Scena junij 2015 by ScenaKranj

Maruša Štibelj ˛fotoMucy: poletni utrip Kranja

SEN MNOGIH JE DOKONÿATI ŠOLO, DOBITI SLUŽBO, IMETI DRUŽINO IN BITI PRESKRBLJEN. KAKŠNO KARIERO IZBRATI, DA DOBIŠ STALNO, VARNO SLUŽBO, V KATERI BOŠ VZTRAJAL DO UPOKOJITVE? KAJ JE DANDANES SPLOH 'VAREN' POKLIC, KI TI BO ZAGOTAVLJAL, DA BOŠ LAHKO BREZ SKRBI 'ODBONGAL' SVOJIH 8 UR IN ŠEL DOMOV BREZ STRAHU,

KAJ BO PRINESEL NASLEDNJI DAN?

KAJ, ÿE BI TI POVEDAL

DA OBSTOJA POKLIC, KJER JE JE 'VARNOST' RAVNO V TEM, DA NE VEŠ, KAJ TI BO PRINESEL NAS NASLEDNJI DNJI DA DAN? AN AN? Novinar je vsak dan drugje, srečuje vsakovrstne ljudi in pripoveduje o tem drugim ljudem. Brez obveščanja družba ne more obstojati. Če ne beleži svoje zgodovine, družba ponavlja napake iz preteklosti. Novinarstvo je poklic, ki obvešča ljudi o preteklih in trenutnih dogajanjih ter obenem beleži današnji čas za prihodnje rodove. Zato, ker je informacija največje bogastvo, novinarji pa imamo moč obveščanja, se nam pravi sedma sila. V roki držiš časopis Scena, ki bo kmalu praznoval svoje prvo leto izhajanja. Z njim pomagamo mladim ustvarjalcem in beležimo njihove dosežke. Naslednje leto nameravamo začeti izhajati kot mesečnik, zato smo sklenili, da v naše vrste sprejmemo nove ljudi in septembra spet odpremo vrata Subartove mladinske novinarske šole. Ko se nekaj zgodi, ali zapisuješ svoje vtise in čustva? Ko nekaj napišeš, te to navda z občutkom pomirjenja, zadoščenja, morda celo rešitev pred tem, da se ti ne zmeša? Pišeš dnevnik? Slikaš? Fotografiraš? Želiš znati oblikovati? Potem nam piši na scenakranj@gmail.com in se prijavi v mladinsko novinarsko šolo.

is za

Časop

sko mladin

ulturo

(sub)k

t, SubAr žilo in zalo iško društvo o l a d Iz etn no um c. Kultur jan Kruševa r a D zanj ednik orni ur v o cy g d sy Mu i in o Glavn goričnik - Ea a Egist Z štva uredni Člani dek o Alex K enc em l K Eva ič Maleš a š r a M k n č oga i Tilen P lemenc K om Polona nj@gmail.c a r k a n e sc ARA Tisk K 500 izvodov a . Naklad dva meseca er na mb a e j t a p h e s z I : nji izid Nasled ezplačno r b Cena: 85-9350 23 N S S I

Scena

Junij/2015

Predstavitev umetnice: Maruša Štibelj

Marša Malešič, foto: Mucy in Marušin arhiv

Maruša Štibelj je mlada kranjska umetnica, ki smo jo s Sceno opazili med prodajanjem svojih umetnin na stojnici med Tednom mladih in na TEDx Youth odru v Prešernovem gledališču, kjer je delila svojo umetniško vizijo z nami, katere smo se pravzaprav lahko vsi prisotni udeležili s svojimi lepimi spomini, ki bodo objavljeni v njeni kolaž knjigi. Marušine kreacije so najbolj prepoznavne po duhu nostalgije in tudi optimističnem gledanju naprej. Za Sceno smo se pogovarjali o njenih idejah, ustvarjanju, razstavah, povezanosti mladih umetnikov, pozanimali pa smo se tudi kje lahko njene izdelke kupite. Maja si na Tednu mladih nastopila na TEDx Youth odru. Kaj ti je pomenila taka predstavitev in kako je prišlo do tega, da si bila izbrana? Organizatorji so me povabili, ker naj bi bila zanimiva oseba in bom imela kaj povedati, pa sem rekla, »zakaj pa ne?« Čeprav se takrat nisem ravno zavedala obsežnosti celega dogodka. To me je zadelo šele ko sem prišla nazaj iz Japonske in je bilo rečeno, da kart ni več, da bo Prešernovo gledališče polno. Takrat sem se močno preklela, ker javno nastopanje ni ravno moj adut. Ampak na koncu sem preživela, organizacija je bila super in publika odlična. Vesela sem za to izkušnjo in za priložnost, da sem lahko svoj projekt Besedni spomini predstavila tudi Kranju. Takrat si predstavila svoje delo in opisala na kakšnem projektu delaš trenutno. Izdeluješ knjigo z lepimi spomini in tudi mi smo lahko napisali svoje. Zakaj in kdaj si se začela ukvarjati s tem projektom in kako si predstavljaš končni izdelek? Ali že veš kdaj bo knjiga končana? Ne bom rekla da je to ravno trenutni projekt, saj ga razvijam že tri leta. Sem pa ga v zadnje pol leta rahlo zapostavila, zato se mi je Tedx zdel idealna priložnost, da svoje ustvarjalne spomine zopet obudim. Projekt je začel nastajati leta 2012, takrat sem ravno dobro začela spet ustvarjati in zaradi poplav slabih novic in žaljivk po svetu, sem si zaželela lepih besed.

"Preprosto sem se zaljubila v ta nostalgični kolaž." Naključne ljudi sem pozvala, da mi podarijo po eno lepo besedo, ki jih spominja na lep trenutek, osebo, ki jo imajo radi ali pa jim preprosto lepo zveni. Te lepe besede je potem nadgradilo še zbiranje lepih spominov. Pa ne bom sedaj na dolgo in široko razlagala, bom pa bralce povabila da si o projektu več preberejo na moji spletni strani www.marusastibelj.com pod zavihkom Word memories. Na strani se lahko bralci tudi vključijo v moj projekt in darujejo kakšen svoj lep spomin. Končni cilj je ustvariti kolaž knjigo, ki bo sestavljena iz lepih spominov naključnih ljudi na zbrane lepe besede in mi bo pomagala širiti misli: Lepa besede lepo mesto najde ter Vsak si zasluži lepe spomine. Večinoma delaš s kolaži, kako si našla ta stil? Dolgo časa sem iskala tehniko, skozi katero bi se najbolje lahko izra-

Junij/2015

Scena

žala. Že skozi študij likovne pedagogike sem preizkušala marsikaj. Od slikanja, risanja, grafike... potem je prišlo obdobje pisanja, fotografije in seveda filma, no in sedaj že kar nekaj časa vztrajam pri kolažu. Vse se je začelo s škatlo starih jugoslovanskih znamk, ki mi jo je podarila prijateljica ob novem letu. Nekaj časa sem jih občudovala, potem pa sem se odločila da jim dodam stare gumbe, pa stare značke, pa potem tudi izrezke iz starih revij in časopisov in tako so na začetku ratale broške. Seveda je bilo prostora na malih broškah kaj kmalu premalo, zato sem se odločila, da to lahko prenesem na platna. Tako sem dobila ogromno prostora za izražanje svojih misli in prikaz kompleksnejših likovnih tem. Preprosto sem se zaljubila v ta nostalgični kolaž. Razvila sem tudi svojo tehniko, kjer lahko s kolažem manipuliram do te stopnje, da gledalca optično prelisičim, da je slika naslikana. S čim začneš, ko delaš kolaže? Ali ideja pride iz podob, ki jih shranjuješ, ali imaš idejo že preden se lotiš ustvarjanja? Velikokrat mi za navdih služi material, včasih pa pride ideja že prej in potem mrzlično iščem stvari, ki bi mi to idejo pomagale uresničiti. Takrat se velikokrat zgodi, da seveda ne najdem točno tistega kar se si predstavljala ampak takrat pridejo tista čudovita naključja, ko najdeš nekaj kar nisi pričakoval in tvoj kolaž skrene v čisto drugo – novo smer. V kolažih imaš stare »vintage« podobe ali ti je kakšna doba še posebej všeč? Poskušam se ne omejiti na dobo, temveč se moje delo bolj ali manj prepleta z japonsko filozofijo wabi sabi, ki temelji na iskanju popolnega v nepopolnem. Rada imam stare stvari, na katere smo že rahlo pozabili in nimajo več sijaja kot so ga imele včasih, pa vendar ravno v tem vidim čar. Tako ne morem reči katero obdobje mi je najbolje

pri srcu, saj ima vsako posebej svojevrsten žar. Imela si tudi že kar nekaj razstav. Kako izbereš kaj boš razstavila? Kako dolgo se pripravljaš na razstave? Po navadi ustvarjam že z mislijo da bom to tudi pokazala na razstavi, koncept lahko napišem vnaprej, zgodi pa se mi velikokrat, tudi da se mi med delom samostojnega dela porodi koncept in potem to delo nadgradim in razvijem v razstavo. Pa še takrat je pred otvoritvijo ogromno premišljevanja kaj pokazati in kaj ne, pa seveda kakšna bo postavitev, naslovi... Za ustvarjanje ene razstave lahko porabim tudi celo leto, velikokrat pa se zgodi, da v navalu ustvarjalne energijo ne morem in ne morem nehati delati, no in takrat jo končam tudi v dobrem mesecu – pa vendar moram tu pripomniti, da tu ne štejem zraven časa, ko izdelujem koncept – to je vedno namreč daljši proces.

