Slovenscina 2011 12

AJ OT D Z I K IVO D TU RAD E-G

Šolsko leto

2011/2012 Rokusova

SLOVENŠČINA v osnovni šoli

Lepota pouka slovenščine – po slovensko, nazarensko!

V družbi, ki si prizadeva biti družba znanja, vprašanja pouka niso in ne morejo biti spregledljiva in postranska. Vprašanja pouka državnega in uradnega, za večino prebivalstva maternega jezika, ki se ga sredi razburkanih globalizacijskih voda oprijema (opravičeno ali ne – to zdaj tu ni vprašanje) epiteton ogroženi, pa še najmanj. Zato je razumljivo, da se ob pripravljanju nove bele knjige o vzgoji in izobraževanju odpirajo večnostna vprašanja sleherne didaktike (zakaj, kaj in kako), vprašanja torej, na katera smo si v različnih družbenih okoliščinah že večkrat odgovorili in na katera si bo treba odgovoriti znova.

Da pismenost ne bi bila med temi vprašanji – tega ni pričakovati. PISA, program mednarodne primerjave dosežkov učencev, ki vsaka tri leta v državah OECD in partnerskih državah (Slovenija sodeluje od l. 2006) empirično ugotavlja raven bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učenk in učencev v starosti 15 let, bralno pismenost opredeljuje kot razumevanje, uporabo in razmišljanje o napisanem besedilu (vrednotenje) ter zavzetost ob branju tega, kar bralcu omogoča doseganje postavljenih ciljev, razvijanje lastnega znanja in potencialov ter sodelovanje v družbi.1 Po rezultatih raziskave iz 2009 v Sloveniji 79 % učencev dosega temeljno raven bralne zmožnosti (v OECD je teh učencev 81 %, v EU pa 82 %). Slovenski učenci so v povprečju dosegli 483 točk, kar je manj kot v OECD (494 točk) in EU (489 točk), pa tudi 11 točk manj kot leta 2006.2 Čas za preplah?

Radovednost me je gnala naprej: Kakšne neki so naloge v tej sloviti PISI, kaj neki se preverja, da so naši učenci na pragu srednješolskega izobraževanja pod evropskim povprečjem? In glej ga zlomka! Po javno dostopnih primerih3 sodeč, te naloge niso bistveno drugačne od tistih, ki jih je najti v naših učbenikih, nacionalnem preverjanju znanja ali maturi oz. poklicni maturi. Je pa res, da je pri PISI 40 % nalog t. i. nalog odprtega tipa, pri katerih se od učencev/dijakov pričakujeta vrednotenje in argumentiranje. Prav te naloge so za našo mladino (pre)trd oreh, pri čemer ni zanemarljivo, da mladim manj težav povzroča razčlemba neumetnostnega kot umetnostnega besedila in da je razlika med spoloma statistično pomembna (višje ravni bralne pismenosti dosegajo dekleta). Čemu vso to navajanje izsledkov? Torej: Rezultati PISE za učitelje ne pomenijo neverjetne in nepričakovane novice, prej potrjujejo tisto, kar tudi sami opažamo, tj. da otroci branja pogosto ne avtomatizirajo, da želijo brati hitro in še hitreje, da se ne sprašujejo o pomenu prebranega, da pogosto niso pripravljeni vložiti (večjega) miselnega napora v izpeljavo lastnih sklepov. Po drugi strani pa vemo, da se v sodobnem času uveljavljajo tudi drugačne oblike branja, ki se od linearnega močno razlikujejo, saj npr. brskanje po spletu (klikanje in iskanje kratkih, čim bolj strnjenih informacij) v možganih spodbuja drugačne miselne procese kot branje daljšega in zaokroženega besedila (mimogrede: Slovenija se leta 2009 ni odločila za preverjanje branja elektronskih besedil, čeprav PISA ponuja tudi to možnost).

Je posameznik, ki sicer zna poiskati določene podatke (v knjižni obliki ali na spletu), a jih v resnici ne razume in jih ne zna uporabiti, jih kritično ovrednotiti ali se do njih opredeliti, lahko uspešen (berite: dovolj dobro zaposljiv) v razviti družbi 21. stoletja?

Ne vem, če.

Ko mlade vprašate, kaj berejo, vam bodo zelo pogosto odgovorili, da berejo tisto, kar je treba prebrati za šolo. Prav, naj torej berejo za šolo, ker tako berejo za sebe.

1

http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2009/PISA2009_prviRezultati.pdf (spletna stran Pedagoškega inštituta, dostop 10. 1. 2011).

Prav tam.

3 http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2009/PISA2009TK7dec2

2010del1.pdf (spletna stran Pedagoškega inštituta, dostop 10. 1. 2011).

Spoštovani profesorice in profesorji slovenščine!

Pogosto se zmotno misli, da je učenje branja in pisanja (o slednjem ob drugi priložnosti) ekskluziven primat pouka slovenščine.

Ni. Ne bi smelo biti.

Taka naravnanost šole in družbe je tako razvoju bralne pismenosti kot razvoju sporazumevalne (in jezikovne) zmožnosti prej v škodo kot v korist. In vendar, naredimo v okviru pouka slovenščine, kar lahko naredimo. Omogočimo svojim učencem, naj pri pouku (čim več) berejo, se o prebranem pogovarjajo, naj prebrano analizirajo (iz različnih zornih kotov), naj lastno razumevanje prebranega soočajo z razumevanjem sošolcev in sošolk, naj se do prebranega kritično opredeljujejo, naj oblikujejo sklepe, naj te sklepe utemeljujejo, argumentirajo, naj presojajo moč argumentov, naj izgrajujejo svoje mnenje. Učimo jih misliti. Seveda, v slovenščini.

V naših učnih kompletih boste pri tem početju našli zanesljivega partnerja.

Dubravka Berc Prah, urednica za slovenščino Založbe Rokus Klett

VSEBINA KATALOGA PREGLEDNICE Sestavni deli učnih kompletov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4–7 PREDSTAVITEV KOMPLETOV Jezikovni pouk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8–11 !

NO

VO

Književni pouk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12–15 E-GRADIVO na www.irokus.si . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

16–17

ZBIRKI ZNAM ZA VEČ IN PLONK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 GRADIVO ZA IZBIRNE PREDMETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Rokusova slovenščina v drugem in tretjem triletju jezikovni pouk

4 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. del

DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

4. razred

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO OLOŠKO Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

GRADIVO

EKO OLOŠKO GRADIVO

4

učbenik

EKO OLOŠKO GRADIVO

4 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. del

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO O

EKO OLOŠKO GRADIVO

4

posodobljen samostojni delovni zvezek EKO O

posodobljen delovni zvezek EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

posodobljen učbenik

UČBENIK

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA

14,90 EUR

9

789612 099084

DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA

16,85 EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 099077

za komplet

16,85 EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-209-949-7

9

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del POSODOBLJENA IZDAJA POSODOBLJENA IZDAJA

ISBN 978-961-209-949-7

za komplet

ISBN 978-961-209-907-7

ISBN 978-961-209-908-4

Gradim Gradim slovenski jezik 4 slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik 4

Gradim slovenski jezik

16,85 EUR

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradim slovenski jezik 4

Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Dragica Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana 9 789612 099497 Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

789612 099497

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

UČBENIK

za slovenŠČIno v 5. razredu osnovne Šole

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

3.

Gradim slovenski jezik 5

izdaja

DELOVNI ZVEZEK

za slovenŠČIno v 5. razredu osnovne Šole XX,XX EUR

XX,XX EUR

ISBN 978-961-209-948-0

XX,XX EUR

ISBN 978-961-209-948-0

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 099480

Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik 5

izdaja

Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik

3.

XX,XX EUR

789612 099480

EKO

nana Cajhen, nevenka drusany, dragica Kapko, Martina Križaj ortar in Marja Bešter Turk nana Cajhen, nevenka drusany, dragica Kapko, Martina Križaj ortar in Marja Bešter Turk

nana Cajhen, nevenka drusany, dragica Kapko, Martina Križaj ortar in Marja Bešter Turk

nana Cajhen, nevenka drusany, dragica Kapko, Martina Križaj ortar in Marja Bešter Turk

Ekološko gradivo

5

5

DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

5. razred

9

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ekološko Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. gradivo

Ekološko gradivo

5

5

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Ekološko gradivo

7/1/09 12:51:24 PM

3/16/09 1:10:44 PM

EKO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

7/1/09 12:51:24 PM

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

2/17/09 2:19:08 PM GSJ 4 DZ NASLOVNICA.indd 1

9

izdaja

izdaja

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za slovenŠČIno v 5. razredu osnovne Šole SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za slovenŠČIno v 5. razredu osnovne Šole

ISBN 978-961-209-948-0

ISBN 978-961-209-948-0

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2.

2.

Gradim Gradim slovenski jezik 5 slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik

GSJ4 prenova 2008.indd 1

Založba Rokus d.o.o.

9 Klett, 7896 12 099480 Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

789612 099480

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

7

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

14,90 EUR

ISBN 978-961-209-941-1

789612 099411

16,85 EUR

9

789612 099404

ISBN 978-961-209-942-8

16,85 EUR

ISBN 978-961-209-940-4

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-209-942-8

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

Založba Rokus Klett, d. o. o.

9 789612 099428 Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

789612 099428

EKO OLOŠKO GRADIVO Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

7

7

Slovenščina za vsak dan Slovenščina za vsak dan SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

6/11/09 12:53:42 PM

8

UČBENIK

EKO

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka Drusany, Drusany, Dragica Kapko, Kapko, Martina Križ Križaj Ortar in Marja Beš Bešter Turk

8

8

Slovenščina za vsak dan DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

4.

4.

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ekološko Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. gradivo

EKOLOŠKO GRADIVO

8

Ekološko gradivo Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

8 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

Slovenščina za vsak dan

6/11/09 12:53:42 PM

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka Drusany, Drusany, Dragica Kapko, Kapko, Martina Križ Križaj Ortar in Marja Beš Bešter Turk

EKO

EKOLOŠKO GRADIVO

8

DELOVNI ZVEZEK

EKO

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

7

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL

Slovenščina za vsak dan

16,85 EUR

9

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

7. razred

EKO

EKO

7

Slovenščina za vsak dan DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

7

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. DEL

UČBENIK

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO OLOŠKO Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

GRADIVO

EKO OLOŠKO GRADIVO

7

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. DEL

UČBENIK

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

EKO

EKO OLOŠKO GRADIVO

7

DELOVNI ZVEZEK

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

6. razred

Slovenščina za vsak dan Slovenščina za vsak dan SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za slovenščino v 8. razredu osnovne šole SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

8

8 3.

za slovenščino v 8. razredu osnovne šole

3.

izdaja

izdaja

IZDAJA

IZDAJA

9

789612 099411

ISBN 978-961-209-941-1

ISBN 978-961-209-941-1

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 099411

Založba Rokus Klett, d. o. o.

9 789612 099411 Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ekološko Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. gradivo

saMosToJni delovni zvezeK

8

EKO

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

slovenščina za vsak dan

16,85 EUR 16,85 EUR

ISBN 978-961-209-941-1 ISBN 978-961-209-948-0

789612 099480

8 saMosToJni delovni zvezeK

16,85 EUR

XX,XX EUR

9

slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

8. razred

Ekološko gradivo Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

9

Slovenščina vsak dan Slovenščina za vsakza dan saMosToJni delovni zvezeK Za SloVenščino V 9. RaZRedu oSnoVne šole saMosToJni delovni zvezeK Za SloVenščino V 9. RaZRedu oSnoVne šole

3. izdaja

16,85 EUR 16,85 EUR

ISBN 978-961-209-941-1

ISBN 978-961-209-941-1

9

4

789612 099411

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana 9 789612 099411 Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

9. razred

9 3. izdaja

književni pouk samostojni delovni zvezek

BERILO

4

berilo

samostojni delovni zvezek

Ekološko gradivo

za za4.

4.razred razredosnovne osnovnešole šole

BERILO Berilo

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

novo berilo

Novi svet iz besed

Milena MilenaMileva MilevaBlažić, Blažić,Gaja GajaKos, Kos,Drago DragoMeglič, Meglič, Neža NežkaRitlop RitlopininMarijanca MarijancaAjša AjšaVižintin Vižintin

4

BERILO

7

Ekološko gradivo

za 7. razred osnovne šole

BERILO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

spomladi 2012

N o v i svet iz besed

delovni zvezek

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marica Žveglič

7

spomladi 2012

5

Sestavni deli učbeniških kompletov Jezikovni pouk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4–6 4. razred Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja

ü ü ü

elektronski učbenik na www.irokus.si

ü ü ü ü

–––

priročnik za učitelje na www.devetletka.net

ü

ü

dnevne priprave na www.devetletka.net

DVD z avdio- in videoposnetki

ü ü ü

ü ü ü

dodatno gradivo za učence na www.devetletka.net

ü

rešitve*

ü

samostojni delovni zvezek učbenik delovni zvezek novo

5. razred

letna priprava na www.devetletka.net

Posodobljena izdaja

6.

