Vodenje timov, priročnik za mladinske voditelje, WAGGGS

VODENJE TIMOV PRIROÄŒNIK ZA MLADINSKE VODITELJE

VODENJE TIMOV Priročnik za mladinske voditelje WAGGGS - World Association of Girl Guides and Girl Scouts (januar 2009) Prevod: Korana Kovačević Uredili: Katarina Novak in Klara Štor Pregled in lektoriranje: Sanja Berend Oblikovanje in prelom: Aljaž Munda Izdalo: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Gradivo izšlo v okviru projekta Vzgoja za poklic Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Ljubljana, 2018

Kazalo 1. UVOD V VODENJE TIMOV

4

2. OPREDELITVE IN ZNAČILNOSTI TIMA

6

3. VLOGE V TIMU

9

3.1 Vloge v timu po Belbinu �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������10

5. POGOJI ZA TIM

17

5.1 Skupni pogoji za tim ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������18 6.1 Komuniciranje o poslanstvu tima �����������������������������������������������������������������������������������������������������������20 6.2 Rezultati dela tima �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������22 6.3 Določanje ciljev �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������23 6.4 Razvoj identitete tima �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������24 6.5 Vrednote in prepričanja v timu ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������25 6.6 Timska pogodba �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������27

7. OCENA NAPREDKA TIMA

28

8. PREOBLIKOVANJE / REŠEVANJE KONFLIKTA

31

8.1 Kaj je konflikt �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������31

DODATEK 1: INDIVIDUALNE VAJE

33

DODATEK 2: SKUPINSKE VAJE

42

VIRI

64

3

1. UVOD V VODENJE TIMOV WAGGGS-ovo poslanstvo je omogočiti deklicam in mladim ženskam, da razvijejo svoj potencial kot odgovorne državljanke sveta. To je moč doseči z vključevanjem in opolnomočenjem deklic in mladih žensk z ustreznimi veščinami, ustreznim odnosom in pogledom na svet, da postanejo pobudnice za pozitivne družbene spremembe.

1

Čeprav cenimo vsakega posameznika, sta naši glavni prednosti naša številčnost oziroma prisotnost po celem svetu in v skupnosti ter sinergija, ki jo ustvarjamo kot velika organizacija.

Zavedamo se, da v delu z ljudmi in prek ljudi ustvarjamo širši doseg in večji učinek. Zato smo vključili modul »Delo s timi« kot enega izmed osmih modulov WAGGGS-ovega programa razvoja vodenja, imenovanega WLDP (WAGGGS Leadership Development Programme).

Uspešnost vseh organizacij je v večini opredeljena z načinom, kako so različne naloge opredeljene in porazdeljene med vse, ki so vključeni v proces. V večini primerov so posamezniki, ki delajo znotraj organizacij, člani manjših timov, ki imajo določene odgovornosti za doseganje dogovorjenih ciljev.

Celoten etos (celotna filozofija) skavtstva temelji na principu delovanja v majhnih skupinah (npr. vodih, kot jih bomo v tem priročniku velikokrat imenovali). Ti delujejo po dogovorjenem ali demokratskem principu pri načrtovanju, izvedbi in preverbi aktivnosti. Princip dela v majhnih skupinah je tudi eden od temeljnih gradnikov skavtske metode, kot jo je postavil naš ustanovitelj Lord Baden Powell.

Učeče se organizacije, kakršna je tudi WAGGGS, uporabljajo učinkovitost učenja znotraj majhnih skupin in obenem tudi učenje med skupinami in mrežami poznanstev, ki jim posamezniki pripadajo. To je bistveno za nadaljnji razvoj posameznika, celotnega konteksta in s tem celotne organizacije. Čeprav ni splošnega dogovora o čudežnem številu članov tima, je širše sprejeto, da uspešna skupina šteje pet do osem članov. Večje skupine lahko nagibajo k nedejavnosti, zato je sistem vodov, ki organizira skavtinje in skavte v skupine od pet do dvanajst posameznikov, v skladu z najugodnejšo velikostjo skupine.

Mogoče je ta modul protislovno nasloviti kot »Vodenje timov«, ker trdimo, da se uspešen tim upravlja sam. Kljub temu je dobro, da posameznik v timu pozna osnovne principe dela v timih, ker bo tako lahko prispeval k nadaljnjemu napredku svojega tima s formalnim vodjem ali brez njega.

TIM:

Skupaj Vsak Dosega Več

(Together) (Eeach/Everyone) (Achieves) (More)

pojdi na skupinsko vajo 1A

UGOTAVLJANJE PRIČAKOVANJ – »VRTILJAK« 4

“

“

Delo v timu prek sistema vodov

Skavtstvo spodbuja delo v timih prek sistema vodov, ki ga je postavil ustanovitelj gibanja Baden Powell. Slednji je vod opredelil kot majhno naravno skupino, sestavljeno iz šestih do osmih članov, ki jo vodi eden med njimi in v kateri vsak posameznik opravlja nepogrešljivo vlogo.

1

Sistem vodov spodbuja ustvarjanje prijateljstev, samoizražanje ter razvoj lastne in skupinske odgovornosti. V tem razdeljenem svetu ima gibanje bistveno vlogo, ker mlade navdihuje v duhu sodelovanja, kar je ključ do miru v svetu, obenem pa tudi zgodaj zagotavlja pomemben zgled demokracije v delovanju.

Girl Guding / Girl Scouting: A Challenging Movement (1997)

pojdi na skupinsko vajo 1B

ČOKOLADNO MOČVIRJE

Učni dnevnik

5

2. OPREDELITVE IN ZNAČILNOSTI TIMA Preden začnemo z raziskovanjem načinov dela timov, je treba razumeti, kaj pojmujemo z besedo »tim«.

2

pojdi na individualno vajo 2.1

V ČEM JE RAZLIKA MED SKUPINO IN TIMOM?

Po končani vaji razmislite o temah za spodnjo razpravo. Prva skupina vaj je namenjena razjasnjenju nekaterih pomembnih opredelitev.

razprava

OBNAŠANJE SKUPINE IN POSAMEZNIKA Verjetno ste opredelili oz. določili nekaj razlik med skupino in timom. Precej enostavno je ugotoviti, kaj imamo v mislih, ko opredelimo skupino: Skupina je nedoločeno število ljudi, ki: • sodelujejo med seboj; • se na psihološki ravni zavedajo drug drugega in • sebe dojemajo kot del skupine. »Organizational Psychology«, E. H. (1980)

Potemtakem je tim določena vrsta skupine z dodanimi posebnimi značilnostmi, ki tvorijo posebno skupino.

Značilnosti tima so naslednje: • ima posebno poslanstvo (določene namene ali cilje); • pričakuje rezultate; • ima vodjo (ali ima deljeno vodenje) in identiteto; • deluje v sklopu norm, vrednot in prepričanj.

Podajte primere skupin, ki jih poznate in primere, ko skupine delujejo kot timi.

pojdi na skupinsko vajo 2A

IDENTITETA SKUPINE

6

“

“

»Vod je osebna šola za posameznika. Vodniku voda nudi vajo v prevzemanju odgovornosti in vodenju.Skavtinjam in skavtom pa nudi podrejanje lastnih interesov za dobro skupinskih; z odpovedovanjem in samokontrolo v duhu sodelovanja in tovarištva.«

Aids to Scoutmaship – Robert Baden Powell

2

V skavtskem svetu uporabljamo različne vrste timov. Koncept timov je predstavljen prek sistema vodov.

Večina med nami je kdaj v preteklosti že pripadala nekemu timu. Naslednja vaja je oblikovana tako, da vam bo pomagala prepoznati značilnosti uspešnega tima v primerjavi z neuspešnim timom.

pojdi na individualno vajo 2.2

ZNAČILNOSTI USPEŠNEGA TIMA

razprava

OBNAŠANJE SKUPINE IN POSAMEZNIKA Mogoče ste na svoj seznam že vključili nekatere od spodnjih značilnosti.

Uspešen tim: • ima visoko stopnjo uspeha; • ima jasen namen in poslanstvo; • ima močno identiteto; • si zastavlja visoke cilje in o njih jasno komunicira; • ima vodjo s prožnim stilom vodenja; • učinkovito uporablja vse člane (vključi njihove močne točke); • komunicira odprto in pogosto; • doseže ravnovesje med nalogami in procesom; • ustvarja in deluje v ozračju zaupanja; • se uči iz izkušenj; • praznuje uspeh; • določi primerno osebo za nalogo in • njegovi člani si delijo vrednote ter prepričanja.

7

UÄ?ni dnevnik 2

8

3. VLOGE V TIMU Česa se lahko naučimo od gosi 1. Ko ptica zamahuje s krili, zrak povzroči dvižno silo in tako olajša letenje ptici, ki leti za njo. Z letenjem v obliki črke V lahko jata ptic leti 71 % dlje kot ena sama ptica.

3

• Lekcija: ljudje, ki si delijo skupno smer in občutek skupnosti, lahko hitreje in enostavneje pridejo, kamor so namenjeni, ker drug drugega potiskajo naprej.

2. Vsakič, ko gos izpade iz postavitve, nenadoma občuti upor zračne sile, ki jo ovira in upočasnjuje, zato se hitro trudi ponovno ujeti postavitev svoje jate.

• Lekcija: ostanimo v postavitvi s tistimi, ki gredo v isto smer kot mi, in bodimo pripravljeni sprejeti njihovo pomoč.

3. Ko se gos, ki vodi na vrhu jate, utrudi, se pomakne na konec jate in druga gos prevzame njeno mesto na čelu jate.

• Lekcija: splača se izmenjevati pri opravljanju težkih nalog in si deliti vodenje, kajti vsi smo soodvisni.

4. Ko gosi letijo v postavitvi, od zadaj trobijo in s tem spodbujajo sprednje, da ohranjajo hitrost in ritem.

• Lekcija: zagotoviti moramo, da naše trobljenje od zadaj spodbuja in ne otežuje.

5. Ko ena gos zboli ali je ranjena, dve drugi gosi izstopita iz postavitve, jo pospremita na tla in jo varujeta. Ostaneta z njo, dokler se ne okrepi, da ponovno vzleti, ali dokler ne pogine.

Nato gosi odletita sami in se pridružita drugi jati, dokler končno ne dohitita svoje jate.

• Lekcija: v lahkih in težkih časih si stojmo ob strani.

Obstaja veliko razlogov za ustvarjanje tima, prav tako obstaja v delovnem okolju veliko različnih timov. Poznamo poltrajne time, kot so upravni odbori, operativni timi, proizvodni timi, tim višjega menedžmenta itd. Zaradi narave svojega dela poznamo tudi bolj začasne time. Ti vključujejo projektne time, delovne akcije, ad hoc komiteje, delovne skupine itd. Struktura menedžmenta znotraj skavtstva po svetu temelji na principu vodov kot enega glavnih gradnikov skavtske kulture. Po mnenju mnogih je ravno ta sistem vzor organizacijam, ki delajo po principu timskega dela.

Tim je uspešnejši od skupine ljudi, kajti izhod tima ni enak seštevku izhodov posameznih članov.

Pravimo, da je v timih 2 + 2 = 5.

Delo v timih ustvarja najboljše rezultate v določenih situacijah, kot so: • problemi ali naloge, ki imajo veliko različnih vidikov ali potrebujejo za reševanje različne veščine, informacije in znanja; • odločitve, za katere je bolj potrebna presoja kakor analiza dejstev; • razmišljanje in nadgradnja različnih idej, preden dosežemo dogovor.

9

Uporaba timov je lahko manj uspešna za: • enostavne, rutinske naloge in probleme; • probleme, ki imajo znano, »pravilno« rešitev; • probleme, pri katerih je rešitev težko prikazati ostalim članom tima; • probleme, ki zahtevajo subtilnejše, logično sklepanje.

