Revija Sladkorna bolezen st.139

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

ZA LEPO IN VARNO POLETJE Številka 139 • Julij 2021 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

GENERALNI SPONZOR ZDDS

#CepimoSE

Pred okužbo s covidom-19 se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2021.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Anuša Ferjan (članica) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

® Sergeja Širca, urednica

V spomin Alojzu Rudolfu Zadnji meseci prinašajo težka bremena. Epidemija je neizprosna in številni so ostali brez svojih dragih. Žal se v tokratni številki revije Sladkorna bolezen poslavljamo kar od treh ljudi, ki jih bomo pomnili po prizadevanjih za boljše življenje oseb s sladkorno boleznijo.

Imela sem čast, da sem lahko – žal prekratek čas – sodelovala z Alojzom Rudolfom, podpredsednikom in članom upravnega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije. Zame je bil Alojz človek, ki sem ga poklicala, ko sem kolebala s kako odločitvijo, povezano z urejanjem revije. Zastavil mi je tehtna vprašanja, učinkovito zbral potrebne informacije ter se nato hitro in praviloma tudi dobro odločil. Tako kot vse projekte zveze je tudi oblikovanje revije spremljal od začetka do konca in se vedno zavzemal za dobro vsebino in pravilno postavitev. Običajno je bil prav on tisti, ki je pri zadnjih popravkih, preden smo revijo poslali v tisk, našel še najbolj neopazno napako ...

Alojz je bil motor Zveze društev diabetikov Slovenije in prepričana sem, da še ni jasno, kako bo brez njegovega krmarjenja plula naprej v smeri, ki jo je zastavil. Podobno izgubo občutijo tudi v mednarodnih organizacijah diabetikov, kjer je prav tako igral pomembno vlogo. Številne so se odzvale s pretresenimi izrazi sožalja, v katerih poudarjajo njegovo predanost in strastno zavzemanje za boljše življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Dr. Niti Pall, prof.

Nebojša Lalić in Elisabeth Dupont so v imenu IDF Europe, kjer je bil Alojz zakladnik in član odbora, v sožalnem pismu poudarili, da je bil s svojim aktivnim in neutrudnim zavzemanjem med vodilnimi pri preprečevanju diabetesa in izboljševanju življenj ljudi s sladkorno boleznijo – ne samo na nacionalni, slovenski, ampak tudi na evropski in svetovni ravni. Sožalno sporočilo je poslal tudi upravni odbor IDF Europe in v njem poudaril Alojzovo poglobljeno poznavanje financ in diabetesa, Maria Høy iz podjetja Novo Nordisk pa je zapisala, da se ga bomo vsepovsod po Evropi spominjali kot dobrosrčnega in duhovitega človeka ter čudovitega prijatelja. Čeprav je Alojz dolgo bíl svojo zadnjo bitko, je njegov odhod pretresel vse, ki smo občudovali njegovo življenjsko moč. V svoji profesionalni karieri in pri podpori osebam s sladkorno boleznijo v Sloveniji in Evropi je dosegel številne uspehe. Prav letos je dosegel velik uspeh, ki bo pri nas omogočal boljše razmere za obvladovanje sladkorne bolezni, kritje stroškov za naprave za spremljanje ravni sladkorja. Žal je svoje sile razdajal, ne da bi dovolj mislil nase. Potem ko je v življenju dobil številne bitke, mu je zmanjkalo moči za najpomembnejšo ...

V imenu izdajateljskega sveta in uredniškega odbora revije Sladkorna bolezen najbližjim izrekam iskreno sožalje.

Nasmejana ekipa Društva diabetikov Trbovlje po sedmih dneh v Portorožu (foto: Cvetka Kozmus) Sladkorna bolezen JULIJ 2021

3

VSEBINA

8 10

12

14 18 22

26 28 30

OSREDNJA TEMA 5

Varno obnašanje v vročih dneh

6

Zgodovina zapletov sladkorne bolezni

8

44 let sladkorne bolezni v dveh kovčkih

AKTUALNO

24

Za dopustniški čas naredite dober načrt

26

Kako pomagati bližnjemu, ki je v stiski

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 28

Poletje, čas za ljubitelje zelenjave

29

Surova ali kuhana hrana?

10

Darujte kilometre na 12 pohodnih poteh

12

Preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem

30

14

Nalezimo se dobrih navad – cepimo se

JEZIKOVNI KOTIČEK

VRTNO VESELJE

42 ZA NAŠE ZDRAVJE 18

Motnje arterijske prekrvavitve nog

22

Zdravljenje diabetične ledvične bolezni

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Lepotice, ki ljubijo kisla tla

Vejica: kdaj mora stati in kdaj ne sme

OSREDNJA TEMA: Obvladovanje sladkorne bolezni v poletnih mesecih

Varno obnašanje v vročih dneh ® Sergeja Širca

Junijski dnevi so bili prva letošnja preizkušnja poletne vročine. Pravzaprav se je junij 2021 uvrstil med najbolj vroče v zadnjem stoletju. A pred nami je še dolgo, vroče poletje, v katerem mnogi uživamo, čeprav je v poletni vročini včasih težko vzdrževati ustrezno raven krvnega sladkorja.

Kako vročina vpliva na raven sladkorja v krvi? Če dolgo sedimo na soncu oziroma nismo aktivni, se raven krvnega sladkorja dvigne. Po drugi strani se inzulin hitreje absorbira in to okrepi tveganje za hipoglikemijo.

A brez skrbi: če pazljivo obvladujete svojo sladkorno bolezen, se lahko poleti prav tako zabavate kot vsi ostali. Nekaj nasvetov za varno obnašanje v vročem poletju.

Redno preverjajte raven krvnega sladkorja Tudi če redno preverjate svoj krvni sladkor, poleti to počnite še pogosteje in bodite ves čas pripravljeni, da boste prilagodili svojo prehrano ali količino inzulina. Ko načrtujete telesno aktivnost na soncu, recimo plavanje, obroku pred tem dodajte nekaj več ogljikovih hidratov ali pa si privoščite dodaten prigrizek.

Predhodno preverite krvni sladkor in zaužijte še en prigrizek, če je raven sladkorja nizka. Za vsak primer pa imejte pri sebi še dodaten prigrizek.

pred soncem in ne hodite bosi po vročih tleh.

Foto: PIxABAy

Vročinska izčrpanost in sončarica

sredni sončni svetlobi, je včasih rjavkast.

Takega inzulina ne uporabljajte in se posvetujte z zdravstvenim osebjem, če niste prepričani, da je z njim vse v redu. Še nekaj nasvetov, preden se odpravite na vroče sonce: • Nosite dolge rokave, ohlapne hlače, pokrivalo in sončna očala, ki dobro ščitijo oči.

• Na izpostavljene dele telesa nanesite sredstvo za zaščito pred soncem že 15 do 30 minut, preden greste ven.

• Če imate nevropatijo, morda ne boste čutili, da vas pečejo podplati, zato si jih namažite s sredstvom za zaščito

Vročinska izčrpanost, ki je predstopnja sončarice, se razvije, ko se organizem težko ohlaja. Simptomi so glavobol, omotičnost, slabost in bruhanje, utrujenost, mišični in želodčni krči ter bleda koža.

Ker se nekateri od teh znakov lahko pojavijo tudi zaradi nestabilnega krvnega sladkorja, so še bolj pomembne redne meritve krvnega sladkorja.

Pri vročinski izčrpanosti moramo takoj ukrepati. Najprej se umaknimo na hladno, tam počivajmo in po požirkih pijmo hladno tekočino. Če ne ukrepamo, lahko vročinska izčrpanost namreč vodi v še resnejšo vročinsko kap, ki lahko ogrozi življenje – torej pri vročinski izčrpanosti nujno takoj ukrepajte.

Simptomi vročinske kapi so zmedenost, halucinacije, hitro dihanje in vročinski krči – vsi zahtevajo takojšnjo medicinsko obravnavo!

Vir: www.diabetes.org.uk

Zavarujte merilnike in testne lističe pred soncem Skrajne temperature jih namreč lahko poškodujejo. Poskrbite, da ne bodo na soncu, ampak na temperaturi, ki je čim bližja normalni sobni temperaturi. Vsekakor jih ne shranjujte v hladilniku, saj nizke temperature lahko popačijo rezultate.

Pravilno shranjujte inzulin Zelo je treba paziti pri shranjevanju inzulina. Če so ravni vašega krvnega sladkorja vztrajno višje od pričakovanih, je dobro razmisliti, ali je morda sonce poškodovalo inzulin. Najbolje ga je hraniti v hladilniku ali hladilni torbi (posebno v vročini), a pazite, da ne zamrzne.

Kako preveriti, če sta sonce in vročina poškodovala inzulin? Ko ga poškoduje vročina, postane moten in zrnat in se lepi na notranjo stran steklene stekleničke. Inzulin, ki je bil izpostavljen nepo-

Center za pomoč uporabnikom E: info@mojCuker.si | S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

OSREDNJA TEMA: Kratka zgodovina sladkorne bolezni (3. del)

Zgodovina zapletov sladkorne bolezni ® doc. dr. Lidija Križančić Bombek, univ. dipl. biologinja, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

V prvih dveh delih kratke zgodovine sladkorne bolezni smo potovali od prvih opisov bolezni do ključnega trenutka v zgodovini raziskovanja diabetesa, to je odkritja in uporabe inzulina. Sledil je pregled obdobja uspešne izolacije in uporabe inzulina. Tokrat nadaljujemo z zgodovino zapletov sladkorne bolezni in epidemiologijo.

Sladkorna bolezen je kompleksna presnovna motnja s povečanim tveganjem za srčno-žilne in druge zaplete, katere glavna značilnost je kronična hiperglikemija. Kot smo poudarili že v prvih dveh delih, je bila osrednja vloga inzulina pri uravnavanju presnove glukoze razkrita v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, ko so Banting, Best, Collip in Macleod s prečiščenim preparatom iz goveje trebušne slinavke uspešno znižali raven glukoze v krvi in glukozurijo ter tako omogočili preživetje 14-letnemu dečku. Ta je umrl šele 13 let kasneje najverjetneje zaradi zapletov sladkorne bolezni, ki so se razvili postopoma, neposreden vzrok smrti pa je bila pljučnica.

visna« oblika, pri kateri je raven inzulina v krvi normalna ali zvišana.

Uradno priznanje razlike med tipoma 1 in 2

izločanjem urina), ki je bila dolgo razumljena kot njena glavna in hkrati diagnostična značilnost.

Zgodovina zapletov (patofiziologije) sladkorne bolezni

Sredi tridesetih let 20. stoletja so klinična opazovanja nakazala obstoj dveh oblik sladkorne bolezni. Leta 1926 je MacLean predlagal razlikovanje med »jetrno glukozurijo«, ki se občasno pojavi pri mladih, z značilno blago glukozurijo in nizko koncentracijo ketonskih kislin v urinu, ter »resničnim diabetesom«, ki prizadene mlade osebe in ga spremlja pomembna ketonurija in visoka smrtnost, če ni zdravljen z inzulinom.

Deset let pozneje je Himsworth naredil povzetek svojih prejšnjih raziskav in ločil sladkorno bolezen na »inzulinsko občutljivo« in »inzulinsko neobčutljivo«, pri čemer je slednja bolj zahrbtno stanje z manj hudo hiperglikemijo.

Obstoj dveh oblik sladkorne bolezni so lahko nedvoumno povezali s patofiziološkimi in biokemičnimi razlikami pri bolnikih šele v petdesetih letih, ko so imeli na voljo zanesljivo radioimunsko analitsko metodo za merjenje koncentracije inzulina v krvi. Utrdila sta se izraza »od inzulina odvisna« sladkorna bolezen, pri kateri je raven inzulina v krvi nezaznavna, in »od inzulina neod-

V nadaljnjih 30 letih je značilno napredovalo področje imunologije, ki je odigralo ključno vlogo pri dokazovanju imunsko določene izgube izločanja inzulina iz celic beta pri bolnikih z »od inzulina odvisno« sladkorno boleznijo, ki jo danes poznamo kot sladkorno bolezen tipa 1 (SB1). Hkrati so nove eksperimentalne metode pri bolnikih z »od inzulina odvisno« sladkorno boleznijo (danes SB2) omogočile merjenje inzulinske odpornosti v perifernih tkivih, kot so mišice, jetra in maščevje. Uradno so razliko med tipom 1 in 2 priznali leta 1979 ter sprejeli novi poimenovanji.

V naslednjih letih so številne študije osvetlile nastanek inzulinske odpornosti in njen prispevek v časovnem razvoju in poteku sladkorne bolezni. Prav tako so raziskovalci potrdili, da ima ravno inzulinska odpornost osrednjo vlogo v razvoju mnogih kardiometaboličnih sprememb (dislipidemija, vnetje, visok arterijski tlak), ki vodijo v hude zdravstvene zaplete. V zadnjih 10 letih raziskave ugotavljajo, da te kardiometabolične spremembe niso značilne le za sladkorno bolezen tipa 2, ampak da bolniki pogosto kažejo soobstoj inzulinske odpornosti in aktivacije imunskega sistema proti lastnim celicam beta.

Z napredkom v razumevanju celičnih in molekularnih mehanizmov sladkorne bolezni bomo lahko presegli preprost zgodovinski »glukocentrični« pogled na sladkorno bolezen in na podlagi patofizioloških značilnosti izbirali najustreznejši individualiziran terapevtski pristop za vsakega bolnika.

Zgodnja opazovanja patofizioloških zapletov pri sladkorni bolezni so neločljivo povezana s poliurijo (povečanim

Dve od bolj očitnih zgodnjih in motečih posledic sladkorne bolezni sta zagotovo omedlevica in nezavest zaradi omejene oskrbe možganov z glukozo, ki ostaja v krvi, namesto da bi prehajala v celice in zagotavljala potrebno energijo za normalno delovanje. Pogosto se nezavest stopnjuje v komo in smrt.

Prvi poskusi razvrščanja različnih oblik diabetične kome segajo v leto 1886, ko je profesor Julius Dreschfeld v svojem predavanju opisal vrsto kome, ki »prizadene največ bolnikov in katere najizrazitejši in najpogostejši simptom je dispneja (težko dihanje), ki ji sledi koma in kjer ima bolnikov izdihani zrak značilen vonj po acetonu, urin pa temnordečkasto barvo«. Ta oblika kome je danes znana pod imenom diabetična ketoacidoza.

Profesor Dreschfeld je opisal tudi drugo obliko diabetične kome, današnjo hiperosmolarno neketotično komo, za katero je »značilna predvsem zaspanost, ki kmalu preide v komo, omejena pa je na starejše bolnike, ki so krepki in dobro hranjeni«. Iz neznanih razlogov je hiperosmolarna koma ob začetku inzulinske dobe izginila iz medicinske literature in je bila ponovno odkrita leta 1957 pri bolniku v Johannesburgu v Južni Afriki.

Pet let pozneje, leta 1962, sta Daughday Lipicky in Rasinski prva opisala laktatno acidozo pri dveh diabetičnih bolnikih s komo, hiperglikemijo, nizkim bikarbonatom in visokim laktatom v krvi ter brez ketonov v krvi in urinu.

Druge vzroke za laktatno acidozo, zlasti tkivno anoksijo, so izključili, zato so

leta 1926: MacLean predlaga razlikovanje: »jetrna glukozurija« in »resnični diabetes« leta 1936: Himsworth loči sladkorno bolezen na «inzulinsko občutljivo« in »inzulinsko neobčutljivo«

leta 1941: hipoteza: okvara drobnih žil je vzrok nekaterih glavnih zapletov sladkorne bolezni leta 1945: Rundle nevropatije pripiše poškodbam avtonomnega živčnega sistema

leta 1950: incidenca sladkorne bolezni se začne hitreje zviševati leta 1956: Oakley razloži, da lahko nevropatija povzroči lezije stopal neodvisno od žilne bolezni

Nakaže se obstoj dveh oblik sladkorne bolezni

6 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

sklepali, da je posledica sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen pri nosečnicah

Nevrološki zapleti sladkorne bolezni

Pred odkritjem inzulina je le redkokatera ženska s sladkorno boleznijo zanosila, če pa je, je bila verjetnost za smrt zaradi ketoacidoze več kot 40 %. Po uvedbi terapij z inzulinom se je pogostnost nosečnosti postopno zviševala, umrljivosti pa dramatično upadla. Izguba ploda je še vedno ostajala visoka, a je do petdesetih let 20. stoletja obporodna (perinatalna) smrtnost padla na 25 % in le desetletje kasneje na 10–15 %. Šele v začetku sedemdesetih let so prepoznali izjemen pomen uravnavanja sladkorne bolezni pri nosečnicah in vpliv koncentracije glukoze v krvi na rast in razvoj ploda ter na izid nosečnosti.

Tudi nevrološki zapleti sladkorne bolezni so bili pogosti, zato so dolgo zmotno domnevali, da je sladkorna bolezen posledica nevropatije (okvare živčevja) in ne obratno. Povezavo med sladkorno boleznijo in znaki periferne nevropatije je prvič opisal Rollo leta 1797. V letih 1850–1870 so kot zaplete sladkorne bolezni prepoznali tudi razjede na stopalih (plantarne razjede) in gangreno. Povezava med nevropatijo, žilnimi boleznimi in razjedami stopal je kmalu postala jasna in jo je prvič opisal Pryce leta 1887.

Zapisal je, da je imel 56-letni bolnik 18 mesecev simptome sladkorne bolezni, zadnje 3 mesece pa je opažal razjede kože nad členki stopal, izgubo občutka za tip v nogah, odsotnost patelarnega refleksa v kolenu in mrzle noge. Posmrtna obdukcija je razkrila degenerativne spremembe perifernih živcev ter ateromatozno bolezen zadnje tibialne arterije in njenih vej. Šele leta 1941 so postavili hipotezo, da je okvara drobnih žil (mikrovaskularna bolezen) vzrok nekaterih glavnih zapletov sladkorne bolezni, kot so retinopatija (okvara očesne mrežnice), nevropatija (okvara živčevja) in nefropatija (okvara ledvic). Vendar pa je leta 1956 Oakley predlagal, da lahko nevropatija povzroči lezije stopal neodvisno od žilne bolezni. Izmed nevropatij so bile pogosto opisovane tudi motnje avtonomnega živčnega sistema, ki na primer povzročajo erektilno disfunkcijo in nepravilnosti v delovanju žlez znojnic.

20. stoletje: epidemija sladkorne bolezni

Prvi izčrpni znanstveni pregled teh patofiziologij je leta 1936 objavil Jordan, a jih je šele leta 1945 Rundle pripisal poškodbam avtonomnega živčnega sistema. Kot del avtonomnih motenj je dodal prebavne zaplete, ki sta jih je že 20 let pred njim Boas (1925) in kasneje Bargen opisala kot razširitev želodca z zadrževanjem vsebine in atonijo ter diabetično diarejo. Kasneje je Kassender (1958) skoval za ta sindrom skupni izraz diabetična gastropareza.

Pred začetkom 20. stoletja je bila pogostnost sladkorne bolezni izjemno majhna. Podatkov o številu bolnikov v na začetku 20. stoletja skoraj ni. Leta 1920 so pri otrocih, mlajših od 15 let, poročali o stopnji smrtnosti zaradi sladkorne bolezni, ki je bila 3,1/100.000/leto (0,0031%). Ker vemo, da je bila takrat pričakovana življenjska doba bolnikov s sladkorno boleznijo okoli 1 leta, lahko sklepamo, da je ta podatek precej natančna ocena takratne pogostosti sladkorne bolezni tipa 1. Število obolelih se je začelo naglo zviševati z začetkom široke proizvodnje in uporabe sladkorja ter visoko predelane hrane. Raziskave vedno bolj ugotavljajo, da tudi kemikalije, pesticidi in strupi v naši hrani in okolju (kot so na primer bisfenol A, nikotin, kadmij, živo srebro, fenoli, dioksin itd.) ter zdravila in razni farmakološki pripravki načenjajo naš imunski sistem in ga zmedejo do te mere, da se v telesu začnejo odvijati različni vnetni procesi in imunski odzivi, ki okvarijo normalno delovanje celic in organov.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC, Center of Disease Control) in mednarodne federacije za sladkorno bolezen (IDF, International Diabetes Federation) se je incidenca sladkorne bolezni začela hitreje zviševati po letu 1950. Tako je bila leta 1958 okoli 0,9 % in se je do leta 2013 povečala za približno 8-krat, to je na 7,2 %. Zadnji zanesljivi podatki iz leta 2019

leta 1956: ustanovitev Društva diabetikov Slovenije leta 1958: sladkorno bolezen ima okoli 0,9 % svetovnega prebivalstva

lleta 1974: reorganizacija društva v Zvezo društev diabetikov Slovenije leta 1979: uradno priznana razlika med tipoma 1 in 2 ter sprejem novih imen

Zapletom dodajo prebavne težave

ocenjujejo, da živi s sladkorno boleznijo kar 9,3 % odraslih, starih od 20 do 79 let, torej neverjetnih 463 milijonov ljudi.

Od tega ima SB1 več kot 1,1 milijona otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let.

Pogostnost sladkorne bolezni narašča hitreje od predvidevanj Po oceni iz leta 2010 naj bi bila prevalenca diabetesa do leta 2025 približno 438 milijonov bolnikov. Že danes je to število preseženo za 25–30 milijonov, kar pomeni, da pogostnost sladkorne bolezni narašča hitreje od predvidevanj in kaže na njen epidemični obseg. Gre za enega najhitreje rastočih svetovnih zdravstvenih problemov, saj naj bi število diabetikov do leta 2030 doseglo 578 milijonov in do leta 2045 vrtoglavih 700 milijonov. Število bolnikov najhitreje narašča v južni in srednji Afriki, kjer naj bi se v naslednjih 25 letih povečalo za 143 %.

Približno dvakrat več bolnikov kot danes pričakujemo v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, sledijo države jugovzhodne Azije (predvsem Indija in Bangladeš) s 74 %, Južna Amerika s 55 %, Severna Amerika in Karibsko območje s 33 %, vzhodno Pacifiško območje z 31 % in Evropa s 15 % pričakovanega porasta.

