Revija Sladkorna bolezen st.121

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 121•December 2017 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

OSREDNJA TEMA:

Poročila o svetovnem dnevu sladkorne bolezni GENERALNI SPONZOR ZDDS

N Novo ovo Sistem Accu-Chek® Guide

Enostaven: z osvetljeno odprtino za testni listič za merjenje v temi Pameten:

s tipko za higieničen izmet testnega lističa

Premišljen: novi vsebnik za testne lističe z zaščito pred raztresanjem testnih lističev

VIDEONAVODILA na www.youtube.com/AccuChekSlovenia

Več o sistemu Accu-Chek Guide preberite na spletni strani www.accu-chek.si.

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK CONNECT in ACCU-CHEK GUIDE so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. © 2017 Roche Diabetes Care www.accu-chek.si Roche farmacevtska družba d.o.o.

Brezplačen telefon: 080 12 32 (od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

Dx-0034-2017

Izkušnja neverjetno bistrega merjenja

Izdajateljski svet: Peter Miklavčič (pred se dnik), Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (čla na) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glav na in od go vor na ure dnica), Brane Bombač (te hni čni ure dnik), Peter Weiss (lek to r), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v marcu 2018.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Novoletne zaobljube so kot čeki brez kritja.

(Oscar Wilde)

December je čas, ko se oziramo nazaj in delamo inventuro leta, ki se izteka, in je hkrati čas, ko snujemo naprej. Sledijo obljube, zaobljube in želje. Želje zase in za bližnje. To je čas, ko želimo obrniti nov list in si pripravimo spisek novih želja, zdravih odločitev. »Letos bom končno izgubil(a) odvečno težo in začel(a) telovaditi« – to spada na seznam najpogostejših želja, ki si jih zastavimo januarja. Na tem seznamu so še opustitev škodljivega kajenja in varčevanje.

Menda naj bi skoraj polovica vseh odraslih načrtovala seznam zaobljub ob zaključku leta, le peščica pa je nato dovolj predana, da postavljenim ciljem sledi vsaj prvih nekaj mesecev novega leta. Kajti kar 80 odstotkov gorečih zaobljub splava po vodi že februarja. Pravzaprav je pri novoletnih zaobljubah najbolj tipično, da se jih v veliki večini ne držimo.

Zakaj si tako radi postavljamo smele načrte, ko se poslavljamo od starega in stopamo v novo leto? Želja po boljših odločitvah nas spremlja skozi zgodovino. Babilonci so se ob začetku novega leta zaobljubili bogovom, da bodo poravnali svoje dolgove. Stari Rimljani so se zaobljubljali bogu začetka Janusu, po katerem imamo poimenovanje januar. V srednjem veku so tradicijo ohranjali vitezi, samorefleksija in zaobljube so se ohranile tudi v verskih običajih.

Zanimivo je tudi, da je stopnja doseganja novoletnih zaobljub višja pri mladih in bolj klavrna pri tistih, ki so stari več kot 50 let. Razlike obstajajo tudi med spoloma. Ženske težje izpolnijo novoletne zaobljube kot moški, verjetno tudi zato, ker vključujejo korenite spremembe življenjskega sloga, kot so večja skrb za zdravje, več fizične aktivnosti in splošne vitalnosti ter zdrav način prehranjevanja. Vse to zahteva veliko truda.

Med novoletnimi zaobljubami je na prvem mestu ravno skrb za zdravje in na drugem večja fizična aktivnost, na tretjem mestu pa sta denar in partnerski odnosi. Sledijo še zaobljube na poslovnem področju in pri izobraževanju.

Vse zaobljube so prav gotovo pametne odločitve za prihodnje leto. Zakaj nam torej ne uspe? Razlogi naj bi bila nerealna pričakovanja in premalo strukturirano spremljanje napredka, kar vodi v opustitev zadanega cilja. Pogosto si zastavimo preveč korenitih sprememb hkrati.

Zato strokovnjaki priporočajo, da si za leto, ki prihaja, zastavimo en cilj, ki mora biti realen, merljiv in vsebuje časovni okvir. Treba je imeti načrt in ravno tako pomaga, če naznanite svojo odločitev tudi drugim, predvsem pa slavite vsak napredek na poti. Nič ni določeno s srečo: postavljanje ciljev je veščina, ki se je moramo naučiti, še dodajajo.

Spoštovani bralci, želimo vam, da bo leto, ki prihaja, polno dobro zastavljenih novoletnih zaobljub. Predvsem pa naj bo zdravo in srečno!

Naj prihajajoče leto prinese veliko pozitivnega povezovanja, osebne rasti in zdravih odločitev.

Srečno 2018!

Foto: Brane Bombač

Uredništvo revije Sladkorna bolezen

VSEBINA

6 9

10

14 18

22 24

28 32

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni 6

Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni

9

Radioamaterji

MOTNJE EREKCIJE 22

Sladkorni bolnik in motnje erekcije

ZA NAŠE ZDRAVJE 10

24

Pnevmokokne okužbe

26

Alkohol in sladkorna bolezen

27

Vakuumske opornice za zdravljenje diabetične noge Zdravilne rastline

Intervju s prof. dr. Felipejem Raposo

ZA NAŠE ZDRAVJE 13

Presnovni sindrom

14

Debelost in genetika pri sladkornem bolniku

28

16

Spletni portal prehrana.si

ALTERNATIVA

18

Ženski spolni hormoni in sladkorna bolezen

30

Podporne metode dobrega počutja

AKTUALNO

OSEBNA ZGODBA

21

32

Laični svetovalci

4 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Maruša Brecelj

EDUKOTIČEK

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

Zlata pravila Konec leta, začetek novega. Kot pomlad, ko prve bilke zelenja in brstenje popkov prinesejo nove sveže barve, čisto podobo in elan. V tokratni rubriki ne bom odgovarjala na vprašanja bralcev, ampak na vprašanje urednice, in sicer: Katera so zlata pravila vsakogar, ki živi s sladkorno boleznijo?

Morda se bodo ob naslednjih mislih prepletala osebna in strokovna prepričanja, pa vendar je to tisto, v kar verjame večina zdravstvenih strokovnjakov in laikov. Kronična bolezen je breme, živeti s sladkorno boleznijo ni lahko ne za bolnika ne za njegove svojce in prijatelje. Stalna skrb bolniku bližnjih je moreča tako za okolico kot za bolnika. Sladkorna bolezen je zaradi pomembne vloge zdravega življenjskega sloga zahtevna, saj na bolezen bolniki pomislijo mnogo pogosteje kot tisti, ki imajo povišan samo krvni tlak ali maščobe v krvi. Prepletanje obrokov in gibanja je vsakodnevna dejavnost prav vsakega človeka. Če si mora ob tem še meriti krvni sladkor in paziti na dosledno jemanje zdravil, je teh misli še več. Zato se ne čudimo, da so v raziskavah ugotovili, da bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen pomisli preko tridesetkrat na dan. Breme! In kako živeti s tem bremenom? Pomembna je POZITIVNA NARAVNANOST, da si morda včasih znamo reči, da obstajajo še druge bolezni, s katerimi je težje živeti. Spremembe so v življenju neizogibne, gledano kronološko se z leti zgodijo ne po naši volji. To, da pri štiridesetih ne vidim tako, kot sem pri dvajsetih, in to, da na goro ne pridem v tako kratkem času, kot sem pri dvajsetih, nam je vsem domače. Sladkorna bolezen pride, ne po naši volji, pa vendar se danes z njo da živeti zelo solidno. V Sloveniji imamo vsa zdravila, ki v svetu kaj štejejo. Merilniki sladkorja v krvi so bolj dostopni kot pred leti. Bolniku je omogočeno svetovanje glede življenja s sladkorno boleznijo, pa ne samo eno svetovanje, pač pa vrsta delavnic, letakov in informacij, ki so koristne za kakovosten način življenja. Bolj kot to, kaj nam je dostopno, je problem v naših navadah in storilnostni motivaciji, v tem, kaj sem pripravljen narediti, da bo moje življenje kakovostno in lepo. Veliko je odvisno tudi od socialnega statusa, kaj si lahko človek privošči. Če je dobrina lahko le večji nakup hrane, to predstavlja še toliko večje tveganje za urejenost sladkorne bolezni. Opažamo, da je čedalje manj ljudi, ki svoje zadovoljstvo udejanjajo v kulturnih, športnih ali drugih društvih, kjer že samo druženje daje zadovoljstvo. Če ob druženjih poteka še dejavnost, ki človeka sprosti, je zadovoljstvo toliko večje. Petje v zboru, sodelovanje v gasilskem društvu, balinanje, ples in podobno so dejavnosti,

pri katerih v praksi evidentno beležimo bolj urejen krvni sladkor. Gospa iz naše ambulante ima po vaji pevskega zbora vedno za dve do tri številke nižji sladkor (pozdrav gospe na Vrhniko!). Pa ne, da jo petje toliko izmuči, po vaji se počuti sproščeno, umirjeno in zadovoljno, in to brez prigrizka ali kozarčka.

In če že ponudijo prigrizek? Naj bo na vrsti ZMERNOST! Bolnik s sladkorno boleznijo ni na dieti, saj dieta pomeni, da nekaterih živil sploh ne sme uživati. Naj bi pa vsak, ki ima sladkorno bolezen, vedel, katera hrana negativno vpliva na urejenost sladkorja v krvi. In ne samo, katera hrana dvigne krvni sladkor, saj je to široka skupina živil, ampak kje je meja za posameznika. Ne morem mimo izjav stoletnikov, ki v nasvetih za dolgo življenje pogosto pravijo: Veliko dela in malo hrane! »Kdor več ve o sladkorni bolezni, dlje živi!« so besede ameriškega zdravnika E. Joslina. Izrekel jih je pred več desetletji, pa še vedno držijo. Gre za bolezen, ki ni primerljiva akutni bolezni, kjer slepo verjamemo zdravstvenemu strokovnjaku, se zdravimo skladno z navodili in počakamo, da bolezen mine. Kronična bolezen pomeni, da z njo živimo celo življenje, zato se moramo naučiti, kako z njo živeti. Torej je pomembno, da INFORMACIJE o bolezni pridno zbirate in jih vključujete v svoj življenjski ritem. Sladkorna bolezen je tržno zelo zanimiva, saj se z mislijo na to, kako bi živeli lažje in lepše, ukvarja nad 10 odstotkov populacije. Informacije, ki niso strokovno utemeljene, so za bolnika škodljive, v ambulanti pa nam jemljejo dragoceni čas, ki bi ga sicer lahko namenili pravim informacijam. Tako vsak dan poslušamo: »So rekli, da ta čaj znižuje krvni sladkor, da ima sosed boljši aparat, da pri nas ni tako dobrega zdravila, kot ga ima sosednja država, ipd.« Prav je, da preverite informacije, pa vendar je teh in drugih informacij toliko, da bi lahko spraševali uro in več, čeprav veste, da nihče od zdravstvenih strokovnjakov nima uro časa za posameznega bolnika.

Torej previdno z informacijami, vaš zdravnik in edukator sta pravi naslov, da preverite, ali informacija drži. Želim vam torej POZITIVNO, ZADOVOLJNO, ZMERNO in PRAVIH INFORMACIJ polno leto 2018.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

5

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – 8. nacionalna konferenca

Bolnik mora biti upravljalec svoje bolezni ® Marija Mica Kotnik

Znan je podatek, da število sladkornih bolnikov tako pri nas kot v drugih razvitih državah skokovito narašča. V Evropi sladkorna bolezen pesti približno 10 odstotkov ljudi. V Sloveniji je lani zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo okoli 108.600 bolnikov; pred desetimi leti je bilo še manj kot 80.000 bolnikov. Razloge za tako veliko število novih primerov sladkorne bolnike lahko iščemo tako v uvedbi novih zdravil in smernicah za zgodnejši začetek zdravljenja z zdravili kot tudi v staranju prebivalstva, smo med drugim lahko slišali na konferenci. Tudi vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Darina Sedlakova je dejala, da lahko razmah sladkorne bolezni v zadnjih letih pripišemo naraščajoči prevalenci spremenljivih dejavnikov tveganja, kot so čezomerna teža in debelost, nezdrav način prehranjevanja, telesna dejavnosti in slabši socialno-ekonomski položaj. Dodala je, da mora biti odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni na voljo na primarni ravni zdravstvenega varstva, hkrati pa »tesno povezano z intervencijami, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, edukacijo bolnikov za lajšanje samooskrbe, redno presejanje za preprečevanje zapletov in do-

Ker pri obvladovanju sladkorne bolezni in z njo povezanih kroničnih zapletov bolnikom pomaga večje število zdravstvenih in drugih strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva, tako v zdravstvenem domu, specialistični ambulanti kot v terciarnem centru, je vsekakor nujno, da med seboj sodelujejo in da poskrbijo, da bolnik na vseh teh ravneh dobi enaka navodila.

6 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Vse foto: NIJZ

Le integrirana oskrba sladkornim bolnikom zagotavlja optimalne izide zdravljenja in bolniku pomaga, da prevzame nadzor nad svojo boleznijo in svojim zdravjem, so si bili enotni slovenski in tuji strokovnjaki na 8. nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni, ki sta jo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje.

Udeleženci konference

stop do potrebnih zdravil. Oskrba sladkornega bolnika mora biti sistematična, kontinuirana, zagotavlja pa naj jo multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo usposobljeni zdravstveni delavci in edukatorji.« Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je poudarila, da je oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo zahtevna, ampak nujna. »Ta oskrba vključuje številne zdravstvene delavce in druge strokovnjake v zdravstvenih domovih, specialističnih ambulantah, terciarnih centrih in lekarnah. Pomembno je, da so njihove dejavnosti usklajene, povezane in da bolniku na različnih ravneh zdravstvenega varstva zagotavljajo enaka in razumljiva navodila ter da pri načrtovanju zdravljenja v kar največji meri upoštevajo bolnikove želje in želje njegovih bližnjih. Le integrirana oskrba namreč zagotavlja optimalne izide zdravljenja in bolniku pomaga, da prevzame nadzor nad svojim zdravjem.« Pri odpravljanju neenakosti v zdravju, ki pomembno povečujejo sladkorno bolezen, je zelo pomembno tudi povezovanje z lokalno skupnostjo, centri za socialno delo in vsemi drugimi deležniki, ki kakor koli vplivajo na življenje sladkornega bolnika, so si bili enotni sodelujoči na konferenci.

Centri za krepitev zdravja Vsekakor je nujno, da sladkorne bolnike ustrezno obravnavamo in poskrbimo za njihovo celovito oskrbo, je dejala tudi predsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Pojasnila je, da je bilo v preteklih sedmih letih izvajanja nacionalnega programa izvedenih veliko ukrepov za obvladovanje te kronične bolezni, kljub temu pa ostajajo številni izzivi, ki jih na ministrstvu obravnavajo v novih razvojnih in strateških dokumentih, ti pa bodo podlaga za učinkovite ukrepe: »Res je, veliko je bilo narejenega predvsem glede povezovanja različnih strok in deležnikov, kot so na primer organizirani bolniki. Vsa prizadevanja so na koncu namenjena preprečevanju sladkorne bolezni in boljši obravnavi bolnikov, zato je prav, da so ti aktivno vključeni. V naslednjih letih se bomo ukvarjali predvsem s tem, kako zagotoviti edukacijo vsem bolnikom tam, kjer živijo, in kako zagotoviti, da bomo s spremljanjem kakovosti vsa naša prizadevanja na vseh ravneh še izboljšali.« Dejala je še, da bomo v Sloveniji v prihodnjih letih z več milijoni evropskih sredstev še nadgradili preventivo v osnovni zdrav-

stveni dejavnosti. Tako bo k integrirani oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo prispevala tudi načrtovana širitev mreže centrov za krepitev zdravja. Trenutno v Sloveniji v okviru zdravstvenih domov na različnih področjih delujejo trije centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih Vrhnika, Celje in Sevnica, do konca leta 2020 pa bi naj pri nas delovalo že 25 takih centrov. S temi centri je NIJZ pred tremi leti začel pilotno testirati prenovljene preventivne programe, s katerimi želijo zmanjšati neenakosti v zdravju. »Ti centri so se izkazali tudi za pomembno dodano vrednost k integrirani oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo. Zato si želimo, da bi skupnostni pristop postal model opolnomočenja bolnikov in skupnosti za izboljševanje zdravja. Predvsem pa za iskanje rešitev tam, kjer se zdi, da vse drugo odpove,« je dejal Rade Pribakovič Brinovec z NIJZ.

Trenutna oskrba sladkornih bolnikov pri nas Pri nas danes bolnike s sladkorno boleznijo najpogosteje vodijo in obravnavajo v osnovnem zdravstvenem varstvu, torej v zdravstvenih domovih. Tam že poteka neke vrste integracija zdravstvenih timov, ki pa je zahtevna, je povedal družinski zdravnik Andrej Pangerc iz Zdravstvenega doma Bled. »Za bolnike s sladkorno boleznijo skrbijo zdravnik specialist družinske medicine in diplomirana medicinska sestra. Taki bolniki so praviloma napoteni tudi v zdravstvenovzgojne centre oziroma centre za krepi-

tev zdravja, pogosto pa je potrebno še sodelovaje patronažne službe in lekarniških farmacevtov.« Študija primera, ki so jo vsi omenjeni deležniki prikazali na konferenci, je prikazala prednosti in slabosti takšne integrirane oskrbe v praksi: »V trenutnem sistemu smo zdravniki družinske medicine prezasedeni in nimamo časa za poglobljeno edukacijo, usmerjeno v obvladovanje sladkorne bolezni in njenih zapletov. Na srečo pa so zdaj tu referenčne ambulante družinske medicine in že prvi centri za krepitev zdravja z novimi programi in kadri.

Ti bodo dopolnjevali delo zdravnika na primarnem nivoju zdravstvenega varstva in bolnikom omogočili večurna izobraževanja ter dostop do verodostojnih podatkov,« je še dejal Andrej Pangerc.

Ko nekdo zboli za sladkorno boleznijo, se mu po navadi življenje obrne na glavo. Ker je to kronična bolezen, je treba spremeniti življenjski slog. To pa od posameznika zahteva kar nekaj napora, saj se mora naučiti, kako obvladati sladkorno bolezen, da ne bo pustila posledic. Pri tem so mu v veliko pomoč medicinske sestre, ki delujejo v centrih za krepitev zdravja. Kot je povedala vodja takega centra na Vrhniki, diplomirana medicinska sestra Jerneja Filipič, bolniki pri njih dobijo vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo za učinkovito obvladovanje bolezni. »K nam prihajajo sladkorni bolniki po napotitvi od osebnega zdravnika oz. referenčne medicinske sestre. V petih skupinskih obravnavah, ki trajajo po 90 minut, in po potre-

Izidi integrirane oskrbe so za bolnika nedvomno optimalni.

Zato ni pomembno le, da vsi v zdravstvu in socialnem varstvu upoštevajo iste strokovne smernice in se držijo enotnih protokolov obravnave bolnika, temveč tudi, da so njihove dejavnosti med seboj dobro usklajene, povezane in da se dopolnjujejo. bi tudi v individualnem svetovanju dobijo bolniki vse odgovore na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. Svetujemo jim o prehrani za sladkorne bolnike, zakaj je kdo zbolel za sladkorno boleznijo, zakaj sladkor v krvi čez dan skače, kaj je hipoglikemija, zakaj mora imeti čez dan sladkor urejen, kateri so kronični zapleti neurejene sladkorne bolezni, vpliv stresa na vrednosti sladkorja itd.«

Preseči je treba komunikacijske ovire Z vidika zdravstvenih strokovnjakov so največje ovire za dobro integrirano oskrbo sistemske in organizacijske narave, zato sta komunikacija in sodelovanje v timih, med strokovnjaki, institucijami in med ravnmi zdravstvenega varstva še vedno neorganizirana in odvisna predvsem od prizadevanj posameznikov, smo slišali na konferenci.

Katere so najpogostejše ovire za dobro integrirano oskrbo med primarno in se-

Razprava o vertikalni integraciji med ravnmi zdravstvenega sistema, v kateri so sodelovali (od leve): dr. Milivoj Piletič (SB Novo mesto), Vesna Kerstin Petrič (ministrstvo za zdravje), Mateja Tomazin (sekcija medicinskih sester v endokrinologiji), Boris Kramberger (ZZZS), Rade Pribakovič Brinovec (NIJZ), prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič (UKC), dr. Darina Sedlakova (urad Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji) in Ivan Bergoč (Zveza društev diabetikov Slovenije).

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

7

Diplomirana medicinska sestra Jerneja Filipič, vodja centra za krepitev zdravja ZD Vrhnika, in Dominik Soban, predsednik društva diabetikov Nova Gorica, sta prikazala, kako poteka pogovor med medicinsko sestro in bolnikom v centrih za krepitev zdravja.

kundarno ravnjo zdravstvenega varstva je povedala epidemiologinja dr. Marina Maggini z italijanskega Nacionalnega inštituta za zdravje: »Skrb za kronične bolnike ne bi smela pomeniti bitke za prestiž med posameznimi zdravniki, poleg tega h kakovostni integrirani oskrbi gotovo ne prispeva razdrobljenost zdravstvene dejavnosti, temveč njena povezanost. Ovire za dobro integrirano oskrbo predstavljajo tudi pomanjkanje kadra, nezadostnost izobraževalnih programov, struktur in virov v skupnosti ter nenaklonjenost družinskih zdravnikov sodelovanju v interdisciplinarnih timih.« V Italiji so težave v nesodelovanju in nekomuniciranju med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene oskrbe rešili tako, da so z vsemi vpletenimi delali toliko časa, dokler med seboj niso začeli sodelovati, se pogovarjati in si izmenjavati podatkov. »To je nujno, če želimo najbolje za bolnika,« je še dejala Magginijeva.

V razpravi o vertikalni integraciji med ravnmi zdravstvenega sistema z vključevanjem bližnjih in socialnega varstva ter o prehajanju bolnikov od tima v primarnem zdravstvu, v specialistično obravnavo in terciarne centre je prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič z Očesne klinike

Družinski zdravnik Andrej Pangerc in patronažna medicinska sestra Mateja Bandur sta predstavila, kako poteka zdravljenje sladkornih bolnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana navedla primer dobre prakse in izpostavila zgodnje odkrivanje diabetične retinopatije pri bolnikih s sladkorno boleznijo: »Vsakoletna očesna pregledanost bolnikov omogoči zgodnje odkrivanje in le tako tudi učinkovito zdravljenje napredujoče diabetične retinopatije, ki ogrozi vid in lahko vodi v slepoto. V presejalnih centrih izvajamo presejanje diabetične retinopatije in v dorečenem organizacijskem sistemu zagotavljamo pravočasno zdravljenje.« Prav tako je diabetologinja doc. dr.

Vilma Urbančič Rovan iz UKC Ljubljana dejstvo, da sta dejavnosti diabetološke ambulante UKC Ljubljana in primarnega zdravstvenega varstva v osrednji Sloveniji usklajeni, pripisala predvsem dobri dostopnosti storitev na sekundarnem nivoju: »Za ostale slovenske regije težko rečem, vendar menim, da ni komunikacijskih šumov, če sekundarni center odpre vrata, če je kompetenten in če daje oporo primarnemu. Sicer pa se je o diabetični nogi na primarnem nivoju veliko zdravstvenih delavcev izobraževalo in ocenjujem, da je horizontalna integracija na primarnem nivoju zdravstvenega varstva dobra.«

Že dobro sodelovanje Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni je Mednarodna zveza za sladkorno bolezen posvetila ozaveščanju o nosečniški sladkorni bolezni, kjer je integrirana oskrba pomembna ne le za zdravje matere, temveč tudi zdravje otroka. Bolj kot ima nosečnica urejene vrednosti krvnega sladkorja, manjša so tveganja za zaplete v nosečnosti. Zato je ključno dobro sodelovanje nosečnice, diabetologa in ginekologa oz. porodničarja, je na konferenci poudarila asist. mag. Lili Steblovnik z Ginekološke klinike UKC Ljubljana: »Z diabetologi sodelujemo pri vodenju dveh skupin nosečnic. Prve so tiste, ki imajo sladkorno bolezen že pred nosečnostjo, druge pa tiste nosečnice, ki sladkorno bolezen razvijejo v nosečnosti. Teh je 11 odstotkov. Z vodenjem nosečnic s preeksistentno sladkorno boleznijo imamo zelo dobre perinatalne rezultate ravno zaradi dobrega sodelovanja z diabetologi in upam, da bo to tudi v prihodnje tako uspešno.« 8 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Dr. Jelka Zaletel, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020

Bolnik v središču Vsekakor sta v okviru integrirane oskrbe v ospredju bolnik in njegovo dejavno sodelovanje pri zdravljenju bolezni, ki je prilagojeno posameznikovemu načinu življenja, je o bistvu celostne oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo in tudi drugih kroničnih bolezni poudaril portugalski strokovnjak za sladkorno bolezen prof. dr. Filipe Raposo, ki se je konference udeležil v imenu Svetovne zdravstvene organizacije. Dejal je, da sodobna obravnava bolnika s sladkorno boleznijo zahteva novo paradigmo: »Utečen pristop zdravnika do bolnika in njun odnos je treba spremeniti.

Bolnik mora svojo bolezen v prvi vrsti zelo dobro razumeti, se zavedati njenih potencialnih kroničnih zapletov, se naučiti samooskrbe in dobrega nadzora bolezni. Dejstvo je namreč, da lahko le opolnomočeni bolnik ustrezno podpira, nadzira in prevzema odgovornost za celoten proces zdravljenja in za svoje zdra-

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – radioamaterji vje. Zato si moramo prizadevati k temu, da je bolnik upravljalec svoje bolezni in svojega zdravja. Vsi deležniki, ki z bolnikom sodelujejo, pa ga v tem podpirajo.« Kako zelo je pomembno, da se pri obravnavi sladkornih bolnikov povežejo različni strokovnjaki, ki jim bodo poleg zdravljenja dali še vse potrebne informacije, je izpostavil tudi Ivan Bergoč iz Zveze društev diabetikov Slovenije. »Bolniki si želimo, da bi bila naša zdravstvena oskrba hitra, učinkovita, navodila pa jasna in razumljiva. Prav tako si želimo tudi, da bi nas zdravstveni delavci čim manjkrat pošiljali od vrat do vrat: »Prihajam iz Ilirske Bistrice, kjer imamo primarno zdravstveno varstvo dobro urejeno, že lep čas pa so težave z zagotavljanjem diabetološke službe. Zato sem si sam specialista diabetologa poiskal v Kopru. Z njim odlično sodelujem, vedno si vzame čas zame in mojo kronično bolezen odlično vodi.« Dejal je še, da je za bolnika še posebej pomembno, da se informacije, ki jih bolnik prejema, med seboj ne izključujejo, ne podvajajo in da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu medsebojno povezani ter da pri zdravstveni oskrbi kar se da upoštevajo bolnikove želje in želje bližnjih.

Da bo oskrba bolnika s sladkorno boleznijo resnično integrirana, je pomembno, da imajo zdravstveni strokovnjaki na vseh ravneh zdravstvenega varstva na voljo vse potrebne podatke o bolniku, saj le tako lahko sprejemajo informirane odločitve, pa je dejala dr. Jelka Zaletel, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020.

Poudarila je, da je za bolnika pomembno, da pozna in razume, zakaj je obiskovanje različnih zdravstvenih strokovnjakov in ustanov zanj potrebno: »Torej, ko bomo bolniku vsi zdravstveni strokovnjaki v verigi znali razumljivo pojasniti, zakaj je to zanj pomembno, bomo tudi bolj uspešno obvladovali sladkorno bolezen. Zavedati se moramo, da se, brez upoštevanja mnenja in odločitev posameznega bolnika, še tako dober zdravstveni sistem razsuje v neučinkovito fragmentirano dejavnost,« je razpravo o integraciji oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo sklenila dr. Zaletelova.

Vedno dejavni ® Vitomir Kregar, S56M

Volje nam, radomeljskim in moravškim radioamaterjem, res ne zmanjka.

Zagon, s katerim izvajamo svojo dejavnost, zagotovo pripomore k temu, da smo že kar po pravilu uspešni na evropskih in svetovnih prvenstvih.

Tudi zagnanost na konstruktorskem področju nam ne ugasne.

Prav konstruktorske rešitve pri gradnji novih anten so pripomogle k temu, da smo letos v kratkovalovnih tekmovanjih še uspešnejši od preteklih let.

Po lastni ideji zgrajena unikatna antena s hitrim preklopom za vse smeri sveta za eno od nižjih frekvenčnih območij, kjer oddajno-sprejemni elementi dosegajo gigantske velikosti, postavljena na Zgornji Slivni, je pripomogla k osvojitvi kar dveh svetovnih rekordov na enem od največjih svetovnih tekmovanj odprtega tipa, ki se jih redno udeležuje preko 30.000 radioamaterjev z vsega sveta. Objava članka o konstrukciji antene je v radioamaterski javnosti požela lep odmev. Pa ne spimo na stari slavi. Za letošnje novembrsko svetovno prvenstvo, katerega udeležbo uvrščamo v eno od dejavnosti ob proslavljanju svetovnega dneva diabetesa, smo testno pripravili anteno, ki je bila razpeta nad kar pol hektarja velikim travnikom.