Uporaba timov ne vpliva samo na način odločanja, ampak tudi na njegovo izvedbo. Bolj verjetno je, da bodo ljudje izpeljali neko odločitev, če so bili vključeni v proces odločanja. To se nanaša na procese v timu, ki morajo biti uravnoteženi z dosežki nalog tima.

3

V uspešnem timu boste najverjetneje imeli pravo osebo, ki opravlja pravo delo v pravem trenutku. Sestava tima in način, kako posamezniki v timu delajo skupaj, sta ključnega pomena za uspešno doseganje zadanih ciljev.

pojdi na skupinsko vajo 3A

TIMSKO DELO: PIRAMIDA

3.1 Vloge v timu po Belbinu Meredith Belbin je v svojem delu s timi opredelil devet različnih vlog, ki naj bi bile prisotne v uspešnem timu. Preučeval je različne načine, na katere člani tima prispevajo k njegovi skupni uspešnosti, ter opredelil devet različnih vlog v timu, med katerimi je bila prisotnost vsake ključnega pomena za uspešnost tima.

Bistveno za razumevanje Belbinovih vlog v timu je naslednje: • Nobena vloga v timu ni pomembnejša ali vrednejša od druge, temveč imajo vse enako vrednost. Belbin trdi, da morajo biti znotraj tima prisotne vse vloge, če želimo doseči njegovo najučinkovitejše delovanje.

• Večina ljudi ima dve ali tri prednostne vloge, kar pomeni, da ti člani lahko zapolnijo drugo ali celo tretjo vlogo, če ta manjka med vlogami ali ima že drug član isto preferenčno vlogo.

• Vsi smo sposobni spreminjanja vlog, odvisno od vrste tima, narave naloge, lastnih izkušenj itd.

• Razumevanje lastne vloge v timu nam da omogoči, da razumemo, kako povečati svoj doprinos. Omogoči nam tudi razumevanje, zakaj nekateri člani tima raje delajo na določen način, ki se lahko precej razlikuje od našega načina dela.

10

Devet Belbinovih vlog v timu:

KOORDINATOR »Ali je vsem jasno, kaj bomo počeli?« Koordinatorji lahko združijo skupino ljudi v tim, da dosežejo skupni cilj. Nadalje lahko prepoznajo talent, znajo izvabiti in uporabiti najboljše lastnosti posameznikov in ljudje jih spoštujejo.

IZVAJALEC

3

»Vse je tukaj v načrtu.« Izvajalci so praktični, disciplinirani ljudje, ki radi opravijo delo. Nimajo osebnih interesov in so zvesti organizaciji ali timu.

OBLIKOVALEC »Gremo, gremo, gremo!« Oblikovalci so vztrajni ekstraverti, ki nenehno izzivajo ostale. Timu ne dovolijo spati na lovorikah, kar nenehno izboljšuje njihovo izvedbo. Njihov prispevek pogosto ni prepoznan, ker so videti arogantni in nesramni.

RASTLINA »Jaz poznam pravi odgovor, če bi me le vprašali.« Pravimo jim rastline, saj zagotavljajo semena, iz katerih raste naše drevo. So kreativni stroji; prinašajo nove ideje, ki pa niso omejene s praktičnostjo.

ISKALEC VIROV »Imam vse potrebne kontakte in se jih lotim prav sedaj.« Oni niso tisti z izvirnimi idejami, temveč lahko ideje prevzamejo od drugih, jih nadgradijo in dobro predstavljajo naprej. S svojimi odličnimi pogajalskimi in mrežnimi veščinami pogosto predstavljajo obraz tima v organizaciji in izven nje.

SPECIALIST »Moja raziskava kaže, da …« Osredotočajo se na naloge, za katere imajo posebna znanja in veščine.

TIMSKI DELAVEC »Kako se danes počutiš?« To so najbolj družabni in podporni člani, osredotočeni na posameznike in okolje znotraj tima. Običajno pravimo, da so lepilo tima, prožni in prilagodljivi različnim situacijam. Tim držijo skupaj.

ZAKLJUČEVALEC »Koliko časa imamo še?« Nalogi sledijo do zaključka, poglabljajo se v podrobnosti in timu zagotavljajo, da bo dosegel svoje cilje.

OCENJEVALEC »Da, ampak …« Oni so resni, kritični misleci, ki pretehtajo vse prednosti in slabosti različnih možnosti. Čeprav se včasih zdi, da zavirajo proces, se jim njihov analitični pristop naposled splača.

11

Svetujemo vam, da raziščete Belbinove vloge v timu in najdete svoje prednostne vloge. Več si lahko preberete na spletni strani www.belbin.co.uk, kjer se nahaja tudi spletni vprašalnik, ki vam bo pri tem pomagal. Lahko si ga natisnete in ga kadar koli tudi izpolnite.

Po izpolnjenem vprašalniku lahko svoje rezultate delite z ostalimi člani vašega tima. V timu lahko razmislite in se pogovorite o naslednjih vprašanjih: • Ali v našem timu manjka oziroma ni še zapolnjena katera od vlog?

• Ali imamo več članov, ki izpolnjujejo isto vlogo? Če da, kakšen učinek ima to na naš tim?

3

• S čim lahko dosežemo večje ravnotežje v timu?

• Za katere člane bi bila lahko sprememba težavna?

• Kateri člani bodo začeli spremembe oziroma jih bodo podpirali?

• Katerim članom moramo zagotoviti, da bodo sodelovali pri aktivnostih tima?

• Ali so katera nesoglasja v timu lahko posledica nesoglasij med različnimi vlogami v timu?

• Kaj lahko naredimo, da spodbudimo člane, naj počnejo nove stvari pri skupnem delu?

• Katere nove vpoglede smo pridobili drug od drugega?

pojdi na individualno vajo 3.1

MODELI VODOV

Učni dnevnik

12

4. RAZVOJ TIMA Timi imajo posebno življenje – nenehno rastejo in se spreminjajo v odzivu na različne dejavnike.

Tako lahko na time vplivajo dejavniki, kot so: zunanji pritisk, sprememba odnosov znotraj tima, zamenjava članov tima ter osebna rast in razvoj posameznih članov. Velikokrat se zgodi, da je to, kar imenujemo tim, le skupina, ki namerava biti tim.

Obstaja več modelov, ki opisujejo razvoj skupine in se lahko aplicirajo na razvoj tima. Randall in Southgate sta opredelila štiri faze v napredovanju nastajajočega tima iz neke kreativne skupine, v kateri obstaja interakcija med nalogo in ljudmi.

• Negovanje (ang. nurturing)

4

• Oživljanje (ang. energizing) • Vrhunec (ang. peak) • Sprostitev (ang. relaxing) Faza negovanja zbliža ljudi in jim pomaga, da se počutijo čustveno varne in med seboj tudi povezane. Obenem je poskrbljeno za zgodnje organizacijske naloge, ki skupini omogočijo rast in razvoj. Faza negovanja je predvsem čas snovanja varnega in učinkovitega okolja za delo skupine, medtem ko se vodenje osredotoča zlasti na te potrebe.

V fazi oživljanja se poveča interakcija, ko se člani osredotočajo na prvotno skupno nalogo.

Izražanje različnih pogledov, izkušenj in veščin lahko privede do določene stopnje zdravega konflikta. Vodenje se osredotoča na zastavljeno nalogo, obenem pa vodi in usmerja naraščajočo čustveno, fizično in intelektualno energijo, ki se v tej fazi intenzivneje izraža.

V ustvarjalni skupini se vrhunec pojavi ob dosežkih – v trenutkih, ko se čustveni element in energija skupine združita in je dosežen glavni namen. Pojavijo se trenutki popolne vzajemne spontanosti.

V fazi sprostitve se člani posvetijo zaključevanju čustvenih potreb ter nalog in dela, ki si ga je skupina zastavila. Skupina potrebuje na čustveni ravni sprostitev, praznovanje uspehov ter refleksijo o učenju iz izkušnje.

pojdi na skupinsko vajo 4A

SESTAVLJANKA

13

negovanje

oživljanje

vrhunec

sprostitev

4

vrhunec oživljanje

Spontanost naloga je izpolnjena, dovolite si spontanost in igrivost v skupini.

Uravnavanje upoštevajte čustva in mnenja v skupini

negovanje

Pomagajte dovolite drugim, da vam pomagajo.

sprostitev

Praznovanje. praznujte uspeh, pospravite in zaključite nalogo.

Randall and Southgate Co-operative Community Dynamics ... or your meetings needn’t be so appalling. London, 1980

Najpogosteje navajan model življenjskega cikla skupine je po Brucu Tuckermanu tisti, v katerem opredeljuje naslednjih pet faz razvoja tima: • Formiranje • Viharjenje • Normaliziranje • Izvajanje • Žalovanje Vsaka faza je v nadaljevanju posebej predstavljena.

Formiranje V tej prvi fazi člani še vedno delujejo kot skupina posameznikov in ko se oblikujejo namen, struktura in sestava, si želi v tim vsakdo vtisniti svojo vlogo in osebnost. Posamezniki želijo spoznati druge, izvedeti več o njihovih sposobnostih, odnosih do različnih stvari, ciljih in normah tima. So tudi pozornejši pri uvajanju novih idej in tem ter spoštujejo ustanovljeno mejo, ne želijo si biti videni kot preveč radikalni ali nesprejemljivi za tim. Cilji so še nejasni in v tej fazi vodja še ni potrjen.

V tej fazi so bolj kot posameznikova osebnost v ospredju dejstva, naloge in njegove kvalifikacije.

14

Viharjenje Ta faza velikokrat vsebuje vidne in nevidne konflikte med posameznimi člani tima. Lahko vključuje izzive in spremembe prvotno zastavljenih ciljev, postopkov in pravil. To je lahko koristno, če so izid tega konkretnejši in realnejši cilji, tako se razvije tudi zaupanje med člani.

Toda znotraj tima lahko še vedno prihaja do nesoglasij in konfliktov zaradi različnih mnenj in vprašanj. Nekateri člani lahko podpirajo en vidik ali mnenje, drugi pa drugega, kar lahko v timu privede do razkola. Člani tako začnejo tekmovati med seboj, namesto da bi sodelovali na projektu. S tem postane sporna tudi vloga vodje tima in privede do konflikta.

Zato se je treba v tej fazi osredotočiti tako na vodenje procesa doseganja naloge kot tudi na skupinsko dinamiko.

4

Normaliziranje V tej fazi tim spozna, da lahko uresniči zadane cilje in izvede naloge. Ljudje se ustalijo, doseganje dogovorov je enostavnejše in razvija se zaupanje med člani; ti se vidijo kot del tima in se z njim poistovetijo. Razvijejo se novi standardi, načini dela in pravila, ki postanejo splošno sprejeta kot potreben del za nemoteno in uglašeno delo tima. Pride do nemotene izmenjave idej in mnenj članov, ki so voljni poslušati in sprejemati drugačne poglede.

Vodilni nalogi v tej fazi sta spodbujanje in pohvala skupine za dosežke, manjši poudarek pa je na glavni nalogi (skupina jo je zmožna upravljati sama).

Izvajanje Do te stopnje se je tim že uskladil o nalogah in odnosih med posamezniki v timu. Člani tima so za doseganje ciljev uporabljali močne točke posameznih članov in ustvarili prožno ter učinkovito strukturo v prepletanju vlog. Medosebni problemi so se razrešili in člani tima na tej stopnji usmerijo vso energijo v doseganje cilja. Obenem se ustvari visoka stopnja kreativnosti ter sposobnosti iskanja rešitev za probleme. Jasno razvidna je tudi visoka stopnja soodvisnosti, ko posamezniki delijo svoje izkušnje in veščine.