Dosedanja izdaja

ü ü ü

ü ü ü

septembra 2011

Posodobljena izdaja

junija 2011 maja 2011 maja 2011

–––

septembra 2012

ü

septembra 2011 septembra 2012

ü ü

ü ü ü

–––

ü

–––

septembra 2011

ü

ü

ü

ü septembra 2011

septembra 2011 septembra 2011

maja 2011

* Rešitve k učbeniku so na voljo le v e-obliki, k delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku pa v tiskani in e-obliki na www.devetletka.net.

Književni pouk

NOVI SVET IZ BESED 4–9 IN SVET IZ BESED 4–9 4. razred

novo

5. razred

Novi svet iz besed

Svet iz besed

berilo

ü

junija 2011

samostojni delovni zvezek

–––

ü ü

elektronsko berilo na www.irokus.si

ü

–––

priročnik za učitelje na www.devetletka.net

ü

dnevne priprave na www.devetletka.net letna priprava na www.devetletka.net DVD z avdio- in videoposnetki

Novi svet iz besed

6. razred Svet iz besed

Svet iz besed

ü ü

ü ü

septembra 2011

–––

–––

ü

septembra 2011

ü

ü

ü

nekaj primerov v priročniku za učitelje

septembra 2011

nekaj primerov v priročniku za učitelje

ü ü

ü ü

–––

računalniška zgoščenka za učence

–––

dvojna avdio zgoščenka

–––

ü ü

septembra 2011 septembra 2011

ü

spletne strani www.svetizbesed.com

nekaj primerov v priročniku za učitelje

ü ü ü

––– –––

ü ü

ü Potrditev dosedanjih in posodobljenih ali novih izdaj velja brez omejitve, razen če se spremenijo učni načrti. V tem primeru njihova potrditev velja še dve leti po objavi spremembe.

6

ü ü ü ü ü

SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN 7–9 7. razred

razred

8. razred

9. razred

Dosedanja izdaja

Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja

Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja

ü ü ü

ü ü ü

ü ü ü

ü ü ü

junija 2011

maja 2011

ü ü ü

–––

ü ü ü ü

–––

–––

septembra 2012

–––

ü

ü

ü

ü

septembra 2011

ü

ü ü ü

ü ü ü

ü ü ü

septembra 2012

ü ü

ü ü ü

septembra 2011

ü ü ü

–––

ü

–––

ü

–––

septembra 2011

–––

ü

ü

ü

ü

ü

maja 2011

ü

7. razred

septembra 2011

ü septembra 2011

8. razred

Novi svet iz besed

Svet iz besed

Novi svet iz besed

ü

junija 2011

–––

ü ü

ü

–––

ü

Svet iz besed

ü ü

ü ü

septembra 2011

–––

–––

ü

septembra 2011

ü

ü

ü

nekaj primerov v priročniku za učitelje

septembra 2011

nekaj primerov v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročniku za učitelje

ü ü

ü ü

ü ü

ü ü ü ü ü

–––

–––

septembra 2011 septembra 2012

–––

ü ü ü

maja 2011

septembra 2011

Dosedanja izdaja

9. razred Svet iz besed

ü

Posodobljena izdaja

––– –––

ü ü

Berili Novi svet iz besed 6 in 9 bosta na voljo spomladi 2012.

7

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. DEL

EKO O

EKO OLOŠKO GRADIVO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK, 1. del

4

7

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

3. izdaja

POSODOBLJENA IZDAJA

Ekološko gradivo Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

8

za slovenščino v 8. razredu osnovne šole

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

EKO

8

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL

Slovenščina za vsak dan

9

saMosToJni delovni zvezeK

Za SloVenščino V 9. RaZRedu oSnoVne šole

3. izdaja

Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik

POSODOBLJENA IZDAJA

ISBN 978-961-209-941-1

789612 099411

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9

789612 099428

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

16,85 EUR ISBN 978-961-209-941-1

9

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

789612 099411

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

6/11/09 12:53:42 PM

Gradim slovenski jezik 5 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za slovenŠČIno v 5. razredu osnovne Šole 7/1/09 12:51:24 PM

2. izdaja

Avtorice: dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Dragica Kapko, Nana Cajhen in Nevenka Drusany

Delovni zvezek je zamišljen kot smiselna dopolnitev učbenika.

Prinaša številne naloge, ki učitelju omogočajo diferenciacijo in individualizacijo pouka, učencem pa ponujajo možnost za odpravo morebitnih vrzeli v procesu usvajanja znanja, za ponavljanje in utrjevanje. Primeren je tako za delo v šoli (individualno ali skupinsko, v dvojicah) kot za delo doma. V njem boste našli različne tipe privlačnih in zanimivih vaj, ki učence pritegnejo.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Za pouk slovenskega jezika v drugem triletju priporočamo učne komplete Gradim slovenski jezik, za pouk slovenskega jezika v tretjem triletju pa učne komplete Slovenščina za vsak dan. Učni kompleti so s svojo prikupnostjo in premišljenim didaktičnim pristopom prepričali že mnoge!



Samostojni delovni zvezek je zasnovan enako kot učbenik, tudi v njem učenci z lastno aktivnostjo in na podlagi različnih miselnih procesov prihajajo do spoznanj, ugotovitev, izpeljujejo lastne sklepe. Slovnična in pravopisna pravila, ki so plod učenčevega logičnega sklepanja in ki jih je treba shraniti v trajni spomin, oblikovno izstopajo, kar olajša pomnjenje. Piktogrami preprosto in učinkovito učencu povedo, katero sporazumevalno zmožnost razvija z reševanjem posamezne naloge, pestro slikovno gradivo pa poskrbi za ponazoritev obravnavanega in hkrati za sprostitev ob primernem humorju.

Avtorice svetujejo, da se odločate za samostojne delovne zvezke, ki veljajo za najsodobnejšo obliko učnega gradiva, lahko pa izberete tudi komplete, sestavljene iz učbenika in delovnega zvezka.

Učbenik je osnovna enota učnega kompleta v katerem koli razredu. Zasnovan je v skladu s sodobnimi spoznanji didaktike jezika, tj. procesno in dialoško, in z veliko posluha za učenca.

To je razvidno iz: • skrbno izbranih izhodiščnih besedil, ki so aktualna, po tematiki in slogu pa prilagojena starosti in interesom otrok v posameznem razredu; • poteka obravnave posameznega jezikovnega problema, ki pri učencih spodbuja številne miselne procese, od opazovanja, primerjanja, argumentiranja, samostojnega razmišljanja in raziskovanja do povzemanja, logičnega sklepanja in vrednotenja; • pestrega slikovnega gradiva, ki vključuje zemljevide, slike, fotografije in duhovite ilustracije.

Obravnava besedilnih vrst je smiselno povezana z obravnavo slovničnih in pravopisnih tem, skrb za razvoj posameznih sporazumevalnih zmožnosti pa je uravnotežena. Pomembno poudarjeni sta tudi medkulturnost in razvoj digitalne zmožnosti, brez katere v sodobnem svetu najbrž ne bo več mogoče stati inu obstati. Tisto, kar je ob vsem tem najpomembnejše, pa je dejstvo, da učbenik učenca v procesu gradnje znanja ne prepušča samemu sebi, marveč ga sistematično opremlja z naborom bralnih in učnih strategij, ki mu bodo prišle prav pri slehernem učenju. Učenec je v učni proces tako vključen kot aktiven subjekt, ki ves čas uzavešča svoje početje in s tem neprisiljeno razvija odgovornost za svoje učenje.

Delovnemu zvezku je priložen tudi zvežčič z rešitvami.

Samostojni delovni zvezek je namenjen tistim, ki imate raje vse, tj. razlago in vaje, na enem mestu. Gre za gradivo, ki kombinira prvine učbenika s prvinami delovnega zvezka. Učenci v učbenik praviloma ne morejo/smejo vpisovati svojih odgovorov/rešitev, v samostojni delovni zvezek pa jih lahko. Z uporabo samostojnega delovnega zvezka se izognete nepotrebnemu prepisovanju in prerisovanju (npr. iz učbenika v zvezek), učni proces poteka hitreje in bolj osredotočeno. Tako gradivo učitelju in učencem omogoča, da se pri pouku namesto z organizacijskimi ali tehničnimi zapleti zares ukvarjajo z jezikovnimi problemi in s skupnimi močmi pogosteje dosegajo višje taksonomske stopnje znanja.

Priznana in uveljavljena avtorska ekipa je pripravila učno gradivo, ki ponuja za vsakogar nekaj – učiteljem in učiteljicam omogoča, da suvereno in samozavestno kreirajo učni proces, učencem in učenkam pa, da igrivo in zabavno rastejo v svoji sporazumevalni zmožnosti.

8

Slovenščina za vsak dan

slovenščina za vsak dan

16,85 EUR

9

ISBN 978-961-209-942-8

nana Cajhen, nevenka drusany, dragica Kapko, Martina Križaj ortar in Marja Bešter Turk

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del

ISBN 978-961-209-948-0

Slovenščina za vsak dan

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

16,85 EUR

Gradim slovenski jezik 4

XX,XX EUR

789612 099480

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

5

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

9

Ekološko gradivo

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

7

m papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ekološko gradivo

8

EKO OLOŠKO GRADIVO

saMosToJni delovni zvezeK

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKO

Jezikovni pouk

 !

VO

NO

Samostojni delovni zvezek je razdeljen v dva dela (zaradi obsega), priložen pa mu je tudi zvežčič z rešitvami.

Povzemalne preglednice in miselni vzorci

Delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 6 in Slovenščina za vsak dan 9 dodajamo povzemalne preglednice in miselne vzorce, s katerimi bodo učenci sistemizirali svoje znanje o jeziku in povzeli najpomembnejša slovnična in pravopisna pravila. Ob razbiranju in dopolnjevanju povzemalnih shem bodo učenci ozavestili umeščenost posameznih jezikovnih tem v jezikovni sistem; v gradivu Gradim slovenski jezik 6 se te sheme navezujejo na jezikovno in metajezikovno znanje, ki so si ga pridobivali v vseh razredih drugega triletja, v gradivu Slovenščina za vsak dan 9 pa na jezikovno in metajezikovno znanje, ki so si ga razvijali v drugem in tretjem triletju.

DVD z avdio- in videoposnetki je nepogrešljiv del učiteljevih orodij pri pouku slovenščine. Koliko bolj živa in avtentična je obravnava npr. novice, poročila, pogovora, če si učenci vse te besedilne vrste lahko tudi ogledajo! Posnetek lahko predvajate enkrat ali dvakrat, učenci lahko že med gledanjem rešujejo pripadajoče naloge v delovnem zvezku ali samostojnem delovnem zvezku, lahko pa se o posnetku pogovorite tudi po ogledu. Vsi posnetki so primerne dolžine in jih je mogoče smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vključiti v učni proces oz. v posamezno uro.



Za boljši pregled nad vsebino DVD in za lažjo vsebinsko analizo posnetih besedil je DVD-ju dodana tudi knjižica z zapisi vseh posnetih besedil.

Elektronski učbenik na spletu

Elektronski učbenik vam omogoča, da učne cilje dosežete tudi po drugačnih poteh in se s tem približate učencem, ki jih je treba motivirati drugače, ki potrebujejo nazornejši prikaz in se lažje učijo, če kaj sami (konkretno) naredijo/izpeljejo.

Posamezni učenci lahko pred očmi sošolcev rešijo nalogo, ki ste jo izbrali in zato tudi npr. povečali. Neprijetnosti s tem, da učenci ne bi vedeli, kaj je treba v danem trenutku početi, odpadejo, ker se učencem projicira naloga iz njihovega tiskanega gradiva. Učenec lahko na projicirano piše in nalogo reši, kot bi jo rešil v svojem delovnem zvezku oz. samostojnem delovnem zvezku. Kjer je to smiselno, so vključene tudi dodatne interaktivne naloge, za katere raziskave kažejo, da učence močno pritegnejo, zaradi višje motivacije pa je njihovo učenje učinkovitejše.

Za uporabo naših interaktivnih učbenikov potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje že osnovno poznavanje dela z računalnikom, saj je uporaba elektronskih učbenikov izjemno preprosta.

NA O ŽE OLJ V

Dodatno gradivo v elektronski obliki boste našli na spletni strani www.devetletka.net. Gre za: • priročnike za učitelje, • letne in dnevne priprave, • rešitve (k učbeniku, delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku), • preglednice, pravila, primere povedi, miselne vzorce, ki bi jih učenci sicer morali prepisovati iz učbenika v zvezek, tako pa si lahko gradivo natisnejo doma ali pa jim ga natisne učitelj v šoli (pri pouku tako ne izgubljajo časa in energije, marveč se osredotočijo na reševanje zastavljenih problemov), • dodatne naloge za utrjevanje in preverjanje znanja, • dodatna besedila in dodatne videoposnetke.

Na omenjeni spletni strani najdete tudi številne koristne povezave in interaktivne kvize, s katerimi lahko dodatno zaposlite mlade radovedneže.

