Julij 2026
OSREDNJA TEMA
Spodbujamo gibanje in preprečevanje sladkorne bolezni
AKTUALNO
»Živeti s sladkorno boleznijo ni enostavno«
INTERVJU
»Zdrave navade sva prenesla na otroke in vnuke«
IZOBRAŽEVALNA KAMPANJA
KAKO SE SPOPASTI Z NADLOGAMI VSAKDANA V OBDOBJU NAJSTNIŠTVA?
Kampanja je sestavljena iz 8 učnih lekcij, pripravljenih po YUNO učni metodi:
#SKINCARE – Boj proti aknam in nega kože
#MUSCLEMANIA – Kako postati gymbro?
#ODŽENISTRES – V šolske bitke z nasmehom
#POWERNAP – Kako postati mojster/mojstrica regeneracije?
#MENTALBOOST – Kako izboljšati pozornost in spomin?
#NOURISHTOWIN – Zdravi obroki in prigrizki za mladostnike
#HEARTSMART – Kako ohranjati zdravo srce?
#TIMEMANAGEMENT – Organizacija šolskih in osebnih obveznosti
Namen projekta – kampanje Zaživi sladko (življenje)! je promocija, informiranje, ozaveščanje in izobraževanje deležnikov, primarno srednješolcev (in deloma osnovnošolcev), o izobraževalnih vsebinah prek interaktivne YUNO učne metode.
Spodbujamo promocijo zdravega načina življenja med mladimi.
SKENIRAJ ME!!
Mateja Malnar Štembal, članica uredniškega odbora in ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa
Vsi jih poznamo. Dobre in slabe dneve. Dneve, ko nam uspe narediti nekaj zase, in dneve, ko preprosto nimamo energije. In to je v redu. Navsezadnje smo ljudje. Pomembno pa je, da zaradi enega slabega dne ne obupamo. Preventiva ni popolnost. Preventiva je odločitev, da naredimo še en korak. In potem še enega.
Pred več kot petdesetimi leti je Neil Armstrong ob sestopu človeka na Luno izrekel znamenite besede, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. Tudi pri zdravju so pomembni prav takšni koraki. Na videz majhni, skoraj neopazni. Dvajset minut hoje po večerji. Sprehod s psom. Odločitev za pregled. Stopnice namesto dvigala. Koraki, ki se zdijo nepomembni, dokler se nekega dne ne ozremo nazaj in ugotovimo, kako daleč so nas pripeljali.
Prav na tej zamisli že osmo leto temelji kampanja #DarujemKilometre. V vseh teh letih smo z zbranimi kilometri simbolično že prišli do Lune in nazaj. A v resnici nikoli ni šlo le za kilometre. Šlo je za ljudi. Za odločitev, da naredimo nekaj zase, za svoje bližnje in za skupnost. Za medsebojno povezanost.
Letos smo si zastavili nov cilj: zbrati dva milijona kilometrov za dva milijona ljudi. Konec maja smo v okviru Vseslovenskega pohoda za sladkorno bolezen po vsej Sloveniji združili moči pohodnice in pohodniki, tekačice in tekači ter kolesarke in kolesarji. Kar 27 društev ter 1039 udeleženk in udeležencev je skupaj prispevalo 8912 kilometrov. Vsak od teh kilometrov predstavlja odločitev za zdravje. In čeprav se 8912 kilometrov morda zdi le številka, se v njej skrivajo tisoči korakov, pogovorov, spodbud in zgledov.
Pri sladkorni bolezni je morda najnevarnejši stavek ravno »Saj me nič ne boli«. Bolezen lahko dolgo ostaja tiha, medtem ko se v ozadju že razvijajo spremembe na žilah, srcu, ledvicah ali očeh. Zato preventiva ni nekaj, kar počnemo, ko imamo čas. Je ena najpomembnejših odločitev za prihodnost.
Pogosto govorimo o stroških zdravstva, premalo pa o vrednosti preventive. Zapleti sladkorne bolezni predstavljajo veliko breme za posameznice in poameznike ter za njihove bližnje in zdravstveni sistem, zato vlaganje v zgodnje odkrivanje bolezni, gibanje in zdravstveno vzgojo ni strošek, temveč naložba v več zdravja, samostojnosti in kakovosti življenja.
Zato gremo naprej. Korak za korakom. Kilometer za kilometrom. Ne zato, ker verjamemo v popolnost, temveč zato, ker verjamemo v moč majhnih dejanj, ki se sčasoma spremenijo v velike zgodbe.
Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji je vseslovenski pohod #DarujemKilometre obeležilo s pohodom iz Litije preko Šmartna do gradu Bogenšperk.
Foto: © Ana Lovše
Revijo od aprila 1985 izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana
T 01 430 54 44, F 01 430 54 54, E sloda@siol.net, W diabetes-zveza.si
Člani izdajateljskega sveta:
• Robert Gratton (predsednik),
• Samo Fakin (član),
• Ervin Kodrun (član)
Člani uredniškega odbora:
• Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica),
• Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora),
• dr. Peter Weiss (lektor),
• prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.,
• Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh.,
• doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg.,
• Valnea Jurečič, mag. farm.,
• dr. Karin Kanc, dr. med.,
• Jana Komel, dr. med.,
• dr. Mojca Lunder, dr. med.,
• Mateja Malnar Štembal,
• Sara Štern,
• Ajda Urbas, dr. med.
Oblikovanje: Studio Mars, d. o. o., Ljubljana
Tisk: Tiskarna Schwarz, d. o. o., Ljubljana Natisnjenih 13.000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.
Projekt z naslovom Razgibajmo sladko življenje Slovenije sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2026–2028.
OSREDNJA TEMA
5 6 12
Skupaj za kakovostno oskrbo oseb s sladkorno boleznijo
Spodbujamo gibanje in preprečevanje sladkorne bolezni
Nova znanja in ideje, dodatna motivacija za nadaljnje delo
AKTUA l NO
14 16 »Živeti s sladkorno boleznijo ni enostavno«
Skoraj tretjina pogreša podporo
INTERVJU
18 Miloš Lasič: »Zdrave navade sva prenesla na otroke in vnuke«
z A NAŠE z DRAVJE
22 25
Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.
Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije.
Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.
Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2026.
Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti svojemu društvu ali na naslov sloda@siol.net.
Ključ do uspešnega zmanjšanja tveganja
Hoja s pametno uro
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
28 29 Čas je za poletne recepte
Sladoled, sorbet, zamrznjeni jogurt, ledeni desert …
VRTNO VESE l JE
30 Kraljice v vrtu – vrtnice
(ene izmed najbolj priljubljenih okrasnih rastlin)
I z NAŠIH DRUŠTEV
32 Pregled aktivnosti v društvih diabetikov
Sestanek predstavnikov oseb s sladkorno boleznijo in ZZZS
Na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov tipa 1 Slovenije je aprila 2026 na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potekal sestanek o načrtovanih spremembah cenovnih standardov za medicinske pripomočke, ki jih uporabljajo osebe s sladkorno boleznijo.
Udeleženci sestanka so poudarili, da je trenutna oskrba oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji na visoki ravni, zato med uporabniki, zdravstvenimi strokovnjaki in predstavniki diabetikov obstaja zaskrbljenost glede morebitnega vpliva zniževanja cenovnih standardov na dostopnost in kakovost pripomočkov. Posebej je bila izpostavljena skrb, da bi lahko nižji cenovni standardi v prihodnje omejili prihod novih in naprednejših tehnologij na slovenski trg ali pa vplivali na dostopnost obstoječih pripomočkov. Predstavniki ZZZS so pojasnili, da je namen predlaganih ukrepov racionalnejša poraba sredstev na vseh področjih zdravstvene oskrbe in ne zgolj na po-
dročju diabetesa. Poudarili so, da si ne želijo zmanjševanja kakovosti oskrbe, uvajanja doplačil za paciente ali omejevanja dostopa do ustreznih medicinskih pripomočkov, in zagotovili, da ne bo prišlo do tega, da bi morali doplačevati za medicinske pripomočke, ki so zdaj kriti. Pri morebitnih spremembah naj bi se z dobavitelji izvajala individualna pogajanja, pri čemer ostaja cilj zagotavljanje kakovostne in dolgoročno vzdržne zdravstvene oskrbe.
Predstavniki oseb s sladkorno boleznijo so ob tem izrazili pričakovanje, da bodo vsi prihodnji ukrepi sprejeti tako, da ne bodo poslabšali kakovosti oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Poudarili so tudi pomen odprtosti slovenskega trga za nove in naprednejše medicinske pripomočke, saj sodobne tehnologije pomembno prispevajo k boljšemu urejanju bolezni, preprečevanju zapletov in dolgoročno tudi k zmanjševanju stroškov zdravstvenega sistema.
Sogovorniki so se strinjali, da sta za ohranjanje visoke ravni oskrbe oseb s sladkorno boleznijo in za uvajanje novih medicinskih pripomočkov ključna odprt dialog in sodelovanje med zdravstveno blagajno, zdravstveno stroko, dobavitelji in predstavniki oseb s sladkorno boleznijo.
Udeleženci sestanka so poudarili, da je trenutna oskrba oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji na visoki ravni.
#DarujemKilometre
Število oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji še naprej narašča. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2024 zdravila za zniževanje ravni sladkorja v krvi prejemalo 130.682 oseb, kar je 23 odstotkov več kot leta 2015. Na naraščajoče breme bolezni so ob 70-letnici delovanja opozorili v Zvezi društev diabetikov Slovenije (ZDDS) in ob tej priložnosti uradno odprli letošnjo kampanjo #DarujemKilometre.
Špelca Rudolf | Tadej Majhenič Na dogodku v ljubljanskem M Hotelu so predstavniki stroke, društev diabetikov in partnerjev predstavili aktualne podatke o sladkorni bolezni ter izpostavili pomen preventive, gibanja in zgodnjega odkrivanja bolezni.
Po podatkih NIJZ je bilo med prejemniki zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja leta 2024 71.675 moških in 59.007 žensk. Bolezen je pogostejša predvsem pri moških med 40. in 74. letom starosti. V primerjavi z letom prej se je število novih prejemnikov zdravil povečalo za 6,6 odstotka.
Vse večja vloga sodobnih tehnologij
Na okrogli mizi o prihodnosti zdravljenja sladkorne bolezni so strokovnjaki poudarili vse večjo vlogo sodobnih tehnologij. Predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter predsednik upravnega odbora IDF Europe prof. dr. Tadej Battelino je izpostavil, da umetna inteligenca in tako imenovani digitalni dvojčki že omogočajo bolj personalizirano spremljanje bolnikov in podporo pri vsakodnevnem obvladovanju bolezni.
Sogovorniki okrogle mize ob 70-letnici
ZDDS: Mateja Malnar Štembal, prof. dr. Tadej Battelino, Darja Mandžuka in izr. prof. dr. Aleš Dolenec
Poleg velike razširjenosti bolezni so veliko breme tudi zapleti. Leta 2024 je bilo zaradi sladkorne bolezni zabeleženih 1998 hospitalizacij, pri 319 umrlih pa je bila bolezen navedena kot osnovni vzrok smrti. Izdatki za zdravila so znašali 71,8 milijona evrov, za medicinske pripomočke pa dodatnih 33,6 milijona evrov.
Pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni ima tudi telesna aktivnost. Izr. prof. dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je poudaril, da je gibanje eno najučinkovitejših orodij za izboljšanje zdravja, pri čemer lahko pomembno prispeva tako k preprečevanju bolezni kot tudi k uspešnejšemu življenju z njo.
Na dogodku sta spregovorili tudi predstavnica Društva diabetikov Posavje – Brežice in ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa Darja Mandžuka , ki je poudarila pomen podpore, skupnosti in medsebojnega razumevanja pri življenju s sladkorno boleznijo, ter ambasadorka kampanje #DarujemKilometre Mateja Malnar Štembal. Izpostavila je, da je za dolgoročno ohranjanje aktivnega življenjskega sloga ključno najti obliko gibanja, ki posameznika veseli in jo z veseljem vključuje v svoj vsakdan.
V Zvezi društev diabetikov Slovenije zato tudi letos nadaljujemo kampanjo #DarujemKilometre, ki že osmo leto spodbuja ljudi k rednemu gibanju. Ude-
leženci zbirajo kilometre s hojo, tekom in kolesarjenjem ter jih beležijo prek družbenih omrežij ali spletnega obrazca. Podrobnosti o kampanji objavljamo na straneh 10 in 11.
Predsednik ZDDS Robert Gratton je poudaril, da kampanja ni namenjena zgolj zbiranju kilometrov, temveč povezovanju in medsebojni podpori. V sedmih letih so sodelujoči skupaj zbrali več kot 1,2 milijona kilometrov, letošnji cilj pa je doseči dva milijona kilometrov oziroma po en kilometer za vsakega prebivalca Slovenije.
ZDDS, ki letos obeležuje 70 let delovanja, združuje 37 društev diabetikov in več kot 13.000 članov po vsej Sloveniji. Organizacija že desetletja deluje na področju ozaveščanja, preventive, izobraževanja in podpore osebam s sladkorno boleznijo ter njihovim svojcem.
Lani smo zbrali kar 100.000 kilometrov
| Rudi Mlinar
V petek, 29. maja 2026, smo se kmalu po poldeveti uri začeli zbirati pred HE Brežice, kjer so nas že pričakale članice Društva diabetikov Posavje – Brežice z jabolki, pecivom, vodo. Iz minute v minuto nas je bilo več. Prišli so člani in članice Šole zdravja v svojih značilnih oranžnih majicah, otroci iz Osnovne šole Brežice ter člani društva.
Po nagovorih Darje Mandžuka ter predstavnikov Društva Vrbinar Branka Brečka in Šole zdravja Ane Kupina sta se oblikovali dve skupini.
Otroci iz OŠ so krenili po nasipu ob jezeru za HE Brežice, vsi drugi, nekaj nad štirideset nas je bilo, pa smo zavili po senčni poti na nezahteven pohod ob potoku, ki teče skozi Vrbino.
Po nekaj več kot dveh kilometrih smo se ustavili, fotografirali in se po isti poti vrnili.
Tudi letos so bili prehojeni kilometri darovani v zbir akcije »Darujem kilometre«, kamor tudi med letom vestno beležimo naše korake.
Ponosni smo, da je naše Društvo diabetikov Posavje – Brežice že več let zapored med tistimi, ki darujejo največ prehojenih kilometrov. Lani smo jih skupaj zbrali kar 100.000! Pri tem so sodelovali člani naših pohodniških skupin, Planinsko društvo Brežice, DU Brežice, Šola zdravja Brežice, učenci OŠ Brežice ter številne družine in posamezniki iz Posavja. Iskrena hvala vsem za podporo, srčnost in sodelovanje!
Gibanje kot temelj dobrega počutja
Mojca Konobelj | Vida Markovc
Gibanje ostaja ena ključnih stalnic društvenega življenja. Člani Društva diabetikov Jesenice se redno srečujemo pri balinanju in vodeni telovadbi, v pomladnih mesecih pa še posebej zaživijo aktivnosti na prostem. V tem obdobju smo izvedli pohod okoli Blejskega jezera, se udeležili meddruštvenega pohoda v Kamniku in pomlad zaključili z vseslovenskim pohodom #DarujemKilometre od Jesenic do Hrušice, kjer smo skupaj prehodili in »darovali« okoli 100 kilometrov.
Pohod kot običajno, pa vendar drugače. V soboto, 30. maja, smo se tudi v Društvu diabetikov Trbovlje vključili v kampanjo naše zveze #DarujemKilometre s posebnim ciljem, da privabimo čim več članov in zberemo več kilometrov.
Izbrali smo Retje in Plesko, točki, ki sta dokaj blizu mesta in dostopni vsakomur, po gozdnih poteh, v prijetnem okolju. V Retju nas na vrhu pozdravi cerkev, na Pleskem pa nas ob balinišču Društva upokojencev Cementarne Trbovlje čakajo mize in klopi za malico in druženje.
Pohodnikov je bilo 44, več kot običajno, ker smo imeli dodaten cilj. Po pohodu smo v klepetu ob jedači, pijači, glasbi in strežbi pridnih članov vztrajali do poznega popoldneva. Tudi hoja je bila lažja, ker smo hodili s prijatelji.
Pohodnikov je bilo 44, več kot običajno, ker smo imeli dodaten cilj.
Pohod v Eco Resort
| Savica Juntez
30. maja v sončni soboti smo se zbrali pred Društvom diabetikov Kamnik, da bi nabirali ki-
Vseslovenski pohod – Litija–grad Bogenšperk
Mihaela Amršek | Ana Lovše
V Društvu diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji smo mesec maj zaključili z vseslovenskim pohodom #DarujemKilometre. Namesto v četrtek smo se odpravili na pohod v soboto, 30. maja 2026, iz Litije preko Šmartna do gradu Bogenšperk. Ob prijetnem druženju smo se do cilja sprehodili po prijetni gozdni senci.
Zbralo se nas je kar 22
| Jolanda Golinar
30. maja 2026 smo tudi člani Društva diabetikov Gornja Radgona sodelovali v vseslovenskem pohodu #DarujemKilometre. Zbrali smo se pred pisarno društva.
Razdelili smo majice in zapestnice ter se odpravili proti Trgu Evrope ob avstrijski meji, nato pa ob reki Muri proti Lisjakovi strugi. Zbralo se nas je kar 22 in smo skupaj darovali 192,5 kilometra.
Po pohodu smo se družili na dvorišču pred pisarno društva. Imeli smo se lepo, saj smo bili vsi dobre volje in veseli, da nas je bilo toliko. Upam, da se bo še naprej tako uspešno pristopalo k tej akciji.
lometre. Jožef in Jožica Baronik sta poskrbela, da ne pride do hip, pripravila sta obložene kruhke in kavico. Zbralo se nas je 35 članov.
Po slikanju smo odšli skozi mesto Kamnik, mimo Keršmančevega parka in ob Kamniški Bistrici do Eco Resorja. Razgledali smo se naokoli in v kapeli potegnili zvonček za izpolnitev želja. Za izjavo v Kamničanki je prišla novinarka Špela Šimenc. Člana Alojzija in Martin Nartnik sta se razgovorila. Najbolj sta zaslužna, veliko kolesarita, hodita in prispevata k društvu, da je uspešno. 18. maja sta na posvetu dobila priznanje za posebne dosežke.
Zbrali smo 350 kilometrov, trudimo se, saj želimo iz vseh društev po Sloveniji zbrati 2 milijona kilometrov – po enega za vsakega Slovenca.
Čudovit dan, dobra družba, ki nas je napolnila z energijo in dobro voljo smo zaključili dan.
»Kdor ne miga, ga ne briga«
Sonja Korošak | Ida Fric
V soboto, 30. maja, smo člani Društva diabetikov Ptuj sodelovali na drugem vseslovenskem pohodu ZDDS v kampanji #DarujemKilometre. Na pohodu so se nam pridružili diabetiki iz Društva diabetikov Lenart, da skupaj zberemo čim več kilometrov. Skupaj smo jih zbrali 243.
Na Ptuju ima naše društvo že osmo leto svojo pohodno pot, ki pelje na Mestni vrh in je dolga 7,5 kilometra. Na najvišji točki poti je označba, tabla, na kateri je QR koda z navodili, kako darujemo kilometre. Akcije se lahko udeležijo vsi ne glede na status diabetika.
Posvet društev diabetikov 2026
V petek, 17. aprila, in soboto, 18. aprila 2026, je v Termah Zreče potekal tradicionalni posvet predstavnikov društev diabetikov Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki 26 društev diabetikov. Skupaj je bilo prvi dan prisotnih 45, drugi dan pa 43 udeležencev. Predsednik Robert Gratton je ob odprtju pozdravil navzoče. Dvodnevni program je povezovala vodja pisarne Špelca Rudolf, ki je organizirala posvet s poudarkom na povezovanju, izobraževanju in izmenjavi izkušenj med društvi.
