Zgodovina-2011-12

znanje nas dela velike

ŠOLSKO LETO 2011/12

Rokusova

zgodovina V OSNOVNI ŠOLI

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST u čb

en i

k za

zgo

d ov

ino

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST delo

Hel en

za 6

aV erd ev

. ra

z re

do

sno

v ne

6

š ol

v ni

zve

z ek

za z

go d

ov i

Hel en

no

za 6

. ra

z re

e

EKOLO KOLOŠKO ŠKO GRAD ADIVO

do

sno

aV erd ev

v ne

6

šole

EKOLO KOLOŠKO ŠKO GRAD RADIVO

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

Raziskujem preteklost

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 1

8

2.

IZDAJA

5.1.11 14:03

Drage kolegice, dragi kolegi! Že veliko let je minilo, odkar smo izdali prvi učbenik iz serije Raziskujem preteklost, ki je poleg sodobne oblikovne zasnove prinesel v poučevanje zgodovine več raziskovalnega učenja.

Raziskovalno učenje Strinjali se boste, da raziskovalno učenje omogoča poglabljanje in razširjanje znanja o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in o vzrokih za njihovo spreminjanje. Seveda takšno učenje temelji na uporabi zgodovinskih virov in literature, zato smo v naše učbenike vključili veliko odlomkov iz pisnih virov ter slikovnega gradiva različnih vrst.

Aktivno in samostojno Raziskovalno učenje spodbuja aktivno in samostojno delo učencev, kar naredi poučevanje zgodovine dinamično ter za učence veliko bolj zanimivo. Saj gre vendar prav za to – pritegniti zanimanje učencev za zgodovinske teme ter izkoristiti njihovo radovednost, da pridobijo razumevanje preteklosti in s tem tudi razumevanje današnjega sveta.

Delovni zvezki – da ali ne?

V času, ko se ministrstvo in starši sprašujejo o smiselnosti uporabe delovnih zvezkov, se morda to vprašanje poraja tudi vam. Učbenike Raziskujem preteklost dopolnjujejo delovni zvezki, ki jim ni mogoče očitati, da so neuporabni ali celo odveč. Zasnovani so namreč na podlagi učnih listov in tako ponujajo številne možnosti za pouk, ki temelji na raziskovalnem učenju.

Prvi interaktivni učbenik!

Poleg učbenikov in delovnih zvezkov vsebuje komplet za vsak razred tudi priročnik za učitelje in elektronske prosojnice. Najzanimivejša pa je gotovo letošnja novost – prvi interaktivni učbenik Raziskujem preteklost 7. Interaktivni učbenik spominja na navadno tiskano gradivo, le da ponuja dodatna orodja, interaktivne naloge, animirane zemljevide in pester izbor drugih multimedijskih vsebin za pripravo dinamične in privlačne šolske ure.

Seveda je vsaka razlaga odveč, dokler se o tem ne prepričate sami. Obiščite torej naš novi portal www.irokus.si in še danes preizkusite interaktivno gradivo. Ne bo vas pustilo ravnodušnih.

Lep pozdrav,

Jelka Razpotnik, urednica in soavtorica d serije Raziskujem preteklost

Učbeniški komplet Raziskujem preteklost 9 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) za leto 2006.

Združenje EEPG vsako leto podeljuje nagrade in priznanja za najboljše evropske učbeniške komplete.

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 2

5.1.11 14:03

S E S TAV N I D E L I U Č B E N I Š K I H K O M P L E T O V

Raziskujem preteklost 6

Avtorica: Helena Verdev

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava URO 1

PRIPRAVA ZA U NO

novo 2011 GLAVNE IDEJE Kako dobimo električno energijo Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Kaj je atomska energija

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

Hel

ino

za 6.

razr

ed

osno

ena

KLJUČNE BESEDE električna energija nafta atomska energija

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST delo

Ver dev

vne

6

vni

zvez

ek za

zgod

ovin

šole

Hel

o za

6. ra

zred

osno

ena

Kako dobimo električno energijo kl steklo

Za delovanje parnih strojev so morali zagotoviti veliko premoga, zato so izumitelji iskali nove načine pridobivanja energije.

Desetletja so v laboratorijih delali poskuse z elektriko in njenim prenosom.

nitka

Pred okoli 150 leti (v drugi polovici 19. stoletja) so izdelali električni generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko.

Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žarnico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto.

Ver dev

vne

Iskanje j n novih ovih virov energije gj v moderni dobi

grlo z navojem

6

navoj

V žarnici je tanka nitka iz volfama. Žica pri prehodu električnega toka zažari. Da žareča nitka ne bi pregorela, je steklena bučka napolnjena s plinom brez kisika ali pa je zrak izsesan.

Konec 19. stoletja so v Veliki Britaniji in ZDA postavili prve hidroelektrarne. V njih dobimo električno energijo s pomočjo vode.

Voda s svojim padcem poganja turbine, le-te pa poganjajo generatorje, ki proizvajajo elektriko. Elektriko razpošiljajo do domov in tovarn z uporabo transformatorjev. Danes v Sloveniji in svetu električno energijo pridobivamo največ iz hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrskih elektrarn.

Elektrika se je hitro uveljavila v vsakdanjem življenju. Njena uporaba je močno vplivala na delo, način preživljanja prostega časa, komunikacije. Pojavili so se prvi gospodinjski aparati (hladilnik, pralni stroj, sesalec …), radio in televizija.

šole

Zakaj Za akaj pravimo pr nafti »črno zlato«

Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pom pomena jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte nafta kroji sv (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran, v Savdski Arabiji), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energija Uporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvodnjo elektrike.

Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedrska energija na svetu predstavlja velik delež proizvedene energije.

Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

Vzgojno-izobra evalni

HIDROELEKTRARNA

TERMOELEKTRARNA

• Najbolj razširjen tip elektrarn • Električno energijo pridobivajo na svetu. Proizvedejo eno petino s sežiganjem premoga, nafte ali (21,6 %) vse energije na svetu. zemeljskega plina.

• V Sloveniji danes pridobimo iz • Iz termoelektrarn v Sloveniji hidroelektrarn četrtino (24,5 %) pridobimo skoraj polovico električne energije.

(43 %) električne energije.

JEDRSKA ELEKTRARNA • Na svetu danes pridobimo del (15,7 %) energije iz jedrskih elektrarn.

• Edina jedrska elektrarna v Sloveniji v Krškem pridela četrtino (24 %) slovenske energije.

PONOVIMO 1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju?

2. Za kaj uporabljamo nafto?

3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene?

PREMISLI

Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T preteklosti/zgodovine

Delovni: a o na arjaj odgovarjajo a o in odgovar komunicirajo - u enci komuniciraj vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo a l uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracije, slikovne demonstracij metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, 6: u benik za 6. razred, bile zanj revolucija i kujem preteklost RUèenec: k 6 azred Rokus-Klett, odmevala v slovenskih G Hå HODK • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija ‡ SR] Q DM RG Hå HOH NLV Rbile del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija • razlRå L NDNR VHM H V SUHP HQ LO HY URSV • legitimizem kongresu, ki zemljevid po dunajskem • sveta • opiše spremembe, aliansa Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

ve na

log

iz de

lovn

ega

SVET V PRVI POLOVICI

Skupaj: 14 ur LITERATURA:

Prvi avtomobil ni bil podoben današnjemu. Izumitelja Benz in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi in sklopko.

zvez

ka za

6. ra

zred

osno

6

vne

šole

19. STOLETJA

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanM knjiga, Ljubljana, HJ D ¦ 3LHUUH& RX UWKLRQ HQ M D P RJ Rq HLQ Q HP RJ 1968. ,P SUHsionisti, Didakta, å LY O M Rq H ,, â . 8 & / M Radovljica, 1992.

X EO M • - DQ H] & Y LUQ $ DQ D ndrej Studen, Ko å HOH] Q LFHY stoletju, Radio Slovenija,vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini III. program, Ljubljana • Dokumenti slovH Q V W Y D & DQ NDUM 2001.

HY D] DORå ED / M X EO M DQ D 994.

POJMI ATOM – najmanjši del snovi RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane ob razpadu nestabilnih atomov TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

43

Interaktivni učbenik Že septembra 2011

Raziskujem preteklost 7

Delni: zgodovina, - pozna kaj prou uje p poznavanja p - pojasni pomen

U na enota: Kaj u i zgodovina

NAFTA •Tekočina, nastala v zemeljski notranjosti iz rastlinskih in živalskih organizmov, •dobimo jo z globinskim vrtanjem v zemeljsko površje na kopnem ali na morju ter predelujemo v rafinerijah, •danes je glavno pogonsko sredstvo, saj iz nje dobimo bencin, ki je zelo vnetljiva in hlapljiva tekočina, •iz nafte pridobivamo tudi dizelsko gorivo, kurilno olje in različna maziva, •je pomembna surovina v kemični industriji, •je lažja od vode.

1. Ali je nafta danes drago gorivo?

42

Delovni zvezek 40 strani, 105 ilustracij in fotografij

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti:

ALI VEŠ?

– Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«, – da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«, – da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150 leti rodil v današnji Hrvaški, – da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon, – da je Savdska Arabija največja proizvajalka nafte na svetu.

Učbenik 70 strani, 6 zemljevidov, 136 ilustracij in fotografij

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Da je nafta ko koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti.

Njena množična množič uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega notranje izgore Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem časa – avtomobil. avtomo prestiž bogatih. bogatih

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti: Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T

Delovni: a o na arjaj odgovar a o in odgovarjajo komunicirajo - u enci komuniciraj vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo a l uporabljanja e o sposobnost uporabl i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

novo 2011

prenova 2009

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

Delni: zgodovina, - pozna kaj prou uje p poznavanja p - pojasni pomen preteklosti/zgodovine

U na enota: Kaj u i zgodovina

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracije, slikovne demonstracij metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, 6: u benik za 6. razred, bile zanj revolucija i kujem preteklost RUèenec: k 6 azred Rokus-Klett, odmevala v slovenskih G Hå HODK • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija ‡ SR] Q DM RG Hå HOH NLV RELOH G HO ,O LUVNLK SURY LQ • našteje in vrednoti F spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija ‡ UD] O Rå L NDNR V H M H V SUHP HQ LO HY URSV • legitimizem kongresu, NL ] Hmljevid po dunajskem • sveta • aliansa opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

ve na

log

iz de

lovn

ega

zvez

ka za

6. ra

zred

osno

učbe

6

vne

šole

nik

za zg

odov

ino

za 7.

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

ed

osno

vne

7

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

ino

za 7.

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

ed

šole

osno

vne

7

šole

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjeJ knjiga, Ljubljana, ƒ 3LHUUH& RX Uthion, D 1968.

Impresionisti, Didakta, å LY ljenja: mogoèe in nemogoèe, ,, â . 8& / M Radovljica, 1992.

X EO M • - DQ H] & Y LUQ $ DQ D 1988.

Q å Hleznice v 19. stoletju, G UHM6W X G HQ . RY LKDUG LUjajo hlaponi.

K socialni in kulturni Radio Slovenija, III. zgodovini • Dokumenti V O RY program, Ljubljana HQ V W Y D & DQ NDUM 2001.

HY D] DORå Ea, Ljubljana, 1994.

Učbenik 140 strani, 16 zemljevidov, 264 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 104 strani, 24 zemljevidov, 160 ilustracij in fotografij

Interaktivni učbenik Že na voljo

Učbenik 144 strani, 13 zemljevidov, 220 ilustracij in fotografij

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

V nastajanju je tudi prvi oblikovno in slogovno prilagojen učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebnimi potrebami, ki bo na voljo že marca 2011.

Raziskujem preteklost 8 EKOLO OLOŠKO ŠKO GRADI ADIVO

Delovni zvezek 80 strani, 16 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Priročnik za učitelje 116 strani

Dosedanja izdaja je še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala brez omejitev, razen če pride do spremembe učnega načrta. V tem primeru bo potrditev veljala še dve leti po objavi spremembe.

Avtorji: Anita Mirjanič, mag. Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

EKOLO OLOŠKO ŠKO GRADI ADIVO

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti: Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

Delni: zgodovina, - pozna kaj prou uje p poznavanja p - pojasni pomen

U na enota: Kaj u i zgodovina

preteklosti/zgodovine

Delovni: a o na arjaj odgovarjajo a o in odgovar komunicirajo - u enci komuniciraj vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo a l uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

A it Mirjanić, Anita Mi j ić JJelk Jelka lka Razpotnik, R t Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

R ik j Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

Raziskujem preteklost

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Učbenik 152 strani, 25 zemljevidov, 232 ilustracij in fotografij

8

prir

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracije, slikovne demonstracij metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, 6: u benik za 6. razred, bile zanj revolucija i kujem preteklost RUèenec: k 6 razred Rokus-Klett, RG P HY DODY V O RY HQ V NLK G Hå HODK • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija ‡ SR] Q DM RG Hå HOH NLV RELOH del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija ‡ UD] O Rå L NDNR V H M H V SUHP HQ LO HY URSV • legitimizem kongresu, NL ] HP O M HY LG SR G X Q DM V NHP • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

prenova 2010 2.

ve na

log

iz de

lovn

ega

zvez

ka za

6. ra

zred

osno

6

vne

šole

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

ino

za 8.

