Issuu

SPATULA Š T. 102

SEP TEMBER 2026

Uvod v začetek študijskega leta

IZ STROKE

Organi na čipu prihodnost za redke bolezni kot je pljučna arterijska hipertenzija

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

NA POGOVORU

Nekaj že brenči! 47. EPSA Annual Congress, Rogla Slovenija

Intervju z direktorjem Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Momirjem Radulovićem

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2026 / Št. 102 Naklada: 350 izvodov

Glavna in odgovorna urednica:

Kazalo 3

Uvodnik

Uvod v začetek študijskega leta

Iz stroke

Eva Šelih spatula@dsfs.si, spatula.dsfs@gmail.com

Uredniški odbor:

Lucija Cör, Mihaella Hrovatič Perović, Brina Jakopič in Pia Planinšek.

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Lara Črnčec, Katja Dobrišek, Nastja Emeršič, Dea Filipič, Lea Godec, Gal Jagodič, Tiana Jarnovič, Dora Jovovič, Sara Karadžić, Erik Kastigar, Zara Kejžar, Anja Kren, Naja Malečkar, Milan Marjanović, Pia Planinšek, Jan Ponebšek, Ana Radić, Marko Savić, Rok Videnšek Podgorelec

Recenzenti:

Prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm. Prof. dr. Petra Kocbek, mag. farm. Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm., dr. med. sci. Prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm.

Lektoriranje:

28 32 35

Nagovor dekana ob začetku študijskega leta Priročnik za bruce

Organi na čipu - prihodnost za redke bolezni kot je pljučna arterijska hipertenzija 14 Prenamenjanje zdravil: nova priložnost za stare učinkovine 18 Vloga družbenih omrežij pri povečanem zanimanju za neodobrene peptide 23 Troponin v klinični praksi: več kot le pokazatelj miokardnega infarkta

Farmacevtski kotiček 28 Neželeni učinki zdravil: kako farmakovigilanca skrbi za varnost bolnikov

Kotiček industrijske farmacije

32 Kaj se zgodi, ko serija zdravil ne uspe; ali gre res takoj v smeti?

Kotiček laboratorijske biomedicine 35 Celična senescenca in senoterapevtiki

Kozmetološki kotiček 37 Primerjava odstranjevanje dlak diodnega laserja in sistema intenzivne pulzne svetlobe

Na pogovoru 40 “Za poklicno poti moraš biti radoveden in imeti pogum” - Intervju z direktorjem Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Momirjem Radulovićem

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

4 5

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Kratke novice

Grafični elementi:

Dogajalo se je

Poletne farmaavanture: SEP

Nekaj že brenči! 47. EPSA Annual Congress, Rogla Slovenija

Dogajalo se bo

Farmaskop

Mit ali resnica

Razvedrilo

Prispevki partnerjev

Anja Kren

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, DŠFS, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

UVODNIK

Uredniški odbor 2026 (od leve proti desni): Lucija Cör, Mihaella Hrovatič Perović, Eva Šelih, Pia Planinšek in Brina Jakopič.

Uvodnik Dragi bralke in bralci! Moj mandat je minil veliko hitreje, kot sem si mislila, da bo. Od začetnega pritiska, kako ustvariti dovolj dobro 100. izdajo, do zamikanja rokov zaradi potovanj, kongresov, festivalov, taborov in dopustov na morju ter pisanja zadnjega uvodnika je čas pretekel, kot bi mignil. Nastajanje zadnje številke pod mojim uredništvom je bilo prav zaradi dolgih rokov precej ležerno, kljub temu pa je izdaja znova polna novih zanimivosti, poročanj o poglobljenih raziskovanjih naših piscev in novic o tem, kaj smo društveniki počeli med poletjem, pa tudi o tem, kaj za vas še načrtujemo. V 102. Spatuli boste lahko prebirali o raznolikih temah, od vedno bolj priljubljenega boja proti staranju in tega, kako družbena omrežja vplivajo na zdravje populacije, do optimizacije in razvoja procesov v farmacevtski industriji. Tokrat smo v rubriki Na pogovoru gostili enega pomembnejših ljudi na področju regulative v Sloveniji, ki nas med svojimi odgovori spodbudi k radovednosti in stopanju iz cone udobja. V drugem delu Spatule vas čakajo prispevki študentov, ki med poletjem niso čisto pozabili na študij –

njihovi prispevki vas bodo pripravili do tega, da bodo vaše misli že ob začetku študijskega leta preplavljene z idejami, s čim boste zapolnili svoj koledar naslednje poletje. Še zadnjič se iskreno zahvaljujem vsem avtorjem in avtoricam, skrbnim in potrpežljivim recenzentom ter svojemu uredniškemu odboru. Brez vas Spatula ne bi obstajala. Upam, da ste si med poletjem uspeli nabrati dovolj energije, da zgodnje jutranje ure, bodisi zato, ker ste mogoče čisto malo predolgo bedeli, bodisi zato, ker niste imeli sreče z urnikom, ne bodo preveč vplivale na vašo radovednost, ambicioznost in zmožnost doseganja vseh ciljev, ki ste si jih zadali za naslednje leto. Želim vam, da bo novo študijsko leto teklo po pričakovanjih ali pa jih celo preseglo. Eva Šelih, glavna urednica Spatule 2026

Nagovor dekana ob začetku študijskega leta

Spoštovani študentje UL FFA! V imenu sodelavcev Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani vas vse študente z veseljem pozdravljam v novem študijskem letu 2026/27. Študijsko leto bomo izvedli skupaj, z vašo aktivno udeležbo na predavanjih, seminarjih in vajah ter s soorganizacijo in podporo strokovnim in družabnim dogodkom. Ob ustrezni motivaciji in vložku vašega časa se lahko nadejate študijskih, raziskovalnih in drugih uspehov. S posebno pozornostjo pozdravljam vse tiste, ki prvič začenjate pot akademskega izobraževanja, in vse tiste, ki tudi na drugi in tretji stopnji nadaljujete izobraževanje na Fakulteti za farmacijo. Čestitam vam za odlično izbiro študija in uspešen vpis! Začenjate posebno obdobje v vašem življenju, ko razpolagate z veliko časa, ki vam omogoča, da od študija odnesete kar največ in dosežete nadaljnji razvoj samega sebe. Fakulteta za farmacijo izvaja široko paleto študijskih programov s področja farmacije, laboratorijske medicine, industrijske farmacije, biofarmacevtskega inženirstva, kozmetologije in toksikologije. S snovanjem ustreznih urnikov, zagnanostjo zaposlenih in kontinuiranim posodabljanjem študijskih programov, učne in raziskovalne opreme bomo poskrbeli, da boste deležni kakovostnega študija. Izbrali ste študijske programe, ki vam bodo omogočili pridobitev znanj in kompetenc, da boste lahko kot diplomanti zaposleni v zdravstvenem sektorju ali v farmacevtski industriji in tako kot bodoči strokovnjaki doprinesli k zagotavljanju zdravstvene skrbi, preskrbe z zdravili in drugimi izdelki ter s tem v skrbi za zdravje in dobro počutje posameznika prispevali k blagostanju družbe. Za cilj si zadajte, da boste z aktivnim pristopom k študiju od visokošolskih učiteljev in asistentov pridobili kar največ znanja. Poleg organiziranih oblik študija vas kot ključen del akademskega izobraževanja čaka tudi samostojen študij, ki vas bo poleg pridobitve samega znanja oborožil s sposobnostjo samostojnega razmišljanja in reševanja nalog, kar je ključnega pomena za vašo strokovno kariero. Želim vam, da boste orodja umetne inteligence pri študiju uporabljali na uspešen in odgovoren način ter da boste vi sami ostali za krmilom kritičnega razmišljanja in razumevanja vsega, kar nas obdaja. Le na tak način boste v polni meri razvili svoj potencial, še posebej, če si boste tudi sami zastavljali znanstveno-strokovne izzive. S tem si boste dali priložnost za rast ter s tem za uspehe in zadovoljstvo pri kasnejšem delu. Želim vam uspešno organizacijo časa in aktivnosti ter bogato študentsko življenje. Z željo po uspehih in izpolnitvi zastavljenih ciljev vas osebno in v imenu fakultete lepo pozdravljam!

Prof. dr. Rok Dreu, dekan UL FFA

UVOD V ZAČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA

Uvod v začetek študijskega leta: Priročnik za bruce Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL) in je matična na področju farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Razpisanih ima sedem študijskih programov (Biofarmacevtsko inženirstvo (VS), Kozmetologija (1. stopnja), Laboratorijska biomedicina (1. in 2. stopnja), Industrijska farmacija (2. stopnja), enoviti magistrski študij Farmacija (EMŠ Farmacija) in interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina (3. stopnja)).

Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: - dekan: prof. dr. Rok Dreu, mag. farm.; - prodekan za znanstvenoraziskovalno področje: prof. dr. Igor Locatelli, mag. farm.; - prodekanja za študijsko področje: prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.; - prodekanja za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm.

Študentski referat Študentski referat se nahaja v leseni stavbi na dvorišču fakultete na Aškerčevi cesti 9. Nanj se lahko obrnete v času uradnih ur, kadar imate kakršne koli težave, povezane s študijem (prijava in odjava z izpita, vpis ocene, težave z informacijskim sistemom – VIS). Poleg referata se lahko obrnete tudi na predstavnika letnika, tutorja učitelja, koordinatorja in prodekana za študijsko področje. Študenti se lahko obrnete na Študentski referat prek e-pošte referat@ffa.uni-lj.si.

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijave na izpit, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS, tiskanje potrdila o vpisu in izpisa ocen ter pregled nad finančnim stanjem. Omogočeno je tudi oddajanje različnih prošenj. Oglasno desko pa spremljaj za vse pomembne informacije.

Študentski svet Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) je organ študentov fakultete, ki sodeluje v komisijah oziroma odborih UL FFA za reševanje vprašanj z določenega področja. Skozi leta se je uveljavil kot zelo konstruktiven sogovornik pri vprašanjih, vezanih na študijski proces in širše o kakovosti UL FFA. Predstavlja mnenja o pedagoških delavcih in jim tako

omogoča izvolitev v zahtevane nazive. Je edini uradni zastopnik študentov UL FFA na vseh organizacijskih nivojih ter uspešno sodeluje v drugih organih in delovnih telesih fakultete (Senat, Upravni odbor, Komisija za študijsko področje, Akademski zbor, Komisija za kakovost, Disciplinska komisija). Svoje študente prav tako zastopa v okviru univerze na sejah ŠS UL. ŠS FFA sestavljajo predstavniki letnikov (svetniki) in pridruženi člani, ki nimajo volilne pravice. Svetniki so po dva predstavnika vsakega letnika EM FAR ter po en predstavnik vsakega letnika ostalih prvostopenjskih in drugostopenjskih študijskih programov. Pridruženi člani so: glavni ERASMUS tutor, glavni koordinator tutorjev študentov, nekdanji predsednik ŠS FFA in predstavniki študentov v Senatu UL FFA (3 senatorji). ŠS FFA je v svojem delovanju neodvisen, delovanje v njem je prostovoljno. Poteka v obliki rednih sej, po potrebi pa tudi korespondenčnih. Na sejah se razpravlja o aktualnih temah ter se o njih podaja mnenja in sprejema sklepe.

Pregled osnovnih informacij Preverjanje in ocenjevanje znanja Študent se na izpit prijavi prek sistema VIS, najkasneje 5 dni pred razpisanim izpitnim rokom, od izpita pa se lahko odjavi najkasneje do poldneva dan pred izpitom. Pisni izpit opravi, če zbere najmanj 55 % možnih točk. Če so študentu odobreni posebni pogoji za opravljanje izpita (podaljšan čas pisanja, uporaba prilagojene opreme ipd.), mora študent o tem obvestiti nosilca učne enote najkasneje ob prijavi na izpit. Študent, ki izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja trikrat, na študiju tretje stopnje pa enkrat. Dekan UL FFA lahko študentu na njegovo obrazloženo prošnjo izjemoma dovoli peto, na doktorskem študiju pa tretje opravljanje izpita. Četrto in peto opravljanje izpita ter na študiju tretje stopnje tretje opravljanje izpita se opravljajo pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije člani. Na prošnjo študenta lahko pristojni organ članice odobri tudi drugo in tretje opravljanje izpita pred komisijo. Izboljševanje ocene Študent, ki je izpit pri določeni učni enoti že uspešno opravil, želi pa boljšo oceno, lahko oceno izpita po sklepu Komisije za študijsko področje izboljša. Izboljšanje ocene je mogoče pri dveh učnih enotah za nazaj. Poleg tega se lahko študent odloči, da v tekočem študijskem letu izboljšuje eno od ocen. V primeru ponavljanja (tudi ob neuspešnem ponavljanju) izpita velja višja ocena. Upoštevati je treba tudi to, da študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen.

UVOD V ZAČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA

Napredovanje v višji letnik Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik, pri čemer mora pred vpisom v tretji ali višji letnik opraviti tudi vse obveznosti letnika pred letnikom, v katerega je trenutno vpisan. Pogoji za napredovanje so za posamezni letnik in študijski program za tekoče leto javno objavljeni. Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti, se izjemoma dovoli napredovanje v višji letnik, če izkazuje upravičene razloge (npr. starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze), ki so v vzročni zvezi z neizpolnitvijo obveznosti, in v drugem odstavku navedene pogoje. Ponavljanje letnika Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom, in pod pogojem, da ni že izgubil študijskega leta zaradi zamenjave študijskega programa ali smeri. Podaljšanje statusa Študent, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, se lahko iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto. Podaljšanje statusa zaradi rojstva otroka

predvsem izmenjave v programu Erasmus+ s programskimi in partnerskimi državami, CEEPUS (Central European Exchange Program) ter izmenjave na podlagi bilateralnih sporazumov in individualne izmenjave. K povečanju števila izmenjanih študentov prispevajo tudi izmenjave za prakso in udeležba študentov na poletnih šolah. Razpisi in roki so objavljeni na spletni strani UL FFA pod zavihkom Mednarodno sodelovanje, prijavo pa fizično oddaš v študentskem referatu. Več o izmenjavah, rokih za prijavo in procesu prijave lahko izveš v Študentskem referatu FFA.

Slovensko farmacevtsko društvo Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) se zavzema za povezovanje farmacevtov, ki se je začelo že leta 1945, formalnopravno podlago za ustanovitev samostojnega društva pa je dobilo leta 1950. Od vsega začetka se člani znotraj društva združujejo v podružnice po regionalnem načelu in v sekcije po strokovnem interesu. Danes aktivnosti potekajo v devetih podružnicah in dvanajstih sekcijah. Društvo za člane organizira različne oblike dopolnilnih strokovnih izpopolnjevanj. Na mednarodni ravni organizirajo sekcije društva znanstvene simpozije, ki potekajo običajno pod pokroviteljstvom mednarodnih organizacij, v katere je društvo včlanjeno. Ena izmed sekcij je Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD), ki združuje člane iz študentskih vrst in deluje od leta 1976. Trdna vez s SFD sekciji ponuja ogromno oporo in spodbudo za nadaljnje kakovostno delovanje. Vsako leto nas povabijo tudi k udeležbi na simpoziju SFD.

Študent, ki v času študija postane starš, ima pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega rojenega otroka. Študent starš pravico uveljavi z vlogo, ki jo naslovi na Komisijo za študijsko področje. Prehajanje med študijskimi programi UL FFA Prehajanje med študijskimi programi je mogoče pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi za prehode med študijskimi programi, in v skladu z merili, določenimi v študijskih programih. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa. Študent odda vlogo za prehod med študijskimi programi na podlagi razpisa za vpis, v katerem so določeni roki in postopek. O vlogi študenta za prehod odloča Komisija za študijsko področje, ki določi, katere obveznosti mora študent še opraviti za nadaljevanje študija na novem programu. Zaključek študija

Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje študente FFA tee jih zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Vzporedno deluje s ŠSSFD, ki torej vključuje člane iz študentskih vrst in jih povezuje s SFD. Ukvarja se z organizacijo različnih projektov izobraževalnega in družabnega značaja na lokalni in mednarodni ravni. Ti so namenjeni študentom UL FFA ter celotni farmacevtski in širši javnosti. Aktivno se vključujemo v študentske organizacije, od katerih smo najaktivnejši v Evropski zvezi študentov farmacije (EPSA) in Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF).

Študent zaključi študijski program, ko uspešno opravi vse študijske obveznosti, določene s študijskim programom, v katerega je vpisan.

Izmenjave v tujini

Strokovni dogodki

Univerza v Ljubljani, znotraj katere je tudi UL FFA, je mednarodno aktivna institucija, ki prek svojih učiteljev, raziskovalcev, študentov in strokovnega osebja dejavno vstopa v skupni visokošolski in raziskovalni prostor. Povezana je z najboljšimi univerzami v Evropi in svetu. Beležimo

Strokovni dogodki so med najbolj priljubljenimi projekti DŠFS, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. V okviru strokovnih dogodkov si prizadevamo za predstavitev kar se da aktualnih in zanimivih tem, ki so v študijskem programu manj zastopane, saj tako pridobimo

UVOD V ZAČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA

širši pogled na različne strokovne teme ter se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Pripravljamo jih samostojno in tudi v medprofesionalnem sodelovanju tako s slovenskimi kot tujimi društvi. V okviru strokovnih dogodkov organiziramo tudi razna tekmovanja, na katerih lahko preizkusiš svoje znanje, komunikacijske in trženjske veščine.

Spatula Spatula je glasilo ŠSSFD, katerega vsebino ustvarjamo vsi študentje FFA. Namenjeno je seznanjanju študentov in strokovne javnosti o aktualnih temah s področij farmacije, laboratorijske biomedicine, kozmetologije in sorodnih panog ter o obštudijskem dogajanju na fakulteti. Glasilo izide trikrat v študijskem letu. Spatula vsebuje recenzirane strokovne članke, nestrokovne članke, intervjuje z uglednimi osebami s področja farmacije, poročila o družabnih in strokovnih projektih, prispevke o strokovnih praksah v tujini in o študijskih izmenjavah, ki študente seznanjajo z možnostmi za mednarodno udejstvovanje, ter razne druge vsebine. Strokovni članki, objavljeni v reviji, prav tako pa tudi v reviji Placebo, se lahko uveljavljajo za Zoisovo štipendijo.

Placebo V študijskem letu 2021/22 smo izdali prvo strokovno revijo DŠFS in ŠSSFD z imenom Placebo, h kateri s strokovnimi prispevki prispevamo vsi študenti. Od takrat izhaja enkrat na leto.

Javne kampanje Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o aktualnih zdravstvenih problemih. Kot farmacevtom se nam zdi to še posebej pomembno, saj smo del javnega zdravstva in nosimo ključno družbeno odgovornost. S pomočjo letakov in interaktivnih iger na stojnicah po fakultetah, trgovskih centrih, osnovnih in srednjih šolah ter v središču mesta informiramo mimoidoče. Ob tem študentje pridobivamo praktična znanja komuniciranja in stika z bolniki ter pravilnega pristopa pri svetovanju.

Humanitarna skupina Humanitarna skupina združuje vse tiste, ki nas je farmacija pritegnila zaradi želje po pomoči sočloveku. Od prostovoljstva v ProBono ambulanti in na Medi Medo delavnicah do organizacije bazarjev – vse delamo s skupnim ciljem, da bi nekomu vsaj malo polepšali dan, mesec, leto. Gre pa tudi za več kot zgolj to, saj skozi delavnice pridobivamo in osvežimo številna praktična znanja, od izdelave krem in balzamov do iskanja najboljše kombinacije zeliščnih čajev in učenja o zdravilih v ProBono ambulanti, ne nazadnje pa skujemo tudi številna nova poznanstva in prijateljstva.

Interdisciplinarni poletni farmacevtski tabor – IPSC IPSC (Interdisciplinary Pharmaceutical Summer Camp) je projekt, ki se tradicionalno odvija julija, po zaključku izpitnega obdobja. Gre za enotedensko druženje študentov vseh smeri FFA, na taboru pa so toplo dobrodošli tudi študentje drugih naravoslovno usmerjenih fakultet iz cele Slovenije. Na taboru se med tednom zvrstijo števila

predavanja, okrogle mize, delavnice podjetij v sklopu kariernega popoldneva in treningi mehkih veščin, kjer študentje krepijo svoje strokovne kompetence. Popoldneve pa si popestrimo s pestrim družabnim programom, ki vključuje oglede lokalnih znamenitosti, tradicionalno pripravo Kreftovca (grenčice iz zdravilnih rastlin) ter športne in družabne igre, med katerimi se udeleženci med seboj dobro spoznajo. Predstavlja izvrstno priložnost za sprostitev po napornem izpitnem obdobju in ustvarjanje tako prijateljskih kot kariernih povezav.

InterAKCIJA InterAKCIJA je projekt, kjer si naši študenti prizadevajo za ozaveščanje o pravilni uporabi zdravil in interakcijah med zdravili. Cilj projekta je javnosti predstaviti pomembnost interakcij med zdravili in njihove neželene učinke na telo in zdravje. V okviru projekta tedensko izhajajo članki na Facebook in Instagram profilu Projekt InterAKCIJA, kjer obravnavamo različne vrste interakcij med zdravili samimi, med zdravili in alkoholom, med zdravili in živili ter med zdravili in prepovedanimi substancami.

Inkubator inovativnosti Projekt Inkubator inovativnosti študentom omogoča vpogled v delo farmacevta na področju trženja. Udeleženci s pomočjo strokovnjakov iz realnega poslovnega okolja rešujejo konkretne izzive, zid projekta pa je uporabna in udejanjena rešitev za zastavljen problem. Inkubator inovativnosti predstavlja tudi vez med potencialnim delodajalcem in perspektivnim kadrom.

Projekti laboratorijske biomedicine Projekti laboratorijske biomedicine so se začeli izvajati v študijskem letu 2019/20. Njihov namen je predvsem dvigniti prepoznavnost študijskega programa LBM in spodbujati študente laboratorijske biomedicine k sodelovanju v projektih DŠFS. Osredotočamo se na zanimive in aktualne tematike s področja laboratorijske medicine, o katerih med študijem na fakulteti ne slišimo veliko. Eden izmed projektov je Vampire Cup – to je humanitarni projekt, ki ga študenti izvajamo v sodelovanju z mednarodno organizacijo študentov farmacije (IPSF). Gre za krvodajalsko akcijo, ki poteka vsako leto ter je namenjena ozaveščanju študentov in širše javnosti o pomembnosti darovanja krvi. Kri je nenadomestljiv vir, ki lahko reši življenja – zato je eden glavnih ciljev projekta spodbujanje mladih k aktivnemu sodelovanju v krvodajalstvu. Poleg ozaveščanja omogočamo tudi testiranje krvnih skupin sistemov AB0 in RhD, ki ga študentje izvajamo v laboratoriju. S tem ne le približamo študentom pomen laboratorijskega dela, temveč jih tudi spodbudimo k razumevanju, kako lahko znanje prispeva k reševanju življenj.

Projekti kozmetologije Projekti kozmetologije so strokovni večeri in javne kampanje s področja kozmetologije, ki jih pripravljamo študentje FFA, predvsem kozmetologi in kozmetologinje, ter so namenjeni pridobivanju dodatnega znanja in širjenju kozmetoloških tematik med ostale študente FFA in širšo javnost.

UVOD V ZAČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA

Uradne izjave

Izmenjave SEP

Ciljano, poglobljeno in proučeno ozaveščanje o (javno) zdravstveni problematiki na podlagi prej izvedenih anketnih in/ali drugih raziskav, ki ponujajo strokovne izsledke, je prihodnost javnozdravstvene sfere. Uradne izjave društvu omogočajo, da poda strokovno mnenje in/ali ugotovitev na predvidoma kritičnih področjih (zdravstva). Takšna izjava v osnovi podaja krajši pregled problematike, jo postavi v širši okvir, izpostavi možnosti izboljšanja in predlaga mnogokatere intervencije.

Izmenjave SEP so program mednarodnih strokovnih praks za študente farmacije in podobnih ved v okviru IPSF. S ciljem promocije mobilnosti med študenti farmacije na svetovni ravni ponuja 1–3-mesečne strokovne prakse na vseh področjih farmacevtske stroke. Študentje imajo tako možnost opravljanja prakse v splošnih in bolnišničnih lekarnah, industriji, klinični farmaciji ali na področju raziskav na fakultetah oziroma institutih v več kot 60 državah.

Evropska zveza študentov farmacije – EPSA Evropska zveza študentov farmacije (European Pharmaceutical Students’ Association – EPSA) je organizacija, ki trenutno predstavlja več kot 100.000 študentov farmacije iz 45 pridruženih društev iz 37 različnih evropskih držav. V EPSA kot polnopravna članica aktivno sodeluje tudi Slovenija kot DŠFS in predstavlja slovenske študente UL FFA. Njen cilj je razviti zanimanje in mnenje evropskih študentov farmacevtskih ved ter jih spodbujati k medsebojnemu sodelovanju. To lepo opisuje tudi moto EPSA: »Pripeljati skupaj farmacijo, študente in znanje« (»Bringing pharmacy, students and knowledge together«). Dogodki, ki se jih kot študentje lahko udeležite, so: letni kongres (vsako leto se odvija v drugi državi članici in v tem študijskem letu bo potekal v Sloveniji), jesenska skupščina, letna recepcija in poletna univerza.

Twinnet Twinnet je krajši program mobilnosti, v katerem sodelujejo društva, ki so člani EPSA. Običajno gre za dve manjši skupini študentov, ki se med seboj obiščeta najprej v eni izmed sodelujočih držav in nato še v drugi. Udeleženci spoznajo, kako poteka študij farmacije v drugi državi in kako se razlikuje njihov tipični študentski dan od našega. S tem se spodbujajo medkulturno zavedanje, izmenjava znanja in izkušenj ter mobilnost študentov.

Mednarodna zveza študentov farmacije – IPSF Mednarodna zveza študentov farmacije (International Pharmaceutical Students’ Federation – IPSF) je bila ustanovljena leta 1949 v Londonu. Predstavlja približno 500.000 študentov in mladih diplomantov farmacije v 92 državah po vsem svetu. Zveza IPSF je vodilna mednarodna organizacija, ki zagovarja študente farmacije pri promociji izboljšanja javnega zdravja z zagotavljanjem informacij, izobraževanj, mreženja in številnih publikacij ter poklicne dejavnosti. IPSF se osredotoča predvsem na področja javnega zdravja, farmacevtskega izobraževanja ter poklicnega in strokovnega razvoja. Pobude vključujejo različne javne kampanje, raziskave o problemih v izobrazbi farmacevtov in razvoju delovne sile, pisanje uradnih izjav, programe izmenjav (SEP), organizacijo regionalnih in mednarodnih kongresov ter simpozijev in publikacij, kot so IPSF Pharmacy Education Newsletter (PEN), Newsletter in Phuture. IPSF vzdržuje dobre odnose z WHO, UNESCO in UN ECOSOC, prav tako pa je tudi v tesnem sodelovanju s FIP.

Projekt Podcasti Projekt Podcasti se ukvarja z obravnavo farmacevtskih in zdravstvenih tematik, namenjenih tako študentom kot širši javnosti. Podcasti ponujajo strokovne poglede na aktualne teme ter predstavljajo platformo za razprave in pridobivanje novega znanja. Ekipa študentov soustvarja prostor za kakovostne pogovore s strokovnjaki – o znanosti, farmaciji in kariernih izzivih.

Projekti za grafično oblikovanje Projekti za grafično oblikovanje skrbijo za privlačno in edinstveno grafično podobo vseh objav, vabil in družbenih medijev DŠFS. Prav tako sodelujejo pri oblikovanju brošur, koledarjev in promocijskih gradiv za javne kampanje.

Študentska organizacija Fakultete za farmacijo – ŠOFFA Študentska organizacija Fakultete za farmacijo (ŠOFFA) spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik in predstavniki za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področja kulture in založništva ter področje izobraževanja). ŠOFFA tradicionalno organizira dogodke zabavnega (farmacevtske zabave – farmažuri, brucovanja, študentska srečanja, ekskurzije, farmapikniki) in športnega značaja (paintball, smučanje) ter projekte sodelovanja s ŠOU (zdrav zajtrk). V sedanjem mandatu pa se trudimo prepoznavati tudi želje študentov po drugačnih dogodkih in projektih. Program mentorstva, kot je Catalyst Academy, strokovni večer in fotografiranje letnikov odražajo novo smer, ki jo ubira ŠOFFA.

Drug Dealer Vse študentske organizacije na fakulteti (ŠS FFA, DŠFS, ŠSSFD in ŠOFFA) so skupaj povezane pod imenom Drug Dealer. Člane lahko prepoznaš po modrih majicah z belimi tabletkami, ki jih lahko naročiš tudi sam. Lepo vabljen!

IZ STROKE

Organi na čipu – prihodnost za redke bolezni, kot je pljučna arterijska hipertenzija Avtorica: Tiana Jarnovič, 5. letnik EM FAR I Recenzentka: prof. dr. Petra Kocbek, mag. farm.

Raziskovanje bolezni in razvoj zdravil sta kompleksna in dolgotrajna procesa, ki se med seboj tesno povezujeta. Zahtevata obsežne raziskave in večstopenjsko testiranje, pri katerem proučujemo fiziološke in patofiziološke procese v organizmu ter dokazujemo varnost, kakovost in učinkovitost zdravil. V preteklosti so živalski modeli pomembno prispevali k pridobivanju novega znanja, vendar se zaradi medvrstnih razlik, finančnih in etičnih razlogov njihova uporaba zmanjšuje. Po drugi strani so celične kulture preveč enostavne, saj ne zajemajo kompleksnosti tkiv, klinična preizkušanja in druge raziskave na človeku pa se lahko začnejo šele po ustrezni predhodni oceni koristi in tveganj. Kot alternativa tradicionalnim predkliničnim modelom so se razvili organi na čipu. To so mikrofiziološki sistemi oziroma mikronaprave, ki vsebujejo človeške celice ali tkiva. Posnemajo strukturo, funkcijo in odzivanje organov na različne pogoje, stresorje ali snovi. Kako so sestavljeni organi na čipu? Organi na čipu so zasnovani tako, da lahko v nadzorovanem okolju posnemajo značilnosti človeškega tkiva ali organa. Poustvarijo lahko pljuča, kožo, žile, možgane in krvnomožgansko pregrado, tumorje, približke strukture srca, mišic, kosti, limfnih organov in drugo. Uporabljajo se tudi čipi, ki posnemajo večorganske sisteme, kot sta reproduktivni sistem in prebavila (1–3). Cilj sestavljanja organov na čipu v večorganske sisteme je ustvariti čim boljši približek naravni zgradbi in delovanju človeškega telesa, za kar so potrebne ustrezne celice, nosilni materiali in medij (4). Za tvorbo celičnega dela čipa se pogosto uporabljajo inducirane pluripotentne matične celice ali somatske matične celice, saj omogočajo ustrezno diferenciacijo. Gojijo se lahko na poroznih membranah, v mikrofluidnih kanalih ali tridimenzionalnih nosilcih, kot so hidrogeli. Pri tem je pomembno razumevanje medsebojnega delovanja različnih tipov celic in zunanjega matriksa oziroma vpliva ogrodja na preživetje celic (4). Kompleksnost sistema je lahko večja, če so poleg osnovnih tkiv vključeni tudi žilni sistem, biosenzorji in imunske celice ali če so organi na čipu povezani v večorganski sistem. Bistveno je, da končni sistem ostane sterilen in da je pri izvajanju poskusov omogočen ustrezen pretok medija skozi organe na čipu. Čeprav je medij običajno precej enostaven, opravlja podobno vlogo kot kri. Zagotoviti mora dostavo hranilnih snovi in oskrbo celic s kisikom. Pri tem je treba preprečiti vnos zračnih mehurčkov, saj bi zaustavili pretok medija (4, 5).

Prednosti uporabe organov na čipu pri redkih boleznih Poleg tega, da organi na čipu omogočajo spremljanje odzivov tkiva na zunanje dejavnike, lahko posnemajo tudi

bolezenska stanja. Tako je mogoče raziskovati patofiziologijo, želene in neželene učinke zdravljenja z zdravili, kar je še posebej pomembno pri odkrivanju in zdravljenju redkih bolezni (4). Na splošno predstavljajo raziskave redkih bolezni in razvoj zdravil za njihovo zdravljenje veliko finančno breme, saj je proces kliničnega in predkliničnega testiranja dolg in pogosto neuspešen. Če pa zdravilo uspešno prestane vse preizkuse, se proizvajalcu stroški zelo počasi povrnejo zaradi majhnega števila bolnikov (6). Dodaten izziv pri raziskovanju predstavlja tudi kompleksnost redkih bolezni. Te so v mnogih primerih povezane z različnimi bolezenskimi procesi, ki jih s tradicionalnimi modeli težko posnemamo, omejujoč dejavnik pa predstavlja tudi majhno število bolnikov in bioloških vzorcev (3, 7). Posledično je danes mogoče zdraviti le približno 6 % redkih bolezni (7). Čeprav testiranje na običajnih celičnih kulturah ostaja nepogrešljiv del predkliničnih raziskav, lahko raziskave na organih na čipu pridobljene ugotovitve pomembno nadgradijo. Organi na čipih namreč omogočajo 3D-organizacijo celic, neprekinjen pretok medija in vzpostavitev človeškemu telesu bolj podobnega mikrookolja. Zaradi kompleksnejše strukture je mogoče spremljati tudi interakcije med različnimi tipi celic v tkivu, česar enostavne celične kulture praviloma ne omogočajo (slika 1) (3). Za razliko od celičnih kultur se živalski modeli v predkliničnih študijah uporabljajo vse redkeje. Organi na čipu po zgradbi in delovanju bolje posnemajo človeške organe kot živalski modeli, saj so narejeni iz človeških celic (slika 1). Te lahko izvirajo iz posameznega bolnika in omogočajo spremljanje delovanja ter potencialne odzive, specifične za njegovo tkivo. Poleg personalizacije modela je mogoče

IZ STROKE

poustvariti tudi različne mehanske obremenitve, ki se od živalskih razlikujejo, in hkrati opazovati tudi medsebojne vplive organov. Takšni modeli bolje poustvarjajo razmere v človeškem telesu, zaradi česar se lahko neustrezne kandidate za zdravila opusti v zgodnejših fazah razvoja, kot bi se jih sicer pri uporabi živalskih modelov. Na ta način proizvajalec prihrani čas in denar, ki bi ju porabil za drago in časovno potratno vzrejo živali za laboratorijske poskuse. Hkrati se z nadomeščanjem uporabe živalskih modelov izogne etičnim pomislekom, povezanim z izvajanjem poskusov na živalih (3).

primer sistemska skleroza), okužba z virusom HIV, portalna hipertenzija, prirojene bolezni srca (na primer spoj med desno in levo stranjo srca) in šistosomiaza, ali kot zaplet kronične hemolitične anemije. Prav tako se lahko pojavi pri novorojenčkih kot persistentna pljučna hipertenzija. S podobnimi simptomi kot idiopatska PAH se izražata tudi pljučna venookluzivna bolezen in pljučna kapilarna hemangiomatoza, zato ju uvrščamo v posebno podskupino PAH (10). Zaradi ireverzibilne zožitve svetline žil se tlak v pljučnih žilah poveča nad 20 mmHg, žilni upor pa nad 2 Woodovi enoti, kar lahko vodi do preobremenitve in popuščanja desne strani srca. Čeprav PAH prizadene le 15–50 posameznikov na milijon ljudi, je zdravljenje te bolezni za bolnika ključnega pomena, saj je mediana preživetja nezdravljenih bolnikov le 2,8 leta (9, 11). Za zdravljenje PAH poznamo več različnih terapevtskih pristopov, ki temeljijo na različnih mehanizmih delovanja zdravilnih učinkovin. Uporabljajo se zaviralci kalcijevih kanalov, zaviralci fosfodiesteraze 5, stimulatorji topne gvanilatne ciklaze, antagonisti endotelinskih receptorjev, analogi prostaciklinov in agonisti IP-receptorjev, biološko zdravilo sotatercept, ki vsebuje fuzijski protein, ter različne kombinacije zdravilnih učinkovin s prej omenjenimi mehanizmi delovanja. Kljub temu za nekatere bolnike še ni na voljo terapije, ki bi jim pomagala, zato potrebujejo presaditev pljuč ali srca in pljuč (13, 14). Presaditev tako trenutno predstavlja zadnjo terapevtsko možnost (13). Pri PAH ni bistveno le primerno zdravljenje, ampak tudi pravočasna diagnostika. Prej ko se bolezen odkrije, prej se lahko začne zavirati njeno napredovanje ter se tako bolniku omogočita kakovostnejše in daljše življenje. Zaradi nespecifičnih simptomov, kot so (neobičajno) hitra zadihanost, omotičnost, omedlevica, bolečina v prsnem košu, palpitacije, otekle noge in gležnji, pogost kašelj, utrujenost, cianoza itd., se bolezen pogosto spregleda ali napačno diagnosticira (15, 16).

Slika 1: Primerjava značilnosti živalskih modelov, 2D- in 3D-celičnih kultur, sferoidov/ organoidov, posameznih organov na čipu in večorganskih sistemov. Prirejeno po (1).

