Kristalni abonma 2009/2010

ŠKOFJA LOKA, OKTOBER 2009 APRIL 2010

GENERALNI SPONZOR:

Občina Škofja Loka ŠKOFJA LOKA, OD OKTOBRA 2009 DO APRILA 2010

1. koncertni Kristalni abonma v Sokolskem domu 2009/2010

Drage občanke in občani, dragi prijatelji glasbe! Škofja Loka je skupnost žive in ustvarjalne kulture. Zato je prav, da je tudi naše mesto dobilo sodobni kulturni center, pravi hram kulture, ki bo dajal prostor za druženje in delovanje številnim kulturnim ustvarjalcem.

Sokolski dom smo poleti odprli z razstavo škofjeloških likovnikov, ognjeni krst velike »Kristalne dvorane«, pa so nam pripravili naši priznani glasbeniki in pevci. Skupaj z njimi smo uživali in se veselili ob spoznanju, da je Škofja Loka naposled dobila osrednje koncertno prizorišče. Že to jesen so nam loški glasbeni ustvarjalci premierno pripravili zares imeniten koncertni »Kristalni abonma«, v katerem se nam bodo na sedmih koncertnih večerih predstavili vrhunski škofjeloški, slovenski in tuji glasbeni umetniki.

si, da Vas koncerti letošnjega »Kristalnega abonmaja« privabijo v loško mestno središče.

Z obiskom koncertov bomo tako pokazali, da imamo glasbo radi, da cenimo umetnost, a tudi virtuoznost in predanost naših domačih glasbenih ustvarjalcev. Še enkrat vljudno vabljeni in na snidenje na letošnjih koncertih »Kristalnega abonmaja«.

Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka

Spoštovani ljubitelji glasbe!

Izbrati sedem vrhunskih izvajalcev za prvo sezono koncertnega abonmaja ni bil le velik izziv, ampak tudi velika odgovornost do Škofje Loke. Skupni imenovalec »Kristalnega abonmaja« 2009–2010 je raznolikost. Le-ta se nanaša na različne sestave izvajalcev, glasbena obdobja, stil in program. Na koncertih se bodo predstavili vrhunski slovenski in tuji umetniki, ki bodo oplemenitili kulturni utrip mesta.

To je najlepši dokaz in zagotovilo, da je v Kristalni dvorani tudi glasba resnično našla svoje stalno mesto. Da pa bo izbrana glasba v resnici zaživela, potrebuje tudi svoje zvesto občinstvo.

Vabim Vas, da s svojim obiskom prispevate k obogatitvi teh izjemnih večerov.

Dobimo se v Kristalni dvorani.

Drage občanke in občani, ljubitelji dobre glasbe, želim

Blaž Pucihar, programski odbor

O koncertnem abonmaju Za ljubitelje vrhunske glasbe smo pripravili 7 vrhunskih koncertov, ki se bodo odvijali po razporedu, ki je naveden v tej zloženki. Koncerti bodo potekali ob sredah zvečer od oktobra 2009 do aprila 2010. Zaradi številnih prednosti vam priporočamo nakup abonmaja, vstopnice za celoten koncertni sklop.

Cena abonmaja: Redna cena abonmaja znaša 77 € oz. dva obroka po 40 €.

Cena s popustom za dijake, študente in upokojence znaša 57 € oz. dva obroka po 30 €. Za uveljavljanje posebnih popustov je potrebno predložiti ustrezno dokazilo (odrezek zadnje pokojnine, veljavna dijaška oz. študentska izkaznica).

Vpis abonmaja: Naj navedemo samo nekatere prednosti, ki jih ponuja nakup abonmaja: • ne bo vam potrebno skrbeti za pravočasen nakup vstopnice za vsak koncert posebej, • za vas bo vedno rezerviran izbran sedež, ki ga boste lahko ohranili še v prihodnjih sezonah, • vstop z abonentsko kartico, • ogled koncertov po ugodnejši ceni, • posebni popusti za dijake, študente in upokojence, • možnost plačila na dva obroka, • redno druženje s prijatelji, • redno obveščanja o morebitnih spremembah programa abonmaja in o ostalih prireditvah v Sokolskem domu, zato Vas za ta namen prosimo za vaše osebne podatke ob vpisu.

