Sovzgoja iv splet

KAKO DOBRO POZNAÅ SVOJEGA SKAVTA? Gradivo za voditelje izvidnikov in vodnic

Uredila: Urška Mali Kovačič Avtorji: Urška Mali Kovačič, Alenka Oblak, Špela Krobat, Nina Soršak Lektoriranje: Teja Bačar, Milan Kobal, Mateja Berlot, Sabina Rupnik Suhadolnik Oblikovanje: Viktor Höchtl Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Kazalo UVOD......................................................................................................................................................................... 4 KDO JE TA TVOJ SKAVT?......................................................................................................................................... 5 OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 11-14 LET...................................................................................................... 5 KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI?.................................................................................................................................. 10 RAZISKAVA MED IZVIDNIKI IN VODNICAMI.................................................................................................. 10 PUNCE IN FANTJE................................................................................................................................................. 12 KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN?............................................................................. 21 O OPAZOVANJU ZA IV VODITELJE..................................................................................................................... 21

UVOD Draga voditeljica, dragi voditelj veje izvidnikov in vodnic!

Se tudi ti pogosto sprašuješ, kaj se dogaja s tvojimi skavti, se tudi tebi zgodi, da jih kdaj nikakor ne moreš razumeti, se ti zazdi, da te zgolj izzivajo, so povsem neresni in nezainteresirani … ?

Precej verjetno je, da boš, ko boš poglobljeno razumel-a njihovo razvojno obdobje, lažje sprejel-a ta izzivanja, ker boš ugotovil-a, da morda drugače niti ne znajo, ne zmorejo … ali pa kako pomembno je, da jih v tem obdobju znamo primerno motivirati in jim postavljati zadostne izzive.

Pred teboj je gradivo, ki je nastajalo v preteklem letu, ko smo z državnimi voditelji vej raziskovali realnost naših članov in iskali primerne pripomočke za osebno spremljanje otrok in mladostnikov.

V prvem delu te čaka podroben opis razvojne psihologije starostnega obdobja, sledijo rezultati raziskave in v zadnjem delu ti predstavljamo vodila kako dobro opazovati posameznike v četi.

Naj ti bo v pomoč pri delu v veji.

Bodite pripravljeni, Urška, Nepohodljiva mravlja

4

KDO JE TA TVOJ SKAVT? OPIS RAZVOJA OSEBE V STAROSTI 11-14 LET Spoznavni razvoj: V tem obdobju prihaja do pomembnih sprememb v mišljenju. Količinske spremembe se odražajo predvsem v mladostnikovi naraščajoči kompetentnosti pri reševanju miselnih problemov, v njegovi moči in hitrosti mišljenja, medtem ko se spremembe na kakovostnem nivoju izražajo v načinu mišljenja, kjer niso več vezani na konkretno zaznavo ali predstavo določene problemske situacije. Mladostniki imajo več splošnega znanja, njihovo logično sklepanje postaja vse bolj učinkovito in abstraktno. Med približno enajstim in dvanajstim letom se začne način posameznikovega mišljenja postopno spreminjati v smeri abstraktnosti, kar pomeni prehod od konkretnih k »formalnologičnim miselnim operacijam«. Za mišljenje posameznika je značilno prevladovanje logičnega nad konkretnim izkustvom – zato lahko mladostnik logično razmišlja o možnem, o tem, kar bi lahko bilo, ne le o tem, kar po njegovem mnenju v realnosti dejansko obstaja.

Za razvoj splošne intelektualne sposobnosti praviloma velja, da predstavlja obdobje okoli dvanajstega leta t. i. intelektualni skok, razmeroma hiter porast miselnih sposobnosti v določeni starosti in približno sovpada z rastnim skokom. To se odraža v povečanju in trajanju namerne pozornosti, osredotočenosti in v kapaciteti delovnega spomina. Otroci okrog osmega leta razumejo, da lahko svojo pozornost delno nadzorujejo, enajst letniki pa razumejo, da je namerno usmerjanje pozornosti povezano z duševnimi stanji, kar pomeni, da morajo svojo pozornost usmerjati različno, če je govorjenje zelo tiho ali zelo glasno, če je vsebina pripovedovanja zanimiva ali dolgočasna in če so sami razburjeni ali zaspani.

Čustveni razvoj: V tem obdobju se pri večini mladostnikov izrazito poveča čustvenost, postanejo bolj občutljivi (se vznemirijo v situacijah, ki jih prej niso niti opazili), hitro menjujejo razpoloženja, njihova čustva postanejo barvita, bolj pestra in včasih celo nasprotujoča. Vzorce čustvenega odzivanja, ki jih izražajo, so mladostniki razvili že v otroštvu in se od takrat niso bistveno spremenili. V splošnem naj bi mladostniki izražali več pozitivnih kot negativnih čustev. Je pa to povezano s spolom – dekleta pogosteje občutijo sram in krivdo.

Sram je čustvo, ki se pojavi, ko posameznik ugotovi, da njegovo obnašanje ni družbi primerno. Raziskovalci so višje izražanje tega čustva povezali z vlogo ženske v zahodni družbin s čimer naj bi ženska izkazovala svojo skromnost. Ravno tako so izkušnje doživljanja sramu povezali z depresijo in motnjami hranjenja.

V mladostništvu posamezniki tudi prvič doživljajo in izražajo močna pozitivna čustva do vrstnikov nasprotnega spola. Pojavijo se prve zaljubljenosti.