Kaj je pljučna arterijska hipertenzija? Ena izmed redkih bolezni, pri kateri se organi na čipu uporabljajo v raziskovalne namene, je pljučna arterijska hipertenzija (PAH) (8). To je redka progresivna bolezen, pri kateri pride do zadebelitve stene pljučnih arterij (slika 2) (9). Vzrok za nastanek PAH je lahko neznan (idiopatska PAH) ali pa povezan z genetskimi dejavniki (na primer zaradi mutacije gena BMPR2), zaradi katerih se lahko genetska predispozicija za PAH deduje. Med dejavnike tveganja za razvoj te bolezni spadajo tudi zdravljenje z nekaterimi zdravilnimi učinkovinami, kot sta fenfluramin in deksfenfluramin (ki zaradi tega nista več v terapevtski uporabi), kronična zloraba kokaina ali amfetamina ter uporaba zaviralcev receptorjev za serotonin pri nosečnicah, ki povečuje tveganje za pljučno hipertenzijo pri novorojenčkih. PAH lahko nastane tudi kot posledica drugih bolezni, kot so bolezni vezivnega tkiva (na

Vzroki za nastanek bolezni so, tako kot tudi terapevtski pristopi, zelo različni (10, 13, 14). Kljub raznolikosti pa patofiziologijo, diagnostiko in zdravljenje povezujejo endotelijska disfunkcija, disregulacija žilnega tonusa in povečan upor pljučnih žil (13, 17). V središču raziskav PAH z uporabo organov na čipu so zato pljučne arterije na čipu, ki so lahko samostojne ali del pljuč oziroma alveolov na čipu (18).

Raziskave PAH z uporabo organov na čipu prinašajo novo znanje o tej redki bolezni Čeprav so bile raziskave na začetku raziskovanja PAH z uporabo organov na čipu relativno enostavno zastavljene, so ti napredni modeli omogočili razumevanje kompleksnih procesov in povezav med celicami v pljučnem žilju. Eden prvih pomembnejših modelov je bil mikrofluidni sistem, ki je zajemal vseh pet plasti stene pljučne arterije: luminalno plast, notranjo, srednjo in zunanjo plast žilne stene ter

IZ STROKE

perivaskularno plast (slika 3). Mikrokanali z endotelijskimi, gladkomišičnimi celicami in celicami zunanje plasti žilne stene so bili med seboj ločeni. Posledično do mešanja različnih vrst celic ni moglo priti, vendar je bila interakcija med njimi vseeno mogoča. Pri modelih, ki so vsebovali celice zdravih ljudi, je prišlo do minimalne migracije celic med plastmi. Nasprotno sta se pri modelih s celicami bolnikov s PAH pojavili povečana proliferacija in migracija srednje plasti celic proti luminalni plasti, kar je privedlo do zadebelitve notranje plasti in razrasta mišičnih celic. Podobne spremembe so opazili pri modelih z dvema vrstama celic bolnikov s PAH, vendar so bile manj izrazite kot pri modelih s tremi vrstami celic, kar nakazuje pomen medcelične komunikacije pri strukturnih spremembah. Poleg remodulacije so endotelijske celice začele izražati označevalce, ki so značilni za gladkomišične celice, izražanje receptorja BMPR2 se je zmanjšalo in izražanje dejavnikov, povezanih s prehodom celic med endotelijem in mezenhimom, se je povečalo. Ob spremembi nosilnih materialov do razlik v migraciji celic ni prišlo. Ko pa so avtorji povečevali pretok in s tem strižne napetosti, je pod vplivom mehanskih sil prišlo do podaljšanja celic in spremembe njihove orientacije, kar lahko pripomore k napredovanju bolezni in vivo (8).

Slika 3: Zgradba pljučne arterije na čipu. Prirejeno po (8).

celic, kar bi lahko nakazovalo na potencialno težjo obliko bolezni. Čeprav je do remodulacije prišlo pri modelih s celicami obeh spolov, je bil učinek pri modelih z ženskimi celicami izrazitejši. Pri celicah bolnic so odkrili tudi povečano izražanje aromataze in encima CYP1B1, ki sodelujeta pri sintezi in presnovi estrogenov. Pri modelih z moškimi celicami so opazili izrazitejše nalaganje kolagena. S tem so dokazali, da je mogoče z modelom arterij na čipu prikazati tudi spolno pogojene razlike pri nastanku in napredovanju PAH (8). Poleg zunanjih dejavnikov in spola lahko na razvoj bolezni vplivajo tudi geni. Raziskave, ki se ukvarjajo z genetsko pogojeno PAH, se pogosto osredotočajo na signalno pot BMPR2-SOX17-prostaciklin, ki je odgovorna za uravnavanje proliferacije gladkih mišičnih celic, med drugim tudi v pljučnih arterijah. Zaradi redke heterozigotne mutacije gena zarodnih celic, ki kodira receptor za kostni morfogenetski protein tipa II (BMPR2), se poveča verjetnost za nastanek PAH. Ta mutacija je namreč prisotna pri 80 % bolnikov z družinsko obliko PAH, v 20 % pa se pojavi tudi pri sporadični ali idiopatski obliki (12).

Slika 2: Primerjava zgradbe pljučne arterije pri zdravem posamezniku in bolniku s PAH. Prirejeno po (12).

Delovanje omenjenih modelov so testirali z učinkovino fasudil, ki spada med zaviralce Rho-kinaze. Dokazali so, da se celice odzovejo na delovanje zdravilne učinkovine, saj sta se ob njeni aplikaciji zmanjšali tako proliferacija kot migracija celic, njihova oblika pa se je vrnila v normalno stanje. Tudi z uporabo fasudila so potrdili, da je pomembno, da pri zasnovi arterij na čipu, ki posnemajo PAH, uporabimo vse tri glavne vrste celic, ki sestavljajo steno človeških pljučnih arterij (8). Arterije na čipu so uporabili tudi za proučevanje vpliva spolnih hormonov na nastanek PAH. Ta je namreč pogosteje prisotna pri ženskah kot pri moških, kar so s primerjavo modelov s celicami bolnic in bolnikov s PAH ob prisotnosti ustrezne koncentracije 17β-estradiola glede na spol tudi potrdili. Pri arterijah na čipu, ki so vsebovale celice bolnic s PAH, je prišlo do večje zadebelitve srednje plasti in manjše zadebelitve notranje plasti žilne stene, v primeru arterij na čipu s celicami bolnikov s PAH pa je prevladala migracija

Pri simulaciji PAH z uporabo organov na čipu so nastanek bolezni inducirali s specifičnimi pogoji, kot je kombinacija hipoksije (2 % kisika v zraku) in zmanjšane aktivnosti BMPR2. To je vodilo v funkcionalne spremembe in spremembe v izražanju genov celic mikrofluidnega modela. Poleg človeških endotelijskih in gladkomišičnih celic pljučnih arterij so v raziskavi za imitacijo bazalne lamine uporabili nanoporozno membrano iz polietilen-tereftalata, ki je omogočila komunikacijo med obema plastema celic. Vzpostavili so dva mikrofluidna kanala s fiziološkim pretokom medija pri laminarni strižni napetosti 6 dyn/cm2. Avtorji so model primerjali z organi na čipu, ki so vsebovali celice bolnikov s PAH, z mišmi z zmanjšano aktivnostjo BMPR2 in z analizo transkriptoma bolnikov s PAH. Rezultati primerjave so pokazali, da je model z inducirano PAH zelo dobro poustvaril pogoje, ki so prisotni v žilah bolnikov s PAH. Kombinacija hipoksije in za 50 % zmanjšane aktivnosti BMPR2 ni vplivala na proliferacijo endotelijskih celic. Zaradi spremenjenih pogojev in zmanjšane aktivnosti proteina sta se povečali rast in delitev gladkomišičnih celic, hkrati pa so se spremenili procesi, povezani z angiogenezo, apoptozo,

IZ STROKE

glikolizo, adipogenezo, vazokonstrikcijo, celičnim ciklom, signalizacijo prek TGF-β, TNF-α in Rho ter interakcijami z zunajceličnim ogrodjem. Poleg funkcionalnih sprememb so s sekvenciranjem dokazali tudi spremembe v izražanju genov celic, ki so bile v večini primerov povezane z zmanjšanim izražanjem BMPR2 (12).

celic so sicer kazali močnejše osnovne kontrakcije, a so se na acetilholin odzvali z vazodilatacijo. Nasprotno so pri modelu iz gladkomišičnih celic in fibroblastov po dodatku acetilholina opazili blage kontrakcije v plasti, sestavljeni iz človeških gladkomišičnih celic pljučne arterije, kar je bilo skladno s poskusi na zajčjih modelih z in brez endotelija (17).

Na validiranem modelu so nato preizkušali učinkovitost zaviralca endotelina (ambrisentan), zaviralca tirozin kinaz (imatinib) in zaviralca epigenetskega regulatorja BRD4 (AZD5153). Celice pljučnih arterij na čipu so se odzvale na vse tri zdravilne učinkovine, kar je vodilo v zmanjšanje njihove proliferacije. Enak učinek so dosegli tudi s povečanim izražanjem SOX17, ob blokadi receptorja za prostaciklin pa je učinek zaradi večjega izražanja SOX17 izginil. S to raziskavo so avtorji s pomočjo organov na čipu dokazali pomen signalne poti BMPR2-SOX17-prostaciklin in terapevtsko učinkovitost zaviralcev endotelina oziroma zaviralca BRD4 pri zdravljenju PAH (12).

V končni model, ki so ga uporabili za nadaljnje poskuse, so na podlagi rezultatov začetnega testiranja poleg mikromerilnikov vključili kolagenski matriks in tri tipe celic. Endotelijske celice so med drugim služile tudi kot funkcionalna pregrada za difuzijo, gladkomišične celice pljučne arterije so se razporedile na spodnjo stran modela in tam tvorile kontraktilno plast, fibroblasti pa so povečali kompaktnost tkiva. Pri testiranju tega visokozmogljivega modela so uporabili naravne vazomodulatorje in sintetični analog prostaciklina, ki je standardna zdravilna učinkovina za zdravljenje podskupine bolnikov s PAH. Dokazali so, da mikrotkiva v osnovnih pogojih ustvarjajo sile reda velikosti nekaj mikronewtonov in se na aplikacijo omenjenih učinkovin odzovejo z vazodilatacijo (17).

Novejše raziskave potekajo na bistveno kompleksnejših modelih organov na čipu, kot so v preteklosti. V eni izmed raziskav so avtorji ustvarili mikromerilnike, ki omogočajo kvantifikacijo vazokonstrikcije in vazodilatacije z merjenjem kontrakcijskih sil gladkomišičnih celic pljučnih arterij (slika 4). Najprej so raziskali vpliv fibroblastov na ostale celice organa na čipu. V modelu z zdravimi gladkomišičnimi celicami, ki so jim dodali fibroblaste, niso opazili vpliva na kontraktilnost gladkih mišičnih celic. Ko so fibroblaste dodali endotelijskim celicam, pa se je kontraktilnost v primerjavi s prejšnjo kombinacijo celic razpolovila (17). Pomen modela z več vrstami celic so potrdili tudi z raziskavami odziva celic na acetilholin. Modeli s tremi tipi

Opisane pljučne arterije na čipu so uporabili za primerjavo modelov s celicami bolnikov z idiopatsko PAH in zdravih ljudi. Rezultati niso potrdili razlik v osnovni kontraktilnosti ali velikosti površine tkiva med modeli z gladkomišičnimi celicami bolnikov s PAH in zdravih posameznikov. Med vzorci, pri katerih so se pokazale razlike, so avtorji z barvanjem tkiva sicer opazili razlike v zgradbi citoskeleta modelnega tkiva, vendar se te niso vedno skladale z izmerjeno kontraktilnostjo (17). Pri poskusih s treprostinilom, sintetičnim analogom prostaciklina, so se pokazale razlike med posamezniki. Celice bolnika z najmočnejšimi osnovnimi kontrakcijami se

Slika 4: Zgradba modela pljučnih arterij na čipu, ki omogoča kvantitativno vrednotenje od endotelija odvisne vazokonstrikcije in vazodilatacije. Prirejeno po (17).

IZ STROKE

na zdravilno učinkovino namreč niso odzvale. Poleg tega so pri testiranju modelov s treprostinilom opazili, da je bila relaksacija mikrotkiv primerljiva ne glede na prisotnost endotelijske plasti v steni pljučne arterije na čipu, kar je bilo v nasprotju z rezultati poskusov z acetilholinom (17). Niso pa testirali le odzivov na snovi, temveč tudi na pretok in vpliv strižnih sil na žilno steno. Pri modelu tkiva s tremi tipi celic je prišlo do relaksacije, medtem ko ob odsotnosti endotelija ali pri testiranju monokulture fibroblastov ni prišlo do relaksacije, iz česar so avtorji sklepali, da so za relaksacijo bistvene tako endotelijske kot gladkomišične celice. Odziv na spremembo pretoka in strižne napetosti je namreč povezan s sproščanjem vazodilatatorja dušikovega oksida iz endotelijskih celic. To so potrdili z uporabo N-nitroLarginin metil estra, ki je zaradi zaviralnega učinka na sintazo dušikovega oksida zmanjšal relaksacijo mišičnih celic, ki bi jo sicer sprožil povečan pretok medija (17).

Sklep Četudi je uporaba organov na čipu do danes zelo napredovala in predstavlja obetavno orodje za reševanje številnih izzivov medicine in farmacevtske industrije, ostaja še veliko možnosti za nadaljnji razvoj in izboljšave. Tehnologija omogoča ustvarjanje kompleksnih modelov, ki dobro posnemajo fiziologijo ali patofiziologijo človeka, vendar so ti običajno pomanjkljivi, saj ne vključujejo vseh celičnih populacij in vplivov drugih organskih sistemov. Tako ne pridobimo celostnega vpogleda v delovanje organa

1. Monteduro AG, Rizzato S, Caragnano G, Trapani A, Giannelli G, Maruccio G. Organs-on-chips technologies – A guide from disease models to opportunities for drug development. Biosens Bioelectron. Julij 2023; 231: 115271. doi:10.1016/j. bios.2023.115271 2. Wu T, Yan J, Nie K, Chen Y, Wu Y, Wang S idr. Microfluidic chips in female reproduction: a systematic review of status, advances, and challenges. Theranostics. 2024; 14(11): 4352–74. doi:10.7150/thno.97301 PubMed PMID: 39113805; PubMed Central PMCID: PMC11303079. 3. Ingber DE. Human organs-on-chips for disease modelling, drug development and personalized medicine. Nat Rev Genet. Avgust 2022; 23(8): 467–91. doi:10.1038/ s41576-022-00466-9 4. Low LA, Mummery C, Berridge BR, Austin CP, Tagle DA. Organs-on-chips: into the next decade. Nat Rev Drug Discov. Maj 2021; 20(5): 345–61. doi:10.1038/s41573020-0079-3 5. Mudugamuwa A, Roshan U, Hettiarachchi S, Cha H, Musharaf H, Kang X idr. Periodic Flows in Microfluidics. Small. December 2024; 20(50): 2404685. doi:10.1002/ smll.202404685 6. Fehr A, Prütz F. Rare diseases: a challenge for medicine and public health. J Health Monit. december 2023; 8(4): 3–6. doi:10.25646/11826 PubMed PMID: 38235014; PubMed Central PMCID: PMC10790412. 7. Li X, Wang H, You X, Zhao G. Organoids-on-Chips Technology: Unveiling New Perspectives in Rare-Disease Research. Int J Mol Sci. 4. maj 2025; 26(9): 4367. doi:10.3390/ijms26094367 8. Al-Hilal TA, Keshavarz A, Kadry H, Lahooti B, Al-Obaida A, Ding Z idr. Pulmonary-arterial-hypertension (PAH)-on-a-chip: fabrication, validation and application. Lab Chip. 2020; 20(18): 3334–45. doi:10.1039/D0LC00605J 9. Kaj je PAH. Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije [Internet]. 16. junij 2025 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.pljucna-hipertenzija.si/pljucna-hipertenzija-ph/kaj-je-pah/ 10. Oblike PH. Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije [Internet]. 16. junij 2025 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.pljucna-hipertenzija.si/pljucna-hipertenzija-ph/oblike-pjucne-hipertenzije/

znotraj telesa, kar lahko vodi do nepopolnih rezultatov in napačne interpretacije zbranih podatkov. Pri povezovanju različnih organov na čipu sta najpogosteje omejujoči višja cena in standardizacija, ki je zahtevnejša kot pri modelih posameznih organov. Težave se lahko pojavijo tudi pri pridobivanju primarnih človeških celic, celic bolnikov in induciranih pluripotentnih matičnih celic ali pri ohranjanju njihovega značilnega fenotipa (7, 19). Proizvodnja organov na čipu je sicer lažja od marsikatere druge predklinične metode v razvoju zdravil in pri raziskovanju bolezni, a je zaenkrat vseeno prezahtevna za rutinsko uporabo ali uporabo v velikem obsegu. Pomemben izziv predstavljajo interindividualne razlike, saj lahko vplivajo na odziv celic in rezultate raziskav. Hkrati je prepoznavanje medosebne variabilnosti pri izvajanju poskusov za namen personalizirane medicine celo zaželeno. Tak pristop je še posebej pomemben pri proučevanju redkih bolezni, kjer je število bolnikov majhno, dostop do bioloških vzorcev omejen, klasični raziskovalni modeli pa bolezni preslabo posnemajo. Glede na to, da je tehnologija še relativno mlada, lahko pričakujemo, da bo nekatere omejitve v prihodnjih letih mogoče odpraviti in ustvariti reprezentativnejše modele človeških organov, kar bi prispevalo k velikemu napredku na področju biomedicinskih raziskav (7, 19).

population-based observational studies. Respir Res. 2024; 25: 373. doi:10.1186/s12931-024-02994-w PubMed PMID: 39415261; PubMed Central PMCID: PMC11481430.

VIRI

12. Ainscough AJ, Smith TJ, Haensel M, Rhodes CJ, Fellows A, Whitwell HJ, idr. An organ-on-chip model of pulmonary arterial hypertension identifies a BMPR2-SOX17-prostacyclin signalling axis. Commun Biol. 7. november 2022; 5(1): 1192. doi:10.1038/s42003-022-04169-z 13. Humbert M, Kovacs G, Hoeper MM, Badagliacca R, Berger RMF, Brida M idr. 2022 ESC/ERS Guidelines for the diagnosis and treatment of pulmonary hypertension. Eur Respir J. 6. januar 2023; 61(1). doi:10.1183/13993003.00879-2022 PubMed PMID: 36028254. 14. Zdravila za zdravljenje pljučne hipertenzije. Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije [Internet]. 16. junij 2025 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https:// www.pljucna-hipertenzija.si/terapije-in-zdravljenje/zdravila-za-zdravljenje-pljucne-hipertenzije/ 15. Dardi F, McCullagh B, Ferreira FMA, Meandzija M, Neill W, Cruz-Utrilla A. Delays in the Diagnosis and Management of Pulmonary Arterial Hypertension: A Simulated Patient Cases Study Across Four European Countries. ERJ Open Res. 16. februar 2026. doi:10.1183/23120541.01693-2025 16. Simptomi PH. Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije [Internet]. 16. junij 2025 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.pljucna-hipertenzija.si/pljucna-hipertenzija-ph/simptomi-pljucne-hipertenzije/ 17. Sawhney A, Piatt R, Rathod M, Stack RN, Whitworth CP, Polacheck WJ. Endothelial-smooth muscle microgauges for modeling pulmonary arterial vasoregulation. Lab Chip. 2025; 25(23): 6177–90. doi:10.1039/D5LC00474H 18. Vo Q, Benam KH. Advancements in preclinical human-relevant modeling of pulmonary vasculature on-chip. Eur J Pharm Sci. 1. april 2024; 195: 106709. doi:10.1016/j.ejps.2024.106709 19. Posey R, Özkan A, Ingber DE. Human organ-on-a-chip technology as a catalyst for drug discovery. Adv Drug Deliv Rev. 1. september 2026; 236: 115920. doi:10.1016/j. addr.2026.115920

11. Reinders S, Didden EM, Ong R. Survival, morbidity, and quality of life in pulmonary arterial hypertension patients: a systematic review of outcomes reported by

IZ STROKE

Prenamenjanje zdravil: nova priložnost za stare učinkovine Avtorica: Zara Kejžar, 4. letnik EM FAR I Recenzentka: prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, mag. farm., dr. med. sci.

Razvoj novega zdravila je dolgotrajen in finančno zahteven proces. V povprečju je za razvoj novega zdravila od začetnega načrtovanja do regulatorne odobritve potrebnih več kot desetletje raziskav in milijarde evrov naložb, medtem ko le majhen delež kandidatnih učinkovin uspešno prestane klinična preskušanja. Raziskovalci zato stremijo k iskanju alternativnih strategij, ki lahko pospešijo razvoj novih terapij, hkrati pa zmanjšajo stroške in tveganja. Kot ena ključnih rešitev se je uveljavilo prenamenjanje oziroma repozicioniranje zdravil, saj predstavlja obetaven pristop k odkrivanju novih terapevtskih indikacij za že obstoječe učinkovine. Prenamenjanje vključuje proučevanje možnosti uporabe že registriranih zdravilnih učinkovin oziroma odobrenih zdravil pri novih terapevtskih indikacijah, zajema pa tudi zdravilne učinkovine, ki so bile razvite, vendar niso bile nikoli registrirane ali tržene, če so zanje na voljo zadostni podatki o farmakologiji in varnosti. V širšem smislu lahko vključuje tudi opuščene razvojne učinkovine (angl. abandoned compounds), pri katerih je bil razvoj prekinjen iz poslovnih ali drugih razlogov, ne pa zaradi nesprejemljive varnosti. Cilj prenamenjanja je tako razširiti terapevtsko uporabo obstoječih oziroma že razvitih učinkovin za bolezni ali stanja, ki se razlikujejo od prvotno predvidene ali odobrene indikacije. Zaradi vse večje dostopnosti biomedicinskih podatkov, napredka računalniških metod in boljšega razumevanja molekularnih mehanizmov bolezni postaja prenamenjanje zdravil vse pomembnejši pristop v sodobnem razvoju zdravil, ki dopolnjuje klasični razvoj novih zdravil, vendar ga ne more v celoti nadomestiti. Največja dodana vrednost prenamenjanja se kaže pri redkih boleznih in boleznih z velikimi nezadovoljenimi medicinskimi potrebami, pomembno vlogo pa ima lahko tudi v nujnih javnozdravstvenih razmerah, kadar omogoča hitrejši in stroškovno učinkovitejši razvoj novih terapevtskih možnosti zaradi že znanega varnostnega profila učinkovin. Pristopi prenamenjanja zdravil

Pristopi, osnovani na strukturi proteinov

Zgodovinsko gledano, je bilo repozicioniranje zdravil v veliki meri oportunistično in rezultat naključnih odkritij. Nova terapevtska uporaba je bila največkrat odkrita zaradi nepričakovanih učinkov zdravila ali poglobljenega razumevanja njegovega mehanizma delovanja, kar je omogočilo njegovo nadaljnjo uporabo pri drugih boleznih. Skozi desetletja se je področje razvilo v sistematičen proces, ki temelji na računalniških in eksperimentalnih pristopih za prepoznavanje ter vrednotenje novih terapevtskih priložnosti (1, 2).

Strukturni pristopi izkoriščajo 3D-strukture bioloških tarč za identifikacijo novih interakcij med zdravilom in tarčo. Uporabljajo podatke o proteinskih strukturah iz javnih podatkovnih baz in računalniške modele za napovedovanje vezave zdravila na protein. Glede na razpoložljive podatke poznamo dve strategiji uporabe 3D-struktur: če je znana tridimenzionalna struktura tarčnega proteina, je mogoče z virtualnim presejanjem in molekulskim sidranjem oceniti, katere obstoječe učinkovine bi se lahko vezale v njegovo vezavno mesto. Če je znan učinek zdravila, njegova molekularna tarča pa ne, se lahko uporabijo pristopi obratnega sidranja, pri katerih se vezavo učinkovine preverja na večjem številu možnih proteinskih tarč (4).

Računalniški pristopi Računalniški pristopi so postali ključno orodje pri prenamenjanju zdravil, ki raziskovalcem omogočajo hitro analizo velikih količin bioloških in kliničnih podatkov za odkrivanje novih terapevtskih uporab obstoječih zdravil. Za razliko od tradicionalnih eksperimentalnih pristopov uporabljajo bioinformatiko, strojno učenje, umetno inteligenco in statistično modeliranje za napovedovanje potencialnih povezav med zdravili in boleznimi. Trenutne računalniške pristope lahko na splošno razdelimo v štiri glavne kategorije glede na tip podatkov, na katerih temeljijo (3, 4).

Molekulsko sidranje ostaja osrednja tehnika strukturnih pristopov. Gre za fizikalno modeliranje, ki napoveduje, kako dobro se zdravilo prilega vezavnemu žepu tarčnega proteina. Algoritmi sidranja napovedujejo možen način vezave učinkovine na tarčo in izračunajo približno oziroma relativno oceno ugodnosti vezave, ki ni neposredno primerljiva z eksperimentalno določeno afiniteto. Molekulsko sidranje pogosto služi kot prvi korak pri izbiri najobetavnejših kandidatov za nadaljnje eksperimentalno preverjanje (1, 4).

IZ STROKE

Pomemben napredek na tem področju predstavlja uporaba strojnega učenja. Modeli umetne inteligence se učijo iz velikega števila znanih interakcij med zdravili in proteini ter lahko natančneje napovedujejo vezavno afiniteto kot klasični fizikalni modeli. Metode strojnega učenja lahko v kombinaciji z molekulsko dinamiko in strukturnimi analizami pomagajo pri prepoznavanju tako imenovanih skritih (kriptičnih) žepov oziroma prehodno dostopnih vezavnih mest, ki v statičnih strukturah proteinov niso vidna, pojavijo pa se med gibanjem proteina. Identifikacija teh skritih žepov povečuje število proteinov, na katere je mogoče ciljati z zdravili, in odpira nove možnosti za ponovno uporabo že obstoječih zdravil (4–6). Pristopi, osnovani na genomskih podpisih Genomski pristopi temeljijo na predpostavki, da bolezenska stanja in zdravila povzročajo značilne spremembe v izražanju genov, ki se odražajo v različnih genskih podpisih. S primerjavo teh dveh podpisov raziskovalci prepoznajo zdravila, ki lahko obrnejo profile izražanja genov, povezane z boleznijo. Eden najpomembnejših virov, ki podpirajo ta pristop, je podatkovna baza Connectivity Map (CMap), ki vsebuje podpise izražanja genov, ustvarjene po zdravljenju s tisoči spojin. Zdravila, ki povzročijo spremembe v izražanju genov, nasprotne podpisom izražanja, povezanim z boleznijo, lahko predstavljajo obetavne kandidate za prenamenjanje. Kljub svojemu precejšnjemu potencialu imajo genomske metode relativno visoke stopnje lažno pozitivnih rezultatov zaradi biološke variabilnosti, tehničnega šuma in razlik med eksperimentalnimi pogoji. Posledično računalniške napovedi, pridobljene iz genomskih analiz, zahtevajo obsežno eksperimentalno validacijo pred klinično uporabo (4). Pristopi, osnovani na omrežjih Namesto da bi se osredotočali na posamezne molekule, omrežni pristopi izkoriščajo odnose med številnimi biološkimi komponentami za prepoznavanje novih povezav med zdravili in boleznimi. Naprednejši omrežni pristop predstavljajo grafi znanja, ki združujejo različne vrste biomedicinskih informacij, vključno z geni, beljakovinami, boleznimi, zdravili, stranskimi učinki in znanstveno literaturo. Ker so ti nabori podatkov veliki in kompleksni, raziskovalci uporabljajo strojno učenje, zlasti grafne nevronske mreže (GNN), da odkrijejo skrite povezave med zdravili in boleznimi. Te metode lahko napovedujejo nove terapevtske uporabe obstoječih zdravil, ki niso očitne zgolj iz eksperimentalnih podatkov (4, 6, 7).

testiranja. Te metode dopolnjujejo računalniške pristope, saj zagotavljajo neposredne biološke dokaze o delovanju zdravil in s tem potrjujejo računalniške napovedi (5). Eksperimentalni pristopi vključujejo vezavne teste, ki določajo, ali zdravilo deluje na specifičen protein. Sodobne proteomske tehnike, vključno z afinitetno kromatografijo in masno spektrometrijo, omogočajo raziskovalcem, da identificirajo tako predvidene tarče kot tudi prej neznane interakcije zunaj tarče. Primer je test celičnega termičnega premika (CETSA), ki zazna vezavo zdravila z merjenjem sprememb v toplotni stabilnosti proteina po interakciji s spojino (3). Poleg potrditve znanih tarč zdravil lahko razkrije tudi dodatne potencialne interakcije zunaj primarne tarče, ki zahtevajo nadaljnje eksperimentalno ovrednotenje. Še ena pogosto uporabljena eksperimentalna metoda je fenotipsko presejanje, pri katerem se ocenjujejo biološki učinki spojin, ne da bi bilo potrebno predhodno poznavanje njihove molekularne tarče. Ker so v takšne knjižnice za presejanje pogosto vključena že odobrena zdravila, lahko pozitivni rezultati takoj nakažejo možnosti za njihovo uporabo v nove namene (1, 3).

Prednosti prenamenjanja zdravil Razvoj novih zdravil, ki temelji na identifikaciji in validaciji terapevtskih tarč, je ključen pristop k uvajanju novih zdravil, vendar gre za dolgotrajen, drag in tvegan proces, pri katerem približno 90 % potencialnih zdravilnih učinkovin med kliničnim razvojem ne doseže odobritve. Prenamenjanje zdravil zato predstavlja pomemben dopolnilni pristop, ki ponuja več prednosti. Zdravila za repozicioniranje so pogosto že prestala predklinična testiranja in zgodnja klinična preskušanja, kar pomeni, da so njihovi varnost, farmakokinetika in morebitni neželeni učinki že dobro opredeljeni. Posledično je večja verjetnost, da bodo uspešno dosegla regulatorno odobritev, in lahko hitreje napredujejo do kliničnih študij za nove indikacije (9). Prenamenjanje zdravil poenostavi tudi regulativni postopek, saj je mogoče obstoječe predklinične in klinične podatke ponovno uporabiti, kar zmanjša število dodatnih študij, potrebnih za odobritev. Posledično so skupni stroški in čas razvoja bistveno nižji kot pri odkrivanju zdravil de novo. Medtem ko razvoj novega zdravila običajno zahteva 13–15 let in naložbe, ki znašajo milijarde evrov, lahko repozicioniranje obstoječega zdravila čas razvoja in stroške tudi prepolovi (10).

Pristopi, osnovani na kliničnih podatkih iz prakse Poleg molekularnih podatkov se računalniški pristopi prenamenjanja zdravil vse bolj opirajo na klinične podatke iz prakse, pridobljene iz elektronskih zdravstvenih kartotek, registrov bolnikov in populacijskih biobank. Ti pristopi z analizo velikih populacij bolnikov ugotavljajo povezave med izpostavljenostjo zdravilu in kliničnimi izidi. Če bolniki, ki prejemajo določeno zdravilo, dosledno kažejo zmanjšano pojavnost ali izboljšane izide pri drugi bolezni, je lahko to zdravilo kandidat za prenamenjanje (4, 8).

Ne nazadnje ponovna uporaba zdravil podpira razvoj personalizirane medicine. Z odkrivanjem novih terapevtskih možnosti za že obstoječe spojine lahko raziskovalci razvijejo zdravljenja, usmerjena na specifične podtipe bolezni ali skupine bolnikov. Prenamenjanje zdravil je tako posebej dragoceno za bolezni z omejenimi možnostmi zdravljenja, kot so redke bolezni, bolezni sirote in nekatere vrste raka, kjer je hiter in stroškovno učinkovit razvoj novih terapij bistvenega pomena (1, 10).

Eksperimentalni pristopi Eksperimentalni pristopi identificirajo nove terapevtske uporabe obstoječih zdravil na podlagi laboratorijskega

Prenamenjanje zdravil se sooča z več znanstvenimi, farmakološkimi, regulativnimi in finančnimi izzivi, ki omejujejo široko uporabo.

Omejitve in izzivi

IZ STROKE

Farmakološke in znanstvene ovire Uspešno prenamenjanje obstoječe učinkovine za novo klinično indikacijo je povezano s številnimi izzivi. Ena od pomembnih omejitev je prenos rezultatov računalniških napovedi in predkliničnih raziskav v klinično okolje, saj lahko na uspešnost vplivajo nepopolno razumevanje patofiziologije bolezni, nepričakovani učinki zunaj primarne tarče ter farmakokinetične in farmakodinamične značilnosti učinkovine. Te lahko med drugim omejijo doseganje ustrezne izpostavljenosti na mestu delovanja. Poleg tega pridobitev nove indikacije praviloma zahteva ponovno ovrednotenje ustreznega odmerka, režima odmerjanja in načina uporabe učinkovine, po potrebi pa tudi prilagoditev farmacevtske oblike. Zato je za potrditev varnosti in učinkovitosti prenamenjene učinkovine v novi indikaciji pogosto potrebna izvedba dodatnih predkliničnih in kliničnih raziskav. Eden odmevnejših primerov neuspehov na področju repozicioniranja je hidroksiklorokin med pandemijo covida-19. Čeprav so zgodnje laboratorijske raziskave nakazovale, da bi zdravilo lahko zaviralo razmnoževanje virusa SARS-CoV-2, so kasnejše obsežne randomizirane klinične raziskave pokazale, da pri bolnikih s covidom-19 hidroksiklorokin ni prinesel izrazite klinične koristi. Ta primer poudarja, da je treba obetavne rezultate in vitro ali računalniških analiz vedno potrditi s strogim kliničnim testiranjem, preden lahko zdravilo štejemo za učinkovito pri novi indikaciji (10, 11). Drug pomemben izziv sta razpoložljivost in kakovost podatkov. Čeprav se z genomiko, proteomiko, elektronskimi zdravstvenimi kartotekami in kliničnimi preskušanji ustvarjajo velike količine biomedicinskih podatkov, so ti nabori podatkov pogosto nepopolni, heterogeni in shranjeni v različnih oblikah. Integracija in interpretacija tako raznolikih virov podatkov ostajata tehnično zahtevni in lahko vplivata na zanesljivost računskih napovedi (12–14). Intelektualna lastnina in komercialne ovire Prenamenjanje zdravil se sooča tudi z izzivi na področju intelektualne lastnine in komercializacije. Pri učinkovinah, ki so že dolgo prisotne na trgu in so zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, je lahko za razvoj nove indikacije manjši komercialni interes, saj je možnosti za izključno tržno pozicioniranje nove terapevtske uporabe manj. Dodatno lahko široka dostopnost generičnih zdravil zmanjšuje ekonomsko privlačnost vlaganja v razvoj in izvedbo kliničnih raziskav za novo indikacijo. Za določene nove terapevtske uporabe je sicer mogoče pridobiti patentno zaščito, a je proces težaven in odvisen od pravnega okvira, značilnosti nove uporabe ter izpolnjevanja pogojev za patentiranje. Zaradi teh omejitev lahko nekatere znanstveno obetavne možnosti za prenamenjanje ostanejo neizkoriščene (11, 15). Regulativne omejitve Zdravila za repozicioniranje sicer že imajo obstoječe varnostne in farmakokinetične podatke, a morajo še vedno prestati regulativno oceno za svojo novo indikacijo. Razvijalci morajo predložiti dokaze o učinkovitosti pri novi bolezni, dodatne študije pa so lahko potrebne, če se odmerek, formulacija, način uporabe ali ciljna populacija bolnikov razlikujejo od

prvotne odobritve. Posledično lahko regulativne zahteve kljub skrajšanemu časovnemu okviru razvoja še vedno predstavljajo dodatne stroške in zamude (3). Finančni izzivi Prenamenjanje zdravil omogoča prihranek pomembnega dela finančnih sredstev, vloženih v zgodnje raziskave, saj so za obstoječe učinkovine že na voljo podatki o njihovi varnosti in farmakokinetiki, vendar pa klinična preskušanja v poznih fazah še vedno zahtevajo znatne finančne naložbe. Zagotavljanje financiranja zato lahko predstavlja izziv, zlasti pri boleznih z majhnimi populacijami bolnikov ali pri zdravilih z omejenim komercialnim potencialom. To je lahko težava predvsem pri redkih boleznih, kjer pričakovani ekonomski donos pogosto ni zadosten za upravičevanje obsežnih finančnih naložb (11–13, 15).

Prenamenjanje zdravil v praksi Potencial ponovne uporabe zdravil potrjujejo številni uspešni primeri, med katerimi jih nekaj izstopa kot še posebej znanih zaradi svoje široke klinične uporabe in komercialnega uspeha. Eden najprepoznavnejših, skoraj ikoničnih primerov je sildenafil. Sildenafil so prvotno razvijali kot potencialno zdravilo za angino pektoris in antihipertenzivno sredstvo. Med kliničnim razvojem so opazili njegov učinek na erektilno funkcijo, zato je bil pozneje odobren za zdravljenje erektilne disfunkcije, nato pa v drugačnem režimu odmerjanja tudi za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije (3). Še en znan primer je talidomid. Zdravilo, ki so ga v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja tržili kot pomirjevalo in sredstvo za lajšanje jutranje slabosti v nosečnosti, so umaknili s trga, potem ko se je izkazalo, da ima hude teratogene učinke. Več desetletij pozneje so raziskave pokazale, da ima talidomid močne imunomodulatorne in antiangiogene lastnosti. Ta odkritja so omogočila njegovo uspešno preusmeritev v zdravljenje multiplega mieloma, s čimer je postal eden najvidnejših primerov, kako lahko nekoč opuščeno zdravilo ponovno izkaže pomembne terapevtske učinke, če se uporablja v skladu s strogimi varnostnimi predpisi (3, 9). Dimetil fumarat oziroma fumaratni pripravki so se najprej uporabljali pri zdravljenju luskavice, pozneje pa je bil dimetil fumarat zaradi imunomodulatornega delovanja razvit in odobren tudi za zdravljenje recidivno-remitentne multiple skleroze. Njegova uporaba pri nekaterih drugih vnetnih boleznih ostaja predmet raziskav. Klorokin in zlasti njegov derivat hidroksiklorokin, prvotno razvita kot antimalarika, sta pozneje dobila pomembno vlogo pri zdravljenju nekaterih avtoimunskih bolezni, predvsem sistemskega eritematoznega lupusa in revmatoidnega artritisa (10). Minoksidil predstavlja še en klasičen primer naključnega prenamenjanja zdravila. Sprva je bil razvit kot zdravilo za zniževanje krvnega tlaka, vendar so zdravniki opazili, da se je pri številnih bolnikih med zdravljenjem pojavila prekomerna rast las. Ta nepričakovani neželeni učinek je privedel do razvoja lokalnega pripravka z minoksidilom, ki se danes široko uporablja za zdravljenje androgenetske alopecije in drugih oblik izpadanja las (10).

