Andraž Zorko: ZELO RESEN PRIROČNIK ZA BODOČE OČKE V ŠTIRIH KORAKIH

1

Zelo resen priročnik za bodoče očke v štirih korakih

Medijski raziskovalec in svetovalec Andraž Zorko svetuje novemu mediju, ki se imenuje Oče.

»Predvsem pa brez panike,« je govoril Švejk, ki mu je bilo seveda precej lažje, saj je bil vojak. Torej, nosečnost. Zaradi meni neznanih razlogov zadnje čase vedno več moških uporabi kar prvo osebo množine in ponosno razlagajo svoji okolici: »Noseči smo!« No, nismo. Noseče so naše partnerke, mi, moški, pa smo zaenkrat še vedno le tisti, ki oplodimo, ne pa tudi zanosimo.

To pa seveda še ne pomeni, da smo s tem že opravili svoje. Menda moški, ko nimamo kaj pametnega početi, počnemo točno to – nič pametnega. Zato pa veliko razmišljamo, predvsem o seksu. In ko partnerka zanosi, nas bo to začelo še skrbeti.

Na primer, kaj če med seksom poškodujem svojega še nerojenega otroka?

Kaj, če me bo partnerka med nosečnostjo zavračala?

Seveda, to se lahko zgodi. Ljudje smo različni in nikoli ne veš, kako se bo obrnilo. Pri meni se je obrnilo na glavo. Ni bila ona tista, ki ne bi hotela, ampak jaz. V nekem trenutku sem dobil fiksno idejo, da ne morem otroka ***** v glavo, še preden bo rojen. To je seveda popolna neumnost. Naj vas torej ne bo strah – nikoli ne veste, kdaj ste ta strah pravzaprav vi sami.

In ne, otroka ne boste poškodovali, za to – kot tudi za marsikaj drugega v fazi otrokovega razvoja od embria dalje – je poskrbela že mati narava. Če ne bi, bi še danes gomazeli pri tleh kot male rovkice.

Če vas zanima več o tem, odprite stran 43 in preberite zapis Martina Stariča, ki se srečuje s podobnimi težavami.

Poslušajte Švejka in pomenljivo pogladite svojo drago po golem kolenu ali kar koli že je vaš nedvoumen paritveni namig.

Kar se nosečnosti tiče, bodite pozorni predvsem na sosledje treh obdobij in še posebej na pravočasno zaznavanje prehodov med njimi. V grobem jih lahko razdelimo v trimesečja.

Prvo trimesečje je najenostavnejše

Takrat se vsi pretvarjamo, da ni nič. Tako je v zadnjih letih, ko se zaradi pogostejših

Seks v času nosečnosti

»Velik (ali majhen) problem moške populacije je precenjevanje dolžine. Ne glede na to, kako na veliko (predvsem v pomenu zadeve med nogami) nekateri moški mislijo o sebi, normalen penis oziroma penis, ki ni nenavadne velikosti, ne more doseči vratu maternice, kaj šele prodreti vanjo in poškodovati otroka med nosečnostjo. Pravzaprav bi v povezavi z nerojenim otrokom seks lahko primerjali z božanjem sosedove stene v stanovanjski hiši: tako kot sosed ne ve, kaj se dogaja, tudi vaš otrok o tem, da seksate s svojo partnerko, nima pojma. Seks med nosečnostjo je popolnoma varen za oba partnerja in otroka. Kako zaželen je, pa je odvisno od posameznikov. V izjemnih primerih ginekolog spolni odnos lahko odsvetuje zaradi katere od možnih komplikacij nosečnosti. Pogosteje vam bo seks odsvetoval tudi v zadnjih tednih nosečnosti, saj nekatere kemikalije v spermi teoretično lahko spodbudijo začetek poroda.«

Domen Lenarčič, študent medicine, 5. letnik

pojavov spontanih splavov o nosečnosti do 12. tedna raje ne govori, morda z najbližjimi, če je že nujno. V tem času je tudi sicer najbolj priporočljivo, da se pretvarjamo, da ni nič.

Manj ko boste razmišljali, manj vas bo skrbelo. Tisto tam notri je res še zelo majhno, nima niti spola in sploh ni rečeno, da se bo prijelo.

