezni, diagnosticiranju in razvoju posameznikom prilagojenega zdravljenja. 3D-tiskanje se v veliki meri uporablja pri zdravljenju pljučnega raka, saj

17

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

omogoča razvoj simulacije gibanja tumorja med dihanjem.

Tehnologija je tako v veliko pomoč pri pripravi načrta poteka radioterapije.

Vaginalna aplikacija 3D-tiskanje zagotavlja zanesljivo rešitev za izdelavo prilagojenih farmacevtskih oblik ustreznih velikosti za lokalno in sistemsko dostavo zdravilnih učinkovin za vaginalno aplikacijo. Omogočajo hitrejše sproščanje zdravilnih učinkovin in tudi proizvodnjo izdelkov različnih geometrijskih oblik (v obliki črk T, M, O ali Y), ki olajšajo samo aplikacijo.

Prednosti 3D-tiskanja Za razliko od tradicionalnih proizvodnih postopkov 3D-tiskanje omogoča izdelavo končnega izdelka v enem samem procesnem koraku, kar močno olajša samo proizvodnjo. 3D-tiskanje se izvaja na mestu uporabe, kar v veliki meri zmanjša stroške prevoza. K zmanjšanju stroškov pa pripomore tudi zmanjšana količina odpadkov v primerjavi s klasičnimi proizvodnimi postopki. Tehnologija 3D-tiskanja omogoča izvedbo posameznikom prilagojene terapije zdravljenja glede na njihovo starost, težo, delovanje organov in resnost bolezni. Omogoča hitro izdelavo prilagojenih farmacevtskih oblik s spreminjanjem njihove zasnove prek računalniške programske opreme.

S 3D-tiskanjem lahko oblikujemo zapletene oblike z natančnim odmerkom zdravilnih učinkovin, kar pomaga pri zmanjševanju nezaželenih učinkov, ki jih opazimo kot posledico prevelikega odmerka. Z uporabo 3D-tehnologije se lahko izognemo tudi predpisovanju več zdravil za bolnike

s pridruženimi boleznimi, saj lahko v zdravila vgradimo več različnih zdravilnih učinkovin. S spreminjanjem geometrije peroralnih farmacevtskih oblik in prekrivanjem neprijetnega okusa lahko bolnikom olajšamo tudi požiranje in pospešimo sproščanje zdravilnih učinkovin (2, 3).

Slabosti 3D-tiskanja Kljub številnim prednostim pa ima tehnologija 3D-tiskanja v primerjavi s klasičnimi proizvodnimi procesi v farmaciji tudi nekatere pomanjkljivosti. Sama tehnologija je manj primerna za uporabo na večji skali. Če vzamemo za primer rotirko, ki je sposobna proizvesti do 240.000 tablet na uro, je izbira le-te veliko boljša v primerjavi s 3D-tiskanjem, s čimer lahko pridobimo približno 10.000 enot na uro. Uporaba 3D-tehnologije je primernejša v galenskih laboratorijih, kjer je takšna razlika manj moteča.

V primeru 3D-tiskanja nastopi problem tudi pri nadzoru nad proizvodnjo s strani regulatornih enot, kar lahko privede do nastanka nepravilnosti na končnem izdelku.

Takšen izpad je posledica samega tiskanja, uporabljenega materiala ali napake v delovanju programske opreme, kar lahko potencialno privede do neželenih učinkov. Poleg tega lahko množična proizvodnja 3D-natisnjenih farmacevtskih izdelkov s strani nepooblaščenih ljudi ali institucij, ki imajo dostop do načrta zdravila, izkorišča intelektualno lastnino patentiranega farmacevtskega izdelka. Pomembna vidika pri procesu izdelave zdravil sta tudi izgled končnega izdelka in energetska potratnost postopka. Zaradi napak pri odlaganju plasti materiala je lahko končni izdelek nepravilnih oblik, poraba energije med izvedbo 3D-tiskanja pa je, predvsem v primeru množične proizvodnje, višja od porab pri proizvodnji s tradicionalnimi postopki (2, 3).

Prihodnost 3D-tiskanja v farmaciji

Slika 2: Računalniški prikaz 3D-natisnjenega končnega izdelka v obliki radiatorja. Prirejeno po (5).

3D-tiskanje se je razvilo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je tehnologija še vedno v povojih in zahteva nadaljnje raziskave kot pomoč pri njenem širjenju za zagotovitev varnejšega in učinkovitejšega zdravljenja.

Velik potencial izkazuje pri razvoju novih inovativnih oblik dostavnih sistemov, kot so sintetizirane mikrokapsule na osnovi hialurona, mezoporozni stekleni ogrodni dostavni sistemi, nanosuspenzije in večplastne farmacevtske oblike.

Brez dvoma lahko trdimo, da tehnologija 3D-tiskanja ni le prehodna modna muha, ampak predstavlja prihodnost na področju industrijske farmacije (4, 5).

1. Awad A, Trenfield SJ, Goyanes A, Gaisford S, Basit AW. Reshaping drug development using 3D printing. Drug Discov Today.

2018;23(8):1547-1555. doi:10.1016/j.drudis.2018.05.025

VIRI

2. Elkasabgy NA, Mahmoud AA, Maged A. 3D printing: An appealing route for customized drug delivery systems. Int J Pharm. 2020;588:119732. doi:10.1016/j.ijpharm.2020.119732 3. David M. Procesni sistemi za 3D tisk farmacevtskih učinkovin. 2021. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=132924.

4. Maulvi FA, Shah MJ, Solanki BS, Patel AS, Soni TG, et al. Application of 3D Printing Technology in the Development of Novel Drug Delivery Systems. Int J Drug Dev & Res. 2017; 9 (1): 44-49. https://www.itmedicalteam.pl/articles/application-of-3d-printing-technology-in-the-development-of-novel-drug-delivery-systems.pdf 5. Mohammed A, Algahtani M, Ahmad M, Ahmad J, Kotta S. 3D Printing in medicine: Technology overview and drug delivery applications. Annals of 3D Printed Medicine. 2021; 4: 1-15. doi: 10.1016/j.stlm.2021.100037

18

FARMADVENTURE

Estonija?!

Anita Golob 3. letnik EM FAR University of Tartu Tartu, Estonija

»Estonija? Kje si pa to našla?«, »Tartu? To sploh ni glavno mesto?«, in »To je isto, kot da bi šla v Maribor!«, sem slišala sto in enkrat pred odhodom na izmenjavo. Res ne vem, kje sem našla to majceno državo, hotela sem pač nekaj »drugačnega«. Na morje v Španijo greš lahko vsake počitnice, v baltske države pa te bolj redko zanese …

Tartu je mesto z živahno atmosfero. V njem živijo predvsem študenti, saj se tam nahaja glavna univerza Estonije. Mesto ni veliko, tako da sem se v njem precej hitro znašla in počutila kot doma. Male ulice, lepo urejeni parki in prikupne kavarnice so mi kmalu prirasli k srcu. V poletnem semestru mesto nudi vse od sankanja do supanja in sončenja na plaži. Univerza v Tartuju je odlično urejena in precej moderna. Meni najljubši je bil univerzitetni center Delta, kjer se nahajajo sobice za s študentom prijazno opremo. Tu smo z Erasmus kolegi prebili veliko ur in bližnji park ob reki je bila glavna točka naših dnevnih srečanj.

Erasmus skupnost v Tartuju je manjša kot v večini drugih mest, kar pomeni, da hitreje navežeš stike in stkeš bližnja prijateljstva. Večina nas je bivala v študentskem domu, kjer smo se družili vsak dan. Skupaj smo kuhali, igrali karte in obiskovali raznorazne organizirane dogodke. Čeprav je mesto majhno, je nočno življenje tam pestro in zelo zabavno.

Poceni letalske karte so nam omogočile tudi skupinska potovanja. Večina je odšla na izlet v Laponsko, skupaj pa smo obiskali tudi Rigo, Varšavo, Helsinke, Stockholm in Prago. Meni najljubša so bila potovanja po Estoniji, saj obožujem naravo. Tartu obkrožajo prelepi gozdovi, nešteto jezer in niti en hrib, saj je Estonija ploščata kot palačinka. Nič ni lepšega od najema koče ob jezeru, piknika in druženja do jutranjih ur z novimi prijatelji.

Tudi življenje na faksu ni bilo tako slabo. Sistem omogoča opravljanje skoraj vseh predmetov z delnimi izpiti, kar prinese sprotno delo in precej olajša izpitno obdobje.

Vredno omembe je tudi to, da je farmacevtskih predmetov v angleščini zelo malo, zato pridejo v poštev predvsem medicinski predmeti na fakulteti za medicino. Čeprav je zahtevnost predmetov primerljiva z našimi predmeti.

Preživet semester v Tartuju vsekakor predstavlja najlepših in najzabavnejših pet mesecev mojega življenja. Za noben denar ne bi spremenila lokacije in pozabila prijateljev, ki sem jih spoznala. V Tartu se bom nekega dne brez dvoma vrnila in obudila nešteto lepih spominov.

19

FARMADVENTURE

Erasmus Regensburg Klemen Bele 5. letnik EM FAR Universität Regensburg Regensburg, Nemčija

Regensburg je bil moj dom in študijsko mesto od marca do avgusta 2022. Skupaj z več kot 150 tujimi študenti ga bomo zagotovo ohranili v spominu do starih let, ko bomo spet gledali slike iz tega obdobja in obujali občutke ob vseh anekdotah, ki smo jih doživeli. V Regensburgu mi je družbo delal moj soimenjak in sošolec. V Regensburgu sva bila znana kot Klemens, Klemen 1 in Klemen 2, mali in veliki Klemen, blond in temni Klemen ...

Ampak začnimo na začetku. Ta Regensburg in ta Erasmus se skoraj ne bi zgodila. Vsaj ne v takšni obliki, kot sta se. Ta semester je bil namreč prvi, ko so študenti spet prišli na fakultete poslušat predavanja in seminarje ter v laboratorije opravljat vaje. Korona je v vmesnem času naredila svoje. K sreči so se ukrepi pravočasno sprostili in aprila smo lahko začeli z vajami v fizični obliki. Vsi smo uživali v družbi, malo manj pa v vajah iz Arzneimittelanalytik. Tri tedne smo bili vsak dan 9 ur na fakulteti, prišli smo prvi, odšli zadnji. To je bil pravi aprilski izziv, ki pa sva ga s kolegom uspešno opravila in si zaslužila lagodnejši tempo v naslednjih dveh mesecih.

Naj povem, da vaj iz Arzneimittelanalytik ne priporočam, tudi Nemci so rekli, da so to najtežje vaje v času študija farmacije.

Obvezna predavanja so bila na urniku od torka do četrtka, zato sva lahko vikende izkoristila za izlete, športne aktivnosti, obiske nogometnih tekem in spoznavanje novih ljudi. Potovala sva večinoma skupaj, pridružili pa so se nama novi kolegi iz Regensburga ali najini obiskovalci iz Slovenije. Potovanja je olajšala 9-Euro-Ticket, ki je za to ceno omogočila neomejena potovanja z javnim prevozom po celotni Nemčiji. Bila sva v Nürnbergu, Augsburgu, Münchnu (večkrat, res vredno ogleda) in Neuschwansteinu (Disneyev grad) ter v Baslu na EPSA-kongresu.

Regensburg je srednje veliko mesto, ki živi za študente oziroma študenti živijo zanj. Absolutno ga priporočam, saj ima veliko družabnih dogodkov, festival Maidult, odprte domače študente, odlično mednarodno pisarno na univerzi in s kampusom pridih pravega študentskega življenja, ki ga v Sloveniji ne moreš doživeti. Nemci so veliki ljubitelji piva, na Bavarskem alkoholno pivo prodajajo tudi na avtomatih na univerzi, tako da hitro vzljubiš to pivsko kulturo. Seveda priporočam in sem hkrati hvaležen za tak program, kot je Erasmus+. Ustvariš si nova poznanstva, spoznaš nove kulture, okvirji, v katerih si živel, se razširijo in dobiš samozavest za iskanje nadaljnjih priložnosti. Pa naj bodo to študijske, karierne, družbene ali samo turistične.

Za konec lahko rečem samo: »Danke Regensburg und bis nächste Mal!«

20

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

IPSF Student Exchange Programme se vrača na stare tire Nuša Hameršak, koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks Po predlanski odpovedi in lanski okrnjeni izvedbi je letos SEP končno spet bolj zaživel, kar pomeni, da nam je uspelo poslati več slovenskih študentov na prakso v tujino in po drugi strani sprejeti več tujih študentov v Slovenijo.

Naši študenti so tako svojo SEP-prakso izvajali v Turčiji, Tuniziji, Jordaniji, Južni Koreji, Nemčiji, Estoniji, Tanzaniji, Egiptu in ZDA ter na Portugalskem, Češkem, Slovaškem, Novi Zelandiji in Kostariki.

Tudi dogajanje v Sloveniji je bilo pestro in multikulturno.

Od sredine junija do konca avgusta smo gostili 28 tujih študentov iz Portugalske, Španije, Francije, Srbije, Turčije,

SEP – Tartu, Estonija Estonijo sem izbrala, ker sem si vedno želela raziskati Baltik, k pobegu na sever pa so prispevale tudi (pre)visoke poletne temperature v Sloveniji. SEP-prakso sem opravljala na Fakulteti za medicino Univerze v Tartuju, na katedri za farmakologijo. Moja mentorica je sodelovala v raziskavah na miših, v katerih so proučevali vpliv nanoformulacije kurkumina na morfologijo astrocitov. Moja naloga je bila računalniška analiza mišjih astrocitov, na podlagi katere smo ugotavljali učinkovitost kurkumina v terapiji Alzheimerjeve bolezni.

Ko sem potožila, da me računalniško delo precej utruja, me je mentorica vključila še v en projekt, pri katerem so ugotavljali, kdaj se na mišjih modelih Parkinsonove bolezni pojavijo motorični in kdaj nemotorični simptomi. To je bila

Poljske, Slovaške, Češke, Romunije, Gane, Južne Koreje, Egipta in Kanade. Bili so zelo samoiniciativni in zagnani za odkrivanje Slovenije, saj so se velikokrat podali na izlete kar sami, občasno pa so jih tudi naši študenti, ki so bili del ekipe za Poletno recepcijo, kam peljali.

Dogajanje v tujini in Sloveniji se je dalo spremljati s pomočjo Instagram profila SEP Slovenia, nekaj izjav pa se lahko prebere v tej rubriki, kjer so o svojih SEP-izkušnjah pisali tako slovenski kot tuji študenti. Če želiš tudi ti biti del te izjemne izkušnje, ne odlašaj s prijavo za letošnje leto!

Anja Kvartuh, absolventka EM FAR izjemno zanimiva izkušnja, saj sem bila prvič v laboratoriju z živalmi in sem neposredno izvedela, kako take študije potekajo in kako strogih predpisov se je pri tem treba držati.

Estonski študenti farmacije so že pred našim prihodom pripravili bogat program, da bi nam predstavili čim več lepot svoje države. En vikend smo preživeli v najbolj priljubljenem estonskem obmorskem letovišču Pärnu, ki me je navdušil s svojo dolgo peščeno plažo in čudovitim sončnim zahodom.