Dve tretjini bolnikov živi v urbanih območjih, tri četrtine od njih je aktivne populacije. V svetovnem merilu to predstavlja enormen ekonomsko-socialni problem, saj letno za posledicami sladkorne bolezni umre okoli 4 milijone ljudi, starih od 20 do 79 let. Težava ni le sladkorna bolezen kot takšna, temveč predstavlja le vrh ledene gore, saj je pogostnost metaboličnega sindroma in pridruženih bolezni bistveno večja, poleg tega pa ima po ocenah IDF še vsaj enkrat toliko ljudi še nediagnosticirano sladkorno bolezen.

Literatura Ahmed AM. History of diabetes mellitus. Saudi Med J. 2002;23(4):373–378.

IDF Diabetes Atlas 2019. 9. izdaja. Dostopno na: https://www.diabetesatlas.org/upload/resources/material/20200302_133351_IDFATLAS9e-final-web.pdf.

Roth, J., Qureshi, S., Whitford, I., Vranic, M., Kahn, C. R., Fantus, I. G., & Dirks, J. H. (2012). Insulin’s discovery: New insights on its ninetieth birthday. Diabetes/Metabolism Research and Reviews;28(4):293–304.

Zaccardi F, Webb DR, yates T, et al. Pathophysiology of type 1 and type 2 diabetes mellitus: a 90-year perspective.

Postgrad Med J 2015;0:1–7.

leta 2019: sladkorno bolezen ima okoli 9,3 % svetovnega prebivalstva leta 2020: letno za posledicami sladkorne bolezni umre okoli 4 milijone ljudi, starih od 20 do 79 let Sladkorna bolezen JULIJ 2021

7

OSREDNJA TEMA: Sodobna zgodovina sladkorne bolezni skozi oči Cirila Dolinška

44 let sladkorne bolezni v dveh kovčkih ® Sergeja Širca

»Januarja 1977, ko sem bil star 5 let, sem hitro hujšal, ves čas sem bil žejen in veliko sem lulal. V petih dneh so me spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili, da imam sladkorno bolezen. Obdobja ‚zdravega življenja‘ se ne spominjam dobro, morda nekaj utrinkov, nato pa je moje življenje potekalo z diabetesom, bolnicami, kolonijami ...« se spominja Ciril ob dveh mizah, obloženih s predmeti, ki ga spremljajo že tako rekoč vse življenje.

Razstavljeni so kronološko. Ciril začne pri opisovanju postopka zbiranja urina za meritve sladkorja: »Vsak dan smo zbirali urin, trikrat dnevno. Naslednji dan smo v te epruvete nalili urin in reagent, to smo prekuhali v vreli vodi. Glede na barvo prekuhanega smo določili sladkor v urinu. Nato smo izmerili še ketone v urinu. Ta reagent smo z žličko dali na tole stekelce, dodali kapljico, dve urina in ocenili barvo.« Pokaže epruvete, stekleničke, stekelca in kartončke s tabelo različnih barvnih odtenkov urina. »To smo torej ugotavljali na urinu prejšnjega dne, šele naslednji dan sem si zvišal inzulin, ki je bil prejšnji dan prenizek. Poglejte, v tale zvezek smo vpisovali rezultate: negativno, en križec, dva križca, trije križci; krogci so hipe, črne pike diureza; to pa so doze inzulina, ki smo jih določili glede na rezultate,« pove.

Vprašam ga, ali so mu to obdobje opisali starši, saj se mi zdi nemogoče, da bi si otrok zapomnil take podrobnosti. »Tega se zelo dobro spomnim. Spominjam se zbiranja urina, predvsem pa celotnega jutranjega postopka. Preden smo šli v šolo oziroma službo, smo prekuhali urin, ocenjevali rezultate, nato pa je bilo seveda treba dati inzulin. Dolgo smo imeli za vbrizgavanje samo debele izvlečne igle, dobili smo eno ali dve letno. Morali smo jih prekuhavati, da smo jih sterilizirali – predstavljajte si, kako je toliko prekuhavanj uničilo ostrino igle,« pokaže iglo, ki je res pravi muzejski primerek. »Spominjam se, kako je mama rinila iglo v mojo otroško nogico, v nogi je nastala že oreng 8 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Foto: OSEBNI ARHIV C. D.

Na prvi strani porumenelega zvezka piše: »Moje ime je Ciril Dolinšek. Diabetes imam od 8. januarja 1977. Inzulin dobivam od 8. januarja 1977.« V zvezku so zabeleženi rezultati meritev sladkorja, enote inzulina in hipoglikemije.

Letos torej mineva 44 let, odkar so zdaj 50-letnemu Cirilu Dolinšku iz Boštanja pri Sevnici diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1. Prav toliko je star tudi najstarejši eksponat v njegovi bogati zbirki predmetov, povezanih s sladkorno boleznijo, ki jih skrbno hrani v dveh starinskih kovčkih.

Ciril Dolinšek

luknja, igla pa še vedno ni predrla kože.

Tanke igle so prišle šele leta 1978, a tudi te smo morali prekuhavati. To so bili res dolgotrajni postopki – a potem je bilo seveda treba še jesti. Včasih je trajalo kar dobro uro, da smo izpeljali vse.«

Če bi preveč razmišljal, bi ušla solza …

So torej spomini na to obdobje grenki, boleči? »Spominjam se igel in inzulina, ki smo ga dajali ogromne količine. Če si danes damo po 2 ali 4 enote, smo si jih včasih dali veliko več. Ker je bil inzulin neprečiščen, ga telo ni absorbiralo, nabiral se je v mišicah. Ko pa si mišice spodbudil z gibanjem, je inzulin prešel v telo in je lahko prišlo do hudih hip s krči. Jaz sem jih imel kar veliko. Spominjam se, da sem si takrat velikokrat pregriznil jezik, zato nisem mogel jesti ali ves teden v šoli nisem mogel govoriti.

Pa še povedal nisem, zakaj. Skratka, če bi preveč razmišljal o podrobnostih, bi verjetno kar kaka solza ušla, a jaz sem vse na hec obrnil,« se nasmehne Ciril.

Strah pa ga je bilo pregledov v diabetološki ambulanti: »Bali smo se, da bo spet vse narobe in zaskrbljeno smo opazovali, ali bo na pregledu prof. Matajc

ali bo dr. Brusova ali dr. Kržišnik. Če je bil prof. Matajc, smo se spraševali, ali bo spet hud na nas ... Seveda je bil vedno hud z razlogom. Sam sem po pregledu velikokrat ostal v bolnišnici, na stari pediatrični kliniki, in tam sem vedno našel družbo. Tudi ušpičili smo káko, na primer staknili čokolado ...« Morda je nenavadno, da se je imel v bolnišnici fino. A všeč mu je bilo druženje z vrstniki s podobno izkušnjo. »Mojih vrstnikov s sladkorno boleznijo namreč na našem koncu ni bilo. Takrat je za diabetesom tipa 1 zbolelo kakih 20 do 25 oseb letno. Zdaj jih je že skoraj 90. Sicer sem slišal za koga s sladkorno boleznijo, a na naši šoli v Boštanju ni bilo nikogar. Seveda za diabetike takrat ni bilo nobenega posebnega statusa v šoli, samo telovadil nisem, zaradi zalog inzulina. To je bilo fajn,« se zasmeji.

Prav nič pa se mu ni zdelo fajn, da ni imel šolske malice. Rekli so, naj mu jo raje pripravi mama in naj jo prinese od doma. »A saj veste, drugje je vse boljše kot doma, in nisem razumel, zakaj ne smem piti kakava kot vsi moji sošolci.« Takrat ni bilo izobraževanja sladkornih bolnikov. »Kolonije v hrvaški Kraljevici in potem na Debelem rtiču pa so bile zakon. Tam smo konec šolskega leta vsako leto preživeli tri tedne, skupaj, enaki med enakimi in si izmenjevali izkušnje.

To je bilo tako rekoč edino izobraževanje otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo. Torej smo se znašli vsak po svoje.

Našim staršem pa je bila namenjena revija Sladkorčki, ki izhaja še danes. Imam čisto vse številke,« pove Ciril in pokaže nekaj številk Sladkorčkov.

Dobro se spominja velike spremembe leta 1980, ko so začeli uporabljati teste za merjenje sladkorja v urinu: »Urina ni bilo treba več prekuhavati, v epruveto si vrgel tabletko in v nekaj sekundah dobil rezultat. Hkrati so prišle plastične brizge in igle za enkratno uporabo in to je zmanjšalo vse delo za vsaj 80 odstotkov. Ker smo dobili monokomponentni, umetno

»Veste, mi smo zelo hitro odrasli« V srednjo šolo je hodil v Celje in tam bival v dijaškem domu. Kako se je znašel brez staršev? »Veste, mi smo zelo hitro odrasli. Ne spomnim se, da bi me straši kadar koli kaj veliko nadzirali. Bilo je pač drugače, kot je zdaj. Šel sem v internat in se s kuharico zmenil, kaj bom jedel. Rekla mi je, da ji bom pomagal, da bova skupaj kaj skuhala. V srednješolskem obdobju se ni zgodilo nič posebnega, sem pa imel kar hude hipe.

Potem se je tudi to umirilo,« pove.

Nova prelomnica je bilo leto 1987, ko je stric iz Nemčije Cirilu poslal avtomatski sprožilec za dajanje inzulina. »Deloval je na vzmet, vstavil si inzulin, pritisnil in vzmet je sprožila iglo. Ampak to je tako vžgalo! Mislim, da sem ga uporabil samo kakih desetkrat. Pri nas ni bil množično v uporabi.« Ko je zaključil srednjo šolo, so prišli aparati. »Tudi tega mi je najprej poslal stric. Najprej so bili trakci, Glukohemotest.

Ko si se pičil, si dal kapljico krvi na trakec in počakal, da se je barvno pokazalo, koliko imaš sladkorja. Ti listki so bili tako dragi, da smo si cuker merili samo enkrat na teden, ob četrtkih popoldan.« Kmalu so začeli dobivati aparate na recept. Po letu 1987 se je začela elektronika čedalje bolj izpopolnjevati. »Ko smo dobili prve aparate, smo še nosili s seboj brizge in inzulin. Kmalu za aparati pa so prišli prvi peni oziroma peresniki, to je bilo kmalu po letu 1990. To je bilo super: v žep si dal pen in aparat in šel kamor koli. V začetku so spodbujali, da si lahko inzulin s peresnikom daš kar skozi obleko in spomnim se, da sem to nekoč storil na rock koncertu v Križankah. Žal sem zadel žilo in na hlačah je nastal kar konkreten madež krvi. Tako je pač bilo; inzulin sem si dajal štirikrat dnevno: zjutraj, opoldne in zvečer, ob 22. uri pa še dolgo delujočega – ta, zadnji, je pač prišel na vrsto med koncertom,« se spominja.

V Cirilovi zbirki je tudi več izkaznic za identifikacijo sladkornega bolnika. »To je za našo varnost izdajala klinika, tudi te verižice. V medaljonu so podatki o bolniku in kako je treba ukrepati, na primer ob hipi.« V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je predvsem krajšal čas do prikaza rezultata. Meritve sladkorja so

bile velik del Cirilovega življenja, kar pričajo tudi zvezki z beleženjem meritev: vsak dan, trikrat na dan. »Bil sem kar discipliniran, saj sem se trudil za dobro vodeno sladkorno bolezen.« (Pokaže na natipkan izvid iz leta 1983: »Zelo dobro urejen,« je ocenil dr. Ciril Kržišnik.) »Zdaj bo kmalu 45 let s sladkorno boleznijo in zaenkrat ne čutim težav. Tudi moji prijatelji, s katerimi smo bili skupaj v kolonijah in se še vedno redno dobivamo, so vsi v redu, pa čeprav so tudi oni vsi skoraj 50 let diabetiki.«

Kolonije so bile in so še zakon Kolonije za otroke in mladostnike s sladkorno boleznijo v Kraljevici na obali v bližini mostu na Krk so se začele leta 1967 in so tam potekale vse do leta 1991, od leta 1992 pa jih organizirajo na De-

Foto: MIRAN JURŠIČ

proizvedeni inzulin, se tudi ni tako nalagal v mišicah, zato sem imel manj hip in niso bile tako hude. Ampak imel sem jih pa še in jih imam še danes.«

Oglejte si zbirko tudi vi Ciril Dolinšek z veseljem obiskuje slovenska društva diabetikov in druge skupine, ki jih zanima zgodovina sladkorne bolezni.

Vsebina njegovih dveh kovčkov je nadvse zanimiva in tudi malce nostalgična. Za predstavitev se lahko dogovorite po elektronski pošti ciril.dolinsek@gmail.com.

belem rtiču. »Tam smo se veliko naučili in se veliko družili. V kolonijo sem hodil vse od začetka, od svojega 6. leta. Vedno smo se vrnili domov veliko bolj samostojni in tudi danes starši pravijo, da otroci na kolonijah pridobijo veliko samostojnosti. Predvsem pa se veliko naučijo o vodenju sladkorne bolezni.« Ko Ciril govori o Kraljevici, se mu oči svetijo: »Živeli smo v skupnosti, bili smo enaki, vsi smo imeli enake probleme, zato smo se ogromno naučili. Veliko smo se pogovarjali o hrani, zdravniki so se usedli za mizo med nas in povedali, kaj prihaja novega. Nismo imeli kakih posebnih izobraževanj, šli smo v mesto, na izlet z ladjico, igrali nogomet ... Vmes so bile ure za inzulin, sicer pa prosto.« V najstniških letih je Ciril postal vodič na kolonijah. Tudi bodočo ženo, medicinsko sestro, je spoznal v koloniji na Debelem rtiču. »Torej ste v dobrih rokah,« se pošali fotograf. »Na Debelem rtiču pravzaprav poteka šola za diabetes, ki jo izvaja zdravstveno osebje Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike v Ljubljani. Izobraževanje traja deset dni in na koncu so tudi testi. Otroci pa si sami pripravljajo popoldanske malice,« razlaga Ciril. Nekoč je s seboj v kolonijo prinesel dva starinska kovčka, v katerih ima shranjene predmete, ki nam jih je razkazal, in revije Sladkorčki. »Ko sem ju odprl, so vsi debelo gledali. Posebno sestri Marina Jerina in Mihela Jurčec sta bili ganjeni ob vseh teh spominih na dogodivščine, ki sta jih dolga leta preživljali z nami.« Spominja se, da v določenem obdobju niso toliko poudarjali prehrane, jedli so zdravo in tudi glede količin ni bilo prehudih omejitev. Danes se zdi neverjetno tudi dejstvo, da so merili sladkor samo v urinu. »V krvi so mi ga izmerili samo vsake 3 mesece v laboratoriju ob pregledu v Ljubljani. Nič čudnega, da sem imel pogoste hipe. Meritve sladkorja v krvi pa so spremenile življenje. Revolucija so bile tudi črpalke; sam jo imam od leta 2002. Črpalka je bila pomemben mejnik predvsem zaradi pikanja, ni se treba več večkrat pikati na dan. Sam se z njo počutim veliko bolj svobodnega.

Kmalu bom dobil novo črpalko z delno zaprto zanko, ki smo jo težko čakali. To je res velik napredek, da črpalka sama zazna raven sladkorja in ob potrebi doda inzulin,« je Ciril Dolinšek zaključil pregled zgodovine sladkorne bolezni ob predstavitvi svoje zbirke.

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

9

AKTUALNO: Akcija »Misli nase, poskrbi zase«

Preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem Leta 2019 je bilo v Sloveniji 43,5 % vseh smrti v starostni skupini pod 60 let, povezanih s sladkorno boleznijo, s čimer se umeščamo v sam evropski vrh. V istem letu je bilo na svetu 463 milijonov oseb s sladkorno boleznijo, po napovedih jih bo do leta 2045 kar 700 milijonov. Epidemija covida-19 je še posebej razkrila, kako pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo, ki jo ima vsak deseti Slovenec, dosledno upoštevajo navodila zdravnika in ustrezno vodijo sladkorno bolezen, spodbujajo medicinska stroka in Zveza društev diabetikov Slovenije.

Napovedi o porastu števila oseb s sladkorno boleznijo in rezultati raziskav Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) o vodenju sladkorne bolezni med epidemijo so zaskrbljujoče.

Zato si v Zvezi društev diabetikov Slovenije prizadevajo spodbuditi in aktivirati slovensko javnost, saj je v populaciji Slovencev, starejših od 18 let, 8,1 % ali 132.000 oseb s potrjeno sladkorno boleznijo. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79 tisoč oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih ta še ni bila odkrita, kaže raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ.

zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran, saj je bil v času epidemije dostop do zdravil dobro urejen. V primerjavi z na primer Norveško, kjer je skoraj tretjina oseb s sladkorno boleznijo poročala o oteženem dostopu do zdravil, jih je v Sloveniji takšne težave imelo pol manj. Dostop do zdravstvenega osebja v času epidemije je bil sicer otežen in deloma nadomeščen z virtualnimi konzultacijami, več kot 80 % oseb s sladkorno boleznijo pa želi nadaljevati s posveti v živo, ne na daljavo.

zadovoljstvo s previsokim sladkorjem.

Prišle so tudi osebe z okužbami in sladkorno boleznijo, mlajši in starejši, ki so imeli vnetja kože, ampak so čakali. Pri nekaterih so bili potrebni tudi kirurški posegi.«

Oseba s sladkorno boleznijo: Priložnost za spremembo življenjskega sloga

Stroka: Oklevanje vodi v slabšanje stanja

Zveza: Vsak posameznik mora prevzeti nadzor nad sladkorno boleznijo »Ukrepa, kot sta omejitev gibanja in spremenjen življenjski slog sta še posebej negativno vplivala na zdravstveno stanje.

57 % bolnikov je bilo manj aktivnih, ena tretjina pa je poročala o večjem nihanju krvnega sladkorja. Orodja so danes na voljo, pomembno je, da prevzamemo nadzor nad sladkorno boleznijo. Z rednim spremljanjem svoje bolezni, z rednimi pregledi pri zdravniku, z doslednim jemanjem zdravil, ustrezno prehrano in rednim gibanjem lahko osebe s sladkorno boleznijo svoje življenje živijo bolj kakovostno in dlje, hkrati pa manj obremenjujejo svoje bližnje. Misli nase, poskrbi zase,« pravi Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki poudarja, da lahko z ustreznim vodenjem upočasnimo bolezen in pomembno pripomoremo k zmanjšanju zapletov, ki se tekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. V zvezi spodbujajo h gibanju prek izobraževalnih vsebin in prikazov vadbe za boljše počutje, ki so dosegljive vsem na njihovi platformi.

Med epidemijo zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi je sicer potrdila, da je 12 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica združenja zdravnikov družinske medicine, opaža preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem: »Osebe s sladkorno boleznijo se morajo zavedati, da je njihovo življenje v njihovih rokah, zato naj vsaj svojega izbranega zdravnika povprašajo, če že ne gredo k specialistu diabetologu. Ne smemo čakati toliko časa, da bi tvegali operacijo ali odstranitev prsta, ali da bi se pojavil slab vid. Tudi nas zdravnike zaskrbi, ko vidimo, da so nekateri preveč popustili.

Predvsem v obdobju epidemije bolniki preveč opuščajo obiske pri izbranem zdravniku. V zadnjem mesecu je prišlo kar nekaj oseb s sladkorno boleznijo z visoko vrednostjo sladkorja, ki jih nisem videla celo leto, čeprav je naša ambulanta delovala. Prišle so tudi osebe, ki so imeli doslej urejeno sladkorno bolezen pa so med epidemijo popustili in nismo dosegali ciljnih vrednosti krvnega sladkorja. Pri nekaterih sem opazila preveliko

Andrej Drašler, ki ima sladkorno bolezen, je v svoji diagnozi našel priložnost za spremembo življenjskega sloga: »Z redno rekreacijo in zdravo prehrano imam kontrolo nad sladkorno boleznijo.

Ignoriranje bi lahko pripeljalo do zapletov z odpovedmi življenjsko pomembnih funkcij in okvare organov. Redna kontrola krvnega sladkorja in uživanje predpisanih zdravil pa lahko pomembno pripomoreta k upočasnitvi razvoja bolezni.

Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je sprememba življenjskega sloga pozitivno vplivala na družinsko življenje in poslovno uspešnost.« V Zvezi društev diabetikov Slovenije zato ponovno poudarjajo, da lahko z ustrezno vodeno boleznijo ljudje upočasnijo bolezen ter pomembno pripomorejo k zmanjšanju zapletov, ki se med potekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. Sočasno so lahko namreč prizadeti tudi ostali organi v telesu, zaradi česar se med drugim razvijejo bolezni srca, ledvic, težave z vidom (slepota) in prizadetost okončin (diabetično stopalo).

Brez ustreznega nadzora sladkorne bolezni, lahko ti zapleti vodijo celo v amputacije okončin, slepoto ter prezgodnjo smrt.

AKTUALNO: Cepljenje je najboljša zaščita pred tveganji, ki jih prinaša covid-19

Nalezimo se dobrih navad – cepimo se ® Nacionalni inštitut za javno zdravje

Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni.

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, k preprečevanju širjenja virusa pa lahko pomembno prispevamo vsi. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo priporočena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19.

Cepiva so varna in učinkovita Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo na-

mreč skozi enake, točno določene postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost.

Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi, in čeprav je bila časovnica strnjena, so bili upoštevani vsi pomembni vmesni koraki.

Informacije pridobivajmo iz zanesljivih virov Pri odločitvi vsakega od nas je ključno naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv, zato so na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje (www.cepimose.si) na enem mestu zbrane vse informacije o cepivih in cepljenju proti covidu-19. Na strani strokovnjaki odgovarjajo na najpogostejša vprašanja, tu pa se da najti tudi aktualne novice, načrt cepljenja, informacije o cepilnih centrih in neželenih učinkih. V preglednem interaktivnem prikazu so predsta-

vljeni tudi podatki o cepljenju proti covidu-19 tako za celotno Slovenijo kot tudi za posamezne regije in občine.

Zaščitimo sebe in druge Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli sebe.

Na cepljenje se lahko prijavimo na portalu zvem.ezdrav.si ali na spletni strani www.cepimose.si.

Pomembno je, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj.

Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu.

Cepljenje proti covidu-19

Foto: BRANE BOMBAČ

Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju in s cepljenjem lahko vsak od nas pomembno pripomore, da se epidemija uspešno obvlada. Tega se zavedamo tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije, zato bomo aktivno podprli cepljenje proti covidu-19 kot najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših družinskih članov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev.

