Rado Dagarin Slike

Cikel razstav v Sokolskem domu - Sezona 2010/2011

Razstava slik

Ĺ kofja Loka, 4. - 25. februar 2011

Razstava slik

PROGRAMSKI ODBOR: Urška Jurman, Maša Ogrizek, Simon Mlakar, Agata Pavlovec BESEDILO:

Boštjan Soklič

FOTOGRAFIJE SLIK:

Jana Jocif

KUSTOS:

Boštjan Soklič

LEKTORIRANJE:

Anja Strajnar

SODELUJOČI PRI PRIPRAVI RAZSTAVE:

Rado Dagarin, Tinka Frakelj, Boštjan Soklič

OBLIKOVANJE:

Simon Pavlič

TISK:

Ritmo d.o.o.

Škofja Loka, februar 2011

Škofja Loka, 4. - 25. februar 2011

Rado Dagarin

Slikar Rado Dagarin se je rodil 1. decembra 1960 v Ljubljani. Študij je končal leta 1984 na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške akademije v Ljubljani pri prof.

Ivu Mršniku. Živi in dela v Škofji Loki. Od leta 1996 je član Združenja umetnikov Škofja Loka in član ZDSLU. Uvršča se med koloriste na platnu in lesu, dela pa dopolnjuje s keramiko.

Kraji žarečih barv Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja Škofja Loka

Slikar Rado Dagarin povezuje različne umetniške pripovedi v enkratno in nezamenljivo izraznost, navzven atraktivno, po notranji plati pa vsebinsko prepričljivo. Dagarinova likovna dela običajno vzbujajo pozornost tako poznavalcev kot nepoznavalcev sodobnih vizualnih praks. S ponotranjeno osebno likovno govorico nas avtor tudi tokrat popelje v bohotni ritem skoraj abstraktnega dojemanja oblikovno dorečene in vsebinsko zaključene predstavnosti, prek pisanih zgodb pa nas seznanja s svojimi razmišljanji in občutki. Dagarin je eden redkih aktualnih loških likovnikov, ki s svojim delom ohranja spomine na pisano Loko«; v okvir loške likovne scene namreč na originalen način vnaša neko posebno sproščenost in igrivo barvitost, po kateri je loška umetnost slovela v preteklosti. Dagarinovo slikarstvo je segment sodobne loške likovne umetnosti in hkrati živ organizem, v katerem ni nič dokončnega, vse je namreč v gibanju in razvoju. Risba v njegovih delih nastopa v različnih oblikah in vlogah; lahko je poenostavljena, podrejena barvnemu izrazu ali pa je izpostavljena in povezana v raznorazne strukture, ki delijo likovno polje na nivoje in plane. Naravna ali urbana krajina

(kot vir inspiracije) je konstantno prisotna v umetnikovem snovanju; okleščena vsega nepotrebnega še vedno odseva spremenljivost v različnih letnih časih in stanjih, lahko pa jo umetnik podoživi na popolnoma fantastičen način. Takrat gledalca zapelje v sanjsko pokrajino, ki še vedno ohranja stik z realnimi prizorišči. Intenzivna barvna gradnja se pri Dagarinu kaže v kontrastih in v prelestni barvitosti: poleg črtnega zapisa je barvitost v novejših sklopih, osredotočenih na krajinsko tematiko, najmočnejša likovna prvina. Z njo nas avtor popelje med lepote narave in urbanih sredin, kakor jih vidi in čuti, v poetiko in harmonijo idealiziranega sveta lastnih predstav. Tudi v novejših sklopih se najde prostor za človeško figuro, vendar pa je njena vloga znotraj kompozicijskega okvira vsebinsko in formalno podrejena arhitekturi ali krajinskemu izseku. Posebnost Dagarinovega programskega podobarstva«, ki shematično beleži spreminjanje naravne in urbane krajine, tiči v sintetiziranju različnih krajinskih prizorov, včasih prepoznavnih in tipičnih za določen letni čas, drugič pa popolnoma izmišljenih. Lahko bi rekli, da Rado Dagarin ob slikanju na platno doživlja

posebno katarzo; mogoče ga vrnitev k takemu načinu slikanja napeljuje na drugačno obravnavo motivike, ki se je v osnovi loteva bolj čustveno kot intelektualno, čeprav je njena likovna skladnja bodisi v slikarstvu ali katerikoli drugem likovnem mediju zmeraj umerjena. V njegovih novejših delih je predstavnost podana čisto, jasno in enostavno. Težnjo po tridimenzionalnem upodabljanju motivike, ki je opazna v starejših sklopih, tokrat Dagarin zamenjuje s ploskostjo in shematičnostjo. Ob tem se zavestno odmika od ustaljenih obrazcev in vzorcev akademske likovnosti in se z naslonom na povsem svobodno izpeljane oblike tako v risarskem kot kompozicijskem kontekstu za hip približa naivnemu slikarstvu. Njegov pristop k bolj prostemu in neobremenjenemu slikarskemu načinu lahko razumemo tudi kot simbolični poklon tradiciji, ki je v okolici Škofje Loke še

vedno živa in tvorna. Dagarinovo ustvarjanje ni zaključen proces, saj po svoje sledi času ter odkriva nove možnosti, navdihe in izraznost.

