Revija Sladkorna bolezen st.128

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 128 • Maj 2018 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

ZVEZA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA

Letna skupščina – novosti GENERALNI SPONZOR ZDDS

Izdajateljski svet: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v juliju.

Fotografija na naslovnici: Brane Bombač

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Tisti, ki danes premika gore, je najprej prenašal majhne kamne.

Konfucij

Živahen začetek leta napoveduje tempo preostalih mesecev. Letošnja redna letna skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije je bila dinamična, kot so pestre številne načrtovane aktivnosti na področju osveščanja o sladkorni bolezni. Najpomembneje: za enoletni mandat je bil izvoljen predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Na čelo organizacije so člani potrdili Roberta Grattona, podpredsednika Društva diabetikov Koper. Novi predsednik zveze se zaveda, da usklajevanje 14.000 različnih mnenj, katerim je treba prisluhniti in potem sprejeti odločitve, ni mačji kašelj. Ob tem je Gratton prepričan, da se bodo v tem letu izpolnili zadani letni načrti in da bodo postavljeni temelji za naslednja štiri leta po volitvah.

Klic po ureditvi statusa društev so februarja izrazili tudi predstavniki najštevilčnejših organizacij kroničnih bolnikov. Vlado so znova pozvali k iskanju rešitev, ki bi jim omogočila stabilno delovanje v dobro bolnikov. Zaradi vse večjih potreb in obsega dela je čedalje glasnejše tudi pričakovanje po zagotovitvi stalnega sistemskega financiranja, ki bi zmanjšalo njihovo odvisnost od vsakokratnih javnih razpisov. Potreba po profesionalizaciji društev bolnikov in zagotovitev stabilnih virov sredstev za normalno delovanje sta nujni za razvoj in tudi za obstoj te močne veje nevladnega sektorja.

Priznati moramo, da ravno društva bolnikov pomembno pripomorejo na področju sekundarne preventive in opolnomočenja bolnikov ter obnovitvene rehabilitacije.

Klicu na pomoč je sledila prva organizirana konferenca ministrstva za zdravje, ki je bila namenjena povezovanju nevladnih organizacij na področju zdravstva, mreženju in izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Konference se je udeležilo 75 nevladnih organizacij, ki jih ministrstvo za zdravje financira v sklopu javnega razpisa, in med njimi je bila tudi zveza društev diabetikov kot ena večjih in pomembnejših organizacij na področju ozaveščanja in upravljanja s sladkorno boleznijo. Oči so bile uprte v prihodnost nevladnih organizacij, ki bo pokazala, kakšno bo primerno okolje za njihovo delovanje in kako povezati nevladne organizacije s partnerji iz gospodarstva. Pomembna vprašanja za sladkorne bolnike v času priprave Nacionalnega programa za obvladovanja sladkorne bolezni 2020–2030, ki bo v naslednjem desetletju krojil usodo oseb s sladkorno boleznijo pri nas. Pričakujemo lahko, da bo vloga naše zveze in njenih društev pri tem še kako pomembna.

Robert Gratton, novi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Sladkorna bolezen MAJ 2019

3

VSEBINA

6 8 10 12 16 18

24 30

32 35 AKTUALNO

22

Diabetično stopalo

5

Posvet društev bolnikov

24

Družinska oskrba svojca

6

Zveza ima novega predsednika

25

Nega kože v vseh letnih časih

8

Letna skupščina zveze diabetikov

29

Telemedicina

Ob svetovnem dnevu zdravja

AKTIVNO V NOV DAN

10

OSREDNJA TEMA Nacionalne pobude 12 14

30

Sladkorna bolezen in telesna aktivnost

Zdrava poveza – združujemo moči za zdravje ljudi

27

SOGLASJE ČLANOV DRUŠTEV DIABETIKOV

Novi podatki o zdravju v občinah

NA VRTU

OSEBNA ZGODBA

32

16

ALTERNATIVA

Jernej Kalan Nejc

Plodovke, kraljice vrta

ZA NAŠE ZDRAVJE

35

18

Rak trebušne slinavke

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

21

Nevropatija

36

4 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Hvaležnost

Omejitev transmaščobnih kislin

AKTUALNO: Posvet društev

Društva bolnikov znova kličejo k profesionalizaciji ® Tili Kojić

Foto: OSEBNI ARHIV T. K.

Predstavniki devetih najštevilčnejših organizacij kroničnih bolnikov so na okrogli mizi, ki je bila sredi februarja v Ljubljani, vlado znova pozvali k ureditvi njihovega statusa, ki bi jim omogočil stabilno delovanje v dobro bolnikov.

Zaradi vedno večjih potreb in obsega dela v dobro bolnikov je čedalje glasnejše tudi pričakovanje po zagotovitvi stalnega sistemskega financiranja, ki bi zmanjšalo njihovo odvisnost od vsakokratnih javnih razpisov, je poudarila Alenka Babič, podpredsednica Zveze koronarnih klubov in društev, ki je bila skupaj z Zvezo društev diabetikov Slovenije in z drugimi društvi bolnikov pobudnica in organizatorka srečanja.

V Sloveniji deluje 73 društev kroničnih bolnikov s statusom humanitarne organizacije (HO KB), kar na prvi pogled predstavlja le majhen del od okoli 27.800 nevladnih organizacij in med njimi 1500 tistih, ki delujejo v skupini društev za pomoč ljudem. Na februarskem srečanju so se zbrali predstavniki dobre polovice HO KB, ki pa skupaj štejejo 33.600 članov in imajo razvejeno mrežo 242 društev oziroma podružnic ali skupin za samopomoč po vsej Sloveniji ter predstavljajo okoli pol milijona prebivalcev Slovenije. Večinoma delujejo na področju sekundarne preventive ter opolnomočenja bolnika in obnovitvene rehabilitacije.

Izvajajo storitve, ki jih v javni mreži ni ali jih ni dovolj in ki so podprte z aktualnimi smernicami medicine – v društvih kot prostovoljci delujejo tudi številni zdravniki. »Samo diabetiki in koronarni bolniki izvedemo letno skoraj 450.000 storitev, vse naše delo pa temelji na prostovoljstvu. Letno skupaj opravimo 687.500 ur prostovoljnega dela, v naših organizacijah pa je skup-

no zaposlenih le 7 ljudi,« smo slišali na srečanju.

Večja profesionalizacija vodenja in zagotovitev stabilnih virov financiranja sta zato nujna za razvoj, pogosto pa tudi obstoj teh organizacij. Omogočila bi uvajanje novih programov npr. za mlajše skupine bolnikov in novih storitev, ki prihajajo z razvojem medicine npr. na področju samovodenja bolezni in psihosocialne oskrbe bolnika. Profesionalizacija vodenja je nujna tudi za večjo uspešnost na javnih razpisih in ne nazadnje za vse obsežnejše administriranje, ki ga zahteva nova zakonodaja na področju nevladnega sektorja.

Pomembno bi tudi povečala uspešnost potegovanja pri drugih virih financiranja, od sodelovanja z donatorji oziroma tako imenovanega fundraisinga vse do javnih in mednarodnih razpisov.

Stroške svojega delovanja zdaj namreč v večini pokrivajo iz lastnih sredstev, predvsem članarin, od javnih sredstev pa le iz sredstev FIHa. Delovanje društev kot izvajanje programov so zato življenjsko odvisni od obstoječih javnih

razpisov, ki pa so na področju kroničnih nenalezljivih bolezni redki. Kot primer dobre prakse navajajo sodelovanje z direkcijo za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje pri obstoječem razpisu, vendar obenem poudarjajo, da je za nadaljevanje uspešnega sodelovanja nujna pravočasna ponovitev razpisa.

Ob tem so izpostavili potrebo po vzpostavitvi in aktivnem sodelovanju tudi z drugimi vladnimi službami, ki sodelujejo pri urejanju nevladnega sektorja, posebej še s službo za nevladne organizacije ministrstva za javno upravo in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Na srečanju so se dogovorili še, da bodo ministra za zdravje pozvali k ustanovitvi posvetovalnega telesa, ki bi predstavnikom najštevilčnejših organizacij bolnikov omogočilo sodelovanje pri oblikovanju zdravstvenih politik. Obenem so v razpravi pozvali k dejavnejšemu sodelovanju med organizacijami kroničnih bolnikov in k njihovi večji vključenosti v pripravo področne zakonodaje in tudi zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

5

OSREDNJI INTERVJU: Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

Zveza ima novega predsednika

Foto: BRANE BOMBAč

® Živa Janež Višnar

Zveza društev diabetikov je na redni letni skupščini izvolila novega predsednika, ki pa je članom društva že dobro poznan. Robert Gratton je podpredsednik Društva diabetikov Koper.

Ob prevzemu funkcije se novi predsednik zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzel v enoletnem mandatu. V zvezo je včlanjenih približno 14.000 članov, to pomeni 14.000 različnih mnenj, katerim je treba prisluhniti in potem sprejeti odločitve, ki naj bi zadovoljile čim večje število članov, ugotavlja. Ob tem je Gratton prepričan, da bo to leto, ko se bodo izpolnili zadani letni načrti in postavili temelji za naslednje štiriletno obdobje po volitvah.

Čestitamo za tako pomembno vlogo v društvu diabetikov. Kaj bodo v mandatu, ki je pred vami, prioritete vašega dela?

S strani društev sem bil naprošen in izzvan, da prevzamem funkcijo predsednika zveze za dobo enega leta. Kot že omenjeno, bo treba izpeljati načrtovane naloge za leto 2019 ter postaviti cilje za naslednje štiriletno obdobje in naprej.

Pripravlja se nov desetletni Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Tukaj bo morala zveza skupaj z društvi dati svoj pomembni prispevek pri nastajanju nacionalnega programa.

Poudarek dela pa bo na povečanju članstva v društvih in tako tudi na zvezi. Treba bo najti vzvode, s katerimi bi si društva pomagala pri povečanju članstva.

Zveza bo skupaj z Ministrstvom za zdravje RS pomagala pri uresničevanju tega cilja. Cilji se vedno dosegajo v timu, potrebno je sodelovanje z drugimi v društvih, na zvezi in v širši javnosti.

Pred izvolitvijo ste bili podpredsednik Društva diabetikov Koper, delovanje društev poznate. Kako ocenjujete delo društev diabetikov po Sloveniji?

Društva diabetikov po Sloveniji delujejo različno. Ne morem reči, da delajo slabo, saj se vsako društvu trudi za svoje člane. Vsako društvo se srečuje s svojimi izzivi in jih tudi rešuje z znanjem, ki ga imajo. Seveda so ti izzivi različni 6 Sladkorna bolezen MAJ 2019

in take so tudi njihove rešitve. Pozna pa se problem neuspešnega včlanjevanja mlajših oseb z diabetesom (mimogrede: to je in bo velik izziv za zvezo in društva v prihodnosti). Tako imamo vodstva društev, ki ne zmorejo več tako aktivno voditi svojega dela (čeprav delajo izredno dobro), pozna se pomanjkanje mlajših oseb, ki bi pomagala pri vodenju društev pa tudi zveze. Imamo pa seveda tudi društva, ki delujejo zelo uspešno.

Pravijo, da je človek kot drevo. Z višino se spreminja tudi pogled na stvari. Kaj vam torej pomeni nova funkcija?

Hah. Klasičen odgovor bi bil: ta funkcija mi predstavlja velik izziv … Kaj mi pomeni ta funkcija? Predvsem VELIKO odgovornost. Odgovornost za delovanje zveze, društev, članov, zagotovitev sredstev (tako finančnih kot drugih), postavitev dosegljivih ciljev za nadaljnje delo … Menim, da so to odgovornost čutili tudi vsi prejšnji predsedniki zveze in da bi jo morali tudi vsi naslednji.

Prebivalstvo se stara in življenjska doba se viša. Kronične bolezni so spremljevalke starosti in med temi je tudi sladkorna bolezen. V Sloveniji je trend povečanja ljudi s sladkorno boleznijo približno 2 do 3 odstotke na leto. Kot vidite, je to velik problem. Raziskave na področju zdravljenja sladkorne bolezni in razvoj novih postopkov, pripomočkov

in zdravil se odvijajo čedalje hitreje. Seveda so te raziskave in razvoj vezani na daljše časovno obdobje, pa vendar smo priča vsakoletnim novostim in rezultate tega je treba narediti dostopne čim širšemu krogu ljudi s sladkorno boleznijo.

Z razvojem informacijskih tehnologij in komunikacij lahko naredimo veliko na področju zdravljenja oziroma obvladovanja sladkorne bolezni. Danes imajo skoraj vsi pripomočki za samokontrolo krvnega sladkorja možnost povezave z računalniki ali pametnimi telefoni. S tem je omogočena hitra izmenjava podatkov med uporabnikom in njegovim zdravnikom. Sodelovanje med zdravnikom in opolnomočenim bolnikom nam omogoča zmanjšanje odzivnega časa pri ukrepanju. Novosti na področju informacijskih tehnologij pa lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti.

Vloga društev v vsem tem pa je pomagati uvesti oziroma seznaniti člane z novostmi na področju zdravljenja sladkorne bolezni v povezavi z zvezo in s stroko. Veliko lahko naredimo tukaj preko našega glasila Sladkorna bolezen. Čeprav je za predsednika takšne organizacije eno leto kratko obdobje, vendarle predvidevamo, da ste si zadali cilje, ki jih nameravate v tem letu uresničiti.

Tako je. Želim okrepiti sodelovanje med društvi. To je področje, kjer si lah-

ko društva pomagajo. Vsako društvo ima svoje izkušnje, rešitve problemov …, ki jih lahko deli z drugimi društvi. Pri tem lahko vsi samo pridobimo in tako širimo mrežo sodelovanja in povezovanja med člani, društvi in zvezo. SKUPAJ SMO MOČNEJŠI. Že zdaj sodelujemo tudi v mednarodnih institucijah, kot sta IDF Europe in IDF. To sodelovanje oziroma izmenjave izkušenj je potrebno še naprej krepiti in razširiti. S temi mednarodnimi povezavami pridobivajo tudi naša društva pozitivne učinke (na področju prepoznavnosti, medicine …).

Kaj je torej ključna naloga sladkornega bolnika v društvu in v družbi?

Naloga osebe s sladkorno boleznijo je biti opolnomočen za vodenje svoje sladkorne bolezni. Oseba s sladkorno boleznijo se mora nenehno izobraževati, spoznavati naravo svoje bolezni, spoznavati pomembnost zdravega načina življe-

nja, … Opolnomočena oseba lahko največ prispeva k svojemu zdravju in posledično zdravi družbi. Jaz ne bi delil naloge oseb s sladkorno boleznijo na naloge v društvu in družbi, ampak bi to združil, saj so to iste naloge. Čakajo vas nove obveznosti, ki bodo verjetno zahtevale veliko več vašega časa. Kako jih boste usklajevali z delom v lokalnem, koprskem društvu?

V društvu imamo zelo dobro vodstvo, ki deluje že vrsto let. Med seboj se poznamo in delujemo usklajeno in v dobro društva, kar se pozna tudi v tem, da smo eno redkih društev s Sloveniji, kateremu članstvo narašča. Seveda pa je vse to možno zaradi sodelovanja med člani vodstva, pa tudi med vodstvom in člani društva. V današnjem času posameznik ne more narediti vsega, potrebno je sodelovanje v skupini. Ta način delovanja bi rad izpostavil tudi na zvezi in širše med društvi.

Že 20 minut v parku vam napolni baterije Že dvajset minut dnevno v mestnem parku poveča občutke sreče in zadovoljstva, pri tem pa niti ni nujno telovaditi, je pokazala nova ameriška raziskava, objavljena v reviji International Journal of Environmental Health Research.

Mestni parki ljudem omogočajo, da se »potopijo« v naravo, kar jim prinaša številne fizične in mentalne koristi, od blaženja stresa do sproščanja umske obremenjenosti. Obiskovalci parka so poročali še, da so se po bivanju v naravi počutili veliko bolje, tako fizično kot psihično.

Zanimivo je, da z izboljšanjem počutja ni bila povezana raven telesne aktivnosti, kar pomeni, da so tudi ljudje, ki se ne morejo ukvarjati niti z najlažjo obliko rekreacije zaradi denimo starosti ali invalidnosti, deležni številnih koristi od bivanja v mestnih parkih. Rezultati so znanstvenike navedli na sklep, da zelene površine v urbanih središčih spodbujajo čustveno dobrobit in da mesta potrebujejo še več parkov in zelenih površin. V resnici pa zelene površine izginjajo, saj mestne oblasti in investitorji na njih vse pogosteje postavljajo stanovanjske in poTK slovne stavbe.

AKTUALNO: Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenje

V znamenju povezovanja in novega vodstva Letošnja redna letna skupščina je bila v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani. Predstavniki društev so tudi tokrat prisluhnili uresničenim programom preteklega leta, finančnemu poročilu in zastavili cilj za leto, v katero smo ravno dobro stopili.

Najpomembneje: izvoljen je bil predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije za enoletni mandat. Na čelo organizacije so člani potrdili Roberta Grattona, podpredsednika Društva diabetikov Koper.

Povezovalno vlogo je zveza v preteklem letu utrdila in z nekaterimi celo nadgradila. Sodelovanje z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, koordinativnim odborom Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri ministrstvu za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Diabetološkim združenjem Slovenije, Zbornico zdravstvene nege, Sekcijo medicinskih sester, Fihom in Lekarniško zbornico je kakovostno in tesno. Zrcali se v reku »nič o nas brez nas«, ko se sprejemajo odločitve, pomembne za osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji.

Foto: BRANE BOMBAč

® Živa Janež Višnar

delo kot promotorka zdravja. Govorila je o aktivnostih v okviru promocije zdravja za zaposlene in študente, med katere spadajo predavanja in delavnice, zdrava

je zveza prejela od Fiha, ministrstva za zdravje in sponzorjev. Zahvali je sledila predstavitev ključnih mejnikov preteklega leta.

Prof. dr. Petra Došenović Bonča

Mag. Nataša Mulec

prehrana in športne aktivnosti. Prof. dr.

Petra Došenović Bonča ravno tako z Ekonomske fakultete v Ljubljani je predavala o srčno-žilnih zapletih oseb s sladkorno boleznijo z vidika kolektivnega financiranja. Njen prispevek se je osredotočil na ekonomsko breme bolezni, pokazala je vpliv zdravstva na BDP in predstavila tudi študijo, ki jo je izvedla s kolegi, in tako sladkorno bolezen, zdravila zanjo in njene posledice predstavila na povsem nov, ekonomski vidik.

Tega ni zanemaril niti Alojz Rudolf, podpredsednik zveze, ki je v svojem uvodu poudaril, da so bile vse aktivnosti zveze po načrtih tudi izpeljane; pri tem so imela levji delež finančna sredstva, ki jih

Alojz Rudolf, podpredsednik zveze

Večja prepoznavnost zveze v medijih V preteklem letu se je okrepilo tudi sodelovanje z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, zato smo bili priča tudi zelo odmevnim medijskim konferencam.

Večja prepoznavnost delovanja zveze v medijih prav gotovo pomeni tudi boljše razumevanje sladkorne bolezni med slovensko populacijo. To in dejstvo, da potekajo v društvih kontinuirani programi predavanj, učnih delavnic, pohodi, rekreacije in izobraževalna srečanja v različnih oblikah, je pravzaprav temelj za pridobivanje novih članov v svoje vrste.

Zanimivi predstavitvi z Ekonomske fakultete Po uvodnih besedah je Špelca Rudolf, sekretarka zveze, besedo predala gostiteljem. Mag. Nataša Mulec z Ekonomske fakultete v Ljubljani je predstavila svoje 8 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Mednarodno povezovanje Skupščina evropskega združenja diabetikov IDF Europe je bila lani prav gotovo nepozabna. V Tirani, kjer je potekalo srečanje, je zveza prejela nagrado za dolgoletno delo in za posebne programe na področju sladkorne bolezni. Ob tem je Rudolf poudaril: »Člani komisije so bili navdušeni nad vsebinami, ki jih ima zveza v Sloveniji, in inovativnim tekmovanjem v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah. Lahko smo ponosni, da je tekmovanje o sladkorni bolezni vzor mnogim evropskim zvezam, ki si želijo, da bi kaj podobnega vpeljali tudi v svoje programe.«

Kljukice ob načrtih

sko ekipo na DiaEuro mali nogomet. Peto evropsko prvenstvo za osebe s sladkorno boleznijo je bilo tokrat na Slovaškem; naša ekipa pa je zasedla 12. mesto.

Srečanje zaključile volitve predsednika Tudi tokrat je delovno predsedstvo vodilo celoten program skupščine, vsi prisotni so sprejeli poslovnik o delu skupščine za leto 2019, nato poslušali poročilo o opravljenih nalogah in finančno poročilo za leto 2018. Ugotovili so, da je zveza kljub menjavi vodstva in odstopu predsednika leta 2018 dobro sodelovala z društvi. Podpredsednik zveze in člani izvršnega odbora so se v začetku leta udeležili 20 občnih zborov in drugih lokalnih srečanj. Da bo tako ali še bolj povezovalno v prihodnje, je napovedal Robert Gratton, novoizvoljeni predsednik zveze, ki je ob zaključku predstavil programe in projekte letošnjega leta ter dodal: »Zavedam se, da je vodenje tako ve-

Foto: ARHIV DD NOVEGA MESTA IN DD POSAVJA - BREŽIc

Zastavljene aktivnosti lanskega leta so na skupščini dobile zaključni epilog.

Gostitelj osrednjega športnega srečanja je bilo lani Društvo diabetikov Novo mesto. Poskrbeli so, da je bil program prijeten, številni pohodi so bili zelo dobro

Lani je tekmovanje o sladkorni bolezni praznovalo okroglih dvajset let. V preteklem letu se je tekmovanju pridružilo 447 šol iz vse Slovenije. Na šolskih tekmovanjih pa je sodelovalo 10207 tekmovalcev. Za uspešnost dvajsetletnega programa so zaslužni komisija za pripravo vsebine, strokovni predavatelji, mentorji na šolah in društva diabetikov, ki so se povezala s šolami, vse skupaj pa je zelo dobro povezovala koordinatorica tekmovanja Špelca Rudolf.

Osrednja svečana prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je bila v rokah Društva diabetikov Posavje – Brežice, ki je ob tej priložnosti zabeležilo 30letno delovanje. Izvrstna prireditev je bila rezultat trdega dela članov brežiškega društva. Letošnjo proslavo so s svojo prisotnostjo počastili mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora in minister za zdravje gospod Samo Fakin.

Tako kot v preteklih letih so svetovni dan označile tudi mnoge druge aktivno-

Lani je bilo osrednje športno-rekreativno srečanje v Novem mestu.

obiskani, udeležba pa je bila odlična, saj se je srečanja udeležilo kar 939 udeležencev iz 36 društev diabetikov.

Srečanja v zvezi 2018 9 srečanj je imel nadzorni odobor.

Osrednja tema srečanj so bila poročila društev za FIHO ter pozivi k dopolnitvam pomankljivosti 7 srečanj so organizirali člani izvršnega odbora zveze, decembra pa je potekala korespondenčna seja 1 skupni sestanek je imela komisija za podeljevanje priznanj, dogovori so potekali pisno.

Srečanj disciplinske komisije ni bilo.

Brežice so gostile osrednjo prireditev ob svetovnem dnevu diabetikov.

sti, ki so jih diabetiki organizirali v domačih krajih. Besede »epidemija nove dobe« so odmevale v lokalnih in nacionalnem časopisju in na televiziji, na nevarnost sladkorne bolezni so opozarjala tudi modro obarvana pročelja mnogih stavb pri nas. Pomembna stalnica tega dne so tudi radioamaterji, ki z zvezo sodelujejo že 20 let in na svoj način opozarjajo na ta pomembni dan za sladkorne bolnike.

V spomin na prof. dr. Ljudevita Merčuna, prvega diabetologa pri nas, je Društvo diabetikov Tržič organiziralo že 17. tradicionalni pohod, ki se je zaključil s prijetnim skupinskim druženjem.

Dominik Soban iz Društva diabetikov Nova Gorica je tudi lani popeljal sloven-

likega števila društev velika odgovornost.

Prizadeval si bom, da imajo vsa društva svoj glas v naši razvejeni organizaciji.« Predsednik Gratton je na koncu delegate prosil, da že zdaj razmišljajo o predlogih za nove člane v organih zveze prihodnje leto. Skupščina je tudi potrdila predlagano razdelitev sredstev Fiho za društva za leto 2019 in članarino za leto 2020, vse pa je bilo sprejeto brez glasu proti.

Misli vodstva pa so bile ob zaključku že uprte v Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni 2020 2030, ki bo v naslednjem desetletju pisal novo usodo oseb s sladkorno boleznijo pri nas, člani zveze pa pri tem mejniku prav gotovo ne smejo manjkati.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

9

AKTUALNO: Ob svetovnem dnevu zdravja

Sladkorna bolezen in srčno-žilna tveganja ® Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki smo ga obeležili 7. aprila, je Zveza društev diabetikov skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije s svojo Mrežo NVO 25x25 pripravila tiskovno konferenco. Poudarili so veliko odgovornost posameznikov za ohranjanje lastnega zdravja in vlogo dejavnikov tveganja, ki izvirajo iz načina življenja in predstavljajo nevarnost za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Seznanili so tudi z dejstvom, da sladkorna bolezen celo pospešuje nastanek srčno-žilnih obolenj.

Svetovni dan zdravja vsako leto posvetimo žgočemu vprašanju svetovnega zdravja. Pred dvema letoma je bilo to duševno zdravje, lani dostopnost do zdravja za vse ljudi, letos pa svetovni dan zdravja poudarja pomen močnega primarnega zdravstvenega sistema in skrbi posameznikov za lastno zdravje.

Poudarja, da mora biti vsakomur zagotovljen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebuje, ne da bi pri tem naletel na finančne težave. Vključuje vse storitve, ki so potrebne skozi življenje od promocije zdravja do preventive, zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe. Najbolje je, če je zasnovan na močnem sistemu primarnega zdravstvenega varstva, ki pa se ravno v tem času v Sloveniji sooča s precejšnimi težavami, saj je zdravnikov družinske medicine premalo, preobremenjeni so z administrativnimi deli in imajo zato premalo časa za pacienta.

