Revija Sladkorna bolezen st.161

Glasilo Zveze dr uštev diabetikov Slovenije

B o l e z e n , k i p o v e z u j e

GENERALNI SPONZOR ZDDS

Dejavniki tveganja za srčno-žilne

bolezni in kronično ledvično bolezen

Ko gre za srčno-žilne bolezni in bolezni ledvic, obstaja več zdravstvenih stanj ali dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju obeh bolezni. Veliko teh dejavnikov je tudi dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 – kar pomeni, da se te tri bolezni pogosto pojavljajo skupaj. Na srečo je mogoče veliko teh stanj preprečiti ali zmanjšati tveganje z obvladovanjem določenih vedenj in zdravstvenih stanj.

Več o pogostih dejavnikih tveganja za:

Srčno-žilne bolezni

Kronična ledvična bolezen Sladkorna bolezen tipa 2

Visok krvni tlak (hipertenzija)

Hipertenzija in sladkorna bolezen sta pogosta kombinacija. Kadar ima oseba obe stanji, se tveganje za srcno-žilno bolezen podvoji.1

Visok krvni tlak je prav tako lahko znak ledvične bolezni in lahko poškoduje krvne žile ter povzroči njihovo zožitev po vsem telesu, vključno z ledvicami. Ta zožitev zmanjša pretok krvi in povzroči kopičenje dodatne tekočine v krvnih žilah, zaradi česar pride do porasta krvnega tlaka, ki vodi v poškodbe srca in ledvic 2

Zvišane vrednosti holesterola in visoki trigliceridi

Visoka vrednost »slabega« (LDL) holesterola, nizka vrednost »dobrega« (HDL) holesterola in visoki trigliceridi povečujejo tveganje za srčne bolezni in so pogosto prisotni pri ljudeh s sladkorno boleznijo 3

Družinska anamneza

Tako sladkorna bolezen kot visok krvni tlak sta lahko dedna. Če so pri bližnjem sorodniku diagnosticirali eno ali obe stanji, ste v nevarnosti, da se pojavita tudi pri vas. Tudi tveganje za razvoj ledvične bolezni je lahko dedno, zato obstaja večja verjetnost za razvoj te bolezni, če imate bližnjega sorodnika s to boleznijo.8

Pomanjkanje fizične aktivnosti

Fizična neaktivnost lahko negativno vpliva na vašo težo ter druge dejavnike, povezane s srčno-žilnim zdravjem, kot so krvni tlak , vrednosti holesterola in uravnavanje sladkorja v krvi.6 To je tudi dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in povečuje pojavnost bolezni.4 Znano je, da telesna vadba izboljšuje številne metabolne dejavnike, vključno s krvnim tlakom in odpornostjo na inzulin, ter znižuje tveganje za nastanek ledvične bolezni.6

Debelost je še en pomemben dejavnik za nastanek srčno-žilne in kronične ledvične bolezni, medtem ko je povečana telesna teža tudi glavni dejavnik za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 4,5

Kajenje

Kajenje pri vseh ljudeh povečuje tveganje za razvoj srčno-žilne in ledvične bolezni Pri kadilcih je od 30 do 40 % večja verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi z nekadilci, kar pomeni, da če kadite in imate sladkorno bolezen, je tveganje še večje 7

Pogovorite se s svojim zdravnikom o tem, kako lahko zmanjšate tveganje za srčno-žilne in ledvične bolezni ter ohranjate optimalno zdravje kljub sladkorni bolezni tipa 2.

html (Dostopano November 2024) 5 Kovesdy C P et al Obesity and Kidney

2011 Aug; Physical Activity in the Prevention of Chronic

tor-type-2-diabetes (Dostopano November 2024) 8 Mayo Clinic Chronic

ditions/chronic-kidney-disease/symptoms-causes/syc-20354521 (Dostopano November 2024) Informacijsko gradivo za javnost . Informacije so splošne izobraževalne narave, glede obvladovanja bolezni se posvetujte z zdravnikom Boehringer Ingelheim RCV, podružnica Ljubljana, Šlandrova ulica 4B, Ljubljana, 1231 Ljubljana -

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana

Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

Programe in delovanje sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v marcu 2026

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

»Lahko se vsakemu zgodi, da ta sladkor ga obišče, tud’ če si ga ne želi«

Ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni se vedno znova zavedam, k ako globoko občudujem ljudi, ki živite s to epidemijo 21 stoletja Po najnovejših podatkih vas je v Sloveniji morda celo že 205.000, saj danes vemo, da od 20 do 25 odstotkov bolnikov za svojo »spremljevalko« sploh ne ve, ker jim (še) niso postavili diagnoze

Čeprav sladkor na bolezen danes praviloma ni več smr tna, ostaja zahtevna življenjska sopotnica, ki prinaša številne izzive ter zahteva pogumne odločitve, veliko discipline in notranjo moč Prav vaša moč me vedno znova gane Pogum, s k aterim stopate v vsak dan. Zrelost, s k atero sprejemate omejitve. Disciplina, ki je marsikdo med nami, »zdravimi«, ne zmore

Ko sem se srečala z vašim svetom, sem se bala, da vanj ne bom spadala

A sprejeli ste me odpr tih rok, z iskrenostjo in s toplino, zato se danes med vami počutim doma Ponosna sem, da sem lahko del vaše sk upnosti, še posebej pa hvaležna za dve izjemni prijateljici, ki sem ju našla med vami S svojo predanostjo zdrav ju in z vedrino, s k atero premagujeta vsakodnevne izzive, me učita, da se da s sladkor no boleznijo živeti lepo – celo zelo lepo Hvala vama, ker sta moj navdih in opomnik, da je skrb zase dejanje ljubezni, ne obveznost.

Priznam, da se včasih sprašujem, ali sploh imam pravico, da na tej strani solim pamet in delim nasvete ljudem, ki vsak dan nosijo meni popolnoma neznano breme. Zato zdaj besedo predajam Marjani Rihter in Betki Ročnik, članicama vok alne sk upine Pušeljc Napisali sta pesem, ki so nam jo poslali iz Dr uštva zgor njesavinjskih diabetikov Mozirje – pesem, ki v preprostih, a to p l i h ve r z i h uj a m e t i s to , k a r č l a n i s l ove n sk i h d r u š tev d i a b et i kov d r u g dr ugemu podarjate vsak dan: sprejemanje, pogum in medsebojno oporo

Sladka balada

Danes tukaj je veselo, prijat’li smo se zbrali mi, da bi malo pokramljali, kak’ sladkorček se topi

Danes Micka, jutri Franček, lahko se vsakemu zgodi, da ta sladkor ga obišče, tud’ če si ga ne želi

A sprejeti je pač treba, kar v življenju se zgodi, ko bolezen te obišče, nič ne delaj si skrbi

Dr uštvo naše je humano, to tr pljenje ublaži, bodimo zato hvaležni in pomagajmo si vsi

V imenu uredništva vam ob prihajajočem koncu leta želim, da bi si življenje – namesto s sladkorjem – čim pogosteje posladk ali z lepimi trenutki Naj jih bo veliko, naj bodo pristni in naj vas spremljajo na vsakem korak u!

V modro so tokrat osvetlili tudi bazene v Termah Čatež in tako izrazili podporo vsem, ki se soočajo s sladkorno boleznijo Foto: Luka Rudman

® Sergeja Širca, urednica

OSREDNJA TEMA

INTERVJU

AK TUALNO

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN

VRTNO VESELJE

5 »Zgodba razumevanja, povezovanja in sočutja«

8 Sladkor na bolezen in duševno zdravje

10 Ko Slovenija zasveti v modrem

12 Preboji v boju zoper sladkor no bolezen

14 »Pravočasno ukrepanje je zelo pomembno«

16 Aktivni ambasadorji Sklada Alojza Rudolfa

20 3 kongres Sladko na kratko

22 Po zimi diši

23 Mit o rdečem vinu

24 Zaživi sladko (življenje)!

SGLZŠ Pos tojna dar uje kilometre

30 Vse o bar vitih deblih

»Zgodba razumevan ja, povez ovan ja in sočutja«

® Sergeja Širca, foto: V ideokom Brežice

Osrednja slovenska prireditev ob 14. novembr u, svetovnem dnevu sladkor ne bolezni, je letos potekala v Domu

kulture Brežice, kjer smo 15. novembra obeležili tudi 40. obletnico delovanja dr uštva diabetikov Posavje – Brežice.

Prireditev je potek ala pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr Nataše Pirc Musar. Goste, ki so v Brežice prišli z vseh koncev Slovenije, so pred dvorano z ubranim nastopom pričakali mažoretke Špor tnok ultur nega dr uštva Mažoretke Dobova in Komor ni sk upini Glasbene šole Brežice

Izvajalci navdušili

Tako kot je Darja Mandžuka motor Društva diabetikov Posav je – Brežice, ki mu predseduje od leta 2009, je bila tudi gonilna sila organizacije prireditve, ki je z odličnimi glasbenimi in plesnimi točkami lokalnih izvajalcev navdušila prisotne Prireditev je s tekstom avtorice Ivane Vatovec povezovala Doroteja Lipej. V k ultur nem programu so poželi glasne aplavze Marjetka Podgoršek Horžen, duo Elizabet a in Dragutin Križanič, operna pevka Biljana Ann Novak, Zdenka in Andrej Pinterič, Sara Levičar, Julija Pavlič, Larisa Putrih Šetinc in ostale plesalke iz Plesne sk upine Imani B re ž i c e , M a j a To m i č i n I z a k Ko z a r , Maja in Robi Petan ter Ladeja Rožman, kultur ni del prireditve pa je zanosno zaključila Vok alna sk upina Glasbene šole Brežice Solzice

»Najpomembnejši člen v mozaiku so člani«

»40 let delovanja Dr uštva diabetikov Pos av j e – B re ž i c e n i l e š tev i l k a , a mp a k zgodba razumevanja, povezovanja, prijateljstva in sočutja Naše dr uštvo je kot dr užina, kjer človek najde pomoč, pogum in povezovanje, da lahko lažje premaguje sladkor no bolezen. Hvala vsem, ki ste 40 let ustvarjali pot našega društva! Predvsem dr Vandi Kostevc Zorko, pobudnici ustanovitve dr uštva, ki je z In-

Udeleženci prireditve so do zadnjega kotička napolnili Dom kulture Brežice

te r n i m o d d e l ko m S p l o š n e b o l n i š n i c e Brežice postavila temelje, na katerih smo mi zgradili 40 let Hvala obema predsednikoma pred menoj, Romanu Baškov č u i n p o koj n e m u I va n u Ž i v i č u , hvala pa tudi vsem prostovoljcem, ki so vsa ta leta delali za dobrobit naših članov Hvala osebju zdravstvenih ustanov v Posav ju: Splošne bolnišnice Brežice, zdravstvenim domovom Brežice, Krško in Sevnica ter njihovim centrom za krepitev zdrav ja! Hvala občinam Brežice, Krško in Sevnica, saj bi bilo naše delo brez njihove f inančne pomoči in moralne podpore okr njeno Hvala vsem podjetjem, k i n a s p o d p i ra j o z d o n a c ij a m i , d a s o naše aktivnosti lahko še bolj bogate. In hvala Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije za vso strokovno, f inančno in moralno podporo Brez vseh naštetih danes ne bi bilo tega svečanega trenutk a in ne bi bili tako aktivni in prepoznani, kot smo – ne le v Posav ju, ampak širše v Sloveniji, saj imamo kvaliteten program raznovrs-

tnih aktivnosti, kar je zasluga tudi naših izvršnega in nadzor nega odbora Najpomembnejši člen v mozaiku uspešnega delovanja dr uštva pa so naši člani Vsi ljudje s sladkor no boleznijo smo s to boleznijo zaznamovani, ampak to nas ne ustavi, temveč povezuje Naučili smo se živeti z njo, da ne obupamo in da gremo pogumno naprej. Vsem članom dr uštev po Sloveniji želimo poguma in optimističen pogled na svet, naj se v naših glavah rojeva nešteto novih idej za aktivno delovanje dr uštev,« je Darja Mandžuk a dejala v nagovor u zbranim

Župan Občine Brežice Ivan Molan je Dr uš tvo diabetikov Posav je – Brežice poimenoval »povezovalna sila, ki zdr užuje ljudi in jim ob soočanju z diagnozo ponuja razumevanje, znanje in podporo« Dr uštvo je leta 2020 prejelo priznanje Občine Brežice za uspešno delo pri skrbi za zdrav je in promocijo zdravega načina življenja, Darja Mandžuk a pa je letos prejela občinsko nagrado za izjem-

V 40 letih delovanja so izpolnili svoje poslanstvo

Društvo diabetikov Posavja je bilo 3. novembra 1985 v Brežicah ustanovljeno na pobudo dr Vande Kostevc Zor ko Najprej so ga vodili predsednik Roman Baškovč in člani upravnega odbora Majda Ignjatovič, Majda Mlakar, Iztok Ilc, Milko Gregl in Jožefa Andrejaš. Začeli so brez denarja in lastnih prostorov, pr vo leto so vpisali 50 članov, nato pa se je delovanje društva krepilo in število članov je naraščalo Novi predsednik društva Ivan Živič je leta 1991 vnesel nov zagon in kmalu so našteli 775 članov iz občin Brežice, Krško in Sevnica. »V 18 letih predsedovanja je posavsko društvo diabetikov doživelo preporod in razcvet ; gospod Živič je namreč s svojim vztrajnim delom, močno voljo in velikim elanom zgradil ugled društva in povečal zaupanje članov,« je ob njegovi smr ti zapisala njegova naslednica Darja Mandžuka. Pr vi predsednik društva Roman Baškovč pa je ob jubileju pohvalil aktivnost društva in poudaril, da svojim članom nudi strokovno podporo v obliki izobraževanj in drugih d ej a v n o s t i . D r u š t vo j e n a m r e č v te h l e t i h n e d vo m n o i z p o l n i l o s voj

spodbujati člane k večji samostojnosti ter jih opolnomočiti za prenašanje znanja in napotkov za obvladovanje sladkorne bolezni in zdrav življenjski slog

no predanost in neprecenljiv prispevek pri dolgoletnem vodenju dr uštva.

P re d s e d n i k Z ve z e d r u š tev d i a b et i kov Slovenije (ZDDS) Rober t Gratton je poudaril najnovejše preboje, ki bodo zelo v pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni in preprečevanju njenih zapletov

Po n ov i l j e s voj o s rč n o ž e lj o : d ož i vet i dan, ko bodo iznašli zdravilo za sladkor no bolezen – »do takrat pa moramo vztrajati in živeti polno življenje!« je zaključil svoj nagovor

»Pri urejanju sis tema moramo imeti v mislih ljudi«

Slavnostna govor nica je bila predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je sicer odraščala v Sevnici Poudarila je, da je zdrav je eden od temeljev blaginje vsake sk upnosti

»Ne samo kot vrednota, temveč tudi kot sistem dr užbene solidar nosti, ki ga demokratična in socialna država ne more in ne sme prepustiti zgolj trgu Država mora zagotoviti, da je princip enakosti

Darja Mandžuka (desno) je dr Vandi Kostevc Zorko izročila listino častne članice Društva diabetikov Posavje – Brežice, kot predsednica tega društva pa je prejela zahvalno listino ZDDS za dolgoletno sodelovanje in pomoč v posavskem društvu diabetikov

pred zakonom upoštevan tudi pri zdravstvenih storitvah. Seveda smo še daleč od tega, da bi se lahko pohvalili, da je naš zdravstveni sistem dovolj učinkovito organiziran Še veliko dela nas čak a na tem področju. Prepričana pa sem, da moramo pri urejanju sistema imeti v mislih le eno, najpomembnejšo prioriteto: ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve

Dr uštva diabetikov v Sloveniji opravljate izjemno pomembno poslanstvo O b a k t i v n e m o z ave š č a nj u lj u d i š i r i te znanje Znanje pa je in mora ostati tudi v prihodnje eden od najtrdnejših temeljev razvoja naše sk upnosti Iskreno se vam zahvaljujem za vaše zavzeto delovanje, neprecenljiv prispevek k blaginji naše sk upnosti in vam hkrati čestitam ob praznovanju častitljive 40-letnice delovanja Dr uštva diabetikov Posav ja Brežice,« je dejala in svoj nagovor zaključila s pozivom, naj poskrbimo za svoje zdrav je ter svoje življenje izkoristimo za dobre in pozitivne stvari Po uradnem delu prireditve so se udeleženci zadržali na prijetnem dr uženju v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice, nekateri pa so se podali še na ogled

Rober t Gratton je na prireditvi v imenu ZDDS Društvu diabetikov Cerknica podelil zahvalo za izvedbo lanske proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, Društvu diabetikov Tr žič pa za dolgoletno organizacijo Merčunovih pohodov (prevzela jo je Helena Hercog)

Urška Klakočar Zupančič, predsednica Dr žavnega zbora RS

Posavskega muzeja, Vodovodnega stolpa in Brežic – mesta, ki po besedah moderatorke prireditve t ako rado zadiši po starem in žlahtnem

Priznanje za neomajno energijo, vztrajnost in občutek za solidar nost

»Darja Mandžuka že od leta 2009 s predanostjo, srčnostjo in strokovnostjo vodi Društvo diabetikov Posavje – Brežice. Kot predsednica dr uš tva ozavešča o sladkor ni bolezni, povezuje zdravstvene strokovnjake in javne institucije ter ustvarja podporno okolje za vse bolnike in njihove bližnje Pod vodstvom Darje Mandžuka društvo izvaja veliko aktivnosti – strokovna predavanja, izobraževanja, spremljanje aktualnih zdravstvenih tem, podporne skupine, pohodniške in družabne skupine – ter ima aktiven odnos do članstva in širše javnosti Je upokojena učiteljica razrednega pouka, ki je svojo delovno dobo posvetila poučevanju in vzgoji številnih generacij otrok v Osnovni šoli Brežice. Darja Mandžuka deluje z neomajno energijo, vztrajnostjo in občutkom za solidarnost Njeno delo presega zgolj upravljanje društva – predstavlja most med bolniki, zdravstvenim sistemom in skupnostjo,« so zapisali v obrazložitvi oktobrske nagrade Občine Brežice 2025

Sladkor na bolez en in duševno

® Sergeja Širca, foto: Rober t Balen

»Sladkor na bolezen ni samo povišan sladkor v kr vi, je neozdravljiva bolezen, ki zahteva nenehen nadzor nad telesom ter povzroča številne stiske in strahove. Dobra psihološka podpora ljudem s to boleznijo dokazano pomaga, zato naj bo enakovreden del celostne oskr be ljudi s sladkor no boleznijo,« je ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni, 14. novembr u, poudaril Rober t Gratton, predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije, in dodal, da se psihično breme začne že ob postavitvi diagnoze sladkor ne bolezni

Na novinarski konferenci, ki jo je 12 novembra ob svetovnem dnevu pripravila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, so sogovor niki razgr nili temnejšo plat življenja s sladkor no boleznijo: duševne stiske oseb s sladkor no boleznijo, ki so pogosto spregledane

Svet se veseli številnih prelomnih tehnoloških super dosežkov v zdravljenju in obravnavi sladkor ne bolezni. Ljudje s to boleznijo pa se pogosto sami za štirimi stenami soočajo z intenzivnim zdrav lj e nj e m , f i n a n č n i m b re m e n o m , p rehranskimi motnjami, strahom pred hipoglikemijo, pred kroničnimi zapleti hiperglikemije in stigmo sladkor ne bolezni.

»Že 27 let živim s sladkor no boleznijo, vsakih 20 sekund pomislim nanjo, z njo živim 24 ur dnevno, vsak dan Le tisti, ki to živi, ve, k ako nepredvidljiv utegne biti vsak dan, tudi ko narediš vse prav Z leti spoznaš, da te ne določa številk a na merilnik u sladkorja v kr vi, temveč pogum in moč, da vedno znova poskrbiš zase Med nami, ljudmi, ki živimo s sladkor no boleznijo, obst aja razumevanje brez besed, ki ti daje moč, da gremo naprej z upanjem, da je čedalje bolje in lažje, ter srcem, ki nikoli ne obupa,« je ob tem dejala Lana Matjašič Filipič, trenerka in podjetnica, ki so ji pri devetih letih odkrili sladkor no boleznijo tipa 1. Z duševnimi stiskami se je najprej srečala v srednji šoli, ko je želela biti kot vrstniki, ne pa izstopati zaradi sladkorne bolezni. »Vr tela sem se v začaranem krogu čezmer ne teže, špor tanja in slabe samopodobe ter imela občutek, da me sladkorna bolezen povsem nadvladuje,« je povedala. A nato se je naučila obvladovati bolezen, pri čemer ji je pomagalo izobraževanje o vplivu špor ta in prehrane »Dajmo sprejeti, da sicer nismo popolni, ampak vsak dan damo od sebe vse, k ar moremo – potem bo lažje obvladovati tudi dr uge stvari,« je svetovala

Doživljanje psihičnega bremena sladkor ne bolezni

»Psihično breme kronične bolezni pomeni vse stiske in neprijetna doživljanja, ki jih posameznik doživlja v povezavi s svojo boleznijo,« je poudarila dr. Simona Klemenčič, klinična psihologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana. Lahko so povezana z dejstvom, da telo ne deluje povsem brezh i b n o , k a r p ov z ro č a o b č u t ke ž a l o s t i , jeze ali obupa Sladkor na bolezen od posameznik a zahteva tudi veliko lastne angažiranosti in vsakodnevnega sodelovanja, kar pa je lahko za nekatere zelo napor no in obremenjujoče. Kadar jim dobro vodenje bolezni ne uspe povsem, se velikokrat počutijo krive, da niso zadovoljili lastnih ali zdravnikovih pričakovanj, in se sramujejo svojih zdrsov Okrepi se tudi strah pred tem, da bi se pojavili dolgoročni zapleti »Nek aterim je neprijetno pred dr ugimi ljudmi, ker zaradi sladkorne bolezni izstopajo Mnogi povedo, da doživljajo številne opazke in pripombe od dr ugih, kaj bi bilo dobro zanje, k ako naj ravnajo in podobno,« je o pogosti stigmi povedala dr Klemenčič

Prepoznajmo psihično breme oseb s sladkor no boleznijo

Vse to seveda prepoznavajo tudi v klin i č n i p r a k s i Po s a m e z n i ko m p ov s e m nor malno niha motivacija za samourejanje bolezni »Ob pogovorih o bolezni jim pos t ane neprijetno, težko, zdravstveni pregledi jim pomenijo stisko Nekateri se celo umikajo od zdravstvenega sistema, redkeje prihajajo na kontrole. Včasih pa o teh vedenjih poročajo svojci, ki povedo, da so se osebe z boleznijo spremenile, da so v stiski ali opuščajo vodenje bolezni,« je povedala klinična psihologinja ter poudarila, da moramo biti še posebej pozor ni pri otrocih in

m l a d o s t n i k i h , s a

, svoja doživljanja morda posk ušajo še večkrat prikriti kot odrasli

V zadnjih dveh desetletjih smo priča n e s l u te n e m u n a p re d k u p r i o b r av n av i oseb s sladkor no boleznijo. Tehnični pripomočki s senzorji za kontinuirano merjenje sladkorja v kr vi in inzulinske čr palke so dramatično izboljšali zdravljenje in življenje oseb s sladkor no boleznijo tipa 1 Razvoj zdravil, ki zmanjšujejo zaplete sladkor ne bolezni ne samo prek delovanja na sladkor v kr vi, je pomemb n o i z b o lj š a l o b o l e v n o s t i n s m r t n o s t oseb s sladkor no boleznijo tipa 2 »Moder na, na bolnik a usmerjena celostna obravnava resda podaljša in izboljša k akovost življenja naših bolnikov. Ob tem pa se moramo zavedati, da življenje s kronično napredujočo boleznijo, kot je sladkor na bolezen, pomeni veliko psihično breme, ki smo ga z izobraževanjem osebe s sladkor no boleznijo, posk usom opolnomočenja in prenosom odgovornosti na njo samo in svojce lahko še dodatno povečali,« je opozorila Urška Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelk a za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor. Tega bremena vsi ljudje ne zmorejo

» Po m e m b n o j e p r e p o z n a t i , d a v s e omenjene stiske in doživljanja niso simptom šibkosti, temveč odgovor na zahtevno situacijo, njihova prepoznava in pogovor o njih pa pr vi korak k razbremenitvi in k isk anju rešitev. Pri nas na Pediatrični kliniki so vsi člani tima okrepljeni s temi znanji, da lahko prepoznajo posameznike s takšnimi težavami in jih podprejo ter po potrebi usmerijo na dodatno strokovno pomoč,« je dodala dr Simona Klemenčič

Psihološka oskr ba v smer nicah zdravljenja

Slovenski diabetologi psihološko oskrbo oseb s sladkor no boleznijo prepo-

zdra v je

znavajo kot pomemben del zdravljenja, ki so ga vključili tudi v smer nice obravnave ljudi s to boleznijo Najpomembnejši sta prepoznava psihosocialnih težav in pravočasna uvedba ustreznih psih o l o š k i h i n te r ve n c ij V o b r av n avo o s e b s s l a dkor no boleznijo je vključenih veliko strokovnjakov, ob diabetoloških tim i h n a v s e h r av n e h z d r av s t ve n e g a va r s t va t u d i z d r av n i k i dr užinske medicine, referenčne diplomirane medicinske sestre in različni prof ili zdravstvenih delavcev v centrih za krepitev zdrav ja. »Glavno vlogo pri psihološki oskrbi pa imajo klinični psihologi, ki jih na žalost večina diabetoloških timov v Sloveniji še nima Pred nami je obdobje, v k aterem bomo morali svoja vedenja, usmeritve in izboljšave na področju psihičnega zdrav ja vpeljati v vsakdanje klinično delo,« je dejala Uršk a Kšela.