Pri mladostnikih v večini razvijajo strahovi pred določenimi socialnimi situacijami (npr. nastopanjem

5

pred vrstniki), pred neznanimi in »ne varnimi« situacijami – še posebej pogosto izražajo strah takrat, ko mislijo, da lahko s svojim videzom ali dejanji sprožijo neugoden povratni učinek drugih. Zelo so občutljivi na svoj zunanji izgled. Anksioznost se razvija ker prihaja do hitrih telesnih sprememb, povečane usmerjenosti na lastno telo in zunanji videz, primerjanja lastnega videza s kulturnimi ideali. Fantje v primerjavi z dekleti v obdobju mladostništva v večji meri izražajo čustvo jeze. Obratni rezultati so se izkazali pri izražanju čustva prezira, ki je bolj pogosto med dekleti in ga lahko opredelimo tudi kot medosebno agresivnost. Fantje pogosteje izražajo fizično agresivnost (uničevanje, brce, udarci) ter uporništvo (preko oblačil, pričesk, nošenja nakita). Pri dekletih se je v večji meri pojavljala sovražnost (v obliki ljubosumja), zlobni humor (posmehovanje, pripombe, opazke), blažje oblike fizične agresivnosti (praskanje, lasanje, metanje stvari na ciljno osebo) ter socialno izključevanje (pomemben socialni status, osebne podobnosti).

Tako pri fantih kot tudi pri dekletih, je enako pogosto moč opaziti izražanje verbalno agresivnih sporočil (kot so na primer preklinjanje, prepirljivost, kričanje, nevljudnost) in negativizem (do neizpolnjevanja obveznosti, v nespoštovanju in/ali ignoriranju avtoritete).

Socialni razvoj: Vrstniške skupine v mladostništvu postanejo trajnejše, bolj čustveno povezane in niso več omejene le na soseščino ali pripadnost šolskemu razredu. Skupine vrstnikov se najpogosteje pojavljajo v obliki t. i. »mladostniških združb«, ki vključujejo približno sedem članov, lahko pa tudi manj in so v zgodnjem mladostništvu običajno istospolne. Po enajstem letu je praviloma vsak otrok član ene od teh »klik«.

Posamezniki se v vrstniške skupine združujejo po kriteriju interesa, hobijev, izobraževalnih ciljev, vrednot in te lastnosti so pomembnejše kot npr. videz posameznika. Posebej značilna za to obdobje je močna pripadnost in konformnost in precejšnja nestrpnost do posameznikov, ki niso njihovi člani.

Pri trinajstih letih že tako fantje, kot dekleta, poročajo o spolno tipiziranih interesih, zanimivo pa je, da se interes fantov za ženske stereotipne aktivnosti hitreje zmanjšuje kot interes deklet za moške aktivnosti – tako bo npr. fantom pri tej starosti odveč kuhati oz. pospravljati, dekletom pri enaki starosti pa je npr. sekanje dreves še vedno lahko zanimivo.

Fantje so ustvarijo visok socialni položaj med vrstniki predvsem preko športnih in intelektualnih dosežkov, s priljubljenostjo pri nasprotnem spolu, s telesno privlačnostjo in z udeležbo na različnih dejavnostih v okviru šole. Dekleta pa predvsem preko svojega zunanjega izgleda, družabnostjo, s privlačnostjo pri nasprotnem spolu in javnim nastopanjem. Raziskava med slovenskimi osnovnošolci, je pokazala, da bi ti v večji meri iskali pomoč pri prijateljih, če bi doživljali izjemno močna čustva, če bi bili zaljubljeni, če bi potrebovali pomoč na področju zabave in razvedrilnih dejavnosti, medtem, ko bi se v večji meri obrnili na mame, če bi bili v šoli neuspešni, ali če bi imeli težave z učiteljem, nadaljnjim šolanjem, če bi morali oblikovati pomembne življenjske odločitve ali če bi se spoprijemali s hudimi življenjskimi težavami.

6

V primerjavi s poznim otroštvom, v tem obdobju pri sklepanju prijateljskih odnosov mladostniki bolj poudarjajo vzajemno razumevanje, medsebojno zaupanje, empatijo, čustveno angažiranost pa tudi vrline odgovornosti, lojalnosti, poštenosti. Prijatelji drug od drugega pričakujejo lojalnost in strpnost. Tudi v prijateljski navezi je mogoče opaziti nekaj razlik med deklicami in fanti. Dekliška prijateljstva so bolj intimna in vzajemna kot fantovska, imajo pa slednji številčnejše prijateljske naveze. Pri deklicah se pojavlja večji strah pred izgubo prijateljice, medtem, ko fantje dajejo več poudarka sami prisotnosti prijateljstva.

Prijateljski odnosi med dečki in deklicami se pomembno razlikujejo tudi v nivojih samo-razkrivanja in intimnosti odnosa. Osebno razkrivanje in odprtost je v povprečju manj značilna za fantovska prijateljstva.

Pri fantih se je pokazalo tudi to, da v svojih pogovorih niso toliko pozorni na sogovornika, manj je aktivnega poslušanja, nudenja opore in odzivov z njihove strani.

Intimnost v prijateljskem odnosu fantje občutijo skozi pripadnost in skupne aktivnosti. Trendi kažejo, postaja internet (spletni portali, komuniciranje preko spletnih sporočil) eden izmed področji, kjer pa se fantje v večji meri samorazkrivajo, kot dekleta.

Moralni razvoj: Pri desetletni mladostnik meni, da je najbolj pravilno ohranjanje navad posameznikove družine, skupine ali naroda, ne glede na trenutne in očitne posledice, ki jih to povzroči posamezniku. Njegova drža glede na osebna pričakovanja in socialni red ni samo konformistična, ampak je tudi drža zvestobe, ki z določeno aktivnostjo podpira in opravičuje postavljeni red ter se identificira s člani skupine, ki ji pripada. S trinajstim oziroma štirinajstim letom starosti, se začne pojavljati stopnja »vzajemnih medosebnih odnosov«.

Za ta način moralnega presojanja je značilna izrazita vezanost posameznika na druge in ugajanje drugim. Pravilno postane tisto, kar potrdijo drugi ljudje in napačno tisto, česar ne potrdijo.. Pri presojanju moralni dejanj postanejo najpomembnejša socialna pričakovanja, pravice drugih ljudi, pravila in norme skupine, predvsem pa je pri tem odločilna posameznikova potreba, da se njegovo ravnanje sklada s temi pričakovanji, pravili in normami, ki jih podpira večja skupina ljudi. Pri moralnem odločanju mladostniki v starosti od enajst do dvanajst let poskušajo različne možnosti, saj skladno s spoznavnim razvojem postanejo v mišljenju bolj fleksibilni, upoštevajo tudi potrebe drugih, lahko predvidevajo o pričakovanjih drugih in uporabljajo različne strategije presojanja, glede na prejemnika sodbe.