Vsi člani v timu prevzamejo vlogo vodenja, prav tako tudi praznovanja skupnega uspeha.

Žalovanje To je stopnja razpršitve tima. Tim je zaključil nalogo in dosegel skupni cilj. Člani imajo mešane občutke o dejstvu, da bo tim razpadel. Po drugi strani se dobro počutijo zaradi skupne podjetnosti, s katero so dosegli cilj, počutijo se tudi obogateni z izkušnjo dela v dinamičnem timu s skupino posameznikov, ki so postali dobri sodelavci. Na tej stopnji se pri posameznikih pojavi tudi občutek izgube, ko se sodelavci razpršijo in preusmerijo na druge projekte.

pojdi na individualno vajo 4.1

RAZUMEVANJE RAZLIČNIH STILOV VODENJA NA STOPNJAH RAZVOJA TIMA

pojdi na individualno vajo 4.2

STIL VODENJA NA RAZLIČNIH STOPNJAH RAZVOJA TIMA – OSEBNA IZKUŠNJA 15

“

Zavedanje o svoji timski izkušnji Ko sem bila stara osem let, sem bila povabljena k ustanovitvi krožka, ki ga je sponzorirala tovarna, ki proizvaja žitne kosmiče. Uživala sem v vodenju krožka in pripravi aktivnosti, ampak sebe nisem dojela kot vodjo.

Dve leti pozneje sem se pridružila skavtom ter postala članica enega od dekliških vodov. Obenem je bil ustanovljen še en dekliški vod, v katerem so bile vse deklice že prijateljice. V mojem vodu so bile deklice različnih starosti, ki so prihajale z različnih šol. Naša vodnica je bila dobra učiteljica in kmalu smo začele zmagovati na tekmovanjih, čeprav nismo dobro razumele, zakaj. Štiri leta pozneje sem bila povabljena, da bom vodnica voda na taboru. Naš vod se je povečal, ker smo sprejeli vanj še dekleta iz drugih vodov, katerih vodnice niso mogle iti na tabor. Raznolikost je bila res velika in skupaj smo preživele čudovit tabor. Med taborjenjem so nekatera dekleta zamenjala vod in se pridružila naši raznoliki skupini, ki smo jo imenovale Zvezdni vod.

4

V vodu so torej bila tudi starejša dekleta, ki so se izmenjavala pri vodenju sestankov voda. Tako je vsaka uporabila svoje talente in veščine ter nam omogočila vznemirljive in poučne aktivnosti. Na teh srečanjih smo vse uživale.

“

Sedaj, ko je minilo 40 let, je večina članic Zvezdnega voda še vedno na nek način aktivna v skavtstvu. Odraščale smo skupaj, postale smo družinske prijateljice in naši otroci so najboljši prijatelji. Zdaj se zavedam, da smo zaradi naše raznolikosti in medsebojnega sprejemanja zrasle v tim.

Tega sem se začela zavedati, ko sem pričela odrasle ljudi izven skavtstva poučevati timskih veščin.

Ko sem razmišljala o načinih, kako ustvariti dober tim, in korakih, skozi katere gre vsak tim, sem se zavedala, da sem imela v naboru svojih lastnih izkušenj iz skavtskega življenja model delovanja dobrega tima.

Učni dnevnik

16

5. POGOJI ZA TIM Kot je bilo že prej omenjeno, mora imeti tim jasno poslanstvo, identiteto in delovati v skladu s skupnimi vrednotami. To pomeni, da naj bi imeli pri oblikovanju novega tima vsi člani priložnosti razpravljati in sodelovati pri odločitvah, prav tako bi morali biti vedno pozorni na določene pogoje tima. Slednje si lažje zapomnimo z uporabo kratic.

Prava smer oz. namen

Vizija in poslanstvo, nameni in cilji. Vprašamo se, zakaj tim obstaja (glej poglavje 6).

Prostor oz. oblika

Kaj oblikuje skupino: prostor, delovna soba, število članov v timu, obseg in dolžina trajanja tima, odgovornosti itd.?

Viri

Ekonomski, čas, materiali, intelektualni viri, ljudje, podporniki itd.

Odgovornosti

Kdo so naši deležniki, kakšen je odnos z njimi in kako jih obveščamo?

Vloge

Katere so formalne in katere neformalne vloge v timu? (glej poglavje 3)

Pravila

Katera pravila niso predmet pogajanja v timu?

Katera pravila naj veljajo za člane tima?

Kakšni so pogoji obstoja v timu?

Rutine in navade

Kako so naloge znotraj tima delegirane in kako je načrtovana izvedba?

Ali so delegirane in izvedene v skladu s specifičnimi kompetencami in odgovornostmi članov tima?

Odnosi

Kakšno je sodelovanje in vzdušje v timu? Kakšno bi radi, da bi bilo?

Kako lahko preprečimo konflikte, neuspehe in da bi člani zapustili tim?

“

“

5

Timsko delo je bistveno za uspeh vseh organizacij, vključno z našo! »Vsi smo kakor opeke v zidu – vsaka ima svoje mesto; če ena opeka strohni ali izpade ven s svojega mesta, to prenese neupravičeno napetost na druge, pojavijo se razpoke in stena se poruši.« Lord Robert Baden Powell

17

pojdi na skupinsko vajo 5A

POGOJI ZA TIM

razprava

OSEM POGOJEV ZA TIM NA PRIMERU VAŠE SKUPINE Kateri od elementov so večinoma povezani z izvrševanjem naloge, ki si jo je zadal tim, in kateri so bolj povezani z družbenim življenjem skupine?

5

Pogovorite se, kateri elementi so izrazitejši na različnih stopnjah življenja tima.

5.1 Skupni pogoji za tim Med oblikovanjem tima poteka učenje posameznikov individualno in prek skupinskega dela. V času razvoja tima se tako poveča vzajemno razumevanje med člani.

Da bi bil tim uspešen, mora vsak posameznik razviti in povečati svoje osebne kompetence.

Znanje oz. izkušnje

Priznati si: razumeti in dojeti

Sprejeti

vse od spodaj navedenega: • samega sebe (močne in šibke točke, kompetence, vire, vrednote); • ostale člane tima (močne točke, kompetence, vire, vloge, odnose); • vizijo, poslanstvo, vrednote in smer ter • jezik in terminologijo.

pojdi na skupinsko vajo 5A

POGOJI ZA TIM

Učni dnevnik

18

6. ŽIVEČI TIMI Poslanstvo je tisto, ki tim motivira in združuje v vsem, kar se ta trudi doseči. Ko poslanstvo v timu ni izrecno upoštevano in dogovorjeno, posamezniki velikokrat izgubljajo energijo na izvajanje nalog, ki ne sodijo v poslanstvo tima.

“ Kaj počneš?

Moški se je sprehajal mimo gradbišča, ki je bilo ograjeno z visoko in trdno ograjo.

Z gradbišča je prihajal glasen grup in moški je postal radoveden. Malo je pogledal naokoli in našel majhno luknjo v ograji. Pogledal je vanjo in videl tri moške, ki so sedeli poleg velikega kupa kamenja. Vsak od njih je imel kladivo, s katerim je klesal kamenje do določene oblike.

Prvi moški si je žvižgal med delom, drugi si je pel in sopihal, tretji moški pa je nepretrgoma delal, le občasno je malo spremenil svojo držo in mimiko obraza.

“

»Kaj počnete?« je zaklical moški, ki jih je opazoval pri delu.

6

Prvi moški, ki je nepretrgoma delal, je pogledal navzgor in rekel: »Jaz pošteno služim svojo plačo.« Nato je nadaljeval z delom. »Kaj pa ostali?« je zaklical opazovalec.

Sopihajoči moški se je ustavil, pogledal navzgor in z nasmehom na obrazu rekel: »Kaj ni očitno?

Klešem kamenje!«

Opazovalec je nato vprašal ponovno: »Kaj pa glasbenik – kaj on počne?« Dva delavca sta ustavila žvižgajočega sodelavca in pokazala na opazovalca: »Želi vedeti, kaj počnemo.« Z velikem nasmehom na obrazu je žvižgajoči mož odgovoril: »Jaz zidam katedralo!« Kaj so vaši razlogi za opravljanje vaših nalog?

19

6.1 Komuniciranje o poslanstvu tima Ko se člani tima prvič srečajo, si morajo zastaviti naslednji vprašanji: • Kaj moramo doseči?

• Zakaj smo skupaj tukaj?

In priti morajo do jasnih odgovorov.

Včasih se zgodi, da so cilji, ki naj bi jih tim dosegel, že določeni s strani drugih članov v organizaciji, na primer izvršnega odbora ali direktorja. Kljub temu je bistvenega pomena vključiti člane tima v opredelitev in razpravo o ciljih tima. Vodja tima mora biti sposoben določiti namene in cilje tima v skladu s strateškimi in operativnimi cilji organizacije na takšen način, da lahko vsak član tima razume, kako njihove aktivnosti prispevajo k uresničevanje ciljev organizacije.

6

pojdi na individualno vajo 6.1

VAŠE SKAVTSKO POSLANSTVO

Odličen vodja bo vedno spodbujal pogajanje in razpravo ter skupen dogovor v procesu zastavljanja ciljev, kajti: • člani tima bodo običajno sposobnejši zasnovati način, kako izvesti naloge, in • če so ljudje bolj vključeni v oblikovanje ciljev, je večja verjetnost, da bodo čutili večjo zavezanost k doseganju ciljev.

Vnaprej določeni cilji:

Skupaj dogovorjeni cilji:

• omejujejo razpravo;

• spodbujajo odgovornost;

• zavirajo kreativnost;

• odsevajo prednostne naloge;

• zmanjšujejo gotovost;

• širijo vpliv posameznika;

• omejujejo participacijo;

• navdihujejo ali izzivajo;

• ustvarjajo konflikte;

• cenijo ljudi;

• omejujejo zavezanost;

• povečajo osebno avtonomijo;

• so lahko v pomoč v krizi;

• nudijo priložnosti za učenje in

• oslabijo zaupanje in

• povečajo osebno izpolnitev.

• omejujejo komunikacijo.

Poslanstvo tima je njegov razlog za obstoj. Člani morajo vedeti, s katerim namenom je bil tim narejen oz. kaj je njegov natančno določen cilj.

20

Poslanstvo oz. vizija tima naj izraža naslednje parametre:

• Jasnost Poslanstvo in cilji tima morajo biti jasno opredeljeni, kar lahko povzroči veliko razprave in vzame veliko časa.

• Motivacijska vrednost Poslanstvo mora biti nekaj, v kar člani tima verjamejo in so pripravljeni vložiti delo za doseganje ciljev. Poslanstvo mora imeti zmožnost odgovoriti na vprašanje »kaj imam jaz od tega«.

• Dosegljivost Poslanstvo mora biti nekaj, kar lahko člani tudi uresničijo. Pomembno je, da si ne zastavljajo nerealnih in nedosegljivih ciljev, saj jih ti demotivirajo.

6

• Deljenje Bistveno je, da vsi člani razumejo poslanstvo tima in so glede tega skladni, kajti v nasprotnem so lahko neuspešni, imajo lastno poslanstvo, ki je navzkriž s Tamovim, in lahko se zgodi, da ne zmorejo zgladiti konfliktov.

• Prihodnji potencial Poslanstvo mora vsebovati tudi element možnosti za prihodnji razvoj. Ni dobro imeti cilja, ki je trdno določen in nespremenljiv. To je pomembno, ker se tim (posebno če gre za dolgo trajajoče projekte) v času spreminja, spreminjajo se tudi ljudje, organizacije, okoliščine in narava dela. Zato je treba poslanstvo tima redno preveriti in ugotoviti, ali je v spremenjenih okoliščinah in situacijah še vedno primerno. Če poslanstvo tima temelji na njegovih vrednotah, bodo te največja motivacija tima za njihovo uresničevanje.

razprava

PROSTOVOLJSKI IN POSLOVNI TIMI

Primerjajte različne skupine in time, ki jih poznate pri svojem delu, športu in prostočasnih aktivnostih.

