Berko - Digitalne podobe

Cikel razstav v Sokolskem domu - Sezona 2011/2012

Škofja Loka, 9. december 2011 – 10. januar 2012

BERKO

www.berko-slikar.si 1946 Rojen 8. marca 1946 v Ljubljani 1964 Diplomiral na Šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani pri prof. Marku Šuštaršiču 1964 Plečnikova nagrada za diplomsko delo na Šoli za oblikovanje in fotografijo 1965 Študijsko potovanje po Grčiji 1966 Študijsko potovanje po Italiji 1968 Diplomiral na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani pri prof. Zoranu Didku 1969 Prva razstava, Jugoslovanska uporabna umetnost v Moskvi 1973 Zmagal na natečaju za celostno podobo »1000 let Loke« 1973 Študijsko potovanje po Nemčiji, Nizozemski, Franciji, Švici 1974 Pridobi status samostojnega umetnika 1976 Prva samostojna razstava hiperrealističnega slikarstva, Škofja Loka 1978 Odkupna nagrada na Ex-temporu v Piranu 1979 Prva pomembna nagrada za slikarstvo, Jugoslovanski bienale mladih, Reka 1979 Odkupna nagrada, »Prisotnost fotografije v sodobni umetnosti«, Banja Luka 1980 Na bienalu sredozemskih držav v Aleksandriji prejel skupinsko priznanje 1980 Odkupna nagrada na Ex-temporu v Piranu 1980 Štipendija sklada Moša Pijade za bivanje v Londonu 1984 Prešernova nagrada gorenjskih občin 1987 Groharjeva štipendija 2002 Prvi odkup kake slovenske galerije, Zbirka Domžale 2002 Prva nagrada za grafiko, 2. Muestra Internacional de Miniprint, Rosario, Argentina 2003 Prvič med svetovnimi mojstri grafike: Nagrajenci s svetovnih grafični bienalov, trienalov, Krakov, Niepolomice

2003 Nagrada za grafiko, 23.Miniprint Internacional, Cadaques, Španija 2003 Predstavljen na razstavi »Do roba in naprej« , Slovenska umetnost 1975 – 85 v Moderni galerji v Ljubljani 2003 Prva pregledna razstava, Šivčeva hiša v Radovljici 2006 Grand Prix za najboljše delo na razstavi, 8. IBAM Ville-Marie Kanada 2007 Prva pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville-Marie, Quebec 2008 Bivanje v rezidenci RS v Londonu 2009 Prva slika v stalni zbirki, portret Roberta Redforda, akril na platnu, 200x200cm, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu 2010 Prvič na Trienalu sodobne slovenske umetnosti U3, Moderna galerija, Ljubljana 2011 Med svetovno elito hiperrealistov, East of Eden Photorealism – Version of reality, Ludwig museum, Budimpešta 2011 Jakopičeva nagrada, osrednja nagrada slovenske likovne umetnosti, Ljubljana 2011 Slika Model v stalni zbirki slovenske umetnosti 20. stoletja v Moderni Galeriji v Ljubljani

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde Saša Bučan

Slovenski likovni prostor je bil v 70. letih prejšnjega stoletja zapolnjen z umetniki, ki so se posvečali/razvijali predvsem v smeri (minimalistične) abstrakcije in nove figuralike, a so čedalje bolj izzvenevali v praznih, pogosto samo še dekorativnih podobah. Predvsem gre za čas krize v umetnosti, ko so bile nove smernice 60. let že izčrpane in ko so bili zgolj posamezniki, izhajajoči iz korenin slovenskega modernizma, deležni podpore tako s strani institucij kot tudi družbe (in politike). Kot odgovor na to krizno obdobje lahko s posredovanjem ameriških (ter deloma tudi britanskih) smernic v likovni umetnosti 60. in 70. let, v sicer izjemno ozkem okviru, tudi na slovenskih tleh spremljamo razvoj umetnosti, ki za izhodišče svojega izraza uporabi popularno umetnost. Slednja nastopa kot odsev družbe, ki ji vladajo oglasno propagandna gradiva s pozivom na potrošnjo. Kot predstavnike, ki deloma zastopajo omenjene smernice, lahko omenimo Berka, Franca Mesariča in pogojno1 tudi Bogoslava Kalaša.

