Revija Sladkorna bolezen st.135

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Nova prehranska priporočila pri sladkorni bolezni

Številka 135 • Oktober 2020 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

Dobre novice za ljudi s sladkorno boleznijo GENERALNI SPONZOR ZDDS

Razgibajmo možgane in telo!

IZOBRAŽEVALNA DRUŽABNA IGRA ZA VSO DRUŽINO • Razvili smo jo v Sloveniji; • preizkusili in odobrili so jo pedagogi, zdravniki in otroci; • ima tri tematike in dve težavnostni stopnji; • primerna je za igranje v družinskem krogu in v šoli.

POSEBEN POPUST ZA BRALCE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN V MESECU NOVEMBRU! Ob spletnem naročilu igre RAZGIBANI KVIZ na strani https://shop.valueaddgames.com vpišite kodo SLADKORNA. Ali izpolnite naročilnico:

Ime in priimek

NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: VALUE ADD GAMES DUNAJSKA 106 1000 LJUBLJANA

Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj E-naslov

dodatne informacije:

*Družba AstraZeneca je sodelovala pri razvoju igre. Družba v prodajo igre ni vključena!

št. kosov. Po akcijski ceni 19,99 EUR, ki velja do 30. 11. 2020.

Naročam igro RAZGIBANI KVIZ

Datum

CENA: 24,99 EUR

Podpis

sales@valueaddgames.eu

041 414 408

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v decembru 2020.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

Fotografija na naslovnici: Brane Bombač

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Anuša Ferjan (članica) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenc, Valnea Jurečič, mag. farm. dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

Tudi lepi spomini krepijo imunski sistem ® Sergeja Širca, urednica

V teh časih je res težko ostati optimističen. V zadnjih tednih smo najbrž vsi, že drugič letos, skoraj izčrpali zaloge pozitivne naravnanosti. Prav zato vam v jesenski številki revije Sladkorna bolezen skušamo prinesti čim več pozitivnega, lepega, optimističnega. Seveda se nismo mogli v celoti izogniti težavam, pa vendarle 135. številka prinaša veliko dobrih novic.

Tudi to je namreč naloga medijev: vlivati pogum, deliti dobre novice in opominjati, da zaradi epidemije covida-19 vendarle ni vse odpovedano in prepovedano. Ni prepovedano valjanje po odpadlem listju, kot sta si ga privoščila vnuka našega nepogrešljivega oblikovalca Braneta Bombača. Ni prepovedano oditi na sprehod ali kolesarjenje – seveda raje po samotnih poteh in z nepogrešljivo masko (pa ne pozabite darovati kilometrov). In za povrh Andreja Čampa Širca sporoča: v diabetični prehrani prepovedi ni več.

Predvsem pa ni prepovedano druženje in sodelovanje med ljudmi, seveda prilagojeno trenutnim razmeram. A nasmejane oči so dobro vidne nad masko in sproščen prijateljski klepet je odlično slišati tudi po telefonu in na spletu.

Zelo sem hvaležna, ker sem pri svojem večinoma virtualnem delu obkrožena z nasmejanimi in duhovitimi ljudmi. To velja tudi za sodelavce revije Sladkorna bolezen. Lektor Peter Weiss mi elektronsko sporočilo z lektoriranimi besedili vedno začini z duhovito iskrico, kar mi popestri ves dan (njegova najnovejša: »Naj se vam ne poslabša na pozitivno«). Špelca Rudolf, sekretarka Zveze društev diabetikov Slovenije, v svojih prenatrpanih dnevih vedno najde čas za kratek posvet, Alojz Rudolf pa s sokoljim pogledom pregleda revijo, preden jo pošljemo v tiskarno.

Naše sodelovanje z zdravstvenim osebjem pa je bilo tokrat oteženo, saj se pri svojem delu med epidemijo srečujejo s tako obsežnimi izzivi, da nam seveda niso mogli biti na voljo tako, kot si kot urednica želim. Vsem zdravstvenim delavcem, predvsem tistim, ki obravnavajo ljudi s sladkorno boleznijo, iskreno želimo veliko moči za opravljanje njihovega poslanstva.

To je zaradi neurejenega položaja težko predvsem za medicinske sestre oziroma negovalno osebje, ki jim je namenjena kampanja ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Ta namreč ozavešča o ključni vlogi medicinskih sester pri podpori ljudem s sladkorno boleznijo.

Torej bomo delo medicinskih sester v diabetološki ambulanti predstavili v naslednji številki – tokrat jih pač nismo mogli zmotiti pri njihovem delu.

In prav tako ne prof. dr. Andreja Janeža, ki našim bralcem vseeno pošilja pomembno sporočilo: kljub oteženemu dostopu do nekaterih zdravstvenih storitev vse osebe s sladkorno boleznijo skrbno spremljajte svoje stanje in urejajte bolezen, kolikor je v vaši moči. Ne izpuščajte kontrolnih pregledov – in če potrebujete pomoč zdravnika, ne odnehajte, dokler je ne dobite, dodajamo mi. Zapleti pri sladkorni bolezni so lahko preveč usodni, da bi se pustili odpraviti po neuspelem telefonskem klicu.

Morda vas bo presenetilo število strani, ki smo jih posvetili dogajanju v društvih diabetikov. Objavili smo prav vse poslane prispevke in večino fotografij, saj se zavedamo, kako dragoceni so spomini na poletna in zgodnjejesenska druženja.

Naj vas ti spomini grejejo v negotovi jeseni 2020 in vam krepijo imunski sistem, da boste predvsem – ostali zdravi.

»Valjanje po listju ni prepovedano,« sporočata Ronja in Lovro iz Žej pri Dobu.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

3

VSEBINA

8

10 13 18 16

24

23

26

28

30 32 OSREDNJA TEMA

ZA NAŠE ZDRAVJE

5

Nova prehranska priporočila pri sladkorni bolezni

22

Neformalni oskrbovalci oskrbujejo več kot 50.000 ljudi

8

Medicinske sestre in sladkorna bolezen

23

Kaj prinaša predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

26

Kitajska borilna veščina, ki zdravi

AKTUALNO 10

Cepljenje proti gripi preprečuje zaplete

13

Nadaljevanje akcije za ozaveščanje o sladkorni bolezni

NAJLEPŠI POKLIC NA SVETU 24

Medicinska sestra – opora pri obravnavi sladkorne bolezni

14

Ne izpuščajte pregledov pri diabetologu

15

Dobre novice za ljudi s sladkorno boleznijo

ALTERNATIVA

16

Dostop do najnovejše tehnologije bi morali imeti vsi

28

18

S

Življenje, ki ga piše naravna frekvenca

ZDRAVJE NA KROŽNIKU prepreči 30 20

Pred zimo si okrepimo imunski sistem

Prve izkušnje pri edukaciji ob novem sistemu VRTNO VESELJE 32

4 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Prostor, kjer ob prihodu domov odložimo bremena

Osrednja tema: Nova prehranska priporočila pri sladkorni bolezni

Nova prehranska priporočila pri sladkorni bolezni ® Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije

V septembru 2020 so izšla nova sodobna prehranska priporočila za prehrano in gibanje oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jih je pripravila ekspertna skupina pri ministrstvu za zdravje.

Priporočila so razdeljena v dva dela: prvi del je strokovni in v pomoč predvsem diabetologom ter sestrskim in dietetskim timom v diabetološki ambulanti, drugi del pa je namenjen opolnomočenju edukatorjev, da na enostaven in uporabniku razumljiv način priporočila za prehrano in gibanje prenesejo iz teorije v vsakdanje življenje osebe s sladkorno boleznijo.

V nadaljevanju povzemam nekaj osnovnih sporočil in glavnih sprememb v prehranjevanju in gibanju oseb s sladkorno boleznijo.

Sodobna prehrana oseb s sladkorno boleznijo ne prepoveduje več živil, ki bi posamezniku jemale ideje za bolj pestro postavljene krožnike. Sodobni načini zdravljenja in nova spoznanja na področju diabetologije in nutricionistike omogočajo, da lahko osebe s sladkorno boleznijo uživajo v vrhunski kulinariki.

Individualno prehransko svetovanje osebam s sladkorno boleznijo Togih pravil pri načrtovanju obrokov ni več. Načrtovanje prehrane osebe s sladkorno boleznijo temelji na oblikovanju osebnega prehranjevalnega sloga posameznika, ki pa je močno odvisen od njegovega življenjskega sloga. Aktivni posamezniki si lahko danes privoščijo več kot njihovi manj aktivni vrstniki. Zato je priporočen pristop individualno načrtovanje prehrane, ki naj bo čim bolj skladno z dosedanjim običajnim vnosom pri posamezniku. S takšnim pristopom je pričakovati trajno spremembo prehranjevalne rutine pri osebi s sladkorno boleznijo.

Pravilo, da ena sama dieta ustreza vsem osebam s sladkorno boleznijo, spada v zgodovino.

Citat iz priporočil: »Študije kažejo, da so drastične spremembe običajnih prehranjevalnih vzorcev posameznikov s sladkorno boleznijo dolgoročno neuspešne. Večina novoodkritih posameznikov s sladkorno boleznijo se po določenem času vrne na običajno razporeditev makrohranil.« Cilji prehranskih priporočil za ljudi s sladkorno boleznijo:

• Dolgoročno ohranjanje zdravja • Preprečevanje poznih zapletov pri sladkorni bolezni • Čim boljša kontrola krvnega sladkorja (normoglikemija 4–7 mmol/l) več kot 70 % dneva

Pogostnost in število obrokov Sodobni prehranski pristop še vedno temelji na primernem številu dnevnih obrokov in njihovi ponovljivosti. Pomembno je, da si obroki, če je le mogoče, sledijo v konstantnih časovnih intervalih danes, jutri, pojutrišnjem, med tednom, ob vikendih, na dopustu ...

Danes velja za zdrav življenjski slog »manj je več«. Manjše število obrokov (dva do trije, izjemoma štirje do pet, odvisno od vrste terapije), zajtrk obvezen, zadnji obrok med 16. in 17. uro oziroma do 19. ure, brez nočnih obrokov, čas brez hrane med zadnjim večernim in prvim jutranjim obrokom vsaj 12–15 ur, obroki bogatejši z beljakovinami. Vsi ti prehranski ukrepi zmanjšujejo lakoto, krepijo črevesno floro in zmanjšujejo vnetne procese v organizmu ter dolgoročno prispevajo k ohranjanju zdravja.

Citat iz priporočil: »Priporočeno število zaužitih obrokov je individualno in se razlikuje glede na specifično farmakološko zdravljenje. Mednarodne smernice se praviloma ne ukvarjajo s priporočenim številom obrokov na dan. V splošnem pa velja: 1. najprej individualno opredelimo priporočeni dnevni energijski vnos (glede na starost, telesno dejavnost, stanje prehranjenosti, pridružene bolezni in stanja);

2. energijski vnos porazdelimo med obroke čez dan tako, da bo večji del energije zaužit v zgodnjem delu dneva in manjši del v poznejšem delu dneva; 3. priporoča se čim bolj ustaljen ritem prehranjevanja; 4. manjša pogostnost obrokov (dva do trije dnevno) in redni intervali postenja, predvsem če je v ospredju želja po znižanju telesne mase.«

Telesna aktivnost Pomembna je tudi telesna aktivnost.

Ta naj bo redna, glede na intenzivnost vadbe pa je dovolj že 10–15 minut visoko intenzivne vadbe ali 60 minut dnevno zmerno intenzivne vadbe. Zdrav življenjski slog torej od nas ne zahteva, da bi bili vrhunski športniki, in nam dejansko z manj obroki prihrani čas v kuhinji, saj se pogosto izgovarjamo na pomanjkanje časa.

Mediteranska prehrana Citat iz priporočil: »Za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni ne obstaja ‘zdrava dieta’, obstaja pa zdrav življenjski slog, v katerem ima ključno vlogo prehranjevanje. Med vsemi prehranskimi vzorci je za mediteransko prehrano največ zbranih dokazov o ugodnih učinkih na zdravje.« Kot uspešna se pri osebah s sladkorno boleznijo kaže prehrana z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (OH, 40–50 %), s poudarkom na sveži zelenjavi, stročnicah, manj sladkem sadju (jagodičje) in polnovrednih škrobnih živilih, z višjim vnosom beljakovin (20 %) v obliki pustega Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

5

mesa in albuminske skute ter manj mastnih sirov in z vnosom maščobe v varnih mejah (30–35 %), s poudarkom na kakovostnih maščobah rastlinskega izvora: repično, orehovo, laneno, sojino in olivno olje, z oreščki in mastnimi morskimi ribami (losos in skuša).

Mediteranska prehrana vključuje pretežno hrano rastlinskega izvora (sveža zelenjava, sadje, oreščki, semena in škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino). Prehrana je bogata z morskimi ribami z dna prehranjevalne verige: sardela, sardon, skuša, občasno losos.

Vključuje sveže meso vseh živali (govedina, teletina, svinjina, zajec, puran, piščanec, divjačina). Dober vir beljakovin v mediteranski prehrani so jajca in fermentirani mlečni izdelki, kot so rikota, skuta, jogurt, mocarela, sir in kisla smetana. Tipična predstavnika prehranskih maščob sta olivno olje in oreščki.

Najpomembnejše pa je, da mediteranska prehrana ne izključuje sladic, ki so tipično pripravljene z nizko vsebnostjo dodanega sladkorja, občasno sladkane z manjšo količino medu in z obveznim dodatkom svežega sezonskega sadja.

Takšne sladice se vključuje na jedilnike le ob posebnih priložnostih, vedno pa v okviru glavnega obroka.

Nekaj »zlatih priporočil« za pripravo uravnoteženega »mediteranskega« jedilnika 1. Načrtujmo jedilnik z rednimi obroki, ki so smiselno razporejeni v enakomernih časovnih presledkih.

• Jejmo na 2,5 do 3 ure.

6 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

• Dnevno vedno zagotovimo tri glavne obroke. Dobro je imeti vsaj še eno lahko ali tudi dve premostitveni malici.

• Zadnji obrok naj bo med 16. in 17. uro ali najpozneje do 19. ure.

• Ne izpuščajmo zajtrka! Zajtrk je namenjen polnjenju zalog, ki smo jih porabili čez noč.

• Reden zajtrk uravnava apetit čez dan.

• Če so najljubši zajtrk kosmiči z mlekom in svežim sadjem, poskrbimo, da ob takšnem »sladkem zajtrku« zaužijemo tudi nekaj beljakovin (npr. 2–3 žlice manj mastne skute ali grškega jogurta) in maščob (pest orehov ali mandljev ali žlica orehovega olja). S tem si zagotovimo zadosten vnos beljakovin in maščob, ki upočasnijo presnovo sicer hitro presnavljanega obroka.

2. Poskrbimo za reden in zadosten vnos tekočine.

• 6–8 kozarcev naravne pitne ali mineralne vode ali nesladkanega čaja.

• Naj velja pravilo: 4 kozarce vode popijemo do kosila in 4 kozarce do večerje.

• Z zadostno količino tekočine oskrbimo možgane, da ostanemo bolj bistrih misli, poleg tega pa z dobro hidracijo organizma uravnavamo tudi krvni sladkor.

3. Zmerno z ogljikovimi hidrati • Prehranski referenčni vnosi (DRI) določajo priporočen minimalni prehranski vnos (RDA) za OH, ki ni manjši od 130 g/dan za zdrave odrasle, ker so OH glavni energijski substrat možganom, saj ti porabijo 130–140 g glukoze na dan.

• Največja priporočena količina OH na obrok za odraslega je 80 g. Idealen vnos je 50–60 g OH na obrok.

• Pri svetovanju glede vrste OH spodbujamo ustrezen vnos OH predvsem iz zelenjave, stročnic, sadja, mleka in mlečnih izdelkov ter polnozrnatih žit (kaše in riža).

• Učenje o pomembnosti glikemičnega indeksa (GI). Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da živila z nizkim GI (GI pod 50) zmanjšajo nihanja koncentracije glukoze po obroku, trigliceridov in LDL holesterola v krvi in uravnavajo občutek sitosti (26), 2 sistematična pregleda obstoječih dokazov nista mogla potrditi pomembnega vpliva na HbA1c. Študije jasno kažejo, da je učenje posameznika s sladkorno boleznijo o glikemičnem indeksu in glikemičnem bremenu obroka prezapleteno glede na morebitni pozitivni dolgoročni učinek na znižanje krvne glukoze. Zato so učenje in razvrščanje živil glede na GI nove slovenske prehranske smernice za osebe s sladkorno boleznijo opustile.

4. Omejimo enostavne ogljikove hidrate v tekoči obliki.

• Osebe s sladkorno boleznijo spodbujamo k zmanjševanju vnosa vseh prečiščenih OH, dodanih in »prostih« sladkorjev ter sladil. Vnos prostih sladkorjev naj ne presega 5 % dnevnega energijskega vnosa.

• Omejitve vnosa sladkorja se nanašajo na proste sladkorje, saj ti najbolj škodljivo vplivajo na hiperglikemijo, povečanje telesne mase, debelost, zobni karies in drugo.

• Omejimo sadne sokove, sirupe, sladkane čaje ... – to so sicer »sladke«, vendar prazne kalorije brez pomembne hranilne vrednosti. Še posebej so nevarne kot samostojen obrok. Sladke pijače, tako naravne kot z dodanim sladkorjem, so »krivci« za kopičenje trebušne maščobe in zato zahtevajo čedalje več inzulina ter povečujejo lakoto.

• Za pitje priporočamo vodo. Sladke pijače se nadomestijo z vodo, mineralno vodo, vodo z limono ali nesladkanim čajem z dodatkom limone, vendar brez medu.

5. V obroke redno vključujemo škrobna živila, bogata s prehranskimi vlakninami.

• Na jedilniku naj bo »hrana naših babic in prababic« (polnovredna žita in kaše): ajdova, prosena, ješprenjeva

kaša ter polnozrnat, ržen, ajdov in ovsen kruh.

• Dober vir vlaknin so tudi polnozrnate testenine in neoluščen ali basmati riž.

• Krompir postavimo na krožnike občasno, najbolje v kosih, oblicah ali pečenega v pečici.

• Porcija škrobnega živila naj ne bo večja od ene pesti, ob fizični aktivnosti dveh pesti.

časnjuje hitrost presnove in povečuje volumen blata ter preprečuje zaprtje.

• Odličen vir vsakodnevno prepotrebnih beljakovin so mlečni izdelki, kot so domača skuta, sir, jogurt, kislo mleko in kisla smetana.

• Za osebe, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko, je pomembno skrbeti za zadosten vnos vitamina B12, železa, cinka in kalcija.

6. V vse tri glavne obroke redno vključujemo kakovostna beljakovinska živila.

• Priporočen vnos beljakovin je 1–1,5 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan oz. 15–20 % dnevnega energijskega vnosa.

• Enkrat do dvakrat tedensko naj bodo na jedilniku kakovostne morske ribe (sardele, sardoni, skuše, losos, občasno tudi sladkovodna postrv), lahko tudi iz konzerve kot jutranji namaz. Ribjim paštetam se izogibamo, ker vsebujejo ribe slabše kakovosti (najslabša riba je tuna), pa še ogromno soli imajo. Sol povečuje kopičenje vode v telesu, slabša delovanje ledvic in viša krvni tlak.

• Redno ali vsaj nekajkrat tedensko naj se na jedilniku znajdejo puste vrste mesa: teletina, govedina, svinjina, perutnina ali jajca in jedi iz jajc. Res občasno so dober vir beljakovin tudi pusti mesni izdelki (npr. šunka).

• V brezmesnih dneh so odličen vir beljakovin tudi stročnice, grah, fižol, stročji fižol, leča, čičerika ... Te si zaslužijo biti na jedilniku pogosteje, saj organizmu poleg beljakovin zagotavljajo prehransko vlaknino, ki upo-

7. Zelenjavo uživajmo redno brez omejitev.

• Vsak dan pojejmo vsaj krožnik sveže zelenjave – pol pri kosilu in pol pri večerji. Vedno lahko pojemo zelenjave tudi več ali neomejeno (razen kuhanega korenja, ki se ga izogibamo).

8. S sadjem previdno.

• Dve porciji sadja (dva manjša sadeža) dnevno sta popolnoma dovolj.

• Sadje je polno sicer naravnih sladkorjev, ki pa močno vplivajo na raven krvnega sladkorja, na zamaščenost jeter in na kopičenje maščob v trebušnem delu.

Izogibajmo se bananam, ki ne prinašajo vlaknin in povzročajo zaprtje.

• Sadje naj ne bo nikoli zamenjava za zelenjavo.

9. Enkrat do dvakrat tedensko si privoščimo domačo sladico.

• Pri doma pripravljeni sladici lahko vplivamo na količino dodanega sladkorja ter količino in vrsto maščob.

• Manjša količina temne čokolade in sladoled sta dobri sladici, ko za pripravo domače sladice ni časa. Druge industrijsko pripravljene sladice naj bodo prej izjema kot pravilo.

10. Omejimo vnos nasičenih maščob in transmaščob.

• Glede vpliva na presnovne cilje in tveganje za srčno-žilne bolezni (SŽB) je vrsta maščob pomembnejša od skupne količine maščobe, zato je priporočljivo, da se v prehrani omeji delež nasičenih maščob in transmaščob.

• Vnos nasičenih maščobnih kislin (NMK) mora biti manjši ali enak 10 odstotkom dnevnega energijskega vnosa.

• Vnos živil, ki vsebujejo sintetične transnenasičene maščobne kisline (TNMK), je treba zmanjšati na najnižjo možno raven, pod 1 % dnevnega energijskega vnosa.

• Ocvrta živila in industrijsko pripravljene slaščice so glavni vir kancerogenih transmaščob.

• Zato se izogibajte francoskim rogljičkom, krofom, napolitankam in piškotom s polnili ter ocvrtemu krompirčku, ribjim palčkam in podobnim živilom.

11. Prehranska dopolnila • Koristi nadomeščanja vitaminov, mineralnih dodatkov in elementov v sledovih z namenom vpliva na glikemijo pri osebah s sladkorno boleznijo niso podprte z dokazi, zato rutinska uporaba ni priporočljiva, če ni dokazanega pomanjkanja.

• Uporaba zeliščnih dodatkov, vključno s cimetom, kurkumo ali pegastim badljem, za izboljšanje glikemije pri osebah s sladkorno boleznijo ni podprta s kakovostnimi dokazi in zaradi možnih tveganj ob uporabi ni priporočljiva.

12. Poskrbimo za redno gibanje vsaj 30 minut na dan vse dni v tednu!

• Bolje bi bilo, če se gibamo neprekinjeno 1 uro na dan.

• Negibanje in sedeč življenjski slog sta zdravju bolj škodljiva kot kajenje!

Takšno prehrano si zaslužimo vsi – s sladkorno boleznijo ali brez nje. Količina ogljikovih hidratov naj bo vedno nadzorovana, pa če štejemo OH ali ne. Obrok naj vsebuje od 30 do 80 g OH, odvisno od naše starosti in telesne dejavnosti pred obrokom ali po njem.

Le nadzorovana količina OH je zagotovilo za primerno hitrost presnavljanja obroka in dolgoročno dobro urejenost presnove.

Priporočila so dosegljiva na spletnih straneh Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zveze društev diabetikov Slovenije in na spletni strani Prehrana.si.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

7

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni 2020

Medicinske sestre in sladkorna bolezen Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni 2020 je Medicinske sestre in sladkorna bolezen. Cilj kampanje je povečati ozaveščanje o ključni vlogi medicinskih sester pri podpori osebam, ki živijo s sladkorno boleznijo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO):* • medicinske sestre predstavljajo 59 % zdravstvenih delavcev; • svetovno negovalno delovno silo predstavlja 27,9 milijona oseb, od tega je 19,3 milijona poklicnih medicinskih sester; • je bilo globalno pomanjkanje medicinskih sester v letu 2018 5,9 milijona, 89 % od tega v državah z nizkim in srednjim dohodkom. Število usposobljenih in zaposlenih medicinskih sester bi moralo naraščati za 8 % letno, da bi do leta 2030 premagali zaskrbljujoče pomanjkanje oseb v tem poklicu.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi morala skupna naložba, ki bi bila potrebna za dosego ciljev socialnega razvoja do leta 2030, znašati 3,9 tisoč milijard ameriških dolarjev (oz. približno 3,38 tisoč milijard evrov), od tega bi moralo biti 40 % namenjenih plačilu zdravstvene delovne sile.

Naložbe v zdravstveno delovno silo lahko vplivajo tudi na razvojne cilje izkoreninjenja revščine, na zagotavljanje vključujočega in pravičnega izobraževanja, na doseganje enakosti spolov z zaposlovanjem in na opolnomočenje žensk, pa tudi na spodbujanje dostojnega dela ter trajnostne in vključujoče gospodarske rasti.

Mednarodna federacija diabetikov (IDF) se obrača neposredno na politične odločevalce in medicinske sestre ter odpira razpravo o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo, da bodo zdravstveni delavci najbolje pripravljeni podpreti ljudi, ki živijo

s sladkorno boleznijo v njihovi skupnosti, predvsem s pomočjo boljšega izobraževanja in povečanega financiranja.

Medicinske sestre omogočajo osebam s sladkorno boleznijo boljše življenje Medicinske sestre so pomemben del skupnosti, saj opravljajo izjemno delo in podpirajo ljudi, ki imajo najrazličnejše zdravstvene težave. Tudi ljudje, ki živijo s sladkorno boleznijo ali pa jim grozi razvoj bolezni, potrebujejo njihovo podporo.

Ljudje, ki živijo s sladkorno boleznijo, se soočajo s številnimi izzivi, zato je ključnega pomena izobraževanje, saj se tako medicinske sestre opremijo z znanjem in jim s tem pomagajo. Mednarodna federacija diabetikov želi medicinskim sestram olajšati dostop do priložnosti, da se naučijo več o sladkorni bolezni in da lahko bolje pomagajo ljudem s težavami zaradi sladkorne bolezni.

Oktobra bo na spletni strani Mednarodne federacije diabetikov na voljo spletni tečaj za medicinske sestre, s pomočjo katerega bodo lahko ocenile, kaj vedo o sladkorni bolezni, in izboljšale svoje znanje in razumevanje te bolezni.

