Spatula 81

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula MAREC 2020 | Št. 81 Naklada: 1000 izvodov

Kazalo

Glavni urednik: Luka Stegne spatula@dsfs.si

Uvodnik

4

Iz stroke 4 Zdravljenje kronične limfocitne levkemije

Uredniški odbor: Tilen Huzjak, Špela Pezdirc, Žiga Rebernik, Eva Simončič, Luka Stegne, Anamarija Tušar, Tomaž Zupan

Ustvarjalke in ustvarjalci: Damjan Avsec, Ana Bevk, Zala Dacar, Lucija Dajčman, Vitjan Fras, Nika Gornik, Mihaela Hajšek, Tilen Huzjak, Vesna Krapež, Nadine Lah, Leon Lombergar, Klemen Marinčič, Domen-Ian Morovič, Žiga Rebernik, Damijana Roškarič, Jaka Rotman, Pia Simon, Janko Stankić, Luka Stegne, Tina Studen, Dejan Temov, Anamarija Tušar, Tilen Urbančič

9

Kozmetološki kotiček 9 Pomen α-lipojske kisline pri zaščiti kože pred oksidativnim stresom 10 Reaktivni intermediati v cigaretnem dimu in vpliv na staranje kože

12 LBM kotiček 12 Predstavitev Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino

14 FarFarAway - izmenjave SEP in Erasmus+ 18 Predstavitev DŠFS, ŠOFFA, ŠS FFA

Recenzent: asist. dr. Matevž Škerget, dr. med.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

3

svetovanje,

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

23 Zeleni kotiček 24 Na pogovoru 24 asist. Eva Shannon Schiffrer, mag. farm.

28 dr. Peter Molek, mag. farm.

33 Dogajalo se je 43 Ali veš?!

44 Karierni svetovalec 44 Farmarjenje 45 Šport 47 Razvedrilo 49 Natečaj

Uvodnik Pozdravljena, cenjena bralka, pozdravljen, cenjeni bralec!

Kot zvestemu spremljevalcu in goreči podpornici družnega časopisa, ki je danes znova v tvojih rokah, se ti bodo razodeli nova podoba, nove besede, slogi in pomeni, z njimi pa vsi mi, ustvarjalci, ki pišemo za tvoje zanimanje.

Ko sem začel pisati ta uvodnik, sem bil v zadregi – kaj sploh je Spatula? Vtkana je v temelje našega študija, saj želi imeti čim več povedati; je zgovorna priča, ki hoče videti skozi vse oči ter naslikati nasičene in kontrastne pripovedi. Smo namreč del širokega polja zdravstvenega varstva. Ta sega od pacienta, ki pride do zdravstvenega delavca s svojo težavo, pa vse do umetelno stisnjenega praška, ki prebiva globoko v škatlici na polici lekarne.

Prisluhnite! Vsak čas bo tabletka osvobojena. Še samo na jezik se položi, nato sledi požirek vode in zgodba se nadaljuje, tokrat spet malo drugače.

Z novim letom vas z uredniškim odborom znova vabimo, da se nam pridružite v raziskovanju te nenavadne osi med pacientom in zdravilom, ki se tako hitro giblje in prilagaja.

Kot študenti zdravstvenih ved smo v edinstvenem položaju, saj smo obkroženi z znanji in mnenji o vsem. Ali lahko zares upamo, da bo kdaj boljši čas za razmišljanje, kot je zdaj?

V uredniškem odboru potrebujemo sveže ideje, zato si želimo tudi tvoje pomoči – ne vidimo namreč vsega.

Na naslovni strani smo pustili sliko polnih polic zapiskov za izposojo, ki so v študentski sobici. Pogled nanje, če le ni preveč površen, lahko razodene toliko pomena, da človeka kar pogreje pri srcu, če predolgo strmi neposredno po njih. Takšnih prostorov in misli je povsod polno. Kaj ti največ pomeni in o čem razmišljaš? So to teme o zdravstvu, zakonodaji, sintezi? Te navdušuje katero specifično področje raziskovanja, naravovarstvo, industrija, študentsko delo, iskanje tvoje poklicne poti? Želiš slišati poglede mladih raziskovalcev, tvojih vzornikov v znanosti ali pa si med potovanjem spoznal prijatelje z zanimivimi zgodbami? Katerih vrat sploh ne odpreta kanček zanimanja in novinarska izkaznica?

Spatula je vestnik študentov Fakultete za farmacijo in mi smo ti študenti, zato te ponovno vabim v študentsko sobico (v kleti pred knjižnico na desni). Gotovo imaš kaj dodati. S temi vprašanji naj se začne tvoje listanje po mislih vseh, ki smo že na krovu.

Prijetno branje in upam, da se kmalu slišimo! ;)

Luka Stegne, glavni urednik Spatule

3

IZ STROKE

Zdravljenje kronične limfocitne levkemije Avtor: Damjan Avsec, Irena Mlinarič-Raščan I Recenzent: asist. dr. Matevž Škerget, dr. med.

Kronična limfocitna levkemija (KLL) je s pojavnostjo 4.2 obolelih na 100.000 ljudi letno najpogostejše maligno hematološko obolenje odraslih v Zahodnem svetu, prav tako pa predstavlja najpogostejšo obliko levkemije v Sloveniji.1 V osnovi je KLL bolezen progresivnega kopičenja na videz zrelih monoklonskih CD5+, CD19+, CD23+ limfocitov B v krvi, limfnih vozlih in kostnem mozgu.2 Iz Registra raka v Sloveniji je razvidno, da je v letu 2015 za KLL zbolelo 118 ljudi, pri čemer pogosteje zbolevajo moški.3 Bolezen je značilna za starejše, mediana starosti ob diagnozi je 72 let, le okoli 10 % bolnikov je mlajših od 55 let. S staranjem se pojavnost in umrljivost za KLL povečujeta, kljub napredku na področju zdravljenja pa bolezen zaenkrat ostaja neozdravljiva.1

Zdravljenje Večina bolnikov ob postavitvi diagnoze KLL ne potrebuje zdravljenja.

Smernice odsvetujejo zdravljenje v primeru mirujoče bolezni, saj to ne poveča preživetja bolnikov. Sčasoma številni potrebujejo zdravljenje, izbor katerega zavisi od bolnikove starosti, telesne zmogljivosti, komorbidnosti in prognostičnih dejavnikov, kot so mutacijske spremembe genov IGHV, citogenetika (delecija kromosoma 17 ali 11), nivo izražanja ZAP-70 in CD38.4 Pomembno je tudi klinično stopnjevanje po Binetu, ki bolnike na osnovi laboratorijskih parametrov in fizičnega pregleda bolnika razvrsti v stadije A, B in C, pri čemer je stadij C napovedno najmanj ugoden.1 Pri zdravljenju KLL se poslužujemo različnih pristopov, kot so kemoterapija, kemoimunoterapija in tarčno zdravljenje, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.4

Kemoterapija Glavni predstavniki kemoterapije KLL so purinski analogi (fludarabin, kladrinib, pentostatin) in alkilirajoči citostatiki (ciklofosfamid, klorambucil, bendamustin).

Fludarabin je predzdravilo, ki se z defosforilacijo pretvori v antimetabolit F-ara-A. Ta vstopi v celice, kjer se pod vplivom deoksicitidin kinaze pretvori v

4

trifosfat. Slednji je glavni metabolit in edini, ki izkazuje citotoksično aktivnost. Mehanistično je citotoksičnost posledica zaviranja sinteze DNA (slika 1), saj F-ara-A zavira številne encime vpletene v sintezo DNA, npr.

DNA-polimeraze, DNA-primazo in ribonukleotidreduktazo.5,6 Pomembno je omeniti, da purinski analogi delujejo preko p53, zato delecija kromosoma 17p (del17p), na katerem leži TP53, ali mutacije TP53, botrujejo odpovedi teh zdravil v KLL.4 Purinski analogi so z namenom doseganje večje učinkovitosti zdravljenja KLL pogosto kombinirani z alkilirajočimi citostatiki (slika 1). Najpogosteje uporabljen med njimi je ciklofosfamid. Ciklofosfamid je predzdravilo, ki za delovanje potrebuje bioaktivacijo pod vplivom jetrnih citokromov P450, da nastane 4-hidroksiciklofosfamid. Slednji je v ravnotežju s svojim tavtomerom aldofosfamidom, iz katerega z odcepitvijo toksičnega metabolita akroleina nastane aktivna oblika fosforamid iperit. Citotoksično delovanje ciklofosfamida je tako posledica navzkrižnega premreženja DNA s strani fosforamid iperita.7 Kljub temu, da kombinacija fludarabina in ciklofosfamida podaljša interval brez zdravljenja in obdobje brez napredovanja bolezni, celokupnega preživetja ne poveča.8 Zaradi tega so k shemi FC (fludarabin,

IZ STROKE

ciklofosfamid) priključili monoklonsko protitelo proti CD20, s čimer je zdravljenje KLL vstopilo v dobo kemoimunoterapije.

Kemoimunoterapija Sestavni del kemoimunoterapije KLL (slika 1) so monoklonska protitelesa proti CD20 (rituksimab, ofatumumab, obinutuzumab), ki delujejo preko s protitelesom posredovane celične citotoksičnosti, s komplementom posredovane citotoksičnosti in vsaj v določeni meri preko direktnega proženja apoptoze.9 Danes je najpogostejša oblika kemoimunoterapije shema FCR (fludarabin, cikofosfamid, rituksimab), ki je standardna terapija za mlajše bolnike s KLL. S kliničnimi študijami so pokazali, da dodatek rituksimaba k shemi FC poveča delež bolnikov s popolno remisijo, preživetje brez napredovanja in celokupno preživetje. V primeru, da bolniki z normalnim statusom TP53 sheme FCR ne prenašajo, jih lahko zdravimo s kemoimunoterapijo v obliki sheme BR (bendamustin, rituksimab), ki je primerna tudi za starejše bolnike (> 65 let). Monoklonska protitelesa večinoma uporabljamo skupaj s standardnimi citostatiki in zaviralci receptorske poti celic B.4

Zaviralci receptorske poti celic B Aktivacija B-celičnega receptorja (BCR) ima ključno vlogo v patogenezi KLL. Celice, ki so prestale antigensko selekcijo pred maligno transformacijo, imajo mutirane IGHV, zaradi česar so manj odzivne na aktivacijo BCR (anergija). Nasprotno je v primeru celic z nemutiranimi IGHV BCR poli- in avtoreaktiven, zaradi česar te celice pogosteje prejemajo signale iz okolja. To je skladno z opažanji, da imajo bolniki z mutiranimi IGHV ugodnejši potek bolezni.10 Preko BCR so namreč posredovani signali za preživetje, rast in proliferacijo malignih limfocitov B. Pri tem so udeležene kinaze, ki obenem sodelujejo v posredovanju signalov tumorskega mikrookolja. Z zaviranjem teh tarč preprečimo tudi preživetvene signale tumorskega mikrookolja.

Najbolj preučevane tarče v receptorski poti celic B v KLL so Brutonova tirozin-kinaza (BTK), fosfatidilinozitol 3-kinaza (PI3K) in vranična tirozin-kinaza (ang. spleen tyrosine kinase, SYK). Preskok od kliničnega testiranja do odobritve s strani Zvezne agencije za hrano in zdravila (ang. Food and Drug Administration, FDA) je

uspel zaviralcu BTK, ibrutinibu (2014), in zaviralcema delta izoforme PI3K, idelalizibu (2014) ter delta/ gama izoforme PI3K, duvelizibu (2018), medtem ko so zaviralci SYK, npr. entospletinib, še v kliničnih testiranjih.10,11 Ibrutinib je peroralno razpoložljiv, ireverzibilni kovalentni zaviralec BTK. S strani Evropske agencije za zdravila (ang. European Medicines Agency, EMA) je bil odobren kot samostojno zdravilo za zdravljenje odraslih bolnikov s predhodno nezdravljeno KLL (prva linija) in kot samostojno zdravilo ali v kombinaciji s shemo BR za zdravljenje odraslih bolnikov s KLL, ki so predhodno prejeli vsaj eno vrsto zdravljenja (druga linija). Priporočeno peroralno odmerjanje ibrutiniba, samostojno ali v kombinaciji, je 420 mg enkrat na dan.12 Poleg velikega odziva pri ponovljeni in neodzivni KLL, je prednost ibrutiniba v tem, da lahko z njim zdravimo tudi bolnike, ki sheme FCR ali BR zaradi neželenih učinkov ne prenašajo. Pri zdravljenju z ibrutinibom lahko pride do pojava motenj srčnega ritma, okužb in krvavitev, na katere moramo biti pri zdravljenju dodatno pozorni. V primeru pojava simptomov in znakov atrijske fibrilacije in ventrikularne tahiaritmije je potrebno oceniti, ali koristi zdravljenja odtehtajo tveganja in po potrebi prekiniti zdravljenje z ibrutinibom. Okužbe zgornjih dihal, pljučnica in sepsa spadajo med pogoste sopojave pri zdravljenju z ibrutinibom. Pri večini smrtnih primerov je okužbo spremljala nevtropenija. Med zelo pogoste neželene učinke spadajo tudi krvavitve. Kažejo se v obliki podplutb, krvavitev iz nosu in petehij ter kot večji potencialno smrtni hemoragični dogodki, kot so gastrointestinalne in intrakranialne krvavitve ter hematurija. Zaradi teh sopojavov je sočasno zdravljenje z ibrutinibom in varfarinom oziroma drugimi antagonisti vitamina K odsvetovano.12 Čeprav je ibrutinib učinkovito zdravilo za KLL, lahko bolezen sčasoma napreduje. Izguba učinkovitosti ibrutiniba je posledica pridobljene mutacije v BTK (C481S) ali mutacije s pridobitvijo funkcije PLCγ2.10 Novejši zaviralec BTK je akalabrutinib, ki je od leta 2017 odobren za zdravljenje limfoma plaščnih celic.

Akalabrutinib in njegov aktivni metabolit ACP-6862 tvorita kovalentno vez s cisteinskim ostankom v aktivnem mestu BTK.13 Akalabrutinib je bil ovrednoten za zdravljenje KLL v dveh kliničnih študijah III faze,

5

IZ STROKE

kjer so bolniki prejemali po 100 mg akalabrutiniba dvakrat dnevno v obliki kapsul. V študiji ELEVATETN so ovrednotili akalabrutinib, samostojno ali v kombinaciji z obinutuzumabom, v primerjavi s kombinacijo klorambucila in obinutuzumaba na predhodno nezdravljenih bolnikih s KLL, medtem ko so v študiji ASCEND ovrednotili akalabrutinib v obliki monoterapije v primerjavi s kombinacijo rituksimaba in idelaliziba oziroma rituksimaba in bendamustina.

Skupno sta študiji vzpostavili, da je akalabrutinib, samostojno ali v kombinaciji, statistično značilno in klinično pomembno povečal celokupno preživetje in preživetje brez napredovanja bolezni. Na osnovi tega je FDA pred kratkim akalabrutinibu podelila status prebojne terapije, kar bo omogočilo hitrejšo odobritev za zdravljenje KLL.14 Idelalizib je peroralno razpoložljiv, selektivni zaviralec PI3K delta. EMA ga je odobrila v kombinaciji z monoklonskim protitelesom proti CD20 (rituksimabom ali ofatumumabom) za zdravljenje odraslih bolnikov s KLL, ki so se pred tem vsaj enkrat zdravili, ali kot zdravilo prve izbire ob prisotnosti del17p ali mutacije TP53 pri bolnikih, za katere ni primerno nobeno drugo zdravljenje. Priporočeno peroralno odmerjanje idelaliziba je 150 mg dvakrat na dan. Idelalizib je učinkovito zdravilo, vendar se zaradi resnih neželenih učinkov (okužbe, nevropenija, kolitis) uporablja omejeno. Bakterijske, glivične ali virusne okužbe spadajo med zelo pogoste sopojave pri zdravljenju z idelalizibom, najpogosteje pa gre za okužbe dihal in sepse. Zaradi tega pri bolnikih s kakršnimi koli znaki prisotne sistemske okužbe zdravljenja z idelalizibom ne smemo pričeti. Pri bolnikih na idelalizibu so se pojavile resne in smrtne okužbe, vključno s pljučnico, ki jo povzroča Pneumocystis jirovecii (PJP), in okužba s citomegalovirusom (CMV). Tekom zdravljenja in do pol leta po prenehanju zdravljenja z idelalizibom je potrebna profilaksa proti PJP. V primeru CMV se svetuje začasna prekinitev idelaliziba do razrešitve okužbe. Med zelo pogostimi neželenimi učinki so še nevtropenija, povišanje aminotransferaz, ki nakazuje na poškodbo jeter, driska in kolitis. V primeru teh sopojavov 3. ali 4. stopnje je zdravljenje z idelalizibom potrebno začasno prekiniti.15 Poleg zaviranja znotrajcelične signalizacije idelalizib prepreči vzpostavitev podpornega mikrookolja, kar je

6

razvidno iz padca plazemskih koncentracij kemokinov (CCL3, CCL4 in CXCL13) pri bolnikih izpostavljenih idelalizibu. Podobno kot ibrutinib tudi idelalizib lahko odpove v KLL. Čeprav so aktivacijske mutacije redke pri KLL, so pri 3,5 % bolnikov s KLL zaznali amplifikacije gena PIK3CA, ki kodira katalitično podenoto p110α alfa izoforme PI3K. Obenem so pokazali, da je pri KLL PI3K povečano aktivna tudi v odsotnosti genetskih sprememb.16 Po drugi strani so odkrili, da celice difuznega velikoceličnega B-limfoma, ki preživijo izpostavitev idelalizibu, povečajo izražanje kemokinskega receptorja CXCR4. To nakazuje, da je odpoved idelalisiba pri bolnikih s KLL najverjetneje posledica povečane aktivnosti drugih izoform PI3K, npr. PI3Kα, in povečanega izražanja CXCR4.10,17 Duvelizib je zaviralec izoform delta in gama PI3K, ki ga je FDA odobrila za zdravljenje odraslih bolnikov s ponovljeno in neodzivno KLL, ki so prejeli vsaj 2 predhodni zdravljenji. Priporočeno peroralno odmerjanje duveliziba je 25 mg dvakrat dnevno, zdravljenje poteka v 28 dnevnih krogih zdravljenja.11 Prednost duveliziba pred idelalizibom s farmakodinamičnega vidika je njegova dvojna vloga v zaviranju PI3K. Ker zavira tudi gama izoformo PI3K, ki je glavna izoforma v limfocitih T, lahko uporaba duveliziba poruši vlogo limfocitov T v vzpostavljanju preživetvenih signalov mikrookolja, kar olajša smrt malignih klonov KLL.16 Tako kot pri idelalizibu, se tudi pri duvelizibu lahko pojavijo resni neželeni učinki (okužbe, nevtropenija, hepatotoksičnost) in rezistenca, najverjetneje zaradi povečane aktivnosti p-glikoproteina.11

Slika 1: Pregled tarč pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije.

IZ STROKE

Kronično limfocitno levkemijo zdravimo s kemoterapijo, kemoimunoterapijo in novimi tarčnimi zdravili, kamor spadajo zaviralci receptorske poti celic B in antagonisti antiapoptotičnih proteinov.

Kemoterapija KLL sestoji iz purniskih analogov (fludarabin, kladribin, pentostatin) in alkilirajočih citostatikov (ciklofosfamid, klorambucil, bendamustin), ki zavirajo sintezo in alkilirajo DNA. Najpogostejša kemoimunoterapija KLL je v obliki sheme FCR, kjer je fludarabinu in ciklofosfamidu dodano monoklonsko protitelo proti CD20 (rituksimab). Novejša zdravila zavirajo Brutonovo tirozin-kinazo (BTK), npr. ibrutinib in akalabrutinib, ali fosfatidilinozitol 3-kinazo delta (PI3K), npr. idelalizib. Venetoklaks je edini odobreni antagonist antiapoptotičnega proteina Bcl-2.

