Revija Sladkorna bolezen st.138

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 138 • Maj 2021 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

Ključni trenutek v zgodovini sladkorne bolezni GENERALNI SPONZOR ZDDS

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v juliju 2021.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

Fotografija na naslovnici: Dejan Damiš

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Anuša Ferjan (članica) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

V slogi je moč ® Sergeja Širca, urednica

Naslov tokratnega uvodnika je morda res izrabljena fraza, a še vedno drži. Potrjuje se nam v vsakodnevnem življenju, v službi in doma, v zdravju in bolezni, predvsem pa takrat, ko naletimo na težave.

Da smo skupaj močnejši, se je potrdilo tudi ob aktualni dobri novici za številne osebe s sladkorno boleznijo: po dveh letih prizadevanj številnih posameznikov, združenj in ustanov so najsodobnejše inzulinske črpalke z zaprto zanko uvrščene na seznam medicinskih pripomočkov, ki zavarovancem pripadajo brez doplačila. Kaj to pomeni za življenje s sladkorno boleznijo, dobro veste številni med vami, drage bralke in spoštovani bralci. Zelo me veseli, da so peticijo, ki je na ta problem opozarjala, podpisali tudi številni, ki nimajo sladkorne bolezni, kot je razvidno iz objavljenih komentarjev. Pod peticijo je 6325 podpisov!

Aktualna situacija, ko se še vedno spopadamo z epidemijo, nas je naučila predvsem, kako pomembno je za nas vse zdravstveno osebje. Kljub nekaterim neprijetnim novicam, ki nas trenutno razburjajo, je treba poudariti, da je mnenje o diabetologih in njihovih ekipah med ljudmi s sladkorno boleznijo zelo dobro.

Pomen podpore v naši okolici najbolj pride do izraza, ko zbolimo. V skoraj vsaki številki revije Sladkorna bolezen objavimo zgodbo osebe s sladkorno boleznijo, ki vedno znova, brez izjeme poudarja pomen podpore. Tokrat je to Cvetka Kozmus, predsednica Društva diabetikov Trbovlje. V 60 letih, kolikor jo spremlja sladkorna bolezen, se je lahko zanesla na podporo staršev, moža in sina, zdravstvenega osebja ... Prepričana sem, da ni naključje, da je tudi sama v oporo članom diabetičnega in ostalih društev, v katerih sodeluje.

Prav društva diabetikov so v teh težkih mesecih pomembna oblika podpore ljudem s sladkorno boleznijo. Čeprav se srečujejo s številnimi omejitvami, so zelo iznajdljiva pri organizaciji takih in drugačnih srečanj. Zveza društev diabetikov Slovenije je pri tem dragocen podpornik, pa tudi neutruden generator idej, projektov in akcij.

Upam, da vi v svojo ekipo, s katero izboljšujete življenje s sladkorno boleznijo, štejete tudi našo revijo. V tej številki smo ponovno zbrali kup strokovnih, a v razumljivem jeziku napisanih prispevkov, ki vam bodo v pomoč pri obvladovanju bolezni. Pravzaprav se v oblikovanje revije čedalje bolj vključujete tudi vi. Pričakujemo še boljši odziv, saj ko ima človek težavo, mu je zagotovo najbolj dragocena izkušnja človeka, ki se z isto težavo že uspešno spopada.

In v tem duhu, složni in skupaj, bomo zagotovo prišli do Lune – kar je cilj letošnje akcije #darujem kilometre. Želim vam, da bi vedno imeli okoli sebe ljudi, na katere se lahko zanesete.

Cvetka Kozmus iz Trbovelj s sladkorno boleznijo živi že od otroštva.

Sladkorna bolezen MAJ 2021

3

VSEBINA

6 8 12 14

20

22

28 30

32

34 42 44 OSREDNJA TEMA 5

Ključni trenutek v zgodovini sladkorne bolezni

6

Deček, ki je prvi premagal sladkorno bolezen

INTERVJU 8

Prišla je z novo šolsko torbo

NOVICE 11

Nalezimo se dobrih navad – cepimo se Inzulinska črpalka z zaprto zanko brez doplačila

25

Za zdravje in boljše počutje se je vredno potruditi

27

Redni pregledi očesnega ozadja so pomembni

28

Izboljšajmo ravnotežje in koordinacijo

30

Svojci so lahko v veliko oporo

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 32

Fižol, čičerika, stročji fižol – zdravo in okusno

33

Stročnice – pomemben vir beljakovin

VRTNO VESELJE

AKTUALNO

34

12

Uspešno delo kljub omejitvam

OBRAZI MED NAMI

14

Z letošnjo akcijo #darujem kilometre gremo do Lune

42

Franc Cesar, Društvo zgornjesavinjskih diabetikov

16

Po epidemiji povečanje bremena sladkorne bolezni

43

Vi ustvarjate

ZA NAŠE ZDRAVJE 20 22

Diabetična noga – zaplet sladkorne bolezni, ki ga lahko preprečimo Diabetično ledvično bolezen moramo čim hitreje prepoznati

4 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Okrasna drevesa na vrtu

VAŠ POGLED 44

Rudi Mlinar, Društvo diabetikov Posavje Brežice

JEZIKOVNI KOTIČEK 48

Jezikovne smetke ali katerim izrazom se raje izognimo

OSREDNJA TEMA: Kratka zgodovina sladkorne bolezni (2. del)

Ključni trenutek v zgodovini sladkorne bolezni ® izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med., Inštitut za fiziologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

V prejšnji številki revije Sladkorna bolezen smo v prvem delu kratke zgodovine sladkorne bolezni potovali od prvih opisov bolezni do ključnega trenutka v zgodovini raziskovanja diabetesa, to je odkritja in uporabe inzulina. Tokrat objavljamo drugi del prispevka izr. prof. dr. Andraža Stožerja, ki opisuje obdobje uspešne izolacije in uporabe inzulina.

Odkritje in izolacija inzulina Frederick Banting (1891–1941) je bil jeseni leta 1920 mlad zdravnik, katerega praksa v mestecu London v Ontariu v Kanadi ni bila preveč uspešna, tako da si je dodaten denar služil kot predavatelj farmakologije na Univerzi v Zahodnem Ontariu. 1. novembra 1920 je moral študentom predavati o sladkorni bolezni in za pripravo je bral dela Minkowskega, Opieja in Sharpey-Schaferja (prva dva sta dokazala povezavo med trebušno slinavko in sladkorno boleznijo, Sharpey-Schafer pa je oče endokrinologije in je poimenoval inzulin; op. urednice). Hkrati pa je v literaturi zasledil, da so dotedanji poskusi, da bi inzulin izolirali iz zmletega tkiva trebušne slinavke, spodleteli, verjetno zaradi prisotnosti encimov v eksokrinem delu, ki lahko razgradijo tudi inzulin.

Banting je tako uvidel, da je največji izziv za uspešno izolacijo preprečitev njegove encimske razgradnje. Pri razmišljanju o tem, kako to doseči, mu je prišlo v roke tudi delo Mosesa Barrona, ki je ravno leta 1920 ugotovil, da eksokrino tkivo trebušne slinavke v veliki meri propade, če se zapre njegova izvodila. Banting je sklepal, da bi lahko z Anekdota pravi, da sta bila za študentsko mesto dva kandidata, Charles Best in Clark Noble. Ker je Banting potreboval samo enega pomočnika, sta Best in Noble vrgla kovanec in naključje je hotelo, da je bil izbran Best.

Tako ključni poskus Minkowskega in von Meringa kot tudi izolacija inzulina v Torontu so omogočili poskusni psi. Danes so poskusi na psih zelo redki, kot poskusne živali pa se več uporablja manjše sesalce s slabše razvitimi možgani (denimo miši), zaradi česar je trpljenje teh živali v primerjavi s psi manjše. Zanimivo pa je, da tudi človeštvo psom vsaj delno vrača za njihovo veliko žrtev pri odkrivanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Tudi pri psih je namreč zelo pogosta sladkorna bolezen in pred odkritjem inzulina je bila zanje ta bolezen smrtna. Zelo hitro po odkritju inzulina se je ta začel uporabljati tudi za zdravljenje sladkorne bolezni pri psih. Zaradi učinkovitosti in razpoložljivosti se tudi za zdravljenje sladkorne bolezni psov pogosto uporablja človeški inzulin. zaprtjem izvodil in uničenjem eksokrinega dela, ki izloča encime, preprečil razgradnjo in omogočil uspešno izolacijo inzulina. Oborožen samo s to idejo, pred tem namreč ni imel praktično nobenih izkušenj z delom v laboratoriju, je prosil za sestanek pri profesorju fiziologije na Univerzi v Torontu, Johnu Macleodu (1876–1935). Macleod se je odločil, da Bantingu omogoči delo v laboratoriju, mu daruje nekaj poskusnih psov, prav tako pa mu je za pomoč namenil študenta medicine, Charlesa Besta (1899– 1978).

avgust 1900: 18. avgusta 1900 se je v Mengšu rodil prof. dr. Ljudevit Merčun, prvi slovenski diabetolog

Poskusi so se začeli maja 1921. Banting in Best sta operirala poskusne pse dvakrat. V prvi operaciji sta jim podvezala in s tem zaprla glavna izvodila trebušne slinavke in povzročila atrofijo eksokrinega dela. Čez nekaj časa sta jim v drugi operaciji trebušno slinavko odstranila in s tem sprožila sladkorno bolezen, hkrati pa sta iz tkiva odstranjene slinavke pridobila inzulin in ga vbrizgala psom ter tako povzročila izboljšanje simptomov.

Pri pridobivanju čistejšega preparata inzulina jima je po nekaj mesecih začel pomagati biokemik James Collip (1892–

maj 1921: začetek poskusov za izolacijo inzulina

januar 1922: prvi uspešen klinični test inzulina

Poskusi za izolacijo inzulina Sladkorna bolezen MAJ 2021

5

OSREDNJA TEMA: Leonard Thompson – prvi

Deček, ki je pr ® Povzeto po članku dr. Howarda Markla, direktorja Centra za zgodovino medicine na Univerzi Michigan, ZDA

11. januarja 1922 je 14-letni kanadski deček lebdel med življenjem in smrtjo. Ime mu je bilo Leonard Thompson in trpel je v zadnjem stadiju bolezni, ki je bila takrat znana kot diabetes mellitus. Že leta 1923 sta Banting in Macleod za odkritje inzulina prejela Nobelovo nagrado.

Banting je polovico svoje polovice nagrade podaril Bestu, Macleod pa Collipu. Po podelitvi so se demonstrativno oglasili številni znanstveniki, ki so že nekaj let pred kanadsko ekipo vsaj delno uspešno izolirali inzulin in ga tudi uporabili na živalih s sladkorno boleznijo, med njimi sta najpomembnejši imeni Georg Zuelzer (1870– 1949) in Nicolae Paulescu (1869–1931). Najbližje uspehu pri zdravljenju sladkorne bolezni pri živalih z izvlečki trebušne slinavke pa je leta 1919 prišel Israel Kleiner (1885-1966), vendar se po podelitvi Nobelove nagrade kanadski ekipi ni oglasil in zase ni zahteval nobenega priznanja. Kljub temu je jasno, da so kanadski raziskovalci v veliki meri ignorirali predhodne rezultate, delno tudi zato, ker so bili objavljeni v tuji literaturi in napisani v njim neznanem jeziku, prav tako pa tudi pozneje ostalim raziskovalcem niso namenili ustreznega poklona. Frederick Banting je postal in še zmeraj ostaja najmlajši prejemnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino, s starostjo 32 let v času, ko je prejel nagrado.

1962). Kmalu so pomislili tudi na to, da bi lahko inzulin pridobivali iz tkiva novorojenih telet. Pri njih je namreč trebušna slinavka bistveno večja kot pri psih, prav tako pa ob rojstvu eksokrini del še ni razvit. Tudi to jim je uspelo, kmalu pa so inzulin lahko izolirali tudi iz tkiva odraslih živali. Že januarja 1922 so kanadski raziskovalci izvedli tudi prvi uspešen klinični test.

14-letnemu Leonardu Thompsonu, ki je trpel zaradi sladkorne bolezni tipa 1, so vbrizgali prečiščen preparat inzulina. Koncentracija glukoze v krvi se je močno znižala, izločanje glukoze z urinom močno zmanjšalo, deček pa se je praktično takoj boljše počutil in postal bolj aktiven. Samo eno leto za

januar 1923: podeljen je ameriški patent za inzulin

Prepoznavanje prave vrednosti inzulina.

6 Sladkorna bolezen MAJ 2021

prvo uspešno uporabo inzulina v kliniki je bil Bantingu, Collipu in Bestu podeljen ameriški patent za inzulin in torontsko metodo izolacije. Vsi trije so patent za en dolar prodali Univerzi v Torontu in tako nihče od njih od odkritja neposredno ni zaslužil praktično nič.

Za ljudi s sladkorno boleznijo je bila edina tedaj dostopna terapija dieta s stradanjem, zato je deček ob sprejemu v bolnišnico v Torontu tehtal samo slabih 30 kilogramov. Še huje, vedno znova je izgubljal zavest, saj ga je neprestano odnašalo v diabetično komo.

Njegov oče si je tako obupano želel rešiti sina, da je zdravnikom dovolil Leonardu vbrizgati novoodkrito zdravilo, ki ga na človeku niso še nikoli preizkusili.

Zdravniki so ga imenovali inzulin.

Inzulin je samo nekaj mesecev pred tem ob podpori profesorja Johna Macleoda in pomoči študenta Charlesa Besta (ter nekaj psov) odkril Frederick Banting, vztrajen mlad kanadski kirurg (opomba urednice: več v prispevku na str. 5).

Inzulin na začetku razvoja tega zdravila, ki je rešilo na milijone življenj.

Foto: SSPL/Getty Images.

Nadaljnje branje: 1. Ceranowicz P et al. The Beginnings of Pancreatology as a Field of Experimental and Clinical Medicine.

BioMed Research International, Vol 2015, 2015.

2. Eknoyan G, Nagy J. A History of Diabetes Mellitus or How a Disease of the Kidneys Evolved Into a Kidney Disease. Advances in Chronic Kidney Disease, Vol 12, 2005.

3. Menon S et al. Pancreas and Diabetes Mellitus: The Relationship between the Organ and the Disease.

Journal of The Association of Physicians of India, Vol 63, 2015.

4. Rosenfeld L. Insulin: Discovery and Controversy. Clinical Chemistry, Vol 48, 2002.

december 1923: Macleod in Banting za odkritje inzulina dobita Nobelovo nagrado

človek, ki je prejel inzulin

vi premagal sladkorno bolezen Leonardu je inzulin rešil življenje – in nato še milijonom

Inzulin je odprl vrata seriji novih odkritij

23. januarja 1922 so Leonardu vbrizgali drugo serijo injekcij inzulina in rezultati so bili osupljivi. Inzulin mu je dobesedno rešil življenje. Kanadski deček je postal obraz medicinskega čudeža, ki je po 100 letih postal samoumevna vsakodnevna rutina za ljudi s sladkorno boleznijo.

Odkritje inzulina in njegova uporaba pri ljudeh s sladkorno boleznijo sta prišla na naslovnice po vsem svetu.

Naslednje leto, leta 1923, je podjetje Eli Lilly v Indianapolisu že proizvajalo na videz neomejene količine inzulina.

Inzulin je postal uspešnica velikanskih razsežnosti, ki je pred prezgodnjo smrtjo samo v prvem letu rešila desettisoče diabetikov, v naslednjih 100 letih pa milijone.

Banting in Macleod sta za odkritje inzulina prejela Nobelovo nagrado. Leonard je zaradi inzulina živel še 13 let –

Inzulin je odprl vrata seriji odkritij hormonov in kupu novih čudežnih zdravil, ki neprestano izboljšujejo in rešujejo življenja milijard ljudi po vsem svetu.

Najpomembnejše odkritje v medicinski znanosti 20. stoletja – odkritje inzulina, za katero je zaslužen odločen kirurg ob pomoči zgolj študenta medicine – še naprej navdihuje legijo znanstvenikov v laboratorijih 21. stoletja.

Vse pa se je začelo z izposojenim laboratorijem, nekaj »poskusnimi zajčki« (ki so bili v resnici psi), enim obupanim bolnikom oziroma njegovim očetom ter navdihujočim kirurgom z nadvse dobro idejo.

Januarja 1922 so kanadskemu dečku Leonardu, ki mu je grozila smrt zaradi sladkorne bolezni, vbrizgali inzulin.

Vir: Wikipedija

leta 1935 je 27 let star podlegel pljučnici, verjetno zapletu sladkorne bolezni.

Vir: Markel, H. How a Boy Became the First to Beat Back Diabetes. PBS News Hour. Dostopno na: https://www. pbs.org/newshour/health/how-a-dying-boy-became-thefirst-to-beat-diabetes

INTERVJU: Cvetka Kozmus, Društvo diabetikov Trbovlje

Prišla je z novo šolsko torbo ® Urša Blejc

smo šli k zdravniku, ki me je poslal na Pediatrično kliniko v Ljubljano.

Ta pot je enaka še danes, gotovo pa so drugačne informacije, ki ste jih dobili tam vi in starši.

Ne spomnim se dobro, ali je bila mama takrat z mano, vem pa, da so jo naučili dajati injekcije inzulina, ki mi jih je potem dajala še dolga leta. Tedaj so bile injekcije nekaj povsem drugega kot danes in treba jih je bilo prekuhavati, tako kot tudi igle.

Kdaj vam je bilo najtežje živeti s sladkorno boleznijo? Morda prav kot otroku ali kot najstnici, ko ste se že zdravili z inzulinom in ste bili zato drugačni od vrstnikov?

Tega se sploh ne spomnim. Očitno so me doma naučili živeti s tem. Zapovedano sem imela strogo dieto, sicer pa se nisem nikoli počutila drugačno od drugih. Edino v petem razredu, ko so šli sošolci v šolo v naravi, nisem smela zraven.

Cvetka Kozmus iz Trbovelj ima za seboj že šest desetletij zdravljenja z inzulinom. Življenje s sladkorno boleznijo ji je prineslo veliko dobrih in tudi nekaj slabih izkušenj, vendar pa je slabe, kot pravi, že pozabila. Dobre izkušnje so ji namreč omogočile izpolnjujoče delo v šoli, skrbno družino, številna prijateljstva in mnogo lepih poti v hribe in naravo.

Njen vedno nemirni in radoživi duh se v časih nekoliko slabših obetov za osebe s sladkorno boleznijo ni pustil prepričati trditvam, česa vsega ne zmore.

Imel je prav. Njej in vsem drugim pogumnim, ki bolezen sprejmejo, a ji ne pustijo glavne besede, je sledil tudi napredek v zdravljenju.

S sladkorno boleznijo tipa 1 živite že od otroštva. Se sploh še spomnite, kdaj ste izvedeli zanjo?

8 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Tega se dobro spomnim, stara sem bila sedem let. Bilo je med poletnimi počitnicami in najbolj mi je v ostalo v spominu, da mi je na poti iz bolnišnice domov mama kupila šolsko torbo.

Ste doma takoj vedeli, za kaj gre?

Bila sem žejna in sem hujšala. Starše je seveda skrbelo, ko sem kar naprej pila vodo in da bi mi bilo lažje so mi dali tudi malinovec. Ko pa je potem to trajalo kar nekaj časa in sem res izredno hujšala,

Foto: DEJAN DAMIŠ

Kako so sladkorno bolezen sprejemali drugi?

Veliko sem razmišljala o tem za nazaj in niti ne vem, če smo o tem kaj dosti razlagali. Mislim, da so vedeli učitelji.

Sošolcem o tem nisem razlagala.

Ali so potem sploh bili trenutki, ko vam je bilo zaradi svoje bolezni težko?

Posebnih težav res ni bilo, čeprav človek kakšne hude trenutke tudi pozabi.

Spomnim se, da me je skrbelo, kam bom lahko šla v srednjo šolo. Vem, da sem pisala na revijo Antena in spraševala, kam se kot sladkorna bolnica lahko vpišem. V odgovoru so mi našteli kar nekaj omejitev, ki mi seveda niso bile všeč.

Vprašala sem še svojega zdravnika, dr.

Matajca, ki mi je povedal, da lahko postanem vse, kar želim, samo pilotka ne. Želela sem si na vzgojiteljsko šolo, a se starši niso strinjali, ker bi se morala voziti v Ljubljano ali živeti tam v internatu, tako da sem šla potem na gimnazijo v Trbovlje.

Ste imeli glede svoje bolezni dovolj informacij in kje ste jih dobili največ?

O tem so me učili starši, tista prva leta

predvsem o strogi dieti. Drugih posebnih znanj pa nisem dobila, samo da je treba paziti pri prehrani. To je bilo gotovo drugače, kot je zdaj.

Se je zaradi tega tudi kdaj zapletlo?

Ja, bila so tudi nihanja krvnega sladkorja, posebej ob kakšni bolezni. Zgodilo se je, da mi je sladkor precej padel in mislim, da tudi moje mame o tem niso dovolj podučili, tako da je bilo nekajkrat kar hudo. Dejansko smo se učili sproti ob vsaki taki situaciji.

Koliko je bolezen vplivala na vašo življenjsko, družinsko in poklicno pot?

Prilagodili ste izbiro srednje šole, ste morali prilagoditi še kaj?

Mislim, da ne. Na študij sem šla potem v Ljubljano na Višjo šolo za socialno delo in takrat sem živela v študentskem domu ter sama skrbela za prehrano in inzulin. Takoj po študiju sem se zaposlila v osnovni šoli Trbovlje in sem potem 36 let delala z otroki v šoli.

Otroke ste vrsto let vodili tudi v hribe.

Zaradi njih ali zaradi sebe in svoje ljubezni do planinarjenja?

Zaradi sebe, otroke sem povabila zraven. Dve leti po tistem, ko sem se zaposlila, sem šla v mentorski tečaj za planinsko vzgojo, da sem vodila otroke na planinske tabore. Potem sem v okviru Zveze prijateljev mladine kar nekaj let z otroki hodila tudi v kolonije na Debeli rtič in potem v Savudrijo.

Očitno sem tak nemiren človek in ne morem sedeti pri miru, vedno se mora nekaj dogajati. Po svetu nisem nikoli potovala, planinski izleti in ekskurzije pa so me vedno pritegnili. Šele zdaj, v zrelih letih, si včasih rečem: »Zdaj se pa malo ustavi.« Še hodite v hribe?

Sem v planinskem društvu, kjer še vedno vodim mladinski odsek, ker ni mladih, ki bi to počeli. S planinci smo hodili na eno- in dvodnevne izlete. Zdaj ko smo omejeni glede gibanja in druženja, to kar malo pogrešam, tako da zdaj obiskujem te moje okoliške hribčke.

Samovodenje bolezni in zdravljenje z inzulinom ni tako lahka naloga, še posebno ob vseh teh vaših aktivnostih. Ni tako?

Moram priznati, bili so vzponi in padci, tudi pri sladkorju, ampak nekako sem to vedela in skušala po svojih močeh obvladovati.

Gotovo je vse olajšal tudi napredek v zdravljenju? Na primer tistih igel, ki se jih spominjate iz otroštva, danes ni več …

Ja, če se zdaj spomnim tistih debelih igel, ene malo krajše in druge malo daljše, je bilo to kar neprijetno. Danes je bistveno drugače, veliko enostavneje, že peresniki z inzulinom so bili velika sprememba, inzulinska črpalka, ki jo uporabljam od leta 2006, pa sploh.

Kateri so bili glavni mejniki v zdravljenju in obravnavi, ki so še vplivali na vaše življenje in ga olajšali?

Mogoče je še najbolj pomembna prav inzulinska črpalka. Dobila sem jo v ambulanti dr. Janeža. Zelo pomembna stvar zame, ki mi je dala ogromno znanja, pa je bilo tudi tekmovanje o znanju iz sladkorne bolezni, ki sem ga v šoli vodila od leta 2000.

Veliko znanja ste tako predali tudi naprej.

Res je. Razmišljala sem, kako težko

S PAMETNIM SISTEMOM JE VSAKO MERJENJE

ENOSTAVNO

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno. Sistem Accu-Chek Guide ponuja enostavne pametne rešitve za merjenje, za zaščito testnih lističev in takojšnje spremljanje rezultatov meritev.

Do testnega lističa brez nerodnosti

Nežen odvzem krvi

Široko testno polje za hitro merjenje

DC-1/2021-11

Povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini z medicinskimi pripomočki za nasvet in se posodobite z merilnikom Accu-Chek Guide.

Vidno podnevi in ponoči

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK GUIDE, MYSUGR in FASTCLIX so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. Imena in blagovne znamke drugih izdelkov so last svojih lastnikov. © 2021 Roche Diabetes Care

www.accu-chek.si I

Accu-Chek Slovenija I

Accu-Chek Slovenia

mora biti to za druge učitelje, ko pa je bilo celo zame kar nekaj informacij novih. Sprva sicer nikomur nisem povedala, da imam sama sladkorno bolezen, a nekako so izvedeli (v tej majhni dolini ljudje veliko vejo drug o drugem) in potem mi je bilo nekako lažje, ker sem lahko izhajala iz lastnih izkušenj.

pričakovali, da bodo kdaj stari starši, in so bili veseli.

Pravzaprav danes delate več stvari kot marsikdo drug, od literarnega ustvarjanja do zeliščarstva, marsikaj vas zanima.

Literarni prijatelji je skupina pri društvu upokojencev v Trbovljah, v katero sem vključena. Zdaj seveda mirujemo, prej pa smo imeli tematske literarne večere in smo drugim upokojencem brali različna literarna dela.

Glede zeliščarstva sem res hodila v tečaj o zdravilnih rastlinah, in ko hodim po planinskih poteh, rada nabiram kakšne zdravilne rožice. Naravo imam rada in v tem uživam. Še en moj konjiček so ročna dela, kjer sem tudi že marsikaj poizkusila, rada berem, rešujem križanke …

Se vam zdi, da je za nekoga s sladkorno boleznijo danes lažje kot nekoč? Je še kakšna velika razlika, ki jo je prinesel napredek?

Za tiste, ki sprejmejo svojo bolezen, je gotovo lažje. Imamo merilnike, s katerimi si lahko pomerimo krvni sladkor. Še pred štiridesetimi leti, ko mi je krvni sladkor narasel, sploh nisem vedela, kaj mi je. Hipoglikemijo sem še prepoznala, hiperglikemije pa niti ne. Merilniki so gotovo zlata vredni.

Kaj je najbolj dragoceno znanje o sladkorni bolezni, ki ga imate danes, pa bi želeli, da bi ga imeli že prej?

Velika sprememba zame je bilo štetje ogljikovih hidratov. Preden sem dobila inzulinsko črpalko, sem opravila tečaj funkcionalne inzulinske terapije, kjer smo šteli ogljikove hidrate, in to mi je v veliko pomoč.

Kako mož in sin gledata na vašo sladkorno bolezen?

