Vrednotenje na lokalni ravni: priročnik za skavtske voditelje

VREDNOTENJE na lokalni ravni

Knjižica je rezultat delovne skupine Skupnosti trenerjev, ki deluje v okviru Poverjeništva za usposabljanje voditeljev.

VREDNOTENJE NA LOKALNI RAVNI: priročnik za skavtske voditelje Avtorji: Tamara Lah, Jaka Matičič, Ana Strajnar Lektoriranje: Sabina Rupnik Suhadolnik Ilustracije: Nataša Kovačič Prelom in oblikovanje: Barbara Tehovnik Pregled: Irena Mrak Merhar, Sabina Rupnik Suhadolnik, Franci Bačar, Simon Drnovšek, Ana Grahor, Janez Hozjan, Kristina Lepen, Petra Pucelj Lukan, Martina Robič, Emanuel Vidmar, Klara Vidmar Izdajatelj: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Naklada: 150 izvodov Ljubljana, marec 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.54(035) LAH, Tamara, 1988Vrednotenje na lokalni ravni : priročnik za skavtske voditelje / [avtorji Tamara Lah, Jaka Matičič, Ana Strajnar ; ilustracije Nataša Kovačič]. - Ljubljana : Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, 2014 ISBN 978-961-93642-0-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Matičič, Jaka, 1988- 3. Strajnar, Ana 272513024

VREDNOTENJE na lokalni ravni

priroÄ?nik za skavtske voditelje Ljubljana, marec 2014

4

Kazalo vsebine I. UVOD........................................................................... 6 II. KAJ JE VREDNOTENJE................................................ 8 III. POMEN VREDNOTENJA V ZSKSS............................. 9 IV. VREDNOTENJE JE DEL NAČRTOVANJA.................. 10 V. VREDNOTENJE VZGOJNEGA NAČRTOVANJA......... 13 Kako vrednotimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Kdaj vrednotimo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Priprava na vrednotenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Zapis vrednotenja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Kaj vrednotimo pri vzgojnem načrtovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Vrednotenje učinkov vzgojnega dela na različnih ravneh stega . . . . . . . 16 Vrednotenje vzgojnega dela na ravni posameznika. . . . . . . . . . . . . . . 18 Vrednotenje vzgojnega dela po vejah (s skavti in sovoditelji v veji). . . . . 19 Vrednotenje vzgojnega dela na ravni stega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

VI. VREDNOTENJE PROJEKTNEGA NAČRTOVANJA... 22

Kdo vrednoti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Kdaj vrednotimo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Kaj vrednotimo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

VII. VREDNOTENJE STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA... 25

Kaj je strateški načrt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zakaj vrednotiti strateški načrt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Kaj vrednotimo pri strateškem načrtu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Kdo izvaja vrednotenje strateškega načrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Kdaj vrednotimo strateški načrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Kako vrednotiti strateški načrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Uporaba izsledkov vrednotenja pri naslednjem strateškem načrtovanju. . . . . 30

VIII. TEHNIKE VREDNOTENJA...................................... 33 IX. LITERATURA............................................................ 54 X. Zahvala..................................................................... 55

5

I. UVOD

Knjižica, ki jo pravkar držiš v rokah, je nastala kot rezultat izobraževalne delavnice,

ki je potekala na tretjem taboru voditeljev Ogenj v meni poleti 2012. Voditelji na državni ravni smo že dalj časa opažali, da prakse glede vrednotenja dela niso najboljše. V nekaterih stegih vrednotijo več, v drugih manj. Nekje boljše, drugje slabše. Tudi v smernicah vzgojnega namena za obdobje 2011–2014 smo zapisali, da želimo imeti vzpostavljen sistem evalvacije vzgojnega dela in njegovih učinkov.

Zakaj le?

Voditelji si želimo, da bi bila naša vzgoja kakovostna in odgovorna. Želimo si, da bi znali vrednotiti svoje delo, rezultate pa uporabiti za še boljše delo v prihodnosti.

Komu je namenjena?

Knjižica o vrednotenju je namenjena predvsem voditeljem ZSKSS, ki delujejo na lokalni ravni. V prihodnjih letih pa morda napišemo tudi knjižico o vrednotenju za voditelje na državni ravni.

Kaj se najde v njej?

Knjižica je sestavljena tako, da se najprej dotika osnovnih tem, nato pa poglavje za poglavjem niza nove in zahtevnejše teme. Tako lahko vsak vzame iz nje tisto, kar potrebuje. Najprej predstavljamo razloge za vrednotenje v ZSKSS, razmišljamo o vrednotenju vzgojnega, projektnega in strateškega načrtovanja ter dodajamo različne predloge za tehnike vrednotenja. Če koga zanima kaj več o vrednotenju (na splošno ali samo specifične teme), na koncu prilagamo seznam že obstoječe literature.

Namesto zaključka …

Knjižica je na voljo tudi v elektronski obliki. Kljub temu si želimo, da bi jo vedno nosili s seboj. Bi-Pi je namreč nekoč rekel, da mora imeti vsak voditelj pri sebi na nočni omarici štiri knjige. Pa to ne za podlaganje nočne omarice ali postelje, pač pa zato, da jih prebira, premišljuje, da postanejo del njegovega razmišljanja. Te

6

knjige so Sveto pismo, »Knjiga narave«, knjiga, po kateri dela veja, in življenjepis zavetnika veje.

Upamo, da bo tudi knjižica o vrednotenju ena izmed knjig na tvoji nočni omarici oz. da bo našla prostor ob tvojem vzglavju v tabornem šotoru. Predvsem pa si želimo, da bi vsak voditelj našel v njej tisto, kar potrebuje.

Kar najbolje bodite pripravljeni služiti!

Avtorji

7

II. KAJ JE VREDNOTENJE

Pri skavtih za vrednotenje uporabljamo izraz preverba. Radi bi poudarili, da preverba ni zgolj večerna refleksija ob ognju, ni samo pogovor z vodnikom po srečanju, ni štetje odgovorov z oznako »odlično« na evalvacijskih vprašalnikih … Vrednotenje ni osnovano zgolj na oceni določene dejavnosti, ki izhaja iz čustev posameznika o tej dejavnosti.

Vrednotenje je več kot to.

Vrednotenje je: ~~ preverba našega dela, ~~ ugotavljanje vrednosti, pomena, ~~ proces ugotavljanja vmesnih ali končnih rezultatov našega dela, ~~ razumevanje preteklih izkušenj ~~ in še mnogo več.

Bistvo vrednotenja leži v interpretaciji rezultatov (Cepin, 2009). To pomeni, da razmislimo, kaj nam dobljeni rezultati ter informacije pomenijo in kako jih lahko uporabimo pri nadaljnjem delu. Vrednotenje je premišljen proces, ki temelji na skrbnem načrtovanju in postavljenih ciljih. Z vrednotenjem dajemo posebno vrednost našemu delu (Cepin, 2009).

8

III. POMEN VREDNOTENJA V ZSKSS

Bi-Pi je nekoč dejal, da je »tudi v najtežjem značaju 5 % dobrega« (Baden-Powell of Gilwell, 2010). Prav teh pet odstotkov moramo razvijati naprej do 80 ali 90 %. Razvijamo pa lahko ne le značaj, ampak tudi naše delo. Skavtom želimo dati najboljše, kar znamo in zmoremo. Naše poslanstvo je vzgajati odgovorne državljane. Kako bomo to dosegli, če našemu delu ne bomo dali uporabne vrednosti? Na napakah se učimo in logično je, da jih želimo popraviti ter izboljšati naše prihodnje delo. Le s takim odnosom do našega lastnega dela in do dela ljudi, s katerimi sodelujemo, bomo vse bližje temu, da »bo naša vzgoja dosegala vedno večje uspehe zdaj in v prihodnosti« (ZSKSS, 2008).

S pomočjo vrednotenja raste naše Združenje in se prilagaja spremembam v družbi in okolici. Z vrednotenjem krepimo kulturo in vrednote Združenja.

9

IV. VREDNOTENJE JE DEL NAČRTOVANJA

Vsaka dobra, uspešna, učinkovita dejavnost zahteva dobro pripravo. Drugače povedano, če želimo, da bo dosegla cilj in s tem namen, ki ga želimo doseči, jo moramo dobro načrtovati. Večina vas dobro pozna faze načrtovanja. Ko se lotimo priprave neke dejavnosti (tabora, srečanja, projekta, skavtskega leta), najprej naredimo analizo stanja in potreb (raziščemo trenutno situacijo, okolje). Glede na potrebe, ki smo jih zaznali v analizi stanja, določimo namen (kakšno spremembo želimo doseči). Da bi lažje dosegli ta namen, si zastavimo cilje (ki so SMART*). Potem naredimo konkreten program (načrt), kako bomo te cilje uresničili. Sledi izvedba programa ter po končani dejavnosti preverba (vrednotenje) s praznovanjem.

Vrednotenje je torej zadnja faza načrtovanja.

Slika 1: Načrtovalna rutka (Cevc & Remškar, 2001)

* SMART: Specific (natančno določen), Measurable (merljiv), Acceptable (sprejemljiv), Realistic/Relevant (uresničljiv/ustrezen), Timed (časovno določen)

10

Načrtovanje je cikličen proces, ki se nikoli ne konča. Vrednotenje je konec starega in sestavni del začetka novega ter boljšega načrtovalnega (vzgojnega) procesa. Za lažjo predstavo si poglejmo spodnjo sliko »neskončne« načrtovalne rutke, katere bistvo je, da iz rezultatov vrednotenja dobimo smernice za nadaljnje delo. Tako je lahko naš vzgojni proces vedno boljši.

Slika 2: Neskončna načrtovalna rutka

11

Preden se lotimo podrobnejšega opisa, kako se lotiti vrednotenja, si razjasnimo še nekaj pojmov. Pri skavtih uporabljamo tri vrste načrtovanja: vzgojno, projektno in strateško načrtovanje.

Slika 3: Vrste načrtovanj v ZSKSS

Vzgojno načrtovanje je načrt vzgoje za določeno obdobje, oblikovan po korakih vzgojnega načrtovanja. Kot rezultat procesa nastane pisni izdelek, ki nam je v pomoč pri načrtovanju dela. Vzgojni načrt pri skavtih oblikujemo na začetku vsakega skavtskega leta znotraj SKVO (letno načrtovanje). Vzgojni oz. letni načrt stega je v pomoč tudi posameznim vejam, ki si poleg stegovih ciljev zastavijo še svoje cilje. Za izvajanje vzgojnega načrta so odgovorni vsi člani skupnosti voditeljev. Vzgojni načrt lahko postavimo tudi za tri leta (npr. na osnovi triletnega vzgojnega namena Združenja ali analize stanja stega).

Projektno načrtovanje je proces, ki nam pomaga načrtovati projekt. Projekt je manjši ali večji dogodek (npr. miklavževanje, prehodi, obljube, zaključek skavtskega leta), ki ga načrtujemo znotraj letnega (vzgojnega) načrta. Včasih lahko projekt presega letno oz. vzgojno načrtovanje. V projektnem načrtovanju zapišemo natančne naloge, sredstva, ki bodo uporabljena, časovne roke, metode idr.