Poleg učinkovitega in varnega cepiva je za zaustavitev epidemije potrebna zadostna precepljenost prebivalstva. Zato bo vsak posameznik s cepljenjem prispeval tako k svoji zaščiti kot tudi k rešitvi izjemno velikega družbenega problema, ki že leto dni hromi naša življenja.

Ključnega pomena pri tem pa bo predvsem naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiva in tega se zavedamo tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Zato bomo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v prihodnjih tednih in mesecih posredovali čim več zanesljivih informacij in nasvetov glede cepljenja, ki jih bomo vsi mi potrebovali, ko bodo cepiva na voljo. Pomembno je, da za uspešno ustavitev epidemije stopimo skupaj.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

14 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

ZA NAŠE ZDRAVJE: Za boljše rezultate vrednosti glukoze v krvi

Angela sprejme sladkorni izziv ® Danica Ostanek

Se morda še spomnite gospe Angele, ki ob nedeljah zvečer razvaja svoje vnuke s pico in je s pomočjo aplikacije uspešno prepoznala vzroke za visoke in nizke vrednosti sladkorja v krvi?

Pomoč na daljavo Angela je s pomočjo uporabe aplikacije in posvetov z medicinsko sestro v ambulanti že zelo dobro uredila vrednosti sladkorja v krvi. Zadovoljna je, da lahko marsikateri nasvet dobi kar na daljavo in si prihrani pot in čakanje v ambulanti.

Običajno na daljavo pošlje v ambulanto tudi Dnevnik samokontrole. Dnevnika ne piše več na roko, saj se vse meritve iz merilnika prenesejo v aplikacijo, ki jo uporablja. Takšen elektronski dnevnik lahko kadar koli, v le nekaj preprostih korakih, posreduje v ambulanto po elektronski pošti.

»Semafor« za vrednosti sladkorja Angela je v zadnjih tednih bolj pozorna na svoj krvni sladkor. Ob vsaki meritvi na merilniku zasveti lučka, ki ji pove, kakšna je trenutna raven glukoze. S prepoznavanjem vrednosti se Angela pravilno odzove in po potrebi ukrepa.

Slika je simbolična, merilnik ne prikazuje prikazanega.

Angeline vrednosti sladkorja po kosilu Angela opaža, da so vrednosti njenega krvnega sladkorja po kosilu previsoke.

Poskusila je uravnavati obroke in z zdrav16 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

nikom sta nekoliko prilagodila inzulin, a Angela še vedno ni zadovoljna.

Z medicinsko sestro edukatorko sta se pogovorili o Angelinih dnevih, obveznostih in navadah ter se posebej posvetili času okoli kosila. Ugotovili sta, da Angela skuha kosilo okoli 13.00, potem pomije posodo in pospravi kuhinjo ter ob 14.15 odhiti v šolo po vnuka. Ker se ji že mudi, se do šole odpelje z avtomobilom, čeprav je ta oddaljena le dober kilometer.

Ko prideta domov, se usedeta za mizo in se skupaj lotita domače naloge. Skupni trenutki z vnukom Angeli veliko pomenijo, ker ju povezujejo in so res samo njuni.

Angela naredi prvi korak Medicinska sestra edukatorka Angelo spomni, da obstaja še en način nižanja krvnega sladkorja – telesna dejavnost. Spomni se, da je Angela omenila, da šola ni daleč. Angelo je vprašala, ali je mogoče, da pomivanje posode in pospravljanje kuhinje odloži in ju opravi pozneje. Če se na pot odpravi takoj po kosilu, lahko torej pride do šole pravočasno.

Angela razmišlja o predlogu in se spomni, da bosta morala iti z vnukom tudi domov peš. Ugotovi, da bi imela na sprehodu čas za veliko bolj sproščen pogovor kot med delanjem domačih nalog. Obenem lahko kuhinjo pospravi, ko vnuk dela domačo nalogo, pri čemer mu lahko kadar koli priskoči na pomoč.

Kartice izzivov Medicinska sestra edukatorka Angeli pove, da lahko na svoj krvni sladkor vpliva na veliko načinov. Večina je povezana z majhno spremembo življenjskih navad, ki lahko prinese veliko spremembo v urejenost sladkorne bolezni.

Predstavi ji Kartice izzivov. To je zbirka kartic, ki predstavijo različne možnosti vplivov na krvni sladkor. V Angelinem primeru sta z edukatorko izbrali kartico Premagam vsako stopnico, ki bo Angelo spomnila na izziv, ki si ga je zadala – odložitev pospravljanja po kosilu na kasnejši čas ter peš do šole po vnuka in nazaj. Tako bo z njim preživela prijetno urico klepeta v gibanju ter obenem mimogrede poskrbela še za svoj sladkor.

OGLASNO SPOROČILO

Gospa Angela ima sladkorno bolezen tipa 2. Za boljše rezultate vrednosti glukoze v krvi se je lotila novega izziva.

pametna samokontrola + pogumno sprejemanje izzivov = boljša urejenost sladkorne bolezni

12:23 12:24

My Readings Moje vrednosti THU ČET

WED SRE

FRI PET

Today, Friday, 19 21 Danes, petek, Oct oktober

12:23 12:23

5.2

mmol mmol LL

Moj teden My Week

(Zadnjih 7 dni) (Past 7 days)

1

10 Moja povprečja My Averages

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana www.zaloker-zaloker.si, 01 587 40 90

7

ZA NAŠE ZDRAVJE: Kako preprečiti zaplete sladkorne bolezni

Motnje arterijske prekrvavitve nog ® doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana

Zakaj pri osebah s sladkorno boleznijo nastanejo motnje arterijske prekrvavitve nog?

Motnje arterijske prekrvavitve nog pri osebah s sladkorno boleznijo povzroča napredujoča ateroskleroza. Aterosklerotično prizadetost arterij nog v ožjem pomenu imenujemo periferna arterijska bolezen. Ta predstavlja enega od makrovaskularnih zapletov sladkorne bolezni. Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen žil odvodnic, arterij, za katero je značilno kopičenje maščob in vnetnih celic v arterijski steni, in nastanek zadebelitev, ki jih imenujemo plaki. Plaki se lahko večajo in popolnoma zaprejo svetilno žile, kar je dolgotrajen proces, zato klinične težave običajno nastanejo postopoma. Plak lahko tudi poči, krvni strdek, ki nastane na njem, pa nenadoma zapre žilno svetlino; takrat je običajno simptomatika nenadna, huda in pogosto zahteva urgentno obravnavo.

Kako pogosta je periferna arterijska bolezen pri osebah s sladkorno boleznijo in kakšna je prognoza obolelih?

Periferna arterijska bolezen je pri osebah s sladkorno boleznijo pogost zaplet.

Pri osebah s sladkorno boleznijo, ki so starejše od 50 let, jih bo 30–40 % razvilo periferno arterijsko bolezen, v primerjavi z osebami brez sladkorne bolezni, kjer je ta delež 10–20 %.

Osebe s sladkorno boleznijo, pri katerih ugotovimo periferno arterijsko bolezen, imajo slabšo prognozo od vrstnikov, ki periferne arterijske bolezni nimajo. Glede na podatke iz kliničnih raziskav se predvideva, da bo 20 % oseb s sladkorno in periferno arterijsko boleznijo utrpelo življenje ogrožajoč srčnožilni zaplet, kot sta miokardni infarkt ali možganska kap, medtem ko jih bo kar 30 % utrpelo srčno-žilni zaplet s smrtnim izidom. Manj kot 10 % oseb s 18 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

zožena arterija

normalna arterija

Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, za katero je značilno kopičenje maščob in vnetnih celic v arterijski steni, in nastanek zadebelitev, ki jih imenujemo plaki.

sladkorno in periferno arterijsko boleznijo pa bo umrlo zaradi perifernega žilnega zapleta (najpogosteje razpoka anevrizme trebušne aorte).

Zakaj imajo osebe s sladkorno boleznijo periferno arterijsko bolezen pogosteje od vrstnikov brez sladkorne bolezni?

Na pogostejšo aterosklerotično prizadetost nog pri osebah s sladkorno boleznijo vplivajo dalj časa trajajoča sladkorna bolezen, neoptimalna urejenost krvnega sladkorja, sočasno prisotni drugi tradicionalni dejavniki tveganja za srčnožilne zaplete (neurejen krvni tlak, povišane vrednosti t. i. »slabega« LDL holesterola, debelost, kajenje) in okvara drugih organov, kot je napredovala ledvična bolezen z izločanjem beljakovin s sečem (proteinurijo). Povečano tveganje za periferno arterijsko bolezen imajo tudi osebe s sladkorno boleznijo, ki so že utrpele srčno-žilni dogodek.

Katere so glavne razlike v poteku periferne arterijske bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo in brez nje?

Ilustracija: ARHIV AVTORJA

Sladkorna bolezen in periferna arterijska bolezen se pogosto pojavljata hkrati in imata skupaj bolj agresiven potek. Osebe s sladkorno boleznijo utrpijo tudi do 15-krat več amputacij spodnjih okončin kot njihovi vrstniki brez sladkorne bolezni. Omenjeno nas opozarja, da je treba motnje arterijske prekrvavitve nog aktivno iskati in ob ugotovitvi tudi pravočasno zdraviti. Samo na ta način bomo dosegli pomembno zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi omenjenih bolezni.

Potek periferne arterijske bolezni je lahko pri osebah s sladkorno boleznijo drugačen kot pri osebah, ki sladkorne bolezni nimajo. Običajno so obolele osebe s sladkorno boleznijo mlajše v primerjavi z ostalo populacijo. Potek periferne arterijske bolezni je pri njih pogosto težji, saj so sočasno nemalokrat prisotne tudi diabetična polinevropatija, spremenjena je mehanika stopala, arterije pa so trde, njihova stena je poapnela (kar strokovno imenujemo mediokalcinoza).

Slednja nam lahko da lažen občutek, da so arterije prehodne, čeprav morda niso.

Dodatno je pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto prizadetih več arterijskih odsekov, značilno so sicer prizadete arterije pod kolenom oz. nižje od kolenskega sklepa, kljub temu pa je neredko pridružena tudi prizadetost stegenskih arterij. Ker imajo arterije nižje od kolenskega sklepa manjši premer, je zdravljenje zožitev ali zapor na teh nivojih težje, tudi manj uspešno. Proces ateroskleroze pri osebah s sladkorno boleznijo poteka pospešeno, pogosteje pride do kritičnih pretočnih motenj, ki nogo ogrozijo, pogosteje nastajajo razjede, ki se zelo slabo celijo, povečana je nevarnost okužbe in zato pogosteje pride do amputacij.

Kako se kaže periferna arterijska bolezen pri osebah s sladkorno boleznijo?

Klinični potek periferne arterijske bolezni je precej značilen. Osebe v začetnih fazah bolezni običajno nimajo nobenih težav. Te se pojavijo šele, ko je pretok po arterijah zmanjšan tako zelo, da mišice spodnjih udov, ki jih določene arterije prehranjujejo, ne dobijo več dovolj kisika in prehranskih elementov. Zato se v njih začnejo kopičiti presnovni produkti tako imenovanega anaerobnega metabolizma. Slednje se kaže s tipično

pekočo bolečino, ki se pojavi po določeni prehojeni razdalji in je tako huda, da se mora oseba ob njenem pojavu ustaviti.

Imenujemo jo klavdikacija, razdaljo, ki jo oseba prehodi do pojava bolečine, pa klavdikacijska razdalja. Klavdikacija mine po nekajminutnem počitku, po katerem lahko oseba ponovno prehodi enako razdaljo do ponovnega pojava bolečine. Sprva se klavdikacija pojavlja praviloma v mišicah meč. Z napredovanjem zožitev ali ob popolnih zaporah arterij se klavdikacijska razdalja krajša, oseba lahko brez pojava bolečine prehodi

plak (zadebelitev)

Pri osebah s sladkorno boleznijo je pogosto prizadetih več arterijskih odsekov, značilno so sicer prizadete arterije pod kolenom, neredko pa je pridružena tudi prizadetost stegenskih arterij.

čedalje krajšo razdaljo. Težave napredujejo tako zelo, da se bolečina začne pojavljati v mirovanju. Najhujša je ponoči, v mirovanju, najpogosteje v stopalu in prstih. Značilno jo olajša spuščanje nog s postelje. V tej fazi bolezni se lahko pojavi tudi razjeda ali razjeda z okužbo, to je gangrena. Stanje imenujemo kronična kritična ishemija uda; pri njej je potrebno ukrepanje, saj je preživetje noge ogroženo. Brez uspešne ponovne vzpostavitve pretoka pri kronični kritični ishemiji je umrljivost oseb s sladkorno boleznijo v pol leta 20 %, stopnja amputacij pa 40 %.

Sladkorna bolezen je neodvisen dejavnik tveganja za amputacijo noge. Pri osebah s kritično ishemijo uda sladkorna bolezen poveča tveganje za amputacijo za dvakrat. Osebe s sladkorno boleznijo utrpijo višjo oz. večjo amputacijo mlajše kot osebe brez sladkorne bolezni in pogosteje potrebujejo dodatno amputacijo na višjem nivoju in tudi amputacijo druge noge. Tveganje za amputacijo raste ob slabo urejeni sladkorni bolezni.

Ilustracija: ARHIV AVTORJA

zožena normalna aterosklerotična arterija arterija

Kako pristopamo k obravnavi periferne arterijske bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo?

Pristop k obravnavi osebe s sladkorno boleznijo in periferno arterijsko boleznijo se v osnovi ne razlikuje od pristopa pri osebah brez sladkorne bolezni. Začnemo z natančnim popisom težav (aktivno sprašujemo o klavdikaciji), ki jih oseba navaja, ob tem je zelo pomembno natančno povprašati o tradicionalnih dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni, poizvedeti tudi, katere sočasne bolezni oseba ima, natančno pregledati seznam zdravil. Sledi klinični pregled, ki temelji na tipanju perifernih pulzov, in sicer v dimljah, pod kolenom in na dveh mestih na stopalu. Odsotnost pulzov nam govori za prizadetost arterij nad nivojem tipanja pulza. Ogledamo si tudi kožo, njeno poraščenost, spremembe nohtov, ob dvigu noge iz ležečega položaja lahko noga pobledi. Če gre za napredovale spremembe, pa lahko na vrških prstov vidimo razjede ali gangrene.

Nadalje sledijo bolj objektivni diagnostični postopki, med katerimi je prvi meritev gleženjskega indeksa. Gre za zelo preprosto, široko dostopno in poceni metodo, ki je neinvazivna. Izkušena medicinska sestra izmeri tlaka v gležnju obeh nog in na nadlakti. Razmerje med obema je tako imenovani gleženjski indeks. Če je ta nižji od 0,9, govorimo o moteni prekrvavitvi spodnjih okončin.

Pri osebah s sladkorno boleznijo pa je lahko lažno visok, saj so arterije spodnjih okončin neredko poapnele in se jih ne da stisniti. Takrat je treba uporabiti druge metode, ki jih opravljajo v specializiranih angioloških ali žilnokirurških ambulantah, in sicer meritev palčnega indeksa in tkivne nasičenosti s kisikom, tako imenovane tkivne oksimetrije. Če ugotovimo motnje prekrvavitve, sledi ena od slikovnih preiskav. Neinvazivna je ultrazvočna preiskava arterij, ki pa je v Sloveniji relativno slabo dostopna, njen izplen pa je odvisen tudi od izkušenosti preiskovalca. Nadrejene preiskave so slikanje arterij s pomočjo računalniške tomografije (CT) ali magnetne resonance (MR). Vse tri slikovne preiskave pokažejo mesto in razsežnost prizadetih arterij spodnjih udov. Digitalna subtrakcijska angiografija pa je invazivna preiskava, ki poleg anatomske opredelitve sprememb omogoča tudi direktni pristop k znotrajžilnemu zdravljenju.

Kako se lotevamo zdravljenja periferne arterijske bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo?

Pristop k zdravljenju periferne arterijske bolezni se pri osebah s sladkorno boleznijo nekoliko razlikuje od tistega pri osebah brez nje. Pri osebah s sladkorno boleznijo je nujno potrebna dobra urejenost glikemije (HbA1c 7 % ali manj), ob tem pa seveda tudi še vseh drugih tradicionalnih dejavnikov tveganja. Ciljni krvni tlak je pod 130/80 mmHg, ciljni LDL holesterol pod 1,4 mmol/l, pri čezmerno prehranjenih posameznikih je pomembno znižanje telesne teže. Ključna je popolna prekinitev kajenja. Svetovana je zmerna telesna dejavnost večino dni v tednu. Ti ukrepi so ključni za zmanjšanje umrljivosti, kar imenujemo multifaktorski pristop. Ugodno namreč vplivajo tudi na preprečevanje drugih srčno-žilnih zapletov, kot sta možganska kap in miokardni infarkt, ob tem pa tudi zavirajo napredovanje aterosklerotičnih sprememb na nogah. Omenjeno dosežemo z več skupinami zdravil, ki imajo poleg osnovnih učinkov še druge pomembne ugodne učinke na srčno-žilni sistem (zaviralci ACE, sartani, satini). Ne smemo pozabiti na zdravila proti strjevanju krvi, kot je aspirin v nizkem odmerku, pri določenih osebah tudi rivaroksaban v nizkem odmerku, to je antikoagulacijsko zdravilo, ki ugodno vpliva na pomembno zmanjšanje velikih žilnih dogodkov na spodnjih okončinah, tudi pri osebah s sladkorno boleznijo.

Pri osebah s klavdikacijo dodatno, poleg zgoraj naštetega, svetujemo še intervalni trening hoje. To pomeni, da oseba hodi do začetka bolečine, nato pa ob prvih znakih bolečine s hojo preneha. Opisano ponavlja. Izkazalo se je namreč, da se ob tovrstnem treningu klavdikacijska razdalja lahko podaljša. Pri osebah, ki imajo pomembno kratko klavdikacijsko razdaljo (manj kot 200 metrov) oz. pri osebah s kritično ishemijo pa je treba ponovno vzpostaviti pretok krvi v prizadeti arteriji, ki je povzročila omenjeno stanje. Možno je znotrajžilno zdravljenje, kjer interventni radiolog ali interventni angiolog v lokalni anesteziji skozi kožo vstopi v arterijo in jo na mestu zožitve razširi z balonom, lahko pa na to mesto postavi tudi žilno opornico. Kadar je arterijska prizadetost anatomsko nedostopna za znotrajžilno zdravljenje ali je bolj kompleksna, pa je potrebno kirurško zdravljenje, najpogosteje z obvodnimi operacijami.

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

19

ZA NAŠE ZDRAVJE: CURAPROX HYDROSONIC PRO – izjemna nežnost, vrhunski doseg, popolno darilo

Tudi vam ščetkanje zob predstavlja izziv?

Morda tega sploh ne veste, ampak če imate nenehne težave z zobmi in dlesnimi – zobni kamen, zadah, krvaveče in občutljive dlesni –, obstaja velika verjetnost, da pri vsakodnevni ustni higieni nekaj ne delate prav. Raziskave namreč kažejo, da je v 90 odstotkih za tovrstne težave kriva slaba ustna higiena.

OGLASNO SPOROČILO

Prava rešitev je lahko enostavnejša, a učinkovitejša higiena zob in dlesni s sonično tehnologijo. Ta omogoča mehanski način čiščenja zob, pri čemer ste lahko bistveno bolj nežni in natančni kot pri čiščenju z ročno zobno ščetko. Zaradi dodatne hidrodinamične turbulence v mešanici sline, vode in zobne paste v ustih pa lahko z mehkimi ščetinami na nastavkih varno in učinkovito odstranite bakterije tudi na težko dostopnih mestih, recimo na robu med zobmi in dlesnijo, kjer zobne obloge povzročajo največ težav.

SWISS PREMIUM ORAL CARE

Začetek fermentacije Postopek se začne, ko kvasu dodamo gen, ki omogoča proizvajanje insulina, ter različna hranila, ki sprožijo fermentacijo.

Oblikovanje zdravila in polnjenje Modifikacija in čiščenje Pridobljeni insulin modificiramo, da dobimo končno željeno strukturo molekul, nato pa snov očistimo.

V proizvodnih obratih prašek raztopimo v vodi in ji dodamo pomožne snovi glede na želene lastnosti zdravila. Raztopino z insulinom polnimo v steklene viale, ki jih dobro zatesnimo.

Distribucija in oskrba bolnikov Insulinski peresniki so zdaj pripravljeni za distribucijo in oskrbo bolnikov po vsem svetu.

Modificirani kvas Insulini Novo Nordisk se proizvajajo s pomočjo navadnega pekovskega kvasa, ki mu dodamo gen za proizvajanje insulina.

Fermentacija in ekstrakcija S fermentacijo se kvasovke začnejo razmnoževati in proizvajati molekule insulina. Nastalo tekočo snov ločimo in jo nato filtriramo ter koncentriramo, da pridobimo insulin.

Dehidracija in shranjevanje Prečiščenemu insulinu odstranimo vodo, da dobimo stabilno homogeno snov v prahu. Prašek, ki ga zamrznemo, lahko pri temperaturi -20°C hranimo več let.

Sestavljanje in pakiranje Steklene viale se vstavijo v injekcijske peresnike, ki jih ustrezno označimo in zapakiramo.

Proizvodnja insulinov Novo Nordisk V letu 2021 obeležujemo 100-letnico enega največjih odkritij 20. stoletja na področju medicine: odkritje insulina.

Danes je insulin še vedno nujno potreben za uspešno zdravljenje oseb, ki živijo s sladkorno boleznijo tipa 1.

Zgornja ilustracija prikazuje korake v procesu proizvodnje insulina v podjetju Novo Nordisk.

SK21DI00009, junij 2021

Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorna bolezen in ledvice

Zdravljenje diabetične ledvične

Foto: PIxABAy

Med splošnimi ukrepi zdravljenja diabetične ledvične bolezni so pomembni vzdrževanje normalne telesne teže in redna telesna dejavnost ter prenehanje kajenja.

® dr. Ana Župunski Čede, dr. med., spec. interne medicine, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana

Ukrepi za zdravljenje diabetične ledvične bolezni so pravzaprav enaki, kot jih priporočamo za preprečevanje oziroma upočasnjevanje napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB).

Zelo pomembno je kar najbolje obvladati sladkorno bolezen.