V bistvu že vseskozi živita z njo. No, sin ima zdaj svojo družino in ne živi več doma, ampak dobro ve, kako je. Mož pa me sploh dobro pozna in zazna tudi, če se pojavijo spremembe ravni sladkorja. Jaz sem tak nemiren duh in hodim naokoli, on pa bolj doma poskrbi za vse in kuha. Zelo pozoren je in zelo skrben.

Gotovo je to velika skrb za družino.

Predstavljam si, da je bilo mojim staršem veliko težje doživljati mojo bolezen, še posebno, ker so takrat govorili, da je to huda bolezen in da lahko pričakujemo najhujše.

10 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Foto: DEJAN DAMIŠ

Težko si je predstavljati, kako je bilo brez njih.

Tista prva leta jih sploh ni bilo. Ko sem še kot otrok hodila v kolonijo, v Kraljevico, pa so nas naučili meriti sladkor s prekuhavanjem. 20 kapljic modrega reagenta, dve kapljici urina in potem je bilo treba pet minut kuhati in nato primerjati barvo z barvno lestvico. Bilo je zamudno, doma je še šlo, če pa si šel kam na počitnice, je bil kar problem s tistimi epruvetami, lončkom in kuhanjem.

Predstavljam si, da je bilo mojim staršem veliko težje doživljati mojo bolezen, še posebno, ker so takrat govorili, da je to huda bolezen in da lahko pričakujemo najhujše.

In danes, bi lahko rekli, da zdaj živite polno življenje?

Očitno je to v meni. Vmes so bile tudi kakšne hujše bolezni, pljučnica, nekaj operativnih posegov, nihanj krvnega sladkorja. A vedno opazujem in se učim iz napak.

En tak pomemben mejnik je bil po dvajsetem letu, ko sem imela fanta in me je zanimalo, ali bom lahko imela otroka. Prva zdravnica mi je rekla, naj zaradi sladkorne bolezni na to kar pozabim. Bila sem užaljena in jezna. Šla sem drugam. Drug zdravnik me je bolj podprl in rodila sem zdravega sina. Moji starši so bili presenečeni, nekako niso

V društvu bolnikov s sladkorno boleznijo v Trbovljah, ki ga vodite, pa gotovo vidite tudi, katere so njihove težave?

Tu so predvsem osebe s sladkorno boleznijo tipa 2. V društvu imamo 300 članov (malo glede na celotno populacijo oseb s sladkorno boleznijo v Trbovljah) in njihova povprečna starost je 70 let, mlajših od 50 skoraj ni. Skušamo jih ozaveščati, da skrbijo zase, organiziramo predavanja, nekateri se odzivajo, mnogi pa žal tudi ne.

Koliko vam pomeni delo v društvu?

Veliko. Postali smo prijatelji, taka velika družina. Najprej me je skrbelo, kako bo šlo, saj sem bila bolj vajena dela z otroki. Zdaj pa društvo vodim že pet let.

Moram reči, da imam malo poklicne bolezni, tako da tudi zanje skrbim kot za otroke. Rada bi jih čim več naučila in jim čim več dala. V tem času omejitev jih skušam razvedriti tudi s telefonskimi sporočili, tako da jim napišem kako šalo.

Odziv je odličen. Rada to počnem, da ostanemo v stiku.

Kljub velikemu napredku v stotih letih inzulinskega zdravljenja pa se zdi, da se ga marsikdo še vedno boji in z njim odlaša, če lahko. Zakaj je po vašem mnenju tako? Si ljudje ob njem še vedno predstavljajo tiste stare velike igle?

Mislim, da je res tako. Injekcija je gotovo strah in trepet. Potem pa je tu še obveza, da je to treba delati ob določenem času in biti še bolj pozoren. Marsikdo se otepa inzulina, ko govorim z mojimi člani. Imam pa tudi nekaj pozitivnih informacij s strani tistih, ki so prešli na inzulin, kako je zdaj sladkor bolj pod nadzorom.

NOVICE

Nalezimo se dobrih navad – cepimo se Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni.

Kronični bolniki izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo

rešitvi izjemno velikega problema, ki že predolgo hromi naša življenja.

Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje, so zato tudi kronični bolniki.

Varnost in učinkovitost cepiv Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene, postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost.

Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav bila časovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake.

Najboljša zaščita je cepljenje K preprečevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo priporočena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma.

Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. S cepljenjem bo vsak izmed nas prispeval ne le k zaščiti sebe in drugih, temveč tudi k

Zaščitimo sebe in druge Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki smo lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom, zato je pomembno, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas.

Nalezimo se dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu.

Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, HYPERLINK "http://www.cepimose.si" www.cepimose.si.

Inzulinska črpalka z zaprto zanko brez doplačila Po dveh letih boja je najsodobnejša inzulinska črpalka z zaprto zanko uvrščena na seznam medicinskih pripomočkov, ki zavarovancem pripadajo brez doplačila. Do zdaj so morali za ta pripomoček doplačati okoli 2500 evrov. Brez doplačila bo na voljo od 17. maja dalje.

V Zvezi društev diabetikov Slovenije odločitev navdušeno pozdravljajo in poudarjajo pomen take črpalke brez doplačila za boljše vodenje sladkorne bolezni. Spremenjeni so tudi pogoji za senzor in oddajnik za kontinuirano merjenje glukoze, tako da bodo po novem do teh pripomočkov imele pravico tudi zavarovane osebe, ki bodo imele pravico do inzulinske črpalke z zaprto zanko.

Zveza je novembra 2020 sestavila peticijo s pobudo za sprejetje strokovnih kriterijev ter odobritvi sistema zaprte zanke. Pod peticijo so zbrali kar 6325 pod-

pisov. Eden najbolj zagnanih pobudnikov uvrstitve take črpalke med pripomočke, za katere ni potrebno doplačilo, diabetolog prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske pediatrične klinike, je poudaril, da taka črpalka izboljšuje kakovost življenja, saj pomaga voditi sladkorno bolezen, ne da bi bolniki to sploh vedeli.

Sistem zaprte zanke je zasnovan za samodejno doseganje in vzdrževanje želene glukoze v krvi. To je sistem, ki funkcionira kot umetna trebušna slinavka in deluje tako, da z uravnavanjem inzulinskih odmerkov ohranja krvni sladkor v želenem območju. Pri tem so sistemi zaprtih zank lahko različni: določeni uravnavajo tako bazalni kot tudi bolusni inzulin, spet drugi pa uravnavajo samo bazalne odmerke – to so tako imenovani

hibridni sistemi z zaprto zanko. Sistemi prepoznajo tudi nevarnost nizkih in visokih krvnih sladkorjev ter na podlagi tega uporabnika opozorijo in prilagodijo odmerke inzulina oziroma ga za določen čas nehajo dovajati. V raziskavah se je sistem zaprte zanke izkazal kot bolj učinkovit pri nadzoru in uravnavanju krvnega sladkorja v ciljnem območju, obenem pa je tudi varen za uporabo, čeprav pri tem veliko pomaga izobraževanje uporabnikov.

Sistem zaprte zanke omogoča daljši čas vrednosti krvnega sladkorja v zaželenem območju, lepše rezultate pri vodenju sladkorne bolezni in posledično vodi do manj zapletov v poznejših letih.

Lepša urejenost sladkorne bolezni posameznikov pa pomeni tudi nižje stroške zdravljenja zapletov, ki se pri sladkorni bolezni lahko pojavijo. (sš) Sladkorna bolezen MAJ 2021

11

AKTUALNO: Poročilo o opravljenih projektih v letu 2020

Uspešno delo kljub omejitvam ® Špelca Rudolf, Zveza društev diabetikov Slovenije

Tudi letošnje leto zaznamuje epidemija covida-19, ki nam onemogoča druženja in izvajanje večjih dogodkov. Tako je bila tudi redna skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) opravljena dopisno.

Delegati so prejeli vabilo za skupščino s prilogami za obravnavo na enaslove društev diabetikov in obvestila po redni pošti, poleg je bilo tudi navodilo o poteku dopisne skupščine ZDDS. Na voljo je bil tudi čas za vprašanja in razpravo, ki so ga izkoristila tri društva. Zbrane glasovnice je pregledala komisija, ki je skrbela za pravilnost in zakonitost izvedbe skupščine ZDDS ter preverila in preštela prejete glasovnice. Vse predlagane točke je dopisna redna skupščina potrdila.

Poročilo o opravljenih nalogah zveze za leto 2020 je obsežno, saj je bilo kljub epidemiji in omejitvam, ki jih je prinesla, opravljenih veliko projektov.

Realizirani niso bili trije dogodki, na katerih je vedno druženje več oseb, in sicer Športno srečanje oseb s sladkorno boleznijo in Merčunov pohod ter proslava ob svetovnem dnevu na Jesenicah. Ostali projekti pa so bili opravljeni in nadgrajeni z novimi sodobnimi načini dela prek spletnih orodij in v elektronskih dopisnih oblikah.

V začetku epidemije je ZDDS pripravila anketo o dostopnosti zdravnikov v času epidemije covida-19. Rezultate je predsednik Robert Gratton predstavil na 11.

Nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni.

Redno je izhajalo glasilo Sladkorna bolezen, v katerem so bile obravnavane zanimive in aktualne teme o depresiji in epidemiji covida-19 ter nasveti, kako ravnati v tem času, širše pravice za osebe s sladkorno boleznijo, nova prehranska priporočila pri sladkorni bolezni in teme o akcijah ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Vsi člani društev diabetikov so ga prejemali na dom (po pošti) brezplačno.

Pomen zdravega načina življenja širimo med mlade Izvedli smo že 22. Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah. Za mentorje je bil organiziran spletni seminar. Udeležilo se ga je 147 učiteljev iz vse Slovenije. Poslušali so devet strokovnih predavanj o sladkorni bolezni, zapletih, zdravi prehrani in gibanju. Šolsko tekmovanje je bilo izvedeno kot doslej v šolskih klopeh, 12 Sladkorna bolezen MAJ 2021

tekmovalo je 7775 tekmovalcev iz 442 šol. Na šolski ravni je bilo doseženih 2172 bronastih priznanj. Tekmovanje na državni ravni je potekalo prek spletne aplikacije v obliki kviza. Tekmovalo je 531 tekmovalcev iz 259 šol. Učenci in dijaki so na državnem tekmovanju osvojili 277 srebrnih in 50 zlatih priznanj.

ZDDS je v sodelovanju s podjetjema Value Add Games in AstraZeneca v letu 2019 razvila edinstveno novo didaktično igro Razgibani kviz za osnovnošolce.

V marcu 2020 je bila igra natisnjena, žal pa načrtovana promocija po šolah ni bila izvedena zaradi epidemije, zato je ZDDS igro predstavila širši javnosti na spletni konferenci. Razgibani kviz je bil na posvetu predstavljen društvom diabetikov, katerim smo razdelili po en izvod igre, da jo bodo lahko, ko bo čas omogočal, predstavili lokalnim šolam kot dober didaktični pripomoček.

Obeležili smo svetovni dan sladkorne bolezni V novembru smo z različnimi dogodki obeležili svetovni dan sladkorne bolezni (14. november). Tema je bila Medicinske sestre in sladkorna bolezen in v glasilu Sladkorna bolezen smo ji posvetili več prispevkov. Pripravili in razposlali smo nov plakat in zgibanko. Dan pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni smo z Zdravniško zbornico Slovenije v sodelovanju z Slovensko tiskovno agencijo (STA) izvedli spletno novinarsko konferenco v obliki spletnega pogovora.

Tema pogovora je bila Prvi sovražnik 200.000 oseb s sladkorno boleznijo v času covida-19 je neurejen krvni sladkor.

Po dogodku je bilo opravljenih veliko nastopov na radijskih in TV postajah. V elektronskih medijih je ZDDS objavila številne infografike, ki so nazorno ozaveščale o sladkorni bolezni. Žal pohodov in predavanj ni bilo mogoče izvesti tako kot vsako leto, zato so nekatera društva diabetikov uporabila nove oblike ozaveščanja, na primer uporabo sodobnih pripomočkov za prikazovanje slik na modro obarvanih objektih. Nekaj društev je svetovni dan promoviralo na lokalnih radijskih postajah, v časopisih in na televizijskih postajah.

ZDDS se je tako kot v preteklih letih aktivno vključila v svetovno akcijo osvetljevanja objektov z modro barvo. V Sloveniji smo imeli osvetljenih rekordnih 81 objektov, izložb in šolskih učilnic.

Tradicionalna svetovna akcija skupaj z radioamaterji je poteka v sodelovanju z Zvezo radioamaterjev Slovenije, v organizaciji radioklubov Radomlje in Moravče.

S celotno kampanjo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, vključno z vsemi aktivnostmi ZDDS, smo med 5. in 25. novembrom dosegli 108 medijskih objav, prek spletnih portalov je bilo doseženo število 4.321.812, skupni medijski doseg kampanje v novembru pa je bil 7.099.537. Vključeni so TV oddaje, radijsko pojavljanje, tiskovine in spletni članki.

V 11. Nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji je aktivno sodeloval predsednik ZDDS Robert Gratton, prek spletnega portala pa jo je spremljalo več naših članov izvršnega odbora.

Dvodnevni posvet predsednikov društev je bil uspešno organiziran v času sproščenih ukrepov zaradi epidemije in še pred novim valom v mesecu oktobru v Grand hotelu Rogaška. Udeleženci so poslušali zanimiva predavanja, pomembna za vodenje sladkorne bolezni in pomoč pri delu v društvih.

Redno obveščamo člane Društva so po e-pošti redno prejemala Novice, ki jih ZDDS pripravlja za vodstva društev diabetikov, da jih sproti obvešča o delovanju ZDDS in da se društva lažje vključujejo v pripravljene aktivnosti, tako je bilo sodelovanje usklajeno.

Na spletni strani www.diabetes-zveza.si in na Facebooku ZDDS smo tedensko objavljali aktivnosti društev, različne informacije in sporočila NIJZ, vsebino izdanih glasil Sladkorna bolezen in vse ostale aktivnosti ZDDS in društev.

Obisk se je zelo povečal zaradi večje uporabe spletnih orodij tudi med starejšo populacijo.

Tako kot vsako leto je ZDDS poskrbela za popuste na člansko izkaznico, ki so jih celo leto lahko koristili vsi člani.

Redno in tekoče sodelovanje z društvi Predsednik Robert Gratton in člani izvršnega odbora ZDDS so ocenili, da je bilo sodelovanje z društvi redno in tudi v času epidemije tekoče. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega odbora ZDDS so se v začetku leta udeležili 10 občnih zborov, kasneje pa ni bilo srečanj, ki bi jih lahko obiskali.

Kampanja #Darujem Kilometre, ki jo je ZDDS organizirala že tretje leto, je bila zelo uspešna. Poudariti je treba, da je imela lanska kampanja poleg ozaveščanja javnost o kvalitetnem in polnem življenju oseb s sladkorno boleznijo tudi dobrodelno noto. Zbrali smo nekaj sredstev in prejete sanitetne izdelke podjetja Sanolabor razdelili med osebe s sladkorno boleznijo, ki so tako pomoč potrebovali.

Z zbranimi sredstvi in izdelki smo 194 osebam s sladkorno boleznijo pomagali do kvalitetnega in polnega življenja. Zahvaljujemo se vsem donatorjem za prejeto pomoč.

Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen

Ljubljana, zdravnica Jana Komel, vodja specialističnih ambulant za diabetike ZD Koper, podpredsednik ZDDS Alojz Rudolf in Ana Turšič, ambasadorka v kampanji #darujemkilometre. Izjemno zanimiv, aktualen in poglobljen spletni pogovor je naletel na velik odziv gledalcev, saj je prek družbenega omrežja Facebook zabeležil kar 12.851 dosegov, od tega 4600 posamičnih gledalcev in 1024 dejanj na objavi (všečki, kliki in podobno). Na voljo za ogled je tu: https://youtu.be/EpTKBw2GR0Q. ZDDS si je prizadevala za odobritev senzorja za merjenje krvnega sladkorja in za odobritev nove inzulinske črpalke z zaprto zanko na ZZZS. Za slednjo je izvedla tudi peticijo, ki jo je podpisalo več kot 6000 oseb. Člani IO ZDDS so se udeleževali novinarskih konferenc ZZZS o spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Aktivno sodelovanje s tujino

Foto: ARHIV ZDDS

Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen je naziv programa, ki ga financira Ministrstvo za zdravje v letih 20202022. V okviru tega programa je ZDDS opravila naslednje projekte: • Aktivacijo članov (razvoj društev): izvedla je delovni posvet predsednikov

obraževalna videa na temo Od diagnoze do vodenja sladkorne bolezni, prvi z naslovom Kaj lahko pričakujem na poti do obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2? in drugi Medicinske sestre spreminjajo pogled na sladkorno bolezen. Oba sta bila predstavljena ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in objavljena na spletnih strani zveze pod izobraževalnimi vsebinami: https://www.diabeteszveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/. S pomočjo društev diabetikov in prek FB smo jih tudi posredovali našim članom. Prvi video si je na kanalu YouTube lani v mesecu in pol ogledalo 223 oseb, drugega pa 280 oseb.

• Za boljše razpoloženje in spodbujanje k redni vadbi je bil izdelan video Športna vadba zame, z vajami za moč, ki traja 25 minut in ima objavljen tudi dnevnik vadbe. Video je nastal v sodelovanju s Fakulteto za šport. Scenarij sta pripravila doc. dr. sc. Aleš Dolenec, prof. športne vzgoje, in prof. dr. Vojko Strojnik, univ. dipl. prof. športa, vaje pa sta izvajala člana Društva diabetikov Ljubljana Neli Kapus in Igor Kolar.

Ogledate si jih lahko na povezavi https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/vadba-za-boljse-pocutje/. Video si je na kanalu YouTube lani v mesecu in pol ogledalo 306 oseb.

Prek sodobnih spletnih orodij s pomočjo STAkluba smo izvedli spletni po-

Dvodnevni posvet predsednikov društev smo organizirali oktobra, še pred novim valom epidmeije, v Grand hotelu Rogaška.

z dodano vsebino za razvoj društev, boljšo organiziranost društev, predstavili pa smo tudi izobraževalne vsebine, dostopne uporabnikom, ki jih lahko društva posredujejo svojim članom.

• V okviru digitalizacije edukativnih programov sta bila izdelana dva iz-

govor Pomen dobro urejene sladkorne bolezni. Sodelovali so prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike

ZDDS je aktivno sodelovala s tujino.

IDF Europa je organiziral virtualni deveti Evropski kamp mladih, udeležila se ga je Marja Janež. Po naši izvedeni anketi o oskrbi oseb s sladkorno boleznijo z zdravili in dostopnosti do zdravnikov smo IDF Europa pomagali pripraviti evropski vprašalnik za osebe s sladkorno boleznijo in zdravnike.

Tudi lanska skupščina IDF Europe je potekala prek spleta, odvijala se je 24. novembra. Na njej je aktivno sodeloval član Alojz Rudolf, ki je na IDF Europa odgovoren za finance.

Na spletni delavnici, ki jo je organiziralo podjetje Boehringer Ingelheim, sta aktivno sodelovala dva člana izvršnega odbora ZDDS. Organi ZDDS so se redno sestajali, na novo ustanovljene komisije pa so se konstituirale na prvi seji.

Program, ki smo si ga zadali skupaj z našimi društvi diabetikov in drugimi, smo v prejšnjem letu realizirali v tolikšnem obsegu, kot so nam omogočale razmere v času epidemije. Množičnih srečanj in druženj žal ni bilo mogoče izvesti, smo se pa zato z novim pristopom usmerili v nove digitalne projekte, ki smo jih opravili veliko. Opravljeni so bili tudi novi digitalni programi iz razpisa Ministrstva za zdravje, ki so v tem času dobrodošli.

S svojim delom smo prispevali kamenček v mozaik opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo, skrbi za starejše, sprejemanja oseb s sladkorno boleznijo v krogu družine in ozaveščanja o zdravem načinu življenja vse populacije.

Sladkorna bolezen MAJ 2021

13

AKTUALNO: Akcija #darujemkilometre tretjič zapored

Z letošnjo akcijo

gremo do Lune

® Vita Vukotič, vodja razvojnih projektov v podjetju Mediade, partner akcije #darujemkilometre

Junija bomo na Zvezi društev diabetikov Slovenije že tretje leto zapored izvedli akcijo #darujemkilometre, s katero splošno javnost spodbujamo k telesni aktivnosti in ozaveščamo o sladkorni bolezni in življenju z njo. Letos na 12 pohodniških točkah zbiramo višinske metre. Pridružite se akciji z ambicioznim ciljem: pomagajte nam zbrati toliko kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune. Akcijo bomo začeli meseca junija in bo trajala do 14. novembra, svetovnega dne sladkorne bolezni.

Akcija #darujemkilometre je lani uspešno odjeknila v medijskem prostoru. V samo 14 dneh smo Slovenke in Slovenci s tekom, na kolesu in peš zbrali 14.003 kilometrov, z akcijo pa smo zgolj prek tradicionalnih medijev dosegli več kot 300.000 oseb. Na družbenih omrežjih smo v enem dnevu o akciji #darujemkilometre seznanili skoraj 80 tisoč ljudi, kar je četrtina prebivalcev Ljubljane.

Tudi letos bomo zbirali digitalne kilometre, opravljene s kolesom, s tekom ali peš. Letošnja novost je, da bomo spodbujali in spremljali tudi višinske metre.

Izbrali smo 12 pohodniških točk, ki so enakomerno razporejene po Sloveniji.

Spodbujali bomo lokalno prebivalstvo, da se odpravi na pot in z vrha oz. konca poti, ki bodo označene s plakati na družbenih omrežjih, objavi fotografijo in označi svojo lokacijo. Na vsaki od točk bomo spremljali število oseb, ki so jih obiskali, opravljene prehojene kilometre in preračunali še skupno višinsko razdaljo. Cilj je ambiciozen: zbrati želimo 384.400 kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune.

12 pohodnih točk #darujemkilometre Vseh 12 pohodnih točk je lahko dostopnih in primernih tudi za starejše osebe s sladkorno boleznijo in družine z majhnimi otroki. V maju boste opise poti našli na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije. Prvi navdušenci, ki bodo obiskali vseh 12 točk, objavili fotografije na Facebooku ali jih poslali na e-naslov zveze, bodo prejeli uporabno darilce.

Od začetka maja na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije spremljajte, katere pohodne točke so izbrane za akcijo #darujemkilometre. Na spletni strani boste našli tudi opise poti. Povezava vodi na https://www.diabetes-zveza.si/o-projektu-2021/ 14 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Kako lahko letos #darujemkilometre?

V letošnjo akcijo se lahko vključite na več načinov. Tudi letos lahko na Facebooku, Instagramu še vedno objavljate fotografije vaših športnih aktivnosti in jih opremite s ključnikom #darujemkilometre in pripišete število opravljenih kilometrov. Če se boste odpravili do ene izmed 12 pohodniških točk #darujemkilometre, pa je postopek takle: Če uporabljate Facebook • Odpravite se do ene izmed 12 pohodnih točk.

• Na cilju se fotografirajte ob plakatu z znakom #darujemkilometre.

• Na Facebooku objavite fotografijo in objavo označite z: – vašo lokacijo; – pripišete število opravljenih kilometrov, – ključnikom #darujemkilometre in – v objavi označite FB spletno stran @Zveza društev diabetikov Slovenije. Če ne uporabljate Facebooka • Odpravite se do ene izmed 12 pohodih točk.

• Na cilju se fotografirajte ob plakatu z znakom #darujemkilometre.

• Fotografijo lokacije skupaj s številom opravljenih kilometrov pošljite na zdds@siol.net.

Kdo so letošnji ambasadorji projekta?

Lanskim ambasadorjem projekta #darujemkilometre, 10-letni deklici Niki Repše z družino, najstniku Maju Langerholz, mladi mamici Ani Turšič in 51letnemu navdušencu nad kolesarstvom Andrej Drašler, bomo letos priključili še kolesarsko ekipo #darujemkilometre, ki se ljubiteljsko ukvarja s kolesarstvom in je ekipa letošnjih ambasadorjev. Ekipa je sestavljena iz štirih oseb s sladkorno boleznijo: Matic Mrva, Aljaž Bratkovič, Andrej Drašler in Urban Kravos.

Kolesarji v ekipi bodo v skupni »fond«

kilometrov prispevali s svojim treningom in obenem postali vzorniki vsem mladim s sladkorno boleznijo. Na poti ozaveščanja o sladkorni bolezni jih bosta spremljali in usmerjali lanskoletna ambasadorka Ana Turšič in nova letošnja ambasadorka, mlada atletinja Zala Istenič.

Ana Turšič, ambasadorka akcije #darujemkilometre Želim si, da bi letos nadaljevali, kjer smo zaključili lani, ko se nam je v akciji pridružilo veliko ljudi, mnogi so jo vzeli za svojo. Naj bo letos cilj, da se mreža, ki smo jo zgradili, še razširi! Z akcijo predajamo sporočilo, da je SB obvladljiva, obvladovanje pa je potrebno prilagoditi sebi – ni univerzalnega recepta, in kar velja zame, morda ne velja za koga drugega, in obratno. Zdi se mi pomembno, da je tudi širša javnost informirana o sladkorni bolezni. Pa ne samo zato, da bi jo v lahko v takšnem slučaju prepoznali pri sebi, temveč tudi zato, da lahko razumejo nas, ki živimo s to boleznijo. Da se zavedajo, da naš urejen krvni sladkor ni samoumeven, ampak da je za to potrebno (trdo) delo, znanje in poznavanje sebe.

Včasih smo preprosto utrujeni od tega in takrat razumevanje in moralna podpora pomenita ogromno.

Zala Istenič, ambasadorka akcije #darujemkilometre Osebe s sladkorno boleznijo ob ustreznem obvladovanju bolezni, zdravi prehrani in športni aktivnosti lahko živimo povsem običajno in kakovostno življenje.

Lani in predlani smo dokazali, da znamo za zdravo življenje navduševati tudi ostale, ki ne živijo s to boleznijo. Verjamemo, da lahko tudi letos skupaj dosežemo in presežemo zastavljen cilj in gremo do Lune.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pripomočki za čiščenje zob

Kakšna naj bo zobna ščetka ® Romana Mance Kristan, dr. dent. med, spec. parodontologije

Zobna ščetka naj bo gosta in mehka Zakaj gosta? Če primerjamo našo ščetko z metlo, nam je jasno, da z redko metlo bistveno slabše pometemo dvorišče kot z gosto oz. da to od nas zahteva bistveno več dela. Enako je tudi s ščetko. Gostejša kot je, učinkoviteje bomo z njo očistili zobe. Več ko je ščetin, tanjše so lahko, in tanjše kot so, mehkejše so lahko in potem je tudi ščetka mehkejša.

Zakaj je pomembno, da je ščetka mehka? Kadar je ščetka trda oz. srednje trda, dolgoročno povzročimo umik dlesni,

sploh pri tistih ljudeh, ki imajo t. i. tanek biotip dlesni. Ko se dlesen umakne, s tršimi ščetkami dodatno povzročimo poškodbe na površini korenine, zaradi česar postanejo zobje občutljivi na hladno, na izpostavljeni površini pa se pogosteje pojavi zobna gniloba.

