Program lučka

V Ljubljani in Velenju bo ZABAVNO IN KREATIVNO! Ob praznovanju 55. rojstnega dneva Lučke iz Ljubljanskih mlekarn na otroškem bazarju v Ljubljani in Pikinem festivalu v Velenju, bomo otrokom ponudili ustvarjalno okolje in vzdušje.

Otroci različnih starosti se bodo lahko zabavali in učili ob gledališki predstavi Ko posveti lučka znanstveniku Dr. Ladu S. Ledu ter igrali na našem novem igrišču s posebnimi inovativni kockami Domišljijskega igrišča, ki spodbujajo neusmerjeno, prosto in ustvarjalno otroško igro. Vabimo vas, da se nam tudi vi s svojimi otroki pridružite na Otroškem bazarju Ljubljana (hala GR), 12. - 15. 9. 2013 in Pikinem festivalu v Velenju, 22. - 28. 9. 2013.

Ko bodo otroci dodobra razmigali možgančke, bodo lahko z Lučko s prijatelji razmigali še jezičke.

Gradivo za novinarje

55.

Rojstni dan

Stran 1/5

Ustvarjalna igra spodbuja razvoj otroka Ustvarjalnost opredelimo kot odkrivanje novih povezav oziroma rešitev in se pogosto kaže v otrokovi igri. Otrok uporablja predmete (npr. kocke) ali materiale (npr. pesek, plastelin), da bi z njimi oziroma iz njih nekaj naredil, sestavil, ustvaril. Vse bolj dojema odnose med prvinami in jih spaja v igralnem kontekstu. Hkrati rešuje probleme, raziskuje, se uri in pridobiva različne spretnosti. Ustvarjalnost se pri igri kaže tudi tako, da si otrok predstavlja nek predmet, osebo ali dejanje iz realnega ali domišljijskega sveta (npr. lesena kocka postane avto; pije iz lončka, ki je prazen), pozneje si zamisli določeno vlogo, ki jo odigra sam ali s svojimi vrstniki (npr. postane zdravnik). Kot ustvarjalno igro opredelimo tudi risanje, slikanje, pisanje, ročna dela, pripovedovanje, dramatiziranje, gibalno in glasbeno ustvarjanje ipd.

Ustvarjanje pri igri prispeva k otrokovemu razvoju na več področjih. Spodbuja njegov spoznavni razvoj, saj je otrok prek raziskovanja odnosov med prvinami postopoma zmožen razmišljati o več vidikih neke situacije. Po petem letu starosti tovrstna igra spodbuja otrokovo reševanje problemov na predstavni ravni (npr. razumevanje, da se teža krogle iz plastelina ne spremeni, če jo zvaljamo v klobaso), sposobnost razvrščanja predmetov po več dimenzijah hkrati (npr. po barvi in obliki) in pravilno razvrstitev predmetov po velikosti (npr. valje uredi glede na njihovo višino in obseg). Ustvarjalnost in raziskovanje pri igri sta pomembna tudi za gibalni razvoj, saj otrok pri ugotavljanju in raziskovanju odnosov med prvinami opravi mnogo grobih in drobnih gibov, ki so vse natančnejši in je zato sčasoma zmožen rokovati z raznolikimi in vse manjšimi predmeti (npr. sprva raziskuje odnose med velikimi kockami, sčasoma med manjšimi). Socialna in govorna komponenta se pri tej igri tesno prepletata. Mnogokrat je v igralni situaciji prisotnih več vrstnikov, ki skupaj raziskujejo in preizkušajo različne materiale ter odnose med njimi. Pri tem svojo igro vnaprej načrtujejo, si razdelijo vloge in tako jih skupna igralna aktivnost povezuje. Hkrati preko pogovora spoznavajo nove besede in razvijajo govorno izražanje in razumevanje.

Gradivo za novinarje

55.

Rojstni dan

Stran 2/5

Spodbujajmo otrokovo ustvarjalno igro Odrasle osebe imajo v otrokovi ustvarjalni in raziskovalni igri pomembno vlogo. Ko odrasli razlaga o svetu, otrok razvija lastno razlago sveta in svojega delovanja v njem. Pridobiva informacije o ljudeh, predmetih in lastnem delovanju, ki je primerno v posameznih situacijah in s posameznimi predmeti. Ko med igro označujeta, kategorizirata in analizirata predmete ter njihovo dejavnost, otrok organizira svoje zaznavanje in razumevanje sveta. Odraslega posnema v dejavnosti, ki je sam še ne zna izvesti, in je vse bolj spreten ter uspešen pri izvajanju novih dejavnosti. Pri tem mora odrasli usmerjati in spodbujati otroka tako, da nadgrajuje igralne dejavnosti, ki jih lahko izvaja tudi sam.