Antagonisti antiapoptotičnih proteinov Najnovejši razred zdravil odobrenih za zdravljenje KLL so antagonisti antiapoptotičnih proteinov, natančneje Bcl-2, ki je pri raku pogosto povečano izražen. Bcl-2 tvori dimere z apoptotičnimi proteini (npr. Bax, Bak), s čimer zavira apoptozo malignih celic (slika 1). Z zaviranjem Bcl-2, se Bax in Bak sprostita, kar vodi v povečano prepustnost zunanje mitohondrijske membrane in direktno indukcijo apoptoze neodvisno od p53. Edini s strani EMA odobreni zaviralec Bcl-2 za zdravljenje KLL je venetoklaks. V kombinaciji z rituksimabom je indiciran za zdravljenje odraslih bolnikov s KLL, ki so predhodno prejeli vsaj eno obliko zdravljenja. V obliki monoterapije je indiciran za zdravljenje KLL: • s prisotno del17p ali mutacijo TP53 pri bolnikih, ki niso primerni za zdravljenje z zaviralcem receptorske poti celic B oziroma pri katerih zdravljenje ni bilo uspešno, ali • z odsotno del17p ali mutacijo TP53 pri bolnikih, pri katerih tako kemoimunoterapija kot zdravljenje z zaviralcem receptorske poti celic B ni bilo uspešno.18 Priporočeni odmerek venetoklaksa v kombinaciji z rituksimabom je 400 mg enkrat na dan. Odzivi na zdravljenje z venetoklaksom so hitri in v primeru dosega negativnega minimalnega preostanka bolezni trajni, kar je prednost v primerjavi z

ibrutinibom in idelalizibom, ki praviloma zahtevata kontinuirano jemanje. Najresnejši zaplet pri uporabi venetoklaksa je sindrom tumorskega razpada. Zato zdravilo uvajamo postopoma s tedenskim večanjem odmerka. Potrebna je zadostna hidracija, zaščita z alopurinolom in redno sledenje laboratorijskih pokazateljev tumorskega razpada. Med neželenimi učinki stopnje 1 do 2 sta bili najpogostejši driska in slabost, stopnje 3 do 4 pa nevtropenija.19

Kaj je v razvoju?

V različnih fazah kliničnega testiranja so številne nove učinkovine, ki ciljajo doslej neizkoriščene tarče. Med najbolj obetavnimi je visoko selektiven peroralni zaviralec SYK, entospletinib, ki se je v fazi II kliničnega testiranja izkazal kot učinkovit pri bolnikih s ponovljeno in neodzivno KLL, ki ne prenašajo ali so postali rezistentni na zaviralce BTK in PI3K.20 V kliničnih testiranjih se je imunomodulator lenalidomid, z delovanjem na tumorsko mikrookolje in imunski sistem (kontrolna točka PD-1 limfocitov T), izkazal kot učinkovit v zdravljenju ponovoljenje in neodzivne KLL.4 Poleg novih molekul so v kliničnih testiranjih tudi kombinacije že odobrenih zdravil, npr. venetoklas z ibrutinibom, venetoklaks s shemo BR.19 Napreden pristop k obvladovanju KLL je zdravljenje z uporabo genetsko spremenjenih limfocitov T, ki izražajo himerni T-celični receptor (ang. chimeric antigen receptor T cells, CAR-T) usmerjen proti B-celičnemu označevalcu CD19. Čeprav se zgolj majhen delež bolnikov s KLL odzove na zdravljenje s celicami CAR-T, so doseženi odgovori pogosto dolgotrajni. Razlog za mali delež odgovorov je najverjetneje v disregulaciji imunskega sistema, ki je značilen za KLL. Ibrutinib z uravnavanjem delovanja limfocitov T poveča zmožnost ekspanzije celic CAR-T in poveča protitumorno delovanje. Tako imajo bolniki, predhodno zdravljeni z ibrutinibom, 2-krat večji odziv na zdravljenje s celicami CAR-T. S tega vidika je kombinacija ibrutiniba in celic CAR-T smiselna in ponuja možnost za zdravljenje bolnikov, ki zgolj z ibrutinibom ne dosežejo remisije.21

Zaključek Zdravljenje KLL je z uvedbo zaviralcev receptorske poti celic B in antagonistov Bcl-2 doseglo novo

7

IZ STROKE

obdobje. Kljub izjemni učinkovitosti novih zdravil pa velja spomniti, da KLL zaradi izredne heterogenosti lahko postane rezistentna tudi na novejše oblike zdravljenja. Pomembno mesto v zdravljenju KLL bodo našle tudi napredne oblike zdravljenja, kot

npr. celice CAR-T, vendar bo njihova uporaba omejena. Zato je izrednega pomena, da se iskanje novih tarč in razvoj zdravil z različnimi mehanizmi delovanja na področju hematoloških malignih obolenj nadaljuje.

1. Eichhorst B, Robak T, Montserrat E, et al. Chronic lymphocytic leukaemia: ESMO Clinical Practice Guidelines for diagnosis, treatment and follow-up. Ann Oncol. 2015. doi:10.1093/annonc/mdv303

VIRI

2. Hallek M, Cheson BD, Catovsky D, et al. Guidelines for the diagnosis and treatment of chronic lymphocytic leukemia: A report from the International Workshop on Chronic Lymphocytic Leukemia updating the National Cancer Institute-Working Group 1996 guidelines. Blood. 2008. doi:10.1182/blood-2007-06-093906 3. Rak v Sloveniji 2015. Ljubljana: Onkološki Inštitut Ljubljana, Epidemiologija in Register Raka, Register Raka Republike Slovenije, 2018.

4. Jain N, O’Brien S. Initial treatment of CLL: Integrating biology and functional status. Blood. 2015. doi:10.1182/blood-2015-04-585067 5. Ricci F, Tedeschi A, Morra E, Montillo M. Fludarabine in the treatment of chronic lymphocytic leukemia: A review. Ther Clin Risk Manag. 2009.

6. Gandhi V, Plunkett W. Cellular and clinical pharmacology of fludarabine. Clin Pharmacokinet. 2002. doi:10.2165/00003088200241020-00002 7. Geisler CH. Cyclophosphamide for CLL: to be or not CYP2B activated? Blood. 2013;122(26):4156 LP - 4157. doi:10.1182/blood-2013-10-534115 8. Eichhorst BF, Busch R, Hopfinger G, et al. Fludarabine plus cyclophosphamide versus fludarabine alone in first-line therapy of younger patients with chronic lymphocytic leukemia. Blood. 2006. doi:10.1182/blood-2005-06-2395 9. Jaglowski SM, Alinari L, Lapalombella R, Muthusamy N, Byrd JC. The clinical application of monoclonal antibodies in chronic lymphocytic leukemia. Blood. 2010. doi:10.1182/blood-2010-04-001230 10. Wiestner A. The role of b-cell receptor inhibitors in the treatment of patients with chronic lymphocytic leukemia. Haematologica. 2015. doi:10.3324/haematol.2014.119123 11. COPIKTRA (duvelisib). Full prescribing information. Dostopno na: https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/label/2018/211155s000lbl.pdf. Poskus dostopa: 27.08.2019.

12. Imbruvica, INN-ibrutinib. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/documents/ product-information/imbruvica-epar-product-information_sl.pdf. Poskus dostopa: 27.08.2019.

13. Calquence. Full prescribing information. Dostopno na: https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/label/2017/210259s000lbl.pdf. Poskus dostopa: 27.08.2019.

14. Calquence granted US Breakthrough Therapy Designation for chronic lymphocytic leukaemia. Dostopno na: https://www. astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2019/calquence-granted-us-breakthrough-therapy-designation-for-chronic-lymphocytic-leukaemia-1408.

15. Zydelig, INN-idelalisib. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/documents/community-register/2017/20171116139021/anx_139021_sl.pdf. Poskus dostopa: 27.08.2019.

16. Davids MS, Brown JR. Phosphoinositide 3’-Kinase Inhibition in Chronic Lymphocytic Leukemia. Hematol Oncol Clin North Am. 2013. doi:10.1016/j.hoc.2012.12.002 17. Kim JH, Kim WS, Ryu KJ, Kim SJ, Park C. CXCR4 can induce PI3Kδ inhibitor resistance in ABC DLBCL. Blood Cancer J. 2018. doi:10.1038/s41408-018-0056-9 18. Venclyxto, INN-Venetoclax. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/documents/ community-register/2016/20161205136381/anx_136381_sl.pdf. Poskus dostopa: 27.08.2019.

19. Gentile M, Petrungaro A, Uccello G, et al. Venetoclax for the treatment of chronic lymphocytic leukemia. Expert Opin Investig Drugs. 2017;26. doi:10.1080/13543784.2017.1386173 20. Awan FT, Thirman MJ, Patel-Donnelly D, et al. Entospletinib monotherapy in patients with relapsed or refractory chronic lymphocytic leukemia previously treated with B-cell receptor inhibitors: results of a phase 2 study. Leuk Lymphoma.

2019;60(8):1972-1977. doi:10.1080/10428194.2018.1562180 21. Bair SM, Porter DL. Accelerating CAR therapy in CLL: The development and challenges of CAR T cell therapy for chronic lymphocytic leukemia. Am J Hematol. 2019. doi:10.1002/ajh.25457

8

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Pomen α-lipojske kisline pri zaščiti kože pred oksidativnim stresom Ana Bevk

Naša koža je nenehno izpostavljena virom oksidativnega stresa iz okolja: od ultravijoličnega (UV) sevanja do cigaretnega dima in ozona. Reaktivne kisikove zvrsti (ROS) so vpletene v etiologijo številnih kožnih stanj, vključno s kožnim rakom in fotostaranjem. ROS so sposobne oksidirati lipide, beljakovine in nukleinske kisline. Encimski in neencimski antioksidanti ščitijo celice pred temi oksidativnimi poškodbami. Če je kapaciteta antioksidativne mreže presežena, lahko to privede do oksidativnih poškodb celic. Z eksogenim dodajanjem antioksidantnih spojin lahko pripomoremo k delovanju endogene antioksidativne mreže, to pa lahko dosežemo le, če antioksidant prodre v kožo. Tam mora ohraniti tudi svojo aktivno obliko.

Oksidativni stres in staranje kože Reaktivne kisikove zvrsti imajo kritično vlogo v procesu staranja – UVA- in UVB-žarki lahko neposredno ali posredno poškodujejo našo kožo. Petdeset odstotkov poškodb, ki jih povzroči UV-sevanje, je verjetno posledica nastanka prostih radikalov. UVB ima glavno vlogo pri nastanku sončnih opeklin in fotokarcinogeneze po izpostavljenosti soncu, UVA pa zaradi daljših valovnih dolžin in večje količine sevanja prodre v globlje plasti kože in tam povzroči reakcije, ki vodijo v prezgodnje staranje kože. ROS, ki v koži nastanejo zaradi izpostavljenosti UV-sevanju, zmanjšajo koncentracijo fizioloških antioksidantov, kot so α-tokoferol, ubikinon, askorbinska kislina in glutation, in s tem oslabijo naravno prisotno antioksidativno mrežo v koži.

Kaj je α-lipojska kislina? α-lipojska kislina (1,2-ditiolan-3-pentanojska kislina ali 6,8-tioktična kislina) ima dokazano močno antioksidativno delovanje pri različnih in vitro in in vivo pogojih. Je ena izmed najučinkovitejših kozmetično aktivnih sestavin v boju s staranjem, prostimi radikali

in vnetnimi procesi, kar jih poznamo. Naravno se nahaja v mitohondrijih in je del encimskega sistema, ki pomaga pri tvorjenju energije.

Tako oksidirana (disulfid) kot reducirana (ditiol) lipojska kislina imata antioksidativne lastnosti in vitro: odstranjujeta ROO*, HOCI, CO3*-, NO2*, HO* in ONOOH. Reagirata z železovimi in bakrovimi ioni ter tako preprečujeta Fentonovo reakcijo.

Dihidrolipoat (DHLA, oblika lipojske kisline) je močan reducent, reducira glutation disulfid do glutationa, dehidroaskorbat do askorbata in α-tokoferilni radikal do tokoferola. Lipojska kislina ima tako hidrofilne kot hidrofobne lastnosti ter se nahaja v celičnih membranah in citosolu tako rastlinskih kot živalskih celic.

Lipojska kislina ima 400-krat močnejše antioksidativno delovanje kot vitamina E in C skupaj, čeprav sta oba znana kot zelo učinkovita antioksidanta. Kislina in njena reducirana oblika obnavljata endogene antioksidante, kot so vitamina C in E ter GSH (slika 1). Njena slabost je težko prekriven neprijeten vonj, ki oteži formuliranje izdelka. Druga negativna lastnost

9

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

je občutljivost snovi na termolizo. Zaradi nizkega tališča in ditiolanskega obroča, ki absorbira svetlobo pri 330 nm, se lipojska kislina enostavno razgradi z UV-sevanjem.

Zaščitno delovanje lipojske kisline (LA).

Lipojska kislina in DHLA obnavljata endogene antioksidante, kot so vitamina C in E ter GSH.

V eni izmed študij so dokazovali zaščitno delovanje lipojske kisline pred izgubo lipidotopnih antioksidantov. Človeške keratinocite so obdelali s tokoferolom, ubikinolom in ubikinonom, vse z in brez lipojske kisline, ter jih obsevali z UVA-svetlobo.

V črno obarvanih stolpcih, kjer je bila antioksidantu dodana lipojska kislina, je razvidno, da je ohranjena koncentracija višja kot pri obsevanju antioksidanta brez dodane lipojske kisline (izjema ubikinon).

V kliničnih študijah z lipojsko kislino so dokazali izboljšanje kakovosti kože, merjeno kot zmanjšanje gub in hrapavosti, učinkovito pa deluje tudi proti fotostaranju, zato ima velik potencial pri vgrajevanju v kozmetične izdelke proti staranju.

VIRI 1. S. Pečar, J. Mravljak: ŠUMI ŽIVLJENJA, SFD, 2015.

2. Thiele J, Elsner P (eds.): Oxidants and Antioxidants in Cutaneous Biology. Curr Probl Dermatol. Basel, Karger, 2001, vol 29, pp 43–51 3. Matsugo E., Bito T., Konishi T.: Free Radical Research, August 2011; 45(8): 918–924.

Reaktivni intermediati v cigaretnem dimu in vpliv na staranje kože Pia Simon Kajenje tobaka povzroča nastanek različnih bolezni, poleg tega je odgovorno za več kot tri milijone smrti letno. V cigaretnem dimu je več kot 5000 škodljivih sestavin, ki se ob kajenju vdihavajo, sestavine pa se v pljučih absorbirajo neposredno v krvni obtok. Večina sestavin, ki so v cigaretnem dimu, nastane šele ob prižigu cigarete. Takrat zaradi visokih temperatur (do

10

900 °C) potečejo različne kemične reakcije, predvsem oksidacije in reakcije termolize, v samem tobaku pa radikalov ni, zato ima žvečenje tobaka drugačne posledice na organizem.

Radikali nastajajo po treh poteh. Pri sežigu oziroma zgorevanju cigarete se tvorijo kisikovi in ogljikovi

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

radikali, ki pa imajo prekratko življenjsko dobo, da bi močno vplivali na sestavo dima. Po drugih dveh poteh pride do nastanka radikalov iz katrana in do oksidacije NO doveliko reaktivnejšega NO2, čemur sledijo reakcije NO2 s kisikovimi radikali. V cigaretnem dimu in cigaretnem katranu naj bi bilo po ocenah kar 1014‒1015 radikalov na miligram katrana oziroma dima.

Ker je pljučno tkivo prilagojeno na visok parcialni tlak kisika v zraku, lahko dodatno obremenjevanje z oksidanti iz cigaretnega dima do neke mere prenese.

Ko to ni več mogoče, nastopi oksidativni stres v pljučih, čemur sledi vnetje pljučnega tkiva.

Kadilca lahko prepoznamo po značilnih obraznih gubah, ki so pravokotne glede na oči ali zgornjo oziroma spodnjo ustnico, in globokih linijah pod lici. Zaradi konstantnega stika kože z dimom je ta izsušena, držanje cigarete z ustnicami in mežikanje očesa zaradi dima pa vodi v nastanek gub okoli oči.

Kadilec ima povešen obraz in atropičen oziroma sivkast videz kože. Raziskava so pokazale, da imajo dolgotrajni kadilci globlje in bolj neenotne gube kot nekadilci, a jih imajo v primerjavi z nekadilci manj.

DOGAJALO SE BO

Kajenje povzroča zmanjšan pretok krvi skozi kožo, kar pomeni manjši dotok kisika in hranilnih snovi.

Dokazano je, da kajenje poveča koncentracijo matriksnih metaloproteinaz v dermisu, ki so odgovorne za degradacijo kolagena, elastičnih vlaken in proteoglikanov, vse to pa poruši ravnovesje med biosintezo in degradacijo kožnega vezivnega tkiva, zaradi česar je koža kadilcev ohlapnejša, trša in manj elastična. Kajenje ima večji učinek na staranje kože kot izpostavljenost ultravijoličnim žarkom. Pred kratkim so dokazali, da ekstrakt tobačnega dima povzroči spremembe v vezivnem tkivu brezdlačnih

miši. Študija je potrdila, da je dovolj že topikalen oziroma intrakutan nanos ekstrakta tobačnega dima, da se pojavi zmanjšanje števila kolagenskih vlaken.

Dvojčici, ki so ju pri starosti 22 let računalniško postarali – leva prikazuje kadilko pri 40 letih, desna pa je nekadilka.

Za zmanjšanje gub so na kadilcih izvedli nadomestno hormonsko zdravljenje (hormone replacement therapy), a se koža dolgotrajnih kadilcev na terapijo ni odzvala. Strokovnjaki menijo, da lahko s prekinitvijo kajenja in uporabo krem s topikalnimi retinoidi in antioksidanti ter uporabo izdelkov za zaščito pred sončenjem stanje kože ohranimo, ne moremo pa ga izboljšati. Cigaretni dim tako povzroči dolgotrajne in nepopravljive spremembe v koži, tudi če je taprisoten le v naši okolici in sami nismo kadilci.

VIRI 1. S. Pečar, J. Mravljak: Šumi življenja, SFD, 2015 2. Ferage, Miaranda A.; Miller, Kenneth W.; Maibach, Howard I. (Eds.) Textbook of Aging Skin, Springer, 2010

DOGODEK

KDAJ?

KJE?

Medštudijski kongres: (R)evolucija bakterij

7. marec

Medicinska fakulteta

Strokovni večer: Alzheimerjeva bolezen

24. marec

FFA

Spomladanski bazar

24. - 26. marec

FFA

43rd EPSA Annual Congress

20. - 26. april

Lyon, Francija

66th IPSF World Congress

27. julij - 5. avgust

Seul, Južna Koreja

LBM KOTIČEK

Predstavitev Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino Lucija Dajčman

Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (SZKKLM) je strokovno društvo, ki združuje strokovnjake s področja klinične kemije in laboratorijske medicine v Sloveniji. Trenutno je v društvo včlanjenih 378 članov, od tega 33 študentov laboratorijske medicine. Večina članov ima univerzitetno izobrazbo farmacevtske, kemijske, biološke ali druge biomedicinske smeri. 93 članov ima končano specializacijo iz medicinske biokemije pri Ministrstvu za zdravje RS. Vodstvo združenja predstavljajo predsednik, blagajnik in tajnik ter 11 članov izvršilnega odbora in 3 člani nadzornega odbora. Pod okriljem društva deluje 5 komisij in 5 delovnih skupin. Uradna spletna stran združenja se nahaja na naslovu https://szkklm.si/.

Zgodovina razvoja SZKKLM sega v leto 1961, ko se je ustanovila sekcija medicinskih biokemikov pod okriljem takratnega Farmacevtskega društva. Leta 1995 je društvo postalo samostojno, z imenom Slovensko združenje za klinično kemijo (SZKK). V letu 2014 se je zaradi procesa harmonizacije poklica in njegove prepoznavnosti na evropskem nivoju ime spremenilo v Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino.