7

V tej starosti se dekleta pri moralnih sodbah do nasprotnega spola odločajo v skladu z etiko skrbi bolj pogosto kot fantje,ki se odločajo v skladu z etiko pravičnosti.

Duhovni razvoj: Mladostniki med desetim in štirinajstim letom starosti šele začenjajo razumeti kompleksnost verske prakse in ritualov ter dojemati religijo, kot nekaj kar izhaja iz notranjosti človeka in ga lahko tudi spreminja. Sistem vrednot, norm, drž in podob, ki si ga je človek izoblikoval, čustveno jemlje za svojega, vendar ga v tem obdobju še ne reflektira.

Mladostniško obdobje na splošno zaznamuje iskanje in oblikovanje lastne identitete, enkratnosti in drugačnosti.

Notranji osebni proces ga vodi do nekaterih uporniških drž. Kljub temu ostaja običajno odprt do pričevalcev vere.

Ti naj ga ne prepričujejo, ampak ga spremljajo tako, da z njim reflektirajo njegove izkušnje, gradijo vzajemen odnos zaupanja, da mladostniki postopoma oblikujejo svoj pogled na svet in življenje.

Ker so že sposobni dojemati abstraktne ideje, se v njem prebudi prebudi hrepenenje po bolj osebnem odnosu z Bogom. Na tej stopnji človek že oblikuje neko »ideologijo«, lestvico bolj ali manj urejenih vrednot , saj se njegove izkušnje širijo čez meje domače družine.

Hkrati ga v tem obdobju zanima veliko področji: družina, prijatelji, znanci, mediji in vera … Verovanje mora na tej stopnji človeku omogočiti skladno usmeritev med različnimi življenjskimi okoliščinami (pritiski). Spojiti mora vrednote in vedenje ter položiti temelj osebni identiteti in pogledu na življenje.

To starostno obdobje predstavlja še nekoliko bolj konformistično stopnjo, saj človek še ni dovolj doumel svoje identitete in avtonomije, da bi lahko razvijal svoje neodvisno stališče. Podobe boga niso več antropomorfne, pač pa so zasidrane v osebnih kvalitetah boga, na primer v prijateljstvu, tolažbi in vodenju.

Biološki razvoj: hitra telesna rast in spolni razvoj – razvoj sekundarnih spolnih znakov. Pojavi se hitro povečanje nekaterih dimenzij telesa, predvsem telesne višine in mase. Pri dekletih se predpubertetno obdobje začne s približno enajstim letom starosti in traja do trinajstega leta. Pri fantih pa traja od dvanajstega do štirinajstega leta starosti. Začetno obdobje pubertete pomeni obdobje prilagajanja gibalnih veščin in posameznih tehnik posameznikovim hitrim telesnim spremembam. Prvi znaki začetka pubertetnega obdobja, so pri dečkih povečanje testisov, povečanje spolnega uda, in rast sramnih dlak pojavljati pa se lahko začnejo tudi akne.

Zaradi anatomskih sprememb pri rasti glasilk in mišic grla se spremeni glas, ki značilnosti odraslih doseže po 15 letu starosti. Koža postane bolj groba in mastna in začne se pojavljati poraščenost obraza.

Prvi zanesljivi znak pubertete pri deklicah, pa je rast prsi. Bradavice se izbočijo in povečajo, kolobarji s pigmentom okrog njih se povečajo, prsi pa najprej dobijo »stožičasto« nato bolj zaobljeno obliko. Skladno

8

z rastjo prsi se pojavi rast sramnih dlak in dlak pod pazduho. Zaradi povečanega delovanja žlez znojnic in lojnic se tudi pri dekletih lahko pojavijo na obrazu akne.

V adolescenci se skladno s socialnimi strahovi, pred izločanjem iz družbe in pred zafrkavanjem s strani vrstnikov pojavi tudi zaskrbljenost z zunanjim videzom. Fantje v primerjavi z dekleti bolj skrbijo za svojo zunanjo podobo in se s svojim telesom bolj ukvarjajo. Oboje večinoma skrbi njihova idealna teža, fante še nekoliko bolj mišična masa telesa. 40% mladostnikov v starosti med 11 in 16 letom je poročalo, da so poskušali shujšati (so se posluževali ene izmed shujševalnih strategij) in 25% jih je poročalo, da delujejo v smeri povečanja svoje mišične mase.

Na mladostnike imajo velik vpliv tudi mediji, ki prikazujejo »idealne telesne postave mišičnih teles še posebno na fante. Tisti, ki čutijo večji pritisk s strani medijev, so poročali o večjem nezadovoljstvu s svojo fizično podobo. Tisti, ki v večji meri primerjajo svoja telesa z idealnimi na televiziji ali v revijah se tudi v večji meri obiskujejo fitnes ali vadbo, s katero pridobivajo na mišični masi87. Zaskrbljujoča pa so dejstva, o pasivnosti in fizični neaktivnosti mladih, ki so jih raziskovalci ugotavljali tudi na slovenski populaciji mladostnikov. Zato ni presenetljivo, da današnji najstniki ( od 11. do 14. leta) pretečejo 600 metrsko razdaljo za povprečno 8 sekund počasneje, kot pred približno tridesetimi leti.

9

KAJ MISLIJO NAŠI SKAVTI? RAZISKAVA MED IZVIDNIKI IN VODNICAMI Izvidniki in vodnice so se pogovarjali o treh temah – o tem, kaj imajo radi in kaj jih zanima, o odnosih med fanti in puncami in o tem, kakšnega voditelja si želijo.

Kaj jih zanima • Zanimajo jih dogodivščine, tabor, radi imajo sproščenost, druženje, kopanje, hrano, skavtske igre. Želeli bi biti neodvisni, se sami odločati, sami kaj doseči, hkrati pa bi organizirane dejavnosti.

