Issuu

Postal bom očka* OD MOŠKIH ZA MOŠKE

* OČI! ATI! TATI! TATEK! ATEK! TATKO! FOTKO! PAPA! ATA!

VSE, ČESAR SI NE UPATE VPRAŠATI NA GLAS.

KER MAMA NI SAMA.

KAZALO

Andraž Zorko: ZELO RESEN PRIROČNIK ZA BODOČE OČKE V ŠTIRIH KORAKIH 5 David Urankar: KO PIŠEM TOLE ...

Izar Lunaček: FREUD, FROCI IN FOVŠIJA

Klemen Bučan: MENI MALO ZAMUJA

Martin Jezeršek: TRI PUPE, HUDIČ IN MALO TOLAŽBE

Sebastijan Horvat: POSTAL BOM O...?

Martin Starič: OTROK, NAJLEPŠI IZDELEK

Lan Novak: O OČETIH S SINOVI TER OČETIH IN SINOVIH 49 Peter Škrlep: KO PRIDE POMOČ, REČEŠ HVALA

Arjan Pregl: O MODROSTI VZGOJE

POSTAL BOM OČKA*

Postal bom očka* OD MOŠKIH ZA MOŠKE

Od moških za moške VSE, ČESAR SI NE UPATE VPRAŠATI NA GLAS

Leto izdaje: 2020

* OČI! ATEK! TATEK! TATKO! ATI! TATI! ATA! PAPA! FOTKO!

Izdajatelj: Zavarovalnica Triglav Odgovorna urednica: Alenka Bešter Glavna in izvršna urednica: Manca Krnel Ideja in vsebinski koncept: Nenad Senić Uredništvo in prelom: PM, poslovni mediji Tisk: Flaksy, d.o.o. Naklada: 1.000 izvodov

Avtorji in Zavarovalnica Triglav ne prevzemajo odgovornosti za morebitne napake v vodniku. Vse pravice pridržane. Noben del tega vodnika ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oziroma na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem bodisi kako drugače, brez pisnega dovoljenja Zavarovalnice Triglav.

Postal bom očka

Dragi oče v nastajanju, verjetno tvoje misli razburja vprašanje za vprašanjem, to pa spremlja negotovost, na katero si najbrž prvič ponosen. Če te ne razburja nič, je skrajni čas, da te začne. Tehnično oče postaneš v trenutku. Tako je to. Na to, kdaj se bo zgodilo, ne moreš vplivati. Zato je najbolj smotrno, da začneš postajati oče kar takoj. Da bi ti preobrazbo v očeta olajšali, smo zbrali deset izpovedi očetov, ki so nekaj zagonetnih faz že pregnetli, si preoblekli kup s podrtim kupčkom ozaljšanih majic ter postali hkrati utrjeni in »zmahani« očetovski mački. Ja, vemo, strinjamo se, da se z otroki svet postavi na glavo. Vemo, da ni pričakovati bajnih zgodb o super otrocih. Vemo, da ne boš spal in da boš seksal omejeno. Zato očetovskih misli nismo postrgali z interneta. Strnili smo pričevanja resničnih očetov, ki so zakopali globoko v svoje medmrežje in ven potegnili tisto, česar si ne upaš vprašati niti svojih najbližjih prijateljev. Izvrtali so utišane strahove in skrbi, ki ti delajo podočnjake, mehčajo trebušne mišice in sivijo lase. Pogovori med očeti ali očeti v nastajanju se dogajajo stran od dosega partneričinega radarja. So boljši od fikcije, ker so realni. Niso pocukrani in pretenciozni. Gre zares, ker se je že zgodilo. Pa ker se bo dogajalo ali se že dogaja tudi tebi. Je branje, ki te preseneti z novimi bojišči razmislekov. Starim modrostim je počil ščit in odtekla jim je voda.

Kot bi rekel Izar Lunaček, eden od avtorjev: zib zib, mah mah! Manca Krnel, glavna in izvršna urednica

1 Andraž Zorko

Zelo resen priročnik za bodoče očke v štirih korakih

Medijski raziskovalec in svetovalec Andraž Zorko svetuje novemu mediju, ki se imenuje Oče.

»Predvsem pa brez panike,« je govoril Švejk, ki mu je bilo seveda precej lažje, saj je bil vojak. Torej, nosečnost. Zaradi meni neznanih razlogov zadnje čase vedno več moških uporabi kar prvo osebo množine in ponosno razlagajo svoji okolici: »Noseči smo!« No, nismo. Noseče so naše partnerke, mi, moški, pa smo zaenkrat še vedno le tisti, ki oplodimo, ne pa tudi zanosimo. 5

Postal bom očka

o pa seveda še ne pomeni, da smo s tem že opravili svoje. Menda moški, ko nimamo kaj pametnega početi, počnemo točno to – nič pametnega. Zato pa veliko razmišljamo, predvsem o seksu. In ko partnerka zanosi, nas bo to začelo še skrbeti. Na primer, kaj če med seksom poškodujem svojega še nerojenega otroka?

Kar se nosečnosti tiče, bodite pozorni predvsem na sosledje treh obdobij in še posebej na pravočasno zaznavanje prehodov med njimi. V grobem jih lahko razdelimo v trimesečja.

Prvo trimesečje je najenostavnejše Takrat se vsi pretvarjamo, da ni nič. Tako je v zadnjih letih, ko se zaradi pogostejših

Kaj, če me bo partnerka med nosečnostjo zavračala?

Če vas zanima več o tem, odprite stran 43 in preberite zapis Martina Stariča, ki se srečuje s podobnimi težavami.

Seveda, to se lahko zgodi. Ljudje smo različni in nikoli ne veš, kako se bo obrnilo. Pri meni se je obrnilo na glavo. Ni bila ona tista, ki ne bi hotela, ampak jaz. V nekem trenutku sem dobil fiksno idejo, da ne morem otroka ***** v glavo, še preden bo rojen. To je seveda popolna neumnost. Naj vas torej ne bo strah – nikoli ne veste, kdaj ste ta strah pravzaprav vi sami.

Seks v času nosečnosti »Velik (ali majhen) problem moške populacije je precenjevanje dolžine. Ne glede na to, kako na veliko (predvsem v pomenu zadeve med nogami) nekateri moški mislijo o sebi, normalen penis oziroma penis, ki ni nenavadne velikosti, ne more doseči vratu maternice, kaj šele prodreti vanjo in poškodovati otroka med nosečnostjo. Pravzaprav bi v povezavi z nerojenim otrokom seks lahko primerjali z božanjem sosedove stene v stanovanjski hiši: tako kot sosed ne ve, kaj se dogaja, tudi vaš otrok o tem, da seksate s svojo partnerko, nima pojma. Seks med nosečnostjo je

Poslušajte Švejka in pomenljivo pogladite svojo drago po golem kolenu ali kar koli že je vaš nedvoumen paritveni namig.

popolnoma varen za oba partnerja in otroka. Kako zaželen je, pa je odvisno od posameznikov. V izjemnih primerih ginekolog spolni odnos lahko odsvetuje zaradi katere od možnih komplikacij nosečnosti. Pogosteje vam bo seks odsvetoval tudi v zadnjih tednih nosečnosti, saj nekatere kemikalije v

In ne, otroka ne boste poškodovali, za to – kot tudi za marsikaj drugega v fazi otrokovega razvoja od embria dalje – je poskrbela že mati narava. Če ne bi, bi še danes gomazeli pri tleh kot male rovkice.

spermi teoretično lahko spodbudijo začetek poroda.« Domen Lenarčič, študent medicine, 5. letnik

Andraž Zorko pojavov spontanih splavov o nosečnosti do 12. tedna raje ne govori, morda z najbližjimi, če je že nujno. V tem času je tudi sicer najbolj priporočljivo, da se pretvarjamo, da ni nič. Manj ko boste razmišljali, manj vas bo skrbelo. Tisto tam notri je res še zelo majhno, nima niti spola in sploh ni rečeno, da se bo prijelo. In če gre slučajno res kaj narobe, je seveda tudi bolje, da do tistega tam notri ne razvijemo nekih globljih čustev. Za vse to bo še dovolj časa. Prvo trimesečje seveda mine precej hitreje, ker ni nihče tak razplojevalni velemojster, da bi vedel, kateri dan je zaplodil potomca. Zato to prvo obdobje v resnici traja le okoli dva meseca, včasih še manj.

Spontani splav in očetovo žalovanje Če pride do spontanega splava, se pogosto osredotočamo samo na mame ter na njihovo spopadanje z žalovanjem in žalostjo. Žalost ob izgubi čutijo tudi očetje, a je njihovo čustvovanje v tem primeru nemalokrat zapostavljeno. Pogosto imajo zato občutek, da o svojih čustvih ne morejo govoriti z nikomer. Počutijo se nemočne, poleg tega pa si želijo trdno stati ob strani svoji partnerki, ki izgubo doživlja tudi fizično. Žalovanje ima na splošno naslednje faze: 1. šok in zanikanje, 2. jeza,

Prelomnica je nekje v 12. tednu

3. pogajanje,

Če je na pregledu, ki se mu reče »nuhalna«, vse v redu – in v veliki večini primerov je – se prične najlepši del nosečnosti, za vašo partnerko in za vas.

5. sprijaznjenost.

Plod v miru raste, trebuh se počasi veča, življenje ni prav nič drugačno, kot je bilo prej. To je obdobje, ko bo ona žarela od sreče. Žarela bo tudi dobesedno, vam pa bo dovoljeno tako rekoč vse. No, skoraj vse, pretiravati seveda ne kaže. Spomnim se, da mi je bilo v tem času marsikaj oproščeno. Spoznali boste, da nosečnost ni bolezen, da partnerka funkcionira povsem normalno, če je treba, zmeče tono in pol premoga z enega kupa na drugega (to je počela moja mama z mano v trebuhu in še danes se čudim, kako to, da me rudarstvo ni nikoli bolj pritegnilo). Kakor koli, tega obdobja vsekakor ne izkoriščajte, privoščite pa si ga le. Za njim

4. depresija in globoka žalost,

Žalovanje pri splavu se razlikuje zaradi preskakovanja zgoraj zapisanih zaporednih faz in vračanja nazaj v tisto, ki bi jo morali že predelati. Vira: www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/5801/ Kako-preboleti-izgubo-ljubljene-osebe in http://www.janapotocnik.si/splav-vpliv-na-dusevnozdravje-zenske/.

namreč pride zadnje trimesečje, ki se začne, potem ko plodu preštejemo vse ude in pripadajoče organe (strokovno pravijo temu morfologija), torej takrat, ko nas očete najbolj zanima tisti posebni ud več in seveda to, ali je ta nadpovprečno velik. Ne, dragi moji, tisto je roka, ne pa to, na kar ste morda pomislili.

Postal bom očka

V zadnjem trimesečju stvari postanejo resne V tem obdobju pričnejo bodoče matere gnezditi. To pomeni, da izbirajo pohištvo, obleke, barvo stene v otroški sobi ali kotičku itd. Prenavljajo, opremljajo, kopičijo zaloge. Tu ni več prostora za izgovore in improvizacijo. Od vas se pričakuje nič manj kot popolnost: zanesljivost, točnost, podpora, odobravanje in ja, ne ugovarjajte – marelična JE barva. Ne dvomim, da s tem ne boste imeli nobenih težav, ker ste takšni tudi sicer, kajne. Če pa vam kak dan vseeno preseda, pomislite na to, da bo vsak odvečen prepir vznemiril tudi vašega potomca. Naj strokovnjaki v tem hipu zamižijo na obe očesi, ampak osebno sem prepričan, da se počutje mame prenaša na plod. Povezana sta po vseh kanalih, delita si isti sistem, če

hočete. Skratka, tisto ono tam notri je tako rekoč isto kot ona. Ker tisto ono v tem času menda tudi že sliši, mu namesto glasnega prepira raje namenite nekaj dobre glasbe, na glas in po svojem izboru, jasno. Nikoli ni prezgodaj za malo takšne ali drugačne indoktrinacije. Ne nasedajte zgodbam o pozitivnih učinkih Mozarta na plod. Privoščite mu dobro muziko po svoji podobi. Če pa imate vsaj malo daru za javno nastopanje, ne bo odveč tudi kakšno predavanje – eden na enega, direktno na trebuh – o tem, kako zveličavni ste, kaj vse ste dobrega storili v življenju in kaj šele boste, kako čudovita je otrokova mati ter kako krasno in nasploh fino je vse skupaj. Naj otrok pride pomirjen na ta svet.

Da boste lažje ločili roko od tistega, kar mislite, da je na sliki: To je še To je glava.

ena noga.

To je roka.

To je noga.

teorija določitve spola glede na lego v maternici: Medenica deklic je poravnana z linijo njihove hrbtenice. Medenica dečkov pa je glede na hrbtenico obrnjena navzgor pod kotom približno 30 stopinj.

Vir: thegenderexperts.com/pages/nub-theory.

To je roka.

Andraž Zorko

Porod Porod je eden od najbolj adrenalinskih doživljajev, ki jih lahko doživi povprečen moški, zato ga nikar ne zamudite. »Roller coaster«, »zip line« in »escape room« v enem. Šola za starše je na prvo žogo res slišati rahlo otročja, je pa koristna. To je recimo tudi priložnost, da zlezete skupaj, ko še ne gre zares. Temu sem bil priča pri drugem otroku. Od prvega je minilo več kot pet let in ponovno sem moral v to šolo, ki ni nič drugega kot skupek predavanj, katerih namen je predvsem ta, da v porodni sobi ne boste počeli neumnosti. Ali zlezli skupaj. Bodoči očka poleg mene je najprej rahlo zanihal, a še preden bi se lahko zvrnil po tleh, nas je na to že opozorila predavateljica, očitno vajena tovrstnih dogodkov. Držite ga, skupaj leze,« je mirno rekla in ujeli smo ga še pravi trenutek. Roko na srce, prostor je bil pretesen za vse, zrak je bil slab in slike, ki nam jih je predavateljica kazala na projekciji, niso bile prav nič privlačne. Bodoči očka se je nadihal svežega zraka in hitro smo se vrnili k nazornim slikam poroda.

Ne bom vas tolažil, vse skupaj je precej umazano. Veliko je raznih tekočin in izločkov, bolj in manj znanih vonjav in zvokov, čudnih vzklikov in nedvoumnih izjav. Precej podobno je kot recimo na kakšni nogometni tekmi, le da je okolje bolj sterilno. Ko ste enkrat tam – in verjamem, da boste res šli, ker je kot večina stvari v času odraščanja vašega potomca tudi ta in predvsem ta res neponovljiva – je najbolje,

da se držite navodil strokovnega osebja. Naj vas evforija ne zanese preveč. Pri prvem porodu sem se takoj vtaknil v neke instrumente in postavljal blazno pametna vprašanja, nakar me je medicinska sestra hitro postavila na realna tla. »Gospod, vsi ti aparati so tu zato, da vam ni treba skrbeti zanje,« je začela in nadaljevala: »Tule je črta, čez njo ni treba ne hoditi ne gledati, tako bo bolje za vse.« Usedel sem se na stol za namišljemo črto in pohlevno utihnil. S to sestro ne bo heca. Posvetil sem se partnerki. Spomnil sem se knjige, v kateri je avtor svetoval, kako pomagati partnerki med porodom. V spomin se mi je vtisnil stavek priporočenega bodrenja: »Odlično si sodelovala z zadnjim popadkom, draga.« Ob tem sem se neskončno zabaval že ob prvem branju in še nekajkrat zatem, mesece pred porodom. Ob prvem resnem popadku sem stavek seveda nemudoma uporabil z vso potrebno dramatičnostjo in hkrati ves ponosen na svojo duhovitost. Kar je sledilo, ni bilo ne duhovito ne prijazno, le to vam povem.

Ne duhovičite po nepotrebnem. Porod je resna stvar, ki jo nadzirajo resni ljudje, v glavnem ženske. Bodite tam, ostanite za črto, naredite vse točno tako, kot vam bodo naročile sestre ali partnerka, in vse bo v redu.