In če gre slučajno res kaj narobe, je seveda tudi bolje, da do tistega tam notri ne razvijemo nekih globljih čustev. Za vse to bo še dovolj časa.

Prvo trimesečje seveda mine precej hitreje, ker ni nihče tak razplojevalni velemojster, da bi vedel, kateri dan je zaplodil potomca. Zato to prvo obdobje v resnici traja le okoli dva meseca, včasih še manj.

Prelomnica je nekje v 12. tednu

Če je na pregledu, ki se mu reče »nuhalna«, vse v redu – in v veliki večini primerov je – se prične najlepši del nosečnosti, za vašo partnerko in za vas.

Plod v miru raste, trebuh se počasi veča, življenje ni prav nič drugačno, kot je bilo prej. To je obdobje, ko bo ona žarela od sreče. Žarela bo tudi dobesedno, vam pa bo dovoljeno tako rekoč vse. No, skoraj vse, pretiravati seveda ne kaže. Spomnim se, da mi je bilo v tem času marsikaj oproščeno. Spoznali boste, da nosečnost ni bolezen, da partnerka funkcionira povsem normalno, če je treba, zmeče tono in pol premoga z enega kupa na drugega (to je počela moja mama z mano v trebuhu in še danes se čudim, kako to, da me rudarstvo ni nikoli bolj pritegnilo).

Kakor koli, tega obdobja vsekakor ne izkoriščajte, privoščite pa si ga le. Za njim

Spontani splav in očetovo žalovanje

Če pride do spontanega splava, se pogosto osredotočamo samo na mame ter na njihovo spopadanje z žalovanjem in žalostjo. Žalost ob izgubi čutijo tudi očetje, a je njihovo čustvovanje v tem primeru nemalokrat zapostavljeno. Pogosto imajo zato občutek, da o svojih čustvih ne morejo govoriti z nikomer. Počutijo se nemočne, poleg tega pa si želijo trdno stati ob strani svoji partnerki, ki izgubo doživlja tudi fizično.

Žalovanje ima na splošno naslednje faze: 1. šok in zanikanje, 2. jeza, 3. pogajanje, 4. depresija in globoka žalost, 5. sprijaznjenost.

Žalovanje pri splavu se razlikuje zaradi preskakovanja zgoraj zapisanih zaporednih faz in vračanja nazaj v tisto, ki bi jo morali že predelati.

namreč pride zadnje trimesečje, ki se začne, potem ko plodu preštejemo vse ude in pripadajoče organe (strokovno pravijo temu morfologija), torej takrat, ko nas očete najbolj zanima tisti posebni ud več in seveda to, ali je ta nadpovprečno velik. Ne, dragi moji, tisto je roka, ne pa to, na kar ste morda pomislili.

Vira: www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/5801/ Kako-preboleti-izgubo-ljubljene-osebe in http://www.janapotocnik.si/splav-vpliv-na-dusevnozdravje-zenske/.

V zadnjem trimesečju stvari postanejo resne

V tem obdobju pričnejo bodoče matere gnezditi. To pomeni, da izbirajo pohištvo, obleke, barvo stene v otroški sobi ali kotičku itd. Prenavljajo, opremljajo, kopičijo zaloge. Tu ni več prostora za izgovore in improvizacijo. Od vas se pričakuje nič manj kot popolnost: zanesljivost, točnost, podpora, odobravanje in ja, ne ugovarjajte – marelična JE barva.

Ne dvomim, da s tem ne boste imeli nobenih težav, ker ste takšni tudi sicer, kajne. Če pa vam kak dan vseeno preseda, pomislite na to, da bo vsak odvečen prepir vznemiril tudi vašega potomca. Naj strokovnjaki v tem hipu zamižijo na obe očesi, ampak osebno sem prepričan, da se počutje mame prenaša na plod. Povezana sta po vseh kanalih, delita si isti sistem, če hočete. Skratka, tisto ono tam notri je tako rekoč isto kot ona.

Ker tisto ono v tem času menda tudi že sliši, mu namesto glasnega prepira raje namenite nekaj dobre glasbe, na glas in po svojem izboru, jasno. Nikoli ni prezgodaj za malo takšne ali drugačne indoktrinacije. Ne nasedajte zgodbam o pozitivnih učinkih Mozarta na plod. Privoščite mu dobro muziko po svoji podobi.