IZ STROKE

Osrednji živčni sistem se je izkazal kot eno od področij z velikim potencialom za repozicioniranje zdravil, saj je več učinkovin, prvotno razvitih za zdravljenje določene nevrološke ali psihiatrične bolezni, našlo novo uporabo pri drugih motnjah zaradi skupnih patofizioloških mehanizmov. Primer takšne učinkovine je amantadin, protivirusno zdravilo z dopaminergičnim delovanjem. Čeprav je bil najprej odobren za zdravljenje gripe, je bil kasneje uspešno repozicioniran za zdravljenje Parkinsonove bolezni, kjer pomaga pri obvladovanju motoričnih simptomov, zlasti tremorja (10). Primeri prenamenjanja zdravil z delovanjem proti raku predstavljajo eno izmed najzanimivejših področij, saj kažejo, da lahko učinkovine, razvite za druge terapevtske namene, pridobijo nove vloge v onkologiji. Ritonavir, zaviralec proteaze, originalno razvit za zdravljenje okužbe s HIV, je pokazal tudi protirakave učinke z indukcijo apoptoze in zaviranjem rasti tumorskih celic. Raziskuje se predvsem v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki, pri čemer so raziskave pokazale možnost sinergističnega delovanja, na primer v kombinaciji s temozolomidom pri gliomih in bortezomibom pri ledvičnem karcinomu. Zaradi teh lastnosti se ritonavir proučuje kot potencialno pomožno zdravilo v kombiniranih protirakavih terapijah (10, 16). Na področju presnovnih in srčno-žilnih bolezni so bili agonisti receptorja GLP-1, kot sta liraglutid in semaglutid, najprej odobreni za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Pozneje so bili posamezni pripravki teh učinkovin v drugačnih odmerkih odobreni tudi za kronično uravnavanje telesne mase pri izbranih skupinah bolnikov, kar predstavlja enega komercialno najuspešnejših primerov razširitve indikacije v zadnjem desetletju (10).

1. Kumar S, Roy V. Repurposing Drugs: An Empowering Approach to Drug Discovery and Development. Drug Research [Internet]. 2023 julij 21 [citirano 2026 julij 21]; 73(09): 481–90. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37478892/ 2. Jourdan JP, Bureau R, Rochais C, Dallemagne P. Drug repositioning: a brief overview. Journal of Pharmacy and Pharmacology. 2020 Apr 17; 72(9): 1145–51. 3. Pushpakom S, Iorio F, Eyers PA, Escott KJ, Hopper S, Wells A, et al. Drug repurposing: progress, challenges and recommendations. Nature Reviews Drug Discovery. 2018 Oct 12; 18(1): 41–58. 4. Cousins HC, Nayar G, Altman RB. Computational Approaches to Drug Repurposing: Methods, Challenges, and Opportunities. Annual Review of Biomedical Data Science. 2024 Aug 23; 7(1): 15–29. 5. Khan S, Agnihotri J, Patil S, Khan N. Drug repurposing: A futuristic approach in drug discovery. Journal of Pharmaceutical and Biological Sciences [Internet]. 2023 julij 15 [citirano 2026 julij 21]; 11(1): 66–9. Dostopno na: https://jpbs.in/archive/volume/11/ issue/1/article/2091#article 6. Wan Z, Sun X, Li Y, Chu T, Hao X, Cao Y, et al. Applications of Artificial Intelligence in Drug Repurposing. Advanced science (Weinheim, Baden-Wurttemberg, Germany) [Internet]. 2025 Apr [citirano 2026 julij 21]; 12(14): e2411325. Dostopno na: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40047357/ 7. Selvaraj N, Swaroop AK, Nidamanuri B, Kumar R R, Natarajan J, Selvaraj J. Network-based drug repurposing: A critical review. Current Drug Research Reviews. 2022 Feb 14; 14. 8. Tan GSQ, Sloan EK, Lambert P, Kirkpatrick CMJ, Ilomäki J. Drug repurposing using real-world data. Drug Discovery Today [Internet]. 2023 Jan 1 [citirano 2026 julij 21]; 28(1): 103422. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S1359644622004159?via%3Dihub 9. Mittal N, Mittal R. Repurposing old molecules for new indications: Defining pillars of success from lessons in the past. European Journal of Pharmacology [Internet]. 2021 Oct 13 [citirano 2026 julij 21]; 912: 174569. Dostopno na: https://www.

Prenamenjanje se je izkazalo za uspešno tudi med pandemijo covida-19, ko so bila obstoječa zdravila hitro ocenjena kot potencialna zdravljenja. Eden najuspešnejših primerov je baricitinib, prvotno odobren za revmatoidni artritis. Računalniške analize so napovedovale, da bi zdravilo lahko zaviralo tako vstop virusa kot prekomerne vnetne odzive. Klinična preskušanja so kasneje potrdila, da je baricitinib zmanjšal resnost bolezni pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19 (9, 10, 12).

Sklep Prenamenjanje zdravil predstavlja vse bolj uveljavljeno strategijo v sodobnem razvoju zdravil, kar potrjujejo številni uspešni primeri. Združevanje obstoječega farmakološkega znanja z naprednimi računalniškimi in eksperimentalnimi pristopi ponuja možnost hitrejšega ter učinkovitejšega odkrivanja novih terapevtskih rešitev. Kljub temu ostajajo omejitve, povezane z regulativnimi zahtevami, zaščito intelektualne lastnine in omejenimi ekonomskimi spodbudami. Premagovanje trenutnih ovir je odvisno od izboljšanja izmenjave podatkov, standardiziranih podatkovnih baz, jasnejših regulatornih poti, močnejših spodbud za industrijo in multidisciplinarnih partnerstev, ki olajšajo prenos obetavnih kandidatov za repozicioniranje v klinično prakso. Čeprav prenamenjanje ne more nadomestiti klasičnega razvoja novih učinkovin, predstavlja pomembno dopolnilo, ki lahko pospeši dostop do novih terapij, zlasti pri boleznih z omejenimi možnostmi zdravljenja, ter s tem pomembno prispeva k prihodnosti farmacevtskega razvoja in izboljšanju zdravstvene oskrbe.

sciencedirect.com/science/article/pii/s0014299921007251?via%3dihub#sec4

VIRI

10. Al Khzem AH, Wali SM. Drug Repurposing as an Effective Drug Discovery Strategy: A Critical Review. Drug design, development and therapy [Internet]. 2025 [citirano 2026 julij 21]; 19: 12019–34. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41497349/ 11. Drug Repurposing: Considerations to Surpass While Re-directing Old Compounds for New Treatments. Archives of Medical Research [Internet]. 2021 Apr 1 [citirano 2026 julij 21]; 52(3): 243–51. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S018844092031170X?dgcid=rss_sd_all 12. Recino A, Rayner MLD, Rohn JL, Della Pasqua O. Therapeutic innovation in drug repurposing: Challenges and opportunities. Drug Discovery Today [Internet]. 2025 maj 27 [citirano 2026 julij 21]; 30(7): 104390. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/s1359644625001035?via%3dihub 13. Alsaleh MM, Natsheh IY, Alkhawaldeh AK, Albadawi DK, Darwish MM, Jamal M. [Accepted, unedited version] The dark side of drug repurposing, from clinical trial challenges to antimicrobial resistance: analysis based on three major fields. Drug target insights. 2024 maj 2; 18(1). 14. Talevi A, Bellera CL. Challenges and opportunities with drug repurposing: finding strategies to find alternative uses of therapeutics. Expert Opinion on Drug Discovery. 2019 Dec 17; 15(4): 397–401. 15. Afzaal H, Waseem T, Saeed A, Noori FA, Obaidullah, Babar MM. Regulatory considerations and intellectual property rights of repurposed drugs. Prog Mol Biol Transl Sci. 1. januar 2024; 205: 357–75. doi:10.1016/BS.PMBTS.2024.03.019 PubMed PMID: 38789186. 16. Weth FR, Hoggarth GB, Weth AF, Paterson E, White MPJ, Tan ST, et al. Unlocking hidden potential: advancements, approaches, and obstacles in repurposing drugs for cancer therapy. British Journal of Cancer [Internet]. 2023 Nov 27 [citirano 2026 julij 21]; 130: 1–13. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41416-023-02502-9

IZ STROKE

Vloga družbenih omrežij pri povečanem zanimanju za neodobrene peptide Avtor: Milan Marjanović, 5. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm.

V zadnjih letih je razvoj peptidnih učinkovin sprožil pravo malo revolucijo med širšo javnostjo. Zanimanje zanje je še povečal prihod na trg agonistov receptorja GLP-1, zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. Zanimanje za peptide pa se ni ustavilo le pri tem. Danes so družbena omrežja preplavljena s promoviranjem neodobrenih peptidov, kot so BPC-157, TB-500, CJC-1295 in drugi, zanimanje zanje pa je preseglo okvirje tipičnih subkultur naše družbe. Zaradi družbenih omrežij in lahkega nakupa na sivem trgu (angl. grey market) so ti danes dostopni vsakomur. Predklinične študije in rezultati neodobrenih peptidov so omejeni, kliničnih podatkov pa skoraj ni. Kljub nekaterim pozitivnim izidom na živalskih modelih teh ugotovitev ne moremo neposredno prenesti na človeka. Zaradi tega ne moremo govoriti o varni, učinkoviti in kakovostni uporabi neodobrenih sinteznih peptidov pri ljudeh. Uporabo zato odsvetuje tudi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

podlagi tega razdelimo na nativne, analogne in heterologne. Nativni peptidi imajo enako zaporedje kot endogeni peptidi. Analogni peptidi imajo modificirano strukturo naravnih peptidov, kar posledično vodi do izboljšanih fizikalnokemijskih lastnosti. Heterologni peptidi pa so bili odkriti neodvisno od naravnih struktur s tehnologijo faznega prikaza ali s presejanjem sintetičnih knjižnic spojin (3).

Uporaba neodobrenih sinteznih peptidov in drugih zdravil, ki se prodajajo prek spleta na sivem trgu, ostaja problem, ki ga bo treba naslavljati. K iskanju rešitev nikakor ne prispevajo družbena omrežja in pogosto pomanjkljivo strokovno izobraženi uporabniki.

Peptidi Peptidi so kratke verige aminokislin, ki so med seboj povezane z amidno vezjo. Dve sosednji aminokislini tvorita vez med karboksilno skupino ene in aminoskupino naslednje aminokisline. Kemijsko vez imenujemo tudi peptidna vez. Ponavadi so peptidi sestavljeni iz do petdesetih aminokislinskih preostankov in lahko v telesu opravljajo funkcijo hormonov, nevrotransmitorjev, nekateri pa imajo tudi protimikrobno delovanje (1, 2). Zaradi omenjenih lastnosti peptidi danes predstavljajo edinstven razred zdravilnih učinkovin, z molekulsko maso med majhnimi molekulami in proteini, a z drugačnimi biokemijskimi in terapevtskimi lastnostmi. Peptidi v telesu delujejo kot signalne molekule pri številnih fizioloških procesih in s tem predstavljajo priložnost za terapevtski poseg. Številna peptidna zdravila posnemajo ali spreminjajo delovanje endogenih signalnih molekul. Nekatera se uporabljajo za nadomestno zdravljenje, druga pa so strukturno prilagojeni agonisti, antagonisti ali modulatorji posameznih signalnih poti (3). V preteklosti so se peptidi kot zdravilne učinkovine pridobivali z izolacijo iz živalskih tkiv (inzulin, izoliran iz trebušne slinavke goveda ali prašičev), danes pa se uporabljajo predvsem kemijska sinteza, rekombinantna tehnologija in encimska sinteza. Peptidne učinkovine lahko glede na kemijsko sestavo primerjamo z endogenimi peptidnimi molekulami in jih na

Slika 1: Kemijska struktura tripeptida. Prirejeno po (4).

Povečano zanimanje za sintezne peptide in razlogi za njihovo uporabo V zadnjih letih smo priča vse večjemu zanimanju za sintezne peptidne hormone. Razlog za prepoznavnost teh zdravil je predvsem učinkovitost agonistov receptorja GLP-1, kot sta semaglutid in tirzepatid, pri obvladovanju debelosti in zmanjševanju telesne teže (5), ki je vplivala na priljubljenost med širšo javnostjo, pri čemer je k prepoznavnosti pripomogla tudi uporaba med slavnimi osebami in vplivneži na družbenih omrežjih (6). Trend pa se ni ustavil le pri obvladovanju debelosti, temveč se je razširil tudi na promocijo drugih peptidnih hormonov kot izboljševalcev počutja. V to kategorijo so vključeni peptidi, ki se oglašujejo kot snovi, ki lahko vplivajo na mišično maso, zmanjšujejo količino maščobe v telesu in krepijo subjektivne občutke dobrega počutja. Gre predvsem za peptide, ki naj bi pospeševali sproščanje rastnega hormona (angl. growth hormone, GH), in sekretagoge, ki povzročijo izločanje drugih snovi (7). Glede na pogostost iskanja v internetnih brskalnikih so najbolj uporabljene in najprepoznavnejše nove snovi BPC157, TB-500, CJC-1295 in GHK-Cu. Medtem ko se peptidni hormoni, kot je človeški rastni hormon (angl. human

IZ STROKE

growth hormone, HGH), že dolgo uporabljajo v subkulturi bodibildinga za hitrejše pridobivanje mišične mase, se novi peptidi promovirajo in predstavljajo za lajšanje kroničnih bolečin, lažjo in hitrejšo rehabilitacijo po poškodbah, lipolizo in preprečevanje staranja. Nobeden od prej naštetih novih peptidov nima dovoljenja za promet z zdravilom, ni odobren in je lahko nevaren. Kljub temu veliko ljudi v nasprotju z opozorili posega po njih (7). Kot je razvidno iz raznih britanskih fitnes forumov, je pogosta motivacija za uporabo peptidov rehabilitacija po poškodbah in s tem pospešitev celjenja poškodb, vključno z okrevanjem po operacijah. Poleg fitnes navdušencev je na forumih moč zaznati tudi druge športnike, ki pogosto razpravljajo o uporabi najboljših kombinacij za hitrejše okrevanje. V ta namen se je oblikoval termin »ljudska farmakologija« (angl. folk pharmacology) (7). Naslednja motivacija za uporabo neodobrenih sinteznih peptidov sta želja po vsakodnevnem dobrem počutju in boj proti staranju. Pri tem uporabniki forumov predvsem navajajo uporabo peptidov za zdravljenje stanj, kot sta tenditis in išias. Ideja, da se peptidi lahko uporabljajo tudi za zdravljenje vsakodnevnih bolečin in ne le športnih poškodb, kaže na široko zanimanje za te nove učinkovine, saj jih uporabljajo posamezniki z različnimi načini vadbe, starostjo in ozadjem (od začetnikov v dvigovanju uteži, rekreativnih tekačev in občasnih športnih navdušencev do zagrizenih dvigovalcev uteži in tekmovalnih športnikov, starih od zgodnjih 20 do zgodnjih 60 let, pri čemer najdemo tako moške kot ženske iz različnih geografskih območij). Med nekaterimi uporabniki forumov je možno zaznati tudi skrbi in pomisleke glede uporabe neodobrenih peptidov, zato raje svetujejo iskanje vzroka za težave in odpravljanje le-tega. Glede poizvedovanja o uporabi peptidov za boj proti staranju izstopajo starejši moški, ki v svojih zapisih večkrat omenjajo, da starejši kot so, manj jih skrbi za morebitne neželene učinke in škodo, ki bi lahko nastala (7). Kot zadnja motivacija pa izstopa težava z izvajalci zdravstvenih storitev. V več objavah uporabniki razpravljajo o svojih negativnih izkušnjah z zdravstvenimi delavci (zdravniki, fizioterapevti in farmacevti), kar spodbuja uporabo nereguliranih peptidov (7).

BPC-157 BPC-157 (angl. Body protection compound 157) velja za enega najprepoznavnejših tako imenovanih velnes peptidov. Gre za 15 aminokislin dolg peptid, ki je analog naravno prisotne

snovi v želodčnem soku. V predkliničnih študijah na podganah je BPC-157 kazal pomembne citoprotektivne učinke v različnih organih in tkivih, vključno s prebavili, jetri, trebušno slinavko, srcem in živci. Obetavne učinke je prav tako kazal pri hitrem celjenju poškodb mišic, kosti in sklepov pri živalskih modelih. Športniki ga, čeprav velja za prepovedanega s strani številnih regulatornih agencij in profesionalnih športnih lig, uporabljajo predvsem za splošno okrevanje in okrevanje po poškodbah mišično-skeletnega sistema, vključno z mišičnimi nategi in poškodbami tetiv (8). Pri več živalskih predkliničnih modelih so opazili, da BPC157 spodbuja izražanje žilnega endotelijskega rastnega faktorja (angl. vascular endothelial growth factor, VEGF), ki je pogosto vpleten v angiogenezo. Študije so prav tako pokazale povečano raven fosforilacije zunajceličnih signalno reguliranih kinaz (ERK) 1 in 2 ter njihovih ciljnih molekul, ki so ključne za rast in migracijo celic ter angiogenezo (8). BPC-157 naj bi povečal tudi vazodilatacijske poti dušikovega oksida s povečanim izražanjem sintaze dušikovega oksida (NOS) ter s povečano proizvodnjo dušikovega oksida. Zabeleženo je bilo tudi njegovo protivnetno delovanje, saj naj bi BPC-157 zmanjšal izražanje ciklooksigenaze-2 (COX-2) ter ravni interlevkina 6 (IL-6) in dejavnika tumorske nekroze alfa (TNF-α). Tudi te ugotovitve temeljijo na živalskih modelih (8). Izvedena je bila le ena klinična študija, ki je retrospektivno ocenila mišično-skeletno bolečino po intraartikularni injekciji BPC-157 za zdravljenje neopredeljene kronične bolečine v kolenu. Od 12 bolnikov jih je 11 poročalo o subjektivnem izboljšanju simptomov 6 mesecev po aplikaciji (9). Študije na živalskih modelih o akutni toksičnosti niso poročale, prav tako ni bilo makroskopskih in mikroskopskih histopatoloških sprememb v jetrih, vranici, pljučih, ledvicah, možganih, timusu, prostati ali jajčnikih. V eni študiji so ocenili mutagenost in genotoksičnost in vitro ter predklinično teratogenost, povezano z BPC-157. Genotoksičnost in teratogenost nista bili dokazani. Klinična varnost pri ljudeh ostaja neznana (8). Izvedena je bila tudi majhna pilotna študija z 12 bolnicami z intersticijskim cistitisom, starimi med 39 in 76 let. Bolnicam so opravili cistoskopijo in aplicirali injekcije peptida BPC-157 (skupaj 10 mg). Vse preiskovanke so izpolnile vprašalnik za oceno odziva. O popolni odpravi simptomov po enem zdravljenju je poročalo 10–12 bolnic, ki so uspeh ocenile s 100 %. Preostali 2 od 12 bolnic pa sta svoj uspeh ocenili kot 80 % (10). Čeprav majhna študija iz leta 2025 ni pokazala neželenih učinkov na delovanje srca ali ledvic po intravenski uporabi 20 mg BPC-157, se je treba

Slika 2: Molekularne poti in opaženi učinki BPC-157. Prirejeno po (8).

IZ STROKE

zavedati, da peptid še vedno ni odobren za klinično uporabo s strani regulatornih organov (11).

TB-500 TB-500 je sintezni peptid sestavljen iz sedmih aminokislinskih ostankov, ki posnemajo aktivni fragment timozina beta 4 (Tβ4). Tβ4 je endogeni protein, katerega koncentracija se poveča kot odziv na poškodbo tkiv. Tβ4 se po poškodbi sprošča iz trombocitov, makrofagov in drugih celic ter povzroča zmanjšanja apoptoze, vnetja in rasti mikroorganizmov (11, 12). Med razgradnjo Tβ4 nastane aktivni fragment LKKTETQ, ki ima potencialno fiziološko vlogo pri celjenju ran in drugih procesih (14). Celjenje ran naj bi spodbujal prek purinergičnih receptorjev (15). TB-500 je acetiliran analog aktivnega fragmenta (Ac-LKKTETQ) (16). TB-500 se običajno oglašuje kot subkutana ali intramuskularna injekcija (11, 12). Predklinične študije na živalih in veterinarska uporaba so pokazale koristi pri popravljanju tetiv in mišic, z opaženimi protivnetnimi učinki in proangiogeno aktivnostjo, vendar teh rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na uporabo pri človeku (11, 12). Nekatere študije kažejo, da so za pozitivne učinke odgovorni metaboliti TB-500 in ne TB-500 sam (16). Prav tako skoraj ni kliničnih podatkov o učinkovitosti in varnosti na ljudeh. Rezultati študij dokaj dobro raziskanega endogenega Tβ4 se tako ne smejo enačiti s TB-500, o katerem je znanega zelo malo (10, 16).

CJC-1295 in ipamorelin CJC-1295 in ipamorelin sta sekretagoga rastnega hormona. Ipamorelin, selektivni agonist receptorjev za grelin, spodbuja sproščanje GH z zaviranjem somatostatina. CJC-1295 je dolgodelujoči analog somatoliberina (angl. growth hormone releasing hormone, GHRH). V kombinaciji naj bi zaradi različnega mehanizma delovanja izkazovala sinergistični učinek z zvišanjem ravni rastnega hormona in inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (angl. insulin like growth factor 1, IGF-1). Povečane ravni IGF-1 so povezane s povečano proliferacijo hondrocitov, proizvodnjo hrustančnega matriksa in diferenciacijo osteoblastov – mehanizmov, ki podpirajo celjenje zlomov in ohranitev sklepov. Povišana raven GH in IGF-1 tako privede do povečane proliferacije celic, sinteze mišičnih proteinov in proizvodnje izvenceličnega matriksa s strani hondrocitov (11, 17). V kliničnem preskušanju faze 1 na ljudeh je enkratna subkutana injekcija CJC-1295 v primerjavi s placebom povzročila 2–10-kratno povečanje plazemskega GH, ki je trajalo 6 ali več dni, in 1,5–3-kratno povečanje IGF-1, ki je trajalo 9–11 dni pri zdravih posameznikih, starih od 21 do 61 let. Razpolovni čas CJC-1295 je bil 5,8–8,1 dni. Po večkratni aplikaciji CJC-1295 so povprečne ravni IGF-1 ostale nad začetno vrednostjo do 28 dni. Resnih neželenih učinkov niso zabeležili, so pa zabeležili glavobol, diarejo in reakcijo na mestu injiciranja. Subkutana uporaba CJC-1295 je pri zdravih odraslih povzročila trajno, od odmerka odvisno povečanje ravni rastnega hormona in IGF-1 ter je bila varna

in relativno dobro prenosljiva, zlasti pri odmerkih 30 ali 60 µg/kg. Po večkratnih odmerkih so bili dokazani kumulativni učinki (19). Študije na živalih kažejo, da dnevni odmerek CJC-1295 normalizira rast, telesno sestavo in presnovno funkcijo pri miših s pomanjkanjem GH. Hkrati so pri mišjih modelih z izgubo mišic, ki jo povzročajo glukokortikoidi, pokazali izboljšano maksimalno tetanično napetost ob uporabi kombinacije CJC-1295 in ipamorelina (11). CJC-1295 se je v preskušanju faze 2 izkazal za obetavnega, vendar se je razvoj ustavil po smrti enega od udeležencev študije, čeprav naj ta ne bi bila povezana s proučevanim zdravilom. Prav tako dolgoročna varnost trajno zvišanega rastnega hormona pri starejši populaciji ostaja nepopolno opredeljena, saj obstajajo pomisleki glede kardiovaskularnih učinkov, disregulacije glukoze in tveganje za nastanek raka (10, 16).

GHK-Cu Glicil-L-histidil-L-lizin baker (GHK-Cu) je naravni tripeptid, ki veže Cu2+ in sodeluje pri preoblikovanju kože in vezivnega tkiva. Spodbuja proliferacijo dermalnih fibroblastov, uravnava matriksne metaloproteaze in podpira obnovo kolagena. Prav tako vpliva na celični cikel in privede do povečane proliferacije celic. GHK-Cu, ki ga v dermatološki in estetski medicini pogosto proučujejo zaradi njegovih učinkov na celjenje ran, opeklin in pomlajevanje, zdaj pridobiva na pomenu tudi v ortopediji, zlasti pri regeneraciji mehkih tkiv in modulaciji brazgotin (20). Zgodnje študije na živalskih modelih kažejo na antioksidativne in protivnetne lastnosti (nevtralizacija prostih radikalov, povečana sinteza tromboksana) ter mehanizme obnove matriksa (povečana sinteza kolagena, elastina in zaviralcev proteaz), ki so lahko pomembni pri akutnih poškodbah in kroničnih stanjih preobremenitve. Več študij na živalih je potrdilo učinkovitost GHK pri celjenju ran. Pri poskusnih ranah na kuncih je GHK povečal aktivnost antioksidativnih encimov in spodbudil rast krvnih žil. Kolagenska obloga z vključenim GHK je pospešila celjenje ran pri zdravih in diabetičnih podganah. Pri tretirani skupini živali so zabeležili višje ravni glutationa in askorbinske kisline ter povečano sintezo kolagena, aktivacijo fibroblastov in mastocitov v rani. GHKCu je izboljšal celjenje ishemičnih odprtih ran pri podganah. Rane so se celile hitreje, koncentracija metaloproteaz 2 in 9 ter TNF-β pa se je zmanjšala v primerjavi z nezdravljenimi ranami (20). GHK-Cu se običajno daje subkutano. Študije na starajoči se koži so pokazale izboljšano elastičnost, čvrstost in napetost kože. Hkrati je prišlo do zmanjšanja drobnih gubic, gub, fotopoškodb in hiperpigmentacij. GHK-Cu je prav tako izboljšal uspešnost presaditve las (11, 19–21). GHK-Cu ni odobren kot zdravilo, se pa uporablja v kozmetičnih izdelkih (17). V študiji, izvedeni na 10 ženskah, je aplikacija GHK-Cu v obdobju 12 tednov pokazala izboljšano sintezo kolagena pri 70 % obravnavanih žensk v primerjavi s 50 % ob aplikaciji kreme z vitaminom C in 40 % ob aplikaciji retinojske

IZ STROKE

kisline. Poleg izboljšanja čvrstosti in videza kože, zmanjšanja drobnih linij, gub in lisaste pigmentacije je krema z GHK-Cu, ki so jo nanesli na kožo dvakrat na dan v obdobju 12 tednov, spodbudila tudi proliferacijo dermalnih keratinocitov (20).

Vloga družbenih omrežij in sivi trg Junija 2024 je bil obseg iskanja »BPC-157« v internetnem iskalniku na rekordno visoki ravni, in sicer 500.000 iskanj na mesec. Hkrati je na družbenih omrežjih več kot 50 milijonov ogledov video posnetkov z oznako »BPC-157«, v skupnostih in raznih spletnih forumih, povezanih s peptidi, pa je vključenih več kot 100 000 članov (8). Priljubljenost BPC-157 je podobna priljubljenosti selektivnih modulatorjev androgenih receptorjev, ki imajo prav tako minimalne podatke o klinični varnosti, podobno široko uporabo in nedavne regulatorne prepovedi, vendar so na voljo za nakup v raznih klinikah v Združenih državah Amerike z gotovino ali na spletu (22, 23). Skrb vzbujajoč podatek je, da je uporaba zelo razširjena med mladimi, celo med mlajšimi od 15 let (25). Razlog bi lahko pripisali enostavni dostopnosti družbenih omrežij mladostnikom in nepreverjenim vsebinam, ki so jim na voljo. Pomembno vlogo pri tem imajo tako imenovani vplivneži na družbenih omrežjih, ki so postali pomemben vir zdravstvenih informacij ne samo za mlade, temveč tudi odrasle (26). Vplivneže lahko definiramo kot posameznike z veliko sledilci na družbenih omrežjih, ki s privlačnimi vsebinami pomembno vplivajo na svoje občinstvo. Pomanjkanje strokovnega znanja in komercialni interesi vplivnežev pogosto predstavljajo tveganje za zdravje njihovih sledilcev. Socialno-kognitivna teorija nakazuje, da se ljudje učijo z opazovanjem vedenja družbenih vzornikov in ocenjevanjem posledic. Sorodne raziskave kažejo, da je vpliv vzornikov odvisen od globine odnosa. Pomemben pojav v zvezi s tem je razvoj parasocialnih odnosov, ki se nanašajo na zaznano enostransko intimnost med uporabniki medijev in javnimi osebnostmi. Glede na vseprisotnost vplivnežev lahko njihova vsebina vpliva tudi na uporabnike družbenih medijev, ki na njihovo vsebino naletijo po naključju. Torej tudi če mladostniki niso vzpostavili parasocialnih odnosov z vplivneži, lahko izpostavljenost njihovi vsebini še vedno vodi do primerjave, saj ti vplivneži pogosto predstavljajo nerealistične ideale glede zunanjega videza in življenjskega sloga. Takšne primerjave lahko povzročijo negativne posledice, vključno s slabšim duševnim zdravjem, nezadovoljstvom s telesom in vedenjskimi spremembami, kot so motnje hranjenja. Podoben trend je mogoče zaznati tudi pri uporabi neodobrenih peptidov med vplivneži, ki predstavijo izdelek kot varen in učinkovit (povečanje mišične mase, izboljšanje počutja, pomlajevanje), ne da bi poudarili, da gre za eksperimentalne snovi (23, 24). Povečano povpraševanje po sinteznih peptidih se pozna na količini ponudb na sivem trgu. Sivi trg je izraz, ki se uporablja za prodajo različnih snovi, vključno s ponarejenimi različicami zdravil in spojinami, ki sicer niso strogo nadzorovane ali prepovedane, vendar so lahko predmet omejitev. Peptidi so tako zlahka dostopni prek spletnih trgovin, prodajalci pa se omejitev izogibajo z napisi, da snovi »niso namenjene za človeško uporabo« ali »samo za raziskovalne namene«, hkrati pa svoje izdelke oglašujejo kot prehranska dopolnila.

Ker sta dostopnost in razpoložljivost ključna dejavnika pri normalizaciji drog, bi lahko povečana razpoložljivost in oglaševanje ter dejstvo, da je nakup peptidov na spletnih trgovinah možen le z nekaj kliki, vodili do širitve dostopa in uporabe med tistimi, ki nimajo znanja oziroma ne poznajo tveganja. Praksa nedoslednega označevanja embalaže je dodatno zaskrbljujoča, saj ne odraža nujno kakovosti izdelka ali resnične lokacije izvora (24). Hkrati so izdelki, ki se prodajajo na sivem trgu, proizvedeni zunaj reguliranih sistemov in ne sledijo smernicam dobre proizvodne prakse (17).

Nevarnosti uporabe neodobrenih peptidov V Sloveniji sta prodaja in uporaba peptidov, ki se prodajajo na spletu in nimajo dovoljenja za promet z zdravilom, prepovedani. To pomeni, da njihova kakovost, varnost in učinkovitost niso bile ugotovljene ali preverjene, kar za posameznika predstavlja pomembno tveganje za zdravje zaradi neznane sestave, čistosti in odmerka zdravila, možne prisotnosti nečistot, toksičnih snovi, nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja in pomanjkanja kliničnih podatkov o varnosti, učinkovitosti ter interakcijah z zdravili. Posamezniki, ki uporabljajo tak izdelek, ki ni reguliran kot zdravilo, so lahko nenamerno izpostavljeni farmakološko močno delujoči snovi, neustreznemu odmerjanju in neželenim učinkom. Posebej so ogrožene ranljive skupine, kot so otroci, starejši, nosečnice, doječe matere in kronični bolniki. Pošiljke iz tretjih držav so pogosto shranjene in transportirane v neustreznih razmerah, kar je posebej tvegano za temperaturno občutljive izdelke za parenteralno aplikacijo (27). Kot že prej omenjeno, lahko sintetični peptidi vplivajo na normalne fiziološke procese v telesu, saj delujejo kot selektivne signalne molekule, ki se vežejo na specifične receptorje na površini celic in sprožajo znotrajcelične kaskade. Tako lahko na primer injiciranje peptidov privede do povečanega izločanja GH in IGF-1, ki spodbujata rast in anabolizem, kar lahko vpliva na razvoj in napredovanje tumorjev (28, 29). Dodatno skrb predstavlja pomanjkanje dokazov, pridobljenih v kliničnih študijah na ljudeh, saj je večina dokazov zbrana na živalskih modelih. Zaradi tega ne moremo oceniti njihove varnosti, učinkovitosti in ustrezne klinične uporabe pri ljudeh. Ne poznamo namreč ustreznih odmerkov in vseh možnih stranskih učinkov (11). Večina izvedenih študij sicer poroča o pozitivnih ali koristnih učinkih aplikacije BPC-157, TB-500, CJC-1295 in GHK-Cu. To morebiti kaže na pristranskost objav in pretirano poudarjanje pozitivnih ugotovitev, s čimer se sprožajo vprašanja o robustnosti in ponovljivosti poročanih koristi (11, 30). Pomemben je tudi kontekstualni učinek (angl. contextual effect), ki ga lahko definiramo kot kompleksen psihobiološki dogodek, ki zajema placebo zdravilo, pacientova pričakovanja, aplikacijo z injiciranjem, postopke, odzive in interakcije z drugimi pacienti in zaupanja vrednimi osebami. Kontekstualni učinki lahko povzročijo močne fiziološke spremembe, čeprav aplicirana spojina nima neposrednega farmakološkega delovanja. Peptidi zato predstavljajo skoraj idealne snovi za ojačane kontekstualne učinke, saj pogosto združujejo visoka pričakovanja, invazivno aplikacijo z injekcijami in podporo priljubljenih vplivnežev na družbenih omrežjih. Pri peptidih

IZ STROKE

brez jasno potrjenega mehanizma delovanja so lahko učinki aktivnega trženja in promocije zadostni, da posameznik občuti korist ob uporabi peptidov. Način, kako sodobne platforme družbenih medijev krepijo zanimanje, verjetno prispeva h kontekstualnim učinkom peptidne terapije. Zdravstvene informacije, posredovane prek družbenih medijev, pogosto preveč poudarjajo potencialne pozitivne učinke in predklinične študije brez uravnotežene razprave o kliničnih preskušanjih na ljudeh ali morebitnih stranskih učinkih. Pomanjkanje kliničnih preskušanj na ljudeh in kakovostnih rezultatov predstavlja največji problem, ker ne poznamo učinkovitosti in predvsem varnosti omenjenih peptidov. Poleg tega je treba potencialne pozitivne učinke peptida pretehtati glede na morebitne negativne učinke, kot sta napredovanje raka ali smrtnost (17).

zasledimo uporabnike, ki so velikokrat pomanjkljivo strokovno izobraženi in hkrati predstavljajo le pozitivne argumente, ki podpirajo njihovo teorijo. Z upanjem nas lahko navdaja dejstvo, da se vse več ljudi aktivno zanima za svoje zdravje in dobrobit. Težava je le v tem, da informacije velikokrat pridobivajo iz nepreverjenih virov. V prihodnosti bo zato pomembno ustvariti dodatni dialog med zdravstvenimi delavci in strokovnjaki s področja zdravja s širšo javnostjo prek klasičnih (televizija in radio) in interaktivnih medijev (podkasti in družbena omrežja). S tem se bo posledično izoblikoval globlji odnos z več zaupanja.

Uporaba neodobrenih sinteznih peptidov in drugih učinkovin, ki se prodajajo prek spleta na sivem trgu, ostaja problem, ki ga bo treba naslavljati. K iskanju rešitev nikakor ne prispevajo družbena omrežja, na katerih lahko pogosto

Opisani peptidi s trenutno zelo omejenimi kliničnimi rezultati nikakor ne zadostujejo standardom varne, učinkovite in kakovostne uporabe. Poleg tega je bilo veliko študij izvedenih pomanjkljivo, saj niso vključevale ustreznih kontrolnih skupin. Študije na živalskih modelih kažejo nekatere pozitivne izide, ki predstavljajo potencial za nadaljnje raziskave, vendar samo to ni dovolj za potrditev varnosti in učinkovitosti. Uporaba pri ljudeh je zato odsvetovana.