Skoraj polovica zdravil ne jemlje redno Ravno preventiva, torej pravočasen pregled pri zdravniku, pa je še kako pomembna, da se bolezni ne razvijejo do 10 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Foto: ARHIV ZDDS

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je bila ustanovljena 7. aprila 1948, od leta 1950 pa na ta dan obeležujemo svetovni dan zdravja. V sedmih desetletjih se je WHO razvila v vodilno svetovno avtoriteto na področju zdravja. Svet se je temeljito spremenil in zdravje je postalo vodilna vrednota svetovnega prebivalstva. Danes v vseh okoljih sveta delujejo številne organizacije civilne družbe, ki v sodelovanju s stroko skrbijo za ozaveščanje prebivalstva o zdravem življenjskem slogu in dejavnikih tveganja za nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Od leve proti desni sedijo Katarina Vukelič, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologije iz Zdravstvenega doma Grosuplje, prim. Matija cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

te mere, da se jih ne da več pozdraviti in da postanejo kronične. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je predstavil tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, preventivo pred nastankom teh bolezni, med katerimi je najpogostejša sladkorna bolezen, ter pomen zgodnjega prepoznavanja in zdravljenja.

Po oceni stroke le 40 odstotkov bolnikov jemlje zdravila tako, kot jim jih predpiše zdravnik, kar je skrb vzbujajoče.

Ker je WHO prepoznala sladkorno bolezen kot hud problem celega planeta, obe organizaciji poudarjata, da je za zdrav življenjski slog najprej odgovoren vsak sam, starši pa za svoje otroke, katerim privzgojijo zdrav način življenja.

V Sloveniji na številnih področjih dokazujemo, da z ozaveščanjem prebivalstva

v sodelovanju s stroko lahko premaknemo meje zdravega načina življenja zelo visoko.

Brez preventive, kjer imajo pomembno vlogo organizacije civilne družbe (od organizacij bolnikov do organizacij, ki se ukvarjajo s preventivo), si danes ni več mogoče zamisliti k zdravju usmerjene družbe.

Bolniki s kronično nenalezljivo boleznijo, med njimi sladkorni bolniki, so v prvi vrsti sami odgovorni za urejenost svoje bolezni. Seveda jim ob strani stojijo nevladne organizacije. Ob tem ponovno vabijo bolnike, da se včlanijo v društva diabetikov, saj bodo tako skupaj lažje obvladovali bremena bolezni. Hkrati pa so ob tej priložnosti sogovorniki poudarili velik napredek slovenske stroke pri obvladovanju sladkorne bolezni.

Spodbudno je, da zdravniki na podlagi

dokazov z različnimi zdravili in terapijami vse bolje obvladujejo različne zaplete in oblike sladkorne bolezni.

Shema: NIJZ

Zveza društev diabetikov Slovenije si ob svetovnem dnevu zdravja želi, da bi bile osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji oskrbovane na najboljši možni način. Vedno pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da so stroški zdravljenja posledic sladkorne bolezni veliko večji od vloženih sredstev v preventivo oziroma zdravljenje in vodenje same sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije si bo prizadevala, da bodo osebe s sladkorno boleznijo osveščene, opolnomočene in da bodo same kar največ naredile za svoje zdravje.

Prvi izziv, ki ga še vedno imajo, je, da bi osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 dobile pravico do testnih lističev za merjenje sladkorja v krvi. Navedena odobritev, ki je potrjena s strani stroke, bi pomenila, da bi se lahko pravočasno izognili zapletom sladkorne bolezni. Drugi izziv pa so tudi doplačila za najnovejšo inzulinsko črpalko za uravnavanje sladkorja v krvi, ki že ima delno zaprt sistem.

Katarina Vukelič, specialistka interne medicine in pnevmologije iz Zdravstvenega doma Grosuplje, specialistične ambulante za pljučne bolezni in bolezni srca in ožilja, je predstavila nove pristope k celoviti obravnavi oseb s sladkorno boleznijo v povezavi s srčno-žilno ogroženostjo. Pomembno je vedeti, da je stroka v zadnjem obdobju razvila nove načine zdravljenja in nova zdravila (ra-

Shema: NIJZ

Pravica do testnih lističev

ziskave še potekajo), s čimer se močno izboljšujejo možnosti bolnikov za obvladovanje sladkorne bolezni v povezavi s srčno-žilno boleznijo. Za učinkovito vodenje sladkorne bolezni je nujno zagotavljanje oskrbe, ki je osredotočena na bolnika in ki upošteva bolnikove spremljajoče bolezni. Cilji zdravljenja in celostne obravnave bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 so preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.

Na voljo novejša zdravila Zdravnik mora skupaj z bolnikom oceniti bolnikove značilnosti in se pogovoriti o srčno-žilnem tveganju ter vzeti zgodnjo anamnezo o že prisotnih boleznih srca in ožilja, o aterosklerotični srčnožilni bolezni, zastojnem srčnem popuš-

čanju ali kronični ledvični bolezni. Zato je pomembna izbira ustreznega zdravljenja takšnega bolnika, ki ne povzroča velikega tveganja za hipoglikemije in porasta telesne teže. Seveda je treba pri pripravi načrta zdravljenja upoštevati tudi ceno zdravljenja, življenjski slog in socialni status. »Če ima bolnik razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in kljub prilagoditvi sloga življenja in zdravljenju z metforminom ne dosega ciljne vrednosti glikiranega hemoglobina, ki je merilo urejenosti glikemije, lahko dodamo novejša zdravila iz skupine inkretinskih hormonov, agonist receptorja GLP1, ki dokazano zmanjša dogodke srčno-žilne bolezni, ali pa dodamo zdravila, SGLT2 zaviralce, ki omogočajo izločanje glukoze z urinom, če je ledvično delovanje zadostno. Če gre za bolnike s srčnim popuščanjem in/ali kronično ledvično boleznijo, prav tako lahko dodamo zdravila iz omenjenih novejših skupin, ob dokazih o zmanjšanju srčnega popuščanja. Zdravila dokazano koristjo glede srčno-žilne bolezni, ker zmanjšajo tveganje za hipoglikemije in zmanjšujejo telesno maso. To je pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in z aterosklerotično srčnožilno boleznijo. Za uspešno sodelovanje pri zdravljenju je treba bolnika opolnomočiti, kar pomeni, da so bolniki in zdravnik ter zdravstveno osebje v partnerskem odnosu, da so bolniki poučeni o zdravljenju in zapletih sladkorne bolezni in da aktivno sodelujejo pri zdravljenju.« Sladkorna bolezen MAJ 2019

11

OSREDNJA TEMA: Nacionalne pobude

Zdrava poveza – združujemo moči za zdravje ljudi ® Klemen Kovačič

9. aprila je bila organizirana prva konferenca z naslovom Zdrava poveza – združujemo moči za življenja, ki je bila namenjena povezovanju nevladnih organizacij na področju zdravstva, spoznavanju in mreženju organizacij ter najpomembnejšemu: izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Konference se je udeležilo 75 nevladnih organizacij, ki jih ministrstvo za zdravje financira v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja 2017–2019, med njimi tudi Zveza društev diabetikov Slovenije kot ena večjih in pomembnejših organizacij na področju ozaveščanja in upravljanja s sladkorno boleznijo.

Pomembna vloga nevladnih organizacij Program konference se je začel s pozdravnimi nagovori. Konferenco je otvoril minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je izpostavil pomembno vlogo nevladnih organizacij pri podpori zdravstvenega sektorja, saj so bližje prebivalcem in lahko s poznavanjem okolja, v katerem ljudje delajo, živijo in preživljajo prosti čas, veliko bolje pripomorejo k njihovi krepitvi zdravja in obenem enostavneje ponudijo pomoč. Izpostavil je, da je to izredno pomembno, saj kljub dobrim in strokovnim programom, ki jih zastavi stroka, ti velikokrat ne dosežejo želenega rezultata, če se na lokalni ravni ne pristopi v celoti ali pa se pristopi k izvajanju teh programov pomanjkljivo.

Ravno zato so pomembne nevladne organizacije, ki podporno delujejo za ozaveščanje in izvajanje takšnih programov. Izpostavil je tudi, da na škodljive 12 Sladkorna bolezen MAJ 2019

povezana v CNVOS, zavzemajo za izmenjavo dobrih praks, izkušenj pri sodelovanju in spodbud. Prepoznali so izkazano veliko zaupanje s strani ministrstva za zdravje.

Zadnja govorka v prvem sklopu je bila Monika Kosinska iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Poudarila je pomen zavzemanja za univerzalni dostop do zdravstvenih storitev, česar pa zdravstvenemu sektorju ne uspe vedno. Zaradi tega je treba oblikovati sistem nevladnih organizacij, ki podpirajo te dejavnosti. Izpostavila je Slovenijo kot dober primer tega sodelovanja na več ravneh. Nevladne organizacije so tiste, ki sodelujejo z javno upravo, zdravstvenimi institucijami, zasebniki in tudi med seboj. Njihov namen je doseganje ljudi na lokalni ravni, s tem pa zaključijo oziroma zaokrožijo celosten pristop k zdravju in zdravemu načinu življenja. Ob tem dajejo odličen odgovor politikam, spremljajo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in delujejo kot »pes čuvaj«, ki spremlja, ali se vse politike in strategije izpolnjujejo, obenem pa ponujajo pomoč potrebnim in odstranjujejo stigme bolezni in stanj za manj predsodkov v družbi ter večjo medsebojno zaupanje.

Foto: OSEBNI ARHIV K. K.

Z začetkom in registracijo vseh prisotnih ob 8. uri je podoba marmorne dvorane Gospodarskega razstavišča pričela dobivati povsem drugačno podobo, saj je 75 nevladnih organizacij s postavitvijo stojnic in izobešanjem gradiva dodobra opremilo notranjost.

Pridružili smo se tudi mi – Zveza društev diabetikov Slovenije je dobila svojo stojnico najbližje odru. Opremili smo jo z našimi plakati, številkami revije Sladkorna bolezen, gradivi za šolska tekmovanja in pristopnimi izjavami. Ker pa se je konferenca že kmalu začela, smo morali stojnice zapustiti in se premakniti v konferenčno območje.

navade in nezdravo življenje ne smemo gledati le pri odraslih, temveč tudi pri mladostnikih, ki šele razvijajo svoje navade in jih lahko pritiski sovrstnikov hitro preusmerijo v življenje, škodljivo zdravju.

Sledila je predstavnica ministrstva za javno upravo, ki je izpostavila profesionalizacijo prostovoljstva in pohvalila vse prisotne nevladne organizacije, saj so skupaj izvedle 9,4 milijona prostovoljnih ur v sklopu različnih projektov. Pri tem so govorili o strategiji, ki bi oziroma bo v prihodnosti nevladnim organizacijam na področju zdravstva ustvarila primerno okolje za delovanje, vzpostavila sistem dolgoročnega financiranja, omogočila sodelovanje pri snovanju politik in izvajanju le-teh ter povezala nevladne organizacije s partnerji iz gospodarstva.

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je predstavil potrebe po financiranju nevladnih organizacij in potrebe po dolgoročnih in v ljudi usmerjenih sredstvih za enostavnejše delovanje in večjo učinkovitost ter kontinuiteto. Ob tem se zveze in društva,

Predstavitev dela nevladnih organizacij Po pozdravnih nagovorih je bila konferenca organizirana v treh sklopih. Prvi je zajemal sodelovanje in povezovanje, drugi aktivnosti in programe, namenjene mladim in njihovemu opolnomoče-

nju, tretji pa predstavitve programov, ki zagotavljajo pomoč bolnikom, svojcem in ljudem v stiski. »Skupaj smo močnejši« se je imenoval prvi sklop konference. Po uvodnem govoru je Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, predala mikrofon Mateju Koširju z Inštituta Utrip in Zlatku Zimetu z NIJZ, ki sta na zanimiv način povezovala dogajanje. Sklop je na praktičnih primerih omogočil vsem prisotnim vpogled v delovanje izpostavljenih nevladnih organizacij kot tudi drugih občinskih, javnih, zasebnih, izobraževalnih in zdravstvenih organizacij in njihovega sodelovanja pri razreševanju problemov. Spoznali smo primere dobrih praks, saj »skozi javni sektor ne gre vse«. Zaradi tega je vloga nevladnih organizacij še pomembnejša. Predstavljene institucije so izpostavile nujnost sodelovanja in izoblikovanje akcijskih skupin, ki bi skupaj celostno obravnavale pomoči potrebne in omogočile spremljanje stanj in sprejemanje odločitev na lokalnih in državni ravni, kar naj izboljša zdravje in navade Slovencev in Slovenk ter spodbuja k zdravemu načinu življenja. Vesna Kerstin Petrič, dr. med., vodja sektorja za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni na ministrstvu za zdravje, je povzela in podala ključna sporočila, da se na ministrstvu zavzemajo za izmenjavo izkušenj, aktivnejši pristop k naslavljanju problemov, za izobraževanje nevladnih organizacij in zagotavljanje financiranja ter za izoblikovanje sistemov

evalvacije in verifikacije nevladnih organizacij za namene uspešnosti in optimiziranja delovanja.

Pomoč mladim in povezovanje V sklopu »Varna mladost« so bile predstavljene nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z aktivnostmi in programi za mlade, za njihovo opolnomočenje in obenem spodbujajo zdrave izbire in način življenja. Po krajšem uvodu Vesne Kerstin Petrič je mikrofon dobil Jan Peloza z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in mladim predstavnikom zadevnih nevladnih organizacij.

Mladih je v Sloveniji 309 tisoč in mnogi se v svojem življenju srečujejo s problemi, sovrstniškimi pritiski in mnogimi nevarnostmi v vsakdanjiku. Predstavljeni pristopi k tematiki mladih so različni, vendar gredo v smeri ozaveščanja o nevarnosti psihoaktivnih substanc in drugih oblikah zasvojenosti, vožnji pod vplivom alkohola, varni spolnosti, stresu in drugih psihičnih težavah. Nekatere nevladne organizacije poskušajo mlade ozaveščati s pomočjo medijev, tako tradicionalnih kot digitalnih, z oglaševanjem in ozaveščanjem v družbenih medijih. Druge se usmerjajo k učenju z delom, športom ali drugimi aktivnostmi, ki jih lahko mladi pozneje prenesejo na sovrstnike, prijatelje in družino. Mladi so izpostavili dva večja problema, ki se pojavljata: oglaševanje substanc, pijač in hrane, ki škodujejo zdravju, ter sovrstniški pritiski, ki močno vplivajo na posameznikove navade v času odraščanja. Govorci iz

nevladnih organizacij so se dodatno razgovorili o delu in zaposlitvi, ki jim jo ponuja nevladna organizacija. V uvodu omenjeni razpis (Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja 2017–2019) je nevladnim organizacijam in mladim omogočil, da se zaposlijo v dotičnih organizacijah, pri čemer je ministrstvo omogočilo zaposlitev več kot 100 mladim, tu pa spet govorimo o profesionalizaciji nevladnih organizacij.

Po odmoru za kosilu je po uvodu Mojce Gobec, dr. med., z ministrstva za zdravje prevzel mikrofon Borut Veselko, ki je z improvizacijo in vprašanji za poslušalce iskal odgovore na svoja vprašanja s pomočjo organizacij, namenjenih za pomoč bolnikom, svojcem in ljudem v stiski. Pri tem so prišle do besede nevladne organizacije, ki se s tem ukvarjajo. S sodelovanjem jim je uspelo najti odgovore na zastavljene hipotetične probleme. Debata in sodelovanje sta se tako razcvetela, da so nas morali predstavniki ministrstva za zdravje ustaviti, saj smo že prekoračili temu sklopu namenjeni čas in smo »zamudili« konec. Po zaključnih besedah smo pospravili stojnice, izmenjali kontaktne informacije z drugimi organizacijami za bodoče sodelovanje in se poslovili.

Izkazalo se je, da smo vse prisotne nevladne organizacije pripravljene sodelovati. Zavedamo se, da lahko skupaj dosežemo veliko več kot sami. Zato lahko tudi na koncu uporabimo naslov konference, saj nevladne organizacije, vključno z Zvezo društev diabetikov Slovenije, »združujemo moči za zdravje ljudi«.

OSREDNJA TEMA: Nacionalne pobude – novi podatki o zdravju v občinah

Manj čezmerno prehranjenih otrok ® Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

Podatki še kažejo, da se je nekoliko povečala odzivnost v preventivni program ZORA in da se je zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom. Poleg tega se je zmanjšala umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let. Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, ki jih lahko pripišemo alkoholu. V primerjavi z letom 2016 opažajo v kar 72 odstotkih slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala s 13,7 na 15,3 dneva na zaposlenega prebivalca.

Kje je največ diabetikov?

Shema: NIJZ

Zanimivi so tudi podatki o sladkorni bolezni, ki kažejo, v katerih občinah je najvišja vrednost prejemnikov zdravil zaradi te bolezni. Povprečje Slovenije je 5,16 na 100 tisoč prebivalcev, med občinami, ki presegajo to povprečje, pa jih

14 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Shema: NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Razveseljivo je, da se je po teh podatkih na ravni Slovenije v primerjavi s preteklim letom delež čezmerno prehranjenih otrok zmanjšal. V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki o zdravju v občinah, se je delež čezmerno težkih otrok zmanjšal v 60 odstotkih občin. V 40 odstotkih občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažajo zmanjšanje deleža čezmerno prehranjenih otrok.

je največ na severovzhodnem delu države. Najvišji delež bolnikov je v Radečah (7,47), Cankovi, na Jesenicah, v Dobju, Lendavi, Hrastniku, Sevnici, Ribnici na Pohorju, Dobrepolju, Puconcih, Rušah, Odrancih in tako dalje.

»V Sloveniji lahko dobimo vpogled na razširjenost sladkorne bolezni, srčno-žilnih in duševnih bolezni na podlagi različnih virov, ki imajo vsak svoje prednosti in slabosti. Tako s pomočjo anketnih raziskav lahko ocenimo prevalenco kroničnih bolezni in stanj. Vendar anketne ugotovitve prinašajo le približen vpogled v razširjenost in trende vedenjskih dejavnikov v povezavi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, saj temeljijo na samoporočanju. Na podlagi zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se epidemiološki podatki o boleznih nahajajo v različnih zbirkah, med katerimi jih nekaj omogoča registrsko spremljanje na osnovi stika z zdravstveno službo ali evidence storitve za zavarovano osebo. Kakovost podatkov o bolnišničnih obravnavah zaradi sladkorne bolezni, srčno-žilnih in duševnih bolezni je povezana tudi z metodološko pravilnim kodiranjem vzrokov hospitalizacije, spremljajočih diagnoz, glavnega vzroka hospitalizacije in sta-

nja ob zaključku hospitalizacije,« razlagajo na NIJZ. Kot primer navajajo sladkorno bolezen tipa 2, ki lahko vrsto let poteka brez izraženih značilnih simptomov in pogosto ostane neodkrita. Delež neodkritih bolnikov je tudi v razvitih državah visok (do 35 odstotkov). »Predpostavljamo, da v Sloveniji 15 odstotkov bolnikov obvladuje svoje stanje samo z nefarmakološkimi ukrepi oziroma z zdravim življenjskim slogom, zato je tudi število prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni nižje od dejanskega števila sladkornih bolnikov,« ocenjujejo raziskovalci zdravja v občinah iz NIJZ. V idealnem primeru naj bi se podatki o incidenci in prevalenci kroničnih nenalezljivih bolezni zbirali v registru.

V Sloveniji tovrstni registri še ne obstajajo, zato lahko razširjenost nekaterih bolezni najbolje ocenimo s pomočjo podatkov o prejemnikih ambulantno predpisanih zdravil. Zdravstveni sistem zagotavlja zavarovancem izdajo zdravil z uporabo informacijskega sistema, ki zbira relevantne podatke o zdravilih na

recept. Zdravila so razdeljena po ATC klasifikaciji v sorodne skupine. Tako na podlagi podatka o številu prejemnikov receptov za določena zdravila v koledarskem letu lahko izračunajo število oseb z znano sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi in duševnimi bolezni, ki so zdravljene farmakološko.

Zdravje, povezano z okoljem Zdravje ljudi je neločljivo povezano tudi z okoljem, v katerem živimo in delamo, zato je v osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij izpostavljena tematika zdravja v povezavi z okoljem. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje na

kratko predstavljajo tudi kakovost pitne vode, škodljivost azbesta in PM-delcev v zraku, nevarnost vročinskih valov in ogroženost zaradi klopnega meningoencefalitisa. Leta 2019 sta dodana dva nova kazalnika, ki prikazujeta čezmerno prehranjenost odraslih. Občine z najvišjimi vrednostmi čezmerne prehranjenosti odraslih so Cankova (78,78 odstotka), Kobilje, Osilnica, Šalovci, Zavrč, Dobrovnik, Veržej, Cirkulane ...

Povprečje prehranjenih prebivalcev Slovenije je 58,4 odstotka.

Predstavljen je tudi delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno oziroma zelo hrupno. Čedalje več ljudi prebiva v urbanem okolju, v mestih, kjer so stalno prisotni različni zvoki.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2011 ocenila, da v zahodnem delu Evrope vsak peti prebivalec spi v hrupnem okolju, kar bi lahko imelo posledice za njegovo zdravje. Ko so upoštevali tudi motnje v dnevnem času, so ocenili, da hrup prizadene vsakega tretjega prebivalca. Najbolj prisoten v okolju je hrup prometa.

OSEBNA ZGODBA: Jernej Kalan Nejc

Sladkorna je samo sladkorna

Foto: OSEBNI ARHIV J. K. N.

® Jernej Kalan Nejc

Začetek zdravljenja z inzulinom je bil naporen. Injekcijske igle in brizge smo še prekuhavali doma. Igle so bile debele in tope, zato je bilo dajanje inzulina boleče. Že takrat sem spoznal, da k čim boljšemu povprečju oziroma urejenosti sladkorne bolezni pomaga čim pogostejše merjenje sladkorja, takrat še v urinu. Število testnih lističev je bilo omejeno, zato sem testne lističe, ki so bili široki 6 milimetrov, rezal po dolgem na pol. Včasih meritve niso bile tako natančne, ker se sladkor v urinu pojavi šele, ko je sladkor v krvi že visok. Tudi zato je bil HbA1c takrat krepko čez 10. Meritve beležim v dnevnik že od leta 1985.

Bolj kot višina sladkorja so mi zdaj v njih pomembni zanimivi dogodki, ki sem jih zapisal.

Pri prehrani velike spremembe ni bilo.

Brat je že imel sladkorno, mama pa je bila po izobrazbi višja medicinska sestra in je včasih delala na Debelem rtiču, kjer je morala šteti kalorije za male bolnike. Vedno smo se prehranjevali zdravo: veliko sadja, zelenjave, več ne prevelikih obrokov na dan …

Balet in sladkorna bolezen Ob nastopu bolezni še nisem končal srednje baletne šole, sem pa že plesal v 16 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Za prvomajske praznike leta 1983, ko sem že dopolnil 20 let, smo se moji starši, brat in moje dekle odpravili na izlet v Grčijo. Že pred vrnitvijo sem opazil, da veliko pijem in istočasno pogosto hodim na malo potrebo. Zato sva se z mamo doma odpravila v zdravstveni dom. Ko sem zdravnici opisal svoje težave, je vzela iz omare testne lističe in mi izmerila sladkor. Rezultat je potrdil mamino domnevo, da imam sladkorno bolezen tudi jaz. Mlajši brat je dobil sladkorno bolezen tipa 1 dve leti pred mano, ko je bil star 10 let. Da bi bila usoda še bolj čudna, je za sladkorno boleznijo tipa 1 čez dobrih deset let zbolela še mama. V UKC Ljubljana so domnevo iz zdravstvenega doma samo potrdili in ostal sem v bolnišnici. Moj izbrani diabetolog, primarij dr. Miha Koselj, dr. med., mi je za začetek predpisal tablete. S temi se mi je krvni sladkor znižal. Pol leta pozneje mi tablete niso več zmogle zniževati sladkorja v krvi in prešel sem na inzulin.

SNG Opera in balet. Sprememb ni bilo, le jaz sem v začetku mislil, da sem nekaj posebnega, a so me hitro postavili nazaj na zemljo. Zaradi te izkušnje, do pred petih let, svoje bolezni nisem razkrival in se tudi nisem imel s kom o njej pogovarjati. Pri tem so domači izvzeti.

Potreboval pa sem nekaj časa, da sem sam in z menoj okolica ugotovil, da se s sladkorno boleznijo živi popolnoma enako kot brez nje. Poklic baletnega plesalca je fizično zelo zahteven. Zato je povsod po svetu delovna doba v tem poklicu krajša, beneficirana. Ko sem zbolel, sem že plesal, imel sem kondicijo in sem s plesom samo nadaljeval. Verjetno ne bi bilo enako, če bi zbolel, preden sem pričel plesati. Najverjetneje bi bili vsi prepričani, da je za sladkornega bolnika to prenaporen poklic. Sem dokaz, da ni tako. Sprva sem na večerne predstave nosil večerjo s seboj. Kmalu sem ugotovil, da to ni potrebno. Raje sem imel nekoliko povišan sladkor, kakor da bi imel na odru »hipo«. Če je bilo potrebno, sem si pomagal tudi s sladkarijami. Sčasoma, ob napakah, se navadiš, koliko hrane moraš zaužiti in koliko inzulina si moraš vbrizgati. Res je poklic baletnega plesalca lep, a tudi poln odpovedovanj. Šestkrat, tudi sedemkrat na teden kondicijske vaje, izogibati se moraš možnostim poškodb, kar pomeni, da ni smučanja, in če si že prost, si vesel, da dobiš kakšno vlogo v eni od sosednjih oper-

nih hiš ali nastop na RTV, tako da skoraj ni prostega časa. Na odru pa, kakor da ni nič. Visoki skoki, prenos soplesalke preko celega odra … Od operno-baletnega odra sem se poslovil z vlogo očeta Kitri, zaljubljene v mladeniča Basila v predstavi Don Kihot. Mogoče mi je vse to tudi pomagalo pri sprejemanju omejitev, ki jih vseeno prinaša sladkorna bolezen.