Če pa imate vsaj malo daru za javno nastopanje, ne bo odveč tudi kakšno predavanje – eden na enega, direktno na trebuh – o tem, kako zveličavni ste, kaj vse ste dobrega storili v življenju in kaj šele boste, kako čudovita je otrokova mati ter kako krasno in nasploh fino je vse skupaj. Naj otrok pride pomirjen na ta svet.

Da boste lažje ločili roko od tistega, kar mislite,

da je na sliki: To je še To je glava. ena noga.

To je noga. To je noga.

teorija določitve spola glede na lego v maternici: Medenica deklic je poravnana

z linijo njihove hrbtenice. Medenica dečkov pa je glede na hrbtenico obrnjena navzgor pod kotom približno 30 stopinj. To je roka.

Porod

Porod je eden od najbolj adrenalinskih doživljajev, ki jih lahko doživi povprečen moški, zato ga nikar ne zamudite. »Roller coaster«, »zip line« in »escape room« v enem.

Šola za starše je na prvo žogo res slišati rahlo otročja, je pa koristna. To je recimo tudi priložnost, da zlezete skupaj, ko še ne gre zares. Temu sem bil priča pri drugem otroku. Od prvega je minilo več kot pet let in ponovno sem moral v to šolo, ki ni nič drugega kot skupek predavanj, katerih namen je predvsem ta, da v porodni sobi ne boste počeli neumnosti. Ali zlezli skupaj. Bodoči očka poleg mene je najprej rahlo zanihal, a še preden bi se lahko zvrnil po tleh, nas je na to že opozorila predavateljica, očitno vajena tovrstnih dogodkov. »Držite ga, skupaj leze,« je mirno rekla in ujeli smo ga še pravi trenutek.

Roko na srce, prostor je bil pretesen za vse, zrak je bil slab in slike, ki nam jih je predavateljica kazala na projekciji, niso bile prav nič privlačne. Bodoči očka se je nadihal svežega zraka in hitro smo se vrnili k nazornim slikam poroda.

Veliko je raznih tekočin in izločkov, bolj in manj znanih vonjav in zvokov, čudnih vzklikov in nedvoumnih izjav. Precej podobno je kot recimo na kakšni nogometni tekmi, le da je okolje bolj sterilno.

Ko ste enkrat tam – in verjamem, da boste res šli, ker je kot večina stvari v času odraščanja vašega potomca tudi ta in predvsem ta res neponovljiva – je najbolje, da se držite navodil strokovnega osebja. Naj vas evforija ne zanese preveč.

Pri prvem porodu sem se takoj vtaknil v neke instrumente in postavljal blazno pametna vprašanja, nakar me je medicinska sestra hitro postavila na realna tla. »Gospod, vsi ti aparati so tu zato, da vam ni treba skrbeti zanje,« je začela in nadaljevala: »Tule je črta, čez njo ni treba ne hoditi ne gledati, tako bo bolje za vse.« Usedel sem se na stol za namišljemo črto in pohlevno utihnil. S to sestro ne bo heca.

Posvetil sem se partnerki. Spomnil sem se knjige, v kateri je avtor svetoval, kako pomagati partnerki med porodom. V spomin se mi je vtisnil stavek priporočenega bodrenja: »Odlično si sodelovala z zadnjim popadkom, draga.« Ob tem sem se neskončno zabaval že ob prvem branju in še nekajkrat zatem, mesece pred porodom. Ob prvem resnem popadku sem stavek seveda nemudoma uporabil z vso potrebno dramatičnostjo in hkrati ves ponosen na svojo duhovitost. Kar je sledilo, ni bilo ne duhovito ne prijazno, le to vam povem.

Ne bom vas tolažil, vse skupaj je precej umazano. Ne duhovičite po nepotrebnem. Porod je resna stvar, ki jo nadzirajo resni ljudje, v glavnem ženske. Bodite tam, ostanite za črto, naredite vse točno tako, kot vam bodo naročile sestre ali partnerka, in vse bo v redu.