1. Schmidt MF. Peptides and Proteins. V: Chemical Biology [Internet]. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg; 2022 [citirano 16. julija 2026]. Str. 91–123. Dostopno na: https://link.springer.com/10.1007/978-3-662-64412-6_10 doi:10.1007/978-3-66264412-6_10 2. Taylor M. Harvard Health [Internet]. 2026 [citirano 16. julija 2026]. Peptides: What they are, potential benefits, and safety concerns. Dostopno na: https://www.health. harvard.edu/medications-and-treatments/peptides-what-they-are-potential-benefits-and-safety-concerns 3. Lau JL, Dunn MK. Therapeutic peptides: Historical perspectives, current development trends, and future directions. Bioorg Med Chem. 1. junij 2018; Peptide Therapeutics 26(10): 2700–7. doi:10.1016/j.bmc.2017.06.052 4. Protein- Amino Acids, Structure, Function | Britannica [Internet]. 2026 [citirano 16. julija 2026]. Dostopno na: https://www.britannica.com/science/peptide 5. Chao AM, Tronieri JS, Amaro A, Wadden TA. Semaglutide for the Treatment of Obesity. Trends Cardiovasc Med. April 2023; 33(3): 159–66. doi:10.1016/j.tcm.2021.12.008 PubMed PMID: 34942372; PubMed Central PMCID: PMC9209591. 6. Han SH, Safeek R, Ockerman K, Trieu N, Mars P, Klenke A, idr. Public Interest in the Off-Label Use of Glucagon-like Peptide 1 Agonists (Ozempic) for Cosmetic Weight Loss: A Google Trends Analysis. Aesthet Surg J. 1. januar 2024; 44(1): 60–7. doi:10.1093/asj/ sjad211 7. Turnock LA, Hearne E. Novel wellbeing and repair peptide use in the UK: Netnographic findings. Perform Enhanc Health. 1. februar 2025; 13(1): 100293. doi:10.1016/j. peh.2024.100293 8. Vasireddi N, Hahamyan H, Salata MJ, Karns M, Calcei JG, Voos JE, idr. Emerging Use of BPC-157 in Orthopaedic Sports Medicine: A Systematic Review. HSS Journal®. 1. november 2025; 21(4): 485–95. doi:10.1177/15563316251355551 9. Lee E, Padgett B. Intra-Articular Injection of BPC 157 for Multiple Types of Knee Pain. Altern Ther Health Med. Julij 2021; 27(4): 8–13. PubMed PMID: 34324435. 10. Lee E, Walker C, Ayadi B. Effect of BPC-157 on Symptoms in Patients with Interstitial Cystitis: A Pilot Study. Altern Ther Health Med. Oktober 2024; 30(10): 12–7. PubMed PMID: 39325560. 11. Mavrych V, Shypilova I, Bolgova O. Therapeutic peptides in gerontology: mechanisms and applications for healthy aging. Front Aging. 7: 1790247. doi:10.3389/fragi.2026.1790247 PubMed PMID: 42021992; PubMed Central PMCID: PMC13095733. 12. Rahman OF, Lee SJ, Seeds WA. Therapeutic Peptides in Orthopaedics: Applications, Challenges, and Future Directions. JAAOS Glob Res Rev. 2. januar 2026; 10(1): e25.00236. doi:10.5435/JAAOSGlobal-D-25-00236 PubMed PMID: 41490200; PubMed Central PMCID: PMC12753158. 13. Goldstein AL, Hannappel E, Sosne G, Kleinman HK. Thymosin β4: a multi-functional regenerative peptide. Basic properties and clinical applications. Expert Opin Biol Ther. januar 2012; 12(1): 37–51. doi:10.1517/14712598.2012.634793 PubMed PMID: 22074294. 14. Biological activities of thymosin ß4 defined by active sites in short peptide sequences- Sosne- 2010- The FASEB Journal- Wiley Online Library [Internet]. [citirano 28. julija 2026]. Dostopno na: https://faseb.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1096/fj.09142307 15. Huang CM, Wang CC, Barnes S, Elmets CA. In vivo detection of secreted proteins from wounded skin using capillary ultrafiltration probes and mass spectrometric proteomics. PROTEOMICS. 2006; 6(21): 5805–14. doi:10.1002/pmic.200600163 16. Rahaman KA, Muresan AR, Min H, Son J, Han HS, Kang MJ, idr. Simultaneous quan-

tification of TB-500 and its metabolites in in-vitro experiments and rats by UHPLC-Q-Exactive orbitrap MS/MS and their screening by wound healing activities in-vitro. J Chromatogr B. 1. marec 2024; 1235: 124033. doi:10.1016/j.jchromb.2024.124033 17. Mendias CL, Awan TM. Safety and Efficacy of Approved and Unapproved Peptide Therapies for Musculoskeletal Injuries and Athletic Performance. Sports Med. 12. april 2026. doi:10.1007/s40279-026-02437-0 18. Van Hout MC, Hearne E. Netnography of Female Use of the Synthetic Growth Hormone CJC-1295: Pulses and Potions. Subst Use Misuse. 2. januar 2016; 51(1): 73–84. do i:10.3109/10826084.2015.1082595 PubMed PMID: 26771670. 19. Teichman SL, Neale A, Lawrence B, Gagnon C, Castaigne JP, Frohman LA. Prolonged Stimulation of Growth Hormone (GH) and Insulin-Like Growth Factor I Secretion by CJC-1295, a Long-Acting Analog of GH-Releasing Hormone, in Healthy Adults. J Clin Endocrinol Metab. 1. marec 2006; 91(3): 799–805. doi:10.1210/jc.2005-1536 20. Pickart L, Margolina A. Regenerative and Protective Actions of the GHK-Cu Peptide in the Light of the New Gene Data. Int J Mol Sci. 7. julij 2018; 19(7): 1987. doi:10.3390/ ijms19071987 PubMed PMID: 29986520; PubMed Central PMCID: PMC6073405. 21. Pickart L. The human tri-peptide GHK and tissue remodeling. J Biomater Sci Polym Ed. 2008; 19(8): 969–88. doi:10.1163/156856208784909435 PubMed PMID: 18644225. 22. Wang X, Liu B, Xu Q, Sun H, Shi M, Wang D, idr. GHK-Cu-liposomes accelerate scald wound healing in mice by promoting cell proliferation and angiogenesis. Wound Repair Regen Off Publ Wound Heal Soc Eur Tissue Repair Soc. April 2017; 25(2): 270–8. doi:10.1111/wrr.12520 PubMed PMID: 28370978. 23. Dou Y, Lee A, Zhu L, Morton J, Ladiges W. The potential of GHK as an anti-aging peptide. Aging Pathobiol Ther. 27. marec 2020; 2(1): 58–61. doi:10.31491/apt.2020.03.014 PubMed PMID: 35083444; PubMed Central PMCID: PMC8789089. 24. Turnock DL, Gibbs DN. Click, click, buy: The market for novel synthetic peptide hormones on mainstream e-commerce platforms in the UK. Perform Enhanc Health. 1. junij 2023; 11(2): 100251. doi:10.1016/j.peh.2023.100251 25. Piatkowski T, Ganson KT, Nagata JM. Responding to injectable synthetic peptide use among young people: priorities for clinicians and public health. Lancet Child Adolesc Health. 1. avgust 2026; 10(8): 547–9. doi:10.1016/S2352-4642(26)00099-4 PubMed PMID: 42114544. 26. Engel E, Gell S, Heiss R, Karsay K. Social media influencers and adolescents’ health: A scoping review of the research field. Soc Sci Med. 1. januar 2024; 340: 116387. doi:10.1016/j.socscimed.2023.116387 27. Opozorilo glede uporabe peptidov za injiciranje – JAZMP [Internet]. [citirano 16. julija 2026]. Dostopno na: https://www.jazmp.si/2026/04/23/opozorilo-glede-uporabe-peptidov-za-injiciranje/ 28. Chae HW, Kim DH, Kim HS. Growth hormone treatment and risk of malignancy. Korean J Pediatr. februar 2015; 58(2): 41–6. doi:10.3345/kjp.2015.58.2.41 PubMed PMID: 25774194; PubMed Central PMCID: PMC4357770. 29. Clayton PE, Banerjee I, Murray PG, Renehan AG. Growth hormone, the insulin-like growth factor axis, insulin and cancer risk. Nat Rev Endocrinol. Januar 2011; 7(1): 11–24. doi:10.1038/nrendo.2010.171 30. McGuire FP, Martinez R, Lenz A, Skinner L, Cushman DM. Regeneration or Risk? A Narrative Review of BPC-157 for Musculoskeletal Healing. Curr Rev Musculoskelet Med. 12. avgust 2025; 18(12): 611–9. doi:10.1007/s12178-025-09990-7 PubMed PMID: 40789979; PubMed Central PMCID: PMC12446177.

Sklep

VIRI

IZ STROKE

Troponin v klinični praksi: več kot le pokazatelj miokardnega infarkta Avtor: Erik Kastigar, 5. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm.

Namen prispevka je predstaviti klinično uporabnost troponina, njegov diagnostični pomen in pomen pravilne interpretacije povišanih vrednosti pri različnih kliničnih stanjih. Troponin je beljakovina, ki je sestavni del srčne in skeletnih mišic, v gladkih mišicah ga ne najdemo. Povišane vrednosti srčnega troponina (angl. cardiac troponin, cTn) se v klinični praksi pogosto uporabljajo kot pokazatelj akutnega koronarnega sindroma (AKS), saj omogočajo razlikovanje med primeri z le zaznavno in tistimi z obsežno poškodbo miokarda. AKS delimo v tri glavne oblike na podlagi elektrokardiograma (EKG) in srčnih encimov oziroma markerjev, in sicer STEMI (AKS z dvigom ST-veznice; angl. ST-segment elevation myocardial infarction), NSTEMI (AKS brez dviga ST-veznice; angl. non-ST-segment elevation myocardial infarction) in nestabilna angina pektoris (1). Zgradba in funkcija srčnega troponina Kardiomiociti, celice srčne mišice, vsebujejo veliko gostoto miofibril, ki so odgovorne za krčenje mišic. Miofibrile so sestavljene iz ponavljajočih se strukturnih enot, imenovanih sarkomere. Slednje so najmanjše kontraktilne enote mišice, sestavljene iz debelih filamentov, ki vsebujejo miozin, in tankih filamentov, ki jih tvorijo verige monomerov aktina, dimerna veriga tropomiozina (Tm) v obliki vijačnice in trojni kompleks troponina (slika 1). Srčni troponin oziroma troponinski kompleks (cTn) je ključni regulator mišičnega krčenja in je sestavljen iz treh različnih podenot, poimenovanih glede na njihovo funkcijo: • cTnC – podenota, ki veže kalcijeve ione (Ca²⁺), • cTnI – podenota, ki zavira ATP-azno aktivnost kompleksa aktin–miozin, • cTnT – podenota, ki se veže na tropomiozin oziroma na aktin/tropomiozinski kompleks (2). V srčni mišici se v zgodnjem embrionalnem razvoju izraža počasna skeletna izoforma ssTnI (angl. slow skeletal TnI), vendar se sčasoma postopno povečuje izražanje cTnI, ki popolnoma nadomesti ssTnI kmalu po rojstvu. cTnT se poleg izražanja v kardiomiocitih lahko pojavlja tudi v embrionalnih skeletnih mišicah, pri Duchennovi mišični distrofiji in v patološko spremenjenem miopatskem skeletnem mišičju (2). cTnI in cTnT sta produkta specifičnih genov, ki se pri odraslih osebah izražata skoraj izključno v srcu ter se razlikujeta od TnI in TnT, ki se izražata v skeletnih mišicah. To specifično izražanje je osnova za uporabo cTnI in cTnT kot biomarkerjev za srčne poškodbe. V nasprotju s tem pa se TnC izraža tudi v počasnih skeletnih mišicah, zato ni potencialen označevalec poškodb srca (4). Depolarizacija membran kardiomiocitov med sistolo sproži sproščanje Ca²⁺ iz sarkoplazemskega retikuluma. Povišanje znotrajcelične koncentracije Ca²⁺ vodi do vezave Ca²⁺ na cTnC, kar sproži kaskado dogodkov, ki vključujejo strukturne spremembe v troponinskem kompleksu, Tm, aktinu in

Slika 1: Struktura kompleksa srčnega troponina in oblike troponina, ki se sproščajo po poškodbah miokarda. Po ishemiji srčne mišice posledična nekroza kardiomiocitov povzroči sproščanje različnih oblik cTn, ki jih je mogoče zaznati v serumu. Po ishemični poškodbi se proste oblike cTnI in cTnT iz citosola pojavijo v serumu že pred zaznavo kompleksov. Prirejeno po (3).

miozinu. Vezava Ca²⁺ na vezavno mesto II v cTnC zmanjša stabilnost »zaprte« konformacije N-terminalnega dela proteina in poveča interakcijo s tako imenovanim »switch« peptidom cTnI. To povzroči prehod cTnC v »odprto« konformacijo, pri kateri so izpostavljeni hidrofobni ostanki, ki še dodatno okrepijo vezavo s »switch« peptidom cTnI. Hkrati se zmanjša moč interakcije med inhibitorno peptidno regijo cTnI in aktinom. Posledično se poveča gibljivost Tm, kar omogoči izpostavitev vezavnih mest za miozin na aktinu in nastanek aktin-miozinskih prečnih mostičkov. V srčni mišici vezava teh mostičkov dodatno poveča afiniteto cTn za Ca²⁺, kar omogoča, da se lahko veže še več miozina, to pa

IZ STROKE

vodi v alosterično tvorbo mostičkov in večjo moč nastanka sile v srčni mišici (2).

Poškodbe miokarda in vpliv na vrednosti troponina Po priporočilih IFCC Task Force (angl. International Federation of Clinical Chemistry and Laboratory Medicine; 2017) povišana koncentracija troponina ne pomeni nujno akutne poškodbe miokarda, saj lahko stabilno povišane koncentracije nakazujejo kronično poškodbo miokarda. Za potrditev infarkta morajo biti poleg povišanega troponina prisotni še značilen porast ali padec koncentracije ter dokazi miokardne ishemije. Poškodba miokarda lahko nastane zaradi ishemije ali vzrokov, ki niso povezani z ishemijo. Najpogostejši mehanizem, ki vodi do miokardne ishemije, sta ruptura ali erozija aterosklerotičnega plaka v koronarnih arterijah in nastanek tromboze. Drugi mehanizmi miokardne ishemije, povezani s patologijo koronarnih arterij, vključujejo spazem ali disekcijo koronarnih arterij (tudi pri bolnikih z akutno disekcijo aorte) in koronarno embolijo. Ishemična poškodba miokarda je lahko tudi posledica nesorazmerja med oskrbo s kisikom in potrebami po kisiku zaradi stanj, kot so bradiaritmija, tahiaritmija, slabo urejena arterijska hipertenzija z nastankom hipertrofije levega prekata, hipotenzija, šok (kardiogeni in nekardiogeni) idr. Bolezni, pri katerih opazimo povišane vrednosti srčnega troponina, so srčno popuščanje, miokarditis in kronična ledvična odpoved. Koncentracije cTn so lahko povišane pri velikem deležu bolnikov z vnetnimi boleznimi srca, pogosto pri več kot polovici bolnikov z miokarditisom, endokarditisom ali perikarditisom. To je treba upoštevati pri diferencialni diagnostiki, da ne bi povišanega troponina samodejno pripisali akutnemu miokardnemu infarktu (AMI) (5–7).

zaradi kemoterapije, aritmije, bolezni srčnih zaklopk idr. Poleg tega raziskave vse bolj proučujejo vlogo troponina v različnih kliničnih okoliščinah in pri nekardioloških boleznih, vključno z ledvično odpovedjo, sepso, anemijo, hipotenzijo, hipoksijo in po nekardioloških kirurških posegih. Čeprav se določanje troponina v teh primerih včasih označuje kot »lažno pozitiven« izvid, je takšna opredelitev nepravilna, saj povišana koncentracija troponina v plazmi vedno odraža poškodbo kardiomiocitov. V splošni populaciji je tudi koncentracija cTn v zgornjem delu referenčnega območja povezana s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Podatki iz literature namreč kažejo, da lahko iz meritev visoko občutljivi srčni troponin hs-cTn (angl. high sensitivity cardiac troponin) prepoznajo posameznike z nizkim ali visokim srčno-žilnim tveganjem tudi pri koncentracijah hscTn, ki so pod diagnostično mejo normale. Redkeje pa pride tudi do dejansko lažnih rezultatov določanja troponina. Analitske interference lahko povzročijo različni dejavniki, ki so predstavljeni v preglednici 1. Čeprav ima večina kliničnih laboratorijev vzpostavljene postopke za prepoznavanje predanalitičnih napak in interferenc ter o pomembnih ugotovitvah obvešča zdravstveno osebje, ostaja odkrivanje analitskih napak zahtevno. Interferenca protiteles pri imunoloških testih lahko vpliva na določanje vseh analitov in vseh vrst imunskih testov, ne glede na proizvajalca. Klinična presoja je zato ključna pri prepoznavanju takšnih interferenc, zlasti kadar laboratorijski izvidi niso skladni s klinično sliko (11). Preglednica 1: Dejavniki, ki vplivajo na vrednosti izmerjenih koncentracij troponina v plazmi. Prirejeno po (11).

Pri osebi z motnjo srčnega ritma (aritmijo), ko z električno kardioverzijo vzpostavimo normalen srčni ritem, prav tako lahko pride do povišanja vrednosti cTn (8). Vrednosti se med laboratoriji razlikujejo glede na uporabljeno metodo in merske enote, zato je vedno treba preveriti mejo, ki je navedena na izvidu. Analiza vzorcev se izvaja na analizatorjih in testih različnih proizvajalcev, ki se v našem primeru med ustanovama razlikujejo. Če vzamemo za primer Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB, UKC Ljubljana), so po zadnjih podatkih od leta 2022 sprejemljivi orientacijski referenčni intervali S-troponina I (hs) za moške 34 ng/l, za ženske pa 16 ng/l. Medtem ko so v UKC Maribor referenčne vrednosti za isti analit za moške ≤ 54 ng/l, za ženske pa ≤ 39 ng/l. Kot je razvidno iz prej navedenih podatkov, se vrednosti razlikujejo glede na spol in uporabljeno metodo, torej je razlog v razlikovanju med vrednostmi metodološki (9, 10). Pri interpretaciji rezultatov morajo zdravniki vedno upoštevati celotno klinično sliko, da se izognejo napačnemu diagnosticiranju in nepotrebnemu zdravljenju. Čeprav so povišane koncentracije troponina najpogosteje povezane z miokardnim infarktom (MI), lahko kažejo tudi na druga bolezenska stanja, kot so poleg prej omenjenih pljučna embolija, različne kardiomiopatije, kardiotoksičnost

Troponin pri drugih boleznih Bolniki z ledvično insuficienco imajo zvišane koncentracije cTn tudi brez akutnega koronarnega dogajanja. Pri teh bolnikih je postavitev diagnoze AMI v urgentnem bolnišničnem okolju bolj zapletena in zahtevna. Po eni strani se pri teh bolnikih pogosteje pojavljajo netipični simptomi, pogosto brez spremljajočega dviga segmenta ST na EKG. Po drugi strani je uporaba slikovnih preiskav, kot sta računalniška tomografska angiografija (CTA) in koronarna angiografija (CAG), omejena zaradi možnega škodljivega vpliva kontrastnih sredstev na ledvice. Pomembno je poudariti, da je tveganje za MI pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) bistveno večje kot v splošni populaciji, pri čemer se AMI pogosto pojavi brez predhodne tipične angine pektoris ali drugih srčno-žilnih simptomov. Čeprav je več raziskav proučevalo diagnostično vrednost troponina v populaciji bolnikov s KLB, se je večina osredotočala na hs-cTnT, medtem ko je bil hs-cTnI bistveno

manj raziskan. Obstoječi podatki kažejo, da ima troponin T nižjo srčno specifičnost in je dovzetnejši za vplive ledvične disfunkcije, kar nakazuje, da bi hs-cTnI lahko predstavljal prednost pri natančnejši diagnostiki AMI. Pri bolnikih s KLB in simptomi, ki kažejo na AKS, povišanih vrednosti cTnI ni mogoče razložiti primarno in izključno z zmanjšanim ledvičnim izločanjem. Kljub zmanjšani specifičnosti v tej populaciji ostaja hs-cTnI dragocen diagnostični označevalec, zlasti za izključitev AMI, saj se je izkazalo, da so najbolj specifični serumski pokazatelj AMI prav zaporedne spremembe v koncentraciji cTnI (12, 13). Študije so pokazale neskladje med koncentracijama cTnT in cTnI pri bolnikih z ledvično insuficienco, pri čemer je bilo povišanje cTnT pogostejše kot povišanje cTnI tako pri bolnikih na hemodializi kot pri tistih, ki hemodialize niso prejemali. Ugotovljeno je bilo, da je pri nizkih koncentracijah cTnT, kot jih opažamo pri bolnikih z ledvično insuficienco, izločanje cTnT v večji meri odvisno od ledvične funkcije kot izločanje cTnI. Slednji je hidrofoben in se verjetno veže na druge beljakovine (14). Pljučna embolija (PE) je prav tako pogost vzrok povišanih vrednosti troponina. Približno 50 % bolnikov ima »koronarno podobno« bolečino, kar lahko povzroča težave pri diferencialni diagnostiki. Rezultati študije so pokazali, da je pojav povišane koncentracije cTn pri PE odvisen od obsega poškodbe pljučnega žilja. Pri masivni PE so bile povišane vrednosti troponina prisotne pri 50 % bolnikov, pri submasivni PE pri 35 % (novejše študije kažejo, da je incidenca celo nižja, in sicer 13,5–20,8 %, vrednosti pa se med študijami razlikujejo zaradi različnih definicij submasivne PE, zato težko to vrednost opredelimo z enotno številko), pri nemasivni PE pa le v posameznih primerih. Poleg tega so bile povišane vrednosti cTnT pri PE povezane z večjo bolnišnično umrljivostjo in kardiogenim šokom, bolniki s povišanim cTnT so pogosteje potrebovali inotropno podporo in mehansko ventilacijo v primerjavi z bolniki z normalnimi vrednostmi troponina (15). Druga študija je pokazala, da so bile povišane vrednosti cTnI pogostejše pri bolnikih s potrjeno PE (p < 0,001), kar kaže na zmerno diagnostično vrednost troponinov pri PE. Ob tem je raven troponina naraščala z obsegom poškodbe pljučnega žilja: povišan cTnI je bil prisoten pri 80 % bolnikov z masivno PE, 56 % s submasivno PE in 38 % z nemasivno PE (16). V metaanalizi, ki je vključevala 20 kliničnih študij in 1985 bolnikov, je bilo ugotovljeno, da imajo cTn pomembno prognostično vrednost pri PE. Med 618 bolniki s povišanim cTn jih je umrlo 122 (to je 19,7 %; 95-% interval zaupanja (CI) 16,6–22,8), medtem ko je bila umrljivost med 1367 bolniki z normalnimi vrednostmi bistveno nižja. Prognostična vrednost cTn I in cTnT je bila podobna. Z osredotočanjem na povišane vrednosti cTn pri PE identificiramo bolnike z večjim tveganjem za neugoden izid. Številni strokovnjaki so zato zaključili, da ima troponin pomembno prognostično vrednost pri PE, kar je vključeno tudi v klinične smernice. V skladu s kliničnimi smernicami Evropskega kardiološkega

združenja (European society of cardiology – ESC) za diagnostiko in zdravljenje akutne PE se troponin priporoča za napoved izida in stratifikacijo tveganja pri bolnikih s PE (6). Naslednje nekardiološko stanje, pri katerem določamo koncentracijo troponina, je sepsa. Sepsa povzroča okvaro skoraj vseh organov in sistemov v telesu, vključno s srčnožilnim sistemom, ter vodi v razvoj hudega popuščanja mnogih organov. Mehanizmi poškodbe kardiomiocitov in povišanja koncentracije cTn v serumu so zelo raznoliki. Eden od mehanizmov povišanja cTn pri sepsi je ishemija miokarda, ki nastane zaradi neravnovesja med potrebo kardiomiocitov po kisiku in njihovo oskrbo. Za razliko od MI, povezanega z aterotrombozo, se miokardna ishemija pri sepsi razvije brez znakov akutne aterotromboze, to je ob nespremenjenih koronarnih arterijah. Metaanaliza, ki je vključevala 13 kliničnih študij in 1227 bolnikov s sepso, je pokazala, da so povišane koncentracije cTn v serumu pomembno povezane z večjim tveganjem za smrt, poleg tega so bile povišane vrednosti cTn prisotne v povprečju pri 61 % bolnikov s sepso. Visoko občutljive metode pa zaznajo poškodbo miokarda pri večjem deležu bolnikov s sepso v primerjavi z zmerno občutljivimi imunološkimi testi (6).

Graf 1: Graf prikazuje, kako se koncentracija srčnega troponina spreminja s časom glede na obseg poškodbe miokarda: pri obsežni poškodbi cTn doseže zelo visoke vrednosti in ostane povišan več dni, pri srednji poškodbi je porast manjši, vendar še vedno dosega dokaj visoke vrednosti, pri majhni poškodbi pa je porast le nekoliko nad mejo (99. percentil) in se hitreje normalizira.

Diagnostika Rezultati preiskav za troponin lahko potrdijo poškodbo srčne mišice zaradi srčnega infarkta. Večja kot je poškodba srca, več troponina se sprosti v krvni obtok. Zato lahko merjenje koncentracije troponina v krvi pomaga tudi pri oceni obsega poškodbe srčne mišice (graf 1). Za diagnosticiranje poškodbe srca se lahko merita dve vrsti troponina, in sicer cTnI in cTnT. Diagnostični testi lahko določajo koncentracijo ene ali druge vrste troponina. Merjenje koncentracij troponina se uporablja predvsem za potrditev, ali oseba doživlja srčni infarkt oziroma ali ga je pred kratkim doživela. Preiskava se običajno opravi na urgentnem oddelku bolnišnice skupaj z drugimi preiskavami, kot je EKG. V krvi ga določimo tudi več dni po srčnem infarktu, saj vrednosti cTnI ostanejo povišane najmanj pet do sedem

IZ STROKE

dni po infarktu. Vrednosti cTnT ostanejo povišane še dlje, in sicer lahko vztrajajo do treh tednov po srčnem infarktu. Navedeno trajanje povišanih vrednosti je odvisno od velikosti infarkta. Lahko pa diagnosticiramo in spremljamo nestabilno angino pektoris, ki se pojavi, kadar del srčne mišice ne prejme dovolj krvi, pojavi pa se lahko tudi v mirovanju. Meritev se poslužujemo tudi pri oceni stanja srca po operativnem posegu, ki bi lahko poškodoval srčno mišico. V tem primeru se test troponina opravi pred in po operaciji, nato pa rezultate med seboj primerjajo (8, 17). Z laboratorijskimi testi nekrozo srčne mišice dokazujemo predvsem z vrednostmi troponina. Njegova koncentracija je pri AKS povišana že 2–3 ure od začetka bolečine, laboratoriji ga večinoma določajo po ultraobčutljivi metodi. Načeloma so prisotni tudi drugi markerji, ki nakazujejo srčno nekrozo, kot so kreatin kinaza, mioglobin in aminotransferaze, a jih zaradi manjše specifičnosti ne določamo. Druga pomembna metoda je ultrazvok srca, pri katerem lahko zelo hitro po ishemiji srca opazimo motnje krčenja levega prekata. Ehokardiografija na drugi strani odkriva rupture pipilarne mišice z akutno mitralno regurgitacijo, rupture proste stene levega prekata s hematoperikardom in rupture prekatnega pretina, torej kaže na mehanistične zaplete MI (18). Visoko občutljivi testi zaznajo troponin bolj zgodaj in v manjših količinah, kar omogoča hitrejšo diagnostiko. Vendar študije poudarjajo, da povečana občutljivost hkrati povečuje verjetnost zaznavanja nepatoloških povišanj in interferenc v testu. Tradicionalni testi za troponin so temeljili na encimsko-imunoloških testih (ELISA) in kemiluminiscenčnih metodah, pri čemer so rezultate običajno podajali v 1–2 urah, vendar z omejeno občutljivostjo za zgodnje infarkte. Sodobni visoko občutljivi testi hs-cTnI, kot so Siemens Atellica, Abbott Architect in Beckman Coulter Access, izpolnjujejo stroge analitične standarde z ≤10-% koeficientom variacije pri 99. percentilu in omogočajo zaznavo zelo majhnih količin troponina. Hitri testi (angl. point-of-care, POCT), kot je i-STAT, omogočajo analizo troponina neposredno ob bolniku, rezultati pa so na voljo v nekaj minutah. To je predvsem prednost v nujnih primerih, reševalnih vozilih in podeželskih ali oddaljenih ambulantah, kjer je dostop do laboratorija omejen. Vendar so ti prenosni sistemi zaradi manjše analitične dovršenosti nekoliko manj občutljivi, kar pomeni, da lahko manj zanesljivo zaznajo zelo manjša povišanja troponina v primerjavi z laboratorijskimi visoko občutljivimi testi (19). Merjenje bodisi cTnI bodisi cTnT je postalo temelj kliničnega odločanja pri bolnikih s sumom na AKS, zlasti pri bolnikih z NSTEMI MI. Med najpomembnejše analitične značilnosti imunoloških testov za določanje cTn spadajo: meja slepega vzorca (angl. limit of blank, LoB), meja zaznavnosti (angl. limit of detection, LoD), občutljivost in 99. percentil zdrave referenčne populacije. Najnovejša generacija testov za določanje cTn, ki jih običajno označujemo kot visoko občutljive, se od prvih komercialno dostopnih metod razlikuje po več kot 100-krat nižji LoD. Poleg tega pri teh testih merljive vrednosti troponina zaznamo pri več kot 50 % sicer zdravih posameznikov v splošni populaciji. Visoko

občutljive metode so izboljšale imunokemijske z vidika povečanja volumna vzorca in koncentracije protiteles, pa tudi spremembe pri izbiri protiteles in uporabo dodatnih blokirnih reagentov, ki zmanjšujejo ozadje oziroma nespecifični signal. Zadnje uvedene metode s še večjo analitično občutljivostjo, imenovanih ultraobčutljivih (angl. ultra sensitive) testov, omogočajo merjenje koncentracij cTn pri veliki večini zdravih oseb. Čeprav ultraobčutljivi testi omogočajo zaznavanje izjemno nizkih koncentracij cTn in s tem zgodnejše odkrivanje poškodbe miokarda, hkrati povečujejo verjetnost zaznavanja klinično nepomembnih ali nespecifičnih povišanj troponina. Ta dodatna občutljivost bi lahko bila koristna za nekatere nove klinične ali raziskovalne namene določanja cTn, kot so merjenje sprememb koncentracije cTn po obremenitvenem testiranju (z vadbo oziroma fizično aktivnostjo), zgodnje zaznavanje povišanja bazalne vrednosti cTn pri bolnikih, ki prejemajo kardiotoksično kemoterapijo, in spremljanje z zdravili povzročene srčne toksičnosti (v eksperimentalnih živalskih modelih) (20, 21).

Sklep V zadnjih desetletjih je cTn postal prednostni biomarker za neinvazivno odkrivanje poškodbe miokarda. V povezavi z značilnimi kliničnimi znaki ishemije povišane koncentracije cTn v krvi potrjujejo diagnozo MI, vendar pa se niti cTnT niti cTnI ne sproščata izključno zaradi ishemične nekroze miokardnih celic. Z uvedbo hs-cTn so vzroki za povišane koncentracije troponina, ki niso povezani z AKS, postali pogosta ugotovitev tako pri bolnikih z bolečino v prsnem košu kot pri bolnikih z akutnimi ali kroničnimi sistemskimi boleznimi. Zdravnik mora povišano koncentracijo cTn interpretirati na podlagi serijskih meritev, dinamike sprememb (porasta oziroma padca) in v kontekstu bolnikovih komorbidnosti, saj stabilno povišane vrednosti pri KLB, PE, srčnem popuščanju ali sepsi ne pomenijo nujno AMI, zato je treba laboratorijske rezultate interpretirati v povezavi s klinično sliko, EKG-spremembami in drugimi diagnostičnimi izvidi, ob tem pa upoštevati referenčne meje uporabljene analitske metode. Povišane koncentracije troponina v krvi so povezane z večjo pojavnostjo srčnožilnih dogodkov in višjo smrtnostjo, ne glede na osnovno bolezen. Kljub temu pa klinična stanja, ki povzročajo sproščanje troponina pri bolnikih brez AKS, ter ustrezni diagnostični in terapevtski pristopi za te bolnike še vedno niso povsem pojasnjeni (22).

IZ STROKE

1. Tan L, Hothi S, Tan D. Troponin leak in heart failure: Moving forward to arrest cardiomyocyte attrition and promote myocardial regeneration. International Journal of Cardiology, 2012; 162, 137–9. 2. Cheng Y, Regnier M. Cardiac troponin structure-function and the influence of hypertrophic cardiomyopathy associated mutations on modulation of contractility. Arch Biochem Biophys. 2016 Jul 1; 601: 11–21. doi: 10.1016/j.abb.2016.02.004. Epub 2016 Feb 4. PMID: 26851561; PMCID: PMC4899195. 3. Park KC, Gaze DC, Collinson PO, Marber MS. Cardiac troponins: from myocardial infarction to chronic disease. Cardiovasc Res. 2017 Dec 1; 113(14): 1708–18. doi: 10.1093/cvr/cvx183. PMID: 29016754; PMCID: PMC5852618. 4. Jarolim P. »High sensitivity cardiac troponin assays in the clinical laboratories«. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine (CCLM), 2015, 53(5): 635–52. Dostopno na: https://doi.org/10.1515/cclm-2014-0565 5. Jakubiak GK. Cardiac Troponin Serum Concentration Measurement Is Useful Not Only in the Diagnosis of Acute Cardiovascular Events. J Pers Med. 2024 Feb 21; 14(3): 230. doi: 10.3390/jpm14030230. PMID: 38540973; PMCID: PMC10971222. 6. Chaulin A. The Main Causes and Mechanisms of Increase in Cardiac Troponin Concentrations Other Than Acute Myocardial Infarction (Part 1): Physical Exertion, Inflammatory Heart Disease, Pulmonary Embolism, Renal Failure, Sepsis. Vasc Health Risk Manag. 2021 Sep 21; 17: 601–17. doi: 10.2147/VHRM.S327661. Erratum in: Vasc Health Risk Manag. 2021 Oct 11; 17: 659–60. doi: 10.2147/VHRM.S342979. PMID: 34584417; PMCID: PMC8464585 7. Apple FS, Sandoval Y, Jaffe AS, Ordonez-Llanos J; IFCC Task Force on Clinical Applications of Cardiac Bio-Markers. Cardiac Troponin Assays: Guide to Understanding Analytical Characteristics and Their Impact on Clinical Care. Clin Chem. 2017; 63(1): 73–81. doi:10.1373/clinchem.2016.255109. 8. Cleveland Clinic. Troponin Test [Internet]. Cleveland (OH): Cleveland Clinic; 2022 Mar 17 [citirano 2026 Jun 25]. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/ diagnostics/22770-troponin-test 9. Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vpeljava nove tehnologije in spremembe orientacijskih referenčnih intervalov za nekatere analite [Internet]. Ljubljana; 2022 Jun 16. [citirano 2026 Jun 25]. Dostopno na: https://ukcl.biarti.si/2022/06-17/D-3722022-v1/2022_372_Vpeljava-nove-tehnologije-in-spremembe-orietacijskih-referencnih-intervalov-za-nekatere-analite.pdf 10. Univerzitetni klinični center Maribor. S-Visoko senzitivni troponin I (hsTnI) [Internet]. Maribor: UKC Maribor. [citirano 2026 Jun 25]. Dostopno na: https://www. ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/skupni-medicinski-oddelki/oddelek-za-laboratorijsko-diagnostiko/laboratorijske-preiskave/centralni-laboratorij/s-visoko-senzitivni-troponin-i-4543

VIRI

12. Zhongxin Li, Jingjin Tao, He Wang, Qian Zhang, Qi Liu, Qingchen Wang, Weimin Feng, Yuan Tan, Boxin Yang, Zhen Xu, Shuo Yang, Liyan Cui, High-Sensitivity cardiac troponin I in the diagnosis of acute myocardial infarction: A study in patients with renal insufficiency, American Heart Journal Plus: Cardiology Research and Practice, Volume 59, 2025, ISSN 2666-6022 [25. 6. 2026] Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S266660222500134X 13. Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. 5. izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2018. Str. 1063–4 14. Yang G., Yao Y., Du Y., & Huang J. (2020). Cardiac Troponin Had Limited Diagnostic Value for Acute Myocardial Infarction in Renal Insufficiency: A Meta-Analysis. Biomarkers in Medicine, 14(6), 481–493. https://doi.org/10.2217/bmm-2019-0339 15. Giannitsis E, Muller-Bardorff M, Kurowski V, et al. Independent prognostic value of cardiac troponin T in patients with confirmed pulmonary embolism. Circulation. 2000; 102: 211–7. doi: 10.1161/01.CIR.102.2.21 16. Kilinc G, Dogan OT, Berk S, et al. Significance of serum cardiac troponin I levels in pulmonary embolism. J Thorac Dis. 2012; 4(6): 588–93. doi: 10.3978/j.issn.20721439.2012.10.13 17. MedlinePlus. Troponin test [Internet]. Bethesda (MD): U.S. National Library of Medicine. [citirano 2026 Jun 25]. Dostopno na: https://medlineplus.gov/lab-tests/ troponin-test/ 18. Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. 5. izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2018. Str. 270 19. Achini Ishara Abeygunawardana Pihille Gedara, Angela Ratsch, Gabriela Strey, False-Positive High-Sensitivity Troponin I in Clinical Practice, JACC: Case Reports, Volume 31, Issue 21, 2026, ISSN 2666-0849. Dostopno na: https://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S2666084926005383 20. Lippi G, Sanchis-Gomar F. »Ultra-sensitive« cardiac troponins: Requirements for effective implementation in clinical practice. Biochem Med (Zagreb). 2018 Oct 15; 28(3): 030501. doi: 10.11613/BM.2018.030501. PMID: 30429666; PMCID: PMC6214691 21. Jarolim P. High sensitivity cardiac troponin assays in the clinical laboratories [Internet]. Clin Chem Lab Med. 2015; 53(5): 635–52. doi:10.1515/cclm-2014-0565 22. Giannitsis, E., Katus, H. Cardiac troponin level elevations not related to acute coronary syndromes. Nat Rev Cardiol 10, 623–34 (2013). https://doi.org/10.1038/ nrcardio.2013.129

11. Salvatici M, Sommese C, Corsi Romanelli MM, Drago L. Review of Literature and Recommended Procedures for Management of Unusual Cases of False Positive Troponin Tests. Int J Mol Sci. 2025 Jan 26; 26(3): 1045. doi: 10.3390/ijms26031045. PMID: 39940813; PMCID: PMC11817740

FARMACEVTSKI KOTIČEK

Neželeni učinki zdravil: kako farmakovigilanca skrbi za varnost bolnikov Avtorica: Ana Radić, absolvent EM FAR

Vsako zdravilo ima poleg želenega in koristnega učinka tudi stranske učinke. Ni pa vsak stranski učinek nujno neželen učinek. Zdravilo gre v postopku razvoja skozi številne predklinične in klinične študije, da se dokažejo učinkovitost, kakovost in varnost. Kljub temu vseh neželenih učinkov pred prihodom zdravila na trg ni mogoče odkriti. Nekateri se pojavijo zelo redko, drugi šele po dolgotrajni uporabi zdravila ali pri posebnih skupinah bolnikov, ki v klinične raziskave pogosto niso vključene. Zato se spremljanje varnosti zdravil nadaljuje tudi po prihodu na trg in traja, dokler je zdravilo na trgu. Temu področju pravimo farmakovigilanca – sistem zbiranja, vrednotenja in ukrepanja, povezan z neželenimi učinki z namenom zagotavljanja varnosti (1–5). Neželeni učinki zdravil Stranski učinek zdravila je farmakološki učinek zdravila, ki ga zdravilo izkazuje poleg svojega glavnega, pričakovanega učinka. Stranski učinki so lahko ugodni (pozitivni) ali neugodni (neželeni). Primer zdravila z ugodnim stranskim učinkom je semaglutid. Zdravilo je bilo najprej registrirano za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, med uporabo pa so ugotovili tudi izrazito zmanjšanje telesne mase, zato so potem razširili uporabo zdravila in dodali indikacijo zdravljenja debelosti (1, 6). V klinični praksi največ pozornosti namenimo neželenim učinkom, saj lahko predstavljajo veliko tveganje za zdravje, v redkih primerih lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete in lahko privedejo celo do smrti. Neželeni učinek je škodljiva in nenamerna reakcija, ki se pojavi pri odmerkih, ki se običajno uporabljajo za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni oziroma spremembo fiziološke funkcije. Za vsak neželeni učinek moramo opredeliti pogostost in resnost, ki sta uradno določeni in standardizirani s strani regulatornega organa (7, 8). Pogostost neželenih učinkov razvrščamo v standardizirane kategorije glede na delež bolnikov, pri katerih se posamezni neželeni učinek pojavi. Takšna razvrstitev je uporabljena tudi v navodilu za uporabo zdravila (angl. Patient Information Leaflet, PIL). Resnost neželenih učinkov se presoja glede na vpliv na zdravje in življenje. Resni neželeni učinek zdravila je vsaka neželena reakcija, ki povzroči smrt, neposredno življenjsko ogroženost, zahteva bolnišnično obravnavo, ima za posledico dolgotrajno oziroma izrazito nezmožnost ali okvaro ob rojstvu. Pogostejši neželeni učinki zdravil so običajno blagi in se največkrat pojavijo ob začetku jemanja novega zdravila. Običajno čez nekaj časa izzvenijo (1, 5–7).