An ita Jelk Mirja nić Da a Raz mja pot Helen n Sno nik j a An ka Zu Verdev ljan

razr

ed

osno

vne

8

šole

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

IZDAJA

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjH knjiga, Ljubljana, J Då LY O M ¦ 3LHUUH& RX UWKLRQ HQ M D P RJ Rq HLQ Q HP RJ 1968. ,P SUHV LRQ LV W L ' LG Rq H ,, â . 8 & / M DNW D 5 DG RY O M X EO M • - DQ H] & Y LUQ $ LFD DQ D Q G UHM6W X G HQ . RY å HOH] Q LFHY LKDUG LUM DM RKO DSRQ L . V V W RO HWM u, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana RFLDOQ LLQ NX O W X UQ L] J RG RY LQ L • DokumHQ W LV O RY HQ V W Y D & DQ NDUM 2001.

HY D] DORå ED / M X EO M DQ D

Delovni zvezek 100 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Učbenik 176 strani, 29 zemljevidov, 278 ilustracij in fotografij

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

Delovni D elovni zvezek 152 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Priročnik za učitelje 192 strani

Dosedanja izdaja je še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala brez omejitev, razen če pride do spremembe učnega načrta. V tem primeru bo potrditev veljala še dve leti po objavi spremembe.

Raziskujem preteklost 9

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

prir očni k

za

učit elje za

zgod ov

Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

preteklosti/zgodovine

rešit

9. ra

zred

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T Delni: zgodovina, - pozna kaj prou uje p poznavanja p - pojasni pomen

U na enota: Kaj u i zgodovina

Jeri Hel ca Do Da ena Pačbnik, mja nik An An ka n Sno , Jelk ita Mir Zul j, jan Helenaa Raz janič, pot Ver nik dev , ,

ino za

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti:

RA Z PR ISKU ET JEM EK LO ST

osno vne šole

Delovni: a o na arjaj U ne oblike: odgovar a o in odgovarjajo komunicirajo - u enci komuniciraj ontalna, , individualna ffrontalna, fr vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujejo - re ujej a l uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracije, slikovne demonstracij metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

ve na

log

iz de

lovn

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, 6: u benik za 6. razred, bile zanj revolucija i kujem preteklost RUèenec: k 6 azred Rokus-Klett, RG P HY DODY V O RY HQ V NLK G Hå HODh • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija ‡ SR] Q DM RG Hå HOH NLV RELOH G HO ,O LUVNLK SURY LQ • našteje in vrednoti F spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija ‡ UD] O Rå L, kako se je spremenil evropski kongresu, zemljevid po dunajskem • legitimizem • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

ega

zvez

ka za

6. ra

zred

osno

6

vne

šole

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ¦ ) HUQ DQ G % UDX G H do danes, Mladinska O 6W UX NW X UHY V DNG D knjiga, Ljubljana, Q M HJ Då LY O M ¦ 3LHUUH& RX UWKLRQ HQ M D P RJ Rq HLQ Q HP 1968. ,P SUHV LRQ LV W L ' LG RJ Rq H ,, â . 8 & DNW D 5 DG RY O M / M X EO M • - DQ H] & Y LUQ $ LFD DQ D Q G UHM6W X G HQ . RY å HOH] Q LFHY LKDUG LUM DM RKO DSRQ L . V RFLD V W RO HWM X 5 DG LR6O RY HQ LM O Q LLQ NX O W X UQ L] J RG D ,,, SURJ UDP / M • ' RNX P HQ W LV O RY RY LQ L ubljana 2001.

HQ V W Y D & DQ NDUM HY D] DORå ED / M X EO M DQ D

Učbenik 169 strani, 26 zemljevidov, 238 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 155 strani, 23 zemljevidov, 228 ilustracij in fotografij

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 3

DVD

Priročnik za učitelje 184 strani

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

5.1.11 14:03

Z A S N O VA U Č B E N I Š K I H K O M P L E T O V

RAZ I RAZ PRESKUJEM ISKU TEK P R E J E M L O ST TEK 6 LO S T6 delov

učben

Učbeniške komplete Raziskujem preteklost smo razvili z ekipo izkušenih učiteljev. Vanje so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Avtorji so se potrudili, da so kompleti oblikovani nazorno in privlačno – skratka tako, da učiteljem zgodovine pomagajo pri uvajanju sodobnih pristopov v razredu in prihranijo veliko časa, sicer namenjenega pripravi učnih ur.

ik za

ni zv

zgod

ezek

ovin

za zg

Helen a

odov

ino za

6. ra

zred

Helen a Ve rdev

o za

6. ra

zred

osnov

ne šo

prenova 2009

Verde v

osnov v ne

šole

le

EKOLO KOLOŠKO ŠKO GRADI RADIVO

8

EKOLO KOLOŠKO ŠKO GRADI RADIVO

Glavne značilnosti učbeniških kompletov: • Omogočajo aktivno učenje in kritično razmišljanje.

Kompleti učencem ponujajo razumljivo besedilo z mnogimi dodatnimi rubrikami in informacijami (Aktualno, Portret osebnosti, Ali veš?), ki omogočajo aktualizacijo pri pouku, vživljanje v določeno zgodovinsko obdobje ali dopolnilo k vodilnemu besedilu. Delovni zvezek lahko uporabimo kot delovne liste pri pouku, v katere učenci neposredno vpisujejo svoje ugotovitve. Miselni vzorci in avtentične naloge učencem ponujajo možnosti za učinkovito ponavljanje snovi.

• Omogočajo problemski pristop in raziskovalno učenje.

Z uvajanjem ključnih vprašanj v naslovu učbeniki vzbujajo radovednost učencev, ob pomoči virov pa lahko učenci samostojno odkrivajo določeno zgodovinsko obdobje in poiščejo odgovor na določeno ključno vprašanje.

• Ponujajo bogate možnosti za delo s slikovnimi, pisnimi in avdiovizualnimi viri.

V učbeniku, delovnem zvezku in priročniku se nahaja veliko spletnih naslovov, ki učencem ponujajo zanimive predstavitve zgodovinskih vsebin, ter navedbe pisnih in avdiovizualnih virov.

• Omogočajo širok pregled in razumevanje dogajanja v preteklosti.

Kompleti poleg politične poudarjajo tudi gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino ter predstavljajo teme, ki do sedaj niso bile deležne večje pozornosti (npr. zgodovina žensk). Učenci se tako seznanijo z različnimi pogledi na določeno zgodovinsko dogajanje in ob tem gojijo spoštovanje do različnosti v svetu.

• Spodbujajo sodoben tematski pristop.

Vsako poglavje predstavlja eno zaokroženo celoto – temo v določenem kronološkem zaporedju.

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 4

8

prenova 2010

Raziskujem preteklost Raziskujem preteklost 8

8

2.

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

IZDAJA

2.

IZDAJA

UČBENIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Posodobljene izdaje za 7. in 8. razred V Založbi Rokus Klett smo prenovljene učbenike in delovne zvezke Raziskujem preteklost 7 in 8 preuredili po sodobnih didaktičnih načelih in sicer smo: • poenostavili in preoblikovali vsebino, • v določenem zaporedju vključili obvezne in izbirne vsebine, • aktualizirali zgodovinska spoznanja, saj s tem učence usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta, • vključili vprašanja in naloge za ponavljanje, s katerimi bodo učenci lahko pridobili vseživljenjsko znanje oziroma veščine ter imeli možnost (samo)preverjanja usvojenega znanja.

Dosedanje izdaje za 7. in 8 razred so še vedno na voljo. j

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

ino

za 7.

Jelk Dam a Raz jan potnik Sno j

razr

ed

osno

vne

7

šole

5.1.11 14:03

GLAVNE IDEJE Kako dobimo električno energijo Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Kaj je atomska energija KLJUČNE BESEDE električna energija nafta atomska energija

Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kako dobimo električno energijo

steklo

Za delovanje parnih strojev so morali zagotoviti veliko premoga, zato so izumitelji iskali nove načine pridobivanja energije.

Desetletja so v laboratorijih delali poskuse z elektriko in njenim prenosom.

nitka

Pred okoli 150 leti (v drugi polovici 19. stoletja) so izdelali električni generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko.

Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žarnico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto.

grlo z navojem

navoj

V žarnici je tanka nitka iz volfama. Žica pri prehodu električnega toka zažari. Da žareča nitka ne bi pregorela, je steklena bučka napolnjena s plinom brez kisika ali pa je zrak izsesan.

Konec 19. stoletja so v Veliki Britaniji in ZDA postavili prve hidroelektrarne. V njih dobimo električno energijo s pomočjo vode.

Voda s svojim padcem poganja turbine, le-te pa poganjajo generatorje, ki proizvajajo elektriko. Elektriko razpošiljajo do domov in tovarn z uporabo transformatorjev. Danes v Sloveniji in svetu električno energijo pridobivamo največ iz hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrskih elektrarn.

Elektrika se je hitro uveljavila v vsakdanjem življenju. Njena uporaba je močno vplivala na delo, način preživljanja prostega časa, komunikacije. Pojavili so se prvi gospodinjski aparati (hladilnik, pralni stroj, sesalec …), radio in televizija.

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Da je nafta koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti.

Njena množična uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa – avtomobil. Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem prestiž bogatih. Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pomena jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da nafta kroji svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

NAFTA •Tekočina, nastala v zemeljski notranjosti iz rastlinskih in živalskih organizmov, •dobimo jo z globinskim vrtanjem v zemeljsko površje na kopnem ali na morju ter predelujemo v rafinerijah, •danes je glavno pogonsko sredstvo, saj iz nje dobimo bencin, ki je zelo vnetljiva in hlapljiva tekočina, •iz nafte pridobivamo tudi dizelsko gorivo, kurilno olje in različna maziva, •je pomembna surovina v kemični industriji, •je lažja od vode.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran, v Savdski Arabiji), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energija Uporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvodnjo elektrike.

Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedrska energija na svetu predstavlja velik delež proizvedene energije.

Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

Gradivo za učitelje

ALI VEŠ?

– Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«, – da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«, – da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150 leti rodil v današnji Hrvaški, – da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon, – da je Savdska Arabija največja proizvajalka nafte na svetu.

HIDROELEKTRARNA

TERMOELEKTRARNA

JEDRSKA ELEKTRARNA

• Najbolj razširjen tip elektrarn • Električno energijo pridobivajo na svetu. Proizvedejo eno petino s sežiganjem premoga, nafte ali (21,6 %) vse energije na svetu. zemeljskega plina.

• V Sloveniji danes pridobimo iz • Iz termoelektrarn v Sloveniji hidroelektrarn četrtino (24,5 %) pridobimo skoraj polovico električne energije.

(43 %) električne energije.

• Na svetu danes pridobimo del (15,7 %) energije iz jedrskih elektrarn.

• Edina jedrska elektrarna v Sloveniji v Krškem pridela četrtino (24 %) slovenske energije.

PONOVIMO 1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju?

2. Za kaj uporabljamo nafto?

3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene?

PREMISLI

Prvi avtomobil ni bil podoben današnjemu. Izumitelja Benz in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi in sklopko.

POJMI ATOM – najmanjši del snovi RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane ob razpadu nestabilnih atomov TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

1. Ali je nafta danes drago gorivo?

42

43

6. razred 6 d GLAVNE IDEJE Napredek znanosti V zahodni Evropi so nastale univerze Kako raznolika je bila kultura Katedrale – božja mesta

Kako se je razvijala evropska kultura

KLJUČN BESEDE KLJUČNE zahodnoevropsk univerze zahodnoevropske viteš viteška kultura romanika gotika

prenova 2009

Napredek znanosti

Ilustracija iz 13. stoletja prikazuje zdravnika, ki se pripravlja na preprosto operacijo. Pacient je privezan, saj niso uporabljali anestetika.

Bolni človek na sliki je poiskal pomoč zdravnika.

ALI VEŠ?

– Da je veljal za največjega matematika v 12. stoletju indijski matematik Bhaskara II., – da je bila najbolj znana evropska zdravilka v 12. stoletju Hildegarda, benediktinka (kasneje razglašena za svetnico), ki je zdravila s pomočjo zdravilnih zelišč, – da so v nekaterih mestih uvedli celo plačilo ženskam, ki so pomagale pri porodih, – da je bilo veliko praznoverja povezanega tudi s porodom; na primer, porodnici so iz lasišča morali odstraniti vse sponke, – da so bile najbolj razširjene bolezni kužne bolezni, na primer gobavost, – da je pomembno mesto med srednjeveškimi zdravili zavzemala krastača, ki so jo posušili na soncu, stolkli in uživali kot prašek, – da so v srednjem veku mnogi neuspešno iskali skrivnostni zaklad–sveti gral, čašo s čudežno močjo, iz katere naj bi pri zadnji večerji pil Jezus.

V srednjem veku je bilo močno prisotno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice. Ljudje so verjeli, da čarovnice lahko povzročijo bolezen ali naravno nesrečo. Cerkev je celo svetovala različne načine, kako naj bi se ljudje ubranili čarovniških urokov. Največkrat so bile čarovništva obtožene ženske, ki so pripravljale zeliščne napitke in pomagale bolnim.

Da bi obtožene ženske priznale čarovništvo, so jih mučili.

Nasprotno od splošnega prepričanja pa napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Določen napredek so doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina.