Špelca Rudolf | Špelca Rudolf, Tone Jurečič
Foto: © Špelca Rudolf
V petek, 17. aprila, in soboto, 18. aprila 2026, je v Termah Zreče potekal tradicionalni posvet predstavnikov društev diabetikov Slovenije.
Strokovna predavanja o aktualnih zdravstvenih temah
Prvi dan je bil namenjen strokovnim vsebinam s področja prehrane, sladkorne bolezni, debelosti in kronične ledvične bolezni.
Dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila pomen uravnotežene prehrane in odgovorne uporabe prehranskih dopolnil. Opozorila je, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za zdravo prehrano ali zdravila, ter poudarila pomen kritične presoje zdravstvenih trditev, ki spremljajo njihovo trženje.
Rebeka Bernik iz podjetja Abbott je predstavila sistem FreeStyle Libre za neprekinjeno spremljanje glukoze. Sodobna tehnologija uporabnikom omogoča
boljši vpogled v gibanje glukoze, hitrejše prepoznavanje nevarnih stanj in učinkovitejše obvladovanje sladkorne bolezni.
O debelosti kot kronični bolezni je predavala Ajda Urbas, dr. med., specialistka interne medicine. Izpostavila je, da debelost ni posledica pomanjkanja volje, temveč kompleksna kronična bolezen, na katero vplivajo številni biološki, genetski, okoljski in vedenjski dejavniki. Poseben poudarek je namenila tudi pomenu zmanjševanja stigme, s katero se soočajo osebe z debelostjo.
Špela Skubic, mag. zdravstvene nege, je predstavila prednosti uporabe senzorjev za neprekinjeno spremljanje glukoze. Takšen način spremljanja omogoča boljšo samokontrolo bolezni ter večjo varnost in boljšo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo.
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, specialistka nefrologije, je spregovorila o bremenu napredovale kronične ledvične bolezni. Poudarila je, da je zgodnje odkrivanje bolezni ključno za preprečevanje zapletov, zmanjšanje potrebe po dializi in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Izmenjava izkušenj in delo v delavnicah
Popoldanski del programa je bil namenjen delu v manjših skupinah. Udeleženci so sodelovali v delavnicah predstavitve dobrih praks društev, prehranski delavnici, delavnici priprave objav za družbena omrežja ter pri predstavitvi Sklada Alojza Rudolfa in Razgibanega kviza.
Delavnice so spodbudile živahno razpravo in izmenjavo izkušenj, udeleženci pa so izrazili željo, da bi bilo za tovrstno sodelovanje na voljo še več časa.
Pogled v prihodnost in priprave na 70-letnico zveze
Drugi dan se je začel z jutranjo vadbo v sončnem parku Term Zreče. Sledila je predstavitev vsebinske zasnove biltena ob 70-letnici Zveze društev diabetikov Slovenije ter načrtov za pripravo spremljajoče razstave, ki bo predstavila bogato zgodovino delovanja društev po Sloveniji.
Velik del dopoldanskega programa je bil namenjen kampanji #DarujemKilometre. Špelca Rudolf je predstavila dosežke kampanje v letu 2025 in načrte za leto 2026. Cilj letošnje akcije je zbrati dva milijona kilometrov hoje, teka in kolesarjenja – simbolično po en kilometer za vsakega prebivalca Slovenije. Društva so prejela navodila za sodelovanje in promocijo akcije, ki se je začela konec maja z vseslovenskim pohodom po številnih poteh po Sloveniji.
Psihološki vidiki debelosti
Zaključno strokovno predavanje je pripravila Ana Munda, mag. psihologije, ki je predstavila psihološke vidike debelosti. Poudarila je škodljive posledice stigme in diskriminacije ter pomen spoštljive komunikacije, razumevanja in podpore pri obravnavi oseb z debelostjo. Takšen pristop prispeva k boljšim zdravstvenim izidom in višji kakovosti življenja.
Zadovoljni udeleženci in nove ideje za delo
Ob zaključku posveta se je Špelca Rudolf zahvalila vsem udeležencem za aktivno sodelovanje ter poudarila pomen njihovega predanega dela v lokalnih društvih. Udeležencem se je posvet zdel zelo uspešen, posebej pa so pohvalili strokovna predavanja, praktične delavnice in možnost medsebojnega povezovanja.
Iz evalvacijskih vprašalnikov je razvidno, da predstavniki društev najbolj cenijo vsebine, ki jim pomagajo pri vsakodnevnem delu v društvih, ter strokovne informacije o sodobni obravnavi sladkorne bolezni in njenih zapletov. Posvet so zapustili z novimi znanji, idejami in dodatno motivacijo za nadaljnje delo v dobro oseb s sladkorno boleznijo.
Posvet je potekal v okviru programa Razgibajmo sladko življenje Slovenije, njegovo izvedbo pa so omogočili številni partnerji in podporniki. Delovanje Zveze društev diabetikov Slovenije in njene programe sofinancira FIHO.
Udeleženci so pohvalili predvsem strokovna predavanja, praktične delavnice in možnost medsebojnega povezovanja. | Foto: © Tone Jurečič
Delavnice so spodbudile
živahno razpravo in izmenjavo izkušenj, udeleženci pa so izrazili željo, da bi bilo za tovrstno sodelovanje na voljo še več časa.
Prvi dan je bil namenjen strokovnim vsebinam s področja prehrane, sladkorne bolezni, debelosti in kronične ledvične bolezni. | Foto: © Špelca Rudolf
Moja diabetologinja 2026 Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije: »Izredno pomembno je, da smo zdravniki v odnosu z ljudmi sočutni, jih razumemo, jih vprašamo, kako jim lahko pomagamo, jim svetujemo, ne pa ukazujemo in obsojamo, in da se na koncu skupaj odločimo v dobro posameznika.«
Moja diabetologinja 2026 Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, mag. podjetniškega menedžmenta
Medicina je znanost, umetnost in poslanstvo, pravi letošnja moja diabetologinja Katarina Vukelič, dr. med., ki na prvo mesto postavlja razumevanje ljudi s sladkorno boleznijo.
Od peresa k medicini
Dolenjka iz Velikih Lašč, kjer je odraščala, je kot mlajša deklica sanjala o študiju slovenščine in primerjalne književnosti. Čeprav si je njena mama želela biti zdravnica, a takrat ta poklic ni bil »primeren« za žensko, in čeprav je bil oče doktor veterine ter so se zato o zdravstvu doma veliko pogovarjali, se je odlična gimnazijka na informativni dan odpravila na filozofsko fakulteto. Tudi psihologinja na gimnaziji ji je priporočala medicino ali vsaj delo z ljudmi, pa je nasvete preslišala.
Literarna žilica, ki jo je pri pisanju esejev dobro unovčila, saj je prejela tudi Cankarjevo nagrado, ji ni dala miru. Toda na informativnem dnevu je razočarano spoznala, da to ni fakulteta zanjo. Po opravljenih sprejemnih izpitih se je le vpisala na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Pot jo je po študiju leta 1991 peljala v Švico, kjer se ji je rodil sin Andrej, danes kardiolog. Posvetila se je materinstvu, potem pa kmalu začela obiskovati šolo medicinske kozmetike v Zürichu, kjer se je navdušila nad dermatologijo in ime-
la možnost vpisati specializacijo. A je življenje ubralo drugo pot in leta 1996 se je vrnila v Slovenijo. »Po petih letih odsotnosti sem najprej imela priložnost eno leto delati na splošni nujni medicinski pomoči urgence v UKC Ljubljana,« se spominja. Potem pa se je pokazala možnost za specializacijo iz interne medicine in pnevmologije na Kliniki Golnik, kjer je delala kot specializantka, hkrati pa tudi v UKC Ljubljana.
Danes dela na sekundarni ravni na področju diabetologije in pnevmologije, največ pa ji pomeni delo z ljudmi s sladkorno boleznijo v ZD Grosuplje, kjer je že od leta 2006. Predvsem se ob skrbi za ljudi posveča tudi obvladovanju dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kar je predvsem povezano s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je tudi najpogostejša. Ob rednem delu v ambulanti je na področju diabetologije dejavna tudi mednarodno.
Bistven partnerski odnos
Vsak dan si želi biti boljša, napredovati, slediti izzivom, kaj lahko naredi še bolje. Predvsem pa, kako čim bolje razumeti človeka s sladkorno boleznijo. Na enem izmed izobraževanj na Danskem so se morali diabetologi vživeti v položaj teh ljudi in priznava, da je s to izkušnjo spoznala, da to sploh ni enostavno. »Ta izkušnja me je spodbudila, da se še bolj poglobim, kot je dejal priznani psiholog, upoštevam vse faze, ki jih posameznik
Moja diabetologinja svoje vloge v življenju opisuje kot ponosna mama, mlada babi, dobra prijateljica in kolegica, pa tudi specialistka interne medicine in pnevmologije, ki se v Zdravstvenem domu Grosuplje posveča ljudem s sladkorno boleznijo. Z letom 2023 je prevzela tudi funkcijo direktorice tega zdravstvenega doma.
prestane po diagnozi, se temu prilagodim in z njim gradim partnerski odnos na poti zdravljenja,« razlaga moja diabetologinja. »Izredno pomembno je, da smo zdravniki v odnosu z ljudmi sočutni, jih razumemo, jih vprašamo, kako jim lahko pomagamo, jim svetujemo, ne pa ukazujemo in obsojamo, ter da se na koncu skupaj odločimo v dobro posameznika,« ugotavlja. S ciljem pomagati nenehno spremlja novosti in nova dognanja na področju sladkorne bolezni, se poglablja v dejavnike tveganja, v zadnjem času predvsem debelosti, ter se izobražuje na področju digitalizacije in umetne inteligence, čeprav jo označuje kot nujno zlo v medicini. »Človeka in človeške topline, pristnega pogovora in razumevanja umetna inteligenca ne more in ne sme zamenjati,« opozarja.
Vsak ima svojo pomembno nalogo
Brez dobrega sodelovanja v timu je nemogoče karkoli doseči, je prepričana. »Drug brez drugega ne moremo,« poudarja. Tudi usklajevanje nalog direktorice zdravstvenega doma z okoli 150 zaposlenimi in dela z osebami s sladkorno boleznijo zahteva celega človeka in tudi kot direktorica brez drugih zaposlenih ne bi mogla dobro opraviti svojega dela, v ospredje postavlja pomen vseh in vsakega zdravstvenega delavca.
Ples kot popolna sprostitev
Priznava, da bi se, kot svetuje ljudem s sladkorno boleznijo, morala tudi sama za svoje zdravje več gibati. A ko si vendarle lahko vzame čas, rada hodi, poleti pa plava. Posebno vlogo v njenem življenju ima ples, ob katerem si nabere pozitivno energijo in odplavi vse slabo, kar se je nabralo skozi dan. Zelo rada si ogleda tudi romantične filme. »Saj veste, tiste sladke, ki sodijo k diabetologu,« pravi v smehu. Še posebej uživa v dokaj novi vlogi babice.
Poletje je pri njej zapisano morju, rada tudi potuje. Še posebej ljuba ji je Italija, kjer se dobro počuti tako zaradi ljudi, kulinarike kot kulture. Želi si, da bo glede na razmere v svetu možnosti za potovanja še več. Sicer pa bo zadovoljna tudi z odkrivanjem kotičkov Slovenije kot najlepše dežele na svetu, kot jo sama opiše.
Nagrada kot izziv in odgovornost
Zbrala je zapise ljudi, ki so glasovali zanjo. Ena od pacientk jo je opisala kot prijazno, srčno in predano zdravnico, katere obravnava je strokovna, a tudi človeška, in ki se z vsakim pogovarja preprosto, razumljivo in pomirjujoče. Tako imajo pacienti občutek, da so slišani in v varnih rokah. »Ob takih zapisih sem res ponosna. Ta naziv je zame dodatna spodbuda, izziv in odgovornost hkrati,« pravi moja diabetologinja.
Uredništvo revije Viva je letos že 30. zapored izpeljalo akcijo Moj zdravnik. V teh letih so v uredništvu prejeli kar pol milijona glasov, pacienti pa so (vključno z letošnjimi) nagradili 167 zdravnic in zdravnikov!
Za odmevno akcijo, ki izpostavlja tiste zdravnike, ki jih poleg strokovnosti odlikujejo tudi požrtvovalnost, zavzetost, dostopnost in iskren interes za človeka, organizatorjem iskreno čestitamo.
Nagrajeni zdravniki so (sprednja vrsta z leve): moja diabetologinja Katarina Vukelič, moja ginekologinja dr. Lidija Kšivanek Goršič, moja revmatologinja Nataša Potočnik Pucelj, moja pediatrinja Vera Markoska, moja družinska zdravnica doc. dr. Tina Virtič Potočnik, moja nevrologinja Iwona Ewa Kosi, moja zobozdravnica Nina Bužančič, moja onkologinja Maja Ravnik; (zadnja vrsta z leve): moj specialist (infektologije) Joža Primožič, moj ortoped asist. Branimir Ivka in moj urolog Predrag Šainović. Čestitamo!
Analiza življenjskega sloga in zdravstvenega stanja oseb s sladkorno boleznijo
Sem Iza Rupnik, učenka 9. razreda OŠ Vič. V zadnjih mesecih sem izvedla raziskavo med bolniki s sladkorno boleznijo, starimi med 60 in 90 let. Namen raziskave je bil preučiti življenjski slog, prisotnost kroničnih zapletov, zdravstvene navade in ovire pri obvladovanju sladkorne bolezni s posebnim poudarkom na vplivu telesne aktivnosti in samokontrole krvnega sladkorja.
Iza Rupnik, 9. razred Osnovne šole Vič | Pexels
V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, starih od 60 do 90 let, od tega je bilo 71 % žensk in 29 % moških. Rezultati so pokazali, da jih je večina imela sladkorno bolezen tipa 2. Velik delež bolnikov ima dolgotrajno bolezen, saj jih ima kar 76 % diagnozo sladkorne bolezni že več kot 10 let, kar povečuje tveganje za razvoj kroničnih zapletov. Prav zato je potrebno ustrezno znanje tako bolnikov kot njihovih bližnjih.
Več kot polovica je zmerno aktivna
Na področju telesne aktivnosti je več kot polovica anketirancev (54 %) zmerno aktivnih 3do 5-krat na teden. Najpogostejša oblika aktivnosti je hoja, sledita kolesarjenje in vaje doma, povprečno trajanje aktivnosti pa traja 30 do 60 minut. Najpogostejše ovire pri neizvajanju aktivnosti so kronični zapleti sladkorne bolezni (rane na nogah), strah pred padci, »ujetost« v višjih nadstropjih blokov brez dvigal in pomanjkanje motivacije. Večina aktivnih poroča o po-
zitivnem vplivu telesne aktivnosti na urejenost krvnega sladkorja.
Samokontrola krvnega sladkorja je ključni del obvladovanja bolezni. Rezultati kažejo, da si 40 % anketirancev meri krvni sladkor večkrat dnevno, 36 % enkrat dnevno, 14 % nekajkrat tedensko, 10 % pa redko. Poleg klasičnega merjenja z glukometrom se vedno bolj uveljavlja uporaba podkožnih merilnikov glukoze (CGM). V raziskavi je 27 % anketirancev poročalo, da uporablja podkožni merilnik, medtem ko jih 73 % še vedno uporablja klasični merilnik sladkorja. Tisti, ki uporabljajo CGM merilnik, poročajo o boljšem vpogledu nihanja krvnega sladkorja in lažje prilagajajo telesno aktivnost ter prehrano.
Velik delež ne upošteva prehranskih priporočil
Večina vprašanih ocenjuje svojo prehrano kot delno zdravo, le majhen delež kot zelo zdravo. Čeprav 64 % anketirancev pogosto ali vedno
Velik delež vprašanih ne upošteva prehranskih priporočil.
sledi prehranskim navodilom, ostaja velik delež tistih, ki priporočil ne upoštevajo. Največje ovire pri zdravi prehrani predstavljajo stare navade, pomanjkanje znanja in finančne omejitve.
Bolniki obiskujejo diabetologa povprečno 2-krat letno. Kar 49 % jih je že izkusilo kronične zaplete sladkorne bolezni, kot so težave z vidom, okvara živcev, bolezni srca in ožilja ter težave z ledvicami.
Posebej izstopajo težave z ožiljem, saj jih ima 44 % že ugotovljene žilne spremembe. Zato je zelo pomembno redno pregledovanje stopal in pravilna izbira obutve. 68 % vprašanih meni, da je primerna obutev zelo pomembna, zato najpogosteje nosijo udobne, široke, mehke športne čevlje oz. copate in sandale. Manj kot polovica pa kupuje obutev, prilagojeno za diabetike, saj žal finančno ni vsem dostopna. Svoja stopala v 58 % pregledujejo dnevno, kar je zelo pomembno. Pogosto se razvije diabetična nevropatija, ki med drugim povzroči oslabljen ali odsoten občutek za zaznavanje bolečin. Zaradi nje ne čutijo otiščancev, ran in razjed, ki lahko ob zamujeni oz. nepravilni obravnavi vodijo do amputacije. Na celjenje ran pozitivno vpliva urejena raven krvnega sladkorja in telesna aktivnost, na kar vestno opozarjajo zdravstveni delavci.
Ključ do obvladovanja sladkorne bolezni 56 % jih poroča, da so dobro ozaveščeni o svoji bolezni, saj informacije pridobivajo od zdravstvenih delavcev, družine in prijateljev ter iz medijev. Kar 31 % jih pove, da jim manjka podpora s strani svojcev ali zdravstvenega osebja, 13 % pa je odvisnih od drugih in niso zmožni skrbeti sami zase.
Ugotovili smo, da je uporaba CGM merilnikov zelo smiselna; žal je dostopna na naročilnico (brezplačno) le tistim, ki so na terapiji z inzulinom. Sem pa v raziskavi naletela tudi na izjemo, kjer so pri bolnici, ki je prejemala le večerni inzulin, zaradi hude Parkinsonove bolezni na ZZZS odobrili upravičenost do merilnika na osnovi vloge svojcev in s potrdilom specialista diabetologa.
Za učinkovito obvladovanje bolezni ostajajo ključni ozaveščenost bolnikov, redno jemanje predpisane terapije, zdrava prehrana in telesna aktivnost.
Pri izvedbi ankete so mi zelo pomagale patronažne medicinske sestre iz ZD Ljubljana Vič, za kar se jim iskreno zahvaljujem.
Na področju telesne aktivnosti je več kot polovica anketirancev (54 %) zmerno aktivnih 3- do 5-krat na teden.
Miloš Lasič, ambasador Sklada Alojza Rudolfa
Miloš Lasič je po duši umetnik, po srcu prostovoljec in ljubeči mož Andrijane, ki s sladkorno boleznijo živi že 34 let. Njena diagnoza mu je popolnoma spremenila življenje, vendar ga je vodila do priložnosti, da je postal ambasador Sklada Alojza Rudolfa. To dokazuje, da je prava podpora ne samo svoji ženi, ampak vsem osebam s sladkorno boleznijo.
Zakaj ste se odločili za sodelovanje s skladom Alojza Rudolfa kot ambasador za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Spomnim se, da ni bilo najlažje slišati, da so moji ženi postavili diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Vem, da tudi zanjo ni bilo najbolj enostavno.