Peljali so nas tudi v Talin, njegovo staro mestno jedro se uvršča na seznam Unescove svetovne dediščine. Obiskali smo še dve manjši, a izjemno očarljivi mesteci, Haapsalu in Viljandi. Zahvaljujoč odsotnosti turističnih množic in mestnega vrveža dajeta vtis brezčasnosti in spokojnosti.

Estonci so zelo ponosni na svoja naravna bogastva, izmed mnogih lepot smo obiskali naravni park Taevaskoja in jezero Pühajärve. Popoldneve smo z ostalimi študenti preživljali v Tartuju, ki je v času našega obiska postregel s filmskim festivalom ter festivalom vina in hrane. Ob vročih popoldnevih, ki so menda bolj izjema kot pravilo, smo se hladili v reki Emajõgi, ob večerih pa smo klepetali v enem izmed barov na trgu ali obiskali kakšen muzej.

V štirih tednih sem precej dobro spoznala način življenja in navade Estoncev. V primerjavi s Slovenci

21

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

so precej zadržani in uradni, a prijazni in pripravljeni pomagati. Estonija je država, ki izjemno uspešno lovi ravnotežje med tehnološkim napredkom in vračanjem k naravi in tradiciji. Morda me je najbolj navdušilo prav to – da ti v glavnem mestu hrano namesto Wolta dostavi kar robot, 500 m stran v starem mestnem jedru pa se ti zdi, da si se znašel v srednjeveškem filmu.

Estonijo tako zapuščam oborožena z novimi znanji, poznanstvi, prijateljstvi in prijetnimi spomini.

SEP-praksa na Češkem

Sara Goljevšček, 5. letnik EM FAR

Za SEP-prakso sem se odločila po prebiranju člankov o izkušnjah študentov, ki so se prakse udeležili v prejšnjih letih, in tako sem ugotovila, da bi bila to tudi zame odlična priložnost, da v kratkem času še v praksi spoznam delo farmacevta v tuji državi, spoznam nove ljudi in obiščem kraj, ki ga drugače morda ne bi. Želela sem se bolje seznaniti z delom kliničnega farmacevta in med iskanjem držav, ki to ponujajo, sem naletela na Češko in klinični kamp, ki ga organizirajo vsako leto. Dva tedna sem tako preživela v mestu Hradec Králové, kjer smo se z ostalimi devetimi študenti vsako dopoldne odpravili v predavalnico na fakulteti Charles University in pod vodstvom profesorja Jiříja Vlčeka osvežili in povezali znanje vseh predmetov, ki smo jih imeli v preteklih letih študija. Dva popoldneva smo po predavanjih obiskali še bolnišnico, kjer nam je klinični farmacevt razkazal bolnišnično lekarno in predstavil svoje delo, nato pa smo to izkusili tudi v praksi, saj smo dobili nekaj pacientov, ki smo jih izprašali o njihovih boleznih in zdravljenju, to pa smo kasneje skušali tudi optimizirati.

Zadnji dan smo pridobljeno znanje preteklih dni predstavili na primeru enega od pacientov in ugotovili smo, da je takšno delo mnogo težje, kot smo morda pričakovali pred prihodom na izmenjavo.

Predavanja so bila precej intenzivna, tako časovno kot z vidika pridobljenih informacij, tako da smo bili do popoldneva običajno že vsi utrujeni, a nas to ni ustavilo, da si ne bi vsak dan ogledali kakšne znamenitosti v centru mesta, kot so White tower in pogled na celotno mesto, muzeji, med drugim tudi manjši farmacevtski muzej, ali pa smo se odpravili do bližnjega jezera, kjer smo preživeli najbolj vroče dneve. Med vikendom je sledil obvezen izlet v Prago, kjer smo se srečali s študenti, ki so tu opravljali prakso, in kjer

22

nam je Michaela, češka SEO, v tem kratkem času predstavila glavne znamenitosti, seveda pa smo morali poskusiti tudi trdelník in kupiti spominke. Naslednji dan smo si ogledali še farmacevtski muzej v Kuksu in videli, kako se je skozi leta spreminjalo delo farmacevta. Večere, ko nismo bili v centru, smo preživeli v študentski sobi, kjer smo se družili in preizkušali jedi, ki smo jih prinesli iz svojih držav.

Pred prakso nisem vedela, kaj pričakovati od kliničnega kampa in kakšni bodo ostali študenti, saj nisem nikogar poznala. A sem po teh dveh tednih ugotovila, da so bile vse skrbi odveč – ujeli smo se s celotno skupino, v kateri smo se dnevno pošalili, da smo na Češkem na dopustu (kljub natrpanemu urniku), saj smo vse preostanke dneva skupaj raziskovali mesto, preizkušali češke jedi, se slikali ob vsaki znamenitosti kot pravi turisti in preizkusili pivo v vsaki novi gostilni (ki je imelo, mimogrede, približno takšno ceno kot kozarec vode). Vse, kar sem pričakovala od SEP-prakse v prvem odstavku, sem tako lahko na koncu obkljukala, na seznam pa sem dodala še cel kup držav, ki jih želim obiskati, saj jih zdaj asociiram z vsemi novimi poznanstvi, ki sem jih pridobila zahvaljujoč izmenjavi.

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

SEP v Egiptu

Špela Marzidovšek, absolventka EM FAR

»Ali res želiš obiskati Afriko v najbolj vročem obdobju leta?

Ali te nič ne skrbi glede varnosti?« Taka in podobna vprašanja so bila stalnica v zadnjih tednih pred začetkom moje prakse v Egiptu, natančneje v Aleksandriji. Kljub temu sem konec julija spakirala kovčke in se podala novim izkušnjam naproti.

Prvi šok sem doživela že na letališču – nedelujoč WiFi in prepovedan vstop za vse brez letalske vozovnice. Ni bilo druge, kot da vključim mobilne podatke, 45 EUR za dve minuti, in pokličem SEO-ta. Ko smo se končno našli na parkirišču v bližini, smo se skupaj s študentko iz Madžarske odpravili proti Aleksandriji. Sledil je naslednji kulturni šok, in sicer neorganiziranost prometa – skoraj nič semaforjev, neupoštevanje prometnih predpisov, na cesti so bili hkrati avtomobili, tuk-tuki in osli.

Na izmenjavi v Aleksandriji smo bili hkrati trije študenti, zraven mene še Zsofia iz Madžarske in Mohammed iz Palestine. Že prvi večer je bil čas za spoznavanje, pri čemer so se nam pridružili številni študenti farmacije, SEP-ekipa tukaj namreč šteje kar 30 članov!

Sledil je moj prvi delovni dan, in sicer sem svojo prakso opravljala v zasebni onkološki bolnišnici, od tega prvo polovico na oddelku kliničnih farmacevtov, drugo pa v bolnišnični lekarni. Ker sem pred odhodom v Egipt tudi v Sloveniji opravljala prakso na onkološkem inštitutu, sem lahko delala številne primerjave pri načinu dela. Osebno se mi je zdelo delo kliničnega farmacevta v Egiptu bistveno bolj zanimivo, saj za razliko od nas še nimajo vseh najnovejših tehnologij, zato morajo večjo mero dela opraviti sami, in posledično razpolagajo tudi s širšim razponom znanja.

Med svojo prakso sem tako opravljala pogovore s pacienti, posvete o prehrani, prilagajala protokole zdravljenja in tudi pripravljala kemoterapijo. Če me je pred prihodom zelo skrbela jezikovna prepreka, sem bila že v prvih minutah pomirjena, saj je osebje bolnišnice govorilo tekoče angleško, ker potekajo študiji medicinskih smeri v angleščini.

Največje presenečenje v Egiptu pa so bili brez dvoma ljudje, ki sem jih spoznala. Kljub številnim stereotipom in pomislekom glede varnosti lahko z veseljem povem, da tako odprtih, prijaznih in srčnih ljudi nisem spoznala skoraj v nobeni državi.

SEP-ekipa je bila z nami vsak večer, organizirali so številne

aktivnosti, od zgodovinskih ogledov do poležavanja na plaži.

Med drugim sem bila tudi povabljena na praznovanje zaroke ene izmed študentk. Kot dodaten bonus pa je ASPSA krila stroške obiska muzejev ipd.

Tudi sicer so bili vsi ljudje, ki sem jih spoznala, zelo odprti, tudi če kdaj nismo govorili skupnega jezika – z rokami in obrazno mimiko se da marsikaj zmeniti. Na bolj turističnih točkah je bila slika nekoliko drugačna – prodajalci hitro dvignejo cene za tujce, precej vztrajno ponujajo razne izlete in spominke. Najbolj presenetljiv dogodek pa so bile zagotovo številne prošnje za slike s strani lokalnih otrok – očitno smo svetlolasci svojevrstna turistična atrakcija.

Egipčani živijo po načelu reka »Ljubezen gre skozi želodec« in tako smo skoraj vsak večer spoznavali novo egipčansko hrano, manjkati pa nista smela niti sok iz sladkornega trsa in vsakodnevno uživanje svežega sadja, ki je neprimerljivo boljše kot v Evropi. Higienski standardi v številnih manjših restavracijah sicer niso ravno na evropskem nivoju, ampak brez skrbi, v primeru zastrupitve ali kakšne druge bolezni lahko skoraj vsa zdravila v lekarni dobiš brez recepta, in to po smešno nizki ceni. Da, tudi to je bil kar šok. Če potegnem črto, je bila moja izkušnja v Aleksandriji res pozitivna, polna presenečenj, dobre hrane, novih izkušenj in znanj ter ne nazadnje številnih novih prijateljstev. Iz srca prav vsakemu študentu priporočam, naj izkoristi možnost opravljanja SEP-prakse, pa naj bo to v Egiptu ali kateri drugi državi. Ne bo vam žal!

23

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

SEP-praksa na Ohio Northern University Po dveh odpovedanih letih, ko sem bila že prepričana, da mi do Ohia sploh ne bo uspelo priti, sem 2. julija opolnoči po številnih zamudah naposled le pristala v Detroitu in začela svojo dogodivščino po ZDA. Kmalu sem ugotovila, da moj kovček za razliko od mene ni pristal v Detroitu. Ob dveh ponoči sem tako na bencinski črpalki opravila najnujnejše nakupe in tam doživela prvega od »farmacevtskih« kulturnih šokov, ko sem na policah nekje blizu zobnih past zagledala Claritine® in druga zdravila brez recepta. Naslednji podoben kulturni šok sem doživela naslednji dan v lekarni v Adi, kjer si poleg zdravil in neštetih prehranskih dopolnil svoj nakup lahko obogatil še s sladkarijami in alkoholom. Ada, malo mestece, kjer med študijskim letom polovico prebivalstva predstavljajo študentje, me je takoj očarala – ob mojem prihodu je bilo že vse napravljeno za praznovanje 4. julija in že tako izdatno okrašene tipične ameriške hiške so bile v tistih dneh še dodatno okrašene z zastavami. Predvečer praznika, ko smo na vrtu ene od hiš z ameriškimi študenti igrali »beerpong«, jedli hamburgerje in gledali ognjemete ob poslušanju country glasbe, je bil že skoraj filmski. V naslednjih dneh so prispeli še trije SEP-študenti, s katerimi smo se takoj dobro ujeli. Moja štiritedenska praksa je obsegala delo v lekarni na fakulteti in delo v mobilni kliniki, spoznali pa smo še delo v fakultetnem klicnem centru, v katerem študenti kličejo bolnike po celi državi in preverjajo sodelovanje pri zdravljenju, ter delo farmacevtov na različnih oddelkih v

Tjaša Valič, absolventka EM FAR

bližnji bolnišnici. Najbolj zanimivo mi je bilo delo v mobilni kliniki, avtobusu, predelanem v ambulanto, s katerim smo se vozili do bližnjih manjših krajev, kjer imajo ljudje otežen dostop do zdravnikov ali pa so brez zavarovanja. Skupaj z ameriškimi študenti in zdravnikom smo tako ljudem brezplačno merili krvni tlak, sladkor, HbA1c in holesterol ter se pogovarjali o njihovih zdravilih, boleznih in preventivnih ukrepih. Pri tem me je navdušila odprtost Američanov, ki so se res z veseljem in zanimanjem pogovarjali z nami. Ob tem sem se naučila tudi ogromno o razlikah v zdravstvenem sistemu, zelo drugačen pa je tudi učni načrt fakultete, ki je veliko bolj usmerjen v klinično farmacijo. Namesto laboratorijskih vaj imajo študenti več seminarjev, kjer rešujejo farmakoterapijske probleme, v zadnjem letniku pa imajo celo leto enomesečne rotacije po lekarnah in različnih oddelkih v bolnišnicah. Tisti bolj avanturistični kakšno od rotacij preživijo v drugih zveznih državah, na primer Aljaski ali Havajih! Poleg vsega, kar sem se naučila, mi bodo v lepem spominu ostali predvsem vsa nova poznanstva, številne igre in večerje z gostoljubnimi profesorji in ameriškimi študenti ter zabaven izlet v Chicago z mojimi so-SEP-ovci. Kljub začetnim problemom tako lahko brez pomisleka rečem, da je bila SEP-praksa ena od najboljših izkušenj v mojem življenju!

Aja, kovček sem dobila po treh tednih, ravno ko sem se naučila živeti brez njega :).

Moja SEP-izkušnja Kljub začetnim turbulencam (odpovedan let sedem ur pred odhodom in sprememba delovnega mesta dan pred začetkom prakse) Kostarika zagotovo ni razočarala s svojo pristnostjo. Država, katere glavni moto je ¡Pura Vida!, ki ga lahko uporabiš kot pozdrav, slovo, zahvalo, opravičilo, izgovor za zamudo, pravzaprav za katero koli situacijo, ti da že ob pristanku vedeti, da bo izkušnja zagotovo nepozabna.

Med mojo šesttedensko avanturo me je gostila družina, ki me je takoj vzela za svojega in ki je predstavljala tipične Kostaričane: nepredstavljivo prijazne, odprte, neobremenjene, sproščene, komunikativne in gostoljubne ljudi. Enako sprejetega sem se počutil na delovnem mestu v Nacionalnem centru za biotehnološke inovacije, kjer sem spoznal različne laboratorije znotraj centra. Delavnik je bil zelo sproščen, sodelavci pa so mi poleg laboratorijev razkazali tudi nočno življenje v San

24

Tomaž Zupan, absolvent EM FAR

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

Joseju ter okoliške vulkane in slapove. Po tritedenski praksi sem se podal na samostojno odkrivanje države, ki ti za vsakim ovinkom razkrije delček prečudovite narave, ki se zaradi razgibanega reliefa in mikroklime nenehno spreminja. Od karibske obale s čudovitimi plažami in toplim morjem, kjer začutiš še lahkotnejši tempo, kjer prevladuje reggae in kjer ti v nacionalnem parku rečejo, da bo treba prečkati manjšo reko, ki se zliva v morje, ne povejo pa ti, da bo to 100 metrov stran od znaka »Beware of crocodiles – do not swim«, pa vse do še toplejše pacifiške obale s plažami, polnimi deskarjev in opic. Vmes pa plantaže kave, tropski gozdovi, polni raznolikih rastlin in živali, nad katerimi se spustiš po jeklenici (zipline) ali pa jih prečkaš po visečih mostovih, kristalne reke s slapovi, ki so odlična osvežitev v vlažni tropski klimi, in vulkani s kraterji, napolnjeni z jezeri, na katere se povzpneš, čeprav je država vzpon prepovedala že pet let nazaj. Kostarika res ponuja

ogromno, in to na svoj posebni ter pristni način, in prav zaradi tega jo močno priporočam kot tvojo naslednjo nepozabno destinacijo. ¡Pura Vida!