Tako pri igri ustrezno spodbujamo otroka, ko ilustriramo njegovo dejanje (ko npr. otrok potisne avtomobilček, spuščamo zvoke brnenja), sprašujemo po dejanju (ko npr. otrok gleda pribor za pihanje milnih mehurčkov in milnico, ga vprašamo, če bi pihal mehurčke), dopolnimo ali popravimo otrokovo dejanje (ko npr. otrok preizkuša delovanje zvočne igrače, ga vprašamo, če bo pritisnil še na drugi gumb), jezikovno opišemo dejanje (ko npr. otrok potiska gugalnico, mu opišemo, da ob potisku gugalnica zaniha), pozivamo k dejanju (ko npr. otrok skuša zmešati vijolično barvo, ga vprašamo, če bi dodal še malo rdeče), razlagamo dejanje ali stanje stvari (otroku npr. rečemo, da bo gugalnici dal več energije, če jo bo močneje potisnil, in tako se bo višje zagugala), pomagamo pri izvedbi dejanja (ko bi npr. otrok rad pritisnil na gumb, ki je zanj previsoko, ga dvignemo do gumba), usmerjamo pozornost na dejanje (ko npr. otrok piha mehurčke, mu rečemo, naj pogleda, kako visoko so poleteli).

Pri igri je potrebno upoštevati, da imajo otroci različne interese ter so bolj ali manj radovedni in ustvarjalni. Razlikujejo se tudi v situacijah, kjer jim uspe svojo kreativnost v večji meri izraziti.

Gradivo za novinarje

55.

Rojstni dan

Stran 3/5

Z ustvarjalno igro tudi do znanosti Ustvarjalnost pogosto povezujemo z divergentnim mišljenjem (sposobnost poiskati nove in nenavadne rešitve v tistih primerih, kjer te niso vnaprej določene) in je pomembna za razvoj in napredek znanosti. Pri uvajanju otroka v svet znanosti je potrebno upoštevati splošne zakonitosti razvoja, npr. raven spoznavnih sposobnosti.

Otrokovo mišljenje je večinoma omejeno na konkretno stvarnost, zato za dojemanje odnosov med predmeti in njihovega delovanja potrebuje veliko ponazoritev. Tovrstne izkušnje pridobiva v interakcijah z ljudmi in prek aktivne uporabe predmetov in materialov. Navedeno je prisotno v enostavnih znanstvenih poskusih za otroke, ki jim pomagajo razumeti zahtevnejše povezave v naravi. Otrok lažje dojame, kako nastane sladoled, če mu to nazorno prikažemo. Ko otroka postavimo v zanimivo »znanstveno« situacijo, spodbudimo njegovo zanimanje in lastno aktivnost (igro), hkrati pa ga je potrebno pri tem spremljati, usmerjati in ohranjati njegovo aktivnost. Skozi poskuse pridobiva lastne izkušnje o svetu in se uči. Oblikuje odnos do znanosti in je vse bolj radoveden in vedoželjen.

Domišljijsko igrišc ˇe Kaj je »domišljijsko igrišče«? »Imagination playground« oziroma Domišljijsko igrišče je mobilni sistem igral, sestavljen iz večjih kock različnih oblik in velikosti, ki jih otrok lahko poljubno sestavlja in pri tem uporablja domišljijo. Dve kocki postaneta stena, stena postane soba, soba postane hiša. Deli se prosto sestavljajo in igra je lahko neskončna.

Tradicionalna igrišča sestavljajo fiksna igrala kot so gugalnice, tobogani in konjički, ki se vsa fokusirajo na razvoj motoričnih lastnosti. Domišljijsko igrišče pa

Gradivo za novinarje

55.

Rojstni dan

Stran 4/5

sestavljajo »prosti deli«, ki spodbujajo otroke, da preoblikujejo svoje okolje in prilagodijo igro svoji domišljiji.

Idejni vodja in oblikovalec domišljijskega igrišča je priznani ameriški arhitekt David Rockwell, ki ga je navdihnilo opazovanje otrok pri igri. Želel je ustvariti igrišče na osnovi koncepta »proste igre«, kjer otroci sami usmerjajo svojo igro in okolje prilagajajo le-tej. Prosta igra spodbuja ustvarjalno interakcijo z drugimi otroki in pripomore h kognitivnemu, socialnemu, psihološkemu in emocionalnemu razvoju.

Otroci od drugega leta naprej lahko kocke domišljijskega igrišča uporabijo kot jim narekuje njihova domišljija in tako katerikoli prostor (znotraj ali zunaj) preoblikujejo v svoje igrišče, ki spodbuja učenje, gibanje in je predvsem zabavno.

Otrok lahko z uporabo kock domišljijskega igrišča vsak dan naredi novi svet. Sestavi lahko vse od živali, hiš, raket, robotov … do toboganov. Najbolj pomembno pa je, da ustvarja svoja pravila, saj je domišljijsko igrišče odprto in spodbuja otrokovo izražanje, razmišljanje in igro.

Kocke domišljijskega igrišča so narejene iz lahke biorazgradljive pene, ki je odporna na vročino in vodo in tako primerna za notranjo in zunanjo uporabo.

Gradivo za novinarje

55.

Rojstni dan

Stran 5/5