Berko, ki se je v slovenski podatkovnik likovnih umetnikov vpisal kot prvi hipperrealist2, je izšel predvsem iz linije popartovske in fotorealistične umetnosti, ki sta vzniknili v ZDA in Veliki Britaniji. Berko je najprej spregovoril predvsem skozi popartistični besednjak, ko je na velikih platnih odslikaval podobe masovne produkcije kot celostne podobe (Chesterfield, 1973, To je ta pravo, 1975, Najdražji bicikl na svetu, 1975) – torej podobe, ki jih je najpogosteje srečeval v masovnih medijih, včasih pa tudi kot posnetek lastne predhodne fotografske predloge. V sedemdesetih je poleg celostnih podob posamične podobe – detajle – iztrgal iz konkretnega konteksta, jih izoliral in predstavil na način reklamnega panoja3, ki se je zaradi dimenzij (gre namreč za povečave posameznih delov telesa skupaj s produkti), izjemne eksaktnosti v risbi in v veličastnosti barve etiketirala kot vizualni oglas. Na drugi strani pa lahko ta dela beremo kot

ironičen roman na temo idealizacije masovne produkcije. V načinu gradnje slike, torej v izoliranju predmeta iz konteksta, kombinaciji z drugo vsebino ali pa postavitev v drug kontekst, Berko dejansko hodi vzporedno s potjo poparta bolj v smislu pogleda iz oddaljene perspektive, odmeva na spremembe v družbi tega časa, v nasprotju z ameriškimi popartovskimi avtorji, ki so izhajali iz dejanskih izkušenj življenja že znotraj blaginje nove potrošne kulture.

Hkrati s popartovskimi »izjavami« Berko v istem obdobju nagovarja tudi skozi jezik fotorealizma, besednjaka, ki prav tako izhaja iz umetniških vrst ameriške sredine. V nasprotju s popartom, ki podobe, največkrat pa samo njihove posamezne dele, jemlje iz dejanskih, že obstoječih podob, ki se pojavljajo v množičnih občilih – torej v časopisih, revijah, na reklamnih panojih itn. – je predloga za ustvarjanje podobe v fotorealizmu fotografija, ki jo avtor izbere, pogosto pa tudi sam posname. Predloge za slikanje/preslikavanje fotografij so izdelane v črno-beli ali barvni tehniki in zanimivo je, da jih avtor kot take pogosto ( ne pa vselej4 ) tudi prenese na platno.

V teh »posnetkih posnetka« avtor izpostavlja, reflektira svojo misel o stvareh, ki so že tukaj, ki so bile videne in so že bile dokumentirane; ne potrebuje novih podatkov in zato ne išče novega materiala, ampak obdeluje že obstoječega in tako po ustvarjeni prvi podobi – fotografiji, ki zaznamuje notranji dialog avtorja z zunanjim, vnovič, tokrat odprto, koketira s svetom.

V tem obdobju, ki ga zaznamuje fotografija kot predloga, pa ne gre prezreti del, ki nakazujejo Berkov razvoj vse do današnjih digitaliziranih podob. V mislih imam dela, nastala v drugi polovici sedemdesetih let, ki z uporabo odseva že odpirajo novo poglavje Berkovega raziskovanja, tako na primer Loka (1977), Pazin (1978), Ec-rin (1978) ali pa Veliki trenutek lastne sence (1979). Odsev je dejansko izraz ponotranjene

Igor Zabel v katalogu razstave Do roba in naprej v MG, 2003; str. 20.

Kot takega ga ob razstavi Grafični trenutek v Sloveniji označi likovni kritik in kustos Aleksander Bassin,1983.

3 Tako npr. Ličilo, 1974, Soled, 1975, Diamanti so večni, 1975.

4 Fotografija za sliko Ida iz leta 1975 je bila črno-bela, kasneje naslikano delo pa barvno.

1 2

misli, novo procesiranje obstoječega; odsev je okno v neko drugačno realnost, ki je tam zadaj ali tam spredaj in je dejansko ni mogoče videti drugače kot v odsevu. Gre za staro idejo, ki nas pelje v čas 15. stoletja, ko so mojstri severne renesanse odkrili to drugo, torej alternativno realnost, skozi upodobitve odsevov v konveksnih ogledalih, kakršna so bila tedaj v uporabi. Ta druga realnost in način, kako jo prikazati, je tudi problematika, ki avtorja vseskozi vznemirja.