Poleg tega sta tudi povišan krvni tlak in proteinurija (izgubljanje beljakovin s sečem) ključna dejavnika, ki ju moramo zmanjšati. Med splošnimi ukrepi so pomembni vzdrževanje normalne telesne teže in redna telesna dejavnost ter prenehanje kajenja.

Pri diabetični ledvični bolezni je ključna čim boljša ureditev glikemije. Zaviralci SGLT2, ki se uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni tip 2, izkazujejo dodatne ugodne zaščitne učinke na srčnožilni sistem in ledvice. Osnovni mehanizem delovanja je preprečevanje reabsorpcije glukoze v ledvicah preko zaviranja natrijeve glukozne transportne beljakovine 2. Poleg urejanja glikemije se njihovo ugodno delovanje kaže z vplivom na znižanje telesne teže, znižanje krvnega tlaka, zmanjševanje albuminurije in ohranjanje ledvičnega delovanja. Koristni učinki se kažejo tudi pri bolnikih z nediabetično kronično ledvično boleznijo.

22 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Osnovno vodilo za zaščito ledvic oziroma upočasnjevanje napredovanja KLB, neodvisno od zdravljenja osnovne ledvične bolezni, je usmerjeno k obvladovanju povišanega krvnega tlaka in zmanjševanju proteinurije. Povišan krvni tlak je prisoten pri 80 do 85 % ljudi s kronično ledvično boleznijo. Z vzdrževanjem urejenega krvnega tlaka zelo pomembno prispevamo k upočasnitvi napredovanja KLB. Za večino bolnikov z diabetično kronično ledvično boleznijo je ciljni krvni tlak pod 130/80 mmHg. Izmed zdravil za zniževanje krvnega tlaka so zlasti pomembni zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) in zaviralci angiotenzinskih receptorjev (sartani) zaradi zmanjševanja proteinurije in zaščitnega vpliva na ledvice. Pogosto je za dosego ciljnega krvnega tlaka treba jemati več vrst zdravil, med katerimi je tudi diuretik, ki poveča odvajanje vode iz telesa.

Nekaj dodatne zaščite za ledvice lahko dosežemo še z zdravljenjem povišanih krvnih maščob s statini, kar ugodno vpliva tudi na srčno-žilni sistem. Zelo ključno pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni je prenehanje kajenja. Prav kajenje je povezano s povečanim tveganjem za razvoj KLB in tudi s hitrejšim slabšanjem ledvičnega delovanja pri bolnikih s KLB. Prenehanje kajenja zmanjša tveganje za napredovanje diabetične ledvične bolezni za kar 30 %.

V primeru poslabšanja ledvičnega delovanja moramo iskati vzrok za to, saj so nekateri vzroki reverzibilni, npr. prejemanje zdravil ali učinkovin, ki okvarjajo ledvično delovanje (nesteroidni antirevmatiki, aminoglikozidni antibiotiki, nekatera kontrastna sredstva), motnje v odtoku urina, zmanjšana prekrvitev ledvic pri hipovolemiji (ob bruhanju, driski, krvavitvi), zelo nizkem krvnem

bolezni in zapletov tlaku, hudi okužbi. Z odpravo teh vzrokov lahko preprečimo poslabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni ne glede na osnovno ledvično bolezen, ki je pripeljala do KLB.

Zapleti KLB Z napredovanjem kronične ledvične bolezni se razvijejo zapleti kot ledvična slabokrvnost, preobremenitev s tekočino, povišana raven kalija, metabolna acidoza in povišana raven fosfatov, katere moramo obvladovati z dieto in zdravili.

Slabokrvnost je zaplet kronične ledvične bolezni, ki se lahko razvije že pri zmerni KLB, in sicer zaradi zmanjšane tvorbe eritropoetina v okvarjenih ledvicah. Eritropoetin spodbuja tvorbo rdečih krvnih celic v kostnem mozgu. Preden pa zaključimo, da je vzrok slabokrvnosti res ledvična bolezen, moramo izključiti tudi druge možne vzroke zanjo, npr. krvavitev iz prebavil, ki je lahko tudi prikrita. Slednjo ugotovimo z laboratorijsko analizo blata na prisotnost krvi. Že več kot dve desetletji imamo učinkovito zdravilo za slabokrvnost – rekombinatni eritropoetin, ki si ga slabokrvni ljudje lahko sami ali s pomočjo svojcev vbrizgajo pod kožo običajno enkrat tedensko ali v nekaj tedenskih presledkih.

Pred uvedbo eritropoetina in v času zdravljenja z njim moramo poskrbeti za zadostne zaloge železa in vitaminov v telesu. V času zdravljenja z eritropoetinom je treba redno kontrolirati krvno sliko, da vzdržujemo hemoglobin v ustreznem območju.

Preobremenitev s tekočino skušamo obvladovati z dietnimi ukrepi, kot je omejitev vnosa soli in omejitev vnosa tekočine ter z uporabo diuretikov.

Povišana raven kalija. Z napredovanjem kronične ledvične bolezni se poruši vzdrževanje ravnovesja kalija v telesu, ki je pomembno za normalno delovanje srca in mišic ter živčevja. Nastopi povišana raven kalija, ki jo popravimo z upoštevanjem diete z manj kalija, uporabo zdravil za povečanje izločanja kalija preko ledvic (diuretiki) in preko prebavil

(vezalci kalija), z inzulinom in sodo bikarbono, ki povzročita premik kalija v celice in s tem znižanje ravni kalija v zunajcelični tekočini. Če k povišani ravni kalija prispevajo zdravila, jih ukinemo ali začasno znižamo odmerek. Pogosto lahko k povišani vrednosti kalija prispevajo prav zdravila z zaščitnim delovanjem na ledvice kot zaviralci ACE in sartani. Bolniki s sladkorno boleznijo se izraziteje nagibajo k povečni ravni kalija zaradi osnovne bolezni, zato so potrebne občasne kontrole kalija.

Metabolno acidozo (zakisanost krvi) popravimo z dodajanjem natrijevega hidrogenkarbonata ali sode bikarbone v obliki praškov ali kapsul, s čimer pripomoremo tudi k urejenosti vrednosti kalija. Dolgoročna urejenost acidoze prispeva tudi k upočasnjevanju napredovanja kronične ledvične bolezni.

Povišana raven fosfatov. Ledvice so ključne pri vzdrževanju ravnovesja fosfata v telesu. S slabšanjem ledvičnega delovanja se zmanjšuje količina izločenega fosfata, zato se ta v telesu kopiči, poviša se raven fosfata v krvi. Tako stanje prek dodatnih zapletenih mehanizmov vodi v razvoj mineralno-kostne ledvične bolezni. Če slednja ni obvladana, se po-

veča tveganje za zlome kosti in srčnožilno bolezen. Posledično je močno povečana smrtnost. Torej je obvladanje povišanih vrednosti fosfata zelo pomembno. Dosežemo ga z izbiro ustreznih živil, ki vsebujejo manj fosfatov. Še posebej so škodljivi anorganski fosfati, ki so dodani hrani kot aditivi, konzervansi, saj se skoraj popolnoma absorbirajo iz prebavil. V ta namen se je treba izogibati zlasti predelanim mesnim živilom, ribjim konzervam, klobasam, aromatiziranim brezalkoholnim in šumečim pijačam ter hitri prehrani. Če povišane ravni fosfata ne uspemo obvladati z dieto, dodamo fosfatne vezalce, ki jih je treba zaužiti med obrokom.

Napredovanje diabetične ledvične bolezni torej upočasnimo z ureditvijo glikemije, znižanjem krvnega tlaka, zmanjšanjem albuminurije oz. proteinurije in zmanjšanjem povišanih krvnih maščob.

Zelo dobre zaščitne učinke na ledvice in srce imajo poleg urejanja vrednosti krvnega sladkorja tudi zdravila iz skupine zaviralcev SGLT2. Pomembno je tudi prenehanje kajenja. Ko diabetična ledvična bolezen napreduje, pa začnemo zdraviti tudi zaplete kronične ledvične bolezni.

AKTUALNO: Urejenost krvnega sladkorja pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 poleti

Za dopustniški čas naredite do ® Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, Terme Krka, svetovalka za prehrano v Termah Šmarješke Toplice

Poletje, čas počitnic, manj stresa, več gibanja in še več sezonske sveže zelenjave in sadja so prve miselne povezave pri poletnih nasvetih o prehrani sladkornemu bolniku. Vendar se tudi v dopustniškem času skrivajo pasti, ki sladkorne bolnike pogosto zapeljejo v nedejavnost, lenarjenje, poležavanje in čezmerno prehranjevanje v hotelskih restavracijah ali pa v nenadzorovano dejavnost in nered v prehrani, ki vodi do hipoglikemije.

Zato je nujno potrebno, da za dopustniški čas naredite dober načrt. Postavite svoje zdravje, počutje in zmožnosti na prvo mesto. Odlično je, da si želite aktivno preživeti letni dopust v naravi, ob morju ali v hribih, s kolesom ali s športnimi copati na nogah. Vendar je pri tem zelo pomembno, da se pred odhodom na tak dopust dobro pripravite ter da se držite načrta gibanja in prehrane, skladno s farmakološkim zdravljenjem.

Tudi lahka poletna hrana naj bo uravnotežena Poletna vročina ljudem večinoma zmanjša apetit in zato v telo vnašamo manj hrane. Načeloma je prav, da so jedilniki siromašnejši, je pa pomembno, da so uravnoteženi s hranilnimi snovmi in potrebno energijsko vrednostjo, skladno s telesno aktivnostjo.

Tudi med poletnimi počitnicami moramo skrbeti za urejen krvni sladkor.

Ključ do uspeha se skriva v več manjših pestrih obrokih, polnih zanimivih okusov in pisanih barv sezonske zelenjave in tudi sadja ter kakovostnih lahkih beljakovinskih živil z ribami in belim mesom, lahkimi mlečnimi izdelki, stročnicami in polnovrednimi žiti.

Kje bomo našli tako hrano?

Vsa živila, ki jih človek potrebuje v poletnih dneh, lahko poiščemo v lokalnem okolju. Čas nam je izredno naklonjen, saj ravno v poletnih dneh na naših vrtovih in v sadovnjakih dozorevajo vse barvne kombinacije zelenjave in sadja.

Iz različnih barv sadja in zelenjave dobi telo pomembne antioksidante, vitamine in minerale.

Ne smemo pozabiti, da naše telo tudi v poletnih dneh potrebuje beljakovine.

Bodite pozorni na to, da boste jedli takšno meso, ki ima veliko kakovostnih beljakovin in malo ali nič maščob in ki je lahko prebavljivo. Raje kot rdeče si privoščite belo meso, ribe in druge morske dobrote. Bodite pa pozorni tudi na to, kako pripravljate meso. Če se le da, se izogibajte cvrtju, praženju in pečenju v večjih količinah olja, saj se vsebnost maščob s tem še dodatno poveča. Meso raje kuhajte, dušite ali pecite na žaru.

Meso in ribe jejte nekajkrat na teden, ostale dni pa si privoščite tudi beljakovine iz mlečnih izdelkov (skuta, sir, jogurt, kefir ...), jajc in stročnic.

Zelo priljubljene in dobre so sveže solate iz različnih vrst zelenjave, z dodatkom beljakovinskih živil in žit (ajdova

kaša, kvinoja, pira, prosena kaša), ki nam poleg energije iz škroba nudijo veliko prehranskih vlaknin, nekaj rastlinskih virov beljakovin in drugih nujno potrebnih hranilnih snovi.

V poletnih dneh se priporoča uživanje zelenjavnih juh, ki so bogate z elektroliti – minerali. Priporočljive so še posebej za ljudi, ki se tudi v vročih poletnih dneh ukvarjajo s športom in se veliko potijo, ob tem pa so tudi lahko prebavljive. Zelo dobro je, da se držimo nasveta, da ne jemo prevročih juh, ki nas dodatno ogrejejo; prav tako niso primerne mrzle juhe, ki ohladijo samo želodec, ne pa celega telesa.

Ne pozabite, da moramo poleti piti dovolj tekočine, vsaj liter in pol na dan!

Za gašenje žeje je najprimernejša zdrava, neoporečna pitna voda, ki ji po želji lahko dodate malo limoninega soka. Pijete lahko tudi nesladkan čaj. V poletnem času je pomembno piti tudi, če niste žejni. Pijte čez cel dan po požirkih. Ne pijte vode z okusi in drugih sladkih pijač, saj vsebujejo veliko dodanega sladkorja.

Sladoled je zelo priljubljena poletna hrana. Namesto kupljenega sladoleda si doma sami pripravite sorbet iz svežega domačega sadja ali domači sladoled iz

Prigrizek za na pot Sendvič s pirino bombetko, piščančjim filejem, popečeno bučko in papriko Sestavine za 4 sendvičke: 4 pirine bombetke, 48 dag piščančjih zrezkov, 16 dag bučk, 16 dag paprike, listi zelene solate, listi mlade čebule, olje, sol, poper Piščančje zrezke na rahlo potolčemo. Papriko in bučke očistimo in jih narežemo na daljše rezine. Piščančje zrezke spečemo na žaru in jih rahlo začinimo. Prav tako pripravimo papriko in bučke. Vse pečene sestavine dobro ohladimo. Bombetko prerežemo in z ohlajenimi sestavinami pripravimo sendvič.

24 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

ber načrt sezonskega sadja, kot so jagode, maline, borovnice, in navadnega jogurta ali lahkega mleka.

Varnost, hranilnost, nasitnost, užitek na poti – kaj ima prednost?

V poletnih mesecih narekuje izbor hrane in pijače vročina. Treba je paziti na več pomembnih vidikov: enostavnost transporta, varnost, obroki lahki in osvežilni, a vseeno hranljivi. Če potujemo z avtom, si vso hrano in pijačo skrbno shranimo v hladilno potovalno torbo. V poletnem času in na poti je priporočljiva lahko prebavljiva hrana, zaradi vročine pa je bolj primerno uživati več manjših obrokov. Enostavnejše in tudi bolj varno za transport je, da si pripravimo hladna živila in jedi.

Najbolj primerna za na pot sta sadje in zelenjava ter polnozrnati kruh. Če imate s seboj tudi mesne in mlečne izdelke,

jih skrbno hranite v hladilni torbi. Sadje in zelenjava naj bosta sezonska in lokalnega izvora, dobro oprana in pripravljena tako, da bo uživanje bolj enostavno. Zelo se priporoča zelenjava in sadje z veliko vitamina A (surovo korenje in marelice) ter z vitaminom C (pomaranče, jagode, paprika, paradižnik ...). Pred vsakim obrokom si skrbno umijte roke oziroma si jih očistite z dezinfekcijskim robčkom. Pri roki imejte tudi papirnate brisače in vrečko za odpadke.

Sendvič v potovalni torbi Za osnovo priporočam polnozrnati pirin kruh, ki ima nizek glikemični indeks in zaradi obilice vlaknin učinkovito podaljša sitost. Za nadev odsvetujem sir in salamo – zaradi soli in visokega deleža maščob. Po takšni kombinaciji boste hitro žejni, dalj časa napeti in morda tudi zaspani. Dobra rešitev je popečeno ali dušeno meso (piščančji ali puranji file), ki

pa mora biti pred pripravo sendviča dobro ohlajeno (na 5 stopinj Celzija). Za nadev uporabite veliko zelenjave, ki bo naredila sendvič lažji in bolj sočen. Uporabite solato, kalčke, papriko, sveže kumare in zelišča, npr. baziliko, peteršilj, ki bodo naredila obrok še bolj okusen. Paradižnik je bolje uživati ločeno, saj v sendviču hitro razmoči kruh. Vsem tistim, ki ne uživate mesa, pa priporočam sendvič s pestro popečeno in ohlajeno zelenjavo.

Sendvič obogatite s semeni in oreščki ali dodajte popečen in ohlajen tofu.

Brez pijače na poti ne gre. Najbolj primerna je pitna voda, ki ji dodamo malo limoninega soka, ali nesladkani čaj. Zaradi vročine in možnih zastojev si pripravite nekoliko večje zaloge pijače, da vas ne preseneti huda žeja. Čez dan se priporoča, da popijete vsaj dva litra tekočine.

Z malo domišljije lahko pripravimo zelo okusne in zdrave malice ter prigrizke, ki jih bodo veseli tako mlajši kot starejši.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Medsebojno oporo potrebujemo vsi

Kako pomagati bližnjemu, ki je ® Ksenija Ramovš, mag. sociologije in dipl. socialna delavka, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Ljudje smo odvisna bitja. Odvisnosti od naravnih danosti se čedalje bolj zavedamo, krepijo se ekološka gibanja. Kakovost našega preživetja pa ni odvisna samo od zdravega okolja, ampak tudi od medsebojnih odnosov in podpore. Medsebojno oporo potrebujemo vsi, bolni in zdravi.

V prvem delu tega članka je bilo v prejšnji številki predstavljenih nekaj spoznanj in izkušenj o razmerah in načinih za sprejemanje in nudenje medsebojne opore.

Osnova za sprejemanje pomoči je sprejemanje lastne bolezni. Šele ko svojo pozornost preusmerim iz zanikanja sladkorne bolezni in jeze nanjo v njeno obvladovanje, dobim moč za življenje z njo. Ta korak naredim s pomočjo znanja ter lastnih dobrih izkušenj in izkušenj drugih z obvladovanjem bolezni, kakovostno pa zaživim takrat, ko odprto pomagam drugim in pomoč od njih sproščeno sprejemam. Tudi v bolezni lahko dajem, ne samo prejemam.

težaven ali krivičen, je treba tako dobro gledati v njegovo globino, da uvidimo njegovo stisko: da tega ne dela nalašč, ampak iz hude stiske in nemoči, ker je bolan in nesrečen. Ko se nam pri tem zasmili, ker je nemočen, se v nas prebudi energija solidarnosti, ki prepreči, da bi nas njegovo neprijetno vedenje duševno vrglo iz tira. Pot do sočutja je poglobljeno opazovanje in poslušanje drugega.

2. Ne jemati očitkov osebno. Očitke ne smemo jemati osebno. To, kar bolnik v svoji stiski ali bolezni (še posebno pri demenci) očita bližnjemu, v resnici ni namenjeno njemu – je nespretna oblika njegove tožbe v stiski in bolezni, ne pa obtožba nas.

3. Učiti se je treba veščin za odmetavanje stiske na »kompost«. Pozimi samoumevno zmečemo gnila jabolka in gnil krompir na kompost. Tam pregnije, da pognojimo vrt, ki bo rodil novo, zdravo zelenjavo. Nihče ne meša in kuha gnilega sadja ali krompirja, ga ne je in z njim ne streže drugim. V medčloveškem

Človek s sladkorno boleznijo naj ne pričakuje, da se bo svojec sam od sebe vedel do njega tako, kakor si bolnik želi, ali da bo naredil točno tisto, kar pričakuje. Treba je jasno in vljudno izražati svoje želje in potrebe. Potreben je dogovor o pomoči. Pri tem je pomembno, da bolnik ne zameri, če njegove potrebe niso uresničene natančno tako, kakor si je želel – spoštuje naj izbiro svojca.

Za majhne in velike usluge naj bo hvaležen in se zahvali. Raziskave kažejo, da je veliko lažje oskrbovati ljudi, ki so manj zahtevni in so prijazni do oskrbovalcev. Pri skrbi zase imejmo pred očmi tudi potrebe drugega in mu pomagajmo pri njihovem zadovoljevanju. Pomoč naj bo vsaj do določene mere vzajemna, tako bosta smisel opore doživljala oba.

Kako pa ravnati takrat, ko je človek s kronično boleznijo zagrenjen, svojci pa so zaradi lastnih bolezni in preobremenjenosti malodušni, bomo spregovorili v nadaljevanju.

Kako lahko svojec pomaga bližnjemu, ki je v stiski, pa je ne zna ali ne more izraziti?

1. Treba je opazovati. Če je bolnik v svojih besedah ali vedenju do nas zelo 26 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Sosedski klepet je včasih koristna opora Tone je bil naš sosed. Do upokojitve se je s kolesom vozil v službo, rad je pocingljal in pokimal v pozdrav, govoril pa je malo. Z njegovo ženo Fani sva vča-

Foto: ARHIV DRUŠTVA SLADKORNIH BOLNIKOV OBČIN A JDOVŠČINE IN VIPAVE

Jasno in vljudno izražajte svoje želje in potrebe

sožitju pa kaj radi delamo to: gnile besede in vedenje drugega hranimo in kuhamo v svoji glavi in srcu, to prežvekujemo sami v svojih mislih in s tem smradom strežemo drugim (ko jim tarnamo nad drugimi). S tem duševno zastrupljamo sebe in medčloveško sožitje. Sami imamo čedalje manj energije in veselja, drugim smo čedalje neprijetnejši. Vse gnile in smrdljive besede in vedenje drugega je pametno sproti metati med »organske odpadke«, da pregnijejo v koristno gnojilo življenjskih izkušenj. Vsakdo se lahko nauči kompostirati gnilobo medčloveškega sožitja, seveda vsak na svoj način.

Nekateri pišejo dnevnik, drugi preoblikujejo neprijetno situacijo v radovedna vprašanje, tretji meditirajo ali molijo itd.

Opora bližnjih olajša breme bolezni, zato je srečevanje ljudi s podobnimi težavami zelo dragoceno.

v stiski sih kakšno rekli, največkrat kar čez ograjo, tu in tam pa ob kavi.

Nekega dne je začela: »A ti imaš tudi sladkorno, kajne?« »Ja,« sem rekla, »že dolgo.« »A se tudi tebi dogaja, da si včasih sitna brez vzroka, da se ti menja razpoloženje, da nekaj hočeš, pa nisi z ničemer zadovoljna? Veš, Tone je zdaj večkrat tak, odkar se mu je poslabšala ta bolezen.

Sploh ne vem več, kaj naj mu rečem in kako, da bo zadovoljen.« Razumevajoče in z nasmeškom sem pritrdila, da verjamem, da ji ni lahko: z leti se nabere pri vseh ljudeh veliko prtljage, dobre in slabe, sladkorna je potem še kos prtljage več. Soseda Fani pa ni bila zadovoljna z mojim odgovorom in je vrtala naprej: »Kaj misliš, kaj lahko naredim? Tako se res ne da več živeti.« Nekaj trenutkov sem molčala, kajti stisko svoje sosede sem začutila malo drugače, kakor bi jo, če me ne bi nagovorila tako osebno. Pomislila sem nase, na duševne in socialne odzive ljudi s sladkorno boleznijo. Pri tej bolezni res lahko hitro padeš v past pretiranega nadzora nad boleznijo. Ob tem, ko si nenehno pozoren na to, kaj, kdaj in kako ješ, se gibaš ter paziš na pravilno jemanje zdravil, bi imel nekako rad vse pod popolnim nadzorom kontrolo, kar pa se v celoti ne da.