Na novinarski konferenci Zveze društev diabetikov Slovenije so temnejšo plat življenja s sladkorno boleznijo razgrnili sogovorniki (z leve) dr Tadej Battelino, Urška Kšela, Karmen Maričič, moderatorka Lucija Petavs, Lana Matjašič Filipič, dr Simona Klemenčič in dr Karin Kanc

devanj, da se ‚prizna‘ medsebojni vpliv psihe in sladkor ne bolezni, ter po 15 letih simpozijev DiaMind za kolege diabetologe in dr uge zdravstvene delavce doživela potrditev pomena tega področja v Sloveniji in po svetu Čaka nas še veliko dela,« je dejala

Tako je po besedah dr. Karin Kanc, specialistke inter nistke diabetologinje in mednarodno cer tificirane integrativne psihoterapevtke iz zasebne diabetološke ambulante jazindiabetes, prelomni trenutek, da se je Evropsko zdr uženje za r a z i sk ave s l a d ko r n e b o l e z n i ( E A S D ) odločilo za oblikovanje smer nic o negativnem stresu pri sladkor ni bolezni

D r K a n c j e č l a n i c a p o s e b n e sk u p i n e EASD, ki pripravlja smer nice »Vesela sem, da sem po 30 letih osebnih priza-

Prof dr Tadej Battelino, predsednik IDF Europe, sicer specialist pediater endokrinolog ter predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je opozoril, da bo novi zakon o psihoterapevtski dejavnosti povzročil velik ansko škodo, predvsem pri prepoznavanju resnejših psihičnih težav »Potrebujemo strokovne rešitve in ljudi, ki so izobraženi na področju klinične psihologije, ki znajo prepoznavati težave in ustrezno reagirati,« je dejal Dr Simona Klemenčič se s trinja z njegovo oceno in dodaja, da je pomanjk anje kliničnih psihologov posledica dolgoletnega zanemarjanja tega področja Na srečo se to zdaj spreminja – novi klinični

Dan, ko bomo lahko preprečili sladkor no bolezen

Prioritete mednarodne zveze za diabetes za Evropo (IDF Europe) vsekakor posredno vplivajo tudi na psihično breme oseb s sladkorno boleznijo IDF podpira vsa strokovna prizadevanja za uveljavitev zdravljenj in oskrbe, ki bi celo lahko preprečila, da bi se psihično breme, ki navadno nas tane ob diagnozi in v času življenja s sladkor no boleznijo, sploh pojavilo »Zdaj je ‘ozdravitev’ sladkorne bolezni tipa 2 realna možnost, če bi seveda zdravnik lahko pravočasno predpisal ustrezna zdravila To bi brez dvoma imelo neposredni učinek na negativni stres, ki ga prinaša sladkor na bolezen. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa je velika stvar presejalno testiranje in možnost terapevtskega ukrepanja v predklinični fazi bolezni (stadij 2) Oboje je tudi prioriteta IDF Europe,« je povedal prof. dr. Tadej Battelino. Ker so nove generacije oseb s sladkorno boleznijo res drugačne, se bo moral po njegovih besedah spremeniti tudi pristop k psihološki podpori, k čemur lahko zelo pripomorejo nove tehnologije s podporo umetne inteligence

psihologi prihajajo, a proces njihovega usposabljanja je (z razlogom) dolg in temeljit, saj morajo biti specialisti klinične psihologije res dobro usposobljeni za delo z ljudmi z najtežjimi duševnimi motnjami Dr Karin Kanc pa je dodala, da zelo veliko lahko naredi že obstoječe medicinsko osebje, če je opremljeno z orodji za prepoznavanje stisk, pri čemer je lahko v veliko pomoč že aktivno poslušanje pacientov

Po podporo med sotr pine, v dr uš tva za sladkor no bolezen »Marsikdo je na začetku, ob diagnozi, resnično zaskrbljen in ne ve, k ako zažive t i s s l a d ko r n o b o l e z n ij o . To j e r e s veliko psihično breme, zato bi povabila vse, ki so v dilemi, naj se nam pridr užijo v dr uštvu ljudi s sladkor no boleznijo Sk upaj nam je lažje,« je roko in oporo posameznikom s sladkor no boleznijo ponudila Karmen Maričič, predsednica

D r u š t va d i a b et i kov Lj u b lj a n a , k i t u d i sama že dolgo srečno in energično živi s sladkor no boleznijo

Sogovor niki na novinarski konferenci so poudarili dr užbeno odgovor nost in spoštljivost do posameznikov s sladkorno boleznijo »Sk upaj moramo isk ati sistemske rešitve za tiste, ki bolezni sami niso kos To pa pomeni, da moramo v to načr tno vlagati energijo in sredstva. Navsezadnje bodo opolnomočene osebe poleg tega, da bodo imele boljšo k akovost življenja, dolgoročno lahko več prispevale k dr užbi in bodo zaradi bolezni manjše dr užbeno breme,« je dodala dr Simona Klemenčič

Ko Sloveni ja zasve ti v modrem

® Sergeja Širca

Tudi letos so številne stavbe in znamenitosti v Sloveniji osvetlili z modro svetlobo, v počastitev svetovnega dne sladkor ne bolezni. Vsako leto ga obeležujemo 14. novembra, na dan rojstva sira Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Char lesom Bestom odkril inzulin.

Svetovni dan sladkor ne bolezni je največja k ampanja osveščanja o sladkor ni bolezni po vsem svetu – opozarja na težave, ki so za svet sladkor ne bolezni izjemno pomembne, in ohranja bolezen trdno v središču pozor nosti javnosti in politike. S to akcijo se je Slovenija ponovno pridr užila mednarodnim dejavnostim v podporo vsem osebam s sladkor no boleznijo

»To k r a t s m o v a kc ij i o z ave š č a nj a o sladkor ni bolezni v modro bar vo z vašo pomočjo osvetlili 81 objektov, dr uštev in znamenitosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas pri naši akciji podprli in osvetlili objekte v modro bar vo, objavili novico o tem na spletni strani, v lok alnih časopisih in še k ako dr ugače sodelovali ter nas na ta način podprli pri ozaveščanju o znakih sladkor ne bolezni in spodbujanju k zdravemu načinu življenja Hvala vam za podporo!« so sporočili iz Zveze dr uštev diabetikov Slovenije.

V dneh okoli 14 novembra so po Slo-

Letos so v novembr u v modri svetlobi

žareli naslednji objekti:

1 Ar tiče: Osnovna šola Ar tiče

2 Beltinci: stavba Občine Beltinci

3 Brežice: Glasbena šola Brežice

4. Knjižnica Brežice (priredili so tudi razstavo knjig o sladkorni bolezni)

5. Posavski muzej

6. Splošna bolnišnica Brežice

7 stavba Občine Brežice

8 Večgeneracijski center Brežice

9 Zdravstveni dom Brežice

10 Cer klje ob Kr ki: Vr tec Pikapolonica pri OŠ Cerklje ob Krki

11 Cer knica: Zdravstveni dom Cerknica

12 Cer kno: stavba Društva upokojencev Cerkno

veniji v modri svetlobi žarele različne stavbe (gradovi, občinske stavbe, šole, vr tci, knjižnice, cerkve, hoteli, muzeji, trgovine, restavracije, lekarne ter kulturni in zdravstveni domovi), pa tudi številni mostovi, trgi, parki, spomeniki, podjetja in pisar ne slovenskih dr uštev diabetikov ter celo bazen in ribiški pomol Modra luč je osvetlila tudi slovenski splet, saj so številne ust anove obvestilo o akciji objavile na svojih spletnih straneh. Osvetlitev so omogočile številne lok alne sk upnosti, ustanove, podjetja in posamezniki, pri organiziranju akcije pa so sodelovali predst avniki dr uštev diabetikov po vsej državi Dr uštvo diabetikov Posav je – Brežice je poskrbelo za osvetlitev k ar 17 objektov v Posav ju. Pr vo mesto med najbolj modro osvetljenimi kraji si tokrat delita kraja Brežice in Sevnica, kjer je bilo osvetljenih po sedem objektov, v Trbovljah pet, v Kopr u štirje, v Gor nji Radgoni, Krškem in Ljubljani pa po trije objekti

13 Čatež : bazeni v Termah Čatež

14 Dobova: Osnovna šola dr Jožeta

Toporišiča Dobova

15 Vr tec Najdihojca pri OŠ dr Jožeta

Toporišiča Dobova

16 Domžale: stavba Občine Domžale

17. Dravograd: Osnovna šola neznanih talcev Dravograd

18. Stari grad nad Dravogradom

19. Globoko: Osnovna šola Globoko

20 Gor nja Radgona: Center za krepitev zdravja Gornja Radgona

21 pisarna Društva diabetikov Gornja Radgona

22 Osnovna šola Gornja Radgona

23 Idrija: Goljatova hiša

24 Ivančna Gorica: stavba Občine Ivančna Gorica

25 Zdravstveni dom Ivančna Gorica

26 Ivanje selo: cerkev sv Hieronima

27 Izlake: most

28 Izola: stavba Občine Izola

29 Restavracija Parangal

30 Jesenice: Gimnazija Jesenice

31. Jesenice na Dolenjskem: Osnovna šola Velika Dolina

32. Kamnik: stražni stolp Malega gradu

33. Kapele: OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, podružnica Kapele

34 Koper : pisarna Društva diabetikov Koper

35 dvigalo pri ladijskem potniškem terminalu

36 ribiški pomol

37 Ukmarjev trg

38 Kranj: Gimnazija Kranj

39 Krško: mavzolej v mestnem parku

40 Zdravstveni center Aristotel

41 Zdravstveni dom Krško

42 Litija: Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

43 Plečnikov spomenik

44. Ljubljana: Društvo diabetikov Ljubljana

45. SNG Opera in balet Ljubljana

46. Tromostovje

47 Ljutomer : Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

48 Logatec: Osnovna šola 8 talcev

49 Maribor : fontana na Glavnem trgu

50 Murska Sobota: Grad Murska Sobota

51 Nova Gorica: stavba Mestne občine Nova Gorica

52 Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca

53 Piran: stavba Občine Piran

54 Postojna: stavba Občine Postojna

55 Ptuj: cerkev sv Jurija

56 mestna tr žnica

57 spomenik Rudolfa Maistra

58 Radenci: stavba Občine Radenci

59. Radovljica: stavba Občine Radovljica

60. Rogaška Slatina: Grand hotel Rogaška Slatina

61. Sevnica: Grad Sevnica

62 Baby center

63 Knjižnica Sevnica

64 Lekarna Sevnica

65 OŠ Sava Kladnika Sevnica

66 Trgovina Cunca

67 Zdravstveni dom Sevnica

68 Slovenj Gradec: stavba Mestne občine Slovenj Gradec

69 Spodnja Idrija: Kulturni dom Spodnja Idrija

70 Šempeter pri Novi Gorici: stavba Humanitarne hiše Šempeter

71 Šepulje: stavba podjetja Kras

72 Tr bovlje: Osnovna šola Tončke Čeč

73. stavba Občine Trbovlje

74. Stoma center Trbovlje

75. Zasavska lekarna Trbovlje Center

76. Zasavska lekarna Trbovlje na Rudarski cesti

77 Tr žič: grad Neuhaus

78 V ipava: Lanthierijev dvorec

79 Lanthierijev park

80 Vojnik: stavba Občine Vojnik

81 Zagorje ob Savi: Delavski dom Zagorje

Preboji v boju z oper sladkor no

® Sergeja Širca

Na 16 nacionalni konferenci obvladovanja sladkor ne bolezni, ki jo je 13 novembra skupaj z Ministrstvom za zdravje pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so strokovnjaki, predstavniki oseb s sladkor no boleznijo in odločevalci osvetlili dosežke, izzive in priložnosti pri obvladovanju sladkor ne bolezni v Sloveniji

Ro b e r t G ra t to n , p r e d s e d n i k Z ve z e društev diabetikov Slovenije, je uvodoma dejal, da je obvladovanje sladkor ne bolezni v Sloveniji na zelo visoki ravni, vendar se s tem ne smemo zadovoljiti, ampak stremeti k še boljšemu

Kar men Janša iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je povedala, da se je število ljudi, ki prejemajo zdravila za sladkor no bolezen, v zadnjih 10 letih povišalo za 30 %, stroški za zdravljenje za 75 %, za medicinske pripomočke pa za 68 %. To po njenih besedah pomeni, da v Sloveniji sledimo strokovnim priporočilom in razvoju novih zdravil, saj nudimo najnovejše medicinske pripomočke za obvladovanje sladkor ne bolezni Poudarila je še en preboj: pobudo ZZZS za širitev pravice do predpisa diagnostičnih trakov tudi tistim osebam s sladkor no boleznijo, ki se ne zdravijo z inzulinom

Diagnozo sladkor na bolezen ima 153.700 oseb

Glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkor ne bolezni 2020–2030 doc dr Jelka Zaletel z NIJZ je predstavila najnovejše podatke o pojavnosti in zapletih sladkor ne bolezni v Sloveniji »Letos pr vič prikazujemo podatke ločeno tudi za osebe, mlajše od 65 let,« je poudarila. »Ti jasno k ažejo, da je starost ključni dejavnik pri pojavnosti bolezni in njenih zapletih « Jasno pa je tudi, da je Slovenija država, v kateri se ljudje s sladkor no boleznijo lahko postarajo

Po zadnjih ocenah NIJZ je bilo lani v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo (4540 več kot leto prej) Zdravila za zdravljenje te bolezni je prejemalo 130 682 oseb, med njimi 46 800 mlajših od 65 let in 13 0 4 4 takih, ki se zdravijo na novo (od tega 65 otrok in mladostnikov)

Ker po podatkih zanesljivih razisk av od 20 do 25 % oseb s sladkorno boleznijo

še ne ve za svojo diagnozo, se ocenjuje, da je v Sloveniji od 192 200 do 205 000 oseb s to boleznijo Razlike v deležu prebivalcev s sladkor no boleznijo v Sloveniji še vedno ostajajo zelo velike

Napredek in izzivi pri nadgradnji programov

Kljub številnim izboljšavam pri zdravljenju in dostopu do sodobnih zdravil ostaja ključno vprašanje, k ako okrepiti

Do starosti 65 let se sladkorna bolezen v enakem deležu pojavlja pri moških kot pri žensk ah, pozneje pa jo moški odnesejo slabše. Beležijo tudi velik porast nosečniške sladkor ne bolezni – za dobro polovico več kot pred 10 leti Lani je zaradi sladkor ne bolezni umrlo 319 ljudi. Dr. Zaletel je dodala še, da se kljub višjim številk am vseh k azalnikov sladkor ne bolezni ena ni povišala: število zdravstvenih timov za obvladovanje sladkor ne bolezni.

Podatki kažejo, da se zapleti sladkorne bolezni pogosteje pojavljajo pri starejših (graf na desni strani) V letu 2024 je bilo zabelež enih 792 hospit alizacij zaradi možganske kapi (od tega 128 pri mlajših od 65 let), 592 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta (148 pri mlajših od 65 let) ter 277 amputacij nog nad gležnjem (49 pri mlajših od 65 let)

zgodnje odkrivanje bolezni, zagotoviti ustrezno podporo pri obvladovanju bolezni in izboljšati zdravstveno pismenost prebivalstva.

Na konferenci so bile predst avljene re š i t ve , k i kot n a d g ra d nj a D r ž av n e g a p ro g ra m a z a o bv l a

d ko r n e bolezni 2020–2030 nastajajo pod okriljem dveh evropskih projektov, JACARDI in CARE4DIABETES Program TABLETKA, pr vi strukturirani program edukacije na sekundar ni ravni, namenjen osebam s sladkor no boleznijo tipa 2, sta predstavila Jana Klavs iz UKC Ljubljana in Denis Oprešnik z NIJZ Programa Sk upaj odkrivamo sladkor no – povezovanje lok alnih sk upnosti in ranljivih sk upin za zgodnje odkrivanje bolezni in Eduk acija na primar ni ravni – k ako doseči večjo vključenost oseb s sladkor no boleznijo tipa 2 pa so predstavile mag Lea

bolez en

Peternel in doc dr Ivanka Huber Kropec z NIJZ ter Neja Perič, vodja Centra za krepitev zdrav ja Litija

Prof. dr. Tanja Kamin s Fak ultete za dr užbene vede (FDV) je predstavila projekt Krepitev vključevanja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v edukacijske programe na primar ni ravni. Glavni cilj je izboljšanje vključevanja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se ne zdravijo z in-

gostejših, okoli 20 do 35 % oseb s sladkor no boleznijo Cilj je povečati število pregledanih oseb s SB tipa 2 v centrih za presejanje diabetične retinopatije na vsaj 80 do 90 % V pripravi je tudi pobuda za uvedbo organiziranega presejalnega programa diabetične retinopatije na državni ravni.

Sladkor na bolezen v luči zdravs tvene in bralne pismenos ti

Dr Kat arina Merše Lovrinčević in Anej Korsika Knif ic z Ministrstva za zdrav je sta predstavila Nacionalno strate g ij o z

zulinom, v edukacijske programe na primar ni ravni, pa tudi dobro sodelovanje v teh programih. Poudarila je, da bo ta s i s te m z a re s d o b ro d e l ova l , č e b o m o imeli ustrezno kadrovsko, informacijsko in komunikacijsko podporo na vsaki točki poti pacienta.

Za boljše odkrivanje diabetične retinopatije

Doc. dr. Sara Atanasova s Fak ultete za dr užbene vede je v predstavitvi pilotnega projekta za boljše vključevanje oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v centre za diabetično retinopatijo opozorila, da devet regionalnih centrov za presejanje diabetične retinopatije letno pregleda le od 20 do 25 % oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. To je veliko premalo, saj ima vsaj eno od oblik tega kroničnega zaplet a sladkor ne bolezni, ki je eden od najpo-

2035, k atere cilj je dvigniti zdravstveno pismenost na višjo raven, saj je ta ena ključnih predpostavk sodobnega javnega zdrav ja, ki hkrati znižuje stroške zdravstvenega sistema Ne pomeni le sposobnosti branja navodil, temveč širši sklop znanj, spretnosti in samozavesti, ki jih posameznik potrebuje, da zna poisk ati, razumeti, ovrednotiti in uporabiti informacije o zdrav ju ter se znajti v zdravstvenem sistemu Rezultati mednarodne razisk ave o zdravstveni pismenosti iz leta 2020 so pokazali, da ima 48 % odraslih v Sloveniji omejeno zdravstveno pismenost (torej težave z razumevanjem, presojo in uporabo zdravstvenih informacij), pri navigacijski zdravstvene pismenosti pa nas ima k ar 61 % težave, k ako do ustreznih pravic in infor macij Strategija namenja pomemben del kroničnim boleznim, med njimi sladkor ni,

saj razisk ave k ažejo, da skoraj polovica oseb s sladkor no boleznijo nima dovolj znanja in infor macij za učinkovito obvladovanje svoje bolezni, zato ne razumejo dobro navodil zdravstvenega osebja, kar povzroča napačno uporabo zdravil in slabše obvladovanje sladkor ne bolezni.

Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je poudarila, da je bralna pismenost temelj vseh pismenosti – tudi zdravstvene, hkrati pa zagotavlja razumno uporabo umetne inteligence »Razisk ava OECD Pisa iz leta 2002 je pokazala, da je bralna pismenost med slovenskimi 15-letniki podpovprečna in najnižja, odk ar Slovenija sodeluje v razisk avi Najbolj alarmanten je podatek, da k ar 75 % slovenskih 15-letnikov dosega zgolj drugo raven bralne pismenosti od petih! Za primerjavo: najvišjo raven bralne pismenosti dosega 43 % njihovih vrstnikov iz kitajske g a Š a n g h a j a , m e d s l ove n sk i m i p a zgolj 6 %,« je poudarila.

