Revija Sladkorna bolezen st.129

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 129 • Julij 2019 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

OZAVEŠČANJE NA KOLESU Redna vadba uravnava glukozo v krvi GENERALNI SPONZOR ZDDS

Izdajateljski svet: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v oktobru.

Fotografija na naslovnici: Brane Bombač

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Sergeja Širca, urednica

Drage bralke, spoštovani bralci, pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe. Živa Janež Višnar se kot urednica revije Sladkorna bolezen poslavlja – v imenu uredniškega odbora se ji zahvaljujem za njeno delo in ji želim veliko uspeha pri novih osebnih in profesionalnih izzivih!

Ko smo pripravljali prve obrise 129. številke revije, ki jo berete, smo se vprašali, ali ni preveč tokratnih vsebin povezanih z rekreacijo? Po krajšem premisleku smo v redakciji enotnega mnenja: nikakor ne! Redno ukvarjanje z rekreacijo je ključ do bolj zdravega življenja za vse – še posebno pa za ljudi s sladkorno boleznijo.

Iskreno upamo, da odslej ne bomo več iskali izgovorov za izogibanje gibanju.

Ko boste prelistali naslednje strani, boste ugotovili, da se ljudje s sladkorno boleznijo obeh tipov množično ukvarjajo s športom. Rekreacijo si vsak prilagodi svojemu načinu življenja. Številni člani slovenskih društev diabetikov se denimo redno udeležujejo skupinskih pohodov. V Kopru se je na športno-rekreativnem srečanju zbralo več kot 1000 ljudi s sladkorno boleznijo, ki so se pomerili v različnih športnih dejavnostih. Zveza društev diabetikov Slovenije je posebno ponosna, ker je s projektom Darujem kilometre na kolo spravila številne Slovenke in Slovence, ki so za ljudi s sladkorno boleznijo prekolesarili več kot 5000 kilometrov.

In kaj pravijo strokovnjaki? Vsem s sladkorno boleznijo toplo priporočajo vsakodnevno telesno dejavnost, ki uravnava raven glukoze v krvi. Redna vadba izboljša tudi delovanje srčno-žilnega, dihalnega in kostno-mišičnega sistema ter vpliva na telesno težo. Poleg tega se po vadbi zaradi povečanega izločanja hormonov sreče tudi bolje počutimo. Poskrbimo torej, da se bomo vsak dan razgibali na način, ki nam je v veselje.

Sladkorna bolezen ni ovira niti za vrhunske profesionalne športnike. Predstavljamo Team Novo Nordisk, ekipo športnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki na najbolj uglednih kolesarskih dirkah po vsem svetu ozavešča in izobražuje o sladkorni bolezni ter navdušuje za aktivni življenjski slog. Naša družba pa ne sme preslišati opozorila endokrinologa prof. dr. Tadeja Battelina – ki mimogrede nima avtomobila, saj se že več kot 30 let vozi samo s kolesom – da mora biti šport dostopen vsakomur. Med nami so namreč tudi družine, ki otrokom denimo ne morejo kupiti kolesa.

Naj bo torej vaše poletje lahkotno in razgibano! Naj vas v naslednjih tednih spremljajo besede kajakaša s sladkorno boleznijo z naše naslovnice, Vida Debeljaka: »Trdno verjamem: kjer je volja, tam je pot. Mi kot športniki smo najboljši dokaz, da sladkorna bolezen ni nikakršna ovira. Da je treba iz vsega skupaj čim več potegniti in uživati v življenju, kakršno je.« Uživajte v poletju, uživajte v življenju!

Vid Debeljak, evropski prvak in svetovni podprvak v kajaku na divjih vodah Sladkorna bolezen JULIJ 2019

3

VSEBINA

5 12

8

14 16 18 20 24

26 28 32 34

INTERVJU 5

Vid Debeljak: »V življenju, kakršno je, je treba uživati«

AKTUALNO

ZA NAŠE ZDRAVJE 24

Najpogostejše kožne in nohtne bolezni pri diabetikih

26

Družinska oskrba svojca: skrb zase Celostna obravnava oseb s sladkorno boleznijo tipa 2

8

5415 kilometrov za ozaveščanje o sladkorni bolezni

28

12

Več kot tisoč diabetikov v Kopru

NOVICE

14

Vzdržljivost niža raven glukoze

29

16

Ideje za boljšo obravnavo sladkorne bolezni

ALTERNATIVA 30

OSREDNJA TEMA

Na kratko …

Tukaj smo zato, da drug drugemu pomagamo

18

Zaščitite svoje zdravje tudi na potovanju

VRTNO VESELJE

20

Potovanje za ljudi s sladkorno boleznijo

32

22

Nova zdravila za zniževanje glikemije

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 34

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Barvitost okusov

Enostavni recepti za vroče dni

OSREDNJI INTERVJU: Vid Debeljak

Evropski prvak in svetovni podprvak v kajaku na divjih vodah Vid Debeljak jih šteje 24. Za ta leta se zdi član Kajak-kanu kluba Tacen zrelejši, sicer pa je zgovoren in umirjen sogovornik, tak, ki bi mu pripisali plovbo po mirnih in ne divjih vodah.

In vendar se bo v letošnji sezoni preizkusil prav na mirnovodaških tekmah in se v tej disciplini poskušal uvrstiti v slovensko reprezentanco za olimpijske igre v Tokiu.

V življenju, kakršno je, je treba uživati ® Slavka Brajovič Hajdenkumer

Na divjih vodah lani svetovni podprvak in 3. v skupnem seštevku svetovnega pokala, leto poprej evropski prvak v kajaku na divjih vodah. Kdo je Vid Debeljak?

Hja, rekel bi, da bivši kajakaš na divjih vodah v spustu, ki se je bolj našel v šprintu kot v klasičnem spustu. Potem pa je lani po dobrih rezultatih na mirnovodaških izbirnih tekmah dozorela odločitev, da se preizkusi še v mirnih vodah. Eden od razlogov je nov cilj in pa seveda olimpijske igre. Treningom vsak dan posveča tri do štiri ure, potem je treba opraviti še raztezne vaje, pripraviti čoln, se dvakrat na dan peljati iz Gameljn do Zbiljskega jezera in nazaj. Šport predstavlja največji del njegovega življenja, ne pa vsega. Študiram namreč strojništvo na Višji strojni šoli v Škofji Loki, manjka mi še diploma in izdelujem kajak čolne.

Je prehod z divjih na mirne vode že povezan z leti in z zrelostjo?

Mislim, da ne.

Foto: BRANE BOMBAč

Vid Debeljak potrebuje pač nov izziv, saj je adrenalinski šprint s kajakom na divjih vodah zanj postal rutina, prav tako kot obvladovanje sladkorne bolezni tipa 1, ki mu na začetku tekmovalne poti pred desetletjem ni prekrižala načrtov.

Nasprotno, po prvem šoku jo je sprejel, jo obvladal in se naučil z njo ne le sobivati, ampak njej navkljub poseči po vrhunskih športnih rezultatih. Danes s sladkorno boleznijo skozi življenje plujeta mirno, tudi kadar se pojavi kakšen podjetniški vrtinec, iz katerega se mora mladi podjetnik, ki izdeluje kajakaške čolne za avstralski trg, spretno izviti. Posebno prijetni pa so treningi na Vltavi, kamor Vid posebej rad zahaja, saj v Pragi študira njegova izbranka.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

5

Kaj je tako navdušujočega v tako mokrem in garaškem adrenalinskem športu, kot je kajak?

Mogoče je kajak adrenalinski, ko si mlajši, kasneje pa to postane rutina, v kateri neizmerno uživam. Kaj je tako navdušujočega v tem športu, težko opišem z besedami. Mogoče občutek, ki ga ima veslač v čolnu, in sámo gibanje čolna med veslanjem. Nekaterim je to brez veze, mene pa je tako očaralo, da v tem vztrajam že celo desetletje. Navdušujejo me tudi ljudje v športu. Sam sem v tem športu spoznal ogromno nekih čudovitih ljudi, med drugim tudi svojo punco, ki tudi vesla. To je skupina ljudi, v kateri vsi razmišljamo podobno in se tudi lažje ujamemo. To je pravzaprav pri tem športu najlepše. Poleg rezultatov seveda. Pomembna je celotna zgodba. Ni vredno, da bi toliko truda in časa vlagal samo v

rezultate, na koncu te v športu držijo ljudje.

Danes je tukaj na Savi veliko kajakašev.

Kako športnik postane najboljši, kako doseže naslov evropskega prvaka ali svetovnega podprvaka?

Najbolj pomembni sta volja in seveda podpora, ki največkrat pride s strani družine.

Kako pa je s finančno podporo? Veliko treningov poteka v tujini in to stane. Letos ste že mesec dni preživeli na pripravah v Avstraliji in dva v Španiji.

Nekaj je sponzorskih sredstev, nekaj prispeva Kajakaška zveza Slovenije, ostalo moraš pokriti sam. O kakšni resni finančni podpori pa lahko v tem športu pri nas bolj kot ne le sanjamo. Na žalost kajak ni najpopularnejši šport. To je poletni šport in ljudje poleti ob nedeljah

dopoldne niso ravno pred televizorjem, zato so za sponzorje veliko bolj zanimivi drugi športi.

Kdaj se sicer začne tekmovalna sezona?

Tekme se začnejo z uvodnimi tekmami konec marca, po navadi imamo v aprilu in na začetku maja izbirne tekme za reprezentanco, sezona pa se začne v drugi polovici maja. Konča se konec julija oziroma do konca septembra, odvisno od discipline.

Kakšni so torej vaši letošnji tekmovalni načrti?

To sezono se osvajajo kvote za olimpijske igre, kjer moraš dovolj dobro nastopati na svetovnem prvenstvu, da osvojiš kvoto za olimpijske igre. Po prvih tekmah bom videl, kje sem in kje lahko še napredujem. Želel bi si več trenirati in vlagati še več napora v treninge, vendar je treba vmes tudi živeti.

Preživljate se z izdelavo tekmovalnih čolnov za kajak. Bo študij strojništva pomagal na vaši podjetniški poti?

V neki meri gotovo, saj ti da študij znanje in omogoči drugačen pogled na svet. Mene je sicer o mojem poslu ogromno naučil oče, ki se s plastiko ukvarja že več kot 35 let in izdeluje vse mogoče poliestrske izdelke. To znanje je nekako prenesel name. Učim se tudi od drugih ljudi, največ pa na svojih napakah. Zdaj izdelujem tri različne čolne za kajak na divjih vodah. Večino čolnov izdelujem za neko nemško podjetje, ki jih izvaža na avstralski trg.

Kaj pa v prihodnje?

Pretežno se bom posvečal izdelavi tekmovalnih kajakov, imam pa seveda tudi druge cilje.

Kakšne?

S podobnimi izdelki, karbonskimi deli, želim prodreti tudi na druge trge. Konkretno na avtomobilski trg. Ne želim namreč ostati vse življenje le v enem športu, življenje je tudi drugje.

Kako pomemben je za vrhunskega športnika uvid, da življenje kljub popolni osredotočenosti na šport ponuja tudi druge poti?

To se mi zdi zelo pomembno. Pravzaprav je to verjetno ena najpomembnejših reči, ki se jih moraš kot športnik naučiti – kdaj prenehati in se posvetiti tudi drugim rečem.

6 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Kdaj ste sicer začeli z veslanjem?

Veslati sem začel pri 14 letih. Leto kasneje so mi postavili diagnozo sladkorne bolezni tipa 1. Takrat sem se moral odločiti, ali se bom športu bolj posvetil ali pa naj uberem kako drugo pot. Odločil sem se za šport.

Kako se je sladkorna bolezen napovedala?

Starši so ugotovili, da z mano nekaj ni v redu, grozno sem bil žejen in manjkalo mi je energije. Takrat sem se pripravljal za evropsko prvenstvo in me je mama pregovorila, naj vendar grem na pregled k zdravniku. Tam so takoj ugotovili, da imam močno povišan krvni sladkor. Takoj smo začeli z zdravljenjem.

Najprej sem si eno leto sam vbrizgaval inzulin, potem pa sem dobil inzulinsko črpalko, ki je moje življenje s sladkorno boleznijo bistveno poenostavila. In danes si težko predstavljam, da bi se s športom na takem nivoju lahko ukvarjal brez inzulinske črpalke.

Mi kot športniki smo najboljši dokaz, da sladkorna bolezen ni nikakršna ovira.

Kako ste sprejeli novico o sladkorni bolezni?

Meni se je takrat podrl svet. Star sem bil 15 let in mislim, da je to za tako diagnozo eno najbolj neprimernih obdobij.

Mislil sem, da nikoli več ne bom veslal, vendar so me zdravniki spodbujali, da to ne sme biti ovira za mojo športno udejstvovanje. Pozneje se je izkazalo, da so imeli prav. Je pa res, da sem se sprva težko soočil z diagnozo in sem potreboval kar nekaj časa, da sem sladkorno bolezen zares sprejel. Po enem mesecu sem bil sicer že nazaj v kajaku. Zdravnica mi je povedala, da je kar nekaj slovenskih športnikov, ki so približno mojih let in imajo sladkorno bolezen. Potem sem si rekel: »Če lahko oni, zakaj ne bi zmogel tudi sam?« To mi je res pomagalo.

Kje ste pridobili znanje, kaj se dogaja z vašim krvnim sladkorjem, kako obvladovati sladkorno bolezen ob ekstremnih naporih, ob treningih, tekmah?

Ja, za to sem res rabil kar nekaj časa.

Morda kakšnega pol leta, da sem se na treningih počutil res varno, udobno in da sem lahko šel do svojih meja.

Kdo vam je pri tem pomagal, kako ste ugotovili, koliko inzulina potrebujete, s kolikšnim krvnim sladkorjem na trening?

Na žalost se lahko tega naučiš le sam.

Marsikaj ti povejo in seveda sem tudi sam veliko prebral, vendar na koncu moraš recept zase odkriti nekako sam, saj nihče drug ni zares v tvoji koži. Poleg tega se tudi sami športi zelo razlikujejo.

Recimo, pozimi kar nekaj časa preživimo na treningih na tekaških smučeh, veliko plavamo in že tukaj je razlika, kaj se dogaja s telesom oziroma krvnim sladkorjem v primerjavi s treningom na vodi.

Presnova je pač drugačna.

Torej ste dobili neka okvirna navodila, potem pa ste pravo razmerje prepoznali z izkušnjami?

Tako, ja. V bistvu moraš trening sprva večkrat prekiniti, ker je sladkor previsok ali prenizek, nimaš prave energije in tako se z lastno izkušnjo naučiš, kako obvladovati krvni sladkor, kdaj je treba med treningom popiti kaj sladkega, kdaj počiti in podobno. Bistvo je, da je krvni sladkor pred treningom in po njem nekako na podobni ravni, vmes pa se moraš naučiti prepoznati in zaupati svojemu občutku in ustrezno ukrepati. Danes bi morda lahko dal kake smernice nekomu s sladkorno boleznijo, ki se ukvarja s kajakom, ne pa tudi nekomu drugemu, ki se ukvarja z atletiko. To je res izjemno individualno, saj se vsako telo drugače odziva na napor in na stres. Zato ni univerzalnega recepta.

Kako pa krvni sladkor uravnavate pred tekmo in med njo?

Pred tekmo je treba upoštevati še stres, ki naredi svoje in vpliva na raven krvnega sladkorja. Ogromno je dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Včasih mi jih uspe dobro oceniti, kdaj drugič pa malo manj.

Za športnike in posameznike s sladkorno boleznijo je še bolj kot za vse ostale pomembna prehrana.

V bistvu je športna prehrana zelo podobna prehrani, ki naj bi jo imel kot diabetik. Tukaj nisem imel nikoli težav, se pa kdaj tudi pregrešim in pojem kaj sladkega. Na primer, po dobrem treningu se zgodi, da si rečem: »Danes pa lahko.« Kako je novico o sladkorni bolezni sprejela vaša okolica – trener in kolegi?

Večina je bila sprva morda malo začudena, kdo tudi zaskrbljen, vendar sem s svojim delom in rezultati dokazal, da zmorem, tako da kolegi iz reprezentance ne dvomijo vame. Slabih izkušenj nisem imel. Mogoče so me na večjih tekmovanjih, ko sem že imel inzulinsko črpalko, malo pogledovali, na kaj se zdaj priklapljam, saj je v tem športu veliko dopinga.

Drugače se mi pa zdi, da moji sladkorni bolezni niso posvečali nepotrebne pozornosti, saj so v športu ljudje izobraženi in vedo, zakaj gre. Tudi trener se je o tem poučil in ni bilo kakih posebnosti.

Starši so me stalno spodbujali in mi stali ob strani, tudi sestre, babici in ded. To je moja največja podpora. Pa seveda prijatelji, ki so kdaj morali počakati name, ker sladkor ni bil v redu ali se nisem dobro počutil. Zato sem jim zelo hvaležen za vse, kar so naredili zame in za ta naš odnos.

Za konec, kaj sporočate drugim, ki se soočajo s to boleznijo?

Zelo preprosto. Trdno verjamem: kjer je volja, tam je pot. Mi kot športniki smo najboljši dokaz, da sladkorna bolezen ni nikakršna ovira. Da je treba iz vsega skupaj čim več potegniti in uživati v življenju, kakršno je.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

7

AKTUALNO: Dirka po Sloveniji in Darujem kilometre

5415 kilometrov za ozaveščanje o slad ® Sergeja Širca

Letošnje Dirke po Sloveniji se je prvič udeležila svetovno znana kolesarska ekipa iz ZDA, Team Novo Nordisk, ki na dirkah po vsem svetu sodeluje s poslanstvom ozaveščanja o sladkorni bolezni.

Njihova posebnost je namreč, da imajo vsi člani ekipe sladkorno bolezen tipa 1.

Ob njihovem obisku je Zveza društev diabetikov Slovenije pripravila vrsto ozaveščevalnih dejavnosti o sladkorni bolezni, med njimi kampanjo #DarujemKilometre. Z njo so spodbujali, da smo Slovenci ob dirki kolesarili za dober namen in ozaveščali širšo javnost o sladkorni bolezni.

Foto: BOR SLANA, STA

V nedeljo, 23. junija, se je končala letošnja Dirka po Sloveniji, z njo pa tudi petdnevna akcija ozaveščanja o sladkorni bolezni #DarujemKilometre. V tem času so ljudje iz cele Slovenije sedli na kolo, se fotografirali in zabeležili prekolesarjene kilometre ter to objavili na družbenih omrežjih. Skupni rezultat nas je navdušil!

Foto: BOR SLANA, STA

Akcijo #Darujem kilometre so predstavili na dobro obiskani novinarski konferenci.

Foto: BRANE BOMBAč

Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je 18. junija

nosti sporočiti, da lahko imam sladkorno, a sladkorna nima mene. Izzivi pri sladkorni bolezni namreč niso samo zdravljenje, temveč tudi način življenja.

Team Novo Nordisk nas izziva, gre pa v resnici za spodbudo, ali lahko Slovenci v času Dirke po Sloveniji skupaj prekolesarimo 808,5 kilometra, kolikor znaša celotna razdalja dirke.« Na štartu in cilju Dirke po Sloveniji je imela Zveza društev diabetikov Slovenije postavljene trenažerje, na katerih je bilo mogoče kolesariti. Šteli pa so tudi vsi kilometri, ki so jih kolesarji v času dirke darovali preko družbenih omrežij z objavo fotografije prevoženih kilometrov z oznako #DarujemKilometre. Zastavljeni cilj smo Slovenci s prekolesarjenimi 5415 kilometri odkolesarili skoraj sedemkrat!

na novinarski konferenci na Zdravniški zbornici Slovenije predstavil akcijo #DarujemKilometre, ki je potekala v času Dirke po Sloveniji od 19. do 23. junija: »V družbi želimo narediti korak naprej v razumevanju sladkorne bolezni in jav-

Kolesarji so se na Dirko po Sloveniji podali s Kongresnega trga v Ljubljani.

8 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Oznaka »bolnik« človeka zaznamuje za vse življenje Slovenski strokovnjaki pa so na novinarski konferenci opozorili tudi na promocijo zdravega in aktivnega življenja.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik je

korni bolezni

Kljub sladkorni bolezni konkurirajo najboljšim

Foto: BOR SLANA, STA

Foto: BOR SLANA, STA

Posebnost Teama Novo Nordisk je, da ima prav vseh 16 članov, profesionalnih kolesarjev, sladkorno bolezen tipa 1. Poleg tega, da vrtijo pedala tudi na najbolj uglednih kolesarskih dirkah po vsem svetu, ima njihova udeležba na tekmah še bolj plemenito noto: ozaveščati in izobraževati o sladkorni bolezni, predvsem pa osebe s sladkorno boleznijo navdihovati in navduševati za aktivni življenjski slog. »Naše sporočilo je močno – navdihovati in izobraževati. Naši kolesarji s sladkorno boleznijo tekmujejo z najboljšimi kolesarji na svetu. Vsi imajo sladkorno bolezen tipa 1, kar pomeni, da vsak dan jemljejo inzulin,« je pojasnil generalni direktor Teama Novo Nordisk, ustanovljenega leta 2012, Vassili Davidenko (ZDA), nekdanji tekmovalec, ki je z ekipo prvič obiskal Slovenijo. Dodal je še, da poleti v ZDA organizirajo tudi kolesarske kampe za otroke s sladkorno boleznijo, katerih cilj je prepoznati najbolj perspektivne mlade kolesarje in jih pozneje tudi povabiti v Team Novo Nordisk: »Tudi tako jim pomagamo izpolnjevati otroške sanje.« Ženske ekipe zaenkrat še nimajo, je povedal, trenutno pa z njimi tekmuje predstavnica, ki je zelo resna kandidatka za nastop na naslednjih olimpijskih igrah.

Dr. Zdenka čebašek Travnik

Foto: BOR SLANA, STA

»Ne dovolim, da me bolezen prizadene«

Dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. internistka

mlajšimi od 5 let. Trenutno je pri nas 700 otrok, mladostnikov in mladih odraslih s to boleznijo. Tudi število oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 na splošno ne upada. Manjše pa je med mladimi in po njegovih podatkih trenutno v Sloveniji ni otroka ali mladostnika s tem tipom diabetesa.

Diabetologinja in certificirana integrativna psihoterapevtka (IIPA) dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. internistka, je poudarila, da je sladkorna bolezen kronična bolezen, ki jo imaš do zadnjega diha: »Pri kronični bolezni so številni vzponi in padci, ki so na psihični ravni

Foto: ARHIV TEAM NOVO NORDISK

predvsem pozdravila pozitivno noto zgodbe Teama Novo Nordisk in pohvalila Zvezo društev diabetikov Slovenije pri promociji zdravega in aktivnega življenja.

Pediatrični endokrinolog prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., je pozval k rušenju predsodkov, poudaril, da je »zdrav duh« lahko tudi v bolnem telesu, in tako apeliral na spremembo pri poimenovanju: »Nesprejemljivo je ob postavitvi diagnoze nekomu reči, da bo vse življenje bolnik, to ga za vse življenje obsodi na neozdravljivo bolezen. Bolje je uporabljati izraz ‚ljudje (ali osebe) s sladkorno boleznijo‘.« Tudi sam je aktivni kolesar, ki se že več kot 30 let vozi samo s kolesom. Pohvalil je slovensko tradicijo navajanja oseb s sladkorno boleznijo na šport že od malih nog, a izpostavil: »Šport je dobro sprejet, vendar apeliram na to, da bi si ga lahko privoščili vsi, tudi če jim ga življenjske razmere ne omogočajo.« Kot je še povedal prof. dr. Battelino, se število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 v Sloveniji vsako leto poveča za 4 odstotke; najhitreje se povečuje med

Foto: BOR SLANA, STA

Joonas Henttala in prof. dr. Tadej Battelino

Finec Joonas Henttala je član tekmovalne ekipe Team Novo Nordisk in eden od sedmih kolesarjev, ki so sodelovali na letošnji Dirki po Sloveniji. Pri 10 letih so mu diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1: »Ker sem bil mlad, me ni tako prizadelo, ko so mi postavili diagnozo.« Pri tem mu je veliko pomagal oče, tudi sam oseba s sladkorno boleznijo, ki ga je takoj po diagnozi spodbudil za kolesarstvo. »Vsak dan treniram. Ne dovolim, da me bolezen prizadene. Vsak dan tekmujem s svojimi kolegi,« je povedal na novinarski konferenci. Preden se je priključil Teamu Novo Nordisk, je 10 let tekmoval z drugimi ekipami, v katerih niti niso vedeli, da ima sladkorno bolezen, saj je bil enakovreden tekmec.

Phil Southerland, soustanovitelj Teama Novo Nordisk Sladkorna bolezen JULIJ 2019

9

Z nami je kolesaril tudi Franc Škerlj (v sredini), zmagovalec kar 141 kolesarskih tekem in udeleženec poletnih olimpijskih iger 1968 – v družbi predsednika Zveze Roberta Grattona (desno) in podpredsednika Zveze Alojza Rudolfa (levo).