Rojstvo Čudež! Kako pride tako velika stvar skozi tako majhno odprtino? In kako bo s to odprtino kasneje? Vse bo v redu. Ne boste se izgubili v njej. Mati narava je res pravo čudo. Če pa se vam

Postal bom očka

Kako ste bodoči očki med porodom lahko koristni? 1. Poskrbite zase. Sami si pripravite torbo s stvarmi, ki jih potrebujete, pomagajte partnerki pri pripravi njene in se pred prihodom novorojenčka poskusite spočiti. 2. Ko se popadki pojavljajo na približno pet minut ali manj in trajajo 30 sekund, je čas, da greste v porodnišnico. 3. Ko se porod začne, je vaša naloga, da štopate, kako pogosti so popadki in kako dolgo trajajo. 4. Pripravite seznam stvari, ki jih s partnerko lahko počnete med porodom, da jo malo zamotite (sprehajanje po hodniku, če gre, gledanje televizije, pogovor ali poslušanje glasbe). V vsakem primeru ji stojte ob strani in jo poslušajte. 5. S partnerko se prej pogovorita o fotografiranju in snemanju med porodom. Med fotografiranjem ne bodite v napoto partnerki in zaposlenim v porodnišnici. 6. Svojo partnerko spodbujajte, vaš glas naj bo tih in pomirjujoč. 7. Poslušajte in se aktivno odzivajte na navodila zaposlenih. 8. Če vas preplavi občutek, da ste pri porodu odveč, si ne zamerite. Porodno sobo lahko svobodno zapustite kadar koli. Zaupajte, da je partnerka v dobrih rokah, in se veselite, da boste kmalu tudi vi pestovali malega novorojenčka. Vir: www.mother.ly/love/what-dad-can-do10-waysto-support-your-partner-during-labor.

bo vseeno zdelo, da vse ni več tako, kot je bilo, pomislite na to, da to morda velja tudi za vas. A če se vrnemo k rojstvu. Pri prvem sem bil tako v šoku, da sem spet nekaj duhovičil v smislu »bolje en šiv preveč kot premalo«, takrat brez resnejših posledic, ker so tudi sestre očitno presodile, da sem v šoku in pač govorim neumnosti. Pri drugem rojstvu so se mi usule solze. Samo pravi moški jokajo. Solze radosti, ki te oblijejo iznenada, pridrvijo nekje od zadaj, še preden lahko pomisliš, da ti gre na jok, so nekaj najlepšega, kar lahko doživi moški v porodni sobi. Zato se jih ne sramujte. Jokajte s svojim otrokom in sestre bodo navdušene, vtis, ki ga boste naredili na partnerko, pa bo nepozaben.

Kaj pa, če mi ne bo podoben? Vsi smo že slišali za zgodbe, ko se je popolnoma belopoltemu paru rodil temnopolt otrok. Tudi vprašanja, kot je »A ta je pa od poštarja?«, so nam dobro znana. Seveda se tu pa tam zgodi tudi to. Da pri očetu ne bi bilo nobenega dvoma, je evolucija poskrbela tudi za to. Če je vaš, vam bo podoben, o tem ni nobenega dvoma. Dojenčki so v glavnem podobni očetom, ampak ne takoj, ko pridejo iz maternice. Bog ne zadeni! Še preden se dojenček dobro spravi ven, imajo medicinske sestre navado reči: »Ja, pa je, čisto vam je podoben!« Pri drugem otroku sem se na to izjavo zaigrano zgroženo odzval: »To da je podobno meni? Ta sluzasta, vijoličasta, zmečkana stvar? Lepo vas prosim, sestra!« Še enkrat v porodni sobi moj humor ni bil razumljen, ampak na to sem se takrat že privadil. Ko tisto pride ven, res ni videti lepo, se pa to precej hitro spremeni. Ko ga medicinske sestre vzamejo v primarno obdelavo, je še

Andraž Zorko najbolje gledati vstran in popolnoma verjeti, da res vedo, kaj delajo. Ker res vedo, kaj delajo, čeprav niso prav nič nežne. Za hip se odpočijte, objemite svojo drago in že boste v naročje dobili lepo očedeno, že precej spodobno in celo nečemu podobno bitje. Otrok bo najprej planil po tistem, kar imate tudi sami pri ženskah najraje. Glej, stari, to je zdaj še od nekoga drugega, za nekaj časa samo od nekoga drugega. »Sharing is caring« in to. Nekje se začne in po navadi se začne kar tu, kjer se vse začne, to pa običajno ni pogled v oči. Objamemo, poljubimo, popestujemo in odidemo domov. Mati in otrok potrebujeta počitek, vi in vaši prijatelji pa pijačo.

Po rojstvu Predvsem ostanite normalni. Seveda, nič več ne bo tako, kot je bilo. Otrok pač ni nova omara iz Ikee, ki jo sestaviš, postaviš na njeno mesto in je potem tam. Ne bo pa vam otrok življenja obrnil na glavo. Na glavo si ga lahko obrnete samo sami. Kako le bi vam lahko življenje na glavo obrnilo malo bitje s tremi ali štirimi kilicami? Saj niste mevže, a ne? Pravi moški ste! Stare mame so modre, ko pravijo: majhni otroci – majhne skrbi, veliki otroci … To si ponovite vsakič, ko boste mislili, da je hudo.

Nobene potrebe ni, da doma šepetate, ko otrok spi.

načina življenja. Prav tako ni nobene potrebe, da bi se s tem malim bitjem pogovarjali v nekem čudnem jeziku, ki ga ne razume nič bolj kot vi sami. Tudi spakovanje in pačenje res nista potrebna. Pustite to za babice in dedke. To je njihova vloga, to je njihov cirkus. Prej ko se boste z otrokom pogovarjali normalno kot z vsako drugo, odraslo osebo, bolje bo. To seveda ne pomeni, da z njim ne boste ljubeznivi, se crkljali in ga nasploh oboževali. Samo brez spakedranščine, prosim! Saj vendar nočete, da bo vaš otrok čudak. Jaz sem se s svojimi otroki že od trebuha dalje pogovarjal kot z odraslimi in to se jim pozna še danes. »O, kako so samostojni. Pa kako lepo se izražajo.« Seveda se lepo izražajo, tudi vaši bi se, če ne bi že od malega uporabljali »bucibujščine«. Otrok je v hiši in to ni omara, drži, ni pa niti vaš novi šef, kaj šele kaj bolj usodno avtoritarnega ali zveličavnega. Je nov član družine, ki bo moral sprejeti vaše navade in muhe ravno tako, kot boste vi spreje(ma)li njegove. Samo zato, ker ste dobili otroka, še ni treba, da se tudi vi vedete kot otrok. Predvsem pa brez panike.

Andraž Zorko Je eden najglasnejših raziskovalcev zavednega in nezavednega v ljudeh v Sloveniji ter ustanovitelj in direktor družbe Valicon. Raziskuje potrošnika, znamke, oglase, medije, izdelke in storitve. Ker v našteto rad gleda globoko, dobro svetuje.

Otrok naj se že od malega navadi na vaš življenjski utrip in pripadajoče zvoke vašega

Tudi očetom.

Postal bom očka

LEKCIJE, KI JIH OTROCI DAJO OČETOM

»Obstajajo tudi ljudje, ki so bolj otročji od tebe. Pravzaprav si neverjetno zrel.« – Izar Lunaček

»Otroci so najinteligentnejša, najiskrenejša in najbolj empatična živa bitja na tem svetu, ki pa nam jih nekako uspe spraviti na raven povprečnega človeka, najkasneje tam nekje do petega leta starosti. Posledično jim povsem napak govorimo, naj vendar ne bodo taki otroci, kajti to bi moral biti kompliment, ne pa obratno.«

– Andraž Zorko

»Zares potrebujem spanec. Čeprav sem si včasih domišljal, da lahko zdržim brez njega, po otrocih lahko zatrdim, da ga krvavo potrebujem.«

– Peter Škrlep

»Si človek, ki nekomu na cesti dejansko obriše packo z lica s poslinjenim robčkom. We have met the enemy and he is us.« – Izar Lunaček

»Če zavpijem na otroka, zmaga on, ne jaz, ker to le pomeni, da v hipu izgubim avtoriteto, saj ne znam mirno rešiti situacije.«

– Arjan Pregl

2 David Urankar

Ko pišem tole ...

TV-voditelj, povezovalec, maneken in spletni vplivnež David Urankar o poklonu mamicam, prioritetah in splošni uporabnosti očetov.

... Ajda vstopa v zadnji mesec nosečnosti. Natančneje, je začetek julija, uradni rok poroda pa je 2. avgust. In glede na to, da je Liam prišel deset dni prezgodaj, se lahko zgodi, da bo drugi še kakšen dan prej?

Postal bom očka

glavnem, počutimo se super. No, jaz in Liam se počutiva res super. Liam zato, ker bo dobil bratca, ki ga tipa skozi mamičin trebušček, in se smeji, ko brca in se obrača. Jaz pa sem super zato, ker mi ni treba roditi.

2. Nisi plačan, da bi mislil. Zdravniki, sestre, anesteziologi obvladajo to, kar delajo. Če za vsako stvar vprašaš, kaj je in kaj se z njo dela, boš vse spravil ob živce, še najbolj pa partnerko, ki sredi poroda tega res ne potrebuje.

Kapo dol pred dekleti, ženami, to je nekaj, česar si ne predstavljam. Pa ne gre samo za to, kako je roditi, ampak nasploh iti skozi nosečnost in vse, kar pride z njo. Velik poklon.

3. Dihaj vsaj tako globoko kot porodnica. Lahko je, pa še rojevati ti dejansko ni treba. Če te v katerem koli trenutku zagrabi panika, reci, da moraš iti lulat, in se zberi.

Kdo bo rodil? Zato že včasih nisem razumel tistih, ki rečejo: »Rodili bomo.« Ali pa vprašajo: »Kdaj boste rodili?« Na takšno vprašanje odgovorim, da bo rodila Ajda, jaz pa se bom zgolj trudil biti v čim večjo podporo. Ker ti to vsi govorijo. V sklopu oddaje Dobro jutro sem imel, že preden je prišel Liam, rubriko Nasveti za starše. In od babic do psihologov ti vsi razlagajo, kako smo fantje, možje, očetje podpora in kako pomemben člen smo pri porodu. Ampak nihče ne pove, kaj moramo res početi, še v šoli za starše ne. Moški najbolje funkcioniramo, če dobimo navodila. Kot pri omari iz Ikee, pa še takrat je včasih kakšna deska ali vijak odveč. Zato mislim, da je najbolje, da začnem kar na začetku. 1. Ne kompliciraj. Za to so tu mamice, babice in tašče. Toliko živcev si prihraniš, če za vsako stvar, ki je ne poznaš (in v porodni sobi prvič ne poznaš ničesar), ne skočiš v zrak ter ne zahtevaš pojasnila in dodatnih pregledov. Zdi se mi, da ima ekipa v tistem trenutku že dovolj dela z nosečnico in otrokom.

4. Polagaj mrzle obkladke na čelo, tople na križ. Morda je to navodilo celo najpomembnejše. Preden se porod čisto zares začne, se je treba izkazati za koristnega. Če temu tretmaju dodaš še občasno masažo spodnjega dela hrbta, partnerka tega še dolgo ne bo pozabila. 5. Lepo je! Biti pri porodu je nepozabna in neprecenljiva izkušnja, ob takšnem dogodku pa spleteš vez ne samo z otrokom, ampak tudi s partnerko. Ne izpusti te priložnosti, ker ti bo žal. Meni bi bilo zelo.

Vse je mogoče Najina, verjetno lahko rečem kar naša izkušnja s porodom je bila res lepa. Ampak naj zgodbo začnem malo prej. Večer pred porodom sem na televiziji snemal oddajo Vse je mogoče in z ekipo smo se večkrat pošalili, da se v stilu naslova oddaje lahko kaj zgodi kadar koli. Zato sem tudi imel telefon ves čas pri sebi. Domov sem prišel pozno zvečer in Ajda je že spala. Mislim, da je okrog enih ponoči rekla, da se ji zdi, da ima popadke. Usedla sva se na

David Urankar kavč, skuhal sem čaj in štopal, kako pogosti so popadki. Ko so se pojavljali na pet minut, sva se presedla v avto in odpeljala proti ljubljanski porodnišnici. To je bilo ob treh zjutraj. Prometa ni bilo, parkirnih mest pa je bilo veliko. Ajdo sem vprašal, če jo zapeljem do vhoda, pa je rekla, da lahko na parkirišče in greva peš. Zaključim lahko le, da za naslednjič vem, da moram zapeljati do vhoda in nato sam iti do parkirišča. Ko sva v porodnišnici čakala, da izpolnijo papirje, je Ajdi odtekla voda in odšla sva v porodno sobo. Nekaj pred deseto uro zjutraj se je rodil Liam. Zdaj je star tri leta in devet mesecev, čez en mesec bo dobil bratca.

Dekleta, prosim, da ne berete naprej Fantje, če doma slučajno še niste prebelili otroške sobe, če čakate na parketarja, če zibka še ni sestavljena, če še ni bilo pravega letaka s popustom za lupinico: tudi če je še tri mesece do predvidenega datuma poroda, to je treba narediti ZDAJ!

O. K., fantje, lahko jim dovolite, da berejo dalje Ko na svet pride otrok, verjetno še zlasti prvi, se vse spremeni. Pri naju se je zagotovo na bolje. Velikokrat se mi zdi, da so se vzpostavile prioritete. Ni več tistih brezzveznih sekiranj za neumnosti. Točno se ve, kaj je na prvem mestu in kako si sledijo stvari v dnevu. In na začetku ni lahko, treba se je navaditi. Trpi spanje, trpijo (in morda se kakšni celo izgubijo) prijatelji, še zlasti tisti brez

Seznam nepotrebnih nakupov 10 najpogostejših predmetov, ki so jih starši kupili, pa jih nikoli niso uporabljali:

kengurujček duda otroški gugalnik steklenička za mleko stajica grelnik otroških stekleničk koš za plenice ležalnik za dojenčka sterilizator vrtiljak za posteljico

Vir: spletna anketa na portalu vsebovredu.triglav.si.

Postal bom očka otrok, ampak se da. In prav neverjetno je, kako lahko ob takšnem pomanjkanju spanja in povsem obrnjenem življenjskem ritmu vedno znova in znova, če je treba, še sedmič v eni noči, na trebuhu na kavču po ritki trepljaš štručko, ki ima krče (da vsaj kdo lahko v miru zaspi kakšno uro). Gredo pa stvari zelo hitro na bolje. Z malo sreče dojenček zelo kmalu prespi več zaporednih ur skupaj, po nekaj mesecih je potrebno le še eno nočno dojenje in pri dveh letih, ko je malček ven iz plenic, se ti zdi, kot da imaš preveč časa. Obrnite na stran 58, kjer Arjan Pregl zavrne stereotip o blaženo spečih dojenčkih.

SMS in ena runda

Kdaj je pravi čas, da se odpravita v porodnišnico? Če z DA odgovoriš na tri vprašanja ali če z DA odgovoriš na 5., 6. ali 7. vprašanje, v porodnišnico nujno pojdita čim prej.

DA NE

Uf, pozabil sem na najpomembnejšo zadevo. Po porodu te (očeta) naženejo, da porodnica in dojenček počivata. Ti pa moraš, preden greš domov prebelit otroško sobo (sem rekel, da ne čakati!), poslati SMS-e s težo, višino, imenom otroka, njegovo barvo oči, številom las in še čim pomembnejšim. Ampak to še ni vse, prijatelje moraš povabiti na rundo. Po starem slovenskem izročilu bo namreč otrok toliko zdrav, kolikor se zapije njegovo rojstvo. Predlagam taktiko: malo sem prehlajen in zato sem ves večer ob istem pivu. Zakaj? Zato, ker čeprav vem in verjamem, da bi se želel napiti do konca, je treba naslednji dan dopoldne pobeliti še tisto, kar je ostalo od prejšnjega dne, popoldne so obiski v porodnišnici, zvečer pa je treba pripraviti vse potrebno za mamo in otroka, ker je zelo Nadaljuj na str. 18.

DA NE

1. Ali partnerka naenkrat občuti olajšanje pri dihanju in izboljšanje splošnega počutja? To lahko pomeni, da se je otrok spustil nižje v medenico, kar sprosti pritisk na prepono in posledično olajša dihanje, partnerki se izboljša počutje, večkrat pa mora na stranišče, ker je pritisk na mehur povečan.

2. Ima partnerka vse pogostejše in vedno močnejše popadke? Če se partnerki začnejo pojavljati vse močnejši in intenzivnejši popadki ne

David Urankar

glede na to, v kakšnem položaju je, je čas za odhod v porodnišnico. Prvi popadki trajajo od 15 do 30 sekund, nato pa so vedno daljši (do 60 sekund) in močnejši. Meri popadke, ki se bodo na začetku pojavljali na pet minut, kasneje pa že na dve do tri minute. Prav tako je za porodne popadke značilna bolečina, ki se širi z vrha navzdol po vsem trebuhu in nazaj. Nekatere nosečnice začutijo tudi bolečino v križu.

DA NE

3. Je partnerki odtekla plodovnica? Če je partnerki odtekla voda, naj se uleže, ti pa začni pripravljati vse potrebno za pot v porodnišnico. Tekočina mora biti bistra in brez vonja. Če je tekočina zelenkasta ali smrdeča, na to še posebej opozori zdravnika, ker gre lahko za okužbo ali pa za znak plodove stiske v maternici. In čestitke, najkasneje v 24 urah boš postal očka!