• Astrologija in astronomija: astronomi so opazovali zvezde in planete, astrologi pa so z njihovo pomočjo napovedovali prihodnost.

• Alkimija: znanje iz alkimije so iz arabskih dežel prinesli križarji. Alkimisti so izvajali preproste poskuse, na primer iz kovin pridobivali rude, preučevali kamenine ali izdelovali zdravilne napitke. Ker se je cerkvi alkimija zdela skrivnostna, saj so alkimisti uporabljali nenavadne formule in simbole, so bile mnoge alkimistične knjige prepovedane.

• Medicina: v mestnih medicinskih šolah (od 13. stoletja dalje) so se študenti učili ugotavljati različne bolezni s pomočjo urina in kako vzdrževati primerno higieno. Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije oči, pri čemer pa je operacija uspela le pri polovici primerov. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk. Zelo aktivne v medicini so bile ženske, vendar so delovale le v krogu svoje družine oziroma sosedstva. Največkrat so bile babice (moški niso smeli biti navzoči pri porodu), nudile so prvo pomoč in izdelovale zdravilne napitke.

V mestih so sčasoma odpirali bolnice (špitale), kjer so poskrbeli za bolne in revne. Na podeželju pa so bili kmetje prepuščeni svoji iznajdljivosti, v kateri so se pogosto obračali na zdravilke in menihe, ki so gojili zelišča.

V zahodni Evropi so nastale univerze Naraščanje mest in trgovine je v zahodni Evropi oživilo zanimanje za znanje in izobraževanje.

Kako se je razvijala evropska kultura

Meščani so potrebovali znanje pisanja, branja in računanja, da so lahko uspešno opravljali meščanske poklice in sestavljali raznovrstne pogodbe. Šolanje so meščani potrebovali v domačem (ljudskem) jeziku, saj so tudi posli potekali v tem jeziku. Sprva so bogati meščani za šolanje svojih otrok najemali zasebne domače učitelje. Pozneje so mesta začela ustanavljati javne mestne šole za dečke, učitelju pa so njegovo delo plačevali.

Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in Arabski državi.

• Predavanja so potekala v latinščini tako, da je profesor bral naglas iz znanstvenega dela ter podajal dodatne razlage, študentje pa so se nato na pamet naučili profesorjevo predavanje.

• Prva univerza v zahodni Evropi je bila ustanovljena v italijanskem mestu Bologna.

Univerze so nato ustanovili še v Parizu (Francija), Oxfordu in Cambridgeu (Anglija), Salernu (Italija), Pragi … Srednjeveške univerze so imele štiri fakultete: teološko, medicinsko, pravno in filozofsko. Študentje so bili sinovi bogatih meščanov, ki so po študiju nadaljevali očetove posle ali se zaposlili v državnih ali cerkvenih uradih.

ALI VEŠ?

– Da naj bi segal začetek univerze v Bologni v leto 1088, – da so študentje na začetku delovanja univerz predavanja poslušali sedeč na tleh, kajti prostora na klopeh je bilo le za nekaj študentov, – da je študij trajal od 5 do 7 let, – da so edini učbenik imeli profesorji, saj so tedaj knjige pisali še na roke in so bile redke, – da so bile te na roko pisane knjige tako dragocene (pomisli, koliko časa je bilo potrebno, da so napisali eno takšno knjigo), da so bile pogosto priklenjene na polico z verigo, – da se študentje niso posvečali le učenosti, temveč so bili znani tudi po veseljačenju in pogosto celo razgrajanju.

Kako raznolika je bila kultura

prenova 2010

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Severno Ameriko so najprej raziskovali in osvajali Francozi. Leta 1607 so v Severno Ameriko priplule prve angleške ladje. Angleži so svojo prvo postojanko poimenovali Jamestown.

VITEŠKA KULTURA

LJUDSKA KULTURA

V mestih

MEŠČANSKA KULTURA

Na plemiških gradovih

Na podeželju

• V času sejmov zabavljači (burkeži), igralci in glasbeniki na ulicah, • procesije in verske igre na ulicah ob verskih praznikih (prikazovale so življenje svetnikov), • javna kaznovanja na trgu (tudi usmrtitve), na katerih so kaznovali kršitelje mestnih ali cehovskih pravil.

• Pripovedna poezija (o hrabrih junakih in njihovih pogumnih dejanjih), • ljubezenske pesmi, ki so jih širili trubadurji (potujoči pevci), • gostujoči plesalci in glasbeniki, • viteški turnirji.

• Praznovanja verskih praznikov, • praznovanja v zvezi z letnimi časi in kmečkimi opravili (jurjevanje, pust, kres, kurentovanje), • ljudske pesmi, ljudski plesi, šege.

V novi državi so bile med prebivalci močno razširjene ideje razsvetljenstva.

Ko so ZDA postale neodvisne so se Američani odločili, da bodo Združene države Amerike skupnost več držav (na začetku trinajst), v kateri bodo države članice ohranile svojo samostojnost.

ZAKONODAJNA OBLAST pripada

• ZDA so postale republika – država, v kateri je bila oblast v rokah državljanov, ki so svoje voditelje izbrali z volitvami.

• Zvezne države so ohranile pravico, da samostojno urejajo notranje zadeve. O obrambi, valuti, trgovini in zunanji politiki je odločala zvezna oblast.

• Oblast na zvezni ravni in ravni posameznih držav je bila ločena na tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in pravosodno oblast.

Ameriški boj za neodvisnost je močno odmeval v Evropi. V Ameriki so videli nastanek sodobne države, utemeljene na razsvetljenskih idejah.

Enakost pa ni veljala za vse, saj temnopolti sužnji, Indijanci in ženske niso imeli volilne pravice. Kljub temu so ZDA vse bolj postajale obljubljena dežela, kjer ima vsak možnost za lepšo prihodnost in kjer vladata politična svoboda in enakost.

KONGRESU, ki se deli na dva doma: senat in predstavniški dom Določa davke, najema posojila, izreka vojne napovedi.

ª

– Da je Italijan Giovanni da Verrazzano (v službi Francije) prvi priplul v Severno Ameriko (1524), in sicer v zaliv New Yorka, – da so Francozi ameriško ozemlje poimenovali Louisiana po svojem kralju, – da so Angleži naselje Jamestown poimenovali v čast svojega kralja, – da so prvi kolonisti, zlasti Francozi in Nizozemci, živeli v sožitju z Indijanci in so z njimi trgovali (zlasti s krznom); več bojevanja z Indijanci je bilo med angleškimi priseljenci, saj so ti Indijancem jemali zemljo, – da je bil lov na bobre v angleških kolonijah v Severni Ameriki zaradi mode krznenih pokrival tako razširjen, da je ta vrsta skoraj izumrla; za krzno enega bobra si lahko dobil veliko posodo in nekaj tobaka.

Američani so se odločili za republiko

(Deklaracija o neodvisnosti, 1776)

Katere razsvetljenske ideje lahko najdeš v besedilu?

Vsaka država v senat pošlje po dva senatorja.

IZVRŠILNA OBLAST pripada PREDSEDNIKU DRŽAVE, ki predlaga zakone, imenuje vrhovne sodnike, določa ministre, je vrhovni poveljnik oboroženih sil …

SODNA OBLAST pripada

ª

ALI VEŠ?

Četrtega julija 1776 so predstavniki dvanajstih kolonij (trinajsta se jim je pridružila pozneje) podpisali deklaracijo o neodvisnosti, s katero so se kolonije uradno odcepile od Anglije in postale neodvisna država. V tej deklaraciji so bile prvič zapisane razsvetljenske misli o enakosti vseh ljudi in njihovih pravicah.

»Vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal nekatere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do življenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravičena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugonablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«.

ª

Kolonije v Severni Ameriki leta 1754 Katere evropske države so si lastile Severno Ameriko sredi 18. stoletja? Kaj pomeni neprilaščeno ozemlje?

Predstavniki vseh trinajstih kolonij so se 1774. leta zbrali v Philadelphiji, kjer so napovedali prekinitev trgovine z Anglijo. Angleška vojska je medtem začela napadati naselja kolonistov. Ti so organizirali svojo vojsko pod poveljstvom Georgea Washingtona. Voditelji kolonistov so bili privrženci razsvetljenstva, zato je vse bolj prevladovalo mnenje, da je upor kolonistov pravičen. Vojna je trajala do leta 1781 in se je končala z zmago kolonistov.

ª

Angleži so ob vzhodni obali Severne Amerike ustanovili trinajst kolonij. Te so bile gospodarsko in politično odvisne od Anglije, ki jim je določala vse višje davke in omejevala njihove pravice. Kolonisti so bili čedalje bolj nezadovoljni, zato se je med Anglijo in kolonijami v šestdesetih letih 18. stoletja začel spor. Angleži so proti kolonijam poslali vojne ladje.

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Kako je izbruhnil upor proti Angležem

ª

V Severno Ameriko je prihajalo vse več priseljencev: • bili so različnih narodnosti; Angleži, Nizozemci, Nemci, Francozi, Skandinavci …, • mnogi so zapustili Evropo zaradi verskega prepričanja, • privlačnost Amerike je bila tudi v njeni družbi, saj tu ni bilo pomembno, kakšnega rodu si, temveč so bili vsi naseljenci v svojih svoboščinah in pravicah enaki.

VRHOVNEMU SODIŠČU, ki ga sestavlja devet sodnikov, ti pa nadzirajo izvajanje zakonov.

PONOVIMO 1. S kakšnimi težavami so se srečevali prvi kolonisti?

2. Zakaj je bila motivacija ameriških kolonistov v vojni za neodvisnost večja od angleške?

3. Opiši delitev oblasti v ZDA. Kaj je pomenilo, da so bile ZDA republika?

PREMISLI 1. Primerjaj družbeno in politično ureditev ZDA in absolutistične Francije. V čem so bile razlike?

POJMI DEKLARACIJA – javna izjava, razglas o pomembnem vprašanju USTAVA – temeljni zakon države

2. GLAVNI DEL (30 minut) U itelj - ob slikovnem gradivu in tabelski sliki poda razlago: A. KDO USTVARJA ZGODOVINO B. KAJ PROU UJE ZGODOVINA C. ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE - vodi u ence skozi re evanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore - preveri, ali so vsi u enci zapisali pravilne re itve 3. ZAKLJU NI DEL (5 minut) U itelj U encem postavi vpra anja za ponovitev: Kako se imenuje oseba, ki prou uje dogajanje v preteklosti?

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

Kdo je bil Herodot?

Kaj zgodovinarju pomaga pri prou evanju preteklosti?

PRIPRAVA ZA U NO URO 1 U enci

- hodijo k tabli in dopisujejo klju ne besede, ki po njihovem definirajo ta pojem - odgovarjajo na u iteljeva vpra anja - sodelujejo v pogovoru

U enci - sodelujejo v razgovoru - razlagajo besedila in slikovno gradivo

- vpisujejo re itve v delovni zvezek

U enci - odgovarjajo na vpra anja

Razred: _____________________________ Datum: _____________________________

U na tema: Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino

Vzgojno-izobra evalni cilji:

Glavni: u enec pozna cilje pouka zgodovine in zna ilnosti zgodovinske vede.

U na enota: Kaj u i zgodovina

U ne oblike: frontalna, , individualna

U ne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela z zgodovinskim besedilom, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda slikovnografi nih izdelkov U na sredstva: - delovni zvezek - u benik Doma e delo:

Delni: - pozna kaj prou uje zgodovina, - pojasni pomen poznavanja preteklosti/zgodovine

Delovni: - u enci komunicirajo in odgovarjajo na vpra anja, - re ujejo razli ne tipe nalog, - razvijejo sposobnost uporabljanja razli nih virov in razbiranja informacij v njih

Literatura: H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: u benik za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2008.

H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: delovni zvezek za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2008.

Iz recenzij Učbenik je odličen: temelji na sodobnih spoznanjih zgodovinske in arheološke stroke, je pregleden in spoznanja oblikuje v zanimive in zabavne podcelote, ki pa ne razbijajo preglednosti. Daje odlično podlago za razumevanje kulture (in s tem razvoja znanosti in civilizacije) na splošno, kar je nujno potrebno pri izobraževanju sodobnega mladega človeka. Avtorja neopazno povezujeta zgodovinska in arheološka dejstva, umetnost in zgodovino religij v neločljivo celoto. dr. Verena Vidrih Perko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Glavna odlika učbenika je njegova praktičnost. Avtorji so maksimalno upoštevali potrebe njegovih neposrednih uporabnikov, se pravi učencev in učiteljev. Z navajanjem ključnih besed na začetku posameznih poglavij že vnaprej usmerjajo pozornost bralcev na temeljne problemske sklope. Med samim tekstom posebej izstopajo besedila v okvirjih, ki poudarjajo bistvo obravnavane tematike. Bolj vedoželjni učenci pa bodo svojo radovednost lahko potešili s prebiranjem rubrike »Ali veš?« Ta rubrika bo pri učencih spodbudila zanimanje za preteklost in jim omogočila vživetje v duha zgodovinskega časa. dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Na sliki je prva angleška naselbina v Severni Ameriki Jamestown v Virginiji.

68

1. UVODNI DEL (10 minut) U itelj UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) - u itelj na tablo zapi e pojem zgodovina - vodi razgovor o zapisanih pojmih

Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.