Srečanje z inzulinsko črpalko Prehod na inzulinsko črpalko je bila zame zares huda psihična obremenitev, ker sem imel do nje negativen odnos.

Prva dva meseca sem se hotel večkrat vrniti na pero. Da sem ostal na črpalki, sem hvaležen dr. Matjažu Vrtovcu, ki mi je znal prisluhniti in umiriti moje strahove. HbA1c se je že v prvih dveh mesecih popravil. Zdaj se temu smejem, predvsem zaradi bolje urejene sladkorne. Do prehoda na črpalko sem imel zelo pogosto nočne »hipe«. Takrat, leta 2014, nisem vedel, kaj me čaka, kako bo to potekalo in v kaj se spuščam, zato sem bil v veliki stiski. Od negotovosti oziroma za tolažbo sem pričel zbirati tesnilne gumice z batov rezervoarjev. Do sedaj se jih je nabralo za slabe 3 decilitre.

Vendar sem preživel. Isto leto sem na pobudo dr. Vrtovca prešel k diabetologu Alešu Skvarči, dr. med. Zaradi prehoda na črpalko sem moral na tečaj računanja OH-jev. Na tečaju se je izkazalo, da

moji odmerki inzulina ne odstopajo od teoretično izračunane količine inzulina na zaužito količino OH-jev. To kaže, da sem se navadil pravilno oceniti, kako močen je obrok. Včasih pa vsa praksa le ne pomaga dovolj in sladkor odide po svoje. Kadar so nivoji sladkorja ob približno enaki količini zaužite hrane in prejetega inzulina včasih zelo različni, za to nihanje obdolžim luno, saj drugačne razlage ne najdem. Za natančno računanje OH-jev sem morda zbolel »prepozno«. Brat je obiskoval kolonijo v Kraljevici, kjer so jih to navadili, jaz pa sem bil za kolonijo že prestar in sem se zato navadil odmerjati inzulin približno, »čez palec«.

DIA EURO Leta 2014 se je v mojem življenju zgodila še ena velika prelomnica. Slovenija je bila povabljena, da se prvič udeleži Evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu za diabetike DIA EURO. Sestavo reprezentance še vedno vodi Dominik Soban. Prvo leto velikega odziva ni bilo, zato sem se v reprezentanco uvrstil tudi jaz in nisem bil najstarejši.

Temu primeren je bil tudi rezultat. Zame je bil DIA EURO 2014, kakor da sem prišel v raj. Ne zaradi nogometa, tega do tedaj nisem igral, ampak zato, ker sem bil med sebi enakimi. O svojih izkušnjah sem se lahko odkrito pogovarjal z drugimi, ki so imeli enako bolezen in so vedeli, o čem govorim, in jaz sem razumel njih. Po 30 letih nič več prikrivanja, samo preprost, odkrit pogovor. Že naslednje leto se je reprezentanca pomladila, a sem bil še vedno zraven. Tokrat se je zgodilo, da me je iz nočne »hipe« rešil Tadej, ki je bil z menoj v sobi, se zgodi. Kadar mi ponoči pade sladkor, postanem nemiren, kar žena dobro ve, in verjetno je Tadeja takrat zbudilo to. Huje je bilo leto pred tem, ko sem po nekaj mesecih na črpalki prešel na pero, kar naredim vsako poletje. Z družbo smo se odpravili na kolesarjenje in zaradi različnega pokrivanja bolusov med črpalko in peresom sem se pošteno uštel. Žena se je zbudila, ko nisem mogel več požirati. Poklicali so rešilca v Dravograd in pripeljal je v 10 minutah.

Ko so prispeli v sobo, je moral reševalec splezati na pograd, 2 metra visoko.

K sebi sem prišel v treh minutah. Pohvalil bi njihov zelo hitri odziv. Večjih posledic hip še ne občutim, le včasih me po njih boli glava. Tudi z očesnim ozadjem in z nogami je vse v redu.

Spoznal sem, da telo, dokler si mlad, marsikaj odpusti. Nasvet, da čim pogostejše merjenje sladkorja v krvi (nekdaj v urinu) pomeni bolj urejeno sladkorno, še vedno drži. Mladim, ki že imajo senzorje, je veliko lažje. Močno bi priporočil srečanja diabetikov tipa 1. Vsakič, ko se srečam s kom od sotrpinov, izvem kaj novega oziroma si izmenjava načine reševanja problemov. Hitro življenje nas pelje vsakega v svojo smer in zaradi služb in drugih obveznosti nimamo časa za druženje. Kljub temu sem prepričan, da bi si bilo zelo koristno jemati čas za tovrstna srečevanja.

Sladkorna bolezen ti stalno »visi« nad glavo in jo moraš obvladovati sam, brez posebne pomoči bližnjih, in je ne moreš odložiti niti za pol ure. A jaz se ji ne dam in bom še naprej kolesaril, igral nogomet, hodil v hribe, plezal po jamah, se potapljal, veslal s kanujem ..., ker vse to zmorem.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Onkologija

Rak trebušne slinavke ® Maja Južnič Sotlar

Rak trebušne slinavke je bolezen, o kateri v širši javnosti zelo malo govorimo. Zato nanjo ni nihče pozoren, kar je delno tudi vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih. V primerjavi z drugimi vrstami rakov, kjer je bil v zadnjih letih narejen velik premik tako v zdravljenju kot preventivi, se pri raku trebušne slinavke v zadnjih 40 letih ni spremenilo skoraj nič. Za ilustracijo: pri raku dojk je delež preživetja več kot 80-odstoten!

Eden od pomembnih razlogov za to stanje je, da o tem raku govorimo zelo malo ali nič. Zato o njem ljudje ne vedo veliko in tudi ne pomislijo nanj ob težavah, ki bi ga nakazovale. V javnost pride glas o njem najpogosteje le takrat, ko zboli znana osebnost. Gotovo se spomnite slovitega tenorskega tria, v katerem je najbolj izstopal Luciano Pavarotti, ali kultnega filma Umazani ples, ki je med zvezde izstrelil Patricka Swayzeja? Tudi idejni oče slovitega podjetja Apple, Steve Jobs, je umrl za njim in enako tudi Aretha Franklin.

Tako porazno stanje pa ni samo v Sloveniji; podobno je tudi drugod po svetu in ta rak še vedno pogosto velja za bolezen, s katero se nima smisla ukvarjati. A ni tako, saj če je rak trebušne slinavke odkrit dovolj zgodaj, da ga je možno operirati, je možna tudi ozdravitev!

Kakšne barve sta vaše blato in urin?

Eden tipičnih znakov raka trebušne slinavke je spremenjena barva blata in urina. Blato postane zelo svetlo, skoraj sivo, medtem ko urin močno potemni.

Sprememba barve ne pomeni nujno raka trebušne slinavke, a je jasno opozorilo, da se v tem organu nekaj dogaja. Kaj, naj ugotovi zdravnik, pomembno je, da ob teh spremembah ne odlašamo z obiskom pri zdravniku. Naj torej redno opazovanje barve blata in urina postane vsakdanja rutinska skrb za lastno zdravje.

Drugi znaki, ki jih ne smemo prezreti: • bolečina na sredini hrbta, • izrazito hujšanje, • tiha zlatenica, • utrujenost, depresija, slabo počutje, • pojav sladkorne bolezni po 50. letu, zlasti ob normalni telesni teži.

18 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Čas je torej, da tega raka postavimo na zemljevid, začnemo o njem glasno govoriti in morda uspemo tudi izboljšati žalostno statistiko.

Zelo nizko preživetje Za rakom trebušne slinavke v Sloveniji je leta 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena največjih. Povprečno bolniki živijo 4,6 meseca od diagnoze. Za nameček naj povemo, da se ta statistika v zadnjih 40 letih ni niti za kanec spremenila. Pri vseh ostalih rakih se je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo dvignila, pri raku trebušne slinavke pa je še vedno ravna črta. Skrajni čas je, da vsi, ki kakor koli sodelujemo pri obravnavi raka – to pa smo v resnici kar vsi –, naredimo vse, da ta trend končno le spremenimo in iz ravne črte naredimo krivuljo navzgor. Kako? Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka.

Pozorno ob simptomih Zgodnje odkrivanje je torej ključ do izboljšanja statistike preživetja, za to pa je treba poznati znake in simptome bolezni. In kateri so? Zlasti je treba biti pozoren na temen urin in svetlo blato, zlatenico, bolečine v hrbtu, izrazito nenamerno hujšanje, nenaden pojav sladkorne bolezni ob sicer normalni telesni teži, slabost, utrujenost. Ljudje, ki imajo nekaj ali celo vse od naštetega, teh znakov pogosto ne jemljejo dovolj resno ali jih pripisujejo vsemu, le tre-

bušni slinavki ne. Pogosto gredo k zdravniku šele takrat, ko so težave tako hude, da jih preprosto ne morejo več prezreti.

A takrat je bolezen največkrat že v napredovalih stadijih, ko operacija ni več možna, s tem pa tudi možnosti za ozdravitev ni več.

Zdravljenje raka nasploh je v zadnjih desetih do petnajstih letih izjemno napredovalo. Izboljšale so se diagnostične tehnike, seveda pa tudi vse tri oblike zdravljenja: kirurško, obsevalno in sistemsko. Posledično so se preživetja močno izboljšala in prenekatera oblika raka je že postala kronična bolezen. Žal to za raka trebušne slinavke ne velja, in čeprav je bolnikov čedalje več, kljub temu da imamo nove in vse bolj agresivne kirurške tehnike in kljub zdravljenju s kemoterapijo preživetje še vedno ostaja slabo.

Dejstvo je, da bolniki, kot rečeno, k zdravniku pridejo vse prepogosto prepozno, ko jih ne morejo več operirati. Prav kirurški poseg v kombinaciji s kemoterapijo pa je danes edina možnost, ki jo imajo bolniki, da se lahko nadejajo daljšega preživetja. Kirurški poseg pa je možen le v zgodnjih stadijih, ko je bolezen omejena na trebušno slinavko in se rak še ni razširil na okoliška tkiva in organe. Takih bolnikov je samo 20 odstotkov. Od bolnikov, ki so operirani, jih približno 40 odstotkov preživi pet let. To dodatno poudarja nujnost čim zgodnejšega odkrivanja bolezni.

Težavno odkrivanje Pri zgodnjem odkrivanju raka trebušne slinavke ni težava zgolj v (pre)poznem odhodu k zdravniku; rado se zatakne tudi pri diagnostiki in odkrivanju.

Ultrazvočni pregled, ki je najširše dostopna preiskava, ima pomanjkljivost, in sicer ni dovolj občutljiv in tumor pogosto ni viden. Ta je v zgodnjih stadijih, ko ga je možno operirati, pogosto viden

šele po slikanju z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI), ki tudi pokažeta, kako razširjen je lokalno in po telesu. S kirurškim posegom lahko zdravijo samo lokalno omejene rake. Če se razrastejo čez neko mejo, je kirurški poseg nepotreben oziroma škodljiv.

S kirurškim posegom lahko pozdravijo tumor, ki ga lahko v celoti izrežejo. Če kirurški poseg ni radikalen, ga ni smi-

Izbor kemoterapije je odvisen od tega, ali gre za predoperativno ali pooperativno citostatsko zdravljenje, ali gre za prvo linijo ali drugo linijo zdravljenja, v kakšnem splošnem telesnem stanju je bolnik … V metastatski obliki bolezni zdravljenje z operacijo ni več možno, vendar bolnikom kirurgi pogosto naredijo paliativne posege.

selno opraviti. Izjema so le paliativni posegi, s katerimi pa bolnika več ne skušajo pozdraviti, ampak mu le lajšati simptome. Zmanjševanje tumorja nima nobenega smisla, saj lahko naredijo še več škode.

Po operaciji še kemoterapija Po operaciji bolnike zdravijo še s kemoterapijo, praviloma v šestih ciklusih.

Osebna zgodba: Ellen Kristine Gram, članica danskega združenja bolnikov z rakom trebušne slinavke

Žal niso bili žolčni kamni …

Začelo se je s slabim počutjem, ki ni ponehalo, in Ellen je šla k osebnemu zdravniku. Ocenil je, da ima težave z želodcem, in ji predpisal zaviralec protonske črpalke. Ko po dveh tednih stanje ni bilo nič boljše, se je znova oglasila pri njem. Tokrat jo je poslal v laboratorij in izkazalo se je, da so jetrni testi močno povišani. »Zdravnik je bil prepričan, da imam žolčne kamne, mi rekel, da sem videti povsem zdrava, in me poslal domov. Opazila sem, da je moje blato postalo zelo svetlo, skoraj sivo, urin pa je bil zelo temen, a nisem vedela, da je to opozorilni znak. Nato sem začela izgubljati težo in kmalu zatem začutila bolečine v trebuhu in hrbtu. Moj zdravnik še vedno ni odreagiral. Tri mesece kasneje se je moj urin obarval črno in takrat so mi končno naredili slikovne preiskave ter še isti večer povedali, da imam v trebušni slinavki tumor, velik 2,5 cm,« se spominja Ellen, ki je nemudoma vedela, kaj pomeni ta diagnoza: leto prej je zaradi iste diagnoze umrl družinski prijatelj.

Kdo ima prav?

Glede na lego tumorja so ji zdravniki povedali, da bi ji morali odstraniti vso tre-

bušno slinavko, vendar ji je ne bodo, saj brez tega organa ne bo mogla živeti. »Nisem jim verjela, zato sem se obrnila po drugo mnenje na klinični center v Kø benhavnnu, kjer pa so me pomirili, da človek lahko živi tudi brez trebušne slinavke, seveda pa mora redno prejemati inzulin in prebavne encime. Brez pomisleka sem se odločila za operacijo. Želela sem jo čim prej, saj nisem hotela niti dneva več v sebi nositi zločestega tumorja. Bila sem polna upanja na najboljši možni izid.« Operacijo je dobro prestala, in ko je začela pot okrevanja, jo je v bolnišnici obiskala hči in ji v roke položila sličico, na kateri je bil majhen fižolček. »Moj nerojeni vnuk! Te novice sem se tako razveselila, da sem se vsekakor odločila dočakati rojstvo svojega vnuka. V vseh naslednjih mesecih je bilo to glavno gonilo mojega zdravljenja in celotnega življenja.

Dva tedna po operaciji sem šla iz bolnišnice domov. Želela sem, da se moje življenje čim prej vrne v stare tirnice, zato sem se tudi takoj vrnila v službo. Kako hvaležna sem bila zanjo v tistem času!

Pomagala mi je, da sem mislila še na kaj drugega, ne le na svojo bolezen. Ko sem bila dovolj močna, sem zdravljenje na-

Foto: OSEBNI ARHIV E. K. G.

Z Ellen Kristine Gram z Danske, ki živi že šest let po zdravljenju raka trebušne slinavke, sva se srečali na tretji mednarodni akademiji za raka trebušne slinavke. Drobna, a odločna in prijetna ženska je na presenečenje vseh povedala, da ima skupaj s peščico ostalih članov društva v državi, katere urejenost zdravstvenega sistema občuduje vsa Evropa, zelo veliko dela ne le z ozaveščanjem splošne javnosti, temveč tudi z edukacijo zdravnikov, saj se tudi tam s problemom pogosto prepoznega diagnosticiranja sooča vse preveč bolnikov. Ona je ena redkih srečnic, pri kateri je bil potek ugoden.

Ellen Kristine Gram: »če imate bolečine v hrbtu, svetlo blato, temen urin in izgubljate težo, ob tem pa se slabo počutite, pojdite k zdravniku in ne pustite se odgnati.

Zahtevajte preiskave! Pri raku trebušne slinavke je pomemben vsak dan!«

daljevala s kemoterapijo. Ko sem jo zaključila in je bilo jasno, da ni več sledov bolezni v meni, obenem pa sem s pomočjo inzulina in prebavnih encimov poSladkorna bolezen MAJ 2019

19

vsem normalno živela, sem v sebi čutila veliko jeze na zdravnike iz splošne bolnišnice, saj so mi svetovali povsem napačno. Še dolgo po operaciji sem razmišljala, da bi šla do njih in jim povedala svoje, a sem si na koncu premislila in se odločila, da bom energijo raje usmerjala vase in v svoje življenje, ki sem ga nenadoma začela vrednotiti povsem drugače. Začela sem ga ceniti in se v polnosti zavedati, kako zelo krhko je, jasno pa mi je tudi postalo, katere so tiste stvari, ki so zares pomembne in vredne.«

Pomoč sobolnice Ob misli, da ima raka trebušne slinavke, se ji je pogosto majalo pod nogami. Čeprav so ji bili ves čas v močno oporo družinski člani in sodelavci, pa je bila najbolj pomirjena, ko je bila v bližini svoje soborke, ki jo je spoznala dan pred operacijo. »Ko sem čakala na sprejem v bolnišnico, je ob meni sedela ženska, ki je prav tako čakala na operacijo zaradi raka slinavke. Takoj sva se zapletli v pogovor in med nama se je ustvarila vez.

Prosili sva, naj naju dajo v isto sobo, in naslednjih 14 dni sva si bili v najtrdnejšo oporo, ki sva jo gojili tudi po zdravljenju. Žal je bila pri njej bolezen močnejša in je pred dvema letoma umrla.«

Ljudje morajo vedeti, kakšen rak je to!

Ellen je na svoji koži občutila, kako zahrbten je ta rak in kako pomembno

je, da ga čim prej diagnosticirajo. Da je to možno, pa moramo poznati njegove simptome vsi, splošna javnost in zdravniki. To in obljuba preminuli prijateljici, da bo naredila vse, da bo čim več ljudi izvedelo za tega raka in njegove simptome, sta bila glavna razloga, da se je pridružila društvu bolnikov z rakom trebušne slinavke. »Trenutno nas je v društvu 60, a si želimo, da bi nas bilo več. Mislim, da imajo ljudje, ki so tega raka preboleli ali se zdravijo zaradi njega, kar malo odpora in ne želijo govoriti o bolezni, so zadržani. Potrebno bo še veliko časa in potrpežljivosti, da bomo spremenili tako njihovo miselnost kakor tudi miselnost širše javnosti. Zdaj imamo zelo veliko težav, da sploh prepričamo medije v to, da kaj napišejo in objavijo o tem raku. Nekateri bi, vendar le za plačilo, kar ne pride v poštev, saj imamo že tako malo sredstev za svoje delo in si tovrstnega načina sodelovanja z mediji ne moremo privoščiti. Včasih kar malo obupujem, ko razmišljam o tem, a ko se spomnim svoje kalvarije, se zberem in nadaljujem svoje delo,« pove Ellen in dodaja, da danes živi povsem normalno. »Tako mi je naročil kirurg. Če pazim na inzulin, je moje zdravje povsem dobro. Hvaležna sem za to in vsak dan se opomnim, kako dragoceno je življenje in kako veliko srečo sem imela, da sem premagala tako težko bolezen.«

Ženskam iste bolezni odkrijejo pozneje kot moškim Številne bolezni ženskam diagnosticirajo veliko pozneje kot moškim, so presenetljivi izsledki nove danske študije. Raka pri ženskah odkrijejo v povprečju dve leti in pol pozneje kot moškim, sladkorno bolezen pa kar štiri leta in pol leta pozneje kot moškim. Raziskavo so izvedli znanstveniki z univerze v Kø benhavnu, rezultate pa so objavili v reviji Natu re communications. Za potrebe študije so pregledali skoraj sedem milijonov zdravstvenih kartotek uporabnikov in uporabnic danskega zdravstvenega zavarovanja v obdobju 21 let in ugotovili, da več kot 700 bolezni ženskam odkrijejo pozneje kot moškim z izjemo osteoporoze. Takšni rezultati so presenetljivi zlasti zato, ker moški pogosteje prelagajo obisk zdravnika kot ženske. Študija ne ponuja razlage za ra zlike, saj je niti niso izvedli s tem namenom, še ena omejitev pa je v tem, da so preučevali diagnoze samo hospitaliziranih pacientov. Navdušena sem nad študijo, saj potrjuje vse tisto, kar predavam svojim stanfordskim kolegom o razlikah v fiziologiji in boleznih med spoloma, pravi Marcia Stefanick, direktorica oddelka za žensko zdravje in razlike med spoloma Medicinskega centra Stanford. Ko moški zbolijo za boleznijo, ki pri večini zdravstvenega osebja velja za »žensko« bolezen, jo diagnosticirajo pozneje, v resnejših stadijih, velja pa tudi nasprotno, je še povedala. Ženskam denimo veliko pozneje diagnosticirajo bolezni srca, ne le zato, ker še vedno v veliki meri velja za »moško« bolezen, temveč tudi zato, ker so diagnostični testi bolj prilagojeni moški populaciji, je še dodala. Vse medicin ske šole in fakultete bi morale vztrajati pri obstoju biološko podanih razlik med spoloma kot tudi predsodkov o spolih, da bi se zdravstveni delavci sploh začeli zavedati svojih nezavednih predsodkov.

TK

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nevropatija

Diabetes, okvare živčevja, zdravljenje ® Ljubiša Šolajić

Sladkorna bolezen (diabetes) je danes najpogostejši vzrok okvar živčevja v razvitem svetu. Diabetično obolenje živcev ali diabetična nevropatija prizadene vsaj polovico ljudi z diabetesom, saj lahko pri približno 7 odstotkih bolnikov dokažemo okvare živčevja že ob odkritju diabetesa in pri več kot 50 odstotkih bolnikov 25 let po začetku bolezni.

Za to obolenje je značilna prizadetost najdaljših živčnih vlaken v telesu, in sicer tistih, ki so odgovorna za delovanje mišic oziroma gibov (motorična vlakna), živčnih vlaken, ki prenašajo občutke za dotik, položaj, hladno ali toplo in bolečino (senzorična vlakna), in živčnih vlaken avtonomnega živčnega sistema, ki pomagajo nadzorovati prekrvitev in stanje kože. Prizadetost je simetrična, približno enaka v levih in desnih okončinah (nogah, rokah). Tako bolniki sprva opazijo ščemenje ali mravljinčenje v prstih nog, ki se postopno širi navzgor na stopala, gležnje in goleni. Ščemenju in mravljinčenju se lahko pridruži bolečina. Pri večini je bolečina ponoči hujša. Diabetiki bolečino opisujejo kot vročo ali žgočo, kot električne sunke, kot ostro in ščemečo, srbečo, pekočo in zbadajočo.

Obolenje se lahko kaže tako, da ni občutka za hladno ali toplo in za dotik v stopalih ali dlaneh, pomanjkanje občutljivosti v stopalih pa lahko pri ljudeh z diabetesom pripelje do poškodb, ki jih ne občutijo, nastanejo rane oz. razjede, to pa posledično lahko privede do amputacije noge. Pri bolnikih z bolečo diabetično nevropatijo so pogoste motnje spanja, depresija in tesnoba; tako na primer za depresijo trpi od 30 do 40 odstotkov bolnikov z bolečo diabetično polinevropatijo. Študije in izkušnje dokazujejo, da se diabetična nevropatija premalokrat prepozna in da se nezadostno in neustrezno zdravi.

Zdravljenje Dosleden nadzor povišanega krvnega sladkorja, zdrav način življenja, zdravljenje dejavnikov tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni in redna telesna vadba dokazano upočasnijo razvoj diabetične polinevropatije.

Zdravniki v ambulantah na strošek zavarovalnice predpišejo simptomatsko zdravljenje, kar pomeni, da lajšajo bolečine, vendar brez neposrednega vpliva na vzroke za bolečino. Zdravila, ki so

trenutno na voljo za simptomatsko zdravljenje boleče nevropatije, so omejeno učinkovita. Številne študije dokazujejo, da ima pri razvoju oddaljene (območja telesa, kjer nosimo nogavice oz. rokavice) simetrične diabetične polinevropatije oksidativni stres še posebej pomembno vlogo. Povišan krvni sladkor povzroči povečano tvorbo prostih kisikovih radikalov, čezmerno se aktivirajo nekatere presnovne poti in tako spremenjena

presnova poškoduje endotelijske in živčne celice.

V Sloveniji se je zadnja leta kot uspešno izkazalo zdravilo Thiogamma 600 (tioktinska kislina), ki ima kot močan antioksidant možnost preprečiti in zmanjšati mikro- in makrovaskularne zaplete sladkorne bolezni. Deluje protivnetno in izboljša oskrbo živčnih celic. Študije so pokazale, da je tioktinska kislina lahko dobra izbira za vzročno zdravljenje diabetične polinevropatije.

Thiogamma 600 je varno zdravilo, saj v nobeni od obstoječih študij ni bilo pomembnih neželenih učinkov. Pri jemanju ene tablete na dan lahko bolniki z diabetično polinevropatijo pričakujejo izboljšanje pozitivnih nevropatskih simptomov že v drugem mesecu zdravljenja, torej manj žarenja, manj mravljinčenja, manj zbadanja, manj pekoče bolečine itd. Zaradi resnosti bolezni je potrebno dolgotrajno zdravljenje, vendar pa je samo to zagotovilo za izboljšanje kakovosti življenja.

Zdravilo je treba zaužiti na prazen želodec vsaj pol ure pred zajtrkom.

Sladkorni bolniki, napredovala diabetična nevropatija lahko vodi do amputacije nog, zato vzemite bolezen resno in začnite s pravočasnim zdravljenjem.

Zdravilo Thiogamma 600 je pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke registrirano kot »zdravilo brez recepta« in je zato na voljo samo v lekarnah.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

21

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nevropatija in najpogostejša vprašanja

Diabetično stopalo ® Primož Fabijan Rojko, viš. med. tehnik, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za kirurške okužbe

Sindrom diabetičnega stopala je razširjen kronični zaplet sladkorne bolezni s prizadetostjo živčevja v nogah (nevropatijo), slabo prekrvljenostjo telesnih tkiv (ishemijo) in okužbo, kar vodi v razkroj vitalnih tkiv in nosilnih stopalnih struktur. K nastanku razjed na stopalih prispevajo še neurejen življenjski slog, neustrezna obuvala, različne poškodbe, pomanjkljiva nega, izpostavljanje stopal previsokim temperaturam, motnje zaznavanja, pridružene bolezni itn. Prepozen odziv na nastale spremembe na stopalih ali neupoštevanje terapevtskih navodil vodi v urgentne kirurške posege in prepogoste amputacije.