Pravilna uporaba Pogosto imajo ljudje, ki prvič uporabijo mehko ščetko, občutek, da si zob niso dobro očistili in da zobje niso gladki.

Zato menijo, da mehka ščetka zanje ni ustrezna. Pomembno je, da vas vaš zobozdravnik oz. ustni higienik pouči, kako mehko ščetko pravilno uporabljati.

Mehko ščetko uporabljamo pravilno po t. i. Bassovi tehniki. Polovico ščetin položimo na dlesen in drugo polovico na zobe, pod kotom približno 45o jih obrnemo v rob med zobom in dlesnijo, pritisk popustimo in čistimo z majhnimi krožnimi gibi. Pomembno je, da ščetke ne pritiskamo premočno. Na ta način najbolje očistimo žleb, ki je na meji med zobom in dlesnijo. Če tega dela ne očistimo, se hitro pojavi vnetje dlesni. Sicer se je včasih težko otresti stare navade, vendar pa obstaja sorazmerno preprosta rešitev – ščetko primemo kot svinčnik.

Tako manj pritiskamo in jo tudi lažje vodimo.

OGLASNO SPOROČILO

Izmed pripomočkov za čiščenje zob zagotovo največ ljudi uporablja zobno ščetko. Toda ali se kdaj vprašate, zakaj vam je vaš zobozdravnik priporočil prav določeno zobno ščetko? Če ne, potem je prav, da razmislite, katera ščetka je ustrezna za vas, katera je dovolj učinkovita in ne povzroča škode na vaših dlesnih in zobeh. Ti dve zahtevi sta za dobro ščetko namreč najpomembnejši.

AKTUALNO: Priporočila obravnave sladkorne bolezni po koncu pandemije

Po epidemiji povečanje bremena s ® Vesna Tomaževič, Medicina danes

V okviru virtualnega strokovnega foruma, ki je potekal avgusta 2020, so strokovnjaki iz jugovzhodne Evrope, z Bližnjega vzhoda in iz Afrike razpravljali o svojih izkušnjah v zvezi z obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo in/ali debelostjo med pandemijo covida-19. Pogovarjali so se tudi o relevantnih lokalnih oziroma nacionalnih smernicah ter svoje ugotovitve in sklepe zapisali in objavili kot strokovni članek v reviji Diabetes Research and Clinical Practice.

Sodeloval je tudi prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, s katerim smo se pogovarjali po izidu članka.

Kot je znano, novi koronavirus pri bolniku s sladkorno boleznijo poveča tveganje za okužbo pljuč, ob tem pa lahko ob zapletih okužbe tudi zmanjša nadzor nad glukozo v bolnikovi krvi. Dodaten neodvisni dejavnik tveganja za težji potek covida-19 pa je tudi debelost, ki je pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto pridružena.

Fiziološki mehanizmi, ki povezujejo diabetes ali debelost s potekom covida-19, še niso popolnoma pojasnjeni, kot kaže, pa je lahko povezava dvostranska. Sindrom diabetesa in debelosti lahko namreč oslabi imunski odgovor, povzroči kronično sistemsko vnetje in sproža pogostejše koagulacijske motnje, hkrati pa podatki razkrivajo tudi neposreden učinek virusa na glikemijo. SARS-CoV-2 namreč zavira izločanje inzulina in hkrati prek citokinov povzroča tudi inzulinsko rezistenco, kar strokovnjaki povezujejo s pogostejšim pojavom hiperglikemije pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19.

Ob tem diabetes povezujejo tudi s povečanim pljučnim izražanjem receptorjev ACE2 in povečano koncentracijo serumskih proteaz, ki olajšajo spajanje virusa z gostiteljskimi celicami.

Razmislek o prednostnem cepljenju Avtorji prispevka poročajo o tem, da se je zaradi omejitev stikov z diabetologi med pandemijo poslabšal nadzor nad bolniki s sladkorno boleznijo. Frekvenco obiskov v diabetoloških ambulantah radikalno zmanjšujejo ukrepi za omejitev gibanja, ob sprostitvah ukrepov pa se stanje ne izboljšuje zadovoljivo hitro. Zaradi strahu pred okužbo namreč ljudje pogosto ne prihajajo na redne kontrolne preglede, v času pandemije pa so se poslabšali tudi pravilnost jemanja zdravil, izvajanje rednega glikemičnega nadzora in upoštevanje nasvetov

Diabetes pri 30 odstotkih umrlih zaradi covida-19 Tveganje za težji potek covida-19 je povezano s starostjo in kroničnimi boleznimi, vključujoč diabetes, debelost, hipertenzijo in srčno-žilno obolevnost. Pri osebah s sladkorno boleznijo ali debelostjo (ITM nad 30) je tveganje za hospitalizacijo trikrat večje, pri ljudeh s kombinacijo obeh dejavnikov tveganja in tistih z izrazito debelostjo (ITM nad 40) pa je tveganje hospitalizacije kar 4,5-krat večje kot pri normoglikemični osebi z normalno telesno maso.

Podatki kažejo, da je imelo diabetes ali nenadzorovano hiperglikemijo približno 30 odstotkov hospitaliziranih, ki so umrli zaradi covida-19, pri več kot 40 odstotkih hospitaliziranih pa kot komorbidnost navajajo tudi debelost.

16 Sladkorna bolezen MAJ 2021

o nefarmakoloških ukrepih. Kakovost nadzora nad sladkorno boleznijo se je – kljub uvedbi telemedicinskih pristopov – zmanjšala, zaradi večjega števila bolnikov s hipoglikemijo pa strokovnjaki svetujejo širšo uporabo ultra dolgo delujočih bazalnih inzulinov, ki zmanjšujejo hipoglikemično tveganje.

Zaradi slabe prognoze, ki spremlja z okužbo povezano hiperglikemijo, diabetologi še posebej poudarjajo pomen glikemičnega nadzora v zgodnji fazi okužbe z virusom SARSCoV-2. Glede na pogosto prisotnost debelosti in srčno-žilne patologije si je treba pri bolnikih z diabetesom prizadevati za zmanjšanje kardiometaboličnega tveganja, v okviru nacionalnih programov cepljenja pa bi morali razmisliti tudi o prednostnem cepljenju teh bolnikov.

Kako po koncu pandemije?

Avtorji članka so mnenja, da lahko – zaradi poslabšanja življenjskega sloga med pandemijo – v popandemičnem obdobju pričakujemo povečanje bremena diabetesa in zapletov, povezanih z debelostjo. Poudarjajo pomen racionalnega usmerjanja pozornosti in sredstev v skupine z zmanjšanim dostopom do zdravstvene oskrbe, kot so mladostniki in starejši. Prav tako naj bi posebno pozornost usmerili k osebam, ki so prebolele covid-19, in v zdravstvenem sistemu vzpostavili posebno entiteto »sindroma post-covid-19«. V tem kontekstu se bo treba posebej osredotočiti na posledice okužbe, ki se bodo morebiti kazale na respiratornem, kardiometaboličnem in mentalnem področju. Pri bolnikih z diabetesom bodo še posebej pomembni moderni pristopi spremljanja glikemije in celostne obravnave z zdravili, ki imajo dodatne učinke tako na zmanjšanje telesne mase kot na srčno-žilno korist.

Tako telemedicino kot moderno tehnologijo v času pandemije prepoznavamo kot ključni orodji, ki ju moramo nedvomno optimizirati in razvijati tudi v popandemskem obdobju. Potencial pametnih telefonov in spletnega izobraževanja bi bilo smiselno v ta namen še bolje izkoristiti tako za kontinuirano spremljanje glikemije kot za izboljšanje ozaveščenosti o diabetesu in pomenu zdravega življenjskega sloga. Ob tem so ključnega pomena jasne, praktične in z dokazi podprte strokovne smernice, ki jih je treba v vseh okoljih koordinirati z aktualnimi mednarodnimi smernicami. Zmanjšanje kardiorenalno-metaboličnega tveganja je namreč v dobi covida-19 še veliko pomembnejše kot sicer, ob tem pa prihaja čas, ki bo poglobil razumevanje patofizioloških povezav in tveganj med diabetesom in nalezljivimi boleznimi, kot je covid-19.

Priporočila slovenskih strokovnjakov Prof. dr. Andrej Janež, ki je sodeloval v omenjeni mednarodni razpravi, je tudi s slovenskimi sodelavci že pripravil priporočila

ladkorne bolezni o obravnavi sladkornih bolnikov med epidemijo in o zdravljenju ob okužbi bolnika z diabetesom. Zaupal nam je nekaj poudarkov.

Kot pravi, se pri sladkornih bolnikih, ki imajo blag potek covida-19, že uvedeno antidiabetično zdravljenje nadaljuje, če pa je potek bolezni hujši, je treba večino peroralnih antidiabetičnih zdravil (tablete) prehodno opustiti (gre za sladkorno bolezen tipa 2). Za dobro urejenost glikemije je v tem primeru lahko potrebna prehodna uvedba inzulina. Če so potrebe po inzulinu zaradi nepojasnjene hude inzulinske rezistence zelo velike, se svetuje intravenska aplikacija inzulina. Zdravljenje z zaviralci DPP-4 v primeru okužbe s koronavirusom pa je mogoče nadaljevati ne glede na resnost okužbe, saj imajo lahko ta zdravila, vsaj po nekaterih raziskavah sodeč, zaščitni vpliv na potek okužbe. »Med epidemijo covida-19 je ključna dobra urejenost sladkorne bolezni, saj to pomeni dobro delovanje imunskega sistema in zmanjšuje tveganje za okužbo oziroma za njen težji potek,« razlaga prof. Janež in dodaja: »Pri zdravljenju covida-19 s težjim ali kritičnim potekom bolniki čedalje pogosteje prejemajo glukokortikoide v velikem odmerku, kar lahko privede do povišanja vrednosti glikemije ob že obstoječi sladkorni bolezni ali do pojava novonastale sladkorne bolezni (pri 20 do 54 odstotkih bolnikov). Tudi v teh primerih je najpogosteje potrebno zdravljenje z inzulinom – običajno s podkožnimi aplikacijami inzulina, pri visokih vrednostih glikemije oziroma pri kritično bolnih posameznikih v enoti intenzivne terapije pa z inzulinom v intravenski kontinuirani infuziji.« Tudi slovenski strokovnjaki poudarjajo, da je za sladkorne bolnike najbolj pomembno, da imajo urejeno bolezen, kar v razmerah epidemije pomeni, da kljub manj osebnim obiskom pri zdravniku vseeno skrbijo za redne kontrole (telemedicina), vztrajajo pri antidiabetičnem zdravljenju in ohranjajo tudi vse nefarmakološke ukrepe (prehrana, gibanje, nadzor glikemije, samopregledovanje nog), razmislijo pa naj tudi o cepljenju proti gripi in pnevmokokom, seveda pa tudi proti covidu-19.

Debelost in diabetes Prof. Janež pojasnjuje, da seveda tudi slovenske diabetike spremlja debelost in da je to poseben problem, ki se ga v Sloveniji na splošno še ne lotevamo z vso resnostjo. Kot poudarja naš sogovornik, je v času epidemije treba biti še posebej pozoren na sladkorne bolnike s preveliko težo in skušati bolj pozorno obravnavati tudi ta problem. »Smiselno je pri bolnikih, ki imajo večje srčno-žilno tveganje in preveliko težo – pogosto gre to drugo z drugim –, uvesti ukrepe za hujšanje, tudi nekatera zdravila. Pri diabetikih se pri zmanjšanju telesne teže izkažejo agonisti GLP-1, zaviralci SGLT-2, nekaj malega pa prispeva tudi metformin.« Vir: F. Giorgino s sod. Management of patients with diabetes and obesity in the COVID-19 era: Experiences and learnings from South and East Europe, the Middle East, and Africa. Diabetes Res Clin Pract. 2020.

DNI

ø 35 mm

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samovodenje in samokontrola sladkorne bolezni

Je samovodenje sladkorne bolezni sploh lahko lažje? ® Danica Ostanek, prof. zdr. vzgoje

Za lepe vrednosti sladkorja v krvi je potrebne nekaj discipline in nemalo znanja, kar pripomore k razumevanju, kako lahko še tako majhna dejavnost vpliva na vrednost sladkorja v krvi. Da bi osebe s sladkorno boleznijo živele življenje, ne pa večine svojega časa namenjale sestavljanju obroka in merjenju vrednosti sladkorja v krvi, strokovnjaki nenehno iščejo načine, kako poenostaviti samovodenje in izboljšati kakovost življenja.

Novi pristopi k bolj učinkoviti samokontroli in samovodenju sladkorne bolezni so čedalje bolj usmerjeni v razvoj tehnologij, pri katerih sodelujejo tudi osebe s sladkorno boleznijo z različnimi življenjskimi slogi, navadami in potrebami. Z razumevanjem njihovega življenja, želja in potreb oseb je razvoj pripomočka ali storitve veliko bolj na dlani uporabnikov. Mar ni lepo, ko vas nekdo razume in vam ponudi tisto, kar si želite in potrebujete vi?

Slabih merilnikov glukoze ni, so le boljši Ko boste menjali svoj merilnik glukoze v krvi in stopili do strokovnjaka, vam ta gotovo ne bo ponudil slabega. Na policah je veliko kakovostnih pripomočkov, od katerih so na voljo le še boljši. Pomembno je, da izberete takšnega, ki ustreza vašim navadam in izpolni pričakovanja. Če ste naklonjeni preprostim napravam, izberite merilnik, ki je pripravljen za uporabo takoj, ko vanj namestite testni listič. Rezultat na merilniku naj bo jasno viden in označen tako, da ga boste takoj razumeli. Uporabniki zato radi uporabljajo merilnike, ki rezultat označijo z barvno lučko in jim na ta način olajšajo razumevanje vrednosti sladkorja v krvi. Če pa ste oseba, ki želi še nekaj več možnosti, potem predlagamo, da izberete takšnega, ki omogoča tudi samodejni prenos podatkov v vaš pametni telefon in se hkrati povezuje z namenskimi programi za samovodenje 18 Sladkorna bolezen MAJ 2021

sladkorne bolezni. Osebam s sladkorno boleznijo vedno svetujemo izbor merilnikov glukoze CONTOUR®NEXT in CONTOUR®NEXT ONE, saj ustrezata tako manj kot bolj zahtevnim uporabnikom.

Lahko aplikacija pomaga pri samovodenju sladkorne bolezni?

došla, a le, če se oglasijo, ko je to za vas pomembno. Gotovo pa ni slabo, če ste opozorjeni takrat, ko aplikacija prepozna morebiten razlog za izmerjene visoke ali nizke vrednosti sladkorja v krvi in vam hkrati pomaga najti rešitev za izboljšanje.

Uporaba aplikacije kot pomoč pri samokontroli mora biti uporabna in nezahtevna. Povezava z vašim merilnikom

Verjetno vas ob besedi aplikacija kar strese. Nikar. Aplikacije za samovodenje sladkorne bolezni predstavljajo le še en sodoben in uporaben pristop k samokontroli, ki se ga lahko z redno uporabo zelo hitro usvoji. Tu govorimo o preprostih orodjih, ki vam dajejo možnost olajšanega vodenja sladkorne bolezni in morda tudi izboljšanja rezultatov vrednosti sladkorja v krvi.

Izberite aplikacijo, ki je dobra Namen uporabe aplikacije pri samokontroli je, da vam olajša življenje – detajlni vpogled v vaše vrednosti in trend gibanja krvnega sladkorja vas lahko usmerita k izboljšavam.

Pri izbiri aplikacije bodite pozorni na to, da je pogled na zaslonu pregleden in razumljiv, naj nudi možnost preprostega vpisovanja opomb ter vnos slik, ki dodatno pojasnijo izmerjeno vrednost. Zvočna opozorila so dobro-

glukoze mora biti brezhibna, hitra, podatki pa naj bodo shranjeni v oblaku.

Tako lahko dostopate do njih kadar koli, hkrati pa jih lahko ob vašem dovoljenju pogleda tudi zdravnik in po potrebi prilagodi terapijo.

Ob upoštevanju, da mora biti aplikacija za pomoč pri samokontroli sladkorne bolezni brezplačna, preprosta za uporabo, pregledna, hitro dostopna in s funkcijami, ki vam lahko izboljšajo vrednost glukoze v krvi, priporočamo uporabo ene najbolje ocenjenih aplikacij CONTOUR® DIABETES, ki ima več tisoč zelo zadovoljnih uporabnikov. S takšno aplikacijo je samovodenje sladkorne bolezni lahko lažje.

OGLASNO SPOROČILO

Ko pri razvoju sodelujejo uporabniki

Pametna samokontrola sladkorne bolezni

¥ ¥ / /& /&9 /&95 /&95 /&95 J /&95 JO /&95 JO /&95 JO $ /&95 JO $0 /&95 JO $0/ /&95 JO $0/5 /&95 JO $0/50 /&95 JO $0/506 /&95 JO $0/5063 /&9 / /& /&95 /&95 /&95 0 /&95 0/ /&95 0/& /&95 0/& F .FSJMOJLB $0/5063 . .FS .FSJMOJLB $0/506 .FSJMOJLB $0/50 .FSJMOJLB $0/5 .FSJMOJLB $0/ .FSJMOJLB $0 .FSJMOJLB $ .FSJMOJLB .FSJMOJLB .FSJMOJL .FSJMOJ .FSJMO .FSJM .FSJ

T TU TUB TUB TUB Q TUB QS TUB QSF TUB QSFQ TUB QSFQS TUB QSFQSP TUB QSFQSPT TUB QSFQSPTU TUB QSFQSPTUB TUB QSFQSPTUB TUB QSFQSPTUB [ TUB QSFQSPTUB [B TUB QSFQSPTUB [B TUB QSFQSPTUB [B V TUB QSFQSPTUB [B VQ TUB QSFQSPTUB [B VQP TUB QSFQSPTUB [B VQPS TUB QSFQSPTUB [B VQPSB TUB QSFQSPTUB [B VQPSBC TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP J TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO P TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PN TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPH TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJ TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJB TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBU TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[ TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[S TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SF TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFE TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEO TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP U TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP UP TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP UPIJ TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP UPIJO TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP UPIJOF TUB QSFQSPTUB [B VQPSBCP JO PNPHPIJBUB J[SFEOP UPIJOF N NF NFS NFSJ NFSJU NFSJUW NFSJUWF NFSJUWF NFSJUWF H NFSJUWF HM NFSJUWF HMV NFSJUWF HMVL NFSJUWF HMVLP NFSJUWF HMVLP[ NFSJUWF HMVLP[F NFSJUWF HMVLP[F NFSJUWF HMVLP[F W NFSJUWF HMVLP[F W NFSJUWF HMVLP[F W L NFSJUWF HMVLP[F W LS NFSJUWF HMVLP[F W LSW NFSJUWF HMVLP[F W LSWJ NFSJUWF HMVLP[F W LSWJ

12:23 12:24

My Readings Moje vrednosti WED SRE

THU ČET

FRI PET

Today, Friday, 19 21 Danes, petek, Oct oktober

¥ # #S #SF #SF[ #SF[Q #SF[QM #SF[QMB #SF[QMBIJ #SF[QMBIJO #SF[QMBIJOB #SF[QMBIJOB #SF[QMBIJOB B #SF[QMBIJOB BQ #SF[QMBIJOB BQM #SF[QMBIJOB BQMJ #SF[QMBIJOB BQMJL #SF[QMBIJOB BQMJLB #SF[QMBIJOB BQMJLBD #SF[QMBIJOB BQMJLBDJ #SF[QMBIJOB BQMJLBDJK #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $ #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0 #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0/ #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0/5 #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0/50 #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0/506 #SF[QMBIJOB BQMJLBDJKB $0/5063 % %* %*" %*"# %*"#& %*"#&5 %*"#&5& %*"#&5&4 %*"#&5&4

K KF KF KF V KF VQ KF VQP KF VQPS KF VQPSB KF VQPSBC KF VQPSBCO KF VQPSBCOJ KF VQPSBCOJL KF VQPSBCOJLV KF VQPSBCOJLV KF VQPSBCOJLV Q KF VQPSBCOJLV QS KF VQPSBCOJLV QSJ KF VQPSBCOJLV QSJK KF VQPSBCOJLV QSJKB KF VQPSBCOJLV QSJKB[ KF VQPSBCOJLV QSJKB[O KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB Q KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QS KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSF KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFH KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHM KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMF KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFE KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEO KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB J KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T G KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GV KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVO KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOL KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLD KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJK KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKB KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBN KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ L KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ LJ KF VQPSBCOJLV QSJKB[OB QSFHMFEOB JO T GVOLDJKBNJ LJ W WB WBN WBN WBN M WBN MB WBN MBI WBN MBIL WBN MBILP WBN MBILP WBN MBILP Q WBN MBILP QP WBN MBILP QPN WBN MBILP QPNB WBN MBILP QPNBH WBN MBILP QPNBHB WBN MBILP QPNBHBK WBN MBILP QPNBHBKP WBN MBILP QPNBHBKP WBN MBILP QPNBHBKP J WBN MBILP QPNBHBKP J[ WBN MBILP QPNBHBKP J[C WBN MBILP QPNBHBKP J[CP WBN MBILP QPNBHBKP J[CPM WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMK WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝ WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝB WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBU WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ W WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WS WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSF WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFE WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEO WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOP WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPT WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU H WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HM WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMV WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVL WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[ WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W L WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W LS WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W LSW WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W LSWJ WBN MBILP QPNBHBKP J[CPMKÝBUJ WSFEOPTU HMVLP[F W LSWJ

12:23 12:23

5.2

mmol mmol LL

Moj teden My Week

(Zadnjih 7 dni) (Past 7 days)

1

10 Moja povprečja My Averages

VISOKA VREDNOST

V CILJNEM OBMOČJU

NIZKA VREDNOST

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana www.zaloker-zaloker.si, 01 587 40 90

7

ZA NAŠE ZDRAVJE: Diabetična noga

Diabetična noga – zaplet sladkorn ® doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., spec. internistka, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana

Sladkorna bolezen postopoma vodi v okvare organov in kronične zaplete. Ti ob slabše urejeni sladkorni bolezni nastajajo hitreje. Eden od kroničnih zapletov sladkorne bolezni je tudi nastanek diabetične noge, ki pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika.

Kaj je diabetična noga?

O diabetični nogi govorimo takrat, ko ima posameznik s sladkorno boleznijo: 1. moteno delovanje živčevja nog in posledično deformacijo ali pa odsotno občutljivost stopal ALI 2. moteno prekrvitev stopal ALI oboje (1 in 2) in se pojavi razjeda, okužba ali odmrtje tkiv noge.

Če se razjeda okuži, se obseg vnetnih sprememb poveča in lahko pride celo do odmrtja globokih tkiv noge.

Celjenje razjed na diabetični nogi je običajno dolgotrajno in lahko traja tudi več let. Vse našteto poveča tveganje za amputacije prstov ali delov stopala, ob čemer se kakovost življenja posameznika pomembno slabša.

Dodatno lahko okvara živcev povzorči tudi različne deformacije noge in spremeni anatomijo stopala. Tako so določena področja zaradi povečanih pritiskov še bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom in nastanku razjed.

Diabetična nevropatija je ena ključnih sestavin diabetične noge. Njeno prisotnost sistematično odkrivamo pri rednem pregledovanju nog.

Kaj je diabetična nevropatija?

Zakaj je pri sladkorni bolezni motena prekrvitev nog?

Diabetična nevropatija pomeni okvaro delovanja živcev v sklopu sladkorne bolezni. Če do tega pride na nogah, posamezniki postopoma izgubljajo različne občutke v prstih, stopalu in nogi. Ko posameznik izgubi občutek za dotik na stopalu in nato še občutek za bolečino, se možnost poškodb stopala poveča. Posameznik je nato ogrožen, da bo poškodbo zaznal prepozno, ko bo okvara tkiva lahko že precej velika ali nepopravljiva.

Do motene prekrvitve nog najpogosteje pride zaradi nalaganja maščobnih oblog v stenah žil dovodnic (arterij), ki se tako postopoma ožijo. Pri napredovalih spremembah se žile lahko popolnoma zaprejo. Opisani proces strokovno imenujemo proces ateroskleroze, bolezen pa periferna arterijska bolezen.

Težave s prekrvitvijo nog se sprva kažejo s pojavom bolečin pri hoji, pri napredovali bolezni pa pride do bolečin v mirovanju in sčasoma do nastanka razjed.

Tudi motnje prekrvitve nog sistematično odkrivamo pri rednih pregledih nog.

Z ustrezno nego in oskrbo stopal lahko veliko prispevamo k preprečevanju nastanka diabetične noge.

Kako pogost je pojav diabetične noge in njenih zapletov?

Diabetična noga je pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogost zaplet. Povečana je nevarnost izgube dela stopala ali cele noge, kar strokovno imenujemo amputacija. Razjeda na diabetični nogi resno ogroža življenje posameznika s sladkorno boleznijo. Podatki kažejo, da približno 15 % bolnikov s sladkorno boleznijo v svojem življenju utrpi razjedo na nogi, kar 67 % vseh amputacij spodnjih okončin pa je opravljenih prav pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Foto: FREEPIK.COM

Diabetična noga zajema nabor sprememb, ki vodijo do povečanega tveganja za nastanek razjed na nogah, ko se poveča tudi potreba po kirurških posegih (amputacijah). Velike amputacije spremlja večja umrljivost. Zato je ključno preprečevanje nastanka diabetične noge, k čemur lahko z ustrezno nego in oskrbo stopal veliko prispeva tudi vsak posameznik.

Kako odkrivamo spremembe nog pri posameznikih s sladkorno boleznijo?

Posamezniki s sladkorno boleznijo imajo redne preglede nog pri zdravstve-

e bolezni, ki ga lahko preprečimo nem timu, pri katerem so v redni obravnavi zaradi sladkorne bolezni. Redni pregledi nog se običajno izvedejo enkrat letno, ob težavah tudi pogosteje.

Pregled nog vključuje pregled stopal in oceno prisotnosti deformacij, pregled občutljivosti stopal na dotik s tanko nitko (strokovno se ji pravi monofilament), določitev prisotnosti občutka za vibracije in razločevanje toplo-hladno ter oceno prekrvitve nog (tipanje stopalnih pulzov, dodatno lahko meritve pritiskov na nogah).

S celostnim pregledom nog tako zgodaj odkrijemo posameznike s spremembami, ki lahko vodijo v nastanek diabetične noge, kar nam omogoča tudi pravočasno ukrepanje (npr. razrešitev motnje prekrvitve stopal, razbremenitev določenega dela stopala, odstranjevanje trde kože ipd.). Posameznika in svojce ob pregledu z upoštevanjem sprememb na nogah ustrezno izobrazimo glede pravilne nege, oskrbe in samopregledovanja stopal.

Kdo je bolj nagnjen k nastanku diabetične noge?

Na nastanek diabetične noge vpliva slabo urejena sladkorna bolezen ter druge pridružene bolezni in razvade, kot so npr. povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), povišana raven maščob v krvi, slabše delovanje ledvic in kajenje.