Alojza Rudolfa ohranjam v lepem spominu, saj smo bili zelo dobri prijatelji, ki smo drug drugega ves čas podpirali in si pomagali. On je z velikim srcem delal vse za boljše življenje oseb s sladkor-
no boleznijo, za kar si prizadevava tudi midva z ženo. Že 50 let jo podpiram in ji pomagam pri vseh njenih projektih v sklopu društev diabetikov, ob tem pa se udeležujeva številnih aktivnosti, ki ozaveščajo o življenju s sladkorno boleznijo. Zato sem z velikim veseljem sprejel priložnost, da postanem ambasador sklada Alojza Rudolfa. Bil je velik človek in želim, da se nanj in na njegove dosežke ohranja lep spomin in da obenem nadaljujemo z njegovim delom. Ambasadorji smo tisti, ki smo se imeli priložnost učiti od njega, zdaj pa je njegovo znanje treba prenašati na mlajše generacije.
Kateri je vaš najlepši spomin na Alojza Rudolfa?
Najlepši spomin na Alojza Rudolfa je zagotovo prvo srečanje, ko je mene
in mojo ženo srčno in toplo sprejel. Povezala nas je sladkorna bolezen, vendar smo našli več skupnih točk, kar je preraslo v prijateljstvo, lahko bi rekli družino (smeh). Svoje življenje je posvetil osebam s sladkorno boleznijo in zanje delal z dušo in srcem. Verjel je, da vsem ljudem pripada enaka obravnava ne glede na to, iz katerega konca Slovenije prihajajo.
Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?
Poslanstvo sklada Alojza Rudolfa je zagotovo, da podpiramo aktivnosti, ki izboljšujejo in ohranjajo visoko kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo. Verjamem, da bi želel, da sežemo po še višjih ciljih, saj se zelo dobro spomnim, da smo se pogovarjali, kako lepo bi bilo v Sloveniji imeti center za osebe s sladkorno boleznijo. Bil je resnično vsestranski in je imel ogromno znanja, ki ga je delil s predsedniki društev diabetikov iz celotne Slovenije. Pomagal jim je, da so uspešno delovali in da so se razvijala tudi nova društva, tako da je to znanje zagotovo treba deliti naprej.
Kako ste sprejeli diagnozo sladkorne bolezni svoje žene Andrijane in kako je ta vplivala na vaše življenje?
Spomnim se, da ni bilo najlažje slišati, da so moji ženi postavili diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Vem, da tudi zanjo ni bilo najbolj enostavno, saj je bila športnica in je od nekdaj skrbela za svoje zdravje. Vsi v družini smo se morali prilagoditi. Začeli smo se prehranjevati zdravo in redno skrbeti, da so vsa živila pridelana doma ali na bližnjih kmetijah. Naš vsakdanjik se je napolnil z različnimi športnimi aktivnostmi, tako da smo se začeli veliko več gibati. Vesel sem, da zdrave navade niso ostale zgolj del naju, ampak so se prenesle tudi na najine otroke in vnuke. Kot mož sem se iz ljubezni do žene preprosto prilagodil, ves čas skrbim zanjo in jo malce opominjam, kaj sme in česa ne, saj želim zanjo le najboljše (smeh)
Čeprav zna biti življenje s sladkorno boleznijo na trenutke naporno: ali je prinesla v vaše življenje kaj pozitivnega?
Življenje s sladkorno boleznijo nama je obema prineslo zdravje in dobre ljudi. Andrijana z velikim veseljem kuha, tako je vsak obrok zdrav in iz domačih
sestavin ter obenem pripravljen z veliko ljubeznijo (smeh). Ves čas se udeležujeva edukativnih predavanj in športnih aktivnosti za osebe s sladkorno boleznijo, pri tem pa spoznavava številne dobre ljudi. Čeprav zna biti bolezen naporna, te bogati z znanjem o prehrani, gibanju in dobrem počutju ter navsezadnje poskrbi za tvoje zdravje in zdravje bližnjih.
Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?
Najljubša aktivnost je zagotovo slikanje s tempera barvami, saj me sprošča in v tistem trenutku moje misli pobegnejo v drugi svet. Oba z Andrijano zelo rada potujeva, saj sva skupaj prepotovala toliko držav, da lahko rečeva, da sva že prišla okoli sveta. Za seboj imava veliko potovanj, vse od Karibov in Egipta ter Evrope do križarjenja po Ameriki. Pred vsakim potovanjem se skupaj dobro informirava in z njeno diabetologinjo se pogovoriva, tako da sva oba mirna in ji jaz lahko priskočim na pomoč v primerih, ko je potrebno.
Kaj bi želeli sporočiti bralcem tegale intervjuja?
Vsem osebam s sladkorno boleznijo in njihovim bližnjim želim sporočiti, naj se ne obremenjujejo preveč, saj stres na vodenje sladkorne bolezni ne vpliva dobro. Poslušajo naj zdravnike in sledijo njihovim priporočilom ter skrbijo, da uživajo zdrave in uravnotežene obroke ter da se zadosti gibajo. Pri sladkorni bolezni je 90 % odvisno od osebe, ki živi s sladkorno boleznijo. Vi morate vedeti, kako spite, jeste in se navsezadnje gibate. Zdravstvo v Sloveniji je zelo urejeno,
Vsem osebam s sladkorno boleznijo in njihovim bližnjim želim sporočiti, naj se ne obremenjujejo preveč, saj stres na vodenje sladkorne bolezni ne vpliva dobro.
saj se osebe s sladkorno boleznijo ves čas pregleduje z laboratorijskimi preiskavami in rednimi pregledi pri diabetologu. Osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo pomoč in podporo svojih bližnjih in partnerjev. Mi jim lahko pomagamo le tako, da se o bolezni naučimo čim več in se ves čas izobražujemo o novostih na tem področju, s tem pa lahko prispevamo k boljšemu vodenju sladkorne bolezni pri njih in navsezadnje podpremo njihovo zdravje.
Sklad Alojza Rudolfa deluje v okviru Zveze društev diabetikov Slovenije. Ime nosi po Alojzu Rudolfu, ki je vse svoje znanje in življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkorno boleznijo in možnostim najboljšega zdravljenja, vodenja in uveljavljanja njihovih pravic. Namen Sklada je v okviru ambasadorstva spodbujati vse aktivnosti v podporo kakovostnega življenja oseb s sladkorno boleznijo, znižati morebitno stopnjo stigmatizacije in poskrbeti, da se poveča zdravstvena pismenost o sladkorni bolezni in njeni preventivi.
Vročina lahko vpliva tudi na raven glukoze
Poletje prinaša več gibanja, potovanj, aktivnosti na prostem in sproščenega ritma življenja. Prav zaradi teh sprememb pa je za osebe s sladkorno boleznijo poletje tudi obdobje, ko lahko ravni glukoze »zanihajo iz vsakdanjega ritma«. Vročina, povečana telesna aktivnost, spremenjene prehranske navade in dehidracija vplivajo na presnovo ter zahtevajo nekoliko več pozornosti pri spremljanju glukoze.
Kati Časar, DMS, edukatorka za sladkorno bolezen, Zaloker & Zaloker d. o. o.
Kako vročina vpliva na raven glukoze?
Visoke temperature lahko vplivajo na delovanje inzulina in povečajo tveganje za nepričakovana nihanja glukoze. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko tudi dehidracija pomembno vpliva na vrednosti glukoze v krvi. Ko telesu primanjkuje tekočine, se koncentracija glukoze v krvi poveča, kar lahko povzroči višje izmerjene vrednosti. Hkrati povišana glukoza spodbuja pogostejše uriniranje in s tem dodatno izgubo tekočine, zato se lahko hitro ustvari začaran krog dehidracije in slabše urejene glikemije.1
Redno spremljanje glukoze pomeni večjo varnost, zato je to poleti še posebej pomembno. Pri tem so lahko v veliko pomoč sodobni pripomočki za merjenje glukoze, ki uporabnikom omogočajo večjo varnost in boljši vpogled v dogajanje v telesu.
Merilnik glukoze zdaj lahko predpiše vaš osebni zdravnik
Dobra novica je nedavna širitev pravic s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po novem lahko izbrani osebni zdravnik osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, tudi vsem, ki niso na inzulinskem zdravljenju, predpiše aparat za določanje glukoze v krvi na naročilnico.2 Sprememba številnim uporabnikom poenostavlja dostop do pripomočka za samokontrolo ter predstavlja pomemben korak k boljši dostopnosti sodobnih rešitev za spremljanje glukoze in lahko pripomore k učinkovitejšemu vodenju sladkorne bolezni.
S čim se dobro meri?
Za natančno preverjanje ravni glukoze ostaja nepogrešljiv merilnik glukoze v krvi CONTOUR®NEXT, ki uporabniku omogoča hitro in zanesljivo preverjanje vrednosti glukoze v kapljici krvi iz prsta. Meritve z merilnikom se izvajajo po
načrtu, dogovorjenem z zdravstvenim timom, zato, da kar najbolje »ujamejo« vplive hrane in drugih dnevnih aktivnosti na raven glukoze.
Vedno več uporabnikov pa se odloča tudi za uporabo senzorskega sistema za neprekinjeno merjenje glukoze SIBIONICS, ki omogoča neprekinjen vpogled v gibanje ravni glukoze čez cel dan in noč ter uporabnika opozarja na trende naraščanja ali padanja vrednosti. Poleti, ko so nihanja zaradi aktivnosti, vročine ali sprememb dnevnega ritma pogostejša, je takšen vpogled lahko še posebej koristen.
Velja pa dodati, da merilnik odlično dopolnjuje uporabo senzorja, predvsem v okoliščinah, ko se senzor ogreva, za potrditev hipoglikemije, ob hitrem nihanju ravni glukoze, neujemajočih se simptomih ali pred odmerjanjem inzulina.
Vročina ne vpliva le na telo, temveč tudi na pripomočke
Pri uporabi pripomočkov je treba upoštevati tudi vpliv visokih temperatur. Merilnikov glukoze, testnih lističev, senzorjev in drugih pripomočkov ne smemo puščati v avtomobilu ali neposredno na soncu. Visoke temperature lahko vplivajo na njihovo delovanje in posledično na zanesljivost rezultatov.
Testne lističe in senzorje je treba ves čas hraniti v skladu z navodili proizvajalca, merilnik pa v primeru pregretosti pred uporabo pustiti nekaj časa na sobni temperaturi.
Brezskrbno poletje se začne z dobro pripravo
Posebno pozornost velja nameniti tudi pripravi na dopust. Pred odhodom je priporočljivo pripraviti seznam vseh potrebnih pripomočkov: merilnik glukoze, testne lističe, lancete, rezervno baterijo za merilnik, senzorje (če jih uporabljate), zdravila, inzulin, idr.
Poletje naj bo čas sprostitve, ne skrbi. Z nekaj več pozornosti pri hidraciji, zaščiti pripomočkov in rednem merjenju glukoze lahko osebe s sladkorno boleznijo brezskrbno uživajo v vseh poletnih aktivnostih – doma ali na poti.
1 Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (2025) Managing Diabetes in the Heat. Dostopno na: https://www.cdc.gov/diabetes/articles/managing-diabetes-in-the-heat.html (Dostop: 2. junij 2026).
2 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2026) Okrožnica MP št. 1/2026 – Spremembe pri pravicah do medicinskih pripomočkov skladno s spremembami aktov ZZZS. Ljubljana: ZZZS, 27. maj 2026. (Pristojnost za predpis aparata za določanje glukoze v krvi se za določene osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 prenaša z zdravnika specialista na izbranega osebnega zdravnika.)
Glasovne opombe o hrani in dnevnih aktivnostih se samodejno dodajo k meritvam senzorja.
Evolving with you
Majhen (24,8 × 17,8 mm)
Tanek (2,9 mm)
Senzor za neprekinjeno merjenje glukoze V P R AŠAJ T E
Lahek (1,7 g)
Enostaven za uporabo
Lažje vodenje sladkorne bolezni z zelo točnim 1 merilnikom CONTOUR ® NE X T
Srčno-žilni zapleti sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je povezana s pospešenim staranjem in okvarami srčno-žilnega sistema. Pojavnost srčno-žilnih bolezni je pri osebah s sladkorno boleznijo dva- do štirikrat večja kot v splošni zdravi populaciji. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 se srčno-žilni zapleti v povprečju pojavijo 10–15 let prej, bolezen pa ogroža ženske še v večji meri kot moške.
izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., specialist interne medicine, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana | Magnific
Tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 srčno-žilne bolezni sčasoma postanejo poglavitni vzrok umrljivosti. Umrljivost zaradi koronarne bolezni je pri ženskah s sladkorno boleznijo 13krat, pri moških pa 6-krat večja kot pri osebah brez sladkorne bolezni.
Najožje, med srčno-žilne zaplete oseb s sladkorno boleznijo, uvrščamo koronarno bolezen srca, možgansko-žilno bolezen, periferno arterijsko bolezen in srčno popuščanje.
Zgodnje okvare žilnega sistema in procesi pospešene ateroskleroze (nalaganja maščobnih in vnetnih oblog v arterijski žilni steni) potekajo že vrsto let pred postavitvijo diagnoze sladkorne bolezni. Tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni raste linearno s porastom koncentracije glukoze v krvi na tešče. Raziskave so pokazale, da intenzivno urejanje glukoze takoj po odkritju bolezni prinaša pomembne dolgoročne zaščitne koristi pri preprečevanju srčno-žilnih zapletov, ki pa se v polni meri pokažejo šele po več letih. Poleg trajno povišane glukoze škoduje tudi glikemična variabilnost – to je pogosto in izrazito nihanje ravni glukoze. Nevarnost predstavlja tudi hipoglikemija.
Koronarna bolezen srca in nevarnost tihe ishemije
Koronarna bolezen, pri kateri pride do aterosklerotičnih zožitev venčnih žil, ki prehranjujejo srčno mišico, je najpogostejša oblika srčno-žilnih zapletov pri sladkorni bolezni. Običajno jo odkrijemo v bistveno bolj napredovali obliki kot pri ostali populaciji. Zaskrbljujoč je podatek, da ima kar 75 % oseb s sladkorno boleznijo, ki nimajo popolnoma nobenih kliničnih simptomov ali težav s srcem, že prisotno napredovalo koronarno aterosklerozo. Najresnejši in pogosto usoden zaplet tega stanja je miokardni (srčni) infarkt. Osebe s sladkorno boleznijo so po prebolelem miokardnem infarktu izpostavljene večjemu tveganju za ponovne dogodke, razvoj srčnega popuščanja in motnje srčnega ritma (aritmije). Specifična in
Najožje, med srčno-žilne zaplete oseb s sladkorno boleznijo, uvrščamo koronarno bolezen srca, možganskožilno bolezen, periferno arterijsko bolezen in srčno popuščanje.
Pojavnost srčno-žilnih bolezni je pri osebah s sladkorno boleznijo dvado štirikrat večja kot v splošni zdravi populaciji.
Sladkorna bolezen je dokazano povsem neodvisen dejavnik tveganja za razvoj srčnega popuščanja, ne glede na ostale pridružene bolezni.
ena največjih nevarnosti pri sladkorni bolezni je tako imenovana tiha ishemija (pomanjkanje kisika ali prekrvitve srčne mišice, ki poteka brez bolečin). Zaradi okvare avtonomnega živčevja (avtonomne nevropatije) samo 10–20 % oseb občuti klasične in tipične opozorilne bolečine v prsih (angine pektoris). Posledično je aktivno odkrivanje omenjenih stanj, z anamnezo, EKG oz. natančnejšo funkcionalno diagnostiko izjemnega pomena.
Možgansko-žilna bolezen in kognitivni upad Ateroskleroza pri sladkorni bolezni prizadene tudi zunajlobanjske vratne in drobne znotrajlobanjske arterije, kar poveča tveganje za možgansko kap za 2,5- do 3,5-krat v primerjavi z zdravimi osebami. Neurejenost sladkorne bolezni je neposredno in močno povezana z višjo smrtnostjo. Možganska kap pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto povzroči težjo nevrološko okvaro, hujšo stopnjo invalidnosti ter zahteva bistveno daljše bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo. Poleg velikih kapi pa ponavljajoče se drobne okvare malih arterij v možganih pogosto vodijo do postopnega upada kognitivnih in miselnih sposobnosti ter pojava vaskularne demence. Kadar je zožitev vratnih žil (karotidnih arterij) izrazita in povzroča simptome, se lotimo kirurškega čiščenja žil ali pa vstavitve znotrajžilne opornice.
Periferna arterijska bolezen
Sladkorna bolezen zelo pogosto prizadene tudi arterije spodnjih okončin, in sicer od dva- do štirikrat pogosteje v primerjavi s splošno populacijo. Pri osebah s sladkorno boleznijo je značilno, da ateroskleroza prizadene predvsem in specifično manjše arterije pod kolenom, stene arterij pa poleg nalaganja maščob pogosto postanejo trde in poapnele. Opozorilna je stiskajoča mišična
Možganska kap pri osebah s sladkorno boleznijo pogosto povzroči težjo nevrološko okvaro, hujšo stopnjo invalidnosti ter zahteva bistveno daljše bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo.
bolečina v mečih, ki se tipično pojavi ob hoji in nato ob krajšem počitku popusti. Vendar pa je ob okvari perifernih živcev (diabetična senzorična nevropatija) zelo pogosto odsotna, zato osebe ne čutijo opozorilnih znakov. Bolezen se zato pogosto odkrije prepozno, šele ob nastanku kronične in globoke razjede (»diabetično stopalo«) ali hude okužbe tkiva, kar poveča tveganje za amputacijo okončine. Za zgodnje odkrivanje uporabljamo meritev gleženjskega indeksa, kar lahko glede na ugotovitve nadgradimo z dodatnimi preiskavami (palčni indeks, slikovne preiskave).
Srčno popuščanje in diabetična kardiomiopatija
Pomembno je izpostaviti, da je sladkorna bolezen dokazano povsem neodvisen dejavnik tveganja za razvoj srčnega popuščanja, ne glede na ostale pridružene bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo, mlajše od 75 let, imajo do trikrat višjo pojavnost tega nevarnega sindroma. Srčno popuščanje se pri osebah s sladkorno boleznijo lahko razvije kot posledica koronarne bolezni ali dolgoletno visokega krvnega tlaka, pogosto pa tudi primarno in neposredno zaradi sladkorne bolezni same (diabetične kardiomiopatije). Simptomi obsegajo težko sapo že ob manjših naporih, otekanje gležnjev in trebuha ter zmanjšano telesno zmogljivost in utrujenost. Ker ima velik delež bolnikov s srčnim popuščanjem povsem neprepoznano sladkorno bolezen, je izjemno pomembno aktivno in dosledno presejanje.
Sodobno zdravljenje in preprečevanje srčno-žilnih zapletov
Zaradi visoke ogroženosti je pri vseh osebah s sladkorno boleznijo in sočasno prisotno aterosklerozo nujno potrebno celostno (multifaktorsko) zdravljenje vseh prisotnih dejavnikov tveganja. Slednje zajema nadzor glikemije in zdravljenje z zaščitnimi zdravili, s ciljnim vzdrževanjem HbA1c pod 7,0 % oz. v ciljnem območju več kot 70 % časa. Ob tem je priporočeno zdravljenje z zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev za GLP-1 oz. GIP/GLP-1, ki dokazano neposredno in pomembno zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne zaplete, neodvisno od doseganja ciljnih vrednosti zdravljenja sladkorne bolezni. Potreben je tudi skrben nadzor krvnega tlaka s priporočeno ciljno vrednostjo vsaj pod 140/80 mmHg, idealno pa celo bližje vrednostim 130/70 mmHg do 130/79 mmHg. Kot prva izbira so svetovana specifična zdravila za zniževanje krvnega tlaka (npr. zaviralci ACE ali sartani), saj dokazano ponujajo še specifično ugodno zaščito in ohranjanje delovanja ledvic. Tudi uravnavanje krvnih maščob je ključno. Zdravljenje s statini je zlati standard zdravljenja, ciljne in priporočene vrednosti slabega (škodljivega) LDL holesterola so pri osebah s sladkorno boleznijo in že prisotno dokazano aterosklerotično boleznijo zastavljene zelo strogo, znižati jih je treba pod 1,4 mmol/L, pri tistih s ponavljajočimi se zapleti pa celo pod 1,0 mmol/L. Ob nezadostnem kliničnem učinku se postopoma dodajajo še druga tarčna in biološka zdravila. Aspirin in podobna močna antiagregacijska zdravila se danes rutinsko priporočajo in predpisujejo šele ko je posameznik že utrpel srčno-žilni
dogodek. Ob tem ne smemo pozabiti na pomen nekajenja (ali prenehanja kajenja) ter splošnega zdravega življenjskega sloga, z zdravo in uravnoteženo prehrano ter zadostno telesno dejavnostjo in kakovostnim spanjem.