Dosledno upoštevanje preventivnih metod in ukrepov, izvajanje zdravstveno vzgojnih načrtov v specialističnih ambulantah ter na terenu, močno pripomore k zmanjšanju pogostosti in resnosti poznih zapletov na diabetičnih stopalih ter pripomore k učinkovitejšemu obvladovanju sladkorne bolezni ter nudi izdatno podporo za zagotavljanje in ohranitev čim boljše kvalitete življenja.

Vzroki za nastanek diabetičnega stopala Polinevropatija se razvije ob nekajletnem neustreznem zdravljenju porušene presnove. Poškodbe živčnih vlaken sprva prizadenejo bolj oddaljene dele telesa.

Osnovni vzroki so okvare krvožilnega si-

stema in iztirjeni presnovni procesi. Nezadostna prekrvitev stopal je bistven dejavnik, ki naznanja grozečo amputacijo pri bolnikih. Arterijska okluzivna bolezen medeničnih arterij in arterij nog se pojavi že v zgodnjih fazah sladkorne bolezni in ob periferni polinevropatiji povečuje verjetnost težjih zapletov z amputacijami.1 Senzorična nevropatija nastane zaradi okvare zaznavnega živčevja, ki se kaže kot občutek zbadanja, mravljinčenja in pekočih bolečin, ki se stopnjujejo v mirovanju. Zmanjša se ali izgine sposobnost zaznavanja spremembe temperature, dotika, pritiskov in dražljajev v globini tkiv. Nevropatske razjede nastanejo na področju glavice prve in pete

stopalne kosti, na podplatu, peti, vrhovih prstov in v medprstnih prostorih.[2] Motorična nevropatija je okvara živčevja v mišičnem predelu stopal. Neprimerna napetost v mišičnih vlaknih drobnega stopalnega mišičja povzroči zmanjšano stabilnost stopala. Glavice stopalnih kosti se izbočijo proti podplatom, nastanejo poudarjeni flektorni upogibi v srednjem in končnem sklepu prstov, tetive na stopalih pa postopno otrdevajo in se začnejo krajšati, kar prispeva k deformacijam, kot so ukrivljeni palci in tudi kladivasti prsti s tveganjem za razjede.3 Avtonomna nevropatija se kaže v zmanjšanem delovanju znojnih žlez, koža na podplatih postane izrazito suha, ob tem pa se tvorijo luskine in razpoke.

Izsušena koža je manj elastična, podvržena delovanju strižnih sil in bolj dovzetna za poškodbe. Pri avtonomni nevropatiji nastane tudi bolezensko razširjenje v arteriovenskih povezavah in arterijah; stopalo postane pordelo in toplejše z oteklino na hrbtišču stopala. Stopalne kosti so bolj krhke, omejen je tudi obseg gibljivosti v stopalnih sklepih. Prizadeta je sposobnost kompenziranja pritiskov med tekom in hojo. Ob napredovali bolezni pride do žuljev, ranic in prelomov stopalnih kosti brez opozorilnih znakov bolečine, kar vodi v nastanek diabetične osteoartropatije.3 Periferna arterijska obliterativnaokluzivna bolezen se kaže kot motnja prekrvitve, ko stopalni pulzi niso več tipni in so arterijski pritiski na stopalih manjši kot 50 mmHg. Poslabšanje prekrvitve je povezano s pogostejšimi okužbami, slabšim celjenjem in večjo verjetnostjo amputacij.2

Zakaj diabetičnega stopala bolniki s sladkorno boleznijo ne jemljejo dovolj resno?

Govorimo o dalj časa prikritem, počasnem razvoju sladkorne bolezni, ki nase ne opozarja s poudarjenimi znaki niti ne povzroča izrazitejših bolečin ali očitnih motenj. Zato marsikdo ni dovolj pozoren ali je premalo poučen. Še pogosteje pa so vzroki lahko v omalovaževanju začetnih znakov sladkorne bolezni, motenem zaznavanju bolečine, slabših socialnih razmerah, pridruženih razvadah – kajenju, alkoholu, neustreznih prehranskih navadah, povečani telesni teži, pomanjkanju telesne aktivnosti, izpostavljenosti hujšim psihofizičnim stresnim obremenitvam ipd.

Ali lahko že majhne, na videz nedolžne poškodbe povzročijo večje težave?

Zaradi povečane verjetnosti nastanka okužbe, slabšega krvnega obtoka, odsotnosti opozorilnih bolečinskih dražljajev in zaradi podaljšanega časa celjenja moramo vsako rano ali poškodbo na nogi obravnavati z vso pozornostjo, in če se rana ne zaceli v treh dneh, bolnika napotiti k zdravniku. Poškodba zaradi tujka v čevlju, komaj opazni žulji, pohojen oster predmet, zanemarjena razpočna ranica na peti, spregledan otiščanec in podobno se lahko razvije v napredovalo okužbo tkiv stopala, ki pripelje do septičnega stanja ali amputacije.

Kdaj obiskati zdravnika?

Ob poškodbi ali rani na stopalu, ki se ne zaceli v treh dneh, ali ob prisotnih znakih lokalnega vnetja.

Ob rdečini v okolici rane, topi ali kljuvajoči bolečini, oteklini, pojavu smrdečega izcedka, zmanjšani gibljivosti stopala in ob sistemskih znakih okužbe.

Ob povišani temperaturi z mrzlico in občutkih izrazitejše telesne izčrpanosti.

Priporočljivi so obiski v diabetološkem dispanzerju za diabetično stopalo enkrat letno pri vseh neogroženih bolnikih in tri- do štiri krat pri bolj ogroženih.4

Kako deformirano stopalo vpliva na naše telo?

Najpogosteje so spremenjeni tarzometatarzalni in tarzalni sklepi. Sledi nastanek razjed nad kostnimi deformaci-

jami ter posledično okužbe in amputacije. V primeru okužbe globlje ležečih struktur pa gnojno žarišče predstavlja potencialno nevarnost za cel organizem, saj se bakterijski toksini s krvjo lahko zanesejo po telesu in privedejo do sepse.5

Kdaj je obisk pri osebnem zdravniku prepozen?

Pri polinevropatiji z motnjami prekrvitve je težje razpoznati obolenje zaradi odsotnosti bolečine. Zato se bolniki s polinevropatijo in periferno arterijsko okluzivno boleznijo odločijo za obisk zdravnika šele, ko pride do nastanka razjed s propadajočimi in odmrlimi predeli tkiva v rani, ko se pojavi povečano tveganje za amputacijo zaradi napredovalega razkroja in okužbe. Standardni kurativni poseg za pripravo dna rane za celjenje in zamejitev okužbe sta kirurška drenaža in nekrektomija. Amputacija sledi pri grozeči vlažni gangreni, kronični okužbi ali neznosni ishemični bolečini. Glede na celjenje kirurške rane se odločamo za amputacije prstov, prečne amputacije stopalnih kosti, nadgleženjske in podkolenske amputacije po umiritvi znakov vnetja ali nadkolenske amputacije, vse do eksartikulacije kolka.[5]

Zaključek Pri preventivi nastanka razjed na diabetičnem stopalu so pomembni zdrav-

stvenovzgojno delo z bolniki, vsakodnevna pravilna nega in pregled nog (medicinska pedikura), ustrezna obutev in pravočasno odkrivanje ogroženih bolnikov s pomočjo presejalnih testov za diabetična stopala. Veliko amputacij je možno preprečiti že s temeljito in natančno nego nog in primernim obuvalom. Priporočljivi so pravočasni obiski pri osebnem zdravniku in v primerih poslabšanja stanja napotitve k ustreznim specialistom. Bistveno je usposabljanje bolnikov za učinkovito sodelovanje med zdravljenjem bolezni, izboljševanje presnovne urejenosti in zmanjševanje tveganja za akutne in kronične zaplete.

Literatura: 1

Amin N., Doupis J., Diabetic foot disease: From evaluation of the »foot risk« to the novel diabetic ulcer treatment modalities. WJD Apr10; 7(7): 153 164.

2

Mishra Sc., chatber Kc., Kashikar A., Mehndiratta A. Diabetic foot BMJ Nov 2017; 359:j5064

3 Pendesy P. S.,Understanding diabetic foot. Int J Dia-

betes Dev ctries. 2010 Apr-Jun; 30(2): 75 79.

4

Eler G., 2016. Kako ukrepamo, da ni prepozno? In K. Peklaj, ed. Razvoj znanja je nenehno napredovanje proti cilju: zbornik predavanj5. endokrinološkega kongresa zdravstvene nege 2016. pp. 135 142.

5 Alikadič

N., Oblak T., Frangež I., Šolinc M., Smrke DM. Kirurško zdravljenje zapletov na diabetični nogi. 11. Simpozij o ranah. Portorož, 2016.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Družinska oskrba svojca

Kako do lepšega odnosa? ® Dr. Jože Ramovš in Marta Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Vsakdanje življenje in sožitje otežujejo različne bolezni in motnje: telesne, duševne, socialne in duhovne. V prejšnji številki glasila smo govorili, kako koristno je, da oskrbovalec pozna vse štiri vrste zdravja. In prav tako njihovo nasprotje: telesne, duševne, socialne in duhovne motnje. Oskrba onemoglega družinskega člana se večinoma dogaja takrat, ko teh bolezni ni mogoče pozdraviti, ampak lajšati svojcu življenje in skupno sožitje.

Teža oskrbe se bo zmanjšala, če se naučimo razumeti in prav doživljati tudi duševne in socialne bolezni, zato bomo v današnjem prispevku podrobneje pogledali ti dve področji. V prispevku bomo sicer govorili o tem, kako si pomagati v odnosu do drugega, vendar pa precej stvari velja tudi v odnosu do sebe.

24 Sladkorna bolezen MAJ 2019

njim ni nihče solidaren, zato ostaja osamljen. Čim bolj je osamljen, tem bolj je zagrenjen in siten, tem bolj drugim očita. Tako se veča začarani krog socialne motnje.

Običajna sitnoba je sicer blaga socialna bolezen, kot je nahod blaga telesna. Pameten človek nahoda ne jemlje za nekaj hudega. Ve in upošteva, da drugi ne kiha in ne smrka nalašč ali iz hudobije, ampak je pred svojim nahodom nemočen. Pazi pa nase, da se nahoda od drugega ne naleze. Ko bomo jemali bolnikovo sitnobo podobno kot nahod, ga bomo lažje oskrbovali, sami v sebi pa bomo ob tem razvijali dragocene sposobnosti: sočutje, solidarnost, boljše komuniciranje s težavnim človekom in veščino, da nas slaba volja drugega ne bo potegnila v svoj vrtinec. Če znamo prav ravnati, ko ima nekdo nahod, da se ga ne nalezemo, zakaj se ne bi naučili tega tudi ob sitnobi in slabi volji drugih?!

Foto: DAVID KRANER

Vidni znaki telesne bolezni in poškodbe prebudijo v nas sočutje ali empatijo.

To je možganski vzgib, ki da povelje vsemu obnašanju, da ravnamo čuteče, dobrotno, ljubeče, solidarno. Na avtobusni postaji je npr. pred vami invalid z berglami. Kaj doživljate, ko se odprejo vrata avtobusa za vstopanje? Samodejno mu pomagate na najbolj primeren način. In pri tem se počutite zelo dobro. Ker telesne bolezni in poškodbe razumemo, nam avtomatično zbudijo sočutje. Sočutje nas poganja in usmerja, da pomagamo bolnemu ali poškodovanemu. Naši možgani – nagradijo to našo pomoč tako, da se počutimo dobro in smo zadovoljni.

Drugače je ob stiku s človekom, ki ima kako duševno bolezen, npr. demenco ali malodušje. Teh motenj ljudje pogosto nimajo za bolezen, ampak za človekovo muhavost. V tem primeru se v njih ne sproži sočutje, ampak strah, jeza, odpor in obramba. To človeka potegne v začaran krog, da svojcu čedalje težje pomaga, človeku pa škoduje. Oskrbovalec lažje premaga svoj odpor do duševno zmedenega človeka, če duševne motnje pozna. V njem se zbudi sočutje.

Ko se to zgodi, lahko prav pomaga nemočnemu svojcu in obenem varuje svoje lastno zdravje. Še veliko bolj nas razjezijo socialne motnje drugih, ko npr. človek bolestno kritizira, negoduje, tožari, sitnari ... Pri socialnih motnjah obolijo človekove sposobnosti za lepo sožitje. Te motnje nam vzbujajo še večji odpor in še veliko težje začutimo sočutje. Pri njih ljudje večinoma pravijo, da je drugi hudoben. Siten človek se običajno nikomur ne zasmili, z

Dobre izkušnje za ravnanje, ko je svojec neprijeten Z nekom se lepo pogovarjate in vam je ob tem prijetno, z drugim vam pogovor ne steče. Če se vprašamo, od kod ta razlika, pomislimo na drugega: če je z nami prijazen in pošten, teče pogovor z njim lepo. To je pol resnice – tista polovica, ki ni odvisna od nas. Kako teče pogovor z nekom, je odvisno od obeh. Vendar pa edinole sebe sami usmerjamo, kako bomo govorili z drugim in se obnašali do njega. Če govorimo z njim

lepo, posredno vplivamo tudi nanj, da bo verjetneje govoril lepo z nami. Splača se nam torej dobro raziskati, kaj je v nas samih tisto, kar prispeva, da je pogovor z drugim lep.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo pri iskanju skrivnosti lepega pogovora s človekom – pa naj se odvija v ugodnih ali neugodnih okoliščinah – razvili vajo, ki je osnova za učenje lepega pogovora.

Poimenovali smo jo učim se »prižgati lučko« na drugem človeku. Temelji na znanstvenem spoznanju, da z drugim človekom komuniciramo in se do njega obnašamo tako, kakor ga doživljamo.

Pri tem je dobra novica to, da svoje doživljanje drugega človeka lahko usmerjamo. Če hočemo, lahko usmerimo svojo pozornost na njegove lepe, dobre in prijetne strani, lahko pa na njegove neprijetne, slabe in grde strani.

Vsak človek je za druge in zase včasih težaven in neprijeten, nihče pa ni samo težaven in nihče vedno neprijeten. V bolezni in onemoglosti je človek duševno in socialno bolj krhek. Če se

tega zavedamo in smo bolj pozorni na njegove lepe, dobre in prijetne strani, ga lažje oskrbujemo, njemu pa olajšamo njegove mračne ure. Prižgati lučko pri stiku s človekom torej pomeni, da čim ga zagledam, na njem zavestno opazim nekaj lepega, dobrega, prijetnega – nekaj takega, kar me veseli in nekoliko navdušuje. Lahko se tudi živo spomnim, kaj mi je ta človek lepega rekel, naredil, zakaj ga spoštujem, na kak lep skupni dogodek. Ko to storim, postanem sam bolj sproščen, prevevajo me prijetna čustva, moja neverbalna govorica bo milejša, aktivirale se bodo živčne poti za pametno in prijazno govorjenje in ravnanje. S tem pripravimo svetel prostor, v katerem lahko zraste lep odnos.

Treba je dodati samo še eno resno in zahtevno opombo. Naučiti se prižigati lučko pri stiku z vsakim človekom v vsaki situaciji – še posebej z najbližjimi – zahteva približno toliko vztrajnega prizadevanja kakor naučiti se kakega tujega jezika. Ker pa se vsak človek lahko nauči tujega jezika – ne samo v mladosti, ampak tudi v starosti –, se vsakdo lahko nauči tudi prižigati lučko pri stiku z vsakim človekom, če se le odloči za to, pri vadbi prižiganja lučke dovolj dolgo vztraja in se druži z ljudmi, ki si tudi sami prizadevajo za lepše sožitje z vsemi ljudmi.

Poleg prižiganja lučke nam dobre izkušnje družinskih oskrbovalcev kažejo tele smiselne smeri za ravnanje v trenutkih, ko je bližnji neprijeten.

Treba je opazovati. Ko je oskrbovanec v svojih besedah ali vedenju do nas zelo težaven ali krivičen, moramo pogledati globlje v njegovo dušo. Tam uzremo njegovo nemoč – da tega ne dela nalašč, ampak iz hude stiske, ker je bolan in nesrečen. Tedaj se nam zasmili. V nas se prebudi energija solidarnosti, ki prepreči, da bi njegovo odurno vedenje tudi nas potegnilo v nesmiselno posnemanje. Pot do sočutja je opazovanje in poslušanje drugega.

Ne jemati očitkov osebno. To, kar oskrbovanec v svoji stiski ali bolezni očita bližnjemu, v resnici ni namenjeno njemu, ampak je izraz motnje, je nespretna oblika bolnikove tožbe v stiski in bolezni, ne pa resnična obtožba bližnjih. Očitke bolnega človeka je pametno jemati podobno, kakor ravnamo z vsiljivimi reklamami trgovcev v poštnem nabiralniku – brez vznemirjanja jih odvržemo v reciklažni papir.

Učiti se je treba veščin za odmetavanje stiske na kompost. Pozimi samoumevno zmečemo gnila jabolka in gnil krompir ali čebulo iz kleti na kompost.

Tam pregnije, da pognojimo vrt in bo rodil novo zdravo zelenjavo. Gnilega krompirja nihče ne pokuša, ne kuha, ne jé in ne streže drugim. V medčloveškem sožitju pa pogosto delamo ravno to. Grde besede in odvratno vedenje našega svojca so njegovi gnili sadeži. Njegove gnile besede in vedenje ohranjamo v spominu, jih kuhamo v svojem srcu, ta smrdljivi gnoj prežvekujemo sami v svojih mislih in z njim strežemo drugim, ko tarnamo nad bližnjimi. S tem zastrupljamo sebe in medčloveško sožitje.

Sami imamo čedalje manj energije in veselja, drugim smo čedalje bolj neprijetni. Vse gnile in smrdljive besede in vedenje drugih je pametno sproti metati na kompost, da tam premrznejo in pregnijejo v koristno gnojilo življenjskih izkušenj. Kompostirati gnilobo medčloveškega sožitja ni lahko. Lahko pa se tega naučimo.

Ko je človek zelo težaven, se tudi oskrbovalec od njega mimogrede »naleze« slabe volje in jalovega ravnanja. Tedaj ga na silo ali z zvijačo skuša »prisiliti« k bolj primernemu vedenju. Ne da bi se človek prav zavedal, se lahko ta način stopnjuje v besedno ali celo telesno nasilje nad onemoglim svojcem. Slaba reakcija je

tudi, če s tiho ali glasno užaljenostjo odide. Ko v neki situaciji človek ne zmore prižgati lučke, ko so čustva premočna, je uspeh tudi to, da se v svoji nemoči, da bi ravnal ustrezno, spoštljivo umakne, da se umiri, ali pa prešteje do trideset, da misli usmeri drugam, nato pa se vrne in z novimi močmi opravi pri bolniku, kar je treba.

Za konec navedimo nekaj stavkov, ki so jih družinski oskrbovalci povedali na tečajih, ko smo govorili o vprašanju, kako si pomagati, kadar je onemogli svojec težaven.

• Mamo pozdravim s smehom in veseljem.

• Začela sem s pohvalo in na ta način prebila led sicer zaprte in nesrečne ženske.

• Bolj ko sem zmanjšala burne reakcije, bolje je bilo. Ko sem se nehala upirati, je vse lepše sprejemala. Vse je še vedno po njenem, a kaj bi se sekirala. Življenje je njeno.

• Moj odnos z mamo je bil skoraj vedno tak, da sva si kar naprej dopovedovali svoj prav in se na koncu sprli.

Zdaj pustim njen prav pri miru, tako kakor smo rekli v skupini, in najin pogovor preusmerim kam drugam, da je zanimiv za obe. Svojo mamo zdaj precej bolj poznam, pa čeprav sva skupaj že 55 let.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

25

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega kože v vseh letnih časih

Kako zaščitite kožo pri suhem in hladnem zraku (2.) ® Eubos kozmetika

V tokratni številki nadaljujemo opis, kako poskrbimo za svojo kožo v hladnem vremenu in kako ji lahko pomagamo, ko je izpostavljena drastičnim spremembam v temperaturi in vlagi v zraku. Takrat lahko koža reagira drugače, kot smo navajeni, in potrebuje morda malce drugačno nego kot običajno.

(Nadaljevanje iz prejšnje številke)

... če so vaša stopala suha in razpokana Če je suha koža po celem telesu, potem je seveda najverjetneje tudi po stopalih. Stopala imajo pozimi težjo nalogo: zapremo jih v težke čevlje, zavijemo v debele nogavice, in če imajo srečo, so iz naravnih materialov, da lahko dihajo.

Večkrat kot ne pa jih dušimo v čevljih čez cel dan in potem zvečer pozabimo nanje. Pogosto nas lahko tudi zelo zazebe in komaj čutimo prste na nogah. Kako lahko pomagamo svojim stopalom? Red-

no jih negujte. Mažite jih s primerno kremo, ki bo pospešila pretok krvi po stopalih in jih negovala. Že vsakodnevno nanašanje kreme je mini masaža, ki vam bo pomagala do zadovoljnih nog. In sebe.

... če so vaši prsti na rokah suhi kot papir Roke so najbolj izpostavljen del našega telesa. Večkrat na dan jih umivamo, z njimi delamo, spoh če ste v pisarni, pogosto s papirjem, pogosto jih pozimi pozabimo zaščititi s rokavicami. Vse to seveda povzroči, da je koža na prstih suha kot papir. Kaj lahko naredimo, da se

temu izognemo? Umivajte si jih, a kakovostnimi mili, ki vam kože ne bodo izsušila. Popivnajte roke z brisačo, namesto da bi jih posušili pod fenom. Voda naj bo topla, ne vroča, milo popolnoma izperite. Ob umivalnik nastavite kremo za roke, ki se bo hitro vpila in ne bo delala vaše kože mastne in lepljive. Kožo na rokah boste tako redno vračali nazaj v normalno stanje. Krema naj vsebuje sestavine za obnovo in zaščito kože, kot so na primer alantoin, vitamin A, provitamin B5, urea, karitejevo maslo ... Za nasvet povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini.

Zveza društev diabetikov Slovenije Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 430 54 44 Faks: 01 430 54 54 Poslovni račun številka: NLB 020 830 020 111 473 E-pošta: sloda@siol.net www.diabetes-zveza.si

SPOŠTOVANI ČLANI DRUŠTEV DIABETIKOV, POTREBUJEMO VAŠO POMOČ.

Ob vaši včlanitvi v društvo diabetikov ste mnogi svojemu društvu in Zvezi društev diabetikov Slovenije posredovali svoje osebne podatke, vključno s podatki, kdaj ste oboleli za sladkorno boleznijo, kateri tip bolezni imate in kakšno je vaše zdravljenje. Na podlagi teh podatkov v zvezi in v društvih diabetikov pripravljamo številne raziskave in analize o sladkorni bolezni in potrebah članov društev oziroma obolelih z sladkorno boleznijo. Te raziskave so za naše delo izjemno pomembne, saj z njimi pridemo do potrebnih podatkov za zagovarjanje interesov članov pri načinih zdravljenja, zagotavljanju medicinskih pripomočkov, uvajanju novih načinov zdravljenja ter pri pripravi različnih vsebin in popustov glede na strukturo članstva.

Podatke o vašem zdravstvenem stanju obdelujejo izključno pooblaščene osebe v vašem društvu in Zvezi društev diabetikov Slovenije; ti podatki se ne posredujejo ali razkrijejo tretjim osebam. Le ob vzdrževanju spletne strani in spletne evidence članov ima do njih lahko dostop tudi upravljavec spletne strani, ki pa dostopa do podatkov le v skladu z navodili zveze in v navzočnosti predstavnika zveze.

Vaše podatke tako v društvu kot v zvezi torej nujno potrebujemo za uspešno zagovarjanje interesov oseb s sladkorno boleznijo na zdravstvenem in zakonodajnem področju.

Poleg soglasja za obdelavo zdravstvenih podatkov za naše (in vaše) analize vas v spodnjem sprašujemo še po drugih soglasjih za obdelavo vaših podatkov. Pri vsaki izjavi obkrožite, ali se s tako obdelavo strinjate.

Da bo naše delovanje skladno z novo Uredbo EU o varstvu podatkov (EU 2016/679), ki ji bo kmalu sledil tudi nov slovenski zakon o varstvu osebnih podatkov, želimo preveriti točnost vaših podatkov in vaše soglasje za obdelavo osebnih podatkov v društvu in zvezi.

Svoje soglasje lahko pozneje kadar koli prekličete z obvestilom društvu ali zvezi.

#

Prosimo, da izpolnite in podpišete spodnji obrazec (soglasje) in ga čim prej, najpozneje pa do 31. maja 2019, pošljete oziroma osebno oddate svojemu društvu. Če vašega soglasja na društvu diabetikov ne prejmemo, bomo še naprej obdelovali le podatke, ki so nujno potrebni za vaše članstvo v društvu (ime, priimek, naslov, stacionarni ali mobilni telefon, elektronski naslov), preostale podatke pa bomo izbrisali. Več informacij o obdelavi podatkov članov v društvu in zvezi si lahko preberete na povezavi https://www.diabetes-zveza.si/onas/postani-clan/ ali pa jih dobite pri predstavniku svojega društva ali zveze.

Dodatne informacije o obdelavi zdravstvenih podatkov

Vse pripravljene in objavljene analize so anonimne (ne vsebujejo vaših osebnih podatkov).

Izjavo lahko pošljete oziroma oddate osebno društvu diabetikov, katerega član ste. Z dodatnimi vprašanji o obdelavi vaših podatkov se lahko obrnete na sloda@siol.net ali po telefonu +386 1 430 54 44 ali na predstavnika svojega društva (seznam društev s kontaktnimi podatki najdete na povezavi https://www. diabetes-zveza.si/varstvo-osebnih podatkov/).