7. razred 7 d

KLJUČNE BESEDE kolonije vojna za neodvisnost n republika

Zgodovina za 6. razred: u na priprava

Potek vzgojno-izobra evalne ure

Univerza v Oxfordu v Veliki Britaniji velja za eno najstarejših in najuspešnejših univerz na svetu. Predavanja tu naj bi se začela že konec 11. stoletja. V 13. stoletju so zgradili prve univerzitetne zgradbe, imenovane kolidži. Na sliki je eden od kolidžev.

124

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Na spletni strani najdete: • priročnike za učitelje, • letne in dnevne priprave, • elektronske prosojnice, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

Zgodovina za 6. razred: u na priprava

Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz tudi v zahodni Evropi. To so bile skupnosti profesorjev in študentov, ki so se sprva srečevali v najetih sobah ali pomožnih prostorih cerkva.

123

GLAVNE IDEJE Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Kako je izbruhnil upor proti Angležem Američani so se odločili za republiko

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.devetletka.net.

69

8. razred 8 d

Merila avtorjev učbenika pri periodizaciji niso politični dogodki ali procesi, temveč zgodovinski pojavi. Prav tako je smiselno, da učbenik najprej obravnava širši evropski prostor in se nato obrne k slovenski zgodovini. Teme so dobro izbrane in uravnotežene. Tudi nebesedilno gradivo je skrbno izbrano, opozorila na sorodne probleme v sedanjosti pa osmišljajo učenje o stvareh izpred več stoletij. dr. Marko Štuhec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Odlike učbenika so smiselna uporaba zgodovinskih zemljevidov, navajanje učencev na uporabo književnih del, filmov in interneta kot zgodovinskih virov, pa tudi kot načina obogatitve preteklih dogodkov. Zanimive so tudi natančnejše predstavitve osebnosti, ki so odločujoče oblikovale posamezne dobe. Posebno bi pohvalila naslove in podnaslove posameznih poglavij, ki so zastavljeni v obliki vprašanj in navajajo na razmišljanje oziroma odpirajo posamezne učne primere. Pohvale vreden je tudi trud avtorjev pri aktualizaciji zgodovinskih dogodkov in pojmov.

Elissa Tawitian, Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika

9. razred 9 d

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 5

5.1.11 14:04

UÄŒBENIK

RAZ IS PRE KUJEM TEK LO S T6 uÄ?be

nik za

zgod

Helen a

ovin

o za

6. ra

zred

osno

Verdev

vne

Kulturna dediĹĄÄ?ina starih civilizacij

GLAVNE IDEJE Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e Ljudje so naredili prvi koledar Ljudje so izumili prve pisave Ljudje so verovali v veÄ? bogov

prenova 2009

ĹĄole

1

KLJUÄŒNE BESEDE piramide mumiďŹ ciranje politeizem podobopis Ä?rkopis

Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e

2

EKOLO KOLOĹ KO Ĺ KO GRADI ADIVO

8

Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino. Arhitekti so izdelali ĹĄtevilne naÄ?rte za gradnjo veliÄ?astnih piramid, templjev in palaÄ?.

prenova 2010

Izjemno bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino so zapustili EgipÄ?ani. VeliÄ?astne piramide, templji, palaÄ?e in spomeniki so nastajali dolga leta. Faraoni so tekmovali, kateri bo zapustil veÄ?je in mogoÄ?nejĹĄe spomenike, nekateri so dela predhodnikov celo uniÄ?evali. Vrhunec egiptovske arhitekture predstavljajo piramide. Gradili so jih iz granita in apnenca, ki ju je bilo v drĹžavi v izobilju. Na gradbiĹĄÄ?e so ju dovaĹžali po Nilu. Velike (vsaj 2 in pol toni) teĹžke kamnite bloke so po mnenju nekaterih raziskovalcev dvigovali in zlagali s pomoÄ?jo ĹĄkripcev. Z rastjo mest se je razvijalo tudi gradbeniĹĄtvo, saj so za hitrejĹĄa potovanja med mesti gradili nove ceste, kanale in ladje.

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

UÄŒBENIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

Ljudje so naredili prvi koledar V egiptovskem templju v Karnaku obiskovalci lahko obÄ?udujejo doseĹžke egiptovske arhitekture. Na sliki so kamniti stebri, na katerih so v hierogliďŹ h zapisani verski obredi.

UÄ?benik sledi potrebam sodobnega in aktivnega pouka zgodovine, saj omogoÄ?a uporabo sodobnih pristopov pri pouÄ?evanju in spodbuja kritiÄ?nost ter pridobivanje spretnosti povezovanja razliÄ?nih veĹĄÄ?in, znanj in izkuĹĄenj.

Prav tako uÄ?benik spodbuja uÄ?ence k raziskovanju, razvijanju sposobnosti branja in analize slikovnega in pisnega gradiva, reĹĄevanju problemov z nalogami na koncu vsake teme ter tudi pri dodatnem gradivu.

Dosedanji izdaji za 7. in 8. razred ed sta ĹĄe vedno na voljo.

A Rimski imperij: mogoÄ?na vojaĹĄka moÄ? in tehnika

RA Z PR ISK ET UJ EK EM LO ST

VSEBINA

200 po Kr.

• Boji z Germani in Parti • VojaĹĄki cesarji in Dioklecijan • Cesar Konstantin • Razdelitev rimskega cesarstva • KrĹĄÄ?anstvo – drĹžavna vera

100 po Kr.

• NajveÄ?ji obseg rimskega imperija • Gradnja utrdb na Donavi in Renu • Boji z Germani • Kriza cesarstva

27 pr. Kr.

• Vladanje cesarja Avgusta • Nove province v Evropi, Afriki in Aziji • Izgradnja limesa • Rim, kulturno srediĹĄÄ?e sveta • Rojstvo in delovanje Jezusa Kristusa •Preganjanje kristjanov

od

ovi

no

za

7.

ra

zr

ed

IZBIRNE VSEBINE:

3

MATEMATIKA EgipÄ?ani so z namenom, da bi laĹžje pobirali davke, iznaĹĄli sistem ĹĄtevilk, ki so jih med seboj seĹĄtevali, mnoĹžili in delili. Poznali so osnove geometrije, da so laĹžje oznaÄ?evali ozemlja, ki so bila poplavljena. Napredek v matematiki je spodbudil razvoj drugih znanosti, predvsem pa arhitekture.

ASTRONOMIJA SveÄ?eniki so z zanimanjem opazovali in preuÄ?evali zvezde, planete in njihovo gibanje. Ugotovili so, da se nekaj dni pred zaÄ?etkom poplav na nebu pojavi svetla zvezda. Vmesni Ä?as med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni, dodali so ĹĄe 5 dni za praznovanja in slavja. Tako so iznaĹĄli koledar.

Med postopkom mumiďŹ ciranja so iz telesa najprej odstranili drobovje in notranje organe. Telo so napolnili s puĹĄÄ?avskimi solmi. Na koncu so telo zavili v platnene povoje in ga poloĹžili v leseno skrinjo, sarkofag (na sliki).

29

Jel Da ka Ra mj an zpotn Sn oj ik

osn

ovn

e ĹĄo

B

le

7

KLJUÄŒNE BESEDE

• • • • • • • •

konzul patriciji plebejci cesar rimski imperij provinca romanizacija biblija

Vsako temo nakaĹžeta uvodni dve strani.

A

GLAVNE IDEJE Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo Obvezno ĹĄolanje Ĺželi dati znanje vsem KLJUÄŒNE BESEDE vzgoja deÄ?kov vzgoja deklic obvezno ĹĄolanje

Vsebina: pregled poglavij posamezne teme na enem mestu

PreĹživljanje otroĹĄtva nekoÄ? je bilo odvisno od druĹžbenega sloja in spola otroka. OtroĹĄtvo se je konÄ?alo zelo zgodaj. Dekleta so se poroÄ?ala med 12. in 15. letom. Fantje so se poroÄ?ili malo kasneje. Ĺ˝ivljenjska doba je bila kratka. Umrljivost otrok je bila velika.

Mnogi otroci so umrli Ĺže pri porodu ali v zgodnjem otroĹĄtvu. V rimskem cesarstvu je le polovica otrok doÄ?akala dvajseto leto.

Za vzgojo otrok iz pomembnih druĹžin so skrbeli ĹĄtevilni uÄ?itelji.

VeÄ?ina otrok iz preprostih druĹžin pa je zelo zgodaj zaÄ?ela delati.

Pomagali so starĹĄem pri njihovem delu. Dekleta v hiĹĄi materi, fantje oÄ?etu na polju ali v delavnici. RevnejĹĄi otroci so hodili na delo k drugim druĹžinam.

Otroci v antiÄ?ni GrÄ?iji so se igrali z glinenimi ďŹ guricami. Figurica na sliki prikazuje jezdeca na gosi.

B

C

Č

KljuÄ?ne besede: seznam poglavitnih pojmov, ki zaznamujejo posamezno temo ÄŒasovni trak: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v Ä?asu.

Zemljevid: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v prostoru.

OtroĹĄtvo nekoÄ? in danes Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo

Č

• DrŞavljanske vojne • Spartakov upor suŞnjev • Galske vojne • Cezarjeva diktatura

100 pr. Kr.

zg

Razvile so se prve znanosti: t LJ TP CJMF QSFQSPTUF JO TP UFNFMKJMF OB PQB[PWBOKV OBSBWOJI QPKBWPW t QSFEWTFN QB VQPSBCOF W WTBLEBOKFN äJWMKFOKV

• Prva punska vojna • Rimljani ustanovijo prvo provinco • Druga punska vojna • Tretja punska vojna • Rimski prodor v vzhodno Sredozemlje

300 pr. Kr.

za

• Rimska zmaga nad EtruĹĄÄ?ani • Osvojitev Apeninskega polotoka

500 pr. Kr.

ik

• Ustanovitev mesta Rim • Grki ustanovijo kolonije v Italiji • Rimljani odstavijo kralja • Zapis prvih zakonov

753 pr. Kr.

en

1. KakĹĄni so bili zaÄ?etki rimske dobe 2. Kako se je ĹĄiril rimski imperij po Sredozemlju 3. KakĹĄen je bil rimski imperij v Ä?asu cesarstva 4. Zakaj je propadel rimski imperij 5. KakĹĄno je bilo Ĺživljenje na danaĹĄnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi 6. AntiÄ?na rimska kultura 7. Kako se je ĹĄirilo krĹĄÄ?anstvo 8. KakĹĄno je bilo Ĺživljenje v rimskem imperiju

C

uÄ?b

Zaradi potreb namakalnega poljedelstva in trgovine, so se v starem veku kmalu pojavili ĹĄtevilni novi izumi in iznajdbe. Na poljih so uporabljali nova orodja. V trgovanju se je uveljavil kovani denar.

Seveda so se otroci tudi igrali. Ĺ tevilne njihove igraÄ?e in igre so bile podobne danaĹĄnjim.

Namesto pliĹĄastih medvedkov so imeli Ĺživali izdelane iz lesa.

Poznali so vrtavke, Ĺžoge in ropotulje, seveda ne iz plastike, ampak iz razliÄ?nih posuĹĄenih poljskih pridelkov. Njihove lutke so bile izdelane iz blaga, gline ali keramike. V Egiptu so poznali igre, podobne danaĹĄnjemu ĹĄahu in dami. V Rimu so imeli otroci na voljo ĹĄtevilne igraÄ?e, zelo priljubljene so bile steklene frnikole.

Otroci v nerazvitih drĹžavah zaradi pomanjkanja izdelujejo igraÄ?e iz Ĺže uporabljeni materialov.

Iz Ä?esa si je igraÄ?o izdelal kolumbijski deÄ?ek na sliki?

Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo NekoÄ? vrtci in ĹĄole kot jih poznamo danes niso obstajali.

Revni starĹĄi so svoje otroke vzeli s seboj v delavnice ali na polje. Ĺ˝e zelo zgodaj so ti otroci pomagali pri delu. Pri premoĹžnejĹĄih so za otroke poleg matere skrbeli sluĹžabniki ali najeti uÄ?itelji.

Na sliki je otrok iz antiÄ?ne GrÄ?ije pri pouku igranja na glasbilo.

Ali lahko ugotoviĹĄ, katero glasbilo je na sliki?

V stari GrÄ?iji so v ĹĄole hodili le deÄ?ki. UÄ?ili so se pisati, brati, peti, igrati instrumente, spoznavali so grĹĄko literaturo in telovadili. Matere so najprej nauÄ?ile svoja dekleta kuhati, ĹĄivati in tkati. V bogatih druĹžinah so dekleta pouÄ?evali domaÄ?i uÄ?itelji. V rimskem cesarstvu so ĹĄolo obiskovali veÄ?inoma le deÄ?ki iz premoĹžnejĹĄih druĹžin. Po ĹĄolanju so najveÄ?krat nadaljevali oÄ?etovo delo, na primer vodenje delavnice ali trgovine. Deklice so pouÄ?evali doma. Njihova vzgoja je bila namenjena temu, da bi bile dobre matere, Ĺžene in gospodinje. Od njih so priÄ?akovali, da se dobro poroÄ?ijo in rodijo otroke.