4. Ali plodova voda odteka zelo počasi, po kapljicah? Kadar se mehur predira počasi, lahko plodova voda

odteče tudi po kapljicah. Svojo partnerko vprašaj, ali je tekočina brez vonja. Če je, je to plodova voda, poleg tega pa se tega odtekanja ne da zadržati kot na primer urin. Hlačke ali vložek vzemita s seboj v porodnišnico, saj tam preverijo, ali je to res plodova voda.

DA NE

5. So se partnerki pojavile krvavitve? Takoj pojdita v porodnišnico.

6. Ali partnerka čuti topo bolečino, ima čvrst trebuh in se je dojenček umiril? Takoj pojdita v porodnišnico.

7. Je partnerka ugotovila, da ne čuti plodovih gibov (oziroma jih čuti manj kot desetkrat na dan)? Takoj pojdita v porodnišnico. Vira: Baby Book, str. 55, Tina Golež, dipl. babica; Vodnik za bodoče starše, str. 4, Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, in Gordana Njenić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica.

Postal bom očka

Več kot 100 staršev nam je zaupalo, katere pripomočke so kupili. Označenih s križcem niso nikoli zares uporabili. Pripomočki za nego:

plastični jedilni pribor prsna črpalka blazina za dojenje baterijski aspirator za nos elektronska varuška hojica

otroška gaza za umivanje

inhalator

otroško olje

nastavek za WC

milo

blazinice za spanje na boku

čeber za kopanje

igralna podloga

glavnik

copati za dojenčke

komplet za čiščenje popka

UV-zaščita za voziček

krtača za teme

termometer za vodo

kopalni plašč

senzor dihanja

stolček za v banjo

kombinirani voziček

puder za ritko

mreža proti komarjem za voziček

plenica zmajček za široko povijanje

pestunja

blazina za kopanje

prenosna postelja

plenice za večkratno uporabo

previjalna miza

set za higieno (ščipalnik, pilica, krtačka)

dojenčkov dnevnik

zajček za nego dlesni

pojoča kahlica

otroška kozmetika

spalna vreča

previjalna podloga

zibelka

cucljalnik

ročni aspirator za nos

sterilizator

vzglavnik z naklonom Vir: Vodnik za bodoče starše, str. 59-61.

velika verjetnost, da ju greš dan zatem že iskat v porodnišnico.

To so zadnje možnosti, da okrepiš svoj imunski sistem in se naspiš. Ne bo dobro samo zate, ampak za vse. Ni za kaj, z veseljem.

David Urankar TV-voditelj, povezovalec, maneken in spletni vplivnež. Gotovo sledite njegovim aktivnostim, tudi kadar se z vami ne pogovarja s TV-zaslona. Konec koncev že njegov otrok razume, kaj pomeni očka doma in kaj na ekranu.

3 Izar Lunaček

Freud, froci in fovšija Izar Lunaček, senzibilen opazovalec otroške psihologije, si je tokrat privoščil očete.

V kratkem boste torej dobili lastnega frocka? Čestitam! In prvi nasvet, ki vam ga lahko dam – v velikem nasprotju s tem, da tule delim nasvete – je: ne poslušajte drugih.

Postal bom očka

tem sem hotel reči: ne poslušajte modelov, ki vas strašijo, kako grozno je starševstvo. Na žurih vam navržejo fraze, kot so:

To so zgovorni znaki, da se menite s tipi, ki vam ne bodo mogli pomagati oziroma vas bodo

samo zvabili v lastno luknjo črnega obupa. To so primerki, ki so bili prisiljeni v razplod in se zdaj po najboljših močeh izogibajo tako nalogam kot radostim očetovstva, obenem pa se veselijo, kdaj bo še kdo padel v enako past, da ne bodo tako osamljeni.

Izar Lunaček Znebite se jih. Jaz sem jim po navadi rekel, da bomo že videli, ja, mislil pa sem si: tak kot vi ziher ne bom.

megalomanskem zahtevanju vseh radosti sveta zase zabremzajo, nam postavijo meje in s tem svet rešijo pred nami. In kar je enako važno, tudi nam omogočijo, da se sploh še kdaj v življenju česa veselimo, ker če ti takoj vsi vse dajo, na koncu nisi z ničimer zadovoljen. No, Freud je ugotavljal tudi, da se veliko ljudi s to bremzo svojega otroškega narcizma ni nikoli povsem sprijaznilo in da potem iščejo razne manj očitne poti, da bi vseeno prišli do svojega. Zelo efektivna metoda, na katero pokaže, je projekcija zamisli o velevažnosti svojega sebstva nekam ven.

Druga past starševstva – zrcalno nasprotna brezizhodnemu veseljačenju zaradi tuje nesreče – je teroriziranje vseh živih in mrtvih z namišljenimi muhami svojega otroka. Freud je v nekem znanem tekstu ugotavljal, da smo kot deca vsi nebrzdani narcisi. In da je potem naloga staršev (še posebej očeta, o čemer več zelo kmalu), da nas v tem

Takoj za Bogom kot drug primeren projektor lastne važnosti Freud identificira ravno otroka, ki nikdar ozdravljenim narciskom ob starševstvu omogoča, da ljudi potiskajo v služnost malemu božanstvu in si s tem pridobijo nazaj nekaj starega otroškega veselja, ko so ljudi terorizirali še z lastne pozicije.

Ne nasedajte jim, saj zahteve po žrtvovanju drugih v imenu česar koli niso znak zaskrbljene dobrote, ampak prikritega

Postal bom očka prepričanja o lastni velepomembnosti – in ne postanite oni. Kako se izognemo obema pastema? Tako, da tudi ob nabavi dece poskrbimo zase: če otroku ne pustimo, da nam popolnoma uniči življenje, se ne bomo niti hehetali padalcem na dnu svoje jame niti metali špic ven na mimoidoče, ker v jami sploh ne bomo. No, malo bomo, ampak ravno toliko zariti, da bomo iz nje življenje štekali bolj poglobljeno. Otroka nikakor ni treba pri vsem upoštevati in najslabše, kar lahko narediš tako zase kot zanj, je, da se mu pustiš terorizirati. In tu moramo ravno očetje kdaj malo poseči vmes v simbiozo mama-beba. Ker družbenost spolne razlike gor ali dol, mame so te nadloge slabo leto nosile pod srcem in jih imajo zdaj vsak dan prisesane direktno nad isto srce, tako da jim ne smemo

zameriti, če imajo kdaj skušnjavo dati preveč. Očetje smo tu zato, da male tirane rahlo brcnemo v rit in jih spravimo v ordnung.

Prevajalnik otroškega joka

očesnemu stiku, stoka in drgne

Najpogostejši vzroki za dojenčkov jok, ki ga starši lahko potolažijo, so lakota, utrujenost, umazane plenice, preveč dražljajev, bolečine,

Bolečina: visok in oster jok,

slabo počutje, pretoplo/premrzlo okolje ...

neutolažljiv, obstaja verjetnost,

Prevajalnik otroškega joka vam je lahko v pomoč, ko ne boste vedeli, kaj vašemu

da je zbolel.

dojenčku manjka ali ga teži.

Umazane plenice: vznemirjen jok,

svoj obraz.

ki se nadaljuje, tudi ko dojenčka verjetno ne boli več; če je dojenček

podoben joku pri utrujenosti.

Lakota: počasen, globok, tih jok, ki postopoma postaja glasnejši in

Prestrašenost: jok, ki je podoben

bolj ritmičen, med posameznimi

kot pri bolečini, vendar ima

valovi joka je kratek premor.

dojenček oči široko odprte.

Huda utrujenost: jok, podoben

Jeza: zelo glasen jok, ki ga

kašlju, ki postaja vedno bolj

spremljajo stoki in grimase,

intenziven, dojenček se izogiba

oči so po navadi napol priprte. Vir: Vodnik za bodoče starše, str. 54-55.

Izar Lunaček

Ampak velja tudi obratno: starša sta dva, da se gresta lahko good cop – bad cop, in vlogi sta pogosto, sploh ko je froc večji, blazno fluidni. Kar je tu zelo važno vedeti, in tu bom spet malo namočil pero v psihoanalizo, je, da dete, ki joka, zelo pogosto ne ve, kaj bi rado. Ja, dostikrat je lačno ali ga zebe ali kaj boli. Ampak če še kar tuli, potem ko so te zadeve spedenane, se ne spuščajte v tako pogosto roditeljsko zablodo ugibanja, kaj zaboga bi ta reč rada.

Rajši pogruntajte, da dete pogosto samo nima pojma in potrebuje samo nekoga, da mu preusmeri pozornost ali begavo željo priklopi na neki objekt. Pri otrocih odrastemo, ker moramo končno dojeti, da vsaka želja nima svojega predmeta (ki nam ga bo sčasoma prinesel neki skrivnosten Drugi) in da je treba na neki točki prevzeti to muhavo vlogo Drugega, ki željo pač pomirja tako, da ji rukne v roke (oziroma na ravno pravo razdaljo) kako precej arbitrarno, a samozavestno servirano zadovoljitev. Samozavest, ta je tu važna. Po prvih dneh mojega prvega dojenčka sem recimo opazil, da se je drl neprimerno manj, ko ga je v roke prijela njemu prav nič sorodna patronažna sestra. Pa niti ne, ker bi znala z njim hendlati toliko bolje, pač pa ker je izžarevala samozavest in sproščenost. V naslednjih dneh sem kljub slabemu obrtnemu znanju, pač po načelu fejk it til ju mejk it, poskusil podobno jebivetrstvo

Postal bom očka izžarevati še sam in čudo čudno, dete je nasedlo kot mamba.

To je vse, kar imam. Izi je, prisežem. Pa vso srečo. P. S. Še ena reč: ni treba, da delate vse skupaj. Starševstvo zna biti naporno, ampak če se breme menja, ga je neskončno lažje nesti. Spustite mamo na kofe in dete futrajte po flaši, potem pa za nagrado sami šibnite na pir.

Dete hoče od nas filing, da bomo zrihtali zadeve. In če mu tega ne damo, če smo klecavi in terjamo od njega odgovor, vpije, naj mu zrihtajo kako drugo oskrbo. Dojenčkov jok tako pogosto ne govori daj mi to in to, ampak

Zadnjič sem na fuzbalu oznanil drugo dete na poti (ko to pišem, ga ravno zibam, deset dni staro punčko) in je neki frend vzdihnil, kako moreš, meni je še eden preveč. In to be sure, tip mali tiranki kar pusti, da ga s frcanjem v nos budi ob zori, nato pa z njo ves ljubi dan preždita oba starša. Nič čudnega, da si sesut, brat. Omeji divjakinjo, vzemi si veselje zase, podeli naloge in ostane ti bolj ali manj sama smetana. Z nekaj kisline zraven, vedno, ampak to je fajn za življenjske nianse, tako kot globina. Mah mah, zib zib!

Izar Lunaček Sami zase pravi, da ima lase, brado, otroka, ženo in nekaj penisa. Riše in misli. Jé in hodi, pije in vozi kolo, kadar ne sneži. Na tem mestu morda lahko zapišemo samo še to, da je eden uspešnejših advokatov vloge filozofije pri reševanju zagat vsakdanjega življenja v našem prostoru. Njegovo orodje je namesto hermetičnih znanstvenih člankov v strip zapakirana elitistična misel za vse.

4 Klemen Bučan

Meni malo zamuja

Seks brez kondoma, štruca in srečno. Porodni potopis Klemna Bučana, princa šovbiznisa.

Pozdravljeni, bodoči fotri, saj ne vem, kako in kje naj začnem. Koncentracija zadnje čase ni moja najboljša prijateljica, kar je verjetno posledica neprespanosti. Ampak začnimo na začetku, tam, kjer otroka še nisem čisto planiral, pa se je vseeno zgodil.

Postal bom očka

ekje sem prebral super izjavo, ki pravi takole: »Seksal si brez kondoma. In kaj si pričakoval? LCD-televizor?«

Res je. V trenutku, ko sva sebi in drug drugemu rekla, da »dajva brez, pa kar bo, bo«, sva nevede podpisala, da sva za to, ali se otrok zgodi ali ne, stoodstotno odgovorna. Imela sva majhnega psa, maltežana Taia. Bil je njen, da ne bo pomote. Nikoli nisem bil oboževalec psov na baterije, mali sitnež pa mi je prirasel k srcu. Bil je poseben, ego je imel nabrit do konca, borben je bil kot ris, vedno je renčal na večje pse, in kar je bilo najbolj zanimivo, ni maral otrok. Zato sva vedno govorila: »Dokler bo pes, ne bo otrok.« Lani je zaradi zapletov s srcem poginil. Jokal sem kot otrok. Nekaj dni smo se pogovarjali samo o Taiu. No, in teden zatem sem moral za pet dni službeno iti na Roglo povezovat neki dogodek. Punca je šla z mano, malo na počitnice in zamenjat okolje, da ne bi mislila samo na umrlega psa. Zanimivo je, da sva se s punco ravno na Rogli prvič spoznavala. Pet let kasneje, nekaj dni po smrti najinega kužka, sva bila spet tam. Punca je mesec in pol pozneje izjavila: »Meni malo zamuja.« V sekundi mi je bilo jasno, kje se je zgodilo. Punca je naredila test, katerega rezultat sem vedel že vnaprej. Bilo je preveč naključij, da se ne bi povezala. Natočil sem si enega kratkega. Ko je punca prišla iz WC-ja, sem samo še nagnil kozarec. »Noseča sem,« je rekla. V tistem trenutku sem kot še nikoli do tedaj začel razmišljati za več kot dva meseca vnaprej, in to v isti sekundi: • kaj potrebujemo, • ali bo avto dovolj velik za voziček,

• ali bomo imeli dovolj denarja, • ali bom moral biti poleg pri porodu ( joj, upam, da ne bom gledal, kako mali leze ven, ker se mi bo punčina lulika verjetno zagabila do konca življenja), • ali bo otrok zdrav, • ali sem v življenju preveč žuriral, • ali se bo poznalo, da sem včasih kadil travo, • kaj si želim, fantka ali punčko (fantka, a je lahko, prosim, fantek?), • kako bom gledal na tipe, ki bodo hodili k moji hčerki, ko pa sam vem, kakšni smo lahko (naj bo fantek, pa še avte na daljinec bom lahko spet kupoval), • kaj pa, če me otrok ne bo maral (fantje so lahko res problematični, sebe poglej, punčke so bolj fletne, niso taki egi, morda se bova bolje razumela s punčko), • ah ne, no, pa tako sem si želel še letos v Los Angeles, a to ni moglo malo počakati?! Ampak življenje ne čaka, včasih se počutiš, kot da te prehiteva po desni, sploh ko se zaveš, da ima novo prioriteto. V življenje je vstopilo nekaj, kar bo ustavilo vse, kar počneš, če bo to potrebno, in prvi »šamar« me je že čakal za vogalom.

Prvi pregled pri ginekologu Na prvem resnem obisku pri ginekologu sem se počutil, kot da bodo pregledovali mene. Imel sem tremo. Vedel sem, da lahko že izveva spol. Pripravljen sem bil na dečka ali deklico. Tako ali tako bi vse to gledal samo skozi pulze. Ampak vseeno, moram reči, da sem se zelo razveselil, ko sem videl mini lulčka. »Deček je,« je rekel ginekolog in v tem trenutku je bilo eno vprašanje manj, jaz pa sem že videl, kako skupaj skejtava, voziva BMX in sestavljava legokocke.

Klemen Bučan

Drugi pregled pri ginekologu Bil je šok, trenutek, ko se ustavi čas. »Nekaj mi ni videti čisto O. K., hm, ampak lahko, da ni nič,« je rekel ginekolog. Postala sva bleda. Oba: »Kako mislite, hm, nekaj ni O. K., ampak lahko, da ni nič?!« Ginekolog pa je nadaljeval: »Predlagam NIFTY-test, da se prepričamo.« In potem sva v grozi čakala. »Lahko, da ni nič,« mi je odzvanjalo v glavi. Jeza, obup, nemoč, po enem tednu pa telefonski klic: »Vse je O. K., NIFTY je pokazal, da je otrok 99,8-odstotno zdrav.«

šok Otrok se noče obrniti. Sedi, njemu je kul tako, kot je. Verjetno si misli: »Foter, ti si bil v življenju že dosti obrnjen na glavo, ni treba, da sem še jaz.« Kaj pomeni zdaj to? Joj, spet zapleti. Še rodil se ni, pa že dela probleme. Napovedali so carski rez. To je bilo zame kot neke vrste olajšanje. Pri carskem rezu oče počaka v sosednji sobi in pusti, da ves »dirty work« opravijo brez njega. In potem za nagrado, ker je postaval po hodniku, prvi v roke dobi otroka. Po tihem sem si kar malo oddahnil, čeprav bi v primeru normalnega poroda seveda stal poleg in pomagal, ampak je, kar je. Carski je! Kar je bilo pri carskem rezu carsko, je bilo tudi to, da sem točno vedel, kdaj bo, in sem lahko planiral zabavo ob rojstvu. Moška dolžnost, na katero kar veliko damo.