Pri preprečevanju nastanka diabetične noge je med drugim ključen tudi zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost in zdrav način prehranjevanja. K nastanku diabetične noge so bolj nagnjeni posamezniki z že prisotnimi okvarami živcev na nogah (diabetična nevropatija) ali z moteno prekrvitvijo nog. Poleg tega na nastanek diabetične noge vplivajo tudi različne deformacije stopala.

Kaj posameznikom s sladkorno boleznijo svetujemo glede nege in oskrbe stopal?

1. Svetujemo redno dnevno pregledovanje stopal, še posebno pri posameznikih, ki imajo izgubo zaščitne občutljivosti stopal. Tak način omo-

goča pravočasno in zgodnje odkrivanje morebitnih poškodb in sprememb stopala.

2. Priporočamo nošenje mehke in udobne obutve iz naravnih materialov.

V obutvi svetujemo uporabo nogavic iz naravnih materialov, ki segajo čez rob čevlja. Odsvetujemo hojo z bosimi nogami, saj so ob bosi hoji stopala izpostavljena poškodbam iz okolja.

3. Nujna je skrbna nega stopal, ki jih je treba vsak dan umiti z mlačno vodo ter dobro osušiti. Namakanje nog v vodi se odsvetuje. V primeru suhe kože je treba stopala negovati s hranilno kremo, vendar se mazanje med prsti odsvetuje.

!"#$ %& '()*&+& *#, '+&-")#., $)+/%.,

4. Priporočljivo je, da posameznik s sladkorno boleznijo ob vsaki spremembi na stopalih čim prej poišče zdravniško pomoč.

5. Posamezniki naj se pri negi stopal izogibajo uporabi ostrih instrumentov za nego nohtov in sredstev za odstranjevanje trde kože. Najboljše je, da oskrbo nohtov in trde kože bolniki prepustijo strokovnjakom, ki so za to izučeni. Poleg tega tudi odsvetujemo gretje nog na radiatorju, peči ali drugih napravah, saj se na ta način poveča možnost nastanka opeklin in drugih poškodb.

Kako ob nastanku razjede na diabetični nogi ukrepa zdravstveni tim?

Zdravnik razjedo pregleda in določi velikost, globino in stanje okolne kože ter prisotnost znakov vnetja. Slabši potek in daljše celjenje se pričakuje, če so razjede globoke in segajo v podkožje ali celo do spodaj ležeče kosti. Zdravnik oceni tudi prekrvitev stopala in v primeru motnje prekrvitve posameznika napoti k ustreznemu specialistu.

Oskrba razjede zajema predvsem odstranitev mrtvin, odstranitev poroženele in suhe kože v okolici razjede ter polaganje ustreznih oblog, ki pospešujejo celjenje rane. Zdravnik po potrebi pred-

:/-.)2-./4.)2 *#/6+/-)4&.;/2 '()*&+ 0/1"&2,.23-)$.&2 )$3(/425,.2.)6&4,7/82 ,%2.&#&4.,129&(/#,&+)4 :/-.)239,4&.;/2 '()*&+2,.2./6&2'2 1#&.,+.)2"#/9)2 </6&2.)1()4=2#/-.)2 )-'(#&.;/4&.;/2(#-/2 ")>/ ?$24'&",2'*#/9/9$,2 ").(&"(,#&(,2 %-#&4'(4/./6&2-/+&47&

piše tudi antibiotično zdravljenje ter sodeluje pri izbiri ustrezne obloge za rano.

Ključnega pomena je, da posameznik ob pojavu rane čim bolj počiva, saj s tem razbremenjuje prizadeti del stopala. Nemalokrat zdravnik predpiše tudi posebne čevlje, ki področje rane med hojo razbremenijo. Posamezniki morajo biti pri skrbi za svoja stopala z razjedo dosledni pri upoštevanju vseh podanih navodil.

Za zagotavljanje najboljših razmer za celjenje rane so potrebne tudi redne preveze z uporabo ustreznih oblog in redni kontrolni pregledi pri zdravstvenem timu.

Sladkorna bolezen MAJ 2021

21

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorna bolezen in ledvice

Diabetično ledvično bolezen mo ® dr. Ana Župunski Čede, dr. med., spec. interne medicine, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana

Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki zaradi povečane koncentracije glukoze v krvi postopoma privede do razvoja žilnih zapletov, te pa delimo na mikrovaskularne (prizadetost drobnega žilja) in makrovaskularne zaplete (prizadetost večjih žil). Med makrovaskularne zaplete sladkorne bolezni spadajo srčno-žilna bolezen, ki lahko privede do srčnega infarkta, srčno popuščanje, možgansko-žilna bolezen, ki se v najhujši obliki kaže z možgansko kapjo in arterijskažilna bolezen okončin, ki vodi v amputacije udov. Med mikrovaskularne zaplete poleg okvare mrežnice (diabetična retinopatija) in okvare živcev (diabetična polinevropatija) spada tudi okvara ledvic, ki jo imenujemo diabetična ledvična bolezen oz. diabetična nefropatija.

Do leta 2045 bo imelo sladkorno bolezen kar 11 % svetovnega prebivalstva.

Po vsem svetu narašča predvsem razširjenost sladkorne bolezni tipa 2, tudi v Sloveniji. Sladkorna bolezen je med najpogostejšimi vzroki končne ledvične odpovedi v razvitejših deželah. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 danes v svetu predstavljajo približno tretjino vseh bolnikov, ki se zaradi končne ledvične odpovedi zdravijo z dializo. Umrljivost dializnih bolnikov s sladkorno boleznijo je v prvem letu zdravljenja z dializo za kar 22 % večja kot pri dializnih bolnikih brez sladkorne bolezni.

Zaradi velike smrtnosti bolnikov, slabše kakovosti življenja in pogostejših zapletov je treba diabetično ledvično bolezen čim prej prepoznati in potek bolezni upočasniti ter jo tudi preprečevati.

Dobra novica pa je, da večina ukrepov, s katerimi preprečujemo enega od zapletov sladkorne bolezni, npr. diabetično ledvično bolezen, pravzaprav pomaga preprečevati tudi druge zaplete sladkorne bolezni.

snovi nastane seč, ki se zliva v votli sistem ledvic, preko sečevoda pa v sečni mehur, od koder ga izločimo iz telesa.

Poleg naloge izločanja ledvice opravljajo tudi nalogo tvorjenja snovi, npr. eritropoetina, hormona, ki sodeluje pri tvorbi rdečih krvnih celic in končne oblike vitamina D. Za vzdrževanje normalnega ledvičnega delovanja mora biti prisoten ustrezen krvni tlak in zadosten krvni pretok skozi ledvice. Če so prizadete ledvične arterije, bo tudi to posledično vplivalo na filtracijsko sposobnost ledvic.

Od normalnega ledvičnega delovanja je odvisnih veliko življenjskih funkcij.

Kronična ledvična bolezen Kronična ledvična bolezen (KLB) je opredeljena kot okvara ledvičnega delovanja, ki traja več kot 3 mesece in se kaže z zmanjšanjem hitrosti čiščenja ledvic, s prisotnostjo beljakovin v seču (albuminurija in proteinurija), prisotnostjo rdečih krvnih celic v seču, lahko pa tudi s spremembami, vidnimi pri slikovnih preiskavah (npr. ultrazvočni) ali pri mikroskopski preiskavi vzorca ledvičnega tkiva. Z napredovanjem KLB ledvice izgubljajo sposobnost izločanja presnovnih produktov in vode iz telesa.

Naloga ledvic je odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v procesu presnove in odstranjevanje odvečne vode iz telesa. Ledvice vzdržujejo tudi ravnotežje elektrolitov, kot so kalij, natrij, kalcij, fosfat in kislinsko-bazno ravnotežje v telesu. Seč nastaja v funkcionalnih enotah ledvice, ki se imenujejo nefroni.

Glavni del nefrona je ledvično telesce ali glomerul, v katerem se kri filtrira, filtrat pa se izloča v ledvične cevčice ali tubule. Nekatere snovi se iz tega filtrata v tubulih resorbirajo nazaj v kri, spet druge snovi se lahko še dodatno neposredno izločijo v tubule. Iz vseh teh 22 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Foto: SHUTTERSTOCK

Normalno ledvično delovanje

ramo čim hitreje prepoznati Zato se v telesu začnejo kopičiti škodljivi odpadni presnovni produkti ter odvečna voda in soli, kar vpliva tudi na druge organe in vodi do zapletov.

Najpogostejša vzroka KLB sta sladkorna bolezen in povišan krvni tlak.

KLB pogosto poteka tiho, še zlasti v zgodnjem obdobju. Bolniki težave zaznajo šele v napredovali fazi KLB. KLB lahko napreduje do končne odpovedi ledvic. Takrat lahko bolniku pomagamo z nadomestnim ledvičnim zdravljenjem (bodisi z dializo ali presaditvijo ledvice), ki bolniku omogoča nadaljevanje aktivnega življenja.

Tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni je večje pri bolnikih s sladkorno boleznijo, z arterijsko hipertenzijo, s srčno-žilnimi boleznimi, pri ljudeh, katerih svojci imajo kronično ledvično bolezen, pri kadilcih, čezmerno prehranjenih, pri ljudeh s sečnimi kamni in moških s povečano prostato.

Pri ljudeh s tveganjem za nastanek KLB je treba enkrat letno opraviti preiskave za zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni. Sem spadajo merjenje krvnega tlaka ter analiza krvi in seča.

Krvni tlak, višji od 140/90 mmHg je lahko vzrok ali posledica KLB. S preiskavo seča iščemo prisotnost beljakovin v seču (albuminurija in proteinurija). Beljakovine v seču je treba dokazati vsaj dvakrat v treh mesecih. Lažno pozitivne izvide beljakovin v seču imajo bolniki po telesnem naporu, pri okužbi sečil, povišani telesni temperaturi, srčnem popuščanju, izraziti debelosti, presnovni iztirjenosti ali menstruaciji, zato preiskavo seča v teh primerih odložimo. Delovanje ledvic opredelimo z določitvijo koncentracije kreatinina v krvi, iz česar se izračuna hitrost čiščenja krvi v ledvicah, kar imenujemo »ocena hitrosti glomerulne filtracije« in je v laboratorijskih izvidih zapisano kot »oGF«. Če vsaj dvakrat v treh mesecih ugotovimo, da je hitrost čiščenja krvi zmanjšana pod 60 ml/minuto/1,73 m2, je prisotna kronična ledvična okvara, ki napoveduje večjo možnost za nastanek zapletov zaradi srčno-žilnih bolezni. Tveganje za srčnožilne bolezni in nastanek ledvične odpovedi se povečuje sorazmerno s slabšanjem ledvičnega delovanja, naj-

večje pa je, če je ob slabšem delovanju ledvic prisotno tudi povečano izločanje beljakovin s sečem.

Glavni cilj zdravljenja KLB je preprečevanje napredovanja do končne odpovedi ledvic, kar dosežemo z zgodnjim odkrivanjem KLB in ugotavljanjem vzroka zanjo ter obvladovanjem tega vzroka.

Diabetična ledvična bolezen Diabetična ledvična bolezen je pomemben zaplet sladkorne bolezni zaradi prizadetosti drobnega žilja v ledvicah.

Kaže se z bolezensko albuminurijo, ki sčasoma preide v proteinurijo, z zmanjšano hitrostjo čiščenja ledvic in povišanim krvnim tlakom. Vzrok za nastanek diabetične ledvične bolezni je stalno povečana raven glukoze v krvi, ki vodi v strukturne spremembe ledvičnega tkiva ter posledično do izgubljanja beljakovin s sečem (albuminurije in proteinurije).

Sladkorna bolezen okvarja tudi živce, kar lahko povzroči težave pri praznjenju sečnega mehurja. Povečan tlak ob polnem sečnem mehurju okvari ledvice.

Ob zastajanju urina v sečnem mehurju so pogostejše tudi okužbe sečil, saj se bakterije v seču z visoko koncentracijo glukoze hitreje razmnožujejo. Večinoma se razvijejo okužbe sečnega mehurja, manj pogosto okužbe ledvic.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 se začne diabetična okvara ledvic pojavljati po 10–15 letih od odkritja sladkorne bolezni. Potek bolezni je predvidljiv. Prva sprememba je prehodno povišanje hitrosti čiščenja ledvic, ledvice se povečajo. Nato se pojavi albuminurija in povišan krvni tlak. Hitrost čiščenja ledvic se zmanjša. V tem primeru diagnozo diabetične ledvične bolezni večinoma postavimo na osnovi laboratorijskih podatkov. Ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 pa je kronična ledvična bolezen pogosto že razvita, bodisi zaradi sladkorne bolezni bodisi zaradi drugih vzrokov, kot so povišan krvni tlak, debelost, povišane maščobe v krvi, kajenje, pospešena ateroskleroza, ki prizadene tudi ledvične arterije. Ta ledvična bolezen nima značilnega poteka. Pri tretjini bolnikov se kaže z zmanjšano hitrostjo čiščenja ledvic brez beljakovin v seču, čeprav so pri preiskavi ledvičnega tkiva

pod mikroskopom že vidni znaki diabetične nefropatije. Če so pri bolniku s sladkorno boleznijo prisotne beljakovine v seču in sočasno še prizadetost mrežnice v sklopu sladkorne bolezni, je verjetnost diabetične ledvične bolezni velika. Diabetična ledvična bolezen se razvije pri približno 30 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 in pri 10 % do 40 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.

Diabetična ledvična bolezen v zgodnjem obdobju ne povzroča nobenih težav, tudi količina izločenega urina še ni zmanjšana. Zasledimo pa albuminurijo, ki je znak žilne poškodbe in povečanega tveganja za ledvično bolezen, srčnožilne zaplete in smrt. Tveganje za zaplete se povecuje sorazmerno z vecanjem izlocanja beljakovin v secu.

Večje tveganje za razvoj diabetične ledvične bolezen imajo bolniki s sladkorno boleznijo s kronično povišanimi vrednostmi krvnega sladkorja, ki imajo že prisotno okvaro vida ali živcev zaradi sladkorne bolezni, prekomerno telesno težo in kadijo. Na te dejavnike bolniki lahko vplivajo s spremembo življenjskega sloga. Prisotnost ledvičnih bolezni v družini prav tako poveča tveganje za razvoj diabetične ledvične bolezni, vendar na ta dejavnik ne moremo vplivati.

Pri vsakem bolniku s sladkorno boleznijo je treba enkrat letno opraviti preiskavo krvi in seča, merjenje krvnega tlaka, ultrazvočno preiskavo ledvic in pregled očesnega ozadja. S preiskavo urina na beljakovine enkrat letno pričnemo približno 5 let po ugotovitvi sladkorne bolezni tipa 1 in takoj ob ugotovitvi sladkorne bolezni tipa 2.

Nediabetična ledvična bolezen Pogosto je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 poleg sladkorne bolezni sočasno prisoten še drug vzrok za kronično ledvično okvaro, na kar pomislimo zlasti, če pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 1 ugotovimo beljakovine v seču že prej kot v 5 letih po odkritju sladkorne bolezni ali če ta bolnik nima okvare mrežnice ali živcev v sklopu sladkorne bolezni. Na »nediabetični« vzrok KLB pomislimo tudi pri nenadnem nastanku ali hitrem slabšanju ledvične bolezni, če so v seču prisotni spremenjeni eritrociti, ki Sladkorna bolezen MAJ 2021

23

Pozni simptomi in znaki diabetične ledvične bolezni Večinoma se pojavijo simptomi KLB šele, ko je ledvično delovanje že močno okrnjeno. Pri napredovali KLB se razvijejo otekline gležnjev, goleni ali okrog oči. Sprva se v poteku KLB izloča še nespremenjena količina seča, vendar pa ta seč ne vsebuje toliko odpadnih presnovkov in odvečnih soli, kot bi jih pri zdravih ledvicah. Tako pri preiskavi krvi zabeležimo povišano koncentracijo sečnine in kreatinina, kasneje pa tudi kalija, fosfata in slabokrvnost. Pri napredovali KLB se zmanjša količina izločenega seča. Urin se običajno peni, včasih se obarva temno ali rdeče. Pojavi se nočno odvajanje urina.

Pogosto je povišan krvni tlak. Prisotni

so slabost, bruhanje, izguba apetita, srbenje, šibkost, utrujenost, zaspanost, glavobol, lahko tudi zmedenost in motnje koncentracije ter mišični krči, predvsem v nogah.

Zmanjša se tudi potreba po inzulinu, saj se ga manj razgradi v ledvicah.

Preprečevanje in upočasnjevanje napredovanja diabetične ledvične bolezni

Foto: SHUTTERSTOCK

izvirajo iz ledvic, ali če so prisotni simptomi in znaki druge sistemske bolezni.

V teh primerih opravimo še dodatno diagnostiko, ki vključuje mikroskopski pregled vzorca ledvičnega tkiva, ki ga pridobimo z ultrazvočno vodeno ledvično biopsijo. Med nediabetične ledvične bolezni spadajo tudi okužbe sečil in ledvična okvara zaradi zdravil, kot so antibiotiki, škodljivi za ledvice, ali zaradi kontrasta, ki se uporablja pri preiskavah žilja. Na takšno preiskavo je treba bolnika ustrezno pripraviti. Bolnikom s sladkorno boleznijo odsvetujemo tudi jemanje nesteroidnih antirevmatikov, saj lahko povzročijo akutno ledvično odpoved.

Zdrav način življenja lahko prepreči nastanek kronične ledvične bolezni.

zdravo prehrano in z zdravili. Upoštevati je treba ledvično-sladkorno dieto. Okužbe sečil zdravimo z usmerjenimi antibiotiki. Reševati je treba tudi motnje v odtoku seča in morebitne ledvične kamne. Svetujemo izogibanje protibolečinskim zdravilom iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, saj lahko povzročijo ali poslabšajo ledvično bolezen. Ko je ledvično delovanje že zmerno okrnjeno, so ta zdravila povsem odsvetovana. Posebno velja opozoriti, da je nekatera zdravila iz te skupine mogoče kupiti v lekarni tudi brez recepta (npr. naproksen), čemur se je treba izogibati. Priporočljivo je tudi, da bolnik s KLB ob predpisu novega zdravila zdravnika vpraša o vplivu novega zdravila na ledvice. Nekatera zdravila so v primeru KLB povsem odsvetovana, spet drugim zdravilom pa je ob okrnjenem ledvičnem delovanju treba le prilagoditi odmerek.

Z zdravim načinom življenja je mogoče preprečiti oz. upočasniti nastanek kronične ledvične bolezni. Svetujemo uživanje manj slane hrane, čim manj živalskih masščob, več zelenjave in sadja ter manj mesa. Pomembno je vzdrževati normalno telesno težo in redno vsakodnevno telesno dejavnost, ki traja vsaj 30 minut (npr. intenzivna hoja, tek, kolesarjenje, plavanje). Ključno je tudi prenehanje kajenja. S temi ukrepi obenem ugodno vplivamo tudi na sladkorno bolezen in njene zaplete, zvišan krvni tlak, debelost in srčno-žilne bolezni.

Zelo pomembni ukrepi za upočasnjevanje napredovanja diabetične ledvične bolezni so ureditev sladkorne bolezni in krvnega tlaka ter zmanjšanje izločanja beljakovin s sečem. Povišane vrednosti krvnih maščob poskušamo urediti z

Foto: SHUTTERSTOCK

Za konec ...

24 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Če se je kronična ledvična bolezen že razvila, jo je z rednimi pregledi mogoče zgodaj odkriti in ustrezno nadzorovati, s tem pa preprečiti oziroma upočasniti napredovanje do končne ledvične odpovedi. Pomembno je gojiti zdrav življenjski slog, uživati hrano po načelu ledvično-sladkorne diete, se redno gibati, ohranjati primerno telesno težo in se izogibati kajenju ter uporabi nesteroidnih antirevmatikov. Poleg tega imamo danes na voljo tudi številna zdravila za zdravljenje zapletov kronične ledvične bolezni. Če pa se kljub vloženim prizadevanjem bolnika in zdravstvenega tima razvije končna ledvična odpoved, lahko vlogo ledvic uspešno nadomeščamo z dializo ali s presaditvijo ledvice (in trebušne slinavke) ter na ta način omogočimo nadaljevanje aktivnega življenja.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Prehrana ljudi s sladkorno boleznijo in pridruženimi boleznimi ledvic

Za zdravje in boljše počutje se je vredno potruditi ® Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, Terme Krka, svetovalka za prehrano v Termah Šmarješke Toplice

Prehrana ljudi s sladkorno boleznijo načeloma temelji na uravnoteženi prehrani, kar pa ne velja v celoti za ljudi, ki imajo pridruženo katero od stopenj kronične ledvične bolezni. Zato prehrana ljudi s sladkorno boleznijo in ledvično disfunkcijo zahteva kar veliko znanja in veščin.

Zakaj je pri ljudeh s sladkorno boleznijo in boleznimi ledvic pomembna dieta? Zato, ker z njo upočasnimo napredovanje ledvične bolezni, podaljšamo čas do odpovedi ledvic, izboljšamo počutje in urejamo raven krvnega sladkorja.

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo moramo paziti na urejen krvni sladkor, na urejene maščobe v krvi, zdravo telesno težo, urejen krvni tlak, zagotoviti je treba prehrano z vsemi potrebnimi hranili.

Pri bolnikih, katerih ledvice delujejo slabše (glede na stopnjo ledvične bolezni), pa je potrebno s hrano preprečiti tudi kopičenje odpadnih snovi. Zato je ne glede na stopnjo ledvične okvare – treba zmanjšati vnos soli oz. natrija. Pri napredovanju kronične ledvične bolezni je treba zmanjšati tudi vnos fosfatov ter paziti na vnos kalija in beljakovin.

Ljudje s sladkorno boleznijo in ledvično okvaro nujno potrebujejo individulano obravnavo. Ni dovolj, da imajo s prehrano urejen krvni sladkor. Zaradi ledvičnega obolenja je treba prehrani nameniti prav posebno pozornost.

Pogosto moramo iskati kompromis V individualnem prehranskem načrtu so združeni cilji za sladkorno bolezen in za ledvično obolenje. To pa ni vedno lahko, saj določena živila, ki jih priporočamo ljudem s sladkorno boleznijo, niso vedno primerna tudi pri ledvičnih obolenjih. Na primer: ovojnice žit so bogate s fosfati, zato bela moka vsebuje manj fosfatov kot polnozrnata. Pogosto moramo iskati kompromis in za dobro urejen sladkor raje svetovati polnozrnate izdelke. Pri težjih oblikah ledvičnih obolenj odsvetujemo mlečne izdelke in stročnice, ki so tudi bogate s fosforjem. Ze-

lenjava sicer zelo ugodno vpliva na raven krvnega sladkorja, pogosto pa imamo težave, ko je treba s hrano omejiti vnos kalija. Nekatere vrste zelenjave, krompir, stročnice in tudi določene vrste sadja namreč vsebuje veliko kalija. Za zmanjšanje kalija v živilih je priporočljivo, da zelenjavo kuhamo v večjih količinah vode in jo med kuhanjem večkrat zamenjamo. Precejšen izziv pri sestavi uravnoteženega jedilnika nam lahko predstavljajajo tudi beljakovine. V prehrani ledvičnega bolnika jih je zelo hitro lahko preveč. Po drugi strani pa bi lahko zaradi hrane, siromašne z beljakovinami, trpel imunski sistem in mišice. Osebe s sladkorno boleznijo in pridruženimi boleznimi ledvic naj bi dnevno zaužile največ 0,8 g beljakovin na kilogram telesne.

Pomembno vlogo pa ima tudi energijska vrednost obrokov za vzdrževanje

zdrave telesne teže in dobre prehranjenosti. Če vzamemo primer moškega s težo 80 kg: priporočamo 64 g beljakovin na dan, odvisno od starosti in fizične aktivnosti pa od 2200 do 2400 kcal/dan.

Primer jedilnika iz Term Šmarješke Toplice V nadaljevanju za boljši občutek predstavljam primer jedilnika iz Term Šmarješke Toplice – za osebe s sladkorno boleznijo in zmanjšano ledvično funkcijo.

JEDILNIK Zajtrk • 1 manjše jabolko (120 g) • 2 koščka pirinega polnozrnatega kruha (100 g) • šparglji z jajčnimi beljaki in porom

Šparglji z jajčnimi beljaki in porom Potrebujemo: 50 g očiščenih špargljev, 50 g pora, 2 beljaka, 1 žlico oljčnega olja, drobnjak, poper Priprava: Šparglje operemo, odrežemo olesenele dele in jih narežemo na manjše kolobarje. Por operemo in ga narežemo na ozke kolobarje. V ponev zlijemo olje, ga malo segrejemo in na zmerni temperaturi pražimo por in šparglje toliko časa, da se šparglji zmehčajo. Posebej umešamo jajčne beljake, dodamo malo popra in vse skupaj zlijemo k špargljem. Mešamo toliko časa, da beljaki zakrnknejo.

Na koncu jed obogatimo s sesekljanim drobnjakom.

Dopoldanska malica • polnozrnato pecivo (40 g) • domač hruškov kompot (200 ml) Kosilo • cvetačna kremna juha • file postrvi na žaru (70 g) • kuhano sladko zelje (75 g) • kuhana koruzna polenta (200 g) • zelena solata (50 g) + surovo korenje (50 g) + 1 čajna žlička oljčnega olja

dol. Približno 3 minute ga pečemo na eni strani, nato ga obrnemo in spečemo še na drugi strani. File potesemo s česnom in na koncu še s peteršiljem.

K ribi lahko postrežemo kuhano sladko zelje in koruzno polento.

Popoldanska malica • pirina štručka (50 g) • skuta z 10 % mlečne maščobe (50 g) Večerja • dušena ajdova kaša z zelenjavo • redkvice z bučnim oljem

Dušena ajdova kaša z zelenjavo Potrebujemo: 180 g kuhane ajdove kaše, 20 g čebule, 20 g rdeče paprike, 50 g brokolija, 1 žlico oljčnega olja, majaron, šetraj, peteršilj, česen, poper Priprava: Ajdovo kašo skuhamo v vodi.

Ob potrebni omejitvi soli vode ne solimo ali pa jo solimo manj. Na oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo in rdečo

papriko. Ko se zmehčata, dodamo kuhano ajdovo kašo. Brokoli skuhamo posebej in vodo odijemo. Nato brokoli vmešamo k ajdovi kaši. Dodamo česen ter vse dišavnice in začimbe. Ponudimo z rdečo redkvico z bučnim oljem.

Z OPKP sem izračunala energijsko in hranilno vrednost: Energijska vrednost dnevnega jedilnika: 2000 kcal Beljakovine: 66 g (13 %) Ogljikovi hidrati: 280 g (56 %) Maščobe: 69 g (31 %) Natrij: 1800 mg Kalij: 2200 mg Fosfor: 1100 mg Na tem primeru lahko vidimo, da ni preprosto sestaviti pestrega ter hranilno in energijsko polnovrednega jedilnika, z omejitvami, ki jih zahtevata obe bolezni. Poleg tega pa je nadvse pomembno tudi to, da je hrana okusna in na krožniku lepo sestavljena. Vendar … Za zdravje in boljše počutje se je vredno truditi.

