Revija Sladkorna bolezen st.133

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 133 • Maj 2020 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

Epidemija spreminja življenja GENERALNI SPONZOR ZDDS

ø 35 mm

Izdajateljski svet: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v juliju 2020.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

Fotografija na naslovnici: Dejan Damiš

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

Nevidni sovražnik ustvarja novo normalnost ® Sergeja Širca, urednica

Drage bralke, spoštovani bralci, ko smo med pripravo prejšnje številke revije Sladkorna bolezen načrtovali serijo prispevkov o soočanju z depresijo, se nam seveda še sanjalo ni, kako hitro se bomo vsi skupaj znašli v položaju, ki nedvomno lahko povzroči hudo tesnobo. Ne samo osebe s sladkorno boleznijo, celotna Slovenija in pravzaprav ves svet že nekaj tednov živimo v strahu pred nevidnim sovražnikom.

Izognila se bom naštevanju vsega, kar v teh dneh ogroža naše zdravje, pa tudi navajanju vseh omejitev, ki se jih moramo držati. Prihranila vam bom tudi v teh dneh večkrat izrečeno frazo, da ima ta svetovna zdravstvena kriza tudi pozitivne posledice. Optimizem je sicer vedno na mestu in gotovo je v vsaki, še tako težki situaciji kak pozitiven vidik – a to je kaj slaba tolažba za kroničnega bolnika, ki je že nekaj tednov izoliran na svojem domu, brez fizičnih stikov z dragimi ljudmi in v stalnem strahu. Vem, da se marsikdo od vas ne boji le okužbe s koronavirusom in bolezni covid-19, ampak vas skrbi tudi dostop do zdravstvenih storitev v primeru poslabšanja vaše kronične bolezni, da sploh ne omenjamo posledic krize na gospodarstvo.

Zato smo v tej številki zbrali nasvete in priporočila, ki vam bodo v pomoč pri spoprijemanju s težavno situacijo in tudi z njenimi posledicami. Poskrbite, da boste času epidemije ohranili fizično in duševno zdravje, posebno če v teh tednih lovite ravnotežje med opravljanjem dela od doma in skrbjo za otroke, ki ne morejo v vrtec ali šolo. Pa ne pozabite na telesno vadbo in zdravo prehrano – zdaj je zdravje kot vrednota še pomembnejše.

Hvaležno ugotavljamo, da se res lahko zanesemo na naše zdravstveno in negovalno osebje. Čeprav pogosto delajo v težkih razmerah in njihovo plačilo ne odraža pravega pomena njihovega dela za družbo, vseeno zavzeto opravljajo svoje poslanstvo.

Preventivna zdravstvena dejavnost je sicer trenutno okrnjena, zdravstveni domovi in bolnišnice delujejo zelo drugače kot smo bili navajeni – a v nujnih primerih ne oklevajte, pokličite svojega osebnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Bodisi da gre za sum okužbe s koronavirusom, težave s srcem ali za zaplet pri obvladovanju sladkorne bolezni, poiščite zdravstveno pomoč.

Iskreno vam želim: ostanite zdravi in poiščite moč, da se spoprimete tako s trenutno situacijo kot tudi z obdobjem, ki bo sledilo. Pravijo namreč, da se ne bomo vrnili v »normalno življenje,« ampak se bomo morali soočiti z novo normalnostjo.

Blaž Kobal, ki ima sladkorno bolezen tipa 1, se je z mamo Magdo v zadnjih tednih srečeval le virtualno. Zato smo tudi njuno fotografiranje izvedli ločeno, vsakega posebej fotografirali ob družinski hiši in nato obe fotografiji sestavili.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

3

VSEBINA

7 10 12 16 22 27 34

36 38 47 OSREDNJA TEMA 5

Priporočila za ravnanje oseb s sladkorno boleznijo v času pandemije bolezni COVID-19

7

Kako se obnašati v času epidemije?

9

Zaradi strahu so prilagodili svoje življenje

10

Kaj skrbi osebe s sladkorno boleznijo?

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN 25

Ljudje smo zelo prilagodljivi

NAJLEPŠI POKLIC NA SVETU 27

Medicinske sestre – nepogrešljiv del zdravstvenega osebja

29

Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema

INTERVJU ZA NAŠE ZDRAVJE 12

»To ni bolezen, to je način življenja« 23

V Slovenijo prihaja nov merilnik sladkorja v krvi

AKTUALNO

31

Ni vseeno, kaj izberete za zdrave zobe in dlesni

14

Kako poskrbeti za duševno zdravje?

32

Napredek v spremljanju in analizi glukoze

16

Vsako jutro načrtujmo nov dan

33

Vadba za izboljšanje koordinacije in ravnotežja

17

Sporočilo starostnikom in njihovim bližnjim

VRTNO VESELJE

18

»Po šestih letih in pol smo prvič mirno spali«

36

22

Preprečujmo zaplete v času epidemije

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

24

Tudi lekarniški delavci so heroji

38

Bo letos imel vsak svoj vrtiček?

Okusno, zdravo in polno vitamina C

VAŠ POGLED

OBRAZI MED NAMI

20

47

»Trenutno je težko, a bo minilo«

4 Sladkorna bolezen MAJ 2020

»Sladkorna bolezen me je tudi obogatila«

Priporočila za ravnanje oseb s sladkorno boleznijo v času pandemije bolezni COVID-19 Splošna priporočila za preprečevanje okužbe z boleznijo COVID-19, ki jo povzroča koronavirus1 ►

Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. ► Ne dotikamo se oči, nosu in ust. ► Če zbolimo, ostanemo doma. ► Upoštevamo pravila higiene kašlja. ► Redno si umivamo roke z milom in vodo. ► Če voda in milo nista na razpolago, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost etanola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 %. ► V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. ► Skrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.

Zakaj morajo biti osebe s sladkorno boleznijo med pandemijo bolezni COVID-19 bolj previdne?

Po doslej znanih podatkih se delež okuženih s koronavirusom med osebami s sladkorno boleznijo ne razlikuje od deleža okuženih v splošni populaciji2. Če imate sladkorno bolezen, torej ne pomeni, da je večja verjetnost, da se boste okužili.

Simptomi bolezni COVID-19 so pri večini obolelih mili in 98 odstotkov okuženih preživi3.

Vendar je potek bolezni COVID-19 povezan s starostjo bolnika in s pridruženimi boleznimi, ki jih ima.

Ljudje s sladkorno boleznijo so med zelo ogroženimi skupinami, pri katerih se bolezen lahko razvije v zelo resni obliki3.

Med obolelimi osebami s sladkorno boleznijo so zabeležili trikrat višjo umrljivost4. Bolezen posebno ogroža starejše bolnike in bolnike s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, srčno-žilne bolezni, kronična pljučna bolezen in sladkorna bolezen).

Dodatni dejavniki, ki zvišujejo tveganje za okužbo oseb s sladkorno boleznijo: ►

slab nadzor ravni krvnega sladkorja (višja raven krvnega sladkorja oslabi imunski sistem), dolgotrajna sladkorna bolezen, ► pretirano čezmerna telesna teža, ► visoka starost, ► kajenje, ► zapleti zaradi ostalih kroničnih bolezni. ►

Zdaj je dobro urejena sladkorna bolezen še posebno pomembna Osebam s sladkorno boleznijo poleg splošnih preventivnih ukrepov diabetologi priporočajo še naslednje posebne ukrepe: ►

Ne hodite v javne prostore in ne izpostavljajte se večjim skupinam ljudi – posebno to velja za starejše. ► Tudi v lekarno ne hodite, če ni res nujno. S pomočjo bližnjih poskrbite, da imate na zalogi dovolj zdravil, inzulina in ostalih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni. ► Poskrbite za dober nadzor krvnega sladkorja s pogostejšimi meritvami. ► Poskrbite za čim boljši nadzor nad sladkorno boleznijo, predvsem si pogosto merite krvni sladkor in ga skušajte vzdrževati na priporočljivi ravni, kar zniža tveganje za okužbo in resnost obolenja, oziroma upoštevajte navodila svojega zdravnika.

►

Poskrbite za zdravo prehrano in ustrezen vnos beljakovin, mineralov in vitaminov. ► Poskrbite za ustrezno hidracijo (vsaj pol kozarca na uro), da bosta krvno-žilni sistem in celična presnova v dobri kondiciji. ► Zmerna telesna vadba krepi odpornost, a pri tem velja previdnost in izogibanje ostalim ljudem. ► Pomembno se je cepiti proti gripi in pnevmokoknim okužbam (cepivo proti tem tudi zniža tveganje za sekundarno bakterijsko pljučnico po respiratorni virusni okužbi). ► Vedno imejte na dostopnem mestu nujne telefonske številke, ki jih potrebujete ob zdravstvenih težavah.

Posebne skupine oseb s sladkorno boleznijo ►

Nosečnice z nosečniškim diabetesom in nosečnice, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1: poskrbijo naj, da raven krvnega sladkorja ni previsoka. Zanje poteka individualni nadzor in telefonsko posvetovanje. ► Za osebe s sladkorno boleznijo, ki morajo biti prisotne na delovnem mestu: če so sicer zdrave, sladkorna bolezen ni kontraindikacija in samo zaradi tega v času epidemije ne morejo na bolniško. Posebno za mlade osebe s sladkorno boleznijo3 ni nobenih omejitev, če upoštevajo navodila za varno delo. Osebe s sladkorno boleznijo so tudi med zdravstvenimi delavci. ► Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo inzulinsko črpalko: v primeru akutnih zdravstvenih težav, kot so na primer bruhanje, driska ali povišana temperatura, naj si pogosteje merijo ketone, nadomeščajo tekočino in dajejo dodatne boluse inzulina po postopkih funkcionalne inzulinske terapije. Povečana raven ketonov namreč lahko nakazuje, da je presnova preklopila na kurjenje maščob namesto glukoze, kar lahko povzroči ketoacedozo (DKA). ► Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo predpisane SGLT2 zaviralce (dapagliflozin, empagliflozin, canagliflozin) in bruhajo, imajo drisko ali povišano temperaturo: ukinejo naj jemanje zdravila (SGLT2 zaviralca) – to vam bo svetoval tudi vaš osebni zdravnik, ki ga v takih primerih obvezno pokličite. S terapijo naj nadaljujejo šele po odsotnosti teh težav. Ta terapija je sicer zelo učinkovita v obvladovanju sladkorne bolezni in jo uporabljajo zelo pogosto (pogosto v kombinaciji z metforminom). ► Ljudje s sladkorno boleznijo in pridruženimi srčnimi boleznimi ali ledvično boleznijo potrebujejo posebno nego. Treba je skušati stabilizirati njihov kardiološki oziroma ledvični status. Številka V nujnih primerih pokličite številko 112. o bolezni za informacije 9 COVID-1 Ukrepi za osebe s sladkorno boleznijo v primerih zdravstvenih težav in okužbe

4 080 14200.0 0)

z boleznijo COVID-19

(od 8.00 do Kot pri vseh virusnih okužbah se lahko pojavi težava z nadzorovanjem krvnega sladkorja.

V takih primerih naj oseba s sladkorno boleznijo nemudoma pokliče svojega osebnega zdravnika.

Potrebe organizma po inzulinu namreč pri virusni okužbi narastejo, zato je nujno prilagoditi tako zdravljenje z zdravili kot tudi prehrano. ► Če oseba s sladkorno boleznijo dobi povišano temperaturo, kašlja, ima izcedek iz nosu ali težko diha, naj obvesti svojega zdravnika in se z njim posvetuje (tudi o testiranju). ► Okužena oseba naj bo v izolaciji 14 dni ali dokler simptomi ne izginejo (kar traja dlje). ► Večina bolnikov ima milo obliko bolezni, ki jo lahko preboli doma. Vzdrževati je treba ustrezno hidratacijo, svetujejo blaženje simptomov s paracetamolom. ► Obolele osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 naj si pogosto merijo krvni sladkor in ketone v urinu. Za vzdrževanje normalne ravni krvnega sladkorja bodo morda potrebne pogoste spremembe v doziranju bazalnega inzulina kot dodatni korekcijski bolusi prandialnega (hitro delujočega) inzulina. ► Hospitalizirani pacienti z resno obliko bolezni potrebujejo pogoste meritve krvnega sladkorja. ► Oralna zdravila, posebno metformin in zaviralce SGLT2, je v določenih kliničnih stanjih treba ukiniti. ► Priporočljiva terapija za nadzor hiperglikemije pri obolelih hospitaliziranih pacientih je inzulin. ► Za osebe s sladkorno boleznijo z zdravstvenimi težavami, ki jih osebni zdravnik opredeli kot zelo hitro in nujno, delujejo urgentne diabetološke ambulante po vsej Sloveniji. ► Diabetološke ambulante imajo tudi posvetovalne telefone, ki delujejo v posameznih zdravstvenih domovih.

Upoštevati je treba tudi vse ukrepe državnih organov na tem področju – preprečevanje širjenja okužbe je naša skupna odgovornost.

Viri 1 https://www.nijz.si/ 2 https://www.diabetes.org/ 3 https://www.idf.org/ 4 https://jamanetwork.com/journals/jama/ fullarticle/2762130?resultClick=1 5 https://www.diabetes-zveza.si/

Zveza društev diabetikov Slovenije Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, E: sloda@siol.net S: www.diabetes-zveza.si

OSREDNJA TEMA: Osebe s sladkorno boleznijo naj bodo posebej previdne

Kako se obnašati v času epidemije?

® Sergeja Širca

»Panika zaradi covida-19 pri osebah s sladkorno boleznijo je popolnoma odveč, vendar se morajo še posebno strogo držati vseh splošnih priporočil. Še posebej naj bodo previdni starejši bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 in pridruženimi boleznimi, ki naj ne hodijo v javne prostore, če to ni nujno potrebno,« je odločno poudaril dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana.

Poleg priporočil, ki veljajo za vse, dr.

Janež posebno izpostavlja, da je dobra urejenost sladkorne bolezni zdaj še bolj pomembna. »S pomočjo svojih bližnjih naj poskrbijo, da bodo imeli doma dovolj zdravil, inzulina in drugih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni – idealno za 90 dni oziroma količino v skladu z Uredbo o omejitvi izdaje zdravil, torej zdravilo za uporabo v humani medicini na recept v količini, ki ustreza zdravljenju bolnika za obdobje enega meseca,« je svetoval dr. Janež.

lezni pomemben napovednik umrljivosti. Te so arterijska hipertenzija, srčnožilne bolezni in sladkorna bolezen.

Na podlagi vseh študij in kliničnih izkušenj ugotavljajo, da pri 81 odstotkih okuženih infekcija poteka blago do zmerno, pri 14 odstotkih resno, pri 5 odstotkih pa je potek bolezni kritičen in med temi bolniki je smrtnost skoraj 50-odstotna,« je pojasnil dr. Janež.

Navaja podatke iz članka1, ki statistično povzema značilnosti izbruha na Kitajskem, v katerem so opisali 72.314 obolelih s covidom-19. »Umrljivost pri obolelih, ki so imeli tudi sladkorno bolezen, je višja: splošna umrljivost je 2,3 odstotka, pri osebah s sladkorno boleznijo pa 7,3 odstotka. Če za covid-19 oboli starejša oseba s sladkorno boleznijo, pa je prognoza še toliko slabša,« opozarja dr. Janež in dodaja, da ostaja nekaj vprašanj, na katera še nimamo odgovora. »Tako ne vemo, ali na obolevnost in potek okužbe vpliva dejstvo, ali ima oseba sladkorno bolezen tipa 1 ali tipa 2. Prav tako ni potrjeno, ali je izid okužbe odvisen od stopnje urejenosti sladkorne bolezni – da bi recimo oseba, ki ima HbA1c pod 7, imela boljšo prognozo kot nekdo, ki ima HbA1c nad 10.«

verjetnosti za okužbo ali za hujše zaplete kot zdrava populacija. »Pomembno pa je zavedanje, da vsaka bolezen oteži vodenje sladkorne bolezni in poveča tveganje za diabetično ketoacidozo. Zato je nujna skrb za dobro vodenje sladkorne bolezni, zdaj pa je bolj kot kadar koli prej bistvena tudi dobra komunikacija med otrokom, starši in zdravniki ter medicinskim osebjem, na katere se obrnite ob kakršnih koli težavah,« je dejal prof. dr. Battelino. Zaenkrat ni zapletov, bojijo pa se, da bo spregledana ali kasneje ugotovljena kakšna diabetična ketoacidoza pri novoodkritih osebah s sladkorno boleznijo.

Tudi otroci in mladi naj upoštevajo ukrepe

Višje tveganje za okužbo, višja umrljivost

»Tudi za otroke, najstnike in mlade odrasle s sladkorno boleznijo je zelo pomembno, da se držijo priporočenih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe, saj je v teh časih bistveno, da poskrbimo za varnost nas in naših bližnjih,« je poudaril prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Dodaja informacijo Mednarodne strokovne organizacije za otroško in mladostniško sladkorno bolezen (ISPAD): otroci s sladkorno boleznijo nimajo večje

Glede na do zdaj znane podatke gre pri bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus (SARS-CoV-2), za okužbo, pri kateri je potek bolezni povezan s starostjo bolnika in pridruženimi boleznimi, ki jih ima. »Osebe s sladkorno boleznijo imajo res večje tveganje za okužbo, saj med njimi beležijo višjo umrljivost, sploh med starejšimi bolniki in tistimi s pridruženimi boleznimi. Podatki z območja Vuhan, kjer se je okužba razširila, so pokazali, da so pridružene bo-

Za otroke, najstnike in mlade odrasle do 24. leta so vzpostavili dežurni telefon 040 82 88 44, ki je vsem dostopen 24 ur dnevno, je povedal prof. dr. Tadej Battelino (desno).

Foto: BRANE BOMBAč

Foto: BRANE BOMBAč

Dr. Andrej Janež (levo) osebam s sladkorno boleznijo svetuje, naj se v primeru kakršnih koli težav posvetujejo s svojim zdravnikom, sicer pa verjame, da so diabetološki centri povsod po Sloveniji organizirani tako, da nudijo pomoč po telefonu.

Za nujne primere delujejo urgentne diabetološke ambulante.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

7

Otroci s sladkorno boleznijo: okužba ni potekala drugače Mednarodna strokovna organizacija za otroško in mladostniško sladkorno bolezen (ISPAD) je bila v stiku z zdravniki endokrinologi iz Vuhana (Kitajska) in Italije, ki so poročali, da niso imeli primerov okuženih otrok in mladih (pod 25 let), ki bi jih morali hospitalizirati.

Poročila teh strokovnjakov za pediatrično endokrinologijo iz žarišč izbruhov covida-19 (ki niso znanstveno potrjena, saj so jih zbrali v pogovoru s kolegi) so prepričljivo pomirjujoča. Kažejo namreč na to, da otroci s sladkorno boleznijo niso imeli drugačnega poteka okužbe kot otroci brez sladkorne bolezni. Do zdaj je že bilo ugotovljeno, da so otroci na splošno manj podvrženi okužbam in zaradi njih tudi manj prizadeti kot odrasli.

Seveda to nikakor ne pomeni, da lahko zapostavljajo splošna navodila. Za otroke in mlade s sladkorno boleznijo splošna priporočila za izogib okužbi s covidom19 veljajo. Jasno je, da vsaka dodatna bolezen otežuje zdravljenje sladkorne bolezni in urejenosti krvnega sladkorja, kar lahko vodi do povečanega tveganja za diabetično ketoacidozo.

Pomen dobre urejenosti sladkorne bolezni Diabetologi tudi sicer poudarjajo izreden pomen dobre urejenosti sladkorne bolezni pri tej okužbi in tudi pri okužbah nasploh. Zato velja v tem obdobju res dobro skrbeti zase in skrbno nadzorovati sladkorno bolezen. Osebam s sladkorno boleznijo v tem obdobju diabetologi priporočajo: 1. Preprečevanje okužbe s covidom-19 • Najbolj pomembno: strogo upoštevajte vsa priporočila, ki veljajo za splošno javnost.

• Ne hodite v javne prostore in ne izpostavljajte se večjim skupinam ljudi – posebno to velja za starejše.

• Tudi v lekarno ne hodite, če ni res nujno.

• S pomočjo bližnjih poskrbite, da imate na zalogi dovolj zdravil, inzulina in ostalih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni za 30–90 dni.

• Poskrbite za čim boljši nadzor nad sladkorno boleznijo, predvsem si pogosto merite krvni sladkor.

8 Sladkorna bolezen MAJ 2020

• Nosečnice z nosečniškim diabetesom in nosečnice, ki imajo sladkorno bolezen tip 1: diabetologi so nad vsemi vzpostavili individualni strokovni nadzor. Zanje poteka individualno, tudi telefonsko posvetovanje. Za nosečnice, ki imajo sladkorno bolezen tip 1, je pomembno, da poskrbijo, da sladkor ni previsok.

• Za osebe s sladkorno boleznijo, ki morajo biti prisotne na delovnem mestu: če so sicer zdravi, sladkorna bolezen ni kontraindikacija in samo zaradi tega v času epidemije ne morejo na bolniško. Posebno za mlade osebe s sladkorno boleznijo ni nobenih omejitev, če upoštevajo navodila za varno delo. Osebe s sladkorno boleznijo so tudi med zdravstvenimi delavci.

• Za testiranje na okuženost s koronavirusom velja enako kot za splošno javnost. Več informacij o tem, ali vas bodo testirali, dobite pri svojem osebnem zdravniku.

2. Ukrepanje v primerih zdravstvenih težav • Če imate kakršne koli zdravstvene težave, pokličite svojega osebnega zdravnika.

• Za osebe s sladkorno boleznijo z zdravstvenimi težavami, ki jih osebni zdravnik opredeli kot zelo hitro in nujno, delujejo urgentne diabetološke ambulante po vsej Sloveniji.

• Diabetološke ambulante imajo tudi posvetovalne telefone, ki delujejo v posameznih zdravstvenih domovih.

• Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo inzulinsko črpalko: v primeru akutnih zdravstvenih težav, kot so na primer bruhanje, driska in povišana temperatura, si pogosteje merite ketone, nadomeščajte tekočino in dajajte dodatne boluse inzulina po postopkih funkcionalne inzulinske terapije.

• Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo predpisane zaviralce SGLT2 in bruhajo, imajo drisko ali povišano temperaturo: ukinejo naj jemanje zdravila (zaviralca SGLT2) – to vam bo svetoval tudi vaš osebni zdravnik, ki ga v takih primerih obvezno pokličite.

Dr. Janež navaja še priporočila Ameriške diabetološke zveze, ki poudarja,

da imajo osebe s sladkorno boleznijo že sicer višje tveganje za okužbe, posebno za gripo in pljučnico. To tveganje lahko znižajo z dobrim nadzorom krvnega sladkorja, ni pa ga mogoče popolnoma odpraviti. Zato vsem osebam s sladkorno boleznijo (tudi otrokom, starejšim od dveh let) priporočajo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam in gripi. Ko se namreč ljudje s sladkorno boleznijo okužijo z respiratornim virusom, se okužba razvije v resno bolezen. Poudarjajo, da se bo naše poznavanje bolezni covid-19 in poteka pri osebah s sladkorno boleznijo še poglobilo. Zaenkrat pa je pri osebah s sladkorno boleznijo razumno predvidevati večje tveganje za razvoj okužbe s koronavirusom. Pridružene bolezni (srčne bolezni, ledvična bolezen, pozna starost in krhkost) pa verjetno še okrepijo težavnost obolenja.

Osebam s sladkorno boleznijo poleg splošnih preventivnih ukrepov priporočajo še naslednje posebne ukrepe: • Zdrava prehrana in ustrezen vnos beljakovin, mineralov in vitaminov.

• Zmerna telesna vadba krepi odpornost, a pri tem velja previdnost in izogibanje drugim ljudem.

• Pomembno se je cepiti proti gripi in pnevmokoknim okužbam (cepivo proti tem tudi zniža tveganje za sekundarno bakterijsko pljučnico po respiratorni virusni okužbi).

• Dober nadzor krvnega sladkorja s pogostejšimi meritvami, kar zniža tveganje za okužbo in resnost obolenja.

• Ljudje s sladkorno boleznijo in pridruženimi srčnimi boleznimi ali ledvično boleznijo potrebujejo posebno nego. Potrebno je skušati stabilizirati njihov kardiološki oziroma ledvični status.

Ukrepi za osebe s sladkorno boleznijo, ki so okuženi s covid-19: • Če oseba s sladkorno boleznijo dobi povišano temperaturo, kašlja, ima izcedek iz nosu ali težko diha, naj obvesti svojega zdravnika in se z njim posvetuje (tudi o testiranju).

• Okužena oseba naj bo v izolaciji 14 dni ali dokler simptomi ne izginejo (kar traja dlje). Upoštevati je treba tudi ukrepe v posamezni državi.

OSREDNJA TEMA: Covid-19 in sladkorna bolezen

• Večina bolnikov ima milo obliko bolezni, ki jo lahko preboli doma.

Vzdrževati je treba ustrezno hidratacijo, svetujejo blaženje simptomov s paracetamolom.

• Obolele osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 naj si pogosto merijo krvni sladkor in ketone v urinu. Za vzdrževanje normalne ravni krvnega sladkorja bodo morda potrebne pogoste spremembe v doziranju bazalnega inzulina kot dodatni korekcijski bolusi prandialnega (hitro delujočega) inzulina.

• Hospitalizirani pacienti z resno obliko bolezni potrebujejo pogoste meritve krvnega sladkorja.

• Oralna zdravila, posebno metformin in zaviralce SGLT2, je v določenih kliničnih stanjih treba ukiniti.

• Priporočljiva terapija za nadzor hiperglikemije pri obolelih hospitaliziranih pacientih je inzulin.

V UKC Ljubljana bolnike z boleznijo covid-19 spremljajo tudi s sistemom telemedicine, kjer s pomočjo vprašalnikov in merilnikov (krvni tlak, pulzni oksimeter in temperaturo) zaznavajo zgodnje poslabšanje zdravstvenega stanja pri pacientu in ustrezno ukrepajo.

Zdravljenje v poskusni fazi, cepiva še ni Ker za zdravljenje covida-19 nimamo specifičnega antivirusnega zdravila, infektologi poročajo o uporabi zdravil, kot so lopinavir, ritonavir, interferon-1b, zaviralec RNA polimerase remdesivir in klorokin.

Najpomembnejše orodje pri spopadanju s to epidemijo pa je cepivo proti koronavirusu, ki ga pospešeno razvijajo raziskovalci po vsem svetu.

Viri 1. Zunyou Wu. Značilnosti in pomembne lekcije ob izbruhu koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) na Kitajskem (povzetek poročila Kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni o 72.314 obolelih). JAMA Network Open. Dostopno na: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2762130?resultClick=1 2. Gupta Ritesh, Ghosh Amerta, Singh Awadhesh Kumar, Misra Anoop. Klinični pomisleki za osebe s sladkorno boleznijo v času epidemije COVID-19.