SEP v Sloveniji Anna Mróz, Poljska Three reasons why I chose Slovenia for my SEP? Firstly, I have heard many great things about how great the SEP opportunities here are, and I wanted an internship in a clinical or hospital pharmacy. Secondly, I heard a lot of positive opinions about the organization of SEP and the Slovenian pharmacy students’ association. Finally, I had been to Slovenia before and fell in love with its beautiful mountains and landscapes, so I was looking forward to exploring the country.

I was placed in Maribor and spent three weeks in a hospital pharmacy at University Clinical Center. During my stay, I saw the work of clinical pharmacists and worked with them on therapeutic drug monitoring and research. I also love compounding, so I was delighted to be given the opportunity to to help prepare custom medicines for the patients. It was a great learning experience and an opportunity to see the differences between Slovenian and Polish hospitals.

Every afternoon SEP students explored the city and its surroundings. I was surprised by how much stuff there was to do and see! We went up Pohorje and the Pyramid hill to see the beautiful views, visited the park and the art gallery, and saw the Oldest Vine in the world. We also tried some delicious food.

I also have some fond memories from our weekend trips.

We joined the people from Ljubljana on a trip to Bled and Mostnica Gorge, which was one of the nicest days of my internship. It was great to meet other SEP students and spend some time together. We also enjoyed a trip to the seaside, visited Ptuj, and went sightseeing in Ljubljana.

I am very happy with my whole internship; I met some great people, made new friends, and broadened my horizons.

Slovenia is beautiful, and I am looking forward to coming back in the future to explore it further!

25

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

Laura Hnatuzs, Poljska This summer, I participated in Student Exchange Programme internship in Ljubljana, the capital city of Slovenia. I worked in University Medical Centre with my supervisor Božena, who works as a clinical pharmacist in the surgical ward.

She showed me what her everyday work looks like – from checking blood tests of every patient, seeing which drugs patients receive in the hospital and which ones before going to the hospital, to checking dosages and drug interactions.

During my internship, I helped her with her tasks and prepared documents on the treatment of postoperative hypomagnesemia (guidelines based on science articles) and drug interactions with paracetamol. I gained knowledge about checking dosages for patients with abnormal renal function and drug administration via feeding tubes.

When I finished my internship day, I spent afternoons and evenings with other SEP students and my lovely new friends from South Korea, Serbia, Romania, Ghana, and Poland. I

must also say that I like Ljubljana and I miss this city. I enjoyed walking by the river Ljubljanica and admiring the sunset from Castle Hill. Ljubljana is a city full of greenery. I love that!

At the weekends we usually went on a trip to another town.

I have been to lake Bled, Vintgar Gorge, and Maribor. I also participated in trips that Slovenian students organised for us - wine tasting in Tavčar Winery and a hike to the Nanos. The views in every part of Slovenia are miraculous!

Lastly, I would like to say that the words cannot describe how grateful I am for all my time in Slovenia. It is a wonderful country, and I want to come back someday! I am so glad for my internship as well. Working with a clinical pharmacist is not that common in my country, so it was an unusual opportunity for me and it will help me with my future career.

I also appreciate the fact that I met so many amazing people and I hope I will meet every one of them again! They inspire me to get more and more experiences like that in my life!

Yebin Oh, Južna Koreja My name is Yebin Oh, and I participated in the 2022 Summer SEP in Slovenia.

I chose Slovenia because of my friend's recommendation and because Slovenia is such a small country that I can experience it during the short SEP period. And I think that was the right choice.

First of all, I want to talk about my internship. I did an internship at the National chemistry institution. My lab made clothes and containers using eco-friendly materials, such as fruits and starch. I learned about the research the graduate researcher of the College of Pharmacy in the chemistry lab was doing. The most memorable thing was the atmosphere in the laboratory.

Uroš and other research leaders told me that mistakes are also a type of experience and a way to improve oneself. I felt that this didn't make the researchers in a hurry, so it was the driving force for reliable results, gathering and leading this laboratory together. On the last day, I was able to create a bag that could replace plastic bags based on the experimental data that I gathered, and I felt it was a meaningful finish.

I'm going to talk about other experiences I've had in Slovenia. I can't put it all in here, but I can tell a few things about the exciting city of Ljubljana, the beautiful sea of Piran, lake Bled and the joyful winetasting. Upon my arrival to Slovenia, an open kitchen was held in Ljubljana, where I bought diverse food from around the world and talked with my friend Nuša, without having to worry about my English.

26

IPSF SEP SE VRAČA NA STARE TIRE

On the first weekend I went to Piran. It is a beautiful place, so I visited it twice, even though my SEP was just a month long. The color of the sea I saw from the lighthouse was so beautiful. Swimming in the cool sea in the hot summer, eating a delicious lunch, and climbing up the Piran wall to see the incredible scenery are one of my most precious memories.

And of course one cannot miss the pride of Slovenia, Lake Bled. I think it was the most beautiful place and the place I wanted to visit just before I left. Bled has a gorgeous lake, a beautiful Gorge nearby and a wonderful viewpoint.

The memories of swimming with my friends, going to the viewpoint, and eating delicious food are among my most cherished ones.

Lastly, we went wine tasting. I went to a wine tasting without knowing much about wine, but thanks to the kind explanation from the winery owner and the generous offer of wine, cheese, ham, and fruit. It was the most delicious time I spent here.

It's hard to express everything I've experienced in writing. Slovenia SEP was so great, awesome, and perfect, and I really recommend it. I want to end this by thanking Nuša, who supervised the SEP in Slovenia and had a funny story and created a comfortable atmosphere; Lara, who helped me when I first arrived in Slovenia; Irina, my roommate and laboratory mate; and all my friends who had a good time in Slovenia.

You gave me some great memories, so thank you.

27

NA POGOVORU

Intervju z asist. Jurijem Aguiarjem Zdovcem, mag. farm.

Nina Gradišek, Tilen Čuš, 5. letnik EM FAR

Za to številko smo v njegovih zadnjih dneh na fakulteti, preden se je podal na novo poklicno pot, poklepetali z asistentom s katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko, asist. Jurijem Aguiarjem Zdovcem, mag. farm. Spregovorili smo o njegovih izkušnjah s študijem farmacije tako z vidika študenta kot z vidika pedagoškega delavca, o njegovi nadaljnji poti ter na splošno o usklajevanju študija in zasebnega življenja.

Morda za začetek: kako ste?

Super sem! Kje naj sploh začnem … V bistvu ravnokar zaključujem zaposlitev na fakulteti. Uradno imam še danes zadnji dan dopusta, nato pa začnem pri drugem delodajalcu.

Boste še zmeraj ostali v pedagoško-raziskovalni sferi?

Ne, v pedagoški sferi več ne, tako da sem v nekakšni tranziciji. Je pa to zame zelo prijetno obdobje, polno zagona. Še posebej zadnji mesec je bil zelo sproščujoč, z družino sem bil na počitnicah, ki smo jih sicer morali prekiniti zaradi covida, ampak tudi to ni bilo nič hujšega. Meseci pred tem so bili prav tako zelo družinski, cel letni semester sem preživel na starševskem dopustu.

Ali to pomeni, da je pred vami bolj raziskovalna pot?

Tudi raziskovalna, bo pa raziskovalno delo v večji meri predvsem zelo usmerjeno in projektno. Zaposlen bom pri švedskem podjetju Pharmetheus, ki se ukvarja s farmakometriko in modeliranjem v sodelovanju s farmacevtsko industrijo. Predvsem gre za projekte registracijskih kliničnih študij, v okviru katerih podjetje za partnerje v industriji razvija farmakometrične oziroma farmakodinamično-farmakokinetične modele za ugotavljanje povezave med odmerkom, krvno koncentracijo učinkovine in učinkom. Namen je določanje ustreznega odmerka, preverjanje varnosti in učinkovitosti ter podpora industriji pri odločitvah v okviru razvoja zdravil.

V vsakem primeru torej ostajam na področju farmakokinetike in farmakokinetičnega modeliranja, kar je tudi področje, ki mi je najbolj pri srcu in sem zanj skozi dodiplomski in podiplomski študij razvil dobro mero strasti.

Zakaj prav farmakokinetika? Že v mladosti sem imel neko strast do matematike, to je bila tudi moja druga izbira za študij, v farmakokinetiki pa se na nek način zelo dobro združita tako matematika kot farmacija. Povod za to so bile seminarske vaje profesorja Paula Paixãa, ko sem bil na Erasmus izmenjavi na Portugalskem. Ker me je zelo navdušil za področje, sem

28

ga vprašal, ali bi bilo možno pri njem delati raziskovalno nalogo. Eden izmed ponujenih projektov je bil tudi populacijska farmakokinetika vankomicina, za katerega sem se odločil in ga nato tudi izvedel. Rezultate raziskovalnega dela sem najprej predstavil v obliki posterja na konferenci PAGE, ki je bila takrat slučajno v Lizboni, ker pa sem to storil v okviru 4. letnika, me je profesor naslovil na našega profesorja Izidorja Grabnarja. Analizo sem nato z drugačno metodologijo ponovil še na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in vse skupaj oblikoval v magistrsko nalogo. Ker pa sem se za področje močno navdušil, sem se odločil nadaljevati študij še v okviru doktorata pod Iztokovim mentorstvom.

Ali ste imeli željo študij nadaljevati na Portugalskem?

Ne, ideja je bila, da bi za doktorat ostal v Sloveniji. Predvsem ker imamo na naši fakulteti res dobre strokovnjake za farmakokinetiko, predvsem profesor Grabnar je odličen strokovnjak na tem področju, kar me je tudi posledično pritegnilo, da bi bil on moj mentor.

Hkrati pa sem po dvoletnem obdobju na Portugalskem – tam sem bil sprva na Erasmus praksi v 4. letniku, nato pa sem tam opravljal še praktično usposabljanje in pisal magistrsko nalogo – dobil določen vpogled v tamkajšnjo dnevno rutino in delavnik. Kljub sicer zelo pozitivni portugalski izkušnji in denimo temu, da sem tam spoznal svojo ženo, Saro, se

NA POGOVORU

nama je obema zdela vsakodnevna rutina na Portugalskem nekoliko preveč stresna (sploh v Lizboni). Zdi se mi, da imamo tukaj odlične pogoje tako za delo kot za ustvarjanje družine, zato sva se že takrat odločila, da bova poskusila z življenjem in kariero v Sloveniji, saj imamo tudi tu odlične priložnosti na področju farmacije.

Zakaj pa ravno Portugalska?

Sicer sem se odločal med več državami, nekaj časa sem se poigraval z idejo o Španiji, a sem se kasneje nekako odločil, da bom izbral državo, o kateri morda ne vem toliko.

Posledično me je ta tančica skrivnostnosti navdušila za izmenjavo v Lizboni.

Kaj pa portugalščina?

Naučil sem se jo med izmenjavo. Šel sem na tečaj, hkrati pa sem Saro, s katero sva takrat postala par, na neki točki prosil, da z mano govori samo v portugalščini. Nato sem znanje hkrati utrjeval, širil in izpopolnjeval čez celotno praktično usposabljanje in tudi med študijem, ki je potekal v portugalščini. Je pa učenje portugalščine v primerjavi s slovenščino, kljub nekoliko eksotični izgovorjavi, relativno enostavno, predvsem zaradi neprimerljivo lažje slovnice.

Kaj bi počeli, če bi imeli neomejena sredstva, oziroma kaj si predstavljate kot vaš sanjski projekt?

Uh, iskreno ne vem, za kaj bi se odločil, če bi imel neomejena sredstva, oziroma kaj bi bil sanjski projekt. Če govorimo o neki sanjski službi: ko sem odvodil prve vaje na fakulteti, mi je to dajalo vtis sanjske službe. Pedagoško delo me je zelo navduševalo med celotno zaposlitvijo na fakulteti. Če pa govorimo o neomejenih sredstvih, potem bi verjetno poskusil izvesti nek tak ogromen in konkreten projekt reformacije zdravstva in zdravljenja z zdravili. Zdi se mi namreč, da je na tem področju še ogromno možnosti za izboljšave, predvsem pri individualizaciji zdravljenja, saj imam trenutno vtis, da še vedno zdravimo preveč s principom »one size fits all«. Hkrati se mi zdi tudi problematično, da zdravniki (pri nas) nimajo nekih »real-time« orodij, ki bi jim bila pri tem v pomoč. Neka takšna futuristično-utopična predstava, ki jo imam, je, da bi uporabljali podatke iz raznoraznih pametnih naprav, s katerimi smo opremljeni že danes, kot so recimo pametne ure, telefoni ipd. Ti podatki o psihofizičnem stanju bi se nato nalagali v podatkovno bazo

v oblaku, nek model pa bi ti nato v realnem času prilagodil dnevni odmerek zdravila. V vse to bi imel seveda vpogled tudi zdravnik, ki bi lahko pregledno spremljal zdravljenje. Se pa mi zdi to za zdaj še zelo oddaljen scenarij.

Kaj pa delo v lekarni? Je bila tudi to kdaj ena od možnosti?

Ne, to pa ne. Se mi zdi, da nisem tip za lekarno, predvsem zato, ker imam občutek, da je treba imeti res široko splošno farmakoterapevtsko znanje in da je treba veliko vedeti na pamet, zaradi česar do lekarniških farmacevtov zaradi njihovega znanja gojim veliko spoštovanja. Hkrati pa se mi zdi tudi, da lahko relativno hitro zapadeš v neko morda malo bolj monotono rutino, kot denimo pri raziskovalnem delu, in to nekako ni bilo zame. Imam pa iz praktičnega usposabljanja v lekarni tudi anekdoto. Portugalci imajo isto besedo za hrbtenico in zvočnik. En dan tako pride v lekarno starejša gospa, ki pravi, da jo boli zvočnik, in seveda mi ni bilo jasno, kaj se dogaja. A sva se sčasoma vseeno sporazumela in rešila težavo.

Kaj pa vam je ljubše, pedagoško ali raziskovalno delo?

Oboje mi je zelo pri srcu, a sem se trenutno odločil, da dam pedagoško delo nekoliko na stranski tir, saj želim predvsem še dopolniti svoje znanje na raziskovalnem in strokovnem področju. Ima pa delo s študenti močno komponento notranjega zadovoljstva, saj je občutek, ko nekomu pomagaš, da nekaj razume, resnično odličen. Pedagoško delo mi je dalo tudi uvid, da posedovanje in predajanje znanje ni eno in isto, temveč da gre za dve povsem različni stvari. Sem pa pri pedagoškem delu pogrešal predvsem še več interakcije s študenti. To je bila tudi ena razlika v primerjavi s študijem na Portugalskem; tam študenti namreč več sprašujejo, so manj zadržani in se malo manj bojijo izpostavljati. Več je bilo tudi projektnega dela in javnega nastopanja, česar pri nas manjka.

29

NA POGOVORU

Kaj pa programiranje? Ga pogosto uporabljate? Kako pomembna se vam zdi ta veščina?

Ja in ne. Ne ukvarjam se s programiranjem v smislu pisanja celih programov oziroma programske opreme, pišem pa neke krajše operacije, ki namesto mene naredijo ogromno dela, predvsem v povezavi z obdelavo podatkov.