Hobi, a hkrati tudi del poklica Znanja, pridobljena na radioamaterski poti so Vitu, S56M, v mirovni operaciji na Kosovu pred nekaj leti, kjer je vodil projekt vzpostavitve sistema kratkovalovnih zvez za potrebe kosovske mejne policije, prišla še kako prav. Radioamaterska znanja koristijo tudi Robertu, S57AW, ki letos pomaga pri izgradnji podobnega sistema za potrebe tunizijske nacionalne garde, saj v ministrstvu za notranje zadeve Tunizije skrbi za varovanje meje in morskega prometa. Še kako pomembno delo za pomoč pri preprečevanju kriminala in aktualnih ilegalnih migracij. Tudi zato se člani obeh društev lahko pohvalimo, da smo z znanji, pridobljenimi v društvu, prispevali svoj kamenček za varnost v svetu.

Krajevna dejavnost Kadar klasične komunikacije odpovejo, ko gre narobe, smo tu, na razpolago.

Starejši se boste še spomnili, da so bile radioamaterske zveze edina komunikacija v času potresa v Skopju, na žalost tudi v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Prve informacije o nesreči v Černobilu je posredoval radioamater, v orkanu Katarina so pomoč ponudili radioamaterji. V času žledoloma pred nekaj leti je bilo kar nekaj območij, kjer smo lahko edino radioamaterji zagotovili komunikacijo. Tudi te dni, ko so nas pestile vremenske težave, smo bili tu.

Takih primerov si želimo čim manj, smo pa pripravljeni. Sistem je postavljen. Preko občine se vključujemo v sistem civilne zaščite, preko Zveze radioamaterjev Slovenije v Amatersko radijsko omrežje za nevarnost (ARON) in preko Mednarodne zveze radioamaterjev v sistem GAREC – Globalni sistem ARON.

Akcija ob svetovnem dnevu diabetesa V okviru letošnje akcije radioamaterjev ob svetovnem dnevu diabetesa, ki smo se je tokrat udeležili že 19. leto zapored, smo uspeli vzpostaviti 15.460 zvez. Zastavljeno število 100.000 oddanih sporočil o nevarnosti sladkorne bolezni in oddajanja vsakoletnih priporočenih gesel SLODA in IDF smo tako že zdavnaj presegli.

Z veliko predanostjo in žarom se dejavnosti ob svetovnem dnevu diabetesa loteva naš prijatelj Jože Snoj, med drugim dolgoletni predsednik zveze, diabetik več kot 50 let, zadnjih 20 let na inzulinu, ki že načrtuje naše dejavnosti v naslednjem letu. Vzemimo si ga za zgled in z voljo, predvsem dobro, prebrodimo bolezenske in druge težave.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

9

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – prof. dr. Filipe Raposo

Treba je spremeniti negativne obrazce v družbi ® Marija Mica Kotnik

Na nacionalni konferenci v Ljubljani ste govorili o integrirani oskrbi pri sladkorni bolezni. Lahko to podrobneje razložite?

Na celostno oskrbo lahko gledamo z različnih vidikov. En vidik te oskrbe je sistem dajanja, torej koordinacija vseh ravni oskrbe z vsemi sredstvi za paciente s kroničnimi boleznimi, zato da bomo dobili najboljši izplen in najbolj učinkovit zdravstveni sistem. To je vizija tistih, ki skrbijo za zdravstvene storitve.

Z vidika pacientov pa je treba imeti individualni načrt oskrbe. Ta mora vsebovati vse informacije, pomembne za pacienta, torej kaj želi in potrebuje od vseh zdravstvenih storitev. Pacient mora biti v središču, saj je neke vrste menedžer svoje bolezni, vsi drugi deležniki v zdravstvenem sistemu delajo zanj, torej za pacienta.

Lahko poveste, katere so dobre prakse oz. koncepti celostne oskrbe bolnikov?

Poznamo različne vidike integracije.

Vsaka država ima na področju integrirane oskrbe svoje izkušnje. Tudi v Sloveniji imate modele vertikalne integracije celostne oskrbe bolnikov. Ko govorimo o različnih konceptih dobre integrirane oskrbe, to pomeni dobro koordinacijo med primarno in terciarno, torej bolnišnično oskrbo. Na Portugalskem imamo tako imenovane funkcionalne enote za diabetes. To so redna srečanja med lokalnimi centri zdravja na primarni ravni in bolnišnicami. Tako smo poskrbeli, da sodelujejo tisti, ki so v resnici odgovorni za sladkorne bolnike. To je začetek.

Najtežje pri vsem tem je ovrednotenje takšnega sistema, ali v resnici deluje ali ne. Ampak zdaj smo odločeni, da takšen proces ovrednotimo, in če ne bo deloval, ga bomo opustili. Ni dobro, da vedno znova poskušamo kaj novega in izgubljamo čas, v resnici pa to ne prinaša rezultatov.

10 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Ali smo v EU začeli delovati v tej smeri, da bomo nekaj spremenili na področju celostne oskrbe kroničnih bolnikov, torej tudi sladkornih bolnikov?

Začeli smo in smo trenutno na zelo dobri poti. Prav tako je bilo do zdaj vloženo veliko sredstev za celostno oskrbo kroničnih bolezenskih stanj. Poleg tega smo se v Evropi dokončno poenotili, kaj integrirana oskrba sploh pomeni. Na začetku je bilo veliko različnih vprašanj, kaj to sploh je. In zdaj imamo tudi orodja, s katerimi lahko merimo oziroma vrednotimo kakovost te integrirane oskrbe in merimo rezultate. Trenutno ugotavljamo, katere storitve so najbolj pomembne za paciente. Kajti največ časa se sprašujemo, kateri rezultati so v resnici pomembni tudi za paciente. Na primer: merjenje vrednosti hemoglobina je pomembno za sistem, ne pa toliko za pacienta ... te stvari moramo še doreči in jih opredeliti.

Kako integrirana oziroma celostna oskrba izgleda v praksi?

Na to vprašanje je še vedno težko odgovoriti. V večini držav namreč govorijo, da imajo celostno oskrbo za kronične bolnike, v kateri je v središču bolnik, a v resnici to ne drži. To poročajo številna nacionalna združenja sladkornih bolnikov, ki opozarjajo, da ti niso vključeni v celoten proces celostne oskrbe. Nekaj primerov dobre prakse je (kot na primer pri vas), a smo še zelo na začetku. Bistvo celostne oskrbe sladkornih bolnikov oziroma bolnikov s kronično boleznijo je, da je bolnik v središču in da so vsi deležniki v procesu podrejeni njemu. Vse mora torej izhajati od bolnika in biti organizirano tako, da je zanj najbolje.

Motivirani bolniki Kdo vse mora sodelovati pri integrirani oskrbi, če želimo, da bo uspešna?

Foto: NIJZ

Sodobna obravnava bolnika s sladkorno boleznijo zahteva nove prijeme, tako da mora biti bolnik menedžer svoje bolezni, je med drugim na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni v Ljubljani dejal prof. dr. Filipe Raposo, klinični direktor Združenja za zaščito diabetikov na Portugalskem (APDP). Vprašali smo ga, kateri so ti prijemi, in tudi, kako vzpostaviti celostno oskrbo sladkornih bolnikov, da bo zdravljenje še uspešnejše.

Prof. dr. Filipe Raposo

Pri tem morajo sodelovati motivirani bolniki, celoten zdravstveni sistem, tako ustvarjalci zdravstvene politike v državi kot vsi, ki sodelujejo v procesu zdravljenja takšnih bolnikov (zdravniki, medicinske sestre, nutricionisti, dietetiki itd.), torej vsi zainteresirani deležniki, ki so kakor koli vpleteni v življenje sladkornega bolnika. To pomeni: tudi učitelji v šoli, športni delavci in lokalni politiki, ki morajo ustvariti zdravo okolje za te bolnike. Za nekoga, ki živi v mestu, na primer ni samoumevno, da ima dostop do telesnih aktivnosti ali zdrave hrane Kot je znano, so sladkorna bolezen, debelost in srčno-žilne bolezni v porastu, zato je skupni cilj, da vključimo vse ljudi, ki bodo pomagali, da bomo zajezili naraščanje teh bolezni.

Kakšna je torej vloga pacienta v integrirani oskrbi, kakšna pa ostalih deležnikov?

Ključni so bolniki, ki morajo aktivno sodelovati pri oblikovanju zdravstvene politike. Biti morajo blizu ministrstva za zdravje in jim pomagati obliko-

vati politike. Biti morajo v centrih primarne oskrbe, kjer pomagajo določiti procese oskrbe. Bolniki morajo biti del bolnišničnega vodstva. Za to se moramo truditi.

Prvo pravilo je torej, da usposobimo bolnike, da bodo sposobni aktivno sodelovati na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Na primer: v Veliki Britaniji so bolniki del uprav bolnišnic ali vodstev zdravstvenih domov na primarni ravni.

Bolniki morajo torej biti bolj aktivni.

Tako je. Po navadi zdravstveni delavci oziroma tisti, ki izvajamo zdravstvene storitve, na bolnike preveč gledamo z vidika, češ saj se nam ne morejo pridružiti, ker ne razumejo procesa in niti nimajo znanj, da bi razumeli, torej naredimo kar mi, kar je najbolje zanje.

Vsekakor se zavedamo, da vsi niso za vse. Kot je znano, lahko imamo tako dobre kot slabe menedžerje in tudi dobre in slabe bolnike. Pomembno je, da izberemo takšne, ki bodo kos nalogi, ki jim je zaupana. Tako bomo zagotovo prišli do kakovostnih rezultatov.

macije o koristnosti in prednosti gibanja in zdrave prehrane, saj večina Evropejcev to že ve. Težava je v tem, da tega ne počnejo. Zato je pomembno več napora nameniti temu, kako spremeniti obnašanje ljudi, da bodo bolj skrbeli za svoje zdravje.

Na Portugalskem tako na primer na primarni ravni ljudem pomagamo pri spremembah. Pomagamo jim spoznati, katere pregrade jim preprečujejo, da bi se spremenili. To delamo konkretno z njimi. Ne poučujemo jih, kako sta hoja in gibanje odlična, temveč vadimo z njimi.

Kakovostna oskrba za vse je naš moto

Katera evropska država ima po vašem mnenju do zdaj najboljšo oskrbo sladkornih bolnikov?

Slovenija je vsekakor ena izmed držav, kjer se v zadnjem času, v zadnjih desetih letih, precej trudite, da bi vzpostavili celostno oskrbo za sladkorne bolnike.

Sicer pa je večina držav v Evropi sprejela politiko celostne oskrbe kroničnih bolnikov. Sprejeli so nacionalne programe za obvladovanje sladkorne bolezni in nenalezljivih kroničnih bolezni. Prav tako večina držav poskuša definirati strukturo celostne oskrbe.

Seveda pa je drugo vprašanje, koliko so posamezne države uspešne pri uveljavljanju vseh teh strategij in programov. Trenutno to, kar odlično izgleda na papirju, v praksi še ne deluje povsem. A zavedamo se, da je potreben čas, da bomo izobrazili ponudnike zdravstvenih storitev, kako opolnomočiti bolnike, da bodo aktivneje in bolj konkretno sodelovali pri zdravljenju svoje bolezni.

V zadnjem času tako število sladkornih kot ostalih kroničnih bolnikov v svetu narašča. Zakaj je tako in kaj delamo narobe?

Težava je v tem, da ne delamo pravih stvari v pravem trenutku. Najprej moramo razumeti, da je tako velik porast diabetesa danes posledica tega, kar se je glede teh vprašanj dogajalo v zadnjih desetih oziroma dvajsetih letih. Drugi razlog je podaljševanje življenjske dobe, kar je dobro, a zato je tudi več kroničnih bolezni, ki so povezane s starostjo. Je pa diabetes tudi bolezen otrok in mladih odraslih, in ker čezmerna teža in debelost pri teh populacijah še narašča, lahko pričakujemo tudi naraščanje kroničnih bolezni, kot je diabetes. Te negativne obrazce v družbi moramo začeti spreminjati. Danes je še vedno premalo ljudi telesno dejavnih. Zato moramo te navade pri ljudeh spremeniti danes.

Najlažje je ljudi obtožiti, da so sami krivi, ker ne naredijo dovolj zase. Vendar to ne drži povsem. Treba je spremeniti okolje, da bo bolj spodbudno za ljudi, da bodo naredili več zase. Zajezitev sladkorne bolezni mora biti cilj. Pri tem morajo sodelovati vsi, od živilske industrije do kmetijstva, prav tako šola in delovno okolje, da bodo ljudi bolj podpirali in spodbujali k zdravemu in boljšemu življenju. Spremeniti moramo torej življenjski slog ljudi.

Bolnikom je torej treba dati več informacij ...

Vsekakor. Še bolj pomembno pa je, da bolnikom pomagamo, kako spremeniti vedenje oziroma obnašanje. Ni namreč dovolj, da jim dajemo infor-

Kako lahko izboljšamo oskrbo kroničnih bolezni, torej tudi sladkorne bolezni?

Treba je narediti več. In več pomeni, da spremenimo koncept delovanja zdravstvene oskrbe na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Za kronične bolezni tre-

nutna ureditev pač ne deluje in ni dovolj.

Tako lahko določimo, da so zdravniki in sestre na primarni ravni ključ, nekakšni menedžerji kroničnih bolezni, saj spremljajo diagnoze in bolnike leta dolgo. Morajo pa izvajalci na primarni ravni bolje sodelovati s tistimi na sekundarni in terciarni ravni. Torej bolje komunicirati in koordinirati procese, da se informacije o bolnikih ne bodo izgubljale.

Poleg tega je treba več denarja nameniti preventivi na področju obvladovanja sladkorne bolezni. Ni dovolj, da le določimo, kaj vse je treba narediti, torej jesti bolje in zdravo, se več gibati. Za izvajanje vseh teh programov je treba nameniti tudi več denarja. Zdravljenje zapletov sladkorne bolezni, kot so amputacije in retinopatije, je zelo drago, in če bo število teh bolnikov še naraščalo, potem kmalu ne bo več dovolj denarja za vse. Zato je treba več sredstev nameniti za preventivo in za preventivne ukrepe za zajezitev sladkorne bolezni.

Z leti bo neenakost pri obravnavi teh bolnikov še naraščala, če ne bomo zajezili naraščanja novih primerov sladkorne bolezni.

Kakšne so napovedi in trendi v zdravljenju sladkorne bolezni v prihodnje?

Kakovostna oskrba za vse je naš moto.

Trendi so, da bomo spremenili procese oskrbe, torej uvedli celotno oskrbo za te bolnike, jo torej spremenili v integrirano oskrbo. To je del rešitve. Drugi del je integracija tehnologije v te procese ter izraba tehnologije za dobre prakse. Tretji del pa je, da najdemo najboljši način za vključitev bolnikov v proces obvladovanja in zdravljenja sladkorne bolezni.

Tako pri sladkorni bolezni kot drugih kroničnih bolezni je bistveno, da bolnika toliko opolnomočimo, da bo imel bolezen in s tem tudi svoje življenje pod nadzorom.

Lahko v prihodnjih letih pričakujemo manj novih primerov bolnikov s sladkorno boleznijo?

To je mogoče, če bomo sledili smernicam, ki smo si jih trenutno zadali. To pomeni, da bomo spremenili obnašanje v družbi. Dokazano je, trenutno le na lokalni ali regionalni ravni, da preventiva deluje. Zato se morajo države odločiti, da ta model preventivnega delovanja na področju sladkorne bolezni prenesejo na državno raven. Prepričan sem, da je to vsekakor možno.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

11

Na kratko

Veš, kaj ješ Potrošniki se velikokrat ne zavedamo, kaj jemo. Izbiramo le s pogledom na sprednjo stran embalaže, redkeje pa preverimo sestavine in hranilno tabelo. To pa ni najbolje, saj nas to lahko pogosto zavede.

Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje, zato sofinancirajo program Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga skupaj izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije.

Sprednja stran embalaže je oglasno mesto proizvajalca, in če želimo pravo sliko izdelka, moramo nujno obrniti embalažo in preveriti hranilne tabele in seznam sestavin. Te informacije pa moramo tudi razumeti. Za izboljšanje razumevanja je ministrstvo letos podprlo vzpostavitev nacionalnega portala www.prehrana.si in program podpore potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil, v okviru katerega bodo nadgradili mobilno aplikacijo Zveze potrošnikov Slovenije »Veš, kaj ješ?«. S pomočjo spletne strani in aplikacije se lahko ljudje informirajo in izboljšajo svoje prehranjevalne navade, kar je eden izmed pomembnih ciljev Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015–2025.

V zimskih mesecih v želji po zdravi in vitaminov polni hrani pogosteje posegamo po živilih z veliko sadja na embalaži. A ni nujno, da izdelek res vsebuje sadje! Pri izbiranju se držite nasvetov ZPS: 1. Pred nakupom prehranskih izdelkov, ki imajo na embalaži sliko sadja (ali zelenjave), preverite, koliko sadja oziroma zelenjave zares vsebujejo.

2. Želite svojo prehrano obogatiti s sadjem? Izberite sveže sezonsko sadje, ki raste v bližini oziroma čim bližje.

3. In ne pozabite! Seznam sestavin se vedno začne s tisto sestavino, katere je v živilu največ, nato v padajočem vrstnem redu sledijo še druge, vse do tiste, katere je najmanj.

NŠ

Posvet: kdo je odgovoren za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami?

Civilna iniciativa za medicinsko predpisane diete je skupaj s predstavniki društev bolnikov organizirala posvet, namenjen iskanju sistemskih rešitev za bolnike z medicinsko predpisanimi dietami. Problematiko in sistemske rešitve so z različnih vidikov predstavili bolniki, predstavniki ministrstev in javnih zavodov ter zdravniki, dietetiki, živilski tehnologi, predstavniki društev in člani civilne iniciative.

12 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Srečanje civilne iniciative za medicinsko predpisane diete je podalo pobudo, da se to področje uredi celostno, zavzemajo se, da bi bila primerna prehrana zagotovljena tudi otrokom in mladostnikom ter da bi se to področje uredilo sistemsko. Spremeniti je namreč treba zakonodajo, ki zdaj odločitev o pripravi dietnih obrokov prepušča vrtcem in šolam.

Ustanovitev medresorske skupine Civilni iniciativi se je pridružilo 12 združenj bolnikov in stroke, ki se zavzemajo za spremembe zakonodaje, da dietna prehrana ne bi bila več privilegij. Zato je prvi korak k doseganju načrta ustanovitev medresorske skupine, ki bi jo sestavljali predstavniki ministrstev za zdravje, šolstvo, kmetijstvo ter delo in družino, seveda pa tudi predstavniki stroke in nevladnih organizacij. Na srečanju so strokovnjaki iskali odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami, kajti vsako leto je več sladkornih bolnikov, alergikov in intolerantnih na gluten ali za laktozo. V bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah kronično primanjkuje kliničnih dietetikov. Zdravnik bolniku predpiše dieto, pri tem bolnik dobi še kakšen prehranski nasvet, nato pa je prepuščen sam sebi, opozarjajo pri civilni iniciativi.

845 vrtčevskih otrok v Ljubljani potrebuje dietne obroke Ravno tako vidijo osnovno težavo v zakonu o šolski prehrani, ki določa, da prehrano otrok zagotavljajo v skladu s svojimi zmožnostmi šole in vrtci, ti pa težko zagotavljajo pripravo dietetnih obrokov, ki zahtevajo ločeno pripravo hrane. Največja omejitev so nizki kadrovski normativi, zaradi katerih so kuharji v vrtcu preobremenjeni; potrebovali bi dodatna izobraževanja in dodatno financiranje za nakup živil, ki so običajno dražja. Od 13.500 otrok v ljubljanskih vrtcih jih 845 potrebuje dietne obroke, in sicer najpogosteje dieto brez mleka, jajc, holesterola, glutena, oreškov, rib, arašidov in citrusov. ŽJV

ZA NAŠE ZDRAVJE: Presnovni sindrom

Motnje v presnovi – znana težava ® Monika Kubelj

Presnovni sindrom je lahko zapletena reč, ki jo je treba obravnavati skupaj z drugimi zdravstvenimi težavami, ne ločeno. Motnje v presnovi so lahko celo osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Pogosto je čezmerna telesna teža znak, da je s presnovo nekaj narobe.

Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., je v svetovalni brošuri za paciente poudarila, da govorimo o skupini dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši nastanek bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so: • trebušna debelost, • zvišan krvni tlak, • zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, • motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).

Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je čedalje večja.

Kako kažejo podatki v Sloveniji?

Na voljo so podatki o posameznih dejavnikih tveganja. Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. Kar 58 odstotkov odraslih Slovencev je pretežkih (2), 18 odstotkov pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot 100.000 sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki, zato je pomembno, da presnovni sindrom prepoznamo in ga primerno zdravimo.

Najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma je trebušna debelost. O problemu govorimo, ko je obseg pasu več kot 94 cm pri moških in več kot 80 cm pri ženskah. Maščoba se pri vsakem človeku drugače kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen,

zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Pri ljudeh z jabolčno obliko debelosti so pogostejša srčno-žilna obolenja. Razlog za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo v presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza oziroma nalaganje maščob v žilah.

Kako ovrednotiti trebušno debelost?

Obseg pasu si lahko izmerite sami. Merilni trak ovijte okoli pasu v višini popka, sprostite trebuh in izdihnite. Odčitano vrednost primerjajte z vrednostmi v okvirčkih. Pri moškem obsegu, večjem od 94 cm okoli pasu, govorimo o povečani ogroženosti, pri obsegu nad 102 cm pa o zelo povečani ogroženosti. Pri ženskah o povečani ogroženosti govorimo, ko je obseg pasu več kot 88 cm.

Presnovni sindrom in bolezni • Presnovni sindrom in visok krvni tlak.

Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak.

Tako kaže statistika. Kot je poudarila dr. Rotar Pavličeva, je znižanje krvnega tlaka zelo pomembno, saj tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mm Hg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za deset odstotkov.

• Presnovni sindrom in sladkorna bolezen. »V trebušni slinavki nastaja hormon inzulin, ki omogoča prehajanje sladkorja iz krvi v telesne celice. Trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki preprečijo prehajanje sladkorja v druge telesne celice, zato se količina sladkorja v krvi poveča. Telo to zazna in skuša odstraniti presežni krvni sladkor, zato sproži pospešeno nastajanje inzulina. Sčasoma

se trebušna slinavka izčrpa in ne more več pokriti telesnih potreb po inzulinu.

Pomanjkanje inzulina je vzrok, da se razvije sladkorna bolezen tipa II. Če se zvišanemu tlaku pridruži še visok krvni sladkor, je možnost za možgansko kap dvakrat večja,« opozarja Pavličeva.

• Presnovni sindrom in motnje v presnovi krvnih maščob.

Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se pri aterosklerozi postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se lahko žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen. Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja.

Naredite kaj zase Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, se je treba najprej lotiti urejanja telesne teže. Iskreno si odgovorite na nekaj vprašanj.

• Ali je povečan vnos hrane posledica stresnih obremenitev na delovnem mestu ali v šoli?

• Se lakota stopnjuje, ker pojeste premalo obrokov na dan?

• Ali zajtrkujete ali začenjate dan samo s skodelico kave?

• Kakšne navade imate glede telesne dejavnosti?

• Koliko časa presedite pred televizijskim sprejemnikom ali pred računalnikom?

Naredite si načrt: čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost in vzdrževanje primerne telesne teže. Odločitev o spremenjenem načinu življenja sprejme vsak posameznik sam.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

13

ZA NAŠE ZDRAVJE: Debelost in genetika pri sladkornem bolniku

Debelost je dedna ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Debelost je v veliki meri odvisna od genov. Odkritje gena za vitkost bi lahko pomagalo k razvoju zdravil proti debelosti in sladkorni bolezni tipa 2.

Glede na znanstvene izsledke je debelost nadpovprečno odvisna od genskega zapisa, celo bolj kot od okolja. Razlike med ljudmi je mogoče v 40 do 60 odstotkih pripisati genetskim vplivom. To potrjujejo tudi raziskave enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov, ki veljajo za zlati standard preučevanja vpliva genetike na razvoj določenih lastnosti. Tako enojajčni kot dvojajčni dvojčki namreč odraščajo v enakem okolju, pri čemer sta genska zapisa enojajčnih dvojčkov praktično identična, pri dvojajčnih dvojčkih pa ne.

In pokaže se, da so razlike v telesni masi med dvojajčnimi dvojčki mnogo večje.

V iskanju vitkosti za zdravje Velik uspeh na področju odkrivanja genetskih osnov debelosti je uspel prof. dr. Simonu Horvatu z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi, že več let intenzivno preučuje genetsko osnovo vitkosti ali debelosti. V zadnjih letih se osredotoča predvsem na iskanje genov, ki povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Pri zadnji raziskavi pa je prof. Horvat predlagal obraten pristop, iskanje tako imenovanih genov za vitkost, ki zavirajo razvoj debelosti. In prav to odkritje kaže velik potencial za iskanje novih pristopov pri razvoju učinkovitejših farmakoloških učinkovin ali uporabe sodobne sintezne biologije za zdravljenje sladkorne bolezni tipa II. Znanstveniki so tako preučevali miši in jih skozi 60 generacij selekcionirali v skupini, v katerih so bodisi zelo vitke bodisi zelo debele. Začeli so z dvema populacijskima linijama miši, debelo in vitko. Vedeli so, da morajo med debelimi in vitkimi mišmi obstajati genetske razlike. A določiti njihovo lokacijo v genomu, najti prave gene med 20 ali 30 tisoč osebki je težko. Zato so križali debelo in vitko linijo in nato pa njihove potomce, potem pa opazovali, kako se razlike v njihovem genetskem zapisu na tisočih lokacijah v genomu odražajo v morebitnih razlikah parametrov vitkosti. Izsledki so 14 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

pokazali, da imajo vitke miši v maščobnem tkivu povečano raven gena TST, zdaj poimenovanega gen za vitkost, kar je povečevalo njihovo odpornost na razvoj debelosti in diabetesa. Pravilnost izsledkov so potrdili tudi pri ljudeh. Na vzorcu prebivalcev Avstrije, Škotske in Islandije se je pokazalo, kako pomembna je lahko teža tega odkritja z vidika humane medicine in obvladovanja dveh globalnih epidemij – debelosti in diabetesa.

Ali debeli ljudje vedno zaužijejo več kalorij? Študija je potrdila, da imajo vitki in zdravi ljudje v maščobnem tkivu povišano raven gena TST, medtem ko je pri posameznikih, ki se borijo z debelostjo ali diabetesom, raven tega encima v maščobnem tkivu nizka. Zanimivo je dejstvo, da je TST že dolgo znan encim, opisan pred več kot 80 leti, ki pa do zdaj ni bil povezan z uravnavanjem telesne teže in presnovnih motenj. Znan je bil kot naš naravni zaščitnik pred cianidom, sicer hudim strupom, ki ga v manjših količinah najdemo v večini običajnih živil. Odkritje pomembne vloge gena za vitkost je bilo lani objavljeno v najuglednejši reviji na področju eksperimentalne medicine – v Nature Medicine. Navsezadnje odpira novo razisko-

valno področje pri iskanju boljših pristopov za obvladovanje sladkorne bolezni, povezane z debelostjo. Raziskovalci so namreč – za zdaj pri živalskih modelih – dokazali tudi to, da je s stimulacijo gena TST mogoče zmanjšati negativne učinke sladkorne bolezni.

Predvsem pa se zdi zanimivo, da je višja raven gena v maščobnem tkivu prispevala k odpornosti na razvoj debelosti in diabetesa celo pri uživanju visokokalorične hrane. Večina do zdaj znanih genetskih okoliščin, ki vplivajo na debelost, običajno deluje preko signalizacije v možganih, ki nato uravnavajo apetit, porabo energije in podobno.

Ravno zato je odkritje gena nekaj novega, saj njegovo povišano izražanje zgolj v maščobnem tkivu vpliva na povečanje mase maščevja, ne da bi bil povečan tudi apetit. Kljub temu Horvat poudarja, da po tem odkritju in uporabi gena v medicini ni pričakovati takojšnjih čudežev. Opozoril je, da ljudje še vedno lahko največ storijo s spremembo življenjskega sloga in prehrane, vendar pa ne gre izključiti možnosti razvoja zdravila za debelost, saj so izidi utišanja omenjenega gena v maščobnih celicah pokazali manj nalaganja maščob. To so preizkusili tudi pri prašičih in tako vzgojili takšne z manj maščobe.

Sladkor nevaren bolj kot maščoba Zanimivo je, da ima lahko majhno povišanje prisotnosti enega samega gena v perifernem tkivu, kakršno je maščobno tkivo, tako velik vpliv na potek sladkorne bolezni. Z zdravili, ki bi z delovanjem na možgane recimo zniževala apetit, je zelo težko doseči učinkovitost brez resnih stranskih učinkov. Na možgane enostavno še ne znamo vplivati dovolj ciljno. Maščobno tkivo je mnogo bolj dostopno.