Science Direct: Sladkorna bolezen in metabolični sindrom: klinične raziskave in pregledi. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1871402120300424

Zaradi strahu so prilagodili svoje življenje ® Sergeja Širca

Zveza društev diabetikov Slovenije je kmalu po nastopu pandemije bolezni covid-19 v Sloveniji pripravila anketo, s katero so želeli ugotoviti, kako se v tej situaciji počutijo osebe s sladkorno boleznijo. Izkazalo se je, da jim zbuja številne skrbi.

Na anketna vprašanja so odgovorili ljudje s sladkorno boleznijo iz vse Slovenije, med njimi prevladujejo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 (50 odstotkov), anketirancev s tipom 2 je bilo 31 odstotkov. Dodati je treba, da za tipom 2 večinoma obolevajo starejši ljudje, ki jih s spletno anketo ne moremo vedno doseči. Med anketiranci je bilo še 6 odstotkov staršev otrok s sladkorno boleznijo, 2 odstotka pa skrbnikov oseb s sladkorno boleznijo (predvsem ljudje, ki skrbijo za starejše svojce).

Zaradi strahu pred okužbo so prilagodili aktivnosti Osebe s sladkorno boleznijo so v anketi navedle, da v teh dneh občutijo določen strah pred okužbo s koronavirusom, zato se odpovedujejo načrtovanim aktivnostim. V nekoliko manjši meri se odpovedujejo tudi odhodom v trgovino in v lekarno – čeprav je osebi s kroničnimi stanji, ki določena zdravila nujno potrebuje, marsikdaj nemogoče odložiti odhod v lekarno.

Anketiranci opažajo vpliv trenutnega stanja v Sloveniji in samoizolacije na njihovo sladkorno bolezen: beležijo odstopanja od normalnih ravni glukoze, sladkorji so višji ali nižji, večkrat si merijo krvni sladkor.

Ogroženost na delovnem mestu Med svojimi pomisleki poudarjajo predvsem opravljanje službe v času pandemije. Ker so anketiranci različnih starosti, je sicer odgovore v celoti težko analizirati.

Vseeno pa velja poudariti, da se veliko oseb s sladkorno boleznijo, ki hodijo v službo, počuti ogroženih zaradi težav na delovnem mestu, zaradi katerih so bolj izpostavljeni možnosti okužbe s koronavirusom. Pogosto namreč nimajo mož-

nosti za delo v izoliranem okolju. Številni so resnično ogroženi zaradi izpostavljenosti okužbi, posebno na določenih delovnih mestih, kjer je stik z ljudmi nujen, kar prinaša možnost okužbe in zapletov.

Mnogi delodajalci zaposlenim ne morejo zagotoviti zaščitne opreme, zato se ljudje s sladkorno boleznijo na delovnem mestu ne počutijo varni.

Osebe s sladkorno boleznijo, ki hodijo v službo, si želijo sistemske rešitve, ki bi jih kot rizično in ogroženo skupino bolje zaščitila. Nekateri anketiranci so izpostavili, da jim osebni zdravniki kljub priporočilu diabetologa nočejo napisati bolniškega staleža, zato se počutijo bolj izpostavljene okužbam. Številni izkoristijo letni dopust, da so lahko doma na varnem in se ne izpostavljajo.

Pogosto delodajalci ne morejo zagotoviti ustrezne zaščitne opreme zaradi pomanjkanja takšne opreme na trgu, kar ljudi še dodatno izpostavlja. Veliko ljudi s sladkorno boleznijo pa si v službi ne upa izpostaviti želje, da bi ostali doma zaradi tveganja za okužbo, saj se bojijo prekinitve delovnega razmerja.

Mnogi se tudi bojijo, da bodo ostali brez službe zaradi trenutnih ekonomskih razmer.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

9

OSREDNJA TEMA: Klicni center DiaMind&Covid-19

Strah ogroža urejenost sladkorne bolezni Osebe s sladkorno boleznijo izpostavljajo tudi strah, ker ne morejo dobiti inzulina za več kot en mesec (ta je zanje praktično življenjskega pomena, uporaba inzulina pa niha in ni vsak dan enaka, ker je odvisna od več dejavnikov). Strah pred pomanjkanjem inzulina lahko ogrozi vodenje sladkorne bolezni: več višjih sladkorjev, če ni v telo vbrizganega dovolj inzulina, obenem pa ljudje zmanjšujejo porcije hrane, da jim ni treba uporabljati inzulina.

V tem času si ljudje s sladkorno boleznijo pogosteje merijo krvni sladkor (to so tudi priporočila diabetologov), zato jim začne zmanjkovati predpisane količine merilnih lističev. To lahko vodi do slabše urejenosti in zapletov sladkorne bolezni, saj si osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 na podlagi izmerjenih sladkorjev uravnavajo dnevne odmerke inzulina, pa tudi pri tipu 2 to lahko poslabša urejenost sladkorne bolezni Anketiranci so izpostavili tudi problem pomanjkanja informacij. Zasledili so podatek o smrtnosti zaradi bolezni covid19 pri osebah s sladkorno boleznijo, obenem pa si ne znajo predstavljati, kaj to zanje pomeni in kako lahko bolje zaščitijo sebe in svoje bližnje.

Želijo si boljše zaščite Ljudje s sladkorno boleznijo si želijo dovolj zaščitnih mask in razkužil za zaščito. Kot ogrožena skupina predlagajo, da bi lahko šli med prvimi v trgovine, ker je dobra urejenost sladkorne bolezni v veliki meri odvisna od hrane. Bojijo se, da v poznejših urah zaradi pomanjkanja ne bodo mogli kupiti npr. zelenjave in sadja.

Skrbi jih tudi omejen dostop do drugih zdravstvenih storitev, saj niso prepričani, da bodo v primeru težav dobili termin pregleda, zato so negotovi. So pa tisti, ki so medicinsko pomoč v zadnjih tednih potrebovali, navajali zadovoljstvo z nasveti, ki so jih dobili.

Zveza društev diabetikov Slovenije je o teh ugotovitvah obvestila Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje in društva diabetikov. Predsednik Robert Gratton zagotavlja, da bodo še naprej spremljali situacijo, v kateri so se zaradi pandemije znašli ljudje s sladkorno boleznijo v Sloveniji.

10 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Kaj skrbi osebe s sla ® Sergeja Širca

Osebam s sladkorno boleznijo, ki se v času epidemije covida-19 znajdejo v stiski, je v tem času zelo v pomoč klicni center DiaMind&Covid-19.

Vzpostavila ga je dr. Karin Kanc Hanžel, zdravnica internistka, diabetologinja, mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka in prva diabetologinja z zasebno ambulanto s koncesijo za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen v Ljubljani. Zaradi epidemije je odpovedala letošnji simpozij o psihološkem vidiku sladkorne bolezni DiaMind. Namesto posredovanja teoretičnega znanja se je spopadla s praktičnimi težavami ljudi s sladkorno boleznijo. Predstavljamo nekaj težav, zaradi katerih so ljudje s sladkorno boleznijo potrebovali njeno pomoč.

Vprašanje: Imam sladkorno bolezen, torej spadam v rizično skupino za potek bolezni covid-19. Ali imam pravico do bolniške odsotnosti, da bom zaščiten pred okužbo s koronavirusom?

Odgovor: V skladu s slovensko zakonodajo sladkorna bolezen ni zadosten razlog za bolniško odsotnost, kljub temu pa priporočam individualen dogovor z delodajalcem. Svojim ljudem s sladkorno boleznijo sem večkrat napisala potrdilo, ki sicer nima formalne teže, a je za njihovega delodajalca pomembno. Poudarila sem, da sladkorna bolezen tipa 1 človeka izpostavi večjemu tveganju za infekcijo. Morda so se lahko na osnovi potrdila z delodajalcem dogovorili za lažje delovne razmere, za delo od doma ali za čakanje na delo.

Imamo pa v Sloveniji izrecno priporočilo, da zdravnik ali zdravnica s sladkorno boleznijo tipa 1 ne sme biti v prvi liniji dela z ljudmi, ki imajo covid-19 (razen če to izrecno želi).

Vprašanje: Ali sem zaradi ranice na mestu, kjer si merim sladkor, bolj dovzeten za covid-19?

Odgovor: Načeloma da, ta ranica je lahko vstopno mesto okužbe. Zato je še bolj pomembno umivanje rok. V hecu pravim: umijmo si roke vsakič, ko gremo mimo kopalnice. Milo na-

mreč razgradi maščobno ovojnico virusa, zato virus propade. Če si pred meritvijo in po njej ni možno umiti rok, svetujem razkuževanje z vsaj 70odstotnim alkoholnim pripravkom.

Vprašanje: Nekatere skrbi, ker so vsi nenujni zdravstveni pregledi odpovedani.

Odgovor: Vsi ljudje s sladkorno boleznijo bodo za vsak pregled dobili kasnejši datum. Ko smo mi prenaročali, smo vsakogar natančno vprašali, kako se počuti, če ima kake težave, če potrebuje zdravila ... Poudarjam: z resnimi stanji nikakor ne odlašajte zaradi epidemije covida-19. Če vas boli za prsnico, če težko dihate ... – takoj na urgenco.

Vprašanje: Ali naj grem na nenujni pregled, na primer slikanje očesnega ozadja?

Odgovor: Oseba s sladkorno boleznijo se o tem odloči sama. Odvisno je predvsem od tega, kdaj je nazadnje bila na pregledu in kako dolgo že ima sladkorno bolezen. Če je sladkorna bolezen dobro urejena, lahko pregled v določenih primerih počaka.

Vprašanje: Ali je na voljo dovolj zdravil za sladkorno bolezen? Kaj pa, če bo mojega zdravila zmanjkalo? Ali lahko dobim več lističev?

Odgovor: Vse lahko pomirim, da so zaloge zdravil in ostalih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni zadostne in ni prav nobenega alarma, da bi jih zmanjkalo. Prav tako lahko vsak dobi več lističev za meritve.

Vprašanje: Dobili smo klic gospe, ki sploh še ni bila pri nas in smo ji zaradi resnosti stanja morali na daljavo na novo uvesti inzulin.

Odgovor: Sicer sem zelo pogrešala osebni stik, da bi gospe v živo razložila, zakaj potrebuje inzulin namesto tablet, a smo zadevo uredili skoraj brez težav.

Na srečo je njena hči medicinska sestra in je pri tem pomagala.

Foto: PIxABAy

dkorno boleznijo?

Klicni center DiaMind&Covid-19 na številki 051 330 099 deluje vsak dan (tudi konec tedna) od 12. do 14. ure.

Vprašanje: Ali lahko preidem na novo inzulinsko črpalko, ki so jo želim?

Odgovor: Obe podjetji, ki v Sloveniji zagotavljata inzulinske črpalke, sta zelo odzivni in postopek teče kot po maslu.

Z vsakim človekom s sladkorno boleznijo se pogovorim o lastnostih črpalk obeh proizvajalcev, nato se vsak sam odloči, katero bo izbral. Proizvajalca izvajata edukacije na daljavo in ljudje mi zdaj že ponosno pošiljajo izpiske svojih črpalk, ki jih nato še skupaj pogledamo.

Vprašanje: Natančno upoštevam omejitve in ne hodim ven, zato se bistveno manj gibam in imam slabše urejeno sladkorno bolezen. To me zelo skrbi.

Odgovor: Svetujem prilagoditev odmerkov inzulina in ustrezno vodenje sladkorne bolezni – na najboljši možni način. Priporočam kak drug način gibanja v okviru doma, na primer telovadbo ob odprtem oknu, ali pa gibanje zunaj, ampak zelo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko je zunaj manj ljudi.

Vprašanje: Skrbi me manj pester nabor hrane, predvsem opažam, da je v trgovinah manj sveže zelenjave. Kako naj zagotovim zdravo prehrano?

Odgovor: Pomislimo na druge jedi, s katerimi lahko nadomestimo zelenjavo.

V lončku denimo lahko vzgojimo mikro zelenje, ki ga sproti žanjemo. Tega sem se lotila tudi sama, najbolj mi je všeč gorčično seme. Poleg tega je zdaj čas za enostavno hrano, saj lahko na primer

iz kisle repe in zelja kuhamo zelo zdrave, enostavne in poceni jedi, kot sta jota in bujta repa. Svetujem, da ne uživamo preveč kruha in sladkarij: če si res želite čokolade, pojejte samo en košček, predvsem pa preverite, kako vpliva na vaš krvni sladkor.

Vprašanje: Tik pred razglasitvijo epidemije so mi diagnosticirali gestacijsko sladkorno bolezen. Kaj pa zdaj?

Odgovor: Za nosečnice je gestacijska sladkorna bolezen velik izziv in ne morejo čakati na konec epidemije. Pri njih so pomembne meritve pred obrokom in 90 minut po njem. Vse potrebno lahko uredimo na daljavo in jim zadeve, če je treba, pokažemo po video povezavi. Skoraj vsak dan mi sporočajo meritve in vse to zaenkrat dobro deluje.

Vprašanje: Imam sladkorno bolezen tipa 1, sem vzgojiteljica v vrtcu in si želim zanositi. Kaj pa, če bom zanosila ravno takrat, ko se bodo vrtci ponovno odprli?

Odgovor: Svetovala sem ji, da je zdaj pravi čas, da poskusi zanositi, saj ima zelo lepo urejeno sladkorno bolezen.

Vodenje sladkorne bolezni tipa 1 v nosečnosti je zelo zahtevno, zato so nosečnice že od prvega dne, ko vedo za nosečnost, na bolniški. Sicer nimamo podatka o poteku covida-19 v prvih tednih nosečnosti, vsekakor pa bi bilo v času epidemije bolje, da prve tedne, dokler nosečnost ni potrjena, ne dela v vrtcu.

Vprašanje: Sem hospitaliziran na svobodnem oddelku v psihiatrični ustanovi in odločiti se moram, ali bom ostal in ne hodil domov ali pa grem domov in se do nadaljnjega ne bom mogel vrniti v ustanovo.

Odgovor: Pogovorila sva se o prednostih in slabostih obeh možnosti, odločil se je, da gre domov. Sicer ve, da ga doma ogrožajo nezdravi družinski odnosi, a ima tam več možnosti za gibanje in bo tudi skušal bolj zdravo jesti.

Vprašanje: Imam sladkorno bolezen tipa 1 in zelo zahtevno službo. Ravno v najbolj kritičnih dneh sem nadomeščala nadrejenega na »prvi bojni liniji«, kjer je bila velika verjetnost, da se srečam s človekom, ki ima koronavirus. Ali je primerno, da grem zdaj, po šefovi vrnitvi, na dopust, saj se res počutim grozno izčrpano?

Odgovor: Svetovala sem, naj gre takoj na dopust, saj sem ocenila, da je na robu izgorelosti. Potrebovala je tudi spodbudo in potrditev, da je naredila dovolj in še več! Te potrditve ni dobila od nadrejenega in bi jo zagotovo čakala zaman.

ZAKLJUČEK »Včasih ljudje potrebujemo samo potrditev, da je popolnoma normalno, če se nam majejo tla pod nogami. Večina nas ima sicer moč, da brez posledic prebrodimo tako težko situacijo. A če dolgo traja, se prej ali slej začneš spraševati, ali si res mehkužen, če se včasih zjokaš.

Naj vas potolažim: vse to je normalno.

In tudi ta situacija bo minila,« pomirja dr. Karin Kanc Hanžel.

Klicni center DiaMind&Covid-19 Klicni center DiaMind&Covid-19 na številki 051 330 099 deluje vsak dan (tudi konec tedna) od 12. do 14. ure. Pokliče lahko vsakdo s sladkorno boleznijo ali njihovi svojci ali prijatelji. Svetujejo o vodenju sladkorne bolezni v kriznem času, o pomanjkanju kakega živila ali zdravila, o vseh zdravstvenih stanjih v kombinaciji s sladkorno boleznijo, o psihični stiski v zvezi s covidom-19 in sladkorno boleznijo ter o povezavi med sladkorno boleznijo, covidom-19 in zdravili.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

11

INTERVJU: Magda in Blaž Kobal

»To ni bolezen, to je način življenja« Blažu Kobalu iz Postojne so sladkorno bolezen tipa 1 ugotovili pri 21. letu. A njegova mama, ki je tudi medicinska sestra, danes pravi, da za njihovo družino to nikoli ni bila bolezen, ampak način življenja.

Po razumljivem začetnem šoku je življenje postalo rutina, ki je ni zamajala niti epidemija.

Foto: OSEBNI ARHIV B. K.

® Urša Blejc

Blaž, kateri so bili prvi znaki?

Da je nekaj narobe, smo ugotovili med počitnicami, leta 2002, ko sem se učil za izpite na fakulteti. Prebral sem celo knjigo, na koncu pa ugotovil, da si nisem zapomnil nič. Bil sem zelo utrujen in nisem se mogel zbrati. Potem mi je mama izmerila sladkor v krvi in takoj smo posumili, kaj je narobe. Šel sem k zdravniku na urgenco in takoj nato v Klinični center v Ljubljano.

znal nisem nobenega bolnika, mlajšega od 50 let.

Največji šok sem doživel na edukaciji o prehrani v bolnišnici in pa ob obisku psihologa, ko sem se zavedel vse resnosti situacije. Ko je zdravnica rekla, da je to običajni postopek za take, kot sem jaz, mi je to dalo misliti, da to res ni gripa, da ostaneš nekaj časa doma in bo minilo.

Pripraviti se moraš, da boš s tem živel vse življenje.

To, da ste vi, Magda, medicinska sestra, je najbrž pomembno prispevalo k ukrepanju?

Ko sva se vrnila z dopusta in sem videla, da je v tistem tednu Blaž shujšal za sedem kilogramov, sem vedela, da nekaj ni v redu, a ga ni bilo enostavno prepričati, da sem ga lahko zbodla v prst. Hotel je še na izpit.

Zakaj ob edukaciji o prehrani? Je ta tako zahtevna?

Takoj v začetku so nas ob edukaciji prijeli malce grobo. Niso povedali, da bomo lahko jedli vse, samo v zmernih količinah, ampak so nam že prvo uro rekli, da bomo na primer lahko na teden pojedli samo eno jajce, ker naj bi bilo samo to zdravo. Šok so bile vse te omejitve.

Kako ste sprejeli sinovo diagnozo kot mama in kako kot medicinska sestra?

Ko sem mu izmerila sladkor na tešče in videla rezultat 23 in še nekaj, si lahko predstavljate, kako mi je bilo. Kot mama sem najprej pomislila, da to ni mogoče, saj to se ne sme in ne more dogajati mojemu otroku. Spoznanje je bilo težko in boleče.

Kot medicinska sestra pa sem vedela, da je treba takoj ukrepati, in z možem sva ga odpeljala z zdravniku.

In vi, Blaž, vam je to zelo zamajalo svet?

Bili ste še zelo mladi. Šok je bil seveda velik. Začneš se spraševati, kaj bo, kako bo, kaj vse boš lahko počel, čému vse se boš moral odpovedati.

V tistem času mi je bila sladkorna bolezen znana le kot bolezen »starejših«, po12 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Kaj je bilo za vas najtežje sprejeti?

Najtežje sem sprejel trajnost sladkorne bolezni, dejstvo, da ni ozdravljiva, in občutek nemoči ob tem.

Magda, ali je sladkorna bolezen v družini kaj spremenila vaš pogled na ostale bolnike, česa morda prej kot nekdo »na drugi strani« niste tako dobro razumeli?

Ko imaš svojo izkušnjo, potem bolje razumeš bolnike, veš, da jih je strah.

Poznaš občutke nemoči in nepoznavanja bolezni. Spoznaš tudi, kako pomembna je vsaka spodbudna beseda in vsaka pohvala.

Kje ste delali?

V ambulanti družinske medicine, vseh 40 let. Ko smo dobili to diagnozo, pa sem se bolj začela ukvarjati tudi s slad-

korno boleznijo, prebrala sem vse v zvezi z njo, šla na vse mogoče seminarje.

Tako zdaj že deset let v ambulanti delam tudi presejalne teste pri diabetikih, najprej poleg redne službe, zdaj kot upokojenka pa enkrat na teden.

Koliko je to znanje pomagalo doma?

Gotovo se je bilo lažje spopasti z boleznijo in jo obvladovati. Ko je bolan en član, se spremeni življenje celotni družini. Vsi smo se začeli bolj zdravo prehranjevati. Za vsak obrok smo merili, koliko ogljikovih hidratov vsebuje in koliko enot inzulina potrebuje ...

Blaž, kdo vam je še pomagal v stiskah?

Razumevanje in podporo sem čutil na vseh straneh. Pri družini, takratni punci, ki je danes moja žena, pri medicinskem osebju, ki je bilo zelo prijazno, razumevajoče, zdravnikih. Skratka, nikoli se nisem počutil sam ali osamljen. To je zelo pomembno, saj mislim, da se soočenje, zdravljenje in življenje s sladkorno boleznijo začne pri človeku samem, v njegovi glavi.

Ali ni težko, ko se je treba vse življenje toliko ukvarjati s prehrano, gibanjem, preračunavanjem ...?

To traja pol leta, potem pa vse postane rutina. Zdaj se zdravim z inzulinsko črpalko in je niti ne čutim več, pozabim nanjo. Postane del življenja, sprejmeš jo in te ne moti več toliko. Bolj me drugi opozorijo na to, da imam sladkorno bolezen. Sicer pa ljudje živijo še s težjimi boleznimi.

Ko imaš rad samega sebe, ti tudi ni težko ustrezno skrbeti zase in se zavedati, da z uspešnim zdravljenjem po-

Zakaj ste se tako odločili, Blaž?

Ker kot tehnik pri telekomunikacijski družbi delam s strankami, smo vsi skupaj na začetku epidemije veliko razmišljali o tem, ali je zame varno, da sem na delovnem mestu. Posvetoval sem se tudi z diabetologom in delodajalcem.

Ob ustrezni zaščiti, ki sem jo dobil, naj bi bila možnost okužbe zelo majhna.

Seveda pa je tudi razkuževanje rok postalo navada.

magaš sam sebi in si ne povzročaš dodatnih težav, ki te sicer čakajo po več desetletjih sladkorne bolezni.

Je za mlade bolnike to vseeno težje?

Veliko sem se spraševal, kdaj je bolje zboleti, če ti je že tako usojeno. Ko si še otrok, najstnik ali že starejši. Imam znance, kjer so zboleli že kot majhni otroci in ti s tem že rastejo. Pri meni je prišlo naenkrat. Prej si »normalen«, lahko greš prijatelji na pijačo, zabavo, nobenih posebnih skrbi nimaš, potem pa moraš nenadoma prilagoditi življenje in ni več vse tako brezskrbno. A osebno sem vesel in hvaležen, da sem zbolel pri 21 letih in da sem doživel tudi vse tisto prej.

Kako vpliva na bolezen sprememba rutine, morda dodaten stres?

Stresa ne čutim. Rutina se veliko ni spremenila, merjenje sladkorja v krvi je postalo avtomatično ob določenih urah.

Edino, kar vsi v družini pogrešamo, je

Svetuje pri premagovanju težav in pripomore h kakovostnejšemu življenju.

Kaj pa vloga mam (in očetov), če ima sladkorno bolezen njihov otrok?

Pomembno je, da vsa družina sodeluje pri zdravljenju sladkorne bolezni. Pri nas smo se kot družina še bolj povezali.

Otrok se mora doma počutiti dobro in varno, pomagati mu je treba premagovati težave, ki so v začetku velike. Zavedati se mora, da je sladkorna bolezen tu za vse življenje in jo bo treba obvladovati, z njo živeti, se o njej pogovarjati.

Ljudje danes več vedo o sladkorni bolezni?

Zagotovo, o tem se več piše, o tem se več govori, včasih je bila stigma in res

Je bolezen vplivala na vašo poklicno pot?

Gotovo je nekoliko vplivala na izbiro poklica, nisem pa se k sreči nikoli počutil, da me omejuje pri uresničitvi poklicne poti. Dobro je, da imam razgibano, terensko delo, kjer je veliko časa za samokontrolo. Imam tudi vso podporo delodajalca, zato z mojim delom in mojo boleznijo nismo v konfliktu.

Foto: OSEBNI ARHIV B. K.

Kako so vrstniki in drugi ljudje gledali na vas? Se je njihov odnos do vas kaj spremenil?

Bolezni nisem nikoli skrival. Prve mesece sem se počutil kot neke vrste zdravnik, ko sem prijateljem in znancem na široko, veselo in strokovno razlagal o sladkorni bolezni. Takrat ni mogel vsak vsega izvedeti na internetu in večina o tem ni vedela veliko. Ko sem jim razložil, so to vsi lepo sprejeli. Pri prijateljih sem naletel na razumevanje in občutek, da jih zame skrbi in jim je mar. Vlivali so mi pogum. To, da te družba sprejme, je zelo pomembno.

več gibanja, ki je pomemben dejavnik pri obvladovanju krvnega sladkorja in splošnem počutju. Pogrešamo tudi družinske izlete v hribe, čofotanje po bazenih.

Magda, kakšen bolnik je Blaž, »priden«?

V začetku se je res dosledno držal vseh navodil, zdaj pa vem, da si ob posebnih dogodkih tudi kdaj privošči kakšen prekršek. Sicer pa je dieta ob sladkorni bolezni pravzaprav enaka zdravi prehrani. In za nas to nikoli ni bila bolezen, ampak način življenja.

Magda, vi zdaj Blaža verjetno vidite manj?

Midva z možem sva upokojena in sva doma. Drživa se vseh navodil in se z mlado družino ne druživa, ker živimo ločeno.

Seveda pa zelo pogrešava vnuke.

Na delu je ostal kljub novemu koronavirusu in z njim povezanimi tveganji za sladkorne bolnike?

Res sem menila, da bi bilo mogoče bolje, če bi ob izbruhu epidemije ostal doma, glede na njegovo delo. A če on meni, da ob primerni zaščiti lahko dela, njegovo mnenje šteje.

Kako pomembna je vloga medicinskih sester pri vodenju bolnikov s sladkorno boleznijo?

Velika. Zdravstvena vzgoja je težak in dolgotrajen proces. Medicinska sestra mora biti izobražena in odgovorna, da bolniku pomaga pri izboljševanju zdravja in preprečevanju kroničnih zapletov.

bolezen, zdaj pa jo že tudi družba jemlje kot način življenja.

Blaž, kaj je sladkorna bolezen za vas danes – spremljevalka, breme, ovira ali kaj drugega?

Zame je zvesta tiha spremljevalka, zelo majhno breme in zelo majhna ovira, če jo že sploh lahko tako imenujem. 99 odstotkov stvari, ki jih v življenju rad počnem, lahko kljub bolezni uresničujem.

In vi, Magda, ste zadovoljni s tem, kako se je življenje uredilo?