Vpis abonmajev bo v prvem terminu potekal od 18. do 26. septembra 2009 pri blagajni Sokolskega doma. Ob delavnikih od 16. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure.

Upamo, da Vas bosta izbrana programska in cenovna ponudba prepričali za nakup prvega »Kristalnega abonmaja«.

Veselimo se našega skupnega srečanja v Sokolskem domu ob poslušanju koncertov »Kristalnega abonmaja«.

21. 10. 2009

komorni godalni orkester slovenske filharmonije solistka ana kavčič pucihar

18. 11. 2009

violončelist miloš mlejnik in pianist rainer gepp

21. 12. 2009

perpetuum jazzile

27. 01. 2010

stefano bet, domen marinčič in tomaž sevšek

24. 02. 2010

zbor carmina slovenica

10. 03. 2010

mia žnidarič in nevidni orkester

14. 04. 2010

študenti solopetja mozarteuma iz salzburga pod vodstvom brede zakotnik

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije solistkA: flavtistkA AnA Kavčič Pucihar

Premierni abonma je primerno začeti praznično in z jasnim namenom. Zato smo za uspešen začetek v goste povabili glasbenike, ki izpolnjujejo oba kriterija. Večji del letošnje sezone je že nekaj časa posvečen petnajstletnici Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Ustanovili so ga leta 1993 z namenom, da poišče tiste odre v Sloveniji, kjer ni primernega prostora za ogromne orkestralne zasedbe. Komorni godalni orkester SF je tako zasedel majhen prostor med velikimi koncertnimi dvoranami in podeželskimi gledališči, kamor godalne partiture zaidejo bolj poredkoma. Vendar to ne pomeni, da se je njihov ustvarjalni razmislek zaključil na tej točki. Že večkrat v preteklosti so dokazali, da se ne ustrašijo nobenega stilskega izziva. V goste so tako povabili mnoge glasbenike, s katerimi so skupaj prebirali note (Irena Grafenauer), pa tudi tiste, ki jim je bilo za zapisane vsebine malo mar (Richard Galliano). Pri tem nikoli niso pozabili na prihajajočo generacijo mladih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Na odru se jim bo tako pridružila loška flavtistka Ana Kavčič Pucihar, sicer članica kvarteta flavt FOReM in zasedbe Quartettulipan.

Ana Kavčič Pucihar

PROGRAM

A. Kumar: Istrska suita B. Pucihar: Koncert za flavto in godala št. 1, solistka Ana Kavčič Pucihar P.I. Čajkovski: Serenada za godala

21. oktober 2009

Ana Kavčič Pucihar je diplomirala v razredu prof. Fedje Rupla na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pri istem profesorju je leta 2001 uspešno zaključila umetniško specializacijo. Leta 1996 je prejela 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju flavtistov v italijanski Cremoni. Po diplomi, leta 1999, je bila v sezoni 1999/2000 članica Orkestra Slovenske filharmonije.

Ana Kavčič Pucihar poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, svoje pedagoško znanje poglablja še v okviru magistrskega študija pedagogike flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Predava na seminarjih za flavto za angleški Flutewise in na mednarodni poletni glasbeni šoli Loca Musica v Škofji Loki.

violončelist Miloš Mlejnik in pianist Rainer Gepp

Miloš Mlejnik in Rainer Gepp se ponašata z bogato in nemirno ustvarjalno preteklostjo, kot so številne sonate, ki sta jih že predstavila v živo ali v obliki digitalnega zapisa.