Neželene učinke spremljamo med kliničnimi preskušanji zdravila in tudi po njegovem prihodu na trg. Klinična preskušanja običajno vključujejo omejeno število skrbno izbranih bolnikov, ki izpolnjujejo vnaprej določene vključitvene kriterije, zdravljenje pa poteka v strogo nadzorovanih pogojih. Zato v tej fazi ni mogoče odkriti vseh neželenih učinkov, zlasti zelo redkih ali tistih, ki se pojavijo šele po dolgotrajni uporabi zdravila oziroma pri posebnih skupinah bolnikov. Ti se lahko odkrijejo šele med spremljanjem zdravila po prihodu na trg (postmarketinško spremljanje), ko zdravilo uporablja bistveno večje in bolj raznoliko število bolnikov. Takrat se lahko pojavijo tudi nepričakovani neželeni učinki, to so škodljive in nenamerne reakcije, ki niso navedene v povzetku glavnih značilnosti zdravila (Summary of Product Characteristics – SmPC) (8, 9). Pomembno je razlikovati med neželenim učinkom zdravila in neželenim dogodkom. Neželeni učinek je škodljiva in nenamerna reakcija na zdravilo, medtem ko je neželeni dogodek vsak škodljivi zdravstveni dogodek, ki se pojavi med zdravljenjem, vendar ni nujno vzročno povezan z uporabo zdravila. Na primer bolnik začne jemati perindopril zaradi arterijske hipertenzije in po nekaj tednih razvije suh, dražeč kašelj, ki je znan neželeni učinek zaviralcev angiotenzinske konvertaze (ACE-inhibitorjev). V tem primeru govorimo o neželenem učinku zdravila. Če pa isti bolnik med zdravljenjem zboli za pljučnico, gre za neželeni dogodek, saj se je pojavil v času zdravljenja, vendar ni nujno posledica jemanja zdravila (1, 7). Na pojav neželenih učinkov vplivajo številni dejavniki, povezani tako z zdravilom kot z bolnikom. Neželeni učinki so lahko posledica farmakološkega delovanja zdravila, nespecifičnega delovanja na druge organe ali receptorje in preobčutljivostnih reakcij na zdravilo. K njihovemu pojavu lahko prispevajo tudi medsebojno delovanje zdravil,

FARMACEVTSKI KOTIČEK

interakcije med zdravili in hrano, neustrezno odmerjanje ali uporaba zunaj odobrenih indikacij (angl. »off label use«). Pomembno vlogo imajo tudi značilnosti bolnika. Starost, spol, genetske posebnosti, delovanje jeter in ledvic ter prisotnost pridruženih bolezni lahko pomembno vplivajo na farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravila, s tem pa tudi na tveganje za pojav neželenih učinkov. Večje tveganje imajo predvsem otroci, starejši bolniki, osebe z več kroničnimi boleznimi in bolniki, ki hkrati jemljejo več zdravil, saj se pri njih poveča možnost klinično pomembnih interakcij in sprememb v presnovi ali izločanju zdravil (4, 5).

Zakaj potrebujemo farmakovigilanco? Neželeni učinki zdravila se morajo spremljati tako med samim razvojem zdravila, kliničnimi študijami kot tudi po tem, ko je zdravilo že na trgu. Čeprav je varnost zdravil temeljito preverjana pred pridobitvijo dovoljenja za promet, imajo klinične študije omejitve; običajno vključujejo nekaj tisoč skrbno izbranih bolnikov in trajajo omejeno obdobje. Zaradi tega zelo redkih neželenih učinkov, interakcij ali učinkov pri posebnih populacijah pogosto ni mogoče zaznati pred registracijo zdravila. Šele ko zdravilo začne uporabljati več sto tisoč ali celo milijon bolnikov, se lahko pojavijo novi varnostni signali. Prav zato je spremljanje zdravil po prihodu na trg eden najpomembnejših delov zagotavljanja njihove varne uporabe (2, 3, 9).

opozorila o klinično pomembnih interakcijah, navodila za uporabo med nosečnostjo in dojenjem, priporočila glede vožnje in upravljanja strojev ter navodila za ukrepanje ob prevelikem odmerjanju. V skrajnih primerih lahko pride do odpoklica zdravila in začasne ali trajne prepovedi trženja zdravila (1, 2, 4, 6, 7). V Sloveniji pri sistemu farmakovigilance (slika 1) sodelujejo bolniki, zdravstveni delavci, Nacionalni center za farmakovigilanco, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter imetniki dovoljenj za promet z zdravili. Pri spremljanju varnosti zdravil pa sodelujejo tudi evropske institucije, predvsem Evropska agencija za zdravila (EMA) (4). Za učinkovit sistem farmakovigilance so ključni pravočasno poročanje o domnevnih neželenih učinkih, hiter prenos informacij med vsemi deležniki, kakovostna analiza zbranih podatkov, dobro dokumentirana poročila in ustrezni regulatorni ukrepi, ki prispevajo k varnejši uporabi zdravil (1).

Eden najbolj znanih dogodkov, ki je zaznamoval razvoj farmakovigilance, je primer talidomida. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so ga predpisovali nosečnicam za lajšanje jutranje slabosti, kasneje pa so ugotovili povezavo z resnimi prirojenimi nepravilnostmi pri novorojenčkih. Ta tragedija je pokazala, da podatki iz kliničnih preskušanj sami po sebi niso dovolj za popolno oceno varnosti zdravila, ter spodbudila razvoj strožjih regulatornih zahtev in sodobnih sistemov farmakovigilance. Danes farmakovigilanca predstavlja neprekinjen proces spremljanja varnosti zdravila skozi njegov celotni življenjski cikel, od kliničnih preskušanj do uporabe v vsakodnevni klinični praksi. Poleg zbiranja in vrednotenja poročil o domnevnih neželenih učinkih vključuje tudi odkrivanje novih varnostnih signalov, izvajanje načrtov za obvladovanje tveganj (angl. Risk Management Plans, RMP) ter redno ocenjevanje razmerja med koristjo in tveganjem zdravila na podlagi novih podatkov (10, 11, 12).

Kako deluje sistem farmakovigilance? Farmakovigilanca je sistem ugotavljanja, zbiranja, vrednotenja in preprečevanja neželenih učinkov zdravil ter drugih informacij o njihovi varnosti z namenom prepoznavanja, ocenjevanja in zmanjševanja tveganj, povezanih z uporabo zdravil. Njena naloga ni le zbiranje poročil o neželenih učinkih, temveč predvsem zagotavljanje, da razmerje med koristjo in tveganjem zdravila ostaja ugodno skozi celoten življenjski cikel zdravila. Na podlagi zbranih podatkov se lahko sprejmejo različni ukrepi za izboljšanje varne uporabe zdravila. Med njimi so posodobitev povzetka glavnih značilnosti zdravila (SmPC) in navodila za uporabo, dodajanje novih kontraindikacij ali opozoril, spremembe priporočil glede odmerjanja,

Slika 1: Shema poročanja o domnevnem neželenem učinku. Prirejeno po (2).

Nacionalni center za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco, ki deluje pod okriljem JAZMP, je odgovoren za zbiranje, obdelavo in strokovno ocenjevanje poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil v Sloveniji. Prejeta poročila analizira, ocenjuje njihovo popolnost in morebitno vzročno povezanost z zdravilom. V primeru resnih ali nepričakovanih neželenih učinkov zagotavlja tudi hitro obveščanje pristojnih organov in strokovno podporo pri nadaljnjem vrednotenju varnostnih signalov (6).

FARMACEVTSKI KOTIČEK

JAZMP JAZMP je pristojni regulatorni organ za področje zdravil v Sloveniji. Na podlagi podatkov, ki jih prejme od Nacionalnega centra za farmakovigilanco, imetnikov dovoljenj za promet in drugih virov, ocenjuje varnost zdravil ter sprejema regulatorne ukrepe za njihovo varno uporabo. Poleg tega vzdržuje nacionalno bazo poročil o neželenih učinkih, nadzira izvajanje sistema farmakovigilance pri imetnikih dovoljenj za promet ter sodeluje z EMA in drugimi regulatornimi organi držav članic Evropske unije (6). Vloga imetnikov dovoljenja za promet Vsak imetnik dovoljenja za promet z zdravilom mora imeti vzpostavljen sistem farmakovigilance in odgovorno osebo za farmakovigilanco (angl. Qualified Person for Pharmacovigilance, QPPV), ki mora biti stalno dosegljiva. Njihove naloge so spremljanje vseh novih podatkov o varnosti zdravila, zbiranje in vrednotenje poročil o domnevnih neželenih učinkih, spremljanje prepisane strokovne literature ter priprava periodičnih poročil o varnosti zdravila (angl. Periodic Safety Update Reports, PSUR) (3, 6, 7). EudraVigilance

navesti tudi številko serije zdravila, saj omogoča sledljivost posamezne serije. Ker kakovost poročila pomembno vpliva na njegovo vrednotenje, morajo zdravstveni delavci od bolnika pridobiti čim natančnejše informacije o poteku neželenega učinka, sočasno uporabljenih zdravilih, pridruženih boleznih in drugih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na njegov nastanek (3, 4).

Dodatno spremljanje varnosti zdravil Za nekatera zdravila je po prihodu na trg uvedeno dodatno spremljanje varnosti. Takšna zdravila so v navodilu za uporabo označena z navzdol obrnjenim črnim trikotnikom (slika 2) in besedilom: »Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti.« Oznaka ne pomeni, da zdravilo ni varno, ampak da želi regulator pridobiti več podatkov o njegovi varnosti, zato spodbuja intenzivnejše poročanje o domnevnih neželenih učinkih. Med ta zdravila najpogosteje uvrščamo zdravila z novo učinkovino (estetrol), biološka in biološko podobna zdravila (npr. denosumab in ustekimumab), nekatera zdravila za zdravljenje redkih bolezni (npr. holna kislina) ter zdravila, za katera je po prihodu na trg na voljo še omejeno število podatkov o varnosti. Seznam teh zdravil EMA redno posodablja in objavlja na svojih spletnih straneh (13).

Vsa poročila o domnevnih neželenih učinkih iz držav članic Evropske unije se shranjujejo v evropsko bazo EudraVigilance, ki jo upravlja EMA. Ta omogoča odkrivanje novih varnostnih signalov na ravni celotne Evropske unije in predstavlja enega ključnih stebrov sodobne farmakovigilance (1).

Poročanje o domnevnem neželenem učinku Za poročanje o domnevnem neželenem učinku ni potrebno, da smo popolnoma prepričani, da je neželeni dogodek posledica uporabe zdravila. Poroča se že o domnevnem neželenem učinku, pri katerem je vzročna povezava med zdravilom in neželenim dogodkom vsaj razumno mogoča. Prav zgodnje poročanje omogoča odkrivanje novih varnostnih signalov in prispeva k varnejši uporabi zdravil (1, 3, 6). Poročanje o domnevnih neželenih učinkih je za zdravstvene delavce zakonska obveznost, lahko pa poročilo oddajo tudi bolnik, njegov skrbnik ali negovalec. V tem primeru je priporočljivo, da se bolnik o opaženem neželenem učinku in morebitnem nadaljnjem zdravljenju najprej posvetuje z zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem, ki lahko dodatno oceni dogodek in pomaga pri pripravi kakovostnega poročila (1, 3, 6). Poročilo se odda prek obrazca na spletni strani JAZMP. Za kakovostno oceno primera je pomembno, da vsebuje čim več relevantnih informacij. Med ključnimi podatki so podatki o bolniku v kodirani obliki (začetnici imena in priimka, spol, starost oziroma datum rojstva), opis neželenega učinka (znaki in simptomi, čas nastanka, trajanje, resnost in izid), podatki o zdravilu (ime zdravila, farmacevtska oblika, jakost, indikacija, odmerjanje, način uporabe, datum začetka in prenehanja zdravljenja) ter podatki o poročevalcu. Pri bioloških zdravilih je pomembno

Slika 2: Navzdol obrnjen trikotnik, ki označuje zdravila, za katera je potrebno dodatno spremljanje varnosti. Povzeto po (13).

Sklep Farmakovigilanca je kritičen dejavnik, ki določa usodo zdravila in zagotavlja njegovo varno uporabo. Za učinkovit sistem farmakovigilance so bistveni spremljanje zdravila na trgu, poročanje o domnevnih neželenih učinkih, hiter prenos informacij, obdelava podatkov in strog nadzor. Pri tem imajo pomembno vlogo vsi deležniki sistema – bolniki, zdravstveni delavci, regulatorni organi in imetniki dovoljenj za promet z zdravili. Posebno odgovornost pa nosijo tudi farmacevti, saj so pogosto prvi zdravstveni delavci, na katere se bolniki obrnejo ob pojavu neželenega učinka. Z ustreznim svetovanjem, prepoznavanjem domnevnih neželenih učinkov in spodbujanjem k njihovemu poročanju pomembno prispevajo k varnejši in učinkovitejši uporabi zdravil.

FARMACEVTSKI KOTIČEK

1. Plementaš M. Poročanje in obravnava poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil v Sloveniji. Farm Vestn. 2025; 76(4): 255–63. 2. Gorenjske lekarne. Neželeni učinki zdravil [Internet]. Kranj: Gorenjske lekarne; 2025 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.gorenjske-lekarne.si/ svetovanje-clanek/nezeleni-ucinki-zdravil 3. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Poročanje o neželenih učinkih zdravil v humani medicini [Internet]. [citirano 18. julija 2026]. Dostopno na: https://www.jazmp.si/humanazdravila/farmakovigilanca/porocanje-o-nezelenih-ucinkih-zdravil/ 4. Radić A. Neželeni učinki zdravil. Zdravila in mladi [Internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo; 2023 [citirano 21. julija 2026]. Dostopno na: https:// www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/e-knjige/zdravila_in_mladi.pdf 5. Lekarna Krško. Zdravila in neželeni učinki [Internet]. Krško: Javni zavod Lekarna Krško; 2023 Feb 24 [citirano 20. julija 2026]. Dostopno na: https://www.lekarna-krsko. si/farmacevtsvetuje/zdravila-in-nezeleni-ucinki/ 6. Uradni list Republike Slovenije. Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini [Internet]. (Uradni list RS, št. 57/14, 27/17. [citirano 18. julija 2026]. Dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12129 7. Uradni list Republike Slovenije. Zakon o zdravilih (ZZdr-2) [Internet]. (Uradni list RS, št. 17/14, 66/19, 102/24 – ZZKZ, 24/25 in 27/25 – popr.) [citirano 20. julija 2026]. Dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6295

8. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. Farmakovigilanca: SOP [Internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo; [citirano 20. julija 2026]. Dostopno na: https:// www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/homedirs/12/d-Farmacevtska_informatika/Predavanja/Farmakovigilanca_SOP.pdf

VIRI

9. Bergoc Š. Regulativa: Farmakovigilanca [Internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo; [citirano 20. julija 2026]. Dostopno na: https://www.ffa.unilj. si/fileadmin/homedirs/11/Predmeti/Klinicna_farmacija/Regulativa/Bergoc_RegulativaFarmakovigilanca.pdf 10. Henderson E. How the thalidomide scandal led to safer drugs [Internet]. Brighton (UK): Medical News Today; 2020 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www. medicalnewstoday.com/articles/how-the-thalidomide-scandal-led-to-safer-drugs 11. Eichler HG, Abadie E, Baker M, Rasi G. Fifty years after thalidomide; what role for drug regulators? Br J Clin Pharmacol. 2012 Nov; 74(5): 731–3. 12. Maven. Regulatory Solutions. Thalidomide: How a tragedy revolutionized the pharmaceutical industry [Internet]. 2025 [citirano 20. julija 2026]. Dostopno na: https://www.mavenrs.com/blog/thalidomide-tragedy-drug-safety-regulations-pharmaceutical-evolution 13. European Medicines Agency. What does the black triangle mean? [Internet]. Amsterdam: European Medicines Agency; 2013 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/sl/documents/other/what-does-black-triangle-mean_sl.pdf

KOTIČEK INDUSTRIJSKE FARMACIJE

Kaj se zgodi, ko serija zdravil ne uspe – ali gre res takoj v smeti? Avtorica: Lara Črnčec, 3. letnik EM FAR

Ko kupimo zdravilo v lekarni, ne razmišljamo o tem, kako je prišlo na lekarniško polico. Vsakodnevno jih jemljemo z zaupanjem, da so varna, učinkovita in kakovostna. Vsaka posamezna tableta, kapsula ali ampula, ki je del proizvodne serije, v resnici opravi dolgo pot, sestavljeno iz številnih korakov in kontrol kakovosti, preden so sproščene na trg. Proizvodnja zdravil je eden od najbolj nadzorovanih in reguliranih industrijskih procesov, saj vpliva na kakovost končnega izdelka in posledično na zdravje bolnika. Farmacevtska podjetja delujejo v skladu z načeli dobre proizvodne prakse (angl. Good Manufacturing Practice, GMP), ki zagotavljajo, da je vsaka proizvedena serija zdravil izdelana pod strogo nadzorovanimi pogoji, kar pa ne pomeni, da se tudi v skrbno nadzorovanem procesu ne morejo pojaviti odstopanja. Kaj pomeni, da serija zdravil »ne uspe«? Proizvodna serija predstavlja določeno količino zdravila, ki je izdelana pod istimi proizvodnimi pogoji in v enem proizvodnem ciklu. Tak način omogoča sledljivost, da lahko proizvajalec za vsako posamezno škatlico ugotovi, iz katere proizvodnje izvira (1, 5). Preden lahko serija zapusti proizvodni obrat, mora prestati številna testiranja, kot so identiteta učinkovine, vsebnost učinkovine, enakomernost odmerkov, mikrobiološka kakovost, raztapljanje tablet, stabilnost izdelka in mnogi drugi parametri. Če laboratorijski rezultat ne ustreza odobreni

specifikaciji ali kriteriju sprejemanja, se imenuje rezultat »Out of Specification« (OOS) oziroma z drugimi besedami rezultat zunaj dovoljenih mej. Neuspešna serija pa še ne pomeni, da bo uničena. Preden se sprejme odločitev o njeni usodi, mora proizvajalec opraviti temeljito preiskavo, ugotoviti vzrok odstopanja in oceniti morebitna tveganja za bolnike. Šele na podlagi vseh zbranih dokazov se odloči, ali je serijo mogoče popraviti, dodatno preveriti ali jo je treba trajno zavreči (3). Poleg napačnih laboratorijskih rezultatov lahko do neuspešne serije pripeljejo tudi odstopanja med samim proizvodnim procesom, kot so nepravilno delovanje opreme, napake pri tehtanju surovin, napačna temperatura, nepravilno pakiranje, nepravilno izpolnjena dokumentacija ali celo človeške napake (1, 5). Napaka se pogosto odkrije že med spremljanjem proizvodnega procesa, včasih pa šele med končno kontrolo kakovosti. Večina teh težav se odkrije še pred sprostitvijo serije zdravil na trg, saj se vsa odstopanja dokumentirajo in obravnavajo v skladu s sistemom kakovosti, ki deluje kot večstopenjska varnostna mreža (2).

Kaj sledi po odkritju napake? Ko se odkrije odstopanje serije, se serija najprej postavi v karanteno, da jo fizično ločijo od vseh drugih izdelkov in je ni dovoljeno sprostiti na trg (5, 9).

Slika 1: Koraki pri preiskavi rezultatov zunaj dovoljenih mej (OOS). Prirejeno po (12).

Šele po tem se lahko začne preiskava, v katero so vključeni strokovnjaki iz proizvodnje, laboratorija, zagotavljanja kakovosti in tudi razvojnega oddelka. Prvi korak je ugotavljanje, ali je rezultat, ki odstopa, posledica laboratorijske napake ali pomeni, da kakovost izdelka dejansko ni ustrezna. Pregledajo se vsi laboratorijski zapisi, ustreznost uporabljene opreme, kalibracija instrumentov, veljavnost analiznih metod in usposobljenost analitika (3, 4). Če pri tem ugotovijo, da ni bila storjena nobena laboratorijska napaka, sledi podrobna preiskava proizvodnega procesa. To pomeni, da se pregledajo vsi zapisi o proizvodnji, pogojih izdelave, podatki o uporabljenih sestavinah, okoljski pogoji in delovanje proizvodne opreme.

KOTIČEK INDUSTRIJSKE FARMACIJE

Slika 2: Delovanje sežigalnice za nevarne odpadke. Prirejeno po (13).

Namen preiskave ni ugotoviti, kdo je naredil napako, ampak zakaj je do nje prišlo (4). Šele ko je vzrok najden in dobro pojasnjen, lahko podjetje sprejme ustrezno odločitev, kaj sledi. To je razlog, da Evropska agencija za zdravila (EMA) in ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) zahtevata podrobno dokumentacijo vseh preiskav in sprejetih odločitev (2, 3).

Ali je serijo mogoče rešiti? Na prvi pogled bi lahko sklepali, da neuspešna serija zdravil vedno konča med odpadki, vendar to ne drži. Serijo je mogoče rešiti tako, da jo ponovno obdelamo, vendar pod zelo reguliranimi pogoji (1, 5, 6). Poznamo dve možnosti, ki sta reprocessing in reworking. Reprocessing oziroma ponovna obdelava pomeni, da določen, že validiran proizvodni korak znotraj celotnega procesa ponovimo z namenom, da se napaka odpravi. Takšen primer bi lahko bile tablete s preveliko vsebnostjo vlage, ki bi jih ponovno posušili, če je takšen postopek že bil predviden in ustrezno validiran v prvotni izdelavi (4, 9). Druga možnost je rework oziroma predelava, ki je redkejša, saj ni del običajnega postopka izdelave. Gre za uporabo alternativnega postopka, ko prvotna proizvodnja ni dala ustreznega rezultata. Takšni postopki zahtevajo dodatno utemeljitev, oceno tveganja in odobritev sistema zagotavljanja kakovosti. Smernice jasno nakazujejo, da predelava ne sme postati običajen način proizvodnje, ampak ostaja izjemen ukrep (5). Ta možnost je pri sterilnih izdelkih in bioloških izdelkih zelo omejena (2). Če obstaja kakšen dvom o kakovosti, varnosti ali učinkovitosti zdravila, nam regulatorne smernice narekujejo, da bolnik vedno ostane na prvem mestu, pred ekonomskimi interesi, in v takem primeru serija ne sme biti sproščena na trg (4).

Kdaj serija dokončno postane odpadek? Ko preiskava pokaže, da serije ni mogoče varno uporabiti ali ponovno obdelati, se sprejme odločitev o njeni zavrnitvi. Zdravila se ne odvržejo med običajne odpadke, temveč se uničijo v skladu z okoljskimi in zakonodajnimi zahtevami (8). Uničenje zdravil ni tako preprosto, saj vsebujejo učinkovine in pomožne snovi, ki lahko ob nepravilnem odstranjevanju predstavljajo tveganje za okolje, zato je to strogo nadzorovano. Najpogosteje se zdravila uničujejo v specializiranih obratih za

ravnanje z nevarnimi odpadki, kjer poteka sežig ob visokih temperaturah, ki presegajo 1000 °C, kar omogoča popoln razpad zdravilnih učinkovin in preprečuje njihov prehod v okolje (1, 5), ali z drugo ustrezno metodo. Za farmacevtsko podjetje zavrnitev serije pomeni veliko finančno izgubo, saj moramo k stroškom sestavin in proizvodnje prišteti še stroške laboratorijskih analiz, skladiščenja, preiskave, uničenja izdelkov in morebitnih zamud pri oskrbi trga. Ta strošek lahko pri dragih bioloških zdravilih doseže več milijonov evrov za eno samo zavrnjeno serijo (7, 11). Podjetja kljub temu ne smejo sprejemati kompromisov pri kakovosti izdelkov, kar preverjata tudi EMA in FDA z rednimi inšpekcijskimi pregledi (2, 3).

Kako podjetja zmanjšujejo možnost ponavljanja napak? Vsaka neustrezna in neuspešna serija predstavlja pomemben vir informacij za izboljšanje proizvodnega procesa. Vsako odstopanje mora biti v skladu sistemom kakovosti ustrezno raziskano, dokumentirano in odpravljeno z uvedbo korektivnih in preventivnih ukrepov (angl. Corrective and Preventive Actions, CAPA). Korektivni ukrepi odpravijo neposreden vzrok težave, preventivni pa zmanjšujejo možnost, da se podobna napaka ponovi v prihodnosti. Primer korektivnega ukrepa je popravilo okvarjenega stroja, preventivni ukrepi pa lahko vključujejo dodatno usposabljanje zaposlenih, pogostejše vzdrževanje opreme, izboljšanje laboratorijskih metod ali spremembo sistema nadzora kakovosti (6). V sodobni farmacevtski industriji se vse pogosteje uporabljajo tudi digitalni sistemi za spremljanje proizvodnje. Ti omogočajo neprekinjeno spremljanje temperature, vlage, tlaka in drugih parametrov. Če kateri od njih odstopa od dovoljenih mej, sistem na to takoj opozori. Sodobni pristopi, kot so Quality by Design (QbD), upravljanje tveganj kakovosti, statistični nadzor procesov in procesna analitična tehnologija (PAT), lahko izboljšajo razumevanje procesov in omogočijo zgodnejše odkrivanje odmika procesov, s čimer zmanjšajo odvisnost od testiranja končnih izdelkov. Takšni sistemi omogočajo zgodnje zaznavanje odstopanj in zmanjšujejo možnost nastanka neuspešnih serij (10). Tudi kultura kakovosti ima pomembno vlogo, saj v podjetjih zaposlene spodbujajo, da morebitna odstopanja prijavijo čim

KOTIČEK INDUSTRIJSKE FARMACIJE

prej, saj pravočasno ukrepanje bistveno zmanjša tveganje za nastanek večjih težav. Poleg tega je proizvodna oprema redno kalibrirana, zaposleni pa se stalno usposabljajo za delo po zahtevah GMP (4).

Sklep Čeprav večina ljudi meni, da neuspešna serija zdravil takoj konča med odpadki, to ne drži. Vsako odstopanje sproži natančno strokovno preiskavo, katere namen je ugotoviti vzrok težave in oceniti njen vpliv na kakovost zdravila. V določenih

1. European Commission, Health and Consumers Directorate-General. (2012). EudraLex: The rules governing medicinal products in the European Union, Volume 4: EU guidelines for good manufacturing practice for medicinal products for human and veterinary use. Chapter 1: Pharmaceutical quality system (SANCO/AM/sl/ ddg1.d.6(2012)860362, Rev. 3). European Commission [internet]. 2012 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://health.ec.europa.eu/document/download/ e458c423-f564-4171-b344-030a461c567f_en?filename=vol4-chap1_2013-01_ en.pdf 2. European Medicines Agency (EMA). Good manufacturing practice [internet]. 2024 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory-overview/research-development/compliance-research-development/good-manufacturing-practice 3. U.S. Food and Drug Administration (FDA). Investigating Out-of-Specification (OOS) test results for pharmaceutical production: Guidance for industry (Rev. 1). Center for Drug Evaluation and Research [internet]. 2022 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www.fda.gov/media/158416/download 4. ICH. Pharmaceutical Quality System Q10 [internet]. 2008 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://database.ich.org/sites/default/files/Q10%20Guideline.pdf 5. TRS 986 – Annex 2: WHO good manufacturing practices for pharmaceutical products: Main principles [internet]. [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://www. who.int/publications/m/item/trs986-annex2 6. Pharmaceutical Inspection Co-operation Scheme (PIC/S). Guide to Good Manufacturing Practice for Medicinal Products (PE 009-17 (Part I.)). Chapter 5: Production [internet]. 2023 [citirano 19. julija 2026]. Dostopno na: https://picscheme.org/ docview/6606 7. Langer ESS. Batch Failure Rates in Biomanufacturing. Genetic Engineering and Biotechnology News [internet]. 2008 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https:// www.genengnews.com/insights/batch-failure-rates-in-biomanufacturing/

primerih je mogoče serijo ponovno obdelati, vendar le ob strogem upoštevanju regulatornih zahtev in dokazani ohranitvi kakovosti zdravila. Kadar tega ni mogoče zagotoviti ali če obstaja kakršnokoli tveganje za bolnika, je uničenje serije edina pravilna odločitev. Prav vsaka neuspešna serija predstavlja priložnost za izboljšanje proizvodnih procesov. Farmacevtska podjetja tako nenehno izboljšujejo svoje postopke in zagotavljajo, da do bolnikov pridejo le kakovostna zdravila, ki izpolnjujejo najvišje standarde kakovosti.

8. World Health Organization. Safe management of pharmaceutical waste from health care facilities global best practices: 5 Pharmaceutical waste management components [internet]. 2025 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https://iris. who.int/server/api/core/bitstreams/8c19098a-1fb1-4ab2-88ff-f6062ef55c99/content

VIRI

9. European Commission, Health and Consumers Directorate-General. (2012). EudraLex: The rules governing medicinal products in the European Union, Volume 4: EU guidelines for good manufacturing practice for medicinal products for human and veterinary use. Chapter 5: Production (Revisiona). European Commission [internet]. 2014 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https://health.ec.europa.eu/ document/download/4a1fdb4f-6f6f-49c4-b264-8056e5bbe078_en?filename=chapter_5.pdf 10. ICH. Pharmaceutical Development Q8(R2) [internet]. 2009 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https://database.ich.org/sites/default/files/Q8%28R2%29%20 Guideline.pdf 11. European Pharmaceutical Manufacturer. Batch failures and the hidden costs of contamination [internet]. 2026 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https:// pharmaceuticalmanufacturer.media/pharmaceutical-industry-insights/pharmaceutical-manufacturing-insights/batch-failures-and-the-hidden-costs-of-contamination/ 12. Henderson TJ. Managing Out-of-Specification (OOS) Results in Pharmaceutical Manufacturing [internet]. 2025 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https:// www.labmanager.com/managing-out-of-specification-oos-results-in-pharmaceutical-manufacturing-34026 13. Biosafepro. What Is a Medical Waste Incinerator and How Does It Work? [internet]. 2025 [citirano 10. avgusta 2026]. Dostopno na: https://biosafepro.com/what-is-a-medical-waste-incinerator-and-how-does-it-work/

KOTIČEK LABORATORIJSKE MEDICINE

Celična senescenca in senoterapevtiki Anja Kren, absolvent S2LBM

Staranje prebivalstva predstavlja enega največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe zaradi vse večje pojavnosti kroničnih bolezni, povezanih s staranjem. Med pomembnimi biološkimi procesi, ki prispevajo k staranju organizma, je celična senescenca, pri kateri celice trajno izgubijo sposobnost delitve, vendar ostanejo presnovno aktivne. Čeprav ima celična senescenca pomembno zaščitno vlogo, njeno dolgotrajno kopičenje prispeva h kroničnemu vnetju ter razvoju številnih bolezni, povezanih s staranjem. Razvoj senoterapevtikov, med katere sodijo senolitiki in senomorfiki, predstavlja obetaven pristop k zmanjšanju škodljivih učinkov senescentnih celic ter izboljšanju zdrave življenjske dobe. Celična senescenca Nastanek in značilnosti senescentnih celic Celična senescenca je biološki proces, pri katerem celice preidejo v stanje trajnega in praktično nepovratnega zastoja celičnega cikla. Čeprav se te celice prenehajo deliti, ne odmrejo, temveč ostanejo presnovno aktivne in doživijo pomembne spremembe v svoji funkciji, morfologiji in izražanju genov. Celice postanejo senescentne kot odziv na različne oblike celičnega stresa. K temu prispevajo skrajševanje telomer, poškodbe DNA, ki jih med drugim povzročata sevanje in oksidativni stres, onkogeni stres ter motnje v delovanju mitohondrijev (1 – 5). Celično senescenco opredeljuje več značilnih lastnosti, ki jo ločujejo od drugih nedelitvenih stanj, kot sta začasno mirovanje ali terminalna diferenciacija. Ena ključnih lastnosti senescentnih celic je nepovraten zastoj celičnega cikla. Senescentne celice se ne morejo ponovno vključiti v celični cikel, tudi če prejemajo rastne signale. To stanje vzdržujeta tumorsupresorski poti p53/p21 in p16INK4a/ retinoblastomski protein. Prav tako je za senescentne celice značilen kompleksen s senescenco povezan sekretorni fenotip (angl. Senescence-Associated Secretory Phenotype, SASP), ki senescentnim celicam omogoča sporazumevanje s sosednjimi celicami in imunskim sistemom. Dolgotrajno izražanje SASP lahko prispeva h kroničnemu vnetju in motnjam v delovanju tkiv. Senescentne celice so odporne proti apoptozi zaradi povečanega izražanja poti za preživetje (angl. Senescent Cell Anti-apoptotic Pathways, SCAPs), ki jim omogoča preživetje kljub obsežnim znotrajceličnim poškodbam. Poleg teh lastnosti se senescentnim celicam spremeni tudi morfologija. Senescentne celice postanejo večje, bolj sploščene in zrnate. Prepoznamo jih lahko tudi po specifičnih biomarkerjih, kot sta povečana aktivnost s senescenco povezane β-galaktozidaze (SA-β-gal) in kopičenje lipofuscina, netopnega »pigmenta staranja« (2 – 5, 7 – 10). Vloga senescentnih celic Senescentne celice imajo v organizmu kompleksno vlogo, ki je odvisna predvsem od tega, ali so celice prisotne prehodno (akutna senescenca) in opravljajo pomembne fiziološke funkcije, ali pa se dolgotrajno kopičijo (kronična senescenca), kar prispeva k razvoju različnih bolezni in procesov staranja. Kratkotrajna in natančno regulirana senescenca

ima pomembne fiziološke funkcije. Predstavlja enega najpomembnejših obrambnih mehanizmov pred nastankom raka. Poškodovane ali potencialno maligne celice preidejo v stanje trajnega oziroma nepovratnega zastoja celičnega cikla, s čimer se prepreči njihovo nadaljnje deljenje in razvoj tumorja. Senescenca pomembno prispeva k celjenju ran in omogoča obnovo ter regeneracijo tkiv. Na mestih poškodbe tkiva se začasno pojavijo senescentni fibroblasti in endotelijske celice, ki med drugim izločajo tudi iz trombocitov izvirajoči rastni dejavnik (angl. Platelet-derived growth factor-AA, PDGF-AA), ki spodbuja diferenciacijo okoliških celic v miofibroblaste ter s tem pospešuje obnovo tkiva. S pomočjo SASP, senescentne celice sodelujejo tudi pri uravnavanju imunskega odziva. Signalne molekule, ki jih izločajo, privabijo in aktivirajo celice imunskega sistema, kot so makrofagi in naravne celice ubijalke, ki odstranijo senescentne celice in druge poškodovane celične komponente. Poleg tega je senescenca tudi pomemben del embrionalnega razvoja, pri katerem vpliva na preoblikovanje tkiv in pravilni razvoj posameznih anatomskih struktur. V teh primerih se senescentne celice po opravljeni funkciji običajno odstranijo s pomočjo imunskega sistema (1 – 3, 5, 7). S staranjem organizma se učinkovitost imunskega sistema zmanjšuje, zato se senescentne celice vse težje odstranjujejo in se začnejo v tkivih kopičiti. Njihova dolgotrajna prisotnost in značilni sekretorni fenotip povzročata številne škodljive učinke. Kronično vnetje, ki je posledica dolgotrajnega izločanja vnetnih citokinov, kemokinov, proteaz in drugih dejavnikov, ustvarja okolje, ki moti normalno delovanje organov, spodbuja razgradnjo zunajceličnega matriksa ter pospešuje staranje okoliških zdravih celic in tkiv. Kopičenje senescentnih celic prispeva k razvoju številnih s staranjem povezanih bolezni, kot so ateroskleroza in druge srčno-žilne bolezni, osteoartritis in osteoporoza, nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen ter različne presnovne motnje, vključno z inzulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo tipa 2. Boljše poznavanje procesov celične senescence je omogočilo odkritje in razvoj učinkovin, ki selektivno delujejo proti senescentnim celicam (1 – 5, 7, 8). Senescentne celice so izrazito heterogena populacija. Med seboj se razlikujejo glede na izražene biomarkerje, sestavo SASP in mehanizme preživetja. Zaradi tega je razvoj učinkovitih senoterapevtikov močno odvisen od tipa senesccentne celice in tkiva, v katerem se nahaja (4, 5, 8).