SZKKLM je včlanjeno v Mednarodno zvezo klinične kemije in laboratorijske medicine (IFCC) in Evropsko zvezo klinične kemije in laboratorijske medicine (EFLM), kjer člani aktivno sodelujejo v številnih delovnih odborih in komisijah. V sodelovanju in pod pokroviteljstvom omenjenih zvez SZKKLM redno organizira strokovna srečanja. Vsako leto 4–5 strokovnih srečanj in 5 strokovnih izobraževanj za tehnike, inženirje in magistre laboratorijske medicine.

12

Na vsaki 2 leti organizira Mednarodno konferenco o kakovosti medicinskih laboratorijev ter na 4 leta Kongres klinične kemije in laboratorijske medicine z mednarodno udeležbo.

Poglavitni namen združenja je vzdrževati in skrbeti za kakovostno strokovno delo ter spodbujati izobraževanje in znanstveno delo na področju klinične kemije in laboratorijske medicine v Sloveniji.

Da bi doseglo ta namen, opravlja društvo naslednje naloge: ●- izmenjuje znanstvene in strokovne izkušnje ter mnenja med člani društva, zato pripravlja za svoje člane predavanja, seminarje, simpozije in kongrese; ●- seznanja člane društva o strokovnih in znanstvenih dosežkih s področja klinične kemije in sorodnih strok v tujini in doma; ●- sodeluje in se povezuje s podobnimi društvi, združenji, organizacijami in izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini; ●- včlanjuje se v mednarodne strokovne organizacije za klinično kemijo in laboratorijsko medicino; - sodeluje z Razširjenim strokovnim kolegijem za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo pri Ministrstvu za zdravje, z Zbornico laboratorijske medicine, Katedro za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo ter s klinikami in inštituti; ●- zalaga in izdaja strokovne publikacije s področja delovanja društva skladno z veljavno zakonodajo (priporočila, znanstveno strokovno glasilo – Laboratorijska medicina itd.).

SZKKLM spodbuja vključevanje mladih članov in

LBM KOTIČEK

študentov. V letošnjem študijskem letu se je že odvilo nekaj aktivnost v smeri promocije združenja študentom FFA. Združenje študentom laboratorijske biomedicine od letošnjega študijskega leta naprej omogoča brezplačno članstvo, kar pa seveda zajema tudi možnost obiskovanja strokovnih srečanj in izobraževanj, ki jih združenje organizira širom Slovenije. Prvo strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo veliko število študentov programa LBM, je potekalo 19. 12. 2019 na Fakulteti za farmacijo, saj ga je pod okriljem združenja organizirala naša fakulteta.

Tema strokovnega srečanja je bila: Novosti v bolniku prilagojeni laboratorijski medicini. V okviru nekaj ur predavanj in aktivne diskusije strokovnjakov, pri kateri smo lahko sodelovali tudi študenti, smo tako pridobili nova znanja različnih področij laboratorijske medicine, od kostnih bolezni, hematologije, bolezni presnovnih motenj do farmakogenetike. SZKKLMju se tako iskreno zahvaljujemo za pripravljenost na sodelovanje s študenti in omogočanje pridobivanja novih znanj zunaj študijskih okvirjev. Upamo, da se bo v prihodnje naše sodelovanje še poglobilo.

13

FarFarAway

FarFarAway Pisma iz tujine Letters from abroad

Tina Studen 4. letnik Medicinski fakultet, Sveučilište u Splitu Split, Hrvaška ŠT UDIJ FARMACIJE NA OBALI Letošnje poletje sem klasičen oddih na hrvaški obali preskočila, saj sem vedela, da me čaka petmesečna izkušnja v prelepi Dalmaciji. Odšla sem namreč v Split na izmenjavo Erasmus+. V čudovitem mestu so me na koncu septembra pričakale poletne temperature, ki so vztrajale vse do začetka novembra. Sončni dnevi so bili prisotni tudi pozimi, a poletne temperature se jim na žalost niso pridružile. Namesto tega smo dobili jugo in burjo, ki sta poskrbela za precej hladno zimo.

Samo mesto je dokaj majhno, pozimi pa tudi precej prazno. Kljub temu služi kot odlično izhodišče za obisk otokov, naravnih parkov in drugih znamenitosti. Z ostalimi Erasmus študenti smo organizirali več potovanj po balkanskem polotoku in preostali Evropi, tako da nam dolgčas vsekakor ni bilo. Čeprav je oddaljenost od Ljubljane relativno majhna, so razlike v študiju precej velike. Za začetek je število študentov skorajda 6-krat manjše, v letniku je namreč zgolj 30 študentov, kar omogoča bolj individualni pristop k poučevanju.

Precej drugače pa poteka tudi sam študij. Njihov program sestoji iz nekaj tedenskih predavanj in vaj enega predmeta, čemur takoj sledi izpit in nato naslednji predmet. Predavanja in vaje potekajo v hrvaškem jeziku, medtem ko ti izpit običajno omogočijo pisati v angleškem jeziku.

Na hrvaškem nimajo študentskih bonov, imajo pa študentsko izkaznico – X-kartico, na katero fakulteta naloži kredit za popust v menzah. Celotno kosilo, torej juha, glavna jed, solata in sladica, stane približno 1 EUR. Najemnina za stanovanje in stroški življenja so cenejši kot v Ljubljani.

Najboljši načini transporta po mestu so avtobus, ki vozi precej redno, ali pa lastne noge, saj je večina stvari oddaljena največ 30 minut od centra.

Poleg plaž je najpriljubljenejša destinacija za sprehod park Marjan, z vrha katerega lahko uživamo v razgledu na celotno mesto.

Izmenjava v Splitu je čudovita izkušnja za vse, ki si želite izboljšati znanje hrvaškega jezika, spoznati naše sosede in Erasmus študente drugih narodnosti, poleg tega pa uživati v svežem morskem zraku in lepem razgledu na morje.

14

FarFarAway

Vitjan Fras 4. letnik Farmaceutická fakulta, univerzita komenského Bratislava, Slovaška Pozdravljeni!

Odločil sem se, da bom prvi semester četrtega letnika preživel v Bratislavi, kjer trenutno končujem z izmenjavo. Slovaška morda ni prva izbira večine študentov, saj se Bratislava po svoji dinamičnosti lahko primerja s Celjem in ne ponuja pretirane kulturne drugačnosti. Po drugi strani pa je v neposredni bližini mnogih večjih evropskih mest in mi je tako omogočila kar nekaj odličnih izletov po Evropi. Univerza ponuja nastanitev v študentskem domu, ki me je sprva šokiral in tako ostaja še danes, ker dosega zelo minimalne standarde vsega, hkrati pa je center druženja in spoznavanja Erasmus študentov. Študentski dom je sicer 30 minut vožnje od fakultete, a je hkrati obdan z vsem, kar potrebuješ za nemoteno izmenjavo (trgovine, solidna menza, kavarne, družba, klub, fitnes). Kljub nizkemu standardu bivanja bi se prav zaradi družbe še enkrat odločil za študentski dom, prav tako pa je cenovno zelo ugoden, zato ni bilo skrbi, da štipendija ne bi pokrila stroškov nasploh ugodnega življenja.

Z izmenjavo sem začel v sredini septembra, ko so za Erasmus študente organizirali spoznavni teden, nato pa smo počasi začeli s predavanji, ki so potekala v raznolikih oblikah angleščine. Seminarji in nekatera predavanja so bili obvezni, bistveno manj pa je bilo laboratorijskih vaj. Profesorji so bili do študentov zelo prijazni, njihova prilagodljivost pa je pomagala pri oblikovanju urnika. Ta mi je dopuščal veliko prostega časa, ki sem ga med drugim izkoristil tudi za učenje osnov slovaščine in za šalo še španščine, ki mi je celo prišla bolj prav, ker so bili skoraj vsi sošolci izključno Španci. Še najbolj pa mi bosta v spominu ostala pretežno molčeče sobivanje z Japoncem in spoznavanje japonske kulture prek drugih, bolj družabnih Japoncev.

Gledano v celoti, je bilo teh nekaj mesecev zelo brezskrbnih in zanimivih, predvsem pa so bili odmik od klasičnega vsakdana. Izmenjavo bi priporočil vsem, ki si želijo menjati okolje in si popestriti študij z edinstveno izkušnjo.

Zala Dacar 4. letnik Univerzita Karlova Hradec Králové, Češka

Erasmus je bil zame prava odločitev, na kar kaže tudi dejstvo, da sem že drugi teden izmenjave pisala prošnjo za podaljšanje iz enega na dva semestra. Ta izkušnja mi ni dala le ogromno novega strokovnega znanja, temveč tudi veliko novih življenjskih veščin, kot na primer, kako preživeti v času kosila, ko si petnajst Špancev naenkrat pripravlja omlete na štirih grelnih ploščah, ali kako racionalno nakupovati hrano v primeru, ko si trideset ljudi deli en hladilnik, še posebej pa obvladam veščino mešanja slovenskega in angleškega jezika ter pantomime, ko se želim sporazumeti s Čehi, ki jim je angleščina popolnoma nerazumljiva.

Zakaj sem se odločila za Češko, ne vem, mogoče zaradi predstave o cenejšem življenju ali pa mita (ki se je kar kmalu razbil), da je tu pivo cenejše od vode. Toda povem vam lahko, da z izbiro Hradec Kralove nikakor ne boste zgrešili. Iz Prage, ki je oddaljena 1,5 ure, so odlične in poceni povezave v vse evropske in tudi bolj oddaljene države, Charles University pa vsekakor

15

FarFarAway

upraviči svoje ime. Vsa predavanja so v angleščini in zaradi manjšega števila tudi zelo interaktivna, tako da se jih udeležujem tudi sama (da, vem – šok!).

Bi izbrala Češko še enkrat? Seveda! V teh prvih štirih mesecih izmenjave sem spoznala toliko novih ljudi in kultur, da imam danes dom v praktično vsaki evropski državi in državi Bližnjega vzhoda. Ne bom se razpisala o tem, kako mislim, da mi je Erasmus izkušnja spremenila pogled na svet, ker je to že preveč »cliché«, vendar pa vam jo iz srca priporočam, če si želite razširiti obzorja, dati vsakodnevno rutino na pavzo ali pa zgolj poceni potovati z družbo podobno mislečih, odprtih ljudi!

SEP v Južni Koreji Tilen Urbančič

Po obisku dogodka »Mobility day« so me kolegi na FFA navdušili za program Student exchange (SEP). Že od nekdaj sem imel željo po raziskovanju Daljnega vzhoda, zato sem kolebal med Japonsko in Južno Korejo. Na koncu me je prepričal odličen program, ki ga vsako leto pripravi južnokorejsko farmacevtsko društvo (KNAPS). Dvotedenski program je sestavljen iz obiskov različnih ustanov javnega zdravstva, kozmetičnih in farmacevtskih podjetij in južnokorejskih znamenitosti.

Nekaj mesecev po prijavi na SEP in po 25 urah potovanja sem prispel v Incheon. Tam me je z velikim nasmeškom in sliko mojega obraza na plakatu pričakala Seounyoung. Pospremila me je do hostla v Seulu in mi pomagala urediti vse potrebne stvari za udobno bivanje v Južni Koreji.

Naslednji dan se je uradno začel SEP društva KNAPS. Naš program je izgledal približno takole: zgodaj zjutraj smo se zbrali na eni izmed številnih metro postaj in se skupaj odpravili do načrtovane institucije. V dveh tednih

16

smo obiskali veliko institucij, ki igrajo pomembno vlogo v južnokorejskem zdravstvenem sistemu. Ena izmed takšnih je zagotovo bolnišnična lekarna v Nacionalni univerzitetni bolnišnici v Seulu. Sam sistem izdajanja

FarFarAway

zdravil je bolj podoben ameriškemu, kjer pacienti prejmejo točno določeno število odmerkov zdravila v lončkih. Med obiskom južnokorejske različice FDA, imenovane MFSD (Ministry of Food and Drug Safety), nas je sprejel predsednik ustanove. Z njim smo imeli priložnost razpravljati o sodobnih problemih javnega zdravstva, vlogi farmacevtov v njegovem sistemu in mogočih rešitvah. V programu smo imeli tudi ogled podjetja Amorepacific, ki je eno izmed največjih podjetij za kozmetiko na svetu. Najbolj mi bo v spominu ostal obisk obrata Samsung biologics. Presenetilo me je, kako mu je v pičlih desetih letih uspelo postati eden izmed pomembnejših proizvajalcev bioloških zdravil na globalnem trgu, in to z najsodobnejšimi obrati. Če kdo ne ve, je to tisti Samsung, ki proizvaja telefone in gradi nebotičnike – Burj Khalifa.

Popoldan smo imeli kulturno-zabavni program. Obiskali smo muzej, posvečen korejski vojni, Kraljevo palačo, N Seoul Tower in Hanok Village. Presenetili so nas z vodenim ogledom korejske obveščevalne službe, kjer je beseda nanesla tudi na sosednjo Severno Korejo in Kim Jong Una. Običajno so nas po napornem programu korejski gostitelji povabili na večerjo. Vsak dan smo pokusili novo jed. Če povem po pravici, si polovice imen jedi sploh nisem zapomnil. Med najbolj znane vsekakor spadata »Korean barbecue« in fermentirano zelje oziroma »Kimchi«. Ob vsaki večerji so zraven spadali tudi velik vrč piva in več steklenic korejskega žganja »Soju«. Po obroku so sledile korejske pivske igre.

Vsaka se začne s kratko pesmico, nato pa sledi igra.

Presenetila sta me veliko število pivskih iger in količina alkohola, ki ga drobni Korejci zmorejo popiti. Noč smo običajno zaključili v baru s karaokami ob prepevanju K-popa.

Med vikendom smo se odpravili na dvodnevni izlet na vzhodno obalo Južne Koreje. Prvi dan smo si ogledali budistični tempelj Naksan – gre za enega izmed najlepših templjev na vzhodni obali Južne Koreje.

Popoldan smo poležavali na plaži in se ohladili s skokom v Vzhodno morje. Zvečer smo si sami pripravili »Korean barbecue«, seveda pa ni manjkalo niti piva in žganja »Soju«. Naslednji dan smo si še ogledali Huhuam temple.

Dva tedna uradnega programa sta prehitro minila.

Na srečo sem imel še teden dni časa za samostojno raziskovanje. Z letalom sem se odpravil v Busan, ki leži na jugovzhodu države. Gre za drugo največje mesto v Južni Koreji in je znano predvsem po odlični morski kulinariki in številnih peščenih plažah.

SEP v Južni Koreji je bil odličen zaključek mojega študija na FFA. Srečal sem veliko novih ljudi s celotnega sveta.

Dobro sem spoznal delo farmacevtov v Južni Koreji, njihove probleme in poglede na celotno situacijo.

Vsem študentom toplo priporočam SEP in tudi druge obštudijske aktivnosti, saj so to tisti trenutki, ki naredijo spomin na študij lep ☺.

17

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavitev društvenikov 2020 Uredniški odbor Spatule

Z novim letom so se v našem društvu zopet premešali obrazi in imena, zato vam člani uredniškega odbora znova postrežemo s prav posebnim spoznavnim kotičkom. Če vas srbijo pete in bi radi sodelovali v katerem izmed njihovih projektov, jim pišite ali pa jih pocukajte za rokav. Zaenkrat še niso nikogar ugriznili!

Izvršni odbor in koordinatorji DŠFS in ŠSSFD Predsednica: Nuša Japelj predsednik@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik

Najljubši okus čaja? Kreftov zimski.

Smer študija: Farmacija

Kaj pa najljubša stvar v društvu? Moja nepogrešljiva ekipa!

Domači kraj: Rašica

Kako si si predstavljala delovanje društva, ko si bila še v prvem letniku, in kaj si misliš zdaj, ko si del ekipe? Nihče si ne predstavlja, kaj vse prinese vključitev v naše zagnano in neizmerno pridno društvo. To je skupina študentov, ki ji nikoli ne zmanjka zamisli, pripravljenosti za medsebojno pomoč in razlogov za smeh.

Ponujamo neskončno mnogo izzivov, priložnosti za potovanje, dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj samega sebe. Ne ugibaj, kako izgleda delovanje društva, ampak se nam pridruži!

Tvoje življenjsko vodilo? »Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.« Kako naj pristopim k društvu, če imam neko novo idejo za projekt ali pa bi samo rad sodeloval? Če si želiš najti razlog, da se nam pridružiš, ga ne išči. Ne trkaj na vrata študentske sobice, ampak kar pogumno vstopi in povprašaj, kako nam lahko pomagaš. Med vsemi projekti bomo zagotovo izbrskali nekaj prav zate. Verjemi, da te čaka polno dogodivščin in nepozabnih spominov. Študentska sobica začne burno goreti. Rešiš lahko samo eno stvar. Kdo oziroma kaj bo to? Naš Edi, seveda.

Kako si stopila na svojo pot do položaja predsednice društva?

Po motivacijskem vikendu, ki je jasno dosegel svoj namen, sem se zmotivirana prijavila na položaj koordinatorice javnih kampanj.

Do takrat delovanja DŠFS sploh še nisem poznala, zdaj pa redno delujem v društvu in z veseljem pripravljam projekte, za katere

18

upam, da pritegnejo tudi koga izmed vas, saj ste prav vi razlog za naše delovanje. Društvo je name naredilo izjemen vtis in spoštujem vsakogar, ki mu je pripravljen nameniti del svojega prostega časa.

Skličeš sestanek, na katerega nekako vsi pozabijo. Sankcije?

Opravičila se pri nas vedno merijo v gramih čokolade.

Kako bi opisala delovanje društva in katere zadolžitve obsega tvoj položaj predsednice? Društvo študentov farmacije Slovenije združuje študente Fakultete za farmacijo in jih zastopa v Sloveniji ter svetu že od leta 1997. Ukvarjamo se z organizacijo projektov izobraževalnega in družabnega značaja tako na lokalnem kot tudi mednarodnem nivoju. Kot člani študentske sekcije se povezujemo tudi s Slovenskim farmacevtskim društvom. Cilji mojega dela kot predsednica DŠFS so skrb za motiviranost, povezanost in ohranjanje zaupanja med člani društva ter vsemi študenti Fakultete za farmacijo.

PREDSTAVITEV DŠFS

Generalni sekretar: Filip Ivanovski gs@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik

Kateri prigrizek iz avtomata pred P1 imaš najraje? Tiste čokoladne kekse (rdeče pakiranje).

Smer študija: Farmacija

Če bi lahko prevzel eno službo na FFA, bi bil …?

Knjižničar. Šala! MR na biotehnologiji oziroma farmacevtski kemiji.

Domači kraj: Ljubljana

Ali je treba pred izvolitvijo za generalnega sekretarja narediti preizkus hitrega tipkanja? Seveda ne, pomaga, če ti gre hitro/ slepo tipkanje od rok, vendar tudi, če ni tako, se da vedno vsemu slediti. Je pa dobro znati iz velike količine informacij izluščiti bistvo.

Katerega dogodka našega društva po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija? Na vsakem dogodku izveste nekaj novega in spoznate ogromno

novih ljudi, zato že za »najnujnejši« dogodek ne morem odločiti.

Skrbno spremljajte e-sporočila in kar vam pade v oči, je zagotovo vredno obiska.

Najljubša računalniška igra/igra na telefonu? Assassin's Creed II.

Blagajničarka: Špela Bizjak blagajnik@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik

Sanjska služba? Imeti svojo slaščičarno.

Smer študija: Farmacija

Kateri prigrizek iz avtomata pred P1 imaš najraje? Kavo (je to prigrizek?).

Domači kraj: Ljubljana

Kakšen napis si si izbrala za DD-kolekcijo in kakšna je zgodba za njim? Špela Bi. V Slovenski delegaciji na EPSA kongresu v Beogradu smo bile kar tri Špele in zato so nas klicali kar po prvih dveh črkah priimka, ker zveni zares dobro. Špela Bi, Špela Bo, Špela Ma. Povej nam en “fun fact” o sebi. Za zajtrk, kosilo in večerjo bi lahko jedla oatmeal (ko sem lena, tudi ga :D).