Njegove likovne zgodbe so osvobojene odvečne pripovednosti; so avtonomne, s svojo notranjo napetostjo in intenzivno barvitostjo pa ustvarjajo vzdušje psihedeličnih vizualnih utrinkov. Ker Rado Dagarin ni zavezan sodobnim likovnim modnim smernicam, ohranja originalnost, ki je posledica kombinacije arhaičnosti in izkušenj modernizma. Ne zanima ga perspektiva in se ne ukvarja z odnosom med svetlobo in senco, njegovo slikarstvo je neulovljivo in ga je težko klasificirati. S plosko obdelavo horizontalnih in vertikalnih površin in s številnimi nadrobnostmi dosega dinamiko in ekspresijo, ki je lastna umetniški govorici na stičišču naive, art bruta in otroškega načina slikanja, kar je v sodobnem multikulturnem svetu prava redkost.

Skupinske razstave (izbor)

Samostojne razstave (izbor):

- 1985 NAMA, Škofja Loka, Slovenija - 1985 PREŠERNOVA GALERIJA, Kranj, Slovenija - 1986 GALERIJA, Škofja Loka, Slovenija - 1987 GALERIJA PLEVNA, Škofja loka, Slovenija - 1987 GALERIJA, Tržič, Slovenija - 1988 GALERIJA ROGAŠKA SLATINA, Rogaška Slatina - 1988 KNJIŽNICA IVANA CANKARJA, Ljubljana, Slovenija - 1989 GRONINGEN, Nizozemska - 1990 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Škofja Loka, Slovenija - 1990 GALERIJA PIRAN, Piran, Slovenija - 1991 GALERIJA PLEVNA, Škofja Loka, Slovenija - 1991 GALERIJA FREISING, Freising, Nemčija - 1994 BENEŠKA GALERIJA, Špeter, Italija - 1995 BENEŠKA GALERIJA, Špeter, Italija - 1996 GALERIJA IVANA GROHARJA, Škofja Loka, Slovenija - 1997 GALERIJA LOŠKI GRAD, Škofja Loka, Slovenija - 1997 OBALNE GALERIJE PIRAN, Piran, Slovenija - 1997 GALERIJA INSULA, Izola, Slovenija - 1998 GALERIJA IVANA GROHARJA, Škofja Loka, Slovenija - 1998 OBALNE GALERIJE PIRAN, Piran, Slovenija - 1998 GALERIJA INSULA, Izola, Slovenija - 1998 KOLONIJA IVETA ŠUBICA, Mlaka, Slovenija - 1999 GALERIJA IVANA GROHARJA, Škofja Loka, Slovenija - 1999 OBALNE GALERIJE PIRAN, Piran, Slovenija - 1999 KOLONIJA IVETA ŠUBICA, Mlaka, Slovenija - 2000 OSNOVNA ŠOLA PETER KAVČIČ, Škofja Loka - 2000 GALERIJA DLUM, Maribor, Slovenija - 2008 GALERIJA ZDSLU, Ljubljana - 2009 FREISING, Nemčija - 2010 TOVARNA UMETNOSTI, Majšperk, Slovenija

- 1987 OŠ CVETKO GOLAR, Škofja Loka, Slovenija - 1991 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA, Škofja Loka - 1993 ŽIGONOVA HIŠA, Škofja Loka, Slovenija - 1994 GALERIJA FARA, Škofja Loka, Slovenija - 1996 GALERIJA PUNGERT, Kranj, Slovenija - 1996 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA, Škofja Loka - 1997 SKB BANKA, Škofja Loka, Slovenija - 1997 UPRAVNA ENOTA, Škofja Loka, Slovenija - 1998 GALERIJA IVANA GROHARJA, Škofja Loka, Slovenija - 1999 TURN ŠMARTNO, Šmartno, Slovenija - 2000 GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA, Škofja Loka, Slovenija - 2000 GALERIJA FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU, Kranj, Slovenija - 2005 GALERIJA IVANA GROHARJA, Škofja Loka, Slovenija - 2006 GALERIJA DOLIK, Jesenice, Slovenija - 2009 GALERIJA PILLANGO, Berlin, Nemčija - 2010 GALERIJA GRAD, Kamnik, Slovenija - 2010 MAKEDONSKI KULTURNI CENTER, Kranj, Slovenija - 2010 GALERIJA FARA, Škofja Loka, Slovenija

Nagrade: - Ex tempore Piran - Ex tempore Sora

Odkupljena dela: - poslovalnice SKB Škofja Loka, Kranj, Jesenice, Bled in Radovljica

Podarjena dela: : - ge. Nancy Ely-Raphel, veleposlanici ZDA v Sloveniji med letoma 1998 in 2001. Hrani Bela hiša v Washingtonu.

Študijska potovanja : - po Afriki, Avstraliji, Aziji, Evropi in Južni Ameriki.

PROGRAM GALERIJE ZA LETO 2010/2011 oktober

MARJAN PREVODNIK, slike Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

november

TOMAŽ TOMAŽIN, fotografije

v okviru festivala Fotonični trenutki - Mesec fotografije

december

METKA KRAŠOVEC, akvareli

februar

RADO DAGARIN, slike

Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

marec

MIGITACIJE, skupinska razstava

Boštjan Plesničar, Maja Pučl in Huiqin Wang, Petra Varl, Sašo Vrabič

april TOMAŽ FURLAN, video in kipi

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Sokolski dom v času razstav odprt: - od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, - ob ponedeljkih in nedeljah - zaprto, - za organizirane skupine tudi po dogovoru.

Informacije: Tel. št. 04 51 12 344, 041 724 163 Email: sokolskidom@skofjaloka.si Spletna stran: www.sokolskidom.si