Strateško načrtovanje je proces, katerega končni rezultat je zapisan v obliki strateškega načrta. V strateškem načrtu prepoznavamo in določamo prednostne naloge in področja dela znotraj stega ali celotne organizacije. Kot rezultat procesa strateškega načrtovanja bo imel steg bolj jasno zamisel o tem, kaj je, kaj dela in s kakšnimi izzivi se sooča (Mediževec & Možina, 2011). Običajno strateško načrtujemo za obdobje treh do petih let.

12

Ker ima vsako od naštetih načrtovanj svojo specifiko, se tudi način vrednotenja pri posameznih načrtovanjih razlikuje. V nadaljevanju si bomo ogledali vsakega posebej.

V. VREDNOTENJE VZGOJNEGA NAČRTOVANJA

Kako vrednotimo Pri vrednotenju se osredotočimo na kote trikotnika SCM:

Slika 4: Trikotnik SCM (skavti, cilji, metode dela) povzet po trikotniku 3P (Cepin, 2009)

~~ Skavte, ki so bili vključeni v posamezno dejavnost (počutje, učenje, odnosi …). ~~ Cilje, ki smo si jih za to dejavnost zadali (ali so doseženi, kako smo jih dosegli, kaj nas je oviralo, zakaj jih nismo dosegli …). ~~ Metode dela, ki smo jih uporabili (po kakšni poti smo prišli do zastavljenih ciljev, na kakšen način smo dosegli počutje, odnose, učenje skavtov …).

Ne smemo pozabiti povezave enega kota trikotnika SCM z ostalima dvema: ~~ So bile metode dela, ki smo jih pri delu uporabili, primerne za vse skavte? ~~ Ali smo z izbranimi metodami dosegli zadane cilje? ~~ Ali cilji, ki smo si jih zadali, odgovarjajo na potrebe naših skavtov?

Vrednotimo na treh ravneh po trikotniku SCM: ~~ najprej jaz kot voditelj vrednotim po točkah trikotnika SCM, ~~ nato skupina voditeljev, ki je dogodek pripravila, vrednoti po točkah trikotnika SCM, ~~ na koncu skavti vrednotijo po točkah trikotnika SCM. Slika 5: Piramida SCM

13

Kdaj vrednotimo Vrednotimo: ~~ ob koncu dejavnosti (jesenovanja, zimovanja, tabora), ~~ med skavtskim letom (npr. ob koncu tromesečja), ~~ ob koncu skavtskega leta (maja oz. junija).

Priprava na vrednotenje Če želimo, da bo vrednotenje kakovostno in bo imelo smisel, se moramo nanj pripraviti.

V grobem je pomembno izluščiti dejstva (stanje je táko in táko), razumeti njihov pomen (zakaj je tako), primerjati jih s cilji (ujemanje, neujemanje s cilji) in predlagati potrebne spremembe (kaj lahko naredimo drugače).

Pred vrednotenjem Voditelji, ki pripravljamo vrednotenje, prej razmislimo: ~~ zakaj potrebujemo vrednotenje, kdo bo vključen vanj, kdaj bo potekalo (PRIPRAVA), ~~ kaj želimo vrednotiti, katere elemente (OBLIKOVANJE CILJEV), ~~ s pomočjo katerih tehnik bomo vrednotili, priprava metode (NAČIN ZBIRANJA INFORMACIJ).

Vrednotenje Sledi vrednotenje (ZBIRANJE INFORMACIJ).

Po vrednotenju Po vrednotenju sledi še razmislek o tem: ~~ kaj pomenijo podatki, ki smo jih dobili (INTERPRETACIJA INFORMACIJ), ~~ katere informacije močno izstopajo, kaj je presenetljivo, kaj je dobro/slabo, zakaj je do nečesa prišlo (ZAKLJUČEVANJE), ~~ kaj lahko v prihodnje spremenimo (UPORABA INFORMACIJ).

14

Zapis vrednotenja Kadar vrednotimo, si ugotovitve in rezultate zapisujmo.

Zakaj je zapis smiseln? a) Tako imamo pregled nad celoto. b) Če želimo, jih lahko preberemo po daljšem časovnem obdobju. c) Vrednotenje bodo lahko prebrali tudi voditelji, ki bodo prišli za nami.

Zapiske vrednotenja shranimo v arhiv oz. na tako mesto, da bodo do njih lahko dostopali tudi drugi voditelji (arhiv veje ali stega, elektronska baza, spletne baze dokumentov itd.). Izkušnje kažejo, da je zapiske vrednotenja dobro zapisati tudi v elektronsko obliko (lažja dostopnost, možnost posredovanja drugim voditeljem).

Kaj vrednotimo pri vzgojnem načrtovanju ZSKSS je vzgojna organizacija, katere temeljni cilj je vzgoja odgovornih državljanov. Pri vzgojnem načrtovanju zato vrednotimo učinke naše vzgoje. Morda je na prvi pogled to težja oblika vrednotenja, vendar se mora skavtski voditelji zavedati, da je to vrednotenje temeljno tako za člane kot tudi za prihodnje delovanje celotne organizacije.

Pri vrednotenju učinkov vzgojnega dela izhajamo iz naslednjih vzgojnih podlag, ki so osnova našega dela: ~~ področja razvoja (opredeljuje priročnik za vsako vejo), ~~ temeljna načela skavtstva, ki zajemajo dolžnost do Boga, dolžnost do drugih ter dolžnost do sebe (več v Dvigni Peruti), ~~ vrednote vzgajanja, ki predstavljajo kompas pri iskanju pravega načina vzgoje v ZSKSS (več v Dvigni Peruti), ~~ vzgojni namen, ki se oblikuje za vsaka tri leta ali več, če je potrebno (dosegljiv v spletni bazi dokumentov ZSKSS na strani www.skavti.si), ~~ vizija ZSKSS, ~~ strateški izzivi ZSKSS. Če vzgojne cilje načrtujemo s pomočjo teh vzgojnih podlag, nam vrednotenje učinkov vzgojnega dela ne bi smelo povzročati večjih težav.

Vrednotenje učinkov vzgojnega dela je zadnja stopnja v procesu vrednotenja, saj gre za kombinacijo vrednotenja pri posameznikih (osebno napredovanje), skupinah (vrednotenje v vejah in stegu), dejavnostih (projekti ipd.) in organizaciji (vzgojni namen, strateški izzivi idr.).

15

Vrednotenje učinkov vzgojnega dela na različnih ravneh stega Vrednotenje učinkov vzgojnega dela v stegu izhaja iz vrednotenja na ravni posameznika in na ravni veje:

~~ posameznik: Ko opravljamo vrednotenje učinkov vzgojnega dela, temeljimo vsaj na eni ali več vzgojnih podlag, kar pomeni, da si z njimi pomagamo pri ugotavljanju, kakšne vzgojne učinke smo dosegli/dosegamo na posameznih področjih razvoja pri posameznikih, npr. osebni napredek pri posamezniku na šestih področjih razvoja, na vrednotah vzgajanja ZSKSS in na področjih, ki jih zajema vzgojni namen. ~~ veja: Pri vrednotenju vzgojnih učinkov v veji se lotimo vrednotenja doseženih ciljev v veji, ki pa seveda morajo vključevati tudi vzgojne učinke pri posameznikih, npr. vzgojne cilje (cilje v letnem načrtu). ~~ steg: Pri vrednotenju vzgojnih učinkov v stegu se lotimo vrednotenja letnih ciljev v stegu in vrednotenje strateškega načrta stega, saj v njem zajamemo tudi cilje, ki so tesno povezani z vzgojnimi učinki, npr. rast ali padec članstva, osebno napredovanje posameznikov, odločanje za voditeljstvo, število članov, ki so prestali celoten vzgojni proces, delovanje članov in bivših članov v družbi in podobno.

16

Brez posameznega vrednotenja (npr. na ravni posameznika) ne moremo dovolj kakovostno vrednotiti učinkov vzgojnega dela in tudi ne moremo vedeti, če naša vzgoja dosega tisto, kar hočemo oz. če gre v pravo smer. Na podlagi vrednotenja učinkov vzgojnega dela bo naša vzgoja in naš vložen trud v prihodnosti dosegal še boljše rezultate.

Prav tako pa bomo tudi izvedeli, ali naša organizacija vzgaja odgovorne državljane.

V nadaljevanju je opisano vrednotenje na posameznih ravneh stega: a) pri posamezniku (samovrednotenje), b) v veji in c) stegu.

17

Vrednotenje vzgojnega dela na ravni posameznika Samovrednotenje je pomembno zato, da napredujemo mi osebno, posredno pa tudi naša veja, steg/trop in organizacija. Da pa sploh lahko vrednotimo lastni napredek, si moramo na začetku leta, še boljše pa tudi na začetku vsake dejavnosti, postaviti osebne cilje. Naj naštejemo nekaj načinov postavljanja osebnih ciljev: osebno napredovanje v veji (npr. pleni, veščine, služenje), NaPOTnik, korak voditelja, projekt voditelja …

Samovrednotenje v obliki samorefleksije po srečanju

Primeri vprašanj za samorefleksijo: ~~ ~~ ~~ ~~ ~~

Kako se počutim? Kaj me je presenetilo, šokiralo, užalostilo? Kaj mi je dobro uspelo?

Kako ocenjujem srečanje? Sem uspel-a izvesti dejavnost po zastavljenem načrtu?

Ali sem se na srečanje dobro pripravil-a? Kaj bi lahko spremenil-a?

Kakšno je bilo vzdušje v skupini? Sem uspel-a v dejavnost vključite vse skavte?

Imam kakšno idejo za naslednje srečanje? Kako lahko naslednje srečanje še boljše pripravim?

Vrednotenje lastnega dela ob koncu skavtskega leta

Primer dobre prakse ob koncu skavtskega leta JAZ IN CILJI: Kakšen cilj sem si zastavil-a na začetku leta? Mi ga je uspelo doseči? Zakaj ja, zakaj ne?

JAZ IN METODA: Kako sem pripravljal-a dejavnosti? Koliko časa sem si vzel-a za načrtovanje?

Kaj bi pohvalil-a pri sebi, kaj bi pograjal-a in kaj spremenil-a?

JAZ KOT VODITELJ-ICA: Kako sem deloval-a kot voditelj-ica? V kakšnih odnosih sem bil-a s skavti? Kako sem izvajal-a osebno spremljanje?

JAZ KOT ČLAN-ICA SKUPNOSTI VODITELJEV (dokončaj stavke): ~~ Ko pomislim na SKVO, mi najprej pride na misel … ~~ V SKVO-ju sem se počutil-a … ~~ Izogibali smo se pogovoru o … ~~ V SKVO-ju nisem mogel-a govoriti o … ~~ Najbolj pozitivne lastnosti SKVO-ja so … ~~ Menim, da je v SKVO-ju najbolj kritična točka … ~~ Menim, da bi bilo zelo pomembno, da bi SKVO zmogel … ~~ Novosti, ki bi jih SKVO nujno potreboval, so …

18

Samovrednotenje bomo izvedli kakovostneje, če imamo ob sebi osebnega spremljevalca, ki pogleda na stvari objektivno in nam je v oporo.