Medicinske sestre spreminjajo pogled na sladkorno bolezen Ker število oseb s sladkorno boleznijo po svetu še naprej narašča, postaja vloga medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, ki vsi pomagajo osebam s sladkorno boleznijo, čedalje bolj pomembna pri obvladovanju vpliva sladkorne bolezni na posameznika. Medi-

cinske sestre so pogosto prvi in včasih edini zdravstveni delavec, s katerim sodeluje posameznik, zato je kakovost njihove začetne ocene, nege in zdravljenja izredno pomembna.

Medicinske sestre so ključne: • pri zgodnji diagnozi sladkorne bolezni, kar zagotovi takojšnje zdravljenje, • pri zagotavljanju usposabljanja za (samo)vodenje in psihološko podporo ljudem s sladkorno boleznijo, da se preprečijo zapleti, • pri odpravljanju dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, da se prepreči njen nastanek. Še vedno obstaja velika potreba po izdatnejšem izobraževanju in financiranju, da bi medicinske sestre po vsem svetu opremili s spretnostmi in znanjem za podporo ljudem, ki živijo s sladkorno boleznijo, in tistim, ki jim grozi razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Zato morajo izvajalci zdravstvenih storitev in vlade prepoznati pomen vlaganja v izobraževanje in usposabljanje. S pravim strokovnim znanjem lahko medicinske sestre izboljšajo težave pri ljudeh, ki živijo s sladkorno boleznijo.

Mednarodna federacija diabetikov bo v imenu oseb, ki živijo s sladkorno boleznijo, in njihovih bližnjih pozvala k ukrepanju, s katerim bo od nacionalnih vlad zahteval, da priznajo pomembnost vloge in pomagajo medicinskim sestram pri oskrbovanju oseb s sladkorno boleznijo. * https://www.who.int/publications-detail/nursingreport-2020

Radioamaterji ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Zveza društev diabetikov Slovenije in slovenski radioamaterji bomo s pozivnima znakoma S55T in S50G že dvaindvajsetič proslavljali svetovni dan sladkorne bolezni z namenom izboljšanja življenja ljudi z diabetesom in povečanja zanimanja javnosti za ta problem. S55T in S50G bosta opravljala prenos na radioamaterskih radijskih valovih po celem svetu v soboto, 14. novembra, in v nedeljo, 15. novembra 2020.

8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Za delo so predvidene naslednje frekvence: CW SSB 10 m 28.025 28.500 15 m 21.025 21.325 20 m 14.025 14.225 40 m 7.025 7.150 80 m 3.525 3.725

V primeru zanimanja za vzpostavitev zvez na drugih amaterskih frekvencah (1,8 MHz, frekvence WARC, 50 MHz, 144 MHz in višje) se bomo z operaterji o prehodih dogovarjali sprotno.

V preteklih enaindvajsetih letih smo vzpostavili več kot 120.000 stikov z večino »radioamatersko aktivnimi« državami sveta in oddali na desettisoče aktualnih gesel SLODA in IDF. Vitomir Kregar, S56M

14. november svetovni dan sladkorne bolezni

1 od 1O MEDICINSKE SESTRE SPREMINJAJO POGLED NA SLADKORNO BOLEZEN

ljudi na svetu ima sladkorno bolezen

Ljudje, ki 탑ivijo s sladkorno boleznijo, potrebujejo podporo pri razumevanju njihovega stanja in na훾ina 탑ivljenja s sladkorno boleznijo.

Daruj 5 EUR s SMS na 1919 s klju훾no besedo KM5 Dopolnite svoje znanje o sladkorni bolezni: www.worlddiabetesday.org/nurses www.diabetes-zveza.si #NursesMakeTheDifference

AKTUALNO: Zaščitimo sebe, zaščitimo druge

Cepljenje proti gripi preprečuje ® Sara Štern

V Ljubljani je 15. oktobra pod okriljem Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo in Slovenskega združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu potekala novinarska konferenca. Glavna tema je bila gripa, ki v tokratnem jesensko-zimskem obdobju ne bo edina grožnja za javno zdravje, kljub temu pa lahko njene zaplete (ki jih povzroči predvsem ranljivim skupinam prebivalstva) omejimo s pravočasnim cepljenjem.

Za koga bo cepljenje brezplačno

ranljive skupine: kronične bolnike, osebe, starejše od 65 let, nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo ter za otroke v starosti od 6 do 23 mesecev, kar je letos novost. Cepljenje pa sicer priporočamo vsem prebivalcem, starejšim od 6 mesecev – poleg ranljivih skupin še po-

Foto: TINA ROŠ

Foto: OSEBNI ARHIV

»Predvideva se, da bo cepljenje brezplačno za vse, a v tem trenutku o tem težko govorimo. Trenutno velja, da bo stroške cepljenja v tej sezoni v skladu s programom cepljenja Zavod za zdrav-

Foto: MIRAN JURŠIČ

»Večina bolnikov, ki jih zdravimo v naših bolnišnicah, predvsem pa tistih, ki potrebujejo sprejem v Enoto intenzivne terapije (EIT), ni cepljenih proti gripi. Četudi cepljenje proti gripi ne prepreči vseh primerov okužb, pa cepljeni ljudje zbolijo z blažjo obliko, red-

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar

Epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek

Pediater Denis Baš

keje potrebujejo sprejem v bolnišnico in pri njih redko pride do sekundarnih bakterijskih zapletov. Več smrtnih primerov je seveda med starejšimi bolniki, ki imajo pridružene bolezni in katerih splošno stanje je slabo. Vendar imamo vsako leto v EIT tudi mlajše bolnike brez pridruženih bolezni. Žal tudi v tej skupini vsako leto kdo umre, torej smrtni primeri niso samo pri starejših bolnikih,« je na novinarski konferenci poudarila infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med. (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana).

stveno zavarovanje RS kril iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za

sebej zdravstvenim delavcem in zaposlenim v drugih nujnih službah, pa tudi svojcem v ranljivih skupinah,« je pojasnila epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., nacionalna koordinatorica programa cepljenja s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje se je v ambulantah NIJZ po vsej Sloveniji pričelo v ponedeljek, 19. oktobra, cepiti pa se bo mogoče tudi pri osebnih zdravnikih.

Največ okužb z gripo je med otroki in mladostniki. Pri okoli četrtini sicer zdravih otrok pride v poteku bolezni do zapletov, redki niso niti nevrološki zapleti.

10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Cepljenje proti gripi brezplačno za vse Državni zbor je 15. oktobra 2020 v okviru Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 ali tako imenovanega petega protikoronskega paketa (PKP5) potrdil tudi predlog o brezplačnem prostovoljnem cepljenju proti sezonski gripi. Vsem, ki so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, bo torej strošek cepljenja kril ZZZS.

zaplete

Foto: OSEBNI ARHIV

Pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izgube zavesti, predšolski otroci imajo pogosteje vročinske krče, je dejal pediater Denis Baš, dr. med., vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana in podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Cepljenje še posebej priporoča za otroke, mlajše od 5 let, in za otroke s pridruženimi boleznimi, kot so srčne bolezni, bolezni dihal (astma, ponavljajoči se bronhiolitisi), cerebralna paraliza ali druge nevrološke oziroma mišične bolezni, in za tiste, ki so imeli že vročinske krče, ki so nagnjeni k ponavljajočim se

Internist Gregor Veninšek

vnetjem ušes in ki imajo sladkorno bolezen ali bolezen, ki vpliva na zmanjšano delovanje imunskega sistema (anemija srpastih celic). Cepljenje priporoča tudi za šolarje, saj je vrhunec gripe običajno prav med zimskimi počitnicami, in škoda bi bilo, da bi jih preživeli v postelji.

Starejši od 65 let so posebno ranljivi Starejši so posebno ranljivi zaradi svoje krhkosti, saj s staranjem izgubljamo fiziološke rezerve. »V primerjavi s čvrstimi posamezniki krhkost za dva- do trikrat poveča tveganje za smrt. Prevalenca

krhkosti raste s številom kroničnih bolezni in s starostjo. Ocenjuje se, da je med starejšimi od 65 let krhkih med 10 in 20 odstotkov ljudi.1,2 Vsi, ki smo kdaj preboleli gripo, se spomnimo, da smo se takrat počutili zelo slabo, bili smo onemogli, brez apetita, skratka resno bolni. Gripa torej predstavlja pomemben stres za naše telo in breme je lahko ob spremljajoči krhkosti preveliko,« je opozoril vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana internist Gregor Veninšek, dr. med.

Doc. dr. Mateja Logar je opisala, kako se počuti pacient, ki ga na infekcijski kliniki obravnavajo zaradi hujših zapletov gripe: »Bolniki, pri katerih pride do hujših zapletov zaradi gripe, potrebujejo dodatek kisika po nosnem katetru, to je po cevki, ki jo vstavimo v nos, ali s posebnimi maskami ali tudi po debelejših nosnih cevkah, po katerih dovajamo na minuto tudi do 50 litrov kisika. To nekateri dobro prenašajo, nekatere pa zelo moti in te metode zdravljenja s kisikom ne prenašajo. Kjer to ne zadošča, lahko poskusimo zdravljenje intenzivirati s pomočjo neinvazivnih metod ventilacije, torej bolnika ne intubiramo – pri dihanju mu pomaga aparat. Pri najhuje bolnih pa je potrebna intubacija, torej vstavitev cevke skozi usta v sapnik in po njem pomoč ventilatorja. Bolniki, ki jih mehansko predihavamo, so v umetni komi; ko se njihovo stanje izboljša, pa jih pričnemo zbujati in jih prevedemo na podporne oblike ventilacije, da spet pridobijo moč, da lahko sami dihajo. V fazi, ko imajo bolniki v krvi znižan delež kisika, so pogosto bolj utrujeni, hitro se zadihajo, ne morejo dolgo govoriti, izčrpa jih že minimalen napor, kot je hoja do stranišča. Nekateri imajo tudi občutek dušenja in težkega dihanja.« Navedla je kronične bolezni, ki predstavljajo posebno tveganje za težji potek gripe: • bolezni srca in ožilja (srčno popuščanje, hipertenzivna srčna bolezen, pljučno srce, okvara srčnih zaklopk, motnje srčnega ritma vključno z atrijsko fibrilacijo (AF), prirojene srčne napake), • kronične pljučne bolezni vključno z astmo, cistična fibroza,

• krvne bolezni (plazmocitom, mielodisplastični sindrom, levkemije ...)

• sladkorna bolezen, • nevrološke bolezni (osebe, ki so v preteklosti utrpele možgansko kap in imajo nevrološke posledice, epilepsija, poškodbe možganov in hrbtenjače, degenerativne nevrološke bolezni ...)

• HIV/aids, • rakave bolezni, • bolezni in stanja, ki vplivajo na imunski sitem, • kronične ledvične bolezni, • debelost (indeks telesne mase nad 40), • presnovne motnje (mitohondrijske bolezni, prirojene presnovne bolezni), • otroci z nevrološkimi boleznimi.

Najpomembnejši ukrep za zaščito pred gripo: cepljenje »Najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužbe z gripo in s tem vseh neugodnih posledic, vključno s hospitalizacijo in smrtnostjo, je cepljenje. Gripe ne bomo preprečili pri vsakem posamezniku, bomo pa pomembno zmanjšali tveganje za okužbo, v primeru okužbe pa bo potek bolezni bolj ugoden. S cepljenjem proti gripi zmanjšamo tveganje za bolezen za do 60 odstotkov, odvisno od sezone,« je še spomnil Veninšek.

Gripa in covid-19 Trenutno ni veliko podatkov o hkratni ali zaporedni okužbi z virusom gripe in

koronavirusom, Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni pa opozarja4 na verjetnost, da hkratna okužba z gripo in covidom-19 povzroči resnejše posledice. Doc. dr. Mateja Logar je poudarila: »Iz dosedanjih izkušenj z drugimi virusnimi okužbami dihal vemo, da če pride do poškodbe sluznice dihal z enim virusom, je obramba proti drugim virusom slabša in zato lažje pride do okužbe. Poleg tega tako gripa kot covid19 prizadeneta ne samo dihala, ampak tudi druge organe, vključno z imunskim sistemom, ki je po prestani okužbi oslabljen, tako da je lahko naslednja okužba težja. Zato je pomembno, da poskušamo preprečiti okužbo z gripo, saj imamo na voljo varno in preverjeno cepivo.« Dodala je, da se lahko proti gripi cepijo tudi vsi, ki so preboleli covid-19 – pravzaprav je to zanje celo priporočljivo.

Cepivo proti gripi je varno Doc. dr. Mateja Logar je pojasnila, da je cepivo proti gripi preverjeno in da ga po enaki metodologiji izdelujejo že vrsto let: »Gre za neživo cepivo, torej je v cepivu samo delček virusa, kar pomeni, da po cepljenju ne moremo zboleti. Praviloma so neželeni učinki blagi, predvsem gre za bolečino na mestu cepljenja, lahko za blago rdečino ali oteklino, le pri manjšem deležu cepljenih se v 48 urah po cepljenju pojavi slabo počutje ali vročina.«

ŽIVLJENJE JE SLADKO.

ZAKAJ BI DODAJALI SLADKOR? www.brezsladkorja.si Največja izbira prehrane brez dodanih sladkorjev pri nas.

Vse za zajtrk, peko in sladkanje brez skrbi in slabe vesti.

Novembra v naši spletni trgovini izkoristite kodo za 10% popusta na celoten nakup: SLADKORCEK10

Za pomoč pokličite 051 338 597

Dr. Marta Grgič Vitek je razložila, kako zagotavljajo varnost in učinkovitost cepiva: »Cepivo proti gripi je lahko na trgu v Sloveniji le, če ima dovoljenje za promet pristojnega organa za zdravila, torej Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke ali Evropske agencije za zdravila. Analizo vsake serije cepiva izvede pooblaščen kontrolni laboratorij v Evropski uniji in izda EU sprostitveni certifikat. Nato v Sloveniji vsako serijo preveri oziroma izvede posebno kontrolo kakovosti še Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Pred izdajo cepiva proti gripi pa NIJZ preveri avtentičnost posamezne škatlice cepiva.«

19. oktobra začetek cepljenja Cepljenje proti gripi se je v Sloveniji v ambulantah območnih enot NIJZ začelo v ponedeljek, 19. oktobra. Najbolje se je cepiti in se tako zaščititi takoj, ko je cepivo na voljo. Dokler traja sezona gripe, se cepljenje vsekakor izplača, so se strinjali specialisti, saj se 10 do 14 dni po cepljenju razvijejo zaščitna protitelesa, ki nas varujejo pred okužbo še približno pol leta. Starejšim se cepljenje priporoča takoj, ko bo mogoče. S cepljenjem proti gripi ne zaščitimo le sebe, ampak tudi tiste ljudi okoli nas, ki se ne smejo cepiti.

Bo cepiva proti gripi dovolj?

Delež cepljenih proti gripi v Sloveniji po podatkih NIJZ narašča. »V zadnji sezoni se je proti gripi cepilo nekaj več kot 142.000 oseb, kar je skoraj 7 odstotkov slovenskega prebivalstva. Med starejšimi od 65 let se je delež cepljenih povečal na skoraj 19 odstotkov,« je povedala dr. Marta Grgič Vitek. Težko je napovedati, če bo letos dovolj cepiva za vse, je pa bilo naročenih 270.000 odmerkov.

Viri: 1. Collard RM, Boter H, Schoevers RA, Oude Voshaar RC. Prevalence of frailty in community-dwelling older persons: a systematic review. J. Am. Geriatr. Soc. 2012 Aug;60(8):1487–92.

2. Kehler DS, Ferguson T, Stammers AN, Bohm C, Arora RC, Duhamel TA, et al. Prevalence of frailty in Canadians 18-79 years old in the Canadian Health Measures Survey. BMC Geriatr. 2017 Jan 21;17(1):28.

3. CDC. Prevent Seasonal Flu [Internet]. Cent. Dis. Control Prev. 2020 [citirano 8.10.2020]. Dostopno na: https://www.cdc.gov/flu/prevent/index.html 4. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Influenza during the COVID-19 pandemic why it's important to get vaccinated against influenza. [citirano 8.10.2020]. Dostopno na: https://www.ecdc. europa.eu/en/publications-data/poster-influenza-during-covid-19-pandemic-why-its-important-get-vaccinated

AKTUALNO: #DarujemKilometre

Nadaljevanje akcije za ozaveščanje o sladkorni bolezni Julija je Zveza društev diabetikov Slovenije nadaljevala akcijo #darujemkilometre, s katero letos ozaveščajo o kvalitetnem in polnem življenju oseb s sladkorno boleznijo. Kampanja, ki ima tudi letos dobrodelno noto, je intenzivno trajala od 7. do 21. julija, potem pa bo potekala še do 14. novembra, svetovnega dneva sladkorne bolezni.

Z akcijo v Zvezi rekreatiLetošnja akcija vne športnike, profesionalce #darujemkilometre z in vse ostale spodbujajo k izrazito dobrodelno darovanju simboličnih kilonoto metrov, ki jih bodo ljubitelji Namen letošnje kampanje gibanja zbirali peš, s tekom Darujem kilometre je predali na kolesu. Akcija poteka vsem razbijanje tabujev o s sodelovanjem štirih amsladkorni bolezni, ozaveščabasadorjev ozaveščanja o nje širše javnosti o pomenu sladkorni bolezni. To so 10gibanja ter navdihovanje in letna Nika Repše, 17-letni opogumljanje ljudi s sladMaj Langerholz, 30-letna korno boleznijo tipa 1 in 2, Ana Turšič in 54-letni Anki lahko postanejo zgled drej Drašler. Vsak izmed ostalim, predvsem mlajšim, njih si je izbral dobrodelni ki stopajo po podobni žinamen, za katerega naj se vljenjski poti. Hkrati splošni porabijo zbrana sredstva. javnosti predstavljajo iskrene Poleg simboličnih kilomezgodbe ambasadorjev, ki žitrov, ki jih ljubitelji gibanja vijo s sladkorno boleznijo. zbirajo peš, s tekom ali na kolesu, na Zvezi prek štePonovitev lanskega vilke 1919 s ključno besedo uspeha KM5 zbirajo donacije za Lanska kampanja #darukvalitetno in polno življenje jemkilometre je potekala v oseb s sladkorno boleznijo, tednu dni, ko je potekala tudi za tiste, ki si težko privoščijo kolesarska dirka po Sloveniji. nakup dodatnih nujnih priLetošnji ambasadorji ozaveščanja o sladkorni bolezni S kampanjo so aktivirali splopomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni, sofinanciranje ude- je prekolesaril Boris Praznik s skupino šno javnost, da so posamezniki kolesarili ležbe na zdravstveno-edukativnih okre- šestih kolesarjev, ki so se za dober na- in poročali o prevoženih kilometrih na men podali na pot prek cele Slovenije čelu z vrhunsko ekipo profesionalnih kovanjih in izdelkov za nego nog. iz Hodoša v Portorož. V dobrih devetih lesarjev Team NovoNordisk, ki imajo vsi Zbrali že več kot 14.000 urah so prekolesarili 348 kilometrov. sladkorno bolezen tipa 1. Ekipa je tekkilometrov movala na Dirki po Sloveniji, kot posebne Projekt je presegel meje Slovenije. Kigoste so jih gostili tudi na otvoritveni noV 14 dneh so na spletnih družbenih lometre je namreč darovala tudi kolevinarski konferenci in na zaključnem doomrežjih Facebook in Instagram zbrali sarka s Floride Joanna Southerland. godku ob koncu kampanje. več kot 14.000 kilometrov, opravljenih Njen sin Phil Southerland je direktor Kampanja je sicer uspešno odjeknila na kolesu, peš ali s tekom, ki so jih Teama Novo Nordisk, ki je edina profev medijskem prostoru. V petih dneh so osebe sporočale s ključnikom #darusionalna ekipa kolesarjev, v kateri so zbrali 5.415 kilometrov, ki so jih prešteli jemkilometre. Največ kilometrov je zbrasamo osebe s sladkorno boleznijo. v več kot 250 objavah o kampanji na la desetletna Nika Repše skupaj s svojo družino.

Projekt so z objavami na družbenih družbenih omrežjih. Zastavljeni cilj kamEden najbolj ekstremnih uspehov je omrežjih podprli tudi nekateri znani Slo- panje (808,5 kilometra) so tako odkolebil vzpon Janija Križnarja, ki je s Ka- venci, denimo smučarski skakalec Ro- sarili skoraj sedemkrat. O akciji so iztarine nad Ljubljano tekel na Triglav. bert Kranjec, trenerka Alenka Košir, črpno poročali vsi največji slovenski meVeč kot 88 kilometrov je pretekel v 17 kajakaš Vid Debeljak in pevci skupine diji; po oceni so z akcijo dosegli prek 125.000 Slovencev. urah in 51 minutah. Najdaljšo razdaljo Perpetuum Jazzile.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

13

AKTUALNO: Skrbite za urejen sladkor

Ne izpuščajte pregledov pri diabetologu ® Lucija B. Petavs, Medicina danes

Ukrepi zaradi epidemije s covid-19 so otežili tudi dostop do obravnave ljudi s kroničnimi boleznimi, kot je denimo sladkorna bolezen, priznavajo naši sogovorniki. Ljudje s sladkorno boleznijo, posebej starejši bolniki, lahko za svojo bolezen veliko storijo sami z gibanjem in zdravo prehrano, vendar pa so za to, da bo sladkorna bolezen čim bolj pod nadzorom in brez zapletov, nujni tudi redni pregledi pri zdravniku.

Medicinske študije so pokazale, da so ljudje s sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k zapletom ob okužbi s covidom-19 in da imajo ob okužbi večjo verjetnost za hospitalizacijo. Zato je bilo logično, da so diabetologi ob epidemiji – in do neke mere ti ukrepi še vedno veljajo – to ranljivo populacijo čim bolj zaščitili pred nepotrebnim vstopanjem v ambulante in bolnišnice.

Hkrati pa so se bali še ene posledice omejenega dostopa do oskrbe: tega, da bodo ljudje zaradi ukrepov epidemije imeli slabše urejeno sladkorno bolezen, kljub temu da je večina diabetoloških oddelkov in ambulant po Sloveniji v času epidemije in po njej oskrbo dobro organizirala.

Sladkorna bolezen ne počiva Za okužbo z novim virusom so bolj dovzetni in ob njej tudi bolj ogroženi in ranljivi prav starejši ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, po navadi še z drugimi, sočasnimi boleznimi. Diabetologi so ljudi s sladkorno boleznijo že ob nastopu ukrepov zaradi epidemije opozarjali, naj še bolj dosledno skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo. Številke v zvezi s smrtnostjo (in invalid-

nostjo) so namreč neusmiljene ne le pri covidu-19, ampak predvsem, ko gre za ljudi s sladkorno boleznijo z zapleti na malih in velikih žilah.

Imejte sladkorno bolezen pod kontrolo!

Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo srčno-žilni dogodek ter za nastanek kronične ledvične bolezni in zapletov, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo, sploh če njihova sladkorna bolezen ni pod nadzorom. »Sladkorna bolezen potrebuje kontinuirano spremljanje, potrebni sta od dve do tri merjenja glikiranega hemoglobina na leto in redna letna preventivna presejanja (diabetična noga, retinopatija, ledvična in lipidna funkcija ...). Zato je nujno, da ljudje resnično še bolj pazijo na vrednost glukoze v krvi, na prehrano in dovolj gibanja kljub izolaciji in omejitvam življenja,« poudarja vodilni slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež.

V Italiji eksplodirale amputacije Kako je zaprtje države vplivalo na zaplete sladkorne bolezni, morda najbolje pokaže

Imate sladkorno bolezen?

italijanski primer. Število amputacij se je med nacionalnim zaprtjem zaradi epidemije močno povzpelo. Motnje v oskrbi diabetične noge so povzročile resne zaplete. »Zaprtje zaradi epidemije covida-19 je imelo zelo škodljiv vpliv na tveganje za amputacije predvsem zaradi motenj pri oskrbi diabetične noge in malega žilja nog, rezultat pa sta bila zapoznela diagnoza in zdravljenje,« so zapisali italijanski zdravniki, ki so pojav tudi raziskali. Kot so opozorili, je večje tveganje za amputacije, ki so ga opazili med zaprtjem zaradi covida19, potrdilo, da je za preprečitev najslabših izidov, ki močno okrnijo kakovost življenja ljudi, potrebna primerna in časovno usklajena oskrba oseb z diabetično nogo.

Dobra organizacija diabetološke oskrbe med epidemijo Približno 110 tisoč ljudi se v Sloveniji zdravi z zdravili za zniževanje glukoze v krvi, diabetologi pa poudarjajo, da jih je nekaj tudi neodkritih. Slovenski diabetološki oddelki in ambulante so se tudi v času divjanja koronavirusa večinoma odlično organizirali, kar so nam potrdili tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Ena od zgledno organiziranih je tudi diabetološka ambulanta v Zdravstvenem domu Koper, kjer za ljudi s sladkorno boleznijo skrbi diabetologinja Jana Komel.

Diabetolog skoraj bolje dosegljiv kot družinski zdravnik

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Kot je povedala, kljub uradnemu zaprtju ambulante med epidemijo nikakor niso izpustili bolnikov, za katere so presodili, da jih morajo sprejeti. Ljudi z nenadnimi poslabšanji so jemali tudi brez napotnic in storitve normalno šifrirali, kar je bilo v času epidemije tudi uradno dovoljeno. »Ljudje, ki so iskali pomoč, so bili resnično obupani. Šlo je za ketoacidoze, hiperglikemije in za druga poslabšanja, med njimi tudi za novoodkrite primeri sladkorne bolezni,« je povedala dr. Komelova.

Dokler je epidemija trajala, napotnic niso zahtevali, prav tako so se napotnice, ki so veljale v času epidemijo, avtomatsko podaljšale do julija. Zdaj pa bolniki večkrat potarnajo, da težko pridejo do svojega zdrav-

SI-2020-DME-004

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Revija Sladkorna bolezen st. 110, Jul 1, 2015 Dostopno na https://issuu.com/slodazdds/docs/sb110_screen: februar 2020.

Datum priprave materiala: februar 2020.