Odpira se kar nekaj možnih dostavnih poti, s pomočjo sodobne genske tehnologije pa bi lahko ne nazadnje vplivali tudi na povišano izražanje gena, ne da bi zato morali spreminjati genski zapis. V zvezi s tem že imajo kar nekaj zamisli. Debelost je globalni problem, kar dve milijardi ljudi na svetu je čezmerno težkih. Razlogov je več – od prehrane, znižane telesne aktivnosti, genetiki pa se strinjajo, da je ta tudi del naše genetske dediščine. Geni, ki so bili evolucijsko dolgo časa ključni, da smo lahko kalorije shranjevali v obdobjih obilja in tako preživeli obdobja pomanjkanja, so v obdobju, ko je potrebne čedalje manj fizične aktivnosti, nenehno pa je na voljo obilica poceni kalorij, lahko hudo breme. Naši daljni predniki so morali za iskanje hrane porabiti veliko energije in niso živeli v toplih stanovanjih, kar je povečalo toplotne izgube. Varčnost je bila v tistem obdobju ključna za preživetje in za nadaljnji razplod. Okolje se je odtlej drastično spremenilo, s tem pa tudi presnova. Znano je, da so pripadniki nekaterih starodavnih plemen skoraj izginili, ko so jim vsakodnevno ponujali hitro prehrano in so se manj gibali. Kolesje je zdaj težko prepričati, da bi se vrtelo nazaj, saj so škodljivi učinki že jasni. Genetika, kot pra-

vi profesor Horvat, ne bo tako hitro napredovala, da bi lahko našli zdravilo proti debelosti, a prizadevanja gredo v tej smeri. Kljub temu pa je skeptičen do nutrigenomike, ki želi posamezniku, podobno kot pri osebni medicini, dajati prilagojeno dieto na osnovi genoma. »Tu sem bolj skeptičen. V Ameriki so že razširjeni genetski testi, nekateri so dobri, dajo neke informacije, interpretacijo, a večina ni takšnih in podjetja na ta način le služijo. Zato bodo tam zdaj ta trg regulirali na način, da ne bo mogel vsak izvajati genetskih testov. Tudi pri nas so podjetja, ki se s tem ukvarjajo, vendar je njihova dejavnost po mojem mnenju sporna. Posamezniku dajo neko priporočilo za hrano na podlagi nekega vprašalnika in mu predpišejo prehrano glede na krvno skupino. To ne zdrži,« je prepričan Horvat in dodaja, da je uravnavanje telesne mase in nalaganje maščobnega tkiva kompleksna lastnost, ki je pod vplivom velikega števila genov in številnih okoliških dejavnikov, od katerih je najpomembnejši prehrana. Največ lahko torej naredimo tako, da se izogibamo hrani, ki ima veliko kalorij. Ob tem so po njegovih besedah sporni tudi oglasi, ki ljudi napeljujejo k škodljivi prehrani in jim predstavljajo zavajajoče podatke. »Živimo v zelo posebnih časih, ko je prehrana glavni krivec za sladkorno bolezen. Poglejmo samo, kako so v Ameriki dolgo časa prirejali in prikrivali rezultate o škodljivosti sladkorja. In to se dogaja še danes.

Treba je vedeti, da je sladkor bistveno bolj nevaren za razvoj debelosti in presnovnih motenj kot maščobe in holesterol,« je na nedavni Nacionalni konferenci Dober tek, Slovenija, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje, zaključil profesor Horvat.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Spletni portal prehrana.si

Zdrave in prave informacije o hrani ® Marija Mica Kotnik

V prehranjevanju Slovencev je še vedno premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva predstavljajo nasprotujoče si in včasih celo zavajajoče informacije o prehrani, ki se pogosto brez preverjanja objavljajo tako na spletu kot tudi drugod. Zato je bil pred kratkim vzpostavljen nacionalni portal o hrani in prehrani, ki ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane.

Znano je, da ima veliko vlogo pri ohranjanju zdravja prav zdrava prehrana. Znani so tudi podatki, da se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Čeprav podatki kažejo, da se v Sloveniji izboljšujemo na ključnih področjih zdravega prehranjevanja, so premiki manjši, kot bi si želeli, pravijo strokovnjaki. Skrb zbujajoča sta podatka, da ima pri nas vsaka druga odrasla ženska čezmerno težo, med odraslimi moškimi pa jih je s čezmerno težo kar 70 odstotkov. Ker se v poplavi nasprotujočih si informacij in podatkov o zdravi hrani in živilih največkrat niti ne znajdemo več, je še kako pomembno, kakšne informacije o zdravi hrani dobivamo, kje jih najdemo in tudi, ali so resnične ali ne. Za izboljšanje obveščenosti in znanja prebivalcev o koristih zdrave prehrane je bil v Sloveniji vzpostavljen nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki ga v okviru projekta nacionalnega programa Dober tek, Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, financira pa ga Ministrstvo za zdravje. Obveščenost in znanje ljudi o koristih zdra-

ve prehrane sta še kako pomembna za njihovo zdravje, zato je nujno, da so informacije o prehrani resnične in ne zavajajoče, pravi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. »Pri različnih objavah s področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo.

Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov.

Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja. Naš edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih.

Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij in z različnih strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine iz drugih verodostojnih virov.« Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke

Nacionalna prehranska raziskava EU MENU Slovenija V Sloveniji trenutno poteka obsežna prehranska raziskava, katere namen je bolje razumeti prehranske navade posameznih skupin prebivalcev Slovenije. Raziskava je razdeljena na dva dela. V enem sodelujejo naključno izbrani mladostniki in odrasli, stari od 10 do 74 let, v drugem pa starši dojenčkov (od 3 do 12 mesecev) in malčkov (od 1 do 2 let), ki kot posebej občutljiva populacijska skupina doslej še niso bili vključeni v tako obsežno raziskavo. Rezultati raziskave bodo pokazali, kaj jemo, kdaj uživamo posamezne obroke, kakšno hrano običajno uživamo, kako se prehranjujemo takrat, ko nismo doma, in kako se odločamo pri izbiri živil ob nakupu. Raziskavo, ki se je začela leta 2014 in bo končana leta 2019, v pretežni meri financira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), sofinancirata pa jo Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje.

16 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

s področja prehrane. Da bi prebivalcem zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi, je o vsebini portala povedal prof. dr. Pravst.

Neodvisne in verodostojne informacije Na tem portalu boste našli najrazličnejše informacije o zdravem prehranjevanju, o živilih, tudi o tem, kaj je dobro jesti in česa ne. Torej, če ste v dilemi, kaj je bolje, maslo ali margarina, ali katero olje je najbolj zdravilno, boste prave odgovore našli na portalu prehrana.si. Da je ozaveščanje o prehrani še kako pomembno, potrjujejo tudi rezultati aktualnih raziskav, pravi sogovornik. »Naše raziskave kažejo, da kljub dosegljivosti živil z izboljšano prehransko sestavo na tržišču prebivalci po njih ne posegajo pogosto. Pred nedavnim smo v ugledni znanstveni revij Nutrients objavili rezultate študije, v kateri smo raziskovali trende v količini soli v različnih skupinah predelanih živil. Z upoštevanjem prodajnih podatkov smo ugotovili, da s spreminjanjem sestave med letoma 2011 in 2015 nismo dosegli bistvenega izboljšanja stanja. To je jasen signal, da je treba okrepiti tako aktivnosti glede spodbujanja prilagajanja sestave živil v živilski industriji kot tudi glede ozaveščenosti potrošnikov, da bodo posegali po reformiranih živilih,« pravi dr. Pravst.

Kakovostna živila Za zdravo prehranjevanje je poleg dobre ozaveščenosti prebivalcev ključna tudi dobra ponudba živil z ugodno prehransko sestavo, ki so dostopna najširši

skupini prebivalcev. To so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob in enostavnih sladkorjev, pa tudi več potrebnih mineralov in vlaknin kot sorodni izdelki na tržišču. »Portal prehrana.si podpira strateške cilje nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek, Slovenija, s katerim si Ministrstvo za zdravje prizadeva, da bi do leta 2025 zagotovili boljše zdravje vseh prebivalcev Slovenije,« je povedala dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje z Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje in dodala, da so v okviru teh prizadevanj na ministrstvu podprli tudi projekt razvoja inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo v izvedbi Inštituta za nutricionistiko in program Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij, ki bo omogočal usklajeno delovanje in koordinacijo domače živilskopredelovalne industrije pri zmanjševanju sladkorja v mlečnih izdelkih in pekovskem pecivu. Tako so se k izvajanju nacionalnega programa Dober tek, Slovenija pridružile tudi trgovske verige z zmanjševanjem vsebnosti soli in sladkorja v izdelkih lastnih trgov-

skih blagovnih znamk in na to opozarjajo svoje kupce. Kot pravi Reckova, s tem prevzemajo del odgovornost do potrošnikov in prispevajo k boljši ozaveščenosti in obveščenosti svojih kupcev.

Uspešni le s celostnim pristopom Pri usmerjanju prehrane vseh prebivalcev Slovenije k bolj zdravim izbiram se mora povečati ponudba zdravju bolj koristnih živil, ki bodo hkrati tudi lahko dostopna. Živimo v okoljih, ki pri posameznikih spodbujajo neuravnoteženo prehranjevanje in na različne načine približujejo visoko predelano in manj kakovostno hrano, s tem pa se poglabljajo socialno-ekonomske razlike, je povedal dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pri prizadevanjih, da bo zdrava hrana lažje dostopna prebivalcem, ima pomembno vlogo partnerstvo s pridelovalci hrane, z živilskopredelovalno industrijo, s trgovino in z gostinskimi oziroma z javnimi ponudniki prehrane. Tovrstno partnerstvo je v Sloveniji pred kratkim zaživelo tudi s projektom Preživi, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kme-

tijskih in živilskih podjetij, sofinancira ga Ministrstvo za zdravje, sodeluje pa tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Poleg ozaveščanja o zdravih živilih je zelo pomembno tudi, da obstoječa živila na trgu preoblikujemo, kar pomeni, da se nekatera hranila, kot so transmaščobe, iz živil odstranijo, druga, kot so sol, sladkor in nasičene maščobe, pa se zmanjšajo, s tem da se okus, tekstura in rok trajanja živila bistveno ne spreminjajo. Hkrati naj bi se v živilih ohranila tista hranila, kot so vlaknine, vitamini in minerali, ki so za zdravje bolj koristna. »Pri preoblikovanju živil pričakujemo, da se koristi za zdravje pokažejo prej in pri vseh, saj posamezniku ni treba bistveno spreminjati prehranjevalnih navad. Izkušnje na področju zmanjševanja vnosa soli pri prebivalcih Slovenije pa so pokazale, da je preoblikovanje živil lahko uspešno le s celostnim pristopom, ki vključuje tudi večjo ozaveščenost ljudi. Zato je najširši dostop do rezultatov nacionalnih raziskav in verodostojnih informacij, ki ga zagotavlja nacionalni portal prehrana.si, še kako pomemben,« je pojasnila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Ženski spolni hormoni in sladkorna bolezen

Po krivem obsojeni hormoni ® Sanja Vilfan Švajger

Začne se z nočnim znojenjem, ki močno načne kakovost življenja, saj je ženska čez dan utrujena, nervozna in nezbrana zaradi pogostega prebujanja ponoči. Ko se začnejo vročinski valovi pojavljati tudi čez dan, večina dojame, da je prišla do obdobja menopavze. Nekatere se s t. i. valungami poskušajo sprijazniti, in če jim življenjski slog to omogoča, preživeti brez pomoči. Druge se posvetujejo s prijateljicami in z bližnjimi, največ pa jih poišče dodatne informacije na internetu, kjer kar mrgoli površnih in zavajajočih podatkov o zdravljenju oziroma samopomoči s hormoni. Tiste, ki se vendar odpravijo po nasvet h ginekologinji, so zelo previdne, ko jim ta predlaga nadomeščanje pomanjkanja hormonov z nadomestnimi. Vendar je strah pred nadomestnim hormonskim zdravljenjem povsem odveč. Ravno nasprotno: če začnemo z njim pravočasno, se utegnemo zaščititi pred obolenji srca in ožilja, novi izsledki raziskav pa kažejo tudi na dodatne dobrobiti nadomestnega hormonskega zdravljenja.

Adolf Lukanovič, dr. med., specialist ginekologije in strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Kaj je menopavza?

Foto: KINOKS L. DUKANOVIC

Vse preveč zapostavljeno področje ženskega zdravja, za katero je še ne tako davno veljalo prepričanje, da ni kaj zdraviti, saj gre za naravni potek in bližnjico k starosti, je namreč danes obravnavano z vso pozornostjo. Upadanje ravni ženskih spolnih hormonov je le del vsesplošnega usihanja delovanja žlez z notranjim izločanjem, ki pa najprej in najbolj opazno vpliva na ženskin vsakdan. Ob svetovnem dnevu menopavze so na dogodku s pomenljivim naslovom »Vražji hormoni – izpod dežja pod kap?« spregovorili vodilni strokovnjaki: primarij Lucija Vrabič Dežman, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Kranj, docent dr. Branka Žegura, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, Klinika za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, in profesor dr.

Profesor dr. Adolf Lukanovič, dr. med., specialist ginekologije in strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana

Ob svetovnem dnevu menopavze so spregovorili strokovnjaki.

18 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

»Menopavza je dogodek, ne obdobje, natančneje zadnja menstruacija v življenju ženske, ki jo v razvitem svetu ženske doživijo po 50. letu, v manj razvitih predelih sveta pa nekaj let prej. Klimakterij pa je obdobje, ki traja že nekaj let pred menopavzo in še leto dni po njej, zaznamujejo pa ga številne spremembe v razpoloženju in počutju žensk. Čeprav izraz, ki izhaja iz grščine, pomeni zadnji klin na lestvi, to ne pomeni zadnjega klina na lestvi življenja, saj lahko danes ženske pričakujemo življenjsko dobo nad 80 let. To je zgolj zadnji klin na lestvi ženske rodnosti,« je uvodoma povedala prim. Vrabič Dežmanova.

Poglavitni vzrok težav je upad hormonov, prvenstveno estrogena. Najpogostejše klimakterične težave so spremembe menstrualnega ciklusa in klasični klimakterični simptomi. Mednje uvrščamo vročinske oblive, nespečnost, razdražljivost, čustveno nestanovitnost, neodločnost, jokavost, glavobol, bolečine v sklepih, pospešeno bitje srca itd. Po več letih nastopijo t. i. srednjeročne posledice odtegnitve hormonov na področju sečil in spolovil/rodil, med dolgoročne možne posledice pa uvrščamo

srčno-žilne bolezni in osteoporozo, orisuje dogajanje v ženskem telesu ginekoginja.

Obiščite ginekologa – zdravljenje začnite čim prej V zadnjih letih so se zvrstile številne ponovne analize izsledkov raziskav, kjer so ženske zdravili s hormoni, izsledki pa kažejo, koliko prednosti prinaša hormonsko zdravljenje, da učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljšuje njegovo kakovost.

Poznamo več oblik hormonskega zdra-

Svetovni dan menopavze Vsako leto se 18. oktobra, ob svetovnem dnevu menopavze, po vsem svetu zvrstijo številne dejavnosti, ki osveščajo ženske o različnih vidikih menopavze, tako o možnih posledicah pomanjkanja estrogena in o možnostih preprečevanja, lajšanja in zdravljenja posledic kot o novih priložnostih za kakovostno življenje, ki se ponujajo ženskam po menopavzi.

vljenaja, uporabljamo čim manjši odmerek in zdravljenje priporočimo, ko koristi pretehtajo tveganja. Zdravljenje je priporočljivo začeti čim prej po menopavzi, možna pa je izbira med več vrstami in oblikami hormonskega zdravljenja.

Nihče več ne zapoveduje maksimalnega trajanja zdravljenja, saj je odločitev v vsakem primeru drugačna, še strne izkušena ginekologinja prim. Vrabič Dežmanova.

Preprečiti nastanek urinske inkontinence Na vpliv pomanjkanja hormonov na staranje urogenitalnega trakta pri ženskah je opozoril prof. Lukanovič. Povedal je, da hormonsko zdravljenje v uroginekologiji temelji na znanju, da imata urinarni in genitalni trakt skupno embrionalno osnovo in funkcionalno anatomsko povezavo, oba sistema pa delujeta in se spreminjata pod vplivom spolnih hormonov. Pomanjkanje hormonov – zlasti estrogena – povzroči spremembe na vseh organih, ki imajo estrogenske receptorje, torej tudi na urogenital-

Ginekologinja prim. Lucija Vrabič: Tako imenovanim »bioidentičnim« hormonom se izogibajte v velikem loku! »Veliko škode so naredile bombastične novice o škodljivosti hormonskega zdravljenja, razcepile so tako laično kot strokovno javnost. Ženske so se ustrašile in z zdravljenjem so prenehale prav tiste, ki bi ga najbolj potrebovale. Številne so nasedle propagandi o bioidentičnih hormonih kot naravnih, edinih pravih za njihove težave, saj svetovni splet seže tudi k nam in ameriški marketinški prijemi so tudi pri nas padli na plodna tla. Vendar to žal ni prava pot, saj ne gre za preizkušena zdravila, ampak za nepreverjene pripravke brez ustreznih kontrol učinkovitosti in varnosti.« nem traktu. Atrofične spremembe urogenitalnega trakta so najpogostejši vzrok za nastanek stresne urinske inkontinence in urgentne inkontinence. Pri obeh oblikah se je uveljavila uporaba estrogenov, vendar meta-analize raziskav kažejo, da so ugodni učinki tovrst-

nega zdravljenja prisotni le pri vaginalni uporabi zdravila. Ponavljajoče se okužbe urinarnega trakta v pomenopavzi so pogosto posledica spremenjene strukture urinarnega in reproduktivnega trakta, kar zmanjša imunsko zašči-

to in omogoča kolonizacijo z enterobakterijami. Tudi tu se je uveljavilo zdravljenje z estrogeni in rezultati so podobni kot pri zdravljenju prej omenjenih inkontinenc. Učinkovita je vaginalna uporaba estrogena, pri peroralni uporabi pa uči-

nek ni boljši kot pri uporabi placeba.

Poudaril je, da je smiselna uporaba estrogenov v zgodnji pomenopavzi, zlasti pri urgentni urinski inkontinenci in pri lokalni uporabi estrogena v obliki vaginalnih pesarjev.

Podrobneje o nadomestnem hormonskem zdravljenju smo se pogovarjali z doc. dr. Branko Žegura.

Vse vrste hormonskega zdravljenja niso enake in ne trajajo enako dolgo. Kako se razlikujejo in kdaj se predpisujejo – in seveda, kakšen je njihov dobrodejni vpliv?

Glede na trajanje razlikujemo med kratkotrajnim hormonskim zdravljenjem, ki traja do pet let (z njim lajšamo menopavzne težave in tako izboljšujemo kakovost življenja, saj ugodno deluje na urogenitalni sistem), in dolgotrajnim hormonskim zdravljenjem, s katerimi žensko zaščitimo pred osteoporozo, in če je bilo uvedeno v perimenopavzi ali zgodnji pomenopavzi, tudi pred srčno žilnimi boleznimi.

Hormonsko zdravljenje izvajamo s hormoni, ki jih v telo vnašamo v različnih oblikah, sistemsko ali lokalno. Bistvo hormonskega zdravljenja je nadomeščanje estrogenov. Dodatek progestagena pa zaščiti sluznico v maternični votlini pred čezmerno zadebelitvijo. Ženske po kirurški odstranitvi maternice (histerektomiji) lahko prejemajo le estrogene.

Katere vrste hormonskega zdravljenja pa poznamo?

Sekvencijsko ali ciklično hormonsko zdravljenje vsebuje estrogen ali progestagen v odmerkih, ki posnemajo menstrualni ciklus, zato imajo ženske ob takšnem zdravljenju menstruacijo. Primerno je za ženske v perimenopavzi, ki imajo menopavzne težave. Kontinuirano kombinirano hormonsko zdravljenje uporabljajo ženske po menopavzi, ki imajo maternico. Transdermalna uporaba hormonskega zdravljenja (obliži, spreji, kreme, geli, depo injekcije, nosno pršilo) se izogne prvemu prehodu skozi jetra, zato so nižji odmerki estrogena in manj neželenih učinkov. Lokalno hormonsko zdravljenje v obliki vaginalnih tablet, mazil ali obročkov se uporablja za preprečavanje ali zdravljenje težav zaradi stanjšanja urogenitalne sluznice.

20 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Kakšne so ugodnosti ob hormonskem zdravljenju, na kaj je treba biti posebej pozoren?

Hormonsko zdravljenje je najbolj učinkovito in najcenejše pri odpravljanju vazomotornih simptomov (vročinskih oblivih in potenju) in je zelo učinkovito pri motnjah spanja. Deluje ugodno na znake in simptome urogenitalne atrofije.

Prednost ima lokalno hormonsko zdravljenje, ki je lahko zelo dolgotrajno, saj ob nepravilni uporabi ne daje sistemskih učinkov. Hormonsko zdravljenje učinkovito preprečuje zlome vretenc, kolka in druge zlome zaradi osteoporoze. Je najboljša preventiva osteoporoze pri mladih ženskah, ki imajo menopavzne težave, in pri vseh starostnih skupinah žensk z dejavniki tveganja za osteoporozo.

Estrogeni povzročajo čezmerno zadebelitev sluznice v maternični votlini, zato je dodajanje le estrogena dovoljeno le pri ženskah po odstranitvi maternice. Kombinirano hormonsko zdravljenje, ko je estrogenu dodan še progestagen, ščiti pred čezmerno zadebelitvijo sluznice v maternični votlini in pred rakom endometrija. Kljub temu da kombinirano hormonsko zdravljenje zmanjša tveganje za rak črevesja, se ne sme predpisovati brez dodatnih indikacij. Ženske vedo, da bi jim hormonska zaščita koristila, da bi se spet dobro počutile. Ker jih je strah raka dojk in venske trombembolije, se zanjo ne odločajo. A v resnici je ravno nasprotno, pravočasno uvajanje pravilne izbire hormonskega zdravljenja bi jim prineslo še nekatere druge prednosti. Kakšni so novi podatki in o katerih prednostih govorimo?

Nadvse pomembno je poudariti, da se zaradi hormonskega zdravljenja tveganje za raka dojke poveča šele po petih letih jemanja, a je tudi takrat nizko (manj kot en dodaten rak dojke na 1000 let uporabe). Pri monoterapiji z estroge-

ni pa je tveganje za raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah hormonskega zdravljenja.

Peroralno hormonsko zdravljenje poveča tveganje za vensko trombembolijo za trikrat, medtem ko transdermalno hormonsko zdravljenje ne poveča tveganja.

Hormonsko zdravljenje ni namenjeno preprečevanju srčno-žilnih obolenj, lahko pa ima zaščitni učinek pred aterosklerozo in srčno-žilnimi obolenji pri starostni skupini med petdeset in šestdeset let oziroma, če je od menopavze minilo manj kot deset let. Pri starejših uvajanje hormonskega zdravljenja poveča tveganje, saj je proces ateroskleroze že preveč napredoval.

Kakšna je presnovna pot hormonov, če jih zaužijemo, in kakšna, če jih nanesemo na kožo?

Kadar zaužijemo estrogen, se ta presnavlja skozi jetra, lahko pride do povišanja trigliceridov, do sistemskega vnetja – povišanja CRP in določenih faktorjev, ki skrbijo za strjevanje krvi. Pri nanašanju estrogena na kožo se izognemo prvemu prehodu skozi jetra, učinkovina gre neposredno v sistemsko cirkulacijo. Potrebni so nižji odmerki, beležimo pa tudi občutno manj neželenih učinkov.

Ali lahko izrazite težave menopavze vodijo v bolezenska stanja?

Menopavza je normalno prehodno obdobje v življenju vsake ženske. Izrazite menopavzne težave okrnijo kakovost življenja in lahko vodijo v določena bolezenska stanja. Zato je svetovanje in obravnava ženske v tem obdobju zelo pomembna in mora biti prilagojena vsaki posameznici. Ob primerni izbiri vrste hormonskega zdravljenja in individualni obravnavi žensk njegove koristi nedvomno pretehtajo morebitna tveganja.

AKTUALNO: Prestavitev laičnih svetovalcev

Svetovanje z znanjem in izkušnjami ® Nina Štagar

Prostovoljni projekt Laični svetovalec za sladkorno bolezen je zasnovala Zveza društev diabetikov Slovenije. Sladkorni bolniki sami lahko namreč drugim bolnikom svetujejo na drugačen način kot zdravstveni delavci. Imajo znanje in izkušnje in tako lažje razumejo težave, s katerimi se soočajo bolniki, saj se z njimi srečujejo tudi sami. V tej številki vam predstavljamo tri nove laične svetovalce.

Ivan Bergoč je upokojenec, ki se je z veseljem odločil za sodelovanje v projektu laični svetovalec. Že leta 1988 so mu diagnosticirali sladkorno bolezen in od leta 2015 se zdravi z inzulinom. Zdaj ima urejeno sladkorno bolezen. Je ustanovitelj Društva diabetikov Ilirska Bistrica, nekdanji predsednik društva, trenutno pa opravlja funkcijo podpredsednika. O sladkorni bolezni je veliko bral in bil vedno radoveden pri zdravnikih, zato ve, kako poskrbeti zase in za svoje zdravje. Trudi pa se poskrbeti tudi za člane društva s preventivnimi okrevanji in športnimi aktivnostmi. Je opolnomočen sladkorni bolnik in z veseljem je postal laični svetovalec, da lahko znanje posreduje drugim. Zdi se mu razumljivo, da je program prostovoljni, in se mu ne zdi prav, da bi bil plačljiv, saj se zdaj, ko ga opravlja prostovoljno, počuti res koristnega. Program je res čudovito dopolnilo operativnih programov za zdravljenje sladkorne bolezni. Ne najde slabosti in poudarja, da projekt ne pomeni vtikanja v zdravstvo, kot trdijo nekateri. Odločil se je tudi, da se bo vključil v pogovore pri Zvezi društev diabetikov Slovenije in še dodatno poskušal izboljšati program. Trenutno se mu edina težava pri programu zdi to, da ga veliko sladkornih bolnikov ne pozna. Prav tako ni mogoče pridobiti podatkov ljudi, ki bi morali izvedeti, da program obstaja. Prav tako je izpostavil še dodatno težavo, s katero se soočajo v Ilirski Bistrici: nimajo diabetološke ambulante in sladkorni bolniki morajo hoditi v Sežano, Postojno, Koper, Ljubljano ali kam drugam. Tako ni možnosti, da bi predstavniki društva srečali bolnike v ambulanti in jih nagovorili, naj se pridružijo društvu.

Igor Kolar je upokojeni avtomehanik, a to ni vplivalo na njegovo odločitev, da se pridruži laičnim svetovalcem. Pridružil se je zato, da bi se lahko tudi sam še dodatno spoznal s svojo boleznijo. Sladkorno bolezen ima že 25 let, z njo se je sprijaznil in se preprosto naučil živeti z njo. Program laični svetovalec mu veliko pomeni, saj pri tem ne daje samo on, ampak tudi dobiva od ljudi, ki jim pomaga. Program se mu zdi dober, le

premalo se o njem govori v javnosti. Sam je dosegljiv v društvu, a težava je, da ni odziva bolnikov. Ne ve, ali je razlog to, da ljudje premalo poznajo program in torej ne vedo, da imajo možnost konzultacije z laičnim svetovalcem, ali da je preprosto premalo promocije.

Bojan Proje živi s sladkorno boleznijo že 39 let in meni, da je največjo vlogo, da se je odločil sodelovati v programu laični svetovalec, imelo njegovo delo v društvu diabetikov. Program se mu zdi pomemben, saj včasih ljudje, ki niso v zdravstvu, lažje pristopijo do bolnikov in se z njimi pogovorijo. Prav tako lahko ljudje, ki živijo z boleznijo, delijo svoje izkušnje, ki so včasih celo pomembnejše od teorije. Nekateri bolniki imajo tudi napačne informacije o sladkorni bolezni in kot laični svetovalec jim lahko pojasni zmote. Program zanj ne pomeni samo sedenja v pisarni in čakanja, da se pride nekdo pogovorit z njim, ampak to zanj pomeni, da je laični svetovalec tudi na ulici. Če ga ljudje vprašajo za informacije, jim bo razložil tudi sredi ulice, saj je pomembno, da ljudje, ki to želijo, dobijo odgovore na vprašanja, ne pa, da se informacije vsiljuje. Slabost programa vidi v tem, da stroka stoji na svojem bregu. Laični svetovalci ne želijo več pristojnosti, imajo pa izkušnje. Naučenost o bolezni namreč ni isto kot izkušnje. Laični svetovalci imajo to prednost, da imajo izkušnje in teoretično znanje. Zaveda se, da je program mogoče izboljšati samo s konkretnim sodelovanjem stroke in vseh vpletenih. Tudi stroka mora prisluhniti bolnikom.

Zelo pomembno se mu zdi – ne samo pri sladkornih bolnikih, ampak pri vseh boleznih –, da poslušamo sebe in svoje telo, kar nam govori; le tako namreč lahko dobiš prave informacije. Tudi pregrehe so pomembne, včasih bolj kot vse diete. A treba se je zavedati, da se mej ne sme prekoračiti.

Tudi v prihodnjih številkah Sladkorne bolezni bomo poskušali predstaviti laične svetovalce Zveze društev diabetikov Slovenije.