Vrednotenje vzgojnega dela po vejah (s skavti in sovoditelji v veji) V vejah najprej vrednotimo s skavti, nato pa še s svojimi sovoditelji. Bodimo pozorni, da izberemo pravo tehniko glede na starostno vejo (glej poglavje ‘Tehnike vrednotenja’).

Naša priporočila glede časovne umestitve vrednotenja so: S skavti vrednotimo: ~~ na in po večdnevnih dejavnostih (jesenovanje, zimovanje, tabor, izhodi) ~~ ob polletju, ~~ ob koncu leta.

Voditelji v veji vrednotimo: ~~ po vsakem srečanju (dovolj je že refleksija), ~~ na in po večdnevnih dejavnostih (jesenovanje, zimovanje, tabor, izhodi), ~~ ob tromesečjih oz. vmesne preverbe, ~~ ob koncu leta.

Primer dobre prakse za celoletno preverbo veje s sovoditelji SKAVTI Število skavtov v letošnjem letu: Prisotnost: Obljubili so: Odnosi med skavti v veji (tudi v vodih, gručah): Pozitivno (izpostavimo člane, ki so še posebej doprinesli k veji, in tiste, ki pozitivno izstopajo): Negativno (izpostavimo probleme, izključitve, prenehanje obiska skavtov): Osebna napredovanja (VV: pleni, IV: veščine, PP: služenje): Odziv skavtov na izpeljane dejavnosti (vključimo povzetke vrednotenja s skavti): SLEDENJE CILJEM IN NAMENOM V veji: Strateškemu načrtu stega: Vzgojnemu namenu ZSKSS: VODITELJI Odnos s skavti: Odnosi med voditelji v veji: Odnosi s popotniki in popotnicami na služenju: Odnos s starši: METODA Ali smo pri delu zajeli vse elemente skavtske metode?

Katere metodološke pripomočke smo uporabljali?

ANALIZA STANJA V VEJI SWOT analiza (glej tehnike)

19

Bodimo pozorni: ÔÔ Večdnevne dejavnosti so na nek način projekti veje, zato jih načrtujemo in vrednotimo kot projekte (glej naslednje poglavje). ÔÔ Zaključno preverbo veje s skavti in s sovoditelji veje naredimo pred zaključno preverbo celotnega stega!

20

Vrednotenje vzgojnega dela na ravni stega Delo v stegu voditelji vrednotimo ob koncu vsakega skavtskega leta. Veliko stegov pa naredi vmesno preverbo tudi že med letom. Dobro je, da si vzamemo čas in najdemo tak termin, da se nam ne bo mudilo. Pomembno je, da pred preverbo dela v stegu naredimo preverbo na ravni posameznika, kot tudi preverbo s skavti in sovoditelji po vejah ter preverbo projektov stega oz. tropov. V zaključno preverbo leta vključimo tudi praznovanje.

Predlog: Stegovodja si pri pripravi zaključne preverbe dela v stegu pomaga tako, da pripravi zaključno poročilo, ki ga morajo stegi vsako leto oddati v pisarno. Tako ima to poročilo uporabno vrednost ne samo za pisarno, ampak tudi za sam steg.

Primer dobre prakse za vrednotenje skavtskega leta v stegu Pregled namena in ciljev leta, pregled ciljev v strateškem načrtu Kako bi ocenili steg? Kje se trenutno nahajamo? Ali delamo po skavtski metodi? Kako nam je uspelo izpolniti cilje, ki smo si jih zadali? Kako izpolnjujemo cilje strateškega načrta? Kakšni so možni razlogi, da nam ne uspeva najbolje?

SWOT analiza (glej tehnike) ODNOSI: s starši, z župnikom, z občino, z lokalno skupnostjo Pregledamo posamezna področja in po potrebi dopišemo v SWOT analizo.

Vrednotenje vzgojnih učinkov Kakšne učinke je imelo naše delo na skavte? Ali naši skavti osebno napredujejo? Ali posvečamo dovolj pozornosti osebnemu spremljanju in osebnemu napredovanju? Kakšne je število članov, ki so šli skozi celoten proces (FIDO)? Kako člani in bivši člani delujejo v družbi? Kako v svoje delo vključujemo vzgojni namen, področja razvoja, vrednote vzgajanja, temeljna načela skavtstva?

Skupnost voditeljev ~~ Kako smo sodelovali kot skupnost voditeljev, kaj ni bilo v redu, kaj bi lahko izboljšali, predlogi? ~~ Kako smo zadovoljni z osebnim spremljanjem in napredovanjem voditeljev? ~~ Kakšna je bila naša prisotnost na DSV, SZ in TŠ? ~~ Koliko voditeljev odhaja in koliko jih pride na novo? Priprava ‘kadrovskega načrta’ za prihodnja leta. ~~ Kako smo opravljali svoje funkcije (gospodar, blagajnik, ipd.)? Vsak voditelj poroča o svojem delu in vrednotenju lastnega dela.

Tropi Posamezni tropi poročajo o vrednotenju projektov (zbiralna akcija papirja, LMB, miklavževanje, obljube idr.).

21

VI. VREDNOTENJE PROJEKTNEGA NAČRTOVANJA

Ko govorimo o projektih, nimamo v mislih samo projektov na ravni Združenja ali regije, temveč tudi projekte v veji in stegu, ki so večjega obsega: npr. prehodi, projekt klana, zimovanje veje, srečanje dveh stegov, miklavževanje, obljube idr. Nekateri projekti se izvajajo vsako leto, zato je še toliko bolj smiselno, da jih dobro vrednotimo, ker nam je s tem prihranjenega veliko dela v prihodnje, pa tudi vsak prihodnji projekt je bolje izveden. S tem pridobivamo vedno več kompetenc, raste pa tudi ugled stega.

Slika 6: Vrednotenje in vpliv na prihodnost (Cepin, 2009)

S pomočjo vrednotenja projekta ugotovimo, ali bomo projekt nadgradili (projekt dobi novo dodano vrednost), ali ga bomo spremenili (nekatere bistvene elemente projekta zamenjamo), ali pa bomo projekt opustili.

Kdo vrednoti Najprej projekt vrednoti trop, ki je bil zanj odgovoren. V čim večji meri je v vrednotenje projekta dobro vključiti ljudi, ki so bili pri projektu neposredno ali posredno vključeni.

Vendar moramo razmisliti, koliko jih vključiti in kaj bomo s tem pridobili. Ni namreč smiselno, da gremo pri vrednotenju zelo na široko, če nam pridobljene informacije v prihodnje ne bodo koristile. Ob koncu projekta trop predstavi svoje vrednotenje tudi skupnosti voditeljev, ki poda svoja videnja in komentarje na projekt.

22

Primer vrednotenja miklavževanja v neki župniji KDO Za vrednotenje miklavževanja je odgovoren trop znotraj stega, ki je miklavževanje pripravljal. Če je miklavževanje pripravljal klan, moramo pobudo za vrednotenje prevzeti voditelji in konkretno pomagati popotnikom in popotnicam pri pripravi vrednotenja, saj ti še nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali vrednotenje izvesti kompetentno. Dobro je, če v vrednotenje miklavževanja vključimo tudi starše in župnijo – ŽPS ali župnika/kaplana ipd. Pred tem moramo razmisliti, kaj bi radi izvedeli od staršev in župnije, da bomo v prihodnje lahko še boljše pripravili miklavževanje. Ni smiselno, da starši in župnija sodelujejo pri vrednotenju samo zato, da lahko naredimo kljukico, ker smo jih vključili. Ob koncu projekta svoje komentarje poda tudi SKVO. KDAJ Miklavževanje ni dolg projekt, če imamo v mislih samo izvedbo. Vendar je to napačno razmišljanje. Pod projekt miklavževanje spadajo tudi vse priprave: priprava igrice (napisati ali izbrati je treba dramsko igrico, izdelati ali izbrati kostume in sceno, izbrati in naučiti dramske igralce ipd.), izbira daril (V kakšni vrednosti bodo? Bodo darila za vse starostne skupine enaka ali ne? Kdo bo prispeval denar zanje – starši, župnija, sponzorji? Kdo bo delil darila ipd.), sv. Miklavž (Kdo ga bo igral? Ali imamo obleko zanj? Bo klical vsakega otroka po imenu? Ali bo možno slikanje otrok z Miklavžem ipd). Našteli smo samo nekaj deležnikov, na katere ne smemo pozabiti, in že iz tega je razvidno, da priprava miklavževanja za vso župnijo ni preprost ali kratek projekt. Smiselne so torej že vmesne refleksije – kako nam gre z igrico, kako z darili, kakšna je komunikacija z župnijo, starši ...

Kdaj vrednotimo Kdaj bomo projekt vrednotili, je zelo odvisno od trajanja projekta. Pri kratkih projektih vrednotimo samo na koncu, pri daljših pa je smiselno, da imamo tudi vmesne refleksije. Če bo daljši projekt sestavljen iz več dejavnosti, bomo vrednotili vsako dejavnost posebej. Vrednotenje po koncu projekta bo najdaljše in bo zahtevalo tudi najtemeljitejšo pripravo.

Kaj vrednotimo ~~ Namen in cilje Če smo projekt dobro načrtovali, smo si postavili tudi namen in cilje projekta.

Smiselno jih je torej vrednotiti, da vidimo, kaj smo dosegli in česa ne. Bolj ko smo si zastavili konkretne cilje, lažje jih bomo vrednotili in bolj bomo vedeli, kako dobro smo dosegli želeni namen oz. spremembo pri udeležencih. ~~ Izvedbo projekta (načrtovanje, izpeljava …)

Vrednotimo, kako je delo potekalo, kje se nam je zataknilo, kako bi lahko to v prihodnje izboljšali, na kaj moramo biti pozorni, kaj se splača zagotovo obdržati.

23

~~ Organizatorje projekta (delo v posameznih tropih, sodelovanje med njimi …)

Kako smo sodelovali znotraj posameznega tropa in med tropi. Ne pozabimo na osebni vidik – naše počutje, odnosi v timu, preobremenjenost določenih posameznikov z nalogami, (ne)kompetenčnost določenih posameznikov za določene naloge ... ~~ Tehnično plat (hrana, material, finance …)

Smo imeli dovolj materiala, hrane, financ? Smo v količini pretiravali? Kje konkretno smo se ušteli? Kje bi lahko prihranili in kam bi lahko več vložili? Smo pridobili sponzorje? Kako bi lahko pridobili še več sredstev? ~~ Sodelovanje z okoljem (župnija, občina, mediji …)

Je bila naša komunikacija dobra?

Kje se je zataknilo? Kaj je bilo izvedeno dobro? Smo uspeli vključiti občino, medije? Če ne, zakaj in kaj bi pridobili, če bi jih vključili? Če da, kako nam je to uspelo in kaj smo s tem pridobili? ~~ Rezultati in vzgojni učinki projekta (vplivi na steg, pridobljene kompetence; za več glej poglavje vrednotenje vzgojnih učinkov) Rezultati projekta niso vidni samo v ciljih, ki smo si jih zastavili. Obstajajo rezultati, ki jih nismo načrtovali, pa so se vseeno zgodili. Z vsakih projektom tudi steg nekaj pridobi. Kakšna znanja je projekt prinesel v naš steg? Kakšne kompetence so izvajalci pridobili s tem projektom? Je projekt zvišal ali znižal ugled stega in kako lahko to izboljšamo v prihodnje? Smo s tem projektom pridobili nove člane, nove donatorje, podpornike ipd? Ali projekt odgovarja strateškemu načrtu stega? Smo se s tem projektom utrudili in nam je bolj škodil kot koristil?