AKTUALNO: Vrhunski dosežki slovenskih strokovnjakov

Dobre novice za ljudi s sladkorno boleznijo nika. »Postali smo skoraj bolj dosegljivi kot družinski zdravniki,« pravi dr. Komelova. Kot je povedala, so med epidemijo z zdravniki družinske medicine sicer odlično sodelovali, saj so imeli s kolegi kar veliko posvetov.

Nujni redni pregledi in tudi preventiva Kljub temu da se bojite okužbe s koronavirusom, več kot enega kontrolnega pregleda ni pametno izpustiti, opozarja diabetologinja. Kot je dejala, so skupaj z dr. Karin Kanc iz ljubljanske diabetološke ambulante jazindiabetes iskali inovativne možnosti, kako bi od ljudi, ki si ne upajo na kontrole, kri za laboratorijski pregled prejemali prek pošte v posebnih epruvetah.

Diabetologi se tako kot drugi specialisti, denimo kardiologi, bojijo tudi posledic zastale preventive.

Aktivnosti, kot so denimo presejalni testi za diabetično slepoto, kamor napotujemo naše bolnike, so zastale, opozarjajo diabetologi.

Do zdravnika pogosto ne moreš. Kaj se dogaja v sistemu in kaj lahko pričakujemo Da so bolniki postali kolateralna škoda ukrepov proti covidu-19 – pandemija je razgalila šibkosti v zdravstvenih sistemih povsod po Evropi – že opozarjajo številna društva bolnikov. »Sistemskega čakanja preprosto ne moremo rešiti,« pravita zastopnici pacientovih pravic z Raven na Koroškem in iz Maribora Milena Pečovnik in Adela Postružnik. »Težave, ki so nastajale med epidemijo, smo mirno reševali, vsi so se zelo trudili. Zavedamo se omejitev pri izvajalcih, so pa resnično strašen problem spoštovanje pacientovega časa in obupno dolgi roki za preglede.

Tega problema ne zmoremo rešiti. Če specialista ni, ga ni,« na sistemski problem pomanjkanja kadrov opozarja Pečovnikova. Postružnikova pa pravi, da v sedanjih razmerah tistim bolnikom, predvsem starejšim, ki se ne znajdejo ter so v stiski zaradi bolezni in jih izvajalci pogosto na hitro odpravijo s telemedicino, svetujejo, naj pisno prosijo za dodelitev termina pri zdravniku.

® Sergeja Širca

V zadnjem času smo dobili novice o kar dveh pomembnih prispevkih slovenskih strokovnjakov, ki bosta v prihodnosti olajšala obravnavo sladkorne bolezni in predvsem izboljšala življenje ljudi, ki se soočajo s to epidemijo 21. stoletja. Ker so članka o rezultatih dveh raziskav, v kateri so bili vključeni naši strokovnjaki, objavili v dveh mednarodno pomembnih medicinskih revijah, ti dosežki odmevajo tudi v svetu.

Prve dobre novice so se razveselili predvsem bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2: klinično testiranje novega inzulina kaže, da bazalnega inzulina ne bo treba več vbrizgavati vsak dan, ampak bo dovolj enkrat na teden! Novico potrjuje članek o rezultatih kliničnega testiranja, ki je bil 22. septembra objavljen v prestižni reviji The New England Journal of Medicine, soavtor pa je tudi prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.

Odkritje inzulina leta 1922 je bilo prava revolucija pri obvladovanju sladkorne bolezni, saj so pred tem ljudje zaradi nje umirali. Farmacevtska podjetja vse od takrat inzulin nenehno izboljšujejo. Prizadevajo si predvsem za daljšo razpolovno dobo, torej da inzulin učinkuje dlje in si ga bolniki lahko dajejo v daljših časovnih presledkih, in pa seveda za manj hipoglikemij. Še nedavno si je bilo treba inzulin vbrizgavati enkrat ali dvakrat na dan in se soočati z velikim tveganjem za hipoglikemijo.

Druga generacija inzulinov omogoča, da si bolniki inzulin dajejo enkrat dnevno.

Podjetje Novo Nordisk pa je razvilo novi inzulin, ki obeta vbrizgavanje samo enkrat tedensko. V klinično testiranje novega inzulina, ki je pokazalo dobre rezultate, je bil vključen tudi prof. dr. Janež. »V klinično testiranje novega inzulina je bilo vključenih 247 bolnikov z diabetesom tipa 2 iz sedmih držav, med njimi 17 Slovencev.

Poleg Slovenije so sodelovale ZDA, Kanada, Grčija, Poljska, Slovaška in Češka.

V Sloveniji smo spremljali bolnike v UKC Ljubljana in Zdravstvenem domu Koper.

Raziskava je trajala 26 tednov, zdravniki pa smo se zavezali, da se bomo ves ta čas enkrat tedensko srečevali z vsakim bolnikom in spremljali, kako mu gre,« je za časopis Delo pojasnil prof. dr. Janež. In kakšne so konkretne ugotovitve raziskave? »Vsem bolnikom se je glukoza v krvi uredila v želenih vrednostih. Videli smo, da

ima novi inzulin izrazit potencial, da bo spremenil zdravljenje diabetesa tipa 2,« je pojasnil prof. dr. Janež.

In kdaj bo ta inzulin bolnikom dejansko na voljo za široko uporabo? Zdaj je na vrsti tretja faza kliničnih testiranj, nato postopki registracije zdravila in prof. dr.

Janež napoveduje, da bi novi inzulin do bolnikov lahko prišel leta 2023.

Optimizacija odmerkov inzulina na osnovi umetne inteligence Slovenski strokovnjaki iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove pa so bili del pomembne mednarodne študije o optimizaciji odmerkov inzulina s pomočjo avtomatiziranega sistema za podporo odločanja na osnovi umetne inteligence pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. O rezultatih raziskave so poročali v reviji Nature Medicine.

Pri mednarodni raziskavi so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana, in sicer so to bili prof. dr. Tadej Battelino, doc. dr. Klemen Dovč, izr. prof. dr.

Nataša Bratina, asist. dr. Darja Smigoe Schweiger, Ana Gianini, Urška Sever, Barbara Murn Berkopec in Brigita Mali (ki je poskrbela za administrativno pomoč).

Raziskava se je ukvarjala z doseganjem ciljnih vrednosti krvnega sladkorja pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1. Objavo rezultatov v Nature Medicine so oklicali za »pomemben prvi korak k implementaciji odločitev, sprejetih na podlagi umetne inteligence, kot del standarda za upravljanje inzulinske terapije oseb s sladkorno boleznijo«.

Vsem omenjenim in ostalim članom raziskovalnih ekip čestitamo za dosežke in se veselimo naslednjih dobrih novic o širši uporabi teh dosežkov za ljudi s sladkorno boleznijo!

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

15

AKTUALNO: Pomen sodobnih tehnologij za osebo s sladkorno boleznijo

Dostop do najnovejše tehnologije bi morali imeti vsi ® Polona Bajda, uporabnica inzulinske črpalke

Za sladkorno tipa 1 sem zbolela leta 1987, stara 7 let. S sladkorno boleznijo tako živim že triintrideseto leto. Sprva sem uporabljala navadne inzulinske injekcije, krvni sladkor pa smo določali z lističi iz urina. Starši so se trudili po svojih najboljših močeh, vendar je bil vsak dan preživet v strahu pred hipoglikemijo.

S prihodom merilnikov sladkorja smo lahko prvič zares preverili, kakšen je moj krvni sladkor. Kmalu so prišli še peresniki in hitrejši inzulini, ki so v moje življenje prinesli bistveno več svobode. Še vedno pa sem morala vse aktivnosti načrtovati vnaprej, imeti redne obroke, a se hipi pogosto vseeno nisem mogla izogniti.

Kljub napredku se iz otroštva in mladosti spomnim nenehne misli na hipoglikemijo, skrbi za prehrano, in utrujenosti. Vse življenje sem se zbujala s krvnim sladkorjem okoli 11 mmol/L in kljub velikemu trudu pri prilagajanju inzulina vrednosti sladkorja nikakor nismo uspeli znižati.

Nisem želela izstopati zaradi bolezni Nikoli nisem želela izstopati zaradi svoje sladkorne. Živela sem normalno, imela sem prijatelje, hodila na izlete, počitnice. Vendar pa je sladkorna od mene zahtevala veliko več organizacije, zrelosti in odgovornosti, kot so jo potrebovali moji vrstniki.

Za peresniki so prišle inzulinske črpalke, ki so pomenile pravo revolucijo – nič več se ni bilo treba prilagajati ritmu inzulina, načrtovati vsake aktivnosti vnaprej. Inzulinska črpalka mi je omogočila sprotno prilagajanje odmerkov inzulina, ob športni aktivnosti sem jih zmanjšala, ob bolezni ali stresu povečala. Moja prehrana je končno postala bolj svobodna in ure obrokov ne več tako natančno določene. S črpalko sem prvič v življenju dosegla nižje vrednosti jutranjega sladkorja, manjša nihanja in predvsem veliko več svobode v vsakodnevnem življenju.

Naslednja novost je bila črpalka z dodanim neprekinjenim merjenjem sladkorja. V vsakem trenutku sem lahko vi16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

dela, kakšen je moj sladkor (v medceličnini) in kam se giblje, sistem pa me je vnaprej opozarjal na naraščanje ali padanje vrednosti. Zame je najpomembnejše od tega, kar mi daje tehnologija, občutek varnosti. Priznam, da si življenja brez senzorja sploh ne morem več prestavljati. Dnevi nikoli niso povsem enaki, včasih imam več aktivnosti, drugič več sedečega dela, stres, hormoni, vse to vpliva na krvni sladkor. Ko sem uporabljala »navadno« inzulinsko črpalko (s sistemom za neprekinjeno merjenje ali brez njega) sem imela nenehno v mislih, kako bom prilagodila delovanje črpalke glede na naslednjo načrtovano aktivnost.

Tehnologija odvzame velik del bremena Če bi se lahko ves dan ukvarjala le s svojim sladkorjem, sem prepričana, da bi bil idealen. A sem mama dveh majhnih otrok, hodim v službo in skušam čim bolje usklajevati svoj čas, ki mi ga redno primanjkuje, zato gre velikokrat na račun urejenosti moje sladkorne. Prav tu mi tehnologija odvzame velik del bremena.

Sistem hibridne zaprte zanke, ki ga uporabljam zadnje leto in pol, mi omogoča še boljšo urejenost sladkorja ob bistveno manj vloženega truda. Algoritem sam prilagaja dovajanje mojim potrebam in ne dovaja vnaprej nastavljenih odmerkov, kot jih »navadna« inzulinska črpalka. To še ni povsem samostojni sistem, saj mu moram povedati, kdaj in koliko ogljikovih hidratov bom pojedla, a zahteva veliko manj mojega vložka, predvsem pa odvzame nenehno misel na sladkorno in skrb, kakšen bo pravilni naslednji korak. Osebno lahko rečem, da to res velik tehnološki korak naprej.

Zaprta zanka (zaenkrat še hibridna)

je dejansko pomočnik, ki do določene mere samostojno skrbi za moj krvni sladkor. Posledično imam veliko manj nihanj, bolje se počutim, imam več energije in čez dan nisem več zaspana. Povprečno dosegam približno 80 odstotkov časa v ciljnem območju med 3,9–10 mmol/L (kakšen dan celo 100 odstotkov). To pomeni, da imam na dan povprečno le 5 ur sladkor višji od 10 mmol/L ali nižjega od 3,9 mmol/L, tudi po obrokih. Z »navadno« črpalko sem z veliko več vloženega truda dosegala nekako 60 odstotkov, torej skoraj 10 ur zunaj ciljnega obočja, to pa je občutna razlika.

Več sproščenosti, časa in boljšega počutja Tehnologija hibridne zaprte zanke mi je prinesla veliko več sproščenosti, časa in boljšega počutja ter zavidljivo urejenost sladkorja, ki je s starejšo tehnologijo nisem mogla doseči. To me navdaja z upanjem, da bom lahko svoje zdravje vzdrževala še mnogo let.

Trdno sem prepričana, da bi do najnovejše tehnologije morali imeti dostop vsi, ne le tisti, ki si to lahko privoščijo.

Ne morem si predstavljati obupa staršev, ki svojemu otroku s sladkorno boleznijo ne morejo nuditi najboljšega, kot to, kar lahko prejme na naročilnico – zastarel tip inzulinske črpalke, saj so trenutna doplačila za mnoge nedosegljiva.

Ljudje s sladkorno boleznijo smo večinoma delovno aktivni, imamo družine in hobije. Šele ko pride do poznih zapletov, postanemo breme zdravstvenega sistema. Prepričana sem, da bi vložek v boljše zdravje zdaj pomenil manj stroškov za zdravljenje zapletov pozneje.

Najnovejša tehnologija prinaša izjemne prednosti in prav bi bilo, da bi jo lahko uporabljali vsi.

AKTUALNO: Svetovni dan srca

S

prepreči

® Društvo za zdravje srca in ožilja

Letos smo 29. septembra tudi v Sloveniji enaindvajsetič obeležili svetovni dan srca. Geslo nam sporoča, naj z zdravim življenjskim slogom preprečimo bolezni srca in ožilja. K temu nas spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca.

Bolezni srca in ožilja so še vedno največje breme za sodobno človeštvo, pa čeprav se v zadnjem letu govori samo o bolezni covid-19 in se bojimo predvsem novega virusa. Še več, srčnim bolnikom ta še dodatno povečuje tveganje.

Nočemo omalovaževati tveganj, ki jih predstavlja novi virus, toda ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre 10-krat več ljudi kot zaradi okužbe z novim koronavirusom. Zato ne smemo nikoli zanemariti pozornosti do svojega srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dneva srca je zato zelo povedno: S PREPREČI .

sebej skrbi. Zdrava prehrana, dovolj gibanja in izogibanje nezdravim razvadam, kot so kajenje, tvegano pitje alkohola, droge in pretirana uporaba elektronskih naprav, škodijo vsem ljudem. To vemo že dolgo, pa vendar podatki kažejo, da smo v pol leta vse to pozabili. V društvu smo ves čas poudarjali, da samoizolacija ne pomeni hišnega zapora in da se ljudje lahko gibljejo v naravi – ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, kot je zagotavljanje varne medsebojne razdalje. Redna aerobna telesna dejavnost namreč poleg tega, da izboljša dobro počutje in telesno pripravljenost, izboljšuje tudi odpornost.

Ob epidemiji pomislimo tudi na druge bolezni

Ob svetovnem dnevu srca

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije poziva vse ljudi, da še bolj skrbimo za zdravje svojega srca, seveda pa moramo upoštevati vsa upravičena strokovna priporočila za zmanjševanje nevarnosti okužb s koronavirusom. Ob tej priliki pa odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe s SARS-CoV-2 še enkrat odločno pozivamo, da ob ukrepih za zajezitev okužbe z njim vedno pomislijo tudi na druge kronične nenalezljive bolezni, ki prav tako ogrožajo naša življenja in jih nikakor ne smemo zanemariti zaradi skrbi ob obstoječi epidemiji. Obnašati se moramo samozaščitno in preventivno glede vseh kroničnih nenalezljivih bolezni (npr. možganska kap, srčno popuščanje, sladkorna bolezen …). Kadar pa zbolimo in se pojavijo ali poslabšajo znaki teh bolezni, moramo nemudoma poiskati pomoč zdravnika. Pri tem seveda pričakujemo, da bo omogočen takojšen in ustrezen dostop do zdravnika.

Razžalostilo, a ne presenetilo nas je sporočilo o poslabšanju telesne pripravljenosti in porastu prekomerne prehranjenosti in debelosti naših otrok, kar je posledica delovanja šol na daljavo, v času epidemije bolezni covid-19. To nas še po18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob 29. septembru, svetovnem dnevu srca, pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so govorci poudarili nekaj dejstev.

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni: »Bolezni obtočil so še vedno najpomembnejši ‚morilec‘ na svetu, saj povzročijo na leto skoraj 18 milijonov smrti. Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 %, v Sloveniji po zadnjih podatkih iz leta 2018 bolezni obtočil še vedno povzročijo 33 % vseh smrti med moškimi (3298 primerov) in 44 % med ženskami (4563). Največ k temu prispevajo ishemične bolezni srca (1927 smrti) in možgansko-žilne bolezni (1982 smrti). Zaradi bolezni obtočil je bilo leta 2018 kar 41.387 hospitalizacij (od tega 17.744 zaradi is-

Prireditve po vsej Sloveniji Tudi letos so se prireditve ob svetovnem dnevu srca odvijale po vsej Sloveniji, osrednja pa je 26. septembra tradicionalno potekala na Prešernovem trgu v Ljubljani.

hemične bolezni srca) ali kar 113 na dan! Še bolj pa skrbi, da je delež zgodnjih smrti (pred 65. letom starosti) zaradi bolezni obtočil 17 %. Nadloga srčno-žilnih bolezni torej še zdaleč ni obvladana!

Kaj narediti, da si ohranimo zdravo srce? Nobenega dvoma ni, da je najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje – izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta npr. kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga, in to že pri mladih – najbolje v vrtcih. Kar se namreč otroci naučijo, to v odraslem obdobju tudi storijo. Če jih navadimo, da se prehranjujejo z zdravo in zaščitno mediteransko prehrano, ki je energetsko uravnotežena tako, da ne vodi v čezmerno telesno težo ali celo debelost, in da izvajajo redno aerobno telesno dejavnost in tudi nekajenje, t. i. primordialno preventivo, s katero lahko pogosto preprečimo pojav zvišanega krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola, bomo v veliki meri naredili največ za srce in ožilje. Ko pa je bolezen že prišla, pa je potrebno dodatno še skrbno, vztrajno in zanesljivo jemanje vseh potrebnih zdravil, s čimer lahko zadržujemo napredovanje bolezni in zlasti tudi njene zaplete. Da bi prisotnost nevarnostnih dejavnikov pravočasno prepoznali, so potrebni tudi ustrezni pregledi in meritve. V Sloveniji imamo že vpeljan odličen preventivni program, ki naj bi zajel vse odrasle moške (med 35. in 65. letom) in ženske (med 40. in 70. letom). Ugotovitvam odklonov od zaželenih ravni pa morajo slediti tudi ukrepi in odgovornost vsakega izmed nas, da skuša kar se da odločno obvladovati ali celo odpraviti dejavnike tveganja. Pri teh prizadevanjih nas ne sme ustaviti niti strah pred okužbo s covidom-19. Ni namreč koristi, če se iz strahu pred tem virusom zamudi pravi čas za ustrezno ukrepanje zlasti pri že prisotni bolezni obtočil.

V zadnjega pol leta smo namreč priča številnim primerom, ki so se zaradi za-

mujenega in prepoznega pričetka zdravljenja zapleta dokaj pogosto končali z zelo slabim izidom zdravljenja.« Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., podpredsednica Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni: »Bolezen covid-19 je zelo kužna bolezen, ki v prvi vrsti prizadene dihalne poti in pljuča. Pri 80 % zbolelih poteka blago do zmerno, pri 15 % zbolelih je potek hud, pri 5 % pa kritičen. Pri hudem poteku bolezni je potrebno zdravljenje na navadnem oddelku bolnišnice, kritično bolni pa imajo prizadete tudi druge organe in so po več tednov zdravljeni v intenzivnih enotah. Bolniki s hudim in kritičnim potekom bolezni so tudi bolj nagnjeni k nastajanju krvnih strdkov. Ti lahko nastajajo v venah (venska tromboza, pljučna embolija) in tudi v arterijah (možganska kap), kar bolnike dodatno ogroža. Pri vseh bolnikih, sprejetih v bolnišnico zaradi bolezni covid-19, nastajanje krvnih strdkov zato aktivno preprečujemo tako z zdravili kot z drugimi ukrepi, vendar žal nismo vedno uspešni.

Zato še vedno velja, da je najboljša zaščita preprečevanje okužbe. Tu lahko največ naredimo sami: z doslednim in pravilnim nošenjem zaščitnih mask, z umivanjem in razkuževanjem rok, s čim manj dotikanja površin in predmetov ter ust, nosu in oči, z vzdrževanjem fizične razdalje ter z izogibanjem krajev z veliko ljudmi. Še posebej je to pomembno za osebe, ki so bolj ogrožene za težak potek bolezni, torej za starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi, kamor spadajo tudi bolniki z boleznimi srca in žilja.« Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport: »Ustrezna splošna gibalna učinkovitost, še posebej pa srčnorespiratorna vzdržljivost, sta izjemno pomembni za zmanjševanje tveganj srčnožilnih obolenj. Razvoj vzdržljivosti se začne že v otroštvu in zelo pomembno je, da otrok v odraslo dobo vstopi z dobro popotnico. V letu 2020 se ves svet sooča s pandemijo covida-19 in išče rešitve za njeno zajezitev, žal pa se ob reševanju te javnozdravstvene krize in zaradi nje do-

Sladkorna bolezen – dejavnik tveganja Ob dnevu srca tudi ne smemo pozabiti na sladkorno bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi in predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete. Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo srčno in možgansko kap, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo.

Kot vsi kronični bolniki naj bi tudi sladkorni bolniki dosledno skrbeli za urejen krvni sladkor in za redne obiske pri zdravniku tudi v času omejenega gibanja zaradi covida-19. Edino vztrajanje pri skrbi zase lahko zares varuje osebo s sladkorno boleznijo pred zapleti malih in velikih žil.

gajajo nove potencialne zdravstvene krize, oblikujejo se nove ranljive skupine. Slovenija je verjetno edina država na svetu, ki ji je zaradi sistema SLOfit in zaradi izjemnega dela učiteljev uspelo takoj po preklicu epidemije izvesti meritve telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok, na ta način pa smo dobili uvid v to, katere posledice je več kot dvomesečno zaprtje šol ob prepovedi športnih vadb in uporabe javnih igrišč pustilo na naši osnovnošolski populaciji. Negativni učinki so presenetili vse, saj so pri dveh tretjinah otrok upadle vse gibalne sposobnosti, pri več kot polovici se je povečal delež podkožnega maščevja, debelost pa se je povečala za kar 20 odstotkov. Srčno-dihalna vzdržljivost je pri tem utrpela kar 17-odstotni padec, kar je izjemno slab obet za zdrav razvoj »korona generacije«. Stanje zahteva takojšnje iskanje rešitev in omejevanja škode, pri tem pa bo potreben širok kon-

senz družbe in usklajeno sodelovanje zdravstvene, izobraževalne in športne stroke. Način, na kakršnega smo se lotili omejevanja širjenja covida-19, se je tako pokazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja okužb povečal vrsto drugih zdravstvenih tveganj naše najmlajše populacije.« Viš. pred. Dušan Gerlovič, spec. mng., prof. šp. vzg., generalni sekretar Sokolske zveze Slovenije: »Sodelovanje z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije je za Sokolsko zvezo Slovenije zelo koristno, saj bomo lahko naše udeležence redne vadbe v okviru športnega gibanja ‚S športom je življenje lepše 2020‘ dodatno spodbudili, da bodo poskrbeli za svoje ‚zdravo srce‘. Največja dodana vrednost našega sodelovanja pa je v tem, da

bomo poskušali k redni vadbi in skrbi za zdravo srce z gibanjem in zdravim načinom prehranjevanja pridobiti nove neaktivne prebivalce Slovenije. V ta namen bomo na določenih točkah po Sloveniji (Ljubljana, Ormož, Ajdovščina, Sevnica, Kočevje, Ptuj ...) skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije izvedli strokovna predavanja in določene meritve. Vse te dejavnosti je treba tudi širše družbeno podpreti, saj nam je covid-19 s spremljajočimi težavami povzročil statistično pomembne negativne spremembe v motorično-gibalnem statusu prebivalstva v Sloveniji.« Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti v letih 2017, 2018, 2019 in 2020–2022 sofinancira Ministrstvo za zdravje RS; program je del prizadevanj Dober tek, Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Pokrovitelji dejavnosti letošnjega svetovnega dneva srca v Slovenji so podjetja Boehringer Ingelheim, Novo Nordisk, Mylan, MSD.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

19

AKTUALNO: FreeStyle Libre sistem

Prve izkušnje pri edukaciji ob novem sistemu ® Katarina Peklaj

Edukacija oziroma svetovanje osebam s sladkorno boleznijo temelji na individualnem pristopu, upoštevajoč vrsto sladkorne bolezni, zdravljenje, posebnosti posameznika in njegove želje.

20 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

novem sistemu FreeStyle Libre niso imeli. Nekaj pričakovanih pa se je vseeno pokazalo, tako kot pri vsakem novem tehničnem pripomočku, in sicer ob nastavitvi senzorja, ob uporabi čitalca, ob pomenu puščic na ekranu in ob novonastalem občutku, da sistem postane del telesa. S tem smo tako edukatorji kot osebe s sladkorno boleznijo pridobili nove izkušnje za nadaljnje svetovanje in poudarjanje določenih pomembnih informacij. Te so: dobro izbrano mesto vstavitve senzorja in dobra priprava kože – umita z milom, očiščena z razkužilnim robčkom in posušena –, saj se le s pravilno tehniko priprave mesta in nastavitve senzorja obliž dobro prilepi na kožo in zdrži pričakovani čas 14 dni.

Pri edukaciji novega senzorskega sistema je pomembno opozoriti na posebnosti. Plavanje – koliko časa? kako globoko? Tuširanje – pazljivo z mili ali kremami okrog senzorja. Oblačenje – pazljivo pri oblačenju in pri fiksaciji senzorja, če je prisotno močno potenje.

Pridobili smo tudi izkušnje ob interpretaciji poročila, ki nam ga daje čitalnik FreeStyle Libre preko programa FreeStyle Libre. Z njim dobimo dober vpogled v 24-urno glikemijo. Če je oseba s sladkorno boleznijo motivirana in vnaša dogodke, kot so hrana, inzulin in aktivnost, je interpretacija senzorske krivulje glukoze lažja in so nasveti bolj natančni. Iz odčitka dobimo podatke o številu odčitanj, ki jih izvaja dnevno. Če ni spojenih krivulj, jih motiviramo, da izvajajo vsaj 6 do 8 odčitanj dnevno, in sicer na tešče, pred obroki in dve uri po obrokih ter pred spanjem. S tem bo tudi oseba s sladkorno boleznijo lažje spremljala višino porasta glukoze, lažje prilagajala odmerke inzulina pred obroki in zamenjala določena živila v obrokih ali celoten obrok za obrok boljše izbire. Svetujemo, da imajo čitalnik

ves čas ob sebi na varnem mestu, po možnosti v torbici.