Prijazen pozdrav.

Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton

SOGLASJE ČLANA DRUŠTVA DIABETIKOV K OBDELAVI PODATKOV

Izpolni Društvo diabetikov Številka člana:

......................................

Prejeli dne:

.....................................

Vpisali v register dne:

......................................

Podatki, označeni z zvezdico(*), so obvezni.

Ime in priimek člana/članice*: ........................................................................................................................................

Ulica in hišna številka*: ..................................................................................................................................................

Poštna številka in kraj*: ...................................................................................................................................................... Član/članica društva*: ................................................................................................................... (vpišite ime društva) Mobilni telefon*: .......................................................... Stacionarni telefon: ................................................................

Elektronski naslov*: ........................................................................................................................................................

Datum rojstva: ............................................. Podatek se uporablja za analizo starostne strukture bralcev glasila Sladkorna bolezen in pri pripravi drugih statističnih analiz članstva ter za pošiljanje rojstnodnevnih čestitk, ponudb in daril, če za to daste soglasje (spodaj).

Poklic: .......................................................... Podatek o poklicu se zbira za kontaktiranje članov s posebnimi znanji v primerih, ko društvo ali zveza potrebuje pomoč osebe z določenim znanjem ali poklicem. Če se s tem strinjate, podatek vpišite, sicer ga ne vpisujte.

Diabetik od leta: ........................................

Sem na terapiji (obkrožite):

l inzulin

Tip diabetesa: ........................................................................................ l inzulinska črpalka

l tablete

l dieta

l kombinirano

Če ste izbrali kombinirano, nam opišite, kakšno: ............................................................................................................ ..........................................................................................................................................................................................

Soglašam, da: – društvo in Zveza društev diabetikov Slovenije (v nadaljevanju zveza) vsak zase ali skupaj obdelujeta podatke o mojem zdravstvenem stanju, tj. o letu obolenja za diabetesom, tipu diabetesa in vrsti zdravljenja ter druge osebne podatke iz te izjave za pripravo statističnih analiz članstva in raziskav o sladkorni bolezni in o potrebah obolelih za sladkorno boleznijo (npr. analize obolelih za sladkorno boleznijo glede na vrsto zdravljenja, po starosti, spolu in območju prebivanja, starosti bralcev revije Sladkorna bolezen ipd.):

DA

NE

– me društvo in zveza po pošti, po elektronski pošti in po telefonu obveščata o drugih ponudbah, storitvah in dejavnostih društva, zveze ali tretjih oseb, ki lahko vključujejo tudi tržne vsebine, za katere društvo ali zveza presodi, da bi člane lahko zanimale, in ankete oziroma vprašalnike za pripravo analiz društva, zveze ali njunih sponzorjev:

DA

NE

– da mi lahko društvo in zveza obvestila, vprašanja in ponudbe iz prejšnje alineje pošiljata tudi prilagojeno mojim potrebam in interesom glede na moje zdravstveno stanje (npr. prilagojeno tipu obolenja ali tipu zdravljenja):

DA

NE

– društvo obdeluje podatek o mojem datumu rojstva za namene pošiljanja rojstnodnevnih čestitk, ponudb blaga in storitev, popustov in daril:

DA

NE

(obkrožite)

Kraj: ................................................................ Datum: .....................................................................

Podpis člana: ......................................................................

Zgornja soglasja lahko kadar koli prekličete z obvestilom društvu ali zvezi. Več podatkov o obdelavi podatkov v društvu in v zvezi najdete na https://www.diabetes-zveza.si/varstvo-osebnih-podatkov/ Ta obrazec pošljete oziroma oddate osebno društvu diabetikov, katerega član ste.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Telemedicina

Telemedicinsko spremljanje za boljši izid zdravljenja sladkorne bolezni ® Alenka Kaufman, mag. farm.

Telemedicinska storitev je namenjena bolnikom s sladkorno boleznijo kot podpora pri njihovem zdravljenju v domačem okolju. Storitev v celoti vodi in izvaja pooblaščeno zdravstveno osebje v zdravstveni organizaciji, in to v sodelovanju s tehnološkimi partnerji, ki zagotavljajo delovanje storitve. Na podlagi meritev glukoze v krvi, ki jih pacient pošilja v telemedicinski center, lahko zdravstveno osebje pravočasno zazna odstopanja od ciljnih vrednosti glukoze in ukrepa ob poslabšanju bolezni. Tovrstna podpora lahko prispeva k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju zdravstvenih zapletov in tako izboljša izid zdravljenja sladkorne bolezni.

pametni mobilni telefon, merilnik glukoze z bluetooth funkcijo in mobilno aplikacijo, ki podpira telemedicino. Po izvedbi meritve glukoze v krvi se podatek iz merilnika samodejno pošlje na mobilni telefon, nato pa še do strežnika v telemedicinski center. V uporabi je tudi rešitev, kjer se merilnik priključi na mobilni telefon in se meritev iz aplikacije prenese na telemedicinski portal. Do teh podatkov dostopa pooblaščeno zdravstveno osebje, ki po potrebi ukrepa in z ustreznimi navodili vodi pacienta na daljavo. Uporaba opreme je enostavna tudi za tehnološko manj veščega uporabnika, diabetik pa je ob vključitvi v spremljanje deležen edukacije o pravilni uporabi opreme.

Oprema za telemedicinsko spremljanje na daljavo

Telemedicinsko spremljanje diabetikov se že izvaja

Diabetik, ki je vključen v spremljanje na daljavo, za to potrebuje ustrezno opremo:

Telemedicinska storitev, ki je bila v okviru evropskega projekta UNITED4HEALTH

vpeljana v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in znotraj centra za zdravje na daljavo CEZAR deluje še danes, se po Sloveniji širi. Nov telemedicinski portal T-Med Gluco omogoča izvajanje storitve spremljanja na daljavo vsem diabetološkim ambulantam v Sloveniji, ki to želijo. Zaenkrat to prepoznano in nagrajeno dobro prakso omogoča svojim pacientom 8 diabetoloških ambulant, želja pa je, da postane dostopna bolnikom po vsej Sloveniji. Telemedicinska storitev je bila kot nova oblika podpore med bolniki s sladkorno boleznijo zelo dobro sprejeta.

Telemedicinsko spremljanje ne nadomešča občasnih kontrolnih pregledov v diabetološki ambulanti, predstavlja pa dodatno obliko spremljanja, ki omogoča večjo kakovost vodenja sladkornega bolnika.

AKTIVNO V NOV DAN: Pomen redne vadbe

Sladkorna bolezen in telesna aktivnost ® Dr. Aleš Dolenec, Katja Cvek, Mateja Debevc, Tajda Foški, Tadeja Kovač, Tinka Leskovec, Tjaša Lešnik, Anžej Praček, Katarina Regner, dr. Vojko Strojnik, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Pri sladkorni bolezni in drugih kronično nenalezljivih bolezni je zelo pomembna redna telesna aktivnost.

Po definiciji je telesna aktivnost kakršno koli gibanje telesa, ki ga ustvarjajo skeletne mišice, pri tem pa se porablja več energije, kot če bi mirno sedeli v naslanjaču. Redna in primerno oblikovana telesna aktivnost blagodejno vpliva na človeško telo.

Pozitivnih učinkov telesne aktivnosti • Posameznik lahko za dodatno korist pridružene bolezni. V tem primeru obk zdravju poveča zmerno intenzivno stajajo določene kontraindikacije, poje ogromno, za sladkornega bolnika pa dejavnost na 300 minut na teden in vi- vezane z vadbo. Posamezniki, ki imajo so najpomembnejši tisti, ki vplivajo na soko intenzivno dejavnost na 150 mi- ob sladkorni bolezni še srčno bolezen srce, žile, mišice in telesno presnovo: nut na teden. (npr. srčno popuščanje, koronarna bo• zmanjšana količina glukoze v krvi in lezen, hipertenzija, motnje srčnega rit• Vadbo za moč naj odrasli izvajajo vsaj povečana odzivnost našega telesa na ma), morajo biti pri vadbi bolj previdni. tedensko in naj obsega velike dvakrat inzulin, Pri vadbi za moč naj uporabljajo manjmišične skupine.

• povečana moč srca, ša bremena in izvedejo več ponovitev. V • znižan srčni utrip v mirovanju, K vsem tem aktivnostim dodajajo primeru periferne nevropatije obstaja • znižan sistolični krvni tlak, smernice WHO pomembnost prostočasvečje tveganje za poškodbe stopal in • povečana količina zdravega holestero- nih aktivnosti, kot so hoja, ples, vrtnarsklepov, zato morajo posamezniki po la (HDL), ki ščiti pred aterosklerozo, jenje, plavanje, kolesarjenje in tudi aktivsaki aktivnosti preveriti stopala za žu• zmanjšana telesna teža in obseg pasu vni transport s kolesom ali hojo. Naštezaradi zmanjšane količine maščobe … te prostočasne aktivnosti lahko pomem- lje, odrgnine ali občutljive predele. KaOdziv telesa na telesno aktivnost se pri bno prispevajo k izboljšanju srčno-žil- dar se pri posameznikih pojavljajo težasladkornih bolnikih lahko razlikuje. ne in mišične zmogljivosti, zdravju ko- ve z očmi (izražena retinopatija), obPredvsem je odvisen od tipa zdravlje- sti in zmanjšanju tveganja za nastanek staja majhna možnost za poslabšanje nja – dieta, zdravila ali inzulin. Pri bol- kroničnih nenalezljivih bolezni in de- stanja oči. V tem primeru najprej poskrbimo za znižanje krvnega tlaka ter pri nikih, ki so samo na dieti, se koncentra- presije. vadbi uporabljamo še nižja cija sladkorja v krvi med Telesne aktivnosti, razdeljene glede na porabo energije bremena in izvedemo večje aktivnostjo ne spremeni, ob število ponovitev, pri tem pa zelo intenzivni vadbi pa lahZmerno intenzivna aktivnost Visoko intenzivna aktivnost bremen ne dvigamo nad viko naraste. Pri bolnikih, ki (3–6 MET/3,5–7 kcal/min) (>6 MET/>7kcal/min) šino glave.

Preveč intenzijemljejo zdravila ali inzulin, Hoja (sprehod, v trgovino, v hribe) Džoging, tek vna aktivnost je pri avtonombo zmerno intenzivna teleKolesarjenje (8–15 km/h) Planinarjenje, plezanje ni nevropatiji lahko povezasna aktivnost znižala konPles, vodna aerobika Kolesarjenje (>15 km/h) na s tveganjem za hipertencentracijo sladkorja v krvi, Joga, gimnastika Step aerobika zijo in zakasnelimi zgodnjizelo naporna vadba pa ga bo Skakanje po trampolinu Karate, judo, džudžicu mi opozorilnimi znaki za zvišala. srčno ishemijo. Pri bolezni Boksanje v vrečo Krožni trening moči Priporočila Svetovne ledvic lahko visok krvni tlak Namizni tenis, tenis v dvojicah Tenis zdravstvene organi(sistolični tlak 180–200 Vrtnarjenje Nogomet, košarka, rokomet zacije glede telesne mmHg) vodi v poslabšanje aktivnosti sladkornih bolnikov V gornji preglednici so predstavljene bolezni. Potrebna je uporaba manjših Svetovna zdravstvena organizacija nekatere prostočasne nizko do zmerno bremen obvečjem številu ponovitev.

(WHO) navaja osnovna priporočila za te- intenzivne ter visoko intenzivne aktivlesno aktivnost odraslih. Upoštevanje nosti. Metabolni ekvivalent (presnovni Pogostnost merjenja priporočil pripomore k preventivi pred ustreznik, MET) je enota, ki predsta- glukoze v krvi raznimi kroničnimi nenalezljivimi bolez- vlja porabo energije med mirovanjem.

Vsaka telesna aktivnost ima nekoliko nimi in k boljšemu splošnemu počutju 1 MET znaša 3,5 ml O2/kg/min, kar drugačen vpliv na raven glukoze. S prepribližno ustreza stopnji porabe energi- verjanjem lahko vidimo, kakšen vpliv ljudi. WHO priporoča: ima določena vadba na našo raven glu• Vsaj 150 minut na teden zmerno in- je 1 kcal/kg/h. koze. Priporočljivo je, da si 15 30 minut tenzivne aktivnosti ali 75 minut visopred telesno aktivnostjo izmerimo rako intenzivne aktivnosti ali kombina- Kontraindikacije Fizična aktivnost oseb z diabetesom je ven glukoze. To si izmerimo tudi po vadcija teh dveh.

• Aerobna aktivnost mora trajati vsaj zelo priporočljiva, vendar imajo ti posa- bi. V začetku si izmerimo raven glukomezniki pogosto še druge kronične oz. ze večkrat tudi v naslednjih nekaj urah.

10 minut v enem ciklu.

30 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Piramida telesne aktivnosti

Pomembno je, da z redno telesno aktivnostjo in telesno vadbo začnemo postopoma in pod strokovnim nadzorom ter z majhnimi koraki. Zastaviti si moramo več manjših, uresničljivih ciljev, ki nas s tem, ko jih dosežemo in premagamo, še dodatno motivirajo, da z vadbo nadaljujemo. Za začetek je dovolj že, da svoj sedeči način življenja popestrimo z gibanjem. Pri tem nam je lahko v pomoč piramida telesne aktivnosti.

Ko gledamo televizijo, se lahko med reklamami sprehodimo, namesto dvigala uporabljamo stopnice, v službi čim več del opraviTelesna vadba in raven glukoze v krvi mo stoje, v trgovino se Raven glukoze v krvi Ukrepi namesto z 5,6 mmol/l ali manj Vaš krvni sladkor je prenizek za varno avtomobiizvedbo vadbe. Upoštevajte pravilo »15-15«. lom odpravi5,6–13,9 mmol/l Vadba v tem območju je varna. mo peš ali s 13,9 mmol/l ali več Vaš krvni sladkor je previsok za varno vadbo. kolesom, peš pospremimo otroke v šolo ... Zaradi Načrtovanje telesne vadbe Sodobni način življenja postaja čeda- večje motivacije in lažjega upoštevanja lje bolj neaktiven in vse bolj sedeč. Naša priporočil za telesno aktivnost je povsakodnevna okolja bivalno, delovno, membno, da si izberemo takšne dejavšolsko, okolja za preživljanje prostega nosti, v katerih uživamo in se jih z večasa čedalje manj prispevajo k telesni seljem udeležujemo. Nekdo pač raje teaktivnosti in jo pogosto lahko celo zavi- lovadi v skupini v telovadnici, kdo drug rajo. Raziskave kažejo, da je odrasel člo- pa je raje zunaj, v naravi. Pomembno je vek v delu dneva, ko je buden, v povpreč- le, da smo čim več aktivni in da pri tem ju zmerno telesno aktiven samo od ene- uživamo, saj bomo vadbo izvajali dolga do pet odstotkov časa, preostali del goročno in ne samo začasno. Pri telečasa pa večinoma porabi za sedenje. Te- sni aktivnosti si lahko pomagamo tudi lesna neaktivnost pa že sama po sebi z vodenjem lastnega dnevnika vadbe, v predstavlja pomemben dejavnik tvega- katerega si beležimo opravljene »trenja za naše zdravje. ninge« in lastna opažanja. Ko nam po-

Foto: BRANE BOMBAč

Če je vadba zelo dolga in visoko intenzivna ali pa je aktivnost drugačne vrste kot običajno, je priporočljivo, da si raven glukoze v krvi izmerimo tudi med samo aktivnostjo na približno 30 minut. Osebe, ki si dajejo inzulin ali jemljejo tablete za nižanje glukoze v krvi, so bolj izpostavljene tveganju za nastanek hipoglikemije, če odmerka inzulina ali vnosa ogljikovih hidratov ne prilagodijo telesni aktivnosti. Osebe, ki ne jemljejo zdravil za sladkorno bolezen, najpogosteje ne bodo potrebovale nobenih previdnostnih ukrepov.

Pred začetkom telesne aktivnosti tisti, ki si dajete inzulin ali jemljete tablete za nižanje glukoze, vedno upoštevajte pravilo »15-15«. To pravilo pravi: najprej preverite raven glukoze v krvi. Če je ta 5,6 mmol/l ali manj, zaužijte 15 20 g ogljikovih hidratov. To je lahko: 4 tablete glukoze (4 g glukoze na tableto) ali 1 gel glukoze (15 g glukoze na gel) ali 118 ml soka ali eno čajno žličko medu ali sladkorja. Nato si čez 15 minut ponovno izmerite raven glukoze v krvi. Če je še vedno pod 5,6 mmol/l, zaužijte še enkrat 15 g ogljikovih hidratov. To ponavljajte vsakih 15 minut, dokler se raven glukoze v krvi ne dvigne nad 5,6 mmol/l. Če se počutite šibki, zmedeni in se tresete ali ko si med vadbo izmerite njivo glukozo v krvi 3,9 mmol/l ali nižje, takoj prekinite z vadbo. Hitro zaužijte 15 20 g ogljikovih hidratov in upoštevajte pravilo »15-15«.

stane težko, nam je tak dnevnik lahko v veliko oporo, saj znamo sproti kar hitro pozabiti, koliko truda smo že vložili v vadbo. Za bolj natančno spremljanje napredka in za večjo motivacijo se priporoča redno spremljanje sprememb na telesu. Lahko spremljamo telesno maso, si merimo obsege na različnih delih telesa ali pa vsake toliko časa s telefonom posnamemo kakšno fotografijo v ogledalu.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

31

NA VRTU: Pomladno sajenje in sejanje

Plodovke, kraljice vrta ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

V mesecu maju in juniju se na vrtu vse vrti okoli sajenja plodovk in vrtnin, ki nam bodo v veselje še pozno jeseni.

Začnimo pa kar z mesecem majem. Prva večja vrtna opravila, lahko bi rekli kar delo na vrtu, se velikokrat začne kar med prvomajskimi prazniki, saj so takrat za uspešen pridelek izpolnjeni vsi pogoji: zemlja je ogreta na najmanj 10 stopinj Celzija, od aprilskega dežja je dobro namočena in tudi pleveli so že začeli poganjati, kar je najboljši pokazatelj, da je zemlja pripravljena na sadike in semena.

Mikoriza Mikoriza je sožitje med mikoriznimi glivami in rastlinami. V naravi mikoriza pomeni povezovanje gliv s korenino rastline. Gliva se razrašča okoli korenin in tvori dodatno površino za črpanje vode in hranilnih snovi, rastlina pa odda nekaj odvečnega sladkorja kot hrano glivi.

To sodelovanje omogoča rastlinam boljše razmere za rast, kar se kaže v večjih cvetovih in plodovih. Zaradi te, boljše izrabe hranilnih snovi ni potrebno intenzivno gnojenje niti zalivanje. Mikoriza pa varuje tudi naše okolje, saj glivne vlaknine pod zemljo sproščajo v okolico posebne proteine, ki vežejo zemljo in tako zmanjšajo erozijo prsti in hranilnih snovi, kar je zelo pomembno na začetku rasti ali pa po presajanju rastlin.

Zato je najbolje, da se lotimo zemeljskih del z zračenjem zemlje, izvajamo jih z vilami, nato pa na vrtno zemljo nasujemo kompost in v sam kompost, ki je v našem primeru kar kompostna zastirka, začnemo sejati in saditi.

Za boljši vznik semen, kot 32 Sladkorna bolezen MAJ 2019

je fižol, tako nizki, za stročje in zrnje, kot visoki ter grah, ki je lahko za stročje in ga imenujemo sladkorni, pa tudi tistega za zrnje namočimo za nekaj ur v vodo oziroma v čaj iz kamilic. Semena, še posebej od korenčka in peteršilja, ki so zelo drobna, pomešamo z mivko in jih vsujemo v prazen lonček za kavo, ki ima na pokrovčku majhno odprtino (kavo dobimo recimo na bencinski postaji za s seboj), za lažje pletje posejemo v vrsto. Prosto sejanje se bolje obnese za rdečo peso, blitvo, redkvico in solato.

Zelenjava primerna za sladkorne bolnike v poletnih mesecih

Kako s plodovkami

pa je zalivanje. Lahko imamo urejeno kapljično namakanje ali pa rastline zalivamo posamično tako, da nastavimo narobe obrnjene steklenice. Najbolje pa je, da celotno površino zastremo s slamo ali senom ali s travnim odkosom ter obilno zalijemo celotno površino kar z vrtno cevjo ali zalivalko; pri tej metodi moramo paziti, da ne zalivamo po listih.

Po gredi najprej postavimo rastline, da dobimo lepo razvrstitev, in pazimo, da so medvrstne razdalje dovolj velike.

Za velike paradižnike izkopljemo jarek, v katerega vsujemo zemljo oziroma kompost, dodamo lahko tudi zmlete jajčne lupine kot dodatek kalcija, za lepšo rast pa lahko damo tudi koprive.

Jarek dobro zalijemo in vanj položimo sadike paradižnika.

Ko je greda posajena, dobro zalijemo še okoli paradižnika. Za res lep pridelek pri paradižnikih naredimo strehico, ki bo varovala rastline pred poletnim dežjem in pripeko.

Konstrukcija priročnega rastlinjaka za paradižnike se lahko imenuje tudi nadstrešek in naj bo odprt z vseh štirih strani, da omogoča prezračevanje, kar zavira razvoj glivičnih bolezni. Največkrat nareVzgoja paradižnika v rastlinjaku na opornih vrveh Sajenje plodovk ima svoje značilnosti, lahko bi rekli celo posebnosti. Že ob procesu načrtovanja vrta moramo upoštevati nekaj posebnosti plodovk. Plodovke vedno znova umeščamo na najbolj sončen predel vrta, saj so to rastline, ki potrebujejo veliko sončne svetlobe, da razvijejo popoln okus. Drugi pogoj je založenost vrtnih tal z mikro- in makrohranili, zemlja mora biti obilno pognojena s hlevskim gnojem ali kompostom; če tega nimamo v zadostnih količinah, si lahko pomagamo z zalivanjem s koprivami ali pa enostavno sveže koprive podkopljemo. Tretji pogoj za uspeh pri plodovkah

Fotografije: BOTANIčNI VRT UNIVERZE V MARIBORU

Pa se lotimo dela, ki naj nam bo v veselje za zabavo, sprostitev in druženje med družinskimi člani. Otrokom lahko namenimo košček vrta, ki bo samo njihov in na katerega si bodo lahko posadili lubenico, bučke ali jagode, torej vrtnine, ki jih imajo najrajši.

Zemeljskih del se lahko lotimo na več načinov, najbolj eleganten je morda frezanje, ki pa ni prijazno do naših talnih pomočnikov deževnikov, saj se ti zarijejo v globlje plasti zemlje. Te za rast vrtnin niso optimalne, druga pomanjkljivost pa je, da s tem pretrgamo mikorizne povezave, ki rastlinam pomagajo k hitrejšemu ukoreninjanju.

dimo napako pri sajenju paradižnikov, saj ne upoštevamo medvrstnih razdalj, ki so v vrsti 50 cm in med vrstami 70 cm.

v različnih barvnih odtenkih kot v sočnosti mesa in različnih tehnikah priprave. V vrtnarskem smislu pa je že bolj zahtevna za vzgojo kot Vrt mora biti bučke. Za dober pridelek barven paprike je treba imeti ureJunija poskrbimo, da jeno namakanje in dovolj bomo tudi v jesenskih bogata tla s hranili, saj mesecih imeli poln vrt zedrugače paprike niso dolenjave. Za res lep jesenvolj sočne in velike. ski pridelek brokolija, Pri paradižniku, ki je cvetače in zelja, brstičnenajbolj sladek od vseh V juniju zasadimo vrt s kapusnicami in jeenskimi sortami zelenjave. ga ohrovta, glavnatega plodovk (če izvzamemo ohrovta in listnatega ohrovta v variaci- ki vsebuje veliko vode, in tista z bogato melono in lubenico) pa je za sladkornejah (kodrolistni ohrovt v rdeči in zeleni vsebnostjo beljakovin in vlaknin. Zele- ga bolnika potrebna previdnost predbarvi ter listnati ohrovt v temno zeleni njava, ki vsebuje veliko vode, so kuma- vsem pri količini in času načrtovanja barvi sorte Nero di Toscana) je junij pra- rice, ki jih lahko sadimo cel maj in junij obroka (paradižnik se bolj priporoča za vi čas za sajenje jesenskih sort kapusnic. v štirinajstdnevnih intervalih, da jih zajtrk in kosilo ter manj za večerjo).

Zanje posebej velja, da jih damo na gre- bomo imeli čim daj in da lahko napraZelo hranilna zelenjava v poletnih medo, kjer smo imeli zgodnji grah, ali pa vimo tudi shranke za čez zimo. Nasled- secih pa je predvsem fižol, ki ga imamo smo že morda pobrali nizki fižol, ali jih nja so bučke ali pogovorno bolj znane tako v zrnju kot v stročju, sorte so na vodamo v neposredno bližino nizkega fi- kot cukiniki, lahko so svetlo ali temno ljo od rumenih in zelenih do vijoličnih, žola, saj mora biti zemlja zelo dobro po- zelene, rumene, okrogle ali pa pod ime- zelo številčna pa je tudi uporaba. Sezonom patišon. Njihova uporaba je brez- no stročjega fižola lahko podaljšamo vse gnojena in na polsončni legi.