Z upodobitvijo odseva Berko preide s statičnega v dinamično, aktivno, gibljivo. Vsak odsev, ki ga izriše, se zdi izmuzljiv, kot da bo izginil že v naslednjem trenutku, ko se bo spremenilo dogajanje – statični so le deli, ki izrisujejo mestno/ulično zasnovo sicer – torej zamrznjeni objekti (arhitektura). Z uporabo odseva Berko ne vznemirja le sebe kot aktivnega opazovalca in snovalca, ampak tudi gledalca, torej nas, ki s temi z dinamiko prežetimi podobami potujemo skozi več različnih ravni, ki se nadaljujejo v notranjost posameznega prizora.

Z deli, kot so Kostanji nad Krko (1978), Vinika (1978), Lastna podoba (1979) in nekatera druga, nam Berko pravzaprav narekuje novo zgodbo in tudi govori o tem, da so meje začetnih vplivov, torej poparta in fotorealizma, počasi izzvenevale in se plemenitile z neko novo, avtorju lastno močjo. Ta se pokaže v obdobju, ko se začne prepuščati zanj tako značilnim »cvetličnim tihožitjem«, kjer je poleg novega objekta za upodabljanje (podoba cveta deloma zasenči figuralno) preklopil tudi na ravni tehnike, saj začne uporabljati barvni sitotisk, pogosto v kombinaciji z drugimi tehnikami. A tudi tu, v svetu flamingovcev, lilij, kostanjev, narcis in drugih, Berko še vedno razburjeno pogleduje proti podobi odseva. In zato bi bilo zmotno govoriti o tem, da je figura izginila iz njegovega zapisa – tu je, izriše se kot hipna podoba gledalca ali le mimoidočega, in sicer kot odsev, ki se izriše na odsevni foliji, ki služi kot osnova rastlinju. Ob uporabi sitotiska v Berkovem opusu lahko naglasimo tudi pomembno izhodišče, ki kaže na Berkovo lojalnost do gledalca s tem, ko sicer sitotiska, kot tehnike, ki lahko reproducira v neskončnost, ne izrabi v ta namen – tudi tu skuša svoje delo označiti kot unikat, zato tehniko sitotiska kombinira z detajli v gvašu, akvarelu, pastelu itn.

Tehniko sitotiska je ohranjal tudi še v devetdesetih letih, ko je nadaljeval podobo izrisovanja rastlinskega sveta s temo božične zvezde. V tem obdobju je deloval oz. predstavljal svoj

likovni jezik prek multipliciranega motiva božične zvezde, ki je temeljil predvsem na učinku večkratne pojavnosti enega motiva (sicer je vsaka grafika barvno različna), torej predvsem na občutju oz. reakciji na posamezno postavitev.5 Pol letu 2000 se je Berko spet posvetil slikarstvu v smislu fotorealizma, kjer pa je prišlo do nekoliko drugačnih razsežnosti pri upodabljanju – namreč tu zaznamo nagib proti ti. smeri hiperrealizma, pri katerem gre za odločilen odklon od umetnosti fotorealizma. V svojem bistvu je to še zmeraj fotografsko podprto kreiranje, a gre za izvzemanje posameznih delov in njihovo vnašanje v neki nov koncept, kjer se oblikuje dimenzija neke realnosti, ki je ni na originalni fotografiji, a nas zaradi prepričljive izbire in prikaza v tej simultani realnosti popolnoma prepriča. V teh delih Berko podaja svoj pečat – avtorjevo signaturo na nov način – vstavi jo na avtomobilsko tablico, služi mu kot napis podjetja na hiši, trgovini6. Prav to slednje, torej stapljanje lastne signature v prizoru, torej znotraj slikovnega polja, je tudi ena od prvin, ki zaznamujejo njegovo zadnje ustvarjalno obdobje.