KOTIČEK LABORATORIJSKE MEDICINE

Senoterapevtiki Senoterapevtiki so učinkovine, namenjene uravnavanju ali odpravljanju škodljivih učinkov celične senescence. Delimo jih na dve glavni skupini: senolitike in senomorfike. Senolitiki so skupina učinkovin, večinoma majhnih molekul, ki selektivno odstranjujejo senescentne celice z indukcijo njihove apoptoze (programirane celične smrti). V nasprotju z večino celic, ki ob poškodbah odmrejo, senescentne celice razvijejo odpornost proti apoptozi zaradi SCAPs, ki predstavljajo mrežo signalnih poti za preživetje. Senolitiki delujejo tako, da začasno zavrejo te poti, zato se sproži apoptoza senescentnih celic ob relativnem ohranjanju večine zdravih celic. Zdravilo se običajno uporablja občasno, namesto vsakodnevno, saj se senescentne celice po odstranitvi ponovno kopičijo šele po več tednih. Senolitiki navadno delujejo na več signalnih vozlišč znotraj mreže SCAPs, kot so proteini družine BCL-2 in signalne poti PI3K/AKT, p53 ter HSP90, saj se različne vrste senescentnih celic zanašajo na različne mehanizme preživetja (4, 5, 8). Med trenutno najbolj raziskanimi senolitiki so kombinacija dasatiniba in kvercetina (D+Q), fisetin in navitoklaks, ki so predstavljeni v tabeli 1. Tabela 1: Splošne značilnosti senolitikov D+Q, fisetin in navitoklaks (4, 5, 7, 8)

zdravljenje, saj le tako ohranjajo zavrto delovanje škodljivih dejavnikov SASP. Takšen pristop je lahko posebej primeren, ko želimo ohraniti koristne funkcije senescentnih celic ob hkratnem zmanjšanju kroničnih vnetnih učinkov senescence (5, 6, 7). Senomorfiki rapamicin, metformin in resveratrol so predstavljeni v tabeli 2. Tabela 2: Splošne značilnosti senomorfikov rapamicin, metformin in resveratrol (5 – 8, 10, 11)

Kljub obetavnim rezultatom v živalskih modelih in zgodnjih kliničnih raziskavah senoterapevtiki še niso uveljavljeni za rutinsko zdravljenje s senescenco poveezanih bolezni. Nekatere učinkovine, kot so dasatinib, metformin in rapamicin, so registrirane za druge indikacije, njihov učinek na senescentne celice pa ostaja v fazi raziskav (4, 5).

Novejše strategije v razvoju

Nekatere učinkovine za razliko od senolitikov senescentnih celic ne odstranijo, ampak predvsem preprečujejo njihove negativne učinke na okoliško tkivo. Te učinkovine imenujemo senomorfiki ali senostatiki. Izraza se večinoma uporabljata kot sopomenki, vendar delovanje senomorfikov in senostatikov ni povsem enako. Senomorfiki spreminjajo fenotip senescentnih celic tako, da zavirajo ali spreminjajo izločanje biološko aktivnih molekul, predvsem pro-vnetnih in tkivno škodljivih dejavnikov SASP. Senostatiki delujejo tako, da ohranjajo senescentne celice v stabilnem, manj škodljivem stanju ter preprečujejo širjenje senescence na sosednje zdrave celice. Njihov cilj je doseči stanje senostaze, pri katerem zmanjšajo škodljive učinke senescentnih celic z zaviranjem znotrajceličnih signalnih poti, kot so mTOR, NF-κB in JAK/STAT, ki uravnavajo nastajanje pro-vnetnih citokinov, kemokinov in proteaz. V nasprotju s senolitiki, senomorfiki običajno zahtevajo neprekinjeno 1. Regulski MJ. Cellular Senescence: What, Why, and How. Wounds. 2017 Jun; 29(6): 168–74. PMID: 28682291. 2. Roger L, Tomas F, Gire V. Mechanisms and Regulation of Cellular Senescence. Int J Mol Sci. 2021 Dec 6; 22(23): 13173. 3. Calcinotto A, Kohli J, Zagato E, Pellegrini L, Demaria M, Alimonti A. Cellular Senescence: Aging, Cancer, and Injury. Physiol Rev. 2019 Apr 1; 99(2): 1047–78. 4. Kirkland JL, Tchkonia T. Senolytic drugs: from discovery to translation. J Intern Med. 2020 Nov; 288(5): 518–36. 5. Chaib S, Tchkonia T, Kirkland JL. Cellular senescence and senolytics: the path to the clinic. Nat Med. 2022 Aug; 28(8): 1556–68. 6. Li Y, Tian X, Luo J, Bao T, Wang S, Wu X. Molecular mechanisms of aging and anti-aging strategies. Cell Commun Signal. 2024 May 24; 22(1): 285.

Novejše senolitične terapije temeljijo predvsem na povečanju selektivnosti odstranjevanja senescentnih celic ob hkratnem zmanjšanju toksičnosti za zdrava tkiva. Ena izmed njih so senolitična predzdravila, kot je SSK1, ki je neaktiven, dokler ga ne aktivira visoka aktivnost encima SA-β-gal, značilna za senescentne celice. V razvoju so tudi različne imunsko usmerjene terapije, ki prepoznajo površinske označevalce senescentnih celic (npr. B2M in DPP4). Za dostavo citotoksičnih učinkovin se raziskujejo nanodelci, prevlečeni s sladkorji, ki se selektivno razgradijo zaradi povečane lizosomske β-galaktozidazne aktivnosti senescentnih celic, kar omogoča tarčno delovanje zdravila (5, 7, 8).

Sklep Celična senescenca predstavlja pomemben biološki proces z dvojno vlogo v organizmu. Akutna senescenca prispeva k številnim fiziološkim procesom, kot sta preprečevanje nastanka tumorjev in obnova tkiv, medtem ko dolgotrajno kopičenje senescentnih celic pomembno prispeva k staranju organizma in razvoju številnih kroničnih bolezni. Razvoj senoterapevtikov odpira nove možnosti za preprečevanje bolezni, povezanih s staranjem, vendar ob tem ostajajo številni izzivi, kot so heterogenost senescentnih celic, razvoj selektivnejših učinkovin ter zagotavljanje njihove varnosti in učinkovitosti. Nadaljnje raziskave bodo ključne za prenos teh pristopov v rutinsko klinično prakso.

VIRI

7. Saliev T, Singh PB. Targeting Senescence: A Review of Senolytics and Senomorphics in Anti-Aging Interventions. Biomolecules. 2025 Jun 13; 15(6): 860. 8. Zhang L, Pitcher LE, Prahalad V, Niedernhofer LJ, Robbins PD. Targeting cellular senescence with senotherapeutics: senolytics and senomorphics. FEBS J. 2023 Mar; 290(5): 1362–83. 9. Ogrodnik M. Cellular aging beyond cellular senescence: Markers of senescence prior to cell cycle arrest in vitro and in vivo. Aging Cell. 2021 Apr; 20(4): e13338. 10. Csekes E, Račková L. Skin Aging, Cellular Senescence and Natural Polyphenols. Int J Mol Sci. 2021 Nov 23; 22(23): 12641. 11. Guarente L, Sinclair DA, Kroemer G. Human trials exploring anti-aging medicines. Cell Metab. 2024 Feb 6; 36(2): 354–76.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Primerjava odstranjevanja dlak diodnega laserja in sistema intenzivne pulzne svetlobe Dea Filipič, 3. letnik KOZ

Pomen dlak se je skozi zgodovino močno spreminjal. Prvi pripomočki za odstranjevanje dlak najverjetneje segajo v čas nekaj tisoč let pred našim štetjem, saj so na stenah jam že prikazane slike mož brez brad. Prav ti so idealizirali tudi telo brez dlak. V takratnem času so verjeli, da je telo brez dlak čistejše, ker naj bi bile dlake posledica okužb s paraziti. Izjema upodabljanja dlak so bile moške sramne dlake na kipih, ki za razliko od ženskih niso veljale za erotične (1). Različne prakse odstranjevanja dlak so se razvile zaradi upoštevanja družbenih, kulturnih in verskih tradicij. Danes poleg tega izpolnjujejo tudi estetske standarde. Metode odstranjevanja dlak delimo na dve kategoriji: depilacijo, ki vključuje odstranjevanje samo lasnega stebla oziroma dela dlake, ki je nad površino kože (britje, kemično odstranjevanje dlak), in epilacijo, ki zajema odstranitev dlake skupaj z njenim podkožnim delom oziroma učinkovanje na dlačni mešiček (puljenje, nitkanje, voskanje, odstranjevanje s sladkorno pasto, lasersko odstranjevanje, elektroliza, fotodinamična terapija). Vse zgoraj naštete metode, razen elektrolize, le začasno odstranijo dlake, razlikujejo pa se po trajanju rezultatov (2). Laserska terapija odstranjevanja dlak omogoča ciljno delovanje na lasne mešičke in njihovo uničenje. V današnjem času je najpogosteje zahtevan kozmetični postopek prav lasersko odstranjevanje dlak. Postopek izvajajo dermatologi, drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci, ponekod pa tudi ustrezno usposobljeno nezdravstveno osebje. Posegi imajo lahko različno učinkovitost. Idealni kandidati za tovrsten poseg odstranjevanja dlak so ljudje s svetlo kožo in temnimi terminalnimi dlačicami, vendar je tehnologija že tako napredovala, da se lahko poseg uspešno izvaja na vseh vrstah kože. Za optimizacijo učinkovitosti in zmanjšanja zapletov oziroma neželenih učinkov so ključnega pomena znanje o anatomiji in fiziologiji dlačnih mešičkov, ustrezna izbira kandidata, upoštevanje načel varne uporabe, poznavanje različnih naprav ter razumevanje interakcij med tkivom in lasersko svetlobo (3). Med laserje za odstranjevanje dlak spadajo: – rubinski laser (694 nm): primeren za svetlejše tipe kože s temnimi dlakami, – aleksandritni laser (755 nm): večja penetracija, primeren za svetlejše dlake, – diodni laser (810 nm): manj poškodb povrhnjice, varnejši za temnejšo kožo, – Nd:YAG (1064 nm): manjša absorpcija melanina, – intenzivna pulzna svetloba (IPL) (500–1200 nm): lahko se uporablja na temnejši koži, manj učinkovita.

Vsi sistemi ciljno delujejo na melanin v lasnem steblu, folikularnem epiteliju in lasnem matriksu. Oddajajo svetlobo valovnih dolžin 600–1200 nm, kjer selektivno absorbirajo melanin. Lasni matriks je na laserski tretma občutljiv le v času anagene faze cikla rasti, saj je v tem obdobju lasni mešiček tesno povezan z dermalno papilo in vsebuje največ melanina, ki selektivno absorbira svetlobno energijo. Cikel rasti dlake poteka v treh fazah: anageni fazi, ki je faza intenzivne rasti, katageni fazi, ki je prehodna faza, in telogeni fazi, ki je faza mirovanja dlake. Iz tega razloga je potrebnih več tretmajev, saj lasni folikli niso vsi v isti fazi rasti. V začetnih fazah je potrebnih vsaj 4–6 tretmajev, ki jih izvedemo na 4–6 tednov. Večina bo potrebovala tudi obnovitvene tretmaje na vsakih 6–12 mesecev, saj lahko izrastejo manjše velusne dlake, ki so kratke, tanke in običajno slabo ali sploh ne pigmentirane. Poleg zgoraj naštetega je treba upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na učinkovitost. Ena od teh je lokacija dlak. Dlake pod pazduho in sramne dlake se v splošnem bolje odzivajo od tistih na okončinah in prsih. Pomemben dejavnik je tudi barva kože in dlak. Najboljše rezultate omogoča svetla koža (tip I– IV po Fitzpatricku) s temnimi dlakami, saj je v koži melanina malo, v dlakah pa veliko. Ključnega pomena so tudi izbira laserskega žarka, hormonsko stanje posameznika in ustrezno načrtovanje tretmajev (4). Pri tovrstni storitvi so možni tudi zapleti. Sosednje strukture ob melaninu lasne čebulice lahko tekmujejo za absorpcijo in povzročijo, da se energija laserske svetlobe absorbira v pigment v povrhnjici, kar zmanjšuje njegovo učinkovitost in povzroča poškodbe sosednjega epitelija. Po tretmaju se lahko pojavijo tudi eritem, bolečina in pekoč občutek. Hujši neželeni učinki vključujejo mehurje, kraste, motnje pigmentacije in včasih brazgotinjenje. Pojavijo se lahko očesne komplikacije, če je pri tretmaju prišlo do poškodbe očesa. Redko se lahko pojavi tudi hipertrihoza (4).

Diodni laserji Diodni laserji so ena najpogosteje uporabljenih metod za dolgoročnejše odstranjevanje dlak. So laserski sistemi, ki za delovanje uporabljajo polprevodno diodo, ki oddaja svetlobo (svetlečo diodo ali LED (angl. light-emitting diode)) z valovno dolžino 800–810 nm. Zaradi takšne valovne dolžine omogoča globljo penetracijo v kožo in selektivno absorpcijo energije v

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

melaninu dlačnega mešička. Absorbirana energija se pretvori v toploto in povzroči termično poškodbo struktur dlačnega mešička, s čimer se zavre ali dolgoročno zmanjša rast dlak. Diodni laser kot vsi ostali laserji deluje po principu selektivne fototermolize, kar pomeni, da se svetlobna energija selektivno absorbira v ciljnem kromoforu, ki je pri odstranjevanju dlak predvsem melanin. Največjo učinkovitost na zaviranje rasti doseže v anageni fazi rasti dlake, saj je takrat prisotna najvišja koncentracija melanina (4, 6). Diodni laser ima v primerjavi z rubinskim ali aleksandritnim manjšo absorpcijo v epidermalnem melaninu, kar povečuje njegovo učinkovitost tudi pri temnejših tipih kože. Ker je absorpcija melanina manjša, je manjše tudi tveganje za poškodbe epidermisa. Posebej učinkovit je pri odstranjevanju temnih in debelejših dlak, kar je posledica dobre penetracije v dermis. Njegova učinkovitost je odvisna predvsem od različnih fizikalnih parametrov, ki vključujejo valovno dolžino, trajanje impulza, izpostavljenost sevanju, velikost žarišča, intervale med posegi in število posegov ter individualne značilnosti posameznika (barva kože in dlak, debelina dlak ter obravnavano mesto) (6). Diodni laserji pogosto vključujejo tudi sisteme hlajenja kože, ki so lahko kontaktni, kriogenski ali zračni. Namen takšnega hlajenja je zaščita povrhnjice in zmanjšanje neprijetne bolečine med posegom. Po tretmaju se lahko pojavijo prehodni neželeni učinki – eritem, perifolikularni edem, motnje pigmentacij, opekline ipd. (4). Veliki prednosti diodnih laserjev sta visoka učinkovitost pri odstranjevanju terminalnih dlak in možnost uporabe na različnih fototipih kože. Zaradi manjše absorpcije melanina v epidermisu je tveganje za poškodbe kože manjše. Prav tako so dolgotrajni neželeni učinki zelo redki. Njihova prednost so tudi že omenjeni sistemi hlajenja, ki dodatno prispevajo k varnosti in učinkovitosti (4, 5). Kljub visoki učinkovitosti pri temnih dlakah pa diodni laserji dosegajo slabše rezultate pri svetlih, sivih in rdečih dlakah, saj vsebujejo manj melanina. Pojavijo pa se lahko tudi neželeni učinki, ki se večinoma pojavljajo na bolj občutljivih predelih in tam, kjer je naša povrhnjica temnejše barve kot ostala koža (npr. dimlje) (5). Energija laserskega žarka se ob stiku s kožo ne absorbira v celoti zaradi odboja ali razpršitve po tkivu. V teoriji to pomeni, da manjša razpršitev v tkivu pomeni višjo učinkovitost prenosa energije na ciljno mesto. Na razpršitev laserskega žarka lahko vpliva tudi velikost žarišča; če se poveča velikost žarišča, se poveča tudi optična prepustnost tkiva. Pri enaki fluenci večja velikost žarišča omogoča večjo dostavo energije v globlje strukture lasnega mešička, zaradi česar se povečata absorpcija energije v melaninu in toplotna poškodba mešička (6).

je bila dokazana na ušesih zajcev, na katerih so dokazali sposobnost termične koagulacije žil z minimalno purpuro in poškodbami povrhnjice. Od takrat se je klinična uporaba razširila na zdravljenje različnih pigmentnih ali vaskularnih motenj, odstranjevanje dlak in obravnavanje znakov fotostaranja. Sistemi IPL so vsestranski sistemi, ki so v dermatologiji uporabljeni za zdravljenje stanj, kot so melazma, lentigini, teleangiektazije in rozacea. Poleg tega pa so indikacije za uporabo teh sistemov tudi akne vulgaris, hemangiom, manjše žile na nogah, venozne malformacije in podobno (7). Tehnologija IPL uporablja bliskovno žarnico, ki oddaja polikromatsko svetlobo v širokem spektru valovnih dolžin (500–1200 nm), kar jih razlikuje od laserskih sistemov, ki za delovanje uporabljajo le eno valovno dolžino. Mogoče je prilagoditi valovno dolžino svetlobe, ki jo IPL oddaja s pomočjo filtrov, ki preprečujejo oddajanje svetlobe s krajšimi valovnimi dolžinami od želene vrednosti. Delujejo po sistemu selektivne fototermolize, pri kateri se svetlobna energija absorbira v ciljnem kromoforu. Absorbirana svetlobna energija se pretvori v toploto, ki povzroči termično poškodbo lasnega mešička in posledično zavira nadaljnjo rast dlak. Kot že omenjeno, so to zelo vsestranski sistemi, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih stanj. Prav tako jim to omogoča tudi uporaba filtrov, saj je tako terapija bolj prilagojena posamezniku. S takšnimi sistemi lahko obdelujemo tudi večje površine kože naenkrat, zato so tretmaji pogosto hitrejši kot tretmaji z nekaterimi laserskimi sistemi. Prav tako imajo sistemi IPL navadno nižje stroške uporabe in večinoma klinično uporabo. Uporabljajo se lahko tudi pri različnih fototipih kože (7, 8). Terapija z IPL je v splošnem varna, vendar lahko pri nekaterih osebah povzroči neželene učinke. Med možne kontraindikacije oziroma razloge za odložitev postopka spadajo aktivne sončne opekline, nekatera kožna obolenja, večje krčne žile (varice) in nosečnost. Pri dojenju je treba upoštevati priporočila proizvajalca naprave in strokovno presojo izvajalca. IPL lahko sproži tudi izbruhe virusa herpes simplex (HSV) v terminalnem gangliju prek predhodne hipertermije in reaktivacije lastnega virusa HSV. Pojavijo se lahko tudi eritem, opekline, mehurji in motnje pigmentacij. Tveganje za poškodbe epidermisa se poveča pri temnejših fototipih kože. Ker delujejo v večjem spektru valovnih dolžin, je to tudi njihova pomanjkljivost, saj je za doseganje optimalnih rezultatov potrebnih več tretmajev (pri odstranjevanju dlak) v primerjavi z laserskimi sistemi, saj je svetloba bolj razpršena in ne deluje točkovno (7, 8).

Primerjava diodnega laserja in sistema intenzivne pulzne svetlobe

Sistemi intenzivne pulzne svetlobe

Tako sistemi IPL kot diodni laserji se pogosto uporabljajo za dolgoročno zmanjšanje poraščenosti, vendar se med seboj razlikujejo glede fizikalnih lastnosti, selektivnosti delovanja, učinkovitosti in varnosti. Diodni laserji uporabljajo eno valovno dolžino svetlobe, medtem ko IPL temelji na širokopasovni polikromatski svetlobi, kar vpliva na globino penetracije, absorpcijo energije v melaninu in tveganje za pojav neželenih učinkov. Zaradi vsega naštetega se razlikujejo tudi po kliničnih rezultatih, številu potrebnih tretmajev in primernosti uporabe pri različnih fototipih kože (4, 7).

Sistemi intenzivne pulzne svetlobe so se prvotno uporabljali za zdravljenje teleangiektazij na nogah. Njihova učinkovitost

Diodni laserji uporabljajo le eno valovno dolžino, zato omogočajo bolj selektivno absorpcijo energije v melaninu

Diodni laser je bil ocenjen kot varen za odstranjevanje dlak pri vseh tipih kože po Fitzpatrickovi lestvici. Za zmanjšanje pojava neželenih učinkov je treba prilagoditi parametre delovanja, kot sta izpostavljenost sevanju in trajanje impulza, glede na individualni odziv kože posameznika in upoštevanju njegove anamneze (4).

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

dlačnega mešička in globljo penetracijo v dermis kot sistemi IPL, ki za doseganje učinkov uporabljajo širokopasovno svetlobo. Posledično diodni laserji dosegajo učinkovitejše rezultate, dolgoročno zmanjšanje poraščenosti in za doseganje tega običajno zahtevajo manj tretmajev. Primernejši so za uporabo pri temnejših fototipih kože, saj absorbirajo manj melanina v epidermisu (4, 5). Sistemi IPL imajo v primerjavi z laserji manj selektivno delovanje, zato so postopki odstranjevanja dlak pogosto bolj variabilni. Njihova prednost je večnamenska uporaba, saj se uporabljajo tudi za zdravljenje različnih dermatoloških stanj. Zaradi širokega spektra valovnih dolžin omogočajo hitrejšo obdelavo večjih površin kože (7).

Sklep Diodni laserji in sistemi IPL predstavljajo učinkovite metode za dolgoročno zmanjšanje neželene poraščenosti, vendar se med seboj razlikujejo. Diodni laserji omogočajo bolj selektivno absorpcijo energije v melaninu dlačnega mešička, globljo penetracijo v dermis in običajno učinkovitejše rezultate ob manjšem številu tretmajev. Primernejši so za uporabo na temnejših tipih kože. Sistemi IPL imajo v primerjavi z laserji manj selektivno delovanje, vendar omogočajo večnamensko uporabo in hitrejše obdelovanje površine kože. Zaradi širokega spektra valovnih dolžin so rezultati odstranjevanja dlak pogosto bolj variabilni. Da dosežejo primerljivo učinkovitost z laserjem, je potrebnih več tretmajev.

Pri obeh metodah odstranjevanja dlak se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so eritem, perifolikularni edem, opekline in motnje pigmentacij. Zaradi manj selektivnega delovanja IPL je tveganje za poškodbe epidermisa večje predvsem pri temnejših fototipih in nepravilni izbiri parametrov (7, 9).

Diodni laserji so na področju odstranjevanja dlak učinkovitejši in bolj selektivni, medtem ko so sistemi IPL predvsem bolj vsestranski in uporabljeni v estetski dermatologiji. Pri izbiri ustrezne metode je ključnega pomena upoštevanje fototipa kože posameznika, tipa dlake in možnosti pojava neželenih učinkov.

1. Hirsch RJ. Laser hair removal. J Am Acad Dermatol. 2013; 69(1 Suppl): S1–S11.

6. Alster TS, Tanzi EL. Laser hair removal: Long-term results and side effects. Lasers Med Sci. 2015; 30(1): 1–6.

2. Juhas S, Bogle MA, et al. Unwanted hair removal: A review of laser-assisted hair removal devices. Dermatol Ther (Heidelb). 2021; 34(5): e15083. 3. Haedersdal M, Wulf HC. Evidence-based review of hair removal using lasers and light sources. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2010; 24(1): 1–8. 4. Lolis MS, Goldberg DJ. Laser Hair Removal. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 [cited 2026 Aug 3]. Available from: https://www. ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507861/ 5. Gan SD, Graber EM. Laser hair removal: A review. Dermatol Surg. 2013; 39(6): 823–38.

VIRI

7. Oakley A, et al. Laser Hair Removal. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 [cited 2026 Aug 3]. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK580525/ 8. Battle EF Jr, Hobbs LM. Laser-assisted hair removal for darker skin types. Lasers Surg Med. 2004; 34(3): 232–8. 9. Sadick NS, Weiss RA. Intense pulsed light for hair removal. Dermatol Surg. 2002; 28(9): 799–802.

NA POGOVORU

“Farmacija brez meja: radovednost kot kompas, pogum kot vodilo” - Intervju z direktorjem Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Momirjem Radulovićem Pia Planinšek, 2. letnik S2 LBM

Za tokratno številko Spatule sem imela priložnost sesti za mizo z Momirjem Radulovićem, direktorjem Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ter se z njim pogovoriti o poklicni poti, ki ga je od lekarništva in bolnišnične farmacije prek mednarodne farmacevtske industrije pripeljala do vodenja enega ključnih regulatornih organov v Sloveniji in EU. Pogovor je hitro pokazal, da njegove kariere ni mogoče opisati kot ravne in vnaprej začrtane poti. Zaznamujejo jo radovednost, pogum za spremembe, življenje in delo v različnih državah ter pripravljenost stopiti iz cone udobja. Govorila sva o izkušnjah, ki so ga oblikovale že med študijem, o prehodu iz industrije v regulativo, pomenu mednarodnega sodelovanja, pomanjkanju zdravil ter o tem, kakšne priložnosti čakajo prihodnje generacije farmacevtov. Predvsem pa je bil to pogovor o tem, kako široka in interdisciplinarna je lahko farmacija in kako lahko prav ta širina omogoči, da svojo poklicno pot skozi življenje večkrat na novo začrtamo. Začnimo na začetku. Kako bi na kratko predstavili svojo karierno pot in ključne izkušnje, ki so vas pripeljale do današnje vloge? Danes vodim Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na njenem bliskovitem vzponu že od decembra 2018 in podpredsednik upravnega odbora predstojnikov agencij za zdravila (Heads of Medicines Management Group – HMA MG). Prav tako sem aktivni član upravnega odbora Evropske agencije za zdravila (European Medicines Agency) ter sopredsedujoči EU Network Training Centre (mrežni center, ki ponuja znanstvena in regulativna usposabljanja zaposlenim v regulatornih organih). Do tega so me pripeljale vse predhodne izkušnje in delo, ki sem ga veliko preživel tudi v tujini. Živel sem v šestih različnih državah (to definiram kot obdobje, kjer sem preživel več kot 6 mesecev), in bil odgovoren za delo v več kot 10 državah v inovativni farmacevtski industriji, kjer sem prispeval k portfeljem na področjih onkologije, hematologije, revmatologije, HIV in cepiv. Na svojo današnjo pozicijo pa prinašam tudi izkušnje, ki zajemajo še drugi del pogleda na farmacevtski življenjski cikel, od klinične prakse na prvi liniji kot bolnišnični farmacevt (Royal London Hospital) in lekarniški farmacevt (Celjske lekarne) do sedanjega strateškega vodenja regulatornega in inšpekcijskega organa. Kaj pa vas je prepričalo, da ste se odločili za študij farmacije? Kemija mi je bila od nekdaj zelo blizu, vendar je bil pri izbiri študija zame ključen predvsem trenutek, ko sem

spoznal, kako široko interdisciplinarnost ponuja farmacija. Omogoča ti, da skozi kariero spreminjaš smer, se podajaš na povsem nova področja in vedno znova narediš preobrat. Ker me je že od nekdaj zanimalo veliko različnih stvari, me je prav ta širina zelo pritegnila.

NA POGOVORU

Že med študijem ste bili zelo dejavni zunaj predavalnic in vključeni v številne obštudijske dejavnosti. Kaj so vam te izkušnje dale in kako pomembne so po vašem mnenju za osebni in poklicni razvoj mladega farmacevta? Menim, da ključno vplivajo tako na osebno rast kot na kasnejšo poklicno pot. Obštudijske dejavnosti niso le popestritev študentskih let, temveč naložba v prihodnost, saj predstavljajo pomemben most med teoretičnim znanjem in resničnim delovnim okoljem, ker delujejo kot nekakšen simulator vsakdanjih poklicnih in življenjskih izzivov. Usklajevanje študijskih obveznosti, izpitov in obštudijskih dejavnosti zahteva organizacijo in nauči te določati prioritete ter delovati pod časovnim pritiskom. Vodenje projektov in delo v študentskih organizacijah naravno krepita komunikacijske sposobnosti, sposobnost pogajanj, reševanje konfliktov in empatijo. Najbolj pomembno je pridobivanje praktičnih izkušenj in referenc, kot tudi prepoznavanje lastnih poklicnih interesov. Ob vsem tem pa se stkejo prijateljstva za vedno doma in v tujini. Delodajalci cenimo kandidate, ki so pokazali več kot le golo opravljanje študijskih obveznosti, saj to kaže na zagon (angl. drive), energijo in pripravljenost za nenehno učenje. Ena od sledi vašega študentskega obdobja je tudi ime »Drug Dealer«, ki se je na Fakulteti za farmacijo ohranilo vse do danes. Kako je nastala ta nekoliko provokativna ideja in kaj vam pomeni, da je po več kot dveh desetletjih še vedno živa? V osnovi je bila to drzna ideja z jasnim ciljem - ozaveščati o negativnih posledicah uporabe prepovedanih drog, ki pa nosi precejšnje tveganje za napačno razumevanje in resne posledice, a že takrat si je bilo mogoče študentovo pozornost pridobiti le s provokacijo. Odziv je bil velik, saj je vseh 500 Drug Dealer majic pošlo v treh dneh. Te majice so bile del moje volilne kampanje, ko sem kandidiral za predsednika Študentske organizacije FFA in Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Ideja je bila preprosta: ko te je zaradi provokativnega napisa kdo ogovoril, je bila naloga študenta farmacije, da vskoči, ponudi znanstveno preverjene informacije in posameznika usmeri h kritičnemu razmišljanju o drogah. Če pogledamo European Drug Report 2026 je ta tematika danes, 26 let kasneje, še toliko bolj aktualna in skrb vzbujajoča. Ilegalni trg namreč preplavljajo nepredvidljive, izjemno močne sintetične droge, kar drastično povečuje število smrtnih primerov zaradi predoziranja, k čemur še posebej prispeva nevarna praksa hkratnega uživanja več različnih snovi. Dejstvo, da ime Drug Dealer 26 let kasneje ostaja tako zelo aktualen, zame predstavlja trdno rdečo nit skrbi za zdravje ljudi in ozaveščanja o tveganjih. Vaša poklicna pot je vodila skozi različne države, okolja in področja farmacije. Katere odločitve oziroma prelomnice so vas najbolj oblikovale in kaj so vas naučile o pomenu radovednosti, poguma in izstopanja iz cone udobja? Po življenju v Londonu in Moskvi rad rečem, da lahko živim in delam kjerkoli. Prepričan sem, da resnično vplivno po-

klicno pot poganjata neizmerna radovednost in pogum, da sprejmemo nepričakovano. Življenje je preveč dinamično, da bi ga lahko načrtovali več let vnaprej, njegov največji potencial pa pogosto leži v smereh, ki jih sprva nismo predvideli. Vsaka selitev v tujino, pridobivanje novih kompetenc, vsaka sprememba delovnega področja, vsak nov projekt in novo kulturno okolje je zame bila prelomnica, saj se človek nauči hitro prilagajati spremembam in sprejemati priložnosti, ki jih te ponujajo. Spomnim se svojih vzponov in padcev pri organizaciji obštudijskih dejavnostih, kot npr. pri dogodkih in vodenju projektov vse do pregleda zdravstvene dokumentacije v sklopu opravljanja diplomske naloge na oddelku za zdravljenje HIV v Royal London Hospital pod somentorstvom dr. Catherine Duggan ter kasneje na poklicni poti. Ko si sredi teh vzponov in padcev, se včasih vprašaš, zakaj si vse to nalagaš, vendar danes na to gledam drugače. Prav izzivi, napake in nepričakovani ovinki gradijo odpornost, modrost in značaj. Redko se naučiš kaj pomembnega zgolj s tem, da prideš do cilja; učiš se med potjo do tja in rast se dogaja v samem procesu in vseh njegovih preprekah. Vse to so točke na krivulji, ki jih je vedno zelo lahko povezati za nazaj. Študenti farmacije imate nešteto priložnosti, da si svojo pot začnete risati že danes. Farmacija vas je popeljala od lekarništva in bolnišničnega okolja prek farmacevtske industrije vse do regulative. Kaj je bilo odločilno za vaš prehod na področje regulative zdravil in kaj vas pri tem delu danes najbolj motivira? Zame je značilnost smiselne kariere nenehno iskanje novih izzivov. V farmacevtski industriji sem prehodil pot od prodaje in trženja prek dostopa do zdravil do vodenja ljudi ter deloval v različnih poslovnih okoljih - od manjših trgov do velikih sistemov. Na neki točki sem se zato začel spraševati: ali želim svojo kariero še naprej graditi predvsem na optimizaciji kazalnikov v preglednici P&L (angl. Profit&Loss)? Ob tem sem prišel tudi do točke, ko sem bil za lokalno izpostavo predrag zato smo se dogovorili za t. i. sobotno leto (angl. sabbatical). To obdobje sem izkoristil predvsem za razmislek o tem, kaj želim od svoje nadaljnje kariere, kar se je pozneje izkazalo za eno najboljših odločitev, ki sem jih sprejel zase in za svojo prihodnost. Ta refleksija mi je odprla prostor za karierni preobrat (angl. career change). Vedno me je zanimalo delo v javnem zdravstvu, predvsem na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, kjer sem videl možnost neposrednega vpliva na oblikovanje politik in s tem tudi na širše okolje, v katerem deluje zdravstveni sistem. Prijavil sem se na delovno mesto inšpektorja na JAZMP, na katerem pa žal nisem bil izbran. Kasneje sem se prijavil na mesto direktorja JAZMP in bil na koncu tudi izbran. Danes me pri delu najbolj motivira prav možnost, da lahko raznolike izkušnje povezujem in jih uporabim tam, kjer lahko vplivajo na širše okolje – ne zgolj na poslovni rezultat posamezne organizacije, temveč predvsem zagotavljati mehanizme dostopa in razpoložljivosti učinkovitih, kakovostnih in varnih zdravil ter skladnih medicinskih pripomočkov za dobrobit pacientov.

NA POGOVORU

Pri delu me žene neustavljiva strast do soustvarjanja prihodnosti zdravstva v času, ko tehnologija in znanost premikata meje mogočega. Živimo v obdobju izjemno hitrih sprememb, zato me najbolj motivira priložnost t.i. Policy Impact Job, da te prelomne družbene in tehnološke izzive ter dobre ideje uspešno in proaktivno izpeljemo tako doma kot na ravni Evropske unije. Sinergija tehnologije, humanizma, zdravja in hkrati razumevanje, da vsaka premišljena rešitev lahko vpliva na izboljšano kakovost življenja ljudi in živali. Ob digitalizaciji, umetni inteligenci, napredku pri zdravilih in medicinskih pripomočkih, novih izzivih na področju javnega zdravja, neizpolnjenih zdravstvenih potrebah, pojava novih bolezni in ponovni opredelitvi obstoječih, številni novi pristopi ne predstavljajo le napredka v tehnologiji, medicini in farmaciji, temveč oblikujejo novo stanje duha in delovanja človeške družbe. Zelo izpolnjujoči so občutki ko pripravljaš strateške dokumente in zakonodajne rešitve za: pomanjkanje zdravil, zagotavljanje dostopa in spodbude za starejše in nove antibiotike (angl. Push and Pull incentives for antimicrobials), koncept repozicioniranja zdravil (angl. Drug Repurposing), ki temelji na iskanju nove terapevtske uporabnosti že obstoječih zdravil, optimizacijo zdravljenja (angl. Treatment Optimization) zlasti po pridobitvi dovoljenja za promet, za prilagoditev odmerjanja, sekvence ali trajanja zdravljenja,… Posebej me motivira razvojna naravnanost agencije, saj JAZMP trenutno vodi največji projekt, kar jih je kadar koli koordiniral kateri koli slovenski pristojni organ na področju zdravja – to je projekt IncreaseNET. Gre za 10 milijonov evrov vreden projekt v okviru programa EU4Health, ki vključuje že 30 držav in pomembno krepi strokovne kompetence ter kadrovske zmogljivosti sodelujočih agencij.