Menim, da se je sin kar dobro znašel in spoprijel s svojo boleznijo. Živi normalno življenje, ima družino, službo, ki ga veseli, midva z možem pa tri prekrasne vnuke. Ja, zadovoljna sem.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

13

AKTUALNO: Ko se znajdemo v novi, nepoznani situaciji

Kako poskrbeti za duševno zdravje? ® Ana Munda, mag. psihologije, Interna klinika UKC Ljubljana

Obdobje, v katerem smo se znašli, je polno negotovosti. Poraja se nam veliko vprašanj, na katera si pogosto ne znamo odgovoriti.

Za krizne situacije, s katero se soočamo tudi v času epidemije s koronavirusom, je značilno in povsem normalno, da se počutimo negotovi, zaskrbljeni glede prihodnosti, saj ne vemo, kaj nas čaka, kako se bo izšlo.

Mnoge pestijo skrbi glede morebitne okužbe njih samih ali njihovih bližnjih; veliko je strahov in občutka izgube nadzora nad situacijo. Vsa ta občutja so povsem normalen odziv na dane razmere in v teh dneh lastne večini ljudi na našem planetu. Znašli smo se v povsem novi in nepoznani situaciji, o kateri še vedno nimamo dovolj informacij, zato jo težko nadzorujemo in težko načrtujemo svojo prihodnost. Nekaj nadzora nad potekom epidemije imamo na način, da spoštujemo ukrepe in s tem soprispevamo pri preprečitvi širjenja virusa, predvsem pa imamo možnost nadzirati, kako bomo preživeli vsak dan posebej in kako se odzivamo na trenutno dogajanje; nadzorujemo lahko naše misli, čustva in vedenja.

V trenutni situaciji lahko vidimo različne odzive ljudi in njihove načine spoprijemanja. Vsi smo soočeni z realno možnostjo okužbe s koronavirusom, karanteno in ostalimi omejitvami, ki pri večini ljudi predstavljajo vir stresa, vendar situacija sama po sebi še ni stresna; raven stresa, ki ga posameznik doživlja, je odvisna od tega, kako gleda na situacijo, kako jo razume, kako si jo razlaga in kaj od nje pričakuje. Kakšen je posameznikov odziv, je odvisno od njegovih osebnostnih značilnosti, starosti, zdravstvenega stanja, socialne opore, materialnega stanja, preteklih izkušenj, prepričanj ipd.

Mnogi se težko soočijo s težavami Nekatere skupine ljudi se lahko bolj intenzivno odzovejo na nastalo situacijo.

14 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Mislim predvsem na otroke in starejše, ljudi s psihičnimi motnjami in osebe s kroničnimi obolenji, tudi s sladkorno boleznijo. Tesnobnost, zaskrbljenost za lastno zdravje je lahko pri osebah s sladkorno boleznijo bolj izražena. Nekatere psihične motnje, predvsem depresivne in anksiozne, se pri osebah s sladkorno boleznijo pojavljajo pogosteje kot sicer v populaciji brez pridruženih bolezni, zato lahko tudi v tem času pričakujemo porast omenjene simptomatike. Poleg tega se je pri večini ljudi prekinila oz. spremenila vsakodnevna rutina, kar se lahko odraža tudi v spremenjenem načinu prehranjevanja in gibanja, kar pa je pri osebah s sladkorno boleznijo neposredno povezano z urejenostjo glikemije. Tudi povišana raven strahu in tesnobnosti lahko prispevata k slabši samooskrbi v teh dneh. Tesnoba, strah, jeza, razdražljivost, potrtost, dolgčas, težave s spanjem in koncentracijo ipd. – vse to so normalni odzivi na situacijo. Pomembno je, da te občutke sprejmemo in razumemo, da so v dani situaciji ustrezni, vendar ne smemo dopustiti, da povsem prevzamejo nadzor nad našim življenjem.

Tako kot ima epidemija svoj potek, tako gremo tudi ljudje pri soočanju s težkimi dogodki, situacijami skozi nekaj

faz. Te faze niso enako dolge in težko je potegniti jasno ločnico med njimi, tudi njihovo trajanje je odvisno od več dejavnikov – posameznika, podpore, ki jo ima v okolju, in drugih okoliščin. Čustven odziv, predvsem močan strah, je bil pri večini ljudi najverjetneje najmočnejši v prvi fazi, fazi šoka, ko smo izvedeli za epidemijo in smo se bili primorani v sorazmerno kratkem času odzvati in prilagoditi na vse ukrepe. Verjetno so bili pogosti trenutki, ko se nismo uspeli pomiriti in smo razmišljali o virusu, možnih okužbah ipd. V naslednji fazi ljudje pogosto zanikamo nastalo situacijo in se borimo proti temu, da bi si priznali, kaj se je zgodilo, želimo si, da se to ne bi zgodilo in da bi bilo vse še vedno tako kot prej. Nekateri si zatiskajo oči pred nastalo situacijo in si lajšajo čustveno stisko na način, da se zakopljejo v delo, iščejo uteho v hrani, psihoaktivnih snoveh ipd., kar vse so manj konstruktivni načini soočanja s težavami. Nihanje razpoloženja je povsem normalno, težava nastane, kadar negativna občutja vztrajajo in se krepi občutek nemoči, brezizhodnosti in nas dogajanje okoli nas ohromi. Trenutno pa smo v fazi predelave, pri večini ljudi se ponovno krepi občutek varnosti, vrača se nam energija, zani-

Osebe s sladkorno boleznijo imajo prednost Dnevu je treba dati strukturo. Zaželeno je, da načrtujemo dejavnosti v dnevu in si pripravimo urnik, ki se ga potem poskušamo držati.

Osebe s sladkorno boleznijo imajo mogoče v vsem tem tudi eno prednost.

Skrb za sladkorno bolezen predstavlja v njihovem življenju določeno rutino, rutina pa daje občutek varnosti. Normalnost vsakdana lahko vzdržujejo z rednim merjenjem krvnega sladkorja ter načrtovanjem in pripravo obrokov. Če v preteklosti pri tem posamezniki niso bili najbolj dosledni, je lahko zdaj pravi čas, da so bolj sistematični, natančni in vestni pri skrbi za sladkorno bolezen, saj bodo s tem pridobili občutek nadzora.

V svoj urnik lahko umestimo nove, prijetne aktivnosti, za katere prej ni bilo dovolj časa, ali pa si poskušamo čas načrtovati tako, da se čim bolj približamo starim navadam in načinu življenja pred epidemijo. Razmislimo lahko, kako ohraniti ali prilagoditi navade, strategije, ki so se v preteklosti izkazale kot uspešne. Če so se posamezniki udeleževali skupinskih vadb, ki so jih obiskovali skupaj s prijatelji, lahko zdaj te prijatelje pokličejo in drug drugega spodbujajo k vadbi doma.

Telesna vadba je koristna pri uravnavanju krvnega sladkorja in ugodno vpliva na zniževanje tesnobe. Pomembno je, da si zastavimo cilje, ki jih lahko dosežemo. Od sebe ne smemo pričakovati preveč, sploh če v preteklih dneh nismo bili aktivni, saj lahko previsoki cilji, ki jih ne moremo doseči, zmanjšujejo motivacijo. Ljudje lahko razmislijo, katera oblika vadbe jim ustreza, pri čem se počutijo dobro, kakšne so njihove trenutne

sposobnosti, kakšne možnosti imajo za vadbo in si glede na to pripravijo načrt.

Vsak korak šteje.

V časih, ko smo veliko doma, je lahko tudi hladilnik precej bolj vabljiv kot sicer, zato je dobro, da tudi obroke načrtujemo vnaprej in se tega poskušamo držati. Če ima posameznik težave z nadziranjem količin zaužite hrane in če vodi dnevnik prehrane, je priporočljivo, da zapiše sestavo in količine obroka še pred jedjo.

Načrtujmo tudi čas za skrbi Zaželeno je, da je del dnevne rutine tudi čas za skrbi. Namenimo jim lahko npr. 20 minut na dan, ob točno določeni uri. V času, namenjenem za skrbi, aktivno razmišljajmo o vseh stvareh, ki nas obremenjujejo. Te stvari si lahko tudi zapišemo. Preostali del dneva pa misli o bolezni in njenih posledicah odženemo stran. Če se prikradejo, jih odložimo na vnaprej določen čas, čas za skrbi. Odlaganje skrbi na za to namenjeni čas postaja z vajo vse bolj enostavno, mi pa dobivamo občutek nadzora.

Kljub temu da smo trenutno omejeni v socialnih stikih in se ne moremo fizično družiti z ljudmi, ki so nam blizu, pa je pomembno, da ohranjamo socialne odnose. Na srečo živimo v času, ko nam to omogočajo najrazličnejša telekomu-

nikacijska sredstva. Dobro je, da z ljudmi delimo svoja čustva, skrbi, doživljanja in se s tem razbremenimo. Pomembno pa je, da se naši pogovori ne vrtijo zgolj okoli aktualne teme (epidemije), ampak se poskušamo pogovarjati tudi o drugih, bolj prijetnih stvareh.

Pri načrtovanju dneva lahko določimo tudi čas, ob katerem bomo spremljali novice. Ni potrebe, da bi novice poslušali ali gledali večkrat dnevno, saj utegne tudi to povečevati občutja tesnobe. Dovolj je, da pogledamo ena poročila na dan, da smo seznanjeni z aktualnim dogajanjem. Vsekakor je spremljanje novic odgovorno, vendar je treba izbirati zanesljive vire informacij in se izogibati tistim, ki objavljajo izključno negativne vidike ter spodbujajo nezaupanje v pristojne službe.

Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka?

Kadar so simptomi tesnobe in stresa tako hudi, da posameznik običajnih vsakodnevnih aktivnosti ne zmore več opravljati, trpi zaradi motenj spanja, uživa povečane količine alkohola oz. drugih psihoaktivnih snovi, je dobro, da poišče strokovno, psihološko ali psihiatrično pomoč. Če so bili posamezniki pred epidemijo vključeni v kliničnopsihološko ali psihiatrično obravnavo, je najbolje, da poiščejo pomoč pri svojem psihologu oz. psihiatru.

Trenutno je aktivnih kar nekaj telefonskih linij za pomoč ljudem v stiski. Če je pri osebah s sladkorno boleznijo samooskrba zaradi hude psihične stiske močno otežena, je dobro, da se obrnejo tudi na svojega diabetologa ali osebnega zdravnika.

Vse težke situacije in preizkušnje v življenju imajo tudi svojo pozitivno stran. V teh časih se pogosteje sprašujemo o smislu življenja in ugotavljamo, kaj je resnično pomembno.

Tako kot vse bo tudi to stanje minilo. Lahko pa nas ta situacija naredi osebnostno močnejše, odpornejše na stres in nam daje priložnost, da spoznamo kaj novega o sebi, družbi in svetu, v katerem živimo.

Foto: BRANE BOMBAč

manje, želje, načrti za prihodnost, hkrati pa se spopadamo s posledicami. Ko bomo uspeli to doživeto izkušnjo uporabiti kot temelje za naše življenje v prihodnosti, se iz nje nekaj naučiti in pridobljene izkušnje vključiti v perspektivo svojega življenja, bomo lahko rekli, da smo v zaključni fazi, v fazi vključitve izkušnje.

Pripravljeno v skladu s priporočili WHO, WCCBT in priročnikom Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih

Sladkorna bolezen MAJ 2020

15

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sožitje doma v osami epidemije

Vsako jutro načrtujmo nov dan ® Mag. Ksenija Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Njena dobra izkušnja, ki nam jo je posredovala, je koristna predvsem zdaj, ko živimo doma sami ali v zaprtem krogu svoje družine. Usmerja nas v uporabo učinkovitega domačega zdravila za lepše sožitje – da si vsako jutro človek sam kot posameznik zavestno naredi načrt smiselnega poteka in razporeda dneva, družina pa se o tem pogovori in dogovori skupaj.

Po več tednih osame se občutek osamljenosti in ujetosti poglobi. Tedaj je primerno, da človek uporabi to zanesljivo orodje, da zavestno načrtuje smiselni potek dneva. To je enako koristno, če živi sam ali če je v skupni osami družina.

Kako to naredimo?

Po zajtrku je čas za načrt Zjutraj po zajtrku naredimo stvaren načrt za ves dan: kaj, kdaj in kako bom počel ves dan, v družini pa še razdelitev nalog za vso družino: kdo bo danes kaj naredil. Na primer: • učenje (kdo in kaj individualno, kdo in kaj skupno), • telovadba, • priprava kosila, • po kosilu družabna igra (takšna, ki nas močno doživljajsko pritegne in poveže), • nato spet uro ali dve individualnega dela ali učenja, • če je mogoče in smiselno: skupno delo na vrtu, pri sistematičnem pospravljanju hiše (klet, podstrešje ...), • morda skupni ogled filma, • večerja in • pred počitkom skupni sklep dneva: ko vsak družinski član pove, kaj ga je ta dan obogatilo, kaj se je naučil, doživel in kaj je pogrešal; krščansko verna družina ali posameznik pri tem prebere odlomek iz Svetega pisma, se zahvali za dan in se v molitvi spomni drugih ljudi, njihovih stisk in dobrega, ki ga občudujemo pri njih.

16 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Foto: DAVID KRANER

Prostovoljka Fani nam je pred dnevi iz osame ob sedanji pandemiji nove viroze napisala: »Pred živčnostjo v osami me rešuje smiselno strukturiran dan, načrtovan vedno znova posebej. Po pravilu majhnih korakov, ki smo se ga učili v skupini.«

Da se izognemo nepotrebnim prepirom, vsak dan določimo, koliko časa bo vsak sam ter koliko in kdaj bomo skupaj.

Ko smo skupaj, delajmo kaj smiselnega – kar smo se dogovorili in se vsi zavedamo, da je koristno.

Naučimo se lepe pogovorne kulture V teh razmerah je dobra priložnost – in pereča nujnost, da se izognemo jalovim prepirom, ki smo jih navajeni v vsakdanji rutini, zlasti ko smo živčni in naveličani vsega. Izognemo se jim z zavestnim učenjem lepe pogovorne kulture, za katero se trudimo v naših skupinah in družabništvu za kakovostno staranje.

Kaj je pri tem važno? Najprej to, da smo pri drugem zavestno pozorni na tisto, kar je v tem trenutku na njem ali v njegovih besedah lepo in dobro; če tega ne moremo najti, pobrskajmo po spominu nazaj in se spomnimo trenutka, ko nas je navdušil s tem, kar je naredil, kakor se je obnašal ali kar je povedal. Skratka: »prižgemo lučko« v svojem doživljanju njega – s tem si naredimo najboljše razmere za lepo komuniciranje z njim.

Naš cilj, ki ga želimo doseči pri učenju lepe pogovorne kulture z vsakim človekom, je: doživljati v sebi pet dobrih vidikov o njem na enega slabega. To pomeni, da mu bom v komuniciranju povedal ali naredil pristno pet lepih stvari na eno neprijetno.

Ta učni cilj osvajamo, ko sami govorimo drugemu ali drugim v družini, prav tako pa tudi, ko govori drugi in ga poslušamo; pri poslušanju sem zavestno pozorna na tiste njegove besede in misli, ki so mi všeč, medtem ko tisto, kar mi ni, pustim vnemar. Pri tem pomaga tudi pogovorno pravilo, da ostajam pri osnovni vsebini pogovora, dokler ni dorečena; to pravilo namreč največkrat prelomimo, ko se obesimo na neko nebistveno malenkost, ki jo je rekel drugi, ni pa prav nič bistvena za vsebino, o kateri se pogovarjamo.

Zakaj potrebujemo strukturiran čas? Človeku, ki je navajen stresnega delavnika, se teden ali dva počitniške razpuščenosti prileže. To je odmor, ki ga potrebujemo. Ko pa to traja dlje, kakor zdaj ob osami v epidemiji, ponovno po-

AKTUALNO: V času epidemije covida-19

Sporočilo starostnikom in njihovim bližnjim

Majhni otroci, veliko improvizacije Ko so otroci majhni, je pri dnevnem ritmu in organiziranosti dneva treba bolj improvizirati. Naj ne manjka igrivosti, zato zaplešite skupaj, uprizorite družinsko igro, vaši hišni ljubljenčki bodo neposredni gledalci, na daljavo pa bodo vašo predstavo radi gledali stari starši. Naredite album svojih popotovanj itd.

Vseeno pa naj poudarim, da vzgoja otrok in razvoj dobrih odnosov med staršema tudi ob majhnih otrocih lahko uspeva samo v varnem okviru osnovnega dnevnega ritma in ob vztrajanju v trdni vrednostni usmeritvi, kjer je jasna osnovna življenjska usmeritev, kaj se mora in česa se ne sme, ter da si vsi odrasli usklajeno prizadevajo za uresničevanje zadanega.

Marsikaj od povedanega na svoj način že počnete, toda dodatna spodbuda v teh časih najbrž nikomur ne škodi. Bodite zdravi in imejte se lepo!

Dragi starostniki in njihovi bližnji, kot sledite v novicah, se bolezen covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (koronavirus), pri nas ter drugod po Evropi in svetu še vedno širi. Zato vas prosimo, da v teh dneh osebne stike še naprej omejujete na kar najmanjše število ljudi, in obiske (tudi v domačem ali prijateljskem krogu) na tiste nujno potrebne, npr. za dostavo hrane, zdravil, skrb za bolne ...

Kot veste, ste starostniki v času te epidemije ena najbolj ranljivih skupin, zato je toliko bolj pomembno, da se vi in vaši svojci (tudi mladostniki in otroci v istem gospodinjstvu) tega držite. Vsak človek, ki ga srečate in povabite v ožji krog, ima namreč svoj krog ljudi, s katerimi se srečuje, in ti zopet svoj krog ljudi, kar pomeni, da če se okuži samo en člen te verige, je možnost okužbe tudi za vas in za vaše svojce večja.

Kot je bilo v preteklih tednih večkrat poročano, gibanje v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi (nakupi, obiski na banki, pošti itd.) omejite na najnujnejše; če je le možno, naj gre tja mlajši in najbolj zdrav član gospodinjstva, ki naj bo od ljudi, ki jih sreča, vsaj 1,5 metra daleč. Hkrati skrbite za dobro higieno rok: vsakič, ko se vrnete domov, si umijte roke z milom.

Svetujemo vam tudi, da skrbite za svojo odpornost in odpornost svojih bližnjih: če ste zdravi svetujemo redno hojo ali drugo telesno vadbo doma ali na prostem (vendar bodite tudi pri tem pozorni, da se držite predpisane omejitve gibanja in da hodite ven le s tistimi, s katerimi živite skupaj – torej v istem gospodinjstvu, do ostalih ljudi pa ves čas vzdržujte vsaj 1,5 metra razdalje).

V tem času, ko se obdobje izolacije daljša, je še posebej pomembno, da skrbimo drug za drugega. Bolj kot kadar koli so pomembni vaši stiki z osamljenimi in ostarelimi v vašem kraju. Čeprav se v naslednjih tednih ne boste srečevali, vas prosimo, da vzdržujete redne stike po telefonu. Tako boste lahko dovolj zgodaj ugotovili, če kdo – zaradi pomankanja hrane ali bolezni – potrebuje pomoč, drug drugemu pa boste tudi v oporo. Koronavirus se po telefonu ne širi.

Strah naj ne bo ovira, da bi pomagali bližnjemu, lahko pa nas opomni, da je pri pomoči treba ravnati preudarno. Če zboli kdo od vas ali vaših bližnjih, se ravnajte v skladu z navodili infektologov in drugih pristojnih. Ob sumu na okužbo ali če bo pri kom okužba potrjena in bo svetovano zdravljenje doma, ga/jo – če je le možno – osamite v posebno sobo; izolacijo v vikendih ali drugih osamljenih stavbah zaradi pomanjkanja možnosti pomoči ob bolezni odsvetujemo, prav tako v trenutnih vremenskih razmerah ne pride v poštev izolacija zunaj, saj slabe razmere poslabšajo vsako okužbo.

Za bolne je, ne glede na vrsto okužbe, treba skrbeti.

Zaradi zmanjševanja širjenja okužbe naj za bolno osebo skrbi le ena oseba, po možnosti tisti, ki je najbolj zdrav in ki ima najmanj pridruženih bolezni. Ostali naj se stika izogibajo. Če sumite, da je zbolel kdo izmed osamljenih ljudi, s katerimi ste v stiku po telefonu, se uskladite med seboj (posebej če je s to osebo v stiku več ljudi) in organizirajte, da gre do te osebe ter ji pomaga le en, najbolj zdrav človek, oz. se držite navodil pristojnih organov (na občinskem nivoju pomoč organizira civilna zaščita, na katero se lahko obrnete z vprašanjem, kako ravnati, po vsej Sloveniji pa ranljivim skupinam pomaga tudi Slovenska Karitas).

Lep pozdrav.

Foto: DAVID KRANER

trebujemo strukturiran čas. Zdaj, ko smo sami ali kot družina v karanteni, je to nujno potrebno. Strukturiran dan nam daje trdnost in varnost, da se v novih razmerah človeško razvijamo sami osebno in naše družine. Modrost malih korakov, ki jo je poudarila kolegica Fani iz svoje dobre izkušnje, pa utrjuje potrpežljivost in vztrajnost v osebnem in družinskem razvoju.

Ana Ramovš, dr. med., v imenu ekipe Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Sladkorna bolezen MAJ 2020

17

Foto: ADOBESTOCK

AKTUALNO: Učenje uporabe inzulinske črpalke na daljavo

»Po šestih letih in pol smo prvič mirno spali« ® Danica Ostanek, Zdenka Vogrič, Polona Bajda, Damijana Zakrajšek

Covid-19 je v življenja večine prinesel precejšnje spremembe. S čisto vsakdanjimi ovirami pri druženju, nakupovanju in sprehodih se srečujemo vsi. Mnogi izmed nas pa smo se soočili tudi s čisto drugačno obliko opravljanja svojega dela.

Učenje uporabe zahtevnega medicinskega pripomočka, kakršen je inzulinska črpalka, nas je postavilo pred zanimive nove izzive.

Natančen proces učenja Predpis inzulinske črpalke za vodenje zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 je prvi korak na poti uporabe naprave.

Sledi mu dogovor z edukatorko, ki proces učenja vodi po natančno določenih korakih, da je uporaba pripomočka varna in da je uporabnik pri tem suveren in samostojen.

Edukatorka novemu uporabniku razloži razlike med načinom vodenja sladkorne bolezni na inzulinski črpalki in vodenjem, ki ga uporablja zdaj. Roko18 Sladkorna bolezen MAJ 2020

vanje z inzulinsko črpalko ni hudo zapleten postopek, potrebuje pa kar nekaj vaje. Skozi ta proces gre novi uporabnik pod budnim očesom edukatorke, ki mu vse postopke natančno razloži in pokaže.

Sledi nekaj vaje doma, kratka ponovitev in čisto zaresen priklop na inzulinsko črpalko. Ta se običajno izvede ob prisotnosti izbranega diabetologa, ki izračuna in predpiše začetne nastavitve na črpalki. Seveda je treba dodati, da potek učenja ni uniformiran, ampak vedno prilagojen vsakemu posamezniku.

Oviran osebni stik zaradi karantene V obdobju covida-19 smo bili postavljeni pred dejstvo, da učenje, kot smo

ga izvajali do zdaj, ni bilo več možno.

Novi in ponovni uporabniki so nam postavljali vprašanja, kako naprej. »Imam novo naročilnico, ki mi bo zapadla.« Iskale smo rešitev in predlagale učenje na daljavo.

Preprosta orodja za komunikacijo na daljavo Današnja tehnična orodja nam omogočajo zelo osebne stike na velikih razdaljah, ki smo jih z veseljem izkoristile, in tudi tistim posameznikom, ki jim tehnologija ni najbližje, omogočile varno, osebno in nazorno učenje uporabe pripomočka.

Nekaj izkušenj smo imele že z odčitavanjem inzulinskih črpalk na daljavo in

pošiljanjem podatkov izbranemu diabetologu. A to ni bilo to. Učenje na daljavo je največkrat bolj zahteven in kompleksen proces. Na ponujeno možnost učenja na daljavo po video ali telefonskem klicu so se uporabniki odzvali različno. Nekateri so se takoj odločili in učenje je steklo, drugi pa so se raje odločili počakati. Ker se je izkazalo, da bo čakanje daljše od dveh tednov – ob oddaji prispevka se izteka že peti teden izolacije –, so se opogumili tudi tisti, ki na začetku niso bili čisto prepričani, da je to dobra izbira.

Tudi edukatorke smo previdno stopile v te čevlje, a se nam je obrestovalo. Porabimo sicer nekoliko več časa kot ob osebni edukaciji, imamo pa čedalje več zadovoljnih uporabnikov.

črpalko, pošlješ odčitke in tako rekoč vodiš sladkorno bolezen na daljavo. Če slučajno glede vodenja preko interneta kdo okleva, naj povem, da se ne sme bati, kajti na koncu vidiš, da se vse da, če imaš voljo ti, predvsem pa tisti okoli tebe. Torej na internet in lepim cukrom naproti!«

nam je bila v veliko pomoč še v naslednjih tednih. Zdravnica nam je vsak teden sproti svetovala spremembe glede na poročila. Pregled po video konferenci je tudi bil nekaj novega in zelo dobrodošlega. Ne predstavljamo si, kako bi nam brez podpore in potrpežljivosti edukatorke in zdravnice uspel prehod na črpalko 670G in na samodejni način.«

Tara in Mateja, Razkrižje, uporabnica sistema MiniMed 670G: »Naša sladkorčica Tara je imela inzulinsko črpalko Paridigm Veo kar šest let. Redno smo upo-

Hvaležne smo za povratne informacije uporabnikov, saj so dokaz, da skupaj zmoremo (skoraj) vse.

OGLASNO SPOROčILO

Sabina iz Krope, uporabnica sistema MiniMed 670G: »Rada bi se vam zahvalila za prijazno rešitev, ki ste jo predlagali glede edukacije, namreč ravno pred zaprtjem podjetij in omejitvijo druženja sem dobila novo črpalko, in ker mi je stara že malo nagajala, je bilo nujno, da čim prej začnem uporabljati novo. Vaš predlog, da edukacijo opraviva s povezavo po Vibrovem videu, se je izkazal za zelo dobrega in učinkovitega. Po videu se je vse lepo slišalo, in kar je bilo treba prikazati z vaše strani, se je tudi lepo videlo. Tako sva opravili edukacijo za uporabo črpalke in tudi za vstavitev in uporabo senzorja. Hvala pa tudi za vaše klice po edukaciji, če vse poteka dobro.

V tem obdobju se mi zdi to zelo uporabna in dobra rešitev.« Suzana iz Poljčan, uporabnica sistema MiniMed 670G: »Dejansko to ni kak bavbav, samo oseba mora biti pripravljena.