Tvoja prva misel, ko si ravno zaključila blagajno, pa priteče še en zamudnik, ki bi rad plačal svoje račune? Samo še ti, ampak tokrat zadnjič.

Imaš raje »good old fashioned papirnato« ali »sladko novo digitalno«, da vodiš vso evidenco? »Sladko novo digitalno«, ker mi prihrani ogromno časa :D

Predstavnica za stike z javnostjo: Nina Janežič pr@dsfs.si Letnik študija: 1. letnik Smer študija: Industrijska farmacija Domači kraj: Pijava Gorica

Kako najraje zapravljaš čas v študentski sobici? S sedenjem/ ležanjem na kavču z Edijem in v pogovorih z vsemi prisotnimi. Še dodaten bonus pa je, ko se najde kaj sladkega za prigrizniti :P Kje lahko pričakujemo najnovejše in najbolj vroče novice o dogajanju v društvu? Predvsem na Facebooku in Instagramu (»storyjiii«). Redno pa vam sitnarim tudi prek »Drug Dealer maila« (#sorrynotsorry), kjer po novem ob začetku meseca dobivate koledarček dogodkov in aktivnosti za prihajajoče tedne. Kdaj pa

Najljubši okus čaja? Vitalna malina (ja, to je dejanski naziv).

Kaj je tvoja najljubša stvar v društvu?

Povezanost.

kdaj lahko kliknete tudi na našo spletno stran, ni še zamrla :).

Kako vidiš vlogo socialnih omrežij v prihodnosti društva?

Napovedujem vedno večji porast Instagrama (čez čas bomo zagotovo postali pravi »influencerji«), zato nam le sledite (če nam še ne), da boste vedno na tekočem. Seveda bo tudi Facebook še vedno aktiven, a me za njegovo prihodnost čez kakšnih 5–10 let kar malo skrbi, saj opažam, da današnja mladina opušča njegovo uporabo.

19

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavnica za stike z EPSA: Mojca Gojčič ls.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 1. letnik Smer študija: Industrijska farmacija Domači kraj: Trniče

Kakšen napis si si izbrala za DD-kolekcijo in kakšna je zgodba za njim? Pa daaj neehaaj!! Zelo pogosto uporabljam to frazo, ko sem presenečena, šokirana, navdušena in ogorčena.

EPSA kongres se prekriva s prvim rokom izpita. Se odpraviš na EPSA kongres in greš raje na kak drugi rok? Brez dvoma se odpravim na EPSA kongres. Rokov je več, kongres pa samo

Če bi te Edi opazoval samo en dan, bi rekel, da si … Zvezdica Zaspanka.

Najljubši okus čaja? Planinski čaj, obvezno z medom in limono.

eden ;).

Stene študentske sobice šepetajo, da imaš zelo rada dobro pripravljena jajca. Kako jih najraje uživaš? Če jih jem zunaj oziroma če mi jih pripravi kdo drug (kar mi jih še nihče ni ...), so to jajca benedikt. Ko si jih pripravim sama, pa so najboljša domača umešana babičina jajca na popečenem kruhu in avokadu.

Predstavnik za stike z IPSF: Tomaž Zupan cp.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Zagorje ob Savi

Kako si si predstavljal delovanje društva, ko si bil še v prvem letniku, in kaj si zdaj misliš, ko si del ekipe? Ne spomnim se, kako sem si ga predstavljal, me je pa delovanje društva zanimalo od dneva, ko sem stopil na fakulteto, zato sem se društvu pridružil že v prvem letniku. Zdaj vem, da je odlična priložnost, da počneš na fakulteti še kaj drugega, kot da le študiraš, in se med tem zelo zabavaš. Poleg tega pa pridobivaš izkušnje tudi na drugih področjih.

Kaj je tvoja najljubša stvar v društvu? Zagretost ostalih članov, ki te vedno spravijo v dobro voljo. Če bi lahko prevzel eno službo na FFA, bi bil … asistent pri Farmacevtski tehnologiji I ;)

Kako poteka IPSF kongres? Kongres traja 10 dni. Dnevni program je namenjen izobraževanju – takrat potekata znanstveni in izobraževalni simpozij, treningi mehkih veščin, javne kampanje, ogledi farmacevtskih podjetji in izobraževalne delavnice na temo kongresa. Večerni program pa je namenjen predvsem druženju, zabavi in sprostitvi.

Koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks: Nadine Lah seo.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Lenart

Kakšen napis si si izbrala za DD-kolekcijo in kakšna je zgodba za njim? »Mzungu from Kenya«, kar pomeni belka iz Kenije.

Letošnji SEP v Kenijo je bil moj »highlight« leta in predstavlja najlepšo točko mojega šolanja. Tam so me vsi klicali Mzungu in se me je prijelo :) Če bi morala izbrati, kateri državi najbolj ustreza tvoj karakter, bi izbrala …? Zakaj? Afriko ali Južno Ameriko. So glasni, odprti ljudje, ki radi plešejo :)

20

Če bi lahko prevzela eno službo na FFA, bi bila …?

Prof. Štrukelj (zelo »kul«, pa še vsak teden na Dobro jutro :).

Kako najraje zapravljaš čas v študentski sobici? »Hecam« se z našim printerjem.

Najzanimivejša izkušnja iz SEP praks, ki si jo slišala? Naš študent je šel na SEP na Bali v bolnišnico, ki je takrat otvorila nov del, in so ga prosili, da se slika kot pacient za reklamni material. Šlo je za nov, luksuzni del bolnišnice, zato so potrebovali belca.

To se mi je zdelo res bizarno.

PREDSTAVITEV DŠFS

Twinnet koordinatorica: Sanja Martinović twinslovenia@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija

Če bi te Edi opazoval samo en dan, bi rekel, da si ...? Neodločna/preveč spim.;

Domači kraj: Ljubljana

Najljubši okus čaja? Rooibos vanilija.

Kako si si predstavljala delovanje društva, ko si prišla na FFA, in kaj si zdaj misliš, ko si del ekipe? V prvih letih na fakulteti mi ni bilo jasno, zakaj bi kdo poleg študija prostovoljno počel še kaj drugega v okviru faksa. Sedaj to vidim kot priložnost za nabiranje izkušenj, hkrati pa zna biti tudi zelo zabavno.

Ko izgubim ključe od stanovanja, si naročim zunanje dvigalo in grem iz stanovanja skozi okno.

Proti tebi drvi obrambna igralka, visoka 2,10 metra. Vržeš trojko ali jo preigraš? Vržem na koš, Roti in Davorin od navdušenja dvigneta celo klop, še sodnik skoraj umre od smeha.

Povej nam en »fun fact« o sebi. Sem najmanjša košarkarska sodnica v Sloveniji. Včasih so od mene višji že desetletni košarkarji.

Koordinatorica humanitarne skupine: Špela Marzidovšek humanitarna@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik

Sanjska služba? Ne obstaja.

Smer študija: Farmacija

Če bi lahko prevzela eno službo na FFA, bi bila ... prodekanja za mednarodno sodelovanje.

Domači kraj: Murska Sobota

Dogodek, ki se ga ne sme zamuditi? Nobeden izmed študentov ne bi smel zamuditi vsakoletnega brucovanja, vsaj enkrat med študijem pa bi svetovala vsakemu, da se udeleži motivacijskega vikenda in IPSC, saj se na teh dogodkih res dobro povežeš z ostalimi udeleženci!

Humanitarni potep? Pred odhodom bi poskrbela, da so za čas moje odsotnosti vse stvari za vnaprej čim bolj organizirane, nato pa bi prosila koga iz društva za pomoč, če bi se kje zalomilo – pri humanitarnih dejanjih ni časa za počitek in »drug dealerji« si vedno pomagamo!

Napis na DD-kolekciji? Surferka – zaradi moje ljubezni do tega športa (surfanje za zabavo, tudi če si zanič).

Koordinatorica strokovnih večerov: Ana Medic strokovni@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Novo mesto

Tvoje življenjsko vodilo? »Great things never came from comfort zones.« Kaj je tisto, zaradi česar so strokovni večeri boljši od rednih predavanj? Po strokovnem večeru ni izpita, zato si lahko bolj sproščen. Ni treba zapisati vsake predavateljeve besede, zato si lahko bolj pozoren na stvari, ki te zanimajo.

Kako imaš shranjeno številko 1808? Nimam shranjene. Glede na to, kolikokrat sem jo že vtipkala, bi bilo zaskrbljujoče, če je ne bi znala na pamet, haha.

Kateri prigrizek iz avtomata pred P1 imaš najraje?

Zagotovo bake rollse!

Kaj privabi več udeležencev – dobra obveščenost ali pecivo na dogodku? Dobra informiranost (spomnim se, da sem morala nazadnje sama pojesti vse tiste napolitanke.

21

PREDSTAVITEV DŠFS

Koordinatorica javnih kampanj: Maja Badovinac kampanje@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija

Če bi te Edi opazoval samo en dan, bi rekel, da si …?

Vedno v polnem pogonu.

Domači kraj: Metlika

Kaj je tvoja najljubša stvar v društvu? DD-kolekcija

Kako si si predstavljala delovanje društva, ko si prišla v prvi letnik, in kaj si misliš zdaj, ko si del ekipe? Mislila sem, da je zelo težko priti v društvo. Zdaj vem, da se je potrebno le odločiti, da bi rad sodeloval, in vsi te sprejmejo z odprtimi rokami.

Kakšen napis si si izbrala za DD-kolekcijo in kakšna je zgodba za njim? Gremo, gremo, gremo. S temi besedami vedno spodbujam svoje prijatelje.

Kako narediš čim bolj odmevno kampanjo? Izvedeš dobro predavanje, ki mu sledi kampanja na več lokacijah, na primer na različnih srednjih šolah.

Kakšne so značilnosti dobrega govorca na kampanjah?

Zgovornost, komunikativnost, odprtost, pozitivnost in da pritegne pozornost mimoidočih. Pomembno je tudi, da zna na kratko povedati bistvo.

Glavni urednik Spatule: Luka Stegne spatula@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik

Kako imaš shranjeno številko 1808? Bonboni.

Smer študija: Farmacija

Najljubši okus čaja? S cimro vzdržujeva zavidanja vredno mednarodno selekcijo čajnih mešanic.

Verjetno mandljev čaj, ker obožujem marcipan.

Domači kraj: Sevnica

Povej nam en “fun fact” o sebi. Kadarkoli lahko preneham kolcati. Študentsko sobico zalije voda. Katero številko Spatule rešiš? Čeprav je odločitev težka, se mi zdi, da sem se najbolj zamislil ob prebiranju neke stare številke Spatule, kjer je bil objavljen intervju z Zmagom Jelinčičem. Za urednika časopisa je nujno, da je dosleden pri svojih načelih.

Nesreča! Večer pred oddajo Spatule v tisk se ti sesuje računalnik. Na koga se obrneš? Na IT-forume. Morda bo zvenelo, kot da se šalim, ampak včeraj se mi je po štirih urah dela na novi številki Spatule res sesul računalnik. Na zaslonu je pisalo nekaj v smislu »emergency mode«, tako da so mi šle kocine rahlo pokonci.

Zelo pomembno je, da se znajdeš v množici spletnih blogov, ki obljubljajo rešitve.

Vodja organizacijskega odbora 23. mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora: Katarina Kastelic ipsc@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik

Kako imaš shranjeno številko 1808? Foooood!

Smer študija: Farmacija

Sanjska služba? Sanjska služba je vsekakor povezana z iskanjem novih zdravilnih učinkovin.

Domači kraj: Podčetrtek

Med pripravami na tabor gre vse narobe. Kako se spopadeš s stresom? Stres bo zagotovo prisoten celotno trajanje tabora, saj gre za veliko odgovornost. To, da gre vse narobe, je eden izmed najslabših možnih scenarijev, ki upam, da se ne uresniči. Najprej seveda panika, strah, jeza. Nato pa hitro skličem krizni sestanek z mojo ekipo, kjer se pogovorimo, predebatiramo vzroke za napake, in mislim, da bi me to dokaj pomirilo, saj imam zares najboljšo ekipo.

22

Enega izmed udeležencev tabora na zabavi ujameš, ko prežvekuje strupeno rastlino. Kaj storiš? Situacija se mi je že zgodila na enem izmed preteklih kongresov. Najprej seveda glasno opozorilo, naj takoj neha prežvekovati strupeno rastlino.

Nato se vsekakor prepričam, ali je rastlina sploh strupena. Če se izkaže, da je, osebo zadržim na opazovanju in jo, če se pojavijo znaki zastrupitve, odpeljem do dežurnega zdravnika.

ZELENI KOTIČEK

Zeleni kotiček Luka Stegne

Zaradi predvidenega porasta potrebe po farmacevtskih izdelkih, ki je med drugim posledica staranja prebivalstva oziroma podaljševanja pričakovane življenjske dobe, večanja svetovne populacije, razširitve in razvoja zdravstvenih sistemov v državah v razvoju, dostopnosti vedno novih terapij in povečane uporabe teh izdelkov v kmetijstvu, se pojavlja potreba po razmisleku, kako bomo lahko v prihodnosti bolje poskrbeli za primerno odstranjevanje vedno večjih količin zdravil in odpadne ovojnine. V novembrskem poročilu OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) je zapisano, da večina aktivnih učinkovin, ki so del farmacevtskih izdelkov za humano in veterinarsko uporabo, še ni prestala celovitega vrednotenja učinkov na okolje. Za kar 10 % zdravilnih učinkovin predvidevajo, da so potencialno škodljive za okolje; v ospredju teh skrbi so hormonske učinkovine (znan je problem feminizacije rib in dvoživk ob prisotnosti peroralnih kontraceptivov), široko rabljena protibolečinska zdravila, antidepresivi (spremembe vedenja), vse bolj pa tudi antibiotiki, ki potencialno pripomorejo k širjenju in selekciji na antibiotike rezistentnih mikroorganizmov v odpadnih vodah.

Ekotoksično delovanje zdravilnih učinkovin in njihovih metabolitov, pa tudi produktov transformacije, je torej v večini primerov še vedno uganka, saj je napovedovanje delovanja nizkih koncentracij teh snovi na sladkovodne in druge organizme težavno, prav tako sta neznanki tudi njihova stabilnost v naravnem okolju in način odlaganja vanj. V poročilu prav tako ugotavljajo, da sedanje politike v nezadostni meri pokrivajo področje upravljanja farmacevtskih odpadkov in da bo treba na področje ravnanja z odpadnimi vodami temeljiteje poseči z zakonskimi predpisi, ki bodo zagotavljali ustrezno varstvo občutljivih vodnih ekosistemov.

Konvencionalne čistilne naprave namreč niso prilagojene za odstranjevanje farmacevtskih učinkovin iz odpadne vode, veterinarska uporaba v kmetijstvu in akvakulturi pa lahko vodi do neposrednega, nenadzorovanega vstopa zdravil v vodni krog; veliko težavo predstavlja na primer vse večje dodajanje antibiotikov v krmo za živino.

Problematično je tudi povečevanje količine odpadne plastične ovojnine. Globalni trg farmacevtske ovojnine se po vrednosti v zadnjih letih povečuje za dobrih šest odstotkov na leto, kar lahko pripišemo prav povečevanju prodaje farmacevtskih izdelkov, poleg tega pa se pričakuje dvig cen tudi zaradi razvoja novih, okolju prijaznih materialov, varnih za uporabo v farmacevtski industriji. Podjetje Natupharma je na primer razvilo »zeleno plastiko«, ki je popolnoma biorazgradljiva in primerna za reciklažo. Material je kompozit iz biorazgradljivega plastičnega aditiva in sladkornega trsa, ki je podvržen procesiranju. Tako se ustvari ogljično nevtralen material, ki je robusten kot navadna plastika. Mikroorganizmi naj bi bili zmožni ob sekreciji kislin takšno plastiko v manj kot desetih letih razgraditi na osnovne gradnike, kot so metan, ogljikov dioksid, biomasa in voda.

VIRI 1. https://www.oecd.org/publications/pharmaceutical-residues-in-freshwater-c936f42d-en.htm 2. https://www.europeanpharmaceuticalreview.com/ news/105253/pharmaceutical-residues-risks-evaluated-report/ 3. https://www.europeanpharmaceuticalreview.com/ news/107698/global-pharma-packaging-market-size-reach-104882m/ 4. https://www.europeanpharmaceuticalreview. com/news/110198/biodegradable-plastic-packaging-developed-for-use-in-pharma/?fbclid=IwAR37SZv6c8Wj731-9OqNFHDY9NEKoMhsrfZLpp5DgYa-gRZgAtNbbRq2yCg

23

NA POGOVORU

Asist. Eva Shannon Schiffrer, mag. farm. Žiga Rebernik

V rubriki »Na pogovoru …« tokrat predstavljamo asist. Evo Shannon Schiffrer, mag. farm., doktorsko študentko naše fakultete, dobitnico nagrade za obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani, nosilko raznovrstnih in pomembnih funkcij Evropskega farmacevtskega študentskega društva EPSA itd. Na novembrski jesenski skupščini EPSA je Eva Shannon Schiffrer prejela naziv »EPSA Honorary Life Member«.

Pred najinim intervjujem se o njej pozanimam pri drugih študentih. Zaupajo mi, da je Eva kljub številnim dosežkom zelo skromna in dostopna. S prijaznim odgovorom pristane na intervju in želi, da se intervju opravi v tikalni obliki, saj je še vedno »študentka in ena izmed nas!« Če začneva nekaj let nazaj. Študirala si enovit magistrski program farmacija. Zakaj si se odločila za študij na tej fakulteti? Te je na tem študiju kaj posebej pritegnilo?

Od tega je že kar nekaj časa … Sama nisem bila prepričana, kaj bi sploh študirala. Od nekdaj me je zanimala kemija. Dolgo časa sem premišljala, v katero smer me bo poneslo. Vedela sem, da si želim naravoslovnega študija. Farmacija se mi je zdela zanimiva, ker je zelo široka znanost. Kemija ali biokemija sta se mi sicer zdeli super, a zelo ozko usmerjeni. Danes sem več kot srečna, da sem na vpisnico ob zaključku srednje šole napisala Fakulteto za farmacijo.

Pred vrati so informativni dnevi, bliža se čas vpisa na fakulteto … Kako se ti spomniš svojih prvih korakov in vtisov na Fakulteti za farmacijo? Imaš kak nasvet za bodoče študente, ki razmišljajo o vpisu na našo fakulteto?

V prvem semestru prvega letnika sem bila kar presenečena, kako zelo splošni predmeti te pričakajo – govorim seveda o matematiki, fiziki in biologiji.

24

Vesela sem, da sem imela dobro predznanje iz srednje šole in da mi prvi semester ni predstavljal večjih problemov. Hitro v drugem semestru se srečaš z bolj tematskimi predmeti, ki imajo, če ne neposredno, pa vsaj posredno povezavo s farmacijo.

Bodočim študentom pa polagam na srce, da sta program, v katerega se vpisujejo, in izbran bodoči poklic zelo multidisciplinarna in ponujata ogromno.

Pet let se sprva zdi veliko, ampak mine zelo hitro. Študentska leta so zelo pomembna v razvoju – v teh letih najbolj ugotavljamo, kaj nas zanima. Poskušajte čim več stvari in bodite odprti za novo znanje, saj vstopate v svet zdravstva, kjer bo doživljenjsko učenje ključno!

Po tvojih dosežkih sklepam, da se nisi posvečala samo študiju, temveč si bila zelo proaktivna v društvu DŠFS. Eni izmed tvojih zadolžitev sta bili tudi članica uredniškega odbora in glavna urednica glasila Spatula. Kako je do tega prišlo, te je morda pisanje zanimalo že od prej? Že kot brucka sem opazila Spatulo pri vhodu fakultete. Od nekdaj sem rada pisala, tudi branje mi

NA POGOVORU

predstavlja sprostitev. Navsezadnje bi lahko rekla, da nekaj družboslovke vseeno je v meni … Moj oče je po poklicu slavist in anglist, zato imam strast za literaturo in bogat jezik morda po njem. V višjih letnikih študija sem pisala razne članke za Spatulo. V četrtem letniku sem postala članica uredniškega odbora Spatule.