Zaključek
Ključ do uspešnega zmanjšanja tveganja za miokardni infarkt, možgansko kap, periferno arterijsko bolezen in srčno popuščanje je v zgodnjem odkrivanju okvar in doslednem celostnem (multifaktorskem) zdravljenju. Z doslednim aktivnim spremljanjem dejavnikov tveganja ter pravočasnim in prilagojenim zdravljenjem je mogoče napredovanje srčno-žilnih zapletov pri osebah s sladkorno boleznijo vsaj upočasniti, s tem pa zagotoviti bistveno boljšo prognozo in ohranjeno kakovost življenja.
Zgodnje odkrivanje in celostno zdravljenje zmanjšujeta tveganje za srčno-žilne zaplete.
Preglednica 1
Enačba za oceno FSmaks: FSmaks = 220 – starost
Določanje hitrosti hoje s pomočjo merilnika frekvence srca
V prispevku z naslovom Pot pod noge (revija Sladkorna bolezen, št. 163) je bil predstavljen konkreten primer treninga vzdržljivosti, med katerim se je intenzivnost vadbe vrednotila na podlagi počutja. V tokratnem prispevku pa predstavljamo izvedbo vadbe, če se intenzivnost vrednoti s pomočjo spremljanja frekvence srca (FS).
Aljaž Železen, dr. Aleš Dolenec, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani | osebni arhiv
Ta se med vadbo lahko spremlja na več načinov, vendar bo opisan tisti, ki se zdi za osebo s sladkorno boleznijo najboljši. V naslednji številki revije bo opisanih še nekaj drugih načinov (ki so bolj preprosti in za katere je potreben manjši finančni vložek od opisanega v tem prispevku, imajo pa več slabosti).
Izhodiščni podatki
Potencialni vadeči mora pridobiti podatek o svoji največji frekvenci srca (FSmaks) in frekvenci srca v mirovanju (FSmir). Iz teh dveh podatkov lahko izračuna rezervo frekvence srca (FSrez).
Primer izračuna za osebo, staro 60 let:
FSmaks = 220 – 60 = 160 utripov/min
Preglednica 2
Izračun bralca (vadečega):
FSmaks = 220 – ______ = _____ utripov/min
FSmir: ______ utripov/minuto
Preglednica 3
Enačba za izračun FSrez: FSrez = FSmaks – FSmir
Primer izračuna:
FSrez = 160 – 75 = 85 utripov/min
Preglednica 4 Intenzivnost (% FSrez)
Hoja 50
Izračun bralca (vadečega):
FSrez = _____ – _____ = _____utripov/min
Največja frekvenca srca (FSmaks)
Če vadeči ne pozna svoje največje frekvence srca, se izračuna (oceni) po enačbi v preglednici 1. Enačba ni primerna za srčne bolnike.
Frekvenca srca v mirovanju (FSmir)
Uporabi se lahko športna/pametna ura, ki meri FS in le-to prikazuje na zaslonu. Meritev se mora izvesti zjutraj, preden se vstane iz postelje ali po mali potrebi (v tem primeru je treba po prihodu v posteljo sprva 5 minut umirjeno ležati). Odčitana vrednost FS na zaslonu je FSmir (npr. 75 utripov/ minuto).
V preglednico 2 lahko bralec vpiše svojo FSmir, ko jo bo izmeril.
FSmir je priporočljivo redno posodabljati, najbolje isti dan, kot se namerava narediti test vzdržljivosti. Smiselno jo je posodobiti tudi nekaj dni po spremembi zdravil. FSmir pa ni smiselno posodabljati, če je bila en dan prej vadba neobičajna (bolj naporna, daljša kot običajno), če se posameznik slabo počuti, če je v stresu, če je slabo spal ipd.
Rezerva frekvence srca (FSrez)
Izračuna se, kot je prikazano v preglednici 3. Izbira gibanja/aktivnosti in vadbenega odmerka za glavni del vadbe
V tem prispevku je izbrano gibanje hoja, izbrani vadbeni odmerek pa je zapisan v preglednici 4. Sledi preprost izračun potrebne absolutne FS, kakršna mora biti med glavnim delom vadbe, ki jo v tem prispevku imenujemo FSvad in se izračuna s pomočjo Preglednice 5 na naslednji strani.
Spremenljivost intenzivnosti Trajanje
Brez spremenljivosti (neprekinjena obremenitev) 20 minut
V tokratnem prispevku predstavljamo izvedbo vadbe, če se intenzivnost vrednoti s pomočjo spremljanja frekvence srca. Ta se med vadbo lahko spremlja na več načinov.
Preglednica 5
Primer izračuna:
Če se želi vaditi pri 50 % FSrez, je:
FSvad = 0,5 x FSrez + FSmir
V enačbo se vstavi še FSrez in FSmir: FSvad = 0,5 x 85 + 75 = 42,5 + 75 = 117,5
Rezultat se po potrebi še zaokroži: FSvad = 118 utripov/minuto
Predlagani način spremljanja frekvence srca med vadbo
Predlagana je uporaba kombinacije športne/ pametne ure in prsnega pasu/traku s senzorjem. Ura se poveže s pasom in pas pošilja podatek o FS uri, na kateri se prikazuje vrednost.
Značilnosti uporabe kombinacije ure in pasu
Prednosti:
• Največja natančnost in praktičnost.
• Omogoča najbolj varno in učinkovito vadbo.
Slabosti:
• Potreben nakup 2 pripomočkov (pasu in ure).
• Če sta ura in pas od različnih proizvajalcev, lahko prihaja do težav pri povezljivosti.
Nasveti:
• Najboljša kombinacija je pas (ob nakupu je treba paziti na ustrezno velikost) in ena izmed cenejših ur istega proizvajalca kot pri pasu (treba je preveriti, da omogoča povezavo s pasom).
• Pred prvo uporabo je treba po navodilih proizvajalca pas »združiti« z uro.
• Treba je natančno prebrati navodila proizvajalca. Če v fizični obliki ni slovenskih navodil, so običajno dostopna na slovenski spletni strani proizvajalca. Manj veščim uporabe tehnologije je dobrodošla pomoč mlajših.
Predlagana je uporaba kombinacije
športne/pametne ure in prsnega pasu/ traku s senzorjem
Možnost izračuna bralca (vadečega):
Če se želi vaditi pri 50 % FSrez, potem je:
FSvad = 0,5 x FSrez + FSmir
V enačbo se vstavi še FSrez in FSmir: FSvad = 0,5 x ____+ ____ = ____ + ____ = _____
Rezultat se po potrebi še zaokroži: FSvad = _____ utripov/minuto
Sledi kratka razlaga omenjenega načina na primeru pametne ure Garmin vívoactive® 6 in merilnika srčnega utripa Garmin HRM 200 (gre za pas/ trak s senzorjem, ki meri FS). Uporabnik naprave Garmin lahko dodatno razišče funkcije aplikacije Garmin Connect.
Ogrevanje
Pred začetkom vadbe si vadeči namesti uro in pas (predhodno navlaži del pasu s senzorjem, ki pride v stik s kožo), recimo da ima uro Garmin vívoactive® 6 in merilnik srčnega utripa Garmin HRM 200 (pas/trak). Ko pride iz stanovanja in je pripravljen na začetek, na uri 2-krat pritisne stransko tipko desno zgoraj, nato pa z dotikom na zaslonu izbere želeno aktivnost/gibanje (npr. Hoja). Počaka, da se pojavi obvestilo »Zun. mer. SU povez.«, kar pomeni, da je ura povezana s pasom. Nato pritisne še 1-krat stransko tipko desno zgoraj in ura začne prikazovati FS na spodnjem delu zaslona. Zdaj se lahko začne z ogrevanjem. Obvezen del ogrevanja: Začne se z 2 minutama počasne hoje. Nato se začne hitrost hoje v naslednjih 3 minutah zelo postopno povečevati do hitrosti, ki povzroči porast FS približno do vrednosti FSvad.
Sledi neobvezen (a priporočljiv) del ogrevanja (predstavljen v prejšnji, 163. številki revije Sladkorna bolezen v prispevku Pot pod noge).
Glavni del
V tem delu vadbe vadeči hodi s tolikšno hitrostjo, da je njegova FS približno enaka načrtovani (FSvad). Pričakovati mora, da FS ne bo ves čas enaka, ampak bo nihala za približno 5 utripov navzgor in navzdol, kar je povsem normalno, kljub odločitvi za neprekinjeno obremenitev. Po spremembi hitrosti z namenom dviga/spusta FS telo potrebuje nekaj časa, da se FS prilagodi novi hitrosti (sprememba FS nekoliko zamuja – do 20 sekund), zato naj spremembe hitrosti ne bodo prepogoste. Iz varnostnih razlogov naj bo vadeči ves čas pozoren tudi na svoje občutke (kako naporna se mu zdi vadba) in naj ne sledi zgolj številki, ki se prikazuje na zaslonu. Vedno obstaja možnost, da se tehnologija moti ali da na prikazano vre-
Če je vadečemu vadba veliko bolj naporna, kot je pričakovano, naj hitrost hoje zmanjša, ne glede na to, kaj kaže ura.
senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.
dnost vpliva kakšen neznan dejavnik, zaradi česar lahko odstopa od dejanske FS vadečega. Železen varnostni nasvet je: če je vadečemu vadba veliko bolj naporna, kot je pričakovano, naj hitrost hoje zmanjša, ne glede na to, kaj kaže ura. Glavni del traja toliko časa, kot je bilo načrtovano trajanje obremenitve (v tem primeru 20 minut).
Umirjanje
V zadnjem delu vadbe se mora izvesti umirjanje (predstavljeno je v prejšnji številki revije v prispevku Pot pod noge).
Dodatna nasveta
•
Ob prejemanju zdravil, ki močneje vplivajo na FS (npr. blokatorji beta), je intenzivnost vadbe bolj priporočljivo določati na podlagi občutka napora kot s pomočjo frekvence srca.
• Ob aritmiji oz. motnji srčnega ritma (npr. atrijski fibrilaciji) je uporaba pasu/ traku s senzorjem verjetno nesmiselna.
Hobotnica
Sestavine: 1 kg zamrznjene hobotnice, 2 manjši čebuli, 6 strokov česna, 4 srednje veliki krompirji, 1 paradižnik, 1 dl belega vina, 6 žlic ekstra deviškega oljčnega olja, 2 večja oranžna korenčka, 1 čajna žlička timijana, sol in poper po okusu
Priprava: Hobotnico očistimo in odstranimo črni »kljun» v ustih. Nato jo kuhamo približno 20–25 minut. Medtem ko se kuha, očistimo zelenjavo in jo narežemo na večje kocke ter jo razporedimo po namaščenem pekaču, v katerem se bo pekla hobotnica. Dodamo oljčno olje, belo vino in dobro premešamo. Kuhano hobotnico odcedimo in razrežemo, tako da sta po dva kraka skupaj, glavo pa narežemo na trakove. Hobotnico položimo na zelenjavo in jo v zaprtem pekaču pečemo 45 minut. Nato hobotnico obrnemo in pečemo pokrito še naslednjih 30 minut. Na koncu hobotnico odkrijemo in pečemo še 30 minut.
Čas priprave in kuhanja: 40 minut
Število porcij: 2
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 353 kcal
Ogljikovi hidrati: 21 g
Beljakovine: 30 g
Maščobe: 16,5 g
Vlaknine: 4,5 g
Tjaša Prosenik, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike
Tjaša Prosenik
Čas priprave in kuhanja: 150 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 550 kcal
Ogljikovi hidrati: 48,5 g
Beljakovine: 44,5 g
Maščobe: 18 g
Vlaknine: 7 g
Jed na fotografiji zgoraj
Sestavine: 250 g bučk, 2 jajci, 30 g polnozrnate moke, 80 g manj mastnega sira, ščep soli, 3 žlice lahkega sirnega namaza, 50 g piščančjih prsi in 2 vejici peteršilja
Priprava: Bučke olupimo, jih narežemo na manjše kolobarje in damo v multipraktik. Dodamo še jajci, polnozrnato moko, nariban sir in sol. Vse skupaj dobro zmešamo in maso razporedimo po pekaču, obloženem s peki papirjem. Pečemo 20–30 minut na 180 °C. Ko je rolada pečena, jo ohladimo, premažemo s sirnim namazom in na to potresemo nasekljan peteršilj. Povrhu naložimo plast na tanko narezanih piščančjih prsi in rolado zvijemo. Narežemo jo na poljubne koščke in postrežemo.
Polnjene bučke s skuto in pecorino sirom
Sestavine: 4 manjše zelene bučke, 200 g skute, 1 jajce, 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja, 50 g pecorino sira, 1 čajna žlička kisle smetane, 2 stroka česna, nekaj vejic peteršilja, sol in poper po okusu
Priprava: Bučke prerežemo na pol, jih izdolbemo in položimo na pekač, obložen s peki papirjem. Malo jih posolimo in pustimo nekaj časa, da spustijo odvečno vodo. Na ekstra deviškem oljčnem olju pražimo nasekljan česen, da zadiši. Nato dodamo sredico izdolbenih bučk, sol, poper in nasekljan peteršilj. Premešamo, pražimo še pet minut, odstavimo z ognja in ohladimo. Dodamo še skuto, kislo smetano in jajce. S pripravljeno zmesjo napolnimo bučke. Povrhu potresemo še nariban pecorino sir. Bučke pečemo 25–30 minut v pečici, segreti na 180 °C. Postrežemo lahko kot prilogo ali samostojno jed.
Čas priprave in kuhanja: 45 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 240 kcal
Ogljikovi hidrati: 5 g
Beljakovine: 12,5 g
Maščobe: 7,5 g
Vlaknine: 1,5 g
Sestavine: 250 g polnozrnatih peresnikov, 300 g piščančjih prsi, sol in poper po okusu. Za pesto: 50 g sveže bazilike, 85 ml oljčnega olja, 1 strok česna, 25 g indijskih oreščkov, 10 g parmezana, 1 čajna žlička soli in poper po okusu
Priprava omake: Testenine skuhamo v osoljeni vodi in pri tem pazimo, da jih ne razkuhamo. Medtem pripravimo piščanca in pesto iz bazilike. Za pripravo pesta damo v multipraktik česen, indijske oreščke, parmezan, sol in poper. Vse skupaj dobro zmiksamo. Dodamo liste bazilike (ki jih ne peremo), oljčno olje in še enkrat vse skupaj zmiksamo. Pazimo, da ne miksamo predolgo, ker lahko bazilika pogreni. Piščanca narežemo na koščke in mariniramo s soljo in poprom. Nato ga podušimo v ponvi z malo vode. Kuhanim in odcejenim testeninam dodamo tretjino pesta iz bazilike in pripra vljenega piščanca. Premešamo in postrežemo. Preostali pesto lahko stresemo v majhen steklen kozarec. Na pesto dodamo še eno žlico olivnega olja, zapremo in postavimo v hladilnik. Tako lahko v hladilniku počaka tudi do nekaj tednov.
Sladoled. Priljubljena poletna sladica, ki je niso izumili Italijani, temveč Kitajci. Ti so že pred več tisoč leti snegu ali ledu dodajali riževo mleko in različne sadne sokove.
Tudi v antični Grčiji in Rimu so ljudje jedli sneg ali zdrobljen led, pomešan z medom, vinom ali sadjem. To še niso bili sladoledi v današnjem pomenu, temveč preproste zamrznjene sladice. Pomemben korak v razvoju sladoleda se je zgodil v arabskem svetu v srednjem veku. Ledu in sadnim sokovom so dodali sladkor in izpopolnili tehnike hlajenja, kar je izboljšalo teksturo in okus sladoleda. Kasneje, v času renesanse, so italijanski kuharji za pripravo sladoleda začeli uporabljati še mleko, smetano in jajca, kar je privedlo do nastanka prvega kremastega sladoleda. Ta se je potem razširil na francoske in druge evropske dvore, kjer je veljal za prestižno sladico. Širšemu prebivalstvu je postal dostopnejši šele v 19. stoletju z izumom hladilnih strojev in ostale tehnologije. Prvi množično prodajani so bili vaniljev, čokoladni in jagodni sladoled ter limonin sorbet. Ti okusi so bili preprosti, obstojni in primerni za široko proizvodnjo. Šele kasneje so se pojavile bolj zapletene kombinacije in specialitete.
Največ sladoleda na prebivalca pojejo na Novi Zelandiji, v ZDA, Avstraliji, na Finskem in Švedskem. Na trgu se pojavlja v vseh možnih oblikah, okusih in barvah. Včasih je veljal pravilnik, ki je določal vrsto sladoleda. Danes pa ta ne velja več in si pri določanju sladoledne kategorije najlažje pomagamo s pogledom na seznam sestavin (deklaracijo), ki nam pomaga razbrati, ali smo izbrali klasični sladoled, italijanski gelato, sorbet, zamrznjen jogurt ali ledeni desert.
Čas priprave in kuhanja: 45 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 422 kcal
Ogljikovi hidrati: 52 g
Beljakovine: 28 g
Maščobe: 10,5 g
Vlaknine: 2 g
Pri klasičnem sladoledu gre za sladico z mlečno osnovo, kateri so dodani jajčni rumenjaki, smetana in sladkor. Med pripravo se ga neprestano meša, da se v maso vključi zrak, kar da sladoledu značilno rahlo in zračno teksturo. Italijanski gelato v primerjavi s klasičnim sladoledom praviloma ne vsebuje jajc. Smetane je veliko manj, prav tako pa je med pripravo manj vmešanega zraka. Tako deluje sladoled bolj kremast in mehkejši.
Zamrznjeni deserti so izdelki, pri katerih so mlečne sestavine delno ali v celoti nadomeščene z drugimi sestavinami. V tekočo zmes se nato vpiha zrak in se zamrzne. Glede na vsebnost osnovnih sestavin se dajejo v promet kot mlečni, sadni, aromatizirani in vodni desert. Sem spada tudi sorbet, ki je narejen iz vodne osnove z dodatkom sadne kaše in sladkorja.
Poznamo tudi zamrznjeni jogurt. Gre za jogurt, ki je bil zamrznjen. V primerjavi s klasičnim sladoledom vsebuje veliko manj maščobe in pogosto tudi veliko manj sladkorja, a tudi to je odvisno od dodatkov, ki si jih zaželimo povrhu.
Sladoledu se ni treba popolnoma odpovedati, če imamo povišan krvni sladkor, je pa treba paziti na količino in pogostnost uživanja te osvežilne sladice. Poleg tega moramo upoštevati, da včasih zraven pojemo še kornet in različne sladke prelive. Tako je lahko vnos ogljikovih hidratov še višji. Boljša možnost je, da si naročimo sladoled v lončku, brez preliva. Če ga kupimo v trgovini, pogledamo na preglednico hranilih vrednosti in si izberemo takšnega z manj sladkorja. Lahko pa si osvežilno sladico pripravimo tudi doma. Uporabimo pravi grški jogurt in zamrznjeno sadje ter tako bistveno zmanjšamo vsebnost ogljikovih hidratov.