Okoliščine, sama bolezen in osebne razvade preprečujejo to popolnost, povzročajo občutke krivde, morda načnejo samospoštovanje, vzvalovijo neprijetna čustva, ki se sproščajo na način, ki škodi medsebojnim odnosom.

Možni so tudi drugi scenariji. Človek s sladkorno boleznijo zdrsne v egoizem, ki ga bolno krepi z usmerjanjem pozornosti nase in na svoj diabetes ter pričakuje, da se bo ves svet vrtel okoli njegove bolezni.

Pogost pa je tudi tretji scenarij, ko človek s sladkorno boleznijo obtiči v malodušju, izgubi voljo za kakršno koli aktivnost, za socialne stike in drsi k otopelosti; tega se običajno zaveda, vendar si ne zna pomagati.

Pri Tonetu sem pomislila najprej na prvi scenarij, saj sta imela z ženo rada vse pod nadzorom, tudi svoje sosede.

Ker iz terapevtske prakse vem, da bi se zgolj z diagnosticiranjem ujela v isto past, v kateri se je po vsej verjetnosti znašel moj sosed, ker se psihoterapiranje sosedov ne obnese in ker ne bi bilo korektno govoriti o nekom, ki ga ni zraven – v stiski pa je bila tudi žena –, sem jo raje vprašala: »Kaj pa ti, Fani, kaj te napolni in sprosti, da se umiriš in zdržiš?« Četudi sem obrnila pozornost od moža nanjo in ji že drugič nisem odgovorila na vprašanje, je le rahlo odkimala z glavo, obrisala solzo in odgovorila: »Vsa leta sem se prilagajala njemu, pa ni zato nič bolje. Čedalje več skrbi imam, pa še mama je zbolela za demenco in potrebuje pomoč. Čisto sem na koncu z močmi.« »A bone sta že porabila?« sem mimogrede vprašala. »Ne, sva pa imela namen, da bi šla za nekaj dni v Savinjsko dolino na kmečki turizem.« »Veš kaj, Fani, to je pa res dobra ideja zdaj, ko so se ukrepi sprostili.« Nagajivo sem ji pripomnila, da ji bom zdaj vsak dan težila, kdaj bosta šla, da bo sita še mene, ne samo svojega moža.

Teden dni zatem je povedala, da je uredila s sestro glede varstva mame in da se mož strinja, da gresta za nekaj dni skupaj na lepše. Razveselila sem se sosedine odločitve in podelila z njo svojo izkušnjo, da najinemu odnosu z možem zelo pomaga nekaj dni skupnega odklopa, predvsem pa veliko odkritega pogovora brez obsojanja.

Med sosedi je navada, da se tu in tam na kratko pozanimamo drug za drugega. »Kako je bilo?« sem vprašala Toneta, ko je nekaj brkljal okoli ograje. »Dobro!« mi je kratko odgovoril iz njegovega vedenja pa je bilo videti, da sta se imela z ženo na dopustu lepo. »Kako sladkorna?« je bilo moje drugo vprašanje.

Razgovoril se je in skupaj sva malo pomodrovala, se smejala in obema je bilo malo lažje.

Da bo življenje bolj barvito Včasih lahko torej z majhno, človeško oporo pripomoremo, da se pozornost preusmeri v vire moči, deljenje lastnih dobrih izkušenj ob vodenju bolezni pa pomaga, da je breme lažje in da življenje dobi več barve. Zato je dragoceno in pomembno, da se ljudje s podobnimi težavami in izzivi srečujejo v interesnih združenjih, pri društvenih dejavnostih, predvsem pa v trajnejših skupinah za samopomoč.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: S hrano skozi vroče dni

Poletje, čas za ljubitelje zelenjave ® Tjaša Mlakar, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

Burrito z jajci in zelenjavo Čas priprave: 25 minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo) 446 kcal Ogljikovi hidrati: 34 g Beljakovine: 22,5 g Maščobe: 25 g Natrij: 216 mg Vlaknine: 6,5 g Sestavine: 2 jajci, ena polnozrnata tortilja, 1 zelena paprika, en paradižnik, sol, poper, bazilika, 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja in manjša čebula Priprava: Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo sesekljano manjšo čebulo. Dodamo na koščke narezano papriko, paradižnik, svežo sesekljano baziliko, sol in poper. Pražimo 5 minut, nato dodamo razžvrkljani jajci. Ko je vse skupaj pečeno, maso nadevamo v polnozrnato tortiljo, zavijemo in postrežemo.

Paelja – zelenjavna rižota z morskimi sadeži in piščancem Čas priprave in kuhanja: 45 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 593 kcal Ogljikovi hidrati: 86,5 g Beljakovine: 36,5 g Maščobe: 10,5 g Natrij: 60 mg Vlaknine: 9,5 g 28 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Sestavine: 3 žlice ekstra deviškega olivnega olja, ena večja čebula, en strok česna, šop peteršilja, 100 g svežega stročjega fižola, 100 g paradižnika, ena večja zelena paprika, 100 g graha, 400 g piščančjih prsi, 500 g morskih sadežev, 150 g lignjev, sol, poper, 3 lovorjeve liste, 1 dl belega vina, sok ene limone, 1,2 l jušne osnove, 400 g riža, ki se ne razkuha Priprava: Na ekstra deviškem olivnem olju najprej prepražimo čebulo. Dodamo česen in na kocke narezane piščančje prsi. Pražimo 5 minut in nato dodamo narezano zelenjavo. Ponovno pražimo 5 minut in nato dodamo opran riž, začimbe, belo vino, zalijemo z jušno osnovo in ne mešamo več. Ko je riž že skoraj kuhan, nanj dodamo na kolobarje narezane lignje in morske sadeže. Kuhamo še 5 do 10 minut. Čisto na koncu školjke pokapamo z limoninim sokom in posujemo z drobno nasekljanim peteršiljem.

Bučkini polpeti s kozjim sirom Čas priprave: 60 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 330 kcal Ogljikovi hidrati: 23 g Beljakovine: 20,5 g Maščobe: 17 g Natrij: 175 mg Vlaknine: 4g Sestavine: 650 g bučk, 1 strok česna, 150 g kozjega sira, 100 g polnozrnate moke, 2 jajci, sol, poper, šopek peteršilja Priprava: Bučke olupimo, naribamo, jih malo posolimo in pustimo stati pol ure, da spustijo vodo. Nato jih s pomočjo kuhinjske krpe ožmemo in stresemo v skledo. Dodamo jajca, sol, poper in moko ter premešamo (če je masa premokra, dodamo še malo moke). Nato dodamo nariban kozji sir in sesekljan peteršilj.

Polpete oblikujemo s pomočjo žlice in jih odlagamo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo jih v ogreti pečici 30 do 40 minut na 180 °C.

Kumarčna juha 45 minut Čas priprave: Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 303 kcal Ogljikovi hidrati: 51 g Beljakovine: 10 g Maščobe: 6g Natrij: 77 mg Vlaknine: 8g Sestavine: 3 večje kumare, 3 manjši krompirji, sol, poper, pol čajne žličke kumine, strok česna, 1 čebula, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja in 1 žlica kisle smetane Priprava: Kumare olupimo in jih na tanko naribamo kot za kumarično solato (prej jih poizkusimo, da niso grenke).

Nato jih posolimo, počakamo dobre pol ure, da spustijo vodo, in jih s pomočjo kuhinjske krpe ožmemo. Medtem olupimo krompir in ga narežemo na kocke.

V posodo damo ekstra deviško oljčno olje in na njem prepražimo čebulo. Dodamo česen, da lepo zadiši, ter nato kumare in krompir. Vse skupaj zalijemo s pol litra vode in dodamo začimbe. Kuhamo pol ure oziroma toliko, da se krompir zmehča. Na koncu dodamo še kislo smetano in vse to pretlačimo s paličnim mešalnikom.

Domač zmrznjen jogurt z malinami Čas priprave in kuhanja: 10 minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 355 kcal Ogljikovi hidrati: 39 g Beljakovine: 8g Maščobe: 18,5 g Natrij: 87 mg Vlaknine: 9g Sestavine: 200 g zamrznjenih malin, 180 g grškega jogurta in 1 žlica medu Priprava: vse sestavine zmiksamo v multipraktiku, da dobimo lepo homogeno zmes, in postrežemo. Namesto malin lahko uporabimo tudi kakšno drugo sezonsko sadje.

Surova ali kuhana hrana?

Tak način priprave hrane pa pomeni tudi izgubo oziroma znižanje vsebnosti hranilih snovi, kot so vitamini in minerali. Na vsebnost vitaminov v živilih poleg različnih postopkov termične obdelave (kuhanje, pečenje, dušenje, cvrtje, blanširanje, pasterizacija, priprava hrane v voku, Zelenjavo pred zaužitjem pogosto termično obdelamo, zamrzovanje ...) vplivajo tudi pri čemer se izgubi določena količina vitaminov. izpostavljenost kisiku in svetlobi, čas termične obdelave, tlak, stopnja zelenjavo kuhati v vrelo vodo namesto zrelosti plodov, lupljenje in način rezanja v mrzlo. Za primer lahko vzamemo viplodov, različne sorte in načini shranje- tamin C. Če upoštevamo samo običajne termične postopke obdelave živil, se najvanja živila. več vitamina C izgubi pri kuhanju, cvrtju Izgubo vitaminov in pri pripravi hrane v voku, najmanj pa lahko zmanjšamo pri kuhanju nad soparo.

Najboljši način, da zagotovimo svojeIzguba vitaminov v zelenjavi, se med samim kuhanjem lahko zmanjša za vsaj mu telesu ustrezno količino vitaminov, polovico, če skrajšamo čas kuhanja in je, da uživamo čim več sveže, lokalno zelenjave ne razkuhamo, če kuhamo ze- pridelane in minimalno termično obdelenjavo v manjši količini vode in če damo lane hrane.

tvoj cukrček brez sladkorja.

www.zala.si

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Foto: PIxABAy

Večino sadja zaužijemo surovega in tako lahko zadostimo priporočeni količini dnevnega vnosa vitaminov. Zelenjavo pred zaužitjem pogosto termično obdelamo, pri čemer se izgubi določena količina vitaminov. Če zelenjavo razkuhamo, ponovno pogrevamo ali jo kuhamo v prevelikih količinah vode, so izgube toliko večje. Vsebnost vitaminov v živilih pada tudi z zamrzovanjem in konzerviranjem.

Vitamini so biološko aktivne organske spojine, ki so nujno potrebne za normalno delovanje našega telesa. Potrebe po njih se med posamezniki razlikujejo in so odvisne od številnih dejavnikov.

Zaradi sodobnega načina življenja se živila na naših jedilnikih pogosto pojavljajo v že predpripravljeni obliki (»segrej in pojej«). Živila v osnovi termično obdelamo zaradi izboljšanja organoleptičnih lastnosti, večje biorazpoložljivosti hranilnih snovi in mikrobiološke varnosti.

VRTNO VESELJE: Azaleje, rododendroni, hortenzije in ameriške borovnice

Lepotice, ki ljubijo kisla tla ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

V spomladanskih in poletnih mesecih nas razveseljujejo lepotice s prekrasnimi cvetovi, ki ljubijo kisla tla. Ta so značilna za gozdove in gozdne robove, kjer seveda tudi najbolje uspevajo. V tem prispevku bo govor o azalejah, rododendronih, hortenzijah in tudi o ameriških borovnicah.

Ko rastline posadimo bodisi v lonce bodisi v zemljo, jih je treba zastreti z narezanimi vejicami iglavcev ali s sekanci ali z lubjem, ki jih natrosimo zelo na debelo. Takšno zastirko potem obnovimo na dve do tri leta. Zastirka je zelo pomembna, saj preprečuje izhlapevanje vode iz tal, izsuševanje substrata, rast plevela in segrevanje tal, torej nudi okolje, kot bi ga imela rastlina v tleh. Če želimo posaditi ameriško borovnico v tla z bazičnim pH, ki so po navadi glinasto ilovnata ali peščena, je treba izkopati kar precej zemlje, približno 2 kubična metra, in obdati zemljišče z debelim filcem ter nato nasuti vanj samo kislo zemljo (ki jo kupite v trgovinah; za posajene tri borovnice potrebujete približno 500 litrov kisle šote), nato pa samo vanjo posadite sadike, ki jih po možnosti zastrete.

Ob obilnem zalivanju je priporočena lega v senci večjih dreves. Če boste borovnice sadili v večje lonce, vam svetujem, da ob nakupu izberete sadiko, primerno za vzgojo v loncih.

Ameriške borovnice obvezno kupujte v drevesnici, ki se ukvarja z vzgojo teh sadik, ne pa v trgovskih centrih, saj vam v njih ne bodo znali svetovati glede pravilne izbire sort za vaše rastišče. Za dober pridelek se je vredno potruditi.

V zadnjih letih se je na naše vrtove preselila tudi ameriška borovnica, ki pa ima svoje zahteve, če želimo imeti res dobro in kvalitetno sadiko oziroma grm ter seveda ogromno plodov čez poletje, torej od junija do avgusta.

Kako do številnih plodov?

Ameriška borovnica zraste kot od 1,3 do približno 2,5 metra visok grm. V polni rodnosti nam lahko da od 5 pa vse do 10 kg plodov. Jagode merijo tudi do 2 cm in dozorevajo posamično.

Pri rastišču je zelo zahtevna, saj potrebuje kislo zemljo s pH vrednostjo od 3,5 do 5. Najboljša je borova iglavka, kar pomeni humus izpod bora ali smreke ali kupljena šota za iglavce. Dognojevati je treba s specialnimi gnojili za ameriške borovnice s počasnim izločanjem. Od naravnih gnojil lahko uporabimo res dobro preperel hlevski gnoj in kurji gnoj, lahko pa uporabimo tudi organska peletirana gnojila, kot so Organic eco, Biorganik, Organik ...

Foto: SIMONA TRČAK

Rododendron in azaleje – priljubljene cvetoče grmovnice

Rododendroni so najlepši, če so posajeni v skupinah vsaj trije skupaj, lahko so iste barve ali pa dopolnjujoče barvne lestvice. Na fotografiji cvetoči rododendroni v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru.

30 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Rododendroni in azaleje so že vrsto let ena najbolj priljubljenih spomladi cvetočih grmovnic, ki nas razveseljujejo z belimi, rožnatimi in vijoličnimi cvetovi do skoraj rdečih in mareličnih, pa tudi oranžnih in rumenih odtenkov azaleje.

Najbolje rastejo v kislih, odcednih tleh v senci iglastih dreves ter na vzhodnih in severnih straneh hiš. Njihova velikost je lahko od 1 meter v širino in višino pa vse tja do nekaj metrov premera.

Najbolje uspevajo, če jih sadimo spomladi marca ali pa jeseni od oktobra naprej, saj bodo tako imeli čas, da se dobro

ukoreninijo. Ne sadimo jih globoko, saj se rastlina zakorenini tik pod površjem, kar pomeni, da jo moramo obilno zastreti z organsko zastirko ter seveda poleti zalivati.

Rododendroni so najlepši, če so posajeni v skupinah vsaj trije skupaj, lahko so iste barve ali pa dopolnjujoče barvne lestvice. Če bomo posadili tri skupaj, potrebujemo veliko sadilno jamo, v katero bomo dodali 500 litrov kisle šote, posebne zemlje za rododendrone, ter še nekaj vreč zemlje iz gozda (ta namreč vsebuje koristne organizme), ki bodo še posebej obogatila to mešanico.

Sadike je priporočljivo zalivati s pripravki, ki znižujejo kislost tal.

Hortenzije: lepotice vrtov Hortenzije so bile včasih nepogrešljive lepotice podeželskih vrtov in v sodobnih vrtovih ponovno pridobivajo veljavo, saj cvetijo od junija vse do oktobra, svoje mesto pa so našle tudi v suhih šopkih.

V zadnjem času je nastala prava poplava novih sort, od rdečih do zelenih ter od okroglih do latastih in še kakšnih socvetij.

Hortenzija nosi v svojem imenu »hydrangea«, kar v grščini pomeni voda in posoda. Za uspešno rast potrebujejo vodo, kar še posebej velja za tiste, ki jih gojimo v posodi.

Podobno kot rododendroni in azaleje so tudi hortenzije kisloljube rastline, ki najbolje uspevajo v zemlji z manj hranilnimi snovmi in kislim pH. Če bi radi imeli modre cvetove, je priporočljivo, da si kupite hortenzijo z modrimi ali rožnatimi cvetovi, ki jo potem zalivate z mehko vodo (deževnico), ali pa si kupite pripravek, ki mu rečemo modrilo za hortenzije. Obstaja pa tudi rdečilo zanje, če želite imeti bolj bujno rdeče cvetove.

Različne sorte hortenzij obrezujte na različne načine. Če upoštevate naslednja pravila, se vam bodo rastline zahvalile tako, da vas bodo še dolgo razveseljevale z obilico cvetov.

Foto: SIMONA TRČAK

Za modre cvetove kupite hortenzijo z modrimi ali rožnatimi cvetovi in jo zalivajte z mehko vodo (deževnico) ali modrilom za hortenzije. Na fotografiji hortenzija macrophylla iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.

• Da bi stebla lataste in divje hortenzije v slabem vremenu dobro prenašale težo cvetov, jih obrežite spomladi ali pozno

jeseni. To je edina možnost, da bodo rastline razvile močne poganjke in trdno osnovo za razvoj številnih cvetov.

• Francoska hortenzija (hydrangea macrophylla), hortenzija s čipkastim ovratnikom (hydrangea macrophilla normalis) in plezava hortenzija (hydrangea petiolaris) razvijejo cvetove leto prej, zato je pri teh sortah treba stare poganjke odstraniti takoj po cvetenju.

• Hortenzij spomladi ne obrezujte preveč, odstranite le odmrle in zmrznjene dele rastline nad zadnjimi poganjki.

• Za sorto hortenzije »Endless Summer« to pravilo ne velja: v primerjavi z drugimi francoskimi hortenzijami ceni obilno obrezovanje spomladi in poleti, saj tudi potem požene številne poganjke in nato ponovno zacveti v vsej svoji lepoti.

Da bodo zacvetele v vsej svoji lepoti Če si želimo na vrtu rastline na kislem rastišču, je treba upoštevati vsaj osnovna pravila, kako dobro pripraviti zemljišče, na katerem bo rastla ta specifična skupina rastlin, saj bomo drugače razočarani, ker se ne bodo razcvetele in tudi ne bodo pokazale vse svoje lepote.

Razgibajmo možgane in telo!

IZOBRAŽEVALNA DRUŽABNA IGRA ZA VSO DRUŽINO • Razvili smo jo v Sloveniji; • preizkusili in odobrili so jo pedagogi, zdravniki in otroci; • ima tri tematike in dve težavnostni stopnji; • primerna je za igranje v družinskem krogu in v šoli.

POSEBEN POPUST ZA BRALCE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN! Ob spletnem naročilu igre RAZGIBANI KVIZ na strani https://shop.valueaddgames.com vpišite kodo SLADKORNA. Ali izpolnite naročilnico:

Ime in priimek

NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: VALUE ADD GAMES DUNAJSKA 106 1000 LJUBLJANA

Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj E-naslov

dodatne informacije:

*Družba AstraZeneca je sodelovala pri razvoju igre. Družba v prodajo igre ni vključena!

št. kosov. Po akcijski ceni 19,99 EUR.

Naročam igro RAZGIBANI KVIZ

Datum

CENA: 24,99 EUR

Podpis

sales@valueaddgames.eu

041 414 408

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Aktivnosti prilagodili razmeram Na Jesenicah smo društvene aktivnosti prilagodili epidemiološkim razmeram in namesto aprilskega predavanja pripravili delavnico o pomenu računalniške pismenosti pri vodenju sladkorne bolezni. Prisotni so spoznavali operacije pametnega telefona in programe, s katerimi vodimo sladkorno bolezen.

Maja v bližnji okolici Jesenic zacvetijo narcise.

Nabiramo znanje – povezovanje z diabetološko ambulanto preko programa Touch

Angeli Ferjan v slovo

(1928–2021) Z veliko žalostjo sporočamo, da smo se 29. aprila 2021 poslovili od zveste dolgoletne članice, naše drage Angele Ferjan. Vest o njeni smrti nas je prizadela še posebej zato, ker so bili oskrbovanci v domovih v zadnjem letu še bolj odrezani od najbližjih – tako tudi od nas, prijateljev, od članov društva diabetikov.

Bila je med prvimi, ki je pristopila k organiziranju in začetku delovanja Društva diabetikov Jesenice in še posebej z njeno pomočjo je društvo že v zgodnjih letih začelo uspešno delovati z željo, da se člani – diabetiki lažje s skupnim prizadevanjem in z medsebojno pomočjo spopadajo s svojo boleznijo.

Spadala je med ljudi s pozitivno energijo, bila je polna optimizma in iskrivih misli. Bila je tudi med tistimi, ki so znali prisluhniti sočloveku – znala je poslušati in slišati. Predvsem pa je bila topla, pozorna in razumevajoča do vseh.

Imela je dobre organizacijske sposobnosti, zato je že v začetku delovanja prevzela skrb za druženje, izlete in edukativna okrevanja – vse te aktivnosti so ji bile pisane na kožo.

V maju smo pod mentorstvom podjetja Medis-M pripravili delavnico o digitalnem povezovanju oziroma prenosu meritev glukoze v krvi iz merilnika na pametne telefone. Sestali smo se dvakrat, predstavitev je bila zelo zanimiva, nazorna in razumljiva. Udeleženci so z velikim zanimanjem sprejemali informacije o uporabnosti predstavljenega aparata (OneTouch Verio Reflect) in se veselili možnosti uporabe slišanih znanj v praksi. S pridobljenimi znanji so bili zelo zadovoljni, tako bodo sporočali diabetološki ambulanti svoje vrednosti krvnega sladkorja in tako lahko bolj poglobljeno obvladovali svojo bolezen.