Scena

Junij/2015

Ali kakšno razstavo pripravljaš tudi zdaj? V glavi imam par konceptov za razstave, ki bi jih rada uresničila v bližnji prihodnosti. Trenutno razvijam idejo, ki se mi je porodila na Japonskem in bo nosila naslov – Tokio sprehod oz. Kako se moraš včasih zazreti tudi v tla. Pri tej razstavi bi rada preizkusila tudi novo tehniko, ki sem jo naključno odkrila – in sicer nekakšen ročni tisk na platno, ki ga bom združila s kolažem. S Tanjo Gerkman (grafična oblikovalka) izdeluješ tudi otroško knjigo »Matilda wants to fly.« O čem je knjiga? Kako daleč sta? Knjiga govori o mali punčki Matildi, ki si želi leteti. Kaj več niti ne bi rada izdala, saj so prijetna presenečenja v današnjem življenju še kako dobrodošla. Slikanica je najin avtorski projekt, kar pomeni, da sva zadolženi za prav vse sami. Napreduje počasi, ampak to se mi zdi prav, saj se nama nikamor ne mudi in včasih si je za kakšno stvar še tako pomembno vzeti ustvarjalno svobodo tudi pri času. Ampak bo, nekje v bližnji prihodnosti. Že kar nekaj časa si namreč želim ustvariti nekaj kar bi lahko z zanimanjem prebirali otroci… V kolikor koga zanima kaj več o knjigi pa si lahko prebere in ogleda na moji spletni strani www.marusastibelj.com pod zavihkom Other projects. Kako bi opisala svoj umetniški stil v petih besedah? Nostalgično obarvana pravilno razporejena zmeda. Ali bi lahko rekla, da so tvoja dela nekako med seboj povezana? Povezana so že v tem smislu, da je vse ustvarila moja roka. Pa tudi drugače, se mi zdi da so pri vsakem delu skupna točka spomini, pa naj bodo kakršnikoli že. Svoje izdelke tudi prodajaš. V kakšnih oblikah in kje jih lahko ljudje najdejo? Trenutno prodajam kolaže na platnu, pa dame z velikimi lasmi, kjer

Junij/2015

Scena

sem ilustracijo povezala s kolažem, pa potem so tu še digitalni printi mojih del, pa dela po naročilu, ki jih naredim tudi iz fotografij naročnika, pa potem so tu old school broške in prav take razglednice. Moja dela lahko naročite preko spletne strani ali na facebooku. Imam pa tudi doma v Kranju prostor preurejen v malo galerijo, kar pomeni da se potencialni kupci lahko oglasijo tudi pri meni in si izberejo želeno na licu mesta. Trenutno imam svoje kolaže tudi v dveh trgovinah – na Bledu v Mikame in kranjski Desetnici. Kmalu pa bo moja dela možno naročiti tudi preko spletnih trgovin. Ne smem pa pozabiti tudi umetniških sejmov, ki se jih

udeležujem. Tako me najdete velikokrat tudi na Artishu, Art marketu... V Kranju se je nedavno odprla nova art trgovina Kr` art v starem mestnem jedru. Kaj si misliš o likovnem ustvarjanju v Kranju in ali ste mladi umetniki med seboj kaj povezani? Mlade ustvarjalne energije v Kranju je ogromno. Mogoče bi si želela, da bi se mladi še bolj povezali, saj se mi zdi, da smo sedaj bolj ali manj razpršeni na več koncev in ni toliko medsebojnega sodelovanja, kljub temu predvidevam, da si tega vsi želimo. Ravno pred kratkim pa sem bila sprejeta v Likovno društvo Kranj in tudi tam je kar nekaj podmladka, tako da se že veselim izmenjavanja mnenj in povezovanja. Ali imaš še kakšno sporočilo za bralce Scene? Vedno ko naletim na takšno vprašanje, odgovorim preprosto z naslednjim stavkom, ki mi v dandanašnji vsesplošni situaciji vliva veliko mero optimizma: »Tudi v dreku rastejo rože!«

Scena

Junij/2015

Raggalution na turneji

Eva Klemenc, Easy Mucy

Basist Mak Sever - o bendu, turneji in vesolju nasploh Raggalušne smo ujeli ob vrnitvi z balkanske turneje in tik pred odhodom na novo, po srednji Evropi. Kaj občutiš ob odhodu na turnejo? To so namreč sanje vsakega banda. Fajn je, super. Nisem si predstavljal, da bo kdajkoli prišlo tako daleč. Kako ste prišli do te točke? Po mojem je to posledica posnete plate, in da je za nami Darjan Kruševac, ki je mojster. On nam je v bistvu zrihtal celo turnejo. Vzel nas je pod svoje okrilje in nas porinil naprej. Kje na lestvici tvojih prioritet je Raggalution? Kaj ti to pomeni? Je to pred vsem drugim? Ja, recimo. Se z igranjem v takem bandu že lahko preživljaš? Ni to tako, da bi se lahko preživljal, treba je še vedno zraven malo pomigat. Pa pričakuješ, da boste tudi do tega prišli? To bi bilo super, to vsak hoče. Vsak sanja o tem. Se bo pa videlo, kako se bo obrnilo vse skupaj. Kako je fizično zdržati tako dolgo turnejo, saj ste bili skoraj vsak dan v drugem kraju? Naporno je, recimo v Makedoniji smo igrali ob dveh zjutraj, ob sedmih pa smo morali že na pot, ker smo imeli enajst ur vožnje. Izčrpan si, utrujen, neprespan, zmatran. Kar naporno. Kako pa je to psihično? Igranje, potovanje, ljudje, druga država... Zanimivo je. Mislim, psihično... Kaj naj rečem. Zanimivo je, ker se okolje povsem spremeni iz enega kraja v drugega, drugačni ljudje, drugačen odziv. Psihično smo bili pripravljeni na to. Vedeli smo, kaj moramo delat in to je bilo to. Kako pa misliš, da je to vplivalo na bend, ga je utrdilo? Ja, itak. To je bonding. Vezi se ojačajo, ker smo ves čas skupaj, močneje se povežemo. Saj

pride do konfliktov, samo to so manjši konflikti, ki se hitro rešijo. Na koncu pa se imamo še bolj radi, kot smo se imeli prej. Pa ste iz enega v drug kraj vozili sami? Najeli smo kombi za celo turnejo. Imeli smo še enega šoferja, malo smo se menjali. Dosti je vozil predvsem kitarist. Kakšna je bila dnevna rutina od koncerta do koncerta? Spanje, kavica, zajtrk, piči naprej. Vožnja. Pridemo do kraja, hitro spraznit kombi, tonska, potem večerja, malo prostega časa dokler ni tvoj čas, da greš na oder. Potem odigraš in nato se lahko malo sprostiš. Kakšen pirček, dva-tri, potem je že konec večera in že gremo naprej. V hostel, spat, tuširat. Kaj pa after-hours, ste se po koncertih še veliko družili s publiko? Smo se kar družili. Nikjer nismo imeli zaodrja, pa smo se kar dosti družili z ljudmi. Razen zadnjega koncerta v Banjaluki, kjer smo imeli backstage. Drugače pa smo bili kar med ljudmi, spoznali smo mnoge nove ljudi, posle-

Nisem si predstavljal, da bo kdajkoli prišlo tako daleč.

dično so se tudi kakšna nova vrata odprla kje na Balkanu. V glavnem zagotovo, se bomo še vrnili tja. Kako stil muzike nate vpliva v zasebnem življenju? Težko vprašanje. Jaz imam rad reggae, paše mi ta muzika. Poslušam tudi kaj drugega, ampak reggae mi je priljubljen. Fino mi je. Lifestyle. Kakšne imaš občutke, ko igraš in kakšne ko poslušaš reggae? Zagotovo je razlika. Ne znam opisat občutka, ko igram. Ko poslušam, čisto iskreno, res ne vem. Ko igram, sem v svojem feelingu. Oboje mi je pomembno. Z igranjem si sprostim ventile. Ko poslušam, se tudi sprostim, mi je pomemben del življenja, dam ploščo gor in sem v svojem feelingu. Ko pa igram, je občutek drugačen. Gre nekaj ven iz mene. Odkar smo nastali, se mi zdi, da smo dobili en svoj prizvok. Vsak je dal del sebe noter in pride ven, kar pač pride.