7. decembra odprtih ust 7. decembra sva bila že zgodaj zjutraj pripravljena. Bila sva prva v vrsti v ljubljanski porodnišnici in malo čez enajsto so punco, bodočo mamo mojega otroka, odpeljali. Kolikor sem jih – že dobro na adrenalinu – razumel, sem imel vsaj uro časa do prihoda

novorojenčka. Kljub temu sem se od prve minute presedal, hodil okrog, gledal na hodnik, poslušal, če kaj slišim. Jok? Kar koli? No, in že čez dobre pol ure je prišla medicinska sestra, v rokah pa je imela nekaj majhnega, glasnega, rdečega z reees velikimi vijolično rdečimi jajci. Uau, kakšna jajca, sem si mislil, kako si ti lahko moj sin? »To je vaš sin, vse je potekalo brez težav.« Baje nekateri očetje jokajo, jaz pa sem ga gledal z odprtimi usti. Kar nisem mogel dojeti, da je to to. Preveč je, nemogoče je sprocesirati. Približno tako je, kot če bi hotel dojeti, da je vesolje neskončno. Da bi to razumeli, imamo nekako premajhne možgane. Enako ne moremo razumeti, da se je rodil nekdo, ki bo odslej vedno z nami. Budil te bo, ti težil, jokal, ti mu boš menjal plenice, skrbel, da mu nič ne bo manjkalo, predvsem pa ga boš imel raje kot vse na svetu. Sploh ta zadnji del rabi svoj čas za razvoj. Nekaj dni, tednov, mogoče celo mesecev, ampak verjemite, pride.

Štruca in adijo To malo kričeče bitje leži pred tabo na mizi, umazano. Zdravnica ga tehta, meri, potem pa ga dobesedno zavije kot burek na Bavarcu in ti ga da v roke: »Evo ga, srečno!« In gre. Jaz do tega trenutka še nikoli nisem držal dojenčka, nikoli, vedno sem se temu elegantno izognil. Bal sem se, da bi mi padel ali da bi se zaradi moje nespretnosti pripetilo kaj drugega. Dobro, da sem prej na YouTubu pogledal, kako ga prijeti. V šoli za starše sem, kot kaže, to uro prešprical. Nekako sem ga le držal. Nakar je mimo sobe prišla še ena zdravnica, me videla in se začela smejati: »Sprostite se no malo, rame imate pri ušesih, stresite rame, zadihajte. Tako!« In sem se sprostil in čez 15 minut sva že delala selfije ter jih pošiljala babicam, tetam, prijateljem ... Uau, postal

Postal bom očka

Najpogostejša načina rojevanja CARSKI REZ: • vrsta: nujni ali planirani; • razlog (nujni): ogroženo zdravje ploda ali nosečnice; • način (nujni): z uporabo spinalne anestezije, kar pomeni, da je mami budna in ne čuti nobenih bolečin, očka pa je lahko ves čas prisoten in tako počaka na prvi jok svojega otročička; • zapleti (nujni): ti so redki, a se kljub temu lahko pojavijo med posegom (krvavitev, poškodba sečnega mehurja ali črevesja nosečnice itn.) ali pa po njem (krvavitev, vnetje v trebuhu, vnetje sečnega mehurja itn.); • okrevanje: večina porodnic, ki rodijo s carskim rezom, ostane v porodnišnici še približno teden dni po posegu, prvi kontrolni pregled pa sledi po štirih do šestih tednih. VAGINALNI POROD: • vrsta: spontani, inducirani, ali instrumentalni porod; • razlog (spontani): začne se s popadki ali razpokom plodovih ovojev in z odtekanjem plodovnice, sam porod pa se deli na štiri porodne faze; • okrevanje: od dva do štiri dni; • razlog (inducirani): strokovnjaki se za inducirani porod odločijo zaradi podaljšane nosečnosti (po 42. tednu),

bolezni nosečnice ali pa različnih stanj, ki ogrožajo plod in nosečnico; • način (inducirani): porod se lahko sproži z različnimi učinkovinami (prostaglandini) v obliki tabletk ali gela, ki jih porodničar vstavi v maternični vrat, da dozori, se zmehča in odpre; če je maternični vrat že nekaj centimetrov odprt, pa porodničar s posebnim instrumentom predre plodove ovoje in tako običajno sproži spontane popadke; • zapleti pri vaginalnem porodu: zastoj poroda, patološki utripi ploda (prehitro ali prepočasno bitje srca), krvavitev (med porodom, v fazi porajanja posteljice ali po rojstvu posteljice); • okrevanje: od tri do štiri dni; • instrumentalni porod: če nosečnica nima več moči, ima plod počasen utrip, je nosečnica srčna bolnica in ne sme potiskati ali pa če pride do krvavitve, se lahko porodničar odloči za instrumentalni porod, pri katerem se otrok porodi z vakuumom ali s kleščami; • zapleti pri instrumentalnem porodu: poškodbe glavice ploda, raztrganine porodne poti in krvavitev; • okrevanje: od tri do štiri dni. Vir: Baby Book, str. 52–54 in 60–61, asist. Sabrina Bušat, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.

Klemen Bučan sem oče, kaj takega! Bil sem nenormalno ponosen, pol metra nad tlemi.

Otrok v avtu Nekaj dni je bilo potem vse super. Hodil sem na obiske. Izvedel sem, da mali že malo sesa. Vsak dan se mi je zdel lepši. Vsak dan sem imel na telefonu vsaj 20 njegovih slik več. Potem je prišel prvi veliki trenutek – vožnja domov! To je bila najprevidnejša vožnja mojega življenja. Še dobro, da sem doma dva kilometra stran od porodnišnice. Neverjetno, kako sem kar naenkrat uporabljal tudi ogledala, ki sem jih nazadnje na izpitni vožnji, ležeče policaje sem prevozil s hitrostjo treh kilometrov na uro, na vsakem križišču sem 10-krat pogledal levo in desno. V trenutku sem razumel, zakaj ljudje uporabljajo nalepke Otrok v avtu: ne zaradi samohvale, pač pa ker se želijo opravičiti drugim voznikom, da vozijo slabše kot večina najstarejših upokojencev.

Superherojske mamice Doma smo, sami. Zdaj gre zares. Ampak tu je en velik plus. Mamice v trenutku, ko rodijo, postanejo superherojinje, njihove prsi pa nadnaravno orožje proti težavam. Če bi moral sam vzgajati otroka, ga miriti vsakič, ko zajoka, bi me verjetno po enem tednu odpeljali na zaprti oddelek. Ampak s pomočjo nadnaravnih sposobnosti mamic se da prav vse. Dejansko sva imela v prvih treh mesecih težave le s krči, ki pa so za fantke nekaj povsem normalnega. Bili so trenutki, ko sva bila celo spočita, naspana, čeprav je bil mali lačen na dve uri tudi ponoči in sva se seveda zbujala oba. No, v glavnem ona. Jaz pa sem zjutraj prevzel eno rundo hranjenja, da se je lahko naspala.

Potem je prišla noč, ko je mali spal že pet ur, pet ur v kosu. Noro, sva rekla, kakšno srečo imava, in to pri že skoraj štirih mesecih!

Reklamacija računa No, in ker v življenju nič ni enostavno, se je mali gangster pri štirih mesecih odločil, da je spanje izguba časa. Na eno uro je vstajal ceeelooo noč, pojedel malo, se malo podružil, še kakšno rekel, ko je bila že ravno super ura za to, potem pa nazaj spat. Včasih te prime, da bi malega kričača zaprl na balkon, pa naj se dere. Najraje bi se mu začel dreti nazaj na ušesa. Prime te, da bi našel račun iz porodnišnice in šel vprašat, če lahko uveljaviš reklamacijo, ampak stisneš zobe in rečeš: »Mami, mali spet joka!« In potem kot vedno mamica reši situacijo in spet vsi skupaj spimo kakšno uro, dve. Razloga za nočni jok ne ve nihče, ne pediatri ne Google. Če ga kdo ugotovi, mu lastnoročno podpišem Nobelovo nagrado za nočni mir in mu častim pivo do konca življenja. Ta teden je bil mali star sedem mesecev. Še vedno misli, da bo ponoči kaj zamudil, in se temu primerno zbuja, ampak posledice v obliki podočnjakov se vidijo samo na starših, on je vsako jutro videti popolnoma naspan in pripravljen na nove zmage. In to je tisto, kar tudi tebi, nenaspanemu, z dodatnimi sivimi lasmi in podočnjaki do ust oplemenitenemu fotru, naredi vsak dan posebej. Ko zjutraj pogledaš v posteljico in dete pogleda tebe, dojame, kdo si, in se zasmeji s tistimi brezzobimi usti, mu ne moreš zameriti nočnega terorja. Nemogoče. Se nadaljuje na str. 32.

Postal bom očka

Očkov prvi krog

saka vožnja z avtomobilom je lahko za vašega otroka prav posebno doživetje, a naj bo tudi varna. Za to boste najbolje poskrbeli z izbiro ustreznega varnostnega sedeža. To pa še ne bo dovolj, da se izognete poškodbam svojega otroka, saj mora biti sedež tudi pravilno pritrjen, otrok v njem pa pravilno pripasan.

štiri skupine otroških varnostnih sedežev VRSTA SEDEŽA

TELESNA TEŽA OTROKA

STAROST OTROKA

Skupina 0+

do največ 13 kg

do 18 mesecev

Skupina I

od 9 do 18 kg

od 8 mesecev do približno 4 let

Skupina II + III

od 15 do 36 kg

od 3 do 12 let

20 evrov

Ko je velik vsaj 150 cm.

Kdaj lahko otrok sedi spredaj brez varnostnega sedeža?

kazni vas lahko doleti, če tega ne upoštevate.

Ko v avto nameščate otroški varnostni sedež, vedno sledite navodilom proizvajalca. Poglejte pa si nekaj splošnih pravil za posamezne skupine sedežev.

Skupina 0+

Skupina I

1. Če sedež

2. Sedež v avto

3. Varnostni pas

1. Pettočkovni

2. Pas zategnite

3. Glede na

pritrjujete na

postavite tako,

naj bo nameščen

varnostni pas

tako močno, da gre

otrokovo višino

sovoznikov sedež, izključite zračne

da je dojenček s hrbtom obrnjen

tudi čez otroški sedež.

speljite čez otrokova ramena, boke in

vaš prst s težavo med sponko za

spreminjajte nastavitve višine

blazine.

v smer vožnje.

med nogami.

pripenjanje in

varnostnih pasov.

otroka.

Vir: Vodnik za bodoče starše, str. 50–51.

Pomembne oznake na nalepki na varnostnem sedežu ECE 44/04:

Universal:

Oznaka je zagotovilo, da sedež ustreza navedenemu standardu oziroma evropskim varnostnim zahtevam. Oznaka naj bo ECE 44/04 ali ECE 129 (za otroke do 4. leta starosti).

Pojasnjuje, da je sedež namenjen uporabi v vseh modelih avtomobilov. Če sedež ni univerzalen, je to na nalepki označeno z modelom avtomobila.

E1 :

9–36 kg:

Oznaka je dokaz, da je bil sedež preizkušen, številka ob črki E pa pomeni državo, ki je izdala ECE-homologacijo (1 je oznaka Nemčije, 2 je Francija, 3 je Italija, 4 je Nizozemska ...).

Sedež je primeren za otoke navedene telesne teže.

1. Preverite, ali je otroški sedež dobro pritrjen na sedežu avtomobila, tako da se ne premika.

4. Varnostni pas naj bo dokaj tesno ob telesu.

5. Pod trakovi varnostnega pasu naj ne bo ovir.

2. Otrok naj v sedežu sedi udobno.

3. Trakovi varnostnega pasu naj bodo poravnani.

1. Za pritrditev

2. Pas naj otroku

3. Če varnostni pas

4. Varnostni pas

5. Kadar varnostni

sedeža uporabite

poteka čez sredino

otroku zdrsne čez

naj bo speljan pod

sedež pritrdite na

varnostni pas, ki je v avtomobilu. Z

ramen, prsi in boke.

ramena, je sedež nastavljen prenizko.

nasloni za roke.

sovoznikov sedež, tega potisnite čisto

SKUPINA II IN III

njim pripnite tudi

Če pas poteka

nazaj in ne izključite

otroka.

preblizu otrokovega vratu, pomeni, da je

zračnih blazin (velja tudi za skupino I).

sedež previsoko. * To poglavje je bilo v izvirniku objavljeno na vsebinskem portalu Zavarovalnice Triglav Vse bo v redu. Za še več koristnih nasvetov za varno družinsko pot se naročite na e-novičnik na portalu vsebovredu.triglav.si/newsletter.

Postal bom očka

Motivacijske izohipse Kar naenkrat dojameš, da je tvoj svet dobil nov center. Nisi več samo ti, ti, ti, ampak je prioriteta življenja nenadoma drugje. Dobiš veliko moč, dodatno energijo. To je podobno kot pri živalih, ki svoje mladiče branijo pred vsem. Četudi je nasprotnik močnejši, bodo zmagale. Približno take občutke v tebi prebudi otrok.

»Nisem pripravljen, bom pa dal vse od sebe.« To je največ, kar lahko obljubiš sebi, svoji punci in otroku, ki prihaja, vse drugo boš dojemal sproti. Tako smo narejeni. Odgovori so v nas in otrok bo v tebi prebudil vse, kar potrebuješ, da ga vzgojiš, samo prisluhniti moraš njemu in sebi in kar naenkrat si boš rekel: »Pa saj sem kar dober foter!« Srečno!

Ne vem, če sem kdaj toliko delal in bil tako motiviran, kot sem, odkar sem oče, pa čeprav z malo manj spanja. Neverjetno, kako ti lahko tak mali gangster spremeni življenje in zleze pod kožo. Nemogoče je razložiti, kako rad imaš to malo mrcino, kaj ti pomeni en sam nasmeh ali pogled, kako ponosen si, ko se prvič prevali v levo ali pa postavi nazaj na trebuh. Sploh si ne predstavljam, kaj vse me z malim še čaka, če sem sedaj ponosen že samo na to, da redno kaka. Noro! Kaj torej reči nekomu, ki ga vse to šele čaka, nekomu, ki je ravno izvedel, da je njegova punca noseča? Samo razmišljaj pozitivno! Gotovo ne bo enostavno. Ampak verjameš mi lahko, da bo to najbolj nadnaravna izkušnja v tvojem življenju. Vodil te bo nagon. In tudi sam se boš skozi proces od nosečnosti do rojstva in naprej postopno spreminjal v očeta. Eno najpogostejših vprašanj je: »A sem pripravljen?« Moj odgovor je: »Seveda nisi!« Kako boš pripravljen na nekaj, česar ne poznaš. Lahko si pripravljen na 10-kilometrski tek, vzpon na Triglav, izpit iz prava, ker točno veš, kaj te čaka. Na otroka nikoli. Čisto vsak je drugačen, tako da je najbolje, če si takoj priznaš in rečeš:

Klemen Bučan Njegov milje je šovbiznis. Svojo kariero in z njo osebnost realizira s povezovanjem dogodkov, kot televizijski voditelj in »tu pa tam« v kakšnem filmu. Svoje govorne veščine je izmojstril ob radijskem mikrofonu. Ta sicer super ekstrovertirani govorec nima težav z deljenjem misli, tudi tistih globlje pod površjem.

5 Martin Jezeršek

Tri pupe, hudič in malo tolažbe

Štirje nasveti gostinca, gostilničarja, gostitelja in včasih gosta Martina Jezerška. O toleranci. Peti, šesti in sedmi nasvet pa, da bo vse v redu.

Sem Martin, mož in tata dveh pup.