Zakaj? Kje so bile pasti in kako se jim v prihodnje lahko izognemo? Kaj bomo s tem projektom v prihodnje? Ga bomo še kdaj izvedli in zakaj da/ne? ~~ Odgovarjanje na vzgojne cilje in strateške izzive Projekt si zastavimo tako, da odgovarja na vzgojne cilje in strateške izzive našega stega. Ali delamo projekt samo zato, ker je to tradicija oz. se od nas to pričakuje ali ker z njim odgovarjamo na potrebe naših članov?

24

VII. VREDNOTENJE STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA

Kaj je strateški načrt Bryson (1995) zelo enostavno razloži, da je »Strateško načrtovanje […] ustvarjalen napor za pripravo odločitev in dejanj, ki pojasnjuje in definira, kaj organizacija počne in zakaj to dela.« Strateški načrt je torej na nek način identiteta ZSKSS, organa ZSKSS ali stega, ki si ga običajno zadamo za obdobje 2 do 10 let. Stegi v ZSKSS si ga po navadi zadajo za 3 leta (izjemoma tudi 5 let). Zastavimo si ga, da si začrtamo, kakšen bo naš steg ter kako bo rastel v prihodnosti. Je operativni dolgoročni načrt (soočanje s strateškimi izzivi, izdelava strategij in ciljev, načrt dolgoročnih dejavnosti), v katerem preverimo, če so vrednote, ki jih gojimo v stegu, v skladu z ZSKSS in če vršimo njegovo poslanstvo.

Zakaj vrednotiti strateški načrt Vrednotenje strateškega načrta je smiselno, ker se brez njegovega posodabljanja lahko hitro zgodi, da zgubimo »identiteto«, smisel, ki nas žene, da delujemo in obstajamo. Pristanemo pri tem, da steg ne odgovarja na potrebe okolja, časa in članov, kar nas stane članstva, kakovosti vzgoje, pomanjkanja voditeljskih moči ... pa tudi propada stega.

Kaj vrednotimo pri strateškem načrtu Običajno smo pri oblikovanju in vrednotenju strateškega načrta usmerjeni na naslednja področja (marsikateri steg lahko uporabi tudi posebna področja, ki si jih zada glede na lastne potrebe): ~~ program stega (vzgojni program), ~~ vzgoja in razvoj voditeljev (kadrovski načrt), ~~ razvoj članstva v stegu, ~~ sodelovanje oz. odnosi z ostalimi deležniki (starši skavtov, lokalna skupnost, župnije, občine, škofijski odbori za mladino …), ~~ finančno poslovanje in ostali izzivi, povezani z gospodarjenjem v stegu, ~~ učinki/vplivi na steg (notranji in zunanji), ~~ okolje, v katerem živimo.

25

Kdo izvaja vrednotenje strateškega načrta Kot pravi Cepin (2007) »Strateški načrt najpogosteje vrednoti tisti organ, ki ga tudi izvaja.« Voditelji smo tisti, ki vrednotimo strateški načrt, saj bomo sami najbolj potrebovali izsledke vrednotenja, poleg tega pa bomo informacije preoblikovali v naš »jezik«, ki nam bo pomagal pri izvajanju aktualnega strateškega načrta oz. pri oblikovanju novega.

Kdaj vrednotimo strateški načrt Strateški načrt vrednotimo sproti in ob koncu obdobja, za katerega je bil začrtan.

Vmesna vrednotenja izvajamo po potrebi oziroma kot smo si zadali pri oblikovanju strateškega načrta. Smiselna so, ker strateški načrt lahko spremenimo oz. dopolnimo, če je potrebno. Vmesna vrednotenja izvajamo v manjšem obsegu, ko le na hitro preletimo našo vizijo in strateške izzive ter se vprašamo, v kolikšni meri so za nas aktualni. Izziv, ki je v letu izvajanja vmesnega vrednotenja bolj aktualen oziroma se končuje, pa lahko tudi konkretno ovrednotimo, kot bo predstavljeno v naslednjem poglavju. Če se zgodi, da nek strateški izziv zelo dobro izpolnjujemo, se moramo vprašati, ali je naša vizija že dosežena in ali moramo strateški načrt spremeniti v večji meri.

Kako vrednotiti strateški načrt Vrednotenje vizije Preden vrednotimo strateške izzive, moramo ovrednotiti našo vizijo. Vizija je ideal v prihodnosti, ki ga bomo dosegli, če bomo strateški načrt uspešno izpeljali. Vizija je v primerjavi z namenom pri vzgojnem načrtovanju tudi dolgoročnejša in opisuje stanje, v katerem se bo znašel steg. Ko jo vrednotimo, se vprašamo, ali smo jo dosegli in v kakšni meri ter ali naša vizija sovpada z vizijo ZSKSS.

Primer vrednotenja vizije (povzeto po Cepin, 2007, Reciklaža vizije) Namen: vrednotiti vizijo in iz nje izluščiti, kar je uporabnega Število udeležencev: celoten SKVO Trajanje: 20–40 minut Opis: Vodja vrednotenja članom SKVO-ja razdeli vizijo, napisano na listu formata A4 (vsakemu en izvod). Vizijo skupaj preberejo in po potrebi jo nekdo, ki je sodeloval pri njenem snovanju, tudi obrazloži. Nato vodja voditeljem postavi naslednja vprašanja: - Kateri stavek, beseda … v viziji me še vedno nagovarja?

- Kateri stavek, beseda … mi ni všeč?

26

- Kaj v viziji ni več aktualno, ker je že doseženo?

- Kaj v viziji je zdaj še bolj aktualno kot prej?

- Kaj se nam zdi smešno?

- Kaj je bilo zastavljeno nerealno, preširoko?

Na podlagi odgovorov vodja vrednotenje vodi naprej

Vrednotenje strateških izzivov Strateški izzivi se običajno nanašajo na področja, ki smo jih omenili v začetku poglavja.

Da bomo lahko uspešno vrednotili, se moramo pri vsakemu področju vprašati: Program stega skrbi, da je naš glavni namen kar najbolje dosežen z dejavnostmi, ki jih izvajamo. Ko vrednotimo strateške izzive, povezane s programom, se vprašajmo, ali sledimo tudi vzgojnemu namenu in raznim drugim smernicam znotraj ZSKSS ter kakšni so bili učinki našega dela, kako se posledice našega programa odražajo v celotni organizaciji, širši družbi ipd.

Vzgoja in razvoj voditeljev nam pomaga zagotavljati, da imamo nosilce vzgoje, projektov in funkcij, ki skrbijo za to, da naš steg živi naprej, ustvarja in raste. Ali imamo kadrovski načrt? Ali zagotavljamo voditeljem, da lahko rastejo preko izobraževanj in usposabljanj tako v SKVO kot znotraj in izven ZSKSS? ...

Razvoj članstva v stegu je pomemben z vidika obstoja stega. Kaj vpliva na razvoj članstva? Kako lahko naše članstvo še gradimo? Zagotavljamo članom ustrezno osebno rast? ...

Sodelovanje oz. odnosi z ostalimi deležniki so za obstoj našega stega zelo pomembni. Na kakšen način sodelujemo s starši? Ali imamo kakšne skupne dejavnosti? Kako smo vključeni v župnijo? Kaj o nas meni lokalna skupnost? Ali imamo pripravljen načrt za odnose z javnostmi? Kako sodelujemo z občino, sponzorji in donatorji? Ali nam vsi ti pomagajo pri izpolnjevanju strateških izzivov? ...

Finančno poslovanje in ostali izzivi, povezani z gospodarjenjem v organizaciji, morajo biti opredeljeni z našimi strateškimi izzivi, saj brez financ naš steg ne bo živel. Smo naša sredstva porabljali racionalno? Kam smo vlagali ter kako so bila sredstva razporejena? Smo jih ustrezno porazdeljevali čez leta glede na potrebe? Smo iskali še druge načine za gradnjo finančne samostojnosti (prostovoljni prispevki, članarine, donacije, sponzorstva, razpisi ipd.) ali nam je bil dovolj le en način financiranja? Kako se lahko na te vire financiranja zanašamo v prihodnosti? Imamo pripravljen dolgoročni finančni načrt in načrt pridobivanja sredstev? Je ustrezen? ...

27

Primer vrednotenja strateških izzivov Namen: Vrednotenje strateških izzivov posameznih področij strateškega načrta. Število udeležencev: Celoten SKVO, najprej vsak posamično, nato skupaj. Če imamo večji SKVO, voditelje razdelimo v manjše skupine (5–8 ljudi).

Trajanje: Odvisno od števila strateških izzivov znotraj posameznega področja, običajno med 30–90 minut.

Opis: Člani SKVO-ja na začetku dobijo v pregled tabele s strateškimi izzivi, razdeljenimi po področjih. Tabela za vsak izziv vsebuje: strategije za dosego izziva, odgovorno osebo oz. skupino za izvajanje strategije, časovno umestitev strategije, pomembnost in izvedljivost strategije, ki se jo določi že na načrtovanju, ter na koncu oceno in kratek komentar voditelja o izvajanju strateškega izziva ter z njim povezanih strategij.

Pomembnost in izvedljivost ocenjujemo od 1–5, kjer 1 pomeni najmanj pomembno oz. zelo enostavno izvedljivo in 5 zelo pomembno oz. zelo težko izvedljivo. Vrednotenje je obarvano s sivo barvo.

Področje GOSPODARSTVO in FINANCE

28

1. strateški izziv:

Z razpisi in različnimi akcijami bomo skrbeli za zadostno finančno stanje stega ter poskušali čim bolj razbremeniti starše pri financiranju njihovih skavtov. Finance bomo racionalno rabili ter jih ažurno vodili

STRATEGIJA

OPIS

1. strategija

Voditelji po izvedbi tabora ali projekta blagajniku v roku 14 dni dostavijo finančno poročilo in račune.

2. strategija

Vsak skavt si bo z različnimi akcijami sam prislužil del tabornine v znesku 20 €.

…

…

POMEMBNOST

4

IZVEDLJIVOST

ČASOVNI OKVIR

ODGOVORNA OSEBA

Blagajnik

Komentarji voditelja glede strateškega izziva 1

DOSEGANJE STRATEGIJE

KOMENTARJI IN PREDLOGI

Npr. 95%

Komentarji voditelja glede strategije 1 in predlogi za naprej

2

kontinuirano

2

3

Vsako leto do poletnega tabora

Voditelji vej

Npr. 66%

Komentarji voditelja glede strategije 2 in predlogi za naprej

…

…

…

…

…

…

Ko vsi voditelji posamično opravijo vrednotenje po strateških izzivih, skupaj oz. po skupinah od 5–8 ljudi prikažemo izpolnjevanje strategij ter uspešnost strateškega načrta, tako da odstotke umestimo v tabelo glede na vrsto voditelja: VV, IV, PP, projektni voditelji in povprečje (glej tabelo spodaj).

