Konvencija Zdru탑enih narodov o pravicah invalidov
Konvencija o pravicah invalidov L’Italia, con legge n°18 del 3 marzo 2009 (pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 61 del 14 marzo 2009) ha ratificato e resa esecutiva la Convenzione delle Nazioni Unite sui diritti delle persone con disabilità, con Protocollo opzionale, adottata dall’Assemblea Generale dell’ONU il 13 dicembre 2006 ed entrata in vigore il 3 maggio 2008. Con il medesimo provvedimento (art.3) istituisce l’Osservatorio nazionale sulla condizione delle persone con disabilità. L’Osservatorio svolgerà, tra gli altri, i seguenti compiti: 1. p romuovere l’attuazione della Convenzione sui diritti delle persone con disabilità ed elaborare il rapporto dettagliato sulle misure adottate di cui all’articolo 35 della stessa Convenzione, in raccordo con il Comitato interministeriale dei diritti umani; 2. predisporre un programma di azione biennale per la promozione dei diritti e l’integrazione delle persone con disabilità, in attuazione della legislazione nazionale e internazionale; 3. promuovere la raccolta di dati statistici che illustrino la condizione delle persone con disabilità, anche con riferimento alle diverse situazioni territoriali; 4. promuovere la realizzazione di studi e ricerche che possano contribuire ad individuare aree prioritarie verso cui indirizzare azioni e interventi per la promozione dei diritti delle persone con disabilità. Adottata da 192 paesi, firmata da 126 e ratificata da 49, con i suoi 50 articoli la Convenzione ONU rappresenta il primo grande trattato sui diritti umani del nuovo millennio. E’ un documento di grandissima importanza per la promozione di una nuova cultura riguardo alla condizione delle persone con disabilità e delle loro famiglie
3
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
Konvencija o pravicah invalidov Preambula Države pogodbenice te konvencije so se a) ob sklicevanju na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki priznavajo, da so prirojeno dostojanstvo in vrednost ter enake in neodtujljive pravice vseh članov človeške družbe temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
oblik rasne diskriminacije, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije proti ženskam, Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin;
b)
ob priznavanju, da so Združeni narodi v Splo- e) ob priznavanju, da je invalidnost razvijajoči šni deklaraciji o človekovih pravicah in mednase koncept in posledica medsebojnega sodelorodnih paktih o človekovih pravicah razglasili, vanja med invalidi ter ovirami zaradi stališč v da so pravice in svoboščine, določene s temi družbi in ovirami v okolju, ki preprečujejo, da akti, enake za vse; bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi; c) v potrditev univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti vseh človekovih pravic f) ob priznavanju pomena načel in smernic poin temeljnih svoboščin ter potrebe, da se njiholitike Svetovnega akcijskega programa za invavo polno uživanje zagotovi invalidom brez dislide in Standardnih pravil za izenačevanje mokriminacije; žnosti invalidov pri spodbujanju, oblikovanju in vrednotenju usmeritev, načrtov, programov d) ob sklicevanju na Mednarodni pakt o ekoin akcij za nadaljnje izenačevanje možnosti innomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Medvalidov na državni, regionalni in mednarodni narodni pakt o državljanskih in političnih praravni; vicah, Mednarodno konvencijo o odpravi vseh
5
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
g) ob poudarjanju pomembnosti vključevanja invalidskih vsebin kot sestavni del strategij trajnostnega razvoja; h) ob hkratnem priznavanju, da pomeni diskriminacija posameznika zaradi invalidnosti kršitev prirojenega človekovega dostojanstva in vrednosti;
okoliščine; q) ob zavedanju, da so invalidne ženske in deklice pogosto v večji nevarnosti, da doma in zunaj doma postanejo žrtve nasilja, poškodb ali zlorabe, zanemarjanja ali malomarnega in grdega ravnanja ali izkoriščanja;
r) ob priznavanju, da bi morali invalidni otroci i) ob priznavanju različnosti invalidov; polno in enako kakor drugi otroci uživati vse človekove pravice in temeljne svoboščine ter j) ob priznavanju, da je treba spodbujati in vaob sklicevanju na obveznosti, ki so jih v ta narovati človekove pravice vseh invalidov, tudi men prevzele države pogodbenice Konvencije tistih, ki potrebujejo večjo podporo; Združenih narodov o otrokovih pravicah; k) zaskrbljene, ker se invalidi po vsem svetu kljub različnim dokumentom in ukrepanju še vedno spoprijemajo z ovirami pri enakopravnem vključevanju v družbo in s kršitvami človekovih pravic;
l) ob priznavanju pomena mednarodnega sodelovanja za izboljšanje življenjskih razmer invalidov v vseh državah, zlasti tistih v razvoju; m) ob priznavanju dragocenega obstoječega in morebitnega prispevka invalidov k splošni blaginji in raznovrstnosti njihovih skupnosti ter ob spoznanju, da bo spodbujanje polnega uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin invalidov ter njihovega polnega sodelovanja privedlo do močnejšega občutka pripadnosti in pomembnega napredka pri človeškem, socialnem in gospodarskem razvoju družbe in izkoreninjenju revščine;
s) ob poudarjanju nujnosti vključitve vidika spolov v vsa prizadevanja, da se invalidom omogoči polno uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; t) ob poudarjanju dejstva, da večina invalidov živi v revščini, in ob priznavanju nujnosti po obravnavanju njenega negativnega vpliva na invalide; u) ob upoštevanju, da sta mir in varnost, ki temeljita na polnem spoštovanju ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov ter upoštevanju veljavnih listin o človekovih pravicah, nujno potrebna za popolno zaščito invalidov, zlasti med oboroženimi spopadi in tujo zasedbo;
n) ob priznavanju pomena samostojnosti invalidov in njihove neodvisnosti kot posameznikov vključno s svobodo lastne izbire;
v) ob priznavanju pomena dostopnosti do fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturnega okolja, zdravja in izobraževanja ter informacij in komunikacij pri omogočanju invalidom, da polno uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine;
o) ob upoštevanju, da bi morali invalidi imeti možnost dejavno sodelovati v postopkih odločanja o usmeritvah in programih vključno s tistimi, ki se nanašajo neposredno nanje;
w) ob zavedanju, da je posameznik, ki ima obveznosti do drugih ljudi in skupnosti, ki ji pripada, zavezan k spodbujanju in spoštovanju pravic iz Mednarodne listine o človekovih pravicah;
p) zaskrbljene zaradi težkih razmer, s katerimi se spoprijemajo invalidi, ki so žrtve mnogovrstnih ali hudih oblik diskriminacije zaradi rase, barve, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega, etničnega ali socialnega izvora, lastnine, rojstva, starosti ali druge
x) prepričane, da morata družba in država varovati družino, ki je naravna in osnovna družbena skupnost, ter da je treba invalidom in njihovim družinskim članom zagotoviti potrebno varstvo in pomoč, ki naj družinam omogoči prispevati k polnemu in enakopravnemu uživanju pravic
6
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
invalidov;
y) prepričane, da bo splošna in celovita mednarodna konvencija, ki spodbuja in varuje pravice ter dostojanstvo invalidov, pomembno prispevala k odpravi očitne socialne prikrajšanosti invalidov ter spodbudila njihove enake možnosti pri sodelovanju na civilnem, političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v državah v razvoju in razvitih državah; dogovorile:
1. člen Namen
“primerna prilagoditev” pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin; “univerzalno oblikovanje” pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati. “Univerzalno oblikovanje” ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno.