Udeleženci so se dotaknili tudi vloge digitalnih orodij in umetne inteligence pri podpori bolnikom Ob tem je bilo poudarjeno, da digitalna orodja – vključno z umetno inteligenco – ne morejo nadomestiti strokovne presoje in osebnega stika, temveč lahko služijo kot podpora pri boljšem razumevanju in ozaveščanju o zdrav ju

Ključ do uspešnega obvladovanja sladkor ne bolezni

Na okrogli mizi ob zaključk u konference so sodelujoči (doc dr Jelk a Zaletel, Jana Klavs, prof. dr. Tanja Kamin, prof dr Marija Petek Šter, Drago Perkič in Rober t Gratton) razpravljali predvsem o tem, zak aj se ljudje ne udeležujejo edukacijskih programov in preventivnih pregledov, zak aj zdravil ne jemljejo pravilno, zak aj ne spremenijo prehrane, se premalo gibajo … Poudarili so, da nas zapleti sladkor ne bolezni stanejo veliko več kot neposredno zdravljenje, zato mora vsakdo prevzeti odgovor nost za lastno zdrav je. Hkrati pa te odgovornosti ne smemo naložiti zgolj na pleča ljudi, saj je obolevanje za sladkorno boleznijo tipa 2 velikokrat sistemsko d o l o č e n o . » Ne s m e m o k a z a t i s prstom na tiste, ki so zboleli – vprašajmo se, k aj bomo kot dr užba naredili, da lj u dj e n e z b o l ij o , « j e d ej a l a p ro f d r Tanja Kamin.

INTERVJU doc. dr. Mojca Lunder o diabetični nevropatiji

»Pra vočasno ukrepan je je z elo

® Sergeja Širca

Diabetična nevropatija je eden najpogostejših kroničnih zapletov sladkor ne bolezni, ki pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. O tem, kako jo prepoznati, zdraviti in preprečevati, smo se pogovarjali z inter nistko doc. dr. Mojco Lunder s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eno od avtoric aktualnih slovenskih smer nic o sladkor ni bolezni.

Njene razisk ave se osredotočajo na diagnozo in preprečevanja nevropatskih zapletov pri sladkor ni bolezni ter na tveganje med zdravljenjem sladkor ne bolezni, med dr ugim pri uporabi SGLT-2 inhibitorjev Poleg klinične in raziskovalne dejavnosti aktivno prispeva v slovensk a strokovna gradiva, sodeluje pri i z o b r a ž e va nj u z d r av n i kov, p re d v s e m dr užinskih, ter pri oblikovanju nacionalnih smer nic za zdravljenje in obvladovanje težav z diabetično nogo

Ste avtorica nove knjižice Bolečina pri diabetični nevropatiji, ki prinaša številne pomembne informacije o tem zapletu, ki bi ga morala poznati vsaka oseba s sladkorno boleznijo. Kaj sploh je diabetična nevropatija in koga lahko doleti?

Izraz diabetična nevropatija pomeni prizadetost živčevja pri osebi s sladkorno boleznijo in jo uvrščamo med kronične zaplete sladkorne bolezni Okvare živcev povzroči povišana koncentracija glukoze v kr vi, pospešujejo jo tudi dr ugi pridr uženi dejavniki tveganja (povišan kr vni tlak, nezdrav življenjski slog ipd ) Diabetična nevropatija se pojavi pri približno polovici oseb s sladkor no boleznijo, tveganje za njen pojav pa se povečuje s traj a nj e m s l a d ko r n e b o l e z n i i n z nj e n o slabšo urejenostjo.

Katere simptome najpogosteje opisujejo bolniki, ki jih prizadene diabetična nevropatija? Kdaj bi po vašem mnenju morali poiskati zdravniško pomoč?

B o l n i k i n a j p o g o s tej e n ava j a j o m ravljinčenje v spodnjih okončinah, občutek mrzlih nog (čeprav so te na otip tople), občutek, da imajo obute nogavice ali noge ovite v vato (pa tega dejansko nimajo). Nemalokrat tožijo tudi zaradi pekočih, nemir nih nog, mišičnih krčev in bolečin v nogah Slednje so pogosto najbolj izrazite v večer nem času in ponoči, čez dan se običajno nekoliko omi-

lijo Naj poudarim, da se diabetična nevropatija lahko k aže z zelo raznoliko klinično sliko, k ar otežuje post avitev diagnoze.

Osebe s sladkorno boleznijo bi morale poisk ati zdravniško pomoč, če so bolečine ali dr uge težave (npr. mravljinčenje, pekoči občutki ipd ) v spodnjih okončin a h z e l o i z r a z i te o z i r o m a p r a k t i č n o nevzdržne. Bolnik opredeli bolečino s pomočjo vizualne analogne lestvice, kjer oceni njeno jakost z 0 do 10 (0 pomeni odsotnost bolečine, 10 pa najmočnejšo bolečino).

Sicer pa se priporoča, da težave opišejo zdravstvenemu delavcu ob redni obravnavi v diabetološki ambulanti ali ob pregledu nog Ker je diabetična nevropatija pomemben dejavnik tveganja za razvoj razjede diabetične noge, morajo osebe s sladkor no boleznijo v primer u pojava nove razjede ali spremembe na nogi poisk ati zdravniško pomoč čim prej, najbolje pa takoj

Lahko opišete konkreten primer bolnika, s katerim ste se srečali v ambulanti –

kako so se težave začele, kako ste jih prepoznali in kako je potekalo zdravljenje?

Spomnim se gospoda srednjih let, poklicnega voznik a, ki je navajal občutke mravljinčenja v nogah, pekoče bolečine, o b č a s n o z b a d a nj e , k r č e i n o b č u te k mrzlih nog Povedal je, da so težave najizrazitejše zvečer in ponoči, da zaradi njih ne more zaspati, pa tudi, da se zaradi njih zbuja Ker je ponoči slabo spal, se je čez dan težko zbral, predvsem med vožnjo, k ar ga je zelo skrbelo. Sam je že posk usil z izmeničnim tuširanjem nog s toplo in hladno vodo, kar je težave le malenkostno omililo Posk usil je tudi s protibolečinskimi zdravili, vendar je bilo izboljšanje le prehodno V diabetološki ambulanti je izpolnil vprašalnik DN4, s pomočjo k aterega smo potrdili bolečo diabetično nevropatijo. Jakost bolečin je na vizualni lestvici ocenil s 6 od 10 Dogovorili smo se za uvedbo zdravil in mu dali navodila za postopno poveč evanje odmerk a zdravila. Na kont r o l n e m p r e g l e d u n e k a j m e s e c e v p o uvedbi zdravljenja je povedal, da so se

pomembno«

težave bistveno izboljšale: bolečino je ocenil s 3 od 10, k akovost spanca se je bistveno izboljšala, noči je lahko normalno prespal Ker je bil bolj spočit, je lahko varno opravljal svoj poklic Opisan primer je zgodba o uspešnem odkrivanju in zdravljenju diabetične nevropatije, žal pa pri vseh pacientih ni tako Nemalokrat je odkrivanje diabetične nevropatije težko, zdravljenje pa neuspešno oziroma premalo uspešno, pogosto je potrebno posk usiti z uvedbo različnih zdravil ali celo kombinacije več zdravil, v skrajnih primerih pa bolnike napotiti tudi v protibolečinsko ambulanto

Kako v ambulanti poteka obravnava osebe s sumom na diabetično nevropatijo?

Osebe s sumom na diabetično nevropatijo opravijo presejalni pregled nog, v sklopu k aterega se sistematično pregleda stopala. Pacienta vprašamo tudi glede prisotnosti nevropatskih težav (bolečina, pekoče noge, mravljinčenje ipd ) Če je odgovor glede nevropatskih težav pritrdilen, oseba izpolni vprašalnik DN4, s pomočjo k aterega opredelimo, če gre za nevropatsko bolečino Po potrditvi diagnoze se s pacientom pogovorimo glede morebitne uvedbe zdravil.

Kako lahko obvladujemo bolečo obliko diabetične nevropatije?

Bolečo diabetično nevropatijo oziroma nevropatsko bolečino lajšamo z zdravili, ki pa imajo žal omejeno uspešnost. Učinek večine zdravil se izrazi šele po določenem času jemanja v primer nem odmerk u, odmerke večine zdravil je potrebno postopoma povečevati. Pri nekaterih bolnikih je potrebna kombinacija več zdravil, da dosežemo klinično zmanjšanje bolečine Včasih se žal tudi zgodi, da smo pri obvladovanju bolečine v diabetološki ambulanti neuspešni in je potrebna napotitev k zdravnikom dr ugih specialnosti in na dodatne diagnostične preisk ave za opredelitev nevropatije.

Kateri so glavni pristopi k zdravljenju nevropatske bolečine – od zdravil do nefarmakoloških metod?

Za obvladovanje bolečine so na voljo zdravila iz različnih terapevtskih skupin Najbolj smiselna je uvedba zdravil, s po-

močjo k aterih dolgoročno zmanjšamo stopnjo težav nevropatije. Mednje uvrščamo zdravila, ki vplivajo na živčev je, vendar se v osnovi uporabljajo za zdravljenje dr ugih bolezni Ena izmed možnosti za ak utno obvladovanje bolečine so tudi protibolečinsk a zdravila, s pomočjo katerih neposredno lajšamo simptome bolečine, je pa učinek teh zdravil kratkotrajen. Možna je tudi uvedba določenih zdravil z močnim antioksidativnim delovanjem in vplivom na potek diabetične nevropatije oziroma okvaro živč ev ja. Izbira zdravil je prilagojena posamezniku Pri obvladovanju bolečine in uvajanju zdravil ter prilagajanju njihovih odmerkov nam zelo pomaga, če pacient vodi dnevnik bolečine, k ar namreč vključuje zelo veliko podatkov o bolečini, vplivu zdravil in dr ugih ukrepih, ki bolečino zmanjšajo S pomočjo vodenja dnevnik a bolečine je uvedba zdravil in stopnjevanje njihovih odmerkov glede na zabeležene težave lažje, torej je tudi celostno spremljanje bolnika lažje.

Pri lajšanju nevropatske bolečine si lahko pacienti pomagajo tudi z uporabo dr ugih metod, kot so TENS, ak upunktura, masaža, aplik acija različnih lok alnih mazil s protibolečinskim delovanjem ali grelnim/hladilnim učinkom

Zakaj je pri diabetični nevropatiji pomembno ukrepati pravočasno?

Pravočasno ukrepanje pri diabetični nevropatiji je zelo pomembno, ker je pri zgodnjih oblikah uspešnost za obvlado-

vanje težav večja, poleg tega pa tudi preprečujemo nadaljnje zaplete. Bolj napredovale kot so okvare živčev ja, težje je poiskati ustrezno oziroma učinkovito zdravljenje Poleg tega diabetična nevropatija tudi pomembno slabša k akovost življenja in povečuje tveganje za nastanek in razvoj duševnih motenj (depresija, anksioznost ipd) Povečuje tudi tveganje za pogoste bolniške odsotnosti in izostanek z dela Poleg naštetega je diabetična nevropatija tudi dejavnik tveganja za nast anek diabetične noge in razjede diabetične noge, kar poveča tveganje za ok užbo in amputacijo

Knjižica poudarja pomen urejenosti sladkor ne bolezni in zdravega življenjskega sloga za preprečevanje oziroma upočasnjevanje napredovanja nevropatije

Preventiva je pri preprečevanju oziroma upočasnjevanju napredovanja diabetične nevropatije ključna, saj so napredovale spremembe živčev ja v veliki meri nepovratne Zdrav življenjski slog, ki vključuje zdrav način prehranjevanja, čim več telesne dejavnosti, opustitev nezdravih življenjskih navad in nor malizacijo telesne mase, je eden ključnih elementov zagotavljanja dobre urejenosti sladkor ne bolezni in tudi zaščite pred razvojem kroničnih zapletov sladkor ne bolezni, med k atere spada tudi diabetična nevropatija. Na ta način preprečujemo njen nastanek oziroma napredovanje Pomemben je tudi čim boljši nadzor nad kr vnim tlakom in urejenost maščob v kr vi.

Knjižico najdete s pomočjo QR kode, na vašem društvu diabetikov ali na Zvezi društev diabetikov Slovenije

Bolečina pri

Bolečina pri

Izdajo knjižice in pripravo inter vjuja je omogočilo podjetje V iatris, d o o

Informacije o zapletu, ki bi ga morala poznati

vsaka oseba s sladkorno boleznijo

diabetični nevropatiji

Aktivni ambasadorji Sklada Alojza Rudolf a

® Špelca Rudolf

V letošnjem letu si je Sklad Alojza Rudolfa z ambasadorji zadal nalogo, da razširijo ozaveščanje in prepoznavanje sladkor ne bolezni ter akcij Zveze dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS).

Tako celo leto sodelujejo in obiskujejo šole ter jim predstavljajo didaktično igro Razgibani kviz Na šolah je igra zelo dobro sprejeta Učenci prejmejo k azalčke z igro in navodili za zbiranje kilometrov ter se poučijo o zdravem življenjskem slogu in pomenu gibanja za mlade V dr užbi mladih je res lepo, vedno so živahni in polni energije Pravi sončki

Ambasadorji sklada so letos predstavili k a mp a nj o # D a r uj e m K i l o m et re n a 11 istrskem maratonu (12 –13 aprila), na vseslovenskem dogodku Planinske zveze na Jančah (14. junija), na Istrskem kolesarskem maratonu (11 in 12 oktobra) ter na Popotovanju od Litije do Čateža po Levstikovi poti (9. novembra).

11. is trski kolesarski maraton in #Dar ujemKilometre

Gre za največji rekreativni kolesarski dogodek v Istri, ki vsako leto navduši z razgibanimi trasami in bogatim spremljevalnim programom Razstavni prostor (stojnico) smo imeli v Sv. Katarini pri Ank aranu. Tam je bil tudi star t in zaključek tekaškega maratona, ki se je odvijal dva dni

in letos se bodo šteli prav vsi kilometri kolesark in kolesarjev Istrskega maratona! Na koncu bomo sešteli vse prevožene kilometre maratona in jih podarili ZDDS za uradni vpis v sk upni cilj k ampanje. Gibanje povezuje, krepi zdrav je in daje energijo – zato vabimo vse kolesarje in obiskovalce, da na maratonu prispevajo svoje kilometre k sk upnemu cilju: gremo sk upaj do milijona!«

Dogodek se je odvijal v sončnem vikendu v oktobr u V soboto so poganjalčke porivali otroci in mladi v spremstvu st aršev, v nedeljo pa je bil kolesarski maraton najboljših kolesarjev, ki premagajo tudi vzpon na Boršt Na naši stojnici so pridno dežurali in promovirali Andrijana in Miloš Lasič, Špelca in Jurij Rudolf, dve medicinski sestri st a merili kr vni sladkor in tlak, obiskali pa so nas tudi Drago Frlan, Nedeljko Vukojevič in Špela Glišovič Krivec

Na dogodk u je bilo oba dneva zelo pestro in tudi na naši stojnici je bilo živahno. Razdeljenih je bilo veliko kazalčkov in letakov za darovanje kilometrov Tek ači pa so se zanimali za delo ZDDS

Organizator dogodka, Kolesarsko dr uštvo Raketa, je takole obvestil kolesarje o sodelovanju v naši k ampanji #Dar ujemKilometre: »Vsak kilometer šteje –

i n S k l a d a A l oj z a Rudolfa Prisotnost na dogodk u je bila koristna, saj se je š i r i l g l a s o d e l u

Z D D S , k a m p a nj i #Dar ujemKilometre in ambasadorjih.

Ko l e s a r j i s o s e u s t av lj a l i i n n a s podprli s kilometri, saj so za dober nam e n p r i p r av lj e n i s o d e l ova t i P r e ds t av lj a l i s m o j i m k a m p a nj o , d e l i l i infor macije o sladkor ni bolezni in vse povabili, da se pridr užijo zbiranju kilometrov

Na istrskem kolesarskem maratonu s o ko l e s a r j i z b ra l i 51 4 2 5 , 8 k m – 10 8

udeležencev je prekolesarilo 10 km, 287 kolesarjev 49 km, 467 tekmovalcev je prevozilo po 77 km Dodati pa je treba še mali maraton: 22 otrok je prevozilo 12 km (dr užinski izlet), 143 malčkov pa mini maratona s poganjalčki ali kolesi. Veseli smo sodelovanja in se jim pridr užimo spet prihodnje leto

Dan slovenskih planincev na Jančah

Ta dogodek se je odvijal 14 junija Imeli smo stojnico, kjer smo delili k azalčke za darovanje kilometrov, letake ZDDS in revijo Sladkorna bolezen Precej udeležencev se je oglasilo pri stojnici in jim je bil predstavljen namen naših aktivnosti s spodbudo, da se čim več udeležencev priključi darovanju kilometrov in da s tem naredijo nekaj za svoje zdrav je. Na dogodk u sta bila Bojan Proje in Jadranka Bodner Proje.

39. pohod po Levs tikovi poti od Litije do Čateža

Na 22-kilometrski poti od Litije do Čateža, ki jo je Fran Levstik prehodil na mar tinovo leta 1857 in leto zatem opisal v l i te ra r n e m d e l u , s e j e 9 . n ove m b ra 2025 predstavilo tudi Dr uštvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji v sodelovanju s Skladom Alojza Rudolfa

Na dogodk u so se predstavili na dveh stojnicah Za organizacijo in predstavitev je poskrbela Mihaela Amršek s prostovo lj c i i z D r u š t vo d i a b e t i kov L i t ij a i n Šmar tno. K merjenju kr vnega sladkorja je povabila tudi medicinske sestre ZDDS je zagotovila materiale za stojnico Pohodniki so prejeli k azalčke z navodili za darovanje kilometrov, ki so jih po pohodu nek ateri tudi oddali Zbralo se je več kot 4500 kilometrov, ki so jih pohodniki sami vnesli v naš obrazec

Akcija je bila uspešna, nagovorili smo veliko pohodnikov in jim predstavili delo ZDDS, dr uštva in k ampanjo #Dar ujemKilometre Več v prispevku Dr uštva diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji v r ubriki Iz naših dr uštev

Kaj os tane po zaba vnem dr uženju?

Včasih prenizek sladkor

® Kati Časar, DMS, edukatorka za sladkorno bolezen, Zaloker & Zaloker, d o o

Alkoholne pijače so del številnih trenutkov, ki jih povezujemo z veseljem, dr užbo in sprostitvijo. Praznovanja, obletnice, večerja s prijatelji ali preprosto konec napor nega tedna – vse te zgodbe pogosto spremlja kozarec alkoholne pijače.

Pri sladkor ni bolezni pa je zgodba z alkoholom nekoliko bolj zapletena Na kr vni sladkor alkohol vpliva tiho, z zamikom in pogosto takrat, ko to najmanj pričak ujemo

Ker alkohol deluje diuretično in pospeši izgubo tekočine, je pomembno, da ob njem redno pijemo vodo. Dobra hidracija zmanjša dehidracijo in pomaga ohranjati jasnejše zaznavanje morebitnih simptomov hipoglikemije

Alkohol pokaže »zobe« ponoči

Ko se zabava konča in se telo umiri, jetra začnejo prednostno presnavljati alkohol. Pri tem se zavre glukoneogeneza, to je sposobnost jeter, da v kri

tančno prik aže, kolikšna je raven sladkorja prav v trenutk u merjenja Senzor pa meri neprekinjeno – ne spi in ne pozabi, vendar meri glukozo v medceličnini, zato lahko pri hitrih spremembah zaostaja nekaj minut za vrednostjo v kr vi. Če telo ne opozori, lahko opozori senzor, merilnik pa je dodatna natančna varovalk a, k adar je spreminjanje ravni glukoze hitro

Ko hipoglikemija posnema opitos t

Ena izmed težav je, da alkohol zakrije tisto, k ar bi sicer dobro prepoznali. Nezanesljiva hoja, zmeden govor, počasni odzivi – vse to lahko pomeni opitost, lahko pa tudi neva r n o z n i ž e vanj e r av n i s l a dko r j a A l ko h o l namreč zmanjša sposobnost prepoznavanja hip o g l i k e m i j e , z a to s e v č a s i h niti sami ne zavedamo, da gre za nek aj več kot le za utr ujenost p o d r u ž a b n e m večer u

sproščajo novo glukozo Zaradi tega je njihova zmožnost uravnavanja glukoze zmanjšana in lahko pozneje pride do padca ravni glukoze – pogosto šele 6–12 ur po zaužitju alkoholne pijače, torej pozno ponoči ali naslednje jutro, ko je večer že zdavnaj mimo Tveganje je posebej veliko pri osebah, ki uporabljajo inzulin ali sulfonilsečnine, saj ta zdravila sama po sebi lahko povzročijo hipoglikemijo

Prav tu se pokaže izjemen pomen rednega merjenja sladkorja Merilnik na-

S e n z o r j i z a spremljanje glukoze so v teh trenutkih lahko zavezniki Graf na telefonu ali alarm, ki se oglasi sredi noči, je signal, k i l a h ko op o z or i n a z niž eva nje rav n i sladkorja. Merilnik, uporabljen pred spanjem, ponoči ali zjutraj, pa nat ančno dopolni senzorski prik az gibanja sladkorja

Koliko sladkorja zares vsebuje kozarec?

Pogosto se pojavi dilema: ali alkohol dvigne sladkor ali ga zniža? Odgovor ni enoznačen Nek atere pijače vsebu-

jejo precej ogljikovih hidratov, dr uge skoraj nič Kozarec rdečega vina ima lahko okrog 0,2–2 g sladkorja na 100 ml, nekatera polsladka vina več. Žgane pijače skoraj nič Likerji in sladka vina pa so dr uga zgodba, k ajti t am je sladkorja toliko, da učink ujejo skoraj kot sladica.

Toda ravno pijače z malo sladkorja imajo pogosto najmočnejši »pozni« učinek – tistega, ki pride uro ali več ur k asneje, ko je človek že zdavnaj na poti domov ali v postelji

Kako ravnamo var no?

Če bi o alkoholu in sladkor ni bolezni pisali v zgodbi, bi imela tri glavne like: osebo, alkoholno pijačo in sladkor, ki je najbolj nepredvidljiv Senzor je v tej zgodbi pripovedovalec – spremlja, beleži in opozarja Za to, da pomaga

Nek ateri si pred spanjem privoščijo majhen prigrizek, ki vsebuje kompleksne ogljikove hidrate in nekaj beljakovin, dr ugi se zanesejo na alar m senzorja, tretji raje budni počak ajo, da se raven sladkorja umiri. Pomembno je le, d a z g o d b a n e o s t a n e p re p u š č e n a n aključju Pri tem prigrizk u se praviloma ne daje dodatnega inzulina, saj bi to lahko povečalo tveganje za nočno hipoglikemijo

Pri sladkorni bolezni alkoholna pijača ni samo dr užabni dodatek k večer u – je dejavnik, ki lahko tiho in z z a m i ko m v p l i va n a rave n g l u ko z e , predvsem v obliki nočne ali jutranje hipoglikemije Ker se znaki pogosto prepletajo z učinki opitosti, je merjenje glukoze, najsi bo z merilnikom in/ali senzorjem, najzanesljivejše varovanje pred zapleti

Merilnik in senzor skrbita, da smo varni, predvsem takrat, ko sami ne občutimo simptomov Tako postane tudi kozarec vina zgodba, ki se konča predvidljivo in ne s presenečenjem.

Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze

14 dni

brez zbadanja in skeniranja

14-dnevni senzor Alarm za visoko/nizko glukozo

Vodotesno (IPX8) Brez zbadanja v prst

• Pomoč pri prvi uporabi v vaši lekarni ali po telefonu

• Pisna in video navodila

• Prvi posvet za uporabnike:

- Kako s krivulje senzorja vidimo vpliv hrane in drugih aktivnosti ter

- kako lahko ukrepamo?

Rezervirajte svojih 30 minut

Več o senzorju (video razlage)

AK TUALNO Znanje, ki pomaga zdravs tvenim delavcem in osebam s kroničnimi boleznimi

3. kongres Sladko na kratko

® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper

V začetku oktobra je v Por torožu potekal 3. kongres Sladko na kratko. To je dogodek, na katerem se srečajo zdravniki, medicinske sestre, dietetiki in dr ugi strokovnjaki, ki vsak dan pomagajo ljudem s sladkor no boleznijo in debelostjo Letos je bil kongres pr vič dvodneven, še bolj raznovrsten in še bolj usmerjen v praktične vsebine, ki bolnikom lahko olajšajo življenje.

Pr vi dan je bil namenjen debelosti

Danes vemo, da debelost ni posledica šibke volje, temveč kronična bolezen, pri kateri sodelujejo hor moni, možgani, genetika, okolje in prehranjevalni vzorci Zdravljenje prebija stare mite in se vedno bolj osredotoča na celo telo, ne samo na številko na tehtnici

Strokovnjaki so predstavili nove smernice, ki ne gledajo več samo na ITM (indeks telesne mase), temveč na to, k ako debelost vpliva na zdrav je človek a – na srce, dihanje, sklepe, jetra in počutje

Ena izmed najbolj zanimivih tem je bila črevesni mikrobiom – drobni mikrobi, ki živijo v našem črevesju in vplivajo na prebavo, presnovo, apetit, imunski sistem in celo na razpoloženje. Če je mikrobiom iz ravnotežja, se to lahko pozna tudi na teži in zdrav ju To področje bo v prihodnosti zelo pomembno pri zdravljenju presnovnih bolezni.

Dotaknili smo se tudi napredka v zdravljenju debelosti: podpore strokovnjakov, sprememb življenjskega sloga, uporabe umetne inteligence za bolj osebno svetovanje in zdravil, ki dokazano pomagajo pri izgubi telesne mase Zakaj je pomemben timski pris top?

V razpravah je bilo veliko govora o tem, da en sam strokovnjak ne more obvladati tako kompleksne bolezni Za dobro obravnavo človek a z debelostjo je potrebna ekipa: zdravnik, medicinsk a sestra, dietetik, psiholog, far macevt in kineziolog Vsak prispeva k uspehu svoj del. To pomeni, da zdravljenje postaja bolj prijazno, bolj celostno in bolje prilagojeno posameznik u

Dr ugi dan: sladkor na bolezen danes in jutri

Dr ugi dan je bil namenjen sladkor ni bolezni Predstavljene so bile najnovejše terapije, ki ne urejajo le glukoze, temveč zmanjšujejo tudi telesno težo, var ujejo srce in izboljšujejo delovanje jeter Veliko

pozor nosti je dobila tudi zamaščenost jeter, ki jo ima veliko ljudi, pa se je pogosto sploh ne zavedajo Strokovnjaki so pok azali, k ako jo z enostavnimi testi lahko prepoznamo in zak aj je pomembno, da jo zdravimo zgodaj

Ve l i k d e l p ro g ra m a j e b i l p o s ve č e n temu, k ako zdravljenje čim bolj prilagoditi posameznik u. Vsak človek ima svoj ritem, svoje navade, svoje težave in svoje cilje Zdravljenje, ki upošteva te razlike, je uspešnejše in bolnik u prijaznejše.

Tehnologija – pomoč v vsakdanjem življenju

Na kongresu smo veliko govorili tudi o tehnologiji, ki danes močno podpira ljudi s sladkor no boleznijo. To so:

• senzorji, ki merijo glukozo brez zbadanja,

• aplikacije, ki pomagajo razumeti, kako se sladkor spreminja čez dan,

• pametni algoritmi, ki lahko napovejo padec sladkorja in opozorijo na nevar nost

Študije k ažejo, da uporaba teh sistemov zmanjša tveganje za hospitalizacije in olajša življenje bolnikov A kljub temu so se strokovnjaki večkrat spomnili na pomembno resnico: tehnologija je pomoč, ne pa zamenjava za človek a Naj-

boljše rezultate še vedno prinaša dobra komunik acija med bolnikom in zdravstvenim timom

Kaj smo odnesli domov?

Udeleženci so povedali, da so jim bili najdragocenejši deli kongresa tisti, ki so govorili o vsakdanjem življenju – k ako pripraviti obrok, ki je zdrav, a preprost; k ako biti telesno aktiven, četudi imamo malo časa; kako se pogovoriti o strahovih in dvomih; in kako razložiti laboratorijski izvid na način, ki ga bolnik razume

Dotaknili smo se tudi stresa in izgorelosti – tako pri bolnikih kot pri zdravstvenih delavcih Na kongresu smo se n a u č i l i n e k a j va j z a s p ro s t i tev, k i j i h lahko vsak dan uporabimo doma

Zaključek

Kongres Sladko na kratko je ponovno dok azal, da zdravljenje sladkor ne bolezni in debelosti ni le izbira pravilnega zdravila. Gre za povezovanje, znanje, motivacijo, razumevanje človeka in podporo na dolgi rok

Udeleženci so domov odšli s toplim občutkom, da jih to srečanje povezuje ne le s t ro kov n o , te mve č t u d i č l ove ško P rav zato postaja kongres ena najpomembnejših točk slovenskega prostora za vse, ki se srečujejo s sladkor no boleznijo.

senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.

Po zimi diši

Miklavžev namaz

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 340 kcal

(z enim kosom kruha in petino namaza)

Ogljikovi hidrati: 61 g

Beljakovine: 17 g

Maščobe: 2 g

Vlaknine: 7 g

S e st av i n e : 4 5 0 g p u s te sk u te , š t i r i manjša jabolk a, 40 g suhih datljev, 40 g rozin, tri večje žlice navadnega tekočega jogur ta, ena čajna žličk a cimeta, š č e p m l et i h k l i n č kov, 5 0 m l vo d e i n ščep soli

Priprava: jabolk a olupimo, naribamo in stresemo v ponev. Dodamo cimet in zalijemo z vodo Vse sk upaj dušimo 15 minut, da voda shlapi Nato damo ohlajena dušena jabolk a v multipraktik k ostalim sestavinam. Miksamo, da dobimo gladko zmes Namaz postrežemo na polnozr natem ali čr nem kr uhu

Božični kosmiči

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 490 kcal

Ogljikovi hidrati: 44 g

Beljakovine: 27,5 g

Maščobe: 22,5 g

Vlaknine: 5,5 g

Sestavine: 40 g ovsenih kosmičev, 80 g manj mastne sk ute, 350 ml mlek a z manj maščobe, 10 g orehov, 10 g lešnikov, četr tina čajne žličke cimeta, ščep kardamoma, ščep muškatnega oreščka, ščep mletih klinčkov, ščep mletega ingverja in ščep soli

Priprava: mleko osolimo in zavremo Ovsene kosmiče in začimbe zmiksamo v multipraktiku in jih zakuhamo v vrelo mleko. Pustimo 10 minut, da se k aša malo zgosti Dodamo še sk uto in postrežemo

Njoki z zeljem in krajnsko klobaso

Čas priprave: 90 minut Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 560 kcal

Ogljikovi hidrati: 68 g

Beljakovine: 25 g

Maščobe: 20,5 g

Vlaknine: 14,5 g

Sestavine: za njoke: 1 k g olupljenega krompirja, eno srednje veliko jajce, en srednje velik r umenjak, 200–250 g polnozr nate moke, sol in tretjina čajne žličke mušk atnega oreščk a; za kislo zelje: 750 g kislega zelja, dve večji rdeči čebuli, dve žlici hladno stiskanega rastlinskega olja, 1,5 para kranjske klobase, sol, poper in polovica čajne žličke mlete k umine Priprava: neolupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi, ga odcedimo, malo ohladimo, olupimo in pretlačimo Dodamo jajce, r umenjak, sol in muškatni orešček Nato dodamo še 200 g polnozr nate moke i n v s e sk u p a j z g n ete m o v te s to . Č e j e masa prevlažna, postopno dodajamo še malo moke Tes to mora biti mehko in gladko Na pomok ani površini nato oblik ujemo svaljke in jih narežemo na približno 2 cm dolge koščke Medtem ko oblikujemo njoke, zavremo osoljeno vodo Vanjo nato stresemo pripravljene njoke Ko priplavajo na površje, so kuhani. S penovko jih previdno poberemo ven in damo na odcejanje – Za kislo zelje: na hladno stisk anem rastlinskem olju prepražimo

nasekljano čebulo, da postekleni Dodamo na kocke narezano kranjsko klobaso in malo popražimo. Dodamo očiščeno in odcejeno kislo zelje, sol, poper in kumino Vse sk upaj premešamo Dodamo še odcejene njoke, premešamo in postrežemo

Fit kaneloni

Čas priprave in kuhanja: 30 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 580 kcal

Ogljikovi hidrati: 34,5 g

Beljakovine: 44 g

Maščobe: 29 g

Vlaknine: 2 g

Sestavine: 4 večje polnozr nate tor tilje, 400 g mocarele, 100 g lahkega trdega sira, 200 g piščančjih prsi, 80 g lahkega sir nega namaza in origano

Priprava: piščančje prsi in mocarelo nasekljamo na majhne koščke Dodamo sirni namaz in polovico naribanega trdega sira. Dobro premešamo. Vzamemo tor tiljo in nanjo naložimo 1–2 žlici pripravljenega nadeva oziroma toliko, da ga lahko razdelimo med 8 tor tilj Tor tiljo zvijemo v rolico in pri tem pazimo, da so vsi robovi zapognjeni navznoter Postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo in zvijemo vseh tor tilj Zložimo jih na pek ač, obložen s peki papirjem, in čez posujemo dr ugo polovico naribanega sira Potrosimo še z origanom in damo v pečico za 15 minut na 180 °C, da se sir lepo stopi in tor tilje rahlo zapečejo. Zraven postrežemo še solato

® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Mit o rdeč em vinu

Alkoholne pijače pogosto spremljajo naša praznovanja, dr uženja, prireditve, za marsikoga pa so tudi del večerje ali kosila. V Sloveniji je k ultura pitja alkohola na visoki ravni, zato je treba opozarjati na škodljive učinke uživanja alkohola. Ti lahko predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni in vsesplošnega javnozdravstvenega problema Dve merici alkoholne pijače na dan za moške in ena merica na dan za ženske (to predstavlja 2,5 dl piva, 1 dl vina, ali 0,3 dl žgane pijače) ni vsesplošno priporočilo za uživanje alkohola, ampak predst avlja zgolj zgor njo mejo m a nj t ve g a n e g a p i t j a , s a j va r n e m ej e pitja alkohola ni

Kozarec rdečega na dan za zdrav je – mit

Kaj pa priporočila o kozarcu rdečega vina na dan? Gre za mit, ki je povezan predvsem z poilifenolno spojino resveratrol Najdemo ga v več kot 70 vrstah rastlin, med dr ugimi tudi v k ak avu, ja-

SmartGuide

godičev ju, nek aterih oreščkih, paradižnik u, grozdju in tudi v rdeč em vinu Njegova količina je odvisna predvsem od vrste rastline, tal, rastnih razmer in dr ugih dejavnikov okolja Strokovnjaki so na živalih in celičnih kulturah izvedli raziskave, s katerimi so dokazali, da resveratrol deluje antioksidativno, protivnetno in celo proti rak u Rezultati tudi nak azujejo, da ima ugodne učinke na srčno-žilno zdrav je, preprečevanje raka in podaljševanje življenjske dobe pri nižje razvitih organizmih. Vse te raziskave so privedle do tega, da so ljudje začeli sklepati, da ima resveratrol enake pozitivne učinke tudi pri ljudeh, žal pa znanost tega zaenkrat še ni potrdila

Znanstveniki zgolj predpostavljajo, da bi ljudje morali zaužiti vsaj en gram resveratrola na dan, da bi dosegli klinično pomembne učinke. To pomeni, da bi vsak dan morali zaužiti: 500–700 litrov rdečega vina ali 7000–30 000 kg arašidov ali 3000 k g čr ne čokolade ali 2500 k g jabolk ali pa 50 k g paradižnik a, k ar pa je praktično nemogoče Še vedno so to

zgolj domneve Resveratrol tudi ne izniči negativnih učinkov alkohola. Kozarec vina tako ne prispeva k želeni koncentraciji in učinku tega antioksidanta, hkrati pa s tem popijemo še spojino, ki ogroža naše zdrav je

Alkohol povzroča nepredvidljivo nihanje glukoze v kr vi

Ozaveščenost glede tveganega pitja alkohola je pomembna tudi pri sladkor ni bolezni, saj alkohol povzroča nepredvidljivo nihanje glukoze v kr vi Sladke alkoholne pijače, kot so pivo, sladka vina, kremni likerji in koktejli, lahko zelo hitro povišajo raven glukoze v kr vi Poleg tega pa lahko z alkoholnimi pijačami v svoje telo vnašamo konkretne količine kalorij, kar vodi v pridobivanje telesne mase To pa je tudi eden izmed dejavnikov tveganja za poslabšanje sladkorne bolezni Redno uživanje čezmernih količin alkohola lahko vodi tudi v akutni pankreatitis, poveča tveganje za zaplete in poveča inzulinsko rezistenco, še posebej pri diabetesu tipa 2. Zato zdrav ja ne iščimo v kozarcu vina, temveč zanj poskrbimo z zdravim življenjskim slogom

Naj vas skrbi zaradi hipo- ali hiperglikemije ne upočasnjujejo Rešitev Accu-Chek SmartGuide vam pokaže možne visoke ali nizke ravni glukoze 2 uri vnaprej, tako da vi lahko z manj skrbmi uživate svoje življenje

Več na spletni strani https://www accu-chek si/izdelki/smartguide-NMG/

Zaživi sladko (živl jenje)!

Na Drugi gimnaziji Maribor je potekal izjemen izobraževalni dogodek v sklopu kampanje »Zaživi sladko (življenje)!«, ki je del globalnega programa Young Health Programme, pod okriljem podjetja AstraZeneca in v sodelovanju z Zvezo diabetikov Slovenije. Glavni namen projekta je promocija zdravega življenjskega sloga med mladostniki – zlasti srednješolci – z interaktivnimi, poučnimi in življenjsko uporabnimi vsebinami

Dogodek, ki ga je povezovala priljubljena moderatork a Natalija Bratkovič, je s svežino in dinamiko navdušil zbrane dijake in strokovnjake V interaktivnih debatah so dijaki pridobili vrsto uporabnih nasvetov in uvidov, ki jih bodo lahko prenesli v svoje vsakodnevno življenje – v šolo, dr užino in lastno počutje Projekt »Zaživi sladko (življenje)!« je zastavljen kot večplastna k ampanja, ki se osredotoča na ključne vidike najstniškega vsakdana; od prehrane in gibanja do mentalnega zdrav ja in upravljanja s časom. V ta namen je na dogodk u zaživela oblik a dinamičnih okroglih miz , ki so pokrivale štiri tematske sklope: Pogovor sta vodili Barbara Potrč, ambasadork a programa Young Health Programme, in Barbara Hribar, pedagoginja in integrativna psihoterapevtk a Dotaknili sta se izzivov sodobnega najstništva – pretirane uporabe ekranov, vpliva socialnih omrežij in pomanjk anja digitalnega »detoxa«, ki vse bolj ogroža kognitivne funkcije mladih

»Pozor nost je osnova uspešnega uče-

nja, a jo je težko o h r a nj a t i , k a d a r smo preplavljeni z dražljaji Mentalni trening je ključ do z b r a n o s t i i n d o lg o r o č n e g a p o mnj e nj a , « j e m e d dr ugim izpostavila Hribarjeva.

»Z mladimi želimo govoriti odpr to, z jasno in razumljivo vsebino Samo tako lahko skupaj gradimo zdrav odnos do telesa, hrane, gibanja in uma,« je zaključila Barbara Potrč, ambasadork a projekta.

Svoje izk ušnje sta delila Jurij Španja in Lana Krajnc, ki sta predstavila pomen uravnotežene prehrane pri mladih V ospredje st a post avila pomen zajtrk a, izbiro polnovrednih živil in ustvarjalnost pri pripravi obrokov Dijaki so se strinjali, da ima zdrava hrana velik vpliv na počutje, spomin in energijo čez dan Pogovor sta oblikovala Marck Goran Lorencin, trener, in Ksenija Mihelič, f izioterapevtka Zbranim sta predstavila pomen vsakodnevnega gibanja in k ako ga lahko kljub prenatr panim ur nikom mladostniki vključijo v svoj vsakdan. »Slovenski mladostniki so med najmanj gibalno aktivnimi v Evropi. Čas je, da to spremenimo,« je opozoril Lorencin. Zaključno okroglo mizo je vodila ambasadork a projekta Nadja Štradjot, posebni gost pa je bil Aljoša Bagola, kreativni direktor, predavatelj in avtor uspešnic o duševnem zdrav ju in sodobnem

SGLZŠ Pos t ojna dar u je kilome tre

Zadnji jesenski dnevi, ki še dopuščajo, da se tu in tam nastaviš toplemu soncu, so bili kot nalašč za jesenski špor tni d a n S re d nj e g o z d a rske , l e s a rske i n zdravstvene šole Postojna.

V z d ravs t ve n i h p ro g ra m i h s e p o l e g ostalega znanja veliko govori tudi o sladkor ni bolezni. Tako se dijakinje in dijaki že tradicionalno uspešno kosajo s tekmovanjem iz znanj iz sladkorne bolezni, novembra pa tradicionalno osvetlijo šolo v modro bar vo, kar smo storili tudi letos Poleg pridobivanja znanja pa na vsakem koraku skupaj z učitelji spodbujajo zdrav način življenja z veliko gibanja in ustrezno prehrano, na šolskih dogodkih merijo kr vni sladkor ipd

življenjskem slogu Sk upaj sta se spraševala, ali v hitrem tempu sodobnega sveta sploh še lahko govorimo o »upravljanju s časom« in ali ne bi bilo bolje, kot pravi Bagola, govoriti o fok us menedžmentu.

»Ni bistvo v tem, da imamo več časa – ampak da ga znamo zavestno usmeriti v stvari, ki nas polnijo. Fok us je postala nova valuta pozor nosti,« je poudaril V svojem prepoznavnem iskrenem slogu je mladim spregovoril tudi o osebnih izzivih in stisk ah, s k aterimi se je sam srečeval v času šolanja in v odraslosti, ter poudaril pomen čustvene pismenosti, ranljivosti in postavljanja meja Njegovo sporočilo je bilo jasno: »Odlični ne post anete zato, ker vse zmorete, ampak ker znate reči NE stvarem, ki vas odmik ajo od sebe.«

Dijaki so ga nagradili z dolgim aplavzom, saj so se mnogi pr vič srečali z miselnostjo, ki jih spodbuja k bolj sočutnemu, vendar hkrati zavestnemu ravnanju s svojim časom, energijo in pričakovanji

Katja Blažič, foto: WhyNot

pod mentorstvom učiteljice zdravstva Željke Dvorski Cifrek izdelali plak ate in jih poleg malice odnesli na »goro«, kjer so se fotograf irali in ovekovečili dogodek – tako zaradi osvojene g o r e kot t u d i z a r a d i p r ispevka k temu izjemnemu projektu

Cela šola se je 16 oktobra v okvir u jesenskega špor tnega dne povzpela na dva hriba (no ja, nekateri so rekli, da gre kar za goro), na Nanos in Vremščico. Tako se je na Nanos povzpelo 122, na Vremščico pa 285 zasopihanih obrazov.

Z veliko odgovor nostjo do zdravega življenjskega sloga in osveščanja o sladkorni bolezni so dijakinje in dijaki z učitelji pristopili k projektu #Dar ujemKilometre in

Na vrhu smo si dali zavezo, da bomo ob vsakem p o h o d u o z i r o m a š p o r tnem dnevu vzeli s seboj plak ate #Dar ujemKilometre in prispevali svoj košček k ozaveščanju o sladkor ni bolezni. Ker gre za kronično neozdravljivo bolezen, sta preventiva in ozaveščanje še toliko bolj pomembna

Dragan Babuder, foto: arhiv SGLZŠ

ZA NAŠE ZDRAVJE Zobna ščetka Curaprox Hydrosonic

Izbol jšana us tna nega s pritiskom na gumb

® Curaden Slovenija, d o o

Zobna ščetka Curaprox Hydrosonic pro zagotavlja vr hunski učinek; zaradi edinstvenega prepleta sonične tehnologije, hidrodinamike in mehkih ščetin na nastavkih to doseže na izjemno nežen način Z njeno uporabo lahko vsakdo občuti pomen profesionalno očiščenih zob – vendar v udobju svojega doma.

Mehke zobne obloge, nežni pripomočki

Električne zobne ščetke so že dolgo na tržišču, ampak niso vse enake. Najprej so obstajale samo mehanične, ki so se izkazale za zelo agresivne, kljub nastavkom z mehkimi ščetinami Doktorica dentalne medicine Alenka Seljak pojasnjuje, da so zobne obloge mehke, zato nam ni treba biti biti grobi, da jih uspešno odstranimo Glede na to, da se tvorijo zelo hitro, bi bilo pravilneje govoriti, da zobnim oblog a m s š č e t k a nj e m r a z b ij e m o nj i h ovo str ukturo in s tem preprečimo mineralizacijo – nastanek trdih zobnih oblog ali zobnega kamna Ta je glavni povzročitelj parodontalne bolezni, vnetja mehkih in trdih obzobnih tkiv, posledične majavosti zob in v zadnji fazi tudi izgube zob Če

ščetk amo preveč agresivno ali z grobimi sredstvi in pripomočki, k ar mehanična električna zobna ščetka je, pa so posledice lahko poškodbe dlesni, krvavitev in vnetje, po dr ugi strani pa poškodbe zob, razgaljeni vratovi, zobna preobčutljivost in koreninski k aries. Na tržišču pa je že dolgo prisotna tudi sonična električna ščetk a Njen mehanizem delovanja je popolnoma dr ugačen Ščetine z vibracijami ustvarijo gibanje, s k aterim na varen in učinkovit način razbijemo strukturo mehkih zobnih oblog.