JAZMP ima zelo širok nabor pristojnosti, obenem pa deluje v okolju hitrega razvoja farmacevtske industrije in omejenih kadrovskih virov. Kateri so danes največji izzivi agencije in kje vidite največ prostora za njen nadaljnji razvoj? Z vidika vloge, ki jo JAZMP opravlja, njenih številnih pristojnosti in specifične teže močnega farmacevtskega sektorja v Sloveniji in EU, se vezanost na Zbirni kadrovski načrt izkazuje kot preveč tog in v praksi manj učinkovit mehanizem. Glede na to, da sodimo med najmanjše regulatorne agencije v Evropi, bi za uspešno sledenje dinamičnemu razvoju stroke in zagotavljanje ustrezne kadrovske podpore nujno potrebovali večjo prožnost ter prilagodljivost pri zaposlovanju, ki bi ustrezali sodobnim in hitro spreminjajočim se potrebam regulatornega okolja. Ne glede na zgoraj navedeno, je JAZMP zgodba ekipe o uspehu, saj smo iz negativnega poslovanja 2017, 2018 prišli v kontinuirano vsebinsko rast na področju dela predvsem zaradi poguma, zagona, predanosti in duha sodelovanja mojih sodelavcev in sodelavk. Najbolj me veseli izjemen premik na področju centraliziranih postopkov. Medtem ko smo v petnajstletnem obdobju med letoma 2004 in 2018 zaključili skupno 6 centraliziranih postopkov, danes v povprečju ocenjujemo kar 7 zdravil letno, lani pa je bilo med njimi 5 bioloških in tarčnih zdravil. Nadaljujemo tudi z izjemnim trendom učinkovitosti pri postopkih medsebojnega priznavanja in decentraliziranih postopkih (MRP/DCP), kjer JAZMP prevzema vlogo države poročevalke (angl. Reference Member State). Z večletnim povprečjem nad 30 zaključenih primerov krojimo ritem v evropskem prostoru ter z zanesljivostjo in strokovnostjo utrjujemo vlogo pomembnega partnerja v evropski regulatorni mreži. Za pri-

NA POGOVORU

merjavo: v 15-letnem obdobju (2004–2018) smo kot država poročevalka zaključili 57 primerov. To hkrati prinaša izjemne izzive: nenehno moramo ostajati v tesnem stiku z najnovejšimi dosežki znanosti in tehnologije, saj za te postopke konkuriramo z drugimi agencijami. Prisegamo na vseživljensko učenje, saj je lahko vsaka nova vloga povsem drugačna. To zahteva obilo poguma, znanja in predvsem vrhunske kadre, s katerimi ohranjamo zmagovalno miselnost in neustavljiv zagon! Zaradi kadrovskih omejitev imamo izzive tudi s facilitacijo živahne gospodarske dejavnosti farmacevtskega sektorja v Sloveniji. Slovenija se uvršča med 8 največjih proizvajalcev farmacevtskih izdelkov v EU (vrednost izvoza farmacevtskih izdelkov v letu 2024 po podatkih UN Comtrade), tik za državama, kot sta Francija in Nizozemska, ter pred Dansko, Avstrijo in Španijo. Trenutno sektor doživlja znaten porast naložb, saj tri globalna podjetja širijo svoje poslovanje. To dinamično naložbeno okolje poudarja vse večjo vlogo Slovenije kot pomembnega središča farmacevtske proizvodnje, hkrati pa prinaša izredno povečan obseg in zahtevnost inšpekcijskih nadzorov. V letu 2025 smo izvedli 302 inšpekcijska nadzora (kar je 30 % več kot v letu 2024), od tega 8 v tretjih državah, inšpektorji JAZMP pa tudi prevzemajo vodilno vlogo v zahtevnih EMA inšpekcijah v tretjih državah in v projektu JAMS 2.0, v okviru katerega je JAZMP na prvem mestu po številu izvedenih inšpekcij proizvajalcev na področju medicinskih pripomočkov. Izzive imamo tudi s prekomerno birokracijo, saj je to davek na človeški potencial, in zato bi si želeli, da bi zakonodajalec sprejel več predlogov JAZMP za zmanjšanje administracije in debirokratizacije, saj se določeni postopki niso spremenili več kot 20 let. Pri odobravanju novih zdravil obstaja stalna težnja po čim hitrejšem dostopu bolnikov do inovacij, hkrati pa morajo ostati kakovost, varnost in učinkovitost brezkompromisne. Kako regulatorji v praksi iščete ravnotežje med tema dvema zahtevama? Ko tehtamo koristi in tveganja zdravil, je na prvem mestu dobrobit pacientov. V svetu, ki se nenehno spreminja, se pogosto znajdemo med dvema ognjema: kako slediti globalnim trendom, novim tehnologijam in neizprosnemu ritmu trga, a hkrati ohraniti presojo, ki temelji na strokovnosti. Kako uvajati inovacije, a ne pozabiti na naše osnovno poslanstvo, da delujemo v javnem interesu, za dobrobit pacientov in za skupno dobro. Z vsako sprejeto odločitvijo, z vsakodnevno zaščito javnega zdravja in z nenehnim nadzorom skrbimo za tisto najdragocenejšo vrednoto - zdravstveno dobrobit ljudi in živali. Za doseganje visokih strokovnih standardov in v luči boljše oskrbe trga v Sloveniji z večjim številom zdravil je nujno mednarodno sodelovanje, saj v vseh postopkih delujemo kot evropska regulativna mreža, ki jo sestavlja EMA, HMA, nacionalni pristojni organi in Evropska komisija. Sodelavci JAZMP aktivno sodelujejo v več kot 200 delovnih skupinah pri Evropski komisiji, Evropski agenciji za zdravila, Mreži predstojnikov agencij pristojnih za zdravila (HMA),

koordinacijski skupini za medsebojno priznavanje zdravil ter decentraliziranih postopkov, Evropskem direktoratu za kakovost zdravil in zdravstvenega varstva (EDQM) in drugih (na primer WHO, Medev), ki posegajo na področje delovanja JAZMP. Na ravni odborov EMA velja izpostaviti aktivno vključenost v Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP), Odboru za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (CVMP), Odboru za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAC), Odboru za zdravila sirote (COMP), Odboru za pediatrijo (PDCO), Odboru za napredno zdravljenje (CAT), Odboru za zdravila rastlinskega izvora (HMPC), delovni skupini inšpektorjev in drugih. Poleg navedenega zaposleni na JAZMP sodelujejo v okviru pristojnih organov za medicinske pripomočke (Competent Authorities for Medical Devices - CAMD), pristojnih organov za kri in krvne komponente (Competent Authorities ob Blood and Blood Components - CA BBC) ter delujejo v programu sodelovanja farmacevtskih inšpekcij (Pharmaceutical Inspection Co-operation Scheme - PIC/S). In če smo v teh skupinah zelo dobri, bomo doma briljirali. Pomanjkanje zdravil je iz občasnega problema postalo eden osrednjih izzivov evropskega zdravstvenega sistema. Kako ranljiv je zaradi svoje velikosti slovenski trg in kateri ukrepi lahko po vašem mnenju najbolj povečajo njegovo odpornost? Živimo v obdobju blaginje, pa vseeno v ekonomiji pomanjkanja (angl. #the shortage economy) . Po eni strani se je

NA POGOVORU

v zadnjih dvajsetih letih delež svetovnega prebivalstva, ki živi v skrajni revščini, zmanjšal za skoraj polovico, po drugi pa veliko dobrin primanjkuje, in to se s pridom uporablja kot gibalo ekonomije, saj je na nekaterih področjih povečanje povpraševanja tako močno, da se ponudba le stežka prilagaja. To se kaže v industriji mikročipov, gradbeni in avtomobilski industriji, trgovanju z energenti ter tudi v farmacevtski industriji. V EU je pogosto pomanjkanje zdravil, med katerimi so starejša, nepatentirana in generična zdravila. Ozka grla so ugotovljena vzdolž celotne farmacevtske proizvodne verige, od proizvodnje surovin do nacionalnih praks določanja cen in javnega naročanja zdravil. Vzroki so večplastni in kompleksni, saj ima lahko posamezni proizvajalec zdravil od 5.000 do 20.000 dobaviteljev. Slovenija ima še enega izmed redkih popolnoma evropskih proizvajalcev zdravil, vendar se generična zdravila vse bolj proizvajajo zunaj EU, zlasti na Kitajskem in v Indiji. V zadnjih desetih letih je s trga izginilo 26 % generičnih zdravil in več kot dve tretjini (69 %) teh zdravil na trgu EU ima zdaj le enega ali dva dobavitelja. Pred dvajsetimi leti je Evropa proizvajala približno polovico sestavin, potrebnih za izdelavo zdravil, zdaj pa jih le še petino. Vzroki za pomanjkanje zdravil so na splošno zelo različni in so lahko povezani z učinkovino (ali ima proizvajalec končnega zdravila v svoji zalogi zadostno količino učinkovine in ali je ta količina ustrezne kakovosti), proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec z obstoječimi proizvodnimi linijami zagotovi zadostne količine zdravila in ali je končni izdelek zahtevane kakovosti), z distribucijo končnega izdelka (ali lahko proizvajalec zdravilo dostavi po vsem svetu oz. kamor je treba v dovolj kratkem času) in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga. Poleg tega je poročanje o temeljnih vzrokih na splošno zelo omejeno, saj izpostavlja najbolj pereč vzrok, ne upošteva pa bolj sistemskih vprašanj (npr. konsolidacija proizvodnje, zaradi katere je število proizvodnih obratov zelo omejeno) in dejavnikov, povezanih s trgom (npr. prakse javnega naročanja z enim zmagovalcem razpisa). Drugi pogosti vzroki za pomanjkanje so komercialni razlogi, vključno z umikom s trga, in nepričakovano povečanje povpraševanja na drugih trgih. Tržni dejavniki imajo še posebej pomembno vlogo pri umikih izdelkov iz komercialnih razlogov, ki so v zadnjih letih čedalje pogostejši, saj v EU do zdaj ni bilo zakonskih omejitev, da zdravilo ne sme biti ukinjeno, ker je nujnost in ne samo tržno blago, kar se z novo farmacevtsko zakonodajo spreminja. Zagotavljati dostop in razpoložljivost do varnih in učinkovitih zdravil ostaja ključna prednostna naloga JAZMP, kjer redno spremljamo prisotnost zdravil na slovenskem trgu in obvestila tedensko posredujemo ustanovam v zdravstvu, povzetki so javnosti na voljo tudi na spletni strani agencije in v Centralni bazi zdravil. Kljub globalnim motnjam v oskrbi smo leta 2025 dosegli pomemben napredek pri krepitvi sistemov za ublažitev vpliva pomanjkanja zdravil na paciente in izvajalce zdravstvenih storitev, saj smo imeli konec leta 234 prijavljenih motenj na skoraj 5000 zdravil, in vsaka napovedana motnja ne pomeni neposredno pomanjkanja zdravil. Kritični primeri so bili uspešno premagani z

uporabo izrednih ukrepov, kot so pozivi za vnos, odobritve uporabe zdravil v tuji ovojnini in interventni uvoz. Obseg interventnega uvoza smo zmanjšali za več kot 15 %, kar jasno pomeni uspešno usmeritev v dovoljenja za promet. S posodobitvijo Zakona o zdravilih (24. člen ZZdr-2) so se izboljšale pravne podlage za učinkovitejše spremljanje trga zdravil in izvajanje interventnih ukrepov ob pojavu pomanjkanja ali motenj v preskrbi, s čimer se neposredno varuje javno zdravje. Menim tudi, da smo zaradi prisotnosti treh globalnih podjetij tukaj privilegirani v primerjavi z drugimi državami. Nekaj ključnih rešitev bo ponudila nova splošna farmacevtska zakonodaja, veliko si pa obetamo tudi od Akta o kritičnih zdravilih, saj je predlagani okvir namenjen krepitvi odpornosti in varnosti dobave ključnih zdravil za paciente po vsej Evropi s cilji: povečanja proizvodnih zmogljivosti za kritična zdravila, zmanjšanja tveganj motenj v dobavnih verigah, okrepitev skupnih postopkov javnega naročanja in diverzifikacija dobavnih poti prek strateških partnerstev. Če pogledava z vidika današnjih študentov: na katerih področjih farmacije v Sloveniji v prihodnjih letih pričakujete največ priložnosti in katere kompetence bodo pri mladih farmacevtih najbolj iskane? Glavna prednost Slovenije na področju farmacije so njeni visoko usposobljeni in prilagodljivi kadri seveda poleg visokokakovostnih proizvodnih standardov, tako da menim, da bo veliko priložnosti na vseh področjih dela, saj se bo moč prenesla v roke iskalcev zaposlitve, delodajalci se bomo pa morali močno truditi, da privabimo in zadržimo najboljše talente. Poleg tega že sedaj primanjkuje farmacevtov na trgu dela, in ob upoštevanju ključnih dejavnikov, da se generacije »baby boomerjev« upokojujejo, da je upad v kohortah rojstev in rekordna nizka brezposelnost, se nam obeta še ostrejši boj za talente. Zaradi teh okoliščin bodo morali delodajalci v prihodnje še bolj staviti na: konkurenčne pogoje, kot so višje plače, prilagodljiv delovni čas in celostne ugodnosti kot npr. letni dopust ali štiridnevni delovni teden za regulatorje, kot tudi na psihološko varnost, možnosti napredovanja, usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja in vlaganje v vseživljenjsko učenje. Za konec še pogled nekoliko dlje v prihodnost. Kako si predstavljate slovensko farmacijo čez deset let in kakšno vlogo bo imel takrat farmacevt v zdravstvenem sistemu? Prihodnost je svetla in pričakovanja glede tistega, kar prihaja, so zelo pozitivna. Da bi zares uspeli, moramo delovati kot enoten ekosistem. Prava moč ne izvira iz predvidevanja prihodnosti, temveč iz sposobnosti, da z njo upravljamo in skupaj smo močnejši. Soočanje z neznanim od nas zahteva več kot le strokovno kompetenco; zahteva vodenje, ki temelji na zaupanju, povezovanju in pogumu, da stopimo prek meja ustaljenih okvirov.

KRATKE NOVICE

Kratke novice iz sveta farmacije Novo upanje v boju proti raku trebušne slinavke Rak trebušne slinavke velja za enega najagresivnejših in najsmrtonosnejših rakov. Ker bolezen v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča značilnih simptomov, jo pri večini bolnikov odkrijejo šele, ko se je že razširila na druge organe. Takrat operacija praviloma ni več mogoča, zdravljenje pa temelji predvsem na kemoterapiji, ki je doslej prinašala le omejene rezultate. Prav zato je razvoj novega tarčnega zdravila daraxonrasib vzbudil veliko pozornosti med onkologi in raziskovalci, saj predstavlja enega največjih napredkov pri zdravljenju v zadnjih desetletjih. Posebnost daraxonrasiba je v tem, da deluje na beljakovine RAS, predvsem na mutacijo KRAS, ki je prisotna pri več kot 90 % rakov trebušne slinavke. KRAS je ključni spodbujevalec nenadzorovane rasti rakavih celic, vendar je dolga leta veljal za tarčo, ki je ni mogoče učinkovito zdraviti z zdravili. Zaradi tega so številni raziskovalci menili, da je razvoj uspešne terapije skoraj nemogoč. Daraxonrasib predstavlja pomemben preobrat, saj zavira aktivno obliko beljakovin RAS in s tem upočasni rast tumorjev. Rezultati obsežne klinične raziskave so zelo spodbudni. Pri bolnikih z napredovalim metastatskim rakom trebušne slinavke, pri katerih kemoterapija ni več učinkovala, je zdravljenje z daraxonrasibom skoraj podvojilo mediano preživetja (s 6,7 na 13,2 meseca). Poleg tega se je tveganje za smrt zmanjšalo za približno 60 %. Pri številnih bolnikih so se tumorji zmanjšali ali pa se je njihova rast za dalj časa ustavila. Pomembno je omeniti, da so bolniki poročali o boljši kako-

Napredek v razvoju krvnih testov za diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, katere glavni simptomi vključujejo motnje spomina in upad kognitivnih funkcij. Doslej je diagnostika temeljila na lumbalnih punkcijah (analiza biomarkerjev za Alzheimerjevo bolezen v cerebrospinalni tekočini) in slikanju PET/CT (pozitronska emisijska tomografija z računalniško tomografijo). V zadnjem času je poudarek predvsem na razvoju diagnostičnih metod, ki bi bile manj invazivne in bolj praktične za uporabo pri večjem številu pacientov, kot so krvni testi. Maja 2026 je test Elecsys® plasma phosphorylated-tau 217 (pTau217) prejel oznako CE (Conformité Européenne) za uporabo kot in vitro diagnostični medicinski pripomoček v skladu z veljavnimi evropskimi regulatornimi zahtevami. Test meri raven fosforiliranega proteina tau 217 (pTau217), ki deluje kot krvni biomarker za prisotnost amiloidnih patologij ali plakov v možganih, ti pa so značilni za Alzheimerjevo bolezen. Elecsys® plasma phosphorylated-tau 217 deluje kot enoparametrski test z enotnim sistemom

Gal Jagodič, 2. letnik EM FAR

vosti življenja in manj neželenih učinkih v primerjavi s standardno kemoterapijo. Strokovnjaki vseeno poudarjajo, da daraxonrasib ni zdravilo, ki bi raka trebušne slinavke dokončno pozdravilo. Večina tumorjev namreč sčasoma razvije odpornost tudi na to zdravljenje. Kljub temu predstavlja pomemben dokaz, da je mogoče uspešno ciljati mutacije KRAS, kar še pred nekaj leti ni bilo mogoče. Prav zato raziskovalci že proučujejo uporabo zdravila v zgodnejših fazah bolezni ter njegove kombinacije z drugimi tarčnimi zdravili, kemoterapijo in imunoterapijo. Predstavitev rezultatov raziskave na letnem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) je požela stoječe ovacije, kar kaže, kako velik pomen pripisujejo strokovnjaki temu odkritju. Čeprav daraxonrasib še ne pomeni dokončne zmage nad rakom trebušne slinavke, bolnikom prinaša novo upanje in odpira vrata razvoju še učinkovitejših načinov zdravljenja v prihodnosti. VIRI: 1. A new pancreatic cancer drug is changing survival rates for one of the deadliest cancers. Dostopno na: https://www.uchealth.org/today/new-pancreatic-cancer-drug-daraxonrasib/?__cf_chl_tk=E0hcUb7u.HucBRLAfwKb_ p7uhjYq1N4xAgvmZT0Mr4E-1783690463-1.0.1.1-asbvhYJCg9LHrIfwrxX8PTSgT ycDLaBTZoXB_NCw__w (citirano 10. julija 2026). 2. Breakthrough drug nearly doubles survival with advanced pancreatic cancer – an oncologist explains how daraxonrasib overcame an ‘undruggable’ disease. Dostopno na: https://theconversation.com/breakthrough-drug-nearly-doubles-survival-with-advanced-pancreatic-cancer-an-oncologist-explains-how-daraxonrasib-overcame-an-undruggable-disease-283647 (citirano 10. julija 2026).

Sara Karadžić, 2. letnik S1 LBM

dveh mejnih vrednosti (angl. dual cut-off strategy), ki velja tako za primarno kot za sekundarno raven zdravstvenega varstva. Glavna prednost testa je možnost zgodnejše opredelitve Alzheimerjevi bolezni pridružene amiloidne patologije pri bolnikih, takoj ko začnejo kazati prve znake kognitivnega upada. To občutno skrajša čas do potrjene diagnoze Alzheimerjeve bolezni, ki sicer običajno traja 3,5 leta od prvih opaženih simptomov. Zgodnejša opredelitev Alzheimerjeve patologije lahko omogoči bolj pravočasno obravnavo bolnika in poveča možnosti za uspešnejše zdravljenje. Prav tako je uvedba preiskave pTau217 na primarni ravni novost, ki omogoča občutno razbremenitev zdravstvenega sistema. V primerjavi s trenutnimi diagnostičnimi postopki je dostopnejša, hitrejša in cenovno ugodnejša ter omogoča visoko prepustno testiranje. Test je namreč avtomatiziran, zanj pa zadostuje ena epruveta venske krvi z dodatkom K2EDTA.

KRATKE NOVICE

Povišana raven pTau217 v plazmi nakazuje prisotnost amiloidnih patologij, ki bi jih sicer zaznali s PET/CT in analizo biomarkerjev v cerebrospinalni tekočini po lumbalni punkciji. Negativni rezultat pomeni nizko verjetnost amiloidne patologije, na podlagi česar je mogoče izključiti Alzheimerjevo bolezen. Če pa so rezultati v negotovem oziroma sivem območju, mora zdravnik pacienta napotiti na invazivnejše preiskave. Pri interpretaciji rezultatov je vedno treba upoštevati širšo klinično sliko in ne le ravni pTau217. Prav tako so rezultati manj zanesljivi pri pacientih z zmerno do hudo ledvično odpovedjo oziroma pri pacientih, pri katerih je ocena glomerulne filtracije pod 60 ml/min/1,73 m². Pomembno je tudi poudariti, da test zaenkrat ni odobren za uporabo pri asimptomatskih osebah in osebah, mlajših od 55 let.

VIRI: 1. Roche receives CE mark for new blood test to detect Alzheimer’s pathology: Elecsys® plasma phosphorylated-tau 217 (pTau217) [Internet]. [citirano 7. avgusta 2026]. Dostopno na: https://www.roche.com/media/releases/med-cor-2026-05-12 2. Roche | Roche Diagnostics Day 2026 [WWW Document], n. d. URL https:// www.roche.com/investors/events/diagnostics-day-2026 (citirano 8. avgusta 2026). 3. Algeciras‐Schimnich A. Effect of kidney function on plasma pTau217 concentrations using different pTau217 assays. Alzheimers Dement. 2025; 20(Suppl 2): e088364. Published 2025 Jan 9. doi:10.1002/alz.088364 4. Sayuri Hortsch, Annunziata Di Domenico, Niels Borlinghaus, David Caley, Laura Kaminioti-Dumont, Sara Bohn Jeppesen, Armand González-Escalante, Craig Ritchie, Kristian Steen Frederiksen, Marc Suárez-Calvet, Performance of a fully automated plasma tau phosphorylated at threonine 217 immunoassay to reflect amyloid-beta burden in an unselected cohort representative of clinical practice, The Journal of Prevention of Alzheimer's Disease, Volume 13, Issue 5, 2026, 100534, ISSN 2274-5807, https://doi.org/10.1016/j.tjpad.2026.100534. 5. Hortsch, S., Domenico, A. D., Borlinghaus, N., Caley, D., Kaminioti-Dumont, L., Jeppesen, S. B., González-Escalante, A., Ritchie, C., Frederiksen, K. S., Suárez-Calvet, M., 2026. Performance of a fully automated plasma tau phosphorylated at threonine 217 immunoassay to reflect amyloid-beta burden in an unselected cohort representative of clinical practice. The Journal of Prevention of Alzheimer’s Disease 13, 100534. https://doi.org/10.1016/j.tjpad.2026.100534

FDA odobrila prvi peroralni zaviralec PCSK9 za zniževanje LDL-holesterola pri odraslih s povišanim holesterolom

Lea Godec, 2. letnik EM FAR

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je sredi julija 2026 odobrila prvi peroralni zaviralec proproteinske konvertaze subtilizin/keksin tipa 9 (PCSK9). Zdravilo je namenjeno kot dopolnilo k ustrezni prehrani in telesni dejavnosti za zniževanje ravni holesterola v lipoproteinih majhne gostote (LDL-holesterol) oziroma »slabega« holesterola pri odraslih s hiperholesterolemijo, vključno z osebami s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo (HeFH).

Učinkovitost in varnost zdravila so ocenili v dveh randomiziranih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih, v katerih je sodelovalo 3.207 odraslih s hiperholesterolemijo, vključno z bolniki s HeFH in brez nje, ki so prejemali najvišji odmerek zdravljenja s statini, ki so ga še lahko prenašali. Primarni cilj obeh raziskav je bila odstotna sprememba ravni LDL-holesterola od izhodiščne vrednosti do 24. tedna v primerjavi s placebom.

Zaviralci PCSK9 so se v zadnjem desetletju uveljavili kot pomembna skupina zdravil za zniževanje ravni LDL-holesterola ter dopolnjujejo obstoječe zdravljenje s statini in ezetimibom. Protein PCSK9 se veže na receptorje LDL in pospešuje njihovo razgradnjo, s čimer zmanjšuje odstranjevanje LDL-holesterola iz krvi. Zaviralci PCSK9 preprečujejo razgradnjo teh receptorjev, povečujejo njihovo razpoložljivost na površini jetrnih celic in tako pospešujejo odstranjevanje LDL-holesterola iz krvnega obtoka. Do zdaj so bili zaviralci PCSK9 na voljo le v obliki zdravil za injiciranje. Novo zdravilo se jemlje enkrat dnevno v obliki peroralne tablete in predstavlja dodatno možnost zdravljenja za odrasle, pri katerih z obstoječimi terapijami ni mogoče doseči zadostnega znižanja ravni LDL-holesterola.

V prvo preskušanje so bili vključeni odrasli z že ugotovljeno aterosklerotično srčno-žilno boleznijo ali visokim tveganjem zanjo, pri katerih je bila povprečna izhodiščna vrednost LDL-holesterola 96 mg/dl. Zdravljenje z zdravilom je po 24 tednih v primerjavi s placebom povzročilo 56-odstotno znižanje LDL-holesterola. V drugo preskušanje so bili vključeni odrasli s HeFH s povprečno izhodiščno vrednostjo LDL-holesterola 119 mg/dl, pri katerih je zdravilo po 24 tednih doseglo 59-odstotno znižanje LDL-holesterola v primerjavi s placebom.

Hiperholesterolemija nastane, kadar je v krvi preveč LDL-holesterola. Sčasoma se lahko presežek LDL-holesterola kopiči v stenah arterij, kjer prispeva k nastanku aterosklerotičnih plakov oziroma oblog, ki zožujejo krvne žile in zmanjšujejo pretok krvi. Če plak poči, lahko sproži nastanek krvnega strdka, kar poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Ker povišan holesterol običajno ne povzroča simptomov, se veliko ljudi svojega stanja ne zaveda, dokler ga ne odkrijejo z rutinsko krvno preiskavo. K povišanim vrednostim holesterola lahko prispevajo nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prekomerna telesna teža in dedne genetske motnje.

VIRI: 1. FDA Approves First Oral PCSK9 Inhibitor to Lower LDL Cholesterol in Adults with High Cholesterol [citirano 6. avgusta 2026]. Dostopno na: https:// www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-oral-pcsk9-inhibitor-lower-ldl-cholesterol-adults-high-cholesterol 2. Štrukelj B. (2022). Novosti pri zdravljenju povišanega holesterola [citirano 6. avgusta 2026]. Dostopno na: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2022/05/ fv-2-2022-net.pdf 3. Zdravila za zniževanje holesterola v krvi [citirano 6. avgusta 2026]. Dostopno na: https://www.zakajtibijesrce.si/holesterol/holesterol-kaj-moram-vedeti-o-zdravilih/zdravila-za-znizevanje-holesterola-v-krvi/

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 71. svetovni kongres IPSF v Bangkoku Rok Videnšek Podgorelec, predsednik disciplinske komisije 2026 Med 1. in 9. avgustom 2026 je na Tajskem, v glavnem mestu Bangkoku, na Univerzi Chulalongkorn potekal 71. svetovni kongres IPSF, na katerem smo se zbrali študentje farmacije in sorodnih ved z vsega sveta. Ekipa desetih avanturističnih Slovencev se je podala v daljno kraljevino nasmehov, da pokaže svetu, da tudi mi kljub svoji majhnosti predstavljamo pomemben del svetovne farmacije. Kongres, ki je potekal pod geslom »Building a Connected Future: Celebrating Diversity and Fostering Initiative for the Next Era of Pharmacy«, je udeležencem ponudil številne priložnosti za izmenjavo pogledov, izkušenj in idej. Delili smo svoje zgodbe, pridobili nova znanja in skupaj oblikovali prihodnost farmacevtskega poklica v sodobnem svetu. Program kongresa je bil izjemno raznolik in je združeval strokovne vsebine, praktične delavnice, tekmovanja, aktivnosti na področju javnega zdravja ter številne kulturne in družabne dogodke. Na uvodnem simpoziju, naslovljenem »Beyond Prescriptions: The Future We Create«, smo udeleženci spoznavali vlogo farmacevtov pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, pri čemer so bile v ospredju tematike zdravja, izobraževanja, inovacij, trajnosti in sodelovanja na svetovni ravni. S svojim obiskom pa nas je na simpoziju počastil tudi tajski minister za javno zdravje. Kongres nam je poleg predavanj ponujal tudi številne praktične delavnice. Iz širokega nabora ponujenih vsebin sem se udeležil dveh delavnic. Na delavnici »You Are What You Eat« smo lahko spoznavali povezavo med tradicionalno tajsko kulinariko, zelišči ter zdravjem in dobrim počutjem. Udeleženci smo si nato med sabo predstavili tudi svoje lokalne dobrote in njihove zdravilne učinke, medtem ko smo pokušali tradicionalne tajske jedi. Na drugi delavnici »How to Make Millions from Herbs« smo povezovali tradicionalno uporabo tajskih zdravilnih rastlin s sodobnim razvojem zdravstvenih in wellness izdelkov. Po uvodnem predavanju smo si nadeli laboratorijske halje in se preizkusili v izdelavi inhalatorjev z eteričnimi olji. Posebnost letošnjega kongresa je bil tudi dogodek IPSF Universal Health Coverage Youth Summit 2026, ki je potekal 6. avgusta v sklopu našega kongresa. Odpotovali smo v največji parlament na svetu, v katerem so strokovnjaki predstavili načrt za univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev brez finančnih ovir do leta 2030. Udeleženci smo razpravljali o dostopu do zdravil, financiranju zdravstvenih sistemov, inovativnih zdravilih in vlogi mladih pri oblikovanju zdravstvenih politik po vseh državah sveta. Dogodek je zaključil tajski minister za visoko šolstvo s svojim predavanjem. Vsak dan po koncu strokovnega programa smo z vrhunsko organiziranimi družabnimi večeri še dodatno spoznali tajsko kulturo skozi plese, nastope in glasbo. Že otvoritveni večer »Starry Tropical Night« je udeležence povezal v mednarodnem in sproščenem vzdušju. Vse države smo se predstavile na odru s svojo zastavo. Po fotografiranju tega prizora mednarodnega sodelovanja pa je vsak udeleženec dobil tudi svoje novo ime v tajščini. Posebno doživetje je predstavljal tudi »Thai Royal Night«, kjer so bile predstavljene tradicionalne tajske plesne in glasbene prvine, udeleženci pa smo lahko uživali tudi v pristni tajski kulinariki. Eden izmed vrhuncev družabnega programa je bila stalnica vsakega kongresa – Mednarodni večer, letos poimenovan »Travel Around the World«. Udeleženci iz

DOGAJALO SE JE

različnih držav so predstavili svoje kulture s tradicionalnimi nastopi, narodnimi nošami in stojnicami. Z našo »tradicionalno« Drug Dealer kolekcijo in kačonom Edijem smo predstavljali Slovenijo farmacevtom širnega sveta. Mnogi izmed njih nas zdaj znajo poiskati na zemljevidu in že načrtujejo potovanje na sončno stran Alp. Dogodek je tako ustvaril pravo praznovanje kulturne raznolikosti ter omogočil številna nova poznanstva in prijateljstva. Poseben večer je predstavljal tudi »A Night on the River«, kjer smo se med plovbo po reki Chao Phraya lahko sprostili ob mednarodni večerji in občudovali osvetljene znamenitosti Bangkoka, kot so tempelj Wat Arun, Velika kraljeva palača in ICONSIAM. Kongres se je zaključil z Gala večerom, ki je bil posvečen prijateljstvom, izkušnjam in spominom, ustvarjenim skozi celoten kongres. In prav ti bodo ostali večno z nami v srcu, pa tudi na vseh fotografijah, ki smo jih ustvarili. Za mnoge tudi to še ni bil konec kongresa, saj so mu sledili še trije tridnevni izleti na Phuket, Chiang Mai in Rayong. Iz Bangkoka smo se tako lahko vrnili v Slovenijo z novimi znanji in izkušnjami, širšim pogledom na farmacevtski poklic in številnimi novimi poznanstvi. Sam že pogrešam zabavne pogovore s sostanovalcem iz Burkina Fasa, ki je spal pri prižgani luči, in vse prijatelje, ki sem jih spoznal na kongresu. Prav mednarodna povezanost, izmenjava različnih pogledov in spoznavanje drugih kultur so tisto, kar daje svetovnemu kongresu IPSF posebno vrednost in zaradi česar je to zame izkušnja, ki mi bo zagotovo ostala v spominu še dolgo po vrnitvi domov. Upam, da je moj kratki prispevek prepričal koga od vas bralcev, da se prijavite na prihodnje svetovne kongrese IPSF. Se vidimo naslednje leto v Tajvanu!

Tusen takk, Norge! – 6. IPSF EuRS v Oslu 2026 Marko Savić, predstavnik za stike z IPSF 2026 Julija smo se z desetčlansko delegacijo DŠFS odpravili v Oslo, na 6. IPSF EuRS, kjer smo preživeli izjemnih pet dni. IPSF European Regional Symposium je dogodek, kjer se na enem mestu zberejo številni študenti farmacije z različnih koncev Evrope, ki jih poleg študija povezuje želja po novih znanjih, sodelovanju v mednarodnem okolju ter seveda tkanju novih mednarodnih prijateljstev in poznanstev. Sočasno s simpozijem je potekala tudi 15. Evropska regijska skupščina, ki predstavlja pomemben in zajeten del simpozija. Na skupščini sva s Pio Planinšek kot uradna delegata zastopala DŠFS. Regijska skupščina je prostor, kjer predstavniki evropskih farmacevtskih študentskih društev ne spremljamo zgolj delovanja IPSF EuRO, temveč pri njem tudi aktivno sodelujemo. Delegati smo razpravljali o prihodnjem delovanju evropske regije, obravnavali predloge, predstavljali stališča svojih organizacij in sodelovali pri sprejemanju odločitev, ki bodo usmerjale delo regije v prihodnjem mandatu. Posebno odgovornost je letos prevzela tudi članica DŠFS Tjaša Škerl Rifelj, ki je bila izbrana za članico v Motions Committee. Odbor ima pomembno vlogo pri pravilni pripravi in obravnavi predlogov, o katerih nato odloča skupščina, zato je Tjaša s svojim delom neposredno prispevala k nemotenemu poteku zasedanja skupščine. Medtem ko je del delegacije dneve preživljal na regijski skupščini, so se ostali slovenski udeleženci vključili v bogat izobraževalni program simpozija in se udeležili

DOGAJALO SE JE

zanimivih ekskurzij. Osrednja tema letošnjega EuRS so bile sedanje in prihodnje vloge farmacevtov v različnih sektorjih, kar je odprlo številna vprašanja o tem, kako se bo naš poklic razvijal v naslednjih letih. Program je segal od globalnega zdravja in digitalizacije lekarniške dejavnosti do razvoja cepiv, antidopinga in dela v centru za zastrupitve. Govorilo se je o prihodnosti lekarniških storitev, okoljskem vplivu zdravil, svetovanju pacientom in številnih, včasih manj poznanih poklicnih poteh, ki so danes na voljo farmacevtom.

Slovenska delegacija se je iz Osla vrnila izjemno zadovoljna, saj je bilo za nas izjemno lepo poskrbljeno. Spali smo v udobnih posteljah štirizvezdičnega hotela, jedli smo zelo dobro in uživali v norveškem standardu. Zato smo se domov vrnili ne le z novim znanjem, temveč tudi z nepozabnimi spomini in novimi prijateljstvi. Predvsem pa z občutkom, kako veliko lahko študentu farmacije ponudi mednarodno povezovanje – tako na strokovni kot na osebni ravni.

Prav raznolikost vsebin je bila ena največjih prednosti simpozija. Farmacija se namreč še zdaleč ne konča za lekarniškim pultom ali v laboratoriju, EuRS pa je ponudil priložnost, da na naš poklic pogledamo precej širše in spoznamo področja, s katerimi se med rednim študijem morda srečujemo le bežno. EuRS nikoli ni samo izobraževanje. Kdor se je že udeležil kakršnegakoli dogodka IPSF, ve, da se velik del njegove vrednosti skriva tudi zunaj strokovnih izobraževanj. Med odmori, skupnimi obroki, večernimi dogodki in povsem naključnimi pogovori se hitro znajdeš za isto mizo s študenti iz držav, katerih farmacevtski sistemi, študijski programi in vsakdan so lahko zelo drugačni od našega. K temu je ogromno prispevalo izjemno prijetno, vključujoče in povezovalno vzdušje, ki nas je spremljalo skozi celoten dogodek. Tako smo na primer na norveški noči poskusili znameniti brunost (rjavi sir) in spoznali navijaško tradicijo »RO!«, saj je v istem času potekalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem je Norveška dosegla izjemne rezultate.

Simpozij SFD 2026 Pia Planinšek, generalna sekretarka 2026 Tudi letos smo imeli študentje Fakultete za farmacijo (FFA) priložnost, da se udeležimo simpozija ob 51. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva (SFD), ki je med 14. in 16. majem potekal v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Kot vsako leto lahko tudi letos brez zadržkov rečemo, da SFD s programom ni razočaral. V treh dneh smo lahko prisluhnili številnim zanimivim predavanjem, ki so nam omogočila pogled nekoliko dlje od sten fakultetnih predavalnic in nas spomnila, kako široko, raznoliko in hitro razvijajoče se je področje farmacije. Čeprav je bilo med predavatelji kar nekaj nam dobro znanih obrazov s FFA, so bile predstavljene teme vse prej kot vsakdanje. Program je zajemal številna aktualna področja, od razvoja farmacevtskih storitev in novih pristopov v zdravljenju do imunoterapije raka, neželenih učinkov zdravil, prehrane, paliativne oskrbe in pomena komunikacije z bolniki. Posebej zanimivo je bilo, da so se strokovne vsebine ves čas prepletale s praktičnimi primeri in širšim pogledom na vlogo farmacevta v sodobnem zdravstvenem sistemu.

z alumni naše fakultete in društva, spoznati predstavnike različnih področij farmacije in morda navezati stik tudi s kakšnim prihodnjim delodajalcem. Prvi večer pa je bil tudi priložnost, da vsakdanja študentska oblačila zamenjamo za nekaj bolj elegantnega in se udeležimo slovesne podelitve društvenih priznanj. Iskreno čestitamo vsem nagrajencem in se jim zahvaljujemo za njihov prispevek k razvoju farmacevtske stroke in področja, v katerega tudi sami počasi vstopamo.