Junij/2015 Imate samo angleške tekste? Ja. Tako dovršeno muziko imate, da se niti ne prepozna, da se »od tukaj«. Sliši se zelo avtentično. Mogoče bo v prihodnosti kakšen slovenski. Trenutno pa tista dva, ki največ pišeta, tolkalist in pevec, pišeta v angleščini. Kje se je vaš pevec naučil take angleščine? Kdo ve. Res je točna. Prav slišiš tisti avtentični naglas. Smo šli prav preverit, če nimate slučajno pevca s kakšnega Barbadosa. Ne, iz Kranja, hehe. Pravi avtentičen kranjčan. Imajo ljudje glede vašega stila muzike kaj stereotipov? Reggaeja se že splošno drži stereotip, da se ga povezuje s travo, marihuano. Ne vem. Mi smo itak za legalizacijo, imamo tudi en komad, ki je posvečen travi, kakor vsi reggaejaši. Nekateri nas gledajo malo čudno, da smo ne vem kakšni 'drogeraši', 'hašišarji', to meni ne igra nikakršne vloge, mi pač delamo glasbo, ker nam paše delat muziko. S tem hočemo nekaj povedat. Naša besedila so povečini družbenokritična. Ne opevamo preveč drog. Katere tematike imate v besedilih? Vse, kar se dogaja. Absorbiramo dogodke, potem jih nekako ven damo skozi svoja besedila. Nekatera so precej metaforična. Naš pogled na svet in na trenutna dogajanja. Glede na to, da ste v Sloveniji že zelo prepoznavni, kako je s tem na Balkanu? Je ta turneja kaj pomagala? Ponekod nas že poznajo. Lani smo imeli tudi turnejo. Letos, smo jo recimo zaključili v Banjaluki, lani pa smo jo tam začeli. Ljudje so nas že poznali. Drugače pa je to mogoče bolj vlaganje v prihodnost. Zdaj, po tej turneji nas bodo bolj poznali. Kaj pa, ko ste igrali na Szigetu? To je bila velika reč, je imelo tisto kaj odmeva? Koliko odmevno je bilo, ne vem. Mi smo igrali ob dvanajstih, pa se je kar nabralo enih 150-200 ljudi. Zelo pozitivno je vplivalo na nas. Če ne drugega, je bila za nas zelo velika izkušnja igrati na tako velikem festivalu. Igraš še v kakšnem drugem bendu? Ja, pri Sirotinjah. Igramo punk. Kako pa ti to znese? Čutiš, da ti kdaj zmanjka energije? Njihov bobnar je pred kakim mesecem dobil drugega otroka, tako da zdaj bolj počivamo. Z Raggalution se toliko dogaja... Včasih je treba uskladiti vse skupaj. Glede na to, da si iz uspešnega benda, koliko te kaj novačijo drugi bendi? Niti ne, jaz sem basist, sem precej neopazen. S tem imajo bolj drugi take probleme. Verjetno reggae scena v Sloveniji ni toliko razvita, da bi si bendi hodili v zelje? V Sloveniji so Siti hlapci, ki so začetniki reggaeja, že 16 let obstajajo, potem imaš Dubzilla, igrajo dub, potem smo pa mi. Pa ne vem, če je še kakšen. Je pa nabor selektorjev in di-

Scena

dajo malo Nekateri nas gle em kakšni ne v čudno, da smo rji', to meni ša ši a 'h ', ši a er g 'dro vloge, mi pač e n rš k a ik n ra ne ig ker nam paše delamo glasbo, delat muziko.

džejev. Prav bendov pa ni. Reggae ni kar tako, da bi vsak lahko malo »poropotal«, pa je že bend. Ne vem, zdi se mi, da se scena malo dviguje. Do zdaj ni bila tako močna, kakor na primer metal. Imaš kakšno anekdoto s turneje? Lani so mi prvi dan turneje skoraj odsekali prste. Sem zagrabil za rob kombija, Leon je pa zaprl vrata in sem videl svoje prste na notranji strani vrat. Potem, ko jih je odprl, sem jih pa po tleh iskal. Letos ni bilo takih nesrečnih dogodkov. Bilo pa je zanimivo na Kosovem, ko nas niso spustili z odra. Morali smo pol programa ponoviti. Kakšno pa je bilo pregovorno balkansko gostoljubje? Zelo dobro so nas sprejemali. Veliko so nas vabili, da spet pridemo. Zdi se mi, da mo bili dobro sprejeti. Zanimiva je bila Kavala (Grčija). Igrali smo na enem festivalu na hip-hop večeru, ob štirih zjutraj. Bilo je divje. Nisem navajen take scene, da bi bilo ob štirih zjutraj tako živahno. To je na ozemlju univerze, ki zgleda kot nek skvot, čisto pografitiran. Album, ki ga imate, ima dve verziji. Na remaster verziji smo dodali še en komad z gosti. Druge skladbe nismo nič na novo snemali, samo nov mastering. Starih albumov nam je zmanjkalo in smo ta remastering naredili, da imamo kaj ponudit. Zdaj je načrt, da v bližnji prihodnosti izdamo novo ploščo. Material se nabira in upamo, da bo že letos, če ne pa naslednje leto. Namenoma se nismo spuščali v mnoga druga vprašanja, ki bi jih lahko postavili članom Raggalution. Naš sogovornik je imel tudi kar precej dela, saj jih je že čez nekaj dni čakala turneja s koncerti na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Kmalu, 7. julija, pa jih boste

lahko spremljali na festivalu v Trainstationu. Pojdite si spustit ventile ob enem najboljših evropskih bendov, ki je povrhu zrasel pred našimi nosovi.

Raggalution pred odhodom v Budimpešto

Raggalution to poletje 10. JUNIJ BUDAPEST (Madžarska) 11. JUNIJ KOSICE (Slovaška) 12. JUNIJ BRATISLAVA (Slovaška) WARP UP FOR UPRISING REGGAE FEST 13. JUNIJ HORICE (Češka) CULTURAL REGGAE VIBES FESTIVAL 20. JUNIJ BAČKI MONOSTOR(Srbija) REGENERACIJA DUNAVA FESTIVAL 27. JUNIJ MURSKA SOBOTA (SLO) SOBOŠKI DNEVI FEST 1. JULIJ LJUBLJANA (SLO) LETNI VRT GALA HALA 3. JULIJ CELJE (SLO) 7. JULIJ KRANJ (SLO) SUBART FEST 14. AVGUST RUŠE (SLO) FESTIVAL LETNI ODER 15. AVGUST TOLMIN (SLO) OVERJAM FESTIVAL

Scena

"KAMOT!"

V Tržiču nič ni podarjeno in tržičani so neposredni: če hočejo nekaj, ne blebetajo po gostilnah. Pravzaprav, tudi če odmisliš kup propadle industrije (kar je itak značilno za vso Gorenjsko), je Tržič izredno produktivno majhno mestece. In tudi kultura ne zaostaja, konec koncev je tu doma največja slovenska založba Učila, ki je zrasla iz nič prav po tržiško: brezkompromisno, brez iluzij, z nogami na tleh. Tak je tudi tržiški underground. Pravzaprav niti ni tako under-, kot over-ground, saj njihov »trainstation« gospodari na hribu nad vsem mestom. V na videz neuglednem gradu in okoli njega mladi ustvarjajo umetniško okolje, ki bo pripeljalo Tržič na turistične in kulturne zemljevide. Nihče ni pričakoval, da jim bo lahko, je pa zanimivo videti, kako se stvari dela v tem tipično delavskem mestu: z macolo v roki, ob mlatenju kosa železa na nakovalu ali odsluženem kosu tračnice. Pod gradom so rovi, katakombe, ki imajo velike možnosti za turizem: v njih bi lahko pripravljali razstave in druge prireditve. Čeprav imajo