Ene izmed najbolj priljubljenih okrasnih rastlin
Vrtnice imajo dolgo in bogato zgodovino, ki sega več tisoč let nazaj. So ena najstarejših cvetlic, ki so jih ljudje vzgojili zaradi njihove lepote, vonja in simbolike. Prve sorte so nastale s križanjem divjih šipkov, z njimi so trgovali že Feničani. Skozi zgodovino so se vrtnice razširile v Mezopotamijo, Egipt, Grčijo in Rim, kjer so jih ljudje cenili zaradi njihove lepote in simbolike. Podrobnejša navodila o križanju, gojenju in cepljenju vrtnic so zapisali že stari Grki, ki so vrtnice uporabljali za različne namene, vključno s pripravo eteričnih olj za zdravila in parfume, cvetove pa so uporabljali za okrasje.
Meta Pivec Šepic, dipl. inž. agronomije in hortikulture, Botanični vrt
Kako so vrtnice nastale
Šipki so divji predniki vrtnic. Različne vrste šipkov najdemo v zmerno toplem pasu po vsej severni zemeljski polobli. Na svetu obstaja več kot 30.000 gojenih sort vrtnic. Te so nastale v stoletjih križanj in selekcije, vse pa izhajajo iz približno 300 priznanih vrst divjih vrtnic. Križanje vrtnic je proces ustvarjanja novih sort s kombinacijo lastnosti dveh različnih vrst vrtnic. To vključuje izbor starševskih rastlin z zaželenimi lastnostmi, ročno opraševanje, zorenje plodov, sajenje semen in selekcijo – izbiro najboljših mladih rastlin za nadaljnjo vzgojo. Večina današnjih sort vrtnic je izbrana na podlagi odpornosti na vremenske razmere in odpornosti na bolezni ter škodljivce. Za lažje razvrščanje te velike množice sort delimo vrtnice v različne skupine, od tega so tri glavne:
• divji šipki: šipki, kot jih najdemo v naravi;
• stare vrtne vrtnice: sorte, ki so obstajale pred letom 1867 – galike (selekcije in križanci divjih šipkov, Rosa gallica), damaščanke (Rosa x damascena), rožni grmi (potomci kitajskih grmastih šipkov in njihovih križancev, Rosa chinensis);
• sodobne vrtnice: sorte, razvite po letu 1867 – hibridne čajevke, mnogocvetne, pokrovne, floribunde, vzpenjave vrtnice.
Nega in gojenje
Vrtnice so, tako kot prave princese, navajene bogate oskrbe in v takih razmerah ustrežejo s številnimi cvetovi. Rastišče, ki smo ga izbrali, mora biti dovolj sončno in zračno. Sadilno mesto pred sajenjem prekopljemo in tlem do-
Banksia: zimzelena vzpenjava vrtnica, ki jo pogosto vidimo na Obali, dobro uspeva tudi v severovzhodnem delu Slovenije.
Rosa glauca: ena od slovenskih avtohtonih vrst šipkov, ki je v svetu hortikulture zaslovela po svojih enostavnih dvobarvnih cvetovih in sivo modrih listih na rdečih listnih pecljih.
damo preperel kompost ali preležan gnoj – eno vedro na sadilno jamo. Za dobro prezračenost čajevke, mnogocvetne sorte in grmaste vrtnice posadimo vsaj 60–75 cm narazen. Manjše sorte, floribunde lahko posadimo nekoliko bližje skupaj (45–60 cm). Med vzpenjavimi vrtnicami moramo pustiti vsaj 2,5–3 m razmika in pol metra od opore. Najboljše se pri sajenju obnesejo vrtnice z golimi
koreninami, ki jih posadimo čim hitreje po nakupu. V vrtnarijah so na voljo spomladi ali jeseni. Tik pred saditvijo z ostrim nožem odrežemo korenine in stebla, ki kažejo znake poškodb ali bolezni. Poganjke odrežemo do višine kolen pod 5 mm nad navzven obrnjenim brstom pod kotom 45°. Pri sajenju moramo paziti, da je jama dovolj globoka, saj moramo vrtnico posaditi tako, da je cepljeno mesto 3–5 cm pod nivojem tal. Tako je cepljeno mesto zaščiteno pred zimskim mrazom. Vrtnice, ki jih kupimo vlončene, lahko v vrtu posadimo kadar koli, sadilno jamo pripravimo na enak način. Vrtnice lahko gojimo tudi zasajene v posode; v tem primeru poskrbimo za bogat, dobro odceden substrat, redno zalivanje in obvezno dognojevanje. Za to uporabimo posebno gnojilo za vrtnice.
Vrtnice niso rade žejne. Zalivamo jih predvsem zjutraj ali v zgodnjem popoldnevu, kar jim omogoča, da se hitro posušijo. Večerno zalivanje pusti lahko vodi v razvoj bolezni na mokrih listih. Najboljše je, da pri zalivanju ne zmočimo listov in zalivamo samo tla oziroma substrat, v katerem rastejo.
Vrtnice za domačo rabo lahko razmnožujemo z olesenelimi potaknjenci, v hortikulturni industriji pa se različne sorte razmnožujejo s cepljenjem na podlage, ki so divji šipki.
Obrezovanje
Stari Grki so vrtnice gojili precej drugače, kot jih gojimo danes. Grmičke vr-
Hansestadt Rostock: modernejša sorta vrtnice, ki je več let zapored zmagala na tekmovanjih za najboljšo vrtnico tako v Sloveniji kot tudi po Evropi. Njena odlika je zdravo listje, kompaktna rast in množica zdravih, oranžno mareličnih cvetov.
tnic so vsakih pet let porezali do tal ali pa so grme preprosto zakurili. Modernejše sorte vrtnic obrezujemo redno, vsako pomlad – da uravnamo rast in cvetni nastavek, pa tudi jeseni, da visoke grme vrtnic znižamo in poganjke tako zaščitimo pred snegolomom ali poškodbami zaradi močnih vetrov. Spomladi odstranimo tudi vse odmrle, poškodovane in prešibke veje.
Vrtnice za vrtove
Vrtnice imajo pred ostalimi rastlinami v parku in na vrtu prednost v tem, da nudijo veliko raznolikost sort – na voljo so v višini od zgolj 30 centimetrov
do celo 5 metrov, cvetijo v široki paleti različnih barv, lahko so različnih oblik – grmičaste, stebelne, plezave, vzpenjave, prekrovne ... Vse to nam omogoča brezmejene možnosti uporabe in kombiniranja. Sodobnejše sorte vsebujejo širok izbor sort naravnega videza, kar pomeni, da so njihovi cvetovi enostavni in v vrt pritegnejo tudi opraševalce. V zbirki vrtnic, v rozariju Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, gojimo več kot sto sort in nekaj različnih tipov vrtnic. Leta 2014 smo zbirko vrtnic prenovili, dodali smo nove, trpežne sorte vrtnic, ki so primerne za vse vrste vrtov in vrtnarjev, ki za nego nimajo veliko časa. Med najbolj trpežnimi so sorte Cubana, Marie Curie, The Fairy, Hansestadt Rostock in ostale. Gojimo tudi obe slovenski registrirani sorti vrtnic (sorti Prešeren in Trubar), ki jih je na vrtnični trg lansiral ljubiteljski žlahtnitelj dr. Matjaž Kmecl.
Vrtnice imajo široko uporabo na različnih področjih, vključno z zdravjem, kozmetiko in kulinariko, zaradi koristnih lastnosti, prijetnega vonja in edinstvenega okusa. So ključna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov zaradi vlažilnih in pomirjujočih učinkovin. V kulinariki se vrtnice uporabljajo za pripravo različnih jedi in pijač. Vzgoja vrtnic, kraljic vrta, zahteva nekaj pozornosti in skrbnosti, vendar se trud bogato obrestuje. Če vas še niso prepričale, da bi jih gojili na svojem vrtu ali balkonu, v tem mesecu obiščite katerega od rožnih vrtov po Sloveniji. Skoraj zagotovo se boste na novo zaljubili.
Društvo diabetikov Gornja Radgona
Letos smo praznovali 40 let našega društva. Seveda so se priprave pričele že lani septembra, saj smo ta dan želeli posebej obeležiti. Društvo je bilo ustanovljeno 29. maja 1986, zato smo po daljših pripravah imeli proslavo v petek, 29. maja 2026.
| Jolanda Golinar
Težko smo čakali ta petek, ko je nekaj naših članic okrasilo dvorano in avlo za pogostitev. Vemo, da so za pripravo in delo vedno ene in iste članice, zato se jim prav lepo zahvaljujemo.
Imeli smo kar nekaj pomembnih gostov, saj so prišli vodja pisarne Zveze društev diabetikov Slovenije Špelca Rudolf in njen sin Jurij Rudolf, županja Urška Mauko Tuš, predstavniki društev diabetikov Murska Sobota, Lendava, Lenart, predstavniki ostalih društev, šol, raznih organizacij, Centra za krepitev zdravja, Lions kluba itd.
Slišali smo veliko dobre glasbe
Program je odlično povezovala Slavica Kovačič, nastopili pa so: Glasbena šola Gornja Radgona, folklorna skupina Kulturnega društva Janko Divjak Kapela, tamburaška skupina Kulturnega društva Peter Dajnko Črešnjevci in pevska skupina Prekmurci. Glasba in pesmi so bili čudovito izbrani, tako da smo slišali veliko dobre glasbe in petja. Seveda nas je vse zelo navdušil skeč na temo Cuker je padu.
Vsem še se enkrat prav lepo zahvaljujemo za njihovo brezplačno sodelovanje na proslavi. To nam je zelo veliko pomenilo, saj moramo paziti na vsak evro. Tako so bili naši donatorji tudi nastopajoči in zato nam je uspelo pripraviti proslavo na višjem nivoju, kajti glasba in petje sta bila izvedena res strokovno.
Po proslavi je bila zakuska in priložnost za druženje, ko so se našli ljudje, ki se mogoče zelo poredko vidijo. Razvile so se razne debate, saj so si imeli veliko povedati. Pri žlahtni kapljici in dobri pijači pač jezik bolje steče. Na koncu smo hitro pospravili, saj smo se mnogi že pripravljali za vseslovenski pohod drugi dan.
Hvala vsem prisotnim na proslavi, posebno pa vsem nastopajočim, saj ste s tem pokazali razumevanje in spoštovanje do našega dela.
Naše društvo sodeluje v akciji #DarujemKilometre. Aktivno se vključujemo v organizirane pohode in nekatere organiziramo tudi sami, saj tako promoviramo društvo in ljudi spodbujamo k gibanju. Vsi smo se strinjali, da je čudovito, če se dobimo in gremo na skupni pohod.
Jolanda Golinar
Letos smo praznovali 40 let našega društva.
Spet smo kontaktirali vrtec Grozdek na Kapeli, ki si je tudi letos želel pohoda z nami. Dogovorili smo se da gremo na 2. Atilov pohod s skupino Palčkov in vzgojiteljico Sabino. Tako smo se 23. aprila v lepem sončnem jutru odpravili na pohod. Bilo nas je kar 27 in smo nabrali kar nekaj kilometrov. Otroci so bili veseli, razigrani in nasmejani. Vsem skupaj nam je dobro delo medgeneracijsko druženje med pohodom. Bilo je veliko smeha, petja in razigranosti.
Na Florjanovem pohodu smo se 2. maja pridružili tudi članom GD Hrastje-Mota in KD Janko
Aktivno se vključujemo v organizirane pohode.
Ob prijetnem vzdušju, zvokih harmonike in pesmi smo zaključili uspešen volilni občni zbor.
Divjak. Bilo nas je kar okrog 80. Takrat smo jim tudi predstavili akcijo #DarujemKilometre. Razveselili so se te akcije in z veseljem darovali kilometre. Na pohodu je bilo veliko smeha, govorjenja. Na sredini poti, pri gasilskem domu Hrašenski vrh, so nas pogostili z langaši, slaniki, pecivom in pijačo. Po pogostitvi smo se odpravili proti Hrastju-Moti, kjer so cvrli jajca. Bilo je res lepo druženje.
Ker smo nekateri domačini, nismo smeli manjkati na pohodu Treh src 16. maja. Tudi tam smo promovirali akcijo darovanja kilometrov. Začudilo nas je, kako malo ljudi sploh ve za to. Včasih se sprašujem, ali nas res ne slišijo, čeprav nas poslušajo. Nekateri so pristopili k darovanju kilometrov, marsikdo pa ni želel, saj se bojijo, da bi bili kje objavljeni njihovi podatki.
Medobčinsko društvo diabetikov Goriške
V torek, 31. marca 2026, smo uspešno izvedli drugi volilni občni zbor društva in s tem zaključili prvi štiriletni mandat novega vodstva. Društvo deluje že od leta 1976, takrat še pod imenom Društvo za boj proti sladkorni bolezni, in to vse do leta 2020, zadnjih mandatov pod vodstvom Dominika Sobana in njegove ekipe.
| Stanislav Črvič
Takratno vodstvo se je po 28 letih odločilo predati delo mlajši ekipi, zato je bil sklican volilni občni zbor. Zaradi potrebne dopolnitve in uskladitve dokumentacije in statuta je bilo treba postopke dodatno urediti in potrditi. Po uspešno urejeni dokumentaciji je društvo nadaljevalo delo z novoizvoljenim vodstvom in novim štiriletnim mandatom. Po uspešnem delu v preteklem obdobju smo 31. marca letos ob 16.30 pod nadstreškom društva izvedli novi volilni občni zbor. Zbor se je pričel ob napovedani uri, saj je bila sklepčnost zagotovljena.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je sledila obravnava obsežnega dnevnega reda, ki ga je predsedujoči s pomočjo avdio in projekcijske tehnike podrobno predstavil po posameznih točkah.
V zadnjih letih je bilo veliko postorjenega Predstavljeno je bilo delo društva v minulih letih. Veliko je bilo postorjenega tako v prostorih Humanitarne hiše kot tudi v njeni okolici. Med pomembnejšimi pridobitvami so prekrtje strehe, ureditev nadstreška, alarmni sistem, video nadzor in ureditev prostora Diabetes info točke. Pričeli smo tudi z nameščanjem slikovnega materiala in kolažev dogodkov po hodnikih društva. V zunanjem delu objekta je bil dokončan nadstrešek, nameščena zaščitna roleta, prebarvani leseni deli in urejen vhod. Posebna pozornost je bila namenjena tudi urejanju cvetličnih površin na verandi in v okolici objekta.
Po predstavitvi poročil in poročilu nadzornega odbora je bilo dosedanje vodstvo razrešeno. Sledile so volitve novih članov izvršnega in nadzornega odbora. Novoizvoljeni člani so bili med prisotnimi deležni velike podpore in aplavza.
Po sprejetju še zadnjih sklepov in potrditev smo prešli na zadnjo točko dnevnega reda – druženje. Ob prijetnem vzdušju, zvokih harmonike in pesmi smo zaključili uspešen volilni občni zbor. Obiščite našo spletno stran, kjer boste lahko na enem mestu dostopali do vseh aktualnih informacij, zanimivih vsebin ter koristnih nasvetov. www.diabetes-zveza.si
Društvo diabetikov Ljubljana
Zgodovina tega priljubljenega zdravilišča sega že v čas Rimljanov, prva znanstvena raziskovanja tople in zdravilne vode na tem območju pa sougotavljali tudi v času Avstro-Ogrske.
| Slavka Jovan
Danes je namenjena predvsem kardiovaskularnim in revmatološkim bolnikom, priporoča se pri žilnih obolenjih in pri težavah z gibalnim aparatom. Pomaga tudi pri lajšanju stresa in izgorelosti ter drugih boleznih sodobnega časa. V zdravilišču imajo dolgotrajno tradicijo, izkušene zdravnike in terapevte, sodobno medicinsko opremo in programe, ki so poleg naravnih danosti in prijetnih namestitvenih objektov prednosti, zaradi katerih je Banja Vrućica danes največji in najsodobnejši zdravstveno-turistični center v Bosni in Hercegovini.
Naše društvo je bilo tu na edukativnem okrevanju že dvakrat, letos pa smo se pridružili turistični agenciji Rozman bus, ki sem že 15 let vozi goste iz cele Slovenije. Pot nas je vodila mimo Zagreba v smeri Banjaluke, kjer smo imeli daljši postanek. Po večurni vožnji smo srečno prispeli v hotel Kardial, kjer nam je dobrodošlico izrekel direktor agencije Janez Rozman, kasneje pa smo se seznanili s programom dejavnosti.
Naslednje jutro so nas pričakali zdravniki in nam po pregledu in glede na želje določili 3-4 terapije dnevno. V paket so bili vključeni tudi pregled pri zobozdravniku, laboratorij in EKG. Rozman nam je predstavil še celo paleto različnih preiskav, od ultrazvoka do hiperbarične komore in različne masaže po ugodnih cenah.
Nabirali smo kondicijo in se razvajali
Poleg tega je na nas blagodejno vplivalo tudi okolje z velikim parkom na 74 hektarjih površine in na 230 metrih nadmorske višine, nad njim pa
se dvigajo planine Borje. Kondicijo smo si nabirali na številnih krožnih poteh ali pa se razvajali v velnes centrih in termalnih kopelih. V ceni paketa so bili tudi trije izleti v bližnjo okolico. Veliko zanimanje je bilo za srednjeveški samostan Liplje, ki je posvečen Marijinemu oznanjenju. Stoji sredi najvišjega dela ozke soteske v slikovitem okolju reke Bistre. Na poti Teslić Varoš je na višini 900 metrov v gozdni oazi hotelski objekt z apartmaji (Hajdučke vode), kjer je v času snežnih zim obratovalo celo smučišče.
Društvo nam je pripravilo strokovna predavanja na temo Arterijska hipertenzija in diabetes tipa 2. Čeprav se določenim starostnim tegobam ne da ubežati, lahko z rednim gibanjem, zdravo prehrano in dobro voljo dosežemo boljšo kvaliteto življenja ter več zadovoljstva in vitalnosti. Na to temo smo si ogledali film o življenju v tretjem življenjskem obdobju pri različnih starostih (55, 63, 73 in 93 let). Predstavniki teh starostnih dob so iz svojih izkušenj povedali in pokazali, kaj vse (še) zmorejo.
Seveda ne bi šlo brez obveznega merjenja sladkorja, kar smo opravili rutinsko. V sklopu akcije Darujem kilometre smo skupaj hodili po Poti življenja in Poti ljubezni do izvira ob vznožju Borje, kjer na plan brbotajo tudi številni drugi termalni vrelci. V tem prijetnem majskem tednu (od 15. do 22. maja) razvajanja, sproščanja in različnih aktivnosti smo zadovoljili telo in duha. Kljub dolgi vožnji nas to gostoljubno in prijazno zdravilišče vabi, da ga ponovno obiščemo.
Kljub dolgi vožnji nas Banja Vrućica vabi, da jo ponovno obiščemo.
Naše društvo je bilo tu na edukativnem okrevanju že dvakrat.
Na OŠ Neznanih talcev Dravograd smo v okviru projekta Mesec zdravja 2026 gostili Društvo diabetikov Dravograd –Polžki.
Društvo diabetikov Dravograd – Polžki
21. aprila 2026 smo na OŠ Neznanih talcev Dravograd v okviru projekta Mesec zdravja 2026
gostili Društvo diabetikov Dravograd – Polžki. Dogodka so se udeležili učenci 5. razredov ter učenci 6. in 9. razredov, ki so sodelovali na tekmovanju iz sladkorne bolezni.