V čem vidite podobnosti, razlike in izzive glede poslanstva timov in skupin?

21

6.2 Rezultati dela tima Ravno tako kot morajo timi vedeti, s katerim namenom so bili zgrajeni, morajo vedeti, katere natančno določene rezultate morajo doseči s svojim delovanjem.

Rezultati timov naj bodo opredeljeni po SMART-načinu: • specifični (natančno določeni); • merljivi; • atraktivni (privlačni) in dosegljivi; • realni in ustrezni ter • časovno opredeljeni.

6

Več o tem piše v poglavju Pogoji za tim.

Da bi si olajšali načrtovanje in enostavno sledimo vsem nalogam, lahko uporabite »kolo nalog«, ki ga uporabljajo tudi nekateri skavtski voditelji.

Januar: novoletna zabava Februar: dan spomina, 22. februar Marec: dan žena, 8 marec April: dan zemlje, 22. april Maj: obljube Junij: poletni tabor Julij: služenje Avgust: taborna šola September: načrtovanje novega skavtskega leta Oktober: usposabljanje za voditelje November: svet združenja December: luč iz Betlehema

22

6.3 Določanje ciljev Da bi se vsi člani pri izpolnjevanju zadanih ciljev počutili samozavestno, je bistvenega pomena, da so cilji jasni, da jih vsi razumejo in se z njimi strinjajo. Cilji naj bi odgovarjali na vprašanja učinka neke naloge, kot je na primer opis projekta.

ZAKAJ? • Katere potrebe in želje bodo zadovoljene s projektom?

• Motivacija in interes udeležencev • Glavni cilji projekta • Načini financiranja projekta • Odnos med cilji udeležencev in cilji organizacije ali institucije

6

KDO? – ZA KOGA? – S KOM? • Opredelitev projektnih partnerjev in ciljnih skupin • Njihove vloge in odnosi v projektu • Njihovi pogledi o projektu • Močne in šibke točke teh odnosov in pogledov KJE? • Družbeni kontekst projekta in položaj udeležencev KAJ? • Glavne aktivnosti projekta – spontane, organizirane in institucionalne • Družbene, ekonomske; družbene, politične in vzgojne dimenzije • Vpliv projekta na te dimenzije KDAJ? • Na katero obdobje se osredotočamo (preteklost, sedanjost, prihodnost)?

• Kratko-, srednje- ali dolgoročno?

• Ozadje udeležencev v odnosu na projekt KAKO? • Kako je bilo narejeno? Proces organizacije in udeležbe • Uporabljeni pristopi in orodja • Vložek teorij, povezanih projektov in izkušenj udeležencev Vprašanje

Odgovor

Vizija

Kako bi bilo? Kdaj?

V…

Poslanstvo

Zakaj naj bi mi …?

Doseči …

Cilji

Kaj delamo in kdaj?

Treba bi bilo … do (čas)

Namen

Kakšno korist bo imel vsak udeleženec?

… bo …

Udeleženci

Kdo bo imel korist?

(Udeleženci so ljudje in skupine, vključene v projekt.)

23

6.4 Razvoj identitete tima Da bi lahko tim deloval z največjo učinkovitostjo ter nastopal kot povezana in koordinirana enota, je bistveno postaviti naslednje temelje: • identiteto tima; • skupek vrednot in prepričanj, ki jih imajo vsi člani tima; • timsko pogodbo (tim na vizualen način izrazi svoje vrednote in prepričanja).

Vsi timi potrebujejo jasno identiteto, da lahko uspešno delajo, jasna identiteta pa zagotavlja: • visoko stopnjo vere vase; • notranjo samozavest; • povezanost;

6

• jasno komunikacijo znotraj tima in izven njega ter • prilagodljivost novim obnašanjem in odnosom do situacij.

pojdi na individualno vajo 6.2

IDENTITETA TIMA Nadaljujte z

pojdi na skupinsko vajo 6A

IDENTITETA TIMA

razprava

PROSTOVOLJSKI IN POSLOVNI TIMI Ko tim razvije identiteto, ki je edinstvena, to obenem pomeni, da ostanejo nekateri posamezniki in skupine izven tega tima.

Pogovorite se o koristih in izzivih identitete tima.

Lahko primerjate skavtske skupine, vode, klane, športni tim in poslovni tim. Ali so si odnosi do identitete podobni?

Kako lahko mednarodni dogodki ali tabori zmanjšajo negativne plati identitete tima?

pojdi na skupinsko vajo 6B

ČLOVEŠKI »KRIŽCI IN KROŽCI« 24

6.5 Vrednote in prepričanja v timu Znotraj organizacij predstavlja tim točko na polovici poti med organizacijo in posameznikom, kjer se bo prispevek enega člana povezal s prispevki drugih, da skupaj proizvedejo nek rezultat. To še posebej velja, ko govorimo o vrednotah, odnosih do nečesa in prepričanjih.

Večina organizacij danes trdi, da imajo skupek vrednot, ki se neposredno ali posredno izražajo v njihovem poslanstvu in viziji. Od vsakega člana posamezno in znotraj tima se pričakuje, da odraža te vrednote v načinu izvajanja aktivnosti in nalog.

Spomnite se, da so naslednje vrednote podlaga WAGGGS-ovega poslanstva: • iskrenost; • zvestoba;

6

• odgovornost; • spoštovanje in toleranca; • optimizem in pozitiven pogled; • pozornost do drugih ter • duhovna prepričanja, morala, etika in samozavedanje.

Te vrednote izhajajo iz prvotne oblike skavtskega zakona in jih je opredelil že naš ustanovitelj.

Tudi danes še vedno predstavljajo bistvo skavtskega gibanja.

WAGGGS uporablja sistem vodov, kar pomeni, da skavtinje in skavti lahko postanejo izvedenci v izkušnji dela v timih, z njimi in pri njihovem vodenju.

Znotraj tima je lahko izziv ohraniti ravnovesje med lastno avtonomijo in spoštovanjem drugačnosti ter pravili delovanja tima, ki so potrebna za dobro delovanje in doseganje ciljev.

Za lažje ohranjanje ravnotežja je dobro razmisliti o treh različicah odgovornosti: osebni odgovornosti:

odgovornost lahko določimo vsaki določeni osebi;

medosebni odgovornosti:

tisto, kar lahko vsak posameznik naredi, je, da podpre druge;

timski odgovornosti:

naloge morajo biti narejene tako, da ustvarijo rezultate, ki jih tim želi doseči.

Vrednote in prepričanja v timu so lahko: Neoblikovana:

domnevana in sklepana, vendar neuradna.

Oblikovana, vendar neuporabljena: oz. zgolj »dogovor na papirju«. Nekaj članov se nanaša nanje, večina pa te vrednote in prepričanja vidi kot del zgodovine ali »folklore« organizacije. Denimo vodi imajo posebne običaje, fraze, klice in tradicije, ki se zdijo novim članom nenavadne.

Dobro je, da se ljudje čutijo opogumljene ter da se za doseganje lastnega in timskega uspeha sklicujejo na vrednote in prepričanja.

25

pojdi na skupinsko vajo 6C

VREDNOTE IN PREPRIČANJA V TIMU

razprava

ODLIČNO VODENJE Če ste uporabili to vajo kot osnovo za razpravo v timu, ste mogoče ugotovili, da je izpostavila potrebo po spremembah nekaterih osnovnih načinov delovanja vašega tima.

6

Spreminjanje vrednote in prepričanj predstavlja enega največjih izzivov za vodjo tima in če želite spreminjati vrednote in prepričanja, boste morali: • vzeti si čas in iti skozi težave; • vaditi veščine učinkovite in dobre komunikacije, še posebej aktivno poslušanje; • biti pripravljeni upravljati z mogočimi konflikti v timu; • spoštovati raznolikost znotraj tima; • analizirati ključne naloge znotraj tima; • izdelati in komunicirati novo vizijo tima; • zagovarjati tim in drugim udeležencem o njem dobro oz. lepo govoriti; • ohraniti in spodbujati pozitivno naravnanost in praznovati uspehe tima.

ali

pojdi na skupinsko vajo 6D

VREDNOTE NAŠEGA TIM

26

6.6 Timska pogodba Ko se tim prvič sreča, je pomembno, da se dogovori o skupnem načinu dela. Večja verjetnost, da se bodo člani ravnali po skupnem dogovoru o načinu dela, je, če so osebno vključeni v proces razprave in dogovora o tem.

Tukaj je nekaj osnovnih pravil za večino timov: • izražanje odprtosti in iskrenosti; • osredotočenost na rezultate; • izločitev govoric in predvidevanj; • spoštovanje mnenja drugih; • živeti v sedanjosti in kljub temu gledati v prihodnost;

6

• dajanje konstruktivne povratne informacije; • voljnost raziskovati; • tolerirati, sprejemati drugačnost in učiti se iz napak; • biti aktiven »timski igralec«; • sporočanje dejstev in mnenj; • biti odgovoren do dela za doseganje skupinah ciljev in • biti sprejemljiv (aktiven poslušalec).

pojdi na skupinsko vajo 6E

TIMSKA POGODBA

Učni dnevnik

27

7. OCENA NAPREDKA TIMA Občasno je treba v delovanju vsakega tima preveriti in oceniti napredek, kar je pomembno zlasti v času tranzicije ali negotovosti.

Redna preverba omogoči vodji, da hitro naslovi in odpravi morebitne težave v procesu in samem doseganju naloge. Priročnik »Veščine vodenja« (Management Skills Module) ponuja nekaj praktičnih pristopov in orodij, ki so lahko v pomoč pri vodenju timov. Spodnjo tabelo lahko uporabimo za beleženje razvoja v različnih stopnjah tima z namenom, da se lažje pripravimo na spremembe.

Stopnja:

Formiranje

Viharjenje

Normaliziranje

Izvajanje

7

Vpliv tistega, ki odloča/ Vodja

Timsko obnašanje

Vpliv članov tima

Skupno ali vzajemno vedenje / odziv skupine do vodje, ko v teh fazah uporablja določen stil vodenja.

Spodnja tabla nam kaže nekatera obnašanja tima v odnosu glede na razvojno stopnjo, na kateri se nahaja.

Obnašanje tima ali skupna aktivnost

Stil vodenja

Formiranje

Viharjenje

Normaliziranje

Izvajanje

Radovednost: • spoznavanje drug drugega; • želijo si začeti delati skupaj; • včasih sramežljivi; • poslušni do vodje.

Zmedenost: • tekmovalnost znotraj tima; • preverjanje moči, • ni veliko medsebojnega poslušanja.

Urejanje: konfliktov: • dogovor o načinu dela in obnašanju; • oblikovanje vlog; • urjenje za izvrševanje nalog; • potreba, da se čutijo spoštovane.

Sodelovanje: • tim se usmerja sam.

DAJANJE NAVODIL: • poučevanje in dajanje natančnih navodil.

PRODAJANJE • delati skupaj.

SODELOVANJE • demokratično in motivirano.

DELEGIRANJE • tim se vodi sam; • vodenje in usmerjanje posameznikov.

pojdi na individualno vajo 7.1

OCENA STATUS TIMA 28

V priročniku »Veščine vodenja« se nahaja skupinska vaja 6A, imenovana »sestanek in uspešnost tima«, ki jo lahko uporabite za ocenjevanje zaznavanja uspešnosti tima z vidika posameznih članov.