Namen te konvencije je spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega 3. člen Splošna načela prirojenega dostojanstva. Invalidi so ljudje z Splošna načela te konvencije so: dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v pove- a) spoštovanje prirojenega dostojanstva, osebne zavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi samostojnosti, ki vključuje svobodo izbire, in enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali neodvisnost posameznikov; v družbi. b) nediskriminacija;
2. člen Pomen izrazov V tej konvenciji:
c) polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo;
“komunikacija” vključuje jezike, prikaz bese- d) spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidila, brajico, taktilno sporazumevanje, veliki dov kot dela človekove raznolikosti in humatisk, dostopne multimedije ter pisani, zvočni in nosti; običajni jezik, človeškega bralca ter povečevalne in alternativne načine, sredstva in oblike za- e) enakost možnosti; pisa sporočila skupaj z dostopno informacijsko f) dostopnost; in komunikacijsko tehnologijo;
g) enake možnosti za moške in ženske; “jezik” vključuje govorjene in znakovne jezike ter druge oblike negovorjenih jezikov; h) spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanje pravice invalidnih otrok “diskriminacija zaradi invalidnosti” pomeni do ohranitve njihove identitete. vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti z namenom ali posledico zmanjšanja ali izničevanja enakopravnega pri- 4. člen Splošne obveznosti znavanja, uživanja ali uresničevanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin na po- 1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo zagolitičnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, tovile in spodbujale polno uresničevanje vseh civilnem ali drugem področju. Vključuje vse človekovih pravic in temeljnih svoboščin za oblike diskriminacije, tudi odklonitev primerne vse invalide brez kakršne koli diskriminacije prilagoditve; zaradi invalidnosti. Zavezujejo se, da: 7
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
a) bodo sprejele ustrezne zakonodajne, upravne vicami. in druge ukrepe za uresničevanje pravic, ki jih 2. Glede ekonomskih, socialnih in kulturnih prapriznava ta konvencija; vic se vsaka država pogodbenica zavezuje spreb) bodo sprejele ustrezne ukrepe, tudi zakonodajjeti največ možnih ukrepov v okviru razpolone, za spremembo ali odpravo veljavnih zakožljivih sredstev in po potrebi mednarodnega nov, predpisov, navad in ravnanj, ki so diskrisodelovanja, da se postopno dosega popolno minacijski do invalidov; uresničevanje teh pravic brez poseganja v tiste obveznosti iz te konvencije, ki so po mednaroc) bodo upoštevale varovanje in spodbujanje člodnem pravu takoj veljavne. vekovih pravic invalidov v vseh usmeritvah in programih; 3. Pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje te konvencije in pri d) se bodo vzdržale vsakega dejanja ali ravnanja, drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na ki je v nasprotju s to konvencijo, ter zagotovile, invalide, se države pogodbenice temeljito poda javne oblasti in institucije delujejo v skladu svetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter s to konvencijo; jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij. e) bodo sprejele vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije zaradi invalidnosti, ki jo izvajajo posamezniki, organizacije ali zasebna podjetja; 4. Nobena določba te konvencije ne vpliva na dof) bodo izvajale ali spodbujale raziskave in razvoj ločbe v zakonodaji države pogodbenice ali v univerzalno oblikovanih dobrin, storitev, opremednarodnem pravu, ki velja v tej državi pome in sredstev, kot opredeljuje 2. člen te kongodbenici, kadar so ugodnejše za uresničevanje vencije, ki bodo ustrezali posebnim potrebam pravic invalidov. Dejstvo, da ta konvencija ne invalidov, da bi bile potrebne čim manjše prilapriznava neke pravice ali svoboščine ali jo prigoditve z najmanjšimi stroški za potrebe invaznava v manjši meri, ni razlog za omejevanje lidov in da bodo spodbujale njihovo dostopnost ali odstopanje od katere koli človekove pravice in uporabo ter univerzalno oblikovanje pri priin temeljne svoboščine, priznane ali veljavne pravljanju standardov in smernic; po zakonu, konvencijah, predpisih ali običajih v kateri od držav pogodbenic te konvencije. g) bodo izvajale ali spodbujale raziskave in razvoj ter povečale dostopnost in uporabo novih teh- 5. Določbe te konvencije veljajo brez omejitev ali nologij vključno z informacijskimi in komuizjem za vse dele zveznih držav. nikacijskimi tehnologijami, pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočkov ter podpornih tehnologij, primernih za invalide, pri čemer 5. člen bodo dajale prednost tehnologijam po spreje- Enakost in nediskriminacija mljivih cenah; 1. Države pogodbenice priznavajo, da so vsi ljudje h) bodo invalidom zagotavljale dostopne informaenaki pred zakonom in da so brez diskriminacije o pripomočkih za gibanje, tehničnih pripocije upravičeni do enakega pravnega varstva in močkih ter podpornih tehnologijah vključno z zakonskih ugodnosti. novimi tehnologijami in o drugih oblikah po2. Države pogodbenice prepovejo vsako diskrimimoči, podpornih storitvah in sredstvih; nacijo zaradi invalidnosti ter zagotovijo invai) bodo spodbujale izobraževanje strokovnjakov lidom enako in učinkovito pravno varstvo pred in osebja, ki delajo z invalidi, o pravicah, pridiskriminacijo ne glede na okoliščine. znanih v tej konvenciji, da bodo bolje zagotavljali pomoč in storitve, zajamčene s temi pra- 3. Za spodbujanje enakosti in odpravo diskriminaci8
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
je države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev primernih prilagoditev.
ne, o invalidih in spodbujanje spoštovanja njihovih pravic in dostojanstva;
4. Posebni ukrepi, potrebni za spodbujanje ali doseganje dejanske enakosti invalidov, se ne štejejo za diskriminacijo po tej konvenciji.
b) boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim ravnanjem v zvezi z invalidi na vseh področjih življenja, tudi s tistimi, povezanimi s spolom in starostjo;
6. člen Invalidne ženske
c) spodbujanje vedenja o sposobnostih in prispevanju invalidov.
1. Države pogodbenice priznavajo, da so invalidne 2. Ti ukrepi zajemajo: ženske in deklice žrtve različnih vrst diskriminacije, in glede na to sprejmejo ukrepe, s kateri- a) spodbujanje in izvajanje učinkovitih akcij ozami jim zagotovijo polno in enako uživanje vseh veščanja javnosti, katerih namen je: človekovih pravic in temeljnih svoboščin. i) razvijanje dovzetnosti za pravice invalidov; 2. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev celovitega razvoja, napredka ii) spodbujanje pozitivnega dojemanja in večje in krepitve vloge in položaja žensk da jim zadružbene ozaveščenosti o invalidih; gotovijo uresničevanje in uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin po tej konvenciji. iii) spodbujanje priznavanja spretnosti in znanja, odlik in sposobnosti invalidov ter njihovega prispevka na delovnem mestu in na trgu dela; 7. člen b) krepitev spoštljivega odnosa do pravic invaliInvalidni otroci dov na vseh ravneh izobraževalnega sistema, 1. Države pogodbenice sprejmejo vse potrebne tudi med otroki v zgodnji dobi; ukrepe, s katerimi invalidnim otrokom zagotovijo, da enako kot drugi otroci uživajo vse člo- c) podporo vsem organom v medijih, da ustvarjajo podobo o invalidih skladno z namenom te vekove pravice in temeljne svoboščine. konvencije; 2. Pri vseh dejavnostih v zvezi z invalidnimi otrod) spodbujanje izobraževalnih programov za ozaki mora biti poglavitna skrb otrokova korist. veščanje o invalidih in njihovih pravicah. 3. Države pogodbenice zagotovijo, da imajo invalidni otroci enako kot drugi pravico svobodno izraziti svoje mnenje o vsem, kar jih zadeva, pri 9. člen Dostopnost čemer se njihova mnenja upoštevajo glede na 1. Da države pogodbenice invalidom omogočijo njihovo starost in zrelost, prav tako jim glede neodvisno življenje in polno sodelovanje na na njihovo invalidnost in starost priskrbijo privseh področjih življenja, sprejmejo ustrezne merno pomoč za uresničevanje teh pravic. ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključ8. člen Ozaveščanje no z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov, 1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprenaprav in storitev, ki so namenjene javnosti ali jele takojšnje, učinkovite in primerne ukrepe se zanjo opravljajo v mestu in na podeželju. Ti za: ukrepi, ki zajemajo prepoznavanje in odpravljanje ovir pri dostopnosti, se med drugim naa) ozaveščanje celotne družbe, tudi na ravni družinašajo na: 9