Mogoče se te besede slišijo vzvišeno, vendar njuno poslednje zabeleženo sodelovanje v zbirki Klasika predstavlja enega izmed vrhuncev dialoga med violončelom in klavirjem. Prefinjena izvedba, na trenutke skoraj že nadigravanje »kdo bo boljši«, rojeva novo estetiko že slišanega, tako da »davno« zapisane note dobijo sodoben zven. Če sta si pred letom sposodila deli Uroša Kreka in Richarda Straussa, sta tokrat nov program zasnovala po notah Johanessa Brahmsa, Lucijana Marije Škerjanca in Sergeja Rahmaninova. Staro in uigrano poglavje v njunem razmisleku ter novo raziskovanje liričnega prepletanja sonatnega nabora dveh klasičnih lavreatov.

Rainer Gepp – klavir Že s petimi leti je bil deležen prve glasbene vzgoje pri svojem očetu. Študiral je v Kölnu pri Tiny Wirtz in kot štipendist francoske vlade pri PierreSancanu in Thierry de Brunhoffu v Parizu. Številne inspiracije je dobil na tečajih pri mojstrih, kot so: Cladio Arrau, Tatjana Nikolajeva in Vitalij Margulis, kot tudi na osebnih srečanjih s Petrom Feuchwangerjem, kjer je spoznaval njegov umetniški in pedagoški koncept.

Poleg solističnega repertoarja goji Rainer Gepp komorno glasbo v različnih zasedbah. V ospredju je njegovo delovanje vTriu Arcadia.

PROGRAM

Johannes Brahms: Sonata za klavir in violončelo, F-dur, op.99 Lucijan Marija Škerjanc: Lirične melodije Sergej Rachmaninov: Sonata za violončelo in klavir, op. 19

18. november 2009

Miloš Mlejnik – violončelo Prihaja iz Škofje Loke, ljubezen do violončela je nasledil po očetu, od katerega dobil prve napotke za igro na tem instrumentu. Študiral je pri Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na visoki šoli za glasbo v Kölnu (Hochschule für Musik Köln). Izpopolnjeval se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Od 1977 do 1990 je bil soločelist Slovenske filharmonije.

Nastopil je na mnogih uglednih festivalih. Kot solist z orkestrom Slovenske filharmonije je igral v Carnegie Hallu v New Yorku, leipziškem Gewandhausu in v Schauspielhausu v Berlinu.

Perpetuum Jazzile Umetniški vodja: Tomaž Kozlevčar

Ali se pravilno piše jazz ali džez? Ali se prav piše popularna ali zabavna glasba? Ali se pravilno piše Africa ali Afrika?

Zoprna terminologija, kdo bi jo razumel. Nekomu je všeč, drugemu dela preglavice. Perpetuum Jazzile je nastal ravno na tem konsenzu, na tem žanrskem prepihu, kjer so meje samo črte na zemljevidu, v glavah ljudi dobre volje pa jih ni. Prepričani smo lahko, da je mešanemu kolektivu povsem vseeno, v kateri predal jih naključni mimoidoči potiskajo. Njim je pomembno samo, da se na odru zabavajo, da počno tisto, zaradi česar so se pred dobrega četrt stoletja predniki današnjega pevskega sestava tudi zbrali: da združijo ljubezen do vokalno ritmičnih vragolij in te nevsakdanje spretnosti s širokimi nasmeški posredujejo nam, poslušalcem. Tako razbijajo akademske predsodke mnogih a cappella projektov in – tudi z raznimi koreografskimi vložki – spominjajo na privlačne zborovske geste gospelovskih zborov v zavetrju Mehiškega zaliva.

Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi, mešamo jih in združujemo, dokler ne nastanejo mojstrovine.

Zadovoljni obrazi so naš zagon in potrditev, da to, kar ustvarjamo, počnemo s srcem in predanostjo.

21. december 2009

»La Chambre du Roy« Francoski in italijanski slog v Parizu v dobi razsvetljenstva

V dobi razsvetljenstva so se v javnem življenju pojavila nova imena in nove ideje. Prevlada kritičnega duha (razuma) nad utrujenimi dogmatskimi idejami ni zaobšla niti skladateljskega ceha. Partiture so se šibile pod tako imenovanim »jezikom afekta«, kjer so se čustveni in miselni elementi podredili racionalno dorečenemu sistemu, čeprav to ne pomeni, da je glasba tistega časa toga in dolgočasna.