Rojstvo

Čudež! Kako pride tako velika stvar skozi tako majhno odprtino? In kako bo s to odprtino kasneje? Vse bo v redu. Ne boste se izgubili v njej. Mati narava je res pravo čudo. Če pa se vam

Kako ste bodoči očki med porodom lahko koristni?

1. Poskrbite zase. Sami si pripravite torbo s stvarmi, ki jih potrebujete, pomagajte partnerki pri pripravi njene in se pred prihodom novorojenčka poskusite spočiti. 2. Ko se popadki pojavljajo na približno pet minut ali manj in trajajo 30 sekund, je čas, da greste v porodnišnico. 3. Ko se porod začne, je vaša naloga, da štopate, kako pogosti so popadki in kako dolgo trajajo. 4. Pripravite seznam stvari, ki jih s partnerko lahko počnete med porodom, da jo malo zamotite (sprehajanje po hodniku, če gre, gledanje televizije, pogovor ali poslušanje glasbe). V vsakem primeru ji stojte ob strani in jo poslušajte. 5. S partnerko se prej pogovorita o fotografiranju in snemanju med porodom. Med fotografiranjem ne bodite v napoto partnerki in zaposlenim v porodnišnici. 6. Svojo partnerko spodbujajte, vaš glas naj bo tih in pomirjujoč. 7. Poslušajte in se aktivno odzivajte na navodila zaposlenih. 8. Če vas preplavi občutek, da ste pri porodu odveč, si ne zamerite.

Porodno sobo lahko svobodno zapustite kadar koli. Zaupajte, da je partnerka v dobrih rokah, in se veselite, da boste kmalu tudi vi pestovali malega novorojenčka.

Vir: www.mother.ly/love/what-dad-can-do10-waysto-support-your-partner-during-labor. bo vseeno zdelo, da vse ni več tako, kot je bilo, pomislite na to, da to morda velja tudi za vas.

A če se vrnemo k rojstvu. Pri prvem sem bil tako v šoku, da sem spet nekaj duhovičil v smislu »bolje en šiv preveč kot premalo«, takrat brez resnejših posledic, ker so tudi sestre očitno presodile, da sem v šoku in pač govorim neumnosti.

Pri drugem rojstvu so se mi usule solze. Samo pravi moški jokajo. Solze radosti, ki te oblijejo iznenada, pridrvijo nekje od zadaj, še preden lahko pomisliš, da ti gre na jok, so nekaj najlepšega, kar lahko doživi moški v porodni sobi. Zato se jih ne sramujte. Jokajte s svojim otrokom in sestre bodo navdušene, vtis, ki ga boste naredili na partnerko, pa bo nepozaben.

Kaj pa, če mi ne bo podoben?

Vsi smo že slišali za zgodbe, ko se je popolnoma belopoltemu paru rodil temnopolt otrok. Tudi vprašanja, kot je »A ta je pa od poštarja?«, so nam dobro znana. Seveda se tu pa tam zgodi tudi to. Da pri očetu ne bi bilo nobenega dvoma, je evolucija poskrbela tudi za to. Če je vaš, vam bo podoben, o tem ni nobenega dvoma. Dojenčki so v glavnem podobni očetom, ampak ne takoj, ko pridejo iz maternice. Bog ne zadeni!

Še preden se dojenček dobro spravi ven, imajo medicinske sestre navado reči: »Ja, pa je, čisto vam je podoben!« Pri drugem otroku sem se na to izjavo zaigrano zgroženo odzval: »To da je podobno meni? Ta sluzasta, vijoličasta, zmečkana stvar? Lepo vas prosim, sestra!« Še enkrat v porodni sobi moj humor ni bil razumljen, ampak na to sem se takrat že privadil.

Ko tisto pride ven, res ni videti lepo, se pa to precej hitro spremeni. Ko ga medicinske sestre vzamejo v primarno obdelavo, je še

najbolje gledati vstran in popolnoma verjeti, da res vedo, kaj delajo. Ker res vedo, kaj delajo, čeprav niso prav nič nežne. Za hip se odpočijte, objemite svojo drago in že boste v naročje dobili lepo očedeno, že precej spodobno in celo nečemu podobno bitje.