Vsak dan in z vsakim obrokom.

Cvetačna kremna juha Potrebujemo: 20 g čebule, 50 g pora, 80 g cvetače, 1 čajno žličko oljčnega olja, peteršilj, muškatni orešček, poper Priprava: Na olivnem olju rahlo osteklenimo nasekljano čebulo in dodamo narezan por. Na nizki temperaturi pražimo 5 minut. Dodamo napol kuhano cvetačo in jo zalijemo z vodo. Kuhamo še 5 10 minut. Juho spasiramo in dodamo sesekljan peteršilj, muškatni orešček in malo popra.

File postrvi na žaru

Priprava: Postrvin file obrišemo do suhega. V ponev vlijemo nekaj kaplic olja. File položimo s kožno stranjo navz26 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Foto: FREEPIK.COM

Potrebujemo: 70 g fileja postrvi, 1 čajno žličko oljčnega olja, česen, peteršilj

ZA NAŠE ZDRAVJE: Diabetična retinopatija

Redni pregledi očesnega ozadja so pomembni ® doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med., spec. oftalmologije, Očesna klinika, UKC Ljubljana

Diabetična retinopatija je najresnejši očesni zaplet sladkorne bolezni, saj lahko vodi v slepoto. Kronična hiperglikemija okvari mrežnico in drobne žilice, ki jo prehranjujejo. Mrežnica je notranja očesna ovojnica, v kateri so fotoreceptorji, ki zaznavajo svetlobo.

S preventivnimi pregledi očesnega ozadja lahko pravočasno odkrijemo spremembe, ki še niso povzročile poslabšanja vida, a jih je treba zdraviti. Zdravimo ne samo spremembe, ki so že poslabšale vid, pač pa tudi spremembe, ki predstavljajo tveganje za poslabšanje vida.

fotografije očesnega ozadja morata biti zenici široki, zato bolnik pred fotografiranjem prejme kapljice za širjenje zenic.

Vsako oko fotografiramo najmanj dvakrat.

Fotografije očesnega ozadja natančno pregleda oftalmolog, ki poda tudi pisno mnenje. Če pri pregledu fotografij očesnega ozadja opazi spremembe, ki zahtevajo natančnejšo oceno ali zdravljenje, bolnika naroči na pregled k oftalmologu oziroma na zdravljenje. Če takih sprememb ni, svetuje ponovni presejalni pregled po določenem času. Ena od prednosti fotografiranja očesnega ozadja je, da s primerjavo fotografij prejšnjih pregledov omogoča natančno spremljanje napredovanja sprememb.

Prvi presejalni pregled očesnega ozadja naj bi vsaka oseba z novoodkrito sladkorno boleznijo tipa 2 opravila v dveh mesecih, vsaka oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 pa naj bi presejalni pregled opravila v starosti 10 let, v začetku pubertete ali 2–5 let po postavitvi diagnoze.

Redni presejalni pregled očesnega ozadja naj bi enkrat letno opravile vse osebe s sladkorno boleznijo ter bolniki, pri katerih so prisotni znaki začetne diabetične retinopatije. Pogostejši očesni pregledi, na 2 do 6 mesecev, so potrebni pri napredovali diabetični retinopatiji in pri diabetičnem makularnem edemu ter pri bolnikih z visokim tveganjem za napredovanje diabetične retinopatije (po uvedbi zdravljenja z inzulinom, bolniki z neurejeno arterijsko hipertenzijo ali z ledvično odpovedjo) in pri nosečnicah. Če bolnik opaža poslabšanje vida, je potreben čimprejšnji očesni pregled.

Zavedati se moramo, da so redni očesni pregledi za osebe s sladkorno boleznijo zelo pomembni, saj lahko s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem sprememb, ki ogrožajo vid, pomembno zmanjšamo možnost hude okvare vida.

Foto: ARHIV OČESNE KLINIKE

Diabetično retinopatijo ima približno tretjina oseb s sladkorno boleznijo, približno tretjina bolnikov z diabetično retinopatijo pa ima spremembe, ki resno ogrožajo vid. Spremembe, ki ogrožajo vid, so diabetični makularni edem in razvoj novih, bolezenskih žilic, t. i. neovaskularizacij. Diabetični makularni edem je oteklina centralnega dela mrežnice, ki ga imenujemo rumena pega ali makula. Makula je zelo pomembna za dobro ostrino vida. Ko nastanejo neovaskularizacije, govorimo o proliferativni diabetični retinopatiji. Zapleta proliferativne diabetične retinopatije sta krvavitev v notranjost očesa (krvavitev v steklovino) in odstop mrežnice. Vid ogrožajoče spremembe vodijo v slepoto, če jih pravočasno ne odkrijemo in ne zdravimo.

Bolniki z diabetično retinopatijo so lahko dolgo brez težav, z normalnim vidom. Poslabšanje vida se pojavi šele takrat, ko nastane diabetični makularni edem ali ko neovaskularizacije zakrvavijo v notranjost očesa ali povzročijo odstop mrežnice. Diabetični makularni edem običajno nastaja počasi, zato se vid slabša postopoma: slabša se vidna ostrina, barve postanejo blede, kontrasti manj izraziti, lahko se pojavijo popačena slika ali drobne temne lise v centru vidnega polja. Krvavitev v steklovino običajno nastopi nenadoma. Manjšo krvavitev bolnik opazi kot različno velike plavajoče motnjave pred očesom, če pa je krvavitev obilna, se lahko bolniku v trenutku stemni pred očesom. Odstop mrežnice se največkrat kaže kot senca, ki se postopoma veča in prekriva vidno polje. Ko nastopijo težave z vidom, je že pozno. Pogosto so takrat spremembe na očesnem ozadju že tako napredovale, da je okvara vida lahko trajna in je uspeh zdravljenja slabši, kot če bi z zdravljenjem začeli, preden se je vid poslabšal.

Slikanje s fundus kamero

Pomen presejalnega očesnega pregleda S preventivnimi očesnimi pregledi in pravočasnim zdravljenjem diabetične retinopatije lahko za več kot 90 % zmanjšamo tveganje za hudo okvaro vida. Očesne preglede lahko v okviru dobro načrtovanega presejanja bolnikov nadomesti fotografiranje očesnega ozadja.

Od leta 2016 imamo v Sloveniji nacionalni program presejanja diabetične retinopatije, s katerim želimo vsem osebam s sladkorno boleznijo zagotoviti pravočasno odkritje in zdravljenje diabetične retinopatije.

Presejalni očesni pregled je hiter in enostaven, opravi ga diplomirana medicinska sestra, ki bolnika najprej povpraša o pomembnih podatkih, kot so trajanje in tip sladkorne bolezni, vrednost glikiranega hemoglobina, zdravila, ki jih jemlje, in drugi podatki, ki so pomembni za čim boljšo oceno stanja oči. Sledi testiranje vidne ostrine, nato pa fotografiranje očesnega ozadja s posebno kamero. Za dobre

Sladkorna bolezen MAJ 2021

27

ZA NAŠE ZDRAVJE: Vadba za izboljšanje koordinacije in ravnotežja (2. del)

Izboljšajmo ravnotežje in koordinacijo ® Tinka Leskovec, dipl. kineziologinja, dr. Katja Tomažin, prof. športne vzgoje, Fakulteta za šport, smer kineziologija, Univerza v Ljubljani

S starostjo in prisotnostjo različnih bolezni naše telesne zmogljivosti upadajo. Zato je zelo pomembno, da izvajamo vadbo za izboljšanje oziroma ohranjanje moči, vzdržljivosti, gibljivosti, koordinacije in ravnotežja.

Slednji sta pomemben del vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, kot so sedenje, hoja, nakupovanje, opravljanje gospodinjskih nalog in izvajanje različnih rokovanj s predmeti. Dobro ravnotežje in koordinacija gibanja nam omogočata, da vse te aktivnosti opravljamo učinkovito in varno.

Vendar pa s starostjo naša sposobnost ohranjanja ravnotežja upada. Možnost za padec se s starostjo poveča za 60 %.

Prav tako imajo starejše osebe z diabetesom tipa 2 (brez periferne nevropatije) večjo pogostnost padcev kot starejše osebe, ki nimajo diabetesa tipa 2, saj dolgotrajna hiperglikemija negativno vpliva na številne procese in mehanizme, ki so potrebni za ohranjanje in vzpostavljanje ravnotežja. S staranjem upada tudi sposobnost osrednjega in perifernega živčnega sistema za zaznavo in obdelavo senzornih informacij iz telesa in okolja. Upade sposobnost interoceptorjev (proprioceptorji, vestibularni sistem) in eksteroceptorjev (vid, sluh). Pomembno je, da z vadbo skrbimo za njihovo ohranjanje, to lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja in prepreči izgubo samostojnosti, poveča udeležbo v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih ter zmanjša možnost za padce in hospitalizacijo.

Ravnotežje in koordinacijo lahko izboljšujemo z vadbo, ki smo vam jo predstavili maja 2020 v 133. številki naše revije. Vendar pa moramo zahtevnost vaj nadgrajevati, saj je naša sposobnost koordinacije in vzdrževanja ravnotežja napredovala. Če vaj ne nadgrajujemo, ne moremo napredovati. Zato bomo v tem prispevku podrobno predstavili nadgrajevanje oziroma stopnjevanje zahtevnosti vaj.

2

28 Sladkorna bolezen MAJ 2021

3

Vadbena enota Preglednica 1 V omenjenem prispevku smo vam razložili in predstavili primer organizacijske izvedbe ter načrtovanje vadbe ravnotežja in koordinacije. Da na hitro povzamemo: vadbo ravnotežja in koordinacije izvajamo vsaj 3-krat tedensko. Pri vadbi moramo poskrbeti za primerno pripravo prostora. Odstraniti moramo predmete, ki bi nam lahko bili v napoto in bi povzročili izgubo ravnotežja (preproge, nestabilno pohištvo). Vaje vedno izvajamo ob stabilni opori (stabilen stol, masivna miza, kuhinjski pult, ograja in stena).

Vadbe ne smejo izvajati posamezniki z akutno vrtoglavico, vnetji ravnotežnega organa, akutnim miokardialnim infarktom, nestabilno angino pektoris in dekompeziranim srčnim popuščanjem.

Ljudje s pridruženimi blagimi kardiovaskularnimi obolenji ter ljudje z hiperglikemijo in/ali ketozo morajo biti previdni pri bolj intenzivnih oziroma zahtevnih vajah. Ljudje z nevropatijo pa morajo biti previdni pri celotni vadbi ter pred po koncem vadbe in po njej preveriti stanje svojih stopal.

Lestvica za ocenjevanje zahtevnosti ravnotežne naloge Popolnoma stabilen Stojim ali sedim in sem popolnoma stabilen.

1 Stabilen Upravljanje ravnotežja mi ne povzroča težav. 2 3 Manj stabilen Ravnotežje je izzvano, vendar ni treba narediti koraka ali se prijeti.

4 5 Blago porušeno ravnotežje Ravnotežje je izzvano, zdi se, da bo treba narediti korak ali se prijeti.

6 Porušeno ravnotežje Treba je narediti korak ali se prijeti, da ne padem.

7 Bolj porušeno ravnotežje 8 Najbolj porušeno ravnotežje Manjša sprememba bo povzročila padec.

9 Velika verjetnost padca 10 Povzeto po Espy idr. 2017.

nostim. Pri izvedbi vaje moramo oceniti njeno zahtevnost od 5 do 8. Ocena je odvisna od vadbenega tedna. Prikaz načrtovanja vadbe ravnotežja in koordinacije ter stopnjevanje ocene zahtevnosti naloge smo predstavili v prejšnjem prispevku (v preglednici 3). Vaje, ki jih ocenimo z 9 in 10, so za izvajanje doma

Ocena zahtevnosti ravnotežne naloge Za oceno zahtevnosti ravnotežne naloge si pomagamo z lestvico, ki je predstavljena v preglednici 1. Vaje morajo biti individualizirane in prilagojene vašim trenutnim zmožnostim in sposob-

4

5

6

7

prezahtevne in niso primerne, saj lahko povzročijo padec. Vaje, ki jih ocenimo s 4 ali manj, niso dovolj zahtevne, zato moramo njihovo težavnost povečati.

Spreminjanje zahtevnosti ravnotežne naloge Najbolj enostavno ravnotežno nalogo nam predstavlja sonožna stoja z odprtimi očmi in rokami prosto ob telesu, vendar pa ta vaja velikokrat ne predstavlja dovolj velikega izziva za naše telo, da bi lahko s tem napredovali v ohranjanju ravnotežja. Zato moramo povečati zahtevnost ravnotežne naloge. To lahko storimo na več načinov.

1. Z manjšanjem podporne površine Prvi način, s katerim lahko spremenimo težavnost nalog, je manjšanje podporne površine oziroma spreminjanje postavitve stopal. Slika 1 nam predstavlja različne postavitve stopal. Zahtevnost naloge se povečuje od črke A do črke E. Pri sonožni stoji imamo noge postavljene v širni bokov. Ta naloga predstavlja najlažjo ravnotežno nalogo. Pri črki B stojimo z nogami skupaj, tako da se prsti in peti dotikata (snožna stoja). Ta naloga je že nekoliko težja, saj zmanjšamo podporno površino. Potem imamo poltandemsko stojo (črka C), kjer je eno stopalo za polovico stopala pomaknjeno nazaj. Črka D nam predstavlja tandemsko stojo, kjer je eno stopalo postavljeno za drugo, tako da se peta dotika prstov. Najtežjo nalogo pa nam predstavlja črka E, torej izvajanje enonožne stoje, saj je podporna površina v tem primeru najmanjša.

2. Z dodajanjem dodatne miselne naloge Ko vam izvajanje ravnotežne naloge postane prelahko, dodamo miselno na-

A

8

B

C

9

D

logo. Sem spadajo računanje (odštevanje od poljubne številke ali pa računanje matematičnih nalog) in različne besedne naloge (primer: govorimo zgodbo, kjer se moramo izogibati določenim besedam, ali pa naštevamo živali, države itn.).

3. S spremembo informacij, ki jih naš sistem za uravnavanje ravnotežja potrebuje Tretji način, s katerim največkrat povečujemo zahtevnost nalog, je spreminjanje informacij, ki jih prejemamo o položaju našega telesa. To storimo na tri načine. Prvi način je, da odstranimo vidno informacijo (zapremo oči). Drugi način je s premikanjem glave v različne smeri (naprej – nazaj, na stran in levo – desno). Tretji način pa je s spremembo informacij, ki jih dobimo preko receptorjev v koži. Te informacije nam povejo, kakšna je podlaga (trda, mehka, gladka).

To informacijo spremenimo tako, da stojimo na mehki oziroma nestabilni podlagi (vzglavnik ali večkrat prepognjena brisača).

Ko nam to postane prelahko, povečamo zahtevnost naloge, tako da spremenimo dve informaciji, torej da stojimo na trdi podlagi z zaprtimi očmi in premikamo glavo ali pa stojimo na mehki podlagi in imamo oči zaprte (ali pa premikamo glavo). Največjo zahtevnost pa nam predstavlja, da vse tri informacije spremenimo, torej da stojimo na mehki podlagi z zaprtimi očmi in premikamo glavo.

4. Z dodajanjem dodatne gibalne naloge Četrti način s katerim spremenimo težavnost ravnotežne naloge, je z uvajanjem dodatne gibalne naloge. Tukaj lahko vključimo gibanje rok ali nog ali pa rokovanja z različnimi pripomočkom, kot je 1 na primer žoga (predajanje, odbijanje, metanje, lovljenje).

E

10

11

Primer stopnjevanja zahtevnosti vaje S pomočjo slik bomo praktično predstavili, kako lahko povečamo zahtevnost snožne ravnotežne naloge. Enako stopnjevanje zahtevnosti velja tudi za vse druge naloge, ki smo jih omenili v prejšnjem prispevku (enonožna stoja, koordinacija rok in nog itn.).

Na začetku izvajamo samo snožno stojo z rokami v bokih in odprtimi očmi (slika 2). Če to vajo ocenimo s 4 ali manj, dodamo miselno nalogo. Ko nam niti to ne predstavlja dovolj velikega izziva, začnemo spreminjati informacije, ki jih naš sistem za uravnavanje ravnotežja potrebuje. Naprej zapremo oči (slika 3), in če to ni dovolj velik izziv, dodamo še miselno nalogo. Miselno nalogo dodamo vedno pred izvajanjem ravnotežne naloge v bolj zahtevnih razmerah.

Nato izvedemo ravnotežno nalogo s premikanjem glave v različne smeri (sliki 4). Sledi naslednja stopnja, ko stojimo na nestabilni podlagi (vzglavnik) (slika 5).

Nadaljujemo s spreminjanjem dveh informacij. Izvajamo ravnotežno nalogo z zaprtimi očimi in premikanjem glave (slika 6) ali na nestabilni podlagi z zaprtimi očimi (slika 7) ali na nestabilni podlagi z premikanjem glave (slika 8).

Ko nam to postane prelahko, spremenimo vse tri informacije. Torej stojimo na mehki blazini, z zaprtimi očmi in premikamo glavo (slika 9), lahko pa tudi uvedemo dodatno gibalno nalogo, kot je predajanje žoge okoli bokov ali metanje (sliki 10 in 11) ali pa premikanje trupa naprej in vstran (sliki 12). To najprej izvedemo na trdi podlagi in potem stopnjujemo do nestabilne podlage.

Viri D. Espy, A. Reinthal, in S. Meisel (2017), Intensity of Balance Task Intensity, as Measured by the Rate of Perceived Stability, is Independent of Physical Exertion as Measured

by Heart Rate, J Nov Physiother 7: 343. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/publication/317201023_I ntensity_of_Balance_Task_Intensity_as_Measured_by_t he_Rate_of_Perceived_Stability_is_Independent_of_Physical_Exertion_as_Measured_by_Heart_Rate

12 Sladkorna bolezen MAJ 2021

29

ZA NAŠE ZDRAVJE: Opora bližnjih pri obvladovanju sladkorne bolezni

Svojci so lahko v veliko oporo ® Ksenija Ramovš, mag. sociologije in dipl. socialna delavka, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Človek s kroničnimi boleznimi za kakovostno življenje potrebuje ustrezno zdravstveno oskrbo, zdrave navade in oporo bližnjih. Vsaka od naštetih potreb ima številne dobre možnosti in izzive.

Posvetila se bom vprašanju, v kakšno oporo so lahko svojci pri obvladovanju sladkorne bolezni, kaj lahko pričakujem od njih in kako naj se odzivamo na njihovo pomoč.

V sodobnem času smo čedalje bolj individualizirani, posledično samozadostni, zato imamo običajno težave, ko se znajdemo v stiski, na primer zaradi bolezni. V reprezentativni raziskavi smo na Inštitutu Antona Trstenjaka spraševali prebivalce Slovenije o stališčih do oskrbe; večina jih je odgovorila, da želijo ohraniti neodvisnost in da ne želijo biti v breme drugim družinskim članom, po drugi strani pa bi večina rada do smrti živela v domačem okolju (2013). Doma lahko živimo do konca življenja le, če imamo oporo različnih servisov in tudi svojcev.

Ko o tem govorimo na usposabljanjih za družinske in druge neformalne oskrbovalce, pogosto zastavim tole vprašanje: Želimo si, da bi naši otroci in vnuki zrastli v sočutne in solidarne ljudi, a kje se lahko tega naučijo? V pogovoru hitro ugotovimo, da zagotovo ne iz knjig in filmov, temveč iz živega stika z nemočnimi ljudmi, to pa so predvsem majhni otroci, bolniki in starostniki. Ljudje, ki potrebujejo pomoč v našem neposrednem okolju, v družini, so torej vadnica za sočutje in solidarnost. Trening za sočutje in solidarnost pa poteka uspešno takrat, kadar teče vzajemni proces. Tako na primer dojenčki nagonsko izražajo svoje potrebe in »hvaležnost« na način, da jih starši razumejo in njihove potrebe zadovoljijo; ob njih pa se veselijo in razvijajo tudi sami. Pri odraslih ljudeh se je treba dajanja in sprejemanja opore naučiti ter v tem najti smisel.

Sprejemanje bolezni je osnova za sprejemanje opore Prve stiske v zvezi s sladkorno boleznijo se običajno začnejo z njeno diagnozo, največkrat v ambulanti splošnega zdravnika ali diabetologa. Seznanjanje z boleznijo je bilo zame v ambulanti težavno. Pa ne zaradi prijazne diabetologinje, temveč zaradi zdravstvenega protokola, po katerem sem morala slišati, 30 Sladkorna bolezen MAJ 2021

da bom nekoč v napredovanju bolezni verjetno potrebovala inzulin; to sem slišala v stanju stiske, ko sem se spraševala kdaj, zakaj in kako sem si nakopala na glavo to bolezen, ki me bo bistveno omejevala v primerjavi z drugimi ljudmi. Dobronamerno informacijo o inzulinu sem v tistem položaju doživljala kot grožnjo, češ, če ne boš pridna, boš pristala na inzulinu in potem ti ni več rešitve. Pogosta posledica tega so občutki krivde in pretiran strah. Sama sem že imela izkušnje z inzulinom iz obdobja nosečnosti in dobre izkušnje pri nekaterih bližnjih, kar me je pomirjalo takrat in tedaj in me še zdaj, ko se soočam s to realnostjo. Šele ko svojo energijo iz zanikanja in spopada s sladkorno boleznijo preusmerimo v njeno obvladovanje s pomočjo dobrih lastnih izkušenj in izkušenj drugih, dobimo moč za uravnoteženo in sproščeno življenje. Tedaj smo pripravljeni za nadaljnje korake sprejemanja in dajanja opore oziroma pomoči.

Dobro sprejemanje in nudenje opore je možno, če izražamo in prepoznavamo stiske Ljudje izražamo svoje stiske različno.

Običajno tisti, ki so bolj odprti do drugih ljudi, svoje težave in skrbi povejo takoj, ko se pojavijo. O njih se pogovarjajo, in če je hudo, stisko pokažejo s solzami in jokom, torej z načini, ki pri drugih prebujajo sočutje; tako dobijo oporo, ki jo potrebujejo. Bolj zaprti ljudje, med katere prištevam tudi sebe, pa stisko lahko nekaj časa nosimo sami, preden se odpremo bližnjim. Ko sem se znašla v stiski zaradi nove terapije, torej s prehodom na inzulin, sem se zaprla vase. Postala sem nesocialna, nekaj tednov sem potrebovala čas zase, da je moja stiska v meni dozorela, šele potem sem jo lahko izrazila, jo delila s svojimi bližnjimi in iskala pomoč na pravih mestih. Ljudje različno reagiramo v stiski in imamo različne strategije

spoprijemanja s težavami. Vsi načini so dobri razen tistega, ko človek stisko trajno shrani pod svoj oklep, kjer ga razžira; to se namreč potem pokaže v slabšanju bolezni in v trajni zagrenjenosti ter v sitnobi do drugih ljudi. Siten človek pa se le redkokomu zasmili, z njim je težko biti solidaren, zato ostaja osamljen. Čim bolj je osamljen, tem bolj je zagrenjen in siten, to pa očita drugim. Tako se začarani krog stiske povečuje.

Težave pogosto doživlja tudi bolnikov svojec. Ob pogledu na bližnjega z novo pridobljeno kronično boleznijo, kakršna je sladkorna bolezen, se vanj vsesava strah za lastno in njegovo zdravje. Ker pa diabetes tipa 2 prizadene večinoma starejše od 50 let, se rad pridruži tudi strah pred lastnim staranjem. Zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega in starajočega se svojca in njegovo obnašanje, ne da bi se tega prav zavedal. Iz takšnih položajev lahko poleg sprejemanja bolezni pomagata še pristen človeški stik in dobra komunikacija. Najprej namenimo nekaj besed medsebojnim odnosom.

Pristni medsebojni odnosi olajšajo sprejemanje in nudenje opore Pomoč v stiski lahko sprejemamo le, če smo v pristnem dialogu s tistim, ki nam jo nudi. Dobronamerni svojec lahko ponudi pomoč v konkretni situaciji, vendar jo ta lahko doživlja kot pokroviteljstvo ali obliko nadzora nad njim. Takšen šolski primer sem doživela v svoji mladosti. Bilo je takole.

Sedeli smo za mizo pod brajdo. Dišalo je po poletju in po dobri hrani. Stric Miha, malo obilnejši gospod, si je z dobro voljo postregel z jedmi. Njegova žena Amalija je s poznavalskim očesom sledila moževim gibom, medtem ko je komentirala dogodke iz bližnje in daljne soseske. Oh, moj Miha, je zavzdihnila,

Do njega je kazala izrazito pokroviteljski odnos, ona je odločala, kaj je dobro in slabo zanj, ga omejevala pri hranjenju in kritizirala njegovo vedênje, ga primerjala z drugimi, ki so bili »boljši« od njega. Pravega učinka takšna »pomoč« seveda ne more imeti, saj med njima ni bilo dialoga.

Martin Buber (1999), klasični filozof dialoga, v svojih delih govori o odnosnem odnosu in neosebnih razmerjih. Avtor pravi, da je tam, kjer se na pristni človeški ravni srečata jaz in ti, prostor dialoga, ki omogoča sprejemanje in dajanje opore. Človeka, ki stopata v dialog, se lahko srečujeta le na točki zavedanja, da ne eden ne drugi ni popoln, da je nekaj (sladkorna bolezen) močnejše od njiju. To zavedanje rahlja ego enega in tudi drugega, navdaja udeležene v dialogu s ponižnostjo, potrpljenjem in prizanesljivostjo s sabo in drugim. Navdaja ju s spoštovanjem. Do teh lastnosti, ki so podlaga dialogu in omogočijo sprejemanje in dajanje opore, se ne pride enkrat za vselej, temveč se do njih prihaja po valovih v spletu odnosa do samega sebe in do drugih ljudi.

Foto: FREEPIK.COM

že spet si je preveč naložil in ob tem pomenljivo pogledala moje starše. Nato se je obrnila k njemu in s povzdignjenim glasom nadaljevala: Pa toliko krompirja, saj veš, da ne smeš, pa še kruh si vzel zraven, to pa res ni zate, poglej, kakšen si čez pas! Z vilicami je pobirala hrano z njegovega krožnika in je skoraj polovico preložila na svojega, nekaj malega še na mojega, in pri tem godrnjala. Veste, on tega ne sme, ima hudo sladkorno, pa še debel je. V isti sapi je nadaljevala:

Če ne bi tako pazila nanj, bi ga že zdavnaj pobralo, ali ne Mihec? Njen ljubi mož, očitno že navajen na take predstave, je dobrodušno in z rahlo zadrego gledal njeno početje in se opravičujoče nasmihal in možato pripomnil, rekoč: Ja, babe imate vedno prav!, nato pa se je posvetil svojemu krožniku. Teta Amalija pa ni odnehala: Poglej Karla, kako se drži, pa ima sladkorno tako kot ti, a vidiš, da se da, če se hoče, je godla naprej in kazala na mojega očeta. Takrat sem bila otrok, majhen suhec, ukleščen med njiju. Opazovala sem ju, bingljala z nogami in razmišljala o tej hudi bolezni, ki jo ima stric, da mu teta še hrane ne privošči. Veselo smo klepetali naprej in Amalija se je ponudila, da znosi krožnike v hišo in nareže pecivo. Medtem ko Amalije ni bilo, je stric Miha hitro pohrustal skoraj vse, kar je ostalo na mizi, me zarotniško pogledal, pomežiknil in rekel: Škoda bi bilo, da bi ostalo, pa zdaj me moja ne vidi in je ne bo skrbelo … Spomnim se, kako ga je žena sumničavo gledala, ko se je vrnila iz kuhinje, midva pa sva se spogledovala in se muzala, kajti imela sva skupno skrivnost.