Postopek je takšen, da dobite termin, kdaj se z edukatorko slišite po telefonu ali video klicu. Seveda je bilo tudi mene strah, nisem vedela, če bom vse razumela, nisem vedela, če bo črpalka začela delati, kot mora ... Ko sva začeli učenje na daljavo, sem imela pri sebi knjigo o črpalki, in na takšen način je to najlažje, kajti slikovno je vse prikazano in res težko kaj zgrešite. Edukatorka mi je dajala navodila, jaz pa sem jim pridno sledila. In ja, tudi vprašanja so se mi porajala vmes, na katera sem vedno dobila odgovor.« Andrej iz Laškega, uporabnik sistema MiniMed 670G: »V zadnjem tednu marca

rabljali senzor. Marca letos, ravno pred začetkom karantene, je Tara dobila novo črpalko 670G. Sprva smo bili v dvomih, saj je funkcija samodejnega načina (AutoMode) nekaj čisto drugega. Na pediatrični kliniki nam je zdravnica predstavila delovanje sistema črpalke in nam dala nekaj najpomembnejših navodil. Z dietetikom smo obnovili tudi osnovno znanje o prehrani pri sladkorni bolezni, saj je natančen izračun ogljikovih hidratov ključen za lepe sladkorje. Osnovno edukacijo za uporabo in nastavitve črpalke smo imeli v živo z edukatorko. Čez teden dni smo se dogovorili za vklop samodejnega načina. Načrte nam je prekrižala karantena, zato smo ta pomembni korak opravili s pomočjo sodobne tehnike. Priznati moram, da nam ni bilo vseeno.

Vendar pa je edukatorka razložila celoten postopek tako nazorno in natančno, da nam je uspel tudi ta korak. Vzela si je ogromno časa, saj nam je ravno takrat nagajal senzor. Dva dni smo se trudili in prvič v šestih letih in pol, odkar ima naša skoraj desetletna gospodična sladkorno, ponoči mirno spali. Edukatorka

Foto: ADOBESTOCK

Povratne informacije uporabnikov inzulinskih črpalk

sem prejel klic edukatorke, če bi bil za to, da vklopiva samodejni način. ‚Seveda, kje se bova pa dobila?‘ sem vprašal. Ne, ne bova se dobila osebno, ampak bova to opravila kar na daljavo po telefonu in po video klicu. Takoj me je postalo strah, če bom to znal, saj računalnika ne obvladam ravno dobro. Najprej sem moral spraviti odčitek črpalke na računalnik.

Ko mi je uspelo, sem odčitek poslal svojemu diabetologu po e-pošti. Ves čas sva z edukatorko komunicirala po telefonu, da ne bi kaj izpustil ali na kaj pozabil.

Ko sem to opravil, sva se dogovorila, kdaj se dobiva. Med nama je bilo več kot 100 kilometrov razdalje, sva se pa slišala in videla po Vibru. Šla sva od točke do točke, po navodilih, preko kamere me je edukatorka kontrolirala, če pravilno delam. Kar hitro sva črpalko nastavila, prejel sem še navodila, na kaj moram biti pozoren, in ostal sem sam z 670G na auto mode. A nisem bil čisto sam, edukatorka me je večkrat poklicala po telefonu in preverila, kako mi gre.

Nikoli prej si nisem mislil, da lahko z pomočjo interneta in telefona nastaviš

Sladkorna bolezen

19

MAJ 2020

VAŠ POGLED: Razmišljanje v času epidemije

»Trenutno je težko, a bo minilo« ® Sergeja Širca

Izjemno obdobje, v katerem živimo zaradi grožnje koronavirusa, nas je spodbudilo k uvedbi nove rubrike. Nekaj naših bralcev smo poprosili, naj z nami delijo svoj pogled na epidemijo covida-19: kako ta vpliva na njihov vsakdan in kako na urejenost sladkorne bolezni? Je prinesla tudi kaj dobrega?

Andrijana Lasič, Koper: »Covid-19 in karantena sta precej spremenila moj vsakdanji način življenja, saj v moje življenje vnašata povsem novo realnost. Najbolj čutim veliko odrekanja in prilagajanja. Moj vsakdan se je korenito spremenil. Glede na to, da sem pozitivna oseba in družaben človek, se zavedam, da se je treba držati navodil in upati na najboljše. Predvsem moram biti odgovorna ne samo do sebe, ampak do vseh tistih, ki so bolj rizični in jih okužba resno ogroža. Seveda je strah prisoten.

To je povsem normalno. Vsi skupaj smo v podobni situaciji in vsi skupaj moramo poskrbeti, da se zaščitimo in držimo navodil. Mislim, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo. Pomaga mi pogovor z ljudmi, ki jim zaupam. Veliko se pogovarjam s prijatelji in družino. Ohranjam zdrav način življenja, veliko hodim, berem in se gibam. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čim prej vrnilo v normalne tirnice.

Zdaj, ko imam toliko časa zase, se še bolj posvečam svoji bolezni. Sladkor si merim do 4-krat na dan. Raven sladkorja v krvi imam v mejah normale, tako da nimam nobenih zdravstvenih težav. Zdravila jemljem redno in večjih težav nimam.

Vse je pod kontrolo. Zdravstvene pomoči nisem potrebovala.

Skrbim, da se zdravo prehranjujem, pozitivno razmišljam in veliko hodim.

Karantena je seveda prinesla tudi kaj dobrega, vsaj po moje nižjo stopnjo onesnaženosti zraka, postali smo modrejši, sočutni do sočloveka, bolj ljubeči, spoštljivejši do narave, življenja, ki daje življenje ...« Bojan Petek, Laško: »Epidemija bolezni covid-19 ni kaj dosti vplivala na moje življenje. Zaradi narave dela, ki ga opravljam, se pravzaprav ni spremenilo veliko, morda je odpadel kakšen sestanek v živo, ki pa je bil nadomeščen prek video klica.

Na srečo tudi nisem imel nikakršnih zdravstvenih težav in v tem obdobju nisem iskal zdravniške pomoči. Prav tako nihče od nas v družini nima sladkorne bolezni. Verjamem 20 Sladkorna bolezen MAJ 2020

pa, da so ljudje z raznimi boleznimi ali poškodbami bili bolj zaskrbljeni. Čeprav je epidemija covida-19 za vse nas velika preizkušnja, nam je morda prinesla tudi kaj dobrega. Malo več smo skupaj v družinskem krogu, celo večkrat na dan skupaj obedujemo, kar je bila prej redkost. To obdobje je torej tudi pozitivno, in sicer za medsebojne odnose v smislu izboljšanja. Saj ne, da so bili prej slabi, ampak v teh dneh čutimo večjo povezanost.« Anuša Ferjan, Jesenice: »Če bi poslušala jasnovidca, bi rekla: saj ni res, pa je!

Na trenutek, v katerem smo se znašli, nismo bili pripravljeni, a tu je in sprejeti ga moramo.

Zadelo nas je kot strela z jasnega. Končevala se je zima, prihajala je pomlad in doletelo me je sredi največjih hitenj pri dokončevanju poročil za preteklo leto v preventivi in sociali v društvu in na pripravah za spomladanske aktivnosti do poletja. Tudi aktivnosti v izobraževanju na Ljudski univerzi Radovljica in Bled so bile v polnem teku. Ostala sem doma med štirimi stenami z vprašanji, strahom za lastno življenje, torpediranji z strani medijev, kaj lahko in česa ne smemo. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem uredila misli, sprejela situacijo in se glede na svojo starost in zdravstveni nahrbtnik samoizolirala.

V začetku je bilo na vrsti urejanje stanovanja, nato pa so mi čas krajšali telefon, računalnik, TV in končno sem dobila čas za branje knjig. No, pa tudi na diabetike nisem pozabila.

Ostali smo v stiku.

S svojim zdravnikom komuniciram po e-pošti, res pa je, da diagnostika, ki je bila ustavljena in mi je bila odpovedana, verjetno ne bo najbolje vplivala na kasnejše rezultate mojega zdravja in počutja. No, ampak na tem smo vsi. Samo, da ni korone, si rečemo.

Pozitivna stran korone pa je, da imam več časa za domače, čas za redno prehrano, umirila sem svoje telo in um in na življenje gledam bolj pozitivno. Čim manj pa skušam misliti na posledice. Vse pa zagotovo ni tako brezizhodno, zdržimo še malo. Po tej izkušnji se bomo še bolj veselili srečanj, druženj – in kot rečeno v medijih: če ne bo objemov bomo znali ceniti tudi priklone. Ostanimo zdravi!« Bojan Proje, Prevalje: »Osebno je name najbolj vplivalo zaprtje oziroma karantena prebivalstva v domače okolje.

Takoj je bilo treba spremeniti nakupovalne navade, rekreativne dejavnosti in splošno gibanje v okolju bivanja in s tem seveda druženje. Prvi trenutek je bil res alarmanten, vendar smo po premisleku in po spoznanju, kako hitro in nevarno je širjenje tega virusa, sprejeli, da so takšni ukrepi dobrodošli.

Kar zadeva urejanje sladkorne bolezni, se v tem času ni nič spremenilo, saj za sladkorno bolezen že vseskozi poskušam dobro skrbeti in poskrbeti. Zaradi tega se ni povečalo število meritev, saj so ravni krvnega sladkorja v ustreznih okvirjih.

Prilagoditve prehrane so bile že prej potrebne glede na moje aktivnosti in dejavnosti. Tako se je treba primerno prilagoditi temu času in aktivnostim, vendar ni velikih sprememb. Na srečo zdravstvenih težav nisem imel nobenih, tako da sem s celotnim svojim stanjem zelo zadovoljen.

Res pa nam je epidemija prinesla tudi dobre stvari. Saj pravijo, da je tudi kaj slabega za nekaj dobro. Mislim, da se virusa ne bomo znebili, ampak se bomo morali naučiti živeti z njim, dokler se nanj ne privadimo oziroma dokler ne dobimo ustreznega zdravila. Velike spremembe bodo nastale v našem razmišljanju o samooskrbi, pomembnosti bivanja s sočlovekom in upočasnili bomo tempo našega življenja.

Največje spremembe so že zdaj v naravi – čistejši zrak, reke, morja in mogoče tudi v glavah ljudi, ki krojijo življenja nas vseh.«

nosti, nesolidarnosti in izključevanja predstavljajo domovi za starejše.

Glede urejanja sladkorne bolezni pri meni ni sprememb.

Skrbim za redne meritve sladkorja v krvi in za pravilno prehrano. Jutranja telovadba z razgibalnimi vajami in vajami za moč ostane enaka, spremeniti in sprejetim omejevalnim ukrepom prilagoditi sem moral rekreacijo v smislu jutranjih pohodov in siceršnjih obiskov bližnjih planinskopohodniških točk (občinske meje). Zdravstvenih težav v tem času nisem imel; kar sem potreboval (lističi za meritve sladkorja v krvi), sem brez težav dobil.

Nedvomno pomeni epidemija povsem novo življenjsko izkušnjo. Drugače si je treba organizirati dnevno življenje, ustvariti red in disciplino, spoštovati omejevalne ukrepe itd.

Nove okoliščine pripeljejo do spoznanja, da za osnovno preživetje potrebujemo veliko manj dobrin in da s smiselno organizacijo dnevnega življenja to poenostavimo in pocenimo.

To obdobje je tudi priložnost, da tudi žena zjutraj telovadi in se celo odpravi z menoj na pohod v naravo. Z ženo sva več skupaj pri vrtnarskih delih na vrtu in balkonih, ne nazadnje pa se v obdobju epidemije najde čas za branje leposlovja in tudi za pospravljanje tistih delov stanovanja, ki jih človek tako rad odlaga na kasnejši čas.« Jožica Metelko Kraševec, Ponikva, Celje: »Na delovanje našega društva je v bistvu najbolj vplival odlog o prepovedi združevanja, ki preprečuje druženje, torej posebno osnovno dejavnost, ki ji je društvo namenjeno.

Zame osebno pa se ni preveč spremenilo, saj stanujem v naravi v družbi hišnih ljubljenčkov, za katere skrbim in s katerimi hodimo na sprehode. Tudi v vrtu je v tem času treba postoriti marsikaj. Glede na to, da sem upokojenka, se tudi glede urejanja sladkorne bolezni ni nič spremenilo. Zadnje mnenje diabetologa v začetku februarja je, da imam odlično urejeno sladkorno bolezen in to tudi vzdržujem. Drugih zdravstvenih težav po zaslugi rednega jemanja inzulina in tablet, zdrave prehrane in gibanja zaenkrat nimam, za vse to imam dovolj časa.

Mogoče nam je epidemija prinesla to, da se je treba držati reda, da ostanemo doma prostovoljno, ne samo po zapovedi, in da s tem zmanjšamo število okužb in zavarujemo sebe in druge.«

Drago Frlan, Rakek: »Vsekakor je na naše življenje najbolj vplivala omejitev socialnih stikov, tako znotraj širše družine (otroci, vnuk, starši) kot tudi v običajnem dnevnem socialnem okolju (sosedje, prijatelji pri športnih aktivnostih, planinci, življenje v društvih, krajevni skupnosti, političnih strankah itd).

Omejevalni ukrepi države so neposredno onemogočili nenujne specialistične preglede (v mojem primeru pri oftalmologu in specialistu radiologije) ter tekoče zobozdravstvene storitve. Posebno poglavje občutenja družbene izoliranosti pri nas, starejših, predstavljajo skoraj »rasistični« ukrepi vlade, ki se nanašajo tako na omejeno dostopnost Vaš pogled: hobiji med izolacijo do trgovin z živili, do dnevnih obrokov hrane K sodelovanju pri oblikovanju rubrike Vaš pogled želimo pritegniti tudi ostale in do najbolj običajnih človeških stikov. Na bralce – vabimo vas, da nam za naslednjo številko revije Sladkorna bolezen tak način se še povečuje osamljenost in po- opišete konjičke, ki vam krajšajo čas in popestrijo vsakdan v obdobju socialne sledično depresivnost pri najstarejši genera- izolacije. Ste se morda začeli ukvarjati z novim konjičkom ali pa ste obudili ciji, posebej pri tistih, ki so slabovidni ali ne kakega iz preteklosti, na katerega ste že skoraj pozabili ali zanj niste imeli časa? slišijo in imajo že tako zelo omejene možnosti Vaše odgovore skupaj z vašo fotografijo pričakujemo do 15. 6. 2020 na naslov preživljanja prostega časa. Posebno poglavje sloda@siol.net s pripisom »Za rubriko Vaš pogled«. družbene odgovornosti oziroma neodgovor-

Sladkorna bolezen MAJ 2020

21

AKTUALNO: Ostanimo zdravi

Preprečujmo zaplete v času epidemije ® Bernarda Lukančič, upokojena višja medicinska sestra, Žiri

Pred tem je pogovor pogosto nanesel na letošnjo zimo, ki je bila res nekaj nenavadnega: v nižinah je bilo snega komaj za vzorec, v višjih legah pa ga je bilo komaj dovolj za tiste, ki uživajo v smučanju in drugih zimskih radostih. Za vse ostale pa je bilo v izobilju toplih sončnih dni, ki smo jih lahko izkoristili za sprehode in si tako okrepili imunski sistem in dihala ter poskrbeli za dobro počutje.

Prehladna obolenja v obliki gripe nas niso zaobšla.

Najbolj pa je naš način življenja obrnil na glavo »neki nov koronavirus na Kitajskem«. Kar se nam je do zdaj zdelo samoumevno –, druženje s prijatelji, obiski pri prijateljih in sorodnikih, brezskrbni sprehodi, nakupovanje, potovanja, vožnja v druge občine in obisk pri zdravniku – je čez noč postalo odsvetovano ali celo prepovedano.

Nenadoma smo dobili navodila, kako pomembni so pogosto umivanje rok in uporaba razkužil za roke in površin, ki se jih dotika večje število ljudi, ter nazadnje uporaba obrazne maske in rokavic, ko se gibljemo v okolju, kjer je več ljudi. Vsi ti pripomočki niso bili dosegljivi, ne v trgovinah, ne v lekarnah, primanjkovalo jih je celo tam, kjer so jih uporabljali že prej v zdravstvenih ustanovah. Prišlo je do omejitve gibanja in stikov, tudi z najožjimi družinskimi člani, zapiranja vrtcev, šol, nekaterih obrtnih lokalov, restavracij, priljubljenih lokalov, cerkvenih ustanov, nov higienski režim je zavladal v trgovinah, lekarnah, domovih za ostarele, bolnicah. Kmalu smo se zavedeli, kako svobodno smo živeli, brez omejitev, brez skrbi, da bi lahko prišli v stik z virusi in bakterijami, zdaj pa smo jih pričakovali na vsaki kljuki, na vsakih vratih, na nakupovalnih vozičkih, avtobusu …

Stroga priporočila za varno gibanje zunaj doma so med drugim najbolj zmedla starejše ljudi in kronične bolnike, med njimi so tudi diabetiki. V primeru 22 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Foto: OSEBNI ARHIV B. L.

Koronavirus zadnje tedne kroji življenje na našem planetu in zdravje je čez noč postalo cenjeno bolj kot kadar koli prej.

Kar se nam je do zdaj zdelo samoumevno – tudi druženje ljudi s sladkorno boleznijo – je čez noč postalo odsvetovano ali celo prepovedano.

okužbe s covidom-19 se pričakuje težji potek bolezni in slabši zaključek, zato je pri njih še toliko bolj poudarjeno skrbno in dosledno upoštevanje splošnih priporočil za preprečevanje okužbe, tudi z zmanjšanjem fizičnih socialnih stikov.

Pri diabetikih najbolj oslabi imunski odziv prav hiperglikemija, kadar sladkorna bolezen ni urejena, sicer pa nimamo večjega tveganja za druge okužbe, verjetno to velja tudi za novi koronavirus.

Najhujše skrbi ljudi s sladkorno boleznijo Ker imam v našem okolju pogoste stike z diabetiki, so se z vprašanji obrnili tudi name. Od najbolj enostavnih, kje dobiti zaščitno masko, rokavice, razkužilno tekočino ... do zaskrbljenosti, ker so se bali, da jim zmanjka zdravil, inzulina, kolikokrat naj si preverjajo vrednosti krvnega sladkorja in krvnega tlaka.

Predvsem pa so si želeli pogovora o stiskah in strahovih pred boleznijo. Ker so bili omejeni tudi stiki s svojci, so se počutili osamljene, dobesedno zapuščene. Spodbujala sem jih, naj za komunikacijo več uporabljajo telefon ali računalnik, če ga obvladajo, naj se ne prepustijo malodušju, ampak koristno preživijo vsak dan.

Nekatere mlajše sem navdušila, da so začeli pisati nekakšen dnevnik občutkov, vtisov, pomembnih dogodkov za vsak

dan. Ob priliki jih bomo prebrali. Preskrbela sem preko 250 zaščitnih mask, ker niso vedeli, kje naj jih dobijo, priporočala sem jim, naj tudi doma izvajajo razgibalne vaje, ki jih običajno delamo pri skupinski telovadbi. Počitek in dober spanec okrepita telo.

Predvsem pa jim je veliko pomenilo, da sem jih poslušala, da so izrazili zaskrbljenost. Ker pa je v tem času bilo veliko sončnih dni, sem jih prepričala, naj le gredo na sprehod v tista okolja, kjer ne bodo srečevali drugih ljudi, in tako ujamejo vsaj malo sonca, ki poskrbi za zvišanje ravni vitamina D v telesu, in okrepijo imunski sistem, naj se zaposlijo s prvimi deli na vrtu. Iz razgovora z njimi sem občasno zaznala tudi, da jim je vseeno, kaj pojejo, kdaj jejo in da izpuščajo meritve krvnega sladkorja.

Prepričana sem, da v takih situacijah spadajo diabetiki v rizično skupino in jih je treba obravnavati z vso resnostjo, da se bolezen sama ne zanemari, kajti ob tem pričakujemo zgodnejše zaplete, ki jih povzroča bolezen. Odpravljanje zapletov pa poteka dalj časa in marsikomu pobere mnogo energije. V prvi vrsti pa predvsem sami lahko v takih epidemijah največ naredijo za svoje zdravje ob podpori oseb, ki jim zaupajo, se z njimi pogovorijo in jih znajo za to navdušiti. Pomagajmo jim, da bodo radi sprejeli geslo Ostanimo doma!.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nov merilnik glukoze Contour Next

V Slovenijo prihaja nov merilnik sladkorja v krvi ® Danica Ostanek

Merilnik CONTOUR XT se poslavlja. Nadomestil ga bo merilnik CONTOUR NEXT, ki se ponaša z vsem, kar ima njegov predhodnik. Da bi bilo merjenje glukoze še bolj enostavno, pa z barvnimi lučkami prikaže tudi, ali je izmerjena vrednost VISOKA, NIZKA ali ZNOTRAJ ciljnega območja.

Začetki razvoja merilnikov glukoze v krvi segajo daleč v preteklost, skoraj do časa, ko je prvi človek stopil na Luno. V tem času smo lahko opazovali razvoj različnih merilnikov različnih proizvajalcev, katerih skupni cilj je bil doseganje čim bolj točnih rezultatov meritev ob čim lažjem postopku merjenja.

Točnost, ki jo mora danes dosegati merilnik za samokontrolo, določa poseben standard, dodatne možnosti, ki jih merilnik ponuja, pa so v veliki meri v rokah proizvajalcev merilnikov.

rabnikom merilnikov za samokontrolo.2 Novi merilnik CONTOUR NEXT uporabnika opomni, da je krvi na testnem lističu premalo in mu daje 60 sekund časa, da na isti testni listič nanese dodatno količino krvi. Testnega lističa zato ni treba zavreči.

Novi merilnik uporablja tudi enake testne lističe, ki jih je mogoče uporabljati tudi po odprtju vsebnika čisto do konca navedenega roka uporabnosti.

Za izdelavo merilnika, ki bi ustrezal zahtevam in predvsem potrebam uporabnikov, je družba Ascensia Diabetes Care pripravila posebno analizo. Ta je pokazala, da uporabniki od dobrega merilnika pričakujejo točnost, enostavnost, preglednost rezultatov in prijazno rokovanje. Vsaka dodatna funkcija pa predstavlja le še dodano vrednost in pomoč pri samovodenju.

Preprosta uporaba merilnika

Točni rezultati meritev

Pričakovali bi, da ima novi merilnik CONTOUR NEXT zahtevne nove funkcije, pa ni tako. Uporaba merilnika je preprosta, saj se samodejno vključi, ko uporabnik vstavi testni listič, ta samodejno povleče potrebno količino krvi, čez 5 sekund prikaže rezultat in se izključi, ko uporabnik listič izvleče.

Merilnik CONTOUR NEXT daje zelo točne rezultate meritev, ki presegajo zahteve standarda ISO 15197:2013; ta predpisuje točnost rezultatov meritev, izmerjenih z merilnikom za samokontrolo. Točnost izmerjenih vrednosti pa je povezana z nižjo vrednostjo HbA1c in manj hipoglikemičnimi dogodki.3,4

Velik zaslon in čvrsti veliki gumbi

Viri 1 Grady M et al. J Diabetes Sci Technol. 2015;9:841-848 2 Freckmann et al. Diabetes Therapeutics (2018)9:683_697 3 Boettcher C et al. Diab Tech Ther 2015;17:275–282.

4 Pardo S et al. J Diabetes Sci Technol. 2018;12:650–656

Tako je nov merilnik glukoze Contour Next ohranil karakteristike svojega predhodnika ter se obarval z nekaj novimi lastnostmi.

Barva lučke vodi uporabnika Po podatkih analize Compass, ki jo je naredila družba Ascensia Diabetes Care, večini posameznikov s sladkorno boleznijo predstavljajo največji izziv visoki sladkorji v krvi. Prikaz barvne lučke, na primer rumena ob višji vrednosti, uporabniku pomaga prepoznati in razumeti izmerjeno vrednost ter ga obenem vodi pri odločanju,1 kako ob tem pravilno ravnati.

Ena pomembnejših lastnosti merilnika CONTOUR XT, ki je uporabnikom zelo všeč, je oblika merilnika in velik zaslon. Prav zato oblika in velikost novega

Sistem za merjenje glukoze v krvi

merilnika CONTOUR NEXT ostajata enaki.

Enaki testni lističi Contour Next

CONTOUR®NEXT S FUNKCIJO PAMETNIH LUČK Naslednik merilnika CONTOUR®XT

VISOKA VREDNOST

60 sekund za dodaten nanos krvi Se vam je kri po vbodu kdaj razmazala po prstu ali krvi ni bilo dovolj za meritev?

Ste zato zavrgli testni listič? Glede na podatke se to zgodi 27,5 odstotka upo-

V CILJNEM OBMOČJU

Merilnik CONTOUR®NEXT uporablja testne lističe CONTOUR®NEXT. Testni lističi so tudi po odprtju uporabni do konca roka uporabnosti.

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana www.zaloker-zaloker.si, 080 18 80

NIZKA VREDNOST

AKTUALNO: Lekarne v času koronavirusa

Tudi lekarniški delavci so heroji Slovenske lekarne tudi v tem težkem času, ki ga je s seboj prinesel koronavirus, zagotavljajo zdravila bolnikom in javnosti, delajo neprekinjeno in zagotavljajo dostop do vitalnih zdravil. opozorilo za upoštevanje higiene kašlja in navodilo, da se obiskovalci ne dotikajo oči, nosu in ust.

Kljub temu v tem obdobju ostajajo pozitivni in iznajdljivi. Številni se povezujejo z lokalnimi skupnostmi in delajo vse, kar je v njihovi moči, da lahko vsi državljani še naprej dostopajo do zdravil in zdravstvenih nasvetov. Prosimo, da bolniki in javnost ohranjajo nekaj preprostih korakov, s katerimi ščitijo naše strokovne delavce v lekarnah, da bodo ti lahko še naprej junaki,« je dejal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.

Organizacija dela v lekarnah znotraj kolektiva

Foto: ARHIV LEKARNIŠKE ZBORNICE

»Poleg obveščanja obiskovalcev lekarn in zagotavljanja izvajanja ukrepov, ki se nanašajo neposredno na obiskovalce, so lekarne organizirale delo znotraj kolektiva na način, da v največji meri preprečijo širjenje okužb med kolektivom in pa»Slovenske lekarne tudi v času epidemije zagotavljajo dostop cienti. Pogostejše je umido zdravil,« poudarja Miran Golub, predsednik Lekarniške vanje in razkuževanje rok zbornice Slovenije. zaposlenih, čiščenje in »Z nastopom epidemije koronavirusa razkuževanje delovnih površin, čiščenje je preskrba prebivalstva z zdravili in delovnih oblek skladno s priporočili Nadrugimi sredstvi za podporo in ohranitev cionalnega inštituta za javno zdravje, zdravja ter nudenje zdravstvenih nasve- podana so splošna strokovna navodila, tov v lekarnah ključna. Medtem ko so kot so pravilno umivanje rok, pravilna druge javne službe zaprle ali omejile higiena in vzdrževanje zadostne meddostop za javnost, so lekarne še naprej sebojne razdalje,« je poudaril Golub in odprte in nadalje nudijo strokovno pod- dodal, da so lekarniški strokovni delavci poro bolnikom,« je izpostavil Miran Go- v tem času med najbolj izpostavljenimi lub, predsednik Lekarniške zbornice zdravstvenimi delavci na primarni ravni.