Merjenje s krvjo iz prsta in z merilnikom glukoze v krvi ob sistemu FreeStyle Libre je potrebno, če ima oseba s sladkorno boleznijo simptome, ki se ne ujemajo z odčitki ravni glukoze v senzorju, ali če meni, da je odčitek morda nepravilen.

Celostno gledano je po dobrih treh mesecih uporabe novega sistema FreeStyle Libre velika revolucija za osebe s sladkorno boleznijo, saj se jim praktično skoraj ni treba več zbadati v prste.

S strani edukacije nam novi sistem FreeStyle Libre služi kot velika pomoč pri svetovanju izboljšanja urejenosti sladkorne bolezni. Lažje je svetovati spremembe, olajšano je vodenje oseb s sladkorno boleznijo na funkcionalni inzulinski terapiji (FIT). Mnogim odleže, ko pridejo na reedukacijo FIT in jim rečemo, da meritve iz prsta ob preverjanju ustreznosti odmerka bazalnega oziroma dolgo delujočega insulina ne bodo potrebne, saj če uporablja FreeStyle Libre ustreznost bazalnega odmerka določimo že na osnovi krivulje senzorske glukoze iz poročila. Skupno gledano je lažje za vse, tako v prvi meri za osebo s sladkorno boleznijo, ki dnevno spremlja glukozo, ker ima večji nadzor in s tem lažje vodi sladkorno bolezen, kot edukatorja, ki ga z nasveti usmerja v izboljšanje urejenosti sladkorne bolezni, in tudi diabetologa, ki ga vodi ob ustrezni insulinski terapiji.

Reference: • Navodila za uporabo sistema FreeStyle Libre • ZZZS kriteriji za predpisovanje: https://www.zzzs.si/ zzzs/info/egradiva.nsf/0/dfdc914987e44e2ac1257353 003ec73a/$FILE/SEZNAM S %C5%A0IFRANTOM, MK,POSTOPKI_1.6.2020.xlsx FreeStyle, Libre in sorodna tržna imena so blagovne znamke družbe Abbott Diabetes Care Inc. v različnih državah. Druge blagovne znamke so last njihovih zadevnih lastnikov. © 2020 Abbott. ADC-28068 v 1.0 Abbott Laboratories d. o. o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana.

OGLASNO SPOROČILO

Samokontrola pomeni samomeritve sladkorja v krvi z uporabo merilnika in je osnovno orodje, ki ga novoodkritim osebam s sladkorno boleznijo svetujemo v sklopu edukacije za dobro vodenje sladkorne bolezni. Ni pa zagotovilo za dobro urejenost sladkorne bolezni. Ob izmerjeni vrednosti krvnega sladkorja je potrebno ustrezno ukrepanje, da se dosežejo postavljeni cilji. Samokontrola je po smernicah svetovana vsem novoodkritim osebam s sladkorno boleznijo, vsekakor pa vsem, ki se zdravijo z inzulinom. Samokontrola se je razvijala od najpreprostejših metod optičnega merjenja sladkorja v urinu do merjenja sladkorja v kapilarni krvi s pomočjo merilnikov in do nazadnje razvitih senzorskih sistemov za merjenje glukoze v medceličnini. Zadnje našteto osebam s sladkorno boleznijo močno olajša vodenje sladkorne bolezni in zmanjša breme kronične bolezni.

Sistem FreeStyle Libre je bil zelo težko pričakovan, saj je v Slovenijo hodil več let. To je nekatere osebe s sladkorno boleznijo opogumilo, da so se predčasno odločili za samoplačniški FreeStyle Libre sistem zunaj Slovenije. Od teh oseb s sladkorno boleznijo smo tako že dobili prve izkušnje, da je sistem dober in zanesljiv ter zmanjša število merjenj krvnega sladkorja iz prsta in breme sladkorne bolezni.

Danes imamo sistem za lajšanje samovodenja sladkorne bolezni, ki je dostopen vsem, ki se zdravijo z aplikacijami inzulina štirikrat dnevno ali več.

Mlajše osebe s sladkorno boleznijo so nameščanje novega sistema FreeStyle Libre hitro osvojile in niso potrebovale edukacije ob tem. Starejši in tudi nekateri mlajši pa so vseeno želeli imeti ob prvem nameščanju pomoč, predvsem zaradi varnosti za nadaljnje nameščanje v domačem okolju. Večjih težav z nameščanjem in vodenjem ob

MERITE LAHKO

BREZ LANCET1 Do 14 dni odčitkov glukoze brez zbadanja prstov2 ZAKAJ BI ZBADALI, ČE LAHKO ODČITATE?2

FreeStyle Libre sistem - revolucija v samokontroli glukoze

Senzor FreeStyle Libre

DNI

ø 35 mm

Čitalnik FreeStyle Libre

Popolna slika glikemije

Hitro

Samodejno zajema odčitke glukoze ves dan in vso noč3

Zlahka opazna zvišanja in znižanja z nebolečim 1-sekundnim odčitavanjem

Dokazana točnost

Praktično

Klinično točen do 14 dni, ne da bi bilo potrebno umerjanje z zbadanjem prsta

Odčitajte, kolikor pogosto želite, tudi skozi oblačila5

Majhen in neopazen

Testiranje ponoči Preprosto odčitajte, da boste preverili glukozo, tudi ponoči

Vodoodporen

Odločitve o zdravljenju

tako da ga lahko nosite med kopanjem, plavanjem in telesno dejavnostjo4

Zlahka opazni trendi in vzorci glukoze vam pomagajo pri odločitvah o odmerjanju inzulina

Brezplačna telefonska številka za informacije: 080 11 00

1. Odčitavanje senzorja ne zahteva lancet. 2. Meritev s krvjo iz prsta in merilnikom glukoze v krvi je potrebna, če imate simptome, ki se ne ujemajo z odčitki ravni glukoze v senzorju, ali menite, da je odčitek morda nepravilen. 3. Na podlagi menjave senzorja enkrat na 14 dni in odčitavanja vsaj enkrat na 8 ur. 4. Senzor je vodoodporen do globine 1 metra vode. Ne imejte ga v vodi več kot 30 minut. 5. Čitalnik lahko prestreza podatke iz senzorja v oddaljenosti od 1 do 4 cm od senzorja.

FreeStyle, Libre in sorodna tržna imena so blagovne znamke družbe Abbott Diabetes Care Inc. v različnih državah. Druge blagovne znamke so last njihovih zadevnih lastnikov. © 2020 Abbott. ADC-18775 v. 2.0. Abbott Laboratories d.o.o. Dolenjska cesta 242C, Ljubljana.

ZA NAŠE ZDRAVJE: 6. oktober – prvi Evropski dan neformalnih oskrbovalcev

Neformalni oskrbovalci oskrbujejo več kot 50.000 ljudi ® Marta Grčar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Upokojenec Tine je postal družinski oskrbovalec pred letom dni, ko je njegovo mamo kap. Z ženo, ki je še zaposlena, sta bila po mamini rehabilitaciji v negovalni bolnišnici pred izbiro, ali jo bodo dali v dom ali pa bodo zanjo poskrbeli doma. »V začetku je bilo težko,« pravi Tine, ki je znanje oskrbovanja dobil na tečaju za svojce in med obiski patronažne sestre in oskrbe na domu, ki pride dvakrat na teden po dve uri.

Danes Tine skrbi za mamo, ki se zbudi okoli sedme zjutraj. »Zamenjam ji plenico in jo umijem, nato pa ji pomagam na voziček,« pravi oskrbovalec o začetku maminega dneva. Skrbi tudi za kuhanje, tako da ima čas zase po tistem, ko pride žena iz službe. Vendar se z večino nekdanjih kolegov ne druži več, saj jim je težko razložiti, zakaj oskrbuje mamo. Tine pravi: »Oskrbovanje je težko, daje pa zadovoljstvo. Mama je hvaležna za vse, kar naredimo zanjo. Brez ženine opore ne bi zmogel. Skrb za mamo nas je povezala, in dokler je tako, je smiselno, da vztrajamo.« (Družinski oskrbovalec Tine) Zgodb ljudi, ki so se postopno ali čez noč znašli v vlogi oskrbovalca svojca, je veliko. Raziskave kažejo, da v tem trenutku približno vsak deseti prebivalec Slovenije brezplačno skrbi za starega, kronično bolnega ali invalidnega svojca, prijatelja ali soseda in mu tako omogoča, da živi doma. Neformalni oskrbovalci neopazno nosijo tri četrtine dolgotrajne oskrbe – oskrbujejo več kakor 50.000 ljudi (v domovih za stare ljudi je okoli 20.000 prebivalcev Slovenije). Samo pomislimo, za koliko denarja ti ljudje razbremenijo državno blagajno! Ker se bo v prihodnje delež starih ljudi podvojil, bo njihova pomoč še toliko pomembnejša.

stemski ravni. Na človeški ravni velikokrat že odprto uho za poslušanje in topla beseda priznanja in razumevanja lahko naredita veliko, na sistemski ravni pa so potrebni ustrezni ukrepi na državni in lokalni ravni, predvsem dostopna razbremenilna pomoč (oskrba na domu, dnevni in nočni centri, možnosti začasne namestitve, če oskrbovalec zboli ali gre na počitnice, ipd.), potrebni pa so tudi usposabljanja in podpora družinskih oskrbovalcev (organizacija skupin svoj-

cev, svetovanja ipd.). Zato v Sloveniji nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi. Trenutni predlog zakona obeta skokovit razvoj oskrbe na domu, prav tako pa tudi inovativni ukrep, da se bodo tisti, ki skrbijo za zelo bolne in onemogle svojce (uvrščene v najvišji dve kategoriji oskrbe), lahko zaposlili kot oskrbovalci družinskega člana. Določene ukrepe pa bo za neformalne oskrbovalce treba še izboljšati.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki je član združenja Eurocarers, smo za obeleženje tega dneva skupaj s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev organizirali dogodke in akcijo ozaveščanja. Potekala je tudi v Grosuplju s pomočjo članic Slovenskega združenja neformalnih oskrbovalcev Katarine Šircelj in Olge Jaketič.

Za obeleženje prvega Evropskega dneva neformalnih oskrbovalcev sta mlada umetnika Danijel Bogataj in Maša Budič v sodelovanju z Inštitutom posnela avtorsko pesem Zate skrbim (najdete jo na YouTubu, če vtipkate naslov ali na povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=KGAEJr2KG1E), ki je namenjena neformalnim oskrbovalcem v zahvalo za njihovo delo – če ste med njimi tudi vi, vam iskreno čestitamo.

Neformalni oskrbovalci potrebujejo pomoč

Ste oskrbovalec in potrebujete pomoč?

Za večanje ozaveščenosti, priznanja in podpore družinskim oskrbovalcem so evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers in njene članice 6. oktober razglasile za Evropski dan neformalnih oskrbovalcev – letos smo ga obeležili prvič. Prinaša preprosto, a močno sporočilo: Smo neformalni oskrbovalci. Brez nas ne gre. A potrebujemo pomoč.

Skrajni čas je, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo, in sicer tako na človeški kot na si-

Na spletni strani inštituta smo odprli tudi podstran, na kateri bomo sproti objavljali najpogostejša vprašanja in odgovore (bit.ly/oskrbovalec), ki si jih postavijo svojci, s katerimi se srečujemo na tečajih, ki jih organiziramo po različnih krajih Slovenije. Če pa potrebujete pogovor glede oskrbovanja vaših bližnjih, nas lahko pokličete na svetovalni telefon 064 299 599, ki deluje vsak dan delavnik med 9. in 15. uro, ali pa pobrskate v Facebook skupini »Družinski oskrbovalci«. Oskrbovanje je lažje, če držimo skupaj!

22 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji

Kaj prinaša predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ® prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Septembra letos je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Potem ko so evropske države po letu 1990 vzpostavljale ta nujno potrebni finančni in organizacijski sistem socialne varnosti, so zakon o dolgotrajni oskrbi obljubljale tudi slovenske vlade. Nekatere so ga poskušale pripraviti do parlamentarne obravnave, vendar do tega nikoli ni prišlo. Upamo, da tokrat bo, saj je zakon o dolgotrajni oskrbi pogoj, da omogočimo dostojanstveno staranje naši in naslednjim generacijam.

Dolgotrajna oskrba – možnost izbire za vsakogar Predlog zakona daje vsakomur na izbiro, kakšno možnost bo izbral iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo – to je za sodobnega človeka zelo dobra novica.

Pri izbiri je predvidena delna postopnost.

Pri 1. kategoriji, to je pri najmanjši odvisnosti od pomoči, lahko izbere vse možnosti razen nastanitve v domu; ta je na-

menjena upravičencem, ki so ocenjeni od 2. do 5. kategorije odvisnosti od oskrbe.

Od 1. do 4. kategorije se bo možno odločiti za oskrbo na domu, ki je ne bo treba doplačevati ne uporabnikom ne občinam, kot je bilo treba do zdaj. Nova možnost izbire bo pravica do denarnega prejemka iz zavarovanja za plačilo domače oskrbe v lastni režiji. Za 4. in 5. kategorijo najvišje odvisnosti od pomoči bo možna tudi zaposlitev oskrbovalca družinskega člana. Svojec, ki živi na istem naslovu kot oskrbovanec, se bo lahko za njegovo oskrbo zaposlil in imel pravico do usposabljanja in razbremenilne pomoči v primeru bolezni ali dopusta. Ta možnost bi veljala tudi za že upokojenega svojca.

Poglejmo si še nekaj šibkih točk in predlogov za njihovo izboljšavo. Šibka točka predloga je gotovo enostranska zdravstvena usmerjenost. Med upravičence do storitve je nujno vključiti psihosocialno pomoč, s tem pa upoštevati psihosocialni vidik tudi v drugih točkah zakona.

Naslednja pomembna točka za izboljšavo zakona je uvedba strokovne opore in koordinacija večinske neformalne oskrbe v javnem sistemu z uvedbo lokalnega koordinatorja neformalne oskrbe. Ta bi skrbel za podporo, usposabljanje in informiranje tistega dela neformalnih oskrbovalcev, ki trenutno izpadejo iz sistema pomoči, pa jo vseeno nujno potrebujejo. Človek je namreč neformalni oskrbovalec in potrebuje pomoč pri tem tudi, ko svojec, za katerega skrbi, še ne spada v nobeno od petih kategorij upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, prav tako tudi, če oskrbuje človeka, ki je uvrščen v nižjo kategorijo in je deležen oskrbe na domu ali prejema denarni prispevek.

Foto: ARHIV INŠTITUTA

Enako kot prejšnjega bo treba tudi sedanji predlog zakona v nekaterih njegovih šibkih točkah izpopolniti. Prinaša pa tudi temeljne rešitve, ki gradijo na dobrih izkušnjah drugih evropskih držav in ustrezajo slovenskim potrebam.

Ta predlog je prvi, kjer se bo delež javnih sredstev (BDP) za dolgotrajno oskrbo približal drugim evropskim državam.

Zato bo vsak oskrbovanec imel vse storitve dolgotrajne oskrbe v celoti plačane iz zavarovanja. K novemu solidarnostnemu prispevku za dolgotrajno oskrbo bodo prispevali zaposleni, gospodarstvo in upokojenci. To breme je treba ob staranju prebivalstva prevzeti zavestno, kakor so to storili v drugih državah, pa naj so sistem dolgotrajne oskrbe zgradili na novem zavarovanju (npr. Nemčija) ali davku (npr. Avstrija). Tega stroška nas ne bo nihče nikoli rešil, odlašanje pa nas je privedlo v stanje, da se dušimo v pomanjkanju sodobnih oskrbovalnih možnosti, da imamo toliko starih ljudi in njihovih svojcev prepuščenih samim sebi in da so naši domovi ob še taki prizadevnosti v skoraj nemogočem položaju.

Predlog zakona daje poudarek razvoju oskrbe in pomoči na domu; v tem je skladen s sodobnimi zakoni evropskih držav. Če bo zakon uveljavljen, bomo hitro dosegli trenutno oddaljeni cilj, da bo deležnih javne oskrbe na domu enako število ljudi, kakor jih je v domovih.

Humana oskrba onemoglih – pravica in dolžnost Trenutni predlog sicer odpira vrata pristojnosti lokalnim skupnostim za organiziranje dolgotrajne oskrbe v njihovi občini, za kar so, tako kot pri vrtcih in infrastrukturi, najbolj kompetentne.

Vendar pa jo je treba razširiti, zlasti pa zagotoviti stvarne možnosti za njeno uresničevanje v praksi. Trenutni sistem prav zaradi te pomanjkljivosti še ne bi odpravil neenakosti pri dostopnosti do programov vsem državljanom.

Javna razprava je bila namenjena temu, da bi dobre rešitve predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji utrdili, slabosti pa nadomestili z ustreznimi rešitvami. Upajmo, da bodo dobra podlaga za oblikovanje zakona, ki bo tokrat končno sprejet. Ob tem pa je treba osvežiti zavest, da tudi najboljši sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi še ni kakovostna oskrba, ampak le nujen okvir zanjo. Humana oskrba svojih onemoglih ljudi je osnovna pravica in dolžnost vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Ta pravica in dolžnost je šola človeške solidarnosti za sožitje in uspešno sodelovanje, ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

23

NAJLEPŠI POKLIC NA SVETU: Medicinske sestre v diabetološki ambulanti

Medicinska sestra – opora pri o ® Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave in težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv tako pri nas kot po svetu. Oseba s sladkorno boleznijo potrebuje poleg zdravljenja z zdravili tudi vseživljenjsko oporo in pomoč zdravstvenega tima za obravnavo sladkorne bolezni.

Po postavljeni diagnozi sladkorne bolezni so osebe s to boleznijo vodene v diabetološki ambulanti, kjer so v zdravstveno vzgojo in obravnavo oseb s sladkorno boleznijo vključeni vsi člani zdravstvenega tima, vendar pa strukturirano edukacijo izvajajo predvsem diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji na področju edukacije oseb s sladkorno boleznijo. Te se tako v procesu obravnave in zdravljenja sladkorne bolezni najpogosteje srečujejo ravno z medicinskimi sestrami, katerih vloga je izredno pomembna. Zato letošnji svetovni dan oseb s sladkorno boleznijo, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, poteka pod geslom Medicinska sestra in sladkorna bolezen.

Vseživljenjsko učenje za uspešno obravnavo sladkorne bolezni Ob zaposlitvi v diabetološki ambulanti gre medicinska sestra najprej skozi devettedenski izobraževalni proces, v okviru katerega pridobi znanja o sladkorni bolezni in edukaciji oseb s sladkorno boleznijo ter doseže naziv edukatorka.

Seveda pa se s tem njeno izobraževanje ne zaključi, ampak se pot nenehnega strokovnega izobraževanja šele začne. »Poleg osnovnih načel, kot so etičnost, morala in empatičnost, ki nas, zdravstvene delavce, vodijo pri našem delu, mora medicinska sestra edukatorka pridobiti in nadgrajevati svoja znanja s področja zdravljenja sladkorne bolezni, pa tudi s področij psihologije in andragogike,« pove Špela Dolinar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in magistrica zdravstvene nege, zaposlena v diabetološki ambulanti in zdravstvenovzgojnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana, enota Bežigrad. Nenehen strokovni razvoj na področju zdra24 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

vljenja sladkorne bolezni vpliva tudi na razvoj novih zdravil in novih pristopov zdravljenja. Medicinska sestra edukatorka, ki ima poglobljeno znanje tako s področja farmakološkega (zdravljenje z zdravili) kot nefarmakološkega zdravljenja (svetovanje o zdravem načinu prehranjevanja in redni telesni dejavnosti), ima pri obravnavi in zdravljenju sladkorne bolezni ključno vlogo.

njujeta in lažje dosegata zastavljene cilje zdravljenja,« je prepričana sogovornica. Ko zdravstveni delavec vzpostavlja in začne graditi odnos z osebo s sladkorno boleznijo, pa je pomembno, da sta tako medicinska sestra kot zdravnik v odnosu do bolnika iskrena in pozitivno naravnana. »V ospredju mora biti spoštovanje človeka kot posameznika. Naš odnos do njega bo povzročil pri njem bodisi pozitivno bodisi negativno izkušnjo. Če pride do negativne izkušnje, je verjetnost za dobro sodelovanje manjša,« pravi Dolinarjeva.

Na področju obravnave sladkorne bolezni je tradicionalnega odnosa, ki je postavljal zdravstvenega delavca nad osebo s sladkorno boleznijo, čedalje manj, kar Dolinarjeva pozdravlja: »Vedno znova sem vesela, ko opažam spremembe v miselnosti zdravstvenih delavcev, saj bomo le tako postopoma dosegli, da bo tradicionalni pogled pri obravnavi v zdravstvenem sistemu postal le še stvar preteklosti. Na področju zdravljenja sladkorne bolezni je oseba s sladkorno boleznijo obravnavana kot enakovreden člen v procesu zdravljenja.«

Medsebojno zaupanje ključ do uspešnega zdravljenja

Preverjene in strokovne informacije

Med osebo s sladkorno boleznijo, zdravnikom diabetologom in medicinsko sestro edukatorko v diabetološki ambulanti se spletejo pomembne vezi, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja, ki pa so po opažanjih Dolinarjeve različno čvrste. Na čvrstost vezi v tem nevidnem trikotniku vpliva vsak posamezen člen. »Na prvem mestu je zagotovo zaupanje med zdravnikom diabetologom in medicinsko sestro. Kadar se v timu oba zavedata svoje vloge in kompetenc pri zdravljenju bolnika, lahko med seboj dobro sodelujeta, se dopol-

Danes so informacije o sladkorni bolezni čedalje bolj in lažje dostopne. Problem nastane, ker je pogosto nemogoče ali pa vsaj zelo težko ločiti verodostojne informacije od neverodostojnih. Kritiziranje, obtoževanje, žuganje in ukazovanje osebi s sladkorno boleznijo s strani zdravstvenih delavcev ni sprejemljivo, saj se lahko hitro zgodi, da v vsej množici informacij ta poišče druge vire informiranja, ki pa niso vedno verodostojni. Napačne informacije pa so lahko za zdravje oseb s sladkorno boleznijo celo škodljive.

Špela Dolinar, diplomirana medicinska sestra

bravnavi sladkorne bolezni Ključni namen nedavno predstavljenih priporočil o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2, ki so nastala na pobudo Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji, ki deluje v okviru zbornice – zveze, je poenotenje strokovnih informacij, ki jih oseba s sladkorno boleznijo prejme s strani zdravstvenih strokovnjakov. Nacionalna priporočila opremljajo zdravstvene delavce s preverjenimi in strokovnimi informacijami, njihov glavni cilj pa je implementacija priporočil v vsakdanjo prakso.

Medicinska sestra v diabetološki ambulanti ima v odnosu do osebe s sladkorno boleznijo pomembno vlogo – je prenašalka znanja, motivatorka in opora.

Odgovornost in odločitve za spremembe pa so seveda na strani osebe s sladkorno boleznijo. »Zdravstvena vzgoja je tek na dolge proge in kontinuiran proces. Neučakanost medicinske sestre ali zdravnika lahko povzroči le nejevoljo in odmikanje osebe s sladkorno boleznijo od nas in naših načrtov zdravljenja,« opozarja Dolinarjeva.

Podpora in vloga medicinske sestre Odnos medicinske sestre do osebe s sladkorno boleznijo pomembno vpliva na izid zdravljenja. Odkritje sladkorne bolezni je za vsakega posameznika neprijeten dogodek. Oseba pa se ob prvem stiku z zdravstvenim timom v diabetološki ambulanti pogosto še ne zaveda povsem, kaj s seboj prinese pojav sladkorne bolezni. Pomembno je, na kakšen način zdravstveni delavci sprejmejo osebo in katere občutke pri njej vzbudijo v prvih nekaj srečanjih. »Danes vemo, da na pojav bolezni vplivajo različni dejavniki, zato je pomembno, da novoodkriti osebi s sladkorno boleznijo to predstavimo tako, da jo razbremenimo lastne krivde za pojav bolezni,« je prepričana sogovornica. Ko se oseba sooči z doživljenjsko diagnozo sladkorna bolezen, ji medicinska sestra sprva poda le kratke in najnujnejše nasvete, vsa nadaljnja navodila pa prejme kasneje, ko se vključi v proces zdravstvene vzgoje za novoodkrite osebe s sladkorno boleznijo.

Kar se tiče vloge medicinske sestre pri upoštevanju navodil in jemanju zdravil oseb s sladkorno boleznijo, medicinska sestra Špela Dolinar odgovarja: »Pri osebah, ki imajo zaradi različnih kroničnih obolenj predpisano večje število zdravil, se vedno vprašam, do katere mere se uspejo držati predpisane farmakološke terapije. Pri večjem številu predpisanih zdravil, pri katerih je potrebno še pravilno sosledje jemanja, je treba biti zelo pozoren, kar ni vedno lahko. Zgodi se, da oseba pri zdravniku diabetologu ni povsem razumela, katero zdravilo ji je ta predpisal in kako naj ga jemlje. Med edukacijo se zato pogovorimo tudi o rednosti in pravilnih odmerkih jemanja predpisane terapije.« Medicinska sestra v diabetološki ambulanti se z vidika terapije za zdravljenje sladkorne bolezni z osebo pogovori o funkciji zdravila, o optimalnem času jemanja zdravil in o morebitnih težavah, ki lahko nastanejo ob izvajanju. Če pride do kakršnih koli težav pri jemanju terapije, pa osebi s sladkorno boleznijo zagotavlja svetovanje in ji svetuje. Če oseba s sladkorno boleznijo opusti terapijo sama, brez vednosti zdravnika, to nikakor ni smotrno dejanje, poudarja Dolinarjeva in dodaja, da je danes na voljo velik izbor zdravil in je mogoče zdravljenje lažje prilagoditi posamezniku.

Problem, na katerega opozarja, je tudi nepravilno jemanje zdravil, ki ima za posledico hipoglikemijo. Ta pa po njenih izkušnjah pri osebah s sladkorno boleznijo povzroči podzavesten strah in zato ohranjanje višjih vrednosti sladkorja v krvi, rezultat pa je slabše urejena sladkorna bolezen.