Strategija

VV

IV

PP

Projektni voditelji

Povprečje

1. strategija

62%, 75%, 80%

70%, 76%

80%, 77%

56%, 62%, 80%

72%

2. strategija

…

…

…

…

Vse skupaj lahko nato prikažemo v grafikonu, se o ocenah ter komentarjih vsakega posameznika pogovorimo vsi skupaj (oziroma znotraj manjše skupine) in na podlagi izvlečkov oblikujemo predloge za naprej.

Učinki/vplivi na steg so vse tiste dejavnosti od zunaj (v lokalnem okolju, župniji ipd.), ki močno vplivajo na naš steg in na katere se moramo pravilno odzvati (npr. velika brezposelnost v nekem kraju, kar vpliva na finančno zmožnost staršev). Istočasno pa poznamo notranje učinke oz. vplive, ki se dogajajo znotraj ZSKSS. To so lahko npr. razne direktive, trendi v ZSKSS itd.

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naš steg. Kaj okolju prispevamo? Kako nas okolje oblikuje? Kaj lahko pri samem okolju spremenimo? Kako vse skupaj vpliva na naše delo? ... Tu si že pri načrtovanju lahko pomagamo z analizo PESTEL (glej tehnike), ki nam omogoča lažje vrednotenje vseh vrst okolij, ki vplivajo na organizacijo.

Pri vrednotenju strateških izzivov s teh področij si lahko pomagamo z različnimi metodami, ki dobro pokažejo, kateri strateški izzivi so bili doseženi, kaj bo treba izboljšati ter kaj lahko še dodatno nadgradimo.

29

Uporaba izsledkov vrednotenja strateškem načrtovanju

pri

naslednjem

Vrednotenje nam nič ne koristi, če ga ne zapišemo in uporabimo pri naslednjem načrtovanju, pa naj gre za vzgojno, projektno ali strateško načrtovanje. Vrednotenje zapišemo na primeren način, da bo tudi kasneje tako razumljivo, kot je bilo med vrednotenjem.

Primer uporabe rezultatov vrednotenja za naslednje načrtovanje Namen: Oblikovanje novih strateških izzivov s pomočjo izsledkov minulega vrednotenja. Število udeležencev: Celoten SKVO. Trajanje: Od 15–30 minut za posamezen strateški izziv (lahko tudi več).

Opis: Voditelji najprej oblikujejo vizijo stega, s pomočjo katere oblikujemo strateške izzive posameznih področij. Vizija je tekom oblikovanja strateških izzivov vedno na voljo voditeljem, da jo vidijo, saj so strateški izzivi način, s katerim jo bodo dosegli.

Primer vizije: »Steg XYZ 1 je programsko neodvisna organizacija znotraj občine, ki skrbi za razvoj mladih v odgovorne državljane«.

Ta vizija je voditeljem ves čas na vpogled, ko izvajajo SWOT analizo, npr. s področja financ:

30

V pomoč

V škodo

Notranje okolje

PREDNOSTI: - imamo nekaj finančnih prihrankov - organiziramo akcije, kjer dobimo nekaj sredstev za dejavnosti - pri porabi smo racionalni

SLABOSTI - poraba financ pri projektih je visoka - blagajnik ni priučen svojemu delu do zdaj nismo imeli pripravljenega finančnega načrta

Zunanje okolje

PRILOŽNOSTI: - na občini se nam vedno ponuja možnost financiranja prek razpisov - med lokalnimi prebivalci zaradi radodarnosti obstaja možnost donacij - možnosti delavnic na temo vodenja financ s strani različnih nevladnih organizacij

NEVARNOSTI: - občinska uprava se bo v prihodnosti ukinila zaradi združevanja občin - ukinjanje delovnih mest pri edinemu zaposlovalcu v regiji - zaradi nove zakonodaje bomo morali pri taborih zagotavljati dodatne standarde, kar nas bo stalo dodatnih sredstev

Če med seboj križamo prednosti in nevarnosti ter priložnosti in slabosti, lahko zasnujemo strateške izzive na tem področju. Ker pa želimo preizkusiti vnos rezultatov vrednotenja pri oblikovanju strateških izzivov, si lahko npr. križamo 2. alinejo med slabostmi in 3. alinejo med priložnostmi, zraven pa vključimo povprečje iz strateškega izziva v prejšnjem primeru, in sicer konkretno strategijo 1. Tu lahko vidimo, da je bilo dostavljanje računov blagajniku sicer v večji meri izpolnjeno, vendar del vseeno ostaja neizpolnjen. Tako lahko izoblikujemo strateški izziv, ki bo zajemal ta rezultat vrednotenja, in izziv, ki smo ga zaznali s SWOT analizo pri načrtovanju. Glasi se lahko: »Blagajna je ustrezno vodena, odgovorna oseba pa je za svoje delo usposobljena ter konkretno stremi k ažurnosti finančnih podatkov.« Ko tak strateški izziv pogledamo, lahko vidimo, da opredeljuje ažurnost podatkov, ki v prejšnjem obdobju niso bili, saj smo račune blagajniku dostavljali v roku 14 dni le v 72 % primerov. S tem strateškim izzivom pa smo zagotovili, da bomo to pomanjkljivost poizkušali izboljšati v tem strateškem načrtu. Hkrati s tem strateškim izzivom omogočamo zavedanje, da mora biti oseba, ki skrbi za blagajno, za svoje delo usposobljena, kar je bil izziv z že prej omenjenima alinejama iz SWOT analize. Kot vidimo, je ta strateški izziv način za doseganje naše vizije, kjer omenjamo, da bomo »[…]programsko neodvisna organizacija[…]«, kar bi strateški izziv, naveden v tem primeru, lahko tudi delno omogočal, saj smo programsko neodvisni lahko le, če imamo sredstva, ki jih hkrati ustrezno vodimo ter o njih poročamo našim financerjem.

Več o strateškem načrtovanju in vrednotenju le-tega si lahko preberete v: ~~ ~~ ~~ ~~

Priročnik za menedžerje v mladinskih organizacijah, Projekt voditelja: Jerneja Mihelčič, 2010 (dostopno v pisarni ZSKSS), Dobre prakse SKVO-jev na taboru voditeljev 2012 idr.

31

VIII. TEHNIKE VREDNOTENJA

Nekatere spodaj opisane tehnike vrednotenja so nastale na tretjem taboru voditeljev, ki je potekal avgusta 2012 v Šmihelu pod Nanosom pod geslom »Ogenj v meni«. Na potovalnem delu tabora, ki je potekal pred skupnim taborom, so trenerji ZSKSS za posamezne potovalne skupnosti izvedli delavnico o vrednotenju. Ena od dejavnosti je bila tudi zapis tehnik, ki jih voditelji uporabljate pri vrednotenju v svojih vejah.

Te r m o m e t e r Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 10 do 30 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog ali polkrog.

Opis: Posameznik na termometru označi svoje zadovoljstvo.

Namen: Zavedanje trenutnega počutja, zavedanje vzdušja v skupini, spregovoriti o zadovoljstvu.

Pripomočki: slika termometra, barvni flomastri.

Navodilo: Voditelj skavtom izroči list s sliko termometra in nato postavi vprašanja o skavtskem dogodku, dejavnosti ... Vsak skavt označi, kako je bil zadovoljen z določeno stvarjo. Vsako kategorijo označi z drugo barvo. Voditelj lahko termometre razstavi po prostoru, da si jih vsak lahko ogleda. Mnenja si lahko podelimo znotraj skupine.

Prilagoditve: Lahko rišemo tudi samo na en termometer.

Opozorilo: Naj sodelujejo vsi skavti!

33

Počutim se kot Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 5 do 30 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: S pomočjo slike izraziti, kako se počuti posameznik v skupini.

Namen: Zavedanje lastnega počutja in počutja drugih, spregovoriti o počutju, odkriti, kaj vpliva na počutje posameznika.

Pripomočki: slike z “možici”, pisala.

Navodilo: Posameznik izbere “možica”, ki najbolje predstavlja njegovo počutje (v določenem trenutku, na splošno, ...). Kasneje skupini predstavi, kaj je izbral in zakaj ter s tem spregovori o svojem počutju.

Prilagoditve: Namesto možicev imamo narisane smeške/znake/simbole. Pri manjši skupini se lahko označimo na enem listu vsi.

Opozorilo: Izbira “možica” naj poteka v tišini, med podelitvijo pa naj voditelj spodbuja k pozornemu poslušanju.

Če bi bil žival Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 5 do 30 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: S pomočjo slike izraziti, kako se posameznik v skupini počuti.

Namen: Zavedanje lastnega počutja in počutja drugih, spregovoriti o počutju, odkriti, kaj vpliva na počutje posameznika.

Pripomočki: slike živali.

Navodilo: Posameznik izbere žival, ki (v tistem trenutku oziroma za določeno obdobje) najbolj ponazarja njegovo počutje. Nato celotni skupini predstavi, katero žival je izbral in zakaj, hkrati pa spregovori o svojem počutju.

Prilagoditve: Pri vrednotenju timskega dela (npr. za SKVO ali določen trop) je metoda uporabna pri analizi timskih vlog. Pri vrednotenju skupine (npr. stega, veje) kot celote lahko postavimo vprašanje: “Kakšna se ti zdi naša skupina? S katero živaljo bi jo najlažje ponazoril?”

Opozorilo: Izbira živali poteka v tišini. Med podelitvijo voditelj spodbuja k pozornemu poslušanju.

34

Moja pot Število skavtov: brez omejitev.

Trajanje: 20 do 60 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Prostor: Naj bo zaprt, pomembno je, da imamo večjo površino za sestavljanje.

Opis: Posameznik sestavi pot, ki simbolizira njegov prispevek/delo v skupini, na projektu, lastni napredek, delo med izobraževanjem ali v veji/stegu/organizaciji ter učinek na širšo okolje.

Namen: Zavedanje svojega napredka, spregovoriti o napredku, zavedanje težav, s katerimi se je posameznik srečeval.

Pripomočki: skice različnih cest in prometnik znakov.

Navodilo: Voditelj pripravi dovolj veliko število različnih cest (za vsakega vsaj 10) in prometnih znakov. Posameznik razmisli o poteku svojega dela: “Kako je potekal moj napredek? Kako bi simbolično prikazal svojo pot napredka?” Iz priloge izbira velikost ravne ceste in ovinke ter jih sestavi v simbolično pot napredka. Ob poti postavi prometne znake, ki so mu preprečevali ali pomagali napredovati.

Kasneje skupini predstavi svojo pot in prometne znake.

Prilagoditve: Pri vrednotenju projektov, organizacije in učinkov na širše okolje priporočamo, da skupina sestavlja pot v manjših skupinah (3 do 6 ljudi).

Opozorilo: Zagotoviti je treba dovolj cest in prometnih znakov.

Sem takšen in takšen kamen Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 10 do 30 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: Izražanje občutij, refleksije in vrednotenja preko simbolike kamnov.

Namen: Zavedanje trenutnega počutja, odkrivanje, kaj vpliva na počutje, spregovoriti o počutju, vrednotenje različnih vidikov organizacije skavtskega dogodka (nastanitev, hrana, delo voditelja ...).

