Slovenija. Doživetja umetnosti in kulture

D O Ž I V E T J A U M E T N O S T I I N K U LT U R E

SLOVENIJA. USTVARJALNA. NA MOJ NAČIN. #ifeelsLOVEnia #myway

www.slovenia.info

Obraz kulture je izraz človeške ustvarjalnosti. V Sloveniji imamo mesta, kraje in prostore, ustvarjene po meri ljudi. Zato se povsod počutimo dobro.

2

Kulturna četrt Kranj

3

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

6 Mesta po meri ljudi

ultur

8 Arhitekt Jože Plečnik 12 Brezmejni navdihi treh prestolnic 16 Vizija somestja modernistično.

18 Živeti Živeti dobro!

presega meje 20 Odličnost svojega časa

moč 22 Transformativna umetnosti

24 Slikar in grafik Zoran Mušič 26 Iz oči v oči z umetniškimi deli 28 Vpetost v svetovne tokove 30 Zvok in gib 32 Navdihi z ulice 33 Prizorišča navdiha 34 Odri gledališkega življenja 36 Ustvarjalnost s skupnostjo 38 Središče festivalskega dogajanja 40 Filmska Slovenija

42 Potovanja skozi čas pred 44 Svetovljanstvo domačim pragom Alminih sledeh 46 Po po vsej Sloveniji

48 Zgodovinska mesta Slovenije gradov, 56 Mogočnost različnost doživetij 58 Dnevi in noči kulture 60 Dediščina za prihodnost časa in koles 64 Vrtenje od tod do vesolja 68 Prostori muzejskih zbirk in razstav 72 Interaktivno in kreativno

74

Vaš trikotnik sreče

Odkrijte posebnosti arhitekture Jožeta Plečnika in živahnost mest na vzhodu, zahodu in v osrčju Slovenije. Občutite vizije čezmejnega somestja in človeški značaj slovenskega modernizma.

78 80 Zanimiva dejstva 82 Zemljevid Slovenije

Sledite nam na

Vsak čas je dober čas

4

6

Mesta po meri ljudi

FeelSlovenia

FeelSlovenia

Slovenia

FeelSlovenia

Feel.slovenia FeelSlovenia

Tourism_slo

SloveniaInfo

Slovenian Tourist Board

22

Transformativna moč umetnosti

Vizualna umetnost vabi v galerije, koncerti in predstave pod odre in na festivale, kreativne delavnice v ateljeje ustvarjalcev ter v prostore njihovih skupnosti.

42

Potovanja skozi čas

Odkrivajte različnost slovenskih pokrajin.

Ustavite se v zgodovinskih mestih Slovenije in doživite praznik kulture.

74

Vaš trikotnik sreče

V enem dnevu lahko doživite vsaj tri različne obraze kulturno živahne, trajnostne in vselej aktivne Slovenije. Zarišite svoj trikotnik sreče!

5

Mesta po meri ljudi Kar je bilo, še vedno je. Preteklost navdihuje sedanjost. V mestih se povezujejo dosežki srednjeveškega stavbarstva in mojstrska arhitektura velikanov 20. stoletja, modernizem in izvirni trajnostni postopki, ki ustvarjajo prostore po meri ljudi. Da so tukajšnja mesta prijazna za življenje, se lahko prepričate tako pod Alpami kot v Panonski Sloveniji, tako na Krasu in v sredozemskem delu dežele kot v krajih osrednje Slovenije.

6

MESTA PO MERI LJUDI

Več informacij

Ljubljana



DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

V slovenskih mestih razdalje merimo v kratkih sprehodih. Kamorkoli greste, opazite visoko kulturo bivanja. Načela kakovostnega urbanizma najlepše ponazarja Plečnikova Ljubljana, vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO. Zasnoval jo je arhitekt Jože Plečnik, velikan evropskega modernizma.

7

Arhitekt Jože Plečnik

1872-1957. Arhitekt.

Dunaj. Praga. Ljubljana.

Učitelj modernizma. Oblikovalec.

Predavatelj arhitekture na Tehniški fakulteti v Ljubljani.

Praga: Praški grad, Hradčani, predsedniška rezidenca.

Urbanist Ljubljane. Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Častni doktor Tehniške visoke šole na Dunaju in v Ljubljani.

Plečnikova Ljubljana: vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO. Stripovski prikaz Plečnikovega ustvarjanja, z ilustracijami iz stripa Plečnik (in pika) avtorjev dr. Blaža Vurnika in Zorana Smiljaniča, izdajatelja: Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Forum Ljubljana 8

MESTA PO MERI LJUDI

Dialog Ana Porok kustosinja v Plečnikovi hiši

»Zame je to stavba Narodne in univerzitetne knjižnice.

Oblikoval jo je kot premišljeno celoto, posebno pozornost pa je namenil detajlom – kljukam na vratih, lestencem, mizam in stolom. Bil je zelo pozoren na vpetost objekta v mesto. Spoštoval je zgodovinsko vrednost mesta zidave – v fasado je na primer vgradil arheološke ostanke prejšnjih gradenj na tem mestu. Premislil je ureditev okolice z zelenimi kulisami in dostopnost javnega prostora. Projekta se je, značilno zanj, resnično lotil celostno.«

Kako prepoznavna so Plečnikova dela v mednarodnem prostoru, kakšen je odnos tujcev do njegove veličine in kje je v Ljubljani najbolje začeti raziskovati Plečnikovo dediščino? »Plečnik je največji pečat pustil na Dunaju, v Pragi in Ljubljani, njegova dela pa so tudi drugod po Sloveniji, v Zagrebu in Beogradu. Njegov opus dobro poznajo ar-

hitekti in oblikovalci, ki Ljubljano pogosto obiščejo samo zaradi njega. Plečnikova arhitektura je zaznamovana z njemu lastnim jezikom arhitekture večnosti, ki je preplet antičnih vplivov in tradicionalnih oblik, prevzetih iz lokalnega stavbarstva in lončarstva. V Ljubljani je izhodišče za odkrivanje njegovih del zagotovo Plečnikova hiša. Najpomembnejša dela je ustvaril na podlagi sprehodov in razmišljanj od svoje hiše do središča Ljubljane.

Tudi danes si je Ljubljano najlepše ogledovati peš. Plečnik jo je s svojimi deli prilagodil pešcu – tudi tako, da je vanjo umeščal zelenje in parkovne ureditve.«

Kakšen je bil njegov življenjski slog? Kaj bi nam ponudil, če bi se z njim dobili na čaju? »Plečnik je z odgovorom, da ima za življenje dovolj svojo profesorsko plačo, za svoje projekte v Ljubljani in v drugih slovenskih krajih zavračal plačilo. Naročniki so mu svojo hvaležnost pogosto izkazovali z različnimi darovi: domačim žganjem, vinom, kulinaričnimi dobrotami, v času pomanjkanja po II. svetovni vojni pa tudi z drvmi in krompirjem. Znan je bil po svojem zdravem načinu življenja. Čaja ni sladil. Gostom in prijateljem je kot sladilo ponudil med iz svojega čebelnjaka za hišo.«

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

»Lepo je, kar človek sanja v svoji duši, kar gori v njej. Izvršena dela so nič proti temu,« je zapisal Jože Plečnik. In vendar: katero izvršeno delo velikega arhitekta najbolj navdušuje poznavalce, kot ste vi?

9

Po Plečnikovi Ljubljani

Spoznajte mojstra tam, kjer je zares doma.

Začnite v Plečnikovi hiši z njegovo okroglo delovno sobo in vrtom navdihov. Nanj vas vodi tudi edinstveno doživetje Mojster Plečnik.

Odkrijte in doživite zanimive podrobnosti iz Plečnikovega izjemnega ustvarjalnega opusa.

Spremenite svoj pogled na Ljubljano.

S pomočjo obogatene resničnosti vstopite v neuresničene vizije Jožeta Plečnika.

10

1.

2.

3.

4.

5.

MESTA PO MERI LJUDI

Tromostovje Plečnikova Ljubljana je edinstvena celostna umetnina 20. stoletja.

Tromostovje z balustradnimi ograjami treh mostov nad reko Ljubljanico daje središču mesta poseben pečat.

Narodna in univerzitetna knjižnica Stavba z značajem, kjer so okna videti kot valovi ali odprte knjige.

Notranjost je tempelj znanja, ki po temnem stopnišču v slogu antičnih propilej vodi v svetlo čitalnico.

Osrednja ljubljanska tržnica Plečnik je Ljubljančanom podaril mojstrsko oblikovano tržnico ob reki. Zunanjost s stebrišči spominja na antične forume, do notranjih prostorov pa vodijo spiralna stopnišča.

Križanke Nekdanji samostan je danes prireditveno prizorišče, ki ga je Plečnik z nizom dvorišč preuredil za Festival Ljubljana, enega najstarejših evropskih poletnih festivalov.

Poslovilni kompleks Žale Plečnik se je veliko ukvarjal s svetim in duhovnostjo. Mestno pokopališče Žale zaznamuje poslovilni kompleks z monumentalnim vhodom in številnimi, različno oblikovanimi kapelami.

Cerkev Sv. Mihaela, Ljubljansko barje

Cerkev Gospodovega vnebohoda - Plečnikova cerkev, Bogojina

Plečnikovo Ljubljano odlikujejo izbrana dela slovitega arhitekta, ki so zaradi svoje edinstvenosti vpisana tudi na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tromostovje, arhitekturna ikona, eno ključnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani

Plečnikovo stopnišče, vodnjak in arkade, Kranj

Edinstveno dediščino znamenitega arhitekta lahko raziskujete v številnih krajih po vsej Sloveniji.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE



Plečnikove stvaritve po vsej Sloveniji

Več informacij

11

Brezmejni navdihi treh prestolnic MB

Ljubljana, glavno mesto Slovenije je s svojim LJ utripom, kulturnimi GO ustanovami in prizorišči ter z lego v osrčju države odlično izhodišče za raziskovanje vseh slovenskih kulturnih posebnosti. Na vzhod države vabi Maribor, drugo največje slovensko mesto in že leta 2012 prva slovenska evropska prestolnica kulture. Na zahodu s kulturnimi in umetniškimi projekti ter številnimi prireditvami navdušuje Nova Gorica, ki je skupaj s sosednjo italijansko Gorico v letu 2025 bila prva čezmejna evropska prestolnica kulture.

12

MESTA PO MERI LJUDI

Maribor

Zmajski most, Ljubljana

• Evropska prestolnica kulture 2012 • Mesto najstarejše trte na svetu • Najboljša zelena prestolnica v Evropi 2025 • Univerzitetno in festivalsko mesto

Kulturna transverzala Slovenije

Ljubljana

• Glavno mesto Slovenije • Mesto dediščine UNESCO • Mesto literature UNESCO • 50 muzejev in galerij • Več kot 11.000 prireditev letno

Lent, Maribor

• Evropska prestolnica kulture 2025 • Najmlajše slovensko mesto • Mesto kulture preseganja meja in

Festivalsko dogajanje, Nova Gorica

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Nova Gorica

povezovanja kultur na Trgu Evrope

13

različno

Ob ogledu vseh treh mest spoznajte in občutite različnost urbanističnih zasnov in arhitekture. Samosvoji humanizem Plečnikove Ljubljane povežite s sodobnim utripom Nove Gorice, najmlajšega slovenskega mesta, ki ga je snoval Plečnikov učenec Edvard Ravnikar, in s posebnostmi Maribora, mesta pod Pohorjem, ki ga odlikujejo modernistične soseske in prostori.

V vseh treh mestih zlahka opazite presenetljive podrobnosti. Na urbanih sprehodih se v Novi Gorici ustavite ob bronasti maketi, ki prikazuje mesto tako, kot si ga je zamislil arhitekt Edvard Ravnikar.

V Mariboru obiščete Trafiko, ki je s 7,5 m2 najmanjši muzej v Sloveniji. V Ljubljani pozornost med drugim pritegnejo unikati slovenskih oblikovalcev, ki jih združuje Zadruga Zoofa.

Rusjanov trg, spomenik Edvardu Rusjanu, Nova Gorica

Maribor in Ljubljana sta uveljavljeni evropski festivalski mesti. V Ljubljano vabijo festivali različnih umetniških žanrov in več kot 11 tisoč prireditev na leto.

Maribor slovi po poletnem festivalu Lent, festivalu Stare trte ter po drugih kulturnih, zabavnih in etnografsko obarvanih prireditvah. V Novi Gorici, evropski prestolnici kulture 2025, ima posebno veljavo tudi festival intermedijske umetnosti R.o.R.

Ulično gledališče Ana Desetnica, Ljubljana 14

MESTA PO MERI LJUDI

živahno

Ljubljana je epicenter slovenske kulturnoumetniške produkcije. Ustvarjalnost sodobnih umetnikov in obrtnikov spoznajte v njihovih ateljejih. Različne prireditve vas vabijo tako na prizorišča na prostem kot v pomembne kulturne ustanove in sodobna središča kreativnosti in umetnosti, kot sta Center Rog in Cukrarna.

Maribor se uvršča med vrhunske evropske destinacije tudi zaradi mednarodno odmevnih umetniških uprizoritev v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, mariborskih galerijah, kulturnih četrteh Minoriti in Židovska, v idiličnem Mestnem parku ter ob reki Dravi na Lentu, kjer raste najstarejša trta na svetu. V Mariboru je vse mesto oder!