Primerna zelenjava za sladkornega mejna tako kot sorte bučk. do pozne jeseni, in sicer tako, da ga saPotem je tukaj še paprika ravno tako dimo v presledkih na vsakih 14 dni. bolnika čez poletje je seveda vsa tista,

Recepti

Tjaša Mlakar, dipl. m. s., študentka magistrskega študija dietetike

Grška solata

Gvakamole

čas priprave: 15 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 240 kcal Ogljikovi hidrati: 16 g, beljakovine: 10 g, maščobe: 15 g, natrij: 10 mg, vlaknine: 2,5 g

čas priprave: 15 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 284 kcal Ogljikovi hidrati: 6 g, beljakovine: 3 g, maščobe: 28 g, natrij: 13 mg, vlaknine: 8 g Sestavine: 2 majhna paradižnika, 1 čebula, 2 majhna zrela avokada, ščep soli, poper, sok ene limone, 3 žlice kisle smetane, ekstra deviško oljčno olje Priprava: Paradižnika operemo, jima izdolbemo semena ter ju skupaj z nasekljano čebulo in sokom ene limone zmiksamo v multipraktiku. Nato izdolbemo avokado in ga pretlačimo z vilicami. Dodamo mu vsebino iz multipraktika, posolimo in popopramo po okusu, dodamo kislo smetano in žlico ekstra deviškega oljčnega olja. Gvakamole lahko uporabimo kot namaz na kruhu ali kot pomako za različno zelenjavo.

Sestavine: 1 kumara, 2 papriki, 5 srednje velikih paradižnikov, 1 čebula, 80 g oliv, 160 g feta sira (ali drugega manj mastnega sira), bazilika, origano (lahko je tudi peteršilj), ekstra deviško oljčno olje, jabolčni kis, limona in poper Priprava: Zelenjavo dobro operemo, jo narežemo na poljubno velike koščke in stresemo v večjo skledo za solato. Feta sir (ali kak drug manj mastni sir) narežemo na majhne kocke in ga potrosimo po narezani zelenjavi. Na koncu vse skupaj začinimo z ekstra deviškim oljčnim oljem, baziliko, origanom, jobolčnim kisom, limoninim sokom in poprom.

Boranja čas priprave in kuhanja: 60 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 345 kcal Ogljikovi hidrati: 22 g, beljakovine: 35 g, maščobe: 13 g, natrij: 1 g, vlaknine: 6 g Sestavine: 3 čebule, 550 g pustega mesa po izbiri (lahko tudi sojino meso), 650 g stročjega fižola, 4 srednje veliki paradižniki, 3 stroki česna, peteršilj, ekstra deviško oljčno olje, sol, poper, mleta rdeča paprika in majaron Priprava: Na oljčnem olju najprej prepražimo čebulo, nato pa dodamo na kocke narezano meso. To popečemo z vseh strani, dodamo paradižnik, mleto rdečo papriko, majaron in česen ter 10 minut dušimo. Nato dodamo še surov stročji fižol, sol, poper, petreršilj, zalijemo z vodo in kuhamo še 30 minut oziroma dokler fižol ni kuhan do mehkega.

Fokača s papriko in semeni čas priprave in kuhanja: 120 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 483 kcal Ogljikovi hidrati: 81 g, beljakovine: 14 g, maščobe: 11 g, natrij: 6,5 mg, vlaknine: 19 g Sestavine: 200 g polnozrnate pšenične moke, 200 g ržene moke, kocka svežega kvasa, ekstra deviško olivno olje, 40 g različnih semen (chia, bučna, sončnična, laneno), 400 g zelene paprike, 2 stroka česna Priprava: Iz polnozrnate in ržene moke zamesimo testo ter pripravimo kvas. Testo razporedimo po namaščenem pekaču in ga premažemo z oljčnim oljem ter ga posujemo s semeni in narezano zeleno papriko (po želji lahko damo tudi češnjev paradižnik, oljke, rožmarin ali baziliko). Testo pustimo vzhajati približno 30 minut, nato ga damo v pečico in pečemo 20 minut na 180 °C.

PRIMER KOSILA (juha, glavna jed, solata)

Špargljeva juha čas priprave in kuhanja: 35 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 82 kcal Ogljikovi hidrati: 11 g, beljakovine: 3 g, maščobe: 2,5 g, natrij: 190 mg, vlaknine: 3 g Sestavine: 500 g špargljev, 100 g krompirja, 3 stroki česna, 1 čebula, sol, poper, ekstra deviško oljčno olje, peteršilj, 5 7 dl vode (odvisno od želene gostote juhe) Priprava: Čebulo prepražimo na oljčnem olju, ji dodamo na kocke narezan krompir, nasesekljan česen in narezane šparglje (samo vršičke olesenele dele odstranimo). Vse skupaj pražimo nekaj minut. Nato dodamo vodo, sol, poper, in ko zavre, kuhamo še približno 20 minut oziroma do mehkega.

Kuhano vsebino nato zmiksamo s paličnim mešalnikom, postrežemo in potrosimo s peteršiljem.

Rezanci z bučkami in gamberi čas priprave in kuhanja: 30 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 530 kcal Ogljikovi hidrati: 72 g, beljakovine: 34 g, maščobe: 13 g, natrij: 1,18 g, vlaknine: 10 g Sestavine: 350 g pirinih rezancev, 2 veliki bučki, 320 g očiščenih repkov gamberov, 1 dl belega vina, sveža bazilika, sol, 34 Sladkorna bolezen MAJ 2019

poper, ekstra deviško oljčno olje, pol limone, 2 stroka česna in žilička čilija (po okusu) Priprava: V ponvi segrejemo oljčno olje, na katerem pražimo očiščene gambere, da se zmehčajo. Dodamo narezane bučke, baziliko, sol, poper, čili in sesekljen česen ter dušimo še približno 10 15 minut, toliko časa, da se bučke zmehčajo. V vreli vodi skuhamo pirine rezance (kuhamo približno 7 minut, da so kuhani al dente). Kuhane testenine odcedimo in jih primešamo v omako iz bučk in gamberov. Na koncu jed pokapljamo z limoninim sokom.

Paradižnikova mešana solata čas priprave in kuhanja: 10 min; število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 94 kcal Ogljikovi hidrati: 8,5 g, beljakovine: 3 g, maščobe: 5,5 g, natrij: 190 mg, vlaknine: 2 g Sestavine: 450 g paradižnika, 200 g motovilca, 1 manjša čebula, 50 g kaper, 50 g sojinih kalčkov, bazilika, peteršilj, poper, bučno olje, jabolčni kis, svež čemaž Priprava: Zelenjavo dobro operemo, jo narežemo na manjše koščke in začinimo z bučnim oljem, sesekljanim čemažem, poprom, baziliko, peteršiljem in jabolčnim kisom. Na koncu jo potrosimo s kaprami in sojinimi kalčki ter premešamo.

ALTERNATIVA: Pozitivna psihologija v vsakdanjem življenju

Hvaležnost: zdravilo brez stranskih učinkov ® Tili Kojić

Skrivni ključ do lepšega in bolj zadovoljnega življenja je brezplačen in dostopen vsakomur od nas. To je hvaležnost, ki jo zavestno negujemo, smo nanjo pozorni in jo pogosto izražamo. Hvaležni ljudje se počutijo v svoji koži bolje, v življenju pa prijetno, izpolnjeno ne glede na zunanje okoliščine. Potrebujete še kakšen razlog, zakaj hvaležnost uvesti v svojo vsakodnevno rutino?

Celo vrsto jih vsebuje nova knjiga Vzgojite hvaležne otroke: umetnost vzgoje značaja, v kateri je ameriški profesor psihologije Giacomo Bono zbral znanstvene dokaze o blagodejnem vplivu hvaležnosti na zdravje in življenje. Hvaležnost »znanstveno« opredeljuje kot sposobnost prepoznavanja in priznanja pozitivnih dogodkov in izkušenj, ki se zgodijo v življenju, ter ljudi in krajev, ki so s tem povezani. Tisto, kar smo vsi vedeli in občutili, so tako potrdile tudi znanstvene raziskave. Hvaležni ljudje so boljšega fizičnega in psihičnega zdravja, saj hvaležnost krepi odpornost in prilagodljivost, dragoceni lastnosti, ki nam pomagata, da se hitro postavimo nazaj na zeleno vejo, tudi ko se nam pripeti kaj hudega. Zakaj in na kakšne načine hvaležnost vpliva na naše zdravje in življenje?

Hitrejše okrevanje po bolezni V študiji, ki jo je izvedel Jeffrey Huffman v bolnišnici v Massauchusettsu, so pacienti, ki so izkazovali višjo stopnjo hvaležnosti, hitreje okrevali od posledic srčne kapi in so imeli višjo kvaliteto življenja, ker so se bolj držali predpisanih režimov prehrane, telovadbe in zdravljenja od tistih, ki so bili manj hvaležni oziroma so hvaležnost manj izražali.

Hvaležni ljudje so ne le hitreje okrevali, temveč so bili tudi bolj pripravljeni na sodelovanje v dejavnostih, ki spodbujajo kvaliteto življenja, je še dodal dr. Huffman.

Nižji krvni tlak Dr. Randolph Shipon iz univerze Temple je v raziskavi paciente s povišanim krvnim tlakom razdelil v dve skupini: ljudje v prvi skupini so morali najprej našteti vse stvari, za katere so hva-

ležni, šele nato so jim dali redno terapijo, ljudem v drugi skupini pa so zgolj dali terapijo. Pacientom v »hvaležni« skupini se je krvni tlak znižal bistveno bolj kot pacientom v kontrolni skupini, kjer je ostal na enaki ravni. Iz tega je mogoče sklepati, da je izkazovanje hvaležnosti učinkovit pristop za preganjanje črnih misli, ki so pogosto krive tudi za povišan krvni tlak. Nemogoče je, da bi ljudje med izražanjem hvaležnosti občutili tudi kaj negativnega.

Boljši spanec Vsi vemo, kako pomemben za zdravje je spanec. Je ključ do dobrega delovanja možganov, zdrave telesne teže, dobrega razpoloženja in sposobnosti presojanja, krepkega imunskega sistema, zdravja srca … Da hvaležnost vpliva tudi na dobro spanje, je potrdila raziskava dr. Roberta A. Emmonsa z univerze v Kaliforniji. Hvaležni ljudje so v poskusu hitreje zaspali in bili krajši čas budni v postelji, preden jim je uspelo zaspati.

Odpornejši na stres Kronični stres vodi v tesnobo, malodušje, nespečnost, povzroča celo bolečine v mišicah, viša krvni tlak in slabi

imunski sistem, piše revija American Psychological Association. Izkazovanje hvaležnosti v vsakdanjem življenju vam bo zagotovo pomagalo, da boste postali odpornejši na stres in da se z njim bolje spopadali. V raziskavi so sodelujoče prosili, naj vsak dan 15 minut meditirajo na temo hvaležnosti do nekoga ali nečesa v svojem življenju. Po 30 dneh so imeli »hvaležni« ljudje v primerjavi s kontrolno skupino za kar 23 odstotkov nižjo raven hormona stresa kortizola in za 100 odstotkov višjo raven DHEA, hormona, ki spodbuja sprostitev. Hvaležnost nas povezuje z drugimi, vliva nam upanje in nas navdaja z optimizmom. Povezana je z občutkom, da smo del nečesa večjega od vas, pravi profesor Bono.

Upanje, optimizem, povezanost in občutek smisla nam pomagajo zmanjšati stres in ublažiti posledice stresnih dogodkov.

Antidepresiv V resni znanstveni raziskavi so dokazali, da je izkazovanje hvaležnosti skoraj enako uspešno pri zdravljenju blažjih oblik depresije kot kognitivno-vedenjska terapija (KVT). Ob tem pa so ljudje lažje in prej vztrajali pri »terapiji« hvaležnosti kot pri KVT, saj so se veliko bolj zabavali. Hvaležnost namreč odvrača pozornost in usmerjenost na slabe stvari, ki se dogajajo vsem, zaradi česar so ljudje manj osredotočeni na probleme. Prav tako so motivirani, da delajo dobro, zaradi česar se počutijo koristne. Hvaležnost in velikodušnost hodita z roko v roki. Ko se odprete drugim, boste občutili tudi njihovo hvaležnost, ki se z vašo samo množi, je v svoji knjigi še zapisal profesor Bono. Tako kot je to v primeru, da srečo delimo, jo podvojimo.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

35

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Omejitev transmaščobnih kislin

Velika zmaga za zdravje prebivalcev ® Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

V Sloveniji od 7. aprila letos ni več dovoljeno tržiti živil, ki vsebujejo več kot 2 grama industrijsko dodanih transmaščob na 100 gramov maščob. Strokovnjaki so namreč že v preteklosti ugotovili, da med bolj tvegana živila spadajo tudi različni pekovski izdelki, presenetljivo pa so znatne količine transmaščobnih kislin še vedno našli tudi v več rogljičkih, ki so bili s tržišča odvzeti v zadnjih nekaj mesecih. Pravilnik predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja.

Potrošniki se sicer čedalje bolj zavedamo pomena zdrave prehrane, vendar pa jih je med prebivalci zelo veliko, ki jih to bodisi ne zanima ali pa so v finančni stiski, tako da pri izboru hrane težko upoštevajo kaj drugega kot ceno. Z ozaveščanjem je v takšnih primerih težko narediti velike premike. Za zelo dober pristop se je tukaj pokazala prav zakonodajna omejitev količine transmaščob v živilih, saj so tako v enakem obsegu zaščitili prav vse prebivalce, tudi najbolj ogrožene, to pa so ravno tisti, ki po živilih, kot so pekovski izdelki, različni piškoti, bureki in ocvrte jedi, posegajo najpogosteje. Raziskovalci so že pred leti ugotovili, da transmaščobne kisline – če jih zaužijemo v prevelikih količinah – zelo slabo vplivajo na naše srce in ožilje.

Gre za dokazano nevarne snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je bistveno povečala v 20. stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi, delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami. Slednje so imele sicer zelo ugodne tehnološke lastnosti, žal pa so vsebovale tudi veliko transmaščob. Pri teh maščobah so številne raziskave pozneje pokazale, da motijo presnovo in transport maščob, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja in drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je treba količino transmaščob v živilih kar se da zmanjšati.

Povezano z večjo umrljivostjo »Prvi dokazi o neugodnem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so britanski znanstveniki postavili hipotezo, da je s srčno-žilni36 Sladkorna bolezen MAJ 2019

mi boleznimi povezana povečana umrljivost v Veliki Britaniji verjetno odvisna od uživanja čedalje večjih količin hidrogeniranih maščob. Poznejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so glavni krivec za povečano tveganje ravno transmaščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah. O zelo visokih količinah zaužitih teh maščob so poročali tudi iz ZDA. Na osnovi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec 20. stoletja začela hitro zmanjševati in uveljavilo se je splošno prepričanje, da transmaščobe v razvitih državah ne predstavljajo več pomembnega javno-zdravstvenega problema,« zgodovinski oris opisujejo na portalu Prehrana.si. Žal pa je bilo to prepričanje zmotno.

V Sloveniji je do preobrata prišlo leta 2015, ko je danski raziskovalec dr. Steen Stender na strokovni konferenci Inštituta za nutricionistiko predstavil zaskrbljujoče rezultate mednarodne raziskave, ki je pokazala, da se je v letih 2012 2014 v Sloveniji razpoložljivost ži-

Kaj so transmaščobne kisline?

Transmaščobne kisline so posebna vrsta maščob, pri katerih je dvojna vez med ogljikovima atomoma v transkonfiguraciji. Za delovanje človeškega telesa niso potrebne, naravno pa se v hrani nahajajo v precej majhnih količinah. V prehrani prebivalcev so se bistveno povečale v 20. stoletju, ko se je pri proizvodnji živil začelo uporabljati delno hidrogenirane rastlinske maščobe. Slednje so imele sicer zelo ugodne tehnološke lastnosti, vendar pa pri procesu hidrogeniranja nastajajo tudi transmaščobne kisline, za katere se je pozneje izkazalo, da so zdravju škodljive.

vil z industrijsko dodanimi transmaščobami v piškotih povečala za nad 300 odstotkov!

Zmanjšanje količine transmaščobnih kislin v živilih je takrat Slovenija uvrstila med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, Dober tek, Slovenija, program pa je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve transmaščobnih kislin. Da bi omogočili sprejem na dokazih temelječih političnih odločitev, so se takrat na ministrstvu za zdravje odločili tudi finančno podpreti izvedbo raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih, ki ga je predlagal Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z več drugimi raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji.

Spornih margarin ni več Leta 2016 so bili predstavljeni prvi rezultati projekta. Ugotovljeno je bilo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji transmaščobnih kislin sicer skoraj ne vsebujejo več, nasprotno pa so bile znatne količine teh škodljivih maščob najdene v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki so jih uporabljali nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodaj-

nih policah so dodatno ugotovili, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Izvedli so tudi predhodno oceno izpostavljenosti transmaščobam pri prebivalcih Slovenije. Ocena je nakazala, da je povprečni vnos transmaščobnih kislin s pekovskimi in slaščičarskimi izdelki v splošni populaciji sicer še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar pa so večjim količinam transmaščobnih kislin lahko izpostavljeni posamezniki ali populacijske skupine, ki pogosteje posegajo po živilih, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe.

Na osnovi ugotovljenih tveganj je ministrstvo za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki ter ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pravilnik, ki omejuje vsebnost transmaščob v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih omejuje vsebnost transmaščobnih kislin, in sicer na 2 grama na 100 gramov skupnih maščob. Slovenija je z nacionalnimi podatki o vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih in s podatki o njihovem uživanju zagotovila, da bo predpis omejeval vsebnost transmaščob v vseh živilih, ki se prodajajo pri nas, in ne zgolj v domačih proizvodih. Zahtevo po omejitvi transmaščobnih kislin v vseh izdelkih na slovenskem tržišču se je doseglo v okviru postopka notifikacije predpisa, v katerem je s svojimi podatki in argumenti ministrstvu za zdravje uspelo prepričati Evropsko komisijo in druge države članice o nujnosti takšnega ukrepa.

Z uveljavitvijo pravilnika bo zdaj veljala omejitev tudi za živila iz evropskih in tretjih držav. Transmaščobne kisline so, kot rečeno, prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni in zato je bila s predpisom omejena vsebnost, kar je pomemben korak k zaščiti zdravja prebivalcev.

Velja tudi za veleprodajo »V pravilniku določena meja je primerna in primerljiva z mejo, ki je bila že uveljavljena v nekaterih drugih državah. Nižja živila že naravno lahko vsebujejo nekaj transmaščobnih kislin, zato transmaščob v živilih ni mogoče omejiti na 0 gramov na 100 gramov maščobe

Kako vplivajo na zdravje? Številne raziskave so pokazale, da transmaščobne kisline motijo presnovo in transport maščob, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je treba količino transmaščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno mero.

To je bil tudi razlog, da je bil v Sloveniji uveden pravilnik, ki omejuje količino transmaščobnih kislin v živilih na 2 grams transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe. oziroma jih prepovedati. V Sloveniji uveljavljeni pravilnik je v primerjavi z drugimi sicer poseben, saj zakonodajna omejitev ne velja samo za živila, ki so naprodaj potrošnikom, temveč tudi za živila v veleprodaji. To pomeni, da tudi proizvajalci živil ne bodo več imeli dostopa do surovin (maščob) z več kot 2 gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe,« je razložil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Zadnji rezultati raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih kažejo, da se ob glasnem opozarjanju na problem stanje na tržišču sicer izboljšuje, še zdaleč pa ni idealno. Zaskrbljujoče je, da je bilo le nekaj mesecev pred polno uveljavitvijo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov najdenih nad 6 odstotkov tran-

smaščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2 odstotka. »Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil. Ob tem je treba še enkrat izpostaviti, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino transmaščob. Predstavljeni rezultati zato ne odražajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo, še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev,« ugotavljajo strokovnjaki.

Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Transmaščobe nimajo nobene koristne vloge pri delovanju človeškega telesa, zato je zelo pomembno, da se jih iz prehrane za vselej odstrani. Tako se bodo ne le zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe, temveč bo preprečena marsikatera prezgodnja smrt.

Ukrep bo imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila, kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi ter ocvrta in hitra hrana, vendar ta živila pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato se svetuje manj pogosto uživanje tovrstnih živil v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

S skupnimi močmi nad tihega ubijalca diabetes V navzočnosti le slabe tretjine članov in gostov predvsem iz sosednjih sorodnih društev je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona potekal tradicionalni letni zbor Društva diabetikov Gornja Radgona. Poleg predstavnikov nekaterih društev iz Pomurja sta prisotne pozdravila tudi direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, ki je izrazil zadovoljstvo, da društvo velikokrat gostuje v njihovem domu, in novi radgonski podžupan David Roškar, ki je med drugim zagotovil, da bo lokalna skupnost tudi v bodoče v okviru zakonskih določil pomagala vsem društvom, torej tudi društvu diabetikov. Še pred poročilom predsednice društva Marte Wolf o narejenem v letu 2018 in pred predlogom programa dela za letošnje leto je magistra psihologije Nina Jurinec iz Centra za krepitev zdravja ZD Gornja Radgona predavala na temo Prepoznavanje nasilja nad starejšimi, ki so mu prisotni zelo pozorno prisluhnili, saj je različnega nasilja čedalje več.

Predsednica društva ‒ v njem so članice in člani iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ‒ Marta Wolf je izrazila zadovoljstvo nad narejenim, čeprav je v društvu čedalje manj aktivnih posameznikov. Med drugim je povedala, da celo leto uspešno izvajajo različne aktivnosti, kot so izleti, pohodi, telovadba (migeci in migice), druženja, predavanja, delavnice in druge vrste izobraževanj, kar članstvu najbolj koristi, ipd. Enako se članstvo z veseljem udeležuje merjenja krvnega sladkorja in tlaka. Med članstvom so pozitivno sprejeti tudi aktivni oddihi v Termah Dobrna in Zdravilišču Rogaška. Predsednica društva, ki je žalostno ugotovila, da je na tem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko samo pomagajo, je v predlaganem programu dela za letošnje leto zajela podobne dejavnosti kot doslej. »Vse članice in člane društva vabim, da se udeležite vseh naših dejavnosti, saj bi s tem najbolje izkazali hvaležnost vsem prostovoljcem, ki mnoge ure svojega prostega časa in energije posvečajo delovanju društva. Predstavnikom izvršilnih teles društva pa polagam na dušo in srce, da morajo sodelovati pri vseh dejavnostih, da bi lahko bili zgled drugim članom,« je dejala Marta Wolf, ki je tudi razložila, da se društvo financira z razpisov FIHO, od članarine, razpisov vseh štirih lokalnih skupnosti in s sredstvi donatorjev.

Išče se naslednik. Predsednica Marta, ki ima kar nekaj zdravstvenih težav, nam je zaupala, da bo skušala še leto dni vodi38 Sladkorna bolezen MAJ 2019

ti radgonsko društvo, že zdaj pa išče naslednika, ki ga bodo izvolili na zboru na začetku leta 2020. Ob tem nam je povedala, da je na območju Gornje Radgone po uradnih podatkih bistveno več sladkornih bolnikov, kot jih je v društvu diabetikov.

Zato je velika škoda, da se jih še več ne vključi v društvo, kjer bi se s skupnimi močmi lažje borili za svoje pravice pri zdravljenju in podobnih rečeh. Letna članarina resda znaša 12 evrov, a članice in člani imajo od sodelovanja v društvu bistveno več koristi. Sploh pa se je proti tihemu ubijalcu, diabetesu, bistveno lažje boriti s skupnimi močmi kot pa posamič.

Zmanjšajmo polovico Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta ob lanskem zaznamovanju svetovnega dne predstavila pobudo Zmanjšajmo polovico za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena le pri polovici oseb, ki jo dejansko imajo. V društvu za zdravje srca in ožilja pravijo, da je sladkorna bolezen nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje diagnosticiranje in učinkovito zdravljenje lahko pomagata zmanjšati tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguDavid Roškar, podžupan Gornje Radgone, (zgoraj) ter mag. Marjan ba udov. Kajti mine lahko deŽula, direktor DSO Gornja Radgo- vet ali dvanajst let, preden na, in Marta Wolf, predsednica Dru- oseba ugotovi, da ima sladkorštva diabetikov Gornja Radgona no bolezen tipa 2. Sladkorna bolezen povzroča številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Z omenjeno pobudo želijo društva združiti vladne, nevladne in strokovne organe, da bi hitreje uresničevali zaveze iz nacionalnega obvladovanja sladkorne bolezni.

V Zavodu Diabetes pravijo, da se ljudje s sladkorno boleznijo prepogosto zanašajo zgolj na raven krvnega sladkorja.

Pomembni pa so tudi ostali dejavniki, kot so debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe. Zgodnje odkrivanje bolezni pa lahko pripomore k omejevanju srčno-žilnih bolezni. Diabetiki velikokrat prehitro umrejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni,« pravi dr. Dragan Kovačič iz Splošne bolnišnice Celje.

Besedilo in foto: Oste Bakal

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Redni zbor članov in prve aktivnosti Društvo diabetikov Dravograd Polžki je konec februarja organiziralo zbor članov v hotelu Korošica v Otiškem vrhu. Prisotnih je bilo 115 članov društva in gostje, podžupan Občine Dravograd Tone Preksavec, predsednik Krajevne skupnosti Dravograd Ferdo Abraham, predstavnik izvršnega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije Stane Oblak, ravnateljica vrtca Dravograd Sonja Krajnc in ravnateljica OŠ NT Dravograd, Danijela Ledinek. Vse, kar smo se dogovorili, smo že začeli uresničevati, saj smo že marca organizirali pohod po Jurčičevi poti.

Redni letni zbor naših članov

Program srečanja V uvodu je na rednem letnem zboru vse prisotne pozdravil predsednik društva Ervin Kodrun in podal poročilo za leto 2018 in načrt dela za leto 2019. Delovni predsednik zbora članov je bil Bernard Rutnik, ki je vzorno izpeljal uradni del zbora članov.

Tajnica in računovodkinja Milena Dobnik je podala finančno poročilo za leto 2018 in finančni načrt za leto 2019, Marija Krevh kot predsednica poročilo nadzornega odbora in Anica Repnik poročilo disciplinske komisije.

Na začetku je predavatelj, psiholog Edvard Matvoz, izvedel zelo dobro predavanje na temo Diabetik in vožnja v cestnem prometu. Po uradnem delu so dobili besedo povabljeni gostje in so pohvalili dobro delo društva. Podelili smo tudi bronaste plakete Zveze društev diabetikov Slovenije, ki so jih prejeli Miroslava Bratuša, Darinka Ban, Vlado Bukovc in Vera Brajnik. Po uradnem delu je sledila dobra večerja ob odlični postrežbi osebja hotela Korošica, nato pa zabava s plesom ob uglašenih notah glasbenika Elvisa Breznika. Zabava je trajala pozno Ervin Kodrun v noč.