Priročnik za uč

itelje – UVOD

Marja Bešter Turk in Martina Križaj Ortar

Gradim slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik 6 Slovenščina za vsak dan 7 Slovenščina za vsak dan 8 Slovenščina za vsak dan 9 PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD

ZA SLOVENŠČINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN

9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

1�1�2 Stvarno znanje Besedila, ki jih sprejem amo oz. tvorimo besedila veliko vemo, , o nečem hitreje in govorijo. uspešno učinkoviteje Če o temi sporazumevan tujega ali sprejemamo je pomem prejemnikovih svojega oz. tvorimo bno tudi /sporočevalče stvarno/encikl besedilo. spoznavne vih stvarni Zato je za opedično Priročnik za uč zmožnosti h in besedi znanje – (tj. zmožno itelje – UVOD lnih izkušen presojanja, to je rezulta sti opazov ustvarjanja, j, njegovi t anja, pomnje h interes uporabe ov, njegove nja, logične …) ipd. ga mišljen • spozna ja, sklepan ja, vali in si uzaveš • spozna čali razne 1�1�3 Jezikovna vali in si strategije zmožnost uzaveščali pogovarjanja – enogov Človek je tipično zgradb orna besedi in dopiso edino bitje, vanja, la raznih o danih vrst ki se sporaz • razvijal sporazumevan vrst (in objavlj pogovorov umeva z i zmožno je zelo pomem ena v raznih in dopiso besednim st razume • razvijal v; besedni vanja enogov jezikom. medijih), bno obvlad i zmožno jezik sestoji Zato je za in sicer zato, ornih anje st vredno oz. iz besed besedil raznih učinkovito znanje danega (npr. v povedi da bi mnenja, tenja tujih ter iz pravil vrst, enogovornih ) in iz pravil besednega za njihovo • razvijal zmožnost besedil in jezika. Ker za njihovo povezovanje/s i zmožno zgrajena utemeljevanja slušno oz. kladanje st doživlja iz poimen • vredno pravorečne svojega v višje enote nja tujih ovalne/slovars vidno oblikovanje, tili zmožno enogovornih in pravop je človeko st sprejem ke, upoved isne zmožno • spozna besedil in va jezikov – Poimen anja enogov ovalne/skladen sti. vali in preizku izrekanja na ovalna/slovars ornih besedi svojih občutij jske/sl šali • spozna razne ovnične, ka zmožno l, besed in strategije , vali in si st pomen besednih uzaveščali sprejemanja • spozna i za prejem zvez, za sporoč razne strateg besedila, njihovih vali in si nika zmožno lastnosti, evalca pa ije sporoč uzaveščali st razume dejanj … zmožnost anja, enogov načela – Upoved vanja ornih besedi uspešnega poimenovanja ovalna/skladen l, govornega • spozna bitij, stvari, jska/slovnična razumevanja nastopanja vali in si 3. Tvorijo uzaveščali in pisanja logičnih zmožnost (govorijo/piše tipično zgradb razmerij je za prejem zmožnost v povedi jo) besedi razumevanja/p nika zmožno– dvogov o danih besedi in v zvezah la, in sicer st orna razmerij repoznavanja lnih vrst. povedi, za v povedi sporočevalca • razvijal besedila raznih vrst, logičnih in v zvezah – Pravore razmerij in sicer zato, pa i zmožno povedi. v stvarno čna zmožno st tvorjen da bi sti ter izražan neurad st pomen ja ustrezn – Pravop ja teh nih in uradnih i obvladanje ih, razuml isna zmožno jivih, praviln pogovorov • preizku prvin in pravil st pa pomen ih in učinko šali razne in dopiso knjižne izreke. i obvladanje v, strategije vitih • udejan prvin in pravil pogovarjanja jali načela pisanja danega • in dopiso uspešnega 1�1�4 Zmožno vanja, pogovarjanja jezika.vrednotili svoje st nebesedneg pogovore in dopiso Ta sestavi dopisovanja; in dopise vanja, a sporazumeva na sporaz ter svojo nja umevalne – enogov zmožnost nebesednih zmožnosti orna besedi pogovarjanja spremljevalce obsega razume la raznih in • razvijal uporabo vrst, in sicer v govorje vanje nebese i zmožno nebesednih nja/pisanja zato, da st tvorjen dnih sporoč spremljevalce ter tvorjen bi ja ustrezn il in enogovornih je nebese v govorje ih, razuml besedil raznih dnih sporoč nja/pisanja. jivih, praviln • preizku il in smiseln vrst, ih in učinko o šali razne strateg vitih • udejan 1�1�5 Pragmat ije sporoč jali načela anja, ična/slogovna uspešnega Sprejemanje besedil, zmožnost govornega in tvorjen nastopanja je besedi • vredno sporočevalec ali pisanja la poteka tili svoja pri sprejem enogovornih ta v danih enogovorna anju oz. je nastalo okoliščinah, besedil. besedila tvorjenju besedilo in svojo zmožno zato mora 4. Sistem besedila oz. v katerih prejemnik atično razvijaj razmišljati st tvorjen bo besedi oz. tudi o okolišč ja enogov o gradnik lo sprejet • bolje ornih e/sestavine inah, v katerih o, ter se razumeli mora nanje sporazumeval tuja besedi ustrezno • tvorili ne zmožno la in odzvati ustreznejša, sti, in to Razvijanje zato, da razumljivejša, bi gradnikov/ses pravilnejša tavin sporaz zmožnosti in učinko (tj. poimen vitejša besedi umevalne ovalne, upoved zmožno metajezikovne la. ovalne, pravore sti vključuje razvijan zmožnosti je jezikov ter zmožno čne in pravop ne sti nebese isne), pragma dnega sporaz Naštete dejavn tične in umevanja. osti učence v si oglejm o podrob neje.

5

7

Priročnik za učitelje ponuja natančne opise vsake posamezne enote, od operativnih ciljev in učenčevih dejavnosti do učenčevega in učiteljevega samovrednotenja. Prinaša predloge nalog za preverjanje in pri nekaterih enotah tudi predloge dodatnih besedil.

Učitelju poskuša olajšati delo, saj ponuja primere miselnih vzorcev, s katerimi je mogoče izpeljati t. i. umeščanje v veliko sliko ob koncu obravnave teme ali učencem olajšati povzemanje. Omenjene miselne vzorce je dovoljeno razmnoževati.

Letna priprava je zasnovana pregledno in dovolj podrobno; zagotovo vam bo v pomoč pri načrtovanju dela z našim gradivom. Vsak tematski sklop je opremljen tudi s temeljnimi (problemskimi) vprašanji za učence, kar je njena posebna prednost.

Dnevne priprave pripravljajo preizkušeni in priznani učitelji praktiki. V njih boste zagotovo našli marsikatero idejo za svoje delo v razredu.

Letne in dnevne priprave najdete na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

2. una ura: Opis Uitelj življenja ica: Vanja Kavni 5. tematski sklop: osebe STOPNJ k Kolar, (ponavlja OŠ AntonaOPIS ŽIVLJE EV nje in NJA Martin PROCESIZOBR. a Slomšk OSEBE utrjevanj a Vrhnik U e) UNA a STRATE  GIJA  Uitelj      Uenci   Uenci  poroajo nalog o rešitv (in   ah str. 105, sicer od 7.

Uence  do 106.

9.) na prosim, samostojn da zan (in sicer im reševanjemejo s 106, 107.od 10. do 14.) nalog na str.

OSEBE

ŽIVLJENJA sklop: OPIS Slomška Vrhnika 5. tematski Antona Martina Kolar, OŠ

Uiteljica:

Več o elektronskem gradivu na spletu preberite na strani 16.

Vanja Kavnik

OSEBE ŽIVLJENJA 103–107) i sklop: OPIS in vsak dan 7, str.

5. tematsk ina za vsakdan mraka (V: Slovenš Od zore do Naslov enote: ur: 3 št.

Slomška Vrhnika Predvideno Antona Martina Kolar, OŠ Razred: 7.

Vanja Kavnik razumevanje Uiteljica: vrste) – bralno besedilne (obravnava življenja osebe Opis EGIJA 1. una ura: UNA STRAT Uenci .

V IZOBR STOPNJE Uitelj PROCESU naj si ogledajo Uence prosim, na str. 103. jo  ilustraci    po 5. v skupine  Uence razdelim dam list papirja.  Vsaki skupini o osebi na  naj  Prosim jih, nekaj povedi.  napišejo  iji z jo  fotograf naj si pomaga Pri pisanju  vprašanji: naslednjimi iji?  na fotograf • Kdo je je njegov poklic?

• Kakšen ozadju. ob Sklepaj po ta oseba ukvarja • S im se delavnikih? v na lnih impulzo • Iz neverba sklepaj, kako jajo na fotografiji obiajen Uenci odgovar  iz izhajajo poteka njegov vprašanja, jskega sveta. delovni dan. svojega izkušen prosim, , jih v Ko konajo enega uenca naj doloijo celotnemu razredu bo skupini, ki so ga besedilo, ki predstavil skupinah glasno napisali.

Uenci po , ki so ga berejo besedilo napisali.

    

da bodo Uencem povem, besedilo o prebrali samostojno tej osebi. koliko se bodo lahko, Primerjali ujemajo s njihova besedila pravim v DZ.

 

 

 

Uenci Uence rešujejo naloge. aktivno omenjene reševanju, sprem pomagam jim po potreljam pri podvpraša oz. jih usme bi Ko kon rjam s nji. rešitvah ajo, se o svoji Rešitve h pogovorij sošolcema preverim os frontalno. /sošolkam sedita v a, ki Rešitve bližini.

Uencem snopiu preverijo tudi vprašanje: zastavim nasle v Rešitve. dnje • Ali lahko besedilih reemo, da gre pri opis življev 10. nalog nja oseb i za odgo e? Svoj • Bese vor utemelji. dili prim erjaj z besedilom Uenci ustno odgo Prašnikar o Bojanu vprašanja; varja podobnos ju. Naštej pri obeh ugotovijo, jo na ti in razli nekaj življenja besedilih za da gre k. opis podatke osebe, ker vseb o tem, preživljata kako osebujeta tako i dneve kot tudi delovne Uenci lahko prosti svoje osno znanje as. nadgradij vno na str.

107; izber o s 15. nalog osebo o ejo in naj medm v knjigah ali znano režju podatkov poišejo po nekaj o njej.

3

ali glasno) a Uenci (tiho (opis življenj berejo besedilo osebe).

1

9

Jezikovni pouk

Od motivacije do refleksije Vsako poglavje v naših gradivih za pouk jezika je zgrajeno zaokroženo in celovito. Enota se začne z motivacijsko nalogo (opazovanjem naslovne fotografije poglavja, ogledom videoposnetka ali spodbudo učencem, da spregovorijo o lastnih sporazumevalnih izkušnjah). Obravnava jezikovnega problema je v nadaljevanju zastavljena tako, da učenci sami prihajajo do ugotovitev in sklepov. Delajo lahko individualno, v dvojicah ali po skupinah, frontalna oblika je sicer prisotna, a ni prevladujoča.

Učitelj ne razlaga jezikovnih pravil, ki naj jih učenci usvojijo in nato pač aplicirajo pri reševanju nalog, pač pa vodi in usmerja proces učenja, dovoli učencem, da povezujejo informacije in izgrajujejo znanje. Ob koncu enote učenci v pogovoru s sošolci in sošolkami ozaveščajo svoje početje, ugotavljajo, kaj so se naučili novega in kje bodo to znanje lahko uporabili.

Na celovitost učnega procesa kaže tudi Priročnik za učitelje – predstavitev učnih enot, kjer učitelji najdete ogromno praktičnih (didaktičnih in strokovnih) nasvetov za izvedbo ure, od temeljnega vprašanja/temeljnih vprašanj enote, ki na neprisiljen način opozorijo na bistvene cilje enote, do nalog za samovrednotenje.

10 7.

BESEDA OB BESEDI

BESEDA OB BESEDI

19

10

NEBO NE BO OBLAČNO

IZ ČASOV BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA

12. Oglej si vremensko napoved.

Pod predmete in bitja na sličicah napiši besedo s širšim pomenom.

1.

20

1

Preja je bila nekoč na slovenskem _________________ zelo pogosto _______________

1.

opravilo, ki so ga opravljale predvsem ________________ (pravili so jim

1

________________). Te so iz prediva _________________ nit za ___________________ platna, za pletenje vrvi ali nogavic in jopic. Za to delo so uporabljale dve leseni

Preja je potekala od _______________ do sredine marca. _______________ so se ob večerih zbirale po hišah na skupni preji – tu so si delo poživile s ___________________ pravljic in bajk, pripovedk in smešnic, s petjem, postavljanjem ugank ipd. Včasih so se jim pridružili tudi ________________.

8.

9.

a) V časopisu.

č) Po radiu.

b) Na teletekstu.

d) Na spletu.

Prečrtaj besedo, ki ne spada v skupino. K drugim besedam napiši besedo oz. besedi s širšim pomenom.

c) Na oglasni deski.

lisica, volk, pes, medved

_____________________________

Kaj bi moral narediti, če bi si želel ogledati to vremensko napoved?

krava, ovca, kit, konj

_____________________________

_________________________________________________________________________

noga, oko, usta, nos

_____________________________

gad, žaba, modras, belouška

_____________________________

luč, baterija, avto, reflektor

_____________________________

hruška, jabolko, smreka, češnja

_____________________________

Boštjan in Ina sta uporabila izraza so špricale in smo škropili.