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
a) stavbe, ceste, prevozna sredstva ter druge no- 10. člen tranje in zunanje prilagoditve ter opremo, tudi Pravica do življenja v šolah, stanovanjskih zgradbah, zdravstvenih Države pogodbenice znova potrjujejo, da je ustanovah in na delovnih mestih; vsakemu človeku prirojena pravica do življenja, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da invab) informacijske, komunikacijske in druge storilidom enako kot drugim zagotovijo učinkovito tve, tudi elektronske storitve in pomoč v nujnih uživanje te pravice. primerih. 2. Države pogodbenice sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, s katerimi: 11. člen Nevarne razmere in humanitarne krize a) razvijajo, širijo in spremljajo uveljavljanje minimalnih standardov in smernic za dostopnost V skladu z obveznostmi po mednarodnem praobjektov, naprav in storitev, ki so namenjeni vu, tudi po mednarodnem humanitarnem pravu javnosti ali se zanjo opravljajo; in mednarodnem pravu o človekovih pravicah, sprejmejo države pogodbenice vse potrebne b) zagotovijo, da zasebni subjekti, ki ponujajo ukrepe za zagotovitev varstva in varnosti invaobjekte, naprave in storitve, ki so namenjeni lidov v nevarnih razmerah, ki vključujejo tudi javnosti ali se zanjo opravljajo, upoštevajo vse oborožene spopade, humanitarne krize in navidike njihove dostopnosti za invalide; ravne nesreče. c) omogočijo izobraževanje vseh, ki jih zadeva urejanje dostopnosti, s katero se srečujejo inva- 12. člen lidi; Enakost pred zakonom d) v javnih zgradbah in drugje zagotovijo oznake 1. Države pogodbenice ponovno potrjujejo, da se v brajici ter v lahko čitljivi in razumljivi obliki; invalidom povsod priznava pravica biti pravna osebnost. e) zagotovijo pomoč človeka ali živali in posre-
dnike, tudi vodnike, bralce in poklicne tolmače 2. Države pogodbenice invalidom priznavajo za znakovni jezik, s čimer olajšajo dostop do pravno sposobnost na vseh področjih življenja zgradb in drugih javnih objektov, površin in naenako kot drugim. prav; 3. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukref) spodbujajo druge primerne oblike pomoči in pe, da invalidom zagotovijo dostop do pomoči, podpore, ki invalidom zagotavljajo dostop do ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravne spoinformacij; sobnosti. g) spodbujajo dostop invalidov do novih informa- 4. Države pogodbenice zagotovijo, da vsi ukrepi za cijskih in komunikacijskih tehnologij ter sisteuveljavljanje pravne sposobnosti predvidevamov, vključno z internetom; jo primerne in učinkovite zaščitne ukrepe, da h) spodbujajo oblikovanje, razvoj, proizvodnjo in razširjanje dostopnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov v zgodnji razvojni fazi, da so stroški tehnologij in sistemov čim nižji.
10
se preprečijo zlorabe v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Zaščitni ukrepi zagotavljajo, da ukrepi, povezani z uveljavljanjem pravne sposobnosti, upoštevajo pravice, voljo in izbiro posameznika in ne povzročajo nasprotja interesov ter nedovoljenega vplivanja, so sorazmerni in prilagojeni posameznikovemu položaju, se uporabljajo čim krajši čas in jih pristojni, neodvisni in nepristranski organ
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
ali sodni organ redno preverja. Zaščitni ukrepi so sorazmerni s stopnjo, do katere vplivajo na pravice in koristi posameznika.
mednarodnem pravu o človekovih pravicah kot drugim ter da se z njimi ravna v skladu s cilji in načeli te konvencije, vključno z zagotavljanjem primernih prilagoditev.
5. Ob upoštevanju tega člena države pogodbenice sprejmejo primerne in učinkovite ukrepe, da invalidom zagotovijo enako pravico do posedo- 15. člen vanja in dedovanja lastnine, upravljanja lastnih finančnih zadev in enakega dostopa do bančnih Prepoved mučenja, krutega, nečloveškega, poposojil, hipotek in drugih oblik finančnih posonižujočega ravnanja ali kaznovanja jil, ter da njihova lastnina ni samovoljno odtu1. Mučenje, kruto, nečloveško, ponižujoče ravnajena. nje ali kaznovanje kogar koli je prepovedano. Zlasti se na posamezniku brez njegovega svo13. člen bodnega soglasja ne smejo opravljati medicinDostop do sodnega varstva ski ali znanstveni poskusi.
1. Države pogodbenice zagotovijo invalidom, da 2. Države pogodbenice sprejmejo vse učinkovite imajo enako kot drugi dostop do sodnega varzakonodajne, upravne, sodne ali druge ukrepe, stva, med drugim tako, da zagotovijo postops katerimi invalidom enako kot drugim zagotakovne in starosti primerne prilagoditve, ki jim vljajo, da niso izpostavljeni mučenju, krutemu, omogočijo, da učinkovito sodelujejo kot neponečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kasredni ali posredni udeleženci, tudi kot priče, v znovanju. vseh pravnih postopkih, tudi na preiskovalni in drugih predhodnih stopnjah. 16. člen 2. Za zagotovitev učinkovitega dostopa invalidov Prepoved izkoriščanja, nasilja in zlorabe do sodnega varstva države pogodbenice spodbujajo ustrezno izobraževanje vseh, ki delujejo 1. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne, družbene, izobraževalv sodstvu, vključno s policijskim in zapornine in druge ukrepe, s katerimi invalide doma škim osebjem. in zunaj doma zavarujejo pred vsemi oblikami izkoriščanja, nasilja in zlorabe, tudi tistimi, ki so povezane s spolom. 14. člen Osebna svoboda in varnost 2. Države pogodbenice sprejmejo tudi vse ustrezne ukrepe za preprečevanje vseh oblik izkori1. Države pogodbenice zagotavljajo, da invalidi ščanja, nasilja in zlorabe, tako da med drugim enako kot drugi: zagotovijo spolu in starosti primerne oblike poa) uživajo pravico do osebne svobode in varnosti; moči in podpore invalidom, njihovim družinam in negovalcem, tudi z obveščanjem in izobraževanjem o tem, kako se izogniti, prepoznati in prijaviti primere izkoriščanja, nasilja in zlob) da jim ni nezakonito ali samovoljno odvzeta rabe. Države pogodbenice zagotavljajo, da so prostost, da je vsak odvzem prostosti v skladu z te varstvene storitve primerne starosti, spolu in zakonom in da invalidnost v nobenem primeru vrsti invalidnosti. ni razlog za odvzem prostosti. 3. Za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja, nasi2. Države pogodbenice zagotovijo, da je invalilja in zlorabe države pogodbenice zagotavljajo, dom, če jim je odvzeta prostost v kakršnem koli da vse objekte in naprave ter programe, namepostopku, zagotovljeno enako varstvo pravic po njene invalidom, učinkovito nadzorujejo neod11
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