Junij/2015 Alex in Mucy

Spomeniško varstvo varuje objekt pred nekometentno obnovo in zahteva samo strokoven pristop, ki pa si ga za zdaj nihče ne more privoščiti. Mladi imajo voljo, a so tu nemočni... rovi zanimiv potencial, pa vanje zaenkrat ne morejo kar tako spustiti turistov, saj je sama zgradba in njena okolica v zelo žalostnem stanju. Nekateri si na pol sesute zgradbe gradu zamišljajo kot priročno divje odlagališče in so marsikateri prostor kar zasuli s smetmi. Bajprej bo treba vso stvar urediti, očistiti, pospraviti kupe smeti ... Vse skupaj je pod spomeniškim varstvom, kar postavlja obnavljanje takega objekta pod kup pogojev. Kdaj in kako se bo ta grad obnovilo, kaj bo z njim, ali bo po obnovi še gostoljubje za mlade ustvarjalce? Ali pa se bo tako dolgo mencalo, da se bo bajta podrla sama vase, kot že ničkoliko slovenskih gradov? Zagnanosti mladih ustvarjalcev v tem gradu ne smemo podcenjevati, saj so s pro-

... spomeniško varstvo pa NE varuje objekta pred lokalci, ki so grad in njegovo okolico spremenili v divje odlagališče smeti.

nemu koncu. Bojan je čarovnik Photoshopa, kranjčani smo ga spoznali na razstavi/projekciji grafik, ki jo je imel pred leti v Downtownu. Zadnje čase pa ga boste našli tudi v njegovi kovačiji, kjer v prav srednjeveških

pogojih razbeli železo in ga prepusti nakovalu, kladivu ter domišljiji. Tako nastane srednjeveški meč, lahko pa tudi umetelno izdelan kos jedilnega pribora, obesek, nakit...

stovoljnim delom že veliko naredili in verjamem, da če bi jim dovolili, bi grad zelo hitro kar sami spravili v red. Ali kot se reče v Tržiču, ko je treba zagrabit in nekaj naredit: kamot!

AMPUS KUD Ampus izdeluje predmete in kostume za

Bojan Toporiš Ko te življenje tepe, udari nazaj. Tako bi lahko opisali Bojana Toporiša, kateremu ne bi nihče zameril, če bi se, iščoč kakšno bedno službo, ali pa magari čakajoč Godoja, vdal apatiji in životaril proti neizogib-

Junij/2015

različne potrebe: od srednjeveških kostumov, ščitov in orožij do fantazijskih kostumov, kot so na primer Hobbit in LOTR, maske za razne festivale, vse do lutk za otroške predstave in gledališče. Pred tremi leti je Anže Bizjak (bobnar pri Rise, med drugim) prišel na dan z idejo, da bi za pusta naredili serijo kostumov po vzoru Lord of the Rings. Ko so se soočili z neizogib-

Rise Razmeroma mlada metalska skupina, ki deluje na gradu. Pooseblja jo poseben ciničen, pogosto samokritičen humor, značilen za ta konec Gorenjske. Kvartet se stiska v tako majhni sobi, da se komaj porazporedijo okoli bobnov, tako da je bilo skoraj nemogoče narediti spodobno fotko. Pred kratkim smo jih slišali v Kranju ob God Scard in Metalsteel. Njihovi trenutni posnetki so še bolj »demo« narave, posneli so jih brez studia. Akustika v njihovi mali kamrici je kljub na videz skromni izolaciji odlična, zvenijo veliko bolj izrazito, kot so na koncertu v Trainu. Njihovi komadi znajo biti prave simfonije, vzamejo si čas, da razvijejo svoj riff. Ob primerni produkciji bo njihov album lahko prava kulinarična poslastica. Nekega lepega dne, ko »Vremena Kranjcem bodo se zjasnile«... To ni bend, ki bi si domišljal, da je najbolj »hud« in bi treniral arogantno držo za vsak slučaj, če bodo kdaj zasloveli, da se bodo znali hudo držat. Preveč razmišljajo v to

Scena

Septembra bo v Ljubljani konvencija fantazije »Na meji nevidnega«. Tam so že dvakrat sodelovali in pobrali glavno nagrado za svoje kostume. Letos gredo spet tja, pobrat še kakšno nagrado. Na to konvencijo pride vsako leto več ljudi, ki jih ta tematika zelo zanima. Igre, predavanja, srečanja z avtorji knjig. Anže nam pove, kako je predaval na tej konvenciji o izdelavi kostuma Witch King iz LOTR, in je bil presenečen nad tem, kako vse bolj množično so ta predavanja obiskana.

smer, da če hočeš na sceni kaj narediti, da moraš najprej narediti sceno. In to Rise počne: ne gledajo toliko nase, kot na to, kaj ušpičiti,

da bo v Tržiču spet zavel nov veter. In prav zato je njihovo ime zelo primerno za okolje, v katerem živijo in ustvarjajo.

Scena

nim vprašanjem, od kod se financirati, so se najprej ponujali drugim društvom za izdelavo kostumov, vendar ko so le-ta slišala, da bi morala kaj prispevati od svojih skromnih sredstev, so izgubila pogum. Zato so ustanovili društvo Ampus. Danes v kleti gradu, v precej avtentičnem okolju izdelujejo kostume. So kovači, kiparji, mizarji, slikarji. Na začetku so si vse plačevali sami, zdaj pa nekaj dobijo tudi že nekaj pomoči od občine. Anže v smehu pove, da če bodo tako nadaljevali, bodo kmalu

Junij/2015 V eno avtentično železno srajco gre okoli 30 kg materiala. Za to je potrebno ure in ure rezati več kot sto polmeterskih vzmeti, da se iz njih pridobi obročke. Potem sledi sestavljanje. Že samo kapuca ima kakšnih 5 kg. In to je bil le del bojne oprave srednjeveškega bojevnika. Kje so še usnjene podloge, kje je šlem, oklep, ščit, kje je še meč?!

poslovali celo že z ničlo. Sprva so razmišljali o dveh sekcijah, eni srednjeveški, ki bi se osredotočala na avtentične srednjeveške kostume in orožja, druga pa bi bila fantazijska, vendar so se pozneje usmerili predvsem v fantazijske kostume, saj v Sloveniji zanimanje raste, ponudnikov pa je zelo malo. Grad ima za Ampus eno samo pomanjkljivost. Čeprav morda zgleda romantično, da v globinah grajske kleti ob rjovenju nakoval nastaja fantazijska oprema, imajo pa včasih problem svoje kreacije spraviti skozi ozka vrata in stopnišče ven. Zato iščejo prostor, kjer bodo njihove kreacije lahko šle v svet dobesedno "na velika vrata".

Za vse, ki gledajo z romantiko na srednji vek: takrat je bilo življenje kratko in poceni, fanatizem in oblast cerkve na vrhuncu, higiena na dnu. Že majhna ureznina je lahko pomenila gangreno, tetanus, smrt. Imeti takole absurdno težko zaščito je ponavadi pomenilo življenje ali smrt. Na boljših demonstracijah srednjeveških bojev (npr. Savaria, Madžarska) lahko vidite vso brutalnost srednjeveškega bojevanja.

Ko smo že pomislili, da smo v Tržiču videli vse, kar je vrednega videti, smo se povsem slučajno znašli na pikniku uredništva Paranoid v Podlubelju. Tako so se razblinili še zadnji predsodki o tem, da se v Tržiču nič ne dogaja.

Junij/2015

Scena

V NASTAJANJU

Turistični zemljevid Kranja

Layerjeva hiša je s pozivom mladim k ustvarjanju novega zemljevida mesta Kranj zbrala skupino entuziastičnih in razmišljujočih posameznikov, ki že od konca marca kipijo od idej, kako vsebinsko in vizualno zanimivo prikazati kulturne, turistične in druge točke Kranja ter jih oblikovati v nov kranjski zemljevid. Končni izdelek, ki bo na voljo od junija 2015, bo uporaben tako tujim in domačim turistom, nanj pa bodo lahko ponosni tudi lokalni prebivalci. Projekt novega kranjskega zemljevida je odgovoren do mesta in njegovih obiskovalcev ter hkrati prikazuje nove možnosti uporab delov mesta Kranj in lokalne običaje spreminja v mestne značilnosti. Kranj želi prikazati kot vizualno atraktiven in s tem spodbuditi tuje in domače turiste, ki se mudijo v drugih slovenskih mestih in okoliških državah, da se ustavijo v gorenjski prestolnici. Sodelujoči so skozi praktične delavnice spoznali različni vidike arhitekture kot praske in umetnosti ter možnosti za razvoj kulture, urbanizma in kulturnega turizma v Kranju ter s tem priložnosti za nadaljnjo aktivnost na tem področju. O USTVARJALCIH Smo skupina mladih Kranjčanov, ki je na

pomlad 2015 začela ustvarjati novi kranjski zemljevid. Zemljevid odraža videnje zgolj peščice mladih, zato vsebuje subjektivne komponente, a skušali smo zajeti srce in bit Kranja in njegovega jedra. Zgledovali smo se po sorodnih zemljevidih in pri tem želeli ustvariti zapis nekega časa. Zanimal nas je človeški faktor in prikaz zemljevida kot živega in spreminjajočega se organizma, podobno kot se nenehno spreminjajo mesta. Zato ne predstavlja nekaj končnega, temveč predvideva morebitno novo verzijo ob drugi priliki. Z neformalnim besedilnim slogom in drugačnim oblikovnim pristopom smo hoteli prikazati Kranj kot zanimivo mesto za mlade turiste ali vsaj vzbuditi raziskovalni moment pri mladih turistih, ki zaenkrat še ne zahajajo tako pogosto v gorenjsko prestolnico. Istočasno želimo, da