Dolinar. Medicinska sestra v diabetološki ambulanti osebi s sladkorno boleznijo v okviru nefarmakološkega zdravljenja predstavi pomen zdrave in uravnotežene prehrane za dobro urejenost krvnega sladkorja ter se z njo pogovori o nujnosti redne telesne dejavnosti, saj, kot pravi Dolinarjeva, so osebe, pri katerih je odkrita sladkorna bolezen tipa 2, redko zadostno telesno dejavne. Poleg tega so del svetovanja o zdravem življenjskem slogu tudi pogovori o morebitnih nezdravih navadah, kot sta kajenje in tvegano pitje alkohola, ter svetovanje za njihovo opustitev. Spreminjanje nezdravih navad je zagotovo najtežji ukrep pri zdravljenju sladkorne bolezni, česar se medicinske sestre dobro zavedajo, zato poskušajo osebe s sladkorno boleznijo motivirati za spremembo in jim biti ob uvajanju sprememb v oporo.

Medicinska sestra edukatorka poleg osveščanja in podajanja znanja o zdravem življenjskem slogu in zdravljenju sladkorne bolezni osebo s to boleznijo uči tudi rokovanja z določenimi medicinsko-tehničnimi pripomočki za vodenje sladkorne bolezni. Med njimi je tudi glukometer, ki se ga uporablja za izvajanje meritev krvnega sladkorja in je pomemben del za učinkovito samovodenje sladkorne bolezni, še pojasni Dolinarjeva. V sklopu zdravstvene vzgoje o vplivu hrane na krvni sladkor se medicinska sestra z osebo s sladkorno boleznijo pogovori tudi o izvajanju meritev glukoze v krvi, kar pomaga pri oceni vpliva obroka na krvni sladkor. Pot do uspešnega samovodenja sladkorne bolezni je torej dolga, a s tesnim sodelovanjem vseh členov trikotnika lažje izvedljiva.

Zdrav življenjski slog nujen za preprečevanje zapletov ob sladkorni bolezni Sladkorna bolezen, še posebno slabo urejena, lahko povzroči številne zaplete na različnih organih našega telesa. Za preprečevanje akutnih in poznih zapletov se moramo zavedati, da je sprememba življenjskega sloga za dobro vodenje sladkorne bolezni ključna. Kljub farmakološkemu zdravljenju je brez spremembe življenjskega sloga težko doseči cilje dobre urejenosti bolezni, poudarja Špela Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

25

ZA NAŠE ZDRAVJE: Chen taijiquan

Kitajska borilna veščina, ki zdravi ® Špela Kolenc, učiteljica chen taijiquana

Chen taijiquan (izg. čen tajčičuan) je najstarejša oblika tradicionalnega taijiquana, ki je dobila ime po družini Chen. Njeni pripadniki ga od 14. stoletja dalje poučujejo in razvijajo v rodni vasi Chenjiagou, ki se nahaja ob Rumeni reki, v današnji provinci Henan.

Veščina je že od samega začetka imela borilni namen, saj se je v družini Chen prenašala iz roda v rod ravno zaradi obrambe pred napadalci, sočasno pa je njenim pripadnikom predstavljala tudi vir zaslužka. Vse do začetka 20. stoletja je ostajala strogo varovana družinska skrivnost, do katere so imeli dostop skoraj izključno člani družine. Kasneje se je znanje o veščini postopoma začelo širiti še zunaj družinskega kroga in iz prvotnega chen stila so se začeli razvijati tudi novejši stili taijiquana.

Taiji – aktualna metoda samozdravljenja in samorazvoja V današnjem času je potreba po borilnem vidiku za namen preživetja zbledela, vendar pa taiji še vedno ostaja zelo aktualen kot metoda samozdravljenja in samorazvoja. Pri tem velja, da je treba pri vadbi upoštevati principe, ki sicer veljajo za razvoj borilnih sposobnosti, saj le na ta način lahko prejmemo največjo dobrobit tudi na ostalih omenjenih področjih.

Za Kitajce je vadba veščine npr. v mestnih parkih nekaj popolnoma običajnega, predstavlja del njihove kulture, ki jo mi na zahodu šele spoznavamo.

Veščina temelji na principih daoizma, ki zagovarja naravno pot, to pa dosegamo z redno in vztrajno vadbo, s katero postopno kultiviramo telo in duha. Vzhodnjaški način delovanja je bolj usmerjen v čutenje in zaznavanje idej, medtem ko se zahodnjaki precej bolj oklepamo umskih konceptov. In ravno pri tem nas taiji lahko podpre, 26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Foto: MARTIN VOGRIČ DEŽMAN

Ob izrazu tai chi (ali tudi taiji ali taijiquan) si večina ljudi predstavlja plesu podobno, lahkotno, tekoče gibanje, namenjeno sprostitvi. Vendar je taiji mnogo več kot le to. Je borilna veščina, ki uravnoveša in povezuje telo, um in duha ter z redno vadbo prinaša mnogo pozitivnih učinkov na zdravje in počutje.

da se s svojim načinom delovanja premaknemo »iz uma v srce«. Uči nas opuščati prepričanja, ki nam ne služijo več, ter razvijati sposobnost čutenja in prepuščanja.

in razširjenosti. Kitajski rek namreč pravi, »da je mehkoba mati moči«. Ta resnica velja tako za razvoj borilnih sposobnosti kot tudi za vse naše vsakodnevne dosežke, kvalitetne odnose in dobro zdravje.

Ravnovesje yin-yang Med vadbo iščemo ravnovesje med nasprotujočima poloma yinom in yangom, med ženskim in moškim principom, ki sta prisotna vsepovsod v naravi.

Ko sta ta dva principa znotraj nas uravnovešena, je tudi telo postavljeno optimalno. Z vidika tradicionalne kitajske medicine nam taijiquan pomaga vzpostaviti neoviran pretok energije skozi telo, ki se jo z leti vztrajne vadbe naučimo tudi zavestno usmerjati.

Za veščino je značilno tekoče in spiralno gibanje, ki je izvedeno kot kombinacija počasnih gibov ter hitrih, eksplozivnih skokov, udarcev in brc. Vsakič znova pa vadbo pričenjamo z najpomembnejšo statično vajo »stoječi steber«, s katero razvijamo optimalno telesno držo, se umirjamo, sproščamo in v telesu izgrajujemo občutek mehkobe

Kako taiji vpliva na naše zdravje in počutje Ko veščino redno in vztrajno vadimo, postaja telo močnejše, vitalnejše in bolj sproščeno, prav tako se umirijo in zbistrijo tudi misli. Dosedanji učenci taijija poročajo, da opažajo tovrstne učinke še nekaj dni po vadbi. Taiji krepi imunski sistem in delovanje notranjih organov, pospešuje regeneracijo mišičnega in vezivnega tkiva, izboljšuje telesno držo in ugodno vpliva na kosti in sklepe, izboljšuje gibljivost in ravnotežje, uravnava krvni tlak in sladkor, presnovo in prebavo, krepi srce in ožilje, odpravlja negativna duševna stanja in deluje podporno še pri mnogih drugih boleznih in težavah. Vadba je primerna za ljudi vseh starosti.

Več informacij: www.yinyang-taiji.si

ZA NAŠE ZDRAVJE: Curaprox Hydrosonic Pro

Morda tega sploh ne veste, ampak če imate nenehne težave z zobmi in dlesnimi – zobni kamen, zadah, krvaveče in občutljive dlesni –, obstaja velika verjetnost, da pri vsakodnevni ustni higieni nekaj ne delate prav. Raziskave namreč kažejo, da je v 90 odstotkih za tovrstne težave kriva slaba ustna higiena.

Prava rešitev je lahko enostavnejša, a učinkovitejša higiena zob in dlesni s sonično tehnologijo. Ta omogoča mehanski način čiščenja zob, pri čemer ste lahko bistveno bolj nežni in natančni kot pri čiščenju z ročno zobno ščetko.

Zaradi dodatne hidrodinamične turbulence v mešanici sline, vode in zobne paste v ustih pa lahko z mehkimi ščetinami na nastavkih varno in učinkovito odstranite bakterije tudi na težko dostopnih mestih, recimo na robu med zobmi in dlesnijo, kjer zobne obloge povzročajo največ težav.

OGLASNO SPOROČILO

Tudi vam ščetkanje zob predstavlja izziv?

Zobni kamen, krvaveče in občutljive dlesni ter zadah torej niso dejstvo, na katero se morate navaditi. Le pravo re-

šitev za ustno higieno morate najti – in težava bo odpravljena.

ALTERNATIVA: Zvočni spa

Življenje, ki ga piše naravna frekvenca ® Tjaša Cepuš, Zvočni SPA

Danes živimo v času, ko nam je zelo enostavno priti do informacij, ki so ključne za naše telo, um, čustva in celotno ravnovesje v našem življenju. Te informacije so ljudje, ki so živeli z naravo, poznali že prej in jih uporabljali za zdravje. Zdaj, ko živimo bolj v tehnološkem svetu, se je dosti stvari spremenilo, še vedno pa iščemo poti, ki bi nas spet pripeljale nazaj k harmoniji, to je usklajenosti telesa, uma in duha.

Zvok je tisto orodje, ki je bilo že od nekdaj sprejeto kot zdravilno, s katerim so si pomagala že mnoga ljudstva (gong izhaja iz časa pred 6000 leti) in civilizacije. »Zdravilni zvok« (zvok, ki upošteva naravni red frekvenc) uravnava delovanje obeh možganskih hemisfer. Možgani ob poslušanju zvoka preidejo v frekvenco alfa ali celo theta stanja, stanja globokega miru. Širi se elektromagnetno valovanje naših živčnih celic, ki začnejo v možganih tkati nove poti, nove mreže in aktivirajo tiste dele, ki so do zdaj spali. Občutek je, kot da bi v naša telesa prešla elektrika. Takrat vstopamo v našo podzavest in se osvobajamo strahov, misli, negativnih vzorcev, prepričanj, čustev in energetskih blokad, ki se sicer lahko prenašajo na fizično telo in ga je kasneje zaradi tega morda treba zdraviti. Zvok seže v vsako našo celico, ne poslušamo ga le z ušesi, zato ima moč večje transformacije.

Zvok je originalni vir kreacije, vir energije, s katerim je možno spreminjati elektromagnetno polje in impulze v človeku in okolju. Vse, kar smo in kar nas obdaja, je ustvarjeno z različnimi frekvencami, kar razlaga področje fizike.

Stvari v naravi namreč vibrirajo z zvokom, svetlobo in barvo. Zvočne frekvence vplivajo na vse celice v telesu, in ko uporabimo določeno frekvenco za določen del telesnih celic, lahko omogočimo z njo zdravljenje telesa na vseh ravneh. Zvok lahko namreč spreminja vzorce možganskih valovanj, harmonizira desno in levo možgansko polovico, spodbuja koncentracijo, učenje, ustvarjalnost, sproščanje in drugo. »Če želite odkriti skrivnosti vesolja, razmišljajte o energiji, frekvenci in vibraciji.« (Nikola Tesla) Že Nikola Tesla je bil pristaš uporabe energij našega planeta in valovanj, ki prihajajo na Zemljo iz vesolja, ter z njimi 28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

ustvaril načrte za različne »zdravilne komore«, ki lahko človeku izboljšajo počutje in zdravje. Njegovi projekti so še danes pred našim časom, z vsemi opazovanji narave je ustvaril mnoge rešitve za zdravje ljudi in planeta, ki se danes čedalje bolj odpirajo tudi širši javnosti.

Vedno je razmišljal o energiji, frekvenci in vibraciji.

Kako deluje zdravilni zvok »Zvok nas prebudi.« (Jonathan Goldman) Fizika nas uči, da je pomembno načelo zvoka resonanca – to je sposobnost vibracije, da se preko nihajnih valov širi na druga telesa, v katerih sproži podoben odziv. Zvočne vibracije sprožijo gibanje zračnih molekul, ki prodirajo na vse, kar dosežejo. Vsaka celica v našem telesu se lahko odzove na zvok iz okolice, torej je zvočni resonator. Na zvočne vibracije se odzovejo tudi telesni sistemi ter čustvena, mentalna in duhovna stanja zavesti, kar torej pomeni, da smo neprestano v interakciji z vsem.

Stanja teles lahko spreminjamo in uravnovešamo s pomočjo svetega zvoka, s pomočjo resonance.

Celotno vesolje je v neprekinjenem gibanju. Če svoje fizično telo obravnavamo kot manjše vesolje in ga opazujemo, lahko vidimo, da ima vsak organ, krvni obtok, dihanje, bitje našega srca in kateri koli drug proces, ki se v njem zgodi, svoj individualni ritem. Če človek dlje časa doživlja stres, strah, jezo ali tesnobo, ti občutki s svojimi specifičnimi ritmi obremenijo sistem na toliko različnih ravneh in spremenijo zdrave frekvence določenega dela telesa ali organa, ki je najbolj občutljiv na vzorec, ki ga nosijo. Posledično se disharmonija, ki se pojavi v delu telesa ali organa, končno pokaže na fizični ravni kot bolezen ali bolečina.

Stres je kot vedno nekakšen uničevalec harmonije. Vpliva na ščitnico, ki je povezana z ostalimi hormoni v telesu. Na sladkor v krvi stres vpliva drastično in takrat ga telo nikakor ne uspe uravnati.

Ko se ponovno sprostimo, se lahko krvni sladkor zelo hitro uravna, tako mogočno je naše telo. Zato zdrava prehrana, gibanje, dovolj spanja, uravnovešena čustva, dobro razmišljanje in energijska usklajenost (vse to preprečuje stres) mo-

čno vplivajo na zdravje diabetika. (V različnih knjigah iz psihologije piše, da je lahko vzrok diabetesa tudi čustvo izgube, izgube nečesa ali nekoga, zato je prisotna grenkoba, globoka žalost, nasprotje pa je radost in ljubezen, kar potrebujejo sladkorni bolniki). Zvok lahko pri vsem tem močno pomaga, sploh da človek najde notranji mir in posledično uredi tudi vse ostalo.

Himalajske pojoče sklede, kristalne pojoče posode in gong, ki se uporabljajo med zvočno seanso, ustvarjajo zvoke, ki spreminjajo neskladje, ne glede na to, kje v telesu se nahaja, in prilagajajo frekvence prvotnim telesnim frekvencam zdravja in dobrega počutja.

Zvočna kopel in njeni učinki Ko izvajam zvočne kopeli, je vedno drugače. Vedno se ustvarja v danem trenutku, zato je zaznavanje ob večkratnem poslušanju vselej drugačno. Ljudje ležijo in se sproščajo ob zvokih različnih instrumentov. Prihaja do čiščenja energij, nato pa do vzpostavljanja višjih vibracij, miru, ljubezni in radosti. Z zvokom namreč vzpostavim posebno polje, kjer se

lahko ljudje sprostijo in se ponovno spomnijo na lepoto življenja. Spomnijo se lahko, da obstaja še nekaj več kot le fizični svet, da je globina v nas samih in da je o njej včasih težko spregovoriti, pa vendarle jo večinoma poznamo. Pri individualnih zvočnih seansah se o tem še bolj pogovorimo in že v tem najdemo rešitve.

Učinki so lahko: globoka sprostitev telesa in uma (omilijo se napetosti in bolečine); uravnovesi se delovanje leve in desne možganske polovice (spodbuja optimalno delovanje uma); sproščajo se čustvene in energijske blokade (stres, depresija, jeza, sovraštvo, občutek pomanjkanja, osamljenosti in ločenosti, strah, izguba), s tem pa tudi bolezenska žarišča v telesu; pomaga zbrati pogum za soočanje z življenjskimi izzivi; telo postane pretočno, zato se laže odplavijo strupi iz telesa; krepi se imunski sistem, kar pospešuje samozdravljenje organizma; obnavlja celice telesa (pomlajevanje); vzpostavi se občutek miru, radosti, ljubezni, občutek povezanosti s seboj in drugimi, sprejemanje in hva-

ležnost, okrepi intuicijo; pri ljudeh z raznimi »motnjami« se vzpostavi občutek pripadnosti, ljubljenosti, čustva zaznavajo hitreje , glasbi se odprejo in jih umiri; fizično pomaga pri bolečinah v hrbtu, migrenah, hiperaktivnosti (ADHD), obnavljanju pri poškodbah, obvladovanju bolečin itd.

In kaj še omenjajo »veliki ljudje« »Če ne veste, kako naprej, opazujte naravo. Dala vam bo jasne odgovore in navdih.« (Nikola Tesla) Kadar se želimo zdraviti ali pa le sprostiti, je dobro, da opazujemo naravo, hodimo po gozdu itd. Če smo dovolj pozorni in v sebi tihi, lahko več slišimo, vidimo in spoznamo. Tako je tudi v zvočnih kopelih in seansah. Sprostimo misli z zvokom in se predamo tišini v sebi.

Pride do odgovorov in navdiha. Zame je življenje, ki ga piše naravna frekvenca, gotovo bolj kvalitetno, lepše in radostno. »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.« (Ludwig van Beethoven)

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Vsi odtenki jeseni

Pred zimo si okrepimo imunski sistem ® Tjaša Mlakar, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

Jabolčna čežana s kefirjem in lešniki 30 minut Čas priprave: Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 382 kcal Ogljikovi hidrati: 41 g Beljakovine: 9g Maščobe: 19 g Natrij: 91 mg Vlaknine: 6g Sestavine: 1 jabolko, cimet, mleti klinčki, ingver, 180 g kefirja, 25 g lešnikov Priprava: Jabolko olupimo, ga razkoščičimo in narežemo na manjše koščke.

Stresemo jih v kozico, prilijemo malo vode, dodamo začimbe, premešamo in kuhamo, dokler se jabolko ne zmehča.

Ko so koščki jabolka lepo mehki, vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom in ohladimo. Postrežemo skupaj s kefirjem in lešniki.

Pirini špageti s fižolovo omako Čas priprave in kuhanja: 90 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 262 kcal Ogljikovi hidrati: 43 g Beljakovine: 11 g Maščobe: 6g Natrij: 141 mg Vlaknine: 13 g Sestavine: 300 g pirinih špagetov, manjša čebula, 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja, 15 g polnozrnate moke, 250 g kuhanega rjavega fižola, žlica domače paradižnikove mezge, sol, poper, muškatni orešček, 2 stroka česna, 1 l vode Priprava: Čez noč namočimo fižol.

Naslednji dan odlijemo vodo, v kateri se je namakal, prilijemo novo in ga skuhamo do mehkega. Čebulo nasekljamo in jo prepražimo na maščobi. Potresemo z moko in še malo popražimo. Nato dodamo že prej kuhan in zmiksan fižol.

Zalijemo z vodo, dodamo začimbe in kuhamo do vretja. V drugi posodi medtem skuhamo pirine špagete. Ko so ku30 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

hani, jih odcedimo in jih prelijemo s fižolovo omako.

Jesenski rižev narastek Čas priprave: 75 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 405 kcal Ogljikovi hidrati: 72 g Beljakovine: 14 g Maščobe: 6,5 g Natrij: 620 mg Vlaknine: 6g Sestavine: 200 g riža, 220 g skute, 3 jajca, cimet, kardamom, sol, 500 ml mleka, 3 hruške Priprava: Riž operemo in skuhamo v osoljenem mleku, vendar ne čisto do mehkega – al dente in ohladimo. Dodamo rumenjake, pretlačeno hruško, začimbe, skuto in dobro premešamo.

Na koncu počasi vmešamo še stepene beljake. Vse skupaj damo v pomaščen pekač in pečemo v pečici, ogreti na 180° C, 45 minut.

Solata z granatnim jabolkom, kamutom in feta sirom Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 350 kcal Ogljikovi hidrati: 55 g Beljakovine: 14 g Maščobe: 10 g Natrij: 490 mg Vlaknine: 7,5 g Sestavine: 250 g kamuta, 180 g zrna granatnega jabolka, 80 g feta sira, 1 manjša čebula, sok ene limone, sol, poper, ekstra deviško oljčno olje Priprava: Kamut čez noč namočimo.

Naslednji dan ga skuhamo v osoljeni vodi in ohladimo. Dodamo izdolbeno granatno jabolko, na koščke narezan feta sir, na kolobarje narezano čebulo in začinimo. Po želji lahko dodamo še na kocke narezano zeleno papriko ali korenček.

Fermentacija živilo obogati

Skrb za dobro prebavo Tako poskrbimo za našo črevesno floro in dobro prebavo. Redno uživanje fermentiranih živil krepi naš imunski sistem, deluje protimikrobno in pozitivno vpliva na raven glukoze ter holesterola v krvi. Manjša je verjetnost nastanka kardiovaskularnih bolezni, gastrointestinalnih motenj in vnetnih črevesnih

bolezni. Eno izmed najpogosteje fermentiranih živil je zelje. Gre za tradicionalno hrano, ki jo uživamo predvsem pozimi.

Kisanje zelja v kozarcu Kislo zelje lahko na enostaven način pripravimo tudi doma. Zelje naribamo v steklene kozarce, potlačimo in pustimo mlečnokislinskim bakterijam, da opravijo svoje delo.

Pogosto fermentirana živila so tudi repa, jogurt, kefir, sir in kruh z drožmi. Malo manj znani, predvsem v naših krajih, pa so tempeh, miso in kombuča. Tempeh se pridobiva iz fermentirane soje in je znan predvsem v azijski kulinariki. Miso se prideluje iz fermentiranega riža, ječmena ali soje.

Uporablja se večinoma za juhe v japonski kulinariki. Kombuča pa je fermentirana pijača. Nastane tako, da v sladkan pravi čaj damo simbiotsko kolonijo bakterij

in kvasovk (nekakšno gobi podobno stvar) ter počakamo, da fermentira.

Ponudba fermentiranih živil je res velika, z malo truda pa si jo lahko pripravimo tudi sami. Fermentirana hrana dobro vpliva na naše zdravje, obenem pa je tudi cenovno dostopna, zato naj bo kar se da pogosto prisotna na naših jedilnikih.

www.zala.si

PRVA IZ

KI

AN

LE

R V U

B

JA

RA BI

TVO

tvoj cukrček brez sladkorja.

I PREO

B

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Postopek fermentacije so tisočletja poznali že naši predniki in je ena najstarejših tehnologij konzerviranja živil. Gre za anaerobni proces, pri katerem sodelujejo številne mlečnokislinske bakterije.

Te spreminjajo ogljikove hidrate v mlečno kislino in druge organske kisline.

Fermentacija živilu ne podaljša le roka trajanja, ampak ga tudi obogati s številnimi koristnimi snovmi. Poveča se količina vitaminov B kompleksa, folne kisline, mineralov in encimov. S fermentirano zelenjavo vnesemo v telo hkrati probiotike in prebiotike v obliki vlaknin.

VRTNO VESELJE: Predvrt je ogledalo hiše

Prostor, kjer ob prihodu domov odložimo bremena ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

Predvrt je ogledalo hiše. Če hočemo to razumeti, si moramo najprej postaviti vprašanje, kaj v našem primeru glede na hišo predvrt sploh pomeni. Pri večini novogradenj v soseski oziroma v ulici so hiše ograjene s panelnimi ograjami, tako da sprehajalec oziroma občudovalec narave predvrta oziroma celotne krajine sploh ne vidi. Torej je za visokimi ograjami lepota vrtov namenjena izključno stanovalcem in obiskovalcem.

V nekaterih starejših soseskah z bolj odprtimi ograjami ali celo brez ograj pa je okolica vidna že na daleč in tukaj lahko govorimo o predvrtu. To je tisti prostor pred hišo in nadstreškom, ki ga prvega vidimo in opazimo, je torej prvi vtis obiskovalca ali sprehajalca o stanujočih.

Predvrtu se s hortikulturnega stališča zadnje čase posvečamo zelo veliko, saj so se naša bivališča zelo spremenila predvsem zato, ker ima že skoraj vsaka hiša dva avtomobila, ki ju je treba nekam parkirati. Zato so se ob hišah začeli pojavljati nadstreški, in sicer pred hišo ali pa na njeno levo in desno stran, zato ob hiši nastane prostor, ki mu moramo določiti namembnost.

V sodobnem krajinskem načrtovanju predvrt ni prostor za sadna drevesa, za zelenjavni vrt ali visoke grede ali zelišča.

32 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Največkrat se zalomi pri načrtovanju

ške pokrajine. Tako se nam v mislih nariše ideal raja, v katerem živimo.

Predvrt je namenjen prvemu vtisu in tukaj se največkrat zalomi pri načrtovanju. Predvsem zaradi arhitekturnega sloga hiše. Kadar govorimo o starih kmečkih hišah in kmetijah, se nam v podzavest prikradejo zavita potka do hiše, bujno drevo in ogromno cvetja. Zavita potka nam pokaže, da moramo energijo dneva, ki jo nosimo domov, umiriti, zato bomo šli malo zavito in ne naravnost.

Kako se lotiti prenove predvrta

Bujno drevo v ozadju, ki je največkrat lipa ali ali oreh, spodaj pa miza za druženje in sprostitev, nam v mislih dajeta moč in oporo. Nekaj velikega in trdnega, kamor se lahko naslonim in se ob tem pogovorim. Ter seveda cvetje, ki je polno čebel, čmrljev in metuljev, torej življenja, nam vnaša barvitost v zeleno kuliso va-

Nekako v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je na veliko začela urbanizacija s tipičnimi dvonadstropnimi hišami, ki imajo dvokapnice, v ulici s povprečno parcelo do tisoč kvadratnih metrov, ki je največkrat imela vkopano eno garažo za en avto in seveda dva balkona, ki sta gledala na cesto. Zdaj se takšne hiše največkrat obnavljajo, saj je treba najti prostor za nadstrešek.

Kako se lotiti prenove predvrta? Odgovor se skriva v načrtovanju in postopnih korakih. Nadstrešek je glede na parcelo lahko postavljen pred hišo ali levo ali desno od nje. Če je postavljen pred hišo in sorazmerno visok, nam bo zakril

lep pogled na balkon, ki ga mora obvezno krasiti zasaditev. Če pa bo levo ali desno, moramo ta prostor zapolniti z rastlinami in lepo nizko ograjo.