Na pojavnost vsebine, ki se poraja v zadnjem avtorjevem obdobju, sta močno vplivala predvsem dva pomembna dejavnika. Na eni strani je bil to znani Berkov cikel Zvezde za Zdenko, torej cikel sitotiskov, ki je nastajal in se predstavljal na različnih mednarodnih kulturnih prizorišča7, hkrati s tem pa so se ob obisku teh razstavnih lokacij v Berkovem fotografskem dnevniku zapisovale njihove fotografske podobe. In samo korak je bil potreben, da je Berko izkoristil medij digitalne fotografije in božično zvezdo že kar kot osebno znamenje, svoj podpis in hkrati osrednji zmeraj znova ponavljajoči se motiv začel plasirati na vseh mogočih prizoriščih. Z nalepljeno etiketo s podobo božične zvezde je zaznamoval vsak kraj, kjer je kadar koli razstavljal, in je hkrati kot motiv predstavljal dovolj zanimivo površino, na katero je lahko prepričljivo vsadil svoj objekt. Zatorej gre pri ciklu, ki ga Berko ironično označi kot »Nikoli niste daleč od Berkove zvezde«8, za simulacijo nečesa, česar dejansko ni; gre torej za podobe zelo prepričljive iluzije realnosti, ki temelji na simulaciji realnosti – in prav v tem je Berko vse do zadnjega diha hiperrealist, saj uporabi različne fotografije, jih razširja in tako ustvarja neki nov občutek realnosti. Seveda si tega ni moč zamisliti brez slikarskega znanja in razmišljanja – v teh delih se, navkljub digitalizaciji, srečujemo z mnogimi slikarskimi elementi, ki avtorju pomagajo pri ustvarjanju

Postavitev 36 grafik z motivom božične zvezde, galerija Loškega muzeja, 1999, serija Zvezde za Zdenko.

Slike kot Štemarski vrt 3, 2006; Platana – Moravci, 2005; Imam jo, 2005.

7 Serija grafik Zvezde za Zdenko so bile predstavljene na mnogih mednarodnih razstavah, tako na primer: Miniprint Cadaques, Vancouver, Montreal, Lvov, Iowa, Rosario, British international miniprint, Bienale Bhopal itn.

8 Nikoli niste daleč od Berkove zvezde – Cadaques, 2005; Nikoli….., Benetke, 2005; Nikoli….; ulica 2006 itn.

5 6

te, že omenjene iluzije realnosti, ki pa je seveda ni. Tema zadnjega cikla digitalnih podob je mesto kot razstavni prostor.

Berko se infiltrira vanj, v njegove površine, s plasiranjem svojih predhodno ustvarjenih podob. Bolj kot kdajkoli se z veliko mero samozavesti predstavlja na vseh ravneh javnega – jumboplakatih, velikih oglasnih tablah, trgovskih centrih, galerijah, na malih predmetih – kot signatura, lastna podoba, včasih le kot božična zvezda (zdaj že avtorjev zaščitni znak) na majicah, torbah, vrečkah naključnih mimoidočih. Ta močno samozavestna predstavitev izhaja iz danih dejstev – Berko se je v zadnjem obdobju s svojo angažiranostjo in voljo, da spet stopi »na sceno«, povzpel na mesto tudi oz. predvsem mednarodno uveljavljenega avtorja, katerega

dela so prestopila pragove velikih mednarodnih galerij. Ne pozabimo pa, da se mu je s podelitvijo Jakopičeve nagrade v letu 2011 priklonila tudi domovina.

Tisti, ki se bodo srečali z njegovimi mestnimi zgodbami, s sicer neobstoječo, a vendarle docela prepričljivo in mogočo realnostjo, bodo v teh simuliranih podobah našli sodoben likovni jezik, ki pa gledalca ne skuša prepričati o veličini umetnosti same, ampak opozarja na sodobni čas in vse bolj naraščajoče potrošništvo. Vendar slednjega ne napada z očitki, ampak z ironijo in humorjem, hkrati pa namiguje, da je takšna simulacija lahko tudi zelo verjetna resničnost.

Berkov svet, spet doma.

V letu počastitve spomina na našega slikarskega velikana Ivana Groharja čigar stoletnice smrti smo se spominjali z vrsto dogodkov in dvema odmevnima razstavama Moč pogledov« – razstava Groharjevega portretnega slikarstva in »Ivan dej mi rešpetlin« – pregled sodobnega krajinskega slikarstva, sklepamo letošnjo bogato razstavno dejavnost v Sokolskem domu z razstavo domačina Francija Berčiča Berka.

Dela letošnjega Jakopičevega nagrajenca bomo predstavili javnosti v najbolj prazničnem obdobju leta. Naj pred novoletnimi prazniki z vsem bliščem zasijejo v preddverju Sokolskega doma. Berko je v Loki pogosto razstavljal, letošnja predstavitev pa bo dopolnila tako številne razstave povsod po svetu kot tudi uvrstitve v najimenitnejše svetovne ter domače zbirke in preglede sodobne umetnosti. Če se je s škofjeloškim obdobjem četverice impresionistov začela moderna slovenska likovna umetnost, pa jo Berko vrača v realizem, pravzaprav v hiperrealizem. Berkove izčiščene, bleščeče podobe sodobne urbane pokrajine so že sredi sedemdesetih let odslikavale fascinanten spektakel potrošniške družbe. A že tudi odsevale njeno površinskost.