Pri razvoju populacijskih farmakokinetičnih modelov na primer operiram z velikimi bazami kliničnih podatkov, pri čemer je pogosta tudi neka ponovljiva obdelava podatkov, ki je lahko zelo zamudna, če delamo stvari »peš«. Zato si delo olajšam s pisanjem mini skript in zank s kodiranjem v programu R, s čimer močno skrajšam celoten postopek.

Kodiranje v programu R uporabljam tudi za vizualizacije in risanje grafov, uporabljam pa tudi druga programska okolja za modeliranje, za katera je treba poznati določeno programersko sintakso.

Na samem začetku je bilo učenje sicer precej zastrašujoče, sploh ker se o tem na faksu nismo učili, je pa to zgolj proces učenja kot vsak drug – če imaš željo, se postopoma seveda da naučiti. Gre pa pri tem za kompetence, ki vse bolj pridobivajo na pomenu, a jim na fakulteti morda ne namenjamo dovolj pozornosti.

A mislite, da so še kakšne druge veščine/znanja, ki bi jih lahko ponudili na faksu, a o njih ne izvemo dovolj?

Dober primer je recimo farmacevtska informatika. Zdi se mi, da bi bilo koristno, da bi imeli še v kasnejših letnikih podoben ali pa nadaljevalni predmet.

Koristila bi tudi dodatna znanja obdelave podatkov ali pa učenje programa R, ki se v ta namen odlično odreže. Danes je namreč kader z znanjem obdelave podatkov in hkratnim strokovnim znanjem zelo iskan. Tak kader zna namreč to združiti in s tem povedati neko zgodbo. To sem poskušal prikazati tudi letos z organizacijo poletnega mednarodnega simpozija farmakometrike, ki pa verjetno zaradi izpitnega obdobja ni požel veliko zanimanja med slovenskimi študenti.

Je bilo pa kar nekaj tujih udeležencev z vsega sveta in drugih raziskovalcev, kolegov iz industrije in kliničnega okolja.

Prednost dela s podatki je tudi mobilnost. Pri novem delodajalcu bom denimo lahko delal od doma iz Slovenije, kar je odlično, ker se mi ni treba seliti v drugo državo. Si pa na začetku študija farmacije nisem predstavljal, da bom delal pretežno na računalniku, obdelava podatkov se mi je zdela dolgočasna, in imel sem idejo, da bom delal v nekem laboratoriju. A se to na koncu res ni izšlo, kot sem si mislil, verjetno tako zaradi napačne predstave o delu s podatki, ki ni prav nič dolgočasno, kot tudi zaradi napačne predstave o delu v laboratoriju, ki pa seveda tudi postane repetitivno na neki točki. Za povrh pa imaš tudi tam delo s podatki, saj konec koncev generiraš neke rezultate oziroma podatke, ki jih moraš nato obdelati.

S čim se ukvarjate v prostem času?

Z ženo zelo rada igrava namizne igre, čeprav imava v zadnjem obdobju za to nekoliko manj časa. Ta teden sva ravnokar zaključila kampanjo Lord of the Rings, Journeys in Middle Earth, pri čemer sva igrala kombinacijo Gimli-Legolas. Jaz

30

sem igral Gimlija, Sara pa Legolasa. Imava tudi skupino prijateljev, s katerimi se dobivamo in igramo raznorazne namizne igre, od Pandemic Legacy do The King’s Dilemma, Eldritch Horror ipd.

Med drugim se precej ukvarjam tudi s športom, ukvarjam se recimo s tenisom in badmintonom, ki ga veliko igrava s kolegom Ilijo Germanom Iličem. Prav tako občasno igram namizni tenis, s katerim sem se v osnovni šoli in gimnaziji ukvarjal napol profesionalno in nastopal v mladinski reprezentanci, saj sem bil državni prvak v mlajših kategorijah. Kasneje sem ga zaradi drugih prioritet med študijem nekoliko opustil.

Eden izmed hobijev, ki pa mu zadnje čase ne posvečam več veliko časa, je tudi »scrapbooking«, neke vrste pisanje dnevnika z lepljenjem slik, vstopnic koncertov itd. To sem počel predvsem zato, ker sem zelo rad potoval. To še sicer zmeraj rad počnem, a se zadnje čase zadovoljim tudi z raziskovanjem lokalnega okolja.

Ena prijetnejših življenjskih izkušenj je bilo enomesečno potovanje na štop do Istanbula, za katerega zdajle ne vem, če bi šel ponovno tako na vrat na nos, kot smo šli takrat pri 18 letih. Edino, kar smo rezervirali, je bil povratni let iz Istanbula na Dunaj, en mesec vnaprej, spakirali smo nahrbtnike in šli na pot. Seveda smo tudi potovali z vlakom in podobno, a ni bilo nič vnaprej načrtovano. Vseeno nam je uspelo na koncu priti v Istanbul, čeprav ne brez težav in s kopico zanimivih anekdot, ki pa naj ostanejo za kdaj drugič.

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz študijskih let?

Družba in prijatelji. Med študijem se mi je zgodilo ogromno, tudi dogodki, ki so kasneje vodili do najlepših stvari v življenju. Svoj študij ločim na obdobje pred in po IPSF v Portu, to pa je imelo zame res življenjske posledice – zdaj imam sina Salvadorja in ženo Saro, ki sem jo spoznal na IPSF v Portu leta 2014, tako da že to dejstvo govori samo zase.

Nato seveda Erasmus izmenjava, pa moji najboljši prijatelji so prav tako s fakultete … Lahko bi rekel, da je večina stvari in neprecenljivih radosti, ki mi danes napolnjujejo srce, posledica odločitev v tretjem, četrtem in petem letniku faksa.

NA POGOVORU

Kako to, da je ob matematiki kot drugi izbiri prevladala farmacija?

Takrat se mi je zdelo, da je študij farmacije nek lep skupek prenosa različnih znanosti na človeka. Kemija je še vseeno nekako bolj osnovna znanost, farmacija pa vse to znanje aplicira na človeka. Je pa tudi moja mama magistra farmacije in farmacevtka v lekarni, tako da sem od nekdaj imel nek vpogled v farmacevtski poklic. No, morda je k temu pripomoglo tudi to, da je moja mama zanosila med študijem in sem bil že takrat prisoten na predavanjih – lahko bi skoraj rekli, da je šlo za nekakšno osmozo (smeh). Pa seveda zaposlitvene možnosti.

Kakšna pa so bila kaj pričakovanja pred študijem?

Iskreno se ne spomnim, kakšna so bila moja pričakovanja glede študija. Mogoče so bila to, da ko doštudiraš, na koncu veš stvari. Ampak ugotavljam, da ni tako (smeh). Bolj se zgodi, da samo veš, da ne veš. Kar se tiče samih pričakovanj, pa sem zadovoljen. Študij se mi je zdel dinamičen, širok, zanimiv, imamo tudi izjemne pedagoge in strokovnjake.

Tako da bi lahko rekel, da je študij farmacije izpolnil moja pričakovanja.

Slovenija ali Portugalska?

Odvisno, za kaj – na nek način živim dvojno kulturo in življenje. Moj dom je namreč prepreden s portugalsko kulturo, glasbo, novicami … Žena je Portugalka in ti lahko vzameš Portugalca iz Portugalske, ne moreš pa vzeti Portugalske iz Portugalca. Sicer pa pogrešam občutek plaže, morja in tudi hrano. Portugalska gastronomija je res vrhunska, ji ni para. To bi si res pripeljal v Slovenijo.

Kava ali čaj?

Kava.

Najljubši predmet?

Farmakokinetika.

Film ali knjiga?

Film, ampak se zadnje čase trudim prebrati tudi kakšno knjigo več.

Lizbona ali Ljubljana?

Tudi to ni lažja izbira. Za zabavo Lizbona, za imeti družino pa Ljubljana.

Morje ali gore?

Morje.

Pedagoško ali raziskovalno delo?

Preskočiva (smeh). Recimo, da bi izbral oboje, čeprav sem trenutno ubral pretežno raziskovalno pot …

Lenarjenje ali aktiven počitek?

Lenarjenje.

Previdno in premišljeno ali impulzivno?

Premišljeno impulzivno.

Zgoden ali pozen?

Pozen.

31

NOVIČKE

Novičke Uživanje približno 3 g omega-3-maščobnih kislin na dan lahko privede do zmernega znižanja krvnega tlaka Poznamo več kot deset različnih vrst omega-3-maščobnih kislin. Med najbolj poznanimi so dokozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK), ki izvirata iz živalskih virov, kot so ribja olja tune in lososa, ter alfa-linolejska kislina (ALK), ki izvira iz rastlinskih živil (lanena semena, orehi). Ostale omega-3-maščobne kisline v hrani se razlikujejo po dolžini ogljikovodikove verige in/ali številu dvojnih nenasičenih vezi.

Medtem ko številne študije kažejo, da lahko uživanje omega-3-maščobnih kislin zniža krvni tlak, optimalni odmerek, potreben za dosego tega, še ni bil popolnoma jasen. Glede na raziskavo, objavljeno v Journal of the American Heart Association, je optimalni dnevni odmerek za zmerno znižanje krvnega tlaka približno 3 g omega-3-maščobnih kislin, ki jih zaužijemo s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Urša Šimc, 5. letnik EM FAR

Raziskovalci so analizirali rezultate 71 kliničnih študij z vsega sveta, objavljenih od leta 1987 do leta 2020. Proučevali so povezavo med krvnim tlakom in omega-3-maščobnima kislinama EPK in DHK pri ljudeh, starejših od 18 let. Udeleženci so v povprečju deset tednov uživali omega-3-maščobne kisline iz prehranskih virov in/ali prehranskih dopolnil na recept.

Analiza je pokazala, da se je pri ljudeh, ki so zaužili 5 g omega-3-maščobnih kislin, sistolični krvni tlak znižal za manjšo vrednost v primerjavi s 3 g, kjer se je v povprečju znižal za 4,5 mmHg pri ljudeh s hipertenzijo in za 2 mmHg pri tistih, ki nimajo hipertenzije.

Henderson E. Consuming about 3 grams a day of omega-3 VIR fatty acids may lead to modest blood pressure reduction. https://www.news-medical.net/news/20220601/Consuming-about-3-grams-a-day-of-omega-3-fatty-acids-may-lead-to-modest-blood-pressure-reduction.aspx . Dostop: julij 2022

Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR Nova terapija, ki cilja do sedaj za terapijo neuporabne receptorje za zdravljenje tumorja debelega črevesa in vnetja debelega črevesja

Znano je, da lahko s terapijo zaviranja določenih imunoreceptorjev zdravimo bolezni, kot so vnetja debelega črevesa (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis – značilna so dolgotrajna vnetja, ki lahko privedejo do tumorjev) in rak debelega črevesja. Pred kratkim so znanstveniki z univerze v Tokiu odkrili novo terapijo, ki cilja imunoreceptorje dendritnih celic (DCIR). DCIR so vrsta CLR (C-tip lektinskih receptorjev), ki vzdržujejo homeostazo imunskega in skeletnega sistema.

Pred tem je veljalo, da DCIR negativno vpliva na pridobljene in prirojene imunske odzive, vendar to v primeru črevesne imunosti ni res. Za zdaj mehanizem delovanja DCIR in to, kako prispeva k črevesni imunosti, še nista poznana, vendar nekatere študije predlagajo njegovo blokiranje za povečanje od-

pornosti proti tumorjem debelega črevesa. To so dokazali z uporabo mišjih modelov z DCIR in s pomanjkanjem DCIR. Da so miši razvile raka, so jih hranili z okuženo vodo, ki je vsebovala mešanico sintetičnega sulfatiranega polisaharida, natrijevega dekstran sulfata (DSS) in azoksimetana (nevrotoksične kemikalije). Prišli so do ugotovitve, da črevesno rakotvornost in vnetje spodbuja signalizacija DCIR, kar kaže na možnost, da bi blokiranje DCIR preprečilo ulcerozni kolitis in raka debelega črevesa.

Scientists uncover new therapeutic target for treating colorectal tumors. https://www.eurekalert.org/news-releases/960232. Dostop: 20. 8. 2022

Uporaba imunoinformatike za izdelavo cepiv proti Clostridium difficile Clostridium difficile je vrsta grampozitivne, anaerobne bakterije, ki je široko prisotna v okolju. Čeprav znamo okužbo zdraviti z antibiotiki, ima v nekaterih primerih vseeno smrtni izid. Največji problem okužbe s Clostridium difficile je v tem, da pride do ponovne okužbe pri 15–30 % bolnikov, ki so enkrat že bili okuženi, ta odstotek pa se povzpne kar na 45–65 %, če je prisotna večkrat ponavljajoča se okužba. Prav zaradi tega si znanstveniki prizadevajo razviti cepivo proti tej bakteriji. Čeprav je bilo več poskusov že izvedenih, jih je bilo več preklicanih kot pa uspešnih, predvsem zaradi skrbi glede povečanja števila asimptomatskih nosilcev bakterije. Zato je v tem primeru svojo uporabnost pokazala imunoinformatika, ki omogoča razvoj cepiv brez gojenja mikrobov, s čimer se prihranita čas in denar. Raziskovalci so tako lahko simulirali veliko različnih testov – sposobnost cepiva, da inducira IFN-γ

32

VIR

Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR

(aktivacijo imunskih celic), IL-2 (diferenciacija TH2 in aktivacija makrofagov) in IL-4 (aktivacijo imunskih celic). Vseh pet epitopov celic pomagalk je induciralo produkcijo IFN-γ in IL-4, vendar so le trije od petih epitopov inducirali IL-2. Hkrati so izvedli tudi simulacije molekularnega priklopa, da bi razumeli njegovo sposobnost vezave na receptor limfocitov B, kompleks MHC in toll-like receptorje. Kompleks cepivo – MHC se je stabiliziral v 10 ns, cepivo TLR2 pa je potrebovalo dlje časa.

Stabilizacija do neke mere potrdi teoretično delovanje teh cepiv. Simulacije so obetavne, vendar bomo z gotovostjo o delovanju teh cepiv lahko govorili šele po opravljenih in vivo in in vitro testih.

DeCandia D. Using Immunoinformatics to Create a Clostridium Difficile Vaccine. https://www.pharmacytimes.com/ view/using-immunoinformatics-to-create-a-clostridium-difficile-vaccine. Dostop: 18. 8. 2022

VIR

44. EPSA LETNI KONGRES 2023

44. EPSA Letni kongres 2023 Klemen Bele, vodja organizacijske ekipe 44. EPSA Annual Congress 2023

EPSA se vrača v Slovenijo!

Zagotovo ste že slišali vest, da bo DŠFS gostitelj 44. EPSA Annual Congress 2023 v Podčetrtku. To bo po EPSA Summer University 2019 v Portorožu in EPSA Annual Congress 2017 v Kranjski Gori naslednji mednarodni dogodek, ki ga bo organiziralo naše društvo. Slovensko društvo je znano, da prireja nepozabne kongrese, zato ga ne smete zamuditi, imelo pa bo tudi prav posebno slavnostno noto, saj bo EPSA na njem praznovala 45 let svojega delovanja.

Kaj sploh so EPSA-dogodki?