Po Jurčičevi poti

Po Jurčičevi poti

se vzpeli do razvalin Starega gradu, nekdaj imenovanega Turn (508 metrov). Ta je bil v 11. stoletju prebivališče grofov Višnjegorskih. Od gradu se zavije k vasici Pristava (550 metrov), nato levo k vasi Zavrtače. Po dobrem kilometru hoje smo prišli na Polževo.

Na vrhu planote je cerkvica sv. Duha (630 metrov) z zanimivim gotskim portalom. Nadaljevali smo do vasi Male Vrhe (517 metrov) in nato mimo gradu Roje. Od gradu Roje smo se strmo spustili do kmetije Kaščarjevih, ki stoji nedaleč od gradu Kravjek.

Grad prvič omenjajo leta 1243. Pot nas je popeljala mimo cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer si je vredno ogledati nagrobnik viteza Födransperga, ki naj bi bil eden zadnjih lastnikov gradu Kravjek. Od gradu mimo vasi Oslica ‒ in čez 20 minut smo že bili pri Jurčičevi domačiji na Muljavi.

Jožef Kolednik

.si a z e v z etes-

iab d . w w w

Srednjeveško mestno jedro Višnje Gore je tradicionalna izhodiščna točka pohoda. Mimo cerkve sv. Ane s cehovskimi oltarji in mestnega trga z Valvasorjevim vodnjakom (1872) smo Sladkorna bolezen MAJ 2019

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

nih žil. V sklopu predavanja so nam izmerili tudi gleženjski indeks in tako preverili pretočnost ožilja.

Pisan šopek aktivnosti Na Jesenicah je pomlad vedno živahna in pisana, dejavnost diabetikov pa pestra in zanimiva: društvenim pohodom se pridružijo še meddruštveni, predavanja dopolni občni zbor, začne se vključevanje v akcije drugih društev in organizacij.

Varna telesna aktivnost za diabetike To je bila tema februarskega predavanja profesorice Mateje Bahun s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin Jesenice. Poudarila je, kako pomembna je izbira prave telesne aktivnosti, ki nam je v veselje; naj bo brez sunkovitih gibov in naj vključuje tudi vaje za krepitev mišic, saj z leti izgubljamo tudi mišično maso.

Opozorila je na pasti ob uvajanju telesne aktivnosti, na katere naj bo pozoren vsak diabetik. To so nevarnost hipoglikemij, težave zaradi polinevropatije in prava intenzivnost aktivnosti za srčno varnost ter prevelika začetna zagnanost, neprimerno ogrevanje in ohlajanje ter neustrezna oprema, predvsem obutev. Sklepna misel zanimivega in dobro obiskanega predavanja pa je bila, da je še vedno boljša vsakodnevna krajša aktivnost kot pa nobena.

Podelili priznanja in zahvale Na letošnjem občnem zboru smo za uvod poslušali zanimivo in nazorno predavanje dermatovenerologa mag. Tomaža Lundra iz Ljubljane o najbolj pogostih kožnih in nohtnih boleznih pri diabetikih. V nadaljevanju so prisotni sprejeli poročila o delu in finančno poročilo za leto 2018 ter načrt aktivnosti in finančni načrt za letos. Opravili so imenovanja in volitve v izvršni in nadzorni odbor, kamor so vključili nove člane. Podelili so priznanja in zahvale: zlato plaketo Društva diabetikov Jesenice je prejela Dragica Vehar za dolgoletno in uspešno delo v izvršnem odboru društva; bronasto priznanje ZDDS pa sta za uspešno in večletno delo v društvu prejela Lilijana Kos in Marjan Vehar. Priznanje oz. zahvalo Društva diabetikov Jesenice so podelili tudi nekdanjemu jeseniškemu županu Tomažu Tomu Mencingerju za plodno sodelovanje in podporo v času njegovega županovanja. Gostje iz ZDDS so pohvalili prizadevanja društva in njegovo sodelovanje z društvi Gorenjske, predstavniki gorenjskih društev diabetikov pa so nas povabili na njihove aktivnosti, predvsem pohode.

Pohod po Bledu malo drugače Marčevski pohod po Bledu smo običajno organizirali kot pohod okoli jezera. Letos pa je bilo tudi zaradi čudovitega vremena nekoliko drugače. Ko smo se z vlakom pripeljali na Bled, smo se z železniške postaje najprej odpravili do regatnega centra in vile Zlatorog, potem pa čez Višce za grad. Pot je bila prijetna, razpoloženje skupinice 22 članov pa zelo dobro. Spet se je izkazalo, da je potovanje z vlakom

Dobitniki priznanj

Sodelovanje z društvom upokojencev in jeseniško bolnico V začetku marca smo imeli v društvu upokojencev že utečene meritve krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola. Udeležba je bila tudi tokrat dobra, bistvenih odstopanj od predpisanih vrednosti pa nismo zasledili. Ob svetovnem dnevu žil smo v sredo, 13. marca, v jeseniški bolnišnici poslušali predavanje dr. Vida Arnejška, dr. med., internista iz Splošne bolnišnice Jesenice, o arterijskih bolez40 Sladkorna bolezen MAJ 2019

dobra poteza, saj je na takih pohodih udeležba vedno večja kot sicer.

Prvo soboto v aprilu pa smo bili na meddruštvenem pohodu, ki ga je v Lešah organiziralo Društvo diabetikov Tržič. V Lešah smo si ogledali spominsko sobo astronavtke Sunite Williams, na pohod pa smo odšli na Brezje.

Predavanje Mateje Bahun

Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kamnik

Dejavni tudi letos Marca smo imeli občni zbor, na katerem smo poročali, kaj vse smo naredili leta 2018, in napovedali načrt za letošnje leto.

Načrt je zelo pester, saj imamo organizirane še dodatne delavnice. Omogoča nam jih Center za krepitev zdravja. Delavnice in predavanja že potekajo. Člani smo zadovoljni, saj spoznavamo nove tehnike spoprijemanja s sladkorno boleznijo. Ob tem nadaljujemo s tradicionalno organizacijo društvenih pohodov.

Meddruštveni pohod – Leše V soboto, 6. aprila, se nas je 16 članov iz Kamnika odpeljalo na meddruštveni pohod v Tržič. Zbrali smo se v Lešah. Bila sta dva pohoda. Krajši je bil po vasi Leše z ogledi cerkve sv.

Jakoba, spominske sobe astronavtke Sunite Williams in zbirke starodobnih motorjev.

Polovica članov pa se nas je odločila za daljši pohod do Brezij. Šli smo po katedrali narave ‒ Rožnovenski romarski poti, ki je v svetovnem merilu edinstvena krožna pot v obliki rožnega venca. Pot, dolga 12 kilometrov, je potekala med vasmi po sledeh starih romarskih poti. Povezuje štiri cerkve: baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, cerkev sv. Neže na Brezjah pri Tržiču, cerkev sv. Jakoba v Lešah in kovorsko cer-

n Društvo diabetikov Hrastnik

Pri nas je pestro

kev. Pot je bila zelo prijetna, preko polj, travnikov, skozi gozdove in preko potokov. V prijateljski družbi ali tišini samote se ti porajajo misli, ki ti pokažejo rešitve. Problemi, ki so se zdeli velikanski, se v tej mogočni katedrali, največji na svetu, pokažejo v pravi luči, kot vsakdanja lekcija v šoli življenja. Bilo je zelo prijetno. Zahvaljujem se Društvu diabetikov Tržič za odlično vodena pohoda, ki sta nam zares ostala v srcu.

Učne delavnice in predavanja Letos sodelujemo s centrom za krepitev zdravja. Organizirajo nam delavnice in predavanja preko celega leta. Člani se prireditev pridno udeležujejo. Na delavnici Test telesne pripravljenosti smo spoznali, koliko smo še močni in aktivni nasploh. Opazili smo, da nismo več tako hitri in gibljivi pri vajah, ki so sledile. Program sta vodila dipl. med. s. Katja Jelovšan, fizioterapevtka, in kineziolog Miha Rojc. Vse člane vabim, da pridejo na delavnice in predavanja, ki potekajo celo leto, le sledite obvestilom ‒ ne bo vam žal.

Občni zbor Občni zbor je potekal po ustaljenem redu. Podelili smo tudi plakete in priznanja zaslužnim članom. Zahvalno listino pa podelili Občini Kamnik ‒ prevzel jo je župan Matej Slapar, in Občini Komenda oz. županu Stanislavu Poglajnu. Sledili so ‒ za dobro sodelovanje ‒ še podjetje Roche (Mina Masličić Kovač), gospod Alojz Rudolf, Centralna čistilna naprava Kamnik ‒ Domžale ter diabetologinji Jana Plavc in Kati Časar, dipl. med. s.

Savica Juntez

vili smo tudi meritve krvnega sladkorja, tlaka in holesterola vsem prisotnim članom ter poskrbeli za zdravo malico. Predavanje je bilo v Galeriji Delavskega doma Hrastnik.

Pohod na Gore V Društvo diabetikov Hrastnik smo imeli v preteklih treh mesecih različne aktivnosti. Februarja smo organizirali redni občni zbor, prisotne je najprej pozdravil predsednik društva Leopold Majes in zaželel zboru uspešno delo. Učili smo se pravilnega oživljanja in nudenja prve pomoči, pri tem pa nismo pozabili, kako pomembno je redno gibanje.

Občni zbor 2019

V lepem sončnem vremenu smo se aprila zbrali pred društvenimi prostori in se odpeljali do Turja, od tam pa odšli na pohod proti Goram. Pohoda se je udeležilo 12 članov društva. Po prihodu na Gore smo se okrepčali v planinskem domu ter po dobri uri odšli nazaj proti Turju in se odpeljali proti domu. Preživeli smo lepo sobotno dopoldne na svežem zraku in v prijetni družbi, pa še rekreirali smo se.

Vojka Železnik, foto: Maks Rak

Sledil je nastop plesnih parov osnovnošolcev iz Plesnega centra Zasavje Trbovlje, ker nismo bili sklepčni. Po 15 minutah je delovni predsednik nadaljeval potek zbora po dnevnem redu, ki je obsegal obravnavo poročil za preteklo leto ter načrt dela in finančni načrt za leto 2019. Poročila so bila sprejeta, potrjena sta bila program dela za letošnje leto in finančni načrt. S pozdravi in čestitkami za uspešno preteklo delo ter dobrimi željami za v prihodnje so se oglasili tudi povabljeni gostje. Nato je sledilo druženje članov s tradicionalno pogostitvijo.

Prva pomoč za laike in meritve Marca se je 17 članov društva udeležilo predavanja Patrika Žibreta na temo Prva pomoč za laike. Po teoretičnem delu predavanja je sledil praktičen poskus prisotnih pri oživljanju. Opra-

Aprilski pohod na Gore Sladkorna bolezen MAJ 2019

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Občni zbor Predsednik društva Mirko Topolovec je občni zbor začel s pozdravnim nagovorom vsem članom društva, podpredsedniku Zveze društev diabetikov Slovenije Alojzu Rudolfu, sekretarki zveze Špelci Rudolf in gostoma iz Društva diabetikov Mežiške doline. Pred rednim delom smo prisluhnili predavatelju Andreju Vugrincu, dr. med., kardiologu, ki je spregovoril o srčno-žilnih dejavnikih tveganja.

Lidija Salamon je predstavila obsežen dnevni red. V svojem poročilu je predsednik društva izpostavil predvsem to, da smo kljub zelo obširnemu programu v letu 2018 ob pomoči velikega števila prostovoljcev opravili 1995 prostovoljnih ur in uresničili zastavljeni program. Veseli smo, da so sladkorni bolniki spoznali naša prizadevanja in se nam pridružili na organiziranih srečanjih v preteklem letu. Želimo pomagati vsem bolnikom, ki to

Zmagovalci prijateljskega turnirja

šno nezadovoljstvo Društva diabetikov Maribor v zvezi z delitvijo sredstev FIHO. Menimo, da delitev ni pravična, in nujna so nova pravila, ki bi pomagala društvom z manjšim številom članov za večjo prepoznavnost v okolju, društvom z večjim številom članov pa ponudila več sredstev pri oblikah izobraževanja oziroma preventivnih programih. Letos nas čakajo nove naloge in prisotni so sprejeli pobudo, da vsak član pripelje novega člana. Tako smo se pridružili pobudi zveze ‒ Zmanjšajmo polovico ‒ in postanimo predstavniki za večjo ozaveščenost o sladkorni bolezni.

Ob koncu občnega zbora, ki ga je uspešno zaključila Lidija Salamon, je predsednik sekcije za šport Zdenko Babič izročil priznanje rekreativki leta 2018 Esteri Finžgar. Predsednik društva je čestital vsem prisotnim ženskam ob njihovem prazniku in jim v znak pozornosti, dnevu žena, izročil majhno darilce.

Predavanje o srčno-žilnih tveganjih

želijo, in opolnomočenost slehernega je naš cilj. Beseda opolnomočenost je težko razumljiva in je proces, ki omogoča posamezniku, da poveča svoj nadzor nad lastnim življenjem.

Naše dejavnosti v številkah. V strokovnih predavanjih je sodelovalo 633 oseb, v šoli zdravega življenja 67 oseb in v učnih delavnicah 172 oseb. V različnih športnih aktivnostih so bili člani vključeni 2444-krat in tega smo posebej veseli. Ob koncu leta se športni rekreativci zberejo na prijateljskem turnirju v pikadu, kegljanju in namiznem tenisu, zmagovalcem pa ob tem podelimo pokale. Veliko časa namenjamo tudi preventivi. Na vseh pomembnih srečanjih, dogodkih in organizacijah je komisija za preventivo pod vodstvom podpredsednice Majde Navršnik opravila 1700 meritev krvnega sladkorja in 166 meritev krvnega tlaka. Številni izleti in okrevanja. Lani smo organizirali precej izletov v bližnjo okolico in po Sloveniji, znali smo se tudi poveseliti in za kratek čas smo pozabili na bolezen. Leta 2018 smo organizirali štiri okrevanja, vendar si veliko članov tega žal ne more privoščiti. Razmisliti moramo, kako bomo močneje posegli na socialno področje in ponudili pomoč. Opravili smo pomembno delo in zahvala gre prizadevnim posameznikom.

Nezadovoljstvo nad delitvijo sredstev FIHO. Predsednik društva je izpostavil tudi odnos med zvezo in društvom ter splo42 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Mirko Topolovec

n Društvo diabetikov Ajdovščina in Vipava

Dobra volja je pol zdravja Kar nekaj časa je minilo, odkar se iz društva sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave nismo oglasili za javnost. Seveda pa to ne pomeni, da člani društva nismo aktivni. Nasprotno! Znamo ceniti življenje in prijateljstvo. Družimo se, kadar le moremo.

Poleg športnih aktivnosti, predavanj in vsega, kar diabetik potrebuje za zdravje, nas osrečujejo tudi enodnevni obiski naših, slovenskih toplic. Predvsem pa je za nas najlepše, ko se večkrat odpeljemo v Portorož. V kristalno čistih bazenih hotela Bernardin se razvajamo, telovadimo in uživamo v medsebojnem prijateljstvu, ki nas veže že dolga leta in nas povezuje kot dobre sorodnike. Po nekaj urah kopanja nas nadvse prisrčno, kot bi se šlo za ohcet, pogostijo v restavraciji Taverna le nekaj deset metrov stran od kopališča. Go-

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Zbor članov društva Da čas hitro teče in da je leto naokrog, smo ugotovili 30. marca v motelu Čarda, kjer smo imeli redni letni zbor članov, katerega se je udeležilo kar lepo število naših članov in gostov. Posebej veseli smo bili prisotnosti strokovnega osebja diabetične ambulante bolnišnice Murska Sobota in centra za krepitev zdravja, predstavnice zveze diabetikov Slovenije, društev Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, društva ledvičnih bolnikov Pomurja ter društva slepih in slabovidnih. Pogrešali pa smo predstavnike političnega življenja, ki si za nas pač ne morejo vzeti nekaj časa.

vo pridnih rok naših članic ‒ kreativne delavnice, nato pa sta sledila kosilo in družabno srečanje.

Svetovni dan ledvičnih bolnikov Kot že nekaj let smo tudi letos v skupni akciji društev sladkornih in ledvičnih bolnikov postavili informacijsko točko v trgovskem centru BTC Murska Sobota. Prostovoljci društev in zdravstveni delavci smo mimoidočim brezplačno merili krvni sladkor in tlak, delili brošure ter jih ozaveščali o posledicah in pomenu bolezni.

Svetovni dan zdravja 7. aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, zavod za zdravstveno varstvo občanov organizira vsakoletni shod v počastitev tega dneva. Letošnji shod je potekal v prijetnem, toplem nedeljskem popoldnevu na otoku ljubezni Ižakovci. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. Pripravljeni so bili zanimiv kulturni program, predstavitve pomurskih društev ter meritve krvnega sladkorja in tlaka. Tega shoda se je udeležilo tudi nekaj članov našega društva. Skupaj z zdravstvenimi delavci smo udeležencem na njihovo željo merili krvni sladkor in jim delili razne brošurice ter jih ozaveščali o pomenu in posledicah te zahrbtne bolezni. V veselje nam je bilo, da smo bili najbolj oblegana stojnica. Ob koncu shoda smo se razgibali pod vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj. Domov smo se vračali polni lepih vtisov in dobre volje ter z željo, da imamo čim več takih shodov.

Začeli smo z našim pevskim zborom Cukrčki, nato pa je sledilo zanimivo predavanje diabetologinje Nataše Pitz, dr. med., na temo Novosti v diabetologiji. Sledilo je poročilo predsednice, ki ga je podal podpredsednik, ker je bila predsednica zaradi bolezni odsotna. Podpredsednik je najprej seznanil navzoče od delovanju našega društva, ki deluje v pozitivni smeri, tudi v najtežjih časih, saj smo bogat načrt, ki smo si ga zadali, v celoti izpolnili. Nato je predstavil še zelo bogat program za letošnje leto. Vsi prisotni, še posebej naši gosti, so bili navdušeni in zadovoljni z delom našega društva in so nam za letošnje leto zaželeli uspešno delovanje. Ob koncu zbora so si ogledali razsta- Utrink zi letošnjega srečanja ob svetovnem dnevu zdravja

Marija in Andrej Barber

gih načrtov. Vsekakor se utrujeni in zadovoljni vračamo proti Vipavski dolini, mimo kraških gmajn in borovcev, ki objemajo obe strani avtoceste. Nehote ti misli prevzame kakšen Kosovelov stih. Potem pa se že kar na avtobusu dogovarjamo za naslednji obisk Portoroža. Kako malo je potrebno, da se osrečimo! Le dobra volja in želja po druženju.

stoljubje znajo izraziti vsi, od šefa pa do kuharja. Ob vsakem obisku smo prijetno presenečeni.

Vsem bližnjim društvom bi priporočila, da vsaj enkrat gredo tja na kopanje in si sami naberejo vtise, predvsem pa zaradi krajše poti vožnja z avtobusom ni utrujajoča. Po kosilu se sprehodimo do Pirana, če dovoljuje vreme in če nimamo dru-

Skupščina društva, ki smo jo imeli za pusta in se je je udeležilo 60 članov, je potekala zelo resno, vendar s pridihom dobre volje. Na koncu uradnega dela smo se še dolgo veselili skupnega srečanja v prijateljskem vzdušju.

Občni zbor smo imeli za pusta.

Sonja Groznik Sladkorna bolezen MAJ 2019

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Z novimi aktivnostmi v pomladne dni Letos smo nabrali že precej lepih pohodnih spominov, kar je motivacija za nove uspehe in za nabiranje novih pohodniških kilometrov. V društvu pa smo poleg dobrih izletniško-rekreativnih točk organizirali tudi zanimivo predavanje, meritve in učno delavnico.

Lundra, dr. med. spec. dermatovenerologa. Zbor članov smo nadaljevali z izvolitvijo organov zbora, poročili društva za lansko leto, programom dela društva za letošnje leto, finančnim načrtom za leto 2019, potrditvijo in sprejemom poročil in načrtov za društvo, volitvami v organe društva in razpravo.

Pred začetkom srečanja je predstavnik podjetja Wörwag izvajal meritve na nogah diabetikov. Predstavnica podjetja Zaloker&Zaloker je zainteresiranim merila sladkor v krvi. Po predavanju in formalnem delu srečanja so bili člani povabljeni še na pogostitev v restavraciji hotela. Ponovno smo se zbrali v velikem številu in imeli smo se lepo.

Mateja Dajčman

»Pomladni« pohod v času koledarske zime Na drugi pohod v februarju nas je dvanajst člankov krenilo iz Petelinje v Petelinjek. S tremi avtomobili smo se odpeljali do Petelinjeka. Prijazen domačin nam je dovolil parkirati pred hišo in odkorakali smo na za večino novo pot.

Po nekaj sto metrih smo prišli v gozd, se po gozdni poti vzpeli na za ta dan najvišjo točko – del vasi Petelinjek, ki ima kar tri dele. Z vrha je bil lep razgled po bližnji okolici, mi pa smo nadaljevali pot po gozdu. Enega dela poti tudi jaz nisem še nikoli prehodila, točno pa sem vedela, kam bomo prišli. In imela sem prav: prišli smo do domačije, kjer pa smo doživeli pravo presenečenje. V ograji so bili mladi pujski s starši; bili so nekaj posebnega, ker so bili nakodrani. Pot smo nadaljevali mimo Sel pri Ratežu proti Dolenji vasi in do Žihovega sela. Pred Žihovim selom smo si privoščili krajši počitek za pijačo in poglede na cvetoče vrtičke zvončkov.

Med potjo smo obujali spomine na lanski februar, ki nas je v prav teh datumih obdaril z ogromno količino snega. V vasi Žihovo selo smo zavili na levo in se po krožni poti v dobrih dveh urah vrnili na izhodišče. Vsem je bila pot všeč, ker ni bila naporna, na določenih točkah z lepimi razgledi in že tudi s pomladnim cvetjem.

Fanika Vovk

Zbor članov Marca smo se v Hotelu Šport na Otočcu zbrali vabljeni člani društva, kjer smo zbor članov začeli s pozdravom predsednika društva in predavanjem na temo Najpogostejše kožne in nohtne spremembe pri diabetikih predavatelja prof. dr. Tomaža

Izvajanje meritev na nogah

Pod Gorjance in na Vinji vrh V mesecu marcu smo se pohodniki sprehajali na dveh pohodih. Na prvega smo se odpeljali v Gabrje od koder nas je Marija Križan vodila po poti njene mladosti v Ještevce in Gabrsko goro. V tem letnem času se vinogradniška opravila v polnem teku in tudi tega dne je bilo tako. Lep sončen dan je v vinograde zvabil vinogradnike nas pa na pohod. Tako za ene kot za druge je bil dan prijetno izkoriščen.

Za drugi pohod smo se odpeljali na Vinji vrh. Tudi Vinji vrh je vinogradniško pobočje »posejano« z vinogradi in zidanicami.

Tu pa tam se še najde tudi kak primerek zidanice iz prve polovice prejšnjega stoletja.

Ker je bil vzpon na vrh za vse prezahteven smo se razdelili v dve skupini, ena se je povzpela do cerkve Sv. Janeza, drugi pa smo na pol poti zavili desno po pobočju. Prav vsem pa je segel pogled na Šentjernejsko dolino, Belo cerkev, zasnežene Gorjance in Gače.

Zvone Turk in Fanika Vovk

Učna delavnica – pletenice za diabetike Aprila smo v Medgeneracijskem središču Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto izvedli kuharsko delavnico – Pletenice za diabetike, katero je izvedla članica Marija Bizovičar. Vsak udeleženec je sam spekel pletenico.

Lahkih nog iz Petelinja v Petelinjek 44 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Mateja Dajčman

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društva diabetikov Posavje ‒ Brežice

Občni zbor

bolnišnico Brežice, ni pa se pozabilo niti na kulturo. Že drugo leto zaporedoma so si lahko člani ogledali komedijo izpod peresa člana društva, Rudija Mlinarja Matildi vstop prepovedan.

Pohvala za izvrstno organizacijo. Predsednica je še pose-

V soboto, 17. marca, je v prostorih restavracije Štefanič v Brežicah potekal občni zbor posavskih diabetikov, enega največjih tovrstnih društev v državi, ki se ga je udeležilo 125 članov društva iz Sevnice, Krškega in Brežic. Uvodne minute so nam popestrili člani ansambla Trta iz Krške vasi, ki so poskrbeli, da se je naše druženje začelo nadvse veselo. Občni zbor je povezovala Viktorija Maksl, diplomirana medicinska sestra.

Branka Jenžur nas je seznanila o pomenu gibanja pod naslovom Tisoč gibov, ki ga že izvajajo skupine diabetikov. Najbolj aktivni so v Krškem, kjer je ustanovljenih že dvanajst skupin, ki se vsako jutro zbe- Z občnega zbora društva rejo na vajah iz programa Šola zdravja. Sledilo je strokovno predavanje o inkontinenci, ki sta ga odlično opravili medicinski sestri Blanka Kacin in Branka Jordanovski.

Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Anton Vodušek, je sledilo poročilo predsednice društva Darje Mandžuka.

Glavna ugotovitev iz obsežnega in skrbno pripravljenega poročila je bila, da je društvo delalo uspešno. Aktivnost društva je zelo razvejena in pestra. V vseh krajih delujejo pohodne skupine, različna izobraževanja potekajo skozi vse leto, dobro je sodelovanje z osnovnimi šolami, člani obiskujejo starejše in onemogle člane društva, zabeleženih je 2460 prostovoljnih ur, še vsaj enkrat toliko je bilo ur, ki niso nikjer zabeležene; člani so se udeležili več izletov, poskrbljeno je bilo za letovanje članov, kar nekaj članov je izkoristilo ugodnost, ki jo nudi društvo, za pedikuro, dobro je bilo sodelovanje z zdravstvenimi zavodi in

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Izobraževanje in rekreacija Februarja smo imeli organizirano predavanje medicinske sestre Jane Potočnik, ki nam je predavala o ranah in kako jih oskrbujemo. Obravnavali smo osnove prve pomoči pri krvavitvah, zlomih, zvinih in drugih poškodbah.