Slovenije. »Farmacevtski strokovni delavci v lekarVse lekarne so v tem času tudi sprejele nah pogosto delajo ves dan, pa tudi ob vse potrebne zaščitne ukrepe, obisko- koncih tedna, da omogočajo redno prevalci pa so med drugim z njimi sezna- skrbo z zdravili in strokovnimi nasveti. njeni na spletu in tudi neposredno na vhodu v lekarno z izpostavljenimi pisnimi obvestili. V lekarno naj prihajajo samo zdrave osebe, obiskovalci obvezno vstopajo posamično. Vse lekarne so ob vhodu postavile razkužilo za roke in navodilo, da si obiskovalci ob vstopu in izstopu iz lekarne razkužijo roke. Obvezno je upoštevanje varnostne razdalje, ki naj znaša vsaj 2 Z nastopom epidemije koronavirusa je preskrba metra. Navedeno je tudi prebivalstva z zdravili v lekarnah ključna.

24 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Foto: PIxABAy

Lekarne so se povezale tudi v lokalnem okolju Dodatno pozornost lekarne v tem času seveda namenjajo tudi sladkornim bolnikom, ki so kronični bolniki, zanje so in tudi bodo v prihodnje v lekarnah zagotavljali redno preskrbo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi sredstvi za ohranjanje in podporo zdravljenja in ohranitev zdravja. »V tem času sicer nismo izvajali farmacevtske skrbi in poglobljenega svetovanja o zdravljenju z zdravili in meritev, se pa veselimo časa, ko bomo te aktivnosti spet lahko v polni meri zagotavljali sladkornim bolnikom in nadaljevali z izvajanjem farmacevtske skrbi in nadalje prispevali k boljšim izidom zdravljenja. So se pa v tem času lekarne povezale tudi v lokalnem okolju s prostovoljnimi društvi in zagotavljale preskrbo na domu. Povečali so se preskrba in nakupi v spletnih lekarnah, okrepili smo aktivnosti v spletnih medijih in ozaveščanje državljanov na naših družabnih omrežjih,« je poudaril Golub.

Nedavno je bila tudi umaknjena omejitev izdajanja zdravil na recept na količino, ki ustreza enomesečnemu zdravljenju. »Veseli nas, da je bila ta omejitev umaknjena, še vedno pa zaenkrat ostaja omejitev izdaje zdravil brez recepta na eno škatlico na osebo. Prav tako ostaja v veljavi začasno povečanje izdelave dezinfekcijskih sredstev za roke in površine pri izvajalcih lekarniške dejavnosti,« je zaključil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN: Kako smo se znašli v novi realnosti

Ljudje smo zelo prilagodljivi ® Sara Štern

Beseda koronavirus mi še pred nekaj meseci ni pomenila nič. Takrat je bil svet še normalen, vsaj do običajne mere. Načrtovali smo potovanja, se veselili druženj v mestu in sončnih dni, ko se bo narava prebudila. Ko se je o koronavirusu začelo govoriti, je bilo vse skupaj še vedno daleč stran.

Kar naenkrat sem sicer znala umestiti Vuhan na zemljevid, medtem ko sem s pomočjo interneta spremljala poročila o zapiranju mesta in opazovala slike praznih ulic. Stanje je bilo zaskrbljujoče, ampak še vedno dovolj daleč stran, da se ni zdelo povsem resnično. Skoraj kot film.

Skrbelo me je za ljudi, ki so tako daleč stran iznenada bili prisiljeni v čisto drugačno življenje.

Potem pa smo se nenadoma tudi mi znašli v tej, novi realnosti. V resnici je bilo jasno, da se epidemiji ne bomo mogli izogniti, že v trenutku, ko so se stvari začele slabšati v Italiji. Spomnim se, da sem se z bico (to pomeni po koroško babica) pogovarjala o koronavirusu in o tem, kako je menda veliko bolje plačevati

s karticami, saj gre gotovina čez veliko rok. »Ampak ne skrbi,« sem takrat skomignila z rameni in ji namenila pomirjujoč nasmešek, »pri nas ne bo tako hudo.« Pri nas ni bilo bolje. Pri nas so se stvari spremenile zelo hitro in ostro. Te dni čas tako preživljam v Ljubljani v družbi moje boljše polovice. Ne morem trditi, da se moje življenje ni spremenilo. Včasih pogrešam družino, čeprav jih pokličem vsak dan in na tej točki pričakujem, da se me bodo slej ko prej naveličali. Do zdaj sem se že navadila biti ves čas v okolici hiše, čeprav je bila to morda najbolj korenita sprememba. Obiski mesta, trgovin in knjižnice so bili nenadoma precej nedosegljivi. Lahko bi se podala v trgovino,

ki so ostale odprte, ampak mislim, da se to ne bo zgodilo kmalu. Moderna tehnologija časa, v katerem živimo, na srečo omogoča naročanje hrane na dom, kar redno izkoriščam. Hvaležna sem za ponudnike, ki pred vrata pripeljejo tudi sveže in lokalno zelenjavo in sadje, zaradi katerih so moji dnevi polni okusnih obrokov in zdrave hrane. Trgovine so sprejele vse pravilne ukrepe, ampak to še en pomeni, da bom v bližnji prihodnosti šla nakupovat. Skrbi ne znam racionalno pojasniti, je pa dovolj, da raje izberem varnejšo možnost.

Ni bilo povsem enostavno Dnevi so se hitro ustalili. Ne štejem več, koliko časa smo že v karanteni, ker

se je preveč enostavno izgubiti med številkami. Včasih se mi zdi že vsak dan enak prejšnjemu. Jutra si zapolnim z opravki po hiši, nato s fantom skuhava kosilo in kar naenkrat je večer. Zdi se mi, da so se stvari malo izboljšale, odkar sem se znebila tesnobnega strahu pred odhodom iz hiše. Sprehodi so dobrodošla sprememba – svež zrak dobro dene, sploh v kombinaciji z včasih ostrim vetrom ali toplim soncem na obrazu.

Priznam, da ni bilo povsem enostavno.

Sploh v prvih tednih so bili mediji nabito polni informacij, ampak nisem vedela, kaj naj z njimi storim. Številke so rastle, med ljudmi pa se je pojavila tudi panika.

Pa saj smo vsi poznali pravila, ki so se na prvi pogled zdela smešna, ker umivanje rok ni bilo nič novega. Izogibanje dotikanja obraza je zahtevalo nekaj vaje.

Distanca do ljudi zunaj ni bila problem, ker nisem veliko zunaj, ampak toliko bolj skrbno pazim, kadar sem. Že od začetka je bil prisoten tudi tisti zlovešč stavek: Še posebej ogrožene so rizične skupine. To mi je bilo jasno, čeprav me je vedno znova neprijetno stisnilo, ker se je veliko govorilo tudi o ljudeh s sladkorno boleznijo. Nisem bila prepričana, kaj to pomeni. Spet se je pojavil problem enačenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2, mladih in starejših, tistih z inzulinom in tistih s tabletami.

Poleg tega se je pokazalo, kako hitro smo lahko tudi izpostavljeni, čeprav si tega ne želimo. Ogromno je bilo komentarjev načina saj ni panike, če smo zdravi, in seveda tisti dobro znani koronavirus je nevaren samo za tiste, ki so že itak bolni, kar je včasih bolelo.

Naporna spremljevalka Sladkorna bolezen zna biti naporna spremljevalka ob običajnih dneh. Ko se svet obrne na glavo, še toliko bolj. Zavidala sem ljudem, ki se niso obremenjevali. Skozi okno sem vsak dan opazovala ljudi, ki so čas preživljali zunaj. To so počeli previdno in včasih nekoliko manj previdno. Od začetka sem bila zunaj samo nekaj ur na soncu za hišo. Ni se mi zdelo, da imam ravno veliko izbire – sladkorna bolezen pač še vedno pomeni tveganje in strahu se ni tako enostavno otresti, pa čeprav so moji sladkorji dobro urejeni. Stres jih je včasih poslal v višave brez opozorila. Imela sem tudi nekaj hipoglikemij, te pa so vsaj imele vzrok in so bile moja krivda – internet se je ponovno izkazal kot zakladnica posnetkov, med katerimi so bili še posebej aktualni tisti, ki so prikazovali vadbo.

Do tretjega tedna sva že oba s fantom navdušeno ponavljala vaje za prijetno svetlolasko na zaslonu. Telovadba je hitro postala del vsakdanjika. Plezanje, eden izmed nama ljubših športov, v teh dneh ni ravno prava možnost. Ampak tudi posedanje po hiši ni in navsezadnje je pomembno, da sami poskrbimo zase.

Nihče drug ne bo.

Skrbeti me najbrž ne bo nehalo. Kar naenkrat obstaja ogromno stvari, nad katerimi nimam nadzora. Zdi se mi, da sem kot oseba s sladkorno boleznijo še posebej navajena na vzdrževanje reda v svojem življenju, kar zdaj ni vedno mogoče. Se s tem obremenjujem? Seveda, ampak v resnici sem že po naravi takšna oseba.

Koronavirus nas je »preselil« na splet Koronavirus – covid-19, kot sem se v teh tednih navadila – bo najbrž z nami še nekaj časa. Do zdaj je virus pod nadzorom, čeprav je marsikaj spremenil. Šole in univerze so zaprle svoja vrata.

Predavanja potekajo prek interneta, kar je nenavadno in je zahtevalo nekaj časa, da smo se navadili.

Ampak na splet se niso preselila samo predavanja. Tudi moje družabno življenje je te dni precej odvisno od interneta. S prijatelji se slišimo in vidimo s pomočjo tehnologije. Celo moj oče veselo izkorišča možnost videoklica. Glede na to, da smo na različnih koncih Slovenije, je to v resnici precej dobrodošlo. Tako ohranjamo stike. Tako se medsebojno spodbujamo, se smejimo in se tolažimo. Tako smo še vedno lahko tu eden za drugega, pa čeprav več kilometrov narazen. Čas gre naprej. Mrzli meseci so se prevesili v pomlad, ki je z visokimi temperaturami prinesla občutek poletja. Marsikaj v teh dneh počnemo drugače. Stvari, ki so se še pred kratkim zdele normalne, so zdaj otežene. Morda prepovedane ali pa vsaj odsvetovane. Saj ni tako težko razumeti, da to počnemo za splošno dobro. Ne samo za zaščito samih sebe, tudi za zaščito drugih okrog nas.

Dvomim, da se bo svet kmalu povrnil v normalno stanje. Ampak navsezadnje smo se na novo normalno stanje že navadili – vsekakor smo se navadili na stanje, ki je zaenkrat normalno. Človeška bitja smo v resnici veliko bolj prilagodljiva, kot si mislimo.

Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov!

KDOR BERE, VE IN ZNA! Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Naslov: ...................................................................................................................................................

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

✃

Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

NAJLEPŠI POKLIC NA SVETU: Zdravstvena nega in medicinske sestre skozi čas

Medicinske sestre – nepogrešljiv del zdravstvenega osebja ® Larissa Slodej, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Nega bolnika je bila in ostaja pomembna, saj so od nekdaj obstajale bolezni in z njimi bolniki, ki so bili zdravljeni po aktualnem znanju in filozofiji vsake dobe ter negovani in oskrbovani na podoben način. Sprva so bolnike in pomoči potrebne negovali le bližnji in sorodniki, nato dobrodelno različni cerkveni redovi, ki so si z izkušnjami pridobili znanje, sčasoma pa se je začelo negovalno osebje izobraževati in danes imajo medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice obsežno strokovno znanje ter predstavljajo nepogrešljiv del zdravstvenega osebja. valno šolo, opredelila filozofijo zdravstvene nege in stroko kot disciplino, temelječo na znanju. Konec 19. stoletja se je zdravstvena nega začela profesionalizirati.

so prvi šoli za t. i. zaščitne sestre ustanovili leta 1921 v Zagrebu (1926–1931 jo je vodila Tržičanka dr. Amalija Šimec) in v Beogradu. V Dravski banovini pa so z ustanovitvijo Zavoda za zdravstveno zaščito mater Angela Boškin, in otrok v Ljubljani najprej slovenska Florence leta 1923 dobili prvo enoNightingale letno sestrsko šolo, leta V naših krajih smo prvo 1929 pa vpeljali strokovno civilno šolo za negovalke šolanje negovalk za otroke. dobili leta 1924 v okviru Leta 1931 je šola postala trinovoustanovljenega Štamletna in je bil učni program parjevega Higienskega zapoenoten za vso državo. voda v Ljubljani, ki ga je Angela Boškin je postavila Med predavatelji je bila od vodil dr. Ivo Pirc. Zavod je temelje civilne zdravstvene ustanovitve do leta 1926 nege na Slovenskem. med pomembne dejavnosti prva slovenska zaščitna, javnega zdravstva uvrstil šolanje nego- »oskrbna ali skrbstvena sestra« Angela valnega osebja. V Kraljevini Jugoslaviji Boškin (1886–1977), ki se je izšolala na

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

SI-2020-DME-004

Zdravstvena nega je bila skozi zgodovino človeštva večinoma laična. V zahodni civilizaciji je nego večinoma prevzela Katoliška cerkev in v samostanih ter v različnih dobrodelnih ustanovah oskrbovala bolne, betežne, hirajoče, ostarele, obnemogle, sirote, najdenčke in druge pomoči potrebne. Redovnice in redovniki različnih skupnosti, ki so opravljali negovalno delo, so znanje pridobivali med pripravami na redovno življenje in nato v samih ustanovah, kjer so delovali. Bolnišnic sprva ni bilo, obstajali pa so špitali, ki so se pojavili v kasnem srednjem veku, v Ljubljani je prvi nastal v začetku 13. stoletja. To so pogosto bile hiralnice, kjer bolnikov niso zdravili, ampak so jim pomagali preživeti. V času razsvetljenstva so bili špitali razpuščeni in so jih nadomestile civilne bolnišnice – Ljubljana je prvo dobila leta 1786. Zdravstveno nego so v njej sprva opravljali tržaški redovniki usmiljeni bratje, od sredine 19. stoletja pa vse do leta 1948, pa so oskrbo v bolnišnicah in socialnih ustanovah opravljale redovnice različnih redov, predvsem šolske sestre, Marijine sestre Čudodelne svetinje in Sestre krščanske ljubezni sv.

Vincencija Pavelskega ali usmiljenke.

Slednjih je bilo na Slovenskem skozi imenovanih sto let približno 1200, polovica jih je delovala v zdravstvu.

S krimsko vojno sredi 19. stoletja se je pojavila začetnica civilne zdravstvene nege, v Firencah rojena Angležinja Florence Nightingale (1820–1910). Pri 24 letih je bila s skupino 38 prostovoljk poslana v Carigrad, nato pa v bolnišnico na območju krimske vojne, kjer se je soočila s popolnoma neurejenimi higienskimi razmerami in posledičnim umiranjem predvsem za tifusom in kolero. Te izkušnje so pomembno vplivale na potek njene kariere: leta 1869 je v Londonu ustanovila prvo žensko nego-

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Revija Sladkorna bolezen st. 110, Jul 1, 2015 Dostopno na https://issuu.com/slodazdds/docs/sb110_screen: februar 2020.

Datum priprave materiala: februar 2020.

Dunaju. Vztrajno je spodbujala k izobraževanju, predlagala in izvajala je ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi ter se posvečala zdravstveno-posvetnemu delu, s katerim je ljudem in skupnosti zagotavljala pomoč zdravstvene in socialne službe.

Postavila je temelje civilne zdravstvene nege na Slovenskem in bila za svoje delo nagrajena z redom zaslug za narod.

je sprva potekalo na trimesečnih tečajih za bolničarke, nato pa je bilo organizirano na srednji stopnji. Od leta 1954 je šolanje potekalo tudi na višjih šolah za zdravstvo, po letu 1993 pa še na visokošolskih študijskih programih v Ljubljani in Mariboru. Na univerzitetni ravni se je šolanje po programu zdravstvene vzgoje vzpostavilo v letih 1993–1996 na Visoki šoli za zdravstvo v LjuDo druge svetovne vojne so večino zdravstvene nege v bljani in na Pedagoški fakulteti slovenskem zdravstvu opravljale redovnice, predvsem sestre Dr. Amalija Šimec, v Ljubljani. Danes se v Sloveniji usmiljenke (levo s širokokrajnim pokrivalom). začetnica negovalnega študijski program zdravstvene šolstva Nov družbeni red je po drugi svetovni nege izvaja na fakultetni ravni na ZdravŠola za zaščitne sestre je najprej vzga- vojni odklanjal Cerkev in njeno sodelo- stveni fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za jala predvsem negovalke za otroke, pri vanje z državo, zato je bil 8. marca (na zdravstvene vede v Mariboru, Fakulteti čemer je pionirsko delo opravila dr. Ama- dan žena) leta 1948 izdan dekret, da se za vede o zdravju v Izoli in na Fakulteti lija Šimec. Tovrstno šolo je ustanovila morajo redovnice v dveh urah preobleči za zdravstvo na Jesenicah. tudi v Zagrebu in izkušnje, ki jih je pri- v civilno opravo, izstopiti iz cerkvenih renesla iz ZDA in Kanade (kjer je imela dov ali zapustiti zdravstvene in socialne Vloga medicinskih sester raste Rockefellerjevo štipendijo), prenesla v ustanove. Slovenija je s tem dnem izgubila Na strokovni razvoj zdravstvene nege takratni jugoslovanski prostor. Do druge večino negovalnega osebja v svojih zdrav- je pomembno vplivala tudi njena stanovsvetovne vojne se je v tej šoli izobrazilo stvenih in socialnih ustanovah, pa tudi v ska organiziranost, ki se je začela leta 164 skrbstvenih sester. Pred tem so večino številnih izobraževalnih ustanovah. Za- 1927 z ustanovitvijo Organizacije absolzdravstvene nege v slovenskem zdravstvu plenjeno je bilo njihovo premoženje, one ventk šole za sestre v Ljubljani oz. Orgaopravljale redovnice, predvsem sestre pa so odšle v druge dele Jugoslavije, pred- nizacije diplomiranih zaščitnih sester Ljuusmiljenke. Bile so pomočnice zdravni- vsem v Srbijo in na Kosovo, kjer so jih bljane (od leta 1928), ki je v letih 1929– kov, hkrati pa so vodile tudi laboratorije, sprejeli z odprtimi rokami. Imenovani 1941 delovala pod imenom Društvo jugobolnišnične lekarne, anesteziološko in odlok je bil namreč sprejet samo v Slove- slovanskih medicinskih sester (sekcija niji. Po državah nekdanje Jugoslavije še Dravske banovine). Prva predsednica orrentgensko delo.

Med drugo svetovno vojno je od jeseni danes številne redovnice opravljajo zdrav- ganizacije je bila Antonija Schiffrer, na1943 potekalo usposabljanje bolničarjev stveno nego. Trajalo je vsaj 10 let, preden sledila jo je Angela Boškin. Leta 1929 je za prvo pomoč ranjencem in nego v par- je nova slovenska oblast vzpostavila uspe- bilo društvo sprejeto v Mednarodno ortizanskih bolnišnicah. Potekali so v nižjih šno šolanje civilnega negovalnega osebja. ganizacijo medicinskih sester (Internatioin višjih tečajih sanitetnih šol, kar je bil V tem času je bilo v zdravstvenih ustano- nal Council of Nurses, ICN). Leta 1952 je v vojnem času velik humanitarni pri- vah zaradi neznanja na hitro priučenih bilo ustanovljeno Društvo medicinskih spevek ranjenim in zdravstvene pomoči bolničark storjenih tudi veliko strokovnih sester Slovenije, ki je delovalo tudi v Zvezi napak. Novo šolanje za zdravstveno nego društev medicinskih sester Jugoslavije. potrebnim.

Glavna naloga društva je bila posodabljanje programov zdravstvenega šolstva in zagotavljanje učnih baz ter vključevanje medicinskih sester v poučevanje strokovnih predmetov. Leta 1963 se je društvo preimenovalo v Zvezo društev medicinskih sester Slovenije. Prejšnji pododbori so postali samostojna območna društva, nastale so prve strokovne sekcije, ki so povezovale medicinske sestre z istih strokovnih področij. Število članov zveze je leta 1980 doseglo številko 4450. Leta 1992 se je zveza preimenovala v Zvezo društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki danes šteje okoli 11.000 članov. Zveza izdaja strokovno revijo, sprva imenovano Zdravstveni obzornik, danes Obzornik zdravstvene nege. Najzaslužnejšim podeljuje priznanje zlati znak.

Medicinske sestre pridobivajo čedalje več strokovnega znanja.

28 Sladkorna bolezen MAJ 2020

NAJLEPŠI POKLIC NA SVETU: Medicinska sestra in babica

Fotografije: arhiv Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, pogosto najprej pomislimo na zdravnike. A ko potrebujemo zdravstveno storitev, se najprej srečamo z medicinsko sestro. Brez njih zdravstveni sistem ne more delovati, so nepogrešljiv del vsakega zdravstvenega tima.

Pomembno prispevajo k izboljševanju našega zdravja in k preprečevanju bolezni. Spremljajo nas v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti. So edina poklicna skupina, ki je ob pacientu 24 ur na dan, vse dni v letu. Zaradi vse kompleksnejših zahtev zdravstvenega varstva prevzemajo čedalje večje odgovornosti, njihove vloge pa se marsikdo zave šele takrat, ko se znajde v osebni stiski.

Mednarodno leto medicinskih sester in babic V počastitev dela izvajalcev zdravstvene in babiške nege je Svetovna zdravstvena organizacija letošnje leto, ko obeležujemo 200. obletnico rojstva britanske humanistke in medicinske sestre Florence Nightingale, razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Nightingalova, ki velja za utemeljiteljico sodobne zdravstvene nege, je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in pomemben mejnik v poklicu medicinske sestre.

Medicinske sestre in babice: hvala!

Leto 2020 je mednarodno leto medicinskih sester in babic, pa tudi letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen medicinskim sestram. V maju obeležujemo mednarodna dneva babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj). Tudi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni bomo letos poudarili vlogo medicinskih sester in babic. Te pa so v prvih bojnih vrstah tudi v obdobju epidemije covida-19.

S predstavitvijo njihovega dela v rubriki Najlepši poklic na svetu se jim bomo poklonili v tej in naslednjih številkah revije Sladkorna bolezen.

Foto: ARHIV ZBORNICE – ZVEZE

Strokovne interese delavcev v zdravstveni negi zastopa Zbornica zdravstvene nege Slovenije, ki skrbi za skladen razvoj stroke zdravstvene nege in kakovostno izvajanje njenih dejavnosti, ob upoštevanju etičnih načel.

V tem smislu tudi sodeluje z državnimi organi pri oblikovanju in usmerjanju zdravstvene politike.

Medicinske sestre so od srednjih zdravstvenih šol preko višjih, visokih in zdravstvenih fakultet pridobivale čedalje več strokovnega znanja, s prakso pa tudi delovnih izkušenj. Njihova vloga je rasla, strokovnost se je višala, opravljale so vse bolj zahtevno delo in prevzemale čedalje več odgovornosti. Medicinske sestre najdemo v različnih vlogah in praksah: nekatere delujejo v zdravstvenih domovih, druge kot patronažne medicinske sestre, babice, kirurške, pediatrične sestre ...

Seveda ne gre pozabiti tudi na moške člane, zdravstvene tehnike/medicinske brate, ki so v tem poklicu pomembni tudi zato, da med bolnike prihajajo zdravstveni sodelavci obeh spolov.

Zdravstveno osebje s plemenitim, neredko napornim in odgovornim delom skrbi za bolne in trpeče. Skupaj z zdravniki in drugimi, zaposlenimi v zdravstvu, se medicinske sestre in bratje srečujejo s pacienti, ki so tudi psihično občutljivi in potrebni človeške topline. Medicinske sestre pomagajo ohranjati tudi dostojanstvo bolnikov, jim vlivajo upanje in s spodbudami pomagajo lajšati hospitalizacijo oz. prestajanje bolezni drugje.

Delajo pa tudi na nebolnišničnih delovnih mestih, v ambulantah, pri patronažnem delu in drugje. Medicinske sestre tudi pogumno prevzemajo breme nevarnosti in negotovosti v poklicu, kot npr. zdaj ob infektivni bolezni COVID-19, kjer vedno izberejo nesebičnost pred udobjem. Za opravljanje poklica medicinske sestre je potrebna empatičnost, nesebičnost in ljubezen do ljudi. Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april (2020), ki je bil posvečen ravno medicinskim sestram, njihovo vlogo še posebej izpostavlja, kar je neznani avtor izrazil takole: »Medicinska sestra je beseda, ki opiše osebo dovolj močno, da prenese vse, in dovolj mehko, da razume vsakogar.«

»Tudi med epidemijo covida-19 so izvajalci zdravstvene in babiške nege skupaj z ostalimi delavci v zdravstvu v prvih bojnih vrstah,« poudarja Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo medicinske sestre in babice v naših življenjih, kar se je jasno izkazalo tudi ob epidemiji covida-19, je bil tudi letošnji svetovni dan, ki smo ga obeležili 7. aprila, posvečen prav njim, ljudem, ki opravljajo ta plemenit, a žal podcenjen in deficitaren poklic. »To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih delovnih razmer, poklic, v katerem smo ljudje s čutom za pomoč in empatijo, poklic, ki je po mojem prepričanju najlepši na svetu,« meni Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, stanovske organizacije, ki združuje več kot 16.000 članic in članov.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

29

Izvajalci zdravstvene in babiške nege so temelj vsakega zdravstvenega sistema in predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu. So odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema in ključni za doseganje cilja univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse. Imajo ključno vlogo pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi po vsem svetu, poudarja zbornica oz. zveza. To se je pokazalo tudi med epidemijo covida-19, ko so izvajalci zdravstvene in babiške nege skupaj z ostalimi delavci v zdravstvu v prvih bojnih vrstah. Njihova glavna skrb so vedno pacienti, za kar pogosto tvegajo tudi lastno zdravje.

Osrednja vrednota medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in babic, ki so zagovorniki pacienta in njegovih pravic, je skrb za človeka.