Iz zgodbe, stare več kot pol stoletja in še vedno aktualne, se zrcali velika, toda nespretna skrb žene za svojega moža.

O stiski se je treba pogovarjati Najbolj pogosto pa smo ljudje nemočni v tem, da se z družinskim članom, ki je zbolel, ne znamo prav pogovarjati; ne pride in ne pride do lepega pogovora in pogovora o tem, kar je res potrebno.

Bolnemu svojcu priskrbijo domači vse, samo lep pogovor ne pride na vrsto. Srce – edini pošteni sodnik – ostaja nepotešeno in nemirno. Bistveno ostaja mnogokrat z obeh strani neizrečeno. Cankar je ob tej izkušnji umetniško izpovedal, da bi odkopal grob z golimi rokami, da bi svoji materi povedal eno samo besedo, ki je ostala prej zamolčana – morda Hvala! za skodelico kave.

Nudenje opore ob stiski drugega pomeni najprej poslušanje – da ga čim bolj razumem tako, kakor razume sam sebe. Povem mu, v čem ga cenim, in vprašam ga, kako mu lahko pomagam.

Svojci naj se zanimajo za bolezen, vendar ne zato, da bi večali nadzor nad bližnjim s sladkorno boleznijo, temveč da bodo dobra opora takrat, ko bo to potrebno.

Na primer: moje delo je pretežno sedeče,

tudi več kot deset ur na dan, kar ne gre skupaj s sladkorno boleznijo. Mož to ve, in ko se preveč utopim v delu, včasih pride k meni v pisarno in preprosto vpraša, če bi šla z njim na sprehod ali se za pet minut sprehodila. To njegovo povabilo rada sprejmem, kadar pa ga ne morem, mi ne očita ali pridiga o zdravem življenju, temveč me na vsake toliko časa vztrajno vabi. Včasih pa se slika obrne in jaz spodbujam njega k dejavnosti. Odnos je vzajemen.

Včasih se zgodi, da je na mizi dobra jed in za mizo dobra družba, tako da pravilno odmerjena porcija hrane kar izgine s krožnika in se na njem »pojavi« nov zalogaj. Tedaj me mož, ko to opazi, tiho in mimogrede vpraša, ali je to v redu zame, če mi to morda ne bo škodilo. Te njegove besede so zame dovolj, da se zavem situacije in ravnam temu primerno.

Kakor skrbimo za urejen sladkor z zdravo prehrano, gibanjem in zdravili, namenimo tudi vsak dan nekaj časa medsebojnim odnosom. Življenje bo dobilo lepšo barvo, če bomo kdaj izstopili iz svojega kritičnega uma in ega, ki nas opozarja, česa vse drugi ne dela prav, in se zavestno posvetili temu, kar cenimo pri drugem. To nam spontano uspeva le v času zaljubljenosti, z njo pa tudi mine. Za zavestno usmerjenost v dobro pri sočloveku je potreben trud. Ta se obrestuje. Pozitivna naravnanost blagodejno učinkuje na naše doživljanje, ga osvetli in pomaga drugim, da tudi oni nas doživljajo boljše; je vzajemni odnos, ki olajša sprejemanje in dajanje opore.

Kako pa ravnati takrat, ko je človek s kronično boleznijo zagrenjen, svojci pa morda malodušni in preobremenjeni?

To je vprašanje, ki se pogosto pojavlja pri sožitju in oskrbi. Nekaj odgovorov nanj bomo prikazali v naslednjem članku iz primerov dobrih praks.

Tisti, ki se trenutno srečujete z oskrbo svojcev, se lahko brezplačno udeležite spletnega usposabljanja na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer boste več izvedeli o teh in še drugih vsebinah. Prijavite se lahko na info@iat.si.

Viri: Martin Buber: Dialoški princip, 2., predelana in dopolnjena izdaja, Ljubljana: Društvo 2000, 1999.

Jože Ramovš, ur.: Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2013.

Jože Ramovš in Ksenija Ramovš: Družinska oskrba starejšega svojca: priročnik na tečaju za družinske oskrbovalce, 8. izdaja, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2018.

Sladkorna bolezen MAJ 2021

31

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Meso ni edini vir beljakovin

Fižol, čičerika, stročji fižol – zdravo in okusno ® Tjaša Mlakar, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

Humusni namaz Čas priprave: 90 minut Število porcij: 6 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 236 kcal Ogljikovi hidrati: 19 g Beljakovine: 8g Maščobe: 15 g Natrij: 225 mg Vlaknine: 5,8 g

Chili con carne Čas priprave in kuhanja: 3,5 ure Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 580 kcal Ogljikovi hidrati: 31 g Beljakovine: 50 g Maščobe: 27 g Natrij: 85 mg Vlaknine: 8,2 g Sestavine: 1 kg puste mlete govedine, 350 g olupljene rjave čebule, 40 g česna, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 90 g paradižnikove mezge, 300 g sveže zelene paprike, 500 g paradižnika, 350 g kuhanega rdečega fižola, 700 ml jušne osnove, čili po okusu, mleta rdeča paprika, sol in poper, lahko tudi čajno žličko začimbne mešanice za chili con carne.

Priprava: Na oljčnem olju prepražimo čebulo, dodamo česen in mleto rdečo papriko. Nato dodamo meso in preostale začimbe. Vse skupaj dobro premešamo in pražimo 5 minut. Dodamo paradižnikovo mezgo, narezan svež paradižnik, zeleno papriko in predhodno kuhan rdeč fižol. Zalijemo z 700 ml jušne osnove in dobro premešamo. Posodo pokrijemo in kuhamo 3 ure na majhnem ognju. Na 32 Sladkorna bolezen MAJ 2021

koncu dodamo še chili po okusu. Zraven postrežemo sveže pečen polnozrnat kruh ali polnozrnate popečene tortilje. Po želji lahko chiliju dodamo tudi sladko koruzo.

Domača granola Čas priprave: 25 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 325 kcal Ogljikovi hidrati: 36,5 g Beljakovine: 8,5 g Maščobe: 17 g Natrij: 6 mg Vlaknine: 7,5 g Sestavine: 20 g mandljev, 20 g orehov, 10 g bučnih semen, 5 g lanenih semen, 2 veliki žlici medu, 20 g kokosove moke, 30 g lešnikov, 150 g ovsenih kosmičev in cimet Priprava: Vse sestavine rezen medu damo v multipraktik in jih grobo sesekljamo. Nato jih stresemo na pekač, obložen s peki papirjem, in jih razporedimo po celotni površini. Čez vse to enakomerno prelijemo med in damo v ogreto pečico za 15 minut na 160 °C. K domači granoli lahko postrežemo sveže sezonsko sadje, kot so jagode, češnje, marelice in navadni jogurt ali kefir.

Sestavine: 300 g čičerike, 140 g tahinija (sezamova pasta), sok polovice limone, sol, poper, mleta rdeča paprika, 2 jedilni žlici ekstra deviškega olivnega olja, 4 stroke česna in 2 dl vode.

Priprava: Čičeriko čez noč namakamo v vodi. Naslednji dan vodo odlijemo in prilijemo svežo, v kateri čičeriko skuhamo do mehkega (približno eno uro).

Ko je kuhana, odlijemo vodo in damo v multipraktik, dodamo še preostale sestavine in zmiksamo. Med miksanjem lahko dodamo še vodo, če je masa pregosta. Humusni namaz postrežemo s polnozrnatim kruhom ali svežim korenjem.

Stročji fižol s kislo smetano in drobtinami Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 2 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 150 kcal Ogljikovi hidrati: 7g Beljakovine: 2,5 g Maščobe: 12 g Natrij: 8 mg Vlaknine: 2,5 g Sestavine: 220 g svežega stročjega fižola, 45 g polnozrnatih drobtin, 2 jedilni žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 30 g kisle smetane.

Priprava: Stročji fižol skuhamo v osoljeni vodi in ga odcedimo. Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo drobtine in dodamo kuhan stročji fižol. Premešamo in pražimo 5 minut. Na koncu dodamo kislo smetano in postrežemo kot prilogo.

Stročnice – pomemben vir beljakovin cialnih aminokislin. To je zlasti pomembno pri veganski prehrani. Omenjena kombinacija so na primer ričet, matevž, riž s fižolom, humusni namaz in polnozrnat kruh ter bob s krompirjem.

Redno uživanje stročnic dobro vpliva na naše zdravje Redno vključevanje stročnic v našo vsakodnevno prehrano, ob uživanju zadostne količine sadja, zelenjave, polnovrednih žit, oreščkov in semen, pozitivno vpliva na naše zdravje. Takšna prehrana znižuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, debelosti ter razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Zaradi visoke vsebnosti vlaknin stročnice ugodno delujejo na našo prebavo, črevesno mikrobioto in holesterol v krvi.

Zaradi nižjega glikemičnega indeksa nas jedi iz stročnic hitreje nasitijo, kar pozitivno vpliva na ohranjanje telesne teže in sladkorja v krvi. Glikemični indeks stročnic se povprečno giblje med 30 in

40, lahko pa tudi več, če govorimo o konzerviranih živilih. Energijska vrednost stročnic ni zanemarljiva. Najmanj ogljikovih hidratov na 100 g živila vsebuje svež stročji fižol, največ pa čičerika, medtem ko največ beljakovin vsebuje soja, najmanj pa svež stročji fižol.

Vse to moramo upoštevati pri načrtovanju naše prehrane. Mnogi se izogibajo stročnicam zaradi napihovanja in povzročanja vetrov. Razlog za to je neprebavljiva rafinoza, ki se nahaja v stročnicah. To bakterije v našem debelem črevesu razgradijo s pomočjo encimov v pline, ki se iz našega telesa sprostijo kot vetrovi. Te lahko omilimo s predhodnim namakanjem suhih stročnic čez noč v vodi, z dodajanjem lovorjevih listov, kumine in janeža med kuhanjem in da zavržemo vodo, v kateri smo kuhali stročnice.

Uživanje stročnic vsesplošno koristi našemu zdravju, zato jih vključujmo v našo prehrano kar se le da pogosto.

tvoj cukrček brez sladkorja.

www.zala.si

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Stročnice predstavljajo pomemben del naše prehrane. So pomemben vir beljakovin, zlasti med revnejšim prebivalstvom, ki si ne more privoščiti mesa.

Pri nas največ uživamo fižol, grah, lečo, sojo, bob in čičeriko. Predvsem jedi iz fižola so bile glavne na jedilniku naših prednikov. Fižol so v Srednji Ameriki gojili že Inki, po odkritju Amerike pa se je njegova pridelava razširila tudi po Evropi.

Stročnice so izjemno bogata živila, saj vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, beljakovine, prehranske vlaknine, vitamine B kompleksa, železo, baker, cink, magnezij, mangan in fosfor. Vsebujejo tudi fitoestrogene in antioksidante. Primerne so tudi za osebe s celiakijo, saj ne vsebujejo glutena. Stročnice vsebujejo večje količine esencialnih aminokislin, kot sta lizin in treonin, ter manjše količine metionina. Pri žitih pa je ravno obratno, zato lahko kombinacija stročnic in žit zagotovi vnos vseh potrebnih esen-

VRTNO VESELJE: Zasaditev zelenice če si jih seveda želimo, naslednja postaja pa so drevesa.

Ko razmišljamo o drevesih, imamo samo dve možnosti: ali se odločimo za iglasta, torej vedno zelena ali modrosiva, ali listopadna, ki so kakih pet mesecev brez listov.

Minili so časi jelk in smrek na vrtovih, razen če ne gre za kakšne posebne kultivarje (kultivar je z namenskim izborom (selekcijo) vzgojena rastlina, ki ima želene lastnosti; na primer iglice srebrnih, zlatih in še kakšnih odtenkov). Na pohodu so cepljene sadike, obrezani iglavci kot ponpon ali bonsai Niwaki.

Iglavci imajo moško energijo …

Kadar se na vrtu odločimo za iglasta drevesa (ki predstavljajo bolj moško energijo), jih sadimo v skupine po 3, da tvo-

Okrasna

drevesa na vrtu Kako bi se lotili ureditve svojega vrta?

Bi ga uredili sami ali bi urejanje zaupali urejevalcu okolice?

Minili so časi jelk in smrek na vrtovih … Na pohodu so cepljene sadike, obrezani iglavci kot pon pon.

® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

Zamislite si idealen prizor: imate krasno novo ali obnovljeno hišo, zraven pa popolnoma prazno zemljišče, na kateri je samo temno zelena gosto rastoča trava. Kako bi se lotili ureditve?

Prvo vprašanje: bi ga uredili sami ali bi poklicali urejevalca okolice? Bi si upali prepustiti urejevalcu okolice vašo parcelo, ne da bi izrazili svoje želje in bi samo čakali na končni videz?

Težka dilema za vsakega posameznika, tako za naročnika kot za urejevalca okolice. Zakaj? Če pogledam s svojega stališča urejevalca okolice, bi rekla takole: če mi stranka prepusti parcelo, potem si je ne upam razočarati …, samo kako jo naj navdušim, če mi ne pove ali ne zna povedati, kaj ji je všeč. Takrat uporabim samo eno in edino tehniko: zaupam namreč v lasten občutek in se držim načela manj je več.

34 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Kar pomeni: majhna parcela do 300 kvadratnih metrov prenese samo kakšno lepo drevo, nekaj okrasnih trav za nežnost in nekaj cvetočega v vseh letnih časih.

Na večjih parcelah, do 1000 kvadratnih metrov, pa so že robne zasaditve, nabrežine, tematski kotički kot je letna kuhinja z odprtim kuriščem, elementi japonskega vrta, sadno-zelenjavni vrt, savna na prostem, zeliščni kotiček, vrt trajnic …

Iglavci ali listavci?

Ko načrtujemo vrt ali razmišljamo o njegovi preureditvi, si najprej postavimo ogrodje. Ogrodje vrta nam predstavljajo zasaditve, ki naj bi zakrivale poglede,

rimo krog in ne črto. Da zmehčamo njihovo energijo, se odločimo za Picea omorika omorika, Picea cembra cemprin, Abies koreana (korejska jelka), Abies koreana Silberlocke (srebrna jelka), Cryptomeria japonica kriptomeria«, »Juniperus

Slovar Nekaj izrazov, ki jih moramo poznati, ko si ogledujemo vrste in sorte za naš novi vrt: • cepljen iglavec ali listavec: drevo, cepljeno približno na 1 meter višine, kjer bo začela poganjati krošnja; ta drevesa zrastejo veliko manjša kot v naravi in so primerna za vrtove v urbanih naseljih (približno 10 metrov je skrajna višina); • obrezan iglavec oziroma ponpon drevo: to so obrezana drevesa oziroma tudi malo večji grmi, ki imajo na koncu vej okroglasto krošnjo.

scopulorum Skyrocket (brin) ter seveda še nekaj ducat iglavcev, ki jih najdemo na spletnih straneh različnih drevesnic.

Kadar se sami odločate za načrtovanje novih dreves in ostalih grmovnic ter gledate po internetu in si delate lastni načrt, vam zelo toplo priporočam, da si v legendo oziroma na načrt obvezno napišete latinsko ime rastline in njeno sorto, saj vam bodo drugače zelo težko poiskali želeni kultvar (npr. Picea abies (smreka), Inversa (sorta) – povešava smreka).

Za majhne vrtove ali predvrte, ki bodo imeli kot zastirko lubje ali kamenje, se lahko odločimo za Picea glauca »Conica« – stožčasta smreka ali Picea abies »Inversa« – povešava smreka ter vse ostalo iglasto in plazeče se ali okroglo rastoče iglasto rastje, ki je zelo nezahtevno za vzdrževanje tako glede vode kot hranil in škodljivcev.

Kadar hočete pri vhodu ali pri terasi doseči »vau« učinek ali kadar hočete zvabiti pogled, pa posadite zdaj tako moderni vrsti, kot sta: – povešava siva atlaška cedra (Cedrus atlantica »Glauca Pendula«),

Za res veličasten vrt – seveda če je ta dovolj velik – lahko posadimo bonsai drevesa, imenovana Niwaki.

– povešavi japonski macesen (Larix kaempferi »Pendula«).

Za res veličasten vrt in seveda če je ta dovolj velik, pa lahko posadimo bonsai drevesa imenovana Niwaki. To so iglasta drevesa, ki so oblikovana kot zunanji bonsai in se sadijo na prosto.

… listavci pa žensko Na drugi strani pa imamo listopadna drevesa, ki nosijo bolj žensko energijo, saj listi in veje bolj valovijo in šelestijo.

Tukaj si največkrat ogledujemo javorje

v različnih odtenkih listov in oblikah krošnje. Od barv imamo svetlo zelene, svetlo rdeče, ornažne, temno rdeče, dvobarvne. Če želimo vnesti v vrt nekaj energije, se odločimo za Acer palmatum »Orange Dream« – japonski oranžnolistni javor, ali večje drevo, kot je Acer platanoides »Chrimson King« – rdečelistni ostrolistni javor ali pa za rdečo bukev ter okrasno slivo, ki tudi nosi rdeče liste. Kot okrasni drevesi brez vidnih cvetov sta tukaj breza (Betula pendula) v različnih variacijah in seveda katalpa (Catalpa bignonioides »Nana«). Za nekaj cvetočega pa seveda poskrbijo japonske češnje.

Pri nadstrešku ali vhodu in v malem predvrtu pa je tudi zelo markantna japonska vrbica (Salix integra »Hakuro Nishiki«).

Zlato pravilo sajenja okrasnih dreves je prostor na naši parceli: drevesa naj ne bodo blizu hiš, lop, nadstreškov, kar v praksi pomeni, če želimo imeti lepo drevo ali skupino dreves, jim moramo ponuditi dovolj prostora, da se bodo lahko razrasla in se pokazala v vsej svoji lepoti.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Dexcom samostojno vstopa na slovenski trg

Nov sistem za neprekinjeno spremljanje ravni glukoze ® Maruša Krkoč, predstavnica podjetja Dexcom

Dexcom skladno s svojim širjenjem v regiji EMEA vstopa tudi na slovenski trg z revolucionarnim novim sistemom, ki prinaša konec vsakodnevnemu spremljanju ravni glukoze z rutinskimi odvzemi krvi iz prsta.

Funkcije, s katerimi bolniki lahko prevzamejo nadzor nad sladkorno boleznijo Dexcom G6 je revolucionarni dosežek na področju spremljanja ravni glukoze in odpravlja potrebo po vsakodnevnem jemanju krvi iz prsta. Nova naprava vključuje nosljiv senzor za podaljšano obdobje 10 dni s samodejnim aplikatorjem, ki je zasnovan za enostavno in neboleče vstavljanje senzorja s pritiskom na gumb. Pri odraslih se senzor vstavi pod kožo na trebuhu ali nadlahti, pri otrocih in mladoletnikih pa ga je mogoče vstaviti tudi na zgornjem zunanjem kvadrantu zadnjice. Oddajnik Dexcom G6 se pritrdi na senzor. Naprava omogoča tudi stalno odčitavanje ravni glukoze za samodejno pošiljanje v petminutnih intervalih preko naprave s tehnologijo

Dexcom kontakt Podpora uporabniku : 080 488880 Tehnična podpora : 080 488882 E: si.info@dexcom.com www.dexcom.com 36 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Bluetooth na katero koli pametno napravo ali na sprejemnik Dexcom. Na voljo je tudi nova senzorska membrana, ki omogoča uporabo paracetamola, kar ne vpliva na odčitke glukoze.

Uporabniki aplikacije Dexcom G6 lahko delijo svoje podatke o ravni glukoze z največ petimi osebami. To omogoča funkcija Share in aplikacija Follow. Ne glede na to, ali je uporabnik neodvisna odrasla oseba ali starš sladkornega bolnika, sistem G6 omogoča nemoteno spremljanje ravni glukoze na daljavo, uporabnika aplikacije in njegove bližnje pa dodatno pomirja zaradi skrbnega spremljanja ravni glukoze.

Dexcom G6 bo maja na voljo tudi v Sloveniji Neposredna prisotnost družbe Dexcom pomeni, da Slovenci, ki živijo s sladkorno boleznijo, lahko pričakujejo izboljšano uporabniško izkušnjo in podporo. Ta širitev odraža poslanstvo in zavezanost družbe Dexcom Inc., saj želi zagotoviti prednost obvladovanja sladkorne bolezni z neprekinjenim spremljanjem ravni glukoze (CGM). V primerjavi s testiranjem ravni glukoze, ki posreduje vrednost v določenem trenutku, neprekinjeno spremljanje ravni glukoze pokaže stanje glukoze in njeno gibanje ter kako hitro se spreminja, kar omogoča, da lahko bolniki hitro ukrepajo in preprečijo zaplete zaradi nevarnih ravni

glukoze v krvi in podaljšajo čas normalne vrednosti.

Odčitki ravni glukoze so na voljo preko aplikacije G6, ki jo je mogoče prenesti iz trgovine Apple Store ali Google Play na združljivo pametno napravo Apple ali Android*. Bolniki si lahko odčitke ravni glukoze ogledajo z izbirnim oddajnikom z zaslonom na dotik G6.

Za lažje spremljanje na daljše obdobje je za sladkorne bolnike in strokovni kader na voljo programska oprema Dexcom CLARITY, s katero se lažje in bolj pregledno spremlja podatke, gibanje meritev in statistiko. Nadzor sladkorne bolezni je tako veliko lažji.

Zakaj izbrati Dexcom G6?

• Meritve v realnem času.

• 10-dnevna uporaba senzorja. Odčitki vsakih 5 minut.

• Za uporabo enostaven samodejni aplikator omogoča vstavljanje z enim gumbom.

• Nič več kalibriranja in zbadanja v prst.

• Vstavljanje tankega in nemotečega vodoodpornega senzorja je popolnoma enostavno.

• Natančni odčitki glukoze.

• Prilagodljivi alarmi in opozorila. Nastavite običajno območje in prejeli boste obvestilo, ko bo vrednost nad njim ali pod njim.

• Delite svoje podatke z do 5 sledilci.

Funkcija Share in Follow.

• Edini sistem za neprekinjeno merjenje ravni glukoze, odobren za otroke od starosti dveh let naprej.

• Mogoča uporaba tudi za nosečnice s sladkorno boleznijo. ©

2020 Dexcom, Inc. Dexcom, Dexcom G6 in Dexcom Follow so registrirane blagovne znamke družbe Dexcom, Inc. v ZDA in so lahko registrirane v drugih državah.

Vse pravice pridržane. * Za seznam združljivih naprav obiščite www.dexcom. com/compatibility. ** Če se opozorila in odčitane ravni glukoze iz G6 ne ujemajo z vašimi simptomi ali pričakovanji, za odločitve glede zdravljenja sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi.

OGLASNO SPOROČILO

Dexcom, Inc.©, vodilna družba na področju neprekinjenega spremljanja ravni glukoze (angl. CGM), je oznanila svoj samostojni vstop na slovenski trg v maju 2021. Sistem Dexcom G6 bodo lahko uporabljali sladkorni bolniki na inzulinski terapiji, starejši od dveh let.

Naprava Dexcom G6 uporablja majhen nosljivi senzor in oddajnik za stalno merjenje in pošiljanje podatkov o ravni glukoze namenskemu sprejemniku ali združljivi pametni napravi*. Tako imajo bolniki dostop do podatkov o ravni glukoze v realnem času, pri čemer jim ni treba vsak dan jemati krvi iz prsta**. Sistem zagotavlja tudi popolnoma prilagodljiva opozorila in alarme, s katerimi se uporabnik izogne zapletom zaradi nizke oz. visoke ravni glukoze, tudi med spanjem. Ta funkcija je zlasti koristna za otroke in osebe, ki se pojava hipoglikemije ne zavedajo.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Pohod po pravljičnem gozdu in Meškova pot Društvo diabetikov Slovenj Gradec je v zadnjih tednih svoje člane povabilo na dva zanimiva pohoda.

Smo si pa nahranili dušo in telo ob čudovitih lepotah narave ‒ le obiskati jo je treba.

Pot v spomin na Franca Ksaverja Meška Pot se prične in konča pri cerkvi svetega Roka na Selah. Pohodna pot je urejena v spomin na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki je opravljal svojo službo po pobočjih hribovskih vasi Sela in Vrh. Olga Repotočnik nas vsako leto popelje po poti, ki vodi mimo mnogih kmetij, kapelic in skozi gozdne poti, o katerih je Meško pisal v svojih novelah. Ob robu gozda pelje pot mimo Dularjevega grebena, kjer po prečkanju ceste spet zavije v gozd mimo zelo stare lipe, ki naj bi jo zasadil češki kralj Otokar.

Od Dobrave do letališča Turiška vas Sončno sredo popoldne nas je Štefka Perjat popeljala po Dobravi do letališča Turiška vas.

Veliko poti se je križalo po prostranem gozdu, kjer so prastare smreke, obrasle z mahom, v vsej svoji veličini naznanjale svojo mogočnost. Za trenutek se nam je zdelo, da smo v pravljičnem gozdu, v katerem se lahko zlahka izgubiš. Poti so opremljene z lesenimi mostički, ki so zgrajeni iz odpadlih vej.

Ker so tla gozda zelo vlažna, so obrasla z veliko odtenki zelenega maha in močvirskih rož. Odlomljena drevesa in štori, ki kljubujejo vlažnim tlom, predstavljajo prave naravne skulpture, tako da imaš občutek, da se sprehajaš po naravnem muzeju.

Vzpeli smo se na Koplenov vrh. Tam je spomenik padlim borcem v času NOB in pot se nadaljuje do cerkvice svete Neže, ki je skrita v nekakšni jami. Povzpnemo se po strmem bregu in pridemo do gostilne Neža, kjer se oddahnemo in okrepčamo.

Po šestih urah hoje in 14 kilometrih prehojene poti nas je večina pohodnikov počakala na voznike, ki so se po krožni poti nazaj do svetega Roka vrnili po avtomobile.

Za trenutek se nam je zazdelo, da smo v pravljičnem gozdu, v katerem se zlahka izgubiš.

Po 10 kilometrih prehojene poti sploh nismo bili izmučeni.

Meškova pot je speljana v spomin na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki je opravljal svojo službo po pobočjih hribovskih vasi Sela in Vrh.