To dvojno razsežnost Berkovih del smo še močneje uzrli in docela prepoznali šele zdaj. V času globalne ekonomske krize in tudi krize družbenih vrednot.

No, z novo razstavo, poimenovano »Digitalne podobe«, se zdi, da je Berko spet ujel (pravi) trenutek. Najbolj prepoznavna svetovna urbana prizorišča je zaznamoval s svojo prisotnostjo ali s svojim podpisom, svojim zaščitnim znakom – božično zvezdo. In se s tem na svoj način – zdaj že kot uveljavljen avtor in svojevrstna umetniška »zvezda« – vrnil v Loko.

Spoštovani slikar in prijatelj, naj ta zvezda še dolgo sije in še dolgo nas razveseljuj s svojimi umetniškimi doživetji.

Miha Ješe župan občine Škofja Loka

Najdra탑ji bicikl na svetu, akril, platno, 200 x 200cm,1975 Most expensive bicycle on the world, acryl, canvas, 200 x 200cm,1975

Navodilo, 1975, akril, platno 150 x 150 cm Instruction,1975, acryl, canvas, 150 x 150 cm

Vleci - Rini, 1978, olje, platno, 150 x 150 cm Pull – Push, 1978 oil, canvas, 150 x 150 cm

Božična zvezda 2005, akril, platno, 100 x 140 cm Christmas Star, 2005, acryl, canvas, 100 x 140 cm

Nikoli niste daleÄ? od_Berkove zvezde...Cadaques, 2005, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Cadaques, 2005, digital image

Nikoli niste daleÄ? od berkove zvezde....

Piazza Duomo, 2009, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Piazza Doumo, 2009, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

National Gallery, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

National Gallery, 2010, digital image

Kot poroÄ?a nacionalna TV, 2007, digitalna podoba As national TV report, 2007, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... Ulica, 2006, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Street, 2006, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde...

Par, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Couple, 2010, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde...

Nočna vožnja, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Night drive, 2010, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde...

Pigalle, 2011, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Pigalle, 2011, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... Tunel, 2007, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Tunnel, 2007, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde....Charing Cross, 2009, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Charing Cross, 2009, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... Times Square 2, 2007, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Times Square 2, 2007, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... Times Square 1, 2007, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Times Square 1, 2007, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... Times Square, 2007, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Times Square, 2007, digital image

Kot poroÄ?a Reuters..., 2008, digitalna podoba As Reuters report..., 2008, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde....

CentrePompidou, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Centre Pompidou, 2010, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

MoMA, 2007, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

MoMA, 2007, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

Sejem umetnosti, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Art Fair, 2010, digital image

Nikoli niste daleÄ? od berkove zvezde... Galerija, 2009, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... Gallery, 2009, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

Muzej, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Musee, 2010, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

Pistoletto, Berko, Murakami, 2011, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Pistoletto, Berko, Murakami, 2011, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...

Lastna podoba, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Auto portrait, 2010, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde... L'Open Tour, 2011, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star... L'Open Tour, 2011, digital image

Nikoli niste daleÄ? od Berkove zvezde...U3, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...U3, 2010, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde...

WF, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

WF, 2010, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde...

Komuniciranje 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

Communication, 2010, digital image

Nikoli niste daleč od Berkove zvezde... Čas je, 2010, digitalna podoba You are never far from the Berko's Star...

It is tme, 2010, digital image

O Berku Marijan Susovski, 1979: Berko radi akrilom na platnima velikog formata tako da prikazani motivi, vrlo selekcionirani i »dizajnerski« pročiščeni kao sekvencije video-slike ili tv-spota, svojom veličinom stavjaju u kušnju naše osečaje razmjera. Boje, plavkaste i ružičaste, naglašavaju svoje muško/žensko značenje i senzualan luksuzni izgled. Bit Berkova pristupa hiperrealističkoj slici nije u pukoj naglašenoj registraciji pojavnog lika stvari, nego u »hipernaglašavanju« značenja tih stvari. Berko pronalazi »kodove ukusa i senzibiliteta« našeg vremena i makrodimenzijama oblika koji ih nose iznosi naš fetišizam i mitove koje smo u njih unijeli, našu erotičnost skrivenu u njihovoj vizuelnosti i taktilnosti.