Nova Gorica je živahno urbano središče, ki kot evropska prestolnica kulture povezuje celotno območje zahodne Slovenije. Vanjo se stekajo tudi kulturni tokovi Posočja, Brd, Vipavske doline in Krasa. Modernistično mesto, zasnovano kot mesto v parku, ima poleg drugih kulturnih prizorišč sloviti Trg Evrope, ki povezuje mesti dveh držav.

Festival Lent, Glavni trg, Maribor

Sprehodi po ulicah in trgih treh mest, polnih znamenitosti in prijetnih prostorov srečevanj so vselej očarljivi. Še lepši so v družbi domačinov, ki tu živijo, in vodnikov, ki mesto zares poznajo.

DOŽIV ETJA Avtentičnost mest odkrivajte na vodenih sprehodih in edinstvenih butičnih doživetjih.

NA

INSTVE ED

Pr ip or

SLOVEN

en

sk a

tu r istič n a

Več informacij

or g



an

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Sl

iz a

oča

V glavnem mestu Slovenije vodijo na tržnico in v kulinarični časovni stroj, v dobo rimske Emone ali secesije, k arhitektu Pečniku in v ateljeje različnih mojstrov. Ogledi Maribora vabijo čez mostove in v vinske kleti ter razgrnejo, zakaj je mesto metropola gledališča, umetnosti in lokalnih posebnežev. V Novi Gorici je mogoče podoživeti nekdanje tihotapljenje čez mejo, avtohtone sadovnjake med bloki in na podeželju Vipavske doline ali reko Sočo, pa naj bo v Muzeju Doblar Soških elektrarn ali na raftu v kraljestvu Julijskih Alp, kjer izvira.

cija

IJE

ov

15

Vizija somestja

Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, ki je na krilih modernizma iz nič nastalo po drugi svetovni vojni, in Gorica, mesto z več kot tisočletno tradicijo, sta kot prva čezmejna Evropska prestolnica kulture uresničili vizijo somestja. Program EPK GO! 2025 je temeljil na konceptu brezmejnosti.

16

MESTA PO MERI LJUDI

Odkrijte, kaj povezuje obe mesti in njuni širši regiji. Doživite kulturo, vrhunsko umetnost, neustavljivo ustvarjalnost in edinstveno kulturno dediščino. Med Novo Gorico in italijansko Gorico se sprehajajte kar čez skupnegi Trg Evrope.

Obiščite razstave in prostore evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja EPIC z vpogledi v kompleksnost zgodovine minulega stoletja. Raziščite novo skupno mestno okrožje EPK distrikt, tehnološko urbano četrt s trajnostnimi rešitvami, atlasom pozabljenih sadovnjakov in drevesnimi platformami.

EPK so odlikovali pokloni ustvarjalcem, ki so v času življenja zaznamovali kulturno zgodovino 20. stoletja v svetu. Med njimi so arhitekt Edvard Ravnikar, slikar Zoran Mušič in psihiater Franco Basaglia. Vsakega od njih je mogoče obiskati tam, kjer je pustil trajne sledi: Ravnikarja na nedokončani magistrali Nove Gorice, Mušiča v rojstni Bukovici, Basaglio pa v goriškem Parku Basaglia.

»V časih novih vojn so lekcije mirnega, a ustvarjalno nemirnega sožitja izjemno pomembne. Kako sešiješ dve mesti? S skupnimi zelenimi površinami, s krožnim javnim prometom in kolesarskimi stezami, najprej in predvsem pa s sodelovanjem ustvarjalcev in gradnjo občinstev. Zato je tako pomembna jezikovna razsežnost, ki ji pravimo tudi »pasivna večjezičnost«: prizadevamo si ustvariti situacije, v katerih bi se razumeli, četudi bi vsak govoril svoj jezik.« dr. Stojan Pelko, programski direktor projekta GO!2025



Dve mesti, nešteto brezmejnih zgodb kulture, umetnosti, ustvarjalnosti in vizionarstva.

Utrinki dogajanja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica–Gorizia

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Več informacij

17

Živeti modernistično. Živeti dobro!

Kakšna bi bila slovenska mesta brez dosežkov modernizma? Ljubljane si ni mogoče predstavljati brez Trga republike in Cankarjevega doma, Velenja ne brez Titovega trga in Doma kulture, Kranja ne brez stavbe Občine Kranj in trgovskega centra, ki se je z desetletji spremenil v knjižnico. Bi Nova Gorica lahko obstajala brez vpadnice in številnih parkov? Tudi zaradi modernizma in njegovih načel je živeti v slovenskih mestih preprosto lepo.

Kako prepoznamo slog modernizma in zakaj je tako pomemben za kakovost življenja? »Modernizem pravzaprav ni bil slog, temveč gibanje, ki si je prizadevalo s pomočjo arhitekture in oblikovanja vzpostaviti novo brezrazredno družbo. Zato je bilo eno njegovih ključnih načel, da naj bo dobro oblikovanje vsega, kar obdaja posameznika, tudi dostopno. Različna slovenska podjetja, kot so bila Iskra (znameniti telefon ETA 80 Davorina Savnika), Meblo (kuhinje in sedežne garniture), Stol Kamnik (stol Rex Nika Kalja), Steklarna Hrastnik, tudi tekstilna industrija Dekorativna, so zaposlovala oblikovalce, ki so razvijali drzne rešitve ter dobro oblikovane in dostopne izdelke.«

Lepo oblikovani izdelki so le še krepili kakovost življenja, ki so jo v času po drugi svetovni vojni ponujale nove stanovanjske soseske, kajne? »Prve poteze modernizma so slovenska mesta dobila že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, a so bile te praviloma omejene na manjše predele mest, kot je vilska četrt na Vrtači ali Slovenska cesta z Nebotičnikom v Ljubljani. Izjema je Murska Sobota, ki se je iz vaškega naselja razvila v moderno mestno okolje z modernimi novogradnjami in parkovnimi površinami. Največji razmah modernizma pa se je

18

MESTA PO MERI LJUDI

zgodil po drugi svetovni vojni, ko je socialistična Jugoslavija gradila nova mesta, kot sta Velenje in Nova Gorica, predvsem pa velika stanovanjska naselja. Ta so močno izboljšala bivanjske razmere v mestih. Na podlagi načela zgraditi čim prej čim več jim je uspelo v mnogih slovenskih krajih močno povečati dostopnost stanovanj. Bila so skrbno načrtovana, osončena, z dobro zasnovanim tlorisom in pogosto tudi že vsaj deloma opremljena. Na voljo so bila v naseljih z veliko zelenimi površinami in vso potrebno infrastrukturo, od šol, vrtcev, športnih in otroških igrišč, trgovin, pošt do zdravstvenih domov.«

MAO, ki se uvršča med najstarejše muzeje arhitekture in oblikovanja v Evropi, hrani najobsežnejšo zbirko arhitekturne in oblikovalske dediščine slovenskih ustvarjalcev iz časa moderne. Kakšen odmev imajo njihova dela danes? »Izdelki in arhitekturne rešitve tako imenovanega zlatega obdobja slovenskega oblikovanja in arhitekture (petdeseta, šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja) še vedno veljajo za vrhunce dobrega oblikovanja.

Odlikujejo jih skrbna zasnova, izredno obrtniško znanje in eksperimentalnost. Zato so še vedno ne le vzor, temveč neke vrste kompas, ki kaže, kaj je v določenem trenutku in okoliščinah na področju oblikovanja in arhitekture mogoče narediti.«

Dialog

Razstava Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja, MAO, 2023

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Dr. Martina Malešič kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

19

Steklo. Drugačnost.

Sredi 20. stoletja je na kulturo bivanja pomembno vplivalo oblikovanje predmetov za sodobni dom iz keramike in stekla. Med pomembnimi oblikovalci te dobe je bila Janja Lap. Po raziskovanju različnih steklarskih tehnik je med drugim ustvarila kozarec za vodo, imenovan gubanka.

Kozarec gubanka je na ogled v Narodnem muzeju na stalni razstavi zbirke Slavnostni banket.

Riba. Otroštvo.

Betonski kip ribe, postavljen v ljubljanskem parku Tivoli leta 1958, je umetniška stvaritev Plečnikove učenke Vladimire Bratož Furlan in hkrati igralo za otroke, 60 let pozneje so v središču Ljubljane postavili tudi njeno mlajšo repliko.

Riba, ki ponoči navduši tudi z drobnimi svetlobnimi pikami, vas čaka na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Prvo ribo poiščite v parku Tivoli ob otroškem igrišču pri kopališču Tivoli.

Telefon. Zvočnost.

Sloviti telefon, ki ga je oblikoval Davorin Savnik, izdelan pa je bil v elektronskem gigantu Iskra, je s svojo obliko in izvirnostjo osvajal ugledne mednarodne nagrade. Z izbiro poljubnega tona zvonjenja je bil tudi uradni telefon olimpijskih iger 1980.

Telefon Iskra je del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Rdeči kiosk K67. Prilagodljivost.

Urbana središča Slovenije in Evrope so v drugi polovici 20. stoletja bogatili kioski z gladko plastično lupino in večnamensko strukturo z možnostjo neskončnega širjenja, v neštetih sestavih in konfiguracijah. Saša J. Mächtig je kiosk, uporabljen za najrazličnejše namene, zasnoval v duhu šestdesetih let in prvega poleta na Luno. Muzej moderne umetnosti v New Yorku ga je vključil v svojo kolekcijo oblikovanja 20. stoletja.

Znameniti kiosk je postavljen ob Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter na ploščadi pred poslovno stavbo medijske hiše Delo v Ljubljani. Obnovljeni kioski po Sloveniji se priložnostno pojavljajo na različnih prireditvah.

20

MESTA PO MERI LJUDI

Odličnost presega meje svojega časa Mnogi predmeti, oblikovani po načelih modernizma in v njegovem času, so postali legendarni tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

Rex. Brezhibnost.

Ergonomsko oblikovan stol oblikovalca Nika Kralja je kultni modernistični dosežek, vključen v zbirke najuglednejših svetovnih muzejev. Doslej je bilo izdelanih več kot dva milijona primerkov stola, ki je že ob svojem nastanku presenetil z zložljivostjo in videzom zračnosti.

Na stol Rex lahko sedete v kavarni Moderne galerije in v kavarni Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani. MAO hrani tudi zbirko fotokolažev Nika Kralja, med katerimi je tudi predstavitveno gradivo stola Rex.

Transformativna moč umetnosti Kar šele bo, nastaja zdaj. Poraja se v odnosu med ustvarjanjem in opazovanjem.

Predstava potrebuje gledalce. Glasba potrebuje poslušalce. Vsa umetniška prizorišča Slovenije so prežeta z bližino med ustvarjalci in gledalci. Festivali ustvarijo sočasje različnih ljudi. Ikonična dela v galerijah si ogledujemo v intimnih trenutkih, v katerih nam nihče ne »diha za ovratnik«. Energija novih centrov ustvarjalnosti krepi moč umetnosti.

V njej se nenehno prepletajo svetloba in sence, kot jih je na svojstven način znal upodabljati sloviti slovenski slikar in grafik Zoran Mušič.

22

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Bienale tekstilne umetnosti BIEN, ki se s programi tekstilne umetnosti in industrijskega oblikovanja bienalno predstavlja na območju Gorenjske in Goriške z razstavami in projekti, ki razmišljajo dediščini, ohranjanju in trajnosti.

23

Slikar in grafik Zoran Mušič 1909 – 2005. Akademski slikar in grafik.

Eden najvidnejših evropskih slikarjev 20. stoletja.

Prvi modernistični slovenski umetnik, ki se je uveljavil v evropskem in svetovnem merilu.

Leta 1934 diplomiral na Likovni akademiji v Zagrebu.

Umetniški opusi Konj, Izžgana zemlja, Cortinski liki, cikel Nismo poslednji, Kamnite pokrajine…

Razstave v Parizu, na Beneškem bienalu, Documenti v Kasslu, na Dunaju, v Rimu in drugod.

Edinstveni likovni jezik

Prejemnik številnih nagrad, med drugim odlikovanje vitez reda umetnosti in leposlovja (Chevalier des Arts et des Lettres) francoske vlade leta 1970, od leta 1981 zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

24

»Zorana Mušiča so odlikovali prodornost, prepričljivost, izrazna moč, vsebina ter edinstven likovni jezik, razpet med figurativnim in abstraktnim likovnim izrazom. Njegova ljubezen do krajine in do figure je postopoma pripeljala do neponovljivega izbora nosilne rjave barve, dotikajočih se barvnih prehodov in prelivanj, prepoznavne kombinacije kompozicij in suverene črte, ki so izpostavili in poudarili preplet figure in krajine v telo pokrajine in pokrajino telesa.« Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka in soustvarjalka postavitve stalne zbirke Mušičevih grafik na gradu Dobrovo v Brdih

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Poklon Sloveniji

Mušič je bil svetovljan in edini slovenski slikar, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja prebil v elitne umetniške kroge Italije in Francije, še posebej Pariza, kjer je živel in ustvarjal večino svojega zrelega življenja. Upodabljal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz taborišča Dachau, motive iz Dalmacije, Benetk, Pariza, Dolomitov, fontainebleaujski gozd pri Parizu, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete.

Slike, grafike in risbe Zorana Mušiča so na ogled v najpomembnejših muzejih in galerijah v Evropi, kot sta Tate Modern in Louvre.