Leto kasneje, v petem letniku, pa sem postala glavna urednica.

Uredništvo Spatule je gotovo bilo samo po sebi velik izziv …

Da, lahko bi se tako reklo. V času mojega delovanja smo zamenjali grafično oblikovalko, ki skrbi za trenutno podobo Spatule še danes, zato menim, da smo izbrali dobro. Seveda pa ima vsak glavni urednik Spatule ogromno izzivov – zastavljeni datumi, komunikacija s pisci, oblikovalci in lektorji. Ta položaj je vreden spoštovanja.

Tvoj večji del obštudijskega delovanja verjetno predstavlja EPSA. Kako se je začela tvoja pot z društvom?

Ob začetku šolanja na naši fakulteti te društveniki razvrstijo na razne e-poštne sezname, prek katerih dobivaš obvestila o raznih obštudijskih dejavnostih.

Pogosto so me navdušili mednarodni kongresi, ki jih je organizirala EPSA, ampak so bili relativno daleč od Slovenije, zato se jih nisem udeleževala. Jeseni 2013 sem zbrala pogum in se odločila, da na jesensko skupščino EPSA (tisto leto v Španiji) vseeno grem. Od takrat naprej sem bila pa na vseh letnih kongresih in jesenskih skupščinah EPSA. To so bili tvoji prvi stiki z EPSO. Kako pa si se začela vključevati v samo organizacijo? Kakšni so bili prvi občutki vstopa v takšno organizacijo nekoga, ki prihaja iz relativno majhne države?

Pot se je seveda začela že tukaj, v Sloveniji. Bila sem na nekaj dogodkih, ki jih organizira DŠFS. Kot sem že omenila, sem jeseni 2013 odšla na jesensko skupščino v Valencijo. Kak mesec po skupščini so bile volitve za Liaison Secretary (LS). Za to pozicijo sem kandidirala in bila kasneje tudi izvoljena.

Pred tem si tega nisem upala. Bila sem trdno prepričana, da me bo vsaka dejavnost ovirala pri delu

v okviru študija. Na začetku mi je bilo kar težko – v organizaciji EPSA je na vsakem položaju veliko dela.

Moj e-poštni nabiralnik je bil neprestano poln. Prvo leto sem se kar lovila. Ko sem postala članica EPSA Team, se je delo le potenciralo. Po drugi strani pa je bilo celo malo lažje, saj si bolj konstantno v stiku z več ljudmi in hitreje pridobivaš vse informacije in pomoč za delo.

V eni izmed prejšnjih številk smo brali kolumno o našem zaščitnem znaku – kači Ediju. Zidovi fakultete govorijo, da se je njegova pot začela v tujini. Veš morda kaj o njegovem družinskem drevesu?

Edi ima pestro zgodovino. Na vseh kongresih je treba nanj zelo paziti, saj bi ga predstavniki drugih držav zelo radi obdržali zase. Najbolj vroča kri je z Nizozemci, saj pravijo, da je bil Edi prvotno njihov. Ne vem, če ste opazili – Edi ima na svojem jeziku staro nizozemsko zastavo. Pred kratkim, ko smo urejali EPSA arhive, smo ugotovili, da je ta kača v resnici pripadala organizaciji EPSA. Že na slikah okrog leta 1980 se najde kače podobne Ediju. Ugotovili smo, da je kača bila zaščitni znak uredniškega odbora EPSA. Zakaj torej EDI? Iz angleškega izraza EDItorial board.

Arhivi takšne organizacije, kot je EPSA, so gotovo zelo zanimivi. Kako poteka zbiranje vseh dokumentov, koliko so stari in kje se arhiv sploh nahaja?

Arhive še vedno urejamo. Določeni arhivi se nahajajo v Bruslju (tam se nahaja vsa dokumentacija iz obdobja »pred internetom«). V papirnati obliki so razni EPSA Newsletter dokumenti, zapisniki, vabila, poročila itd. Pred nekaj leti smo se odločili, da je

25

NA POGOVORU

treba arhiv urediti. Z urejanjem teh arhivov se še vedno ukvarjam, obstaja ekipa ljudi, ki še vedno išče in zbira dokumentacijo, da bo EPSA imela bogat in sledljiv arhiv. Odločili smo se, da bomo kontaktirali tudi lokalna društva, da ugotovimo, ali imajo tudi ta kakšne stare dokumente. To pa je ta družboslovna stran mene – v tem pač uživam.

Glede na to, da si imela veliko stika s tujimi študenti farmacije, kako bi jih primerjala z nami?

Med nami je ogromno razlik. Slovenci smo načeloma priljubljeni, saj smo zelo delovni in ambiciozni. Že delo v našem društvu dobro pripravi kandidata za nove izzive pri večjih mednarodnih projektih. Zdi se mi, da nam naša fakulteta da dober vpogled v celotno farmacijo. Naši študenti lahko dobro sledijo mednarodnim in strokovno gledano zelo zahtevnim predavanjem. Zanimivo je, da je izpitni sistem po večinskem delu Evrope zelo podoben – izpiti se izvajajo v času izpitnih obdobij. No, malo drugače imajo na Irskem, tam imajo izpite vsak teden (smeh). Naša fakulteta tudi podpira mednarodno udejstvovanje, kar pa žal ne velja za fakultete v mnogih drugih državah. Tako da menim, da imamo Slovenci ogromno prednosti v primerjavi z veliko drugimi državami. Je pa seveda na vsakem posamezniku, kako to izkoristi za svoj osebni in profesionalni razvoj, saj je farmacija zelo široko področje, ki ga je zelo težko popolnoma zajeti v petih letih. Tu pa potem pridejo v poštev obštudijske dejavnosti.

Kako si našla čas in motivacijo za sodelovanje pri EPSA? EPSA da veliko znanj in izkušenj – omogočene so ti mnoge kompetence, kot na primer »time in project management.« Dobiš tudi malo bolj širok vpogled v farmacijo kot strokovno področje. Rekla bi, da sem s takšnim vključevanjem na evropski ravni zrastla tako na osebnem na profesionalnem področju.

Usklajevanje z delom za fakulteto je na čase bilo naporno, ampak sem ločila delo za fakulteto in EPSA, tako da se ti deli nista ovirali, temveč dopolnjevali. Je pa zato zagotovo trpelo moje socialno življenje zunaj fakultete in EPSA. Zaradi delovanja pri EPSA sem videla velik del Evrope in spoznala ogromno ljudi. Ugotovila sem tudi, kako

26

se študij farmacije izvaja v drugih državah, kakšne so zaposlitvene možnosti v tujini in kako cenjen je poklic farmacevta. Seveda pa sem ob tem spoznala tudi sebe, kaj si želim in kaj si želim doseči profesionalno.

Na jesenski skupščini, ki se je odvila jeseni v Poreču, si prejela nagrado EPSA Honorary Life Member. Teh nagrad do danes ni bilo podeljenih veliko, zato je to posebna čast zate in društvo DŠFS ter našo fakulteto. Kaj ti ta nagrada pomeni in kako si jo sprejela?

Nad nagrado sem bila zelo presenečena in tudi zelo vesela. Je priznanje, da je bilo moje delo videno koristno in dobro sprejeto ter ključno za delo organizacije za naprej. Opažam, da ljudje iz stroke zelo pozitivno sprejemajo udeleževanja in sodelovanja v takšnih oblikah, zato sem vesela, da sem lahko prispevala k razvoju organizacije in jo mogoče pomagala izboljšati za številne prihodnje generacije. Vidim pa nagrado tudi kot željo študentov, da ostanem vključena na določeni ravni tudi v prihodnosti, pa naj bo to strokovna pomoč, vodenje delavnic ali preprosto udeleževanje dogodkov EPSA. Svoje šolanje si končala z magistrsko nalogo, ki si jo opravljala na Katedri za farmacevtsko kemijo.

Kako to, da si za svojo magistrsko nalogo izbrala to katedro?

V času šolanja so mi bili predmeti farmacevtske kemije zelo pri srcu. V času poletnih počitnic med tretjim in četrtim letnikom sem začela delati raziskovalno nalogo. To nalogo sem oblikovala ves četrti letnik in jo kasneje nadgradila v svojo magistrsko nalogo.

Razpisalo se je mesto za mladega raziskovalca, in ker sem se hotela na to mesto prijaviti, sem hotela pravočasno diplomirati, zato mi je dejstvo, da sem opravljala raziskovalno nalogo, zelo pomagalo.

Danes si mlada raziskovalka, doktorska študentka, asistentka na vajah pri predmetu Analiza in nadzor zdravil v četrtem letniku programa EMŠ farmacija.

S čim se danes raziskovalno ukvarjaš?

Delam na področju zaviralcev imunoproteasoma.

Večino svojega doktorata sem zato izvajala znotraj laboratorijev na Katedri za farmacevtsko kemijo, sem pa imela priložnost obiskati tudi Veterinarsko

NA POGOVORU

Če za trenutek odmisliva fakulteto, DŠFS, EPSA, sintetiziranje, mlado raziskovalko, nagrajenko itd.

Kdo je Eva doma?

V zadnjih letih sem bila neprestano za računalnikom (delo za EPSA) ali v roki s telefonom (stik z ljudmi po Evropi). Ko mi čas dopušča, pa mi je v veliko veselje branje. Sem tudi aktivna športnica – najraje se ukvarjam s tekom. V otroštvu sem se pa ukvarjala tudi s tenisom in plavanjem. Sem zelo introvertirana in tiha, tako da se ne vključim zelo hitro v nove družbe in se hitro zaprem vase, ko se počutim sproščeno, pa se hitro (in običajno tudi zelo glasno) razgovorim. fakulteto in University of Minnesotta v ZDA. Ukvarjam se tudi z analiznimi metodami, kot sta HPLC in NMR. Pedagoško pa sem asistentka pri omenjenem predmetu. V delu asistentke zelo uživam. Na fakulteti se mi zdi, da gre bolj za podajanje svojega znanja in usmerjanje kot pa poučevanje. Navsezadnje je predmet, pri katerem sodelujem v četrtek letniku. Študenti so na tej točki že tako usposobljeni, da so že precej samostojni pri svojem delu in pripravljeni na vaje. Ne nazadnje se pričakuje, da smo študenti po zaključku študija pripravljeni na strokovno delo, zato se pričakuje določena stopnja samoiniciativnosti med študijem.

Kapsula priložnosti je danes zelo cenjen in obiskovan sklop dogodkov na naši fakulteti. Gre za serijo predavanj (večinoma) magistrov farmacije, ki delajo v različnih vejah farmacije. Na tak način dobijo študenti vpogled v različne panoge možne zaposlitve z omenjeno izobrazbo. Pod tvojim okriljem je omenjeni dogodek zacvetel. Kako je prišlo do tega?

Kapsula se je organizirala že pred mojim sodelovanjem.

Po mojem delovanju kot LS smo se v društvu odločili, da bi bilo ta dogodek smiselno pripeljati nazaj na našo fakulteto. To organizacijsko vlogo sem leta 2015 prevzela jaz. Zaobjeli smo vsa možna področja, izpustili nismo niti kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Dogodek se je izvajal nekaj mesecev.

Za omenjeni dogodek sva s predsednico društva dobili nagrado Univerze v Ljubljani za obštudijske dejavnosti, torej prav zaradi Kapsule priložnosti. Na ta dogodek imam zelo lepe spomine.

Tvoj doktorski študij bo kmalu končan. Kam potem? Te zaposlitvene možnosti držijo znotraj meje Slovenije?

S tem vprašanjem sem se aktivno začela ukvarjati pred kratkim. Nisem še prepričana … Ne bi me motilo ostati v Sloveniji, ne predstavlja pa mi večje težave selitev v tujino. Kakorkoli že bo – želim si potovati in spoznavati svet. Ne prenesem pa brezdelja, zato sem prepričana, da bosta tako moje življenje kot zaposlitev zelo dinamična. Farmacija omogoča veliko, zato ostajam odprta za vse možnosti, ki mi bodo na voljo. Življenja te zna hitro presenetiti, zato menim, da se ni dobro preveč omejiti glede pričakovanj o svoji zaposlitvi.

Za konec intervjuja pa še RAFAL HITRIH: ČAJ/KAVA? Definitivno čaj.

MORJE/GORE? Gore.

DOMOVINA/TUJINA? Domovino imam zelo pri srcu, vseeno pa zelo rada potujem.

POTOVANJE Z AVTOBUSOM/LETALOM? Z avtobusom.

KNJIGA/FILM? Kot že povedano – knjiga!

WORK HARD/WORK SMART? Work smart!

NOČ IMA SVOJO MOČ/RANA URA, ZLATA URA? Rana ura, zlata ura (smeh). Še ena kontroverzna: DŠFS/EPSA? Nemogoča odločitev! Oboje ima posebno mesto v mojem srcu.

27

NA POGOVORU

Dr. Peter Molek, mag. farm.

Luka Stegne, Anamarija Tušar

Na čisto preveč natrpano petkovo popoldne sva se srečala z dr. Petrom Molekom, ki je pred kratkim (vsaj začasno) zaključil z delom raziskovalca in asistenta na Katedri za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo. V življenja in zanimivih zgodb polnem vzdušju kluba Daktari smo se pogovarjali o njegovi akademski poti in odločitvi za zamenjavo laboratorija, pokukali pa smo tudi v drobovje življenja in dela doktorskega študenta.

Najprej lepo pozdravljeni in hvala, da ste si kljub zmedi ob zamenjavi delovnega mesta vzeli čas za vpogled v vaša pretekla in prihodnja raziskovalna prizadevanja. Po skoku s fakultete v industrijo ste verjetno šele začeli loviti ravnotežje. Kako se privajate na novo delovno okolje v Leku? Je zelo drugačno in novo?

Prvi vtisi so za zdaj res še sveži, ni mi jih še uspelo dobro oblikovati, saj se šele izobražujem in uvajam v delo. Čeprav sem zaposlen kot raziskovalec ekspert (angl. senior scientist) na področju razvoja bioloških zdravil (Laboratorijski razvoj procesov, Razvoj bioloških zdravil Mengeš), je delo precej drugačno kot raziskovalno delo v akademskem svetu. Kar lahko še izpostavim v tem trenutku, je to, da sem praktično takoj začutil zelo prijetno delovno okolje z veliko »pozitivne energije v zraku«. Po mojih dosedanjih opažanjih je delo na našem oddelku zelo timsko, v ožji ekipi nas je skupaj z vodjo devet. Sicer

sem – še preden sem začel z doktoratom – že izkusil farmacevtsko industrijo, namreč obvezno študijsko prakso sem opravljal v Krki. Pred dobrimi desetimi leti je bilo to zelo drugače – imel si svoj dnevnik in marsikaj zapisal »na roke«, danes pa je farmacevtska industrija že skoraj popolnoma prešla na elektronsko dokumentacijo, kar je konec koncev dobro tudi z ekološkega vidika, saj se na ta način močno zmanjša poraba papirja.

Pa če se vrnemo na začetek: ali je bila iskrica za farmacijo že dolgo z vami? Najbrž so bili tudi vaši začetki na Fakulteti za farmacijo po svoje drugačni in zanimivi.

V spominu imam, da sta me že v osnovi šoli pritegnili kemija in biologija. Bolj me je zanimalo nekaj oprijemljivega, bral sem o zdravilih in strupih, vse to je raslo v meni. V gimnaziji mi je uspelo obdržati neke delovne navade, zato sem imel dovolj dobre ocene in sem kasneje lahko upal na biokemijo, mikrobiologijo, celo medicino in farmacijo. Ko sem moral te zadeve razvrstiti v tri izbire, sem izločil mikrobiologijo, ker je bila še vedno nova smer, o medicini pa sem po nasvetu večkrat premislil, saj bi dosegel samostojnost na primer kot kirurg šele nekje na sredini svojega življenja. Na koncu sem dal farmacijo na prvo mesto, saj je snovno zelo široka, zaposljivost je visoka, pa tudi biokemije naj ne bi manjkalo.

Moj vtis o prvem letniku študija je bil tak, da sem bil malo nestrpen, saj je bilo po starem programu to samo nekakšno nadaljevanje gimnazije. Čas pa

28

NA POGOVORU

vseeno mine hitro, če ga želiš narediti, potem pa sledijo že pravi farmacevtski predmeti. Tudi na ocenah se je poznalo, da sem bil vsako leto bolj motiviran.

Imel sem tako miselnost, da tudi če ne gre vse v prvo, bom ponavljal. Znal sem si organizirati čas, zato je bilo tudi prostega časa dovolj in povprečje ocen je bilo zadovoljivo, čeprav nisem študiral za ocene – to je bilo bolj pomembno zaradi želje po doktoratu.

Ocena ne pove dosti. Med razumevanjem in hitrim, »napiflanim« odgovarjanjem na vprašanja je razlika.

Izobraževanje ste nadaljevali na doktorskem študiju na fakulteti. Je bilo pričakovanjem v zvezi z akademskim raziskovanjem zadoščeno? Če bi doktorsko delo opravljal na inštitutu, bi morda lahko dobil boljše rezultate, predvsem zaradi več razpoložljivega časa za delo v laboratoriju, saj tam ni dodatnih pedagoških obveznosti, vendar sem tudi zanje zelo hvaležen. Pedagoške obveznosti, ki jih lahko opravljaš v primeru habilitacije med doktorskim delom na fakulteti, prinesejo dodatno vrednost, saj z njimi razvijaš komunikacijske veščine, ki so prav tako zelo pomembne. Po eni strani je nekoliko težje, ker so dodatna zadolžitev, po drugi strani pa vodenje vaj, čeprav skrajša čas, ki ga imaš na voljo za opravljanje raziskovalnega dela, omogoča razvoj dodatnih spretnosti, kot sta na primer podajanje znanja in govorništvo. Poleg tega se na primer po natrpanem obdobju z vajami vrneš v laboratorij z novim zagonom za laboratorijsko delo.

Doktorski študij ni nujno vezan na položaj mladega raziskovalca (MR); na katedri sem bil večino časa zaposlen kot raziskovalec na projektih in tudi sam sodeloval pri pridobivanju projektnih sredstev, prvo leto pa deloval tudi s podporo štipendije. Program MR je bil v času krize skrčen, moral si delati hitro, pri delu v biomedicinskih raziskavah pa se tri leta obrnejo zelo hitro. Neka »manjša« stvar te lahko »zafrkava« eno leto, čeprav nepričakovano, potem pa si vse bliže izteku statusa. V zadnjem letu si lahko zelo živčen, saj je treba spisati in objaviti članek, ampak v zadnjega pol leta se zgodi največ, stvari običajno čudežno stečejo. Če nisi MR, imaš malo več časa, jaz sem šele v drugem letniku prijavljal temo, za zagovor pa sem potem imel še štiri leta. Slaba stran opravljanja doktorata brez statusa MR pa je v tem, da je tvoja zaposlitev odvisna

od tega, če je na oddelku pridobljenih dovolj projektov.

Seveda lahko z raziskovalnim delom nadaljuješ tudi kot nezaposleni študent.

Na fakulteti mi je bilo lepo delati, ker sem imel rad svoje področje biotehnologije in molekularne biologije.

Ko sem izbiral področje za doktorat na doktorskem študiju biomedicine, sem izbral farmacijo – predvsem sem želel biti čim več časa v našem laboratoriju in tudi vsa predavanja so bila tako v naši »hiši«. Moduli pa so bili tudi zunaj mojega ožjega področja zanimanja, tako da sem lahko poglobil in nadgradil tudi znanja na področjih, kot je farmacevtska tehnologija. Kar je bila od nekdaj moja značilnost in sreča v nesreči, je tudi to, da sem se bolj poglobil v stvar, če me ni vanjo nihče silil. Ogromno sem samoiniciativno bral in prepričan sem, da če bi to poslušal še na predavanjih, bi se veliko manj dodatno ukvarjal s svojim področjem zanimanja.