Blaž Mlinšek | Mateja Konečnik
Srečanje se je začelo s pozdravom predsednika društva Ervina Kodruna, sledilo pa je zanimivo predavanje dr. Ervina Pačnika o zdravju in sladkorni bolezni. Poseben trenutek dogodka je bila podelitev bronastega priznanja devetošolcu Andražu Pajerju za uspeh na tekmovanju iz sladkorne bolezni. Po predavanju smo se skupaj z društvom odpravili še na kratek pohod v okolici šole. Dogodek je bil prijetna in poučna izkušnja, saj je učence spodbudil k razmišljanju o pomenu zdravega načina življenja, gibanja in skrbi za lastno zdravje.
Dogodek je bil prijetna in poučna izkušnja.
Naj vas skrbi zaradi hipo- ali hiperglikemije ne upočasnjujejo. Rešitev Accu-Chek SmartGuide vam pokaže možne visoke ali nizke ravni glukoze 2 uri vnaprej, tako da vi lahko z manj skrbmi uživate svoje življenje.
Več na spletni strani https://www.accu-chek.si/izdelki/smartguide-NMG/
Društvo diabetikov Zagorje ob Savi
V hladnem sobotnem jutru smo člani DD Zagorje odšli na Klančiše nad Zagorjem – višinska razlika je 510 metrov –, kjer stoji lovski dom. Mi, »ta sladki«, pa gremo še do razvalin gradu Gamberg (567 metrov), nekateri dlje ali pa malo manj.
Marija Grošelj | Henrih Palčič
Pot nas je vodila po gozdni poti, ki nam daje prijetno senco poleti, v tem majskem jutru pa je bilo hladno. O gradu Gamberg ali Galenberg je pisal naš J. V. Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Vreme nam ni bilo naklonjeno, pa smo kljub temu telovadili z našo Metko Košir, potem hodili, vsak po svoji volji in moči. V skupini 30 članov je bilo prijetno. Po vrnitvi pod naš toplar (kozolec) smo izmerili tlak in sladkor s pomočjo Anice, Valentine, Metke. Pri tem smo se malce zamislili: smo preveč jedli? Se premalo gibali in preveč sladkali ?! Ob malici pa smo na to pozabili.
V Bowling centru Zagorje smo 24. aprila 2026 imeli tekmovanje v kegljanju.
Marija Grošelj
Sodelovale so tri ekipe: DD Hrastnik, DD Trbovlje in DD Zagorje, ki jih je pozdravila vodja za šport Metka Košir. Vodja kegljišča Vid Ojsteršek pa je tekmovalce seznanil s pravili igre in potekom tekmovanja.
Ekipe so bile mešane, celotno tekmovanje pa je potekalo v dobrem športnem vzdušju. Rezultati pa so bili: 1. mesto Zagorje, 2. mesto Hrastnik in 3. mesto Trbovlje. V prijateljskem vzdušju smo se po dobri malici kegljači za eno leto poslovili.
Na povabilo Društva diabetikov Trbovlje smo se v vročem majskem dopoldnevu 25. maja srečali z DD Trbovlje, DD Hrastnik in DD Zagorje na Športnem balinišču Buldog v Trbovljah.
Marija Grošelj | Henrih Palčič
To igrišče je namenjeno igri tenisa, badmintona in balinanja na štiripasovnem balinišču. Pozdravila nas je predsednica Cvetka Kozmus in naša vodja Metka Košir. Vse je potekalo pod budnim očesom navijačev in tekmovalcev. Ekipe so odigrale vsaka nekaj iger. Končni zmagovalci so bili balinarji iz Trbovelj, ki so prejeli prehodni pokal. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem. Po končanem tekmovanju smo se okrepčali z malico in se za eno leto poslovili.
V hladnem sobotnem jutru smo člani DD Zagorje odšli na Klančiše nad Zagorjem.
Društvo diabetikov Zagorje ob Savi
18. aprila 2026 smo se udeležili izleta v Radovico. Obiskali smo OŠ Brihtna glava v Radovici pri Metliki.
Anica Kranjc
Društvo diabetikov Trbovlje
V osnovni šoli smo imeli zelo poučno šolsko uro s pridihom humorja!
Ogledali smo si tudi vinsko klet z degustacijo vin in pogače. Ko smo se vračali, smo si ogledali grad Otočec in tako nam je izlet prijetno minil.
»Zares zdrav si, ko si svoboden kot veter, pretočen kot voda, strasten kot sonce in rodoviten kot zemlja. Takrat lahko presodiš samega sebe in svojo resničnost,« je zapisala Mojca Fatur v knjigi Zdrava.
poslušali
Kristina Hribar | arhiv društva
Nastanili smo se v hotelu Delfin v Izoli. S terase hotela se nam je odprl pogled na morje in zasidrane jadrnice, ki čakajo, da jih bodo lastniki odpeljali na odprto morje.
Zakaj vsako leto tako radi obiščemo morje? Zato, ker ima neko posebno energijo. Tam vdihavamo morski zrak, izvajamo različne športne aktivnosti, se družimo, spoznavamo, izobražujemo, poslušamo glasbo in plešemo.
Člani Društva diabetikov Trbovlje se radi sprehajamo ob obali ali po mestu. Veliko tudi plavamo. Obe dejavnosti pripomoreta k dobremu počutju. Večina se nas kopa in telovadi v notranjih bazenih, nekaj najbolj pogumnih pa zaplava v mrzlo morje.
Na vsakem okrevanju doslej – in tako je bilo tudi letos – je naša prostovoljka Ljiljana Mijanović merila sladkor v krvi. Merjenja smo se udeležili vsi, saj vemo, da dobro urejena sladkorna bolezen omogoča kakovostno življenje brez akutnih zapletov.
Prisluhnili smo trem predavanjem
Znanje o sladkorni bolezni smo obnovili in poglobili na dveh predavanjih Jureta Vrandečića, strokovnega sodelavca iz podjetja Zaloker & Zaloker. Znal nas je spodbuditi k zbranemu poslušanju, sistematično razložil teme in na koncu predavanja naredil povzetek z vprašanji, na katera smo odgovarjali. Bili smo dobri učenci in za nagrado prejeli knjižico z naslovom Pr(a)vi koraki pri sladkorni bolezni.
Zelo aktualna je bila tema tretjega predavanja, o demenci. Predavala je Kaja Mavrič, dipl. soc. pedagoginja. Zahtevna bolezen, ki ne prizadene le bolnike, ampak povzroči tudi velike stiske svojcev. V pomoč nam je lahko knjiga o življenju z demenco dr. Zdenke Čebašek Travnik, dr. Saše Novak in Eda Krnića Kje so moji ključi. V njej so zgodbe 27 avtoric in avtorjev s strokovnimi komentarji. Večere smo v hotelu Delfin preživljali ob glasbi in plesu. Plesišče je bilo polno. Čeprav smo bili sami upokojenci, smo dokazali, da kljub letom še vedno radi plešemo.
Zadnji večer smo se zbrali v sobi poleg avle, kjer so na stenah slike avtorjev slikarske kolonije, ki predstavljajo morske in druge motive v živahnih barvnih tonih. Dve sliki sta bili tudi nagrajeni. Naša predsednica Cvetka Kozmus je s šalami in igro Kočija poskrbela za dobro razpoloženje, polno smeha. Tudi peli smo. Zamisel Vide Vozel je bila prav simpatična. Za vsako črko abecede smo morali najti pesem in jo zapeti. Peli smo ubrano, saj tudi sicer občasno radi zapojemo.
Pisanje sem začela z mislijo Mojce Fatur, naj še zaključim z njo: »A nasmeh in stisk roke v spodbudo vas ne staneta nič. Njuna vrednost pa je za tistega, ki ju je deležen, neprecenljiva.«
Društvo diabetikov Mežiške doline
V tih, deževen dan se vozimo proti Muti. Pogosto nas zaradi obnove ceste ustavljajo semaforji. Kar naprej smo pogledovali skozi okno, če se vreme izboljšuje, pa je samo čedalje bolj deževalo. Kos poti do kmečkega turizma Orlič smo imeli v načrtu prehoditi peš. Kaj pa zdaj?
Dragica Cizerl | Jože Drozg
Ustavimo se, da bi nas jutranja kava pogrela. Prijazna natakarica Janja nam predlaga ogled vuzeniške cerkve. Takoj smo za.
Gospod župnik Tadej nas je toplo sprejel in nam veliko povedal o zgodovini cerkve. Ogledali smo si tudi sobo Antona Martina Slomška. Izvedeli smo zanimivosti, ki jih doslej nismo poznali. Po končanem ogledu smo se zahvalili gospodu Tadeju in se že veselili zaslužene malice pri Orliču.
Sneg v maju
Ko smo se peljali proti cilju, je začel naletavati sneg. Gospodinja nam je postregla borovničevec, nato pa kislo juho z miškami in domačim kruhom. Preden smo se najedli, je zunaj napadlo dobrih deset centimetrov snega.
Bilo je prečudovit in nič kaj običajen pogled skozi okno. 12. maj je bil, narava pa se je odela v božično vzdušje. Hkrati pa nas je tudi malo zaskrbelo, kako bo potekala vožnja po zasneženi cesti.
Velikokrat smo stali, da smo odstranili polomljene veje na poti.
V dolini smo si v Bistriškem jarku ogledali še ekološko kapelico, kjer smo pozvonili za zdravje in za varno pot nazaj proti Črni.
Na Ravnah je že veselo sijalo sonce. Nobenega sledu ni bilo o kakšnem snegu. Kljub slabemu vremenu je bil naš izlet nepozaben.
Dobre stvari je dobro ponoviti. Zato smo se letos ponovno odločili za izlet z vlakom v Maribor.
Dragica Cizerl | Jože Drozg
Nismo se peljali le na kavo pa tudi ne »samo na uro« gledat. Navdušila nas je preko 400 let stara vinska trta, ogledali smo si film o trgatvi in si privoščili sončno kavo na Lentu. Pot čez most nas je peljala do Evro parka, kjer smo imeli kosilo in čas za sladoled.
Zahvalili smo se Silvi Dover za odlično vodenje po Mariboru in vlak nas je že vozil nazaj tja, kjer je najlepše – domov.
Danes, ko dežuje, nas fotografije Jožeta Drozga vračajo v včerajšnji dan, ki smo ga preživeli – kot že mnogo enodnevnih izletov – skupaj, za zdravje in dušo.
Ponovno smo z vlakom odšli v Maribor, kjer nas je navdušila 400 let stara trta.
Ogledali smo si še ekološko kapelico, kjer smo pozvonili za zdravje ter varno pot nazaj proti Črni.
Društvo diabetikov Idrija
Sklep upravnega odbora DD Idrija, da letos organiziramo okrevanje v Luciji in Banji Kulaši, je razpolovil udeležence. Tako se nas je 26. marca 2026 ob zgodnji jutranji uri na avtobusu za Bosno in Hercegovino zbralo 19 članov.
Prijetno smo bili presenečeni, saj je za volanom avtobusa sedel odličen voznik Danijel in prijazen vodič Gregor, ki smo ju poznali že od lani. Poleg nas pa je bilo na avtobusu tudi več drugih potnikov. Oblačno vreme nas je spremljalo vse do cilja. Kmalu po prihodu smo imeli pregled pri zdravnikih, katerim smo povedali vsak svoje težave. Zdravniki so nam na tej podlagi določili več terapij, ki so se začele takoj po nastanitvi v sobe. Po večerji smo se kar hitro odpravili počivat.
Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen vašemu sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov!
Letna naročnina znaša 8,00 € za 5 številk, posamezna številka stane 1,60 €
Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana
Naročite se lahko tudi:
• po telefonu na 01 430 54 44
• po e-pošti na sloda@siol.net
Naslednje dni smo imeli najprej jutranje razgibavanje 1000 gibov, naša članica Irma pa je preverjala nivo sladkorja in krvnega tlaka. Terapije smo imeli dopoldne, tako da smo imeli popoldneve na razpolago za druge aktivnosti ali za počitek. Žal je bilo vse naslednje dni vreme zelo slabo, saj je ves čas padal dež, včasih tudi sneg, tako da smo se držali bolj pod streho hotela.
Ker ob nedeljah ni terapij, sta nas Danijel in Gregor peljala na ogled Banjaluke. Tam smo si z lokalno vodičko kljub dežju ogledali glavne značilnosti mesta. Vmes smo imeli malico – odlično pripravljen burek in razne pite izpod peke. Po končanem ogledu mesta smo se ustavili v gostilni, kjer so nam postregli s slastnimi čevapčiči. Tudi po večerjah nam ni bilo dolgčas, saj sta nam Danijel in Gregor pripravila nagradni kviz in bingo. Nekateri so se kviza lotili zelo resno, vsi pa smo se lepo zabavali. Predzadnji dan popoldne se je razvedrilo, kar smo nekateri izkoristili za sprehod po bližnji okolici. Kar prehitro je prišel dan odhoda. Udeleženci smo bili enotnega mnenja, da je bilo okrevanje zelo dobro organizirano in da je bilo vse vrhunsko, od odličnih terapevtov, do okusne hrane in prijaznega osebja hotela.
(za glasilo Sladkorna bolezen)
Izpolnite spodnji obrazec s svojimi podatki.
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna številka in kraj:
Želim postati član društva diabetikov:
Kraj in datum:
Društvo diabetikov Jesenice
Ob Blejskem jezeru se je v svežem pomladnem jutru raztegnila skupina pohodnikov. Koraki so bili enotni, pogovori sproščeni, v ozadju pa občutek skupnosti, ki presega zgolj druženje.
Mojca Konobelj | Darja Kosančič, Bojana Skumavc, ChatGPT
Takšni trenutki so zaznamovali letošnjo pomlad v Društvu diabetikov Jesenice, kjer gibanje, preventiva in izobraževanje ostajajo temelj kakovostnega življenja s sladkorno boleznijo.
Društvo, ki že več kot 40 let povezuje približno 350 članov iz sedmih gorenjskih občin, ostaja pomemben prostor podpore, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči. Njegovo srce predstavljajo prostovoljke in prostovoljci, ki so v letu 2025 skupaj opravili približno 3200 ur prostovoljnega dela. Gibanje kot temelj dobrega počutja
Gibanje ostaja ena ključnih stalnic društvenega življenja. Člani se redno srečujemo pri balinanju in vodeni telovadbi, v pomladnih mesecih pa aktivnosti še posebej zaživijo na prostem.
V tem obdobju smo izvedli pohod okoli Blejskega jezera, se udeležili meddruštvenega pohoda v Kamniku in pomlad zaključili z vseslovenskim pohodom #DarujemKilometre, kjer smo skupaj prehodili in »darovali« okoli 100 kilometrov.
Redna telesna aktivnost, kot so hoja in organizirane oblike vadbe, dokazano prispevajo k boljši občutljivosti na inzulin, stabilnejšim vrednostim
krvnega sladkorja in splošnemu boljšemu počutju. Prav zato ima gibanje v društvu tudi pomembno preventivno vlogo, ne le rekreativne.
Novost letošnje sezone je nordijska hoja, ki poteka vsak drugi torek popoldan, ki bo, upamo, postala priljubljena oblika druženja in vadbe.
Društvo diabetikov
Jesenice na Paradi učenja z našimi prostovoljkami
Preventiva in osveščanje v lokalnem okolju
Pomemben del delovanja društva ostajata preventiva in osveščanje. Na Paradi učenja na Jesenicah je društvena stojnica ves dan privabljala obiskovalce, kjer smo prostovoljci merili krvni sladkor in krvni tlak ter delili osnovne informacije o sladkorni bolezni.
Podobne aktivnosti izvajamo tudi v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami, kjer redna brezplačna merjenja omogočajo zgodnje odkrivanje tveganj in spodbujajo boljše razumevanje bolezni v lokalnem okolju.
Takšne dejavnosti imajo pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju povišanih vrednosti krvnega sladkorja in spodbujajo posameznike k pravočasnemu obisku zdravnika in uvedbi ustreznih življenjskih sprememb.
Pomlad prinaša tudi nova znanja
Poleg gibanja in preventive je bila letošnja pomlad zaznamovana tudi z izobraževanjem in novimi vsebinami.
Meddruštveni pohod po Kamniku (slika levo)
Med delavnico se nismo
uspeli fotografirati, zato smo prosili umetno inteligenco, da nam pripravi sliko z delavnice. To je naš rezultat.
Posebno zanimanje je vzbudila delavnica o umetni inteligenci, kjer smo člani spoznavali, kako lahko orodja, kot je ChatGPT, pomagajo pri vsakdanjih
opravilih – od načrtovanja uravnotežene prehrane do lažje organizacije dejavnosti v društvu. Uporaba sodobnih digitalnih orodij tako postaja dopolnilo, ki lahko podpira bolj strukturiran in informiran življenjski slog, ob strokovnem vodstvu pa prispeva tudi k boljši samostojnosti posameznika.
Skupnost, ki povezuje
Vsa srečanja, pohodi in delavnice potrjujejo, da Društvo diabetikov Jesenice ni zgolj organizacija, temveč živa skupnost ljudi, kjer si člani med seboj delimo izkušnje, znanje in podporo.
S povezovanjem gibanja, preventive in izobraževanja društvo tudi v prihodnje ostaja pomemben steber kakovostnega življenja s sladkorno boleznijo v lokalnem okolju – kjer šteje vsak korak. Vse informacije o preteklih in prihajajočih dogodkih pa lahko najdete na njihovi uradni spletni strani www.diabetikijesenice.si.
Ogled rudnika Sitarjevec v Litiji
Društvo diabetikov Ptuj
Na pomladno jutro, sredi aprila, smo se najbolj vztrajni člani društva, zbrali na železniški postaji na Ptuju in se z vlakom odpeljali v Litijo. Pot je minila v prijetnem vzdušju, in glede na vse kar si moramo povedati, je bila celo prekratka. Na cilju, kjer smo izstopili iz vlaka, smo šli na kavo, saj brez kave ni začetka dneva.
Sonja Korošak | Ida Fric
Pridružila se nam je turistična vodnica in nas povedla po Litiji. Je večje mesto na obeh bregovih reke Save in je industrijsko, trgovsko, kulturno in upravno središče v Posavskem hribovju. Po mostu smo šli čez reko Savo in se podali v starejši del mesta na desni breg. Na drugi strani so nas pozdravili opomniki iz vojne. Litija je eno redkih mest, ki se lahko ponaša s Plečnikovim spomenikom NOB. Kraj se je razvil zaradi rudarstva in brodarstva po Savi. Najstarejša hiša v Litiji je Kisletova hiša. Tik pod njo teče reka, po kateri so s splavi in ladja-
mi prevažali tovor. Na Valvazorjevem trgu se je ohranil dvorec Turn, na pročelju sončna ura. Pot smo nadaljevali v čudovito cerkev sv. Miklavža in občudovali notranjost. Vodnica nas je na začetku predstavitve presenetila z ljudsko pesmijo, ki jo je zapela. Na koncu se nam je pridružil tudi gospod župnik, ki je tiste dni praznoval okroglo obletnico. Pred cerkvijo je njemu v čast bilo postavljeno majsko drevo, izletniki pa smo zapeli njemu v čast. Pot smo nadaljevali z lokalnim avtobusa do rudnika Sitarjevec. Spada med največja in najbogatejša nahajališča rudnin v Sloveniji in ima bogato zgodovino. V njem so kopali svinčevo in živosrebrno rudo ter cink, odkrili so več kot 60 različnih vrst mineralov. Danes je rudnik urejen kot podzemni muzej, znan tudi po kapnikih, ki zrastejo na leto za 5 centimetrov. V rudnik nas je, opremljene s čeladami, popeljal vodnik. Prisluhnili smo njegovemu pripovedovanju in občudovali notranjost. Na koncu smo si ogledali kratek film in bili nagrajeni s toplim napitkom, ki nas je prijetno ogrel. Po lahkem pohodu smo počakali prevoz in se zadovoljni odpeljali na toplo malico, kjer smo se kratek čas družili in nato odhiteli na vlak. Med prevozom proti domu smo podoživljali, kar smo videli in slišali, in ugotovili, da smo bili nekateri v Litiji prvič.