Pripomočki: slike različnih kamnov.

Navodilo: V prostoru so raztreseni listi, na katerih so različni kamni. Voditelj postavlja vprašanja, npr.: “Kakšna se vam je zdela nastanitev? Kakšen je bil program? Kako smo se odrezali voditelji?” Ob vsakem vprašanju si posameznik izbere kamen in preko tega odgovori na vprašanje. Primer odgovora: “Ta kamen je odkrušen, takšna se mi je zdela tudi nastanitev, saj ni bilo tople vode.”

Prilagoditve: Tehniko izvajamo s pravimi kamni. Pri vrednotenju ciljev lahko na kamne zapišemo cilje glede na to, kako smo jih dosegli.

Opozorilo: Voditelj spodbuja, da so odgovori posameznika usklajeni s podobo kamna. Skavti imajo na voljo več enakih kamnov.

35

Moja hiša kompetenc Število skavtov: do 5.

Trajanje: 20 do 40 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Prostor: zaprt prostor.

Opis: Posameznik sestavi hišo, grajeno iz kompetenc, ki jih je pridobil med srečanjem, taborom, projektom ...

Namen: Zavedanje lastnega napredka in osebnostne rasti, zavedanje, kaj vse je posameznik pridobil in na katerih področjih se je izboljšal, spregovoriti o svojem napredku.

Pripomočki: okviri hiše, zidaki (kartončki), pisala, lepilo, škarje.

Navodilo: Voditelj na kartončke napiše kompetence, ki jih je bilo moč pridobiti med dejavnostjo. Nekaj jih pusti praznih, da lahko skavti sami napišejo. Posameznik dobi okvir hiše. Izmed zidakov izbere tiste, ki jih je osvojil oz. tiste, ki jih je izboljšal. Med temelje postavi tiste, ki jih popolno obvlada, višje pa postavlja tiste, ki jih obvlada slabše. Zidake nalepi. Po koncu gradnje predstavi hišo ostalim.

Prilagoditve: Uporabimo za vrednotenje osebnega napredovanja ob koncu leta. Vsak posameznik ima svoje kompetence, ki jih je želel doseči.

Opozorilo: Pripraviti dovolj zidakov in zajeti čim več kompetenc.

Pikado Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 10 do 30 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: polkrog.

Opis: Posameznik na pikadu označuje svoje zadovoljstvo.

Namen: Izražanje zadovoljstva skavtov s posameznimi vidiki nekega dogodka.

Pripomočki: skica pikada, zobotrebci, različno obarvani izrezani simboli.

Navodilo: Posameznik dobi list s sliko pikada, na katerem označi, kako je bil zadovoljen s posamezno kategorijo, po kateri sprašuje voditelj. Vsako kategorijo označi z drugo barvo, drugačno pobarvanimi zobotrebci ali različnimi simboli.

Vse slike se nato razstavi po prostoru, da si jih lahko vsakdo ogleda. Sledi pogovor, s čim je bil kdo (ne)zadovoljen in zakaj.

Prilagoditve: Uporabimo veliko tarčo, na kateri celotna skupina označuje svoje zadovoljstvo. Tarčo lahko označimo v prostoru in nato nanjo ciljamo npr. s čevlji.

V primeru več vprašanj lahko tarčo razdelimo na več delov.

Opozorilo: Za VV pripravimo več tarč in bolj specifična vprašanja.

36

Kocka Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 10 do 30 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Prostor: ni omejitev.

Opis: Posameznik na vsaki ploskvi kocke označi svoje mnenje o določeni kategoriji, ki jo vrednotimo.

Namen: Izražanje več vidikov vrednotenja dogodka s pomočjo kocke.

Pripomočki: mreže kock, pisala, lepilo, škarje.

Navodilo: Tehnika omogoča pridobiti odgovore na 6 različnih vprašanj. Posameznik dobi list z načrtom kocke. Sestavi jo in na vsako ploskev napiše svoje mnenje oz. odgovor.

Prilagoditve: Vajo lahko nadaljujemo s skupinskim delom. Npr. skupina se razdeli v več podskupin, vsak vrže svojo kocko, prebere, kaj piše na vrhnji ploskvi, in to pojasni. Namesto odgovorov lahko zapišemo vprašanja in posameznik odgovori na vprašanje na vrhu kocke.

Dokončaj svojo zgodbo Število skavtov: ni omejitev, delo je individualno.

Trajanje: 15 do 40 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Prostor: Posamezniku naj bo na voljo trda podlaga.

Opis: Posameznik nariše strip o nekem dogodku.

Namen: narisati, kako je potekalo delo. Zavedanje napredka, kaj je otežilo napredek posameznika, kaj je posameznik pridobil in na katerem področju je napredoval. Zavedanje vzdušja v skupini. Spregovoriti o dogajanju, o lastnem napredku, o vzdušju v skupini, o (ne)zadovoljstvu.

Pripomočki: listi, barvice, flomastri.

Navodilo: Na plakatu ali tabli je narisan začetek stripa – začetek predstavlja slika s prihoda na srečanje. Posameznik nadaljuje strip – zgodbo srečanja ... V nadaljevanju stripe razstavimo in jih pojasnimo.

Opozorilo: Nekateri se ne čutijo dovolj sposobne za risanje stripa.

37

Sprehod po srečanju (vodena fantazija) Število skavtov: 5 do 20.

Trajanje: 10 do 20 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: Posamezniki sedijo po prostoru.

Opis: Posameznik v vodeni fantaziji podoživi srečanje in izrazi del, ki mu bo najbolj ostal v spominu.

Namen: Podoživeti srečanje, spregovoriti o dogajanju, o vzdušju v skupini, o (ne)zadovoljstvu.

Navodilo: Skavti se udobno namestijo in zaprejo oči.

Voditelj govori o poteku srečanja v pravilnem časovnem zaporedju. V pripovedovanje lahko vpleta tudi doživljanja posameznih skavtov in dogodke, ki so se zgodili izven rednega programa. V ozadju je lahko glasba. Po pripovedi skavti odprejo oči in si podelijo vtise o dogodku.

Opozorilo: Umirjeno vzdušje.

Prej in sedaj Število skavtov: 8 do 20.

Trajanje: 10 do 20 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV, PP, SKVO. Prostor: velik prostor.

Opis: Posameznik z igro prikaže razliko med stanjem na začetku in po zaključki srečanja ...

Namen: Podoživljanje srečanja, zavedanje osebnega napredka, kaj je posameznik pridobil in kje se je izboljšal, spregovoriti o svojem napredku.

Navodilo: Voditelj razdeli skupino na polovico. Prvi da navodilo, naj pripravi igro, s katero bo prikazala, kakšno je bilo stanje skupine na začetku. Druga skupina pripravi igro, kakšno je stanje na koncu. Po predstavitvi sledi pogovor, kako sta skupina in vsak posameznik napredovala.

Prilagoditve: V primeru večje skupine lahko skavte razdelimo v več manjših skupin.

38

Fotogovorica Število skavtov: 10 do 15.

Trajanje: 10 do 20 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: S pomočjo slike izraziti svoja stališča.

Namen: izražanje stališča s pomočjo fotografije Pripomočki: razne fotografije.

Navodilo: Voditelj pripravi fotografije, ob katerih bo mogoče izraziti npr. počutje v skupini, odnos do teme, mnenje v zvezi z nekim problemom ... Vsak posameznik izbere sliko, s katerim bo svoj odgovor najlažje ponazoril. Vsak svojo izbiro obrazloži.

Prilagoditve za VV: Razvrstimo slike dnevnih dejavnosti. VV se postavi k sliki dejavnosti, kjer se je najbolje počutil.

Opozorilo: Na voljo naj bo dvakrat toliko slik, kot je skavtov.

Pismo zame Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 10 do 20 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: vsak potrebuje trdo podlago.

Opis: Posameznik napiše pismo, naslovljeno nase, ki ga bo čez nekaj časa opomnilo na lastno doživljanje dogodka.

Namen: Zavedanje napredka, kaj je posameznik pridobil in kje napredoval, spregovoriti o lastnem napredku, zavedanje trenutnega počutja, spregovoriti o (ne)zadovoljstvu.

Pripomočki: papir, pisala.

Navodilo: Vsak si napiše pismo, v katerega vključi odgovore na vnaprej postavljena vprašanja (kaj je pridobil na usposabljanju, kako bo znanje prenesel v vsakdanje delo ipd). Voditelj pobere pisma in jih čez nekaj časa (mesec do pol leta) pošlje kot spomin in opomin na dogodek.

Opozorilo: Ne pozabi poslati pisma.

39

Zasedi svoje mesto na črti Število skavtov: 6 do 25.

Trajanje: 5 do 15 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: večji prostor, ki omogoča prosto gibanje; označena črta na tleh.

Opis: Izražanje stališč s pomočjo črte, zarisane v tleh.

Namen: Izražanje stališč, opredeljevanje mesta posameznika v skupini, vizualizacija stališč posameznika in skupine.

Pripomočki: vrv ali lepilni trak, znaka 0 % in 100 %.

Navodilo: Na tleh je označena črta s skrajnima točkama 0 % in 100 %. Voditelj govori trditve, po vsaki trditvi se skavti (posamezniki) postavijo na tisto mesto, ki ponazarja njegovo strinjanje (0 %, 10 %, 15 % ...).

Prilagoditve: Za mlajše namesto odstotkov pripravimo npr. “močno se strinjam” in “sploh se ne strinjam”.

Opozorilo: Posamezniki se pogosto postavijo tudi glede na druge skavte in ne na lastno prepričanje.

Vprašalnik Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 5 do 30 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: trdna podlaga za pisanje.

Opis: S pomočjo vprašalnika izvedeti mnenje skavtov.

Namen: Izražanje stališč.

Pripomočki: vprašalniki, pisala.

Navodilo: Skavtom razdelimo vprašalnike z vprašanji, ki nas zanimajo. Na koncu poberemo in jih nato preučimo.

Opozorilo: Vprašanja naj bodo kratka in jasno zastavljena. Če imamo ocenjevalno lestvico, naj ne bo srednje možnosti (npr. NE od 1 do 5 ampak od 1 do 4).

40

Zaobljuba Število skavtov: 5 do 20.

Trajanje: celo leto ali krajše.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: po želji.

Opis: S pomočjo tabele izvesti samorefleksijo.

Namen: Samorefleksija na vsakem naslednjem srečanju.

Pripomočki: Papir, pisalo.

Navodilo: Na srečanju si vsak zastavi cilj, ki ga bo dosegel do naslednjega srečanja. Na naslednjem srečanju cilj preverimo.

Zvezdogled Število skavtov: 5 do 20.

Trajanje: 15 do 30 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: pod zvezdami.

Opis: S pomočjo zvezdnatega neba izdelati sliko svojega počutja.

Namen: Zavedanje trenutnega počutja. Spregovoriti o počutju.

Pripomočki: Jasna noč, papir, pisala.

Navodilo: Skavt se ozre v nebo in izdela sliko svojega počutja, ki jo razloži.

Drevo Število skavtov: odvisno od velikosti drevesa.