Samo delo je bilo takšno, da na začetku nisem imel veliko sreče z rezultati, zaradi česar sem bil občasno slabe volje, pa tudi jezen, in prav ta jeza mi je dajala dodatno energijo. Včasih me je kakšna stvar »zafrkavala« vsak dan tudi več tednov; takrat

29

NA POGOVORU

ugotoviš, da verjetno tavaš v temi oziroma da »rineš z glavo skozi zid«, potem pa se lahko pojavijo tudi nevarni občutki, da bi rad obupal.

Na srečo sem imel mentorja, ki se je jezil z menoj in mi je bil vedno v podporo. Moj mentor je bil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič. Zelo ga cenim kot človeka, ki ima na področju biotehnologije in molekularne biologije ogromno znanja in cenim tudi to, da je kljub tolikšni zaposlenosti vedno ponudil izjemno hiter »feedback«. Če bi moral oceniti, mi je v povprečju odpisal verjetno v manj kot pol ure. Ni me ujčkal, pa tudi ni mi dihal za ovratnik, dal mi je dovolj svobode, da sem sam poskusil kakšno stvar, za katero ni nujno verjel v uspeh.

Se je pa večinoma potrdilo, da imajo izkušenejši običajno prav, ampak tudi s tem se učiš. Imel sem tudi nekaj trenutkov, ko so mi na primer zavrnili članek, in sem bil verjetno že navzven videti žalosten, zato mi je znal napisati tudi kakšno e-sporočilo, ki me je spet motiviralo in postavilo pokonci. Zelo pomembno je, da imaš mentorja, ki je prisoten.

Ali ste kdaj na fakulteto prišli prvi in odšli zadnji?

V enem obdobju sem imel ogromno dela in pravzaprav še sam ne vem, od kod sem črpal vso voljo – včasih sem tudi za vikende sam ostal v laboratoriju, med tednom pa sem tudi tako močno podaljšal, da sem si rekel, da bom do polnoči končal, ampak te stvari se nato takoj zavlečejo za nekaj ur. Moj rekord v laboratoriju je bil od pol osmih zjutraj – dobro, greš na malico in popoldne nekaj poješ – pa vse do pol treh zjutraj. Takrat še ni bilo zaklepanja vhodnih vrat fakultete s stikalom, temveč s ključem, jaz pa sem imel polno glavo. Pospravil sem laboratorij, šel domov in v postelji začel razmišljati, ali sem zaklenil fakulteto in kaj vse se lahko zgodi, če bi kdo vstopil. Ko sem si želel nastaviti še budilko na telefonu, sem segel na nočno omarico, a ga tam nisem našel. Tako mi ni preostalo drugega, kot da se oblečem in vrnem na fakulteto. V drugi rundi sem bil doma šele ob pol štirih zjutraj.

Izvedela sva, da so včasih na raziskovalnih institucijah tudi kotički za spanje. Recimo kakšne omare, iz katerih potegneš ven posteljo in odspiš tisto uro odmora med reakcijami. So morda tudi na fakulteti skriti kakšni jogiji?

30

Mislim, da ne. Pa tudi, da bi tam prespal …? Tudi tuš kdaj paše. Včasih pomaga, da se ustaviš in pustiš, da mine dan ali dva. Ni recept za uspeh, da greš z glavo skozi zid. Če gledam za nazaj, sem v laboratoriju prebil veliko časa. Za doktorat vem, da je bil vsak rezultat priborjen, vloženega je bilo veliko časa. Ko doktoriraš, se ti odvali toliko večji kamen od srca, če veš, koliko si se trudil. Če imaš ves čas neko srečo, to ni nujno dobro – manj se naučiš in tudi sicer lahko na drugem projektu, na drugem delovnem mestu doživiš hladen tuš, če naenkrat potem nič več ne gre. Ker to se bo zagotovo zgodilo, slej ko prej, nekaj ne gre po načrtih.

Ne samo študij, delo, laboratorij ... tudi zasebno življenje je pomembno, predvsem za vzdrževanje pozitivnosti in optimizma, dobre volje. Če si dobre volje, dobiš tudi boljše ideje in tako je probleme lažje rešiti. Moraš se postaviti na realna tla glede tega, kaj sploh lahko narediš. Slovenci smo umetniki; kakšno znanost delamo, in to s kakšnimi finančnimi sredstvi in aparaturami! Kljub vsem omejitvam objavljamo v visoko citiranih revijah. No, seveda pa za vrhunske rezultate v znanosti ni vse v finančnih sredstvih.

Seveda sta pomembni še vztrajnost in delavnost, navsezadnje pa je eden izmed dejavnikov tudi sreča Največji uspeh pride, če se vse sestavi skupaj.

Vsak negativen rezultat naj bo vodilo, da greš naslednji dan v laboratorij z novim zagonom, z novo idejo in poln energije. Nima smisla obupati, saj bo šel svet dalje ne glede na to, koliko neuspelih testov ELISA imaš za seboj. Seveda pridejo tudi trenutki, ko si na robu in začneš obupovati, a to ni prava pot. Tudi neželeni rezultat je rezultat, ki nekaj pove. Prepričan sem, da se ne bi naučil pol toliko, kolikor sem se, če ne bi imel vseh teh negativnih rezultatov. Vsakič znova me je takšen izid nekako ujezil, mi dal nov zagon, da sem preletel ogromno novih člankov, srkal informacije za nadaljnje korake in se s tem veliko novega naučil.

Vprašanje malo bolj za domišljijo: če bi lahko imeli kakršenkoli laboratorij – z vso možno opremo, kadri in financami za izpeljavo svoje ideje – česa bi se lotili?

Vedno me je privlačilo »out of the box« razmišljanje, tudi tiste drzne ideje. S takrat bivšim (in spet sedanjim) sodelavcem sva pred leti razmišljala in tudi že začela

NA POGOVORU

nekaj delati na tem, da bi poskusili bakterijske viruse spremeniti na tak način, da bi bili sposobni vstopiti v sesalsko celico in vanjo dostaviti nek gen, ki bi kasneje lahko bil terapevtski. Šlo je predvsem za prototipno metodo, kako učinkovito dostaviti nek gen v sesalsko celico z bakteriofagom. Seveda sva začela na osnovi že objavljenih rezultatov, a sva z našimi bakteriofagnimi delci dosegla tudi zanimivo izboljšavo. Običajno ne začenjaš iz ničle in dandanes se redko kdo lahko pohvali, da je prvi »odkril toplo vodo«.

Zanimata me tudi princip celic CAR-T in področje njihove uporabe v terapiji. O tem sem bral že pred svojim doktoratom, ko je bilo to že zelo dobro razvito, a se platforma še ni uporabljala v klinični praksi. Fascinantno je, kako lahko imunske celice reprogramiraš, da napadajo neke tvoje ali tuje celice.

Mislim, da ima ta ideja veliko perspektive. Verjamem, da bomo lahko kmalu videli, kako se lahko na enak način spremenjene celice uporabijo tudi za zdravljenje avtoimunskih bolezni, na primer za eradikacijo avtoreaktivnih B-celic, kadar so te vršilke avtoimunih reakcij. Aktivne celične terapije me tudi zelo zanimajo, tako da bi tudi na tem področju najverjetneje vložil vsaj del »Eurojackpota« za sanjski laboratorij.

Kam mislite, da se podaja farmacija v prihodnosti?

Tkivno inženirstvo, celične terapije in gensko zdravljenje so zagotovo naša prihodnost. To so nam govorili že na fakulteti. Čeprav je bilo vmes nehaj strahu, nekaj nesrečnih dogodkov, ki so nekoliko zaustavili stvari, pa na srečo to razvoja, na primer genske terapije, ni popolnoma ustavilo. Vidimo primer s Krisom … Terapije že prihajajo na trg, to ni več toliko prihodnost, je že sedanjost. Tkivno inženirstvo bo po mojem mnenju takoj za tem. Kaj še vidim? Po mojem bo zelo fascinantno tudi, kaj se bo zgodilo na področju nevrodegenerativnih bolezni. Te so in bodo vse večji problem, zato se jim tudi namenja vedno več pozornosti.

Ali vas smemo spoznati tudi malo bolj osebno? Kdo ste izven vrat laboratorija oziroma tega področja?

Upava, da ni »no-go«.

Ne, seveda ni »no-go«. Že prej sem omenil, da niso pomembni samo delo in raziskave, temveč tudi socialno življenje. Drugače sem dokaj družaben.

Moram reči, da tudi te trdnosti, vztrajnosti in volje pri delu ne bi bilo brez ljudi okrog mene, kot so prijatelji in vsi ostali. V obdobju študija sem imel tudi nekakšno svojo malo družino – bend. Že od malega sem namreč glasbenik. Še na začetku svojega doktorata sem bil kitarist v bendu ESF, ki je bil v veliki meri moj antidepresiv. Ker smo imeli vsi svoje poti, je kasneje enostavno zmanjkovalo časa za vaje. Žal smo končali prav v našem najplodnejšem obdobju, ko smo ravno začeli delati kakovostnejše komade, tudi demo posnetke, ki niso bili več posneti le z dvema mikrofonoma. To me je res držalo pokonci. Drugače imam narejeno tudi nižjo glasbeno šolo za klavir, kitara pa je bila moja strast, tisto, v kar me ni nihče silil in ocenjeval. Tega benda zdaj uradno kakih osem let ni več, ampak kitare zato nisem porinil v kot in skrbim, da se na njej ne nabira prah. Še vedno ostaja moj antidepresiv. V roke sedaj večkrat vzamem akustično kitaro, če imam več časa, pa priključim tudi električno.

Zanimiva ideja: na začetku študija bi se lahko vprašalo študente, ali kdo kaj igra in bi se tako, kot se naredijo športne ekipe, mogoče ustanovil bend (haha).

Prihajam iz Metlike, iz Bele krajine. Včasih sem bil v vseh možnih društvih, predvsem glasbenih – ko sem

31

NA POGOVORU

se začel učiti kitaro, sem igral v tamburaškem orkestru, pri pihalnem orkestru sem igral vse živo, razen pihal in bobnov. Če znaš klavir, si dober tudi za ksilofon, celo timpane sem igral, tako da seveda: ko sem imel več časa, sem bil aktiven v veliko stvareh zunaj šole.

Moji hobiji zdaj, kolikor še ostane časa so poslušanje glasbe, včasih si vzamem čas in raziskujem kaj je novega na glasbenem področju. Poslušam ogromno stilov glasbe, od popa pa vse do, če je treba, tudi elektronike – sicer si je sam ne bom zavrtel, ampak če sem v takem okolišu, me tudi ne moti. Imam tudi čisto metalske dneve, večinoma pa bi rekel, da se vrtim okrog rocka/hard rocka. Rad imam tudi tek – sam, čez Golovec. Letos sem drugič pretekel tudi polmaraton.

Imate kakšno vodilo v življenju?

Včasih sem bil bolj človek, ki je verjel samo v naravoslovje, na primer – čisto surova miselnost – da je človek samo bolj razvita žival. Ne vem, kdaj se je zgodila sprememba. Zdaj vedno bolj verjamem, da je pomembno tudi to, da smo ljudje socialna bitja, in en izrek, ki bi ga pred vsemi poudaril, je: »Srečen sem toliko, kolikor so srečni ljudje okrog mene.« Na dolgi rok me recimo ne osrečuje dobra plača – seveda je človek vesel, če dobro zasluži, a če so moji prijatelji nesrečni, če se gibljem v krogu pesimističnih ljudi, me to »zabedira«. Če so ljudje okrog mene dobre volje, sem tudi sam boljše volje.

Najljubši kraj za druženje?

Bom zelo stereotipen: kakšen prijeten lokal, ki ima dušo (tako kot je ta – bili smo v Daktariju). Taki kotički so mi najbolj všeč. Da so udobni, da ni samo soba s štirimi belimi stenami, šankom in dvema mizama.

In da je res prostor, kjer se družiš, da te ne moti na primer televizija v kotu, temveč se posvetiš družbi, s katero si prišel. Človek rutine ali po počutju?

Ne načrtujem za neaj let, načrtujem za nekaj mesecev.

Pogosto se prepustim tudi temu, kar prinese dan. Malo svobode moraš imeti. Če imaš vse do pike načrtovano in pride nek dogodek, ki ti zruši vse stvari, te to potem spravlja v stres, kar tudi ni dobro.

32

Jutranji ali večerni tip?

Večerni. Vedno sem se lažje učil, pisal članke, raziskoval, bral, delal zvečer. Nisem ravno tip, ki bi se zjutraj ob šestih sam od sebe zbudil. Bom rekel tako: potrebujem budilko.

Najljubša laboratorijska naprava?

Sistem FPLC (fast protein liquid chromatography) za čiščenje proteinov.

Najpomembneje je čim prej doseči samostojnost – postati nekdo, ki ne bo potreboval podrobnih navodil za vse, temveč bo znal sam načrtovati in izpeljati rešitev za težavo. Mislim, da je to tudi ena izmed glavnih stvari, ki naj bi ti jo dal doktorat.

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 5. SIMPOZIJ ŠSSFD: Sodobna tarčna terapija – biološka in biološko podobna zdravila Nika Gornik

V soboto, 19. oktobra 2019, je na pravni fakulteti potekal tradicionalni simpozij ŠSSFD z naslovom Sodobna tarčna terapija – biološka in biološko podobna zdravila.

zdravil. Poudaril je, da so monoklonska protitelesa najpomembnejša podskupina bioloških zdravil. Sledil je odmor, v katerem so nam organizatorji postregli s sveže kuhano kavo in čajem ter prigrizki.

Biološka zdravila se zadnja leta močno razvijajo, vendar javnost ve o njih zelo malo. Vsi se spominjamo vseslovenske septembrske akcije za malega Krisa in njegovo zdravilo Zolgensma ter številnih vročih razprav glede bioloških zdravil v laični javnosti. Videti je, da so se zato organizatorji simpozija odločili za izbor te nadvse aktualne teme in v ta namen povabili priznane predavatelje s področja bioloških zdravil, da so nam – udeležencem simpozija – iz prve roke predali svoje znanje in nas vpeljali v svet bioloških zdravil.

Ko smo nahranili svoje želodčke s hrano in možgane s kofeinom, smo dobili nov zagon za naslednji sklop bolj klinično naravnanih predavanj. Začel je prim. izr. prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., ki je specialist gastroenterologije in nam je predstavil uporabo bioloških zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa in Chronove bolezni. Obe bolezni je podrobneje predstavil in opisal, s kakšnimi težavami se srečujejo pri zdravljenju obeh. Nadaljevala je dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka interne medicine in internistične onkologije, ki je predstavila uporabo bioloških zdravil v onkologiji. Danes biološka zdravila uporabljajo pri zdravljenju številnih limfomov in levkemij ter kot podporno terapijo za zdravljenje anemije, prav tako pa se na področju onkologije razširja tudi uporaba podobnih bioloških zdravil.

Simpozij sta otvorila dva magistra farmacije: prvi govorec je bil prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., ki je predstavil razvoj bioloških zdravil od njihovih začetkov do danes. S svojim predavanjem nam je podal osnovni vpogled v tematiko bioloških zdravil: kaj biološka zdravila sploh so, zakaj so tako posebna in kako so se razvijala skozi leta. Naslednji predavatelj je bil izr. prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm. Predaval je o in vitro testiranju jakosti delovanja in imunogenosti bioloških

Ker pa teoriji sledi tudi praksa, nam je specialistka klinične farmacije Teja Glavnik, mag. farm., predstavila še uporabo bioloških in podobnih bioloških zdravil v farmacevtski praksi. Poudarila je, da imamo farmacevti ključno vlogo pri svetovanju bolnikom glede shranjevanja in pravilnega rokovanja z biološkimi zdravili, saj le z ustreznim ravnanjem zagotavljamo kakovost, varnost in učinkovitost izdanih bioloških zdravil.

Po odmoru za kosilo nam je dr. Roman Šink, mag. farm., predstavil razvoj podobnih bioloških zdravil. Pri njihovem razvoju je pomembno zagotoviti čim večjo podobnost z referenčnim biološkim zdravilom. Zanje veljajo posebna pravila glede regulative, kar nam je predstavil zadnji predavatelj dr. Gašper Marc, mag.

33

DOGAJALO SE JE

farm., ki nas je podrobneje popeljal še v to tematiko.

Predstavil je njihove glavne cilje in izzive. Eden izmed mnogih izzivov je tudi sama cena takšnih zdravil, saj so biološka zdravila v večini namenjena zdravljenju redkih bolezni, zaradi česar je tudi regulativa tako striktno naravnana.

Med celotnim simpozijem je bila vzpostavljena povezava z aplikacijo Slido, kjer smo udeleženci zastavljali svoja vprašanja. Nanje so predavatelji odgovarjali sproti, o aktualnejših pa smo skupaj razpravljali pri okrogli mizi, kjer so sodelovali vsi predavatelji in tako predstavljali različne vidike – vsak s svojega področja.

Udeleženci smo odšli domov polni novih znanj in idej.

Tista sončna sobota je bila zelo koristno »porabljena«,

saj je bil simpozij res odlično organiziran in nadvse zanimiv. Vse pohvale predavateljem, predvsem pa organizatorjem dogodka. Se že veselim in nestrpno pričakujem, kaj nam bodo pripravili drugo leto.

16. EPSA Autumn Assembly – Poreč 2019 Domen-Ian Morovič

Če bi me danes kdo vprašal, kaj bi spremenil na svoji dosedanji izobraževalni poti, bi mu zagotovo odgovoril, da se svojega prvega kongresa EPSA vsekakor ne bi udeležil šele v četrtem letniku, temveč že veliko prej. Naključje je hotelo, da sem se na jesensko skupščino Evropske zveze študentov farmacije v Poreču sploh lahko prijavil, saj je bilo po prvih prijavah še vedno na voljo nekaj odprtih mest.

Jesenska skupščina Evropske zveze študentov farmacije je potekala od torka, 29. oktobra 2019, do nedelje, 3. novembra 2019. Približno tristo farmacevtov iz vse Evrope je bilo nastanjenih v apartmajskem

naselju Valamar Resort, ki je zaradi tako množičnega obiska v času kongresa dajalo vtis študentskega in ne počitniškega naselja. Večina dejavnosti v okviru kongresa je potekala v okolici naselja, za okusno hrano pa je poskrbel Hotel Diamant.

Prvi dan kongresa je bil v prvi vrsti namenjen sprejemu študentov. Hrvati so imeli za udeležence kongresa organizirane avtobuse iz Zagreba, veliko pa nas je prišlo kar z avtomobili, saj je Poreč navsezadnje od Ljubljane oddaljen le slabi dve uri vožnje.

Uradni del kongresa se je začel z otvoritveno slovesnostjo, na kateri so se predstavili sponzorji, organizatorji dogodka, EPSA in ostali. Po slovesnosti sta nas čakali večerja v hotelu in zabava »Opening night« v klubu Saint & Sinner v Poreču, v neposredni bližini morja.

Tematika jesenske skupščine so bila biološka zdravila (Paving the way towards biological therapy).

Izobraževalni program kongresa se je začel s sredinim simpozijem. Prisluhnili smo zanimivim predavanjem hrvaških in tujih specialistov s področja bioloških zdravil. Na okrogli mizi, ki je sledila, smo študenti dobili priložnost, da smo predavateljem

34

DOGAJALO SE JE

prek aplikacije Slido postavljali vprašanja, o katerih se je razvila diskusija. Eden izmed predavateljev na simpoziju je bil predstavnik Fakultete za farmacijo Ljubljana prof. Borut Štrukelj, ki je v nadaljevanju kongresa v okviru delavnic imel še eno predavanje. Četrtkov program je bil enak sredinemu. Začelo se je s simpozijem, oba dneva pa so po simpoziju in kosilu potekali delavnice in treningi. Udeleženci smo se pred kongresom morali prijaviti na vsak termin delavnic oziroma treningov. Šlo je za dodatna predavanja, treninge mehkih veščin, predstavitve dejavnosti in projektov EPSA, »career fair« ter razne javne kampanje, humanitarne akcije in priložnosti za razgibavanje, ena izmed delavnic je bila namreč odbojka v bazenu. Med vsemi termini delavnic pa so potekala tudi zasedanja generalne skupščine EPSA, tako imenovani GA-ji, kjer smo lahko udeleženci spremljali debate predstavnikov evropskih študentskih farmacevtskih društev ter izvršnega odbora EPSA glede raznih aktualnih vprašanj.