Foto: ŠPELCA RUDOLF

Ob zaključku 26. Dirke po Sloveniji je Zveza društev

Zveza društev diabetikov Slovenije je prizadevanja Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami Sladkorčki okrepila z bonom v vrednosti 808,50 evra.

Foto: ŠPELCA RUDLF

Podpora mladim ambasadorjem ozaveščanja o sladkorni bolezni

Foto: NIK JEVŠNIK, STA

veliki. Zato je prav, da imamo posluh za male ranjene dušice, ki so drugačne.« Dodala je, da na pediatrični kliniki veliko delajo, da opolnomočijo otroke in njihove starše. Tudi ona je opozorila na pomen uporabe jezika: »Izraz ‚ti si diabetik‘ lahko izpade kot edino, kar človeka opredeljuje. Naziv diabetik naj ne bi opredelil človeka v celoti.« Na novinarski konferenci je zbrane na pomen pravega ravnovesja med fizično aktivnostjo in sladkorno boleznijo opozoril tudi športni zdravnik Teama Novo Nordisk dr. Mario Pasquali, ki v ekipi skrbi za to ravnovesje pri tekmovalcih. V video nagovoru je zbrane pozdravil še Phil Southerland, soustanovitelj Teama Novo Nordisk, ki je predstavil osebno zgodbo, zakaj se je odločil ustanoviti ekipo. Z njim smo opravili intervju, ki ga bomo objavili v naslednji številki revije Sladkorna.

10 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

diabetikov Slovenija poklonila bon v vrednosti 808,50 evra Sladkorčkom, društvu za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami, ki so tudi sami na Debelem rtiču samoiniciativno skupno odkolesarili kar 717,21 kilometra. V imenu Teama Novo Nordisk in Zveze društev diabetikov Slovenije jim je mladi slovenski kajakaš Vid Debeljak, ki ima prav tako sladkorno bolezen in se trenutno pripravlja za naslednje poletne olimpijske igre, podelil priznanje in jih imenoval za ambasadorje za nadaljnje navdihovanje, izobraževanje in ozaveščanje o sladkorni bolezni v Sloveniji.

Hkrati je predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton skupaj s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenko Čebašek Travnik generalnemu direktorju Teama Novo Nordisk Vassiliju Davidenku izročil priznanje v zahvalo za navdih za spreminjanje diabetesa.

Kampanjo sta z objavo na družbenih omrežjih med drugimi podprla tudi Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje. Glede na uspeh kampanje Zveza društev diabetikov Slovenije že načrtuje nadaljnje aktivnosti ozaveščanja in spremembe odnosa ljudi do sladkorne bolezni.

Sladkorčki so odkolesarili zadnje kilometre v Novem mestu.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Črpalke

Sladki vikend na morju! ® Petra Gajšt

Naj se vam predstavimo. Smo skupina »črpalkarjev« iz koprske diabetične ambulante za odrasle, ki se trenutno zdravi z naprednimi sistemi MiniMedovih črpalk; te poleg dovajanja inzulina s pomočjo sistema za neprekinjeno merjenje glukoze omogočajo tudi uspešno obvladovanje vsakodnevnih situacij. Pri tem prav vsi potrebujemo še dodatno strokovno pomoč, saj smo v vedno polnih ambulantah po navadi zelo omejeni s časom.

Odraslim bolnikom strokovne zdravstvene kolonije žal niso več dostopne in niti pomisliti si nismo upali, da bi se kdaj kakšne udeležili. A zgodilo se je!

Naša diabetologinja, dr. Jana Komel, je predlagala, da se organizira intenzivni izobraževalni vikend za odrasle na inzulinski črpalki, da bi obnovili potrebna znanja s področja prehranjevanja in ustrezne telesne dejavnosti, da bo zdravljenje bolezni ob upoštevanju FIT metode uspešnejše. Pri tem jo je podprlo podjetje Zaloker & Zaloker iz Ljubljane, in tako smo dobili vabilo na prvo izobraževalno kolonijo za odrasle črpalkarje v Sloveniji. Dogodek je bil organiziran v prečudovitem počitniškem resortu Plava laguna v Umagu.

Prišel je petek na začetku maja in odpravili smo se na mesto dogodka.

Spremljalo nas je naše zdravstveno osebje iz ambulante. Po sprejemu v hotel smo odšli na večerjo, kjer so nas pričakale gospodinjske tehtnice in knjižice z ogljikovimi hidrati. Začeli smo sestavljati svoje krožnike, meriti, odmerjati in seveda ustrezno kriti naše obroke.

Po večerji je sledil pogovor o izvedbi kolonije s predstavitvijo programa, kratko testiranje našega znanja s pripravljenimi vprašalniki s strani dr. Jane Komel, izvajanje meritev sladkorja po obroku in večerni sprehod.

Naslednji dan je bil napolnjen s predavanji, ki sta jih za nas pripravili dr.

Jana Komel in Ajda Cenčič, naša predavateljica o zdravi prehrani. Začeli smo takoj po zajtrku in rutini merjenja sladkorja, ki je sledila po vsakem obroku. Najprej smo spoznali napake, do katerih pride z ocenjevanjem teže živil na oko brez uporabe tehtnice. Ocenjevali smo težo dveh različnih jabolk in priznati moramo, da je bilo odstopanj veliko. Sledila je obnovitev znanja štetja ogljikovih hidratov s poudarkom na posebnostih, kot je kritje dodatne enote beljakovinskih živil, »panad«, alkohol-

nih pijač in o njihovem vplivu na gibanje sladkorja v krvi. Po krajšem odmoru je sledilo predavanje o vplivih športnih dejavnosti na naše počutje in pravilno ravnanje pred vadbo, med njo in po njej, da ne bi imeli poznejših zapletov s hipoglikemijo. Predstavili sta nam ukrepe, s katerimi se zapletom izognemo. Vse, kar smo se v predavalnici naučili, smo tudi praktično preizkusili na organizirani vadbi, ki je sledila pod strokovnim vodstvom osebne trenerke in

pod skrbnim očesom našega zdravstvenega osebja. Dan smo zaključili z analizo podatkov iz svojih črpalk. Pri tem smo uporabili spletno programsko opremo za MiniMedove črpalke. Naša doktorica Komelova pa si je prav za vsakega od nas vzela čas in nam na podlagi analize pridobljenih podatkov svetovala, kako izboljšati zdravljenje s črpalko.

Bilo je zelo poučno! Vikend smo zaključili s ponovnim testiranjem znanja s pomočjo vprašalnika in izkazalo se je, da smo se skupaj veliko naučili. To znanje bomo koristno uporabili pri nadaljnjem življenju s svojo inzulinsko črpalko. Veliko nam pomeni tudi to, da smo s svojim zdravstvenim osebjem vzpostavili pristen stik, ki je drugačen od rutine v ambulanti.

Obljubili smo si, da se še srečamo, saj nam izmenjava izkušenj in takšna strokovna usposabljanja veliko pomenijo pri uspešnem vodenju sladkorne bolezni.

CONTOUR®NEXT ONE sistem za merjenje glukoze v krvi Pametne lučke smartLIGHT®

Rumena = nad ciljno mejo

Ko potrebujem vodnika, izberem tistega, ki mu zaupam.

Zelena = v ciljnem območju Rdeča = pod ciljno mejo

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, 1000 Ljubljana, www.zaloker-zaloker.si, 080 18 80

CONTOUR®XT sistem za merjenje glukoze v krvi Merjenje v dveh korakih

AKTUALNO: 24. športno-rekreativno srečanje diabetikov

Več kot tisoč diabetikov v Kopru ® Marija Podvršič

Organizacije prireditve smo se lotili že aprila 2018, zavedajoč se resnosti prireditve. Srečanja se je udeležilo 1081 članov društev diabetikov iz vse Slovenije. Zelo lepo je bilo videti polno dvorano Bonifika.

Vse foto: TOMAŽ PRIMOŽIč

Letos so organizacijo športno-rekreativnega srečanja oseb s sladkorno boleznijo, že 24. po vrsti, zaupali našemu društvu, Društvu diabetikov Koper.

Srečanje smo organizirali v soboto, 25. maja, v športni dvorani Bonifika v Kopru.

Častni pokrovitelj: predsednik Pahor Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je predsednik pokroviteljstvo prevzel z veseljem in tako izkazal svojo podporo delu in prizadevanjem organizatorja dogodka. častno pokroviteljstvo predsednika namreč pomeni, da predsednik spodbuja ideje organizatorja, se zavzema za stvari, s katerimi se ukvarja organizator, in podpira njegova prizadevanja.

Pestre športne aktivnosti

Na fotografiji (od leve proti desni): Patrik Peroša, podžupan Mestne občine Koper, Marija Podvršič, predsednica Društva diabetikov Koper, in Robert Gratton, predsednik ZDDS.

12 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Pripravili smo naslednje aktivnosti, v katerih so se pomerili udeleženci: • met žoge na koš, • metanje obročkov, • pikado, • prstomet (balinčki), • kegljanje, • šah in

Predsednik Zveze Robert Gratton predaja zastavo novemu organizatorju športnih iger, Društvu diabetikov Kočevje, sprejela jo je predsednica Ksenija Šperanda Vidoševič.

• dva pohoda – po poteh Porečanke (Parenzane) in ogled mesta Koper.

V vseh panogah smo tekme organizirane ekipno (moška ali ženska ali me-

Podelitev pokalov najuspešnejšim društvom na športnem srečanju: 1. mesto je zasedlo Društvo diabetikov Slovenj Gradec, 2. mesto Društvo diabetikov Dravograd Polžki in 3. mesto Društvo diabetikov Koper.

Hvala vsem sodelujočim!

V imenu organizatorja se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pripraviti tako zahtevno prireditev. Odzvali so se vsi naši člani, ki smo jih zaprosili za pomoč, in teh je bilo več kot sto. Hvala jim za vso pomoč, saj brez njih ne bi mogli uspešno izvesti te prireditve.

šana ekipa). Udeleženci so za prispevek 10 evrov poleg malice, kosila in vode prejeli tudi lepa darila (vrečko, lonček za čaj in brisačo). Športne aktivnosti so potekale zelo tekoče, zato smo lahko priznanja podelili že ob 14. uri, zahvaljujoč vsem, posebno pa našemu Stanku za hitro objavo rezultatov.

Kulturni program nas je nasmejal Veseli smo bili mladih glasbenikov, bratov Žavbi, ki so zaigrali nam priljubljene melodije in dvignili razpoloženje.

Prav tako se zahvaljujemo članom skupine Šavrini in anka Šavrinke, ki so z osličkom prišli na oder in s svojim programom razveselili navzoče. Tudi humorist Toni Karjola nas je nasmejal s svojim humorjem.

Navzoči so bili prevzeti nad lepoto Kopra, saj so vodiči s svojo razlago navdušili pohodnike, da se bodo še radi vračali v Koper in po Porečanki (Parenzani).

Glede na odzive in pohvale, ki smo jih prejeli, ocenjujemo, da je bila prireditev uspešno izpeljana, vsi smo bili zadovoljni tudi s prehrano. Zato še enkrat hvala vsem sodelujočim in sponzorjem!

Pestre športne aktivnosti so pritegnile številne udeležence srečanja.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

13

AKTUALNO: Sladkorna bolezen in vadba vzdržljivosti

Vzdržljivosti niža raven glukoze ® Katja Cvek, Mateja Debevc, dr. Aleš Dolenec, Fakulteta za šport, smer kineziologija, Univerza v Ljubljani

Vzdržljivost je človekova sposobnost, da lahko opravlja določeno aktivnost dlje časa, ne da bi zaradi utrujenosti moral prekinjati to dejavnost ali zmanjšati njeno intenzivnost. Je ena od gibalnih sposobnosti in je sestavni del vsakdanjega življenja. S primerno vzdržljivostjo oziroma z redno vzdržljivostno vadbo se zniža raven glukoze v krvi, izboljša se delovanje srčno-žilnega, dihalnega in kostno-mišično sistema ter vpliva na telesno težo. Poleg tega se izboljša tudi naše počutje zaradi povečanega izločanja hormonov sreče.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za ohranjanje vzdržljivosti na teden vsaj 150 minut zmernega napora ali 75 minut visokega napora. Za razvoj vzdržljivosti pa se priporoča 300 minut zmernega napora na teden ali 150 minut visokega napora na teden.

Vadbena določila Vadbo vzdržljivosti definiramo tako, da določimo, kako pogosto, s kolikšnim naporom in koliko časa izvajamo določeno vrsto aktivnosti.

Za človeka s sladkorno boleznijo je zaradi uravnavanja ravni glukoze v krvi priporočljiva vsakodnevna aktivnost. Za razvoj vzdržljivosti je vadbo priporočljivo izvajati vsaj 3–5 dni v tednu. Na začetku naj bo vadba omejena na 3 do 4 vadbene enote (med vadbenimi enotami naj bo največ en dan počitka), pogostejša pa naj postane, ko postane prijetna in se telesno in psihično dobro prenaša. Tako lahko na koncu napreduje tudi na 6 ali 7 vadbenih enot na teden. Ob tem je treba paziti, da ne bi prišlo do pretreniranosti ali poškodb, ki bi izničile doseženi napredek.

Napor Napor je odziv telesa na dano obremenitev in ga je možno meriti z objektivnimi in subjektivnimi metodami. Med objektivnimi metodami je najpogosteje uporabljeno merjenje srčne frekvence, med subjektivnimi metodami ocene napora pa je najpogosteje uporabljena Borgova lestvica ocene napora.

Merjenje srčne frekvence Srčno frekvenco si lahko izmerimo sami tako, da na zapestno arterijo (notranja stran zapestja) postavimo tri prste (kazalec, sredinec in prstanec), začutimo utrip in štejemo udarce.

Udarce se lahko šteje na primer 30 sekund in rezultat pomnoži z 2, da se dobi končni rezultat – število udarcev na minuto.

Srčne frekvence ni priporočljivo meriti na vratu, saj lahko ob prevelikem pritisku na vratne žile izgubimo zavest. Druga možnost merjenja srčne frekvence – ta je tudi natančnejša in lažja – je z merilniki srčnega utripa, ki se danes po ugodni ceni lahko kupijo v vsaki športni trgovini.

Delež maksimalnega napora lahko izračunamo z dvema različnima formulama: • z direktno metodo (delež napora, izražen v odstotkih – ta je lažja, a manj natančna): % max napora = FS/FSmax ali • z metodo rezerve srčne frekvence, ki je natančnejša: 14 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Foto: BRANE BOMBAč

Pogostnost

% max napora = (FS – FSmir) / (FSmax – FSmir) FS: srčna frekvenca med aktivnostjo, FSmax: najvišja srčna frekvenca (izračuna se s formulo 220 – starost (v letih) ali s formulo, prilagojeno za starejše od 40 let: 208 0,7 x starost) FSmir: srčna frekvenca v mirovanju (izmeri se zjutraj, še preden vstanemo iz postelje).

Pred vadbo se izbere delež največjega napora (% max napora), pri katerem se bo vadba izvajala. Nato se izračuna ciljno srčna frekvenca, ki jo bo treba vzdrževati pri vadbi vzdržljivosti. Izračuna se z enačbo direktne metode, torej najvišjo srčno frekvenco pomnožimo z deležem maksimalnega napora: FS = FSmax * % max napora Ali z enačbo metode rezerve srčne frekvence: FS = (FSmax – FSmir) * % max napora + FSmir Tu je FS ciljna srčna frekvenca, ki jo želimo vzdrževati med treningom. Če se ciljna srčna frekvenca računa po direktni metodi, mora biti intenzivnost napora za razvoj vzdržljivosti med 65 in 85 % največjega napora. Pri metodi rezerve srčne frekvence pa se mora biti optimalni napor za razvoj vzdržljivosti med 40 in 70 % največjega napora.

Borgova lestvica napora Ocena Napor 6 7 8 9 10 11 12

Mirovanje, počivanje Brez napora Minimalno zaznavanje napora Zelo lahko (udobna hitrost hoje) Zaslišimo svoje dihanje Pogovor je lahek; pri tej obremenitvi lahko dolgo vstrajamo Lahek napor; tukaj se začnejo razvijati aerobne sposobnosti

13 14 15 16

Nekoliko težko Lahko slišimo svoje dihanje, a napor še ni pretežek Težek napor; lahko govorimo, a ne v celih stavkih Trdo delo; bližamo se zgornji meji aerobnega razvoja

17 18 19 20

Zelo težko; aktivnost postaja neprijetna in težka Ne moremo več govoriti, dihanje je težko Skrajno težek napor Maksimalni napor

Borgova lestvica napora Borgova lestvica napora je subjektivna metoda ocene lastnega napora. Vadeči oceni lastni napor na lestvici od 6 do 20, kjer 6 pomeni brez napora, 20 pa maksimalni napor.

Borgova lestvica je manj natančna od srčne frekvence, za določanje napora pa se uporablja, kadar posameznik nima na voljo merilnika srčnega utripa. Vadba za razvoj vzdržljivosti naj bo na Borgovi lestvici med 13 in 16 (oranžno polje v razpredelnici).

Vrste aktivnosti Hoja je primerna oblika vzdržljivostne vadbe predvsem za začetnike, saj je napor običajno nizek, za izvajanje vadbe pa ne potrebujemo posebnih veščin in opreme. Pomembna je predvsem primerna športna obutev.

Pri hoji s palicami je gibanje rok takšno kot pri hoji brez palic, le da se koraki zaradi aktivnega odrivanja naprej podaljšajo, s čimer se poveča poraba energije. Pri hoji s palicami je aktivnih več mišic kot pri hoji.

Tek je enostavna oblika vzdržljivostne vadbe, ki je dostopna skoraj vsakomur. S tekom se lahko začnemo ukvarjati kadarkoli v življenju in ga lahko vzdržujemo do pozne starosti. Za začetnike je priporočljivo, da s tekom začnejo postopoma, najbolje s kombinacijo teka in hoje.

Pohodništvo je aktivnost, ki poteka po spreminjajočih se in neravnih površinah, kar poleg treninga vzdržljivosti omogoča tudi odličen trening ravnotežja in stabilnosti. Pri pohodništvu je zaradi dolgotrajnosti potrebna dobra telesna pripravljenost, prav tako pa od diabetika zahteva tudi precejšnje znižanje doze inzulina in znatno večjo zalogo ogljikovih hidratov, saj je to dejavnost, pri kateri se hipoglikemija pojavi največkrat. Zaradi dolgotrajne aktivnosti obstaja velika možnost za nastanek žuljev.

Kolesarjenje je priporočljivo za posameznike s povečano telesno težo, saj ne prihaja do udarcev na skeletni sistem in posledično tudi ne do preobremenitev skeletnega sistema. V začetnih obdobjih so primerne ravninske poti, da ne preobremenimo telesa in se tako izognemo morebitnim zapletom, ki jih nosi sladkorna bolezen.

Pri plavanju mora diabetik upoštevati, da nikoli ne sme plavati sam, pred plavanjem pa mora zaužiti dodaten obrok ogljikovih hidratov. Priporočljivo je tudi, da ima v bližini sladkor, da ga lahko ob nenadnem znižanju krvne glukoze zaužije takoj.

(Nadaljevanje v naslednji številki)

Trajanje Za ohranjanje vzdržljivosti je pri manj aktivnih dovolj že vadba, ki traja 10–15 minut na dan. Za razvoj vzdržljivosti pa se priporoča, da vadba traja vsaj 20 minut.

Stopnjevanje vadbe Na začetku aktivnosti naj bo čas trajanja 20 minut pri 40 % največjega napora, izračunanega po metodi rezerve srčne frekvence, oziroma 65 % največjega napora, izračunanega po direktni metodi. Nato pa je treba postopno podaljševati trajanje vadbe do 30 minut in šele nato začeti večati napor vadbe.

Povečevanje napora naj ne bo večje od 10 %. Napor in trajanje vadbe sta med seboj povezana v obratnem sorazmerju, kar pomeni: večji kot je napor, manj časa se lahko izvaja aktivnost, in obratno.

Center za pomoč uporabnikom E: info@mojCuker.si | S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

AKTUALNO: Posvet predsednikov društev

Ideje za boljšo obravnavo sladkorne bolezni ® Špelca Rudolf

Na dvodnevnem posvetu smo se seznanili z novimi pristopi pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo v Pomurju ter iskali nove ideje in pristope za naše programe. Posvet je potekal 16. in 17. maja v dvorani Kavarna hotela Diana v Murski Soboti. Udeležili so se ga predsedniki in predstavniki društev diabetikov. Žal se posveta zaradi bolezni ni udeležil predsednik zveze Robert Gratton, tako da je zvezo zastopal podpredsednik Alojz Rudolf.

Prvi dan smo na okrogli mizi z naslovom Celostna obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju ter novi pristopi k celoviti obravnavi oseb s sladkorno boleznijo v povezavi s srčnožilno ogroženostjo izvedeli, kateri projekt so si zadali pomurski zdravstveni delavci za izboljšanje vodenja sladkorne bolezni in preprečevanje njenih zapletov.

Na okrogli mizi so sodelovali diabetolog Rudolf Mikolič, dr. med., spec. int. med., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki deluje tudi v Diabetološki posvetovalnici v Lendavi in Gornji Radgoni, Zdenka Tratnjek, dipl. m. s., asist. sestra edukatorka, iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, Suzana Maučec, dipl. m. s., iz Referenčne ambulante v Zdravstvenem domu Murska Sobota, asist. dr.

Alenka Kovačič, mag. farm., spec., klinična farmacevtka, iz Bolnišnične lekarne, Odsek za klinično farmacijo, Splošna bolnišnica Murska Sobota.

Predstavili so projekt celostne oskrbe oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju, ki so ga začeli izvajati v Pomurju na osnovi priporočil in smernic za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2.

V projektu so se povezali različni strokovnjaki iz primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstva. Njihov cilji so izboljšati izide zdravljenja, dvigniti zdravstvene kazalnike in racionalizirati obravnavo sladkornih bolnikov, kar pomeni tudi znižati stroške in olajšati delo sebi in pacientom. V diabetološko ambulanto bodo tako prišli le tisti bolniki, ki to res potrebujejo, saj za dobro urejene bolnike brez zapletov zadostuje obravnava na primarni ravni. Želijo tudi odpraviti podvajanje laboratorijskih in drugih preiskav ter posledično morda celo zmanjšati število obiskov pri zdravstvenih delavcih.

Za udeležence je bila predstavitev pro16 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

grama zelo zanimiva, saj so postavili veliko vprašanj. Želijo si, da se tak projekt oskrbe prenese tudi v druge regije. Spoznali so tudi delo kliničnega farmacevta v bolnišnici in sodelujočo prosili, da pripravi prispevek za glasilo Sladkorna bolezen, v katerem bi predstavila delo kliničnega farmacevta. Objavljamo ga na strani 28.

Zaključke je povzela voditeljica okrogle mize Špelca Rudolf. Sodelovanje je že in še bo prineslo: • poenoteno obravnavo vseh bolnikov na vseh nivojih (primarna in sekundarna), • izboljšala se je kvaliteta obravnave, • izboljšala se je komunikacija obravnave med primarno in sekundarno ravnjo, • olajšal se je prehod bolnikov z ene obravnave v drugo, • manj podvajanj laboratorijskih preiskav, • zmanjšalo se je število nepotrebnih kontrol, • odstranjujejo se ozka grla v procesu obravnave, • izboljšala se je učinkovitost obravnav, • manj stresa za bolnike in družino, • zmanjšati stroške zdravljenja, • prihranek časa pri iskanju kartonov pacientov in podatkov.

Marjana Pikec iz podjetja SRC Infonet je predstavila poenoten informacijski sistem vodenja diabetičnega e-kartona, ki ga uporabljajo zdravniki za vodenje pacientov; tako imajo vpogled v obravnavo svojega bolnika na sekundarni ravni ali v drugi ambulanti v regiji. Zaradi povezanega informacijskega sistema ima zdravnik vpogled v podatke, ki jih potrebuje, da lahko bolnika vodi kar najbolj kakovostno. Ugotovili smo, da se sistemu lahko doda postavka, da je prejel informacijo o društvu diabetikov in se je včlanil.

Sledila je predstavitev dela in programov v Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki jih je predstavila Simona Emri, dipl. medicinska sestra. Našli smo tudi možnost sodelovanja s Centri za krepitev zdravja z društvi diabetikov po Sloveniji.

Obvladovanje stresa s tehnikami sproščanja nam je prikazala Danijela Šunjić Egić, univ. dipl. psih., iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Pripravila je tudi krajši prikaz ene od tehnik sproščanja. Odleteli smo daleč stran in se vrnili umirjeni za nadaljnje delo.

Predstavitev pogleda tehnologij iz preteklosti v prihodnost pri zdravljenju sladkorne bolezni nam je pripravila Danica

Ostanek, prof. zdravstvene vzgoje iz podjetja Zaloker & Zaloker. Lepo se je spominjati, kako je bilo, še lepše pa je zdaj, ko imamo na voljo nove in enostavnejše pripomočke za vodenje sladkorne bolezni.

