Migitacije - skupinska razstava

Cikel razstav v Sokolskem domu - Sezona 2010/2011

Skupinska razstava

Škofja Loka, 4. marec – 1. april 2011

Skupinska razstava

Škofja Loka, 4 marec. – 1. april 2011 PROGRAMSKI ODBOR: Urška Jurman, Simon Mlakar, Maša Ogrizek, Agata Pavlovec KUSTOSINJA RAZSTAVE:

Maša Ogrizek

BESEDILO:

Miha Colner

LEKTORIRANJE:

Anja Strajnar

SODELUJOČI PRI PRIPRAVI RAZSTAVE:

Mateja Hafner Dolenc, Tinka Frakelj

OBLIKOVANJE:

Simon Pavlič

TISK:

Ritmo d.o.o.

Škofja Loka, marec 2011

Migitacije Boštjan Plesničar, Petra Varl, Sašo Vrabič, Huiqin Wang in Maja Pučl Miha Colner Vprašanje, kako ujeti gibanje znotraj vizualne upodobitve, je burilo duhove številnih generacij umetnikov skozi zgodovino. Človeška figura v gibanju, kjer jo prav ta aktivnost zaznamuje in definira, je eden ključnih motivov v umetnosti vse do zametkov modernizma, ko sta pojma gibanja

Boštjan Plesničar, Tango Amazon - detajl, 2010

in hitrosti povzela še mnogo širše konotacije, povezane s tehnološkim razvojem in mentaliteto novega človeka. V času pred rabo reproduktibilnih medijev je bila percepcija umetelno ustvarjene podobe bistveno drugačna. Številne renesančne, baročne ali klasicistične kompozicije, polne izrazne napetosti figur v telesni aktivnosti, so uporabljale modele imaginarne vizualizacije življenja, ki kljub realističnemu načinu upodabljanja ni imela neposredne povezave s stvarnostjo. V drugi polovici 19. stoletja, ko je fotografija že krojila vizualno podobo novega sveta, so francoski impresionisti ubirali drugačna pota znotraj umetnosti, ki se je začela oddaljevati od svojega nekdanjega vzvišenega poslanstva reprezentacije – četudi ideealizirane – stvarnosti, in začeli gledati in upodabljati okolje iz lastnega intimnega gledišča.

Maja Pučl, Za upanje - detajl, 2006/2007

Sašo Vrabič, Angela, 2006

Rdeča nit Migitacij se deloma skriva v sami besedni igri, ki združuje pomenske asociacije pojmov gibanja in meditacije; figura v gibanju se znotraj sporočilnosti in formalnih elementov predstavljenih del izkazuje kot nosilec pomena ter osrednja motivna predpostavka. Razstava prikazuje dela petih domačih likovnih umetnikov, ki se znotraj širšega polja sodobnih umetnosti poslužujejo raznorodnih praks, ne ozirajoč se na uveljavljene konvencije. Čeprav se v svoji sporočilnosti umetniška dela ne ujemajo popolnoma, vsebujejo neko skupno potezo telesne dinamike, ki izvira iz različnih referenčnih točk: najsi bo to svet množičnih medijev (Sašo Vrabič), odnos tradicionalnih obrti in sodobnega plesa (Huiquin Wang in Maja Pučl), neskončen domišljijski svet (Boštjan Plesničar) ali področje preizpraševanja temeljnih medčloveških odnosov (Petra Varl). Ob uporabi različnih pomagal in umetniških medijev

izbrani umetniki odražajo poglede na trenuten prostor in čas, kot ju vidijo skozi lastno intimno perspektivo, ki se ne ujema vselej s stvarno ali splošno sprejeto percepcijo sveta. Vprašanje, kaj je stvarnost in kaj je fikcija, je v primeru Migitacij povsem brezpredmetno, čeprav je slehernemu izmed predstavljenih del mogoče najti referenčni okvir v specifičnih dogodkih, družbenih pojavih ali tradicionalnih znanjih. Avtorji svoje etične predpostavke in svetovne nazore izkazujejo skozi metafore ter občasne izlete v metafiziko ter na subtilni ravni raziskujejo govorico telesa, ujeto v umetniško delo.

potencialnih dodatnih kontekstov in pomenov, ampak izpostavlja izključno njihovo simbolično vlogo in položaj znotraj danega prostora in časa.