Odpravljanje težav vašega tima: če mislite, da je za vaš tim dobrodošla izboljšava na področju odnosov ali izvrševanja nalog, je najbolje, da se pri iskanju rešitev osredotočite na razmišljanje o stopnjah razvoja tima, npr. na kateri stopnji se nahajate in kako lahko pridete tja, kjer želite biti?

Lahko razmišljate tudi o osmih pogojih za tim, ki smo jih že omenjali, in preverite, ali še vedno držijo, ali so jih vsi sprejeli in po njih delujejo. Če ugotovite, da kateri od njih ne drži, je to verjetno dobra tema za pogovor v timu.

pojdi na skupinsko vajo 7A

»ANTIGRANATA« ZA REŠEVANJE TEŽAV

7

Ali

pojdi na skupinsko vajo 7B

STRUPENI ODPAD

razprava

TIM, SKUPINA ALI VOD? V skavtstvu lahko vode ustvarimo na različne načine: Posamezniki se želijo pridružiti določeni skupini.

Na primer: udeleženci na usposabljanju izberejo, da se bodo pridružili, ker imajo skupen interes za določeno temo in zaradi prejšnjih izkušenj, na podlagi katerih vedo, da je na tem usposabljanju dobro vzdušje.

Vod se lahko sestavi zaradi skupnih interesov, starosti, sposobnosti itd.

Na primer: krdelo volčičev, nogometni ekipa, šolski razred ...

Skupina se lahko sestavi namerno, pri čemer upoštevamo določene dopolnjujoče kompetence, kot so recimo Belbinove vloge v timu, ali pa da recimo zadostimo potrebam po raznolikosti v timu.

Na primer: WAGGGS-ov svetovni odbor, načrtovalna skupina za usposabljanje ...

Kaj mislite, kako lahko različno oblikovane skupine razvijejo identiteto tima, najdejo motivacijo in so uspešne? Kako način oblikovanja skupine vpliva na njen razvoj?

29

UÄ?ni dnevnik

7

30

8. PREOBLIKOVANJE / REŠEVANJE KONFLIKTA Ta del priročnika ne nudi prijemov in orodij, kako upravljati s konfliktom. Pri tem vam bo v pomoč »Priročnik o komunikaciji«. V njem boste našli: • opredelitev konflikta; • priložnosti (pozitivni vidiki konflikta); • negativne vidike konflikta; • vrste konflikta (kako nasloviti individualni, timski in organizacijski konflikt) in • analizo konflikta (predlog uporabe orodja mapiranje konflikta).

8.1 Kaj je konflikt »Zaznano razhajanje interesov ali prepričanje, da teženj partnerjev ni mogoče doseči skupaj. Z drugimi besedami: ›Prepričanje in ne nujno dejstvo, da če ti dosežeš, kar želiš, jaz ne morem doseči, česar si jaz želim‹.«

8

Na osnovi teh opredelitev lahko vidimo, da obstajata dva osnovna razloga za konflikt: • razlika v interesih; • interesi so isti, vendar v konfliktu.

Konflikt je lahko pozitiven, če: • je posledica nezadovoljstva, ki ga naslovimo; • ustvari trajno spremembo na bolje; • ustvari neko pridobitev, inovacijo ali nove ideje; • spodbuja enotnost in razumevanje ter • prinese spremembe v obnašanju.

Povezavo med pomembnostjo in reakcijo lahko ponazorimo tako, kot je prikazano spodaj: VELIK ZGLADITI / UPORABITI MEDITACIJO Družbeni / osebni vpliv na konflikt MAJHEN

VZPOSTAVITI SE

KONSEZ KOMPROMIS UMAKNITI SE MAJHEN

SILA / MOČ Vpliv na uspešnost naloge

VELIK

Zgornji diagram prikazuje predlagano povezavo med obnašanjem in različnim konfliktnimi situacijami, npr. če konflikt nastane, je tam, kjer so odnosi med posamezniki močni, sam konflikt pa majhen, problem najbolje odpraviti s posredovanjem v situaciji. Če pa je odnos med vključenimi šibkejši in manj pomemben od naloge, ki jo je treba izvršiti, vodja tima lahko vztraja pri svojem mnenju in s tem razreši konflikt. Če je le mogoče v vseh konfliktnih situacijah doseči dogovor in kompromis, naj bo to vedno prva izbira.

31

pojdi na skupinsko vajo 8A

»GRE« ALI »NE GRE«

Učni dnevnik

8

32

Dodatek 1: INDIVIDUALNE VAJE

I

33

individualna vaja 2.1

RAZLIKA MED SKUPINO IN TIMOM NAMEN: Razumeti razlike med skupino in timom.

POSTOPEK: Naredite seznam značilnosti skupine.

Naredite seznam značilnosti tima.

Lahko dodate tudi značilnosti: • • • • • • • • • • • • •

družine; šolskega razreda; populacije; uspešne skupine; delovne skupine; kluba ali interesne skupine; skupine, mešane po spolih; skupine moških; skupine žensk; skupine ljudi iste starosti; medgeneracijske skupine; skupine posameznikov iste nacionalne pripadnosti; medkulturne skupine.

I

Sedaj primerjajte razlike in jih natančno opišite.

MATERIAL: • pisala in papir za individualno uporabo; • prostor za razpravo.

34

individualna vaja 2.2

RAZLIKA MED SKUPINO IN TIMOM NAMEN: Razumeti značilnosti uspešnega tima.

POSTOPEK: Spomnite se tima. Ste (ali ste bili) član, za katerega mislite (ste mislili), da je uspešen? Zakaj je bil ta tim tako dober? Naštejte 10 razlogov, zakaj je (bil) ta tim »top« tim.

MATERIAL: • pisala in papir za individualno uporabo; • prostor za razpravo.

I

35

individualna vaja 3.1

MODELI VODOV NAMEN: • Razmisliti o raznolikosti skupin in vodov ter vplivu različnih posameznikov znotraj teh skupin.

• Vaditi znanje o Belbinovih vlogah v timu.

POSTOPEK: 1. Spomnite se različnih skupin in vodov, katerih član ste bili do sedaj (v šoli, družini, soseski, pri skavtih, športu, na delu itd.). Vnesite jih v spodnjo tabelo.

2. Ko pogledate vsako skupino, razmislite, katero Belbinovo vlogo ste imeli v tej določeni skupini. Katere druge Belbinove vloge so bile prisotne v tej skupini in katere so manjkale?

3. Razmislite o uspešnosti in nalogah te skupine in jih primerjajte z vlogami. Ali vidite kakšne vzorce med raznolikostjo, vlogami in izvedbo nalog v skupini? Če jih opazite, si zapišite svoje razmišljanje in česa ste se naučili v tej skupini.

I

Če se spomnite več skupin, si lahko sami naredite večjo tabelo.

MATERIAL: • pisala in papir za individualno uporabo.

Skupina (kdaj)

Belbinove vloge Koordinator Izvajalec Oblikovalec Rastlina Iskalec virov Specialist Timski delavec

Zaključevalec Ocenjevalec

Moja vloga/ vloge

Moje oznake za skupino

Ostale vloge

36

individualna vaja 4.1

STILI VODENJA NA RAZLIČNIH STOPNJAH RAZVOJA TIMA NAMEN: Razumeti različne stile vodenja in obnašanja na različnih stopnjah razvoja tima.

POSTOPEK: Opišite prednostni stil vodenja, ki bi ga priporočili na vsaki od stopenj: • formiranje; • viharjenje; • normaliziranje; • izvajanje; • žalovanje.

Razmislite in opišite potrebno ravnovesje na vsaki stopnji med podporo vodstva in ocenjevanjem napredka.

I

MATERIAL: • spodnja tabela za vsakega udeleženca; • pisala in • prostor za razpravo.

FORMIRANJE

VIHARJENJE

NORMALIZIRANJE

IZVAJANJE

ŽALOVANJE

37

individualna vaja 4.1

STILI VODENJA NA RAZLIČNIH STOPNJAH RAZVOJA TIMA – OSEBNA IZKUŠNJA NAMEN: Razumeti lastne izkušnje z različnimi stili vodenja in obnašanja na različnih stopnjah razvoja tima.

POSTOPEK: Razmišljajte o modelu stopenj razvoja in življenja tima in naredite pregled nanje z lastnega zornega kota (če ste sedaj član nekega tima ali ste bili v preteklosti).

MATERIAL: • spodnja tabela za vsakega udeleženca; • pisala in • prostor za razpravo.

I Kako je bilo na tej stopnji?

Kako sem se počutil?

Kako sem deloval in se odzval?

FORMIRANJE

VIHARJENJE

NORMALIZIRANJE

IZVAJANJE

ŽALOVANJE

38

individualna vaja 6.1

TVOJE SKAVTSKO POSLANSTVO NAMEN: Razmišljanje o razvoju strategij, operativnih ciljev in aktivnosti znotraj organizacije.

POSTOPEK: 1. Kateri so vaši razlogi, zaradi katerih ste skavt oz. skavtski voditelj? Svoj odgovor vpišite v spodnjo tabelo.

2. Kakšne cilje ste si zastavili na svoji skavtski poti za naslednje leto, čez pet in deset let?

Zapišite jih v tabelo.

3. Kako bi opisali svoje poslanstvo kot skavt oz. skavtski voditelj?

4. Na katere vrednote se navezujejo vaše poslanstvo in cilji?

5. Kakšne so vaše sanje in katera je vaša vizija glede lastne skavtske kariere?

6. Ponovite vprašanja od 1–4; sedaj naj se nanašajo na vaš steg, združenje in WAGGGS. 7. Poiščite podrobnosti in razlike v odgovorih na različnih stopnjah (od individualne do globalne).

I

8. Z voditelji drugih stegov, organizacij in svetovnih WAGGGS-ovih regij se pogovorite o svojem razmišljanju.

MATERIAL: • spodnja tabela za vsakega udeleženca; • pisala

jaz

Razlogi

Moj steg

Moje združenje

WAGGGS

Cilji

Poslanstvo

Vizija

Vrednote

Opazke

39

individualna vaja 6.2

IDENTITETA TIMA NAMEN: Razumeti identiteto tima.

POSTOPEK: Spomnite se enega tima ali voda v skavtstvu, čigar član ste bili.

• Kako bi opisali svoj vod ali identiteto voda?

• Na kakšen način ste se čutili povezani s tem vodom ali voditeljem?

• Kakšen vpliv je od takrat imel čas, ki ste ga preživeli v tem vodu?

MATERIAL: • papir in pisala

I

40

individualna vaja 7.1

OCENA STATUSA TIMA NAMEN: Uporabiti lastne izkušnje za razvoj veščin vodenja tima z opazovanjem.

POSTOPEK: Spomnite se enega tima ali voda v skavtstvu, čigar član ste bili.

Kako bi opisali ta vod ali tim s tem, da uporabite različne stopnje razvoja tima v specifičnih situacijah?

MATERIAL: • spodnja tabela za vsakega posameznika in • pisala.

I Stopnja:

Formiranje

Viharjenje

Normaliziranje

Izvajanje

Vpliv tistega, ki odloča/ Vodja

Timsko obnašanje

Vpliv članov tima

Skupno ali vzajemno vedenje / odziv skupine do vodje, ko v teh fazah uporablja določen stil vodenja.

Potreben stil vodenja:

Opombe:

41

Dodatek 2: SKUPINSKE VAJE

S

42

skupinska vaja 1A

UGOTAVLJANJE PRIČAKOVANJ – »VRTILJAK« NAMEN: Ugotoviti, kakšna pričakovanja imajo udeleženci do izvajalcev programa, trenerjev, drugih udeležencev, lastna pričakovanja itd. ter morebitne skrbi in zadržke udeležencev.