Naslednjih deset let

okoliščinam. Skladno s tem je treba načrtovati investicije v pridobivanje novega znanja in tehnologije.

V drugem delu smo iskali nove ideje z vprašanjem Kaj si še želimo (v vlogi bolnika, člana društva, društva, zveze) in s kom še želimo sodelovati. Za odprtost k novim možnostim pa je prispevalo vprašanje Kaj še. Spet smo se nekajkrat zamenjali in dopolnili ideje, nato je vsako omizje predstavilo nove ideje (po metodi dopolnjevanja), zadnji krog pa so omizja izbrala najboljše ideje za vsako področje in jih nalepila na skupni plakat.

kovne podpore, poenostavitev aplikacij.

Bolj si želijo sodelovati s Centri za krepitev zdravja in referenčnimi ambulantami, z zdravniki, z društvi v regiji, z enotami NIJZ, z društvi in organizacijami, ki se zavzemajo za podobno kakovost življenja, kot jo potrebujejo osebe s sladkorno boleznijo, za prepoved reklamiranja nezdrave hrane in pijač in za lažjo dostopnost zdrave, doma pridelane hrane.

Drugi dan posveta je bil namenjen pridobivanju idej in informacij za nadaljnje desetletno delo zveze in društev, ki jih bomo predlagali v Nacionalni program za opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo (NPOSB) do leta 2030.

Moderatorka delavnic je bila Janja Rebolj, NLP coach, izobraževalka odraslih, muzealka in še bi lahko naštevali njene veščine. Delavnico je razdelila v dva dela; v prvem smo ugotovili, kaj delamo dobro, v drugem pa smo ugotavljali, kaj bi lahko izboljšali in kaj bi še lahko delali.

Naključno smo se razdelili v sedem skupin; med delom so sodelujoči večkrat zamenjali mize. Vodila nas je skozi proces prepoznavanja našega dela, kjer smo se spraševali in zapisali, v čem smo že

V vlogi bolnika predvsem individualne in celostne obravnave v smislu povezanosti vseh, ki se ukvarjajo z bolnikom, npr. splošne ambulante, referenčne ambulante, diabetolog, medicinska sestra, farmacevt. Ključna je ustrezna informacijska povezanost in organiziranost (registri bolezni) glede diagnostike, terapij in zdravil, pa tudi timsko delo, ki bi omogočilo celosten in učinkovit pristop k in-

Pogovor je šel v smeri, da urejena sladkorna bolezen ni ovira za raznovrstno in kakovostno življenje. Zato lahko društva iščejo podporo za svoje delovanje širše, povsod tam, kjer se ljudje združujejo okrog idej, ki zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa, skrb za okolje, zdrav življenjski slog in sodelovanje. Na ta način širijo svoj vpliv in pridobivajo potrebno podporo, kar omogoča lažje doseganje vsega potrebnega za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo.

dobri, na kaj smo v naših društvih najbolj ponosni, s čim že zdaj pripomoremo k opolnomočenju bolnikov, k ozaveščanju javnosti in k uporabi nove tehnologije pri obvladovanju bolezni.

Uspešne projekte so skupine zapisale na plakate in na koncu so jih udeleženci ocenili. Največ glasov so dobili projekti ozaveščanje javnosti, ozaveščanje bolnikov, povezovanje z zdravstvom, povezovanje društev ter pridobivanje sponzorjev in druženje.

Seveda pa v obdobju do leta 2030 tudi ti projekti potrebujejo nadgradnjo, posodobitev in prilagoditev novim družbenim in drugim (tehnološkim ipd.)

dividualnemu zdravljenju in informiranju bolnika. Druga zelo pomembna točka je bila dostopnost do sodobne diagnostike, novih zdravil, terapij in tehnologij v skladu s svetovnimi in evropskimi smernicami za vse bolnike.

Kot člani društev si želijo manj birokracije in bolj učinkovit način informiranja in sodelovanja.

Kot predstavniki društev si v prvi vrsti želijo pomladitev članstva, manj birokracije in več učinkovitosti pri informiranju članstva o novostih na vseh področjih.

Zveza društev diabetikov si želi regijsko pokritost, več materialne in stro-

Delavnice so uspešno zaključili še z napotki. Špelca Rudolf, poslovna sekretarka, je predstavila način pridobivanja in vnašanja podatkov, pridobljenih iz soglasij članov v zvezi z varovanjem osebnih podatkov, ki so jih društva prejela na svoje naslove in so bila natisnjena tudi v glasilu Sladkorna bolezen. Marija Podvršič, predsednica Društva diabetikov Koper, je podala zadnje napotke za športno srečanje in vse povabila, da se udeležijo dogodka.

Udeleženci posveta so bili zadovoljni z vsebino in dobljenimi informacijami.

Polni novih idej za nadaljnje delo v društvih so odšli domov.

Kaj si udeleženci posveta še želijo

Kaj še

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

17

OSREDNJA TEMA: Ambulante za potovalno medicino

Zaščitite svoje zdravje tudi na dopustu ® Sergeja Širca

»Ker smo na potovanjih izpostavljeni drugačnim naravnim, klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram kot doma, je treba potovanje skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja že pred odhodom,« so opozorili na novinarski konferenci sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. »Že pri načrtovanju potovanja moramo poiskati informacije o možnih nevarnostih na izbranih destinacijah in nasvete, kako najbolje zaščititi svoje zdravje,« je poudarila epidemiologinja prim. prof. dr.

Alenka Kraigher in priporočila seznanitev z informacijami na spletnem portalu www.zdravinapot.si.

Podatki namreč kažejo, da na potovanju v manj razvite predele sveta zboli med 15 in 50 odstotkov potnikov. V petih letih (od leta 2012 do 2017) se je več kot 40 prebivalcev Slovenije na potovanju okužilo s hepatitisom A, najmanj 40 jih je po potovanju zbolelo za malarijo, 34 za dengo, vsaj devet jih je zbolelo zaradi trebušnega tifusa, pri sedmih se je potrdila okužba z virusom zika, pri dveh pa okužba z virusom čikungunja. Naštete bolezni pa niso edine, ki nas morajo skrbeti zunaj meja Slovenije.

Najpogostejše težave Najpogostejše zdravstvene težave na potovanju so potovalna driska, okužbe dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ugrizi in piki živali, poškodbe, višinska bolezen, potovalna slabost, težave zaradi časovnega zamika, sončne opekline ...

Zdravila na beli recept, plačljiv posvet Pred potovanjem se velja najprej posvetovati z osebnim zdravnikom, kronični bolniki pa tudi z lečečim specialistom. Za specifično zaščito ob potovanjih 18 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Foto: BRANE BOMBAč

Ste že odkljukali vse na svojem seznamu opravil pred odhodom na dopust? Ste poskrbeli tudi za zaščito svojega zdravja? O tem se lahko posvetujete s svojim osebnim zdravnikom ali pa obiščete eno od ambulant za potovalno medicino, ki delujejo na vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

na določene destinacije pa priporočajo posvet v ambulantah za potovalno medicino, ki delujejo na vseh območnih enotah NIJZ. Običajno predpišejo zdravila na beli recept, torej jih je treba v lekarni plačati, saj ne spadajo pod kritje zdravstvenega zavarovanja. Enako velja za priporočena cepljenja. Pregleda v tem primeru ni treba plačati, če pa vam po pregledu ne izdajo nobenega recepta, vas bo krajši posvet stal 8, daljši pa 16 evrov.

V ambulanti za potnike vas bodo na primer opozorili na vsa obvezna in priporočljiva cepljenja. »Za potnike je zelo pomembna pravočasna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu in zaščita z zdravili pred malarijo,« poudarja zdravnik Zoran Simonović z NIJZ, ki deluje v ambulanti za potnike v Mariboru. Če denimo pripotujete iz države, kjer se pojavlja rumena mrzlica, lahko po mednarodnem zdravstvenem pravilniku od vas zahtevajo potrdilo o cepljenju

proti tej bolezni. Tako je tudi, če ste v tej državi samo v tranzitu – načeloma velja le, če ste tam preživeli več kot 12 ur. Vendar je Zoran Simonović opisal primer slovenskega potnika, ki so mu zavrnili vkrcanje in od njega zahtevali, da se cepi kar na letališču – zaradi slabih higienskih razmer med cepljenjem se je celo zbal možnosti okužbe s HIV ali hepatitisom.

Tudi zvin gležnja je lahko velika težava Popotnica Eva Tiefengraber je opozorila na težave, ki se nam zdijo v razvitih državah zgolj manjša nevšečnost, v oddaljenih, nerazvitih območjih pa nam lahko ogrozijo življenje, na primer zvin gležnja na gorskem pohodu, preskromna zaloga pitne vode, komarjev pik ali ugriz psa. »Zato pred vsakim potovanjem dobro razmislim, kam grem in kaj bom tam počela, vedno pa s seboj vzamem zdravila in sanitetni material,« je povedala.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Ravnovesje

Tehtnica ali jenga Alain De Botton, britanski mislec, filozof, dušni pastir za ateiste, novodobni pridigar šole življenja, pravi, da je zavedanje lastne nepopolnosti ključno, zavedanje tega, da v vsem ne moremo biti odlični. Veliko razmišljamo o ravnovesju med delom in življenjem, da se da, če se hoče, uskladiti vse. De Botton nas strokovno, a navihano potolaži, da je to neumnost. Vsega pač ne moremo imeti. Vsaka vizija uspeha mora priznati, da nekaj žrtvuje.

Enako trdi Stacey Abrams, pisateljica in prva temnopolta ženska, ki se je v ZDA potegovala za mesto guvernerke. Tudi ona zanika idejo iskanja ravnovesja med delom in življenjem. Predlaga drug način urejanja ravnovesja med delom in življenjem, ki ga imenuje jenga (kar se izgovori dženga).

Poznate igro, pri kateri drugega na drugega postavljate skoraj enako velike bloke ali kvadre in iz njih sestavite kar se da trden stolp? Nato izmikate en blok za drugim in jih polagate na vrh, tako da se stolp ne poruši. Cilj je s čim manj potezami stolp zmanjšati do dna, ne da bi se stolp podrl.

Torej, če za metaforo ravnovesja med delom in življenjem uporabimo jengo, pospravljanje življenja ni osredotočeno v ravnovesje, ampak v strategijo in izpeljavo čim boljših možnih potez. Ena kocka, ena naloga naenkrat. Tako urejanje, manipulacija

ravnovesja pomeni bolj tehtanje, nenehno majanje, nenehno lovljenje ravnotežja – včasih obupan poskus, da bi vsi bloki plavali na gladini, vsaj dokler je morje mirno.

Napotki za srečno življenje Da bi torej zmagali pri jengi, ujeli ravnovesje in po svetu hodili srečni, se zakopljite v tele izbrane kratke napotke: • Uživajte lepoto: lepoto v vseh oblikah nujno potrebujemo za srečo. To je ena redkih stvari, zaradi katerih je vredno živeti.

• Počutite se lepi tudi sami: vse naše napake in drobne težave so priložnost za spoznavanje in zorenje. Ko začutimo, da smo privlačni, taki tudi postanemo.

Lepoto sestavlja več dejavnikov: samozavest, ponos, opazna navzočnost, hoja, zanos ...

• Živite vsak dan: vsak dan posebej je edina stvar, ki je res naša. Svoje življenje živimo danes, ne včeraj in ne jutri. Bodite prisotni v trenutku, postanite eno s tistim, kar prav takrat počnete.

• Jejte manj, vendar bolje: naučite se živeti z lakoto.

• Pijte vodo, ki telo hkrati čisti in pomaga pri prenosu snovi, pri njihovi razporeditvi in raztapljanju.

• Ne kritizirajte drugih: s kritiziranjem ne poveste ničesar o drugih, a veliko o sebi.

• Ne poskušajte spreminjati drugih: nanje lahko vplivate le, če ravnate tako, da si bodo želeli posnemati vas. Vsi želijo posnemati tiste, ki žarijo od sreče.

• Veliko berite, veliko pišite. Potujte.

Razmislite: kako ste?

Dobro je sem in tja razmisliti, kako smo.

Popiti požirek vode, ga zaznati v telesu, sprejeti vase, se kam daleč zazreti in nabranih moči ne takoj raztrositi med nepomembnosti. Ravnovesje je tek na dolge proge. Tako kot pri igri jenga je želja po prilagajanju in konstantnem preverjanju zadanega osnovna. In če kdaj začutite, da so se kvadri sesuli? Nič ne de: vedno lahko začnete znova.

Prispevek v celoti: www.zala.si/blog

Moj cukrček brez sl adkor ja

www.zala.si

OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen ni ovira za potovanje

Potovanje za ljudi s sladkorno boleznijo ® Mateja Bahun, prof. zdr. vzg., strokovni pregled: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Sladkorna bolezen ni ovira za popotovanja in počitnice. Potrebujete pa skrbno pripravo in dobro organizacijo potovanja. Pot začnite načrtovati dovolj zgodaj, da boste imeli dovolj časa predvideti in urediti vse stvari ter se po potrebi pogovoriti s svojim zdravnikom.

Da bi vaše potovanje potekalo brez zapletov in da bi s počitnic prišli spočiti, polni novih moči in zdravi, vam ponujamo nekaj nasvetov: 1. Preverite, ali vaše zdravstveno zavarovanje zagotavlja kritje stroškov zdravstvene oskrbe ob potovanju v tujino, in si priskrbite dodatno zdravstveno zavarovanje za čas potovanja.

2. Preverite, ali so za državo, v katero potujete, potrebna dodatna cepljenja (informacije so dostopne na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje) – cepljenje uredite dovolj zgodaj pred odhodom, da bo cepivo med potovanjem že učinkovalo oz. da ste v primeru morebitnih stranskih učinkov pod nadzorom svojega zdravnika.

3. Pozanimajte se, ali so vam v državi, v katero potujete, dosegljivi pripomočki in zdravila, ki jih uporabljate (za primer, če bi ostali brez njih) – ali je na voljo enaka vrsta inzulina, kateri ga morda lahko nadomesti in kakšna je njegova koncentracija (v Sloveniji uporabljamo inzulin, ki ima 100 enot na mililiter).

4. Pri potovanju z letalom shranite inzulin v ročni prtljagi in ne v prostoru za prtljago, kjer lahko pride do izredno nizkih temperatur (kar zmanjša ali uniči delovanje inzulina).

5. Na splošno pazite na temperaturo okolja – zdravil ne puščajte na mestu, kjer obstaja možnost, da postane prevroče (npr. v avtomobilu, ob oknu …), isto velja, kadar potujete v mrzle kraje, kjer obstaja nevarnost prenizkih temperatur (takrat inzulin, inzulinsko črpalko in merilnik glukoze hranite na primerni temperaturi, npr. blizu telesa).

6. S seboj vzemite dvojno količino pripomočkov in zdravil (ali količino, ki zadostuje za dodatni teden), ter jih shranite na vsaj dveh ločenih mestih – lahko se vam zgodi, da vam del prtljage ukradejo, jo izgubite ali se potovanje nepričakovano podaljša.

7. Vse pripomočke in zdravila shranite v originalni embalaži z navodili za uporabo.

8. Priskrbite si potrdilo, da imate sladkorno bolezen in da uporabljate injekcijski pribor – to vam lahko prihrani zaplete pri carinskih postopkih pri prehodih meje.

9. Med potovanjem si pogosteje merite koncentracijo glukoze v krvi (in po možnosti nadzorujte energijski vnos) – obeta se vam drugačna hrana in drugačna telesna dejavnost, kot ste je navajeni.

20 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

10. Upoštevajte, da lahko zaradi sprememb v prehrani, spremenjene telesne dejavnosti, manj ali bolj stresnega doživljanja in spremembe časovnega pasu pride tudi do spremenjenih potreb po inzulinu. Zaradi tega si vsaj na začetku potovanja pogosteje merite glukozo v krvi.

11. Če potujete prek časovnih pasov, je potrebno prilagajanje odmerkov inzulina – natančno shemo aplikacije inzulina določite v sodelovanju z vašim diabetologom ali edukatorjem že pred potovanjem.

12. Med postanki se razgibajte – vsaj vsaki dve uri potelovadite z nogami ali se sprehodite (zelo pomembno na letalu, ravno tako priporočljivo pri dolgih vožnjah).

13. Na letalu si izberite sedež ob prehodu – imeli boste malo več prostora, laže boste dosegli prostor s prtljago.

14. Obnovite svoje znanje o predvidevanju in preprečevanju hipoglikemij ter o ukrepanju ob pojavu. Glede na način zdravljenja bolezni, vaše zaznavanje hipoglikemij in pričakovane okoliščine potovanja razmislite oz. se z diabetologom posvetujte o tem, da o ukrepanju ob hipoglikemiji, še posebej hudi, seznanite osebe, ki potujejo z vami.

15. Obujte mehke, že uhojene čevlje – novi čevlji vas lahko ožulijo in pokvarijo dopust, upoštevajte priporočila o skrbi za noge.

16. S seboj vzemite hrano za en dan – ves čas jo imejte blizu sebe, na poti morda za vas primerna hrana ne bo dostopna.

17. Izogibajte se direktnemu soncu in pijte dovolj tekočine – ne pijte vode iz pipe, če to ni posebej opredeljeno kot primerno, ne uporabljajte ledu, pazite, kako vam drugi pripravljajo pijačo, redno si umivajte roke, uživajte le sveže pripravljeno hrano, bodite previdni pri surovi hrani, solatah, sadju (razen, če ga lahko olupite), sladoledih, mlečnih kremah ...

18. Če uporabljate inzulinsko črpalko oz. senzor za stalno merjenje glukoze, se pred potovanjem pozanimajte pri proizvajalcu, ali jih lahko varno uporabljate tudi med nekaterimi zdravstvenimi preiskavami ter kako je z njihovo uporabo med varnostnimi preiskavami na letališčih (odstraniti jo je treba pred rentgenskim, CT ali PET slikanjem ter magnetno resonanco. Detektorji kovine na letališčih so načeloma varni, telesni skenerji pa ne, ravno tako ni primerno, da osebje na letališču zahteva odklop črpalke zaradi pregleda, kar lahko diabetolog zapiše v potrdilo).

Ali ste si pripravili vse, kar boste potrebovali?

SploĹĄno uporabne stvari: o Kartica zdravstvenega zavarovanja: slovenska kartica o o o o o o o o o o o o o o o o o

zdravstvenega zavarovanja, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, kartica dodatnega zavarovanja za Ä?as potovanja Fotokopije vseh pomembnih dokumentov in kontakti za primer, Ä?e morate dokumente preklicati Potrdilo o tem, da imate sladkorno bolezen, oz. izkaznico Telefonske ĹĄtevilke diabetoloĹĄke ambulante, pomembnih drugih oseb, druge kontaktne telefonske ĹĄtevilke Seznam zdravil, ki jih redno uĹživate, dopiĹĄite tudi generiÄ?na imena zdravil (pri pripravi seznama vam lahko pomagajo v diabetoloĹĄki ambulanti ali v lekarni) Seznam zdravstvenih ustanov v kraju, kamor potujete Slovar – olajĹĄal vam bo komunikacijo, Ä?e boste potrebovali zdravstveno pomoÄ?

Zdravila proti vroÄ?ini in termometer Zdravila proti boleÄ?ini Zdravila proti driski Zdravila proti bruhanju Zdravila proti alergiji ObliĹži, gaza ‌ Pinceta, ĹĄkarjice ZaĹĄÄ?ita proti ĹžuĹželkam Krema za sonÄ?enje, sonÄ?na oÄ?ala oz. zimska oprema, Ä?e potujete v hladne kraje Dezinfekcijski robÄ?ki ali razkuĹžilo za roke Dobra volja

ÄŒe zdravite sladkorno bolezen s tabletami: o Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni o Zdravila za druge kroniÄ?ne bolezni – visok krvni tlak ‌ o Merilnik glukoze v krvi – ali potrebujete rezervne baterije?

o o o o o o o

Testni listiÄ?i ProĹžilna naprava Lancete Dodatni obrok hrane (ali dva) UstekleniÄ?ena voda (potovanje z letalom – vodo kupite po opravljeni varnostni kontroli ali na letalu) Dnevnik samokontrole Pisalo

ÄŒe se zdravite z inzulinom, ĹĄe: o Inzulin – pazite na zadosti veliko zalogo (veÄ? kot v resnici o o o o o o

potrebujete za Ä?as potovanja) Inzulinski injektor Igle za aplikacijo inzulina Hrana za prekinitev hipoglikemije (sladkor, sladke pijaÄ?e, glukozni gel, glukozne tablete ‌) Glukagon (Ä?e vam ga je glede na vaĹĄo bolezen in tip potovanja priporoÄ?il vaĹĄ diabetolog) Hladilna torbica – skrbi za primerno temperaturo inzulina v krajih z visokimi temperaturami in za zaĹĄÄ?ito pred vodo, peskom na plaĹžah Dve uri – kadar pri potovanju preÄ?kate Ä?asovni pas, eno uro prilagodite lokalnemu Ä?asu, eno pa pustite na “domaÄ?em Ä?asuâ€?, da boste vedeli, koliko Ä?asa je preteklo od zadnje aplikacije inzulina

ÄŒe uporabljate inzulinsko Ä?rpalko, pa ĹĄe: o ProĹžilna naprava o Set za inzulinsko Ä?rpalko o Brizgalka o Kapsule inzulina o Inzulin v injektorju – Ä?e imate teĹžave s Ä?rpalko, rezervne baterije

4,95 â‚Ź ZA HITRO IN PREPROSTO HLAJENJE INZULINA

AKCIJA KUPIĹ 3 DOBIĹ 4

+ TAKOJĹ EN IN DOLGOTRAJEN UÄŒINEK

INVERTNI SLADKORNI SIRUP V lekarnah in specializiranih trgovinah

IDEALNO ZA VAĹ INZULIN IN DRUGA ZDRAVILA MED POTOVANJEM MED TRUST d.o.o -JUPTUSPKTLB DFTUB t 4* -KVCMKBOB 5FM t F QPĂ?UB JOGP!NFEUSVTU TJ XXX XFMMJPO TJ

OSREDNJA TEMA: Zaščita pred srčno-žilnimi zapleti sladkorne bolezni

Nova zdravila za zniževanje glikemije ® Redakcija časopisa Medicina danes

Lani so se prek soglasja ameriškega in evropskega združenja diabetologov ADA/EASD v izbor zdravil takoj za metforminom, zlatim standardom zdravljenja glikemije, uvrstila zdravila iz skupine spodbujevalcev receptorja glukagonu podobnega peptida GLP-1 in zaviralcev natrijevega soprenašalca SGLT-2. Gre za zdravila, ki so visoko mesto v drugi liniji izbora dosegla zaradi številnih dokazov o učinkovitosti in varnosti ter srčno-žilnih dobrobiti.

Kaj je vsa ta leta mučilo zdravnike Ste kdaj pomislili, da zdravnika vaša bolezen skrbi ravno toliko kot vas? In da tudi njemu ni vseeno, ker vam nikakor ne uspe doseči ciljev glikemije in želenih vrednosti sladkorja v krvi? Da ga skrbi, ker tudi lipidna slika in krvni tlak nista povsem v ciljnih vrednostih in ker je telesna masa še vedno visoka ali pa še narašča? Skrbijo ga tudi vpliv previsokega krvnega sladkorja na žile in srce (aterosklerotična srčno-žilna bolezen) in drugi možni zapleti sladkorne bolezni. Zato so bili diabetologi, kardiologi, nefrologi in družinski zdravniki navdušeni nad izsledki prve študije srčno-žilne varnosti, skozi katere so po zahtevi ameriške agencije za zdravila FDA morala nova zdravila za zniževanje glikemije iz omenjenih razredov. Študija je pokazala ne le, da so varna, temveč da srcu in ožilju celo koristijo, da izboljšajo glikemične cilje, odložijo zaplete ali jih morda celo preprečijo. Sladkorna bolezen je srčno-žilno-presnovna bolezen, ki prek različnih srčno-žilnih mehanizmov vpliva tudi na ledvice in druge podsisteme v telesu. Vsa nova zdravila iz razreda agonistov receptorja GLP-1 in zaviralcev SGLT-2 so pokazala srčnožilno varnost, nekatera med njimi tudi dobrobit (denimo manj srčne in možganske kapi, manj hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja, manjša pojavnost srčno-žilne smrti), nekatera pa tudi za22 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Vir: REDAKCIJA čASOPISA MEDICINA DANES

Kljub številnim terapevtskim možnostim je zdravljenje sladkorne bolezni še vedno izziv. Ljudje zaradi zapletov, ki jih povzroča bolezen, kot so srčno-žilni zapleti in zapleti na majhnih žilah, živijo slabše in z večjim tveganjem za težave. Prihodnost obeta, da bo za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 poskrbljeno bolj celovito in učinkovito.

GLP-1 agonisti

ščitne učinke za ledvice. In kar je tudi pomembno, brez neželenih hipoglikemij in z ugodnimi učinki na telesno maso.