Čis tilni koncer t za zobe in dlesni

Ker ni vseeno, kakšno električno zobno ščetko izberete, preberite, k aj o sonični ščetki Hydrosonic pro pravi njen soavtor, parodontolog profesor Ulrich P Saxer No-

bena njena lastnost namreč ni naključje. »Poleg mehanskega čiščenja ta zobna ščetka zagotavlja tudi dodaten hidrodinamični učinek S pomočjo drobnih vr tincev mešanice zobne paste, vode in sline doseže tudi tiste predele, ki jih ročna ščetk a ne more Učinek pa se še okrepi z izbrano frekvenco. V vsakem nastavk u so nežna vlakna različnih debelin, dolžin in mehkob Njihovo medsebojno delovanje in oddajana frekvenca, ki je na vsakem delu n a s t av k a d

n o usklajena Notranje ščetine so krajše, zato se neovirano gibljejo, k ar zagotavlja, da je nastavek ves čas na določeni razdalji od zoba in da tako omogoča hidrodinamični učinek. Zunanje ščetine pa se dotik ajo zoba in so oblikovane tako, da očistijo ozke prostore in da preprečujejo obarvanje in nastanek zobnega k amna «

Vse

o bar vitih deblih

Pus te, kratke in pretežno sive zimske dni si lahko pisano obar vamo z zasaditvijo ras tlin, ki nam ponujajo zimski okras z bar vitos tjo svojih debel in poganjkov. Kaj bomo izbrali, je v pr vi vrs ti odvisno od površine vr ta, ki ga imamo na razpolago.

Dreni so priljubljene grmovnice, s katerimi lahko popestrimo zimske vr tove Kombiniramo jih v skupinskih zasaditvah, v prelivajočih se rumeno zelenih in rdeče oranžnih bar vah

V večjih vr tovih si lahko privoščimo nasade dreves in gr movnic; najlepše pridejo do izraza ob robovih vodnih motivov, kot so bajerji ali ribniki Na ta način na sončen dan količino bar v celo podvojimo, saj bo poleg zasajenih rastlin pisano žarel tudi njihov odsev na vodi

V manjših vr tovih uporabimo eno samostojno drevo, ki bo zanimivo v vseh letnih časih, in ga kombiniramo s podrastjo in nasadi trajnic Izbiramo lahko med č ešnjami z okrasnim lubjem (P. serrula) ali na deblo cepljeno lipo. Večina vrst in sor t lip ima izrazito bar vite mlade poganjke, za zimski okras selekcionirana pa je sor ta ‘Winter Orange’. Izberemo lahko tudi brezo, pod k atero posadimo kontrastno zeleno ali čr no podrast – zelena in čr na k ačja trava (Ophiopogon) oziroma pisanolistne iskrivke (Heuchera). Kombinacij je res veliko, ponudba rastlin v vr tnih centrih pa široka Da boste lažje izbirali, spoznajmo nekaj najbolj priljubljenih:

Javorji (Acer)

Javorje, ki jih gojimo zaradi listnega okrasa, lahko na vr tu razširimo z vrstam i , k i n a s b o d o o č a ra l e t u d i p o z i m i . Med temi so najbolj znani javorji, katerih sko r j a p o v z o rc i h s p o m i nj a n a k a č j o kožo (A capillipes, A davidii), zelo zanimiv in pogosto sajen v vr tove pa je cimetasto skorjasti javor A griseum Skorja je zanimiva tudi na dotik Ves čas se lušči v tankih plasteh, ki pod sabo ohranjajo bleščeč odtenek cimetaste bar ve.

Javorji so v vr tu rajši na manj izpostavljenih mestih; močna sončna pripeka lahko poškoduje njihove liste

Breze (Betula)

Breze ni treba posebej predstavljati, saj je del slovenskih gozdov. Njena bela skorja pride najbolj do izraza pozimi, ko v listnatih gozdih sestojih svetloba in naši pogledi dosežejo debla dreves. Breza je tr pežna, nezahtevna, pionirska

Cimetasto skorjasti javor je zanimivo drevo, primerno tudi za manjše vr tove Njegova skorja se lušči v več plasteh in je zanimiva tudi na dotik

Vrbe imajo bar vite mlade poganjke; njihovo bar vitost ohranjamo z redno letno rezjo, ki jo izvajamo proti koncu zime, meseca marca.

drevesna vrsta Pri nas je najbolj pogosta na otroških igriščih, saj poleti daje prijetno senco, dolgi, tanki, povešavi poganjki pa poskrbijo za gibanje ob najmanjši sapici Skorja breze z leti razpoka, pri starejših drevesih se pojavijo zanimive čr ne razpoke na beli podlagi

Belo skorjo vrste Betula papyrifera so uporabljali tudi za pisanje sporočil namesto papirja. Poleg običajne, bele, poznamo tudi breze z rahlo rožnato, opečno rjavo in marelično bar vo skorje

Vr ba (Salix)

Zagotovo ste že kdaj občudovali pletene košare iz raznobar vnih vej vrbe V primerjavi s prej omenjenimi drevesi, ki jih občudujemo zaradi lepe drevesne skorje, so pri vrbah privlačni le enoletni

Breze so drevesa z belo skorjo, ki jih poznamo iz naših gozdov Poleg vrst je tudi mnogo sor t, med katerimi lahko izbiramo različne oblike in tudi bar ve listja Na posnetku je povešava sor ta ‘Youngii’

poganjki Ti imajo izrazite bar ve in značilne popke, ki se proti koncu zime odprejo v mačice Selekcija pri teh vrstah potek a tako v smeri bar vitih poganjkov kot tudi bar vitih mačic Presenečeni boste, kaj vse že ponuja trg okrasnih rastlin na tem področju

Vrbe imajo rade vlažna rastišča, ne marajo pa stoječe vode Najlepše so ob robu vodnih motivov, izbiramo lahko tudi med mnogimi oblik ami: povešave, z zvitimi vejami Najboljši zimski okras bomo dosegli z zasaditvami v sk upine, ki jih vsako leto redno glavičimo – porežemo do tal. To storimo proti koncu zime, meseca marca Poleg bar vitega okrasja so mladi poganjki vrbe uporabni tudi kot pletivo in vezivo v vinogradih.

Lipa (T ilia)

Lipo poznamo predvsem kot strateško drevo Višje na sever u, kjer so zime še bolj puste in dolge kot pri nas, pa lipe redno glavičijo (način obrezovanja – redno odstranjevanje poganjkov) in na ta način poskrbijo, da krošnje z mladimi obar vanimi poganjki popestrijo sive dni Selekcija naravnih vrst, ki že same po sebi ponujajo pestro paleto rdečih in zelenih poganjkov, gre v smer še bolj izrazitih oranžno rdečih odtenkov z bar vitimi brsti

Šopek takšnih poganjkov v vazi lahko zasenči marsikatero cvetje Lipa kot drevesna vrsta ni zahtevna za gojenje, rada ima sončno mes to in rodovitna tla, s soncem obsijani mladi poganjki so bolj izrazito bar vni kot tisti v senci Poleg zimskega okrasa bo lipa v vr tu očarala tudi poleti, s prijetno senco in z dišečimi cvetovi, ki privabljajo čebele.

Dreni (Cornus)

Širok a paleta drenov, ki jih sicer pogosto srečujemo v javnih nasadih, poskrbi za bogat zimski okras v več različnih odtenkih Najbolj znani so rdeče do temno rjavi odtenki, pogosti pa so tudi r umeni in zeleni Novejše sor te ponujajo pravi bar vni spekter na eni rastlini. Žal so obstoječe selekcije pisanih drenov še vedno nekoliko šibkejše po razrasti kot njihovi sorodniki

Za rdeče kombinacije najbolje pridejo do izraza v sk upine sajeni dreni iz vrste Cornus alba, sor te ‘Argenteomarginata’, ‘Kesselringii’ in ‘Sibirica’ Rdeče oranžne odtenke v prelivajočih se bar vah plamena ponujata sor ti C. sanguinea ‘Winter Beaut y ’ in ‘Midwinter Fire’, r umeno zelene bar ve pa so poganjki drena Cor nus ‘Flaviramea’

Za vse velja, da so obar vani samo enoletni poganjki. Za bar vno paleto v vr tu jih moramo torej vsako leto oziroma vsako dr ugo leto proti koncu zime porezati

drevesih

Če imamo na vr tu že obstoječ starejši drenov gr m, se obrezovanja lotimo po pravilu tretjin – naenkrat lahko porežemo do eno tretjino gr ma Tako v treh letih gr m popolnoma pomladimo in potem nadaljujemo z rednim obrezovanjem. Porezane poganjke lahko smotr no uporabimo za izdelavo opor za trajnice

Vse naštete vrste rastlin se lepo kombinirajo med sabo, še bolje pa pridejo do izraza v kombinacijah s podrastjo iz trajnic in spomladanskih čebulic

Bar vite mlade poganjke na deblo cepljenih lip pogosto srečamo v vr tovih severnih dežel Lepo se kombinirajo s travami in trajnicami

Pri starejših

skorja breze razpoka in pojavijo se zanimive črne razpoke na beli podlagi

Radioamaterji v e tr u s pozivnima znakoma S50G in S55T

® V itomir Kregar, spec radioamater

Leta 1998 smo se slovenski radioamaterji na pobudo tedanjega predsednika Zveze dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) Jožeta Snoja pr vič pridr užili kampanji ozaveščanja o nevar nosti sladkor ne bolezni po vsem svetu. Ob skromnih začetkih si niti v sanjah nismo predstavljali, da bomo v naslednjih letih, minilo jih je že 27, uspeli prenesti na desettisoče vsakoletnih gesel o nevar nostih in grožnji za zdravje, ki jo prestavlja diabetes. In da bomo dosegli zanimanje stotisočev radioamaterjev z vsega sveta

Tako kot se je ZDDS s k ampanjo #Dar ujemKilometre namenila doseči milijon kilometrov, smo se tudi radioamaterji odločili, da bomo z letošnjo in aktivnostmi prihodnjih let skušali doseči vsaj 500.000 kont aktov z radioamaterji po vsem svetu ter preseči 100 000 vsakoletnih gesel SLODA in IDF

V letu 2026, ko bo ZDDS praznovala 70-letnico svojega delovanja, si bomo za celo leto pridobili posebni pozivni znak, S570SLODA, s k aterim bomo še povečali zanimanje za sprejem gesel in pogovor z našo radijsko postajo.

Kot večino zadnjih let smo tudi letos naša posebna klubska znaka radioklubov Moravče in Radomlje S50G in S55T v okvir u akcije uporabljali vse leto, največ na največjih državnih, evropskih in sve-

tovnih tekmovanjih Opravljenih je bilo nek aj deset tisoč kontraktov v različnih vrstah dela, kot so telefonija, telegraf ija ter teleprintersk a in digitalna komunik acija

Obnovitev antenskih sistemov in opreme na Zgor nji Slivni kot glavni lok aciji za aktivnosti ob 14 novembr u sta nam letos pripravila nestr pno pričakovanje praznik a. Pa so na žalost sezonske bolezni in osebne okoliščine udeležencev ta dan aktivnosti nekoliko omejile Hitro smo jih nadoknadili v naslednjih dneh in še jih bomo, že naslednji vikend, ko bo potek alo največje svetovno radioamatersko tekmovanje CQ WW DX CONTEST

Na j b r a l c e z a z a k lj u č e k p o n ov n o spomnim na aktualno temo – sladkor na

bolezen in dobro počutje Za dobro f izično počutje s primer no telesno dejavnostjo in pravilno prehrano največ naredimo sami. Osveščajmo okolico in se tudi sami izobražujmo Zavedajmo se okoliščin, pomembnih za dobro duševno počutje pri obvladovanju sladkor ne bolezni.

Radioamaterski 73 in do poslušanja!

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net

N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)

Ime in priimek:

Naslov :

Poštna štev in kraj:

Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]

n Društvo diabetikov Zagorje

Izlet v Ribnico

Med Veliko in Malo goro je ravnina, sredi katere oba bregova reke Bistrice povezuje Ribnica, ki že stoletja slavi po suhi robi in krošnjarjih, ki jih je življenje nosilo po vsem širnem svetu V Ribnici nas je pričakala vodička – tako smo si v prijetnem razpoloženju in lepem vremenu ogledali ribniške znamenitosti, ki jih ni malo

Štrbunk

V septembru smo se člani društev diabetikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje srečali v gostišču Gurman na Dolu pri Hrastniku Igrali smo igro štrbunk To je preprosta zabavna igra, pri kateri

Ribnica je čisto mestece Reka Bistrica ob trški glavni ulici, kjer stoji lepa župnijska cerkev sv Štefana, in čudovita zvonika, ki ju je načr toval arhitekt Jože Plečnik. Ogledali smo si kulturni dom, kmetijsko zadrugo in čudovit rokodelski center Zelo zanimiv je bil grad Ribnica, med vojno požgan, zdaj pa je v njem nekaj kulturnikov, grajski stolp in francoski stolp s cerkvijo v ozadju

Odšli smo v prijetno gostilno na kosilo Vračali smo se veseli in zadovoljni, žal pa ni bilo časa za ogled gradu Turjak. Bil je prijeten izlet

z metanjem vrečk na leseno desko zbiramo točke V zanimivi igri je zmagalo Društvo diabetikov Trbovlje, drugo je bilo DD Hrastnik in tretje Zagorje

Merjenje na Občini Zagorje ob Savi

Ekipa Društva diabetikov Zagorje vsako leto oktobra obišče občino Zagorje ob Savi in tam izvede merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka Tudi letos so naše članice Anica, Valentina in Metka izvedle to akcijo Udeležba je bila spet uspešna Na ponovnem merjenju se srečamo drugo leto v oktobru

Tekst : Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič

n Društvo diabetikov Domžale

Pri nas se dogaja ...

Trenutno je v našem društvu 329 članov. Društvo vodijo zelo prizadevne osebe – poleg predsednika Braneta Peterke še Mojca Grčar, Mar ta Jakšič in Mojca Pestotnik, pri organizaciji pohodov pa je v veliko pomoč Damjan Muzga Hvaležni smo za tako dobro ekipo.

Vsako prvo sredo v mesecu imamo merjenje krvnega sladkorja, ki se ga udeleži veliko članov in druga zainteresirana javnost Prav tako se člani množično udeležujejo pohodov in v tem letu jih je bilo kar nekaj pod vodstvom Damjana, ki vodi pohode vsak ponedeljek v okolico Domžal Organizirali smo pohod ob B i st r i c i , u d e l e ž i l i s m o s e m e d d r u š t ve n i h p o h o d ov v Tr ž i č , Kamnik, Škofjo Loko, Kranj in na Jesenicah ter Merčunovega pohoda in pohoda Alojza Rudolfa Izvedli smo tudi pohod #DarujemKilometre Oktobra smo imeli pohod ob dnevu hoje in bele palice ob reki Bistrici od Domžal do Doba, novembra pa pohod ob svetovnem dnevu diabetesa okoli Gradiškega jezera. Radi se družimo tudi na izletih. Z vlakom smo se odpeljali v Kamnik in se družili s člani društva diabetikov Kamnik Zelo zanimiv je bil Kopalni dan v termah Paradiso v Dobovi, tudi tja smo se peljali z vlakom V lepem spominu nam je ostal tudi obisk knežjega mesta Celja. Ogledali smo si mesto pod mestom, obiskali celjski grad, spoznali znamenitosti po mestu in tam izvedeli veliko o Almi Karlin Na koncu smo se zapeljali do Šmar tinskega jezera Na izletu v slovensko Istro smo obiskali oljarno, Koštabono, Krkavče in vinsko fontano v Marezigah ter se pocrkljali z odličnim refoškovim sladoledom

Spomladanskega okrevanja v Rogaški Slatini se je udeležilo

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Življenje z diabetesom

9. oktobra je približno 150 članov društva diabetikov Posavje – Brežice napolnilo dvorano Savice Zorko v brežiški knjižnici. Tako veliko število udeležencev je pritegnilo vabilo na predavanje internistke dr Karin Kanc Hanžel in prejemnice nagrade Moja diabetologinja 2024.

Nekaj misli s predavanja: s sladkorno boleznijo se moramo sprijazniti in z njo živeti, kar sploh ni tako enostavno Kljub velikemu n a p re d ku v z a d n j i h l et i h p r i o b rav n av i oseb s sladkorno boleznijo še vedno spoznavamo, da smo vsi, tudi zdravniki in zdravstveno osebje, še vedno premalo poučeni o vseh zapletih, ki jih ta bolezen prinaša. Vsak zdravnik bi pri obravnavi stanja bolezni moral posameznega bolnika vprašati: »Katere težave imate?« Pacient, ki je naročen na pregled, pa bi si moral že doma pripraviti seznam vprašanj za svojega diabetologa ter navesti vse svoje

18 članov Med okrevanjem smo poleg plavanja, vodne telovadbe, gimnastike in pohodov imeli tudi predavanja Pr vo je bilo kot kuharska delavnica. Dr. Peter Korila, spec. fiz. in rehab med , nam je predaval o novostih na področju zdravljenja diabetičnega stopala Drugo je imela Mojca Kregar iz podjetja Tosama o razjedah na stopalih in oskrbi ran Na septembrskem okrevanju v hotelu Delfin v Izoli je bilo morje še ravno prav toplo za kopanje Tudi na tem okrevanju smo imeli poleg vseh aktivnosti predavanja Jure Vrandečič iz podjetja Zaloker & Zaloker je predaval na temo Preprosto o prehrani Taja Benčič mag. dietetike, je poudarila pomen zdravega življenjskega sloga Medicinska sestra Mar ta Jakšič pa nas je spomnila na pomen vlaknin v prehrani diabetikov Predavanje smo izvedli tudi v zdravstvenem domu Domžale, in sicer je postopek oživljanja z uporabo efibrilatorja predstavil Erik Juhant. Na zboru članov je Irma Markovšek predavala o diabetičnem stopalu Seznanili smo se s poročili o delu društva v preteklem letu in načr tom za leto 2025 Udeležili smo se zborov članov gorenjskih društev, posveta predsednikov in skupščine zveze društev diabetikov Slovenije.

Vsem članom želimo čim lepše praznike in vse lepo v letu 2026 Tekst : Janja Verbančič, foto: arhiv dr uštva

težave – v tem primeru bi marsikateri zdravnik spremenil načr t zdravljenja Najpogosteje pa se dogaja, da se zadovoljimo z analizo stanja sladkorja, pri pregledu pa zamolčimo, kako se počutimo in katere težave imamo Srž mnogih naših težav je pogosto v načinu našega življenja – in ravno tega nismo zaupali svojemu zdravniku V zaključku predavanja je dr Karin Kanc Hanžel odgovorila na nekaj vprašanj prisotnih Dolg in spontan aplavz je povedal, da smo bili s povedanim več kot zadovoljni Predavanje, ki je potekalo v organizaciji društva ob podpori občine Brežice, Knjižnice Brežice in FIHO, je bilo popestreno s kulturnim programom Elizabete in Dragutina Križanića

Prireditev je vodila podpredsednica društva Viktorija Maksl Predsednica društva Darja Mandžuka se je zahvalila vsem, ki so prispevali k temu lepemu večeru

Po zaključku večera so se mnogi zadržali ob mizi z dobrotami, ki jo je pr ipravila knjižnica, nekateri so izkoristili možnost za merjenje sladkorja, ki ga je izvajala vodja CKZ Brežice, si ogledali razstavo izdelkov članic društva ali se ustavili pri mizi zeliščarskih izdelkov

Tekst in foto: Rudi Mlinar

Po predavanju so za predano delo v društvu prejele priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije – Ivana Vatovec bronasto, Olga Bogša srebrno in Mira Mihev zlato

n Društvo diabetikov

Dravograd – Polžki

Aktivnosti jeseni 2025

Društvo diabetikov Dravograd – Polžki v jesenskih mesecih 2025 nadaljuje z aktivnostmi. Vsak teden smo aktivni s pohodi in kolesarjenjem in pridno zbiramo kilometre v akciji #DarujmoKilometre. Ko ne hodimo in ne kolesarimo, opravljamo dela v društvu in organiziramo druženja.

16 avgusta smo na tradicionalnem memorialu obudili spomin na dolgoletnega predsednika Polžkov Ivana Pavliča Kot leta doslej smo organizirali turnir v petanki – balinanju Po neizprosnem boju je bila najboljša ekipa Društva upokojencev Dravograd, drugo mesto je osvojila ekipa krajevne skupnosti in občine Dravograd in tretje mesto ekipa Polžkov Sodelovale so še ekipe Društva gluhih in naglušnih Koroška, Turistično društvo Dravograd in ekipa Društva invalidov Dravograd. V letošnjem letu smo priredili tudi tekmovanje v igri štrbunk Pr vo in drugo mesto sta zasedla Beno Tacer in Zdr avko Maher iz Društva gluhih in naglušnih Koroška, tretje pa Hazim Sušić iz Društva upokojencev Dravograd Članice DD Dravograd se vsak torek srečujejo na delavnici, kjer izdelujejo razne izdelke: voščilnice, zajčke, vaze, puzle, šivanke, kvačkane pr tičke, pletenice itd Vse po vrsti so zelo pripadne članice društva, ki vse aktivnosti izvajajo prostovoljno

Na povabilo vodstva doma starostnikov pa smo se 10. oktobra udeležili prireditve odpr ta vrata doma Na stojnici pred domom smo predstavili delovanje našega društva in težave oseb s sladkorno boleznijo

Tudi letos smo se 22 septembra udeležili prireditve Zlata jesen

Na stojnici pred dvorano Špic D smo predstavili naše društvo, delili propagandni material in udeležence seznanjali z delovanjem društva, težavami oseb s sladkorno boleznijo

n Društvo diabetikov Kamnik

Ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni

Tudi Društvo diabetikov Kamnik je obeležilo letošnji svetovni dan sladkorne bolezni. Poskrbeli smo za osvetlitev v modri barvi, 14. novembra pa smo se dobili v društvu, kjer smo izvajali merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka

Ker se zavedamo, kako pomembna je zmerna redna telesna dejavnost za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2, smo se po končanih merjenjih odpravili na pohod do Zdravstvenega doma Kamnik, kjer smo poslušali predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih Lare Marije Schnabl, diplomirane medicinske sestre Po končanem predavanju smo pot nadaljevali do sotočja Kamniške Bistrice in Nevljice, kjer smo

V okviru okrevanja septembra na Malem Lošinju smo izvedli vse načr tovane aktivnosti: merjenja, predavanja, pohode Seveda pa ni šlo brez druženja, turnirja v petanki in v igri prstomet. Tradicionalni kostanjev piknik je letos potekal 12 oktobra, kot običajno na pikniškem prostoru Er vin pri Dravi Udeležba je vsako leto večja: letos je bilo že 73 članov DDD Polžki Posebej smo se razveselili udeležbe Janka Kališnika in Lojzke Paradiž. Za dobro pečen kostanj je poskrbel naš član Jože Verdinek, za muziko pa Trio Polžek na čelu z Vero in Jankom Brajnikom Ponosni smo na Trio Polžki, glasbeno skupino našega društva, ki je prisotna na vsaki prireditvi 21 oktobra smo si ogledali znamenitosti v Mariboru Skupaj smo prehodili kar 135 km, ki smo jih podarili v akciji #DarujemKilometre V Maribor in nazaj smo se peljali z vlakom in z upokojenskimi kar tami nekoliko znižali stroške izleta

Tekst : Er vin Kodr un, foto: Milena Dobnik

se v okrepčevalnici podružili ob hrani in pijači ter si polepšali ta dan Okrepčilo na koncu poti je pomembno, ker moramo za obvladovanje diabetesa vzdrževati stabilno raven kr vnega sladkorja, kar dosežemo z rednimi in ustrezno sestavljenimi obroki hrane.