Postal bom očka

eprav sem odraščal med Gorenjsko in Ljubljano, sem se oženil s Primorko. In čeprav sem odraščal v povsem moški družbi kot eden od štirih bratov, sedaj živim v povsem ženski družbi pup – Deane, Olivie in Gabi. Lepo mi je, srečen sem. Vsi smo zdravi. V (ožji in širši) družini imamo odlične odnose, oba z ženo sva ustvarila uspešno kariero in še vedno najdeva čas zase. Ampak ne bom lagal. Zadnja leta so preklemansko naporna. V nekaj letih sem od brezskrbnega študija in dela v tujini prišel v obdobje neskončnega sprejemanja kompromisov, obvladovanja (njenih) neobvladljivih čustev ter (njunih) nerazumljivih napadov tečnobe in trme. Sam sem daleč od popolnega, ampak ženske so (včasih) hudič in jaz imam okoli sebe tri. Vse tri in vsako posebej obožujem, ljubim in nobene ne zamenjam za nič na svetu. Vsaka posebej me napolnjuje, mi daje smisel življenja in pije kri. To je moja zgodba o lepotah in tegobah življenja mladega očeta, ki skuša živeti v ravnovesju zakona, starševstva, kariere, lastnega zasebnega življenja in izpolnjevati pričakovanja svojega največjega kritika – samega sebe. Nikoli nisem okoli sebe prenesel ljudi, ki so modrovali, kako se bo vse spremenilo, ko bova dobila otroka. Z Deano sva preživela že marsikaj. Pravzaprav sva skupaj odraščala. Ko sva postala par, sem imel komaj 19 let (ona nekaj več). Takoj sva začela živeti skupaj, skupaj sva se preselila v tujino, vmes izkusila ljubezen na daljavo in vse

druge stereotipne preizkušnje parov, ki naj bi pokazale, ali dva sta za skupaj. Vse sva preživela z lahkoto in zato sem tudi prvega otroka pričakoval – z lahkoto. Nosečnost z mojega vidika ni bila nič posebnega (Deana se ne bi strinjala). Vse je šlo po planu. Zdravniki so rok poroda postavili okrog 20. maja in konec aprila sem se še brezskrbno odpravil na službeno pot v Milano, kjer smo odpirali pomemben projekt za podjetje, ki ga vodimo skupaj z mojimi tremi brati. Otvoritev je stekla kot po maslu, in kot se za takšno priložnost spodobi, smo z ekipo sodelavcev dogodek bogato proslavili (beri zapili) v bližnjem pubu. Naslednje jutro nekaj pred šesto uro pa je nekje na Slovenskem primorju med obiskom pri starših Deani odtekla voda. Seveda je imel moj telefon takrat prazno baterijo, tako kot telefoni mojih bratov. In tako si je Deana pot v porodnišnico zapomnila predvsem po iskanju načina, kako mi povedati, da se je začelo. Ker imam kul ženo, mi prazne baterije ni zamerila. Ampak vseeno, dragi bodoči tata, nasvet št. 1: med nosečnostjo je polna baterija telefona tvoj najboljši prijatelj.

Martin Jezeršek

štiri porodne dobe pri naravnem porodu:

1. od začetka rednih popadkov na pet minut do popolnega odprtja materničnega ustja, 2. od popolnega odprtja materničnega ustja do rojstva otroka, 3. od rojstva otroka do iztisa posteljice, 4. tri ure od iztisa posteljice. POROD JE OPREDELJEN KOT ODBOBJE OD ZAČETKA POPADKOV DO ROJSTVA OTROKA. V POVPREČJU TRAJA OD 10 DO 24 UR. Vir: Vodnik za bodoče starše, str. 4, Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, in Gordana Njenić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica.

Top nasvet: ko izveš, da boš postal oče, si kupi prenosno baterijo za telefon.

Deana mi je nekako sporočila, da naj se takoj spravim v avto in pridem domov. V nedeljo, 3. maja 2015, zjutraj sem podrl hitrostni rekord v vožnji med Milanom in porodnišnico v Šempetru pri Novi Gorici. To ni bila le najhitrejša, ampak tudi najbolj čustvena vožnja v mojem življenju. V prepletu solz sreče in upanja, da ne bom zamudil rojstva svojega prvega otroka, sem pritiskal na plin kot še nikoli v življenju. Seveda sem hkrati skušal biti kar se da previden in kljub veliki hitrosti sem varno in brez prask prispel na cilj v manj kot treh urah. Še zdaj mi ni jasno, zakaj nisem dobil nobene kazni za prehitro vožnjo. S parkirišča sem sprintal v porodnišnico v veri, da bom ujel zadnje trenutke poroda, in če verjamete ali ne, na porod sem čakal še osem ur.

nasvet št. 2: stvari se običajno ne odvijajo hitro, zato raje vozi počasi in varno. In tako se je začelo tisto obdobje. Priznam, vse skupaj sem podcenjeval in prvo leto starševstva je bilo za najino zvezo težko kot še nobeno do tedaj. Verjetno se kdo ne strinja z mano, saj sta vsaka zveza in vsak začetek starševstva drugačna. Ampak govorim resno. Za naju je bila ljubezen na daljavo v primerjavi s prvim letom starševstva mala malica. Življenje se nama je postavilo na glavo. V roke sva dobila otroka, ki je povsem nebogljen, njegovo preživetje je odvisno od mame in malo od očeta. Povrhu vsega se je najina Olivia odločila, da ne bo sprejela dude in se ne bo naučila jesti po

Postal bom očka

Poskusite s stekleničko

JUHU!

1. KORAK

2. KORAK

3. KORAK

4. KORAK

Med hranjenjem po steklenički dojenčka vedno držite v naročju, z medenico oprtega na notranjo stran svojega stegna, pomagate pa si lahko tudi z blazino za dojenje ali pokrčite nogo in mu tako ponudite zadosti opore (NE polagajte ga na tla, v posteljico ali lupinico).

Dojenčka namestite tako, da bo v pokončnem in poravnanem položaju.

Stekleničko mu ponujajte od spodaj.

Cucelj na steklenički in dudi naj bo okrogel (s tem dojenček krepi mišice jezika in ustne votline).

Vir: Baby Book, str. 102, Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka RNO.

steklenički. Tako je bilo njeno preživetje prve mesece povsem odvisno od Deane ter njene leve in desne dojke. Spreleti me, ko pomislim na dan, ko je Deana zaradi alergijske reakcije noč preživela v bolnišnici. Doma sem ostal z nekajmesečnim kričečim dojenčkom, lačnim, a hkrati nesposobnim hraniti se sam. In seveda sem bil preponosen, da situacije ne bi obvladoval sam, da bi poklical na pomoč. Vendarle sem kul oče, ki ne jamra. Zato sem hčerkico hranil po kapljicah, ki mi jih je med jokom izpljuvala nazaj v obraz, vse dokler se ni zjutraj domov vrnila Deana.

In ker nebogljen otrok še ni dovolj, je Deana postala vulkan čustev. Potrebovala je mojo oporo in čas, da spremembo ponotranji. Sprva sem to razumel, a sčasoma postal nestrpen, hotel sem življenje spraviti v stare tire, od Deane sem pričakoval preveč. Hotel sem, da spet postane brezskrbna Deana iz študentskih časov, da se čim prej spet ukvarja s športom, da je kar čez noč kul mama, ki materinstvo oddela z levo roko in brez skrbi. Bil sem kreten in dolgo nisem dojel svojih napak.

nasvet št. 3: ženske po porodu potrebujejo svoj čas in partnerjevo bližino, zato od njih

Martin Jezeršek ne pričakujte preveč. Morda ne bodo nikoli več povsem takšne, kot so bile pred porodom, ampak to je del življenja, skozi katerega se vsi spreminjamo. V Deano se nisem zaljubil (samo) zaradi seksi zadnjice in čvrstih prsi. Zaljubil sem se v njene vrednote in te ostajajo enake vse življenje. Kakor koli že, počasi je težko obdobje minilo. Deana je postala čustveno dokaj stabilna, Olivia me je počasi začela dojemati kot očeta, in ko se mi je prvič nasmehnila, se

Veste, da očki lahko prespite v porodnišnicah? V Sloveniji imamo štirinajst porodnišnic, od tega jih trenutno deset ponuja možnost, da očki lahko prespite v njih. Vsaka porodnišnica ima svoje pogoje, ki določajo, v katerih primerih lahko prespite. Prav tako pa so ponekod potrebna doplačila, ki se gibljejo od 36 do 110 evrov, pri čemer so v najvišjo ceno vključeni trije obroki in nastanitev v nadstandardni sobi oziroma apartmaju.

prvič stisnila k meni in me prvič poklicala tata, je bilo vse poplačano. Biti oče je najlepše, kar se mi je zgodilo v življenju. Kmalu sva se z Deano odločila za drugega otroka. V tihem pričakovanju, da bo drugi otrok fantek, se nama je rodila punčka Gabi in od takrat sem blažen med ženami. Vse (razen poroda) je bilo v drugo lažje. Naučil sem se, da so dojenčki precej trpežni ter da moram Deani dati pravo ravnovesje čustvene opore in racionalne brce. Tudi Deana se je naučila, da potrebujem svoj prostor in svoje baterije polnim drugače kot ona. Kljub občasnim čustvenim izgredom sva poiskala svoje ravnovesje. Takrat pa … Na rednem zdravstvenem pregledu je zdravnica opazila, da ima Gabi prevelik obseg glave glede na svojo starost. Ko sem slišal to novico, sem seveda v roke vzel telefon in poguglal, kaj bi to lahko bilo. Naredil sem napako, kajti vsi možni scenariji na Googlu so bili v tistem trenutku slabi. Naslednjih nekaj ur in dni sva bila z Deano na vrtiljaku čustev, ki ga ne želim več doživeti in ga ne privoščim nikomur. Diagnoza hidrocefalus je zahtevala nujno možgansko operacijo, ki se je srečno iztekla. Neskončno hvaležen sem, da je zdravnica opazila nenavadnost in da živimo v stoletju, ko lahko kirurg v možgane štirimesečnega dojenčka vstavi drenažo, pod kožo pa zmontira reducirni ventil in skoraj meter cevi, ki možgansko tekočino odvaja v trebuh.

Kapo dol, doktor!

Postal bom očka Neskončno hvaležen sem, da je Gabi danes povsem običajna deklica, ki se niti ne zaveda, kakšno preizkušnjo je že doživela in česa vsega me je naučila. Hidrocefalus se je zgodil hitro, nepričakovano in me naučil, da je zdravje največ, kar lahko dobiš v življenju.

zmanjka potrpljenja in energije. In seveda ne znava vsega in seveda imava na nekatere stvari različne poglede. Ampak nekako se svet vrti naprej.

Zato, dragi moj bodoči tata, nasvet št. 4: ob različnih simptomih ne guglaj vseh mogočih otroških bolezni, ne kompliciraj, ampak pelji otroka k zdravniku in zaupaj strokovnjakom.

nasveti št. 5, 6 in 7: ne skrbi; dokler ni

Pred kratkim je minilo štiri leta od Olivijinega rojstva in dve leti od Gabijine operacije. Vsaka preizkušnja je bila drugačna, a obe sta me zaznamovali.

Očki, za več informacij in koristnih nasvetov si poglejte še Vodnik za bodoče starše. Ta je brezplačen in dostopen vsem. Naročite ga lahko na povezavi: vsebovredu.triglav.si/ prirocniki.

Ko se mi moji pupi nasmehneta, se stisneta k meni in me pokličeta tata, je poplačano vse.

težav, se z njimi ne ukvarjaj. Vse bo v redu.

Imeti otroka ni hec!

Vsak, ki vozi avto, mora opraviti vrsto preizkusov, da dobi dovoljenje za vožnjo. Otroka pa lahko naredi vsak in nihče ne potrebuje dovoljenja. Naučil sem se, da ni pametno podcenjevati situacij, da ni pametno prehitro obsojati različnih družinskih zgodb ter da verjetno (skoraj) vsi pari in starši naredimo vse, kar znamo in zmoremo, za dobro svoje zveze in svojih otrok. In danes moji pupi nista več nebogljeni dojenčici. Sta prekleto pametni in dobro poznata moje šibke točke ter vsak dan preizkušata meje potrpljenja svojih staršev. In vsak dan z Deano delava vse, kar znava in zmoreva, vse v dobri veri, da je to najboljše, kar hčerki lahko dobita. In seveda včasih

Martin Jezeršek Je eden od štirih bratov Jezeršek, ki vsak na svojem vogalu podpirajo kulinarični mastodont, Dvor Jezeršek. Martin poleg družinskega podjetja upravlja še množico gostinskih obratov na Blejskem gradu. Nega tega mega kulinaričnega ustroja pa ni vse, kar Martin vrača svetu. Ima dve hčerki in trudi se, da bosta tudi onidve nekoč kaj dali svetu.

6 Sebastijan Horvat

Postal bom o...?

Igra režiserja Sebastijana Horvata o očetovstvu v šestih dejanjih. Konča se s pristankom na Luni.

Pred leti sva z Ano potovala po Gani in ob tej priliki neke noči sedla v taksi, da bi naju taksist v ogromnem mestu Akri končno vendarle dostavil do hotela. Sedel sem spredaj in začel pogovor v ganski angleščini: od kod in kaj in kje in podobne splošnosti. Taksist je najprej vprašal, koliko otrok imava.

Postal bom očka

dgovoril sem, da jih nimava, in seveda vrnil vprašanje. Rahlo se je nakremžil, da žal ni ravno najbolj uspešen, da pač ni šlo, kot bi moralo iti, in da ni ravno bogat na tem področju, slednjič pa vendarle izdavil, da ima le štiri otroke. Meni se je kolcnilo, on pa si vso pot ni opomogel.

Ronja Ko je prihajala na svet Ronja, sem bil popolnoma miren in hkrati vznemirjen, da je to, kar se dogaja, nekaj, kar mi definitivno manjka v mojem življenju, in da obstaja neka količina ljubezni, ki čaka, da jo podelim z novim živim bitjem. Vznemirjenost in mirna pripravljenost, da se to, kar se bo dogodilo, mora zgoditi in mi to, ravno to manjka ter hočem, da jaz ne bom le jaz, ampak še nekaj dodanega. Nekaj izredno egoističnega in hkrati altruističnega. Razmišljal sem, da na tem svetu ne moreva biti le jaz in moja žena, ampak da obstaja neka ljubezen, ki ji zaenkrat še ne vem imena, in nimam pojma, kako naj to opredelim. Skratka zmeda, pa vendar prepričanost in globoka želja, hkrati pa hrepenenje, da se moje življenje v temelju spremeni. Ta zahteva po totalni spremembi in izkušnji, da nič ne bo več tako, kot je bilo do sedaj.

In potem? Ja, seveda se vsi strahovi in predsodki udejanjijo. Seveda po svoje, ampak se. Na novo je treba izumiti odnos z ženo, spremeniš se tako, da nenadoma ne razumeš več, kaj je tisto, kar mora biti v tvojem življenju čisto zares pomembno. Ljubim

svoje delo in svoj poklic, ampak ni ga več mogoče opravljati na enak način, ni mogoče več enako ljubiti svojih obsesij in ne gre več ljubiti samega sebe z istimi vatli. Potisnjen si v novo iznajdevanje, in to nonstop. Ni več počitka, kar mogoče niti ni tako slabo. Prvo, kar se mi je zgodilo, je bilo, da se mi je začel vrteti film mojega lastnega otroštva, in nisem čisto prepričan, koliko nazaj je šel (in še zmeraj se mi vrti): slike, prebliski, predvsem pa vonji in barve v odnosu do staršev, prostorov, babice, brata, kot da bi začel ponovno odkrivati nekega tujca v sebi. Vsi strahovi se v novem svetu povrnejo; ko poskušaš razumeti to novo bitje, si prisiljen v razumevanje samega sebe, to te meče iz tira, te nervira, hkrati pa veš, da tokrat v fokusu nista ti in tvoj odnos z novo mamo; ne veš čisto dokončno, kje je tvoje mesto, in zmeda ljubezni med triado otrok, mamažena-dojka in ti-oče, tvoje mesto – vse je popolnoma čudno. Ampak iz tega nekaj nastane. Spoznavaš, da ne moreš več imeti vsega pod nadzorom, da je spremenljivka tukaj, da je ne moreš disciplinirati, da pač tvoje življenje ne bo več enako in boš podvržen stalnemu revolucioniranju vseh odnosov. Kakor hitro misliš, da so stvari pod nadzorom, si v največji negotovosti in ponovno v zmedi. Ampak to mogoče niti ni tako slabo. V tem najdevaš neki užitek. In zmeda se vedno bolj dopolnjuje z občutkom nekega zadovoljstva.

Sebastijan Horvat

Nana Z Ano sediva pod bori na robinzonskih počitnicah. Počasi se iz noči pač rojeva jutro. Pogovarjava se o tem, da bi posvojila deklico iz Gane. Nenadoma začutim diskrepanco v svojem prepričanju, ki skupaj z mano zagovarja gnus do »blut und boden« identifikacije s krvnim potomstvom in genske identifikacije ter pomislekov zahodne

Postopek posvojitve

civilizacije glede lastnine in nadaljevanja svojega krvnega rodu. Pred mojimi očmi se zavrti zemeljska krogla kot edina prava domovina človeške rase. In spet vem, da si želim točno to, in čisto vseeno mi je, ali je to stvar mojega egoizma ali humanističnega odprtega altruizma liberalnega posameznika moderne Evrope. Ne morem spati in predstavljam si prihodnost, ki je še bolj zavita v nedoločljivo meglo.