Evropska zveza študentov farmacije (EPSA) združuje več kot 160.000 študentov farmacije iz 36 evropskih držav. Ti predstavljajo svoja nacionalna društva – slovensko društvo je v tujini znano pod imenom ŠSSFD. Smo eno najaktivnejših in najbolj priznanih društev, skoraj vsako leto je v EPSA ekipi tudi kakšen Slovenec.

EPSA ob pomoči nacionalnih društev organizira štiri večje dogodke letno. Februarja poteka Letna recepcija (Annual Reception) v Evropskem parlamentu v Bruslju, ki je namenjen tudi uradnim partnerjem EPSA. Poleti poteka Poletna univerza (Summer University), ki je najbolj sproščen dogodek z največ družabnega programa. Jeseni poteka Jesenska skupščina (Autumn Assembly), ki je drugi največji dogodek in poteka šest dni. Ima bogat izobraževalni in družabni program, prav tako na njem poteka generalna skupščina EPSA. Največji izmed EPSA-dogodkov pa je Letni kongres (Annual Congress), ki poteka aprila ali maja. Gre za sedemdnevni dogodek z več kot 350 udeleženci. Podobno kot Jesenska skupščina ima obširen izobraževalni in družabni program ter generalno skupščino EPSA.

44. EPSA Anual Congress 2023 44. EPSA Annual Congress 2023 bo potekal med 17. in 23. aprilom v Termah Olimia v Podčetrtku. Dogajanje v zvezi s

kongresom boste lahko prepoznali po značilnem logotipu jelena, ki je zaščitni znak Olimij in občine Podčetrtek. Ena od aktivnosti bo tudi izlet do Jelenovega grebena, kjer boste lahko od blizu spoznali te mogočne živali.

Kongres je sestavljen iz dnevnega izobraževalnega in večernega družabnega programa. Tema izobraževalnega dela je Neurodegenerative diseases: Interprofessional collaboration for patient’s welfare. V sklopu simpozija bo poudarek na socialni in klinični farmaciji, v sklopu delavnic pa tudi na raziskovalnem in razvojnem področju znotraj te tematike. Izobraževalni simpozij bo potekal v torek in sredo, namenjen pa je prav vsem udeležencem. V sklopu izobraževalnega programa bodo organizirani še vzporedne delavnice z različnih področij farmacije s priznanimi evropskimi strokovnjaki, treningi mehkih veščin, javna kampanja, strokovna ekskurzija v Krko in Science Day. Za vse, ki jih zanima delovanje EPSA, je na urniku tudi generalna skupščina EPSA, kjer se med drugim izbira nova delovna ekipa. Družabni program je tisto, kar daje pravo dušo in čar takšnim dogodkom. To je čas za ustvarjanje novih poznanstev, ples in zabavo. Vsak večer bo drugače tematsko obarvan, od otvoritvene slovesnosti in prek dveh zabav v klubu do slovenskega in mednarodnega večera. Zadnji večer sledi gala večerja, ki predstavlja vrhunec in hkrati zaključek kongresa. Na gala večerji se zraven udeležencev zberejo tudi povabljeni gostje in alumni. Vsi so slavnostno oblečeni, a vseeno se žura do zgodnjih jutranjih ur.

Predviden program si lahko ogledate na sliki, utrinke iz prejšnjih EPSA-dogodkov pa si lahko pogledate na društvenem Instagram profilu @sssfd.slovenia.

Organizacijska ekipa Organizator 44. EPSA Annual Congress je ŠSSFD, ena izmed študentskih organizacij, ki jih večina študentov FFA pozna pod skupnim neuradnim imenom Drug Dealer. Organizacijska ekipa je sestavljena iz desetih motiviranih in izkušenih študentov.

Kogarkoli od nas ali društvenikov (prepoznaš jih po oblačilih z belimi tabletkami) lahko kadarkoli pocukate za rokav in nas povprašate glede kongresa ali delovanja društva.

Pri organizaciji kongresa lahko aktivno sodelujete tudi ostali študenti!

Postanete lahko del Helping teama.

Več informacij si poglejte na infografiki, v oktobru pa vam bomo to priložnost predstavili tudi na Uvodnem dnevu za bruce in pri enem izmed vaših uvodnih predavanj na fakulteti.

33

44. EPSA LETNI KONGRES 2023

Organizacijska ekipa Klemen Bele, vodja kongresa 5. letnik EM FAR

Sem vodja organizacijske ekipe kongresa in skrbim, da ekipa izpolnjuje svoje naloge in ostaja motivirana.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Tobogani v bazenu Family Fun in bližnji Aqua bar.

Najljubša pesem (ali dve): Sultans of Swing (Dire Straits), Pojdi z menoj v toplice (Mi2)

pomočnica vodje kongresa in vodja Helping teama 4. letnik EM FAR

Sem desna roka Klemnu, skupaj z njim imam pregled nad vsem in mu pomagam ter iščem zagnane člane Helping teama.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Druženje z jelenčki.

Najljubša pesem (ali dve): Smooth Operator (Sade).

Eva Štefanec,

Nina Grum,

Absolventka S2 IND.

5. letnik EM FAR

registracije

Kot vodja registracij skrbim, da boste vsi prišli uspešno na kongres.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Spuščanje z ekipo po toboganu. Seveda v prevelikem številu.

Najljubša pesem (ali dve): Od višine se zvrti (Vlado Kreslin), Balerina (Mambo Kings).

Nuša Horvat,

družabni program Absolventka S2 IND.

Moja vloga je poskrbeti za zabavo udeležencev po izobraževalnem delu.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Vsekakor hranjenje Pik in Pikijev.

Najljubša pesem (ali dve): Uh, ta je pa težka. Odvisno od priložnosti. Se pa največkrat na moji »playlisti« znajdeta Kreslinova Namesto koga roža cveti in Povej mi Marina od Don Juana.

logistika

Skrbim, da boste dobro jedli, dobro spali in vedno vedeli, v kateri predavalnici se nahajate.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Sladkanje z vsemi okusi čokolade v čokoladnici, nato pa za piko na i še uživanje v kozjanskem jabolku na Jelenovem grebenu.

Najljubša pesem (ali dve): Inkpot gods (The Amazing Devil) in Zvezala bi si krila (Manca Špik).

Jan Števančec,

sodelovanje s partnerji projekta Absolvent EM FAR

Odgovoren sem za iskanje in sklepanje dogovorov z zunanjimi partnerji in sponzorji.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Razvajanje v Spa Orhidelia.

Najljubša pesem (ali dve): First Class (Jack Harlow) in Ujemi me (Nightcore).

Špela Lavrič,

Klemen Kampl,

1. letnik S2 LBM

5. letnik EM FAR.

izobraževalni program Kot vodja izobraževalnega programa skrbim, da na kongresu (na žalost) ne boste samo žurali.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Pitje koktajlov v bazenih Term Olimie.

Najljubša pesem (ali dve): Soba 102 (Jan Plestenjak).

34

Marjeta Lipužič,

blagajnik

Sem blagajnik, beležim finance in skrbim za to, da ne bankrotiramo.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: V Podčetrtku najraje opazujem člane RC-ja, kako pripravljajo kosilo.

Najljubša pesem (ali dve): Moje leto (In Vivo) in Dobra stara vremena (Novi fosili).

44. EPSA LETNI KONGRES 2023

Urban Linke,

Pre-congress Tour in alumni vikend 3. letnik EM FAR.

Organiziram Pre-congress tour, raziskovalno obarvan turistični izlet po Sloveniji in alumni vikend.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Sproščanje v Orhideliji, ves stres pustim v Ljubljani.

Najljubša pesem (ali dve): Proteini vitamini (Gastozz).

Lejla Pašić,

stiki z javnostjo 3. letnik EM FAR.

Moje delo zajema ustvarjanje novih komunikacijskih kanalov, organizacijo in izvedbo PR aktivnosti ter koordinacijo vsebinskega marketinga.

Tvoja najljubša aktivnost v Podčetrtku: Hranjenje jelenov.

Najljubša pesem (ali dve): El Diablo (Elena Tsagrinou).

35

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je IPSF Sub-Regions Project Ajda Stepišnik, predstavnica za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije Med 28. in 30. aprilom 2022 je potekal 3-dnevni spletni dogodek z naslovom Early Career Training For Pharmacy Students. Dogodek je bil del Sub-Regions projekta, ki ga vsakoletno izvajamo članice International Pharmaceutical Students’ Federation (IPSF). Letos smo projekt izvedli skupaj s CPSA, Croatia; CzPSA, Czechia; NAPSer, Serbia; PPSA, Poland. Projekt se je osredotočil na FIP Development Goal 2: Early Career Training Strategy. Cilj dogodka je bil seznaniti študente farmacije in sorodnih ved z različnimi področji farmacije prek osebnih zgodb in jim s tem zagotoviti čim lažji prehod v profesionalni svet. Dogodek je vključeval predstavitve mladih zaposlenih iz različnih področij farmacije, od marketinga, kliničnih raziskav, kozmetologije in drugih, ter delavnico »How to rock a job interview?«. Dogodka se je skupaj udeležilo okrog 300 študentov iz Evrope.

Projekt je bil prepoznan kot najboljši v celotni evropski regiji, za kar smo dobili IPSF EuRO Award for the best SubRegions Project, ki so jo podelili na IPSF European Regional Symposium, ki je potekal v Istanbulu v Turčiji.

75th World Health Assembly Ajda Stepišnik, predstavnica za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije Maja 2022 je v Ženevi potekal 75. World Health Assembly (WHA). WHA je glavni odločevalski organ Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer se zberejo diplomati iz držav članic s celotnega sveta in predstavniki različnih nevladnih organizacij. International Pharmaceutical Students’ Federation (IPSF) je ena izmed dveh organizacij, ki predstavljajo mlade v WHO, zato IPSF vsako leto pošlje delegacijo na WHA, kjer ta predstavlja interese študentov farmacije. Letos sem imela priložnost, da sem postala del IPSF-delegacije in en teden hodila po sestankih in dogodkih, ki so spremljali WHA. Kot IPSF-delegacija smo spoznavali diplomate s celega sveta in kazali interes mladih, da se nas vključi v reševanje globalnih zdravstvenih problemov. V

36

imenu IPSF sem imela priložnosti nagovoriti zbrane delegate in podati dve izjavi na temo javnozdravstvenih problematik.

Udeležila sem s tudi dogodka, ki ga je organiziralo Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, in tako imela priložnost spoznati slovenske diplomate in predstavnike ministrstva za zdravje. Vse skupaj je bila res nepozabna izkušnja in hvaležna sem za vsa nova prijateljstva, ki so se spletla v tem času.

DOGAJALO SE JE

Kako se soočiti s strokovnim izzivom? Žiga Petančič in Tilen Kralj, 5. letnik EM FAR Na Facebooku sem zasledil objavo Študentov fakultete za farmacijo, da bo od 4. do 6. maja potekalo IPSF-tekmovanje Zdravila po meri – razvoj bioloških zdravil. Takoj sem napisal Tilnu, ali bi se prijavila, in on je bil za. Tekmovanje je organiziralo Društvo študentov farmacije v sodelovanju s podjetjem Novartis.

Prvi dan smo imeli uvodno predavanje o bioloških zdravilih in predstavitev našega problema. Namen tekmovanja je bil oceniti inovativnost in sposobnost tekmovalcev, da prepoznajo in predlagajo rešitve na dejanskem tehnološkem problemu, s katerim se lahko srečamo v proizvodnji.

Naslednji dan je sledil ogled obrata v Mengšu, kjer potekajo razvoj in raziskave ter izdelava bioloških zdravil. Razkazali so nam proizvodne prostore in razvojni center, na žalost pa med ogledom niso opravljali fermentacij ali postopkov čiščenja, smo pa videli naprave in bili deležni opisa postopka.

izziv. Večer smo zaključili z druženjem in ugotovitvijo, da so biološka zdravila zanimivo novo področje, ki potrebuje veliko raziskovalcev in nosilcev projektov, vendar na naši fakulteti tej temi za zdaj še ne posvečamo dovolj pozornosti. Če izkušnjo povzamem v enem spoznanju: če se naučiš vseh možnih analiznih tehnik in reakcij, ti je mogoče res lažje, ker ne porabiš toliko časa za raziskovanje in iskanje rešitev.

Ampak to ti v praksi niti ne pomaga veliko – marsikdo izmed nas v četrtem in petem letniku dobi občutek, da ne znamo aplicirati znanja v prakso, ampak iz teh praktičnih primerov vidimo, da nam ni treba vedeti vsega, saj nas delodajalec vpelje v specifično področje dela.

V petek so potekali zagovori naših rešitev problemov. Na koncu je sledila razglasitev. Vedeli smo, da sta med nami dva višja letnika iz FKKT, a smo farmacevti vseeno zmagali

Kratka zgodba: Porto, maj in čudovit EPSA dogodek Gordana Goševa, 2. letnik S2 LBM Generalna skupščina (GA) je najvišji organ in organ odločanja v EPSA (Evropsko združenje študentov farmacije). Letos je bila to že 63. skupščina in je potekala teden dni v maju v Portu na Portugalskem. Kot vsako leto je sodelovala tudi ŠSSFD. Naša delegacija je bila izkušena, družabna in pripravljena zastopati naše študentsko društvo na najboljši možen način.

Skupščina je bila zelo dobro organizirana – vsako jutro je bila naša pot dobro definirana, saj se nas je ogromna skupina ljudi odpravljala proti najbližji metro postaji, od tam pa smo v le nekaj minutah prispeli do sejne dvorane, kjer je skupščina potekala ves teden. Tam smo imeli sestanke, na katerih smo se odločili, kdo bo naslednji zastopal določene funkcije v ekipi EPSA naslednje leto. Najina izkušnja je bila enkratna.

Najbolj mi je bil všeč vrt pred sejno dvorano, kjer je bilo čudovito imeti naše kratke (ali daljše) odmore zunaj, ko smo sedeli na travi, klepetali z drugimi udeleženci ob pitju čaja ali kosilu. To srečanje je bila odlična priložnost za spoznavanje novih prijateljev in kolegov z istega študijskega področja.

Toliko prihodnjih farmacevtov, znanstvenikov, kreativnih in zabavnih ljudi na istem mestu – ali ni to čudovito?

Razen dela s sestanki in dnevnimi obveznostmi smo imeli nekaj prostega časa in tudi nočnih dogodkov. Imeli smo čas za raziskovanje Porta in njegovega družabnega vidika.

Med prostim časom smo en dan šli celo na plažo in plavali v mrzli morski vodi. Mogoče to ni bila najpametnejša ideja, ker vreme ni bilo tako toplo, ampak včasih so to najlepši spomini, kajne? Ponoči smo hodili v park, lokalne bare ali bili preprosto v avli hostla in se pripravljali na naslednji dan skupščine. Imeli smo tradicionalno mednarodno noč s švicarsko čokolado, francoskim sirom in veliko drugih sladkarij in specialitet iz drugih držav. Še en prav poseben trenutek je bil Gala večer, kjer smo prefinjeni farmacevti

zasedli dvorano. Na začetku je bil razglašen sekretar za zveze z EPSA, ki je prejel največ glasov kot najbolj proaktiven v mandatu. Po tem smo uživali v zelo prijetni večerji, nato pa smo oblekli kostume in posneli nekaj smešnih fotografij v sobi, ki je bila posebej urejena za to.