Italijansko slovenski komorni trio vas bo prepričal, da temu ni tako. S pomočjo avtentičnih instrumentov bo poskušal pričarati vzdušje na pariškem dvoru v izmuzljivem času med vladavinama Ludvika XIV. in Ludvika XV. Takrat je v Parizu prišlo do združitve dveh različnih nacionalno pogojenih slogov: italijanskega in francoskega. Les goûts-réunis je to izkušnjo popolne glasbe navdušeno poimenoval François Couperin. Duh te popolnosti se skozi pester nabor pariških skladateljev premierno predstavi v Škofji Loki.

Stefano Bet je specialist za renesančne, baročne in klasicistične prečne flavte. Na področju stare glasbe se je najprej izobraževal kot avtodidakt, pozneje pa je študiral pri bratih Kuijken in Nikolausu Harnoncourtu. Bil je finalist na mednarodnem tekmovanju v Utrechtu, danes je eden najbolj znanih italijanskih flavtistov, ki igrajo zgodovinske instrumente.

Domen Marinčič je študiral violo da gamba pri Hartwigu

PROGRAM

Grothu v Nürnbergu in pri Philippu Pierlotu na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je pri Carstnu Lohffu z odliko diplomiral iz čembala, pri Albertu Rinaldiju je končal podiplomski študij generalnega basa. Leta 1997 je zmagal na 1. mednarodnem tekmovanju Bach-Abel v nemškem Köthnu. Več let je sodeloval z uveljavljenim belgijskim ansamblom Ricercar Consort, zdaj veliko nastopa in snema z ansamblom Ensemble Phoenix Munich.

Tomaž Sevšek je na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu Jean Marie Leclair, Jacques Duphly, Michel de la Barre, Marin Marais, Jean-Baptiste Forqueray, Michel Blavet, Jacques Morel

27. januar 2010

študiral orgle pri Zsigmondu Szathmáryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal na Eastman School of Music v Rochestru (ZDA), kjer je študiral orgle pri Davidu Higgsu, čembalo pa pri Arthurju Haasu. Leta 2003 je v Freiburgu končal podiplomski študij orgel in diplomiral iz čembala. Uspešno koncertira doma in v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Španija, ZDA). Nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije, kot čembalist sodeluje tudi s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.

zbor carmina slovenica dirigentka: karmina šilec

24. februar 2010

Če bi poskušali v nekaj besedah zaobjeti vso programsko širino koncertnega zbora Carmina Slovenica, bi se znašli v brezizhodnem labirintu suhoparnega naštevanja projektov. Dovolj je samo spomniti, da pevke ne poznajo nobenega vsiljenega strahu in da se znajo poglobiti tako v izbrana duhovna dela skladateljic redovnic (Musica Inaudita), kot tudi v danes prezrti nabor antifašističnih in partizanskih pesmi (Na juriš in the mood). Pri tem ne gre za neko načrtno programsko politiko: biti všečen vsem ali vsakomur v teh zmedenih časih, nastopati povsod, kjer se pojavi potreba po določenih vsebinah. Daleč od tega. V osnovi gre za odnos do dobre pesmi, najsi jih je napisal vaški potepuh ali uveljavljen skladatelj. Koncertni zbor Carmina Slovenica je danes institucija na mestu. Ne glede na izhodišče, zasedba vedno pripravi vokalni teater, v katerega vključujejo glasbo, igro, gib in druge odrske elemente. Zato ne preseneča, da je ugleden strokovnjak zapisal, da zbor obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom.