Trenutno najboljše za zniževanje glikemije Zdravilo za zniževanje glikemije, ki je v soglasju z ADA/EASD uvrščeno najvišje (za metforminom) zaradi močne dokazne vrednosti pri srčno-žilni dobrobiti, je agonist receptorja GLP-1 liraglutid. Čeprav zdravila iz skupine agonistov receptorja GLP-1 niso nova zdravila, je proizvajalcu liraglutida in sema-

Glavni učinki GLP-1 R GLP-1 je dirigent orkestra sladkorne bolezni, ki deluje na številne pomembne organe: • zniževanje sladkorja v krvi • zvišanje inzulina, znižanje glukagona, zakasnitev praznjenja želodca • zniževanje telesne mase • znižanje vnosa hrane, večja sitost, zmanjšanje lakote • srčno-žilni učinki • zmanjšanje krvnega tlaka, lipidov, vnetja

glutida uspelo, da je s spremembo aminokislin in vezavo maščobnih kislin v molekuli podaljšal delovanje tako, da delujeta dalj časa (dolgo delujoča agonista receptorja GLP-1), zato se eden odmerja enkrat dnevno, drugi pa celo enkrat tedensko.

Velja pa omejitev predpisa te terapije, to je največji odmerek dveh peroralnih antihiperglikemikov (bigvanid + sulfonilsečnina) ter indeks telesne mase nad 30 ali več.

Dodajmo še, da so iz skupine zaviralcev SGLT-2 na voljo tri zdravila (empagliflozin, dapagliflozin, kanagliflozin), ki sicer delujejo prek ledvic. Prvi dve sta na voljo tudi v Sloveniji, glavna ovira pri predpisovanju pri zelo ogroženih ljudeh za srčno-žilne bolezni pa je slabša ledvična funkcija.

Kaj je za koga dobro »Če je prva ljubezen sladkorne bolezni tipa 2 metformin, ta žar sčasoma začne bledeti in pride čas za drugo in tretjo terapijo,« pravi družinska zdravnica Nika Šatej, specializirana za vodenje ljudi s sladkorno boleznijo. Glikemija prepogosto ni dobro urejena, pojavijo se pridružene bolezni. Zdravnik seveda želi

kaj storiti in pomagati. Toda to, kar zdravnik šteje za dobro, ni nujno vedno v soglasju s tem, kar misli človek z boleznijo. »Ljudje drugače gledajo na to, kaj je zanje dobro. Skrbijo jih stranski učinki, varnost, v zadnjem času najbolj jetra, želodec, ne marajo injekcij, zelo radi vidijo, da je zdravilo treba vzeti čimmanjkrat,« je na enem od junijskih kardiodiabetoloških srečanj dejala zdravnica Nika Šatej. Želela je povedati, da ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 med seboj niso enaki in da jih je treba obravnavati v skladu z njihovimi pričakovanji. »Kljub temu, da so priporočila za zdravljenje dopolnjena, pri zdravljenju marsikdaj nismo uspešni,« je dejala Šatejeva. Zdravniki menijo, da so nova zdravila priložnost, da se k zaščiti ljudi s sladkorno boleznijo pristopi bolj proaktivno.

Celostne terapije, celostna obravnava »Najbolj pomembno je, da takoj ob odkritju sladkorne bolezni identificiramo tiste, ki so najbolj ogroženi za pojav zapletov,« je dejala Šatejeva, posebej srčno-žil-

nih, ki so najbolj nevarni. Kardiologi so se zaradi narave bolezni in učinkov novih terapij na srce in ožilje zavedeli, da lahko za svoje bolnike, za katere pogosto ne vedo, da imajo sladkorno bolezen, zdaj naredijo več. Radi bi se povezali z diabetologi in drugimi zdravniki, ki skrbijo za ljudi s sladkorno boleznijo, in za svoje bolnike naredili več. V kliniki se že uporablja izraz kardiodiabetologija in vaskularna diabetologija. V prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bo za človeka s sladkorno boleznijo poskrbljeno bolj celostno. Poleg nadzora glikemije bo v središču obravnave tudi srčno-žilna varnost človeka s sladkorno boleznijo. »Tudi nova kardiološka priporočila, ki jih pričakujemo letos konec poletja, bodo zanesljivo vsebovala priporočilo, da pri naših bolnikih, za katere ne vemo, ali imajo sladkorno bolezen, naredimo glukozni test na tešče,« pravi specialist internist prof. dr. Zlatko Fras, predstojnik Interne klinike UKC Ljubljana. Kardiologi se tudi nagibajo k uporabi novih skupin zdravil v primarni preventivi, saj menijo, da ni razloga, da se pri srčnožilnih ukrepih še čaka.

A ni vse tako enostavno Nove terapije namreč prinašajo tudi nove organizacijske zahteve, česar se zdravniki zavedajo. Dostop do kardiologa za bolnike ni tako enostaven, pogosto tavajo in čakajo. Prerešetati bo treba učinkovitost sedanje kardiološke službe, na novo postaviti, kako bo potekala pot bolnika, načrtno izobraževati in zbirati znanje na enem mestu, je o tem, kako ukrepati po rezultatih kliničnih študij, ki bodo za vedno spremenile klinično prakso, dejal prof. dr. Zlatko Fras. »Naša najpomembnejša naloga že danes pa je, da pri posamezniku s sladkorno boleznijo čim prej ocenimo njegovo srčno-žilno ogroženost,« je še dodal.

Opomba: Generična imena zdravil na recept smo v članku uporabili samo v delih, kjer smo presodili, da je to potrebno za splošno razumevanje bralca.

Namen je zgolj pojasnjevalni in ne gre za informacijo o zdravilu. Informacije o zdravilih sme podati samo zdravnik.

Prispevek je omogočilo podjetje Novo Nordisk, ki pa v vsebino ni posegalo.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Kožne in nohtne bolezni

Najpogostejše kožne in nohtne bolezni pri diabetikih ® Mojca Simončič Godnič, dr. med., spec. dermatovenerologije

Sladkorna bolezen je motnja presnove sladkorja, ki prizadene številne organe, med njimi tudi kožo. Nekatere kožne spremembe se lahko razvijejo, še preden bolnik sploh ve, da ima sladkorno bolezen. S tem hkrati pomagajo do hitrejše diagnoze in začetka zdravljenja sladkorne bolezni. Nekatere druge spremembe na koži pa nam lahko povejo, da je diabetes slabo urejen.

Sladkorna bolezen povzroča spremembe na drobnem žilju kože in živcih, ki oživčujejo kožo, kar vodi v nastanek tako imenovanega diabetičnega stopala.

Bolnike koža tudi pogosteje srbi in imajo glivične in bakterijske okužbe kože. Tovrstne težave ima sicer veliko ljudi in same po sebi ne pomenijo, da ima oseba tudi sladkorno bolezen, se pa omenjene kožne bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo razvijejo pogosteje kot pri zdravih ljudeh. Pri diabetikih se lahko pojavijo tudi za sladkorno bolezen značilne kožne bolezni, ki se pri zdravih ljudeh običajno ne razvijejo (npr. diabetična dermopatija, necrobiosis lipoidica diabeticorum, diabetični mehurji in eruptivna ksantomatoza).

Diabetično stopalo Diabetično stopalo je posledica zapletov sladkorne bolezni na živcih (periferna nevropatija) in žilah (mikroangiopatija). Diabetik ima zato zmanjšan ali celo odsoten občutek za bolečino in toploto v stopalih. Prsti se ukrivljajo, postanejo krempljasto oblikovani, nohti se zadebelijo, vse to pa vodi v nastanek kožnih zadebelitev na mestih pritiska na stopalih. Sčasoma lahko nastanejo na teh mestih pod zadebelitvijo razjede, ki se težko celijo. Napredovala bolezen lahko povzroči nastanek gangrene, ki jo je treba zdraviti kirurško, v hujših primerih tudi z amputacijo prstov oziroma stopala.

Pomembno je, da ljudje s sladkorno boleznijo preprečujejo nastanek poškodb kože na stopalu. Previdni morajo biti pri striženju nohtov, nošenju udobne obutve, skrbeti za redno nego kože stopal in biti previdni pri uporabi agresivnih keratolitičnih pripravkov za mehčanje suhe kože. Za rezanje debele kože na podplatih diabetik ne sme uporabljati ostrih 24 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

predmetov in britvice; pedikuro je najbolje prepustiti strokovnjaku podiatru.

Okužbe kože in nohtov Najpogosteje glivične okužbe kože pri bolnikih s sladkorno boleznijo povzroča kvasovka Candida albicans. Običajno se okužba pojavi v kožnih gubah, kjer je koža topla in vlažna (pod dojkami, pazduhami, dimljami). Koža postane pordela, srbeča, pojavijo se lahko tudi mehurčki in bunčice pa tudi boleče razpoke, pod kožico penisa in v nožnici pa nadležen srbež, rdečina in belkaste obloge.

V okolici nohta se glivična okužba kaže z oteklo in pordelo kožo, na nohtih pa pogosto opazimo tudi belkaste lise.

Tako kot pri zdravih ljudeh so tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo pogoste okužbe kože in nohtov z drugimi glivami (dermatofiti), največkrat na stopalu ali v dimljah. Posamezni nohti na nogah postanejo zadebeljeni, rumenkasti, lomljivi, koža med prsti je pordela, se lušči in je včasih tudi razpokana.

Glivične okužbe kože zdravimo običajno s kremami, ki vsebujejo zdravila, in te ustavljajo rast gliv. Ob obsežnejših spremembah ali okuženih nohtih pa je običajno potrebno tudi zdravljenje z zdravili v obliki tablet. Da bi preprečili ponovne glivične okužbe kože, moramo skrbeti, da je koža v predelu gub in med prsti suha ter da je sladkorna bolezen dobro urejena.

Glivične okužbe kože same po sebi sicer niso nevarne, povzročijo pa nastanek razpok v koži, skozi katere nato vdi-

rajo bakterije. Tako se na primer lahko razvije bakterijska okužba kože in podkožja, tako imenovani šen oziroma erizipel. Največkrat se pojavi na eni goleni.

Golen oteče, koža močno pordi, noga je boleča, pojavi se povišana telesna temperatura in pogosto tudi mrzlica. Lahko pa na koži nastanejo mehurji in rane. Šen zdravimo z antibiotiki v obliki tablet, v primeru hujšega poteka pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Luskavica Vemo, da se pri bolnikih z luskavico pogosteje razvije sladkorna bolezen, predvsem kadar gre za obsežnejšo luskavico. Obstaja več različnih oblik luskavice, zagotovo pa je najpogostejša

luskavica s plaki. Na koži vidimo značilna zadebeljena, izbočena in pordela žarišča, pokrita s srebrno sivkastimi luskami (psoriatični plaki). Spremembe se sicer lahko pojavijo kjer koli na koži, vendar pa jih na določenih mestih najdemo pogosteje, npr. na izteznih delih okončin (komolci, kolena), nad križem, v popku ter na lasišču in ob njem.

Suha koža in srbenje Srbenje kože je ena od najpogostejših težav, ki jih navajajo bolniki s sladkorno

boleznijo. Pojavi se lahko kjer koli na telesu, največkrat pa prizadene kožo goleni. Na tem mestu je koža pogosto izrazito suha in se lušči, spominja lahko na ribje luske. Suho kožo sladkornih bolnikov pripisujemo slabši prekrvitvi kože zaradi diabetične mikroangiopatije in prizadetosti živčevja, kar zmanjšuje tudi delovanje znojnic in lojnic. Pozimi se težave s suho kožo in srbenjem zaradi mraza in suhega zraka (zaradi centralne kurjave) še povečajo.

Za bolnike s sladkorno boleznijo je zato izredno pomembno, da namenijo negi kože z negovalnimi mazili vsak dan vsaj nekaj časa. S tem olajšajo srbenje, hkrati pa preprečujejo nastanek drobnih razpok v koži, ki bi lahko vodile k različnim kožnim okužbam.

Rubeosis faciei Rubeoza oziroma pordela koža obraza je pogosto neopažena težava, ki se pojavi pri približno 5 % sladkornih bolnikov zaradi povečanega tonusa žil na koži obraza. Rdečica sicer sama po sebi ni nevarna, je pa za bolnike moteča, bila pa naj bi tudi znak slabo urejene sladkorne bolezni. Izboljšanje rdečice dosežemo z znižanjem vrednosti glukoze.

Kožne bolezni, ki so značilno povezane s sladkorno boleznijo Acanthosis nigricans se kaže kot temno rjava obarvanost kože, ki je tudi nekoliko zadebeljena. Spremembe opazimo na koži na vratu, v pazduhah in dimljah, večkrat na teh predelih zrastejo tudi pecljati kožni izrastki, tako imenovani papilomi oziroma achrochordomi.

Sama bolezen je povsem nenevarna, bolnike pa običajno moti videz obarvane kože. Spremembe se največkrat pojavijo pri bolnikih, ki imajo močno povečano telesno težo, temna obarvanost kože pa se lahko izboljša, če bolnik shujša.

nekaj letih spremembe namreč spontano izzvenijo.

Tudi necrobiosis lipoidica je bolezen, ki prizadene kožo sprednjega dela goleni.

Pogostejša je predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. Na koži se pojavijo ostro omejena rdečkasto rumenkasta žarišča, na sredini žarišč je koža stanjšana, pogosto nekoliko ugreznjena. Z napredovanjem bolezni oziroma že ob manjših poškodbah lahko na teh mestih nastanejo tudi rane. Kožne spremembe se včasih pojavijo, še preden se razvije diabetes. Bolezen zdravimo z uporabo kortikosteroidnih mazil ali lokalnih injekcij. Svetujemo tudi nošenje elastičnih kompresijskih nogavic, ki preprečujejo otekanje nog in ščitijo kožo pred poškodbami.

Pri nekaterih bolnikih, predvsem tistih s sladkorno boleznijo tipa 1, na hrbtiščih stopal in spodnjih delov goleni nastanejo od nekaj milimetrov do nekaj centime-

trov veliki, neboleči, s tekočino napolnjeni mehurji (diabetični mehurji). Do njih pride spontano, brez predhodnih poškodb. Spremembe same od sebe izzvenijo v nekaj tednih, zato zdravljenje običajno ni potrebno.

Eruptivni ksantogranulomi se kažejo kot čvrste rumenkasto rdečkaste bunčice predvsem na koži okrog komolcev, kolen in nad ritnicami. Največkrat se pojavijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je slabo urejena in povzroča povišane vrednosti maščob v krvi (trigliceridov), kar vodi v nalaganje teh maščob pod kožo. Pomembno je, da bolnikom, pri katerih najdemo te spremembe, na tešče izmerimo vrednosti maščob v krvi. Povišane vrednosti zdravimo z dieto in zdravili za zmanjševanje maščob.

Nekateri ljudje s sladkorno boleznijo opažajo, da je koža zadebeljena, čvrsta.

Največkrat so te zadebelitve vidne nad sklepi na hrbtiščih prstov in lahko zmanjšajo gibljivost sklepov na prstih rok in nog. Za ohranjanje gibljivosti je potrebno redno opravljanje razteznih vaj.

Večina zgoraj naštetih bolezni je posledica dolgotrajne, slabo urejene sladkorne bolezni, predvsem zaradi vpliva na prekrvavitev in oživčenje kože. Za osebe s sladkorno boleznijo je zato izredno pomembno, da skrbijo za dobro urejenost krvnega sladkorja, saj s tem lahko preprečijo zaplete na mnogih organih, med drugim tudi na koži.

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

SI-2019-DME-003

Diabetična dermopatija največkrat prizadene kožo goleni, redkeje stegen in podlakti. Običajna je pri bolnikih, pri katerih je že prišlo do zapletov sladkorne bolezni na žilah (mikroangiopatija), živčevju (nevropatija) in očeh (retinopatija). Na golenih se pojavijo ostro omejena rdečkasto rjava žarišča, ki se pogosto luščijo in lahko puščajo spremembe, ki spominjajo na brazgotine.

Bolnikom ne povzročajo težav, ne srbijo in ne povzročijo nastanka razjed kože.

Zdravljenje ni potrebno, pogosto po

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom.

Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2019.

Datum priprave materiala: februar 2019.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Naporna oskrba onemoglega

Družinska oskrba svojca: skrb zase ® Dr. Jože Ramovš in Marta Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

V sklopu člankov v glasilu Sladkorna bolezen se letos posvečamo temi družinske oskrbe, ki je najbolj razširjena oblika skrbi za ljudi s potrebno dolgotrajno oskrbo – v vlogi oskrbovalca je trenutno vsak deseti Slovenec.

V prejšnjem članku smo se spraševali, kaj lahko vsak sam stori za izboljšanje ali ohranjanje lepega odnosa med oskrbovalcem in oskrbovancem – kako se učiti usmerjati svoje doživljanje, govorjenje in ravnanje v pozitivno smer. Danes pa bo naše geslo Če hočeš poskrbeti za druge, poskrbi zase.

Oskrbovanje onemoglega svojca je eno od zahtevnejših opravil v življenju. Človeka izčrpava v celoti. Je telesno naporno, saj so dnevi prezasedeni z obveznostmi, nega je lahko fizično zelo zahtevna, poleg tega se oskrbovalec sooča z lastnimi boleznimi. Pomoč bolnemu svojcu mnogokrat izčrpava duševno še bolj kot telesno, slaba volja lahko izčrpava prav tako kot utrujenost. Oskrba je tudi duhovno naporna, saj prinaša težke odločitve in situacije, v katerih ni lahko najti smisla. Še posebej pa je velikokrat težko v medsebojnem sožitju najti prave besede tako tistemu, ki pomoč daje, kot tistemu, ki jo prejema.

Zato se mora družinski oskrbovalec učiti zavestno skrbeti za svoje zdravje in dobro kondicijo. Tega namesto njega ne more narediti nihče drug. Sam mora sproti videti, koliko je obremenjen, kdaj je preobremenjen, koliko je s svojimi močmi pri koncu, zlasti pa, kako naj poskrbi za obnavljanje in krepitev svojih moči v korist bližnjega, ki ga oskrbuje, drugih in samega sebe.

Kako poskrbeti za svoje zdravje v šestih človeških razsežnostih?

V enem od prejšnjih člankov smo govorili o različnih dimenzijah zdravja, danes pa bomo na začetku razgrnili zemljevid, kako skrbeti zase v šestih človeških razsežnostih: telesni, duševni, duhovni, v medčloveškem sožitju, pri razvoju in v bivanjski razsežnosti iskanja smisla vsega, kar doživljamo in delamo.

Kaj vse lahko naredimo za telo? Ko oskrbujemo, je treba za telesno kondicijo narediti več kot takrat, ko ne opravljamo 26 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

težkega dela. Skrbimo za dnevno gibanje in telesno rekreacijo – izberimo si tisto, za katero imamo možnost in nam je v veselje. Skrbimo tudi za zdravo in uravnoteženo prehrano, za življenjski ritem in dovolj spanja. Izogibajmo se uporabe nikotina, alkohola in preveč kofeina.

Kaj vse lahko naredimo na področju duševnosti? Pri sebi skušajmo prepoznati, kdaj smo v stiski ali napeti, in vedeti, kaj pri na samih sproža stisko, nemoč in alarm. Ko smo napeti, poskrbimo, da se sprostimo. Enemu pri tem pomaga poslušanje glasbe, drugemu petje, branje, sprehod, klepet z drugimi, vaje za sproščanje in umirjanje, pisanje pesmi, pisanje dnevnika (dobro dene, če si človek zapisuje doživljanje in izkušnje: predvsem dobre, pa tudi težke – te v obliki radovednega vprašanja, kako to rešiti), masaža, ukvarjanje z otrokom, tuširanje … Duševno zdravje krepimo tudi s tem, da smo veseli, ponosni na vsakdanje dosežke in hvaležni zanje – nikakor se ne obremenjujmo, če se nam zdi, da ne delamo dovolj popolno. Gojimo svetle in pozitivne misli. Smejmo se – bodimo pozorni na smešne vidike vsakdanjega življenja.

Kaj naj naredimo za zdravega duha?

Bodimo sposobni reči sami sebi z vso dušo DA, ko je to potrebno, in NE, ko česa ne zmoremo, ne obvladamo ali ni smiselno. Kadar se znajdemo v slabem položaju, se vprašajmo, kaj bi lahko bilo še slabše; v duhu sprejmimo najslabšo varianto in nato poiščimo pot iz nje.

Sprejmimo dejstva, ki jih ne moremo spremeniti – zakaj bi rinili z glavo skozi zid? Ne odločajmo se za tisto, česar ne moremo uresničiti.

Kaj lahko naredimo za lepo sožitje?

Učimo se iskati na vsaki osebi nekaj lepega. Porazdelimo naloge pri oskrbi med vse družinske člane, kolikor je to le mogoče. Za svojo napetost in težave ne krivimo drugih. Gojimo naklonjenost do vseh ljudi. Iščimo stik z ljudmi, ki imajo podobne življenjske izkušnje, pogovar-

jajmo se z njimi o svojih težavah. Izogibajmo se jalovim konfliktom z drugimi ljudmi.

Kako poskrbeti za svoj razvoj? Uravnotežimo delo in prosti čas, obveznosti in razvedrilo. Berimo dobre knjige in selekcionirano glejmo TV. Vsak dan lahko naredimo zvečer kratek obračun, kaj smo pridobili z vsem, kar smo ta dan naredili, doživeli.

Kako lahko poskrbimo za svojo bivanjsko razsežnost? Poiščimo smisel v stvareh, ki jih delamo. Bodimo veseli, ponosni in hvaležni za vse, kar smo ustvarili mi ali naši dragi. Iščimo smisel človekove nemoči in oskrbovanja onemoglih ljudi.

Družinska oskrba je vedno začasna življenjska naloga – lahko traja malo časa, lahko zelo dolgo, nikoli pa ne večno. Včasih traja nekaj ur na teden, včasih pa tako rekoč štiriindvajset ur na dan. Velikokrat se oskrba stopnjuje. Vsak oskrbovalec bo zato v različnih situacijah moral najti drug način, kako skrbeti za svoje zdravje. Zgornji seznam načinov skrbi za različne človeške razsežnosti ni namenjen temu, da bi oskrbovalec ugotavljal, česa vse ne dela za svoje zdravje, niti ni namenjen temu, da bi si naredil seznam dodatnih obveznosti – kaj mora narediti še zase – in tako podaljšal seznam svojih neuspehov, ko mu to ne bo uspelo. Prej je namenjen temu, da ugotovite, kako vse že skrbite zase in ste na to ponosni. Morda pa vas katera od zgornjih stvari nagovori in si izberete eno tako stvar, na katero boste lahko v naslednjem obdobju bolj pozorni.

Najbolje pa se je vprašati: Kaj me sprosti in mi vrne moči za oskrbovanje? Je to sprehod, pogovor s prijatelji, je to opazovanje narave? Zapomnite si, da to ni nič manj pomembno od stvari, ki jih opravljate za druge. Zato si za to takrat, ko potrebujete, brez slabe vesti vzemite čas, in če se da, povejte tudi domačim, koliko vam to pomeni. Če boste namreč ostali brez moči vi, kako boste poskrbeli za druge?

Foto: DAVID KRANER

Ko se človek znajde na vrtiljaku življenja, ki se vrti čedalje hitreje, je včasih težko prepoznati posamezne barve in oblike.

Če vsak prispeva svoj košček, je za vse bolje Kako zahtevno delo je oskrbovanje in nega onemoglega, pogosto drugi družinski člani, sodelavci, prijatelji in celo oskrbovalec sam ne vidijo. To ni prav, ker v oskrbovalcu sproti uničuje velik del zdrave energije za to delo, zlasti pa njegovo zavestno skrb za lastno zdravje v vseh navedenih človeških razsežnostih.

Kaj lahko naredijo bližnji za primarnega oskrbovalca, to je tistega, na katerem sloni največji del oskrbe? Kolikokrat se zgodi, da celotna družina vzame za povsem samo po sebi umevno, da na primer hči, ki živi z mamo, skrbi zanjo.

Sorojenci, ki pridejo na obisk bolj redko, so takrat polni nasvetov in pripomb na oskrbovanje. Mama pa še mesec dni govori, kako prijazni so drugi, medtem ko je hči, ki jo oskrbuje, vedno slabe volje.

Včasih je veliko že to, da družinski člani, oskrbovanec in okolica opazijo in povejo primarnemu oskrbovalcu, da vedo, kako veliko delo opravlja, in ga pohvalijo. Pohvala lahko človeka drži pokonci in mu daje moči več dni ali tednov.

Seveda pa to ne pomeni, da ni potrebna tudi konkretna pomoč. V družinah veli-

kokrat vse sloni na mami, ženi. Debata o tem – ali so krivi ostali družinski člani, ker ne sodelujejo pri oskrbi, ali je kriva ona, ker ne spusti zraven nikogar drugega, ali družbeni patriarhalni vzorci – bi lahko bila iztočnica za nov članek ali pa za družinski prepir, ki nikomur ne koristi.