Pomembne so jim iznajdljivost, dobrosrčnost, prijateljstvo, požrtvovalnost. Ne želijo si osebnega napredovanja, kot so ga izkusili, ne bi stražili (sami bi si izbrali, s kom bi stražili), ne želijo kuriti ognja.

• Precej so usmerjeni v skrb za naravo, zanima jih bolj umirjena ureditev sveta, enakopravnost.

• Pomembna jim je enakopravnost med vrstniki in da podobno razmišljajo, se sami odločajo.

Komentar voditeljev: Nanašali so se na realnost ter se omejili večinoma na stvari, povezane s skavti. Predvidevali so, da se bodo stvari, ki jih bodo napisali, v prihodnosti izvajale na skavtskih srečanjih, taborih.

Vidimo kako pomemben je vpliv vrstnikov in druženje v vrstniških skupinah, ter kako so kriterij za presojanje sovrstniki, saj sta mu pomembna predvsem priznanje in zvestoba vrednotam.

VODITELJ

• Mladim je pomemben podporen, spodbujevalen odnos z mladimi • Da jih voditelj pozna jih, da so mu pomembni • Je z njimi enak in hkrati voditelj

10

• Voditelj ima drže, veščine in znanja za kakovostno sodelovanje • Usmerjen je v mlade, ne vase • Skrbi zase (telesno, duhovno, v odnosih) • Skrbi za svojo razgledanost, iznajdljivost • Dela, kar govori – govori pa predvsem iz izkušenj • Sproščen je, vesel • Si upa in naredi • Za akcijo je • Vztraja • Skavtstvo in skavtske veščine so pomembne • Nekateri so izpostavili pomembnost reda (odkupnine, urejenost, da se drži skavtskih zakonov) • Poskrbi za zanimiva srečanja • Sodeluje s sovoditelji • Mladi so večinoma več govorili o tem, kako pomembno je, da je voditelj usmerjen v odnos z mladimi in kakšno držo naj ima, manj so omenjali veščine in znanje.

• Zgledujejo se po svojih voditeljih– voditelji delajo nekaj takega, da mladi to vzamejo za svoje in si tega še želijo :) • Nekateri so razmišljali o ženski in moškem kot voditeljih, nekateri samo o moškem voditelju.

• Kot lik izstopa voditelj kot starejši brat, kot nekdo med enakimi, ki prinese svojo izkušnjo.

Eden od voditeljev: »Mojim izvidnikom izjemno veliko pomeni, da ima voditelj avtoriteto, da je dosleden, pravičen in vzdržuje red. Da so pravila jasna, lahko tudi stroga, vendar enaka za vse, da se jih držijo vsi člani skupine vključno z voditelji. Da počnemo stvari skupaj z njimi in nismo le izvajalci programa, ki opazujemo od zunaj. Avtoriteto si voditelj pridobi z zgledom, doslednostjo. Različni voditelji imamo različno avtoriteto. Kljub avtoriteti uspevamo ustvariti dokaj zaupne odnose z njimi, še posebej z vodniki, s katerimi preživimo največ časa in smo tudi najbolj sproščeni (jim povemo več, tudi o sebi).« »Ne nekaj, kar prebereš, ampak nekaj, kar si sam doživel, poskusil, naredil. Tudi “moralne” pridige so vzeli resno, kadar sem jim govoril iz lastne izkušnje.« »Radi vidijo, da jim voditelji zaupamo odgovornost in so ponosni na svoja dejanja, ki jim nekaj uspe.« Vidimo, da mladi v odnosu do voditeljev veliko poudarjajo doslednost, red, upoštevanje pravil, enakopravnost, sprejemanje … Značilno v tem obdobju je, da mladi rabijo določen lik (avtoriteto), ki jim kaže moralne zakone, kaj je prav in kaj ne. Če v njem prepoznajo doslednost, pravičnost, zaupljivost, jim

11

bo ta oseba všeč in jo bodo priznavali za avtoriteto. Če vzpostavlja enaka pravila za vse in se tega drži se jim bo zdela pravična.

Maria Montessori je zapisala, da je to starostno obdobje čas velikih diskusij, debat, čas za raziskovanje in utrjevanje misli in tudi odgovorov na pomembna moralna vprašanja.

Mladostniki so navajali tudi prevzemanje odgovornosti za dejanja. Želijo si bili udeleženi v aktivnostih (da jih izkusijo in načrtujejo, ne le opazujejo), želijo si biti del načrtovanja dejavnosti. Voditelj še vedno deluje kot zgled za izvidnike. Kot so zapisali jim je pomembno, da voditelj skrbi zase v smislu znanja (razgledanosti) ter v smislu telesne pripravljenost (kondicije).

PUNCE IN FANTJE

• Druga za drugega menijo, da bi bilo bolje, da se manj ukvarja z zunanjim videzom • Fantje o puncah: bolj govorijo, manj naj se ličijo, ne tako resno vzeti naših besed in dejanj • Punce o fantih: so bolj tehnični, močni, manj naj bodo otročji, manj se kregajo, več naj se pogovarjajo • Veliko povejo enakega drug o drugem – kar eni menijo o drugih, tudi drugi menijo tako o prvih.

Punce o fantih Kaj menite o fantih?

Puncam je všeč, da si lahko na taboru delijo delo in fantje delajo težje stvari, ki jih punce ne bi zmogle. So vesele, da so z njimi in jih potrebujejo.

Ne predstavljajo si tabora brez fantov.

So močni So čudni, tekajo po hodniku in si jemljejo copate, se tepejo, učiteljica nas zaradi njih kaznuje (to sta povedali mlajši dve udeleženki). So še nedozoreli (doda starejša udeleženka) Nekateri so nesposobni,

12

Nimajo časa za učenje, So pametni (nekateri se samo delajo), Se ne kregajo preveč, Ves dan na wifiju V letih pubertete fantje bolj gledajo na izgled kot pa na osebnost Veliko se ukvarjajo in hvalijo s traktorji Mlajši so zelo neposlušni, delajo stvari po svoje Zelo radi se »mečejo ven« Do 15. leta so zelo bedni, potem so bolj normalni Nekateri so zelo otročji, drugi pa so pri istih letih bolj zreli Včasih so razumni do punc Mislijo samo nase Tipične lastnosti fantov?