Ko se želite v miru poglobiti v njegov svet in zares doživeti Mušičevo umetniško izraznost, obiščite Narodno galerijo in Moderno galerijo v Ljubljani, Umetnostno galerijo v Mariboru, Galerijo Kambič v Metliki ter Galerijo Zorana Mušiča na gradu Dobrovo sredi goriških Brd, kjer je razstavljenih 134 grafičnih listov, ki jih je Mušič podaril domovini.

Zoran Mušič, Konjički (Cavallini), (1949), Narodna galerija, Ljubljana - Donacija Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Svetovljan

25

Iz oči v oči z umetniškimi deli Vstopite v galerije in obiščite mednarodno uveljavljene bienalne in trienalne razstave.

Opazili boste, da številne slovenske galerije široko odpirajo vrata sodobni umetnosti, ki subtilno nastavlja zrcalo družbi. Galerije sodobne umetnosti aktivno spodbujajo današnje umetniške prakse in soustvarjajo navdihujoče okolje za nove generacije ustvarjalcev. Zanimiva umetniška dela vas čakajo tudi v galerijah v več slovenskih zgodovinskih mestih.

Kofetarica, delo Ivane Kobilice, ene najuspešnejših slovenskih umetnic, na ogled v Narodni galeriji Slovenije

Cukrarna v Ljubljani je novo središče artikulacije misli, produkcije in prezentacije sodobnih umetniških projektov.

Med drugim navdušuje z mednarodno pomembno razstavo o skupnem delu in življenju Ulaya in Marine Abramović.

MG+MSUM, Moderna galerija v Ljubljani je skupaj z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova epicenter slovenske sodobne umetnosti. Stalna zbirka vodi od vstopa likovnega modernizma v slovenski prostor, avantgarde dvajsetih let, partizanske umetnosti do retroavantgarde osemdesetih let dvajsetega stoletja.

26

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Narodna galerija hrani najobsežnejšo zbirko likovnih del Slovenije.

Med njenimi zakladi izstopajo dela slikarke Ivane Kobilce in stalna razstava del Zorana Mušiča, mednarodno uveljavljenega modernističnega umetnika. V galeriji je tudi soba za galerijsko čuječnost, v kateri je vsako četrtletje razstavljeno drugo umetniško delo, ki ga tako doživimo na intimen način.

galerije Mednarodno odmevno

Že več kot pol stoletja je med najzanimivejšimi razlogi za obisk Slovenije z ustvarjalnim pečatom mednarodni Bienale industrijskega oblikovanja, eden od najstarejših na svetu. Sprva je bil osredotočen na industrijsko oblikovanje, danes pa se razvija v interdisciplinarno platformo, ki povezuje oblikovanje z umetnostjo, znanostjo in družbenimi vprašanji. Pozornost mednarodne umetniške javnosti vzbujata tudi Grafični bienale Ljubljana, ki v letu 2025 praznuje 70-letnico delovanja, in Trienale EKO v Mariboru, ki se posveča povezavam med umetnostjo in okoljem. Ogleda vredna je tudi razstava, pripravljena ob 70-letnici zbirke Umetnostne galerije Maribor.

Umetnostna galerija Maribor z razstavami sodobnih umetnikov z vseh koncev sveta ustvarja dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med lokalnim in globalnim. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografija, video, večmedijske instalacije in interaktivni projekti.

Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki pripravlja razstave sodobnih avtorjev, okolico galerije pa bogati več kot sto skulptur, ki so jih ustvarili umetniki z vsega sveta.

Obalne galerije Piran so pokrajinski muzej sodobne likovne umetnosti ter dokumentacijski, raziskovalni in izobraževalni center z reprezentativno zbirko sodobne slovenske umetnosti po letu 1976. Med drugim hranijo dela mednarodnega umetniškega gibanja Fluxus.

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je muzej moderne in sodobne umetnosti, ki že od velikih razstav pod okriljem Organizacije združenih narodov (1966, 1975, 1979 in 1985) gradi pomembno mednarodno zbirko z angažiranimi tematikami.



Ulay in Marina Abramović v performansu Odnos v času (Relation in Time) – performans; Performans svetovno znane »babice« performativne umetnosti, in pionirja body arta, performansa in polaroidne fotografije, je del razstave ART VITAL v ljubljanski Cukrarni. Razstava v enem od novejših vozlišč kulturnega dogajanja v Ljubljani in Sloveniji zbuja pozornost mednarodne umetniške javnosti.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Več informacij

27

Vpetost v svetovne tokove Slovenija preseneča svet z osupljivo raznolikostjo, drznostjo in zmožnostmi svojih umetnikov, ki si s svojimi vizijami in deli zaslužijo mesto na svetovnih odrih. Z iskro globokega humanizma preobražajo posameznike, skupnost in družbo.

Z njimi gledamo širše, dlje, onkraj vidnega.

Mednarodno prepoznavna slovenska sodobna umetnost Vizualne, performativne in intermedijske prakse slovenskih umetnikov in umetnic se predstavljajo v priznanih galerijah, na mednarodnih bienalih ter festivalih.

Spoznajte nekatere svetovno uveljavljene umetnike iz Slovenije.

Sodobno vizualno in intermedijsko umetnost zaznamujejo mednarodno prepoznavni ustvarjalci, kot so Jasmina Cibic, ki s performansom, instalacijami in filmi raziskuje konstrukcijo nacionalnih kultur, ter Maja Smrekar in Marko Peljhan, ki v prepletu umetnosti, znanosti, tehnologije in etike raziskujeta odnose med človekom, družbo in naravo.

Na ravni monumentalnih instalacij, ki izzivajo razmerja prostora in arhitekture, deluje kipar in videast Tobias Putrih.

Njegova dela razstavljajo prestižn muzeji in galerije, vključno z newyorškim MoMA. Večkrat nagrajena animatorka Špela Čadež z ročno izdelanimi lutkami popelje gledalce v svet animiranih pripovedi, ki se dotikajo človeških stisk in hrepenenja. Njene stvaritve odmevajo na velikih festivalih po vsem svetu. Med filmarji z intimnimi zgodbami in mojstrsko režijo blesti Olmo Omerzu z mnogimi nagradami z evropskih festivalov. Njegovi filmi s samosvojim avtorskim izrazom subtilno raziskujejo kompleksnost medosebnih odnosov.

Posebno poglavje znotraj performativne umetnosti pišejo koreografi, kot sta Edward Clug in Valentina Turcu, ter gledališki režiserji, kot so Tomi Janežič, Mateja Koležnik in Livija Pandur. Pozornost vzbuja Pandur Theatres, ki je že s Tomažem Pandurjem navduševal občinstvo od Mehike do Kitajske, od Rusije do Grčije, od Španije do Nemčije.

28

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Slovenski ustvarjalci s svojo inovativnostjo vplivajo na oblikovanje izdelkov svetovno priznanih znamk.

Njihove rešitve soustvarjajo trende v modi, tehnologiji, dizajnu in na številnih drugih področjih.

Številni arhitekturni biroji z domišljenimi projekti postavljajo nove standarde za oblikovanje mestnega tkiva.

Oblikovalka Lara Bohinc je s svojim unikatnim nakitom in pohištvom vstopila v sam vrh svetovnega luksuza.

Nataša Čagalj, ki je kot oblikovalka, svetovalka in kreativna direktorica med drugim sodelovala s svetovno priznanimi znamkami Cerruti, Lanvin in Stella McCartney, potrjuje izjemno prožnost slovenskega talenta.

»Vsaka češnja na svetu je bila blagoslovljena z obliko, ki je hkrati preprosta in skrivnostna.

S preprostim dizajnom, a razkošnim končnim učinkom češnje svetilke omogočajo mnoge kombinacije, ki izhajajo iz zelo primarnega gibanja in vsebujejo pridih poetično kodirane svobode.« Nika Zupanc mednarodno prepoznavna slovenska oblikovalka

Svetilo Črna češnja (Black Cherry) svetovno priznane industrijske oblikovalke Nike Zupanc

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Da slovenska umetnost s svojo inovativnostjo in duhovno širino ne pozna meja, dokazuje tudi uspeh oblikovalke Nike Zupanc, ki je s čutnimi in igrivo minimalističnimi izdelki redna gostja največjih svetovnih sejmov oblikovanja. Sodeluje s številnimi svetovno priznanimi znamkami. Njene stvaritve s poetično prefinjenostjo in skoraj scensko dramatiko so pogosto v središču pozornosti tako pri umetniških zbirateljih kot tudi pri vplivnih revijah.

29

Glasbena in plesna umetnost v Sloveniji presenetita z dinamičnimi prepleti tradicije in inovativnosti.

Raziskujeta nove izrazne oblike in spodbujata eksperimentiranje. Njune umetniške zgodbe nagovarjajo občinstvo z globino in svežino. Mnogi ustvarjalci iz Slovenije pritegnejo pozornost mednarodne javnosti.

Gibanica, bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji

Zvok in gib

30

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

DJ Umek že dolgo ohranja pozornost sveta s tehno ritmi, Gramatik pa z edinstveno mešanico hip hopa, funka in soula. Laibach, kultna skupina in pionirji industrijske glasbe, navdušujejo z brezkompromisno in provokativno umetniško držo, duo Silence očara z melanholično atmosfero in dovršenimi aranžmaji. Jazzovske odre osvaja pianistka Kaja Draksler, s skupino Joker Out , ki svojo glasbo označuje kot »shagadelic rock’n’roll«, pa Evropa spoznava tudi popularne glasbene tokove iz Slovenije.

Privlačnost sodobnega plesa Sodobna plesna scena v Sloveniji slovi po mednarodno priznanih umetnikih, kot je Edward Clug, koreograf in umetniški direktor Baleta SNG Maribor. Da je ples brezmejen, dokazuje tudi prvi stalni čezmejni plesni ansambel, ki v okviru evropske prestolnice kulture na dejaven način uresničuje idejo brezmejnosti na meji med slovensko Novo Gorico in italijansko Gorico. V Sloveniji deluje tudi stalni mednarodni sodobnoplesni ansambel EnKnap Group (EKG), ki že skoraj dve desetletji s svojimi izvirnimi sodobnoplesnimi predstavami sodeluje na pomembnih plesnih festivalih.

Na sodobno plesno ustvarjalnost opozarja Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, na katerem se od leta 2003 predstavlja kuriran izbor najvidnejših sodobnih plesnih predstav.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

b

Sodobnost glasbe

31

Navdihi z ulice

Podobo nekaterih slovenskih mest bogatijo grafiti, murali, svetlobne intervencije in druge oblike ulične umetnosti. Ponekod so tovrstni ustvarjalnosti, ki ima v Sloveniji tudi lastne prireditve in festivale, namenjene posebne površine javnega prostora.

Umetnost uličnih intervencij V Ljubljani je ulična umetnost najbolj opazna na Metelkovi, ki že dolgo slovi kot eno od alternativnih kulturnih središč. Grafiti, murali in umetniške instalacije ji dajejo značaj žive galerije na prostem. Ulično ustvarjalnost zlahka opazimo tudi v drugih predelih mesta, po katerih se lahko odpravite z vodnikom, ki pozna najzanimivejša prizorišča ulične ustvarjalnosti. Maribor ima razstavišče stenskih poslikav na prostem ob Magdalenskem parku. V Kranju je epicenter dogajanja Layerjeva hiša z bližnjimi mestnimi ulicami, ki jih krasijo grafiti in murali. Ogromne poslikave lahko opazite tudi v Kopru na Cankarjevi ulici.

Branje ulic z ustvarjalci K drugačnim pogledom na ulice že od leta 2019 spodbuja Ljubljana Street Art festival, prvi festival sodobne ulične umetnosti v Sloveniji, ki med drugim opozarja, da so grafiti, murali in druge intervencije v prostoru med najpomembnejšimi sodobnimi umetniškimi gibanji 21. stoletja. Drugačne podobe javnih prostorov ustvarjata tudi festival Svetlobna gverila, ki z instalacijami oživlja mestne prostore Ljubljane, in mednarodni festival intermedijskih in peformativnih umetniških praks R.o.R v Novi Gorici. Ulice Ljubljane in drugih slovenskih mest vsako leto julija oživijo žanrsko raznoliki nastopi in umetniške intervencije domačih in tujih uličnih umetnikov, ki sodelujejo na festivalu Ana Desetnica.

Grafiti in murali so del ulične umetnosti, ki ima transformativno moč. S svojimi sporočili na javnih površinah in oživljanjem posameznih površin vplivajo na estetiko mestnega prostora. S svojo dostopnostjo spodbujajo interakcijo med prebivalci.

32

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Festival ulične umetnosti Street Art Fest Grad Snežnik Koper, avtor poslikave Tine Dekorti

je naslednica ene najstarejših glasbenih ustanov v Evropi leta 1701 ustanovljene Academia Philharmonicorum v Ljubljani.

Njen simfonični orkester in zbor sodelujeta z uglednimi dirigenti in solisti z vsega sveta.

v Ljubljani je večnamenski kulturni center, zgrajen po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja. Od leta 1982 je osrednje prizorišče za številne kulturne, umetniške, izobraževalne in kongresne prireditve v državi.

Križanke v Ljubljani so že od leta 1952 priljubljeno prizorišče poletnih koncertov, opernih, gledaliških in drugih predstav. Priljubljen prireditveni prostor, zgrajen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je bil zasnovan kot letno gledališče.