visni organi. 4. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne d) da jim samovoljno ali zaradi invalidnosti ne odukrepe za spodbujanje telesnega, kognitivnega vzamejo pravice do vstopa v lastno državo. in psihičnega okrevanja, rehabilitacije in družbene reintegracije invalidov, ki so bili žrtve 2. Invalidni otroci morajo biti takoj po rojstvu vpisani v rojstno matično knjigo in imajo od kakršne koli oblike izkoriščanja, nasilja ali zlorojstva pravico do imena, pravico pridobiti drrabe, tudi z zagotavljanjem varstvenih storitev. žavljanstvo in po možnosti pravico, da poznajo Okrevanje in reintegracija potekata v okolju, ki svoje starše in da ti skrbijo zanje. spodbuja zdravje, dobro počutje, samospoštovanje, dostojanstvo in samostojnost posameznika ter upošteva posebne potrebe, povezane 19. člen s spolom in starostjo. Samostojno življenje in vključenost v skupnost 5. Države pogodbenice sprejmejo učinkovito za Države pogodbenice te konvencije priznavakonodajo in usmeritve, vključno s posebno zajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v konodajo in usmeritvami za ženske in otroke, skupnosti in enako kot drugi odločajo ter spres čimer zagotovijo odkrivanje, preiskovanje in jemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim po potrebi sodno preganjanje primerov izkoriomogočajo polno uživanje te pravice ter polno ščanja in zlorabe invalidov ter nasilja nad njimi. vključenost v skupnost in sodelovanje v njej, ter zagotavljajo, da: 17. člen a) imajo invalidi enako kot drugi možnost izbrati Varovanje osebne integritete stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodo živeli in jim ni treba bivati v posebnem Vsak invalid ima enako kot drugi pravico do okolju; spoštovanja telesne in duševne integritete. 18. člen Pravica do svobode gibanja in državljanstva
b) imajo invalidi dostop do različnih storitev na domu ter bivalnih in drugih podpornih storitev v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izločevanja iz skupnosti;
1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do svobode gibanja, svobode pri izbiri prebivališča in državljanstva ter invalidom enako c) so storitve v skupnosti ter objekti in naprave, ki kot drugim zagotavljajo: so namenjeni vsem prebivalcem, enako dostoa) pravico pridobiti in spremeniti državljanstvo pni invalidom in se prilagajajo njihovim potreter pravico, da jim državljanstva ne odvzamejo bam. samovoljno ali zaradi invalidnosti;
b) da jim zaradi invalidnosti ni odvzeta sposob- 20. člen nost pridobivanja, posedovanja in uporabe Osebna mobilnost dokumentov o državljanstvu, drugih osebnih Države pogodbenice sprejmejo učinkovite dokumentov za izkazovanje istovetnosti ali ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo najustreznih postopkov, kot je imigracijski postovečjo mogočo samostojno osebno mobilnost, pek, za lažje uresničevanje pravice do svobode kar vključuje: gibanja; c) da lahko svobodno zapustijo vsako državo, tudi a) omogočanje osebne mobilnosti invalidov na način in ob času, ki ju sami izberejo, ter po lastno; sprejemljivi ceni; 12
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
22. člen b) omogočanje dostopa invalidom do kakovostnih Spoštovanje zasebnosti pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočkov, podpornih tehnologij in oblik pomoči člo- 1. Ne glede na kraj prebivališča ali življenjske veka ali živali ter posrednikov, tudi tako, ki je okoliščine invalidi ne smejo biti izpostavljeni na razpolago po sprejemljivi ceni; samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v svojo zasebnost, družino, dom ali dopisovac) usposabljanje invalidov in strokovnjakov, ki nje in druge vrste komunikacij ali nezakonitim delajo z njimi, za pridobivanje spretnosti za napadom na svojo čast in ugled. Invalidi imajo mobilnost; pravico do pravnega varstva pred takim vmešavanjem ali napadi. d) spodbujanje proizvajalcev pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočkov in podpornih 2. Države pogodbenice varujejo invalidom osebne tehnologij, da upoštevajo vse vidike mobilnosti in zdravstvene podatke ter podatke o rehabilitainvalidov. ciji enako kot drugim. 21. člen Svoboda izražanja in mnenja ter dostop do informacij
23. člen Spoštovanje doma in družine
Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne 1. ukrepe, da invalidom zagotavljajo uresničevanje pravice do svobodnega izražanja in mnenja, vključno s pravico, da enako kot drugi pridobivajo, sprejemajo ter sporočajo informacije in vsebine s katero koli obliko sporočanja po lastni izbiri iz 2. člena te konvencije, tako da: a) a) zagotavljajo informacije, namenjene javnosti, invalidom v njim dostopnih oblikah zapisa in tehnologijah, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti, pravočasno in brez dodatnih stroškov; b) b) pri uradnih opravilih sprejemajo in omogočajo uporabo znakovnih jezikov, brajice, povečevalnih in alternativnih načinov sporočanja ter vseh drugih dostopnih sredstev, načinov in oblik zapisa sporočila po izbiri invalida; c) spodbujajo zasebne subjekte, ki ponujajo storitve, namenjene javnosti, tudi po internetu, da zagotavljajo informacije in storitve v oblikah zapisa, ki so invalidom dostopne in prijazne;
Države pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije invalidov pri vseh zadevah v zvezi z zakonsko zvezo, družino, starševstvom in sorodstvenimi ter drugimi odnosi enako kot za druge, da zagotovijo: vsem invalidom, ki so dovolj stari za poroko, pravico do sklenitve zakonske zveze in da si ustvarijo družino na podlagi svobodne in polne privolitve bodočih zakoncev; pravico do svobodnega in odgovornega odločanja o številu otrok in starostni razliki med njimi, dostop do starosti primernih informacij in izobraževanja o načrtovanju in ustvarjanju družine ter potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic;
c) invalidom, tudi otrokom, enako kot drugim ohranitev plodnosti.
2. Države pogodbenice zagotavljajo pravice in d) spodbujajo javna občila, tudi ponudnike inforodgovornosti invalidov glede skrbništva, varumacij po internetu, da svoje storitve oblikujejo štva, skrbništva nad premoženjem in posvojitako, da so dostopne invalidom; tve otrok ali podobnih institutov, če obstajajo v notranji zakonodaji; v vseh primerih je najpoe) priznavajo in spodbujajo uporabo znakovnih membnejša otrokova korist. Države pogodbejezikov. 13
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
nice zagotavljajo invalidom ustrezno pomoč pri c) omogočanje učinkovitega sodelovanja invalistarševski skrbi za otroka. dov v svobodni družbi. 3. Države pogodbenice zagotavljajo invalidnim 2. Pri uresničevanju te pravice države pogodbenice otrokom enake pravice v družinskem življenju. zagotavljajo: Za uresničevanje teh pravic in da bi preprečile skrivanje, zapustitev, zanemarjanje in zaposta- a) da invalidi zaradi invalidnosti niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema in da invavljanje invalidnih otrok, se države pogodbenice lidni otroci zaradi invalidnosti niso izključeni zavezujejo, da bodo zagotavljale pravočasne in iz brezplačnega in obveznega osnovnošolskega popolne informacije, storitve in pomoč invaliter srednješolskega izobraževanja; dnim otrokom in njihovim družinam. 4. Države pogodbenice zagotavljajo, da otrok ni lo- b) da imajo invalidi enako kot drugi dostop do vključujočega, kakovostnega, brezplačnega čen od staršev proti njihovi volji, razen če priosnovnošolskega in srednješolskega izobražestojne oblasti v sodnem postopku v skladu z vevanja v skupnostih, v katerih živijo; ljavno zakonodajo in postopki ugotovijo, da je ločitev nujna zaradi otrokove koristi. Nikakor c) primerne prilagoditve glede na posameznikove pa ga ne smejo ločiti od staršev zaradi njegopotrebe; ve invalidnosti ali invalidnosti enega ali obeh staršev. d) invalidom v splošnem izobraževalnem sistemu potrebno pomoč in jim omogočajo učinkovito 5. Kadar ožja družina ne more skrbeti za invalidnega izobraževanje; otroka, si države pogodbenice prizadevajo otroku zagotoviti nadomestno skrb v širši družini, e) učinkovito, posamezniku prilagojeno pomoč v če to ni mogoče, v družinskem okolju v skuokolju, ki invalidom zagotavlja največji mogopnosti. či akademski in socialni razvoj, da se doseže popolna vključenost.