Nagajajo, so »žleht« Močni, Leni, Samovšečni, Radi imajo aktivnost, akcijo, Samozavestni, Lepi, Stalno si popravljajo frizuro, Samozavestni, baje močni, lušni tapravi fantje dobro kuhajo so gentelmeni (dovolj so malenkosti - ti odpre vrata… ali šotor ;))

13

Kaj fantje delajo v prostem času?

So na internetu, So na wc-ju s telefonom, Spijo, Se bildajo, Razmišljajo o puncah, Igrajo fuzbal, Seenajo (preberejo sporočilo in ne odpišejo) Igrajo računalniške igrice, Gledajo se v »špegu« So na facebooku, Jejo, Dejao selfije So na snapchatu

Kakšen je idealen fant?

Ga ni sram predstaviti svoje punce drugim, je ponosen nate.

Zna poslušati Da je originalen in edinstven Je veren, ker lahko potem skupaj hodita k maši, se cerkveno poročita in vzgajata otroke. Če ni veren pa mora spoštovati tvojo vero in te pri tem podpirati.Športnik, Dobro kuha, Te ceni, Te brani, Ima smisel za humor, Se rad objema s teboj, Gre s tabo na sprehod, Nežen, prijazen,

14

Zna reči hvala, prosim, oprosti, kako si?

S tabo poje (če zna ;)) Zna popravit avto (tehnične stvari), tehnični tip, Ne preklinja (preveč) Kaj vam pomeni, če je skavt?

Si želijo skavta za fanta, to jim pomeni nekaj dobrega pri fantu.

Imata več skupnega, zna zakurit, imata podobne vrednote Si lahko s fantom prijateljica?

DA Se punce obremenjujete s svojim videzom?

Niti ne.

Kaj bi spremenila pri fantih?

Da bi bili bolj pridni, Da bi pošiljali snape, Da bi vsaj približno razumeli punce, Da bi nehali seenat (ne odgovarjati na sporočila) Da bi znali pristopati do punc, Da bi bili zreli že malo prej (v mislih, besedah in dejanjih), Da te ne zafrkavajo in se norčujejo iz tebe, Da znajo pospraviti za seboj

In kaj vam je všeč?

pri nekaterih fantih so jim všeč roke, hrbet, zadnjica nekateri nabildani fantje hodijo kot race luškani so ko se smejijo barva oči naredi veliko, prav tako dobro zgleda če nosi prstan

15

ne smejo biti preveč »nabildani« najbolj simpatični so nasmejani fantje, resni ne bolj bi se morali zanimati za higieno, saj jih morajo za to spominjati drugi preveč se norčujejo iz punc nekateri so preveč pokvarjeni, samovšečni všeč so jim strojniki, ki pridejo iz službe z malo umazanimi rokami preveč gledajo le na lepe in postavne punce Kaj te moti pri fantih?

Pretirano urejanje frizure Ne odgovarjajo na sporočilo, čeprav ga preberejo (facebook) Nekateri nezreli Mlajši fantje si preveč upajo, so predrzni Le malo je še »ta pravih« fantov.

Fantje so nasprotovali temu, da se stalno ukvarjajo s frizuro in gledajo v ogledalo. Sicer so se strinjali z večino stvarmi kar so povedale punce

Kaj se vam zdi pri njih zanimivo in kaj čudno?

Vidite kakšno razliko v tem kako se obnašate punce in kako fantje (če ja, kaj je različno in zakaj pride do razlik; če ne, kaj je enako?)

Kaj fantje radi počnejo v prostem času, kaj jih zanima?

Kako je imeti fanta za prijatelja ali fanta kot par?

Stereotipi o fantih

16

Fantje o puncah Kaj menite o puncah?

Puncam je pomemben njihov izgled (veliko dajo na svojo zunanjost) Obračajo se »kakor zapiha veter« (spreminjajo razpoloženje) Stvari velikokrat še bolj zapletejo Na svet gledajo iz drugačne perspektive, Ideali so jim bolj pomembni kot fantom, Več so pripravljene dati za nepomembne stvari Vedno jih zebe »Ene punce so lepe, druge so grde, ene so prijazne druge pa tečne« »V ene smo zaljubljeni in si jih želimo spoznati« Pametne, delavne, prijazne Vidijo jih kot strošek Rade se objemajo in lupčkajo Vsako besedo vzamejo resno Puncam paše igrati kakšen inštrument, varstvo otrok, rože Finim puncam ni za zaupati kašno orodje

Tipične lastnosti punc?

Bolj emocionalne Tečne (včasih) Opravljajo Rade hodijo v trgovino Bolj zgovorne Veliko stvari naredijo v zadnji sekundi, Prelepe

17

Hitro so užaljene Se »nosijo« Bolj urejene Če se skregajo se po navadi še dolgo časa ne pogovarjajo.

Kaj punce delajo v prostem času?

Ustvarjajo Berejo Se učijo »Se učijo« (v resnici delajo druge stvari) Opravljajo fante, se pogovarjajo o njih Preko telefona so na internetu in spremljajo družabna omrežja Se gledajo v ogledalo Pogovarjajo s prijateljico/ami Se fotografirajo Hujšajo Na skrivaj jejo Poslušajo glasbo Pospravljajo Pojejo Delajo nalogo Hodijo v trgovino

Kakšna je idealna punca?

Ni prevzetna (samovšečna) Je verna Ni »nasilna« Vedno za stvar Je tisto kar je in ne poskuša biti nekaj drugega Višja od 140 cm in nižja od 280 cm

18

Je pravilno usmerjena ( spolna usmerjenost heteroseksualna) Brhka Splošno razgledana Pogumna Brez make-upa Zabavna Če se nečesa loti, to tudi dokonča Te zna spraviti v dobro voljo Sočutna Dobro kuha Zadovoljna sama s seboj Samozavestna Poštena, odkrita Kaj bi pri spremenil pri puncah (obe četi)? Kaj vam je pri njih všeč (čet 3)?