62

7. razred 7 d

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 6

5.1.11 14:04

Tud dru dom vod nep Pism so l zna ven nja so m dob ki s

Ob Pre razv Te u Skr • V p • U ĹĄo so v • M u te Vd o ob Uve uÄ?e se j Nar ALI –D –d –d –d –d 3 PO 1. K 2. O 3. K PR 1. K

Kulturna dediščina starih civilizacij

ASTROLOGIJA Zgodnje znanosti so bile povezane z vero. Kralji in preprosti ljudje so za nasvete pogostokrat spraševali svečenike, ki so opravljali posebne obrede. Vprašanje so vpraskali na živalsko kost ali oklep, jo pokrili z vročo grebljico, da je kost počila in potem na osnovi razpok razlagali razne dogodke in napovedovali prihodnost.

MEDICINA V starem veku so Egipčani sloveli po dobrem medicinskem znanju (ki je temeljilo na potrebah mumificiranja). Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so egiptovski zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in znali celo popravljati zobe. Z medicino je bila povezana tudi umetnost balzamiranja in mumificiranja, po kateri so sloveli.

Kamen iz Rosette je francoskemu znanstveniku J. F. Champollionu leta 1822 omogočil razvozlanje hieroglifske pisave. Na kamnu je bila enaka vsebina zapisana v hieroglifski (svečeniški in ljudski) ter grški pisavi.

Razmisli, kdo se je lahko izuril za pisarja v Egiptu.

ALI VEŠ?

1

Glavne ideje in ključne besede na začetku vsakega poglavja kratko predstavijo podpoglavja in temeljne pojme nove teme.

2

Zanimive fotografije omogočajo boljšo predstavljivost.

3

Obarvano besedilo učencu omogoča, da takoj opazi bistvo določene teme.

4

Rubrika Ali veš? seznanja učence z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezana s temo.

5

Rubrika Aktualno predstavlja premišljeno izbrano fotografijo in besedilo, ki učence opozarja na aktualne dogodke, povezane z obravnavano temo.

6

Rubriki Ponovimo in Premisli z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, učence navajata na kritično razmišljanje.

7

Rubrika Pojmi pojasnjuje nove pojme, ki se pojavijo v besedilu.

8

Portret pomembnejših osebnosti predstavlja posameznike ali ustanove, ki so odločilno vplivali na zgodovino v določenem obdobju.

4 Ljudje so izumili prve pisave

– Da se je egiptovsko leto od pravega sončnega razlikovalo samo za 6 ur, – da so bili kamniti bloki za Veliko piramido v Egiptu težki tudi do 15 ton, – da kitajske pismenke in jezik sprva nista bila povezana, tako je nekdo lahko razumel pismenke, ne da bi znal kitajsko, – da mora vsak Kitajec, ki želi biti vsaj zasilno pismen, poznati okrog 1.000 različnih pismenk, znanstvenik pa vsaj desetkrat toliko.

V času prvih civilizacij so ljudje začeli uporabljati pisavo. Pisava je omogočila zapisovanje davkov, trgovskih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zakonov, različnih poročil … Različne civilizacije so razvile raznolike pisave.

Najprej se je uveljavila in uporabljala piktografska ali slikovna pisava. En znak ali podoba sta predstavljala en pojem. Prvi, ki so uporabljali pisavo, so bili Sumerci konec 4. tisočletja pr. Kr. Med najbolj znane prve pisave štejemo: klinopis, hieroglifsko pisavo, kitajske pismenke.

KLINOPIS

HIEROGLIFI

PISMENKE

Mezopotamija

Egipt

Kitajska

Pisali so na glinene tablice in kamen.

Pisali so na papirusove zvitke (podlago iz rastline), kamen, tudi na stene.

Pisali so na tkanino (svilo), kosti, les, kasneje tudi papir.

Povsem drug tip pisave, črkopis ali abecedo, so izumili Feničani. S svojimi potovanji so jo razširili po Sredozemlju. Prevzeli so jo Grki in Etruščani, ki so razvili svojo črkopisno pisavo. Črkopis so uporabljali tudi v Indiji.

Danes, v dobi globalizacije, se ponovno uveljavlja piktografska pisava. Ljudje, ki potujejo, se z njeno pomočjo lahko znajdejo tudi v deželah, kjer jezika ne razumejo. Na sliki so podobe, ki nam pomagajo na letališčih AKTUALNO po vsem svetu.

5

30

7. razred 7 d

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

Otroštvo nekoč in danes

oja in so se asneelika. vu. V itelji. elati. fantje elo k e so lesa. mpak izdeobne vilne

olo jali. olje. h so peti, Matere druvu so lanju vnice ameih so

Tudi v srednjem veku so za šolanje najprej skrbeli le v plemiških družinah. Organiziranih šol ni bilo. Za poučevanje svojih otrok na domu so plemiči najemali učitelje. Dekletom so na domu znanje o vodenju gospodinjstva posredovale starejše ženske. Kmetje so bili nepismeni.

Pismenost je postala pomembna s širitvijo mest v novem veku. Da so lahko uspešno vodili svoje posle, so morali trgovci in obrtniki znati brati, pisati in računati. V mestih so začeli ustanavljati šole, vendar samo za dečke. Poleg branja in pisanja so se učili tudi igranja na različne instrumente, borilne veščine in tuje jezike. Šolanje so morali plačati starši. Revnim nadarjenim otrokom so pomagali dobrotniki, ki so prevzeli skrb za stroške šolanja. V šolah so učence, ki so kršili šolska pravila, telesno kaznovali.

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem

AKTUALNO Šole v številnih deželah po svetu se zelo razlikujejo od naših šol. V vaseh v manj razvitih državah poteka šolanje pogosto kar v naravi. Šole so slabo opremljene in večinoma brez osnovnih pripomočkov.

Katere osnovne pripomočke učencev in učiteljev pogrešaš na sliki?

Evropski narodi so se imeli za boljše od nerazvitih afriških in azijskih ljudstev. Verjeli so, da so se njihovi narodi v razvoju izkazali za boljše. Zato naj bi bili upravičeni, da vladajo manj uspešnim, neevropskim narodom.

Močna spodbuda kolonialni razdelitvi so bile potrebe industrijskega razvoja (poceni surovine in delovna sila), saj so najuspešnejši evropski narodi gospodarsko tekmovali med seboj.

ALI VEŠ?

– Da je v Grčiji otroka v šolo spremljal suženj, ki mu je pomagal nositi šolske potrebščine, – da so v srednjem veku študentje lahko študirali le teologijo, medicino in pravo, – da je bila prva univerza v Evropi ustanovljena v italijanskem mestu Bologna v 11. stoletju, – da smo v Sloveniji dobili prvo univerzo leta 1919 v Ljubljani, – da ima v Sloveniji univerzitetno stopnjo izobrazbe med prebivalci, starimi od 45 do 54 let, petina (20 %) oseb; med prebivalci, starimi od 25 do 34 let pa malo več oseb (28 %); med prebivalci, starimi od 20 do 29 let, jih je dobra tretjina (33 %) vključenih v izobraževanje.

PONOVIMO 1. Koliko otrok je v preteklosti hodilo v šolo?

2. Od česa je bila odvisna možnost obiskovanja šol v preteklosti?

3. Kakšne spremembe je prinesla uvedba obveznega osnovnega šolstva?

PREMISLI 1. Kaj bi se zgodilo, če te starši ne bi poslali v šolo?

POJMI PISMENOST – znanje branja in pisanja

63

6

7

6. razred 6 d

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 7

Kakšne so bile posledice imperializma Po letu 1880 se je začelo »prerivanje« v Afriki, kar pomeni, da so evropske države tekmovale, katera bo v Afriki dobila več kolonij.

K temu jih je spodbudilo odkritje nahajališč diamantov (1867) in zlata v južni Afriki (1886). Tekmovanje za kolonije v Afriki je povzročalo napetosti med evropskimi državami.

CECIL RHODES (1853–1902) • Britanski gospodarstvenik in kolonialni upravitelj, • leta 1871 je začel kopati diamante in obogatel, • vodil je Britansko južnoafriško družbo za izkopavanje in trgovino z diamanti, • njegov cilj je bil, da bi Afrika od Kaira do Rta dobrega upanja postala britanska in bila povezana z železnico, • v oporoki je zapustil denar za štipendije študentov na univerzi v Oxfordu, • med sodobniki je veljal za vzor kolonialne podjetnosti in častihlepja.

Države v Afriki in Aziji (razen Indije in Indonezije) so se do 19. stoletja razvijale neodvisno od evropskih držav. V drugi polovici 19. stoletja so Afriko najprej odkrivali posamezni raziskovalci. Za njimi so prišli vojaki, ki so zasedli posamezne dele Afrike.

Evropske države so zavzele afriško in azijsko ozemlje. Na njihovem ozemlju so ustanovile kolonije ter si podredile prebivalce. Takšno politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad tujimi ozemlji imenujemo imperializem.

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

KLJUČNE BESEDE imperializem »prerivanje« v Afriki dolarski imperializem krizno žarišče

Zakaj so si evropske države razdelile svet Takole so se fotografirali učenci v razredu pred več kot 100 leti (leta 1890).

Pred 250 leti so v Evropi spoznali, da je izobrazba pomembna za razvoj gospodarstva. Verjeli so, da so pismeni ljudje boljši delavci.

Te ugotovitve so vplivale na spremembe v šolstvu.

Skrb za šole je prevzela država.

• V šolah so začeli poučevati izobraženi učitelji, ki so za svoje delo prejemali plačilo.

• Uvedeno je bilo obvezno šolanje za vse otroke. Otroci so morali šolo najprej obiskovati vsaj eno leto. Otroci premožnejših družin so obiskovali tudi srednjo šolo, nato pa študij nadaljevali na univerzi.

• Mnogi revnejši starši so se zahtevam po pošiljanju otrok v šole upirali, saj so otroke potrebovali za delo doma. Država je za kršitelje obveznega šolanja uvedla denarne kazni.

V drugi polovici 19. stoletja so v evropskih državah sprejeli zakone o obveznem osnovnošolskem izobraževanju.

Uvedba obveznega šolanja je izboljšala opremljenost šol. Število učencev v razredih je bilo zelo veliko, včasih tudi do sto. Povečalo se je število srednjih šol, ki jih je obiskovalo tudi vse več deklet.

Naraščalo je tudi število študentov na univerzah.

GLAVNE IDEJE Zakaj so si evropske države razdelile svet Kakšne so bile posledice imperializma Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče

Na začetku 19. stoletja je bila Afrika razdeljena na stotine jezikovnih in nacionalnih skupin. Prebivalci so govorili več kot tisoč jezikov ter verovali v različne duhove in bogove. Države so bile različno velike. Med večjimi in najmočnejšimi je bila država Zulujev v Južni Afriki. Zuluji so se do leta 1887 uspešno bojevali proti Angležem (na sliki).

»Trdim, da smo [Britanci] prva rasa na svetu in da je za človeštvo tem bolje, kolikor več sveta naseljujemo. /…/ Naša dolžnost je, da izkoristimo vsako priložnost, ob kateri lahko pridobimo več ozemlja. Ves čas nam mora biti pred očmi, da več ozemlja preprosto pomeni več anglo-saksonske rase, več najboljše, najbolj človeške in spoštovane rase, ki je svet premore.« (izjava Cecila Rhodesa, britanskega gospodarstvenika, 1877)

Kakšno mnenje o angleški rasi je imel Cecil Rhodes?

MOTIVI EVROPSKIH DRŽAV • gospodarski vzroki: potrebe po surovinah, večjih trgih in ceneni delovni sili • nacionalizem: prepričanje o večvrednosti posameznih evropskih narodov • rasizem: prepričanje o večvrednosti evropske rase • krščansko misionarstvo: želja, da bi razširili krščanstvo in tako civilizirali nerazvita ljudstva • reševanje socialnega vprašanja: želja znebiti se brezposelnih delavcev tako, da bi se preselili v kolonije

IMPERIALIZEM SO OMOGOČILI: • razvoj avtomatskega orožja • železnice in parniki • zdravila proti malariji • nacionalna in jezikovna neenotnost afriških in azijskih ljudstev • nerazvitost afriških in azijskih ljudstev • medsebojni spopadi ljudstev v Afriki in Aziji

Do leta 1914 sta v Afriki ostali samostojni le še Liberija in Etiopija, drugo ozemlje je bilo razdeljeno. Kljub dogovorom so se napetosti zaradi kolonij stopnjevale.

Vstop novih držav v tekmo za kolonije (Italije, Nemčije, Japonske, ZDA) je bil eden od vzrokov za izbruh prve svetovne vojne.

Evropske kolonialne sile so si razdelile tudi jugovzhodno Azijo. Zaradi potrebe po delovni sili so spodbujali priseljevanje prebivalstva iz Kitajske in drugih delov Azije. Posledica tega je bila rasna in verska raznolikost, ki je opazna še danes.

Evropejci so izkoriščali rudna bogastva v Afriki in Aziji, zlasti nahajališča diamantov in zlata, pa tudi bakra in kositra. V kmetijstvu so podpirali nastanek plantaž, ki so se usmerile v pridelavo ene kulture za izvoz, na primer dateljnov, palmovega olja, kakava, kavčuka, sladkorja, banan ...

Mnoga afriška plemena so se bojevala proti širjenju evropske nadvlade.