Dejstvo je, da je tam, kjer si družinski člani obveznosti med seboj delijo, veliko lažje. Zato se splača natančneje pogledati izkušnje ljudi, ki jim to uspeva.

Na tečajih, ki jih Inštitut Antona Trstenjaka organizira skupaj z družinskimi oskrbovalci, iščemo načine, kako prerazporediti oskrbovalne obveznosti med družinske člane. Ena glavnih ugotovitev je, da je to odvisno od tega, ali oskrbovalci znajo prositi za pomoč, povedati konkretno, kaj si želijo, da bi naredili drugi (za razliko od splošnih očitkov: »Ti tako nič ne pomagaš«), in potem zaupati, da bodo drugi družinski člani neko nalogo dobro izpeljali, čeprav nekoliko drugače, kot bi jo izpeljali sami.

To je za današnjega človeka velikokrat težek izziv. Živimo v času, ki ceni neodvisnost, samostojnost in učinkovitost močnega posameznika. Javno mnenje odvisnost od drugih prezira, nezavedno nas

sili k stališču, da nas je vsake odvisnosti sram ali strah. Zato si poglejmo vprašanje odvisnosti od bliže. Samo pomislimo, v čem vse smo odvisni od drugih, od koliko ljudi je bilo odvisno, da smo se rodili, shodili in se naučili pisati; koliko ljudi je sodelovalo, da danes nosimo to obleko in da imamo na krožniku hrano; od drugih smo odvisni, da nam razumevajoče prisluhnejo, itd. Vsi smo potrebni vsem. Čim boljši so drugi, v tem boljših razmerah živim jaz in tem večje možnosti imam za svoj razvoj. Čim boljši sem jaz, v tem boljših razmerah živijo vsi drugi in tem večje možnosti imajo za svoj razvoj. Če medsebojno odvisnost razumemo tako, je ne bomo le sprejemali, ampak se je bomo tudi veselili.

Ko se človek znajde na vrtiljaku življenja, ki se vrti čedalje hitreje, je včasih težko prepoznati posamezne barve in oblike. Človeku ne preostane drugega, kot da se dobro oprime ročajev svojega sedeža, se prepusti mavričnim barvam in hitečim oblikam, tu in tam spusti izdih groze, se glasno zasmeje ali pa krikne od navdušenja. Poskrbimo zase, da si bomo na koncu lahko rekli: Tale vožnja na vrtiljaku pa je bila res nepozabna.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

27

ZA NAŠE ZDRAVJE: Farmacevtsko svetovanje ljudem s sladkorno boleznijo

Celostna obravnava oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 ® Asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm.

Ali poznate svoja zdravila, dvomite o njih ali vas zanima več? Sumite, da prihaja do neželenih učinkov in zato izpuščate odmerke? Ali težko sledite svoji shemi zdravljenja?

Kdo smo in kaj počnemo?

S farmacevtom svetovalcem se bolnik sreča v prostorih zdravstvenega doma.

Morebitne spremembe zdravljenja z 28 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

zdravili izvedeta nato skupaj bolnik in osebni zdravnik, ki bo prejel izvid farmacevta svetovalca.

Farmacevt svetovalec lahko bolniku svetuje, kako naj zdravila jemlje. Spremembe glede odmerka ali zamenjave zdravila bo predlagal osebnemu zdravniku v obliki izvida. Osebni zdravnik bo odločil o smiselnosti predlaganih sprememb. Farmacevt svetovalec je zdravstveni delavec, magister farmacije, ki ima tudi ustrezno specializacijo, sodeluje z osebnim zdravnikom pri zdravljenju z zdravili, zlasti glede morebitnih neželenih učinkov in njihovega medsebojnega delovanja (interakcij). Timska obravnava zdravljenja z zdravili pri bolnikih je lahko boljša, če z zdravnikom sodeluje tudi farmacevt.

V primeru kronične bolezni, kot je tudi sladkorna bolezen, se bo farmacevt

Farmacevtsko svetovanje povsod po Sloveniji Ambulante farmacevta svetovalca so po celi Sloveniji, ponekod se še odpirajo.

Marca 2019 je izvajalo program farmacevtskega svetovanja že več kot 30 zdravstvenih domov po Sloveniji. Za vam najbližjega farmacevta svetovalca povprašajte vodstvo najbližjega zdravstvenega doma ali ga poiščite na spletni strani.

Projekt celostne obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju V Pomurju poteka projekt celostne obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, h kateremu smo pristopili zdravstveni delavci tako iz primarnega kot sekundarnega nivoja zdravstvenega varstva, ker želimo poenotiti zdravljenje in spremljanje bolnika s sladkorno boleznijo v zdravstvenem domu, bolnišnici, referenčnih ambulantah, lekarni itd. Prav je, da bolnik vedno prejme enaka navodila, tudi če jih sliši večkrat, da se laboratorijski izvidi ne podvajajo, da pa se redno izvajajo tudi preventivni pregledi, da se kaj ne izpušča itd. Le s timskim sodelovanjem vseh, s katerimi se bolnik srečuje na svoji poti, je obravnava lahko optimalna.

Pripravili in izdali smo Priporočila za celostno obravnavo bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 (namenjena so predvsem zdravnikom), dodatno pa tudi brošuro za bolnika s predstavitvijo korakov za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni in z zdravim jedilnikom. Začel je delovati tudi poenoteni informacijski sistem, ki sicer na začetku predstavlja nekaj dodatnega dela, ko pa se ga enkrat vpelje Foto: PIxABAy

Če ste vsaj na eno izmed teh vprašanj odgovorili pritrdilno, je prav, da o tem najprej povprašate svojega zdravnika ali tudi farmacevta v lekarni, kjer dvigate zdravila. Velikokrat pa se zgodi, da je neželene učinke terapije težko predvideti ter da so terapije zapletene in se različne bolezni prepletajo z različnimi zdravili.

Zato vas bo morda zdravnik z delovnim nalogom napotil v ambulanto farmacevta svetovalca.

Ker število bolnikov s sladkorno boleznijo narašča, narašča tudi število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen v Sloveniji. Iz podatkov ZZZS je razvidno, da je bilo leta 2018 v Sloveniji 113.963 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za to bolezen. Poleg teh zdravil pa so najverjetneje prejemali še številna druga zdravila za zdravljenje spremljajočih diagnoz. Polifarmakoterapija (jemanje več zdravil hkrati) je pri bolnikih s sladkorno boleznijo zelo pogosta. Najpomembnejše posledice polifarmakoterapije pri bolnikih s sladkorno boleznijo so večja verjetnost za neželene učinke zdravil, interakcije med zdravili, morebitna podvajanja terapije, zmanjšana adherenca, pogostejše hospitalizacije in urgentni pregledi, zmanjšana kakovost življenja in višji stroški zdravljenja. Če so obširne sheme zdravljenja z zdravili potrebne, je za ustrezno jemanje zdravil pomembno, da bolnik pozna svoja zdravila in namen ter cilj zdravljenja tako jih tudi bolj redno jemlje. K temu mu lahko pomagajo tudi osebne kartice zdravil (OKZ), ki jih lahko pripravimo farmacevti.

svetovalec z bolnikom pogovoril o zdravilih, ki jih jemlje, in izdelal mnenje o varnosti in učinkovitosti zdravljenja z zdravili. Mnenje bo poslal osebnemu zdravniku; z njim se bolnik nato dogovori o morebitnih spremembah pri zdravljenju z zdravili. Bolniku pa farmacevt svetovalec že pri pogovoru svetuje, kako pravilno uporablja zdravila (s hrano ali brez nje, pred spanjem, na tešče ...), lahko mu izdela tudi osebno kartico zdravil.

Na kratko ...

v prakso, je pregled nad zdravljenjem in spremljanjem bolnika lažji, boljši in predvsem varnejši.

Cilji projekta so ambiciozni: izboljšati izide, dvigniti zdravstvene kazalnike in racionalizirati obravnavo sladkornih bolnikov, kar pomeni tudi znižati stroške in olajšati delo zdravstvenim delavcem in ljudem. V diabetološko ambulanto bodo tako prišli le tisti bolniki, ki to res potrebujejo, in na vrsti bodo prej, saj za dobro urejene bolnike brez zapletov zadostuje obravnava na primarni ravni.

Cilj je tudi odpraviti podvajanje laboratorijskih in drugih preiskav ter posledično morda celo zmanjšati število obiskov pri zdravstvenih delavcih.

Jemljete 5 ali več zdravil?

Pri celostni obravnavi bolnika je pomembno tudi ustrezno zdravljenje z zdravili oziroma optimalna terapija z zdravili, ki jih bolnik tudi dobro pozna in jemlje pravilno. Zato je kot obvezen član tima vključen tudi farmacevt svetovalec, h kateremu naj bi osebni zdravnik enkrat na leto napotil bolnika s sladkorno boleznijo, ki prejema 5 ali več zdravil hkrati, na pregled terapije z zdravili in na pogovor.

Z mojega stališča kliničnega farmacevta v bolnišnici bi se program lahko zelo dobro dopolnil tudi z brezšivno skrbjo pri bolnikih po odpustu iz bolnišnice. To pomeni, da bi bolniki, ki bi bili hospitalizirani, ob odpustu prejeli podrobno svetovanje glede pravilne uporabe zdravil doma, osebno kartico zdravil (kaj točno še jemati in kako, kaj prenehati jemati itd.) in morda tudi na novo uvedena zdravila za prvi mesec ali teden zdravljenja. Pozneje bi takega bolnika lahko veliko varneje spremljali tudi v lekarni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (saj bi s seboj že imel osebno kartico zdravil) in mu svetovali glede pravilne uporabe zdravil. Tako tudi ne bi bilo dvomov pri prehodih med različnimi zdravniki specialisti, katere terapije je bolnik trenutno deležen. Upam, da se bo tudi to začelo sistemsko urejati. O tem morda več kdaj naslednjič. Želimo si, da tudi druga področja v Sloveniji in odločevalci, kot so Ministrstvo za zdravje in ZZZS ter ostali, prepoznajo celostno obravnavo bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 kot primer dobre prakse.

Jajca za zajtrk tudi za osebe s sladkorno boleznijo Zajtrk z nižjim deležem ogljikovih hidratov in večjim deležem maščobe (LCHF) lahko pomaga sladkornim bolnikom lažje nadzorovati ravni sladkorja v krvi čez dan. Prav zajtrku običajno sledi velik skok sladkorja v krvi, ki je posledica kombinacije jutranje visoke odpornosti in tipičnega zahodnjaškega zajtrka, sestavljenega iz žit, kosmičev, toasta in sadja, živil, ki so prepolna ogljikovih hidratov. Zato velja, da je zajtrk najbolj problematičen obrok dneva, ki vodi do povišane ravni sladkorja v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Po mnenju prehranskih strokovnjakov je zajtrk z manj ogljikovih hidratov in več maščobe preprost način, da preprečimo skoke ravni sladkorja, izboljšamo nadzor glikemije čez dan in morda celo omilimo še druge zaplete diabetesa.

Odkrili so, da sta bili lakota pred jedjo in želja po sladkem pozneje čez dan običajno manjši, če so bolniki za zajtrk zaužili manj ogljikovih hidratov kot običajno, objavlja UBC’s Okanagan News.

Vam hormoni ne pustijo shujšati?

Hormoni imajo velik vpliv na naše vsakdanje delovanje in življenje. Določajo naše počutje, razmišljanje in včasih celo videz, zato ne preseneča njihova pomembna vloga, tudi ko želimo shujšati ali se zrediti. če nikakor ne morete shujšati, utegne biti krivec rastni hormon. V najnovejši raziskavi univerze São Paulo v Braziliji so raziskovalci odkrili, da rastni hormon (somatotropin) lahko deluje na način, da preprečuje hujšanje. Rastni hormon poznamo že desetletja, toda novo odkritje nakazuje, da je njegov vpliv veliko večji, kot so predvidevali doslej. Znanstveniki so že vedeli, da so velike količine rastnega hormona v naših mišicah, jetrih in drugih organih neposredno vključene v presnovo pri rasti, toda mislili so, da se tu njihov domet konča. Nova raziskava pa je odkrila, da je tudi v možganih prepolno receptorjev za rastni hormon, ki ima pomembno vlogo v presnovnih procesih. Odkrili so, da rastni hormon v možganih ni vključen le v presnovo pri rasti, temveč vpliva tudi na presnovne odgovore, ko gre za varčevanje z energijo, ko smo lačni ali na shujševalni dieti.

Odkritje je pomemben prispevek pri razumevanju, zakaj tako težko shujšamo.

Joga odlična za starejše ženske S še enim dokazom o koristi ukvarjanja z jogo je postregla študija univerze Temple v Filadelfiji, še zlasti za ženske v zrelih letih. Joga jim pomaga, da hitreje hodijo in bolje ohranjajo ravnotežje. Skupina strokovnjakov je osmislila program vaj, ciljno prilagojenih starejšim ljudem. Vaje vsebujejo osnovne položaje z natančno razlago, kako se zravnati, zravnano stati, se skloniti, nagniti na stran ... Po devetih tednih vadbe so dame v povprečju »zrastle« za centimeter. Seveda niso resnici zares zrastle, temveč so se zravnale iz zgrbljenega položaja. Ženske v programu so bile starejše od 60 let in so vadile dvakrat tedensko po uro in pol. Postopoma so povečevali intenzivnost vaj in po koncu programa se je izkazalo, da so imele daljši korak in da so hodile hitreje, dlje časa so lahko stale na eni nogi, bile so bolj samozavestne med ohranjanjem ravnotežja v stoječem položaju in pri hoji. Številni položaji v jogi so usmerjeni v izboljšanje ravnotežja in stabilnosti, kar je pri staranju izjemno pomembno.

Krepitev mišic in izboljšanje ravnotežja preprečujeta možnost padcev, kar je lahko zelo problematično pri starejših ljudeh, če pa do padca že pride, dajeta moč in stabilnost seniorkam, da hitreje okrevajo.

TK

OPRAVIČILO V prejšnji številki smo ob prispevku, ki ga je o svojem soočanju s sladkorno boleznijo napisal Jernej Kalan Nejc, žal objavili napačen izrez fotografije. Avtorju se za neljubo in nenamerno napako iskreno opravičujemo. Na fotografiji z baletne predstave je Jernej Kalan v resnici na sredini.

Uredništvo Sladkorna bolezen JULIJ 2019

29

ALTERNATIVA: Notranja preobrazba

Tukaj smo zato, da drug drugemu pomagamo ® Ciara – Jasna Štamcar

»Jaz znam nekaj, ti znaš nekaj drugega. Jaz dam tebi, ti daš meni. Tako postaneva oba boljša.«

Menda bi mi moralo biti ime Vesna.

Tako sta mi povedala starša. Po spletu naključij se je v moj rojstni list zapisalo ime Jasna. Jasna, Klara, Clare in še nekaj drugih izpeljank obstaja. Vse imajo isti pomen. Pomenijo jasnost, čistost. Prav to ponazarja moj psevdonim.

Moja pot Nikoli nisem načrtovala, da bom s svojim znanjem in intuicijo pomagala ljudem. Sem pa pred približno sedemnajstimi leti, morda celo že prej, obiskala zelo jasnovidno gospo, ki je izrekla »prerokbo«. »V prihodnosti boste pomagali ljudem.« Nisem ji verjela, saj sem v tistem obdobju delala čisto druge stvari.

A glej ga, zlomka. Minilo je veliko let in jasnovidna gospa je imela prav.

Danes pomagam ljudem. Tako poslovno kot osebno. Sem nabiralka znanj in tehnik iz katerih sem pred nekaj leti razvila svojo lastno metodo in jo poimenovala Celostni coaching Ciara®. S strahom sem jo prvič predstavila v svojem diplomskem delu in bila presenečena, da je mojega mentorja močno zanimala in ni zahteval, da jo izbrišem. Celo več, na zagovoru diplomskega dela je želel, da mu jo podrobneje predstavim.

Kako se je začelo? Kot odraščajoča deklica sem prepogosto imela občutek, da sta moja komunikacija in vedenje za okolico neprimerna. Občutki, da se okolica prepira zaradi mene, so me spremljali tudi v dobo odraslosti. Po prelomnih in težkih življenjskih preizkušnjah, ki so v meni pustile opustošeno notranjo bit in navzven bolezen, sem si upala pogledati v svojo notranjost in sprejeti odgovornost za lastno zdravje, komunikacijo in notranji boj z zunanjim svetom.

Sledilo je dolgoletno raziskovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje sebe na različnih področjih. Izpopolnjevanje še ni končano. Zaključilo se bo z mojim zadnjim dihom. Znanje, ki sem ga usvojila in pridobila, pa je tako dragoceno in uporabno, da z njim uspešno pomagam ljudem, ki so pripravljeni sprejeti, 30 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

da je pot do samouresničitve samo sprememba samega sebe. Dober, zdrav odnos s sabo je temelj za kakovostne odnose z drugimi. Zato se splača zavihati rokave.

Moja pot zagotovo ni bila naključna.

Težko si predstavljam, da lahko razumeš osebne zgodbe ljudi, če jih vsaj nekaj sam ne izkusiš. Ženske včasih rečemo: »Če bi meni naredil to, bi pa jaz …« Ko naredi prav to, kar smo znale besedno rešiti pri svoji prijateljici, in potem ko smo ji dale najboljši nasvet pod soncem, v svojem primeru zamrznemo ali se ne znajdemo najbolje … Vendar menim, da s samo osebnimi izkušnjami ne moremo kakovostno in dolgoročno pomagati drugim. Poleg izkušenj potrebujemo

znanje, tako teoretično kot praktično.

Osebne komunikacijske zapise vsak svojega nosimo v sebi primerjam s računalniškim trdim diskom, na katerem so shranjeni pomembni podatki, ki jih uporabniki ali usposobljeni strokovnjaki (informatiki) shranijo v računalnik. Podobni zapisi so v dobi odraščanja nastali in še nastajajo znotraj nas. Na nekatere v zgodnji otroški dobi nismo mogli vplivati. Posrkali smo jih vase kot spužve, žejne vode. Nevede in nehote smo jih zaklenili vase. Zdaj ponotranjeni in zaklenjeni čakajo v globeli. Shranjeni in močno zapečeni trdi komunikacijski diski spominov, izkušenj, kulturno določenih prepričanj, čustvenih stanj itn. ...

Ti »programski delčki« edinstvene oseb-

Osnovni meridianski kanali v človeškem telesu

Vir: Spletna stran Corpo-Sana (Corpo-Sana, 2017)

nosti posameznika (vedenjske in komunikacijske navade) se nekontrolirano sprožajo v različnih situacijah. Nekateri delčki nam dobro služijo. Z drugimi dolgo spotikamo sebe ali nehote ter nevede celo tiste, ki so nam ljubi. Izjemna novica je, da z odločitvijo, odgovornostjo, lastno voljo, delom in disciplino lahko »pobrišemo«, zrušimo in na novo zapišemo svoj notranji metaprogram. Vsak umsko zdrav posameznik se ima sposobnost reprogramirati. Reprogramiranje lahko poimenujemo tudi osebna rast ali vseživljenjsko učenje.

Redki stopijo na pot vseživljenjskega učenja Na pot vseživljenjskega učenja stopimo redki. Le zakaj? Ker je precej lažje ležati v coni udobja, grizljati čips pred televizijskim ekranom in tarnati, kako je življenje težko. Kljub vsej sodobni komodnosti, ki je postala pretirana, me vodi prepričanje, da si prav vsak človek v svojem zdravem jedru želi živeti izpolnjeno.

Za izpolnjeno življenje pa moramo najprej vedeti, kaj si sploh želimo. Vendar je tudi želeti premalo. Narediti je treba načrt, približno tako, kot če bi gradili hišo. Da ne bi obupali ter da bi imeli voljo in motivacijo, je nujno podpreti tudi svoje telo in se naučimo proizvajati lastno življenjsko energijo.

Povsem razumljivo nam je, da moramo v svojem mobilniku redno polniti baterijo, če želimo komunicirati z okolico.

Ko je baterija v mobilniku pri koncu, panično iščemo energijski napajalnik.

V nasprotnem mobilnik ostane nem in neuporaben. Ko smo prazni sami, pozabljamo, da so energijski napajalniki povsod okoli nas brezplačno razporejeni.

Le videti jih moramo.

Zaloge življenjske energije se nahajajo v hrani z drevesa in hrani matere Zemlje, v živi vodi, energiji narave, pozitivno mislečih ljudeh, radostnih otrocih … Poslušati otroško čebljanje je kot pesem. Življenjske energije v hrani iz škatel ni.

Tudi klorirana voda iz vodovoda ali plastične steklenice bo težko uravnovesila in podprla utrujeno telo. Razmislite, kako normalno se vam zdi, da v svoj avtomobilski bencinski rezervoar ne točite nafte. Logično se vam zdi, da boste avtomobilski motor z napačnim gorivom uničili. Kaj pa sebe? Je mogoče, da je »sodobnemu človeku« avto pomembnejši od lastnega telesa?

Vseeno se nekaj premika na bolje.

Dragocen podatek je, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za šolsko leto 2016/17 v katalog KATIS, ki je namenjen izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, uvrstil dvodnevni seminar EFT metode (Slovenci metodo poznajo pod imenom tapkanje) za preprečevanje izgorelosti učiteljev in v podporo učečim se v stiski. Poznavalci EFT metode vemo, da metoda temelji na tapkanju energijskih meridianov, s katerimi je prepredeno vsako živo bitje. EFT metoda je za povprečnega zahodnjaka in večnega skeptika, ki zaradi prevladujočega delovanja leve možganske polovice (leva možganska polovica je povezana z logiko, znanstvenim dokazovanjem kar ni dokazljivo, ni mogoče in ne more obstajati),nekaj neverjetnega, skoraj čudežnega, čeprav so delo na energijskih meridianih poznali že stari Kitajci. Dragocene podatke o energijskem zdravljenju s pomočjo meridianov lahko preberemo v najbolj osnovnih učbenikih tradicionalne kitajske medicine (TKM). Zapisi obstajajo tudi v slovenščini. TKM je eden izmed medicinskih sistemov na Kitajskem – star več kot 4000 let, celotna TKM je priznana kot del svetovne medicine. V Sloveniji pa smo šele leta 2016

z uvedbo EFT metode v izobraževalni sistem posadili prvo dragoceno seme upanje za javno priznanje ostalih energijskih metod, ki so novejše in močno presegajo EFT. Svoja obzorja si širite z branjem kakovostne literature. Prepoznate jo tako, da v vas med branjem sproža momente aha in aja, tista še globlja literatura pa tektonske premike v vašem čustvovanju.

Začetnikom in iskalcem bazičnega jaza (lastne identitete) priporočam enostavno in razumljivo knjižico Petra Amaliettija Negovanje diha. Zakaj ravno negovanje diha? S pravilnim trebušnim dihom si lahko vsak dan očistimo lastno psiho. Cilj trebušnega dihanja je upočasnitev ali sprostitev sebe do stopnje, na kateri besede utihnejo in se iz glave odstrani vse, česar ne potrebujemo, oziroma nam izvajanje tehnike trebušnega dihanja pomaga ločiti med uporabnim in neuporabnim ter krepi in ohranja čustveno stabilnost. Sama dih izvajam vsak dan od leta 2012. Če je dihalna tehnika pomagala meni, lahko pomaga tudi vam.

O preprosti tehniki trebušnega diha sem v vaši reviji že pisala.

Da notranja preobrazba lahko uspe, je vsaj v začetni fazi pomembna podpora. Ste za to, da vaš življenjski načrt pripravimo skupaj?

i s . a z e zv s e t e ab i d . w ww

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

31

VRTNO VESELJE: Poletno obilje na vrtu ® Simona Trčak Zdolšek,

Barvitost okusov Najbolj preprosto je, da imamo standardizirane gredice in potke, kjer si vrt razdelimo na štiri dele. Ti štirje deli se delijo glede na to, kaj smo gnojili jeseni in kaj spomladi ter kateri del smo namenili vrtninam, ki jih bomo imeli na gredi čez zimo in jih bomo pobirali zgodaj spomladi; približno do junija bodo te grede prazne. Potem imamo del vrta, namenjen kulturam, ki jih sadimo zelo zgodaj spomladi, drugi del je namenjen plodovkam in potrebuje najbolj sončno lego, ter del vrta, ki je namenjen kapusnicam in metuljnicam.

JULIJ 2019

Foto: OSEBNI ARHIV S. T. Z.

Pestrost barv in okusov ohrovta

32 Sladkorna bolezen

Poletni meseci so čas obilja na vrtu, zelenjava raste in se razvija, saj so razmere več kot idealne. Vendar se vrtnarska sezona preveša že v drugo polovico. V sodobnem vrtnarjenju načrtujemo vrt za 365 dni, kar pomeni, da je neprestano poln zelenjave, ki uspeva v našem podnebju.

Potem je tukaj listnati ohrovt sorte nero di Toscana precoce, ki je izrazito temno zelene barve, njegova uporaba pa je enako široka kot naša domišljija.