Društvo diabetikov Ptuj
Da lahko omogočimo druženje čim več članom, se na dogovorjeno mesto peljemo z vlakom ali medkrajevnim avtobusom in koristimo kartico za upokojence. Tako je bilo tudi meseca maja, ko smo se z vlakom odpeljali na pohod, ki smo ga organizirali ob velenjskem jezeru.
Sonja Korošak | Ida Fric
S ptujske železniške postaje smo se z vlakom zapeljali do Celja. Imeli smo uro časa do naslednjega prevoza, zato smo čas izkoristili za jutranji sprehod po mestu, nekateri za kavico, drugi za nakup malice, saj je bila tokrat iz nahrbtnika. Ob določeni uri smo se zbrali na postaji in se odpeljali v Velenje. Po izstopu z vlaka smo pot nadaljevali do jezera. Vreme nam je bilo naklonjeno, ne prevroče. Lahkih nog smo prehodili in si ogledali lepo urejeno okolico jezera.
Bili smo dobrodelni: prehojenih 177 kilometrov smo darovali v kampanjo #DarujemKilometre. Povzpeli smo se na ploščad, občudovali okolico in za spomin naredili skupinsko sliko. V
bližini jezera nas je prevzel pogled na počitniške hišice in lepo urejeno okolico okrog njih. Izvedeli smo, da so te hiške nekoč dajale dom rudarjem, zaposlenim v premogovniku. Po pohodu je bil čas za malico. V bližnjem lokalu smo se ohladili z napitkom in rahlo utrujeni odhiteli na vlak, ki je že čakal na postaji. Veseli in zadovoljni smo v pozni popoldanski uri prispeli na Ptuj.
Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji
Člani, pohodniki Društva diabetikov Litija in Šmartno, vsak četrtek darujemo kilometre na naših organiziranih vodenih pohodih, ki potekajo po vsej Sloveniji.
Mihaela Amršek | Ana Lovše
Arboretum Volčji Potok
Težko pričakovano spomladansko cvetje nas je očaralo in povabilo, da smo se odpravili na sprehod in ogled Arboretuma v Volčjem Potoku, kjer uspeva nad 4500 domačih in tujih rastlinskih vrst, dreves, grmovnic in drugih rastlin. Število različnih trajnic in enoletnic se iz leta v leto spreminja. Drevesa in grmi pripadajo tako osnovnim botaničnim vrstam iz Evrope, Severne Amerike in Azije kot kultivarjem, ki so bili vzgojeni v okrasne namene. Najbogatejše so zbirke vrst javorjev, lip, brez in bukev. Obiskovalci najbolj občudujejo cvetoča polja tulipanov, sleče (rododendrone),
Lahkih nog smo prehodili in si ogledali lepo urejeno okolico Velenjskega jezera.
Odpravili smo se na Gorjance in si ogledali izvir Gospodična.
vrtnice ter spomladi cvetoče japonske češnje in magnolije. Strokovnjaki najbolj hvalijo zbirko zimzelenih listavcev.
Kettejeva pot
Nato smo se odpravili na Kettejevo pot, ki je posvečena književniku Dragotinu Ketteju, na Grmado nad Krškim hribovjem, na Šilentabor
Gesundheit/OTC
nad Pivko, Smledniški grad vzhodno od Zbiljskega jezera, na Gorjance in k izviru Gospodična. Za Gorjance pomembne košenice z redkimi rastlinskimi vrstami in naravno bogastvo so številni izviri (Minutnik, Gospodična, Jordanov studenec) in potoki (Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih dolinah severnega pobočja.
Ratitovec
Mesec maj smo zaključili z vseslovenskim pohodom #DarujemKilometre. Prvi pohod, v juniju, je bil na Ratitovec. Od koče je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Razgled z Ratitovca je eden izmed najlepših v naših planinah, saj je toliko odmaknjen od osrednjega dela Julijcev, da so ti videti kot velika enotna gmota. Lepo pa so vidne tudi Karavanke in Kamniške Alpe.
Zaključni pohod
Za naš zadnji zaključni pohod v spomladanski sezoni predvidevamo tromejo Slovenija, Avstrija, Italija.
Med počitnicami in dopusti se bomo posvetili edukativnim okrevanjem, z ostalimi programi pa nadaljevali v mesecu septembru.
Izdelki wellion so na voljo za izdajo v izbranih dm prodajalnah.
• Brezovica, Tržaška cesta 427;
• Koper, Ankaranska cesta 4;
• Ljubljana, Jurčkova cesta 224;
• Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 9;
• Maribor, Ptujska cesta 194a;
• Nova Gorica, Cesta 25. junija 1a;
• Novo mesto, Otoška cesta 5;
• Radovljica, Gradnikova cesta 1c;
• Šenčur, Poslovna cona B 24;
• Žalec, Gotoveljska cesta 17.
Za več informacij o izdelkih poskenirajte QR kodo
* Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehničnih pripomočkov. Prevzem medicinskih pripomočkov v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Več na: dm.si/medicinski-pripomocki
Društvo diabetikov Maribor
Okrevanje v Strunjanu, ki ga je od 26. aprila do 1. maja organiziralo Društvo diabetikov Maribor, je bilo tudi letos izpolnjeno s skrbno izbranim programom, prijetno družbo in dobro energijo.
Tanja Lužar | arhiv društva
Animacija in vsebine so bile pripravljene premišljeno in razgibano, tako da je vsak lahko našel nekaj zase – od sprostitve in gibanja do koristnih zdravstvenih vsebin ter prijetnega druženja. Posebno pohvalo si zasluži Mirko Topolovec, predsednik Društva diabetikov Maribor, ki je poskrbel, da je vse potekalo brezhibno.
Za prijetno vzdušje in številne lepe trenutke pa je s svojo toplino in nalezljivo pozitivno energijo poskrbela animatorka Term Krka Klavdija Moškon Belina. Njeni jutranji programi dihalnih vaj na obali so bili res nekaj posebnega. Mirno jutro, zvok valov, globoki vdihi in umirjeno gibanje so ustvarili občutek sproščenosti in notranjega miru. Lahkotno nas je Klavdija vodila tudi po Strunjanskih solinah in okoliških gričkih. Na teh sprehodih smo se nadihali svežega morskega zraka, obenem pa od Klavdije izvedeli marsikatero lokalno zanimivost.
Program je bil obogaten tudi z zelo koristnimi vsebinami. Predavanje zdravnika dr. Avramoviča je bilo zelo poučno, predstavitev vin vinarja Boža Stepančiča pa nadvse zanimiva. Veliko smeha in uporabnih nasvetov nam je prineslo predavanje z naslovom Kuhajmo zdravo. Kuharica Emilija Pavlič je s svojo hudomušnostjo in
iskrenostjo delila svoje bogate kuharske izkušnje ter z življenjskim nasvetom »Dajte otrokom zdravo jesti, ker če ne bo zdrave mladine, ne bo pokojnine« za kuhanje navdušila še tako kuharsko nenavdahnjene udeležence.
Bivanje v Strunjanu bo ostalo v lepem in toplem spominu. Takšni programi niso dragoceni le zaradi skrbi za zdravje, temveč tudi zaradi druženja, novih poznanstev, gibanja in dobre energije, ki jo odneseš domov — kot mehek odmev morja, ki še dolgo valovi v človeku.
Športne igre invalidov Maribora 2026 so potekale na prizoriščih Športnega parka Tabor Maribor v petek, 15. maja 2026. Iger se je udeležilo rekordnih 306 tekmovalcev iz 18 nevladnih organizacij s sedežem v Mariboru. Vsi tekmovalci in prostovoljci so prejeli spominske majice.
Navzoče so pozdravili direktor Šport Maribor d.o.o. Ranko Šmigoc, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik in podžupan Mestne občine Maribor Srečko Vilar.
Tekmovalci so se pomerili v osmih disciplinah: pikadu, šahu, namiznem tenisu, steznem kegljanju, vrtnem kegljanju, metu na koš, metu na koš na vozičku in košarki na vozičkih.
Športne igre invalidov so dogodek, ki povezuje veliko število invalidov in dokazuje, da se lahko
vsakdo, ne glede na okoliščine in sposobnosti, vključi v družbeno dogajanje. Tekmovalci so bili uspešni, najboljši posamezniki so prejeli medalje, najboljše ekipe pa pokale.
Športnih iger invalidov se je udeležilo rekordnih 306 tekmovalcev iz 18 nevladnih organizacij s sedežem v Mariboru.
Čestitamo vsem, ki ste sodelovali, in vsem, ki ste osvojili medalje ali pokal!
Rezultati DD Maribor na Športnih igrah invalidov Maribora 2026
• Pikado:
◊ Eva Jurovič: 3. mesto, Vojko Težak: 1. mesto; moška ekipa: 3. mesto, ženska ekipa: 1. mesto
• Namizni tenis:
◊ Ferdo Valenčak: 2. mesto, Irena Leskovar: 2. mesto
Šah:
•
◊ Anastazij Muzlovič: 1. mesto
• Stezno kegljanje:
◊ Gabrijela Ploj: 2. mesto, Drago Jančič: 2. mesto, Jan Čurič: 3. mesto
• Vrtno kegljanje:
◊ Milan Gabor: 2. mesto, moška ekipa: 2. mesto Čestitamo vsem, ki ste sodelovali, in vsem, ki ste osvojili medalje ali pokal!
V prekrasno sončno jutro smo se 23. maja odpravili na izlet po grajski poti do zelenega zlata.
Lidija Salamon | arhiv društva
Na poti, ki nas je mimo Žovneškega jezera vodila proti Braslovčam in gradu Žovnek, smo lahko občudovali čudovito, neokrnjeno naravo. Skozi prelep gozd smo se podali peš (darovali smo kilometre) proti gradu Žovnek, kjer smo imeli vodeni ogled gradu Žovnek s prekrasnim panoramskim pogledom na Savinjsko dolino, deležni pa smo bili tudi zanimive interpretacije zgodovine žovneško-celjske dinastije. Seveda so nam pripravili manjšo grajsko dobrodošlico s sladko-slanim pecivom, vinom, sokom in vodo.
Potep smo nadaljevali skozi trg Braslovče, kjer smo imeli vodeni ogled cerkve Marije Vnebovzete. Po obisku doline zelenega zlata, v kateri pridelujejo hmelj in druge lokalne dobrote, smo se odpravili še v Žalec k Fontani piva in se prepustili degustaciji piv, ki jih fontana ponuja.
Sledilo je pozno kosilo in druženje ob glasbi, ki se je zaključilo na Turistični kmetiji Cokan na Studencih v Žalcu.
Ogledali smo si grad Žovnek in zanimivo interpretacijo zgodovine žovneško-celjske dinastije.
Za točne termine dejavnosti pokličite na svoje društvo. V času poletnih počitnic bodo nekatera društva zaprta; na svojem društvu preverite, katere dejavnosti bodo potekale.
DD Ajdovščine in Vipava
Vodena telovadba v bazenu vsako sredo ob 18.00
Športni center Police, Ajdovščina
Boža Madić, 041 586 525
Merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka prvi četrtek v mesecu od 8.00 do 10.00
Društvo upokojencev Vipava
Francka Krašna, 040 131 145
Janja Merljak, 041 752 124
Gledališka predstava na Studencu 31. julij
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
DU Vipava, 040 328 680
Enodnevno kopanje v morju (Izola ali Ankaran)
avgusta
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Bogdan Žgavec, 040 127 238
Balinarski turnir v Dolgi Poljani
29. avgust ob 8.00
Balinišče Dolga Poljana Silva Marc, 041 714 939
Predavanje o novostih pri sladkorni bolezni
septembra
datum bo naknadno določen
Bogdan Žgavec, 040 127 238
Kopanje v bazenih v Portorožu 22. september
AP Vipava ob 13.30, AP Ajdovščina ob 13.45
Nada Lozej, 041 995 846
Edukativno okrevanje v Radencih (8 dni)
16. oktober
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Bogdan Žgavec, 040 127 238
ZD Celjske regije
Vodena telovadba vsak ponedeljek od 15.30 do 16.30
Top-fit Celje
Antonija Zimšek, 031 260 467
Uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 11.00
pisarna društva
Franc Turnšek, 041 616 703
Zora Zupanc, 041 513 405
Pohod po okolici Celja prvi petek v mesecu ob 8.00
Špica Celje
Marija Turnšek, 031 831 953
Antonija Zimšek, 031 260 467
Medicinska pedikura po naročilu naročilo po telefonu
Mojca Jeram, 041 254 640
Sofiya Ivanyshyn, 031 307 227
Poletno srečanje
20. avgust ob 12.00
Športno-rekreacijski center
Lopata Celje
Vida Kerznar, 031 806 043
Zora Zupanc, 041 513 405
Edukativno okrevanje v Moravcih od 13. do 20. septembra
odhod: Zlatorog Celje ob 10.00
Franc Turnšek, 041 616 703
Vida Kerznar, 031 806 043
Zora Zupanc, 041 513 405
DD Cerknica
Sobotni sprehodi ob sobotah ob 10.00
pred ZD Cerknica
Nedjeljko Vukojević, 030 335 376
Redna mesečna srečanja 1. julija, 5. avgusta, 2. septembra, 7. oktobra ob 14.00
Videm 1, Cerknica
Nedjeljko Vukojević, 030 335 376
HDD Domžale
Pohod vsak ponedeljek ob 9.00 parkirišče TEN-TEN
D. Muzga, 031 482 482
Uradne ure vsako sredo od 9.00 do 12.00
pisarna društva
Merjenje krvnega sladkorja vsako prvo sredo v mesecu od 10.00 do 12.00
pisarna društva
M. Jakšič, 041 890 762
DD Dravograd – Polžki
Rekreativni pohod v okolici Dravograda vsak torek ob 15.00
ZD Dravograd
Julijana Sveček, 040 497 375
Uradne ure
vsak torek od 10.00 do 12.00
pisarna društva
Milena Dobnik, 031 897 576
Julijana Sveček, Ervin Kodrun
Rekreativni pohod v okolici
Slovenj Gradca vsako sredo ob 15.00
KD Slovenj Gradec
Metoda Herman, 040 852 704
DD Gornja Radgona
Uradne ure
prvo sredo v mesecu od 10.00 do 12.00
pisarna društva
Franc Golinar, 070 771 701
Rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja prvi četrtek v mesecu ob 16.00
pisarna društva
Ela Jančar, 031 865 551
DD Hrastnik
Uradne ure
vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00
prostori društva
Leopold Majes, 041 317 545
Vojka Železnik, 040 841 828
Informacije po telefonu vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00
po telefonu
društveni telefon, 081 611 340 Laični svetovalec
vsak ponedeljek in vsak prvi torek v mesecu od 9.00 do 11.00 po telefonu
Leopold Majes, 041 317 545
Merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka vsak prvi torek v mesecu od 8.00 do 10.00
prostori društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828
Patrick Žibert, 031 346 224
DD Idrija
Šola zdravja (telovadba
1000 gibov na dan) od ponedeljka do petka ob 8.00
pred OŠ Idrija
Branka Režun, 031 613 512
Šola zdravja (telovadba
1000 gibov na dan)
od ponedeljka do petka ob 8.00
Gabrijelov vrt, Cerkno
Vlasta Primožič, 040 621 865
Kopalni izlet v Izolo vsako sredo v avgustu AP Idrija
Vlasta Primožič, 040 621 865
Ples (line dance) ob četrtkih ob 9.00 dvorana Plesnega kluba Idrija Elena Bajc 070 161 597
Telovadba ob ponedeljkih ob 19.00 (od septembra)
Modra dvorana
Barbara Mrljak, 070 865 140
Spominski pohod v Rakovem Škocjanu (obvezne prijave)
12. september
čas odhoda sporočijo naknadno Zoran More, 041 415 001
Mini počitnice Vodice (obvezne prijave) 15. september čas odhoda sporočijo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 089
DD Ilirska Bistrica
Telovadba vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 prostori društva Venčka Bergoč, 031 475 404
Uradne ure in merjenje krvnega sladkorja vsako sredo od 10.00 do 11.00 prostori društva Andreja Muha, 040 660 076
Vaje za sprostitev vsako sredo od 19.00 do 20.30
prostori društva Jasna Cimperman, 041 683 391
Balinanje vsak petek od 18.00 do 20.00
Balinišče Koseze
Jože Kalčič Silva Čotar
Obiščite www.diabetes-zveza.si/prispevki-new/, kjer boste lahko na enem mestu dostopali do vseh aktualnih prispekov in novic o društvih.
Delavnica ročnih del vsak petek od 18.00 do 20.00
prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543
DD Ivančna Gorica
Telovadba
vsako sredo ob 20.00
OŠ Stična (mala športna dvorana)
Danica Ostanek, 031 619 854
Pohod v okolici Ivančne Gorice (obvezne prijave)
drugi četrtek v mesecu ob 9.00
parkirišče pred samostanom v Stični
Danica Ostanek, 031 619 854
Uradne ure društva tretji petek v mesecu od 17.00 do 19.00
ZD Ivančna Gorica (predavalnica CKZ)
Danica Ostanek, 031 619 854
DD Jesenice
Uradne ure
vsako sredo od 17.00 do 18.00
pisarna društva tajništvo, 040 480 939
Merjenje krvnega sladkorja in holesterola
prvo in tretjo sredo v mesecu od 17.00 do 18.00
pisarna društva tajništvo, 040 480 939
Telovadba
ob ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 19.00
TVD Partizan
Ivica Režek, 051 630 498
Balinanje
ob torkih in petkih (2 uri, po dogovoru)
Balinarski klub Jesenice (»baza«)
Dora Trampuž, 040 748 441
Nordijska hoja
dvakrat mesečno
Blejska Dobrava ali Hrušica, po dogovoru
Mojca Konobelj, 031 639 397
Meddruštveni pohod Gradiško jezero (organizira DD Domžale – obvezne prijave)
5. september
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246
Meddruštveni pohod Jezersko (organizira DD Kranj – obvezne prijave)
12. september
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246
Pohod Nomenj–Bohinjska Bistrica septembra
z vlakom, čas odhoda sporočijo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246
Edukativno okrevanje Banja Vručica od 21. do 28. septembra
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Bojan Kos, 040 518 305
Pohod Podhom–Gorje
oktobra
z vlakom, čas odhoda sporočijo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246
Zdravstveno predavanje oktobra
čas in kraj sporočijo naknadno
Darja Kosančič, 031 754 907
DD Kamnik
Meddruštven pohod ob Gradiškem jezeru (organizira DD Domžale)
5. september ob 9.00
kraj odhoda sporočijo naknadno
Savica Juntez, 041 285 341
Učna delavnica in druženje
8. september ob 10.00 prostori društva Katarina Ž. Arčon, 041 653 517
Meddruštveni pohod Jezersko
12. september ob 9.00
kraj odhoda sporočijo naknadno
Savica Juntez, 041 285 341
Merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter delavnica in tehnike sproščanja CKZ
15. september
prostori društva: merjenje ob 9.30, delavnica ob 10.00
CKZ Kamnik
Izlet
26. september
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Savica Juntez, 041 285 341
Edukativno okrevanje Šmarješke
Toplice
od 27. septembra do 4. oktobra
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Savica Juntez, 041 285 341
Druženje in izmenjava izkušenj
13. oktober ob 10.00
prostori društva
Katarina Ž. Arčon, 041 653 517
Merjenje krvnega sladkorja in tlaka ter delavnica CKZ
20. oktober
prostori društva: merjenje ob 9.30, delavnica ob 10.00
CKZ Kamnik
DD Koper
Uradne ure
vsako prvo sredo v mesecu od 17.00 do 18.00
AMTK Koper (Prešernov trg 4)
Robert Gratton, 070 690 195
Lučka Magdić, 070 604 674
Kegljanje
vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00
Dvorana Bonifika Koper
Neda Kozlovič, 040 564 041
Plavanje
vsak dan (ves dan) hotel Delfin Izola
Neda Kozlovič, 040 564 041
Pohod vsak prvi četrtek v mesecu ob 9.00 parkirišče pri Vinakoper
Neda Kozlovič, 040 564 041
Edukativno zdravljenje na Dugem otoku od 7. do 14. julija AP Lucija ob 2.00, AP Izola ob 2.15, AP parkirišče pri olimpijskem bazenu Koper ob 2.30
Robert Gratton, 070 690 195
Lučka Magdić, 070 604 674
DD Kranj
Uradne ure
vsako sredo od 10.00 do 12.00
pisarna društva društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660
5-dnevni program zdravstvene vzgoje
v Radencih
od 24. do 28. avgusta
odhod avtobusa ob 8.30 z AP Kranj
društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660
Meddruštven pohod ob Gradiškem jezeru (organizira DD Domžale)
5. september ob 8.00
parkirišče pri Mercator centru
Primskovo
Ivana, 031 678 762
Andrej, 051 338 504
Meddruštven pohod Jezersko 12. september ob 8.00
parkirišče pri Mercator centru Primskovo
Ivana, 031 678 762
Andrej, 051 338 504
Izlet v neznano: plovba z ladjico po Ljubljanici
3. oktober ob 8.00 AP Kranj
društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660
Pohod: Bodovlje–Sv. Andrej 10. oktober ob 8.00
parkirišče pri Mercator centru Primskovo
Ivana, 031 678 762
Andrej, 051 338 504
Delavnica Moč ravnotežja v zlatih letih (Sara Kavtičnik, mag. kinez.)