Zaradi premoči Evropejcev so bila vsa premagana.

8

Ustanovitev kolonij je spremenila življenje prebivalcev v Afriki in Aziji.

Zgodovinarji niso enotni, v kolikšni meri so bile posledice za kolonije dobre in slabe.

Med negativne posledice štejemo: • Evropejci so ukinili prvotne države in nastavili svoje uradnike. Upravljali so življenje Afričanov in Azijcev, vendar jim pogosto niso priznali nobenih pravic pri odločanju.

• Odvzeli so jim zemljo in izkoriščali njihova naravna bogastva. Mnogi Afričani so izgubili svojo zemljo in postali ceneni delavci v rudnikih in na plantažah.

• Zaradi uveljavljanja evropske kulture sta bili prizadeti tradicionalna afriška in azijska kultura.

• Evropejci so v Afriko prinesli mnoge bolezni.

Upad prebivalstva so povzročile tudi pogoste vojne, uvajanje plantažnega kmetijstva pa lakoto.

• Evropski kolonisti so ustvarili nenaravne državne meje med afriškimi ljudstvi, zaradi katerih še danes obstajajo spori.

Singapur (na sliki) je danes pomembno trgovsko in finančno središče v jugovzhodni Aziji. V 19. stoletju je bil britanska kolonija in eno največjih pristanišč na svetu. Vpliv britanske kolonizacije je viden še danes, saj je poleg malajščine uradni jezik tudi angleščina.

127

128

8. razred 8 d

9. razred 9 d

5.1.11 14:04

DELOVNI ZVEZEK

RAZ IS PRE KUJEM TEK LO S T6 delo

vni zv

ezek

za zg

Helena

odov

ino za

6. ra

zred

osno

Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.

Verdev

vne

prenova 2009

šole

1

Zakaj je propadel rimski imperij

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi.

A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

EKOLO OLOŠKO ŠKO GRADI ADIVO

2

8

B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno), gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče).

prenova 2010

Raziskujem preteklost

8

dvigovanje davkov upad discipline v vojski uveljavljanje vzhodnih ver zmanjšanje števila prebivalstva razdelitev imperija na dva dela vdori Hunov in Barbarov naraščanje cen nesposobni vladarji slabe letine

2.

IZDAJA

DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ kriza, ker: •

_____________________________________________

•

_____________________________________________

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

Delovni zvezek je oblikovan kot učni delovni listi, v katere učenci s pomočjo virov vpisujejo svoje ugotovitve. Še posebno smo se trudili, da bi bil zvezek oblikovan nazorno in privlačno.

Delovni zvezek bo učiteljem prihranil precej časa, namenjenega pripravi aktivnih učnih ur, učenci pa ne bodo potrebovali dodatnega zvezka.

3

Dosedanji izdaji za 7. in 8. razred ed sta še vedno na voljo.

56

PONOVIMO

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

PONOVIMO

Zakaj je propadel rimski imperij

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVR OPI:

Kako označujemo čas v preteklosti

oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? __________________________________________________ ; KDO SE JE SELIL? __________________________ in _______________________________________: VZROKI SELITEV:

Vsebina 19

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

23

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

25

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

POLITIČNE SPREMEMBE 1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?

KULTURNE SPREMEMBE S

Kulturna dediščina starih civilizacij

29

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

30

PONOVIMO: Prve civilizacije rodovitnega polmeseca

31

PONOVIMO: Kulturna dediščina prvih civilizacij

Za Pisa 1. K

let.

Stoletje ima

FEVD JE BILA

let.

, Tisočletje ima

SREDIŠČ IN

Izbirne vsebine 27

DRUŽBENE SPREMEMBE

1. PROPAD

ZNANJA 2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV VROPI POŠILJALA

,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.

stoletij

Ka Prve 2. S A. P B. K

467 1492 1900

let.

PODELIL FEVDALIZEM JE BILA

, •

vpiši letnico svojega rojstva in ji določi tisočletje in stoletje.

KI JO JE in

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA?

Z p

Če želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje.

1. Dopolni.

2. Posameznim letnicam določi TISOČLETJE STOLETJE tisočletje in Leto ima dni. stoletje.

2008 V zadnjo vrstico Desetletje ima

Kako in kje so nastale prve civilizacije

21

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

Zakaj živimo v 21. stoletju

_________________________ IN ___________________________

Kako razdelimo dogajanje v preteklosti Zaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja.

3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu.

Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo.

JE SPODBUJAL

novi vek

prazgodovina

sodobnost

stari vek

A. srednji vek B.

Kd

VZHODNOALP PSKI PROSTOR Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

• •

NASELITEV PRVA POLITIČNA TVORBA

•

FRANKOVSKO OBLAST PRIZN NA V ___________ STOLETJU

•

SPREJEM KRŠČANSKE VERE V ___________ STOLETJU

Zara 3. N P

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

S R OR ç D M

Vpr

Zakaj uporabljamo koledar Koledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve.

5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008.

A. V koledarju z rdečo barvo označi datume začetkov posameznih letnih časov.

B. Z modro barvo označi datum začetka in konca šolskega leta.

C. Z zeleno barvo označi datum svojega rojstnega dne.

obveznosti •

IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9. STOLETJU ZARADI

•

NA SLIKI JE E L Y D O L å Āe

RADOVEDNEŽ Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

80

Vsako temo odpre uvodna stran z navedbo poglavij.

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 8

Poglavja zaključuje dvojna stran, namenjena ponovitvi snovi.

81

8

7. razred 7 d

5.1.11 14:04

Zakaj je propadel rimski imperij

1

Kratko uvodno besedilo učenca uvede v temo, učencem z učnimi težavami pa je lahko v pomoč pri učenju, saj podaja bistvene informacije.

2

Z nalogami različnih tipov učenci vadijo spretnosti reševanja nalog odprtega in zaprtega tipa. Naloge pogosto analizirajo slikovne in pisne vire.

3

Ilustracije in fotografije v učencih vzbujajo interes, omogočajo lažje vživljanje in popestrijo učno uro.

4

Rubrika Radovednež omogoča učencem, ki jih zgodovina še posebej zanima, da se na duhovit način poglobijo v obravnavano temo.

5

Rubrika Zanima me navaja vire (spletne naslove, filme in literaturo), ki učencu omogočajo dodatno spoznavanje obdobij in dejstev.

6

Miselni vzorci ob koncu vsakega poglavja učencem omogočajo kratek in jasen pregled svojega znanja.

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države.

3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja.

A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom.

B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh središč.

C. V okviru katerega dela je bilo današnje slovensko ozemlje?

RADOVEDNEŽ Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:

4

A. Kdo se je spopadel v bitki?

B. Kje je bitka potekala?

ž

C. Kako se je bitka končala? Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga?

57

7. razred 7 d

e, če anja.

Zakaj je nastala prva pisava

Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali nove trgovske poti do Indije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko.

Ker se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti, se je razvila pisava.

Zakaj se je razvila pisava

Zakaj so se evropejci odpravili v oddaljeni svet

KAJ JE EVROPEJCE PRIVLAČILO V ODDALJENEM SVETU

Pisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj …

1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

1. Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka.

A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga?

Kakšna je bila prva pisava Prve pisave so bile zelo preproste oblike.

2. Slike prikazujejo različne pisave.

A. Poimenuj posamezno pisavo.

B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

_________________________________________ B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko. ___________ ___________ _____________ C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoje bogastvo?

Kako je hladna vojna razdelila svet

ALI JE BILO POTOVANJE KRIŠTOFA KOLUMBA USPEŠNO Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj.

3) Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš raziskovalce po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu.

Pedro Alvares Cabral

Srednja Amerika

Vasco da Gama

Brazilija

Fernando Magellan

Južna Amerika

Krištof Kolumb

Rt dobrega upanja

Amerigo Vespucci

Filipini

Kako je hladna vojna razdelila svet

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo na sliki.

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana z oboroæevalno tekmo.

4. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 6–7 in reši nalogo.

A. Poimenuj dve državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, njune pomorščake in celine, ki sta jih odkrivali.

DRŽAVE POMORŠČAKI

A.

A.

B.

B.

B.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume.

2. Na slikah so različne naprave in tehnični pripomočki, ki so Evropejcem pomagali na pomorskih poteh.

A. Pod sliko zapiši ime naprave.

B. Dopiši uporabnost/koristnost naprave za pomorščake.

Kdaj smo dobili črke

Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev. a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine?

BerlinËani

B. Na spodnjem zemljevidu označi: pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, de Game; kolonije posameznih evropskih držav; vsako pobarvaj z drugo barvo.

b) Kaj je bil namen Marshallovega plana?

obnavljajo mesto ob pomoËi Marshallovega plana.

c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila najveË pomoËi.

Zaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo.

3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore.

Pomagaj si z učbenikom na strani 11.

Vprašanje

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO

CELINE

A.

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

ZAVEZNI©TVA

To pomeni, da sta velesili

HLADNA VOJNA

NE VOJNA IN NE MIR

To pomeni, da

ČRKOPIS FENIČANI

d) Pojasni navedene pojme.

LATINICA

NATO Informbiro Varπavski pakt

RIMLJANI

Ime naprave

CIRILICA

5

PONOVIMO

Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118).

Odgovor

ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu, agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

6

Vodilna sila

Uporabnost/ koristnost Naprave

RADOVEDNEŽ Slikovno pisavo uporabljamo še danes. Z njo se srečujemo v vsakodnevnem življenju – na letališču, v trgovskih centrih, na potovanjih …

Nariši nekaj slikovnih znakov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in jih razumemo vsi.

C. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Kaj so od tam uvažali?

Oboroæevalna tekma

Druæbena ureditev

__________________________________________________________________________

Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju. a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma?

Vojaπki pakt

Č. Pojasni pojem KOLONIJA

Gospodarska pomoË b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili?

9

110

8

6. razred 6 d

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 9

111

9

8. razred 8 d

9. razred 9 d

5.1.11 14:04

P R I R O Č N I K Z A U Č I T E L J E | D O D AT N O G R A D I V O | I N T E R A K T I V N I U Č B E N I K

Kako je hladna vojna razdelila svet

časov, so izvirala še izpred vojnih koncu Nesoglasja med ZDA in SZ Znova so izbruhnila po a jih je vojna potisnila v ozadje.razdelil na dva bloka. Začelo se vojne in svet se je zaradi tega ne vojne in ne miru. je dolgo obdobje, ko ni bilo

Priročnik za učitelje

Kdaj se

UČNI CILJI Učenec: ▶ zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi nje, Zakaj je katerih je prišlo do bila ustan ovljena ▶ zna našteti države SPREHOD zveza z Nato a in PO članice vzhodneg Učenci na SPLETNIH STRA NEH nato.intt spletnih stran zahodnega bloka, naredijo eh katerih držav raziskavo www. ▶ primerja oba bloka o Natu ah je posr kav koliko člani edo al Nato : v edov in zna navesti glavne najbližja c ima Nato, kje , njima, razlike med vojaških vojaška baza Nata jej nam … Poišč baz ima Nato po , koliko ▶ zna razložiti pojem ejo vsem vse članice države v Evrop svetu železna zavesa, Nato odklonileNata. Razmislijo i, ki niso ▶ zna razložiti pojem , zakaj so člans tvo ki , Nata. ter opiše okoliščine GRAFIČNO slikovno-g PREDSTAVLJAN so povzročile nastanek rafi JE: met ga Učenci nariš čnih izdelkov meto da Nata in Varšavske prikazuje ejo karikaturo pakta, o vpliva ZDA sovjetski pogle , ki ▶ loči med Trumanov lahko karik v svetu. V pomod na širjenjje č atura na doktrino in strani 117.jim je Marshallovim načrtom

je zaËela hladna vojna

na a) Razloæi, zakaj so zemljevidu dræave oznaËene z dvema

Vsako poglavje priročnika najprej prinaša podatke o ciljih učne teme, navaja dodatna gradiva za določeno temo (seznam literature za učitelje in učence, filmsko gradivo, spletne strani in učila, metodične pripomočke ter medpredmetne povezave), učno motivacijo, množico idej za različne metode in oblike obravnavane teme, dodatne vsebine (Anekdote, Več o ...), dodatne informacije o aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.

Oboroževaln a tekma

c) Opiπ

i pom en vohu Z vohu njenja njenjem sta veles v oborroæev oroæja oæevalni in ili tekmi. oziroma njegovem name zbirali poda tke o njenih razvoju zaveznic. πËanju na ozemlju novega druge v veles ile

AKTIVNOS gradivom T: metoda (karikatu dela s sliko Učenci vnim ra) v učben si ogledajo karik • Zakajiku, na strani aturo dveh bomb • Kaj se obe bomb 119 in jo analizirajo : svet? je pomenil predsi lovita? tavljeni • Kako lov za Koga predsbi razložil figuro, ki leži na lahko AKTIVNOS tavlja? razberetleh? gradivom T: metoda zgodovins in metoda dela s slikovnim kim bese dela z Učenci dilom na strannaj ob besedilu RADOV EDNEÆ • Kater i 119 ugotovijo: in sliki v učben V uËben Karikat Evrope ura prikazu iku, iku preber b) PreuËi zemljevid na z oboroæ sovjets raziskovana velesila je bila je i poglav ki pogled preglednico evalno ameriπ leta 1945 in • Kater ju vesolja? hitrejša v tekmo je Oboroæevaln kih letal na uporabo .