3. Države pogodbenice invalidom omogočajo pridobivanje življenjskega in socialnega znanja 24. člen in veščin, ki jim olajšajo polno in enakopravno Izobraževanje sodelovanje v izobraževanju in skupnosti. Zato države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki vključujejo: 1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do izobraževanja. Za uresničevanje te a) omogočanje učenja brajice, alternativnih pisav, pravice brez diskriminacije in na podlagi enapovečevalnih in alternativnih načinov in oblik kih možnosti države pogodbenice zagotavljajo zapisa sporočila, veščin za mobilnost in orienvključujoč izobraževalni sistem na vseh ravneh tacijo ter omogočanje pomoči in mentorstva in vseživljenjsko učenje, usmerjeno v: sebi enakih; a) polni razvoj človekovih zmožnosti, občutka b) omogočanje učenja znakovnega jezika in spoddostojanstva in lastne vrednosti ter krepitev bujanje jezikovne identitete skupnosti gluhih; spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in človeške raznolikosti; c) zagotavljanje, da poteka izobraževanje slepih, b) največji mogoči razvoj osebnosti, nadarjenosti in ustvarjalnosti ter duševnih in telesnih sposobnosti invalidov;
14
gluhih ter gluhoslepih, zlasti otrok, v jeziku in na način ter v obliki komunikacije, ki so najprimernejši za posameznika, in v takem okolju, ki najbolj spodbuja akademski in socialni razvoj.
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
4. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe d) od zdravstvenih delavcev zahtevajo, da invaza zaposlovanje učiteljev, tudi invalidov, ki so lidom zagotavljajo enako kakovostno oskrbo usposobljeni za znakovni jezik in brajico, ter kot drugim, tudi na podlagi svobodnega in zausposabljanje strokovnjakov in osebja na vseh vestnega soglasja, na primer z ozaveščanjem o ravneh izobraževanja, da bi prispevale k zagočlovekovih pravicah, dostojanstvu, samostojtavljanju uresničevanja te pravice. Tako usponosti in potrebah invalidov z usposabljanjem sabljanje vključuje ozaveščanje o invalidnosti ter uvajanjem etičnih standardov v javno in zain uporabo ustreznih povečevalnih in alternasebno zdravstvo; tivnih načinov, sredstev in oblik zapisa sporočila, izobraževalnih tehnik in gradivo za pomoč e) prepovejo diskriminacijo invalidov pri zdravstvenem zavarovanju, ki mora biti zagotovljeinvalidom. no pošteno in primerno, in življenjskem zava5. Države pogodbenice zagotavljajo, da imajo inrovanju, če ga omogoča notranja zakonodaja; validi enako kot drugi in brez diskriminacije dostop do splošnega visokošolskega izobraže- f) preprečujejo diskriminacijsko odrekanje zdravstvene oskrbe in zdravstvenih storitev ali hravanja, poklicnega izobraževanja, izobraževanja ne in tekočin zaradi invalidnosti. odraslih in vseživljenjskega učenja. V ta namen države pogodbenice invalidom zagotovijo primerne prilagoditve. 26. člen Habilitacija in rehabilitacija 25. člen Zdravje 1. Države pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom, tudi z Države pogodbenice priznavajo invalidom pramedsebojno pomočjo, omogočajo doseganje vico do najvišjega dosegljivega zdravstvenega in ohranjanje največje mogoče samostojnosti standarda brez diskriminacije zaradi invalidnoin polne telesne, duševne, socialne in poklicne sti. Države pogodbenice sprejmejo vse ustresposobnosti ter polno vključenost in sodelovazne ukrepe, da invalidom zagotavljajo dostop nje na vseh življenjskih področjih. V ta namen do zdravstvenih storitev, primernih njihovemu države pogodbenice organizirajo, krepijo in šispolu, vključno z zdravstveno rehabilitacijo. rijo celovite storitve habilitacije in rehabilitaDržave pogodbenice zlasti: cije, zlasti na področju zdravja, zaposlovanja, izobraževanja in socialnih služb, tako da: a) invalidom zagotavljajo brezplačne ali cenovno dostopne zdravstvene storitve in programe a) se začnejo na najzgodnejši stopnji in temeljijo v enakem obsegu, kakovosti in standardu kot na multidisciplinarni presoji potreb in zmožnodrugim, tudi na področju spolnega in reproduksti vsakega posameznika; tivnega zdravja, ter javne zdravstvene programe; b) spodbujajo sodelovanje in vključevanje v skub) invalidom zagotavljajo zdravstvene storitve, ki jih zaradi invalidnosti posebej potrebujejo, vključno z zgodnjim odkrivanjem in ustreznimi posegi, ter storitve za zmanjševanje in prepre- 2. čevanje nadaljnje invalidnosti, tudi pri otrocih in starejših; c) zagotavljajo te zdravstvene storitve čim bliže skupnostim, v katerih invalidi živijo, tudi na podeželju;
pnost in družbo, so prostovoljne in na razpolago invalidom čim bliže skupnostim, v katerih živijo, tudi na podeželju.
Države pogodbenice spodbujajo razvoj začetnega in nadaljevalnega usposabljanja strokovnih delavcev in osebja, ki dela v službah za habilitacijo in rehabilitacijo.
15
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
3. Države pogodbenice spodbujajo dosegljivost, po- f) znavanje in uporabo podpornih pripomočkov in tehnologij, namenjenih invalidom, ki omogočajo njihovo habilitacijo in rehabilitacijo. g)
a)
b)
c)
d)
e)
16
zaposlujejo invalide v javnem sektorju;
h) spodbujajo zaposlovanje invalidov v zasebnem sektorju z ustreznimi usmeritvami in ukrepi, ki lahko vključujejo spodbujevalne akcijske proDržave pogodbenice priznavajo invalidom pragrame, spodbude in druge ukrepe; vico do dela enako kot drugim, ki vključuje pravico do možnosti za preživljanje s svobodno i) zagotavljajo primerne prilagoditve na delovnem mestu za invalide; izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in j) omogočajo, da invalidi pridobivajo delovne izdostopno invalidom. Države pogodbenice vakušnje na odprtem trgu dela; rujejo in spodbujajo uresničevanje pravice do dela, tudi tistim, pri katerih nastane invalidnost k) spodbujajo programe poklicne in strokovne remed trajanjem zaposlitve, tako da sprejmejo habilitacije invalidov ter programe za ohranjaustrezne, tudi zakonodajne ukrepe, s katerimi nje zaposlitve in vrnitev invalidov na delo. med drugim: 2. Države pogodbenice preprečujejo suženjstvo prepovedujejo diskriminacijo zaradi invalidnoali služenje invalidov in zagotavljajo, da so insti v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo validi enako kot drugi varovani pred prisilnim na kakršno koli obliko zaposlitve, vključno s ali obveznim delom. pogoji za iskanje, najemanje in zaposlovanje, ohranjanje zaposlitve, napredovanje ter varnimi in zdravimi delovnimi razmerami; 28. člen Ustrezna življenjska raven in socialno varstvo varujejo pravico invalidov do pravičnih in ugodnih delovnih razmer enako kot za druge, tudi 1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do enakih možnosti in enakega plačila in njihovim družinam pravico do ustrezne žiza enakovredno delo, do varnih in zdravih devljenjske ravni, kar vključuje ustrezno prehralovnih razmer, vključno z varstvom pred nadleno, oblačila in stanovanje, in do nenehnega govanjem, ter do poprave krivic; izboljševanja življenjskih razmer ter sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje in spodbujanje zagotavljajo, da invalidi lahko uresničujejo uresničevanja te pravice brez diskriminacije svoje delavske in sindikalne pravice enako kot zaradi invalidnosti. drugi; 2. Države pogodbenice priznavajo pravico inomogočajo invalidom učinkovit dostop do validov do socialnega varstva in uživanja te splošnih tehničnih programov in programov za pravice brez diskriminacije zaradi invalidnosti poklicno usmerjanje, služb za iskanje zaposliter sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje in tve ter poklicnega in nadaljnjega usposabljanja; spodbujanje uresničevanja te pravice, vključno z ukrepi, s katerimi zagotavljajo invalidom: na trgu dela spodbujajo možnosti za zaposlovanje invalidov in njihovo napredovanje na delov- a) oskrbo s čisto vodo, dostop do ustreznih storinem mestu ter pomoč pri iskanju, pridobivanju, tev po sprejemljivi ceni, naprav in druge pomoohranjanju zaposlitve in ponovni zaposlitvi; či za potrebe, povezane z invalidnostjo;
27. člen Delo in zaposlovanje 1.