V društvu sodelujemo in izzive premagujemo skupaj ter si delimo bremena življenja z boleznijo in množimo veselje ter dobro voljo z druženjem, v katerem povežemo prijetno s koristnim.

Tekst : Tone Iskra, foto: Jože Baronik

Sladkorna bolezen 35

n Združenje diabetikov

celjske regije

St alni gostje v Moravcih

Jesenski del okrevanja smo začeli v Prekmurju, v prijetnem hotelu Termal v Moravcih, kjer smo že stalni gostje. Za teden dni smo se namestili v lepe sobe, vredne bivanja v prekmurski ravnici

Že v ponedeljek pred zajtrkom smo pričeli z merjenjem sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka ter to nadaljevali vsako jutro d o p e t k a N e k a te r i s m o s e spraševali, zakaj so ti parametri v začetku malo rastli, saj smo vendar na okrevanju. Odgovor je bil jasen proti koncu, ko je začel vnos dobre in okusne hrane v telo upadati Tako to ni bila naša napaka, temveč kompliment za dobro in bogato kuhinjo

čim več trenutkov sreče, da boš z njimi krepila in bogatila vse lepe stvari, ki te še čakajo v tvojem bogatem življenju « Tekst : Franc Turnšek , foto: Zora Zupanc

Obeležitev svetovnega dneva sladkor ne bolezni

V našem društvu se zavedamo, da je gibanje na pr vem mestu za uravnavanje sladkorja v kr vi in ostalega telesnega počutja

V ta namen organiziramo v okolici našega lepega knežjega mesta krajše in daljše sprehode – organizirane skupinsko ali

Z izobraževalnim programom smo pričeli že kar pr vi dan, na temo Zvišan kr vni tlak (Simona Emri, dipl med sestra s specialnimi znanji) Nadaljevali smo v četr tek s temo Tehnike sproščanja (Tina Sraka, mag psihologije s specialnimi znanji)

V petek je bil izveden test Ali sem fit, to je šestminutni test hoje in kratek test vstajanja s stola, ki smo ga v lepem vzdušju izpeljali v hotelski sejni dvorani Z gotovostjo lahko trdim, da je nivo sladkorja v kr vi padel. Ves strokovni del so izvedli specialisti NIJZ Murska Sobota

Vsak dan je bilo obilo plavanja in rekreacije v bazenih Takoj ko se je zunaj malo zjasnilo, so bili organizirani pohodi v okolici toplic v smislu kampanje #DarujemKilometre, ki jih ni bilo malo Po večerji smo se zbrali ter skupaj kovali načr te

Vse najboljše, Cilka!

V sredo smo se zbrali s posebnim razlogom: naša dolgoletna članica Cilka Mlakar je ta dan dopolnila 90 let Gospa je za svoja leta zelo vitalna, bistra in aktivna Pri hoji je bila v vrhu z nabiranjem kilometrov, vsak dan je tudi aktivno plavala in telovadila v vodi. V pogovoru mi je zaupala, da se je rodila in o d ra š č a l a v k m e č k i d r u ž i n i v Š taj e r s k i va s i p r i L o č a h , n a območju Slovenskih Konjic Tako si je zgodaj pridobila delovne navade in družinske vrednote, ki so jo spremljale vse življenje in ji še danes veliko pomenijo. Kasneje se je zaposlila v Bolnici Celje, nato pa je bila do upokojitve zaposlena v vr tcu v Celju kot varuška Vseskozi se je ukvarjala z rekreacijo in priložnostnimi špor ti

Dejavna ni samo v našem društvu, ampak tudi v lokalnem društvu upokojencev, kjer še aktivno keglja K njenemu cenjenemu jubileju smo seveda primerno in spoštljivo nazdravili, na vizitko pa napisali nekaj misli in želja, da bi se jih še mnogo let spominjala: »Spoštovana gospa Cilka! Življenje dobi smisel, če znamo uživati trenutke, trenutki pa so utrinki večnosti Mimo nas drsijo in samo najdragocenejše ujamemo. In prav tiste si zapomnimo Draga Cilka, želimo ti, da ujameš v življenju še

individualne Dokaj dobro se je tudi prijela akcija #DarujemKil o m et re – t a j e r a z v i d n a i z z b i r n i kov, k i n a m j

pohodniki Vse to delamo pod sloganom Hodimo in se gibljemo za svoje zdravje, ne za statistiko organizatorja Tako smo veseli vsakega zbirnika kilometrov, ki nam jih pošiljajo iz raznih občin v našem združenju in se nam pridružujejo pri organiziranih, skupnih pohodih Zelo dobro to počnejo v Žalcu, Radečah, Laškem, Šentjurju in seveda tudi v domači občini Celje Na svetovni dan sladkorne bolezni je organiziran pohod Celje – Šmar tinsko jezero V tem mesecu še zlasti seznanjamo in ozaveščamo ljudi tako na splošno z boleznijo, še posebej pa z zdravim načinom življenja. Občine in večje ustanove spodbujamo k simbolični osvetlitvi v modro svetlobo Razdelili smo tudi plakate, ki so namenjeni svetovnemu dnevu sladkorne bolezni: zdravstvenim domovom, šolam ter avtobusni in železniški postaji Celje. Tekst : Marija Deželak in Franc Turnšek

n Društvo diabetikov Metlika

Pohod in piknik

Prilozje 2025

18. oktobra smo se zbrali v Metliki in Črnomlju ter se vsak s svojega štar tnega mesta podali na 11 kilometrov dolgo traso za akcijo #DarujmoKilometre proti letališču Prilozje

Z veseljem smo vse povabili na okrepitev z divjačinskim golažem in pijačo ter ob dobri glasbi našega stalnega muzikanta Miha Veseliča pričeli druženje Po nagovoru predsednika društva Mirana Križana smo izvedli tudi kulturni program s povabljenimi gosti in našo sekretarko Špelco Rudolf, ki nas je vse prisotne tudi nagovorila Naš kulturni program so popestrili člani kantri plesne skupine Vr tičkarji Nadaljevali smo v duhu špor tnih iger,

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Okrevanje v Dobr ni

15. junija smo se člani DD Murska Sobota skupaj s prijatelji DD Gornja Radgona odpr avili na edukativno okrevanje v Terme Dobrna

V hotelu nas je z lepim pozdravom in dobrodošlico s kozarcem penine pričakala prijazna animatorka Larisa in nam predstavila program Po opravljenih formalnostih smo se udobno namestili po sobah. Dobrodošlica v hotelu je naznanjala prijeten in pester teden Za vse naše udeležence so bila vsak dan organizirana merjenja sladkorja in kr vnega tlaka. Vsako jutro je bila na sporedu gimnastika v telovadnici medicinskega centra in vodna aerobika v bazenu hotela Vita

Na mizah ni manjkalo sladkih dobrot, ki so jih pripravile članice društva, razni napitki, presenetili so nas z odlično kislo juho, pozneje pa je sledilo odlično kulinarično razvajanje

Udeleženci pa smo si druženje popestrili z različnimi igrami, ki so jih pripravili gostitelji Vse skupaj je bilo enkratno, odlično organizirano

Pomen tega srečanja in druženja je bil, da se med seboj spoznamo in si izmenjamo izkušnje pri obvladovanju sladkorne

Organizirana so bila zanimiva in poučna predavanja, sprehodi skozi energijski park s predstavitvijo in zgodovino Term Dobrna, različne igre, sprehodi, skratka od jutra do večera je bilo na programu toliko aktivnosti, da se ni bilo mogoče udeležiti vseh Po vseh lepo preživetih pestrih dnevih, ki so oddr veli mimo nas, smo ugotovili, kako koristno je bilo za nas okrevanje, saj so bile vrednosti kr vnega sladkorja zadovoljive in ni bilo nobenih zapletov Prišla je nedelja, mi pa smo se dobro razpoloženi in z lepimi vtisi vračali proti domu Celotnemu kolektivu Term Dobrna se zahvaljujemo za prijaznost z željo, da se prihodnje leto spet srečamo Marija Barber Srečanje pomurskih dr uštev diabetikov Člani DD Gornja Radgona na čelu s predsednikom Francem Golinarjem so pripravili tradicionalno srečanje pomurskih društev diabetikov Potekalo je v ribiškem domu RD Radgona v Lisjakovi strugi Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik DD Gornja Radgona.

kjer smo se pomerili v več disciplinah in na koncu pr vouvrščene tudi praktično nagradili.

Polni veselja, plesa in dobre volje smo se odpravili proti domu z lepimi vtisi in željo, da naslednje leto pohod in piknik ponovimo Tekst in foto: Miran Križan

bolezni, tihega ubijalca. Hvala DD Gornja Radgona za uspešno organizacijo in prijetno druženje

Izlet v Mozirski gaj In Celje

4. oktobra smo se odpravili proti Mozirju, kjer smo obiskali park cvetja Mozirski gaj V lepem sončnem vremenu smo se sprehodili po cvetličnem parku, ki je bil že kar jesensko obarvan, muzeju na prostem in si seveda ogledali buče velikanke Po ogledu nas je pot vodila priti Celju. Najprej smo se odpravili na ogled Celjskega gradu, na katerem nam je vodič predstavil zgodovino najvplivnejše plemiške družine na Slovenskem Pred vhodom v grad nas je pričakal in pozdravil predsednik DD Celje Franc Turnšek Po ogledu smo se spustili v staro mestno jedro Celje Nekaj prostega časa smo izrabili za osvežitev, nato pa smo nadaljevali pot v Šentjur, kjer nas je v gostišču Pri Katrci čakalo kosilo Tako smo prijeten dan zaključili z dobrimi vtisi in razpoloženi smo se vrnili v Mursko Soboto Tekst : Igor Vitez, foto: TD Mozirje Kostanjev piknik

Narava nam je podarila prekrasno jesen, zato smo se v DD Murska Sobota odločili to izkoristiti Tako smo 16 oktobra popoldan organizirali kostanjev piknik, ki je potekal pri predsedniku društva Igorju Vitezu.

Ko smo se zbirali, je že kar prijetno dišalo po pečenem kostanju. Za vse je poskrbel predsednik s pomočjo njegovih domačih Komaj smo posedli za mize, ki so čakale že za vse pripravljene, in se malo pogovorili, že nas je vabil z mize prijeten vonj pečenega kostanja. Poleg kostanja se je miza šibila še s kruhki z različnimi domačimi namazi, raznim pecivom in napitki, vmes pa je zadišala po kavi in kuhanem vinu

Ko smo se okrepčali, smo se spustili v pogovore, si zaupali razne težave in si tako olajšali vsak svoje skrbi Ob vsem tem k l e p et a n j u p a j e u ra n e u s m i l j e n o te k l a P re ž i ve l i s m o l e p jesenski popoldan, kjer smo imeli zopet priložnost za prijetno druženje Hvala predsedniku in njegovi družini – in želja je da bi bilo takih dni še več Marija Barber

Sladkorna bolezen 37

n Društvo diabetikov Ljubljana

Aktivnih sedem dni v Izoli

Člani našega društva smo se ponovno udeležili zelo aktivnih sedem dni preventivnega edukativnega okrevanja v hotelu

Delfin v Izoli. Bogat program nas je spet navdušil in nam zapolnil dneve in večere, k temu pa je pripomogla dobra družba.

Za tradicionalno jutranjo telovadbo je poskrbela naša podpredsednica N eli Marjeta Kapus Pr vo strokovno predavanje o prehranskih mitih je izvedla Gaja Uranjek, dietetičarka iz

Centra za krepitev zdravja Izola Seznanjeni smo s pravili, a se vsakodnevno srečujemo z nekaterimi dilemami, zato je bila osvežitev znanja več kot dobrodošla

Torek je bil dan merjenja sladkorja, ki nam je do potankosti pokazala kr vno sliko sladkorja O mitih o duševnem zdravju nam je spregovorila psihologinja Urška Bačar iz CKZ Izola Večer pa je minil v družabnemu srečanju s tombolo Internistka Jana Komel, dr. med., nam je pripravila predavanje z naslovom Mi-

n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

Edukativno okrevanje v Banji Vr ućici

Člani Društva diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji smo se med 20. in 27. oktobrom udeležili edukativnega okrevanja v Zdravilišču Banja Vrućica.

V ponedeljek smo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah v hotel s štirimi zvezdicami Kardial Vsako jutro smo pričeli s predpisanimi terapijami, po pregledu in predlogu njihovega zdravnika V popoldnevih smo se razvajali z masažami in se kopali v termalnih bazenih Trikrat smo opravili merjenja krvnega sladkorja, tlaka in kisika v kr vi V zdravilišču so nam pripravili tudi tri zanimiva strokovna predavanja: Debelost pri sladkornih bolnikih, Osteoporoza in preventiva ter Motivacija za zdrav način življenja

Naša vodička nam je pripravila tudi zanimiv izlet v Etno vas U s o r a . O ko l i c a te r m a l n e g a kompleksa ima šest vrelcev mineralne vode in ponuja veliko zelenih lepo urejenih površin s sprehajalnimi potmi, kjer smo si krepili telesno kondicijo in se sproščali v naravi Vsak večer smo se družili in s k r b e l i z a d o b ro p o č u t j e . V mestu Teslić smo obiskali lokalno tržnico, si ogledali lokalne znamenitosti in naku-

šično-skeletne in gibalne spremembe ter izzivi pri osebah s sladkorno boleznijo Po predavanju je vsakemu, ki je to želel, individualno svetovala glede na 9-točkovni profil meritve sladkorja V četr tek smo se z mestnim avtobusom zapeljali v Koper, kjer nas je prijazni vodnik popeljal na ogled mestnih znamenitosti Tudi četr tkov večer je minil ob prijetnem družabnem srečanju, popestrenem s tombolo, ki so jo pripravili naši vodje skupin: Nika Hudoklin, Neli Marjeta Kapus in Igor Kolar. Srečo s kroglicami je delila Andreja Golob Daril je bilo toliko, da smo to m b o l o l a h ko i gra l i ka r d va k ra t V n a p ete m p r i č a kova n j u dobitka smo s ploskanjem obdarili srečneže, večer pa je minil ob sproščenem klepetu in z iskrivim smehom. Kako malo je treba, da je življenje lepše in bogatejše!

Naslednji dnevi so bili namenjeni raznim špor tnim aktivnostim in druženjem; nekateri so si osvežitev iskali tudi v morju, ki je imelo še vedno 21 stopinj, pa tudi s krajšim ali daljšim sprehodom Večerno dogajanje je popestrilo glasbeno dogajanje v avli hotela s plesom, kjer so se z veseljem zavr teli tudi nekateri naši člani, nastopila pa je tudi pihalna godba

Na zaključnem večeru v soboto smo si izmenjali vtise o tednu, obogatenem s številnimi aktivnostmi, in o prihodnjih načr tih Vsekakor se naslednje leto spet vidimo v Izoli

Tekst : Marina Jerlah

povali Obiskali smo tudi svetišče Marijinega vnebovzetja v vasici Komušina Gornja V ponedeljek smo se odpravili proti Sloveniji, polni energije in prijetnih doživetij, ki nam bodo ostala v lepem spominu Mihaela Amršek

Na Levstikovem pohodu od Litije do Čateža 8 novembra so prostovoljci iz Dr uštva diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji v sodelovanju z Zavodom Levstikova pot promovirali kampanjo #DarujemKilometre

Na pohodu so se zbirali pohodniki iz celotne Slovenije; z njimi smo se pogovarjali na naših stojnicah, ki sta bili postavljeni na obeh star tnih točkah – v Litiji in Šmar tnem pri Litiji. Razlagali smo jim pomen kampanje za ozaveščanje o sladkorni bolezni in tudi izvajali merjenja kr vnega sladkorja Veliko ljudi še ni poznalo kampanje in upamo, da smo s promocijo pripomogli k ozaveščanju o sladkorni bolezni. S pomočjo promocije kampanje so pohodniki na Levstikovi poti darovali 4500 kilometrov V okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni smo imeli strokovna predavanja v društvu za člane in na osnovnih šolah, za učence 8 in 9 razredov Opravili smo meritve za zaposlene v občinskih upravah obeh občin, v katerih delujemo, ter v večjih trgovskih centrih in lekarnah V modro smo osvetlili Litijo in Šmar tno pri Litiji in okrasili obe občini z modrimi obročki

Za pohodnike, člane društva, smo organizirali pohod v okolici Dolskega, kamor so se odpravili z vlakom in nato nadaljevali pot peš ter kot na vsakem pohodu darovali kilometre

Tekst : Miha Medved, foto: Ana Lovše

Mar tinovanje v deželi kozolcev

Letošnji poznojesenski izlet je naše društvo organiziralo v času mar tinovanja v soboto, 15 novembra Pot nas je vodila na jugovzhodni del Slovenije v Šentruper t na Dolenjskem, slikovito vas v čarobni Mirnski dolini, kjer je »dežela kozolcev«, pr vi muzej na prostem v Sloveniji

V pravem jesenskem vremenu smo prispeli v vas, ki je dobila ime po svetem Petru, zavetniku župnijske gotske cerkve Pričakala nas je vodička – kustosinja muzeja, ki nas je navdušila s svojim znanjem in pojočim dolenjskim narečjem Vodila nas je po sprehajalni poti med kozolci – vsak je opremljen s tablico, kjer je zapisana njegova »zgodba« Zanimiv je prikaz njihovega razvoja od preprostih do bogatih oblik in dvojnih kozolcev, toplarjev Večstoletni kozolci so prikaz živinorejskih in poljedelskih dejavnosti kmečkih, samostanskih in grajskih posesti Kažejo vsestranski čut za uporabo naravnih materialov in mojstrstvo tesarske obr ti »Lukatov toplar«, ki nosi letnico 1795, se uvršča med najstarejše pri nas in v svetu Ta prelepi del Slovenije na svojih slikah upodablja tudi akademski umetnik Lovro Inkret, ki od leta 2012 živi v neposredni bližini.

Po končanem ogledu se je prilegla krepka Mar tinova pojedina v bližnji gostilni Jaklič Nazdravili smo tudi s kozarčkom mladega

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Bili smo v Rogaški Slatini

Tudi letos smo se odpravili v Rogaško Slatino na tedensko izobraževanje in prijeten oddih. Dneve smo pričenjali z merjenji sladkorja in kisika v kr vi, enkrat smo vsem izmerili holesterol. Temu je sledila telovadba, zajtrk in še telovadba v bazenu Imeli smo tri predavanja.

Dr Damjan Justinek nam je povedal nekaj več o diabetični polinevropatiji in Hitop PNP terapiji in dr Peter Kurila o celjenju ran pri diabetikih Udeležili smo se kuharske delavnice Željka Krstoviča. Med pohodi v okolico smo obiskali stolp Kristal in se z vrha razgledali po kraju pod seboj Bili smo v tovarni Afrodita, kjer smo nakupili izdelke po nižji ceni Še pohod do Tilčke – pa s o p r ij et n i d n ev i m i n i l i S eve d a d r u g o l eto n a j e s e n s p et pridemo

Jesenski kolaž dogodkov za dobro počutje

cvička. Za zaključek pa nam je predsednica društva pripravila presenečenje in nas popeljala dobesedno v Nebesa To je grič na višini 602 metra, od koder seže »nebeški« razgled na Mirnsko dolino, vrhove južne Slovenije (Gorjanci, Gače, Vrhtrebnje …) vse tja do »notranjskega Triglava« – Snežnika. Preden so se od nas poslovili zadnji sončni žarki, smo na vzletišču za jadralne padalce naredili še »gasilsko sliko,« ki nam bo ohranjala tople spomine in nas spodbujala k novim doživetjem

Tekst : Slavka Jovan, foto: arhiv dr uštva

Bili smo na Dnevu zdravja, ki ga je v sklopu prireditev Jesenska srečanja organizirala občina Prevalje Merjenja sladkorja in kisika ter holesterola sva izpeljala medicinska sestra Ber ta Jež, ki je vrednosti merila, jaz pa sem vse rezultate skrbno zapisal V treh urah se je merjenj udeležilo kar precej navdušenih ljudi

Tekst : Branko Lepičnik , foto: arhiv dr uštva

14. november na Lešah

Na svetovni dan sladkorne bolezni se v našem društvu vsako leto zberemo na Lešah. Letos smo imeli najprej predavanje na temo Pohodi in sladkor

Obiskali smo slap Rinka Malo nas je skrbelo, kakšna bo pot do slapu, saj jo je plaz dvakrat zasul Pa je že lepo urejena in s m o b re z te ž av p r i š l i d o c i l j a Na p ot i n a z aj s m o d o ž i ve l i Pravljični gozd v Logarski dolini Odličen izlet je bil

Občina Prevalje nas je tudi letos povabila, da sodelujemo na prireditvi Dober dan, sosed Tako smo 31 avgusta pričakali pohodnike na Volinjak na kmetiji Stovčnik, kjer smo jim organizirano izmerili vrednosti sladkorja v kr vi, holesterola, kisika v kr vi in kr vnega tlaka. Na tem dogodku sodelujemo že 15 let.

Nato smo se odpravili v čudovito jesensko vreme do leških cerkva Naužili smo se lepote narave in se nadihali svežega zraka. Ob povratku smo si izmerili kr vni sladkor. Vsem se je prilegel segedin golaž in deci rdečega vina, ki ga nam vsako leto daruje g Kerec Hvala mu zanj Ob kavi smo še poklepetali, beseda je nanesla tudi na to, da je vsako leto več sladkornih bolnikov, zamislili smo se nad stresnim življenjem.