U-2.

BODIMO a tekma kma na 1949 trenutno i dogodek šteje dopolni tako, KREATIVN strani zmag 119. Na mo kot njeno SZ izdel meja je I: meto Ërto izdela ter zna pojasniti njun izkustvenega učen da vpiπeπ imena dræav, GRAFIČNO o? da 1952 bila zava j Ëaso Ëasovn atomskoa betonskim ja (igra i trak, Učenec slikovno-g PREDSTAV vojne. ki pripadajo rova na katere namen, ZDA izdel koncu druge svetovne vlog) bombo i pregrada na z Zemljevid Evrope po rafičnih LJANJE: meto m oznaËi bodeËo 1953 delajo Stalina. se skuša vživeti posameznemu bloku.

Učenci odkritj izdelkov vodikovo ajo mi in da Zapiše njego v vlogo a (in njihov ZAHODNI BLOK ▶ pojasni pojem prehod æico, ki so oteæ vo bom SZ izdel njiho med ZDAizdelajo strip e letnice invih bo vo evale ), ki so bom b bo a vodikoovo 1957 oboroževalna tekma poveza o agentu in SZ. V pomona temo vohunjenje VZHODNI BLOK vpliv Sovjeprizadevanjih, mnenje o ZDA, Italija, ©panija (kaSZ poπl č so ZANIM 007, Zakaj Francija, Velika Britanija, diktatura), A njegov pogletske zveze terda bi omejile RAZISKOV Jamesu Bond jim lahko filmi Na naslovME: razloži, kako je potekalo 1975 Poljska, satelit je v vesolje 1958 u. u www.

Obe veles je bila ust ALEC ogleda pitalistiËna, a do leta Sputnik ZDA poπl Sovjetska zveza, Madæarska, cnn.co poglede d na zahodni opiše π veË Učenci ob anovlje NemËija (Zvezna republika Bolgarija, Albanija, ili sta m/SPE oboroževanje obeh o oboroæ jejo lahko Stali CIALS a) Kaj Avstrija, Zahodna mejo so si priza svet. Svoje evalni uporabi v veso »eπkoslovaπka, Romunija, demokratiËna republika), /cold.w na Danska, dræave vohun dnev je tekmi ©vedska, bil deva ZANIM lje org niški zapis n predstavi i vseh časov knjige Najve in vohun ar si lahko li prite strani, anizac A zorovali neprekinjeno NemËija), Norveπka, satelit svoj Ameriπki namen Trum skihh naprav Vzhodna NemËija (Nemπka vohunjenju Æivljen ME: gniti čji komu kot , pism nared je vohun tudi vojak ija NA nadanove razvoj ah.

Jugoslavija predsedn prikaz Beneluksa, Irska, Portugalska ov so metode med hladno ijo raziskavo doktrine? ËimveË dræa dræavam, do leta 1948 tudi ali ▶ kritično opiše vojaš nistične države, o predsedniku v studiih i ik Trum studi agentu s filmi o britans v in ustva TO vohun o vojno Hollyw za kemu v an pism 007. kate njiho jenja, b) . je spod Prvi film ooda Kaj je kem rih je riti Ëimv ve usode največje Predstavijo oboroževalne tekme generalu ali o bil so posne vohunu JamesprivlaËno budil prog bil eË vojaπ vohune li leta vodji ….

KRITIČNO …

Ameriπki namen Mars po vojni ogro ram pomo AKTUALNO in 1963. u Bondu, kih zave hallovega æen veËst človeštvo.

PONOVIM Ëi zniπtev. finanËno zunanji minis Učitelj učencRAZMIŠLJANJE ranka plana?

ZAVEZN Od 29. marc O rski siste ter Mars BerlinË I©TVA e spodb naslednjih odpoveda in materialn ani ki je zaznamovala m. obnavlj Slovenija a 2004 je Repu o pomo hall je obliko Ime druæbene ureditve, le komu ajo mesto (demokracija) c) Ob • Zakaj vprašanjih:udi k razmišljan val prog ob pomoËi Ë v nistiËnem pomoËi zahodni blok: kapitalizem ju o Marsha pot vklju članica Nata. blika ram, ki nadaljevanvodikova bomb HLADNA u siste vojni priza llovega bila najve pregledni (komunizem) je pred detim mu. ce v uËbe VOJN • Kakš je atomske a pomeni leta 1993 čitve v Nato se Slovenska Ë pom videvplana. vzhodni blok: socializem dræavam, A al ob Jadranu Velika niku (stra bomb ne posle To pom politik ≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trstanjo so ostale Britanija oËi. lahko kopič ki so dice za človee?

Resolucijo, ko je Državni je začela n 118) Ë) Ali iskali eni, da sta blokoma je prvi uporabil se in Fran æelezna zavesa. Za zbor sprej ugotovi, je Jugos • Neka enje jedrskega zave mejo med obema veles štvo Tako se NE VOJN elesil se je spustila Ëez celino maloπtevilËcija. naciovojna o izhod c) Posebno ime za katera tere držav vzhodne Evrope. Kljub je svet znike po svetilii preglednic lavija zavrn A IN orožja? ima Kdaj se je začela hladna nalne varn iščih zasnove el orožje (Rusi vse dræave srednje in in povsod dræava v govoru leta 1946.

NE MIR ila komunistiËne partije u. kateslikovna Winston Churchill je dozahodni razdelil naa ja, ZDA,e že imajo atom nosti so priπle na oblast re se je Sloveosti, na podla Jugoslavi i v uËbeniku ali sprejela amer Velika to mejo? dva poimenoval Kitajs reæim.« sko MOTIVACIJA: Brita in vzho (str. 118).

UČNA gi uvajajo totalitarni v Partn iπko pom • Kako je Churchill nija več daleč nija, Izrael), ka, Francija, sta bili dnii blok. tabora: birojem) ja, ki je bila oË? Odgo takoj nekatere demonstracijapridr erstvo za mir vključila pa je v æelezna zavesa Koreja). od njega (Indij vali sta ZDA in SZ To pomeni, po vojni d) Pojas vor lahko užen pa niso okviru ves Ëas Kaj pome da ni nave a članijocav in postala v fotografi najdeπ oboroževan nasprotjese in si grozi na robu skupščini ni tekma, Iran, Sever dene pojmMarshallovega tesnih stikih Učenci si ogledajo gr li. v Severnoa v NATO: spopada: Glavni s SZ, • Zakaj ju za varno a v jedrskemna Aprila trije pitalistiË v ideologiji: plana e. straniel 117 .(veliki odnose, raztlantski Seve Vodilna je pomo 1996 je Drža učeniku na sprej oboroæedobila nimajo atom st v svetu en, vzho og zahod vzrok sovra Informbir rnoatlant zavarovano mejo, ohlajene države sveta sila Ë učenci nekaj ta izraz? učbeniku , s kate d ppa komu je bil demo πtva je vni slikitvovsklep ska skega orožj? obema blokoma (moËno pomoËi. najprej odklo • Zakaj je uporabil na Jalti). Občlans rim Varπavski o: zveza komu zveza (usta delitev in razlike med nila. Po kratiËen bilo bilije podprl zbor Slove nistiËen.

SPREHOD ? a vse Druæ odnosih nije vsoNatu novljena v kakšnih Z izrazom je æelel poudariti sporu nistiËnih pakt: in kaponovijo, pa Deklaracijo s SZ (spobena ureditev vojaπko Sovjetska 1949) 109 Učenci obiščPO SPLETNIH Jaltski konferenci. o čeva, leto pozneje zavezniπtvpartij pod vods si priza 23.namarc like v druæbenem sistemu). r veliki trije zveza STRANEH deva za Vojaπki z informejo splet a 2003 jevklju www.2.ar tvom o (usta nju za Oboro izvedglavne Moskve, pakt skupno novljeno bil Ugotavljajo komunizem en vzroke v Slovenijiv Nato. spletna_ones.si/~opno stran vojaπko v vzho 1955) Obe veles æevalna k Natu, nareferendum o prikl (socialize obrambo Gosp Sovjetske dni Evropi, Zdruæene Zdr nesoglasja. informacije f/bomba.htoljanelj/projekt tekma ili sta odarska m) kate in Italij jučit ohra zveze m, dræa a) i/ rem tekm Slove i Varπ o … ki vsebu in Fran Kaj ozna atomskega razvoju nitev pomoË ve Ame VEČ O in komu so držav vi avski nije miru rike Ëuje izraz ovali v obor pakt nistiËnih ciji ga je upkapitalize Stran prika orožja medznanosti in je 66,08 %. pristop k Natu ljani Tekmovan oæevanju Svet dræav et za Pojem železna zavesa, ki Evrope, podprli s m in demo je ZDA oboroæevalna vzajemno . v vzho oziroma zuje tudi posleII. svetovno AKTIVNOST: kviz Slovenije Državni zbor Repu oroæja 109 in naštetim državam in SZ dni Evro tekma? kracija gospodar orabil W. Churchill za delitev Železna v obor dela z blike Učenci proizvodnje atom dice uporavojno. pi Severrnoa v delovnem zvezku, na strani 24. febru b) Kakπ (atomske in zakon o jemetoda AKTIVNOST: sko pomo Učenci si ogledajo zemljevid 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza. vodikove oæevanju. Obe tlantski n no oroæ skega orožjbe izhaja iz gledališkega sveta. preeseje nalahko izdelajo poroč Ë besediliarja 2004 sprej je pakt (NAT dræavi bombe, Jedrsk pogodbe ratifikacij zgodovinskimi temo jedrs Trumanov i Severnoa ila, refer a. sko oroæj sta razvijali el dopišejo številko 1 ali številko sta æeleli novih zavesa v gledališču je zaščitnamateriO) o pristopu,na BODIMO kega orožj a ddokt ate ali 110 raket, velesili?

2……… vzhodni blok tlantske strani 117 e: medc Ëim pa v učbeniku rina, Mars Beogradu, je Slove tipov a.

Učenci 29.

1……… zahodni blok elinske izkustveneUSTVARJALNI: grada, narejena iz negorečih izbruha marca 2004 letal ...). hitreje priti nija post hallov rakete, Churchilla. člani W.ala do izpop komunistič potem pa v Buka metoda plan ca Natagovor preberejo jedrske ………… Francija alov, ki jo uporabijo v primeru Učenci si ga učenja (simu olnjenega . V sklad polnopravna …………. Italija podmornic komunistič nih partij vzhod rešti. Poleg soBesedilo AKTIVNOS predstavlja se slove analizirajo: lacija) ………... Kanada ………. Japonska sodelujejo požara na odru. Z njeno uporabo e, raket nski vojak u z obve kaj znostmi pridružili nih držav sta noevropski …………. Madžarska v dvorano, vojak gradivom T: metoda dela da so e z vode partij v drugi predstavljav vohunski jo, Iz besedila i pridrrazbrati, •om ………… Sovjetska zveza ………. Poljska preprečijo razširitev ognja W. Churchill Nata iz drugih skušajo nimi bojni (karikatu slikovnim spletki. vohuni in užiliželezna in Franc še komunistič se informbirojuh h državah …………. Velika Britanija jo pojmom zunan s vohun o gledalce. misli držav Lahko novem mi ra) ra ije.

Učen ni Romunija zaščitijo na Churchill je glavami povez stran …….…

Nastanek s čimer in določ ci si orožju, ali a, ki išče inform si 111 uporabil obmoječjih,nekaterih konfl , članic Po Stalin politike vseh socia išče inform anje KRITIČNO ... an inform ki iz Italije pa kot hobo ogledajo kari zavesa. karikaturo je pojem železna zavesa prvičv West- (173 Predstavniz nasprotji med biroja je bil e RAZMIŠLJA v Bosni in iktnihdržav, ki so čnih izdelkov računalnišk acije o razvotakšnega, ki acije in bil 1956ovi smrti je inform lističnih držav Izpišejjo O novi vlogi 117. Anali tnice v učbeniku je bila značilnost Hercegov NJE AKTIVNOST: metoda slikovno-grafi • Kaj razpuščen. se dogo ki komunistič SZ in zahodom. v svojem govoru marca 1946ameriški pripa pripa biro razpa . nik na Stalina zavesa. Učenci narišejo napišejo ega programaju novega dniko zirajo ini Napake jih ter jih popra v),železno nih parti stran del scenarij, AKTIVNOS ki je uporabil pojem železna na Kosozaveso? konec hladn Nata, na kate pogle vorili, da zgodba odvila ostale minster Collegeu v Fultonu, je izzvalpripa dniko v) inzav Afga kako … Učenci vem (34 nad karikature: vsebino in Winston Churchill je bil prvi,ločevanja med zahodom in vzhodom. V pomoč jim je i sporo i – slabih in popravki so: vijo.