SNG Maribor deluje v gledališki stavbi iz leta 1852. Je ena redkih ustanov, ki združuje dramo, opero in balet. Opera je doživela razcvet s profesionalizacijo gledališča po prvi svetovni vojni. Baletni oddelek se v zadnjih desetletjih uveljavlja kot vodilni v regiji.

SNG Opera in balet Ljubljana je osrednja slovenska operna in baletna hiša, ki domuje v eni od najpomembnejših neorenesančnih zgradb v Ljubljani, zgrajeni leta 1892. Uprizarja tako klasična operna in baletna dela kot tudi sodobne in inovativne produkcije.

Mali princ, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Slovenska filharmonija

Cankarjev dom

Prizorišča navdiha

Predstava v eminentni operni hiši ali na slikovitem gradu? Koncert na odru Slovenske filharmonije ali v kraški jami? Umetniška instalacija v galeriji ali v gozdu? Slovenija preseneča z razkošjem različnih prizorišč in s privlačnostjo odrov.

33

Odri gledališkega življenja 34

Carmina Burana, koreograf Edward Clug, Slovensko narodno gledališče Opera in Balet, Maribor

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Za izjemno gledališko produkcijo v Sloveniji skrbijo SNG Drama Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in SNG Nova Gorica ter mestna gledališča, ki delujejo v vseh večjih slovenskih središčih. Ogleda vredne so tudi predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor.

Slovenska gledališča so začela nastajati že v 18. stoletju.

Takrat so bila ustanovljena nekatera mestna gledališča, leta 1721 pa je bil spisan Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Gledališče z najdaljšim neprekinjenim delovanjem je Mestno gledališče Ptuj, med najstarejše gledališke zgradbe v Sloveniji, ki so do dandanes ohranile svoj namen in podobo, pa spada stavba Filmskega gledališča Idrija. Najmlajše poklicno gledališče v Sloveniji je Anton Podbevšek Teater v Novem mestu. Usmerjeno je v sodobno in eksperimentalno produkcijo.

»Gledališče je skrajna oblika umetnosti«, je bil prepričan Tomaž Pandur, ki je slovensko sodobno odrsko ustvarjalnost postavil na gledališki zemljevid sveta. Najprepoznavnejši slovenski gledališki režiser je vplival tudi na avtorski jezik sodobnega baleta v SNG Maribor, ki ga podpisujeta svetovno uveljavljena mariborska režiserja in koreografa Edward Clug in Valentina Turcu.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Najboljše predstave iz slovenske gledališke produkcije je že od leta 1966 mogoče videti na Borštnikovem srečanju v Mariboru, osrednjem gledališkem festivalu z mednarodno usmerjenostjo. Izbrane predstave se že več kot pol stoletja zvrstijo tudi na Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Samosvoj festival poklicnih gledališč so Dnevi komedije, ki jih od leta 1992 prireja gledališče SLG Celje.

35

Ustvarjalnost s skupnostjo Poznavalci in ljubitelji kulturne ustvarjalnosti uživajo ob odkrivanju tistih predelov mest, kjer se različne umetniške prakse povezujejo z življenjem lokalne skupnosti.

Tovrstne ulice in mestne četrti na samosvoj način povezujejo prebivalce, ustvarjalce in obiskovalce. Ponujajo priložnosti za druženje, odkrivanje lokalnih zgodb in obisk izvirnih razstav, prireditev in delavnic. Priljubljene kulturne četrti pogosto vključujejo ogleda vredne zgradbe in druge mestne znamenitosti.

Več informacij

Ustvarjalnost mestnih četrti V Mariboru so priljubljene kulturna četrt Minoriti, ki vabi na različne prireditve in razstave, četrt Židovska z razstavišči in ustvarjalnim središčem GT22 ter Pekarna Magdalenske mreže, ki spodbuja neodvisno kulturo. Na bližnjem Ptuju je vselej zanimivo v prenovljenem centru Stara steklarska. V Celje že dve desetletji živi Umetniška četrt U4, priljubljeno ustvarjalno središče pa postaja tudi prostor začasne rabe GT8 na Glavnem trgu, ki je prejel tudi evropsko nagrado programa Urbact. V Kamniku je zanimiva kreativna četrt Barutana, ki na območju nekdanje smodnišnice združuje priložnosti za kulturne in družabne prireditve. V Novi Gorici je novi EPK distrikt, kulturna četrt, ki povezuje mesto s sosednjo italijansko Gorico.

Drugačna ustvarjalnost glavnega mesta V Ljubljani ima kulturna četrt Šiška svoj prostor okoli Centra urbane kulture Kino Šiška, četrt Moste pa okoli Centra kulture Španski borci. Četrt Tabor je živahno stičišče muzejev, prostorov sodobne umetnosti in športnega centra. Četrt Križevniška preseneti s kulturnim utripom ene najbolj fotogeničnih ulic v središču Ljubljane. Kulturna četrt Soteska združuje galerije, oblikovalske ateljeje, art hotel in kavarne. Pravo mesto v mestu je kreativno središče Center Rog z ustvarjalnimi laboratoriji. V njih lahko svojo ustvarjalnost podprete s spoznavanjem različnih tehnologij. Pod vodstvom izkušenih mentorjev si lahko sami izdelate stol ali obleko, nakit ali vazo. V centru razvijajo svoje projekte slovenski in tuji ustvarjalci.

36

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI



Kulturna četrt Križevniška, Ljubljana

Avtonomni kulturni center Metelkova, Ljubljana

Stara steklarska, Ptuj

Ustvarjalno središče GT8, Celje

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana

Metelkova mesto je ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane – središče alternativne kulture, ki je nastalo iz skvota v nekdanji vojašnici, združuje raznovrstne ustvarjalne prakse in dogodke.

37

Središče festivalskega dogajanja Slovenija ponuja poletne festivalske počitnice, ki vabijo ob reke in celo v gozdove, privlačni so tudi nišni festivali s profiliranimi tematikami. Tako sodobne kot tradicionalne prireditve odlikujejo vpetost prizorišč v naravno okolje, vsebinska dovršenost, odlična organizacija in trajnostna naravnanost.

Festival Lent, največji medkulturni in večžanrski poletni festival v tem delu Evrope, Maribor 38

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

Festival Ljubljana v prestolnico vsako poletje pripelje svetovno priznane orkestre, operne in baletne predstave ter recitale vrhunskih solistov. Nekoliko drugačen je mariborski Festival Lent, največji slovenski medkulturni festival na prostem, ki s svojo eklektično programsko usmeritvijo na več odrih združuje različne zvrsti sodobne glasbe, gledališče in performativne umetnosti.

Ljubitelje jazzovskih improvizacij že od leta 1990 navdušuje Jazz festival Ljubljana, najdaljši neprekinjeni jazz festival v Evropi, na katerem se na intimnih odrih srečujejo legende žanra in inovatorji nove generacije. Jazz Cerkno združuje jazz z drugimi žanri in eksperimentalnimi zvoki. V nove elektronske pokrajine vabi Ment Ljubljana, na katerem se oblikujejo prihodnje smernice neodvisne glasbene scene in diskurz o umetniškem ustvarjanju v digitalni dobi.

S svetovnimi glasbenimi tradicijami in inovativnimi kombinacijami navduši festival Druga godba.

Več informacij

Drugačne festivalske počitnice Poleg številnih poletnih, mestnih in nišnih festivalov obiskovalce z vsega sveta pritegnejo festivali ob sotočju smaragdnih rek Tolminke in Soče. Mesto Tolmin je postalo epicenter nekonvencionalnih festivalov, kot so Punk Rock Holiday s spojem surove punk-rokovske energije svetovnih imen in sproščenega kamping vzdušja, Butik s kuriranim izborom alternativne elektronske glasbe, Tolminator za privržence težkih metalnih zvokov ter interdisciplinarni glasbeni in umetniški festival Sajeta. Na Notranjskem sveže dogajanje ponuja Plavajoči grad na gradu Snežnik in edinstvenih festivalskih prizoriščih v naravnem okolju. Vanj so umeščene prostorske in performativne instalacije.

Mednarodni festival Mesto žensk z interdisciplinarno obravnavo pomembnih družbenih tem že tri desetletja prispeva k razvoju progresivnega umetniškega jezika. Ljubljanski Festival LGBT filma velja za najstarejši tovrstni festival v Evropi.



Festival Ment, platforma, kjer se vsakoletno srečujejo glasbeniki, različni strokovnjaki in ljubitelji glasbe, Ljubljana

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Festivalski vrhunci

39

Produkcija filma. Prizorišča dogajanja. Osupljiva narava.

Lokacije za zgodovinske in fantazijske scene. Srednjeveška in moderna arhitektura. Reke. Morje. Jezero. Gore.

Gozdovi. Ravnine. Podzemni svet. Kako združiti različnost na dostopnih razdaljah? Preprosto. Izberemo Slovenijo.

Slovenski filmski center, ki zastopa Slovenijo kot filmsko destinacijo, skrbi za promocijo in podporo pri snemanju domačih ter tujih projektov. Poleg scenske raznolikosti Slovenijo odlikuje odlično razumevanje potreb filmskih ekip. Finančne spodbude za filmsko produkcijo, ustrezna logistika in izkušeni avdiovizualni strokovnjaki so dodatni razlogi za izbiro filmske destinacije Slovenije. O tem so se že prepričale mednarodne filmske ekipe producentov, kot sta Netflix in Amazon. Slovenijo so za svoje razkošne scene že izbirali tudi producenti indijskega Bollywooda, največje filmske industrije na svetu.

Filmska Slovenija

5-krat DA za Slovenijo kot filmsko destinacijo

40

TRANSFORMATIVNA MOČ UMETNOSTI

25-odstotno vračilo stroškov produkcije v Sloveniji Dostopnost iz vseh večjih evropskih mest Kratke razdalje med različnimi pokrajinami in kraji po Sloveniji Razpoložljivost izkušenih domačih filmskih ekip za podporo pri snemanju (produkcijske in postprodukcijske hiše) Dovoljenja za snemanje na javnih površinah

O raznolikih možnostih pričajo fantazijski film s čarobnimi scenami iz doline Soče, mistični prizori z alpskih jezer in iz Planice v fantazijskih serijah, triler s prizori iz Ljubljane, scene romantičnega glasbenega filma, posnete na Bledu, ali hollywoodsko akcijsko filmsko dogajanje v Piranu. V glavnem mestu Slovenije, na cestah v Julijskih Alpah in na Krasu so bili doslej posneti tudi atraktivni oglasi za avtomobilske in druge ugledne mednarodne znamke.

Slovenija ni le kulisa za projekte tujih produkcijskih hiš, ampak ima tudi sama bogato filmsko produkcijo. Slovenski filmski center na leto podpre produkcijo približno desetih celovečernih filmov. V Sloveniji je več filmskih festivalov.

Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFE se s svojim programom in nagradami mednarodne žirije uvršča med prepoznavnejše filmske festivale v regiji. V Ljutomer vabi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, posvečen grozljivkam in znanstvenofantastičnim filmom. Poimenovan je po Karlu Grossmanu, ki je leta 1905 posnel prvi slovenski film. V Izoli je vsako leto mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema, ki predstavlja filme neodvisne produkcije in filme iz manj prepoznavnih filmskih okolij.

Več informacij

Piran – slikovito obmorsko mesto, ki s svojim čarom vse bolj privablja filmske ustvarjalce z vsega sveta, tudi iz Hollywooda



DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Informacije o slovenski filmski produkciji ponuja Baza slovenskih filmov (BSF) – nacionalna spletna platforma, ki predstavlja celotno slovensko filmografijo. Med drugim opozarja na skoraj štiri tisoč nagrad, ki so jih doslej prejeli slovenski filmski ustvarjalci.

41

Potovanja skozi čas Kar je bilo, ostaja v zgodbah in velikih delih. Vabi k raziskovanju različnosti.

Slovenija, stičišče različnih geografskih svetov Evrope, povezuje posebnosti različnih dob od pradavnine do tretjega tisočletja. Raziskujte dediščino, vpisano na sezname svetovne naravne in kulturne ter nesnovne dediščine človeštva UNESCO, in odkrivajte zgodovinska mesta Slovenije, ki povezujejo nekdanjo in sedanjo ustvarjalnost. Navdih za nova odkritja so lahko tudi izkušnje velikih popotnikov, kakršna je bila že v času med obema vojnama Alma M. Karlin.

42

POTOVANJA SKOZI ČAS

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Romanska rotunda, Selo na Goričkem

43

Svetovljanstvo pred domačim pragom Alma Maksimilijana Karlin ni bila niti turistka niti turistična vodnica. Bila je analogna nomadka. Od konca leta 1919 do konca leta 1927 je prepotovala ves svet in se na poti preživljala z lastnim delom.

Potovala je sama, govorila pa je 10 jezikov.

Ko se je vrnila v domače Celje, so slavno popotnico obiskovali gostje z vseh koncev sveta. Večino je povabila na dolge pohode po domačih krajih. Mnogi so obupali. Najvztrajnejši pa so ji sledili. Kam vas vodijo njene sledi? Po vsem svetu in po vsej Sloveniji!

Mojstrica popotniške literature je svet raziskovala z očmi neodvisne ženske in novinarke, pisateljice in pesnice, ljubiteljske slikarke, etnologinje in antropologinje. Kot kulturna vplivnica svojega časa je s svojimi potopisi navduševala številne bralce z vsega sveta. Nekateri so bili prepričani, da si za pogum in neuklonljivo voljo, pa tudi za svojsko pero, zasluži Nobelovo nagrado. Njena zgodba je še danes navdih za mnoge pohodnike in popotnike.