Ko ga oplazi prva slana, je ravno tako uporaben za vse jedi, še posebej pa je dober kot ohrovtov čips. Pri pripravi ohrovta za ohrovtov čips odstranimo glavno žilo, da se bo ohrovt enakomerno sušil.

Zadniji, najbolj modni predstavnik ohrovtov je kodrolistni ohrovt, in sicer v zeleni različici in lepi vijolično rdeči barvi. Ohrovti za razvoj potrebujejo hu-

Junija grede, ki so se spraznile, ko smo pobrali grah in zimsko solato ter česen, ponovno posejemo z nizkim fižolom, korenčkom, redkvico in solato ter posadimo kapusnice za jesenski pridelek. Na grede, kjer je prej rastel grah, posadimo kapusnice, saj je to dobro sosledje vrtnin. Zelo dobro je, če naredimo mešani posevek z nizkim fižolom in kapusnicami, vmes pa posadimo še šetraj in kamilico, ki bosta odvračala škodljivce. Za zimsko solato ostane gredica z neizčrpanimi hranilnimi snovmi, zato so dober naslednji posevek še bučke oziroma kumare ali pa por in zelena ter seveda repa ali črna redkev, pa tudi kakšen ohrovt v treh različicah.

Junija in približno do 15. julija je čas za sajenje ohrovtov v vsej njihovi lepoti barv in različnosti okusov. Ohrovt, nam najbolj poznani glavnati ohrovt, naredi težke in čvrste glave. Če gredo, na kateri raste ohrovt, namakamo ali če dalj časa dežuje, lahko pričakujemo, da bodo glave razpokale ali pa bodo v notranjosti gnile. Glavnati ohrovt, ki je pri nas pogovorno znan kot kelj, uporabljamo v omakah, juhah, enolončnicah ter seveda za zavitke in narastke. Prezimi lahko na vrtu, saj ko ga dobi prva slana, izgubi grenčino in ga ni treba več blanširati oziroma popariti.

Foto: BRANE BOMBAč

univ. dipl. inž. kmetijstva

musno-glinena tla, bogata s hranili, za domačo uporabo pa jih ni treba pretirano zalivati; sajeni so poleti in namenjeni jesenski porabi. Zelo dobro pa reagirajo na zastirko, ki zadrži v tleh dovolj vlage.

V vročini poskrbimo za obilno zalivanje Poletni meseci so predvsem namenjeni pobiranju plodov in minimalni oskrbi vrta. Če imamo potke in grede zastirane, kar prispeva k večji vlažnosti tal, tudi nimamo težav z plevelom, če je res zelo deževno, se nam bodo pojavili polži, ki jih pač moramo odstranjevati ročno ali s kemičnimi sredstvi. Če imamo kulture posajene preveč skupaj – to velja zlasti za paradižnik – in če rastline nimajo dovolj zračnosti, se nam bo kaj hitro pojavila plesen in bo paradižnik hitro postal črn. Če bodo hudi vročinski valovi, torej dalj časa trajajoče obdobje temperatur nad 35 stopinj Celzija, pa poskrbimo za obilno zalivanje vsaj vsak drug dan, če ne vsak dan, saj takrat rastline skozi listje izgubljajo velik del vlage. Stranski učinek vročinskih valov je tudi odpadanje cvetnih nastavkov, saj je rastlina v velikem stresu, ker želi preživeti. Pridelke nabiramo predvsem zelo zgodaj zjutraj ali pa zvečer, sploh listne kulture, kot sta blitva ali solata, saj te izgubijo največ vode skozi liste in zelo hitro ovenejo.

Po drugi strani pa vroče poletje predstavlja idealne razmere za paradižnik, bučke, papriko in melancane ter seveda lubenice in melone.

Kaj pa kumare in solata?

Veliki porabniki vode na vrtu so vrtnine, ki za svojo rast in okus potrebujejo stalno namakanje ali pa redno zalivanje.

To so predvsem kumare in solata. Če

želimo imeti res dobre in ne grenke kumare, moramo urediti kapljično namakanje ali postaviti steklenice za namakanje. Ker so kumare sestavljene iz skoraj 99 odstotkov vode, jim ta določa tudi okus, ki mora biti osvežujoč. Če imamo narejeno stoječo oporo, jim moramo zagotoviti zračnost, če pa jih bomo spustili po tleh, naj bodo tla zastrta s slamo, da bodo kumare čiste, slama pa bo v tleh zadrževala vlago.

Kadar se odločimo za zeleno solato, v poletnih mesecih izberimo sorto gentila, ki je odporna na visoke poletne temperature, ali za glavnato solato, ki ne gre hitro v cvet. Pri vzgoji poletne solate pa moramo vedeti, da brez namakanja ne bo šlo, kajti ko bodo temperature nad 30 stopinj Celzija, bo izhlapevanje vode skozi liste tako močno, da bo rastlina prenehala z rastjo, ker bo padla v vročinski stres. Tako je najbolje, da imamo na solatni gredi napeljano kapljično namakanje, zalivamo pa po listih seveda tudi s kanglico oziroma škropilcem.

Lepo jesensko solato jo posadimo šele po 15. avgustu oziroma po prvem obilnem deževju v avgustu.

Poletje na zelenjavnem vrtu je prava poezija barv, okusov, občutkov in harmonije ter je najboljši terapevt.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

33

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Poletni recepti

Enostavni recepti za vroče dni ® Tjaša Mlakar, dipl. m. s., študentka magistrskega študija dietetike

Polnjen sladki krompir čas priprave in kuhanja: 55 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 465 kcal Ogljikovi hidrati: 48 g Beljakovine: 27 g Maščobe: 18 g Natrij: 123 mg Vlaknine: 7,5 g Sestavine: 6 sladkih krompirjev, 350 g piščančjih prsi, 200 g špinače, 40 g sira, 5 strokov česna, bazilika, ekstra deviško olivno olje, sok ene limone, sol in poper.

Priprava: Krompir operemo in skuhamo (kuhamo približno 30 minut).

Med tem časom pripravimo nadev. V mešalniku pripravimo pesto iz špinače, česna, bazilike, soli, popra in limone.

Piščančje prsi narežemo na trakce, jih spečemo na olivnem olju in primešamo k pestu iz mešalnika. Ko se krompir ohladi, ga prerežemo skoraj do polovice in ga napolnimo z nadevom ter posujemo z naribanim sirom. Vse skupaj za nekaj minut postavimo v pečico, segreto na 180 °C, da se sir stopi.

Ajdova kaša z jagodami čas priprave in kuhanja: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

30 minut 4 310 kcal 43 g 13 g 10 g 75 mg 5,5 g

Sestavine: 150 g ajdove kaše, 450 ml mleka (lahko je tudi rastlinsko), cimet, 40 g mandljevega masla, 200 g jagod (lahko uporabimo tudi maline, borovnice ali gozdne jagode) in 200 g skute.

Priprava: Ajdovo kašo stresemo v lonec, jo zalijemo z mlekom, dodamo ci34 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

met in kuhamo približno 15 20 minut oziroma do mehkega. Ko je kaša kuhana, ji dodamo mandljevo maslo in skuto ter dobro premešamo. Na koncu po vrhu posujemo narezane jagode.

skupaj začinimo z ekstra deviškim olivnim oljem, baziliko, jabolčnim kisom, gorčico in s poprom ter dobro premešamo.

Caciki (tzatziki) omaka Poletna solata čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

15 minut 4 325 kcal 37,5 g 11 g 15 g 182 mg 10 g

Sestavine: 200 g špinače, 500 g zelene solate, 4 večje breskve, 1 večja čebula, 80 g feta sira, 80 g indijskih oreščkov, 100 g čičerike, jabolčni kis (ali sok ene limone), ekstra deviško olivno olje, česen, 1 žlica gorčice, poper, bazilika.

Priprava: V večjo skledo natrebimo zeleno solato, dodamo špinačne liste in na kolobarje narezano čebulo. Dodamo na kocke narezane breskve in feta sir. Na koncu povrhu posujemo kuhano čičeriko in indijske oreščke. Vse

čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

20 minut 4 50 kcal 5g 3g 2g 50 mg 0,5 g

Sestavine: 1 velika kumara, 250 g navadnega jogurta (lahko tudi grškega), 2 stroka česna, sol in poper po okusu.

Priprava: Kumaro naribamo na bombažno krpo in ožmemo, da se izloči čim več vode. Nato vsebino iz krpe stresemo v posodo, dodamo navadni jogurt, nasesekljan česen, sol in poper po okusu. Caciki omako lahko uporabimo kot prilogo k pečenemu mesu, kot namaz na kruhu ali v solati. Če omako pripravimo dan prej, je okus še toliko boljši.

Mobilna aplikacija – prehranski navigator Prehranski navigator je brezplačna slovenska mobilna aplikacija, ki nam pomaga pravilno sestaviti obroke čez dan. Gre za tako imenovanega osebnega svetovalca, ki nas opominja na uravnoteženost obrokov in zadosten vnos beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Opozarja nas na čezmeren vnos soli, sladkorja in premajhen vnos vode. Aplikacija nam omogoča vodenje prehranskega dnevnika zaužitih živil, preverjanje vsebnosti hranil v posameznem živilu, izračunavanje dnevnih energijskih in hranilnih potreb (glede na vnesene podatke uporabnika – starost, spol, teža, dejavnosti v prostem času, podatki o holesterolu …), omogoča

nam pridobivanje informacij o prednostih in slabostih uživanja določenega živila in

splošnih priporočil zdravega prehranjevanja. V pomoč je tudi ljudem, ki imajo diabe-

tes, celiakijo, alergije ali se iz drugačnih razlogov prehranjujejo nekoliko drugače.

Aplikacija ob izbiri posameznega živila izpiše opozorilo o primernosti izbranega živila za te ljudi. Razvita je bila v okviru projekta Malica ni kava in cigareta, ki ga je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prehranski navigator je namenjen vsakomur, ki želi poskrbeti za svojo zdravo prehrano in si zagotoviti vitalno telo, polno energije.

Naložite si ga lahko na spletni strani https: //www.prehranskinavigator.si/

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in stopala

Nega stopal poleti ® EUBOS kozmetika

Celo leto čakamo na poletje, ki ga v mislih povezujemo z dopustom in sproščenimi prostimi dnevi. Temperature so visoke, še posebej v mestih. Seveda se ozračje pozna tudi na naši koži. Hitreje se izsuši, okončine, na primer noge, lahko postanejo težke in utrujene. Naše telo potrebuje veliko nege in vlage, tako od znotraj kot od zunaj.

Bolniki s sladkorno boleznijo poleti še več pozornosti namenijo svojim stopalom. Bolj kot je napredovala bolezen, manj občutljiva na zunanje dražljaje so lahko stopala. Prav zato morajo biti še posebej pozorni na vsako poškodbo, redno si morajo pregledovati noge in jih seveda tudi negovati. Priporačjo se jim kreme, ki bodo noge negovale, jih izdatno vlažile in lajšale občutek teže in utrujenosti.

Kako negujemo stopala?

Diabetična koža je pogosto zelo suha po celem telesu, tudi na stopalih. Zato se za stopala priporoča redna nega s prilagojenimi sestavinami, ki koži pomagajo obnavljati naravni zaščitni plašč. Kreme

za noge nanašajte zjutraj in/ali zvečer po umivanju v mlačni vodi in z blagim milom.

Na kaj bodite pozorni pri negovalnih kremah Kreme, ki jih izbirate, naj bodo prilagojene potrebam diabetične kože. Kadar imate občutek, da so vaše noge težke in utrujene, suhe in občutljive, uporabite kreme, ki na utrujene noge in stopala delujejo poživljajoče s pomočjo naravnih rastlinskih izvlečkov in sestavin, ki vračajo koži vlago in jih negujejo. Kreme naj vsebujejo negovalne učinkovine, kot so mandljevo in olivno olje ter karitejevo maslo. Rastlinski izvlečki zlate rozge, bodeče lobodike in limone delu-

jejo blagodejno ter poživljajo utrujena stopala in noge. Če imate po stopalih zelo suho, razpokano kožo in otiščance, noge negujte s kremo, ki vlaži in mehča trdo kožo stopal. Take kreme običajno vsebujejo veliko koži prijaznega naravnega vlažilnega faktorja urea. Urei so običajno dodane še negovalne sestavine, kot je npr. olje makadamije, ki delajo kožo gladko in prožno.

Kadar so noge poškodovane in rane odprte, poiščite zdravnika in se o zdravljenju posvetujte z njim. Namenite svojim nogam nekaj minut dnevno, pregledujte jih in jih dobro negujte. Vrnile vam bodo z lahkotnim korakom.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ajdovščina

14. aprila se nas je v svežem jutru zbralo kakih 300 pohodnikov. Diabetiki, upokojenci, mladi, celo otroci so veselo stopicali z nami. Enajst kilometrov med vinogradi, ki jih krasijo še majhni in en malo Način življenja, ki nam ga narekuje naš vsavečji slap, smo prehodili v petih kdanji tempo, nam jemlje tisto, kar smo nekoč urah. Za zdravje in dušo. imeli za samoumevno, to so druženje, medseV vas Slap smo se vrnili za bojni odnosi s tisto toplino, ki jo premorejo kosilo. Tam nas je čakal pasulj prav vse živalske vrste, ker nagonsko vedo, za lačne in utrujene. Zlepa ne da se brez bližnjih stikov ne da preživeti. Z poješ tako dobrega, saj je bil nami, ljudmi, ni nič drugače. Čedalje raje se začinjen z našo dobro voljo. zatekamo k druženjem, pa naj bodo to kulturna Druženje smo zaključili še s srečanja ali pa skupinski pohodi po ustaljenih srečelovom. Srečnež je odneali po poteh, ki so dolga leta čakale, da jih sel domov pršut, vsi skupaj znova prehodimo. pa zadovoljstvo, da smo doPri nas, v zgornji Vipavski dolini med Ajdovščino Enajst kilometrov med vinogradi smo prehodili v petih živeli še en prekrasen dan. urah.

Pohodi, sprehodi in gibanje na in Vipavo, na obronku planinskega gričevja, ležijo prelepi vinogradi, ki jim sonce streže svojo obilno celo- zraku so za nas, diabetike, življenjskega pomena. Dvigajo kadnevno toploto. Ljubitelji vina vemo, da je ta okoliš ustvarjen kovost življenja in dajejo moč živeti z diabetesom. Kot bi šlo za za vinsko trto. Že več kot 10 let se v vasi Slap zbiramo pohodniki nadležnega prijatelja, ki ga lahko miriš z veliko aktivnostmi. in ljudje dobre volje, da pozdravimo pomlad in prebujajoče se Ob takih dogodkih, kot je bil pohod med vinogradi in slapovi, mlade brste na trti in drevesih. Že pogled na ta čudež narave, zvečer zadovoljen in utrujen trdno zaspiš.

Sonja Groznik, foto: Stanislav Trebižan ki se ponavlja od vekomaj, napolni srca z dobro voljo.

Med vinogradi in slapovi

n Društvo diabetikov Posavje - Brežice

Izlet na Koroško Prvega junija je poln avtobus članov Društva diabetikov Posavje Brežice v prijetnem vzdušju odpeljal proti Koroški na vsakoletni tradicionalni izlet, v katerem člani društva spoznavajo različne dele naše domovine.

Udeleženci izleta so se med vožnjo lahko prepričali, da si Korošci res zaslužijo tako težko pričakovano avtocesto, saj je sedanja cesta močno obremenjena.

Prva postaja je bila Prežihova bajta nad Kotljami, ki so jo uredili v muzej, v čast enemu izmed najboljših slovenskih pisateljev, Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. Ob njegovem spomeniku, ki se s pobočja razgleduje na Kotlje in kotičke, ki jih Voranc opisuje v svojih delih, je članica društva Ivana

Skupinska fotografija pri spomeniku Prežihovega Voranca.

Vatovec prebrala odlomek iz Ajdovega strnišča, dela njegove zbirke za mladino Solzice, nato je sledilo skupinsko fotografiranje in obisk muzeja Prežihova bajta, kjer nam je prijazna gostiteljica obnovila znanje o pisateljevi zanimivi življenjski poti.

Skozi Ravne in Prevalje smo nadaljevali pot v Šentanel, znano koroško turistično vas. Najprej smo si ogledali kmečki muzej Dvornik, kjer sta nas s svojimi dobrotami in zanimivo zbirko kmečkih starin gostila Erika in Damijan Smolak.

Sledil je postanek pri kapelici sv. Uršule nad vasjo Šentanel, zagotovo eni najlepših razglednih točk na Koroškem, kjer se pred očmi obiskovalca odpirajo čudoviti pogledi na Peco, Uršljo goro in na del Podjune z Obirjem v sosednji Avstriji. Tu sta nas gostila prijazna Fanika in Peter.

Kosilo in zadnjo točko poti smo imeli v znani gostilni Marin v središču vasi, kjer so nam postregli z dobrim in obilnim koroškim kosilom. Da je že tako dobro vzdušje dobilo še za odtenek več žlahtnosti, sta s svojim igranjem poskrbela Milan in Peter Piko, člana etno skupine Rakuni.

V neposredni bližini gostilne smo obiskali Kajžico, kjer so na razpolago značilni spominki s pridihom koroške krajine. Posebna zanimivost pa je bila razstava izdelkov iz papirja v tehniki origami, ki izvira z Japonske, avtorja Milana Pika; ta trenutno edini v Sloveniji izdeluje predmete te velikosti.

Sonce se je že bližalo zatonu, ko smo se dobre volje in polni prelepih vtisov poslovili in se odpeljali proti domu. Kot je poudarila naša predsednica Darja Mandžuka je namen takih izletov, poleg novih vtisov in videnega, predvsem v našem druženju, pri katerem je na prvem mestu krepitev prijateljskih vezi in spoznanje, da si kljub zaznamovanosti z boleznijo lahko naredimo življenje lepo, prijazno in predvsem kvalitetnejše.

Besedilo in foto: Rudi Mlinar Sladkorna bolezen JULIJ 2019

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Tretjič v Moravcih Člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki so se že tretje leto zapovrstjo udeležili tedenskega okrevanja v Moravcih, v hotelu Ajda. Toplice imajo svoje mesto prav v osrčju Prekmurja, kjer so prostrani travniki, pisano obdelane njive in vinorodni griči.

so se udeležili družabnih iger in zaplesali na terasi hotela Termal.

Na spoznavnem večeru, ki so ga organizirali člani društva, so za dobro voljo poskrbeli člani skupine Trio Polžek z Vero Brajnik na čelu. Člani DDD, Polžki, so bili z aktivnostmi, organizacijo in ponudbo zgoraj naštetih aktivnosti zelo zadovoljni, saj so bila izvedena na visoki strokovni ravni. Na predlog članov in po dogovoru z vodjo prodaje trga Sava Turizma Anito Lazar so v izvršnem odboru DDD Polžki sklenili, da bodo letovanje leta 2020 ponovili

V prenovljenem hotelu Ajda je bilo bivanje zelo prijetno, hrana, postrežba in prijaznost osebja pa na zelo visoki strokovni ravni.

Vodstvo hotela je za DDD Polžke pripravilo pestro ponudbo dejavnosti, ki so povezane s sladkorno boleznijo.

Vsako jutro se je izvajalo merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka, ki sta ga opravljali medicinski sestri hotela. V sklopu programa so bila organizirana tri predavanja. Prvega je izvedla Nataša Vidnar, dipl. m. s., univ. dipl. org., na temo Zdrav način življenja, drugo in tretje predavanje pa Marija Sraka, in sicer na temi Kaj jemo? in Aditivi in vitamini v prehrani.

Vodstvo hotela je za Polžke pripravilo pestro ponudbo dejavnosti.

V telovadnici hotela je bila vsako jutro jutranja vadba za zdravo telo Thermalium, dopoldan pa vodna gimnastika v kopališču Ajda. Organizirani so bili tudi trije pohodi v okolici Moravskih Toplic. Vsak večer je bila v avli hotela Ajda Tržnica domače in umetnostne obrti, kjer so lahko občudovali ročne spretnosti domačih izdelovalk in si privoščili lep spominek. Ob večerih

n Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

Bili tudi na Lastovu Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ima raznovrstne dejavnosti, kot so vsakotedensko informiranje članov, balinanje, pohodništvo, druženja in še bi lahko naštevali. Konec maja pa je rezerviran za malo daljši izlet, saj so cene še predsezonske in se članom društva lahko priključijo tudi nečlani.

v Moravskih Toplicah. Leta 2019 se je okrevanja udeležilo 24 članov DDD Polžki.

Glede na dobro ponudbo aktivnosti, ki so pomembne za premagovanje sladkorne bolezni, priporočamo društvom, da obiščejo Moravske Toplice in se o pestri ponudbi in o kvaliteti Ervin Kodrun storitev prepričajo sami.

Že četrto leto zapored Društvo diabetikov Ilirska Bistrica v drugi polovici maja organizira 3 do 4-dnevni izlet v Dalmacijo. Bili smo na Hvaru, Visu in Korčuli, letos pa smo od 22. do 26. maja obiskali otok Lastovo, ki je bil za časa Jugoslavije omejen za oglede turistov. Izleta se je udeležilo 83 članov in nečlanov društva iz Ilirske Bistrice. Plačilo izleta je bilo razdeljeno na več obrokov, tako da je bil izlet dostopen vsakomur. V poznih popoldanskih urah, ko smo prispeli v nastanitveni hotel, nas je čakala dobrodošlica z aperitivom. Program je bil zastavljen tako, da smo polovico dneva porabili za oglede krajev in obiskali več turističnih kmetij, polovico dneva pa smo preživeli po lastnih željah. Za dobro voljo sta nas ves čas spremljali harmonika in domača pesem. Popeljali smo se z barko okrog celega otoka, na predzadnji popoldan pa nam je hotel pripravil presenečenje s koncertom ene od dalmatinskih klap. Koncert je bil izveden v italijanskem bunkerju za hidroavione. Ker smo imeli lepo vreme, je bilo tudi nekaj pogumnežev, ki so skočili v ne prehladno morje.

Naj omenimo, da smo na terasi hotela imeli tri večere živo glasbo, ob kateri smo lahko veselo zaplesali.

Po Hvaru, Visu in Korčuli je Društvo diabetikov Ilirska Bistrica letos obiskalo še Lastovo.

38 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Za vse naštete izlete gre zahvala vodstvu društva, ki svoje dejavnosti in usluge nudi Vilko Grlj tudi nečlanom društva.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Najbolj aktivni smo v maju Jeseniški diabetiki smo najbolj aktivni v maju, ko s pohodi in športnimi srečanji skrbimo za rekreacijo, s sodelovanjem na predavanjih in delavnicah pa nabiramo dodatno znanje za boljše zdravje; v občinskem merilu preventivno delujemo z meritvami na Paradi učenja, za dobro počutje pa gremo na kakšen izlet.

Šli smo do sotočja dveh Sav Sredi aprila smo šli na pohod iz Lesc v Šobec. Zbrali smo se pred restavracijo Center in se odpravili v kamp Šobec, ki je bil na to oblačno in mrzlo soboto prazen in zapuščen. Sprehodili smo se skozi kamp in odšli skozi gozd naprej do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke pod Radovljico. Kratek postanek za malico in skupinsko fotografijo, potem pa čez polja in travnike nazaj v Lesce. Slabo vreme nas ni motilo, saj vedno pravimo, da je za prijetno doživetje najbolj pomembna dobra družba.

s termalno in običajno vodo, z mehurčki in brez njih. Okusno kosilo so nam postregli v restavraciji hotela Radin, po kosilu pa smo si na poti proti domu ogledali še Oljarno Šaruga. Poskusili smo njihovo bučno olje in druge dobrote, potem pa smo si ogledali še kmečki muzej. Poleg kmečkega orodja in strojev so bile zanimive tudi uniforme in predmeti iz vsakdanjega kmečkega življenja. Preživeli smo zelo lep dan, saj je tudi vreme zdržalo vse do doma.

Srčno popuščanje in hipertenzija V Splošni bolnišnici Jesenice so svetovni dan žil ter dneva možganske kapi in srčnega popuščanja združili v delavnico s predavanjem. Na delavnici so merili krvni tlak in udeležence seznanili z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko kap. O srčnem popuščanju in hipertenziji pa so pripravili zanimivo, razumljivo in poučno predavanje dr. Daniela Omersa, dr. med., iz jeseniške bolnišnice. Izvedeli smo veliko novega in koristnega, zato smo se dogovorili, da bomo na takih srečanjih še sodelovali.

Udeležili smo se delavnice in predavanja o srčnem popuščanju in hipertenziji.

Meddruštveni pohod z ogledom muzeja

Ob sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke

Izlet v Radence Na spomladanski izlet smo odšli v Zdravilišče Radenci, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili s kmečko malico. Po ogledu zdravilišča smo uživali v kopanju v številnih bazenih in bazenčkih

Letos smo meddruštveni pohod društev diabetikov Gorenjske organizirali v Mojstrani. Zbrali smo se pred Slovenskim planinskim muzejem, potem pa si je ena skupina z vodičem ogledala muzejske zbirke in druga odšla na pohod do slapa Peričnik.