Zala Vidali

je zemljevid spodbuda lokalnim turističnim akterjem, ki bodo le s kakovostno ponudbo pomagali privabljati obiskovalce, njim pa morajo prisluhniti tudi strategi in odločevalci. Kranj je četrto največje mesto v Sloveniji in nemalokrat se do njega obnašamo kot do mesta duhov. Pa ni, mladinska kultura je živa in živahna, kulturna scena vedno bolj bogata, staro mesto je prečudovito, idej kar mrgoli, le še na prave naslove jih bo treba nasloviti. Zemljevid »Navadn Kranj« je le začetek nove kranjske zgodbe!

Sodelujoči: Polona Filiplič, Mitja Lavtar, Leja Lederer, Matej Peneš, Tim Pregrad, Anja Ropret, Maja Weisseisen Zasnova projekta in ubeseditev: Tina Lazar in Zala Vidali

Scena

Junij/2015

URBANE LEGENDE z zemljevida Navadn Kranj Uscana in konska gasa Današnja Tavčarjeva je bila včasih “ta uscana”. Imenitnega naziva ni dobila preprosto zato, ker so na ulico zlivali vsebino nočne posode, po njej so namreč gnali prašiče in druge živali, ki so oddajale vse prej kot lepe vonjave. Tomšičeva ulica pa se je klicala “konska gasa”, to pa zaradi konjev, ki so prihajali v mesto z Mohorjevega klanca. Kaj so konji nosili na sebi, so bili seveda odlični trači za mestne gospe, na Tomšičevi lahko najdeš namreč edini “firbec oken”, ki se je obdržal pri življenju. Več vina kot vode Da človek ne živi samo od kruha, sploh pa ne samo od vode, dokazuje pitnik, spomenik vinu, ki ga je bilo v Valvasorjevih časih v Kranju več kot vode. Po njo je bilo treba namreč v Savo in Kokro, z mehkimi koleni pa se gre težko po klancu dol, še težje pa gor. Tam, kjer je že Prešeren vrebou Ker je v Kranju včasih precej gorelo, vode ni bilo, vina se ni stran zlivalo, v cerkvi pa je bila gneča, so se ljudje pred požari zatekali tudi v sadovnjak na koncu mesta. Iz nemškega poimenovanja Baumgarten je nastal Pungert, na katerem je danes romantična razgledna točka s pogledom na zahod sonca za Škofjeloškim hribovjem in slapovi reke Kokre pod nogami. Mi bi rekli, klasičen plac za vrebat. Drsališča Pozimi je drsanje organizirano na Slovenskem trgu, neuradno drsališče pa te pričaka na Maistrovem trgu, kjer v tleh lahko opazuješ potek starega mestnega obzidja v tlaku in paziš na svoj korak. Izjemno adrenalinsko usmerjeni bi še v maju v kanjonu Kokre, na tako imenovanem “bosancu”, kot ga je poimenovala mladina, morda pomislili na drčanje po kranjskem ledeniku, ki ga vsako leto z raztovarjanjem snega s širšega predela mesta ustvari zimska

služba (bojda ga je lastnik Dežnikarstva Jenko že “pofural”). Na mestu, kjer danes stoji najlepše kranjsko stopnišče z arkadami arhitekta Jožeta Plečnika, pa je bila nekoč netlakovana drsalnica, kjer so se po blatu vzpenjali konji, dekleta pa držala za krilo. Zlomljene kosti Impresivno zbirko lobanj pradavnih, celo poznoantičnih stanovalcev Kranja lahko občudujete v Kostnici, kjer stare kosti pripovedujejo zgodbe naseljevanja narodov, od Ilirov, Keltov, Rimljanov in Slovanov. Nekatere pomembne občane so pokopali v Prešernovem gaju, kjer danes z veliko stopnjo pietete slacka kranjska mladež. Pazite nase in na svoje kosti! Kranjsterdam - Kranj ni nikoli imel coffeeshop-a, z vseprisotnostjo takšnih in drugačnih opojnih substanc nekje od začetka devetdesetih pa je dobil podaljšek k svojemu imenu, nizozemska prestolnica pa je postala neke vrste neuradno pobrateno mesto. Kulminacija je bila obeležena tudi v mladinskem filmu Tu pa tam. Dandanašnji je nekdanji zloglasni sloves nekoliko v zatonu, ime pa se je obdržalo in služi tudi v drugih, bolj sproščenih kontekstih. Kranjsterdam ima po novem tudi svojega župana. Vehementni raziskovalec jam Slavko Manfreda ali na kratko Slavc, ki se je sredi sedemdesetih odločil za hipijevsko življenje, vmes postoril precej v Klubu ljubiteljev glasbe in zdaj pridobil status “župana Kranstrdama”, ki, s kitaro ali brez, zna povedati marsikatero štorijo o uličnem in nočnem življenju. Kranjderground Kot pravo staro mesto ima tudi Kranj kar nekaj podzemnih draguljev. Največji med njimi je kar cel del mesta - Drulovka namreč šteje 6000 let in je prava zlata jama izkopanin in grobov. Večna tema bdi v kranjskih rovih, zgrajenih med drugo svetovno vojno. Dolgi

1300 metrov so že nekaj let odprti za javnost in za razne prireditve, med najbolj priljubljenimi je kakopak vinska pot. (sob, ned ob 10h; tor, pet ob 17h) V naravni jami Tular, preoblikovani iz vojnega zaklonišča v edini jamski laboratorij v Sloveniji, pa imajo zatočišče “zmajevi mladiči” ali človeške ribice, med njimi tudi črne. Javnosti seveda zaprto. Ob Mestni hiši stoji rimski sarkofag iz Šenčurja, ker pa marsikdo ne pozna njegove namembnosti, se najpogumnejši šalijo, da v njem počiva mesto Kranj. Ponarejevalci denarja Legenda o družini Layer se ne konča prav nič veselo, s smrtjo in pokoro namreč. Iznajdljiva obrtniška družina se v času Ilirskih provinc brez novih naročil ni mogla več preživljati s slikanjem, zato so svoje znanje usmerili na denar in ga kar preslikali. Brata Valentin in Leopold sta končala za zapahi, Leopold se je pokoril, ime družine pa je ohranjeno v današnji Layerjevi hiši. Potujoči vodnjak sv. Janeza Nepomuka Fascinanten in nemiren vodnjak, delo tankočutnega Franca Bernekerja, ki z dvema hobotnicama nad utapljajočim se Nepomukom mnogim otrokom naganja strah v kosti. Doslej se je selil že najmanj trikrat - nazadnje po nečastnem vandalskem odbitju kraljičine glave, ko je dobil nov dom pri gradu Khislstein, a ostal brez vode, ki je nekdaj prinašala srečo, če si vanjo vrgel kovanec. Umetnik Zoran Srdić Janežič se je ob stoletnici poklonil Bernekerju in vodnjaku z javnim performansom Ausgestorben. Nepomuku, spovedniku češke kraljice, pa je namenil nekaj besed tudi apokrifni Prešeren: Zakaj je moral Nepomuk v vodo smuk? Ker ni povedat hotel, kdo je kraljico fuk.

Junij/2015

Scena

Legendarni Toastersi v Trainu!

V torek, 19.5.2015 je na Trainstation Squatu nastopala originalno ameriška ska zasedba The Toasters, ki je navdušence ska glasbe energično ogrevala dobro uro in pol. Veliko članov te skupine se je zamenjalo od 80. let odkar že deluje. Trenutno na zadnjih datumih 7 tedenske evropske turneje v live zasedbi, ki jo vodi originalni član Robert “Bucket” Hingley, igrata dva londončana in trije slovenci, dva od njih sta igrala tudi na Trainstationu, bobnar Janez Levec, takrat celo prvič na tem delu turneje. Na kratek pogovor smo ujeli enega od treh slovencev v skupini, basista Gašpreja Gantarja, sicer kranjčana, ki je skupaj z ostalima dvema slovencema v zasedbi, bobnarjem Janezom Levcem in saksofonistom Maticem Titovškom, tudi član skupine Red Five Point Star. Kako ste se s Toastersi spoznali? S Toastersi sem bil prvič na vzhodnoevropski turneji spomladi leta 2010. Takrat smo bili Red Five Point Star opening band za njih. Tam smo se spoznali. Prvi špil skupaj pa smo imeli na Punk Rock Holiday 2011.