Vsak večer so bile organizirane zabave, v sredo je bila to tematska zabava na temo heroes & villains, na katero se je slovenska delegacija odpravila v enotni preobleki, bili smo Minioni. Tako kot »Opening night« je tudi ta zabava potekala v klubu Saint & Sinner. Četrtkov večer se je zaključil z večini najljubšo zabavo na jesenski skupščini, to je bil »International night«, stalnica na vseh kongresih EPSA. Vsaka delegacija se predstavila z domačimi specialitetami. Čeprav je na

začetku videti, da jedače in pijače nikakor ne more zmanjkati, je ob koncu večera na mizah videti le še vesele razgibane študente.

V petek in soboto simpozijev ni bilo, so se pa izvajale delavnice. V petkovem popoldanskem času je bil organiziran voden ogled Poreča, po sobotnih delavnicah pa smo imeli na voljo nekaj prostega časa. Urediti se je bilo namreč treba za še en ikonični dogodek EPSA, in sicer gala večer, ki se je začel s skupno večerjo, nadaljeval pa z zaključno slovesnostjo, na kateri je že bilo opaziti nekaj žalostnih obrazov, ki so se morali sprijazniti z dejstvom, da se kongres počasi zaključuje. Slovenska delegacija je bila na zaključni slovesnosti zasluženo nagrajena z nazivom naj delegacije, za kar se med drugim lahko zahvalimo naši odlični udeležbi, saj nas je bilo na kongresu skoraj toliko kot domačih Hrvatov. Večer se je zaključil z gala zabavo. Zjutraj se je bilo težko posloviti, a bogatejši za to veliko izkušnjo smo se vendarle odpravili proti domu.

Kaj sem odnesel iz Poreča? Ogromno: veliko novega znanja, neprecenljiva nova poznanstva in predvsem nepopisno željo po udeležbi na naslednjem kongresu. Danes že lahko trdim, da se mi je slednja tudi izpolnila, saj sem bil sprejet na kongres v Lyon, ki se bo odvijal meseca aprila.

Kongresi EPSA so nekaj edinstvenega, nekaj imenitnega, udeležba na vsaj kakšnem izmed njih pa nekaj nujnega za vsakega študenta FFA.

35

DOGAJALO SE JE

Farmacevtska prednovoletna ekskurzija v Beograd 2019 Mihaela Hajšek

December, praznični čas, čas druženja in zabave, se je za nas začel najboljše možno. V petek, 6. decembra 2019, smo se namreč polni pričakovanj (vsi vemo, da so prednovoletne ekskurzije na FFA nekaj najboljšega) odpravili že na tradicionalno strokovno prednovoletno ekskurzijo v dinamično srbsko prestolnico, ki slovi po svoji odprtosti, divjem nočnem življenju, pestrem kulturnem dogajanju in kulinaričnih razvadah – BEOGRAD! Svojo pot smo začeli pred Kampusom, kjer nas organizatorji kljub zgodnji jutranji uri niso pustili praznih želodcev. Po dolgih, a zabavnih urah vožnje s »party busom«, na katerem ni manjkalo niti hrane niti pijače, kaj šele zabave in presenečenj, smo v popoldanskih urah prispeli v Beograd, kjer smo si v sklopu strokovnega dela najprej ogledali fakulteto za farmacijo. Že takoj smo občutili beograjsko gostoljubje, študenti in zaposleni so nas kljub naši zamudi sproščeno in odprto sprejeli ter nas pogostili s slastnimi prigrizki. Predstavili so nam utrip njihovega študija, katedre (za farmacevtsko kemijo, farmacevtsko tehnologijo, farmakognozijo, toksikologijo itd.), svoje društvo in aktivnosti.

Marsikoga je fakulteta pustila brez besed. Nekatere je očarala »stimulirajoča lekarna«, druge botanični vrt, lociran kar sredi hodnika, tretje pa študenti sami.

Ker se je že stemnilo, smo se odpravili v center mesta, kjer smo se nastanili v hostlu Hedonist.

Večino sta nas vonj po svežih čevapčičih s kajmakom in seveda njihova nizka cena tako premamila, da smo takoj odhiteli v bližnje »čevapčilnice«. Prvi večer smo izkoristili za spoznavanje, prepevanje in

36

plesanje v hostlu, zabavo pa smo nato nadaljevali v klubu Brankow. Večina ljudi ob besedi Beograd najprej pomisli na čevapčiče in domače žganje – bolj znano kot »rakija«. A glavno mesto Srbije je

precej več kot le to. Je mesto z bogato zgodovino in kulturo, ki nam ju je na zanimiv način približal precej zanimiv vodič. Ogledali smo si Beograjsko trdnjavo, park Kalemegdan (kjer nas je vodič pogrel s svojo domačo medico), kip Zmagovalca in še mnoge druge znamenitosti. Na koncu nam je celo podaril bankovec, vreden 10 milijard dinarjev. Po ogledu nam je do večera ostalo še precej časa, ki smo ga izkoristili vsak na svoj način, eni so šli na sprehod, drugi na kosilo, pa tudi za igranje družabnih iger.

Najbolj pa nam bo v spominu ostal zadnji večer – tradicionalna srbska večerja v »kafani« Konoba Akustik. Živa glasba, srbske melodije, odlična družba, in ko misliš, da večer ne more biti boljši, predte prinesejo pladenj samih dobrot, od rebrc, čevapčičev, kotletov do piščančjih nabodal. Ob prefinjeni kulinariki, dobri pijači, živi glasbi in pristnem srbskem vzdušju so se sprostili tudi bruci. Skupaj smo se veselili do poznih jutranjih ur. Žal se je naša ekskurzija približala h koncu. Po bogatem zajtrku smo se kljub naši volji morali spakirati in odpraviti domov. Vzdušje na tej ekskurziji je bilo fenomenalno, polno smeha, zabave, novih poznanstev, prijateljstev, simpatij. Tako smo polni nepozabnih spominov končali najboljšo ekskurzijo.

Vse pohvale organizacijskemu odmoru ŠOFFE, ki vsako leto preseneča s še boljšo ekskurzijo. Se sprašuješ, zakaj si manjkal? Brez skrbi, naslednje leto ne boš!

DOGAJALO SE JE

Humanitarni stand up večer Vesna Krapež

Po praznikih, ko se je večina študentov farmacije že živčno začela učiti za prihajajoče izpite, smo se odločili za nekoliko bolj sproščujoč dogodek.

Ustvarili smo Humanitarni standup večer, kjer sta nas z duhovitimi šalami in precej črnega humorja zabavala Rok Bohinc in Gašper Bergant. Najprej se nam je predstavil Rok Bohinc. Bil je naravnost odličen in nas je navdušil z neštetimi šalami in prigodami o svojem dekletu. Izgleda, da se res ne spozna na žensko logiko. Zatem se je s pivom v roki na odru pojavil Gašper Bergant. Njegov nastop je bil tako sproščen, da si na trenutke lahko pomislil, da ga že ima nekaj v krvi. Komik iz Zgornje Savinjske doline, ki daje občutek navidezne neobzirnosti, se je izkazal z edinstvenim humorjem in šale kar stresal iz rokava.

Bile so zelo izvirne, občinstvo v predavalnici pa se

je ob obeh nastopih do solz nasmejalo. Večer je bil nedvomno uspešen in vsi upamo, da ga bomo še kdaj ponovili. Dogodek je bil v celoti humanitaren, pri čemer je ves dobiček od prodaje kart in prostovoljnih prispevkov namenjen štiričlanski družini, katere oče je doma in skrbi za ženo, ki je pri drugem porodu utrpela poškodbe in je na invalidskem vozičku. Pred mnogimi leti so začeli z gradnjo svojega doma, vendar se je gradnja zaradi mamine bolezni ustavila. Že dve leti živijo v nedokončani hiši, za katero plačujejo kredit. Oče vsa gospodinjska in druga fizična dela opravi sam. Nujno bi potrebovali tudi nov avto za vožnjo matere na terapije. Upamo, da jim bomo s tem humanitarnim dogodkom pomagali uresničiti cilje.

Inkubator inovativnosti Leon Lombergar

V četrtek, 28. 11. 2019, je bilo v predavalnici P1 še posebej vroče. 33 študentov, razdeljenih v enajst ekip, je napenjalo svoje možgane, da bi prepričali žirijo o svoji ideji. Seveda pa smo pri oblikovanju idej potrebovali strokovno pomoč, zato so bila za letošnji »Inkubator inovativnosti« že en teden pred tekmovanjem organizirana predavanja s področja trženja. Cilj je bil podučiti mlade študente o oglaševanju in trženju v farmaciji s poudarkom na digitalnem trženju. Izpostavljena je bila problematika pljučnega raka, za katero smo morali iskati rešitve.

Naša naloga je bila priti do najinovativnejše ideje, kako izvesti kampanjo, ki bi ljudi ozavestila o težavah pljučnega raka in spremljajočih simptomih, kar bi pomagalo pri zgodnejšem odkrivanju obolenja in bi dolgoročno pripomoglo k prodaji novega zdravila za boj proti raku. Opolnomočeni s tem znanjem smo nato imeli en teden časa, da izpopolnimo svojo idejo in jo na najboljši način predstavimo žiriji ter jo prepričamo o svoji viziji. Treba je bilo celostno predstaviti našo izvedbo kampanje, od osnovne ideje, sloganov, načina sledenja rezultatov in vse do naših končnih ciljev. To seveda ni bila lahka naloga, v končnih predstavitvah pa se je nedvomno zrcalil ves trud, ki so ga študenti vložili v svoje ideje. Zmagovalni pristop je zavzela aplikacija, ki bi skenirala tvoj obraz in ti prek slik in animacij prikazala, kakšno bi bilo tvoje življenje, če bi še naprej kadil v nasprotju z zdravim življenjem. Zmagovalci so dobili denarno nagrado in dvotedensko prakso v podjetju MSD, ostali sodelujoči pa tudi nismo ostali praznih rok, saj smo poleg inovativne majčke imeli na koncu priložnost se posladkati še s torto.

37

DOGAJALO SE JE

Motivacijski vikend Tilen Huzjak

Od 15. do 17. novembra 2019 se je v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Cerkno odvijal že tradicionalni Motivacijski vikend. Udeležilo se ga je okoli 50 študentov Fakultete za farmacijo. Dogodek je namenjen spoznavanju delovanja študentskih teles na FFA in spoznavanju soštudentov ter druženju.

Motivirati smo se začeli v petek popoldan, ko smo se z avtobusom odpravili izpred naše fakultete.

V CŠOD smo prispeli v večernih urah, kjer nas je čakala nostalgična osnovnošolska večerja s tistimi tipičnimi belimi prtički. Siti smo se v sobah preoblekli v rdečo, rumeno ali zeleno opravo, da smo bili pripravljeni na upravljanje prometa z ljudmi – sledil je namreč semaforski žur, ki smo ga preživeli brez večjih prometnih zamaškov in nesreč.

Sobotno jutro se je prek treningov mehkih veščin in kave hitro prelevilo v opoldne s sicer spet tipičnim, vendar odličnim špagetnim obrokom. Po kosilu nas je s kratkim predavanjem počastila alumni članica Društva študentov farmacije Slovenije in nova dobitnica nagrade oziroma naziva »Honorary Life Member« za svoje dolgoletno kakovostno in proaktivno delo pri Evropski zvezi študentov farmacije (EPSA) Eva Shannon Schiffrer. Zaradi tega in onega dogajanja ter teh in onih reči se je v petek ponoči pojavila ideja o naročilu pic za večerjo, ki je bila utelešena naslednji dan v obliki odmora med »Slav squad partyjem«. Ta je bil seveda sprejet in izpeljan kot se za študente farmacije, laboratorijske

biomedicine in kozmetologije spodobi. Vikend smo zaključili s predstavitvijo delovanja vseh stebrov tako imenovanega »Drug Dealerja« in z uvajanjem nadobudnih študentov v aktivno sodelovanje pri obštudijskih dejavnostih, ki jih ta omogoča.

Organizatorji si za svoje delo zaslužijo iskreno zahvalo, ti, dragi bralec, pa si vabljen, da se z nami motiviraš prihodnje študijsko leto.

Pro Bono ambulanta Vesna Krapež

Med študijem farmacije se žal v prvih letnikih še ne srečamo konkretno z zdravili. Zahvaljujoč humanitarni skupini lahko študenti pridemo v stik z zdravili s sodelovanjem v Pro Bono ambulanti.

Gre za ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta nudi pomoč osebam brez stalnega prebivališča, osnovnega zdravstvenega zavarovanja ter tujcem

38

in beguncem. Tem sta omogočena tudi pregled pri zdravniku in nadaljnja napotitev k specialistu, če je to potrebno. Razen medicinske sestre v ambulanti vsi delajo prostovoljno. Študenti, ki se prijavijo, pomagajo pri pregledovanju in razvrščanju zdravil.

Zdravila prispevajo ljudje, ki so prenehali z njihovim jemanjem ali jih zaradi katerega drugega razloga ne potrebujejo več. Kopico zdravil, ki pridejo v

DOGAJALO SE JE

ambulanto, je treba pregledati, ali so še primerna za uporabo. Preveriti je treba rok uporabe, zdravila s pretečenim ali prekratkim rokom seveda zavržemo.

Nato preverimo, ali ima zdravilo nepoškodovano ovojnino, tako zunanjo kot stično, in če nobena tableta ne manjka. Tako zdravilo je primerno za nadaljnjo uporabo, zato ga razvrstimo na police med ostala zdravila. Zdravila, ki niso ustrezna, zavržemo.

Prav tako zavržemo zdravila, kot so injekcije, ki bi se

morale shranjevati v hladilniku, razen če jih oseba, ki jih prinese, dostavi v hladilniku. Prostovoljna pomoč v Pro Bono ambulanti je študentom omogočena vsak četrtek od 16.00 do 18.00 na naslovu Mislejeva 3 v Ljubljani. V Pro Bono ambulanto se lahko prijaviš skupaj s sošolci ter skupaj z njimi spoznavaš zdravila in se zabavaš ob ugotavljanju, koliko znanja ti je ostalo od učenja za izpite.

Projekt Božiček za en dan Nika Gornik

Študenti FFA se že vrsto let udeležujemo projekta Božiček za en dan. Letos smo škratki v samo dveh dneh pregledali več kot 13.000 daril za otroke in starostnike iz socialno ogroženih družin. Vas zanima, kako je biti Božičkov škratek za en dan?

Na mrzlo sobotno jutro smo se s kolegicami dobile v sicer zelo skritem skladišču. Že ob pogledu skozi okno smo bile osuple, koliko daril je bilo v njem.

Ampak to je bila šele predsoba skladišča; skladišče se je namreč nadaljevalo v še dva prostora in oba sta bila popolnoma napolnjena z darili. Najprej smo dobili navodila, kaj mora vsaka škatla vsebovati (nekaj za šolo, osebno higieno, nekaj sladkega in nekaj za crkljanje) in kako označujemo pregledana darila. Potem smo se razdelili v manjše skupine in vsaki so dodelili svojo paleto daril. Takrat se je pravo delo šele začelo: vsako škatlo smo odprli, pregledali, po potrebi dopolnili manjkajoče, jo skrbno zavili nazaj in obkljukali na seznamu. Vsaka škatla je bila novo presenečenje: nekatere so bile napolnjene do vrha, druge pa so imele nadvse zanimivo vsebino (od prave ribiške palice do originalnih športnih copat

znamke Adidas). Presenečene smo bile, s kakšno domišljijo so Božički polnili škatle.

Ko so bila pregledana vsa darila iz posamezne palete, smo jih še enkrat obkljukali, zložili nazaj in zaprosili za novo številko (vsaka paleta je predstavljala drugo ustanovo, na primer Društvo prijateljev mladine, Varno hišo, Dom starejših občanov itd.). Tako smo v devetih urah pregledale tri palete. Domov smo odšle utrujene, ampak zadovoljne, saj smo s svojim delom pripomogle k temu, da je vsak obdarovanec v njemu namenjeni škatli dobil nekaj, kar mu bo polepšalo praznične dni.

Zagotovo se bomo naslednje leto spet udeležile tega projekta, kar priporočam tudi vsakemu izmed vas. Medsebojna pomoč nas osrečuje.

39

DOGAJALO SE JE

Vse, kar moraš vedeti o SEP praksi Nadine Lah

SEP-prakse potekajo na Fakulteti za farmacijo že vrsto let in so tudi daleč najbolj priljubljene prakse med študenti farmacije. Potekajo v sklopu IPSF, kar pomeni, da farmacevtske fakultete sodelujemo na svetovni ravni. To je ena izmed največjih prednosti, saj imamo farmacevti možnost oditi dobesedno kamorkoli (no, razen v Severno Korejo in na Arktiko).

Prakse so dovolj resne, da od njih odnesemo kar največ znanja, hkrati pa nam zaradi majhnega števila obveznih delovnih ur (40) pustijo dovolj časa za odkrivanje novih mest, kultur in prijateljev.

SEP-praksa ni praksa, je strokovno in osebno popotovanje, s katerega se vrneš drugačen. Živeti – in ne le potovati – nekaj tednov v drugačnem okolju in se družiti z domačini in drugimi SEP-ovci, ti da popolnoma novo perspektivo in močna prijateljstva, ki jih drugače nikoli ne bi spletel. Slovenski študenti že leta predstavljajo svoje SEP-izkušnje na dogodku Mobility day in vtisi so vedno odlični, predstavljalci pa vmes zadržujemo cmok v grlu od vseh spominov.

Sama sem na SEP-prakso odšla lansko leto in se tako navdušila nad programom, da sem se letos odločila kandidirati za koordinatorico in spodbujati še druge.

Prijav je običajno več kot je prostih mest (letos smo jih imeli 35) in to leto ni bilo izjema, a če nas prepričaš z dobrim motivacijskim pismom in življenjepisom, ti bo zagotovo uspelo. Štejejo tudi relevantne izkušnje

in aktivnosti v društvu. Prav tako sam izbereš področje dela (lekarna, industrija, raziskave itd.).

Najboljše pa je, da ti ni treba organizirati ničesar, saj ti delovno mesto in prenočišče skupaj z organiziranim socialnim programom in izleti organizira koordinator.

Le kupiš letalsko karto in greš!

Vsi vemo, da polna denarnica ni ravno sinonim za študentska leta in SEP-praksa se krije iz lastnega žepa. Ker je to velikokrat odločilnega pomena, ti lahko povem, da so SEP-prakse štipendirane. Vsak se lahko prijavi za štipendijo za študijski obisk v tujini in dobi do 100 EUR na teden in še 500 EUR za letalsko karto (v primeru, če greš izven Evrope). Če te še karkoli zanima, me lahko vedno pocukaš za rokav ali mi pišeš na seoslovenia@gmail.com.

SEP-praksa je bila najboljša izkušnja v mojem življenju, dala mi je znanje, osebno rast in najboljše potovanje, ki sem ga kadarkoli doživela. Verjemi, izbrati iz dolgega seznama držav je še najtežje.

SEP-praksa bo eden izmed najlepših spominov tvojih študentskih let, to ti zagotavljam!

40

DOGAJALO SE JE

STROKOVNI VEČER: Sindrom izgorelosti Luka Stegne

18. decembra smo študenti Fakultete za farmacijo poslušali predavanje o sindromu izgorelosti.