Da bi stvari direktno povedale, ne da so vedno »vredu«, Bolj pripravljene na fizično delo Malo več živcev Da ne bi bile toliko časa v trgovini Da ne bi tako hitro zamerile Da bi manj skrbele za svojo postavo Všeč jim je to da so lepe Da se veliko smejijo, njihov karakter, zunanji videz Rade masirajo Spremenili bi to, da bi se manj ličile Odziv na moške besede Spremenili bi tudi to da bi poslušale še koga drugega; povsod morajo nekaj pripomniti

19

To da bi mislile še na koga drugega kot samo nase Punce se ne strinjajo, da so stalno na socialnih omrežjih in da so veliko v trgovini. Nekatere celo ne marajo hoditi v trgovino. Sicer so se strinjale s stvarmi, ki so jih povedali fantje.

Komentarji voditeljev: • Zanimivo se mi je zdelo, ko so na vprašanje, ali bi pri fantih na splošno kaj spremenile, rekla da ja, potem pa v naslednjem trenutku da ne, ker potem fantje ne bi bili več fantje.

• Fantje so želeli imeti akcijo, govoriti »idealni« položaj moškega glede na žensko v družbi, kot ga želi ustvariti sodobni svet.

• Mislim, da jih medsebojna komunikacija bolj zanima kot delo po spolih.

20

KAKO OSEBNO SPREMLJATI SKAVTA, KI MI JE ZAUPAN?

O OPAZOVANJU ZA IV VODITELJE Voditelji nismo zgolj izvajalci programa, mi aktivno spremljamo skavta! Če to želimo doseči, je najpomembnejši odnos, ki dopušča, a ni brezbrižen, hkrati pa lahko predlaga, a ni vsiljiv.

MLADOSTNIKI: razvoj in potrebe V vsakem razvojnem obdobju bi morali starši (vzgojitelji) poskrbeti, da se otrokova samostojnost starosti primerno razvija, in skavti pri tem naredimo veliko delo s tem, ko jim omogočamo (pre)izkušnje.

Pri vzgoji je zelo pomembno, da imajo mladi več nestrukturiranega časa – tudi na področju prostočasnih dejavnosti: da sami pridejo do ideje, kaj bi delali, kako in s kom. To je zelo pomembna socialna veščina, ki se jo bo mladostnik naučil na ta način, da bo dejavnost njegova, da bo on nosilec idej in dejavnosti. Sicer je pa on le izvajalec tega, kar strukturirano okolje nudi. Njegov čas ni to, da ga zasujemo z aktivnostmi, to je potem enako strukturiran čas kot npr. v šoli.

OPAZOVANJE kot stil vodenja: ker vodim in ker nisem animator in tudi ni mi vseeno Voditelj v četi je do izvidnikov in vodnic kot starejši brat ali sestra. To pomeni, da zmeraj iščeš sredino med doslednostjo in razumevanjem. Tvojo avtoriteto naj ne narekuje položaj, ki ga imaš. To dosežeš že s tem, ko stojiš za svojimi besedami in dejanji, ter poznaš svoje skavte. Ravno s poznavanjem značaja svojih IV, kar naj ti bo osnova za načrtovanje, usmerjaš svoje skavte od klavrnih misli, začetniških idej k dobrim dejanjem

21

in izpeljanim akcijam.

Vemo, da izvidnik in vodnice kot osnovni namen IV vidijo druženje, izzivi, zabavo. In kvaliteta voditelja čete je uskladiti svoje nazore (strukturiranega) vodenja, njihove želje in njihovo osebnost in pri tem še vzgajati, da bodo skavti osebnostno rastli.

Pri vzgoji pa je ključno, da vidimo vsakega posameznega otroka zase, kot osebo. Kljub številčni četi je pomembno, da prepoznamo IV kot edinstvenega, nekoga, ki je poseben, z njemu lastnimi značilnostmi in potrebami, in se mu znati približati. Pri tem nam lahko pomagata osebno spremljanje in tehnika opazovanja.

Osebno spremljanje izvajamo na več načinov (pogovor, formalno srečanje namenjeno prav temu – npr. vodniško srečanje, na vodovem srečanju…), lahko poteka tudi na način, da se mladostnik tega sploh ne zaveda. Glavno je, da se zavedaš ti!

Pomembno je, da ti kot osebni spremljevalec prepoznaš in poiščeš najbolj ustrezen način osebnega spremljanja in ga nato tudi izvajaš.

Opazovanje je eden od načinov, kako se še lahko tega lotiš.

Kako veš, kaj opazovati? = Kako izbrati fokus opazovanja?

Izhajaš iz potreb, ki se kažejo pri delu. Vsakič si lahko izbereš drug fokus ali na več srečanjih opazuješ z istim fokusom.

NAJPOMEMBNEJŠE: Začni opazovati - vaja dela mojstra. To je bolj pomembno, kot da si prebreš spodnji seznam. V njem sicer najdeš ideje, lahko pa začneš opazovati nekaj malega in tako uriš svojo veščino.

Kaj opazovati?

Odločiš se glede na situacijo in potrebe, ki se sproti pokažejo. Npr. v četi dogaja se nekaj nenavadnega ali v smeri, ki se ti ne zdi najboljša: med tremi mladimi vidiš, da so napetosti, enega člana pogosto izločijo, eden se zelo redko oglaša, en vod noče postavljati zgradb na taboru ipd.

Opazuješ lahko posamezne člane: ker čutiš potrebo, da jih bolje spoznaš, ker nimaš dobrega odnosa z njimi, ker bi jih rad spodbudil, da naredijo korak naprej ...

Opazuješ skupino, ko bi rad izvedel več o potrebah mladih, da boš zastavil smer nadaljnjega dela: opazuješ lahko odnose, način pogovarjanja, sodelovanje, kaj ujame njihov interes, kaj jim je v veselje, igro, konflikte ...