Srečanje smo zaključili na Jesenicah z zabavnim programom poštarja Ivana ter z okusnim kosilom in bogatim srečelovom.

Veseli smo bili pohval, saj so naši gostje povedali, da se vedno radi vračajo na Jesenice.

Na športnih igrah prejeli bronasto medaljo Zadnjo soboto v maju smo odšli v Koper na športno srečanje slovenskih diabetikov. Večina naših članov je šla na ogled mesta in na pohod ob morju po Paranzani do Žusterne, tekmovali pa smo v pikadu, prstometu in kegljanju. Mešana ekipa kegljačev je dosegla odlično tretje mesto in prejela bronasto medaljo; v prstometu je bila naša mešana ekipa četrta, v pikadu pa nismo dosegli vidnejših uvrstitev. Domov smo se vračali s prijetnimi občutki, saj smo se spet srečali s prijatelji iz drugih društev in se naužili sonca ter morskega zraka.

Del preventive so tudi redne meritve krvnega sladkorja; v maju smo jih opravili na Društvu upokojencev Jesenice in na Paradi učenja, ki jo je v tednu vseživljenjskega učenja na Stari Savi organizirala Ljudska univerza Jesenice.

Na spomladanski izlet smo odšli v Zdravilišče Radenci.

Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan Sladkorna bolezen JULIJ 2019

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Strokovni nasveti in lastna skrb za osebno zdravje Društvo diabetikov Jesenice poznam že vrsto let. O njem sem pisal prispevke v času aktivne novinarske kariere, pa tudi zdaj kot upokojenec še vedno z veseljem kaj napišem o njegovem delu. Kljub dolgoletnim izkušnjam s pisanjem sem se znašel kar malo v zadregi, ko me je predsednica Sonja Ravnik prosila, da pripravim prispevek na temo o sladkorni bolezni z drugačnega, družinskega zornega kota. Naša družina ni več skupaj, sin in hčerka sta že odšla iz domačega gnezda in si ustvarila družini. Doma sva z ženo Boženo, ki se s sladkorno boleznijo sooča že precej let. Po svojih močeh jo obvladuje s tabletami, redno si meri vrednost sladkorja in kar dobro skrbi, da ostaja v sprejemljivih okvirjih, kar kažejo rezultati in izvidi z rednih kontrol v diabetološki ambulanti.

Nov korak k obvladovanju bolezni je zanjo pomenila včlanitev v Društvo diabetikov Jesenice, ki je zares aktivno na več področjih. Tudi sam sem v tistih letih, ko naj bi bolj pazil na svoje zdravje, in ob rednih pregledih se je že pojavila povečana vsebnost sladkorja v krvi. To ugotavljam tudi pri meritvah pri ženi, zato se zdaj že kar družno boriva proti tej nadlogi. Ker naj bi po nasvetih tudi mož pomagal ženi, sem se še sam vključil v jeseniško društvo. Prve izkušnje so zelo spodbudne, udeležujeva se bolj predavanj in delavnic. Za telesno aktivnost bolj skrbiva Telovadba pri nas doma

n Društvo diabetikov Lenart

Aktivnosti naših članov Člani Društva diabetikov Lenart smo se odločili, da bomo 6. maja 2019 povabili v goste člane Društva diabetikov Ptuj na naš pohod, ki je tokrat potekal ob Trojiškem jezeru. Ob 9. uri smo se zbrali ob vznožju Sv. Trojice, se okrepčali z dobrotami, ki so jih napekle naše članice in članice Društva diabetikov Ptuj, nato pa smo se dobre volje podali na naš krajši pohod ob jezeru. Ustavili smo se pri cerkvici Sv. Trojice, kjer nam je frančiškan pater Damjan nazorno povedal nekaj o zgodovini trojiške cerkve in njenem nastanku.

Po ogledu cerkve smo se odpravili v Trojiško klet, kjer nam je vodička za turizem Maja predstavila, kako je nastajala ta njihova klet, ki jo zdaj uporabljajo za vse namene in priložnosti. Po končanih ogledih smo se odpravili na malico, kjer smo v prijetni družbi malo 40 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

sama ali drugje, kjer sva vključena. Gre za hojo, gorske ture in balinanje. »V naši družini imamo sladkorno bolezen podedovano,« pravi žena. »Imel jo je že oče, zdaj jo imamo vse tri sestre. Sama se s tem še vedno ne morem sprijazniti. Včasih jo kar težko obvladujem, še zmeraj rada posežem po kakšni prepovedani dobroti. Sicer s telesno dejavnostjo nimam problemov, bolj s prehrano. Zato sem se vključila v društvo, kjer na predavanjih in delavnicah prav izveš več o tem, kaj smeš in česa ne.« Družinsko smo vsa leta zelo povezani z ženino sestro Marino.

Sladkorno bolezen ima že več kot petnajst let. Veliko se o tem pogovarjamo in se spodbujamo. »Ko sem izvedela za to bolezen, sem bila kar malo presenečena,« se spominja Marina. »Vendar se je bilo treba s tem sprijazniti. Za zdaj jo kar obvladujem. V precejšnji meri se držim diete, veliko se gibam v naravi. Tudi članstvo v jeseniškem društvu, kjer sem že več kot deset let, mi veliko pomeni. Rada se udeležujem predavanj, na katerih vedno izveš kaj koristnega. Ob tem si izmenjamo izkušnje in se pogovarjamo.« In kaj dodati k temu utrinku o »naši sladki družinski zgodbi«? Predvsem to, da je za obvladovanje sladkorne bolezni koristen vsak strokovni nasvet, napotek in spremljanje nastanka, razvoja in posledic bolezni. Predvsem je pa od človeka samega odvisno, kako resno skrbi zase, saj gre predvsem za njegovo zdravje.

Besedilo in foto: Janko Rabič

pokramljali in se poveselili, saj smo si imeli kaj povedati. Bilo nas je kar 45 članov obeh društev.

50 članov Društva diabetikov Lenart se nas je 25. maja udeležilo tudi športnih iger v Kopru. Tega dne nas je pričakalo lepo prijetno jutro, tako da smo tudi mi bili dobre volje, ko smo se podali na pot do morja. Pot smo si krajšali s hudomušnimi pogovori, tudi nekaj zapeli, se ustavili v Lomu na kavici in kar hitro prispeli na cilj.

V dvorani Bonifika so nas gostitelji pričakali z malico in darilci, ogledali smo si kulturni program ter poslušali pozdrav predsednikov društev in koprskega podžupana, nato pa smo se podali na pohod v sámo središče Kopra vse do obale, kjer smo si privoščili krajši počitek. Dobro razpoloženi in v lepem sončnem vremenu smo se odpravili na kosilo, ki so nam ga pripravili naši gostitelji. Po podelitvi pokalov in medalj smo se odpravili proti domu, kjer nas je kar pogosto pral dež, a vseeno smo bili dobre volje, saj smo preživeli lep dan v družbi naših članov.

Med malico smo v prijetni družbi malo pokramljali.

Ingrid Belšak

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Maribor

Na Športnih igrah invalidov v Mariboru V okviru Športne pomladi 2019 v Mariboru smo bili 11. maja na 10. Športnih igrah invalidov Maribora, ki so potekale v Športnem parku Tabor na različnih tekmovališčih. Tako kot vsa pretekla leta smo tudi letos tekmovali v različnih športnih panogah. Iz 20 mariborskih invalidskih in humanitarnih društev je tekmovalo 315 članov.

Tekmovanje je potekalo v malem nogometu, košarki na vozičku in metu na koš, pikadu, steznem kegljanju, namiznem tenisu, ruskem kegljanju in šahu. Vsak tekmovalec je pred tekmovanjem prejel modro majico Športne pomladi. Vse navzoče so pred začetkom tekmovanja pozdravili direktor

Športne pomladi Aleš Antolinc, podžupanja Mestne občine Maribor mag. Helena Kujundžič Lukaček in predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik. Kulturni program je pripravila plesna skupina Varstveno delovni center Sožitja, ki je za svoj nastop požela velik aplavz. Vsi tekmovalci in tudi navijači so imeli na voljo brezplačne meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka. Organizator je poskrbel za topli obrok in steklenico vode.

Naši člani so se pomerili v pikadu, namiznem tenisu, ruskem in steznem kegljanju. Tudi letos so se naši tekmovalci izkazali in osvojili medalje in pokale. Rezultati: pikado – ekipno ženske: 3. mesto; rusko kegljanje – ženske: 3. mesto Rezika Riedl; rusko kegljanje – moški: 2. mesto Tone Riedl, 3. mesto Jozo Karapetrič; rusko kegljanje – ženske ekipno: 3. mesto; rusko kegljanje – moški ekipno: 2. mesto; stezno kegljanje – moški: 1. mesto Đorđe Bakuševski, 3. mesto Jože Špenga; namizni tenis - ženske: 2. mesto Marija Šebjanič, 3. mesto Majda Navršnik.

Skupno smo osvojili 3 pokale in 7 medalj. Čestitamo!

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Jurijeva nedelja na Remšniku V nedeljo, 28. aprila 2019, so na Remšniku praznovali Jurijevo nedeljo, saj se tamkajšnja cerkev imenuje po sv. Juriju.

Po maši je bil tradicionalni blagoslov konjev, ki se mu je pridružil župan iz Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. Letos je v povorki Zelenega Jurija sodelovalo 26 konjenikov. Zatem pa so se predstavili še starodavni traktorji, večinoma iz Avstrije.

Lidija Salamon

Teden dni okrevanja je bil zelo zanimiv in aktiven. Dan smo začeli z meritvami krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka, nadaljevali pa z zajtrkom in dihalnimi vajami ob morju z animatorko Klavdijo ter s telovadbo v bazenu.

Imeli smo predavanja različnih predavateljev: kardiolog dr.

Jurij Abramovič Gregorič, dipl. naturopatinja Romina Salvi in dr. Sabina Veren ter Emilija Pavlič.

Organizirane smo imeli pohode v okolico Strunjana. Bili smo tudi na kmetiji Giassi, kjer smo pokušali njihove izdelke, na izletu v Ogleju (v Italiji), kjer je bilo zelo zanimivo in poučno. Kljub

Na praznovanje so povabili tudi društvo diabetikov iz Mežiške doline. Z veseljem smo se odzvali. Merili smo sladkor, holesterol, tlak in kisik v krvi.

Sledilo je družabno popoldne z ansamblom Tria Rudija Breznika s pogostitvijo za vse obiskovalce. Kljub hladnemu vremenu Dragomira Cizerl smo bili vsi dobre volje in tudi zarajali smo.

Edukativno okrevanje v Strunjanu Aprila smo se odpravili na enotedensko okrevanje v Krkino zdravilišče Strunjan. Krkin avtobus nas je pričakal v Črni na Koroškem in potem pobiral potnike na vseh avtobusnih postajališčih do Raven na Koroškem. Ob prihodu nas je z dobrodošlico in vsemi pojasnili prijazno sprejela animatorka Tatjana.

Enotedensko okrevanje v zdravilišču Strunjan Sladkorna bolezen JULIJ 2019

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV

vsem aktivnostim nam je ostal še čas za kopanje v bazenu, saj je bilo morje še premrzlo.

Branko Lepičnik

Teden vseživljenjskega učenja V sklopu prireditev Teden vseživljenjskega učenja smo v Društvu diabetikov Mežiške doline v medgeneracijskih centrih izvajali meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola po vsej Mežiški dolini in za vse občane.

V Črni na Koroškem smo imeli skupaj z občino dan odprtih vrat v etnološkem, olimpijskem in rudarskem muzeju. Po ogledu

le-teh smo se odpravili na pohod v krajinski park Bistra in se v večernih urah vsi zadovoljni vrnili nazaj v Črno.

V društvenih prostorih na Ravnah smo na dan odprtih vrat izvajali meritve ter dajali informacije o našem društvu in o možnostih včlanitve.

Meritve sta izvajali dipl. med. sestri Jana Lovenjak in Berta Jež. Pomagali smo jima predsednik Branko Lepičnik ter članici Dragomira Cizerl in Ljubica Štaher.

Z udeležbo po vsej dolini smo bili zelo zadovoljni.

Opravili smo petintrideset prostovoljnih ur.

Ljubica Štaher

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Vse leto smo bili zelo aktivni Marca so se člani društva zbrali na občnem zboru in pregledali, kako so lani izvajali program dela, načrtovan na preteklem občnem zboru. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je bil realiziran v celoti, in sicer na področju preventive, socialnega in športnega programa ter druženja članov.

Z Vinariuma se je ponujal čudovit razgled.

V okviru strokovnega izobraževanja je društvo organiziralo tri Za sladkornega bolnika je psihofizična stabilnost zelo popredavanja: Vloga in pomen referenčnih ambulant (VMS Saša membna. Društvo se trudi, da bi imeli čim več druženj, zato Podpečan), Pomen gibanja pri sladkornih bolnikih (dr. Janez jih tudi sofinancira v skladu s finančnimi zmožnostmi.

Poles) ter Srce in ožilje ‒ povišan krvni Tako so v letu 2018 organizirali klepet ob tlak (dr. Apolon Marovt). Vsa predavanja kavi za nazarske člane in proslavo ob sveTi si moja zgodba so bila zelo dobro obiskana. tovnem dnevu sladkorne bolezni – tokrat v Nate mislim, Nazarjah, kjer so podelili dve bronasti priZdravstvenega okrevanja na Debelem rtiču vsak trenutek, znanji, in sicer Ani Funtek iz Luč in Roziki se v maju naši člani udeležujejo že vrsto ki mi je na tem svetu dan, Tkavc iz Nazarij ter zahvalno listino Občini let. Moči si nabirajo v morski vodi in na Nazarje. Po proslavi so si ogledali muzej ko nabiram poljube toplega sprehodih med borovci in vinogradi ter z jutra. lesarstva v gradu Vrbovec, prijetno druženje vsakodnevno telovadbo, ob tem pa se pospa zaključili v gostilni pri Bohaču.

S korakom vstopam s teboj večajo tudi druženju. Udeležujejo se tudi v žareči mrak, ki grize tišino. strokovnih predavanj in meritev krvnega Državne proslave v Brežicah so se udeležili sladkorja, holesterola, krvnega tlaka in kiNi trenutek ‒ trije člani in predstavnik šole Mozirje. Drusika v krvi. Tudi v preteklem letu je bilo štvo in šoli Mozirje in Nazarje so prejeli razmišljati o sebi. tako. zahvalne listine za organizacijo in izvedbo Ko se ožarjen razkazuješ državnega tekmovanja v znanju iz sladVse leto so usposobljene medicinske sestre pod nasipi mojih slapov korne bolezni za osnovne in srednje šole, opravljale meritve sladkorja, holesterola in domišljije.

14 članov pa se je udeležilo športnega srekrvnega tlaka v Mozirju, Gornjem Gradu Kako mehko šumijo breze, čanja v Dolenjskih Toplicah. in Solčavi. Meritev se je udeležilo 280 obko se dvigava v njihove krošnje čanov. omame.

Vsako leto društvo organizira tudi izlet. Tokrat so si ogledali Lendavo in se povzpeli Na blazini tihega šepeta Za izvedbo socialnega programa v društvu še na razgledni stolp Vinarium. Od starega skrbi komisija za socialne zadeve. Društvo sva stkala čipko skupnega časa. leta pa so se poslovili na druženju v gostilni je pomagalo pri plačilu okrevanja na DeTi si moja zgodba.

Pri Vidu. belem rtiču ter pri nabavi lekarniških priZdaj in za potem.

Letošnji občni zbor je bil volilni. Za predpomočkov in vstopnic za kopanje v Termah Brezčasen odlitek ljubezni ‒ sednika društva je bil ponovno izvoljen doTopolšica. V novoletnem času so poverjeniki zdaj to vem. sedanji predsednik Anton Venek. obiskali vse bolne člane in tiste, ki bivajo v Albina Rajter Marija Venek, foto: Bert Savodnik domovih za varstvo odraslih.

42 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Novo mesto

Srečanje in pohodi Leto je bila zadnja sobota v maju ponovno 25. in iz Društva diabetikov Koper in Zveze društev diabetikov Slovenije so nas skupaj z drugimi člani društev diabetikov povabili na športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije.

Ob 6.30 smo se zbrali v velikem številu, 40 članov Društva diabetikov Novo mesto nas je bilo, in se z avtobusom odpeljali v športno dvorano Bonifika v Kopru, kjer je potekalo srečanje. Na avtobusu je naš vodja športnih iger Vinko Križmančič določil tekmovalce disciplin: met žoge na koš, metanje obročkov, pikado, prstomet (balinčki), kegljanje in šah, nekateri pa so odšli na krajši pohod Parenzana ali daljši ogled mesta Koper.

Predsednik društva z zmagovalcema

V sredo, 22. maja, smo se z železniške postaje Kandija odpeljali do Birčne vasi. Po izstopu z vlaka je Zvone preštel udeležence in ugotovil, da ena pohodnica manjka. Le kje naj bi bila drugje kot na vlaku? Očitno je bila vožnja do Birčne vasi prekratka, zato je bila njena izstopna postaja Uršna sela. Brez nje je naša četica odkorakala po predvideni poti proti Ljubnu (po asfaltu smo šli le slabih 500 metrov). Naša »izgubljena duša« pa se je četici priključila po dvajsetih minutah hoje.

Prijetno druženje na pohodu od Birčne vasi do Ljubna

Vremenska napoved je bila sicer dobra, vendar so že na začetku pohoda nebo zakrili kar grozeči oblaki in zaslišalo se je tudi grmenje. To nas ni skrbelo, saj smo večji del poti hodili tudi v bližini naselja, je pa res, da smo pot zato malo skrajšali.

Sledil je počitek in pogostitev pri naši pohodnici Fani. Vračali smo se po že znani poti proti izhodišču ‒ železniški postaji Birčna vas. Po prihodu iz gozda v Birčni vasi nas je čakala naša članica Marija, ki nam je na že zboru članov za ta dan obljubila kavo na svojem domu. Odzvali smo se vabilu, ob prihodu v njeno hišo pa smo ugotovili, da je njena kava drugačna od običajne, saj nam je pripravila pravo diabetično pojedino.

Podelitev priznanj tekmovalcem iz DD Novo mesto

Program srečanja je potekal takole: 8.00–9.00 prihod udeležencev, razdelitev daril, informacije; 9.00–9.30 otvoritev srečanja; 9.30–15.30 šport, pohodi; 15.00–16.00 kosilo; 16.00 razglasitev rezultatov in zaključek srečanja.

Za vsako športno panogo je tekmovala ena skupina s po tremi osebami (moški in ženske). Osvojili smo tudi medalje/pokale: dve drugi mesti kot skupina in eno prvo mesto posamično v metanju obročkov in v prstometu. Zelo smo bili zadovoljni in zaploskali smo tudi ostalim sodelujočim, ki niso osvojili nagrad.

Ko je bilo vse našteto opravljeno, smo se odpeljali na grad Socerb in občudovali razgled na slovensko obalo in Trst ter se slikali, pozno popoldne pa smo se pogostili v restavraciji v Trebnjem. V Novo mesto smo se vrnili zvečer. Mateja Dajčman

Pohod Birčna vas–Ljuben V načrt pohodov za leto 2019 smo si pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto zapisali kar tri vožnje z vlakom: v prvem polletju dve in v drugem še eno.

Prijeten klepet smo morali skrajšati in pohiteti do vlaka, saj ta ne čaka. Le predstavljate si lahko, kako kratka vožnja je bila nazaj, saj smo se na račun naše »izgubljene« pohodnice prav pošteno nasmejali in verjetno se bomo še kdaj.

Na svidenje čez štirinajst dni, smo si rekli, in tudi novi pohodniki lepo vabljeni na Krašnji vrh.

Za osemnajsto obletnico pohodov – 350. pohod Pobudnika pri Društvu diabetikov Novo mesto za pohodniško skupino pred osemnajstimi leti sta bila Silvo Oblak in Josip Bevc. V sodelovanju s Planinskim društvom Krka Novo mesto je njuna ideja padla na plodna tla, saj smo v sredo, 17. aprila 2019, zaključili osemnajsto leto pohodov in obletnico ovenčali s tristopetdesetim pohodom.

Naši zvesti jekleni konjički so nas popeljali do Občin pri Trebnjem.

Tam smo imeli izhodišče že nekaj let, gremo pa vsakič v drugo smer. Letos smo po lepi gozdni poti, po cvetočih travnikih, ob lepo obdelanih njivah obšli Malo in Knežjo vas in prišli do vasi Stranje pri Dobrniču. Pot je bila lahka, ne naporna – ravno taka, kot se za praznovanje spodobi. Tudi lep, sončen dan nam je polepšal praznovanje.

Na turistični kmetiji smo eni druge presenetili z dobrotami. Kot je v navadi, da se za rojstni dan podari torta, smo se tudi mi Sladkorna bolezen JULIJ 2019

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV

»pregrešili« in se sladkali s čokoladno in sadno torto ter se kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu in obujanju spominov.

nica in Milojka v imenu vodstva Društva diabetikov Novo mesto v zahvalo za vodenje od prvega leta naprej izročili prav poseben šopek.

Od prvih pohodnikov sta aktivni še Danica Vidmar in Zina Vidrih.

Hvala vodstvu društva za zaupanje in pozornost.

Kot že rečeno, je bil to dan presenečenj in presenečenje je bilo tudi zame, ko sta mi članici izvršilnega odbora Da-

»Polnoletni« pohodniki bomo zdaj na lastno odgovornost hodili »gori, doli, naokoli« po naši lepi domovini!

Fanika Vovk

Po osemnajstih letih 350. pohod – Dobrnič

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Do zdaj uspešni, do konca leta še uspešnejši Društvo diabetikov iz Slovenj Gradca je imelo februarja volilni zbor članov društva, na katerem smo pomladili članstvo v vseh organih društva.

Kot na vseh dosedanjih zborih smo si zastavili naloge na humanitarno-socialnih področjih, kar pomeni delovanje društva čim bolj približati članom in občanom. Naloge zbora članov sproti dopolnujemo. Tako smo v prvi polovici leta 2019 organizirali predavanje Irene Pušnik, mag. farmacije. Tema predavanja je bila pravilna uporaba zdravil. Tema predavanja Metke Epšek, dr. med., pa so bile posledice sladkorne bolezni.

specialitete. Ta izlet naj bi bil uvod v uspešen nastop športnikov diabetikov v Kopru. Pohvaliti se moramo, da zadnjih šest let ni ekipe, ki bi lahko preprečila zmago v skupnem seštevku točk Slovenj Gradca. Lepo je bilo slišati podpredsednika zveze, kako ekipa diabetikov iz Slovenj Gradca melje nasprotnike.

V našem društvu dajemo velik pomen rekreativnim dejavnostim in druženju. Tako smo se maja podali na izlet v hrvaško Zagorje.

Ogledali smo si kulturne znamenitosti in poskusili zagorske

Zdaj se že pripravljamo na druženje na Veliki planini, junija nas čaka še Korčula, potem pa si do srečanja s prijatelji iz Ilirske Bistrice vzamemo oddih. Ivan Gašper, foto: Fanika Slemnik

Uspešen nastop športnikov diabetikov v Kopru

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Športno srečanje v Kopru

V spomin

V lepem sobotnem jutru smo se zbrali na avtobusni postaji v Murski Soboti. Pričakali smo člane Društva diabetikov Lendava ter se skupaj odpravili na športno srečanje v Koper. Za pravilno udeležbo je najprej potekala registracija vseh prisotnih društev in namestitev v športni dvorani Bonifika.

Pozdravil nas je novi predsednik zveze, sledil pa je pozdrav predsednice iz Kopra. Nato smo se odpravili vsak na svoje športne aktivnosti. Ogled Kopra je bil zelo zanimiv in lep, utrujeni smo se vračali nazaj v dvorano, kjer nas je pričakalo dobro kosilo. Sledili sta druženje in podelitev pokalov. Popoldne smo se z lepimi spomini odpravili proti domu in si zadali, da se spet vidimo drugo leto v Kočevju.

Jožica Gibičar 44 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Danijela Santl Pintarič (1977–2019) Najbolj žalosten dan za Društvo diabetikov Murska Sobota, saj je v naša srca boleče zarezala vest, da je tebi, draga predsednica Danijela, ugasnila luč življenja. Zastal je korak, utihnil je glas, ni več žara tvojih oči in ugasnila je tvoja ljubezen, ki je svetila in grela. Ni te več. Draga Danijela, prejmi zahvalo za vse, kar si vtkala v naše društvo.

Zelo te pogrešamo!

Marija in Andrej Barber

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Pestro in zanimivo Pestre in zanimive aktivnosti v društvo privabijo več članov, zato so take tudi naše ideje.