Načrtujemo najprej seveda na papirju, kjer si glede na velikost predvrta omislimo lovilca pogledov (angl. eye catcher).

Lovilec pogledov je največkrat drevo, ki je posebno po svoji rasti, barvi listov, obliki krošnje, dolgem cvetenju ...; to so predvsem pahljačasti javorji v vseh možnih barvah, povešave cedre, sive jelke ali smreke, bori, tise ... Ob njih so manjše zasaditve ali pa le negovana trata z zavito potko, ki vodi za hišo, kjer je pod brajdo miza. Predvsem pa imejmo v mislih manj je več, saj je na teh predvrtovih le malo prostora za bogate zasaditve.

Sodobni hiši pristaja suhi vrt V zadnjem času vidimo čedalje več enokapnic predvsem kvadratastih oblik belih fasad in sivega stavbnega pohištva ter lesenih dodatkov. Tukaj pa se na predvrtu srečamo z mnogimi elementi japonskega vrta oziroma njegovega tipa suhi vrt.

Za suhe vrtove je značilna odsotnost vode, urejeni pa so s kamni, mahom,

lahko tudi striženimi grmovnicami, postavljenimi v peščeno površino. So ograjeni, v ozadju pa se kaže tako imenovana izposojena scena: prizor narave, ki se dviga izza ograje ali zidu. Prvotno je bil to pogled na krajino oziroma gore, sčasoma pa na drevesa, ki so zrastla in se spreminjajo z letnimi časi. Suhi vrt je simbolični prikaz krajine, zanimivo pa je, da v sodobni Japonski ohranjajo tradicijo suhih vrtov, pa čeprav le v majhni posodi na balkonu.

Praktični prikaz načrtovanja • Povprašajmo za nasvet kakšnega strokovnjaka in ga poprosimo, da nam izriše preprosto skico, ali pa se je lotimo sami, saj je splet poln dobrih rešitev, le čas si moramo vzeti, da določimo, kaj nam je všeč in kaj ne. Sprehodimo se tudi po kakšni dobri drevesnici oziroma vrtnariji ali pa si privoščimo izlet v botanične vrtove po Sloveniji.

• Površino natančno izmerimo in jo narišemo na kockast papir.

• Tam, kjer je največ prostora, vrišemo najvišje izbrano drevo ali grm. Pri tem imamo na voljo okrasna drevesa, od iglastih do listnatih, in grmovnice, kot

so hortenzije, rododendroni, nepozebnike, medvejke, fitonije, andromede, petoprstniki in vse vrste okrasnih trav.

• Izkopljemo luknje za drevo in grme, v sadilno jamo položimo peletirano gnojilo in nekaj humusne zemlje ter posadimo in poteptamo, da iz sadilne jame iztisnemo zrak.

• Položimo protiplevelno mrežo, ki mora biti takšna, da prepušča padavine, lahko pa izbiramo med kokosovo mrežo v rjavi barvi, protiplevelno tkanino v črni in rjavi barvi ter črno plastično mrežo z zelenimi črtami.

• Pod mrežo lahko uredimo kapljični sistem namakanja, če ga imamo urejenega pri travni ruši • Na mrežo posujemo okrasno lubje, ki je rjave barve, ali pa lesne sekance, ki so prav tako lahko barvani, ali okrasno kamenje.

Naj bo predvrt prostor, v katerega vstopamo vsak dan z veseljem, in dnevna bremena odložimo na bližnje veje dreves ali grmov. Poskrbite, da bodo obiskovalci in mimoidoči ustavili korak in pogled ob vaši zasaditvi.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

33

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Naših 35 let 35 let je kratka doba za delovanje društva, vendar zadosti dolga, da namenimo večjo mero pozornosti njegovim začetkom in delovanju. Predstaviti želimo delo, skrb in napore vseh prostovoljcev, ki so bili pripravljeni ob vsakdanjem delu s svojim znanjem in izkušnjami poiskati najboljše razmere za kakovostno življenje sladkornih bolnikov. To je osnovni temelj dela društva, ki pomeni obvladovanje bolezni, njeno zdravljenje in preprečevanje njenih posledic ter preventivno zmanjšanje naraščanja števila obolelih.

Prve zamisli o ustanovitvi društva diabetikov so se kazale že v letih 1982 in 1983. Leta 1984 je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev društva. V sodelovanju z zdravnikoma Diabetološke ambulante dr. Milošem Pogačnikom in dr. Gertrudo Vogrinec Pogačar so pripravili pravila in vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev. Ustanovni občni zbor je bil 29. 3. 1985 v Domu Julke Pibernik na Slovenskem Javorniku. Sprejet je bil sklep, da ustanovijo Društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki je takrat vključeval diabetike iz občin Jesenice in Radovljica (pokrivale so isto področje kot zdaj). Naloge društva so bile že takrat opredeljene in usmerjene v dobrobit sladkornih bolnikov.

Viktor Langus, prvi predsednik Prvi predsednik, ki je oral ledino, je bil Viktor Langus. Področje predavanj in izobraževanja so prevzeli dr. Miloš Pogačnik, dr.

Gertruda Vogrinec Pogačar, dietetika Slava Biček in Jože Lavrinec ter višja medicinska sestra Sonja Dornik. Leta 1990 je mesto predsednika sprejel Branko Markizeti, ki ga je zaradi bolezni pozneje zaradi bolezni nadomestila podpredsednica Sonja Prevc. V tem obdobju je dietetik Jože Lavrinec vplival na uspešno delo društva s svojimi strokovnimi predlogi, kot so bila predavanja o zdravi prehrani; vpeljana je bila tudi meritev vsebnosti sladkorja v krvi za občane in zaživela je odmevna oddaja na Radiu Triglav Jejmo malo, jejmo zdravo.

Oto Kelih je bil tudi eden glavnih pobudnikov za boljše in uspešno sodelovanje z ostalimi društvi diabetikov Gorenjske (Domžale, Kamnik, Kranj, Škofja Loka in Tržič), ki je sčasoma prerastlo v številne koristne in prijetne aktivnosti. Vsa ta sodelovanja se še dandanes krepijo in izboljšujejo.

Leta 2003 smo bili skupaj z Osnovno šolo Toneta Čufarja soorganizatorji tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije je namreč že več kot 20 let organizator omenjenega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah. Tekmovanja se je udeležilo preko 800 učencev oz. dijakov. Namen takih tekmovanj je predvsem širjenje znanja o sladkorn bolezni in še posebej o zdravem načinu življenja. Leta 2015 smo bili organizatorji proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Hkrati smo praznovali 30-letnico delovanja našega društva.

Milica Berlot – v izvršnem odboru že 22 let Leta 2016 je funkcijo predsednice prevzela Sonja Ravnik, ki je delovala v društvu že od leta 2003 kot vodja zdravstvenoizobraževalne komisije in pozneje od leta 2012 kot podpredsednica. Od takrat deluje izvršni odbor v naslednji sestavi: Anuša Ferjan – podpredsednica in vodja komisije za izobraževanje, Milica Berlot – finance, Lilijana Kos – tajnica, Marija Kern – blagajna, Čazim Babić – rekreacija, Bojan Kos – okrevanja in izleti. Člani nadzornega odbora so Marjan Vehar, Ivanka Režek in Vesna Jereb. Pri kulturnih in družabnih dejavnostih nam že od leta 2002 zelo uspešno pomaga Ivan Berlot, pri organizaciji balinanja pa od leta 2017 Jelka Volarič.

Ob tem naj še poudarim, da je Milica Berlot v izvršnem odboru že od leta 1998. Tako že več kot 22 let svoje znanje, izkušnje in napore vlaga v delo društva in je bila oporni steber že Otu Kelihu, kar se nadaljuje tudi zdaj. En mandat je bila tudi članica nadzornega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije.

Podpora jeseniških diabetologov Društvo je skozi leta bogatilo vsebino programov z uspešnim sodelovanjem in dobrim delom vseh že prej omenjenih članov izvršnega in nadzornega odbora, saj samo dobro timsko delo vodi do uspeha.

Na zboru članov 1995 je bil za predsednika izvoljen Oto Kelih.

V času njegovega predsedovanja je društvo pripravilo in dopolnilo pomembne smernice pri razvoju in izboljšavi delovanja, saj se je spoprijel z urejanjem temeljnih dokumentov društva in pridobivanjem statusa humanitarne organizacije v javnem interesu.

Največjo pozornost je namenil programom preventive in čim boljšemu sodelovanju z vsemi posamezniki, ki so pomembni pri zdravljenju sladkorne bolezni tako na nivoju zdravstvenih služb kot lokalnih skupnosti in ostalih društev. Pod njegovim vodstvom je društvo prerastlo v uspešno, prepoznavno humanitarno organizacijo ne samo v naši občini, ampak tudi v sosednjih. Za svoje uspešno delo je prejel številna priznanja, med katerimi je še posebej pomembno častni član Zveze društev diabetikov Slovenije. To priznanje je prejel leta 2016, ob zaključevanju funkcije predsednika, ki jo je imel več kot 20 let.

Razširitev društva na sedem občin V tem obdobju se je delovanje in včlanjevanje v društvo še razširilo, društvo pa se je preimenovalo v Društvo diabetikov Jesenice, ki vključuje diabetike sedmih občin: Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica.

34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Člani izvršnega odbora in nadzornega odbora ob 35-letnici Društva diabetikov Jesenice s predsednico Sonjo Ravnik. Izvršni odbor: Anuša Ferjan – podpredsednica in vodja komisije za izobraževanje, Milica Berlot – finance, Lilijana Kos – tajnica, Marija Kern – blagajna, Čazim Babić – rekreacija, Bojan Kos – okrevanja in izleti. Nadzorni odbor: Marjan Vehar, Ivanka Režek in Vesna Jereb

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Naše delo temelji na spoznavanju sladkorne bolezni ter na preprečevanju ali vsaj omilitvah njenih posledic. Te naloge izvajamo z organizacijo predavanj z zdravstveno tematiko, učnimi delavnicami, edukativnimi okrevanji, meritvami krvnega sladkorja in holesterola, rekreativnimi aktivnostmi, spodbujanjem zdravega načina življenja in prevzemanjem odgovornosti za lastno zdravje. V svojem programu imamo tudi socialno pomoč, ki vsako leto zajema sofinanciranje izvedbe pedikur pri določenem številu članov.

Zavedamo se, da lahko samo svetujemo, sladkorno bolezen pa obvladujejo bolniki sami. Pri doseganju zastavljenih ciljev nam pomagajo diabetologi Diabetološke ambulante Jesenice, Zdravstveno-vzgojni center Zdravstvenega doma Jesenice in strokovnjaki z zanimivimi in koristnimi zdravstvenimi temami.

Dobro sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi – s krajevnimi skupnostmi, z že prej omenjenimi občinami in nekaterimi društvi na lokalnem nivoju.

Društvo diabetikov Jesenice ima v evidenci okoli 380 članov in članic iz sedmih občin. Najbolj pomembno je zavedanje, da smo pri premagovanju težav zaradi sladkorne bolezni in izboljšanju kakovosti življenja skupaj močnejši in uspešnejši.

Za boljše življenje ljudi s sladkorno boleznijo Za izvajanje programa so potrebna finančna sredstva. Sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, ne zadoščajo za uspešno izvedbo že naštetih aktivnosti, zato se vsako leto prijavljamo na razpise občin in na Fundacijo invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Našim težavam občasno prisluhnejo tudi donatorji (farmacevtske firme, samostojni podjetniki). Izvajanje našega programa je ves čas pod strogim nadzorom lokalnih skupnosti in Fiha. Za vso pomoč se vsem iskreno zahvaljujemo.

Društvo diabetikov Jesenice je vključeno v Zvezo društev diabetikov Slovenije skupaj s še 38 društvi, s katerimi uspešno sodelujemo.

Tema svetovnega dne sladkorne bolezni 2020 je Medicinske sestre spreminjajo pogled na sladkorno bolezen. Medicinske sestre so uspešno vključene v delo s sladkornimi bolniki na različnih nivojih, in to pri diagnostiki in pri zdravljenju, še posebej pa pri izobraževanju in usposabljanju bolnikov za obvladovanje bolezni. Želimo si, da bi se še bolj vključevale v delo, organizacijo društev in s tem pomagale vodstvom društev pri pripravi programov in njihovi realizaciji. S svojim znanjem, izkušnjami in mladostno energijo bi lahko veliko prispevale k še bolj kakovostnemu in pestremu programu.

Delo, ki ga je opravilo Društvo diabetikov Jesenice v 35 letih, ocenjujem kot zelo koristen prispevek k izboljšanju počutja in kvalitete življenja sladkornih bolnikov. Vsi, ki aktivno delamo v njem, nesebično delimo svoj prosti čas, svoje znanje in strokovnost, cilj pa je predvsem pripravljenost in ozaveščenost, da je treba ljudem v stiski pomagati.

Ozaveščanje članov in vsega prebivalstva o dejavnikih tveganja za nastanek diabetesa bo še naprej naša osrednja programska naloga. V bodoče želimo povečati število članov; vsi diabetiki, ki se včlanijo v društvo, naredijo namreč velik korak k lastnemu razvoju v odnosu do te bolezni, so bolj odprti za izmenjavo izkušenj, znanj in informacij. Iz opisanega je razvidno, da največ lahko za svoje zdravje oz. optimalno obvladovanje sladkorne bolezni naredi vsak posameznik sam. V društvu želimo orga-

nizirano prispevati k preprečevanju nastanka obolenj. Tisti pa, ki so že zboleli, lahko računajo na našo pomoč. Če stojimo trdno na tleh, če smo odločni in odgovorni do sebe in drugih, bomo kljub bolezni življenje lahko uživali v vsej svoji raznolikosti.

Na koncu bi se rada zahvalila vsem sodelujočim za prijetno in uspešno sodelovanje. Še posebej velika zahvala in pohvala vsem članom izvršnega in nadzornega odbora društva. Hvala za vsa prizadevanja, zagnanost, dobro voljo, vnemo in energijo, ki jo vlagajo v delo društva. Za to nesebično, humano in predano delo izrekam iskreno spoštovanje in veliko zahvalo.

Zahvala velja tudi vsem številnim prostovoljcem, ki nam občasno priskočijo na pomoč pri izvedbi posameznih aktivnosti, in tudi članom za udeležbo pri vseh naših aktivnostih.

Besedilo: Sonja Ravnik, foto: Anuša Ferjan

Sezona pohodov in rekreacije Dejavnosti Društva diabetikov Jesenice so bile v preteklih mesecih zelo pestre.

Pohod na Sveto Katarino Na pohod iz Podhoma skozi Zasip na Sveto Katarino smo se v začetku julija odpravili z vlakom z Jesenic. Velika in vesela druščina je ob lepem vremenu zlahka prišla na Hom, od koder je čudovit razgled na Radovljiško kotlino. Še fotografiranje pred cerkvico in počasi nazaj proti domu. V avgustu smo odšli

V spomin

Slavki Gmajnar V ponedeljek, 21. septembra 2020, smo se na pokopališču na Blejski Dobravi poslovili od naše dolgoletne članice Slavke Gmajnar. Slovo je bilo težko, neizogibno – vendar spomin nanjo še dolgo ne bo zbledel.

V Društvo diabetikov se je včlanila v že zgodnjem obdobju po ustanovitvi. V letih 1997–2012 je bila članica izvršnega odbora. Od vključitve v društvo je zelo uspešno pomagala pri razvijanju našega programa, za kar je dobila tudi srebrno plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije.

Spadala je med ljudi s širino in pozitivno naravnanostjo.

Bila je topla in pozorna do vseh – znala je poslušati in še posebej slišati. S svojo modrostjo in umirjenostjo je znala poiskati prave rešitve in je tako marsikdaj pomagala tudi pri reševanju osebnih stisk.

Zaradi vsega naštetega bo Slavka ostala v zapisih našega društva in v spominu številnih članov diabetikov in prijateljev.

Hvaležni smo ji za naša skupna leta, za njene spodbude in zglede. Pogrešali bomo njen optimizem, kritičnost in njeno življenjsko vedrino. »Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.« Izvršni odbor Društva diabetikov Jesenice

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

35

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Na Sveto Katarino smo se v začetku julija odpravili z vlakom z Jesenic.

na meddruštveni pohod DD Domžale v Geoss, DD Kranj pa je septembra pripravilo prijeten pohod po Preddvoru in okolici.

Letos zlati naši fantje Na letošnjem balinarskem turnirju diabetikov so poleg štirih ekip DD Jesenice sodelovale še ekipa DD Škofja Loka in DD Kranj ter ekipi s Hrušice in Žirovnice. Najboljša je bila moška ekipa Bojan DD Jesenice, ki je prejela zlato medaljo. Srebrno

n Društvo diabetikov Kranj

Srečanja članov Zaradi epidemije so bila vrata našega društva več kot tri mesece zaprta, zato so bile preklicane vse naše napovedane dejavnosti. Ukrep je bil pomemben zaradi varnosti vseh nas, vsi skupaj pa smo se znašli v situaciji, ki je za vse nas nekaj povsem novega in je ne bomo hitro pozabili.

V društvu smo v juliju nadaljevali z realizacijo načrtovanega programa.

Tradicionalno srečanje članov Naše tradicionalno srečanje članov, ki ga vsako leto priredimo na prvo soboto v juniju, smo tako prestavili na prvo soboto v juliju. Srečanje je minilo v prelepem vremenu, odličnem vzdušju in v prijateljskem vzdušju, saj smo bili veseli ponovnega snidenja. Minilo je kar veliko časa, odkar smo se družili nazadnje.

Srečanje smo začeli s kratkim pohodom po bližnji okolici, ki pa je kljub temu ponujal precej priložnosti za lažjo telesno aktivnost v naravi.

K premiku za večjo ozaveščenost, prenos in širitev znanja o sladkorni bolezni želimo prispevati tudi v našem društvu, zato naša druženja predstavljajo priložnost za različna strokovna predavanja.

Tudi letos smo medse povabili Danico Ostanek iz podjetja 36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Zlati fantje v balinanju v družbi tekmovalk

medaljo za drugo mesto je prejela ženska ekipa Jelka DD Jesenice, bronasto medaljo za tretje mesto pa so dobile tekmovalke iz Žirovnice.

Kljub koroni prijeten oddih V juniju načrtovano okrevanje v Dobrni smo izvedli v začetku septembra. Udeležba je bila velika, program pa zaradi ukrepov

Z&Z. Tema njenega predavanje je bila Sodobni pristopi oskrbe rane. Predstavila nam je najpogostejše rane, ki se pojavljajo pri sladkornih bolnikih, ter njihovo oskrbo in zdravljenje.

Seveda se je po predavanju nabralo še kar precej vprašanj, na katera je predavateljica rada in obsežno odgovarjala. Poskrbeli pa smo tudi za brezplačne meritve krvnega sladkorja in HbA1C ter seveda za dobro razpoloženje.

Po krajšem premoru smo imeli kosilo, na katerem smo prijetno kramljali. Ko so bili želodčki polni, smo nadaljevali z zabavnimi igrami in v prijetnem druženju zaključili naše srečanje.

Ob koncu smo strnili prijetne vtise, tudi vreme nam je služilo.

Veseli smo bili tudi kar nekaj novih članov, ki so se nam pridružili. Žal se nekateri člani zaradi zdravstvenih težav druženja niso mogli udeležiti. Pogrešali smo jih.

Ker je bil naš občni zbor v marcu odpovedan, smo ga opravili na našem srečanju. Začeli smo ga z minuto molka, ki je bila posvečena v maju preminulima članicama Bebi Kambič in Marici Veselič. Nato so bila podana poročila o delu organov društva ter predstavljeni vsi načrti dela in finančni načrt, dopolnili pa smo ga z nadomestnimi volitvami v nadzorni odbor in z do-

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Predavanje na edukativnem okrevanju v Dobrni

Predavanje o ogroženosti arterij nog

ob koronskem virusu nekoliko bolj skromen. Kljub temu smo preživeli lep teden, začinjen z lepim vremenom in prijetnim izletom v Žalec. Tam smo si ogledali muzej hmeljarstva in se odžejali na fontani piva.

Splošni bolnišnici Jesenice, je zelo nazorno in razumljivo povedal, kako lahko sami poskrbimo za zdrave arterije in se izognemo kirurškemu zdravljenju. Pomembna sta predvsem urejena sladkorna bolezen in zdrav način življenja ter vsakodnevna hoja v naravi. Septembrsko dogajanje smo zaključili s krožnim pohodom z Blejske Dobrave do slapa Šum v Vintgarju in nazaj v vas.

Sladkorna bolezen in ogroženost arterij nog Takšen je bil naslov predavanja, ki smo ga namesto v aprilu imeli ob koncu septembra. Dr. med. Vid Arnejšek, internist v

polnitvami pravil društva. Vsem hvala za opravljeno delo, sodelovanje in razumevanje.

Edukativno okrevanje Že konec avgusta se je 31 članov Društva diabetikov Kranj odpravilo v Dobrno, kjer so preživeli pet dni lepega in aktivnega okrevanja in druženja. Pod strokovnim vodstvom ekipe Term Dobrna so opravili program zdravstvene vzgoje za diabetike, v prostih uricah pa so spoznavali okolico ter uživali na izletu v Žalec. Dnevi druženja so hitro minili, in čeprav je bil program zaradi ukrepov vsebinsko okrnjen, je večina udeležencev zadovoljna zapustila Dobrno.

Meddruštven pohod Na zadnji letošnji meddruštveni pohod v organizaciji Društva diabetikov Kranj smo se tokrat odpravili v dvor mirne narave, kot Preddvor imenujejo njegovi prebivalci. Preddvor leži med štirimi gradovi. Ob jezeru stoji grad Hrib, v bližini nad njim se v daljavi zrcali ob vasi Potoče grad Turn. Če se sprehodimo po poti proti svetemu Jakobu, levo od nje na vzpetini najdemo

Besedilo: Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

razvaline Pustega gradu. Sredi občinskega jedra leži grad Preddvor (Dvor).

Pohod se je začel ob 9. uri pred gradom Dvor, prvem od štirih gradov, ki so bila naša destinacija. Pohodniki, skupaj nas je bilo 60 iz petih gorenjskih društev, smo lahko izbirali med krajšim – tu je bila pot nezahtevna, zložna in je vodila večinoma v senci dreves – in daljšim pohodom, vsak pa je izbral tistega, ki mu je najbolj ustrezal. Celoten pohod je potekal mimo polkrožne niše Layerjeve kapelice do jezera Črnava, kjer so udeleženci izvedeli več o zgodovini drugega gradu, imenovanega Hrib. Sledil je ogled gradu Turn, ki ga krasita spominska soba slovenske pisateljice in skladateljice Josipine Turnograjske in grajska kapela. Pohod se je nadaljeval mimo kroga osmih lip.

Ustavili smo se še pri razvalinah zadnjega, Pustega oziroma Novega gradu. Gre za najstarejši preddvorski grad, ki je bil prvič omenjen že v 12. stoletju. Od Pustega gradu sega pogled na Storžič, Zaplato in cerkvico sv. Jakoba nad Preddvorom.

Na pohodu skozi zgodovino kraja sta nam pomagala vodiča Ana in Jože, ki sta nas vodila ves čas, in tako smo se dobro seznanili s preteklostjo Preddvora.

Vzdušje na pohodu je bilo zelo veselo in se je nadaljevalo pri kosilu. Izbrana lokacija, lepo vreme, dobra volja, program in veliko možnosti za sprostitev in druženje so zaznamovali tudi letošnji meddruštveni pohod.

Besedilo: Jolanda Polanec, foto: Jolanda Polanec, Ivan Benegalija Skupina udeležencev pred meddruštvenim pohodom. V ozadju današnja podoba gradu Dvor iz 17. stoletja. Omenjen je bil leta 1447 kot Novi grad. Naselje pred dvorom je dobilo preprosto sestavljeno ime – pred dvor je Preddvor.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Zbor članov društva V soboto, 27. junija 2020, se je v prostorih restavracije Štefanič v Brežicah ob 9.30 začel zbor članov Društva diabetikov Posavje – Brežice.

Branka Jenžur je celoten dogodek povezovala z izbranimi mislimi, za začetek je občuteno in spodbudno spregovorila nekaj besed v pozdrav, nato pa je napovedala krajši kulturni program, v katerem sta nastopila priznana brežiška umetnika, Elizabeta in Dragutin Križanič. Med prvim in drugim delom njunega nastopa je Branka prebrala zelo aktualno in odlično napisano pesem Mici Kerin, predsednica društva Darja Mandžuka pa je pozdravila vse prisotne goste in člane, ki so se glede na trenutne razmere v lepem številu udeležili zbora, saj je bilo prisotnih več kot 70 članov.

Predavanje o poteh k boljšemu zdravju in počutju V našem društvu zbor že nekaj let ne mine brez izobraževalne točke, ki jo je tokrat zapolnil diplomirani psiholog Bojan Krevh s predavanjem Poti k boljšemu zdravju in počutju.

delo tako raznovrstno in uspešno, so zaslužni člani upravnega odbora in ostali člani društva, pa tudi donatorji in sponzorji, ki se jim je predsednica še posebej zahvalila in poudarila, da brez njihove pomoči tako uspešnega dela, kot ga imamo v društvu, zagotovo ne bi bilo. Najprej je imenovala vse tri občine, v katerih prebivajo naši člani, in sicer Brežice, Krško in Sevnica.

Nato sledijo Elmont, Nek, Zveza društev diabetikov Slovenije kot krovna organizacija, Splošna bolnišnica Brežice, Zdravstveni dom Sevnica in Krško, Krka, tovarna zdravil Novo mesto, Numip, Zaloker & Zaloker ter Fundacija za financiranje invalidnih in humanitarnih organizacij Republike Slovenije.

Tudi poročila, ki so sledila, so več ali manj povedala, da je stanje v društvu dobro, tako da v njem najde vsak član nekaj zase.

Načrtovane aktivnosti prilagajajo razmeram Tudi program, ki se že izvaja in se še bo, ni bistveno odstopal od vsakoletnih aktivnosti, nekaj ovir pri izvajanju programa je le v trenutni zdravstveni situaciji ob pandemiji virusa covid-19, zaradi katere je treba marsikatero že načrtovano aktivnost odpovedati ali jo spremeniti in prilagoditi trenutnim razmeram.