Čeprav je izobraževalni del zagotovo eden izmed osrednjih razlogov za obisk simpozija, smo vsi udeleženci uživali tudi v njegovem bolj družabnem delu. Med odmori in ob koncu predavanj smo imeli priložnost spregovoriti kakšno besedo

DOGAJALO SE JE

Posebne čestitke pa gredo prof. dr. Mirjani Gašperlin, mag. farm., letošnji prejemnici Minařikovega odličja. Simpozij SFD je tako vsako leto mnogo več kot le nekaj dni predavanj. Je priložnost za pridobivanje novega znanja, širjenje obzorij, spoznavanje ljudi iz stroke in ustvarjanje poznanstev, ki nam bodo morda nekoč odprla tudi kakšna vrata. Predvsem pa je priložnost za skupne spomine. Teh nam letos zagotovo ni manjkalo. Študentska skupina namreč ni bila tako skromna,

saj nas je v Portorož odpotovalo kar 27. V nekaj dneh smo se še bolj povezali, spletli nova prijateljstva in se, priznajmo, marsikdaj nasmejali do te mere, da so nas na koncu bolele že trebušne mišice. Zato hvala SFD, da tudi ob tako pomembnem strokovnem dogodku ne pozabi na nas, študente. Upamo, da se prihodnje leto ponovno vidimo!

28. IPSC na Vojskem Jan Ponebšek, vodja organizacijske ekipe 28. IPSC Med 13. in 17. julijem 2026 je na Vojskem potekal 28. interdisciplinarni poletni farmacevtski tabor (IPSC), ki je znova povezal študente petih fakultet in sedmih različnih smeri. Pod osrednjo temo »Imuno brez meja« smo se posvetili aktualnim vprašanjem potovalnih bolezni. Dopoldanski strokovni program je postregel s predavanji o nalezljivih boleznih in zaščiti pred njimi na potovanjih, interaktivnimi delavnicami ter treningi mehkih veščin. Na tradicionalnem kariernem popoldnevu sta nas obiskali podjetji Avemed in Medivital, ki sta predstavili svoje inovacije in vpogled v farmacevtsko industrijo. Ni pa manjkalo niti praktičnega ustvarjanja – spoznavali smo zdravilne rastline, usvojili osnove maceracije in skupaj zvarili legendarno IPSC grenčico. Popoldnevi in večeri so bili rezervirani za sprostitev po izpitnem obdobju: od športnih iger in družabnih večerov do spletanja novih vezi. Vrhunec družabnega dela je bil nedvomno spust po 50-metrski vodni drči! Tabor je tako znova dokazal, da je popolna mešanica strokovnega nadgrajevanja in nepozabnega druženja. Iskrena hvala vsem udeležencem za izjemno energijo, ekipi DŠFS in organizacijski ekipi za izvedbo ter vsem sponzorjem in partnerjem za podporo. Se vidimo naslednje leto!

POLETNE FARMAAVANTURE: SEP

Poletne farmaavanture: SEP Trije tedni, ena nepozabna izkušnja SEP Dora Jovović, 1. letnik S2LBM

Kot oseba, ki veliko potuje, sem si že dolgo želela obiskati Portugalsko, strokovno prakso SEP pa sem videla kot idealno priložnost, da to državo spoznam ne le kot turistka, temveč tudi skozi vsakdanje življenje, kulturo, ljudi in strokovno izpopolnjevanje. V Porto sem prispela konec tedna, dva dni pred začetkom prakse, da sem se lahko v miru namestila in spoznala okolico. Ker smo bili vsi udeleženci prakse nastanjeni v istem študentskem domu, smo se spoznali že takoj po prihodu. Čeprav smo prihajali iz različnih držav in kultur, smo hitro postali skupina, ki je skupaj raziskovala mesto in ustvarjala nepozabne spomine. Organizatorji poletne recepcije iz portugalskega društva študentov farmacije so nam vsak drugi dan pripravili različne aktivnosti. Ena najlepših je bila zagotovo »International Night«, kjer je imel vsak priložnost svojo državo predstaviti skozi tradicionalno hrano. Tako smo skozi druženje, pogovor in hrano spoznavali različne kulture in običaje. SEP ni bil samo druženje in potovanje. Strokovno prakso sem opravljala na Faculdade de Farmácia da Universidade do Porto, na oddelku za bromatologijo. Pred prihodom na Portugalsko se s tem področjem še nisem imela priložnosti praktično srečati, zato je bila zame to povsem nova izkušnja. Pri raziskovalnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem mikotoksinov v živilih. Profesorica nam je pokazala postopek priprave in obdelave vzorcev, nato pa smo lahko naslednja dva tedna delali samostojno. Poleg novega strokovnega znanja mi je to prineslo tudi več samozavesti in samostojnosti pri laboratorijskem delu. Po vsakem dnevu na praksi je sledilo raziskovanje Porta. Sprehodili smo se po Ribeiri, prečkali Ponte Dom Luís I, obiskali železniško postajo São Bento in mestne tržnice, prosti čas pa pogosto preživljali tudi na plaži. Seveda ni manjkala niti portugalska hrana. Še posebej smo vzljubili »pastel de nata«, zato smo se skupaj s kolegicami udeležile tečaja njihove priprave.

Porto me je navdušil že prvi dan. Mesto ima posebno energijo, ki jo je težko opisati, dokler je ne doživiš. Še posebej smo vzljubili Jardim do Morro, kjer smo ob večerih skupaj čakali na sončni zahod. Eden izmed najlepših večerov pa je bil zagotovo tudi tisti, ko smo skupaj gledali tekmo Portugalske na svetovnem prvenstvu v nogometu. Energija v mestu je bila neverjetna – ulice so bile polne ljudi, navijanja in portugalskih zastav. Takrat sem zares začutila, kako pomemben del portugalske kulture je nogomet. Vikende smo izkoristili za obisk drugih mest. Obiskali smo Lizbono in Aveiro, zadnji vikend pa smo z organizatorji SEP odšli v Brago, kjer smo z lokalnim vodnikom spoznali njeno zgodovino in kulturo. Kljub vsemu je bil najlepši trenutek celotnega potovanja zame tečaj deskanja. Skupaj z ostalimi SEP-ovci sem se odločila preizkusiti nekaj, kar sem si že dolgo želela. Stati na deski in ujeti svoj prvi val v Atlantskem oceanu je bil trenutek, ki si ga bom zapomnila za vedno. Ko zdaj pogledam na te skoraj tri tedne, se zavedam, da SEP zame ni bil le strokovna praksa v drugi državi. Bil je preplet učenja, potovanja, spoznavanja ljudi iz različnih koncev sveta, izstopanja iz cone udobja in ustvarjanja spominov, ki jih bom vedno nosila s seboj.

NEKAJ ŽE BRENČI!

Nekaj že brenči! 47. EPSA Annual Congress, Rogla Slovenija (12.–18. april 2027) Če si kdaj gledal slike in storyje z EPSA-dogodkov in pomislil, da bi enkrat pa res moral iti, bo april 2027 odlična priložnost za to. Med 12. in 18. aprilom 2027 se namreč največji evropski kongres za študente farmacije seli na Roglo. Tokrat mednarodna izkušnja ne pride v paketu z lovljenjem najcenejšega Ryanaira, dolgimi prestopi in ugotavljanjem, kako ob treh zjutraj priti z letališča do hostla nekje na drugem koncu Evrope. Eden osrednjih dogodkov Evropske zveze študentov farmacije (EPSA) bo tokrat praktično pred našimi vrati. Gre za priložnost, ki se ti med študijem verjetno ponudi le enkrat, zato je res ne smeš zamuditi.

Beeyond the pill: development, trust, innovation and access in modern therapeutics Aprila se bo na Rogli zbralo skoraj 400 študentov iz več kot 30 evropskih držav. Poleg strokovnega programa bo dovolj priložnosti tudi za izmenjavo izkušenj o študiju, praksah in možnostih po diplomi, pa tudi za ugotavljanje, kako zelo se študentsko življenje razlikuje od države do države. Strokovni del kongresa bo zasnovan precej bolj razgibano kot klasičen dan v predavalnici. Del tedna bo namenjen simpoziju, preostali program pa bodo dopolnjevali delavnice, treningi mehkih veščin, različne strokovne vsebine in aktivnosti s partnerji kongresa. Tema izobraževalnega programa bo celotna pot sodobnih terapij, vse od prvih raziskovalnih idej in razvoja do prihoda zdravila na trg in njegove uporabe pri pacientu. Govorili bomo o novih tehnologijah, dostopu do zdravil, zaupanju v terapije in različnih vlogah farmacevta skozi celoten proces. Del izobraževalnega programa bosta tudi strokovna ekskurzija v podjetje in karierno popoldne, tako da bomo vsaj za nekaj časa naučeno teorijo prenesli tudi v prakso.

Več kot le brenčanje v predavalnicah! Velik del ideje kongresa je prav v tem, da se največ zanimivih pogovorov pogosto ne zgodi med predavanjem. Pri kosilu pristaneš za mizo z ljudmi, ki jih še zjutraj nisi poznal, na delavnici delaš v skupini s študenti iz različnih koncev Evrope, nekje vmes pa dobiš še kontakte, ideje za izmenjavo, potencialno prakso ali preprosto razlog, da imaš naslednjih nekaj let po Evropi vedno nekoga, pri komur se lahko oglasiš. Celoten dogodek bo potekal v hotelskem kompleksu na Rogli, kjer so nastanitve in dvorane le nekaj minut hoje narazen. To pomeni predvsem eno zelo uporabno stvar: ko se zjutraj zbudiš petnajst minut pred začetkom programa, še vedno obstaja realna možnost, da nanj prideš pravočasno. Poleg kongresnih prostorov, športne dvorane in prostorov za večerni program ima hotelski kompleks tudi bazene in spa,

kar bo po celodnevnem programu verjetno hitro postalo ena bolj priljubljenih lokacij za druženje. Če bomo že en teden na približno 1500 metrih nadmorske višine, bi bilo nekoliko nesmiselno, da bi Pohorje gledali samo skozi okno kongresne dvorane. Rogla je obdana s prekrasnimi gozdovi, v bližini so Pot med krošnjami in Lovrenška jezera, na programu pa bo tudi nekoliko bolj adrenalinska različica spoznavanja okolice, spust po sankališču Zlodejevo. Ker smo v Sloveniji, bo svoj trenutek dobila tudi naša čebelja tematika. Te male marljive živalce lepo povezujejo pohorsko okolje, slovensko tradicijo in vrednote, ki jih želimo prenesti na kongres – delavnost, povezanost in predanost skupnemu cilju. Udeleženci bodo lahko sodelovali na čebelarskih delavnicah, nekoliko podrobneje spoznali tradicijo čebelarstva in okušali tradicionalni slovenski med. Ko se strokovni program zaključi, se kongres seveda še ne konča. Večeri bodo namenjeni druženju, spoznavanju drugih udeležencev in različnim tematskim dogodkom, vse od mednarodnega, slovenskega in tematskega večera do zaključnega gala večera. Na mednarodnem večeru bo vsaka država svojo kulturo predstavila predvsem skozi hrano, pijačo, glasbo in ples, slovenski večer pa bo obarvan čisto po naše, s folkloro, harmoniko, mažoretkami, kurenti in še čim, kar sodi zraven. Teden bomo zaključili z gala večerjo, ki bo precej bolj podobna maturantskemu plesu kot običajnemu študentskemu druženju, saj si bomo oblekli dolge obleke, obuli visoke pete in spolirane čevlje ter kongres zaključili na nekoliko bolj eleganten način. Vsak večer bo tako prinesel malo drugačen razlog, da se po zadnjem predavanju ne odpravimo takoj spat.

Mednarodni kongres – tokrat kar doma Pri mednarodnih dogodkih skoraj vedno pride trenutek, ko ob pogledu na skupni strošek kotizacije, letalskih kart in prevozov začneš resno razmišljati, kako dolgo boš po vrnitvi živel od testenin s pestom. Rogla ima za slovenske študente tukaj precej očitno prednost, saj nam do mednarodnega kongresa tokrat ni treba čez pol Evrope. Nobenih letalskih kart, dodatnih nočitev zaradi neugodnega termina leta ali dolge vožnje z nočnim avtobusom, ker je bila ta možnost 17 evrov cenejša. Tudi sama cena kongresa bo zastavljena prijazno študentskemu proračunu, pri čemer bo praktično vse vključeno v ceno – nastanitev, obroki ter celoten strokovni in družabni program.

Bee zabrenčal z nami? Organizirati dogodek za nekaj sto ljudi pa ni nekaj, kar bi organizacijska ekipa lahko izpeljala sama. Zato bomo na

NEKAJ ŽE BRENČI!

Rogli potrebovali tudi Helping Team – uigrano skupino študentov, ki nam bo pomagala poskrbeti, da bo vseh sedem dni teklo tako, kot mora. Če te zanima, kako tak projekt izgleda v praksi, je to verjetno najboljši način, da ga spoznaš od blizu. Še vedno boš del celotnega dogajanja, hkrati pa boš dobil tudi vpogled v zakulisje enega največjih študentskih farmacevtskih dogodkov v Evropi. Predhodne izkušnje pri prijavi niso ključne, zato bomo zelo veseli tudi študentov nižjih letnikov in vseh, ki se EPSA-dogodka do zdaj še niste udeležili. Pa še ena precej konkretna prednost: člani Helping Teama imajo dodatno znižano ceno udeležbe.

Če te sodelovanje zanima, bodo prijave za Helping Team odprte od 16. do 23. 10. 2026 do 23.59 (povezava do prijavnega obrazca bo dostopna na e-naslovu Drug Dealerja, našem Instagram profilu @epsa.ac27 ali pa prek QR-kode, ki jo najdeš na grafiki). Za dodatne informacije glede prijave se lahko obrneš na Vice-Chairperson dogodka Hano Galić, po e-pošti vp.ac2027@gmail.com ali prek Instagrama na @ hanagalic. Aprila se vidimo na Rogli – prileti kot udeleženec ali pa se nam pridruži v Helping Teamu!

Predstavitev ekipe Nastja Emeršič

Hana Galić

Kontakt: emersic.nastja@gmail.com (funny enough edina brez bee-znis maila)

Kontakt: vp.ac2027@gmail.com

vodja kongresa

Tvoja funkcija v panju: Krotim cel roj čebel. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med z baziliko.

Tvoja funkcija v panju: Tehnična (in psihična) podpora. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Čokoladni med.

Domen Arsov

David Nahtigal

Kontakt: treasurer.ac2027@gmail.com

Kontakt: sponsorship.ac2027@gmail.com

Tvoja funkcija v panju: Skrbim, da bo minus na Rogli kvečjemu na termometru. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: High-protein med.

Tvoja funkcija v panju: Skrbim, da lahko na kongres pridete po tako nizki ceni. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Surovi slovenski med, oplemeniten s ceremonialno japonsko matcho.

Ana Radić

Naja Malečkar

Kontakt: edu.ac2027@gmail.com

Kontakt: registrations.ac2027@gmail.com

Blagajnik

Vodja izobraževalnega programa

Tvoja funkcija v panju: Skrbim, da se na kongresu poleg socialnih baterij napolnijo tudi možganske celice. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Mangov med.

Pomočnica vodje kongresa in vodja Helping Teama

Vodja sodelovanja s partnerji

Vodja registracij

Tvoja funkcija v panju: Sem prva oseba, ki vas kontaktira na poti kongresne izkušnje. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med brez okusa po medu (ne jem medu).

NEKAJ ŽE BRENČI!

Benjamina Breznikar Vodja logistike

Kontakt: logistics.ac2027@gmail.com

Tvoja funkcija v panju: Making chaos logi(sti)cal. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med z okusom cimeta.

Ela Mikulan

Vodja za stike z javnostjo Kontakt: pr.ac2027@gmail.com

Tvoja funkcija v panju: Ma, zadnja verzija nikol ni zadnja verzija. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Cottage cheese med.

Eva Krušnik

Vodja družabnega programa Kontakt: social.ac2027@gmail.com Tvoja funkcija v panju: SkrBEEm, da po koncu predavanj nastopi brenčanje. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med z okusom kave.

Antonio Andrijević Vodja alumni vikenda

Kontakt: alumni.ac2027@gmail.com

Tvoja funkcija v panju: Zbiralec ljudi, ki so nekoč rekli »nikoli več ne grem na kongres«, in organizator kongresa znotraj kongresa – ker morajo alumni imeti svoj kotiček, ampak še vedno želijo biti del našega kaosa. Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med z jagodo.

Eva Šelih

Vodja za trajnost Kontakt: eco.ac2027@gmail.com

Tvoja funkcija v panju: Sprašujem se: »Kako bi kongres organizirala čebela?« Če bi lahko ustvaril nov okus medu, kakšen bi bil: Med z okusom balzamičnega kisa.

FARMASKOP

Farmaskop TERILNICA IN PESTILO (23. 9.–22. 10.)

Bližajo se skupinski projekti in letos boš spet ugotovil, da obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki delajo, in tisti, ki se samo podpišejo na naslovnico. Ne pozabi, da tudi najboljša zmes potrebuje pravo razmerje komponent. Pametno izberi svojo ekipo.

GRELNIK

(22. 11.–21. 12.) Poleti si se napolnil z energijo, zato boš hotel že prvi teden prevzeti vse obveznosti. Pazi, da ne pregoriš hitreje kot grelnik, ki ga nekdo pozabi ugasniti po vajah. Semester je maraton, ne sprint.

HPLC

(20. 1.–18. 2.) Počitnice so bile tvoja mobilna faza, zdaj pa prihaja čas ločevanja pomembnega od nepomembnega. Ne poskušaj obiskati vseh dogodkov in žurov hkrati, ker ima tudi najboljša kolona omejeno kapaciteto. Če boš pravilno izbral prioritete, bo tvoj semester imel odlične rezultate.

pH-METER

(23. 10.–21. 11.) Začetek semestra bo poskrbel za nekaj nihanj razpoloženja. En dan boš prepričan, da bo to leto pa res končno tvoje, naslednji dan pa bo že prvo vprašanje profesorja preverjalo tvojo samozavest. Na srečo si rojen za iskanje ravnovesja. Dobra družba ob kosilu na bone bo delovala kot odličen pufer.

PIPETA

(22. 12.–19. 1.) Tvoja natančnost bo letos spet občudovanja vredna. Profesorji bodo navdušeni, prijatelji pa bodo vedeli, koga prositi za zapiske. Vseeno ne pozabi, da ni treba načrtovati čisto vsake minute dneva točno in natančno. Nekaj prostora pusti tudi za spontanost.

LIJ LOČNIK (19. 2.–20. 3.)

Na začetku leta boš razpet med učenjem in željo po vsem drugem. Brez skrbi, to je povsem naravno. Pomembno je le, da znaš pravočasno ločiti zabavo od obveznosti. Če ti ne uspe, bo prvi kolokvij to z veseljem naredil namesto tebe.

ERLENMAJERICA

MERILNI VALJ

(21. 3.–19. 4.)

(20. 4.–20. 5.)

Novo študijsko leto boš začel z ogromno sveže energije. Idej ti ne bo manjkalo, izvedba pa bo včasih malo šepala. Pred prvo laboratorijsko vajo preveri, ali imaš s sabo haljo, ker sama samozavest žal še ni osebna varovalna oprema. Tudi pri spoznavanju novih ljudi velja: prvi korak je pogosto najtežji, ampak brez njega ne bo reakcije.

KAPALKA (21. 5.–20. 6.) Na začetku semestra boš zopet poln obljub samemu sebi: letos bom sproti predeloval snov, letos bom hodil na vsa predavanja, na vse vaje bom prišel pripravljen ... Potem bo prišel prvi četrtek zvečer. Ne skrbi, tako kot pri titraciji tudi tukaj odloča prava količina. Samo pazi, da kakšna kapljica motivacije ne uide po nepotrebnem.

NMR (23. 7.–22. 8.) V novem semestru boš pritegnil več pogledov kot nov spektrometer na oddelku. Tvoja karizma bo na vrhuncu, a pazi, da ne boš po prvem študentskem druženju narobe interpretiral signalov. Včasih je šum res samo šum.

Novo leto boš začel organizirano: novi markerji, novi zvezki in urnik, ki bo zdržal približno do drugega tedna oktobra. Ne obremenjuj se, če stvari ne bodo tekle povsem po načrtu. Tudi laboratorijske meritve imajo svoje omejitve, zakaj jih ne bi imel še ti?

VODNA KOPEL (21. 6.–22. 7.)

Po dolgem poletju bo prehod nazaj na fakultetni ritem nekoliko boleč. Potrebuješ čas, da se ogreješ na delovno temperaturo, zato si ga tudi vzemi. Ni treba, da prvi teden narediš vse. Pomembno je le, da ne ostaneš v načinu »počitnice« do prvega kolokvija.

MEŠALO

(23. 8.–22. 9.) Okrog tebe se bo na začetku leta dogajalo sto stvari hkrati. Dobra novica je, da znaš vse lepo premešati v delujočo celoto. Slaba pa, da včasih preveč mešaš tudi tam, kjer bi bilo bolje pustiti, da se stvari same usedejo.

MIT/RESNICA

Rubrika mit/resnica Avtorici: Katja Dobrišek, 2. letnik EM FAR in Katja Pestelj, 3. letnik S1 LBM

Aspirin lahko nanesemo neposredno na pik žuželke, saj bo zmanjšal vnetje. MIT. Čeprav ima aspirin protivnetni učinek pri oralnem zaužitju, tega učinka ne moremo pričakovati pri dermalnem nanosu. Nanašanje aspirina na pik žuželke dokazano ne zmanjša vnetja ali srbenja, lahko pa kožo dodatno razdraži.

Še posebej pri občutljivi ali poškodovani koži lahko takšen nanos okrepi rdečico in draženje ter podaljša čas, potreben za zdravljenje pika.

Klima povzroča prehlad. MIT. Zagotovo vas je že veliko od koga slišalo, da se je prehladil, ker je bil pod klimo. Klima sama po sebi ne povzroča prehlada, tega nam zagodejo virusi. Kljub temu je v tem mitu nekaj resnice. Klimatske naprave nam lahko ob nepravilni uporabi osušijo sluznico. To pomeni, da se

zmanjša produkcija sluzi, ki vase ujame številne viruse in nas pred njimi obvaruje. Zaradi tega je pomembna pravilna uporaba klime, v prostoru z zelo suhim zrakom pa tudi sočasna uporaba vlažilcev zraka, ki preprečijo izsuševanje sluznice.

Mononatrijev glutamat (MSG) je rakotvoren. MIT. Mononatrijev glutamat (MSG) je natrijeva sol glutamatske kisline, ki se v prehrani uporablja predvsem kot ojačevalec okusa »umami«. Čeprav se ga v javnosti pogosto označuje kot škodljivo ali celo rakotvorno snov, dosedanje raziskave in ocene mednarodnih strokovnih

institucij potrjujejo, da je v zmernih količinah popolnoma varen za zaužitje. Glutamat je poleg tega naravno prisoten v številnih živilih, med drugim v mesu, ribah, zorjenih sirih, paradižniku, gobah in brokoliju.

Spanje z nogavicami izboljša kakovost spanja. RESNICA. Ko se telo pripravlja na spanje, se njegova notranja temperatura znižuje, pri tem pa se poveča pretok krvi skozi kožo na rokah in nogah. Ogrevanje stopal lahko

ta proces olajša in s tem pri nekaterih ljudeh pripomore k hitrejšemu uspavanju in kakovostnejšemu spancu. Učinek pa ni nujno enak pri vseh ljudeh.

Redna uporaba sončne kreme upočasni staranje kože. RESNICA. Dolgotrajna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju je eden glavnih zunanjih dejavnikov staranja kože. To velja predvsem za UVA-žarke, ki so vrsta UV-valovanja z daljšo valovno dolžino, kar jim omogoča, da prodirajo globlje v kožo in prispevajo k razgradnji kolagena ter

nastanku gub, pigmentnih sprememb in izgubi elastičnosti. Vsakodnevna uporaba sončne kreme visokega faktorja SPF pomaga zmanjšati količino UV-sevanja, ki doseže kožo, zato lahko pomembno prispeva k upočasnjevanju vidnega staranja kože.

Branje v temi poslabša vid. MIT. To prepričanje verjetno izvira iz neprijetnega občutka, ki se pojavi ob naprezanju oči. Neustrezna osvetlitev lahko povzroči težave pri ostrenju vida, prav tako pa tudi zmanjša pogostost mežikanja, kar vodi do osušitve oči. Pomembno

je poudariti, da so ti neprijetni učinki začasni in je zelo malo verjetno, da privedejo do trajnih sprememb v delovanju ali zgradbi oči.

Žlica medu pomaga pri razdraženem grlu. RESNICA. Med dokazano pomaga pri zmanjšanju pogostosti in intenzivnosti kašlja ter blaženju razdraženega grla v primerjavi z običajno oskrbo. Znanstveniki menijo, da je učinek posledica kombinacije njegovih lastnosti, saj ima med protimikrobni in protivnetni učinek, poleg tega pa njegova

gosta tekstura pomaga pomiriti razdraženo sluznico. Ko ga zaužijemo, na površini žrela ustvari tanko oblogo, ki zmanjša draženje in občutek praskanja ter tako lahko ublaži potrebo po kašljanju.

Pokanje členkov povzroča artritis. MIT. Sklepi so polni sinovialne tekočine, ki jih maže in zmanjšuje trenje med kostmi. Ko jih raztegnemo, se tlak zniža in ustvari zračni mehurček. Ta mehurček hitro kolabira in

ustvari pok, ki ga slišimo. Čeprav pokanje členkov ne vodi do artritisa, je pa zato povezano z zmanjšano močjo stiska roke. Prav tako lahko pride do poškodb med pokanjem členkov.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Nagrajenci prejšnje številke: 1. Barbara Kastelic, 2. Neža Zevnik, 3. Taja Juvančič.

SKENIRAJ IN ODDAJ REŠITEV:

1. A v kratici PAH. 2. Kakšne vrste molekula je troponin? 3. V katerem mestu je potekal 71. svetovni kongres IPSF? 4. Senescentne celice so odporne proti ______. 5. P v kratici JAZMP. 6. Neželeni učinek, ki se pojavi pri 0,01–0,1 % bolnikov, je _______. 7. Najbolj znan primer repozicionirane učinkovine. 8. Projekt DŠFS, kjer si študenti prizadevajo za ozaveščanje o pravilni uporabi zdravil in interakcijah med zdravili. 9. Lokacija 47. EPSA Annual Congress. 10. Organi na čipu so ______. 11. Sistemi intenzivne pulzne svetlobe so se prvotno uporabljali za zdravljenje _______ na nogah. 12. Mit ali resnica: spanje z nogavicami izboljša kakovost spanja. 13. Ali neuspešna serija zdravil takoj konča med odpadki? 14. V katero bazo podatkov se shranjujejo poročila o domnevnih neželenih učinkih iz držav članic Evropske unije? 15. Ipamorelin spodbuja sproščanje GH z ________ somatostatina.

Vabimo te, da rešiš veliko Edijevo nagradno križanko, poskeniraš QR-kodo in oddaš geslo križanke ter se poteguješ za nagrade iz kolekcije Drug Dealer (DD). Rešitev lahko oddaš do 15. junija 2026. Veliko uspeha pri reševanju! 1. nagrada: pulover DD

2. nagrada: majica DD

3. nagrada: beležka DD

RAZVEDRILO

Sudoku

RAZVEDRILO

Farmacevtska osmerosmerka Poišči spodaj izbrane besede v vseh smereh.

ADJUVANS AEROSOL AMILAZA BISFOSFONATI DESTILAT DETEKTOR ESTERAZA FARMACIJA GRANULAT KARBONAT

KONTROLA KORTIZOL KRIOSKOPIJA KONTRAINDIKACIJA MEDENICA MENSTRUACIJA METASTAZA NORMOCIT OPIOIDI PENICILIN

POLIMER PROBIOTIK RECEPTURA SLUZNICA TEHTNICA TERATOGEN TITRACIJA VARFARIN ZAPRTJE

PRISPEVKI PARTNERJEV

Najpogostejše napake pri umivanju zob Alenka Seljak, dr. dent. med. Naročnik: Curaden Slovenija, d. o. o.

Umivanje zob sodi k osnovam osebne higiene, zato že dojenčke učimo ščetkanja mlečnih zob. Dokler otroci niso motorično sposobni in zreli, naj bi jih odrasli dnevno kontrolirali. Pa smo kot posamezniki dovolj uspešni v umivanju zob? Ali naše znanje, sposobnosti in doslednost zadostujejo za vzdrževanje dobrega ustnega zdravja – tako pri sebi kot pri otrocih? Vsi različni, a z istim ciljem

Popolna izbira za zdrave zobe in dlesni

Težko je posploševati, vendar na podlagi svoje vsakodnevne prakse lahko trdim, da ima večina pacientov težave. Še tako motivirani in zgledni pacienti niso vedno brez zobnih oblog. Zakaj je tako? Kje delamo napake? Vsak pacient je edinstven – po zobnem statusu, obliki zob, nedostopnih oziroma težko dostopnih predelih, motoričnih zmogljivostih, sistemskem stanju, življenjskem stilu in prehranjevalnih navadah. Zato je najpomembneje, da se o tem pogovori s svojim izbranim zobozdravnikom, ki mu bo pomagal do zdravih zob in dlesni.

Pri izbiri medzobne ščetke, je ob njenih lastnostih, kot so tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro ter izjemno mehka in dolga vlakna, pomembna še izbira ustrezne velikosti. Premajhna medzobna ščetka ne bo zapolnila celotnega medzobnega prostora, zato ne bo učinkovita, prevelika pa lahko poškoduje obzobna tkiva. Upoštevati je še treba, da so dlesni ob začetku uporabe velikokrat vnete in otečene, zato bo manjša velikost boljša izbira. Ko pa se dlesen pozdravi, so prostori med zobmi večji, kar pomeni, da moramo seči po večji medzobni ščetki. Idealna rešitev za te dvome je barvna sonda, ki jo je vedno dobro imeti pri sebi. Na mestih, kjer ne moremo uporabiti niti najmanjše medzobne ščetke, lahko sežemo po nitki. Te svetujem predvsem pri fiksnih zobnih aparatih, implantatih in protetičnih mostičkih. Pomembna pa je pravilna uporaba, saj z nepravilno lahko naredimo več škode kot koristi.

Dobrodošla dodatna (po)moč

Ni vseeno, kaj izberemo v skrbi za ustno zdravje Ker je vestno čiščenje le ena plat, ne smemo pozabiti, da so pomembni tudi pripomočki za oralno higieno, ki jih pacient vsakodnevno uporablja. Trgovske police nudijo široko paleto izdelkov, vendar ni vseeno, kaj izberemo. Najpomembnejši pripomoček je zobna ščetka, ki naj ima ravne, goste in mehke ščetine, ročaj pa naj bo prijeten za oprijem. Ker pa z zobno ščetko lahko v najboljšem primeru očistimo le okoli 70 odstotkov površine zob in dlesni, je treba poskrbeti še za preostalih 30 odstotkov, ki se skrivajo med zobmi in jih najučinkoviteje očistimo z medzobnimi ščetkami.

Skrb za ustno zdravje naj se ne konča pri zobeh in dlesnih. Ne pozabimo še na jezik, ki ga najbolje očistimo s strgalom. Tako odpravimo pogosti vzrok za zadah. Pacienti nas velikokrat vprašajo tudi o izbiri ustrezne zobne paste, pri čemer sem mnenja, da temu posvečajo preveč pozornosti. Če si zob ne znamo učinkovito umiti brez zobne paste, smo tudi z njo neuspešni. Ključni kriterij pri izbiri naj bo sestava zobne paste – odsotnost penil, abrazivov in drugih škodljivih učinkovin ter vsebnost sestavin, ki podpirajo naravno zaščitno vlogo sline. Pri količini naj bo vodilo manj je več. Povsem dovolj je, če je iztisnemo za zrno graha.

Sodobna tehnologija pomaga tudi pri izboljšanju ustne higiene Z razvojem tehnologije v stomatologiji so v zobnih ordinacijah vse bolj priljubljeni intraoralni skenerji. Namenjeni so predvsem nadomeščanju klasičnega odtiskovanja pri protetiki in v ortodontiji. Tako ima pacient končno zelo natančen vpogled v svoja usta, saj s skenerji, ki služijo tudi kot kamere, natančno posvetimo in zajamemo

PRISPEVKI PARTNERJEV

tudi tiste skrite predele, ki jih sama kot zobozdravnica težko vidim. Velikokrat je pacientu nerodno, ker na lastne oči vidi, kje dejansko dela napake.

Najpogostejše napake pri umivanju zob Najpogosteje zgrešimo pri sami tehniki umivanja zob. Desničarji običajno začnejo umivati zobe levo zgoraj in nadaljujejo proti desni strani zgoraj. Nato zobno ščetko premaknejo v levi spodnji kvadrant in končajo desno spodaj. Posledice? Levo zgoraj so zobje premočno umiti, saj je roka spočita in uporabljamo (pre)močno silo, posledice pa so mehanične poškodbe dlesni, razgaljeni zobni vratovi in preobčutljivost zob. Desno v spodnji čeljusti pa zobje velikokrat sploh niso umiti; roka je že utrujena, smo bolj površni, posledica pa so zobne obloge, vnete dlesni in karies. Rešitev je enostavna. Zavestno menjujmo kvadrante oziroma začetke potovanja z zobno ščetko po zobeh. Povzemimo, kakšni so koraki, ki vodijo k dobremu ustnemu zdravju: 1. Redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku. 2. Pravilna izbira ustnih pripomočkov. 3. Ustrezna tehnika umivanja zob. Ob temeljitem vsakodnevnem mehanskem čiščenju zobnih oblog, ki nam zagotavlja, da obdržimo svoje zobe in zdrava obzobna tkiva tudi v starosti, sta pomembna še uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog.

LILLY – ŽIVETI BOLJE Ljudje smo od nekdaj vedoželjni, polni upanja in vztrajnosti. Odkritja so naš namen na tem planetu. Od same ustanovitve družbe Lilly je jasno naše poslanstvo in cilj. Po več kot stoletju, skoraj 100 zdravilih in neštetih novostih, nadaljujemo z iskanjem naslednjega velikega odkritja, ki bo izboljšalo življenja ljudem po svetu.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o., Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana telefon 01 / 580 00 10 PP-MG-SI-0039, 11.3.2025

ZA USPEH EKIPE JE POMEMBEN VSAK POSAMEZNIK.

RADI BI SPOZNALI TUDI TEBE.

POGLEJ PROSTA DELOVNA MESTA IN SE PRIJAVI.

Postani del strokovne ekipe Lekarne Ljubljana

FARMACEVT ZAČETNIK M/Ž Pridruži se ekipi strokovnih sodelavcev Lekarne Ljubljana, ki z zasledovanjem odličnosti v skrbi za zdravje ljudi in pozornim odzivanjem na potrebe uporabnikov pomembno določa razvoj celotne lekarniške dejavnosti v Sloveniji. V največjem javnem lekarniškem zavodu v Sloveniji zaposlimo farmacevta začetnika (m/ž). Če ste pred kratkim zaključili študij farmacije vas vabimo, da nam pošljete prijavo na delovno mesto. Nudimo vam strokovno uvajanje pod nadzorom magistra farmacije za dobo šestih mesecev, nato pa možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Farmacevt za nedoločen čas.

PONUJAMO VAM: • delo v največjem lekarniškem javnem zavodu v Sloveniji • možnost profesionalnega razvoja • možnost izobraževanj s strokovnega področja, mehkih veščin in tujih jezikov • delo v organizaciji s polnim certifikatom Družini prijazno podjetje

• aktivnosti Promocije zdravja na delovnem mestu • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah • uporabo počitniških kapacitet (obala, terme, hribi) • možnost pridobitve kadrovskega stanovanja

Pisne prijave z dokazili nam pošljite po elektronski pošti na naslov: kadri@lekarna-lj.si.

Soustvarjamo medicino, skupaj V Novartisu verjamemo, da so sodelavci ključ do vsega, kar ustvarjamo. S svojim znanjem, predanostjo in izkušnjami soustvarjamo inovativna zdravila za bolnike po vsem svetu. Naše poslanstvo – soustvarjati medicino za izboljševanje in podaljševanje življenja ljudi – se začne pri tem, kako delamo skupaj. Zavestno gradimo delovno okolje, ki spodbuja radovednost, učenje in osebni razvoj. Spodbujamo kulturo zaupanja in opolnomočenja, kjer prisluhnemo idejam, razvijamo talente in prepoznamo uspehe. Vsak posameznik pri nas ima priložnost rasti – strokovno in osebno. Postani del Novartisa, farmacevtskega podjetja za inovativna zdravila.

Obišči www.novartis.si

Prevzemite nadzor nad svojim zdravjem www.resnicaodebelosti.si

Debelost. Bolj zapleteno kot štetje kalorij.

Slika je simbolična in ne predstavlja dejanskega bolnika. Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana 01 810 8700, info@novonordisk.si, www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com © 2025 Novo Nordisk Slovenija, SK26OB00019, februar 2026 Vsebina je namenjena samo ozaveščanju o bolezni. O morebitnih vprašanjih se obrnite na zdravnika.

Premikamo meje za bolnike.

Smo Sandoz, vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za generična in podobna biološka zdravila. In smo Lek, pionirji farmacevtske industrije v Sloveniji. Naša strast so odličnost in vrhunska kakovost zdravil. Navdušujejo nas biotehnološki postopki za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil ter najvišji standardi farmacevtske proizvodnje.

Lek farmacevtska družba d. d. Verovškova ulica 57 1526 Ljubljana, Slovenija www.lek.si

POSTANI DEL SKUPNOSTI

Stro

Te kmova

ilož

nosti

ori

rie

ek zije

odni dogo d nar

kovne

i dogodk

Stro

ZA ŠTUDENTE FAKULTETE ZA FARMACIJO

Polet

t i n

Če želiš biti med prvimi obveščen/-a o dejavnostih, se PRIJAVI NA DRUG DEALER MAILING LISTO

Sledi profilu @dsfs.slovenia

PARTNERJI