Po dolini so zvečer zasijale modro določene stavbe Dragica Cizerl

n Društvo diabetikov Koper

Poletna

okrevanja

Junija smo se odpravili na okrevanje v Cavtat. Zbralo se nas je za dva avtobusa. Potovanje je bilo kar dolgo, vendar smo le prišli do cilja in kar hitro začeli uživati v prekrasnem morju in okolici

Izvajali smo merjenja sladkorja v kr vi in poslušali zanimiva predavanja Še enkrat smo bili poučeni o vzrokih za nastanek sladkorne bolezni, simptomih in znakih, po katerih jo je mogoče prepoznati. Posebej se je dr. Marjana Batković Šošo dotaknila postopkov za postavljanje diagnoze, razložila nam je vlogo inzulina in glukagona

Ob koncu avgusta smo imeli naš tradicionalni letni piknik, ki se ga je udeležilo lepo število članov Ob prijetnem druženju in zabavi smo poslušali predavanje dr Jane Komel, ki nas je spodbudila k aktivnem sodelovanju z našimi vprašanji, na katera je z veseljem odgovarjala

S e p te m b ra s m o o b i s k a l i oto k B ra č , t ret j i n aj ve č j i oto k n a Jadranu. Prijetni sončni žarki in še toplo morje so nas napolnili z energijo, prav tako druženja in izleti v različne kraje na otoku Zjutraj smo izvajali merjenja sladkorja v kr vi, nato smo po zajtrku plavali ali se podajali na sprehode, veliko nas je dopoldneve izkoristilo za raziskovanje mesteca Supetar. Obiskali smo mesto Bol, kjer se nahaja znamenita plaža Zlatni rat Z avtobusom smo se odpeljali pod vrh Vidove gore, nekaj zadnjih višinskih metrov pa smo po nezahtevni poti prehodili Vidova gora je najvišji hrib vseh jadranskih otokov. Res smo uživali v krasnem razgledu Dve naši članici sta se do vrha tega skoraj 780 metrov visokega hriba podali peš, mlajši član pa s kolesom, kar v poletnih mesecih ni kar tako Obe skupini sta poslušali tudi predavanja o zgodovini ter o povzročiteljih in vrstah sladkorne bolezni Dr Tihana Hajduk je poseben poudarek namenila preventivi in nefarmakološkim ukrepom za obvladovanje sladkorne bolezni Lučka Magdić

Edukativno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah Naše jesensko edukativno zdravljenje je od 21 do 28 septembra potekalo v Dolenjskih Toplicah Toplo sonce in nebeška modrina so nas kmalu po prihodu zvabili v toplo vodo zunanjih bazenov, kjer smo se »mar tinčkali« do večera. Naslednji dan se je pričel program zdravljenja, ki je bil vsebinsko bogat in zanimiv Do-

poldanske dejavnosti so bile usmerjene v pridobivanje in izboljšanje fizične kondicije Poleg rednih merjenj sladkorja v krvi smo se lahko udeleževali telovadbe na prostem, v telovadnici in v bazenu. Zdravstvena predavanja nas kljub temu, »da vse vemo«, vedno znova prepričajo, da ni tako Vsakič znova izvemo kakšno novost in se zavemo, da premalo pozornosti posvečamo skrbi za lastno telo Na predavanju o možganski kapi je bil poseben poudarek na takojšnjem ukrepanju ob pr vih znakih možganske kapi, ker je pr vih 48 ur ključnih za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo Predavatelj, ki je govoril o vzrokih za bolečine v kolku in predstavil rehabilitacijo po operaciji kolka, nas je med drugim opomnil, naj več pozornosti namenjamo skrbi za krepitev mišic in redno izvajamo vaje za krepitev gibalnega sistema, predavanje Skrivna moč prehrane pa nas je obogatilo s spoznanji o pomenu uravnotežene prehrane za zdravje in dobro počutje.

Z veseljem smo se odpravili na izlet na Matjaževo domačijo, kjer smo občudovali lepo obnovljeno hišo, staro več kot 150 let, in se seznanili s takratnim načinom življenja Domačini so nam tudi orisali sodobno vinogradništvo in tudi domačih dobrot ni manjkalo Do odhoda domov je bilo prijazno vreme Posebej veseli so bili naši gobarji, ker so pred odhodom domov obogatili svojo pr tljago z lepo bero jurčkov, ostali pa smo vpijali jesenske impresije Slobodanka Lesnjak

Pestra september in oktober

Lepo sončno vreme v septembru in oktobru smo izkoristili za veliko pohodov z res množično udeležbo, ki so nam ostali v lepem spominu

Udeležili smo se pohoda v Gornjih Poljanah v Loški dolini. To je bil že tretji pohod v spomin na Alojza Rudolfa Kmalu zatem smo šli po Šavrinski poti iz Smokvice do Mlinov v Hr vaško Istro

Ob Evropskem tednu mobilnosti smo se odločili za pohod čez drugo mejo, v Italijo Z avtomobili smo se odpeljali čez mejni prehod Škofije v kraj Noghere Pred začetkom pohoda nam je naša diplomirana medicinska sestra Marjela izmerila sladkor v kr vi Pot nas je vodila ob reki Rio Naredili smo postanek za malico in počitek V prijetni družbi in ob klepetu smo se vrnili na izhodišče

Naslednji pohod je bil na Lačno, 451 metrov visok hrib med Gračiščem in Kubedom Po eni uri hoje smo prispeli na vrh, kjer je kovinski razgledni stolp, s katerega se odpre lep razgled proti Slavniku, Učki in Tržaškemu zalivu, ob lepem vremenu pa tudi dlje Vrnili smo se v Kubed, kjer nas je naša članica pogostila s slastno joto in klobaso V oktobru smo opravili še dva pohoda Ob krajevnem prazniku naselja Dekani smo šli na dveurni pohod po krožni poti Dekani, Goli hrib, Kolombar, Tinjan, Podgorc in nazaj Udeležili smo se tudi Caprisovega pohoda iz Prešnice na Slavnik in nazaj

Veseli smo, da smo aktivno sodelovali in pomembno prispevali v kampanji #DarujemKilometre, s tem pa ozaveščali naše člane in tudi ostale občane v našem kraju o pomembnosti gibanja in zdravega življenja

Tekst : Neda Kozlovič, foto: arhiv dr uštva

n Društvo diabetikov Hrastnik

Izlet v Velenje

N a s ve tov n i d a n s l a d ko r n i h b o l n i kov s m o s e o d p e l j a l i v Velenje, da s pohodom obeležimo naš dan. 30 udeležencev se je ob sončnem dnevu sprehodilo do Ribiškega doma in nato okrog Velenjskega jezera in prehodilo približno pet kilometrov. Po opravljenem pohodu smo se okrepčali s kavico ob jezeru. Bilo je prijetno toplo in sonček nam je polepšal počutje.

Ob 12 uri smo se odpeljali do Hiše mineralov, kjer smo imeli vodeni ogled Čudovito si je bilo ogledovati minerale z vsega sveta in nad njimi smo bili navdušeni. Kosilo smo imeli v restavraciji Kamp Pred kosilom smo si izmerili kr vni sladkor, ki je bil pri vseh udeležencih v mejah normale Po kosilu smo se počasi odpravili do avtobusa in se odpeljali domov tekst : Vojka Železnik , foto: Vojka Železnik Podpora osebam s sladkor no boleznijo V vr tcu Najdihojca pri osnovni šoli dr Jožeta Toporišiča Dobova z oddelki vr tca v podružnični šoli Kapele smo se z veseljem odzvali na povabilo Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) in Društva diabetikov Posavja k sodelovanju v akciji ozaveščanja o sladkorni bolezni

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Aktiven oktober

Predstavniki Centra za krepitev zdravja (CKZ) in ZD Gornja Radgona so 3 oktobra organizirali Sejem zdravja, ki smo se ga udeležili tudi mi. Tam smo spet pridobili ali obnovili znanje o pravilni prehrani. Merili so kr vni sladkor in kr vni tlak. Dr. Bezjakova nam je razložila, kako nevarna je lahko osteoporoza in kako se čim bolj zavarovati pred padci in zlomi Sledila je pravilna nega zob, pri Tomažu Rantaši pa smo obnovili znanje o oživljanju.

Denarja za izlet ni bilo, zato smo se pr vo soboto v oktobru odločili za špor tno-rekreativni piknik v Lisjakovi strugi. Slavica Mencingar iz CKZ ZD Gornja Radgona je najprej predavala o preprečevanju padcev in poškodb Po predavanju so se odvijale razne špor tne dejavnosti, pa tudi »jezik je močno trpel«, saj smo si morali veliko povedati in se nasmejati. Medtem je nekaj članic pripravilo hrano, saj, kot pravijo pri nas, »prazen žakelj ne stoji pokunci« Po okrepčilu so se igre nadaljevale, klepetanje pa tudi Družili smo se do poznih popoldanskih ur, saj smo se imeli lepo Že čez štiri dni smo s CKZ Gornja Radgona organizirali delavnico v vr tcu in osnovni šoli Kapela Tema je bila Sladkorna bolezen v očeh najmlajših – kviz Vodila ga je Vanesa Gjerkeš V vr tcu Grozdek pri

Vr tca v Dobovi in Kapelah smo osvetlili z modro bar vo, ki simbolizira sladkorno bolezen in povezovanje pri osveščanju o pomenu zdravja Otrokom pa smo na njim prilagojen način predstavili sladkorno bolezen ter pomen zdrave prehrane, gibanja in zdravega življenjskega sloga

Na 14 november, svetovni dan sladkorne bolezni, smo si vsi, otroci in zaposleni, nadeli modre zapestnice, ki nam jih je podarila ZDDS, in se odpravili na sprehod po okolici Tako smo simbolično tudi mi s skupnimi močmi darovali nekaj kilometrov. Akciji smo se z veseljem pridružili in aktivno sodelovali Ponosni smo, da smo skupaj z otroki in zaposlenimi prispevali k širjenju zavedanja o pomenu zdravja in skrbi za dobro počutje Daniela in Martina

skupini Palčkov je gospa Vanesa povedala zgodbico o dedku in sladkorju Sledil je kviz, kjer je vsak otrok razvrstil določeno hrano v zeleni obroč (zdrava hrana) oziroma v rdečega (nezdrava hrana) Otroci so povedali, da imajo tudi nekateri njihovi starši ali stari starši sladkorno bolezen Bili so zelo pridni in so lepo sodelovali Vzgojiteljici Sabina in Majda sta jih zelo dobro pripravili

Naslednji del je bila delavnica v 2 a razredu z učiteljico Heleno Po zgodbici in kvizu so vsi sodelovali še v igri. Skozi to igro so otroci spoznali, da z gibanjem lahko uravnavamo kr vni sladkor Otroci zelo dobro vedo, kaj je zdrava prehrana, čeprav so povedali, da imajo zelo radi tudi nekatero nezdravo hrano Razložili smo jim, naj bo ta na jedilniku samo občasno. Imeli smo tudi delavnico v 1 razredu z učiteljico Tino Otroci so že veliko vedeli o sladkorni bolezni in zdravi prehrani; zelo dobro so sodelovali Vse otroke smo tudi spomnili, naj ne pozabijo na akcijo #DarujemKilometre. Druženje z njimi je bilo zelo lepo in še si želimo sodelovanja z njimi

V oktobru smo nadaljevali z delavnico nordijske hoje Maja nam je najprej razložila, kako pomembna je nordijska hoja, nato pa smo opravili še praktični del Seveda smo tako tudi nabirali kilometre. Bilo je zelo prijetno, razgibano in sproščujoče Po končani delavnici smo se vsi ustavili še na kavi in klepetu Novembra smo spet proslavili svetovni dan sladkorne bolezni: osvetlili smo objekte v modro ter pripravili predavanje, pohod in druženje. Tekst in foto: Jolanda Golinar

Sladkorna bolezen 41 DECEMBER 2025

n Društvo diabetikov Trbovlje

Aktivna in pestra jesen

Kar prehitro se je poletje prevesilo v jesen in nove dejavnosti.

V začetku septembra smo teden dni letovali v Primoštenu v hotelu Zora Radi imamo raziskovanje novih krajev Tokrat nas je mestece blizu Šibenika navdušilo z dolgo peščeno plažo in potko ob njej, ki vodi do mesta – to leži na nekdanjem otoku, a so ga z ozkim nasipom povezali s kopnim Tako je Primošten polotok, ki od cerkve na najvišji točki mesta ponuja čudovit razgled na staro mestno jedro in morje.

Spoznavali smo tudi lepote okolice Z ladjico smo imeli krožno vožnjo, na celodnevni vožnji pa smo se peljali na otoka Zlarin in Pr vič Odkrili smo še eno znamenitost – 17 metrov visok versko-turistični spomenik »črne Marije«, imenovan Gospa Loretska Od tam je čudovit razgled na Primošten in na morje

n Društvo diabetikov Kranj

Zgodba dveh Goric

Nova Gorica in Gorica letos v okviru projekta Evropske prestolnice kulture pr vič v svoji zgodovini povezujeta dve mesti, dve državi, dva naroda. Skupaj tvorita pr vo brezmejno evropsko prestolnico kulture v zgodovini! To je simbol evropskega sodelovanja, razumevanja in skupne dediščine – in to je bil tudi poglavni razlog za naš izlet »v neznano«.

Prva postaja našega »raziskovanja« je bila Nova Gorica, sledila je pot skozi eksotični park Rafut, naravni in kulturni biser, ki povezuje Gorici Sledil je ogled dveh razstav Po kosilu je bil čas za obisk Gorice Še panoramska vožnja po Novi Gorici in

Spoznavamo Notranjsko

Na Notranjskem smo že bili, a tokrat je Joško Čečelič organiziral ogled Muzeja vojaške zgodovine v Pivki in Rakovega Škocjana Muzej ponuja ogled različnih vojaških vozil, tankov, letal, podmornice in zbirk, ki spominjajo na preteklost – od loka do reaktivnega letala. Drugi naš cilj je bil naravni park Rakov Škocjan, kraška dolina, ki je nastala s porušenjem stropa kraške jame Z zanimanjem smo prisluhnili odličnemu vodiču Mitji Fajdigu, ki nam je slikovito predstavil značilnosti pokrajine Bili smo navdušeni Jesenske počitnice v Izoli

Po lepih spomladanskih vtisih v hotelu Delfin v Izoli smo se tja vrnili še v novembru Sprehodi ob morju, daljši pohodi po Izoli, iz Kopra v Izolo, v Por torož skozi tunel, v Strunjan mimo Belvedera so bili vsakdanja rekreacija. Bazena sta vabila na kopanje, a za pogumne tudi morje ni bilo prehladno Klepet in druženje, hrana po izbiri, en večer ob glasbi, nakupovalni izlet v Milje, zaključni večer s pesmijo in smehom Le kaj bi lahko pogrešali? Mislim, da prav nič, zato – Izola, še pridemo!

Tekst : Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva

izlet smo zaključili na prenovljeni železniški postaji in na Trgu Evrope, kjer je meja zabrisana, na njo pa spominjajo le mejni kamni in ostanki temeljev ograje

Polni vtisov smo zaključili naš prijeten »sprehod« in se odpravili proti Kranju To ni bil le odličen izlet, bolj poučna ekskurzija, ki so jo vsekakor obogatili vodiči, ki so nam omogočili vpogled v kulturni prostor in dogajanje S svojim odličnim poznavanjem tega prostora so bili izčrpen in neprecenljiv vir zanimivih informacij.

Svetovni dan sladkor ne bolezni

Tudi letos smo pripravili pester program ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, s ciljem ozaveščanja javnosti o tej bolezni ter povečanja njenega prepoznavanja.

12 novembra smo izvedli brezplačna merjenja HbA1C in ravni lipidov, naslednji dan pa je bilo predavanje Jelene Burgar z naslovom Titracija inzulinov – strokovno, poučno in polno uporabnih informacij ter resnično prilagojeno udeležencem, ki so aktivno delili svoje izkušnje in postavljali vprašanja, kar je prispevalo k dinamiki predavanja 14. novembra smo se zbrali na Slove n s ke m t r g u v K r a n j u , o d ko d e r smo organizirali krajši pohod, najprej do spominskega parka, posvečenega slovenskima himnama – Prešernovi Zdravljici in Naprej zastava slave Simona Jenka Nadaljevali smo z ogledom Prešernovega gaja, ki je zadnje počivališče mnogih znanih Slovenc ev Po h o d s m o n a d a l j eva l i s ko z i staro mestno jedro in praznovanje končali v prijetnem razpoloženju v enem izmed tamkajšnjih lokalov. Tekst : Jolanda Polanec, foto: arhiv dr uštva

Ob dnevu sladkor ne bolezni

Dejavnosti ob 14 novembru smo načr tovali za daljši čas s cilji za pomoč osebam s sladkorno boleznijo in za osveščanje Že v oktobru smo imeli dve predavanji v sodelovanju z diabetično

n Društvo diabetikov Piran

Okrevanje v Topolšici

Društvo diabetikov Piran je za letošnje okrevanje konec septembra izbralo terme Topolšica, ki so znane po zdravilnih učinkih termalne vode in zelo lepem okolju.

Našo skupino je z dobrodošlico v hotelu sprejela ga Polona Vsak dan smo se udeleževali vodene telovadbe v hotelskem bazenu, poleg medicinskih terapij in masaž smo imeli trikrat v tednu merjenje sladkorja v krvi Poslušali smo dve strokovni predavanji: Telovadba za zdrav način življenja kineziologinje Rebeke in Zdrava prehrana dietetičarke Ines Slišali smo veliko novosti glede prehrane in se naučili vaje za telovadbo na stolu Na treh skupinskih »treningih možganov« smo se naučili, kako vzdrževati možgane »fit« Kineziolog Niko nas je s svojim zabavnim načinom izvajanja terapij zelo navdušil in nasmejal. Kljub bolj kislemu vremenu smo se ob popoldnevih sprehajali po parku in vasi Topolšica, obiskali termalni muzej ter se kopali v hotelskih bazenih. V popoldanskem času smo se družili na kavici v hotelski kavarni Tudi razvajali smo se: z masažami, nego obraza in las ter medicinskimi terapijami Večere smo preživljali v hotelski kavarni ob prijetnem klepetu V četr tek sta nam in tudi drugim hotelskim gostom večer popestrili naši članici Darja Zaviršek in Marija Bolje, ki sta nas zabavali z nadvse smešnim, aktualnim in duhovitim skečem Končno pri zdravniku

ambulanto v Splošni bolnišnici Trbovlje: Vodenje sladkorne bolezni z Majo Potisek, dr med , ter Vpliv živil na kr vni sladkor in uporaba senzorjev s strokovnim timom iz ambulante in Natal i j o P av u n a Kova č i č i z Dexcoma. S strokovnimi delavci in vodjo Luko Zupanom iz Centra za krepitev zdravja smo 14 novembra izvedli merjenja sladkorja pred testom s šestminutno hojo in po zaključeni obremenitvi za spremljanje trenda gibanja sladkorja v kr vi.

Sodelovalo je 62 občanov Po dodatnih testih drugih telesnih zmožnosti bomo dobili celovito oceno fizičnih sposobnosti Organizirali smo tudi dva pohoda: na Vrhe in Planino ter v Radeče po poti ob Savi. Cvetka Kozmus

Tudi na izlet smo se odpravili, v Šoštanj, kjer smo obiskali muzej usnjarstva. Proti koncu našega bivanja v tem slikovitem okolju nam je vodstvo v petek in soboto zvečer organiziralo glasbo Glasbenik je igral domače pesmi, mi smo se mu pridružili

s petjem, drugi pa so se vr teli v večer – in tako smo v veselju zaključili okrevanje V ponedeljek smo se na povratku ustavili v Mozirskem gaju, kjer smo si poleg čudovitega pisanega rastlinja lahko ogledali razstavo najtežjih in najdaljših slovenskih buč Letošnje letovanje nam bo še posebej ostalo v spominu zaradi srčno prijaznega, visoko strokovnega in poštenega osebja, naravnega okolja, lepih in čistih prostorov, odlične hrane in tudi dostopnih cen Nadvse prijetno okrevanje je rezultat odličnega sodelovanja tajnice našega društva s Polono Požgan iz zdravilišča, ki se je zelo potrudila z organizacijo, vodenjem in reševanjem manjših zdravstvenih težav članice Ustvarili smo prijetne spomine, ki jih bomo z veseljem hranili v srcih Polni energije, z veliko novega znanja in odličnih vtisov smo si obljubili, da se bomo kmalu spet vrnili Tekst in foto: Tinka Jamnik

n Društvo diabetikov Maribor

Nepozabno okrevanje na Mur terju

Ve s č a s m o r s ke g a e d u ka t i v n e g a o k r eva n j a n a h r va š ke m otoku Mur terju od 13 do 20 septembra je bilo kot na vročih julijskih počitnicah: okroglo sonce in še vedno prijetno toplo morje. Ob odhodu iz Maribora nas je prijazno sprejela turistična vodička Andreja Kukovič, pridružili pa so se nam veseli člani Društva invalidov Hrastnik Zaposleni so nas ob prihodu v hotel pričakali s harmoniko in slovensko glasbo.

Vodička je poskrbela, da se nam je prav vsak dan dogajalo veliko zanimivega in prijetnega Ves dan smo se predajali soncu in veliko plavali, ob večerih pa je bilo res nepozabno: družili smo se ob odlični glasbi nepozabnega glasbenika, peli in odvečni sladkor potrošili na plesišču

Stanka Brantuša, naša Stankica, je poskrbela, da smo z veseljem vsako jutro najprej telovadili in šele nato uživali ob dobrem zajtrku Vsak dan je bil organiziran pohod po otoku in ogled znamenitosti Mur terja

Z vodnikom smo se z velikim zanimanjem sprehodili po muzeju, kjer nas je ves čas spremljala glasba Alfija Nipiča, in podoživeli zlato dobo slovenske glasbe

Pot nas je nato vodila v Zvrh nad Pesniško dolino v Slovenskih goricah, kjer smo si ogledali Maistrov stolp, posvečen velikemu Slovencu Rudolfu Maistru

Dan smo zaključili v bližnjem gostišču v Voličini, kjer smo se okrepčali s kosilom in prijetnim druženjem ob glasbi, v veselju in smehu Tekst : Lidija Salamon, foto: arhiv dr uštva

V jesenske bar ve odeto Blatno jezero

25 oktobra je Društvo diabetikov Maribor organiziralo izlet k Blatnemu jezeru (Balaton) na Madžarskem, ki je privabil res veliko članov

Društvo je poskrbelo tudi za koristno izobraževanje v času okrevanja Andreja Zemljič je izvedla predavanja in predstavitev pripomočka za samodejno merjenje glukoze v realnem času

Sicer pa so nam bile ves čas na voljo zanimive družabne igre, tekmovali smo v pikadu in se zvečer zabavali ob karaokah.

Hitro je minil teden in ob odhodu smo se spraševali, ali se bomo še kdaj vrnili tja. Zlatka Rashid

Jesenski izlet

Na prelep jesenski dan konec septembra nas je pot vodila do Jarenine, v Muzej Alfija Nipiča To je hram spomina na glasbeno legendo, kjer je stalna razstava z naslovom Ostal bom muzikant

Pr vi postanek je bil v zdraviliškem mestecu Hévíz, ki leži ob jezeru z enakim imenom in je drugo največje termalno jezero na svetu Pot smo nadaljevali po obrežju Blatnega jezera Dopoldanska megla se je razkadila in pogled na jezero, odeto v plašč jesenskih bar v, je bil osupljiv Vodička Nina nam je po poti podala številne zanimive informacije o Madžarski, njeni bogati zgodovini in seveda o Blatnem jezeru, ki je največje jezero v Srednji Evropi.