V zadnjih dveh mesecih smo imeli dve predavanji, eno delavnico, kopali smo se v Laškem, kegljali in balinali z diabetiki iz Zagorja in se družili na Kumu in Mrzlici. Kot društvo smo se predstavili z meritvami v podjetjih in na Paradi učenja v Trbovljah.

gamo, a glavno je druženje v prijetnem okolju. Pridružili smo se tudi diabetikom na srečanju v Kopru, kjer smo tekmovali in uživali na sprehodu ob morju, zaključili pa z ogledom Luke Koper. Vodil nas je naš znanec Jure, zaposlen v Luki, ki nam je pokazal in povedal, kaj vse se dogaja na tem ogromnem prostoru in nam zagotavlja dobrine s celega sveta. Res neverjetno, bili smo navdušeni, saj je bilo za nas vse novo.

Pred poletnimi počitnicami se veselimo še pohodov v okolico, kopanja in druženja v Dolenjskih Toplicah in v Bohinju, septembra pa – mi gremo pa na morje!

Pridružite se nam, ne bo vam žal.

Cvetka Kozmus

Predavanji o očeh in pomenu zdravih dlesni sta bili odlični, enako delavnica Mala šola sladkorne bolezni. Nove informacije, nova spoznanja in napotki, ki jih nikoli ni preveč, če jim le prisluhnemo. Športne aktivnosti nas še posebej povezujejo.

Na pohodu na Kum smo se preizkusili v hoji, pred kočo pa v metanju krogcev, pikada in podkve. Po daljšem obdobju slabega vremena smo uživali na soncu in preživeli prijeten dan. Kegljanje in balinanje je že nekaj let šport, ki nas povezuje z zagorskimi diabetiki – igramo, tekmujemo, se zabavamo, in če nam uspe, zma-

Pestre in zanimive aktivnosti v društvo privabijo več članov.

n Društvo diabetikov Zagorje

Strokovna ekskurzija in pohod V hladno jutro smo se odpravili iz Zagorja preko Izlak in Trojan do lepih Lokev na Krasu, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali Pršutarno Lokev. Očarala nas je lepota Krasa, zelenje, ozke ulice, kamen, kamen. Seveda tudi ogromne količine pršuta, ki je bil v fazi sušenja. Prosti čas smo izkoristili za nakup, potem pa smo se podali na ogled izredno zanimivega vojaškega muzeja Tabor v Lokvi.

Pot nas je nato vodila do Divaške jame, ki se nahaja sredi zelenja v neposredni bližini Divače. Jama je bila odkrita že leta 1884. Med obiskovalci zasledimo tudi ime prestolonaslednika Rudolfa in psihoanalitika Sigmunda Freuda. Vodja je povedala zanimivosti o jami in večino naših popeljala vanjo na ogled lepot. Ostali »slabi« hodci pa smo uživali v prijetnem miru na toplem soncu.

Jutranja malica … ni je bilo več, zato smo uživali v prijetnem poznem kosilu v Divači. Pot domov je bila prijetna, polna nepozabnih vtisov in v pričakovanju novega potepa po lepi SloMarija Grošelj veniji.

Pohod na Podkumu Sonce je že imelo moč, ko smo se zbrali »Pr Čop« na Podkumu.

Po dobrodošlici, ki so nam jo pripravili, smo se ob telovadbi ogreli, potem pa krenili na pohod proti Malemu Kumu. Pot je bila prijetna, nekaj sence, nekaj sonca. Malo smo poklepetali, občudovali naravo in merili korake.

Po vrnitvi v »bazo« nam je Nuša izmerila sladkor, nato pa smo ob dobri malici in prijetnem klepetu zaključili naš potep na PodJože Priman kumu. Bilo je prijetno – še bomo ponovili.

Opremljeni za ogled Pršutarne Lokev

To je ena najbogatejših in najzanimivejših zbirk v Evropi. Muzej je vpisan tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Ženske članice smo kar težko spravile moške iz muzeja. Ogledali smo si tudi Fabianijevo muzejsko trgovino, ki nas spominja na pretekle čase.

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

45

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Velenje

Misli hrabro Za nami je prireditev z naslovom Misli hrabro, ki ozavešča o sladkorni bolezni in spodbuja k pogumnemu ravnanju in k pozitivnemu načinu razmišljanja. Še kako potrebne so te veščine vsem tistim, ki so nekega dne v svojem življenju prejeli novico o hudi bolezni. Enako se godi tudi sladkornim bolnikom.

Zgodbe povejo, da je takšna novica za obolele velik šok, šok, ki prinese zanikanje, nejevero, strah, negotovost, otopelost.

A ker si enostavno ne smemo dopustiti, da vse to traja predolgo, moramo zavihati rokave in iti v boj.

je lahko zanje usoden. Pripelje jih do nerazumnih dejanj, ki se jih pogosto sploh ne spomnijo. Mogoče gre za bolezen, s katero se pravzaprav nikoli ne moreš sprijazniti, a z njo enostavno živiš, dan za dnem. In upaš na najboljše.

Na prireditvi smo lahko videli tudi modele, ki so nosili inzulinske črpalke, v prikupnih modnih dodatkih, ki so jih izdelali v Varstveno delovnem centru Saša. S tem so želeli pokazati, da so enaki zdravim. Dodatek inzulinske črpalke zagotovo ne sme biti razlog, da ne spadajo med nas.

Dogodek so nesebično pomagali uresničiti tudi pevci Alya, Maja Založnik, Nino Ošlak in plesni koreograf Marko Maag s svojimi plesalci, ki je poskrbel za izrazni ples in scenarij dogodka. Ker so v tem dogodku prepoznali pomembno sporočilo, so se vsi odpovedali vsakršnemu honorarju.

Na takšen boj se je podal tudi soorganizator Marko Hriberšek, ki je na odru uprizoril boj proti sladkorni bolezni. Rdečih niti, ki so vezale vse njegovo telo, se je spretno reševal, kot to počne v resničnem življenju. Novici, da se z njegovim zdravjem dogaja nekaj res hudega, se je odločno uprl. Sprememba mišljenja in načina življenja je ključna, da je njegov boj uspešen še dandanes. Ves čas je blizu meje, ki ji pogumno zre v oči in ji govori ne.

Prireditev, ki jo je skupaj z zunanjimi akterji organizirala Romana Praprotnik, predsednica Društva diabetikov Velenje, je v želji osveščanja o sami bolezni in njenih posledicah ustvarila dogodek, ki bo v nas odmeval še dolgo časa. Čustva, ki so prevevala ob gledanju na oder ne samo mene, ampak vse prisotne, so bila neverjetna. Boj, izzivi, strah, posledice so bili skozi film, ples, glasbo, besede, pričarani na tako neverjeten način, da si jih resnično začutil in s tem vsaj deloma razumel življenje sladkornega bolnika. Želim si, da bi to pristnost in resničnost, ki se jo je dalo doživeti, lahko izkusili še drugi. Ni samo sladkorni bolnik tisti, ki se srečuje s temi občutki, tudi ljudje z drugimi boleznimi čutijo podobno, zato je prav, da se med seboj povezujemo in si pri tem pomagamo. Najtežje je biti sam takrat, ko ti je težko.

Društvo diabetikov Velenje se vse leto trudi svoje člane in druge osveščati, učiti in jim dajati podporo. To se je izkazalo za zelo pomembno, saj novica o sladkorni bolezni ni samo novica, ki vsebuje inzulin, ampak gre za bolezen celega telesa z ogromno posledicami. A dogodek, kot je bil ta, daje upanje.

Celo več kot to, daje moč, moč, ki je potrebna, da je življenje kljub bolezni dovolj dostojno.

Videli in slišali smo zgodbe ljudi, ki imajo sladkorno bolezen.

Ko vidiš te ljudi na ulici, se ti zdijo kot vsi drugi. Kar pravzaprav tudi so. Vsi smo si na neki način enaki in eno. A ko slišiš, kakšna je njihova zgodba v resnici, ne moreš ostati ravnodušen.

Njihovo življenje je lahko vsak dan v nevarnosti. Padec sladkorja 46 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

Zahvala gre tudi sponzorjem: Mestni občini Velenje za dvorano in darila za nastopajoče, Varstveno delovnemu centru Saša za izdelavo nakita za inzulinsko črpalko, podjetju Roche, ki je podarila inzulinske črpalke in finančna sredstva, Gorenju Gostinstvo za hrano za nastopajoče, Šaleškemu biseru za vodo za nastopajoče, PUP-u za šopke za nastopajoče, Pattern Cityju za snemanje in režijo dogodka, MH frizerskemu studiu in brivnici za vse frizure in ličenje, Marku Hriberšku za pripravo scenarija in za pomoč pri organizaciji, Mii Bianci za pogostitev po dogodku, tiskarni Print & More za tisk, Studiu KCake za pripravo torte, ki je primerna za sladkorne bolnike, medijskemu sponzorju radiu Fantasy, Mojemu radiu, radiu Velenje in Plastiki Skaza za finančni prispevek.

Naj za konec dodam še odziv prisotnega na prireditvi, ki ga je prejela predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Praprotnik: »Čestitke za včerajšnjo prireditev. Sporočila in osveščanje glede sladkorne bolezni so bila res ganljiva. Človeka kar malo pretrese ob misli in zavedanju, da se lahko to zgodi vsakomur že v naslednjem trenutku. Ta bolezen pa ti obrne marsikatero zadevo na glavo. Pa vendar, ker tebe in ostale obolele s to boleznijo srečujem v vsakdanjem življenju in si kljub vsemu polna življenja, energije, pripravljena pomagati sočloveku ne glede na tvojo situacijo, je globok poklon tebi le malenkost, ki jo lahko naredim. V veliko veselje in zadovoljstvo se mi je bilo udeležiti dobrodelne prireditve in s tem pomagati pri nakupu blazin za preležanine.« Renata Podlinšek Knez

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji četrtek v mesecu

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava

ob sredah

vodena terapevtska telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

ob 14.00, pri gostišču Šega zbirajo prijave

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva ob 8.0, parkirišče KD Mengeš od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 10.00, avtobusna postaja Domžale

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom Slovenj Gradec od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd ob 16.00, športna hala Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Metoda Herman, 040 852 704 Milena Dobnik, Ervin Kodrun, 040 562 472 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu pohod po okolici Cerknice od 28. avgusta do 3. septembra edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini, Hotel Sava

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sobota, 31. avgust sreda, 4. september od 18. do 25. septembra

uradne ure (v juliju in avgustu zaprto) meddruštveni pohod Mengeška Loka Trzin meritve krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje v Izoli

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob četrtkih ob sredah vsak petek

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka kolesarjenje

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi torek v mesecu

laični svetovalec informacije po telefonu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Leopold Majes, 041 317 545 društven telefon, 081 611 340 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija ob torkih v septembru in oktobru ob petkih v septembru in oktobru julija in avgusta od 14. do 18. septembra septembra oktobra

telovadba nordijska hoja ni aktivnosti edukativno zdravstveno okrevanje v Zadru strokovno predavanje na temo sladkorne bolezni izlet s kopanjem

ob 16.30, mala telovadnica ob 16.00, pred Domom upokojencev Idrija

Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424

zbirajo prijave datum bo objavljen naknadno zbirajo prijave

Zdenka Bogataj, 031 307 089 Vlasta Primožič,040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00

Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 041 684 723

od 17.00 do 18.30, KS Sava od 17.00 do 19.00, KS Sava od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) pisarna društva bo zaprta sporočimo naknadno

društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723

ob 9.00, v Domžalah zbirajo prijave ob 9.00, pri Penzionu Valerija ob 9.00, v Gorjah obvestimo z vabilom

Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939

zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna zbirajo prijave ob 8.30, v društveni pisarni ob 17.00, v Zdravstvenem domu Kamnik zbirajo prijave

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Veronika Budna, dipl. med. s.

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517

od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper ob 6.00, avtobusna postaja Lucija ob 9.00, avtobusna postaja Lucija ob 9.00, hotel Laguna Strunjan zbirajo prijave ob 5.30, avtobusna postaja Lucija

Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6

društvena pisarna, 031 485 470

ob 8.15, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 470, 031 485 490

ob 8.30, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1

društvena pisarna, 031 485 470

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, Nikova 9 od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 9.00, Trgovina Klasek ob 9.00, Trgovina Klasek zbirajo prijave

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob petkih v juliju in avgustu v juliju sobota, 31. avgust od 2. do 9. septembra sobota, 14. september sobota, 28. september petek, 11. oktober

telovadba balinanje na balinišču Log Ivana Krivca (»baza«) merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola (v juliju in avgustu zaprto) uradne ure (v juliju in avgustu zaprto) balinanje ni uradnih ur 3. balinarski turnir diabetikov meddruštveni pohod Mengeška Loka Trzin (organizira Društvo diabetikov Domžale) edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Laktaši meddruštveni pohod Jezersko (organizira Društvo diabetikov Kranj) pohod v Pokljuško sotesko predavanje

Jelka Volarič, 041 684 723

Društvo diabetikov Kamnik sobota, 31. avgust torek, 10. september sobota, 14. september torek, 17. september sreda, 18. september sobota, 21. september

meddruštveni pohod Mengeška Loka Trzin (organizira Društvo diabetikov Domžale) predavanje o depresiji meddruštveni pohod Jezersko (organizira Društvo diabetikov Kranj) meritve krvnega sladkorja predavanje z učno delavnico o sladkorni bolezni in zapletih izlet

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu ob torkih in petkih od 5. do 6. julij sobota, 7. september sobota, 14. september september od 22. do 29. septembra

uradne ure kegljanje ogled opere Aida v Veroni piknik šola kuhanja pohod Evropski teden mobilnosti in merjenje krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje Hotel Luka, Dugi otok

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure (v juliju in avgustu zaprto)

v juliju in avgustu sobota, 31. avgust

ni uradnih ur – pisarna društva bo zaprta meddruštveni pohod Mengeška Loka Trzin (organizira Društvo diabetikov Domžale) 5-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Moravskih Toplicah (hotel Termal****)

od 2. do 6. septembra

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ob sredah ponedeljek, 1. julij ponedeljek, 5. avgust ponedeljek, 2. september

uradne ure merjenje krvnega sladkorja pohod s piknikom pohod po okoliških krajih izlet v Prekmurje

Društvo diabetikov Lendava ponedeljek

uradne ure

Sladkorna bolezen JULIJ 2019

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Litija in Šmartno

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah vsako prvo sredo vsak četrtek od 29. julija do 19. avgusta

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 19.00 do 20.00, športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart, Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, društvena pisarna od 7.00 do 8.00, zbor pred društveno pisarno

01 89 81 584, 031 777 153 01 89 81 584, 031 777 153 01 89 81 584, 031 777 153 01 89 81 584, 031 777 153 01 89 81 584, 031 777 153 01 89 81 584, 031 777 153

od 14.00 do 17.00, podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer ob 8.00, avtobusna postaja

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 16.00, na Glavnem trgu v Ljutomeru ob 15.00, v Ljutomeru

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

uradne ure telovadba plavanje merjenje sladkorja, krvnega tlaka in holesterola skupaj z MDI organiziramo pohode po naši bližnji in daljni okolici v času dopustov bo društvena pisarna zaprta

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob četrtkih

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu drugi četrtek v mesecu sobota, 6. julij četrtek, 1. avgust sobota, 24. avgust

uradne ure, meritve sladkorja v krvi, druženje pohod in druženje z meritvami sladkorja v krvi plavanje v termah Banovcih srečanje pomurskih društev diabetikov v Murski Soboti praznovanje občinskega praznika s tradicionalno prireditvijo Občina na prostem tradicionalno letno srečanje in pohod po Pristavi in okolici

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob sredah ob petkih četrtek, 5. september sreda, 18. september petek, 20. september od 15. do 22. septembra petek, 27. september sobota, 28. september

razne športne dejavnosti in obvestila na oglasni deski društva in spletni strani www.diabetiki-mb.si plavanje in savna v Fontani 4 ure,s člansko izkaznico ceneje brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor brezplačne meritve sladkorja v krvi ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 pikado in namizni tenis vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava dan mobilnosti in brezplačne meritve krvnega sladkorja Trg svobode kolesarjenje obvezna prijava edukativno zdravstveno okrevanje na morju v Poreču obvezna prijava uradne ure in laično svetovanje v pisarni Slovenska Bistrica od 9.00 do 11.00, v prostorih Občine Slovenska Bistrica izlet obvezna prijava

Terme Fontana Trgovina Medika Zdenko Babič, 040 351 919 Trgovina Diafit Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihovi 7, Ravne zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave od 9.00 do 13.00 zbirajo prijave

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233

Društvo diabetikov Mežiške doline vsak ponedeljkih vsak torek vsak torek vsako sredo vsako sredo sobota, 13. julij sobota, 3. avgust ponedeljek, 12. avgust od 29. septembra do 6. oktobra sobota, 7. september nedelja, 8. september nedelja, 11. september 2016 sobota, 14. september

pohod v okolici Leš in Prevalj pohod v okolici Mežice pohod v okolici Raven pohod v okolici Črne učne delavnice (v juliju in avgustu jih ni) piknik pri Kajžerju pohod na Remšnik pohod v krajinski park Bistra Črna edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini pohod na Lisco in ogled Sevnice v sklopu jesenskih srečanj na Prevaljah pohod na Volinjek dan zdravja, meritve krvnega sladkorja pravljična vas Leše, meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob torkih vsak drugi in zadnji torek drugi torek v mesecu prvo sredo v mesecu ob sredah ob četrtkih sobota, 6. julij

dihalne vaje s petjem

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 balinanje in pevske vaje od 8.30 do 10.30, Društvo upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 uradne ure in meritve krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Jožica Gibčar, 041 953 874 laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Jožica, 041 953 874; Anica, 064 110 820 sestanek društva, predavanje ali delavnica in meritve KS ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Marija Barber, 031 511 816 nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 pomursko srečanje diabetikov Jelenov hram Beznovci Jožica Gibčar, 041 953 874 vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka ob sredah vsako drugo sredo v mesecu sreda, 4. september

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne karte za plavanje, ki jih člani lahko uporabljajo od ponedeljka do četrtka celo leto do 15. 12. v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, Osnovna šola Grm, zbirajo prijave pohod: Ostri vrh pri Rdečem kalu ob 13.30, Osnovna šola Grm

sreda, 18. september

pohod: Vinji vrh

ob 13.30, Osnovna šola Grm

aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 Frančiška Vovk, 040 390 466; tajništvo, 064 160 300 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

48 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

uradne ure v novih prostorih društva od 15. aprila naprej telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred Zdravstvenim domom Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pisarna društva

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

od 9. julija do 26. avgusta v avgustu sobota, 7. september

ni uradnih ur (pisarna društva bo zaprta) BOREO – srečanje nevladnih organizacij na ulicah Postojne obiščite jih udeležba na pohodu in pikniku (organizira Društvo diabetikov Metlika)

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št. pisarna društva zbirajo prijave – pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu od 23. julija do 20. avgusta od 3. do 8. avgusta sobota, 31. avgust sobota, 5. oktober

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu ni uradnih ur (pisarna društva bo zaprta) edukativno zdravstveno okrevanje v Dobrni druženje v Pivki in Piranu druženje: ogled oljarne Središče ob Dravi, Kog, Razkrižje

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi

prijavnice dobite po pošti prijavite se v pisarni društva prijavite se v pisarni društva

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec ob 16.00, kegljišče Tuš zbirajo prijave, avtobusna postaja Slovenj Gradec KT Venišnik zbirajo prijave, avtobusna postaja Slovenj Gradec

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva zbirajo prijave zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave ob 17. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva, Stantetova 16 ob 18.00, Ribiška koča Velenje ob 8.00, avtobusna postaja Velenje

Antonija Škrbič, 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Marjan Skaza, 040 128 081

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih od 6. do 13. avgusta petek, 20. september od 29. septembra do 8. oktobra

kegljanje pohodi kegljanje edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Lendava društveni piknik edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Strunjan

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah četrtek, 11. julij julija sobota, 7. september od 7. do 14. septembra četrtek, 19. september četrtek, 26. september torek, 8. oktober

uradne ure in meritve krvnega sladkorja (v juliju in avgustu zaprto) ekskurzija v Bohinj kopanje v Malinski (Krk) po dogovoru srečanje s pohodom in piknikom (organizira Društvo diabetikov Metlika) okrevanje v Vodicah pri Šibeniku kopanje v Rimskih Termah pohod in druženje na Pleskem predavanje Kožne bolezni in nohtne spremembe pri sladkorni bolezni

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih sobota, 14. september

tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod Turje Kopitnik Gore Turje

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

KDOR BERE, VE!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Naslov: ...................................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

NAŠ RISAR STRIPOV, ROMEO (iz črk: KRŠLAT)

DROBNA TRGOVINA

AMERIŠKA IGRALKA ( iz črk: ZIRRE)

VELIKA IRAŠKA LUKA

TURŠKO MOŠKO IME (iz črk: MATTI)

VLEKA

DEL KOVALNEGA STROJA

JUŽNI SADEŽ

12

RASTLINA Z NAZOBČANIMI LISTI

4 TEKMA V TRH ŠPORTIH

Moja prva izbira

NARAVNA REŠITEV ZA CELJENJE RAN

LIKOVNA PRIREDITEV

7 PREBIVALEC ZDA

13 MEHAK BONBON

www.vivamel.si PREVOZ NA DOLOČEN KRAJ

www.tosama.si LUKA NA CIPRU

UMETNO VLAKNO

MESTO POD FRUŠKO GORO

NAŠ IGRALEC (Ali)

PREBIVALEC IVANJEGA SELA

NASTOPAJOČI S TREMO

LOJZE ROZMAN

IZDELOVALEC RET

8

APARAT RUSKA REKA

URBAN IVANC

DEL OBRAZA MESTO V NEBRASKI

CITAT

ODSEK

14 ALKOHOLNE BLODNJE ALBERT EINSTEIN DODATEK K POGODBI

LUKRECIJEVA PESNITEV “DE RERUM NATURA” ETNOGALERIJA V LJUBLJANI

1

2

INDIJANSKA SEKIRA TEŽA EMBALAŽE

6

15 ŠAHISTKA KUŠNIR

IGRALNA KARTA

KRAJ SEZNAM V BLIŽINI TISKOVNIH VRANSKEGA NAPAK

16

GLAVNO MESTO JORDANIJE

9

ARISTOTEL. KOMEDIJA STIK PLOSKEV

GLASBA Z JAMAJKE

Kupon za nagradno križanko št. 129 (julij 2019) 1

2

3

4

5

6

7

KAPITALISTIČNO ZDRUŽENJE

8 ATOMSKA SKUPINA (iz črk: JAONIM)

9

10

11

12

13

14

15

16

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

5 SOBICA NA LADJI

Ulica: ......................................................................................................................................

10 VEZNIK

#

“ZLATO JABOLKO”

EDVARD PO DOMAČE

BILJARDNA PALICA

ANTIČNO MESTO (iz: RADISS) FR. REKA

DEL VIETNAMA

Sestavil Jože Petelin

3

ČRT STOPAR RAJKO RANFL

ŽELEZOV OKSID

VELIKA AZIJSKA POSODA

11

PERZIJEC DRŽAVA V AFRIKI

ČRTA DOTIKALNICA

KENNETH (krajše)

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 129 bo podarilo podjetja Tosama, d. o. o., Vir, Domžale. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 23. avgusta 2019 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: EUBOS ZA NOGE. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen JULIJ 2019

SISTEM MINIMED™ 670G PRVI SISTEM, KI SAMODEJNO 1,2,3 PRILAGAJA DOVAJANJE INZULINA Potrebni so določeni ukrepi uporabnika.

Tehnologija SmartGuard™ samodejno prilagaja odmerjanje bazalnega inzulina na podlagi podatkov neprekinjenega merjenja glukoze (CGM).

Prilagaja se edinstvenim potrebam vsakega posameznika, s ciljem podaljšati čas v ciljnem območju.2,3 Tehnologija SmartGuard™ pomeni napredek pri vodenju sladkorne bolezni na skoraj povsem avtomatiziran način.

SAMOPRILAGODLJIVO DOVAJANJE INZULINA Potrebe po inzulinu neprestano nihajo. Tehnologija SmartGuard™ samodejno prilagaja odmerek bazalnega inzulina na podlagi potreb uporabnika, tako da ta ostaja čim daljši čas v ciljnem območju glikemije.2,3 2. Bergenstal, R. M. et al. Jama. 2016; 316 (13): 1407–1408. 3. Garg SK et al. Diabetes Technol Ther.

1. NOČ

2. NOČ

10,0

10,0

6,7

6,7

3,9

3,9

BAZALNI INZULIN (E/h)

GLUKOZA S SENZORJA (mmol/L)

Viri: 1. Iturralde E, et al. The Diabetes Educator. 2017; 43(2): 223–232.

Marec 2017;19(3):155–163.

0:00

1:00

2:00

3:00

Zaloker & Zaloker d.o.o.

Kajuhova ulica 9, 1000 Ljubljana

4:00

5:00

6:00

0:00

1:00

2:00

3:00

4:00

5:00

6:00