22

Opazuješ skupino, ker npr. ne veš, kako to, da niso povezani med seboj ali pa kako to, da so tak dobro povezani med seboj in želiš to ohraniti in negovati.

Opazuješ odnos skupine do nečesa: npr. do narave, okolice, drugih članov stega, do živali, prijateljev …

Lahko opazuješ iz radovednosti, ker želiš … ugotoviti, na katera vprašanja iščejo odgovore, kaj poskušajo ugotoviti o sebi …

Opazuješ lahko četo pri določeni aktivnosti, kar ti bo pomagalo, da naslednjič pripraviš aktivnost, ki je še boljše prilagojena potrebam IV.

Lahko opazuješ sebe in ugotoviš, kakšni so tvoji lastni odzivi na npr. konflikte, neupoštevanje pravil … Kdaj tvoji odzivi niso primerni in jih bilo potrebno spremeniti? In kdaj so na mestu in na ta način izvidnike spodbudiš, jim daš vetra v jadra?

In NE opazuješ zato, da boš gledal, kaj oni delajo narobe (nisi policaj). Vedno GLEJ Z ZAUPANJEM, da zmorejo in delajo najbolje, kar lahko.

Kaj lahko opazuješ? In nekaj predlogov vprašanj, ki te pri tem lahko usmerjajo (to so samo ideje, izberi, kar potrebuješ).

• Izbereš si temo in opazuješ: • Kaj specifičnega vidiš, da delajo v povzavi z drugimi, svetom narave, s sabo …(glede na temo)?

• Kaj se zdi, da ujame njihov interes pri tej temi?

• Kaj se zdi, da jim je v zabavo in veselje?

• Na katera vprašanja se zdi, da iščejo odgovore?

• Kaj skušajo ugotoviti o sebi in o izbrani temi?

23

• Vzdušje v četi ali vodu: Kako se vključujejo v dejavnosti? Na kakšen način se učijo? Sami ali se posvetujejo? Kaj vpliva na njihovo koncentracijo? Kako dolgo vztrajajo? Kako se IV vključuje v skupino?

Kako se razdeljujejo v skupine? Kako IV sodeluje? Koliko idej predlaga?

Kako postavljajo npr. Pravila?

Poslušaj in si natančno zapiši njihove pogovore in interakcije, ki se nanašajo na fokus opazovanja (odnose, prijateljstvo, sodelovanje). Spomni se tudi na jezik gest in pogajanj. Katere fraze se ponavljajo in kažejo na njihov trud, da bi razumeli, kaj pomeni biti prijatelj, sodelovati …?

• Enega IV, ki se nam zmeraj izmuzne/ ki ne izstopa/ ki išče pozornost/ ki preveč izstopa/ki potegne ostale Nekaj v vodu Orlov ne funkcionira. Kako člani dojemajo vodnika? Ali kateri izmed članov “štrli ven”?

Kako IV sprejme kritiko? Kako pohvalo? Kako sam izraža kritiko/pohvalo?

• Aktivnost/srečanje, ki smo jo pripravili. Kakšen izziv je predstavljala zanje - dovolj velik, premajhen, zanimiv, privlačen, prezahteven? Koliko je spodbujala njihovo samostojnost? Kako dolgo so obdržali zanimanje? Kakšna je njihova drža - telesna drža in s kakšnim odnosom so se lotili?

• Lahko si izbereš dva otroka: enega, ki nekaj počne z lahkoto, in enega, ki ima težave (npr. pri vključevanju v dejavnost voda, pri igri, pri kuhanju …). Opazuješ ju na nekaj srečanjih ali nekaj dni na taboru. Kako pristopita ali kako drugi pristopijo k njima v takih situacijah? Kako se odzoveta? Katere besede, govorico telesa ali strategije uporabljajo? Zapiši si podrobnosti in primerjaj razlike med tema otrokoma.

• Lahko na nekaj zaporednih srečanjih opazuješ dinamiko v skupini, npr. konflikte, odločanje … Zapiši si primere, ko se je to dogajalo (npr. konflikte, situacije odločanja ...). Potem poskusi analizirati vsakega tako, da pogledaš podrobnosti in vidike mladih.

Lahko te vodijo vprašanja: Ko iščeš vire konfliktov (moči za odločanje ...), katere vzorce opaziš? Kaj se zdi, da je razumevanje mladih? Kakšne strategije uporabljajo, da dobijo, kar želijo? Zavedaj se svoje lastne reakcije na te konflikte in interakcije in jo premisli. Katere tvoje izkušnje vplivajo na to, kako vidiš situacijo?

Kako konkretno izvesti opazovanje?

Tudi 5 minut opazovanja na srečanjih je pomembno!

Pripravi take dejavnosti, kjer so skavti sami aktivni, da imaš čas za opazovanje. Saj je namen videti, kaj oni delajo in kako delajo, neodvisno od tvoje prisotnosti in tvojih navodil, zato se zadrži vsakega posredovanja, reagiranja. Opazuj naravno situacijo. Zaupaj jim, da zmorejo sami.

• Pomembno je, da si pišeš najprej samo objektivna dejstva, ne svoje razlage. Npr. Ja: Tinka je hitro stegnila roko in z odsekanim tonom rekla Maticu … Ne: Tinka je jezno odgovorila Maticu …

• Šele v naslednjem koraku pišeš svojo analizo dogajanja.

• In v naslednjem koraku, kakšne bi lahko bile tvoje akcije glede na opaženo.

24

Primer: Fokus: Vzdušje v vodu Orlov je včasih napeto Opis situacije (to si zapišeš ob opazovanju oz. kmalu po tem): Vod dobi zadolžitev narediti ogenj na srečanju čete. Ostali člani voda žagajo, vodnik skrbi za koordinacijo, Tomažu je naročeno naj prinese dračje.