Odhajam Lebdim v miru, ki je lahen kot sanje.

V miru, ki sanja, kot sanja voda. Čutim, da veliki sijoči duh ječi, se nagiba, sklanja in pada name.

Vse želje, hrepenenja in šepetanja srca so napolnili dušo, ki je vsa omotična.

Besede lebdijo v zraku kot žuželčja krilca in migljajo v zlato rumenem snopu svetlobe.

Skozi okno sili smaragdna svetloba, ki počasi drsi, kakor se pomika listje.

Mesečina spi na travi, meni pa je tako prijetno toplo.

Vse lebdi nad globokim mirom.

Ko odhajam ...

Albina Rajter, Društvo Zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Diabetiki!

Smo diabetiki se skupaj zbrali, se z avtobusom v Strunjan pripeljali, da skupaj bi lepo se imeli in lep dopust bi preživeli.

Tukaj se sprehajamo in telovadimo, imamo šolo kuhanja in v bazenu plavanja. Že doma smo vsi sklenili, da pridno bomo vsemu sledili, kakšen kilogram zgubili in sladkorja se znebili.

Tako bomo naprej živeli, za zdravje bomo vsi skrbeli, diabetes svoj krotili in v Strunjan še hodili.

Jožici pa še vsi želimo, da bi še dolgo zdrava bla, da bi kot mati nas vodila, po Strunjanu sem in tja.

Jožica Kastelic, Društvo diabetikov Novo mesto

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

21

MOTNJE EREKCIJE: Sladkorni bolnik in motnje erekcije

Spet kot nekoč … ® Darja Kordelič, Urška Vrščaj Vovk

Če bi vas vprašali, ali je kakšna stvar v življenju, ki bi jo spet radi počeli ali doživeli tako, kot ste jo nekoč, bi bil seznam verjetno precej dolg. Morda bi spet želeli obiskovati šolo ali študirati, potovati v daljne kraje, plesati do jutra … Vsak ima svoj seznam, za vsakega je pomembno kaj drugega. Vsak drugi moški po 40. letu pa kot eno od najbolj želenih stvari zagotovo navede povrnjeno »moško moč«.

Izgubljanje »moške moči« je povezano z motnjo erekcije ali erektilno disfunkcijo, ki sicer ni nevarna, a se življenje zaradi nje zelo spremeni. To ni le težava moškega, ki se z njo sooča, temveč prizadene tudi partnerja. Rečemo lahko, da je težava para. Želja po spolni aktivnosti, ki ji rečemo libido, se sicer ohranja vse življenje, erektilna sposobnost pa peša. Da bi jo izboljšali, je treba živeti čim bolj zdravo, se ukvarjati s športom in se gibati, izogibati pa se je

Kaj povzroča motnjo erekcije?

Najpogostejši vzrok so bolezni, ki prizadenejo žilje: • srčno-žilne bolezni in zapleti pri aterosklerozi, • sladkorna bolezen, • zvišan krvni tlak, • povečane vrednosti krvnih maščob.

22 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Motnja erekcije se lahko zdravi z zdravili, ki so na podlagi predpisanega recepta na voljo samoplačniško. Mesečni strošek za posameznika in za par pogosto predstavlja veliko finančno breme, zato so dobrodošla dostopnejša, a enako kakovostna in varna zdravila. Asist. Bojan Štrus, dr. med., poudarja: »Na tržišču je že veliko generičnih zdravil različnih proizvajalcev. Večina jih vsebuje kratko delujoče učinkovine.

Zdaj pa je na voljo tudi generik iz slovenske farmacevtske družbe Krka z dolgotrajnim učinkom, ki vsebuje učinkovino tadalafil. Ker so vsa zdravila za zdravljenje samoplačniška, pričakujemo, da bo tudi novi izdelek cenovno ugodnejši in tako dostopnejši našim bolnikom.« treba kajenju in drugim razvadam ter ohranjati idealno telesno težo. Vsa ta priporočila so splošno znana, v praksi pa težje izvedljiva – kajti duh je voljan, telo pa šibko. Kaj hitro podležemo nezdravim razvadam in prepričanju, da nas kaj takega že ne bo prizadelo.

Odkrito o motnji erekcije Motnja erekcije, ki so ji nekoč rekli impotenca, je nesposobnost moškega, da bi dosegel in/ali vzdrževal otrdelost spolnega uda za uspešen začetek in dokončanje spolnega odnosa. V partnerskem

spolnem razmerju taka motnja prikrajša oba, pri moškem pa tudi zmanjša samozavest in samospoštovanje.

V nobenem starostnem obdobju ni normalno, da moški ne more doseči otrdelosti spolnega uda, še posebno, ko gre za spontane nočne erekcije. Taka motnja je lahko prvi simptom kakšne druge bolezni, predvsem sočasne srčnožilne bolezni.

Kdaj je treba k zdravniku? Če moški že dalj časa nima spontane nočne erekcije in tudi ne spolnih od-

nosov, pa si jih želi, mora to zaupati izbranemu zdravniku ali zdravnici. Zaupati težavo zdravnici je seveda veliko težje, vendar je treba vedeti, da take težave pestijo skoraj vsakega drugega moškega po 40. letu. Zdravniki obravnavajo to težavo enako kot druge bolezni, zato pred pogovorom ni treba imeti pomislekov.

Kakšno je zdravljenje?

Postopki, ki so se uporabljali nekoč, so bili nemalokrat boleči (vsadki, revaskularizacija, vakuumske konstrikcijske naprave, injekcije v spolni ud), z odkritjem zdravil v obliki tablet pa je zdravljenje postalo veliko preprostejše. Tablete za zdravljenje motnje erekcije vsebujejo učinkovine, ki zavirajo delovanje posebnega encima (fosfodiesteraze tipa 5) v tkivu spolnega uda in tako omogočijo erekcijo ali pa jo izboljšajo.

Da učinkujejo, pa je potrebna spolna stimulacija. Tablete sildenafila, tadalafila in vardenafila (zaviralcev encima fosfodiesteraze tipa 5) so po priporočilih Evropske zveze za urologijo zdravila prve

izbire za zdravljenje motnje erekcije.

Med seboj so primerljive po učinkovitosti, razlikujejo pa se po tem, kako hitro nastopi učinek (od 10 minut do 2 uri po zaužitju) in kako dolgo traja (od 6 do 36 ur). Jemlje jih lahko vsak moški, če ne uporablja nitroglicerina (v kakršni koli obliki) za zdravljenje angine pektoris, če je bil v zadnjih mesecih splošno telesno dejaven in ni doživel infarkta ali možganske kapi.

Zdravnik tablete za zdravljenje motnje erekcije predpiše na beli samoplačniški recept, s katerim je mogoče kupiti učinkovito in varno zdravilo vrhunske kakovosti. Zdravila za zdravljenje motnje erekcije, ki se dobijo brez recepta drugod, ne v lekarnah, so lahko nevarna ali pa niso učinkovita. Zato ni dobro jemati zdravil, ki jih ni predpisal zdravnik.

Nasvet za moške z motnjo erekcije Motnjo erekcije je danes možno zdraviti, vendar se mora moški o težavah pogovoriti z osebnim zdravnikom in priti na ustrezen pregled.

V nobenem starostnem obdobju ni običajno, da moški nima erektilne sposobnosti in da nima spolnih odnosov.

Spolna dejavnost je odraz splošnega zdravja, pomeni sprostitev in izboljšuje kakovost življenja. Za dolgotrajno razmerje in uspešno spolno življenje para pa sta potrebna tudi medsebojno spoštovanje in veliko vloženega truda. Če se partnerja spoštujeta in si zaupata, lahko v spolnosti uživata tudi v visoki starosti. Zato bodite spolno aktivni, izboljšajte kakovost življenja in se pustite presenetiti tudi po petdesetem.

V Krki smo pripravili spletno stran www.midva.com, kjer dobite več informacij o erekciji, motnji erekcije in njenem zdravljenju ter o tem, kako lahko moškemu pri reševanju težave pomaga partner. V decembru 2017 in januarju 2018 se lahko vsak četrtek med 17. in 18. uro na brezplačni telefonski številki 080 2692 o svojih težavah z erekcijo pogovorite s strokovnjakom urologom.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pnevmokokne okužbe

Ogrožajo predvsem starejše ® Slavka Brajovič Hajdenkumer in Nina Štagar

Ob svetovnem dnevu pljučnice je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozoril na pomen učinkovite zaščite proti pnevmokoknim okužbam s cepljenjem. Društvo za boj proti nalezljivim boleznim pa je v Ljubljani organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili najpogostejše mehanizme okužbe, poteka bolezni, zapletov in shemo cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., iz celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da so starejši bolj dovzetni za okužbo s pnevmokoki, saj imajo več kroničnih bolezni: »Pomembni dejavniki tveganja za pnevmokokne okužbe so vsekakor kronične bolezni, kolektivno varstvo oziroma domovi za starejše občane, motnja v imunskem sistemu, prenaseljenost, tudi slabše socialne razmere, druge pridružene bolezni, kajenje, alkoholizem in virusne okužbe dihal, predvsem gripa. Prav v zimskem času narašča obolevnost zaradi pnevmokoknih okužb, aktualna je tudi gripa. Pravzaprav sta bakterijsko in virusno obolenje povezani. Pozimi pa statistika beleži tudi več primerov smrti zaradi pljučnice,« je izpostavila primarijka Trop Skazova in dodala: »Virus gripe dejansko odpre vrata pnevmokokom, ki lahko potem pridrvijo iz zgornjih dihal v spodnja, v pljuča, to pa potem rezultira v pnevmokokni pljučnici.«

Prim. Alenka Trop Skaza, dr. med.: »Za optimalno zaščito pred pnevmokoknimi okužbami zadostuje cepljenje enkrat v življenju.

Cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam lahko opravimo sočasno.

Cepimo v mišico nadlahti, kjer se lahko po cepljenju pojavi lokalna bolečina in oteklina.« 24 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Foto: MATEJ POVŠE

Zaradi pnevmokokne pljučnice umre več kot 10 odstotkov starejših. Starost, kronične bolezni, tudi sladkorna bolezen, virusne okužbe dihal, še posebej gripa, so namreč osrednji dejavniki tveganja za pnevmokokne okužbe.

O cepljenju proti pnevmokoku so govorili prof. dr. Franc Strle, dr. med. (levo), prim. Alenka Trop Skaza, dr. med. (v sredini), in asist. Zoran Simonović, dr. med. (desno).

Kaj so pnevmokoki?

Pnevmokoki ali Streptococcus pneumoniae so bakterije. Povzročajo različne bolezni – najpogosteje vnetje srednjega ušesa, sepso in meningitis, najbolj pogosta in tudi nevarna pa je pnevmokokna pljučnica. Pnevmokoki so velikokrat prisotni v nosno-žrelnem predelu zdravih ljudi. Ob kašljanju, kihanju in govorjenju se baktrerija kapljično prenaša med ljudmi. Ob zmanjšani odpornosti ali virusni okužbi, na primer gripi, se bakterija iz nosno-žrelnega predela lahko prenese v različne dele telesa.

njih je v ospredju vročina, ni pa izkašljeka. Starostniki pa postanejo zmedeni in lahko tudi obležijo. Na leto je v Sloveniji zaradi pljučnice hospitaliziranih od 5 do 7 tisoč ljudi. Polovica od teh je majhnih otrok in starostnikov. Hospitalizirane zdravijo tako, da podprejo splošno stanje bolnika – rešujejo težave s tlakom, z odvajanjem vode, motnje zavesti, in zdravijo pljučnico z antibiotiki, običajno ne dlje kot 7 dni. Kljub napredku medicine zaradi pljučnice še vedno umre več kot 10 odstotkov starostnikov in tudi nekateri mlajši.

Cepljenje je učinkovita zaščita Klasičen potek bolezni Začne se nenadno, z mrzlico, vročino, že po nekaj urah se pridruži kašelj. Bolniki izkašljujejo gnojen, tudi rdečkast izkašljek, slabo se počutijo, nekateri težko dihajo ali lovijo sapo. Prof. dr. Franc Strle, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je poudaril, da je takšen potek pri tistih, ki so zmožni reagirati. Pri majhnih otrocih je težava, da ne znajo izkašljevati, in pri

Pnevmokokne okužbe zdravijo z antibiotiki, ki zaležejo, če je zdravljenje pravočasno. Toda problem je, da je vse več pnevmokokov, ki so odporni na antibiotike. Zato je preprečevanje teh okužb s cepljenjem, še posebej ogroženih skupin prebivalstva, zelo pomembno. V Sloveniji je sistematično prostovoljno cepljenje dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam na voljo od leta 2015, saj se glede na breme pnevmokoknih okužb pri otrocih uvrščamo med

države z največjim tveganjem. Cepljenje je brezplačno tudi za nekatere skupine kroničnih bolnikov, ne pa za vse, je povedal asist. Zoran Simonović iz mariborske enote NIJZ: »To so bolniki po presaditvi kostnega mozga, ljudje brez vranice, okuženi s HIV, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindormom, bolniki na imunosupresivnem zdravljenju, obsevanju, bolniki s hudo imunsko pomankljivostjo ter onkološki in hematološki bolniki.« Vsi drugi, tudi bolniki s sladkorno boleznijo, pa morajo cepljenje – najpogosteje sicer zadostuje en odmerek cepiva – plačati sami. Proti pnevmokoknim okužbam se lahko cepite v zdravstvenem domu in v ambulantah v območnih enotah NIJZ. Samoplačniško cepljenje s konjugiranim cepivom v ambulantah NIJZ stane 64,50 evra, cepljenje s polisaharidnim cepivom pa 30 evrov – za optimalno zaščito zdravniki sicer priporočajo kombinacijo obeh cepiv. Cepljenje v Sloveniji sicer ni popularno, glasnejši so nasprotniki kot zagovorniki cepljenja. In če že obveznega cepljenja otrok vsi starši ne upoštevajo, se za prostovoljno cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam – zdravniki svetujejo obe cepljenji – seveda odloča še manjši del prebivalstva. Z zelo nazornim komentarjem takšnega odnosa do cepljenja v Sloveniji je infektolog prof. dr. Franc Strle takole strnil novinarsko konferenco o pomenu preprečevanja pnevmokoknih okužb za varovanje javnega zdravja : »Mi smo precej dekadentna družba. Videti je, da ne samo v Sloveniji, temveč na Zahodu nasploh avtoritete ne pomenijo nič ali pa so celo minus. Bistveno bolj moderno je, da si proti kot pa za. In imaš samo pravice, ne pa dolžnosti in vidiš samo pravice, dolžnosti pa šele potem, ko se ti kaj zgodi.«

Prof. dr. Franc Strle, dr. med.: »Žalostno, ampak kljub vsemu napredku, na katerega se tako zanašamo in o njem toliko govorimo, zaradi pljučnice umre več kot 10 odstotkov starostnikov, umrejo pa tudi nekateri mladi.« amputaciji kostnega mozga). Cepljenje tudi obnovimo s polisaharidnim cepivom pri osebah, ki so prvo cepljenje prejele pred 65. letom.

Poznamo dve vrsti cepiv. 23-valentno polisaharidno cepivo ščiti pred 23 serotipi pnevmokoka, konjugirani cepivi pa sta 10- in 13-valentni in vsebujeta 10 oziroma 13 serotipov pnevmokokov. Konjugirana cepiva dajejo boljšo zaščito in z njimi je mogoče, če bi bilo treba, okrepiti zaščito pred okužbami. Ta zaščitijo ne samo pred invazivnimi okužbami, ampak otroke tudi pred vnetji srednjega ušesa.

Kaj pa neželeni učinki?

O neželenih učinkih je prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., na kratko pojasnila: proti pnevmokoknim okužbam cepijo v mišico nadlahti. Po cepljenju se lahko pričakuje lokalna bolečina in rdečina na mestu vboda. Drugih neželenih učinkov se ne opisuje. Asist. Zoran Simonović, dr. med., je dodal, da

vsa cepiva proti pnevmokoknim okužbam uvrščamo med tako imenovana mrtva, inaktivirana cepiva, kar pomeni, da v cepivu ni živih delcev in tako cepivo ne more povzročiti bolezni.

Brezplačno cepljenje za ogrožene in dojenčke Cepljenje je samoplačniško, za določene osebe z nekaterimi zdravstvenimi indikacijami pa ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer za osebe po transplantaciji kostnega mozga, brez vranice, z okrnjeno imunostjo, za tiste, ki se zdravijo za kronično ledvično odpovedjo in z nekaterimi malignimi obolenji, in za tiste, ki se jim zaradi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili, z visokimi odmerki kortikosteroidov, obsevanja ali bioloških zdravil močno okrni imunski odgovor. Ljudi s temi indikacijami bi morali lečeči zdravniki napotiti na cepljenje.

Kljub temu da je za večino ljudi cepljenje samoplačniško, se še posebej priporoča ljudem, starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, srčnim bolnikom, bolnikom z jetrnimi obolenji, s presnovnimi in živčnomišičnimi boleznimi ter kroničnim pljučnim bolnikom.

Seveda pa se za cepljenje lahko odločijo vsi, tudi zdravi posamezniki, saj se je bolje zaščititi prej, še preden zbolimo, je poudaril prof. dr. Franc Strle, dr. med.

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Kje se lahko cepimo in s katerimi cepivi?

DME-AD-02-1/17-SI

Asist. Zoran Simonović, dr. med., iz mariborske območne enote NIJZ je razložil, da se lahko ljudje cepijo v vseh ambulantah območnih enot NIJZ in pri izbranih zdravnikih, koncesionarjih in v zdravstvenih domovih. Večina oseb potrebuje le enkratni odmerek posamezne vrste cepiva, pri določenih indikacijah pa je treba cepljenje ponoviti po petih letih (pri osebah brez vranice, po

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom.

Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.sept. 2014.

Datum priprave informacije: februar 2017.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zmerno pitje alkohola

Sladkorna bolezen in alkohol ® Danica Ostanek

Alkoholni napitki so danes na voljo na vsakem koraku, uživanje alkohola pa je, kot del življenjskega sloga vsakega posameznika, osebna odločitev. Alkohol ima različne učinke na telo in psiho, pri sladkorni bolezni pa moramo biti še previdnejši, saj lahko povzroči hipoglikemijo.

Alkohol lahko upočasni možganske funkcije in zato naše reakcije postanejo počasnejše. Vožnja pod vplivom alkohola je nevarna tako za nas kot tudi za našo okolico. Alkohol lahko izzove tudi agresijo, povzroča zmedenost in vodi v odvisnost ter z njo povezane hude pozne zdravstvene zaplete. Pri sladkorni bolezni alkohol poveča tveganje za pojav hipoglikemije, ki ob neustreznem ukrepanju lahko ogrozi življenje.

Uživanje alkoholnih pijač nima veliko skupnega z zdravim načinom življenja, zato se zanj odločamo le ob izjemnih priložnostih in tudi tedaj ravnamo preudarno in varno.

niti naši najbližji, ki vedo, da imamo sladkorno bolezen in bi nam sicer znali pomagati.

Alkohol ostane v telesu precej časa po prenehanju pitja, zato lahko zniža sladkor in privede do hipoglikemije še nekaj ur pozneje. Učinek večernega uživanja alkohola lahko traja tudi čez noč in daleč v dopoldan naslednjega dne.

Vrste alkoholnih pijač Pomembno je, da poznamo sestavo alkoholnih pijač, saj različne pijače vsebujejo različno količino alkohola in tudi različno količino ogljikovih hidratov (OH)!

Vaša sladkorna bolezen v novi luči

Sistem za merjenje glukoze v krvi

Vsebnost OH (g/100 ml) 1,2 3,0 3,0–4,0 0,9–3,0 2,3 48,0 12,0–15,0 0,2

Alkohol uživajmo odgovorno

Hipoglikemija Simptomi hipoglikemije so lahko zelo podobni simptomom opitosti, zato obstaja nevarnost, da hipoglikemije ne prepoznamo sami.

Tudi znaki hipoglikemije so podobni znakom opitosti, zato obstaja nevarnost, da hipoglikemije ne prepoznajo

Vrsta pijače Lahko pivo Navadno pivo Belo vino Rdeče vino Penina Kremni liker Portovec Viski

Ni vedno enostavno urejati sladkorne bolezni, spremljati vrednosti glukoze v krvi in razumeti, kako vaše dejavnosti vplivajo nanje. Ali ne bi bilo dobro, če bi se lahko dela bremena, ki spremlja vodenje sladkorne bolezni, rešili s sistemom, ki vam pomaga razumeti vpliv vsakodnevnih aktivnosti na glikemijo?

Zdaj lahko. To vam omogoča merilnik CONTOUR™NEXT ONE in aplikacija CONTOUR™DIABETES. Odkrijte več o svoji sladkorni bolezni.

Zaloker & Zaloker d.o.o.

Kajuhova ulica 9 1000 Ljubljana www.zaloker-zaloker.si www.contournextone.si

Ob sebi imejmo nekoga, ki nas dobro pozna in bo znal ukrepati ob morebitni hipoglikemiji.

• Nikoli ne pijmo alkohola na prazen želodec.

• Kadar pijemo, ob tem vedno tudi jejmo. Pri sebi vedno imejmo manjši obrok, ki vsebuje ogljikove hidrate.

• Glukozo v krvi preverjajmo pogosteje, sploh pa, preden gremo spat in ponoči (proti jutru).

• Če se zdravimo z inzulinom in smo popili večjo količino alkohola, raje odmerimo nekoliko manjši odmerek inzulina. Na to bodimo še posebej pozorni pri korekcijskih odmerkih pred spanjem.

• Če se ne zdravimo z inzulinom, ne izpuščajmo odmerkov zdravil in pred spanjem ter zjutraj preverimo glukozo v krvi.

• Pijmo dovolj tekočine, vsaj 1 deciliter vsako uro ali dve, da preprečimo dehidracijo.

• Alkohol v času nosečnosti povsem opustimo.

Pazimo, da nikoli ne pijemo naenkrat velikih količin alkoholnih pijač.

Ob pijači vedno uživajmo tudi hrano in izbirajmo le pijače, katerih učinek dobro poznamo.

Kozarček vina ob kosilu pa ne bo imel večjih posledic.

Vir: N. Bratina, Sladkorna bolezen in alkohol, Zaloker & Zaloker, d. o. o., 2010.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Vakuumske opornice

Zdravljenje diabetične noge z vakuumskimi opornicami ® Marko Kralj

Sladkorna bolezen sčasoma povzroči okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil.

Na ta način poškoduje očesno ozadje, ledvice in živčevje ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog. Sočasna okvara prekrvitve in oživčenja nog lahko povzroči rane na stopalu, ki lahko skupaj z okužbo privedejo do amputacije dela spodnje okončine.

Zdravljenje ran na diabetični nogi z vakuumskimi opornicami je terapevtska rešitev za oskrbo diabetičnega stopala. Podpira hitro celjenje diabetičnih razjed, hkrati pa osebo kar najhitreje mobilizira.

Vse, kar je potrebno za dobro oskrbo: • vakuumska blazina, ki se optimalno prilagodi obliki noge; • mrežasti okvir za stabilizacijo skočnega sklepa; • dvoslojni vmesni podplat, ki absorbira pritisk; • poseben podplat za pravilno stopanje s celo nogo in za pravilno hojo; • možnost menjave in pranja notranjih prevlek za boljšo higieno; • možna je tudi plomba za kontrolo pacientov.

Celjenje ran omogoča vakuumska blazina, ki se anatomsko prilagodi stopalu in enakomerno porazdeli pritisk nanj, s čimer odpravi kritične točke tiščanja. Zunanji mrežasti okvir stabilizira golen in stopalo ter poskrbi, da se aksialne sile na podplatu, ki sicer nastajajo pri hoji, optimalno zmanjšajo. Oblika podplata, razvita posebej za sindrom diabetičnega stopala, udobno in hkrati stabilno objame stopalo. Zgodnja mobilizacija z dodatnim izravnalnim podplatom za zdravo nogo omogoča hitro celjenje rane in pravilen način hoje, ohranjena pa je tudi največja stabilnost.

Opornice so se uporabljale več let samoplačniško na UKC Ljubljana, pa tudi v nekaterih drugih bolnišnicah in diabetičnih ambulantah po Sloveniji.

ZZZS ter diabetologi in kirurgi so si zelo prizadevali, da bi prišle vakuumske opornice za diabetično nogo na seznam medicinskih pripomočkov. S pomočjo naročilnice bi bile opornice pacientom z rano na diabetični nogi lažje dostopne. Po načrtu ZZZS bi morale biti opornice bolnikom dosegljive že konec leta 2016 ali takoj v začetku leta 2017. Na žalost pa se je vse ustavilo na ministrstvu za zdravje.

Trenutno plačuje ZZZS opornice po predhodni prošnji za izjemno odobritev. Prošnji je treba priložiti: a) mnenje zdravnika specialista, da se predvideva z uporabo vakuumske opornice boljši uspeh zdravljenja, b) predračun za vakuumsko opornico.

Obrazec prošnje je na razpolago v večini diabetičnih ambulant.

Vakuumski sistem za sindrom diabetičnega stopala – VACO®ped/pedes Diabetic

VACO®ped je terapevtski koncept za oskrbo diabetičnega stopala. Podpira hitro celjenje diabetičnih razjed, hkrati pa pacienta mobilizira v najhitrejšem možnem času.

Dodatni izravnalni podplat za zdravo nogo.

TKM Kralj Vital Zastopstvo OPED za Slovenijo Murgle Center 1000 Ljubljana tel: 031/893491 Info: www.oped.si

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

27

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zdravilne rastline

Pomoč pri sladkorni bolezni? ® Nina Štagar

Veliko ljudi v današnjem času se želi zdraviti naravno – tudi s pomočjo zdravilnih rastlin. Nekatere od njih naj bi pomagale tudi pri sladkorni bolezni. Pa je res tako? O uporabi zdravilnih rastlin pri sladkorni bolezni in v času prehladov in gripe smo se pogovorili s prof. dr. Samom Kreftom, mag. farm., s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Katere zdravilne rastline pomagajo zniževati povišan sladkor v krvi in kako jih lahko uživamo?

Zdravilnih rastlin, ki se v ljudski medicini uporabljajo za zniževanje povišanega krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih je kar nekaj, vendar njihova uporaba ni znanstveno raziskana in potrjena. V naših krajih se je v ta namen tradicionalno uporabljal čaj iz fižolovih lupin. V zadnjih nekaj letih se je pri nas razširila tudi uporaba cimeta in sabljastega triplata, ki mu pravimo tudi grško seno (Trigonella foenum-graecum), ponekod po svetu pa uporabljajo še grenko melono (Momordica charantia), gurmar (Gymnema sylvestre) in druge. Poleg tega da dokazi o učinkovitosti teh rastlin niso ustrezni, je pri cimetu težava še v potencialni strupenosti rednega vsakodnevnega jemanja cimeta v količinah, večjih od 1 grama, kot naj bi bilo potrebno za doseganje učinkov. Cimet se pridobiva iz lubja več vrst dreves, najpogosteje pa iz vrste kasija cimetovca

(Cinnamomum aromaticum), ki vsebuje kumarine. Kot začimba ta cimet ni nevaren, saj se uporablja le občasno in v manjših količinah.

Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani pa Prof. dr. zadnjih nekaj let inSamo Kreft, tenzivno raziskujemag. farm., mo učinke posušes Fakultete za farmacijo nega vodnega izvlev Ljubljani čka iz vej bele jelke pri sladkorni bolezni. Ta izvleček, ki smo ga razvili na Fakulteti za farmacijo, se imenuje Belinal.

Ali bi svetovali katero od teh rastlin, da bi jih sladkorni bolniki uživali redno, ali so bolj primerne za ljudi, ki imajo moteno toleranco za glukozo ali mejno bazalno glikemijo?

Kot najbolj raziskan rastlinski pripravek bi priporočal ravno izvleček iz vej bele jelke. Ta deluje po več mehanizmih.

Belinal Glavna sestavina izvlečka Belinal iz lesa bele jelke so rastlinski polifenoli, ki jih dopolnjujejo vitamini in minerali. Ta kompleks je zasnovan tako, da dosega optimalen učinek, hitro absorpcijo in kar največji izkoristek. Polifenoli so močni antioksidanti, ki jih najdemo v borovnicah, robidnicah in bezgu, največ pa jih je prav v specifičnih delih lesa, kot so stare veje in grče.

Izvleček Belinal vsebuje tri glavne tipe polifenolov: flavonoide, fenolne kisline in lignane. Flavonoidi so iz skupine procianidinov, ki jih najdemo tudi v zelenem čaju, fenolne kisline, ki so v izvlečku, pa lahko najdemo tudi v nekaterih drugih zdravilnih rastlinah in v rdečem vinu. Lignanov je v izvlečku približno 40 odstotkov, največ je laricirecinola. Ta je prav specifičen za Belinal, v majhnih količinah pa je prisoten še v sezamovih semenih in v bezgu.