• Ko se postopek konča, se lahko vpišete na seznam čakajočih v Sloveniji ali pa začnete za posvojitvijo poizvedovati v tujini. • V Sloveniji CSD ne sme izdati odločbe o posvojitvi, dokler ne preteče eno leto od izpolnitve pogojev za posvojitev. V tem času je otrok v rejništvu pri potencialnih posvojiteljih. • V tujini pri posvojitvah in urejanju potrebne dokumentacije pomagajo odvetniki v posameznih državah (ki tudi precej

• Na centru za socialno delo prijavite, da želite posvojiti otroka (to morate storiti v vsakem primeru, če želite posvojiti otroka iz Slovenije ali iz tujine). • K vlogi morate priložiti naslednje dokumente: izpisek iz rojstne matične knjige, izpisek iz državljanske knjige,

stanejo). Vsaka država ima svoj specifičen postopek, ki se ga je treba držati. • Nekatere države (na primer Severna Makedonija) zahtevajo dva meseca adaptacije na otroka. Rusija zahteva štiri obiske, od katerih je prvi ta, ko se uradno vložijo vsi potrebni dokumenti.

izpisek iz poročne matične knjige, zdravniško mnenje o telesnem in duševnem zdravju, potrdilo o zaposlitvi in dohodkih, podroben življenjepis. • Na CSD ocenijo vaše možnosti in primernost za posvojitev, na podlagi teh oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje.

Viri: www.gov.si/teme/posvojitev, www.hkposvojencev.org/posvojitev-otrok.html, www.rtvslo.si/ slovenija/zelim-posvojiti-otroka-toda-kako/207379.

Postal bom očka

In potem? Nana in Ronja sedita pod rožami v Akri. Od prvega dneva se igrata in Ronja je tista, ki naseljuje Nano z našim svetom. Midva sva seveda zelo tukaj, pa vendar hkrati dopuščava in postavljava meje, pri čemer poskušava kombinirati permisivnost z avtoritarnostjo. Atlantik sicer naplavlja neznosne količine plastičnih vrečk in skrbi me ogljični odtis, ki ga bomo dodali temu brezupnemu svetu.

Lun Ana je noseča. Čez mesec bo prišel na svet Lun. Ana pravi, da je Ronja sonce, Nana zemlja, tako da ni druge, kot da bo Lun luna. Upam, da ne bo lunatičen. Poskušam se spomniti, kako je bilo, ko je na svet prihajala Ronja. Ne uspeva mi najbolje. Zdaj že vem, da bo pri Lunu lahko čisto vse drugače: • da bo imel kolike, ki jih Ronja ni imela, • da se bo za razliko od Nane zbujal na vsake pol ure, • da ga bo treba voziti nekaj krogov po obvoznici okoli Ljubljane, • da bo moja srajca že zjutraj polna nekih madežev nedoločljivega izvora, • da bom neprespan, • da bom moral imeti telefon nonstop vključen oziroma vsaj z vklopljeno vibro v žepu, • da bom spet imel manj časa zase, • da me bo strah vseh malenkosti, nedoločljive prihodnosti in vsega, kar gre lahko narobe, • da se bom ves čas spraševal, ali bom Luna s svojimi dejanji ali vzori »zajebal« in bo imel travme, • da bom z njim uresničeval svoje nerealizirane cilje, • da ga bo mama preveč privezala nase in me ne bo spustila zraven, • da bo ostalo, zdaj pa res, premalo časa za naju,

• • • •

• • • • • • • • • • • • •

da se bova, zdaj pa res, odtujila, da bosta Ronja in Nana preveč ljubosumni, da ne bom poskrbel za pravi dom, da se bom preveč ukvarjal z lastnim vrtičkom in zgradil previsoko ograjo okoli svoje družine, da bom padel pod vpliv ideološke ortoreksije in da Luna ne bom dal cepiti, da se bom prehitro postaral, da bom zadirčen ali preveč ustrežljiv, da se mi z Lunom ne bo dalo igrati, da mi ne bo uspelo prepoznavati njegovih stisk, da ga ne bom uzrl, da bom odsoten, da bom manjkal in bom zamudil, da bom izgubil sebe in zanikal svoje želje, da bom pobegnil ven ali se skril vase, da se bom premalo smejal, da ne bom več imel časa, da bi prebral vse te knjige, ki me čakajo na policah, da bom prevečkrat gledal v strokovne knjige o vzgoji, kako se kaj naredi in odreagira ...

Včeraj sem po radiu poslušal, da bo 21. julija ob tretji uri po srednjeevropskem času 50. obletnica prvega pristanka človeka na Luni. To je tudi rok Lunovega rojstva. Pridi že, Lun.

Sebastijan Horvat Spopade z ideološko ortoreksijo za začetek in v nadaljevanju z drugimi strahovi, ki nas dobro ali pa slabo umeščajo v sodobno družbo, navadno režira v varnem okolju gledališča. Sebastijan je gledališki režiser. Zato je za očetovske in širše družinske zapletljaje nadvse primeren iskalec napetosti z ne nujno srečnimi konci.

7 Martin Starič

Otrok, najlepši izdelek

Gradbeni inženir z navtično romanco Martin Starič o tem, kako očetovstvo doživljajo zapriseženi inženirji.

Ne glede na famo o nosečnosti in starševstvu se je dogajanje okrog bodočega naraščaja pri meni začelo precej pred Aleksandrino zanositvijo. Skupno življenje, ki je bilo do trenutka pogovora o otrocih tako lep romantičen preplet individualnih želja, potreb in hobijev dveh oseb, se je potem hipoma spremenilo in dobilo drugačen pomen, tudi cilj. Moje romantično razmerje z Aleksandro je lep čas obstalo in ostalo, odnos in zahteve do vseh drugih reči v življenju, ki niso otroci, pa so se močno spremenili. 43

Postal bom očka

n tako je Aleksandra zanosila. »Breaking the news to everybody« – razen do mene nekako ni prišlo. Ni se mi vtisnilo. S svojim razumskim delom (kar je kar večji del mene) sem poskušal ovrednotiti in postaviti to dogajanje v perspektivo, tako da ga bom lahko razčlenil od zunaj. Seveda je čas medtem neusmiljeno tekel in tudi trebuh je bil zmeraj večji. Sledil je zame največji šok – hormonalna sprememba pri Aleksandri na celi črti. Postala je druga osebnost, jaz pa sem temu kljuboval z ratiem v roki (ki ga je seveda odpihnilo brez večjih težav). Ko gledam nazaj (neupoštevajoč selektivni spomin), je bila nosečnost zelo vesel, ljubezniv in prizanesljiv čas, tudi kar se tiče seksualnega življenja, razen nekaj nespretnosti z velikanskim trebuhom. To obdobje je zajemalo veliko skrbi in nege Aleksandre. Če vprašate njo, sem bil sicer zmeraj v službi. Verjetno res. Sam sem se, obratno, počutil vseprisotnega. Prav ta občutek s povečanim zanimanjem za Aleksandro, njeno nosečnost in to, kar še prihaja, me je pripeljal daleč stran od moje racionalne narave in mi predstavil nov svet. Pa ne mislim zateklih nog, strij, velikih obrokov, premajhnih kabrioletov … In prišle so nove skrbi.

Kaj bo z otrokom? Kaj je tisto, kar mu bom lahko dal? Za začetek ekspresni test za spolne bolezni. Kaj bom počel z njim? Kaj bom počel z Aleksandro, njeno novo formo in vlogo? In pri tem sem izpustil glavno vprašanje, ki si ga dolgo (pre)dolgo nisem zastavil: Kaj naj pri vsem tem počnem sam s seboj?

Nosečnost ni končno stanje Med izbiranjem in urejanjem novega stanovanja ter med vrsto pregledov pri ginekologu se mi je lepega dne utrnilo spoznanje, da nosečnost ni končno stanje in da bo Aleksandra nekega dne dejansko rodila. Poskušal sem si predstavljati, kako bo vse skupaj potekalo, kaj bom počel. Dogodke sem konstruiral s pomočjo vseh hollywoodskih scenarijev, ki so se mi nabrali v spominu: kako bom Aleksandro odpeljal v porodnišnico, kje bom parkiral ... Pogovor z babico v šoli za starše je bil zelo zabaven in poučen. A zapomnil sem si le, da med porodom ne smem biti pijan. Glede na moje skromne pivske navade to nikakor ne bi smel biti problem.

Odhod iz porodnišnice Poleg dojenčka in mamice ob odhodu iz porodnišnice poskrbi, da imaš pri sebi stvari s spodnjega seznama. Nekatere so nujne, druge pa za vsak slučaj. ✓ 3 tetra plenice ✓ plenička za enkratno uporabo ✓ povijalna plenica ✓ 2 bombažni majčki ✓ bombažne žabice ✓ komplet (jopica, hlačke, kapica) ✓ copatki ✓ odejica ✓ avtosedež oziroma lupinica (prelistaj nazaj in si še enkrat poglej navodila) Vir: Vodnik za bodoče starše, str. 33, Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica, in Mateja Šerbec Medjimurec, dipl. fiziot.

Martin Starič

Kam na pot? Potovanja se odsvetujejo v prvem trimesečju (še posebej pri tvegani nosečnosti), saj je možnost spontanega splava še velika, v zadnjem trimesečju pa zaradi možnosti prezgodnjega poroda. Pred potovanjem se pogovorite s svojim zdravnikom.

MOŽNOST OKUŽBE (rumena mrzlica, malarija, denga, kolera, ebola, zika) VELIKA MOŽNOST OKUŽBE (rumena mrzlica, malarija, denga, kolera, ebola, zika)

Vir: NIJZ.

Zadnji dopust

Zdaj zdaj

Zadnjič sva odšla na dopust kot par brez otrok. Bil sem sila nervozen. Ker se življenje oziroma aktivnosti hitro prilagajajo fizičnemu stanju in zmožnostim, sva za dopustovanje izbrala Švico. Posrečena izbira.

V službi sem imel normalen dan. Prejel sem sto telefonskih klicev, ne samo z njihovo količino, tudi z vsebino je bilo vse narobe. A med njimi sem dobil tudi ključni telefonski klic: »Bila sem na pregledu v porodnišnici in so me kar zadržali, pravijo, da mora biti zdaj zdaj.«

Hrana ni bila samo obupna, tudi zelo malo je je bilo in tisto malo za zelo veliko denarja, Aleksandrine potrebe pa so bile neizmerljive. Kakor koli uspešno ali ne je bilo polnjenje njenega trebuha, sva le izkusila razne omejitve, kaj se z nosečnico sme in kaj ne, kar je dobra vaja za to, kaj se z otroki sme in kaj ne.

Ničesar več nisem slišal. Skočil sem v avto, doma pa v kovček zložil, kar je bilo na predloženem spisku. Aleksandri stvari seveda ni uspelo lepo pripraviti (vse le ni šlo čisto galantno). Prišel sem v porodnišnico, hitro hitro. Dvigalo je šlo prepočasi, stopnice sem preskakoval in nato zagledal Aleksandro.

Postal bom očka Čisto mirna je ležala v postelji, s trebuhom in nasmehom.

Tisti večer ni bilo akcije in sem lepo odšel domov sam, čisto izčrpan in razočaran. Naslednji dan sem seveda lepo zaspal, moj telefon je imel izpraznjeno baterijo, in ko sem se prebudil, me je spreletel vesoljni srh. »Vse si zamudil,« mi je žugalo nekje od zgoraj. Še telefon s prazno baterijo sem skupaj z zajtrkom vrgel v avto in se vrnil v porodnišnico. Olajšanje: Aleksandra še ni rodila.

Preden se odpravita na pot, je dobro vedeti Zdravstveno zavarovanje ne vključuje asistence in ne krije stroškov: • povezanih z nosečnostjo, porodom in njegovimi posledicami, razen pri akutnem, nenormalnem poteku nosečnosti in njegovih posledicah, ko zavarovalnica krije stroške zdravniških ukrepov za neposredno odpravljanje življenjske nevarnosti za mater ali otroka, če nosečnica ob pojavu akutne komplikacije še ni dopolnila 39 let ali če je noseča manj kot trideset tednov; • zdravniške pomoči pri težavah, ki so tipične za nosečnost in njene posledice, vključno s spremembo kroničnih težav, ki so posledica nosečnosti; • nadzorovanja nosečnosti ali stroškov njene prekinitve. Vir: triglav.si – splošni pogoji za turistično zavarovanje.

Porod! Od poroda mi je najbolj ostalo v spominu, da nisem vedel, kako in kam naj se dam, da česa ne pohodim, da nisem čemu preblizu in drugemu predaleč. Naj govorim ali ne? Je vse ob pravem času ali ne? Kam z vsem tem časom (porod je trajal sedem ur)? Po mojem bi najbolj pomagalo, če bi se v trenutkih, ko ni bilo popadkov, pogovarjal z Aleksandro in ne poskušal razumeti vsega tega, kar se ji je dogajalo. Samo spremljati bi moral dogajanje ter ji poskušati olajšati vse napore in bolečine. Ko se nama je rojeval drugi sin, mi je šlo absolutno bolje. Zdelo se mi je, da je že vse do konca napeto in da bo Aleksandro vsak trenutek razneslo, ko sta le prišli dve babici, malo pogledali in najavili, da bo šlo zdaj zares. Ko vidiš nekoga, ki rojevanje očitno res obvlada, in ko začne biti malo krvavo – za vse telesne stvari imam grozno slab želodec –, se vprašaš, kakšen smisel ima dejstvo, da poskušaš ostati v porodni sobi. To misleč sem se mimo vseh aparatur, stojal, cevi in mizic začel plaziti proti vratom porodne sobe. Na mojo srečo (ne vem, če bi me v tistem trenutku Aleksandra sploh opazila) me je pri tem početju zasačila ena od babic in mi strogo ukazala, naj ga ne biksam, lepo sedem in dam mir.

In nato se je rodil moj prvi otrok V življenju sem naredil veliko stvari, ki se jih da videti in otipati, a tako lepe do tistega trenutka še nisem videl ne držal v svojih rokah. Tudi pri drugorojencu ni bil ta občutek nič manj izrazit. V primerjavi s tem

Martin Starič so vsi drugi dosežki tako nesmiselni, daleč, odveč in trivialni, da nikomur ne svetujem, da ta veletrenutek – rojstvo otroka – izpusti. Rojstvi mojih dveh sinov sta bila edina trenutka v življenju, v katerih je bilo prisotno samo veselje. To malo bitje, ki je dihalo, se premikalo in oglašalo, je končno tudi res končalo v mojih rokah, nepripravljenih in nesposobnih storiti kar koli v zvezi s tem, kar se je znašlo v njih. Pogled na Aleksandro je bil fenomenalen. Ta punca, izmučena ženska, preznojena in nasmejana do ušes, je bila zame najlepše, najprijetnejše bitje na svetu.

Rutinske zadeve Po porodu se pričnejo bolj ali manj rutinske zadeve (odstranjevanje posteljice, umivanje, vpis otroka, dodelitev zapestnice ...), a nisem mogel odvrniti pogleda od otroka in Aleksandre. Po nekaj urah (ne spomnim se dobro, koliko) sem odšel domov tako vesel in hkrati tako sam. V porodnišnici je ostalo vse, kar je bilo lepega. Nekaj dni po porodu sta Aleksandra in Aleksander prišla domov v majhno, slabo pospravljeno stanovanje (navkljub mojim akcijam in trudu). Kosilo je bilo seveda napačno. Aleksandra ima močno voljo, zato svoji (kaj šele moji) mami ni pustila, da bi prišla blizu temu majhnemu stvoru. Tako sem se moral znajti precej sam. Sila nerodno. Ni mi bilo jasno, kaj naj primem, česa ne, kje so stvari, ki jih potrebujem, po katere moram iti še v trgovino. Zdi se mi, da sem do obiska babice že nekaj znal. Vse to z novorojencem in Aleksandro, ki je komaj hodila, jo je vse bolelo, je dojila in se manj ukvarjala

z menoj, mi je vzbujalo nov in čuden občutek. Po novem Aleksandra ni pospravljala za seboj, ni mogla skuhati, potrebovala je pomoč pri vstajanju. Precej je bilo treba prežvečiti.