Pomanjkanje kadra in slabe delovne razmere Poklic medicinske sestre je med pacienti visoko cenjen. Po zaupanju jih Slovenci uvrščamo na drugo mesto, takoj za gasilce. A kljub temu, da zdravstveni sistem brez njih ne more delovati, saj so vpeti v vse pore zdravstvenega in socialnega varstva, pa tudi na področje vzgoje in izobraževanja, so zaposleni v zdravstveni negi pri politikih pogosto prezrti. »Imamo slabe razmere za delo – razvoj zdravstvene nege je šel bistveno naprej, mi pa delamo po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984, ki nikakor ne zadoščajo več potrebam današnjih pacientov – in smo slabo plačani. Številni izvajalci zdravstvene nege zato odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo cenjeno in dobro plačano,« pravi Monika Ažman. Zaradi pogostega odhajanja v tujino ali celo zapuščanja poklica se področje zdravstvene nege sooča z akutnim pomanjkanjem kadra. To pa ni le slovenski problem – do leta 2030 naj bi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu primanjkovalo 18 milijonov zdravstvenih delavcev, od tega devet milijonov medicinskih sester. »Tega dejstva se moramo zavedati, saj bo svetovno pomanjkanje v državah, kjer poklic medicinska sestra ne bo ustrezno reguliran in priznan, povzro30 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Foto: ARHIV INŠTITUTA ZA ZGODOVINO MF

Medicinske sestre so hrbtenica vsakega zdravstvenega sistema

Tudi v Sloveniji se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege.

čilo še večje pomanjkanje kadra,« opozarja Ažmanova.

Slovenske bolnišnice z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege že od leta 2004 zbirajo podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi. Podatki iz leta 2017, ki so danes še slabši, kažejo, da na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjka v povprečju 2075 ali skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Omenjena kategorizacija pa ne omogoča ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Zbornica oz. zveza predvideva, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni. »Tudi v Sloveniji, tako kot povsod po svetu, se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege. Na to podhranjenost pristojne opozarjamo že več kot 15 let, a so nas doslej slišali le redki, upošteval pa praktično nihče. Vedno prevlada argument, da je premalo denarja, da ne potrebujemo tako visoko izobraženega kadra, kot ga priporočajo strokovne smernice in z dokazi podprta praksa, da dodatno znanje ni potrebno,«

poudarja Monika Ažman in dodaja: »Razmere, s katerimi smo se soočili ob epidemiji, dokazujejo, da sta izobražen kader v zdravstveni negi, katerega poslanstvo je tudi preventiva, in zadostno število izvajalcev nujna.«

Medicinske sestre in babice slavijo tudi maja 12. maja vsako leto obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester, babice pa slavijo 5. maja. Babiško delovanje sega globoko v zgodovino človeštva, danes pa je babištvo, ki je pomemben del zdravstvenega sistema tako v svetu kot v Sloveniji, na pomembnem prelomu, saj tradicionalne vloge babic ne ustrezajo zahtevam sodobnega časa.

Eden izmed ciljev, za katerega se zavzemajo in si prizadevajo babice, je, da bi imela vsaka ženska dostop do kontinuirane babiške obravnave v času nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju. Geslo letošnjega mednarodnega dneva babic je Babice z ženskami: slavite, dokažite, aktivirajte in združite se – naš čas je ZDAJ!.

Vodilna tema mednarodnega dneva medicinskih sester pa je že zadnja štiri leta Medicinske sestre: vodilni glas. Vsako leto se Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) osredotoči na posamezno področje – leta 2017 na vlogo zdravstvene nege pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, leto kasneje na človekovo pravico do zdravja, lani je bila osrednja tema Zdravje za vse, letos pa Z medicinskimi sestrami do zdravja po svetu. Medicinske sestre po vsem svetu zagotavljajo zdravstveno varstvo, pri čemer je v zadnjih letih čedalje večji poudarek na preventivi, javnem zdravju, samopomoči, krepitvi vloge skupnosti in zdravstveni pismenosti. Vse to zagotavlja priložnosti za preprečevanje bolezni ter optimizacijo zdravja in splošnega počutja, poleg tega pa pomembno zmanjšuje breme sistemov zdravstvenega varstva.

Kje vse srečamo medicinske sestre?

Njihov delokrog je zelo širok: srečamo jih v ambulantah družinske medicine, v patronaži, specialističnih ambulantah in bolnišnični dejavnosti, v kliničnih okoljih ter v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih, povsod pa je v središču njihovega delovanja pacient in skrb za njegovo dobro. Poleg tega pa sta njihovi pomembni poslanstvi tudi preventiva in zdravstvena vzgoja. Dober primer so ambulante družinske medicine, kjer medicinske sestre odkrivajo bolezni. Pogosto pacienti bolj zaupajo medicinski sestri, saj jo v večini primerov dojemajo bolj dostopno od zdravnika in ji lažje povedo stvari. Njihova vez je bolj pristna in neposredna.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Ne pozabite na medzobne ščetke

Ni vseeno, kaj izberete za zdrave zobe in dlesni Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znanstvene raziskave kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo od tri- do štirikrat večje tveganje za razvoj parodontalne bolezni in kar 15-krat večja verjetnost, da bodo izgubili vse svoje zobe, v primerjavi z ljudmi, ki sladkorne bolezni nimajo.

Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Pomembno je tudi vzdrževanje dobre ustne higiene, pri tem pa ni vseeno, po kakšnih pripomočkih posežejo. Ljudje s sladkorno boleznijo so namreč nagnjeni k slabšemu zdravju zob in obzobnih tkiv; bolezni obzobnih tkiv, na primer parodontalna bolezen, pa predstavljajo enega izmed glavnih zapletov pri vseh osebah s sladkorno boleznijo.

Sladkorna bolezen in ustno zdravje Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in

Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene

učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oz. parodontalno bolezen.

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomočka: majhna, gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 % površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro. Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz neočiščenih zobnih oblog, ki se naberejo med zobmi.

Vir: R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011.

U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sistem FreeStyle Libre

Napredek v spremljanju in analizi glukoze ® prof. dr. Andrej Janež, dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Samokontrola je temeljni del samovodenja sladkorne bolezni in omogoči opolnomočenje bolnika za samooskrbo.

Skupaj z določitvami HbA1c omogoča oceno bolnikove glikemične urejenosti z namenom, da se preprečijo kronični zapleti sladkorne bolezni.

Rezultati številnih raziskav potrjujejo pomembnost samokontrole glukoze v krvi pri vseh bolnikih s sladkorno ne glede na tip bolezni. Pri bolnikih, ki se zdravijo z insulinom, je samokontrola glukoze v krvi sprejeta kot sestavni del vodenja sladkorne bolezni.

Neprekinjeno merjenje glukoze je zadnja leta alternativna možnost merjenju glukoze v krvi, ki se je razširila predvsem pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1.

Ta sistem omogoča boljši nadzor nad vodenjem sladkorne bolezni in ponuja celovitejši vpogled v glikemični profil, s čimer lahko odkrijemo različne glikemične vzorce in hipoglikemije. Sistem lahko povežemo s črpalko ali pa ga uporabljamo samostojno. Podatke odčitamo neposredno z ekrana ali pa jih naknadno analiziramo z računalniškim programom. Za klinično učinkovitost sistema sta potrebna dobro sodelovanje bolnika in redna uporaba senzorskega sistema.

Rutinska uporaba pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 trenutno ni širše priporočena. Uporabo deloma še vedno omejuje potreba po rednih kalibracijah sistema s pomočjo kapilarne krvi, sorazmerno kratka trajnost senzorja in seveda visoka cena. Težava pri nas je še vedno slaba dostopnost do senzorjev za kontinuirano merjenje sladkorja, saj imajo pravico do senzorja – v nasprotju z zdravljenjem s črpalko – le redki odrasli bolniki tipa 1, predvsem tisti, ki imajo nezavedanje ali pogoste hipoglikemije.

kovanca se namesti na zadnjo stran nadlakti s pomočjo enostavnega aplikatorja za enkratno uporabo. Ko se senzor namešča, se tanko, 4 mm dolgo fleksibilno in sterilno vlakno vstavi pod kožo. Pričvrščeno je s pomočjo majhne lepljive podloge. Sistem je tovarniško že natančno umerjen in ne potrebuje dodatne kalibracije. Nosi se lahko do 14 dni. Bolniki se lahko z njim tuširajo, kopajo, plavajo ter izvajajo različne športne in dnevne aktivnosti.

Da bolnik dobi odčitek glukoze, je treba čitalnik le enostavno približati senzorju in vrednost glukoze se izpiše na ekranu čitalnika (slika). Z vsakim nebolečim skeniranjem čitalnik prikaže podatek o trenutno odčitani glukozi in izriše se glikemična krivulja iz zbranih podatkov o glukozi v zadnjih osmih urah. Grafični prikaz s puščico še dodatno ponazori smer trenutnega gibanja glukoze. Velika prednost sistema je, da s čitalnikom lahko skeniramo tudi preko obleke, kar omogoča pogosto uporabo brez posebnih priprav ob različnih dnevnih aktivnostih. Podatki o glukozi se v senzorju avtomatično shranjujejo vsakih 15 minut. Bolnik lahko praktično vsako minuto odčita izmerjeno glukozo.

OGLASNO SPOROčILO

Brez vbodov v konice prstov Novost na področju merjenja glukoze v medceličini s pomočjo senzorskega sistema je uvedba tako imenovane flash tehnologije. Prvi predstavnik te skupine je sistem FreeStyle Libre, ki je s prvo generacijo pripomočka vstopil na trg jeseni leta 2014. V primerjavi s tradicionalnim merjenjem glukoze v krvi uporaba senzorja FreeStyle Libre ne vključuje rednih vbodov v konico prsta. Uporaba pripomočka je enostavna. Senzor v velikosti

32 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Sistem FreeStyle Libre s senzorjem in čitalnikom

Sistem ponuja tudi programsko podporo za izdelavo poročil, kar je v pomoč pri analizi podatkov o glukozi. Terapevtu omogoča vpogled v tako imenovani ambulatni glikemični profil za zadnjih 90 dni, kar mu olajša terapevtske odločitve.

Bolj pogoste meritve – bolje urejena sladkorna bolezen Randomizirane raziskave so pokazale, da je uporaba tega sistema povečala pogostnost meritev glukoze, kar je tako pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 izboljšalo urejenost sladkorne bolezni. Manj je bilo tudi hipoglikemij.

Predvidoma bo sistem v breme ZZZS na voljo za vse bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 vseh starostnih skupin, pri otrocih od 4. leta starosti in za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo s tremi ali več injekcijami inzulina dnevno. Na voljo bo tudi za bolnice s sladkorno boleznijo tipa 1 v času nosečnosti. Še vedno pa bodo te skupine bolnikov upravičene tudi do dodatnega spremljanja glukoze v krvi, in sicer: bolniki s tipom 1 (2 testna lističa dnevno), tipom 2 (1 testni listič dnevno) in nosečnice s 5 testnimi lističi dnevno. Vsi drugi bolniki bodo imeli možnost sistem kupiti pri pooblaščenih zastopnikih po Sloveniji.

Seveda je za učinkovito samokontrolo glukoze v krvi treba bolnika naučiti, da bo znal pravilno ovrednotiti izmerjene vrednosti in ob njih ustrezno ukrepati glede na farmakološko terapijo, obrok hrane ali telesno dejavnost. Razumeti moramo, kdaj nastane razlika med vrednostjo sladkorja v medceličnini in krvi ter kaj jo povzroča. Upoštevati moramo predvsem smer gibanja vrednosti sladkorja in razumeti grafični prikaz, puščice in trenutno vrednost sladkorja. Le z izkušnjami ob dolgotrajni uporabi bomo senzor tudi uspešno uporabljali. Končni rezultat, ki ga lahko pričakujemo, je stabilna glikemija oziroma dobra presnovna urejenost.

Reference: • Navodila za uporabo sistema FreeStyle Libre • ZZZS: kriteriji za predpisovanje – https://www.zzzs.si/novosti/8B0DDDC0C43E075F C12584F8002FC273?open&l=p FreeStyle, Libre in sorodna tržna imena so blagovne znamke družbe Abbott Diabetes Care Inc. v različnih državah. Druge blagovne znamke so last njihovih zadevnih lastnikov. © 2020 Abbott. ADC-21463 v 2.0. Abbott Laboratories, d. o. o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Vaje, ki jih lahko opravimo mimogrede

Vadba za izboljšanje koordinacije in ravnotežja ® Tjaša Lešnik, dipl. kineziologinja, Tinka Leskovec, dipl. kineziologinja, dr. Katja Tomažin, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, smer kineziologija, Univerza v Ljubljani

Cilji vadbe pri diabetesu tipa 1 in 2 so ohranjanje splošne telesne zmogljivosti: moč, vzdržljivost, gibljivost, koordinacija in ravnotežje. V tokratnem prispevku bomo pozornost posvetili vadbi ravnotežja in koordinacije.

Za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so hoja, nakupovanje in delo na vrtu, potrebujemo ravnotežje in koordinacijo. Oslabljena sposobnost ravnotežja prispeva k izgubi funkcionalne samostojnosti, zmanjša udeležbo v vsakodnevnih življenjskih dejavnostih in poveča možnosti padcev. Dobro ravnotežje nam omogoča, da vse te aktivnosti izvajamo varno, brez padcev, kar dosežemo z rednimi treningi ravnotežja in vadbo koordinacije. Znotraj našega telesa ves čas potekajo procesi, ki nam omogočajo ohranjanje in vzpostavljanje ravnotežja. Vzravnana drža človeka zahteva aktivacijo številnih mišic, da lahko kljubujemo silam gravitacije in izvajamo želene gibe. Poznamo dve vrsti ravnotežja: statično (kadar stojimo na mestu – stoja na eni nogi) in dinamično (vzpostavljanje ravnotežja med gibanjem – počasna hoja z dvigovanjem kolen). Koordinacija je sposobnost usklajenega gibanja telesa v prostoru in času. Pomembna je za izvedbo že naučenih gibov in za prenašanje tega znanja v nove situacije. Znotraj našega telesa se mora za še tako preprosto nalogo, kot je doseganje kozarca, odviti veliko število procesov, ki omogočijo usklajeno izvedbo giba.

Trening hoje in ravnotežja v kombinacijah z vajami moči izboljšuje hitrost hoje ter povečuje mišično moč, gibljivost in ravnotežje. Zato moramo za dobro telesno delovanje v svoje gibalne dejavnosti povezovati vse vidike vadbe, ki ste jih spoznavate v reviji Sladkorna bolezen.

Trening ravnotežja lahko izvajamo že med vsakodnevnimi dejavnostmi, npr. pri kuhinjskem pultu, ko pripravljamo zajtrk ali kosilo, med umivanjem zob ...

Kontraindikacije Vadba ravnotežja je kontraindicirana za posameznike z akutno vrtoglavico,

vnetji ravnotežnega organa, akutnim miokardialnim infarktom, nestabilno angino pektoris in dekompeziranim srčnim popuščanjem. Tisti s pridruženimi blagimi srčno-žilnimi obolenji morajo biti previdni pri bolj intenzivnih vajah, prav tako ljudje z hiperglikemijo in/ali ketozo. Posebno pa morajo biti previdni ljudje s perifernimi nevropatijami, ki naj pred vadbo in po njej preverijo stanje svojih stopal. Za te posameznike je vadba ravnotežja še posebej koristna, saj imajo zaradi periferne nevropatije 15-krat večjo možnost padcev kakor zdravi posamezniki (Gelaw 2018).

Vadbena enota Med vadbo ravnotežja in koordinacije je treba poskrbeti za primerno pripravo prostora, torej da nam med samo vadbo niso v napoto predmeti, ob katerih bi se lahko spotaknili (preproge, nestabilno pohištvo), in da imamo vedno na voljo stabilno oporo, ob kateri lahko lovimo ravnotežje (kuhinjski pult, ograja, masivna miza).

Trening za ravnotežje in koordinacijo izvajamo vsaj 3-krat tedensko 12 tednov.

Vadbo lahko izvajamo kot samostojno vadbeno enoto ali združeno z vadbo moči. Če se odločimo, da bomo vadbo ravnotežja in koordinacije izvajali kot samostojno vadbeno enoto, moramo obvezno začeti z ogrevanjem. Za to vrsto vadbe ne potrebujemo daljšega ogrevanja, dovolj je že nekaj vaj, s katerimi dvignemo telesno temperaturo (6 minut).

Ogrevanje začnemo s stopanjem na mestu, ki ga izvajamo 6 minut. Najprej kolena dvigujemo malo od tal, potem vedno višje, proti koncu vključimo tudi roke. S tem tudi zvišujemo intenzivnost vaje. Roke iztegujemo do višine ramen,

najprej izmenično vključujemo eno roko in nato obe. Po končanem ogrevanju preidemo na izvajanje bolj zahtevnih koordinacijskih in ravnotežnih vaj.

Vaje Za doseganje kar najboljših rezultatov je potrebna individualizacija vadbe. To pomeni, da mora vsak posameznik svojo vadbeno enoto prilagoditi trenutnim zmožnostim in sposobnostim. Pri določanju pravilne težavnosti vam bo v pomoč preglednica preglednica 1. Za začetek izberite vaje, pri katerih zahtevnost naloge ocenjujete do vrednosti 5. Stopnjevanje zahtevnosti vaj je prikazano v preglednici 3. Vaje, pri katerih začutite težavnost med 9 in 10, za izvedbo doma niso primerne.

Vse vaje izvajajte ob opori (stena ali stabilen stol). Če začutite, da začenjate izgubljati ravnotežje, se primite opore.

Pri vajah, kjer je zvezdica, pomeni, da po 2 tednih izvajanja preidete na naslednjo stopnjo. Vaje izvajate na začetku z odprtimi očmi, ko vam vaja postane prelahka, dodajte miselno nalogo, ki jo izvajate sočasno z izvedbo ravnotežne naloge (odštevanje od poljubne številke navzdol ali računanje preproste matematične naloge), premikanje glave (glavo premikajte naprej – nazaj, na stran in levo – desno).

Težavnost enake ravnotežne naloge lahko povečate z zmanjševanjem velikosti podporne površine in z zmanjševanjem togosti podporne površine (kar pomeni, da stojite na mehki podlagi, kot je vzglavnik) in z zaprtimi očmi. Ko vam tudi to postane prelahko, združujte različne načine stopnjevanja skupaj (zaprte oči + kognitivna naloga ali mehka podlaga + premikanje glave).

Sladkorna bolezen MAJ 2020

33

Preglednica 1: Ocena zahtevnosti ravnotežne naloge Popolnoma stabilen 1 Stojim ali sedim in sem popolnoma stabilen/stabilna.

Stabilen 2 Upravljanje ravnotežja mi ne povzroča težav.

3 Manj stabilen 4 Ravnotežje je izzvano, vendar ni treba narediti koraka ali se prijeti.

5 Blago porušeno ravnotežje 6 Ravnotežje je izzvano, zdi se, da bo treba narediti korak ali se prijeti.

Porušeno ravnotežje 7 Treba je narediti korak ali se prijeti, da ne padem.

Bolj porušeno ravnotežje 8 Najbolj porušeno ravnotežje 9 Manjša sprememba bo povzročila padec.

Velika verjetnost padca 10

trajanje na 40 sekund. Vsak teden naj odmor med ponovitvami traja 30 sekund, odmor med nalogami pa 2 minuti. Glede na povečanje zahtevnosti ustrezno podaljšujte oz. skrajšujte čas trajanja naloge.

Preglednica 3: Primer načrtovanja vadbe ravnotežja in koordinacije za 12 tednov Število Trajanje Število Odmor med Odmor med vadbenih naloge ponovitev ponovitvami nalogami Ocena Teden enot (ekund) iste naloge (sekund) (minut) zahtevnosti 1 3 30 3 30 2 5 2 3 30 3 30 2 6 3 3 40 3 30 2 5 4 3 40 3 30 2 6 5 3 50 3 30 2 6 6 3 30-40 3 30 2 7 7 3 60 3 30 2 6 8 3 60 3 30 2 7 9 3 60 3 30 2 7 10 3 30 3 30 2 8 11 3 60 3 30 2 7 12 3 40 3 30 2 8

Organizacijska izvedba vadbe

Primeri vaj

Vsak ravnotežni položaj poizkušajte zadržati vsaj 30 sekund (preglednica 2).

Med vsako ponovitvijo vaje naredite 30 sekund odmora, da lahko umirite možno vrtoglavico oz. da si odpočijete. Potem ko izvedete vse ponovitve ene naloge, počivajte 2 minuti. Primer organizacije vadbene enote v prvem tednu je prikazan v preglednici 2. Naloge izbirate iz spodnjega opisa, pomembno je, da je za vas naloga tako zahtevna, da jo ocenite najmanj s 5.

1. Enonožna stoja* Stojte v vzravnani stoji na eni nogi, druga noga je pokrčena in dvignjena od tal, nogi se ne smeta dotikati ena druge.

Roke držite v bokih. Pogled usmerite v točko pred seboj.

2. Tandemska stoja* Stojte v vzravnani stoji tako, da desno nogo postavite pred levo stopalo in se z desno peto dotikate prstov na levi nogi.

Roke držite v boku.

Preglednica 2: Primer organizacijska izvedba vadbe v prvem tednu Naloga Odmor Odmor med med Trajanje Število ponovitvami nalogami (sekund) ponovitev (sekund) (minut) Ocena 1 30 3 30 2 5 2 30 3 30 2 5 3 30 3 30 2 5 4 30 3 30 2 5

Načrtovanje vadbe za 12 tednov V preglednici 3 je primer načrtovanja vadbe ravnotežja in koordinacije za 12 tednov. Vsak teden izvedete 3 vadbene enote in vsako vajo ponovite 3-krat. V prvih dveh tednih vse vaje izvajajte 30 sekund, nato v 3. in 4. tednu podaljšajte 34 Sladkorna bolezen MAJ 2020

sebe iztegujte levo roko, desno roko pa ob strani dvigujte proti ušesu. Pogled usmerite v točko pred seboj. Enako ponovite z levo nogo.

4. Doseganje s stopalom naprej, nazaj, vstran (slike 2, 2a, 2b, 2c)

Pogled usmerite v točko pred seboj. Pri naslednji ponovitvi zamenjajte nogi.

3. Koordinacija rok in nog (slika 1) Dvigujte desno nogo in hkrati pred

1

Stojte v vzravnani stoji, in če je to treba, se z eno roko oprite na steno. Z desno se poskusite dotakniti čim bolj oddaljene točke pred seboj, ne da bi izgubili ravnotežje, ali naredili predklon.

Nato poskušajte enako narediti v smeri na stran in nazaj. Enako naredite še z levo nogo. Pazite, da je med vajo noga ves čas dvignjena od tal.

5. Obrat za 360 stopinj Iz vzravnane stoje, kjer so stopala čim bolj skupaj, se zavrtite okoli svoje osi za

2

2a

2b

Iz vzravnane stoje stopite z desno nogo korak naprej na mehko podlago, tako da težo prenesete na desno nogo in dvignete levo nogo od tal, nato pa stopite nazaj. Isto ponovite še na stran in nato z levo nogo.

10. Stoja za mizo in doseganje v različne smeri Na mizo, ki je od naših prstov na nogah oddaljena 20 centimetrov, v različne smeri postavite predmete. Stojimo vzravnano za mizo, ki je od naših prstov na nogah oddaljena 20 centimetrov. Nato jih poskušajte z roko doseči, ne da bi padli ali se oprli. Delajte z obema rokama izmenično.

2c

3

cel krog. Po obratu se ustavite in se zavrtite v drugo smer. Vajo izvajajte počasi.

6. Sonožna stoja na mehki podlagi (vzglavnik)* Stojte v vzravnani stoji na vzglavniku, tako da se stopali dotikata v petah in prstih. Roke držite v bokih. Pogled usmerite v točko pred seboj.

7. Tandemska hoja Hodite tako, da se sprednja peta vedno dotakne prstov zadnjega stopala. Roke držite v bokih. Vajo poskušajte izvajati čim bolj tekoče.

8. Pobiranje predmeta s tal (slika 3) Iz vzravnane stoje poberite predmet s tal (daljinec, žogica, svinčnik ...).

Ob tem poskusite kar se da malo uporabljati oporo.

Pazite, da je med pobiranjem hrbet čim bolj vzravnan.

9. Stopanje naprej, nazaj, vstran na mehko podlago (slika 4)

4 Sladkorna bolezen MAJ 2020

35

VRTNO VESELJE: Pomlad na vrtu

Bo letos imel vsak svoj vrtiček? ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

Nenadoma je prišla pomlad, nihče nas ni nič vprašal, ali jo želimo ali ne: tukaj je. Letos smo je zelo, zelo veseli, saj nam daje upanje na prihodnost. Gotovo pa je res tudi, da bo drugo leto spet prišla.

Toda drugo leto si je ne želimo v takšni izolaciji od družbe, kot smo je deležni zdaj. Tudi tisti, ki nikoli niste pomislili na vrt, ste letos zagotovo, saj ne vemo, kakšna bo prihodnost pri pridelavi hrane.

Prav vsak, ki ima najmanjši možni kotiček, bo letos nekaj zasadil, mogoče manj rož in več zelišč v posodah, vmes pa še kakšno jagodo. Ravno tako naj bodo posode na terasah polne plodovk, kot so pradižnik, paprika, kumare in vmes še čili.

V zelenjavnem vrtu Mesec maj naj bo mesec ljubezni do vrta in vrtne zemlje; bogato nam bo obrodila. V spomladanskih mesecih smo zemljo bodisi prekopali, morda samo prezračili z vilami, mogoče pa tudi samo pokrili s kompostom. Posadili smo čebulček, por, pomladni česen, posejali berivko in brazilijanko ter seveda sadike solate gentile, ne smemo pa pozabiti na grah in bob. Ker so bila jutra hladna in se dnevna temperatura komajda dvigne nad 20 stopinj Celzija, je treba za te 36 Sladkorna bolezen MAJ 2020

zgodnje vrtnine uporabiti pokrivko (kopreno) ali pa narediti mini tunele. Zdaj, v maju, pa je čas za nizki fižol, ki ga lahko sejemo vsakih 14 dni vse do sredine avgusta in tako bo fižola dovolj za celo leto. Za boljšo kalitev je treba seme zvečer namočiti, in sicer v vodo, ki smo ji dodali nekaj posušenih kamilic, da pa morebitno domače seme razkužimo, dodajmo še par listov žajblja. Iz kamilic in žajblja lahko skuhamo tudi čaj, ki ga ohladimo in nato dodamo semena. Vprašali se boste, zakaj je treba semena stročnic namakati. Odgovor je čisto preprost: zaradi hitrejšega kaljenja, saj škrobno ovojnico, ki ovija kalček, prepojimo z vodo in tako pride do boljšega vznika, sploh kadar je zemlja suha in ni padavin.

Posajeno je dobro pokriti s kopreno, saj s tem preprečimo izsušitev vrhnjega sloja zemlje. Najboljši zeliščni sosed fižolu je navadni šetraj in kraški šetraj, saj tudi v lonec odlično spadata skupaj.

V maju pridejo na vrsto plodovke, to so paradižniki vseh vrst, barv, oblik in okusov, res jih ni ne konca ne kraja. Po-

tem so tukaj že paprike; letošnja ponudba sadik je neverjetna, od zelenih babur, seveda tudi rumenih za polnjeno papriko ne sme manjkati, pa rdeče za pečenje, pa paradajzarice za vlaganje, do mini paprike za polnjenje ter maksi paprike v dolžino in debelino, kot je kalifornijsko čudo.