Nato je v posebni točki dnevnega reda predsednica predlagala nekaj sprememb v statutu društva, ki so jih člani sprejeli.

V naslednji točki dnevnega reda je društvo najprej razrešilo dosedanjo tajnico društva Marijo Baškovič in izvolilo novo, Slavo Andrić.

Prisotni so potrdili tudi spremembo višine članarine, ki se poveča za en evro.

Sledile so besede gostov. Ana Kupina nam je predstavila aktivnosti Šole zdravja, Mihaela Kežman pa delo Večgeneracijskega centra Brežice.

Na prijazen način, z izbranimi besedami in mnogimi primeri nas je opomnil, da smo za svoje počutje odgovorni predvsem sami. Sprejmi drugega takšnega, kot je, in sprejmi sebe takšnega, kot si – to je ena izmed misli, ki se mi je najbolj vtisnila v spomin, drugo, nič manj globoko misel pa je njemu povedala mama: Spoznati nekoga in postati njegov prijatelj – nič lažjega, živeti z njim – nič težjega.

Iz Zveze društev diabetikov Slovenije sta bila na zboru prisotna podpredsednik Alojz Rudolf in sekretarka zveze Špelca Rudolf. V nagovoru prisotnim članom smo lahko slišali več besed pohvale glede dela društva; izpostavil bi samo misel, ki se mi zdi še posebej aktualna: Če ne moreš pomagati, vsaj škoduj ne … kar velja tako za vsakdanje kot tudi za društveno življenje.

Uspešne aktivnosti v lanskem letu

Bila nam je predstavljena tudi kartica Diners in ugodnosti, ki jih z njo pridobi društvo, če se člani odločijo, da si to kreditno kartico nabavijo. Darujemo kilometre je še ena vseslovenska akcija, za katero smo izvedeli. Majhno presenečenje so bila tudi darilca (kozmetika) za vse prisotne, ki sta nam jih razdelila predstavnika zveze.

Po predavanju se je začel zbor članov. Predsednica društva Darja Mandžuka je predlagala delovno predsedstvo in druge organe, ki so potrebni za nemoten potek zbora. Tega je vodila Ivana Vatovec, članici pa sta bili še Darinka Ogorevc in Nada Stergar.

Zbor so pozdravili tudi gostje nam sorodnega društva iz Novega mesta, s katerimi zgledno in dobro sodelujemo. Ob zaključku nam je Branka Jenžur podala še lepo misel o jagodah na grozdu, kar simbolizira povezanost in tako posredno vsako uspešno društvo.

Sledila so poročila predsednice, blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Predsednica društva je v svojem poročilu izpostavila vse glavne aktivnosti, ki jih je društvo izpeljalo v lanskem letu. Ni jih bilo malo in bilo bi preveč izpostavljati posamezne dogodke. Za to, da je naše

Dnevni red se je izčrpal in predsednica delovnega predsedstva je zbor zaključila, predsednica društva Darja Mandžuka pa je vse prisotne povabila na kosilo in druženje.

38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Tako je minil še en prijeten dogodek našega društva, za kar imajo zaslugo vsi udeleženci, najbolj pa seveda naša pred-

IZ N AŠIH DRUŠTEV

sednica Darja Mandžuka, ki ga vodi zelo strokovno in še posebno srčno, za kar ji izrekamo vso pohvalo in zahvalo.

Besedilo: Rudi Mlinar, foto: Davor Lipej

Pesmi z obpotja Društvo diabetikov Posavje Brežice je v Mestni hiši Brežice v četrtek, 1. oktobra, predstavilo pesniško zbirko svoje članice Marije Kerin z naslovom Pesmi z obpotja.

Pesniška zbirka je izšla v društvu Franc Bogovič Dobova, in sicer v Literarni sekciji Beseda, ki jo vodi Jože Pirš. Pesniška zbirka je dvaindvajseta knjiga, ki je izšla v zbirki Kletka besed, katere urednik je Rudi Mlinar. Oblikovanje in tisk je bilo zaupano Leonu Iveti (Mrgb, Brežice), knjigo pa lepšajo ilustracije Zinke Žnideršič.

Izid zbirke je omogočilo Društvo diabetikov Posavje Brežice s pomočjo donatorjev, ki jim je društvo še posebej hvaležno, da

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Zasavsko družabno srečanje v balinanju Spet nas je vodila potreba po gibanju in druženju, saj smo se v stanovanjih predolgo soočali s problemi koronskega virusa. Odločitev je padla in v dogovoru s predsednico DD Trbovlje Cvetko Kozmus smo se dogovorili za izvedbo zdaj že tradicionalnega srečanja zasavskih diabetikov. Tako smo se v petek, 26. junija 2020, člani društev iz Zagorja in Trbovelj srečali na odprtem balinišču Športnega društva v Trbovljah, pričakovali pa smo tudi člane DD Litija.

imajo kljub zaostrenim razmeram poslovanja posluh za kulturo.

Naj jih naštejem: Občina Brežice, Kostak Krško, Gen energija Krško, Društvo diabetikov Posavje Brežice, Zveza društev diabetikov Slovenije, Glasbena šola Brežice, FIHO in Termoelektrarna Brestanica.

Pogovor z avtorico je vodila Ivana Vatovec, ki je zbirki dodala tudi spremno besedo in pesmi lektorirala.

Uvodne besede so pripadale Darji Mandžuka, predsednici društva, ki je tudi dala pobudo, da je ta pesniška zbirka zagledala luč sveta. V krajšem kulturnem uvodu je sodelovala učenka glasbene šole Brežice Lucija Pšeničnik na citrah pod mentorstvom profesorice Anite Veršec.

Večer je potekal kljub zaostrenim razmeram, pač zaradi epidemije virusne bolezni, v prijetnem vzdušju, kar je še en dokaz, da kultura živi in opravlja svoje plemenito poslanstvo med ljudmi.

Rudi Mlinar

Seveda je čas kar prehitro minil, tako da smo se ob obljubi, da se srečamo jeseni, na kegljanju v Zagorju počasi poslovili.

O lepe naše Klančiše Čudovit dan nas je ob 9. uri pozdravil na Klančišah – to je kraj nad Zagorjem ob Savi z lovsko kočo s pogledom na Kum. Sonce se je prikazalo s svojimi toplimi žarki. Vsi prisotni smo pod vodstvom trenerja Rudija pričeli s telovadbo malce drugače, kar bodo prikazale tudi slike.

Vse je potekalo v športno-rekreativnem duhu in tudi navijanja publike ni manjkalo. Letos je bila Fortuna očitno na strani domačih ekip, saj sta zasedli prvi dve mesti , vsem tekmovalcem pa so bile podeljene posebne medalje za njihovo prizadevanje, športnega duha in kanček tekmovalnosti. Po razglasitvi uradnih rezultatov in podelitvi priznanj pa smo se družili ob diskusiji po dogodku in ob zelo okusno pripravljenem obroku z žara.

Seveda nismo pozabili na razkuževanje rok, pa tudi maske smo imeli s seboj, – tako da je bilo vse po predpisih. V imenu predsednika, ki je bil zadržan, nas je pozdravil Emil. Potem pa smo vzeli pohodne palice in se podali po pešpoti proti Gamberku in naprej proti Ržišam. Narava je bila čudovita, vendar brez gob, kostanja pa tudi še ni. Pogled nam je segel do zasavske svete gore, proti Kisovcu, kasneje pa tudi proti Čemšeniški planini.

Vračali smo se nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni. Za povrh sta nam Cvetka in Karli izmerila krvni tlak in sladkor v krvi.

Zadišalo je po toplem obroku in tudi žejni smo postali. Bilo je zelo prijetno in vsi komaj čakamo, da srečanje ponovimo.

Srečno smo se vrnili v naše domove.

Besedilo: Marija Grošelj, foto: arhiv društva Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Maribor

Redni volilni občni zbor V mesecu marcu smo načrtovali redni volilni občni zbor, vendar smo ga zaradi koronskega virusa preklicali in ga ponovno sklicali 16. junija ob upoštevanju vseh navodil NIJZ.

Pred začetkom uradnega dela smo prisluhnili predavanju z naslovom Higiena in okužbe pri sladkornih bolnikih.

Predsednik društva Mirko Topolovec je v svojem govoru in poročilu izpostavil, da je najpomembnejše za vse tiste, ki vodijo društva, zadovoljen in izobražen član. Zato so vsa leta naši programi zelo obširni in v njih lahko vsak najde nekaj zase. Resnično smo se v celotnem izvršnem odboru trudili, da smo uresničili programe, ki so zahtevali veliko truda in skrbnega načrtovanja.

Za nami je pomembno štiriletno obdobje in zaključen desetletni nacionalni program na ravni države. V tem obdobju smo pridobili referenčne ambulante po Slovenij, kjer lahko vsak sladkorni bolnik poišče pomoč, z laičnim svetovanjem pa smo ponudili pomoč v pogovoru s sladkornim bolnikom, ki se je prvič srečal s to boleznijo. Program svetovanja je zelo pomemben in v društvu ga bomo izvajali še naprej. Učne delavnice uspešno delujejo v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci iz ZD Adolfa Drolca in študenti Medicinske fakultete Maribor.

Novi projekti za opolnomočenje Pred nami je novi nacionalni srednjeročni program za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030 in srečali se bomo z

novimi projekti, ki vsakomur nudijo nadzor nad lastnim življenjem s to boleznijo. Končni cilj tega opolnomočenja je nedvomno optimalna vključitev v vsakodnevno življenje.

Program do leta 2030 je postavil kar nekaj pomembnih ciljev.

Med prvimi je krepitev zdravja prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni: kar se da preprečiti pojav sladkorne bolezni tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje, zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni s povečanjem kakovosti življenja vključno z dolgotrajno oskrbo. Podprli bomo prizadevanja, da bo sladkorni bolnik živel v aktivirani družbi, ki se zaveda pomena bremena sladkorne bolezni za posameznika in njegovo družino. Poročila o delu v tem obdobju je pripravila Lidija Salamon, strokovna delavka – sekretarka.

Prostovoljci darovali 2215 ur svojega časa Pri vseh izvedenih programih so bili vključeni prostovoljci, ki so v letu 2019 opravili kar 2215 prostovoljnih ur, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Aktivnosti za leto 2020 smo pripravili skrbno in jih predvsem prilagodili potrebam članstva. Ostajamo pri štirih najpomembnejših preventivnih programih: izobraževanje, telesna aktivnost, edukativna zdravstvena okrevanja in druženja. Izobraževanja organiziramo v učnih delavnicah, šoli zdravega življenja, razgovoru z laičnim svetovalcem, na okrevanjih in posvetih ter na občnem zboru.

Telesna aktivnost: izvajamo stezno kegljanje, namizni tenis (v dvorani Tabor), pikado, rusko kegljanje (v društvu), kolesarjenje in lažje pohode. Telesna aktivnost je vključena tudi v program edukativnih okrevanj, druženj in učnih delavnic. Sodelujemo na Športnem srečanju invalidov Maribora in na srečanju diabetikov Slovenije v športnih aktivnostih.

Edukativna zdravstvena okrevanja: na morju in v zdravilišču sodelujemo vse leto s preventivnim programom in organiziranim prevozom.

n Društvo diabetikov Hrastnik

Aktivnosti društva v prvem polletju V času po koncu epidemije smo se članice društva diabetikov in društva za preprečevanje osteoporoze Hrastnik vsak torek ob 8. uri zjutraj zbrale na tržnici in se odpravile na dve- do triurne pohode v okolico občine. Pohode nadaljujemo tako tudi v jeseni, saj je to v danih razmerah zelo pozitivno za vse udeleženke.

Junija nam je uspelo organizirati piknik pri Koreninah na Pleskem v Hrastniku in na njem opraviti tudi občni zbor, ki ga marca nismo mogli. Udeleženih je bilo 32 članov, ki so se prav veselili srečanja po dolgem času. Najprej smo opravili občni zbor, ki je sprejel vsa potrebna poročila in program dela ter finančni načrt za tekoče leto. Po končanem občnem zboru smo se najprej okrepčali z dobrim kosilom, ki so ga pripravili v društvu Korenine, nato pa začeli s tekmovanjem v pikadu in prstometu.

40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

Uživali smo v tekmovanju, na koncu pa podelili manjše nagrade za dosežena prva tri mesta.

Julija smo izvedli tri predavanja o aronijji, v sklopu partnerstva operacije prenova tržnice v Hrastniku. Izvajalka predavanj je bila Boža Herek, novinarka in publicistka. Predavanja so potekala 6. in 7. julija 2020 na treh različnih lokacijah na temo splošno o aroniji, njeni hranilni vrednosti in zdravilnih učinkih, uporaba aronije v kulinariki. Na koncu pa je bila za udeležence še posebej zanimiva pokušina izdelkov iz aronije.

Besedilo: Vojka Železnik, foto: Maks Rak, Vojka Železnik

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Druženja: člani se radi udeležijo enodnevnih izletov po Sloveniji in pohodov v bližnjo okolico ter raznih dogodkov in praznovanj, kjer se krepijo nova prijateljstva.

n Društvo diabetikov Koper

Edukativno zdravljenje v Rogaški Slatini Društvo diabetikov Koper ima za letošnje leto predvidenih za svoje člane več edukativnih okrevanj.

Kljub težavam v začetku leta, ki jih je povzročil koronski virus, so v društvu z vso skrbnostjo in trudom organizirali po več edukativnih okrevanj v zdraviliščih Dolenjske Toplice, Rogaška Slatina in Dobrna. Nekaj besed o edukativnem zdravljenju v Rogaški Slatini v času od 12. do 19. septembra 2020 bom namenila prav vam, spoštovani bralci revije Sladkorna bolezen.

V Grand hotel Rogaška Slatina nas je prispelo 54 diabetikov z nekaj spremljevalci. Ob prihodu sta nas sprejela Damijan Merc in vodja VIS VITA Spa & Beauty Natalija Mašera.

Meritve, telovadba, predavanja S programom, ki ga je pripravilo DD Koper v sodelovanju z strokovnimi službami v Rogaški Slatini, smo začeli že naslednji dan, in sicer z merjenjem sladkorja, zajtrkom in jutranjim razgibavanjem. Jutranja telovadba je bila prilagojena prav vsem udeležencem ne glede na starost. Razgibavanju sta sledila zajtrk in vodna gimnastika v notranjem bazenu hotela Grand.

Vsakemu udeležencu je bila dana možnost masaže celega telesa in pitje mineralne vode donat Mg v Zdraviliškem domu.

V naslednjih dneh so se vrstili še programi, ki smo jih z zadovoljstvom sprejeli. Najprej so nam ponudili brezplačne meritve InBody, kjer so nam s pomočjo naprave natančno, hitro in neboleče analizirali sestavo našega telesa. Te meritve je opravila večina diabetikov.

Na rednem volilnem občnem zboru smo volili in izvolili nove organe društva. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen Mirko Toplovec, za podpredsednico pa Majda Navršnik. Za dolgoletno požrtvovalno prostovoljno delo sta prejela posebno priznanje Majda Navršnik, podpredsednica društva, in Vilijem Peternelj, predsednik NO. Pred nami so nove naloge in poiskali bomo poti in načine, da se v času korona virusa še bolj povežemo s članstvom, predMirko Topolovec vsem s tistimi, ki so sami in hudo bolni.

ni uspelo zaceliti z dosedanjimi terapijami. Oteženo celjenje rane je predvsem posledica motene mikrocirkulacije, ki je značilna za napredovano aterosklerozo ožilja ali sladkorno bolezen.

Poleg informacij, kako zdraviti diabetične rane, smo izvedeli še več o njihovem nastanku.

O pravilni prehrani nam je v naslednjih dneh predaval kuhar Jakob Polajžer. Poudaril je, da so neuravnotežen prehranski vnos, nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost in stres glavni dejavniki pri povečanju kroničnih bolezni. Kot pravilno pripravo zdrave prehrane nam je predstavil termične postopke v kombinaciji živil z nizkim glikemičnim indeksom in pripravo diabetičnih malic z okusnimi namazi.

Druženje in izmenjevanje izkušenj Veliko je bilo tudi druženj, kjer smo si vzeli čas in si izmenjali izkušnje pri obvladovanju sladkorne bolezni. V večernih urah smo imeli plesne večere v Kristalni dvorani, večer zs pianistom Alenom, plesni večer z duom A&D in poslušali koncert pevcev ljudskih pesmi KUD-a Gabrijel Kolbič iz Zgornje Velke. Dan pred odhodom domov nam je vodja društva diabetikov Koper v popoldanskem času organizirala izlet, kjer smo si v Rogatcu ogledali muzej na prostem, obiskali Olimje in njihovo znano lekarno, se ustavili pri Marji Sela in zaključili svoje druženje z večerjo v gostilni pri Halerju v Olimlju. Zadnji dan, v soboto, 19. septembra 2020, pa smo se po kosilu poslovili in se odpeljali domov proti Kopru. Bili smo polni zadovoljstva, saj smo od vsebin naših strokovnih predavanj pridobili marsikatero koristno informacijo, ki nam bo v pomoč pri obvladovanju naše kronične sladkorne bolezni.

Program je bil zelo dobro pripravljen in uresničen. Za vso skrb med okrevanjem se zahvaljujemo predsednici društva diabetikov Koper Mariji Podvršič ter za vso pomoč Andrijani Lasič in Lučki Magdić.

Besedilo: Silva Žontar, foto: arhiv društva

Po predvidenem programu smo imeli strokovna predavanja. Najprej je bilo predavanje dr. Petra Kurila na temo Uporaba ogljikovega dioksida pri zdravljenju diabetičnega stopala, nato pa na temo Učinek elektroterapije PREMS na mikrocirkulacijo, celjenje ran in diabetično polinevropatijo, ki lahko močno zaznamuje življenje sladkornih in drugih bolnikov. Program za celjenje ran je namenjen tistim, ki želijo pospešiti celjenje oziroma ki jim ran Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Še vedno aktivni Drugačni časi in okoliščine nas prisilijo, da se prilagodimo in delamo drugače. To ni vedno enostavno, še posebej, če delamo s skupino in želimo izpolniti pričakovanja, zastavljeni načrt in upoštevati nova pravila. A vse se da, če se tako odločimo.

Pri nas že dalj časa redno potekajo pohodi, kjer se gibamo v naravi na ustrezni razdalji. V začetku septembra, ko je bilo konec počitnic in so bili bazeni bistveno manj polni, smo se po preverjanju možnosti za kopanje po dolgem času spet z vlakom peljali v Terme Paradiso in uživali v termalni vodi, v malo hladnejši reki in – ne boste verjeli – na toboganih. Nismo pozabili na pravila, a prepustili smo se pravemu otroškemu veselju.

Koristno, prijetno in zdravo Na programu imamo tudi okrevanje. Prvotno načrtovano na otoku Krku smo sredi septembra zamenjali za slovenski in bližji Portorož. Edukativni program s predavanji, meritvami in jutranjo rekreacijo smo organizirali po urniku, sicer pa smo bili sami aktivni, za kar smo imeli ogromno možnosti. Bivali smo v vilah v Bernardinu blizu morja in kljub slabim vremenskim napovedim je bilo presenetljivo lepo. Doživeli smo nekaj nočnih neviht, en dan močno burjo, največ pa je bilo sonca. Morje je bilo še primerno za kopanje, kar so mnogi izkoristili in se kopali

Izlet – da ali ne?

Izlet – da ali ne? Da, če bo vse tako, kot mora biti. Z avtobusom smo se odpeljali v Mozirje in z gondolo na Golte – z maskami, razkužilom in v omejenem številu. Sprehodili smo se po razgledni poti po alpskem vrtu in po okolici Na morju hotela 1400 metrov viSpet smo skupaj dame tri soko – kot pravijo, bližje in se nam lepo godi. nebesom. Seveda ni Na morju smo pristale, šlo brez kosila. Jedli ladje, jahte in sončni zahod smo zunaj, na terasi, občudovale. potem pa nas je s svojo Z avtobusom smo se peljale, harmoniko razveselil Koper, Piran in Portorož obiskale. naš šofer avtobusa S sladoledom se sladkale Boštjan. Za dušo, kot In vsak dan ob kavici čvekale. včasih, smo rekli. Res Dopust minil je en, dva, tri, je bilo enkratno, saj poo morje, morje, hvala ti! grešamo naša stara Triperesna deteljica druženja in veseljačeDarinka, Meta in Olga nja ob glasbi ...

– naša Vanda in Lado celo zgodaj zjutraj, drugi pa smo užili nove bazene v Morskem vodnem parku Termaris v hotelu Histrion. Piran in Portorož smo obiskovali peš, v Koper pa smo se peljali z avtobusom. Tudi sprehodi po Bernardinu ob morju, palmah in borovcih s številnimi kavarnami so bili prijetna sprostitev, vsakič smo odkrili kaj zanimivega. Hodili smo v parih in manjših skupinah, trudili smo se, da so maske postale naša vsakdanjost. Manjkalo je sicer običajnih športnih iger in tistega velikega druženja ob glasbi in plesu ob večerih, ki smo jih imeli prejšnja leta, čas pa smo izkoristili drugače. Vsekakor koristno in prijetno in v veliko zadovoljstvo vseh 54 udeležencev in, kar Besedilo in foto: Cvetka Kozmus je najpomembnejše, zdravo.

n Društvo diabetikov Ptuj

Vrata pisarne spet odprta

Aktivnosti s pridihom korone Komaj se je poslovilo leto 2019, smo se člani društva srečali na prvem, že ustaljenem pohodu po bližnji okolici Ptuja, ki ga imamo vsak prvi četrtek v mesecu. Prav tako smo se dobili v februarju in marcu.

V društvu smo se pripravljali, da konec marca izvedemo občni zbor in predavanje. Glej ga, zlomka, pa se prikrade virus, vsem nam neznan in nam prekriža načrte. Po navodilih države in NIJZ odpovemo občni zbor, pohode, druženja, zapremo društveno pisarno in vsak dan čakamo na nova navodila. Obdobje do meseca maja je bilo dolg čas negotovosti, nevednosti in strahu pred korona virusom.

42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

V maju smo ponovno odprli vrata društvene pisarne in začeli s pripravami na aktivnosti, ki smo jih načrtovali za letošnje leto.

V juniju smo se veseli in zadovoljni, da smo zdravi, srečali na pohodu in nadaljevali z zamujenim. V vodstvu društva smo se začeli pripravljati na predavanji, občni zbor in edukativni program v Termah Krka v Dolenjskih Toplicah. Ker je naša društvena pisarna majhna, smo imeli sestanek izvršnega odbora v Gastroju, enega pa smo izvedli s klici članov izvršnega odbora po telefonu.

Vsa izvedba je bila ves čas v zraku. Predavanji in občni zbor smo izvedli v prostorih Gasilskega društva Ptuj.

V soboto, 20. junija 2020, je predavala dr. Tončka Trop.

Povabili smo polovico članov, drugo polovico pa na drugo predavanje, ki je bilo v soboto, 11. julija 2020. Predavanje je potekalo virtualno, kar je bilo za vse prisotne nekaj novega.

Predaval je dermatolog Tomaž Lunder na temo Najpomembnejše kožne bolezni in nohtne spremembe pri diabetikih.

Na občnem zboru smo podelili priznanji za dolgoletno aktivno

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Edukativno zdravstveno okrevanje Tudi letos je Društvo diabetikov Dravograd Polžki organiziralo edukativno zdravstveno okrevanje na morju.

To leto je bilo vse skupaj malo drugače. Ob vseh ukrepih v zvezi s koronskim virusom se je druženje razpolovilo, večerna druženja s plesom so se zamenjala z debatami ob kavi, na primernih razdaljah in z maskami.

Vseeno pa smo izvedli vse načrtovane aktivnosti in še več.

Poleg predavanj in testiranj zmogljivosti ob hitri hoji, vsakodnevnega merjenja sladkorja v krvi in rednih dnevnih pohodov smo organizirali še jutranjo telovadbo, tekmovanje v balinanju (petanki) in tekmovanje v ribolovu v morju. Zmagovalci so prejeli lepe praktične nagrade, čas pa je kljub muhastemu vremenu minil, kot bi trenil.

Posebej se zahvaljujemo našemu podpredsedniku dr. Ervinu Pečniku za dobro izvedeno strokovno predavanje in medicinskim sestram Zdravstvenega doma Izola za učne delavnice, ki si jih izvedle na visokem strokovnem nivoju.

Zaradi dobrega odnosa osebja Sava hoteli, dobre hrane, prijetnega bivanja in lepe okolice smo se odločili, da edukativno zdravstveno okrevanje ponovimo tudi v mesecu septembru 2021.

Pohodi in kolesarjenje

delo v društvu Veri Rogina, ki je dobila srebrno, in Ani Kukovec, ki je dobila bronasto priznanje. Zahvalna listina se podeli dr. Tončki Trop, vendar ji bo zaradi odsotnosti vročena v jesenskem delu predavanja. Obe predavanji sta bili izvedeni po priporočilih in navodilih NIJZ. Uspelo nam je izvesti šolo za diabetike v Termah Krka v Dolenjskih Toplicah v času od 23. do 28. avgusta.

Veseli smo da nam je vse to uspelo izvesti, da smo vsi zdravi, v društvu pa pogrešamo druženja in upamo na najboljše.

Besedilo: Sonja Korošak, foto: arhiv društva

Člani Društva diabetikov Dravograd Polžki smo 9. junija 2020 izvedli pohod skupaj s člani Društva upokojencev Dravograd in Društva invalidov Dravograd. Ob 15. uri smo se zbrali pred Zdravstvenim domom v Dravogradu in odšli čez Trg 4. julija v Dravogradu in po Koroški cesti do naselja Vič, kjer smo na kmetiji Vrajenk imeli postanek z malico.

Po isti poti smo se nato vrnili do Dravograda.

Pot je bila dolga okoli 10 kilometrov; pohoda se je skupno udeležilo 63 članov vseh treh društev, od tega 28 članov DDD Polžki.

DD Polžki nadaljuje s pohodi, ob torkih v Dravogradu in ob sredah v Slovenj Gradcu. V torek, 22. septembra, smo izvedli zahteven pohod izpred zdravstvenega doma v Dravogradu do »skale«, kjer je lepa razgledna točka in vidiš Dravograd kot na dlani. Pot je zelo strma in zahtevna. Od »skale« smo pot nadaljevali do kmetije Vinkler in po gozdni cesti do naselja Meže in do začetne točke pred zdravstvenim domom Dravograd. Pot je trajala tri ure in pol, po zahtevnem in razgibanem terenu.