Ali ste kot band samo na turneji ali tudi snemate skladbe? Ne, samo na turneji smo. Robertu se nove muzike ne splača delati. Folk danes ne kupuje več novih stvari, raje kupujejo stare. On dela single zdaj na vinilu od stare muzike, za 30. obletnico delovanja je posnel vse na novo. Delati single in take zadeve se mu bolj splača, ker se bolje prodaja. On je glasbenik, ki živi že cel čas od muzike in, ker se s tem preživlja vidi kje je denar in potem tudi raziskuje trge. Zdaj gre na Japonsko in v Korejo, na to ne gre z mano, gre z japonskim bandom. Torej ste vi samo na evropski turneji? Ja. To je bil prvi dan zahodnega dela turneje, jaz pa sem na njej sicer že en mesec. Do zdaj je bilo ful dobro (smeh). Kaj je najbolj nora stvar, ki se vam je zgodila? Kakšni so bili špili? Na tej turneji se nam nič takega ni zgodilo. Igrali smo veliko. Glede špilov pa, ko si na turneji vsak dan rabiš špil samo zato, da greš vsaj lahko nekam prespati.. Tako, da imaš za jesti in da se imaš dobro. V Španiji smo igrali na festivalu Viña Rock pred 20.000 ljudmi ob

Marša

šestih zvečer. Tja pride 40.000 ljudi. Oder je tako velik, kot ga še nikoli prej nisem videl, potem naslednji dan pa smo igrali pred okoli 150 ljudmi. Pač vse lahko doživiš. Si iz Kranja, a ne? Kako je bilo pred domačo publiko? Sem, kranjčan ja. Kranjska publika je pregovorno težka (smeh). Ne moreš jih na simpl premakniti. Sicer se mi zdi, da je tukaj bolj doma metal in punk, trša glasba. Danes je tudi torek, ampak je bilo kul. Z bobnarjem Janezom sta tudi v Red Five Point Star. Kaj je tam novega? Ja, z njim igram že 5 ali 6 let odkar sem se jim pridružil, on pa igra že 10 let. Z Red Five Point Star pa delamo na projetku z Big Bandom Vrhnika. Naša muzika je aranžirana za cel big band, tako da bo z njimi letos poleti kar nekaj špilov. Prvo soboto, ko se vrnem s te turneje gremo snemat na RTV koncert za Aritmijo z Big Bandom. Za promocijo pa sta potem še dva špila z Big Bandom in še nekaj naših navadnih. Letos se nam je malo odprlo, ker prejšnje leto se mi zdi, da je vse skupaj malo padlo. Zdaj - ali je to splošna ali ekonomska kriza pa ne bi ugotavljal.

Scena

Junij/2015

TEDEN MLADIH KRANJA Kaj je TMK ponujal na področju mladinske kulture

12. mednarodni otroški folklorni festival - predstavili so se najmlajši ...

... živahni Bolgarski gostje so pričarali nostalgične vzdihe mnogim, ki so bili rojeni še v "totalitarizmu" ...

Foto Mucy

... mladi Kranja so vodili povorko ...

kolaži iz starih družinskih fotografij in duhovite škatlice vžigalic Maruše Štibelj, www.marusastibelj.com

Matic Perko iz Križ oblikuje unikatne predmete iz zavrženega lesa, posebej zanimivo je bilo videti nakit iz lesa skateboardov.

Ko umetnost sreča obrt; Miha Krumpestar

Radio Kranj je naredil show Kranj ima talent.

Lepa Vida je pri morji stala in Indijca z mavrico v roki ugledála.

Junij/2015

Prvi koraki v svet avtomobilizma - na sončni pogon.

Scena

Dva večera smo se zbirali tudi ob nočnih projekcijah Subartovega festivala kratkega filma.

Že od vekomaj mladina visi ob popoldnevih v Gaju ... Impro turnir pred Downtownom, ena najbolj zabavnih, a tudi najtežjih prvin, ki jih mora vsak igralec obvladati.

... samo ni bila vedno tako uravnovešena, kot današnja.

Metalci Inmate, GMB in Morost so udarili na Trainu (foto: Tilen Pogačnik)

Presenečenje v Škrlovcu: Nina Bulatovix in Natriletno kolobarjenje s praho (na sliki). Vse, kar ste si do zdaj mislili o glasbi, o poeziji, o razumevanju današnjega časa, ti dve skupini peljeta na nekaj stopenj višji nivo.

V Layerjevi hiši se nam je predstavil projekt duhovitega kranjskega turističnega zemljevida, kot ga vidijo mladi.

Scena

Junij/2015

Sprašujemo se, če ni kranjska gimnazija pravzaprav glasbena šola. Predvsem dirigentko smo si zapomnili, da je bila "in the zone" in smo prepričani, da jo bomo nekega dne videli dirigirati tudi kakšno profesionalno zasedbo.

Sprehod po Tednu mladih Petek, 8.5.2015 Zemljevid Kranja po tvoje: Jane`s Walk Ustvarjalci zemljevida Kranj po tvoje iz Layerjeve hiše so ob 17:00 vse zainteresirane povabili na približno uro in dolg sprehod, na katerem smo si lahko skupaj z voditelji ogledovali zanimive točke v Kranju in se tudi pogovarjali o prednostih in slabostih mesta in kako bi se jih lotili izkoriščati ter popravljati. Sama ideja Jane`s Walka drugače izhaja iz Kanade, kjer je Jane Jacobs dala pobudo za vzpodbujanje mestnega življenja s pomočjo povezanosti prebivalcev in obiskovalcev, ki bi skupaj odkrivali skrivne kotičke mesta in dolgoročno tudi vplivali na socialni razvoj mesta. Na našem Jane`s Walku smo opazili, da imamo v Kranju kar nekaj zgradb, kjer se izvaja kultura, v samem mestnem jedru jih je veliko praznih in težko je reči kaj bi se lahko v njih delajo. Večen problem pa je tudi parkiranje, s tem, da nekateri morda niso dovolj obveščeni, kje lahko parkirajo. Na primer, parking pod Plečnikovimi stopnicami je zastonj. Večina od nas je tudi prvič videla edini mesti napajalnik, ki je skrit med avti parkiranimi pred glasbeno šolo na Pungertu. Prav tako smo lahko videli, da so se zdaj skejterji izpred Globusa preselili pred Prešernovo gledališče in, da trgovine kot je Elvita (?) zraven njega, še vedno stojijo. Na sprehodu smo tudi opazili, da bi bilo dobro postaviti info table, da lahko obiskovalci vidijo, kje so in kam bi lahko še šli. Veliko zanimanje je v nas vzbudil kanjon Kokre, ki je v Kranju lahko neka točka oddiha in možnosti sprehoda v mestnem jedru, govori pa se tudi o ponovnem javnem letnem kopališču. Pozimi se naredi tudi ledenik, ki tudi ostane zaledenel še pomladi, po katerem lahko najpogumnejši lahko plezajo ali se z njega spustijo. Obiskali smo “Uscano gaso” ali Tavčarjevo ulico kot se ji praviloma reče, ki je zdaj bolj znana po prodaji čaja. Tam se v Zavodu za turizem nahaja tudi edini javni WC v Kranju. Na koncu smo še našli skrivni vrt, ki je namenjen samo bližnjim stanovalcem, okoli “Zidu objokovanja” oz. prenovljenih stavbah bivšega hotela Jelen. S sprehodom smo končali pred Kranchyem, kjer se nekako začne “Šmeka pred Mekom”, kakor se reče vsem zabaviščnem delu Kranja. Tam se zbira največ mladine, tam se je in gre tudi ven. Razstava “Imperfect Models”Tajše Eledhwen v Down Townu Mlada fotografinja je s pomočjo KŠK-ja ob 19:00 odprla svojo prvo razstavo iz serije “Imperfect Models”, ki jo je začela ustvarjati leta