To je bila razburljiva, zelo zanimiva izkušnja in odlična priložnost, da razvijemo kritično mnenje. Zelo razburljiv trenutek za nas je bil tisti, ko je ŠSSFD predstavljala idejo in organizacijski načrt za letni kongres naslednje leto. Po odlični predstavitvi in dobrih odgovorih na vprašanja je bila naša študentska organizacija izglasovana za gostitelja naslednjega 44. letnega kongresa EPSA 2023, ki bo potekal v Podčetrtku v Sloveniji. Bili smo ponosna in srečna delegacija!

Po mojem mnenju je to dogodek, ki ga moraš obiskati kot študent Fakultete za farmacijo. EPSA-dogodki so vsekakor povezava različnih vidikov, kultur, strokovnih (in nestrokovnih) mnenj. So polni trenutkov, dogodkov, spominov. Kot je rekel Jeff Bezos: »Trdo delaj, zabavaj se, piši zgodovino.« Taka je tudi moja izkušnja.

37

DOGAJALO SE JE

Celična terapija, terapija prihodnosti?

Lucija Voga, absolventka S1 LBM V torek, 10. 5. 2022, je na Fakulteti za farmacijo potekal strokovni večer z naslovom »Celična terapija, terapija prihodnosti? – napredne terapije v Sloveniji«, ki smo ga organizirale študentke laboratorijske medicine. Na strokovnem večeru smo izvedeli veliko novih informacij o celični terapiji kot napredni obliki zdravljenja od enih izmed najbolj podkovanih ljudi na tem področju v Sloveniji.

Dogodek je otvoril prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm. s predavanjem o celičnih terapijah na področju imunoterapije in regenerativne medicine, ki so dostopne slovenskim bolnikom. Predstavil je, kaj sploh spada pod zdravila za napredno zdravljenje, izpostavil problem regulative na tem področju, opisal zgodovinske začetke naprednih terapij pri nas, ki segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, in podal trenutne novosti v Sloveniji. Sledilo je predavanje dr. Lenarta Girandona, univ. dipl. mikrobiol., direktorja podjetja Educell, ki nam je prikazal praktične izkušnje priprave takšnih terapij v laboratoriju in realne primere iz klinične prakse pri nas.

Poleg prof. dr. Matjaža Jerasa in dr. Lenarta Girandona pa je bila z nami tudi dr. Ana Herman, vodja kliničnih raziskav v podjetju Educell, ki je skupaj z ostalima gostoma odgovarjala na vprašanja iz občinstva v sklopu diskusije. Na koncu je

sledila nagradna igra, kjer so se poslušalci potegovali za ogled Educellovih laboratorijev v Trzinu. Ekipa projektov LBM se zahvaljuje vsem gostom za odlična predavanja ter vsem poslušalcem in poslušalkam, ki so se udeležili našega dogodka. Komaj čakamo, da se vidimo na naslednjem LBMdogodku!

Simpozij ob 47. skupščini SFD Melanie Jozić, 4. letnik EM FAR Letos smo se študenti Fakultete za farmacijo ponovno vrnili na obalo, kjer smo se udeležili simpozija ob 47. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva. Potekal je med 12. in 14. majem v Grand hotelu Bernardin v Portorožu.

V Kongresnem centru Bernardin smo se v četrtek popoldne zbrali in začeli s predavanji na tematiko novosti na področju zdravljenja z zdravili, večer pa zaključili v gledališču Tartini.

Tam je Slovensko farmacevtsko društvo podelilo nagrade za izjemne zasluge pri razvoju farmacevtske stroke v slovenskem in mednarodnem prostoru ter za pomemben prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju.

Minařikovo odličje za življenjsko delo je tako prejela Tajda Miharija Gala, mag. farm., spec. Minařikova priznanja pa so

prejeli Brigita Mavsar Najdenov, mag. farm., spec., Danica Novak Malnar, mag. farm., in izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec., pa tudi izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos za njene zasluge pri razvoju farmacevtske stroke. Med prireditvijo so za glasbeni vložek poskrbeli Nevergreen Brothers, prireditev pa je povezovala Valentina Plaskan Jordan. Po zaključku prireditve smo se podružili na sprejemu, ki ga je organizirala Kemofarmacija.

Po dolgi noči smo se v petek dopoldne ponovno zbrali na predavanjih. Tematika tega dneva je bila sladkorna bolezen in možnosti boljšega zdravljenja. Vrhunec dneva je bil, da smo lahko prisluhnili častnemu predavanju o nanodelcih in nanovlaknih predavateljice prof. dr. Julijane Kristl. Že iz naslova predavanja »Strast in radovednost do farmacevtske nanotehnologije« lahko sklepamo, kako zavzeto je to področje raziskovala zadnja desetletja. Petkov večer smo zaključili z družabnim programom in večerjo, kar je organiziralo Slovensko farmacevtsko društvo.

Zadnji dan smo začeli že navsezgodaj s skupščino Slovenskega farmacevtskega društva in nato nadaljevali s predavanji na tematiko oskrbe ran. Simpozij se je zaključil s tematsko aktualnim predavanjem mag. Darje Potočnik Benčič, mag. farm., spec., z naslovom »Cepljenje v lekarni za dvig precepljenosti«.

38

DOGAJALO SE JE

Sam dogodek je bil zanimiv in mislim, da smo si tako študenti kot drugi udeleženci lahko enotni, da smo s strani predavateljev prejeli veliko uporabnih informacij glede pomembnih tematik.

Vreme nas je v Portorožu razvajalo z visokimi temperaturami, druženja, ki ga že dolgo časa nismo bili deležni, pa smo bili vsi udeleženci zagotovo veseli. Kljub natrpanemu urniku in dolgim večerom nam bo simpozij ostal v lepem spominu in njegov obisk v prihodnjih letih priporočam vsakemu izmed vas.

Javna kampanja »Več kot SPF!« Kaja Eržen, absolventka KOZ Letos se je že tretje leto zapored uspešno odvijala javna SPF-kampanja z imenom »Več kot SPF!«. Kampanja je delo projekta kozmetologinj in smo jo organizirale Teja Gošek, Anja Bangiev, Kaja Eržen, Monika Smrečnik in Hana Gagula.

Letos smo jo izvedle v sodelovanju s podjetjem Aikon Academy, kjer nam je Nina Glamuzina Krajnc, med. spec. kozmetične terapije, pomagala pri pisanju brošure, skupaj pa smo tudi določile, katere teme naj kampanja zajema.

Kampanja se je izvedla z namenom ozaveščanja ljudi o škodljivih vplivih sončnih žarkov in posledicah, ki jih pustijo na koži. Odvijala se je od 23. do 27. maja prek Facebook dogodka in Instagram zgodb, kjer smo vsak dan posvetile novi temi. Prvi dan je bil posvečen predvsem osnovam, kjer smo predstavile, kaj so UV-žarki in fotostaranje ter katere UV-filtre poznamo, nakar smo kampanjo nadaljevale s poglobitvijo v personalizirano sončno kremo, ostale škodljive vplive žarkov poleg UV, primerjavo trgov sončnih krem ter kožnega raka. V sklopu dogodka sta potekali tudi dve nagradni igri, kjer so udeleženci predstavili, katero kremo za zaščito pred soncem radi uporabljajo in katere lastnosti krem jim največ pomenijo.

Academy se nam je pridružila Fatima Keranović, med. spec. kozmetične terapije, ki je zainteresiranim opravila pregled mikropoškodb kože z Woodovo svetilko. Stojnica je po našem mnenju dosegla velik uspeh, saj je odziv ljudi presegel naša pričakovanja.

Ponovno bi se rade zahvalile Aicon Academy za pomoč pri pisanju brošure in sponzoriranju kampanje ter tudi vsem, ki so se udeležili dogodka in pokazali zanimanje. Upamo, da vas v prihodnjem letu vidimo še v večjem številu.

Kampanjo poskušamo vsako leto nadgraditi, zato je letos potekala tako v online obliki kot tudi v živo. 27. maja, ki je označeval svetovni dan sončnih krem in hkrati zadnji dan kampanje, pa smo ob Tromostovju imele med 10.00 in 18.00 postavljeno stojnico, kjer smo delile brošure, brezplačne vzorce in odgovarjale na vprašanja mimoidočih. Iz Aicon

Bralni krožek Kdo se boji cepiv?

Luka Stegne, koordinator javnih kampanj Pandemija koronavirusne bolezni je povsem spremenila naše dojemanje cepiv, zdravja in odnosa do zdravstvene oskrbe in kar nekaj dela bo treba posvetiti vračanju zaupanja javnosti v te pomembne pridobitve. Sedem bralk in bralcev se nas je spomladi pogumno lotilo prebiranja knjige »Kdo se boji cepiv?« italijanskega avtorja Andrea Grignolia, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine medicinske znanosti.

Med pisanjem je želel ugotoviti, zakaj so mnogi skeptični do

tehnologij, kot so cepiva, in tudi razmišljal, kako določene pristranskosti, nerazumevanje tveganja in koristi ter različne tehnike prepričevanja, ki se jih poslužujejo razni šarlatani, pomembno vplivajo na naše odločitve. Zelo pomembno je tudi, da so družine vse manjše, v otroka pa je treba vložiti veliko, zato so vsaka, še tako mala tveganja toliko težje sprejemljiva. Ob branju smo se pogovarjali o marsičem, pri tem pa so nam pomagali tudi gostje – obiskale so nas

39

DOGAJALO SE JE

znanstvenice in zdravnice, ki sodelujejo pri Facebook strani Science Mamas’ Forum, ki so med pandemijo vestno in korektno odgovarjale na vprašanja svojih sledilcev o raznih vidikih covida-19, pa tudi novinarja Zarja Muršič in Domen Savič, ki sta poudarila pomembnost kakovosti poročanja, da ne prevladata nerazumevanje in panika.

Jeseni se bomo s kampanjo odpravili na osnovne šole in svoje znanje o cepivih tudi podelili s starši otrok v šestem razredu, ki jim po novem vsem pripada cepljenje proti okužbi s HPV. Nedvomno bodo imeli veliko vprašanj, zato smo se želeli najprej dobro pripraviti na vse vsebinske pomisleke, ki se pri starših pojavljajo. Pri kampanji nam pomaga tudi MSD, ki nas je založil z veliko uporabnega materiala o HPV, lahko pa se nam pridružiš tudi ti, saj bomo kampanjo razširili na čim več šol in naredili nekaj res dobrega za zdravje nas vseh.

Slovenska koalicija za zdravje mladih Zdravo Luka Stegne, koordinator javnih kampanj Zdravje je ena od pomembnejših vrednot, ki si jo delimo vsi ljudje. Mladi smo pri snovanju sprememb in izboljšav v slovenskem prostoru pogosto zapostavljeni ali pa nas odločevalci ne vključujejo v razmišljanje o novih javnozdravstvenih politikah – tako so področja adolescenčne psihiatrije, skrbi za spolno zdravje, dostopnosti do zdravstvenih storitev in pismenosti glede zdravstva med mladimi že dolgo na zelo nizki ravni. Marca letos se je skupina študentk farmacije, psihologije in zdravstvene nege udeležila Erasmus+ projekta v organizaciji International Youth Health Organization (YHO) pod geslom »usposabljanje za vzpostavljanje mladinskih koalicij in zdravih organizacij«.

Na treningih in delavnicah smo se udeleženke priučile, kako zasnovati zdravo koalicijo, kako voditi tovrstne organizacije, kako oblikovati vizijo in izvajati projekte, ki vodijo v večje zdravje in demokratičnost pri tovrstnih pomembnih temah.

Na zaključnih srečanjih projekta v Skopju smo ugotovile, kako smiselno bi bilo v slovenskem prostoru povezovanje študentskih društev zdravstvenih smeri in sorodnih organizacij mladih, nastopanje skupaj z namenom ozaveščanja mladih o njihovem zdravju, pravicah in dolžnostih ter izvajanje zagovorniških aktivnosti za opozarjanje o pomenu soodločanja mladih pri politikah, ki zadevajo naše zdravje.

Nastala je Koalicija Zdravo. Od začetka marca se je koalicija že razširila in pridobila nove člane, pridružujejo se nam tudi društva študentov medicine, športa itd. Na drugem srečanju projekta YHO za mlade ambasadorje zdravja v Antaliji maja

letos smo začrtali svoje nadaljnje delovanje – priključili smo se kampanji NIJZ »Nisi okej? Povej naprej.«, o kateri lahko več preberete v tej rubriki Spatule, pripravljajo pa se tudi novi projekti, o katerih bo več znanega kmalu. Všečkajte nas na socialnih omrežjih, lahko pa se nam tudi pridružite.

Nisi okej? Povej naprej.

Luka Stegne, koordinator javnih kampanj V Koaliciji Zdravo sodelujemo pri raznih javnozdravstvenih kampanjah, tako novih kot že obstoječih. Eno od takšnih sodelovanj je s kampanjo »Nisi okej? Povej naprej.«, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravje pa po

40

definiciji Svetovne zdravstvene organizacije ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne fizične, duševne in socialne dobrobiti. Kampanja je usmerjena k zmanjševanju stigmatizacije duševnega zdravja med mladimi, vse nas pa

DOGAJALO SE JE

tudi spodbuja k iskanju pomoči in iniciativnosti pri skrbi za ohranjanje duševne dobrobiti. Za doseganje tega namena najdemo na njihovi strani in socialnih omrežjih zbrane vse pomembne informacije glede dostopa do zdravnika in drugih oblik pomoči ter nasvete za soočanje s stresom in izgorelostjo, predstavljeni so tudi razne metode sproščanja, vplivi življenjskega sloga na duševno zdravje ipd.

Duševna dobrobit je naša skupna odgovornost, ki ni ločena od fizične in socialne dobrobiti, zato smo tudi aktivno prispevali h kampanji »Nisi okej? Povej naprej.« z raznimi objavami in grafikami, ki osvetljujejo ta pereči družbeni problem. Razna društva, tako študentska kot širše, so se že pridružila tej prvi vseslovenski kampanji, saj želi izkoreniniti stigmo, ki obkroža skrb za duševno zdravje, in promovirati takšne odločitve, da bomo nekoč imeli dovolj zdravstvene in socialne oskrbe za vse, ki potrebujejo pomoč. Vabljeni in vabljene k spremljanju kampanje in razširjanju njenega sporočila!

3rd IPSF EuRS Ajda Stepišnik, predstavnica za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije Julija 2022 je v Istanbulu v Turčiji potekal IPSF European Regional Symposium (EuRS). International Pharmaceutical Students’ Federation (IPSF) je razdeljena na regije in vse pomembne odločitve glede regije se sprejemajo na Regional Assembly, ki je v evropski regiji združen z EuRS. (Program simpozija poleg Regional Assembly sestavljajo različne delavnice in predavanja, izleti in tekmovanja.) Našo delegacijo je sestavljalo devet študentov, tri od teh smo bile uradne delegatke in predstavnice ŠSSFD in DŠFS, ki smo se udeležile Regional Assemblya, kjer smo sprejemali poročila in volili novo ekipo. Ostali so uživali v dejavnostih, kot so izlet na Princes Island, delavnica kaligrafije, joga in ogledi mesta. Udeležili so se lahko tudi IPSF-tekmovanj, kjer sta ekipi z našimi študenti zasedli drugo in tretje mesto. Po celem dnevu aktivnosti smo imeli vsak večer tematsko zabavo. Na turškem večeru smo ob tradicionalni turški večerji in glasbi imeli priložnost videti nastop trebušnih plesalcev, na mednarodnem večeru pa smo pokušali hrano in pijačo iz celotne Evrope. Zaključni gala večer se je odvil na jahti, ki je plula po ožini Bospor, kjer so nas po večerji presenetili še z ognjemetom. Istanbul si bom zapomnila predvsem po čudovitih sončnih zahodih, dobri hrani in glasbi ter najboljši družbi.