V svoji izraznosti se Boštjan Plesničar poslužuje tradicionalnih načinov slikanja na platno ter sestavlja barvite kompozicije, temelječe na brezmejnem domišljijskem svetu. Osrednja tematika njegovih slik so vselej ljudje, za katere ni povsem jasno, ali so sanjska ali stvarna bitja. Ne glede na to je prav spolna sla tista, ki poganja njihova telesa v gibanje. Spolni nagon, ki uteleša enega redkih preostalih stikov človeka s prvinsko živalskostjo, predstavlja osrednje gonilo zgodovine človeštva. Trenutek orgazma, iz katerega je spočet slehernik, zaznamuje osrednjo točko intimnega univerzuma posameznika; slike tako uporabljajo metaforo spolne naslade v metafizičnih kompozicijah, polnih neopredeljivih prostorov in nepredvidljivih situacij. Falični simboli, na katerih potujejo stilizirane figure ljubimcev, se poigravajo z idejo spolnega akta kot iracionalnega popotovanja. V nasprotju s stereotipno reprezentacijo spolnosti znotraj množičnih medijev oz. pornografske industrije, ki z vzpostavljenimi lepotnimi ideali močno vpliva na svet posameznikove intime, so nadrealne podobe prežete s popolnoma imaginarno in osebno izpovedno erotično konotacijo.

bojnih odnosov, položaja posameznika v družbi in vpetosti slehernika v kulturne in družbene okvire lastnega okolja je umeščena v sanjski svet na videz nedolžnih in neizstopajočih figur.

Serija serigrafij, ki je predstavljena v obliki knjige, z značilno preprosto potezo upodablja figuralne pare, ki so mnogokrat identični, čeprav

Petra Varl, Dedek v topolinu, stenska risba, 2010

Živa kaligrafija II / Praznina, video dokumentacija, 2008

V polje družbenega skozi intimni svet posega tudi Petra Varl, ki ustvarja stilizirane in preproste risbe povsem običajnih ljudi v vsakodnevnih situacijah. Avtorica se v pozitivnem duhu loteva preseganja mej stvarnosti, ki je vselej relativna in odvisna od posameznikovega pogleda. Univerzalna tematika medse-

izražajo diametralno nasprotne pomene. Moški figuri, ki razkazujeta napete bicepse, in ženski figuri, ki sedita v zapeljivem položaju, se poigravajo s klišejskimi označbami, splošno sprejetimi v znotraj širše družbe: močan in pameten ali lepa in pametna. Kot vselej so figure Petre Varl postavljene pred prazno ozadje, ki ne vpeljuje

fotografij v medij slike prenaša njihove predrugačene pomene. Njegovo ustvarjanje posega bodisi v intimni svet bodisi se oklepa komentiranja družbene in politične stvarnosti, ki nezadržno curlja v svet zasebnega. V seriji 'Pogrešani (ekrani)' prikazuje na pogled preproste podobe iz sveta sodobnih komunikacijskih medijev.

Neposrednejših referenc iz stvarnega sveta se poslužuje Sašo Vrabič, ki na način prenosa motivov iz polja množičnih medijev in lastnih

Osrednja zgodba o ugrabitvah otrok in pedofiliji se prenaša na širšo problematiko medijske reprezentacije, ki narekuje mit čaščenja večne mladosti in lepotnega ideala skoraj otroškega videza. V seriji 'Obrazi' avtor upodablja portrete svojih bližnjih v različnih situacijah ter jim temu primerno podaja močne psihološke karakterizacije. Kljub hiperrealistični zasnovi podobe presegajo neposreden odraz stvarnosti ter skozi asociativne kombinacije in sam izbor motiva ponujajo vpogled v globine razgibanega človeškega uma.

Huiqin Wang in Maja Pučl se z multimedijskim performansom 'Živa Kaligrafija' dotikata odnosa med sodobnim umetelnim gibom in tradicionalnim vizualnim izrazom. Tradicija ustvarjanja kitajske kaligrafije, ki že tisočletja velja za spoštovano in uveljavljeno obrt, se spaja z zahodnim načinom sodobnega izraznega plesa, zvokom in digitalnim vizualizacijam. Tovrstna interakcija že sama po sebi zbuja večplastna vprašanja v kontekstu raziskovanja odnosov med človekom in naravo, med človekom in umetnostjo. Ta tisočletja stara vprašanja se znotraj performativne akcije vzpostavljajo v povsem novi luči – kot vselej, kadar se skozi intimno dojemanje srečujejo različne tradicije. Podkrepljeni z različnimi metaforami se avtorici podajata v kompleksno in nepredvidljivo medsebojno razmerje, skozi katerega se deklarativno sprašujeta o pomenu različnih družbenih kodov.