Marša

2011. Na razstavi smo si lahko ogledali 6 slik deklet, ki so slikana po različnih mestih v Kranju, vsaka pa je imela različno energijo in barvo. Otvoritveni koncert Hamo in Tribute 2 Love in Vlada Kreslina V Khislsteinu Ujela sem le nekaj pesmi Hama, ampak jih je publika zelo dobro sprejela. V bistvu, je bila večinoma mlada publika zelo pozitivna in energična. Prav tako ni bilo kakšnega preprivanja ali podobnih nadležnostih. Vlado Kreslin in seveda Mladi bogovi so igrali večinoma vse hite, tako da jih je publika do polnoči glasno pela zraveni. Sobota, 9.5.2015 Tržnica okusov na Glavnem trgu Tržnico okusov sem komaj ujela, saj se je ta začela že ob 11:00 pa vendarle sem lahko ujela stojnico Indije Koromandije, kjer sem lahko poskusila Samose s prilogo in poskusila vegansko kuhinjo Dear Kitchen, ki je za zdaj samo na spletu, imajo pa dostavo in cateringe. Popoldne v praku V Prešernovem gaju so obiskovalci od 13:00 naprej lahko preizkusili svojo spretnost pri žonglerstvu, bunkabrci in igranju frizbija. Ravnotežje pa so lahko lovili na slacklineu in flying jogi. Ponedeljek, 11.5.2015 TEDxYouth Kranj v Prešernovem gledališču Ekipa 12. prostovoljcev je prvič v Kranju ob 18:00 organizirala TED talk, ki se drugače drugje po Sloveniji dogaja že vrsto let. Na tem dogodku so dali platformo 11 osebnostim. V ospredje so postali mlade in tudi odrasle, ki delajo z mladimi. Oboji so delili svoje dejavnosti in izkušnje po približno 10 ali 15 minut, prišli so pa iz vseh možnih življenjskih smeri, od fizike, filozofije, umetnosti, do mode in celo pridelave piva. Sreda, 13.5. 2015 Mladi maestro Tedna mladih: Impro turnir Kud Kiks Ljubitelji komedije so v tem tednu prišli na svoj račun, saj so se okoli nje odvijali kar štirje dogodki povezani z improvizacijo in stand upom. Dva taka dogodka sta bila izpeljana v sredo zvečer. V Down Townu se je tako ob 19:00 začel že tradicionalni Maestro Tedna mladih, na katerem se je podmladek Kuda Kiks v dveh ekipah potegoval za končno zmago najboljšega improvizatorja.

Junij/2015

Stand up Večer se je nadaljeval ob 21:00 v Khislsteinu, kjer sta nastopali mlada gorenjska komika Nejc Šmit in Sašo Stare in pa še stara znanca na slovenski komični sceni Vid Valič in hrvaški komik Ivan Šarić. Večer je povezoval Rok Bohinc. Med nastopom je prišlo do veliko medsebojnega zbadanja, šal o mamilih, istospolnih odnosih, spominjanj na srednjo šolo. Seveda ni manjkalo tudi šal na lasten račun. Ivan pa se je tudi, kot je sam na odru priznal rahlo napil in se tako veliko ukvarajal tudi z zbadanjem občinstva in ugotavljanjem zakaj so ženske tako zakomplicirane. Petek, 15.5.2015 Kranjski zemljevid Layerjeva hiša ob 19:00….kaj bo s tem?? Nočni tek po ulicah Kranja Ko smo odhajali iz predstavitve kranjskega zemljevida v Layerjevi hiši smo ujeli še nočni tek po ulicah Kranja na katerem so pogumni udeleženci tekli po močnem dežju..

Nočni tek po ulicah Kranja. Dež ne predstavlja nikakršne ovire. Ne tekačem ne navijačem.

Scena

Sobota, 16.5.2015 Impro Kud Kiks v Škrlovcu Ujeli smo Impro predstavo Kuda Kiks, ki se je začela ob 20:00 bila zaradi slabe vremenske napovedi prestavljena iz Down Towna v stolp Škrlovec. V tokratni predstavi so se trije tekmovalci razdelili v režiserje in s pomočjo ostalih sotekmovalcev ustvarjali kratke prizore, ki so se navezovali na prejšnje, tako da so ustvarjali zabavne zgodbe. V finale sta prišla režiserja z dvema zelo različnima zgodbama. Ena je govorila o starejšem paru, ki sta pridobila ogromen ranč in kobilo Hijacinto, a jima je življenje zaustavil prihod moževe bivše žene, ki naj bi izginila v nesreči križarke. Druga zgodba je govorila o mlademu čarovniku, ki je moral najti navadno službo, na razgovoru za eno pa se je vanj zagrel izpraševalec, ki ga je začel zasledovati. Zmagala je seveda slednja zgodba. Afterparty z Vibe Department na Transtation Squatu Na Trainstation Squatu je za zaključni žur Tedna mladih poskrbel Vibe Department, ki je od 22:00 naprej skrbel za zabavo. Vrteli so elektronsko glasbo kot dubstep in drum`n`bass, na katero se je prišlo v poznih nočnih urah zabavati vedno več mladine.

Druh let pa spet, ejga!

Scena

Junij/2015

Zvezdni napotki za doseganje slave ... in kako vam lahko zraste čez glavo in pristanete do vratu v ... našli, se boste pohvalili vsem. Tu se bo zalomilo - pojavilo se bo število ljudi, ki bodo najdbo zahtevali zase; lastnik zemlje in nekaj takih, ki naj bi sami zakopali zaklad. Zato se raje posvetite fotografiji Matere Narave. Če se boste okoli 15. avg. ob 22:23 držali kamere, utegnete biti priča NLPjem!

MilaJera Letos boste, kot glavna zvezda kulturnih dogodkov brezskrbno delili avtograme. Žal se bo kmalu obrnilo na glavo, saj se boste zbali za svoje življenje. Ponoči ne boste spali, podnevi pa se boste počutili opazovano. Ker si ne domišljate, boste varuhe ljudstva prosili za zaščito. Oni bodo vašega zalezovalca našli. A ne bo pomagalo, ker vas bo ta odslej lovil na žive in mrtve. Pozabite na standardno zaklepanje vrat in si nabavite vizo za ZDA, kjer se lakho včlanite v kakšno lokalno društvo oboroženih paranoikov. OvcaMož Poletje bo polno dogodivščin - organiziranje festivalov, zabavne igrice, in Ukarija. A vse ne bo dobro, saj se vam bo med prostim časom dogodila nezgoda. Med vročim Ukom v naravi vas bodo dobili modri možje, ki vam bodo zapisali kazen, od katere boste izgubili vso potenco. Murphy pravi, da mora biti narobe prav vse, kar boste ugotovili, ko vas bo ujel strupeni bršljan. Svojega partnerja se izogibajte, kazni pa pripišite svojemu zmenku, saj je ta kriv, da je šlo vse narobe! Govedo Vaš užitek bo poleti hudo prikrajšan. Kot del zvokovne ekipe se boste namenili sodelovati pri svojem najljubšem bendu, a žal to ne bo izvedljivo, ker boste staknili malarijo (ali kako drugo koz-larijo). Eden vaših odbitih (beri: norih) prijateljev je bil v Maleziji in vam je od tam nevede prinesel klopa (ali komarja) (ali že nekaj) ali kar Malezijca-ki-zgleda-kot-Malezijka. Vaša bolezen bo tako napredovala, da boste zreli le še za v karanteno. Vemo, da ne marate zapravljati, a cepivo si pa res lahko privoščite! Dvospolnik Ves denar je šel za ogromen festival glasbe, kjer boste sodelovali kot fotograf. Zato boste dotlej doma, kjer boste našli nov konjiček izkopavanje. Vaše božanstvo, Latvica Uspeha, vam je naklonjeno in o dragotini, ki jo boste

Lupinar Na kulturni prireditvi boste spoznali prav ugledno osebo. Kaj hitro se boste vdali tenkočutnim rokam tega bitja, ki vas bo poneslo v Enajsta Nebesa! Uživala in Ukala se bosta v elitnih krogih. Iznenada se bo pojavila prava pravcata enota specialcev in vas zajela, a vaš partner bo zbežal s kraja dogodka. Ko boste v lepem oranžnem kompletu v domovanju zločincev, boste ugotovili, da o svoji (novi in verjetno tudi bivši) ljubezni ne veste prav ničesar. Svetujem vam, da ne ugriznete čisto v vsako javolko, ki se vam nastavi. Mucek V koncertnih festivalih boste nadvse uživali. Mnogo boste popili in nič pojedli, saj pazite na seksapil! Kot študentski novinar boste lovili vse znane ali priznane osebnosti, med katerimi bodo tudi take, ki vas bodo rade volje vpeljali v Uk. Ko se boste vrnili domov, se vam bo nekaj zdelo čudno, zato se boste odpravili k zdravniku. Bele halje bodo ugotovile, da ste z Ukom pretiravali in da še dolgo ne boste smeli. Pregledali vas bodo tudi za spolno prenosne bolezni in našli neko kla-tri-filis-andijo, al kaj že. Oborožite se z gumicami in pojdite z glavo na zabavo! VečniJunfer Vi boste zelo zaposleni, saj boste združili prijetno s koristnim. S svojim bendom boste nastopali na kulturnih dogodkih in na kakšnem festivalu. Skrbi vas naj le, če bo vaša boljša polovica hotela naslednji dan v trgovino, vi pa boste sesuti kot da bi na vas padel klavir. Iz petega nadstropja. Razglašen. Ali pa vas bodo zajeli vesoljci in nihče več vas ne bo videl. Resnično povem vam, pazite se 15. avgusta, saj takrat nad Junfri prežijo raznovrstne izvenzemeljske nevarnosti! Proti njim se lahko obranite le z metalcem raket in norim pogledom. Vagan Na sejmu mode boste končno sodelovali kot kreator. Že v začetku boste izvedeli, da je eden izmed vaših tekmecev podkupil žirijo. Njegovo delo se vam ne zdi niti malo imenitno, a bogokletniku boste zagodli! Zagodli mu boste s tem, da boste nadenj na-