Učinkovitost polifenolov v izvlečku Belinal so potrdili s primerjalnimi raziskavami in kliničnimi študijami. Belinal je zaradi različnih dodanih vitaminov in mineralov primeren za podporo imunskemu sistemu, za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti, za regeneracijo mišic in povečano vzdržljivost, za zdravo kožo in lase in za vzdrževanje normalne ravni holesterola. Belinal gluco pa je namenjen vsem, ki imajo diabetes tipa 2 ali preddiabetično stanje, saj zavira razgradnjo ogljikovih hidratov ter posledično zmanjšuje porast glukoze v krvi in tako pripomore k pravilnemu delovanju inzulina v telesu.

28 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Eden od učinkov je zaviranje encimov za razgradnjo škroba v prebavilih. Gre za podoben mehanizem in le za malo manjšo učinkovitost, kot ju imajo zdravila z akarbozo. Ta učinek smo dokazali tako v epruveti, z merjenjem aktivnosti encimov, kot pri 31 zdravih prostovoljcih, ki smo jim merili koncentracijo glukoze v krvi, potem ko so zaužili testni obrok 100 gramov belega kruha. Koncentracija je bila najvišja, če so zaužili kruh skupaj s prazno kapsulo (placebo), in se je zmanjšala za 35 %, če so kruh zaužili skupaj s kapsulo izvlečka Belinal, oziroma za 43 % če so ga zaužili z akarbozo.

Z merjenjem inzulina v krvi smo ugotovili, da Belinal ne spodbuja njegovega izločanja, temveč je bila njegova koncentracija celo znatno znižana. Naslednja raziskava je pri bolnikih z diabetesom tipa 2 pokazala, da se ne zniža samo sladkor po obroku, temveč tudi sladkor na tešče. Ta se je znižal z 8 na 6 mmol/l. Vpliv na sladkor v krvi na tešče ne more biti posledica zaviranja prebavnih encimov. Glede na snovi, ki se nahajajo v Belinalu, domnevamo, da je ta učinek posledica kombinacije protivnetnega učinka in izboljšane odzivnosti na inzulin.

Glede na te mehanizme lahko rečemo, da je Belinal primeren tako za sladkorne bolnike kot tudi za ljudi z moteno toleranco za glukozo in mejno bazalno glikemijo.

Nekaterih zdravilnih rastlin ne smemo uživati skupaj z določenimi zdravili. Ali obstajajo zdravilne rastline, ki se jih morajo sladkorni bolniki izogibati, če se zdravijo s peroralnimi antidiabetiki oziroma z inzulinom? Žal o tem še ne vemo prav veliko. Če bi bili učinki medsebojnih vplivov zdravilnih rastlin in zdravil, ki se uporabljajo pri sladkorni bolezni, veliki, bi jih verjetno že opazili. Iz poznavanja farmakologije lahko sklepamo, da bi bila potencialno nevarna nekontrolirana kombinacija uporabe tistih zdravilnih rastlin in zdravil, ki spodbujajo izločanje inzulina. Preveliko delovanje inzulina namreč vodi v nevarno hipoglikemijo. Belinal ne deluje po tem mehanizmu. Kombiniranje drugih mehanizmov, kot so zaviranje prebavnih encimov, protivnetno delovanje in preprečevanje inzulinske rezistence, pa ni nevarno.

Pozimi ljudje pogosto zbolevamo za gripo ali prehladom. Katere zdravilne rastline priporočate, da jih ljudje pozimi uživajo, da ostanejo zdravi?

Za normalno delovanje imunskega sistema najbolje poskrbimo z mešano zdravo prehrano, s katero zaužijemo zadosti beljakovin, vse vitamine in minerale, vlaknine ... Pred boleznijo se zaščitimo tudi z izogibanjem okužbi.

Od rastlin, ki imajo znanstveno dokazano preventivno delovanje proti gripi in prehladu, lahko svetujem le ameriški slamnik. Če pa že zbolimo, nam lahko kašelj učinkovito ublažijo zdravila z jegličem, timijanom, bršljanom, islandskim lišajem ...

Ali lahko priporočite kakšen recept za npr. kakšno čajno mešanico, primerno za sladkorne bolnike? Čajne mešanice, ki bi imela znanstveno utemeljene zdravilne učinke, žal ne morem priporočiti. Lahko pa v osvežilne namene tudi sladkorni bolniki pijejo vse vrste osvežilnih čajev, kot so šipek, hibiskus, planinski čaj. Najbolje jih je piti nesladkane, pri čemer je treba poudariti, da med in rjavi sladkor za sladkorne bolnike nista praktično nič bolj ustrezna kot navaden bel sladkor.

Za imunsko odpornost Zdravstveno dokazano preventivno delovanje proti prehladu in gripi ima ameriški slamnik, ki je zdravilna rastlina z dolgo tradicijo. Za lajšanje prehlada, zdravljenje ran in celjenje kožnih izpuščajev se je uporabljala že v indijanskem ljudskem zdravilstvu. V ameriškem slamniku najdemo številne spojine, ki spodbujajo delovanje belih krvnih celic in tako tudi izboljšujejo imunsko odpornost. Vsebuje derivate kavne kisline, flavonoide, fenole, polisaharide in eterično olje.

PODPORA TELESU: Z naravnimi metodami do dobrega počutja

Pravilen vdih ® Jasna Štamcar

Vdih, izdih, vdih, izdih ... Z vdihom vstopimo v svoje zemeljsko življenje. Ko bi se le zavedali pomembnosti diha!

Ni dovolj samo dihati, temveč je pomembno dihati pravilno. Samo s pravilnim dihom vse organe in vsako celico oskrbimo s svežim kisikom. Tako celotnemu telesu dovajamo življenjsko energijo. Pravilnega dihanja se lahko nauči vsak. Prav vsak novorojenček, dojenček in kasneje otroček diha pravilno. Žal pa v odrasli dobi večina prebivalcev zahodnega sveta diha nepravilno.

Pravilen dih je tisti, ki ga izvedemo s trebušno prepono (diafragmo). Japonska filozofija ta predel telesa poimenuje hara. Če vam je bliže indijska filozofija, naj bi hara zajemala prve tri čakre. Tretja čakra, tudi popkovna čakra, ki se nahaja malce pod popkom, se imenuje tudi sončni pletež ali manipura čakra (bleščeč dragulj); stari Kitajci so ta del poimenovali spodnji tantien ali tudi točka morja energij. V začetni fazi je povsem dovolj, da razumemo, da je trebušno dihanje samo drugo ime za dihanje s trebušno prepono. Postanite pozorni. Zaradi raznovrstne vzhodnjaške literature, ki je danes dostopna vsakomur, lahko v našem prostoru zapisane pojme razumemo kot poimenovanje različnih predelov telesa.

Vendar vsi zapisani izrazi v tem prispevku pojmujejo predel telesa, ki ga zahodnjaki imenujemo trebušni del ali diafragma. Na začetku je toliko razumevanja povsem dovolj. Površen pristop in hitro branje vzhodnjaškega pogleda na telo nista primerna za razumevanje delovanja celotne človeške biti. Potrebna so leta vztrajanja in zanimanja za odkrivanje starodavnih znanj in modrosti, ki so razumela, da je naše telo celota. Zato so bolnega človeka vedno obravnavali celostno, kar seveda nekateri narodi še vedno počnejo ali že počnejo. Žal Slovenci še nismo med njimi.

Na področju trebuha je naša moč Lahko boste zalsedili tudi izraz trebušni možgani. Spomnite se dogodkov v svojem življenju, ki ste jih ocenili kot pomembne, na primer pogovora za prvo službo, izpitov ali testov v izobraževalnih ustanovah, nore zaljubljenosti, morda treme in zadrege, ko ste morali stopiti pred ljudi, svoje poroke, neprijetnih soočenj z ljudmi, pred katerimi bi najraje zbežali ... V katerem delu telesa ste zaznali občutke ščemenja, metuljčkov, 30 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

morda ste imeli že nekaj dni pred pomembnim dogodkom prebavne motnje?

V trebuhu! Trebuh je tisti, ki kanalizira vsako informacijo. Naš trebuh torej prebavlja vsako misel možganov. Ko je torej v možganih strah, je strah tudi v trebuhu, ki se povsem logično razširi po celem telesu. Ko je v možganih veselje, je veselje v trebuhu. Za večne skeptike in nejeverne Tomaže je v začetni fazi pomembno, da prenehajo dvomiti in zamahovati z rokami. »Eh, to ni mogoče. Dih je dih in pika. Bom pa že znal/znala dihati! Kakšne neumnosti so spet to? A zdaj me bodo prepričali, da še dihati ne znam več!?« Nekoč tudi ni bilo mogoče pomisliti, da bodo nekaj tonska letala letela nad našimi glavami. A našel se je človek, ki je verjel, da je tudi to mogoče. Če je bilo letenje nekoč nemogoče, je danes samoumevno. Natanko tako je z dihanjem, ki se lahko, če verjamete, uporabi kot naravna podpora zdravemu organizmu in osvobajanju. Lahko pa se odločite in še vedno dihate samo toliko, da preživite. Izbira je vedno samo vaša.

Vaše telo bi moralo biti vaš tempelj. V tempelj naj bi vstopali čisti, v nekatere bosi, pražnje oblečeni ali zakriti, kot veleva določena tradicija. Človek pa je tako krut, da v svoje lastno telo, v svoj lastni tempelj, znosi odpadke v vseh mogočih oblikah: lahko v obliki mrtve hrane, težkih čustvenih stanj, neuporabnih prepričanj, prostaškega govorjenja, klevetanja, večnega nerganja… Z rednim izvajanjem trebušnega diha imate možnost počistiti in očistiti vse oblike nesnage iz telesa za vedno.

Trebušni dih Če torej še niste obupali nad sabo in svojim zdravjem, sprejmite odločitev in redno izvajajte trebušni dih. V začetni fazi bo morda težko. Saj je lahko trebuh v dolgih letih počitka postal mehak in se na prvi pogled zdi, da ne more narediti ničesar več. Vendar pa po mojih izkušnjah lahko pravilno trebušno zadihajo tudi tisti ljudje, ki imajo malo večje trebuščke ali večje trebuhe. Odstranite razmišljanje, da morate najprej shujšati ali z vadbo zmanjšati trebušni obseg. Trebušno dihanje je lahko vaša prva vadba!

Enostavna vadba, s katero svojemu lastnemu telesu pomagate do pretočnosti, čvrstosti, umiritve in boljšega počutja.

Zagotavljam vam, da bo z redno vadbo vaš trebuh v nekaj mesecih postal čvrstejši in tudi manjši.

Točka, skozi katero vdihnemo zrak.

Izvajanje trebušnega diha. Najprej je treba sprejeti odločitev. Dih je moja vsakdanja vadba! Nato vzemite list papirja, beležko, koledar ali si naredite tabelo v svojem računalniku. Zabeležite vse datume in minute, ko dih izvajate.

Tako imate pozneje natančen pregled nad svojim vloženim časom in trudom.

Zakaj je beleženje potrebno? Iz preprostega razloga: človek, ki mu ni blizu skrb za lastno telo, lahko že po enem tednu obupa. Vendar lahko reče, da je dih vadil in ni nič pomagalo oziroma da dihalna terapija pri njem ne deluje. Kar je seveda lahko res. Vendar je tudi res, da je viden učinek odvisen od predhodnega

stanja telesa. Slabotno ali celo zanemarjeno telo bo namreč za obnovitev in regeneracijo potrebovalo precej več časa od telesa, ki je že v začetni fazi dobro oskrbovano, negovano (fit). Če že imate nekaj vzdržljivosti, bo lahko že po enem tednu zaznala spremembe, medtem ko bo moral nekdo drug disciplinirano vztrajati vsaj tri mesece, preden bo zaznal drobceno kroženje energije in rahlo spremembo v svojem počutju.

Preden začnete z vadbo, prisluhnite svojemu telesu in dihanje izvajajte v položaju, ki je za vaše telo in dobro počutje sprejemljiv. Lahko ga izvajate stoje, sede ali leže. Če se vam zgodi, da odkrijete svoj položaj, ki je za vas primernejši od naštetih, dih izvajajte v svojem položaju. Tudi sama dih izvajam v različnih položajih, ki jih menjam glede na počutje in stanje moje hrbtenice.

Pred vsakim izvajanjem diha najprej poskrbite, da je vaš prostor prezračen.

Med vadbo diha imate lahko odprto tudi okno, odvisno od tega, v kakšnem okolju se nahajate. Ko je zunaj hrup med izvajanjem diha okno zaprite. Tudi smog pustite zunaj. Razkošno pa je, če dih izvajate v naravi, ta vam daje dodatno podporo in dodatno količino negativnih ionov, ki jih utrujeno ali obolelo telo potrebuje. Ne glede na položaj, v katerem izvajate dih, jezik vedno položite na nebo.

Najlaže je dih izvesti leže, ker je pogoj za pretočen dih poravnana hrbtenica. Bolečo ali drugače poškodovano hrbtenico v sedečem ali stoječem položaju težko poravnamo in jo teže držimo poravnano in v enakem položaju petnajst minut.

Z vdihom trebuh potisnemo ven, med izdihovanjem trebuh povlečemo navznoter, proti hrbtenici.

Izvajanje diha stoje. Ko dih izvajamo stoje, poskrbimo, da so kolena rahlo upognjena, malce pokrčena. Roke vam sproščeno visijo ob strani. Hrbtenico zravnamo tako, kot da bi nam glavo z vrvicami potegnili navzgor, nam podaljšali vrat in trup. Ramena rahlo potisnemo naprej, toliko, da pod obema lopaticama na zgornjem delu hrbta začutimo rahlo napeto kožo.

Izvajanje diha sede. Sedemo tako, da s stegni in koleni naredimo pravi kot. Obe stopali sta na tleh. Lahko ju rahlo obrnemo navznoter. Tako dih izvajam jaz. Našla sem tudi informacijo, da sta stopali postavljeni vzporedno. Svetujem vam, da med izvajanjem sezujete obutev. Če vaje ne morete izvajati popolnoma bosi, poskrbite, da ste obuti v nogavice iz naravnega materiala. Tako kot pri izvajanju diha stoje tudi sede poravnamo hrbtenico in vrat. Sama med izvajanjem diha sede ne potiskam ramen naprej. Poravnam le hrbtenico in ramena pustim sproščena.

Kaj se lahko med vadbo začne dogajati v vašem telesu?

Popolnoma nič. Pomeni, da vaše telo potrebuje nekaj časa, da si opomore.

Vztrajno izvajajte dihanje (dihalno terapijo) naprej. Telo se bo sčasoma zagotovo odzvalo. Ko se telo odzove, zaznate rahle mravljinčke na določenih delih telesa, sproščenost v glavi, ni več težkih misli, glava postane prazna, vleče vas v spanec, lahko res zaspite, občutite mir, morda vas začne siliti na smeh ali jok ...

Dovolite si sprostiti čustva. Nikoli vam dihalna terapija ne more škodovati. Škoduje vam lahko le neizvajanje trebušnega diha ali napačno dihanje.

Izvajanje diha leže. Ležemo na hrbet.

Ko je hrbtenica zdrava, je dovolj, da ležemo le na ravno podlago, lahko kar v svojo posteljo ali na raven kavč. Če vas boli v križu, si kolena podložite z blazino ali drugim primernim pripomočkom.

Sama si običajno hrbta ne podlagam.

Vendar če vas v križu ali hrbtu boli, ko ležete na hrbet, si podložite tako kolena kot tudi hrbet.

Postopek. Udobno ste nameščeni: leže, sede ali stoje. Izbrani položaj ustreza vam. Usta zaprite. Zraka nikoli ne vdihujte skozi usta. Vdihnite skozi nos in hkrati potisnite trebuh navzven – zrak istočasno zajamete z nosom in trebuhom. Vdih – trebuh ven. Izdih – trebuh povlečete noter, proti svoji hrbtenici. In spet – vdih skozi nos – trebuh potisnete ven – izdih, trebuh povlečete proti hrbtenici. Pomembno je, da v začetni fazi dihate v svojem ritmu. S trebuhom navzven vdihnete zrak, s trebuhom navznoter ga izdihnete. Svoje možgane v glavi osredotočite na spremljanje diha.

Med izvajanjem diha ste popolnoma predani svojemu telesu. Za petnajst minut pripadate samo sami sebi. Vdih – trebuh ven – izdih – trebuh noter. Petnajst minut ...

Primerno podložena kolena in hrbet omogočijo lažje izvajanje diha leže.

Splača se vam začeti: • ker z dihom oskrbujemo vse telesne celice s kisikom in hkrati z izdihom odstranimo porabljeni/iztrošeni zrak, • ker trebušni dih pomirja vašo celostno bit, • ker okrepite čuječnost in pozornost, • ker z dihom odpirate vrata svojemu bazičnemu jazu/svoji naravnosti, • ker se povezujete s svojim lastnim mikrokozmosom • ker umirjate svoj večno aktivni um.

Splača se vam verjeti, da se vam bosta čas in trud, ki ga boste vložili v izvajanje trebušnega dihanja, tisočkrat povrnila. Splača se vam začeti takoj. V vztrajnosti se skrivajo nove poti. Srečno!

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

31

OSEBNA ZGODBA: Maruša Brecelj

(Do)živeti semester na Norveškem s sladkorjem v žepu ® Maruša Brecelj

Življenje, kot sem ga poznala prej, se je spremenilo 23. februarja 2012, manj kot en mesec pred mojim 16. rojstnim dnevom. Še vedno pred seboj vidim najstnico, ki je ravno pred kratkim začela obiskovati prvi letnik gimnazije in se je z vsemi močmi trudila, da bi bila čim bolj uspešna. Nenadoma pa je postajala bolj in bolj utrujena, slabotna in shujšana. Starši so opazili, da z njo ni dobro in da se njeno stanje iz dneva v dan slabša. Tako so prekinili smučarske počitnice in jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji diagosticirali sladkorno bolezen tipa 1.

Vse, kar sem do tedaj vedela o sebi in svojem pogledu na svet, se je spremenilo. Začela se je vsakodnevna rutina, nadzorovanje in odrekanja, ki so del mene že 5 let. Vendar me to ni ustavilo pri kar se da normalnem življenju.

Pot do Norveške skozi oči sladkorne bolezni

Naj se avantura prične!

Moje potovanje na Norveško se je začelo že 28. julija, ko sem se skupaj s starši in sestro odpravila na potovanje iz Slovenije proti Norveški. Z avtom smo obiskali Nemčijo, Dansko in Švedsko, preden smo končno prispeli v Oslo, glavno mesto Norveške. Nato smo prepotovali skoraj celoten južni del in zahodno obalo, preden smo prišli do končne destinacije, majhnega mesteca z imenom Levanger, ki leži v srednjem delu Norveške in je od Trondheima oddaljen 45 minut. Tam sem se poslovila od družine in začela norveško avanturo.

Stanovala sem v študentskem domu, kjer sem si delila kuhinjo s še štirimi drugimi študenti. V hladilniku je bilo dovolj prostora, tako da sem lahko tam brez problema shranila ves inzulin. Prve dneve je moje telo na spremembe reagiralo z veliko hipami, še posebaj ponoči. Zato sem morala zmanjšati nočni od-

32 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

merek inzulina. Ko pa se je privadilo, sem lahko spet uporabila standardni program na svoji črpalki.

Končno je prišel 14. avgust in s tem začetek semestra na univezi Nord. V mojem razredu so bili še trije Španci, trije Čehi, tri Nemke, Rusinja in še približno 14 Norvežanov. Vsi smo se zelo dobro razumeli.

Moj študijski program je poleg teoretičnega dela vseboval veliko obiskov v prelepo norveško naravo. Avgust in september, ko so bile vremenske razmere še primerne, smo večinoma preživeli zunaj. Športnih aktivnosti ni primanjkovalo. Veliko smo kolesarili, hodili v hribe in si nabirali izkušnje v naravi. Moje telo se je odzivalo dobro, sem in tja me je doletela kakšna hipa, vendar ni bilo prehudo. S seboj sem vedno imela kaj sladkega. Tablete Glucotabs so postale stalen prebivalec v žepu vsake jakne in jopice. Vsak izlet pa je vseboval tudi rezerven inzulin, set in reservoar.

Profesorji, ki so vodili izlete v naravo, so vedeli za moj diabetes, saj sem jih pred tem obvestila o svojem stanju. To so brez problema sprejeli in mi ponudili vsakršno pomoč, če bi jo le potrebovala. Tudi nekateri kolegi iz razreda so v žepu opazili mojo črpalko in me vprašali o njej. Vsi so sprejeli moj diabetes in nikoli se nisem počutila drugačno od njih.

Štiridnevni izlet s kanuji

Foto: MARUŠA BRECELJ

Decembra 2016 sem si zaželela spremembe. Obiskovala sem drugi letnik Pedagoške fakultete v Kopru, smer Edukacijske vede/Pedagogika, ko se mi je nekega večera utrnila prav posebna ideja. Jesenski semester 2017 sem hotela preživeti v tujini, bolj natančno: na Norveškem. Želja je bila tako sveža in močna, da sem cel večer porabila za raziskovanje Norveške, njihove fakultete in brala obrazce in pogoje za sprejem. Bila sem navdušena nad programom in nad državo samo.

Vendar so naslednji tedni prinesli veliko novih skrbi – največ jih je bilo povezanih z mojo sladkorno boleznijo.

Kako bo s preskrbljenostjo z inzulinom, seti in rezervoarji? Ali se bodo starši in zdravniki strinjali z mojo odločitvijo?

Ali me bodo sploh sprejeli na fakulteto, če bodo vedeli, da sem diabetičarka? Ali bom imela dovolj moči nadzirati samo sebe, se paziti, redno kontrolirati sladkor, če bom več tisoč kilometrov stran od svoje družine in prijateljev, kjer me dobro poznajo?

Na srečo so bile moje skrbi odveč. Dobila sem stoodstotno podporo družine in zdravnikov. Ti so mi priskrbeli zadostno količino inzulina in pripomočkov za zamenjavo seta za pet mesecev ter me informirali s koristnimi napotki; kot na primer, da

mora biti inzulin na letalu vedno v ročni prtljagi, da ne bi zamrznil. Dobila sem tudi rezervno črpalko, če bi se mi prva pokvarila. Njihovo sprejetje moje odločitve me je zelo razveselilo, saj je bila njihova potrditev le še zadnja stopnička k temu, da se moje sanje uresničijo.

Izlet s kanuji v Fermund

Največjo skrb mi je predstavljal štiridnevni izlet v Fermunden, kjer smo za štiri dni zapustili Levanger in se s kanuji odpravili v norveško divjino. Čeprav nam je profe-

jo. Vedno sem mislila, da se moram zaradi bolezni vedno odrekati takim dogodivščinam in da mi bo predstavljala le težko breme in veliko oviro. Tako pa sem preizkusila sámo sebe, stopila iz okvirjev in poskusila nekaj novega. Poleg tega pa sem se tako naučila ravnanja s sladkorno boleznijo na drugačen način.

Dežela drage hrane Kupovanje hrane na Norveškem je zelo zapleteno. Cene navadnih izdelkov so tudi po dvakrat višje kot v Sloveniji. Kupovanje zdrave hrane se zato zdi

svojo sladkorno boleznijo. Imela sem obdobje, ko se nisem pazila in sem se zjutraj zbujala s previsokimi sladkorji.

Krivda je bila v prepoznem hranjenju in moji pozabljivosti z merjenjem. Ko sem imela veliko dela s študijem, sem si izmerila sladkor samo dvakrat na dan in sem se potem zvečer sekirala, ko sem si po tretjem merjenju na merilcu videla številko 17. Zaradi velikega odmerka korekcije pa sem zvečer postala lačna in pojedla skoraj cel hladilnik. Tako sem se vrtela v krogu visokih sladkorjev in nisem znala ven. Bitka s samo seboj je

Foto: MARUŠA BRECELJ

Foto: VERONIKA BUČKOVA

sor povedal, da je možnost, da se kanu prevrne, minimalna, se nisem mogla otresti tega strahu skozi celoten izlet.

Velik stres mi je povzročala skrb za črpalko in neprestana misel, da se mi črpalka v stiku z vodo lahko pokvari – in tako bi bilo mojega izleta hitro konec. Poleg tega pa bi v vodi izgubila vso rezervno zalogo inzulina, saj smo na kanujih tovorili vse svoje stvari. Na srečo niti jaz niti ostali kolegi niso imeli bližnjega srečanja z vodo, tako da se je vse izteklo po pričakovanjih. Ko sem veslala v kanuju, sem v žepu vedno imela tablete Gluco-

Skupina za pripravo hrane na izletu

tabs, in takoj ko sem začutila, da se mi približuje hipa, sem jih vzela.

Hrano smo si prinesli sami in večerje kuhali v skupinah. Kolegi v skupni so vedeli za moj diabetes, zato so se prilagajali meni, za kar sem jim bila zelo hvaležna. Kuhali smo polnozrnate špagete, obare, kuskus in različne konzerve. Za druge obroke smo bili odgovorni sami.

S seboj sem si prinesla veliko sadja, polnozrnati kruh in sirni namaz. Seveda pa ni manjkala kakšna tablica čokolade za energijo. Sladkorji so bili tisti teden povprečni, mogoče le sem in tja kaka hipa.

Zvečer smo spali v šotorih, kjer se je ponoči zelo shladilo. Temperature so padle pod 5 stopinj Celzija. Prvo noč tega nisem vedela, zato sem se zjutraj zbudila z zmrznjenim merilcem, tako da si sladkorja zjutraj nisem mogla zmeriti. Druge noči sem ga skupaj s črpalko hraila pod obleko in spalno vrečo.

Na koncu se je izlet s kanuji izkazal za enega najlepših doživetij v celotnem semestru in zelo sem bila ponosna nase, da sem ga izpeljala tako dobro. Nikoli prej si nisem predstavljala, da bi lahko štiri dni preživela v norveški naravi z nizkimi temperaturami v takih razmerah in da bi imela tako malo težav s sladkorno bolezni-

Spanje v tradicionalnih hišicah plemena Sami v nacionalnem parku zraven medvedov.

izziv. K sreči mi je moja Erasmus štipendija za študente s posebnimi potrebami omogočila dovolj denarja tudi za priskrbo in nakup posebne hrane. Moj nakupovalni listek je vseboval veliko sadja, na primer jabolka in banane, zgodaj jeseni tudi klementine, zelenjave, kot so brokoli, cvetača, korenje in sladek krompir, slavni norveški losos, ki je res tako odličen, kot pravijo Norvežani, najbolj polnozrnati kruh, ki sem ga lahko našla, meso, mleko in drugi izdelki. Povprečna skupna cena je znašala okoli 350 norveških kron, kar je približno 40 evrov.

Norveška ni poceni država, to sem vedela od samega začetka, tako da sem poskušala kar se da varčevati in nakupovati le v trgovinah s poceni izdelki, kar pa ni vedno pomenilo, da niso bili kvalitetni.

Med bivanjem sem se naučila skuhati veliko stvari, saj v gostilne in lokale nisem hodila zaradi visokih cen. Presenetila sem samo sebe, ko sem začela eksperimentirati s sestavinami in okusi. Velikokrat sem uporabila vse, kar sem tisti dan imela v hladilniku. Kot rezultat sem dobila veliko okusnih in zdravih jedi, za katere je bil moj sladkor hvaležen.

Ne bom lagala, bili so tudi slabi dnevi, tedni, ko nisem imela nadzora nad

bila težka in počutila sem se slabo in krivo. Vendar sem se spet poskušala spomniti na pogostejše meritve, se bolj zdravo prehranjevati in čez čas se je moj sladkor umiril. Moj nasvet pri tem bi bil poslušati svoje telo ter krivdo iskati v sebi in svojih dejanjih in ne v drugih. Le sam lahko obrneš stvari na bolje, če prepoznaš znake in če se želiš spremeniti.

Lahko potrdim, da ni lahko zapustiti udobja doma, vendar lahko pri svojih 21 letih pravim le to, da je bil študij na Norveškem moja najboljša odločitev v življenju. Že res, da je bila pot daljša in bolj zapletena, kot če ne bi imela sladkorne, vendar mogoče brez nje ne bi izkoristila te priložnosti ter peživela štirih mesecev in pol v tujini in študirala, kar imam rada.

Spoznala sem veliko novih ljudi, ki jim zdaj brez problema pravim moji prijatelji.

Vsem študentom, ki si želijo študirati v tujini, vendar mislijo, da jim bo sladkorna bolezen povzročala preveč težav, lahko sporočim, da je strah odveč. Potrebujete le kanček poguma in zaupanja vase, saj globoko v sebi veste, da zmorete vse! Nihče vam ne more preprečiti živeti vašega življenja na polno, še posebej pa tega ne sme povzročiti raven sladkorja v krvi.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

33

Dohodnina

Spoštovani!

Zveza društev diabetikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1956 in v tem času se je ustanovilo in se ji je pridružilo že 40 društev diabetikov, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji.

V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je glavna dejavnost in aktivnost organiziranega delovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave populacije o razširjenosti in širjenju te neozdravljive bolezni. V društva diabetikov so včlanjeni v glavnem sladkorni bolniki, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podporniki, ki jih zanima promocija zdravega načina življenja. Pogoj za članstvo je plačana minimalna članarina in s tem so zagotovljene ugodnosti, kot so strokovna predavanja, učne delavnice, športne aktivnosti, zdravstvenoedukativna okrevanja v zdraviliščih, organizirana družabna srečanja, pohodništvo in druge aktivnosti društev. Vsak član prejema brezplačno glasilo Sladkorna bolezen, v katerem objavljamo strokovne in poljudne članke glede bolezni, njenega obvladovanja in pre-

#

prečevanja. Objavljene vsebine so pomembne za diabetike, pa tudi za zdrave potencialne bodoče bolnike.