Otroček pa spi, joka, sesa mleko, pa spi in sesa ... Mislim, da se ga prve dni nisem mogel nagledati, predvsem ko je Aleksandra spala, sem gledal, kako diha in se premika, kaj več pa si z njim nisem upal početi. Imel sem težave s previjanjem. Mislil sem, da se bo pri tem dete zlomilo, kar se ni zgodilo. In imel sem težave s kopanjem (tudi to sem preživel). In z umivanjem prvih zob (nisem jih odlomil). In verjetno še s čim. Pri tem je otrok rasel in vse bolj dojemal svet okoli sebe. Jaz pa sem hodil v službo in se pozno vračal. A veselje ob komunikaciji, ki je bila vsak dan intenzivnejša, je bilo neizmerno in zmeraj večje. Če sem čisto iskren, se slabo spominjam neprespanih noči. Bile so, a niso bile neznosne. Spominjam se samo, da sem veliko hodil po stanovanju z otrokoma v rokah in jima veliko pel, da sem imel pekoče bolečine v rokah od nošnje, a ju nisem hotel izpustiti. Če bi še enkrat zajokala, bi se namreč sam brezkompromisno sesedel. Spominjam se bujenj sredi noči in Aleksandrinih opozoril, naj pazim, kako spim, da ne pomendram dojenčka.

Postal bom očka

Spominjam se vprašanj, ali se mi zdi, da mali normalno diha. Je podrl kupček? Se davi? In podobno. Vse smo nekako pretuhtali in preživeli.

Pri drugem otroku je bilo precej drugače Aleksander je ob Konstantinovem rojstvu imel štiri leta. Potreboval je veliko pozornosti in razlage ob vsem dogajanju.

Vprašal me je recimo, kdaj bomo Konstantina nesli nazaj v porodnišnico.

Ob rojstvu drugega otroka je bilo z Aleksandro in menoj zelo podobno kot prvič, a ni šlo tako zelo gladko. Konstantin je iz porodnišnice prišel z zlatenico in zlomljeno ključnico, tako da sta se z mamico hitro vrnila nazaj. Z Aleksandrom sva ju pričakovala, a služba me je takrat zahtevala več kot celega. Moj fokus na celotno dogajanje ni bil popoln, kar še danes obžalujem. Po vseh še enkrat neprespanih nočeh, vseh ugotavljanjih, ali dojenček diha, in previjanjih se z Aleksandro na žalost nisva več našla. Otroka pa zadovoljno rasteta in še vedno se sprašujem, kako je mogoče, da sem oče, kako mi to sploh uspeva peljati dalje in predvsem kako vem, kaj je prav in kaj ni, zakaj mislim, da se odločam pravilno. A zaenkrat oba sinova hodita, govorita, pišeta, računata, se igrata in družita. Nagajata in spita, se smejita ter bosta vedno Aleksandrina in moja sinova. Najlepša.

Martin Starič Zaradi ljubezni do jadranja se je njegova uspešna gradbeniška kariera usmerila v nekoliko bolj romantično inženirstvo. Je partner v podjetju J&J design, v katerem projektirajo in tudi izdelujejo trupe za večino bleščečih znamk jadrnic in motornih čolnov, ki jih vidite pluti po bližnjih morjih in daljnih oceanih.

8 Lan Novak

O očetih s sinovi ter očetih in sinovih

Maske so padle. Psihiater in psihoterapevt Lan Novak, dr. med., je kočno videl samega sebe.

Po dolgih letih, pravzaprav desetletjih plezanja po družbeni, akademski, poklicni lestvici, po vsaj tako dolgem negovanju družinskih, prijateljskih, ljubezenskih odnosov in po še daljšem skrbnem samoizpopolnjevanju se nekega jutra zbudim.

Postal bom očka

atančneje, zbudim se v trpniku. Torej, zbujen sem. Vodi me očetovski prainstinkt, grem k viru vsega dobrega in zla ter mu začnem menjati plenico. Izkaže se, da je drek spet enkrat presegel vse meje – plenice namreč. Zlezel je po hrbtu navzgor vse do vratu. In moj jutranji ritual spet ne bosta kava in cajteng, ampak drek in dretje. V obupu zavpijem kot ranjena zver:

Morda ni bilo naključje, da tega apela ni slišala otrokova mati, temveč moja. Takrat je bila namreč na obisku in morda bi v rokavu lahko imela čudodelno besedo zame. Ja, evo, kaj naj rečem, to je očitno raven te moje očetovske izpovedi. Medtem ko naj bi opisoval najlepše človeško čudo, plod edine resnične kozmične sile – ljubezni, začnem z drekom in jamranjem lastni mami.

&%$#$%&$%&, kako sem v življenju lahko postal odstranjevalec dreka?!

Tok misli, tok driske, divje pretakanje endorfinov in nasilno premikanje dotedanjih navidezno neomajnih konstelacij.

Kakcosled Kako se spreminjajo dojenčkovi izločki PRVIH 12 DO 36 UR NA SVETU: dojenček izloči svoje prvo blato, ki ga imenujemo mekonij, je gosta temnozelena, homogena, lepljiva snov in nima vonja; prebava vašega dojenčka je to snov nabirala že v maternici, izloči se samo enkrat, zatem pa se lahko pripravite na vonj dojenčkovega kakca.

OD 1. DO 5. MESECA: dojenje vpliva na prebavo in predvsem blato vašega dojenčka; to v primerjavi s temnim mekonijem postaja bolj sluzasto, vodeno in zelenkasto, kar je normalno in velja za čas uvajanja goste hrane.

OD 5. MESECA DALJE: zelenkasta barva se še vedno spreminja in svetli, vse dokler blato vašega dojenčka ne postane bolj mehko, zlato rumene barve in z blagim vonjem, vendar pa se dojenček še vedno prilagaja na zapleten sistem svojega prebavnega trakta, zato barva in gostota blata ne bosta vedno enaki; in ne pozabite, pravi moški si upa zamenjati plenico brez pritoževanja.

Vira: Baby Book, str. 75, Andreja Cerkvenik Škafar, dr. med., spec. ped., Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Lea Ahčin, dipl. m. s., Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj; www.bibaleze.si/dojencek/kaj-je-mekonij.html.

Nadaljuj na str. 52.

Lan Novak

Kaj pa spolni odnosi? Zdravniki vama bodo svetovali, da počakata vsaj približno šest tednov (ne glede na tip poroda). 1. Na začetku seveda ne obremenjujte svoje partnerke, saj je njeno telo doživelo tako veliko zunanjo kot tudi notranjo spremembo. Zaradi mleka in dojenja jo lahko bolijo prsi, prav tako mora najprej okrevati po velikem naporu in bo tudi zaradi hormonskih sprememb lahko pogosto izčrpana. 2. Vendar pa ti svetujemo, da se je kasneje ne nehaš dotikati, saj se ženskam po porodu pogosto zmanjša samozavest, kar bi lahko vplivalo tudi na vajino nadaljnje spolno življenje. Z dotikanjem svoje partnerke boš pomagal tudi pri vajini fizični povezanosti in tako bo prvi seks lažji. 3. Pravilo šestih tednov ni fiksno, saj se vsako telo celi drugače. S partnerko sama raziskujta, kaj in kdaj vama ustreza, vendar ne prehitevajta stvari.

4. Glede na veliko telesno spremembo, ki jo je doživela vaša partnerka, se morate zavedati tudi tega, da prvi seks po porodu zanjo ni vedno najudobnejši, zato očkom svetujemo, da: 1. se potrudite, da bo vaša partnerka čim bolj sproščena, 2. uporabita lubrikant, saj bosta tako bolj uživala, partnerko pa bo manj bolelo, 3. eksperimentirajta in si kot pri vsaki stvari vzemita čas.

VZEMITA SI ČAS

Postal bom očka Najčarobnejša stvar na svetu in gnus. Svetla prihodnost in gomazeč strah. Brezpogojna ljubezen in srdit gnev. Zalimana dvojica in naenkrat sveta trojica. Toda sprva nezdružljiva nasprotja počasi postajajo čedalje jasnejša slika – slika vesoljnega bitja. Prvič, pretreslo me je to, da je on zdaj zares tukaj. Drugič, zares obstaja. Tretjič, ni več moja predstava o njem niti ni več »to ima po mamici, to ima po očku«. Je on kot bistveno on, v vsej svoji protočlovečnosti in popolnosti. Potem pride končno visceralni občutek dotlej medlega spoznanja, da se morda svet ne vrti le in samo okrog mene, občutek, ki je izjemno osvobajajoč. Približa me ženi, mami, njemu in vsem drugim, ki jih ljubim.

Pokaže, kako hitro to samoizpopolnjevanje postane blodnja in kako svet nikakor ni samoumeven. Razloži, kaj pomeni ljubezen in kako hodimo skupaj po tej poti, zato da se čudenje lahko nadaljuje.

Na začetku sem govoril, da ga vzamem s sabo. Govoril sem, da grem z njim, ko sva kam šla. Potem pa, precej nenadoma pravzaprav, sem se zavedel, da danes pa greva midva. On in jaz, oče in sin, frenda. In mi trije smo geng, ki gre novim dogodivščinam naproti.

Kaskada dobrote se nadaljuje, on se vidno razvija, napreduje iz dneva v dan, iz minute v minuto. Vzajemno čudenje je čudovito, kot bi oba prvič v življenju skupaj odkrivala to silo čudenja. Kot novopečeni oče neskončno občudujem svojo ženo, to prelepo mlado mater, njeno brezpogojno ljubezen vsem mukam navkljub. Hočem njeno telo, ampak vem, da se mu moram le počasi ponovno približati, medtem ko on s suverenim pogledom monopolizira joške. Premikanje, pretakanje, zlivanje, raztapljanje dosedanjih prepričanj in konstelacij čedalje bolj cenim, ker vem, da vodijo v rojstvo novih, neodkritih, bogatejših struktur. Za jungovsko persono oziroma masko ni tako imenovanega pravega obraza, ki ga po odstranitvi maske vidijo drugi, temveč je zrcalo, v katerem naj bi sprevideli sami sebe. Otrok se mi zdi zrcalo in prizma hkrati, ki ti pokaže, kako si včasih izgubljen ali beden.

Lan Novak, dr. med. Specialist psihiater in psihoterapevt, vodja oddelka, izgubljen in najden nekje v srednji Evropi. Pišoč posameznik s finim pedigrejem objav tudi v slovenskih časopisih. Ustanovni in aktivni član mednarodnega literarno-dramaturškega društva z milo zvenečim imenom Sonnet116. Sin, brat, prijatelj, mož, oče in športnik.

9 Peter Škrlep

Ko pride pomoč, rečeš hvala

Fotograf Peter Škrlep je ata šestih otrok. Zaenkrat. Tako pravi, ker je v starih časih mislil, da bo imel tri otroke, potem pa se je zgodilo življenje.

Pri nas sem jaz ata. Stvari jemljem spotoma in si življenja ne kompliciram po nepotrebnem. Vem, da je v prvih mesecih glavna mama, jaz pač ne morem dojiti. Kadar koli je potrebno pestovanje ali previjanje, vskočim in tudi iz tega ne delam ne rituala ne dogodka. Ko so otroci malo starejši in pridem na vrsto, sami pokažejo potrebo po moji družbi in takrat jo tudi dobijo. Spotoma, brez načrtov, brez urnikov.

Postal bom očka

e pomislim nazaj, je bila največja notranja sprememba ob rojstvu prvega, Filipa. Z rojstvom otroka pride tudi odgovornost za še nekoga – taka zares. Zdaj se pri delu na strehi privežem, včasih se nisem. Še na gorskih strminah me stisne. Zdaj moram ostati živ, ni heca. Pri vseh naslednjih otrocih se ta občutek ni eksponentno povečeval, ampak ostaja enak, konstanta na maksimumu.

Če stare mame ponudijo pomoč, jo sprejmi Po porodu se ni treba delati junaka. Če stare mame ponudijo pomoč, je čisto v redu, če jo sprejmeš. Zaradi tega ne boš manj moški. Pomoč tako ne pride takrat, ko jo zares potrebuješ, pa jo sprejmi vsaj takrat, ko je. Če mame rade skuhajo, pa naj. Če starejše otroke sprejmejo na prespanje, pa naj jih. Neprespanih noči bo še dovolj. Tudi vsakdanjega življenja bo še dovolj. Ko pride pomoč, rečeš hvala.

Na dan poroda vedno zbolim Dan poroda je naporen tudi zame. Vedno zbolim, pa ne zaradi pijače. Porod je stresen, skrbijo te hecne stvari: bo imel otrok vse prste, bo imel rdeče lase? Šele pri šesti, Veroniki, se nad ušesom sveti rdeče, morda pa tokrat le uspe. Skrb je pred porodom, v trenutku, ko je mimo in je vse v redu, pa prideta neskončno veselje in nova prihodnost. Več ko je otrok, bolj je veselo. Vsi skupaj se veselimo novega bratca ali sestrice in ga/jo hočemo čim prej obiskati. Zares čim prej, pa čeprav ob desetih zvečer. V vsej intenzivnosti po porodu se zgodi tudi kakšna traparija. Ko sem v porodnišnico prišel po Polonco, sem doma pozabil oblekice zanjo. Pa ni bilo panike, vse se je lepo uredilo.

Padec z mize O mejnikih se ne odločam načrtno in o njih ne berem ne na blogih ne v knjigah. Kar pokažejo se. Na primer kdaj otrok prvič pade z mize. Še vsak je. Veronika je stara dva meseca in pol, pa

V tabeli so navedene velikosti oblačil za dojenčke v posameznih starostnih obdobjih. Vir: Baby Book.

STAROST OTROKA V MESECIH

VELIKOST OBLAČIL

nedonošenček

do 50

0–1

1–2

2–4

4–6

6–9

9–12

Peter Škrlep še bo. Kdaj na koncert? Ko smo šli na Čompe, je bil Pavel star štiri, Helena skoraj šest in Filip sedem let. Zdaj ima Filip že enajst let, bili smo na Manouche in na Hamu. Bolj kot starost otroka je pri odločitvi, kdaj ga peljati na koncert, pomembna kakovost muzike. Otroci ne potrebujejo prirejanja in prilagajanja. Turbo otroških pesmic pri nas ni.

Nisem suženj svojih otrok Zase lahko trdim, da nisem del sodobnega sveta. Na modne očetovske trende ne dam nič. Nič. Nisem suženj svojih otrok. Otroci morajo v šolo peš, elektronskih igračk, telefona in/ali računalnika nimajo, doma morajo pomagati po svojih zmožnostih, ki se z leti večajo, učim jih dela in samostojnosti,

In kaj, če pade z mize? Dojenčki, stari od štiri do dvanajst mesecev, se lahko hitro skotalijo s postelje, stola ali celo previjalne mize. To je eden najpogostejših razlogov, da starši poiščejo urgentno pomoč. V večini primerov jo dojenčki odnesejo le z modrico ali buško, in to zaradi lobanjskih mečav. To so mehka mesta na dojenčkovi lobanji, ki še niso povsem zakostenela. Kdaj nas vseeno mora zaskrbeti?

Vir: www.resizivljenje.si/padec-dojencka-na-glavo.

Ni alarma • Če otrok normalno zajoka, se po nekaj časa tudi umiri in nima vidnih znakov poškodb, ga naslednjih 24 ur le opazujte. • Večina padcev s previjalne mize se konča brez poškodb, zadostujeta le obkladek in nežen objem.

NOČETE SI PREDSTAVLJATI

Alarm • Če otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka ali se ne giblje z vsemi štirimi okončinami, se nenavadno odziva ali ima hujše vidne poškodbe, pokličite nujno medicinsko pomoč. • Če med 24-urnim opazovanjem neutolažljivo joka, kaže znake hude bolečine, če mu je slabo ali bruha, postaja nenavadno zaspan, poiščite nujno medicinsko pomoč.

Postal bom očka ker jim ne morem in niti ne mislim prinašati vsega na krožniku. Zaenkrat deluje. Prihaja puberteta, pa bomo videli.

Luknje v vrtu Otrokom želim dopuščati igro v resničnem svetu. Orodje za igro je pravo, pa čeprav je potem požagano kaj, kar bi bilo bolje, da ne bi bilo. Imamo celo malo otroško kuhinjico, ampak otroci raje splezajo na veliki pult in tam z mami mesijo pravi kruh. Luknje so na vrtu skopane na najbolj neprimernih krajih, tako da nikoli ne vem, kje si bom zvečer zvil gleženj.

Pri plezanju v vrtoglave višine je treba požreti tisti cmok v grlu in otroke pustiti, da se z višino seznanijo sami.

Ko grem prespat v Medvedovo jamo, gremo skupaj. Ko peljem prikolico na deponijo, brez Krištofa sploh ne smem v avto. Ko igramo pingpong, si mizo naredimo sami. Mi zares živimo skupaj, razne institucije držimo na nujnem minimumu in vsa vzgoja poteka spotoma. Ne vozimo pa se na otroška igrišča in ne v nakupovalna središča. Sicer pa človek vse napore pozabi. Neprespane noči, utrujajoči prepiri, vožnje na urgenco, jok ob uvajanju nove hrane – vse to mine. Svojim otrokom lahko dam le svoje življenje, kaj bodo s tem počeli, pa ni v moji domeni.