Kaj sta besedi špricati in škropiti?

Učenci OŠ Leskovje so se v vročih junijskih dneh, ko je bilo težko zdržati pri pouku, odpravili na končni izlet na morje. Kaj so povedali po vrnitvi z morja?

3.

Podčrtane podatke nadomesti s pravilnimi (napiši jih nad podčrtane).

Moški so se preoblekli v kurente in so tekali po cestah, da so zvonci okrog njihovega pasu tiho pozvanjali. To so delali zato, da bi priklicali zimo in odgnali pomlad.

Največja čast je bila, če jim je kdo nadel kapo.

Iz Boštjanove izjave prepiši besedo, ki ima enak pomen kot beseda dekleta.

Katere podatke vsebuje?

Srečanja s tujimi kurenti so se redko začela z blagimi spopadi.

________________ Iz Minine izjave prepiši besedo, ki ima enak pomen kot je potopila.

a) O vrsti in hitrosti vetrov pri tleh.

č) O vrsti in hitrosti vetrov na višini 3000 metrov.

b) O temperaturi zraka.

d) O temperaturi morja.

Kaj si napisal?

c) O vidljivosti.

e) O padavinah.

a) Sopomenke.

13.

GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 105

Zakaj vsebuje prav te podatke?

b) Protipomenke.

_________________________________________________________________________

c) Nadpomenke.

7/1/09 12:21:10 PM

in kolesarje, ki jim jo je uspelo zaznamovati ob pomoči občine in pokroviteljev ter

pospremiti z zgibanko, ki je nekakšen vodnik po poti. Za to pot so bili na področnem podjetniškem forumu v Ormožu nagrajeni s prvim mestom (med 24 udeleženci).

V soboto pa so bili nagrajeni z velikim številom zadovoljnih pohodnikov (pešcev in kolesarjev).

J. P.

Ljubljana, 17. 5. 2011 Drage učenke, dragi učenci!

Lepo se vam zahvaljujem za dobre želje in knjigo, ki ste mi jo poslali. Dolgi dnevi v bolnišnici bodo tako krajši in prijaznejši. Tudi jaz velikokrat mislim na vas. Upam, da bom kmalu spet med vami.

Lep pozdrav

vaša razredničarka Nina Hočevar Ah, ta moj 6. c …!

č) Podpomenke. Če želiš, lahko odpreš spletno stran www.rokusova-slovenscina.si in rešiš naloge.

94

105

samostojni delovni zvezek • 4. razred 10

_________________________________________________________________________

Komu je namenjena? _______________________________________________________

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

7/1/09 12:21:05 PM

_________________________________________________________________________

Kdo jo je poslal televiziji? ___________________________________________________

Napiši izraz, ki ima ožji pomen kot spodnje perilo. ________________________________

GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 104

2

Za kateri dan je ta vremenska napoved? _______________________________________

je _________________

104

Iz povedi prepiši besede, ki spadajo v isto besedno družino.

V preteklosti so predle niti predvsem ženske; rekli so jim predice. Predivo so privezale na preslico in z nogo poganjale kolovrat. Preja je potekala pozimi, ker ni bilo toliko drugega dela na polju.

_________________________________________________________________________

a) To sta besedi z ožjim pomenom. b) To sta besedi z nasprotnim pomenom. c) To sta besedi z enakim pomenom. č) To sta besedi s širšim pomenom.

Preberi besedilo.

2.

Preberi besedila.

Odprta nova turistična pot Križevci pri Ljutomeru, 5. 5. — Člani podjetniškega krožka na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, ki ga vodi mentorica Maja Flisar, so prejšnjo soboto pripravili prvi pohod po občinski turistični poti. Tako so širši javnosti predstavili svoj dosežek iz letošnjega šolskega leta — lepo urejeno 17-kilometrsko pot za pešce

pripravi: _________________ in __________________.

Kje je bila objavljena?

LANI IN LETOS

Besedilo

Vstavi, kar manjka. (Povedi se nanašajo na posnetek o preji.)

95

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5

GSJ 5 DZ 2010 Notranjost.indd 94

9/13/10 12:20 PM

GSJ 5 DZ 2010 Notranjost.indd 95

8 9/13/10 12:20 PM

delovni zvezek • 5. razred

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 6

GSJ 6 UC 2011 notranjost.indd 8

1/18/11 10:48 AM

Iz recenzij »Učbenik je sodoben in pripravljen na izzive, ki jih napoveduje digitalna tehnologija. Je pregleden in privlačen, tako vsebinsko kot grafično. Didaktično-metodična zasnova učbenika ter izvirne ilustracije in dovtipi razbijajo monotonost pedagoškega procesa.« Vanja Kavčnik Kolar, profesorica slovenščine, Osnovna šola Antona Martina Slomška, Vrhnika

»Učbenik je pregleden, zanimiv in privlačen. Naloge so opremljene z ilustracijami in stripi, kar še dodatno pritegne učenčevo pozornost. Popestritev je tudi zgoščenka s posnetki ob posameznih enotah.« Petra Prohart Tomažič, profesorica slovenščine, Osnovna šola Vuzenica

»Opazna novost v učbeniku je povezanost z e-viri in e-orodji.

Učenci so pogosto napoteni, da za podatki pobrskajo po spletu, pišejo e-besedila (opravičilo, strnjena obnova, opis naprave, zahvala) in jih pošiljajo učitelju na vpogled. Nekatere naloge se snemajo z Rokusove spletne strani, kar jim prihrani zoprno prepisovanje iz učbenika v zvezek. Opozorjeni so na možnost uporabe e-SSKJ, čeprav je precej tovrstnih nalog priporočenih predvsem učencem tretjega nivoja.« Mag. Mateja Hočevar Gregorič, profesorica slovenščine, Osnovna šola Šempas

Dosedanje izdaje Dosedanji kompleti Gradim slovenski jezik ter Slovenščina za vsak dan so še vedno na voljo.

samostojni delovni zvezek • 8. razred

LANI IN LETOS

1

11

2

Brez dela ni jela

4. Smiselno dopolni naslednjo poved in jo napiši v svoj zvezek.

3

Glagoli so besede, s katerimi poimenujemo

5. Glagole v oklepaju postavi v preteklik. tam, kjer je bilo najbolj nevarno.

Aleksander je bil neustrašen; vedno (znajti se) Egipt in (oditi) naprej, je ob morju ustanovil še eno Preden (zapustiti) od Nila do današnje Sibirije. mesto. Njegovi ukazi (segati) Babilonijo, Aleksander (potolči) ___ perzijsko vojsko pri Gavgameli ter (zavzeti) naprej.

Elam, Madijo in samo Perzijo. Častihlepje ga (gnati) geografi in znanstveniki, ki (preučevati) V njegovem spremstvu (biti) in jih (pošiljati) v Grčijo. V Sogdiani v osrednji Aziji odkritja, jih (zapisovati) z Roksano, hčerjo krajevnega poglavarja. Potem ko (prekoračiti) (poročiti se) Ind prek pontonskega mostu, ki ga (zgraditi) njegova vojska, (nadaljevati) svoj pohod do Hydaspesa; tam (srečati se) s kraljem tega področja in ga v svoji zadnji veliki bitki. Aleksandrova potovanja (biti) izziv (premagati) njegovemu duhu in vojaški spretnosti.

Prirodoslovni muzej Slovenije vabi na ogled občasne razstave Narava Slovenije — Mura in Prekmurje.

Na razstavi so prikazane naravne znamenitosti tega zanimivega dela Slovenije.

Ob obisku si lahko ogledate tudi stalne zbirke.

Muzej na Muzejski 1 v Ljubljani je odprt od ponedeljka do nedelje med 10.00 in 16.00, ob četrtkih med 10.00 in 20.00.

Vsako prvo nedeljo v mesecu je vstop prost.

Vabljeni!

2.

na gradu

3

6. Vstavi glagole v prihodnjiku.

Jutri lepše vreme. prvošolci na zdravniškem pregledu?

Kdaj osmošolci tudi mi.

Ja, prihodnje leto očetu okopavati krompir.

Jože najnovejšo filmsko uspešnico.

Jutri zvečer prijavnico za šolo v naravi?

Matej, kdaj

Za vsako besedilo povej, čemu je nastalo in o čem govori.

3. Preberi še naslednja besedila.

1 Vhodna ploščad Novoletno rajanje. Otroško rajanje in

petje z glasbeno skupino Nepridiprav in obisk dedka Mraza. Po parku in ulicah bo vozil novoletni vlakec.

Prosim, da opravičite moji hčerki Meti.

Njena mama

2

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Brez dela ni jela

Glagolski naklon 1. Preberi navodilo za čiščenje steklenic in kozarcev.

Najprej zdrobiš jajčno lupino, jo daš v steklenico in dodaš malo vode. Nato streseš steklenico. Potem iz steklenice zliješ zdrobljeno jajčno lupino ter pri tem paziš na odtok. Steklenico spereš z vročo vodo.

11

O vas bi radi izvedeli ...

O vas bi radi izvedeli ...

Umetnostno in neumetnostno besedilo 1. Preberi besedila.

LJUDSKA

Hmm ... ajdov kruh, ajdovi žganci, ajdovi štruklji ...

AJDA IN SLOVENCI

Kaj je predstavljeno v tem navodilu – enkratni pretekli dogodek, načrtovani dogodek ali ponavljajoči se postopek?

Pojasni odgovor.

Koliko njegovih korakov je navedenih?

Koliko dejanj je navedenih v prvi povedi?

Ali se izvajajo hkrati?

Koliko dejanj je navedenih v tretji povedi?

Ali se izvajata hkrati?

Naši očetje so stanovali nekdaj v vzhodnih deželah, tam, kjer sije in greje sonce leto in dan, kjer je zlata obilno in bogastva brez mere. Sčasoma pa so se ljudje v tistih krajih dočuda pomnožili in naši očetje so se napotili iskat drugih selišč: zapustili so kraj obilne sreče, rajši kot da bi se bili rvali in pobijali; zakaj ljubili so mir. Popotnim je dala boginja, ki jih je ljubila zavoljo miroljubnosti, zrno, rekoč: »Koder koli boste potovali, vsadite zrno to! Kjer ozeleni in zraste, tam ostanite! Ako pa ne ozeleni v dnevih treh, ga izkopljite in pomaknite se dalje!« Nikjer ni ozelenelo zrno: ne na bregu Črnega morja, ne po planjavah poljskih, ne po gorah nemških, le v zemlji slovenski je ozelenelo in se belo razcvetelo ter prineslo sad, prijeten in obilo koristen.

In še dandanes seje Slovenec ajdo. Če jo suša pritisne ali slana popari, je slaba za slovenskega kmeta.

2. V navodilu za čiščenje steklenic in kozarcev poišči glagole in jih napiši v svoj zvezek.

Opazuj njihovo obliko in povej, – v kateri časovni obliki so, – v kateri osebi in – v katerem številu.

Sreda, 9. 12., ob 18.00 ZA IZVEN Torek, 15. 12., ob 17.30 ZA IZVEN

7. Izberi pravilno obliko glagola.

Veliko jih želi/želijo priti na naše nedeljsko srečanje.

Filipini je/so zanimiva dežela.

Marta in Tone sta/je/so usklajen par.

Grosuplje je/so kraj na Dolenjskem.

Rudniki kralja Salomona so/je Aljaževa najljubša knjiga.

Julijci so/je visoko gorovje.

Prevzetnost in pristranost sta/je mamin najljubši roman.

Ali lahko vsakemu od teh besedil določiš, čemu je nastalo in o čem govori?

Zakaj?

4.

, dogajanje in stanje.

V svoj zvezek prepiši nepopolno poved in jo dopolni. (Zadnja vpisana beseda naj bo razumljivo ali nerazumljivo). Če bralec iz besedila ne more prepoznati, ___ je nastalo in ___ govori, je besedilo ___.

9 GSJ 6 UC 2011 notranjost.indd 9

80

3. Zdaj pa svetuj prijatelju, kaj naj naredi, da bo očistil steklenico.

Nasvet napiši v svoj zvezek.

Nalogo lahko snameš s spletne strani www.rokusova-slovenscina.si.

Zdrobi jajčno lupino, jo v steklenico in malo vode. Nato zdrobljeno jajčno lupino ter pri tem steklenico. Potem iz steklenice z vročo vodo. odtok. Steklenico

Srbija ©vedska ©vica ©panija Velika Britanija

Pitágora iz Samosa (ok. 580–500 pr. n. št.), antični filozof in matematik; po njem se imenuje »oslovski most«, kakor v šali pravijo po njem imenovanemu izreku o kvadratih stranic pravokotnega trikotnika.

81

80 70 80/100 90/100 80

120 110 120 120 120

Na črto pod vsakim besedilom napiši, ali je umetnostno ali neumetnostno, in pojasni svojo odločitev.

Kot izkušen krojač trdim, da manšeta ni dobro naslikana!

na

4. Napiši, kaj bi storil, če bi moral očistiti umazano steklenico.

Besedilo napiši v svoj zvezek.

Nalogo lahko snameš s spletne strani www.rokusova-slovenscina.si.