Vsakoletna organizacija okrevanj v Strunjanu ji je bilo sploh ljubo in se je vrsto let s skupino naših članov rada vračala v omenjeno prijetno morsko klimo. Tudi njen izbor izletov je bil vedno pester in zanimiv, obogaten z kulturnimi, naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi in naši člani so se jih radi udeleževali prav zato, saj je imela z njimi pristen stik in je rada prisluhnila njihovim težavam ter delila z njimi svoje izkušnje.

Vsi, ki smo Angelo poznali in z njo sodelovali, smo hitro zaznali njeno naklonjenost do članov – do dela za dobrobit diabetikov.

Za svoje skrbno, požrtvovalno, dolgoletno delo v društvu je dobila tudi zlato plaketo zveze. »Srečen je, kdor živi, še bolj, kdor umre izpolnjen« In Angeli lahko pripišemo tudi to – radost do življenja. Svoje pestro življenje si je rada polepšala z branjem knjig, z dolgoletnim rednim zapisovanjem dnevnih dogodkov in s prijateljskimi druženji.

Zaradi vsega naštetega bo Angela ostala v zapisih našega društva ter v spominu številnih članov diabetikov in prijateljev.

Hvaležni smo ji za naša skupna leta, za njene spodbude in zglede.

Z vsemi njej dragimi delimo bolečino, saj smo izgubili tudi med nami cenjeno članico in prijateljico.

Sonja Ravnik, IO Društva diabetikov Jesenice

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

33

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Skrbeli smo tudi za gibanje v naravi in v aprilu odšli na pohod od jezera Završnica do Titove vasi v občini Žirovnica.

Pohod je bil zanimiv predvsem za nekaj sicer dolgoletnih članov, ki na tem pohodu še niso bili. V maju pa smo s Hrušice, kjer je več zanimivih gradbišč (gradnja drugega cestnega tunela Karavanke in adaptacija tirov v železniškem tunelu proti Avstriji), odšli po gozdni cesti proti Mojstrani; do tam nismo prišli, ker nas je dež pregnal nazaj na Hrušico.

Maja v bližnji okolici Jesenic zacvetijo narcise. Letos je bil sicer čas cvetenja nekoliko zamaknjen, vendar pa je bilo zato toliko bujnejše in lepše. Z veseljem in velikim pričakovanjem smo se odpravili na pohod na Pristavo v Javorniškem Rovtu in se sprehodili med belimi poljanami. Nekateri travniki so bili tako Zofkin pohod obdarjeni z narcisami, kot da bi sneg ponovno pobelil travo – prekrasno, cvetoče, dišeče, vabljivo ... Naklonjeno nam je bilo tudi vreme in resnično smo uživali v kulisi narave in prijetne družbe.

krvni sladkor, holesterol in krvni tlak, česar so se razveselili tako občani kot dijakinje zdravstvene usmeritve, ki na ta način pridobivajo dragocene praktične izkušnje.

V začetku maja smo med uradnimi urami spet začeli meriti

Tekst in foto: Lilijana Kos

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Dobrna nas je navdušila Epidemija covida-19 je skoraj povsem zaustavila poleg vsega drugega tudi družabno življenje in ohromila delo društev, zato so programi njihovega dela ostali zelo okrnjeni. Tudi naše društvo diabetikov se je srečevalo s temi problemi. Odpadla je cela vrsta dejavnosti, ki so bile sicer naša stalnica.

V začetku junija pa smo se le lahko, seveda z upoštevanjem potrebnih ukrepov, udeležili edukativnega okrevanja v zdravilišču Terme Dobrna, ki kot zdravilišče slovi iz 15. stoletja. Dobrna je odmaknjena od industrije in mestnega hrupa, izredno okolje zdraviliškega parka z več stoletij starimi drevesi in sosednjimi gozdovi pa nudi sprehajalcem in pohodnikom obilo užitka na svežem zraku. Nastanjeni smo bili v povsem obnovljeni vili Higiei, ki je bila zgrajena okoli leta 1855 in že od daleč vzbuja zanimanje zaradi privlačnega videza.

Za nas so v Termah pripravili zelo pester program. Poleg neomejenega kopanja v termalnem bazenu smo se udeležili treh predavanj s področja zdravstva, meritev sladkorja in holesterola, krvnega tlaka in stopnje kisika v krvi ter po eno terapijo bioptron in termopak.

Vsak od nas se je lahko udeležil vodenega sprehoda po zdraviliškem parku s spoznavanjem bogate zgodovine nastanka zdravilišča. Vodič nas je popeljal tudi po okolici in nam predstavil številne zgodovinske in naravne znamenitosti ter bogato kulturno dediščino Dobrne in njene okolice.

Seveda pa je treba omeniti tudi kulinarične dobrote, s katerimi so nas razvajali, predvsem daleč naokoli sloveče tortice, ki se jim tudi diabetiki nismo mogli povsem upreti.

In na koncu sklep: to bomo še ponovili!

Na sprehodu med ogromnimi kostanji zdraviliškega parka 34 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Tekst in foto: Marija Venek

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Letna konferenca spet v pisni obliki DD Zagorje ob Savi je sklicalo redno letno konferenco, ki je potekala zdaj že drugič zaporedoma v dopisni obliki. Prvi del je potekal od 16. do 19. aprila, drugi del pa od 23. do 25. aprila 2021.

Članom je bilo poslano celotno gradivo z vsemi poročili, odgovore pa smo dobili po elektronski pošti. Poslan je bil predlog dnevnega reda, poročilo predsednika za leto 2020, poročilo blagajnika za leto 2020, poročilo nadzornega odbora, načrt dela za leto 2021 in finančni načrt za leto 2021, poročilo o opravljenih prostovoljnih urah društva in predlog o višini članarine za leto 2021.

DD Zagorje ob Savi je razrešilo člana upravnega odbora Emilija Kosa in podan je bil predlog za novo članico upravnega odbora Metko Košir.Verifikacijska komisija je pregledala spletno udeležbo in ugotovila sklepčnost in o tem tudi napisala poročilo. Veseli smo bili povratnih odgovorov in s tem je bila naša redna letna konferenca zaključena. Žal pa nam je, da se z našimi vsemi člani že drugo leto nismo srečali, se pogovorili. Se bomo pa naslednje leto, ko bo covid odšel in bomo že precepljeni.

Zbrali smo se na Klančišah

sončnih žarkov pričakali malico. Druženje je bilo prijetno, razšli pa smo se v želji, da se čim prej spet srečamo.

Izlet na Roglo V soboto, 5. junija, smo se člani Društva diabetikov Zagorje ob Savi odpravili na naš dolgo načrtovani izlet »Pot med krošnjami Pohorje« na Roglo. O tem izletu smo se seveda že dogovarjali, vendar nam je epidemija vse načrtovane dejavnosti preprečila. Želeli smo si končno enkrat videti naravo, kot jo vidijo ptice.

Kratek počitek za jutranjo kavo v Vojniku, potem pa dalje mimo Zreč – Terme Zreče, Unior Zreče in že smo na Rogli. Tu nas je pričakalo sonce, gorski zrak in že smo se napotili do stolpa, ki nas je dobesedno očaral s svojo višino, prijetno potjo, gozdnem otoku, kjer smo spoznali vse o kamninah, na drugi o rastlinah, na tretji pa o pohorskem živalskem svetu. Fotoaparati,

Pot med krošnjami Pohorje nas je očarala.

Sobota, 29. maja, se je v Zagorju prebudila v bolj oblačen dan. Pa se nismo predali malodušju in smo se v skupini 37 članov zbrali na Klančišah, kjer je sonce pokukalo izza oblakov.

Prisrčen pozdrav s člani, ki jih že nismo dolgo srečali.

Zbrali smo se, naš Rudi Bantan nas je dodobra »razmigal«, predsednik pa nas je seznanil z novostmi, ki potekajo v našem društvu. Pot nas je vodila proti Ržišam; nekateri smo izbrali krajšo pot – tisti z manj »kondicije« – in se vrnili na Klančiše.

Cvetka, Nuša in Karli so nam izmerili sladkor v krvi in višino krvnega tlaka, nato pa smo v objemu toplih, že kar vročih

tablice in telefoni so »škljockali« – vse za spomin na lep dan.

Z vrha stolpa pa smo vsi šli peš – ni bilo junaka, da bi se spustil po toboganu. Leta ... V Slovenskih Konjicah smo si ogledali Mini ZOO Land in vrtnarijo. Tudi to je bilo zanimivo.

Okrepčilo nas je čakalo v Zrečah, nakar smo se polni lepih vtisov ob srečanju z drugimi člani vrnili v naše sončno Zagorje – grmenje in nevihta pa je ostala na Štajerskem.

Tekst: Marija Grošelj, foto: arhiv društva in Henrik Palčič

Priskočili smo na pomoč šibkejšim Koronavirus nam je neverjetno spremenil način življenja. Vsa ta omejevanja so še kako vpliva na naša psihofizična počutja.

Vse več je ljudi v stiski, sploh pa kdor živi sam, saj je človek socialno bitje, ki še kako potrebuje druženje, gibanje in medsebojno komunikacijo. Življenjski stroški kar naprej rastejo, pokojnine pa te rasti nikakor ne dohajajo. Pri upokojencih, sploh tistih, ki so sami, se kaže močna socialna ogroženost.

Zato se je predsedstvo društva spet odločilo, da priskočimo na pomoč našim socialno šibkim članom. Tako smo sredi meseca marca 2021 s pomočjo Rdečega križa Zagorje ob Savi ponovno organizirali pakete pomoči. To smo v času koronskih omejitev izvedli že trikrat in odziv med članstvom, prav tako pa tudi v občinskih strukturah, je bil zelo dober.

Vsi skupaj pa si želimo, da bi zdravstvena situacija in omejitve vsem omogočile, da bi se lahko normalno družili in s svojimi aktivnostmi normalno nadaljevali po svojih programih.

Najprej smo se dobro razmigali.

Jožef Priman Sladkorna bolezen JULIJ 2021

35

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji

Potepali smo se po Sloveniji Kljub omejitvam zaradi koronavirusa smo se člani Društva diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji v maju, juniju in juliju 2021 potepali po Sloveniji. Ob prijetnem druženju z našimi člani, ki so se udeležili naših pohodov, izletov in edukativnega okrevanja smo uživali ob dogodkih v lepih sončnih dnevih.

Navdušenje in zadovoljstvo udeležencev je bilo čutiti na vsakem dogodku.

Z vsemi našimi aktivnostmi bomo nadaljevali v mesecu septembru. Spočiti se bomo udeležili novih pohodov, ustvarjali na delavnicah, prisluhnili našim predavateljem in v slovo poletju zaplavali na edukativnem okrevanju na Korčuli.

Pohod po obronkih Vipavske doline Ob lepem sončnem vremenu in prijetnem druženju smo obhodili Vipavsko dolino. Obiskali smo vas Goče, kjer so nam predstavili njeno zgodovino in cerkev svetega Andreja.

Nadaljevali smo pot po vinskem območju, obiskali cerkev Marije Snežne, kjer je bil najlepši razgled po Vipavski dolini in okolici.

Nato smo se spustili na vinsko območje do Erzelja in se počasi dvigali na Tabor do višine 423 metrov nad morjem. Obiskali smo dve cerkvi, svetega Lovrenca in svetega Mihaela in tam nabrali veliko lipovega cvetja.

Nato smo se spustili na drugo stran Erzelja, kjer smo nadaljevali pot z avtobusom do Planine nad Ajdovščino. Ogledali smo si vinsko klet Guerila in cerkev svetega Pavla ter nadaljevali pot v Lokavec pri Ajdovščini, kjer smo se okrepčali z enolončnico, domačim kruhom in pršutom ter dobro kapljico vipavskega vina. Po poti domov smo se od- V Mozirskem gaju pravili še na Vipavski križ, si v Ajdovščini ogledali izvir Hublja, kjer smo naredili še eno skupinsko sliko.

Domov smo se vrnili utrujeni, a z veliko doživetji in lepimi občutki.

Pohodniki na pohodu po obronkih Vipavske doline

Ogled zeliščarske kmetije Pri Janezu V torek, 8. junija 2021, smo se odpravili na krajši pohod po Gradiških Lazah in Jablanici ter na ogled zeliščarske kmetije 36 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Ogled Zeliščarske kmetije Pri Janezu

Pri Janezu. Na kmetiji smo imeli zelo zanimiv ogled zeliščnega vrta, kjer nam je Pavla Rozina, ki ta vrt ureja, predstavila najrazličnejše vrste ekološko pridelanih zelišč. Pripravila nam je zeliščne čaje, tople in hladne ter domače sokove iz mete in ringloja, poskusili smo tudi namaze s skuto in smetano z zelišči, spekla nam je še sočno jabolčno potico. Vse, kar smo poskusili, je bilo možno kupiti in tudi odnesti domov, kar smo s pridom izkoristili, saj je bilo vse zares okusno.

Izlet v Mozirski gaj V društvu diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji smo se prvič po dolgem premoru v ponedeljek, 10. maja 2021, odpravili na izlet v Mozirski gaj. Ogledali smo si cvetoča polja tulipanov, mačeh, azelej in rododendronov različnih barv, se sprehodili po Začarani vasi in si ogledali ljubke vilinske hišice. Sprostili smo se ob žuborenju potočkov, posedeli na klopeh pod krošnjami veličastnih dreves in ob kavici uživali v lepem ambientu.

Po ogledu smo se odpravili na kosilo v Gostiče Gaj in nato še v bližnjo vrtnarijo Jožeta Skornška, kjer smo si tudi za domov kupili nekaj rožic.

Gospod Skornšek je znameniti vrtnar in »oče« Mozirskega gaja. V letih od 1975 do 1978 je na zamočvirjenem zemljišču z divjimi odlagališči in zaraslo gmajno nastal sodobno zasnovan naravni park. Takratni »Savinjski gaj«, zasajen z avtohtonimi drevesi, grmovnicami in številnimi cvetličnimi nasadi, je v štiridesetih letih postal mednarodno znan park cvetja – Mozirski gaj.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Edukativno okrevanje v Strunjanu Ko so se zdravilišča ponovno odprla, smo bili med prvimi, ki smo odšli na edukativno okrevanje v Krkino zdravilišče v Strunjan. Čeprav nas ni bilo veliko, smo bili deležni vse pozornosti in varnosti glede covida-19. Vreme nam je bilo naklonjeno, prav tako tudi osebje v zdravilišču, ki je z nami izvajalo program edukativno-izobraževalnega okrevanja. Po dolgem premoru in izoliranosti naših članov je bilo okrevanje zelo dobrodošlo za psihofizično počutje, saj smo se naužili morskega zraka in morske vode (čeprav samo v toplih bazenih) ter obhodili lepo slovensko obalo, občudovali lepote primorske pokrajine, večere pa zaključili prijetno utrujeni in sproščeni v družbi sočlanov.

Odpravili smo se še na Strešni vrh, na Moravško goro, Gabrovko, Šmarno goro, se povzpeli na Čemšenik in 1. julija zaključili s pohodom v Haloze, kjer smo si ogledali grad Borl, dravski jez, se sprehodili med vinogradi in obiskali Ptujsko goro.

Nekateri udeleženci okrevanja pred vhodom v hotel Svoboda Tekst: Mihaela Amršek in Tanita Planinšek, foto: Ana Lovše, Tanita Planinšek, Ana Rihtar in arhiv društva

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Edukativno okrevanje v Strunjanu Po preložitvi edukativnega okrevanja marca in aprila smo to končno uspeli izpeljati od 23. do 30. maja 2021.

Krkin avtobus nas je pričakal v Črni na Koroškem in potem pobiral na vseh avtobusnih postajališčih po naši Koroški dolini.

Zadnje potnike pa smo pobrali v Šaleški dolini, kajti na našem okrevanju se nam je pridružilo nekaj članov društva Velenje, za kar to se jim najlepše zahvaljujemo. Ob prihodu v Strunjan sta nas z dobrodošlico in vsemi pojasnili sprejeli animatorka Klavdija in vodja recepcije Edina Vikić.

Teden dni okrevanja je bil zelo zanimiv in aktiven. Dan smo začeli z meritvami krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka, nadaljevali z dihalnimi vajami ob morju z animatorko Klavdijo, odšli na zajtrk, spili kavico in potem nadaljevali z našimi aktivnostmi.

Teden dni okrevanja je bil zelo zanimiv in aktiven.

Imeli smo predavanja različnih predavateljev: kardiolog Metod Prašnikar, višji fizioterapevt Janez Kolarič in profesorica zdravstvene vzgoje Danica Ostanek.

Organizirane smo imeli pohode v okolico Strunjana. Bili smo pri gospe Meri. Predstavila nam je razne izdelke iz kakijev, rožmarina, kivija, artičoke in domačih rož, ki jih pridelajo sami.

Kljub raznovrstni dejavnosti nam je ostalo dovolj časa za kopanje v bazenu in tudi v morju, saj je bilo kar zadovoljivo Tekst in foto: Branko Lepičnik toplo.

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Akcija Peš Bus DDD Polžki smo na povabilo Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd sodelovali v akciji PEŠ BUS. Akcijo PEŠ BUS smo v organizaciji Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd izvajali od ponedeljka, 14., do petka, 18. junija 2021, pod geslom V šolo gremo peš, pa naj bo sonce ali dež.

Vodstvo osnovne šole je k sodelovanju povabilo Društvo diabetikov Dravograd Polžki, Društvo upokojencev Dravograd, Društvo invalidov Dravograd, AMD Dravograd, Svet za preventivo v cestnem prometu Občine Dravograd in Policijsko postajo Dravograd.

Društvo diabetikov Dravograd Polžki smo bili zadolženi za spremljanje učencev od Mariborske ceste do osnovne šole.

Društvo diabetikov Dravograd Polžki je bilo zadolženo za spremljanje učencev od Mariborske ceste do osnovne šole.

Pot je bila dolga nekaj več kot 2 kilometra, hoja do šole pa je Tekst: Ervin Kodrun, foto: Jože Kolednik trajala okoli 15 minut.

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ljubljana

Gremo mi po svoje …

vonju morja. Večer smo si polepšali z družabno igro Razgibaj se, diabetik (namizni kviz – gibanje, prehrana in človeško telo), ob kateri smo se do solz nasmejali, da se nas je slišalo do Ankarana. Polnoč nas je klicala k počitku, saj je bilo treba zjutraj zgodaj vstati, da česa ne bi zamudili.

… na tridnevne počitnice, vabljeni ste bili vsi! In smo šli diabetiki in pridruženi člani Društva diabetikov Ljubljane na morje, soncu naproti. Vremenska napoved ni bila najbolj obetavna, a vseeno nam je priporočilo naše vodje, naj vzamemo s seboj kopalke in brisačo, dalo upanje, da nam bo vreme naklonjeno.

Tretji dan smo začeli z jutranjo telovadbo, pozdravu sonca pa je sledil zaslužen zajtrk. Po njem smo imeli predavanje naše predsednice Karmen o zdravem življenjskem slogu, pravilni prehrani in kako izgubiti kak odvečen kilogram. Predavanje smo izvedli v čudovitem ambientu, v paviljonu na cvetočem vrtu, od koder ti je pogled segel do Trsta, morja …

28.maja: prvo srečanje na Lomu, nato vožnja do vasice Elerji, nad Ankaranom, kjer so nas v počitniškem domu Sonček prijazno sprejeli. Čudovito urejena okolica, prijazen in čist dom, vljudno osebje in čudovite kuharice, ki so kuhale diabetično hrano. Z nami je bila tudi golobička Andreja, ki nas je okužila s svojo pozitivno energijo in smehom. Bravo, Andreja!

Do kosila je bil še čas za sprehod, za nabiranje divjih špargljev, lovorja, rožmarina in ogled prelepih konjev na bližnjem pašniku.

Po kosilu je sledila zahvala kuharicam in osebju in slovo od Elerjev. In kaj smo ušpičili? Na vrtu je zrela češnja ostala skoraj obrana, seveda z dovoljenjem, drugače pa smo bili vzorni gosti.

Vsem, ki se nam niste pridružili, naj bo žal. Poleg dobre volje, smeha in pozitivne energije smo pozabili na bolezen, na žalost, na delo in na politiko. Še bomo prišli in Andreja tudi, smo sklenili ob odhodu. Hvala organizatorjem za lepo pripravljen Tekst: Podporni član društva V., foto: Karmen Maričič program.

Diabetiki Ljubljana hodijo ob žici V soboto, 8. maja 2021, smo se z Društvom diabetikov Ljubljana odpravili na pohod Ob žici.

Zjutraj smo se dobili na končni postaji avtobusa št. 6 na Dolgem mostu, kjer nas je pričakalo sonce, čeprav je bilo v preteklih dneh slabo vreme. Po zboru smo se odpravili proti Šiški preko

Poleg dobre volje, smeha in pozitivne energije smo v Elerjih pozabili na bolezen, na žalost, na delo in na politiko.

Prvi dan smo imeli kratek sestanek, kjer nam vodja Karmen predstavila program, ki se bo odvijal v času vikenda. Popoldne se nekateri že odpravijo k morju in najbolj pogumni v njem tudi zaplavajo. Večer preživimo v pogovoru, spoznavanju in gledanju televizije ter ob branju knjig.

Drugi dan je bila ob 7.30 obvezna jutranja telovadba, ki jo je vodila Karmen, prisotni smo bili vsi. Po zajtrku je bilo na programu predavanje gospe Danice, ki nam je povedala marsikaj koristnega na temo Kako pomembna je telesna aktivnost za diabetike, tako da smo to tudi takoj ubogali. Dve ekipi sta do kosila odigrali zanimivo igro balotanje. (Podobna je balinanju, le da se igra na trdi podlagi in z mehkimi balotami.) Po kosilu smo si privoščili počitek. Popoldne smo se odpravili na daljši sprehod do Ankarana, kjer smo uživali v lepem vremenu in v 38 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Prehodili smo dobrih 7 kilometrov v lepem sončnem vremenu, dobri družbi in odličnem vzdušju.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Vrhovcev in Brda ter proti Rožniku in od tam do Koseškega bajerja in Kosez do Celovške ceste, kjer smo tudi zaključili naše »sprehajanje«. V lepem sončnem vremenu ter v dobri družbi in odličnem vzdušju smo prehodili dobrih 7 kilometrov.