Vsa društva in tudi Zveza društev diabetikov Slovenije smo registrirani kot humanitarne organizacije in v ta namen nam Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij zagotavlja del sredstev za naše delovanje in izvedbo programov.

V veliko pomoč pri delovanju in izvajanju programov so nam tudi podjetja in posamezniki s svojimi prispevki in donacijami.

Danes večji del prebivalstva v razvitem delu sveta živi v izobilju, brez pomanjkanja bogate hrane in v relativno lagodnem načinu življenja, kar je eden glavnih vzrokov, da se sladkorna bolezen širi in dobiva čedalje več-

(izrežite in nalepite na prvo stran dopisnice)

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Dopisnica znamka

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO Ime oziroma Davčna naziv številka Odstotek upravičenca upravičenca (%) Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

#

FURS p. p. 107 63238110

0,5

1001 LJUBLJANA

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI Ime in priimek davčnega zavezanca/zavezanke: Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka): Poštna številka, ime pošte: Davčna številka: Pristojni davčni urad, izpostava: V/Na , dne

podpis zavezanca/zavezanke

jo razsežnost. V Sloveniji ima sladkorno bolezen že približno osem odstotkov prebivalstva, kar je velik strošek za zdravstveni in ekonomski sistem. Ravno zato je delovanje društev diabetikov in njihove zveze pomemben dejavnik ozaveščanja, obvladovanja in preprečevanja te bolezni.

Zveza društev diabetikov Slovenije je v vsem minulem obdobju razvila zelo odmevne in prepoznavne aktivnosti, ki so danes naša stalnica delovanja: – smo nosilci izvajanja Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, ki pomeni strateške usmeritve za ukrepanje na področju preprečevanja zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju; – izdajanje glasila Sladkorna bolezen, ki ga dobivajo vsi člani brezplačno; – organizacija tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah z namenom ozaveščanja o zdravem načinu življenja; – športno-rekreativne aktivnosti na ravni zveze in po posameznih društvih; – strokovna predavanja ob organiziranih dogodkih, kot so občni zbori društev, proslave ob dnevu diabetikov, organizirana zdravstvenoedukativna okrevanja v termah itd.; – uvajanje »laičnih svetovalcev« po posameznih društvih; – sodelovanje z drugimi humanitarnimi društvi.

Vse navedene aktivnosti so pomembne predvsem v današnjem času, ko se ta bolezen širi, saj je kronična in še neozdravljiva. Velik napredek pri zdravljenju in obvladovanju bolezni je bil dosežen v zadnjih stotih letih z novimi zdravili in pripomočki, ki so danes na voljo, tako da je kljub bolezni mogoče živeti sorazmerno dobro. V društvih imamo kar nekaj članov, ki obvladujejo bolezen že več kot 50 let, kar je dokaz, da sladkorna bolezen ni več tako nevarna, kot je bila nekoč.

Velika želja vseh nas, bolnikov in zdravih ljudi, pa je, da nam znanost in medicina odkrijeta nove metode zdravljenja in zdravila, da bi bila sladkorna bolezen nekega dne tudi ozdravljiva. Verjamemo, da se bo to zgodilo prej kot v prihodnjih 60 letih, do takrat pa bodo imele naše aktivnosti še vedno velik pomen.

S prošnjo, da nam namenite del dohodnine (od 0,1 do 0,5 %) tudi za naše dejavnosti, se obračamo tudi na vas, saj vas ne bo nič stalo, nam pa bo pomenilo veliko. Spodaj vam prilagamo obrazec, ki ga lahko izpolnite s svojimi podatki in ga pošljete na FURS. Hvala za vašo odločitev, da nam boste priskočili na pomoč in oddali spodnji zahtevek.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo bolnikov Gornja Radgona

Sladkorni bolniki na pohodu!

Podobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 140 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. novembra) pripravili posebne aktivnosti.

V bližini svojih prostorov v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je medicinska sestra Olga Edšid merila sladkor v krvi, so se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj je pozdravila predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da se aktivnosti društva (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj ...) vrstijo skozi celo leto. Magistra framacije Lea Kuzmič pa je na posebnem predavanju spregovorila o aktualnih zadevah, povezanih z njihovo hudo boleznijo.

Potem se je kakšnih 40 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano, da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen, vse skupaj pa se je končalo s priložnostnim prigrizkom in s prijetnim klepetom in druženjem.

O sladkorni bolezni

ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva.

V Sloveniji še posebej v zadnjih 15 letih izrazito narašča pogostnost sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih in mladostnikih.

Največji porast je opaziti v starostni skupini do pet let. Vzroki za to niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa 1 avtoimunska bolezen. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in z neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ, kjer tudi opozarjajo, da je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni želijo zdravstvene organizacije opozoriti na pomen dostopa do osnovnih zdravil za vse ženske s sladkorno boleznijo, pomen izobraženosti bolnic za obvladovanje bolezni in dostopa do informacij za optimalno zdravljenje sladkorne bolezni. Na svetu živi več kot 199 milijonov žensk s sladkorno boleznijo. Po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2040 ta številka narasla na 313 milijonov. Sladkorna bolezen je deveti najpogostejši vzrok smrti žensk po svetu, zaradi tega vsako leto umre 2,1 milijona žensk. Dve od petih žensk (60 milijonov na svetu) imata sladkorno bolezen v reproduktivnem obdobju življenja.

Sladkorne bolnice imajo večje težave s spočetjem otroka in lahko imajo tudi slabše izide nosečnosti. Približno eden od sedmih otrok se rodi materi z nosečniško sladkorno boleznijo. Ta lahko vodi v povišan krvni tlak, čezmerno težo in velikost otroka ob rojstvu in težak porod.

Veliko žensk z nosečniško sladkorno boleznijo pa pozneje v življenju dobi sladkorno bolezen tipa 2.

Žal jim druženje ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo z hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljuOzaveščanje di. V Sloveniji je namreč po prebivalcev ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na sveDa bi ozavestili prebivalce o tu kar 366 milijonov, v državah pomenu preprečevanja sladEU pa jih je približno 40 milikorne bolezni, pravočasnem jonov. Kot pravijo na Nacioodkrivanju in zdravljenju bolenalnem inštitutu za javno zdrazni, po svetu in tudi v Slovevje (NIJZ) RS, je lansko leto Druženje z izobraževanjem o sladkorni bolezni niji potekajo akcije. Tako je zdravila zaradi povišanega diabetes tudi letos tema družsladkorja v krvi pri nas prejemalo skoraj 108.600 ljudi. To šte- beno odgovornega natečaja Plaktivat. Na natečaj je bilo tokrat vilo se povečuje za okoli 4000 oseb oz. okoli tri odstotke let- prijavljeno rekordno število del (161) in prijaviteljev (101), od no. Zaradi strmega naraščanja te bolezni se v teh dneh vrsti- tega jih je bilo 31 iz Slovenije in kar 70 iz tujine, s čimer je projo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bo- jekt krepko prerastel lokalne okvire, so sporočili organizatorji. lezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, Strokovna komisija je nagradila mestni plakat z naslovom Sladda bo leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Glede na ka grožnja, katerega avtorji so Ciril Trček, Maruša Lekše in Zala analize je opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri mo- Sajko iz agencije Luna TBWA. O. B. ških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela

Spoštovane bralke, spoštovani bralci, letna naročnina na revijo Sladkorna bolezen je lahko lepo darilo tudi za vaše znance in prijatelje, ki še niso člani Zveze društev diabetikov Slovenije.

Pet številk na leto stane le 8 evrov. Obdarovana oseba ob tem prejme darilni dopis zveze, iz katerega je razvidno, da ste ji namenili to dragoceno izobraževalno darilo.

Sladkorna bolezen 35 DECEMBER 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Dogodki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Naš pohod, dolg tri kilometre, je potekal od Slovenskega trga mimo Mestne občine Kranj skozi Prešernov gaj do stadiona in nazaj proti Slovenskemu trgu. Pohoda, ki je postal tradicionalen, se je udeležilo okoli 30 naših članov. Lahko rečem, da gre za »stalne« člane, ki se vsako leto zberejo v podporo obolelim ter tako opozarjajo in ozaveščajo o tej bolezni.

Prisluhnili smo predavanju in delavnicam

V sredo, 13. novembra, so udeleženci v Diabetičnem centru v Kranju prisluhnili predavanju psihologinje Branke Strniša na temo Obvladovanje samega sebe in samo spodbujanje. S predavanjem, ki je potekalo kot kombinacija ciljno vodenega razgovora, predavanja, vaj in sproščanja ter nasvetov za osebne izboljšave, so udeleženci spoznavali pomen samoobvladovanja, kaj je in kaj vključuje. Pri tem so odkrili, izrazili in uporabili svoje prave talente, sposobnosti in pozitivne spodbude ter ugotovili lastne pristope.

Naše aktivnosti smo zaključili v četrtek, 16. novembra, prav tako v Diabetičnem centru, kjer je potekala delavnica na Druženje smo začeli na Slovenskem trgu v Kranju in ga po dveh urah spre- temo Diabetes in šport. Delavhoda po kranjskih ulicah tam tudi zaključili. nico smo pripravili v sodelova-

Z osvetlitvijo Gimnazije Kranj v modro in z aktivnostmi, ki so potekale od 14. do 16. novembra, želi Društvo diabetikov Kranj pomagati pri izobraževanju in ozaveščanju javnosti o preprečevanju epidemije sladkorne bolezni.

Prvi dogodek se je odvijal v torek, 14. novembra, na Slovenskem trgu v Kranju z osvetlitvijo Gimnazije Kranj v modro.

V primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo s postavitvijo svoje stojnice promovirali naše društvo in mimoidočim merili krvni sladkor, smo se letos odločili, da organiziramo samo pohod, ki je sovpadal s svetovnim dnem sladkorne bolezni.

Preden so udeleženci začeli simbolični pohod, so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje in pomoč pri izvedbi ankete, ki jo je po predhodnem dogovoru izvedla Špelca Markun, študentka Fakultete za zdravstvo Angele Boškin iz Jesenic. Pripravlja namreč diplomsko delo z naslovom Sladkorna bolezen in preventiva diabetičnega stopala, z raziskavo pa želi ugotoviti znanje članov društva diabetikov o diabetičnem stopalu in o preprečevanju zapletov ter odnos članov do preventive diabetičnega stopala.

Udeleženci so spoznali, kaj pomeni samoobvladovanje in samospodbujanje, ter se naučili razviti nekaj enostavnih metod samospodbujanja in samokontrole.

si

. a z e v z betes

ia d . w w w

nju s podjetjem Zaloker & Zaloker, vodila pa jo je njihova strokovna sodelavka Zdenka Vogrič. Poudarila je, da je telesna aktivnost pomembna enako, če ne še bolj, kot prehrana v kontroli krvnega sladkorja. Čeprav ste sladkorni bolnik, to še ni razlog, da ste telesno neaktivni, le pravi način vadbe je treba izbrati.

Edina naloga, ki jo imajo pri tem sladkorni bolniki, pa je, da redno in nujno spremljajo krvni sladkor, tako pred vadbo, med njo in po njej. Udeleženci so si lahko pred tem brezplačno izmerili HbA1c.

Obvestilo Vsem našim članom sporočamo, da bomo imeli konec decembra urejen prostor za delovanje našega društva v stavbi na Stritarjevi ulici 8 v Kranju, 1. nadstropje, soba št. 6 (za Mestno občino Kranj). Uradne ure bomo imeli v času dela diabetološke ambulante, tj. vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.

Veseli bomo, če boste ob obisku diabetologa obiskali še nas, kjer boste dobili vse potrebne informacije o našem delu.

Jolanda Polanec, foto: Jolanda Polanec, Ivan Benegalija

36 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Aktivni tudi v oktobru in novembru V našem društvu je veliko aktivnih članov in tako se dejavnosti v društvu nadaljujejo tudi v malo hladnejših mesecih – oktobru in novembru. Oktobra smo organizirali državno prvenstvo v steznem kegljanju, ker pa je to tudi čas kostanjev, smo se seveda morali družiti na kostanjevem pikniku. Prav tako smo proslavili martinovo in zaznamovali svetovni dan sladkorne bolezni.

Drugo državno prvenstvo v steznem kegljanju V Dvorani Tabor v Mariboru je 20. oktobra potekalo 2. državno prvenstvo v steznem kegljanju za diabetike – posamezno, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov Maribor. V moški kategoriji je tekmovalo 20 tekmovalcev, v ženski kategoriji pa se je pomerilo 5 žensk. Prvenstva so se udeležila tale društva: DD Koper, DD Mežica, DD Lenart, DD Slovenj Gradec in DD Maribor. Ob prihodu na tekmovanje smo vsem tekmovalcem izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Otvoritev prvenstva smo začeli s slovensko himno, ki jo je zelo lepo zapela Sara Namestnik. Prisotne je poleg predsednika Mirka Topolovca pozdravil tudi Marjan Šiftar, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor, in dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor. Na prvenstvu sta sodila dva sodnika z licenco, Silva Pečovnik in Peter Pečovnik. Prvenstvo je potekalo v prijetnem navijaškem vzdušju. Po končanem tekmovanju je sledila uradna razglasitev rezultatov posameznikov in podelitev pokalov.

Državni prvak v steznem kegljanju za diabetike v letu 2017 je postal Stanko Miklič iz DD Koper, državna prvakinja pa Mojca Repnik iz DD Slovenj Gradec. Ostali rezultati 2. državnega prvenstva diabetikov v steznem kegljanju – posamezno: moški: 1. Stanko Miklič (DD Koper), 2. Jože Špenga (DD Maribor), 3. Avgust Žel (DD Slovenj Gradec); ženske: 1. Mojca Repnik (DD Slovenj Gradec), 2. Majda Repanšek (DD Slovenj Gradec), 3. Irena Štuber (DD Maribor). Čestitamo.

Športno-rekreativni kostanjev piknik Gobova juha z ajdovimi žganci nas je pričakala v Domu Jelka na našem prelepem Pohorju 28. oktobra, ko nas je tja gor pri-

peljal avtobus. Topla, zelo dobra malica nas je ogrela in že smo začeli s športnimi aktivnostmi. Skupina članov se je odpravila na pohod do Mariborske koče in nazaj, druga skupina je odigrala turnir v ruskem kegljanju, tretja skupina se je pomerila v metu pikada in seveda so pari odigrali še set v namiznem tenisu. Ob pečenem kostanju smo se družili ob starih ljudskih pesmih, saj radi tudi pojemo.

Lidija Salamon

Svetovni dan sladkorne bolezni v Mariboru V mesecu novembru, ko zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni, v Društvu diabetikov Maribor že nekaj let pripravimo zanimiv program aktivnosti, da bi naše člane poučili o sladkorni bolezni ter o posledicah in dejavnikih tveganja. Prav tako še posebej obveščamo širšo javnost o tej kronični bolezni in predstavljamo delovanje društva. Za člane društva smo pripravili že peto delavnico s skupnim naslovom Štirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni, kjer smo spregovorili o dejavnikih tveganja in organizirali šolo zdravega življenja, ki jo je vodila Anastazija Cerkvenič, diplomirana medicinska sestra z dolgoletnimi izkušnjami v referenčni ambulanti. Menimo, da so tudi to oblike laičnega svetovanja; udeleženci delavnic in šole so bili zadovoljni s takimi oblikami izobraževanja.

Meritev sladkorja smo organizirali v trgovskem centru.

Za širšo zainteresirano javnost smo sodelovali v kontaktni oddaji Radia Maribor in skupaj z Evo Zemljič, dr. med., specialistko interne medicine – diabetologinjo, odgovarjali na vprašanja poslušalcev. Tako kot vsa leta je zmanjkalo časa, saj je sodelovalo veliko poslušalcev. Sodelovali smo tudi v oddajah TV Maribor, ki je letos pripravila kar nekaj prispevkov o sladkorni bolezni. Meritev sladkorja za zainteresirano javnost smo na svetovni dan organizirali v dveh večjih trgovskih centrih, kjer smo prav tako predstavili delovanje društva. Predavanje in meritve smo pripravili tudi v občini Miklavž na Dravskem polju. V decembru bomo ciklus izobraževanj zaključili s 6. delavnico in pogovorom z Evo Zemljič, dr. med., specialistko interne medicine – diabetologinjo.

Mirko Topolovec

Martinov izlet

Na kostanjevem pikniku smo odigrali turnir v ruskem kegljanju.

Novembra, v času, ko se mošt spremeni v vino, smo se odpravili na kmetijo Eder v Gačniku, ki se nahaja v bližini Maribora. Na njihovi kmetiji smo si ogledali etnološki muzej Štibl, ki ga obdaja lepo urejeno okolje sadovnjaka s starimi sortami sadja in brajd. Na kmetiji so nam pripravili obilno domače kosilo. Ker pa je bil prekrasen sončen dan, smo se takoj po kosilu odpravili na pohod po bližnjih gričih, od koder smo občudovali lepote okolice Maribora.

Lidija Salamon Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Dvajsetletnica društva z osebno zgodbo naše članice Obenem s svetovnim dnevom sladkorne bolezni smo člani zgornjesavinjskega društva diabetikov slovesno obeležili tudi 20-letnico našega delovanja.

Na prireditvi je predsednik Anton Venek predstavil delo društva od njegovih začetkov pa vse do danes. Spomnil se je prvih dveh predsednikov, žal že pokojnih, Ivana Zupana, ki je bil pobudnik za ustanovitev društva, in njegovega naslednika Jožeta Pruška. Prireditve sta se poleg drugih gostov udeležila tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Peter Miklavčič, ki že vrsto let vzorno skrbi, da naša društva uživajo velik ugled tudi na državni ravni, in mozirski župan Ivo Suhoveršnik, ki naše društvo vseskozi aktivno podpira. Oba sta nam namenila nekaj spodbudnih besed.

Ob tej priložnosti je predsednik zveze podelil nekaterim članom za aktivno delo in donatorjem zahvalne listine in priznanja. Zahvalne listine so prejeli Občina Mozirje, Osnovna šola Mozirje, podjetje KLS Ljubno, podjetje BSH Nazarje in Peter Habjan iz Mozirja. Bronasto priznanje so prejeli Jožica Bezovnik, Jakob Blekač, Marija Breznik in Jože Rakun, srebrno pa Franjo Cesar in Marija Venek.

Prireditev je popestril kulturni program. Prireditev so z všečnim kulturnim programom obogatili učenci mozirske šole, instrumentalisti Glasbene šole Nazarje, ljudske pevke Pušeljc,

Albina Rajter

Moja zgodba Večkrat mi misli odplavajo nazaj med spomine. Ko se je rodil dan, v katerega so curljale kaplje pomladne rose. Vse zunaj je dišalo po svežini prebujajoče narave. Voz časa je prehitro drvel naprej. Za njim pa so ostajale vse lepote, vsa hrepenenja, sanje in tegobe časa, ki mu pravimo življenje.

In doletelo je tudi mene. Bil je april, počasi se je bližal konec šolskega leta, bila sem prvošolček, pred 34 leti. Ko so doma ugotovili, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe, vleklo se je že nekaj časa, sva z očetom odšla v Mozirje k zdravniku. Peš seveda, 10 kilometrov, ker takrat pri hiši ni bilo avtomobila. Del poti naju je peljal sovaščan, ki se je pripeljal mimo. Pri zdravnici sem dala urin, ki je takoj obarval paličico ketoglurja, potem so mi vzeli še kri in treba je bilo počakati izvide, čeprav je zdravnica že vedela, da gre za sladkorno bolezen. Nisva čakala, ampak sva se odpravila nazaj domov, spet peš. Ko sva prispela v Šmihel, sem odšla še k pouku, čeprav se mi je kar temnilo pred očmi in tisti dan res nisem imela sreče. Moji sošolci in učiteljica so se ravno odpravljali peš v Mozirje, ker smo v dvorani Osnovne šole Mozirje imeli podelitev bralne značke. In sem spet šla peš. Tokrat sem že komaj capljala za drugimi, noge so se mi kar 38 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Pevci so nam popestrili prireditev.

Lučka klapa in vokalna skupina Štirje prijatelji ter gospa Albina Rajter s proznim prispevkom o svoji izkušnji s sladkorno boleznijo od otroštva dalje. Program je povezovala gospa Ivana Žvipelj. Ljudske pevke Pušeljc so posebej za to priložnost izvajale pesem Za diabetike, ki jo je spesnila njihova članica Marjana Rihter.

Marija Venek

Za diabetike Danes tukaj je veselo, prijatlji smo se zbrali mi, da bi malo pokramljali, kak sladkorček se topi.

A sprejeti je pač treba, kar v življenju se zgodi, ko bolezen te obišče, nič naj te ne skrbi.

Danes Micka, jutri Franček, lahko se vsakemu zgodi, da ta sladkor ga obišče, tud če si ga ne želi.

Dvajset let že društvo naše to trpljenje nam blaži, bodimo zato hvaležni in pomagajmo si vsi.

pogrezale v tla in iskala vodo, ker sem bila na smrt žejna. Ko smo prispeli v šolo, so bili jasni tudi izvidi, in ko je zdravnica videla, kako hudo je, je poslala pome reševalce, da bi me odpeljali v Ljubljano. Glej ga zlomka, mene pa ni bilo doma! Ker so morali še na eno nujno vožnjo, si je oče šel k sosedom sposodit avto in me prišel iskat. Med vožnjo sem padla v komo in ko sva prispela v pediatrično kliniko v Ljubljano, sem imela v krvi smrtno dozo sladkorja, so povedali, ko sem prišla k sebi: 54 je bilo sladkorja in 15 kilogramov moje teže. Zato sem kar prvi dan postala odvisna od inzulina. Ker sem pri svojih štirih letih prebolela zlatenico – takrat sem dva meseca ležala v bolnici v Ljubljani – in so mi leto zatem začele odpovedovati tudi ledvice, je bil to prevelik šok za mojo slinavko in je odpovedala še ta.

Tako so mi razložili pozneje. In sem svojo otroško mladost večinoma preživela v pediatrični kliniki v Ljubljani.

Takrat še ni bilo sodobnih aparatur za merjenje glukoze in urina, tudi inzulina se ni dobilo pri nas v lekarnah, zato smo hodili vse iskat v Avstrijo, in ker smo morali urin prekuhavati, smo imeli doma cel laboratorij. V šoli so bili zelo razumevajoči glede moje prehrane, ki se je povsem spremenila, včasih so me že preveč crkljali.

Od leta 2008 imam inzulinsko črpalko, ki je bistveno olajšala moje pikanje, včasih dobim pa še senzor za merjenje krvi, ker kljub temu, da še nimam zapletov, ne čutim hipoglikemije in je

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Druženje na pikniku in ob kuhanju Člani društva se zelo radi družimo ob različnih aktivnostih, povezanih s športom, zdravo prehrano ali ozaveščanjem ljudi o sladkorni bolezni. Tako smo se konec septembra podali na pohod na Pohorje z izkušenim vodičem, organizirali smo si kuharsko delavnico, ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pa smo v trgovskem centru ozaveščali ljudi o bolezni.

Izlet s piknikom na Pohorje Dne 30. septembra smo člani društva diabetikov Murska Sobota skupaj s prijatelji iz Društva ledvičnih bolnikov Pomurje šli na izlet s piknikom na prelepo Pohorje. Zbrali smo se na avtobusni postaji Murska Sobota, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti Pohorju. Med potjo smo uživali ob pogledu na naravo, ki se jeseni bohoti v najrazličnejših prelivajočih se barvah. Najprej smo se ustavili v Andrejevem domu, kjer smo pomalicali in se tako okrepčali, nato pa nas je pot pod vodstvom znanega vodiča Frančeka vodila na Areh v tihe gozdove in oglede raznih znamenitosti in lepot nam bližnjega Pohorja.

Po krajšem potepanju po Arehu in njegovi okolici smo se vrnili nazaj v Andrejev dom, kjer nas je v prijetnem sončnem popoldnevu že čakala okusna hrana z žara. Čeprav je vse zahtevalo nekaj potu in prijetne utrujenosti, smo pri tem uživali in se imeli lepo. Toda čas je neusmiljeno tekel, popoldne se je začelo prevešati v večer, sonce nam je še sramežljivo pomežiknilo in nas opomnilo, da moramo kreniti proti domu. Tako

kdaj to zelo velik problem. Pred tremi leti sem v pesmi »Odhajam« napisala občutek, kaj sem doživljala ob tem, ko sem bila ponoči doma zaradi hipoglikemije v nezavesti. Pesem je bila izbrana med najboljšimi avtorji v Sloveniji in objavljena v knjigi Mentor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

V mojem življenju je bilo veliko padcev, prilagajanja in odrekanja zaradi vseh mojih diagnoz, a vedno znova sem se pobrala, čeprav včasih počasi in po vseh štirih. Vsem tegobam navkljub pa imam družino, moža, hčerko in sina, brez katerih moje življenje ne bi bilo tako polno in dragoceno, in prav zaradi njih in mojih staršev vedno pozitivno premagam vsako oviro, ki mi stopi na pot. V prostem času sem si našla zaposlitve, ki so mi blizu: risanje, vrtnarjenje, pisanje proze ter kulturnih programov in pesmi, tudi za ansamble. Sodelujem v sedmih društvih in skoraj nimam prostega časa.

Naučila sem se, da moraš sladkorno držati čisto na kratko, drugače te povozi, ker smo njeni vodniki mi sami. In dokler sami sebi tega ne dopovemo, ne pomaga nobena terapija ali zdravnik, ki bi ti dopovedal, da je za urejeno bolezen odgovoren vsak posameznik in nihče drug.

Zato želim vsem sladkorčkom veliko samodiscipline in čim manj zapletov, ki jih prinaša naša bolezen. Tudi s sladkorno boleznijo se da živeti čudovito življenje, ki je prekratko, da bi nam zaradi nje lepi trenutki spolzeli v večnost.

Preizkusili smo se v kuhinji.

se je druženje v prijetnem naravnem okolju zaključilo, mi pa smo spoznali, da smo preživeli prijeten dan, v upanju, da bo takšnih dni čim več.

Kuharska delavnica Tako kot že pred nekaj leti smo tudi letos organizirali kuharsko delavnico, ki je potekala na III. Osnovni šoli Murska Sobota pod vodstvom učitelja Srednje šole gostinstva in turizma Radenci Dušana Zelka. Imeli smo kar pestro sestavljen meni, katerega smo se z veseljem lotili, seveda po navodilih učitelja, še rajši pa smo prisedli k skupnemu kosilu in tako poskusili jedi, ki smo jih pripravili. Okusi so bili zelo dobri, zato smo se vsi strinjali, da se bomo delavnice tudi prihodnje leto z veseljem udeležili.

Svetovni dan sladkorne bolezni V okviru letošnjega praznovanja svetovnega dneva sladkorne bolezni smo tudi v našem društvu izvedli nekaj aktivnosti. V torek, 14. novembra, smo v trgovskem središču BTC v Murski Soboti postavili informacijsko točko. Prostovoljci in medicinska sestra iz zdravstvenega doma Murska Sobota smo mimoidočim obiskovalcem na njihovo željo brezplačno merili krvni sladkor, delili različne brošure in jih ozaveščali o pomenu in posledicah te zahrbtne bolezni, ki ji rečemo tudi tihi ubijalec. Upamo, da smo za obiskovalce BTC naredili kaj koristnega, veselilo pa nas je tudi, da smo izmerili manj povišanega sladkorja kot lani.

V sredo ob 16. uri smo pripravili pohod po ulicah Murske Sobote pod vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj. Med pohodom se nam je za kratek čas pridružil še gospod policist iz policijske postaje Murske Sobote, ki nam je podal nekaj napotkov za varnost pešca v cestnem prometu in nas opremil z odsevniki. Za nekaj minut smo se ustavili tudi pred soboškim gradom, kjer so nam prijazno pomežiknile modre lučke.

Po pohodu smo se vrnili v prostore kluba Pomurske gospodarske zbornice, kjer smo imeli strokovno predavanje dr. Nataše Pitz, spec. int. med., na temo Ženska in sladkorna bolezen, ki nam ga je omogočilo podjetje Z&Z. Po zelo zanimivem in poučnem predavanju je sledilo druženje ob manjši pogostitvi, za katero se iskreno zahvaljujemo podjetju Mlinopek in hotelu Zvezda. Tako smo zaključili aktivnosti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni.

Marija in Andrej Barber Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pohodov polna jesen in okrevanje ob morju Kot nam je že v navadi, smo se tudi letošnjo jesen člani podali na več pohodov. Ob hoji skozi gozdove smo občudovali jesenske barve in šumenje listja pod nogami. Nismo pozabili na svetovni dan sladkorne bolezni, ki smo ga obeležili z dvema predavanjema na Otočcu. Aktivnosti pa smo zaključili na okrevanju v Strunjanu.

Pohod od Struge do Polhovice Letos kostanjeva letina ni bila dobra, posledično smo morali spremeniti pot. Četrtega oktobra smo se odločili, da se odpeljemo do Struge, kjer smo zapustili avtomobile.