Potem pa so tukaj kumare: zanje velja rek Ena kumara na dan konec tedna en kilogram stran. To je najboljše živilo za diabetike, saj vsebuje največ vode in vlakninastih sestavin ter najmanj sladkorjev. Pri kumarah potrebujemo oporo, bodisi jih napeljemo na ograjo ali pa jim naredimo plastično mrežo.

Poznamo oziroma ločimo tri vrste kumar: solatne, za vlaganje in zelene dolge brez semen in bodic/izrastkov (tem, zadnjim včasih rečemo trgovinske, saj so pakirane posamično in ovite v plastično folijo). Najboljše zelišče, ki ga sadimo zraven kumar, je koper (po domače koprc, lahko tudi kumina); obe zelišči pomagata pri morebitnem napenjanju ali spahovanju.

Bučke in buče, to sta dve različni skupini buč. Bučke so temno zelene, svetlo zelene, progaste in rastejo v grmu, zasedajo približno en kvadratni meter prostora. Buče pa so hakaido, muškatne, maslene in jih je seveda spet nešteto oblik in okusov ter barv, tvorijo vreže, to je plazeča se stebla, in se razprostirajo po celem vrtu.

Najmanj zastopani vrsti sta melona in lubenica. Na našem vrtu ju letos poskusite posaditi, če bo le dovolj toplo, in če bosta imeli dovolj vlage, bosta tudi lepo zrastli do končne velikosti. Pri lubenici izbirajte sorto, ki je manjša, saj je bolj sladka.

Za plodovke velikorat rečemo, da so kraljice vrta, kar seveda drži. Za dobro rast potrebujejo vitamine, vodo, minerale, toploto, sonce, pravo kraljičino

obravnavo. Vitamine jim doziramo skozi morske alge, katere lahko škropimo ali zalivamo, vode mora biti v izobilju, vendar spet ne preveč. Če imate slučajno narejeno kapljično zalivanje, je dovolj ena ura na dan vsak drugi dan.

Minerale potrebuje v obliki kalija in kalcija paradižnik že v juniju. Kalij potrebujejo plodovke za Uš šiškarica – neželena gostja na rdečem ribezu boljšo oplodnjo plodov, zato mu namenite kakšno gnojilo, kalcij, da pri muhi ne pride do gnilobe ki vsebuje kalij. Paradižnik potrebuje plodov. Toploto in sonce: pri prvem je mišljen rastlinjak ali vsaj prostor, zaščiten pred vetrom, sončni dnevi pa dajejo plodovom sladkobo.

V sadnem vrtu Mnogokrat imamo okoli hiše ali pa na vikendu par dreves – jablan, hrušk, sliv, kakšno češnjo, višnjo, marelico ali breskev ter jagodičevje, kamor spadajo ribez, josta, kosmulja, maline in robide. Če res nimamo kakšne pozne sorte, je v aprilu že vse odcvetelo. V maju pa nas bodo predvsem na sadnem drevju napadli škodljivci, in sicer skrlup in pepelasta plesen na jablanah, pri čemer uporabimo fungicide (za glive, ker so bolezni predvsem glivične), ter za uši in razne grizlice tera zavijača pa insekticide (insekt kot žuželka). Pri slivah je to grizlica, ki nam izmaliči plodove, ki so potem črvivi in še predčasno odpadejo. Kadar pa imamo uši na listih, to spoznamo, ker so ti nagrbančeni in lepljivi, saj jih hkrati z ušmi napadejo tudi mravlje, ki izločajo nektar. Tega se rešimo tako, da s škarjami odrežemo listni brst ali pa okoli debla ovijemo lepljiv trak, ki bo preprečil pohod mravelj.

Najbolj hvaležno pa je na domačem vrtu jagodičevje, saj skorajda nima škodljivcev ali bolezni, pa tudi obilno in redno rodi.

Jablane so – razen poznih sort – odcvetele v aprilu.

Cilj vrta v letošnjem letu naj bo v čim večji meri samooskrba. Razmislite o zasaditvi novih površin vrta in sadovnjaka z vsaj nekaj sadikami jagodičja, saj je tudi vrt lahko lep element vaše parcele.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

37

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Recepti v barvah pomladi

Okusno, zdravo in polno vitamina C ® Tjaša Mlakar, dipl. med. sestra, študentka magistrskega študija dietetike

Zelene palačinke z akacijevimi cvetovi čas priprave: 25 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 290 kcal Ogljikovi hidrati: 42 g Beljakovine: 15,5 g Maščobe: 6,7 g Natrij: 600 mg Vlaknine: 4g

Pirin zdrob z mandlji čas priprave in kuhanja: 10 minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 296 kcal

Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

38 g 13,7 g 10 g 94 mg 1,2 g

Sestavine: 3 jajca, 350 ml manj mastnega mleka, ščep soli, rastlinsko olje za peko palačink, 200 g zmiksane špinače, 200 g moke, 100 g akacijevih cvetov (brez pecljev) in 1 pecilni prašek.

Priprava: jajca, mleko in sol zmiksamo v gladko zmes. Dodamo predhodno blanširano in zmiksano špinačo. Nato dodamo moko in pecilni prašek. Vse skupaj dobro premešamo, in če je masa preredka, dodamo še malo moke, oz. če je masa pregosta, dodamo še malo mleka.

Na koncu dodamo akacijeve cvetove in premešamo. Palačinke spečemo in z njimi postrežemo.

Pomen cinka in flavonoidov v prehrani diabetika Pestra in mešana prehrana, bogata z vitamini in minerali, je pomembna za ohranjanje našega zdravja. H krepitvi našega imunskega sistema še posebej prispevajo cink in flavonoidi.

Cink je element, ki ga naše telo potrebuje za normalno rast in razvoj ter za krepitev imunskega sistema. Bogat vir cinka so morski sadeži, meso, jajca, mlečni izdelki, stročnice, oreščki in semena.

Priporočljiv vnos je 7–10 mg na dan za odraslo osebo. Flavonoidi pa so ena izmed polifenolnih spojin. Gre za sekundarne metabolite rastlin, ki jim dajejo barvo, aromo, okus, jih ščitijo pred UV sevanjem in različnimi boleznimi. Večinoma se nahajajo v sadju in zelenjavi.

Najbolj znani so antocianini iz jagodičevja, flavonoidi iz citrusov, katehini iz zelenega čaja, resveratrol iz rdečega vina in kvercentin iz čebule. Gre namreč za zelo močne antioksidante, ki nas ščitijo pred številnimi obolenji. Jedilnik sladkornega bolnika naj bi vseboval vsa zgo38 Sladkorna bolezen MAJ 2020

raj omenjena živila. Ne samo da ta vsebujejo veliko snovi, ki pozitivno vplivajo na naš imunski sistem, temveč gre tudi za živila, ki so sestavni del sredozemskega načina prehranjevanja.

Ta pozitivno vpliva na zmanjševanje dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Poleg tega s takim načinom prehranjevanja zmanjšamo nastanek zapletov, ki se lahko pojavijo pri tistih, ki to bolezen že imajo. Antioksidanti namreč sodelujejo pri regeneraciji manjših površinskih poškodb kože in blagodejno vplivajo na krvno-žilni sistem. Enostavni polifenoli tudi vplivajo na zmanjševanje plazemske koncentracije glukoze zaradi povečanega privzema glukoze v tkiva. Sladkorni bolnik bo s takšno prehrano lažje vzdrževal optimalno količino sladkorja v krvi, svojemu telesu pa bo zagotovil vse potrebne hranilne snovi.

Ovseni kosmiči z grškim jogurtom in pečenimi marelicami čas priprave in kuhanja: 15minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 300 kcal Ogljikovi hidrati: 34 g Beljakovine: 7,5 g Maščobe: 15 g Natrij: 50 mg Vlaknine: 4g Sestavine: 30 g ovsenih kosmičev, 100 g grškega jogurta, 50 g svežih marelic, 1 velika žlica medu, cimet in 5 g masla.

Priprava: marelice razpolovimo in jih s prerezano stranjo navzdol pečemo na raztopljenem maslu. Pečemo jih pribli-

žno 5–8 minut, da se zmehčajo. Ovsene kosmiče, cimet in grški jogurt zmešamo skupaj. Na koncu dodamo pečene marelice, ki jih prelijemo z žlico medu.

Hobotnica v solati čas priprave: 120 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 440 kcal Ogljikovi hidrati: 41 g Beljakovine: 44 g Maščobe: 10 g Natrij: 900 mg Vlaknine: 7,7 g Sestavine: 1 kg hobotnice, 2 korenja, 1 gomoljna zelena, peteršilj, 50 g oliv, 400 g paradižnika, 200 g paprike, 2 večji čebuli, 3 stroke česna, 100 g kuhane čičerike, ekstra deviško oljčno olje za pripravo solate, sol, poper, sok ene limone.

Priprava: hobotnico skupaj s korenjem, gomoljno zeleno, peteršiljem in čebulo skuhamo v vodi do mehkega. Ko je hobotnica ohlajena, jo olupimo in narežemo na kolobarje. Koščke hobotnice

osolimo, popopramo, dodamo sok ene limone, ekstra deviško oljčno olje in pustimo čez noč, da se marinra. Naslednji dan temu dodamo narezano zelenjavo (paradižnik, paprika, olive, čebulo). Zraven lahko popečemo kos polnozrnatega kruha.

Jagodni smuti z meliso čas priprave in kuhanja: 10 minut Število porcij: 1 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 190 kcal Ogljikovi hidrati: 38,5 g Beljakovine: 3g Maščobe: 3,4 g Natrij: 105 mg Vlaknine: 7g Sestavine: 200 gramov jagod, melisa, 100 mililitrov mandljevega napitka (lahko uporabimo tudi riževega, kokosovega, ovsenega ali pa navadno mleko), 1 manjša banana.

Priprava: jagode, mandljev napitek, banano in nasekljano meliso zmešamo v mešalniku in postrežemo.

www.zala.si

PRVA IZ

KI

AN

LE

R V U

B

JA

RA BI

TVO

tvoj cukrček brez sladkorja.

I PREO

B

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Sestavine: 40 g pirinega zdroba, 200 ml manj mastnega mleka, 10 g mandljev.

Priprava: mleko zavremo, ga solimo in vanj zakuhamo pirin zdrob. Kuhamo 5–6 min, da je zdrob kuhan. Postrežemo in pred tem posujemo z mandlji.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki

Redni zbor članov V nedeljo, 23. februarja 2020, ob 13.00 uri je Društvo diabetikov Dravograd – Polžki izvedlo zbor članov v hotelu Korošica v Otiškem Vrhu.

Prisoten je bil 101 član društva in številni povabljeni gostje, med drugimi podžupan Občine Dravograd Tone Preksavec, predstavnik izvršnega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije Ivan Gašper, ravnateljica Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijela Ledinek, ravnateljica Osnovne

šole Šentjanž pri Dravogradu Dragica Jurjec, predsednik Društva diabetikov Mežiške doline Branko Lepičnik, predstavnik Društva invalidov Dravograd Lojze Špalir, predstavnik Turističnega društva Dravograd Ferdinand Gnamuš in predsednik društva invalidov Stari trg Davorin Legnar.

Predavanje o zapletih pri sladkorni bolezni

V uvodu je prisotne pozdravil predsednik društva Ervin Kodrun in podal poročilo za leto 2019 in plan dela za leto 2020. Delovni predsednik zbora članov je bil Bernard Rutnik, ki je vzorno izpeljal uradni del zbora članov. Tajnica in računovodja Milena Dobnik je podala finančno poročilo za leto 2019 in predstavila finančni načrt za leto 2020, predstavnica nadzornega odPrejemniki bronastih plaket in priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije

n Društvo diabetikov Cerknica

Na občnem zboru tudi predavanje o zdravi prehrani V soboto, 29. februarja 2020, smo se v prostorih gasilskega doma v Cerknici polnoštevilno zbrali člani društva diabetikov Cerknica.

Poleg običajnega dnevnega reda, ki zajema poročilo o delu društva v preteklem letu ter finančno poročilo za leto 2019 in seveda obravnavo programa dela za leto 2020 s finančnim načrtom, smo prisotni člani poslušali strokovno predavanje na temo Jem zdravo Irene Svet, diplomirane medicinske sestre,

iz Zdravstvenega doma Cerknica. To predavanje je predstavljalo le motivacijski uvod v delavnice, katere izvajajo v ZD Cerknica in bi se jih po dogovoru udeležili tudi člani društva diabetikov Cerknica.

Zdravi prigrizki V smislu zdrave prehrane so prostovoljci in prostovoljke ob koncu druženja pripravili predstavitev zdravih prigrizkov, primernih za diabetike, s kmetije Zajc iz Planine ter temu pri- Doroteja Nared je prejela zlato primerno pijačo (voda, čaj ter sad- znanje Zveze društev diabetikov Sloni in zeleni smutiji). V organi- venije. Poleg Alojza Rudolfa, podzaciji in izvedbi Danice Osta- predsednika zveze (desno), ji je za nek iz podjetja prejeto priznanje čestital tudi predsednik Društva diabetikov Cerknica Zaloker & Zalo- Drago Frlan. ker smo izkoristili priložnost za meritve krvnega sladkorja.

Bronasto, srebrno in zlato priznanje zaslužnim članom Za dolgoletno delo v organih društva diabetikov Cerknica je podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf podelil priznanja naslednjim članom: Aleksandru Mahnetu iz Starega trga pri Ložu bronasto priznanje ZDDS, Antonu Lunku iz Cerknice srebrno priznanje ZDDS in Doroteji Nared iz Rakeka zlato priznanje ZDDS. Občni zbor Društva Diabetikov Cerknica je potekal v dvorani gasilskega doma v Cerknici.

40 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Besedilo in foto: Drago Frlan

IZ N AŠIH DRUŠTEV

bora je predstavila poročilo in predsednica disciplinske komisije Marija Pongrac prav tako poročilo komisije.

Na začetku je imela predavateljica dr. Metka Epšek predavanje na temo Zapleti pri sladkorni bolezni.

Po uradnem delu še zabava

Štumberger, Ivan Brajnik, Ivan Kotnik in Janko Kališnik.

Prav tako smo podelili številna priznanja zaslužnim članom Društva diabetikov Dravograd – Polžki in drugim organizacijam in podjetnikom, ki kakor koli pomagajo društvu pri njihovem delovanju.

Podelili smo tudi bronaste plakete Zveze društev diabetikov Slovenije, ki so jih prejeli Irena Pevec, Olga Melanšek, Marjetka

Po uradnem delu je sledila dobra večerja ob odlični postrežbi osebja hotela Korošica, nato pa glasbeni vložki harmonikarskega orkestra Diatoniki in Tria Polžek. Sledila je zabava s plesom ob lepih zvokih glasbenika Elvisa Breznika. Zabava je trajala Ervin Kodrun, foto: Jože Kolednik pozno v noč.

n Društvo diabetikov Jesenice

Upoštevajmo ukrepe

Po uradnem delu so člane društva povabljeni gostje pozdravili in pohvalili dobro delo društva.

S pozdravom našim članom Pozdravljeni naši člani, pa seveda tudi diabetiki ostalih društev širom Slovenije.

Prepričani smo, da šele zdaj vsi skupaj dojemamo, da je druženje in prijateljstvo tisto, kar res šteje, kar nekaj velja, kar nam daje energijo za delo in optimističen pogled v prihodnost.

Tudi če se včasih pritožujemo, da imamo vsega preveč, nam nastala situacija izkazuje, kako prijetno je, če lahko delamo in smo svobodni pri svojih odločitvah. Ampak vsi skupaj vztrajajmo, držimo se ukrepov – saj lahko samo na ta način pripomoremo in pomagamo sebi, našim dragim in tudi tistim, ki morajo delati

Dober mesec je mimo, odkar ostajamo v osami in smo bili primorani prekiniti z vsemi aktivnostmi v društvu; tako z uradnimi urami kot tudi z meritvami sladkorja in svetovanji.

Vse je prišlo nepričakovano, iznenada – kot težko dojemljiva mora, ki se plazi – nevidna je, pa vseeno tako zelo nevarna.

Načrtovane aktivnosti odpovedane …

Pa prav v teh pomladanskih mesecih smo načrtovali, tako kot vsako leto, toliko prijetnih aktivnosti: zbor članov s strokovnim predavanjem, društvene in meddruštvene pohode, Panorama nad Jesenicami z Jerebikovca v mesecu aprilu smo imeli načrtovano zelo zanimivo predavanje »Ogroženost arterij in slad- v naše dobro ... In teh ni malo. Žal nam je, da se v tem času korna bolezen«, pa v maju meddruštveni pohod v Planico, ne moremo družiti, sodelovati, si med seboj pomagati in se na edukativne delavnice, sodelovanje na športnih igrah v Kočevju, splošno imeti lepo. Saj je druženje, edukacija, solidarnost, priedukativno okrevanje ... Žal je vse odpovedano ... jateljstvo temelj za vse druge naše aktivnosti.

Z optimizmom skozi težavne dni

Veselimo se, ko se spet dobimo

Tako je koronavirus že močno zaznamoval letošnje leto – nam, vam, vsem, ne glede na družbeni položaj – priplazil se je med bogate in revne – na vseh koncih sveta.

Vedite pa, da ko bo prišel čas omilitve ukrepov, se bomo potrudili, da bomo prej omenjene aktivnosti nadomestili – kolikor bo seveda možno. Na vsak način pa se bomo morali tudi v nadaljevanju držati navodil in ukrepov.

Dragi naši člani, imejte se lepo, ostanite zdravi in se napolnite z energijo in optimizmom, z dobro voljo, s kakšno lepo knjigo oziroma s prijetnimi mislimi.

Mislimo na vas, vse skupaj lepo pozdravljamo in se že zdaj veselimo ponovnega srečanja.

Seveda pa so bolj izpostavljene ranljivejše skupine: starejši s kroničnimi obolenji; in to je kategorija, v katero spadamo tudi mi. Še posebej vam želimo sporočiti, da kljub temu, da smo v karanteni, moramo gledati na trenutno situacijo s pozitivnimi mislimi, optimizmom in z željo, da ne bomo zboleli in da bomo čim prej prebrodili te težavne dni.

Izvršni in nadzorni odbor Društva diabetikov Jesenice, foto: arhiv društva Sladkorna bolezen MAJ 2020

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Društvo diabetikov Ivančna Gorica zaživelo Po skoraj dveh letih trdega dela smo imeli 28. februarja 2020 prvi občni zbor Društva diabetikov Ivančna Gorica, na katerem smo izvolili organe društva in si začrtali program dela za tekoče leto.

Sladkorna bolezen je pri nas kot v svetu vedno bolj razširjena kronična bolezen. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. Na nekatere lahko vplivamo, na druge pač ne. Ker nas je, kot kažejo statistike, tudi v naši občini čedalje več, smo ustanovili društvo, v katerem bomo lahko širili svoje znanje o bolezni in izmenjevali izkušnje.

Poskrbeli bomo za sprotno informiranost članov preko občinskega glasila Klasje in revije Sladkorna bolezen, ki jo boste vsi člani prejemali 4- do 5-krat letno. Sproti pa vas bomo o aktivnostih obveščali tudi z letaki in plakati. Skušali bomo omogočiti dostop do literature s področja diabetesa. Verjamemo namreč, da je informiranost o bolezni in seznanjenost z novostmi v zvezi s sladkorno boleznijo pomemben del obvladovanja tega bremena.

Pomen medsebojne podpore Ko človeka zateče kakršna koli težava, je ta lažje obvladljiva, če z njo ne ostane sam. V društvu dajemo poseben poudarek medsebojni podpori, druženju in izmenjevanju izkušenj, zato vas vabimo, da se nam na dogodkih, ki potekajo enkrat mesečno, pridružite. Več kot nas bo, več izkušenj bomo lahko delili.

Naša druženja bomo občasno popestrili in se srečali z drugimi, morda bolj izkušenimi društvi iz drugih delov naše dežele.

Sladkorna bolezen se v sodobnem času in načinu življenja neustavljivo širi. V društvu Zastavljen se nam zdi pomemobsežen program bno, da se različni ljuZastavili smo si kar ob- Na prvem občnem zboru Društva diabetikov Ivančna Gorica so izvolili organe društva in si dje z različnimi izkušnjami povezujemo in sežen program aktiv- začrtali program dela za tekoče leto. si med seboj pomaganosti, ki jih nameravamo izpeljati. O vseh bomo člane društva in tudi občane občine mo. Smiselno je, da ravnamo preventivno, če pa bolezen nastopi, je pomembno, da se ravnamo po navodilih zdravnika in Ivančna Gorica redno obveščali. preprečujemo zaplete in posledice sladkorne bolezni.

Ker je zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni zelo pomembno, bomo po krajevnih skupnostih in podjetjih po predhodnem dogovoru med letom opravljali brezplačne preventivne meritve sladkorja v krvi.

Do jeseni že imamo predvidenih nekaj predavanj in delavnic.

Prvo predavanje o diabetični retinopatiji je predvideno že v mesecu aprilu, sledila pa mu bodo še predavanja o zdravi prehrani in telesni aktivnosti ter praktične delavnice s to tematiko.

Spodbujali bomo zdrav način življenja Telesna aktivnost in zdrava prehrana sta tudi v zrelejših letih osnova za ohranitev naših sposobnosti in spretnosti, pomagata pri vzdrževanju primerne telesne teže in v veliki meri tudi želenih vrednosti krvnega sladkorja. Telesno dejavnost je treba izvajati redno, najbolje vsak dan 30 minut ali vsaj trikrat tedensko eno uro. Da nam bo lažje, bomo v društvu poskrbeli, da bodo naše izobraževalne akcije in delavnice povezane s hojo in pohodništvom in seveda s prijetnim druženjem. Prisotni bomo na lokalnih pohodih. Več kot nas bo, bolj bo luštno.

Društva diabetikov po Sloveniji organizirajo rekreativno-edukativna okrevanja. Tudi naše društvo v prihodnosti predvideva takšne aktivnosti.

42 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Pridružite se! Če ste se v besedilu našli, bodisi da bi radi razširili svoje znanje, v prijetni družbi povečali obseg svoje telesne dejavnosti ali pa se morda samo družili, vas ali vaše bližnje vabimo, da se nam pridružite. Seveda pa toplo vabljeni v naše vrste vsi, ki ste s svojim znanjem in veščinami pripravljeni obogatiti delovanje našega društva. Pokličete nas lahko na telefon 031 585 333 (Niko) ali 031 619 854 (Danica).

Do nadaljnjega so zaradi preprečitve širjenja koronavirusa s sklepom vlade vsa druženja v društvu in tudi sicer prepovedana.

Klub vsemu pa nas lahko pokličete in nam poveste svoje želje, ideje in predloge za obogatitev delovanja našega društva. V upanju, da bomo z aktivnostmi lahko kmalu nadaljevali, vas prisrčno pozdravljamo.

Za tokratni zaključek pa: pazite nase in na vse okoli sebe, ravnajte odgovorno in RES OSTANITE DOMA in OSTANITE ZDRAVI! Nikolaj Erjavec, predsednik Društva diabetikov Ivančna Gorica Foto: Lado Markelj

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Mežiške doline

Prijetno druženje na zboru članov

Članice medgeneracijskega centra iz Raven so popestrile srečanje z nastopom s kavbojskimi plesi in nas navdušile. Na koncu je vsem prijalo odlično kosilo s trihodnim menijem pa še kavica in flancati so bili za povrh.

Jaz sem kot vsako leto naredila majhna darila za vse udeležence, tokrat kazala za branje knjig, ki nam bodo prišla prav

Člani društva diabetikov Mežiške doline smo se 7. marca 2020 zbrali na rednem zboru članov v kulturnem domu v Črni na Koroškem. Hvaležni smo županji Romani Lesjak za brezplačno uporabo dvorane.

Tokrat smo si ob prihodu najprej razkužili roke. Predsednik je vse prisotne lepo pozdravil ter nas skozi letno poročilo popeljal skozi lanske dogodke.

Aktivnosti smo prilagodili našim potrebam in jih skrbno izpeljali. Enako načrtujemo tudi za letošnje leto.

Srečanje članov Društva diabetikov Mežiške doline so popestrili kavbojski plesi članic medgeneracijskega centra z Raven.

Zbora so se udeležili tudi predsedniki iz drugih regij, prav tako podžupana Mežice in Prevalj.

Predsednik Branko Lepičnik je ženskam razdelil rožice (primule) za dan žena.

v teh časih, ko se ne moremo družiti. Vsem, ki to berete, želim veliko zdravja in strpnosti, da premagamo to korona pošast.

Dragica Cizerl

n Društvo diabetikov Tržič

Dejavnosti skupine Bistriške gavtrože V okviru Društva diabetikov Tržič deluje tudi skupina starejših članic, ki zelo rada izdeluje različna ročna dela. To je še vedno tista populacija, ki je tega opravila vajena še iz mladih let.

Približno štiri leta se družimo vsak petek. Na srečanjih pletemo, kvačkamo in izdelujemo veliko drugih izdelkov kot rožice iz nogavic ali papirja.

Svoje izdelke razstavljamo v Domu Petra Uzarja in na raznih prireditvah. Trenutno smo vključene tudi v projekt Hobotnice za nedonošenčke in sodelujemo s porodnišnicami v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Oskrbujemo jih tudi z copatki.

V teh nenavadnih časih si krajšamo čas s pletilkami in kvačkami kar doma in tako nastajajo novi in novi izdelki.

Besedilo in foto: Jana Fanika Toporiš Bistriške gavtrože se že štiri leta družijo vsak petek – trenutno pa ustvarjajo kar doma. V njihovih pridnih rokah nastajajo mnogi novi prikupni izdelki.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Društvo pred novim izzivom V novo leto smo vstopili polni novih načrtov in idej za naša srečanja, pohode, kopanje v zdraviliščih, nova predavanja, kje in kako bomo praznovali dan žena ...

Člani so pridno plačevali članarino in vse je kazalo, da smo na dobri poti, da bomo lahko delovali kot doslej ali pa še bolje.

Pohodov in udeležencev je bilo v prvih dveh mesecih več, v tem času smo imeli že tri predavanja, ob osmem marcu se

predvsem pa, kaj ta virus predstavlja za nas, bolnike in naše društvo.

Rešujejo nas telefoni Rešilna nit so naši telefoni. Prijazna sporočila, spodbudne misli, šale in voščilo pred velikonočnimi prazniki nas povezujejo.

Odziv članov je neverjeten – kolikor sporočil, toliko je bilo prijaznih odgovorov in klicev. Oporo smo ponudili tudi za zdravstvene potrebe, a tu nismo posredovali.

Naši člani se držijo doma V pogovorih ugotavljam, da se člani držijo doma, imajo pomoč sorodnikov, čas jim krajšajo televizija, pogovori po telefonu in domača opravila, za katera nam je prej pogosto zmanjkalo časa, nekateri berejo, ustvarjajo in celo zlagajo rime, med nami kroži humor, ki je v tem času še posebej dobrodošel.