19. oktober ob 16.00
CKZ ZD Kranj (kletni prostori)
društvena pisarna, 031 485 470 Jolanda, 031 202 660
DD Lendava
Uradne ure vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00
pisarna društva Dragica Marič, 031 510 481
DD Lenart
Uradne ure in merjenje krvnega sladkorja vsako sredo od 9.00 do 11.00
pisarna društva
Ingrid Belšak, 051 321 976
Pohod in piknik Sp. Žerjavci
6. julij ob 10.00
RŠC Polena
Boris Krček 040 204 953
Proslava ob 40. obletnici DD Lenart
5. september ob 10.00
KD Lenart
Ingrid Belšak, 051 321 976
Izlet v Žalec
septembra (datum sporočijo) odhod ob 7:00 z AP Lenart
Ingrid Belšak, 051 321 977
DD Litija in Šmartno pri Litiji
Uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 11.00
pisarna društva tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Strokovno vodena telovadba (LAMFIT, s. p.) vsako sredo od 18.30 do 19.30 (od 9. septembra) Športna dvorana Litija tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Plavanje in vadba v bazenu vsako sredo od 16.00 do 17.00 (od 9. septembra) bazen Pungart Šmartno pri Litiji tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Dihalne vaje in tehnike sproščanja (predavatelj dr. Samo Fakin) vsak ponedeljek ob 16.00 (od 14. septembra) pisarna društva ali Knjižnica Litija tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Merjenje sladkorja, kisika v krvi, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola prvo sredo v mesecu od 8.00 do 10.00 pisarna društva tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Pohodi (destinacije objavljene v internih glasilih in na FB strani; obvezne prijave) vsak četrtek ob 7.00 ali 8.00 (od 10. septembra, ob primernem vremenu) čas in kraj sporočijo prijavljenim tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Edukativno okrevanje v Rabcu od 9. do 16. septembra parkirno mesto pred trgovino Lidl tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
Edukativno okrevanje Banja Vrućica od 10. do 17. oktobra parkirno mesto pred trgovino Lidl tajništvo, 01 89 81 584 predsednica, 031 777 154
DD Ljubljana
Uradne ure ter merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi
vsak ponedeljek od 14.00 do 17.00 (razen julija in avgusta) pisarna društva
Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133
Uradne ure ter merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi
ob torkih in četrtkih od 9.00 do 11.00 (razen julija in avgusta) pisarna društva, podhod Bežigrajska vrata
Nika Hudoklin, 01 28 22 133 Igor Kolar, 031 589 278 ali 01 28 22 133
Vodena vadba (vodijo diplomirani kineziologi)
vsak torek od 17.00 do 18.00
Fakulteta za šport (Kodeljevo) Igor Kolar, 031 589 278 Sprehod na Ljubljanski grad
vsako sredo od 10.00 do 12.00
Streliška ulica 17
Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133
Vodena aerobna vadba (vodijo diplomirani kineziologi)
ob četrtkih od 17.00 do 18.00 (od 15. oktobra)
Športno društvo Tabor
Igor Kolar, 031 589 278
Spletna vodena vadba (vodijo diplomirani kineziologi)
ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 19.30 (od 15. oktobra) splet (zoom)
za povezavo pokličite 031 589 278 (Igor Kolar)
Vadba in plavanje v bazenu drugi petek v mesecu od 19.00 do 20.00 (od oktobra dalje)
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča
Cenka Berčič, 041 855 457 Predavanje
22. julij, 26. avgust, 23. september, 28. oktober ob 16.30
ZD Ljubljana Center, Metelkova 9 Neli Marjeta Kapus, 041 601 421
Ljubljanske vinjete (obvezne prijave) 15. julij, 19. avgust, 16. september, 21. oktober
Neli Marjeta Kapus, 041 601 421
Enodnevni kopalni izlet (obvezne prijave) julij, avgust
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133
Preventivno edukativno okrevanje v Izoli (obvezne prijave) od 27. septembra do 4. oktobra čas in kraj sporočijo naknadno
Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133
Učna delavnica
september
datum sporočijo naknadno
Neli Marjeta Kapus, 041 601 422
DD Maribor
Stezno kegljanje ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 11.00
dvorana Tabor
Lidija Salamon, 064 225 331
Namizni tenis
ob ponedeljkih in sredah od 11.00 do 12.00
dvorana Tabor
Lidija Salamon, 064 225 331
Brezplačno merjenje sladkorja v krvi prvi in zadnji ponedeljek v mesecu ob 9.00
trgovina Diafit pri UKC Maribor
Lidija Salamon, 02 228 23 10
Uradne ure
ob ponedeljka do četrtka od 9.00 do 11.00
pisarna društva
Lidija Salamon, 064 225 331
Odprt telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje vsako sredo od 9.00 do 11.00 pisarna društva
Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331
Pikado, namizni tenis
vsak petek od 15.00 do 18.00
pisarna društva
Lidija Salamon, 064 225 331
Plavanje (s člansko izkaznico ceneje) vsak dan
kopališče Pristan ali bazen Športnega parka Ruše
Lidija Salamon, 064 225 331
Športno rekreativno srečanje Fontana (obvezne prijave)
29. avgust
termin sporočijo naknadno
Lidija Salamon, 064 225 331
Učna delavnica, laično svetovanje in merjenje krvnega sladkorja
1. september ob 10.00
pisarna društva
Lidija Salamon, 064 225 331
Okrevanje na Korčuli (obvezne prijave) od 4. do 11. septembra
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Lidija Salamon, 064 225 331
Dan mobilnosti
16. september od 9.00 do 11.00
Trg Leona Štuklja
Lidija Salamon, 064 225 331
Kolesarjenje (obvezna prijava)
19. september
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Lidija Salamon, 064 225 331
Pohod (obvezna prijava)
26. september
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Lidija Salamon, 064 225 331
Izlet (obvezna prijava)
3. oktober
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Lidija Salamon, 064 225 331
Učna delavnica, laično svetovanje in merjenje krvnega sladkorja
6. oktober ob 10.00
pisarna društva
Lidija Salamon, 064 225 331
DD Mežiške doline
Pohod v okolici Leš pri Prevaljah vsak ponedeljek ob 14.00 pri Lukanu
Jaroš Kodrun, 041 420 131
Pohod v okolici Raven vsak torek ob 15.00
ZD Ravne na Koroškem Dragomira Cizerl, 040 397 784
Pohod v okolici Mežice vsak torek ob 16.00
AP Mežica
Fanika Vrhnjak, 031 454 622
Pohod v okolici Črne vsako sredo ob 15.00
AP Črna
Branko Lepičnik, 041 283 029
Učne delavnice vsako sredo od 14.00 do 18.00
pisarna društva Dragomira Cizerl, 040 397 784
DD Murska Sobota
Dihalne vaje s petjem vsak ponedeljek od 11.00 do 12.30 pisarna društva Igor Vitez, 041 730 080
Kramljanje ob igranju družabnih iger vsak torek in sredo od 8.30 do 10.00 pisarna društva Igor Vitez, 041 730 080
Uradne ure in merjenje krvnega sladkorja vsak drugi in zadnji torek od 10.00 do 12.00 pisarna društva Igor Vitez, 041 730 080
Sestanek društva, predavanje ali delavnica vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00
Klub PGZ, Lendavska 5, Murska Sobota
Brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni vsak četrtek ob 15.15 telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816
DD Nova Gorica
Uradne ure vsak ponedeljek od 16.00 do 18.00
prostori društva Mojca Vončina, 041 696 449
Merjenja vsak torek od 15.00 do 17.00 in vsak četrtek od 9.00 do 12.00 prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310
DD Novo mesto
Uradne ure vsako sredo od 9.00 do 11.00 pisarna društva tajništvo, 064 160 300 Nekajurni pohod v okolici Novega mesta (obvezne prijave) vsako drugo sredo v mesecu ob 13.30 OŠ Grm
Danica Vidmar, 051 248 229 Zvone Turk, 031 612 961
HDD Piran
Balinanje (obvezna prijava in poravnana letna članarina) vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 20.00 balinišče pod Anteno, Beli križ Franko Kramersteter, 041 567 502
Pohod (obvezna prijava) vsak drugi torek v mesecu (razen julija in avgusta) SMS obvestilo o smeri pohoda dva dni pred dogodkom Marija Miličevič, 040 457 989
Obiranje grozdja pri družini Mahnič v Dragonji septembra po dogovoru Tinka Jamnik, 041 728 732
Piknik (druženje, predavanje, športne dejavnosti), participacija 20 EUR 2. september ob 10.00
ZD Lucija
Predavanje o luskavici (DMS iz CKZ) 11. september ob 10.30
ZD Lucija
Edukativno okrevanje v zdravilišču
Topolšica (prijave in plačilo akontacije 20. julija ob 9.00 pri Boškotu) od 21. do 28. septembra prijavljenim še sporočijo podrobnosti
DD Postojna
Uradne ure vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00
ZD Postojna
Ivica Bergoč, 051 233 510
Balinanje vsak torek od 10.00 do 12.00
Zelena dvorana, Postojna Vladimir Kovačič, 041 463 405
Telovadba (vodi prof. D. Bajec) vsako sredo ob 18.00 Športni park (telovadnica)
Pohod po okolici Postojne vsak četrtek ob 16.00 pred ZD Postojna pisarna društva
Dežurstvo v pisarni društva (prijave, informacije in posvetovanje) vsako sredo od 8.00 do 10.00 pisarna društva in po telefonu
Sonja Korošak, 041 528 615
Ida Fric, 041 469 510
Merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka (obvezna prijava)
drugo sredo v mesecu od 8.00 do 10.00 pisarna društva
Ljuba Zavec, 031 317 525
Ida Fric, 041 469 510
Pohod po okolici Ptuja (obvezna prijava) prvi četrtek v mesecu ob 9.00
Lidl, Volkmerjeva 26a, Ptuj
Sonja Korošak, 041 528 615
Ida Fric, 041 469 510
Izlet z avtobusom na Gorenjsko (obvezne prijave do 24. 6., akontacija 15 EUR)
2. julij
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Ida Fric, 041 469 510
Sonja Korošak, 041 528 615
Druženje v Lendavi (obvezne prijave)
3. september
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615
Druženje v Ljutomeru (obvezne prijave) 8. oktober
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
Ida Fric, 041 469 510
Sonja Korošak, 041 528 615
DD Slovenj Gradec
Kegljanje
vsak torek ob 11.00 in petek ob 18.00
Kegljišče Tuš
Stane Oblak, 040 603 853
Kolesarjenje
vsak torek ob 9.00
Mercator center
Branko Andrejc, 031 751 701
Pohod
vsako sredo ob 14.30
Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664
Uradne ure
vsako sredo in četrtek od 9.00 do 11.00
pisarna društva pisarna društva, 02 884 10 64
Edukativno okrevanje v Selcah (obvezna prijava) od 12. do 19. septembra
čas in kraj sporočijo prijavljenim pisarna društva, 02 884 10 64
DD
Uradne ure
vsak prvi in tretji ponedeljek od 16.00 do 18.00
pisarna društva
Tanja Oblak, 031 675 494
Plavanje
vsak torek od 18.00 do 19.00
CSS Škofja Loka
pisarna društva, 051 486 462
Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka vsak torek in sredo od 9.00 do 10.00 pisarna društva pisarna društva, 051 486 462
DD Tolmin
Odprti telefon (telefonsko svetovanje in psihološka podpora) vsak četrtek od 16.00 do 18.00 po telefonu
Marta Rustja, dipl. med. sestra, 031 740 461
www.diabetes-zveza.si/ izobrazevalne-vsebine/vadbaza-boljse-pocutje/ Vadbe za boljše počutje
DD Trbovlje
Uradne ure in merjenje krvnega sladkorja vsako sredo od 9.30 do 11.30 prostori društva društvo, 051 335 614
Redni pohodi vsak drugi četrtek lokacije po dogovoru (SMS obvestilo) društvo, 051 335 614
Kopanje v Termah Paradiso Dobova (obvezne prijave)
9. julij
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim društvo, 051 335 614
Kopanje v Aqua Roma Rimske Toplice (obvezne prijave)
30. julij
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim društvo, 051 335 614
Izlet na Pokljuko, pohod na Uskovnico (obvezne prijave)
21. in 28. avgusta
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
društvo, 051 335 614
Letovanje v Njivicah na Krku (obvezne prijave) od 12. do 19. septembra
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
društvo, 051 335 614
Daljši pohod po dogovoru 25. september
čas in kraj odhoda sporočijo prijavljenim
društvo, 051 335 614
DD Tržič
Uradne ure
vsak torek od 9.00 do 10.00 prostori društva Vika Remic, 031 404 243
Merjenje krvnega sladkorja vsak prvi torek od 10.00 do 11.00 prostori društva Vika Remic, 031 404 243
DD Velenje
Uradne ure
vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00
pisarna društva
Milica Vertačnik, 070 875 519
Antonija Škrbič, 041 240 496
Milena Knez, 040 861 251
Izlet v neznano
septembra
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Romana Praprotnik, 070 825 353
Po obronkih Velenja oktobra
čas in kraj odhoda sporočijo naknadno
Stojan Knez, 068 609 460
DD Zagorje ob Savi
Kegljanje
vsak drugi ponedeljek ob 17.00
Bowling center Zagorje
Metka Košir, 069 635 299
Balinanje vsak četrtek ob 17.00
Prapreče
Metka Košir, 069 635 299
Izlet v Maribor
septembra
kraj in čas odhoda sporočijo članom
Anica Kranjc, 040 431 220
Predavanje v DU Zagorje septembra
datum in lokacijo sporočijo članom
Anica Kranjc, 040 431 220
Presejalni test (v dogovoru z Občino Zagorje) oktobra
datum in lokacijo sporočijo članom
Anica Kranjc, 040 431 220
Predavanje o zdravi prehrani v CSŠ Zagorje oktobra
datum sporočijo članom
Anica Kranjc, 040 431 220
1 % dohodnine namenite naši organizaciji
Kot davčni zavezanec lahko del svoje dohodnine brezplačno namenite Zvezi društev diabetikov Slovenije. Vaša podpora pomaga pri izvajanju programov in dejavnosti za osebe s sladkorno boleznijo po vsej Sloveniji.
www.diabetes-zveza.si/wpcontent/uploads/2025/07/ obr-za-dohodnino.pdf
Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ)
S HIDROELEKTRARNO
GRŠKA ČRKA
SLIKAR DEBENJAK
KOSITER 6 NOR. DIPL. HAMMARSKJOLD REVOLT
URUGVAJSKA PESNICA (DELMIRA)
SLADKORNA BOLEZEN OBOD SLIKE JUNAK V GR. MITOL. TROPSKA OVIJALKA
MESTO V BOSNI
RAVNILO ODBOJ SVETLOBE
SAMOVŠEČNEŽ TELESNO USIHANJE
SLADKORNA BOLEZEN KURJE MESO MERILEC VIŠINE GORA ZEMELJSKO PODNOŽIŠČE TELEVIZIJA GLAVNI ŠTEVNIK VOLNA ČESANKA REKA V SZ. RUSIJI
BESEDNA MISELNA ZVEZA
IZRAVNAVA
PEVEC STEWART
DERIVAT AMONIAKA AM. IGRALKA BACALL PISATELJ FILIPČIČ
PREBIVALEC GRČIJE
GORA V JULIJCIH ODPRT BALKON
REKA SKOZI MÜNCHEN
PERZIJSKI KRALJ ALŽIRSKI PISAT. (MOHAMMED)
VOJKO ANZELJC ZA POLTON ZVIŠANI D DARE VALIČ
ZELO OBLJUDENA DRŽAVA V AZIJI 4
ROPAR, RAZBOJNIK
OTOK PRI DUGEM OT. AM. IGRALKA (TALISA)
PARADIŽ, EDEN LUČAJ
PREBIVALEC ATEN
ZAPISEK, OPOMBA
Kupon za nagradno križanko št. 164 (julij 2026)
Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo.
Kraj in poštna številka:
Ulica: Ime in priimek: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)
Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 164 bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjeni kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 10. septembra na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 164«. V e-dopisu zapišite geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Vsak lahko sodeluje v nagradni križanki le z eno oddano rešitvijo gesla. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: VSI NA POHOD. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si
“#TIMEMANAGEMENT: ORGANIZACIJA ŠOLSKIH IN OSEBNIH OBVEZNOSTI”
Zakaj prokrastiniramo?
Kako postavljamo prioritete?
Kako najbolje upravljamo s casom? v
Kako nehati s prokrastiniranjem?
Spoznaj z Nadjo Štradjot. #TIMEMANAGEMENT
“#HEARTSMART: KAKO OHRANJATI ZDRAVO SRCE?”
#HEARTSMART
Spoznaj z Ivano Repše.
Zakaj je srce pomembno za nas?
Kaj so dejavniki tveganja za zdravje srca?
Kaj se zgodi, ce se srce ustavi?
v v Kako stres vpliva na nase srce?
www.resnicaodebelosti.si
Debelost. Bolj zapleteno kot štetje kalorij.
Slika je simbolična in ne predstavlja dejanskega bolnika.
Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana
01 810 8700, info@novonordisk.si, www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com © 2025 Novo Nordisk Slovenija, SK26OB00019, februar 2026
Vsebina je namenjena samo ozaveščanju o bolezni. O morebitnih vprašanjih se obrnite na zdravnika.