Boštjan Plesničar

se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Svojo slikarsko pot je začel leta 1988 v Slikarski šoli Save Sovreta. Leta 1990 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in leta 1996 tam diplomiral pri mentorju Emeriku Bernardu. Leta 2000 je z zagovorom magistrske naloge Skrivnostna trivialnost zaključil še podiplomski študij pri mentorju Lojzetu Logarju.

Po končanem izobraževanju je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. www.plesnicar.si Boštjan Plesničar, Domača peka, 2010, olje na platnu, 80 x 140 cm

Boštjan Plesničar, Pot v jajce, 2010, olje na platnu, 240 x 115 cm

Petra Varl je bila rojena leta 1965 v Ljubljani. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1997 tudi magistrirala. Deluje kot vizualna umetnica, na področju risbe, grafike, slikarstva, ilustracije in prostorskih postavitev.

Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah, na Bienalu Sao Paolo (1996, Sao Paolo), v Muzeju Mudzarnok (1996, Budimpešta), Muzeju moderne umetnosti (2009, Dunaj), v Narodni galeriji Zaceta (2010, Varšava) in drugih. Od leta 2000 je zaposlena na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kjer kot redna profesorica poučuje risbo in grafiko. Živi in dela v Ljubljani in Mariboru. www.petravarl.com

Petra Varl, Hula, risba s tušem, 2010

Sašo Vrabič je bil rojen leta 1974 v Slovenj Gradcu. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Andrej Jemec), kjer je diplomiral leta 1997.

Leta 2001 je opravil magisterij iz umetnosti na oddelku za grafiko (prof. Lojze Logar). Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne umetnosti. Od leta 1996 aktivno dela na več področjih, pripravlja skupinske in samostojne razstave, video projekcije ter sodeluje na festivalih. V zadnjih petnajstih letih je svoja dela, na več kot stopetdesetih skupinskih in osemindvajsetih samostojnih razstavah, predstavil v tridesetih državah po celem svetu. Za delo na področju slikarstva, grafike, glasbe ter oblikovanja je prejel že nekaj nagrad in prizanj. Deluje kot samostojni kulturni delavec. www.vrabic.si

Sašo Vrabič, Jaz in Erik, 2007, olje na platnu, 100 x 80 cm

Sašo Vrabič, Gerberjevo stopnišče, 2007, olje na platnu, 100 x 80 cm

Huiqin Wang

Maja Pučl

se je rodila leta 1955 v Nantongu na Kitajskem. Čas njenega otroštva je bil zaznamovan s kulturno revolucijo, kar je otežilo tudi njeno šolanje. Kjub temu ji je uspelo leta 1978 spomladi priti na Nanjing pedagoško akademijo, kjer je študirala kitajsko slikarstvo, kaligrafijo in oljno slikarstvo ter študij leta 1982 spomladi končala z diplomo. Leta 1983 so bila njena dela izbrana za grafični bienale v Ljubljani, kjer od tedaj tudi živi in deluje. Najprej je na Akademiji za likovno umetnost nadaljevala študij grafike in slikarstva in se pozneje izpopolnjevala v Groningenu na Nizozemskem.

se je rodila leta 1978 v Slovenj Gradcu. Leta 2005 je diplomirala iz sikarstva pri prof. mentorju Gustavu Gnamušu in somentorici Huiqin Wang na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. 2001/2002 je šla na študentsko izmenjavo na University of Art and Design, Helsinki, Finska. 2010 magistrirala iz slikarstva pri prof. mentorju Lucijanu Bratušu in somentorici Huiqin Wang, ALUO, Ljubljana.

Od leta 2009 ima status samostojne kulturne delavke. Deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja in kaligrafije, ki s plesom vse te niti prepleta in povezuje.

Živa kaligrafija II / Praznina, multimedijski performans, foto dokumentacija, 2008

PROGRAM GALERIJE ZA LETO 2010/2011 oktober

MARJAN PREVODNIK, slike Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

november

TOMAŽ TOMAŽIN, fotografije

v okviru festivala Fotonični trenutki - Mesec fotografije

december

METKA KRAŠOVEC, akvareli

februar

RADO DAGARIN, slike

Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

marec

MIGITACIJE, skupinska razstava

Boštjan Plesničar, Maja Pučl in Huiqin Wang, Petra Varl, Sašo Vrabič

april TOMAŽ FURLAN, video in kipi

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Sokolski dom v času razstav odprt: - od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, - ob ponedeljkih in nedeljah - zaprto, - za organizirane skupine tudi po dogovoru.

Informacije: Tel. št. 04 51 12 344, 041 724 163 Email: sokolskidom@skofjaloka.si Spletna stran: www.sokolskidom.si