Hodi po robu gozda, roke mu opletajo okoli telesa, vsake toliko se skloni in pobere nekaj vejic, ima prazen pogled. Pest dračja prinese pred vodnika. Ta ne reče nič. Pozneje prinese svojo pest dračja. Vod preostalo delo opravi v tišini. Ogenj je na koncu velik in zgleden.

Analiza in odziv: Nabiranje dračja ni uspešno. Vodnik je zelo samoiniciativen in vidno nezadovoljen s Tomaževim dračjem. Kasneje odide sam ponj.

Možne razlage: Tomaž se ne vključuje v vod. Ima težave. Morda ne ve, kaj je dračje. Morda ga skrbi kaj drugega. Morda potrebuje zgled. Morda delo v vodu ni dobro razdeljeno. Morda se člani z razdelitvijo ne strinjajo. Morda funkcije ne delujejo. Morda se vodnik sam preveč žene. Morda jim je pomembno opravljeno delo in pozabijo, da je pomembno tudi sodelovanje. Morda bi si Tomaž želel nalogo praviti skupaj s kom drugim.

Odziv je lahko: Drugič drugi fokus opazovanja: Kako vodnik razdeli delo v vodu? Kako se ostali s to razdelitvijo strinjajo?

Na kakšen način to izražajo?

Lahko delo razdelimo po funkcijah in ponovno opazujemo.

Lahko preverimo pri članih, vodniku, kako oni vidijo stvari. ...

Opazovanje kot tehnika OS pri skavtih je fajn, ker...

Kako mi to, kar sem videl, pomaga/olajša razumevanje dinamike čete ali zgolj enega posameznika? Kako mi da odgovor npr. na slabo udeležbo na vodovih srečanjih?

Pomaga mi lahko pri prepoznavanju potencialnih bodočih vodnikov. Delo z vodniki je eno glavnih področij vodenja čete. Imajo najpomembnejšo funkcijo v četi, zato je nujno, da jih spremljamo. Priložnost za osebno spremljanje vodnikov je predvsem na vodniških srečanjih, medtem ko bodočih vodnikov pogosto posebej ne spremljamo. Lahko pa jih zavestno opazujemo.

25

Prav tako lahko dobim vpogled v dinamiko starejših IV. Nekaterim na prehodu v srednjo šolo pade motivacija in zanimanje za skavte. Če se to dogaja, lahko opazujem njihovo situacijo (njih) in prilagodim program.

Opažanja mi lahko pomagajo oblikovati vode, ko enkrat prepoznam njihove naravne socialne vloge.

Konec koncev lahko med opazovanjem zvem tudi kaj o sebi. Kdaj in zakaj imam potrebo po posredovanju? Spremljanje, opazovanje je itak proces, kjer se učita oba.

Pomembno je svoja opažanja tudi zapisati. Pri zapisovanju gre predvsem za to, da nam točke pomagajo pomisliti na vse.

Zavedaj se, da v vsakem trenutku vzgajaš.

Vaja zate: Poglej si filmček - https://goo.gl/HIhx3l. V njem se skupina otrok potika po gozdu. Izberi si fokus: enega otroka, en medij (slušno, vizualno, socialno ...) ali skupino kot celoto. Opažanja si zapiši. Poskusi odgovoriti na nekatera vprašanja: Kaj opaziš o njemu/njej? Kaj počne? Kaj ti to, kar počne, pove o njemu/ njej/njih? Kakšno situacijo bi potreboval, da bi ona/on še bolj zrasel? (odziv) Fokus:

Opis situacije:

Analiza:

Odziv:

26

ZAPISKI

27

28

29

30

31

32

VIRI • Bryant, A. N. (2007). Gender Differences in Spiritual Development During the College Years. Springer Science + Business Media, LLC. • Cecić Erpič, S. (2007). Psihosocialn razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva. V: V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 72–86., • Chaplin, T. M. in Aldao. A. (2013). Gender Differences in Emotion Expression in Children: A Meta-Analytic Review. Psychological Bulletin, 139, št. 4, str. 735–765.

• Delavnica z Melito Kordeš in Igorjem Blažičem v okviru Inštituta Montessori. ZSKSS, februar 2017.

• Devine, R. T., & Hughes, C. (2013). Silent films and strange stories: Theory of mind, gender, and social experiences in middle childhood. Child Development, 84, 989–1003.

• Ekman, P. in Friesen, W. V., (2003). Unmasking the face: guide to recognizing emotions from facial expressions.

• Farkas, T in Leaper, C. (2016). Psychology of boys. V: Wong Y. J. in Wester S. R. APA Handbook of Men and Masculinities. American Psychological Association, str. 357–387.

• Kozina, A. (2012). Starostne razlike in razlike med spoloma v agresivnosti slovenskih učencev in dijakov. Psihološka obzorja, 1, 19–28.

• Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete.

• Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete.

• Iz tukaj so tudi ostali navedeni viri.

• Milanowicz, A. in Bokus, B. (2013). Gender and moral judgments: the role of who is speaking to whom.

Journal of Gender Studies, 22, št. 4, str. 423–443.

• Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod.

• Papalia, D. E, Wendkos Olds, S. W., Duskin Feldman, R. (2003), Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Lubljana: Educy.

• Prijatelj, E. (2008) Psihološka dinamika rasti v veri. Slomškova družba, Slomškova založba. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2008.

• Puklek, M. (2001). Razvoj vedenjske avtonomije mladostnikov v odnosu do staršev in vrstnikov. Anthropos, 49, (1-3), str. 63–74.

• Smith, R. L., & Rose, A. J. (2011). The “cost of caring” in youths’ friendships: Considering associations among social perspective taking, co-rumination, and empathetic distress. Developmental Psychology, 47, 1792–1803.

33

• Škof, B. (2007). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 206–238.

• Škof, B. in Kalan, G. (2007). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport str. 136–164.

• Ule, M., Rener, T., Mancin-Čeplak, M., Tivadar, B., (2000). Socialna ranljivost mladih. Maribor aristej.

•

Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 589–611). Ljubljana: ZIFF.

• Žvan, B. in Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V: B. Škof. Šport po meri otrok in mladostnikov.

Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, str. 182–204.

34