41

DOGAJALO SE JE

24. Mednarodni poletni farmacevtski tabor Katarina Humar, vodja organizacijskega odbora 24. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora Od 11. julija dalje je v CŠOD Ajda v Libeliški Gori na Koroškem 6 dni potekal 24. Mednarodni poletni farmacevtski tabor (24th Internatinal Pharmaceutical Summer Camp). Prvi večer smo se z avtobusom iz Ljubljane pripeljali na Koroško, se porazdelili po sobah in se zvečer med spoznavnimi igrami in zabavo malo podružili.

Po naporni noči sta potekala »budnica« in začetek izobraževalnega dela. Letošnja tema je bila The world od Psychedelics: Hallucinogens, kjer smo se naučili, kaj točno so psihadeliki, kako delujejo in kakšni so njihovi učinki na organizem. Letošnji predavatelji so bili Samo Kreft, Marko Vide, Lucija Peterlin Mašič, Marko Verdenik in Sergej Pirkmajer. Nekatera predavanja so potekala v živo, nekaj pa jih je bilo tudi prek Zooma.

Mehke veščine pa so zaradi nujne izolacije (zaradi covida-19) trenerjev odpadle. V okviru izobraževalnega programa smo izdelali še tradicionalno grenčico Kreftovec. Rastline, ki smo jih uporabili, smo sami s pomočjo prof. dr. Samo Krefta nabrali na pohodu do vasi Libeliče, vas pa smo si kasneje tudi ogledali z vodstvom vodiča. Grenčico smo seveda konec tedna na pikniku lahko tudi poskusili.

Letos je bilo med prijavljenimi večina farmacevtov, ne tako kot lani, ko so bili udeleženci še medicinci, mikrobiologi in biotehnologi. Prav tako so se nam pridružili tujci iz Poljske, Črne gore, Srbije in Hrvaške.

Seveda se na taboru nismo samo izobraževali, ampak tudi zabavali. Kot sem že prej omenila, smo si ogledali zgodovinsko vas Libeliče in v njej zelo znano kostnico. Tisti, ki so želeli, so se udeležili tudi »Alpaca experience«, kjer smo te veličastne živali hranili, jih božali in celo peljali na sprehod. Nekatere so bolj ubogale kot druge, za kakšen detajl več pa lahko vprašate katerega izmed udeležencev.

Da popoldnevi niso bili dolgočasni, smo izvedli tudi turnir športnih iger, kjer je prišlo tudi do nekaj poškodb, vendar nič hujšega. Do kakšnih drugih poškodb je namreč prišlo med večernimi tematskimi zabavami … Tukaj lahko omenim, da smo izvedli International, Beach, Rubiks cube in Greek god party, kjer smo se sladkali s tradicionalnimi dobrotami, oblekli v bele rjuhe, sodelovali v igricah in pa predvsem

42

uživali. Zadnji večer piknika zaradi slabega vremena nismo mogli izvesti zunaj, vendar smo se situaciji prilagodili in ga izvedli znotraj CŠOD. Tukaj še lahko povem, da nam je osebje doma vedno pomagalo ter da tako skromnih in prijaznih oseb še nisem spoznala. Zvečer je potekal Grafik party, kjer smo se na majice lahko podpisali ali pa napisali kakšno misel.

Lahko rečem, da nam ni bilo dolgčas. Med tednom je bilo zagotovo ustvarjeno kakšno novo prijateljstvo, kar je bil tudi cilj tabora.

Zadnji dan smo počistili dom in ga pustili takšnega, kot se spodobi – tukaj bi se rada zahvalila vsem udeležencem, ki so organizacijski ekipi pri tem pomagali.

Verjamem, da smo poleg znanja vsi odnesli s sabo še zabavne zgodbice in lepe spomine. Komaj že čakam na naslednji IPSC in verjamem, da nisem edina.

DOGAJALO SE JE

Na čokoladni strani Alp Nina Grum, 5. letnik EM FAR Po napornem in dolgem študijskem letu smo študenti naše fakultete v vročih julijskih dnevih končno zaprli svoje zapiske in si privoščili zaslužen počitek. Nekaj se nas je že teden po zaključenem izpitnem obdobju odločilo, da en teden preživimo v obliki druženja s študenti farmacije iz cele Evrope v evropskem srcu farmacevtske industrije. Tako smo teden dni, od 18. do 22. julija, preživeli v Baslu v Švici na 22. Poletni univerzi Evropske zveze študentov farmacije.

Naš švicarsko obarvan teden se je začel s potovanjem do samega Basla – nekateri so na pot krenili že v zgodnjih jutranjih (ali poznih večernih) urah z avtobusom, spet drugi pa smo se na popotovanje odpravili kar z avtom. Po dolgih urah vožnje (ki s pravo družbo minejo kot kratek izlet do slovenske obale, z izjemo malo več zaspanih nog in postankov za malico), smo se slovenska delegacija v celoti zbrali v našem hotelu in tako se je začel naš teden dogodivščin. Prvi večer je po registracijah in nastanitvi v malih triposteljnih sobah sledila večerja, nato pa smo poletno univerzo otvorili z uvodnim slavnostnim večerom (Opening gala ceremony), kjer sta se nam predstavili organizacijska ekipa Poletne univerze in nova EPSA-ekipa.

Oblečeni v večerne obleke, obuti v visoke pete in z urejenimi pričeskami smo skupaj naredili nekaj fotografij, nato pa smo večer zaključili s prijetnim druženjem v prečudoviti cerkvi Elisabethenkirche.

Naslednji dan smo začeli s predavanji na temo čustvene inteligence v Biozentrumu, ki je del Univerze v Baslu. Kot prva na programu so bila satelitska predavanja – mag. farm. Bojan Davinic nam je predaval o tem, kaj je čustvena inteligenca in kaj je razlika med čustveno inteligenco in inteligenco, ki jo poznamo kot inteligenčni količnik, nato

pa nam je Sara Torgal, mag. farm., predstavila, kako lahko svojo čustveno inteligenco razvijamo. Po kosilu smo se udeležili različnih delavnic in treningov mehkih veščin, nato pa je sledil ogled mesta, ki smo ga spoznavali razdeljeni v manjše skupine, kjer smo opravljali različne naloge. Mesto nas je vse navdušilo s svojo arhitekturo, ličnimi uličicami na eni strani in modernimi zgradbami na drugi, a na žalost je marsikomu poletna vročina preprečila načrte o ogledu prav vseh znamenitosti, saj so se temperature ves čas dvigovale nad vročih 30 stopinj Celzija. Vendar je bilo za udeležence kongresa poskrbljeno tudi sredi vročinskega vala – po celotnem mestu so namreč na voljo vodnjaki s hladno pitno vodo, kot del ogleda mesta pa nas je čakala tudi prav posebna dogodivščina, ki je marsikomu ostala v spominu – Rheine Schwimmen. Ko smo si pred kongresom prebirali program, si je marsikdo med nami plavanje v reki Ren zamišljal kot sproščujoče plavanje v reki Kolpi ali Piranskem zalivu, zato smo bili prijetno presenečeni, ko nas je organizacijska ekipa na bregovih reke Ren pričakala z velikimi plastičnimi vrečami. Ta poletna osvežujoča aktivnost v Baslu namreč na prvi pogled deluje malce smešno, a ko jo preizkusiš, te popolnoma navduši – do te mere, da se sprašuješ, kako to, da to ni mednarodno priznan način transporta. Prebivalci Basla namreč po svojih opravkih pridejo do bregov reke, vzamejo namenske velike vodoodporne plastične vreče, v katere zložijo svoja oblačila in osebne stvari, nato pa v vrečo ujamejo nekaj zraka, jo

43

DOGAJALO SE JE

Avtor slike: EPSA SU 2022

zaprejo in se podajo v Ren. Tok je namreč tako močan, da lahko samo počivaš, opirajoč se na napihnjeno vrečo, in te hladna reka prepelje do tvoje naslednje postojanke – plavalna cona je namreč dolga kar tri kilometre! Na koncu samo priplavajo do obale, se preoblečejo in nadaljujejo svojo pot. Iskreno lahko trdim, da je lebdenje v hladni reki na vroč poletni dan, medtem ko mimo tebe vozijo ladje, res ena izmed boljših izkušenj. Zvečer je sledil mednarodni večer (International night), kjer je vsaka delegacija predstavila svoje lokalne jedi in pijačo. Slovenci smo poleg tradicionalne slovenske pijače tuje študente navdušili s potico, koščki slovenske čokolade in domačo salamo.

Sredo smo po zajtrku začeli s strokovnimi ekskurzijami, kjer smo udeleženci lahko izbirali med obiskom podjetij Roche, Novartis Pharma in Indorsia Pharmaceuticals ter ogledom farmacevtskega muzeja, potekala pa je tudi javna kampanja na temo zdravega načina življenja. Urnik je bil do večera kar natrpan z različnimi delavnicami in predavanji, zvečer pa smo se lahko sprostili na nemško in švicarsko obarvanem večeru, kjer smo se naučili nekaj nemških pesmi ob steklenici dobrega piva, potekal pa je tudi kviz, ki je preveril naše znanje o nemški in švicarski kulturi. Zakaj ravno nemški? Poletno univerzo sta letos organizirali kar dve društvi – švicarska študentska organizacija asep in nemška BPhD. Naslednje jutro smo ponovno začeli z delavnicami in treningi, po odmoru za kavo pa smo dan nadaljevali z različnimi lahkotnejšimi izleti. Na izbiro smo imeli kar nekaj odličnih izletov: umetniški muzej Fondation Beyeler, botanični vrt, muzej arhitekture in notranjega oblikovanja Vitra design museum, obisk St. Chrischone, mesta Laufenburg v Nemčiji, srednjeveškega mesta Freiburg ali pa samo

44

preživljanje sproščujočega popoldneva ob reki Wiese.

Nekateri izleti so bili malenkost krajši, zato smo se odločili v prostem času raziskati Basel, si kupiti nekaj spominkov in uživati v mirnem popoldnevu, da smo si nabrali novih moči.

Zvečer smo dan zaključili s tematskim večerom, kjer smo se udeleženci oblekli v črko S. Plesišče je bilo tako polno plavalcev, bleščic, Supermanov ... Z večerom, obarvanim v črko S, smo tako zaključili Poletno univerzo v Švici (SU v Switzerland).

Zadnje jutro tega izjemnega tedna v Švici smo zaključili s tem, da smo se poslovili od vseh novih prijateljev, nato pa smo dan nadaljevali s popotovanjem nazaj v Slovenijo.

Utrujeni, malo opečeni in predvsem navdušeni smo prišli domov z oblico lepih spominov, telefoni s polnimi shrambami slik in predvsem z željo po novih dogodivščinah in druženju. Naslednje naš že čaka novembra v Atenah, kjer bo potekala Jesenska skupščina. Obvezno pa se nam moraš pridružiti aprila, ko bomo Letni kongres gostili kar v Sloveniji – več o kongresu pa si lahko prebereš na strani 33.

Lepo vabljen!

DOGAJALO SE JE

InterAKCIJA Maša Klarič, vodja projekta InterAKCIJA Projekt InterAKCIJA se v okviru Društva študentov farmacije Slovenije izvaja že dobrih pet let. Glavni namen projekta je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil in izpostavitev pomembnih interakcij. Do njih lahko prihaja med samimi zdravili, med zdravili in alkoholom, zdravili in nikotinom ter drogami in ne nazadnje tudi med zdravili in hranili, ki jih vsakodnevno uživamo.

Tako kot vsa leta do zdaj smo tudi letos s študenti obiskali kar nekaj srednjih šol, kjer smo izvajali delavnice za dijake. Z izvajanjem teh delavnic želimo mladim približati interakcije, s katerimi se lahko srečajo v času mladostništva, in tako zmanjšati možnost, da te negativno vplivajo na njihovo zdravje. V sklopu delavnice izvedemo tudi kviz, nanašajoč se na povedano vsebino, in na koncu najboljše tri dijake tudi nagradimo s praktičnimi nagradami.

Aktivni smo tudi na družbenih omrežjih Facebook (profil: Projekt Interakcija) in Instagram (profil: projekt.interakcija).

Tukaj dvakrat tedensko izhajajo članki, ki jih pripravijo člani delovne ekipe. Objave so tematske, tako lahko na profilih zasledite tako članke, ki so namenjeni splošni populaciji, kot tudi članke, ki obravnavajo interakcije v sklopu polifarmakoterapije in so namenjeni predvsem starejši populaciji. Najdete pa lahko tudi članke, ki so bolj strokovno obarvani. Večinoma gre za predstavitev novih zdravil, ki so se nedavno pojavile na našem trgu. Te objave pripravimo

v sodelovanju z izr. prof. dr. Tihomirjem Tomašičem, mag. farm., iz Katedre za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Na družbenih omrežjih tudi večkrat letno pripravimo nagradno igro, kjer nagradimo naše zveste sledilce. Zato nas še naprej pridno spremljajte, da ne zamudite odličnih nagrad.

Za jesen se pripravlja tudi strokovni večer na temo prehranskih dopolnil. Vsi vemo, da uporaba prehranskih dopolnil vse bolj narašča, ob pomanjkanju ustreznega znanja pa lahko to vodi do različnih neželenih zapletov. Zato si kot študenti farmacije želimo, da bi čim več prispevali k izobraževanju splošne populacije, da bi se prehranska dopolnila pravilno in varno uporabljala.

Za konec pa bi se rada v imenu vseh, ki pri projektu sodelujemo, zahvalila našim zvestim sledilcem. Še naprej se bomo trudili, da bodo naše vsebine čim bolj zanimive in poučne ter da nas boste še naprej radi spremljali.

Vse ostale, ki nam še ne sledite, pa vabim, da »skočite« na naša profila in nas »počekirate«. Verjamemo, da vam bo videno všeč, hkrati pa se boste zagotovo naučili nekaj novega.

45

ŠPORT

Šport Ženska odbojkarska liga Maja smo se odbojkarice podale v boj za odličja Univerzitetne odbojkarske lige. V polfinalu smo se pomerile s študentkami medicine. Prvi niz je bil izjemno izenačen, odločale so malenkosti, ki pa so šle na koncu bolj v korist nasprotnicam, ki so zmagale na razliko dveh točk. Drugi set so medicinke začele odločno, me pa se nismo predale in smo se jim na koncu seta približale na 22, vendar to žal ni bilo dovolj za zmago.

Tjaša Škerl Rifelj, 4. letnik EM FAR

v nas, moški odbojkarski ekipi za »sparing« na treningih in pa vsem igralkam, ki ste redno hodile na treninge in tekme ter tako prispevale k nepozabni sezoni.

Tekmo za 3. mesto smo igrale s študentkami Ekonomske fakultete. V prvem nizu so si z dobrimi servisi priigrale prednost, nam pa njihovega zaleta ni uspelo zaustaviti. V drugem nizu nam je igra končno stekla in set je pripadel nam. V tretjem setu smo bile ves čas izenačene, več zbranosti pa so na koncu pokazale nasprotnice in set tudi dobile.