44

POTOVANJA SKOZI ČAS

Več informacij



Kdo je Alma M. Karlin? »Nisem niti posebej široka niti posebej visoka in na moji zunanjosti ni nič omembe vrednega. To najbrž velja tudi za mojo notranjost, ker pa je vsak človek nagnjen k temu, da se vidi v lepi luči, in ker »spoznaj samega sebe« spada med najtežje umetnije bivanja, si domišljam, da znam pisati. Človek mora imeti vsaj eno iluzijo! In ta iluzija je tudi razlog za moje potovanje okoli sveta.«

Prepotovane države: 61 Prepotovani domači kraji: 255; Znanje tujih jezikov – lastni slovar 10 jezikov, diplome iz 8 tujih jezikov Število zbranih predmetov z vseh koncev sveta: 840 predmetov in 510 razglednic Število objavljenih knjig: 27 knjig, na desetine rokopisov iz NUK in Berlinske državne knjižnice še čaka na objavo Število pesmi: več kot 300 Število časopisov, za katere je pisala: več kot 30, med njimi Cillier Zeitung, Österreichische Frauenzeitung, Echo der Woche, Asahi Shimbun, Far Eastern Times Število rednih dopisovalcev in dopisovalk z vsega sveta: več kot 500

Najvrednejši predmet iz Almine etnološke in umetniške svetovne zbirke: skrivnostni kipec Li Tieguaia, ki ga hrani Pokrajinski muzej Celje. Kipec je tudi osrednji junak Alminega romana Malik / Der Götze Alma M. Karlin, pisateljica, raziskovalka in svetovna popotnica in njen citat iz zgibanke Pokrajinskega muzeja Celje o razstavi Alma M. Karlin: Poti

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Število recenzij Alminih del v svetovnem časopisju: več kot 200

45

Po Alminih sledeh po vsej Sloveniji V svetu visokih gora Bodite kot Alma: odkrivajte posebnosti dežele pod Triglavom! V Alpski Sloveniji, pokrajini najvišjih gora, najbolj divjih voda in najbolj slovitih jezer, krajino prepredajo hiše iz naravnih materialov, ki trajajo. Opazna posebnost so kozolci, odprte stavbe za sušenje žita in trave. Marsikje srečate tudi sodobno alpsko arhitekturo.

»…ker so gore tu višje od tisoč metrov in se cesta občasno na določenih mestih precej vzpne, je tu čudovit razgled na celotno dolino in na najbolj znane gore vsenaokrog, vse tja do s snegom okronanih vrhov okoli Triglava. Tu se je prikazala cerkvica na polovici višine gora, tam razpotegnjeno naselje, ki se je kot skupina drevesnih gob oklepalo sivine.« Z razgledi do morja Poleg tradicij solinarstva in posebnosti treh sredozemskih mest vas v Mediteranski in Kraški Sloveniji čakajo čudesa podzemne ustvarjalnosti voda.

Na površju zemljo varujejo suhi zidovi, ustvarjeni iz kamnov brez uporabe veziva.

Alma M. Karlin je obkrožila ves svet, po vrnitvi pa se je pogosto odpravljala na poti po Sloveniji.

Njena odkritja navdihujejo sodobno virtualno popotnico in svetovalko Almo, ki na spletnem portalu slovenskega turizma priporoča obisk posameznih destinacij in doživetij v skladu z vašimi zanimanji, željami in časom potovanja.

46

POTOVANJA SKOZI ČAS

Sečoveljske soline - tradicionalno pridobivanje soli na najsevernejših solinah Sredozemlja.

Bivak pod Skuto - funkcionalna sodobna arhitektura visokogorskega sveta.

Alpska Slovenija

Osrednja Slovenija in Ljubljana

Mediteranska in Kraška Slovenija

Več informacij

Virtualna popotnica Alma

V krajih prijaznih zdravic Termalna Panonska Slovenija je dežela prijaznih vasi in imenitnih gradov. Zimo spomladi odganjajo kurenti, poleti pa se po vinogradih oglasijo klopotci in varujejo grozdje za odlično vino, ki zori v slovitih kleteh. Zdravo življenje je že stoletja povezano z zdravilišči in vrelci termalno-mineralnih voda.

Oranžno vino – simbol sodobnega vinogradništva, ki združuje tradicijo in inovativnost.

Termalna Panonska Slovenija

»Pozna se mi, da je imel moj stari oče vinograd, kajti vino res raje pijem kot vodo ali pusti čaj, kot ga pripravljajo v naši deželi, toda celo učitelj iz Avstrije je od navdušenja zavijal z očmi in se, ko smo bili sami, priliki nadvse primerno pozanimal. Ali bi se dalo dobiti še drugi kozarec te božanske pijače?

In ga je dobil! Nepozabni silvanec je bil kot tekoče zlato in je deloval umirjeno.«

Med mestom in podeželjem Od pastirskih planin do gozdov z domovanji medvedov, od barja s koliščarsko dediščino do zakladov, povezanih z rudnikom živega srebra, od skrivnostnih izvirov reke Ljubljanice do najtoplejše slovenske reke Kolpe se razteza Osrednja Slovenija z Ljubljano, glavnim mestom države. Območje preseneti s številnimi spomeniki naravne in kulturne dediščine.

Vir citatov: Peš po domačih krajih, popotni dnevniki 1934–1936, Alma M. Karlin, prevedla Jerneja Jezernik Celjska Mohorjeva družba, 2023

»Pod nama, globoko v soteski, je tekla Sava, okrog naju pa so na visoki planoti ležale raztresene kmetije. Tu so del gozda zamejevala koruzna polja in polja z ajdo, tam je v vsem sijaju neštetih cvetov ležal travnik, in slika se je vedno menjala,enkrat je tu poblisnil nov hrib, spet drugič cerkvica na drugi strani.«

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Trnič – značilni okrašeni sir, simbol planšarske dediščine Velike planine.

47

Zgodovinska mesta Slovenije Vstop v zgodovinsko mesto ni podoben vstopu v muzej.

Nasprotno! Stara mestna jedra s svojim utripom dokazujejo, da je zgodovina živ navdih sedanjosti in da se dediščina lepo sklada z novo ustvarjalnostjo. Več kot 20 mest, povezanih v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, varuje svoja zgodovinska jedra tako, da njihovo kulturno pomembnost s premišljenim upravljanjem prepleta z življenjem lokalnih skupnosti in z zanimivimi izkušnjami za obiskovalce. Ko obiščete mesto, ki je ponosno na svoje članstvo v združenju, se lahko zanesete na kakovostno doživetje kulture.

Več informacij

48

POTOVANJA SKOZI ČAS



Mesto na dan

Obisk zgodovinskih mest Slovenije je lahko tudi obisk najdaljšega festivala v Sloveniji. V mestih se vrstijo izbrane prireditve, predstave, razstave, koncerti in uprizoritve na prostem.

Sprehod po najlepših točkah je odličen uvod v spoznavanje mestnih zgodb. Že v dobri uri lahko odkrijete najpomembnejše znamenitosti in začutite značaj mesta. Doživetje je še lepše z lokalnim vodnikom.

Različnost mestne kulinarike

Medmestna potepanja

Vsako zgodovinsko mesto je ponosno na vsaj eno značilno jed in na preplet tradicionalnih okusov, ki jih ohranja s pomočjo bližnjega podeželja.

Nekatera mesta so ponosna na obzidja, druga na rokodelsko dediščino. V nekatera vabijo prostori duhovnosti, v druga kleti s slovitimi vini. Raziščite različnost!

Mesto, ki živi s svojo zgodovino, je prostor prijaznih srečanj z meščani in njihovim načinom življenja.

Brežice, nosilka Slovenia Green Platinum znaka

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Fest mest z izbranimi prireditvami

49

Radovednost za vsa stoletja

Zakladi zgodovinskih mest

50

V Novem mestu so odkrili največ železnodobnih situl v Evropi, bronaste figuralno okrašene primerke pa danes hrani Dolenjski muzej.

Žičke rokopise iz kartuzije blizu Slovenskih Konjic hrani Narodni muzej Slovenije.

Je mogoče, da je železna doba vplivala na življenje v sedanjosti?

Zakaj so bili samostani v preteklosti tako pomembni?

Odkrijte halštat v Novem mestu.

Obiščite bivališče kartuzijanov blizu Slovenskih Konjic in cistercijanov v Kostanjevici na Krki.

Prazgodovina

Antika

Srednji vek

Kakšno je bilo življenje na Slovenskem v času rimskega imperija?

Kako mogočni so bili Celjski grofje, evropsko pomembna plemiška dinastija?

Vstopite v čase antike v Ljubljani, na Ptuju in v Kranju.

Poiščite odgovor v njihovem knežjem mestu Celje in na številnih slovenskih gradovih.

V antični Poetovioni je bila pomembna mistična vera mitraizem. Kip Mitre, ki nosi bika na ramenih, je na ogled v I. mitreju na Ptuju.

POTOVANJA SKOZI ČAS

Celjski grofje, leta 1436 povišani v kneze, so bili najvplivnejša plemiška rodbina z ozemlja današnje Slovenije.

Zgodbe mest prepletajo vse čase – od pradavnine z arheološkimi najdbami, prek antike in srednjega veka, renesanse in baroka do moderne dobe.

Preteklost mest se odraža v sedanjih vrednotah.

Čebelarski muzej v Radovljici predstavlja tudi poslikane panjske končnice in izvirne slovenske panje kranjiče, med njimi tudi panj kranjič z izvirno poslikavo Antona Janše iz leta 1934.

Na mednarodnih kiparskih simpozijih na Ravnah na Koroškem že od leta 1964 nastajajo jeklene skulpture.

Koliko znanja so spodbudili svetovno pomembni rudniki, železarne in jeklarne?

Kaj ima kultura 18. in 19. stoletja s pasijonskimi procesijami, čebelami, rokodelskimi spretnostmi, sirarstvom, čevljarstvom, gasilstvom, mlinarstvom ali podzemnimi shrambami?

Raziskujte v Idriji, Žužemberku, na Ravnah na Koroškem in Jesenicah.

Obiščite Škofjo Loko, Radovljico, Ribnico, Kamnik, Tržič, Metliko, Črnomelj, Semič in Brežice

Kaj so tu pustili časi Beneške republike?

Oglejte si Koper in Piran.

Nad Piranom, najlepšim mestom slovenske obale, vrtljivi nadangel Mihael že stoletja kaže smer vetra.

18. in 19. stoletje

Sodobnost

Kje so posebej ponosni na slovito južno železnico in zakaj je koroško mesto glasnik miru?

Prisluhnite zgodbam v Šentjurju in Slovenj Gradcu.

V Slovenj Gradcu, mestu, ki se ponaša s častnim nazivom OZN, glasnik miru, vrednote miru in blagostanja oznanja Venetski konj.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Renesansa

51

Raziščite mrežo mestnih zgodb Zgodovinska mesta Slovenije so zaradi kratkih razdalj med najbolj strnjenimi mrežami kulturnih spomenikov v Evropi.

Pot od enega do drugega traja manj kot 40 minut.

Alpska Slovenija 20

24 23 4

19 17

22 21

18 5

15 16 14

3 7

Mediteranska in Kraška Slovenija

6

Piran, obzidano mesto solinarjev

POTOVANJA SKOZI ČAS

2

12

11

8

1

52

13

9 2

1

Termalna Panonska Slovenija

Koper, mesto stoterih sonc in benečanske arhitekture

10

Ljubljana in Osrednja Slovenija

3

Idrija, mesto dediščine živega srebra in čipk UNESCO

8

Škofja Loka, z dediščino pasijona UNESCO

5

Kamnik, srednjeveško mesto pod Veliko planino

6

Ribnica, z rokodelskimi tradicijami

Črnomelj, z zgodbami črnega mlinarja

7

Žužemberk, z viteškim festivalom

9

Semič, srce Bele krajine

10 Metlika,

med belokranjskimi steljniki

Mesta so dovolj majhna, da se v njih zlahka znajdete. Muzeji, kavarne in znamenitosti so le nekaj korakov narazen. Stikajo se z naravo, ki sega v mestna jedra.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

4

53

Od mesta do mesta po vsej Sloveniji 54

Znamka Združenja zgodovinskih mest Slovenije skrbi za povezanost kulturne avtentičnosti, prostorske celovitosti in prepleta lokalne dediščine s sodobnostjo.

11 Novo Mesto,

s situlami iz železne dobe

13 Brežice,

z gradom baročnih poslikav

12 Kostanjevica na Krki,

edino otoško mesto v Sloveniji

14 Krško,

mesto slovenske reformacije

15 Celje, 17 Ptuj,

najstarejše slovensko mesto

POTOVANJA SKOZI ČAS

16 Šentjur,

s spomini južne železnice

mesto mogočnih celjskih grofov

18 Slovenske Konjice,

objete z vinogradi

19 Slovenj Gradec,

mesto glasnik miru

20 Ravne na Koroškem,

z jeklarskim srcem in skulpturami

21 Kranj,

kulturno srce Alp

24 Jesenice,

železarsko mesto v objemu gora

zmajevo mesto čevljarjev

23 Radovljica,

s čebelarskimi tradicijami

Kar tretjina slovenskih mest je zaščitenih kot zgodovinski spomenik. Odkrivate jih lahko 365 dni v letu.