Zdrobil bi jajčno lupino, jo v steklenico in malo vode. steklenico. Potem iz steklenice zdrobljeno Nato na odtok. Steklenico z vročo vodo. jajčno lupino; pri tem

60 50 50 50 48

Desa Muck: ANICA IN GROZOVITEŽ

Aha! Deformirana mandibula!

Bo držalo, gospod doktor!

Založba Mladinska knjiga Nič čudnega, da je zbirka knjig o Anici pisateljice Dese Muck postala uspešnica pri mladih bralcih, saj gre za dogodivščine deklice, s katero se lahko enači vsak otrok: tisti, ki še rad posluša zgodbe, in tisti, ki že spoznava, kakšen užitek prinaša branje. K priljubljenosti zbirke pa so gotovo pripomogle tudi simpatične ilustracije Ane Košir.

V tem literarnem besedilu ima Anica starejšo sestro Mojco, ki je še pubertetnica in zato tudi nekoliko odrezava z mlajšo sestro. Ko pa sta sestri neke noči ostali sami doma, ju je povezal strah ...

Trideset let sem botanik, zato vem, da takih rastlin ni!

16

17

1/18/11 10:48 AM

učbenik • 6. razred

učbenik • 7. razred

delovni zvezek • 8. razred 11

2

BERILO

o rilO BE BeRIL

4

EKO

BERILO

šole vnešole osnovne razreddosno 4.razre za4. za

Meglič, DragoMegli Kos,Drago GajaKos, Blažić,,Gaja MilevaaBlažić inin MilenaaMilev Milen Vižint AjšaVižint ancaAjša anca Marij RitlopininMarij NežkaRitlop Neža

4 Berila Novi svet iz besed prinašajo svež in pester izbor mladinske literature. Ta zvedavega mladega bralca poskuša prepričati, da je branje predvsem prijetno opravilo, ki bogati in razkriva nove svetove.

Berila se poskušajo približati svojemu naslovniku na več načinov, npr. z recepcijsko zasnovo (na začetku beril tako najdete sodobna besedila, ki so mladim blizu) in didaktičnim instrumentarijem, ki omogoča, da se o literaturi predvsem pogovarjamo (izražamo svoje doživetje in razumevanje prebranega, aktualiziramo, se opredeljujemo in utemeljujemo svoje mnenje). S takim pristopom (ko branje postane izkušnja) pri učencih nevsiljivo razvijamo strategije branja umetnostnega besedila in jih opremljamo za to, da bodo po poti vseživljenjskega branja hodili kot bralci z veliko začetnico, torej kot bralci, ki znajo oblikovati in izreči lastno mnenje.

Berila odlikujejo tudi sodobno, sveže oblikovanje in izvirne ilustracije. Pestra oblikovna podoba in kakovostna, strokovna vsebina tvorita homogeno celoto in pripomoreta k temu, da bodo učenci naša berila radi jemali v roke.

Berilo je učenčeva celoletna vstopnica v svet domišljije, napetih zapletov, humornih pripetljajev, ritma, rim in olepšane besede.

Prav zato ni nepomembno, kakšna je ta vstopnica in kaj ponuja.

V berilih Novi svet iz besed smo ohranili vse, kar ste že doslej prepoznali kot dobro v berilih Svet iz Besed: širok nabor avtorjev in besedil (obveznih in predlaganih – ob upoštevanju načela recepcijske sprejemljivosti in literarne kakovosti), domišljeno didaktično strukturo s poudarkom na dejavnostih pred branjem in po njem, grafično izpostavljene literarnoteoretične definicije ter kakovostno oblikovanje in ilustracije, ki podprejo vsebino. Upamo, da boste kot dobre prepoznali tudi novosti, ki jih vpeljujemo, in sicer: • obravnavo (odlomka) umetnostnega besedila na levi in desni strani berila: učenec ima pred seboj načeloma na dveh odprtih straneh odlomek/besedilo in spremljevalni instrumentarij (npr. uvodno umestitev odlomka, dejavnosti pred branjem, stvarna pojasnila, dejavnosti po branju, končno umestitev odlomka …), zato mu ni treba listati naprej in nazaj po berilu; • urejenost podatkov o avtorju: ti so urejeni po vertikali levega roba dveh odprtih strani in naslednjem zaporedju: avtorjeva fotografija, pripoved o njegovem življenju in naslovnica knjige, v kateri je izšlo obravnavano umetnostno besedilo;

12

Avtorji: dr. Boža Krakar Vogel, dr. Milena M. Blažić, dr. Jakob J. Kenda, dr. Peter Svetina, dr. Blanka Bošnjak, dr. Alenka Žbogar, mag. Marija Žveglič, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin, Gaja Kos in Mateja Seliškar Kenda

Ekološko gradivo

BERILO

7

Ekološko gradivo

Nov i svet iz besed

EKO

Gradivo je natisnje no na ekološk Certifikat zagotav em papirju – posebne lja, da za vsako m papirju s certifika drevo, posekan tom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

besed Nov i svet iz

tom FSC. apirju s certifika novo. v celulozo, posadijo

Književni pouk za 7. razred osno

vne šole

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob Peter Svetina, J. Kenda, Alenka Žboga r in Marica Žvegl ič

7 • rubrika (Medijska) ustvarjalnica: prinaša številne koristne spletne povezave, predvsem pa veliko ustvarjalnih nalog (individualno, skupinsko delo, delo v dvojicah) in nalog višjih taksonomskih stopenj, med katerimi boste zagotovo našli takšne, ki bodo vam in vašim učencem v izziv; • bibliografijo, ki vam bo v veliko pomoč pri iskanju del, iz katerih so odlomki; • časovni trak razvoja slovenske in svetovne književnosti (le v berilih za tretje triletje).

Samostojni delovni zvezek je sicer najsodobnejša oblika tiskanega gradiva, vendar pa smo se odločili, da vam zaradi zakonskega določila o potrjevanju učbeniških gradiv, po katerem pristojni strokovni svet potrdi le učbenik, ne pa tudi delovnega zvezka, najprej ponudimo berila, četudi se iz leta v leto vsakič znova pokaže, da potreba po samostojnih delovnih zvezkih za književnost zagotovo obstaja. Učitelji namreč poznate prednosti dosedanjega samostojnega delovnega zvezka Svet iz besed, v katerega učenci lahko tudi vpisujejo, in veste, kaj za proces poučevanja in za učenčev proces učenja pomeni to, da si učenec v svojem gradivu lahko kaj obkroži, podčrta, si kaj pripiše …

Dosedanje izdaje Samostojni delovni zvezki in berila Svet iz besed so še vedno na voljo in jih lahko naročite, kot ste jih naročali doslej.

Elektronsko berilo na spletu

Elektronsko berilo je mogoče uporabljati z računalnikom in projektorjem, lahko pa ga uporabljate tudi na interaktivni tabli (z vsemi pripadajočimi orodji). Je nepogrešljiv pripomoček sodobnega učitelja, ki ve, kaj njegove učence pritegne, in ki želi poučevati pestro in dinamično.

001-070-no

vo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 5

Milena M. BlaæiÊ

UËni naË rt slovenπ

Ëina dev

001-070-no

UËni naËrt vo brez pagin.qxd

ZNA»ILN OSTI KNJ V DRUGEM IÆEVNEG A TRILETJ U DEVETL POUKA ETNE O©

10/10/05 etletka Umetnos 2:14 PM - πtevilo tna bese Page 10 dila in spor ur govorjenj azumeval e, pisanje) ne zmoænos ti (branje, posluπan razred je (in Komun πt. ikacijsk gled i model anje πt. ur pouËev ), anja knjiæev jezikovni nosti v devetle ur/letno tni osnovn tedensko knjiæevni i πoli in Svet pouk, iz besed za sporazume 4., 5. in 6.

1.-8. = razred pouk, valne zmoænosti Kom neumetnos unikacijsk sprejeman tna Milena M. 35 tednov umetnostn ja: poslu BlaæiÊ i model besedila osn πanje a sporo , branj ovn pouËev i πoli e in Ëanja/tvorj besedila anj enja: govo Svet iz pisanje rjenje, besed za a knjiæevnosti 9. r. = v devetle 4., 5. in UËni naËr tni 32 tednov 6. razred t za slov enπËino knjiæevno (1998) teme sti. V Priro 1. Ënik lji na kom 210 dela pouË 6 unikacijs evanja knjiæ u za 3. triletje je 2. kem mod 50 % predstav 245 (rea evno dersti ljen elu 7 response v devetletn kratek oris pouËevan 3.

50 % theory) oz.

60 % i ja 245 komunik teorije so • zaËetno 7 teoriji bralË osnovni πoli, ki acijskega Louise Ros 40 % opismenjev temelji na mo60 % evega odzi 1 Bistv anje enblatt, • zaËetno rece va . Glav Wolfgang 40 % opismenjevene znaËilnosti ni predstav pcijski teoriji Iser, Han komunik anje komunik • zaËetno niki rece s Robert acijskega acija (pog opismenjev pcijske Jauss in modela ovor o bran anje • enakomer priËa pouËevan Jonathan ju), dialo en deleæ kovanja), dopolnjev ja knjiæevno Culler. πkost (pog anje (izpo sporazume so kljuËni pojm sti so nasl ovori), horiz lnjevanje valnih zmoæ i, pomemb ednje: ont priËa praz nosti • posluπanje ni za knjiæ kovanja nih in/ali : (napoved evni pouk nedoloËlji vih mest v devetletk • govorjenje Literarna soci 4. v besedilu) i. alizacija 175 Literarna • branje 5 5. socializa 60 % 175 cija je poje ja knjiæevno • pisanje 5 m, tesno 6.

40 % sti. Kot 60 % povezan 175 taka • razvijanje uËenci deja 5 40 % zmoænosti vniki v kultu je del πirπega soci s komunikacijskim 60 % : • sporazume pom modelom alizacijsk rni komunik 40 % ega proc pouËevan vanja enijo le literarneg aciji. esa, Zmo • spoznava lastne iden a znanja, nja ampak tudi ænosti, ki jih bodo v katerem so tudi titete. Mlad • ustvarjanja avtorskih inska knjiæ uËenci prido znanje, do sodobnih ki pomaga evnost, bili, ne • uzaveπËa arno stva od ljuds uËencem kih pesm nje temeljnih rnost. Sled pravljic ali fanta pri razvoju stiËnih pripo i in prav razlik nja pripo pri (ne)umetnËlovekov ljic, od vedi, more ostnih besea doæivetja klasiËnih , ki so razlo , da spoznajo æivlje pomaga uËencem dilih: • sprejeman Doæivljaj , 7. ske sest osmisliti je nje, da z 140 avine mlad æena v jeziku, ki literliteraturo • tvorjenje tako kot 4 linearno 8. spoz insk tudi e nava 60 razlaga ali medbese knjiæevno 140 % jo vsa • zgradba V pogl 4 dilne izku sti so v ubeseduj 9.

40 % avju je pred drugem πnje, ki imaj 60 % 128 stavljena triletju najp e izkuπnje.

• prepletanj triletju 3,5 o za uËen 40 % literarna devetletn e temeljneg omembn ce oseben 60 % soci e osnovne ejπe, a in nivojskega pomen.

40 % πole pri kom alizacija mladega pouka bralca, pred unikacijs • zunanja Razvoj kem knjiæ diferenciac mladega evnem pouk vsem v drugem ija bral • niæji/minima Arth u. lni ur APPLEYARD ca (A. Appleya 1633 rd) • srednji/tem je smis Ob nava eljni elno upoπ janju teore Na osno tevati najs • viπji tiËnih izho tretjem trilet vi UËnega odobnejπ diπË naËrta za ju devetletk nosti drug za e teorije o knjiæevni slov ki jih Arth ega trilet bralnem ur Appleya e. Gre za mlade ja prikazana enπËino (1998) razvoju otrok pouk v devetletk zvrsti, okvi v prvem je za preg rd i heroina). shema knjiæ rna delitev oz. mlad in drugem Teorija Arth poimenuje bralec ostnikov evnega pouk ledno ponazorit 40 % knjiæ prozo (50 triletju oz. kot junak v urja App njahev evnega pouk %) in dram pom a z delitvijo od 7. do braln in junakinja leyarda emb ega - oja. atiko (20 mativno, 12. leta, razv pouk (the read a naobdo Prvo %) in z bese a pri pouku slov ne pa norm »e na kratk Becoming a read knjiæ er as hero evne enπËine er iz leta bje ativne vred dili iz uËne o povzame oz. zgod naplay and 1991 govo poez nje otroπ nosti. ga naËrta. mo, je razv er);ijonana (30 %), ri o petih tvo je poim il Pregledn πa se na stoppostica enoval ≈bra naslednjo tipologijo predπols ajaima 'igrainfor ko lec kot igral lec' -v fanta bralcev: obdobje, tako, da ko je otrok stiËnem ec« (the se otrok www.svetizb svetu, ki 'bralec' oz. reader as esed.com poËasi uËi posnema Drugo braln posluπal povezova realni svet ec zgodb o obdobje ti na simb , strahove, in or heroina). je poimenov olni ravn æelje, in Gre za bralc al ≈bralec i. sicer v zgodbi. kot junak a v prve Bralec rad in junakinja m in drug em triletju, doæivlja « (the read in podoæivlja ko se iden er as hero Tomo Virk tificira z pustolov (2001). Moder osrednjo πËine knjiæ ne metod osebo e literarn evnega e vede. junaka kot Ljubljana: Filozofska lastni fakulte

ZNA»ILN OSTI KNJ V DRUGEM IÆEVNEG A TRILETJ U DEVETL POUKA ETNE O©

Elektronsko berilo je paket različnih vsebin, ki učitelju omogočajo, da klasično obravnavo umetnostnega besedila hitro in enostavno (tudi brez posebnih znanj) spremeni v multimedijsko. Svoje učne ure boste lahko obogatili z video- in avdioposnetki (interpretativno branje umetnostnega besedila, intervjuji z avtorji, odlomki iz filmskih, gledaliških in lutkovnih predstav, songi, šansoni, instrumentalizacije, uglasbitve …) in s slikovnim gradivom (ki ga lahko poljubno povečate, pomanjšate, le delno odkrijete …), vse to pa brez nepotrebnega brskanja po dveh ali treh nosilcih, marveč zgolj s klikom na ustrezno ikono.

ta. Str. 224.

www.svetizb

esed.com

NA O ŽE OLJ V Priročnik za učitelje je z uporabno teorijo in zgledi koristno strokovno vodilo za vsakega učitelja. Prinaša metodične napotke za kakovosten pouk književnosti, nasvete za preverjanje znanja ter koristne podatke o sodobnih slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcih.