Zaloga obližev pa je jasno vedno pri hiši. Rek, da je pol zdravja čistoča, pol pa umazanija, pri nas dobi čisto nove razsežnosti. Življenje.

Vsak ima svojo vlogo Vsakdo ima v družini svojo vlogo. Ne dojim in ne spremljam vaj za glasbeno šolo, sem pa dežurni za umivanje zob, ker glede na selektivni bolečinski prag našega Krištofa raje vidimo čim manj zobozdravnikov. Tudi otroci imajo vsak svojo vlogo in vsak od njih enkrat zahteva veliko pozornosti, nekateri v prvih mesecih, drugi pri treh, nekateri pri osmih letih. Vsi so del družine, vključeni so v vse. Ko grem na slikanje, če se le da, vzamem koga s sabo. Ko doma delam streho, so vpeti vsi.

Peter Škrlep Fotograf, in to posebne vrste, take pikolovske in z neskončnim potrpljenjem za piljenje detajlov. Ne v Photoshopu, v realnosti, na roke. Peter zna vse: graditi, vrtnariti, kuhati, kmetovati, gospodariti, gospodinjiti, voziti in se pogovarjati. Je manualec in intelektualec hkrati. Redka vrsta, za katero je odlično, da ima bogato potomstvo.

10 Arjan Pregl

O modrosti vzgoje

Slikar in pisec Arjan Pregl o hčerkini filozofiji, zgražanju odraslih in o tem, kako lepo se je učiti.

»Sem Arjan in imam dva otroka,« bi se glasil uvod mojega pričevanja, če bi bilo tole recimo društvo anonimnih alkoholikov in bi si lajšal dušo s pripovedovanjem o raznih osebnih (ne)zgodah. »Pozdravljen, Arjan,« bi mi odgovorili in mi pustili, da se izkašljam. No, vsaj v filmih je to videti tako. A tole ni tako društvo, saj je bolj namenjeno temu, da bolj ali manj sveži očetje izpovemo kakšno prigodo in bodočim očetom pokažemo, da niso sami, obenem pa, da starševstvo ni neprijetno kot odvajanje od alkohola. Včasih je resda lahko zelo naporno, a konec koncev tudi izjemno lepo. 57

Postal bom očka

orej, sem Arjan in imam dva otroka, stara sta pet in osem let. To pomeni, da smo že preživeli nekaj osnovnih stvari, kot je redna večurna hoja sem in tja po stanovanju. Zakaj? Ker dojenček zaradi krčev ni spal po cele noči. Zato v okolici ni spal prav nihče. S partnerico sva tako premerila hodnik po 76-krat, sem in tja, sem in tja, da je dojenček končno omagal. Čez dan sva posledično blodila po svetu kot zombija. Srečevala sva prijatelje, ki so nama čestitali za otroka in vsi

po vrsti veselo razlagali, da naj zdaj uživava, saj v prvih mesecih dojenčki itak samo spijo.

Vseobsegajoča sestrska ljubezen Doživeli smo tudi vseobsegajočo sestrsko ljubezen. Ko sta mamica Urška in bratec Taras prišla iz porodnišnice, je po nekaj tednih sestrica Ela vprašala: »Koliko časa pa bo Taras še z nami?«

Dojenček spi, ko hoče, tudi če oče tega noče Kaj dela očka?

spi

DAN

ne spi

spi

ne spi

spi

ne spi

spi

ne spi

Medtem dojenček ...

Kaj dela očka?

spi

NOČ

ne spi

spi

ne spi

spi

ne spi

spi

Medtem dojenček ...

LEGENDA odgovarjanje na e-poštna sporočila službene zadolžitve

, branje knjig in gledanje filmov

fitnes (ali telovadba doma) nakupovanje

, druženje s prijatelji

, hišna opravila

aktivnosti in igranje z dojenčkom

, poslovni klici/telekonference

, , druženje s partnerko

, sprehod z dojenčkom , kopanje dojenčka

, , spanje

Arjan Pregl Naj povem, da to mine in se zdaj odlično razumeta – kadar pač nista na bojni nogi. (In seveda, zaradi izčrpanosti se v tem obdobju spreta tudi očka in mamica, ker življenje pred njiju postavlja zahteve, ki sta jih sicer pričakovala, a ju je potem praksa vseeno našla nepripravljena. A tudi to ne traja večno.)

Zgroženi pogledi Preživeli smo bruhanje po avtomobilu, lulanje v velikem curku po starših, otrokovo kričanje in metanje po tleh v trgovini ob zgroženih pogledih mimoidočih, ki so bili izmenično namenjeni meni in hčerki ... Mimogrede, o tem metanju po tleh, ki je bilo posledica tega, da pač nisem podlegel otrokovemu izsiljevanju, mi je kasneje, ko sem se strašno sekiral, prijatelj, tudi oče, razložil: »Zgroženo so te gledali le tisti brez otrok, drugi razumemo.« Preživeli smo torej vse povsem običajne reči, ki so v trenutku, ko se dogajajo, precej neprijetne, a so toliko bolj smešne, ko se jih lahko spominjamo.

Filozofski pogovori s hčerko Zdaj pa smo v fazi, ko se nama s partnerico pred očmi razvija tudi otroško razmišljanje, kar je ena najbolj fascinantnih, resda pa včasih napornih reči, ki smo jim starši lahko priča. To otroško razmišljanje je najlažje spoznavati skozi pogovore, ne povsem drugače, kot je skozi pogovore svoje misli razvijal eden utemeljiteljev filozofije, Sokrat. No, mogoče so pogovori malo bolj sproščeni, a prav tako kot pri slovitem filozofu spodbujajo razmislek na obeh straneh. Nekaj teh pogovorov sem si skozi leta zapisal.

Na primer pogovor s takrat triletno hčerko: Ela, misliš, da je bil očka tudi kdaj majhen? Vsi smo bili enkrat majhni. Ali pred spanjem: Ela, kaj naj ti preberem? Lahko mi prebereš, kar koli hočem. Ali odgovor, ki mu je težko preprosto oporekati. Ela, ne vrtaj po nosu! Saj ne vrtam po nosu, samo pokazala sem ti, kako se vrta po nosu. Potem so bila razmišljanja takoj zatem, ko je otrok v pravljicah spoznal kakšna mitološka bitja, oče pa je bil pri volji za pogovor. Hčerka: Oči, mislim, da bi morala biti morska deklica, da bi se lahko poročila s Pozejdonom. Očka: Veš, kaj me zanima, a obstajajo take morske deklice, ki so zgoraj riba in spodaj ženska? Hčerka: Ma ne, no! Očka: Ampak kako pa morske deklice lulajo, če nimajo lulike? Hčerka: Morske deklice ne lulajo niti ne kakajo. Očka: Ja, kako pa preživijo, ali kaj jejo? Hčerka: Samo pijejo morsko vodo. Očka: Ampak potem morajo tudi lulati. Hčerka: Morske deklice ne obstajajo. In podobnih pogovorov je skozi čas pač precej. Veliko je humornih, zabavnih (razne Tarasove modrosti, kot je »ta lešnik je trd kot oreh«, bom tule malo izpustil, saj bi rad poudaril nekaj drugega), nepomembnih, a tudi takšnih, ki se sukajo okoli temeljnega odnosa med otrokom in starši, torej tega, do česar želi pripraviti otroka vsak starš: uboganja.

Postal bom očka

Izlet v Benetke Tako smo šli zadnjič na izlet v Benetke. V naši družini svetopisemske zgodbe spoznavamo skozi kulturni okvir. Arhetipske zgodbe o dobrem in zlem večinoma predelujemo ob filmih, kot je Vojna zvezd, a ker smo bili v Benetkah, smo si potem šli ogledat znamenito cerkev svetega Marka. Otroka sta bila navdušena. Gledali smo prizore izgona iz raja, kar nas je napeljalo na nekatere zelo temeljne reči: zakaj ne hodimo naokoli kar goli, saj bi bilo to precej luštno, in pa seveda na vprašanje o uboganju navodil. »Z drevesa sredi vrta ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne,« je Bog naročil Adamu in Evi. In seveda sta storila

prav to. Nista ubogala »očeta«. Sledila je sicer kazen, Adam in Eva pa sta postala osebi z lastno voljo. Potem smo šli v najstarejšo beneško cerkev, v stolnico svete Marije Vnebovzete na otoku Torcello, kjer smo videli mozaik poslednje sodbe. In spet je sledil pogovor o tem, kako velik prekršek moraš narediti, da greš v pekel, če je neuboganje staršev že dovolj. Kolikor me je mikalo, da bi otrokoma zagrozil s peklom in si s tem prihranil marsikateri vzgojni ukrep, sem pogovor vendarle raje usmeril v idejo, da je seveda treba spoštovati avtoritete, da pa je kljub vsemu pomembno, da se razmišlja s svojo

Nisem več edinec Otroci se med seboj razlikujejo, zato je o načinu priprave otroka na prihod novorojenčka težko svetovati na splošno. Naslednji nasveti pa vam vseeno lahko malce pomagajo. 1. Začetek nosečnosti ➔ Prvorojencu razložite, kaj se je zgodilo. Bodite potrpežljivi in mu dajte dovolj časa, da se navadi na idejo o novem družinskem članu. Starejši otrok vam lahko tudi pomaga pri nakupih za novorojenčka, izbiri oblačil in pripravi posteljice, saj se bo tako počutil pomembnega. 2. Spremljanje nosečnosti ➔ Prvorojenec naj opazuje, kako mamici raste trebušček, z njim naj se pogovarja in se ga dotika.

3. Obisk v porodnišnici ➔ Najprej prvorojencu razložite, da bo mamica nekaj dni preživela v porodnišnici, kamor bo tudi sam lahko prišel na obisk. Ko bo mamica rodila, ga odpeljite v porodnišnico, da spozna novorojenčka, in če je dovolj star, naj ga tudi vzame v naročje. Tudi mamica naj nekaj minut nameni samo prvorojencu, da se ne bo počutil zapostavljenega. 4. Poporodno obdobje ➔ Čeprav bosta s partnerko imela polne roke dela z dojenčkom, si prav tako vzemita čas samo za prvorojenca. Tudi sorodniki in prijatelji naj starejšemu otroku posvetijo malce pozornosti, ko pridejo pogledat dojenčka. Prvorojenca vključite v aktivnosti in opravila, povezana z novorojenčkom. Vira: Baby Book, bibaleze.si.

Arjan Pregl glavo. In da je dejansko najtežje najti pravo pot med obojim. No, in smo potem po celodnevni hoji okoli znamenitosti odšli še proti plaži, da se malo osvežimo. Bili smo res že utrujeni, zelo vroče je bilo, lačni smo bili in vmes se je pojavila slaba volja, otroka sta se začela kljubovalno obnašati, pri čemer je hčerka prevzela pobudo. V nekem trenutku je šla stvar čez mejo in s povišanim glasom sem ji zabrusil: Ela, kako se pa obnašaš?!« Malo je pomislila, potem pa mi odgovorila: Očitno nisem lepo vzgojena – ti si me pa vzgajal.« Moja prva reakcija je bila, da zaradi nesramnosti še bolj povzdignem glas in hčerki dam kakšno vzgojno kazen, a sem se ustavil, saj sem bil na svoje presenečenje z odgovorom res zadovoljen. Res sem jo vzgajal (no, sva jo) in res je bila posledica nagajanje, a očitno se je zavedala tako tega, da nagaja, kakor tudi tega, da je presegla mejo, obenem pa ji je vse skupaj uspelo spraviti še v kljubovalno duhovit odgovor. Dejansko sem bil ponosen, delal sem se, da sem stvar preslišal, ko smo se najedli in okopali, pa smo bili vsi boljše volje.

Na kateri strani je več modrosti? Naj za konec navedem le še en, ključni primer. Nekega dne sem prepoten in nervozen komajda našel parkirni prostor, parkiral in tekel iskat hčerko v šolo. Takoj ko je prišla iz razreda, sem jo začel spodbujati: »Ela, daj, pridi, mudi se nama.« Mirno mi je odgovorila: »Ne, mudi se tebi.« In res je bilo. Njej se ni mudilo. Ni čutila zunanje prisile, ni bila vpeta v dnevno norenje, v urnik, ki si ga človek ne postavi sam, ampak ga skozi leta začne kar

upoštevati, razumeti kot dano dejstvo, tako da se mu postopoma zdi povsem sprejemljivo, da upošteva pogoje, ki si jih ni določil sam, da mora vedno nekje biti, nekoga upoštevati, opraviti še to in ono, saj bo drugače kriza v službi, doma … in še kje. Otrok tega še nima. Na srečo. In v tistem trenutku sem se zavedel, da potek učenja ni le enosmeren. Učimo se oboji in vprašanje je, na kateri strani je več modrosti. Torej za konec:

Sem Arjan in imam dva otroka. Mnogokrat se tudi jaz kaj naučim od njiju.

Arjan Pregl Ko se z otroki vzajemno ne izobražujejo, Arjan slika in piše. V slovenski likovni prostor se je po dveh magisterijih na ALUO umestil v poznih devetdesetih letih. Njegova dela so med drugim uvrščena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani, predlani pa je pri založbi LUD Literatura izdal svoj literarni prvenec O ženski, ki ni hotela z balkona. Živi v Ljubljani in je v slovenski kulturni sferi eden glavnih tvorcev javnega mnenja.

Postal bom očka

CUZLI, MUZLI, POPEK, ŠPRIC

Postal bom očka

Nekaj pomembnih kontaktov za očke 112 – nujna medicinska pomoč

partnerki lahko pomagate tako, da se obrnete neposredno na:

Če vas zgrabi panika ali je partnerka v duševni oziroma fizični stiski, se obrnite na izbranega osebnega zdravnika družinske medicine ali ginekologa. Le-ta vas bo po potrebi napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali k drugim oblikam pomoči.

• dežurnega zdravnika, • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,

lahko pokličete brezplačne svetovalne telefone: • klic v duševni stiski:

• Center za izvenbolnišnično psihiatrijo – Poliklinika Ljubljana: (01) 47 50 685 (vsak dan od 8. do 15. ure), • urgentno psihiatrično

01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro), • zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan).

Kadar je partnerka v zelo hudi stiski, njen osebni zdravnik pa ni dosegljiv, da bi ji izdal napotnico,

ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani: (01) 475 06 70.

Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali pogovor

Seznam slovenskih porodnišnic s kontakti Brežice Splošna bolnišnica

Kranj Bolnišnica za ginekologijo

Novo mesto Splošna bolnišnica

Šempeter (Nova Gorica) Splošna bolnišnica

Brežice

in porodništvo

Novo mesto

dr. Franca Derganca

Černeličeva 15, 8250 Brežice

Kidričeva ulica 38a, 4000 Kranj

Šmiheljska cesta 1, 8000 Novo mesto

Ul. padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri

(07) 466 81 00

(04) 208 28 00

(07) 391 61 00

Novi Gorici

www.sb-brezice.si

www.bolnisnica-kranj.si

www.sb-nm.si

(05) 330 10 00 www.bolnisnica-go.si

Celje Splošna bolnišnica Celje

Ljubljana Porodnišnica Ljubljana

Postojna Bolnišnica Postojna

Oblakova ulica 5,

Šlajmerjeva ulica 4,

Prečna 4, 6230 Postojna

Trbovlje Splošna bolnišnica

3000 Celje (03) 423 30 00

1000 Ljubljana (01) 522 61 11

(05) 700 07 20 www.bolnisnica-po.si

Trbovlje Rudarska cesta 9,

www.sb-celje.si

www.kclj.si

1420 Trbovlje

Izola

Maribor

Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj

Splošna bolnišnica Izola Polje 40, 6310 Izola

UKC Maribor Ljubljanska ulica 5,

Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj

(05) 660 68 29

2000 Maribor

(02) 749 14 00

www.sb-izola.si

(02) 321 10 00 www.ukc-mb.si

www.sb-ptuj.si

Jesenice

(03) 565 25 00 www.sb-trbovlje.si

Slovenj Gradec

Splošna bolnišnica Jesenice

Murska Sobota Splošna bolnišnica

Splošna bolnišnica Gosposvetska cesta 1,

Maršala Tita 112,

Murska sobota

2380 Slovenj Gradec

4270 Jesenice (04) 58 68 000

Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9001 Murska Sobota

(02) 882 34 00 www.sb-sg.si

www.sb-je.si

(02) 512 31 00 www.sb-ms.si

Življenje je pustolovščina. Zavarujte ga. Življenjska zavarovanja Fleksibilne zavarovalne vsote ob nizkih premijah.

Žan in Ažbe Košir

Vse bo v redu.

triglav.si