Po pozdravu in voščilu naši pohodnici Silvi za rojstni dan smo pot nadaljevali ob golf igrišču. Med potjo nam je Jožica na kratko predstavila igranje golfa in že smo bili v gozdu.

Po zelo lepi in ravni poti so nam pogledi uhajali med grmovje in podrast z željo, da se nam le prikaže kak jurček. In se je, pa ne samo jurček, tudi rdeče mušnice, dežnikarice in še vse polno drugih manj in bolj znanih gobic. Po eni uri smo imeli ob nogometnem igrišču kratek počitek, nato pa še nekaj minut – in že smo prišli iz gozda in zagledali vas Polhovico, odprl pa se je tudi pogled na Trdinov vrh.

Po isti poti smo se vračali in uživali v lepem sončnem vremenu.

vzdušje še lepše, pa sta poskrbela Zvone in Zvonka z dobrotami iz nahrbtnika.

Pot nas je nato vodila po Stranski vasi, povzpeli smo se na Ruperč Vrh in spet je bila pred nami gozdna pot do Košenic, kjer se nam je odprl pogled na Novo mesto in gričevje v ozadju.

Tu smo naredili še skupinsko fotografijo, se poslovili za tri tedne in se razdelili v dve skupini. Ena je odšla proti Šmihelu na izhodišče, ostali pa smo naredili še kratek vzpon k Svetemu Roku, se spustili v Regrčo vas in ob Težkem potoku domov.

Fanika Vovk

Prireditev ob svetovnem dnevu diabetesa Ob svetovnem dnevu diabetesa, ki je bil 14. novembra, so se člani zbrali na srečanju sladkornih bolnikov in zdravstvenih delavcev Novo mesto, ki je bilo letos 6. novembra v Hotelu Šport na Otočcu. Letošnja tema je bila Ženske in sladkorna bolezen.

Na programu srečanja sta bili dve strokovni predavanji. O temi Presejanje diabetične retinopatije je predavala Sara Miletić, dr. med., spec. oftalmolog., Gabrijela Simetinger, dr. med., spec. ginek. in porodn., pa na temo Sladkorna bolezen in spolnost.

Potekal je tudi kulturni program, ko so nastopili učenci in mentorji Glasbene šole Marjana Kozine, in se po zaključku programa družili. O prireditvi so poročali tudi lokalni mediji. Izvajali smo tudi meritve sladkorja v krvi.

Novembrski sončni pohod Prvi pohod v novembru je zaradi obilnega deževja odpadel, drugega pa smo uresničili v lepem sončnem popoldnevu. Zbralo se nas je le enajst.

Odpeljali smo se do Velikih Brusnic, od koder smo se po pretežno gozdni poti, kjer nam je listje šuštelo pod nogami, napotili proti Tolstemu vrhu.

Spotoma smo si ogledali organizirano odlagališče odpadkov Cerod pri Leskovcu. Na tem območju je že zelo velika površina sanirana z zasipi in zatravitvijo.

Pohod iz Birčne vasi v Novo mesto Letošnji oktober je bil vremensko gledano tak kot že dolgo ne! Tudi sreda, 18. oktobra, je bil dan, ki bi ga lahko izkoristili za marsikaj, toda po načrtu Društva diabetikov Novo mesto je bil to dan za pohod z vlakom do Birčne vasi, od tam pa korak za korakom v Novo mesto.

Na železniški postaji Kandija se je zbrala osemnajstglava četica, in kot rečeno, smo se odpeljali v Birčno vas. Vlak je odpeljal naprej v Belo krajino, mi pa smo se podali po gozdni poti proti Stranski vasi. Gozd, odet v vse možne jesenske barve, nas je očaral in niti nismo opazili, kdaj smo ga prehodili. Pogled se nam je odprl na Stransko vas, Trdinov vrh in vinsko gorico Ruperč Vrh. V senci smo si privoščili kratek počitek, da je bilo 40 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Na pohodu smo uživali ob jesenskih barvah, ki so nas obkrožale.

Tudi na okrevanju smo se sprehajali v naravi.

Z višje ležečih poti smo se ozirali na s soncem obsijano južno pobočje dolenjskih gričev s Trško goro, Starim gradom, Vinjim Vrhom in našteli smo kar sedem cerkvenih zvonikov.

V ozadju so se odstirali zasavski hribi, Kamniške Alpe pa so zakrivali oblaki. Z ene od točk se je videla celo jedrska elektrarna v Krškem.

Pohod smo zakrožili po poteh mimo hiš ter po travniških stezah in skozi Velike Brusnice prišli na naše izhodišče. Doživeli smo pravi panoramski izlet, saj nam je Fanika poimenovala vse glavne vrhove na obronkih in kraje, ki so se razkrivali pod nami.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Pavličev memorial in svetovni dan diabetesa v Dravogradu Oktobra smo se člani društva spomnili dolgoletnega člana in predsednika našega društva Ivana Pavliča. Novembra pa smo tudi člani Društva diabetikov Dravograd Polžki zaznamovali svetovni dan diabetesa. Izvedli smo merjenja sladkorja, predavanja in pohode, ponoči pa sta bili v podporo sladkornim bolnikom modro osvetljeni cerkvi Sv. Križ pri Dravogradu in na Kronski gori.

vedli spominski program v počastitev in spomin na našega dolgoletnega predsednika Ivana Pavliča. Po programu smo za vse udeležence organizirali druženje ob zvokih harmonike in malico.

Spominske slovesnosti so se udeležili mnogi gostje, med njimi podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije g. Marjan Šiftar, podžupan občine Dravograd g. Anton Preksavec, predsednik društva invalidov Dravograd g. Halužan Slavko in predsednik društva upokojencev Dravograd g. Željko Kljajič.

Predsednika krajevnih skupnosti Trbonje in Dravograd sta se zaradi obveznosti opravičila. Prireditve se je udeležilo osemdeset članov DD Dravograd Polžki in dvanajst vabljenih gostov.

Svetovni dan Člani Društva diabetikov Dravograd Polžki smo ob svetovnem dnevu diabetesa v prostorih avle zdravstvenega doma v Dravogradu pripravili in izvedli merjenje krvnega sladkorja in dve

Pavličev memorial Člani društva smo se v sredo, 18. oktobra, ob 15.00 uri spomnili dolgoletnega člana in predsednika našega društva Ivana Pavliča. V počastitev in spomin nanj smo organizirali pohod in kolesarjenje.

Pohod je potekal od Zdravstvenega doma Dravograd do Dvorca Bukovje, kolesarjenje pa od Zdravstvenega doma Dravograd do Trbonj in nazaj do Dvorca Bukovje.

Po pohodu oziroma kolesarjenju smo pri Dvorcu Bukovje iz-

Z otroki na pohodu

Radi imamo presenečenja: tokrat nas je presenetilo za ta čas prelepo vreme.

Zina Vidrih, foto: Fanika Vovk

Na okrevanju v Strunjanu Člani društva smo se odpravili v Strunjan na okrevanje, ki je bilo od 19. do 26. novembra. Ker je bilo vreme dokaj lepo, nam je omogočilo veliko različnih dejavnosti v naravi ob morju. Deležni smo bili tudi nekaj poučnih predavanj. Dietetik iz hotelske kuhinje nam je pripravil predavanje o zdravi in uravnoteženi prehrani za sladkorne bolnike. Ga. Danica Ostanek nam je povedala, kako izvajati telesno aktivnost, da bo sladkor v mejah sprejemljivega, pa tudi, katere maščobe so za zdravje škodljive in katere so dobre. V hotelu so nam pripravili zelo pester program, pri katerem nihče ni mogel reči, da se dolgočasi.

Vsako jutro so si člani lahko izmerili sladkor in pokomentirali, kako so prejšnji dan skrbeli za uravnoteženo prehrano. Na splošno ni bilo odstopanj in zato mislim, da so dobro seznanjeni, kako ukrepati, da ne pride do nepotrebnih nevšečnosti. Skratka, nabrali smo si novih moči za dušo in telo. Domov se vračamo bolj zdravi in vedri.

To je nekaj utrinkov, ki so jih napisali člani okrevanja. Spodaj je še pesmica, ki jo je napisala naša članica Jožica Kastelic, Utrinke zbrala Jožica Rolih ki se je udeležila okrevanja.

predavanji: Zdrava prehrana sladkornega bolnika (predavateljica Marjanca Božič, dipl. med. sestra, spec. dietetičarka) in Vloga rekreacije in gibanja pri sladkornem bolniku (predavatelj dr.

Ervin Pečnik, podpredsednik Društva diabetikov Dravograd Polžki). Pod vodstvom Milene Mori Štruc, višje med. sestre, in s pomočjo Milene Dobnik in Julke Sveček smo opravljali meritve krvnega sladkorja in tlaka. Opravili smo 82 meritev.

Osnovnošolci so se nam pridružili na pohodih Ob 10. uri smo skupaj z osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd ter vrtcev Robindvor in Dravograd izvedli pohod od osnovne šole skozi mestno jedro do železniške postaje in nazaj.

Pohoda se je udeležilo 139 učencev iz osnovne šole in vrtcev ter učiteljic in vzgojiteljic. Po pohodu smo jih pogostili z mandarinami in pomarančami.

Ob 11.30 uri smo izvedli pohod z 89 učenci osnovne šole Šentjanž pri Dravogradu in z otroki vrtca Šentjanž pri Dravogradu. Šli smo od osnovne šole Šentjanž skozi vaško jedro mimo trgovine in nato nazaj do šole. Po zaključku smo tudi te pogostili z mandarinami in pomarančami.

Ob svetovnem dnevu diabetesa je na prireditvah sodelovalo 49 članov Društva diabetikov Dravograd Polžki. Za strokovno objavo na KTV sta poskrbela urednica KTV Anita Špringer in mojster kamere Robi Vrhovnik.

Ervin Kodrun Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Metlika

Deset let Društva diabetikov Metlika Pred desetimi leti smo ustanovili Društvo diabetikov Metlika, ki je ob ustanovitvi štelo 50 članov, danes pa jih ima že čez 300. Med 40 tovrstnimi društvi v Sloveniji je med najhitreje rastočimi glede na število članov, čedalje bolj obširen pa je tudi program. Pobudnik za ustanovitev društva je bil Vekoslav Prevalšek, ki je od vsega začetka tudi njegov predsednik.

v Beli krajini okrog 2500. V Društvo diabetikov Metlika pa je včlanjenih le 12 odstotkov sladkornih bolnikov v Beli krajini.« V društvu organizirajo mnoge aktivnosti. Približno petina članov Društva diabetikov Metlika ni sladkornih bolnikov, a so se pridružili društvu zaradi družinskih članov ali prijateljev ali preprosto zaradi pestrega dela. Vsako leto namreč pripravimo po pet predavanj, dva dobro obiskana pohoda, piknik, športne igre, organiziramo edukativno okrevanje. Vsako sredo zjutraj, razen julija in avgusta, hodimo. Na našo pobudo belokranjski šolarji tekmujejo v znanju o diabetesu. Udeležujemo se številnih dogodkov, ki jih pripravijo druga društva ali Zveza društev diabetikov Slovenije, med drugim tudi vseslovenskih športnih iger, na katerih tekmuje več kot 50 belokranjskih diabetikov. V zadnjih petih letih pa smo bili vedno med najboljšimi.

»Ob ustanovitvi je bil naš slogan, da bomo opravili svoje poslanstvo, če bomo vsako leto rešili le eno nogo. In tega se drži- Na proslavi ob dnevu diabetikov je Slavo Prevalšek dobil za mo še danes. Ker je naše društvo edino tovrstno v Beli kraji- prizadevno delo z diabetiki zlato plaketo, ki mu jo je podelila ni, imamo člane iz vseh treh belokranjskih občin. Večina jih Zveza društev diabetikov Slovenije. je seveda iz metliške, več pa bomo morali narediti, da priteVse to je pripomoglo k temu, da je gnemo še Črnomaljce in Semičane. za svoje humanitarno delo prejel še Mnogi, ki vedo za svojo bolezen, jo občinsko plaketo. Gromki aplavz ob skrivajo, kot bi jih bilo sram. Nekaprevzemu je potrdil, da si je plaketo teri pa niti ne vedo, da imajo povires zaslužil. Na koncu se je kot najšan sladkor. Zato tudi pravijo, da je starejši nagrajenec zahvalil v imenu sladkorna bolezen tiha ubijalka, zadobitnikov. Skromnost in veličina radi nje pa umre več ljudi kot zaraSlavota Prevalška pa se je pokazadi raka. Posledice te bolezni so hude. la tudi v tej zahvali. Pohvalil je naRes je ni mogoče pozdraviti, jo pa mreč prizadevne člane društva dialahko obvladujemo,« pravi Prevalbetikov, ki lahko pri svojem delu in šek. »Glede na to, da ima v Slovevsakdanjem življenju pokažejo res niji sladkorno bolezen ali pa je zazavidljive rezultate. radi nje ogroženih okrog 10 odstoBesedilo in foto: Juš Mihelčič tkov prebivalcev, ocenjujejo, da jih je Udeležujemo se športnih iger in smo med najboljšimi.

n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Na Mirno goro Četrtek je bil včasih, ko nas je za v službo zbujala budilka, kaj prijazen dan, saj nas je potem le še petek ločil od vikenda, ko smo lahko zjutraj polenarili v postelji in budilka ni presekala tistih sladkih minut podaljševanja dremeža. Zdaj, ko smo že nekaj let registrirani pri ZPIZ, pa je četrtek spet tisti dan, ki ga težko čakamo. Pa ne zato, da bi bil kmalu vikend, temveč zato, ker se ob četrtkih vedno kam odpravimo.

trov nad slapom prečkali Krko in nadaljevali ob desnem bregu do Dolenjskih Toplic, nato pa smo v Podturnu zavili levo in se vozili skozi Občice in Črmošnjice do Stare žage, kjer se začne cesta vzpenjati proti Brezovici, točki, kjer se spet skloni proti Vrčicam. Pri smerokazu, na katerem piše: PLANINA 5, MIRNA GORA 8, smo zavili z glavne ceste na desno in se še nekaj časa vozili po asfaltu, nato pa smo prešli na makadamsko, lepo vzdrževano in s pravkar odpadlim listjem posuto cesto.

Naša maloštevilna skupinica si je privoščila že lepo število pohodov in izletov po čudoviti Sloveniji. Zadnji je bil v četrtek, 19. oktobra, ko smo se podali na Mirno goro.

Teden se je začel z meglo ob jutrih, ki se je razkadila šele po poldnevu. Tega dne pa nas je že jutro obsijalo s soncem, da so jesenske barve toplo zažarele v njem. Ko smo se na avtobusni postaji spravljali v kombi, s katerim nas navadno prevaža Olgica, nas je tokrat ob njem pričakal Peter; najprej nekoliko zadržan, kaj kmalu pa smo se že skupaj smejali svojim šalam.

Odpeljali smo se po avtocesti do Novega mesta in ob levem bregu lepotice Krke skozi Prečno in Stražo, kjer smo nekaj me42 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Naša maloštevilna skupinica je uživala na pohodu.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ptuj

Aktivnosti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni V času, ko smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni, smo v Društvu diabetikov Ptuj izvedli kar nekaj aktivnosti.

V soboto, 4. novembra, smo organizirali zdravstveni predavanji v restavraciji Gastro na Ptuju. Povabili smo predstavnike Zveze društev diabetikov Slovenije, Društva diabetikov Lenart, Društva diabetikov Maribor, Mestne občine Ptuj in druge občine, zdravstveno osebje diabetoloških ambulant Ptuj in Hajdina in predstavnico podjetja AstraZeneca. Zbralo se nas je okrog 150 slušateljev – diabetikov in drugih zainteresiranih. Na začetku smo prisluhnili ženskemu pevskemu zboru društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, ki je z ubranim petjem poskrbel za naše dobro počutje in sprostitev.

Program smo nadaljevali z zdravstvenimi predavanji. Predavanje na temo Srce, ožilje in sladkorna bolezen je imel dr. Mitja Krajnc, dr. med. spec. int., o temi Prehrana in gibanje pa nam je predavala ga. Metka Rašl, višja med. sestra.

Obe predavanji sta se lepo prepletali. V sliki in besedi je bilo podrobno predstavljeno, kako s prehrano in gibanjem preprečimo nastanek bolezni, povezane s srcem in ožiljem in znižanjem sladkorja v krvi in si s tem podaljšamo in izboljšamo kvaliteto življenja.

Za udeležence smo organizirali brezplačne meritve sladkorja v krvi. Po končanem predavanju smo se okrepčali z enolon-

Kakšen užitek, ko ni treba vrteti volana in paziti na ovinke, ko le opazuješ drevje, odeto v preredčeno listje prečudovitih jesenskih barv, precej ga je že mehko zleknjenega po tleh, ko skozi krošnje lije rumena svetloba sončevih žarkov, ki se prebodejo skoznje!

Izstop na Planini. Nikogar ne srečamo in po neštetih ovinkih se odpre planota, kjer opazimo nekaj zgradb, ob cesti pa tablo z napisom PLANINA. Tu izstopimo, se okrepčamo z belokranjsko pogačo (to je obvezno) in s kavo iz termovke, nato pa se dobre volje odpravimo po gozdni učni poti.

Spotoma si ogledamo hiše, ki so zaživele na Planini v zadnjem času, beremo zgodovino kraja, kjer so stoletja dolgo živeli Kočevarji, ki so znali izkoristiti vse danosti narave, da so kmetovali in gospodarili, pa so bili med drugo svetovno vojno zmanipulirani in so zapustili svoja ognjišča ter se podali v obljubljeno deželo, ki je ni bilo in je niso našli v Nemčiji – mnogo jih je odšlo iskat kos kruha v daljno Ameriko.

Planina ima zdaj urejene in markirane poti za pohodnike, prav tako so vzorno in zelo domiselno označene učne gozdne poti.

Velikokrat smo se ustavili, da smo prebrali napise in opise ob poti, seveda brez fotografiranja ni šlo, in tako smo počasi prispeli do zeliščnega vrta tik pod kočo. Ko smo si ga ogledali, smo se napotili na vrh gore, ki je označen s 1047 metri višine, čeprav smo se že v osnovni šoli naučili, da je višina Mirne gore 1048 metrov.

Tudi v dežju lahko gremo na pohod.

čnico in se družili. Veseli in zadovoljni smo odšli vsak svojim doživetjem naproti.

Podali smo se tudi na pohod. Dan pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, 13. novembra, smo izvedli polurne pohode po bližnji okolici. Na Ptuju smo se zbrali ob 9. uri. Pred pohodom smo merili sladkor v krvi. Kljub deževnemu dnevu se nas je zbralo lepo število pohodnikov. V popoldanskem času so bili pohodi še v občini Dornava in Videm pri Ptuju. Kjer koli smo bili, smo pohod zaključili v prijetni družbi ob vročem čaju in majhnem prigrizku.

Proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki so jo letos pripravili v Mežici, smo se udeležili štirje člani.

Na predvečer in na sam dan, ko zaznamujemo naš praznik, so v modro zasijale ulice in trgi v centru mesta Ptuj. Z modro barvo ozaveščamo druge ljudi, saj modra barva ponazarja sladkorno bolezen in milijone ljudi, ki jih je prizadela, ponazarja pa tudi podporo vsem aktivistom, ki si prizadevajo za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni.

Sonja Korošak

Dobro, iz tega ne mislimi delati doktorata, in z vrha smo se spustili nazaj h koči. Nekaj metrov za kočo stoji razgledni stolp, kamor smo se seveda povzpeli in se dodobra razgledali po Beli krajini in sosednji Hrvaški. Celo Klek je bil lepo viden. In ob pogledu na ta košček sveta ni šlo drugače, kakor da je v misli prineslo verze »Na vrhu večna Mirna gora dušo ti odpre, pogled na Belo krajino prevzame čute vse ...«, ki jih prepeva ansambel Martini.

Kako je Mirna gora dobila ime, bi se morda kdo vprašal.

Tako naj bi bilo: Nekoč je bila na vrhu gore votlina, v kateri je prebival zmaj. Zmaj se je večkrat razjezil in je pošiljal točo, ko je bilo grozdje že lepo v jagodah in žito v zrnju. Tako je leto za letom kmetom uničeval pridelek. Pa so se kmetje domislili in so nad njegovo votlino postavili cerkev, posvečeno Frančišku Ksaveriju. Od tedaj menda toče skoraj ni bilo več, zato so goro poimenovali Mirna gora.

Ko smo se v koči okrepčali in odžejali, smo se odpeljali proti Črnomlju, natančneje v Dobliče, kjer je izvir reke Dobličice, v katerem so pred leti našli črno človeško ribico. Ogledali smo si tudi čebelje panje pri čebelarju Viliju Pintariču, ki nam je na kratko povedal nekaj zanimivosti o čebelah in čebelarjenju. Še vedno v soncu, nasičeni z opojnimi barvami in predihani z gorskim zrakom ter z modrim, premodrim nebom v očeh, smo se vračali proti domu. Utrujeni, a obogateni s podobami lepot naše čudovite deželice.

Rudi Mlinar Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Sežana

Po treh desetletjih bo konec leta društvo prenehalo z delom Društvo diabetikov Sežana bo konec leta po treh desetletjih uspešnega dela na Krasu in Brkinih – bilo je tudi zgled dobrega delovanja na državni ravni – zaradi kadrovskih in finančnih težav prenehalo z delovanjem. Tak sklep so sprejeli na izrednem zboru članov, ki se je 4. novembra odvil v veliki sejni dvorani Občine Sežana.

Izvedli so vse zastavljene aktivnosti. V letošnjem letu so po besedah predsednika Vojka Turka opravili vse zastavljene aktivnosti društva, ki je pred leti dobilo status humanitarnega društva. Večkrat mesečno organizirajo pohode v vseh štirih občinah. »Izpeljali smo vse pohode, ki smo si jih zastavili na spomladanskem zboru članov. Žal so v tem letu odpadli trije zaradi deževnega vremena. Med pomembne uspehe društva v letošnjem letu lahko štejemo organizacijo pohoda od Štanjela do Kobdilja, ki smo ga organizirali z društvom diabetikov Ilirska Bistrica, povabili pa smo tudi diabetike iz Slovenj Gradca.

Nadalje smo bili organizatorji junijskega balinarskega turnirja, ki so se ga udeležili tudi člani društev iz Ilirske Bistrice, Cerknice in Postojne. Udeležili smo se 22. športno-rekreativnega srečanja diabetikov Slovenije v Olimju v Podčetrtku. Do konca leta pa bomo izpeljali zastavljeni program. Tako bomo pri-

Ugotavljajo, da se članstvo društva čedalje bolj stara in da se v društvo ne vključujejo mlajši, ki bi prevzeli aktivno vodenje humanitarnega društva. To izvaja tudi socialne programe in si je že pred leti pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Prav tako so se na izrednem zboru članov, ki se ga je udeležilo 31 članov, seznanili s problematiko ne samo domačega društva diabetikov, ki pokriva delovanje vseh štirih kraških občin (Komna, Sežane, Divače in Hrpelj - Kozine), ampak tudi s podobnimi problemi, s katerimi se srečujejo sosednja in preostala društva v Sloveniji.

Društvo diabetikov Sežana je bilo ustanovljeno 10. oktobra 1987 za potrebe združevanja in aktivnosti kraških in brkinskih bolnikov s sladkorno boleznijo na območju takratne velike sežanske občine. Na ustanovnem občnem zboru je prisostvovalo 67 članov. V najboljših letih, ko je društvo dva mandata in pol vo-

Po tridesetih letih so zaključili uspešno delo.

pravili še pohode, obiskali naše starejše in bolne člane (s plačano članarino seveda) na domu in 15. decembra izpeljali prednovoletno srečanje v Orient expressu v Divači,« poudarja Turk.

Kaj pa glasilo Sladkorna? Seveda bodo strokovne službe še vedno delovale. Sladkorni bolniki pa bodo najbolj pogrešali glasilo Sladkorna bolezen, ki ga izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije. Zato svetujejo, da se člani društva in tudi preostali diabetiki vključijo v sosednja društva (Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica in Koper), v katerih naj bodo aktivni, in tako bodo seveda ob plačani članarini tudi prejemali strokovno glasilo. Lahko pa ga na Zvezi društev diabetikov Slovenije naročijo tako, da izpolnijo naročilnico, ki je objavljena v vsaki številki glasila, in jo pošljejo na zvezo.

Kadrovske in finančne težave so jih pokopale.

dil zdaj že pokojni predsednik Vladimir Janjić, tudi dobitnik najvišjih priznanj Občine Sežana in Zveze društev diabetikov Slovenije, je društvo združevalo več kot 360 članov. Aktivnosti društva so bile usmerjene predvsem v ozaveščanje o tej zahrbtni bolezni, o zdravem življenjskem slogu in o izmenjavi izkušenj med obolelimi. Društvo je po dolgih letih dobilo tudi svoje društvene prostore, ki jih bodo morali konec leta zapustiti.

S svojim delovanjem je postalo uspešno in prepoznavno društvo, ki daje podporo v boju proti sladkorni bolezni. Zdaj pa se je življenjski krog sklenil.

44 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Zbrani člani so se na zadnjem uradnem zboru članstva toplo zahvalili vsem dosedanjim predsednikom: še posebej pobudniku in ustanovitelju društva Jožetu Volovcu, ki je še do pred dvema letoma kar 27 let opravljal zahtevno funkcijo tajnika in blagajnika društva (in je leta 2015 prejel sežansko občinsko priznanje), zadnjemu in aktualnemu predsedniku Vojku Turku in vsem trem že umrlim predsednikom Francu Hotešu, Lucjanu Furlanu in Vladimirju Janjiću.

Po »pogrebu« društva pa so z žalostjo v srcu po dobri stari kraški navadi šli na kozarček terana v bližnjo gostilno Pri DraBesedilo in foto: Olga Knez gici.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Trbovlje

Meritve, rekreacija in druženje Svetovni dan sladkorne bolezni je naše društvo tudi letos namenilo meritvam sladkorja občanom Trbovelj, rekreaciji in druženju. Organizirali smo tudi pohod in pripravili proslavo, ki smo jo združili z zaznamovanjem 45-letnice delovanja našega društva. Člani se radi družimo in rekreiramo.

Sladkor smo merili na različnih lokacijah: pri Sparu Trbovlje, v dveh naših lekarnah, na Občini Trbovlje, v Domu upokojencev, Društvu osteoporoze in v naselju upokojencev na Tereziji. Sodelovali smo z lekarno Stoma Center Trbovlje, Zaloker & Zaloker Ljubljana, Roche Ljubljana in Zdravstvenim domom Trbovlje. Opravili smo 290 meritev sladkorja, ob tem pa je potekalo seznanjanje z rezultati in informiranje o diabetesu. Veseli smo, da je število meritev vsako leto večje, s čimer društvo uspešno opravlja svoje poslanstvo.

Organizirali smo še pohod iz Trbovelj v Zagorje in na Klek nad Trbovljami.

14. novembru sem kot članica Literarnih prijateljev dala poseben pečat. Na literarnem večeru v Društvu upokojencev sem predstavila Roberta Zupana iz Trbovelj, diabetika tipa 1, in njegovo knjigo V iskanju prave vrednosti. S svojimi športnimi podvigi in običajnim življenjem je dokazal, da bolezen ni ovira, ampak da si mora človek želeti in poskusiti. Cvetka Kozmus

Proslava društva 16. novembra smo se člani društva zbrali v predavalnici Delavskega doma Trbovlje na proslavi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in ob 45-letnici delovanja Društva diabetikov Trbovlje. Prisotnih je bilo 116 članov, občanov in gostov. Z obiskom so nas počastili predstavnik Zveze društev diabetikov Slo-

venije Branko Peterka, z Občine Trbovlje Branko Krevl, iz Lekarne Trbovlje direktorica Sabina Drobnič in predstavniki drugih društev. Program sta vodila osmošolca iz osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje Stella Pleša in Matevž Košak, ki sta bila prava profesionalna napovedovalca. Pozdravila sta prisotne, pojasnila pomen svetovnega dneva sladkorne bolezni in besedo predala predsednici Cvetki Kozmus. Ta se je na kratko dotaknila preteklosti društva, ki je preživelo 45 let in v tem času rastlo in napredovalo. Za 14-letno vodenje se je zahvalila Edvardu Berglezu in izrazila željo, da vztrajamo v svojem delu, ki ga načrtujemo za člane in skupaj z njimi.

Ob dnevu sladkorne bolezni seveda ni šlo brez predavanja.

Mag. farm. Petra Albert je govorila o pomenu zdravljenja sladkorne bolezni in drugih težav, ki pogosto spremljajo diabetes. Tema je bila prava in dobro predstavljena. Sledil je kulturni progam, ki so ga izvajali Literarni prijatelji iz Društva upokojencev Trbovlje.

Zaključek našega praznika je bilo druženje v avli, kjer so nam postregli dijaki Srednje šole Zagorje z zdravimi prigrizki, pa tudi pijače ni manjkalo. Spremljala nas je harmonika Francija Vrtačnika, kjer tudi ni šlo brez petja. Da sta proslava in srečanje tako odlično uspeli, se zahvaljujemo predsednici Cvetki Kozmus, ki je pripravila odličen program in ga s sodelujočimi tudi realizirala. Cvetka, hvala za tvoj veliki prispevek!