spodbujajo možnosti za samozaposlitev, podjetništvo, razvoj socialnega podjetništva in ustanavljanje lastnih podjetij;
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
b) zlasti ženskam, deklicam in starejšim dostop do i) sodelovanje v nevladnih organizacijah in zdruprogramov socialnega varstva in programov za ženjih, ki delujejo v javnem in političnem žizmanjševanje revščine; vljenju države, ter pri dejavnostih in upravljanju političnih strank; c) in njihovim družinam, ki živijo v revščini, dostop do državne pomoči za stroške, povezane z ii) ustanavljanje in vključevanje v invalidske orgainvalidnostjo, vključno z ustreznim usposabljanizacije, ki zastopajo invalide na mednarodni, njem, svetovanjem, finančno pomočjo in nadodržavni, regionalni in lokalni ravni. mestno oskrbo; d) dostop do javnih stanovanjskih programov;
30. člen
e) enak dostop do pokojninskih prejemkov in pro- gramov. 29. člen Sodelovanje v političnem in javnem življenju
Sodelovanje v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu
1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do sodelovanja v kulturnem življenju enako kot drugim in sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo dostop do:
Države pogodbenice zagotavljajo invalidom politične pravice in možnost, da jih uživajo a) enako kot drugi, in se zavezujejo, da: b) a) invalidom enako kot drugim zagotavljajo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in mo- c) žnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da:
kulturnega gradiva v dostopnih oblikah; televizijskih programov, filmov, gledaliških predstav in drugih kulturnih dejavnosti v dostopnih oblikah; krajev, v katerih potekajo kulturne prireditve ali storitve, kot so gledališča, muzeji, kinematografi, knjižnice in turistične storitve, in po možnosti dostop do spomenikov in kulturnih spomenikov in krajev državnega pomena.
i) zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni; 2. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom omogočajo, da razvijajo ii) varujejo pravico invalidov, da na volitvah in in uporabljajo ustvarjalne, umetniške in intereferendumih volijo tajno in brez zastraševalektualne sposobnosti, ne samo v lastno korist, nja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opraampak tudi za obogatitev družbe. vljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti ter jim po potrebi omogočajo uporabo 3. Države pogodbenice skladno z mednarodnim podpornih in novih tehnologij; pravom sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi preprečujejo, da bi zakoni o varstvu intelekiii) invalidom kot volivcem zagotavljajo svobodno tualne lastnine nerazumno ali diskriminacijsko izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva. na njihovo zahtevo pri izražanju volje na volitvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri; 4. Invalidi imajo enako kot drugi pravico, da se prizna in podpre njihova lastna kulturna in jezib) dejavno spodbujajo ustvarjanje okolja, v katekovna identiteta, tudi znakovni jezik in kultura rem lahko invalidi učinkovito in polno sodegluhih. lujejo pri upravljanju javnih zadev brez diskriminacije in enako kot drugi, ter spodbujajo 5. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrenjihovo sodelovanje pri javnih zadevah, kar pe, s katerimi invalidom enako kot drugim vključuje tudi: omogočajo sodelovanje pri rekreacijskih, pro17
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
stočasnih in športnih dejavnostih:
jo pri uresničevanju svojih pravic.
a) za spodbujanje in uveljavljanje najširšega mo- 3. Države pogodbenice so odgovorne za razširjagočega sodelovanja invalidov v športnih dejavnje statističnih podatkov in zagotavljajo, da so nostih na vseh ravneh; dostopni invalidom in drugim. b) za zagotovitev možnosti, da invalidi organizi- 32. člen rajo, razvijajo in sodelujejo pri športnih in re- Mednarodno sodelovanje kreacijskih dejavnostih za invalide in jim v ta namen enako kot drugim omogočajo ustrezno 1. Države pogodbenice se zavedajo pomena medizobraževanje, vadbo in sredstva; narodnega sodelovanja in njegovega spodbujanja za podporo nacionalnim prizadevanjem za c) da jim omogočajo dostop do krajev, na katerih uresničevanje namena in ciljev te konvencije potekajo športne, rekreacijske in turistične deter sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe na javnosti; državni in meddržavni ravni ter po potrebi v partnerstvu z ustreznimi mednarodnimi in regid) da zagotavljajo invalidnim otrokom enako kot onalnimi organizacijami ter civilno družbo, zladrugim sodelovanje pri igri, rekreaciji in prosti invalidskimi organizacijami. Ti ukrepi lahko stočasnih in športnih dejavnostih, vključno z med drugim vključujejo: dejavnostmi v šolskem sistemu; a) zagotavljanje mednarodnega sodelovanja, tudi e) da zagotavljajo invalidom dostop do storitev mednarodnih razvojnih programov, ki vključutistih, ki organizirajo rekreacijske, turistične, je invalide in jim je dostopno; prostočasne in športne dejavnosti. b) omogočanje in podporo krepitvi zmogljivosti, tudi z izmenjavo in skupno uporabo podatkov, 31. člen izkušenj, programov usposabljanja in najboljStatistika in zbiranje podatkov ših praks; 1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo c) omogočanje sodelovanja pri raziskavah in dozbirale ustrezne podatke, vključno s statističstop do znanstvenega ter tehničnega znanja; nimi in raziskovalnimi, ki jim bodo omogočili oblikovanje in uresničevanje usmeritev za izva- d) po potrebi zagotavljanje tehnične in gospodarjanje te konvencije. Postopek zbiranja in shraske pomoči, tudi z omogočanjem dostopa do njevanja teh podatkov je usklajen: dostopnih in podpornih tehnologij in njihove izmenjave ter s prenosom tehnologij. a) s pravnoveljavnimi zaščitnimi ukrepi, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov, ki zagota- 2. Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti vljajo zaupnost in spoštovanje zasebnosti invaposamezne države pogodbenice pri izpolnjevalidov; nju njenih obveznosti iz te konvencije. b) z mednarodno sprejetimi standardi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 33. člen Izvajanje konvencije in spremljanje etičnimi načeli zbiranja in uporabe statističnih njenega izvajanja v posameznih državah podatkov. 1. Države pogodbenice v skladu s svojo notranjo 2. Podatki, zbrani v skladu s tem členom, so priorganizacijo določijo en ali več vladnih orgamerno razvrščeni in se uporabljajo kot pomoč nov za stike, pristojnih za zadeve, ki se nanapri presoji izpolnjevanja obveznosti držav pošajo na izvajanje te konvencije, in natančno godbenic iz te konvencije in za ugotavljanje in preučijo možnosti za vzpostavitev ali določitev odpravljanje ovir, s katerimi se invalidi srečujenačina usklajevanja, ki v vladi omogoča pove18
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
zano delovanje različnih področij na različnih ravneh. 2. Države pogodbenice v skladu s svojimi pravnimi in upravnimi sistemi v državi vzdržujejo, krepijo, določijo ali vzpostavijo okvir, po po- 6. trebi tudi eno ali več neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Ob določanju ali vzpostavljanju takega telesa države pogodbenice upoštevajo načela, ki se nanašajo na status in delovanje nacionalnih institucij za varovanje in uveljavljanje človekovih pravic.
godbenic, so v odbor izvoljeni tisti, ki dobijo največ glasov in absolutno večino glasov predstavnikov držav pogodbenic, ki so prisotni in glasujejo. Prve volitve so najpozneje šest mesecev po dnevu začetka veljavnosti te konvencije. Najpozneje štiri mesece pred vsakimi volitvami generalni sekretar Združenih narodov pošlje državam pogodbenicam pismo in jih pozove, naj v dveh mesecih predlagajo svoje kandidate. Nato pripravi abecedni seznam vseh kandidatov z navedbo držav pogodbenic, ki so jih predlagale, ter ga pošlje državam pogodbenicam te konvencije.