AKTIVNOS prepr de na bloko bodo usklajevali j so (premetan T: motivacij ugibanj e vojne, obst ro vpliva • Po kate , pri čeme bi se vohunska okoliščine čilo dniko dobrih odno odnosov, je bil Churchill vsko delite nistanunavdušen AliSlove svoje zvezni državi Missouri. Govor • T: ska ečeva v). meto in Velika železno zaveso kot pojem zvezku na strani 110. ka) aja r izdel tehn in Bolga načr (29 delov rih so li v širjen pozor njegove Brita Br nija ika kov Partida tov. Učite veliko nija je zavese? riji – Potsd sov povpraša hobotnica znakih vemo Učenci prem jampisno ostre reakcije Sovjetske zveze ječlanica Nata pojavom železne zahod sveta ter -grafiječnih povezaveanja vohuna, nevarni na še ni njena – ZDA, sever v posam lahko ilustracija v delovnem lj učence amu, njen Učenci nave naj bi inform gostila : od 27. do zelo aktivna … naslednje ečejo črke eznih nega vpliva • Ali svet: • Kam predstavlja Stali , da nosti, vzhodnega bloka. leta 2004 članica – je njena ni – vzhodni, 125 naj bi po dejo biro omog vzhodnih držav . pomanjklji mnen skupščine zasedanje parla31. maja 2005 PONOVITEV Nato, VARŠ pojme: ŽELEZ in dobili bodo pred organizac danes potrebuje Stali j, izkuš mnenju na? članica od nostenj Ob koncu) n širil NA mentarne i inter nasveočil izmenjavo ah kapitalizm vostipasocia zah da julija 2005 Nato, od 28. junija sta vodst SOCIALIZEMAVSKI PAKT, STALIZAVESA, ▶ Učen • Ali se ijo kot je Nato • Zaka svoj vpliv? zaho lizmavoinsovje dobrih III. svetovne tov. V zapišejo a terv inform N, TRUM . svoje ugot do 1. konferen pa je v Ljubljani naslovu ci odgovorijo na MNUART začela odnosov med vojne se je zarad države, jim zdi, da imajo? v svetu? j sta obe velesili AN, biroju videla tske partije resnici v preguresn poglavja vprašanja ledniičeva in Stalin želeli prem e le ……….

VVAARKISŠ Rusijo na ca med svetom potekala hladna vojna co. njeovitv pokazalihladna vojna. velikimi tremi i in podpoglav TNAO v tej orgačlanice Nata, še določene • V čem v TAKP Ti odno lastne sredstvo za oč sprem temo teror Nata in ……….

MZLIOCSAE razde prednosti poseben ij ▶ Učen socializenila leta 1945že nna konferenci si so TLNISA ……….. em v instit politike, saj • Zaka nizaciji? podobni? sta si bili polit izma. ci odgovorijolila svet«. »Kako je vpliv Naj ečji pomanjkljivost v Bolga se ucijo kapitali AKTIVNOS ………. A E A Z V S vojni sta . Najv iki SZ in • Kaj pome 126 ……….. zem za nadzo sta ga nasprotnic riji na i • Kakš j RUSIJA ni člani ZDA rovanje Ve a Brita zveza. bili Velik (iskanje T: motivacij LNAZEEŽ ………..

• Kakš ni oboroževalvprašanja: ca Nata? i v hladn ska tehn napak) prihodnosna naj bi bila vloga zahodniSvet se je razde nija in Sovje i • Kakš no orožje sta razvina tekma? ika VEČ O …

Učenci v ti? tska in Nata v lil ne na sever so jali ustanovil besedilu ni. Zaho dva bloka veles jedrskega bile posle poiščejo Informacijsk dice razvi ili? še ni njenavojaško zvezo dni blok je : • Zakaj orožja?

5 napak. janja Nato. Slove delavskih i biro komu članicca. pravimo, tekma prene da se je nija bil ustan partij ali infor nističnih in oboroževal • Kakš sla tudi v vesol komunističovljen na predl mbiro je na odigrali no vlogo so med je?

Do sredi ne partije letaog sovjetske hladno vojno ▶ Učen vohuni? ne leta 1948 1947. je bil sedež delovnemci rešijo rubriko v PONO zvezku, stran 111. VIMO v

barvama. so Z vijoliËasto barvo oznaËene kapitalistiËne dræave. in (demokratiËne) oznaZ rdeËo barvo pa so dræave. Ëene komunistiËne

Kako

Ë) Meja

mo na

je hladn

a vojna

med obem a bloko sliki. ma

razde

lila svet

je bila

zelo varov ana. V

vojaπke mejo in utrdbe, ki varu ob meji nadzirajo doga jejo janje

prazen prostor dopiπi, katere znaËilnos ti meje

Kako

je hladn

a vojna

razde

lila svet

Dragocenost priročnika so konkretne ideje za aktivno in raziskovalno poučevanje.

127

Dodatno gradivo za učitelje

RIMSKA HIŠA

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Dvorišþe Vrt

6 HG Hå Sede oþeta oþHW D G U X å L Q H

Kuhinja

Študijska soba

Skladišþe

ki so se z vzhodu. Države, se je zgodilo obrnila proti je leta 1941 vojaško napadla. Takomed Nemčijo in Nemčija se zelo ive, je spopada je prišlo dozasedbi osvojenih držav ji zdele nezaneslj različno: Sredi 1941 ob Jugoslavijo.zvezo. Nemci so bili Ljudje so se odzvali mu uprli.

Sovjetsko prebivalstva. i, drugi pa so se em sodeloval kruti do domačega z okupatorj nekateri so

Atrijij z bazenom

ATRE

NI GRADILI AMFITE

ZAKAJ SO RIMLJA Amfiteatri H L J UH ] D P Q Rå L þQþne za Q MD ã S RUWQ D W HN P RY D ERM H ] D ED Y R L Q N UY D Y H z] J O D G L D W RUML Terme N RS D O L ã þa W L ti - mostRY Vi d kti Viaduk RY RG L Akvadukti Y RG Ceste za KL W UH Y RM D ã N H S UHP L N H

Forum - W UJ RV UHG Q M H ] EL UD O L ã þe mešþD Q RY

Spalnica Spalnic

av razširil je vojna opo Obednica Zakaj se vzhodno Evr južno in CILJI

UČNI : vine Učenec usodo Kralje ▶ pozna vije po napadu Jugosla

avije vojni izogniti. Na koncu in ine Jugosl Kraljev k trojnemu paktu pristopu je bila usoda Kakπnaa Jugoslavija se je skuπala

je popustila

Hitlerju,

nalogo: nalog Kraljevin napad nanjo.in izpolni n nap odredil ki pa je uzemljevid okuvpiπi oku rno preuËi vpadov a) Pozorno smereh o, risanih Jugoslavij nih h • ob vrisanih napadli podrejen podrejeni rje, ki so patorje, Nemcem imeni dveh • vpiπii avnih enot, dræavnih

nanjo, , zaradi e vzroke ▶ razum je Nemčija katerih ko zvezo, a Sovjets so napadl ki vzroke, ▶ pozna čili neuspeh , povzro napada nemškega so se e, zakaj li ▶ razum ljudje odloči nekateri vanje vanj z za sodelo orjem, okupat ličnee oblike različn ▶ pozna , odpora oti pomen ▶ ovredn iških gibanj. odporn Kakšna je

tev

ko k zvezo sko na Sovjets najveËji n napad sa zaËeli vojske nemππkii nemπk nemπke Ali je bilz operacijo BBarbaros Al premiki

ARHITEKTURA

praviln

so o bili Nemci Sprva so v vojni. nalogo: spopad izpolni . na evid in napada bliskoviti zemljevid preuËi zemlje meri nemπkega smeri a) Pozorno u vriπi sm mu jezeru), • na zemljevid zvezo in Kaspijske Sovjetsko 1941, M u, Moskvi koncu leta kar 900 dni. (proti Leningrad Ërte ob oblegali potek frontneso s ga Nemci • vriπi mesto, ki proti usmerjen • obkroæi napada Leningrad dell nemπkega indusje bil en mu jezeru? razvite • Zakaj ijskemu Kaspijske nafte in in Kaspi Kavkazu ih nahajaliπË nih Zaradi pomembn Pojasni. njii cilj dosegli? je zaustavila nji trije. ki naaËrtovani naËrtovan zima, Nemci vojne jje ostra • Ali so bliskovite rehitela prehitela jih je pr Nemπke preπla v Ne, saj roti Moskvi. pr proti RdeËa armada hov prodor zimi 1941, ko je poz pozimi bilo konec d. dela s slikovnim protinapa T: metoda

ka tehnika mottivacijska T: motivacijs AKTIVNOS a) (besednic učenci sestavijo

ojmov pojmov po Iz naslednjih edi. povedi. smiselne pove ……....… ………

REGGENT PAVLE..……

• PRINC REGENT IRANJE BEOGRADA …….

DIRANJE VU.………… …....

• BOMBARDIZGNANST I • VLADA VSNAA DRŽAVA HRVAŠKA ..

NEODVIS V JUGOSLAVIJE…………

• NEODVISN RAZDELLITEV • RAZDELITE

Na spletni strani poleg priročnikov za učitelje najdete: • letne priprave, • dnevne učne priprave, • elektronske prosojnice, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

J goslavije Jugoslavije

: Učenci preberejo in ga analizirajo na strani 75bila opremljena • Kako je vojska? jugoslovanskas takšno opremo resen • Ali je bilanemški motorizirani nasprotnik vojski? je bila usoda • Kakšna vojske glede na jugoslovanske Mirana Pavlina? pričevanje

a odloËi

3 D O D þH V Y HW L ã þD V RG L ã þa W UJ RY L Q H D P IL W HD W UL X S UD Y Q H L Q V W D Q RY D Q M V N H KL ã H

Kraljevine

bila usoda dela z JA: metoda UČNA MOTIVACI kimi besedili zgodovins pisni vir v učbeniku

umika smer u ki prikazuje iπi puπËico, vlade in kralja.

• vriπi ke nske goslovans jugoslova

AKTIVNO (zemljevidom) AKTIVNOS gradivom kem atlasu

zgodovins Učenci si v NDH. ogleda ogledajo obseg primerjajo z 51 Obseg NDHv učbeniku na strani • Ob bila zemlj omHrvaška 1939). Ali je zemljevid od Banovine (Ban (Banovina ali manjša NDH večja okviru Hrvaške?

Hrv so živeli v • Kateri narodi je zajemala ND NDH? današnje države • Katere država Hrvaška?

N Neodvisna

dela z T: metoda nikacijsko AKTIVNOS jsko-komu informaci jo del filma tehnologi

71

RAZISKOV

ALEC

zaključni (r. Slobodan Učenci si ogledajo tam poje?« »Kdo neki 1980), ki prikazuje . Ob Šijan, Srbija, ranje Beogradadruga začela nemško bombardi kako se je tem spoznajo, na jugoslovanskih svetovna vojna primerjajo z drugimi Poljsko, Francijo tleh. Ta začetek napadi (na zapišejo na nemškimi e …). Svoje ugotovitv se o njih pogovorijo list papirja, ter jih predstavijo s sosedom razredu. celotnemu

učenci in internetu državi V literaturi o Neodvisnikakšna poiščejo podatke njenem sistemu:kakšen je Hrvaški in ustašev; Judov; in je bila ideologija do Srbov, Romov bil odnos dobil odnos ustaške oblasti kakšen je gibanja. jo partizanskega e učenci predstavi Svoje ugotovitv sošolcem.

dela s slikovnim T: metoda AKTIVNOS (zemljevidom) gradivom 71 si učenci

na strani V učbeniku druge svetovne ogledajo zemljevidanalizirajo: vojne. Zemljevid države so napadle • Katere o Jugoslavijo? z napadom na Jugoslavij • Sočasno tudi napad na Grčijo. je bil izveden so napadle Grčijo? a Katere države ata modra prekrižan • Kaj simbolizir Jugoslavije? meča na ozemlju

79

novo 2011

Interaktivni učbenik Interaktivni učbenik je na videz enak klasičnemu tiskanemu gradivu, le da ima dodano orodjarno, interaktivne naloge, animirane zemljevide ter avdio- in videovsebine.

Orodjarna omogoča listanje po gradivu, pisanje in risanje po straneh, označevanje, dodajanje besedila, opomb in spletnih povezav, pripenjanje dokumentov, povečevanje delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem.

Za uporabo elektronskega gradiva v razredu potrebujete računalnik s spletno povezavo in projektor. Interaktivna tabla je seveda dobrodošla, vendar ni nujna.

Interaktivni učbenik za 7. razred je že na voljo. Najdete ga na spletnem portalu www.irokus.si. Septembra 2011 se mu bo pridružil tudi interaktivni učbenik za 6. razred.

Učbenik za otroke s posebnimi potrebami Učbenik je zasnovan kot knjiga z računalniško zgoščenko. Vsebinsko se sicer ne razlikuje od navadnega učbenika, čeprav smo zahtevnost in slog besedila ter slike prilagodili posebnim potrebam učencev. Uporabili smo primernejšo tipografijo, drugačne barve in kar najbolj prilagodili oblikovno podobo gradiva.

Na računalniški zgoščenki, ki je priložena prilagojenemu učbeniku, je avdio knjiga: vse, kar naj bi si učenec prebral sam, je tudi na posnetku.

Učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebnimi potrebami bo na voljo že marca 2011.

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 10

5.1.11 14:04

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

I Z O B R A Ž E VA L N I S V E T O VA L K I Z A L O Ž B E R O K U S K L E T T

Zahodna Slovenija

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Slađana Pepič, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

DN100646

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 11

5.1.11 14:04

Založba , d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

DN100646 katalog zgodovina 2010.indd 12

5.1.11 14:04