Z zanimanjem smo si tudi ogledali prikaz oskrbe ran. Tudi v obvezovanju smo se preizkusili. Ura in pol druženja je hitro minila. Do imobilizacije zlomov in zvinov nismo prišli, zato smo se domenili, da srečanje nadaljujemo kdaj drugič.

bej ponosna na odlično izpeljano republiško proslavo ob dnevu sladkorne bolezni, ki je bila lani zaupana našemu društvu.

Ob tem se je še enkrat zahvalila vsem, ki so prispevali svoj delež, posebej je izpostavila našega glavnega sponzorja Elmont Krško in njegovega direktorja Ivana Čolaka. Sledila so poročila blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije; vsa so bila soglasno sprejeta.

Letošnji načrti. Osnutek programa je predstavila predsednica društva; v njem pa je zajeto vse tisto, kar je bilo uresničeno že v prejšnjih programih. Tudi tokrat so aktivnosti razdeljene tako, da najde v programu društva za leto 2019 vsak član nekaj tistega, kar ga zanima. Poudarila pa je, da smo za dobro delo društva odgovorni in zaslužni vsi člani. Znanje o bolezni nam odstira pot, na kateri si lahko kljub bolezni naredimo življenje lepo. Sledilo je prijetno druženje.

Rudi Mlinar

10 članic – 9 let vadbe Vsako sredo imamo v Zdravstvenem domu na Ravnah na Koroškem telovadbo. Vodi jo medicinska sestra Berta Jež. Telovadbe se redno udeležuje 10 članic društva.

Skupaj telovadimo že 9 let.

Dragomira Cizerl

Prikaz oskrbe ran Sladkorna bolezen MAJ 2019

45

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ptuj

gajnika, predsednice nadzornega odbora in razprava po poročilih. Po poročilu verifikacijske komisije, ki je ugotovila sklepčnost članov občnega zbora, smo z dvigom rok potrdili vsa poročila in ugotovili, da smo leto 2018 uspešno zaključili in opravili zastavljene cilje.

Občni zbor Marca smo se člani Društva diabetikov Ptuj – Ormož zbrali na 45. rednem letnem občnem zboru. Od 425 članov nas je bilo prisotnih 140. Pozdravila nas je predsednica Sonja Korošak. Ob tem se je zahvalila gostom, županji Ptuja Nuški Gajšek, svetnici Metki Petek Uhan, medicinskemu osebju iz ptujske in hajdinske ambulante ter predsednici Društva diabetikov Lenart, da so se nam pridružili.

Predsednica je predlagala dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. Spomnili smo se preminulih članov v preteklem letu in z enominutnim molkom počastili njihov spomin. Pred začetkom občnega zbora, ki je bil volilnega značaja, so za dobro voljo poskrbele pevke Kulturnega društva Jezero iz Ptuja. Nadaljevali smo s predavanjem internistke Tončke Trop, dr. med., z naslovom Zapleti pri sladkorni bolezni ‒ srčna in možganska kap.

Dnevni red kot običajno. Z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga je uspešno vodil Drago Plečko, smo nadaljevali z ustaljenim dnevnim redom.

Sledila so poročila predsednice, bla-

Letošnje leto. Občni zbor smo nadaljevali s sprejemom zaključnega računa za leto 2018, programom dela za leto 2019, finančnim načrtom za leto 2019 in točko razno. Za letošnje delovanje društvo pričakujemo več denarja od FIHO, donacij občin, predvsem velikih, tudi od mestne občine Ptuj.

45. redni letni občni zbor

n Društvo diabetikov Litija in Šmartno

Po dolini Glinščice Z avtobusom smo se zapeljali čez mejo v Italijo v vasico Jezero, kjer smo si na razgledni točki lahko v globini pod nami ogledali celotno krožno pot. Pot smo nadaljevali do doline in si v prijetni kavarni v Boljuncu privoščili kratek postanek.

Nadaljevali smo pot do Zabrežec, Hrvatov po južni strani, nadaljevali pot št. 6 po nekdanji železniški progi Trst‒Kozina‒Hrpelje, ki je zdaj namenjena pohodnikom in kolesarjem. Pot je obdana s strmimi stenami, ki so primerne za plezalce. Med potjo so nas pozdravili kozorogi, lepo ohranjeni tuneli, spremljal nas je čudovit pogled na kanjon, na nasprotni strani pa je pogled lepšala čudovita stara cerkev svete Marije na Pečah.

S pohodom smo nadaljevali do Drage, se spustili po strmi in kamniti poti v vas Botač, prečkali mejo in se vrnili v Slovenijo, kjer smo nadaljevali pohod po severni stra46 Sladkorna bolezen MAJ 2019

Nato so besedo dobili gostje. Županja je pohvalila naše delo v minulem letu, za kar smo porabili skupaj 1928 prostovoljnih ur, svetnica pa je poskrbela, da smo se malo razmigali. Sledila je razrešnica vsem članom odborov in komisij. Volitve, ki so bile javne, so prinesle nekaterim nove mandate, drugim že utečeno delo. Dobro delo in požrtvovalnost v društvu je prineslo novi štiriletni mandat predsednici Sonji Korošak, tajnici Idi Fric in blagajniku Dragu Plečku. Za podpredsednico je bila izvoljena Ljuba Zavec. Udeleženci zbora smo se zahvalili vsem za dosedanji trud, še posebej predsednici in tajnici, ki ju je Zveza društev diabetikov Slovenije nagradila z bronastima plaketama.

Pohod po dolini Glinščice

Sonja Korošak

ni nad kanjonom Glinščice. Na poti smo si ogledali 40 metrov globok slap Supet, videli stari rimski vodovod in počasi zaključili naš pohod v Boljuncu, kjer nas je čakal avtobus.

Prijetno utrujene in seveda tudi lačne nas je avtobus odpeljal do Belskega v okrepčevalnico Prepih, kjer nas je pričakala ga.

Ani, ki nam je postregla z dobro hrano in pijačo. Pohoda se je udeležilo 30 članov, pripravil in vodil ga je Lojze Hauptman. Hvala za dobro pripravljen izlet, ki nam bo dolgo ostal v spominu.

Rudolfa Pogačar

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Tolmin

Redni letni občni zbor V prijetnem pomladnem popoldnevu je Društvo diabetikov Tolmin 15. marca za člane priredilo redni letni in izredni volilni občni zbor v okrepčevalnici Tolminska korita.

Dogodek se je pričel uspešno, saj smo se množično odzvali povabilu, društvu pa se je pridružilo tudi nekaj novih članov. Ko smo se zbrali v predvidenem številu, nas Vsi zbrani na rednem občnem zboru je vse zbrane pozdravil predsednik društva Aleš Jurman, ki se je zahvalil za visoko udeležbo. Po po- Naši letošnji načrti. V prijetnem vzdušju je predsednik druzdravnem nagovoru predsednika so sledila poročila predsed- štva nadaljeval s predstavitvijo predvidenega programa aktivnika, blagajnika, nadzornega odbora in disciplinske komisije nosti za tekoče leto in navzoče povabil k njegovemu sooblikoo delu društva v letu 2018. Na dosežene rezultate smo lahko vanju. Člani izvršnega odbora smo dobili veliko zanimivih predkljub občasnim težavam zadovoljni. Nato je na dnevnem redu logov za izboljšanje programa, katere že upoštevamo pri oblisledila sprememba v izvršnem odboru za mesto tajnika. Za opra- kovanju programa za obdobje od aprila do junija 2019. Po vljanje te funkcije se je prostovoljno ponudila Jelka Benedej- uspešnem uradnem delu je sledila večerja ob odlični postrežčič. Njeno odločitev smo vsi navzoči podprli, člani izvršnega bi osebja okrepčevalnice Tolminska korita. Ob njej smo si člaodbora pa smo ji zaželeli dobrodošlico in veliko uspeha. Taj- ni izmenjali mnenja in zamisli za izboljšanje delovanja in preniku z zaključenim mandatom Dariju Strgarju, ki se dogodka poznavnosti društva ter se med sabo povezali. žal ni mogel udeležiti, pa smo izrazili spoštovanje in se mu zaMateja Kenda, hvalili za dolgoletno sodelovanje in vestno delo. foto: Branko Humar

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Novim ciljem naproti Društvo diabetikov Zagorje ob Savi je po mili zimi stopilo novim izzivom in nalogam naproti.

Marca smo se udeležili občnega zbora, ki je potekal v gostišču Kum. Udeležilo se ga je lepo število članov s predstavniki

Izlet ob dnevu žena

društev diabetikov iz sosednjih občin. Po izčrpnem poročilu našega predsednika sta sledila pogostitev in druženje. Razveselili pa smo se tudi obiska predsednika državnega sveta Alojza Kovšca z našim županom Matjažem Švaganom na čelu. Pohvalila sta naše delo, česar smo bili zelo veseli.

Ob dnevu žena in materinskem dnevu hkrati smo se udeležili ogleda Gasilskega muzeja v Kandršah. Bilo je zanimivo in vredno ogleda. Sledil je ogled podjetja Strip’s, kjer nas je njihov strokovni sodelavec popeljal skozi proizvodnjo in predstavil njihovo delo, razvoj in izdelavo elektronskih rešitev po meri. Ob vrnitvi domov pa smo se ustavili v gostišču Vidrgar, kjer smo se po kosilu družili, izmenjali mnenja in nasvete, trdno odločeni, da nadaljujemo začrtano pot.

Marinka Hribar Sladkorna bolezen MAJ 2019

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsak prvi in zadnji četrtek v mes. meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipavi

ob sredah sobota, 25. maj torek, 11. junij petek, 21. junij

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini zbirajo prijave zbirajo prijave ob 15.00, Vrhpolje

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525 Sonja Groznik, 041 900 952 Mirjam Mislej, 040 886 533 Sonja Groznik, 041 900 952; Mirjam Mislej, 040 886 533

vodena terapevtska telovadba v bazenu športno srečanje diabetikov v Kopru meddruštveno srečanje diabetikov Tolmina in Postojne piknik in športne aktivnosti

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu od 2. do 9. junija

pohod po okolici Cerknice edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna

ob 14.00, pri gostišču Šega zbirajo prijave

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva ob 7.00, avtobusna postaja Domžale od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 7.00, avtobusna postaja Domžale zbirajo prijave

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom Slovenj Gradec od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd ob 16.00, športna dvorana Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Metoda Herman, 040 852 704 Milena Dobnik, Ervin Kodrun, 040 562 472 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sobota, 25. maj sreda, 5. junij sobota, 8. junij sobota, 15. junij

uradne ure športno srečanje diabetikov v Kopru meritve krvnega sladkorja izlet, zbirajo prijave Merčunov pohod (organizira DD Tržič)

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob četrtkih ob sredah vsak petek

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, pritiska kolesarjenje

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu vsak prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak prvi torek v mesecu

laični svetovalec informacije po telefonu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Leopold Majes, 041 317 545 društveni telefon, 081 611 340 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija junija ob torkih junija ob sredah maj sobota, 8. junij

telovadba nordijska hoja pohod z Erminom izlet v neznano

ob 16.30, mala telovadnica ob 16.00, pred Domom upokojencev Idrija zbirajo prijave zbirajo prijave

Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424 Vlasta Primožič, 040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, Krajevna skupnost Sava od 17.00 do 19.00, Krajevna skupnost Sava od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 9.00, v Mojstrani zbirajo prijave od 16.30 do 17.30, v društvu upokojencev ob 9.00, v Komendi zbirajo prijave ob 7.00, Dom pod Storžičem ob 8.00, v Jasni ob 8.00, v Škofji Loki

Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939 Sonja Ravnik, 031 880 992 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961

od 7.30, v Kršmančevem parku po dogovoru

Jože Kalan Savica Juntez, 041 285 341

zbirajo prijave ob 8.30, v društveni pisarni zbirajo prijave zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna zbirajo prijave ob 8.30, v društveni pisarni zbirajo prijave

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 dipl. med. s. Veronika Budna Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 dipl. med. s. Veronika Budna Katarina Ž. Arčon, 041 653 517

od 18.00 do 19.00, AMTK Koper obvestilo bo poslano naknadno Bonifika Koper, obvezne prijave prijavljeni, ob 8.00, avtobusna postaja Lucija prijavljeni, ob 8.00, avtobusna postaja Lucija zbirajo prijave

Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ul. 8, I. nad., soba 6, Kranj ob 8.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470

ob 8.30, Diabetični center Kranj ob 7.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 ob 8.15, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 470, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470, 031 485 490

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih sobota, 18. maj sobota, 25. maj torek, 28. maj sobota, 1. junij od 2. do 9.junija sobota, 15. junij sobota, 22. junij sobota, 29. junij julija in avgusta

merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola uradne ure balinanje meddruštveni pohod slap Peričnik športno srečanje diabetikov v Kopru meritve krvnega sladkorja in holesterola meddruštveni pohod v Komendi (organizira DD Kamnik) edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna Merčunov pohod (organizira DD Tržič) pohod ob Jasni meddruštveni pohod (organizira DD Škofja Loka) ni uradnih ur, pisarna društva bo zaprta

Društvo diabetikov Kamnik vsako jutro torek, 14. maj sobota, 18. maj torek, 21. maj sobota, 25. maj sobota, 1. junij torek, 11. junij sobota, 15. junij torek, 18. junij sobota, 29. junij

telovadba delavnica s centrom za krepitev zdravja meddruštveni pohod slap Peričnik, Mojstrana (organizira DD Jesenice) meritve krvnega sladkorja in pritiska športno srečanje diabetikov v Kopru meddruštveni pohod v Komendi predavanje o tehnikah sproščanja CKZ Merčunov pohod (organizira DD Tržič) meritve krvnega sladkorja in pritiska meddruštveni pohod (organizira DD Škofja Loka)

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu maja sobota, 25. maj od 9. do 16. junija od 23. do 30. junija od 5. do 6. junija

uradne ure pohod Koper, zdravo mesto merjenje krvnega sladkorja športno srečanje diabetikov v Kopru edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini ogled opere Aida v Veroni

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih od 15. do 20. maja sobota, 18. maj sobota, 25. maj sobota, 1. junij sobota, 8. junij

48 Sladkorna bolezen MAJ 2019

uradne ure edukativno zdravstveno okrevanje v Zdravilišču Radenci, hotel Izvir meddruštveni pohod: slap Peričnik, Mojstrana (organizira DD Jesenice) športno srečanje diabetikov v Kopru meddruštveni pohod v Komendi (organizira DD Kamnik) družabno srečanje članov DD Kranj z delavnico (Z inzulinskimi pripravki do urjene sladkorne bolezni) in z meritvami krvnega sladkorja (Sonja Mušič, dipl. med. s.)

ob 10.00, delavnica ob 11.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju društvena pisarna, 031 485 470

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

sobota, 15. junij sobota, 29. junij

Merčunov pohod (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod (organizira DD Škofja Loka) julija in avgusta ni uradnih ur, pisarna društva bo zaprta

ob 8.00, Dom pod Storžičem / ob 8.30, Lom ob 8.15, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 470, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 470, 031 485 490

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Nikova 9 od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 5.30, avtobusna postaja Lenart zbirajo prijave ob 9.00, Trgovina Klasek ob 9.00, Trgovina Klasek

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.00, pisarna društva ob 15.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046 Zsuzsi Kepe, 031 345 046 Zsuzsi Kepe, 031 345 046

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva avtobusna postaja Ljutomer, zbirajo prijave ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer zbirajo prijave ob 8.00, avtobusna postaja

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 16.00, na Glavnem trgu v Ljutomeru

Bojana Meznarič, 041 859 313

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ob sredah sobota, 25. maj od 2. do 9. junija ponedeljek, 3. junij ponedeljek, 1. julij

uradne ure merjenje krvnega sladkorja športno srečanje diabetikov v Kopru edukativno zdravstveno okrevanje v Vilah Strunjan, Terme Krka pohod po okolici Lenarta pohod s piknikom

Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih torek, 14. maj torek, 11. junij

uradne ure predavanje predavanje

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob četrtkih

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba

Društvo diabetikov Ljutomer vsako prvo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu sobota, 25. maj v prvi polovici junija v drugi polovici junija sobota, 6. julij v prvi dekadi julija

uradne ure, meritve sladkorja v krvi, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami sladkorja v krvi športno srečanje diabetikov v Kopru rekreativno plavanje v Termah Banovci edukativno zdravstveno okrevanje v Dobrni, trajanje 7 dni srečanje pomurskih društev diabetikov v Murski Soboti praznovanje občinskega praznika s tradicionalno prireditvijo Občina na prostem

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. vsak torek ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob sredah ob petkih od 16. do 23. maja petek, 17. maj petek, 24. maj sobota, 25. maj torek, 4. junij petek, 7. junij od 13. do 20. junija sobota, 22. junij sobota, 29. junij

razne športne dejavnosti in obvestila na oglasni deski društva in na spletni strani: www.diabetiki-mb.si plavanje in savna v Fontani 4 ure, s člansko izkaznico ceneje brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor brezplačne meritve sladkorja v krvi ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor rusko kegljanje od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 pikado in namizni tenis vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 šola zdravega življenja obvezna prijava kolesarjenje obvezna prijava uradne ure v pisarni Slovenska Bistrica od 9.00 do 11.00, v prostorih Občine Slovenska Bistrica športno srečanje diabetikov v Kopru obvezna prijava učna delavnica, predavanje obvezna prijava kolesarjenje obvezna prijava edukativno zdravstveno okrevanje na morju (Vodice) obvezna prijava izlet, druženje in rekreacija obvezna prijava uradne ure in laično svetovanje v pisarni Slovenska Bistrica od 9.00 do 11.00, v prostorih Občine Slovenska Bistrica

Terme Fontana Trgovina Medika Zdenko Babič, 040 351 919 Trgovina Diafit Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne zbirajo prijave zbirajo prijave obvestijo naknadno zbirajo prijave

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233 pisarna, 02 82 20 233

Društvo diabetikov Mežiške doline vsak ponedeljek vsak torek vsak torek vsako sredo vsako sredo od 24. do 25. maja od 16. do 23. junija junija julija

pohod v okolici Leš in Prevalj pohod v okolici Mežice pohod v okolici Raven pohod v okolici Črne učne delavnice športno srečanje diabetikov v Kopru edukativno zdravstveno okrevanje v Lendavi srečanje državnikov pri Najevski lipi, meritve krvnega sladkorja piknik pri Kajžerju

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih od aprila naprej ob torkih vsak drugi in zadnji torek vsak drugi torek v mesecu vsako prvo sredo v mesecu ob sredah ob četrtkih od aprila naprej sobota, 25. maj junija

balinanje od 8.30 do 10.00, pri Društvu upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, Tomšičeva ulica 15, MS (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 uradne ure in meritve krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, Tomšičeva ulica 15, MS (dijaški dom) Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva ulica 15, MS (dijaški dom) Jožica, 041 953 874; Anica, 064 110 820 sestanek društva, predavanje ali delavnica in meritve KS ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska ulica 5, MS Jožica Gibčar, 041 953 874 igranje šaha od 8.30 do 10.00, Tomšičeva ulica 15, MS (dijaški dom) Marija Barber, 031 511 816 nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/ športno srečanje diabetikov v Kopru zbirajo prijave Helena Copot, 041 343 630 edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna zbirajo prijave Danijela Santl Pintarič, 031 526 710

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do četrtka ob sredah vsako drugo sredo v mesecu sreda, 22. maj

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte (najprej plačilo, nato prejmete karte) uradne ure nekajurni pohod v okolici Novega mesta pohod: Birčna vas–Ljuben

sobota, 25. maj

24. športno srečanje diabetikov v Kopru

člani jih lahko uporabljajo od ponedeljka do četrtka celo leto tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 do 15. 12. 2019 v Termah Krka: Dolenjske toplice, Šmarješke toplice od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto tajništvo, 064 160 300 ob 13.30, Osnovna šola Grm, zbirajo prijave Frani Vovk, 040 390 466; tajništvo, 064 160 300 ob 13.00, železniška postaja Kandija Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 7.30 (še ni potrjeno), Novo mesto Vinko Križmančič, 041 679 838,; Danijela Vidmar, (člani prejmejo vabila po pošti) 051 248 229; tajništvo, 064 160 300

Sladkorna bolezen MAJ 2019

49

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

sreda, 5. junij

pohod: Krašnji vrh

ob 13.30, Osnovna šola Grm

sreda, 19. junij (še ni potrjeno)

športno-rekreativno srečanje društva in piknik

popoldanske ure, obvestijo naknadno

Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229; tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred Zdravstvenim domom Postojna zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave

Ivica Bergoč, 051 233 510 pod vodstvom profesorja D. Bajca pisarna društva pisarna društva Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 pisarna društva

zbirajo prijave zbirajo prijave

pisarna društva pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 prijavite se v pisarni društva ob sredah prijavnice dobite po pošti

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, Nova oprema Slovenj Gradec ob 16.00, kegljišče Tuš zbirajo prijave, avtobusna postaja Slovenj Gradec

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva zbirajo prijave zbirajo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva Stantetova 16 ob 18.00, Ribiška koča Velenje ob 5.30, izpred Avtobusnega postaje Velenje zbirajo prijave ob 9.00, Avtobusna postaja Velenje

Marjan Skaza, 040 128 081 Franc Simončič, 041 776 212 Romana Praprotnik, 041 745 588 Zlatko Praprotnik, 041 745 588 Marjan Skaza, 040 128 081

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih sobota, 25. maj od 26. maja do 2. junija sobota, 15. junij junija junija od 9. julija do 26. avgusta

uradne ure v novih prostorih društva od 15. aprila naprej telovadba pohod po okolici Postojne športno srečanje diabetikov v Kopru edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna Merčunov pohod (organizira DD Tržič) druženje društev diabetikov iz Postojne, Vipave in Tolmina na Krasu (Štanjel, Goče ...) medobčinsko balinanje ni uradnih ur, pisarna društva bo zaprta

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu vsak prvi četrtek v mesecu sobota, 25. maj od 2. do 9. junija od 23. julija do 20. avgusta

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu druženje in delavnica – Kana, d. o. o., Žalec edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu ni uradnih ur, pisarna društva bo zaprta

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih od 15. do 22. junija

kegljanje pohodi kegljanje edukativno zdravstveno okrevanje na Korčuli

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah četrtek, 16. maj sobota, 25. maj četrtek, 13. junij sobota, 15. junij četrtek, 20. junij četrtek, 27. junij četrtek, 11. julij julija

uradne ure in meritve krvnega sladkorja kopanje v Laškem športno srečanje diabetikov v Kopru kopanje v Dolenjskih Toplicah balinanje in druženje z Društvom diabetikov Zagorje pohod po dogovoru pohod po dogovoru ekskurzija v Bohinj kopanje v Malinski na Krku (po dogovoru)

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih sobota, 25. maj 2019 od 2. do 9. junija sobota, 15. junij 2019

tedenski pohod okoli jezera v Velenju 24. Športno rekreativno srečanje DDS v Kopru Okrevanje v Termah 3000 Vinska Gora–Šentilj–Velenje

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Naslov: ...................................................................................................................................................

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

#

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

POKRAJINA, POLNA STRMIN IN HRIBOV KRPANOV NASPROTNIK V DVOBOJU

POSKOČEN, UŽIVAŠKI ČLOVEK

SVETLA ZVEZDA DRUŽINA V GODAL ŠKORPIJONU

LIFT

ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI

3

EKVATOR

IZDAJATELJ NPR. KNJIG

9 NAŠ IGRALEC (Tone)

OGOREK, ISKRA

1

POGOSTA KONČNICA NPR. UBOGLJ ...

ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI

TEBE ŠVICARSKI SLIKAR (iz: EGERIA) PREBIVALKA NAŠEGA KRAJA, ZNANEGA PO ŽIVEM SREBRU

ZRAČNA PLOVILA

MADŽARSKO VINO

DEL KORANA (iz črk: BERE)

RIBONUKLEINSKA KISLINA

JOHN OSBORNE

SIDRO, KOTVA (iz črk: KAREN)

Sestavil Jože Petelin

KRIŽ PRI KARTAH

KMEČKO ORODJE

GRŠKA ČRKA ANTON (ljubkovalno)

PREROK IZ SVETEGA PISMA

5

TREBUŠNA VODENICA DAN V TEDNU

6 UKREP ZOPER DOLŽNIKA

OBLAZINJENO LEŽIŠČE

10

DRUGO IME ZA STONOGE

7

11

IGRALEC (Volodja) BOLGARSKO VINO

MITOLOŠKI GRŠKI LETALEC

ITALIJANSKA RTV

2 PTIČ Z OSTRIM KLJUNOM

FRANCOSKI PLEMIČ ŠTEFAN IVANC

MEDMET TARNANJA

KOS ZIMSKE GARDEROBE

ALUMINIJ

SLIKAR ŠUBIC NARAVNA PIJAČA

8

LUKA PRI OSAKI (iz: KASIA)

#

ČASOPISNO PODJETJE

Kupon za nagradno križanko št. 128 (maj 2019) Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

RAJKO RANFL RIJEKA

Ime in priimek: .........................................................................................................................

ŠTEVILO GLASOV ZA SKLEPČNOST

Ulica: ......................................................................................................................................

4 BORILNI ŠPORT

PESNICA NEGRI

DELAVEC NA ŽELEZNICI MESTO NA SICILIJI

KRAJ V BLIŽINI CERKNICE

DEL OBRAZA

ANTON NANUT MISLEČI DUH

Kraj in poštna številka: ...............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 128 bo podarilo podjetja Medis-M d.o.o., Maribor. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 12. junija 2019 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: PREPROST IN NAPREDEN. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

Sladkorna bolezen MAJ 2019

51