Letna priprava vam bo pomagala pri oblikovanju tematskih sklopov in razporeditvi ur. Seveda jo lahko poljubno spreminjate in dopolnjujete s svojimi zamislimi, jo prilagajate svoji strokovni presoji ter interesom in potrebam svojih učencev.

Več o elektronskem gradivu na spletu preberite na strani 16.

Spletna stran www.svetizbesed.com je, kot kaže števec obiskov, stran, ki jo uporabniki že dobro poznate in ste jo dobro sprejeli. »Tebe in vse tvoje sošolke in sošolce vabimo, da pišete, rišete, fotografirate in ste skratka maksimalno ustvarjalni« so prve besede, ki jih tam zagledate. Spletna stran ponuja svežo in interaktivno obravnavo književnih del. Predstavlja besedila, avdio- in videoposnetke, v katerih lahko slovenske pisateljice in pisatelje spoznate od blizu, predvsem pa obiskovalce vabi k ustvarjanju in se močno prepleta z rubriko, ki je stalni del didaktičnega instrumentarija pri obravnavi umetnostnega besedila, tj. z (Medijsko) Ustvarjalnico.

Dnevne priprave vam bodo olajšale delo z berili Novi svet iz besed. Nastajajo v tesni povezavi z letno pripravo in priročnikom za učitelje, pripravljajo pa jih preizkušeni učitelji praktiki, ki so pri delu z otroki uspešni, svoje ideje pa z veseljem delijo tudi z vami.

Letne in dnevne priprave najdete na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

Na prenovljeni spletni strani bodo kmalu na voljo klepetalnica, kvizi, glasovanja, ankete ter natečaji, ki nevsiljivo spodbujajo branje in pisanje umetnostnih in neumetnostnih besedil tudi zunaj šolskih učilnic.

13

Kompleti za književni pouk

Od vzbujanja zanimanja do ustvarjalnega preoblikovanja Struktura obravnave umetnostnega besedila je oblikovno jasno zaznamovana in je enaka pri vseh vključenih besedilih; dosledno je uveljavljena v berilih za vse razrede. Umetnostno besedilo je najprej predstavljeno z avtorjevim imenom in naslovom besedila, desno od obojega in še vedno na barvni pasici pa najdete nekaj uvodnih misli, ki učenca vpeljejo v obravnavo, napovejo vsebino odlomka ali povzamejo potek zgodbe pred odlomkom. Avtor je predstavljen s fotografijo in kratko pripovedjo o življenju, delo pa še dodatno z naslovnico knjige, v kateri je objavljeno.

V rubriki Dejavnosti pred branjem najdete motivacijske naloge, v rubriki Dejavnosti po branju pa naloge za analizo doživljanja in razumevanja besedila ter za analizo sloga. K ustvarjanju in poustvarjanju učence vabijo številne, zabavne in raznovrstne naloge v rubriki (Medijska) ustvarjalnica; za tiste, ki želijo izvedeti več ali se nasmejati dobri šali, je v desnem zgornjem kotu rubrika Misel, anekdota, v desnem spodnjem kotu pa so v rubriki Literarnoteoretične definicije predstavljeni pojmi, ki jih morajo učenci usvojiti in poznati.

Feri Lainšček

Klic v sili Dejavnosti pred branjem Feri lainšček (1959), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in scenarist, je eden izmed najpomembnejših sodobnih slovenskih književnikov. Piše tako za odrasle kot za otroke, za svoje delo pa je prejel številne nagrade.

Med njegovimi mladinskimi deli najdemo pesniške zbirke, npr.

Cicibanija (1987) ter Feri Lainšček in škrat Sanjavec (1992), romane, npr. Ajša Najša (1989), Velecirkus Argo (1996), Deček na dedovem kolesu (2001), radijske igre, npr.

Regratova roža (1991), Žlopi (1997), in pravljice ter slikanice, npr. Mislice (2000), Če padeš na nos, ne prideš na Nanos (2003) in Lučka (2006). Za Mislice je leta 2001 prejel večernico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko delo.

Berila za drugo triletje so razdeljena na tri poglavja (Poezija, Proza in Dramatika), berila v tretjem triletju pa na šest poglavij (Svetovna književnost po letu 1950, Slovenska književnost po letu 1950, Svetovna književnost 19. in prve polovice 20. stoletja, Slovenska književnost 19. in prve polovice 20. stoletja, Starejša svetovna književnost in Starejša slovenska književnost). Na koncu vsakega berila sta tudi Kazalo literarnoteoretičnih pojmov in Bibliografija.

• Zaigrajte dva kratka telefonska pogovora. Učenka naj pokliče razredničarko, ker noče več sedeti pri sošolcu, v katerega je bila zaljubljena, učenec pa naj pokliče ravnatelja, ker se želi iz razreda 4. a prepisati v razred 4. b, kajti v sošolko ni več zaljubljen.

• Ali sta kličoča dosegla svoj namen? Kateri od obeh kličočih je bil pri svojem prepričevanju uspešnejši? S čim je prepričal sogovorca?

Halo! Halo!

Tu nekdo.

Nujno prosim za tistega strica, ki pleska, naj vse zidove na našem stopnišču prepleska.

Razen tega, naj odstrani vse čečkarije, kakor recimo: Mojca in Vili – še dan do gostije!

Halo! Halo!

Tu nekdo.

Zadeva je nujna – gre torej za klic v sili – zato upam, da boste uslugo še ta hip storili.

Razen tega nepreklicno izjavljam: Vili je reva! Z njim le čas zapravljam!

Stvarna pojasnila

Berilom za tretje triletje je dodan še pregleden časovni trak, na katerega so umeščeni obravnavani avtorji in besedila.

nepreklicen – ki se ne da preklicati, spremeniti

12 NSIB 4 Berilo 2010 notranjost OKTOBER.indd 12

Lakotnik si želi v živo ogledati olimpijske igre, ki bodo v Ameriki. Odloči se, da bo tja odšel kar kot tekmovalec, zato začne vestno in redno trenirati. Najprej tek, potem skok v višino, nato met kladiva. Mu bo uspelo?

• Kdaj in kje so bile zadnje olimpijske igre?

122

• Ali morda veste, koliko kilometrov je treba preteči na maratonu? Poznate tudi zgodbo, ki pojasnjuje, zakaj prav toliko?

• Katere od naslednjih športnih disciplin niso prisotne na poletnih olimpijskih igrah?

– atletika, balinanje, gimnastika, rolanje, plezanje, sabljanje

Čarovnice

Stvarna pojasnila sopihati – močno, sunkovito, glasno dihati

Na mara tonu vpraš a tekač sotekača: “Ali mord a veš, v katero smer tečemo?”

“Po moje m proti jugu.”

“Po čem to sklep aš?”

“Dalj ko tečem, bolj vroče.” mi je

www.svetizbesed.com

Roald Dahl (1916–1990), angleški pesnik in pisatelj, po rodu sicer Norvežan, je najprej pisal za odrasle, uveljavil pa se je z deli za otroke in mladino, za katera so značilni izjemna domišljija, humor in zabavne odvratnosti. Med najbolj priljubljenimi njegovimi deli so Gremlini (1943), Velikanski dobrodušni velikan (1961), Čarli in tovarna čokolade (1964), Čarovnice (1983) in Matilda (1988). Za svoja dela je bil velikokrat nagrajen; tako je na primer revija New York Times Čarovnice leta 1984 razglasila za otroško knjigo leta. Po njegovih delih so bili posneti številni filmi in nadaljevanke.

123

100 NSIB 5 Berilo notranjost 2010.indd 100

4. razred

14

Samota

Misel, anekd ota Na jug

Dejavnosti pred branjem

Miki Muster (1925), po izobrazbi kipar, velja za začetnika slovenskega stripa. Številne generacije mladih bralcev se ga zagotovo spomnijo po lisjaku Zvitorepcu, volku Lakotniku in želvaku Trdonji, posrečeni trojici, za katero si je izmišljeval vedno nove dogodivščine, npr. Zvitorepčeve prigode, Trije hribolazci, Na divjem zapadu, Trije mušketirji, Skok v prihodnost, Zmajev otok … Ustvaril je tudi nekaj slikanic (npr. Čudovito prijateljstvo, Radovedni psiček, Račka Žlobudračka …), risanih filmov (Puščica, Zimska zgodba …) in televizijskih reklamnih spotov.

Niko Grafenauer

Roald Dahl si čarovnice predstavlja nekoliko drugače, kot jih opisujejo ljudske pravljice. Po njegovem so zelo podobne povsem običajnim ženskam, a sovražijo otroke in neprestano načrtujejo, kako se jih znebiti. Prav enemu izmed takšnih načrtov prisluškuje mladi junak Dahlovih Čarovnic.

Roal Dahl

proza

Na olimpiado

proza

Miki Muster

2.11.10 9:07

Niko Grafenauer (1940) je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pesnikov. V Ljubljani je študiral svetovno književnost, že dolgo časa pa službuje kot urednik. Objavil je številne pesniške zbirke za odrasle, npr. Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Palimpsesti (1984), Odtisi (1999), in za otroke. Med slednjimi so najznamenitejše Pedenjped (1966), Nebotičniki, sedite (1980) in Skrivnosti (1983). Objavil je tudi več proznih del za otroke, npr. Majhnica (1987), ter mnogo esejev. Za Nika Grafenauerja je značilno, da besede povezuje v nepredvidljive besedne zveze in da ne prikazuje le človeških likov, ampak pogosto tudi predmete.

Povzdignila je glas, da še nikdar tako, in zavpila: ila: »Prrrikažejo se mišnice!« »Mišnice!« so zavriskale čarovnice. »In sir!« je zavpila Vélika Vrhovna Čarovnica. vnica. »Učiteljice v dirrru zdrrrvijo ven, prrrinesejo mišnice, za vabo nastavijo nasta avijo sir!

Vsepovsod polagajo pasti! Miši prrrivablja sir!! Pasti se prrrožijo!

Po vsej šoli delajo mišnice šklip-šklap, mišje je e glave pa se ko frrrnikole trrrkljajo naokrog! Po celi Ankliji, v vsaki aki šoli se bo slišalo šklefenkanje pasti!« Tedaj je gnusna stara Čarovnica uprizorila nekakšen ekakšen čarovniški ples sem ter tja po odru, topotajoč s podplati in ploskajoč z dlanmi.

Pri tem ploskanju so se ji pridružile vse podložnice. ožnice. Zganjale so tako peklenski trušč, da sem pomislil, tole bo gotovo otovo slišal gospod Stringer in bo prišel razbijat po vratih. Pa sem se zzmotil. motil.

Potem je ves tisti hrup prevpil glas Vélike Vrhovne čarovnice, ko je zatulila to grdo škodoželjno pesem: Dol z otrrroki! Za kompost speci kožo, skuhaj kost!

Udrrri, butni, pahni, mahni, bum in pah, mah na mah!

Zdrozgaj, zbrrrozgaj, pokni, žokni!

Daj jim mišjo čokolado!

Pokončaj golazen mlado!

Nabaši z lepljivo gmoto vso to smrrrkavo srrramoto!

Dejavnosti pred branjem • Naštejte nekaj pravljic, ki so vam bile še posebej všeč.

• Katera pravljična bitja so nastopala v njih?

• Je bila med njimi kakšna čarovnica? Kaj je počela?

• Kako bi jo prepoznali? Dopolnite naslednje besedne zveze s čarovniškimi pridevniki: nos, brada, lasje, nohti, obleka, metla.