POSTOPEK: Udeleženci se razdelijo v pet skupin, vsaka določi zapisnikarja. V sobi na mize ali tla v krožni smeri položite pet plakatov. Na vsakega napišite eno od naslednjih pričakovanj: 1. pričakovanja od programe (se navezujejo na program, ki ga boste izvedli); 2. pričakovanja od tima (svoje skupine); 3. pričakovanja od udeležencev; 4. skrbi (kaj vas skrbi ali česa nas je strah) in 5. belo točko (udeleženci lahko sem napišejo, kar ni bilo pokrito s prejšnjimi štirimi plakati, na primer pričakovanja od sebe itd.).

Vsaka skupina ima ob enem plakatu 5 minut časa za razpravo, da lahko vsak nekaj pove o temi, zapisnikar pa si zapiše, kaj so povedali udeleženci njegove skupine.

S

Po petih minutah se skupine premaknejo v smeri urinega kazalca naprej do naslednjega plakata. Zapisnikar ostane za nekaj trenutkov pri plakatu, ki so ga ravno obdelali, in novi skupini na kratko razloži, kaj je prejšnja skupina povedala v zvezi s to temo.

Nato se premakne naprej k svoji skupini.

Ko so vse skupine obiskale vse plakate, se pogovorile o temah in so zapisnikarji zapisali razmišljanja udeležencev svoje skupine, plakate obesite na stene. Udeležencem je na voljo 3–5 minut, da se sprehodijo po sobi in si preberejo, kaj piše na plakatih. Zapisnikarji dodajo svoja mnenja o temah na plakate. Vsi plakati ostanejo na stenah med trajanjem dogodka oz. usposabljanja. Ko se vsi udeleženci posedejo, vodja oz. trener povzame pričakovanja in skrbi.

To vajo lahko izvedete pred predstavitvijo programa ali na začetku drugega dne usposabljanja oz. dogodka. Odločite se sami glede na trajanje dogodka in tok programa.

MATERIAL: • 5–10 flomastrov za plakate (najbolje na vodni osnovi) različnih barv; • pet plakatov; • samolepilni trak. ČAS: 30 minut

43

skupinska vaja 1B

ČOKOLADNO MOČVIRJE NAMEN: Ugotoviti, kakšna pričakovanja imajo udeleženci do izvajalcev programa, trenerjev, drugih udeležencev, lastna pričakovanja itd. ter morebitne skrbi in zadržke udeležencev.

POSTOPEK: Udeleženci se razdelijo v skupine, ki obsegajo približno šest ljudi. Dva ali trije voditelji oz. trenerji igrajo vlogo aligatorjev in opazovalcev igre. Namen igre je, da vsaka skupina v celoti pride prek »močvirja«. Uporabite odprt prostor, dolg 10 metrov.

Močvirje je zastrupljeno. Edini način varnega prečkanja je s stopanjem na varne »čokoladne stopinje«. V močvirju so aligatorji, ki radi kradejo in pojejo čokoladne stopinje, če jih udeleženci ne varujejo.

Opazujte, kako se razvijajo vodenje, timsko delo in medsebojno učenje v skupini ter med tekmovalnimi skupinami.

MATERIAL: • iz papirja ali kartona izrezane stopinje – ena za vsakega udeleženca (uporabite lahko tudi papirnate krožnike ali drug odpadni papir); • igro lahko otežite s tem, da namesto papirnatih stopinj uporabite kamne, opeke ali lesene plošče.

S

ČAS: 20 minut

44

skupinska vaja 2A

IDENTITETA SKUPINE NAMEN: Ugotoviti, kaj skupnega imajo člani tima in kaj opredeljuje edinstvenost te skupine.

CILJNA SKUPINA: Večja skupina, razdeljena v time ali vode. Na primer na regijskem srečanju klanov ali ob usposabljanju voditeljev, ki jih nato razdelimo v manjše skupine.

POSTOPEK: Člani znotraj tima ali voda se predstavijo drug drugemu. Nato prosite tim oz. vod, da najde najmanj tri stvari, ki so skupne vsem in zaradi katerih pričakujejo, da bo njihov vod edinstven znotraj velike skupine.

Na podlagi tega oblikujejo ime in nato še klic voda.

Nato se vsi vodi vrnejo na skupno mesto. Vsak vod prosite, naj predstavi pomen imena voda in tri posebnosti. Če te tri posebnosti niso ravno edinstvene in se pojavijo v drugih vodih, prosite vod, naj razmisli ponovno in poišče svoje edinstvene lastnosti.

S

Vajo lahko razširite tudi tako, da preden se vod predstavi, občinstvo prosite, naj ugane ime tega voda. To je dobra vaja, da vidite, kako vas vidijo drugi, kar se lahko velikokrat razlikuje od tega, kako vidite sami sebe. ČAS: 30 minut

45

skupinska vaja 3A

TIMSKO DELO – »PIRAMIDA« NAMEN: • Raziskati proces timskega dela.

• Razumeti različne možne vloge v timu in njihov vpliv na skupno delo.

• Spodbuditi zavedanje o pomenu učinkovitosti tima pri delu na projektu mreženja.

POSTOPEK: Sledite korakom: 1. Predstavite stopnje razvoja tima (formiranje, viharjenje, normaliziranje, izvajanje, žalovanje).

2. Naštejte različne vloge, ki jih imajo lahko posamezniki v timu (na primer vodja, podpornik, strokovnjak, opazovalec, sledilec, uničevalec idej, klovn itd.). Za to lahko uporabite tehniko nevihte možganov.

3. Sedaj je čas, da udeleženci izkusijo igro sodelovanja, imenovano »Piramida«. Navodila zanjo so naslednja: Oblikujte tri skupine, v vsaki naj bo deset ljudi (osem igralcev in dva opazovalca). Vsaka skupina naj odide v drug prostor, kjer prejme list z navodili za igro »Piramida« (glej spodaj), ob tem prejme še 10 plastičnih ali papirnatih kozarcev, štiri vrvi in eno elastiko.

Za vsako skupino desetih narišemo dva kroga (en velik krog in v njem manjši krog).

Udeleženci ne smejo vstopiti vanj. Cilj naloge je, da vse udeleženci organizirajo tako, da z uporabljenim materialom naredijo piramido iz kozarcev, ki bo stala v manjšem krogu. Na voljo imajo 20 minut.

S

4. Po končani igri skuša vsaka skupina v okviru razprave opredeliti, katere vloge je kdo igral v njihovi skupini med igro.

5. Sledita skupinska razprava o dogajanju in povzemanje glavnih zaključkov.

6. Predstavitev modela za uspešno timsko delo: proizvod – proces – ljudje – trikotnik (glej T-Kit 3, Project Management, Council of Europe and European Commission, November 2000, stran 77).

MATERIAL: • plastični ali papirnati kozarci; • nekaj kosov vrvi; • ena elastika za vsako skupino (če ima kdo dolge lase, da si jih lahko spne v čop). ČAS: 1 ura in 30 minut

46

navodila za igro

»PIRAMIDA« Del vašega ozemlja je napadel grozen in neznan virus, ki zastruplja zemljo in zrak nad to zemljo. Edino, kar lahko sedaj naredite, je označba zastrupljene zemlje (to predstavlja zunanji krog). Sedaj ste zaustavili zastrupitev zemlje, ki se več ne bo širila izven kroga. Edini način, da zmanjšate zastrupljenost te zemlje, je grajenje piramide iz kozarcev (ti imajo posebne antivirusne sposobnosti). Piramido morate zgraditi v središču zastrupljene zemlje (znotraj manjšega kroga).

Vaši skupini je bila dodeljena naloga, da to naredite, zato vas prosimo, da: 1. Zgradite piramido z uporabo desetih kozarcev v notranjem krogu (kozarcev ne smete premakniti izven kroga).

2. V krog ne smete stopiti, se skozenj naslanjati ali iti z rokami čez zastrupljeno zemljo. Zelo je strupena in zrak nad njo tudi! Če to naredite, morate takoj v bolnišnico (odstranite se iz igre) in zato ne smete sodelovati v igri eno minuto.

3. Uporabiti smete le kozarce in material, ki vam je bil dan za gradnjo.

4. Ne smete svobodno komunicirati.

S

47

skupinska vaja 3B

SWOT ANALIZA TIMA NAMEN: • Raziskati močne točke, kompetence in izzive različnih vlog v timu.

• Opazovati uporabnost in potrebo po raznolikosti v timu.

POSTOPEK: Preberite si opise Belbinovih vlog v timu. Pogovorite se o vsaki vlogi in zapišite svoja mnenja o: močnih in šibkih točkah ter izzivih, priložnostih, grožnjah in možnih dopolnilnih vlogah znotraj vašega tima.

MATERIAL: • pisala in • prostor za razpravo. ČAS: ni omejitve.

S

48

skupinska vaja 4A

SESTAVLJANKA NAMEN: • Prikazati vrednost skupinskega napora.

• Udeležence spodbuditi, da ugotovijo in uporabijo preprosto prispodobo sestavljanke v povezavi z lastnostmi uspešnih timov v organizacijah.

POSTOPEK: Udeležencem pokažite vse dele sestavljanke (če boste uporabili pravo sestavljanko).

Prosite jih, naj navedejo, na kakšen način je sestavljanka podobna sestavi in delovanju zelo uspešnega tima. Nekatere izmed možnosti so lahko: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

obstajajo meje oz. okvirji ali ostri robovi; vsak kos igra določeno vlogo pri reševanju problema; koščki so med seboj močno povezani, tudi v primeru tima; vsak kos je po svoji naravi edinstven (podobno kot pri ljudeh); rešitev je krhka in lahko je lomljiva; celota je boljša kot skupek njenih delov; nekateri kosi so v središču, drugi pa na obrobju; nekatere kose lahko zaradi svoje podobnosti damo v svojo skupino (na primer po barvi ali obliki); kosi potrebujejo nekoga, da jih premakne; 9. hitro rešitev vidi nekdo, ki ima širši vpogled.

S

VPRAŠANJA ZA RAZPRAVO: 1. Ali ste presenečeni glede števila podobnosti med sestavljanko in timom?

2. Na kakšne načine lahko uporabite to prispodobo?

3. Na katera dejanja in smernice v vašem timu nakazuje ta prispodoba?

NASVET: Ta vaja ima močnejše sporočilo, če uporabite dejansko sestavljanko, je lahko precej enostavna in vsakemu udeležencu izročite en kos. Naj gre tim skozi izkušnjo sestavljanja sestavljanke.

MATERIAL: • sestavljanka (en kos za vsakega udeleženca); tudi sami lahko naredite sestavljanko in jo nato razrežite na določeno število kosov. ČAS: ni omejitve.

49

skupinska vaja 5A

PRAVILA TIMA NAMEN: • Dogovoriti se o skupku pogojev za skupino.

POSTOPEK: Vzemite si čas za razpravo in dogovor o skupku pogojev, ki veljajo za tim. Lahko uporabite različne vaje in orodja za vsak pogoj: (Preden začnete s to vajo, si preberite 5. poglavje.)

MATERIAL: • pisala in • prostor za razpravo. ČAS: ni omejitve.

S Prava smer oz. namen

Vizija in poslanstvo, nameni in cilji. Vprašamo se, zakaj tim obstaja (glej poglavje 6).

Prostor oz. oblika

Kaj oblikuje skupino: prostor, delovna soba, število članov v timu, obseg in dolžina trajanja tima, odgovornosti itd.?

Viri

Ekonomski, čas, materiali, intelektualni viri, ljudje, podporniki itd.

Odgovornosti

Kdo so naši deležniki, kakšen je odnos z njimi in kako jih obveščamo?

Vloge

Katere so formalne in katere neformalne vloge v timu? (glej poglavje 3)

Pravila

Katera pravila niso predmet pogajanja v timu?

Katera pravila naj veljajo za člane tima?