Azra Begić, 1979: Najbliži ameriškim vzorom je Berko, profilirana ličnost, forma u njim je konzistentna, izvedba dovedena do perfekcije, sadržaj lako čitljiv i vizuelno upečatljiv. Mada je Berko u nas poznatiji po svojim slikama makro detalja izvučenih iz inventara savremene erotomanije, ovdje se predstavlja motivom ulice i njenih blještavih odraza, omiljenim u hiperrealizmu.

Dragomir Ugren, 1983: Da bi sproveo takvu složenu strukturu odraza i odblesaka, Berko neprekidno mora da održava prisustvo ravni crteža i apstraktan raspored unutr njega. Svetlost i senka služe za zatvaranje dubokg prostora, ali i za najavljivanje nostagične poetike kao izvorišta blage, nenapadne, metafičke i nadrealističke neobičnosti, kakva se sreće u slikarstvu Georga Seurata i Rene Magritta. Najzanimljiviju posledicu takve, na odrazima zaravnjene površine čini vizuelno i narativno odgonetanje crteža u prvom licu: "Ja sam prostor grada i on je u meni. Moje noge su reklamni panoi, moje ruke i glavu nastaniše semafori, automobili, još tri čoveka i drvored u daljini. Sa drugim i u drugom se podvostručujem…Nemamni prošlost, ni budučnost, samo ovaj tenutak radoznalog posmatranja, smucanja i jurnjave. Nemamni lica, ni naravi, ni grča, ni umora, a opet sam sveprisutan, jer sam fantom, senka, slučajni saputnik u životu grada."

Chae Kyeong Hye, 2006: "This Artist’s favorite motiv is flowers, especially Poinsettias - Christmas Star. The artist, who takes pictures of exhibitions traveling around the world, is working on a new series. The new series, which includes this work, employ the screen printing tehnique and feature the exhibition photos and the Christmas Star. These series of work are the byproducts of the recording about the life stories of the artist.“ Mot du jury: Jury 8e Biennale internationale d'art miniature Ville-Marie, Quebec, Canada 2006: You are never far from the Berko's Star-Venice met en scene un couple de touristes qui regardent une immense murale représentant une fleur stylisée de l`autre côté d`un canal a Venise. Le deux voyageurs sont appuyés a un parapet; ils donnent ainsi l`impression de voguer peut-tre en vaporetto.

Tout pres sur la gauche, pase un vaporetto pendant que des gondoliers se dirigent vers une fleur majestueuse collée en face sur le mur d`un vieil édifice. On se retrouve instantanément badaud soi-mmeme a Venise par une lumineuse journée ensoleillée de sptembre. Le ciel bleu offre un contraste marqué avec la fleur orangée safran qui rappelle les fleurs de Georgia O'Keeffe, mais a la facon pop art et hyperréaliste de Berko. Cette oeuvre fait partie d'une série d'impressions photographiques prises dans différentes villes du monde (Cracovie, Sofia, Londres, Montréal, Tokyo, Venise, notamment)ou au cours des dix dernieres années Berko a exposé de épreuves représentant des motifs floraux et des étoiles de Noël imprimées sur ecran de soie. Cette photo numérique refléte les préoccupations de l`artiste pour l`environnement urbain.

Jean-Jacques Lachapelle, 2007: L'artiste se réfère dans sa production au terme anglais ''Christmas Star'', terme désignant le poinsettia, plante ornementale offerte souvent offerte à Noël, dont la traduction littérale serait effectivement l'étoile de Noël.

Le titre original des gravures de ce cycle est ''You are never far from BERKO's star'', le jeu de mots avec ''star'' (étoile) renvoie, comme il a été dit plus haut à la plante, le poinsettia,

mais également pointe, non sans humour du côté du ''star system'' artistique.

Charles Esche, 2010: Berko was among the few Slovenian artists in the 1970s to consciously turn away from the then dominant expressionist practices and abstract painting toward photorealistic depictions of everyday motifs. His oeuvre comprises, among other things, a fascinating series of complex views of interiors and at the same time, exteriors reflected in the large glass surfaces of shops windows and doors. With such fragments and details of the urban environment and their ultra-realistic representations, Berko lucidly and paradoxically undermines the illusion of reality and gently criticises our consumerist world, devoid of glamour and marked by heedless haste.