Na sprehodu smo srečevali same nasmejane ljudi, ki jim je ta pohod po dolgotrajnem zaprtju zaradi korone resnično dobro Tekst: Mojca Strnad Ham, foto: Karmen Maričič del.

Pomladansko okrevanje v Dobrni Če sta našla pot v Dobrno, med drugimi zanimivimi ljudmi, tudi Karl May (leta 1907) in Ludvik Bonaparte, brat slavnega cesarja Napoleona (v letih 1810 in 1811), zakaj je ne bi našli tudi člani našega društva?

In smo jo našli. Tako se je 48 udeležencev od 18. do 25. aprila 2021 zbralo na pomladanskem edukativno-zdravstvenem in preventivnem okrevanju v tem zdravilišču. Bivali smo v dveh hotelih zaradi navodil NIJZ v času epidemije, kar pa udeležencev ni motilo pri druženju v času, ki je še ostal ob raznovrstnih dejavnostih, predavanjih in zdravstvenih storitvah, ki smo jih imeli v paketu našega okrevanja in ki so prav tako potekali skladno z navodili ob takratni epidemiološki sliki v državi.

Tako smo lahko prisluhnili kar štirim predavanjem, in sicer o napakah pri merjenju sladkorja, načinu ohranjanja mišic medeničnega dna in poškodbah pri starostnikih. Dr. Damjan Justinek pa je svoje predavanje o zdravljenju sladkorne bolezni dopolnil še z individualno razlago 9-točkovnega profila, ki smo ga med okrevanjem tudi izvedli. Razlage posameznikom so bile dobrodošle tudi za druge udeležence, saj se velikokrat postavljajo podobna vprašanja.

Vsako jutro, že ob 7.30 uri, je bila organizirana vadba v parku, pod stoletnimi drevesi, veliko smo hodili in obiskali zanimive točke v okolici zdravilišča. Tako smo se sprehodili do Čebelarstva

48 udeležencev se je od 18. do 25. aprila 2021 udeležilo spomladanskega zdravstveno-edukativnega in preventivnega okrevanja v Zdravilišču Dobrna.

Krulec, odšli do jame Ledenica in opravili pravi mali pohod do farme jelenov Lamperček. Za vse tiste, ki poti niso zmogli peš, je bil organiziran prevoz.

Seveda so člani pridno uporabljali tudi notranji in zunanji bazen, saj nam je bilo vreme izredno naklonjeno.

Posebno navdušenje so naši člani pokazali ob vodenem sprehodu po zdraviliškem parku, ogledu poročne in koncertne dvorane v Zdraviliškem domu ter ogledu termalnega vrelca in znanih kopeli, ki so jih mnogi tudi v tem času preizkusili in bili nad njimi navdušeni.

V društvu diabetikov Ljubljana pa že pripravljamo program za jesensko preventivno okrevanje, ki bo od 3. do 10. oktobra 2021 v hotelu Delfin v Izoli. Pridružite se nam, dragi člani, saj prijave že sprejemamo.

Tekst: Neli Marjeta Kapus, foto: Karmen Maričič

n Društvo diabetikov Maribor

Meritve, meritve, meritve Nedvomno so meritve vrednosti sladkorja najpomembnejše opravilo vsakega sladkornega bolnika. Z meritvami si uravnavamo ritem življenja, prehrano, včasih grešimo in pazimo na nizke vrednosti. Veliko diabetikov tipa 2 poznam, ki si z rednimi vsakodnevnimi meritvami dobro uravnavajo sladkorno bolezen.

In vendar – kako je mogoče, da sladkorni bolnik tipa 2, ki se zdravi s tabletami, za škatlico (50 testnih lističev) plača več kot 20 evrov? Torej še danes ni upravičen do brezplačnih lancet. Ali ni preventiva cenejša kor kurativa? Zakaj zdravstvo ni uspelo prepričati zavarovalnice za brezplačno škatlico lancet na mesec za sladkorne bolnike tipa 2? Prav smešno postaja, da si proizvajalci lancet kujejo velike dobičke s prodajo zavarovalnici, zavarovalnica pa že leta to podpira in je gluha za zdravje sladkornih bolnikov tipa 2 , ki se zdravijo s tabletami.

V Društvu diabetikov Maribor smo na temo meritev in sodobne tehnologije 1. junija 2021 pripravili delavnico in šolo zdravega

Na temo meritev in sodobne tehnologije smo pripravili delavnico in šolo zdravega življenja.

življenja, ki jo je vodila profesorica zdravstvene vzgoje Danica Ostanek. Veseli smo bili njenega kvalitetnega predavanja o inzulinski črpalki z zaprto zanko in o pravicah do medicinskih pripomočkov.

Kako veseli bi bili bolniki tipa 2, če bi bili upravičeni do brezplačnih čitalnikov in senzorjev! To je še zelo daleč, čeprav so nekateri zapisali, da lepša urejenost sladkorne bolezni posameznikov pomeni tudi nižje stroške zdravljenja zapletov, ki se pri sladkorni Tekst: Mirko Topolovec, foto: arhiv društva bolezni lahko pojavijo.

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Novi stari načrti Kljub posebnim razmeram na vseh področjih življenja in dela čas teče in za nami je že polovica leta. Program društva smo izvajali, kolikor je bilo možno. Pridno smo hodili na pohode v našo okolico, in to kar vsak četrtek, imeli smo tri predavanja, ki so potekala v manjših skupinah – skrb smo posvetili stopalom, meritvam sladkorja in HbA1c ter ohranjanju zdravja s pomočjo narave. Članom smo ponudili tudi pedikuro. V društvu smo se srečevali in Na izletu s starodobnim avtobusom opravljali meritve, ohranjali smo stike s člani, pogrešali pa smo dejavnosti, povezane z druženjem. Občni zbor morsko okolje, predvsem pa mi, ki smo tu na novo zaživeli. smo uspešno opravili dopisno, pogrešali pa smo tisto najbolj Saj kar ne moremo verjeti, da nam je to »ratalo«, a je! prijetno – klepet ob malici. Ni bilo kopanja v naših zdraviliščih Imeli smo tudi jutranjo telovadbo, predavanja in meritve, kar je in izletov niti druženja, ki smo ga načrtovali ob dnevu žena. dalo našim počitnicam pomembno in koristno dopolnitev. Za

Toda – po dolgi, moreči zimi je prišla pomlad, omejitve so se sprostile in tudi v društvu smo ponovno zaživeli. Za druženje, načrtovano za marec, smo dobili novo ponudbo v maju in 57 članov, željnih spremembe, sonca, morja, družbe in svobode, se je v trenutku odločilo za bivanje v hotelu Histrion v Portorožu.

To nam je bilo kot darilo – sedem dni kopanja v morju in bazenih, sprehodov po Bernardinu, Portorožu in Piranu, odlične hrane v hotelu, izleti z avtobusom v Koper, starodobnikom v Marezige, gusarsko ladjo ob slovenski obali in v Izolo. Zvečer smo po dolgem času uživali ob živi glasbi. Sproščenost in zadovoljstvo se je čutilo povsod. K temu je prispevalo sámo

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Občinsko priznanje Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Brežice, ki je bila zaradi zdravstvenih razlogov v državi prestavljena z lanskega oktobra na letošnji junij, so 11. junija v Viteški dvorani Posavskega muzeja podelili priznanje tudi Društvu diabetikov Posavje – Brežice.

Društvo prejme občinsko priznanje za pomemben prispevek pri skrbi za zdravje ter promocijo zdravega načina življenja v občini Brežice in v Posavju.

Društvo deluje vse od leta 1987 in je v letu 2005 pridobilo status humanitarne organizacije. Za svoje člane in njihove družine ter za njihove prijatelje organizira številna predavanja, ki so namenjena ozaveščanju posameznikov o sladkorni bolezni, o vzrokih za njen nastanek ter o posledicah in načinih zdravljenja. S strokovnimi srečanji in drugimi dejavnostmi izobražujejo članstvo in skrbijo za dobro počutje svojih številnih društvenikov, ki prihajajo iz občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica ob Krki, Krško in Sevnica. Številne uspešno izvedene aktivnosti društva so botrovale temu, da je bila društvu diabetikov kar dvakrat, v letih 2013 in 2018, zaupana organizacija državne proslave ob počastitvi dneva sladkorne bolezni. Društvo se zaveda pomena preventive in čim bolj zgodnjega osveščanja o sladkorni bolezni, zato se je društvo v okviru svojega delovanja 40 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

zaključek smo pripravili srečelov, pri čemer so nam pomagali donatorji in pridne roke članic.

Prihajajo počitnice, ko vrata društva za nekaj časa zapremo, vendar pa bomo julija še izvajali aktivnosti, ki smo jih načrtovali in niso bile uresničene: balinanje, kopanje v bazenih, pohod na Kum, izlet na Roglo in obalo, septembra okrevanje predvidoma v Strunjanu, predavanja in srečanja v društvu ob sredah.

Prepričana sem, da bomo našli tudi nove ideje za naše dobro delovanje. Poudarek bo na druženju in gibanju, s čimer bomo poskrbeli za zdravje in se z zbiranjem kilometrov vključili v projekt Darujem kilometre.

Tekst in foto: Cvetka Kozmus

uspešno povezalo s približno 20 šolami iz Posavja, na katerih učence in dijake pripravljajo na državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni.

Društvo ves čas sodeluje in deluje po smernicah zdravniške stroke, na ravni države a se povezuje z vrhunskimi strokovnjaki in z Zvezo društev diabetikov Slovenije. Tudi v lokalnem okolju se društvo povezuje z zdravstvenimi ustanovami v Posavju, ki zagotavljajo ustrezno zdravljenje in neprestano izobraževanje članov. Vodstvo društva želi s predavanji in učnimi delavniV imenu društva je občinsko priznacami priznanih strokovnjakov nje zaradi odsotnosti predsednice društva Darje Mandžuka prevzela izobraževati svoje člane in jih spodbujati k zdravemu načinu Olga Bokša. življenja, vključujoč izvajanje redne telovadbe oziroma telesne aktivnosti, s čimer prispevajo k ohranjanju zdravja in boljšega počutja. Medsebojno povezanost člani društva redno krepijo z družabnimi srečanji, skupnimi izleti, pogovori in z obiskovanjem težje obolelih članov Tekst in foto: Rudi Mlinar na domu.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Lendava

Štefanu Hariju v slovo Letos se je poslovil naš dragi prijatelj, oče, mož, naš bivši predsednik in častni član Zveze društev diabetikov Slovenije Štefan Hari, dipl. inž. V slovo in spomin mu posvečamo nekaj misli.

Ker so časi epidemije in je veljalo omejeno zbiranje tudi na pogrebih, se od tebe nismo poslovili ob grobu. Če bi se, bi ti prebrali naslednje misli: Dragi Štefan, s težkim srcem se poslavljamo in te predajamo mirni in rahli domači zemlji, ki bo odslej tvoja topla odeja in te bo varovala pred vsem.

Zasluženo počivaš do večnosti, saj si svoje življenje ves svoj čas posvečal svoji družini – ženi in dvema otrokoma – dobrodelnosti in raznim društvom, v katerih si bil aktiven od svoje mladosti, še bolj pa po upokojitvi. Vse svoje funkcije v raznih društvih si imel rad in vse naloge si vestno opravljal.

Najbolj predano si se zavzel za Društvo diabetikov Lendava, kjer si bil dolgih 12 let predsednik. V društvu ti je uspelo s trdim delom veliko postoriti, tako da je postalo prepoznavno in v našem prostoru uveljavljeno. Uvedel si programe, pridobival članstvo terorganiziral in prirejal aktivnosti, ki jih prej ni bilo.

A največji uspeh za nas v tem majhnem mestecu in za okolico je bil, da ti je uspelo prepričati odgovorne, da je še kako pomembno, da kraj pridobi diabetološko ambulanto.

ab i d . w ww

To je bil velik podvig in je olajšalo življenja starejšim občanom Lendave z okolico.

Pri vsem tem ti je pomagala in stala ob strani ljubeča žena Neda. Aktivno si sodeloval tudi v izvršilnem odboru Zveze društev diabetikov Slovenije, katerega član si bil kar dva mandata. Za svoje zasluženo delo si prejel vsa možna priznanja in na koncu postal tudi častni član zveze. Tudi po odstopu s funkcije predsednika domačega društva si sodeloval v izvršnem odboru in pomagal pri vodenju z dobrimi predlogi, saj si imel veliko izkušenj.

Tvojih besed se še vedno spominjamo: »Dobro vodena sladkorna bolezen je pol zmage, drugo polovico pa pridobimo z znanjem na predavanjih!« Tako si nas vse motiviral, da se udeležujemo predavanj, na katerih si vedno sedel v prvi vrsti.

S svojim bogatim znanjem in pametnimi nasveti si imel vedno odprto uho za naše člane. Vendar si naposled tudi sam izgubil bitko z boleznijo, saj ti je naložila breme in si moral zadnja leta svoj čas deliti med družino in osebjem na oddelku za dializo v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kamor so te vozili trikrat tedensko. Kljub temu si še vedno našel čas za druženje s prijatelji ob jutranji kavici v Mercatorju.

Naposled te ni bi bilo več, postajal si šibkejši, bolj tih, utrujen in tako si zatisnil oči za vedno. Žalost nas je obšla ob novici o tvoji smrti in za trenutek smo obstali. Na tvoj grob položimo gorečo svečo, plamen svetle luči, ki naj ti sveti, mi pa ostajamo in vodimo društvo naprej tudi v tvojem imenu.

Društvo diabetikov Lendava in vsi tvoji znanci, prijatelji se poslavljamo z verzi Simona Gregorčiča: Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.

Zsuzsi Kepe, v imenu Društva diabetikov Lendava

a.s z e v z e tes

i

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

41

JEZIKOVNI KOTIČEK: Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače

Vejica: kdaj mora stati in kdaj ne sme? ® Teja Završnik, Leemeta Prevodi na ključ®

Pravilno postavljanje vejic je eno najkompleksnejših slovničnih vprašanj (dovolj zgovorno je že dejstvo, da ga Slovenski pravopis obravnava na 7 straneh), zato ni prav nič nenavadno, da ima večina govorcev slovenščine težave pri postavljanju vejic. V članku izpostavljamo nekaj primerov, v katerih se pojavlja največ napak.

Kdaj vejica mora stati?

Kdaj je vejica odveč?

Splošno pravilo je, da vejice pred veznikom IN ne pišemo, ker ta veznik navadno povezuje priredne (enakovredne) dele povedi, npr. Umival si je zobe in medtem ves čas govoril. Vendar pa vejico pred IN pišemo, kadar: uvajamo pojasnilo z veznikom IN SICER ali IN TO (Živi v Ljubljani, in sicer na Viču.); je pred veznikom IN odvisnik ali vrinjeni stavek (Rekel je, da bo spet prišel, in se poslovil.); veznik IN stoji skupaj s podrednim veznikom (če, ko) (Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga.)

Vejico pred KOT pišemo, če veznik uvaja primerjalni odvisnik z izraženo osebno glagolsko obliko, npr.: Mačka ima ostrejše kremplje, kot jih ima pes.

Vendar vejice pred KOT ne pišemo, če veznik zgolj povezuje dva člena v stavku: Mačka ima ostrejše kremplje kot pes.

Kaj pa vejica pred veznikom ALI? Vejico pišemo, če: veznik ALI uvaja predmetni odvisnik (Ni bila prepričana, ali jo je slišal.); veznik ALI izraža protivno priredje (Ni lepo, ali naj vam bo.). Vejice pred ALI ne pišemo v ločnem priredju (Pojdi z menoj ali pa ostani doma.), razen če je vmes še odvisnik (Pojdi z menoj, če imaš čas, ali pa ostani doma.)

Težavni deli so tudi pristavki, saj opazimo, da pisci pogosto pozabijo na drugo vejico, po Slovenskem pravopisu pa mora biti pristavek z vejicama ločen na obeh straneh (razen če stoji na koncu povedi), npr. Pridite v nedeljo, 23. septembra, ob 14. uri na koncert pevskega zbora.

Ravno tako pogosto kot vejice manjkajo, pa se zgodi, da je vejic v besedilu preveč. V nadaljevanju nekaj besed namenjamo primerom, kjer vejice ne pišemo. Vejice navadno ne pišemo pred vezalnimi vezniki in, pa, ter, npr. Bodi tiho ter pojej svoje kosilo do konca. Nadalje vejice navadno ne pišemo v ločnem priredju pred ločilnimi vezniki ali-ali, bodisi-bodisi, oziroma, npr. Ali greš ali boš počakal? Vejice tudi ne pišemo v stopnjevalnih priredjih pred vezniki nitiniti, ne-ne, npr. Ni se umil niti se ni preoblekel. Bodimo pozorni, da v vseh teh

42 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

primerih vejico pišemo v primeru vrinjenega stavka, npr. Bodi tiho, ker ne znaš povedati nič pametnega, ter pojej svoje kosilo do konca. Ali greš, kot je v tvoji navadi, ali boš počakal? Niti se ni umil, kot sem mu naročila, niti se ni preoblekel.

Zelo pogosto težavo predstavljajo tudi večbesedni vezniki, saj zanje velja, da vejice ne pišemo med deli večbesednega veznika niti je ne pišemo med več razli-

čnimi vezniki skupaj, npr. Medtem ko je hodil po cesti, si je prepeval.

Vejice ne pišemo pred tropičjem ter okrajšavami itd., ipd., itn., npr. Na poroko je povabil starše, sestro, brata, prijatelje ... Itd., itn. in ipd. so okrajšave za in tako dalje, in tako naprej ter in podobno, zato vejice pred njimi ne pišemo.

Prav tako ne pišemo še ene pike, če okrajšava stoji na koncu povedi.

V zadnjem času opažamo, da se (verjetno pod vplivom angleščine) pogosto napačno zapisuje vejica med večbesednimi stavčnimi členi, ki niso stavki, npr. Kljub velikim medsebojnim razlikam

se dobro razumeta. V teh in podobnih primerih, predvsem kadar je stavčni člen daljši, večkrat (napačno) zasledimo vejice, čeprav je v povedi samo ena osebna glagolska oblika. Vejico pa BI pisali, če bi te stavke preoblikovali v podredja: Čeprav so med njima velike razlike, se dobro razumeta.

Vejica – da ali ne?

Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače – to je verjetno pravilo, ki bi ga znali povedati na pamet, pa četudi bi nas sredi noči vrgli iz postelje. Zgornji primeri dokazujejo, da vejice tako preproste vendarle niso, a z malo premisleka pri pisanju bomo zagotovo poskrbeli za pravilno postavitev vejic.

Snapshot

Snapshot Page

6 January 2017 - 19 January 2017 (14 Days)

1/1

GMI

Glucose AVERAGE Glucose

6.5% or 48 mmol/mol

Average Glucose

21

7.8

DAILY CARBS

mmol/L

% above target

19 %

% in target

77 %

grams/day

Insulin RAPID-ACTING INSULIN

Median

10.0 % below target

326

mmol/L

39.3

units/day

Meal

4%

Correction

3.9

10th to 90th Percentile

User Change 0 00:00

4

Average duration

203 Min

06:00

12:00

18:00

00:00

Manual

LONG-ACTING INSULIN

Low Glucose Events

5.6

LOW GLUCOSE EVENTS

Total Daily Insulin

5.0

39.3u

units/day

39.3 units/day

Comments

3.9

• There was a ketone test. The result was 0.6 3.0

mmol/L. 2.2

00:00

06:00

12:00

18:00

00:00

• Gaps found in food data. 1 day in this reporting period has no recorded food

Sensor Usage events.

Sensor Data Captured SENSOR DATA CAPTURED Daily scans

97

100% %

4 50%

0% 00:00

06:00

12:00

18:00

00:00

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Vse aktivnosti društev, navedene v preglednici, se bodo izvedle ali izvajale, če bodo to v navedenem času dovoljevali in omogočali varnostni ukrepi in omejitve NIJZ za preprečitev širjenja koronavirusa.