Besedilo in foto: Fanika Slemnik

n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Murni pa kar hodimo Čeprav še ni poletje in murni, ti mali črni muzikantje, ki nam tako polepšajo kak topel večer, še ne igrajo, pa se odrasli, ki smo si pri društvu diabetikov Posavje Brežice nadeli to ime, vsak ponedeljek v vseh letnih časih, pa naj bo lepo ali mrzlo, odpravimo na sebi primerne poti po naši lepi občini.

Včasih nas žal zaustavijo vladni ukrepi. A ko je teh konec, smo znova na poti.

Veliko poti smo že prehodili, pa še vedno znova odkrijemo kakšen lep kotiček, ki se nam še posebej vtisne v spomin, pa še kaj dobrega storimo za svoje telo in za bolezen, s katero smo zaznamovani.

Besedilo in foto: Rudi Mlinar 38 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Pohodniki Murni iz Društva diabetikov Posavje Brežice se vsak ponedeljek v vseh letnih časih odpravimo na sebi primerne poti po naši lepi občini.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Maribor

Stopimo še trdneje skupaj Spoštovane članice, dragi člani, koronavirus, ki je v začetku leta 2020 predstavljal le grožnjo od daleč, je zelo posegel v naše vsakdanje življenje. V tem obdobju, v kakršen živimo danes, se seveda odzivamo vsak po svoje in se sorazmerno uspešno prilagajamo spremembam, ki od nas zahtevajo nov način življenja. Od nas, ki vodimo društvo, pa ukrepi zahtevajo iskanje Stroka nam svetuje naj skrbno spremljamo in vodimo svojo bolezen. novih načinov, kako se približati vam, dragi člani, kako vam svetovati in pomagati. Niste sami, le poklicati nas morate! in nudenju socialne pomoči potrebnim. Pripravili smo vse poStiske nekaterih so velike in verjemite, da niste sami, le poklicati trebno za okrevanje v mesecu maju ali juniju, če bodo ukrepi nas morate. Nekateri izmed nas tega ne zmorejo, čeprav so to dopuščali. Vsem članom smo poslali obrazec za namenitev potrebni pomoči. Društvo deluje, zato lahko vsi tisti, ki bi želeli dela dohodnine društvu in odzivi so ugodni. Ni pravilno in ni pomoč, pokličete in se prijavite za pogovor vsako sredo od 9. pošteno, da je zveza v reviji Sladkorna bolezen objavila obrazec do 11. ure, ko deluje odprti telefon za pomoč in svetovanje, za dohodnino samo zase, čeprav je v resnici sestavljena iz društev in nima članstva. Zveza se mora začeti obnašati kot oziroma kadar koli razen petka. zveza društev in z društvi deliti dobro in slabo.

Meseca januarja vas je vseh 950 članov prejelo naš bilten s programom dela in vabilom za občni zbor. Marca se je sestal izvršni odbor društva in zaradi ukrepov prestavil občni zbor na mesec maj. O novem datumu boste obveščeni. Bili smo presenečeni nad hitenjem Zveze društev diabetikov, ki je sklicala skupščino in potrdila zelo pomembne sklepe za vsa društva.

Na sestanku izvršnega odbora društva smo tudi govorili, kako uresničiti program dela 2021 in kako doseči, da ostanemo še trdneje povezani, ob tem pa tudi pomagamo pomoči potrebnim.

Veliko skrbi bomo namenili pridobivanju novih članov, nastopom v javnosti, povezavi z drugimi občinami, kjer živijo naši člani,

n Društvo diabetikov Lenart

Prvi pohod v letu 2021 Nihče izmed nas si ni mogel misliti, da nas bo tudi v letošnjem letu virus omejil na osamitev in nedruženje članov našega društva. A ker smo pogumni in se ob omejitvah NIJZ in priporočilu naše vlade ne damo, smo sklenili, da se bomo kljub temu podali na pohod, ker to koristi nam bolnikom s sladkorno boleznijo in tudi našim podpornim članom.

Iz različnih virov pogosto izvemo, da smo sladkorni bolniki ranljiva skupina, ki je bolj ogrožena z okužbo in ima večje tveganje za razvoj večjih zapletov. Stroka nam svetuje, da bolniki skrbno vodimo svojo bolezen, skrbimo za uravnoteženo prehrano, se dovolj gibamo in si redno merimo krvni sladkor, ne zna pa poskrbeti, da bi se pošteno sestavljali spiski za cepljenje po starosti in s poudarki in prednostjo bolnikov s kroničnimi boleznimi.

Dragi člani, ostanite zdravi in ostanimo še trdneje skupaj, saj bomo samo skupaj lažje premagali stiske in težave.

Besedilo: Mirko Topolovec, foto: arhiv društva

pogačo z ocvirki, Milan Rauter pa je poskrbel, da nismo bili dehidrirani. Ker čas hitro beži, smo se že dogovarjali, da se dobimo na naslednjem pohodu, čeprav nas korona omejuje; pri načrtih moramo poskrbeti za naše zdravje in gibanje na svežem zraku.

V upanju, da bomo ta virus čim prej premagali in uresničili vse načrte za letos, vam želim veliko zdravja, veselja in kmalu na svidenje ‒ upoštevajte vsa navodila in ostanite zdravi.

Besedilo in foto: Ingrid Belšak

Prvega marca se nas je nekaj članov dobilo na našem zbirnem mestu na Poleni ob 10. uri. Podali smo se okoli jezera Radehova upoštevali razdaljo, nosili zaščitne maske, si razkužili roke in poskrbeli, da smo se razkužili tudi po grlu. Dan je bil čudovit, topel in sončen in veselje naših članov, da smo se srečali in obujali spomine na boljše čase.

Metri in ure so kar hitro minili in naša navada doslej je bila, da smo se po pohodu vedno zbrali v kakšnem gostišču in si privoščili malico. Tokrat tega nismo mogli, zato sem jim pripravila sendviče, naša članica Lizika Bauman je v čast prvemu pohodu v letošnjem letu spekla

Podali smo se okoli jezera Radehova, upoštevali razdaljo, nosili zaščitne maske, si razkužili roke in poskrbeli, da smo se razkužili tudi po grlu.

Sladkorna bolezen MAJ 2021

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Sonja Ravnik dobitnica plakete občine Jesenice Občina Jesenice vsako leto v marcu ob občinskem prazniku podeljuje priznanja občankam in občanom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela. Letos je bila med dobitniki plaket Občine Jesenice Sonja Ravnik.

Z znanjem, napori in uspehi je pomembno prispevala za ohranitev in širitev zdravstvenih izobraževalnih ustanov ter k trajnostnemu razvoju na področju zdravstva, zdravstvene nege in vzgoje na Jesenicah.

Po študiju na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani je petintrideset let uspešno prenašala znanje na dijakinje in dijake. Njeno vzgojno delo na področju zdravstva je bilo prepoznavno tudi širše, med drugim je bila članica delovnih skupin Ministrstva za šolstvo.

Učenci OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice igrajo kviz o poznavanju sladkorne bolezni.

Osnovnim šolam smo podarili Razgibani kviz o sladkorni bolezni Ko so se v šole vrnili učenci, smo osnovnim šolam v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica dostavili igro Razgibani kviz o sladkorni bolezni; kupili smo jo že ob koncu lanskega leta. Tako smo se mentorjem in učencem zahvalili za sodelovanje v tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, ostale učence pa spodbudili k pridobivanju novih znanj o tej bolezni. Odziv je bil dober, iz Osnovne šola Antona Tomaža Linharta iz Radovljice so nam takoj poslali njihov prvi poskus.

Sonja Ravnik, članica Društva diabetikov Jesenice, je z znanjem, napori in uspehi pomembno prispevala za ohranitev in širitev zdravstvenih izobraževalnih ustanov in k trajnostnemu razvoju na področju zdravstva, zdravstvene nege in vzgoje na Jesenicah.

Po upokojitvi je ostala zvesta svojemu poklicnemu poslanstvu na področju prostovoljstva in humanitarnosti. Pri Društvu upokojencev Jesenice, kjer so jo predlagali za plaketo, je bila predsednica socialno-zdravstvene komisije in pomembno vpeta v projekt Starejši za starejše. Pri Društvu diabetikov Jesenice je bila najprej mentorica dijakom pri izvajanju meritev krvnega sladkorja.

Zatem je bila vodja zdravstvenovzgojne komisije, od leta 2016 pa je predsednica društva. Z veliko zavzetostjo, voljo in odgovornim pristopom pri izvajanju sleherne naloge skupaj z ostalimi člani skrbi za obvladovanje in preventivo pri sladkorni bolezni.

Ob prejemu plakete in čestitki župana Blaža Račiča je v besedah zahvale poudarila, da je plaketa hkrati priznanje vsem, s katerimi je delala v aktivnih letih , še posebej pa tistim, s katerimi zdaj sodeluje.

Računalniška pismenost za boljše vodenje sladkorne bolezni Marca smo za potrebe članov spet odprli pisarno društva in ob sredah uvedli enourno dežurstvo. Izpeljali smo tudi delavnico o vlogi in pomenu računalniške pismenosti pri vodenju sladkorne bolezni preko mobilnega telefona in osnove komunikacije prek video povezave.

Marca smo se podali na dva pohoda Ob lepem vremenu je deset članov 20. marca odšlo na pohod Po poti treh mostov od Kampa Šobec mimo plezališča Bodešče do Lancovega. Nazaj pa smo šli ob Savi, po ribiških poteh in preko mokrišča Šobec, kjer smo si ogledali tudi lehnjakov izvir.

Naslednjo soboto je druga skupina odšla na pohod od Bleda do Koritnega in naprej do 500 let stare podružnične cerkve svetega Lenarta v zaselku Na Pečeh v Bodeščah.

Besedilo: Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

»Življenje mi je bilo naklonjeno, da sem delala v okolju, ki me je podpiralo in spodbujalo. Hvala vsem, ki so znali in hoteli prepoznati delo na področju prostovoljstva in humanitarnosti,« je ob prejemu plakete dejala Sonja Ravnik.

Besedilo: Janko Babič, foto: Vidmar Jesenice

Pomladno prebujanje Na Jesenicah se je pomladno prebujanje začelo v drugi polovici februarja, ko smo ob sproščanju ukrepov proti koronavirusu začeli balinati: samo na skrajnih dveh stezah, samo 10 članov, brez gledalcev in z zaščitnimi maskami. Snidenje je bilo prisrčno.

40 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Prvi skupni pohod v letošnjem letu. Nasmeh je skrit pod maskami.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ljubljana

V marcu smo se družili kar dvakrat Ker so druženja nekaj najlepšega, če jih le pripravimo varno in upoštevamo navodila stroke glede situacije v državi, smo se v marcu družili kar dvakrat.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1810 in je v Sloveniji najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem. Vrt je bil leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Zrak smo zajeli zunaj in nadaljevali z vodenim ogledom vrta, kjer so nas pozdravljali

Po končanem ogledu smo se lepo zahvalili vodički in obljubili, da še pridemo. Sprehodili smo se do Špice ob Ljubljanici, nato pa se počasi namenili vsak proti svojemu domu.

Ogledali smo si Živalski vrt Ljubljana Ponovno smo se srečali 27. marca. Zbrali smo se v Mostecu, od koder smo se peš odpravili do ljubljanskega živalskega vrta. Ogled je bil izredno zanimiv. Večina nas živalskega vrta ni obiskala že vrsto let. Občudovali smo prenovljene prostore za živali. Le-ti jim omogočajo več miru in gibanja, obiskovalcem pa večjo možnost ogleda živali od blizu.

Botanični vrt nas je navdušil

V soboto, 13. marca, smo ga obiskali tudi člani Društva diabetikov Ljubljana (seveda po vseh navodilih NIJZ). Pod vodstvom prijazne vodičke smo si ogledali tropski rastlinjak s tropskimi rastlinskimi vrstami, ki vse leto potrebujejo večjo zračno vlago in enakomerne temperaturne razmere. Navdušeni smo bili nad čudovitimi cvetovi in rastlinami. Vlaga v zraku, ki je bila v rastlinjaku, pa nam je bila malo manj po godu.

zvončki, kronice in trobentice. Ogledovali smo si mogočna drevesa in skalnjak, ki je poraščen z rastlinami iz gorskih predelov Krasa. Videli smo prečudovito in v naravi zaščiteno velikonočnico, ki v Južni Evropi uspeva le v Sloveniji, in sicer le na štirih rastiščih.

Sprehod skozi živalski vrt lahko traja dve uri, lahko pa ste tam tudi ves dan. Meri 19,6 hektarja, dolžina oglednih poti pa meri kar 6,5 kilometra. S sprehodom smo naredili nekaj koristnega za svoje zdravje in videli živali, ki jih v našem vsakdanjem okolju ni. Ob koncu ogleda smo si privoščili zasluženo malico in se nato vrnili nazaj v Mostec.

Navdušeni smo bili nad čudovitimi cvetovi in rastlinami v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

V prihodnje bo takih zanimivih sprehodov še kar nekaj, zato ne pozabite, vabljeni ste prav vsi, da se nam pridružite.

Besedilo: Neli Marjeta Kapus, foto: Karmen Maričič

Ogled Živalskega vrta Ljubljana je bil izredno zanimiv. Večina nas živalskega vrta ni obiskala že vrsto let.

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen,

VE IN ZNA! Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

Naslov: ...................................................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov:

✃

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

OBRAZI MED NAMI: Franc Cesar, Društvo zgornjesavinjskih diabetikov

S sladkorno boleznijo živi že več kot 40 let ® Marija Venek

S sladkorno boleznijo ste se posredno srečali že v Vaši družini.

Bolezen je v naši družini dedna; diabetes sta imela tudi moja mama in pozneje brat, tako da sem to bolezen poznal, saj sem spremljal težave, ki jih je zaradi nje imela moja mama. Seveda pa takrat zdravljenje ni bilo na takšnem nivoju, kot je danes, ko je védenje o tej bolezni zelo napredovalo.

Ali ste pričakovali, da boste za to boleznijo zboleli tudi Vi? Ko si mlad in se moraš dokazovati v družbi sovrstnikov in pozneje v službi, na bolezen seveda ne misliš in jo odrivaš od sebe.

Prelomnica v Vašem življenju je nastala, ko ste leta 1980 zboleli za sladkorno boleznijo.

In pri 36 letih se je to zgodilo tudi meni. Zdravniki so mi na zdravniškem pregledu, ki smo ga imeli vsako leto, ugotovili povišan sladkor. Da sem za to boleznijo zbolel tudi sam, sem se le s težavo sprijaznil, saj sem vedel, da bom

Foto: ANTON VENEK

Franc Cesar iz Mozirja je član Društva zgornjesavinjskih diabetikov že od vsega začetka delovanja društva, zato dobro pozna probleme, s katerimi se srečujejo. Ker se s sladkorno boleznijo »bojuje« tudi sam, so mu dobro znane njene pasti in posledice. Prav zaradi tega je zelo hvaležen sogovornik, saj o težavah te zelo razširjene in nevarne bolezni govori iz lastnih izkušenj.

Franc Cesar

moral spremeniti svoj življenjski slog in tudi prehranske navade. Toda dopovedoval sem si, da moram bolezen sprejeti, da poti nazaj ni in da je od mene odvisno, kakšna bo pot naprej. Dokler se človek s sladkorno boleznijo ne sprijazni in je

Center za pomoč uporabnikom E: info@mojCuker.si | S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

ne sprejme, dokler se ne zave hudih posledic nezdravljene bolezni, ni uspeha.

Kako pa je pri Vas potekalo zdravljenje?

Začelo se je z zelo povečano vrednostjo sladkorja, kar 56 mmol/L. To je bil zame velik šok. Zato so me v bolnici takoj začeli zdraviti z inzulinom. Zaradi tako napredovale bolezni sem bil večkrat v bolnici, da so mi znižali raven krvnega sladkorja čim bolj do normale.

Verjetno ste morali spremeniti tudi prehrano.

To je bilo seveda potrebno, vendar je bilo to malo težje, dokler sem bil še v službi, saj se v menzi ni bilo mogoče strogo držati diete. Vendar sem se zaradi zdravja pač odpovedal določenim vrstam hrane. Zmanjšati je bilo treba tudi telesno težo in s trdno voljo in disciplino mi jo je uspelo znižati za 20 kilogramov.

Na srečo sem bil zaradi narave službe precej telesno aktiven, kar je pripomoglo k boljši urejenosti krvnega sladkorja.

Prenehal sem tudi kaditi, kar ni bilo enostavno, saj sem bil strasten kadilec.

Ali so se zaradi povišanega sladkorja pojavili kakšni drugi bolezenski zapleti?

Kar dvakrat sem doživel možgansko kap, zaradi česar imam gibalne posledice, ki pa bi bile lahko še veliko hujše, če ne bi upošteval nasvetov zdravnikov.

Tako sem z vztrajnostjo uspel ohraniti gibalne sposobnosti v tolikšni meri, da lahko poskrbim sam zase in opravim s trdno voljo tudi marsikatero fizično delo, s čimer ohranjam kondicijo. Zaradi posledic bolezni se mi niso zacelile manjše poškodbe na prstih na nogah, zato so mi morali odstranili tri prste. Imam tudi težave s podplati pri hoji. Vendar z veliko vztrajnostjo in s pomočjo medicine nekako premagujem tudi te težave.

Kdo pa Vam pomaga obvladovati takšne zaplete?

Redno obiskujem diabetološko ambulanto, ki jo vodi diabetolog dr. Damjan Justinek. Mojo bolezen zelo dobro vodi, svetuje mi pri zdravilih in dieti. V ambu-

VI USTVARJATE

lanti v Topolšici pa medicinska sestra skrbi za nego mojih nog. Za ustrezno prehrano z vso skrbnostjo poskrbi seveda moja žena; tudi ona ima velike zasluge, da vseskozi vzdržujem primerno telesno težo.

Ali Vam zdravljenje z inzulinom predstavlja kakšen problem? Treba si je le dajati injekcije, marsikdo se tega vendar boji. Človek se vsemu privadi. Navsezadnje si dajem injekcije že zelo dolgo, zato je postalo to že rutina. V začetku pa se človeku zdi, da tega ne bo zmogel.

Ali morate kontrolirati, kako velik odmerek zdravila si lahko vbrizgate?

To je zelo pomembno. Zato si moram pred vsakim odmerkom zmeriti krvni sladkor. Nevarno je, če ta preveč pade, saj se lahko pojavi hipoglikemija, kar ni prijetno in je lahko tudi nevarno, če ni takojšnje pomoči. Meni se je to zgodilo že dvakrat. Takrat mora biti ob bolniku kdo, ki zna takšni osebi pomagati. Lahko je tudi kateri od svojcev, ki zna v takem primeru reagirati. V hujših primerih je treba poklicati zdravniško pomoč in opazovati bolnika tako dolgo, da se mu dvigne sladkor na ustrezno raven. Ob meni so bili obakrat reševalci, ki so mi pomagali in spremljali moje stanje, dokler se ni normaliziralo.

Kako kot rizična oseba zaradi covida upoštevate navodila NIJZ? Seveda kar se da upoštevam navodila in spoštujem ukrepe. Težko sem čakal, da sem prišel na vrsto za cepljenje. Verjamem, da bo s tem možnost okužbe s to hudo boleznijo, ki je še posebej nevarna za diabetike, nekaj manjša.

Aktivno delujete v Društvu zgornjesavinjskih diabetikov kot podpredsednik. Član tega društva sem že od vsega začetka njegovega delovanja, od leta 1997.

Sodelujem pri sestavljanju in izvedbi delovnega programa, udeležujem se strokovnih posvetov, skratka, pomagam predsedniku pri vodenju društva. Preteklo leto in tudi letos je bil program dela našega društva zelo okrnjen. Velika večina članov zelo pogreša razna predavanja, ki so bila zelo dobro obiskana, meritve krvnega sladkorja in pogovor z medicinsko sestro, klepeta ob kavi ter seveda razne druge oblike druženja. Odpadlo je tudi okrevanje na Debelem rtiču, ki smo se ga vsako leto zelo veselili. Želim Vam veliko zdravja in čim bolje urejen sladkor, vsem nam pa, da čim prej premagamo kovid.

Maribor

Sprehod

Maribor, prelepo mesto kako ljubila sem te jaz, tu sem živela z vsemi srečno dokler bila sem z vami jaz.

Ko po gozdu se sprehajam, pod krošnjami dreves prisluhnem šumu vetra, ki z listi se igra, ko svoj poseben ples ima.

Koraki prvi v mojem Mariboru, me vodila je roka mame moje, tu bivalo srce je tvoje, tu našla sem zdravilo svoje.

Tu ljubezen prva je bila in strašna bol, najina poroka, rojstvo prvega otroka, tu bila je vsa mladost, a tiho čakala sta žalost me, starost.

Ob Dravi je tiho moj Maribor spal, levi in desni breg združil je most, tukaj si kmalu brez mene ostal, a v pesmih si svojih me dalje iskal.

Se spomniš sprehodov skupnih čez most, ko v gnezdo se vračal je vsakdo od nas?

Piramida, Kalvarija še vedno v srcu je mojem, izleti na Pohorje v srcu so tvojem.

Po Lentu hodili smo, srečni bili, sprehajali se, na Tri ribnike šli, s čolnom vozili se, a nikdar razšli, o, Maribor dragi, zdaj tiho naj spi.

Med vejami dreves pa ptički se lovijo, prelepe pesmice žgolijo.

A tam sredi gozdne jase plaha srnica se pase, ko pa me uzre, v goščo tiho jo ucvre.

Tam pod veliko skalo pa studenček žubori, se z oblaki poigrava in v dalj hiti.

Počasi stopam skozi gozd in naravo občudujem, utrne se mi misel ta: kako je lepa ta narava, ki nam jo Bog je dal, o, ko bi le današnji človek jo ohraniti znal!

Rojstni dom V vas domačo se podam, kjer domek svoj imam, tamkaj sem se jaz rodila, mladost tam svojo sem užila.

Tiho počival je Maribor v noči, ko snežna odeja pokrila je vse, na Treh ribnikih sem se po ledu spustila, hodila, blodila po parku ponoči.

Ko pred hišico sedim, se v naravo zastrmim, pred mano krasen je razgled, daleč seže moj pogled.

Na ulicah žarelo je tisoč luči, ko vračala sem se v gnezdo ponoči, starši so čakali, ljubeči bili, ljubezen mi nudili s pogledi vročimi.

Po pravici vam povem, da kamor koli se ozrem, tu najlepše sonce sije, tu srce si odpočije.

Je prva sreča tukaj bila, tu sem jaz njega spoznala, najhujšo sem bol tu prestala in vedno sem znova te v pesmih iskala.

A Maribor je mesto moje, vem, da tudi mesto tvoje, jesenske dni bom tu živela, zate, zanjo pesmi pela.

V enem mestu toliko duš, toliko sreče in gorja, pa vendar je najlepše mesto, to reče vsak, ki ga pozna.

Marija Kerin, iz zbirke Pesmi z obpotja

Opravičilo avtoricama V prejšnji številki, ko smo začeli z objavo vaših literarnih mojstrovin, se nam je pripetila neljuba napaka: zamenjali smo avtorici objavljenih pesmi. Avtorica pesmi z naslovi Nariši nasmeh, Staši in Sama je Milena Serdinšek, avtorica pesmi z naslovi Koronavirus, Kaj je sreča in Vaške čenče pa Marija Kerin (in ne obratno, kot se nam je zapisalo).

Obema se iskreno opravičujemo.

Urednica

Milena Serdinšek Sladkorna bolezen MAJ 2021

43

VAŠ POGLED: Rudi Mlinar, Društvo diabetikov Posavje Brežice

Pomlad in jaz Foto: OSEBNI ARHIV R. M.

v času korone

Res, pomlad je taka, kot mora biti, le jaz sem postal drugačen.

Manj hodim od doma, če pa že grem, se mi mudi, da si za pogovor vzamem manj časa, še rokujem se več ne, le na varni razdalji spregovorim par besed s kom, ki ga ne poznam najbolje.

Stalna spremljevalka mi je obrazna maska, saj brez nje ne prestopim nobenega praga trgovine, urada; hotel sem napisati tudi restavracije, a v te tako ne morem, ker so zaprte.

Sem postal na starost drugačen?

Sploh ne, taki smo v mojih letih v večini. Namesto o vremenu, priljubljeni temi, ki smo jo obdelovali še ne tako davno, se danes pogovarjam z ljudmi o virusu, ki je med nami, o vladnih ukrepih, ki se spreminjajo iz dneva v dan kot aprilsko vreme, o tem, kdo je že prebolel korono, kdo se je cepil, kakšne posledice ima.

Počasi sem se tega, priznam, že naveličal, a kaj, ko se vsaka poročila začenjajo s podatki o tem, koliko jih je bilo prejšnji dan testiranih, koliko od njih pozitivnih, koliko cepiva smo dobili ali ne dobili, vsak časopis, ki ga dobim v roke, podrobno poroča o tej temi. Ob tem sem ugotovil, da je tudi matematika dobila drugačna pravila, kot smo jih poznali v našem šolskem obdobju. Zagotovo je eno izmed njih, ki mi je najbolj padlo v oči in seveda v moje izpiljeno računanje, procentni račun. Kdaj se je vse tako spremenilo, kdaj so se vsa etična merila obrnila v nasprotno smer, res ne vem. Ampak tako je. Pa še ugovarjati ne moreš, ker nimaš komu, ker ni nobene instance, ki bi se posebej brigala za vprašanja nas, razmišljajočih upokojencev …

44 Sladkorna bolezen MAJ 2021

® Rudi Mlinar

Pomlad je tudi letos podobna vsaki od prejšnjih pomladi.

Regratovi rumeni cvetovi so raztreseni po travnikih, češnje in slive odpirajo svoje bele cvetove …

Poročila sem začel gledati proti koncu Začel sem gledati poročila proti koncu, časopis odpiram na sredini, raje vzamem v roke kakšno revijo, tudi Sladkorno prebiram bolj pozorno, kot sem jo včasih, saj mi prinaša koristne nasvete, ne samo o tem, kako naj se spopadam z boleznijo, ampak tudi s korono.

Začel sem verjeti, kar bi moral že prej: da se da s pravim načinom življenja, ki krepi moj imunski sistem, vsaj omiliti posledice bolezni, če se bom že okužil z virusom, ki se, neviden, tako nesramno sprehaja med nami.

Pa saj ni vse tako slabo, četudi virus lebdi vse naokrog nas. Kje pa! Če ti usoda zapre ena vrata, ti odpre druga ali pa vsaj okno.

Meni v tem, z virusom zaznamovanem obdobju ostaja veliko več časa za pisanje.

V najinem domačem mehurčku se imava z ženo prav lepo, več se pogovarjava,

bereva, več hodiva na sprehode. Redno hodiva z našo maloštevilno pohodno skupino pri Društvu diabetikov v Brežicah in našli smo že veliko skritih kotičkov v svoji občini, ki se sploh ne razlikujejo od tistih, ki smo jih včasih iskali kilometre daleč od doma. Ena takih, ki nam odpira pogled na naše malo mesto, je tudi Sveti Vid nad Čatežem.