Jürgen Weichardt, 2010: Grafik offnet Innen – und Ausenwelt Grafik im philosophischen Diskurs Jean Baudrillards Begriff der »Simulation«, den er als zentralin den gegenwartigen Informationsystemen gesehen hat, findet in der digitalen Grafik gerade in jenen Arbeiten Widerhall, die »hyperrealistisch« die Wirklichkeit übersteigern und die alltagliche verdrangen, indem sie reales geschehen im Bild verdichten wie in Strasenszenes von Berko, oder Barbara Kasperczyk, die zudem Hastigkeit durch Unschärfe sichtbar macht. Die Fiktion ersetztdie Wahrheit. Das kann ein kunstlerisches Thema sein,wenn es im Sinne der Aufklarung behandelt wird; es kann zur Verschleierung der Wahrheit beitragen, wenn es der Propaganda unterworfen wird (Baudrillard), und so kann ergänzt werden, damit genehme Mythen des Alltags gestutzt werden.

I. Definitionen Die Unterscheidung zwischen klassisch-traditioneller und digitaler ergibt sich aus der Nutzung des Computers bei Herstellungsprozess und Druck. Digitale Grafik wird

ausschlieslich am Computer erarbeitet. Alles, was von einem Computer kommt, ist, technish gesehen, digital.

Diezahlreichen mechanischen Schritte in der klassischen Grafikproduktion wie das Erstellen eines Films,Farbauszuge, Probedrucke, werdenausgeschlossen,stattdessen wird in das »Datenuniversum« gegriffen und mit der »kristallklaren Logik des Technischen« genommen, was nötig ist. Dazu gehort auch, dass der Ausdruck, der das Werk erscheinen lässt, nicht mehr von einem bestimmten Druckträger abhängig ist; erkann uberall von einem kompatiblen Gerät hergestellt werden. Der Produktionsprozess wird nach Abschluss der konzeptuellen Arbeit am Bildschirm genau festgelergt; er beruht auf Algorithmen, während der klassische grafikdruck Raum fur sponate Eingriffe lässt.

Zwangsläufig werden neue Begrife für Produktion und Erscheinungweisen digitaler Grafik entwickelt; sie markieren – nicht immer ohne modischen Chic – spezifische Bilderscheiinungen wie »flickering« (flimmern, flackern) und »Synthespian« (künstliche Handlungsfigur, synthetischer dramatischer Akteur). Beispiele für »flickering« sind u. A. Grafiken von Chang Soo Kim, für »Synthespian« die Arbeiten von Berko.

II. Themen Das Motiv des Strasennetzes als Aspekt des Themas »Stadt« ist, wie erwähnt, Teil der kompositionen von Alicia Candiani, und eine Möglichkeit, Fragen der Identität anzudeuten. Auf dieses Problem spielen auch die Arbeiten von Berko. Sie beruhen auf Fotografien am Times Square in New York, zeigen lebhafte Strasenszenen und integrieren unauffallig und wie selbstverständlich Namen und Portät des Künstlers in die Werbelandschaft dieses Platzes. Er wird damit zu einer bei schainbaren Unauffälligkeit dominanten fiktiven Person im bild, für die der Begriff«Synthespian« geprägt wurde.

Das Motiv der Strase in der Grosstadt gehört zu den beliebtesten der digitalen Fotografie. Berko verbindet damit ein Selbstbildnis als subjektiven Ausdruck für Erlben und Wunsch.

KULTURNI CENTER SOKOLSKI DOM SOKOLSKI DOM JE ZA RAZSTAVE ODPRT: od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure, za organizirane skupine tudi po dogovoru, ob ponedeljkih in nedeljah – zaprto.

INFORMACIJE: Tel: 040 551 213 , E-mail: sokolskidom@skofjaloka.si, www.sokolski dom.si PROGRAMSKI ODBOR ZA GALERIJSKO DEJAVNOST: Urša Jurman, Simon Mlakar, Agata Pavlovec / AVTORICA BESEDIL: Saša Bučan / KOORDINACIJA: Tea Oblak, mag. Andreja Ravnihar Megušar / LEKTORIRANJE: Bernarda Pavlovec Žumer / OBLIKOVANJE KATALOGA: Simon Pavlič / TISK: Ritmo, d.o.o. / Izvedbo razstave in tisk kataloga je omogočila Občina Škofja Loka / Škofja Loka, december 2011