Lonna Polona

ščuvali najbolj steklega kritika, pravega Gordona Ramseya med likovnimi kritiki. Razcefral ga bo bolj, kot bi vi sami zmogli, če bi skloftali lačnega pitbulla in ga čez noč zaprli v razstavni prostor. Škorpilnik Polni uporništva in želje po spremembi boste šli na vse orgije, ki se jih boste lahko udeležili. Tam si boste nabirali sledilce in jih porabili v svojo korist. Pridružili se boste sekti satanistično nastrojenih Mortiš, nič slabega, malo bodo blede, ampak zato toliko bolj Ukaželjne. Ne bojte se eskperimentiranja, samo zapomnite si koncept coitus interruptis. Pogooglajte si, če ne veste... Frača Pridružili se boste humanitarni organizaciji, kateri boste hitro pobegnili. Izgubili se boste in pristali v nekem templju, kjer se boste z meditacijo spet našli! Hrane ni, pijača pa sestoji le iz vode in neke brozge, ki vam bo življenje neizmerno olepšala. Za bonus boste našli smisel življenja. Vse bo popolno, dokler vas ne bodo iz templja izgnali. Nekaj časa boste plezali po obzidju in iskali pot nazaj. Ne bo vam uspelo in šli boste domov. Vrnite se s tankom in jim grozite, dokler vam ne dajo recepta za brozgo! Kozarček Hortikultura vam je blizu, zato se dobro znajdete. Vaše rastline so najlepše na svetu in vaši aranžmaji so višek umetnosti. Šli boste na dopust, požrli nekaj eksotičnega in pristali na urgenci. Trpelo bo delo, saj ga boste za ta čas prepustili nerodnim cepcem, ki bodo potacali vaše 'pjante'. Pa s kom se vi to družite?! Takle mate, bašete se s čudno hrano in jo zalivate s travarico, da ne bi fasali kake salamonele, fašete pa zastrupitev z alkoholom. Svetujemo, da začnete gojiti zdravilna zelišča! Pa ne kakšne rdeče pikaste gobe gojit! Zelišča, smo rekli! VečniČudak Najedli se boste vloženih gobic, ki vam jih bo prinesel Kozarček (kdo ve, zakaj je potem tako hitro bežal?). Šli boste na sprehod v kanjon Kokre, kjer boste naleteli na podrt most in se boste ustrašili, da vam je Kozarček podtaknil nekaj halucinogenega. Paranoični se boste začeli ozirati za dolgorokimi tiranozavri. A vse ne bo tako, kot se zdi. Gobice bodo čisto navadni jurčki, le malo preveč okisani, v kanjonu Kokre se valja prav zares podrt most, iz bližnjih Huj pa boste slišali bager in nek old. school metalc bo na ves glas vrtel T-rexe. Življenje je lepo, samo ne bit tako paranoični.

Junij/2015

Scena

Junij/2015

Predstavitev umetnice: Eva Pirnat Marša Malešič

gja, s katero sem imela samostojno razstavo v letu 2012 z naslovom ‚Letim kot ptič‘« je Eva povedala za uvod o svojem risanju in dodala še, da ustvarja tudi sama kadar, mentorice ni. Razstavi je dala naslov Tatjana Ferengja, odprta pa je bila v prostorih Gorenjskega glasu, kjer je za uvod Eva tudi zaplesala. Večinoma dela z akrilnimi barvami in s svinčniki. Društvo Sožitje je izdalo tudi koledar, v katerega so dali tudi Evine slike. Poleg slik ustvarja mozaike in v Varnostno delovnem centru Kranj izdeluje tudi izdelke iz gline.

Med tednom mladih je na TEDx Youth nastopila še ena vsestransko nadarjena kranjčanka Eva Pirnat. Na odru je zaplesala dva plesa in nam tudi na kratko povedala svojo zgodbo. Eva se je namreč rodila z Downovim sindromom, ampak to nje in njenih staršev ni ustavilo pri tem, da ne bi posegla za tem kar jo osrečuje. Hkrati pa je Eva hotela tudi pokazati, da lahko tudi ljudje z Downovim sindromom aktivno sodelujejo in prispevajo k družbi. Ples Evina največja ljubezen je ples, ki ga je začela trenirati pri osmih letih in sedaj obvlada zvrsti kot so balet, jazz in moderni ples, še posebej pri srcu pa so ji latinskoameriški plesi kot sta samba ali tango. Trenutno sodeluje tudi z mentorico Vito Osojnik ter na solo plesne vaje k Saši Lončar. Pri Saši Lončar je plesala tudi v njeni produkciji Miniature v temi. Pleše tudi slovensko folkloro v društvi Sožitje pod mentorstvom Anje Pičman Vrtač. Koreografije sestavlja tudi sama in z njimi nastopa po celi Sloveniji, njeno glavno sporočilo pri tem je, da smo vsi enaki. V prihodnosti ples želi tudi sama učiti. Nekatere točke ji pomenijo velik izziv in zanje potrebuje veliko časa, da jih pripravi. Za primer je dala koreografijo na pesem On the Floor Jennifer Lopez, ki jo je plesala v Škofji Loki in povedala: » Ples je bil zelo težek, ampak sem ga izpilila do konca!« Pri sestavljanju

koreografije ji pomagajo tudi datumi, tako da ve koliko časa bo potrebovala, da se dobro pripravi. Eva je nastopala že na televiziji in za glasbenike na njihovih nastopih, en od prvih je bil s Tajči na še takratnem Gorenjskem centru, drugi glasbeniki pa so še bili: Vlado Kreslin, Nuša Derenda in Tanja Žagar. Plesala je tudi za predsednika Pahorja, na kar je še posebej ponosna. Eden od najboljših trenutkov ji je bil, ko jo je plesna šola Bolero povabila, da je plesala z njimi. Eva je želela plesati prav s profesionalnim plesalcem in to se ji je tudi uresničilo. Na tem dogodku je plesala s priznanim koreografom in plesalcem Matevžem Česnom. Nastop je bil predvajan tudi na televiziji, na tem dogodku pa je dobila še eno presenečenje in sicer sta ji ga pripravili njena mama in mama Nike Kljun. Uredili sta namreč, da sta Matevž Česen in Nika Kljun plesala prav za Evo, na skladbo Britney Spears »Toxic«. Posedli so jo na lep stol, da je vse tudi dobro videla. »Vse je bilo posvečeno samo meni, jaz sem pa jokala solze sreče.« je smeje povedala. Risanje in slikanje »Rišem pod mentorstvom Tatjane Feren-

Junij/2015 Evo pred nastopi že tri leta spremlja fotografinja Maša Lamfner in v septembru bo tudi v Kranju razstava črno-belih slik narejenih v vseh teh letih. Lepe misli Eva piše tudi lepe misli v obliki čisto kratkih pesmi, ki so zelo pozitivne. Nekoč jih namerava spraviti skupaj in izdati v knjigi ali slikanici. V prihodnosti si želi še več plesati, pisati in risati. Ob vprašanju ali bi se s tem poklicno ukvarjala je odločno odgovorila: »Zelo rada in profesionalno se tudi že izražam in še več bi se rada.« Sceninim bralkam in bralcem pa sporoča, da če imajo ali dobijo otroka z Downovim sindromom naj se z njim ukvarjajo in ga spodbujajo.

Scena

Junij/2015

Napovednik

20.7.

17:00

Čarobni prsti

ustvarjalna soba

23.7.

13:30

bralno srečanje za slepe in slabovidne

dvorana

Poletje z Mestno knjižnico Kranj 17.6.

18.6.

22.6. 24.6.