Otrok bo najprej planil po tistem, kar imate tudi sami pri ženskah najraje. Glej, stari, to je zdaj še od nekoga drugega, za nekaj časa samo od nekoga drugega. »Sharing is caring« in to. Nekje se začne in po navadi se začne kar tu, kjer se vse začne, to pa običajno ni pogled v oči.

Objamemo, poljubimo, popestujemo in odidemo domov. Mati in otrok potrebujeta počitek, vi in vaši prijatelji pa pijačo.

Po rojstvu

Predvsem ostanite normalni. Seveda, nič več ne bo tako, kot je bilo. Otrok pač ni nova omara iz Ikee, ki jo sestaviš, postaviš na njeno mesto in je potem tam. Ne bo pa vam otrok življenja obrnil na glavo. Na glavo si ga lahko obrnete samo sami. Kako le bi vam lahko življenje na glavo obrnilo malo bitje s tremi ali štirimi kilicami? Saj niste mevže, a ne? Pravi moški ste!

Stare mame so modre, ko pravijo: majhni otroci – majhne skrbi, veliki otroci … To si ponovite vsakič, ko boste mislili, da je hudo.

Otrok naj se že od malega navadi na vaš življenjski utrip in pripadajoče zvoke vašega načina življenja. Prav tako ni nobene potrebe, da bi se s tem malim bitjem pogovarjali v nekem čudnem jeziku, ki ga ne razume nič bolj kot vi sami.

Tudi spakovanje in pačenje res nista potrebna. Pustite to za babice in dedke. To je njihova vloga, to je njihov cirkus. Prej ko se boste z otrokom pogovarjali normalno kot z vsako drugo, odraslo osebo, bolje bo. To seveda ne pomeni, da z njim ne boste ljubeznivi, se crkljali in ga nasploh oboževali. Samo brez spakedranščine, prosim! Saj vendar nočete, da bo vaš otrok čudak. Jaz sem se s svojimi otroki že od trebuha dalje pogovarjal kot z odraslimi in to se jim pozna še danes. »O, kako so samostojni. Pa kako lepo se izražajo.« Seveda se lepo izražajo, tudi vaši bi se, če ne bi že od malega uporabljali »bucibujščine«.

Otrok je v hiši in to ni omara, drži, ni pa niti vaš novi šef, kaj šele kaj bolj usodno avtoritarnega ali zveličavnega. Je nov član družine, ki bo moral sprejeti vaše navade in muhe ravno tako, kot boste vi spreje(ma)li njegove. Samo zato, ker ste dobili otroka, še ni treba, da se tudi vi vedete kot otrok.

Predvsem pa brez panike.

Nobene potrebe ni, da doma šepetate, ko otrok spi.

Andraž Zorko

Je eden najglasnejših raziskovalcev zavednega in nezavednega v ljudeh v Sloveniji ter ustanovitelj in direktor družbe Valicon. Raziskuje potrošnika, znamke, oglase, medije, izdelke in storitve. Ker v našteto rad gleda globoko, dobro svetuje. Tudi očetom.

LEKCIJE, KI JIH OTROCI DAJO OČETOM

»Obstajajo tudi ljudje, ki so bolj otročji od tebe. Pravzaprav si neverjetno zrel.« – Izar Lunaček

»Otroci so najinteligentnejša, najiskrenejša in najbolj empatična živa bitja na tem svetu, ki pa nam jih nekako uspe spraviti na raven povprečnega človeka, najkasneje tam nekje do petega leta starosti. Posledično jim povsem napak govorimo, naj vendar ne

bodo taki otroci, kajti to bi moral biti kompliment, ne pa obratno.« – Andraž Zorko

»Zares potrebujem spanec. Čeprav sem si včasih domišljal, da lahko zdržim brez njega, po otrocih lahko zatrdim, da ga krvavo potrebujem.« – Peter Škrlep

»Si človek, ki nekomu na cesti

dejansko obriše packo z lica s poslinjenim robčkom. We have met the enemy and he is us.« – Izar Lunaček

»Če zavpijem na otroka, zmaga on, ne jaz, ker to le pomeni, da v hipu izgubim avtoriteto, saj ne znam mirno rešiti situacije.« – Arjan Pregl