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave prvi in zadnji četrtek v mesecu

merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava

ob sredah

vodeno terapevtska telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva zbirajo prijave od 10.00 do 12.00, pisarna društva naknadno pošljejo obvestilo ob 10.00, AP Domžale od 10.00 do 12.00, pisarna društva naknadno pošljejo obvestilo naknadno pošljejo obvestilo

pisarna društva, 041 575 708 Brane Peterka, 041 746 734 pisarna društva, 041 575 708 Brane Peterka, 041 746 734 pisarna društva, 041 575 708 pisarna društva, 041 575 708 pisarna društva, 041 575 708 pisarna društva, 041 575 708

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd ob 15.00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sobota, 28. avgust sreda, 1. september sobota, 11. september od 19. do 26. septembra sreda, 6. oktober sobota, 9. oktober sobota, 23. oktober

uradne ure, v juliju ni aktivnosti meddruštveni pohod merjenje krvnega sladkorja meddruštveni pohod, organizira DD Kranj okrevanje (Hotel Delfin Izola) merjenje krvnega sladkorja izlet s predavanjem pohod ob dnevu hoje in bele palice

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob sredah ob sredah

rekreativni pohod po okolici Dravograda uradne ure rekreativni pohod po okolici Slovenj Gradca

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva

ob ponedeljkih ob ponedeljkih in vsak prvi torek v mesecu vsak prvi torek v mesecu

informacije po telefonu

od 9.00 do 11.00

laični svetovalec merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka

od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 društven telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Žibert Patrick, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-mail: d.d.predsednik@kabelnet.net in diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Idrija ob ponedeljkih v oktobru ob torkih ob sredah četrtek, 9. september september oktober

vodena telovadba v bazenu telovadba nordijska hoja mini počitnice Makarska pohod predavanje na temo diabetesa

od 8.00 do 9.00, Hotel Cerkno ob 16.30, ŠC mala telovadnica ob 15.00, pred Domom upokojencev Idrija prijave na Turistični agenciji Nova v Idriji datum in kraj zbiranja bo objavljen naknadno datum in kraj bo objavljen naknadno

Vlasta Primožič, 040 621 865 Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424 Bogataj Zdenka, 031 307 089 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«)

Ivica Režek, 051 630 498

zbirajo prijave zbirajo prijave ob 10.00, v društvenih prostorih po dogovoru ob 8.30, v društvenih prostorih zbirajo prijave ob 10.00, v društvenih prostorih ob 8.30, v društvenih prostorih ob 9.30, v društvenih prostorih, prijavite se

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Savica Juntez, 041 285 341 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Center za krepitev zdravja

od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 17.00 do 19.00, dvorana Bonifika Koper ob 9.00, Hotel Laguna Strunjan ob 0.10 z AP Lucija; ob 0.25 z AP Izola; ob 0.35 z AP Koper; ob 1.00 iz Kozine; ob 10.00 trajekt iz Splita ob 10.00, Lovska Koča Rižana ob 8.00 z AP Lucija; ob 8.15 z AP Izola; ob 8.30 z AP Koper; ob 9.30 iz Ljubljane (Barje) ob 10.00, Lovska Koča Rižana ob 8.00 z AP Lucija; ob 8.15 z AP Izola; ob 8.30 z AP Koper; ob 9.30 iz Ljubljane (Barje) točen dan sporočimo kasneje ob 5.00 iz Ljubljane (Barje); ob 6.30 z AP Lucija; ob 6.45 z AP Izola; ob 6.50 AP Koper ob 5.00 z AP Lucija; ob 5.15 z AP Izola; ob 5.30 z AP Koper; ob 6.30 iz Ljubljane (Barje), potrebna je prijava ob 8.00 z AP Lucija; ob 8.15 z AP Izola; ob 8.30 iz AP Koper; ob 9.30 iz Ljubljane (Barje) ob 9.00, Hotel Laguna Strunjan

Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih

merjenje krvnega sladkorja in holesterola uradne ure balinanje

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723

Društvo diabetikov Kamnik sobota, 28. avgust sobota, 11. september torek, 14. september sobota, 18. september torek, 21. september od 26. septembra do 3. oktobra torek, 12. oktober torek, 19. oktober torek, 19. oktober

meddruštveni pohod, organizira DD Domžale meddruštveni pohod, organizira DD Kranj, Cerklje učna delavnica izlet merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka zdraviliško edukativno okrevanje Šmarješke Toplice druženje, izmenjava izkušenj merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka učna delavnica

Društvo diabetikov Koper vsak dan vsako prvo sredo v mesecu ob petkih sobota, 10. julij od 5., do 12. julija

plavanje uradne ure kegljanje šola kuhanja edukativno zdravljenje Otok Korčula – Vela Luka – predavanja

sobota, 17. julij od 18. do 25. julija

občni zbor, piknik Lovska koča Rižana in predavanje edukativno zdravljenje v Termah Rogaška Slatina – predavanja

sobota, 4. september od 5., do 12. septembra

piknik Lovska koča Rižana – predavanje edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske toplice – predavanja

od 16. do 22. septembra od 19. do 26. septembra

Evropski teden mobilnosti, pohod in merjenje krvnega sladkorja edukativno zdravljenje na Dugem otoku – predavanja

od 3. do 10. oktobra

edukativno zdravljenje v Kulaši – predavanja

od 17. do 24. oktobra

edukativno zdravljenje v Termah Rogaška Slatina – predavanja

sobota, 30. oktober

Šola kuhanja

44 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6 Julija in avgusta bo društvena pisarna zaprta! V tem času smo dosegljivi po telefonu julija in avgusta četrtek, 26. avgust meddruštveni pohod, organizira DD Domžale ob 7.00, Diabetični center Kranj od 30. avgusta do 3. septembra 5-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike: Rogaška Resort, Grand hotel Rogaška ob 10.00, AP Kranj, postajališče št. 1 meddruštveni pohod: Cerklje–Brnik ob 8.00, Diabetični center Kranj sobota, 11. september delavnica Prehrana v starosti (mag. Erika Povšnar) ob 16.30, Diabetični center Kranj četrtek, 23. september izlet v neznano ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 sobota, 2. oktober pohod: okolica Šenčurja ob 8.30, Diabetični center Kranj sobota, 9. oktober delavnica Sladkorna bolezen in moja telesna teža torek, 19. oktober (Sonja Mušč, dipl. med. sest.) ob 16.00, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 490 031 485 470 ali 031 202 660 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ponedeljek, 5. julij od 11. do 18. julija ponedeljek, 5. julij od 11. do 18. julija sobota, 24. julij ponedeljek, 2. avgust ponedeljek, 6. september ponedeljek, 4. oktober ponedeljek

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohod s piknikom edukativno zdravstveno okrevanje v Moravskih Toplicah pohod po dogovoru edukativno okrevanje Moravske Toplice pohod s piknikom pohod v okoliške kraje izlet po dogovoru pohod po okolici Lenarta uradne ure

od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni, Nikova 9 ob 9.00, trgovina Klasek zbirajo prijave ob 9.00, trgovina Klasek po dogovoru ob 10.00, Polena ob 9.00, trgovina Klasek po dogovoru ob 9.00, trgovina Klasek od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Zsuzsi Kepe, 031 345 046

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ponedeljek in sreda ob ponedeljkih začetek predviden v septembru ob sredah vsako prvo sredo razen avgusta vsak četrtek

od 11. do 18. septembra predvidoma septembra predvidoma oktobra od 17. do 24. oktobra

uradne ure (tudi po telefonskem dogovoru) od 8.00 do 11.00, društvena pisarna telovadba od 19.00 do 20.00, športna dvorana Litija ustvarjalne delavnice od 9.00 do 12.00, v društveni pisarni plavanje od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji merjenje sladkorja, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni pohodi v naši bližnji in daljni okolici; za pohode po okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom od 7.00 ali ob 8.00, zbor pred društveno pisarno edukativno okrevanje na Korčuli zbirajo prijave predavanje: predstavitev merilnika FreeStyle Libre predavanje 6 strupov v naši prehrani ter največji miti zdrave prehrane edukativno okrevanje v Šmarjeških ali v Dolenjskih Toplicah zbirajo prijave

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih prvi ponedeljek v mesecu ob torkih ob torkih ob sredah prvo in tretjo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih julija in avgusta sobota, 11. september sobota, 25. september ponedeljek, 20. september

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka in telesne teže od 14.00 do 17.00, društvena pisarna pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu (predhodno naročiti), merjenje HbA1c od 14.00 do 16.00, društvena pisarna uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata vodena aerobna vadba od 17.00 do 18.00, Fakulteta za šport, Kodeljevo sprehod na Ljubljanski grad od 10.00 do 12.00, Streliška ulica 17 vodena aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata vodena aerobna vadba v telovadnici od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor uradne ure le ob ponedeljkih od 14.00 do 16.00, društvena pisarna izlet Splavarjenje po Dravi ob 8.00, Hala Tivoli, prijave do 5. septembra

od 3. do 10. oktobra

sprehod v gozd ob 10.00, Fakulteta za šport, prijava do 20. septembra predavanje Diabetiki in nega nog ob 17.00, prijava do 15. septembra vodena vadba preko zooma (trikrat tedensko); kdor želi, se nam lahko pridruži, vodijo nas študentje kineziologinje s Fakultete za šport; doma preko zooma; preventivno okrevanje v Izoli v hotelu Delfin ob 10.00, Hala Tivoli, prijave do 25. septembra

sobota, 23. oktober

kostanjev piknik v parku Kodeljevo

ob 11.00, park Kodeljevo, prijave do 15. oktobra

Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 Nika Hudoklin, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Ana Prah, 031 637 394 Neli Kapus, 041 601 421 Darinka Kraljič, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 ali info@diabetiki-ljubljana.si Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 za povezavo pokličite Neli Kapus, 041 601 421 ali Karmen Maričič, 041 708 500 Karmen Maričič, 041 708 500 ali info@diabetiki-ljubljana.si Karmen Maričič, 041 708 500 ali info@diabetiki-ljubljana.si

Društvo diabetikov Ljutomer sobota, 3. julij prva sobota v avgustu petek, 6. avgust v drugi polovici avgusta v prvi polovici septembra prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu drugi četrtek v mesecu

srečanje Društev diabetikov Pomurja v Gornji Radgoni praznovanje občinskega praznika s tradicionalno prireditvijo Občina na prostem predavanje družbe Zaloker & Zaloker, zastopnik proizvajalcev merilnikov krvnega sladkorja tradicionalno letno srečanje z druženjem in pohodom po okolici Pristave predavanje (tema še ni določena) uradne ure, merjenje sladkorja v krvi, druženje pohod in druženje z merjenjem sladkorja v krvi rekreativno kopanje s plavanjem v Termah Banovci

ob 8.00, avtobusna postaja

Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 16.00, na Glavnem trgu v Ljutomeru

Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 16.00, v Večgeneracijskem centru Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 15.00, v Ljutomeru ob 16.00, v Večgeneracijskem centru Ljutomer od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

4 ure (s člansko izkaznico ceneje) od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15

Terme Fontana Trgovina Medika Trgovina Diafit Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih, torkih in sredo ob sredah ob petkih

plavanje in savna v Fontani brezplačno merjenje sladkorja v krvi brezplačno merjenje sladkorja v krvi stezno kegljanje in namizni tenis uradne ure laično svetovanje, pomoč v stiskah in težavah – odprti telefon pikado, namizni tenis, rusko kegljanje

Zdenko Babič, 040 351 919

Sladkorna bolezen JULIJ 2021

45

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

torek, 7. september petek, 10. september sobota, 25. september septembra septembra sobota, 2. oktober torek, 5. oktober sobota, 23. oktober

učna delavnica s predavanjem in merjenje krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, obvezne prijave kolesarjenje obvezna prijava izlet obvezna prijava okrevanje na morju, možnost unovčenja turističnih bonov obvezna prijava dan mobilnosti, brezplačno merjenje sladkorja v krvi in tlaka Trg svobode, Maribor pohod Vodole obvezna prijava učna delavnica s predavanjem in merjenje sladkorja v krvi od 10.00 do 12.00, obvezne prijave izlet obvezna prijava Obvestila na oglasni deski društva in na spletni strani www.diabetiki-mb.si

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihovi 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod po okolici Leš in Prevalj pohod po okolici Raven pohod po okolici Mežice pohod po okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ul. 5, Murska Sobota

ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu

vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger uradne ure in merjenje krvnega sladkorja sestanek društva, predavanje ali delavnica

ob četrtkih

brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15, v telovadnica ekonomske šole Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik

Helena Copot, 041 343 630 Helena Copot, 041 343 630 Igor Vitez, 041 730 080 Jožica Gibčar, 041 953 874 Marija Barber, 031 511 816

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka vsako drugo sredo v mesecu ob sredah

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka celo leto do 15. decembra 2021 v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice (najprej plačilo, nato prejmete karte) nekajurni pohod po okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave uradne ure aktualni dogodki društva na spletna stran http://ddnm.si

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva od 15. aprila naprej telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva, obvezna prijava ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26 a ob 14.00, pred Občino Videm, zbirajo prijave na železniški postaji Ptuj, zbirajo prijave vabilo prejmejo po pošti na železniški postaji Ptuj, zbirajo prijave

Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525 ali Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, Nova oprema Slovenj Gradec ob 9.00, Mercator ob 16.00, kegljišče Tuš

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kasper, 051 381 007 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. med. sest., 031 740 461

od 9.30 do 11.30, prostori društva (zaprto od 15.7.do 18.8.) ob 8.00, zbirajo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00, v prostorih društva

Vika Remic, 031 404 243

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu četrtek, 5. avgust sobota, 28. avgust četrtek, 9. september

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave Pohod po okolici Vidma bo potekal po sprostitvi ukrepov. druženje na Pohorju na Rogli zdravstveno predavanje druženje – Goričko

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi kolesarjenje vsak dopoldan kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

Svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SB2 s klicem na odprti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah prvi in tretji četrtek sreda, 1. september sreda, 15. september septembra četrtek, 14. oktober

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohodi v bližnjo okolico po dogovoru kopanje v Rimskih termah pohod na Podmejo okrevanje kopanje v Laškem

Društvo diabetikov Tržič prvi torek v mesecu

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

ob torkih sobota, 17. julij sobota, 21. avgust sobota, 11. september

uradne ure dopoldan in popoldan

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva, Stantetova 16

Milica Vertačnik, 070 875 519; Antonija Škrbič, 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212 tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 15.00, Ribiška koča Velenje Franc Simončič, 041 776 212 pohod Poljčane–Boč ob 7.00, Avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 pohod Zreče–Brinova gora ob 7.00, Avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 Atilova pot ob 7.00, Avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 Natančni datumi dejavnosti bodo objavljeni na plakatu na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje, Društvu diabetikov Velenje in javljeni po e-pošti članom.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

46 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

kegljanje uradne ure

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00, prostori društva

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

NAGRADNA KRIŽANKA aslov rubrike

2%5$%$ 3(9.$ 6/$'.251$ 7,62ý, '(/ 0,187( +5867$1&$ -$1.29,ý %2/(=(1 9 6./(3,+

+8025,67 .$ 3875,+

â3$16., ,*5$/(& $1721,2

6,'52 .279$

-8ä12 $)5,â.$ $17,/23$

086/,0$1 6., 6.5$- 1(ä 9 $)*$1, 67$18 35(%,9$/&, ,5$.$ 32/,7,ý1$ 25*$1, =$&,-$

.26 &(/27(

25$1ä$'$

,7 3,6$7 $/%(572

0(5,/2

ý2 3

02ý 1$ '(/29$1-( $0(5,â.$ ,='(/(.

1$5(-(1 = ,*5$/.$ -2/,( 9$/-$1-(0

325(./2 9,5 $3$5$7 6752-

$YWRU 9ODGLPLU 0LORYDQRYLü 1$-(72 3(52

ä57(9 â.2'( .'25 -( 2â.2'2 9$1

02'5,/2 %$59,/2 6/29(16., 3,6$7(/ %(/( 78/3,.(

$0(5,â., 05(ä$67$ *25$ 9 ,*5$/(& -8ä1, 65%,-, 7.$1,1$ =$ 025$/(6 =$9(6(

$/(â ý$5

29,-$1-( 0(672 9 586,-, - 2' 85$/$ 6/$12 -(=(52 9 .$=$+67

959 2ä( 5$67/,1$ =$ 35,'2%, 9$1-( 2/-$ 6/29(16., 6/,.$5 0$7(-

$/(â .(561,.

6/ 3,6$7 ,9$1

92'$ 35( 675(ä(1$ 6 675(+(

1(.' 12 *20 â,/-$.

-(*8/-, 32'2%1$ 5,%$

Kupon za nagradno križanko št. 139 (julij 2021) Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

#

1(0â., ),/2=2) ,1 62&,2/2* 7+(2'25

-8ä12$0 .8.$9,&$ 5$'21

$5+,7(.7 3/(ý1,.

2*5,1-$/2

323$5(.

95+291, 125',-6., %2*

675(/ 35, 12*20(78

/2-=( *267,â$ 35,67$1, âý( 9 ,7$/,-,

,*5$/1, 5(=8/7$7

0(672 1$ +21â8-8

'2%(5 '26(ä(.

$)5,â.$ .52ä1$ 9$6

62/0,=$&,- 6., =/2*

/$+.2ä,9$ ä(16.$

02ý$1 '(ä 3/2+$

3,61$ 3218'%$ 9 75*29$1-8 ,178,&,-$ 6/871-$

6/ %$/(7 02-0,5

,5(1$ .2+217

10

0,*/-$- *,% 1,.(/-

,7$/,-$16., 3(9(& &$5862 ,='(/29$ /(& &$-1

52%(57 -2+1621

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 139 bosta podarila podjetje PROSAFE International, d.o.o., Bled in Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 30. avgusta 2021 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka 139«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov sloda@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 139«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: torbice elite bags. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

48 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

S PAMETNIM SISTEMOM JE VSAKO MERJENJE

ENOSTAVNO

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno. Sistem Accu-Chek Guide ponuja enostavne pametne rešitve za merjenje, za zaščito testnih lističev in takojšnje spremljanje rezultatov meritev.

Do testnega lističa brez nerodnosti

Nežen odvzem krvi

Široko testno polje za hitro merjenje

DC-1/2021-11

Povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini z medicinskimi pripomočki za nasvet in se posodobite z merilnikom Accu-Chek Guide.

Vidno podnevi in ponoči

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK GUIDE, MYSUGR in FASTCLIX so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. Imena in blagovne znamke drugih izdelkov so last svojih lastnikov. © 2021 Roche Diabetes Care

www.accu-chek.si I

Accu-Chek Slovenija I

Accu-Chek Slovenia

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen, VE IN ZNA! ročnino a n o n t e l e Podarit ladkorna na revijo S rodniku, o s n e z e l o b rijatelju, p i l a u c n a zn v društvo n e j n a l č v ki n i ! diabetikov Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

Naslov: ...................................................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov:

✃

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

6/$'.251$ %2/(=(1

3/$9$ 0256.$ 5,%$

9$6 35, 67$5(0 75*8 35, /2ä8

$1*/(â., */$6%(1,. %5,$1

=(/8 +8'$ -(=$ 65'

.,/2*5$0

35,95 ä(1(& (7$7,=0$

7(/29$'1, (/(0(17 1$ 3$57(5-8

75$. %$59 6.2=, 35,=02

.5$- 35, 0$5,%258

$9675,-6., 3(9(& -h5*(16

6/(' 9 61(*8

75,'(/12 80 '(/2 $0 52&.

6.83,1$

â2 3

0(672 9 0,&+,*$18

65('6792 =$ 63/$9 63/$9,/2

*/ 0(672 6/$'.251$ -$3216.2 %(/2586,-( 5,ä(92 %2/(=(1 35,'(/(. ä*$1-( (1(*$ /(7$

6/(3267 %(/* .2/( 6$5 -($1

$YWRU 1(67$%,/1$ 1$35$9$ 9ODGLPLU +2-$ ., 6( 0LORYDQRYLü 3,-$1&$ 35,./-8ý, 1$-(72 2327( 1$ .$3(52 .$9267

(1.$ (1,&$

+5 3(9.$ *5ý,û 95$7$ 9 3/278

0(67(&( 9 $9675$/6., 3529$16, 0('9('(.

65(%52

2'3$'1$ 92'$ 5('.2

0(67(&( 9 *5ý,-,

85$'1, 63,6

*,% .5(71-$

$1* ,*5$/ .$ 9,9,(1

1,1$ 6751$' 67583(1 3/,1

0$/,.

35(32 *,%$1-(

2.5$6 1$ 95+8 .$3(

1(21 5(.$ 9 $1*/,-,

75ä1,&$

9/$'$56.$ 52'%,1$

6(=1$0 63,6(.

=(0(/-6.$ 602/$ =$ 35(3/$ 67,7(9 &(67

(9$ %272

,7 5(ä,6(5 6(5*,2

.267802 *5$).$ 92*(/1,.

$9675,-6., 3(61,. *(25*

6/ 3,6$ 7(/- )5$1

-$%/$1$ =$67$5

7$/,-

6252'1,.

32 2ý(72 9, 675$1,

,=5$67(.

1$ .2ä, 5(.$ 6.2=, %(51 9 â9,&,

1$5$9$ ý8'

#

5$67/,1$ = =51, =$ 6,92 02.2

Kupon za nagradno križanko št.139 Razgibani kviz (julij 2021) 1

2

3

4

11

12

13

14

5

6

7

8

9

10

2*1-(1,.

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo.

.'25 126, 2ý$/$

Ime in priimek: .........................................................................................................................

252'-( =$ 6(.$1-( 6/29(16.$ ,*5$/.$ $/-$

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 139 Razgiban kviz bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 30. avgusta 2021 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »za Razgibani kviz«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov sloda@siol.net s pripisom v zadevi »za Razgibani kviz«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen JULIJ 2021

MERITVE GLUKOZE NISO VEČ POTREBNE SKENIRANJE NI VEČ POTREBNO

* ODLIČNA REŠITEV

ALARMI IN OPOZORILA ZDRUŽLJIVOST S PAMETNIMI TELEFONI VODOODPORNA, PRENOSLJIVA NAPRAVA MAJHEN SENZOR

IZOGNITE SE NIHANJEM SLADKORJA V KRVI

E N O S TA V N A NAMESTITEV 10-DNEVNI SENZOR NOŠENJA DELJENJE P O D AT K O V O GLUKOZI ZA OTROKE, S TA R E J Š E O D D V E H LET UPORABA PRI NOSEČNICAH JE MOGOČA

S hitrim pregledom podatkov na pametnem telefonu ali pametni uri boste vedeli, kam se giblje raven glukoze.

Dexcom G6 – sistem za neprekinjeno merjenje glukoze. (CGM) Študije potrjujejo, da lahko Dexcom CGM-sistemi bistveno izboljšajo kakovost življenja in počutje svojih uporabnikov. Na splošno se počutite bolj samozavestni pri nadzorovanju vaše sladkorne bolezni, prav tako se bolj poredko pojavljajo tudi prenizke ali previsoke ravni glukoze, kar vam omogoča daljše ohranjanje ciljne vrednosti (1,2,3). Če opozorila o vrednosti glukoze in kontrolne vrednosti v Dexcom G6 ne ustrezajo vašim simptomom ali pričakovanjem, za merjenje sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi.

Za vse nadaljne informacije vam je na voljo naš center za stranke, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč.

Dexcom klicni center : 080 48 88 80 Dexcom Austria GmbH, Leopold-Gattringer-Straße 25 AT-2345 Brunn am Gebirge si.info@dexcom.com www.dexcom.com

Ruth F. (Typ 1-Diabetes)

# Za seznam združljivih naprav obiščite www.dexcom.com/compatibility § Senzor in oddajnik Dexcom G6 sta vodoodporna in se ob pravilni namestitvi lahko 24 ur potopita pod vodo, do več kot dva metra. ** Za sledenje potrebujete aplikacijo Follow.

Sistem Dexcom G6 morate uporabljati skladno z navodili za uporabo, ki so priložena vaši napravi ali pa jih najdete na spletni strani www.dexcom.com.

Upoštevajte vse indikacije, kontraindikacije, opozorila, previdnostne ukrepe in obvestila. Če tega ne storite, lahko prihaja do neznanja hude hipoglikemije (nizek krvni sladkor) ali hiperglikemije (visok krvni sladkor) in / ali odločitve o zdravljenju, ki ima lahko negativne učinke. Če opozorila o vaših vrednostih glukoze in kontrolnih vrednostih v sistemu Dexcom G6 niso skladna z vašimi simptomi, za odločanje o zdravljenju sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi.Po potrebi ali v nujnih primerih poiščite zdravniško pomoč. © 2021 Dexcom Inc. Vse pravice pridržane.

LBL016049