Ekipa FFA je tako v Univerzitetni odbojkarski ligi zasedla 4. mesto. Ob koncu sezone bi se rada najlepše zahvalila vsem navijačem, ki ste nas podpirali s tribun, Dušanu Videmšku za vso pomoč pri organizaciji treningov in da ste vedno verjeli

Izločilni boji FFA Po uvrstitvi v četrtfinale smo vedeli, da nas čaka zelo zahtevna tekma proti pravnikom, ki so bili v skupinskem delu neporaženi in s tem veliki favoriti pred začetkom srečanja.

PF je začela silovito, a smo se k sreči obranili začetnega naleta. Čeprav smo bili večino tekme v podrejenem položaju, smo pred koncem prvega polčasa z mojim golom povedli. V drugem polčasu smo prejeli nesrečen gol iz kota in tekma se je zavlekla v enajstmetrovke. Po treh strelih je bil izid izenačen, potem pa se je izvrstno izkazal Kralj, ki je pod pritiskom zadel kar štirikrat zapored in nam priboril napredovanje.

Tako smo prišli v polfinale kot veliki »underdogi«, kjer smo se srečali s FDV-jem. Igralni čas se je povečal, a smo kljub okrnjeni zasedbi pokazali dostojen odpor. Začeli smo zaspano, a je bil izid dve minuti pred koncem komaj 3 : 2 v korist FDV-ja. Vzeli smo »time-out« in se odločili, da gremo na vse ali nič v igro brez golmana. Žal se nam ni posrečilo in preostala nam je še tekma za 3. mesto proti DIF-u, ki je nepričakovano izpadel. Žal smo v tekmi za 3. mesto imeli na voljo samo eno menjavo, saj je bil termin tekme res neposrečen. Kljub temu smo proti DIF-ovcem celo povedli in se res krčevito branili, da bi tekmo pripeljali vsaj do kazenskih strelov. Prejeli smo dva zadetka in se do nekaj minut pred koncem znašli v zaostanku. Krenili smo v popoln

46

Vir slike: Unisport - Športna zveza Univerze v Ljubljani

Tilen Strmšnik, 4. letnik EM FAR

napad, zadeli vratnico, na koncu pa izgubili s 4 : 1.

Tako se je končala naša pot in zasedli smo končno 4. mesto med 19 ekipami. Menim, da je glede na sestavo študentov/ študentk naše fakultete to zares velik uspeh. Čeprav nam ni uspelo osvojiti medalje, smo na rezultat ponosni, predvsem ker smo bili zaradi drugih obveznosti mnogokrat zares kadrovsko okrnjeni. Prihodnje leto bo rezultat težko ponoviti, upam pa na nekaj sveže moči med prihajajočimi bruci.

Vir slike: Unisport - Športna zveza Univerze v Ljubljani

Opomba uredniškega odbora: rezultati tekem so aktualni v času ustvarjanja glasila Spatule.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

VODORAVNO 1: neravnovesje v mikrobioti 5: uporaba nizkoenergijske svetlobe v terapiji 8: zaščitni faktor 9: pozitronska emisijska tomografija; tudi ljubljenček 12: Evropska zveza študentov farmacije 15: skupek izrojenih malignih pigmentnih celic 16: psihoaktivne droge 17: uspavalna vitanija 19: kronična vnetna bolezen prebavnega trakta, _____ bolezen 21: dopolni naslov knjige: Kdo se boji ______?

23: žival, ki je popestrila teden udeležencem IPSC-ja 25: tabletirka z več rotirajočimi pečati

NAVPIČNO 2: zdravljenje z uporabo bioloških dejavnikov ali imunskih celic 3: rastlinske droge, ki normalizirajo fiziološke procese v telesu 4: pomožna snov za zaščito pred sek. mikrobno kontaminacijo 6: drobna arterijska veja, ki se praviloma razdeli v kapilare 7: omejeno izbočenje stene arterije, vene ali srca 10: država, kjer je potekal 3. IPSF EuRS 11: prirojena presnovna motnja fenilalanina 13: kraj, kjer bo prihodnje leto potekal 44. letni kongres EPSA 14: oddajanje delcev, sevanja 18: projekt DŠFS, ki javnost ozavešča o varni uporabi zdravil 20: povišan krvni tlak, ______tenzija 22: japonska različica zelenega čaja 24: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Označena polja postavi v vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 12. decembra 2022. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsds.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen do februarja 2023.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD kratka majica

3. nagrada: DD skodelica za kavo

47

RAZVEDRILO

Eva Cencič, 4. letnik EM FAR

48

Tjaša Gaberc, 5. letnik EM FAR

RAZVEDRILO

49

KOLUMNA

Bi se lahko prek lekarniških avtomatov izdajala tudi zdravila?

Marko Krmac, EM FAR Sem eden od srečnih posameznikov, ki jih glavobol doleti izjemno redko, pa vendar se mi je med prvim valom epidemije koronavirusa zgodilo, da sem moral, najverjetneje zaradi prekomernega buljenja v razne zaslone ter pomanjkanja sprehodov in svežega zraka, poseči po analgetikih. Ker jih takrat nisem imel na zalogi, sem se odpravil do lekarne.

Preden sem prišel na vrsto, sem moral čakati približno 20 minut, pri čemer se mi na srečo ni mudilo, vseeno pa ni bilo prijetno čakati na mrazu. Tedaj sem se spomnil, da imamo v našem mestu tudi lekarniški avtomat, a sem kmalu ugotovil, da ta že nekaj časa ni v uporabi. »Škoda,« sem si rekel, »zdaj bi avtomat gotovo lahko vsaj delno skrajšal čakalne vrste in zmanjšal tvegane stike.« Postopoma pa se je epidemiološka slika izboljšala in že sem se lahko znova z javnim prevozom odpeljal v prestolnico. Ko sem izstopil z avtobusa in želel prečkati cesto na semaforju, sem, čakajoč na zeleno luč, opazil, da imamo po novem lekarniški avtomat tudi na glavni avtobusni postaji. »Logično, postaja je kraj z velikim pretokom ljudi, in to ljudi, ki običajno čakajo in imajo čas za hitre nakupe.« Malo pogledam, kaj avtomat ponuja: prehranska dopolnila, obliže, pastile za grlo, kreme za zaščito pred soncem, repelente, adaptirano mleko, zaščitne maske, izdelke za ustno higieno, izdelke za nego oči in nosu, izdelke za intimno nego … Skratka, bolj ali manj uporabne zadeve, ki jih je možno kupiti v vsaki bolje založeni trgovini – do sem nič čudnega. Ko pa usmerim pogled na zgornjo polico, se v nejeveri kar malce skremžim; poleg kondomov in lubrikantov so na polici tudi erotične igračke, kot sta vibrator in vibrirajoči obroček. »Kakšno ponižanje za lekarniško stroko,« so bile moje prve misli. Potem pa sem si rekel: »No, saj zakaj pa ne, to vendar ni reguliran izdelek.« Nikakor se pa nisem mogel otresti občutka, da to vendarle ne spada v lekarniški avtomat. »A ne bi bilo bolj primerno, da tam namesto vibratorja stoji škatlica tablet s 500 mg paracetamola?« sem ves čas premleval.

In tako sem dobil navdih, da za svoje magistrsko delo na katedri za socialno farmacijo raziskujem lekarniške avtomate, natančneje pregled stanja in mnenja ključnih deležnikov o izdaji zdravil prek avtomatov. V nadaljevanju bom strnil nekaj dosedanjih spoznanj.

Po intervjuju z JAZMP sem izvedel, da trenutno prodaja izdelkov s statusom zdravila prek avtomatov v Sloveniji ni dovoljena.

Odkril sem pa, da v nekaterih državah sistem prodaje zdravil brez recepta (ZBRp) prek avtomatov že poznajo. Te države so med drugim Bolgarija, Japonska, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Švedska, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, torej države, ki imajo večinoma že v osnovi bolj deregulirano lekarniško dejavnost oziroma prodajo zdravil.

Poleg avtomatov za izdajo ZBRp obstajajo še lekarniški paketomati za kronično terapijo, avtomati za branje receptov in izdajo zdravil na recept (ZRp), nedavno pa so se v Kanadi

50

pojavili tudi avtomati za izdajo naloksona in hidromorfona za preprečevanje zapletov ob zlorabi opioidov.

Trenutna zakonska določila, ki omejujejo izdajo ZBRp prek avtomatov v Sloveniji, pravijo, da sme zdravila izdajati le pooblaščena oseba, ob vsaki izdaji ZRp ali ZBRp pa mora pooblaščena oseba uporabniku oziroma prevzemniku svetovati in ga seznaniti s pravilno in varno uporabo zdravila.

Izdana količina ZBRp, katerega izdaja ni dovoljena na podlagi samopostrežne izbire, je za enega uporabnika največ tri pakiranja z najmanjšim številom enot oziroma eno pakiranje z večjim številom enot (povzeto po Pravilniku o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini). V Zakonu o zdravilih pa najdemo še naslednje določilo: izdaja zdravila v prometu na drobno je prodaja in vročitev zdravila /…/, ki jo spremlja ustrezna in strokovno neodvisna podpora s svetovanjem.

Katere bi bile prednosti izdajanja ZBRp prek avtomatov?

Nedvomno je glavna prednost to, da avtomat deluje ves dan in vse dni v letu, tudi ko so lekarne zaprte. Če nekdo potrebuje ZBRp ponoči, v soboto popoldne, ob nedeljah in praznikih, mu pogosto ne preostane drugega kot obisk dežurne lekarne, ki pa ni nujno blizu, niti ni nujno, da mu zdravilo dežurni farmacevt izda, saj je dežurna služba zakonsko namenjena izdaji zdravil na recept, predpisan isti dan ali označen kot nujen. Možnost izdaje ZBRp prek avtomatov bi zmanjšala nenujne obiske dežurne lekarne. Kadar je v lekarni gneča, lahko uporabnik tudi hitreje pride do želenega ZBRp na avtomatu, saj ta praktično pomeni dodatno izdajno mesto. Možnost izdaje ZBRp prek avtomata pomeni delno razbremenitev lekarniških farmacevtov, s čimer bi lahko prerazporedili delo, se bolj posvečali posameznemu pacientu, imeli več časa za tako imenovane kognitivne storitve oziroma bi lahko vpeljevali nove. V mnogih državah imajo na primer že magistre farmacije, ki v lekarnah izvajajo cepljenja proti sezonski gripi in nedavno tudi covidu-19, ali magistre farmacije, ki smejo brez recepta izdajati določena ZRp po poglobljenem svetovanju, vendar pa vse to terja bistveno prestrukturiranje dela, ne samo spremembe zakonodaje. Nekaterim ljudem je zelo nerodno govoriti o svojih zdravstvenih težavah ali pa preprosto ne želijo, da bi drugi ljudje v lekarni slišali, da na primer potrebujejo jutranjo tabletko, protiglivično kremo za nohte ali spolovila, mazilo proti hemoroidom, odvajala, antidiaroike in podobna »stigmatizirana« zdravila. Avtomat uporabniku omogoča anonimnost in diskretnost (če ni gneče, nadzorne kamere ali zahtevane predložitve osebnega dokumenta). Tudi socialno anksiozni ali močno introvertirani ljudje raje opravljajo nakupe brez osebnega stika. Ker se avtomat lahko postavi praktično kamorkoli, tudi tja, kjer v bližini ni nobene lekarne, bi lahko izdaja ZBRp pomagala zmanjšati prepad med podeželjem in mesti, kar se tiče dostopa do zdravil. Ne nazadnje smo

KOLUMNA

spoznali, da je v času epidemij omejevanje osebnih stikov ključnega pomena, pri čemer seveda avtomat lahko še kako koristi, če je vzpostavljen ustrezen sistem razkuževanja.

Seveda pa izdajanje ZBRp prek avtomatov potegne za seboj tudi nekatere nezanemarljive slabosti. Najočitnejša je ta, da na običajnem avtomatu ni strokovnega svetovanja ali kontrole, kar lahko vodi v povečano tveganje za: izbiro neustrezne učinkovine za določeno indikacijo, neustrezne jakosti ali farmacevtske oblike, možne interakcije z drugimi zdravili, ki jih oseba jemlje, neželene učinke na otroke, plod pri nosečnicah ali dojenčka, zlorabo zdravil, predoziranje in druge zaplete ob nepravilni uporabi zdravil. Prav tako lahko farmacevt pri bolniku včasih odkrije tudi druge bolezenske znake in ga po potrebi napoti k zdravniku, česar običajen avtomat ne more storiti. Mnogo farmacevtov skrbi, da bi možnost izdaje ZBRp prek avtomatov razvrednotila njihovo delo, da bi izgubili ugled in bi to postopoma vodilo v popolno robotizacijo poklica,

s čimer bi lekarne zaposlovale vse manj farmacevtov, saj bi jih vse bolj nadomeščali avtomati. Če bi se ZBRp smela prodajati prek avtomatov, ki jih upravljajo lekarne, bi lahko kmalu vzniknile zahteve po splošni deregulaciji, in sicer da bi se zdravila smela prodajati tudi na drugih lokacijah, na primer v živilskih trgovinah, na bencinskih črpalkah, v trafiki, torej tam, kjer ni prisoten farmacevt, s čimer bi lekarne lahko izgubile monopol nad zdravili in s tem znaten del prihodkov.

Pred odločitvijo o povečanju dostopnosti do reguliranih substanc je vedno pametno imeti na voljo dobre raziskave o tveganju in koristih, ki pa jih zlasti na področju lekarniških avtomatov za zdaj ni prav mnogo. Če se bo v na tem področju spreminjala zakonodaja, si želim, da bodo do takrat na voljo dodatne raziskave in da bodo v odločitev vključeni vsi ključni deležniki.

Lek d. d.

Naša skupna strast.

Prebojne inovacije.

Ekipe naših znanstvenikov in strokovnjakov uvajajo pionirske pristope v razvoj in proizvodnjo zdravil za dostopno zdravljenje.

Novartis je vodilni ponudnik zdravil v Sloveniji, kjer delujejo Lek, Novartis Pharma Services in Sandoz. Z vrhunskimi odkritji in odličnimi proizvodnimi procesi nam vsak dan uspeva, da so bolnikom doma in po vsem svetu na voljo najnovejša inovativna in zahtevna generična zdravila.

Smo Novartis.

Soustvarjamo medicino.

Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana, Slovenija, www.lek.si

Dr. Tina Trdan Lušin, vodja oddelka Analitika v Razvojnem centru Slovenija

51

ŽELITE

KR EATIVNO KA RIERO?

Obiščite našo karierno spletno stran https://www.krka.biz/sl/zaposlitev-v-krki/.

QR-koda – povezava na karierno središče

• Vpišite se v splošno bazo kandidatov za zaposlitev ali študentsko delo.

• Enostavna in hitra prijava je možna prek spleta ali mobilnega telefona.

SPONZORJI

Odkrivamo za življenje.

Spopadamo se s številnimi zahtevnimi boleznimi, saj še vedno potrebujemo zdravila za zdravljenje raka, Alzheimerjeve bolezni, HIV in mnogih drugih bolezni, ki povzročajo trpljenje ljudem in živalim po vsem svetu.

Odkrivamo skupaj. Odkrivamo za življenje.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, marec 2022. SI-NON-00358 EXP 03/2024