»Upočasnjeni mišitvorec je zelena tekočina,« je pojasnila Vélika čarovnica. »Dovolj bo, če daste v vsako čokolado ali bonbon po eno kapljico. Torrej, kaj se dogaja: Otrok golta čokolado, ki vsebuje upočasnjeni mišitvorec …

Nato odide domov, počuti se dobro …

Spravi se spat, še vedno se počuti dobro … Zjutraj se zbudi, še vedno mu nič ne manjka …

Odpravi se v šolo, še vedno čil in zdrav …

Formula, razumete, deluje upočasnjeno, zato še ne deluje.« »Razumemo, o Bistroumna!« je zakričala publika. »Ampak kdaj začne delovati?« »Delovati začne natanko ob osmih, ko otrrrok prrride v šolo!« je zmagoslavno zahreščala Vélika Vrhovna. »Otrok pride v šolo. Upočasnjeni mišitvorec začne prrri prrriči delovati. Otrok leze vase. Začne dobivati dlako. Začne mu rrrasti rrrep. Vse se zgodi natančno v šestindvajsetih sekundah. Po šestindvajsetih sekundah otrok ni več otrok. Ampak je miš.« »Miš!« so zavreščale čarovnice. »Kako imenitna zamisel!« »Po učilnicah bo mrrrgolelo miši!« je zatulila Vélika Vrhovna Čarovnica. »Peklenski hrup in kaos bosta vladala v sleherni ankleški šoli! Učitelji bodo poskakovali! Učiteljice bodo stale na mizah, vzdigovale krrrila in vpile na pomoč!« »Na pomoč! Na pomoč!« je povzelo občinstvo. »In kaj,« je zarjula Čarovnica, »se zgodi potem v vsaki šoli?« »Povejte nam!« so zakričale. »Povejte nam, o Bistroumna!« Vélika Vrhovna Čarovnica je potisnila žilavi vrat naprej in se zarežala, da sta se pokazali vrsti šilastih, rahlo modrikastih zob.

Samota ne mara nemira in radovednih oči, zato si najraje izbira tihe, samotne poti.

A kadar se mirna in zbrana sama vase zaklepa, takrat je najbolj prostrana in lepa.

V takšni samoti vse sije od sanjarij in sanjski prst domišljije gradove v oblakih gradi.

Samota se vase zapira iz lastne volje, zato ne trpi, da kdo vdira v njeno samotno okolje.

(Odlomek) Prevod: Bogdan Gradišnik

A včasih samota zbeži iz svojega samskega hrama.

Takrat je najraje na štiri oči in ni več sama.

Dečka doleti prava katastrofa – s prijateljem postaneta žrtvi mišitvorca in se spremenita v miši. Toda s pomočjo prebrisane babice jima uspe ukrasti mišitvorec in uničiti čarovniško krdelo. A vseh čarovnic s tem nista pokončala. Babico in dečka, ki se privaja na mišje življenje, torej čaka še veliko dela. www.svetizbesed.com

12/29/10 4:07 PM

Dejavnosti pred branjem • Narišite samoto.

NSIB 5 Berilo notranjost 2010.indd 101

101 12/29/10 4:07 PM

5. razred

74

Literarnoteoretične definicije Rima ali polni stik je ujemanje samoglasnikov in soglasnikov na koncu verza ali vrstice (dama – sama; klobuk – muk; šminke – palačinke itn.).

Primerjajte z definicijo na str. 149.

Dejavnosti po branju

poezija

Misel, an ekdota Na hitro Mama se jezi na kle Majo, ki petavo hč ne zn a pr ekiniti te er skega po lefongovora, še posebe ne, kada j takrat r jo pokli če Ko neke sošolka ga dne op Taja. azi, da se pogovarja je la začudeno samo 15 minut, jo vpra ša: “D s Tajo hit anes si se ro zmen pa ila. Kako pa to?”

“Oh, saj ni bila Ta ja,” odgo Maja, “s vori amo napa čn a štev ilka.”

Kaj pomeni besedna zveza klic v sili?

Kako si lahko s telefonom pomagamo, kadar smo v resničnih težavah?

Iz recenzij! »Berilo je sestavljeno z velikim posluhom za učence, saj upošteva njihove interese in zmožnosti oziroma sposobnosti. Prav zaradi tega je berilo tudi v veliko veselje učitelju, saj mu olajšuje delo, ob tem pa pušča dovolj svobode tudi pri prilagajanju učencem, ki jih sam najbolje pozna.«

1. O čem govori besedilo? Obnovite njegovo vsebino in jo v največ petih povedih zapišite v zvezek.

2. Razložite naslov pesmi. Zakaj gre za klic v sili?

Mag. Nataša Špolad Manfreda, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid

3. Kako se Mojca predstavi? Ali menite, da je to vljudno? Se tudi vi kdaj tako predstavite?

4. S čim stricu pleskarju vendarle razkrije (čeprav nehote), kdo je?

5. Za kaj Mojca potrebuje pleskarja?

6. Izpišite verz, s katerim Mojca utemeljuje svoj klic v sili. S katero besedo poimenuje napis na stopnišču? Zakaj?

7. Kako bi lahko poimenovala taisti napis, če bi ji bil Vili še vedno všeč?

8. Iz pesmi izpišite rime na besede čečkarije, sili in izjavljam. K vsaki besedi si izmislite/se spomnite vsaj še dveh rim.

• Pesem spremenite v pravi telefonski pogovor med Mojco in stricem pleskarjem; ne pozabite na pravila lepega vedenja pri telefoniranju.

• Tudi Vili se odloči, da ga Mojca ne zanima več, zato mora nujno telefonirati. Koga bo poklical?

Mogoče urednico šolskega časopisa (poslal ji je pesem, namenjeno Mojci, ker je želel, da jo objavi), morda slaščičarno, kamor je Mojco povabil na tortico ali pa …

Napišite pesem o nujnem telefonskem klicu; v pesmi naj Vili nepreklicno izjavlja, da z Mojco le čas zapravlja.

www.svetizbesed.com

Torek, 22. oktober 1991 Pravijo, da je vse v redu. Očka se je vrnil včeraj, točno na svoj rojstni dan.

Pojutrišnjem bo moral spet nazaj in tako bo tudi vnaprej. Vsak drugi dan mora biti deset ur na straži. Nekako se bomo morali navaditi na to. Saj ne bo dolgo trajalo. Pojma nima, kaj vse to pomeni. V Hercegovino so prišli nekakšni rezervisti iz Črne gore. Zakaj? Kaj bodo počeli tam? Vse to je politika, jaz pa o politiki prav nič ne vem. Ali se bodo, po Sloveniji in Hrvaški, vihre vojne razbesnele tudi v Bosni in Hercegovini? Ne, to ni mogoče.

(Medijska) ustvarjalnica

Razložite pomen besednih zvez zaklepati se sam vase, sanjski prst domišljije, graditi gradove v oblakih, biti na štiri oči.

2.

Vsako od besednih zvez uporabite v povedi.

3.

Česa samota po pesnikovem mnenju ne mara?

4.

Kdaj je samota najlepša?

5.

Kaj počne ta, ki se je zaklenil v samoto?

6.

Čigava je po pesnikovem mnenju odločitev za umik v samoto?

7.

Kam zbeži samota iz svojega samskega hrama, kadar si več ne želimo biti sami?

8.

Povežite besede, ki se rimajo. nemira sije

9.

• V samoti se človek pogosto pogovarja sam s sabo ali komu kaj pripoveduje, ne na glas, marveč po tihem, v mislih.

Takemu notranjemu govoru pravimo notranji monolog. Zapišite kakšen tak svoj notranji monolog, porojen v samoti.

Četrtek, 14. november 1991 Očka ni več rezervist. Hura! Za konec tedna bomo šli lahko na Jahorino in v Crnotino. Samo če ne bo težav z bencinom, ki ga je zadnje čase težko dobiti.

Očka mora velikokrat čakati v vrsti na črpalki ali pa gre po bencin kam v okolico Sarajeva. Pogosto se vrne s praznim tankom.

Z Bokico smo poslali paket Srdjanu. Prek radijskih zvez smo izvedeli, da so brez hrane in vode. Srdjan je zamenjal steklenico viskija za pet litrov vode.

Stvari, kot so jajce, jabolko, krompir, so za prebivalce Dubrovnika samo še prazne besede.

Vojna na Hrvaškem, vojna v Dubrovniku, rezervisti v Hercegovini. Očka in mama kar naprej gledata poročila. Zelo sta zaskrbljena. Mama vedno joka, kadar gleda grozne prizore na televiziji. S prijatelji se veliko pogovarjajo o politiki.

Politika, kaj je to? Pojma nimam. Pa tudi zanima me ne preveč. Pravkar sem gledala nadaljevanko Polnočni klici.

oči vdira

zbeži

lepa

sama

volje

13

Petra Podlesnik, profesorica slovenščine, Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana

Ponedeljek, 30. marec 1992 Hej, dnevnik, veš, o čem premišljujem? Če je Ana Frank svoj dnevnik poimenovala Kitty, zakaj se ne bi tudi jaz spomnila kakšnega imena zate? Na primer: ASFALTINA PIDŽAMETA ŠEFIKA HIKMETA ŠEVALA MIMMY Ali kako drugače?

Premišljujem, premišljujem …

Odločila sem se! Ime ti bo MIMMY. Pa začniva.

Dear Mimmy, v šoli bo kmalu konec trimesečja. Vsi se pripravljamo na kontrolke in izpraševanje. Jutri bo v Skenderiji koncert. Profesorica, ki bi morala iti z nami, nam je rekla, naj ne gremo, ker bo tam najmanj 10 000 ljudi, pardon, otrok. Lahko bi nas kdo ugrabil za talce ali pa nastavil bombo (?!). Tudi mama pravi, naj raje ne grem. Torej prav, ne bom šla.

Ne, saj ne more biti res! Veš, kdo je zmagal na tekmovanju za Evrovizijo?

EXTRA NENA!!!

Ne upam se ti povedati, kaj je rekla teta Melica: pri frizerju je slišala, da se bo v soboto, 4. aprila 1992, zgodil BUM-BUM, BENG-BENG na Sarajevo. Ali z drugimi besedami: bombardirali ga bodo.

Rada te imam, Zlata.

Torek, 5. november 1991 Vrnila sem se s pevskih vaj. Čisto brez glasu sem. Ampak, poslušaj, kakšno novico imam. Zborovodja je rekel, da bomo imeli kmalu koncert. Peli bomo Nabucco, Ave Maria, Kad ja podjoh na Bentbašu, Tebi pojem in Himno radosti.

To so prekrasne pesmi.

• Kakšno melodijo bi si izbrali, da bi jo v samoti poslušali, kadar vas kdo prizadene, in kakšno, kadar se v samoto umaknete pomirjeni in veseli? Poslušajte to glasbo v razredu.

Bi še kdo ob podobni priložnosti poslušal takšno glasbo?

hrama

okolje

zaklepa

»Založba je ponudila strokovno utemeljeno in sodobno učno gradivo za pouk književnosti, ki je po svoji vsebini ter didaktični zasnovi sledilo temeljnemu namenu obravnave umetnostnih besedil – književnost kar v največji meri približati mlademu bralcu.

To je tudi izhodišče in vodilo avtorske ekipe pri tokratni prenovi, ki prinaša svež, na novo premišljen in številčno bogatejši izbor besedil, hkrati pa ohranja za Rokusova berila značilen didaktični pristop.«

2.11.10 9:07

Kaj je samota – to, da ste sami ali osamljeni? Kdaj ste radi sami? Mogoče takrat, ko se starši jezijo na vas? Kdaj ne zdržite v družbi? Kam greste, če želite biti sami? Se umaknete v samoto tudi takrat, ko ste neizmerno srečni? Spomnite se občutkov, ki vas prevevajo, ko ste sami. Vas tišči v želodcu, se vam v grlu dela cmok, vam gre na jok, vam srce močno razbija in komaj dihate?

Dejavnosti po branju

Dr. Blanka Bošnjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

4. razred

NSIB 4 Berilo 2010 notranjost OKTOBER.indd 13

1.

»Tematika izbranih literarnih besedil je raznovrstna in premišljeno podana, saj sega na vsa področja otroškega odraščanja, kar omogoča boljšo identifikacijo učencev z vsebinskim svetom mladinske literature, ki jim je namenjena. Obravnave besedil poudarjajo pomen besednih iger in stalnih rekel oziroma frazemov, tako da se s tem poglablja jezikovna kompetenca učencev.«

(Medijska) ustvarjalnica

(Odlomek) Prevod: Marjeta Gostinčar Cerar

Dejavnosti po branju 1. Kateri so razlogi, da je enajstletna deklica Zlata začela pisati dnevnik?

2. Kako se začne njen dnevnik?

3. Zakaj je pisala dnevnik oz. začela pisanje v obliki pisem Draga Mimmy?

domišljije

Kako so razporejene rime v vsaki kitici? Kako rečemo taki rimi?

10. Presodite: Če sedite za računalnikom in brskate po spletu ali če gledate televizijo – je to tudi samota? Smo lahko sami sredi gneče na ulici ali v prepolnem avtobusu?

www.svetizbesed.com

75

10 NSIB 8 berilo notranjost.indd 10

7. razred

4. Kateri dogodki v dnevniku so resnični in kaj so v dnevniku njene misli?

5. Katere teme so tipične za vojno oz. v času obleganega Sarajeva?

(Medijska) ustvarjalnica • Napiši nekaj strani svojega

Revizor

Stvarna pojasnila Besede iz levega stolpca povežite z njihovimi sopomenkami ali razlagami pomena v desnem stolpcu. Pomagajte si tako, da besede najprej poiščete v odlomku, saj boste iz sobesedila lažje ugotovili, kaj pomenijo.