Naslednji postanek je bil na severni strani jezera na polotoku Tihany, v slikoviti vasici z enakim imenom in s številnimi tradicionalnimi kmečkimi hišami iz 19 stoletja Največja znamenitost vasice je benediktinska opatija Tihany, ki je bila ustanovljena leta 1055 Nato smo se odpeljali proti koncu polotoka, kjer smo se vkrcali na trajekt. Pripluli smo v v mesto Siófok, ki ima 17 kilometrov dolgo obalo, ob kateri je več kot tisoč hotelov

Kljub jesenskemu času je bilo mesto polno turistov, ki so se sprehajali po lepo urejenem nabrežju jezera, ki smo ga tudi mi izkoristili za skupinsko fotografijo Zaključna destinacija izleta je bila tradicionalna madžarska gostilna Tri ure smo uživali v res dobri hrani in še boljši družbi, za katero je ves dan prizadevno skrbela Lidija Salamon, sekretarka in podpredsednica našega društva Prav njen izbor glasbe, ki je prihajala iz velikanskega prenosnega zvočnika, je

n Društvo diabetikov Ptuj

Na slovenski obali

V lepem septembrskem jutru se nas je znatno število članov Društva diabetikov Ptuj odpeljalo na Primorsko, na najlepši del slovenske obale, Lucija – Por torož Med potjo smo občudovali lepote Slovenije, v kraju Črni Kal pa med seboj tekmovali, kateri bo pr vi na avtobusu zagledal sinjo modrino morja in si za nagrado prislužil sladoled

V Luciji nas je pričakala turistična vodnica in odpravili smo se na oglede lepot Primorja Pot nas je peljala skozi kamp Lucija, urejen na zelenem polotoku Seča Ob poslušanju vodnice, ki nam je razlagala znamenitosti Por toroža in okolice, smo se v srednje hitrem ritmu korakov premikali v Vr t kaktusov, v katerem je okrog 1500 kaktusov Po ogledu različnih vrst čudovitih kaktusov nas je pot vodila skozi Forma vivo, zbirko 130 kamnitih skulptur na prostem Po ogledu smo se poslovili od vodnice in se napotili v okrepčevalnico Pinela v Luciji, kjer nas je prijazno sprejelo gostinsko osebje in postreglo z dobrim kosilom Po kosilu je bil čas namenjen individualnemu raziskovanju Por toroža

Veseli, da smo preživeli lep dan na obali v poznem poletnem času, smo se zadovoljni odpeljali proti domu z željo, da v bližnji prihodnosti ponovimo druženje

Z vlakom v Laško

Oktobra se je veliko članov odzvalo povabilu na izlet z vlakom v Laško Na vlaku je bila prava gneča V slabi uri smo bili na cilju Jutro je bilo hladno in nemudoma smo šli na toplo, na ju-

Mariji

Velikonja v spomin

(1940–2025)

V globokem spoštovanju smo se v četr tek, 13. novembra, na dornavskem pokopališču nedaleč od Ptuja poslovili od naše dolgoletne predsednice in članice Društva diabetikov

Ptuj Marije Velikonja

Društvo je vodila 26 let, od leta 1991 do 2017 Po vodenju društva je bila članica izvršnega odbora, kjer je sodelovala s svojim znanjem in izkušnjami Z izjemnim občutkom za

po kosilu razpoloženje pripeljal do vrhunca in nekateri so celo zaplesali

Proti domu smo se odpeljali prijetno utrujeni, a polni lepih vtisov Izlet je bil res dobro načr tovan in organiziran Izbira destinacije je bila zadetek v polno, vsi skrbno izbrani postanki pa so ponudili veliko zanimivega Pohvala predsedniku in sekretarki društva za lep jesensko obar van izlet, ki nam bo še dolgo ostal v spominu Tekst : Tanja Lužar, foto: arhiv dr uštva

tranjo kavico ali čaj. Toplo sonce nas je zvabilo na prosto in že smo odhiteli čez most nad Savinjo in ob čudovitem cvetličnem aranžmaju naredili pr vi posnetek udeležencev Nadaljevali smo skozi Laško in se vzpeli na grad z istim imenom Od tod je čudovit razgled na mesto in okolico. Po sestopu smo se napotili v muzej Laško Prijazen vodnik nam je pripovedoval zgodbe od ustanovitve muzeja leta 1907 Po muzejskem ogledu smo se sprehodili ob reki Savinji, občudovali naravo, v bližini sta hotel Thermana in zdravilišče Laško. V slednjem smo se okrepčali in obujali spomine

Sprehod skozi čudoviti park nam je dal dodatno energijo Prišel je čas odhoda, veseli, da smo preživeli lep dan, smo zakorakali na vlak in se srečni, nasmejani in željni ponovnega snidenja odpeljali proti domu, na Ptuj

Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric

ljudi in skupnost je pomagala soustvariti ter izpeljati številne programe – od zdravstvenih predavanj, občnih zborov, edukacije, špor tnih srečanj, tekmovanja o sladkorni bolezni med mladimi v osnovni šoli, druženj, izletov, pohodov do povezovanja in sodelovanja z drugimi društvi Znala je prisluhniti članom, jim v dani situaciji pomagati ali svetovati

Za svoje predano delo je prejela bronasto, srebrno in zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki so potrditev njene dolgoletne srčnosti, vztrajnosti in odgovornosti.

Ker pa bolezen ne počiva, se je Marija morala posloviti od delovanja v društvu Društvo je po dobrih dveh desetletjih njenega vodenja predala naprej v dobri kondiciji, stabilno, povezano in z jasno usmeritvijo za prihodnost

Iskreno sožalje izrekamo njeni družini V društvu jo bomo ohranili v hvaležnem in lepem spominu

Sonja Korošak in člani Dr uštva diabetikov Ptuj

Aktivnosti v dr uštvih diabetikov od decembra 2025 do marca 2026. Za točne termine dejavnosti pokličite na svoje društvo.

Dat um V sebina

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vódena telovadba v bazenu

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

ob 18 00, na Policah v Ajdovščini

Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava

Francka Krašna, 040 131 145; Združenje diabetikov celjske regije

ob ponedeljkih (od 12 januarja) vodena telovadba

od 15 30 do 16 30, Top-f it Celje

Antonija Zimšek, 031 260 467 ob sredah uradne ure v pisarni društva ter merjenje kr vnega sladkorja in tlaka od 9 00 do 11 00, Gledališki trg 3, Celje

Franc Turnšek, 041 616 703; pr vi petek v mesecu (2 januar) pohod po okolici Celja

ob 10 00, Špica Celje, po dogovoru

Antonija Zimšek, 031 260 467; naročilo po telefonu medicinska pedikura osebni dogovor

Mojca Jeram Prebold, 041 254 640; od 23 do 2 marca edukativno okrevanje v Radencih ob 10 00, Zlatorog Celje, zbirajo prijave

Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405 torek, 17 marec občni zbor

ob 13 00, gostišče Medved, Škof ja vas

Franc Turnšek, 041 616 703; od 20 do 27 junija edukativno okrevanje v Ankaranu

ob 10 00, Zlatorog Celje, zbirajo prijave

Franc Turnšek, 041 616 703; od 13 do 20 septembra edukativno okrevanje v Moravcih

ob 10 00 Zlatorog Celje zbirajo prijave

Franc Turnšek 041 616 703; Humanitarno društvo diabetikov Domžale sreda, 7 januar merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, pisarna društva

Mar t a Jakšič četr tek, 8 januar zdravstveno predavanje

ob 17 00, predavalnica ZD Domžale

Brane Peterka, 041 746 734 petek, 9 januar merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, pisarna društva

Mar t a Jakšič sobot a, 10 januar pohod ob Bistrici

ob 9 00, parkirišče TEN-TEN

Damjan Muzga, 031 482 482 nedelja, 11 januar zbor članov ob 17 00, Pri Maganu

Brane Peterka, 041 746 734 ponedeljek, 12 januar merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, pisarna društva

Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd

Mar t a Jakšič

Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisarni društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd

Milena Dobnik, 031 897 576; ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 15 00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Metoda Herman, 040 852 704 v decembru obdaritev st arejših članov s darili, voščilnicami in koledarji po dogovorjenem seznamu

Er vin Kodrun, 040 562 472 nedelja, 7 december zaključek let a ob 13 00, gostilna Kovač Podgorje

Er vin Kodrun, 040 562 472; torek, 6 januar ogled jaslic na Kronski gori ob 15 00, Kronska gora

Er vin Kodrun, 040 562 472 sreda, 14 januar pohod po Slovenj Gradcu in ogled jaslic pri Davorinu Legnerju ob 15 00, Slovenj Gradec

Er vin Kodrun, 040 562 472 sobot a 7 februar pohod do medveda (Otiški vrh) ob 15 00 Šentjanž

Milena Dobnik 031 897 576 torek, 17 februar pustni torek – povorka po Dravogradu ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd

Er vin Kodrun, 040 562 472 sobot a, 21 februar pohod po Šisernikovi poti

ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd

Metoda Herman, 040 852 704 nedelja, 22 februar volilni zbor članov DDD Polžki

Društvo diabetikov Gornja Radgona

pr vo sredo v mesecu uradne ure

ob 13 00, gostilna Kovač Podgorje

od 10 00 do 12 00, v pisarni društva

Er vin Kodrun, 040 562 472

Franc Golinar, 070 771 701 pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551 petek, 20 marec občni zbor ob 10 00, prostor še iščemo

Društvo diabetikov Hrastnik

ob ponedeljkih uradne ure

Franc Golinar, 070 771 701

od 9 00 do 11 00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek laični svetovalec od 9 00 do 11 00

Leopold Majes, 041 317 545 v mesecu vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Društvo diabetikov Idrija od ponedeljka do petka Šola zdravja – telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, pred OŠ Idrija

Branka Režun, 031 613 512 od ponedeljka do petka Šola zdravja – telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem

Vlast a Primožič, 040 621 865 ob sredah telovadba ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Barbara Mrljak, 070 865 140 ob četr tkih ples: Line dance ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Renat a Dolenc, 070 161 597 ob sredah (januarja in februarja) pobiranje članarine

od 9 00 do 11 00, prostori Pri Golitu

Zdenka Bogat aj, 031 307 089 december obiski na domu st arejših obolelih po dogovoru

Vlast a Primožič, 040 621 865 Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

ob ponedeljkih telovadba

od 19 00 do 20 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob sredah (julija in avgust a ne) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 11 00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 ob sredah vaje za sprostitev

od 19 00 do 20 30, prostori društva Jasna Cimperman, 041 683 391

ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinišče Koseze Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih delavnica ročnih del od 18 00 do 20 00, prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543

Društvo diabetikov Ivančna Gorica vsako sredo telovadba

ob 20 00, OŠ Stična, mala špor tna dvorana Danica Ost anek, 031 619 854 drugi četr tek v mesecu pohodi v okolici Ivančne Gorice (obvezne prijave) ob 9 00, parkirišče pred samost anom v Stični Danica Ost anek, 031 619 854 tretji petek v mesecu uradne ure društva od 17 00 do 19 00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica Danica Ost anek, 031 619 854

Društvo diabetikov Jesenice

ob sredah uradne ure od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00 T VD Par tizan Ivica Režek 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, od 9 00 do 11 00 in od 16 00 do 18 00; Dora Trampuž, 040 748 441 petek, od 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«)

Društvo diabetikov Kamnik

torek, 13 januar druženje, izmenjava izkušenj

ob 10 00, v prostorih društva Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 20 januar merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 30, v prostorih društva CKZ Kamnik

torek 10 februar druženje izmenjava izkušenj ob 10 00 v prostorih društva

arina Ž Arčon 041 653 517 torek, 17 februar merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 30, v prostorih društva CKZ Kamnik sobot a, 7 marec zbor članov in predavanje ob 10 00, gostilna Pri Marjanci

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 10 marec druženje, izmenjava izkušenj ob 10 00, v prostorih društva

arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 17 marec merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ter delavnica – CKZ ob 9 30, ob 10

v

CKZ Kamnik od 29 marca do 3 aprila zdraviliško okrevanje – Terme Krka Strunjan obvestimo

Savica Juntez, 041 285 341 sobot a, 6 december prednovoletno srečanje ob 13 00, gostilna Pri Marjanci

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 9 december druženje, izmenjava izkušenj ob 10 00, v prostorih društva

arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 16 december merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka in delavnica – CKZ ob 9 30, ob 10 00, v prostorih društva CKZ Kamnik

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Koper

vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4

Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje od 16 00 do 17 00, dvorana Bonif ika Koper

Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak dan plavanje čez ves dan, Hotel Delf in Izola

Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod

ob 9 00 parkirišče pri Vinakoper

Neda Kozlovič 040 564 041 od 23 februarja do 5 marca edukativno zdravljenje Banja Kulaši

ob 5 00, z AP Lucija; ob 5 15, z AP Izola; ob 5 30, Marija Podvršič, 031 708 132 AP parkirišče pri olimpijskem bazenu; ob 6 30, iz Ljubljane, počivališče Petrol Barje marec volilni občni zbor datum in kraj sporočimo kasneje

Marija Podvršič, 031 708 132 od 22 do 29 marca edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice

ob 8 00, iz AP Lucija; ob 8 15, z AP Izola; ob 8 30, Marija Podvršič, 031 708 132 z AP parkirišče pri olimpijskem bazenu; ob 9 30, z AC Ljubljane, počivališče Petrol Barje torek, 16 december prednovoletno srečanje ob 17 00, Srednja šola Izola

Marija Podvršič, 031 708 132 od 30 decembra do 2 januarja edukativno zdravljenje Topolšica

ob 8 30, iz AP Lucija; ob 8 45, z AP Izola; ob 9 00, Marija Podvršič, 031 708 132 AP parkirišče pri olimpijskem bazenu; ob 10 00, iz Ljubljane, počivališče Petrol Barje

Društvo diabetikov Kranj

ob sredah uradne ure

od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470 Kranj I nadstropje soba št 6 sobot a, 17 januar pohod Poženik–Šenturška gora (jaslice)

ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Jolanda, 031 485 470; Ivana, 031 678 762; sobot a, 14 februar pohod Naklo–Okroglo ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Jolanda, 031 485 470; Ivana, 031 678 762; sobot a, 14 marec pohod Preddvor Grad–Mače

ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Jolanda, 031 485 470; Ivana, 031 678 762; petek, 20 marec zbor članov društva in predavanje Debelost in SB2 v luči življenja in ob 17 00, Mestna občina Kranj društvena pisarna, 031 485 470 srčno-žilnih dejavnikov (Marjan Krist anc, dr med ) Društvo diabetikov Lenar t ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 5 januar pohod v okolici Lenar t a

ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 2 februar pohod v okoliške kraje

ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 2 marec pohod v sosednje občine

ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 sobot a, 21 marec občni zbor DD Lenar t gostilna Ančka Jurovski Dol

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 1 december pohod po Lenar tu ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 december obisk st arejših članov DD Lenar t razni kraji

Društvo diabetikov Lendava

Vsak ponedeljek uradne ure

Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji ob ponedeljkih in sredah uradne ure

od 9 00 do 11 00, pisarna društva

Ingrid Belšak, 051 321 976

Dragica Marič, 031 510 481

od 8 00 do 11 00, društvena pisarna 01 89 81 584 in 031 777 154 ob sredah telovadba

od 18 30 do 19 30, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584 in 031 777 154 ob sredah plavanje od

pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in od 8

holesterola ob četr tkih ob primernem pohodi, destinacije bodo objavljene sproti v naših glasilih in na od 7 00 ali 8

vremenu Facebook strani (odvisno od posameznega pohoda) Prijavite se! enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija Vabljeni!

v drugi polovici meseca seznanimo v internih obvestilih, Facebooku, spletna stran) od 6 do 9 marca Letovanje ob dnevu žena, otok Rab (4 dni)

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure merjenje kr vnega sladkorja tlaka telesne teže in od 14 00 do 17 00 društvena pisarna

kisika v kr vi ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Nika Hudoklin, 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a ob torkih vodena vadba s strani diplomiranih kineziologov, študentov od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t Kodeljevo Igor Kolar, 031 589 278 drugega letnika magistr skega študija kineziologije pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju in zdravem življenjskem slogu od 14 00 do 16 00, društvena pisarna (predhodno naročiti) Karmen Maričič, 041 708 500

ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Igor Kolar, 031 589 278; 01 28 22 133 kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a ob četr tkih vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Igor Kolar, 031 589 278 magisterija kineziologinje ob ponedeljkih in sredah vodena vadba s strani diplomiranih kineziologov, študentov od 18 30 do 19 30, doma po zoomu (prek računalnika), Igor Kolar, 031 589 278 drugega letnika magistr skega študija kineziologije za povezavo pokličite drugi petek v mesecu vadba in plavanje v bazenu od 19 00 do 20 00, URI Soča

Cenka Berčič, 041 855 457 sobot a, 10 januar zimski sprehod po T ivoliju (ura bo javljena naknadno) zbor pri Narodni galeriji, prijave do 7 januarja 2026

Karmen Maričič, 041 708 500 od 8 do 15 februarja preventivno edukativno okrevanje v Moravskih Toplicah, ob 10 00, Dolgi most Karmen Maričič, 041 708 500 akont acija 110 EUR, prijave najpozneje do 5 januarja 2026 sreda, 21 januar Ljubljanske vinjete

ob 10 00

Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 28 januar predavanje

ob 16 30, ZD Ljubljana Center, Metelkova 9 Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 18 februar Ljubljanske vinjete

ob 10 00

Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 25 februar predavanje

ob 16 30, ZD Ljubljana Center, Metelkova 9 Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 18 marec Ljubljanske vinjete

ob 10 00

Neli Kapus, 041 601 421 sreda 25 marec predavanje

ob 16 30 ZDLjubljana Center Metelkova 9 Neli Kapus 041 601 421 četr tek, 19 marec zbor članov

ob 17 00, prostori Krke, Dunajska 65 Karmen Maričič, 041 708 500 Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje

od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor

ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12

pr vi in zadnji ponedeljek v mesecu brezplačne merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor

Lidija

Lidija Salamon, sekret arka, 02 228 23 10 ob ponedeljka do četr tka uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 ob sredah odpr t telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 ob petkih pikado, namizni tenis 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje – kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje v bazenu Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 14 februar Valentinov pohod obvezna prijava

Datum V sebina

Čas in zbirno me sto Kontak tna ose ba + tel. št. februarja edukativno okrevanje v Moravcih

obvezna prijava (točen datum bo javljen naknadno) Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 petek, 27 marec občni zbor

Društvo diabetikov Mežiške doline

ob ponedeljkih pohod v okolici Leš in Prevalj

obvezna prijava

ob 14 00, pri Lukanu

Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331

Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven

ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice

ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne

ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota

ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem

ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger

od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Igor Vitez, 041 730 080 Mur ska Sobot a (dijaški dom)

od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica

od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080

ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ulica 5, Mur ska Sobot a

ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri ob 15 15, telovadnica ekonomske šole

obvladovanju sladkorne bolezni

informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/

Društvo diabetikov Nova Gorica

ob torkih uradne ure

Marija Barber, 031 511 816

od 16 00 do 18 00, prostori društva

Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih meritve od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310

Društvo diabetikov Novo mesto

ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064

Humanitarno društvo diabetikov Piran petek, 12 december 2025 predavanje: Hernija, kje tiči resnica?

Zdravstveni

sobot a, 13 december 2025 zaključek let a: druženje v Hotelu Delf in, kulturni program odhod iz Lucije ob 17 30, ob 18

Hotel Delf in Izola T

T

Jamnik, 041 728 732 med 5 in 15 decembrom obdaritev socialno šibkih članov z darilnimi boni T inka Jamnik, 041 728 744

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej

ob torkih balinanje

ob sredah telovadba

ob četr tkih pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od

drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka

pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave ob 9 00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cest

sobot a, 14 marec občni zbor in zdravstveno predavanje Vabila po pošti – obvezna prijava

december druženje, z vlakom v Ljubljano prijava je obvezna

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih kegljanje ob 11 00, kegljišče Tuš

ob sredah pohodi ob 14 30, Nova oprema Slovenj Gradec

ob sredah in četr tkih uradne ure od 9 00 do 11 00, društvena pisarna

02 884 10 64 ob petkih kegljanje ob 18 00, kegljišče Tuš St ane Oblak, 040 603 853 sobot a, 21 februar zbor članov (občni zbor)

ob 12 00, Nama

od 15 do 22 marca edukativno okrevanje v Strunjanu obvezna prijava

od 29 junija do 6 julija edukativno okrevanje v Banji Vručici obvezna prijava

pisarna 02 884 10 64 od 12 do 19 septembra edukativno okrevanje v Selcah obvezna prijava

Društvo diabetikov Škofja Loka pr vi in tretji ponedeljek uradne ure od 16 00 do 18 00, v pisarni društva

Tanja Oblak, 031 675 494 ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka pisarna društva, 051 486 462 ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00, v pisarni društva pisarna društva, 051 486 462

Društvo diabetikov Tolmin

ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SB2 s klicem od 16 00 do 18 00

Mar t a Rustja, dipl med sest , 031 740 461 na odpr ti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje

ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 9 30 do 11 30, prostori društva

drugi četr tek redni pohodi – lokacije po dogovoru obvestimo z SMS

četr tek, 22 januar pohod Evropark Zagorje–Vine

četr tek, 5 februar kopanje v Laškem

četr tek, 19 februar ekskur zija po dogovoru

zbiramo prijave

zbiramo prijave

zbiramo prijave

društvo, 051 335 614

društvo, 051 335 614

društvo, 051 335 614

društvo, 051 335 614

društvo, 051 335 614 od 8 do 11 marca dan žena v Rovinju prijave zbirajo do 15 januarja 2026

društvo, 051 335 614 torek, 17 marec občni zbor članov Društva diabetikov Trbovlje ob 16 30, v Delavskem domu

društvo, 051 335 614 ponedeljek, 22 december izlet v božični Vojnik

Društvo diabetikov Tržič ob torkih uradne ure

vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure dopoldan

zbiramo prijave

društvo, 051 335 614

LILLY – ŽIVETI BOL JE

Ljudje smo od nekdaj vedoželjni, polni upanja in vztrajnosti. Odkritja so naš namen na tem planetu. Od same ustanovitve družbe Lilly je jasno naše poslanstvo in cilj. Po več kot stoletju, skoraj 100 zdravilih in neštetih novostih, nadaljujemo z iskanjem naslednjega velikega odkritja, ki bo izboljšalo življenja ljudem po svetu.

Eli Lilly farmacevtska družba , d.o.o., Dunajska cesta 167, 1000 L jubljana telefon 01 / 580 00 10

SLADKORNA BOLEZEN

VARUŠTVO, POKROVITELJSTVO

RANA ZARADI MRAZA

ZA POLTON ZVIŠANI G

VODJA PLEMENA, NARODA

AZIJCI Č(ZANI-LJIVO)

AMERIŠKA PISATELJICA GERRITSEN RUBIDIJ

PRITOK DONAVE V ROMUNIJI

MEJNA REKA MED ZDA IN KANADO SLOVENSKI PESNIK (IVO)

FRANCOSKI ZGODOVIN (HIPPOLYTE)

FR REŽIS IN IGRALEC (JACQUES) LOPOV

IMETJE, LASTNINA IRSKI BRINOVEC POVOJ OBVEZA

iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 161 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije. Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 5. febr uarja 2026 na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 161«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Vsak lahko sodeluje v nagradni križanki le z eno oddano rešitvijo gesla. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: društvene dejavnosti. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www diabetes-zveza si

bolezen

N a j v a m

s l a d k o r n a b o l e z e n

n e z l o m i s r c a .

Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1

Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?

Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.

pri sladkorni bolzni