3. Civilna družba, zlasti invalidi in njihove reprezentativne organizacije, so vključeni v postopek spremljanja in v njem polno sodelujejo. 7. Člani odbora se izvolijo za štiri leta. Ponovno so lahko izvoljeni samo enkrat. Mandat šestih članov, izvoljenih na prvih volitvah, traja dve 34. člen leti; na zasedanju iz petega odstavka tega člena Odbor za pravice invalidov predsedujoči z žrebom izbere teh šest članov takoj po prvih volitvah. 1. Ustanovi se Odbor za pravice invalidov (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki opravlja naloge iz 8. Šest dodatnih članov odbora je izvoljenih na rete konvencije. dnih volitvah v skladu z ustreznimi določbami tega člena. 2. Ko konvencija začne veljati, odbor sestavlja dvanajst strokovnjakov. Po nadaljnjih šestdese- 9. Če član odbora umre ali odstopi ali izjavi, da tih ratifikacijah ali pristopih h konvenciji se odzaradi katerega drugega razloga ne more več bor poveča za šest članov, tako da ga sestavlja opravljati svojih nalog, država pogodbenica, ki največ osemnajst članov. ga je predlagala, imenuje za preostali mandat drugega ustrezno usposobljenega strokovnjaka, 3. Člani odbora opravljajo naloge v lastnem imeki izpolnjuje zahteve iz ustreznih določb tega nu, uživajo velik moralni ugled in so priznani člena. ter imajo izkušnje na področju, ki ga ureja ta konvencija. Pri imenovanju svojih kandidatov 10. Odbor sprejme svoj poslovnik. države pogodbenice upoštevajo tretji odstavek 4. člena te konvencije. 11. Generalni sekretar Združenih narodov zagotovi potrebno osebje in odboru omogoča, da učin4. Člane odbora izvolijo države pogodbenice in kovito opravlja naloge iz te konvencije, ter sklipri tem upoštevajo pravično geografsko porazče prvi sestanek odbora. delitev, zastopanost različnih civilizacij in prevladujočih pravnih sistemov, uravnoteženo za- 12. Z odobritvijo Generalne skupščine prejemajo stopanost spolov in sodelovanje strokovnjakov člani odbora, ustanovljenega po tej konvenciji, invalidov. nagrade iz sredstev Združenih narodov po določilih in pod pogoji, ki jih skupščina lahko dolo5. Člani odbora so izvoljeni na zasedanju konfeči glede na pomembnost nalog odbora. rence držav pogodbenic s tajnim glasovanjem s seznama kandidatov državljanov držav pogod- 13. Člani odbora so upravičeni do ugodnosti, pribenic, ki so jih predlagale. Na zasedanju, ki je vilegijev in imunitet strokovnjakov na misiji sklepčno, če sta navzoči dve tretjini držav poZdruženih narodov, kakor je določeno v ustre19
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
znih odstavkih Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov. 35. člen Poročila držav pogodbenic
ustreznega poročila. Odbor povabi državo pogodbenico k sodelovanju pri takem pregledu. Če država pogodbenica odgovori s predložitvijo ustreznega poročila, se uporabi prvi odstavek tega člena.
3. 1. Dve leti po začetku veljavnosti konvencije država pogodbenica prek generalnega sekretarja Združenih narodov odboru predloži izčrpno poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnjeva- 4. nje obveznosti iz te konvencije, in o doseženem napredku. 2.
Generalni sekretar Združenih narodov poskrbi, da so poročila na razpolago vsem državam pogodbenicam. Države pogodbenice poskrbijo, da so poročila v njihovih državah javnosti široko dostopna in omogočajo dajanje predlogov in splošnih priporočil v zvezi z njimi.
Nato države pogodbenice predložijo poročila najmanj vsaka štiri leta in tudi, kadar odbor 5. Odbor po svoji presoji pošilja poročila držav tako zahteva. pogodbenic posebnim agencijam, skladom in programom Združenih narodov in drugim pri3. Odbor določi smernice, ki se nanašajo na vsebino stojnim organom, da obravnavajo v poročilu poročil. navedeno zahtevo ali potrebo po strokovnem nasvetu ali pomoči ter morebitne pripombe in 4. Državi pogodbenici, ki je odboru predložila izpriporočila odbora v zvezi s temi zahtevami ali črpno začetno poročilo, v poznejših poročilih navedbami. ni treba ponovno navajati že danih informacij. Države pogodbenice so pozvane, da poročila sestavijo javno in pregledno ob ustreznem upo- 37. člen števanju tretjega odstavka 4. člena te konvenci- Sodelovanje med državami pogodbenicami in je. odborom
5. Države pogodbenice lahko v poročilih navede- 1. Vse države pogodbenice sodelujejo z odborom jo dejavnike in težave, ki vplivajo na stopnjo in pomagajo njegovim članom pri izpolnjevaizpolnjevanja obveznosti iz te konvencije. nju nalog in pooblastil. 36. člen Obravnavanje poročil
2. V odnosih z državami pogodbenicami odbor natančno preuči načine in sredstva za povečevanje zmogljivosti v državah za izvajanje te konvencije, tudi z mednarodnim sodelovanjem.
1. Odbor obravnava vsako poročilo in po svoji presoji pripravi ustrezne predloge in splošna priporočila ter jih pošlje državi pogodbenici. 38. člen Država pogodbenica lahko pošlje odboru v Razmerje odbora do drugih organov odgovoru informacije po lastni izbiri. Odbor lahko od držav pogodbenic zahteva nadaljnje Da bi podprle učinkovito izvajanje te konveninformacije o izvajanju te konvencije. cije in spodbudile mednarodno sodelovanje na področju, ki ga zajema: 2. Če država pogodbenica močno zamuja s predložitvijo poročila, jo odbor lahko uradno ob- a) imajo specializirane agencije in drugi organi vesti, da je treba preveriti izvajanje konvencije Združenih narodov pravico biti zastopani pri na podlagi zanesljivih informacij, ki so odboru obravnavanju izvajanja tistih določb te konvenna razpolago, če tri mesece po uradnem obvecije, ki spadajo med njihove naloge in pristojnostilu država pogodbenica še vedno ne predloži sti. Odbor lahko po svoji presoji pozove speci20
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
alizirane agencije in druge pristojne organe, da 42. člen Podpis dajo strokovne nasvete o izvajanju konvencije Ta konvencija je na voljo za podpis vsem drna področjih, ki spadajo med njihove naloge in žavam in regionalnim organizacijam za povepristojnosti. Odbor lahko pozove specializirane zovanje na sedežu Združenih narodov v New agencije in druge organe Združenih narodov, da Yorku od 30. marca 2007 dalje. predložijo poročila o izvajanju konvencije na področjih, ki spadajo med njihove dejavnosti; 43. člen b) pri opravljanju svojih nalog in pooblastil se odbor po potrebi posvetuje z drugimi organi, Soglasje o tem, da je konvencija zavezujoča ustanovljenimi v skladu z mednarodnimi poDržave podpisnice konvencijo ratificirajo, regigodbami o človekovih pravicah, da se zagotovi onalne organizacije za povezovanje podpisnice usklajenost smernic, predlogov in splošnih pripa uradno potrdijo. H konvenciji lahko pristopi poročil poročanja ter preprečita podvajanje in katera koli država ali regionalna organizacija za prekrivanje pri opravljanju njihovih nalog. povezovanje, ki je ni podpisala. 39. člen Poročilo odbora
44. člen
Odbor vsaki dve leti poroča Generalni skup- Regionalne organizacije za povezovanje ščini ter Ekonomskemu in socialnemu svetu o svojih dejavnostih, pošilja svoje predloge in 1. “Regionalna organizacija za povezovanje” je organizacija, ki jo ustanovijo neodvisne države splošna priporočila na podlagi poročil, ki jih je določene regije in nanjo prenesejo pristojnosti pregledal, in informacij, ki jih je prejel od držav glede zadev, ki jih ureja konvencija. Te organipogodbenic. Ti predlogi in splošna priporočila zacije v listinah o uradni potrditvi ali pristopu se vključijo v poročilo odbora skupaj z morebiopredelijo svoje pristojnosti glede zadev, ki jih tnimi pripombami držav pogodbenic. ureja konvencija. O morebitnih poznejših bistvenih spremembah obsega svojih pristojnosti 40. člen obvestijo depozitarja. Konferenca držav pogodbenic 2. Sklicevanje na “države pogodbenice” v tej kon1. Države pogodbenice se redno sestajajo na konvenciji velja tudi za navedene organizacije v ferenci držav pogodbenic in obravnavajo vse mejah njihovih pristojnosti. zadeve v zvezi z izvajanjem te konvencije. 3. Listine, ki jih deponirajo regionalne organizaci2. Generalni sekretar Združenih narodov skliče je za povezovanje, ne veljajo za namene prvega konferenco držav pogodbenic najpozneje šest odstavka 45. člena ter drugega in tretjega odmesecev po začetku veljavnosti te konvencije. stavka 47. člena. Vsako naslednje zasedanje skliče vsaki dve leti ali po odločitvi konference držav pogodbenic. 4. Regionalne organizacije za povezovanje lahko pri zadevah v svoji pristojnosti uresničujejo pravico do glasovanja na konferencah držav 41. člen pogodbenic, pri čemer je število glasov enako Depozitar številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Organizacije ne morejo uresni Depozitar te konvencije je generalni sekretar čevati pravice do glasovanja, če jo katera koli Združenih narodov. njena država članica uresničuje sama, in obratno. 21
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
45. člen Začetek veljavnosti
3.