Bomo nadomestili zamujeno?

Skupno nam je, da vse skrbi, kaj se dogaja in kdaj se bomo spet lahko družili. Tako pohodniki, ki smo prej skupaj odkrivali znane in manj znane poti, hodimo sami, a pogrešamo sproščenost, ki jo naredi skupina. Na naših prejšnjih druženjih sem pogosto rekla, da je naša družina spet skupaj, in zdi se mi, da smo tudi v tej neugodni situaciji občutili zavetje in pripadnost društvu.

Zdaj upamo in čakamo, da se življenje normalizira, da se bomo spet lahko družili in nadomestili zamujeno.

Utrinek s pohoda na Špicberg

nas je 52 veselilo tridnevnega druženja v Novem Vinodolskem. Imeli smo se res lepo, bilo je aktivno, poučno, zabavno in družabno.

Nevarnost je omejila naše dejavnosti Po 10. marcu pa se je vse ustavilo. Nevarnost okužbe s koronavirusom in razglašena epidemija je omejila naše dejavnosti. Občni zbor, ki ga je pričakovalo 90 prijavljenih članov, je ostal nerealiziran, o skupnih pohodih, športnih srečanjih in druženjih zdaj le razmišljamo. Ostali smo ujeti s svojimi mislimi, strahovi in vprašanji, kaj to pomeni, kaj smemo, kaj še bo in kako se bo odvijalo naše življenje, 44 Sladkorna bolezen MAJ 2020

Besedilo in foto: Cvetka Kozmus

Dragi prijatelji Da bi vas malo razvedrila, vam bom nekaj verzov posvetila, a ker zadnje čase nič ne štima, bo taka tudi moja rima.

Tam, kjer se je še pred kratkim ljudi trlo, je zdaj, kot vse bi izumrlo; ne pomagajo izgovori nobeni, vsi moramo biti v karanteni.

S sosedi si čez cesto mahamo, pred trgovino na trimetrski razdalji čakamo, če kdo zakašlja ali kihne, brž zbežimo in spet v osamo pohitimo ali pa kar na testiranje, da dvome vse odpravimo.

Da lažje preganjamo dolgčas, naj bi si s pesmijo krajšali čas: Ne gane me, ne gane me, nam Werner žgoli, Lublana je bulana pritegnejo Pankrti,

kdor pa rad narodne poje, se sprašuje, Slovenija, od kod korone tvoje.

Ko pa nehamo pet, je čas, da gremo pred TV sedet, da slišimo, kaj nam bo Jelko sporočil – jasno, to, kar mu bo Janez naročil, pa da vidimo, kako Matej maske šteje, drug minister nam s pocenitvijo elektrike srce ogreje – in tako si mislimo vsi, hvala bogu, da nam nova vlada ob strani stoji.

Ko bomo virus premagali, upajmo, da ne bomo še bolj nastradali, da bo tako kot prej ali pa še bolje, da bomo ponovno dobre volje, da bomo spet lahko »ful kontakt« imeli brez strahu, da bi se virusa navzeli…

Lepo se imejte in ostanite doma, vam sporoča vaša prjatlca Marina.

Marina Benetek

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Velenje

Kaj počnemo v Društvu diabetikov Velenje Fotografski posnetki nazorno govorijo, kaj vse smo opravili v 2019. Tudi letos smo naredili že marsikaj.

Sledil je glasbeni vložek: Iza Uratnik, Lana Kumer in Miša Časl, vse učenke Glasbene šole Velenje, njihova mentorica je Neva Berke. Iza je praznovala svoj tretji rojstni dan – saj je rojena 29. 2. 2012!

Kam z rabljenimi injekcijskimi iglami?

In še dve mladi izvajalki: Živa Centrih in Neža Kikec, mladi raziskovalki z OŠ Livada, sta pod mentorstvom Simone Žohar izdelali raziskovalno nalogo na temo Kam z rabljenimi injekcijskimi iglami sladkornih bolnikov. Nekateri smo sodelovali v njuni anketi. Rezultati so bili v nebo vpijoči: še vedno marsikdo

Pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Udeležba: no ja. Pomemben dogodek je bil izročitev blazin proti preležaninam, ki jih je naše društvo doniralo bolnišnici Topolšica. Donacija je gotovo podkrepila že tako dobro sodelovanje z bolnišnico. Danica Blaj je organizirala pohod Po učni poti škrata Bisera. Udeležili so se ga tudi štirje vnuki naših članov.

Razkuževanje rok pred občnim zborom In že je tu občni zbor. Ugotavljamo, da je udeležba čedalje manjša, čeprav je program vedno dober. Ob vstopu v restavracijo so nas pričakali z razpršilom za dezinfekcijo rok. Odlična zamisel!

Nastop mladih flavtistk (Iza je prva z desne) iz Glasbene šole Velenje

Potrdili smo predlagane organe občnega zbora, nato pa »odšli« v gledališče. Igralska skupina Planeta generacij nam je predstavila Boj na zelenjavnem vrtu, kjer sta simpatična črva hotela pohrustati zelenjavo. Toda zmagala je prebrisana zelenjava in vse je bilo v redu. Zares prisrčna predstava z veliko smeha, pa tudi poučnosti.

Vadba kar ob mizi Sledilo je predavanje Dajana Pavlovića, inštruktorja fitnesa.

Zelo zanimivo je na izredno simpatičen način spodbujal diabetike k več gibanja – ne samo govoričenja o njem. Kar ob mizah nam je predpisal pet minut vadbe. Sodelovanje je bilo odlično in srčno upam, da so se Dajanovi nasveti tudi prijeli.

igle odlaga med mešane komunalne odpadke! Skupna želja pa je bila, da bi se igle lahko oddajale v lekarni. Bomo to kdaj dočakali?

Še naprej nas bo vodila Romana Praprotnik O samem občnem zboru pravzaprav ni treba kaj posebej razpravljati: poročila so bila natančna, razumljiva in zato tudi sprejeta. Razrešili smo stari upravni odbor in v naslednji točki izvolili novega, ki pa je skoraj identičen, in tako nas bo v naslednjem mandatu še naprej vodila Romana Praprotnik. Sprejeli smo delovni načrt za leto 2020 in potrdili višino članarine 10 evrov; naši člani v Domu za varstvo odraslih so članarine oproščeni.

Med gosti smo opazili nov obraz: Mestno občino Velenje je zastopal podžupan Peter Dermol. Naša, in to dobesedno, stalna, zvesta gosta pa sta bila župan Občine Šoštanj, prof. Darko Menih, in predsednik Društva diabetikov Mežiške doline Branko Lepičnik. Društvo diabetikov Slovenj Gradec je zastopala Zofija Tisnikar.

Za zaključek so nam postregli z okusnim kosilom, ki so ga nekateri na plesišču tudi takoj začeli kuriti. Pa seveda standardno slovo: saj se vidimo v Strunjanu, kajne?

Boj na zelenjavnem vrtu: zmagala je prebrisana zelenjava. Poučna predstava z veliko smeha.

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas Sladkorna bolezen MAJ 2020

45

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo Zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Zastavljeni program dela so izpolnili v celoti Zgornjesavinjski diabetiki so se letos zbrali na rednem letnem občnem zboru še pravi čas – še pred širjenjem koronavirusa v Sloveniji.

Preden so se lotili poročil o delu društva in načrtih za delo v prihodnje, so prisluhnili predavanju o različnih vročinskih stanjih, ki ga je izvajal upokojeni zdravnik Anton Žunter.

Tudi za izobraževanje je poskrbljeno s tremi predavanji. Letos je Emilija Pavlič, znana iz televizijskih kuharskih oddaj, nazorno prikazala svoj zdrav način pripravljanja hrane. Zelo pomembno pa je tudi to, da se udeleženci letovanja veliko družijo in zabavajo, saj se med seboj vsi poznajo.

V okviru socialnega programa so nekaterim članom pomagali pri plačilu okrevanja na Debelem rtiču ter pri nabavi zdravstvenih pripomočkov in vstopnic za kopanje v Termah Topolšica.

Pripravljamo čim več druženj Za sladkornega bolnika je psihofizična stabilnost zelo pomembna. Društvo se trudi, da bi imeli čim več druženj, zato jih v skladu s finančnimi zmožnostmi tudi sofinancira. Tako so

Po izvolitvi organov občnega zbora je predsednik društva Anton Venek podal poročilo o lanskem delu društva. Leta 2019 so program dela, ki so ga sprejeli na občnem zboru, v celoti realizirali. Program je bil načrtovan v skladu s smernicami Zveze društev diabetikov Slovenije. Uresničili so ga lahko s prihodki od sredstev FIHO in od občin Zgornje Savinjske doline na podlagi javnih razpisov, z donatorskimi sredstvi, članarino in prispevki uporabnikov.

Program so izvajali na področju preventive, socialnega in športnega programa ter druženja članov.

Predavanja so vedno dobro obiskana Uspešno vodenje sladkorne bolezni je skoraj v celoti odvisno od bolnikov, zato dajejo velik pomen strokovnemu izobraževanju. Tako so v letu 2019 organizirali Prijeten pogovor ob kavi v restavraciji Lesnika v Mozirju tri predavanja: dr. Peter Poles je udeležence seznanil s popuščanjem srca, dr. Bojan Leskovšek je predaval o srčno- v letu 2019 organizirali klepet ob kavi, proslavo ob svetovnem žilnih boleznih, Leon Ločičnik, vodja mozirske reševalne po- dnevu sladkorne bolezni in obiskali stanovalce doma za starejše staje, pa o uporabi defibrilatorja. Predavanja so vedno zelo v Gornjem Gradu. Prisotni so bili tudi na državni proslavi v dobro obiskana, kar kaže na to, da želijo ljudje čim več tovrstnih Škofji Loki in na športnem srečanju v Kopru. informacij. Vseh treh predavanj se je udeležilo 147 poslušalcev Organizirali so tudi izlet na Koroško in se popeljali s splavom (119 članov in 28 ostalih). po reki Dravi, kjer ni manjkalo zabave.

Preko celega leta opravljajo tudi meritve sladkorja, holesterola in krvnega tlaka v Mozirju, Gornjem Gradu in Solčavi.

Društvo vseskozi podpira tudi tekmovanje učencev zgornjesavinjskih šol v znanju o sladkorni bolezni. V tekmovanje so vkljuVeselijo se letovanja na Debelem rtiču čene šole iz Mozirja, Nazarij, z Rečice, Ljubnega ob Savinji in Člani pa se vsako leto zelo veselijo letovanja na Debelem iz Gornjega Grada. rtiču. Nekateri udeleženci se Decembra pa so se diabetiki na ta del slovenske obale vsasrečali še v gostilni Pri Vidu, ko leto vračajo. Mnogi se kjer so sproščeno zaključili sproščajo v bazenu hotela leto 2019.

Aria, kjer se pod vodstvom Občnega zbora sta udeležila animatorjev dobro razgibajo tudi predsednik Zveze društev v morski vodi. Drugi se veliko diabetikov Slovenije Robert sprehajajo ob obali, po čudoGratton in mozirski župan Ivo vitem parku, bogatem z razliSuhoveršnik, ki sta poudarila, čnimi grmovnicami in drevesi, da je delovanje društva zelo in med vinogradi. Vsak večer dobro, kar kaže število udelese je možno razgibati na zežencev posameznih progralenici v parku. Vsi udeleženci mov. opravijo tudi meritve krvnega Marija Venek, sladkorja, holesterola, krvnega Veselo novoletno druženje ob poskočnih zvokih in duhovitih šalah našega foto: Marija Venek, Marjanka Steiner tlaka in kisika v krvi. vsakoletnega muzikanta Gašperja 46 Sladkorna bolezen MAJ 2020

OBRAZI MED NAMI: Marija Prah, Društvo diabetikov Posavje – Brežice

»Sladkorna bolezen me je tudi obogatila« ® Rudi Mlinar

Marija Prah, ki jo vsi kličemo Mici, je prijetna gospa, zgovorna in družabna. Ravno v tem času je utrpela zlom gležnja in ima poleg obeh svojih še dve umetni nogi (beri: bergli!). Malo v šali sva začela pogovor ravno o tem, da ji sploh ni težko biti doma, k temu jo sili vladni odlok, še bolj pa poškodovana noga.

Sladkorna bolezen ji je spremenila življenje V družbo sladkornih bolnikov je prišla, ne da bi se sploh zavedala, da ima težave s sladkorjem. Ob operaciji žolčnika pred več kot petnajstimi leti so ji v bolnišnici odkrili povišan sladkor. Sledila je nekajletna terapija z dieto in tabletami, s katerimi pa si ni uspela znižati ravni sladkorja, zato so ji svetovali zdravljenje z inzulinom.

Sladkorna bolezen človeku precej spremeni življenje, saj zahteva mnogo večjo disciplino pri prehrani, več gibanja, manj stresa …

Težko si zamišlja življenje brez plesa Tudi zato se je pred desetimi leti pridružila folklorni skupini, ki so jo ustanovili

pri Društvu upokojencev Brežice. Posebnost skupine je, da so v njej same ženske. Vsak teden so sledile vaje, veliko je bilo nastopov; vse to, kar ji je, in upa, da ji tudi bo kljub sedanjim težavam in poškodbi še dano, saj si le težko zamišlja življenje brez plesa.

Pa ni aktivna samo v folklorni skupini.

Ko so pred leti pri Društvu diabetikov Posavje –Brežice ustanovili pohodno skupino, se je priključila tudi njej in od tedaj je redno, vsak četrtek, hodila na pohode. Skupaj z drugimi člani je spoznala vse steze in vzpetine v brežiški občini, pa tudi zunaj nje, saj smo (tudi

sam sem član te skupine) obredli še veliko drugih krajev in smo se naužili mnogih lepot, ki nam jih ponuja naša domovina.

Težave premaguje s pogumom in humorjem Mnoga odrekanja, disciplina in skrb za urejeno življenje ji niso, in vem, da ji tudi ne bodo zagrenili življenja, saj je optimistična, vedrega duha in vse težave premaguje pogumno, vedno s kančkom humorja, s katerim polepša trenutke tudi tistim, s katerimi se druži.

Iz vsake težave, tudi iz te z zlomljenim gležnjem, se bo, v to ne gre dvomiti, čez čas vrnila v svoje vsakdanje življenje, na vsak način pa na plesne vaje, na tedenske pohode, na druženje s prijatelji, seveda pa tudi upa, da bo še lahko v pomoč sinovi družini, s katero živi tako rekoč pod isto streho.

Kakor jo je sladkorna bolezen prikrajšala za marsikateri sladki grižljaj, jo zaznamovala z vsakodnevnim obredom dajanja inzulina in jemanja tablet, pa jo je po svoje tudi obogatila z aktivnim življenjem, z novim krogom prijateljev, in ko vse to položi na tehnico, se ta nagne v prid temu, kar je s sladkorno boleznijo pridobila in ne izgubila.

Kaj naj bi ob tem dodal za konec najinega klepeta? Ljudje, kot je naša Mici, so vzor in zgled ter upanje za mnoge sladkorne bolnike. Imeti sladkorno bolezen ni nič groznega, ampak prej nekaj, kar nam sicer spremeni, a obenem na svoj način tudi obogati življenje.

Foto: RUDI MLINAR

Rojena je bila v prvem letu po vojni, torej v času, ki je bil naporen, vznesen, težak in evforičen, nabit z vsemi mogočimi energijami in ideologijami, a kot sama pravi, tudi lep, kar je seveda razumljivo; če si mlad in navajen živeti skromno, je tudi pot skozi življenje prijetna, pa čeprav ni ravno posuta s cvetjem.

Predolg zapis bi bil, če bi se sprehodila skozi življenje in bi zapisal vse, kar je doživela, izkusila in preživela, a nekaj skopih besed je le potrebnih.

Ko je odrasla, se je zaposlila kot šivilja v bivši Jutranjki v Brežicah. Ustvarila si je družino, zgradili so si nov dom in življenje je teklo naprej ob delu in skrbi za družino. Vendar ji ni bilo dano dolgo uživati v zakonu, že 29 let je namreč vdova.

Sladkorna bolezen MAJ 2020

47

VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA

20% popusta za člane ZDDS!

VZNEMIRJENOST (na primer konja)

RAZTEZANJE UDOV

ANGLEŠKA POP SKUPINA (iz: DERRI)

SPISEK IMEN

DEDEK PO PRIMORSKO

SESTAVLJENOST IZ VEČ DELOV

RASTLINA IZ TUJE DEŽELE

TEPTALNI STROJ NA SMUČIŠČU

TEKAČ NA KRATKE PROGE

OBLIKA RAZMIŠLJANJA

PREBIVALKA JUGOZAHODNE SLOVENIJE

SMER V UMETNOSTI

4 VELIK HLAD

DEL ROKE

BIZANTINSKI EPISKOP

HLOD 25. IN 16. ČRKA

Terapevtska podpora simptomom sladkorne bolezni.

Moher nogavice ohranjajo noge suhe in tople, preprečuje nastanek žuljev in naravno antibakterijsko vlakno. Udoben oprijem in ploski šiv.

Naročite preko spletne strani www.alles-mooi.com in na blagajni uporabite popustni kupon ZDDS ali pokličite 01/620 89 28.

NEOTESANEC

MOŠKI IME (iz: DVORANA)

POSMEHOVANJE

SILICIJ

7

NADSTROPJA POLJSKA REKA

DESERTNO VINO POLJSKI FILOZOF (Leszek) NATRIJ

EDO GOVC LATINSKA PRIPONA

REKA V SLOVAŠKI MONGOLIJI NOGOMETAŠ (iz: ATALIN) POLJSKI KONJENIK

DUŠAN NOVAK HRVAŠKI PESNIK

NEKDANJI SLAVNI PREDSEDNIK FINSKI GANE ARHITEKT

OKRASNA RASTLINA PASIJONKA

SUROVINA ZA PLETENJE

8

TUJE ŽENSKO IME (iz: SALAMIRIA)

HRAPAVOST PRAVO SUHEC VOLK IZ “KNJIGE O DŽUNGLI”

IMETNIK GORA ČAROVNIC

EDVARD (krajše)

9

JULIJANA Berite revijo SREDSTVO Sladkorna ZA bolezen STROJENJE

DEL VIETNAMA (iz: NOTNIK)

6 ŠPANSKA BOŽJA POT

NABRUŠENOST

NEMŠKO ŽENSKO IME (iz: TETU)

DEL VIMENA KDOR STRUŽI

POMOREC MOŠKO IME (iz: LAN)

RUTINIRANOST

SIMBOL

DENIS PREVC

VREDNOST BLAGA

SLIKARKA KOBILCA

MED

SORTA JABOLK

15

ITALIJAN (slabšalno) GORA V JULIJCIH

NERESNICA

REDKA VOLNENA TKANINA

JAGER

VIKTOR AHČIN BORBA

KRAŠKI GRM

JANEZ TRDINA

PLOŠČA ZA POKRIVANJE STREH MAKEDONSKO MOŠKO IME (iz: JANTOR)

PIVSKI VZKLIK

ZVEZNA DRŽAVA ZDA

SOPROGA ŠAMPION

UMIKANJE

2 STRINA

STANE SEVER

ŽENSKO IME (iz črk: MATE)

Deset nagrad za križanko v Sladkorni bolezni št. 133 bosta podarila podjetje Tuje rešitve, d. o. o., Ljubljana in Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanima gesloma pošljite na dopisnici ali v kuverti do 10. junija 2020 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: MOHER TOPLINA. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

48 Sladkorna bolezen MAJ 2020

MESTO V MAROKU

VERDIJEVA OPERA ŽVEPLENA KISLINA

ANGLEŠKA IGRALKA (Julie)

INDONEZIJSKI OTOK

VRSTA KAPNIKA

VELIKA MORSKA RIBA

ENAKI ČRKI

SKLADATELJ ZAGOZDA COPLAND

SNOV V CELICI

SESTAVINA KAVČUKA

JEDILO (zastar.)

ŠVEDSKO MESTO (iz: LAMA)

ŠARA

IGRALEC RANER

FINSKI OLIMPIONIK MOLIBDEN

1

IZKLJUČNA PRAVICA MORSKI SESALEC LUKA AKA ZASTRUPITEV

PRIMER

5 ANTON JANŠA

VELIKA LUKA V GANI

REKA V SIBIRIJI

MESTO V INDIJI

MILČINSKI JEŽEK

Ohranjajte varno osebno razdaljo

ZVEZNA DRŽAVA V ZDA ELA PO DOMAČE NAŠ SLIKAR (Silvester) PO MODI

UMETNIK

LAHKOVERNICA MESTO V SREMU

NEETIKA SKLADATELJ (Cesar)

16

- - - - - IN FAVNA ODPOŠILJATELJ

13

IGRALKA (Patricia) DUPLIKANT

RIBJA JAJČECA

DEL TEDNA RADIJ

SMUČI

SMUČARKA MAJDIČ INDIJANSKO PLEME

ZLATO ALPINISTKA JESIH

10

3

POPOTNIK POLO AZIJSKI OTOK

STANE POTOKAR

BEG

AMERICIJ

Sestavil Jože Petelin

SADEŽ IN PTIČ VRSTA TEKA

KRANJ ŠAHISTKA KUŠNIR

14

AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ŠTIP

KRAVJI GLAS NIKELJ

STROJ ZA LOŠČENJE DEJAVNOST ARTISTOV OTON MIKLIČ

#

12

Gesli velike nagradne križanke št. 133 (maj 2020)

IGRA NA SREČO

KUPON

DEL INDIJE

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja kupona in dobili boste tokratni gesli.

TEŽAVA

GORA V ZASAVJU ŽENSKI GLAS

ZOFA RAKEV

RDEČI PLANET ANTON AŠKERC

GRAFIK

ROMAN CHATEAUBRIANDA

VRSTA GLASBE

ALUMINIJ

OTOČJE V PACIFIKU

11

NEPISMEN ČLOVEK MOŠKO IME (iz: NAZOR) 3,14 PRESOJANJE

PREBIVALEC BITINIJE

Geslo 1

1

2

3

4

5

6

7

6

8

Geslo 2

9

10

3

11

12

13

14

3

15

13

16

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Podprite nas z delom svoje dohodnine

Spoštovani!

Zveza društev diabetikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1956 in v tem času se je ustanovilo in se ji je pridružilo že 40 društev diabetikov, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji.

#

V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je glavna dejavnost in aktivnost organiziranega delovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave populacije o razširjenosti in širjenju te neozdravljive bolezni. V društva diabetikov so včlanjene v glavnem osebe s sladkorno boleznijo, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podporniki, ki jih zanima promocija zdravega načina življenja. Pogoj za članstvo je plačana minimalna članarina in s tem so zagotovljene ugodnosti, kot so strokovna predavanja, učne delavnice, športne aktivnosti, zdravstvenoedukativna okrevanja v zdraviliščih, organizirana družabna srečanja, pohodništvo in druge aktivnosti društev. Vsak član prejema brezplačno glasilo Sladkorna bolezen, v katerem objavljamo strokovne in poljudne članke glede bolezni, njenega obvladovanja in prepreče-

vanja. Objavljene vsebine so pomembne za osebe s sladkorno boleznijo, pa tudi za vse zdrave, ki se bodo z boleznijo morda soočili v prihodnosti.

Vsa društva in tudi Zveza društev diabetikov Slovenije smo registrirani kot humanitarne organizacije in v ta namen nam Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij zagotavlja del sredstev za naše delovanje in izvedbo programov.

V veliko pomoč pri delovanju in izvajanju programov so nam tudi podjetja in posamezniki s svojimi prispevki in donacijami.

Danes večji del prebivalstva v razvitem delu sveta živi v izobilju, brez pomanjkanja bogate hrane in v relativno lagodnem načinu življenja, kar je eden glavnih vzrokov, da se sladkorna bolezen širi in dobiva če-

(izrežite in nalepite na prvo stran dopisnice)

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Dopisnica znamka

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO Ime oziroma Davčna naziv številka Odstotek upravičenca upravičenca (%) Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

#

FURS p. p. 107 63238110

0,5

1001 LJUBLJANA

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

PODATKI O DAVčNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI Ime in priimek davčnega zavezanca/zavezanke: Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka): Poštna številka, ime pošte: Davčna številka: Pristojni davčni urad, izpostava: V/Na dne

, podpis zavezanca/zavezanke

dalje večjo razsežnost. V Sloveniji ima sladkorno bolezen že približno osem odstotkov prebivalstva, kar je velik strošek za zdravstveni in ekonomski sistem. Ravno zato je delovanje društev diabetikov in njihove zveze pomemben dejavnik ozaveščanja, obvladovanja in preprečevanja te bolezni.

Zveza društev diabetikov Slovenije je v vsem minulem obdobju razvila zelo odmevne in prepoznavne aktivnosti, ki so danes naša stalnica delovanja: – smo nosilci izvajanja Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, ki pomeni strateške usmeritve za ukrepanje na področju preprečevanja zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju; – izdajanje glasila Sladkorna bolezen, ki ga dobivajo vsi člani brezplačno; – organizacija tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah z namenom ozaveščanja o zdravem načinu življenja; – športno-rekreativne aktivnosti na ravni zveze in po posameznih društvih; – strokovna predavanja ob organiziranih dogodkih, kot so občni zbori društev, proslave ob dnevu sladkorne bolezni, organizirana zdravstvenoedukativna okrevanja v termah itd.; – sodelovanje z drugimi humanitarnimi društvi.

Vse navedene aktivnosti so pomembne predvsem v današnjem času, ko se ta bolezen širi, saj je kronična in še neozdravljiva. Velik napredek pri zdravljenju in obvladovanju bolezni je bil dosežen v zadnjih stotih letih z novimi zdravili in pripomočki, ki so danes na voljo, tako da je kljub bolezni mogoče živeti sorazmerno dobro. V društvih imamo kar nekaj članov, ki obvladujejo bolezen že več kot 50 let, kar je dokaz, da sladkorna bolezen ni več tako nevarna, kot je bila nekoč.

Velika želja vseh nas, oseb s sladkorno boleznijo in zdravih ljudi, pa je, da nam znanost in medicina odkrijeta nove metode zdravljenja in zdravila, da bi bila sladkorna bolezen nekega dne tudi ozdravljiva. Verjamemo, da se bo to zgodilo prej kot v prihodnjih 60 letih, do takrat pa bodo imele naše aktivnosti še vedno velik pomen.

S prošnjo, da nam namenite del dohodnine (od 0,1 do 0,5 %) tudi za naše dejavnosti, se obračamo tudi na vas, saj vas ne bo nič stalo, nam pa bo pomenilo veliko. Spodaj vam prilagamo obrazec, ki ga lahko izpolnite s svojimi podatki in ga pošljete na FURS. Hvala za vašo odločitev, da nam boste priskočili na pomoč in oddali prikazani zahtevek.