Obiščite vsako posebej ali pa izberite tematsko pot za odkrivanje razkošne različnosti Slovenije.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

22 Tržič,

55

Mogočnost gradov, različnost doživetij Kje srečati kneze in grofe, spletične in dame, viteze in vazale?

Vstopite v njihove nekdanje domove. Odkrivajte skrivnosti za obzidji. Doživite zgodbe srednjega veka.

Preteklost

Slovenija je dežela gradov in dvorcev. Grad z najstarejšo pisno omembo je na Bledu, kjer se že vsaj od leta 1011 s pečine nad jezerom spogleduje s cerkvijo na otoku.

Največji srednjeveški grad je Celjski grad, kjer je domovala rodbina Celjskih grofov.

Blizu slovite Postojnske jame v skalni steni, kar 123 metrov visoko, že 800 let kraljuje Predjamski grad, največji jamski grad na svetu.

V številnih mestih in njihovi okolici so ostaline starih utrdb, gradov, dvorcev. V mnogih ohranjenih gradovih si lahko ogledamo muzejske razstave (npr. Ptuj, Brežice, Škofja Loka, Idrija). Na srednjeveško mogočnost marsikje opozarjajo ohranjeni deli obzidij (npr. Piran, Škofja Loka, Kranj, Celje, Ptuj). Grajska dvorišča, dvorane in sobane so prizorišča zanimivih kulturnih prireditev ter rokodelskih in drugih ustvarjalnih delavnic. Naj vas mogočnost preteklosti preseneti na tematskih poteh.

Slovenski gradovi so odlična izbira tudi za poroke in pomembne zasebne dogodke.

Marsikje gradovi presenetijo z zabavnimi prireditvami, kulinaričnimi doživetji in možnostjo prenočevanja.

Obiščite, na primer, gradove Posavja. Sedem veličastnih zgradb je že stoletja del kulturne krajine med rekami Mirno, Savo, Krko in Sotlo.

56

POTOVANJA SKOZI ČAS

Grad Sevnica, eden izmed gradov Posavja, ki zaznamujejo pokrajino med rekami Mirno, Savo, Krko in Sotlo

Združite raziskovanje gradov s srednjeveškimi dnevi in viteškimi igrami.

Spustite se v grajske ječe in povzpnite na razgledne stolpe. Postanite junak virtualnih grajskih doživetij.

Ptuj – najstarejše slovensko mesto, ki je bilo po izboru European Best Destinations razglašeno za najboljše evropsko mesto kulturne dediščine 2026. Nad mestom se dviga Ptujski grad z izjemnimi zbirkami Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.

Več informacij



Grad Otočec na reki Krki, edini vodni grad v Sloveniji

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Predjamski grad, največji jamski grad na svetu, Park Postojnska jama

57

Vsakdanjost

Dnevi in noči kulture Prost dan samo za kulturo?

Seveda! Kultura je tudi to, kako živimo, kako govorimo, kako se srečujemo, kaj si pripovedujemo.

Slovenija je edina država v Evropi, ki kulturi posveča dela prost dan.

58

POTOVANJA SKOZI ČAS

8. februarja, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, povezan s pesnikom Francetom Prešernom, so brezplačno odprta vrata številnih kulturnih ustanov, muzejev in galerij, na državni proslavi pa Prešernov sklad podeli najvišje nagrade in priznanja za dosežke na področju kulture.

Poleg obiska razstav in prireditev dela prost dan spodbuja tudi kulturo srečevanj med ljudmi in prirejanje priložnostnih recitalov.

France Prešeren (1800-1849) velja za evropskega velikana poezije slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, ki poudarja pomen sožitja med narodi, je besedilo himne Republike Slovenije.

Spomenik Franceta Prešerna pred Prešernovim gledališčem v Kranju

Slovenci smo ponosni na posebnosti svojega jezika. Slovenščina je med redkimi jeziki, ki poleg ednine in množine poznajo in uporabljajo dvojino. Ni vseeno, ali nekaj počnemo »mi« ali to počneva le »ti in jaz«.

Poletje se v Sloveniji začne z Muzejsko nočjo.

Muzeji, galerije in drugi kulturni zavodi so na dan, ki je blizu poletnemu enakonočju, odprti do polnoči. Na voljo je veliko vodstev po razstavah, izkustvenih delavnic, predstavitev, pogovorov, koncertov, filmskih projekcij in drugih prireditev.

UGM | Umetnostna galerija Maribor, razstava Spekter, nova začasna postavitev zbirke Umetnostne galerije Maribor ob 70-letnici galerije

Slovenija ima veliko mednarodno prepoznavnih knjižnih avtorjev in živahen knjižni trg.

Zato aprila praznujemo Noč knjige. Praznik je vsakič posvečen drugi temi, ki jo v Ljubljani spremlja tudi knjižni sejem na prostem.

Po vsej Sloveniji se vrstijo branja po šolah in vrtcih, predstavitve in pogovori v knjižnicah, literarno-glasbeni večeri, nočni bralni klubi in druge bralne spodbude.

Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Osrednji kulturni praznik je samo enkrat na leto, različnih kulturnih dni pa je vse več. Vsako leto 3. decembra, na dan rojstva pesnika Franceta Prešerna, je Ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove po vsej Sloveniji vabijo na prireditve s področja umetnosti, arhitekture, zgodovine, tehnike in umetne obrti. Pomlad naznani LUV, festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki razživi dogajanje v glavnem mestu od 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, do Gregorjevega, 12. marca, ko se ženijo ptički.

59

Dediščina za prihodnost S prepoznavnostjo UNESCO Slovenija ohranja svetovno pomembno kulturno in naravno dediščino ter nesnovno dediščino človeštva. Ne samo zato, da bi svet spoznal posebnosti njene preteklosti, kot so rudnik živega srebra, koliščarstvo ali edinstvene metode urbanizma, temveč tudi zato, ker bodo dosedanja kulturna ustvarjalnost in ohranjene mojstrske veščine vplivale tudi na prihodnost sveta.

Več informacij



Kobilarna Lipica, zibelka belih konj lipicancev, največja kobilarna z lipicanci na svetu in najstarejša evropska kobilarna, zaznamuje že 445 let neprekinjenega delovanja 60

POTOVANJA SKOZI ČAS

Naj se materiali in tehnike gradnje še tako spreminjajo, pri ustvarjanju ustreznih razmer za kakovostno bivanje bo tudi v prihodnosti pomemben čut za človeka in naravo. Humanizem in trajnost sta vrednoti, ki sta vpeti v Plečnikovo Ljubljano. Ta povezuje sedem izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika, vpisanih na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Kaj bo poganjalo raziskovalno in tehniško strast prihodnjih rodov?

Pred več kot 500 leti je to strast poganjal rudnik živega srebra v Idriji. Na njegovo območje so prihajali znanstveniki in raziskovalci najrazličnejših strok. Za oglede je urejen Antonijev rov iz leta 1500, tehniško dediščino rudarjenja pa predstavlja muzej na gradu Gewerkenegg. Rudarjenje je vplivalo tudi na razvoj čipkarstva in na odlično poznavanje geoloških posebnosti, ki jih lahko spoznavate v UNESCO globalnem Geoparku Idrija.

Kako se bodo vrtela kolesa v spreminjajočem se naravnem okolju?

Na močvirnem območju blizu današnje Ljubljane so koliščarji že pred več kot 5200 leti znali narediti leseno kolo z osjo. Najstarejše tovrstno kolo na svetu je le ena od številnih najdb iz koliščarskih naselbin v krajinskem parku Ljubljansko barje. Devet kolišč s tega območja je del svetovne dediščine prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki imajo zaradi številnih najdb izjemno izpovedno vrednost.

Varstvo narave je del slovenske kulture.

Del svetovne naravne dediščine UNESCO so Škocjanske jame in prvinski bukovi gozdovi rezervata Snežnik - Ždrocle in pragozda Krokar. Kulturno krajino ohranjajo UNESCO globalni geoparki, kot sta geopark Idrija in čezmejni geopark Karavanke, ter biosferna območja Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Narava od nekdaj navdihuje ustvarjalnost Slovencev, v kateri ima zaradi ohranjanja jezika posebno mesto literatura. Ljubljana je mesto literature, zavezano ustvarjanju dobrih razmer za delo literarnih ustvarjalcev. Vključena je v mrežo kreativnih mest UNESCO.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Svetovna kulturna dediščina UNESCO

Kaj bo vselej merilo odlične arhitekture in urbanizma?

61

Prihodnost

UNESCO nesnovna kulturna dediščina človeštva Priprošnje za blaginjo planeta povezujejo ljudi Tako, kot jih že stoletja povezuje Škofjeloški pasijon, največja slovenska ulična dramska predstava. V njej sodeluje več kot 900 ljudi!

Izjemen zgodovinski spektakel je na sporedu vsakih šest let.

Podnebne spremembe obujajo pomen letnih časov Na duhovne razsežnosti spreminjanja sezon opozarjajo obhodi kurentov na Ptuju. Pustni liki, povezani s slovansko mitologijo, so glasniki pomladi in osrednji liki kurentovanja v enem od najstarejših mest v Sloveniji.

Vsi smo pomembni za ohranjanje kulturne krajine Naravo in kulturo soustvarjajo tudi čebele. Dediščina čebelarstva v Sloveniji, ki je vplivala na način čebelarjenja po vsej Evropi, sega tudi na področja umetnosti, gastronomije in zdravega življenja.

Okolju ni vseeno, kako se oblačimo Veščina prepletanja drobnih niti v samosvoje umetnine lahko spodbuja nov odnos do mode. Znanje klekljanja čipk v Sloveniji ohranja več kot 120 društev in Čipkarska šola v Idriji, ki deluje že 140 let.

Velike tradicije presegajo državne meje Tradicija reje lipicancev je že od leta 1580 let doma v Lipici, najstarejši neprekinjeno delujoči kobilarni v Evropi. Ta nesnovna dediščina Slovenije, vpisana na seznam UNESCO s še sedmimi drugimi državami, oblikuje kulturno krajino Krasa.

Kamen na kamen – palača Slovenski pregovor bo resničen tudi takrat, ko bodo palače manjše, ograje med ljudmi pa nižje. Suhozidna gradnja, za Kras in Istro značilna veščina zlaganja kamnov brez veziva, je pod zaščito UNESCO v osmih državah.

Skrb za nove člane skupnosti Ob prvem vdihu so z nami babice in babičarji s svojim specializiranim s področja zdravstva. Prva babiška šola je bila v Sloveniji ustanovljena že leta 1753. Babištvo je na seznamu UNESCO kot dediščina osmih držav.

62

POTOVANJA SKOZI ČAS

Plesna predstava Čipke, avtorice Tjaše Bucik, na Festivalu idrijske čipke, Idrija

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Veščine čipkarstva in druge posebnosti, prepoznane kot pomembna nesnovna dediščina človeštva, so pogosto navdih za novo ustvarjalnost in izvirne preplete različnih kulturnih žanrov.

63

Vrtenje časa in koles od tod do vesolja Ni začetka in ni konca.

Nekateri najstarejši predmeti, kot sta 50 tisoč let stara neandertalčeva piščal z arheološkega najdišča Divje babe ali 5200 let staro leseno kolo iz koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju, spreminjajo naše dojemanje prostora in časa.

Ni meja, ne držav, ne planeta.

Tisočletja preteklosti so ples navdihov za naslednje generacije. V Sloveniji ustvarjalnost postavljamo kar v prostor med galaksijami! Za to skrbi Center Noordung, Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je bil ustanovljen kot kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. V Sloveniji se muzejsko in zgodovinsko vpleta v to, kar je danes življenjsko in futuristično hkrati.

Center Noordung, Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, Vitanje 64

POTOVANJA SKOZI ČAS

Dialog

Dragan Živadinov gledališki režiser in soustvarjalec Centra Noordung Vitanje

Ste postgravitacijski umetnik in eden od ključnih snovalcev Centra Noordung.

Kako to, da je ideja o kulturalizaciji vesolja vzniknila prav v Sloveniji? »Ukvarjali smo se s Potočnikom in njegovim vplivom na svetovne znanstvenike in inženirje, umetnike in širšo javnost. Spoznali smo, da je človeško ukvarjanje z vesoljem kulturni fenomen, ki ga lahko raziskujemo antropološko, kulturološko in umetniško.

Potrebo po sistematičnem ukvarjanju s tovrstnimi vprašanji smo poimenovali kulturalizacija vesolja.«

Kako pomembna je Potočnikova zapuščina v mednarodnem merilu? »Potočnik je prvi inženir, ki je načrtoval bivalno arhitekturo za življenje v razmerah vakuuma in breztežnosti. S tem se postavlja ob bok največjim izumiteljem in inženirjem s tega področja. Svoje tehnološke koncepte je Noordung javnosti predstavil leta 1928 v knjigi Problem vožnje po vesolju, ki je izšla v Berlinu. Že naslednje leto je pri komaj 37-ih letih umrl. Naj poudarim, da je na koncu knjige opozoril človeštvo na nevarnost militarizacije vesolja. Pomemben je tudi Potočnikov vpliv na vesoljsko kulturo. Z ikonično in podrobno vizualno podobo vesoljske arhitekture je vplival na celotne generacije kulturne produkcije – od kultnega filma 2001: Odiseja v vesolju Stanleyja Kubricka do filma Pavla Klušanceva Pot k zvezdam.«

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

»KSEVT je bil zasnovan kot javni vesoljski prostor. Arhitekturno izhaja iz Potočnikove orbitalne postaje. To je tehnološki koncept bivalnega kolesa v vesolju, ki z rotacijo v razmerah breztežnosti s pomočjo centrifugalne sile na njenih zunanjih robovih proizvede umetno gravitacijo. S tako postajo bi bilo mogoče večgeneracijsko potovanje v globino vesolja.«

Življenje javnega vesoljskega prostora

Center Noordung navduši s svojo arhitekturo. Zakaj je mogoče reči, da je že sama zgradba poklon Potočniku?