1. Ta konvencija začne veljati trideseti dan po deponiranju dvajsete listine o ratifikaciji ali pristopu.
Če konferenca držav pogodbenic soglasno odloči, začne sprememba, sprejeta in potrjena v skladu s prvim odstavkom, ki se nanaša izključno na 34., 38., 39. in 40. člen, veljati trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini držav pogodbenic na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju.
2. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za povezovanje, ki ratificira, uradno potrdi ali pristopi h konvenciji po deponiranju dvajsete listine, začne konvencija veljati trideseti dan po 48. člen Odpoved deponiranju njene listine. Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim obvestilom generalnemu 46. člen Pridržki sekretarju Združenih narodov. Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je generalni sekre1. Pridržki, ki so nezdružljivi z vsebino in nametar prejel uradno obvestilo. nom konvencije, niso dovoljeni. 2. Pridržke je mogoče kadar koli umakniti. 47. člen Spremembe 1. Vsaka država pogodbenica lahko predlaga spremembo te konvencije in jo predloži generalnemu sekretarju Združenih narodov. Generalni sekretar pošlje predlagane spremembe državam pogodbenicam in jih pozove, da ga obvestijo, ali podpirajo konferenco držav pogodbenic zaradi obravnavanja predlogov in odločanja o njih. Če se v štirih mesecih od dne pošiljanja vsaj tretjina držav pogodbenic izreče za konferenco, jo generalni sekretar skliče pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Vsako spremembo, sprejeto z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih držav pogodbenic, generalni sekretar predloži v potrditev Generalni skupščini in nato vsem državam pogodbenicam v sprejetje. 2.
22
Sprememba, sprejeta in potrjena v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini držav pogodbenic na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju. Nato začne sprememba za katero koli državo pogodbenico veljati trideseti dan po dnevu, ko je deponirala svojo listino o sprejetju. Sprememba je zavezujoča samo za tiste države pogodbenice, ki so jo sprejele.
49. člen Dostopna oblika zapisa
Besedilo te konvencije je na voljo v dostopnih oblikah zapisa.
50. člen Verodostojna besedila
Besedila te konvencije v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna.
V potrditev tega so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo.
Države pogodbenice na dan 1. januarja 2009 z navedbo datuma ratifikacije, pristopa ali nasledstva: Argentina, 2. september 2008; Avstralija, 17. julij 2008; Avstrija, 26. september 2008; Bangladeš, 30. november 2007; Brazilija, 1. avgust 2008; Čile, 29. julij 2008; Kitajska, 1. avgust 2008; Koreja (Republika), 11. december 2008; Kostarika, 1. oktober 2008; Hrvaška, 15. avgust 2007; Kuba, 6. september 2007; Ekvador, 3. april 2008; Egipt, 14. april 2008; El Salvador, 14. december 2007; Filipini, 15. april 2008; Gabon, 1. oktober 2007; Gvineja, 8. februar 2008; Honduras, 14. april 2008; Madžarska, 20. julij 2007; Indija, 1. oktober 2007; Jamajka, 30. marec 2007; Jordanija, 31. marec 2008; Kenija, 19. maj 2008; Lesoto, 2.
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
december 2008; Mali, 7. april 2008; Mehika, 17. december 2007; Namibija, 4. december 2007; Nova Zelandija, 25. september 2008; Nikaragva, 7. december 2007; Nigerija, 24. junij 2008; Panama, 7. avgust 2007; Paragvaj, 3. september 2008; Perù, 30. januar 2008; Katar,
13. maj 2008; Ruanda, 15. december 2008; San Marino, 22. februar 2008; Slovenija, 24. april 2008; Španija, 3. december 2007; Južna Afrika, 30. november 2007; Švedska, 15. december 2008; Tajska, 29. julij 2008; Tunizija, 2. april 2008; Uganda, 25. september 2008.
1 Salvador (2007, ratifikacija) je izrazil pridržek, na podlagi katerega ustavne določbe prevladajo nad konvencijskimi določbami. Avstrija (2007) tega pridržka ni odobrila.
7 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da bo določila čl. 23.1b) interpretirala na način, po katerem bodo maksimalno upoštevani interesi mladoletnikov.
2 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da ima človeško bitje pravico do zaščite že pred rojstvom; izraz “človeško bitje” je zato opredeljen v nacionalni zakonodaji.
8 Poljska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da čl. 23.1b) in čl. 25a) na noben način ne zahtevata priznanja pravice do splava, niti državi ne narekujeta, da mora omogočiti dostop do postopkov, ki se uporabljajo pri splavu.
3 Mauritius (ob podpisu leta 2007)
je izrazil pridržek na 11. čl.
4 Mehika (2007) je deklarirala, da v primeru konflikta med državnimi predpisi in Konvencijo, prevladajo tisti, ki bolj ščitijo dostojanstvo in zagotavljajo večje varstvo invalidov. 5 Egipt je ob podpisu Konvencije (2007) deklariral, da 12. čl. interpretira, kot da se nanaša na pravno sposobnost invalidov (sposobnost pridobivanja pravic in sprejemanja pravnih odgovornosti), ne pa na sposobnost delovanja (uveljavljanja teh pravic). 6 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da besedo “soglasje” pojmuje v skladu s predpisi Konvencije ES o človekovih pravicah in biomedicini ter z Dodatnim protokolom o biomedicinskih raziskavah.
9 Malta (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da čl. 25a) ne uvaja nobene pravice do splava, niti se ga ne sme obravnavati kot, da podpira splav. Glej izjavo Poljske s podobno v vsebino v opombi k čl. 23.1 b). 10 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da se mora oskrbo z zdravili, s tekočino in s hrano izvajati izključno ob soglasju invalida. 11 Malta (ob podpisu leta 2007) je podala pridržek na čl. 29 a), i) in iii) ter je na tem področju ohranila svoje državne predpise. 12 Glej predhodno opombo.
23
Uredila: Služba za zunanjo in notranjo komunikacijo, Marketing, Urad za stike Z javnostmi Ustanove za zdravstvene Storitve št. 4 “Osrednja Furlanija” Ul. Pozzuolo št. 330 – 33100 Videm tel. 0432 806051 faks 0432 806005 www.ass4.sanita.fvg.it urp@mediofriuli.it Za prevod je poskrbelo društvo: Serling Soc. Coop. Publikacijo so omogočila sredstva iz Zakona 482/99. Zahvalijujemo se Avtonomni Deželi Furlaniji Julijski krajini, še zlasti Uradu za manjšinske jezike (SILCE). Oktobra 2010.