Kakšni so pogoji obstoja v timu?

Rutine in navade

Kako so naloge znotraj tima delegirane in kako je načrtovana izvedba?

Ali so delegirane in izvedene v skladu s specifičnimi kompetencami in odgovornostmi članov tima?

Odnosi

Kakšno je sodelovanje in vzdušje v timu? Kakšno bi radi, da bi bilo?

Kako lahko preprečimo konflikte, neuspehe in da bi člani zapustili tim?

50

skupinska vaja 5B

ŽIVA SESTAVLJANKA NAMEN: • Dogovoriti se glede pogojev tima.

POSTOPEK: • Vsakemu udeležencu na hrbet nalepite nalepko določene barve.

• Udeleženec ne sme videti barve nalepke.

• V kvadratno obliko postavite stole enega ob drugega; dodajte en stol več od števila udeležencev.

• Udeleženci naj sedaj stopijo na stole (en stol bo ostal prazen).

• Vsi udeleženci z isto barvo naj sedaj naredijo vrsto. Vsaka vrsta naj ima svojo barvo.

PRAVILA: • Na vsakem stolu lahko obenem stoji le ena oseba.

• Premikanje je možno le s strani, ki omejujejo prazen stol.

Poglejte primer za 14 ljudi in 4 barve.

S

MATERIAL: • stoli (eden več od števila udeležencev); • nalepke v poljubnem številu barv (sami določite število udeležencev za vsako barvo); • prostor za igro.

51

skupinska vaja 6A

IDENTITETA TIMA NAMEN: • Razviti identiteto vašega tima.

POSTOPEK: Katere so posebnosti, po katerih se vaš tim razlikuje od drugih in kaj mu daje edinstveno identiteto? Zabeležite svoje ideje.

Našite ali ustvarite nekaj, kar izraža identiteto vašega tima.

MATERIAL: • pisala; • barvice; • flomastri; • papir in • prostor za razpravo. ČAS: ni omejitve.

S

52

skupinska vaja 6B

ČLOVEŠKI »KRIŽCI IN KROŽCI« POSTOPEK: Udeležence razdelite enakomerno v dve skupini (potrebujete najmanj šest ljudi – po tri v vsaki skupini). V prostoru, kjer bo potekala igra, postavite devet stolov tako, da tvorijo kvadrat (3 x 3 – postavitev za znano igro križcev in krožcev). Namesto stolov lahko narišete mrežo ali pa jo nalepite s samolepilnim trakom.

Vsaki skupini določite številko (1, 2, 3 itd.), tako da bodo imeli nasprotnika v drugi skupini. Če imate liho število igralcev, lahko vstopi eden od voditeljev in prevzame manjkajočo številko, sicer pa lahko tudi eden od igralcev igra dvojno številko.

Voditelj nato pokliče tri številke – igralci s temi števili stečejo do stolov (ali mreže) in se morajo kot enotna skupina postaviti v ravno črto. Zmagovalec prvega kroga je tako prva skupina, ki se uspe postaviti v črto in usesti na stole oz. tla.

Igro lahko otežite s tem, da skupinam prepoveste, da oblikujejo črto s stoli, ki so jim najbližji, lahko pa uporabijo enega od stolov, da se postavijo na črto.

Po prvem krogu naj se tim pogovori o izvedbi in nadaljnji strategiji. Nato se igrajte do treh ali več (odloči se voditelj) osvojenih krogov.

MATERIAL:

S

• stoli (eden za vsakega udeleženca) oz. kreda ali samolepilni trak, če ne boste uporabljali stolov, prostor za igro. ČAS: ni omejitve.

53

skupinska vaja 6C

VREDNOTE IN PREPRIČANJA TIMA NAMEN: Razumeti vrednote in prepričanja tima.

POSTOPEK: Skupaj izpolnite vprašalnik 6C. MATERIAL: • pisala; • vprašalnik z naslednje strani. ČAS: ni omejitve.

S

54

vprašalnik 6C

VREDNOTE IN PREPRIČANJA TIMA VPRAŠANJA: Kaj menite, katere vrednote in prepričanja so podlaga vašega tima?

Od kod prihajajo?

Kdo se je o njih odločil? Kako dolgo nazaj?

Do kakšne mere si jih lastite (jih sprejemate kot svoje)?

S

Do kod mislite, da predstavljajo mero, po kateri ocenjujete in merite obnašanje ter odnos posameznikov do tima in tima samega ter njihovo izvedbo nalog?

Do katere mere člani sprejemajo in izražajo: osebno odgovornost, medosebno odgovornost in timsko oz. skupno odgovornost?

Kaj lahko naredite, da spodbujate pozitivne vrednote, odnose in prepričanja znotraj vašega tima (bodite specifični pri iskanju aktivnosti)?

Do katere mere mislite, da so vrednote in prepričanja vašega tima v skladju z osnovnimi skavtskimi vrednotami?

55

skupinska vaja 6D

VREDNOTE NAŠEGA TIMA NAMEN: Opredeliti in opisati skupne vrednote tima, ki temeljijo na osebnih vrednotah posameznikov.

POSTOPEK: 1. Udeležencem razdelite samolepljive listke in jih prosite, naj napišejo tri do pet svojih najpomembnejših vrednot – vsako na svoj listek. Vodja te vaje lahko doda nekaj vrednot, mogoče bolj provokativnih, na primer »tekmovalnost«, »timski občutek«, »več zabave kot dela« itd.

2. Vse listke nato nalepimo na steno ali tla, kjer bodo vidni vsem udeležencem.

3. Sedaj naj vsak izbere tri besede (pobere listke), za katere meni, da so pomembne za skupinsko življenje. Lahko so besede, ki jih je sam zapisal, lahko pa so tudi besede, ki so jih zapisali drugi. Vse listke, ki jih ni nihče pobral, naj voditelj odstrani.

4. Sedaj se vsi udeleženci sprehodijo po prostoru in izberejo tri vrednote tako, da jih drugi vidijo. Med seboj si lahko tudi izmenjajo listke, vendar na koncu mora imeti vsak udeleženec tri listke.

5. Udeleženci s podobnimi besedami se združijo v skupino in oblikujejo stavke, ki vključujejo te besede, in sicer z namenom opisovanja vrednot tima.

S

6. Končno vse stavke zapišejo na svoj plakat, lahko narišejo še kakšno ikono ali ilustracijo.

Vse plakate poberite in razstavite v »galeriji vrednot«.

7. V skupni razpravi nato razložite vse zapisane vrednote.

8. Tim se nato sporazumno s konsenzom odloči za končni skupek vrednot, ki nato predstavljajo vrednote tega tima.

MATERIAL: • barvni papir; • samolepljivi listki (Post-it notes); • prazni posterji ali papir; • pisala. ČAS: najmanj 1 ura.

56

skupinska vaja 6E

TIMSKA POGODBA NAMEN: • Razpravljati in se dogovoriti o kodeksu obnašanja tima.

• Vnaprej razmišljati o morebitnih konfliktih v timu.

POSTOPEK: Udeležencem dajte izročke, ki se nahajajo na naslednjih dveh straneh (izroček 1 in izroček 2).

Vsak udeleženec naj označi trditve, s katerimi se strinja. Nato naj vsak udeleženec posamezno razmisli o izkušnjah in primerih, ki se navezujejo na vsak stavek na izročku 6E/a.

Na primer: poiščite primer odnosa, ki bi bil lahko občutljiv znotraj tima.

Po tem ko gredo udeleženci skozi vse trditve in označijo, s katerimi se strinjajo, prosite člane tima, naj se pogovorijo o svoji izbiri in izberejo nekaj trditev, s katerimi se vsi strinjajo.

Da bi bile trditve čim primernejše za vaš tim, lahko spremenite trditve ali jih oblikujete drugače.

MATERIAL: • izročki (za vsakega udeleženca eden); • pisala.

S

ČAS: 1 ura.

57

skupinska vaja 6E, izroček 1

TIMSKA POGODBA OSEBNO VREDNOTENJE : Spodaj so trditve, s katerimi se lahko strinjate ali ne strinjate. Začnite tako, da v stolpcu »Jaz« označite trditev, s katero se strinjate.

Trditev 1

Član tima naj izrazi vse svoje misli in občutke.

2

Član tim naj vedno poda jasno povratno informacijo, če ga po njej vprašajo.

3

Včasih se je iz razprave bolje umakniti kot kregati.

4

Član tima naj se drži svojega mnenja ne glede na to, kaj pravijo drugi člani.

5

Vedno je mogoče doseči dogovor.

6

Konflikti ne smejo preiti v osebne ali čustvene.

7

Član tima lahko včasih postane »preveč prijazen«.

8

Solidarnost je najpomembnejša.

9

Konflikti so lahko kreativni, razburljivi in zabavni.

10

Medosebno vrednotenje samo ustvarja konflikte.

11 12

Jaz

Tim

S

Če člana tima prosimo, naj naredi nekaj, česar noče narediti, bi to vseeno moral narediti. Član tima ne sme nikoli podpirati nekoga izven svojega tima, ki je proti enemu članu njegovega tima.

13

Z vsemi člani tima ni možno biti v dobrih odnosih.

14

Med zanesljivimi ljudmi je manj konfliktov.

15

V timu je manj konfliktov, če se člani ne sestajajo zasebno.

16

Član tima naj bi vedno podpiral odločitev, doseženo s konsenzom.

17

Razumevanje je pomembnejše od dogovora.

18

Nekateri člani tima se enostavno nikoli ne umirijo.

19

Konflikti so popolnoma neproduktivni.

20

Moral bi biti previden če se tim strinja prehitro in preveč enostavno

21

Tim naj bi razvil pravila in norme, kako ravnati v primeru konflikta.

22

Vodja tima mora urejati vse konflikte, ki se pojavijo v timu.

Ko označite vseh 22 trditev, naj jih vsak posameznik izbere 5, ki so mu najpomembnejše in se o njih ni pripravljen pogajati.

58

skupinska vaja 6E, izroček 2

TIMSKA POGODBA RAZPRAVA V TIMU: 1. Pogovorite se o izbirah posameznikov in poiščite trditve, s katerimi se strinjajo vsi člani tima (konsenz).

2. Trditve lahko nekoliko preoblikujete, če bo to pomagalo, da lažje dosežete dogovor (konsenz).

3. Če se ne strinjate, se pogovorite o izkušnjah in ozadju, ki lahko osvetli problem – razprava je pomembnejša od rezultata.

4. Tim se na koncu odloči o izbiri petih trditev, ki jih ne bi spremenil; pomembno je, da se vsi člani strinjajo z izbiro.

Te trditve lahko tvorijo kodeks obnašanja tima in so osnova timske pogodbe.

S

59

skupinska vaja 7A

REŠEVANJE PROBLEMA »ANTIGRANATA« NAMEN: • Pripraviti skupino do tega, da bo delovala skupaj kot tim.

• Spodbuditi sodelovanje in interakcijo med člani za reševanje problema.

• Zabavati se.

POSTOPEK: Udeleženci se razporedijo v skupine, ki zajemajo pet do sedem ljudi.

Nato tekmujejo v izgradnji varovalne »antigranate«, ki bo obvarovala surovo jajce pred razbitjem.

Vsaka skupina prejme nekaj paketov z materialom in ima 30 minut za dokončanje vaje.

Ko so skupine izdelale svoje »antigranate«, je čas za preizkušanje. To naredite tako, da vržete »antigranato« z jajcem z določene višine ali razdalje (približno 4 metre). Cilj je, da jajce pri tem ostane nepoškodovano. Če želi skupina preizkusiti met, se vsak uničen material v poskusni fazi ne sme nadomestiti z novim materialom.

Ko so vse »antigranate« narejene, je čas za tekmovanje oz. testiranje.