65

Od barjanskega do orbitalnega 66

POTOVANJA SKOZI ČAS

Pred več kot petimi tisočletji se je prebivalcu Ljubljanskega barja posvetilo, kako mu leseno kolo z osjo lahko spremeni življenje.

Pred stoletjem pa si je slovenski pionir vesoljskih znanosti zamislil vesoljsko postajo z umetno gravitacijo na geostacionarni orbiti. Imenoval jo je bivalno kolo.

Skica bivalnega kolesa (osrednji del geostacionarne vesoljske postaje), ki ga je zasnoval slovenski inženir Herman Potočnik Noordung v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju – Raketni motor (1929)

Kolo z Ljubljanskega barja, najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, razstavljeno v Mestnem muzeju Ljubljana

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

V Mestnem muzeju Ljubljana si lahko ogledate najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, najdeno na koliščih Ljubljanskega barja. V Centru Noordung v Vitanju spoznavajte delo slovenskega vesoljskega vizionarja Hermana Potočnika Noordunga. Na šestih razstavah lahko med drugim odkrivate, kako se je spreminjalo razumevanje vesolja in kakšni so dosežki slovenskih podjetij na področju vesoljske znanosti in tehnologije, ter vstopite v zgodbe kulturalizacije vesolja.

67

Prostori muzejskih zbirk in razstav

Narodni muzeji

V Ljubljani se lahko kar peš ali s kolesom odpravite na pot od enega do drugega pomembnega narodnega muzeja, od najstarejše piščali na svetu do predstavitve osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije, od spoznavanja starih ljudskih običajev do predmetov sodobnega oblikovanja.

68

V Narodnem muzeju Slovenije poleg 60 tisoč let stare neandertalčeve piščali spoznavajte najdbe iz pradavnine ter zgodovinske in umetnostne zbirke predmetov, ki so pomembni za Slovenijo. V Slovenskem etnografskem muzeju začutite doživljanje delovnega, prostega in prazničnega časa, ter se spogledujte z ljudskimi šegami in običaji ter z več kot tri tisoč predmeti iz zakladnice slovenske in zunajevropske dediščine. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije vas popelje v stoletje obeh svetovnih vojn, v čas osamosvojitve Slovenije in v sedanjost. Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki je tudi pospeševalnik slovenskega kreativnega sektorja in platforma za obetavne talente, pa varuje arhitekturno in oblikovalsko dediščino Slovenije.

POTOVANJA SKOZI ČAS

Rekonstrukcija skoraj 5000 let stare keramične figuralne vaze v obliki človeškega telesa, okrašene s prastarim simbolom svetlobe, sonca in življenja – znane kot Idol z Ljubljanskega barja – navdušuje z zgodbami koliščarjev. Rekonstrukcijo je izdelala Meta Šmaljcelj, izvirnik pa je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.

Neandertalčeva piščal iz Divjih bab – najstarejše glasbilo na svetu (60.000 let), na ogled v Narodnem muzeju Slovenije

Muzej Lah na Bledu bo od poletja 2026 naprej vabil k ogledu več kot 800 umetniških del in k druženju v raziskovalnem središču, knjižnici, restavraciji in na kiparskem vrtu.

Arhitektura novega kulturnega središča je delo priznanega biroja David Chipperfield Architects in sledi blejski krajini.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Mestni muzej v Ljubljani med drugim skrbi za dediščino koliščarjev z Ljubljanskega barja, rimske Emone in arhitekta Plečnika. Gorenjski muzej hrani dragocenosti iz poznoantične dobe in vabi v več zanimivih muzejskih hiš. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož poleg tradicionalnih pustnih mask (s poudarkom na kurentih) in zgodovine Ptujskega gradu predstavlja zbirke fevdalne stanovanjske kulture, orožja, glasbil. Pokrajinski muzej Maribor, pod okriljem katerega deluje tudi Muzej najstarejše trte na svetu, med drugim predstavlja meščanstvo in umetnost lekarništva. Pokrajinski muzej Celje v Knežjem dvoru nam približa rimsko Celeio in celjske grofe, v Stari grofiji pa med drugim tudi popotnico Almo M. Karlin. Arheološko dediščino z območja Novega mesta hrani Dolenjski muzej. V Pokrajinskem muzeju v Piranu odkrivate preteklost na obali Jadranskega morja.

Zaradi različnih razstav je vredno vstopiti tudi v druge muzeje, kot so Pomurski muzej v Murski Soboti, Koroški pokrajinski muzej na Ravnah na Koroškem, Posavski muzej Brežice, Pokrajinski muzej Kočevje, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej v Škofji Loki in mnogi drugi.

Muzeji zanimivih pokrajin

Lokalne značilnosti in zgodbe s svojimi zanimivimi zbirkami in razstavami predstavljajo pokrajinski, mestni ter ponekod tudi manjši krajevni muzeji.

69

Tematska muzejska doživetja

Muzeji po vsej Sloveniji ponujajo vpogled v dediščino različnih spretnosti in obrti ter v tehniške, rudarske, vojne in vojaške posebnosti različnih zgodovinskih obdobij. Interaktivne razstave in delavnice za vse generacije vključujejo nepozabne izkušnje.

70

POTOVANJA SKOZI ČAS

Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki med drugim hrani prestižno zbirko limuzin Tita, predsednika nekdanje Jugoslavije.

Center za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji vabi v Antonijev rov – rov drugega največjega rudnika živega srebra na svetu in v Topilnico Hg z interaktivno razstavo o tej nenavadni kovini. Obiščite tudi Mestni muzej Idrija.

V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju se spustite kar 160 metrov globoko in poleg rudnika doživite najglobljo jedilnico v Evropi.

Ogled Muzeja rudnika Mežica v Geoparku Karavanke združite s kolesarskimi in veslaškimi doživetji po rudniških rovih podzemlja Pece.

V dolini reke Soče odkrivajte soško fronto iz prve svetovne vojne v Kobariškem muzeju in v muzejih na prostem, ki so vpeti v Pot miru od Alp do Jadrana.

Park vojaške zgodovine Pivka na Krasu je največji muzejski kompleks v Sloveniji. Tu lahko med drugim vstopite v podmornico in se preizkusite na simulatorju letenja.

Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki hrani dediščino slovenskega gorništva, navdušuje z igrificiranim doživetjem vzponov v gore in z igro Pobeg v bivak.

Med muzeji radovljiške občine sta posebej zanimiva Čebelarski muzej v Radovljici, ki predstavlja avtohtono kranjsko sivko, in Kovaški muzej v Kropi s prikazom obdelave železa od rude do žeblja.

Gornjesavski muzej med drugim upravlja Slovenski železarski muzej, ki vključuje celotno fužinarsko naselje Stara Sava na Jesenicah.

Do Lutkovnega muzeja z veččutno razstavo na Ljubljanskem gradu vodi Lutkovna pot z mehanično vodenimi lutkovnimi instalacijami.

Ogleda vredne so tudi številne muzejske domačije z etnološko dediščino. Med etnomuzeji je pomemben Rogatec, največji muzej na prostem blizu Rogaške Slatine.

Nekateri tematski muzeji in drugi centri z zanimivimi razstavami ponujajo tudi virtualna doživetja ter interaktivno raziskovanje zgodovine, kulture in narave. S pomočjo VR očal lahko doživite spust s Triglava, spremljate stoletja življenja najstarejše trte na svetu ali pa poletite med oblake.

Družinsko doživetje na razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto., Mestni muzej Ljubljana

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Več informacij 

71

Interaktivno in kreativno V muzejih in centrih kreativnosti, v ateljejih in na srečanjih z mojstri zlahka postanete ustvarjalec oziroma ustvarjalka. Poiščite priložnost, za sprostitev svoje ustvarjalnosti in poleg spominov domov odnesite tudi to, kar so naredile vaše roke. Pustite, da vaš notranji svet dobi krila na delavnicah z lokalnimi mojstri.

Slovenija je dežela ljudi, ki radi aktivno soustvarjamo svojo kulturo. Od dva milijona prebivalcev nas je več kot 110 tisoč vključenih v ljubiteljska kulturna društva.

Ljubiteljsko ustvarjanje na glasbenem, gledališkem, folklornem, likovnem, literarnem, plesnem in filmskem področju pokažemo na kar 25 tisoč prireditvah na leto!

72

POTOVANJA SKOZI ČAS

Mojstri po vsej Sloveniji še znajo izdelati uporabne in okrasne predmete, povezane s tradicijami posameznih pokrajin.

Poleg interaktivnih delavnic, ki jih prirejajo številni slovenski muzeji, vas na vseh koncih Slovenije čakajo srečanja z mojstri tradicionalnih veščin. V Idriji se naučite klekljanja idrijske čipke in priprave okusnih idrijskih žlikrofov. V Radovljici, mestu čebelarstva, medu in drugih sladkosti, si izdelate lectovo srce ali pa se preizkusite v ustvarjanju čokolade. V Kamniku se naučite izdelave sveč iz čebeljega voska. V Ribnici, ki slovi po lesenih izdelkih suhe robe, se naučite splesti košaro ali izdelati kak drug uporaben leseni predmet. V Mariboru v mizarskem ateljeju odkrivajte ustvarjalnost z lesom in v lončarskem centru načine oblikovanja gline. Lončarstvo in poslikava keramike vas vabita tudi v Prekmurje.

V Beli krajini odkrivajte lan, volno ali si sami poslikajte tradicionalno belokranjsko pisanko. V Škofji Loki lahko izbirate med različnimi rokodelskimi mojstrstvi, povezanimi z volno, steklom, lesom in drugimi materiali. V Ljubljani spoznajte najvidnejše ustvarjalce, si popravite dežnik ali izdelajte prstan.

K želji po usvajanju starih veščin vodijo tudi srečanja z lokalnimi kolektivnimi znamkami in rokodelskimi izdelki, označenimi s certifikatom Art&Craft Slovenija.

Lokalne znamke, ki jih s strogim ocenjevanjem spodbujajo posamezne turistične destinacije, nas vpletejo v zgodbe posameznih območij, rokodelski certifikat pa dokazuje, da gre za praviloma uporaben izdelek, povezan s kulturno dediščino. Ti izdelki, ki spoštujejo tudi trajnostna načela, so unikatni in maloserijski ter večinoma izdelani iz lokalnih materialov. Mnogi rokodelci svoje znanje radi prenašajo tudi na nove generacije.



Slovenski etnografski muzej, Lončarski atelje SEM, Ljubljana

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Več informacij

73

Vaš trikotnik sreče Kako odkrivamo kulturo še neznane dežele? Tako, da v njej zares zaživimo! V zeleni butični destinaciji za odgovorne ljudi si lahko vsak dan napolnite z vsaj tremi popolnoma različnimi izkušnjami. V eni od najvarnejših držav na svetu, ki je zgled za razvoj trajnostnega turizma, začnite dan s kavo v mestu, nadaljujte s potepom v zeleno naravo ter ga zaključite s kulturnim doživetjem na izvirnem prizorišču. V en dan lahko povežete urbano sceno, samoto v naravi in kulturno-umetniško doživetje.

74

VAŠ TRIKOTNIK SREČE

Kar se na prvi pogled zdi nezdružljivo, se v Sloveniji noro dobro povezuje! Tu se vsak dan znova pokaže, zakaj se v prtljagi družijo kolesarski dres, pohodniški čevlji in večerna toaleta. Slovenija kar naprej vabi v nove trikotnike sreče.

Pogled na alpski biser – Blejsko jezero z idiličnim otokom in veličastnim gradom v ozadju

 DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Več informacij

75

Hiša Denk, restavracija z Michelinovo zvezdico, Zgornja Kungota

Gastronomija je v srčiki lokalne kulture Ko v Sloveniji okušate mojstrovine katerega od chefov, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, zagotovo okusite tudi značilnosti okolja, v katerem ustvarja. Tu kuharji prisegajo na sezonske lokalne sestavine, mnoge gastronomske kreacije vključujejo navdihe iz tradicionalnih lokalnih jedi. Kulturo prehranjevanja lahko odkrivate tako v nagrajenih prestižnih restavracijah kot v značilnih slovenskih gostilnah, na kulinaričnih stojnicah v mestih in na gostoljubnih kmetijah na podeželju.

Več informacij

Več informacij





Kultura zdravja in dobrega počutja Slovenija že stoletja slovi po naravnih zdraviliščih, termah in termalnih centrih dobrega počutja, ki jih danes dopolnjujejo vrhunski zdravstveni centri. Poleg vodnih doživetij v številnih bazenih lahko pričakujete odlično izbiro savn, masaž in druge ponudbe za dobro počutje. Marsikatero zdravilišče je z eminentnimi prireditvami in s povezavami z bližnjimi kraji stičišče svetovljanske in lokalne kulture. Zaradi kratkih razdalj so zdravilišča tudi izhodišča za spoznavanje vseh posebnosti Slovenije.