mia žnidarič in nevidni orkester

Njen glas zapeljuje, tuhta, se poigrava, swinga; iskri se iznad glasbene spremljave in poslušalca okuži s paleto čustev; vsekakor posledica dolgoletnega truda, življenjskih izkušenj in morebiti tudi kakšnega srečnega naključja. Vse to je Mii na pot, tudi po uveljavitvi na slovenskem – jazzu morebiti ne tako naklonjenem glasbenem prizorišču, vedno znova prineslo dokaze in spodbude, da vztraja v pravi smeri: sodelovanja z Jožetom Privškom, Dušanom Velkaverhom, Big Bandom RTV Slovenija, Janezom Gregorcem in nenazadnje s prekmurskim pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom ter ameriškim skladateljem Stevom Klinkom. S slednjima je nastal tudi Miin zadnji album Nevidni orkester, na katerem, kot prej na sloviti Pobarvanki, so se podobe narave Ferijeve panonske nižine rahločutno ujele s sorodno dušo v Stevovem glasbenem dojemanju prostranega osrčja Amerike in se polegle na tipke njegovega klavirja, v saksofon Tadeja Tomšiča, trobento Davida Jarha, kontrabas Milana Nikoliča in na kitarske strune Primoža Grašiča, ki bodo Mio tokrat spremljali v živo.

Zasedba: Mia Žnidarič – vokal Steve Klink – klavir Milan Nikolič – bas Tadej Tomšič – saksofon David Jarh – trobenta Primož Grašič – kitara

10. marec 2010

študenti solopetja mozarteuma iz salzburga Umetniški vodja: breda zakotnik

14. april 2010

Zadnji koncert predstavlja »hommage« slovenskoavstrijskemu skladatelju Hugu Wolfu. V Slovenj Gradcu rojenemu skladatelju (1860 – 1903) nikoli ni bilo ničesar podarjeno, zato je znal razviti zdrav odnos do ustvarjalnosti. »Umetnost ne trpi ničesar lažnega, ne trpi polovičarstva«, je nekoč izjavil. Hugo ničesar ni prepuščal naključju. Svojih del se je lotil temeljito, zato ne preseneča, da so v njegovem talentu prepoznali neposredno nadaljevanje umetnosti mojstrov Lieda prve polovice 19. stoletja, od Roberta Schumanna dalje. Delček Wolfove lirike nam bodo pod budnim očesom profesorice za interpretacijo samospeva in oratorija Brede Zakotnik predstavili njeni gostje (zbor Aeternum) na čelu s pravljičarko Ljobo Jenče. Morda se boste vprašali, kako se je v tej zgodbi našla pevka ljudskih pesmi. Odgovor je sila preprost. Hugo Wolf je ustvaril vrsto zaokroženih melodij v stilu narodnih pesmi, hkrati pa za seboj pustil šest večjih zbirk pesmi šestih različnih avtorjev. S tem je olajšal delo profesorici Zakotnik, ki poudarja, da je osnovni namen njenega pedagoškega dela razvoj umetniškega potenciala študentov na podlagi vsebine velike literature in oratorija.

ZLATI SPONZOR:

GENERALNI SPONZOR: Občina Škofja Loka ZLATI SPONZOR: Marmor Hotavlje, d.d.

PROGRAMSKI ODBOR: Janez Jocif, Peter Kopač, Blaž Pucihar SODELUJOČI PRI PRIPRAVI ABONMAJA: Mateja Hafner Dolenc, Tinka Frakelj, Polona Küssel, Jože Oblak, Jernej Tavčar, LASTNIK: Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka UPRAVNIK: Kino Sora d.o.o., Mestni trg 16, Škofja Loka AVTOR BESEDIL O KONCERTIH: Gregor Bauman AVTOR BESEDILA O MII ŽNIDARIČ: Boštjan Malus LEKTORIRANJE: Tatjana Košak OBLIKOVANJE: Simon Pavlič TISK: Ritmo d.o.o.

Škofja Loka, september 2009

INFORMACIJE: tel.: 041 724 163, Jože Oblak tel.: 04 51 12 344, Tinka Frakelj e-pošta: sokolskidom@skofjaloka.si spletna stran: www.skofjaloka.si