Trajanje: 10 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: v naravi ob drevesu.

Opis: S pomočjo pozicije na drevesu spregovoriti o počutju.

Namen: Izražanje počutja.

Pripomočki: narava, drevo.

Navodilo: Vsak od skavtov zavzame položaj na ali ob drevesu glede na svoje počutje. Svoj položaj utemelji.

Prilagoditve: Lahko uporabimo več dreves, če so dovolj skupaj, da se vsi slišimo, ko utemeljujemo svoj položaj.

41

Te h t n i c a Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 5 do 10 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV. Razporeditev v prostoru: kjer koli.

Opis: Kot skupina skavti vrednotijo počutje, izvedbo, kraj ...

Namen: Ugotoviti, kaj je skupini všeč, kaj ne.

Pripomočki: kamenčki, tehtnica.

Navodilo: Vsak od skavtov odloži svoj kamenček na levo ali desno stran tehtnice glede na to, ali mu je bila zadeva všeč ali ne. Voditelj bere vprašanja.

Opozorilo: Voditelj naj opozori skavte, da se odločijo, kam bodo postavili kamen, in ne spreminjajo svoje odločitve po tem, ko vidijo, kako so se odločili ostali.

Potujoča knjiga Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 1 min/osebo.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog, kvadrat, elipsa najprimernejša.

Opis: S pomočjo knjige vtisov za v prihodnje spregovoriti o dogodku.

Namen: Ustvariti knjigo vtisov za v prihodnje, za vrednotenje, učenje, načrtovanje, vzgojno delo in dvig samozavesti.

Pripomočki: listi, pisala, platnice.

Navodila: Voditelj pripravi A4 liste s tiskom knjige/platnic. Skavti si v krogu podajajo knjigo. Nanjo napišejo misel/dogodek, ki se jim je v tistem dnevu vtisnil v spomin, in ga ustno vrednotijo. Na koncu liste zvežemo v potujočo knjigo.

Opozorilo: Primerno predvsem za tabor, ker se že poznajo, ali pa za povezane skupine.

Listki Število skavtov: 15 do 20.

Trajanje: 15 min.

Primernost za veje: IV, VV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: posamezno.

Opis: Skavti na list napišejo pozitivne in negativne izkušnje, občutja itd.

Namen: Vrednotenje dela in refleksija počutja.

Pripomočki: prazni listki, pisala.

42

Navodilo: Skavti po končanem dogodku dobijo listke in si poiščejo svoj prostor brez motečih dejavnikov. Na eno stran lista napišejo plus, na drugo minus stvari, ki so se zgodile. Možnost imajo, da napišejo tudi predloge, kaj bi še radi počeli, kaj so pogrešali.

Opozorilo: Bolj primerno za krajše dejavnosti.

Rdeči in zeleni listki Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 30 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: Skavt izbere najboljšo in najslabšo dejavnost.

Namen: Vrednotenje posameznih dejavnosti.

Pripomočki: plakati z napisanimi dejavnostmi, barvni listki (rdeči in zeleni).

Navodilo: Voditelj na liste, ki jih razporedi po prostoru, napiše dejavnosti, ki so potekale tekom dneva/izhoda/... Vsak skavt dobi dva zelena in dva rdeča listka.

Te listke položijo na liste z dejavnostmi. Rdeči pomeni “ni mi bilo všeč”, zeleni pa “bilo mi je všeč”. Preštejemo glasove in se nato pogovorimo o vsaki dejavnosti (zakaj so se tako odločili).

Prilagoditve: Število zelenih in rdečih listkov na osebo lahko prilagodimo.

Dokončaj poved Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 10 do 15 min.

Primernost za veje: IV, PP. Razporeditev v prostoru: poljubno.

Opis: Vrednotenje in izražanje občutij s pomočjo dokončanja stavka.

Namen: Preveriti uspešnost dogodka.

Pripomočki: delovni list.

Navodilo: Na delovnem listu so zapisani različni začetki povedi, ki jih skavt sam dopolni. Npr: - Želim si …

- Počutim se …

- Naučil sem se …

- Pohvalil bi …

43

Ena na ena Število skavtov: 8.

Trajanje: 10 do 30 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: “izolacijska cona”.

Opis: Pogovor s posameznikom.

Namen: S pomočjo pogovora na štiri oči izvedeti počutje posameznika v skupini.

Pripomočki: delovni list z vprašanji in list za pisanje odgovorov.

Navodilo: Voditelj izbere intimen prostor, kjer se pogovori s skavtom o želeni temi.

Opozorilo: Voditelj mora zagotoviti zaupanje in intimnost.

Štrikci Število skavtov: 10 ali več.

Trajanje: 5 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: napeljana vrv med dvema drevesoma.

Opis: S pomočjo vrvi izraziti svoje strinjanje z določeno trditvijo.

Namen: Izražanje stališč.

Pripomočki: vrv, več manjših vrvic ali kljukic, listi s trditvami, označbi 0 % in 100 %.

Navodilo: Skavti na vrvi med dvema drevesoma zavežejo vrvice/kljukice s trditvami na točki med 0 % in 100 % skladno s procenti strinjanja. Vrednotenje tako poteka anonimno.

Čevelj Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 10 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: primerno velik prostor za krog.

Opis: S čevljem v krogu izraziti svoje mnenje.

Namen: Ocenjevanje dejavnosti.

Pripomočki: obuvala.

Navodilo: Skavti se postavijo v krog. Vsak si sezuje čevelj in ga porine znotraj kroga nekam do sredine (prej jo označimo; sredina pomeni največ).

44

Lego kocke Število skavtov: glede na lego kocke.

Trajanje: 10 do 15 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP. Razporeditev v prostoru: Boljše zaprt prostor.

Opis: S pomočjo višine stolpa iz lego kock izraziti, kako jim je bila določena zadeva všeč.

Namen: Izražanje skupine, kako jim je bila določena zadeva všeč.

Pripomočki: lego kocke različnih barv in podlaga.

Navodilo: Za vsako dejavnost ima vsak od skavtov po 5 lego kock določene barve, da se dejavnosti med seboj ločijo. Preko višine stolpa se vidi, kako priljubljena je bila določena dejavnost.

Dokončaj zgodbico Število skavtov: do 15.

Trajanje: 20 do 25 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP. Razporeditev v prostoru: ob ognju.

Opis: Voditelj pove stavek, skavti v krogu nadaljujejo pripoved.

Namen: Vrednotenje dejavnosti.

Pripomočki: papir, svinčnik.

Navodilo: Voditelj začne z enim stavkom, skavt pa nadaljuje. Vsebina je nek dogodek, dejavnost v tistem dnevu. Vsak lahko izrazi svoje počutje oz. opiše dogajanje, kot ga je začutil on sam. Voditelj lahko pred tem na kratko obnovi vsebino dneva.

45

Te l o g o v o r i Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 5 do 20 min.

Primernost za veje: BB, VV, IV. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: Posameznik z držo telesa izrazi svoje počutje.

Namen: Hitro in enostavno vrednotenje srečanj.

Pripomočki: telo.

Navodilo: Voditelj obnovi in opiše predhodno doživeto dejavnost, ki jo želi vrednotiti. Skavt nato zavzame položaj, ki ustreza njegovemu zadovoljstvu z dejavnostjo: če je zelo nezadovoljen, leži; če je nezadovoljen, sedi; če je zadovoljen, stoji; če je navdušen, skače. Če voditelj želi, lahko naprosi nekaj posameznikov, da svojo odločitev obrazložijo.

Opozorilo: V primeru da so skavti utrujeni, lahko pride do tega, da vsi sedijo – posledično vrednotenje ne bo pokazalo pravih rezultatov.

Fižolčki Število skavtov: do 15.

Trajanje: 20 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: spontano.

Opis: S pomočjo števila fižolčkov v skledi ugotoviti zadovoljstvo.

Namen: Vrednotenje dejavnosti.

Pripomočki: fižolčki (svetli in temni), skleda.

Navodilo: Vsak dobi dva fižolčka različnih barv. Voditelj postavi neko trditev/ mnenje/cilj, ki je povezan z dejavnostjo, ki jo želimo vrednotiti. V skledo na sredini kroga (lahko jo tudi pošljemo naokrog) vsak posameznik položi fižolček v barvi glede na to, ali se s trditvijo strinja ali ne oz. ali jo podpira ali ne. Na koncu preštejemo fižolčke dveh barv in ugotovimo večinsko mnenje v skupini.

Prilagoditve: Če uporabimo za glasovanje, je to spodbuda k uspešnosti.

Brskanje po spominu Število skavtov: 5 do 20.

Trajanje: 15 do 30 min.

Primernost za veje: BB, VV. Razporeditev v prostoru: narava.

Opis: Posameznik si ogleda fotografije s tabora, podoživi dogajanje in ga vrednoti.

46

Namen: Podoživeti tabor, preveriti počutje in program.

Pripomočki: fotografije, cekinčki.

Navodilo: Skavti prejmejo določeno število cekinov (toliko kot je fotografij).

Sprehodijo se med slikami in pri fotografiji dogodka, ki mu je bila najbolj všeč, pustijo največ cekinov.

Plonkanje Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: ves čas dejavnosti.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: zid, oglasna deska, tabla ...

Opis: Posameznik sproti in po želji izraža svoja mnenja/občutke.

Namen: Sprotno izražanje mnenj, idej ali pobud glede na dogajanje.

Pripomočki: plakati, pisala.

Navodilo: Na vidnem mestu po prostoru so nameščeni različni plakati. Nanje napišemo vprašanja oz. začetke stavkov – odvisno od tega, kaj želimo izvedeti.

Na večdnevnih dejavnostih plakate dnevno menjavamo, enega pa pustimo ves čas dejavnosti.

Opozorilo: Plakate namestimo na bolj “obljudene” prostore (morda tudi na stranišče) in zraven obesimo kemične svinčnike oz. flomastre.

Potujoči plakat Število skavtov: 20.

Trajanje: 30 do 60 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: prostor mora omogočati slišnost.

Opis: S pomočjo pojmov opisati posamezen element dejavnosti.

Namen: Vrednotenje posameznih elementov dejavnosti oz. dejavnosti.

Pripomočki: papir, pisalo Navodilo: Skavti se razdelijo v več skupin (odvisno od števila skavtov in od števila podtem, ki jih želimo pregledati). Vsaka skupina dobi nalogo, da vrednoti neko določeno temo (npr. tehnika, program, voditelji ...). Po določenem času (npr. 5 minut) plakate zamenjamo in dopišemo stvari, ki bi jih še dodali k vrednotenju prejšnje skupine. Ko plakati zaokrožijo med vsemi skupinami, se skupine zberejo skupaj in predstavijo svoj plakat še ostalim.

47

Facebook Število skavtov: vseeno.

Trajanje: ves čas dejavnosti.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: / Opis: Po principu Facebook-a vsak skavt objavlja svoj status (npr. svoje počutje).

Namen: Ugotavljanje splošnega počutja in dejavnosti.

Pripomočki: A4 listi, pisala.

Navodilo: Voditelj za vsakega skavta računalniško ali ročno izdela Facebook profil (A4 list na steni). Lahko uporabi tudi slike skavtov. Nato profile/liste obesi na vidno mesto v prostoru in večkrat skavte opomni, da kaj napišejo.