VSI: POŠTAR Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809–1852), ruski pisatelj in dramatik, rojen v obubožani plemiški družini, je bil sprva državni uradnik, kasneje je učiteljeval, kmalu pa se je posvetil tudi književnemu delu. Zaslovel je že s svojimi zgodnejšimi deli, ki so močno romantična, npr. s povestjo Taras Buljba (1835), v novelah iz peterburškega življenja (mdr. Nos in Plašč), pa se je že močno približal realizmu. Njegovi največji stvaritvi, v katerih je realizem dokončno uveljavil, sta nedokončani roman Mrtve duše (1842) in komedija Revizor (1836).

Misel, anekd ota

Sarajevski predor, znan tudi kot sarajev ratni tunel, je predor, ski ki je med triinpolletnim obleganjem mesta za mnoge Sarajevčane pomenil življen s svetom. Zgradi jsko poveza vo li so ga v šestih ročno (brez mesecih in strojev) izpod steze letališč Butmir, pod nogami vojakov a narodov in le 50 m vstran Združenih od položajev vojske Republ ike Srbske . Predor je povezoval dva položaja bosans (Dobrinjo in ke armade Butmir), zato so ga na kratko imenovali kar Tunel D–B. Predor je bil skrivnost, za velika katero pa so vsi vedeli. V uradnih pogovo rih med bosans modrimi čelada ko mi so ga imenov armado in ki ga ni, vojska ali Republike Srbske kar predor, s preusmerjanje pa ga je m poskušala potopit toka reke Željeznice i in tako onemog hrane, goriva, očiti dotok časopisov, zdravil in orožja v mesto. predor je bil dolg okoli visok okoli 720 m in 1,50 m. Pot iz Sarajeva okoli 20 minut je trajala (sključena drža!), pot (v Sarajevo) nazaj pa tudi po 40 minut, saj so ljudje na hrbtu nosili vreče zalogami. Danes s prepotrebnim i je ohranjeno 20 m predor le še približn a, ostali del o se je zasul.

Povzeto po Wikipedii

www.svetizbesed.com

29.12.10 14:49

V zanikrno rusko mesto se pripelje nižji uradnik Hlestakov, mestni veljaki pa ga imajo po pomoti za revizorja, ki naj bi prišel preverit, kako opravljajo svoje delo. Ker ga zelo slabo, se mu neprestano dobrikajo in ga podkupujejo, Hlestakov pa iz njih izmami denar ter nato odide drugam. Tik zatem poštar odpre prevarantovo pismo in ga prinese mestnim možem. Poglejmo si, o čem se je razpisal Hlestakov.

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

dnevnika ali e-dnevnika.

NSIB 8 berilo notranjost.indd 11

11 29.12.10 14:49

8. razred

Berite, berite! (bere): »Hitim ti sporočiti, ljubi Trjapičkin, kakšna čuda se mi godijo. Na potovanju me je do golega obral neki pehotni kapetan, tako da me je hotel krčmar že dati zaradi dolga pod ključ, takrat pa je znenada vse mesto – po moji peterburški fizionomiji in obleki – spoznalo v meni nekakšnega generalnega gubernatorja. Tako zdaj živim pri mestnem glavarju, veseljačim, brezglavo lazim za njegovo ženo in hčerjo; le odločil se še nisem, katera naj bo prva, mislim, da mami, ki je očitno pripravljena na slednjo uslugo.

Saj veš, kako sva tolkla revščino, hodila jest tako, da sva najprej jedla, potem jo pa cvrla, in kako me je nekoč slaščičar za kravateljc zaradi pirogov, ki sva jih pospravila na račun dohodkov angleškega kralja? Tu se je obrnilo čisto drugače. Vsak mi posodi, kolikor le hočem. To so neverjetni modeli. Ti bi gavznil od smeha. Toliko vem, da pišeš članke: najdi zanje kaj prostora v svoji literaturi. Prvič, mestni glavar je neumen ko črno tele …« GLAVAR: To ni mogoče! To že ne piše.

POŠTAR (pokaže pismo): Berite sami!

GLAVAR (bere): »… Neumen ko črno tele.« To ni mogoče! To ste napisali sami.

POŠTAR: Kako bi naj jaz napisal?

ARTEMIJ FILIPOVIČ: Berite!

LUKA LUKIČ: Berite!

POŠTAR (bere naprej): »Mestni glavar je neumen ko črno tele …« GLAVAR: Uh, da bi vas vrag! Je treba še ponavljati! Ko da ne piše že brez tega!« POŠTAR (bere naprej): Hm, hm, hm, hm … »… črno tele … Poštar je tudi dober človek …« (Neha brati.) No, tukaj se tudi o meni izraža nespodobno.

GLAVAR: Ne, preberite!

POŠTAR: Oh, čemu le … ?

GLAVAR: Ne, pri vseh hudičih, če se bere, naj se bere! Berite vse!

generalni gubernator obrati fizionomija slednja usluga cvreti jo kravateljc gavzniti razpašen skrbnik boguvšečnih ustanov moveton

kakršna koli usluga povzročiti, da kdo potroši veliko denarja umreti značilne poteze obraza vrhovni predstojnik gubernije, upravne enote v carski Rusiji upravitelj sirotišnic, bolnišnic in drugih dobrodelnih ustanov popačenka mauvais ton (fr. = neprimerno obnašanje) bežati razposajen ovratnik

pirog - pecivo iz kvašenega ali maslenega testa

ARTEMIJ FILIPOVIČ: Dovolite, bom jaz prebral. (Si nadene očala in bere.) »Poštar je dvojnik oddelčnega sluge Mihejeva; gotovo capin tudi zverinsko pije.« POŠTAR (občinstvu): No, razpašen pobec, ki je vreden leskovke, pa nič več!

ARTEMIJ FILIPOVIČ: (bere naprej) »Skrbnik boguvšečnih usta … a, a …« (Se zaplete.)

KOROBKIN: Kaj ste pa nehali?

ARTEMIJ FILIPOVIČ: Ni prav čitljivo … Sicer se pa vidi, da je falot.

KOROBKIN: Dajte meni! Jaz imam, bi rekel, boljše oči. (Vzame pismo.)

ARTEMIJ FILIPOVIČ (noče dati pisma): Ne, to mesto se lahko spusti, naprej je pa spet razločno.

KOROBKIN: Ih, dovolite, saj že vem.

ARTEMIJ FILIPOVIČ: Pustite, bom že jaz bral; tu naprej, saj pravim, je spet razločno.

POŠTAR: Ne, berite vse! Saj se je prej vse bralo!

VSI: Dajte pismo, Artemij Filipovič, dajte pismo! (Korobkinu.) Berite.

ARTEMIJ FILIPOVIČ: Takoj. (Izroči pismo.) Tule, dovolite … (Zakriva del pisma s prstom.) Berite od tule dalje.

Vsi stopijo bližje.

114 NSIB 8 berilo notranjost.indd 114

www.svetizbesed.com

29.12.10 14:51

NSIB 8 berilo notranjost.indd 115

115 29.12.10 14:51

8. razred

15

E-gradivo na www.irokus.si

Rokusovi učbeniki, berila in samostojni delovni zvezki za slovenščino so odslej na voljo tudi v elektronski obliki na spletnem portalu www.irokus.si. E-oblika je nadgradnja klasičnega tiskanega gradiva in je prilagojena uporabi na spletu. Na videz je enaka kot tiskana različica, s tem da ponuja uporabna orodja, avdio- in videoposnetke ter druge multimedijske vsebine. V gradivo za jezikovni pouk so vtkane tudi številne interaktivne naloge.

Vstopna stran www.irokus.si Trenutno so na voljo preizkusne različice za jezikovni in književni pouk: • Gradim slovenski jezik 4 e-učbenik in e-samostojni delovni zvezek (1. del) • Slovenščina za vsak dan 7 e-učbenik in e-samostojni delovni zvezek (1. del) • Novi svet iz besed 4 e-berilo • Novi svet iz besed 7 e-berilo

Dostop do e-gradiva na spletu je za zdaj na voljo le učiteljem.

Za uporabo potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje že osnovno poznavanje dela z računalnikom, saj je uporaba elektronskih učbenikov izjemno preprosta.

Elektronsko gradivo je nadgradnja tiskanega gradiva.

 Tiskan samostojni delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 7

Elektronski samostojni delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 7

 Tiskano berilo Novi svet iz besed 7

16

Elektronsko berilo Novi svet iz besed 7

Orodjarna v e-gradivu Orodjarna ponuja številna orodja, ki ne zahtevajo posebnega računalniškega znanja. Njihova uporaba bo vaš pouk naredila še nazornejši, privlačnejši in zato tudi učinkovitejši. Orodjarna omogoča na primer listanje po gradivu, prehod na prikaz dveh strani namesto ene in nasprotno, pisanje in risanje po straneh, označevanje posameznih besed, dodajanje lastnega besedila, vnašanje opomb in pripenjanje svojih dokumentov, povečevanje posameznih delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem.

Pisanje in označevanje

Če se za pouk z e-gradivom pripravljate doma, lahko svoje opombe ali oznake shranite in bodo tam – tudi če boste v razredu uporabili drug računalnik.

Multimedijske vsebine Multimedijske vsebine so zelo premišljeno vključene tam, kjer prispevajo k večji učinkovitosti in dinamiki pouka. Mednje sodijo interaktivne naloge, avdio- in videoposnetki, dodatne fotografije, shematski prikazi, animacije, zemljevidi in drugi dodatki.

Primeri interaktivnih nalog: Senčenje

Povečava Brezplačen preizkus Do 30. septembra 2011 lahko e-gradivo uporabljate brezplačno in brez kakršnih koli obveznosti. Preprosto obiščite spletni portal www.irokus.si in se ravnajte po navodilih.

Postopoma boste na www.irokus.si našli tudi učbenike, samostojne delovne zvezke in berila za druge razrede.

17

Dodatno gradivo

Zbirko Znam za več z razlagami in vajami za boljše ocene v osnovni šoli gotovo že poznate. Namenjena je tistim osnovnošolcem, ki želijo izboljšati svoj učni uspeh brez inštrukcij, se pripraviti na preizkuse in utrditi znanje. Posebni izdaji sta pripravljeni z mislijo na pripravo na nacionalno preverjanje znanja na koncu šestega in devetega razreda.

V minulem letu se je izdajam Znam za več pridružilo še nekaj novih, zlasti izdaje Zlati Znam za več z zahtevnejšimi nalogami. Te so namenjene učencem, ki želijo utrditi in nadgraditi svoje znanje ter se z ustvarjalnim reševanjem nalog temeljito pripraviti na tekmovanja in kasnejši vstop v gimnazijo.

Tako so na voljo: • Razlage in vaje za boljše ocene (4.–9. razred), • Pravopis, • Zahtevnejše naloge za vse, ki želijo še več (7.–9. razred), • Zbirki nalog za pripravo na nacionalno preverjanje znanja (6. in 9 razred).

Izdaje Zlati Znam za več z zahtevnejšimi nalogami prepoznate po zlati žarnici na naslovnici.

Preglednice Osnovnošolski plonk vsebujejo strnjen pregled jezikovnih tem, ki se obravnavajo pri pouku slovenščine v celotni osnovni šoli.

Plastificirana zloženka za jezik povzema bistvene stvari – pravila, razlage in posebnosti, knjižna izdaja pa predstavlja precej razširjen pregled in bo pomagala učencem, da se laže znajdejo v obsežnem in včasih zapletenem jezikovnem znanju.

V zloženki za književnost najdejo učenci pregled literarnih pojmov in časovni trak, ki predstavlja slovensko in svetovno književnost.

Slovenščina – jezik

Avtorica: Dragica Kapko zloženka, 6 strani Slovenščina – jezik

Avtorica: Dragica Kapko knjiga, 52 strani Slovenščina – književnost

Avtorica: dr. Milena M. Blažić zloženka, 6 strani Več o izdajah preberite na www.knjigarna.com.

18

Gradivo za izbirne predmete

Televizija – moj vodnik je zaslon Delovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije

Oblike oblakov – Knjiga, spusti me v svoj svet Delovni zvezek za izbirni predmet literarni klub

Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Avtorja: Boris A. Novak in Savina Zwitter

Tisk – očem obisk Delovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije

Na šolskem odru Delovni zvezek za izbirni predmet gledališki klub

Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Avtorji: Nena Radmelič, Aleš Valič in Vida Medved Udovič

Naš čas-opis Delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo

Igra videza Priročnik za učitelje za izbirni predmet gledališki klub

Avtorji: Miha Mohor, Manca Košir in Marija Stanonik

Avtorica: Vida Medved Udovič

Več o izdajah preberite na www.knjigarna.com.

19

I zobr a ž ev a lni svetov a lki Z a l o ž b e R o k u s K l e tt

Zahodna Slovenija Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prodaja direktor prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

DN11/0011

Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si