Dogodek v predavalnici P1 je potekal kot del projekta strokovnih večerov Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS), predavali pa sta nam Saša Kocijančič Azzaoui, dr. med., specialistka psihiatrije, in dr. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih.

Nabito polna predavalnica je najprej prisluhnila bolj patofiziološkemu in kliničnemu pogledu na izgorelost oziroma »burnout«, potem pa še osebni izkušnji Eve Boštjančič, sicer izredne profesorice za psihologijo dela in organizacij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je z vzroki za izgorelost spopadla tudi s pomočjo psihoterapevta.

Predavanje je otvorila Saša Kocijančič Azzaoui, ki je slušatelje najprej povprašala o razlogih za obisk predavanja. Nekdo iz predavalnice je hitro izstrelil, da imamo zelo verjetno mnogi prisostvujoči občutek, da smo tudi sami izgoreli, ali pa poznamo nekoga, ki kaže simptome izgorelosti.

Izgorelost po medicinski klasifikaciji ni definirana kot bolezen – spada namreč med dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno stanje –, zato je psihiatri ne obravnavajo kot take. Pacient pa še vedno opiše spremembo, ki je pogosto povezana s kronično izpostavljenostjo stresu, ki lahko vodi v okvaro mehanizmov odziva na stres.

Pri raziskovanju vzrokov za slabše odzivanje na stres, ki lahko vodi v izgorelost, je treba ločiti eustres in distres. Eustres ali pozitiven stres je normalen občutek čuječnosti in motivacije ob nekih izrednih okoliščinah, kot je priprava na izpit, distres ali negativni stres pa lahko na dolgi rok privede v razna patološka stanja. Stresni odziv se v človeku manifestira zaradi aktivacije ene izmed treh poti – hormonske, citokinske in nevrogene.

Pri dolgotrajnem odzivu so pomembne predvsem posledice dolgotrajne aktivacije nevrogene poti, ki spodbuja izločanje kortizola, stresnega hormona.

Metabolni učinki kortizola so sicer potrebni pri

pripravi na soočanje s stresnimi okoliščinami, pri dlje časa trajajočem sproščanju pa se odzivnost na hormon zmanjša, zato je potrebnega več stresnega hormona, kar privede do sprememb, ki začnejo po določenem času spominjati na simptome metabolnega sindroma.

Znaki in simptomi izgorelosti med njenim razvojem so številni – bolečina, glavobol, nespečnost, psihična utrujenost, tesnoba, depersonalizacija, spremembe vedenja ipd. Ker se pogosto prekrivajo s simptomi in znaki, ki so posledica drugih psihopatoloških motenj (ali pa so te motnje pridružene, na primer depresija), sloni diferencialna diagnoza predvsem na vprašalniku, ki ga psihiater evaluira za boljše razumevanje pacientovega stanja.

Izgorelost se v kliničnem okolju obravnava prek treh oblik, kot se pojavljajo v delovnem okolju oziroma v odnosu posameznika do dela. Pri klasičnem tipu je priporočena psihoterapija, ki se osredotoča predvsem na posameznikovo potrebo, da ogromno dosega, zaradi česar se izgoreva. Pri pojavni obliki tipa »underchallenged« je oseba na delovnem mestu, ki ni v zadostni meri stimulativno, kar lahko po navadi rešimo s tako imenovanim treningom asertivnosti za bolj samozavestno ravnanje in učinkovito komunikacijo, pomaga pa lahko tudi sprememba na delovnem mestu.

Pacient tipa »worn out« ima pogosto občutek brezupa in depresijo, kar zahteva kognitivni trening za spremembo percepcije tega, kako doživlja neko situacijo in kako se nanjo odziva.

Pri akutnih stanjih se predpišejo na primer benzodiazepini, za dlje časa trajajoča stanja pa so primernejši antidepresivi, tudi SSRI (selective serotonin reuptake inhibitors). Zaradi povišane proizvodnje in delovanja kortizola je potrebno tudi nadomeščanje vitaminov in mineralov.

V drugem delu smo prisluhnili izkušnji Eve Boštjančič, ki se je morala pred desetimi leti

41

DOGAJALO SE JE

soočiti s posledicami izgorelosti. Okoliščine, ki so sprva privedle do izčrpanosti, ujetosti in na koncu do sindroma adrenalne izgorelosti, so v njenem primeru zahtevale psihoterapevtsko zdravljenje. V okviru zdravljenja se je morala soočiti predvsem z navadami, zaradi katerih ni mogla ravnati tako, da bi se izognila stresorjem. Spremembe vedenja, ki se jih je naučila med terapijo, so po njenem mnenju največ pripomogle k preprečevanju nadaljnjega drsenja v izčrpavanje in izgorelost.

Predavateljici sta poudarili, da je najpomembneje poslušati lastno telo, saj lahko le tako prepoznamo spremembe, ki bi lahko privedle do kasnejšega poslabšanja. Izčrpanost in utrujenost še ne pomenita razvoja do sindroma izgorelosti. Izpostavili sta tudi problem visokih stroškov psihoterapevtskega zdravljenja, saj jih zdravstvene zavarovalnice v večini primerov ne krijejo; brezplačni so zgolj prvi polurni pregled pri psihiatru in vsaka nadaljnja petnajstminutna kontrola. Pri psihoterapevtu je na

drugi strani zaradi daljšega trajanja terapije veliko večja verjetnost, da se odkrijejo vzroki za določeno vedenje. Kot preventivo pred pojavom težav sta poudarili zdravo in uravnoteženo prehrano ter prehranjevanje, gibanje, zadostno količino spanca in vlogo bližnjih oseb za zaupanje vsakodnevnih težav. Vse te stvari pa ne morejo nadomestiti psihoterapevtske pomoči, ko je ta potrebna oziroma ko po tem začutimo potrebo.

Kot prihodnji zdravstveni delavci in aktivni razmišljevalci o izboljšavah lahko na tem mestu premislimo, kaj lahko naredimo v smeri, da bi bila za marsikoga prepotrebna psihoterapevtska pomoč mogoče kdaj bolj dostopna; tudi za tiste, ki živijo z nizkimi dohodki in bi jim psihoterapija lahko izboljšala ali celo rešila življenje!

Revolucije zahtevajo strast.

NM-184-2019-PHC

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

42

Informacija pripravljena: december 2019.

Samo za strokovno javnost.

DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

ALI VEŠ?!

ALI VEŠ?!

Vsak dan je čudovita priložnost, da izvemo nekaj novega, zato se je Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) odločil, da vas skozi novo rubriko ozavesti o vaših pravicah in zanimivih dejstvih, ki so za večino študentov manj poznana in pogosto spregledana. Rubriko pa smo poimenovali preprosto ALI VEŠ?!

Damijana Roškarič

Ali veš, da: ti kot študentu UL pripada brezplačni Microsoftov paket 365?

(Za več informacij vzpostavi stik s predstavnikom svojega letnika.)

lahko med študijem zvišuješ 2 oceni za nazaj? ŠS FFA sodeluje pri izvolitvi profesorjev v naziv?

(To počne z anketami, ki jih izpolniš v sistemu VIS. Z njihovo pomočjo ŠS FFA sestavi mnenje o posameznem pedagoškem delavcu, kar je zelo pomembno za njegovo nadaljnje delo.)

ŠS FFA sooblikuje nabor držav za izmenjave Erasmus+?

(Več o izmenjavah Erasmus+ si lahko prebereš na spletni strani FFA ali pa vzpostavi stik z Mojco Lunder, koordinatorko izmenjave Erasmus+.)

je maskota DŠFS kača Edi, ki je star več kot 20 let?

(Najdeš ga v študentski sobici, kjer leži na kavču.)

so dogodki, kot so kongresi EPSA in IPSF, namenjeni tudi študentom laboratorijske biomedicine in kozmetologije, ne samo študentom farmacije? je študentska sobica namenjena prav VSEM študentom ter da lahko vanjo kadarkoli brez problema vstopiš in se odpočiješ na udobnem kavču ali poklepetaš s sošolci? si z udeležitvijo na raznih dogodkih ali pa s pomočjo v različnih delih društva (motivacijski vikend, simpoziji, članek v Spatuli itd.) nabiraš točke, ki ti prinesejo višja mesta na predprijavah za kongrese EPSA in IPSF? si lahko laboratorijsko haljo v primeru, če jo pozabiš prinesti na vaje, izposodiš v študentski sobici?

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko vzpostaviš stik s predstavnikom svojega letnika ali pišeš kar na svet.ffa@gmail.com za dodatne informacije.

43

ALI VEŠ?!

Karierni svetovalec Drage študentke, dragi študenti, v času študija nikoli ni prezgodaj začeti razmišljati o svoji karieri in delu, saj s tem razmišljate in se pripravljate na svojo prihodnost. Karierna pot vas bo lahko vodila čez mnogo izzivov, in če je dobro zastavljena ter ima na koncu postavljen cilj, nobeden izmed izzivov ne bo nepremagljiv. V Kariernih centrih Univerze v Ljubljani vam želimo stati ob strani in vas prek naših dejavnosti že sedaj usmerjati na karierno pot. Z aktivnim sodelovanjem v naših dejavnostih boste pridobili ključne kompetence, ki jih iščejo delodajalci, bogato socialno mrežo, ki je ključ do želene zaposlitve, in kilometrino, ki je potrebna za samozavesten nastop pred delodajalci. Vse to lahko pridobite v okviru delavnic, ki jih izvajamo karierni svetovalci in zunanji priznani izvajalci strokovnih vsebin.

Poleg tega vas vse lepo vabim na individualno svetovanje, kjer lahko dobite nasvete glede svojega motivacijskega pisma in življenjepisa ter drugih vprašanj, ki jih imate v zvezi s kariero, praksami in zaposlitvijo. Individualna svetovanja izvajam osebno ali prek e-naslova klemen.marincic@uni-lj.si. Vem, da je včasih težko poleg študija poiskati čas še za številne obštudijske dejavnosti, pa vendar vam svetujem, da že sedaj namenite nekaj trenutkov tudi za načrtovanje svoje karierne poti.

Lepo vas pozdravljam!

Klemen Marinčič, vaš karierni svetovalec na FFA

Farmarjenje (= farmacevtsko ustvarjanje) Anonimni

Govor in misel

Anonimni

Stopinje Danes moje so stopinje tvoje prestopile in zajele so me nepoznane sile.

Danes moje so stopinje tvoje prestopile. Sončni žarek s tebe senco briše, lepoto pred očmi oriše.

Danes moje so stopinje s tvojimi v paru.

Barvne kaplje sladke zmrzovine sušijo v parku nama sline.

Danes moje so stopinje s tvojimi v paru.

Pikčaste ovoje in črtaste trakove režeš, neslišno v srce mi sežeš, ga na svojega privežeš.

44

ŠPORT

Šport Janko Stankić

Matej Voušek, svetovni prvak v modernu Od 1. do 4. decembra 2019 je v mestu Rawa Mazowiecka na Poljskem potekalo svetovno prvenstvo v modernu.

Med tekmovalci je bil tudi Matej Voušek, član Plesne šole Kazina in študent FFA, ki je nastopal v kategoriji modern formacija člani. Izvedba z naslovom The corporate ladder je plesalcem Kazine prinesla prvo mesto izmed devetnajstih skupin iz dvanajstih držav.

Boris Markoja na državnem univerzitetnem prvenstvu v šahu upravičil visoko postavitev Državno univerzitetno prvenstvo v šahu je potekalo 26. septembra 2019 v prostorih Šahovske zveze, tekmovalo pa se je v hitropoteznem formatu 3 minute + 2 sekundi. Boris Markoja je turnir začel kot prvi nosilec in ga s to uvrstitvijo tudi končal, vendar je bil izid nadvse tesen. Po enajstih krogih sta tako Boris Markoja kot Jernej Skuhala z Višje strokovne šole Ptuj zbrala enako število točk, vendar je slednji zasedel drugo mesto zaradi manjšega števila zmag proti visoko postavljenim nasprotnikom. Naslov državnega univerzitetnega prvaka je Borisu Markoji prinesel možnost nastopa na poletnih univerzitetnih igrah v Beogradu med 12. in 22. julijem 2020 ter na svetovnem univerzitetnem prvenstvu, ki bo septembra v Bydgoszczu na Poljskem.

Utrinki z ligaških tekmovanj

Jaka Vrevc Žlajpah na zaključnem turnirju svetovnega pokala v akrobatskem Rock and Rollu Odlične tekmovalne rezultate v plesu dosega tudi Jaka Vrevc Žlajpah, študent LBM in plesalec Plesnega kluba Briljantina, ki se skupaj z Loti Marinko udeležuje tekmovanj svetovnega pokala v kategoriji Main Class Contact Style. Udeležila sta se tudi zaključnega tekmovanja svetovnega pokala za leto 2019, ki je potekalo 8. decembra 2019 v Zieloni Gori, in zasedla osmo mesto, na končni svetovni lestvici za koledarsko leto pa zasedata visoko peto mesto.

V letošnjem letu na ligaških tekmovanjih Univerze v Ljubljani barve FFA branijo štiri ekipe, in sicer ena ženska (odbojka) in tri moške (odbojka, košarka in futsal). V odbojkaški ligi tako pri ženskah kot pri moških sodeluje po dvanajst ekip, ki so v predtekmovalnem delu razvrščene v dve skupini. Ženska ekipa je do sedaj v skupini A najprej premagala Pedagoško fakulteto z 2 : 0 (25 : 16, 25 : 23) in brez boja izgubila proti Fakulteti za šport, moška ekipa pa je premagala Fakulteto za matematiko in fiziko z rezultatom 2 : 1 (14 : 25, 25 : 23, 17 : 15) ter z 2 : 0 (15 : 25, 17 : 25) klonila proti Filozofski fakulteti. Obe ekipi trenutno zasedata četrto mesto v svojih skupinah.

V futsal ligi sodeluje skupno dvajset ekip, enakomerno razporejenih v dve skupini. Ekipa FFA je doslej v skupini B brez boja premagala Fakulteto za arhitekturo, zatem

45

ŠPORT

pa dosegla zmagi proti Fakulteti za matematiko in fiziko z 0 : 1, in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo s 3 : 1 ter poraza proti dodatni ekipi Ekonomske fakultete z 2 : 4 in Fakulteti za strojništvo z 0 : 1.

Za ligaški košarkaški naslov se je letos potegovalo osemnajst ekip. V prvem delu je tekmovalo po pet ekip v skupinah A in B ter po štiri ekipe v skupinah C in D. Ekipa FFA je v skupini C vknjižila zmago proti Fakulteti za arhitekturo z 58: 40 ter poraza proti Fakulteti za strojništvo z 38 : 60 in Fakulteti za družbene vede s 44 : 79. S tem izidom so zasedli tretje mesto v skupini in se uvrstili v drugi del, v katerem igra dvanajst ekip, in sicer po tri najbolje uvrščene ekipe iz skupin A in B igrajo v skupini E, skupino F pa sestavljajo potri najbolje uvrščene ekipe iz skupin C in D, pri čemer se dvoboji iz prvega dela štejejo tudi v drugem delu.

Ligaška tekmovanja lahko spremljate na spletni strani Športne zveze Univerze v Ljubljani ali na njihovi Facebook strani, nadaljnje rezultate naših ekip pa boste lahko prebrali tudi v naslednji številki Spatule.

KF_Oglas_A5_Lezeci_01-2018.qxp 18/01/2018 15:37 Page 1

Pot do zdravja Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.

Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov. Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem. S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

www.kemofarmacija.si

Ponovno množična udeležba na Ljubljanskem maratonu V nedeljo, 27. oktobra 2019, je potekal 24. Ljubljanski maraton. Kot že vrsto let je tudi letos na njem sodelovala ekipa Fakultete za farmacijo, ki je letos štela enainštirideset članov. Več slik lahko najdete na spletni strani fakultete.

Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za njihove dosežke in jim želimo veliko uspeha tudi v prihodnje!

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Reši križanko s tematiko Fakultete za farmacijo.

Označena polja postavi v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo.

VODORAVNO 3. sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega 5. ročna ali avtomatska naprava ali stroj za polnjenje kapsul 7. veda, ki preučuje izdelavo kozmetičnih izdelkov in njihove učinke na telo 10. koncentracija glukoze v serumu pod referenčnim območjem 11. zdravilo ali učinkovina, ki deluje zaviralno na centralni živčni sistem 13. farmakodinamično neaktivna snov ali izdelek, po videzu enak zdravilu 15. parameter pomemben za stisljivost prahov 16. element z vrstnim številom 23 17. steroidni hormon skorje nadledvične žleze 19. postopek uničevanja vegetativnih oblik mikroorganizmov pri temperaturi okrog 60°C 20. vodni izvleček, pripravljen z ekstrakcijo rastlinske droge, ki poteka predpisan čas pri temperaturi vretja

NAVPIČNO 1. sinonim za magistralno zdravilo 2. zbirka stisnjenih in posušenih rastlin 4. en izmed avtorjev Farmacevtskega terminološkega slovarja, zaposlen na naši fakulteti 6. veja farmakologije, ki preučuje časovni in prostorski vidik prehoda učinkovin skozi telo 8. protein v eritrocitih, odgovoren za prenos kisika 9. poprova meta (lat.)

12. medsebojno delovanje dveh ali več molekul 14. imetnik dovoljenja za promet z originatorskim zdravilom 18. atom elementa, ki se razlikuje po številu nevtronov

Nagradna igra bo poteka do 24. aprila 2020. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsds.si/spatula/ nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen: po 4. maju 2020.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD rokovnik in DD kemični svinčnik

3. nagrada: 3x DD vrečka in kemični svinčnik

47

RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 2/5

Stopnja težavnosti: 5/5

48

RAZVEDRILO

Nagradni natečaj Uredniški odbor Spatule, študentskega glasila Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS), razpisuje ustvarjalni natečaj z naslovom »Zdravilčeva prva hiša«. Iščemo nadarjene stiskače sprožilca, kolaborativno-konstruktivistično-figurativno poezijo, z zanimivimi zgodbami podkrepljene vizualne utrinke iz vašega bivanja in sobivanja na Fakulteti za farmacijo. Slikarji in risarji, ovekovečite, kar je bilo polnopomenskega, kar je pustilo sled, vprašanja.

Prepričani smo, da vas izkušnja tukaj ne pušča ravnodušnih, da opazujete in se čudite, da se čas razpenja v dinamičnih razmerjih, kot na primer vredno–pozabljivo, navdihujoče–odsluženo, skratka

jaz in moj vtis. Naj vas naslovna fotografija tokratne številke Spatule opomni, da so v zvezi z vso intenzivno in dolgotrajno izkušnjo postajanja, ki jo želi življenje zapustiti tudi ob študiju farmacije, najpomembnejše še vedno vrednote.

Iščemo likovne, fotografske in oblikovalske izdelke pokončnega formata A4 (210 mm x 297 mm), primerne za naslovno stran Spatule. Zmagovalec natečaja si lahko obeta celostransko ekspozicijo njegove umetnine. Seveda si želimo, da pri oddaji svojemu delu dodate tudi zanimiv naslov in pripis, ki je lahko opis dela, esej ali druga besedilna domislica.

Rok za oddajo prispevkov je 24. april 2020 do 23.59. Oddaja poteka prek elektronskega naslova spatula@dsfs.si (Zadeva: Natečaj Spatula – maj 2020). Izbor nagrajencev bo potekal pod strokovnim očesom uredniškega odbora, zmagovalci pa bodo objavljeni na Facebook strani DŠFS v tednu po prvomajskih počitnicah. Izbrane izdelke bomo kasneje s privolitvijo avtorjev tudi razstavili.

1. nagrada: naslovna fotografija majske Spatule in DD-pulover 2. nagrada: omemba v majski Spatuli in DD-rokovnik + kuli 3. nagrada: omemba v majski Spatuli in DD-vrečka

49

SPONZORJI

50

23. INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL SUMMER CAMP barvni oglas za IPSC

PHARMAPRENEURISM

6. - 11. JULY CÅ OD RADENCI https://www.facebook.com/IPSCSlovenia