Zlata knjiga Število skavtov: 25.

Trajanje: 3 min/osebo.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: Skavti si drug o drugem izmenjujejo dobre vtise (lahko kar tako ali pa po določeni dejavnosti).

Namen: Videti in opaziti lastnosti soskavta (ga na nek način vrednotiti).

Pripomočki: papir, pisalo.

Navodilo: Vsak skavt si izdela knjižico in na prvo stran napiše svoje ime (nsalovnico lahko tudi okrasi, dopiše kak citat). Nato svojo knjižico poda sosedu na desno in sprejme knjižico od soseda na levi. Vanjo napiše dobre lastnosti o lastniku knjižice. Po 3 minutah knjižico ponovno podam naprej.

Prilagoditev: Za SKVO in PP lahko tehniko prilagodimo tako, da voditelji oz. popotniki ne pišejo samo dobrih lastnosti, ampak tudi svoje videnje, mnenje o tem, kje bi posameznik lahko še napredoval.

48

Šest dobrih in šest slabih stvari Število skavtov: 25.

Trajanje: 45 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: prostor mora omogočati dobro slišnost.

Opis: Napisati dobre in slabe stvari.

Namen: Vrednotenje dogodka, projekta.

Pripomočki: pisala, papir.

Navodilo: Po končanem dogodku so vsi skavti povabljeni, da napišejo na papir 6 dobrih in 6 slabih stvari. Ko vsi napišejo, se postavijo v krog. Tisti, ki začne, izbere eno dobro in eno slabo stvar. Povedano zapiše na trak/plakat. Naloga naslednjega je enaka, vendar jo pove le v primeru, da je nova oz. še ni bila povedana.

Spovednica Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 5 min/osebo.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: naj bo čim bolj prijeten in sproščen ambient, ob strani lahko gorijo svečke.

Opis: V sproščenem prostoru skavt izrazi svoje mnenje pred voditelji.

Namen: Izraziti občutje.

Pripomočki: svečke.

Navodilo: Voditelji sedijo v nekem prostoru. V ta prostor skavt vstopi posamično. Voditelj postavlja vprašanja, skavt odgovarja.

Oblački Število skavtov: neomejeno.

Trajanje: 15 min.

Primernost za veje: VV. Razporeditev v prostoru: / Opis: Skavt izpolni list z vprašanji.

Namen: Vrednotenje dejavnosti.

Pripomočki: 1 list/osebo.

Navodilo: Vsak skavt dobi list, na katerem so v oblačkih nedokončani stavki.

Naloga vsakega je, da stavke konča. Primeri: Najbolj mi je bilo všeč ..., Pogrešal sem ..., Drugič bi ponovil ..., Ni mi bilo všeč ..., Za naslednjič bi predlagal ...

49

Človeška skulptura Število skavtov: 6 do 8.

Trajanje: 30 do 45 min.

Primernost za veje: PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: ni pomembno.

Opis: Vsak skavt sestavi skulpturo iz svojih soskavtov.

Namen: Vrednotenje odnosov znotraj skupine.

Pripomočki: telesa udeležencev.

Navodilo: Vsak član skupine dobi vprašanje, na katerega odgovori tako, da iz teles soskavtov oblikuje skulpturo, ki ponazarja njegovo občutje. Svojo odločitev in skulpturo obrazloži.

Prilagoditve: Skavti lahko dobijo enaka ali pa tudi različna vprašanja.

Kocke na kupu Število skavtov: 5 do 30.

Trajanje: 10 do 15 min.

Primernost za veje: VV, IV, PP. Razporeditev v prostoru: ni omejitev.

Opis: S pomočjo polaganja kock prikazati lastno počutje.

Namen: Prikaz uspešnosti izvedenih posameznih dejavnosti.

Pripomočki: kocke različnih velikosti.

Navodilo: Voditelj označi na izbranem polju več malih področij, ki predstavljajo izvedene dejavnosti. Skavt vrednoti s postavitvijo treh kock na tista področja, ki so ga navdušila (zaželeno je, da so kocke različnih velikosti (vrednosti).

Prilagoditve: Namesto kock lahko uporabimo kamne.

Tvoje stališče je moje stališče Število skavtov: 10 do 30.

Trajanje: 30 min.

Primernost za veje: IV, PP, SKVO. Razporeditev v prostoru: krog.

Opis: Izražanje stališč na primerih drugih članov.

Namen: Vrednotiti in pridobiti različna mnenja o preteklih izkušnjah – ocena.

Pripomočki: listki, pisala.

Navodilo: Skavti na listke napišejo mnenje o določenemu dogodku anonimno, nato pa se jih zbere na kup, iz katerega kasneje skavti naključno izberejo en listek in ga komentirajo s svojega lastnega stališča.

Opozorilo: Lahko se razvije zanimiva debata, zato naj bo na voljo dovolj časa.

50

S W O T a n a l i z a ( strengths, weaknesses, opportunities, treats) Število skavtov: do 15.

Trajanje: do 60 min.

Primernost za veje: SKVO. Razporeditev v prostoru: ni določeno.

Opis: Razmišljanje o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih dejavnosti.

Namen: Celostno vrednotenje večjih ali daljših dejavnosti.

Pripomočki: listki, pisala.

Navodilo: Skavti razmislijo in se pogovorijo v čem so dobri (prednosti), v čem niso oz. kje bi se morali izboljšati (slabosti), kje se priložnosti za napredovanje in kje pretijo nevarnosti. Pri prednostih in slabostih se usmerijo v dejavnike notranjega okolja (veja, steg, …). Pri priložnostih in nevarnostih pa se usmerijo v dejavnike zunanjega okolja (občina, društva, regija, lokalna skupnost, župnija, …). Ko to naredijo se lahko s pomočjo prednosti razmislijo, kako se spopasti z nevarnostmi in kako s pomočjo priložnosti zmanjšati slabosti.

Opozorilo: Skavti lahko o posameznih področjih razmišljajo v skupinah.

51

PEST(EL) analiza Število skavtov: do 15.

Trajanje: od 30– 120 min.

Primernost za veje: SKVO. Razporeditev v prostoru: ni določeno.

Opis: Ugotavljanje vplivov političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega in tehnološkega okolja na STEG. Če se lotimo PESTEL analize pa poleg teh zraven ugotovimo še vplive ekološkega in pravnega (legal) okolja.

Namen: Vrednotenje vplivov različnih tipov okolij na steg.

Pripomočki: Listki, pisala.

Navodilo PEST: Skavti razmišljajo o dejavnikih različnih okolij, ki so vplivala na delovanje stega.

Pri političnem okolju se sprašujemo o spremembah v nacionalnih in lokalnih zakonih, spremembah lokalne oblasti in ostalih, ki bi lahko vplivale na uspešno delovanje stega.

Na ekonomskem področju se sprašujemo o dejavnikih, povezanih s finančnimi regulacijami ipd, (to je sicer dejavnik, ki bolj vpliva na ZSKSS kot celoto in le redko na steg kot samostojno enoto).

Pri socialno-kulturnemu okolju preučimo dejavnike, kot so npr. manjšine v našem kraju, ki lahko vplivajo na naše dejavnosti (Dolenjska – Romi), položaj staršev naših članov, vplivi na rast/padec članstva (npr. smo na področju, kjer se ljudje izseljujejo, kaj bo z našim stegom?), razvade v okolju, prevladujoča veroizpoved, možnosti za služenje v družbi idr.

Pri tehnološkem okolju se preuči kakšen dostop do modernih tehnologij imajo člani oz. ostali, ki z nami sodelujejo. Lahko do njih dostopamo preko modernih medijev, ki so cenejši? Kako ti mediji vplivajo na naše člane in ali lahko na tem področju kaj spremenimo? Kako lahko moderne tehnologije uporabimo za izboljšave različnih zadev v našem stegu?

Navodilo (EL): Če k temu dodamo še ekološko okolje, lahko naredimo tudi analizo o tem, na kaj paziti tu. Med tem moramo biti pozorni na to, ali imamo npr. v svojem okolju kakšne ogrožene vrste (živali, rastline), na katere moramo paziti pri svojih dejavnostih oz. kako moramo prilagoditi te dejavnosti. Kakšni so lokalni predpisi glede ravnanja z odpadki? Kako je z reciklažo, ali naše dejavnosti spodbujajo ekološko ravnanje z odpadki? Pazimo na naravne danosti in jih ne onesnažujemo? ...

52

Pri pravnem področju na ravni stega se vprašamo o tem, če uspešno varujemo zasebnost naših članov (ali npr. na Facebooku objavljamo njihove slike brez njihovega dovoljenja), kako pazimo, da na dejavnostih izpolnjujemo okoljske in zdravstvene standarde? Smo pri kakih dejavnostih delovali v neskladju z zakonom? ...

Opozorilo: Med analizo poleg teh dejavnikov razmišljamo tudi o posledicah, ki jih lahko prinesejo, in ob koncu, ko imamo zbrane rezultate vrednotenja, razmislimo, kakšne postopke bomo izbrali kot odgovor na vpliv dejavnikov različnih okolij.

Analiza je namenjena predvsem vrednotenju ob koncu strateškega načrtovanja.

Lahko se razvije zanimiva debata, zato naj bo na voljo dovolj časa.

53

IX. LITERATURA

ÔÔ Baden-Powell of Gilwell, R.S.S. (2010). Priročnik za skavtske vzgojitelje. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. ÔÔ Cevc, M., Remškar, A. (ur.). (2001). Dvigni peruti – priročnik za skavtske voditelje.

Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. ÔÔ Cepin, M. idr. (2003). Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. ÔÔ Cepin, M. idr. (2009). Orodja za vrednotenje v mladinskem delu: Competitive edge.

Ljubljana: Zveza Škis. ÔÔ Cepin, M. idr. (2009). Priročnik za merjenje učinkovitosti in uspešnosti projektnih dejavnosti. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. ÔÔ Kloosterman, P. (2010). Pokušanje juhe: t-kit o izobraževalnem vrednotenju v mladinskem delu. Ljubljana: Svet Evrope : Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS. ÔÔ Mediževec, I., Možina, M. (2011). Strateško načrtovanje v stegu (neobjavljeno gradivo). ÔÔ Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (Kvas, M., Koren, S.). (2008). Skavtski molitvenik. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

54

X. Zahvala

Na koncu seveda sledi še zahvala. Hvala vsem, ki ste prispevali k tej knjižici s svojim znanjem in idejami: Sabini Rupnik Suhadolnik (za prispevek o tem, kako vrednotiti učinke vzgojnega dela, vsebinski pregled in lektoriranje), članom skupnosti trenerjev (SKUTR-a) za vsebinski pregled (Ireni Mrak Merhar, Simonu Drnovšku, Ani Grahor, Franciju Bačarju, Janezu Hozjanu, Kristini Lepen, Petri Pucelj Lukan, Martini Robič, Emanuelu Vidmarju in Klari Vidmar), ilustratorki Nataši Kovačič, za oblikovanje Barbari Tehovnik in drugim, ki vas tukaj morda nismo omenili. Hvala za vašo pripravljenost!

Urad za mladino

55

skavtinje in skavti