Jože Ogrizek

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov

#

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Spoznavanje zdrave prehrane Tako kot vsako leto smo se tudi letos za svetovni dan sladkorne bolezni zbrali v naši občini, in to v Evroparku. Z različnimi aktivnostmi in modro osvetlitvijo smo obeležili dan. Novembra pa smo si privoščili tudi spoznavanje zdrave prehrane v obliki predavanj in seveda tudi pokušanja.

Tako kot vsako leto smo se tudi letos za svetovni dan diabetesa, 14. novembra, zbrali v naši občini v Evroparku. V ta namen smo članom podelili kape z emblemom našega društva in občine Zagorje ob Savi.

To rekreativno družabno srečanje smo izkoristili za seznanjanje tako z alarmantnimi podatki obsega te bolezni in njene nevarno velike hitrosti širjenja kot tudi z osebnimi aktivnostmi članov, nujnimi za nadzor njihovega zdravstvenega stanja.

S pomočjo športnega trenerja smo izvedli segrevanje, nakar smo se podali na rekreativni pohod po Evroparku, kar nas je kar poživilo ob na začetku nekoliko hladnem, nato pa prijetno toplem dnevu – posijalo je prijetno sonce. Na

Veseli udeleženci pohoda

n Društvo diabetikov Hrastnik

Ob svetovnem dnevu diabetesa Društvo diabetikov Hrastnik je v okviru praznovanja dneva sladkornih bolnikov izvedlo več aktivnosti, s katerimi je svoje člane in okolico seznanilo s svojo dejavnostjo.

Dne 14. novembra 2017 je 21 članov odšlo na pohod, ki je potekal na levem bregu Savinje pod Starim gradom v Laškem.

Po dobri uri in pol hoje smo prišli premraženi, žejni in lačni na končno postajo pohoda, kjer smo si najprej izmerili krvni sladkor, potem pa veselo razposajeni zaključili druženje in se v popoldanskih urah vrnili v Hrastnik.

Organizirali smo predavanja Naslednja aktivnost je potekala 16. novembra 2017 v obliki predavanja v prostorih društva invalidov Hrastnik, in to za člane društva invalidov. Predavanje je bilo organizirano na podlagi skupnega dogovora o medsebojnem sodelovanju društev v Hrastniku. S predsta46 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

Na pohodu po Laškem

koncu smo izvedli meritve krvnega sladkorja in tlaka, sledilo pa je družabno srečanje s toplim obrokom v bližnjem lokalu.

Bilo je prijetno. Na občinski ravni pa smo ta dan obeležili z osvetlitvijo v modro obeh teras Kulturnega centra – Delavskega doma in mestne ploščadi.

Delavnica kuhanja zdrave hrane za diabetike Novembra smo v okviru svojega načrta izvedli tri predavanja o zdravem načinu življenja diabetikov in o neprijetnih posledicah nezdravega življenja, ki so bila izvedena s pomočjo zdravnice za diabetes dr. Darje Smolej in medicinske sestre Eve Poglajen iz Zdravstvenega doma Zagorje.

V sodelovanju s Srednjo šolo Zagorje in njeno ravnateljico go.

Aljašo Urbanija smo organizirali Delavnico kuhanja zdrave hrane za diabetike pod strokovnim vodstvom prof. Mojce Omahne in njenih dijakov. Predavanje na zelo visoki strokovni ravni nam je predstavilo nekaj koristnih predlogov priprave diabetičnih obrokov in napak, ki jih običajno delamo sami doma. Dijaki so nam v tem času pripravili osem krasnih menijev – od same juhe in glavne jedi do slaščice, primerne za sladkorne bolnike.

Seveda smo vse to na kraju z veseljem pokusili in se prepričali, da so, poleg krasne postrežbe in čudovitega videza obrokov, okusi še kako zadovoljili naše brbončice. Seveda smo mlado ekipo kuharjev nagradili z gromkim aplavzom.

Jože Priman

vljeno temo Kaj veš o sladkorni bolezni je naš predsednik navzoče v poljudni obliki seznanil z nastankom sladkorne bolezni, njenimi simptomi, razširjenostjo v Sloveniji ter z akutnimi in kroničnimi zapleti, ki se lahko pojavijo pri sladkornem bolniku. Prisotne je opozoril na nekatere pojave, ki so značilni za sladkorno bolezen, in na znake, na katere morajo biti posebej pozorni. Na koncu je predstavil še način zdravljenja s poudarkom na pravilni prehrani, telesni dejavnosti, samokontroli in samovodenju. Predavanje je zaključil s pogovorom s prisotnimi, katerim je naša medicinska sestra opravila meritve sladkorja in srčnega tlaka.

Istega dne smo obiskali tudi naše člane v Domu starejših Hrastnik, katerim smo izročili skupno darilo v obliki krem za noge in roke. Veseli so bili našega obiska.

Dne 23. novembra 2017 pa smo v prostorih Krajevne skupnosti Steklarna organizirali predavanje o diabetičnem stopalu. Predavanje je vodila Darja Brečko iz podjetja INN, d. o. o., Center SANA, in je zajelo celotno problematiko nog z posebnim poudarkom na stopalih. Obravnavani sta bili tako kurativa kot preventiva, hkrati pa so bile praktično prikazane rešitve že nastalih problemov pri posamezniku. Predavanja se je udeležilo 18 udeležencev.

Leopold Majes

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Naše aktivnosti jeseni in pozimi Letni načrt je bil vodilo za zadnje četrtletje leta 2017 in naša obveza, ki smo jo sprejeli na letnem občnem zboru v februarju 2017.

Naša prva naloga je bila izobraževanje in organizacija strokovnega predavanja Vpliv gob na zdravje diabetikov. Predaval je g. Toler, predsednik Gobarskega društva Maribor. Predavanje je razdelil na več poglavij.

Največji poudarek je namenil užitnim gobam, ki jih je na slovenskem izredno veliko in so primerne za prehrano. Ob tem je poudaril, da je gobarstvo zelo primerno za diabetike, kajti z nabiranjem se gibljemo v zdravi naravi in pri tem porabimo odvečni sladkor, ki se kopiči v našem telesu. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi strupenim gobam, ki jih v Sloveniji veliko in so lahko zelo nevarne. Nekatere so podobne užitnim, zato velja opozorilo vsem, ki gobe nabirajo in niso prepričani v njihovo užitnost.

Naslednji cilj našega načrta je bilo vsakoletno druženje naših članov na kmetiji Venišnik. Tako kot vsak teden smo opravili dveurni pohod po obronkih Pohorja. Po uspešnem pohodu smo si privoščili domačo kislo juho, zatem pa zelo okusne jedi iz žara. Ob prijetni glasbi domačega muzikanta smo se zavrteli in izvedli srečelov.

ko 20 milijonov litrov vina. Obiskali smo turistično kmetijo Horvat, kjer smo poskusili veliko vrst vina, klobas in seveda najpomembnejše v Slavoniji, mesni izdelek kulen. Spremljala nas je romska glasba. Bilo je zelo lepo.

V nadaljevanju smo se po zajtrku odpeljali proti središču Slavonije, kjer smo si v spremstvu lokalnega vodiča ogledali stari del mesta Osijek. Najprej smo obiskali obzidje gradu in sam grad, ki je služil za obrambo pred Turki. Varovan je bil z obrambnim zidom in kanalom. Sprehodili smo se po rečnem pristanišču vse do starega mestnega jedra, ki je znano po ogrevanih tleh. Vsakdo, ki obišče Osijek, vidi v parku spomenik upora, rdečega fička proti srbskemu tanku.

Naša zadnja postaja je bilo mesto Našice, kjer smo imeli kosilo. V Našicah smo si ogledali graščino, mestno jedro, najbolj pa nas je presenetil lastnik živalskega vrta, kjer smo si lahko ogledali zveri, ptice in kače, kot so udavi, katere so si naši pogumni člani ovili okoli telesa. S to dogodivščino je bil zaključen dvodnevni izlet v Slavonijo. Z lepimi vtisi smo že drveli proti domu.

Prelepo in nepozabno, hvala vsem.

Ivan Gašper

n Društvo diabetikov Tolmin

V spomin

Marku Klavžarju

Izlet v Slavonijo Naša tretja naloga pa je bila bolj zahtevna. To je bila organizacija izleta v Slavonijo. Po predvidenem program smo imeli obisk kobilarne, kjer smo videli konje lipicance. Domačini so nam prikazali ježo konj in veliko povedali o zgodovini reje te pasme v Đakovem. Po obilnem slavonskem obedu smo si ogledali staro mestno jedro z impozantno katedralo na sredini trga. Po ogledu smo napotili proti novem cilju, Belemu Manastiru, kjer smo si ogledali Knežne vinograde. Tam je posajenih 6 milijonov trsov. Imajo tudi vinsko klet, kjer hranijo pre-

V začetku letošnjega oktobra je odšel od nas človek, s katerim je bilo prijetno sodelovati in biti pri vseh aktivnostih v našem društvu.

V Društvo diabetikov Tolmin je prišel takoj, ko so mu ugotovili sladkorno bolezen. Kmalu je bil izvoljen v izvršni odbor in postal podpredsednik društva. To dolžnost je opravljal dva mandata, in sicer v letih 2004–2012. Prizadeval si je, da je društvo postalo aktivno in prepoznavno. Člani so ga predlagali za predsednika, vendar funkcije ni hotel sprejeti, ker je sam rekel, da se najbolje znajde pri praktičnih in tehničnih rešitvah. Vedno je vsestransko sodeloval pri organizaciji aktivnosti, ki jih je pripravljalo in izvajalo društvo.

Imel je pretanjen čut za starejše in invalidne člane. Znal je na lep in poučen način privabiti nove člane v društvo, tako diabetike kot podporne člane. Bil je soavtor druženja z društvi diabetikov Idrija, Škofja Loka in Tolmin ter kasneje z društvom sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave. Na pohodih, srečanjih in ob drugih priložnostih nam je še dodal dobre volje in polepšal čas druženja. Tudi kot član je redno pomagal in svetoval pri posameznih delih v društvu.

Leta 2016 se je ponovno vrnil v izvršni odbor kot podpredsednik. Žal pa je kruta usoda bolezni hotela drugače in ni mogel izpolniti tistega, kar si je sam najbolj želel. Spoštovani Marko, pogrešali te bomo in ohranili nate lep spomin.

Silvo Rutar, foto: Branko Humar

Na potepu po Slavoniji Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

47

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Svetovni dan sladkorne bolezni na Jesenicah Društvo diabetikov Jesenice smo na svetovni dan sladkorne bolezni v torek, 14. novembra, po Jesenicah organizirali pohod, ki smo ga obogatili še z meritvami v zdravstvenem domu in ogledom razstave z naslovom Jeseničani: od kod in kam.

V zdravstvenem domu smo v sodelovanju z go. Ksenijo Noč, diplomirano medicinsko sestro iz referenčne abulante, predstavili delo našega društva ter pohodnikom in občanom omogočili merjenje krvnega sladkorja in tlaka.

Prejeli smo tudi literaturo o zdravi prehrani in kako z redno vadbo vzdrževati telesno kondicijo.

V jeseniškem muzeju na Stari Savi pa smo si pod vodstvom vodiča ogledali zanimivo multimedijsko razstavo o Jeseničanih; o tistih, ki so prišli na Jesenice in se vključili v življenje in delo mesta kot delavci, zdravniki, športniki, glasbeniki, kulturni delavci, in o tistih Jeseničanih, ki so odšli po svetu in uspeli kot igralci, glasbeniki, športniki itd. Razstavo so popestrili posamezniki, ki so zanjo posodili svoje fotografije in osebne predmete.

V sredo smo na sedežu Krajevne skupnosti Plavž pripravili meritve krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola, ob koncu tedna pa smo diabetiki – rekreativni balinarji s tremi ekipami sodelovali na balinarskem turnirju, ki ga je organiziral Balinarski klub Jesenice.

Udeležili smo se republiške proslave ob dnevu sladkorne bolezni, ki jo je ob svoji 30-letnici pripravilo Društvo diabetikov Mežiške doline v Mežici. V modro pa smo oblekli Gimnazijo Jesenice.

Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

Osvetlitev objektov z modro barvo v počastitev svetovnega dneva sladkorne bolezni Tudi letos smo se vključili v akcijo osvetljevanja z modro barvo in se tako pridružili 80 državam po svetu. Modra barva je razpoznavni znak svetovnega dneva sladkorne bolezni po vsem svetu. Tokrat je bilo pri nas osvetljenih 29 objektov, izložb in šolskih učilnic.

Seznam slovenskih osvetljenih objektov s fotografijami je objavljen na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije: http://www.diabetes-zveza.si/sl/svetovni-dan.

48

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Cerknica

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsak prvi četrtek v mesecu v februarju ali marcu

ob 14.00, pri gostišču Šega gasilski dom Cerknica, datum pozneje

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 17.00, Zdravstveni dom Domžale, predavalnica od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 9.30, železniška postaja Rodica ob 17.00, Kulturno društvo Vir od 10.00 do 12.00, pisarna društva sporočimo naknadno

pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 041 746 743 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 041 746 743

ob 15.00, zdravstveni dom Dravograd ob 15.00, Športna hala Slovenj Gradec 9.00, avtobusna postaja Dravograd 15.00, dvorec Bukovje avtobusna postaja Dravograd 17.00, Hotel Dravograd 7.00, avtobusna postaja Slovenj Gradec 7.00, avtobusna postaja Dravograd 9.00, avtobusna postaja Dravograd 9.00, zdravstveni dom Dravograd 9.00, občina Dravograd

Julijana Sveček, 041 804 448 Metoda Herman, 0050 852 704 Alojz Špalir, 041 363 616 Ervin Kodrun, 049 562 472 Jože Kolednik, 041 805 080 Ervin Kodrun, 049 562 472 Jože Kolednik, 041 805 080 Ervin Kodrun, 049 562 472 Alojz Špalir, 041 363 616 dr. Ervin Pečnik, 041 752 502 Julijana Sveček, 041 804 448

ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 19.00, krajevna skupnost Sava od 17.00 do 19.00, krajevna skupnost Sava od 16.30 do 17.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 11.00, gostilna Juh v Ratečah uro odhoda določimo naknadno ob 16.00, Dom dr. Franceta Bergelja ŽP Jesenice (uro določimo pozneje, po voznem redu)

društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 vabilo Čazim Babič, 041 909 961

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata ob 10.00, Podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor od 15.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500 pisarna društva, 01 28 22 133

ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco od 7.30, v Kršmančevem parku od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, zdravstveni dom Kamnik ob 10.00, vabila prejmejo ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, Zdravstveni dom Kamnik obvezna prijava pet dni prej zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, zdravstveni dom Kamnik obvezna prijava pet dni prej

Društvo upokojencev Kamnik Jože Kalan Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, 1. nad., soba 6 ob 18.30, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj ob 16.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj ob 17.00, Mestna knjižnica Kranj, mala dvorana, 1. nad.

društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 470

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00, Trgovina Klasek od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni ob 10.00, restavracija Kmetič Voličina

Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

pohod po okolici Cerknice občni zbor in predavanje

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sreda, 10. januar petek, 26. januar sreda, 7. februar sobota, 17. februar četrtek, 1. marec sreda, 7. marec sobota, 24. marec

uradne ure meritve krvnega sladkorja predavanje dr. Anje Babič meritve krvnega sladkorja pohod Rodica – Groblje – Mengeš občni zbor društva diabetikov meritve krvnega sladkorja pohod

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob četrtkih zadnjo soboto v mesecu sreda, 31. januar sobota, 24. februar sobota, 24. februar marca marca sobota, 28. april sobota, 7. april petek, 27. april

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca kolesarjenje, od aprila do oktobra, z Društvom invalidov Dravograd ogled dvorca Bukovje v Dravogradu 26. tradicionalni pohod po Šisernikovi poti občni zbor članov DD Dravograd Polžki s predavanjem pohod po Jurčičevi poti kopalni izlet v terme Mala Nedelja otvoritev kolesarske ture do Mislinje svetovni dan zdravja, merjenje sladkorja in tlaka ter predavanje pohod ob dnevu upora: Dravograd – Becl – Vrajenk

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob petkih sobota, 20. januar sobota, 10. februar petek, 16. marec sobota, 17. marec

telovadba balinanje uradne ure merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola telovadba balinanje zimski pohod v dolino Tamar pohod po poteh kulturne dediščine občni zbor s predavanjem pohod okrog Blejskega jezera

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih ob sredah vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob četrtkih vse leto vsak 1. ponedeljek sodega mes.

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka vódeni sprehod po okolici z merjenjem KS pred in po njem vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije merjenje glikiranega hemoglobina HbA1c

Društvo diabetikov Kamnik vsak 1. in 3. ponedeljek v mes. vsako jutro vsak prvi in tretji torek v mesecu torek, 9. januar torek, 16. januar torek, 13. februar torek, 20. februar sreda, 21. februar sobota, 3. marec torek, 13. marec torek, 20. marec sreda, 21. marec sobota, 7. april od 9. do 15. aprila torek, 10. april torek, 17. april sreda, 18. april sobota, 21. april

pohod z Društvom upokojencev Kamnik telovadba uradne ure, diabetikikamnik@gmail.com druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja predavanje o sladkorni bolezni in zapletih občni zbor druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja učna delavnica: pomen aktivnosti in zdrave prehrane meddruštveni pohod Smuk–Trnovec (organizira DD Tržič) edukativno zdravstveno okrevanje druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja predavanje o sladkorni bolezni in zapetih meddruštveni pohod po Srjanski učni poti Šenčur (DD Kranj)

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih ob četrtkih sobota, 20. januar sobota, 17. februar četrtek, 1. marec sobota, 17. marec četrtek, 22. marec

uradne ure redna tedenska telovadba pohod Možjanca–Štefanja gora pohod Planica–Križna gora predavanje Inzulin in zdravljenje z inzulinom (Sonja Mušič) pohod Okroglo–Koča na Dobravi občni zbor Društva diabetikov Kranj

Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu vsak tretji ponedeljek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu sobota, 24. marec

pohod po Slovenskih goricah pohod ali kopanje, po dogovoru uradne ure merjenje krvnega sladkorja občni zbor Društva diabetikov Lenart

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu

uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

49

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

petek, 9. marec petek, 9. marec

občni zbor društva diabetikov predavanje Vloga ženske pri sladkorni bolezni v družini

ob 11.00 uri, zdravstveni dom Ljutomer ob 11.00 uri, zdravstveni dom Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

obvestila na spletni strani in oglasni deski društva od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 obvezna predhodna najava vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, preostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 obvezna predhodna najava ob 10. uri, Trubarjeva 15 obvezna predhodna najava od 9.00 do 11.00 v prostorih občine

www.diabetiki-mb.si Zdenko Babič, 040 351 919 Terme Fontana Trgovina Diafit Trgovina Medika Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Maribor razne športne dejavnosti ob ponedeljkih kegljanje in namizni tenis vsak dan plavanje in savna v Fontani prvi in zadnji ponedeljek v mesecu brezplačne meritve sladkorja v krvi ob ponedeljkih brezplačne meritve sladkorja v krvi ob ponedeljkih, torkih in četrtkih uradne ure ob sredah uradne ure prvi četrtek v mesecu pogovor z laičnim svetovalcem ob petkih pikado in namizni tenis petek, 23. februar torek, 6. marec sobota, 17. marec petek, 30. marec

občni zbor in predavanje delavnica, predavanje in meritve krvnega sladkorja dan žena – druženje uradne ure v Slovenski Bistrici

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak drugi in zadnji torek drugi torek v mesecu ob torkih prvo sredo v mesecu ob sredah ob četrtkih marca sobota, 3. marec

delavnica dihalno-sprostitvenih vaj s petjem od 10.30 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 kreativne delavnice od 12.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota Marija Špari, 031 784 780 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/ uradne ure od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 in Anica Bunderla, 064 110 820 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Helena Copot, 041 343 630 sestanek društva diabetikov, predavanje in meritve KS od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Jožica Gibčar, 041 953 874 igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Marija Barber, 031 511 816 delavnica Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju SB ob 15.15, telovadnica nove ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 ob svetovnem dnevu ledvic v sodelovanju z DLB Pomurja organiziramo meritve sladkorja v krvi dopoldne, Interspar Murska Sobota, obvestimo naknadno Milan Osterc, 031 538 586 občni zbor članov društva ob 10.00, Hotel Zvezda Danijela Santl Pintarič, 031 526 710

Društvo diabetikov Novo mesto vsak dan

plavanje: na sedežu društva so na voljo karte za plavanje

ob sredah

uradne ure

celodnevne karte, ki jih člani lahko uporabljajo od ponedeljka do četrtka celo leto do 15. 12. 2018 od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto

nekajurni pohod v okolici Novega mesta občni zbor društva diabetikov, člani prejmejo vabila po pošti meritve sladkorja v krvi na občnem zboru predavanje o sladkorni bolezni na občnem zboru aktualni dogodki društva

predvideno ob 13.30, Osnovna šola Grm, pokliči predvidoma ob 17.00, Hotel Šport Otočec predvidoma ob 17.00, Hotel Šport Otočec predvidoma ob 17.00, Hotel Šport Otočec spletna stran: http://ddnm.si

Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855 in 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855 in 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855 in 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855 in 064 160 300

od 18.00 do 19.00, Šolski center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 15.00, sejna soba zdravstvenega doma Postojna ob 16.00, sejna soba zdravstvenega doma Postojna sejna soba zdravstvenega doma Postojna

Ivica Bergoč, 031 708 322 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510

vsako drugo sredo v mesecu do 30. aprila marec marec marec

tajništvo, 0590 39 855 in 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 in Jožica Mikec, 031 254 683

Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih četrtek, 25. januar petek, 23. februar četrtek, 8. marec

telovadba uradne ure predavanje diabetologinje dr. Snezhane Jankovske občni zbor s predavanjem Sam svoj zdravnik kuharska delavnica priprava presne tortice

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8.00 do 10.00, pisarna društva

drugo sredo v mesecu

merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, pisarna društva

prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Ptuja; prijave na društvu

ob 9.00, novi Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

sobota, 17. marec

občni zbor in zdravstveno predavanje Ugriz klopa in posledice (dr. Tončka Trop, dr. med., specialistka internistka) izlet Arboretum Volčji Potok–Kamnik–Kamniška Bistrica

ob 9.00, Gastro, d. o. o., Rajšpova ulica 16, Ptuj

sobota, 28. april

uro odhoda dobite ob prijavi, železniška postaja Ptuj

Ida Fric, 041 469 510 in Sonja Korošak, 041 528 615 Ljuba Zavec, 031 317 525 in Ida Fric, 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510 Ida Fric, 041 469 510 in Sonja Korošak, 041 528 615 Metka Hentak, 031 408 268

Društvo diabetikov Trbovlje ob torkih in sredah četrtek, 11. januar četrtek, 18. januar četrtek, 8. februar četrtek, 15. februar četrtek, 22. februar četrtek, 8. marec nedelja, 11. marec četrtek, 15. marec četrtek, 22. marec četrtek, 29. marec

uradne ure in meritve kopanje v Laškem pohod po obrobju Trbovelj kopanje s kosilom v Dobrni pohod Špicberg–Klek predavanje: tema po dogovoru druženje ob 8. marcu koncert dalmatinske klape v Laškem občni zbor društva diabetikov kopanje v Laškem pohod Čeče–Podmeja

od 10.00 do 12.00, prostori društva ob 9.00, prijava na društvu ob 10.00, prijava na društvu po prijavah ob 10.00, po prijavah informacije v društvu ob 14.00, prijava na društvu ob 16.30, prijava na društvu ob 9.00, prijava na društvu ob 10.00, prijava na društvu

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna na Stantetovi 16 ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 9.00, avtobusna postaja Velenje ob 8.00, Ribiška koča Velenje ob 10.00, Restavracija Pod Jakcem čas odhoda sporočijo prijavljenim ob 6.00, avtobusna postaja Velenje

Milica Vertačnik, 070 875 519 in Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Marjan Skaza, 040 128 081 Marjan Skaza, 040 128 081 Romana Praprotnik, 041 745 588 Romana Praprotnik, 041 745 588 Marjan Skaza, 040 128 081

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih sobota, 20. januar sobota, 10. februar sobota, 10. marec od 17. do 24. marca sobota, 14. april

tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod Zdravju naproti: Gora Oljka pohod Velenje–Škale–Gaberke–Šoštanj–Velenje občni zbor društva diabetikov edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu pohod Grebenšek–Punčuh–Savinek–Grebenšek

50 Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

AMERIŠKI JAZZ SKLADATELJ (Archie)

ŽENSKO IZUMITELJ OBLAČILO STETOSKOPA

NAGONSKOST

KELTSKI BOG VOJNE URADNA POTRDITEV (iz črk: LISTIN SITOTTA)

SEVERNOAMERIŠKI KUŠČAR

VELIKO JEZERO V ETIOPIJI

5 TAJINSTVENOST

VRSTA KLOBASE AVTOR RELATIVNOSTNE TEORIJE DELAVNICA ZA KOŠARE

1

Jo boste rešili do konca?

JAVNI USLUŽBENEC

8

SOKRATOV Križanke so anti- NEETIČNOST TOŽNIK LETENJE sklerotik

GRENKA SOL (po mestu Epsom)

VREČAR

TUJE ŽENSKO IME (Zvezda)

ZNAMENJE NA KOŽI

GRŠKI BOG LJUBEZNI

CIGAN

ŽIVAL Z BODICAMI

RUSKO ŽENSKO IME EISENHOWER

3

EPOHA KRIČAV OTROK

POSKUS

2

ŽARO TURK FINSKI PISATELJ (iz: AJALO)

GEOMETRIJSKI LIK

9

NAŠ DENAR VEČANJE

METEOROLOŠKA PRIPRAVA RAZKROJENA ORGANSKA SNOV

ANONSA

INDIJSKA ZAČIMBA

Sestavil Jože Petelin SRBSKO MOŠKO IME

NAOČNIKI EMIL ADAMIČ

MOČ

PREDNIK SESALCEV ILUZIONIST (Uri)

DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU

6

MESTO V INDIJI POLDRAG KAMEN

TUKAJ

PEVKA GROS

PREKRŠEK DEL NOGE

4

LITIJ VINKO URŠIČ

SAMUEL (krajše)

SLOVENSKO IME DVEH MESECEV

#

10 VILICE ZA LOVLJENJE RIB AMERIŠKI PISATELJ NOBELOVEC (l. 1936)

MIŠKO IME (iz črk: NELA)

ZDRAVILO (ljudsko) BOGINJA JEZE

7 REDKA MEHKA TKANINA

URADNI SPIS

Kupon za nagradno križanko št. 121 (december 2017) 1

2

3

1

2

4

7

2

8

9

10

6

5

6

4

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .....................................................................................................................

Ulica: ..................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................

IVAN TAVČAR

60 MINUT

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 121 bo podarilo podjetje VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 26. februarja 2018 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: ZDRAVA KUHINJA. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2017

51

Nova, manjša igla NovoFine® je zasnovana z mislijo na bolnike

4-mm igla NovoFine® 32G

8-mm igla

Udobna Zelo tanka in zelo kratka igla za cim manj bolecin1 in cim manjše tveganje za intramuskularno injiciranje2

povrhnjica in usnjica plast podkožnega mašcevja mišicno tkivo

N NovoFine ovoFine® 32G 32G 4-mm igla

Mocna

60º 60º

obicajna igla

9 90º 0º

Edinstvena zasnova zmanjšuje tveganje, da bi se igla skrivila ali zlomila

Univerzalna Dolžina 4 mm je primerna za subkutano injiciranje, ne glede na bolnikovo velikost in indeks telesne mase3

voF o No ine ® 6 j l vo

Na P Podrobnejše odrobnej še iinformacije nformacije o zdravilu zdravilu sso on na av voljo oljo p pri: ri: Novo N ovo N Nordisk o rdisk d d.o.o., .o.o., ŠŠmartinska mar tinska ccesta esta 140, 14 0, Ljubljana, L ju b l ja na, Lj T0 01 18 810 10 8 8700, 70 0, E info@novonordisk.si, info @novonordisk.si, S www.novonordisk.si w w w.novonordisk.si ali ali www.novonordisk.com. w w w.novonordisk.com.

N NovoFine ovo Fine ® je namka v llasti as ti d ružbe Novo N ovo Nordisk N ordisk A/S, A / S, Danska.

Da n s k a . je zašcitena zaš citena blagovna blagovna zznamka družbe SSI/DV/0217/0010, I / DV DV//0217/0 010, februar fe b r u a r 2 2017 017

®

Fine Novo 2G od 3 4mm a 2017! junij

Občutki Občutki štejejo štejejo

m 30G 8m

Literatura: 1. Arendt-Nielsen L et al. Somatosens Mot Res. 2006;23(1,2):37– 43. 2. Birkebaek NH et al. Diabetes Care. 2008;31(9):e65. 3. Frid A et al. Diabetes & Metabolism 2010;36:S3–S18. 4. Podatki v dokumentaciji.

Preizkušeno po standardu ISO 11608-2:2012. Podatki so dostopni na sedežu družbe in so razpoložljivi na zahtevo.

®

Združljiva z vecino injekcijskih peresnikov4

n 31G iin NovoF in

e

m m