Optimizma nočem izgubiti Ženin račun za bencin je nižji, kot je bil včasih, povišal pa se nama je račun za telefon, saj stikov s prijatelji in sorodniki pač nočeva izgubiti. Tudi optimizma nočem izgubiti, čuvam ga in iščem v vsaki situaciji tisto, kar je pozitivnega, pa četudi je to samo lisa jasnine na oblačnem nebu.

Pomlad pa kot pomlad, lepa je in na srečo je vsaj ona imuna na korona virus, ne pa tudi tudi na naše odvržene obrazne maske.

Delite z nami svoj pogled Vse bralce revije Sladkorna bolezen vabimo, da tudi vi delite svojo izkušnjo o obvladovanju sladkorne bolezni v tem negotovem času. Rudi Mlinar iz Društva diabetikov Posavje Brežice se je odzval prvi in opisal, kako preživlja drugo »korona pomlad.« V naslednji številki pa bomo objavili vaša razmišljanja, kako preživljate vse bolj tople in sončne dni. Ste veliko zunaj, v naravi? Ste v življenje uvedli kake spremembe? Ste obudili kak hobi, ki je bil že pozabljen? Veliko kuhate in pečete? Kako odganjate skrbi?

In seveda najbolj pomembno: kako v tem času skrbite za urejenost sladkorne bolezni, kar je izredno pomembno za vaše zdravje? Imate kak nasvet za ostale sotrpine? Kako trenutne razmere vplivajo na vaš sladkor? Ste morali spremeniti svoje navade, predvsem glede prehrane in gibanja? Si večkrat opravite meritve krvnega sladkorja? So se vrednosti spremenile? Ste morda morali v tem obdobju poiskati zdravstveno pomoč?

Ste jo našli brez težav? Je vaš diabetolog ves čas na voljo? Kaj pa ostalo zdravstveno osebje?

Prepričani smo, da bodo bralci revije z zanimanjem prebirali izkušnje ljudi, ki so se znašli v podobni situaciji. Kdo ve – morda pa bo prav vaša izkušnja nekomu v neprecenljivo pomoč.

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Vse aktivnosti društev, navedene v preglednici, se bodo izvedle ali izvajale, če bodo to v navedenem času dovoljevali in omogočali varnostni ukrepi in omejitve NIJZ za preprečitev širjenja virusa covid-19.

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave prvi in zadnji četrtek v mesecu

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava

ob sredah

vodena terapevtska telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva Zbirajo prijave.

Zbirajo prijave.

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva pisarna društva pisarna društva

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd ob 15.00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sreda, 5. maj sobota, 8. maj sobota, 15. maj

uradne ure meritve krvnega sladkorja meddruštveni pohod, organizira DD Kamnik meddruštveni pohod, organizira DD Jesenice

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob sredah ob sredah

rekreativni pohod v okolici Dravograda uradne ure rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

informacije po telefonu ob ponedeljkih ob pon. in vsak prvi torek v mes. laični svetovalec vsak prvi torek v mesecu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tkrvnega laka

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 društveni telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Žibert Patrick, 031 346 224

Pišete nam lahko na naslova d.d.predsednik@kabelnet.net in diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Idrija ob ponedeljkih v maju ob torkih ob sredah sobota, 1. maj maj

vodena telovadba v bazenu telovadba nordijska hoja pohod na Hleviše pohod

od 8.00 do 9.00, Hotel Cerkno ob 16.30, ŠC, mala telovadnica ob 15.00, pred Domom upokojencev Idrija Zbirno mesto bo objavljeno.

Datum bo objavljen naknadno.

Vlasta Primožič, 040 621 865 Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«)

Ivica Režek, 051 630 498

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih

merjenje krvnega sladkorja in holesterola uradne ure balinanje

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723

Društvo diabetikov Kamnik sobota, 8. maj torek, 11. maj sobota, 15. maj torek, 18. maj torek, 18. maj torek, 8. junij torek, 15. junij sobota, 19. junij torek, 29. junij

meddruštveni pohod, Eco resort po dogovoru druženje, izmenjava izkušenj ob 10.00, v društvenih prostorih meddruštveni pohod skakalnica Planica (organizira DD Jesenice) zbirajo prijave meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka ob 8.30, v društvenih prostorih delavnica, vaje za hrbtenico in vadba, Center za krepitev zdravja ob 9.30, v društvenih prostorih, prijavite se druženje, izmenjava izkušenj ob 10.00, v društvenih prostorih meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka ob 8.30, v društvenih prostorih Merčunov pohod, organizira DD Tržič po dogovoru meddruštveni pohod Žiri, organizira DD Škofja Loka po dogovoru Aktivnosti se načrtuje po programu, vendar se je treba nanje prijaviti; zaradi epidemije je število udeležencev omejeno.

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341

Društvo diabetikov Koper vsak dan vsako prvo sredo v mesecu ob petkih maja

plavanje uradne ure kegljanje pohod – Koper zdravo mesto – razpis MOK – merjenje krvnega sladkorja sobota, 8. maj občni zbor društva – predavanje – kulturni program od srede, 12., do srede, 19. maja edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice s predavanji od nedelje, 23., do nedelje, 30. maja sobota, 5. junij od nedelje, 13., do nedelje, 20. junija od petka 25. junija, do petka 2. julija sobota, 10. julij

edukativno zdravljenje v Kulaših šola kuhanja edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske toplice – predavanja edukativno zdravljenje v Termah Rogaška Slatina – predavanja šola kuhanja

od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 17.00 do 19.00, dvorana Bonifika Koper

Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

ob 10.00, na Bonifiki, garderobe pri teniških igriščih ob 18.00, Gostišče Emonec – Šalara, prijavite se ob 8.00, z AP Lucija ob 8.15, z AP Izola ob 8.30, z AP Koper ob 9.30, iz Ljubljane (Barje) ob 5.00, z AP Lucija ob 5.15, z AP Izola ob 5.30, z AP Koper ob 6.30, iz Ljubljane (Barje), potrebna je prijava ob 9.00, Hotel Laguna Strunjan ob 8.00, z AP Lucija ob 8.15, z AP Izola ob 8.30, z AP Koper ob 9.30, iz Ljubljane (Barje) ob 8.00, z AP Lucija ob 8.15, z AP Izola ob 8.30, z AP Koper ob 9.30, iz Ljubljane (Barje) ob 9.00, Hotel Laguna Strunjan

Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih ob četrtkih sobota, 8. maj sobota, 15. maj sreda, 19. maj sobota, 5. junij od ned., 13., do čet., 17. junija

uradne ure

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6 redna tedenska telovadba od 18.30 do 19.30, Diabetični center Kranj meddruštveni pohod Eco resort (organizira DD Kamnik) ob 8.30, Diabetični center Kranj meddruštveni pohod skakalnica Planica (organizira DD Jesenice) ob 8.30, Diabetični center Kranj predavanje Preventiva padcev v starosti, mag. Erika Povšnar ob 16.00, Diabetični center Kranj družabno srečanje in zbor članov DD Kranj ob 10.00, Gasilski dom Prebačevo 5-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Moravskih Toplicah, hotel Termal ob 8.00, AP Kranj, postaja št. 1

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470

Sladkorna bolezen MAJ 2021

45

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

sobota, 19. junij sobota, 26. junij

Merčunov pohod, organizira DD Tržič meddruštveni pohod Žiri, organizira DD Škofja Loka za vse navedene aktivnosti je OBVEZNA predhodna prijava

ob 7.00, Diabetični center Kranj ob 8.30, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 485 470

od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni, Nikova 9 ob 9.00, trgovina Klasek ob 9.00, trgovina Klasek ob 9.00, trgovina Klasek zbirajo prijave

Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

uradne ure telovadba

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 19.00 do 20.00, športna dvorana Litija

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

ustvarjalne delavnice plavanje

od 9.00 do 12.00, v društveni pisarni od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

merjenje sladkorja, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola pohodi v naši bližnji in daljni okolici, za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom edukativno okrevanje v Strunjanu srečanje zasavskih društev diabetikov

od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni

01 89 81 584 in 031 777 153

od 7.00 ali ob 8.00, zbor pred društveno pisarno ob 11.00, zbirajo prijave zbirajo prijave

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

od 15.30 do 17.00, društvena pisarna od 15.30 do 17.00, društvena pisarna od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata od 17.00 do 18.00, DIF na Kodeljevem od 10.00 do 12.00, Streliška ulica 17 od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor ob 10.00, Fužinski grad prijava na športni vikend do 15. maja, program prejmejo prijavljeni prijava na izlet do 30. maja, program prejmejo prijavljeni prijava na pohod do 15. junija, program prejmejo prijavljeni

Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 Nika Hudoklin, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Ana Prah, 031 637 394 Neli Kapus, 041 601 421 Darinka Kraljič, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

4 ure – s člansko izkaznico ceneje od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 od 10.00 do 12.00, obvezne prijave obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava

Terme Fontana Trgovina Medika Trgovina Diafit Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ponedeljek, 3. maj ponedeljek, 7. junij ponedeljek, 5. julij od 11. do 18. julija

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohod po dogovoru pohod v okoliške kraje pohod s piknikom edukativno zdravstveno okrevanje v Moravskih Toplicah

Društvo diabetikov Lendava ponedeljek

uradne ure

Društvo diabetikov Litja in Šmartno vsak ponedeljek in sredo ter po telefonskem dogovoru ob ponedeljkih predviden začetek 13. aprila in nato vsak torek ob sredah vsako prvo sredo v mesecu, izjemoma v avgustu vsak četrtek

predvideno od 9. do 16. maja predvideno 22. maja

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob torkih ob torkih ob sredah prvo in tretjo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih sobota, 8. maj od pet., 28., do ned., 30. maja ponedeljek, 14. junij petek, 25. junij

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, HbA1c, tlaka in holesterola pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže vodena aerobna vadba sprehod na Ljubljanski grad vodena aerobna vadba v bazenu uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže vodena aerobna vadba v telovadnici organiziran pohod diabetikov po poti ob žici športno obarvan vikend z edukativnim merjenjem sladkorja v Jelarjih nad Izolo enodnevni izlet v Štanjel in obisk Ferrarijevega vrta pohod na Krim za kampanjo #DarujemKilometre

Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu drugi četrtek v mesecu

uradne ure, meritve sladkorja v krvi, druženje pohod in druženje z meritvami sladkorja v krvi rekreativno kopanje s plavanjem v termah Banovci

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih, torkih in sredo ob sredah ob petkih

plavanje in savna v Fontani brezplačne meritve sladkorja v krvi brezplačne meritve sladkorja v krvi stezno kegljanje in namizni tenis uradne ure laično svetovanje, pomoč v stiskah in težavah – odprti telefon pikado in namizni tenis

torek, 4. maj petek, 7. maj petek, 14. maj četrtek, 20. maj sobota, 22. maj petek, 28. maj

učna delavnica s predavanjem in merjenje krvnega sladkorja kolesarjenje športne igre invalidov, dvorana Tabor Maribor šola zdravega življenja pohod Vodole uradne ure v Slovenski Bistrici (v prostorih občine) in merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, Slovenska Bistrica okrevanje v zdravilišču ali na morju, možnost unovčitve turističnih bonov obvezna prijava učna delavnica s predavanjem in merjenje krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, obvezne prijave kolesarjenje obvezna prijava pohod Svečina obvezna prijava izlet obvezna prijava Obvestila na spletni strani www.diabetiki-mb.si in oglasni deski društva.

maj ali junij torek, 1. junij petek, 11. junij sobota, 19. junij sobota, 26. junij

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihovi 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger vsak drugi in zadnji torek v mes. uradne ure in meritve krvnega sladkorja prvo sredo v mesecu sestanek društva, predavanje ali delavnica

46 Sladkorna bolezen MAJ 2021

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ul. 5, Murska Sobota

Helena Copot, 041 343 630 Helena Copot, 041 343 630 Igor Vitez, 041 730 080 Jožica Gibčar, 041 953 874

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

ob četrtkih

brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15 v telovadnici ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka vsako drugo sredo v mesecu ob sredah

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne karte za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. 12. 2021 v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice (najprej plačilo, nato prejmete karte) nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave uradne ure aktualni dogodki društva

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto spletna stran: http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pod vodstvom profesorja D. Bajca pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26 a ob 14.00, pred Občino Videm, zbirajo prijave vabilo prejmete po pošti vabilo prejmete po pošti zbirajo prijave po telefonu zbirajo prijave po telefonu

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525 ali Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, Nova oprema Slovenj Gradec ob 9.00, Mercator ob 16.00, kegljišče Tuš

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kasper, 051 381 007 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva od 15. aprila naprej telovadba pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu maja maj, junij junija od 11. do 18. julija

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave Pohod po okolici Vidma bo potekal po sprostitvi ukrepov. občni zbor, zbirajo prijave zdravstveno predavanje, zbirajo prijave izlet na Dolenjsko, Pleterje, Mirna Peč … edukativno zdravstveno okrevanje

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi kolesarjenje kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek v mesecu uradne ure ob torkih in sredah uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje ob torkih

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

svetovanje in psihološka podpora bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 s klicem na odprti telefon od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. med. sest., 031 740 461

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah prvi in tretji četrtek v mesecu četrtek, 6. maj četrtek, 13. maj

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja od 9.30 do 11.30, prostori društva pohodi v bližnjo okolico po dogovoru ob 8.00, zbirajo prijave ekskurzija na Roglo zbiramo prijave kopanje, Rimske Terme zbiramo prijave Druge aktivnosti po letnem načrtu bodo potekale, če bodo okoliščine dopuščale. Člane bomo o tem obvestili.

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

Društvo diabetikov Tržič prvi torek v mesecu sobota, 8. maj sobota, 15. maj sobota, 19. junij sobota, 26. junij

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja meddruštveni pohod, organizira DD Kamnik meddruštveni pohod, organizira DD Jesenice Merčunov pohod meddruštveni pohod Žiri, organizira DD Škofja Loka

od 17.00 do 18.00, v prostorih društva zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave

Vika Remic, 031 404 243 Daša Stritih, 040 674 559 Daša Stritih, 040 674 559 Vika Remic, 031 404 243 Daša Stritih, 040 674 559

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

ob torkih sobota, 15. maj sobota, 5. junij petek, 9. julij

uradne ure dopoldan in popoldan

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva, Stantetova 16, Velenje

Milica Vertačnik, 070 875 519; Antonija Škrbič, 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212 tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 15.00, Ribiška koča Velenje Franc Simončič, 041 776 212 pohod na Donačko goro ob 6.00, avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 pohod na Ratitovec ob 6.00, avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 pohod iz Zreč na Brinovo goro ob 7.00, avtobusna postaja Velenje Marjan Skaza, 040 128 081 Natančni datumi aktivnosti bodo objavljeni na plakatu na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje in Društva diabetikov Velenje ter javljeni po e-pošti članom in izvedeni, če bodo razmere zaradi covida-19 to dovoljevale. Aktivnosti se bodo odvijale, če bodo razmere zaradi epidemije to dovoljevale.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00, prostori društva

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

Izobraževalne vsebine Zveze društev diabetikov Slovenije

Samoobvladovanje in sladkorna bolezen Na spletni strani

https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/ samoobvladovanje-sb/

JEZIKOVNI KOTIČEK: Ko mislite, da ste napačno popravili v pravilno

Jezikovne smetke ali katerim izrazom se raje izognimo ® Teja Završnik, Leemeta Prevodi na ključ®

Pri pisanju besedil moramo poleg pravopisnih in slovničnih pravil paziti tudi na slog pisanja in besedišče.

Pogosto opazimo, da povsem pravilne izraze popravljamo v napačne, a pri tem trdno verjamemo, da smo uporabili bolj knjižne izraze.

V e-poštni nabiralnik pogosto zaidejo e-poštna sporočila z naslednjimi jezikovnimi smetkami: • Poslujte z nami, brez da bi morali k nam.

• V kolikor imate dodatna vprašanja, smo na voljo.

• Živimo v čudnih časih pravijo. Da temu ni tako, dokazujemo mi.

• To stavbo bo potrebno prenoviti.

Kultivirani govorci in pisci pazijo na vsako javno izrečeno in zapisano besedo.

Raba zvez v zgornjih primerih je ogledalo govorca/pisca, ko se ta dobro zaveda, da je njegovo izražanje v središču pozornosti. Takrat kopiči in »po posluhu« popravlja pravilne izraze, ker domneva, da se bo izrazil bolj knjižno. A v resnici je ravno obratno. Pojav, ko pravilne izraze popravljamo v napačne, imenujemo tudi nadpravilnost oz. hiperkorekcija. To se zgodi, ko imajo posamezniki napačno predstavo o pravilnosti besede ali besedne zveze.

Kaj pa o zvezi »brez da bi« pravita SSKJ2 in Slovenski pravopis? SSKJ2 jo označi kot neustaljeno, nepravilno, Slovenski pravopis pa jo prepoveduje. Namesto zveze »brez da bi« raje uporabite zvezo »ne da bi«, ki je glede na priročnike pravilnejša in, priznajmo, ušesom prijaznejša.

Brez da bi pojedla vrečko piškotov. ⇒ Ne da bi pojedla vrečko piškotov.

Tudi zveza predloga in veznika »v kolikor« se je znašla na smetišču jezikovnih cvetk. Zakaj? Ker se – čeprav jo Pravopis in SSKJ označujeta kot prepovedano in neustaljeno – v besedilih pogosto uporablja. V največjem korpusu slovenskega jezika Gigafida ima kar 18.252 pojavitev, in sicer največ v časopisih in na spletu.

48 Sladkorna bolezen MAJ 2021

Svetujemo, da namesto zveze »v kolikor« raje uporabite veznik »če«. Pomislite tudi na to, katero od teh dveh možnosti bi uporabili pri vsakdanjem govoru.

V kolikor mi ne verjameš, da sem bila na pregledu … ⇒ Če mi ne verjameš, da sem bila na pregledu …

Raziskovalci z inštituta za slovenski jezik ugotavljajo, da je zveza »temu ni tako« ponesrečen kalk, ki smo ga prevzeli iz nemščine. Kalk je dobesedni oblikoslovni prevod besede oz. besedne zveze in »temu ni tako« je prevod nemške besedne zveze »dem ist nicht so«. Pri tej zvezi zmoti napačna raba zaimka »temu«, ki ga nadomestimo z zaimkom »to«, lahko pa zaimek preprosto izpustimo.

Ne, temu ni tako! ⇒ Ne, (to) ni tako!

Raba pridevniške oblike »potrebno je« namesto naklonske oblike »treba je« je ena najpogostejših napak v besedilih.

Pisce verjetno zmede to, da beseda »potrebno« ni vedno napačno uporabljena.

Pravilno je uporabljena na primer v na-

slednjem primeru: Za življenje je potreben kisik. Če tukaj namesto »potrebno je« poskusimo uporabiti »treba je«, kaj hitro ugotovimo, da je poved nesmiselna. A obstajajo primeri, ko to zamenjavo lahko naredimo, in takrat je tako tudi pravilno, npr. Temelje stavbe je treba okrepiti. Pravimo, da »treba je« izraža nujo, hotenje, namero in lahko zvezo praviloma nadomestimo z glagolom »morati«. In kako si pomagamo, če smo v zadregi, kateri izraz uporabiti? Precej preprosto: poskusite, ali lahko izraz »potrebno je« nadomestite s »treba je«. Če je to mogoče, je vsekakor pravilna druga oblika.

Potrebno bo prebrati roman. ⇒ Treba bo prebrati roman.

Reciklirajmo jezikovne smetke Vsi si želimo, da bi se znali sporazumevati v pravilni, kultivirani slovenščini in v besedilih ne bi po nepotrebnem smetili, zato le reciklirajmo navedene jezikovne smetke, ki so dober pokazatelj tega, da se pogosto preveč zapletemo, ko se želimo izraziti pravilno, nato pa se nam zgodi ravno obratno. Raje se držimo načela »manj je več« in uporabimo tiste izraze, ki so slišati bolj naravno, saj to zagotovo pomeni, da gremo v pravo smer. Korpusi sicer kažejo drugačno sliko, kar nakazuje na to, da je jezik živ in se spreminja, a naj nas pri pisanju še vedno vodijo pravopisna pravila.

Razgibajmo možgane in telo!

IZOBRAŽEVALNA DRUŽABNA IGRA ZA VSO DRUŽINO • Razvili smo jo v Sloveniji; • preizkusili in odobrili so jo pedagogi, zdravniki in otroci; • ima tri tematike in dve težavnostni stopnji; • primerna je za igranje v družinskem krogu in v šoli.

POSEBEN POPUST ZA BRALCE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN V MESECU MAJU IN JUNIJU! Ob spletnem naročilu igre RAZGIBANI KVIZ na strani https://shop.valueaddgames.com vpišite kodo SLADKORNA. Ali izpolnite naročilnico:

Ime in priimek

NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: VALUE ADD GAMES DUNAJSKA 106 1000 LJUBLJANA

Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj E-naslov

dodatne informacije:

*Družba AstraZeneca je sodelovala pri razvoju igre. Družba v prodajo igre ni vključena!

št. kosov. Po akcijski ceni 19,99 EUR, ki velja do 30. 6. 2021.

Naročam igro RAZGIBANI KVIZ

Datum

CENA: 24,99 EUR

Podpis

sales@valueaddgames.eu

041 414 408

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

9(ý 612329 6123,

6/$'.251$ %2/(=(1

.'25 93/,9$ 1$ 326/$1&( =$ 32'-(7-$

6/(3267

1$â '(1$5

)5 608 ý$5 &+ 5,6723+(

8.5$-,16., *2529-( 9,2/,1,67 1$ 6/29$ â.(0 '$9,'

3(9.$ +259$7

/$'2 $0%52ä,ý

'2'$1, =1(6(. 1$ 95$ý,/2 3262-,/$

.$5$0%2/ 75ý(1-(

â3$16., 3,6$7(/%$52-$

.5$- 35, * 5$'*21, 35('(/ 32'52ý-(

-2ä( 67$%(-

.$57$â.$ ,*5$

'(/ .2/( 6$56.( ',5.(

7(.2ý$ 6129

0$-+(1 957,ý $YWRU 9ODGLPLU â725./-$ 0LORYDQRYLü 35(.085

1$-(72 3(52

0(67(&( 9 %$6.,-,

0(672 9 0$52.8

%2â7-$1 +/$'1,.

$17,ý1, %(27,-(&

320(1 95('1267 ý(6$

0(62 = *29(-(*$ +5%7$

(*,3 %2* 621&$

8723,ý1$ '5$0$ .$5/$ ý$3.$

('9$5' .$5'(/-

+8',ý /8&,)(5

1(.'$1-$ .5912 62 52'6792 1(0â.$ 608ý$5.$ (1(5* 67 0$57,1$

$720$

=,'$56.$ ä/,&$

2%/,.$ 9/$'$9,1( 6/$9.2 267(5&

(/(.75,ý1, 92'1,.

35(%,9$/&, ,675(

75$7$ 75$91,.

32'7$/12 '(/29$1-(

Kupon za nagradno križanko št. 138 (maj 2021) 1

2

3

4

5

8

9

10

11

12

6

7

/,7,1$ /,7-(

67$/-(1$ 6129

13

14

15

16

#

5(.$ 9 = 1(0ý,-, 25*$1 92+$

32/7(0$

8-('$ .$1-$

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v leva polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

(',1$ +ý,

-(' ,= 5,%-,+ ,.(5

),1 3(6(.

0,9.$

%$52129$ ä(1$

.5$- 35, â.2)-, /2.,

,7 9,2/,1,67 1,&&2/2

35(02ä( 1-( ,0(7-(

.'25 235(=8-(

632/1267 (527,.$

(/9,5$ 9$729(&

6,1-( 02 '5$ %$59$

*5â.$ ý5.$

*5 %2*, 1-$ =0$*(

5$=.2â1$ /$'-$

9$529$/.$ ,= 32/ .52ä1( ä,&( =$7,ý

2ý(61$ %2/(=(1

ý/$1 $.$'(0,-(

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 138 bosta podarila podjetje Prosafe International d.o.o., Bled in Zveza društev diabetikov Slovenije.

Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 3. junija 2021 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov sloda@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 138«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: moj cuker moja koža. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen MAJ 2021

MERITVE GLUKOZE NISO VEČ POTREBNE SKENIRANJE NI VEČ POTREBNO

* ODLIČNA REŠITEV

ALARMI IN OPOZORILA ZDRUŽLJIVOST S PAMETNIMI TELEFONI VODOODPORNA, PRENOSLJIVA NAPRAVA MAJHEN SENZOR

IZOGNITE SE NIHANJEM SLADKORJA V KRVI

E N O S TA V N A NAMESTITEV 10-DNEVNI SENZOR NOŠENJA DELJENJE P O D AT K O V O GLUKOZI ZA OTROKE, S TA R E J Š E O D D V E H LET UPORABA PRI NOSEČNICAH JE MOGOČA

S hitrim pregledom podatkov na pametnem telefonu ali pametni uri boste vedeli, kam se giblje raven glukoze.

Dexcom G6 – sistem za neprekinjeno merjenje glukoze. (CGM) Študije potrjujejo, da lahko Dexcom CGM-sistemi bistveno izboljšajo kakovost življenja in počutje svojih uporabnikov. Na splošno se počutite bolj samozavestni pri nadzorovanju vaše sladkorne bolezni, prav tako se bolj poredko pojavljajo tudi prenizke ali previsoke ravni glukoze, kar vam omogoča daljše ohranjanje ciljne vrednosti (1,2,3). Če opozorila o vrednosti glukoze in kontrolne vrednosti v Dexcom G6 ne ustrezajo vašim simptomom ali pričakovanjem, za merjenje sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi.

Za vse nadaljne informacije vam je na voljo naš center za stranke, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč.

Dexcom klicni center : 080 48 88 80 Dexcom Austria GmbH, Leopold-Gattringer-Straße 25 AT-2345 Brunn am Gebirge si.info@dexcom.com www.dexcom.com

Ruth F. (Typ 1-Diabetes)

# Za seznam združljivih naprav obiščite www.dexcom.com/compatibility § Senzor in oddajnik Dexcom G6 sta vodoodporna in se ob pravilni namestitvi lahko 24 ur potopita pod vodo, do več kot dva metra. ** Za sledenje potrebujete aplikacijo Follow.

Sistem Dexcom G6 morate uporabljati skladno z navodili za uporabo, ki so priložena vaši napravi ali pa jih najdete na spletni strani www.dexcom.com.

Upoštevajte vse indikacije, kontraindikacije, opozorila, previdnostne ukrepe in obvestila. Če tega ne storite, lahko prihaja do neznanja hude hipoglikemije (nizek krvni sladkor) ali hiperglikemije (visok krvni sladkor) in / ali odločitve o zdravljenju, ki ima lahko negativne učinke. Če opozorila o vaših vrednostih glukoze in kontrolnih vrednostih v sistemu Dexcom G6 niso skladna z vašimi simptomi, za odločanje o zdravljenju sladkorne bolezni uporabite merilnik glukoze v krvi.Po potrebi ali v nujnih primerih poiščite zdravniško pomoč. © 2021 Dexcom Inc. Vse pravice pridržane.

LBL016049