Terme Olimia 76

VAŠ TRIKOTNIK SREČE

Posestvo Trnulja, ponudnik Slovenia Green, Ljubljana

Več informacij

Trajnostno in edinstveno Med najpomembnejšimi kulturnimi imperativi sedanjosti in prihodnosti je spodbujanje trajnostnih praks in ohranjanje avtentičnosti lokalnih okolij. Slovenija v Evropi velja za zgled trajnostnega turizma. Destinacije, ponudnike nastanitev, naravne parke, turistične agencije, znamenitosti, plaže in restavracije, vključene v zeleno shemo slovenskega turizma, prepoznate po znaku Slovenia Green.



Vintage Gourmet Tour, Slovenska Istra

Doživetja, kot jih ni nikjer drugje na svetu Slovenija je dežela pristnih in butičnih doživetij, zasnovanih za manjše skupine in posameznike.

Doživetja s certifikatom Slovenia Unique Experiences – edinstvena doživetja Slovenije – so izrazito lokalna in avtentična, vselej izkustvena in butična ter zasnovana v skladu s trajnostnimi načeli. Številna med njimi vključujejo izkušnje lokalnih rokodelskih in drugih kulturnih tradicij. Za njihovo kakovost jamči Slovenska turistična organizacija.

Več informacij



Več informacij

Mangart, Julijske Alpe



Vtisi z urbanih sprehodov, obiskov galerij in prireditev, zaradi katerih sje vredno priti v Slovenijo, se umirijo in povežejo v nepozabne spomine, ki jih lahko nesete s seboj v naravo. Ta vas h gibanju na prostem vabi 365 dni na leto. Kulturni oddih lahko dopolnite s pohodništvom in kolesarjenjem, pozimi z doživetji na snegu v zimskošportnih središčih in na manjših smučiščih, poleti z aktivnostmi ob rekah, jezerih in morju.

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Narava aktivira kulturo gibanja

77

Vsak čas je dober čas Kdor živi z naravo, pozna transformativno moč letnih časov.

Prehod zime v pomlad, poletja v jesen in zime v novo dobo svetlobe že od nekdaj zaznamujejo obredi in rituali, s katerimi se povezujejo zanimive prireditve. V Sloveniji domala vsak dan v letu občutite, kako tradicija navdihuje sodobno življenje.

Priklic pomladi Kurentovanje na Ptuju je med najstarejšimi in najživahnejšimi pustnimi festivali v Evropi. Obhodi kurentov so nesnovna dediščina UNESCO, dnevi, ko kurenti s svojimi maskami, zvonci in plesi preganjajo zimo, pa na samosvoj način povezujejo skupnost. Pust v Cerknici oživlja mitološke like in legende slovenskega izročila ter na satiričen način komunicira z aktualno družbeno resničnostjo. V času pred veliko nočjo v Škofji Loki vsakih šest let uprizorijo Škofjeloški pasijon, največjo ulično predstavo po najstarejšem slovenskem dramskem besedilu. Predstava, ki je vpisana na seznam nesnovne dediščine UNESCO, bo znova na ogled v letu 2026.

Lepota poletja

Kurent oziroma korant, najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik, ki odganja slabo ter prinaša srečo in zadovoljstvo, Ptuj

78

VAŠ TRIKOTNIK SREČE

Jurjevanje v Beli krajini na najstarejši folklorni festival v Sloveniji privabi skupine z vsega sveta. Oživljanje zelenega Jurija, ki prinaša blagoslov za dobro letino, v Črnomlju povezujejo z glasbenimi nastopi, likovnimi razstavami, rokodelskimi sejmi in kulinariko. Na samosvojo lepoto starih spretnosti na začetku poletja opozarja tudi Festival idrijske čipke v Idriji, mestu svetovne dediščine UNESCO. Septembra, ko se poletje počasi poslavlja, so v Kamniku Dnevi oblačilne dediščine, ki razkrivajo svet tradicionalne oblačilne kulture in tekstilne obrti. Ko se v krajih pod Alpami s planin vračajo pastirji z živino, jih pozdravljamo na prireditvah, kot je Kravji bal v Bohinju.

Dobrote jeseni

Prazničnost zime

Več informacij



Ko je dan najkrajši, so slovenska mesta, trgi in vasi odeti v praznične luči. V večjih mestih vzdušje adventa ustvarjajo sejmi, koncerti in druge prireditve, v manjše kraje pa vabijo z oživljanjem različnih običajev in na razstavo jaslic. Uprizoritev živih jaslic že od leta 1989 navdušuje v Postojnski jami.

Mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, je za evropsko božično mesto 2025 razglasila Celje, ki najmlajše očara tudi s Pravljično deželo. Na kopališču na Bledu na božični dan uprizorijo Legendo o potopljenem zvonu.

Na štefanovo (26. decembra) marsikje po Sloveniji potekajo tradicionalni blagoslovi konj. Ob začetku vsakega leta pozornost vzbujajo skoki s plavanjem in potopi v hladno vodo jezer, rek in morja.

Harmonika spremlja domala vse tradicionalne prireditve v Sloveniji, in to v vseh letnih časih. Skladba Na Golici, ki jo je že leta 1955 ustvaril ansambel Avsenik, se z več kot 600 priredbami uvršča med najbolj prepoznavne instrumentalne skladbe na svetu. Sloviti ansambel, ki je vplival na razvoj narodnozabavne glasbe v širšem alpskem prostoru, je imel več kot 10 tisoč nastopov po vsem svetu.

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, največji etnološki festival v Sloveniji, Kamnik

DOŽIVETJA KULTURE IN UMETNOSTI V SLOVENIJI

Vinorodne dežele imajo svoj praznik jeseni, ko mošt dozori v vino. Okoli 11. novembra, na dan sv. Martina, se po vsej Sloveniji vrstijo martinovanja. Največje javno martinovanje je v Mariboru, mestu najstarejše trte na svetu, ki ima tudi lastni festival. Vinsko in kulinarično ponudbo, glasbene nastope in tradicionalni krst mošta spremljajo prireditve, povezane z vinsko in kulturno dediščino ter privlačna gostinska ponudba tradicionalnih martinovih jedi. Jeseni so priljubljeni tudi festivali in prazniki drugih pridelkov in dobrot, kot so praznik pršuta in terana, kostanjevi dnevi, praznik buč ter praznik kakijev oziroma praznik zlatega jabolka.

79

Zanimiva dejstva 2,084

milijona prebivalcev

1/3 slovenskih mest je uvrščenih med kulturne spomenike oziroma varovana območja nepremične kulturne dediščine

Evropska unija,

12 UNESCO

schengensko območje,

20.273

km2 površine

članica od 2004

znamenitosti naravne, kulturne in nesnovne dediščine

10.000 km

2

gozdov = tretja najbolj gozdnata država v Evropi

članica od 2007

slovenščina

evro

uradni jezik (na narodnostno mešanih ozemljih tudi madžarščina in italijanščina)

denarna enota

46,6 km dolžina morske obale

GMT + 1

srednjeevropski čas

27.000 km dolžina vodotokov

m 0k 50

Ljubljana glavno mesto

Praga München

2864 m

najvišji vrh, Triglav več kot

13.000

Dunaj

Bratislava Budimpešta

Zürich

kraških jam

556,8 m povprečna nadmorska višina

0 km 25

Benetke Milano

Zagreb

Beograd

Sarajevo

Rim

Podnebje in temperature alpsko v gorskem svetu Kredarica • 2.514 m julij: 7,4°C / 44.6 F januar: -7,7°C / 19.4 F 80

VAŠ TRIKOTNIK SREČE

alpsko v dolinah Rateče • 846 m julij: 17,7°C / 62.6 F januar: -3,7°C / 26.6 F

celinsko v notranjosti Novo mesto • 220 m julij: 21,6°C / 69.8 F januar: 0,4°C / 32 F

sredozemsko na obali portorož • 2 m julij: 23,8°C / 73.4 F januar: 4,6°C / 39.2 F

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

Pet metrov visok stalagmit bleščeče bele barve, imenovan Briljant, simbol Postojnske jame, Park Postojnska jama

81

82

Legenda avtocesta

mednarodni mejni prehod

hitra cesta

meddržavni mejni prehod mednarodno letališče

regionalna cesta stranska cesta

Načrtujte potovanje.

Po svoje.

Vse, kar morate vedeti za zdravo in varno potovanje v in po Sloveniji.

Viri: Kartografska osnova in tematski podatki Kartografija d.o.o.

Državna meja Geodetska uprava RS, februar 2018

DOŽIVETJA UMETNOSTI IN KULTURE

železniška proga

83

Slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana t +386 (0)1 589 85 50 e info@slovenia.info www.slovenia.info

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija Urednik: Miha Renko Konceptualna zasnova: Nea Culpa d.o.o., Kreativna baza d.o.o. in Slovenska turistična organizacija na osnovi Smernic v podporo trženju krovne tematike Umetnost in kultura Kreativna zasnova: kf – grafično oblikovanje • Besedilo: Ines Drame, Maja Čander, Uršula Menih Dokl, Neja Petek Jezikovni pregled: Sektor za prevajanje, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije Naslovna fotografija: Predstava Ikarus, Arhiv MN Dance Company v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica: Aljoša Kravanja Fotografije: Arhiv Slovenske turistične organizacije: Ciril Jazbec; Jacob Riglin; Barbara Jakše; Stane Jeršič; Miran Kambič; Jošt Gantar; Andrej Tarfila; Urška Mori; Marko Delbello Ocepek; Anže Krže; Jaka Ivančič; Dražen Štader; Mitja Kobal; Simon Srečkovič; Barbara Kožar; Miha Skrt; Jose Voglar; Vid Rotar; Janez Kotar; Jaka Ceglar; Vid Rojc; Albin Bezjak; Vid Ponikvar; Tomo Jeseničnik; Marko Arandjelović; Stanko Kozel; Iztok Medja - Postojnska jama d.d.; Riccardo Lavezzo in Fiorenzo Calosso - Terme Krka d.d.; Aleš Krivec; Tomaž Maček; Luka Karlin. Arhivi: ZTKK: Mankica Kranjec, Nea Culpa d.o.o.; TIC Moravske Toplice: Funkitmarketing; Bienale tekstilne umetnosti BIEN: Maša Pirc; Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana: dr. Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić; Zavod za turizem in kulturo Kranj; Zavod za turizem Maribor: Toni Konrad; BridA: Matej Vidmar; Javni Zavod GO! 2025: Mateja Pelikan, Jernej Humar, Luka Carlevaris, Katarina Brešan; Narodni dom Maribor: Marko Pigac; Muzej za arhitekturo in oblikovanje: Klemen Ilovar, Janez Klišnik, Domen Pal; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Andrej Furlan; Narodna galerija, Ljubljana; Ulay / Marina Abramović Relation in Time Performans 17 ur Studio G7, Bologna, Italija 1977 © Ulay / Marina Abramović z dovoljenjem arhiva Marine Abramović; Nika Zupan; Društvo za sodobni ples Slovenije: Matija Lukić; Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper: Tine Dekorti; SNG Opera in balet Ljubljana: Darja Štravs Tisu; Slovensko narodno gledališče Maribor: Tiberiu Marta; Visit Ljubljana: Andrej Tarfila; Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj: Stanko Kozel; Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, Lea Remic Valenti; Zavod za turizem Maribor, Marko Pigac; Festival MENT: Edin Suljić; NUK – Digitalna knjižnica Slovenije; Dolenjski muzej Novo mesto: dr. Borut Križ; Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Boris Farič; Turistična destinacija Rogla - Pohorje: Foto Nareks – Izidor Kotnik; Arhiv Republike Slovenije: SI AS 1063/4585, Pečat Katarine Goriške, 1353; ZKŠTM Ravne na Koroškem: Tomo Jeseničnik; ZKŠTM Ravne na Koroškem: Tomo Jeseničnik; Turistično združenje Portorož: Zorko Bajc; MRO - Čebelarski muzej: Miran Kambič; Galerija Oskar Kogoj; Javni zavod Rokodelski center Ribnica, Žiga Lovšin; Kulturni center Semič: Uroš Novina ; Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika: Uroš Raztresen; CPT Krško: Jošt Gantar; Razvojna agencija Kozjansko: Amadeja Knez; Občina Tržič: Jošt Gantar; Turizem Radovljica: Boris Pretnar; TIC Jesenice: Aleš Košir; Umetnostna galerija Maribor: Janez Klenovšek; Kobilarna Lipica: Vid Rotar; Zavod za turizem Idrija: Nejc Puš; Muzej in galerije mesta Ljubljane: Matevž Paternoster, Andrej Peunik; Center Noordung; Narodni muzej Slovenije: Blaž Gutman; Zavod za turizem in šport Kamnik: Boštjan Tacol; Postojnska jama: Iztok Medja Zemljevid: Kartografija d.o.o. • Tisk: Tiskarna Vek Koper d.o.o. • Naklada: 2.000 • 1. izdaja • december 2025

FeelSlovenia

FeelSlovenia FeelSlovenia

Feel.slovenia FeelSlovenia

Tourism_slo

SloveniaInfo

Slovenian Tourist Board

Slovenia