Prav tako smo se člani DDD Polžki v soboto, 9. junija, udeležili tradicionalnega rekreativnega kolesarjenja okoli Uršlje gore. Pot je zelo razgibana in dokaj strma. Kolesarili smo skoraj pet ur. Na cilju v Slovenj Gradcu smo se okrepili z malico ter prejeli priznanja in spominska darila.

Besedilo: Ervin Kodrun, foto: Jože Kolednik Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Novo vodstvo društva Potem, ko je Društvu diabetikov Gornja Radgona koronski virus spomladi »odpihnil« tradicionalni letni zbor članstva, so se članice in člani zdaj končno srečali.

Na letnem zboru članstva, ki se ga je v gostišču Mencinger v Črešnjevcih udeležila le tretjina od slabe stotnije vseh članov in članic, so spregovorili o delu v preteklem obdobju, se dogovorili o aktivnostih do konca letošnjega leta in izbrali novo vodstvo društva. Še pred volitvami so prisotni prisluhnili predavanju Anje Varga, diplomirane medicinske sestra iz Centra za krepitev zdravja Gornja Radgona, o novostih pri obvladovanju diabetesa. Na volitvah je dosedanjo, izjemno dejavno predsednico Marto Wolf, ki bo poslej le članica 7-članskega izvršnega odbora, nasledil Franc Golinar, tajnica bo Marica Vesel, blagajničarka pa ostaja Nada Valner.

Sicer pa so se zbora udeležili predstavniki vseh treh preostalih sorodnih društev, kljub vabilu pa ni bilo predstavnikov nobene izmed štirih občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici.

n Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave

Meddruštveni turnir v balinanju Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave je bilo letošnji organizator tradicionalnega meddruštvenega turnirja v balinanju. Vsem težavam z virusi navkljub in ob upoštevanju vseh varnostnih navodil nam je uspelo organizirati turnir.

Članstvo v društvu lahko pomaga »Vesela sem, da smo v minulih štirih letih, torej tudi v lanskem letu, naredili vse, kar smo načrtovali. V ospredju našega dela je bilo vseskozi članstvo.

Upam in verjamem, da bo tudi novo vodstvo uspešno pri svojem delu,« je ob izteku svojega štiriletnega mandata med drugim dejala prizadevna dosedanja predsednica Marta Wolf, ki je še enkrat izrazila zadovoljstvo z narejenim, čeprav je čedalje manj aktivnih posameznikov.

Dodala je, da v društvu običajno vse leto uspešno izvajajo različne aktivnosti, kot so izleti, pohodi, telovadba, druženja, predavanja, delavnice in druge vrste izobraževanj, kar članstvu najbolj koristi. Enako se članstvo z veseljem udeležuje merjenja krvnega sladkorja in tlaka.

Med članstvom so pozitivno sprejeti tudi aktivni oddihi v Termah Dobrna in Zdravilišču Rogaška. Wolfova je tudi žalostno ugotovila, da je na radgonskem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko pomagajo sami ...

Besedilo in foto: Oste Bakal

Tako smo se dobili v torek, 25. avgusta, v zares lepem športnem parku vasi Dolga Poljana pri Ajdovščini – tudi vreme je bilo na naši strani. Turnirja so se poleg našega društva udeležile še balinarske ekipe društev diabetikov Ilirske Bistrice in Postojne.

Tekmovanje smo uspešno izpeljali in razglasili rezultate še pred popoldansko vročino, ko smo lahko ob druženju v prijetni senci izmenjali izkušnje in že pripravljali načrte za prihodnje Besedilo in foto: Stane Trebižan leto.

Poletni izlet na Gorenjsko Postala je že tradicija, da v Društvu diabetikov občin Ajdovščine in Vipave vsako leto organiziramo izlet po Sloveniji, na katerem se družimo in vsakič spoznamo nov košček domovine. To nam je letos uspelo v torek, 28. julija, ko smo se v lepem, sončnem vremenu odpeljali na Gorenjsko. Najprej smo se ustavili na Brezjah, si ogledali Marijino baziliko in se seznanili z zgodovino tega našega največjega romarskega središča. Pot smo skozi Begunje nadaljevali do gradu Kamen, ki varuje vhod v dolino Drage. Grad nas je zelo prevzel s svojo mogočnostjo, tako da nam ni bila pretežka strma pot po njegovih ostankih. Le nekaj sto metrov naprej smo se poklonili spominu tukaj ustreljenih talcev in nemo občudovali spominski park – grobišče.

Odpočili in sprostili smo se šele v prijaznem gostišču doline Drage. Muzej bratov Avsenik je bil na žalost zaprt, tako smo si na povratku ogledali še čudovito staro mestno jedro Radovljice in se zadovoljni vrnili domov. Besedilo in foto: Natali Panič Nardin

44 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Okrnjeno delovanje Društvo diabetikov Slovenj Gradec je v zadnjem času organiziralo dve dejavnosti, predavanje o diabetičnem stopalu in izlet na Veliko planino.

Predavanje o diabetičnem stopalu Diabetično stopalo je skupek bolezenskih okvar na stopalu, ki ga povzroča diabetes. To so bile uvodne besede predavateljice Marjane Kresnik. Pri diabetičnem bolniku se pogosto pojavljajo težave, kot so hladne noge, bolečine v mečih, suha koža, kjer se pojavi boleča razjeda na petah. To se ne celi oz. se celi nenavadno počasi. Predavateljica je poudarila predvsem, da morajo sladkorni bolniki redno paziti na higieno nog in si redno pregledovati podplate in predele med prsti. Če so nohti odebeljeni in zaraščeni, pa priporoča obisk pri strokovnjaku-pedikerju, ki strokovno sanira stopalo in da nasvete za nadaljnjo

nego. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj so slušatelji Marjano Kresnik zasuli s številnimi vprašanji. Ob koncu predavanja pa smo bili obdarjeni s kremo za nego stopal in z brošuro o negi diabetičnega stopala.

Izlet na Veliko planino Člani DD Slovenj Gradec smo se v septembru odpravili na izlet na Veliko planino. In čeprav je bilo jutro odeto v meglo, nas je avtobus odpeljal skozi Velenje in Gornji Grad čez Črnivec ter nas odložil na parkirišču na Ušivcu. V skupini smo se lahkih nog odpravili proti Veliki planini. Po travnati stezi se je pot rahlo dvigala in že smo bili pri prvih planinskih stajah, med katerimi se je neusmiljeno vila megla, tako da so bili vidni samo še njihovi obrisi. Veter nam je mršil lase in roke so nam pordele od mraza. Vendar je bila naša želja in stalna spodbuda Štefke, ki nas je ves čas bodrila in spretno vodila po megleni poti, tako močna, da smo vsi varno osvojili vrh.

Pri kapeli Marije Snežne smo se odpočili in se hitro nastavili fotografu, da nam megla ne bi preprečila spominske fotografije.

Ustavili smo se v Domžalski koči, da smo se z dobrim planinskim čajem malce ogreli. Nazaj smo se vračali po drugi poti, kjer nas je za kratek čas pozdravilo sonce in razkrilo panoramo naselja planinskih koč. Do parkirišča smo se vrnili varno in polni drugačnih, lepih vtisov, ki se lahko porajajo tudi v nepriBesedilo in foto: Fanika Slemnik jaznem vremenu.

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Piknik pri Kajžerju Najprej smo se na NIJZ pozanimali, kako lahko organiziramo piknik. Dovolili so nam druženje zunaj prostorov, z obvezno razdaljo in ob upoštevanju vseh predpisanih in zahtevanih priporočil za varno druženje.

Zbrali smo se 18. julija ob 10. uri pri Kajžerju v Mežici. Razkužili smo si roke in opravili meritve sladkorja. Neda Hudopisk, zadolžena za območje severne in severovzhodne Slovenije ob epidemiji in predstojnica NIJZ koroške in štajerske regije, nam je predavala o koronskem virusu. Nato smo se odpravili na enourni pohod na vrh nad Kajžerjem. Malo smo si odpočili in se okrepčali z dobrim kosilom.

Nato smo še enkrat prisluhnili Korona virus Hudopiskovi, tokrat na temo Nihče ne ve, od kot si prišel. o meningitisu.

Ves svet si zase hotel.

Po odmoru za kavo smo se Oblast si nad nami prevzel. razdelili v tri skupine za športBorimo se s tabo tako, no dejavnost. Metali smo na da maske nosimo, koš, pikado in obročke. Razsi roke razkužujemo in se glasili smo prve tri v vsaki pane družimo. nogi. Podelili smo jim priznanja Kaj so ti starejši v domovih in skromne nagrade. storili, Dan nam je hitro minil. Razšli da z njimi tako kruto smo se zadovoljni, ker smo ravnaš. se spet lahko družili. Imamo Odidi, kot si prišel, tudi seznam vseh udeleženda svet bo spet družaben cev piknika, če bi ga NIJZ poin vesel. treboval.

Dragica Cizerl

Nevenka Šimenc Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

45

AKTUALNO: Za boljšo samokontrolo

Neprekinjeno merjenje glukoze NE nadomesti meritev glukoze v krvi ® Ajda Cenčič, mag. zdr. nege, Zdravstveni dom Koper, specialistična ambulanta za diabetike

Preden ste imeli sladkorno bolezen, je bila raven vaše glukoze v krvi v ciljnem območju ne glede na to, kaj ste jedli ali koliko ste bili telesno aktivni. Pri osebah s sladkorno boleznijo pa lahko na raven glukoze v krvi vplivajo številni dejavniki. Spoznavanje teh dejavnikov in merjenje glukoze lahko pomaga pri nadzorovanju in izboljšanju glikemije.

Sistem za merjenje glukoze v krvi

merjenje glukoze v medceličnini, ki uporabnika opozarjajo na bližajoče se hipoin hiperglikemije ter sistemi za spremljanje glukoze v medceličnini, ki ne potrebujejo umerjanja, kar pripomore k dodatnemu zmanjšanju meritev glukoze v krvi. Čeprav obstajajo študije, ki kažejo na izboljšanje glikemične urejenosti z uporabo sistemov za merjenje glukoze v medceličnini, ti še vedno ne nadomeščajo meritev glukoze v krvi. Kontinuirano merjenje in spremljanje glukoze zagotovo pripomore k zmanjšanju števila meritev glukoze v krvi, vendar se meritve v medceličnini lahko razlikujejo od meritev glukoze v krvi, zato je v nekaterih primerih in posebnih fizioloških okoliščinah treba izmeriti glukozo v krvi z merilnikom.

Kdaj izmeriti glukozo v krvi z merilnikom Hipoglikemije V primeru znakov hipoglikemije, če jih senzorski sistem ne zazna, za potrditev hipoglikemije, pri nezavednih hipoglikemijah in pred spanjem v primeru nočnih hipoglikemij.

CONTOUR®NEXT S FUNKCIJO PAMETNIH LUČK Naslednik merilnika CONTOUR®XT

VISOKA VREDNOST

V CILJNEM OBMOČJU

Merilnik CONTOUR®NEXT uporablja testne lističe CONTOUR®NEXT. Testni lističi so tudi po odprtju uporabni do konca roka uporabnosti.

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana www.zaloker-zaloker.si, 080 18 80

NIZKA VREDNOST

Umerjanje Večina sistemov za kontinuirano merjenje še vedno potrebuje vnos meritve glukoze iz krvi za umerjanje in v času priprave senzorja, ko ta še ne meri vrednosti glukoze.

Odmerjanje inzulina Pred aplikacijo bolusov in korekcij inzulina.

Druga zdravila Jemanje nekaterih zdravil (paracetamol, salicilna kislina …) lahko vpliva na točnost odčitkov.

Druge posebne okoliščine Med telesno aktivnostjo, med vožnjo z avtomobilom, med uživanjem alkohola, med dializo in vedno, kadar se s senzorjem izmerjene vrednosti zdijo nenavadne (predvsem pri hitrih dvigih in padcih glukoze).

Zato se s svojim diabetologom posvetujte, v katerih primerih je priporočljivo preveriti senzorske rezultate z merilnikom glukoze v krvi.

Merjenje s senzorskimi sistemi je v vsakodnevni praksi trenutno še omejeno, in sicer zaradi nekompatibilnosti novih tehnologij med seboj, spremenljivosti glikemičnih vzorcev in pomanjkanja standardiziranih programskih metod za analizo podatkov.

Glede na pomanjkanje randomiziranih nadzorovanih raziskav uporabe senzorskih sistemov in na pomanjkanje protokolov za spremljanje trendov glikemije ter glede na to, da je v določenih primerih še vedno treba izmeriti glukozo v krvi, ostajajo točni merilniki glukoze v krvi temeljni pripomoček pri nadzorovanju sladkorne bolezni.

Senzorski sistemi zato še ne morejo nadomestiti merilnika glukoze v krvi, ampak so dodaten pripomoček.

Reference 1. American Diabetes Association (2020). From continuous glucose monitoring (CGM) to cutting-edge insulin pumps, diabetes technology has come a long way. https://www.diabetes.org/diabetes/device-technology (28. 5. 2020).

2. Heinemann, L, idr. (2018) Self-measurement of Blood Glucose and Continuous Glucose Monitoring – Is There Only One Future? Eur Endocrinol., 14(2): 24–29.

3. Ziegler, R, Heidtmann, B, Hilgard, D, Hofer, S, Rosenbauer, J, Holl, R. Frequency of SMBG correlates with HbA1c and acute complications in children and adolescents with type 1 diabetes. Pediatr Diabet., 2011;12: 11–17.

4. Zaletel, J, Ravnik Oblak, M. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2. Janež, A. Samokontrola. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, 2016: 59–60.

OGLASNO SPOROČILO

Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 priporočajo, da samokontrolo glukoze v krvi izvajajo vse osebe s sladkorno boleznijo, ki so se jo sposobne naučiti in razumeti izmerjene vrednosti, ki znajo ustrezno ukrepati in vse tiste, ki se zdravijo z inzulinom. Samokontrolo izvajajo za oceno spremembe življenjskega sloga na glikemijo, potrditev hipoglikemije, spremljanje glikemije med sočasno drugo boleznijo in spremljanje osnovne urejenosti glikemije. Ob vsakem obisku diabetologi pregledajo rezultate samokontrole, se o njih pogovorijo z osebo s sladkorno boleznijo in skupaj načrtujejo nadaljnje ukrepe. Študije so pokazale, da je število opravljenih meritev glukoze v krvi povezano z boljšo presnovno urejenostjo in zmanjšanjem HbA1c za 0,2 odstotka za vsako dodatno meritev glukoze v krvi (do 5 na dan) pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1.

V zadnjih desetletjih so se tehnološke rešitve za spremljanje glukoze pri osebah s sladkorno boleznijo izboljšale. Danes obstajajo zanesljivi merilniki za merjenje glukoze v krvi, sistemi za kontinuirano

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Vse aktivnosti društev, navedene v preglednici, se bodo izvedle ali izvajale, če bodo to v navedenem času dovoljevali in omogočali varnostni ukrepi in omejitve NIJZ za preprečitev širjenja virusa covid-19.

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščina in Vipava

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah prvi in zadnji četrtek v mesecu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava

Božidar Madić, 041 586 525 Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva

pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.00, Kulturni dom Slovenj Gradec od 10.00 do 12.00, Trg 4.julija 29, Dravograd

Julijana Sveček, 040 497 375 Metoda Herman, 040 852 704 Milena Dobnik, 031 897 576

ob 13.00, hotel Korošica

Ervin Kodrun, 040 562 472 Ervin Kodrun, 040 562 472 Ervin Kodrun, 040 562 472

vodena terapevtska telovadba v bazenu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob sredah

uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob sredah ob sredah ponedeljek, 14. december nedelja, 13. december december

pohod po okolici Dravograda pohod po okolici Slovenj Gradca uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka svetovni dan sladkorne bolezni, stojnica na Trgu 4. julija; modra osvetlitev cerkva sv. Vida, Kronska gora in sv. Križa zaključek leta obisk in obdaritev starejših članov DDD Polžki

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

informacije po telefonu ob ponedeljkih ob ponedeljkih in vsak prvi torek laični svetovalec v mesecu vsak prvi torek v mesecu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 društven telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net.

Društvo diabetikov Idrija vsak torek v novembru in decembru ob torkih vsak petek v novembru in decembru ob petkih november november november november december

telovadba telovadba

ob 16.00, mala telovadnica ob 16.00, mala telovadnica

Vlasta Primožič, 040 621 865 Drago Kavčič, 041 448 424

nordijska hoja nordijska hoja martinovanje z Agencijo TA-nova merjenje krvnega sladkorja pohod z nordijsko hojo po Rakah pohod po želji in dogovoru s pohodniki obiski na domovih in v domu starejših

ob 16.00, pred DU ob 16.00, pred Domom upokojencev Idrija zbirajo prijave Cerkno, datum bo znan naknadno Datum bo sporočen naknadno.

Datum bo sporočen naknadno. po dogovoru

Vlasta Primožič, 040 621 865 Drago Kavčič, 041 448 424 Zdenka Bogataj, 031 307 089 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) Gledališče Toneta Čufarja Jesenice ob 10.00, pred pisarno društva sporočimo kasneje

Ivica Režek, 051 630 498

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih sobota, 14. november sobota, 14. november petek, 18. december

merjenje krvnega sladkorja in holesterola uradne ure balinanje republiška proslava in 35-letnica DD Jesenice pohod po Jesenicah predavanje in prednovoletno srečanje

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723 vabilo Čazim Babič, 041 909 961 vabilo

Društvo diabetikov Kamnik torek, 10. november petek, 13. november

druženje in izmenjava izkušenj, delavnica Zdrave dlesni ne krvavijo in Obojestranska povezanost sladkorne bolezni ob 10.00, v društvu pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni z merjenjem ob 9.30, v društvu

sreda, 18. november torek, 8. december od 9. do 11. decembra sobota, 12. december torek, 15. december

predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih in o inkontinenci druženje, izmenjava izkušenj obiski starejših članov prednovoletno srečanje merjenje krvnega sladkorja

ob 17.00, v ZD Kamnik CKZ ob 10.00, v društvu po dogovoru po dogovoru ob 8.30, v društvu

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341; Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 dipl. med. sest. Renata Žibert, CKZ

Društvo diabetikov Koper vsak dan vsako prvo sredo v mesecu ob petkih sobota, 12. december sreda, 23. december sobota, 14. november

plavanje uradne ure kegljanje edukativno zdravljenje v Termah Dobrna prednovoletno srečanje (predavanje, druženje) pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni po okolici Kopra in merjenje krvnega sladkorja

od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper ob 8.00, AP Lucija, za prijavljene ob 18.00, Gostišče Emonec – Šalara

Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132

ob 10.00, na Bonifiki, garderobe pri teniških igriščih

Andrijana Lasič 041 321 529

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6

društvena pisarna, 031 485 470

Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure

torek, 10. november

predavanje Kako brati deklaracije in izbrati ustrezen prehranski izdelek in merjenje krvnega sladkorja (Sonja Mušič, dipl. med. sest.) ob 16.00, pisarna društva na Stritarjevi 8 v Kranju delavnica »Sodobni pristopi oskrbe rane« in merjenje (Danica Ostanek, prof. zdrav. vzg. – Z&Z) ob 16.00, pisarna društva na Stritarjevi 8 v Kranju pohod v okolico Kranja ob 16.00, Slovenski trg v Kranju

sreda, 11. november četrtek, 12. november

društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 in 031 485 490

Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

četrtek, 17. december

pohod po predprazničnem Kranju z novoletnim srečanjem ob 17.00, Grill restavracija Kranj Za vse navedene aktivnosti je OBVEZNA predhodna prijava po telefonu.

V primeru napovedi izrednih razmer glede covida-19 si pridržujemo pravico do prestavitve datuma ali odpovedi napovedanih aktivnosti.

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št. društvena pisarna ali 031 485 470

Jolanda, 031 485 470 ali Ivan, 031 485 490

Društvo diabetikov Lenart ob sredah sobota, 21. november sobota, 28. november ponedeljek, 2. november ponedeljek, 7. december v decembru

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja predavanje z zdravniškim osebjem merjenje krvnega sladkorja in tlaka pohod ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni pohod po okolici Lenarta obisk starejših članov

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Nikova 9 ob 10.00, gasilski dom ob 9.00 do12.00, Mercator ob 10.00,Trgovina Klasek ob 10.00,Trgovina Klasek po naših občinah

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji od 18.30 do 19.30, športna dvorana Litija od 8.00 do 10.00, društvena pisarna od 8.00 do 16.00, zbor pred društveno pisarno

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer ob 15.00, ŠIM, Ormoška c. 22, Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

po dogovoru, avtobusna postaja Ljutomer ob 10.00, Trgovski center TUŠ Ljutomer ob 15.00, ŠIM, Ormoška c. 22, Ljutomer ob 8.00, pisarni društva ob 13.30, Dom starejših občanov ali druga ustrezna lokacija

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

4 ure, s člansko izkaznico ceneje ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 obvestila na spletni strani in oglasni deski društva obvezna prijava od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, Maribor od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, Maribor od 9. do 14.00, trgovski centri obvezna prijava obvezna prijava od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, Maribor obvezna prijava obvezna prijava prijavite se

Terme Fontana Trgovina Diafit Trgovina Medika Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 www.diabetiki-mb.si Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Mirko Topolovec, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihovi 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Lendava ponedeljek

uradne ure

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah vsako prvo sredo v mesecu vsak četrtek

uradne ure plavanje telovadba merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola pohodi v naši bližnji in daljni okolici

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu drugi četrtek v mesecu v prvi polovici novembra sobota, 14. november sobota, 14. november v prvi polovici decembra druga polovica decembra druga polovica decembra

uradne ure, merjenje sladkorja v krvi, druženje pohod in druženje z merjenjem sladkorja v krvi rekreativno kopanje s plavanjem v termah Banovci predavanje Podpora pri razumevanju sladkorne bolezni udeležba na proslavi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Društvu diabetikov Jesenice merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka predavanje Znanje za življenje s sladkorno boleznijo II obisk starejših in bolnih članov društva srečanje članov ob zaključku leta

Društvo diabetikov Maribor vsak dan prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob torkih ob sredah ob petkih

plavanje in savna v Fontani brezplačno merjenje sladkorja v krvi brezplačno merjenje sladkorja v krvi stezno kegljanje in namizni tenis uradne ure rusko kegljanje uradne ure pikado in namizni tenis

četrtek, 5. november torek, 10. november torek, 10. november petek, 13. november četrtek, 19. november torek, 1. december torek, 1. december petek, 11. december sobota, 19. december ob sredah

razne športne dejavnosti edukativno zdravstveno okrevanje v Radencih učna delavnica s predavanjem in merjenje krvnega sladkorja laično svetovanje svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje KS šola zdravega življenja učna delavnica s predavanjem in merjenjem krvnega sladkorja laično svetovanje novoletno druženje športnikov novoletno srečanje članov pohod

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod po okolici Leš, Prevalj pohod po okolici Raven pohod po okolici Mežice pohod po okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu ob četrtkih

dihalne vaje s petjem

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota ob 17.00, klubu PGZ, Lendavska ul. 5, Murska Sobota

Helena Copot, 041 343 630 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger Helena Copot, 041 343 630 uradne ure in merjenje krvnega sladkorja Igor Vitez, 041 730 080 sestanek društva, predavanje ali delavnica Jožica Gibčar, 041 953 874 brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka vsako drugo sredo v mesecu

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne karte za plavanje (najprej plačilo, nato prejmete karte), ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka celo leto do 15. 12. 2019 v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice nekajurni pohod po okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

ob sredah sreda, 11. november

uradne ure pohod Stopiče–Verdun

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

sreda, 25. november

pohod Brusnice–Suhadol

ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

sreda, 9. december

pohod Loka–Portoval

ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

sreda, 23. december

pohod Mahova pot

ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

aktualni dogodki tudi na spletni strani društva: http://ddnm.si

48 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Postojna

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred Zdravstvenim domom Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a ob 14.00, pred Občino Videm ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a ob 9.00, pred pisarno društva na Ptuju ob 14.00, pred Občino Videm ob 14.00, pred Občino Dornava uro in kraj sporočimo v vabilu uro in kraj sporočimo v vabilu ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525 ali Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak: 041 528 615 Šilak Marjan: 041 563 351 Milena Valič:041 209 045 Vabilo prejmete po pošti.

Vabilo prejmete po pošti.

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec ob 9.00, Mercator ob 16.00, kegljišče Tuš

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kasper, 051 381 007 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva ob 8.00, zbirajo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00

Vika Remic, 031 404 243

uradne ure v novih prostorih društva telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu četrtek, 5. november četrtek, 12. november četrtek, 12. november četrtek, 12. november sobota, 21. november sobota, 28. november četrtek, 3. december

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se pohod: Videm pri Ptuju, prijavite se pohod po okolici Ptuja, prijavite se pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni zdravstveno predavanje zdravstveno predavanje pohod po okolici Ptuja, prijavite se

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi kolesarjenje vsak dopoldan kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah ob četrtkih sobota, 14. november november

druge aktivnosti odvisne od okoliščin – člane bomo obvestili uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohodi v okolico po dogovoru pohod z merjenjem sladkorja na Podmeji kopanje po dogovoru

Društvo diabetikov Tržič ob torkih

uradne ure

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih ob torkih

uradne ure dopoldan in popoldan

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva, Stantetova 16 tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 16.00, Ribiška koča Velenje Datumi bodo objavljeni na plakatu na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje in Društvu Diabetikov Velenje.

Milica Vertačnik, 070 875 519; Antonija Škrbič, 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00, prostori društva

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov!

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen,

VE IN ZNA! ✃ Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Naslov: ...................................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Želim postati član društva diabetikov:

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... [ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

#

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

#

Kupon za nagradno križanko št. 135 (oktober 2020)

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v leva polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Deset nagrad za križanko v Sladkorni bolezni št. 135 bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 25. novembra 2020 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: Adijo suha koža. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2020