S

MATERIAL: Vsak tim prejme: • 1 surovo jajce v lupini; • 2 balona; • škarje; • ravnilo; • 4 razglednice ali kartončke te velikosti; • 4 elastike; • 10 slamic; • 6 papirnih sponk; • 2 plastična ali papirnata kozarčka; • 10 cm selotejpa ali zidarskega samolepilnega traku; • 2 lista papirja A4-formata; • 1 m vrvice (seveda lahko kaj odvzamemo ali poljubno dodamo druge materiale). ČAS: 30 minut.

60

skupinska vaja 7B

STRUPENI ODPAD NAMEN: • Ponuditi priložnost za načrtovanje in izkušanje timskega dela.

• Omogočiti odprt forum za analizo načrtovanja predpogojev, procesov in posledic.

• Usmeriti pozornost tima na to, kako člani delajo skupaj za doseganje ciljev.

POSTOPEK: Udeležence prosite, naj opredelijo značilnosti zelo uspešnega tima.

Razložite jim, da uspešen tim posveča pozornost tako nalogi kot procesu (na primer kako člani delajo skupaj, da dosežejo cilje).

Vzpostavite odprt prostor za skupino s krogom premera 2,5 m, ki ga označite. Izročke z navodili igre izročite vsakemu članu in zaženite štoparico (ura teče) (glej 7B, navodila).

Pravila zelo strogo uveljavljajte!

VPRAŠANJA ZA RAZPRAVO NA KONCU: 1.

2.

3.

4.

Ali je bil vaš tim uspešen? Po kakšnih merilih?

Kaj je vaš tim storil, da je pripomoglo k uspehu?

Kaj so člani tima naredili, da vam je povzročilo težave?

Kaj ste se naučili iz te vaje, kar bi lahko aplicirali na delo?

S

MATERIAL: • navodila igre oz. izroček za vsakega udeleženca; • 2 kavni pločevinki; • dovolj koruznih semen pokovke, da napolnite pol ene pločevinke; • 6–8 kosov 2,2 m dolge vrvi; • velik plastični list; NASVET: Večjo (zeleno) pločevinko označite kot varno, manjšo (rdečo) pa kot strupeno.

OPOMBA VODJI AKTIVNOSTI: Večina skupin doseže to (po razpravi in načrtovanju) tako, da pregib prek cevi pnevmatike preide v manjši krog, ki povezuje tri do pet kratkih vrvi z različnimi stranicami in ga razteza, da se prilega (in s tem zgrabi) toksično pločevinko. S koordinacijo en član drsi okoli kroga s svojo vrvjo, da postane upravljavec metanja odpada, medtem ko drugi zadržijo pločevinko, ki visi nad varno konzolo. Z natančnimi in počasnimi premiki enostavneje opravijo nalogo.

Plastičen list pod krogom in pločevinkami olajša čiščenje v primeru razlitja.

61

skupinska vaja 7B, navodila za igro

STRUPENI ODPAD POSTAVITEV IGRE: Pločevinka zastrupljenih zrn pokovke je kontaminirala krog s premerom približno 2,5 m.

Strupeno območje se razteza do stropa. Če se zastrupljena zrna ne prenesejo v varno posodo za dekontaminacijo, bodo kontaminirala in uničila prebivalstvo celotnega mesta.

Zrna pokovke imajo pred eksplozijo natanko 30 minut »varnega življenja«. Očitno je, da nimate dovolj časa stopiti v stik s pristojnimi organi in evakuirati mesto. Zato je v vaših rokah življenje tisoč ljudi.

V krogu boste našli dve pločevinki. Ena (nevarna) pločevinka je polna zastrupljenih zrn do približno polovice. Druga (varna) pločevinka je na voljo za dekontaminacijo.

CILJ TIMA: Morate najti način, kako zastrupljena zrna pokovke varno prenesti iz nevarne pločevinke v varno pločevinko, pri tem pa uporabite le materiale, ki so vam na voljo. Za vaš tim to vključuje kos vrvi za vsakega člana (vsaka približno 15 m dolga) in notranjo zračnico kolesa.

PRAVILA: 1. Nihče ne sme z nobenim delom telesa prestopati ravnine kroga. Če se to zgodi, je treba tega člana takoj odpeljati v bolnišnico (odstraniti iz igre) in od takrat ne sme sodelovati v nobeni obliki. Tim je odgovoren za varnost vseh svojih članov.

2. Noben član en sme žrtvovati svojega življenja za pomoč pri prenosu zrn.

3. Nobeno razlitje ni dovoljeno, ker bodo zrna v nasprotnem eksplodirala.

4. Člani lahko (na kakršen koli način) uporabijo samo materiale, ki so na voljo.

5. Zrna ne bodo razširila svojega strupa na varno (ne zastrupljeno) pločevinko, vrvi, zračnico in na dajalca navodil. Člani nimajo zaščite v imaginarnem cilindru, ki ga ustvari krog s premerom 2,5 m (tla in zrak nad njimi).

6. Varna (ne zastrupljena) pločevinka se lahko premika kjer koli v krogu ali zunaj njega.

Nevarna (zastrupljena) pločevinka pa mora ostati znotraj kroga in se od središča ne sme premakniti za več kot 30 cm.

7. Ne pozabite, da je treba zrna pokovke prenesti v 30 minutah, v nasprotnem bo prišlo do ogromne katastrofe.

S

62

skupinska vaja 8A

»GRE« ALI »NE GRE« NAMEN: • Pomagati fasilitatorju (voditelju oz. trenerju itd.).

• Ugotoviti, ali med člani tima obstaja resnično soglasje.

POSTOPEK: Ta postopek pomaga pri boju proti eni od največjih nevarnosti pri odločanju v timu – to je napačna domneva, da je bil v timu konsenz dosežen, ker »nihče ni spregovoril ali oporekal«.

Pred nadaljevanjem vaje morate vedeti, ali ekipa podpira (gre) ali ne podpira (ne gre) predlog.

Pred vajo ustvarite signalne kartice, s katerimi vam člani lahko pošiljajo neverbalna sporočila. Ena od možnosti je, da izdelate kartice iz kartona, ki so na eni strani rdeče, na drugi pa zelene. Skratka, vsakemu članu zagotovite rdečo in zeleno kartico.

Kot znak nevtralnosti lahko uporabite rumeno ali belo kartico. Karton lahko razrežete tudi na kvadrate.

Na začetku vaje vsakemu udeležencu razdelite kartice.

Prosite jih, naj neprekinjeno ali občasno kot odgovor na neposredna vprašanja pokažejo barvno (rdečo ali zeleno) kartico. Zeleno kartico naj pokažejo, ko se strinjajo z nastajajočim zaključkom razprave, rdečo kartico pa pokažejo, če nasprotujejo predlaganemu ukrepu ali so nezadovoljni s hitrostjo ali smerjo razprave. Morda boste želeli zagotoviti dodatne kartice za druge signale, na primer belo za nevtralnost ali rumeno, ki izraža negotovost.

S

MATERIAL: • dovolj kartic za vse igralce. ČAS: ni omejitve.

63

VIRI Dr. Raymond Meredith Belbin, rojen leta 1926, je britanski teoretik za raziskovanje in upravljanje, ki je najbolj znan po svojem delu v vodstvenih ekipah. Trenutno je gostujoči profesor in častni član Henley Management College v Združenem kraljestvu.

Diplomiral je na prvi in drugi stopnji na Univerzi Cambridge. Po doktoratu je bil najprej imenovan kot znanstveni sodelavec na Cranfield Collegeu (sedaj Cranfield School of Management na Univerzi Cranfield).

Njegove zgodnje raziskave so se osredotočale predvsem na starejše delavce v industriji. Vrnil se je v Cambridge in se pridružil Raziskovalni enoti za industrijsko usposabljanje, ko je bil tam konec 60. let prejšnjega stoletja povabljen, da izvede raziskave na tedanjem kolegiju upravnega osebja pri HenleyonThamesu. Delo, ki je bilo podlaga za njegovo klasično leto 1981, je trajalo več let in po objavi je preteklo kar nekaj časa, preden je bil priznan njegov pravi pomen. Leta 1988 je Belbin s svojim sinom Nigelom objavil Belbin Associates in promoviral svoje raziskave.

Belbinove vodstvene ekipe za knjigo iz leta 1981 so iz svojega dela predstavile zaključke, v katerih so preučevale, kako člani skupin interakcijo med poslovnimi igrami vodijo na Henley Management Collegeu. Med njegovimi ključnimi zaključki je bil predlog, da ima učinkovita ekipa člane, ki pokrivajo devet ključnih vlog pri vodenju ekipe in kako vsak opravlja svoje delo. To je lahko ločeno od vloge, ki jo ima vsak član skupine pri opravljanju dela ekipe.

Medtem ko je Belbinov model postal svetovno znan in se poučuje kot standardni del mnogih vodstvenih usposabljanj, obstajajo možne kritike tako o samem modelu kot o načinu, na katerega se včasih uporabljajo.

Maximilien Ringelmann (1861–1931) je bil francoski kmetijski inženir, ki je pri ljudeh zahteval, naj sami in v skupinah potegnejo vrv, ki je pritrjena na merilno napravo za merjenje vlečne sile. Presenetljivo je, da vsota posameznih potegov ni enaka skupnemu potegu skupine. Tri osebe so povlekle samo 2,5-kratno povprečno individualno težo, osem pa jih je potegnilo manj kot štirikratno.

Rezultat skupine je bil veliko manjši od vsote posameznih prizadevanj. To krši idejo, da skupinska prizadevanja in občutek za sodelovanje ekipe vodita k večjemu trudu.

Ringelmann je opazil, da se je s skupino, ki je vrgla vrv, povečala skupna sila skupine, vendar se je povprečna sila, ki jo je izvajal vsak član skupine, zmanjšala.

Ringelmann tako opisuje inverzno razmerje med velikostjo ekipe in velikostjo posameznega prispevka posameznega člana k izpolnjevanju naloge.

Edgar H. Schein, rojen leta 1928, profesor na MIT Sloan School of Management, je bil na področju organizacijskega razvoja na številnih področjih opazen, vključno s poklicnim razvojem, skupinskim posvetovanjem in organizacijsko kulturo. Na splošno ga pripisuje izumljanju pojma korporacijske kulture. Leta 2000 je bil prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju učenja na delovnem mestu in uspešnosti ameriškega združenja direktorjev usposabljanja.

Bruce Wayne Tuckman, rojen leta 1938, je ameriški psiholog, ki je leta 1965 objavil kratek članek z naslovom Razvojno zaporedje v majhnih skupinah. Leta 1977 je dodal peto fazo: odlaganje (stopnja razvoja revolucionarnih skupin).

Raziskovanje, ki je opredelilo te vloge, je bilo opravljeno na uveljavljenih vodstvenih delavcih.

64

PRIPOROČILA ZA NADALJNJE BRANJE: Belbin, R. Meredith (1981): Management Teams: Why They Succeed or Fail.

Butterworth Heinemann Belbin, R. Meredith (1993): Team Roles at Work.

Butterworth Heinemann Bion, Wilfred R. (1961): Experiences in Groups and other Papers.

Tavistock Publications Kinlaw, Dennis C. (1998): Superior Teams.

Gower.

Randall, R and Southgate, J. (1980): Co-operative and Community Group Dynamics.....or your meetings needn’t be so appalling.

London: Barefoot Books.

West, Michael A. (1994): Effective Teamwork.

British Psychological Society.

Wenger, Etienne (1998): Communities of Practice: Learning, meaning and identity.

Cambridge University Press WAGGGS: Our Rights Our Responsibilities – The Right to Work Together T-Kit 3: Project Management. Council of Europe and European Commission, November 2000. www.training-youth.net

65